LJUBLJANSKI ČASNIK.
Si. 47.	I petih 13. Možni ha.	18.Z1.
JRovabito na narocbo.
S pervim dnevam maliga serpana tekočima leta se začne nova naročba na časopis „Ljubljanski Časnik«
Vredništvo je že o začetku leta naznanilo obljube in vodila svojiga mnenja. Častiti bravci imajo pred očmi polovico druziga tečaja, naj bi tedaj sami sodili, če je ono se poganjalo obljube dopolniti.
Zastava naša je znana: svobodna, samostojna nerazvezljiva vstavna avstrijanska deržava z enakopravnostjo vsih narodov po postavi 4. sušca 1849, meni vsiga nam velja pa edinost moč in sreča cesarstva. — Temu namenu bodo tudi zanaprej vsi vodivni sostavki primerjeni, naše geslo ostane: Ako le če, Avstrija čez vse.
„Ljubljanski Časnik" je tedaj sploh iz celiga serca Avstrijanec, kakor takšin pa posebno Slovenec. Kakor Avstrijanec bo on vse podpiral, kar dragi domovini, vesoljni Avstrijanski deržavi k dobrimu služi, se bo pa vsimu zoperstavljal, kar bi vtegnilo mir in spravo med sicer različnimi vonder bratovsko zedinjenimi narodi žaliti. Vesoljnost mu gre čez kakorkoljšni posamesni del.
Pri tem „Ljubljanski Časnik" ne neha biti zvesti sin svoje slovenske matere. Jo bo častil in si prizadeval slovenski narod na tisto stopnjo omike in blagostanja povzdigniti, na kateri se drugi narodi že znajdejo, kateri so Slovenci zavolj izverstnih lastnost popolnama vredni.
Vlada je „Ljubljanskiga Časnika" izvolila svoje ukaze, oznanila in postave Slovencam naznanovati. On si bo tedaj prizadeval svojim bravcam pravi pomen novih postav, kjer bo potreba natančnejši razlagati, on si bo tudi prizadeval vladi deželne potrebe kazati.
Politiški stan evropejskih zadev je tak, de vsaki dan glas kake imenitne prigodbe v mnogih derža-vah prinese, in pripravljajo se v raznih krajih že bolj važne zgodbe, katere bodo v kratkim na luč stopile. Tudi prosti Slovenec ne praša le: je kaza zavrela, se terga kaj nit* temuč pazljivo se po svetu ozera, kaj se tu in tam godi. — Bomo tedaj zgodbe politiškiga sveta in posebno Avstrije skerbno nabirali in kar bode le mogoče naglo častitim bravcam prinašali.
Vse te obljube bo pa „Ljubljanski Časnik" bolj in bolj dopolniti le takrat v stanu, če ga bodo pod-perah žlahtni rodoljubi, Slovenski brali. Na Krajnskim, Primorskim; Koroškim in Štajarskim štejemo mnogo mnogo slovenskih pisateljev iskrene domoljubnosti in izverstne učenosti, kateri pa (zali Bog} svoje zaklade skrivajo svojimu narodu v veliko škodo. Prosimo tedaj nam pošiljati vodivne politiške sostavke, primerjene namenam tega časopisa. Prosimo lepoznanski list okinčati z poezijo in prozo, posebno bi želeli cestopise po slovenskih krajih, zivljenjopise imenitnih Slovencov, popisovanje slovesnost na kmetih, domačih šeg in navad, zgodovinske spominke slovenskiga rodu narodne pripovedke in pravlice, narodne pesmi i. t. d. — Naj bi postal „Ljubljanski Časnik" zaloga slovenske Jilerature, naj bi pri naših sosedih daleč okolj slovelo Slovencov ime.
^Ljubljanski Časnik" izhaja vsak teden dvakrat in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blazniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kr. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. — Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold. za pol leta 3 gold. 30 kraje, za četert leta 1 gold. 45 kraje. Dopisi naj se pošiljajo v tiskarnico Jožefa Blaznika.
Pisma, v kterih se naročnina pošilja, se morajo po novih postavah frankirati.
V Ljubljani 6. rožniga cveta 1851.
Dragotin Melcer, odgovorni vrednik. Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Vraclni del. ~
C. k. deželno poglavarstvo je pod patrona-tom krajnskega duhovskega zaklada Zatične stoječo in po v pokoj postavljenemu vikarju Andreju Lusnerju spraznjeni vikarjat Sostro kaplanu pri sv. Petru v ljubljanskem predmestju , Antonu Gregorcu podelilo.
Ljubljana 28. maja 185i.
Danes bo XXV. del III. tečaj 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko kronovino izdan in razposlan.
Ljubljana 10. junija 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
10. junija 1851 je bil XXV. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Cesarski patent 11. Aprila 1851, s kterim se dajo pravila za ravnavo sodnij k speljevanju patenta 25. Septembra 1850 zastran od-kazovanja odškodninskiga kapitala za prejem-
šine (odrajtovila), ki vsled zemljiške odveze nehajo ali se odkupiti imajo. — Ukaz c. k. štaj. ilirskega denarstvenega deželnega vodstva 28. Aprila 1851, zastran izmere dav-šin za vknižbo zaostalih obrest od dolžnih terjav. — Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirskega denarstvenega deželnega vodstva 29. Aprila 1851, zastran rabe §. 80 začasne postave 9. Februarja 1850 v primerljejih, ko enojna neposrednja davšina meni kot za pismo porabljeni kolek zneze. — Ukas c. k. višje deželne sodnije za Koroško in Krajnsko 1. Maja 1851. Predpis zastran vgotovljenja stroškov za hrano dohodniških prestopnikov, ki so pri sodnijah v preiskavni ali kazenski ječi zaperli.
UTevradui del.
Avstrije prihodnjost.
(Dalje.)
VIII.
Ozrimo se zdaj na važne prigodbe zadnih let pretekliga stoletja, v katerih najdemo vzro-
ke pogube nemškiga kakor korenine stvaritve avstrijanskiga cesarstva. Bo treba jih nekaj pretresti, da bi bili v stanu bolj ceniti, kar se je v naših časih dogodilo in kar imamo v prihodnje dočakati. Že v poprejniin sostavku smo omenili, kaki je bil konec perve franco-zovske revolucije, preiskujmo, po kaki poti je osoda te deržave takimu izhodu nasproti hitela. — Po dolgih prepirih so se zedinjili poslanci treh stanov sedajniga kraljestva in so se klicali narodni vstavodavni zbor. To se je zgodilo v pervih dneh maliga serpana leta 1789. Že 14. dan ravno tega mesca je divja derhal serditih puntarjev napadla kraljevo terdnjavo v Parizu, imenovano Bastille, in je posadko z poveljnikom vred grozovitno umorila, tedaj štejejo nekteri od tega dneva začetik francozovske prekucije, mi bi ga raji stavili v 23. dan rožniga cveta, ko so deržavni poslanci se prederznili kraljevimu povelju pokornost odreči. Na tako nakazani poti vstavodavni zbor ni zamudil urno napredovati.
V eni noči od 4. da 5. velkiga serpana je nadušena večina poslancov do zdaj veljavni red javnih in osebujnih pravic od verha do tla prevernila, v tej noči je poginula štirnajst stoletna sloveča francozovska samovladija, zastonj so si mnogi modri možje prizadevali, mertvo truplo zopet oživiti.
Je ni bilo skoro najti pravice, naj že bo v deržavnih ali cerkvenih zadevah, katera po enostranskih sklepih te noči bi ne ostala silno razžaljena, tlaka desetina in enaki davki so bili dvignjeni brez odškodovanja, razločik stanov izbrisan, in vsi deržavljani enaki izklicani, Kralj Ludovik XVI. takrat ni imel svojega sedeža v Parizu, poglavitnim mestu franco-skiga, ampak v bližnim mestu Verzailles. Žlahtniki, vikši duhovšina, vsi posestniki z ministri vred so mu svetovali v namenjene sklepe narodniga zbora, ki je svoje seje tudi v Verzailles imel, nikakor ne dovoliti, da bi svitlobo njegove kraljeve krone neotemnjeno ohranil. Tedaj je mnoge sklepe ko neveljavne overgel. S tim je bila puntarska stranka še bolj zdražena. Kralju je manjkalo terdne stanovite podpore. Njegova armada je bila pogumna, v zvestobi pa se ne da avstrijanski primeriti, katera je v podobnih okoljšinah ne premakljivo zvesta svojimu cesarju v pomoč hitela. Dne 6. kozoperska pridere puntarska derhal v kraljevi sedež, mu pobije zveste služabnike, zasramuje kralja in kraljico, in vsili, da se oba v Pariz preselita z narodnim zbo ram vkup.
Zdaj je prebival nesrečni kralj v sredi ser-ditih sovražnikov. Njegova brata pobegneta na ptuje, z njima knezi kraljeve rodovine, mnogi častniki armade in vikši vradniki. Žali bog, da so raji na ptujim prenapete namena kovali, kakor da bi bili doma zadnjo kaplico svoje kervi svojimu kralju v dar prinesli. Zmešnjava dan za dnevam bolj rase, neizmerno veliki del naroda je novim napravam nasproti se ustavljal in hotel reči pri starim ohraniti, ali saj da bi kraljeva oblast čez pravo mero pomanjšana ne bila. V letu 1791 je bila naznanjena od nar bolj skušenih mož osnovana vstava francozovskiga kraljestva. Leva ali republikanska stranka postavodavniga zbora se je pa že tačas z vso močjo poganjala, vse v brezden prekucij potopiti, da bi pervaki bili v stanu sebe na pervo stopnjo povzdigniti. Kralj in Kraljica pobegneta 21.rožniga cveta 1791, pa sta bila izdana, vjeta,in zasramo-vavno v Pariz nazaj dopeljana. Na novo skovano vstavo je kralj še tisto leto prisegel, če tudi vsiljen, vunder z resničnim namenam se je zvesto deržati, — vse zastonj, pnntarska republikanska stranka mu je pogubo nažugala Armada in narodna straža mu niste zvesti ostale, prijatli namest doma mu varhi biti, so v ptuje dežele pobegnili — tedaj mu ostane up otetja le od rešne pomoči evropejskih vladarjev, katerimu je vsim enako žugajoča nevarnost v podporo klicala. Po smerti Jožefa II. mu je nasledoval njegov brat ko nemško rimski cesar Leopold II., ogerski in bohem ski kralj in vladar dednih avstrijanskih dežela On je dobro spoznal nevarni stan svojiga svaka nesrečniga Ludovika NVI, in se je celo leto 1791 trudil kneze nemškiga cesarstva posebno pa Porusovskiga kralja Friderika Vil-helma II. pregovoriti, da bi za otetje francozovskiga kralja, če bi treba bilo, serčno meč dvignuli.
Med tem ravnanjem neprevidama umre Leopold II., 1. sušca 1792, in njegov sin mu je nasledoval v nemškim cesarstvu ko Franc II. kakor tudi v ogerski in bohemski kroni Dne 6. maliga serpana 1792, so nemški knezi v pričo stali kronanju zadnjiga nemškiga ce sarja. Že 20. maliga travna je prekucivna stranka vsilila kralja Ludovika nemškimu ce-
sarju bohemskimu in ogerskimu kralju vojsko napovedali. Nemški knezi so se od začetka te vojske serčno lotili. V pervih dnevih velkiga serpana ste stale zedinjeni armadi avstrijanska in porusovska pod poveljem vojvoda od Braunschweig na meji francozovske deže-e. 25. maliga serpana je oznanil ta slavni vojvoda manifest ali razglas, v katerim je punlarjem nar hujši kazni nažugal, ako bi se )rederznili v svoji nepokornosti terdovratno ostati. To je nezadovoljno stranko k nar veči stopnji revolucijske groze razdražilo. 10. vel-iiga serpana pridere kervoželjna derhal v kraljevi sedež v Parizu, pobije stražnike, raz graja v peklenski hudobii. Nesrečni kralj, katerimu je bila draga vsaka kaplica svojih pod-ožnih, množici zvestih služabnikov povelje da, orožje odložiti in se z kraljico poda v sredo narodnih postavodavnih poslancov. Ti pa v pričo njega kraljevi vladi naFrancozov-skim konec napovedo in izkličejo republiko. V Parizu pa kri v potokih teče, je ni bilo
varnosti ne življenja ne premoženja, v imenu prostosti in enakosti se delajo pregrehe, katerih dosihmal svet še vidil ni, in Bog daj da bi jih ne vidil.
Zedinjene armade nemških knezov so od začetka prav srečno napredovale, tako de so jile v polovici kimovca že blizo Pariza. Zdaj se pa vliva neprenehama jesenski dež, vse pota so pod vodo , potrebni živež začne zman-tovali, in po bitvi 20. kimovca pri mestu Valmi se vernejo zvezne armade nazaj v Nemško. Zdaj pa maševavna jeza serditih puntarjev ni spoznala več ne konca ne kraja, Ludovik XVI. je bil pred tako imenovano sodbo svojih nar hujših sovražnikov postavljen, k smerti obsojen, umeri je kraljevi mučenik 21. prosenca 1793. Nimamo prostora ne namena groze te perve francozovske revolucije d alej izpeljavati, menimo, da imajo naši bravci že na tem zadosti. Naj bi se po tim strašnim izgledu vsi učili, kako neizrečeno nevarno de je se z ognjem prekucije igrati, naj bi vsi tudi za prihodnje čase prevdarili, kam razuj-zdano nagnenje omamljenih ljudi zabrede. Kaj je obljubil začetik, kaj je prinesil konec? — Kaki so bili ljudje, ki so se prederznilikervo-točne roke na posvečeno osebo svojiga kralja položiti. — Nekaj, če ne enaciga, vunder po-dobniga smo mi Avstrijanci skusili v letu 1848, s tim razločkam, da se je vse bolj hitro ovilo in da je bil izid ves drugi, kakor je vsim znano, hvala zvesti in pogumni armadi! —
Zdaj so se začeli za nemško cesarstvo in za avstrijanske dežele zlo žalostni časi. Fran-cozovska revolucija je vse svoje moči napela, nasproti stoječi knezi ji niso bili kos.
Edinost se je med njimi v kratkim razklala, ko so mnogi knezi od zveze odpadli, posebno pa ko je Porusovski kralj Friderik Vilhelmll. zase in svojo deržavo z vlado francozovske republike leta 1795 v Bazelnu poseben mir napravil. Potegnili so tam mejo, katera je ločila severno in južno nemško deželo. Perva je z Francozi v mirni stan stopila, v drugi je moral cesar Franc II. sam opert na moči svojih dednih avstrijanskih dežela težko breme hude vojske nositi. V terdni zvezi so tačas zvesti sinovi Avstrije, Madjari, Slovani in Nemci svojo kri prelivali za slavo svojiga vladarja, za otetje nemškiga cesarstva. Srečni časi, ko se še nič ni slišalo od prepirov med Nemci in Slavjani, med Slavjani in Madjari, ko so vsi narodi avstrijanskih dežela bratov-sko zedinjeni pod černo-rumeno zastavo vi-tezno v bran stali hrabrim Galjanam in slav-nimu cesarju Napoleonu, pervimu vojvodu de-vetnajstiga stoletja. Prihodnjost Avstrije bo skazala, de smo mi sinovi vredni naših očetov, oni so se vitezno bili za svoje vladarje, tačas nemške cesarje, mi ne bomo za njimi
ostali v zvestobi do našiga avstrijansko ce-sarskiga sedeža. Nemci pa naj bi ne pozabili, koliko je teklo Slavijanske kervi od leta 1792 do 1845 za nemško slavo, dokler so zedinjeni moči dvignule težki jarm ptuje su-žnosti od globoko, do tla potlačene nemške # dežele.
Nemško cesarstvo je pod vlado zadniga cesarja Franca II. svoji pogubi bolj in bolj nasproti hitelo. Je ni bilo tud več rešne moči za taisto deržavo. Že kake stoletja sem je slabela, kar so nemški knezi cesarjem pokornost odrekli. Luteransko krivoverslvo jo je razklalo; tridesetoletna vojska je ptuje vlade vabila, se v nemške razmere vtikati, po spravi leta 1648 je monarhiji Karolna velikiga ostala komaj senca poprejne slave. To senco so republikanski Galjani pred seboj gnali. Poprijel je na Francozkim slavni vojvoda Bona-parte deržavno veslo z močnimi rokami, je vkrotil republikance in se je isklical cesarja Napoleona I. 20. velkiga travna 1804. Že po spravi v mestu jAinerille od 9. svečana 1801 so bile vse dežele na levi strani potoka Rena nemškimu odtergane, še bolj pa so se nemški knezi cesarskimu premagavcu vklanjali, kateri jim je zato samostojne krone podaril, Badensko, \Virtemberško in Bavarsko so stopile v tanjko zvezo z Francozkim cesarstvam. V takih okoljšinah je Franc II. na znanje dal dva važna razglasa. 11. velkiga serpana
1804	se je izklical dedniga cesarja avstrijanske samov ladij e, s tim je bila rojena samostojna. Avstrija. 6. velkiga serpana 1806 je oddal nemško cesarsko krono, in tako se je končalo od Karolna vtemeljeno nemško cesarstvo. Komaj vstavljena avstrijanska deržava jc skusila hude nadloge nesrečnihih let
1805	in 1809. Dvakrat so prihrušilc pre-magavne sovražne armade do serca samovla-dije. Šest meseov so 1809 Francozi Dunaj posedli, 15. velkiga serpana je Napoleon po Dunajskim Časniku razglasil razdelitev cesarstva in prebivavce ogerskiga kraljestva vabil, da bi naj si na starim polju Rakoš lastniga kralja izvolili. Je temu vabilu morebiti kdo ubogal? Novice tistih časov le od eniga ne povedo. — To pa oznani zgodovina leta 1809, de je avstrijansko ljudstvo, brez razločka raznih narodov, živelo in gorelo za svojiga v nevarni nesreči stiskaniga dragiga očeta cesarja Franca I. Nemci, Čehi, Poljaki, Bu-sini, Madjari, Hrovati, Slavonci in Slovenci, so se zbrali pod černo-rumeno zastavo ponosno Avstrijance. Premagani so bili, to je res, njih čast pa je bila veči ko premagavcova, oni so sami v bran se postavili tačas vsigamogočnimu vitezu Napoleonu, in celi Evropi z njim proti Avstriji zedinjeni.
Pogumnost armade in zvestoba deržavljanov je od domovine vernila že hudo žugajočo pogubo. Pač koristno je, se večkrat na pretekle leta posebno pa na 1809 ozirati, da bi se iz čistiga vira tistih prigodb nadušili prave avstrijanske domoljubnosti, ker v prihodnje nam je treba bo.
(l)alje sledi.)
Austrijansko cesarstvo. Štajarska.
Iz Celja. Drugi dan t. m. so se pri tukajšni deželni sodnii porotne sodbe začele, ki bojo nar manj 3 tedne terpele, ker je že 10 okrivičenih za poroto določenih, in zna biti, da še kakošen pristopi. Sedanji so: Anton Dobrave, Anton Hrastnik, Luka Nimiušek, Martin Einfalt: vsi štirje požiga obdolženi; perviga zagovornik je g. dr. Forreger, druziga g. avskultant Weinhardt, tretjiga g. av-skultant Putschko, četertiga g. adjunkt Bibič; — za temi prideta pred poroto Beza Botter
in Grega Lubej, obdolžena hudodelstva goljufije, da sta krivo pričala; zagovornik Rottarce, je g. asesor Hochberg, Lubeja pa g. dr. For-reger; — za tema bo stal pred sodbo Jožef Weiss zavolj ropa, zagovornik bo g. avskul-tant Webenau, — potem tudi zavolj ropa Janez Gerbič in njegovi tovarši; zagovornik bo g. adjunkt Ribič; — potem pride Jožef Her-ga, obdolžen posiljene nečistosti, zagovornik še ni določen; — in poslednjič Ana Ale.van-dcr, obdolžena umora; zagovornik bo g. dr. Forreger. Nar važniši obravnava bo gotovo ta z Ano Ale.\anderjevo, ktera je strašniga hudodelstva — ktero le slišati že človeka groza obide — obdolžena, da jevMarburgu za-poredama svoje reditelje, ki so jo kot svojiga lastniga otroka k sebi vzeli, zavdala, da bi jih podedovala (poerbala) bila in potem svoji ljubezni zadostila! Strašno hudodelstvo, ako otrok nar svetejši dolžnosti do svojih staršev tako grozno zataji, da kaj taciga storiti zamore — strašnejši pa še, ako vidimo mlado, še le 20 let staro zalo dekle prebrisane glave in boljšiga stanu tako zaverženo! Ta sodba ne bo le za Maliborane, med kterimi seje lani to hudodelstvo pripetilo, temuč za celo Štajarsko deželo posebno znaminiva, in berž ko ne bo pri ti sodbi, ktera bo gotovo več dni terpela, naša porotnica pretesna. — Neka druga tudi znaminiva sodba, zlasti za Ljubljančane, ktere zlo zadeva, pa ne bo prišla pred poroto, ker je nadsodija sklenila, da ni vzroka za daljno sodniško nasledbo, v kteri zadevi je slavnoznani zagovornik g. dr. Forreger zopet svojo bistroumnost in pravoslovsko iz-verstnost očitno dokazal, ■— pa je tudi nenavadne nagibe k temu imel. — Porote predsednik je tabart tukajšne deželne sodnije predsednik g. Jožef Rak izvoljen, njega namestnik pa sodije svetovavec g. Kopper — oba rojena Slovenca, znata tudi slovenski jezik.
(Novice.)
Horvaška.
Osoda „Domobrana" je gotova, 5. junija je bilo g. Bogoviču, prihodnjemu vrednika Do-mobrana od banove vlade povedano, da izhajanje Domobrana od popečiteljstva (ministerstva) ni dopuščeno.
Avstrijanska.
Nadvojvoda Štefan, čegar ljubezen do otrok je že od prej znana, se v svojih posestvih na kmetih veliko z poboljšanjem ljudskih učilnic peča. Novinarji pravijo, da k spraševanjem hodi, učence in učenike spodboda, ki v viso-cim kraljeviču svojega dobrotnika ljubijo in častijo.
*	Cesar so obljubili F. M. Radeckimu jesen v Verono priti, da bodo zraven, ko se bodo armade vadile in sicer se bo tudi tabor z novimi šotori takrat ustanovil. Knez Windisch-gratz in Hess sta 2. t. m. v Varšavo prišla, kjer je nju Car v Grad Lazienki na kosilo povabil.
*	Novi minister kupčije, obertnije in javnih stavb, vitez od Baumgartner, je poslal razglas na vse predstojnike vradnij, ki so njemu podveržena,v kterem naznani, da je ministerstvo prevzel in tirja,danaj mu pomagajo veliko nalogo doverševati.
*	Ban Jellačič je iz Napajedla na Dunaj prišel, od kodar se bo kmalo v Zagreb podal.
*	Protestantiških šol je na Avstrijanskem 16, v kterih se 2267 otrok uči.
*	„Dunajski cerkveni časnik" piše, de ječ. g. Dr. Knobleher 4. t. m. Dunaj zapustil in se čez Monakovo v Rim podal. Mesca oktobra misli že do Chartuma priti. Ministerialnima svetovavcama g. Mešutarju in g. Kollerju gre posebna hvala, ker sta si prav goreče zapo-speh misiona prizadevala. Cesarska akademija na Dunaji je Dr. Knobleherja z vsim fisikalnim
orodjem previdila, ter ga prosila, de naj ji svoje izvedke naznani. Kaže se, de je Dr. Knobleherju, možu svete serčnosti in neomaj-ljive terdnosti posebno imenitna naloga od previdnosti božje dana.	(Dan.)
* Deržavni dohodki in stroški perve kvatre leta 185i v vsih kronovinah avstrijanskega cesarstva. Deržavni dohodki:
gold.
Direktni davki	16,068,592
Indirektni „	25,403,480
Dohodki deržavne vlastnine,
gornijstva in denarnijstva 2,299,219 Ostanek plačivne denarnice Ji,410,513 Razni redni dohodki	1,307,142
Vsi redni dohodki skupej 47,488,953 Izredni dohodki	5,462,449
Vsi dohodki skupej	52,951,402 Deržavni stroški:
Deržavni dolg	15,224,547
Dvor	1,303,927
Ministersko svetovavstvo	29,521 Ministerstvo zunajnih zadev 444,167
„ notrajnih „	5,915,176
„ vojaštva	36,901,050
„ denarstva	4,088,435
„ pravosodja	6,833,823 „ uka in bogo-
častja	1,711,410 „ kupčije, obertnije in javnih
stavb	7,558,456 „ kmetijstva in
gornijstva	582,326
Vsi stroški skupej	77,563,451
in sicer redni	47,805,764
in izredni	29,757,687.
Iz tega se vidi, daje bila za 24,612,049 gold. več stroškov kakor dohodkov.
Tirolska.
V	T .... na Tirolskem je fajmošter, kte-rimu so dobri kmetje vedno desetino odrajto-vali. Neki siromaški kmet, kteriga je Bog bolj z otroci, kakor z njivami in travniki obdaril, je tudi vsako leto svojo dolžnost pošteno dopolnil. Kar pride enkrat neprevidama in reče: Preljubi gospod oče, vselej sim vam zvesto odrajtoval, desetino, pa jo bom tudi dans. Gospod Bog me je z desetini detetam obdaril, torej vam ga tukaj za desetino per-nesem. Gospodu duhovniku se je ta ponudba mogla o začetku čudna zdeti, vender vzame maliga pobiča kakor desetino, kteri rase in se prav dobro obnaša pod skerbno obrambo svojiga noviga očeta.
Moravska.
Busovski car je okoli 50,000 gold. dobrega denarja v Olomucu v dar zapustil. Razdelil je tudi zraven čez 100 carskih ruskih redov. V Varšavo se je potem v lepo okin-čanem vozu železnice podal, od kterega vsi, ki so ga vidili, terdijo, da je čudež lepote. Znotraj z rudečim domastom oblečen in z ravno tacimi zagrinjali olepšan je poln zlata. Vtegnul bi miljon goldinarjev veljati.
Slovaška.
V	Košicah se ima rusinska cerkev in šola sozidati. — Tudi se okrog tega mesta slabe ceste marljivo popravljajo. Vino kaže prav dobro.
Dalmacia.
„Pravdonoša" naznani iz Skadra, da je 23. maja c. k. krožni svetovavec, dr. Petranovič od njegovega veličanstva,ruskega cara,mnogo vreden brilantni perstan za podaritev prestave avstrijanskega deržavljanskega zakonika v serbski jezik prejel.
Tuje dežele. Bosna.
Volitev novih poveljnikov v terdnjavah ta-kraj Une je Turkom v Krajni pogum vzela.
V
Cernagora.
26. pr. m. se zbere okrog 500 Černogor-cev iz Gluhega Dola, in iznenada napadejo selo Spič vArbanii turški, da po svojim običaju obropajo koga ali kogar osvetijo. Počne se hudi boj, in poslednjič se morajo Černo-gorci umaknuti brez da bi bili svoj namen dosegli.
V	boju sta padla dva Černogorca in jeden Spičanin, in ranjen je bil jeden Spičanin in trije Černogorci. Boj je bil na turškej zemlji.
Turška Serbska.
Vsi škofje knezovine Serbije so se 1. maja (po starem računu) v Belgradu v posvetovanje zbrali.
*	Iz knezovine se v „Slov. novine" piše, da se ondi ena stranka zlo trudi gibanje v prid Miloša Obrenoviča zbuditi.
Nemška.
V	vasi Bosenbrunn, pri Oelsnitzi v Saksonskem se je devetlet star deček obesil. V življenju ni bil ravno preveč poreden. Skazalo se je po preiskovanji, da se je sam in prostovoljno umoril. Tej prigodbi se vse grozno čudi, ker nihče se ne spomni tako mladega samomorivca. Sploh se je v Saksonskem v poslednjem času število samomorivcov pomnožilo.
*	Sliši se, da se bodo v Frankobrodu poslanci zveznih vladarjev skoraj posvetovali o narodni straži. Ni dvomiti, da se bode skle-nulo, narodno stražo razpustiti. Vlade si bodo prideržale narodno brambo vstanoviti. Na Avstrijanskem je od narodne straže že tako komaj sled.
*	V Munakovem je bil kmet za pričo k porotni sodbi poklican. Kmet pristopi in se vstavi pred mizo, kjer so ležale „corpora delicti." Predsednik mu reče: da naj se za mizo vstopi. Kmet pa naglo pod mizo zleze in kuka spod nje, da se mu vse kolikor se more, smeja. Kmet je namreč predsednika krivo razumel in je zavolj tega pod mizo zlezel.
Azija.
Zve se, da se pri Kantonu punlarji carski vojski krepko v bran stavijo. Osvojili so si neki Kwangsi, glavno mesto provincije Kwei-lin-Fu. Zdaj imajo kos dežele v oblasti, ki je tolik, kolikoršna je Angleška.
Ljubljanski novičar.
Za mesto učenika na spodnji rečni (realni) šoli v Ljubljani je bilo pretekli teden v Ljubljani, Dunaju, Gradcu in Celjovcu izpraševanje (konkurz). V Ljubljani so se 4 gospodje temu izpraševanju podvergli, 2 svetna, 2 duhovna; prašanjaso bile ravno tako lepe, kakor obširne. 1. prašanje je pilo: naj se razloži razloček med glagoli (Zeitworter) nemškiga in slovenskiga jesika? 2. Kako naj učenik pri učenju spisovanja listov ravna? 3. Kratek govor na železo. 4. Zapopadek decimalniga drobiža naj se iz bitstva dekadne številne sosta-vine dokaže. 5. Zrajt poveršine in telesnine krogle naj se učencam razjasni. 6. Popis Krajn-ske kronovine z oziram na gore, vode in na-torne znamenitnosti. 7. Osnova električniga telegrafa naj se razloži. 8. Popis važniših strupenih želiš.
* Slavnoznani gospod arhivar, Ivan Kukulje-vič, načelnik društva za jugoslavensko po-vestnico, je včeraj v Ljubljano prišel.
IliV.
K u 1 i f e r d a.
Burke v jednem djanju.
(Iz češkega.)
(Dalje.)
Prizor deveti.
Gospa Dominikova. Prejšnja.
Rez. Tu je nek gospod, ta hoče imeti čast —
Gospa D. Imam morda veselje, gospoda Gromskega —
Kar. Gromski sem s telesom in dušo.
Gospa D. Stokrat vas Bog primi, uže sem vas nepoterpežljivo pričakovala.
Kar. Vsi vragi, vi stara trapa (avša) se daste tako za nos voditi od moje sestre.
Gospa D. Kako imam to razumeti.
Kar. Kako imate to razumeti, vsi vragi? — Tri merzutosti ste mi napravili — pervič: da mojega strica Terčka ubijem, — drugič; da vašega moža skozi okno veržem — in tretjič : da vam berhko odzvonim —
Gospa I). Rezka, za vse te prosim, ne hodi preč od tod !
Kar. Vaš mož so je prederznil reči, da je svojo hčer mojemu stricu Terčku obljubil, in da mu jo da. Vsi vragi, če je taka, mu je danas solnce sijalo slednjikrat.
Gospa D. To vas tedaj merzi?
Kar. Merzi? vsi zlodji — to bi me imelo
merzeti ? — Celi svet sem prehodil po kopnem in po morju, bil sem v devetdesetih bitvah, in pri sto in šestdesetih bojih. V turški vojski smo jemali mesto, tam so me vjeli in me sužnja v Carigrad odpeljali; kadar sem iz ječe ušel, sem predori v serail sultanov, potic sem tudi Dardanele s vlastno roko preobernul, in tu bi se imel nad tako druhal-jo merzeti?
Gospa D. Za Roga, le vpokojite se, tuše vam ni ničesa bati.
Kar. Bati? vsi vragi! jaz se bati? — Vi se morate bati, ne jaz. Sto milionov vragov, z tretjega dela sveta pridem, da bi vašo hčer, to motovilo, za ženo vzel, in med tim jo je ta capin (cunjec), vaš mož, drugemu obljubil. Ko bi bil tu, to bi ga — Rez. Ali milostliva gospa — Gospa D. Ne hudujte se tako — Kar. Da bi se ne hudoval? — Kaj ne vidite, da se vam k volji premagam, da bi moja zlost na dan nevdarila? Vi morate biti grozno bedasti, da tega nc zapazite. Vsi vragi, ko bi se razhudil, bi se vi čudila. — Vi se ne bojte, ali nad vašim možem se bom zmašče-val; že ga zgrabim, ga zmačkam —
Rez. (Gospej) Skusite gospa teta, da si ga s glave spravite.
Gospa D. To ne more biti. Gospod Gromski, dajte si dopovedati, moj mož je dober človek, jaz morem s njim delati kar hočem. Da bi ga
pokaznila, ker je brez mojega znanja hčer vmožiti hotel, jo morate na vsako vižo vi dobiti.
Kar. (/.a-se) ko bi sam rogati prišel, ona ga bode hotela za zeta. (Njej) O jaz se poznam, dobro se poznam — ako se mi vaš mož še enkrat prikaže, gorje mu. K njegovi sreči mina misel pride dobro sredstvo. — Vaše hčere še nisim vidil, tudi je še nimam rad, zato vam dam raji vašo besedo nazaj, le da bi to nesrečo odvernul —
Gospa D. Verjemite mi, gospod zet, nobena nesreča se ne bo zgodila. Kar k pravniku poj-dem, in dam svatbine pisma storiti — moj mož je mora podpisati preden gospod Terček pride —
Kar. Kako? vi se mi zupate oporekati? Povem vam, da —
Gospa 1). Pustite, le pustite, vse se dobro izide! —
Rez. Ali ko gospod Gromski sam odstopi! tedaj bi jaz mislila —
Gospa D. Da bi jaz mojemu možu po volji ravnala. Lep svet!
Rez. Pa bi bilo vender boljši — Gaspa D. Da bi jezik za zobmi deržala.— Kar. Zastonj ! vse zastonj. Gospa D. Sem koj spet tukej, gospod zet, (odide.)
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Dlaznik.
Vradni list št. 33.
St. 509 4.
Proglas.
(107.) C I
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice pozove sledeče osebe svoje zaznamovane spise deloma vlagne pisma in njih doklade, deloma račune v šestih mescih pri tukajšnem sodništvu vzeti, ker bi se sicer moralo po § 3 in 6 podučenja v visoki sodniški vpeljavi od 24. oktobra 1849 ravnati.
A. Toibe.
1.	Gospod Alojs svoboda od Apfalterer, po-
sestnik grajšine Križke in Kamniške in za zastopnika pristopivši Dragotin Wasič zoper Lorenca Sevra iz Cernuč tožba za plačilo zastale brodnine, ki znese 308 gold. 4 72 kr. in nje spoznaje od leta 1829 noter do zdaj.
2.	Andrej Cunder iz Most zoper občino Moste
po gospodu dr. Wurzbachu tožba za spoznanje pašne pravice v občini Brinju in v Borštu.
3.	Janez in Jera Robas iz Cirkelj zoper
Valentina Žiberta iz Srednjih Gameljnov tožba za odmerjen je tirjatve iz pogodbe od 24. marca 1819, ki'znese 644 goldinarjev.
4.	Ana Koderman Jera in Katarina Bedenk,
Mina Pekle, udova Novakova, Valentin Sirnikvimenu njegovih nedoraslih otrok,
potem Jožef Pekle, kakor oskerbnik nedorasle Terezie N. po dr. Lindnerju zoper gospoda dr. Ovijača, kakor kuratorja zapustnine Simona šušteršiča tožba za drugo četert Antona Erbežnikoviga travnika na Blatu dolžne najemnine, ki znese 125 gold. 9 kr.
B. oskerbniški računi.
5.	Sirotk Jurja Želesnikarja iz Ižke vasi od
leta 1818 do leta 1824.
6.	Sirotk Matevža šircelna iz Studenca od
leta 1820 do leta 1823.
7.	Otrok Miha Smoleta iz Jezera.
8.	Sirotk Jakoba Verbiča iz Zapuž od leta
1824 do leta 1829.
9.	Sirotk Jurja Zimermana iz Budnika od
leta 1825 do leta 1831.
10.	Sirotk Jožefa Mavca iz Planince za leta
1828, 1829 in 1830.
11.	Otrok Janeza Semeta iz Zadvora za leti
1829 in 1830.
12.	Nedoraslih deklet Neže in Helene Laverca
iz Dolne vasi za leti 1829 in 1830.
13.	Nedoraslih otrok Janeza Žagerja iz Černuč
za leta 1836 in 1831.
14.	Sirotk Andreja Vosčarja iz Dobroine za
leto 1830.
15.	Nedoraslih otrok Jurja šušteršiča iz Svil
za leto 1830.
16.	Nedoraslih otrok Jožefa Košenina iz Koses
za leto 1830.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28. 29. 30-
31.
32.
33.
34.
35.
36.
Nedoraslih otrok Mihcla Grata iz Gornjiga Kašlja za leto 1830.
Nedoraslih otrok Luka Kaiser ja po domače Zajca iz Dvora za leta 1830 in 1831.
Nedoraslih nezakonskih otrok Marka Ah-lina, namreč Jere in Marie Jančar od leta 1827 do 1830.
Nedorasliga Valentina Križnerja iz spodnje Šiške za leto 1830.
Nedoraslih otrok Mihaela Kosamernika iz Utike pri Glincuzaleti 1829 in 1830.
Nedoraslih otrok Matija Dobnikarja iz per-viga zakona izSavel za leta 1830in 1831.
Nedorasliga Andreja šušteršiča iz Ladie za leta 1830.
Nedoraslih otrok Gašperja Gruma iz Panč od leta 1833 do 1838.
C. Sekvestretivni računi.
O mlinu in zemljišu Tomaža Peterlina iz srednjih Gameljnov od leta 1826 do 1829.
O zemljišu Valentina Pezdirja iz Bodenj od leta 1827 do 1830.
O polovici zemljiša Tomaža Šinkovca iz Šujc od leta 1827 do 1832.
O polovici zemljiša Jakoba Armica iz Brezovice od leta 1828 do 1830.
O polovici zemljiša Matevža Kregarja iz Lukovice od leta 1828 do 1830.
O polovici zemljiš Boštjana Podvarčeka iz Dobrove od 1829 do 1831.
O tričerlertini zemljiša Valentina Zadri-karja iz Svitce za leto 1829. v
O zemljišniin posestvu Andreja Žarjavca iz Visovika za leto 1830 in 1831.
O polovici zemljiša Janeza Merherja iz Šent-Vida za leto 1830 in 1831.
O polovici zemljiša Jožefa Lampiča iz Štepane vasi za leto 1829.
O zemljišu Jerneja Babnika iz Dobrove za leto 1829.
D. Kuratorja račun.
Jožeja Cvajnarja iz Preske kakor kuratorja Jerneja Jenko, po domače Tomažina od tam od'let 1829 do 1831.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 31. maja 1851.
Heinricher.
St. 1322.
Proglas.
(108.) C 1
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču naznani, da je v eksekucii gospoda Jerneja Mali-a iz Teržiča zoper gospoda Franceta Boštarja iz spodnjih Dupel, zavolj dolžnih 249 goldinarjev 54 krajcarjev po sodniški pogodbi 4. augusta 1849 št. 875, potem 40 gold. c. s. c. dovolilo v prodajo tretjine zemljiša poslednjiga, ki leži v spodnjih Duplah pod št. 38, v gruntnih bukvah poprejšniga proštoviga posestva v Badolci pod št. 3 zapisaniga, potem v prodajo njive Podvevnica, zapisane v gruntnih bukvah pod
št. 17, kije cenjena 459 gold. 20 kr., in več hišniga orodja, vredniga 5 gold. 41 kr. in dan prodaje je odločilo na 30. junija, 30. julija in 30. augusta 1.1., vsak dan zjutraj od devete do dvanajste ure na mestu prodavniga posestva s pristavkam, de se bodo te reči pri pervi in drugi dražbi le za ali nad cenitno ceno, pri tretji dražbi pa tudi pod to ceno prodale.
Cenitni zapisnik, izpis iz gruntnih bukev in pogoji dražbe se zamorejo vsa k dan pri podpisanim sodnistvu pregledali.
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču 24. maja 1851.
Aichelburg s. r. okrajni sodnik.
št. 3085. vradno oznanilo. C«««-)«*
Razpis ministra pravosodja od 12. maja 1851 glede dobe začetja moči notariatniga reda v krajnski kronovini.
Ker so bili pertfi notarji za krajnsko kronovino današnjiga dne imenovani, se začetje moči po členu 1. najvišiga patenta od 29. septembra 1850 št. 366 R. G. BI. 2. oktobra 1850 naznanjeniga notariatniga reda v vsih odločbah, zavolj kterih se v najvišjim patentu naravnost nič druziga ni odločilo, v imenovani kronovini na 1. julija 1851 odloči.
St. 16 6'
O z ii a n i 1 o.
(l04.) C 3
Po razglasu visociga c. k. ministerstva kupčije, obertnije in javnih stavb od 10. maja 1851 št. 1015 H. M. bo po sklenjeni pogodbi med kr. pruskim in kr. hanoveranskim nemško-avstrijanskim poštnim oskerbništvam hanoveransko kraljestvo 1. junija 1851 nemško - austrijanski poštni zvezi pristopilo.
Od tega dneva se bo tedaj z dopisavami, pošilitvi pod križnim zavitkam in časopisi na in iz Hanoveranskiga po odločbah nemško-avstrijanske poštne pogodbe ravnalo.
Ilanoveranske poštne naprave leže vse čez 20 geografiškili milj od avstrijanske meje.
Za poštne vožnje pošililve seje od hanove-ranske strani za občenje z Avstrijo Peine kakor nepremaklijvo mejno mesto odločilo.
Za Avstrijansko so odločene glede vožno-poštnih pošilitev Ostrava, Seefeld in Toplice.
Pismenina se ima za vožnjopoštne pošilitve na ali iz Hanoveranskiga od 1. junija t. I. vedno po odločbi nemško avstrijanske poštne zveze plačevati.
To se dopisavcem naznani, da se vedo po tem ravnati.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 29. maja 1851.
Hofmann s. r.