"pROLETAREC' je delavski list
■isleie čitattlje.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
Drugi najstarejši
jugoslovanski socialistični list.
NO.—ST. 1175.
EnUr.d u Mcond-claM matter [ttctmbtr 0, lOOf.at th« t>o«t offu-« »t Chicago. DL. undar th« Act ot Conirraaa of M air k »r4. 1S7S.
C h1 c ago, ill.. 20. marca (march 20.), 1930
VPLIV PAPEŽEVE KLERIKALNE POLITIKE V NEMČIJI IN AVSTRIJI
Schoberjevi obiski v Rimu in Berlinu ter njihov pomen
• V Nemčiji in Avstriji aejev teku prošlih par let zelo poja-calo fašistično gibanje, ki ima protežijo klerikalnih strank in katoliške cerkve vobče. V Nemčiji fašisti odprto delujejo za »trmoglavi jen je republike in za uvedbo fašistične diktature. Komunistično gibanje v Nemčiji t svojo taktiko marljivo skrbi, da fašističnemu ognju ne zmanjka goriva, dati nima namena pomagati fašizmu v vlado. Nemški nacionalisti in kapitalisti ae bi radi povrnili v kajzerjeve čase, toda povračanje je nemo-goče. Ako to ni izvedljivo, bi se radi rešili poniževalnih določb Versaillske pogodbe, plačevanja vojne odlkodnine in pred vsem socialne zakonodaj, ki »o jo izvojevali socialisti.
Pogosti Izgredi v Nemčiji.
Demonstracije v Nemčiji, ki jih vprizarjajo fašisti in ko-muniati, ae zelo pogosto dogajajo. Ce jih prirede komunisti, se organizirajo fašista za protidemonstracije, ali obratno. Policija. posreduje, nacionalisti in komunisti pa se veibajo za "končno akcijo".
Večina delavstva v Nemčiji je v social-demokratični stranki Ta tpa na j j ač je organizacije, potuje izborno časopisje, stotin* dvoran, gledišč, zadrug itd. Delavstvo, ki verjame v demokracijo, ki si hoče ohraniti civilne svobodščine, za katere se je borilo toliko let, je pripravljeno nastopiti proti sovražnikom republike tudi s silo. V U namen je organizirano v močni državni brambi, katere glavaia naloga je braniti nemško republiko proti fašistom, reakciji ali komurkoli, ki bi ji ogrožal obstanek.
Fašistične gonje v Avstriji.
Večkrat lansko leto so vznemirjale svet vesta 6 pripravah za fašistično okupacijo Dunaja. Oborožene fašistične čete so se parkrat res zbrale, in obstajala je resnična nevarnost za za-netitev civilne vojne—kajti socia!ističs»o delavstvo je bilo pripravljeno z vsemi sredstvi odbijati fašistične napade.
Katoliška cerkev v Avstriji je bila pred vojno habsburška cerkev—cerkev vlade in steber nazadnjaštva. Po vojni je bila njena moč zrušena zaeno s habsburško monarhijo. Toda že pred vojno si je gradila za vsak slučaj zaslosisbo v takozvani krščansko socialni stranki, in okrog te se je koncentrirala po vojni. Na~~svoji strani ima večino kmetov, kapitaliste, šoviniste itd. S klerikalci so se združile vse nazadnjaške struje za boj proti socialsii demokraciji, katera je pokazala s svojo administracijo Dunaja brezprimerae uspehe in postala nevarna kapi-talističau-klerikalni nadvladi v Avstriji.
Pogodba z Mussolinijem.
Avstrijski kancelar Johan Schober je bil nedavno v Rimu, kjer >o sklenil pogodbo s fašistično vlado, in ob tej prillci je konferiral tudi z zastopniki svete stolice. Pozneje je bil v Berlinu v svrho dogovora med Neančijo in Avstrijo, in ob tej priliki je baje vplival na konservativne nemške politike, da bi postali prijazstejši Mussoliniju.
Od kar sta papež in Mussolini "rešila** takozvano vati-kansko vprašanje, porablja papež svoj vpliv toliko bolj za podpiranje reakcionarnih stremljenj v vseh deželah sveta. V Avstriji in Nemčiji je vernikom posdbno zabičil, da ni v skladu s cerkvenimi nauki, sko se nagibajo k socialni demokraciji. Se celo naziv "krščanski socialisti" jim je zabranil. Svetovni ka-
PublLk.j wUy «t
SSSS W 2tfth St.
LETO—VOL. XXV.
FAŠIZMA
Kako je "Am. Slovenec" rešil svoj radio program
Predrznost slovenskih klerikalcev, ki izrabljajo vse, kar se jim v jame, v svojo reklamo.
pitalizem ima v Vatikanu še vedno zvestega zaveznika, nost napram njemu od strani delavstva je upravičena.
Op rez-
Ali ameriški dijaki pijejo?
To je za nekatere važno vprašanje. "Ni je treznejše mladine od ameriške", trdijo nekateri. "Nikjer na svetu ne pijančujejo dijaki toliko kakor tukaj," prisegajo drugi. Eno glasovanje, uvedeno v Yale univerzi, izkazuje, da uživa 11 odstotkov dijakov alkoholne pijače.
Obisk krivoverskega kralja pri sv. očetu
V katoliških šolah uče kate-hetje otroke, da so vse vere neprave razen katoliška, ki je edino zveličavna. Čimbolj je dežela zaostala, kakor npr. Rovte na Slovenskem, Poljska t Galicije, Rumunija, Mehiko ttd., toliko bolj so ljudje prepričani, da gre vsakdo, ki ni
katoličan, takoj po izdihu v pekel.
Dne 12. marca je bil pri svetemu očetu v avdijenci njegovo luteransko veličanstvo švedski kralj Gustaf s svojo hčerko princezinjo Ingrid. Baje sta s papežem prav prijateljsko kramljala, in nikogar ni bilo strah pred peklom.
Dne 8. marca so konkurenti zavratno ubili prominentnega čikaškega voditelja "gas-gežev" John Oberto ter njegovega šoferja Sam Malego. Na prvi sliki je množica, ki čaka pogreba Oberte. Petnajst tisoč dolarjev je stala njegova rakev. Trije katoliški duhovniki so izvrševali verske ceremonije. Na drugi sliki je pogreb Obertovega šoferja Malege, ki je bil istotako pokopan z velikimi cerkvenimi slovesnostmi. Skoro vsi vplivni gangsterji, ki bogate z butlegarstvom asa debelo, z bordeli in igralnicami ter z velikimi ropi, so "verni" ljudje, največ katoliške veroizpovedi. V podporo cerkvi izdajo mnogo tisočakov. Časopisje piše o voditeljih teh "kršilcev zakonov" zelo mnogo, vsled česar se neumno ljudstvo zanje jako zanima.
Poročila v ruskih listih o napredovanju ameriških komunistov
Moskovski in drugi listi so nedavno poročali, da od kar ima komunistična stranka v Zed. državah kampanjo za povečanje članstva, ki traja od decembra lansko leto, je dobila že sto tisoč članov. V resni ci jih ne šteje niti deset tisoč.
V Chicagu je po zatrdilih istih virov demonstriralo 24. feb. dvajset tisoč komunistov, v New Yorku pa 70,000. Ni znano, ali v Rusiji tem Številkam v resnici verjamejo, ali pa jih publicirajo le radi propagande.
KONVENCIJA V SPRINGFIELDU ZA REORGANIZACIJO U. M. W. OF A.
Howat izvoljen za predsednika, John H. Walker za tajnika-blagajnika, in Adolph Germer za podpredsednika reorganizirane unije premogarjev
ČEMU MILIJARDE ZA UBIJANJE.
Vse držav« skupaj potrošijo za •''obrambo" in pripravljanje na "obrambo" okrog pet milijard dolarjev na leto. Ogromna vsota, ki znači, da gre več kot polovico vseh dohodkov, ki jih imajo države, za militari/»m. Ali ni tak sistem blaznost?
Konvencija proti Lewisove struje U. M. W. v Springfieldu je bila zaključena v soboto 15. marca. Zborovala je šest dni. Spremljana je bila z velikimi notranjimi nesoglasji, toda bila je vseskozi enotna v mišljenju in ciljih, da je za reorganizacijo unije premogarjev absolutno potrebna ločitev od Lewisa in njegovih pajdašev, ki so zborovali isti čas v Indianapolisu. Tisoč delegatov je bilo na konvenciji "regularne" unije pod Lewisovim vodstvom, in Čudno — tudi velik konvenčni fond je imel Lewis na razpolago, dasi imajo ostanki njegove unije majhne dohodke.
Konvencija insurgentov Springfieldu je sprejela mnoge spremembe v ustavo, ki garantirajo članstvu več pravic kakor jih ima v Lewisovi uniji. Za predsednika reorganizirane U. M. W .of A. je bil izvoljen Aleksander Howat, za podpredsednika Adolph Germer, in za tajnika-blagajnika John H. Walker, predsednik illinoiske delavske federacije.
Konvencija v Springfieldu je zastopala dve tretjini organiziranih rudarjev na poljih mehkega premoga, vzlic temu se je Wm. Green, predsednik American Federation of Labor izrekel za Lewisa in govoril na nje-(Nadaljevanje na 4. strani).
Klerikalni "Am. Slovenec" je priredil nedavno na neki mali radio postaji v Ciceru štiri koncertne-reklamne programe za oglašanje svoje publikacije. Nekaj pevskih točk je bilo dobrih, a aranžma v celoti je bila skoz in skoz abecedarska. Po teh vajah je uprava "Am. SI." sklenila najeti eno večjo radio postajo in se v ta namen obrnila na WCFL, ki jo lastuje Cikaška delavska federacija. Sporazum so dosegli in šlo je vse gladko, dokler se ni začelo ravnateljstvo postaje zanimati za list slovenskih frančiškanov. Je li unijski? Ne? Ne bo nič! V sredo 12. marca Am. SI." še oznanjal, da priredi slovensko uro na postaji'WCFL, naslednji dan pa je sporočil, "da je vsled nakupi-čenega dela, ki ga ima z zaključevanjem kampanje, oddal aranžiranje radio programov slovenski radio družbi." Ta se je ustanovila preko noči, da je rešila neunijski dnevnik bla-maže. Kakor smo informirani, jim je postaja čikaških unij naročila, da se po njihovem radiju ne sme oglašati neunijske-ga "Am. SI.", četudi jim je Mr. Jerič zagotavljal, da kmalu postane unijski . . . Nadalje so zahtevali, da dobi nova kompa-nija pravico oddati svoj program le, če dobi podporo slovenskih listov. Poslan je bil okrog Mr. James J. Chernich in bil v uradu vseh slovenskih listov v Chicagu, potem pa sporočil, da so vsi obljubili podpo-i
Program je bil oddan 15. marca ob določeni uri, kakor ga je aranžiral "Am. Slovenec _ Koncertni spored je predvajal največ R. Banovec, frančiškan B. Ambrožič pa je bil anoncer, ki je "mimogrede" tudi poročal, koliko je poslal kdo naročnikov "Am. Slovencu" v sedanji kampanji. Govoril je slovensko.
Predrznost ljudi okrog glasila kuvertic je brezmejna. Ne še tako dolgo nazaj so odklonili plačan oglas neke unije v Chicagu, ker se niso hoteli za-meriti kompanijam. Od teh so namreč dobili precej stota-kov za šolo, za sentštefanske bazarje pa jim prispevajo vsako leto v blagu, deloma v gotovini. Postaji WCFL je priporočati več opreznosti v interesu organiziranega delavstva.
POVRAČANJE DAVKAJUSTOM
33 milijonov povrnjeno eni sami kompaniji
Ali so pomote za milijone dolarjev mogoče? Niso! V zveznem senatu to dobro vedo. Finančni department zvezne vlade, kateremu načeljuje Andrew Mellon ,je povrnil velikim kompanijam sto milijonov dolarjev preveč plačanega davka". Največjo posamično "vsoto je dobil jeklarski trust—namreč triintrideset milijonov dolarjev.
Veliko poslancev je tako početje obsojalo, toda milijoni ostanejo v privatni blagajni jer klarskih magnatov, in ostali povrnjeni "preveč" plačani milijoni so tudi že varno spravljeni.
Brezposelnost je v deželi, in če bi bila Hooverjeva administracija res za ljudsko prospe-riteto, naj si bi vsaj prizadevala začeti s kakimi javnimi deli v velikem obsegu. Namesto, da je par sto milijonov dolarjev vrnila trustjanom, naj bi z njimi rajše pomagala brezposelnim—ne, da bi jih jim "podarila", nego podvzela naj bi potrebna javna dela ter jim dala zaslužek.
Zakon za osemurnik v Argentini.
Avgusta 1929 je bila v Argentini sprejeta predloga za prisilen osemurni delavnik. Delodajalci so se zelo pritoževali, toda zakon ni stopil takoj v veljavo in so čez nekaj ted-w nov nanj pozabili. Marca t. L pa so odkrili, da s tem mesecem glasom določb stopi avto-1" matično v veljavo in delodajalci so se začeli zvijati, da uve-ljavljenje te postave onemogočijo. V Argentini je tisoče brezposelnih — delavcev torej ne primankuje.
B ALI ŽE sodelujete,
da bo
prvomajska
številka,
ki »id« k
petindvajsetletnici
"PROLBTARCA",
M
pod vse« je T
Žene v Angliji zahtevajo enakopravnost tudi v kaznih
Dr. Methven, ravnatelj jet-nišnice v Maidstonu v Angliji, je nedavno priporočal zakonodaji, da naj ženske oprosti smrtne kazni. Angleške feministke so protestirale proti nasvetu, ker hodejo enakost s moškimi ne samo v pravicah, nego tudi v kaznih, kakor se j« izrazila ena njihovih voditeljic. "Me smo načelno proti smrtni kazni, toda dokler bo v veljavi, naj velja za moške in ženske."
14,000 dijakov na 1LLI-noiski univerzi.
Na illinoiski univerzi v Urbani, 111., in v njenih fakultetah ▼ Chicagu je v tem semestru vpisanih 14,594 dijakov. Med temi je 4,252 žensk.
naŠTsotrudniki.
Pazite na poročila o prijavljenih sotrudnikih jubilejne-majske številke "Proletarca", ki bodo objavljena v kratkem.

(¡i a seo ii iz |[|ai šega (¡ilbaiaja
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. dne 7« marca 19)0
Navzoči Fr. Aleah, F. Godina, F. A. Vider Fr. Zaitz, F. S. Tauchar, D. J. Lotrich, Blaž Novak, John Olip, Andrew Miško, tajnik Chas. Pogorele«, Mary Udovich, Angeline Tich in Jahn Rak.
Predseduje Godina.
Zapisnik prejšnje seje sprejet kot či tan.
Dopisi o zadevah, tikajoči se na-ftih klubov in stranke, sprejeti na ananje.
Poročilo tajnika. Na podlagi pro. danih znamk je itela JSZ. koncem februarja 764 članov in članic. V procesu reorganizacije je klub v Avelli, Pa.
Finance. Upravni fond JSZ. je dne 31. dec. 1929 znašal $334.68, konvenčni $1,354.06, skupaj $1,688.-74. Obveznosti so tedaj znašale $263.62, ki so sedaj ie poravnane.
Literatura. Angleške literature smo naročili od stranke za $60.00, ki smo jo poslali angleško poslujočim društvom, katera so bila v prošlem letu včlanjena v Izobraževalni akciji JSZ. Dalje je bilo nekaj poslane angle-ško poslujoči«! društvom v Girardu in Barbertonu, O., po navodilu konference št. 2, katera je v ta namen podala $50. Ostala literatura je bila poslana tajniku konference št 2 JSZ. s. Zorkotu, da jo razdeli med članstvo mladinskih društev v Cleve-landu.
Referendum o sedežu zbora. Rezultat glasovanja t klubih o sede. iu prihodnjega zbora je dosedaj sle-deéi: Detroit 236 glasov; Chicago x 47 in Waukegan 9 glasov. Poročila o glasovanju je poslalo do tega datuma 16 klubov, od 20 klubov pa ga fte pričakujemo. Izgleda, da bo pro-porcija ostala podobna tej kot je tu navedena, tako da se lahko z goto-. vostjo računa, da je dobil večino Detroit.
Podrobno poročilo o financah, ki so omenjene v uvodu, poda nadzorni odbor.
Poročilo tajnika sprejeto na zna. «je.
Nadzorni odbor omenja, da bo imel poročilo v podrobnostih pripravljeno za prihodnjo sejo.
Poročila odsekov. Za prosvetni od-aek poroča tajnik Pogorelec o Izobraževalni akciji sledeče: V tem le. tu so se Izobraževalni akciji pridružile še sledeče organizacije: društva SNPJ.: št. 362, Carlinville, 111.; it. 110, Chisholm, Minn.; št. 300, Braddock, Pa.; št. 588, Windsor, Ontario, Kanada; št. 257, West Park, O.; št. 237, Conneaut, O.; št. 72, Radley, Kans.; št. 363, Galloway, V. Va.; št. 176, Piney Fork, O.
Društva SSPZ.: št. 14 Yale, Kans.; št 18, .Girard, O.; št 211, Gowanda, N. Y.; št 119, Bridgeport, O.
Društvo 154 JSKJ., Herminie, Pa.
Izobraževalno društvo "Vihar", Krayn, Pa.
čitalnica Slovenskega delavskega "doma, Collinwood, O.
Klubi JSZ.: št 180, West Allis, Wis.; št 235, Sheboygan, Wis.
Članske prispevke Izobraževalni ak-cjii je do danes plačalo 52 podpornih društev, 6 kulturnih in 8 klubov JSZ. Naznanila o pristopu še vedno priha-
, Wo-
Delo Izobraževalne akcije. V pro. ilih dveh mesecih je ta ustanova o-
skrbela igre, deloma igre in vloge, ali pa na drug način sodelovala pri priredbah kulturnega značaja s sledečimi organizacijami: druš. št. 600 SNPJ., Johnstown, Pa.; druš. št 21, SNPJ., Pueblo, Colo.; klub št 5, Conemaugh, Pa.; klub št 115, Detroit, Mich.; klub št 1, Chicago, 111.; druš. št 104 SNPJ., West Allis, Wis.; pevski zbor "Zvon" Forest City, Pa.; druš. št 326 SNPJ., Gowanda, N. Y.; klub "Slovenia", San Francisco, Cal. Fr. Tamšetu v Milwaukee so bile poslane igre in vloge za milwauške or. ganizacije, katere so v tej ustanovi.
Poročilo se sprejme na znanje.
Zaitz poroča, da je nalogo, ki mu jo je dala prOšla seja izvršil. Bil je na seji društva "Sosedje" SNPJ. v Ciceru, da pojasni delo Izobraževalne akcije.
Sledi razprava o zadevah, ki Se nanašajo na spore v Clevelandu, o akciji za gradnjo doma v Milwaukee-in drugem. O vsem tem se bo razpravljalo na bodočem zboru, ko poda poročevalec o domovih svoj rer feral
Sledi razprava pod točko razno, tikajoča se forme JSZ., njenega u-: rada in bodočega zbora, ki se je u-1 deleže vsi člani.
Sklenjeno, da naj tajnik skliče iz. redno sejo, kadar bo imel odgovore od onih, ki so povabljeni, da prevzamejo referate na zboru. Zaključek seje.
Iz San Francisca, Calif.
Ceni se, da je število brezposelnih v San Franciscu nad 50,000. V sosednih mestih jih je istotako mnogo brez dela, posebno v železni industriji in v "bay-produets" delavnicah. U-panje je, da jih na pomlad precej za-posle zunanja dela, toda popolne pomoči zoper brezposelnost v tem sistemu ni pričakovati.
Da je vprašanje brezposelnosti postalo kritično, so začeli priznavati tudi ekonomi in člankarji kapitalističnih listov. Komunisti so 6. marca priredili demonstracije brezposelnih, o katerih so listi mnogo pisali.
V enih mestih so izpadle popolnoma mimo, med temi tudi v San Franciscu. V enih je prišlo do izgredov, čemur je bila največ kriva policija, ki je preganjala demonstrante vsled "rdečkarskih zarot". Število demonstrantov, če sodimo po zmanjševanju števila v tukajšnjih listih glede na demonstracije v tem mestu, je bilo veliko večje kot pa so trdile vesti.
Množica pred mestno hišo v San Franciscu je štela po mojem računu od 30 do 40 tisoč ljudi. Associated Press poroča, da jih je bilo le okrog 10,000. Demonstracija je bila mirna. Zaslugo za to ima naš "izpre-menljiv" župan, ki je ukazal policiji, da naj demonstrante protektira, pred mestno hišo pa Je dil zgraditi govorniški oder, s katerega je go. voril komunistični vodja Wm. Simona, ki je ožigosal sedanji sistem administracije in jo obdolžil krivde za brezposelnost. Priznam, da je kriv sistem in z njim administracija ki ga zastopa. Preuredba svetovne ekono-mije pa je mednarodno vprašanje, ki ga more delavstvo rešiti uspešno samo, če bo delalo razumno, mislilo razumno in glasovalo razumno. Se-
daj, ko so delavci brez dela, demonstrirajo — tisoče in tisoče Jih gre v komunistične manifestacije — ne za preuredbo svetovnega ekonomskega sistema, nego zato, da zahtevajo — delo. Koliko teh delavcev je novembra 1928 glasovalo za komuniste ali socialiste? Prav majhen odstotek, posebno še za prve. Ko hitro imajo delo, pa preneha njihovo obsojanje in radikalizem.
Simons je napadal tudi socialiste in jih imenoval izdajalce delavstva.
Župan James Ralph Jr. je v svojem govoru obljubil brezposelnim vso mogočo pomoč. Ne sme se pa pozabiti, da je naš "spremenljivi" župan mojster v obljubovanju. Oboje — njegov govor in komunistična prireditev manifestacije, je imelo politično ozadje. Komunisti se na ta način razglašajo v tisku, župan pa bo morda kandidat za governerski stolec in bo lahko dejal, da se je izkazal za "delavskega prijatelja".
Jugoslovanska naselbina je aktivna po svoje. Nedavno je bil tu na obisku jugoslovanski poslanik Leonid Pitamic. Tukajšnji sledbeniki seda. njega režima so pokazali zvrhano mero lojalnosti svoji "stari domovini", ki se je izražala v klečeplazenju po starokrajskih • avstrijsko - habsburških načinih. "Kranjci" so zmagali in priredili v počast poslaniku veličasten sprejemni banket v Slovenskem naprednem domu. Kakor se je iz. razil neki član pripravljalnega odbora, so bili povabljeni le izbrani gostje. Banket je bil uspešno aranžiran, in tudi kuharice so bile pohvaljene od samega slavljenca. Domač pevski talent je nastopil s slovensko pesmijo in naredil na poslanika in goste dober vtia»
Umevno je, da se na takih priredbah veliko pozdravlja in nazdravlja.. Tu so govori trajali tri ure. Tri cele ure so poslušali ljudje. Če ni to mučenje, zabava gotovo ni. Med od. ličnejšimi govorniki je bil tukajšnji župnik Francis Turk, ki je "Kranjce" v svoji pridigi pošteno pohvalil, češ, zakaj ne hodite k službi božji!? Dajal jim je za vzgled poslanika. Tako visoko službo ima, kraljev zastopnik je pa ga ni sram iti v cerkev. Tudi riuš blagajnik je govoril in se pohvalil da je že veliko denarja "pre-hendlal". Je pametno, da se človek sam pohvali, ako ga drugi nočejo. Poslanik Je pohvalil kuharice, Slovence in njihovo pridnost nekdo, ki ima poleg svojega imena tudi M. D., je pa v govoru dejal, da so »"Kranjci very little branch". Ne vem, kaj mu je dalo povod za to. Kdor opazuje take prireditve in Jugoslovane, lahko brea( težav ugane, da bo vzelo še dolgo, predno bomo en narod, vsaj kar se tukajšnjih Slovencev, Hrvatov in Srbov tiče.
Govorov ne bom opisaval, ker bi vzelo predolgo, in ker bi jih urednik ne priobčil. Nekdo je rekel, da bi tu ena "speech making" šola dobro uspevala.
Opazovalec.
To in ono
um
is
Osmi redni zbor
«j* iS« *Zf
se vrši 30.-31 maja in 1. junija v
Detroitu. Mich.
Vsak klub, vsaka konferenca in vsaka organizacija, ki je pridružena Izobraževalni akciji J.S.Z. naj bo zastopana s svojim delegatom.
VOLITVE DELEGATOV SE VRŠE od 19. MARCA do 1. MAJA
Predavanje Esther Friedmanove
Chicago, III. — V sredo 12. marca je imela v klubu št. 1 zanimivo predavanje sodruginja Esther Fried-man o angleški delavski stranki in o delu socialistične administracije na Dunaju. V dvorani je bilo okrog 50 oseb. Po prihodnji seji dne 28. marca bo govoril sodrug A. Garden o bojih v U. M. W. — P. p,__
Milwaukee, Wis. — V ameriških žitnih skladiščih se nahaja 155 milijonov buŠlov pšenice. Julija meseca bo ta zaloga znašala že 250 milijonov bušlov. Lastniki teh ogromnih zalog, oziroma, ameriška vlada, ne morejo najti trga za to žito. — Tako so poročali dne 13. marca Hearstovi časopisi.
f e e
Milwaukee Sentinel je poročal o tem v Brisbanovi koloni "Today". Nad njo pa se je nahajala slika de. lavrite družine, katero so našli v strašni bedi — oče je bil že več mesecev brez dela. Koliko ljudi je primerjalo ti dve novici?
e e a
Dasi je med nami (med Slovenci v Milwaukee) delavsko vprašanje že rešeno, kakor sem poročal zadnjič, naj navedem še sledeče novice: Waig-ner Mnfg. Co. je znižala cene za delo od komada za povprečno 40 odstotkov, Badger Metter Co. pa od 35 do 45 odstotkov. V oddelku za električno varjenje pri veliki A. O. Smith Co. so sedaj pričeli obratovati novi stroji, o katerih sem tudi že poročal. Podrobnosti: Osem delavcev je va. rilo poprej ejio jekleno cev (za oljne napeljave) povprečno 1 uro, en stroj pa zvari eno cev v eni minuti, torej šestdeset cevi vsako uro. Vsak stroj je vzel 29. delavcem delo . . . e e - e
Župan sodrug Hoan je vprašal odbor brezposelnih, katere so komuni-sti organizirali za demonstracijo brezposelnih: "Koliko izmed vas je glasovalo za Hooverja in Smitha?"
Soviče je sedaj obsodilo večje šte. vilo demonstrantov od 1 do 3 mesece ječe in s tem v svoji gluposti pomagalo komunistom kateri potrebujejo na vsak način mučenike.
a a e
Da pokažemo, da se nismo ničesar naučili in da smo pozabili še to, kar smo mislili, da smo se naučili, da pokažemo, da nas batine, katere smo prejemali tukaj in v starem kraju niso iztreznile smo priredili novemu "gospodu" župniku veličasten banket Tri sto Cankarjevih hlapcev in dekel se je krivilo na banketu, nekateri pa so peli tudi psalme.
(«
Napredovali sm6 in mnogo vina je steklo po grlih. Pa smo reiill napredek in narod. Sedaj imamo zavest, da imamo "tejst gaspuda". Po. sebno častno ulogo je igralo društvo Napredna Slovenka št 6 J. P. Z. S.
¡Seveda, hvaležnost nas veže---
a a a
Ker smo za napredek, smo preprečili, da bi društvo Sloga št 1 J. P. Z. S. naročilo 400 izvodov maj-niške izdaje "Proletarca", obenem pa dosegli, da se je sprejelo v to društvo župnika. Ker "Proletarec" ne piše za "napredek naše Sloge", so ga nekateri, ki so za "napredek" klikašev, obsojali. "Proletarec" je torej zgrešil svoj poklic, ker ni posvetil vse pažnje našemu "napredku".
Jezuitska taktika ,to je naš napre. dek. Predvsem se zaneti v društvu prepir, potem se izpodkopava članstvu zaupanje v glavni odbor, nato se sprejme fajmoštra v društvo in zahteva, da glavni odbor resignira, zatem pa pride — očenaš pred sejo. E prijatelji še bodo morale padati kapitalistične batine po trdih buticah, predno se kaj naučimo.
ooo
Pri pobijanju Proletarca ni nihče
omenil sedanjega glasila, ki ni priob-lse ga udeleži v velikem številu. Skle-čilo niti enega članka v prid naše zve. palo se bo o delu in udejstvovanju se v teku zadnjega leta niti ene be- socialistične stranke v Chicagu.
sede v prid delavstva ali razrednega boja, todU dovolj neslanih komentarjev, skuhanih v kuhinji svete trojice, o a t
Kakor hitro se član opozicije po-služi glasila, mora prebavljati nelogične komentarje, laži, priobčene od klike pa se blagoslovi s pristnim jezuitskim žegnom.
0 0 0
X. V., kateremu se ima društvo Sloga št 1 zahvaliti za uničujoči pre. pir ki razjeda temelj naši zvezi, je napadel "Proletarca", češ, da je priobčil "napadfe-' na organizacijo Slov. dom. Pa govori o diktaturi glavnega odbora, sam pa hoče diktirati drugim, kaj naj pišejo in kakšno naj bo njih mnenje. Prijatelji, vam na ljubo ne bomo odobravali nekaj, kar smatramo za napačno. Ako je vaše stališče pravilno bo pokazal čas in ako se to zgodi, bomo mi prvi, ki bodo rekli — mea kulpa — Do takrat pa nam dovolite, da mislimo s svo. jimi glavami.
Spartak.
Konferenca članstva S. P. v Chicagu
Chicago, III. — Socialistična stran, ka čikaškega okraja bo imela splošno konferenco članstva v nedeljo 23. marca ob 2:30 popoldne v Douglas Park Labor liceju na Ogden in Kedzie Ave. To zborovanje bo zelo važno. Članstvo JSZ. je vabljeno, da
P. O.
Johnstownska kronika
Jolmstown, Pa. — A. Z., zastopnik
Prosvete", je pisal v nji, da na svoji agitaciji v tem kraju ni čul pritožb radi slabih časov, zato sklepa, da smo se jih že nekako privadili. Da se bi nam le ne zgodilo tako kakor tistemu ribniškemu konju, ki se je ravno navadil jesti smrečja. Sicer pa nam
Hoover znova obeta boljše Čase. •
Kronikar je svoječasno opozoril krojača Fortuno, naj na svojih po. tih dela umirjeno, vse točno po meri, namesto, da se znaša nad ljudmi, ki mu ne delajo škode. Priklical mu je v spomin dogodek v W. Va. Imel je v mislih afero, ki jo je imel g. F. z nekim trgovcem, kateri ga je na precej drag način poučil, da zakon ne dovoljuje, da bi mu kar takole delal škodo potom časopisja. On pa, dasi je dobil udarec z leve, je začutil bolečino na desni in zastokal: Kaj pa sem hudega storil? Saj tudi drugi barantajo s škatljami (malt sirupom).
Mislil je, da mu kdo očita, da je v prepovedanem kšeftu, kar ni bilo res.
Glede prevrnjene kare s stavkar.
ji njegovih polomljenih kosti itd.,_
kako to, da bi krojač stavkal s pre-mogarji v W. Va.? Čemu ne rajše v svojem poklicu? Kar se tiče trditve, da čuti še sedaj posledice od takrat, mu nihče tukaj ne verjame.
Naša fara napreduje. Dobila je Še fortunetellerja. Bilo je na pogrebu 17 dni starega deteta. Ker duhovnik menda ni vedel, kaj naj govori o otroku, Je rajše prerokoval, kdo Slovencev bo prvi umrl. Pove. dal je dotičnika z imenom. Ko je prizadeti o svoji usodi tako poceni ivvedel, je sklenil, da četudi se prerokovanje izpolni kakor ga je naznanil Rev. Miklavčič—pokopal ga on ne bo. Reverend bo potemtakem ob dohodek. Likofa na medvedovo kožo ne bo pil.
e
Vsem ljudem je res nemogoče u-streči. Zadnjič je neka članica v temu listu poročala, da so ženske v društvu št 82 SNPJ. prav zadovolj. ne, in da se jim ne godi nobena krivica. No, tedaj je pa g. Fortuna nezadovoljen. Pravi, da bo prestopil. Naj poskusi srečo v društvu št. 600. Morda ga bodo ženske sprejele in morda se potem sprijazni z resnico, da je življenje prijetnejše, če nisi siten.
e
Če si hud, ako na sejah venomer besedičiš, ako rentačiš na potovanjih —se nič ne pritožuj, ako ti ljudje niso na roko. So prijazni, neradi kaj rečejo, ne kažejo vrat ali svojo sodbo bodo napravili o tebi. In če ni lepa, vprašaj se, če nisi vendarle ti tisti, ki si kriv, ne pa drugi. Če hoče naš Fortuna to resnico dobro premotriti in jo aplicirati nase, ne bo imel nadlog, ne pritožb, da je kdo proti njemu.
Kronikar.
Naročajte knjige is založbe "Proletarca".
f
NASA JUBILEJNA IN PRVOMAJSKA ŠTEVILKA
K' a ''¡«iwa
NMfflffl
NORMAN THOMAS V DETROITU
Dot roi t, Midi. — V cerkvah vseh ver širijo kampanjo proti brzbožne-mu delovanju sovjetske vlade, ki preganja duhovnike, zapira božje hrame itd. Iz časopisnih poročil pa vidimo, da duhovniki niso preganjani radi vere, pač pa prijemlje roka zakona tiste, ki se pregreše zoper postave, torej radi ruvarenja proti sedanji vladi v Rusiji.
Na 12 Mile Rd. v Detroitu Je katoliška cerkev, znana pod imenom Little Flower Church. Njen duhov, nik Chas. Conkin navdušeno pridiga proti Rusiji tudi po radio postaji WJR. V teh govorih napada tudi socialiste .posebno se je ob eni taki priliki lotil Normana Thomasa in Morris Hillquita.
Med tem je prišel v Détroit sodrug Norman Thomas, ki Je na govorniški turi za socialistično stranko In druge delavske napredne organizacije, da nastopi na aranžiranem shodu. Od enega angleškega kluba je Sel neki član k duhovnu Coughlinu in ga obvestil ,da je dospel v to mesto Norman Thomas. "AH ste pripravljeni debatirati z nJim po radiju, če vztrajate pri svojih trditvah?" ga je vprašal sodrug, toda duhovnik ni Imel poguma in je Izjavil, da ne bo debatiral z nikomur. Ali še vztrajate pri napadih na Thomasa in druge socialiste, in aH mislite še vztrajati pri napadih na socialistično stranko? Duhovnik Je pritrdil, da se bo proti nji
boril naprej kakor dozdaj.
Člani soc. stranke so tedaj sklenili, da zberejo potrebno vsoto za najetje radio postaje WJR na Fisher Bldg., ki je ena najmočnejših postaj tukaj, in to so storili ter dali Thomasu priliko, da je odgovoril dotičnemu duhovniku in ob enem razložil delo in stališče socialistične stranke glede raznih vprašanj. Isti dan (9. marca) je imel v Y. M. C. A. avditoriju shod. Velika dvorana je bila natlačeno polna, posebno dijakov iz univerze in višjih šol. To so priznali tudi listi, ki se ne strinjajo a Thomasom.
Zanimivo je, da so trije vodilni angleški dnevniki izpustili naznanilo o Thomasovem govoru na radio, le Detroit Daily ga je omenil. Dasi Je Thomas oseba ki prodira v ameriških delavskih in liberalnih krogih bolj In bolj v ospredje, ga kapitalistično ča. sopisje kjer je more ignorisa, samo da ljudje toliko manj čitajo o socialistih in njihovem delu. Vseeno je štela njegova radio avdijenca tisoče ljudi, a bila bi Se veiiko večja, če bi bil Thomasov govor zadostno ogla-San. Tudi Slovenci večinoma nismo vedeli, da nastopi na imenovani postaji.
V Detroitu je velika brezposelnost in nič ne izgleda, da ae razmere kmalu obrnejo na boljše. Ponekod de. lavce še vedno odslavljajo. že najdejo kak prestopek, pa mu povedo, da zanj ni več dela - Frank Smerda.

¿k
m
»o
m
"tiii
"IROLETAREC" izide ob praznovanju svoje petin-dvajsetletnice v zelo povečanem obsegu na boljšem papirju z bogato vsebino in ilustracijami. To bo ob enem tudi prvomajska izdaja. Vsi sotrudniki so vabljeni na sodelovanje. Svoje spise naj pošljejo uredništvu najpozneje do konca
marca. Opisi iz zgodovine tega lista, sličice o agitaciji zanj in opisi o našem gibanju imajo prednost.
J. S. Z. slavi letos dvajsetletnico,
od kar je bila ustanovljena v obliki federacije. To bo ob enem tudi njena slavnostna številka. J. S. Z. in "Proletarec" sta neločljiva.
Angleški del slavnostne številke bo obsegal osem strani. Na sodelovanje so povabljeni župan Hoan, župan Stump v Readingu, tajnik soc. stranke Senior, James H. Maurer, Morris Hillquit in drugi.
Naši sodrugi v starem kraju bodo v jubilejni številki "Proletarca" častno zastopani.
Cene so sledeče:
Posamezen izvod......$ .15
10 izvodov ........ 1.40
25 izvodov ........ 3.50
50 izvodov ........ 6.90
100 izvodov ........ 12.80
250 izvodov ........ 32.00
500 izvodov ........ 50.00
1000 izvodov ........ 95.00
ZA STARI KRAJ POSAMEZEN IZVOD 20c
Potrudite se, da bo jubilejna-prvomajska številka "Proletarca" izšla v mnogo tisoč izvodih.
Njen obseg odvisi od števila naročil ter oglasov. Apeliramo na vas, da nam naklonite čimveč sodelovanja, da bo uspeli toliko večji.
tU
0 demonstracijah brezposelnih v Chicagu
Chicago, 111. — Dne 6. marca sem prisostvoval v tem mestu paradi brei-poselnih, ki je bila od početka .kake tri bloke dolga. Trotoarji po ulicah, kjer se je pomikala mnoiica brezpo-selnih, so bili tudi polni občinstva. Mnogo tisoč delavcev več bi sodelo-, valo, ako je ne bi tavedgji, dt^ je ta parada vse preveč prirejena v propa-gandistične namene za komunistično stranko.
Policija je bila mirna. Delavci so peli Internacionalo in bili glasni s medklici, napisev je bilo mnogo, toda do kake večje praske ni prišlo. Napisi so oznanjevali, da hočejo brezposelni delo ali plačo, smrt Hoover. je v i prosperiteti, ukinjen je čezurne-ga in akordnega dela, svobodo Indij-«ev, odpoklic ameriikih čet iz Haiti-ja, pridruienje delavstva h komunistični stranki, priznanje sovjetske Ru. aije itd.
Vrišč je bil ponekod neznanski. Posebno ženske so se odlikovale. Vladalo je masno razpoloženje, za katerega so se komunisti dobro pripravili in ga netili. Ko so demonstranti dospeli do jezuitske cerkve in Sole sv.
, Ignacija na Roosevelt Rd. blizu Blue Island A ve., sta stala na balkonu dva jezuita. Med množico je nastal gnjev in začela se je glasna demon, stracija proti njima in s tem proti cerkvi. Eden duhovnikov se je u-maknil v poslopje, drugi je vztrajal ter gledal izzivalno na množico. Po. lica j, ki je stal oborožen na cerkvenem pragu je postajal nervozen, ne-vedoč, kaj mu je storiti. Med tem je šla množica dalje in ni prišlo do hujšega incidenta. Sprevod se je za. čel zelo manjšati, ko je» prišel po Halsted do 22. ceste. Pred no je dospel na kraj rezpusta do 31. ceste, se je zmanjšal več kot polovico. Tam so nastopili razni komunistični govorniki ,ki so pozivali brezposelne ln druge v kom. stranko in komunistične unije, ter hvalit i ~ kako skrbi za brezposelne sovjetska Unija. Govorila je tudi ena zamorka, ki je z ve. liko živahnostjo agitirala za revolucijo in v prilog demonstracij za delo ali plačo. Predsednik deputacije, ki je imela nalogo obiskati župana, se je vrnil in sporočil, da župana ni bilo v uradu, spomenico pa so uročili enemu drugemu uradniku. Ko je omenil Thompsona, je šla skozi množico znana "buuu".
Na čelu sprevoda je bil neki zelo agilen komunistični agitator, k! je skakal na vogale trotoarjev in govoril stoječim gručam, da naj v bodo. če volijo komunistično, ki je edina delavska stranka, neki drugi pa je na enak način oglašal njihov dnevnik, katerega je nosil razprostrtega v roki. Pred mostom in klavnico ga je hotel neki policaj, ki se mu menda ta način agitacije ni dopadel, aretirati, toda prizadeti je skočil spredaj v avto, ki je tudi spadal sklicateljem
Parada brezposelnih ▼ Chicagu. Več o nji je t do-
piau v prvi koloni na tej strani.
parade in tako je tudi ta incident končal brez neprilik.
Na praznem stavbišču na 31. cesti, kot sem že omenil, je bilo parade konec. Demonstracija se je tukaj kon. čala z govori. Prireditelji so govorili z neke drvarnice ali šende.
Vsej prireditvi sem prisostvoval s strani. Mnogo brezposelnih, med katerimi sem tudi jaz, so namreč stvar( opazovali s trotoarja in se tam pomikali naprej sporedno z onimi, ki so korakali na ulici.
Z zahtevami brezposelnih, ki hočejo v prvi vrsti delo, simpatiliram, kakor vsakdo. Z načinom, kakor je bila ta demonstracija organizirana, se pa ne strinjam. Demonstracija je izgubila mnogo svoje vrednosti, ker so ji dali prireditelji komunističen pečat, dasi je bilo v paradi zelo malo komunistov v primeri s številom ljudi v ftji. Vseeno, opozorila je delodajalce, da imamo v Chicagu razen njihovega blagostanja tudi mnogo brezposelnih in bede.
Anton Vičič.

Priredbe klubov J. S. Z. in dragih soc. organizacij
r	MAREC.
DETROIT, MICH.—Koncert *av-skoge zbora "Svoboda" v nedeljo 23. Marca v Hrvatskem domu na Kirby Avo.
CHICAGO, ILL. — Po soji kluba it. 1 dno 28. marca prodava Anton Garden o bojih v premogarski uniji.
CHICAGO, ILL. — Dramski odsek Iduba t. 1 vprizori T nedeljo, 30. marca v dvorani ČSPS. "Vdovo Roil in-ko".
APRIL.
YALE, KAN S. — V soboto 12. aprila veselica kluba it. 21 JSZ.
DETROIT. MICH. — Prvomajska slavnoet kluba it. 114 JSZ v nodoljo popoldan 27. aprila v Hrvatskem domu na Kirbjr Avo. Vprisorjona bo igra "Hrbtenica".
CHICAGO ILL.—Koncert "Savo v nedeljo 27. aprila v dvorani ČSPS.
PINEY FORK, O. — Zborovanja vzhodnoohi jske Konference JSZ. v nodoljo ¿7. aprila.
MAJ.
WAUKEGAN, ILL. —- Prvomajska priredba kluba it. 45 v dvorani it. 2
v SND. 1. maja.
CHICAGO, ILL. — Dno 1. maja majska slavnost kluba it. 1 v dvorani SNPJ.
SPRINGFIELD, ILL. — Prvomajska proslava kluba it. 47 JSZ. v Slov domu v četrtek 1. maja.
•CONEMAUGH, PA. — Prvomaj ska proslava kluba it. 5 JSZ. v soboto večer 3. maja v laob. domu na Franklinu.
NEWBURGH, O.* —- Ohijska kon-ferertca JSZ. v Slov. delavski dvora ni v nodoljo 4. maja. Konferenca popoldne ob 2., «večer veselica.
BRIDGEPORT, O. — Klub it. 11 JSZ. vprisori v nodoljo 10. maja I. Molekovo dramo "Poročna noč".
OSMI REDNI ZBOR J. S. Z. dne 30.—31. maja ter 1. junija v mest« ki ga članstvo določi mesece januarja S eploinim glasovanjem.
JULIJ.
WAUKEGAN, ILL. — Piknik klu ba it. 4S JSZ. v nodoljo 27. julija.
(Tajnika klubov prosimo, da aai> sporoča datume svojih priredb, da jih uvrstimo v ta sesnam.)
OKTOBER.
WAUKEGAN, ILL. — Voeelka in dramska predstava kluba it. 45 JSZ. v Slev. nar. domu v nedeljo 12 ekt. pep. ia svečor.
se ni strašil povedati, kaj misli o onih, ki tlačijo svobodo govora. Govoril je v prid zatiranim, ali zatirani ga niso razumeli. Zato so ga nagradili z zaporom, ki ga je spravil v pre-rani grob.
S tem želim povedati, ako hočei ljudem dobro te nočejo poslušati. Če pa jih vodiš v napačno smer, ti bodo sledili.
Ko sem govoril na delniški seji radi znižanja plač, so rekli, da bi socialist ne smel biti proti znižanju plač. Neki pisec je že tudi večkrat govoril o garjevcih. Tam, kjer sam de4a, delajo drugi 44 ur na teden, on pa 55 ur in drugi imajo višjo plačo od njega? In ljudje, ki so pripravljeni delati za primemo plačo za podjetje, ki je zgrajeno od žuljev slovenskih delavcev, jih kakšen garjavec naziv-lja garjevcem. Socialist bi ne smel
Seja je bila dobro obiskana, poleg tega pa je neutrudijivl sodrug Rožič naznanil, da je pridobil štiri nove člane v klub. Na tej seji se nam je pridružila prva ženska in dala lep vzgled drugim proletarskim ženam v uaši naselbini.
Zaradi razprav glede nakupa del. nic za Milwaukee Leader se je aeja zavlekla nekoliko časa, da je sodrug Landberg nastopil še le po deveti uri. Njegov mojsterski govor o svetovnem gospodarskem položaju je vzbudil silno zanimanje med sodrugi. V kratkih potezah je orisal gospodarski položaj Amerike in prešel potem na med» narodno vprašanje v tem ozira, po. sebno glede vpliva razvijajoče se ruske industrije in poljedelstva. V tem govora smo slišali marsikaj kar nas je 'jirepričalo, kako resnične so so-dragove besede, ko je rekel, db je skrajni čas za ameriško delavstvo, da se predrami in organizira.
Govoril je komaj tri četrt ure, toda v tem kratkem času je z narav, nost mojsterskimi pptezami obdelal ogromno snov. Po govora so mu sodrugi stavili Številna vprašanja, da se je razvila nad vse zanimiv^, rinku-zija, katera bi trajala še dalje, ako bi nas ura ne priganjala k zaključku.
Ker je vladalo med sodrugi tako veliko zanimanje, je bilo sklenjeno, da se priredi za prihodnjo sejo zopet diskuzija in sicer s predmetom, katerega je predlagal sodrug šostarich: Ali je bila diktatura proletariata potrebna?" Sodrug Landberg je izjavil, da bo govoril o tem in sicer pod naslovom "Zgodovina diktatur", ker se mu s tem otvarja obširnejše polje za razpravo tega, sedaj tako važnega vprašanja.
Največje zanimanje so vzbujala govornikova izvajanja glede sovjet ske Rusije. S. Landberg je bil rojen v Rusiji, kjer se je že v zgodnji mladosti pričel zanimati za politična vprašanja. Njegov oče je bil zelo znan odvetnik/njegova dva brata pa zavzemata sedaj pri sovjetski vladi odlični mesti kar mu omogoča, da dobiva o razmerah v Rusiji izvirna poročila. Ko je govornik očrtava] bodoči ogromni vpliv gospodarsko orjaške Rusije smo slišali marsikaj, kar nam je dalo misliti. Govornik je navajal dejstva in govoril brez vsakega zadržka, priznavajoč uspeh Stalinove politike, obenem pa tudi nesmiselnost trditev raznih političnih hajdukov iz ameriškega komunističnega tabora, da bi bila komuni stična taktika primerna tudi za in dustrijsko tako razvito deželo kakor je Amerika, s svojimi gospodarsko politično in psihološko popolnoma drugačnimi razmerami.
Priznavati moram, da smo preži-
seveda, cerkvena stranka j« t ostala tudi tedaj najjačja.
Komunistične organizacije že dolgo ni več. Njeni generali so sicer ie tukaj in so še bojeviti, toda sedaj so stranka zase in uganjajo svojo ošabno politiko. O revoluciji so nehali sanjati. Govorance, ki jih je pošiljal nekoč znani Čarli Bartulovič, kateri je bil baje prelahak, da bi po. stal član SSPZ., za SNPJ. pa premalo skrit, da bi ga čikaško druš. it. 131 SNPJ, moglo spraviti v jednoto, tudi tukaj niso ničesar dosegle razen razpad komunistične armade.
Mislili smo, da se tisti ljudje v svojem radikalnem besedičenju ne bodo nikdar ugnali, toda če bi al vi le mogli predstaviti, kako so se pre-menili!	»
Lani ali dve leti nazaj je ta ali oni še prisegal, da ga nobena reč ne premakne od revolucionarnega prepričanja, dušal se je proti cerkvi, da. nes pa vidite, da zahaja zopet notri in se druži z onimi katere je obsojal vsled njihovega nazadnjaštva. Kje vendar je njihov ponos?
Velezaslužni drag take kompanije je rojak, ki je prišel k nam z vzhoda. Je hud na vse, razen na tiste, ki so z njim. Odrešuje Pueblo, in rine se na vso moč naprej, da postane vodnik naselbine.- Ustanovil je samostojno društvo, majhen mesečnik, silil je, da bi Zapadna slovanska zveza v Denverju začela izdajati svoje glasilo, trudil se je, da bi v Pueblu
dobil dovolj podpornikov za ustanovi, tev lokalnega lista, toda ne gre po sreči. Vendar, izhaja se. Dokler bo šlo, bo tukaj.
Nekaj oseb so muči, da bi imeli med nami saj trohico naprednosti. Cerkev se trudi za svoje koristi, do-
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. tični prerok pa je zbral okrog sebe 1:30 — 8:30 — 6:30 — 8:30 Daily
skupino in to je danes pri nas glavna stranka. Sejejo sovraštvo, kregajo se zdaj čez tega, zdaj čez onega,
at Hlavaty's Drag Store lass WEST 22ND ST.
4:80—6:00 p. m. jK*i\j.
a kaj imamo od vsega tega? Nekaj Except Wed. and Sunday only by
pometačev marljivo pometa pred drugimi pragi, na kupe ameti, ki so se nabrale pred njihovimi, so pa pozabili. To je neodpustljivo. Kaj, če bi jih začel naštevati? Najprvo oči. stimo vse pred svojimi pragi, potem bomo skupno čistili za skupnost. Dokler pa se bomo kregali, ker tako hoče prerok, ki je prišel iz Čikaga, in ker tako hočejo njegovi prijatelji, Je T; izključeno, da bi mogli kaj prida storiti za napredek "zapadnega Rima".
Opasovalac rasmer.
appointments. Residence Tel.: Crawford 8440
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, HI. Telefon Canal 4840. SLOVENSKOHRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveše cvetlico sa plaso, svadbo,
pogrebe itd. »»»««f.
Nedovoljena mišljenja
Collinwood, Ohto. — Ko je Kristus prijel za bič in pričel udrihati po Judih, ki so delali "gescheft" v hiši gospodovi, so takoj rekli njegovi nasprotniki; in tudi mnogo onih, ki so mu sledili, da bi kaj takega ne bil'Sevati, "bi že'davno socialisti kapi
razumevati ekonomije. Ne smel bi štediti, če bi vodil v tej kapitalistični i veli na tej seji zelo prijeten in tudi dobi podjetje, ampak pustiti, da raz- v vseh ozirih podučen večer in da nade. No potem bi pa.zopet kaza-smo bili sodrugu Landbergu zelo li: Poglejte socialiste, ki hočejo vlada, hvaležni za njegov trud. ti celi svet, pa ne znajo voditi dobičko- Sod rage pa opozarjam na prihod-nosno niti kake dvorane! Tako bi nj0 ^ in jih poxivam, da bi pri-rekli tisti, ki se zgražajo, če jim po- vedli s seboj nove čtane in tudi so.
veš, da je to in to delo stransko delo in se plača le toliko zanj, kolikor je vredno. Nobeno pod(jetje ne bo plačalo dve uri za delo, ki ga lahko izvršiš v eni uri. Če bi milwauški župan, čeprav je socialist, ne znal
smel storiti. In ker ni bilo še lokal, nega lista v Jeruzalemu, so ga enostavno križali. Francisco Ferrer, španski mislec, bi ne smel učiti Špancev in jih skušati osvoboditi izpod Španske tiranske vlade potom izobrazbe. Tudi tam so rekli: Ne boš! In usmrtili so ga. Matteotti. italijanski poslanec ni imel pravice raz. krinkati Mussolinija, ker se je pa drznil, je dobil "stilleto". Če bi pa bil postal fašist, bi se mu bilo dobro godilo.
Eugene Debs bi ne bil smel govoriti v Cantonu, O. proti prisilni vojaški službi in kapitalizmu. Ker je vseeno govoril, je bil vržen v ječo. Ljudstvo pa je vpilo: Obesite ga! Ko sem se šel registrirat za prisilno vojno službo, sem celo slišal Slovenca iz Collinwooda ki se je izrazil v registracijski pisarni: "He (Debs) ought to be hung." Sedaj, ko je mrtev, občudujejo Debsov pogum celo njegovi nasprotniki.
Ali vendar je bil v očeh patriotov le malkontent. Cleveland Plain Dealer ga je napadel in pisal, da je ignorant, ki ne ve postave, zato se je pregrešil. Pri obravnavi je poročevalec Plain Dealerja pričal proti njemu, pozneje pa mu je čestital na njegovi iskrenosti in poštenosti. Eugene Debs
tulirali v Milwaukeeju.
Nekateri sodrugi mi pravijo, kadar se bojuješ, bojuj se za principe in načela, ne pa za posameznika. In to je kar sem hotel storiti; in tudi jiaš 'blok'. Boriti se za ekonomijo pri podjetju. Dragi so se borili pa le za osebe in njih plače. Pa vendar nisem po mnenju dragih imel prav. Bil sem predrzen, ker sem se upal nastopiti proti sebičnežem. če imaš pogum nastopiti proti osebnostim, potem si nezaželjen. In če bi bil v Italiji bi dobil "castor oilH ali pa "stilleto". Tako se zgodi z nezado-voljneii, pa naj si bo v Judeji, Španiji, Italiji, Jugoslaviji, ali pa v Collinwoodu.
Frank Barbič.
Zanimiva seja našega kluba
Milwaukoe, Wie. — S pritiskom reakcije, ki je pričela širiti svoj vpliv v naselbini je prišlo novo Življenje tudi v naš klub. Zadnja seja, ki se je vršila dne 13. marca nam priča, da bo klub zopet delal s staro odločnostjo za širjenje razredne zavednosti v naselbini.
mišljenike. Še par takih živahnih sej nam manjka, pa se bo pričelo v našem klubu popolnoma novo življe. nje.
Član kluba.
Izobraževalna
akcija JoSoZo
V fond "Izobraževalne akcije	J. S. Z." so vplačala društva, socialistični klubi in drage organizacije v februarju kot sledi:
Številka druitva in kraj. "	Vsota
10, SNPJ, Rock Springs,
Wyo................................. $ 1.50
64 SNPJ, West Newton, Pa.	18.00
22, SSPZ, Indianapolis, Ind.	6.00 304, SNPJ, San Francisco,
Calif. .......................................................6.00
102, SNPJ, Chicago, 111.............3.00
635 SNPJ, Kenmore, 0..................10.00
88, SNPJ, Moon Run, Pa. ....	6.00
300, SNPJ., Braddock, Pa..........6.00
268, SNPJ., Ely, Minn..................12.00
74„ SNPJ., Virden, III..................1.00
119, SSPZ., Bridgeport, 0..........3.00
588, SNPJ., E. Windsor, Ont.
Canada .........................................2.00
182, SNPJ., Gilbert, Minn..........2.00
211, SSPZ., Gowanda, N. Y.	2.00
344, SNPJ., Sheboygan, Wis.	12.00
362, SNPJ., Carlinville, 111..........1.00
275, SNPJ., Maynard, 0..........1.00
412, SNPJ., Firestone, Colo.	7.50
363 SNPJ., Galloway, W. Va.	1.00
Izbo dr. "Vihar" Krayn, Pa.	12.00 Dramski odsek S. N. D., Wau-
kegan, 111..............................................12.00
Izob. in zab. dom, Library, Pa.	5.00 KLUBI J. S. Z.
T, Chicago,HL ....................................5.00
6 Conemaugh, Pa..................................1.00
17, Grays Landing, Pa..................1.00
41, Clinton, Ind......................................1.00
47, Springfield, 111..........................1.00
69, Herminie Pa. .......................1.00
180, West Allis, Wis..........................3.00
Naznanje članstvu kluba št. 115 J. S. Z.
Detroit, Mich. — Seje kluba št. 115 JSZ. se bodo v bodoče vršile vsako četrto nedeljo v mesecu, iz razloga ker se vrše prve tri nedelje seje društev in drugih organizacij, pa je nekaterim sodragom onemogočeno prihajati na klubova zborovanja. S premenitvijo datuma naših sej na četrto nedeljo bomo povečali udeležbo klubovih sej.
Apeliram na vas, posebno še na nove člane, da pridete na prihodnjo sejo 24. marca, ki bo v angleškem jeziku. Referate bosta imela dva so-draga. Eden bo govoril o delavstvu in drugi o kapitalizmu, potem sledi diskuzija.
joseph Devjrak, tajnik.
Nesložnost in nezna-eajnost
Pueblo, Colo. — Upam, da mi ne odrečete nekaj prostora za ta dopis. "Proletarca" dobivam od prijatelja, in rečem da si mi list prav dopade. Vi si morda mislite, da zakaj se ne naročim. To bom kmalu storil,
Nisem edini, ki berem list ne da bi ga plačal. Naročnikov "Proletarec" v Pueblu res nima dosti, toda kadar je od tu kak dopis, pa gredo tisti iz. tisi od hiše do hiše, da vidimo, kaj je v njemu. Eni se potem smejemo, eni se jeze in eni delajo naklepe naprej za povečavanje prepira.
Naselbini zdražbarija ne koristi. Namesto, da bi delovali za prijateljstvo, se pa raztepamo v stranke, dasi \ tukaj nimamo več nobene prgve stranke.
Svoječasno je bil tukaj aktiven socialistični klub, ki je bil pred nekaj leti obnovljen, ali živeti mu ni bilo dano. Kmalu po vojni je zavel nad našo naselbino jak komunistični veter! "Del. Slovenija" Je dobila tu. kaj navdušene pristaše in agitatorje, in kakor bi trenil, je dobila naselbina na zunaj komunistično barvo—
MMMMtMMMMMMM»»»
Dr. Andrew Furlan#
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogdon Bank Bldg.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop.,	\ [
od 1. do 5. popoldne in od 6. do	< ►
9. zvečer. Ob sredah od 9. do	J >
12. dop., in od 6. do 9. zvečer.	< ►
Tel. Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 2816.
MM»MMMM»»»MMM»Mi»
Spomlad se prične 21. marca, toda prvi dnevi pomladi so navadno vedno mrzli in Vi lahko prenesete mrzle tedne le, ako je vaš život takorekoč železne naravi proti boleznim. Za take slučaje ie
TR1NERJEVO GRENKO VINO
najboljše zdravilo. Ako je vaš želodec v dobrem stanju, potem ima život dovolj moči ubraniti se spomladanske bolezni. Trinerjevo grenko vino spravi vaš želodec v pravi tir, drži čistega, pomaga prebavi in varuje pred zaba-sanostjo. Vzemite ga redno v malih količinah, eno žličko pol ure pred jedjo. Začnite še danes 1 V vseh lekarnah. Vzorec dobite od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111
KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC
Dopt. 27
Ime ......................................................
Ulica ..................................................
Mesto, država ......................................
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Tel. Crawford 1382.
Pristna in okusne domača jedila. Cone smerno. Poetrešba točna.
Skupaj
.................... $143.00
Tajništvo J. S. Z.
Sodrugom v Clevelandu.
Sojo kluba it. 27 JSZ. se vrie vsak prvi potok ob 7:30 svečor in vsako trot jo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narodnem domu. Sodrugi, prihajajte redno na sojo in pridobivajte mu novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polju socialistično vzgojo in v borbi sa naia prava.
V JUGOSLAVIJO Z VELIKIM IZLETOM S. N. P. J. NA CUNARDOVIH BRZOPARNUUH
A KO nameravate obiskati staro domovino, potem se na vsak način pridružite velikemu skupnemu izletu, ki ga priredi IZLETNI URAD S. N. P. J.V skupno s CUNARD STEAMSHIP CO. Izletniki bodo potovali na ogromnih Cunardovih brzo-pamikih
AQUITANIA	MAURETANIA	AQUITANIA
28. maja	28. junija	6. julija
Lahko potujete naravnost v Jugoslavijo, ali pa si ogledate veseli Pariz, in—ako hočete—razen Pariza tudi slikovito Švico. iNa parnikih izvrstna domača hrana, privatne kabine, prostorni zabavni prostori, vljudna postrežba. Celo pot vas spremlja
izkuSen vodnik.
Obrnite se za nadaljna pojasnila na bližnjega zastopnika, ali pa piiite na: Jugoslav Department / \	Izletni urad
ALI/ Slmisko Narodne Podporne Jodiote
2657 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
CUNARD LINE
346 No. Michigan Ave. CHICAGO, ILL.
Naši zastopniki v vseh večjih naselbinah.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaikem, Slovaškem, Čeikem, Poljskem, kakor tudi v Angleikem ia Nomikem joaiku.
Naia poeebnost so tiskovino aa druitva in trgovce.
The Milwaukee Leader'
Največji ameriški aocialiatl-Eni dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 aa tri mesece.
Naslov: 528 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS.
»♦»»«»»»«»»»»»»M M M II M M M M Ml»
Frank Mivšek
Coal, Coke and Wood.—Gravai. • WAUKEGAN, ILL. Phone 2726. Il II M » »»»»»g*»»»»»»»»»»»»»»»
..................
Martin Baretincic & Son
POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA.
MtMMttMMMMMIMM

Zadružna banka
Ljubljana, Jugoslavija,
V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI«
1.)	sprejema denar aa hranilne vlogo ali sa tokoči račun proti
najboljiemu obrestovanju.
2.)	posreduje najcenejio dostavo denarnih poiiljk is Ameriko
v domovino ia obratno.
3.)	posreduje v vseh goapodarakih aadovah hitro in po ceni. Denar, ki se namerava poalatl v staro domovino, naj ae nakaže
na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of Naw York, 11-15 Union Square, Now York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Naš upravni zastopnik za Ameriko je Joeeph Menton, 15824 Normaftdy Ave , Detroit Mich. Obračajte se nanj.
Obračajte se v vseh bančnih poslih za stari kraj na Zadruino banko v Ljubljeni.
Dr. Otis N. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Weat 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, _____ četrtkih in sobotah.
Victor Navinshek
331 Greeve Street, CONEMAUGH, PA.
Društvene potrebščine: rega-lije, prekoramnice, znaki, uniforme. — Svilene zastave, alo-venske, hrvatske in ameriške. Zaloga godbenih instrumentov in finih
COLUMBIA GRAFONOL
od $30 do $250 in slovenskih
ter hrvatskih plošč. Zmorno ceno in točna postreR»*.
Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam širom Amerike. Se priporočam.
POŠLJITE DENAR	POTOM BRZOJAVA!
MILLARD STATE BANK
3643-3645 W. 26tH St., at Millard Aveaue, Chicago, 111.
pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih etroikov sa braojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakazilih. Poslana vsota bo izplačana na poštnem uradu v 8. do 6. dneh. In to brez odbitka.
Ml smo potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja popolnoma v vaio korist. Poslužite se ga in nikoli več ne boste na drugI način pošilJaH svojega denarja v stari kraj. Naše brzojavne cene su običajno nitje od poštnih cen bodial katerekoli druge baake. Za pošiljanje večjih vsot vprašajte za naše posebne cene.
URADNE UREi
V pondeljek In četrtek od t. m ju t raj de S. avočor, v torek, sredo ia petek od •. ajatraj de S. popoldnei
V soboto ed §. ajutraj de 3. popoldne.
PROLETAREC
LUI sa intartM d«lavik«|a ljudstva.
Izhaja vsak četrtek.
Iidtja Jugoslovanska Dalavska Tiskovna Druiba, _______	Chicago, 1».___
Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvoso
NAROČNINA za Zedinjene driave in Kanado za celo lato $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $8.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev _v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoalav Workmen's Publishing Co., Inc. , . Established 1906.
Editor___________
Business Manager
_________ Prank Zaitz
_____ Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.-—Foreign Countries, One ___ Year $8.50; Six Months $2.00. _
Address.
PROLETAREC
3639 W. 26th St., Chicago, »>•
T.l.pbon.: Rockw.ll 2864.
<^►546
AU JE ŠE BLAGOSTANJE?
Kapitalistični listi še vedno zatrjujejo, da vlada v deželi blagostanje in priobčujejo optimistična poročila guvernerjev, industrialcev in Hooverjevih glasnikov.
Le med vrsticami razvidite, da imamo tudi "gospodarsko depresijo", in da se iščejo izhodi, ki bi pripomogli brezposelnim do zaslužka. Govore o velikih javnih delih, za katere ae potroši nad milijardo dolarjev, ob enem pa apelirajo drug na drugega, naj vsakdo po svojih močeh skuša zmanjšati brezposelnost. Z obljubami so zelo radodarni, ali ko bi jih imeli uresničiti, zmaga profitarska tendenca. Blagostanje milijonov je žrtvovano profitu, ki ga je deležna denarna plutokra-cija.
RAZLIKE V PENZUAH
Ako bi bivši predsednik vrhovnega sodišča W. H. Taft, ki je vsled bolezni pred več tedni rešigniral, živel, bi prejemal dvajset tisoč pet sto dolarjev penzije na leto, ali toliko, kolikor je imel plače v službi.
Mnogo ljudi smatra, da je človek v taki poziciji mnogo važnejši kakor so drugi. Ako ne bi imeli te zmote, bi noben visok uradnik ne imel tolikšne penzije, medtem ko postarani, pri delu onemogli "priprosti" delavci prejemajo par dolarjev mesečno, in še to le v nekaterih državah. V drugih ne dobe ničesar.
Tako mišljenje o vrednosti človeka je nepravično. Mi nismo proti penziji bivšim vrhovnim sodnikom, smo pa proti neumnemu mišljenju, da so oni upravičeni do tisočakov, medtem ko se delavca odpravlja s par dolarji "miloščine", kar naj napravi vtis^da prejema nekaj, do česar ni upravičen, kar ni zaslužil.
Ako je za postaranega delavca penzija miloščina, zakaj ne bi bila penzija miloščina tudi za vrhovnega sodnika in druge visoke uradnike? Ker dobivajo tako visoko penzi-jo, je vsekakor s tem tudi "miloščina" večja.
Resnica seveda je, da v penziji ni miloščine, razen ako je tako visoka, da nima nobene skladnosti z delom, katerega je penzijonist opravljal za družbo v svojem aktivnem življenju.
Pokojnine, ki jih prejemajo onemogli delavci na svojo starost, niso miloščina. Družba jim vrača le to, kar je njihovo. S svojim dolgoletnim^delom so ji gradili bogastva, in če bi bila družba pravična, bi jim morala dati resnično pokojnino, ne pa jim vreči tu in tam v tej ali oni državi par dolarjev na mesec, kakor vrže človek beraču nikel ali cent. Nekateri okraji imajo določbe, da dobi postaran delavec pokojnino $10 ali $15 na mesec le, ako je brez sredstev in nima nikogar , da bi skrbel zanj. Čemu ne veljajo take določbe tudi za sodnike? Mr. Taft gotovo ni bil v potrebi. V javnih in drugih službah je imel visoke dohodke. Pa bi bil vzlic temu dobival pokojnino. Ker bi jo dobival on, ne bi bila miloščina, če jo dobiva onemogel delavec, je pa "miloščina". Ako hoče ljudstvo pravičnost, mora spremeniti svoje mnenje tudi o pokojnini in o vrednosti človeka. Otresti se mora misli, da je tisti, ki ima visoko doneč naslov vrhovnega sodnika, vreden več, kakor pa oni, ki dela na železnici ,v livarni, krojaški delavnici ali v rudniku dokler ne izčrpa svojih moči. —
(Po 'Milwaukee Leadru.)
JEZA JIM NE BO POMAGALA
Skupina, ki se od proŠle konvencije SNPJ. togoti in razgraja, ne bo • "politiko" kakršne se poslužuje naredila nič drugega, kakor so dosegle druge enake skupine, ki so šle skupaj radi skupne jeze. Vselej se v njih dogodi, da postanejo drug na drugega jezni, in tedaj si očitajo, koliko je kdo že zapravil, koliko kdo storil, in "blok" razpade. Naivneži so ob denar, to je vse.'
"Radnik" laže
IZGREDI BREZPOSELNIH V NEW YORKU DNE 6. MARCA NA UNION SQUARE.
Policija je nastopila proti brezposelnim, ker se niso ozirali na prepovea, da jirti parSda-do mestne hiše ni dovoljena. Policija je bila zelo brutalna. Aretirala je mnogo oseb. Okrog sto demonstrantov in nekaj policajev je bilo v tepežu poškodovanih. Vrhnja slika pokazuje demonstrante na Union Square. V sredi se pomika parada z napisi. Na spodnji sliki je policija, ki razganja demonstrante. m
9* LETNICA ROJSTVA AJGUSTA
BEBEL A
Stvaritelj socijalne demokracije v Nemčiji.
Socialističnemu gibanju v Nemčiji že od vsega početka ni manjkalo velikih mož, vodilnih duhov. Marx in Engels sta njegova teoretična utemeljitelja, Lassale je prvi razgibal nemško delavsko maso, Liebknecht in še živeči Kaut-sky sta nadaljevala stavbo in jo dogradila v neomajni sve tovni nazor, a oni, ki je to gibanje praktično dovedel do njegove današnje veličine, je bil brezdvomno Avgust Bebel. Rojen je bil 22. februarja 1840. leta v Deutz-Kolnu, v stari kasarni 25. pruskega pehotnega polka, kjer je njegov oče služil kot podčastnik in je njegova mati vzdrževala malo kantino. 2e s četrtim letom je izgubil očeta in mati se je v drugič poročila z njegovim bratom, istotako podčastnikom in poznejšim kaznilniškim paznikom, ki pa je že čez dve leti
končnovejjavno stopil "na to stran barikade".
Leta 1865. je Bebel kot funkcijonar društva povabil starega Liebknechta iz Berlina v Leipzig, da obdrži tu vrsto predavanj. Od tedaj sta ostala neločljiva prijatelja. Ko so ga radi javnega udejstvova-nja vrgli iz delavnice na cesto, je v skromnem obsegu začel na svojo roko strugarsko obrt. Takrat se je tudi oženil s svojo Julijo, hčerko nekega železničarja, ki je bila zaposlena v neki modni trgovini. Boljše žene bi si ne bil mogel izbrati. Bila mu je vse življenje zaupna in razumevajoča sodružica in pomočnica.
Po prusko-avstrijski vojni so se politični tabori začeli ostro očrtavati: na eni strani meščanstvo, ki je videlo v Bismar-cku polboga, na drugi strani proletarijat, ki je vedno bolj odločno nastopal proti Bismar-
nJe^0V ckovi politiki. 19. avgusta 1866
umrl za sušico, kakor brat. Mati je ostala brez penzije in je morala * n*P0™mj nova ljudska stranka, ki je bila že precej socijalistično po-
se je v Chemnitzu ustanovila
in slabo plačanim delom preživljati otroke, kar je izpod-kopalo tudi njeno zdravje in je umrla, ko je bil Avgust 13 let star. Neki sorodniki so ga vzeli k sebi, ko pa je dopolnil 14. leto in dovršil ljudsko šolo, je moral skrbeti sam zase. Rad bi bil šel naprej v šolo, a ni imel nikogar, ki bi mu bil pomagal. Vstopil je kot vajenec k nekemu strugarju in je moral okušati vse gorje, ki ga občutijo vajenci ša dandanes. Kot pomočnik je potem prepotoval velik del Nemčije in Avstrije. Leta 1859 je v Salz-burgu pristopil v katoliško pomočniško društvo. Drugih de-lavakih udruženj takrat še ni bilo.- S takratnim društvenim predsednikom in poznejšim ka-
barvana. Tej stranki je pristopilo tudi delavsko izobraževalno društvo, iz katerega so potem meščanski elementi drug za drugim začeli izstopati. Se istega leta se je nova stranka vrgla v volilni boj za zastopstvo v pruski državni zbor in Bebel je bil v okraju Glauchau-Meerane izvoljen za poslanca. Mladi strugar je bil sam v novem parlamentu, a vendar se je proti meščanski večini ko-rajžno držal in postal vzor delavskega parlamentarca.
Leta 1869 je bila v Eisena-chu ustanovljena nemška soci-jalno-demokratična stranka, za katero je Bebel izdelal program in štatut. Ob izbruhu nemško-francoske vojne (1870)
nomkom Schöpfom sta se do-|8ta Bebel in Liebknecht odloč-bro razumela, ker je bil Bebel no glasovala proti vojnim kre-zelo bnhten in nadarjen fant. ditom in proti vojni# Po fran.
Leto 1860. ga je privedlo v Leipzig, kjer je moral delati že od 5. ure zjutraj do 8. ure zvečer, vendar je s svojim na-
coskem porazu v Sedanu sta protestirala proti vsaki aneksiji francoskega ozemlja. Radi tega sta bila obtožena radi vele
stopom kmalu dosegel znižanje izdaje in Bebel še posebej radi delovnega časa. Tu je tudi pr-( razžaljenja veličanstva. Leib-
vič prisostvoval javnemu de lavskemu shodu, ko se je ustanovilo prvo delavsko izobraževalno društvo, v katerem se je potem pridno udejstvoval in bil kmalu izvoljen v njegov odbor. -
Takrat še ni bil politično orijentiran v socialističnem duhu in je v društvu nastopal celo proti opoziciji privržencev Weitliga. Sele po čitanju La-
kneeht je moral za dve, Bebel pa za tri leta v trdnjavsko celico. Ta ča» je porabil Bebel za samoizobrazbo; učil se je angleščine in francoščine in je spisal v ječi več brošur.
V pijanosti zmagoslavja je nemško meščanstvo po porazu Francozov zašlo v reakcijo in nacionalistični ekstrem. To je privedlo do tega, da je leta 1878 kljub strastnim ugovorom
ssalejevih brošur je tudi on Bebel s državni zbor sprejel
zloglasni "Sozialistengesetz", ki je za dolgih 12 let ustavil vsako legalno udejstvovanje stranke, in ustavil ves njen tisk. Ostala so delavstvu v omenjenem obsegu samo kulturna in pravovarstvena društva. Bebel je v tem času poleg napornega dela kot stru-garski obrtnik upravljal fond za podpiranje politično preganjanih. Ko je bil leta 1890 protisocijalistični zakon ukinjen in je socialno-demokrati-čna stranka vstala iz podzemlja kot mogočen političen faktor, je Bebel opustil svojo obrt in se od tedaj preživljal kQt svoboden pisatelj. Izdal je ce lo vrsto brošur in programov, napisal velezanimivo avtobio-grafijo "Iz mojega življenja in več drugih knjig, ter nešteto polemičnih člankov, zlasti proti teologom. Svetovni sloves si je pa pridobil s svojim remekdelom "Žena in socijali-zem", ki je doživel v nemščini že nad 50 naklad in je prevedeno v vse kulturne jezike. S tem delom je prvikrat temeljito obdelal žensko, vprašanje iz socijalnega, gospodarskega in kulturnega stališča. (V slovenščino ni bila doslej prevedena še nobena Bebelova knjiga. Srbi, ki so na socialistični literaturi veliko bolj bogati kakor Slovenci, imajo prevedene "Iz mojega življenja" in "Žena in socijalizem".)
Poznejša leta se je udejstvoval Bebel kot parlamentarec, sijajen govornik, urednik in organizator. Bil je skozi in skozi pacifist in kdove, če ne bi nemška socijalna demokracija ob izbruhu svetovne vojne zavzela drugačno stališče, če bi bil on še živel. Umrl je 13. avgusta leta 1913. v Švici, kjer je iskal zdravja. Njegovo truplo je bilo vpepeljeno v krematoriju v Ztirychu.---T1 M. v "D. P."
Konvencija premogarjev v Springfieklu
. (Nadaljevanje s 1. strani.) govi konvenciji. Ce se bi Green in eksekutiva F. of L. postavila na stališče, dp je v interesu ameriškega unionizma, Če se Lewis umakne, bi bil diktator, ki je napravil uniji premogarjev toliko škode, izgubljen. Toda stališče, ki ga je uradništvo A. F. of L. zavzelo sedaj, pomeni velik, dalekose-žen in dolgotrajen boj, ki lahko prinese strokovnim organizacijam v tej deželi temeljit preobrat. Odvisno je, v koliko se bo eksekutiva reorganizirane U. M. W. pripravljena boriti proti birokraciji delavske federacije v Washingtonu. Ako bo dovolj progresivna, bo dobila na svojo stran tisoče in tisoče delavcev, ki so siti reakcionarnega paševanja takozvanih delavskih voditeljev.
Milwaukoo, Wis. — V vsakem drugem slučaju bi bilo odveč odgovarja, ti na lati znanih provokaterjev okrog "Radnika", toda laii, priobčene v it. 59 "Kadnika" presegajo v nesramnosti vse meje. •
"Socialisti v Milwaukee guie pokret besposelnih", tako se glasi naslov infamnega ^člasika. Ako bi se v resnici nekaj" takega pripetilo, bi bili pač tukajšnji sodrugi prvi, ki bi nastopili proti takim "socialistom", toda ker se to na ialost patentiranih rrra-dikalcev ni pripetilo, se enostavno posluiijo laii v svojem "razrednem boju" za pobijanje socializma in vss. kega smotrenega delavskega gibanja.
2e po prvi demonstraciji je so-drug Hoan, župan meats Milwaukee pokazal, da je tudi v tem oziru ns svojem mestu in je izposlovsl oprostitev preveč "brumni" policiji sreti-ranih kolovodij demonstracije. O-benem je sod rug Hoan opozoril kolo. vodje, da je volilni dan primeren za demonstracije in sicer z volilnim listom v roki, kar pač mora vsak pameten človek priznavati.
Tukajšnji socialistični dnevnik Milwsukee Leader je takoj po prvi demonstraciji ožigosal kapitalistično časopisje, ki je kovalo is teh demonstracij svoj kspital, posebno pa fte ostro obsojal policijsko ravnateljstvo, četudi je policijs takrat ie tolerantno nastopsls, dasi so voditelji komunistov iskali prilike povzročiti ne. mire in si stvari jo svoje, za njih la-Žipropagsndo tako potrebne muČeni-ke. Kaj za boga bi pa počels njih "Medjunarodna radnička obrana", odkod naj pride denar, oziroma prilika za nove kolekte?!
Komunisti so priredili ie par de monstracij, toda ni se jim posrečilo povzročiti nameravanih nemirov, do kler ni priiel oni "Medjunarodni dan' za demonstracije po vsej d ris vi, ki je ameriškemu delavskemu gibsnju le silno ikodovsl.
"Kadnik" trdi, da so socialisti pro-vocirali napad policije, kar je absurdna lai, ker vendar vsakdo ve, da pod mestnimi postavami župan nima nikake moči narekovati policijskemu ravnateljstvu, ksj nsj stori v takih alučajih. Ds so mednsrodni činite-lji opozarjali javnost ie mesece poprej na silno brezposelnost in bedo ki vlsds med delsvstvom, to ve pr nas vssko dete in da so delovsli pro. ti socialističnemu dnevniku, ki je po-ročsl resnico. Bai nekaj dni pred demonstracijo je Mjlwsuke Leader oiigosal kapitalistično časopisje ki je poročalo celo, da državna posredovalnica za delo ne more dobiti dovolj delavcev za prazna mesta, ki so ns razpolago. V tem slučaju je nastopil celo vodja te posredovalnice, mr. Lip-pert in v Milwaukee Leadru isjavil, da je bilo tisti dsn, ko je kapitalistično časopisje poročslo to lai, 665 pro. silcev ns listi, ksteri so čakali ie mesece ns delo.
Tods komunistični kričsči so hoteli imeti svoje mučenike in so jih dobili Radnik piie, da ko je "komunistični govornik" pričel govoriti radnicima, se je "popeo na pozomicu na protivnoj strani aocial-fašiatički govornik in počeo je govoriti tako, da se je jedan dio radnika prema njemu okrenuo in tako je omogučeno policiji da prodre izmedju mase do komunističkih govornika." Koliko resnice pa je na temu? Da bo Javnost vedela, kakih laii se posluiujejo ti kričsči, hočem opisati v pravi luči, kako se Je U dogodek v resnici odigral:
|Dotični "social-fašista" ni bil nihče drugi kot moj osebni prijatelj Ksrl Klein, člsn in organizator nekdaj znane frakcije komunistične stranke, znane pod imenom Proleta. rian party, ki ie danes životari. Klein, po načelih svoje frakcije ali stran-čice ne odobrava takih bedastih demonstracij in je imel namen, da govori o tem, ko se je povspel na neko viije mesto. Toda komaj je spregovoril psr besed, ga je naskočil eden komunistov in ga udaril v obraz, da je bil v trenutku ve« v krvi. Slike dotične demonstracije so kazale Kleina, ko ga pelja policist is gnječe. To je bil prvi povod sa nemire, dre. gi povod pa je dala policija ssms, ki je pričela preganjati ljudi tudi ras hodnika, kjer «o se nahajali povečini taki, ki niso imeli z demonstracijo ni-kakih stikov, razen da so pasli radovednost.
| Da so se nemiri rasvili tako daleč je bila kriva, seveda neposredno sa voditelji demonstracij, torej komunističnimi kričači, preveč "vestna" policija. Ako bi se ravnal policijski ravnstelj po priporočilih župsns Hos. ns in socisl¡stičnega časopisja, bi se pohod proti mestni hiii izvriil povsem mimo, nskar bi imelo policijsko rav-nsteljstvo priliko, prepovedovsti vsake nadaljne demonstracije.
Socialistično vodbtvo nale stranke v Milwaukee je storilo svojo dolinost v polni meri. Milwsukee Lesder Je pi«al mesece o brezposelnosti, mero-dsjni fsktorji ps so tudi osebno de. lovsll za odpomoč in obenem organizirali zbiranje llveža In denarja za brezposelne.
Kako Infamna Je lai, "da kuju so-cislirtičke vlasti droge obtuibe pro-tiv MRO.", ko ti lainjlvcl vendar dobro vedo, da te "vlasti" nimajo niti moči nad policijskim ravnateljstvom, kakor tudi ne potrebne večine v mest. nem svetu. Tskih lsii so zmožni samo podli provokatorji, kakrltni se od nekdaj nshsjsjo okrog oficlelnega lainjivcs akrahirane "Komunistične stranke", Radnika.
Frank Novalk
VSCIPCI
DA, TAKO JE PRI NAS.
Če rečei v kakem podpornem druitvu btoedo ali dve v prilog delavskega gibanjs, te nahrulijo: Poli. tiks ne spada v podporne organizacije l Ce pa isti ljudje lazijo na fajmoitrove bankete in mu javno in tajno pomagajo pri njegovih načrtih za iolo in take stvari, Je to nestrankarsko in tudi v delavska podporna druitva silijo s tako "nepristranostjo". —- Milwau-čan.
ČUDNA SO POTA.
V Pueblu imamo rojake, ki so bili za revolucijo ma-gari ob L zjutraj, deževno ali lepo vreme, sedaj pa sodelujejo z reakcionarji in nazadnjaki. Čudna so pota ljudi, skoro ie bolj čudna kakor božja.—Orlov U.
NEISKREN PATRIOT.
Andrej Križmančič je neiskret patriot. Prepričan sevn da radi primorskih Slovencev ne pretaka solza. Tudi toliko vem, da ni omejen kot se dela in ve, da se s $60,000, ki jih je nabralo JRZ., ne bi moglo preskrbeti kruha vsem ubežnim primorskim Slovencem, ne uspeino podpreti njihovih ustanov, kolikor jih imajo, tudi če bi JRZ. ne bilo potroiilo od omenjene vsote niti centa. Toda JRZ. je delalo za svoj pro. gram, in tisti program ni bil jokav program kakor ga sastopa Andrej Križmančič ter Salvation Army. — J. F., doma iz Postojne.
PROPADLA GESLA.
"No beer, no work." — "Five-day week." — "Work or wages." — "On to Washington." — "Vote for Hoover and prosperity."	-
"¡SVOBODA" SE JE UJELA.
Andrej Krimančič je neiskren patriot. Prepričan v svojo reklsmo, ki bi ga oddal s postaje Čikaike delavske federacije. Toda ko je uprava postaje izvedela, da Je "Am. S." open shop list, je dobil Jerič sporočilo, da ne bo nič s njegovo reklamo. V sredo 12. marca je ie oglašal, da bo to njegov program, popoldne pa, ko je dobil neveselo obvestilo, so v naglici organizirali slovensko radio družbo in sporočili postaji, da "Am. SI." odstopi svojo uro tej kompaniji. "Dobro, če dobite podporo vseh slovenskih listov v Chicagu, vam bomo verjeli." Poslan Je bil okrog Mr. J. Cher-nich, in pojasnjeval, da Je nova kompanija čist?/ ne. pristranska. Jerič je hotel na vsak način reiiti program, Četudi je bil ob priložnost za reklamo. Mr. Chernich je potem postaji sporočil ds je bil v uradih vseh slovenskih listov, in vsi so mu obljubili sodelovanje in izrekli soglsianje. Kontrakt je bil podpisan in postaja je dobila $350, ki so bili izplsčani skozi slovensko radio družbo iz blagajne katoliškega neunij-akega dnevnika. Pozneje pa se Je izkazalo, da je samo Mr. Andrej Kobal nasedel temu triku in priobčil obvestilo o novoustanovljeni družbi kakor ga mu je izročila.
VPRAŠANJE DETROITČANOM.
Jos. Franceskin je svoječasno svetoval, da bi bilo ob priliki zbora JSZ. umestno povsbiti "Zarjo", da vprizori prvo ali drugo apero, ki Ju je s tolikšnim uspe. hov predvajala na elevelandskem odru. Zbor bo, kakor je razvidno is naznanil, v Detroitu. Sedaj je čas, da se kaj ukrene. Če Je nasvet izvedljiv, bodo de-legatje, gostje in drogi imeli priliko videti in slišati krasno operno predstavo. Kaj je vaše mnenje? Dobro premislite. Se malo nad dva meseca je do zbora.
J. Petek.
NAJBOLJŠI UREDNIK.
Ko se je pojsvil list lotarske stranke, so njegovi agitatorji pripovedovali, da bo imel najboljiega urednika, kar jih je meji Slovenci v Ameriki. Bili so prepričani, da bo celo bojjii nego je bil BingelJ. Danes so svoje mnenje ie precej spremenili, le urednik ie vedno «ni. sli, da ga ni urednika med Slovenci v Ameriki, ki se bi mu mogel primerjati. Je v pranem, kajti tudi uredniki so istega miiljenja. NikomSr ni na tem, da se bi mu hotel primerjati — Janez Spoznavalec.
OSEM POLICAJEV IN ŠEST OTROK V BOLNIŠNICI.
"Radnik" razkrinkava milwaufkega župana Hoana, ki je tako proti bitzposelnim, da povzrota velike tuč-njave. .V eni teh, dne 6. marca, Je policija navalila na brezposelne, potetn pa so morali odpeljati 8 policajev in 6 otrok v bolniinico. Is tega bi bilo rasvidno, da milwauiki socialisti povzročajo pretepe na ta način, da premikastijo policaje in otroke. "Radnik" Je neznansko zmeian list—posebno ie od kar je Zinič na poti v Rusijo.—Reporter.
JAKCOVA RAZSTAVA V CLEVELANDU.
Razstava Jakcovih slik v Clevelandu je lepa shirks. Ljudem ugaja Posebno se ustavljajo pred portreti naiih zaslužnih rojakov Grdine, Oglarja, Gornika, Mallyja, Zormana in nekaj drogih. Kako izgleda? Je dobro zadet? Da, ne, malo sem, malo tja. Poleg teh portretov Je do dve sto drogih «lik, ki krasijo razstavo. Priprave so bile take, kakor vselej. Kdo bo go. voril, kdo bo to kdo ono, ps smo se večkrat skregali za prazen nič, kar se primeri celo v izobraienih krogih ie bolj kulturnih narodov kakor je nal Mi v Clevelandu pa smo ie posebno ponosni.—Anin.
"NAGOTA V UMETNOSTI". •
Andrej Kobsl se rad obreguje ob "Ameriiki družinski koledar", čei, da prinaia "pohujiljive" slike. Ce se Je v ioli in muzejih kaj naučil, bi lahko vedel, — ako ni prezloben, prehlnsvaki in prenadut — da so 'gole" slike v Am. Drož. Kol. od priznanih umetni, kov in da so ene teh slik biseri v galerijah likovne umetnosti. Ta isti Andrej, ki se sedaj v "Svobodi" tako pohujiuje nad "golimi" slikami, je imel v "Mladinskem listu" marca 1928 članek pod naslovom "Nagota v umetnosti". V njemu odgovarja neki rojakinji • Pingvinskega otoka v Minnesoti, katera mu je poslals pismo polno svetega srda, ker je "Mladinski hat priobčil sliko Herakleja, ki pokončuje sedemglsvo PojMt. Vsi na sliki so nagi, in dobra, bogaboječa rojakinja je pisala uredniku, da js slika nespodobna in nemoralna. In on komentira v "Ml. L." marca 1928 sledeče:
"... Mati ae pritožuje, da se otroci apo-gledujejo pri pogledu na aliko. Naj nam mati oprosti, če Ji v pojaanilo povemo, da morajo biti otroci potemtakem že pokvarjeni ali vaaj na poti do pokvarjenosti . . i*
Ja! f?V]m: ^ 8Äme ÄPpIie8 to V™. Andrew. Kar tL? ♦ H	Pingvinakeg. otoka, velja sedaj
tudi z.*. In ako boi želel, se napil« o tej pokvarjeni?™? T lk° f°i1,lVje-	i« pripravljen, dokazi so tukaj—Arhivar.
v v	Nl fouTIKA?
PoimcUn^r^ "F* Je Un'k0	«W» "te
T	' ? t lMt0pal lup*n*'	v Chicagu
vL .uk' 1*	najvarnejie meato na svetu.
naTJÄl'u/ÄT1 lirij0	i« k" i«
Jv i^^Wstom. s tem Wem definirati
tikant RK	*** P«>tipolitični poli-
m

aaaaaaaa
aaaaalaaaaaa a a a a a a x
AAMAAi ÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉ
PAVEL DOROHOV:	Prevedel Ivan Vuk.
- SIBIRSKI PUNT
Ruski roman iz dni državljanske vojne
IMUMIfMMM I^ffmfymfffrmw
UMI M HUM I II /V'»
(Nadaljevanje.)
Tako sta ležali ^dru« poleg druge obe brez življenja, a še ne mrtvi trupli. Mlad kmečki fant, ki ¿e ni znal, ali je bog, ali ga ni. Na zemlji je mnogo zla in Sel je, da se bori proti zlu. Drugi v življenju skuieni, s trdno vero na veliko bodočnost, predsednik Sovjeta — Andrejevič.
3. Ob gozdnem parobku.
Zvečer, ko so zažarele prve zvezde tam za ostro očrtanimi obrisi dreves — so prišli ljudje z lopatami h gozdnem parobku. Z mirnimi koraki izvedenca so izmerili »emljo, se postavili v vrsto, pljunili v široke, trdq roke in začeli kopati.
Tri aršine dolgo, en aršin široko, en aršin globoko. Jama poleg jame.
Mehki kupčki naraščajo med jamami. Bilo je, kot da kopljejo okope.
Ko se je docela stemnilo, so prenehali, vrgli lopate čez ramo in odšli naglih korakov proti mestu.
Nato so prišli drugi. Trdo in krepko odmevajo koraki. V stisnjenem četverokotu se bližajo. V tem četverokotu pa odmevajo drugi koraki — drobni in neenakomerni in ne tako trdi. Pred jamami obstoje. Strani četvero-kota se odmaknejo in pred svežimi hribčki se dvigajo molčeče, temne postave. Kratka povelja.
Salve planejo v neprijeten molk, kot da so se raztrgale hkrati velike rjuhe. Bilo jih je pet.
Od časa do časa se sliši od jam, kjer se vidijo molčeče temne postave, klic: "Naj živi . .
Klic se potopi v glasnih kletvicah in kratki salvi.
Ko ni bilo v»eč nobene temne postave ob robu jam »izginejo tudi ostali v nočnem mraku.
Ali samo da se zopet pojavijo in celo noč, dokler se niso jela drevesa barvati v svetlo-sivo barvo, so se oglašate v gozd salve v kratkih presledkih.
Njih je bilo pet. Pet mladih» brezskrbnih rdečearmejcev.
Sli so kratkih korakov, spotikajoč se .ob korenine, zakaj bili so bosi. _
Bili so malone nagi, brez hlač in srajc. Samo čake so imeli na glavi in zvezde na njih so rdele.
Najmlajši reče komaj slišno: "Ne morem dalje, sodrug, oslabel sem, ves sem prebit."
"Hrabro, Vanja, takoj smo na mestu." Dva ga primeta pod roke in ga neopažno podpirata. "Drži se . . "No, naprej!" Sunek s kopitom v hrbet. "Naprej, pes!"
Prišli so k parobku. Petorica se objame. Oslabelemu šepetajo:
-Hrabro, Vanja, takoj je vse končano." Pri petero jamah »toji petero postav. "Prvemu!... Ogenj!.. "Drugemu! . .. Ogenj! .. "Tretjemu . .
Naenkrat plane jasno in odločno v f!oč: "Naj živi oblast Sovjetov!" "Ogenj, ogenj, ogenj P* Aleksej Petruhin, Salomon Lobovsky, Vera Gnevenko, Aleksej Saharov, Pavel Morozov.
Gredo, kakor na sprehod z lahkimi, elastičnimi koraki. Spredi, roko v roki — Petruhin, Salomon in Vera. Za njimi tudi z roko v roki — Saharov, in Morozov. Ob parobku, krogu vojakov, se poslove. Vsi se poljubijo. Samo med Vero in Salomonom je nekoliko daljše.
V eni vrsti, obraz k sovražniku, stoji petero postav pred peterimi jamami.
Saharov — Morozov — Vera — Salomon— Petruhin . . .
Pred njimi cevi pušk, za njimi grob. Častnik poveljuje glasno in ostro: "Prvemu ! . . . Ogenj V9 "Drugemu . . . Ogenj P - "Tretjemu . .
Dolgo se obotavlja povelje. Uživa v premoru. "Dol! . .
Srce bije z naglico v nemirnih sunkih. Kratki izdih. Nato zopet: "Tretjemu . .
Častnik zopet čaka. Vsaka sekunda je večnost. Roke z namerjenimi puškami otrpnejo.
"Dol! . . .»
Vera je razumela, da je to očividno mučenje. Njene oči zablešče. Nenadoma se je

Jessie Stephens bo govori-,
DRAMA IN GLASBA? —
poloti navdušenje. In s polnim, zvenečim glasom doni v molčeči gozd: "Vstanite sužnji iz prokletstva . . ." "Kanalja! . . . Ogenj! Ogenj P Roke se razprostro, kakor k poletu . . . Oddeli se od zemlje, nalahno in plava, odplava . . .
Tuje plane zapozneli strel. "Kdo je bil to? Hočete nagajkoP Srdito krikne Salomon: "Rablji! Morilci!"
Častnik plane k njemu, Strel iz revolverja jekne. Salomon omahne v grob. In iz globine se sliši:
"Se živim, še £ivim!"
Duši se v krvi in grgrajoč kriči:
"Falot!"
Beseda deluje kot udar z bičem. Častnik se peni od jeze.
"A—a—a, ti prokleti Žid P Skloni se k jami in izstreli vseh pet krogelj v ležečega Salomona. V divjem besnilu skoči na truplo Salomona in rjove kot divja zver pragozdov, ki trga svojo žrtev . . . Petruhin je pravilno izračunal Nagel skok v stran, potem nazaj. Streljali bodo naravnost. Nato pride že goščava gozda in potem . . . mogoče svoboda. Bežati, iz vse moči bežati!" Salomon se je zvalil ravno zraven njega v grob. Častnik skoči za njim v grob. Sedaj: Ena . . • dve .. . "Ogenj! — Streljajte za njim .. ." Krogle žvižgajo okrog njegove glave, se zaletavajo v debla dreves. Kakor z iglo ga zbada v pleča. Za njim, tik za njegovimi petami topota ducat nog. "Streljajte! Streljajte . , "Hitro, hitro. Povprek čez globel." Petruhinovi skoki so lahki kakor na peresih. Pljuča kakor kovaški meh. Vzdrži. Da bi ga le ne zadela krogla." "Hitro, hitro!"
V	divji naglici tete drevesa mimo, cunjaste veje ga bijejo v obraz. Krogle vrtajo debla:
"Tako je prav!"
Kriki postanejo zamolkli. Se ta napor, poslednji. Jeklene so krepke prožne noge. Obraz kakor kamen — ves pokrit s krvjo. Nobene bolečine ne čuti več. Se poslednji napor. Povprek čez globel. V polnem teku — z visokega, strmega brega v globino. Padel je v gosto grmičje na dnu globeli. Plane pokoncu. Zdrav in cel. Par globokih vzdihov, potem ... potem mimo trnjevega grmič j a. Na levo — v smeri Irtiša.
Kriki obmolknejo v daljavi. Se se slišijo posamezni streli.
V	jutranji megli blesti sVetla črta Irtiša. Svoboda! Življenje!
• t
Sergej je bil miren. Molče je korakal poleg Andrejeviča, držal ga za roko, kakor poprej vedno, ko je kot majhen otrok v nedeljo šel z očetom v cerkev. In tako sta prišla k parobku. Ko sta že bila na cilju, je rekel:
"Ali veš, striček, da ni boga. Sel sem z vami, da se borim zoper hudo in da zavlada dobro na zemlji ... Pa me peljejo sem, da me ubijejo . . "Zakaj to?"
Sedaj so jim zvezali roke. Po begu Petru-hina so to uvedli.
Prvi pride Andrejevič. Kovalčuk, najboljši strelec stotnije, stopi k častniku.
'Gospod častnik, ali naj merim v glavo ali >rsa?"
'astnik je pogledal vojaka, požvečil ustnice in mislil:
"Ali zadeneš oko?"
Kovalčuk pomeri daljavo.
"Da, gospod poročnik."
"Potem meri v oko."
In čez trenutek pristavi:
"Daj mi puško. Sam bom streljal."
V	brizgajoči jutranji zarji, klečeč, da bolje ustreli, je meril dolgo v temno pego očesa.
Sproži, stopi k jami in se skloni. "Prokleto . . . Pol palca previsoko." Ko je prišla vrsta na dergeja — bil je poslednji — so jeli vojaki nekaj zbegano šepetati in iskati po torbicah za patrone. "Gospod poročnik — patronov ni P "Kako da ni?" "Vso noč smo streljali . . Vojaki so preplašeno obstali. "Kovalčuk, prebodi ga!" Kovalčuk je stopil k Sergeju. .Pogledal je v velike temnorjave o$. Zdrznil se je, puška se mu trese v rokah. V srcu ga je zazeblo. Mraz se plazi po udih, v grlo, v glavo in lasje se ježi jo.
(Dalje prihodnjič.)
WM.B.PUTZ
Cicero's {"SKZÍ., 1 Florist
[ OLDEST J
Cvetlice in venci za vse slučaje.
5134 W. 25TH ST.
CICERO, ILL.
Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143.
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA
PEKARNA. ANTON F. 2AGAR,
lastnik.
1724 S. Sheridan Rd., No. Chicago, III.
• Tel. 6624. Qospodlnje, zahtevajte v trgovinah kruh is naie pekarne.
Koncert milwauskega "Napreja"
Milwaukee, Wit. — V nedeljo 6. aprila priredi v S. S. Turn dvorani soc. pevski zbor "Naprej" popoldne koncert in zvečer predstavo "Moč uniforme" v treh dejanjih. To šalo-igro smo videli na milwauškem odru že pred več leti, in sedaj jo bomo na željo publike ponovili. Igra je spisana v zdravem humorju, je polna šaljivih pri-
dobnega redkokdaj vprisori, je bolj ie, da pridete ob tej priliki vsi v omenjeno dvorano. "Snuba£l" bodo spremljani i orkestrom, katerega /e uredil nalatt za te prizore zborovodja "Svobode" John Berlizg. Videli boste fante, kako snubijo Uriko, videli boste enega, ki bo klical dekle pod oknom, videli boste nevottljivce, ki bi vsi radi dobili tisto dekle, ona pa je bahata in vse zavrne. Nazadnje poekusi srečo ie Klan£i£e<v Jurij In kaj lirika napravi z njim, boste videli na predstavi.
Razen "Snubačev", kateri vam bodo napravili mnogo veselja, vključu. je program krasne aolospeve in due-te. Sodelujeta tudi pevski zbor
la v Chicagu
zorov, razen tega pa je v nji,^^]^ Vrh" in krvauki 'bor krasno petje solistov in solistk,- *
spremljano z orkestrom. Dasi je ta igra za diletantski oder zelo težka, se bo "Naprej" potrudil, da bo vprizorjena čimbolj popolno. Kdor jo je videl enkrat, jo pride pogledat tudi drugič in tretjič.
Ali se še spominjate krojaškega mojstra Cvirna, ki na komando svoje žene Agate dela štruklje in pomiva kuhinjsko posodo? Kako se postavlja pred sejo občinskega odbora, da se mu občinski svetnik Peč-ka kar čudi, češ, "pasja noga, — P'
Garantiramo, da ne boste Šli s te predstave kislih obrazov. Upoštevajoč slabe delavske razmere, bo vstopnina le 50c za osebo, dasi so z igro veliki stroški.
Ne pozabite: V nedeljo 6. aprila je "Naprejev" dan v S. S. Turn dvorani. V. P.
Ali ima kolomaitov žegen kaj moči?
Chicago, III. — V velikih mestih sveti možje beraškega poklica, kakor je romar Balan-tač, nimajo mnogo ugleda, in le malo ljudi se zateka po pomoč k njim, Še manj pa je takih, ki verjamejo v moč njihovih pri-prošenj.
Vse drugače je med ljudstvom, ki ga stroji McCormi-ckovih, Western Electric, Fordovih, General Motors in drugih tovaren še niso pokvarili.
Naš romar Balantač sploh ne sili v mesta. Ogiba se jih, ker je v njih preveč pohujšanja, toliko rajše pa zahaja na božja pota. Vdove in dekleta, ki se bi rade možile, se mu smilijo, pa jim pomaga s kolomanovim in drugimi žegni, kolikor more.
Kako to napravi, boste videli v Chicagu v nedeljo 30. marca v dvorani ČSPS., ko bo vprizorjena komedija "Vdova Ro-šlinka". Ima tri dejanja. Spisal jo je znani pisatelj Cvetko Golar. Vstopnina v pred prodaji je 75c.—P. O.
Koncert "Svobode" v Detroitu
Detroit, Mick. — Pevski zbor "Svoboda" priredi v nedeljo 2S. marca koncert v Hrvatskem domu na Kirby. Pripravlja se, da pokale občinstvu zopet nekaj novega.
Poleg drugih točk bodo na sporedu "Snubači"—narodni spevi v priborih. Ker se v Detroitu kaj po.
■"New Leader" I
¡i anglelki eociolistični tednik. \
Izhaja v New Yorku. Naročnina na l«to, $1 na pol leta. Vajtk>ljle u reje van angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita.
Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec".
---\
MLADENIČI-MOŽJE!
$
:a na ro*j
25
.00
Obleka po vali meri.
Ml vam iadolamo obleko ali snknjo, da vam bo prbto-jala kakor rokavica na roki.
ČISTA VOLNA SAMO-
Naročite si obleko ali s«kn>o pri nas.
Delo jamčeno.
John Močnik
6517 St Clair Avenije, CLEVELAND, O.
V
Program se prične ob S., po programu zvečer pa bo plesna in prosta zabava. Čeprav je kriza, rabimo zabavo. Pa ie veliko bi jo rabili! Ob tej priliki jo bo v izobilju.
Vstopnina je 76« za moike in 60c za ienske. Ni visoka, če pomislite na trud in stroike, ki Jih imajo s priredbami pevski zbori.
Na svidenje v nedeljo 23. marca ob 3. popoldne^_Frank Smerdu.
Banovčev koncert v Springfieldu
Druitva v Springfieldu, 111., so sklenila skupno araniirati koncert v nedeljo 23. marca, na katerem poje znani operni pevec Svetozar Bano-vec ki se vrii v High School avditoriju. k Prične se ob 2. popoldne. Vstopnice v p red prodaj i so po 60c, pri blagajni po 76c. Vstopnina za otroke je 26c.
Spored koncerta je skrbno izbran. Lepe pesmi, ki jih bo moj ste rsko predvajal Banovec, bodo očarale av. dijenco kakor povsod. Marsikdo se bo lahko spomnil na čase, ko je prepeval na vasi ljubke domače popevke in se veselil mladosti in kipeče-ga življenja. Razen narodnih nam bo zapel tudi več klasičnih pesmi.
Zvečer po koncertu se vrii veselica v Slovenskem domu.
Za obilno udeležbo na koncertu se priporoča odbor.
Sodruginja Jessie Stephen iz An. glije, sploino znana agitatorica Delavske stranke, bo govorila v Chicagu v petek 21. marca b 8:16 zvečer v Douglas Park delavskem liceju, Ogden in So. Kedzie Ave. Predmet njenega govora je "A Message to American Youth". Shod prireja Socialistična mladinska liga v Chicagu.
Jugoslovanskim delavcem priporočamo, da pridejo na ta shod. Culi boste izborno govornico, ki bo go. vorila iz izkuienj. — P. O.
Komedija v treh dejanjih. Spisal Cvetko Golar. — Vrii se na Gorenjskem.
Vstopnina 76c.
Vprizori dramski odsek
kluba it. I j. S. I Chicago, III.
v	nedeljo 30. marca
V	DVORANI Č. S. P. S.
Konferenčno zborovanje klubov in društev Izobraževalne - akcije J. S. Z.
se vrti
v nedeljo 20. aprila v Slovenskem domu na
LAWRENCE, PA.
Vabljeni so vsi kldbi J. S. Z. in društva Izobraževal-no akcijo da pošljejo zastopnike na to važno zborovanje, ki bo zadnje prod VIII. rednim zborom J .S. Z. Naj no bo torej nobenega kluba ali društva, da bi ne bil zastopan na prihodnji konferenci.
ODBOR.
SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V bliiini mrmdm SNPJ in Prolotarca.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL CLASER, lastnik.
U
Sto izvodov za dva dolarja
V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Pro-letarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence a priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravo» časno!

TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB* CO.
2(556-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
•	Toi. Landala 2012	•
A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj.
V naii tiskarni ea tiska "Proletarec
Na)več)l spomenik
IVANU CANKARJU
•o knjige, pitane ▼ njegovem duhu, po njegovih nazorih.
TAKE KNJIGE IZDAJA
CANKARJEVA DRUŽBA.
Štiri knjige, ki jih je izdala za leto 19Š0, so temeljni kamen živemu Cankarjevemu spomeniku.
Vse štiri knjige stanejo samo $-| J Q
Zastopstvo v Ameriki ima "Proletarec". Pošljite naročilo čimprej.
ATERA knjiga je najpopularnejša med našimi priseljenci ▼ tej deželi? Je jasno:
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR.
Ako letnika 1930 ie nimate, ga naročite. Stane v platno vezan $1.
Ta knjiga je vredna mnogo več kot ji je cena. Ona je sama sebi reklama.
Izlet v Jugoslavijo
dne 9. maja tega leta z ekspresnim parnikom
OLYMPIC veičim spremljevalcem. Originalne cene brez kakih doklad. Najboljši prostori v vseh razredih so ie sedaj zagotovljeni za nas.
Nepozabite na
VELIKONOČNI IZLET
Največji parobrod na svetu
MAJESTIC
odpluje iz New Yorka dne 4. aprila z več skuienimi spremljevalci za potnike. Na morju samo 5 dni in pol. Rezervacije za ta prvi izlet in za izlete v juniju in juliju sprejema
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.,
CHICAGO, ILL.
ANGELO CERKVE NIK:
DAJ NAM DANES NAS VSAKDANJI KRUH
Socialna povesi.
(Ponatis is knjige "Cankarjeve
družbe".)
(Dalj«.)
VII.
Marta je garala podnevi v tovarni, ponoči doma. Spala je malo, a kljub vsem naporom ni mnogo shujšala. Duševni mir in zavest, da živi dosledno in neizprosno zvesto svojemu prepričanju, sta ji dajala pogum in veselje do življenja. Samo razmerje nasproti materi je bila boleča rana in ji je kalilo živ-ljehski mir. Po tistem dnevu je ni več videla. Včasih je prosila Stano, naj bi šla pogledat v predmestje in naj bi poizkušala po-izvedeti, kako se godi materi.
Stana ji je mogla sporočiti samo slabo:
Oče jo pogosto pretepa, vedno pogosteje pije, vsak dan je manj znosen. Mati vse u-darce mirno prenaša, hodi redno v cerkev in živi skoraj svetniško življenje . . . Postala je tiha in se je popolnoma udala v usodo.
Stana se je nekega spomladanskega večera napotila naravnost k njej, da bi jo pregovorila, naj se pobota z Marto. Ta pot pa je bila povsem brezuspešna.
Dokler ne da otroka krstiti, o tem ne more
biti govora! • — Moj Bog, zavoljo kakšnih zadev se ljudje ne kregajo! Da morejo .biti tako neumni!	-	.
—	Nič ne de, je rekla Marta, moja pot je
jasno začrtana. Otroci gredo samo naprej, Če so zdravi in močni!
Nikdar več ni govorila o materi. Tako se je poslednji poskus zbližanja klavrno ponesrečil. Navezana je bila od tistih dob še bolj sama nase, na drobnega, nekoliko bolehnega . dečka in na Stano. Zaslužila je po strani še vedno kakšno malenkost. ' Morala je šivati pozno v noč, da je kupila premog in drva za preteklo zimo, da je utešila vedno gladen želodček malega požrešneža.
Kakor strela z jasnega Je udarila med tovarniške delavke in delavce vest, da jim bodo znižali mezde.
—	Saj to je vendar blazno! Ali so ob pamet? Kaj si vendar mislijo: kako bomo živeli?
Ravnatelj je proti koncu aprila poklical v pisarno delavske zaupnike in zaupnice ter delovodje. Sporočil jim je, da je upravni svet prisiljen znižati jim urnine ali pa za nedoločen čas ustaviti obrat. % — Konkurenca, tako je dejal, je prevelika. Dolgo smo se upirali, a. vse zaruan. Inostran-sko blago mečejo na naš trg po smešno nizkih cenah. Nerazumljivo mi je, kako morejb tista podjetja tam zgoraj sploh živeti.
V- Kako nerazumljivo bi vam šele bilo, ko bi vedeli, da so tamošnji delavci najmanj štirikrat bolje plačani nego mi.
—	Absurdnost! To je nemogoče, je vzro-hnel ravnatelj. Dobička ni nobenega, bati se moramo, da bomo vsak trenutek pasivni kljub visokim zaščitnim carinam! Vse to je napotilo upravni svet na znižanje mezd.
-t-To se ne sme zgoditi, mezde so že zdaj sramotno nizke, mu je ostro padla v besedo Marta.
—• Ne prekinjajte me, pozneje boste vi govorili. Računali smo na vse mogoče načine, pa nismo na noben način mogli priti na zelena vejico. Večina gospodov upravnih svetnikov je menila, da bi bilo najpametneje o-bratovanje začasno sploh ustaviti. Vendar mi je uspelo obuditi socialni čut gospodov, kajti — to sem jim nazorno- predočil — ustaviti o-bratovanje bi pomenilo spoditi tristo marljivih delavcev in delavk na cesto. Godrnjali so, češ da ni tovarna "Jugokons" nikakšna socialna inštitucija. Moral sem se truditi, da sem jim natvezil, kolikšno škodo bi imelo podjetji če bi se obratovanje ustavilo. V resnici sem govoril le v vašem in — priznam tudi svojem interesu.
—	Moral sem jim, seveda, predložiti konkreten izhod iz tega zamotanega labirinta. Bilo mi je resnično hudo, a na žalost je bil to edini izhod!
—	Kakšen izhod?
—	Znižanje mezd!
—	Za koliko so vam znižali plačo, gospod ravnatelj ?
—	Nesramnost!
—	Ali ste ob pamet, je zavpil eden izmed mlajših zaupnikov.
—	Nehvaležnost! Po petdeset par na uro, to vendar ni mnogo!
—	Za vas tli mnogo!
—	Vprav za nas je mnogo, je odgovoril ravnatelj. To pomeni za tovarno en tisoč petsto dinarjev na dan. Pojdite in sporočite vsem delavcem in delavkam naslednje pogo-je:
1.	Počenši s 1. majem se vsem delavcem in delavkam znižajo urnine po petdeset par na uro;
2.	Petdesetodstotna doklada za čezurno delo se ne bo več plačevala ali pa se bo čezurno delo sploh ukinilo.
3.	Petdesetostotna doklada za čezurno delo se bo izjemoma plačevala delavcem in delavkam le v primeru, ko bo tovarna zaradi večjih naročil zahtevala, da delavci morajo d* lati čez uro.
—	Kdor meni, da se s temi pogoji ne more strinjati; naj gre in si poišče boljšega in ple« menitejšega gospodarja.
—	Povedal sem vse! Kdor f*li kakšnega pojasnila, naj vpraša; komur je vse jasno, na/ odide!
Oglasila se je Marta:
—	Kako bom mogla živeti z dvajsetimi dinarji n» lan, to mi povejte!
—	no spada v moj delokrog! Kaj pametnejšega me vprašajte! Sicer pa priznati morate, da je okrog sto delavk imelo do zda¿ samo po dva dinarja ua uro, kakor boste odslej imeli vi! Kako so te živele? Vprašajte jih, povedale vam bodo!
Marta je odšla s srdom in nepopisnim sovraštvom v srca. Delala je le mehanično. Stana in tovarišice so se ji smilile. Nekatere Dodo odslej prejemale komaj po 1 dinar na uro. Ob pomisli na to številko se je zgrozila, pred očmi se ji je stemnilo! Deset dinarjev na dan, šestdeset na teden, dvesto šestdeset na mesec! Na to ni več mislila, da bo sama zgubila okrog sto pet in dvajset dinarjev na mesec. Mislila je le na tiste reveže, ki morajo dan za dnevom, po deset ur na dan, stati ob mizi in se enako ali še neznosneje u-bijati nego ona — za deset dinarjev! Res je, v tovarni je samo trideset takšnih, a baš to je tem bolj umazano. Ali niso tem revežem mogli pustiti minimalne urnine po en dinar
petdeset par?
Vse v tovarni je bilo tiho in mirno. Delo je po večini počivalo. Nekatere delavke so jokale, moški so kleli in stiskali pesti.
—	Človek bi ubijal!
—	Tiho, Tomaž, kaj bi si s tem pomagal T
—	Pomagal gor, pomagal dol! Vriskal bi, ko bi ga videl bingljati kakor bandero v vetru. jokal bi, divjal bi, smejal bi se od blaznega veselja!
—	Naj se le eden prikaže sem! Pri tej priči ga s kladivom usekam po glavi!
—	Nezmisel, Jože, je rekla Marta. Zvečer bomo premotrili stvar. Sestali se bomo v našem lokalu in bomo preudarno o stvari razpravljali/ Morebiti najdemo kakšno sredstvo, s katerim nam bo uspelo upravni svet prisiliti k popuščanju. Potrpimo! Ko bomo vse v miru in premišljeno prerešetali, bomo šele. o naših ukrepih končnoveljavno sklepali.
Nihče ni delal čez uro, vsi so odšli domov.
—	Presneti kujoni, je dejal ravnatelj, ko je gledal, kako so vsi že ob petih popoldne odhajali.
Zaupniki, zaupnice in večje število delavcev in delavk je zvečer prišlo v lokal strokovne organizacije.
Prva je govorila Marta. To je bil njen prvi javni nastop. Govorila je mimo, enakomerno, preudarno, skoraj netemperamentno, poudarjajoč komaj za spoznanje najvažnejše odstavke svojega govora. V glasu pa ji je tičala tista magična in osvojevalna sila, ki je vklepala poslušalce, kakor hipnotizer hipno-tiziranca. Vsaka beseda je padla kakor udarec kladiva na nakovalo:
—	Sodhigi in sodružice!
Udariti na sovražnika, kadar je najmanj pripravljen, je poglavitna umetnost vojskovanja, vsakršnega vojskovanj* sploh! Ne dati se nepripravljen izzvati v boj je pravilen odgovor na to umetnost!
'Tudi za nas tiči jedro današnjega položaja baš v dejstvu, da nas hočejo izzvati
Zadeva je kaj preprosta, celo preprostejša, nego si moremo v prvem trenutku misliti.
Trditev o pasivnosti podjetja je bajka. •Lanskoletna bilanca tovarne je pokazala 12 milijonov čistega dobička, to je približno 40 tisoč dinarjev čistega, absolutno neobremenjenega dobička na vsak delovni dan. Ce bi vsakemu delavcu plačali po en dinar več na uro, bi se njihov čisti dobiček zmanjšal komaj za tritisoč dinarjev na dan. Trditev o pasivnosti podjetja je, tedaj, bosa! Vse kaže, da hočejo v najkrajšem času čisti dobiček povečati na 45 tisoč dinarjev!
Gre za dve zelo važni stvari!
Trenutno ima tovarna nekoliko manj na-ročb in bi bilo za podjetje dobičkonosno ne koliko delavcev in delavk odpustiti, ko pa bi bila sezona na višku, najeti večje število novih delavcev in delavk. Kar tako na lepem pa je vendarle nekoliko nemogoče, meni nič tebi nič, vreči sto delavcev na cesto! Izzvati hočejo boj — stavko! Edino, kar si zdaj želijo, je — stavka. Dnevnike imajo itak na svoji strani. Mi bi bili uničevalci domače industrije, bili bi morebiti celo v zvezi z državnimi in nacionalnimi nasprotniki izven meja naše domovine, bili bi izdajalci, ki forsirajo interese tuje industrije, dasi je ta tako zva-na domača industrija prav tako malo slovenska kakor katerakoli inostranska industrija.
Gre tedaj za naslednje:
Kakor hitro bi zastavkali, bi odpustili v prvi vrsti vse starejše delavce in delavke. In to iz dveh razlogov: prvič dela starejši delavec za spoznanje počasneje in sploh manj producirá, nego mlajši, drugič ima starejši delavec višjo urnino. S stavko bi, če bi se jim posrečilo izzvati jo, ubili dve muhi z enim udarcem! Po končani stavki bi si proti jeseni najeli samo mlajše moči, ki bi jim plačevali po 1 dinar ali 1 dinar petdeset na uro in niti prebite pare več!
Ce vse to dobro premislimo, moramo uvideti, da bi jim, če bi zdaj zastavkali. zelo olajšali izvedbo njihovega načrta. Zdaj ni čas za stavko. Stavka bi trajala mcsec dni, obrat bi miroval, nameščenci bi šli korpora-tivno na dopust; pred jesen pa bi se sprejeli nOvi delavci.
(Dalje prihodnjič.)
RESNIM IN PAMETNIM
V PRESOJO IN ZABAVO
Torej zato taka Jeza?
Zares mi je žal. Nisem vedel, da me sploh kdo hvali. Saj je dovolj, ko vem, kako me pri Svobodovih tadlajo! Nič jim nisem storil žalega. Ce znanega človeka srečam, ga pozdravim, kakor je lepa in stara navada, če ga dobim na veselici, mu pravim, pij enega, kar je še bolj stara navada.
Vsako noč spim mirno, če ne
dovodo otrokom na stroške naše dobre matere, če se mati zopet kedaj omehča — kar pa se mene tiče ,sem za pokoj nost in mir Andrejev, zato tukaj slovesno, na vse štiri vetrove, skozi vse radio postaje, vklju-čivši slovenske "broadkasterje" v Chicagu, strmečemu in ne-strmečemu svetu naznanjam, da mi ni čisto nič znano, če je
tulijo in drve avti mimo okna, res kaka priloga "Jutra" pred jem kakor je prav, in delam par leti, ali pred petimi leti, kolikor pač morem. Pa je pri- ali kdaj preje, ali kdaj pozneje šlo, da je žalost legla na mojo imela poročilo, v katerem je «lavo.	i bilo črno na belem, ali s kak-
Sam Bog, v katerega veruje §no drugačno tinto natiskano tudi urednik "Svobode", mi je da sem jaz najboljši slovenski priča, da se še nikoli nisem urednik v Ameriki, oglašal za najboljšega uredni-l slovegn na ves glas in re_ ka Čemu tudi? Citatelji 8o'snično glovesno izjav]jam, da sodniki ne jaz, m ne moj pro-'tega Se nikoli nigem deja, in tivnik Andrej, loda obsodil & ge je kak gmrtnik y 8Voji me je in zavrgel tja kjer je zmotljivosti res toliko zmotil>
J< Brl slTie Vo^t kako'** k*j Uke*a pisal V pril°*° Bral sem ze dostikrat, kako MJutrir , prosim, naj
odličen književnik je naš An,Jsvojo zmoto spokorno prizna in
drej, naše gore list, naš ponos • prekliče
in naše upanje, bral sem, kako
silno se bori za narod na strogo narodni podlagi in tako dalje, in bil sem menda prvi, ki je su-gestiral, da naj bo on prvi, ki dobi zasluženi spomenik. Ce
Kajti, najboljši slovenski u-rednik v Ameriki je Andrej Kobal. To pravi sam. Isto potrjujejo frančiškani v
ne bo drugje prostora, pa vpra- Lemontu v svoji "Ave Mariji", šajmo naše cenjene rojake v Tako trdijo vsi agitatorji Clevelandu — mogoče nam bi njegovega glasila, od Pavla prepustili košček zemlje na1 Bergerja do Leona Brusa XXII. svojem koščku mednarodnega Naj se torej tisto pomoto v parka, da ovekovečimo silne prilogi "Jutra" popravi, naj bo
zasluge našega dičnega in zaslužnega književnika, odličnega borca Andreja.
Domneval sem, da sem storil svojo sveto narodno dolžnost, kajti milemu narodu sem predložil svoj nasvet in prepustil, da kdo ,ki ima večje zaupanje pri Andreju nego jaz, nastavi svoj klobuk za milodare. Motil sem se, kajti Andrej je bolj in bolj jezen, pa me v krasni slovenščini zmerja, da kaj! To je veselja tam — no, kdor je bil na konvenciji SNPJ. v Wauke-ganu, bo že vedel, kje, kaj in kako.
Kakor sem se že pritožil, Andrej se je neznansko razjezil. Ce ne bi imeli frančiškani njega tako v čislih, bi šel k njim in jim pojamral svoje gorje. Izpovedal se bi, pa se bojim, da so tudi spovedniki veliki strankarji, kakor sploh vsi tisti, ki igrajo na nestrankarsko harfo.
Ampak, da vam povem, čemu mi je hudo in zakaj se je Andrej prav do histeričnosti raztogotil: Pravzaprav je slabe volje že dolgo. Povedal je to znova dne 14. marca. Brez ovinkov mi očita, da jaz nimam pravice biti "najboljši urednik". Seveda ne, sem si takoj rekel potihoma in nato na ves glas, seveda je nimam! Pa berem v njegovem glasilu editorial pod naslovom "Par besed 'najboljšemu' uredniku", ki pravi med drugim:
"Par lot naaaj jo St. v prilogi ljubljanskega 'Jutra' pri opisovanju slovenskega časnikarstva v Ameriki pol kvaloopev Franka Zajca, uredniku 'Proletarca' ¿os, da jo ta človek naj bol/¿i slovenski časnikar v Ameriki. Akoprav celo pristranski, jo bil članok rosno spisan, in rosno so «a najbrž vseli tudi rojaki v domovini, ki ne posnajo ameriških ras-mer. Na prvi pogled pa je čitatelj dobil vtis, da jo bil članek naročen. I kajti v njem so bilo tudi laži kakršnih se poslužujejo slovenski politi, kaii v Ameriki."
Nato vitez Andrej dokazuje, da ni res, ni res, pa ni res, da bi bil jaz sploh kedaj najboljši urednik.
| Nočem mu skrajšati življenja niti za sekundo. Naj živi in še dolgo pleza na Pike's Peak, če mu bo naša dobra mati SNPJ. še pripravljena plačevati za organiziranje društev v takih višavah, naj si Še dolgo, dolgo zakriva oči v muzejih v Washingtonu, D. C. in drugje, kadar njegove neomadeževane oči spet zagledajo kaj golega .. . Naj Še dolgo hupuje so-
kredit zapisan v kredit tistemu, komur spada kredit.
Z menoj — kakor vidite, se lahko izhaja. Nič ne zahtevam, niti počitnic ne na stroške naše dobre matere, kakor jih je zahteval in dobil Andrej, četudi pred nekaj leti še vedel ni, da imamo v Ameriki mater, ki otira solze, plačuje počitnice, in zraven še stroške za čiščenje obleke, kopeli, napitnine in še mnogo mnogo takih stvari.
Res mi je žal, da je Andreja par let mučilo, predno je povedal svojo neskončno bolest. Čemu se ni potožil že prej, in jaz bi nemudoma izjavil, da je on, in ne jaz, najboljši slovenski urednik ne samo v Ameriki, nego na vsem svetu, v vsem ve-soljstvu, kajti možno je, da so Slovenci in vsled tega slovenski listi tudi na planetu, ki so ga neutrudljivi astronomi nedavno odkrili v našem osolnčju.
Dobrotljivi Bog ni mislil name, ko je ustvarjal najboljše slovenske urednike, odlične književnike, velezaslužne narodne prvoboritelje, filozofe reda sv. Save, Bruceje, ki brusijo jezike in tako šaro. Ustvaril me je za čisto navadnega smrtnika ,ki mora delati pošteno za svoje preživljanje.
Nisem hud na Boga radi tega, pač pa sem mu celo hvaležen, da nisem ne odličen književnik, ne najboljši slovenski urednik, kajti ta title spada po vseh zatrdilih "Svobodinih" direktorjev Andreju Kobalu, in da še nikoli nisem poskušal izkoristiti dobro mater SNPJ.
Celo tak sem, da se materini dobroti protivim< in ji pravim, ne mati, ne smete ga razvaditi! Ker pa sem take neprijazne narave, je umevno, da sem se Andreju in njegovim prijateljem smrtno zameril.
Kaj bodo z menoj ? Pravijo, da me bodo uničili. Potem jim bo baje odleglo. Ampak čemu tega treba? Premislite, koliko milijonov ljudi je na svetu — čemu naj bi se ravno mene predčasno sililo na drugi svet? Jejte in pijte .kolikor se vam poljubi, seveda, na svoje stroške. Nimam nič proti, če je župa komunistična ali frančiškanska, kajti njihovi želodci so sodniki, ne moj.
Res, hudo mi je! Naj tisti St. prav zares napiše popravek, in prizna, da se je zmotil. Najboljši slovenski urednik je Andrej Kobal — to naj naglasi z najglasnejšim tiskom. Pove naj še, da je on razen tega tudi odličen književnik, prvoboritelj, izboren publicity agent, organizator orkestrov, čmrljev, ma-gazinov, šol, Sokola in še nekaj drugega, kar povem ob priliki pozneje.
Ko sem tako olajšal svojo vest in pred vsem svetom prisegel, da nisem nikomur naročil kako naj piše o meni, bom spet lahko spal in upam, da tudi najboljšega slovenskega urednika ,ki ga ima prosvetna zadruga pri Bergerju, ne bo mučila insomija. Prosim vse sku-kaj, nikar kaj ne zamerite.
Frank Zaje.
UDOBNOST
mehki sedeži, topli in dobro prezračeni vozovi, dobro zavarovani proti dežju in snegu •. • nobenih nevarnosti in zamud na potovanju v zimskih dneh«
Dospeli boste
hitrejše po
Električni železnici!
.Peljite se
70 milj na uro«
Poslužite so naie.a Outing and Recroation biroja 72 W. Adams St. — Randolph 8200. Prosta pojasnila o krajih primernih sa isleto, počhojo in drugo sabavno in poučne svrhe v
okrofju či\al koga omemlja.
Za vošnji red, con. in druge informacij, na vsoh trek progah pokličite RANDOLPH 8200
CHICAGO SOUTH SHORE CHICAGO NORTH SHORE * SOUTH BEND RAILROAD A MILWAUKEE RAILROAD
VZHOD
SEVER
CHICAGO AURORA A ELGIN RAILROAD (The Sunaet Linee)
ZAPAD

iLAí' ti. .
Poučne in znanstvene knjige.
Romani, povesti, črtice in opisi»
KNJIGARNA "PROLETARCA
3639 West 26th Street, Chicago, 111.
Pesmi, poezije, igre. Angleške knjige
socialne in znanstvene vsebine.
Album slovanskih književnikov,
(uredil dr. J. Šlebinger), vsebuje opise in sljke slov. književnikov od Trubarja dalje. Fina vesba ....................
Ana Kamnina, (L. N. Tolstoj), roman v dveh delih, fina
ve&ba ________________________—
Bacili in bacilka, (Damir Fei-
gel), humoreske, brož.—---
Bedakov« »spoved, (Strind-
berg), brož. $1, ves. -----—
Beg iz teme, (Ruski pisatelji),
brož. 75c vesana...........-.......
Boy, (L. Coloma) roman, ve-
Bošična pesem v prosi, (Charles Dickens), broi.................
Bosi, (F. B. Dostojevski), roman v dveh delih, 768 strani ve*..................................
Bala noč»-—Mali junak, (F. M.
Dostojevski), povesti, broi.....
Bilke, (Marija Kmet), povesti
in črtice, broi. ---------------
Bros aar jo, (Milan Pugelj),
brdfc	. -.......................
Cerkvene «nji». <Ü Čsico), povest is sedajnosti, broi.........
Cankarjev sbornik spomin Ivana Cankarja, vez.-------—
četrtek, (G. K. Chereterton),
fantastičen roman, ve*.------
Cvetke, (Majar H.), iopek pravljic *a stare in mlade, broi. Črn» panter, (Milan Pugelj),
povesti in črtice broi. -------
Decameron, (Giovanni Boccaccio), I. del broi. $1.50, ve*.
II. del. broi. $1.60, ve* ------
IIL del broi. $1.60, ve*. -------
Deteljica, ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Jane* Cigler),
broi. ------------------------------
Dekle Elisa, (Ed. de Concourt),
roman, ve*. --------------------
Domače šivali, (Damir Feigel
ve*. --------------------------------
Deveti januar, (M. Gorici), črtica i* ruske revolucije, broi. Don Corea, (G. Keller), roman,
broi. -------------------------------
Dve slike, (Ks. Meiko) broi. Drobiš, (Fr. Milčinski), ve*— Dvonošec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikami, ve*. ----------------------------
Elizabeta, hči sibirskega jetnika, broi...................
Filozofska «godbe, (Aloj* Jira-
sek), ve*. ---------------------
Francka in drugo, (E. Kristan),
broi ------------------------------
Glad, (Knut Hamsun) roman,
broi. ----------------------
Gad je gnezdo, (VI. Levstik),
broi. 75c, ve*. --------------—
Gladi jator ji, (G. J. Melville Whyte), zgodovinski roman v
dveh delih, broi. -----------
Golem, (G. Meyring), roman
broi. 50c, vez. -----------------
Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milčin-
ski, ve*. -------------------------
Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broi— Hadži Mural (L. N. Tolstoj),
roman, broi........................
Heptameron, (Marg. Valoiska),
povesti, broi.------------------
Hči papeža, (H. Sheff), *godo-
vinski roman, broi............
Humoreske, groteske in satira, (VL Azov in Teffi), broš..... Idi jot, (F. M. Dostojevski), L, IL, III. in IV. zv. broi. (3)
80c, vez. (a) ---------------------
Vsi itirje broürani $3.00, ve*. $4.00. Igralec, (F. M. Dostojevski), i* spominov mladeniča, roman,
broi.............—--------------
Izgubljeni svet, (Conan Doyle),
roman, broi. ...-------------—
Is modernega sveta, (F. S. Fin-
žgar), roman, ve*. ------------
Is naših krajev, (Zofka Kve-
der), povesti ,ve*..............
Igračke, (Fr. Milčinski), črtice, ve*. -------------------------
Jeromkin krog, (A. Koževni-kov), povest za mladino s slika, broi. -------------------------
Jug, (P. Chocholouiek), zgodovinski roman, broi. 76c,
Jubilejni sbomik Onta Zupančiča, ve*.............t..................
Junak naiega časa, (M. J. Ler-
- montov), povest broi. ------
Jari junaki, (Rado Murnik),
humoreske, ve*. -----.....—-
Jurica Agičeva, (Ks. Sandor-
Gjalski), broi. 60c, ves---------
Kmečki punt, (A. Senoa), zgodovinska povest i* upora
slov. kmetov ve«............—
Kraljica mučenica, (Coloma-Poljanec) zgodovinski roman,
broi. ...........—...............
Kuhinja pri kraljici gosji noži-ci„ (Anatole France), broi.
76c ,vez.........—-----------------
Konfesije literata, (J. S. Ma-
char), sbirka spisov, ve*.....
Kasaki, (L. N. Tolstoj), kavka-
ika povest broi. ----------------
Kraljevi vites, (Michael Zeva-co), «godovinski roman v
dveh delih, broi. ...............
Knez Serebernjani, (A. K. Tolstoj), roman 1* časov Ivana
Grosnega. broi. ---------------
Kreutzer jeva sonata, (L. N. Tolstoj, roman broi-----------—
Ljudske povesti, (Fra/ic Jak-
iič), broi. —.i..........i......
Ljudska pripovedke, (L. N. Tolstoj), broi. ...........................
La Boheme, (Henry Murger).
roman, broi. .............—
Loteče sence, (S. H. Vajan-
ski), roman, broi------------
Lovski spomin, (Vladimir Ka-pus, broi. .....
$5.00
5.00
.45
1.50
1.25
.40
.40
2.50
.50
.45
.65
.75
1.10
.60
.20
.65
2.00 2.00 2.00
.45
.65
.45
.25
.25 .50 .65
.90
.25
.50
.35 .85
1.00
.75
.75
.35
.75
____ .50
.40
.75
.60
1.10
.75
.85
1.50
... .85
.76
.45
1.00 1.50
.75
.80
.75
______ 1.00
.75
.... 1.00
.66
.75
1.60
1.60 .60 .75 .75
_______ 1.00
.60 .75
Milan in Milena, (Ivan Cankar), ljubesenska pravljica, broi.............................
Marjetica, (Anton Koder), idila,
broi.......................................
Moderna knjižnica. I. SV. vsebuje Črtice in novele (Milan
Pugelj), broi. __________:_____
Mojo iivljenje, (Ivan Cankar),
ve*.......................„.............
Mosaenti, i* spisov A. P. če-hova, (Ivan Prijatelj),
broi. 85c, ve*....................
Morski vrag. (Jack London),
Muhoborci, (Fr. Milčinski), črtice, ve*..............................
Mlada ljubezen, (Aloj* Kraigher), roman, ve*. Miljonar brez denarja, (C. P.
Oppenheim) ve*. ____________
Medvladje, (Jože Pahor), socis-
len roman, broi. ...............
Mali klatež Tom Sawyer, (Mark
Twain), ve*____________________...
Na Bledu, (Rado Murnik), povest ve*____________________________
Na krvavih poljanah, (Ivan Matičič), trpljenje in strahote s bojnih pohodov bivžers slovenskega planinskega polka, ve*. . Naša vas, (Anton Novačan),
broi. 75c, vez. .._____________
Na krivih potih, (Žaljaki),
broi.................................
Ogenj, (H. Barbusse), dnevnik
deset ni je, ve*..................
Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, (Izidor Cankar, ve*......................._
Obsojenci, (VI. Levstik), povesti broi______________________
Občinsko dete, (Branislav Nu-iiČ), roman dojenčka, broi. Ob 50-letnici dr. Janeza Ev.
Kreka, broi________________________
Oglenica, (Fr, Zakrajiek), povest, broi. _____________________
Papežinja Fausta, (M. Zevaco),
roman broi. $1.50, ve*.___
Patrie, (H. Federer), povest is
irske junaške dobe, broi.____
Pertinčerjevo pomlajen je (E. Kristan), sanjska povest, broi. 75c, ve*. Plat zvona, (Leonid Andrejev),
novele, ve*_______________________
Povest o sedmih obešenih, (Leonid Andrejev), posvečena L.
N. Tolstoju, ve*. _________
Pov osti, (Fran Erjavec), ves. Po strani klobuk, (Damir Fei-
gel), humoreske, broi.____
Pol litra vipavca, (Damir Fei-
gel), ve*........................
Pingvinski otok, (Anatole
France), ve*. _____________...
Prelepa Vesiljica in druga ruske pravljice, (Cvetko Golar),
broi. __________________________________
Povesti, (Maksim Gorki), broi. Pustolovščine dobrega vojaka švejka v svetovni vojni, (J. Haiek), I. in II. del. ve*. _ Pasti in sanke, (L. Š. Orel),
kriminalen roman, broi____
Pikova dama, (A. S. Puškin),
povest, broš. ......................
Potop, (H. Sienkiewicz), roman, vez. I. del $3.25, II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani 6.00 Povestice, (Rabindranath Tago-
re), broi............................. .40
Polom, (Emile Zola), roman iz francosko nemške vojne 1870-71, 549 strani, broi. $1.60,
ve*. ....................................
Podobe is sanj, (Ivan Cankar),
ve*.......................................
Požigalec, (K. S.), broi. _______
Povesti, (Lovro Kuhar), broi... Predor, (B. Kellermann), socialen roman, broi............
Roman treh src, (Jack London),
ve*.____________________________________
Razne povesti, broi.................
Rim, (J. S. Machar), broi.
$1.00, ve*.........................
Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, broi. ___________
Samosilnik, (Anton Novačan),
deset povesti, broi. ___________
Sanin, (H. Arcibaiev), ve*____
Selo Stopančikovo in njegovi prebivalci, (F. M. Dostojevski), humorističen roman broi........................
Spomini Kriitofovega Pepcka, (Joseph Suchy), lično ves. Srce, (Ivan Albrecht) novele,
ve*. .......................................
Slika Doriana Grey a (Oscar
Wilde), roman, broi. .______
Svetobor, (P. Bohinjec), povest i* konca 11. stoletja,
broi.......................................
S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broi...............
Sosedje in druge novele (A. P.
Čehov), broi......................
Sisto a Šesto, ( Federer-Êolja-nec), povest iz Abrucev, broi. Srce, ( Amu i*-Miklavčičeva),
* k vzgoji mladine, ve«. _____
Spomini na Prešerna, (Erne-
stina Jeloviek), broi. ________
Srečolovec (H. Majar), povest,
broi. ...................................
Semosilnik, (Anton Novačan),
10 povesti, broi...............
Staroindijske pripovedke, (Jos.
Suchy), • slikami, broi________
Spoved, (L. N. Tolstoj), broi. Stepni kralj Lear in hiša ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev),
broi. ................M«.!»».............
Tarzan sin opice (Edgar R.
Burrough), broi. 75c, ve*. Tarean in svet, ( Edgar* R. Bur-
rough), ves. .....................
Tarsanove živali, (Edgar R.
Burrough), broi. 76c, ve*. Tarsanov sin, (Edgar R. Burrough), ves. —.......-—
Terzenova mladost v džungli,
.80
.65
.15
.86
1.25
.80
.75
.75 .60 .75 .60
.76
----- 1.60
1.25
.40
1.00
1.25
.76
.50
.25
.40 2.00
.40
______________ 1.25
.45
.50 .50
.75
.50
1.00
.40 .76
2.75
.40
.40
1.00
.40
.66
.75
.75
1.50
.75
.40
2.60
1.00
.60
1.25
_____ 1.25
1.00
2.00
.75 .25 .50
.75
1.30 .50
1.60
.75
.85 1.50
1.25
.80
.60
.90
.50
.75
.60
.36
1.50
.75
.36
.75
.35 .40
.60
1.00
1.00
1.00
1.00
(Edgar R. Burrough), vez. 1.00 (Vseh 6 knjig $4.60.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broi. 75c,
ve*.________..........
Tri povesti, (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkaza, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek), broi.............................
Tri	(G* Flssbert),
Tik sa fronik jpDamir Feigel),
Udovica, (I. E. Tomu ), povest,
broi. 60c, vez. ..............
Umirajoče duie, (lika Vaftte-Burgerjeva), zgodovinski roman is baročne Ljubljane, broi. $1.25, ve*.....
Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, ve*. .........
V	Ameriko in po Ameriki, (A.
Kristan), broi....................
Višnjeva repatica, (VI. Levstik), satiričen roman v dvel)
delih, broi. $2.00, ve*._____
Vites is rdeče kiie, (A. Du-mas), roman is časov francoske revolucije, -broi. 75c, ve*. Vladka in Mitka, (Zofka Kve-der), ve*.......................
V	noči in ledu, (F. Nansen),
potopis ekspedicije na severni tečaj, s slikami, broi. 1.00
V	oklopnjaku okoli sveta, (R.
Kraft), v dveh delih, brol^H
V	robstvu, (Ivan Matičič),
roman tuge in boli, vez. ...
V	zablodah, (France Bevk),
roman, broi. _________
Zadnja pot kapitana Scotta, (Pavel Kunaver), potopisne črtice skspedicije na severni tečaj, broi. ...........
Zadnja kmečka vojska iA. Še-noa), zgodovina kmetskih uporov v 14. in 15. stoletju, vez............................. iS
Zadnji val, (Ivo Šorli), roman,
broi. ...............................
Zločin in kasen, (F. M. Dostojevski), roman v dveh delih, vez. _________j.________________
Zapiski is mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, vez.............................t.....
Za miljoni, (A. K. Green) roman, broi____________________________
Želesna peta, (Jack London), socialen roman, v dveh delih, broi. _____________________________ 1.00
Zmote in konec gospodične Pavlo, (Ivan Zoreč), broi. Za srečo, (Fr. Malograjski),
povest, broi. _________________
Zvonarjova hči, (Miller-Ster-
žaj) povest, broi. ______________
Znanci, (Rado Murnik), povesti in orisi, vez...................
Ženini naše Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman,
broi. ..._____________________________
Z ognjem in mečem, (H. Sien-kiewics), povest iz davnih let,
681 strani, vez.................... 3.25
Zlatarjevo zlato, (Avgust Senoa), zgodovinska povest
iz 16. stoletja, broi----------- .75
Zgodba o nevidnem človeku,
(H. G. WeUs), broi..............35
Zgodbe iz doline šentflorjanske,
(Ivan Cankar, broi............. 1.00
Zabavna knjižnica, vsebina: Zločin in madež, Mojster Roba, in Mladih, zanikamežev
lastni životopis, vez..............85
Zeleni kader, (I. Zoreč), povest, brož. *...........................
Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), broi.......................
Zbrani spisi. Val. Vodnika, broi. __________________________________
1.00
2.25
2.25 .65
.40
.40 .50
.85
.35
.45
.60
.35
SLOVENSKI PISATELJI. '
Cankar Ivan: Zbrani spisi:
I.	zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika ,izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ______________ 2.00
II.	zvezek: Črtice in povesti ter KritiČnf in polemični spisi, vezana ...................... 2.00
III.	zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ______________________ 2.00
IV.	svesek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci vez. 2.00
V.	zVezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, ve*ana ................................ 2.00
VI.	svesek: Ob *ori, Življenje in smrt Petra Novljana in Hiia Marije pomočnice, ve-*ana ............—................... 2.00
VII.	zvezek. Mimo življenja. Črtice in novele ter Kri-tični.spisi, vezana................2.00
VIII.	svezek: Gospa Judit, Križ na gori; Potepuh Marko in Kralj Matjaž, vezana 2.00
IX.	zvezek: V mesečini; Martin Kačur; Nina; Iz Otta-kringa v Oberhollabrunn, vezana ............................. 2.00
Ffeiigar F. S. Zbrani spisi:
IV.	zvezek: Dekla Ančka in Srečala sta se, vezana ...... 1.00
V.	zvezek: Boji. Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, vezana ...................... 1.25
VI.	zvezek: Sama. Kakor Pelikan. Rolte4ar. Nai vsakdanji kruh In Tri črne žene, vezai.a........................ 1.60
(Vse tri knjige skupaj $3.60.)
Levstik Frant Zbrani spisi za
mladino, ve*.______________ 1.25
Meselj Fran-Podlimbarsklt
Zbrani spisi, fina vesba.
" I. svesek. Slike in črtice, Gorski potoki In Tovarii Dam lan broi. $1.60 ves..... 2.00
II. svesek: Potresna povest, Moravske * slike, Vojvods
Pero in Perics ter črtice,
breé. $1.50, ves. ___________________ 2.00
Oba skupaj, broi. $2.75, ves 3.76
Pregelj Ivan, zbrani spisi:
I.	zvezek. Štefan Golja in njegovi. Tolminske novele, broi.* $1.36, fina vesba .... 1.75
II.	svepek: Bogovec Jernej. Balade v prozi, broi. $1.35, fina vezba _______________________ 1.75
IV. zvezek. Zgodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sveta noč vez. ...___..___1.75
Tavčar Ivant Zbrani spisi.
III.	svezek: Otok in struga, Tiberius Pannocius, Kuzov-ci„ Vita vitae mesae, Janez Solnce, broi. $2.10, vezana __________..________________ 2.50
IV.	zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali. Izgubljeni
Bog in Pomlad, vez. ______ 2.50
V.	zvezek. Izza kongresa_____2.50
VI.	zvezek: Cvetje v jeseni in Visoika kronika _____________ 2.60
Trdina Janes: Zbrani spisi, fina ve*ba, vsebina:
I.	sv.: Bahovi huzarji in Iliri ter verske ba>ke stare in nove ............................ 2.00
II.	sv.: Bajke in povesti o Gorjsncih ____________________ 2.00
III.	sv.. Bajke in povesti______2.00
IV.	sv.: Bajke in povesti____2.00
V.	sv. Ixprehod v Belo Krajino __________________________________ 2.00
Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vexba):
I.	zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboitvo in bogastvo,
. Jesenska noč med slov. polharji, Juri Koxjak in Domen _________________________________ 1.50
II.	xvexek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ženitev in Grad Rojinje .1_______________ 1.50
III.	xvexek: Kloitrski žolnir
in Deseti brat _________________ 1.50
IV.	xvexek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemiki val-pet, Dva Brata, Božidar Tirtelj, Koxlovska sodba v Viinji gori Črta ix življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ____________________ 2.00
V.	xvexek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu. v rojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach. Bela ruta, Bel denar Na Kolpskem ustju in Doktor Zober......................2.60
Kersnik Janko. Zbrani spisi, broürani
I.	xvexek: Agitator ______________ .75
II.	xvexek: Lutrski ljudje, Testament ___________—
III.	xvc«ek: Roilin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh ....................................
IV.	xvexek: Gospod Janex, Kmetske slike, Humoreke, Povesti xa ljudstvo ............ 1.25
V.	xvexek: Pesmi, Berite, no-
ivce Kritike, Komentar .... 1.50
VI.	xvexek: Njegovo delo in doba, I. seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seiitek: Novelist in Politik 2.50
IGRE.

Anfisa, (Leonid Andrejev),
b roži rana .......................
Beneiki trgovec (Wm. Shakespeare), vezana ....................
Čarlijeva ienkev—Trije Ženini (F. S. Tauchar), dve žalo-
igri enodejanke, broi.........
Golgota (M. Krlež), drama r
treh dejanjih _______r.____________
Gospa s morja (Henrik Ibseci), igra v petih dejanjih, broi.... Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh*dejanjih s prologom in
epilogom ................................
Julij Cesar (Wm. Shakespeare), vezana ..........................
Mac bet h (Wm. Shakespeare),
vezana .......~..................
Othello (Wm. Shakespeare),
vezana*................................
Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v šestih scenah .... Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih,
vezana .............................
Sen Kresn« noči (Wm. Shakespeare), vezana ______.............
Umetnikova trilogija (Alois Kraigher) tri enodejanke, ki so celota zase. Broi. 76c., vezana ________________________
.60
.75
.26 .b0
.60
.26
.75
.76
.75 .50
.85 .76
1.00
človeškega telesa; U. del: Smernice zdravega Življenja.
Ilustrirana, vezana__________
Zgodovina slovenskega naroda
(Dr.. Josip Gruden), 1088
strani .ilustrirana ________________
Zgodovina socializma v Srbiji
(Fran Erjavec) ____________________
Zgodovina Srbov. Hrvatov »n Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka brožirana, I. sv. 86c; U. xv. 75c; oba xvezka aku-
paj ......................................
Živčevja človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez.....
ALBUMI S SLIKAMI.
Tratnik Franc: Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik .....
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODAR SKO SOCIALNI SPISI, UC-NE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE.
... .85
1.25
PESMI IN POEZIJE.
Akropolis in piramide, (Ant. A-ikerc), poetični sprehodi po
Orientu, fina vezba---------------- 1.25
Atila v Emoni in Romanca,
(Ant. Aškerc), brož.............
Balade in romance in Stara
pravda, broi...........................50
Basni, (Jean de la Fountaine), iz francoščine prevel I. Hribar vez. ..............................1.00
Jadranski biseri, (Ant. Aškerc),
fina vezba _________________________ 1.25
J ob in Psalm 118, (S. Gregorčič), ve*. ............L______....___ .75
Junaki, epske pesnitve, (Ant.
Aškerc), fina vezba _____________ 1.25
Moderna francoska lirika, (Ante
Debeljak), vez...................... .76
Mučeniki. slika iz naše protire-
Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata ______________ .25
čuda in tajne življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno Živ-
ljenjeslovje _____________________85
Čitanka o higijeni, (dr. Ivo
Pire), * 236 sliakmi ve*......... 2.00
Domači zdravnik, (pr. Kneipp),
feroš...................................... 1.00
Elem enti moderne izobrazbe (I.
Molek), broš. 60c, ve*.___.75
Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma
(Abditus), brož. _______..... .60
Ilustrirana lope maska, navodila sa žminkanje vez.________ 1.50
Materinske pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Ma~ tija Ambrožfč) s 30 slikami .40 Jugoslavija (Ant Melik) L in
II. del. broi. $2.50, vez. .... 3.50 Kari Marx, njegovo življenje in
njegov nauk, (M. Beer)__ .60
Kletarstvo, (Bohuslav Skali-
cky), brož. $1.75, vezana ____ 2.25
Kratka srbska gramatika (Dr.
Joaip Mencej) ____________ .25
Kratka sgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija
Pire) ________________________________40
Mezdno delo in kapital, (Kari
Marx), broš. ..........................25
Misterij duie (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije,
vezana —---------------- 1.25
Naš jezik, (dr. Joža Glonar),
vez_______________________________________ .25
Naš sadašnji "ustavni položaj
(Dr. Stefan Sagadin) _______ .76
Narodnogospodarski eseji _______ .35
O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do u-stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896). (A. Kristan),
broi. $1.00 vezana ___________
O konsumnih društvih ............
Osmutek slov. nar. gospodarstva ______________________________________
Politika in zgodovina (Dr. Drag
Lončar), broi. _______________
Praktični socializem, broi.___
.50 J Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broi.
60c, vezana ....................
Proletarska etika in morala
(Ivan Molek), broi. __________
Prva pomoč, (dr. M. Rus), s
40 slikami, broi. __________________
Psihične motnje na alkokolslu
podlagi, broi. $1, ve*._____
Rastlinstvo naših Alp (F.
Seidl) .................................
Razvoj Socializma od utopije do znanosti (Friderik Engels,
prevel M. Žagar) _______________
Roparska trojica (Claessens-Molek)
RAZNO.
Ameriški Družinski Koledar,
letnik 1916, vezan ___________
letnik 1919, vezan ............
letnik 1920 vezan ____________
letnik 1922, ve*an _____________
letnik 1922, brož. ..............
letnik 1926, vezan ______________
letnik 1926, vezan ...........
letnik 1927, ve«an ............
letnik 1928, vezan ......_____
letnik 1929 vezan _____________
letnik 1930 vezan ..............
Cankarjeva slika na dopisnicah,
2 za ....................................
(Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva žtevilka z njegovo
sliko.......................................
Kres, vezan, letnik 1921-22 ____
Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav _______
O zdravstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet. Blei-
weis-Trsteni*ki) ___________________
Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak .............................
1.25
4.00 .26
1.60 3.60
.50
.40 .60 .66 .75 .60 .75 .75 1.00 1.00 1.00 1.00
... .05
.10 1.50
.40
.10 3.60
1.25 .10
.60
.50 .10
.75
.10
.80
1.50
.75
.35
formacije, (Ant Aškerc), fi-	Moiefc) ................................85
na vezba .............................. 1.25 slo**b*ki pravopis, (dr. A. Btc-
Mlada pota, (Oton Zupančič), I znik>» broi- ----------------------- .40
..............................40
.60
-------- 1.25
.60 .75
_ .85
znik), broš. Socialni ideali In Kako si je človek vstvaril boga. (Molek-
Keracher) broš....................
Slovenska kuharica (S. Felicita Kalinšek), vez.> 666 strani,
ilustrirana ...........................
Smernice novega življenja (Dr.
K. Ozvald), brož................
Spol, ljubezen — meterinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba
Sprotna kuharica, vezana _______
Strokovne organizacijo v Sloveniji, brož__________________________
Svetovna vojna in odgovornost socializma (E. K.) broi. .... Uvod v Buddhizem (Jos.
Suchy) ...—.....................
Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ----------------------
Vladar, (Niccolo Machievelli),
broi. —___________________________
, V novo deželo (E. K.), broi.....
ali kon-
sum .—.................................
Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani .........................~......
Zadružni koleder 1930, izdala Zadružna založba v LJubljani ;60 1.25 Za staro pravdo (Fran Erja-
- „ I v«c .......................................
110 Zbirka domačih zdravil, s poljudnim opisom človeškega telesa, broi. _________________________
Zbirka rudarskih in fužinskih
Vrazov (J. Bezlaj) ___________
26 Zdravje in bolezen v domači hiši Dr. Just Bačar). I. del:
brož.
Poezije, (S. Gregorčič), I. zve
zek„ vez...............................
Poezije (S. Gregorčič), II. zvezek, > vez. Poezije, (S. Gregorčič), ilustrirana izdaja, velik format,
ve*. ----------------------------------- 1.60
IPoesije, (Dragotin Kette), ve*. 1.10
Poosije, (Fr. Levstik), ve*....... ,80
Pesmi življenja, (Fr. Albrecht),
ve*. ......................................
Pesmi, (Srečko Kosovel), broi Pohorske poti, (Janko Glaser). broi.
Primož Trubar, (Ant Aškerc), zgodovinska epska pesnitev,
Solnce in sence, (Ante Debeljak, broi. ...........................
Slutnje, (Ivan Albrecht), broi.
s, ,	. i« u ,	• J" v novo tfeSelo (K. 1
Sleske potmi. (P. Be*ruč), ve*. .60 zMfjrll, ___J . .
Plamteči okovi. (Mile Klopčič),	proda,.I
broi. 85c, ve*.........................
Pesmice is prirode. (VI. Kapus),
broi. -------------------------------------
Sto let slovenske lirike, od Vodnika. do moderne, (Cvetko
Golar), broi. 90c, ve*. _______
Strup ia Judejo, (J. S. Machar),
v«-----------------------
Trbovlje, proletarske pesmi, (Tone Seliikar), broi. 60c,
Svojemu nar<Klu (Val. Vodnik),
broi.............................
V zarjo Vidove, (Oton Zupančič), pesnitve, broi..................401 Sestava, delovanje in nega
.66
.50 .46
.60
.46
.76
.35
5.00
.60
.40 1.40
.25
.50
.25
1.40
.50 .25
.10
.60
.60
.65
.80
ANGLEŠKE KNJIGE.
All Quiet on the Western Front, (Erich Maria Remarque, naj-
boljii opis svetovne vojne____ 2.50
American Communism (James
Oneal) vezana ..................' 1.50
Anarchism and Socialism (Geo.
Plechamoff), vez.................60
Ancient Lowly (C. Osborne Ward, dve knjigi, 1313 strani, vezane .......................... 5.00
Ancient Society (Lewis H. Morgan, vezana ..................... 1.50
Boston (Upton Sinclair), novela .0 življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilizaciji, ki ju je poslala na električni stol.
Dve knjigi ............................ 3.50
Brass Check (Upton Sinclair) Slika korumpirano8ti kapitalističnega žurnalizma, vez. 1.20 "Debs, His Authorised Life and Letters" (David Kalsner),
vezana v platno ................... 1.00
Debs end the War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto
na sodišču ............................25
Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez
zdravil, broširana ................ 1.00
End of the World (Dr. M. Wil-
hclm Bolsche), vez..............60
God and My Neighbor (Robert
Blatchford), vez................. 1.25
Goose-Step (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokoŠol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vez. 2.00 Goslings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota .... 1.20 Junglo (Upton Sinclair), povest
i* čikaikih klavnic ............... 2.00
Jimmie Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnega
agitatorja med vojno............ 2.00
Karl Marz, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht) vezana ..........................«...
King Coal (Upton Sinclair), povest iz štrajka coloradskih premogarjev L 1913-14. Vez. 1.60 Law of Biogenesis (J. Howard
Moore), vezana .................60
Life end Death (Dr. E. Teich-
mann), vezana ...................
Money Changers (Upton Sinclair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize L 1907. Zanimiva vse skozi, vezana___
Oil (Upton Sinclair), novela,
vezana .................
Outline of History (H. G.
Wells), vez., 1171 strani .... Physician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači *drav-
nik, vezana .........................
Republic of Plato vez. Right to ba Lazy ( Paul Lafar-
gue), vezana _________________
Roberts Rules of Order, ve*.___
Savage Survivals (J. Howard
Moore), ve*ana ....................
Science and Revolution (Ernest
Unterman), ve*. ______________
Sez Science (Jos. H. Greer. M. D.), znanstvena raaprava o
spolnih problemih, vez.........
Social Revolution (Karl Kaut-
•ky), vezana .....................;
Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoce spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne-
sote, brož...........................
Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis),
vezana ....................................
They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los Angeles», broširana ________________
The Cry fer Justice (Upton Sinclair), vezana..........................
The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana ....................
The Social Revolution (Karl Kautsky), vezana ................
Universel Kinship (J. Howard Moore) izredno zanimiv spis
dokazov evolucije, vez.........
Vital Problems in Sociel Evolution (A. M. Lewis), vez.....
Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič V
vezana v platno ....................
Walls and Bars (Eueene V. Debs. — Njegova poslednja
knjiga, vezana .................... l ou
Naročilom priložite fcoštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo proštnine prosto. Klubom in čitalnicam pri večjih naročilih popust.
PROLETAREC,
3639 W. 26th Streot, Chicago, 111.
.60
1.50 2.60 6.00
2.00 2.00
.60
1.50
1.25 .60
1.00 .60
.60
.60
1.00 2.00
.60
.60
1.26 .60
.50
1.50
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik
"PROSVETA"
Sti
• sa celo leto $6.00, pol leta $3.00.
Ustanavljajte nova društva.
Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in ' ss tajništvo le:
2657 S. LAWNDALE AVE.,
j
CH1CAGO. 1LL.
J
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trgovina s mešanim blagom.
Peči in pralni stroji naia
posebnost.	"
Tel. Herminie 2221.	I
NAZNANILO IN ZAHVALA
Neizmerna žalost je zasenčila nai skromni domek, ko smo dne 23. februarja dobili telefonično obvestilo, da je bila ubita v avtomobilski nezgodi, vračajoč se domov, nasa nad vse ljubljena 19-letna hčerka, oziroma sestra
MILDRED V1DRICH
Bila je aktivna članica drus. Friendly City SNPJ., katero ji je izkazalo nad vse lepo svojo sestrsko in brat-• sko ljubezen ko je ležala na mrtvaškem odru in na njeni poslednji poti. Pokojnica se je veeelo pripravljala na poroko z zaročencem Frank Jakobetom, katerega je neizmerno ljubil*. Dovršila je viijo solo z odliko, trgovski tečaj, ukvarjala se je mnogo z glasbo in se vežbala v modernem gospodinjstvu. — Bila je splošno poznana v tem mestu in več tisoč ljudi vseh narodnosti se je prišlo po» sloviti od nje, ko je ležala v rakvi. 145 avtov s skoro tisoč ljudmi jo je spremljalo na pokopališče. Bila je vsa v cvetju — tri voze vencev in rož je bilo v sprevodu. Prejeli smo nešteto sožalj pismeno in brzojavno.
Hvala vsem, ki so nam bili ob strani v najbridkejši uri: dobrim sosedom, ki so prvi prišli in nas tolažili, članicam druš. št. 600 SNPJ., društvu "Friendly City" SNPJ., vsem številnim darovalcem vencev, vsem, ki so nam izrekli sožalje, sorodnikom in drugim za udeležbo pri pogrebu, slovenski godbi Mozham, kvartetu slov. pev. in ¡zob. druš. "Bled", bratu Culkarju, predsedniku "Friendly City" m sestri Ani P. Krasna za lepe poslovilne govore ob krsti in na grobu pokojnice, in vsem, ki ste nas obiskali.
Draga nam Mildred, pogrešamo Te, neizmerno hudo je nam po tebi. Tvoj grob je naš oltar.
Žalujoč« ostali:
Andrej in Frančiška Vidrich, starši; Irene, se-strica; Henrik, bratec.	"^n
Johnstown, Pa., dne 28. februarja 1930.

A Jugoslav Weakly Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, S. P.
JJmirtarcc

OUR AIM:
EDUCATION, ORGANIZATION, COOPERATIVE, COMMONWEALTH
> NO. 1175
P»bli.h.d W—hly «> 3839 W. 2«th 3».
CHICAGO. ILL. MARCH 20th. 1930.
T.l.phon.i Rockw.ll 2864.
VOL. XXV.
WANTED: SOME WHITE HOUSE COURAGE
Is the London conference on disarmament degenerating into an international crap game?
• What has become of the high idealism generated by the visit of Ramsay MacDonald to Herbert Hoover?
There are forces at work very actively, in the United States, to sabotage the conference and make it futile, by harping on political strings, throwing "the fear of God" into Herbert Hoover so that he will not insist upon any real decrease of armament.
The newspapers which are backing this effort of the militarists unfortunately have wide circulation. They have succeeded in cresting a spirit of cynicism on the part of vast numbers of the people, a feeling that nothing will be accomplished.
There is one man who can reverse the situation—if he has the courage.
That man is Herbert Hoover.
All he needs to do is to issue a blast against the militarists and big navyites, and the great majority of the American people will rally to his support in any genuine effort to cut down armament. Thus far, he has not shown the necessary courage.
Ramsay ought to get Herbert on the long distance and inject some stiffening into his backbone.—Milwaukee Leader.
FUNDAMENTALLY UNSOUND
The present depression will be recovered from—in course of time. We hope that spring will bring large building operations which will help some. If employers could be induced to shorten hours, the recovery would be much speedier.
We must disagree with the financial writers who, ever since the stock crash, have kept repeating that the industrial condition of the country is "fundamentally sound."
Exactly what is wrong with it is that it is fundamentally unsound.
There wouldn't be any crashes and depression if it were fundamentally sound.
The fundamental unsoundness of the industrial condition is the private ownership of the great industries.
They are formed and based upon the making of profits for a few—not upon service to all.	•
As the little monthly called Humanity says, "There are no words that can make this fact hideous and ghastly enough: that present society and its institutions are organized for the purpose of enabling the few to live of off the many."
Correct this fundamental unsoundness—by the socialization of the great industries— and there will be continuous prosperity for all.	*
While it remains uncorrected, the' up and down process will not only continue, but the "up" part of it will continue to be filled with poverty, while the "down" part will continue to be worse.
The only reason a period of capitalistic ' prosperity" seems rather good is because it bomewhat better than a period of depression. Kerosene lamps seemed good in their day, because they were better than tallow candles, so long as there were no electric lights to compare them with.
As the change to socialization will not be made immediately, it is necessary to urge that all steps possible be taken for the relief of the unemployed and for the furnishing of employment. Let the hours of labor be cut down so as to take up the slack. — The Milwaukee Leader.
SPEAKING OF SLAVERY
Those who think that Socialism will enslave thinking and writing should go to Boston and investigate the censorship of plays, books and magazines. We couldn't do a better job than the capitalist politicians are doing there.—The New Leader.
A NEW "PERIL"
A man was found wandering about the streets of Washington who could not remember his name, address, or what Hoover commission he belonjped to.
TWO KIND OF UNEMPLOYED.
Thst the unemployed on the upper end of the scsls ant not suffering and why they are not is shown from the testimony of the vice-president of the Roister Radio Corporation who admitted that he had mode a tm* profit of 92,081.219 on sa original investment of SltfOO in 1912. The gross income had been over
.	^„k»,.,_.*,,.. . i. •	. a, . .
SEARCHLIGHT
By Donald J. Lotrich
MORE EDUCATION NEEDED
What can Socialists hope for from the kind of man who visited my office the other day?
He came in wearing that puzzled and slightly forlorn look which story writers tell us spreads over the features of a man who is hit by a bullet. Plainly, something had happened to him. What was it? He answered the question with his first sentence.
"Well, I lost out," he said. Tm out of a job now and nobody seems to have anything for me to do. You can't buy a job these days. They look me over, see that I'm old and turn me down." He shook his head in a puzzled manner and then asked: "What do you suppose I'm going to do?"
I admitted that I didn't know, and then he asked another question.
''What do you think is wrong with this country, anyway?"
This time I knew the answer.
"Capitalism" I replied.
And then he threw his bombshell at me: "Capitalism!" he exclaimed in disgust. "Capitalism, nothing! Why what would we do without capi. talists? It's the rich men who give us work; if it were not for the rich
REFLECTIONS
President Hoover predicts that within 60 days the present unemployment crisis will vanish. This statement may sound as good news to the public in general, but nevertheless we are inclined to believe that this propaganda was circulated to impress the minds o the masses of employed that prosperity is just around the corner. The capitalist press is doing all in its power to attract the public's attention to the wet and dry wrangle now carried on in congress. With big black headlines across the front pages they try to hide the present unemployment crisis. However their attempts have been futile. Huge demonstrations o'f the unemployed after all did get the front page of the press and along with it came Hoover's statement. It can safely be said that it will take many a 60 days before the working conditions will get
to where they ought to be.
see
The dramatic committee of branch No. 1 JSF. is busy preparing the oncoming event. This time they have selected s comedy "Vdova Roslinka", a farce in three acts. The play takes place in Slovenia, Gorenjsko. In this play we find a widow who is very much in love with her daughter's sweetheart. Not knowing of their love affair she takes.it for granted that she is the only one whom he love^ -until Gasper and Jemejec spoil the game. The entire play is full of merriment snd laughter and as laughter £ good for the health don't forget to attend on March SOth at the C. S. P. S. hall on 18th and May 8ts. Tickets are on sale by all members of cast and branch at 76c.
0 0 0
On april 27th the Slovenes of Chicago will have the opportunity to see "Kovscev Student" given by chorus "Sava". Watch for further JoIm Rak, Jr.
there'd be nothing for anybody to do."
Now, I repeat, what can Socialists hope for from a jobless man who takes such a view of things?
There he stood, 60 years of age but still strong and apparently of sound mind, discarded and unwanted, helpless and hopeless—and declaring his belief that rich men are necessary in order to provide jobs for poor men.
How many people are like that? How many are there who feel that the working class will not be able to use the tools of production and distribution ^unless those tools are owned by a small group of people who do nothing more useful than reap profits from the labor of their fellow men? How much more agitation and education is necessary before the great mass of capitalism's victims can envisage a society in which the great storehouses of nature and the gigantic tools which civilisation possesses will be grinding out happiness and leisure and eduaction and culture —all for the benefit of mankind— instead of profits for a few people? —Reading Labor Advocate.
The March copy of Circlite has just reached us. It is a monthly bulletin published by the Young People Socialist League of Chicago. We are glad to recjeve the Circlite and hail it as a big step in the building of the young comrade movement Out of town contributors ad interest to the Circlite. We hope that our Circle friends continue in their task enlarging the issue as the movement gains momentum.
e • o
Dr. Andrew Furlan had a sudden attack of appendicities for which he had undergone an operation last Tuesday. He is doing nicely and should be at home in another week. At present he is convalescing at the St. Anthony's Hospital.
o o o"
The "Widow Roslinka" is the title of the comedy to be played on Sunday, March 30, 1930. It's but a week from Sunday snd our folks are going at it will full steam to give the people many hearty laughs. Tickets are 75 cents. The play is scheduled for C. S. P. S. Hall. o*o
Slovenes do not have much interest in athletics. At least one would judge so from the attendances at the basketball and bowling contests within the past four months. Some of the young folks and a very few of the more intimate elders manage to patronize them. The Pioneers will play the last basketball game for this season on Saturday night March 29, 1980 at the Franklin Park Gym at 14th A Kildare. We urge our people to attend this game-Admission is 25 cents.
Cook County Socialists are very busy these days. The delegate meetings are being held more frequently. This week members of the National Executive Committee and particular, ly Morris Hillquit will visit here. On Sunday March 23, Cook County Socialists will hold a membership meeting at the Douglas Park Auditorium at Ogden and Kedzie Avenues. • • o
Another moral victory for the Labor Party of England was written into the records of the House of Commons. Phillip Snowden, the iron man, who recently was acclaimed the British hero of the reparation conference told the Tories, plainly and simply, that conditions have been bad when the ^abor government took office; that improvements could not be expected in such a short time. The budget was a sore spot for the Tories. They fully expected to turn the Labor ! *arty out of power but all the Liberals gave the government party
a comfortable margin after the votes were counted.
• so
Now that the reorganized U. M. W. of A. have taken the reigns from J. Lewis a lot of hard work awaits them. To bring the union back into the ranks of the mighty will require a lot of work and energy. But we feel that Alexander Howat and his co-officials can do it. The convention wasn't as bright for us onlookers as we had expected» but the main policies were carried thru as originally predicted. This new union gives less power to those governing the organization and puts more unto the shoulders of the rank and file. Sometimes that is good especially when a poor official is in office. Yet that may be extremely bad if the hands of the new progressive will be tied by the rank and file.
ooo
One blemish the convention of miners in Springfield must carry and that because it permitted a seat to Frank Farrington. This gentlemsn you will remember is the same person who some years ago accepted a position with one of the powerful coal corporations of Illinois at a salary of 9225,000 per year. This set the labor ranks and particularly the miners in an uproar. Now after fhree years he comps back as a lost lamb, and receives the support of the rank and file. That's what makes us believe that the rank and file is not capable of telling good from bad. And this same ignorance may hinder the progress of the progressive leaders.	• . • •
Everybody is talking about this unemployment situation. It is the same everywhere is seems. Not only in Chicago, Illinois, or the U. S, A. but the same conditions prevail in England and other countries. It is an economic breakdown. And the leaders of industry are trying to smooth it up by talking public improvements, and municipal building operations. The rich boys can start many a thing in their favor. Take the last stock market crash for one example; take this unemployment era for another. Wages are so low and this is the best way of bringing the wages down. Men don't earn enough to cover the cost of necessities, in many lines. But as bad "ft things are we have hopes that they will soon improve.
ooo
| Out of all this pops the same question, will the workmen learn anything from it? They should. And the one thing they should learn is to take note of who is doing all this and make sure that those responsible don't fret into office apain.
THE ONLY SCRAPPING DONE SO FAR
I
itmnti»Miii»ii,
THE SOCIALIST PARTY AT WORK
Party Policy Discussion Urged
All party members sre urged to write to the national office or to talk with members of the N. E. C. on their stops for speaking engagements about the matters on the agenda of the Los Angeles meeting. With the increase in activity and membership it is more necess. ary than for years to have the N. E. C. know the feelings of the members on various matters.
The agenda tentatively includes discussion of these topics: Congressional campaign, national aid to state campaigns, removal of national office to Washington, . D. C., time and place of national committee meeting, international relations, trade union relations, meeting of Socialist trade unionists in connection with A. F. of L. convention in Boston, snd new literature. The executive secretary will welcome suggestions for other topics that need to be dealt with.
Our Press
Another Socialist newspaper may be started in the near future, if plans of Covington Hall and George T. Pickett go through. The Socialists, cooperators and union men in Louisiana, Texas and Oklahoma are planning to take over the weekly paper of the Llano Cooperative Colony.
Bohemian Federation
The Marxian Federation which last fall joined as an associate body has now decided to join the Bohemian Federation en masse as active members. The Federation in Chicago will reorganize by city wards and the election of a new executive committee will take place in March. The Federation voted to pool its funds with Bohemian trade unions and raise 9150,000 for the erection of a Workmen's Home. The Chicago branch of the Federation is taking an active part in the celebration of the eightieth birthday of President Masaryk of Czechoslovakia, the son of a working man, who is a scientist and a thinker who spent ten years of his life in studying Karl Marx and his works and wrote a widely accepted scientific book on the economics of Marx. Masaryk is a friend of Karl Kautsky, Ramsay MacDonald, Victor Adler, Emii Vandervelde, and other well known Socialists.
Florida
State secretary Edson sends out a letter to members, former members and sympathizers of the party in Florida as the beginning of Florida's part in the national drive for 30,000 new members. The letter reviews the present stand of the Socialist Party on various public matters and stresses the gains that have been made in organizational activity in the past year.
Illinois
The Illinois Socialists met in state conference and nominated a state ticket and candidates for Senate and House of Representatives. For United States the party is running George Koop, well known member of the Typographical Union. For Congressman at large, Morris A. Gold and Dr. Emil Z. Levitin. For state treasurer, John T. Whitlock is being run and Meyer Halushka is candidate for superintendent of public instruction. George Chant, Florence H. Kirk-patrick and Victor Firontini were nominated for trustees of the University of Illinois.
The new state executive committee is Adolph Germ-er, Henry Duel, George Chant M. V. Halushka, M. Weinnb, Clarence Senior, Frank Manning, Ralph Mc-Alister, L A. Anderson, J. E. Mahoney, Fred G. Wel-lman, R. C. Dinsmore Andrew Lafin, J. T. Whitlock and Page Miller of Aurora.
WMmisin HHH
Milwaukee has formed a committee Ho feed the unemployed. Mayor Hoan placed his secretary in charge of the work and hired one of the best chefs in the city to cook the meals. Arrangements have also been made to house those who are homeless.
GROWTH OF THE PARTY
IN SPAIN

During 1929 60 branches in various provinces of Spain joined the Socialist party. In addition seven branches with a total of 449 members applied for admission, to begin paying their contributions in 1930.
?2 7^C* V29' 'he Party had 268 b™ch<* with
,a„Tbm' whereas on the corresponding date in 1927 there were 206 branches with 7,940 members.
In addition to the members affilated through the branches there were 436 individual members, as compared with 21 at the etid of 1927. The total membership of the party is therefore 18,193, while at the end of 1927 it was 7,961. There has thus been an increase of 5,232 or over 65 per cent during the two years.—Labor and Socialist International.
OR TO THE NO-MORE-WAR SOCIETY
H?"* theu**]]y bi* M*** of the three-fisted, he-he-man police commissioner of New Yoric, Grover Whalen was a little book to be carried by every policeman. This volume contains all sorts of instruction as to what may be done in every conceivable emergency, and lists all the city agencies where inquirers may be sent
The story goes that one sturdy cop was approached by a tearful woman who complained that her husband had been beating her regularly for some time. Where should she go to see that it should not happen again? The man in blue thumbed patiently through his new compendium. At last he had it. "Here it is,", he
aoout ut to the Wimmuns Internaahunnul League fer Peace an' Fr*edom."-The World Tomorrow.
They Get Truthful.
of	' on,7	bone snd a hsnk
mSui^tL *mAn'on,y •jac' •dron# •nd •