Cena 8 dinarjev Številka 34 (648)
glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
Titovo Velenje, 26. avgusta 1982
Šaleška dolina
Občinski praznik
Praznik občine Velenje — 8.oktoberobeležujejodelovni kolektivi in krajevne skupno-sti Šaleške doline vsako leto z novimi delovnimi zmagami oziroma prireditvami. Da bi lahko na občinski konferenci SZDL uskladili program sla-vja. je predsedstvo OK SZDL prosilo vse organizacije zdru-ženega dela. krajevne sku-pnosti in druge, da sporočijo, katere pomembnejše prire-ditve želijo organizirati v po-častitev .letošnjega praznika občine Velenje — 8. oktobra. Istočasno je predsedstvo OK SZDL priporočilo vsem, ki načrtujejo prireditve, da jih
organizirajo skladno s stabi-lizacijskimi hotenji. Sicer pa letos skupščina občine, njen izvršni svet in občinska vod-stva družbenopolitičnih or-ganizacij ne bodo prevzemala nobenih pokroviteljstev nad prireditvami, v kolikor bodo le-ta pogojevala tudi materi-alne obveznosti.
Slavje ob prazniku občine Velenje bo letos 9. oktobra, ko se bodo na svečani seji sešli delegati skupščine občine Velenje. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja in nagrade občine Velenje za leto 1982. Drugih prireditev v občinskem merilu ne bo.
»Kako hitro je bilo konec letošnjih počitnic,« ugotavljajo učiti. Počitnice so preživeli različno, ponekod pa so zanje te dni šolarji. Še nekaj dni,#li točno v sredo, bo zanje konec pripravili organizirane dejavnosti. Tako je bilo tudi v " ~ '	" J- 't"j: - krajevni skupnosti Sentilj.
počitniškega veselja. Gotovo pa to ne pomeni, da tudi šolo ne gredo radi, saj je tudi v njej lepo, pa čeprav se je treba
650 letnica trga Mozirje
Znova cvetlična povorka
V Mozirju so letos že proslavili vrsto visokih obletnic ustanovitve in uspešnega delovanja krajevnih društev in drugih dejavnikov, ptihodnji teden pa bo slavila krajevna skupnost sama. Ohranje-ne izvirne listine namreč pričajo, da je Mozirje pridobilo trške pravice že pred 650 leti. Na praznovanje tega visokega jubileja se v kraju marljivo pripravljajo. Načrtujejo vrsto zelo zanimivih prireditev, s katerimi bodo obele-žili svoje slavje, se vključili v praznovanje praznika občine Mozirje, poleg tega pa predstavili in obogateli turistično ponudbo kraja ter Gornje Savinjske doline v celoti.
Splet vseh prireditev so namreč poimenovali „Savinjski gaj v petju in glasbi" in jo nameravajo poslej pripraviti vsako leto, 650-letnica trga Mozirje pa naj bi pomenila njen uspešen in obvezujoč začetek.
Zanimivih prireditev vsekakor ne bo manjkalo. Ze to soboto bodo na prireditvenem prostoru ob Savinjskem gaju postavili mlaj, ki bo tokrat meri! v višino kar 50 metrov. Na ribniku bodo postavili splav in na njem bo prihodnji pe-tek koncert domačih pevcev. V soboto dopoldne bodo najprej odprli razstavo ptic v domu Partizana, v kmečki hiši in kova-čiji v SavinjsTcem gaju pa bodo pripravili etnografsko razstavo.
Popoldne bosta najprej na vrsti šaljiva in prijateljska nogometna tekma, ob 18. uri pa bodo obrtniki in pri njih zaposleni delavci pri-pravili slovesnost ob zaključku svojih celotedenskih športnih iger. Sledila bo osrednja prireditev tega dne, ko bo na ribniku koncert pevskih zborov in tamburašev. Seveda ne smemo pozabiti dru-žabnega večera zatem.
Se posebej se bo Mozirje spla-čalo obiskati v nedeljo dopoldne, ko bodo slovenski vrtnarji in vrtnarske organizacije pripravili veliko cvetlično povorko. Kasneje bodo v Savinjskem gaju odkrili spominsko obeležje varnostno-obveščevalni službi Osvobodilne fronte, popoldne pa bo na prireditvenem prostoru ob gaju veselo kot že dolgo ne.
Seveda pa to ni vse. Za obiskovalce bodo še posebej privlačne nekatere druge priredit-ve. V soboto jim bo na voljo vol na ražnju, v soboto popoldne in v nedeljo ves dan, bodo žene zadružnice s pomočjo mladih zadružnikov pripravljale pristne kmečke jedi, oba dneva se bodo obiskovalci lahko poslužili „konjeniškega taksija", v kmečki hiši se bodo v spremstvu citrašev predstavile predice, v kovačiji in kovaški sobi pa bodo prireditelji poskrbeli za prikaz kovaških opravil in tkanja platna. V soboto in nedeljo, 4. in 5. septembra, v
Mozirju zanimivosti torej ne bo manjkalo in kraj se bo vsekakor splačalo obiskati.
Celje
Gospodarjenje
Danes se bosta sešla na skupno sejo medobčinski svet ZK Celje in medobčinski svet ZSS Celje. Ocenila bosta gospodarsko gibanje na širšem celjskem območju v letošnjem prvem polletju.
Predsedstvo OK ZKS Velenje
Idejna in akcijska usposobljenost
Predsedstvo občinskega komi-tejaZKSVelenjejenasinočnjiseji obravnavailo oceno idejne in ak-cijske usposobljenosti občinske organizacije ZKS Velenje. Oceno so izoblikovali po zadnjih semi-narjih za vodstva osnovnih orga-nizacij ZK, ugotovitve in za-ključki pa bodo osnova za pri-
hodnje delo tako osnovnih orga-nizacij ZK kot občinske orgajii-zacije Velenje. Večja akcijska in idejna učinkovitost Zveze komu-nistov bo nadvse pomembna pri uresničevanju kongresnih nalog in sklepov ter programa gospo-darske ustalitve.
Na razprodaje smo se tudi pri nas že kar na-vadili, tako da mnogi načrtujejo nakupe šele po sezoni, ko vse trgovine znižajo cene izdelkov tudi za 50 odstotkov. Tako so bile trgovine v
dneh po 15. avgustu, ko so se pričele prodaje po znižanih cenah,precej bolj polne kot običajno, tako pa je še sedaj, saj trajajo razprodaje vse do 15. septembra
Požarna varnost
Neodgovornost, brezbrižnost
Požarna varnost je pomembna sestavina splošne varnosti vseh nas in premoženja, je dejavnik, ki močno vpliva na blagostanje v družbi in varno počutje delavcev in občanov. Toda, ali se tega zaveda-mo? Kaže, da še ne dovoij.
V letošnji akciji namenjamo glavno pozomost prav požarni varnosti. Samo v mesecu juliju so v občini Velenje opravili 13 pregle-dov, med katerimi so ugotavljali, kako varujemo družbeno prenioženje, kako skrbimo za požamo vamost, in to zlasti v nočnem času.
Ti pregledi so pokazali, da smo do tako pomembnega vprašanja še vedno preveč brezbrižni in neodgovomi, saj inšpektorji in drugi, ki sodelujejo v teh
preventivnih pregledih, ugotavljajo podobne ali kar enake pomanjklji-vosti kot vsa prejšna leta.
Naše kleti so še vedno polne razno razne navlake, kjer lahko najhitreje izbruhne požar.
Tudi pri sobotnem požaru v kletnih prostorih na Prešemovi- 22 c v litovem Velenju je bilo tako. Goreloje v kleti enega od stanoval-cev. Najverjetneje je nastal požar zaradi samovžiga petrolejskih cunj in solne kisline. Ogenj se je nato razširil še na dve sosednji kleti. V napomem boju z njim so tudi tokrat zmagali gasilci.
Velenjski gasilci ( na sliki levo) so morali pri zadnjem spopadu z dimom in ognjenimi zubji upora-biti tudi maske. (s. v.)
Titovo Velenje
Seja
predsedstva OKSZDL
Danes popoldne se bo sešlo predsedstvo občinske, konference SZDL Velenje na 40. sejo. Obravnavalo bo predlog. statuta občine Velenje, razpravljalo o skli-cu problemske konference o kultu-ri, potrdilo kadrovske spremembe in dopolnitve v svetih in koordina-cijskih odborih pri predsedstvu OK SZDL Velenje ter imenovalo dele-gate socialistične zveze v samoupravne organe organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena.
OK SZDL Mozirje
Prednost gospodarjenju
Prihodnji četrtek popoldne se bodo v prostorih skupščine občine Mozirje na seji zbrali člani ob-činske konference SZDL Mozirje Največ pozornosti bodo namenili oceni rezultatov gospodarstva mozirske občjne v prvem polletju in obravnavi ukrepov za zagota-vljanje nemotene proizvodnje. Nič manj pomembno področje, ki ga bodo obravnaval', je tudiocena stanja v kmetijstvu, na koncu pa bodo ocenili še dosedanji potek priprav na volitve v organe kra-jevnih skupnosti.

2. stran ★ n3S CBS
ODTUINTAM
Titovo Velenje * 26. avgust 1982
Gospodarjenje v občini Mozirje
Dokaj uspešno polletje
Tudi v mozirski občini v teh dneh v vseh okoljih in na vseh ravneh pod-rohno ocenjujejo gospodarske dosež-ke, obravnavajo pogoje gospodarjenja in sprejemajo nujne ukrepe za boljše delo. Prva ocena je, da so rezultati gospodarjenja v prvem letošnjem pol-letju v primerjavi s tromesečjem in enakim lanskim obdobjem tergiede na nafrtovane cilje, dokaj zadovoljivi, čeprav težav vsekakor ne manjka.
O tem pričajo tudi najpomembnejši ekonomski pokazatelji. V večini delo-vnih organizacij se je povečal obseg proizvodnje. Celotni prihodek se je povečal za 33,8 odstotka, pa tudi le-toinja predvidevanja so za malenkost presežena. Še vedno tudi ugotavljajo, da porabljena sredstva naraščajo hi-treje kot celotni prihodek. Resda saTno
za en odstotek, toda ekonomičnost poslovanja se seveda zmanjšuje. Za 31 odstotkov se je povečal dohodek in tudi na tem področju so letni načrt presegli, Knaka ugotovitev velja tudi za čisti dohodek. ki je sicer glede na lansko polletje večji za 233 odstotka. Žal pa tudi za mozirsko ohčino velja, daosebni dohodki naraščajo hitreje kot dohodek. Povprečni osebni dohodek je v gospo-darstvu dosegel številko 11.953 dina-rjev in je za skoraj 31 odstotkov višji, kot v enakem obdobju lani. Velik na-predek je gospodarstvo mozirske ob-čine doseglo pri izvozu, ki je skupno večji kar za 137J odstotka, na kon-vertibilno tržišče pa za 90 odstotkov. Kljub tako ugodnemu podatku pa niso povsem zadovoljni, saj izvoz še vedno predstavlja le 6,8 odstotka celotnega prihodka. Izguba je v primeijavi z
Vrsta težav v kmetijstvu
Pridelek hrane upada
Pravilna razvojna usmeritev in do-bro strokovno delo staomogočila, daje kmeUjstvo Gornje Savinsjke doline v preteklih letih doseglo zavidljive pro-izvodne dosežke. Usmeritev v vzrejo goveje živine in v proizvodnjo mieka, kot ošnovni dejavnosti, se je nedvo-mno obrestovala, čeprav so dobre uspehe dosegli tudi v dopolnilnih de-javnostih. Samo proizvodnjo mleka so recimo v zadnjem desetletju povečali za 2,3 — krat. Seveda pa je takšen podvig omogočila tudi primerna or-ganiziranost kmetijske dejavnosti, zlasti kooperacija s kmeti.	v
Ob vseh teh dosežkih pa s«" je v kmetijstvu v zadnjem obdobju nako-pičilo veliko težav, ki že močno ogro-žajo uresničevanje sprejetih načrtov in ne zagotavljajo večjega pridelka hra-ne. Težave segajo na organizacijsko, dohodkovno, zemljiško in druga pod-ročja. Velik del težav je posledica ne-enotnih ukrepov v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru, ki lahko kaj kmalu povzročijo manjšo proiz-vodnjo in manj tržnih viškov. Takšne ugotovitve so izoblikovali tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Mo-ziije. Poudarili so tudi. da je izreden problem predvsem zagotavljanje nuj-no potrebnih deviz, ki ga znotraj ob-čine ne bodo zmogli odpraviti.
Izvršnisvettorejvztraja.damorajoz nujnimi ukrepi zagotoviti nadaljno rast kmetijske proizvodnje in v celoti uresničiti srednjeročne načrte. Enako velja za stranske dejavnosti. pri čemer je treba pospešiti ziasti razvoj konje-reie in čebeiarstva. Krajevne sku-pnosti se bodo morale bolj vključiti v krepitev kmetijske politike, saj se na njihovem področju združujejo interesi gozdnih in kmctijskih kooperantov.
pogosto seveda tudi v eni osebi. Po-speševati bi morali tudi združevanje zemlje, dela in sredstev v okviru ustreznih skupnosti. Nujno bi morali izenačiti pogoje pridobivanja dohod-ka med višinskimi in dolinskimi kme-tijami, saj z dosedanjimi ukrepi na tem področju željnega cilja vsekakor niso dosegli. Uresničiti bo treba tudi za-misel, da bi sredstva za spodbujanje kmetijske proizvodnje prispevala tudi skupnost za preskrbo skupščine mesta Ljubljana. Zamisel temelji na dejstvu, da večina tržnih viškov pridelane hrane >,potuje« v Ljubljano«.
O stališčih. ki jih bo navrgla široko zasnovana javna razprava, bodo mo-rali delegati nujno seznaniti ustrezne republiške organe. Še zlasti zato, ker kmetijske problematike ni moč razre-šiti čez noč in na posameznih področ-jih. V mozirski občini bodo morali čimprej pripraviti tudi agro-karto, ki je osnova pravilne kmetijske proizvod-nje. Okrepiti bo treba področje ko-operacije in urediti področje zagota-vljanje sredstev za spodbujanje pride-lovanja hrane, kar bi morali poenotiti tudi na ravni republike. Izvršni svet bo pripravil še samoupravni sporazum o združevanju deviz znotraj občine, del deviznih sredstev pa bi vsekakormoral prispevati tudi SISEOT.
Še nekaj ukrepov bo nujnih. Med drugim je to sodelovanje kmetijske pospeševalne službe in raziskovalne skupnosti.ponovnopa bo trebaoceniti tudi količino neobdelanih kmetijskih površin. V čiščenje planinskih pašni-kov in opuščenih kmetij bi moraii vključiti mlade in njihove prostovoljne delovne akcije, seveda sprogramsko in strokovno pomočjo odgovomih služb.
ESO Titovo Velenje
Udarniško za proizvodnjo
V teh, za naše gospodarstvo ničkaj rožnatih časih je vsaka spodbuda za uspešnejše gospodar-jenje in s tem večji izvoz še kako dobrodošla. Tega se dobro zave-dajo tudi delavci Elektrostrojne opreme. V tozdu Tehnološka op-rema so namreč na zboru delavcev sprejeli sklep o organiziranju udarniške akcije, s katero bi pripomogli pri odpravljanju mo-tenj v redni proizvodnji in seveda dosegli boljše poslovne rezultate. Ze nekaj časa je za izdelki tega tozda večje povpraševanje kot pa jih lahko s sedanjim številom delavcev izdelajo. V juliju se je prve udarniške akcije udeležilo kar 90 odstotkov delavcev 'iz tozda Tehnološka oprema, drugo akcijo pa načrtujejo v septembru.
Tucli v tozdu Serijska proizvo-dnja niso sedeli križem rok, ko so dobili dodatna naročila za izdelke iz njihovega programa strešnih oken. Na seji osnovne organizacije ZK v tcm tozdu so mcd obravna-
vanjem gospodarskega poiožaja posebej poudarili, da bo z redno proizvodnjo nemogoče narediti 3700 strešnih oken za izvoz. Ta mesec naj bi vsak komunist iz tega tozda delal dva delovna dneva v proizvodnji strešnih oken. K sodelovanju so povabili tudi ostale delavce iz delovne organizacije. Tako vsak dan dela v proizvodnji oken 20 prostovoljcev iz tozda Komerciala — Promet in skupnih služb. Kot ugotavljajo pobudniki
te udarniške akcije, so njihove pobude nafetele na plodna tla. Za-lo pričakujejo, da bodo uresničili nalogo in da bodo izdelali 3700 oken do predvidenega roka.
lanskim polletjem manjša za slabo polovico.Obvsem tem jegospodarstvo zaposlilo 145 novih delavcev, ali za 4,5 odstotka več kot lani.
Dokaj ugodno poslovanje je vseka-kor posledica ukrepov, ki so jih orga-nizacije združenega dela sprejele, da bi si zagotovile nemoteno proizvodnjo in ob tcm povečale izvoz. Tako ugodna ocena pa ne velja za področje uresni-čevanja resolucijskih usmeritev, saj se od njih precej oddaljujejo. To še pose-bej velja za primeijavo rasti sredstev za reprodukcijo z rastjo sredstev za osebne dohodke. Dosledno uresniče-vanje teh usmeritev bo torej ena prvih skupnih nalog.
Ocena stanja v posameznih organi-zacijah združenega dela še vedno kaže na kritičen položaj v Lesni industriji Gorenje-Glin Nazarje, ki se še vedno otepa z izgubo. To seveda velja za temeljno organizaeijo Iverna, tozd Stavbeno pohištvo pa posluje na meji
donosnosti. Ta delovna organizacija je namreč prigospodarila za 8 milijonov in 75 tisoč dinarjev izgube. Vzroki zato ležijo v nedoseganju predvidenega ob-sega proizvodnje, v pomanjkanju de-viznih sredstev in surovin, previsokih zalogah, v vse večjem razkoraku med cenami reprodukcijskih materialov in izdelkov in v neustreznih razvojnih programih.
V zelo neugodnem položaju se je le-tos znašla tudi Zgomjesavinjska kme-tijska zadruga, zlasti njena temeljna organizacija Kmetijstvo, ki je prvo nolletje zaključila z nekaj več kot mi-iijon in 200.000 dinarji izgube. Najpo-membnejši razlog za to je pomanjkanje potrebnih deviznih sredstev, ki jih po-trebujejo za najnujnejši uvoz zdravil, rudnin in krmil. Pomanikanie teh se-stavin že bistveno posega v zdravje in število živali. Zaskrbljujoč je še vedno položaj v delovni organizaciji Vez Mozirje, kljub temu, da šestmesečni rezultati tega ne kažejo v celoti. Enako velja tudi za delovno organizaeijo Tu-rist.
Velja torej zaključek, da dokaj ugodni rezultati ne smejo nikogar uspavati, saj bo dnigo polle tje vsekakor manj ugodno in težave še večje. Morajo biti le spodbuda za še boljše delo.
DELAVSKA
UNIVERZA
objavlja
VELEIMJE
V š. I.
vpis v 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle 1982/83 Pogoj za vpis:
Uspešno končan 6. oz. 7. razred osnovne šole in starost nad 17. let. Vpišejo se lahko tudi mlajši kandidati, vendar s pogojem, da so zaposleni. Šolanje je brezplačno. Rok za pri-javo je 15. september 1982.
Pripominjamo, da navedena dva razreda lahko opravite v enem šolskem letu.
DELOVNE IN DRUGE ORGANIZACIJE obveščamo,
da smo sami ali skupno z njihovimi izobraževalnimi oz. kadro-vskimi službami pripravljeni (poleg področja družbenega izo-braževanja, ki je objavijeno na drug način) organizirati in jzvesti naslednje izobraževalne oblike:
—	izobraževalne oblike za pridobitev strokovne usposobljenosti z interno veljavnostjo;
—	tečaje s področja varstva pri delu;
—	tečaje za usposabljanje varnostnikov (vratarje, čuvaje);
—	tečaje za skladiščne delavce;
—	tečaje prve pomoči;
—	jezikovne tečaje in
—	druge, posebej dogovorjene izobraževalne oblike. ZAINTERESIRANE OBČANE obveščamo,
da sprejemamo prijave za naslednje izobraževalne oblike s področja splošnega izobraževanja:
—	tečaje nemškega jezika — začetne in nadaljevalne;
—	tečaje angleškega jezika — začetne in nadaljevalne;
—	tečaj slovenskega jezika (za občane iz drugih republik);
—	strojepisni tečaj — začetni;
—	tečaj strojnega pletenja;
—	tečaje šivanja in krojenja (odločate se lahko za sistem BAGAT ali sistem DOT);
—	tečaj stenografije.
Poleg navedenih tečajev smo pripravljeni organizirati tudi vse tiste izobraževalne obiike, za katere bodo dali pobudo občani sami.
Rok za prijavo je 17. 9. 1982.
Vse v tem razpisu navedene izobraževalne oblike bomo v šolskem letu 1982/83 organizirali le v primeru, če se bo zanje prijavilo primerno število kandidatov. Ob tem pa tako delovne organizacije kot občane posebej opozarjamo na izjemno ugodno ceno naših izobraževalnih storitev. Naročila in prijave za razpisane izobraževalne oblike spre-jemamo vsak dan, razen sobote, od 7. do 12. ure, ob pone-deljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure. Naš naslov: Delavska univerza Velenje, Titovo Velenje, Titov trg 2. Pri-javite se lahko tudi po telefonu na številko 850-153. Občanom, ki so se za katero izmed navedenih izo-braževalnih oblik že predhodno prijavili, se ponovno ni potrebno prijavljati.
tt'J
Z veselim vlakom na trgatev v Vipavo 11.in 12.septembra
TTG, Turistična poslovalnica Celje, Titov trg 1, telefon 23-448 Z veselim vlakom na trgatev v Vipavo 11. in 12. septembra
Vabimo vas, da se nam pridružite na septemberskem veselem vlaku, ki vas bo tokrat odpeljal na trgatev v Vipavo. Program izleta bo zanimiv, saj zabave in veselja ne bo manjkalo.
Veseli vlak bo odpeljal iz Titovega Velenja v soboto, 11. septembra ob 6. uri in 5. minut, v Titovo Velenje pa se bo vrnil ob 21. uri in 35. minut. Cena izleta iz Tštovega Velenja 1.995.00 din.
V ceno je vračunano: prevoz z veselim vlakom do Nove Gorice in nazaj, zajtrk na vlaku, prevozi z avtobusi po programu, polni penzion v hotelu B kategorija, obisk nočnega bara, ogled pri-reditve ob prazniku trgatve v Vipavi, hrana in pijača v Vipavi, harmonikarji ter organizacija in vodstvo izieta.
Prijave sprejema:
Nama, Tozd veleblagovnica Titovo Velenje, Šaleška cesta 21, I. nadstropje, telefon 850-640 in Turistična poslovalnica TTG Celje, Titov trg 1, (železniška postaja), telefon 23-448 VESELI VLAK IMA DANES ŠE SEDEŽ ZA VAS, ZATO POHITITE!
Izvršilni odbor samoupravne stavbne zemljiške sku-pnosti občine Velenje razpisuje na podlagi 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemiji-ščem (Ur. list SRS, št. 7/79) ter na podlagi odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. vestnik občine Velenje, št. 5/80) ter odloka o spremem-bah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. vestnik občine Velenie, št. 4/82)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidainem okolišu ŠALEK-GORICA I. faza
I. Za gradnjo vrstne hiše tipa „TERASA I" v soseski ŠALEK-GORICA I. faza:
—	gradbena parcela št. 60 v izmeri 185 kv. m
—	gradbena parcela št. 62 v izmeri 182 kv. m
—	gradbena parcela št. 67 v izmeri 184 kv. m
—	gradbena parcela št. 29 v izmeri 318 kv. m
—	gradbena parcela št. 42 v izmeri 313 kv. m
POGOJI NATEČAJA:
1: Odškodnina za komunalno opremljenost stav-bnega zemljišča v soseski ŠALEK-GORICA I. faza s stroški glavnega sekundarnega toplovodnega omrežja znaša za posamezno gradbeno parcelo 140.824,00 din ter jo mora uspeli ponudnik poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe o pddaji stavbnega zemljišča, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. Poleg tega morajo investitorji poravnati tudi stroške izgradnje sekundarne toplovodne mreže, brez hišnega priključka, v višini 34.977,60 din v enakem roku kot prejšnjo odškodnino ter z enakimi zamudnimi obrestmi.
Za gradnjo na gradbeni parceli št. 29 in 42 v soseski ŠALEK-GORICA I. faza je že pridobljeno geološko po-ročilo (ZRMK Ljubljana z dne 18. 4. 1980), zaradi česar je potreben popravek tipskega projekta objekta T-1, ki ga je izdelal Projektivni biro iz Titovega Velenja. Vse stro-ške v zvezi s spremembo projekta, kakor tudi stroške v zvezi z ureditvijo gradbene parcele po zgoraj nave-denem geološkem poročilu, nosi uspeli ponudnik.
2.	Odškodnina za oddano pravico uporabe stav-bnega zemljišča znaša 60,00 din za kv. m zemljišča ter se mora poravnati v roku 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sicer se zara-čunajo 12 % zamudne obresti.
V tej odškodnini je že zajeto plačilo prometnega davka, stroški odmere stavbnega zemljišča ter zemlji-škoknjižnega prepisa. Uspeli ponudniki morajo podpi-sati pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo najkasneje v 3 dneh po prejemu obvestila, sicer se smatra, da so od namerpvane gradnje odstopili, zaradi česar jim zapade varščina v korist SSZS občine Velenje.
3.	Varščina za udeležbo na javnem natečaju znaša 10.000,00 din ter jo morajo ponudniki poravnati na račun št. 52800-662-33033 — Samoupravna stavbna ze-mljiška skupnost občine Velenje, Šaleška 19/a z oznako, da je varščina.
Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa se vme breiz obresti. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravri-čenega razloga odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist upravljalca zemljišča. Z eno vplačano varščino lahko interesenti navedejo v ponudbi tri gradbene parcele, na katerih želijo graditi. Dokazilo o vplačani varščini (odrezek) morajo interesenti poslati skupaj z vsemi ostalimi dokazili v zaprti kuverti.
Tudi vsa ostala plačila v zvezi z javnim natečajem oziroma oddajo parcel se opravijo na zgoraj navedeni račun.
4.	V primeru, da je več interesentov za eno grad-beno parcelo, se smatra, da je ugodnejši ponudnik, kdor poleg splošnih razpisnih pogojev v največji meri izpolnjuje še stanovanjske, delovne, socialne, posebne in ostale pogoje.
Za vrednotenje teh pogojev veljajo merila, obja-vljena v Uradnem vestniku SO Velenje, št. 4/82.
Izpolnjevanje teh pogojev ugotavlja razpisna komi-sija na podlagi ustreznih dokazil, ki jih morajo ponu-dniki predložiti v zaprti pisni ponudbi.
5.	Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na oddanem stavbnem zemljišču najkasneje v roku 6 me-secev ter končati gradnjo v treh letih po podpisu po-godbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili. SSZS lahko v takem primeru pogodbo enostransko razveljavi, vsled česar uspelemu ponudniku zapade varščina v korist SSZS, pravico uporabe stavbnega zemljišča pa pridobi ponovno SSZS. To velja tudi v primeru, če se inve-stitorji ne pridržujejo tudi ostalih razpisnih pogojev natečaja.
6.	Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih stav-bnih parcelah (sprememba namembnosti zemljišča, so~ glasja, prispevki za soglasja, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, sanacija stavbnega zemljišča, hišni priklju-čki ter stroški razpisa javnega natečaja) nosijo investi-torji sami.
Ponudbe morajo interesenti poslati najkasneje do 15 . 9. 1982 na naslov SAMOUPRAVNA STAVBNA ZEM-LJISKA SKUPNOST OBČINE VELENJE, Titovo Velenje, Šaleška 19/a z oznako „JAVNI NATEČAJ".
O izboru uspelih ponudnikov bo razpisna komisija obvestila vse interesente v roku 15 dni po izvedbi nate-čaja.
Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnega zemlji-šča z javnim natečajem lahko dobijo interesenti pri Samoupravni stavbni zemljiški skupnosti občine Ve-lenje, Titovo Velenje, Šaleška 19/a.
Titovo Velenje, dne 19. 8. 1982
Izvršilni odbor SSZS Titovo Velenje
,,NAŠ ĆAS", glasilo Socialistične zveze delovnega
Ijudstva, izdaja Center za in-formiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
,,NAŠ CAS" je bil ustanov-Ijen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinaist-dnevnik ,,Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in giavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za izozemstvo 720 dinarjev).
Letna naročnina za Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacge združenega dela.
delovne skupnosti, družbnopoli-tične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, šte-vilka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: CGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,NAŠ CAS" se po mnenju sekretariata za informacgo Iz-vršnega sveta Skupščine SR Slovenije števUka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometai proizvodov.
26. avgust 1982 * Titovo Velenje
■HHHHBKHMKrnHMBMl
Iz delovnih organizacij
nas cas - * stran 3
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje
Hitrejše prilagajanje novim pogojem gospodarjenja
TOK Gozdarstvo Šoštanj
Odkupili so načrtovane količine lesa
V petek, 27. avgusta bodo v tovarni gospodinjske opreme Oorenje Titovo Velenje s sejo delavskega sveta organizacije združenega dela zaključiii akcijo obravnavanja in sprejemanja plan-skih dokumentov za leto 1982 in sanacijskih programov. Akcija je potekala pozneje, kot so sprva računali, in to iz več vzrokov. Manjkajo r.amreč ažurni, zaneslji-vi in kvalitetni podatki o poslova-nju, pa tudi strokovno usposoblje-ni kadri zlasti na ekonomsko finančnem področju, del strokov-nih kadrov pa Se ni dojel samo-upravnega in družbenoekonom-skega pomena planskih dokumen-tov in sanacijskih programov. Med zunanjimi vzroki velja Se posebej omeniti spreminjanje pogojev gospodarjenja ob vse manjSih možnostih oskrbe s surovinami in reprodukcijskimi materiali na domačem tržišču, v zmanjSanih možnostih razpolaganja s konv-r-tibilnimi valutami ter v še zmeraj neznanih pogojih pridobivanja manjkajočih konvertibilnih valut ii dela, ki ga združujeio organiza-cije združenega dela v republiki.
Ob pripravi planskih dokumen-tov za leto 1982 in sanacijskih pro-gramov so znova podrobno ocenili družbenoekonomski položaj tovarne gospodinjske opreme Go-renje. Ocena je samo še potrdila že znano ugotovitev, da je gospodar-ski položaj tovarne resnično teža-ven. Na to vplivajo notranji in zunanji vzroki, objektivne in subjektivne narave. Ob tem ne gre prezreti tudi ugotovitve, da se TGO Gorenje srečuje s težavami že nekaj let, in to zaradi stalnega zmanjševanja izkoriščenosti proiz-vodnih zmogljivosti, vse manjše akumulativnosti obstoječih proiz-vodnih programov, naraščanje izvoza v zadnjem času, premajhnih vlaganj v obnovo in posodobitev tehnološke opreme in procesov ter ner.ehnega povečevanja zadolženo-sti, zlasti s kratkoročnimi posojili, s katerimi so hoteli nadomestiti vse manjšo akumulacijo. Zaostreni pogoji gospodarjenja pa so samo 5e poslabšali rezultate poslovanja.
Iz leta v leto večji izvoz na trži-šča s konvertibilnimi valutami, le-tos v prvem polletju so prodali na tuje 54 % vse proizvodnje, je do-kaz velikih prizadevanj delavcev tovarne gospodinjske opreme Gorenje, da se kar najbolj in koli-kor je mogoče hitro prilagodijo novim pogojem gospodarjenja. Istočasno pa slabši rezultati poslovanja kažejo, da se tovarna zadnja leta ni dovolj hitro prilaga-jala novim, spremenjenim pogo-jem gospodarjenja.
Sanacijski programi pa so tudi osnova za spremembo temeljev srednjeročnega načrta razvoja TGO Gorenje do leta 1985 in obli-kovanje vseh srednjeročnih plan-skih dokumentov. V TGO Gorenje napovedujejo, da bodo že do 5. septembra pripravljeni osnovni elementi srednjeročnega načrta
razvoja do leta 1985, do 15. septembra pa osnovni elementi plana za leto 1983, o katerih bo stekla razprava v mesecu oktobru. V pripravah planskih dokumentov pa bodo morale prevzeti, kot pou-darjajo v tovarni, večjo vlogo temeljne organizacije združenega dela, njihovi samoupravni organi in poslovodstva, in sicer v skladu s samoupravno družbenoekonom-skih vlog tozdov. Seveda pa bo treba čimprej zagotoviti potrebne kvalitetne informacije za pripravo planskih dokumentov, spremlja-nje, in analizo podatkov ter za oblikovanje strokovnih predlogov in ukrepov.
Seveda pa planski dokumenti in sanacijski programi niso nekaj dokončnega, saj vseh dogajanj ni mogoče vnaprej predvideti. Zato bo treba v TGO Gorenje čimprej uveljaviti načelo kontinuiranega samupravnega planiranja kot metodo nenehnega sprotnega preverjanja doseženega ter uskla-jevanje usmeritev in ciljev z realni-mi družbenogospodarskimi potre-bami in možnostmi. Zato bo treba ob rednih spremljanjih doseganja planskih ciljev in sanacijskih usmeritev prav gotovo določiti tudi nove naloge in sprejemati ukrepe, ki naj zagotovijo uresničitev ciljev, ki so zapisani v teh dokumentih. Se pravi, da bodo v TGO Gorenje v prihodnje planske dokumente nenehno dopolnjevali z novimi usmeritvami in ukrepi.
Doseganje nalog iz planskih usmeritev za leto 1982 in doseganje ciljev sanacijskih programov je po njihovem sprejetju resnična naloga slehernega zaposlenega. Vsakdo bo moral opraviti svoje delo kar naj-bolj zavzeto in odgovomo. Naj-večjo odgovornost za uresničitev zastavljenih ciljev pa imajo nedvomno poslovodni delavci v poslovodnem odboru TGO Gore-nje ter vodje temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb.
„Sanacijski program je naš pro-gram stabilizacije v realnih družbenoekonomskih razmerah, upoštevaje dejanski položaj TGO Gorenje", je med drugim poudaril na zadnjem sestanku poslovodne-ga, samoupravnega in družbe-nopolitičnega aktiva tovarne pred-sednik poslovodnega odbora Janez Miklayčič. „Položaj TGOGorenje pa lahko izboljšamo edinole z razvijanjem samoupravnih družbe-noekonomskih odnosov znotraj tovarne, v razmerjih z organizaci-jami skupnega pomena v sozdu Gorenje ter z organizacijami združenesa dela, s katerimi smo povezani v reprodukcijski celoti, pa seveda z boljšim delom, boljšo organizacijo dela in resničnim na-grajevanjem po delu in rezultatih dela. To pa so osnovni pogoji za ostvaritev sanacijskih ciljev ter za utrjevanje materialne osnove temeljnih organizacij združenega dela in tovarne gospodinjske opre-me Gorenje."
Še bolje delati
Temeljna organizacija kooperan-tov Gozdarstvo Soštanj je sestavni del gozdnega gospodarstva Nazar-je, gospodari pa z zasebnimi gozdo-vi na področju velenjske občine. Teh je 7.834 ha. Od te površine je kar 769 ha gozdov v lasti nekme-tov, skupno pa je, v velenjski občini 1.860 gozdnih posestnikov. Takš-nih, ki redno sodelujejo s temeljno organizacijo kooperantov Gozdar-stvo Soštanj in ki imajo z njo tudi pogodbe, pa je v velenjski občini 350.
Za letošnje leto so v 'temeljni or-ganizaciji kooperantov Soštanj na-črtovali, da bodo od zasebnikov odkupili 15.845 kubičnih metrov iglavcev in 1740 kubičnih metrov listavcev. Skupno naj bi v zasebnih gozdovih velenjske občine tega leta odprodali 17.585 kubičnih metrov lesa. Poleg tega pa so za lastno uporabo kmetom odobrili za posek še 4.174 kubičnih metrov lesa.
V preteklih letih so se na področ-ju odkupa ,lesa srečevali z velikimi težavami, saj so zasebniki v velikih količinah prodajali les na črno, temeljna organizacija kooperantov pa tako ni uspeta odkupiti zadost-nih količin lesa. Ta problem so precej omilili, na kar v veliki meri vpliva tudi dobro delo inšpekcijske službe. Tako so do sredine junija letos odkupili kar 49 odstotkov na-črtovane količine iglavcev in 92 odstotkov načrtovane letne količine listavcev, kar pomeni, da so letni načrt odkupa lesa že izpolnili skoraj 53 odstotno.
Precejšnja sredstva namenjajo v temeljni organizaciji kooperantov Gozdarstvo Soštanj gojitvenim de-lom v gozdovih. V letoSnjem letu bodo opravili gojitvena dela kar na 119 ha gozdnih površin. V ta namen bodo opravili kar 6822 de-lovnih ur. Ta dela opravljajo
pretežno gozdni kooperanti in šol-ska mladina, pomagajo pa seveda tudi člani njihovega kolektiva. Za investicijsko gradnjo (gozdne ceste) bodo letos porabili tri milijone dinarjev.
Glede na to, da so v prvem polletju letos odkupili precejšnje količine lesa, je bil tudi njitovih finančni rezultat zelo ugoden. Di-rektor temeljne organizacije ko-operantov TOK Gozdarstvo Šo-štanj Vlado Gorlov, je povedal da so dosegli kar za dva milijona dinarjev ostanke dohodka. Ta sredstva v peloti razdelijo med kooperante, odvisno od količine lesa. ki so ga ti odprodali.
Seveda pa brez težav tudi v tej temeljni organizaciji ne gre. Predvsem imajo premalo delav-cev za sečnjo in spravilo lesa ter gozdno gojitvena dela. Za gojit-vena dela najemajo kooperante.
za sečnjo in spravilo lesa pa obrt-nike. Imajo dva obrtmka, ki opravljata ta dela za njih. Vefika težava je tudi v tem, da imajo precejšnje število gozdnih poses-tnikov (pretežno so to tisti, ki so zaposleni in imajo še kakšen drug vir dohodka), ki odklanjajo sečnjo v svojih gozdovih. Pa šeene težave ne uspejo nikakor razrešiti. V sami temeljni organizaciji, prav tako pa tudi kooperanti, se srečujejo s pomanjkanjem motomih žag. 2e od lanskega leta imajo naročenih preko 80, doslej pa so jih dobiti le šest. Uvoza žag ni, delOvna orga-nizacija Tomos, pa daje na trg mnogo premajhne količine. Še vedno pa gozdni posestniki pro-dajajo les tudi na črno. Taxi.no prodajo so sicer močno omejili, zavedajo pa se, da jihčaka prav na tem področju še zelo veliko dela.
Mira Zakošek
Delovna organizacija HPH Titovo Velenje
Priti želijo na tuje trge
Dobro leto in pol je minilo, odkar se je dotedanja tozd Komunalnega centra Velenje Nove Gradnje otganizirala v delovno organizacijo HPH (Hidrogradnje, gradnja prometnih objektov in hortikulturo). V tem času so se dobro uveljavili tudi iz-ven meja velenjske občine. So eno-vita delovna organizacija, zaposlu-jejo pa okoli 230 delavcev.
Kar 40 odstotkov njihovih zmogljivosti koristijo na področju korošice regije, svojo enoto pa imajo tudi v Zadru, kjer se uspe-šno uveljavljajo predvsem na področju hidrogradenj. V zimskem času, ko na našem področju ni možno izvajati vseh del, pa delajo na področju Dalmacije in Istre tudi z gradbeno operativo. Letos so se dodatno usposobili za izvaja-pje hidrogradenj. Opremili so se za izvajanje nekaterih specifičnih del, kot je na primer montaža in varjenje plastičnih cevovodov. Ta dela opravljajo na področju vse Jugoslavije.
Rezultati, ki jih je delovna orga-nizacija HPH dosegla.v letošnjem prvem polletju, so zadovoljivi. Dosegli so načrtovane naloge za to obdobje, če pa letošnje rezultate primerjajo z lanskimi, ugotavljajo, da so ti mnogo višji. S polletnimi rezultati so, kot poudarja direktor te delovne organizacije Franc Riček, sicer zadovoljni, vendar pa se zavedajo izredno težkega gospodarskega položaja v grad-beništvu, zaradi vse večjih omeje-vanj mvesticij. Letošnie naloge
bodo sicer gotovo uresničili. na prihodnje leto pa ne nledaio več z optimizmom. Tudi delovna orga-nizacija HPH v prihodnje načrtuje izvajanje investicijskih del v tujini. V teku so dogovori za izvaianje del v Angoli, i dela pa skušajo dobiti tudi drugje.
Tudi v tej delovni organizaciji se srečujejo s številnimi težavami. V prvi vrsti jih pesti pomanjkanje rezervnih delov za njihovo mehanizacijo. To so na primer gume za tovornjake, za katere je potrebno prispevati devizna sred-stva, katerih pa ta delovna orga-nizacija nima. Pogosto se dogaja, da del njihove mehanizacije zaradi takšnih majhnih pomanj-kljivosti stoji. Težko pa dobijo repromateriale, predvsem cement in železo.
Eden najpomembnejših objek-tov infrastrukture je v velenjski občini prav gotovo vodovod. Tudi delovna organizacija HPH je aktivno vključena v uresničitev te naloge. Delali so že cevovod, sedaj pa so nosilec gradnje čistilnih naprav na Grmovem vrhu in rezer-voarjev v Pesju. V začetku so se srečevali s številnimi težava-mi zdaj pa so dela v pol-nem teku in v delovni orga-nizaciji zagotavljaio, da bodo sprejeti rok izgradnje z manjšim odstopanjem dosegli in to nalogo tako uresničili še v letošnjem letu. Poleg vodovoda izvaiajo še številna dela v soseski Šalek II, kjer pa bo gradnja v glavnem prav
tako končana še v letošnjem letu. Pomembna dela imajo tudi v ravenski občini, kjer prav tako gradijo vodoyod v dolžini 8 km in to po zelo težkem terenu.
Kot smo že omenili, imajo del svojih zmogljivosti v Koroški regiji. Prav zaradi tega so v Preva-ljah uredili tudi samski dom za svoje delavce. Dom, v katerem je prostora za 30 ljudi, so odprli prejšnji teden. Doslej so namreč namenjali precejšnja sredstva za prevoze delavcev, ki so bivali v Titovem Velenju, delali pa na Koroškem.
Se eno željo imajo v delovni
organizaciji HPH. Zgraditi želijo mehanično delavnico in pomožne prostore predvsem za potrebe hidrogradenj in za izvajanje in-vesticijskih del v tujini. Odobreno imajo potrebno lokacijo, pridobili so že tudi dokumentacijo, upajo pa tudi, da bo komisija, ki ocenju-je namembnost naložb, to odobrila.
Precejšnje napore vlagajo v tej delovni organizaciji osveščanju delavcev. Zavedajo se, da morajo izkoristiti vse notranje rezerve, saj bodo le tako lahko dosegli zasta-vljene cilje. Izdelali so akcijski program za boljše gospodarjenje in sprejeli v ia namen vrsto uic-repov.
V zadnjem času iščejo stike tudi s sorodnimi delovnimi organizaci-jami na našem področju. Tudi na ta način, menijo, da bi lahko dose-gli še boljše rezultate.
Mira Zakošek
Pomembna dela izvaja delovna organizac(ja HPH v soseski Salek n
Vekos Titovo Velenje
Težave s ceno toplovodne oskrbe
Komunalno in stanovanj-sko gospodarstvo je v občini Velenje že močno razvito in razvejano. saj je več kot 6000
družbenih stanovanj. v kate-
rili prebiva dve tretjini vseh občanov komunalno oskrbo-vanih s pitno vodo. ogreva-njem in deloma z odvozom smeti in vzdrževanjem ter urejanjem komunalnih ob-jektev in naprav skupne rabe . Že 3000 gospodinstev v enodružinskih hišah je oskrbljenih spitno vodo.okoli 2700 z odvozom smeti in 1500 s toplotrto energijo. Tako ob-sežen stanovanjski sklad zah-teva ustrezno oskrbo in vzdr-ževanje in je zanj potrebno namenjati precejšnja sred-stva. ki se deloma. zberejo iz dohodka in čistega dohodka tozdov. pretežno pa iz lastnih žepov potrošnikov. V letoš-njem letu je potrebno za redno komunalno stanovanjsko os-krbo zagotoviti 365 milijonov dinarjev. Nadaljnih 74 mili-jonov din je potrebno zago-
toviti za obnove. izboljšave in posodobitve. preko 227 mili-jonov din pa za izgradnjo no-vih komunalnih objektov in naprav.
V delovniorganizaciji Vekos, ki skrbi za komunalno stanovanjsko gospodarstvo v občint Velenje. je bila obravnavu polletnih razulta-tov. obenem priložnost za oceno njene nove organiziranosti oziro-ma organizacijske in programske zamisli delovne organizacije in celotnega komunalno stanovanj-skega gospodarstva. To je bilo potrebno tudi zato. ker je gospo-darstvo preobremenjeno z dajat-vam i za splošnp in osebno porabo. kamor sodi celotna njihova deja-vnost in ker zaradi tega ffričaku-jejo ostrejše ukrepe na področju varčevanja in racionalnega go-spodarjenja. Tudi uporubniki v tukšnih razmerah upravičeno pričukujejo kur najbolj smotrno izkoriščunje razpoložljivih sred-stev.
»Polletni kazalcigospodarjenju nuše delovne organizaciie«, pravi direktor Jože Mraz, .>kažejo, da so bili letni načrti in delovni programistvurni.čepruvmorduše nekoliko preoptimistični pred-
vsem nu področju obnov. Večja težava je le toplotnu oskrba. kjer bi bilo polrebno zaradi cene to-plotne energije nu prugu TE Šo-štunj povečati. ceno topiotne os-krbe 7.a 27 odstotkov. M i pa smojo
tahko povećuli le za 16.5odstotka. Do koncu leta bo tuko nastala ruzliku v višiniokoli 14 milijonov din. kur bo potrcbno nudomestiti z izjemno podražitvijo ali pa z investieijskimi sredstvi.«
V delovni organizaciji so že ob obravnavi polletnih rezultatov sprejeli nekaj ukrepov. da bi •vendurle ublažili ta primanjkljuj. Obenem pu so opozorili TE Šo-štunj, da njihove cene ne morejo poravnuti. Vendarle upajo. da bi uspeli do koncu leta z racional-nejšo oskrbo in omejevanjem temperuture toplovodnega ogre-vunju ter ob kolikor toliko ugod-nih meteorološkth pogojih pri-vurčevati približno polovico po-trebne vsote, ki jo zahteva TE Šoštanj. Drugo polovico bi morali pokriti iz poslovnega skladu in iz sredstev za razširjeno reproduk-cijo. kar bi v letošnjem letu pred-vsem prizadelo izgradnjo toplo-voda v krajevni skupnosti Šoštanj.
Ta težava vsekakor omejuje poslovno uspešnost delovne or-
ganizacije Vekos. ki ob polletju druguče ni bilu slaba. čeprav je bilu nekoliko pod planskimi predvidevanji. Celotni prihodek je bil v delovni organizaciji do-sežen v načrtovanem obsegu, vendar po tozdih dokaj različno. Manjši je bil v tozdih stanovanj-sku in komunalnaoskrba, večji pa v tozdu toplotna oskrba. Porab-Ijena sredstva nekoliko presegajo rast dohodka m je zato doseženi dohodek manjšiod načrtovanega. 1 Tako so porabljena sredstva po-rastla za 51 odstotkov. celomi prihodek je bil dosežen v višini 49 odstotkov, dohodek pa v višini 44 odstotkov. Tudi del čistega do-hodka za osebne dohodke je za-radi tega nekoliko manjši.
V delovnt organizaciji predvt-devajo. du bodo takšna gibanja ostala nekako do konca leta, če-prav jih na jesen in zimo čakajo dodatne obremenitve, saj se ne-kateri stroški zaradi zimske oskr-be povečajo. Sprejeli so tudi vrsto stabilizacijskih ukrepov. ki zave-zujejo vse delavce v delovni or-ganizaciji. da bodo racionalneje in skrbneje gospodurili ter tako pripomogli k večji poslovni uspešnosti delovne organizacije.

4. stran *
NAŠl KRAJIIN LJUDJE
Titovo Velenje *
26. avgust 11 982
Krajevna skupnost Ravne
Cebelarska razstava
Čebelarska družina Ravne. ki združuje okoli 80 čebelarjev iz Raven. Topolšice. Belih vod. Zavodenj, Gaberk in Soštanja, bo pripravila prihodnji teden čebe-larsko razstavo v Ravnah pri če-belarju Francu PečoVniku (Ko-novšeku). Razstavo pripravljajo zato, da bi občani, predvsem pa
šolskamladina.zvedelaopomenu
čebel in čebelarstva kaj več,
Skupno ima ravenska čebelar-ska družina več kot tisoč panjev čebel. Štirje njihovi člani so ko-operanti Medeksa, največji če-belar, to je Frane Pečovnik pa čebelari s 125. panji čebel. Ima lepo urejen čebelnjak, ki ga bodo vključili v razstavo. Polegtega pa si bo možno ogledati prevozne čebelnjake, ki jih uporabljajo sodobni čebelarji za prevoz na ti-sta območja, ki so zanimiva za pašo čebel. Življenje čebel si bodo obiskovalci lahko ogledali v po-sebnih, opazovalnih steklenih panjih. Videti bo mogoče še vrsto drugih zanimivosti, med drugim bo ob čebelnjaku postavljen štor.
ki bo prikazoval, kako so živele čebele v preteklosti.
V zaprtih prostorih pa bodo čebelarji čebelarske družine Ra-vne prikazali opremo, ki so jo pri svojem delu uporabljali čebelarji v preteklosti in sodobno opremo. Prikazali bodo različne vrste če-beljih pridelkov in zdravilnih iz-delkov. ki jih izdelujejo iz medu. Večjim skupinam pa bodo vrteli tudi diapozitive o življenju čebel. V času razstave bo pri Pečovniku še nekaj strokovnih srečanj čebe-larjev. Med drugim jim bo pre-dal prof. Senegačnik iz Ljub-Ijane, o boleznih čebel pa bo pri-pravil predavanje tudi čebelarski inšpektor.
Organizatorji vabijoobčane.da si to zaninlivo razstavo, kijobodo odprli v nedeljo, 5. septembra, ob 15. uri, zaključili pa v nedeljo, 12. septembra, ogledajo v čimvečjem številu. Vstop je prost. Ob otvo-ritvi in zaključku razstave bo družabno sreeanje čebelarjev in obiskovalcev. Pokrovitelj razsta-veje Medex.
Krajevna skupnost Soštanj
Toplovodbo največja pridobitev
V krajevni skupnosti Šoštanj si zelo prizadevajo, da bi kar naj-bolj koristno izrabili sončne po-letne dni ter dokončali nekatera gradbena dela.
Za mnoge najbolj težko priča-kovana pa letos tudi največja naložba je izgradnja toplovodne-ga omrežja. To bo sedaj dobilo osemdeset stanovanj sevemo od železniške -proge. Dela potekajo brez večjih zastojev in bodo proti koncu meseca oktobra tudi kon-čana. Za to gradnjo je bilo potrebno zagotoviti 12,5 milijo-nov dinarjev. Iz sredstev samo-prispevka so zbrali' skoraj 9 milijonov dinarjev, nadaljnja 2 milijona so si zagotovili iz sred-stev za izvajanje programov v krajevnih skupnostih, primanj-Tcljaj pa so pokrile delovne orga-nizacije in občani sami.
Druga pomembna naložba je ureditev Kajuhove ceste in ceste heroja Ribarja. Kajuhova cesta, ki je bila zaradi del pri gradnji kolektorja, vodovoda in nazad-nje toplovoda več kot leto dni
razorana in za vozila neprevoz-na, je sedaj končno dobila asfalt-no prevleko. Stanovalci v bliž-njih hišah pa so si oddahnili, saj ni več toliko prahu in ropota, V kratkem bo urejena tudi cesta heroja Ribarja (ob železniški postaji in bazenu), nekdanje tlakovce pa bo zamenjal asfalt.
V prostorih krajevne skupnosti v teh dneh visi zazidalni načrt za preureditev starega dela mesta Soštanj, ki leži na levem bregu reke Pake. Sedaj je zazidalni načrt (prejšnjega krajani niso potrdili, ker so na tem področju želeli gostejšo naseljenost) najbrž dobil zadovoljivo podobo in bo v kratkem tudi potrjen.
Kaj pa delo družbenopolitičnih organizacij v kraju? Predsednik skupščine krajevne skupnosti Martin Primožič meni, da se krajevna konferenca SZDL sicer trudi, da bi spodbudila dejavnost drugih družbenopolitičnih orga-nizacij in društev, da pa ji to . vedno ne uspe. Zadnje čase se je okrepilo delovanje osnovne orga-
Toplovod bo mnogim' lajšal hladne dni
nizacije ZSMS, vendar pa večino dela opravijo zagnani. posamez-niki. Zagotoviti večjo množič-nost, bo gotovo težka naloga, ki pa se jo bodo mladi morali lotiti. V kraju zelo uspešno deluje tudi organizacija zveze borcev ter nekatera društva, med katerimi še posebej izstopa športno društ-vo Partizan, ki je za svoje delo in uspehe prejelo tudi zvezno pri-znanje. Neuspešno pa je bilo v zadnjem obdobju turistično društvo. ki je v prejšnjih letih organiziralo marsikatero zanimi-
vo prireditev. skrbelo za lepšo urejenost kraja ter s propagand-nimi akcijami v kraj privabilo veliko obiskovalcev. Sedaj je začrtan nov delovni program in v krajevni skupnosti menijo, da bodo ponovno poživili tudi to dejavnost.
Sicer pa so se krajani izkazali pri vseh akcijah, ki so jih pripra-vili v kraju, nekoliko premalo so storili le na področju urejanja okolja. Prav to naj bi v prihod-njih mesecih, do pričetka zime, še popravili.	B. Zakošek

Franc Pečovnik ima zares lepo urejen čebelnjak
S TTG in Našim časom 18. in 19.septembra
nzri na ribji piknik v Pulj
Vrnili ste s poletnih počitnic, ostal je le prijeten spomin na preživelo poletje. Leto dni je predolgo, da bi čakali na naslednje počitnice, kajti tudi jeseni je lepo na morju, če je družba prijetna, ribe dobro zapečene in obilo zabave.
Za konec tedna vas vabimo na
RIBJI PIKNIK v PULJ.
Sobota, 18. septembra:
Ob 6. uri in 20. minut bo odpeljal zeleni vlak iz Titovega Velenja Na vlaku vam bomo postreg li z zajtrkom, ves čas vožnje pa bo na voljo bife. Vožnja z zelenim vlakom do Pulja bo hitro minila ob prijetni glasbi in zabavi.
Po prihodu v Pulj ob 12.30 uri se bomo z avtobusi odpeljali do hotela Belvedere v Medulinu. Sledila bo namestitev v hotelu nato pa kosilo. Že popoldne vas bo prijeten vonj po ribah in.školjkah zvabil na prosto. Ves večer do pozne noči bomo preživeli na pikniku obhotelu.Rib inškoljkbostelahkopojedlikolikorbosteželeli,tudidobregavina bodovolj, plesali boste ob prijetni glasbi in zabavali ob šaljivem tekmovanju. Skratka — ne boste se dolgočasili.
Nedelja, 19. septembra:
Po zajtrku bo prosto do odhoda avtobusov proti Pulju. Med krožno vožnjo si bomo ogledali znamenitosti mesta z areno. Nato se bomo peš podali na železniško postajo.
Odhod vlaka iz Pulja bo ob 14. uri, prihod v Titovo Velenje ob 20. in 30 minut Na vlaku vam bomo postregli s kosilom, (lunch paket).
Cena izleta iz Titovega Velenja 2.155,00 din, s kuponom iz Našega časa 1.955,00 din.
V ceno je vračunano: prevoz s posebnim zelenim vlakom do Pulja in nazaj, avtobusni prevozi po programu, gostinske storitve po programu, ogled Pulja z vodičem, vodstvo in organizacija izleta.
Prijave sprejemata:
Nama, Tozd veleblagovnica Titovo Velenje, Šaleška cesta 21,1. nadstropje, telefon 850-640 in
Turistična poslovalnica TTG Celje, Titov trg 1, (železniška postaja), telefon 23-448.
Kupon za prijavo za izlet na ribji piknik v Pulj
Prijavljam se na izlet na ribji piknik v Pulj 18. in 19. septembra 1982
Priimek in ime.................
Nas'lov..................................
Kupon je vreden 200 din
Odcep ceste V. Vlahovića v Tito-vem Velenju. Znak prepoveduje promet s tovornimi vozili. Takole je bil zaraščen pred nedavnim
VVZ Soštanj
Oddelek
w
vec
Ob koncu šolskega leta so v vzgojno varstvenem zavodu v Šoštanju izvedli anketo med starši o tem, če bodo njihovi otroci tudi v času počitnic obiskovali vrtec.
Anketa je pokazala, da bo večina otrok tudi v tem času v organizira-nem varstvu. Prav zato so bile v času počitnic odprte vse njihove enote, tako v Šmartnem ob Paki, Topolšici in v Šoštanju. Kljub vse-mu pa so delo organizirali tako, da so vse enote temeljito očistili, delno pa so obnovili tudi enoto na Koro-Ški cesti v Šoštanju.
V	preteklih letih so v šoštanj-skem vzgojno varstvenem zavodu sprejemali v varstvo vse otroke od drugega leta naprej. Tudi letos so ugodili vsem prošnjam, ki so jih dobili pravočasno. Imeli bodo en oddelek malih šolarjev več, tako da
bodo v te oddelke zajeli tudi tiste
otroke, ki se bodo lahko vpisali v šolo pogojno. Precejšen problem pa je v Šostanju varstvo dojen-Ckov. V jasličnem oddelku imajo prostora le za 14 otrok. Kljub temu so jih sprejeli 16, nekaj prošenj pa so zavrnili. Prav zaradi tega si še naprej prizadevajo, da bi tudi v Šoštanju pritegnili k sodelovanju kakšno varuhinjo na domu. Če bi jim uspelo zaposliti dve ženski, bi bile potrebe tudi po varstvu dojenč-kov v Šoštanju razrešene. Skupaj imajo v enotah v Šoštanju vpisanih 225 otrok od dveh let naprej in 16 dojenčkov. V tem mestu z ožjo okolico je kar 50 odstotkov otrok vključenih v organizirano varstvo.
Z .večjimi prostorskimi težavami se srečujejo v šmartnem ob Paki, kjer so letos kljub zmogljivosti 45 mest, vpisali kar 60 otrok, še vedno pa niso sprejeli 16 otrok.
V	Topolšici so vpisali 38 otrok. V tej enoti bi jih še nekaj lahko sprejeli, vendar ni tolikšnega zanimanja.
Društvo prijateljev mladine Sentilj
Počitniške dejavnosti
Kot druga društva prijateljev mladinev velenjskiobčini.je tudi društvo prijateljev mladine iz krajevne skupnosti Šentilj pripra-vilo za predšolske in šolske otroke počitniške dejavnosti. Tako so jim popestrili včasih kar preveč eno-Iične počitniške dni, poskrbeli za njihovo zabavo, organizirano varstvo ter jih, posebno najmlajše, privajali na kolektivno življenje.
V krajevni skupnosti Šentilj so takšno počitniško delo pričeli 19. junija, organizirali so ga v treh zaselkih. Trajalo je mesec dni. Na igrišču v Ložnici so imeli te deja-vnosti vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 19. ure. na igrišču v Kotah vsak torek in petek ob istem času, v zaselku Amače —Laze pa vsako sredo in soboto.
Predsednica društva prijateljev mladine v tej krajevni skupnosti Majda Šukje bila zobiskom otrok zelo zadovoljna, saj je redno pri-hajalo v to organizirano varstvo po osemnajst otrok in to večinoma predšolskih, kar je še posebej razveseljivo. Društvu prijateljev mladine je uspelo, da so starši re-dno pošiljali otroke na igrišča, saj so spoznali, da je za otroke to ko-ristno, ker se privajajo na kolek-tivno življenje in se socializirajo.

Počitniško delo je vestno opra-vljala animatorka Milojka Ura-njek,kije,čepravješedijakinja,že večkrat vodila počitniške deja-vnosti v tej krajevni skupnosti.
Majda Suk je povedala, da so pri pripravi počitniške dejavnosti naleteli tudi na precejšnje'težave, saj nimajo (razen v Ložnici) pri-memih prostorov, kjer bi se lahko otroci zadrževali v slabem vre-menu. Nekajkrat so bili zato kar pod šotori. Težavo povzroičajo tudi igrače in drugi delovni pri-pomočki, ki jih je bilo potreebno prenašad iz kraja v kraj. V pri-hodnje jih bodo skušali nakiupiti toliko, da jih bodo razdelili po zaselkih.
Z velikim zanimanjem so poči-tniške dejavnosti spremljali starši, tako, da je okoli sto opravljenih ur minilo zlahka in kar prehitro.
Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Sentilj upa, da bo tudi v prihodnje tako uspešno nadaljevalo z začrtanim delom. Posebej veseli pa so. ker jim je v Ložnici v nekdanji sušilnici hmelja uspelo urediti prijeten prostor za delo z mladimi. v katerega je bilo vtkanih veliko prostovoljnih ur vaščanov Ložnice indrugihčlanov društva prijateljev mladine.
B. Z.
KS Skale —Hrastovec
Dispozicijski načrt
V prostorih gasilskega doma v Ška-lah je bil preteklo nedeljo zbor kraja-nov. Tokrat so zbor lahko opravili, saj je bilaudeležbavprimerjavi spreteklo soboto zelo dobra. saj se je zbralo kar trikrat več krajanov. Najprej so obra-vnavali razgrnjen dispozicijski načrt zazidave krajevne skupnosti. Načrt so pripravili na velenjskem zavodu za urbanizem že pred časom. Nanj so imeli krajani nato precej pripomb.
tako da so ga sedaj predložili krajanom
nekoliko popravljenega. Pa tudi tokrat ni šlo brez pripomb. Med drugim so menili, da bi si morali urbanisti, pre-dno začno obdelovati določeno pod-ročje. podrobno ogledati teren, saj se pogosto dogaja. tudi v tem primeru je bilo tako. da vrisujejo gradbene pa-rcele. za katere bo komunalna ureditev mnogo predraga. Nekateri krajani so tudi menili. da bi sedaj, ko je sprejet dispozicijski načrt. vendarle lahko dovolili vsaj nadomestno gradnjo, kije bila doslej prepovedana.
Sprejeije dispozicijskega načrta bo omogočilo. da bodo v krajevni sku-pnosti lanko začeli uresničevati nada-Ijnje dokumente in že pred leti spre-jeto željo. zapisano tudi v referen-dumski program. graditev trgovine z domom družbenopolitičnih organiza-cij oziroma gasilski dom.
VPRAŠUIV PRISPEVEK ZA UPO-RABO MESTNEGA ZFMLJIŠČA?
Ze nekaj časa v krajevni skupnosti Skale-Hrastovec povzroča jezo Ijudi »Plačilniopomim pred tožbo« z žigom samoupravne stanovanjske skupnosti obćine Velenje. ki gaje menda dobilo
kar vsako gospodinjstvo. Na opominu zahteva stanovanjska skupnost. da morajo krajani TAKOJ poravnati ob-veznost za leto 1981 za uporabo mes-tnega zemljišča. Vse bi bilo lepo in prav. so dejali krajani na zboru, če bi krajevna skupnost spadala pod mesto. Z odlokom.kisogasprejelidelegatina zasedanju zborov oWinske skupSčine, pa je točno zapisano. katera območja sodijo pod mesto. Zato naj si delavci samoupravne stano-
vanjske skupnosti še enkrat podrobno ogledajo ta odlok, šele za tem pa naj pošiljajo opomine. so dejali. Nazboru so tudi poudaril i. da so dolžni plačevati ouspevek za uporabo m&>tJie.ga zem-Ijišča le kraiani, ki živijo v okolici šole (Skale vzhod) in v dolini pod Ljubelo (Skale jug) ter ob Škalski cesti, ki pa sedaj spadajo pod mesio. To pa m celotna krajevna skupnost. Da bi zvedelii. kck> ima prav. smo povprašali tudi zapo-slene na komiteju za planiranje. go-spodarstvo in varstvo okolja pri skup-ščini občine Velenje. Povedali so nam. da so vsakemu. ki mora plačevati ta prispevek. poslali odločbo. Lahkio. da jo je dobil ludi kdo izmed krajanov, ki mu prispevka ni treba plačevati. Zato je najbolje. da se vsak prizadeti oglasi pri njih. saj bodo tako kar najjbolje razčistili to vprašanje.
Ob koncu zbora so lzđali tudi so-glasje. da se vzhodni del Hras.tovca preimenuje v Šenbric. meja med kra-jevno skupnostjo Konovo pa oistane nespremenjena. Podelili so tudi pri-/nanja krajanom za lepo urtejeno okolico hiš.
S. V.
26. avgust 1982 * Titovo Velenje__AKCIJA
•k stran 5
MALA ANKETA
Bi bilo
lahko
bolje?
Poleg strokovne ugotovitve inšpektorjev, kaj je dobro in kaj je slabo v gostinskih lokalih, smo hoteli slišati mnenje gostov. Iz-bor je bil seveda povsem sluča-jen. Kljub temu pa menimo,.da lahko kritikam naših anketiran-cev prisluhnejo tudi gostinci.
JANEZ Ru-
službeni dolž-E^	nosti. Nočujem
jp	/ v hotelu Paka,
■	d? Kajuhov
dom v Šoštanju. Osebje je tukaj bolj gostoljubno kot v Ljubljani. Gost pogreša predvsem več zaba-ve, glasbe za ples, ki je v Šoštanju kot tudi v Titovem Velenju skoraj ni. Tu so sicer privame gostilne in disko klubi, ki prireja-jo manjše zabave. Pogrešam takšno restavracijo, kot je bila ob jezeru. Čudi me, zakaj ni čistoča v lokalih, predvsem v sanitarijah, veliko, boljša.
FRANC ŽA-GAR iz Mozir-ia: »Lokale v Saleški dolini bolj slabo po-znam, o tistih, v katere včasih zaidem, pa ne morem pohva-liti. Kakšen od-nos imajo v posameznem lokalu do gosta, kaže že to, kako je urejen. Osebju je pogostokrat vseeno — so tudi izjeme, kako čisti so sanitarni prostori. Pone-kod se strežno osebje vede. kot da bi bili mi zaradi njih v lokalu, ne pa oni zaradi nas. Skratka, mislim, da bi se lahko vendarle nekoliko bolj potrudili.«
..	MILOŠ
rtjfiflg-, LJUBOJE-
^&P gnŽI zen v vili Her-.	berstein ni nik-
•JJgJJr*'' jer tako kot bi
od solidne po-strežbe do čistoče. Ni prave zabave, saj v Titovem Velenju sploh ni glasbe za ples. Čistoča v straniščth je pogosto porazna. Celo v pred letih uglednih loka-lih, je obiskovalec najpogosteje razočaran. Seveda na to v veliki meri vpliva kultura gostov, ki pa vemo, da je v zadnjem času v Titovem Velenju vse slabša. Mislim, da Titovo Velenje potre-buje nov ali vsaj boljši hotel. Zelo pogrešamo restravracijo jezero.«
SLAVKO BEVC, Titovo Velenje: »Če v Titovem Vele-nju dobiš gosta zvečer in ga želiš peljati na večeijo v kak-šen lokal, si v težavah, saj si po deveti uri le redko kje solidno postrežen. Zabave ni, niti ne ob
nedeljah, ko so številna gostišča zapta< D™s
bej privabljali^ Mnogo premalo je tudi zabave, kot je glasba za ples. Postrežba je v nekaterih lokalih kar solidna, tudi osebje je gostoljubno, pone-kod pa so preveč brezbrižni. Z malo dobre volje in truda pa bi bila lahko marsikje slika veliko boljša. To seveda zelo vpliva na goste. ki se prav gotovo raje vračajo tja, ker so bili solidno postreženi, kjer so se srečali s pozornostjo.«
Tako so pripovedovali naši sogovorniki. Podbno kot inšpek-torji so tudi oni ugotavljali, da v naših gostinskih lokalih ni vse v najlepšem redu. Morali "bi več narediti za zadovoljstvo tako občasnega kot vsakdanjega gos-ta. Skorajda nerazumljivo pa je, da so v središču Titovega Velenja razen hotela ob nedeljah zaprti vsi drugi lokali.
Iz kakšnih kozarcev pijemo?

Sreda, 18. avgusta. Eden izmed zelo vročih avgustovskih popol-dnevov. Na bazenih v Titovem Velenju in Šoštanju se je kar trlo kopalcev. ki so si pač hoteli vsaj nekoliko ohladiti svoja razgreta telesa. Mi pa smo si ta vroči po-poldan izbrali skupaj z velenjski-mi inšpektorji za nekajurni spre-hod po nekaterih velenjskih in šo-štanjskin lokalih. To ni bil navaden obisk lokalov. Razumljivo je, da so lokali v času poletne sezone in še zlasti v soparnih dneh bolj polni. Nas in še bolj pa inšpektorje paje zanimalo. če je v njih vse v redu — kakšna je čistoča, po kakšnih ce-nah prodajajo pijačo in jedila, ali so ceniki potrjeni itd.
Za začetek akcije, smo si izbrali bife Ograjenšek v Šoštanju. Če-prav je v stari zgradbi, bi vseeno lahko popravili razbito okno, ki nehote pritegne gostovo pozomost ob vstopu vanj. Že tu smo ugoto-vili, da v teh vročih dneh gostinci nimajo (?) časa za skrbno umiva-nje kozarcev. Sploh ne uporab-Ijajo razkužila. vsaj v našem ob-isku ga niso. Edina hrana, ki jo lahko dobite v tem obratu Go-stinskega podjetja Kajuhov dom. je vroča hrenovka, včasih tudi sendvič. Inšpektoričino oko se je ustavilo ob skodelici z gorčico, ki je bila prestara. Natakarica pa ni imela delovne obleke. Motila je tudi metla za točilno mizo.
NE VE ZA KOGA PRODAJA
V središču Šoštania smo se ustavili pri dveli stojnicah. Mllad prodajalee ni . vedel poveda-li /a koga prodaja. »Prišel sem šele pred tremi dnevi,« je dejal. Stekel je v bližnji bife. v Merxovi trgovini po kolega. Z njim je prišel prav tako mlad prodajalec, ki je bil brez vsakr-šnega dokumenta, niti ni imel po-trdilo o živilskem pregledu. Dejal je, da je na pregledu bil, in da ima potrdilo o tem pregledu pri las-tniku sadja Lekiču, ki prodaja na tržnici v Titovem Velenju.
Med sadjem in zelenjavo, so pritegnile našo pozornost zelo slabe kumarice.
»Teh ne prodajam.« se je izgo-voril prodajalec in jih odstranil s stojnice.
Tudi delavka za točilno mizo v Merxovem bifeju ni imeladelovne obleke. Pojasnila je, da ima samo eno, ki pa jo je ravno oprala. Go-tovo ta odgovor ni zadovoljil in-špektorice, delovna organizacija pa bi vsekakor morala zagotoviti vsaj eno rezervno obleko.
»Ali uporabljate razkužilo za kozarce?« je nato vprašala in-špektorica.
»Seveda, vsak večer razkužimo ko/aree in vso posodo« je hitro odgovorila natakarica. Inšpekto-rica je želela videti razkužilo. Natakarica je preiskala vse pre-dale. odhitela tudi v skladišče. vendar zaman. Ni ga našla. Toda meni nič tebi nič vmila se je za točilno mizo, pozabila na željo inšpektorice in naprej stregla šte-vilnim gostom. Na ponovno vprašanje inšpektoricejeodvrnila, da razkužilo sicer redno uporab-ljajo, toda ne ve, kam ga je po-spravila njena kolegica v dopol-danski izmeni. Inšpektonca je
ugotovila, da nima živilskega pregleda natakarica, ki je bila v službi dopoldne, zanimivo, brez njega je tudi vodja bifeja.
Tudi druaaće je tu kar preveč domači red. Prodajalke, ki delajo v Merxovi trgovini in malicajo v tem bifeju, (oboje je pod isto streho). prihajajo kar v kuhinjo. Seveda nimajo živilskega pregle-da in jim je zato torej vstop v ku-hinjo po pravilih prepovedan.
Težko se je znajti tudi na stra-nišču, saj nimajo označeno, kje je ženski in kje moški. Ob našem obisku v njem tudi ni bilo papirja in brisače.
Opazili smo še eno nepravil-nost. Na ceniku je bila pri rumu označena cena 328 din, v potije-nem ceniku pa 320din. Natakarica je dejala, da ga prodajajo po po-trjeni ceni, da pač gre za pomoto.
V Gostišču Kajuhov dom v Šoštanju niso opazili večjih po-manjkljivosti, razen tega, da tudi tukaj niso imeli razkužila za ko-zarce, ampak samo cet. Tablica z obratovalnim časom je postavlje-na n.i v idnem mestu. le ob našem prihodu ni bilo zapisano, do kdaj točijo. WC ni bil najbolj čist, prav tako pa tudi ni bilo toaletnega papirja.
V bifeju v Tržnici je bilo po tleh polno cigaretnih ogorkov. Ne poznajo pepelnikov?
Razbito okno ob vhodu v bife Ograjenšek ne razveseli gostov
Načrt za Šoštanj smo za tisti dan izpolnili, dopravili smo se v Pesje, v bife v samopostrežni trgovini.
Tudi tu je organizacija dela bolj domača, saj natakarico nadomesti kar čistilka ali pa obratno. Ob našem prihodu je bila za točilno mizo čistilka, v vlogi prodajalke. Imela ie sicer potrdilo o opra-vljenem živilskcm prealedu. kljub temu pa je inšpektorica iz-rekla mandatno kazen zaradi kr-šitve enega izmed členov zakona o zdravstvenem nadzoru nad živili. Tu je obisk zelo velik (oh, ta žeja) in stranke so pogostokrat nezado-voljne / nečistočo lokala. Ob na-šem obiskuje bil lokalzadovoljivo počiščen. toda dan ptiprej se je nekdo inšpektorjem pritožil za-radi neliigiene v njem.
Hoteli smo videti tudi razkužilo za umivanje kozarcev. Uporab-Ijajo ga dvakrat na teden smo zvedeli. To seveda ni dovolj. Po-vedati paje treba, da smo ga v tem bil'eiti teaa dne prvič zares videli.
V bifeju pn velenjskem bazer.'j so si v dneli liude pripeke verjetno zadovoljno meli roke, saj pivo m druga pijača hitro tečejo. Ob tak-šni želji po pijači, kaže, da nata-karjem ni najbolj mar, kako so oprani kozarci, saj za umivanje razkužila sploh ne uporabljajo. Zaradi nazadostne čistoče tal, je inšpektorica izrekla mandatno kazen.
Povedali so, da posvečajo skrb čistoči. Imajo čistilko, ki temeljito očisti prostore dopoldne do 10. ure. popoldne pa se vme ob 17. uri (mi smo bili tam malo prej).
Tržna inšpektorica je stehtala maso, ki so jo imeli pripravljeno za piroške (poleg tega je moč dobiti v tem bifeju tudi vročo hrenovko in ocvrt krompir). Stehtala je štiri mase in so bile vse v skladu z normativi.
Naša naslednja postojanka je bila Pivnica Rudarski hram. Tudi tu nismo mogli biti zadovoljni. Eden od natakarjev ni imel velja-
vnega živilskega pregleda, prav tako niso imeli razkužila za po-mivanje kozarcev. Stehtali smo tudi piroške. Niti ena ni tehtala 12 dkg, kolikor bi morala po velja-vnih normativih. Naključje, ali ne — niti ena deka ni bila v dobro strank. Sledila je kazen.
»Skočili« smo še v Kavamo slašč'čarno center. Bolje bi bilo, vsaj za tisti daa da v naslovu ne bi bilo imena slaščičarna, saj je bila ponudba slaščičarskih izdelkov zelo zelo skromna. Imeli so le »ježke« in eno samo vrsto torte, dopoldne pa bojda še krem rezine. To nezaloženost so opravičili z dopustom slaščičarja. Tu so nam pokazali razkužilo za umivanje kozarcev, natakarica pa ni našla potrjenega cenika.
Bolj slabo se bi jim godilo ob
požaru.sajjebilpokrovhidrantav toaletnih prostorih odprt, sam hi-drant pa brez cevi in brez nastav-ka. Upamo, daje vsaj voda v njem.
Kar žal nam je bilo, da smo si za sklenitev našega sprehoda po go-stinskih lokalih v občini izbrali bife v Erini tržnici ob Kidričevi cesti. Tu smo postavili piko na i — veliko črno piko. Drugi lokali tega dne niti niso bili preveč polni, kljub znoju in potu, ki ga je po-vzročalo zelo toplo sonce, v tem bi feju pa smo ob našem prihodu našteli kar 56žejnihobčar>ov, kiso si v glavnem gasili žejo s pivom, stregel pa jim je le en natakar. Ta bife ie zlata iama za gostince-trgovino, skoraj vedno je poln. Pijača ni draga. Tudi slivovka ne, na kar je tisti dan opozarjal pose-ben naDis: SLIVOVKA TROPI-NOVEC 0.5 — SAMO 7,50 din. S tem, ko smo tudi mi to zapisali, ne želimo delati reklame za tro-pinovec.
Takšen obisk bi si verjetno vsepovsod želeli. Bifeju zagota-vlja precejšen dohodek, je pa ne-razumljivo, da je tolikšnemu šte-vilu ljudi stregel le en natakar. Čistoča pa jim je (ali vsaj tisti dan jim je bila) deveta briga. Pred tr-govino pritegne pozornost lepo cvetje, kivisisstropa, veliko paje slabih stvari. Ze pred vhodom v trgovino in bife nas je pozdravilo nekaj razmetanega papirja, na iz-ložbenih oknih so bili obešeni plakati, čeprav je le nekaj deset metrov vstran poseben betonski
steber za plakatiranje, ob vstopu v bife pa včasih obiskovalcu kar zastane korak. Po tleh je bilo ve-liko smeti, največ cigaretnih ogorkov (nekulturnost gostov). Eden od obiskovalcev nam je de-jal. da nas je hotel že večkrat po-klicati, da bi si ogledali, kako ne-čisti so toaletni prostori. To smo hoteli storiti ta dan, vendar so bila vrata zaklenjena. »Ob 17. uri jih zapremo, da jih lahko očisti či-stilka,« se je glasilo pojasnilo. Bife pa je odprt do 19. ure.
Poleg pijače nudijo v tem bifeju po naročilu zrezke vseh vrst.jedila na žaru, pohorski omlet in narez-ke,(takojenapisano),vendarpase sprašujemo, kako je mogoče v takšnem prostoru jesti.
Odgovoma za bife je morala plačati kazen lOOdinarjev. Za nas in gotovo tudi zanjo je bila ta ka-zen verjetno le simbolična glede na promet in na nečistočo lokala. Morda pa se bodo ob tem le za-mislili in storili kaj, da bi se stanje v tem bifeju le izboljšalo. Mimo-grede: natakar je dejal, da ne bo plačal ničesar (če bi moral — op. p.) ker dela sam, čeprav bi morala 'biti v bifeju dva. Resnično je imel toliko dela, da se je vrtel kot ura. Tudi razkužilo za kozarce je imel in to pri roki.
S čistočo v lokalih, kakršna je bilavsredo, 19.avgustapopoldne, inšpektorji še zdaleč niso bili za-dovoljni. Tudi mi nismo mogli razumeti, da je kljub stabilizacij-skim časom gostincem pomem ben le zaslužek. S tako »čistočo« ni zadovoljen marsjkateri gost in se ne bo vrnil. Moramo pa tudi ugotoviti, da so za nečistočo v veliki meri krivi tudigosti, kijim ni mar, kam bo padel cigaretni ogo-rek, pa čeprav ima pred nosom pepelnik, ki mu ni mar, če steče nekaj pijače mimo kozarca, ki konec koncev svojo kulturo po-gostokrat pokaže tudi v toaletnih prostorih.
Upamo, da si nekateri gostinci in žejm občam niso dodali v pregovoru: »Cistoča je pol življe-nja« še stavek: Po tej logiki je druga polovica umazanija.
Mira Zakošek Stane Vovk
Na šoštanjski tržnici so prieni stojnici prodajali sadje in zelenjavo brezpotrebnega dokumenta
Neuporaben hidrant v KSC

6. stran * DSS C3S	__________________ 7ANIMI\/nSTI FFI.ITflM '	Titovo Velenje * 26. avpust 1982
I ■ ■ -----—---------		
adovanTimotijević
DešantnaDrvarali
v prazno
Vsa polkovna bojna skupina je bila do Drvarja oddaljena le 25 kilometrov in njena naloga je bi-Ja, da se kot prva prebije v to mesto.
V	Bihaću je bil 92. motorizirani polk iz rezerve feldmaršala von Weichsa, poleg tega pa še 54. izvidniški bataljon iz rezerve Keitlovega Vrhovnega povelj-stva, pionirski konjeniSki ba-taljon 1. kozaške divizije, tan-kovska Ceta in še en Pavelićev lovski polk. Ta motorizirana bojna skupina naj bi si bliskovito utrla pot prek Vrtoča in Bosan-skega Petrovca ter se spojila s padalci v Drvarju.
Iz Banja Luke naj bi napadli 202. tankovski bataljon Renduli-ceve vojne rezerve, grenadirski jurišni bataljon (prav tako rezer-ve 2. oklepne armade) in neki SS-bataljon s svojo tankovsko ćeto. Te enote naj bi proti Drvarju prodirale prek Ključa in Bosanskega Petrovca v dveh ko-lonah.
V	Kninu, južno od Drvarja, je bil okrepljeni 1. polk divizije „Brandenbiirg", po'leg njega pa še en Pavelićev polk in četniki z območja Kntna in Urahova. „Brandenburžani" naj bi najprej osvojili Bosansko Grahovo, nato pa se skozi gozdove v več kolo-nah prebili na črto Prekaja—Dr-var z namenom, da bi tam polo-vili vsa poveljstva in štabe, ki bi se umikali iz Drvarja.
V	Livno so poslali 105. SS-izvidniški bataljon, ki je bil okrepljen s tankovsko četo, s pionirsko četo izvidniškega bata-ljona 369. legionarske divizije in s četniki. Tudi ta nemška bojna skupina je dobila nalogo, da „prestreže" in „uniči" naše šta-be, ki bi krenili prek Glamoča in Rora, hkrati s tem pa naj bi izvi-dovala tudi Glamočko poje.
Te nemške sile so bile mnogo močnejše od tistih, o katerih je polkovnik Josef Selmayer poro-čal komandantu Jugovzhoda feldmaršalu von Weichsu, kajti pod vplivom Hitlerja in njegove-ga Vrhovnega poveljstva se ne-nehno naraščale. Poleg okrepi-tev, ki so jim prispele, so imele tudi svojo artilerijo in motorni-zacijo. Za njimi pa so bile še druge enote divizij, ki so jim bile pripravljene priskočiti na po-moč, če bi razmere to zahtevale.
Drvar je bil z vseh strani obdan z močnimi nemškimi silami, ki so se v nočnih urah plazile na izho-diščne položaje, s katerih naj bi naslednjega dne krenile v napad.
„PANTER" NAPADE VR-HOVNI STAB
V Rendulicev štab je že 23. ma-ja opoldne prispel komandant 500. padalskega lovskega bataljo-na SS-kapetan Kurt Rybka. Pred vrati operativne dvorane ga je pričakal načelnik armadnega ope-
rativnega oddelka, ki se je z vsemi svqjimi naslovi imenoval polkov-nik Ulrich von Varnblller Hemin-genski.
„Imate izredno vreme, gospod' hauptsturmfUhrer," mu je dejal načelnik štaba general von Grol-man. „Naši metereologi napove-dujejo, da bo tako ostalo tudi še v naslednjih dneh."
„Upajmo," mu je odvrnil Rybka.
Ko je iz svojega kabineta pri-spel še general Rendulic, mu je Rybka na kratko poročal o raz-položenju padalcev. Poleg voja-ških kart, ki so bile razobešene na vseh zidovih, je bil v dvorani še aeroposnetek Drvarja in njegove okolice, ki so ga posnela izvidni-ška letala 19. maja.
„Zapoved za vaš bataljon je že pripravljena," je dejal general Rendulic. „Zaenkrat gre le za osnutek, dokončno pa bo obdela-na ob upoštevanju vaših pred-logov glede uporabe padalskega bataljona," je nadaljeval, nato pa je nagovoril polkovnika Varn-bUlerja, ki je napisal zapoved: „Sedaj pa vi pojasnite našo zami-sel."
Ko je pristopil k aeroposnetku Drvarja, je polkovnik začel razla-gati:
„Desant bomo iivedli v dveh valovih. Prvi val ima devet bojnih
skupin, izmed katerih je šest ja-dralnih, tri pa so padalske. Začel bom z najpomembnejšo jadralno skupino „Panter", ki smojo ta-ko krstili zaradi značaja njene na-loge."
„Kako močan pa je ta „Pan-ter"? je zanimalo SS-kapitana Rybko.
„Sto deset mož," je nadaljeval polkovnik. „Skupina bo pristala v bližini pokopališča v rajonu So-bića glavice. To je v temle kro-gu," je pokazal na posnetku. ,,Ta rajon smo imenovali, Cita-dela, ker ga obdajajo betonski zid in jarki. Po naših podatkih naj bi tu bil vrhovni štab. „Panter" ima eno samo nalogo: z bliskovitim udarom mora takoj zajeti Tita in vrhovni štab, nato pa organizirati trdovratno obrambo Citadele. Vse druge bojne skupine, ki bodo blizu, bodo pomagale „Panter-ju", da zadrži ujetnike," je po-jasnil polkovnik von VarnbUler.
Ko je Rybka zvedel za to nalo-go, je vprašal:
,,AIi ste trdno prepričani, da jih bomo našli tu?"
„Dobro veste, da v vojni ni nič zanesljivega, toda po naših podatkih sodeč, je vrhovni štab prav tu," je odgovoril general von Grolman.
Nato je general Rendulic dal še natančnejše pojasnilo:
Straža pred pečino
Fotografirajmo (8)
Fotografski papirji
Fotografski papiiji imajo raz-lične površine, zato se moramo pri izbiri odločiti, kakšen bo namen fotografije, motiv in velikost.
Na papirno podlogo v tovami nanesejo plast barijevega sulfata, ki jo nato valjajo. Ce valjajo pod velikim pritiskom. dobimo foto-grafske papirje s sijajno površino, če pa valjajo z manjšimi pritiski, potem naredijo mat ali pol mat površine fotografskih papiijev. Obenem lahko odtisnejo tudi na-jrazličnejše reliefe (raster, kristal, filigran itd.)
Sijajni papirji naredijo zaradi odboja svetlobe na površini bri-ljantnejši videz fotografije z več detajli in večjim razponom od-tenkov. Sijajni papirji so najpri-memejši za izdelavo fotografij malega formata z mnogo detajli.
za tehnično fotografijo in slike namenjene za ttsk in kliše. Za fo-tografije večjega formata ti papirji niso primerni, ker velike odbojne površine največkrat delujejo ne-prijetno. Poznamo tri vrste sijajnih Daoirjev. In sicer papiije z utrjeno želatino, ki so primerni za sušenje v sušilnikih z višjo temperaturo, papiije z mehko neutrjeno želati-no, ki jih sušimo na zraku ter
plastificirane papirje. ki vedno bolj nadomeščajo prej omenjene papirje.
Polmat papirji so namenjeni za portretne fotografi je in za fotogra-fije pokrajin. Mat papiiji so na-menjeni za izdelavo velikih foto-grafij, in za kopiranje kontrastnih negativov. Lestvica odtenkov na teh papirjih je manjša.
Reliefne površine (raster, fili-gran. natur, platno) so namenjene za izdelavo fotografij,kjer detajli niso najpomembnejšt. Marsika'te-ri posnetek lahko popravimo ali obogatimo na fotografskem pa-pirju, če imamo ustrezno grada-cijo emulzije. Cmobela fotografi-ja vsebuje nešteto odtenkov. Pri močni dnevni svetlobi jihje v na-ravi tudi do tri tisoč, v meglenem vremenu pa le še kakšnih 500. Črnobeli fotografski materiali zaenkrat niso sposobni registrirati niti teh. Dober negativni film za-beleži približno 200 različnih od-tenkov, na papirju pa jihje potem le še kakšnih 30. Prav zaradi tega moramo paziti, da ta ozek izbor resnično izkoristimo. To doseže-mo z gradacijo papirjev. Po med-narodni lestvici poznamo sedem gradacij fotografskih papiijev.
Zelo mehki (ED) papitji se upo-rabljajo za kopiranje zelo trdih negativov. Ti imajo širok razpon sivih odtenkov in majhne kontra-ste.
Mehki (D) se uporabljajo za kopiranje trdih negativov. Imajo prav taićo velik razpon sivih od-tenkov.
Specialni (S) papirji so po svo-jih lastnostih med mehkimi in
normalnimi papirji in jih uporab-
ljamo za kopiranje nekoliko bri-ljantnejših negativov.
Normalni (N) papirji so upo-rabni za kopiranje drobnozrnatih normalnih negativov, ki imajo vse detajle v svetlobi in senci.
Trdi (V) papirji so narejeni za kopiranje finozrnatih, mehkih,
„Najpomembnejša naloga va-šega bataljona je zajeti Tita, vrhovni štab in druge pomembne osebnosti. Če jih ne boste našli v „Citadeli", naj hišo, v kateri je vrhovni štab, poiščejo možje ma-jorja Benescha in abverovci, ki jih imate v bataljonu."
,,To je že naslednja varianta, o kateri bomo še natančneje govo-rili," je nadaljeval polkovnik von VarnbUler. „Brž ko bo znano, kjer se Tito in vrhovni štab zadr-žujeta, bo v to smer izstreljena ra-keta. Po tem znaku naj vse enote bataljona ki bodo najbližje cilju, nemudoma in odločno zajamejo vrhovni štab, predvsempa Tita."
PREPOVED BOMBARDIRA-NJA JE RAZKRILA SKRIV-NOST
Pogovor je bil za trenutek pre-kinjen zaradi ostrega zvonjenja Rendulicevega telefona, čeprav je bil ukazal poročnik Methener-ju, naj mu ne daje zveze. Javil se je komandant 15. gorskega armadnega korpusa general Ernst von Leyeser, ki je bil na izpostavljenem poveljniškem me-stu v Bihaću.
,,Tu se dogaja nekaj nenavad-nega, gospod general. Sirijo se vesti, ki bi utegnile povzročiti nepredvidene posledice," je bilo slišati z drugega konca žice.
,,Za kaj gre in kakšne vesti se širijo? Povejte naravnost," je hotel vedeti general Rendulic.
„Vojaki na letališču v Bihaću, ki natovarjajo bombe v letala, pripovedujejo, da je bombardi-ranje Drvarja in Petrovca prepo-vedano zaradi skorajšnjega na-pada na Drvar", je pojasnil ge-neral von Leyser.
,,Ta je pa dobra! Odkod naj bi le naši vojaki vedeli, kaj tu dela-mo!" je začel vpiti general Ren-dulic. „Prosim vas, Leyser, da preprečite te neumnosti in vas pooblaščam, da vtaknete v zapor vse, ki to govore, ne glede na to, za koga gre. Bržkone so kaj sli-šali od svojih oficirjev."
,,Moj obveščevalni oficir je o tem zvedel že pred štirimi dnevi in smo mirno šli mimo tega z na-menom, da ne kdo kaj posumil. Toda sedaj je vse bolj pogosto slišati govorice, da je bombardi-ranje prepovedano, ker namera-vamo ujeti Tita ..."
„Nehajte, Leyser! O tem se prek telefona ne moreva pogo-varjati," ga je prekinil general Rendulic. „Poklical bom pol-kovnika Hagna in izvedel, kaj se dogaja v letalstvu."
,,Se nekaj, gospod general. Da-nes smo prejeli tudi radijsko brzojavko 5t. 4, ki pa ni bila ši-frirana. Vesta, prav neprijetno nam je bilo, ko smo videli njeno vsebino," je nadaljeval general.
(Dalje prihodnjič)
izenačenih negativov z majhnimi razlikami med najsvetlejšimi in najtemnejšimi.
Posebno trdi (E) papirji nam pomagajo rešiti tanke neizrazite, premalo osvetljene ali razvite ne-gative.
Ultratrdi (U) papiiji so pri-merni za reševanje skoraj popol-noma prozornih negativov.
Danes poznamo tudi multigrad papirje. Ti so sestavljeni iz dveh emulzij. Ena je mehke, druga pa trde gradacije. Z uoorabo različ-nihosvetlitev skozi posebne filtre, doBimo razpon-odtenkov, ki ga želimo.
Fotokemika izdeluje efke-brom, emaks in efkekontakt pa-pirje, ter nekatere paDirje za po-sebne namene.	b. Z.
Popotno pismo
Marina Praprotnik
Z vlakom po Romuniji, Bolgariji in Grčiji
Draga Tejal
V življenju velikokrat- narediš nekaj, o čemer nisi včeraj niti san-jal, kaj šele razmišljal o tetn. Vse leto sem bila prepričana, da bom zdaj poleti potovala na sever — Finska, Svedska. Saj veš, Teja, kako je s temi sanjarjenji. Čepiš v svoji študentski sobici, obdan s knjigami, zapiski, vajami, preda-vanji. Iščeš pot iz tega zamotanega klopčiča obveznosti in ga najdeš v juliju, mesecu, ki je med vsemi meseci najbolj tvoj. Bolj ko se bli-žajo izpitni roki, bližje je tudi julij ko odložiš knjige na police, vrneš zapiske, oblećeš kavbojke, obuješ adidaske, oprtaš nahrbtnik in greš.
Tina (moja prijateljica in popo-tna tovarišica) si je želela na jug, v Grčijo. ,,No", prosim pa ,,da ne bo samo Grčija, ji pridajva še sosedi Romunijo in Bolgarijo." Hja, ampak kakšni sosedi! Kot stanovalki istega nadstropja stolp-nice se mi zdita, pa se vendar tako malokdo odloči, da bi ju obiskal. V naših predstavah sta nezanimivi, obubožani stari gospe, ki ti ob obisku vedno postrežeta piškote in čaj in se pogovarjata o vedno istih stvareh. Odločila sem se, da kljub temu potrkam na njuna vrata in danes, ko spet sedim v varnem okolju doma in ti pišem to popo-tno pismo, draga Teja, poskušam razumeti način, s katerim sta me sprejeli. Mislim, da sta izražali veselje, pomešano z rahlo negoto-vostjo in začudenjem.
Vtisi, s katerim odhajam iz neke države, od nekega naroda, je odsev občutkov, s katerim sem prišla na ta obisk. Države so moje gostiteljice in lahko me razočarajo ali veselo presenetijo.
Bukarešta — mesto širokih ulic, skromno oblečenih ljudi, majhne-ga števila avtomobilov, starih umazanih tramvajev in čudovitih trgov.
Najbolj so se mi vtisnili v spo-min prostrani tlakovani trgi na koncu večjih ulic. Skoraj vsak trg ima svojo zanimivost ali vsaj dro-bno značilnost, po kateri se loči od ostalih — zgradbo, park, vodo-met. Tu na večer, ko se v zraku nekaj spremeni, ko pozabiš na študij, delo, ponesrečen zakon, posedajo ljudje, se pomenjkujejo in ko postane hladno, odhajajo proti domu. Jutri ob istem času se bodo spet srečali, morda na drugem trgu. Tudi midve s Tino sva tako posedali in se zapletli v pogor s Petrom (študentom ekonomije). Navdušeno je pripovedoval, kako je bil pred ne-kaj leti na tekmovanju v Temišvaru (70 km od naše meje) in zvečer gledal beograjski TV pro-gram. Se do danes ni pozabil naslova, kaj šele vsebine filma: Zadnji tango v Parizu. „Pri nas takšnih filmov ne vrtijo", je dejal. Pogovor je tekel, teme so se menjavale, včasih kar preskako-vale. Čutili smo, da so se naše poti srečale le za nekaj trenutkov in iz srečanja smo hoteli izčrpati kar največ.
Pridružil se nam je mlad fant. S Petrom sta izmenjala nekaj besed v romunščini, od katerih sem razumela le, Jugoslavija. Torej govorita o naju. Nisem se motila. Peter me je s tišjim glasom vpra-šal, če želim zamenjati nekaj mark. S Tino sva se dogovorili za številke in ko sva predlagali ceno, za katero prodava marke, se je Petrov prijatelj strinjal. Čez deset
minut se je vrnjl z lei. ,,Ja, fino", sem rekla in vzela denarnico, da bi izročila marke. ,,Ne, ne!" se je oni v pridušeno dejal in pokazal z roko. „Tja čez." Ko sem mu v razdalji nekaj metrov sledila, mi je srce bolj živo poskakovalo v prsih. Se pogled levo, desno, marke in leiji zamertjajo denarnice, hitro, srečanje z očmi in — zbogom. Na-glo je odšel po ulici navzdol. Za en sam samcat trenutek me je sprele-telo: ,,In če je denar ponarejen?" Pa ni bil, prav z veseljem bi ga porabili, če . . . Če ne bi v vseh trgovinah z živili videli le kon-zerve, konzerve in spet konzerve. Nekaj pa je vendarle treba priz-nati romunskim" trgovcem kon-zerve znajo prav umetelno razpo-rediti po policah. Naložijo jih eno na drugo in prav čudiš se, da se ne podrejo. Tudi pri kruhu niso nič bolj domiselni — v dneh, ki sem jih preživela v Romuniji, sem na-šla samo eno vrsto in obliko kru-ha: polbele francoske štruce. Mis-lim, da bi to še nekakcr spregle-dala, če bi imeli dober sladoled.
Kaj dober, da bi ga vsaj imeli. V dveh dneh, kolikor sva jih preživeli v Bukarešti, sva naleteli le na tri (!)
---- i :i ,
Zelo rađi sva posedali po parkih in opazovali mimoidoče. Na uli-cah, zlasti po trgovinah, sva opazili zelo veliko Romov, ki so menda enaki povsod po svetu: zanemarjeno oblečeni, postopa-joči, družine s številnimi otroki. Romunke so oblečene kot pri nas ženske pred desetimi leti. Obleke iz diolen lofta z velikimi cvetličnimi vzorci so najbolj pogosto oblačilo. Pa je vzrok za to dokaj preprost: to je skoraj edina vrsta blaga, ki ga trgovine premorejo. Nočem biti zlobna, ampak s kopalkami je še slabše: živo rume.ia in zelena barva sta mogoče spodbudni, a kaj, ko spodnji del sega vsaj do popka, moderček pa se mu od zgoraj nevarno približa. Ne moreš iz Bukarešte, če ne vidiš parka Herestrau, so mi zatrjevali vsi, ki sem jih vprašala, kaj si je v glav-nem mestu vredno ogledati. To je zelo velik park, ki se razprostira na več hektarih površine. Predstavlja Romunijo v malem. Tukaj stojijo značilne hiše iz različnih romun-skih pokrajin. So popolnoma opremljene. Na stenah visijo ročno izdelane preproge, postelje so pokrite s čipkastimi pogrinjali. Krušne peči, zibke, posoda — ničesar ne manjka. Oblikovalci so poskrbeli tudi za pristno okolje. Na dvoriščih so posadili sadina drevesa in njihovih plodov (takrat so zorele slive) nisva puščali vne-mar.
Nekaj dni sva preživeli tudi ob Črnem morju v bližini Constante, v Mamai. To je naselje hotelov in restavracij, ki se razprostira nekaj km vzdolž obale. Avtobus naju je odložil na koncu te verige, tik ob dobro vzdrževanem kampu. Tukaj sva prvič doživeli neprijetnosti, Receptorka je od naju zahtevala potrdilo, da sva denar menjali na banki. Potrdila seveda nisva imelii in vse je kazalo, da se sploh nee bova mogli naseliti. Po dolgem premišljevanju pa je vendarle dovolila, da sva plačali z „neurad-nimi" lei. Zanimiva nedoslednost, kajti malo zatem sva videli, kako je odločno zavrnila dva Danca, ki sta tudi bila brez potrdila o uradni menjavi denarja. Naju je na tihem še vprašala, če imava kaj vegete. Čuvaj, ki nama je pokazal prostor za šotor, pa je poskušal s „Kent, Kent?" Nak, tudi cigaret nisva imeli. Najini sosedje so bili v veliki večini Romuni, le nekaj Nemcev, Čehov, Madžarov. Plaža je bila zelo lepa — peščena, čista. Le sonca je primanjkovalo, za kar ne gre kriviti Romunov. Bolj me je razočaral njihov odnos do tujcev. Kot turistka sem se počutila ne-kako nezaželjeno. Na večini ura-dov so na vprašanje, če govorijo francosko, nemško ali angleško, le skomignili z rameni -in dejali: „Govorimo romunsko." Spomin-jam se nekega hladnega in megle-nega jutra v Constanci. Bila sem prehlajena in sem si zelo želela mleka. Nisva ga mogli kupiti, sa} so ga celo domačini dobili le če so oddali kartori z svojim imenom in datumom. Ker sva imeli plinski kuhalnik, sva se odločili za čaj. Ko sva v samopostrežbi vzeli sladkor, je takoj prihitela prodajalka in zahtevala potni list. Vsako spra-ševanje bi bilo brez pomena, ker je govorila le romunsko. Vrnila ga je, ko je iz njega prepisala številko in ime.
Romunsko-bolgarsko mejo sva križali peš na majhnem mejnem prehodu. Bili sva skoraj edini ,,go-stji". Kako Iepo je bilo po nera-zumljivi romunščini slišati bolgar-ski, dobri djen! Kot da bi ta cari-nikov „dober dan" skrival v sebi magično moč, se je od tega dne za-čelo za naju boljše in lepše obdo-bje popotovanja.
Bolgarija:Soparnega (julijskega) popoldneva sva se znašli na cilju tistega dne — v Varni, največjem bolgarskem črnomorskem letovi-šču in pristanišču. Hja, to je pa vse kaj drugega kot Constanca. sva ugotavljali, ko sva z nahrbtniki hodili po ulicah. Mogočne hiše, dobro založene trgovine, veliko parkov in zelenja ter počitniško razpoloženje popotniku morajo ugajati. Ko sva na avtobusu spra-ševali za študentskimi domovi, kjer oddajo sobe, so nama kar vsi razlagali in kazalL kod morava hoditi.	(Datje)
26. avgust 1982 * Titovo Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran i
KOLEDAR
Četrtek, 26. avgusta — Aljoša Petek, 27. avgusta — Monika Sobota, 28. avgusta — Gustl Nedelja, 29. avgusta — Sabina Ponedeljek, 30. avgusta — Fe-liks
Torek, 31. avgusta — Rajko Sreda, 1. septembra — Tilen
MAL! OGLAS!
PRODAM športno opremljen mini — 1000. Informacije po te-lefonu 852-128.
PRODAM spalnico DINA, še nerabljeno, telefon 85-556, Boga-taj. Šaleška 16, 8 nadstropje, Ti-tovo Velenje.
ZASTAVO 101, letnik 1972, neregistrirano, poceni prodam. Janko Gorogranc, Prelska 21. Vinska gora.
KUPIM rabljen globok otroški voziček. Naslov v uredništvu.
KUPIM rabljen kavč in sobno omaro. Naslov v uredništvu.
PRODAM poročno obleko — italijansko štev. 40-42, roza barve s klobukom (cena 10.000 din) in športni voziček (rjavi žamet) in otroški avtosedež z varnostnimi pasovi. Informacije na telefon 852-086.
DELOVNA ORGANIZACI-JA za komunalno in stanovanjsko oskrbo VEKOS, tozd Stanovanj-ska oskrba, Titovo Velenje, Šale-ška 19/a vzame v najem garso-njero ali enosobno stanovanje v Titovem Velenju za dobo enega leta. Ponudbe pošljite na gornji naslov ali na telefon 852-671.
PRODAM pianino, znamke PETROF. Naslov v uredništvu.
UGODNO prodam sedežno garnituro. Informacije popoldan po telefonu 850-955.
PRODAM reno 4, letnik 1978, prevoženih 68000 km, cena 95.000 din. Kurnik Marjan, Aškerčeva 3/a, Šoštanj, telefon 850-900, do 14. ure.
PREKLICUJEM razredno spričevalo za 1. in 2. letnik po-klicne lesne šole Maribor. Marija Koprinik — Gorjup.
PRODAM tapiserije in čoln MAESTRAL8zmotorjem6KM. Ogled v nedeljo od 8. do 10. ure. Janez Vodončnik, Trg Edvarda Kardelja 7/b, Titovo Velenje.
PRODAM dirkalno kolo MA-RATON, cena 9.500 din. Igor Ja-vornik. Tomšičeva 20, Titovo Ve-lenje, telefon 85M78.
PRODAM osebni avtomobil princ 1200 v celoti ali po delih. Simo Stanić, Koroška 13/c. Tito-vo Velenje.
PRODAM rabljen pralni stroj za -5.000 din. Informacije popol-dan na telefon 850-773.
HrušKe za vlaganje, namiz-na jabolka. in drugo sadnje, ugodno nabavite v JELENO-VI DREVESNICI v Šentiliu pri Titovem Velenju, telefon 850-574.a
UGODNO PRODAM otroški športni voziček. Milan Grobeinik, Celjska 11, Titovo Velenje. ,
V NAJEM vzamem poslovni prostor za mirno popoldansko obrt. Cenjene ponudbe pošljite na naslov Franc ČERNJAK. Kar-deljev trg 1. Titovo Velenje.
PRODAM fiat 750, dobro oh-ranjen. letnik 1977, ccna po do-govoru, Kralj. Kidričeva 10, Ti-tovo Velenje telefon 852^177.
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK (4 + 2) in' ITISON plave barve (3 x 4) ugodno prodam zaradi se-litve. Kosi. Kardeljev trg 1. Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM čoln ELAN T 300 z motorjem in pri-kolico za čoln. Miro Jeranko. Ša-leška 2/d, Titovo Velenje, telefon 851-041.
M LAJŠA USLUŽBEN KA išče sobo s souporabo kuhinje in ko-palnice v Titovem Velenju. Na-slov v uredništvu.
PRODAM osebni avtomobil zastava 101, letnik 1976, Ivan Kovač. telefon 850-744.
VZAMEM V VARSTVO dva otroka v doptfldanskem in po-poldanskem času, Ramza Husi-begović, Foitova 4. Titovo Vele-nje.
LJUBITELJEM NK RUDAR
Ljubitelje nogometa in NK »RU-DAR« pozivamo. da po svojih mo/no-stih in pripravljenosti pomagajo pri razreševanju težkega materialnega položaja kluba in prostovoljno prispe-vajo sredstva za odplačilo dolgov iz preteklih let.
Vsem posameznikom, nosilcem ob-rtne dejavnosti in delovnim kolekti-vom, ki bodo izkazali in nakazali ka-kršnakoli sredstva na žiro račun kluba številka 52800-678-80186 bomo poslali ćlansko izkaznico.
era
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA n.sol.o. TITOVO VELENJE
POTROŠNIKI!
Odslej lahko v ,,ERI" Titovo Velenje v blagovnici Standard kupite proizvode Gorenja tudi za devize.
V
Občani, ki imate z deviznimi prihranki v konvertibilnih valutah naložene pri Ljubljanski banki ali Jugobanki, lahko kupite v blagovnici STANDARD naslednje proizvode GORENJA:
proizvode bele tehnike, TV sprejemnike, kuhinje, ke-ramične ploščice in drugo blago pod naslednjimi ugo-dnostmi:
—	pri nakupu ste oproščeni plačila temeljnega prometnega davka s posebnim popustom GORENJA, tako da skupni popust znaša od 10 do 15 %,
—	blago dobite takoj oziroma najkasneje v enem tednu.
Odslej boste nekatere devizne posle za nakup proizvodov lahko opravili tudi v blagovnici STANDARD, kjer boste dobili tudi vse podrobnejše informacije.
Širšo in ožjo športno javnost bomo tekoče seznanjali z obsegom tako zbranih sredstev in s potekom sanacije kluba. Predsedstvo NK »RUDAR«
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITO-VO VELENJE
Četrtek, 26. avgusta — dr. Kralj (dnevni), dr. Natkova (nočna).
Petek, 27. avgusta — dr. Hras-tnikova (dnevna), dr. Grošelj (nočni).
Sobota, 28. avgusta — dr. Bla-tnik (glavni), dr. Pustovrh (no-tranji).
Nedelja, 29. avgusta — dr. Blatnik (glavni), dr. Pustovrh (notranji).
Ponedeljek, 30. avgusta — dr. Žičkar(dnevni),dr. Prenc(nočni).
ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENI POSTAJI ŠO-ŠTANJ
Četrtek, 26. avgusta — dr. La-zar.
Petek, 27. avgusta — dr. Stupar. Sobota, 28. avgusta — dr. Stu-par.
Nedelja, 29. avgusta — dr. Stupar.
Ponedeljek, 30. avgusta — dr. Menih.
Torek, 31. avgusta — dr. Me-nih.
Sreda, 1. septembra — dr. Pir-tovšek.
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni am-bulanti zdravstvenega dorra Ti-tovo Velenje, sicer v pripravlje-nosti na domu:
Sobota, 28. avgusta — dr. Miro Pavlovič. Petra Stanteta Skale 13, Titovo Velenje. Nedelja, 29. avgusta — dr. Miro Pavlovič, Petra Stanteta-Skale 13, Titovo Velenje.
VETERINARJI V VETERI-NARSKI POSTAJI ŠO-ŠTANJ
od petka. 27. avgusta do četrtka 2. septembra — ZAGOŽEN, Vr-njačke Banje 7, telefon 852-381.
K/NO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek. 26. 8. ob 18. in 20 uri VENERIN VRT — ameriško-mehiški western. V gl. vlogi: Chuck Connors.
Petek, 27. 8. ob 10 uri SHOW STRAHA IN GROZE - ameri-ška grozljivka. V gl. vl.: Anthony »Perkins.
Petek, 27. 8. ob 18. in 20 uri POLETNE PU STO LOVŠČIN E
—	italijanska komedija. V gl. vlogi: Carlo Verdone.
Sobota in nedelja, 28., 29. 8. ob 18. in 20 uri SHOW STRAHA IN GROZE — ameriška grozljivka. V gl. vlogi: Anthony Perkins.
Ponedeljek in torek, 30., 31.8. ob 18. in 20 uri ŽENA LJUBICA
—	italijanska drama. V gl. vlogi: Laura Antonelli.
Sreda. 1.9. ob 18. in 20 uri NORI SEKS — ameriški. efotska komedija. V gl. vlogi: Giancarlo Gianini.
DOM KULTURE VELEN.IE
Četrtek. 26. 8. ob 20 uri PO-LETNE PUSTOLOVŠČINE — italijanska komedija. V gl. vlogi: Carlo Verdone.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 28. 8. ob 19.30 VENE-RIN VRT — ameriško-mehiški.
vvestern. V gl. vlogi: Chuck Con-nors.
Nedelja, 29.8. ob 17.30in 10.30 POLETNE PUSTOLOVŠČINE — italijanski, komedija. V gl. vlogi: Carlo Verdone.
Ponedeljek, 30. 8. ob 19.30 SHOW STRAHAIN GROZE -ameriška grozljivka. V gl. vlogi: Anthony Perkins.
Sreda, 1. 9. ob 19.30 ŽENA LJUBICA — italijanski, drama. V gl. vlogi: Laura Aiitonelli.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 27. 8. Ob 20 uri VENE-RIN VRT — ameriško-meksiški, vvestern. V gl. vlogi: Chuck Con-nors
Torek, 31. 8. ob 20 uri SHOW STRAHA IN GROZE — ameri-ška grozljivka. V gl. vlogi: An-thony Perkins
Gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD TITOVO VE-
LENJE POROKE:
Drago KVAS, roj. 1961, strojni ključavničar iz Trnovelj pri Celju in Milica VidlDMAJER, roj. 1963, medicinska sestra iz Silove, Titovo Velene; Tomislav NOVAK, roj. 1959, študent iz Rečice ob Sa-vinji in Marijana HRIBERNIK, roj. 1960, predmetna učiteljica iz Plešivca; Vinko GROBELNIK, roj. 1961, elektrikar iz Titovega Velenja in Marija PLAMBER-GER, roj. 1956, prodajalka iz Ti-tovega Velenja; Marjan VER-HOVNIK, roj. 1959, monter iz Ti-tovega Velenja in Helena KORO-ŠEC, roj. 1964, frizerka iz Šošta-nja; Peter KUMER, roj. 1957, strojni ključavničar iz Titovega Velenja in Vlasta BRAČIČ, roj. 1960, prodajalka iz Titovega Vele-nja; Darko KAPRALJEVIČ, roj.
1963,	dipl. inženir gradbeništva iz Zagreba in Suzana VIDETIČ, roj.
1964,	dijakinja iz Titovega Vele-nja; Vojko PRAPROTNIK, roj. 1960, elektrotehnik iz Titovega Velenja in Zdenka SEFEROVIC, roj. 1963, administratorka iz Tito-vega Velenja.
SMRTI:
Stanislav KLAVŽ, posestnik iz Podkraja pri Velenju 48, roj. 1937; Franc DOLAR, upokojenec iz Titovega Velenja, Graškogorska 12, roj. 1923; Anton FILAČ, ru-dar iz Titovega Velenja, Kersniko-va 5, roj. 1930; Alojz VALOH, upokojencc iz Titovega Velenja, Kajuhova 10, roj. 1900; Terezija LESNIKA, gospodinja iz Titovega Velenja, Špeglova 33, roj. 1892; Jakob KOPITAR, upokojenec iz Titovega Velcnja, Kidričeva 23, roi. 1898.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Rojstva:
Rodilo se je 8 deklic in 13 dečkov. Poroke:
Ranko RADULOVIČ, roj. 1961, viličarist, Metleče 4 in Ljeposlava SUKUR. roj. 1960, delavka. Me-tleče 4 Spirti:
Ana BIZJAK, kmetica, Artno 12, stara 70 let. Frančiška LOJEN. učiteljica v pokoju, Titovo Vele-nje. Kidričeva 3, stara 58 let; Alojzij VERBOŠEK. upokojenec, Podčetrtek 69, star 79 let.
Alojzij Belak, invalidski upoko-icnec, Celje, Kajuhova 9, star 62 let; Viktor Hahn, upokojenec, Radeče, Starograjska 7, star 66 let; Jožefa ŠPEH, kmetovalka, Ravne 96, stara 81 let, Marija ARZEN-SEK, kmetovalka, Šoštanj, Koro-ška 15, stara 71 let; Marija UŠEN, gospodinja, Lokovica 12, stara 57 lct.
SUPERMARKET BLAŽEJ
Pliberk - Avstrija, telefon 9943 4235 2194
Trgovina za najugodnejši nakup!
L
JAKOBS KAVA
„MERIDO MOCCA" 1 kg samo 79,80 ASch
ROZINE
1	kg 28,80 ASch
BUČNO OLJE
2	litra 43,80 ASch
GLEM VITAL
lak za lase, 25 % več vsebine 23,90 ASch
KREMA KALODER
MA 150 ml posoda 15,90 ASch
ZNIŽANE CENE ZA ŠOLSKE POTREB-ŠČINE;
JOLLY BARVICE
12 komadov 34,90 ASch FLOMASTRI
30 komadov 19,80 ASch
VSE PONUDBE IN KUPON VEUAJO
MILICNIKISOZAPISALI
NEPRAVILNO PREHITEVAL
Dne, I6.avgustaob20.uriin50. minut se je zgodila na Partizanski cesti v Titovem Velenju prometna nesreča, v kateri sta se udeleženca huje telesno poškodovala.
Nesrečo je zakrivil voznik osebnega avtomobila DO 570-35 Ramez Vehabovič iz Družmirja, ki je v nepreglednem ovinku ne-pravilno prehiteval osebni avto-mobil CE161-700 Antona Repa iz Šoštanja.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
20. avgusta ob 19.40 uri se je v kraju Čmova zgodila prometna nesreča zaradi prekratke varnos-tne razdalje.
Voznica osebnega avtomobila CE 145-134_Branka Borišekje pri zaviranju zaradi prekratke var-nostne razdalje trčila v zadnji del vozila CE 145-467, ki ga je vozil Martin Videtič. Pri trčenju sta se poškodovala sopotnika v vozilu Branke Borišek Danilo Sešelj in Miha Slemenšek. Pomoč so jima morali nuditi v celjski bolnišnici.
KRŠILISO JAVNIREDINMIR
Dne, 19. avgusta ob 23. uri je prišel v obrat družbene rehrane Rek Velenje vinjen I. S. Od stre-žnega osebja je zahteval alkohol-ne pijače. Vendar teh ni dobil, zato je pričel groziti gostom. Vročekrvneža so morali s prizo-rišča odstraniti delavci postaje milice. Za nevzorno vedenje pa se bo moral zagovarjati še pred sodnikom za prekrške.

LUKNJA —
Žezelodolgojecestavsredišču Smartnega ob Paki takole preluknjana. To je nova ne-varnost za voznike, zlasti po-noči
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je v 81. letu starosti za vedno zapustil dobri mož. oče. stari oče. brat in svak
Janez Ramšak
iz Skomega
Iskrena hvala vsem sorodnikom. sosedom. prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje in pomoč ob težkih trenutkih. Hvala delovni organiz<iciji TGO Velenje. REK Velenje, društvu upokojencev. krajevni skupnosti Gorenje. pevcem ter duhovniku za opravljen obred. Posebna hvala dr. Sluparju. dr. Menihu. patronažni sestri Faniki ter osebju bolnišnice Slovenj Gradec za
lajšanje bolečin.
Žalujoči: žena, sinovi, brat ter hčerka z družinami
ZAHVALA
za iskreno sočustvovanje in vsestransko pomoč ob bolezni in boleči izgubi našega dragega moža m očeta
StanetaKlavža
iz Podkraja 48,
ki muje kruta bolezen pretrgala nit življenja v45. letu starosti. izrekamo globoko zahvalo dobrim sosedom posebej Brunškovim. Lemcževim in Velerjevim. ter vsem sorodnikom. prijateljem in znancem. ki ste ga tako šte\ ilno pospremili na njegovi zadnji poti. mu v slovo poklonili vence in
cvetje. nam izrazili sožalje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. H\ala dr. Fjjavžu tn zdravstvenemu osebju urološkega oddelka celjske bolnišnice. posebno kirurgu dr. Zupevcu iz otološke klinike Ljubljana. hvala tudi dr. Kopitarju. dr. Lazarju in dr.
Stuparju kakor tudi sestri Slavki in družini Režen. Globoka in iskrena hvala še posebej dr. Pirtovšku za požrtvovalno zdravljenje in lajšanje bolečin
na domu.
Zahvaljujemo se tudi tov. Valenciju za poslovilni govor. duhovniku za opravljeno pogrebno svečanost in p^vcem za zapete žalostinke ob mnogo preranem grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žaiujoči: žena Štefka. sin Branko in hčerka Irena z možem ter sorodstvo

30 let gasilskega društva Bevče
Dobili so novo vozilo
Gasilci Bevč so preteklo nede-Ijo slovesno proslavili tridesetle-tnico delovanja društva.
Društvo so ustanovili 30. janu-arja leta 1952 na pobudo priza-devnega gasilskega delavca Ivana Hana. Začasne gasilske prostore so dobili na kmetiji Jožeta Gol-tnika. Lastnik tega posestva je veliko pripomogel, da je delo v društvu dobro zaživelo ... Že
mesec dni po tem so v hiši Avgusta Lesjaka izvolili prvi upravni od-bor društva, ki mu je kasneje po-veljeval Anton Goltnik, Ivan Grudnik je bil poveljnik, Vlado V ldemšek tajnik, Ivan Koren pa je skrbel za društveno blagajno.
Že leto dni kasneje so začeli razmi-šljati o gradnji gasilskega doma. Pod zelo ugodnimi pogoji jim je prodala zemijišče Antonija Krušnik. Gasilci in krajani pa so pričeli z udarniškim de-
Vse od začetka so skrbeli za mno-žičnost društva in vabili v svoje vrste tudi najmlajše. Tako danes sestavljajo njihove enote pioniiji, mladinci; mla-dinke. članice in člani. Uspešni so na številnih tekmovanjih. Letos so njiho-ve članice na občinskem tekmovanju dosegle prvo mesto.
Gasilsko društvo Bevče končuje gradnjo novega gasilskega doma, ki ga Bodo predali namenu ob letošnjem občinsk em prazniku. To bo njihova nova delovna zmaga.
Na proslavi ob 30. letnici delovania društva so med drugim podelili za-hvalne plakete ustanovnim članom društva. Prejeli so jih Matevž Glušič, Slavko Grobelnik, Ivan Krušnik st., Ivan Koren st„ Ivan Lednik, Viktor Martinc, Franc Viher, Vlado Videm-šek, in Rudolf Dvoršek.
Ob tej priložnosti so predali namenu tudi nov gasilski avtomobil. Zahvalili so se 26. občanom, ki so prispevali sredstva v ta namen, zahvalo pa so izrekli tudi občinski skupnosti za var-stvo pred požari. Sledil je krst vozila, gasilci pa so obiskovaicem prikazali kratko gasilsko vajo.
Gasilska zveza Slovenije je ob tej priložnosti odlikovala gasilca Bevč Vlada Pečečnika s plamenico III. stopnje.
Vlmenu gasilcev je podpredsednik društva Ivan Ledinek v slavnostnem govoru obljubil, da bodo gasilsko ci-stemo in vso opremo skrbno čuvali ter, da bododosledno uresničevali geslo: je — naj bo dan ali noč, vsakemu smo v pomoč.
L. Ojsteršek
Rokomet
Sedaj prijateljske tekme
Ljubitelji rokometa v Saleški dolini gotovo z zanimanjem priča-kujejo začetek prvenstva v 1 B zvezni rokometni ligi, v kateri bo-do tokrat prvič nastopile tudi velenjske rokometašice. Na novo prvenstvo se velenjska dekleta že od začetka avgusta naprej nadvse marljivo pripravljajo. Trenirajo skoraj vsako popoldne, razen ne-delje, konec preteklega tedna pa so šle tudi na tridnevne skupne.pri-prave izven občine. To bodo tudi edine njihove takšne priprave. Tem kondicijskim pripravam bodo sledile pripravljalne tekme. Ze vče-raj so odšle v Zagreb, na tekmo s Trešnjevko, jutri v petek ob 19. uri v soboto ob 10. uri pa se bosta ekipi sestali v Rdeči dvorani. Tega dne (sobota) popoldne pa bodo Velenjčanke odigrale še eno prija-teljsko tekmo in to z Zrinskim. S to ekipo se bodo srečale še nasle-dnji dan v nedeljo ob 10. uri. Načrtujejo, da bodo do začetka prvenstva, 18. septembra odigrale vsega skupaj 15 tekem.
Uprava seveda pričakuje, da bo na tekmah v Rdeči dvorani igralke bodrilo veliko gledalcev. Obisko-valci bodo lahko pred začetkom prvenstva dobili sezonske karte za vse prvenstvene in pokalne tekme. Karte bodo začeli kmalu prodaja-
ti, lahko pa jih bodo kupili na prvi tekmi. Tudi letos bodo vso skrb namenili v klubu vzgoji mladih ig-ralk. V začetku šolskega leta bodo sestavili novo se selekcijo pionirk, zato že sedaj vabijo pionirke, roje-ne leta 1971 in mlajše, da se
vključijo v njihovo pionirsko šolo. Sicer pa bodo selekcije tudi v naprej vodili. Adi Hudarin, Mar-jan Klepec, na novo pa se je v delo vključil Branko Dobnik, ker je Viktor Pistotnik prenehal delo z mladimi.
Pod vodstvom trenerja Antona Bašiča se pripravlja 17 igralk. Za velenj-čanke bo v naslednji sezoni igrala tudi Sanda Bašič, ki je prišla iz Olimpi-
je
Nogomet
Rudarju točkar Šmartnu nobena
Nogometaši velenjskega Rudarja in Smartnega ob Paki se na začet-ku prvenstva v slovenski nogomet-ni ligi niso izkazali. Velenjčani so resda v Ajdovščini proti Primorju dosegli točko (igrali so 1:1, strelec za Rudar pa je bil Omladič), /en-dar so nekateri pričakovali zmago glede na to, da ima ekipa drugo-ligaške izkušnje. Toda kaže, da je tudi Primorje zelo dobro pripra-vljeno na novo prvenstvo in bo zlasti na svojem igrišču trd oreh za marsikatero ekipo. V nedeljo se bodo Velenjčani na svojem igrišču sestali z mariborskim Zelezničar-iem.
Strelski šport
Mozirjani znova najboljši
Osnovna strelska organizacija iz Solčave je v počastitev dneva graničarjev pripravila vsakoletno tekmovanje v streljanju z maloka-librsko puško. Tekmovanja v Logarski dolini se je udeležilo 11 štiričlanskih ekip. Znova so bili "najboljši strelci iz Mozirja, ki so premočno zmagali. Nastreljali so 236 krogov od 300 možnih in osvojili prehodni pokal. Drugi so bili iz strelci Gornjega grada (198), tretji iz Solčave (186) itd. Izven konkurence je nastopila tudi 2. ekipa Mozirja, ki bi «icer z 212 krogi osvojila drugo mesto. Tudi med posamezniki so bili strelci iz Mozirja najboljši, saj so Poličnik, Grobelnik in Petrin nastreljali po 80 krogov.
Titovo Velenje
Je sadje dražje kot drugod?
Naši potrošniki dostikrat upravičeno negodujejo, češ da imamo v Titovem Velenju, v primerjavi z drugfmi mesti, veliko dražje sadje in ^elenjavo. Te kriti-ke v glavnem letijo na prodajalce, ki prodajajo na tržnem prostoru.
V preteklem letu so bili vsega te-ga krivi samostojni obrtniki, ki prodajajo sadje in zelenjavo. V ietošnjem letu so pričeli na tržnici prodajati tudi iz PIK Borinci Vin-kovci in Droga Portorož. S tem smo mislili, da bomo odpravili „zeleno mafijo", povečali kon-kurenco in s tem vplivali na ceno proizvodov. Kot vidimo večja konkurenčnost ni bistveno vplivala niti na boljšo ponudbo, niti na cene. Naša tržnica je še vedno premajhna, da bi se na njej uveljavil zakon ponudbe in povpraševanja. Nekateri neposred-ni kmečki proizvajalci, ki prodaja-jo tudi na tržnici, niso prav nič konkurenčni trgovskim organizaci-jam, ki imajo določeno oblikova-nje maloprodajne cene in nanjo ne morejo bistveno vplivati. Neposredni kmečki proizvajalci pa sami oblikujejo ceno in se prilagajajo ostalim prodajalcem, saj blago lahko tudi drago proda-jo. Konkurenčnost na večjih Iržni-cah pride mnogo bolj do izraza in zato so tudi cene nižje.
Tržna inšpekcija je naretl'ila primerjavo cen med celjsko in velenjsko tržnico. Kot je razvidno
iz tabele, so cene med obema tržnicama dokaj primerljive. Nekoliko vplivajo na višje cene pri nas odvisni stroški, ki so nekoliko višji. Na celjski tržnici je bistveno cenejši MERX. Kdaj se bo katera naša trgovska organizacija spomnila in postavila stojnico tudi na tržnici in tako prispevala svoj delež k konkurenčnosti in nižjim cenam?
Druga tabela, ki jo je pripravila tržna inšpekcija, prikazuje primerjavo cen med nekaterimi prodajalnami v Titovem Velenju in prodajalci na tržnici. Cene dovolj zgovorno potrjujejo, da se splača kupovati v trgovinah. Izbor sadja in zelenjave v trgovinah je pester, vendar pa praviloma vse prodajalne zaostajajo, nekatere bistveno, v kvaliteti. Če bi bila kvaliteta v prodajalnah vsaj približno takšna, kot je na tržnici, potem se ne bi mogli upravičeno pritoževati nad ponudbo, kvaliteto in cenami, saj bi bile le-te primerljive z večino slovenskih mest.
Prav tako bi morale biti trgov-ske organizacije primerno založene s sadjem in zelenjavo tudi v popol-danskem času. Tako pa potrošniki dobijo v trgovinah • popoldne pravjloma blago zelo slabe kakovosti, nekaterih vrst sadja in zelenjave pa zmanjka in potrošni-ku ne preostane drugega, da to kupi dražje na tržnici.
kj
PRIMERJAVA CEN SADJA IN ZELENJAVE MED TRŽNICO CELJE IN TRŽNICO TITOVO VELENJE (dne 6. 8. 1982 — dopol-dan)
TABELA I
TRZNICA
SADJE	PIK	DR0GA	PIK	MERX	PIK '	DR
ZELENJAVA	Borinci		Zadar		Borinci	
paradižiiik	40 >	40	40	30	40	bd
čebula	70	—	—	—	—	—
jabolka	—	—	—	25	—	—
brskve	50	50	40	35	50	50
hruške	60	45		30	60	60
paprika	80	80	60	—	50	90
grozdje — temno	80	80	80	80	90	80
grozdje — belo	50	60	80	—	—	50
lubenice	30	30	20	—	30	30
PRIMERJAVA CEN SADJA IN ZELENJAVE MED TRGOVSKI-MI OZD IN TRŽNICO
(16.8. 1982 —dopoldan) TABELA2
TRG0VINE	Tržnica	ERA	NAMA	MERX	KK PTUJ
SA0JE		tržnica	velebl.	Gorica	tržnica
ZELENJAVA					
paradižnlk	50	40	35	40	35
čebula	50—60	36,10	38,30	36,10	40
jabolka	40—50	29.50	25	29,70	'25
breskve	50—60	45	45	40	45
hruške	34—40	31,15	30	—	30
paprika	70	40	40	—	45,15
grozdje	50	56	50	40	—
lubenice	30	—	23	—	20
krompir	30	12,65	20,90	15,40	16,70
kumarice	20-40	—	15	15	15
fižol	30—40	40,80	60	40	36
Posebno razočarali pa so igralci Smartnega, saj so tekmo z Muro na domačem igrišču izgubili.
Gostje so zmagali z rezultatom 3:2, strelec za Smartno pa je bil trener Bojan Prašnikar. Igralci Mure, ki so obe točki v Smartnem ob Paki osvojili tudi v lanskem pr-venstvu, so z dobro in odprto igro že na samem začetku srečanja napovedali, da tudi tokrat želijo
veliko. Povedli so že v 10. minuti in nato v prvem delu dosegli še en zadetek. Ta dva gola sta domačim igralcem dala poleta. Zal, prepoz-no. V obdobju popolne premoči so imeli priložnosti, vendar žoge nikakor niso mogli spraviti v nasprotnikovo mrežo. Sele po tret-jem zadetku gostov so omilili po-raz. V drugem kolu igralci Smartnega gostujejo v Ljubljani, kjer se bodo sestali s Slovanom.
Gostujoča obramba je v Šmartnem popustila šele v zadnjih minutah
Atletski klub Velenje
Pionirska atletska šola
V teh počitniških dneh, ki pa se bodo kmalu iztekla, je na atletski stezi na igrišču ob jezeru nadvse živahno. Po nekaj letih je velenjski atletski klub znova organiziral pio-nirsko atletsko šolo in vanjo pova-bil nadalje pionirje in pionirke, ki so skozi vse leto pridno trenirali v različnih selekcijah.
,,Šolo smo organizirali," je po-vedal Stanko Skoberne, erlpn 0d trenerjev, ,,da bi učenci spoznali in osvojili vse prvine atletskih disciplin, posamezne tehnike, hkrati pa jim je ta šola služila tudi kot priprava na republiško atletsko prvenstvo prihodnji mesec."
Šolo so začeli 15. avgusta, traja-la pa do konca avgusta. Učenci jo seveda obiskujejo vsak dan. Zjutraj so prihajali na igrišče ob 8.
uri, nabirali kondicijo do 10., nato so imeli razne štafetne teke in igre z žogo, potem so odšli domov in se ob 17. spet vrnili. Popoldne so imeli trening razdeljen po posa-meznih disciplinah, zvečer pa so se nato po skupni večerji spet vrnili domov. Tako je bilo vsak dan. Ta teden pa imajo šolo samo popol-dne.
Vmes so organizirali tudi skup-no kopanje, piknik na Trebeli-škem, načrtovali pa so tudi celodnevnj izlet. V klubu so želeli pritegniti zanimanje staršev za delo njihovih otrok na atletski stezi, saj se zavedajo, da bodo le z njihovo pomočjo, otroci dosegali boljše uspehe, zato so zanje drugim organizirali tudi posebno zdravni-ško predavanje.
Otroci so radi prihajali v pionirsko atletsko šolo, saj jim je obogatila atletsko znanje in popestrila počitnice
lom, prispevali so les, opravili brez-plačne prevoze in v dveh letih so imeli
fasilci v tem kraju lastno streho. Ta-rat so dobili tudi motorno brizgalko.