Komintentom banke ponujamo isto« Mjmi 19.00 foto: N, JUHNOV Stefan smej UBOJ kitarista in brodarja POLJOOPSKRBA VESTNIKOV KOLEDAR VREME 23.05 22.5B 22.49 22.41 22.39 22.27 22.14 21.44 20.42 19.27 Gospodar svojega le za vrati stanovanja Trgovin* MARIBOR, tel.: (062) 363-984 Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-048 nove spodbudne obrestne mere za sred stva na vpogled in depozite, prodaja deviz podjetjem po ugodnem te. • rezervni deti za kosilnice GRAMIP in molzne stroje VITREX h* dUšika Ruše kimonov Mzaliv VEC kot morje IN SONCE HTP SIMONOV ZALIV, d.d. IZOLA telefon: (066) 62-221, telefaks: 62-222 Ali bodo PAN-AGRO prijavili ministrstvu za delo str. 4 ki se poleg odlične učinkovitosti odlikuje še z majhnim hektarskim odmerkom, preprosto uporabo m le malo obremenjuje oko- Edini. ki je v teh dneh izkoristil svojo priložnost je bil igralec Dario Varga. Z vlogo Vilmoša Tkalca je ponotranjil etnično strast, jo »voskričal« ter odigral: sicer nekoliko mimo iščočega duba ljudstva, pa vendar. Biio je torej takole: devetindvajsetega maja ob pol dvanajsti', se je Varga—Tkalec pojavil na balkonu nekdanjega hotela Do-brai, ki se mu danes Zvezda pravi, začel je tam stoječemu mnoštvu »vendskih Slovencev« o svojih pustolovskih namenih govoriti, pa so prišli (beri: nerodno pridrveli z gasilskim avtom) uniformirani ljudje ter ga odpeljali. A vrnil seje na konju in ves je hlepel od nekega notranjega nemira, za katerega morejo samo površni - če povemo na mil način — trditi, da je izviral iz igralsko ponovljene Tkalčeve želje po tem, da bi si z razglasitvijo republike obvaroval nakradeno, prigoljufano ter krvavo bogastvo. Kdo v zgodovini pa je že kdaj v zaščito svojega plena razkri-čal republiko, če ni bilo okrog njega republikance*? Zakaj pa Tkalec, Če je šlo samo za pokvarjenega roparja, ki je posiljeval in obešal, z naropanim bogastvom ni preprosto pobegnil! Saj je imel dobre zveze na vse zamejske strani. Nobeno turistično društvo, noben hotelski animator ali me-nežer pa ni zapopadel privlačne moči zgodovinske farse. Zato V dnevih, ko slavimo obletnico razglasitve Murske republike, nas druga za drugo zadevajo izgubljene zgodovinske priložnosti. Vilmoš Tkalec, ki nikakor ni madžarskega rodu, ker se v tem primeru ne bi pisal Tkalec, marveč Takacs, seje dal še enkrat zaman ujeti ter odvesti, še enkrat je pobegnil in se vrnil. Vse brez ha- Ss50™* SKB prodaja v vseh svojih enotah potovalne čeke v hrvaških dinarjih, ki so vnovčljivi na vseh poštah v republiki Hrvaški. 4. junij, četrtek, K VIR) N 5. junij, petek, SVETKO 6. junij, sobota, NORMERT 7. junij, nedelja, BINKOŠTI 8. junij, ponedeljek, ME-DARD 9. junij, torek, PRIMOŽ 10. junij, sreda, BOGUMIL Ob koncu tedna se bo vreme poslabšalo, padavine bodo po vsej Sloveniji. Pregovora Ako Medarda dežuje, 40 dni še naletuje. Ce gre o binkošti dež, ima pšenica dve plevi. Murska Sobota, 4. junija 1992 • Leto XLIV M Št. 21 • Cena 55 spodaj pod hotelskim balkonom, na cesti, ki je policisti niti za kratek čas niso znali učinkovito zapreti za promet, ni bilo turističnega drenja. Turizma naj bi se šli, ne vemo pa si priznati svoje ek klu-zivnosti! Ali ne bi bila prvovrstna promocija regionalnega turizma, če bi se naokrog po svetu govorilo, da tam nekje ob Muri vsako leto prirejajo množični folklorni hapening: ljudje se oblečejo v nošo iz časov Tkalčevega norenja, vzklikajo svoji izgubljeni republiki in prodajajo svoje rokodelstvo, in reklo bi se, češ, to so res pravi norci, pri čemer bi se z norec mislilo: polnokrvni ljudje, ki so spoznali, kaj je etno-turizem Druga izgubljena priložnost v isti pridobitniški dejavnosti se bo zgodila konec tega tedna, ko bo Društvo za varstvo okolja praznovalo dvajsetletnico. In si je pripravilo festival Žijtek s predavanji in posvetovanji o okolju, spusti po Muri, ogledi ekosistemov in koncerti. Pa so namesto turističnih posrednikov iz tujine povabljeni samo šefi zdravilišč, ki so konkurenčna prekmursko-prleškim! Namesto promocije tko-turizma bo veselica. Tretja zamujena zgodovinska priložnost bo odprtje razstave Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru, ki bo v petek ob 19. uri. Razstava sama sicer tudi zamuja, ker prihaja k nam šele potem, ko je obredla dober kos srednje Evrope, čeprav najbolj zadeva prav nas »vendsko-venetske Slovence«. Toda največja zamuda šele pride, ker jo bo, tako slavim, obiskalo majhno število ljudi. Saj je, tudi to stavim, niti pri časopisu »art-tur«, ki promovira kulturniški turizem, niso prijavili. Efe Po ugodni ceni si ga pravočasno priskrbite v prodajalni agrooprema jr murska sobota. $ ZVEZNA UL.2 0 nezaupnici le na hodniku V tretje gre po navadi rado, in lo se je potrdilo tudi » primeru zasedanja zborov občinske skupščine v Gornji Radgoni Po dveh nesklepčnih sklicih je bilo prejšnjo sredo končno dovolj delegatov, da je skupščina lahko zasedala in odločala. Pravzaprav so najprej zapravili veliko časa za razna več ali manj obrobna (bolje rečeno politična) vprašanja. Tako se niso mogli izogniti tudi temu, zakaj so se člani občinske vlade naenkrat preselili v zadnjo klop, kjer so doslej običajno sedeli novinarji. Predsednik izvršnega sveta Anion Tropenauer je med dragim lo odločitev zagovarjal z argumentom, da gre za zasedanje delegatov is da morajo biti potemtakem gni v ospredju. Vendar pa so delegati iz opozicijskih slrank v ta argument močno podvomili in sklepali, da se skriva za bregom nekaj drugega. Ko so že nameravali glasovati, kje naj sedijo člani izvršnega sveta, je odločno posegel vmes predsednik skupščine Alojz Vogrinčič, češ da nima smisla nekoga prisiliti, kje naj sedi. In pri tem je osulo. O (ne)zaupnici občinski vladi pa niso rekli nobene, zato je moč sklepali, da to govorijo nekateri le na hodniku. Brez razprav pa so nato dali soglasje k statutom osnovnih šol in vrtcev v občini. Kor je bilo sprejeto z odlokom na eni od prejšnjih sej, so skoraj povsod morali črtali poimenovanje po ljudeh, dogodkih in drugih »obeležjih« Tokrat je bilo o' tem že prepozno govoriti- Sledila je ena od osrednjih točk na tem zasedanju - poročilo o poslovanju gospodarskih organizacij v občini v lanskem letu. Razprava je bila dokaj »borna«, čeprav so bili rezultati precej kritični. Na delu je bil močan stečajni »virus«, kar Je privedlo skoraj 100-odstolnega povečanja nezaposlenosti v občini. Že res. da je šlo tudi za objektivne težave, vendar bi morali tisti, ki so sprejemali poslovne odločitve o stečajih, mnogo več razmišljali tudi o reorganizaciji podjetij in o novrb programih. luko bi moralo biti iudi sestavljeno poročilo, ne pa da je preveč splošno m stereotipno, kol je med drugim menila delegatka DPZ-Ja BRhOA ŽNIDARICE-VA. I*o njenem mnenju bi se morali veliko bolj poglobili v lo problematiko iu se namesto z raznimi škandalčki ukvarjati z vprašanjem, zakaj ljudje nimajo več dovolj kruha. Poročilo so nazadnje kljub vsemu sprejeli, ker je bilo obljubljeno, da bodo o brezposelnosti pripravili podrobnejšo analizo do naslednje prve seje skupščine. 1rohn<^Zna P^pelaste plesni z značilnim vonjem Klicah c-? bel° Prašnato oblogo na listju, brstih, 'n grozdnih jagodah"*! 'a ie v-l.P0V2r°^a ogromne izgube pridelka, ogro-v*09 'ega vrh£^lem8 lahko preprečimo z uporabo riškega sistemlčnega fungicida Izgubljene zgodovinske priložnosti .'•strica — Nikovem vlaka gostje! ih, *11 sveta. ki vam ga bomo J* SreČali « 5 k& A>f* * prav P0™*1?. za vsakogar od da h?jtot°°»šlo,udi kaJ novega, in to dana^nJ' dan napolnili s prililo vat J^spvfinjali tudi naslednje **’ riko rf veseljem in radostjo naše a 60 ''Po vam in nam. Dobrodošli! 'VESTNIK aktualno po svetu Iz Zagreba piše Sezona lova Med pettedensko odsotnostjo se v notranjosti Hrvaške ni kaj dosti spremenijo. V tem času je nadaljevala svoj pohod hiperinflacija, na hrvaških bojiščih orožje še ni utihnilo, v vladi demokratične enotnosti, kot se imenuje kabinet premiera dr. Franja Gregu-riča, so razen hadezejevcev ostali prenovitelji, ki bodo po besedah njihovega predstavnika, podpredsednika dr Zdravka Tomca osuli do konca. Povprečna plača v hrvaški metropoli seje ustalita na 100 nemških markah, k pol milijona hrvaških beguncev so sc priključili begunci iz BiH, ki jih je po uradnih podatkih 250.000. Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman pa je po vrnitvi z zasedanja GS OZN svojim državljanom obljubi! bogato in povsem osvobojeno Hrvaško. Novo je predvsem to, da je hadezejevska oblast ukinila komaj začeto televizijsko oddajo Sezona lova na drugem programu HTV, to je merjenje moči opozicijskih in hadezejevskih prvakov, ki so jo nato ocenjevali gledalci. Že prvi izid tega glasovanja se je iztekel v korist opozicije, kar je novinarka Jelena Lovrič v Slobodni Dalmaciji zaznamovala kot svojevrsten test pred napovedanimi bližnjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami. Javno tožilstvo Hrvaške pa je nato vložilo obtožnico pri okrožnem sodišču v Splitu zoper novinarko, ki da je v omenjenem tekstu klevetala državo m njene ustanove. Zaradi podobnega »greha« se bodo pred sodniki znašli novinarji Tanja Torbarina, Denis Kuljiš, Ivan Zvonimir Cičak, vodja prava-šev Dobroslav Paraga, srbski politik iz Hrvaške Milorad Pupovac in morda še kdo. Tako se je televizijska »sezona lova na črnovnice« spremenila v resnični lov in preganjanje drugače mislečih, kakršno je bilo tudi na Hrvaškem v bolj zgodnji dobi komunizma. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo v »najbolj demokratični družbi državi na svetu«, kot se predstavlja v besedah najmlajša članica OZN, je težko reči. Na veliki nedeljski veselici v Zagrebu je poglavar hrvaške države ob znanem rekiu za opozicijske prvake, češ da gre za politične diletante, prvič omenil tudi kritična novinarska peresa na Hrvaškem, ki jih je zmerjal s pisuni. Morda bodo ukiniti tudi zasebno agencijo za raziskavo javnega mnenja »Glava«, ki je prinesla za oblast presenetljiv rezultat, ker se je javno mnenje prvič v dosedanjih raziskavah bodočih predsedniških volitev nagnilo v korist ne samo liberalnega voditelja Dražena Budiše, temveč tudi dr. Savke Dabčevič Kučar, ki bi na teh volitvah porazila dr. Franja Tudmana. Ce bo do tega res prišlo, je spričo razmer na Hrvaškem še veliko vprašanje brez kakršnegakoli oprijemljivega odgovora. Lahko samo domnevamo, da je hrvaško ljudstvo po neznosnem trpljenju na okupiranih območjih in v notranjosti sosednje države začelo kolikor toliko politično mislili in ločevali zrno od plev, svojo bedo od blišča oblasti, ki hoče prekositi najbolj svetlo Titovo obdobje, vendar samo s temi pojavnimi oblikami. Četudi opozicija nemara gre na predsedniške in parlamentarne volitve s skupnimi kandidati, ki imajo še največ možnosti za zmago, bo bržkone Tudmanov režim storil vse, da ostane na oblasti, Tako je tudi sprejem Hrvaške v OZN izkoristil za predvolilni miting — četudi še volitve hrvaški parlament ni razpisa! — ko je na koncu veselice na zagrebškem trgu Bana Jelačiča župan Zagreba Boris Buzančič pozval občinstvo, da znova podpre kandidaturo dr. Franja Tudmana za predsednika in poglavarja hrvaške dr- zave. Bomo videli. PETER POTOČNIK 7 globus TORONTO - Kanada je umaknita veleposlanika iz Beograda, zaprla jugoslovanski konzulat v Torontu, letalom JAT-a pa je prepovedala pristajati na svojem ozemlju. Hkrati je pozvala OZN, naj zaradi nasilja v BiH proti Srbiji uvedejo gospodarske ukrepe. LIZBONA — Ruski zunanji minister Kozirjev se je z ameriškim državnim sekretarjem Bakerjem dogovoril za sestanek na vrhu med predsednikoma Bushom in Jelcinom. Državnika naj bi se se-šla 16, in 17. junija v ,Was-hinglonu in se pogovorila o razorože vanju. GAZA — V najnovejših spopadih na območju Gaze je bil ubit en izraelski vojak in trije Palstinci. Od začetka palestinskega upora leta 1987 je bilo na zasedenih ozemljih ubitih 14 izraelskih vojakov in več kot 900 Palestincev. KAIRO — Iraški Kurdi so po zapletih z volilnim črnilom in po obtožbah političnih organizacij končno dobili svoj parlament, predsednika pa še ne. Predsedniška kandidata Barzanija in Taia-banija čaka še drugi krog volitev. MOSKVA — Turški premier Sulejman Demirel se je mudil v Rusiji, kjer se je pogovarjal z Borisom Jelcinom. V ospredju je bil armensko-azerbajdžanski spor. Turška vlada je bila že tik pred tem, da vojaško podpre Azerbajdžan. KIšlNJOV — Moldovski parlament je razpravljal o razmerah v republiki, do katerih je prišlo zaradi »tujega vojaškega posega'. Za nasilje so obsodili rusko armado, zato so izdali ukaz o mobilizaciji rezervistov. VARŠAVA - Izraelski predsednik Haim Hercog je bil na večdnevnem obisku v Poljski, kjer seje pogovarjal s predsednikom Walenso in drugimi državniki. Posvaril je pred veliko nevarnostjo oživljanja antisemitizma. Slovenija članica Unesca Manj kot teden dni po sprejemu v OZN je Slovenija postala tudi članica Unesca. Vključitev v to organizacijo za izobraževanje, znanstveno in kulturno sodelovanje je potekala izjemno hiiro. Slovesnosti.v palači L nese a v Pariza seje udeležil tudi minister za znanost in tehnologijo dr. Peter Tancig, ki je člane izvršnega odbora Lmesca opozoril tudi na tragedijo v Hrvaški in BiH ter izrazil prepričanje, da bosta tudi ti dve državi kmalu sprejeti v polnopravno članstvo te organizacije. Kohlova podpora Sloveniji Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je dobil pismo nemškega zveznega kanclerja Helmuta Kohla, ki izraža vso podporo nemške vlade slovenskim prizadevanjem za tesnejše stike z Evropsko skupnostjo. Prvi korak na tej pot so bila po Kohlovem mnenju pogajanja s pristojnimi organi ES o sklenitvi sporazuma o trgovini in sodelovanju. Kohl v pismu zagotavlja, da se bo nemška vlada zavzemala za posebno klavzulo, ki bo Sloveniji omogočila hitrejše povezovanje z ES. Plodno sodelovanje Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in guverner ameriške zvezne države Maryland William Schaefersta v Ljubljani podpisala deklaracijo o prijateljskem sodelovanju med državama. V pogovoru so omenili tudi možnosti glede navezave stikov na področju visoke tehnologije, o izmenjavi in prenosu tehnologije ter o možnostih za izdelavo skupnih projektov. Praznik hrvaške državnosti Sosednja Hrvaška je 30. maja slavila državni praznik — dan neodvisnosti. Najvišjim predstavnikom sosednje države so ob prazniku čestitali predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, predsednik vlade dr, Janez Drnovšek, predsednik skupščine dr. France Bučar in zunanji minister dr Dimitrij Rupel V čestitkah so zapisali željo po poglobitvi vsestranskega sodelovanja med državama. Havel za tretji mandat Češkoslovaški predsednik Vaclav Havel je sporočil, da se bo na splošnih volitvah, ki bodo 5. in 6. junija, potegoval za tretji mandat. Kot je povedal, je bila odločitev težka, vendar bi rad »branil določene vrednote«. V mislih je imel ohranitev združene Češke in Slovaške države, korenite gospodarske reforme in uvedbo svobodnega trga ter nadaljnjo krepitev temeljnih človekovih pravic. Za zdaj je edini kandidat za predsedniško funkcijo. Grožnja z naftnim embargom in gospodarsko blokado Srbije je politične narave. Takšni ukrepi nimajo nobene gospodarske logike m so neposredna politična grožnja srbskemu narodu Politika. Beograd Evropska skupnost se je še enkrat zbudila prepozno. Najprej je pokazala svojo zmedenost ob Huseinovi invaziji na Kuvajt, potem ji ni bilo jasno, kaj storiti s Sovjetsko zvezo, od lanskega poletja pa je neuspešna s poskusi reševanja jugoslovanske državljanske vojne The Independent On Sundav, London Sankcije OZN proti Srbiji Mednarodna skupnost se je naposled zedinila in odločila- Srbija in Črna gora kot agresorki na Bosno in Hercegovino, še prej pa na Slovenijo in Hrvaško, bosta politično, diplomatsko in gospodarsko osamljen otok sveta. Varnostni svet OZN je namreč po številnih posvetovanjih uskladil besedilo resolucije, s katero proti Jugoslaviji uvaja podobne stroge sankcije, kot so doletele Irak po invaziji na Kuvajt in pred zalivsko vojno. Gre za popolno pretrganje vseh trgovinskih stikov z Jugoslavijo, ustavitev poslovnih in finančnih transakcij, prepoved izvoza in uvoza izdelkov, razen hrane in zdravil, uvedbo naftnega embarga, blokado letalskega in pomorskega prometa ter še za vrsto drugih ukrepov. Na vztrajanje Rusije in Francije ter še nekaterih članic VS OZN so iz besedila resolucije umaknili ameriško pobudo za izključitev jugoslovanske delegacije iz OZN. Ta ukrep bodo uvedli, če Srbija in Črna gora v kratkem ne bosta umakniti svojih vojaških sil iz BiH ter se odrekli ozemeljskim zahtevam v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah. Zgolj presenečenje Vladajoči krogi na Hrvaškem si sicer prizadevajo vsaj malo pomirili razburjenje po objavi t.i. splitskega sporazuma o konfederaciji med Hrvaško in BiH, vendar sproženega plazu, kot kaže, ne more nihče več ustavili. Ljudje 50 se že začeli opredeljevati za ah prott. javna glasila kar tekmujejo med seboj v analiziranju morebitnih posledic lega dogovora Hrvaški politični vrh si prizadeva splitski sporazum prikazali kot razveljavitev dogovora Karadžic —Boban, sklenjenega v Gradcu, opozicija pa misli čisto drugače, in sicer, da je zamisel o konfederaciji pravzaprav nadaljevanje graškega sporazuma. Po tej teoriji naj bi se bila Hrvaška v Gradcu najprej dogovorila s srbsko demokratsko stran ko o delitvi BiH, zdaj pa so se Hrvati začeli pogovarjali z Muslimani o združitvi s tistim, kar naj bi od BiH ostalo. Nadaljevanje vojne naj bi bil le poskus reševanja vprašanja preostalih spornih ozemelj. Novica o za-grebško-sarajevskem dogovoru, ki naj bi v prihodnost? pripeljala do konfederacije med Hrvaško in BiH, zelo hitro pa do nekakšne vojaško-obramb-ne zveze proti skupnemu sovražniku, se pravi Srbiji, je presenečenje prvovrstnega političnega pomena Televizijski posnetki z ulice Vase Miškina v Sarajevu, 27. maja 1992: Izrazi trpljenja v tem lujem-domačem jeziku so vedno pomešani s kletvicami. Še najbolj brez vmes posejanih kletvic je nenehno pobijanje, skozi katero stoletja bredejo balkanska plemena, opisano v Krvavi bajki Desanke Maksimovič. Takrat so pobijali Nemci. Prelita kri torej ni zadehtela iz morebitno strastnega objema drug ob drugem živečih ljudi Tisto je bilo zgolj ubijanje, brez stra sti, brez sladostrastja. Ko se oni pobijajo med seboj, so izpovedi nabrekle od izrazov za spolni odnos. »Jebo im majku četničku!« Mogoče je to povedal kamer man Ali pa kdorkoli drug. še celo menjava črnobelih posnetkov z jarko žarečimi barvami, do česar prihaja zaradi poškodovanih televizijskih zvez, sodeluje v scenariju. Naenkrat se tista vlažna tema na pločniku obarva v skoraj škrlatno rdeče. Sama kri. Na nosilih ležeča ranjena ženska, ki so ji pred tremi tedni ubili moža reče: »Jao, kako ti ljudje le morejo toliko ubijati, ko vendar sama niti mrčesa ne morem ubiti«. Ženska govori skrušeno, kot v nemem kriku, prepadena nad brezdanjim zlom. Kri sproti brišejo z asfalta. V časopisu Delo bo čez tri pisalo, da je še vedno niso, sprali Slovenija pozdravlja resolucijo VS Ministrstvo za zunanje zadeve ocenjuje, da s« 1 757 proti Srbiji in Črni gori uvedene stroge gospoda^*' sankcije. Gre za prvi primer uvedbe takšnih sankcij pm" državi, s katerimi se je beograjski režim znašel v dodata^ osamitvi. Ministrstvo za zunanje ‘zadeve ob tem tudi wMb te sankcije same po sebi verjetno še ne bodo zadoščale vse . bo režim v Beogradu ocenjeval, da mednarodna skupno^ ^iil* vi jena ali pa da nima v rokah sredstev, s katerimi ga ' cu agresije. Zalo sprejeto resolucijo VS vidimo kot uvod ’ -pe, ki naj bi jih VS sprejel do 15. junija, ko bo razpravi)* nju in učinkih sprejetih sankcij, poudarja zunanji min's( Rupel. Pokol v Sarajevu Za tragedijo v glavnem mestu BiH, ko so granate d' * . mesarile ljudi, ki so čakali na kruh po prvih poda mrtvih m 160 ranjenih mora del krivde prevzeli,u ? -minister Kozirjev. ki je Sarajevčanom sporočil, da ?r' |H£|\ ponudbo Slobodana Miloševiča Kot je dejal n"."s je z Miloševičem sklenil dogovor, po katerem naj bi v dal m,r . ie P-'j Ob tem krutem zločinu, ki je pretresel ves sv \ s,j/i‘ BiH Alija Izetbegovič nastopil na televiziji in ’.zr j |e svojcem žrtev zločinskega napada pri tržnici. BiH razglasih dneva žalovanja, temveč dan boja za sv j-test zaradi napada v Sarajevu so Muslimani zapusti" ' -v Lizboni. Jose Culilheiro je skušal bosanskega Hansa Silajdžiča pregovoriti, da bi pogovore nadaUf odvrnil, da dokler se v HiH ne konča vojna, pogajanj ZDA za uporabo ZDA so najostreje obsodile najnovejše m Dubrovnika. General Mladič je menda armadmm^^ pp naj sistematično uničijo glavno mesto BiH, ki naj P ’ jphil'',-kovat. V srditem raketno-topniškem napadu na $araJ nekateri najpomembnejši mestni objekti, zgorelo pa J ^inisii^ vanjskih poslopij. Predstavnik ameriškega zunanje? pojasnil, da Bela hiša ne bo dovoljevala uporabe si _,-u^ mu civilnemu prebivalstvu m da bo moral agresor za % čati ZDA so ostro obsodile tudi vnovične topmsK ^rii3^ brovnik in opozorile, da je s tem ogrožena tudi miro Slovensko vodstvo 0 vojaški poseg . ki Vodstvo Republike Slovenije je v pozivu meo Af ... so ga podpisali Milan Kučan, dr France BuW-^^1P všek in dr. Dimitrij Rupel, najodločneje obsodilo or H so ga nad nedolžrum prebivalstvom Sarajeva zagrfS ' , :J r' jugoslovanske armade in paravojaške srbske enote’, 5Poz"a,’'?'’l skrajni čas, da »vsi prizadeli v mednarodni skupno * mo verbalne obsodbe niso du».> । dn ;ui r: p'r...kjdr’ V Politična in gospodarska osamitev Srbije oziroma j.piil^,,^ države je sicer nujna, vendar ni več zadostna. Zato črti niti neposrednega posega mednarodnih sil, D J(1ske’ pohod Srbije in njenih podivjanih ostankov jug05 V ŽARIŠČU Čas je za svetovnega žandarja Snemalci vijugajo med trupli in umirajočimi, neki tam v krvi ležeči moški nemo dviga roke, ženski glas vpije: »Snimaj, majku jim jebem « Potem se na televizijskih zaslonih prizor s sarajevskega mestnega asfalta v ulici Vase Miškina znova zlije s prizorom cvetočih makovih polj. »Živa je živa . . . odnesite jo . . . ne, ta je mrtva . . .« Vmes se sliši strel ostrostrelca, ljudje zadrobencljajo v zaklonišča. Nekdo pozneje v bolnišnici pripoveduje v kamero, da je vsak šrapnel zadel, da bolje svojega dela ne bi mogli opraviti. To pobijanje ni več »normalno«. Čedalje manj se med seboj sovražijo, čedalje bolj se koljejo kot za žrtveni oltar. Ne ubijajo se več kot v vojni, ubijajo se kot pred grozo sodnega dne, kot za uvod v konec sveta, kamor bodo za sabo potegniti človeštvo. V strasti ubijznja se ubijajo topoumno. Snemaj snemaj, naj ljudje vidijo, kakšni so pod kožo, naj vidijo, kaj je največji praznik racionaliziranega človeštva, ki je ustvarilo tako veličasten tehnični napredek. Tako je slišati v podtonu tistega vabljenja k snemanju. Ce Amerika doslej ni hotela poseči, ker v Bosni pač ni nafte kakor v Kuvajtu, bo zdaj mora la Zato, ker ni nikogar drugega, ki bi (o lahko naredil namesto nje. Kakorkoli je »american way of life« — ne glede na to. če nuu »Jankih Ionskih Ji p.i i hladnovt/O , vi vendar < kih moralnih ■ cijskih vredno'. , pObi?«* vabi v fatahs‘1 j?■ z Izguba ■: nič manj usod« ^vfšk' no napajanje strastnim PobJ olf g* Ja"je se vo. to je l": n OZ N tega ne z čm. V trenut^nst^j,^ Goulding dan P* Sarajevu terem je bi 0uJC Preložilo ne ve .^‘Snost N h'^'1'0 P°slan-ir njE,< običa ? ’ ,ahko ved: tp^so obnen -n'C ne lzboli' ^PoldnH Ta"16™ času /e,,i in nim Udje morajo ta?’ ulrujajo^ajO več časa za ^6^.ln velikokrat 1 uPraviče- Za RlavnVeČlne Poslan 'J ^sezad ' Pogradih, C’Jelkom* povežano z C Pa bi i^kVestankova-tasV^1 i preveliko ^Puha«\o^ ozad,u ^^ntkv,., 0 50 Wsno po-dv’krat TJŠnje seJf’ Ki"’ «?. lA (ntLSlema ^tirkl skSk' v lendav’ C*'11' le n.n! 50 niorda ‘V^tv& Poh- JKiii-, vMi h ; . o zaupnici " - m th^ nekaJ dobili tistega, kar so vodstveni delavci^ Kar 175 delavcev K * ja pa se je odločil''" alno kapitalu^ . j; R jim je vodstvo oblj do za vloženi zn u^djetj^ delničarji pod*rJ* na ta račun dobi o pg februarju 13 mi IJ*' ' sKM soč dinarje^ ; postopek za I flj ,.o-derna oprema - la5 J prav tako ne rfje nje nje, odstopi Podeli* prejšnji dl4ek'0rrv|oŽili''P"i ki so svoj denar nCp* Ije ter s icm Prt' bi Jr4' da ob ponovni izg jen ga mesta oslar,e|* st*' r nega nadomesl^; gnili krajši konec- MAJDA 1 I'4' Skratka: v podjetju, montiranje mah m,Slični. K temu e,lih^ tudi pravi hum' £ iz S>^ rodmarmčne ob* ( H mednarodnem '’vneO P jn" Na njihovem ra^\.juavoik' -o^l"^P^ u ' sa m ponudili k me; v slovenske ^orje-lovali mercedes« Bf.HN 20-odslotni pa AR BUS takrat imenovalo povsem drugače Govori se o TAMARJL, to^ej bi naj bil naziv podjetja enak imenu avtobusa, ki ga izdelujejo. Vendar pa se načrti združevanja in organiziranja ne končajo pri mariborskem Tamu Andrej Hasabenl. zelo uspešen direktor v TAM BUS-u in član sveta Banke Slovenije, razmišlja že o veliki mešani družbi, ki bi se ime novala SLOVENIJA BUS. sestavljali pa bi jo TAM BUS. TAMAR in AV-TOMONTAŽA TAMAR je as haaaovrskem sejma doživel pr* .d! Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Pogoje mora zagotoviti drž^ Poslovna srečanja gospodarstvenikov lahko največ prispevajo k Kutsenits bo skupaj z desetimi delavci v prostorih Platane montiral svoje avtobuse, AR BUS pa se vrača k TAM-u. lovnih sredstev, so začeli iskati nove partnerje, ki bi jim pomagali pri oživitvi proizvodnje. Usmerili so se v izdelovanje (montiranje) malih avtobusov Se lani smo pisali o avstrijskem partnerju Kutsenilsu, ki jim je priskrbel delo v najbolj kritičnih časih, in o načrtih za ustanovitev mešanega podjetja. Zalo je nekoliko presenetljiv preobrat k domačemu podjetju, mariborskemu TAM-u. s katerim sicer nikoli niso povsem prekinili sodelovanja, res pa je, da so ga v kriznih časih obtoževali vsega hudega. Boris Sovič nam je razmere poskusa) pojasniti (pod budnim očesom stečajnega upravitelja Milana Bratkoviča); >Po lanskem stečaju smo se trudili, da bi enega ali drugega partnerja spravili pod streho TAM BUS ali Kutsenitsa. Po večkratnih razgovorih smo uspeli pridobili oba, čeprav je TAM BUS vztrajal, da bo večinski lastnik; avstrijski partner je prispeval precej izboljšav, lako da bi bilo razmerje solastništva 40 40 20. Naro pa Kutsenits kar naenkrat ni hoiel več sodelovati, ker se je bal, da bo to prevelika konkurenca in bo njegov veliki partner Mercedes užaljen. Tako je kupil raje de! zgradbe PLATANE v razširitvi sodelovanja med državami. To se je potrdilo tudi na poslovnem srečanju gospodarstvenikov iz Slovenije in Madžarske, ki sta ga sredi prejšnjega tedna v Radencih pripravili Gospodarska zbornica Slovenije in Regionalna zbornica Severnega Prekdonavja iz Gyora na Madžarskem. Več kot 160 udeležencev tega srečanja, med katerimi jih je bilo kar 40 iz Madžarske, je potrdilo, da so takšna srečanja potrebna, saj prispevajo predvsem k poglobitvi konkretnega sodelovanja med partnerji z obeh strani meje. Madžarska postaja za Slovenijo vse pomembnejši zunanjetrgovinski partner s konvertibilnim načinom plačevanja, saj hkrati prevzema tudi vlogo povezovalca med Zahodom in Vzhodom. Madžarska ima namreč med drugim sklenjen tudi tripartitni sporazum o gospodarskem sodelovanju š Češko in Poljsko, verjetno pa se bo sporazumu pridružila tudi Ukrajina in Slovenija bo tako lahko povečala tudi svoje možnosti za prodor v te države. Čeprav sla Slovenija in Madžarska na gospodarskem področju že doslej uspešno poslovno sodelovali, pa so si udeleženci srečanja bili enotni, da še zdaleč niša izkoristili vseh možno- sli. To nenazadnje potrjujejo tudi podatki o blagovni menja vi v zadnjih letih, saj je lani v primerjavi z letom 1990 blago vni promet med državama precej nazadoval. Ce je še leta 1990 Slovenija izvozila na Madžarsko blago v vrednosti 62 milijonov dolarjev in ga uvozila za 77 milijonov dolarjev, je lani izvoz padel pod 37 milijonov in uvoz pod 55 milijonov dolarjev. Oživljanje pa je ponovno opaziti v letošnjih prvih treh mesecih, ko se je v pri merjavi z enakim lanskim obdobjem izvoz nekoliko povečal, uvoz pa se je celo podvojil. Gospodarstveniki iz Slovenije in Madžarske sicer ugota- vljajo, da v° »Jiza^ ne Pr,haja. “ mih nih s podboj apt' i K* tov. P^^gosp^bt^ o obmejnem g , delovanju, s jje zmanjšali >- 4 nudili drug . _ pj pa si podpisanega razuma me- , ugim L ) žav. ki jA tudi klavci" dllS ‘^t nosti, ki J° ^la^, W tretji držav* V G ATT. boljšim slI« ‘ > stvoma ob n ^kšna^ spevajo Popisi srečanja. id . V ki p h sklepajo •er ''-'J h macijskih Jj/ari |J'V VES ■ ....., (er H« umi ZaL ,4* ga bo še ra*1 vijati. Stran 4 o tem in onem Murska Sobota tesno sodelovanje '*'!i bistvene h0* na Madžarskem so nastale v zadnjem času ne-^i^djenjin • y“'4?nbe v dru/lH-nopolhičncr-. sistemu, ki se kažejo ?w*državev **** narodnosti na obeh straneh meje. Nma naseljene/ । u doioča. da država Slovenija skrbi za avtohtone ^slie ušel: ' , en?ke narodne skupno-.n - sosednjih državah, za i > ^'»liadii n 'n , mce ler pospešuje njihove stike z domovino. *»koraj ves ' • ratične zveze Juznih »Imunui na Madžarskem, Pravic« sinr ojni cas združevala interesi in skrbela za narodno-'^Hili samo«;"**'’ Hrvašlni(Siemo’1*? Zvezo Slovencev na MudLar-,kem s sedežem v ki j)n* bardu). Ze samo drjslvn, da se je Zveza približata koraL v menJena — prej je bil sedež » Budimpešti — pomeni ^^levaiiiA . OJ.U. narodnoslne politike. To pa omogoča tudi tes-^•»aMursk, narodom v Slovenili. >«bčina f n S°,bota ^osm" m^°rabjem ,udi ^'"sporfh .ana občlna je a kulturne, go-Žele;’ "'Cne stlke z ’M'z njenim k ZUpanij0 10 . ’■>! Gorn" obmejnimi ob- >M(e? lk' Števanovci W P« K bila v skrb za na-'1 te? ^^bskih Slo-^'"hoib nadm Ud' ena od P* Jb birojih nalog. “rw”ičevah n<)e 'n dosled’ na ihSV°j°, ust»vn<> 50 Poprav vMeu,- Poseben spo-•r ^Pfcati^ark' name‘ v”’0 koristen sir. l Sobota ,nh«»»h |S'“" d> 'm,., ..'Kulturnem, šport z Stis p0sPeševala „■ Madzar' 'Podori "Kne Sdke 1,1 - se posebno s porabskimi Slovenci pa s prebivalci obmejne murskosoboške občine. Ena od prvih nalog, ki si jo je v okviru tega sporazuma zadala občinska vlada v Murski Soboti, je že (vsaj delno) uresničena odprli so meddržavni mejni prehod Martinje—Gornji Senik. V ta namen je soboška občina prispevala precej lastnih sredstev za ureditev ceste do prehoda in opremo prostorov za delavce obmejne službe. Ta naloga pa bo v celoti uresničena šele tedaj, ko bo omenjeni prehod odprt vsak dan in ko bodo odprli še mejne prehode Prosenjakovci—Magy-arszombatfa in Cepinci—Virica. Za obstoj vsake narodnostne skupnosti je izrednega pomena tudi gospodarski položaj območja, na katerem živi. Občina Murska Sobota si bo zato prizadevala za razne oblike kooperacij in podjetništva ter maloobmejno gospodarsko sodelovanje s sosednjimi območji Madžarske, kjer živijo Slovenci. V ta namen se bo prek svojih poslancev, gospodarskih in drugih predstavnikov aktivno vključevala v prizadevanja za zgraditev prometne infrastrukture - železniške proge Koper Murska Sobota Monošter in sodobne ceslne povezave Slovenija- Madžarska —. ter za druge oblike spodbujanja gospodarskega razvoja Porabja, kot je to lahko tudi skupna akcija -l organi oblasti na Madžarskem. Naslednje področje sodelovanja je kulturna dejavnost. Občina Murska Sobota bo spodbujala in gmotno podpirala vse dosedanje tradicionalne prireditve, izmenjave in slike v okviru občinske Zveze kulturnih organizacij. Tako bo izvršni svet prevzel pokroviteljstvo nad priložnostnimi razstavami prekmurskih likovnih umetnikov m drugih ustvarjalcev v letih 1992—1994, pa tudi pokroviteljstvo nad nastopi porab-skih skupin v občini Murska Sobota v letih 1993 1995. Folklorna skupina iz Porabja bo vsako leto dobila povabilo za sodelovanje na festivalu v Bell inčih, beltinski folkloristi pa bodo gosto vali na Porabskih dnevih. Zveza kulturnih organizacij pa bo finančno in strokovno pomagala (z mentorji) lutkarjem, folkloristom in drugim amaterskim kulturnim skupinam v Porabju ter pri vsakole»nem Slovenskem ba-iu v Monoštru. Posebna skrb bo namenjena tudi izobraževanju v maternem jeziku na porabskih osnovnih šolah (Gornji Senik, Števanovci, Monošter), otroških vrtcih (Gornji Senik, Sakalovci, Slovenska ves, Števanovci) ter na katedri za slovenski jezik in književnost na Visoki učiteljski šoli v Sombote- lu. V ta namen bodo še posebej spodbujali sodelovanje in izmenjavo otrok ler učiteljev OŠ Gornji Senik z OS Kuzma. OS števa-novci z OŠ Salovci ter gimnazije v Monoštru z gimnazijo v Murski Soboti. Prav tako bodo pomagali, pri izpopolnjevanju strokovnega znanja vzgojiteljic in učiteljskega kadra iz Porabja v Sloveniji, pa tudi pri ekskurzijah in izletih učencev iz Porabja, ko bo njihov cilj spoznavanje domovine matičnega naroda. Obe strani pa bosta spodbujali in nadaljevali tudi dosedanje stike, izmenjave in srečanja športnikov. Zveza Slovencev na Madžarskem pa se bo z omenjenim sporazumom obvezala, da bo v okviru svojih pristojnosti in možnosti spodbujala in podpirala vse omenjene in druge oblike sodelovanja. Prek svojih predstavnikov si bo v okviru oblastnih organov in drugih dejavnikov na Madžarskem prizadevala za izboljšanje položaja slovenske narodnosti, ohranitev njegove iden-tite ter za še tesneje odnose med obmejnimi območji Madžarske in Slovenije. Po vsem tem lahko ugotovimo, da bo občina Murska Sobota kar se da dejavna pri uresničevanju ustavne naloge glede skrbi za slovensko narodnost v Porabju. Tako je tudi prav, saj je bila pomoč matične domovine v minulih letih večkrat preskromna, kar Še posebej velja, če jo primerjamo s skrbjo za slovenski manjšini na Koroškem v Avstriji in v Furlaniji—Julijski krajini v Italiji. JOŽE GRAJ Podjetja in kadri Kje je pot iz krize V zadnjem času se vrtimo v krogu velikih tem na t.i. nacionalni ravni. Zadnja taka je bila zamenjava viade in pričakovanja, kaj bo ta zamenjava prinesla gospodarstvu. Kot velika tema se odpira ob gospodarskem tudi socialni propad države, povezan s čedalje večj o b rezpose 1 n o st j o. Ob vsem tem seveda ne zanemarjamo kritik na la ali oni račun. Te so dostikrat tudi upravičene. Kljub vsemu je vse očitnejše, da v tej družbi nismo sposobni ali pa ne znamo ali, če hočete nimamo volje, da bi iskali poti in pritiskali na vzvode, ki bi nam lahko pomagali iz krize. Dva od teh sla nedvomno znanje in kadrovska politika na podjetniški ravni. Zdi se mi. da nam je za znanje kaj malo mar. Res je sicer, da je v zadnjem obdobju v ospredju izobraževanje menedžerjev. Ne trdim, da gre za zgrešeno naložbo, toda kljub temu se mi zdi, da tu nekaj manjka. Ce smo odkriti, je veliko podjetij propadlo zaradi slabega vodenja in slabe kadrovske ekipe ali pomanjkanja znanja na nižjih ravneh na drugi strani. Skratka, podjetja so bila velikokrat glede na obseg proizvodnje in svoje zmogljivosti ter tehnološko opremljenost kadrovsko »pod-kapitalizirana« ali pod kritično mejo znanja, ki je bilo nujno potrebno za normalno delovanje, kaj šele za uspešno poslovanje. Zato toliko bolj zbode v oči zapis v Gospodarskem vestniku o prvem kadrovskem sejmu, »TOP JOB«, ki so ga pripravili Študentje. Manifestacije ali sejma se je udeležilo le 11 ustanov oziroma podjetij. Zal med njimi ni bilo nobenega uspešnega ali neuspešnega z levega ali desnega brega Mure. V istem viru lahko zasledimo še podatek, da se je število kadrovskih štipendij v podjetjih zmanjšalo za več kot desetkrat. Zanimanje za nove diplomante na omenjenem sejmu, pa tudi obnašanje podjetij do visoko usposobljenih kadrov nam dokazujeta, da znanja ne cenimo dovolj, bolje rečeno, ne upoštevamo ga kot temeljni razvojni dejavnik. V ponazoritev navajam ugotovitve ameriškega ekonomista Edwarda Denisona, ki je v svoji raziskavi ugotovil, da je zavzela v ZDA med dejavniki, ki so prispevali k rasti družbenega proizvoda v obdobju od 1929 do 1957, izobrazba kar 23 odstotkov, to je več kot katerikoli drugi dejavnik. Prispevek novega znanja k porastu družbenega proizvoda pa je v istem obdobju znašal 20 odstotkov Izobrazba in novo znanje sta potemtakem pomembnejša dejavnika razvoja kot kapital. Dejstvo je namreč, da je izobrazba pomemben dejavnik razvoja, pa tudi izhoda iz krize tako na mikro kot makro ravni. Zato ne kaže pričakovati, da nas bodo krize odrešili samo kapital m državni ukrepi. J. VOTEK Letos otroci gredo v zdravilišče * iv ' Jkin Ioni _ • . . ... _ .. . . . . . . t.. »2 _ u । a *- a|i ° an',Pred poletjem pisali o ukrepu republiške - tln • * l*toviiz,k°<*'*u’ da morajo povsod omejiti število otrok i! ^^vstveica je bil tako rigorozen, da so bili nad ~ deravci, pa tudi starši otrok, upravičeno, saj so *’ J| "a bolne otroke. Čeprav se je izkazalo, da ‘ ’• a drue,c^ ™noRo manj spoštovali, kol prav v Pomurju, pa 11 sobošk« ®murja bo namreč na zdraviliško letovanje | * otrok > .,nc ^70, radgonske in lendavske po 70 in iz % • - * fnaMe ,el **' kot kdaj prej. Sklep vlade je namreč bil, W dobri n mora nameniti toliko denarja. • ‘'P^tnjt J'"'' ' po * Otroki, hm-Sli B^ki Upravitelji ‘ saj Se t“k PflPravili e vojna ne h pozna, vendar pa je seveda odvisno od staršev, ali se odločijo, da otroka pošljejo v Baško ali ne. Še vedno priprta vrata naravnih zdravilišč Ce za zdraviliško zdravljenje otrok letos ne bo omejitev, pa ni stranka upokojencev gre Sl°vX S‘?nke *!. e ,. . .. "Je- ki ie ' tuizn -deJavna ki p ^je. kjer 1 • ‘ " ‘ojem Več tudi '•”hovetn .'»no pod CS>a g za po ^bhi.^evan^ s,ranke ln nakopiče. ,^S g 'bd■ ^n^Uri 'udi v po. i n« c 'nvaii.i, iX ^(t^ izborav,ce- v kJ,dnJe nji- k^lr"n *' 0 nam za vlade!« "'"ost p Cne kojninskih organov, ne strinjajo pa se tudi s sedanjim zdravstvenim zakonom, ki naj bi bil prežel s širšimi strankarskimi interesi, upokojenci pa naj bi zopet potegnili krajši konec. Svoje nezadovoljstvo pa izražajo tudi zaradi zdajšnje davčne politike. Vse to govori v prid upravičenim zahtevam Demokratične stranke upokojencev Pomurja, kt računa, da bi na prihodnjih volitvah lahko pridobila vsaj eno poslansko mesto v republiškem parlamentu S petimi poslanskimi mesti pa bi ta stranka lahko predstavljala upoštevanja vrednega političnega partnerja. Potemtakem ni nič nenavadnega, če se že nekaj časa pripravljajo na volitve v državni zbor novega slovenskega parlamenta. V ospredju so predvolilni zbori, ta mesec pa naj bi že oblikovali liste kandidatov v posameznih volilnih enotah Pri lem poudarjajo, da |im ne gre zgolj za ozke strankarske interese, ampak želijo pritegniti čimveč ljudi dobre volje, ki bodo imeli posluh za njihove težave. Sicer pa sta njihov osnovni cilj socialno pravična država in polna zaposlenost delavcev, pri čemer podpirajo prizadevanja po trdnem gospodarstvu, ki bo izhajalo iz tržnih razmer. MILAN JI RŠI tako za odrasle. Nova zdravstvena politika se do zdraviliškega načina zdravljenja ni omehčala, še več, prej omejevalni ukrepi so sedaj uzakonjeni. Zdraviliško zdravljenje je bilo pri sprejemanju varčevalnih ukrepov v zdravstveni politiki vedno najprej na udaru, tako da se je število zdraviliških zdravljenj zelo zmanjševalo. Prav tako je moral za to zdravljenje vedno več prispevati bolnik sam. Vedno bolj so poudarjali učinek naravnih zdravilnih sredstev, a ne v pozitivnem smislu, ampak, da je zdraviliško zdravljenje potrebno le pri tistih boleznih, kjer je naravno sredstvo neobhodno. Jz obsega pravic, ki si jih bomo plačali z obveznim zavarovanjem ali prispevkom, si torej ne bomo plačali več zdraviliškega zdravljenja, kot je bilo doslej. Z obveznim zavarovanjem je za zavarovanca zagotovljeno plačilo najmanj 85 odstol kov vrednosti slorilve tudi za zdraviliško zdravljenje. če je le-io nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in če ne gre za poškodbo zunaj dela. Če se ie bolnik poškodoval zunaj dela si bo sam moral plačali 25 odstotkov cene zdravljenja. Zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega, pa bo bolnika stalo 40 odstotkov cene zdravljenja. slati na sedež zdravstvene zava- V zdravilišča s prostovoljnim zavarovanjem Naravna zdravilišča so tako imela vse manj bolnikov ali gostov z napotnicami, pa tudi storitve so bile pod ceno. Letos pa so, tako kot drugi zdravstveni zavodi in organizacije, morali pripraviti program zdravstvenih stontev ter ga po- rovalnice. V zdravstvu se namreč vspostavljajo novi, pogodbeni odnosi in zavarovalnica bo pogodbo podpisala ali tudi ne z naravnimi zdravilišči. Pomurska naravna zdravilišča so sestavila program, toda vsi trije direktorji naravnih zdravilišč ugotavljajo isto: s tem se njihov položaj bistveno ne bo spremenil ali izboljšal, in sicer zato, ker so jim povedali, da lahko računajo le na lak obseg storitev, kol so jih opravili lani, pa tudi cene in izračun so vnaprej določeni. V Moravskih Toplicah pričakujejo, da bo letos nekoliko bolje vsaj zaradi rednejšega plačila njihovih sloritev. V Radencih so mnenja, da za vsako ceno tudi več niso dolžni delati, saj se vendar tudi v zdravstvu vzpostavlja poslovni odnos. Lendavsko zdravilišče pa bo poskušalo v svoj program in pogodbo z zavarovalnico vključiti tudi storitve, ki jih bodo lahko opravljali v novi terapiji. Koliko bodo pomurska naravna zdravilišča uspela s svojo ponudbo v pogodbah z zdravstveno zavarovalnico? Minister dr. Božidar Voljč pa je naravnim zdraviliščem za druge storitve, ki jih ne bodo mogli »pokrili« z obveznim zavarovanjem, predlagal, da pripravijo pakete za prostovoljno obliko zavarovanja in se povežejo z zavarovalnicami. Toda ta oblika dodatnega zavarovanja bo zaživela prihodnje leto in na la dohodek zdravilišča letos sploh ne morejo računati. Prav tako dvomijo, da bo to zanje pomemben vir do hodka, ker se bo za prostovoljno zavarovanje zaradi nizkih dohodkov lahko odločilo bore ma- • !o ljudi, MAJDA HORVAT Smrt melinskega brodarja V soboto popoldne je umrl v bolnišnici v Rakičanu 43-leini brodar z Melinec Martin Maroša. Obdukcija je pokazala, da je klonil zaradi hudih poškodb po glavi. Preiskovalni organi pa so medlem utemeljeno osumili 20-letnega Fvgena N. iz Ižakovec. Ugotovili so namreč, da je Marušo pretepel 23. maja v gostišču v Ižakovcih, nekoliko pozneje pa še (menda skupaj s pajdaši) pri brodarski hišici. Martin Maroša je naslednji dan šel k zdravniku v Beltince, ki pa je menda ugotovil 1e lažje poškodbe. V četrtek, 28. maja, so našli brodarja nezavestnega na domačem seniku in ga dali prepeljati v bolnico. To mu niso mogli več pomagali. In kaj naj bi bil vzrok za pretep? Evgen N. naj bi dvakrat starejšega brodarja pretepel samo (?) zato, ker naj bi mu le-ta očital, da se prevaža z brodom, vendar noče plačati brodarine. Več o ozadju (ega neljubega dogodka pa bosta seveda dognali nadaljnja preiskava in sodna obravnava. Š. S. Tehnična kultura Najuspešnejša OŠ III. MS Na nedavnem tradicionalnem srečanju mladih tehnikov Pomurja so imeli največ uspeha tekmovalci iz soboške lil. OŠ, pred soboško osnovno šolo Daneta Sumenjaka Mirana in 0$ Crenšovci. Zmagovalci v posameznih dejavnostih pa so bili — strojništvo: Kavaš (Odranci), elektrotehnika: Potočnikova in Vargova(obe OŠ 111), elektronika: Šlatak in Vodovič (oba OŠ lil), informatika: Pavlinjek (OŠ DŠ Miran MS), ekologija: Kustec in Turner (oba OŠ Crenšovci), ter Cipotova in Celec (oba OŠ DŠ Mirana MS), fischer Ut 1 Utz: Ferenčak (OŠ Odranci), lončarstvo Felbar in Ošlaj (OŠ Bogojina), konstruiranje z elektronsko zbirko: Ravnič (OŠ DŠ Miran MS), avtomobili na el. pogon: Mrkšič (OŠ lil), raketni modeli: Klekl (OS III), raketni modeli: Nemeš (OŠ DŠ Miran), raketoplani: Vukan (PŠ, III), letalski modeli: Ošlaj (OŠ DŠ Miran), letala: Legenič (OŠ DŠ Miran), ploščati zmaji: Nemec (OŠ lil), ladijski modeli MČ-I: Brumen (OŠ III), modeli jard-mc: Horvat (OŠ 3) radiogoniometriranje; Kerčmar (OS DŠMa, klip klap: Jaki in Kolar (OŠ Crenšovci), lesko modelar: Dravec (OŠ tli), ladijski modeli MC-3: Novina, Jošar in Legen (vsi OŠ III), ladijski modeli MC-2: Novina (OŠ III) in jadrnice. Martinec (OŠ lil). Vaše proste poletne popoldneve vam bodo popestrile dobrote na prostem — pečica za cvrenje le za 3.700 SLT! Za vaše lepše okolje uporabljajte posode za smeti — po izjemno nizki ceni 3.980 SLT! OBOJE DOBITE V TRGOVINI VERE HORVAT, ŽIŽKI 61 a, tel.: 70-211. • v zalogi imajo tudi majice, trenirke, kratke hlače, kopalke. bluze s kratkimi rokavi, skratka vse za sončne dni VESTNIK 4. JUNUA sociala, šolstvo, zdravstvo Gospodar svojega le za vrati stanovanja Tisti, ki so stanovanje nameravali kupiti, so to že tudi storili, tako da lahko rečemo, da je prodaja družbenih stanovanj skorajda končana. Številni stanovalci so tako postali lastniki stanovanj, pa četudi jih niso še niti odplačali. Toda biti lastnik stanovanja v večstanovanjski hiši, še ne pomeni, da si povsem neodvisen gospodar. Tisto, kar je za vrati stanovanja, je res samo lastnikovo in kako si bo notranjost uredil, tako jo bo tudi imel. Cim stopi na hodnik, pa ni več tako samostojen in neodvisen, saj stanovanjski zakon določa, da mora biti za stanovanjsko hišo z več stanovanji in lastniki imenovan upravnik, ki bo upravljal stanovanjsko hišo, na primer naročal popravila, razdeljeval stroške, skratka skrbel, da bodo hiša, skupni prostori in površine dobro vzdrževane in uporabne. Zakonodajalec pravi, da to ne more biti ljubiteljsko delo, ampak je zelo pomembno stanovanjsko področje, zato je upravljalcu dal tudi pomembna pooblastila. Seveda pa to de)o ne bo zastonj, ampak ga bodo lastniki stanovanja morali plačati. Tudi sedaj lastniki stanovanj, posamezniki ali podjetja, plačujejo stroške upravljanja, bodisi občinskim upravnim službam ali podjetjem, ki jih upravljajo. Njihov prispevek je od 20 do 25 odstotkov najemnine, ki bi jo stanovalec plačal, če ne bi bil lastnik. To je seveda majhen znesek, saj so tudi sedanje stanarine zelo nizke, bo pa povsem drugače, ko bo upravljanje v rokah upravljalca. Prav zato postajata vprašanji, kdo bo upravljalec stanovanj in kakšna bo cena upravljanja, vedno bolj zanimivi in aktualni. Padli drugič od političnih strelov NASILNO PREIMENOVANJE OSNOVNIH ŠOL JE V NEKATERIH KRAJIH V POMURJU PRlNES^ LJUDI PRECEJ NEMIRA - TO JE SRAMOTA ZA TURNIŠČE. SMO SLIŠALI NA TERE^^^ Novi časi v Sloveniji so res nekaj svojevrstnega in dokaj glasno so potrkali tudi na vrata vzgojno-izobraževainih organizacij. To se je zgodilo še zlasti potem, ko je bil sprejet zakon, ki je te ustanove opredelil kot javne zavode. Tako so vrtci in Šole zgubile status tozdov in konec je bilo tudi raznih vizo v ter ovizov, ki so delovali kot (skupne) delovne organizacije. Lkinili so tudi nekoč opevano samoupravljanje, namesto tega so postali odločujoči skoraj za vse ravnatelji, toda v precejšnji soodvisnosti od občinskih vlad. Če moramo zagotoviti denar za šole, bomo tudi odločali, smo lahko slišali v razpravah po občinah. Kdo bo upravljalec stanovanj in po kakšni ceni? Stanovanjski zakon določa, da upravljalca med več ponudniki izberejo lastniki, delo pa dobi tisti, za katerega se odloči več kot polovica lastnikov v stanovanjski hiši. Srečanje med upravniki, ki so se prijavili na natečaj, in lastniki, mora organizirati občina. Če se je v večjih središčih pojavilo toliko ponudnikov za upravljanje s tako različnimi cenami, da se lastniki komajda vedo odločati in izbrati najboljšega s primerno ceno, pa je pri nas povsem drugače. Število ponudnikov za upravljanje stanovanj je malo, tako da izbiranja skorajda ni. Pa tudi cene v njihovih ponudbah so si presenetljivo enake, kot da bi jih pisali skupaj ali za eno mizo Po nekaterih informacijah so tudi občutno višje, kot so jih postavljali nekateri ponudniki upravljanja v velikih centrih. Sicer pa, če vemo, da imata na primer v soboški občini največ stanovanj občina in Mura, potem že vemo, da bosta onidve odločali o tem, kdo bo upravnik. Za kakšno ceno upravljanja se bodo pogodili, takšno bodo potem morali plačevati tudi vsi drugi, >mali< ali etažni lastniki. In sedaj drugi del vprašanja, kakšna bo cena upravljanja? Jazbinškovo ministrstvo je sicčh pripravilo vzorec za oblikovanje cene upravljanja. Lastniki stanovanj naj bi plačali za Iz ministrstva za varstvo okolja in urejanja prostora so sporočili, da je metodologija za izračun neprofitne najemnine oblikovana, vendar pa je še niso objavili v Uradnem listu. To pa zato, ker jo bodo. Če bo potrebno, usklajevati s sprejetimi ukrepi makroekonomske politike. posamezno stanovanjsko.enoto 7,88 odstotka za upravljanje ter za stroške obratovanja še 3,94 odstotka neprofitne najemnine (Radgonska občina je to priporočilo sprejela in po tej ceni bo stanovanja upravljalo njihovo Komunalno podjetje, ki je javno.) Na primer Podjetje Komunala Murska Sobota, ki je bilo za upravljanje stanovanjskih hiš registrirano prve dni aprila in ki bo po izboru občine in Mure najverjetneje gi<.vni upravnik stanovanj v soboški občini, je pripravilo naslednjo ponudbo cen svojih storitev: 6,50 odstotka neprofitne najemnine za stroške upravljanja, I 5 odstotkov za vzdrževanje (tu so zajeta manjša vzdrževalna del"), 2 odstotka za obratovalne stroške, v seštevku torej 21,5 odstotka neprofitne najemnine. Pa vzemimo še ponudbo zasebnega podjetja Wiego iz Lendave. ža upravljanje 5 tolarjev za kvadratni meter stanovanja, za vzdrževanje 10,60 tolarja in za obratovanje 5,90 tolarja za kvadratni meter ali v seštevku 16,50 tolarja za kvadratni meter ali kar 69 odstotkov sedanje stanarine (če je ta 24 tolarja za kvadratni meter). Vendar pa, če predvidevamo, da bo neprofitna najemnina na ekonomski podlagi (sedanja stanarina je 0,817 odstotka vrednosti stanovanja ali 24 tolarjev za kvadratni meter, ekonomska stanarina pa bi bila 3,4 odstotka vrednosti stanovanja ali 107 tolarjev za meter stanovanja) sta ponudnika upravljanja pripravila skoraj enako ceno. Je vse odvisno od neprofitne najemnine9 Je vse odvisno od neprofitne najemnine? Velika neznanka pa je seveda neprofitna najemnina. Če se bo res približala ekonomski stanarini, kot smo pri preračunu že upoštevali, potem bo to pomenilo, da se bodo stanarine ali najemnine za neprofitna stanovanja povečala za trikrat. Višje najemnine na ekonomski podlagi pa so seveda tudi v interesu lastnika več stanovanj, saj bodo visoki tudi njegovi stroški upravljanja in vzdrževanja. Ti, ki so stanovanje kupili in so sedaj etažni lastniki, pa bodo itak morali iz svojega žepa plačati tako upravnika kot vsa večja popravila in vzdrževalna dela. Teh pa tudi ne bo malo, pa ne samo zato, ker so bila do sedaj družbena stanovanja po splošni oceni slabo vzdrževana, ampak ker bo to tudi v interesu upravnika. Po stanovanjskem zakonu ima pri ugotavljanju potrebnih vzdrževalnih del upravnik pomembno besedo, v eni osebi pa se bo dostikrat znašel tako upravljalec stanovanja kot izvajalec potrebnih del (na primer Komunalno podjetje). Delo bo tako zagotovljeno domači hiši. Mura, Radenska, Nafta, pa tudi številna druga podjetja so se odločila, da za svoja stanovanja sama pobirajo stanarino in plačujejo stroške upravljanja. V Nafti pa so se rudi odločili, da bodo svojih 128 stanovanj upravljali sami imajo takšne službe, da bodo lahko opravljali tako naloge upravljanja kot vzdrževalna dela, saj menijo, da bodo tako najcenejši S to odločitvijo pa so v lendavski občim dvignili prah, saj so za upravljanje postavili ceno, ki je nižja, kol jo je ponudilo zasebno podjetje, pa tudi število stanovanj ali stanovanjski fond ni velik. V,-M uri pa so mnenja, da ni dobro, če je lastnik hkrati upravnik stanovanj. Upravljanje naj bi delovalo po čistih tržnih načelih MAJDA HORVAT Foto: Nataša Juhnov Povsod so pohiteli s pripravo in sprejemanjem odlokov o javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. V Pomurju so bili pri tem še posebno zagnani v občini Murska Sobota. Najbrž pa nihče ni pričakoval, da bodo ti odloki dvignili toliko prahu, kot se je zgodilo domala povsod. Strasti so se zlasti razvnele v zvezi z poimenovanjem teh javnih zavodov. Oblastne občinske strukture so si predvsem pod vplivom vladajoče Krščanske demokratske stranke Da res ni šlo brez velikega političnega pritiska pri vsem tem, govori način odločanja o svetu krajevne skupnosti Turnišče. Prvič so se odločali o imenu šole lanskega decembra. Takrat nobeden od članov sveta ni bil mnenja, da bi morali ime Štefana Kovača črtati. To seveda ni bilo po volji tistim v občini, ki so hoteli drugače. Zato so morali o tem ponovno razpravljati. Na seji je bilo od 13 navzočih 10 članov sveta. Pri glasovanju so bili sedaj že neodločeni. Tudi to ni bilo dobro. Glasovati je bilo potrebno tretjič. Ker je bila sila, je tajnik krajevne skupnosti povprašal za glasove po telefonu. Rezultat je bil 8:4 za to, da ime ostane. Tudi šolski kolektiv se je tako odločil, (n potrebno je bilo še četrto glasovanje v svetu KS. Končno je bil rezultat takšen, kot so si ga želeli nekateri na občini — 6:5 za to, da se šola imenuje le po kraju, torej OŠ Turnišče. In to zdaj tudi že velja. zadale nalogo, da to priložnost izkoristijo za Črtanje (po njihovih ocenah) ideoloških imen vrtcev in šol. To pa je bil, kot se je pokazalo, pretrd oreh, ker so se izognili strokovni presoji, katera imena naj bi bila pravzaprav sporna. Za nekatere so to imenovanja po borcih (partizanih), za druge po dogodkih iz NOB-ja, za tretje po revolucionarjih, za četrte Kdo bi to vedel? tn kdo bi tudi vedel, kako so postala naenkrat sporna tudi imena partizanov in celo narodnih herojev? Kot da se ne bi borili proti okupatorjem naše dežele, proti fašizmu, ki ga še danes obsoja ves demokratični svet! Da bi ubrali bližnjico in se izognili takšni presoji, so hoteli sprva povsod z odlokom predpisati, da naj se šole imenujejo le po krajih, kjer so. V občini Murska Sobota so potem takšno odločitev tudi sprejeli. drugod pa so dopustili nekatere izjeme. Kaže, da so bili še najbolj »popustljivi« v ljutomerski občini, saj je osemletka v Ceza-njevcih lahko obdržala ime po mladem partizanu Janku Ribiču — »črtali« pa so Jožefa Hedžeta (OŠ Šafarsko) in Branka Berno-ta-AIjaža (OŠ Križevci). V lendavski občim so morali »pasti« Štefan Kovač (OŠ Turnišče), Vinko Megla (OŠ Odranci) in Jože Kramar-Juš (OŠ s prilagojenim programom v Lendavi), pa tudi Drago Lugarič in Edvard Kardelj. Osemletki na Srednji Bistrici pa so določili kar dve imeni — Prežihovega) Vo-ranc(a) in Bistrica. Končnice smo zapisali v oklepaju, ker jih v odloku ni, čeprav bi jih morali Modri ali premeteni Janez? V skoraj najbolj napetem času na šolah, sredi skrbi, kako končati letošnje šolsko leto, je Državna založba Slovenije spet naslovila vsem učencem poseben katalog MODRI JANEZ in jim na veliko svetovala, naj kupijo oziroma naročijo vse za šolo najkasneje do 31. maja, in to seveda pri njihovi založbi V tem primeru jih čakajo tudi številna nagradna presenečenja (osebni računalnik, družinsko potovanje, kolesa, smuči, šotori. rolke itd.). In mnoge je ta Modri Janez res premamil Tako ga bodo kupci kreditirali do jeseni, on pa se bo lahko medtem premeteno nasmihal, da je uspel prodati tako drage stvari. Samo učbeniki m delovni zvezki za šestošolce stanejo okrog 20.000 tolarjev. Kajpak bodo imeli tudi drugi prodajalci šolskih potrebščin približno enake (nove) dodali po novem jezikovnem pravilu. Slavisti bodo tako učili eno, v praksi pa bo drugo Kakšna nedoslednost! V občini Gornja Radgona pa so brez milosti »odžagali« Karla Destovnika-Ka-juha (OŠ Apače), Marijo Rožman (OŠ Stogovci), Jožeta Kerenčiča (OŠ Gornja Radgona), Vojka Nemca (Oš Radenci) in 11 talcev (OŠ Videm ob Ščavnici) ter črtali poimenovanje po dnevu mladosti (25. maj) pri OŠ Kape la. V Turnišču precej napeto »Komu je v napoto narodni heroj Štefan Kovač, kije dal svoje življenje za svobodo in se boril za svoj narod? Ti predlagatelji niso boljši kot fašisti, ki ga med okupacijo niso dali pokopati v njegovi vasi. Vendar je prišel čas svobode in smo to lahko storili na pokopališču v Nedelici. Po njem se pri nas imenujejo Šola, glavna ulica skozi Turnišče in strelska družina. Njegov spomenik stoji pri šoli. Vse to so ljudje pred leti, ko smo jih vprašali za javno mnenje, predlagali. Kdo torej, katera stranka lahko sedaj predlaga kaj takega brez naših občanov in borcev?« so se spraševali na redni letni skupščini Krajevnega združenja borcev NOV Turnišče, ki je bila I. marca. »Moja mama je hodila s Štefanom Kovačem v šolo in večkrat V srcu Ane Petek, Kovačeve sestre, ki živi pod Lipo, je Štefan ostal zapisan kot dober in pošten človek. Tako pravijo o njem Še mnogi. K "» in /r jv / Toda vse U UMI . 4‘UgO mo >4 mg? demokratična dovoliti- No 4 bodo lahko J, cene, vendar se velja vprašati, ali niso vanje vključene tudi vse te obljubljene nagrade in drugi reklamni stroški. Čudno je namreč, da je cena kakšne leposlovne knjige s približno enakim obsegom in za povrh še vezana v trdne platnice ter izdana v manjši nakladi skoraj enkrat cenejša kol učbenik v broširani izdaji. Z gotovostjo lahko trdimo, da so cene previsoke in da bo marsikateri družinski žep preplitek. Modro ravnajo na tistih šolah, kjer organizirajo zamenjavo rabljenih učbenikov. Povsem ob strani pa ne bi smela stati tudi širša družbena skupnost, predvsem slovenska vlada ali vsaj šolsko ministrstvo. Nevzdržno je namreč, da bremena »brezplačne« šole vedno bolj nalagamo staršem. JOŽE GRAJ »Odkrivamo spomenik narodnemu heroju Stef>nU^ šemu ožjemu rojaku, vaščanu, Prekmurcu, blovencu, ■■ . proletarcu in komunistu, svetli podobi komunista, ka ^ ,e dile okoliščine pred vojno, poštenemu in plemenitemu* veda ne nazadnje doslednemu, hrabremu borcu, ki j« r čnih okoliščin in izdajstva padel pred 31 leti na 8anc » r* je dandanes že vsakomur znano. Nazadnje pa naj — n. n,cjeno1'' Ijena majhna neskromnost — odkrivamo spomenik !u jatelju. ki se mu danes vsi spoštljivo priklonimo, njeg^ nu, ki bo vekomaj živ med nami. Stefan Kovač seje v p letjih spremenil že v simbol, vsekakor pa v že o« 0C wnv predstavlja neko obdobje Prekmurja. Spregovorimo jnr s P že bo zablestela svetla podoba Štefana Kovača, in je potrebno. Po njem se imenujejo ulice, njegovo im« ’ ’ turna društva, šole, pa tudi športna društva. In tudi t svoj prapor si niso zapisala nekak prazen zvok, bi*®0 imena, lemveč ime svetle podobe človeka borca, potrti vega borca, resničnega junaka. In tudi to je prav, tud1 r,f Po šolah, v kulturi, pa tudi v športu, povsod naj n^-il »i*( jem tega neomahljivega borca za zgled mlademu clo1 ,-a* rejšim pa za spodbudo, da je namreč življenje šele le če vemo, za kaj, komu in čemu živimo ...«je najpreJ |ij ško Kranjec ob odkritju spomenika Stefanu Kovača mi je pripovedovala, kako je bil on pameten, da je več znal kot učitelji. Nikomur ni naredil nič slabega. Kako ga lahko nekateri sedaj blatijo, in to tudi takšni, ki se tedaj še niso niti rodili in so prišli v naše kraje od drugod?« ni jasno ANTONU GORNJECU iz Nedelice. »Moje mnenje je, da sprememba imena šole ni bila potrebna. Večina staršev nas je bila za to, da ostane poimenovanje po Štefanu Kovaču. Saj je vendar padel pod streli okupatorjev in postal narodni heroj!« nam je med drugim povedal JOŽE FORTUN prav tako iz Nedelice. »Res je škoda, da se je to zgodilo. 45 let nam je bil Štefan Kovač za zgled. Kaj bomo sedaj rekli mlajšim rodovom? Doslej nihče o njem ni vedel povedati nič slabega, naenkrat pa . . . Nazadnje bodo nekateri hoteli, da je treba umakniti tudi njegov spomenik, ki stoji prt šoli. Kam to vodi, ne vem,< ugotavlja IVAN RAJ iz Gomilice. Seveda bi lahko slišali v Turnišču in okoliških krajih tudi mnenja, da je prav, da so črtali ime šole po Štefanu Kovaču, in to predvsem iz razloga, češ da je bil komunist. Da, res je bil član Komunistične partije, vendar je bilo to še v stari Jugoslaviji, ko se je ta Partija borila proti oblastni diktaturi in izkoriščevalski buržoaziji za proletarca in kme Bo mora! prof mk Štefanu K^£“ , AS* "J Njegov« L *......... porodi v crrk0 padel . živili । n/u£ obležal pod J M’ 'j’,n r# zaudarja, j* P' nil- »Jezus 'n Stilski skupini veri- iud> na kateri SO P'e ggf ■ zus, Marija. P* jVr^ev,|f ze. ker se Je jku e / omenil na'1’^ Cev a sestra A ^f.-’ Ljf vedaia, da Ju . . postati duho ,ejU salezijanci v ir > škoda bi blLr)«^'7 bolj pogreva*'- K / že tako in Vsekakor oblasti), da jr^ minulem ravnana pr« ,. f ta Marje to lahko sporno? Govorice, češ da je bi! proti cerkvi in duhovščini, pa niso nikjer dokazane. Kaj lahko si je sedaj izmisliti to in ono. k«, da « ’ * B M h«>do o*'r* jv. knleklhm. ’ . d* skupnosti, ,'l' kot bo volj* Pravni samomor skupščina sp uri * zakonodaj«.zJ (-efen li volivci na r£|j^ s% pritiskom, .« nmU. M- k murtJ niso sposobjjj . - 1- , daje. K '« £„0^ bo imel hujS' P . posledice vCH' pr V** siemu Zato n« 0 f slutenj, ""^.hit-<< _ lotiti nove ten nas navs«f’ svetu ^ejef11 ijf,,. možnostih 'P x m V Zadnje čase smo nnče dokaj polemičnim razpravam o načinu volitev v državni zbor republiškega parlamcn-la Koi je znano, naj bi omenjeni zbor dobil po novem veliko vlogo pri odločanju v zdajšnjem parlamentarnem sistemu Poznavalci razmer so se namreč razdelili na dva tabora; eni povsem soglašajo s predvidenimi spremembami. drugi pa lema nasprotujejo Sicer pa so nas že dosedanje razprave prepričale, da drugače pač ne more biu. ker gre za zagovarjanje ozkih strankarskih interesov, ko prihajajo do izraza vsa nasprotja Če povemo, da se o volilni zakonodaji govori že približno pol leta, podoba pa ostaja skoraj nespremenjena, m težko razumen, da je izhod iz slepe utice Se daleč. Eni so namreC neomajno za proporcionalni volilni sistem, drugi za večinskega, za ponujene številne vmesne kombinacije pa že kdo najde vzrok, zaradi katerega ni mogoče priti do sporazuma. Kot kaže, so se vendarle odločili, da je ireba glede volitev nekaj končno narediti Morebiti bi delovni osnutek zakona o volilni zakonodaji morali poslati v nadaljnjo skupščinsko proceduro ali "i ugotoviti, da za lo ni zakonodaj* rodne -MBOlTaMta svetovno ur? zavzemamo ' . $0* iPJ prič-k^ ’ ampak sC P rr.k. lud, Pf' M j ■ ,||1' Stran 6 kmetijska panorama Maj denar? •^a***« ‘ Vl°ge ^awnJLdneh naJ bl b'l Mtt ?!l 12^ate{aja, zah *» pa je rnu-",ev sred Pncej C.'udl, «‘os vložilo Cso^'h kmetov, kmetijski . Povedali pn »te* iiužb>-fir^ iz radr/teyka> 0e. ' prevladujejo 2^z^vredwUi ’’«t deuv^ kl za dopol-.^'na ah S- Letos zahtev-11 »a m ^niso pri-Nevlje znano Pda * ^letr?,^3 V kmetijskem ministrstvu za leto 1992 Sedem milijard in pol za razvoj kmetijstva Vlada Republike Slovenije je v začetku maja sprejela dva odloka, ki sta začela veljati konec maja, na osnovi le-teh pa naj bi letos slovenskemu kmetijstvu zagotovili 7,5 milijarde tolarjev. Z odlokom o uvedbi finančnih intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi bodo proračunska sredstva namenili predvsem za kmelijskozemijiške operacije ter izdelavo programov za celostni razvoj podeželja, z odlokom o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane pa bodo spodbujali predvsem preustroj kmetijske pridelave in krepitev njene konkurenčne sposobnosti. Iz sredstev za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi bodo upravičencem odobravali nepovratna sredstva v višini od 50 do 100 odstotkov priznane vrednosti, prednost pa bodo imele tiste naložbe, ki bodo dosegale optimalne gospodarske učinke in so ekološko ustrezne. Osnovna od-vodnja, akumulacije in razvod vode, odkup kmetijskih zemljišč (občine) ter študije in predhodne raziskave se bodo v celoti financirali iz teh sredstev, pri kamasa-cijah bodo nepovratna sredstva znašala 90 odstotkov priznane predračunske vrednosti, za osu ševanje, agromelioracije in obnovo trajnih nasadov bodo namenili nepovratna sredstva v višini 75 odstotkov priznane predračun- ske vrednosti, medtem ko bodo za namakanje ter izdelavo in izvajanje programov celostnega razvoja podeželja nepovratna sredstva znašala 50 odstotkov priznane vrednosti programa. S finančnimi intervencijami za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane bodo pospeševali in usmerjali razvojno-naložbene dejavnosti kmetij, povečanje gospodarnosti in produktivnosti ter večjo in kakovostnejšo pridelavo. Z ukrepi želijo tudi zagotoviti stabilnejše tržne razmere, saj bodo s sredstvi pokrivali razliko med proizvodnjo in tržno ceno, medtem ko bodo posebno skrb namenjali tudi območjem z omejenimi prideloval- nimi možnostmi, kjer naj bi izenačili razmere gospodarjenja in tako omogočili ohranjanje pona-seljenosti. Podobni pogoji za pridobitev teh sredstev, za katera se lahko potegujejo fizične in pravne osebe, so objavljeni v 24. številki Uradnega lista Republike Slovenije, usmerjali pa jih bodo v živinorejo, rastlinsko pridelavo, za strokovne, razvojne in pospeševalne naloge, za razvoj dopolnilnih dejvnosti na kmetijah, za regresiranje obresti in tečajnih razlik ter še za nekatere druge namene, ki bodo ohranjali in pospeševali razvoj kmetijstva. Prav bi bilo, da bi sredstva iz teh naslovov koristili tudi pomurski kmetijci, saj so to v glavnem nepovratna sredstva. Roki za vlaganje zahtevkov so za posamezne namene različni, interesenti pa lahko dobijo vse podrobnejše informacije pri kmetijski svetovalni službi. LUDVIK KOVAČ ledna so sredi L lic^ pravili j»'no r;* u ni ° oA?'05"10 P,e- W * delavcih Pr'l°žno- 2 i-c?‘ velerinaria bl1 d01*0’«- Melioracija zemljišč Turnišče Cene pujskov Na sejem pujskov v Turnišče so rejci minuli četrtek spet pripeljali nekoliko več živali. Tokrat so jih ponujali 69, žal pa je bilo kupcev veliko manj in so jih prodali le 24. Za par pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih do 20 kilogramov, je bilo potrebno odšteti od 9000 do 12.000 tolarjev. Plesen bučnic (pseudoperonospora cubensis) bolezen na kumarah Glede na to, da je v zadnjih letih največ težav pri pridelovanju kumar jsovzročaia plesen bučnic (pseudoperonospora cubensis), želim napisati nekaj o bolezni in možnih načinih zatiranja. Plesen bučnic so najprej odkrili na Kubi, kar kaže ime bolezni, leta 1868. S Kube so jo prenesli v Severno Ameriko in na Japonsko. Nato se je razširila na vse celine. V Evropi so jo najprej odkrili v Rusiji leta 1902. Od tu pa se je razširila na Balkanski polotok, Švico, Francijo, Nemčijo, na Madžarsko in Jugoslavijo, kjer so jo prvič opisali leta 1952. V Sloveniji pa povzroča bolezen znatnejše škode v zadnjih letih. Gliva lahko okuži razne bučnice: kumare, buče, lubenice in dinje. Razmere, v katerih se bolezen razvija so: minimalno mora biti temperatura vsaj I5°C, visoka relativna zračna vlažnost, in sicer od 98 do IOO?A (rosa ali dež), listna ploskev mora biti vlažna dovolj dolgo (6 ur pri temperaturi 15°C, to je vsaj do 22. zvečer do 4. zjutraj) in tema. Prve zanesljive znake obolenja opazimo na rastilini v obliki oljnih madežev. Le-ti so na zgornji strani listov, ki zelo hitro porjavijo in nato odmro. Na spodnji strani madežev pa se pojavi temno vijoličasta prevleka. Bolezen lahko zatiramo na več načinov, in sicer z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi, pn katerih moramo upoštevati: — širok kolobar, da se izognemo glivi, ki je prezimila, — primerno osončeno lego za gojenje kumar, — primerno medvrstno razdaljo. — vzgojo ob opori zaradi boljše prezračenosti, — uničenje vseh ostankov obolelih delov rastlin, — izbira in vzgoja odpornih sort ali hibridov (v zadnjih letih je dal najboljše rezultate glede odpornosti holandski hibrid LEVINA F‘). Velikokrat pa se moramo kljub zgoraj opisanim agrotehničnim ukrepom lotiti kemičnega varstva kumar. Pri tem se moramo ozirati na opisane parametre (temperatura, vlaga, čas vlažnosti) in si glede na to prilagoditi škropilni program. Za kemično varstvo kumar proti plesni bučnic uporabljamo in vam predstavljamo nekaj pomembnejših fungicidov glede na karenco, aktivno snov in koncentracijo. Pripravek Aktivna snov Karenca — varnostna doba Koncentracija v % Alliete fosetil A 1 4 dni 0,30 Ridomil M 2 monkoseb 4- metaliksil 7 dni 0,25 Dithane M 45 monkaseb 14 dni 0,25 Antracol propineb 14 dni 0,25 Previcur 2 promekarb hidroklorid 14 dni 0.20 Cuprablau Z baker + cink 14 dni 0,30 Galben M benalaksil > monkozeh 14 dni 0,25 med zainteresiranimi v prostoru ina Murskem valu radia Murska Sobota sla regulacija in melioracija posega pasu v k.o. Ujaševci in k.o. Sta hi fS je jar^ov na Murskem polju. Poslusa- h* nl/aSaj*ne bro" S POfn°Čjo Murskega vala dobili konkrelen odgo-41^^°Oljeno. 5 11 "e omenjenih jarkov, kot je bilo po njegovih trdih nj S,r°^*ono h/ 1 V nekajminutnem pogovoru prek radia ni mo-?>hievn ,Wer*Sno števne problemalike, zato je moj na-pjSn a vPra^arj8, kakor jih je zastavil prizadeti lovec, st,ezn0 pristojnega organa ali strokovnjaka m ‘e r1^ ja*nost. S tem namenom sem napisal tudi tale redil venem posegu na območju Ko- sla regulacija in melioracija posega IL ^Ir i ll,l"beku"' h." ''ruti 1)1 R? "h 901' “‘o h e' 1 Prbo P0liske ■K? ri.m Onvt- Ure. H. 4u se ■nienziv- Pri uporabi Fitofarmacevtskih pripravkov je potrebno posebno pozornost nameniti pravočasni in pravilni uporabi pripravkov in se ravnati po navodilih izdelovalca. Za konec pa še dva praktična nasveta za kemično varstvo rastlin. Pri škropljenju je potrebna velika količina vode, do 1.000 1 na ha. Potrebno je škropili spodnje strani listov, ker se bolezen razvija na njej. . Dipl. inž. Miran Borovšak pasu v k.o. Ujaševci in k o. Stara — Nova vas. Projektant je v projeklu za, izvedbo nakazal, da se ta proti-vetrni pas zasadi, ko bo izvedena komasacija oz. bodo znani novi, lastniki zemljišč, saj bodo le ti morali odstopiti kmetijsko površino za ta namen. Potrebno se bo tudi dogovoriti, kdo bo lastnik zasajenega gozdnega protivetrnega pasu Potreben bo celo projekt za napravo takšnega prolivetrnega pasu, saj mora biti po strokovnem mnenju profesorja, predstojnika katedre za melioracije pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani učinkovit protivetmi pas širok najmanj 18 metrov in mora vsebovali sestoj vse od grmovja do visokega gozdnega drevja Kon čno je za to potreben ludi denar Investitor gaje dobil za la nemen toliko, da ne more priskrbel! niti načrta, kaj šele zemljišče in sadike. Logična rešitev je v lem. to je poudaril tudi gospod Modlic, da se ohrani čimveč avtohtone zarasli, in to na lokacijah, ki so za ta namen primerne in sprejemljive tudi za krnele poljedelce, ki imajo drugačen interes kot lovci Med njimi je torej potrebna soglasnost kompromis Naj na kraju še pojasnim, da sta oba projekta za regulacijo in za melioracijo skladno z ureditvenim na Črtom skušala doseči s svojimi projekti čim večji kompromis med zainteresiranimi v prostoru. Zaradi tega je čim več nove (rase struge Ko zaricc speljane po obstoječi strugi, kar je bito sicer dražje, vendar iz ekološkega vidika bolj sprejemljivo. Melioracijski projekt je skušal zadržali čim več avtohtone gozdne zarasti, pri izvajanju del pa je bilo v dogovoru z udeleženci krneli posekano celo manj, koi je predvide val projekt. Ce pa je kdorkoli dajal kakšna zagotovila ali obljube o zasaditvi brežin Kozarice ali melioracijskih jarkov, je s lem povsem neo-dogovorno zavajat lovce in javnost v proslor, ki bistveno prizadevata različne, pogosto nasprotujoče si interese koristnikov lega prostora: kmelov, lovcev, ribičev, vodnega gospodarstva, varstva krajine in kulturne dediščine itd Med temi interesenti v prostoru je nujen kompromis. C e se le-ta ne doseže, ostane spor Interes kmeta se razlikuje od interesa lovca, saj hoče prvi njivo, drugi pa gozdno zarast. Prav tako je drugačen interes vodnega gospodarstva, ki odstranjuje gozdno zarast na brežinah vodotoka in celo kosi travo na brežini, da zagotovi projektiran pretok vode v reguliranem potoku, lovec pa želi zasadili brežine jarkov z gozdno zarastjo. Interesi so torej lako različni, da vseh ni možno zadovoljili Brežin ni dopustno zasaditi, ker bi to lako oviralo odvod njava nje. da bi se pokrajina postopno ponovno poplavljata in zamočvirjala. Zaradi tega je zmotna in nesprejemljiva pobuda o zasaditvi brežin odvodnih in melioracijskih jarkov, kakor to zahteva naš nezadovoljni poslušalec-lovec. Takšne zarasli niso predvideli niti ureditveni načrt niti izvedbeni projekti. Se več: sprejet je celo občinski odlok o vzdrževanju melioracijskih sistemov,4ki določa način odstranjevanja gozdne zarasti na brežinah m košnjo Laslniki obrežnih površni pa so po odloku dolžni plačevali stroške navedenih del Ker te zadeve prav dohro pozna tudi go-sod Modlic. ki je bil svojčas tajnik kmetijske zemljiške skupnosti in soavtor odloka o vzdrževanju melioracijskih sistemov, me toliko bolj čudi njegova izjava, da je pobuda poslušalca za zasaditev brežin do bra m da je potrebno zadevo proučili. Koloradski hrošč Koloradski hrošč ali krompirjevec sodi med najbolj znane škodljive žuželke Je hud škodljivec krompirja, ko lahko ob količkaj moftiem pojavu požre liste krompirja do golega Škodljivi so hrošči, mnogo bolj pa ličinke. Koloradski hrošč objeda krompirjeve listje, pri čemer lahko hrošči in ličin ke objedajo listje od roba ali pa v njem povzročajo luknje. V skrajnih primerih ostanejo nedotaknjene le močnejše listne žile in stebla, pri čemer je seveda ško da občutna. Zmanjšanje listne površine povzroči občutno zmanjšanje pridelka, vendar menijo, da le, če se listna površina zmanjša za več kakor 20%. Ce ni listja, se hrošči lahko hranijo tudi z gomolji. Koloradski hrošč ima pri nas navadno dva rodova na leto. Hrošči prezimijo v zemlji, proti koncu aprila ali v prvi polovici maja pa zapustijo prezimovališča in pridejo na plan Zapuščanje prezimovališč lahko traja tudi tri ledne, pospeši pa se. ko se zemlja na globini 10 cm segreje na 14,5’ C. Hrošči preletavajo na letošnja krompirišča pri temperaturah, višjih od 20° C 6 do 12 dni po tem, ko zapustijo prezimovališča, se hrošči sparijo. Navadno potrebujejo dopolnilno hrano in čim intenzivnejša je prehrana, tem hitrejše in številnejše je odlaganje jajčec Samica mora pred odlaganjem jajčec zaužiti vsaj 2000 mm' listne površine, pri lem pa mora biti temperature nad 12 C (razvojni prag ali ničelna točka). Odlaganje jajčec se navadno raztegne na mesec ali več dni Samica izleže 400 do 800 jajčec, v ugodnih razmerah pa tudi več, celo do 1100. Samice odlagajo jajčeca na spodnjo listno stran v skupine Plodnost samic in čas odlaganja jajčec sla odvisna od mnogih dejavnikov: od količine, kakovosti in vrstne hrane. od temperature, relativne zračne vlage in svetlobe. Embrionalni razvoj traja 5 do 12 dni odvisno od temperature, pri tem da je razvojni prag (udi 12° C, pod (o temperaturo pa se tudi iz jajčec ne morejo izle-gati ličinke Pri nas se prve ličinke pojavijo navadno že konec maja alt v začelku junija, množični pojav ličink pa je navadno od sredine do konca junija. Ličinka se trikrat levi in ima torej štiri razvojne stadije. Ličinke prvega stadija ostanejo pogosto skupaj na listu, kjer so bila odložena jajčeca, in se šele pred levitvijo razidejo. Ena ličinka prvega stadija poje okoli 20 mm- listja in potrebuje za razvoj 3 do 4 dni Ličinka drugega stadija se razvija 3 do 7 dni in zaužije okrog 150 mm' '|isija, ličinka tretjega stadija 4 do 8 dni in 520 mm' listja in ličinka četrtega stadija 5 do 11 dni, v tem času pa požre 2300 mm' listja. V povprečju (raja celoten poslembrionalm razvoj 14 do 22 dni, poleti celo manj. Malokdaj je treba zatirati že hrošče, čeprav bi kazalo zatiranje opraviti kadar na grmu najdemo povprečno več kot enega hrošča Največkrat je zatiranje usmerjeno proti ličinkam Nujno ga je potrebno opraviti takrat, ko najdemo na grmu povprečno )0 ali več ličink, včasih pa je (a prag tudi nekaj nižji. Zatiranje drugega rodu navadno n. potrebno ali pa samo izjemoma, če najdemo na grmu no ?°lx 'v al' vec kakor 20 li e Jr manJ5e skuP'ne sintetičnih pirelroidov priporočamo faslac 10 SC karate 2,5 Es ali decis Ec 2.5. AS,niljbo'f u?ln^ov'ta skupina nereisloksinov. od katerih svetujemo ancol 50 Wl a|i evtsekt s. Njihovo delovanje je zaenkrat zelo dobro, vendar samo na ličinke Povsem nov na tržišču je biološki insekticid novodor FC. Vsebuje aktivne kristale bakterije Bacillus thurigeusis tenebrionis, ki jih najdemo v naravi. Kri stalne beljakovine so inseklicidna snov, ki se aktivira v prebavilih ličink koloradskega hrošča. Prebavila se paralizirajo, ličinke se nehajo hramu in poginejo V 4 Kidneb Tud' živijo, ne povzročajo več škode. Novodor se uporablja v prvih razvojnih fazah ličink kot vsa druga sredstva po priloženih navodilih. Zaradi razmer v sosednji državi je malo verjetno, da bi bi) v prodaji. Geza Džuban. ApL at. kmet. zarice. Izvedena je bila regulacija potoka, kar je investirala oz. financirata območna vodna skupnost Mura, ter melioracija zemljišč, katere investitor je bila kmetijska zadruga, dela pa je financirala Zveza vodnih skupnosti Slovenije od borza melioracije Hkrati se je izvajala še zložba-komasacija zemljišč. Te pojme je nujno ločevali, da se ve, kaj je kdo delal >n za kaj je kdo odgovoren Za poseg v prostor na območju Kozarice na površini 2100 ha kme lijskih zemljišč je bila po zakonsko predpisanem postopku izdelana vsa potrebna dokumentacija ureditveni načrt, ki ga je izdelala pooblaščena organizacija, v rednem proceduralnem postopku pa ga je sprejela skupščina občine. izvedbeni projekt za regulacijo KOZARICE, ki ga je na osnovah zahtev v ureditvenem načrtu izdela la projektantska organizacija. projekt za melioracijo zemljišč v dveh fazah po 1000 ha projektant je prav tako v izvedbenih projektih upošteval zahteve ureditvene ga načrta. Na podlagi navedene tehnične dokumentacije so bila pridobljena vsa z zakonom predpisana soglasja, lokacijska dovoljenja in gradbena dovoljenja Dela so bila izvedena, opravljeni so tehnični pregledi in izdana uporabna dovoljenja Komisije so ob pregledih izvedenih del ugotovile, da pri izvedbi del m bilo bistvenega odstopanja od projektne dokumentacije Kaj pa je torej narobe in zakaj nezadovoljstvo nekaterih'' Zato, ker 1 one Slavič Pomanjkanje denarja Res pa je, da je po ureditvenem načrtu za območje KOZAR1CA II predvidena zasaditev prolivetrnega ' e,”hiškou. — Če bi alkohol namesto jeter uničeval peronosporo. bi bilo škropljenje z vinom mnogo cenejše, kot s temi -dragimi škropivi. reportaže Čezmejna energija Mednacionalna električna napetost »Gotovo se bojite posledic, kajti v bližini Lentija, 3 kilometre od slovenske meje, želimo zgraditi termoelektrarno. Zato smo prišli k vam, da vam nekatere stvari pojasnimo.« Gospod Janos Bodas, ki je 26. maja to pripovedoval v Lendavi, v mali občinski sejni sobi, je generalni direktor inštituta za energetsko gospodarstvo v Budimpešti. V začetku junija naj bi na svetovni konferenci o varstvu okolja v Rio de Janeiru podpisali tri globalne svetovne sporazume. O zaščiti klime, živalskih in rastlinskih vrst ter gozdov. Na sedežu OZN že od srede marca pilijo besedilo, ki naj bi postalo nekaj takšnega kot je deklaracija o človekovih pravicah: Velika listina Zemlje. V njej naj bi bil zasnovan razvojni program za naslednje stoletje. Lakota po energiji Svet je lačen energije. Najmanj lakote po njej poteši s tisto, katere pridobivanje je najmanj škodljivo, s sončno in energijo vetra. V glavnem je torej vedno, ko gre za pridobivanje energije, nekaj zadaj, neka potencialna nevarnost. Kakšne trdne lestvice nevarnosti ni mogoče postaviti. Za jedrski lobi je najčistejša energija iz atomskih central, vendar po Černobilu s svojim prepričevanjem nima večjega uspeha. Nek švicarski strokovnjak, ki je sicer velik nasprotnik jedrske energije pa je zadnjič izjavil, da ni pametno preveč napenjati loka proti tej energiji, ker so posledice termoelektrarn v globalnem smislu veliko hujše. Zaradi učinka, ki je znan pod imenom topla greda. Termoelektrarne kurijo s premogom, nafto ali s plinom Slednji velja za veliko čistejšega od prvih dveh. Madžarsko termoelektrarno pri Lentiju bodo kurili z ruskim plinom, večji del električne energije bodo pošiljali v severno Italijo. Od vseh klasičnih pridobivanj energije pa je kljub vsemu še najmanj sporno vodnoenergetsko. Pa tudi to ne vedno, odvisno pač od tega, kakor kdaj in kakor kje. Madžari proti Slovakom Leta 1977 sta takratna Češkoslovaška, danes Češko-slovaška federacija, in Madžarska podpisali sporazume o izgradnji dveh vodnih elektrarn na Donavi, na tistem delu, kjer je reka meja med obema državama. Gorvodna elektrarna je Gabčikovo na Slovaškem, ki jo je Bratislava že skoraj dogradila, 125 kilometrov nižje na Donavi pa naj bi Madžari, sicer že na tistem delu reke, ki teče v celoti po madžarskem ozemlju, vendar bi vplivali še segali na Slovaško, zgradili Nay-maros. Zaradi naraščajočega pritiska javnosti je madžarska oblast že 1989. ustavila dela na svojem projektu. Slovaki pa so v svojo »stalinistično moro« pri Gabčikovem, kakor zaradi monstruoznosti projekt imenujejo njegovi kritiki, že vgradili štiri od osmih načrtovanih turbin. Za pogon morajo Donavo preusmeriti v že zgrajen 25 kilometrov dolg in 730 metrov širok kanal, z nasipnimi stenami, ki so visoke 20 metrov — sueški kanal je, z ozirom na okoliščine, v primerjavi s tem kar nekaj zmernega. Madžari temu nasprotujejo. Velikanski kanal bi pomenil enostransko premestitev državne meje, prekršek trianonske pogodbe iz leta 1920. »Enostranska preusmeritev Donave je v nasprotju s spoštovanjem načel suverenosti in teritorialne celovitosti, kar je obligatorni sestavni del pravic narodov,« je posvaril madžarski predsednik vlade Joszef Antall svojega praškega službenega kolega Mariana Čalfo. Ali so torej madžarski strokovnjaki zaradi slabih sosedskih izkustev $ Slovaki prišli razlagat svoj projekt plinske termoelektrarne z zmogljivostjo 1800 MW najprej k sosedom v Lendavo? Preden sojo predstavili doma. Po končani predstavitvi seje lokalnim politikom iz Len-lija zelo mudilo domov na sejo občinske oblasti, na kateri naj bi predstavili to, kar so pri nas že. Vsekakor zelo pozorno do sosedov, ni kaj. Madžari in Slovenci Sicer pa z razlogom, saj elektrarna ni ravno majhna. Njena načrtovana zmogljivostih! bila trikrat tolikšna kot jo ima naša jedrska v Krškem. Če bi ne šlo za plin, bi lahko kar takoj rekli, da gre tudi tukaj za nazoren primer neizživete stalinistične more — samo v socialističnih državah so vse sem v najnovejši čas gradili tako gramozanske reči. No, pa kje v Turčiji, v turškem Hamitabadu stoji največja plinska termoelektrarna doslej, njena moč je 1600 MW Velikost plinske termoelektrarne je najbolj vprašljiva. Zaradi tega argument, da so 150 metrov visoki dimniki potrebni samo zaradi zračnega hlajenja, ni čisto prepričljiv. V dimnih izpuhih bo, kakor so rekli madžarski strokovnjaki, vodna para, ogljikov dioksid in dušikovi oksidi O tem, kakšne kako'vosti je ruski plin, koliko bo v izpuhih tega in onega, niso mogli ničesar natančnejšega povedali, ker da nimajo s seboj analize sestave plina. So pa obljubili, da podatke pošljejo in da je predvidena koncentracija dušikovih oksidov v dimu 25 mg na kubični meter. Tam leta 1999, ko bo konec gradnje, naj bi letno v Letenje iz daljne Rusije prihajalo 3 milijarde kubičnih metrov plina, ki se bo v termoelektrarni preko plinskih in parnih turbin preobrnil v električno energijo. Izkoristek je približno polovičen, v električno energijo se bo pretvorilo približno polovico plinske energije. Pogodbo za dobavo plina so z Rusi, ki so skupaj z evropskim konzorcijem tudi sami udeleženi pn gradnji, podpisali za 30 let. Neke vrste nadomestek za Na-gymaros je načrtovana termoelektrarna na plin v Letenju vsekakor, je rekel gospod Bodas. Ni pa se posebej naprezal, vsaj tako seje zdelo, da bi pojasnil, zakaj gradijo elektrarno na polovici poti med Rusijo in Italijo, zakaj je ne gradijo v Italiji. V Italijo naj bi, če se elektrarna zgradi v tem obsegu in če se z našimi oblastmi tako pogodijo, čez slovenski teritorij po daljnovodu pošiljali 1300 MW električne energije Predstavniki našega elektrogospodarstva iz Ljubljane so bili pre senečeni, ko so slišali za madžarske načrte. Madžari so se z Avstrijci zaprenos električne energije do Italije že pogajali in m jasno, vsaj po tem ne, kar so povedali, če se niso sporazumeli zaradi ekološke nevarnosti, ki jo pomenijo visokonapetostni daljnovodi, ali pa so se jim zdeli avstrijski pogoji pod katerimi bi ti hoteli odkupiti 300 MW elektrike, neustrezni. Pri nas jih bodo kajpada pozorno poslušali. 300 MW je polovica zmogljivosti JE Krško, druga polovica pa tako ali tako teče na Hrvaško. Hrvati proti vsem Scenarij za mednacionalno pogajanje o električni energiji v našem srednjeevropskem koncu je slikovit in nepredvidljiv. Avstrijski pritisk za zaprtje Krškega je velik; električna energija iz plinske ter moelektrarne je razmeroma čista — če elektrarna ni monstruozna, česar pa za načrtovano pri madžarskih sosedih vsekakor ne moremo reči; mogoče se bomo torej z Madžari sporazumeli za zmanjšanje etek trarne, kar bi pomenilo tudi zmanjšano ekološko grožnjo; Hrvati zaradi vojne, ki jim bo še dolgo jemala dostop do elektrike iz bosenskih hidroelektrarn. Krško potrebujejo in če bodo videli, da so si naši z Madžari glede daljnovodnega prenosa in ustreznega poplačila zanj v (ugodneje) prodani električni energiji prišit bližje, bodo skušah rešiti, kar se rešiti da; ponudili bodo ugodnejše pogoje; v igro bodo morda ponovno vstopili tudi Avstrijci ... Ali se mogoče od svetovne konference o okolju v Riu vseeno ne pričakuje preveč? ŠTEFAN SMEJ Klic od doma jim je kot kruh Mar naj tudi to pisanje začnem s preštevanjem njihovih glav, ki so tu, ne da bi sami tako hoteli, ki so bežali pred grozoto vojne, ki so morda živi prav zato, ker so tu in so zapustili svoj dom? To niso številke, so ljudje, večinoma otroške glavice, z občutljivo dušo, ki jim je tako kot hrana potrebna nežnost, toplina, varnost in dom. Opazovala sem ta drobižek v zbirnih centrih, vesele in žalostne obrazke, ne da bi mogla razbrati, kako jim je, česa se bodo spominjali in kako? Kaj in kako vidijo njihove oči. kako si razlagajo izgnanstvo in življenje v centrih, kaj bodo pomnili? Potem, ko sem obiskala naše, pomurske centre nesrečnikov, sem si ustvarita svoje mnenje, ki pa ni toliko drugačno od mnenja drugih, da bi zaradi tega izrabljala ta prostor in ga zapisala. Nisem poklicana, da bi dajala ocene ali en center postavljala pred drugega. Lahko rečem Je, da ni povsod enako dobro in udobno, vendar pa ni ne lačnih in ne žejnih, da ne spijo pod vedrim nebom niti pod šotori, da imajo, kot so tudi sami povedali, vsega dovolj za življenje Prihajajo patronažne sestre in zdravnik, pa tudi vsi, ki so po službeni dolžnosti odgovorni za centre se trudijo, da bi bilo življenje v njih kolikor se da dobro. So tudi stvari, ki vplivajo na razlike med njimi, kot so si med seboj različni ljudje z isto usodo, ki so se pač znašli v centrih in ki sedaj morajo živeti v skupnih prostorih, na skupnem dvorišču in spati v skupnih spalnicah. Tu so, z vso svojo drugačnostjo, živijo poleg nas, za ograjami nekdanjih vojašnic ali toliko zunaj naselij, odmaknjeno, priznajmo si, da zato, da ne bi prišlo do križanj njihovih in naših življenjskih poli ati do medsebojnega oviranja. Če begunci niso hoteli, da so tu, vendar živijo zaradi ljudi, ne samo vseh tistih, ki se po uradni dolžnosti trudijo, da bi jim bilo čim bolje, ampak vseh, ki so solidarni ali jih lahko imenujemo ljudi svoje vesti in notranjega glasu. KLIC OD DOMA JE KOT KRUH Domanjševskim mladim prišlekom so tisto jutro matere ma- zale lepinje, ki jim jih je pripeljal zasebni pek z Murske Sobote, vsako nedeljo pa se bodo lahko posladkali s pecivom, ki ga bodo pekli v vasi. So še drugi posamezniki in podjetja, ki pomagajo, a jih sedaj vseh ne moremo našteti Jedilnica je zunaj, pod šotorom, saj so v učilnice nekdanje šole do zadnjega mesta postavili postelje Materam in otrokom pa je bližnje prazno župnišče odprlo tudi vodstvo evangeličanske ce rkve. »Dobro nam je in složni smo. Vidite, sami skrbimo za čistočo in vse drugo, delamo v kuhinji in delimo hrano Otroci so se že sprostili, le prehlajeni so zaradi spremenjenega podnebja, pa tu di težave imajo s prebvo, kar bo minilo. Dobro nam je in ostanemo tu, dokler ... Če boste pisali, le napišite, da smo vsem, ki so nas sprejeli, zelo hvaležni za vse,« je o življenju v Domanjševcih povedala Sabina Vrbič s Tuzle. Tudi ona je osemnajstega maja vzela torbo, nekaj privarčevanega denarja in šla na pot v neznano. Najprej si je morala drago plčati pod do Splita, nato pa je z ladjo prišla v Reko in od lam v Slovenijo. Najhuje je, da nima glasu od doma in svojih, ki so ostali. V Domanševcih nimajo telefona, zato pa gostilničarka iz vasi vedno pride povedat, za koga in ob kateri uri je telefon, seveda za tiste, ki imajo stik s svojimi So tudi klici, ki sporočajo smrt. Zato je njihova misel pri vseh bližnjih, ki so ostali ali se bojujejo. Bo jutri morda najstrašnejše sporočilo že zame, se sprašujejo, in ta strah ter želja vrnitve je v njihovih očeh. V Veržeju je žena v nas videla ljudi, ki bi ji lahko pomagali pri iskanju njenih najbližjih. Mislila je, da smo s televizijske hiše in bi ji lahko pomagali, saj od njih nima glasu že ves čas, odkar je prišla v center. Vsako njeno poizvedovanje je namreč brezuspešno. MATI S SARAJEVSKEGA KONVOJA »Krenili smo v torek ob devetih zjutraj iz Sarajeva. Ta odhod je organizirala otroška ambasada. Ustavili so nas na llidži in v avtobusih smo ves dan čakali, da nas pustijo, da bi lahko nadaljevali pot. Zvečer so v avtobuse prišli srbski teritoralci m nam povedali, da moramo zapustiti avtobuse, s sabo pa nismo smeli nesti ničesar. Šli smo v šolo, kjer so nas zaklenili v dvorano ah telovadnico. Tu smo ostali vso noč, niso nas spustili, niti niso dovolili, da bi šle po hrano za otroke. Nič nam niso dali, v dvo- rani pa je bila £ grozno. Otrok J stolih na hodnik« vendar mu nis dati za jesti. O p prinesli mleko za odrasle pa n’c Potem so nam jamo, vendar 5^^,p-redih samo krog " p zaj na isto mes f ustrelil, lud. sov,'izbrali solih| bi bih kaj krivi-streljali m poVL grozno Ob k*l tem končno o*" in bilo je laže- Nato sem Pr'^li ko, k ter so ki Rdečega kriz J neki center- jh.r J brez vsega 4 ve^aH mamo v Vtdo«^^ ,am mama je M' j pr« Varjah. da nih klicih ■ , dila. da ‘r.®6 W S1 P0’ d° Čati sama. ki so mi Ponia®ntrfv jf tru Wolfu ki je vehko s'0' j«' kom lahko P Z ves Sto mark K sebe m sploh.hotel . . . ■ denarja m sc0 Z ral ostali, d imeli sčini P ^riAZ in sinovi, ki « v ,1^ ci. ki so P« nekdanji kar»\, . f.t j pripovedovali jv so m vljenju v otr^^/ po gozdovih Z /bezal' so k [rr! lo živeti Kolišču so J Zagreba- v vse, sat l|n,"2.f . Z ZA J? D A N [MiLVa rutini m .. j nlnAe. 'pili v zbirnih začnesiem.^^v novo okošji z vzgojitelj' ’ h.nti rt^ J nosi na A* .nAjB Fotografija Stran 8 L kulturna obzorja Oblikovanje in oblikovalci Od p. j -. '•M 17 ' 1 Je bil vLju- ^ih obiiiL'kongres indu-(1CS1D), pijani in razstav ** Omenim^ ženskih le l>« ariki raz-i^Slovti^^^Ttčevaga-^^nkarieu a"° od 1945 do NatU' crja smelt) ^'^'alske na^em koncu te* d«?; v«liG> k° pa Je dohT^ dane8a in za-slabega strokov-te,' opravami ' O /n' s tOret-b^cijo i-X"a in ICSID-a dru- • r jpozna- li smo. da mora Slovenija svoje najboljše graditi na zgodovini in tradiciji, ne posnemati ali težiti k univerzalnosti, ter da imamo že danes nekaj zelo dobrih oblikovalcev, ki pa doslej še niso bili poimensko predstavljeni Tokrat so bili najlepši dosežki Zlatarne Celje v tivolskem gradu predstavljeni z imeni oblikovalcev, prvič pa smo imena oblikovalcev zasledili tudi pod Murinimi eksponati. Med razstavljenimi izdelki so bile prav gotovo najbolj presenetljive moške srajce s kravatami, ki jih je oblikoval Mirko Raj-nar, akademski slikar in Murin oblikovalec (fotografija spodaj). Mihael Bakoš — prekmurski protestant Bernarda B. Peček V soboski Pokrajinski in študijski knjižnici je na študijskem oddelku razstava o Mihaelu Bakošu, Štefanu Kuzmiču pomembni osebnosti za prekmurski protestantizem. Razstava je ob njegovi 250-letnici rojstva. Mihael Bakoš se je rodil okoli leta 1742 v šalovcih, od koder si je šolsko znanje nabiral najprej v sosednjih Do-manjševcih, nato Šopronu in končal v Bratislavi na liceju. Najprej je nastopil vzgojiteljsko službo v Jeszenakovem licejskem internatu v Bratislavi. Navezal je stik z vplivnim slovaškim pastorjem Mihaelom Institorisom MoŠovskim, ki ga je tudi moralnoin gmotno podpiral. Stike pa je vzdrževal tudi s Štefanom Kuzmičem. Po štirih letih je prevzel vod stvo znane osnovne šole v Ne-mescsoju, kjer je poskrbel kot-njegov predhodnik Štefan Kuzmič za izobraževalno, vzgojiteljsko in svetovalno delo svojih rojakov. V internatu je bilo več prekmurskih šolarjev. Veliko pozornost je posvečal tudi obiskovalcem bogoslužij iz prekmurskih vasi v tem artiku-larnem kraju, kamor so hodili v času, ko so bila bogoslužja prepovedana. Ko je Štefan Kuzmič pripravil prevod Nouvoga zakona, se je Bakoš zavzel za finančno pomoč, nato pa še za populariza-icjo in razširitev tega dela. Tako je Bakoš kaj hitro zrasel v enega resnično vodilnih mož slovenskih luteranov na Ogrskem. Verjetno na željo na smrt bolnega Štefana Kuzmiča je Bakoš leta 1779 prevzel službo pastorja v Šurdu. Na tem narodnostno mešanem območju so ga kot njegovega predhodnika nenehno obrekovali, obtoževali. mu grozili in ga vznemirjali. Ker so s slovenskim bogoslužjem v Šurdu zaradi premajhnega števila slovenskega življa okrog leta 1783 prenehali. je Bakoš po odločitvi super mtendenta prišel leta 1784 za pastorja v Križevce, kjer je M pred tem že pripravil prve temelje za bogoslužje v domačem jeziku. Po tolerančnem patentu Jožefa II. leta 1781 so omenjeni zakon na Ogrskem začeli uresničevati šele leta 1783. Bakoš je organiziral še krajevni šolski pouk, a žal zaradi prevelikega obsega župnije (v Prekmurju so bile samo tri) ni mogel zajeti vsega območja. Za šolo je pripravil abecednik, v glavnem prevod madžarskega gyorskega abecednika (szlo-venszki abeczedar), in sicer leta 1786, nato še ponatis 1793. Njegova bi naj bila tudi priredba oziroma ponovna izdaja Lutrovega Malega katekizma leta 1795. Lotil se je tudi priprave pesmarice in obrednika. Pesmarica z naslovom Nouvi graduval je izšla leta 1789 in je prt a tiskana prekmurska protestantska pesmarica, katere pripravo je začel že Bakošev predhodnik Stefan Kuzmič, Obrednik ( Agenda), ki ga je pripravil, a je ostal v rokopisu in takšen tudi ohranjen, »predstavlja izredno dragocen jezikovni spomenik in močno kulturno orožje za uveljavitev slovenskega bogoslužja v Prekmurju v obdobju po uveljavitvi tolerančnega patenta.« Še danes pa ni mogoče ugotoviti, zakaj se je na vrhuncu svojega organizatorskega dela in zagnanosti pri obnovi protestantizma v Prekmurju moral vrniti na Madžarsko, in sicer ponovno v Šurd. Franc Sebja-nič meni, da verjetno zaradi tihe podpore manifestacije slovenskega odporništva na Ho došu. Poleg pastorske službe je bil še sosenior, a so mu to funkcijo zaradi nekega obrednega prekrška odvzeli. Tudi v Šurdu je po zgledu Štefana Kuzmiča še naprej deloval med usihajočim slovenskim življem in za slovenski živelj drugod, 3. aprila 1803 umrl zaradi srčne kapi. Njegov prispevek na verskem, narodnostnem in kulturnem področju je za takratni čas velik ter vreden pohvale in spo- mina. FRANC KUZMIČ baročni Baročna umetnost vsakdan —uu ne sodelu'« iz F«™ na |gj[k 0>v,„(w u Nv Tumme dušika pl ta W> 'Bežigrad 'W, Vttiiunije 7» sodeto-' prejeta K*' S"ih V51" Dežela Štajerska, prav tako pa tudi ostale avstrijske zvezne dežele že vrsto let pripravljajo razstavne projekte, katerih cilji so večsmerni. Predvsem gre za kulturne dogodke, povezane s celostno predstavitvijo določene teme; temu je podrejena celotna shema priprav, v katero so vključeni najvidnejši predstavniki oblasti, družbenega življenja, gospodarstva, znanosti, kulture itn. Kakor lahko sodim po dosedanjih projektih, npr. razstavi Čarovnice in čarovništvo, ki je svoj prostor našla v veličastnem gradu v Riegersburgu, razstavi Vitezi (Die Ritter), postavljeni v obnovljenih ruinah gradu v Gussingu, predstavitvi Vinske kulture v Gomilici (Gamhtzu) ter naposled po letošnji štajerski deželni razstavi, gre za dobro zastavljena podjetja. Najpoprej se to kaže v premišljenih in od centra (Gradca) oddaljenih krajih, ki so v mnogočem iz- s > ' 1 ?^i^& «5-^ S bi Personikacija poletja z zodiakalnimi znamenji raka, leva in device, marmorna dvorana gradu Trautenfels (C. TencaDa, 1670) gubi le svojo nekdanjo veljavo. Zelo pomenljiv je pristop k izbiri lokacije, saj ponavadi gre za sicer znamenite, a po ohranjenosti zanemarjene spomeniške stavbe; z obnovo spomenika pridobi seveda leta na pomenu s tem, da ob končanju obnovitvenih del v takem spomeniku pripravijo t.i. deželno razstavo (LandesaussteHung). Ce to komentiram, pomeni, da z modro kulturno politiko rešujejo nepremično kulturno dediščino in še več; spomenik v današnji urbanizirani okolici tudi revi ta liži rajo — oživijo. Več kot jasno je, da so npr. gradovi izgubili svoj socialnozgodovinski pomen in vlogo v sodobnem postindustrijskem Času in so zato zgolj prestižni označevalci takih ali drugačnih ljudi in slojev, inštitucij, korporacij itn. Vendarle pa so zato v svoji novi pojavnosti primeren kazalec družbenoekonomskih razmerij določene dežele. Napačno bi bilo mislili, da so problemi z ohranjanjem dediščine zgolj v deželah nekdanjega realsociaiiz-ma, v nekem oziru tudi našega bivšega, saj se s podobnimi problemi srečujejo tudi v deželah zahodne Evrope. Avstrijcem je uspelo, da svoje probleme rešujejo z ambicioznimi razstavnimi projekti. Tako je dovoljeno ocenjevati tudi razstavo v imenitnem baročnem gradu Trautenfels v čudoviti dolini reke Enns. Grad Trautenfels skriva za svojimi zidovi starejša stavbna obdobja. Današnjo podobo je dobil za čas,a deželnega glavarja Friedricha von Traut-mannstorffa (plemiška rodbina nam ni neznana, saj so bili Trautmannsdorfi dolga stoletja tudi lastniki negovskega gradu in posestev) med leti 1664— 1673. Stirilraktno sklenjeno grajsko poslopje z izstopajočimi stolpi gospoduje na nekakšnem otoku — hribčku; obdano je s številnimi ribniki (te so primerno obnovili), v ozadju pa veduto dopolnjujejo zelena pobočja in zasneženi vršaci. Dvorec kaže na zunaj razmeroma čisto, enostavno ploskovno členitev, kjer so izraziteje poudarjene le okenske osi ter osrednji portik. Pravo nasprotje hladni tektoniki zunanjščine je s štukaturami in slikarijami opremljena notranjščina gradu. Domala sleherni prostor krase bogate stropne slike, ki jih plastično dopolnjujejo štukature. Slednje so nastale v delavnici znamenitega Alexandra Sere-nia, pravcate zaklade prizorov iz antične mitologije pa je prispeval beneško usmerjeni slikar Carpo-foro Tencaila. V ta slikoviti milje so prizadevni strokovnjaki postavili razstavo z zgornjim naslovom. (Nadaljevanje prihodnjič) Janez Balažič S knjižnega trga Bele tulpike Šesta izdaja Godmovega romana Bele tulpike (in nekajkrat v podlistkih doma in v tujini, pa tudi številni odlomki), ki ga je sicer že napisal pred vojno, a* je prvič izšel takoj po vojni leta 1945, je dokaz, da gre za delo, ki si ga je vzela za svoje ne le ena generacija, ampak tudi naslednje. In kje je skrivnost te priljubljenosti? Težko bi objektivno odgovorili, a po vsej verjetnosti je blizu resnice zapis na zavihku knjige; »Iz romana pa diha tudi topla, posebno neposredna človečnost, kakršna je značilna za vse pisateljevo delo; nemara so se prav zavoljo-lega Bele tulpike že več kot pred štiridesetimi leti tako prikupile slovenskim bralcem.« Gre za dokaj preprosto, a zanimivo in prepričljivo zgodb« v času med dvema svetovnima vojnama, katere prizorišče je na prekmurskih tleh. Pripoved govori o kaplanu Arpadu in njegovi pretresljivi tragediji, navzlic vsemu drugemu pride še do ljubezni med njim in židovsko lepotico. In kar daje dodatni čar, je, da pisatelj mirno opisuje te notranje stiske, tveganja in zunanje pritiske — skoraj bi rekli neprizadeto. Godina je delo napisa! po resničnem dogodku po srečanjih s tako osebo in temu skeletu je potem še dpdal tisto, kar zahteva literarno delo. Narečni izrazi, ki jih je na koncu knjige razložil J. Ftičar, ter slikoviti opisi pokrajine in ljudi dajejo delu še pristnejši pečat. Franček Bohanec v spremni besedi, prav tako na koncu knjige, upravičeno zatrjuje; »Bele tulpike so zrasle v prekmurski zemlji « To že drži, toda pristaviti moramo, da tuipika (lokvanj) raste na vodi, vemo pa, kaj pomeni voda za življenje. V tem ;>a lahko potem iščemo še dodatno uspešnost in priljubljenost Godinovih Belih tulpik. Bele tulpike, ki jih je podaril pred več kot pol stoletja Godina bralcem, so vzdržale in se mu ob njegovi letošnji osemdesetletnici življenja vračajo hvaležno z vzklikom: Se živimo! In kaj je za pisatelja lepše in prijetnejše kot ugotovitev, da s svojimi deli živi med bralci; pri tem jih tolaži, spodbuja, razveseljuje, usmerja, poučuje ... Klanec viničarke Ane V zbirki Murske večernice, ki je že druga knjiga domače soboške založbe FRANC-FRANC, je te dni izšla povest Klanec viničarke Ane, pisateljice Karoline Kolmanič. Tudi ta povest, ki je izhajala v dnevniku Večer leta 1988 v 55 nadaljevnajih, je za knjižno izdajo predelana in spremenjena ter se navezuje na svet ob Muri. Posega v življenje prleških vinogradov, in sicer v čas pred drugo svetovno vojno, med njo in tik po njej. Priznati moramo, da je tematika o viničarjih v slovenskem slovstvu še premalo obdelana, zato je delo Kotmaničeve še toliko zanimivejše. Glavna oseba je viničarka Ana, ki jo pisateljica prikaže kot ženo, mater in ljubico. Ob Aninem liku se začne oblikovati še lik njene hčerke Milice, kiji želi mati lepše in boljše življenje, le da se izogne težaškemu viničarskemu življenju. Ana je začela nesrečno življenje z nezakonskim otrokom z natakarjem, a ji vseeno uspe dobiti dobrega moža, dokler ga Anina ljubezen z gospodarjem, pri katerem služita, in še dodatni poželjivi pogledi moških po njegovi ženi ne začnejo notranje razjedati, zaradi česar se zateka k alkoholu in nato dodatno prevzet s politiko zapusti družino. Vrne se šele po vojni kot partizanski oficir in se želi razvezati od Ane. Ana, trdna v značaju, prekaljena v praksi, pristaja ne vse, da bi le lahko drugemu kaj koristilo. Tudi hčerkina prva ljubezen se tragično konča v vojni s smrtjo fanta, a se pozneje kot medicinska sestra poroči z inženirjem in živi srečno družinsko življenje v mestu, čeprav ji prvi fant ne more iz spomina Vzporedni lik je gospodar Polde, katerega spoznamo kot nekdanjega natakarja, katerega zakon je brez otrok, žena bolehna, pri vsem tem pa ga je vodila sla po bogastvu, v katerem pa ni našel sreče in zadovoljstva ... F. Kuzmič kulturni koledar # kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. LENDAVA: V grajskih prostorih je odprta stalna razstava kipov in slik dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled je tudi spominska soba Gyčrgya Zale. MURSKA SOBOTA. V prostorih študijskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice je na ogled razstava Mihal Bakoš irtanjegov delež med prekmurskimi protestanti (ob 250-letnici rojstva). Razstava bo odprla do 30. junija. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka so razstavljena dela učencev, ki so bili v likovni koloniji Ex tem pore. Razstava bo odprta do 18. junija. MURSKA SOBOTA: V čitalnici pionirskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice v soboškem gradu je odprta razstava Kolumb in doba odkritij. Odprta bo do 25. avgusta. MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca je odprta razstava Likovna ustvarjalnost mladih 92 in likovni svet mladih v knjigi. Razstava bo odprta do 20. junija. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V galeriji se pripravljajo na odprtje retrospektivne razstave slik akademskega slikarja Dušana Filipčiča iz Novega mesta. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske inštudijske knjižnice so odprti vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. GORNJA RADGONA: Matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8. do 18. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 7. do 18. ure, v torek in četrtek od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 15. ure. Vsak ponedeljek ob 16. uri so pravljične ure za otroke. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Evad Flisar: POPOTNIK V KRALJESTVU SENC, Ganeš Ljubljana; Peter Eldin: ČAROVNIJA ZA MLADE IN VELIKE, Mladinska knjiga; Karolina Kolmanič: KLANEC VINIČARKE ANE, Franc-Franc, Podjetje za promocijo kulture. V soboto, 6. junija, vas lovci vabijo ob 10. uri na nastop rogi-stov in pevskih zborov lovskih družin Slovenije. Prireditev bo pri Osnovni šoli III v Murski Soboti. Stran 9 ne zgodi se vsak dan V VEČNEM LEDU Sredi Antarktike je petdeset monterjev zgradilo merilno postajo. Stroški so znašali petnajst milijonov dolarjev. Samo v štirih mesecih so nemški monterji iz 2200 ton sestavnih delov uredili dve po sto metrov dolgi cevi velikega premera. V njih bo prostor za 56 stanovanjskih in delovnih zabojnikov. Raziskovalna ekipa (devet pozimi in trideset poleti) bo svoje kolege v 13 tisoč kilometrov oddaljenem institutu Alfred Wegener oskrbovala s podatki raziskav o ledu, vremenu in okolju. Reklama v zraku Marc David, solist na trapezu, ■* bo izbral za svojL šotor. Nad t Frankfurta, pnp? eno nogo na trap*-veda brez mreže..-znanjal pohod ga cirkusa, ki val v metropol -ni. Propagando'_ je potekal v w metrov. 191 Mercator - Mednarodna trgovina, d. d. MERCATOR, MEDNARODNA TRGOVINA, d. d, Ljubljana odda v Lendavi v Partizanski ulici 97 poslovne prostore 55m!. Najemnina je 10 DEM za m2 mesečno. Italijanska oltarna uganka OVEN BIK DVOJČEK RAK Ponudbe pošljite na naslov Mercator, Mednarodna trgovina, d. d., Dunajska 107, 61000 LJUBLJANA. Razkošje Astronomi so imeli vedno radi razkošje, zatrjuje Peter Muller v svoji knjigi Zvezdarne. ki je pred kratkim izšla v Berlinu O tem priča Stonehenge observatorij v Greenvvichu in bleščeča velikanska krogla na Mount Palomarju pri Los Angelesu Muller navaja skupaj 82 primerkov astronomske arhitekture štirih tisočletij. V antični Aleksandriji je bila opazovalnica zvezd 110 metrov visok stolp, inkovski kralji so astronomom dajali na voljo svoje velikanske palače, v Samarkandu so dvorni astronomi in astrologi v 15 stoletju svoje meritve opravljali s 40 metrov dolgim sekstantom V Evropi so bile v 19. stoletju astronomske opazovalnice kot operna poslopja razkošno okrašene z velikanskimi kroglastimi strehami, iz katerih so štrleli topom podobni teleskopi, sekstanti in daljnogledi Tudi današnje zvezdarne spominjajo na visoke zahteve astronomov Kupola na Mount Palomarju ima premer 41,8 metra, kupola cerkve svetega Petra v Rimu pa 41,4 metra. Zasebni*, V Humbersiduna* odprli |-'v> Jd'4Wl.lr» 1 i prostora za družba, ki seje vila na področju -njo zapora ’°V VuS,anf^li^> tnike, ki bodo ča*^,« stavnik družbe je P1 ljudem, kijih nior«^ J* znati za krive, /V valno okolje, saj J življenjsko obdobje a Balkan ekspres (3-) Menihi so pred večdelno oltarno podobo dolgo molili, potem pa so jo iz neznanega vzroka razkosali. Slika križanega Kristusa je po izročilu postala last »Orientalca, ki jo je odnesel iz dežele«, od takrat pa za njo ni bilo več nobene sledi. Zdaj pa kustosi milanskega muzeja Brera upajo, da bodo razkosano sliko spet lahko sestavili. Devet delov podobe, ki jo je okoli leta 1400 naslikal Gentile de Fabriano za samostan v svojem rojstnem mestu, je v dveh etapah (1811 in 1901) prišlo v muzej Brera. Deseti pa naj bi se pojavil decembra lani na dražbi v Londonu. Podoba na lesu, ki prikazuje Križanega med Marijo in Janezom, so pripisali slikarski delavnici iz 14. stoletja in jo za 121.000 funtov prodali neki newyorški galeriji. Med restavriranjem pa so strokovnjaki odstranili debele plasti poslikav in pod njimi odkrili pogrešan del oltarne slike Gentila de Fa-briana. Direktor Brere meni, da skoraj ni verjeti, da bi se strokovnjaki zmotili, in upa. da bodo zasebniki velikodušno odrinili dovolj denarja in tako omogočili odkup slike. K Pragi se je marsikaj spremenilo. Američanki sta pospravili nahrbtnike in se prijazno poslovili. Z otožnostjo sem jima pomagal izstopiti. Misel, da bi skupaj nadaljevali potovanje, me je sicer privlačila. Pravzaprav je bila edina ovira v tem. da sem moral v DDR in da sta me imeli za agenta neopredeljene tuje sile, saj sta menili, da je Jugoslavija del Češkoslovaške. in da je Slovenija pokrajina med Dunajem in Prago, toda bolj vzhodno ležeča. Mene pa je molilo. da imata ipo vsej verjetnosti) siliKonska prša in da sla se pretežni del mladosti hranili s slovitimi vermontskimi piščanci, ki jih hranijo z lastnimi recikliranimi odpadki. 'Tako mi je šla po zlu verjetno zadnja priložnost, da bi spoznal slasti življenja v trote.) Baba — dama je z dvignjenim nosom zapustila kuminov kupe brez besede, nikomur ni namenila niti pogleda. Pijanec jo je prijazno pozdravljal, se ponujal, da ji bo nosil kovčke in podobno. Tako je ostala v kupeju le tiha Vietnamka, ki ni znala drsati. Sam sem se odločil, da grem v drug kupe, ker sem resnici na ljubo imel že dovolj kuminovca. Ko je vlak krenil, je prišel sprevodnik. si ogledal mojo vozovnico in zahteval od mene, da plačam globo, ker nimam rezervacije. Zahteval je astronomsko visoko vsoto, plačljivo v devizah. Dejal je: »Plačajte v dolarjih, markah ah šilingih . . .* Pojasni! sem mu. da imam rezervacijo v kuminovem kupeju, nato je pristal, da plačam pol manjšo globo v šilingih. Rekel sem. da se bom vrnil v kuminov kupe. Potem mi je zagrozil s policijo. Končno sem potegnil tisočaka v šilingih, ker nisem imel posebne želje, da bi se seznanil s češkimi policisti. Bankovec sem držal trdno e roki in zahteva! ostanek v šilingih. Menil je. da bi mi lahko vrnil v kronah po uradnem tečaju, nakar sem mu odvrnil: »Sedaj bom pa jaz poklical policijo!« Mož je bi! pripravljen na kompromis: »Greva k strojevodji, bo on zamenjal šilinge.« Potem sem se vrnil p kuminov kupe, poleg Vietnamke je sedel Čeh. za katerega je bilo več kot očitno, da je agent Estebaka. Igral je vlogo družabnega vinjenega veseljaka, ki na hitro sklepa poznanstva. Pričel sem na vso moč hvaliti socialistični sistem, ki je na Češkem dosegel svoje naj višje vrednote. Očitno se je prepričal, da sem dementen in se ni več vtikal v pogovor. Potem je prišel moški srednjih let. govoril je madžarsko z nekaj nemškimi besedami, trdil pa je, da je Rus. ki že dolgo živi na Madžarskem. Bilo je popolnoma jasno, da je agent, verjetno pa niti sam ni več vedel, za koga dela. Sedaj sem no čez sta vstopi ko sem vedel d si v pretekle zamorca, ki samoumevno, reči kubanski svetu Poleg politično surnh1 mogle dobili P Menda je /ah realnega agentov da oporečnik lam-do na oporečnik^ rih. taboriščih agentje lahka - in niso imen Sr/ dj koč obkoljen. s£ možnosti, da , b‘ bil * čakal hiter t*' ,,jtp lin ali vsaj trati. P najsto ■ • nekje čaka o P tako pa mč ** sem se vela** * Stasi. See^ji^ niso kdovekm^D nekaj znese. na skrivnost. ■ dela! kumino^ ro damo? ZVEZDE VAM MEŽIKAJO Ona. Obeia se ii izredno razburljiv m po svoje ludi prijeten konec ledna. Sicer ne bo vse tako, kot st si predstavljala na zadetku, vendar pa se boš kaj hitro znašla in na neki način tudi iz-I koristila nastati položaj. On: Nima smisla, da porabljaš svojo energijo lam, kjer nimaš od tega prav nobene koristi. S prijatelji se boš domenil za nekaj prav imenilnega, kar ti bo dodobra popestrilo dolgočasen vsakdanjik. Ona: Pusti zlobna obrekovanja in se raje posveti pametnejšim stvarem, kot je na primer prijatelj, ki te že dalj časa opazuje. Ljubezen bo prišla vse prehitro, pa četudi se boš na vse kri-। pije poskušala .upiram On: Naredil boš sicer ogromno načrtov, njihova realizacija pa bo precej medla. Spusti se raje v kombinacijo s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več — in predvsem veliko bolje. Ona: Viharna odločitev te bo pripeljala na dokaj nezanesljiva tla, a si boš kaj hitro opomogla. Na pomoč ti bo priskočil dober prijatelj, ki pa bo v zameno zahteval manjšo uslugo Glede poslov pa si nikar ne delaj odvečni^ skrbi On Kritično obdobje je sicer za teboj, vendar pa bi ti sploh ne škodilo, če bi še vedno pazil na svoje besede. Na delovnem mestu se ti ne piše ničesar dobrega, zato se raje potrudi, da ti ‘ ostane vsaj to, kar imaš. Ona: Znanec ti bo ponudi) priložnost, da se srečaš z nekom. - ki ga že dolgo opazuješ. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko v nasprotnem zgodi prava katastrofa. Predvsem pa pazi, da tega ne izve ivoj partner) On: Zdelo se ti bo. kot da nosiš na ramenih vsa bremena tega svela, to pa predvsem zato, ker se ne znaš povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden od vzrokov, da te bo doletelo precej neprijetno presenečenje . Ona: Zbegana boš, ker se enostavno ne boš mogla odločiti. Možnosti bo več in ena bo mikavnejša in privlačnejša od druge. Na koncu se boš sicer odločila povsem intuitivno, a ne bo učinek zato prav nič manjši. On: Nikar se ne zatekaj v stalne depresije, saj to ni pravi način za reševanje težav. Sprejel bos povabilo prijetne osebe, s katero bi si želel tudi kaj več. Seveda pa bo to odvisno le od tebe in tvojega nastopa. Ona: Uspelo ti bo nekaj, kar ti bodo zavidale mnoge prijateljice. Glede neke občutljive poslovne zadeve pa rajši počakaj na ugodnejši trenutek, saj se ti sedaj ne piše prav nič dobrega Darilo! On Ne gledaj tako strmo v prihodnost, več truda posveti svoji sedanjosti, ki sploh m cvetoča Poslovni sestanek ti bo sicer prinesel nekatere namige in poti, za kaj več pa se boš moral še presneto potruditi. Ona: Nekaj dni te bo spremljala smola, nato pa se ti obetajo bolj veseli trenutki. Pusti, da se zadeva vsaj malo poleže, nato pa poskusi izvleči kar največ. Partner ti je kljub čudnemu vede nju še vedno zvest. On: Pripravljen si na marsikaj, vendar pa bodo dogodki pri hodnjega tedna docela presegli tvoja pričakovanja Toda kar brez panike, saj se ti obeta le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezenske premike . Ona: Nekdo ti bo ponudil roko, toda tvoja ihta m zaletavost, predvsem pa prevelik ponos te bodo pokopali. Nikar si ne misli, da je zate vsem čislo vseeno, saj se nekdo vseskozi trudi, da bi ti pomagal. Poglej malo okoli sebe! On: Nekdo te bo z milimi pogledi kaj hitro omehčal in te popeljal na popolnoma druga pota, kot pa si jih načrtoval. To bo sicer popolnoma zmedlo tvoje ustaljene posle, po drugi strani pa ti bo prineslo neslutene avanture. Ona: Živiš v popolnem kaosu. ven^rrJakeya!'i^ . življenjski stil kaj hitro privede do nep ^[jiC® jj predvsem na ljubezenskem področju. ■ šale nekaj podtakniti .. ,n On: Naj t> ne bo nikar nerodno pfl je to veliko bolje kol trmasto vztraja11' • tr0 »a1 a kdo, ki si ga nekoč že ljubil, se bo P0” j«, j’ bezenske dogodivščine ■ ur«1^^ št1’ Ona Nikar ne čakaj, da se bodo / sebe Prijatelj ki le opazuje, že dolg,,. čus ugodno priložnost, da bi li razodel s' ,i več ne igraj, ampak se raie odloči rvoi "TLh1 On. Marsikaj bo potrebno podred ijutidjjpr . cijam in ena od teh stvari bo tudi tvoj' popu* ,,i] partnerjem se bosta kar precej razhaj ■ tela niti ona, še mani pa ti. ^jl v’’. j' Ona: Prijeten konec tedna se bo P jJ0|ik° fe nec tedna. Z osebo, do katere goj|le T gdo * J jateljstvo, se boste prav prijetno uje«' prav to tisto pravo . -v ks1 * 4»11 it On: Povečal boš svoj krog prijate'. se, peljalo na pota stalnega »žuriranja"-I0kf’’ preveč ne zanese, saj bo vrnitev v sf*1 neprijetna. Ona: Stvari se bodo nepričakovan h ' se boš znašla sredi kopice težav l SP r ■ ki ti želi samo dobro Raje se za ne»-W ugodnejši trenutek ,me<> ll’.i ^5* On Postajal boš vse bolj 'Jut>Op'zi uspelo spraviti na normalna pota- , nim ravnanjem nekomu prav pošl^U1 nosi te bo stala več, kot pričakuješ ■ - Stran 10 Turistično naselje STRUNJAN V idiličnem Strunjanskem zalivu med Izolo in Piranom ter v neposredni bližini Portoroža je turistično naselje STRUNJAN. Skrit v zalivu med zelenjem, s čistim morjem, gojišči Školjk in bližnjimi solinami je Strunjan oaza zatišja in miru. V tem naravnem amfiteatru sredi nedotaknjene narave ponuja Strunjan s svojimi objekti in gostinskimi storitvami priložnost za počitek in rekreacijo. Gostje, ki si želijo zabave, pa gotovo pridejo na svoj račun v bližnjem Portorožu. ^^eSlru„ja„ seslja vrsta objektov, ki jih odliki nevsiljiva arhitektura in skladnost z ^inera, kategorije B, 84 ležišč, v vseh in ' T«'?? ■ nih P°£i,niških stanovanj, daialna parkirišča, lastna P'aza- - , igrišča za tenis in mini golf, pmdaiaina i !ežišč> - sobe, apartmaji, počitniška stanovanja 500 - anje jadralnih desk, čolnov, »pedalmov« * ^odovinskih in kulturnih znameniti Istre ŠČITNICE PO ZELO UGODNIH CENAH ^^"Oridikar, preanCiMc zaiKh od 147,00 DEM blitvo v SI r po dnevnem tečaju banke Slovenije, ’tna taksa ni vključena. strunjan’ 78-871, 78-886, telefaks: 74-498. NOVE možnosti ZA POSLOVNO ALI TURISTIČNO POTOVANJE PRJVREONa MM« ZAGREB M /ST4RSKA if jf. PUL4 50 podpisale sporazn/H, pa katerem od i. 1992 poslujete $ čeki ABANKE na Hrtmšton. POSLOVANJE JE ENOSTAVNO ABAMKA Vam za potovanja na Hhm&o moznusf poslovanja s reki. Tako boste odslej lahko uporabljali poseben • M 2fl duig gotouirie ali plačilo storitev kar je še posebna prednost, • Ček Vašega tekočega metina ABANKE! Z«i dodafnn pojasnila obiščite katerokoli enoto ABANKE D Stoueni/f 500 Vestnik ob četrtkih Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 * športni copati • ženske torbice ISMMIM« MIVIKO ZA KOZE IN OVCE MIVI K JA KONJE □C P Ol N JU JE JO DOMAČE MEŠANICE ZA KOKOS MESNICE i\ \ M1V1 NSK KONCENTRAT ( S ) MIVI NSKSSOJO W 7 MIVI NSK8REZSCJE KUPON A *me rus v A-ausf/M r ptuj TOVARNA iMOČrtfH KfiMUiL ' DRA/EiVCi i fc. figj£o P TUJ MIV! * NAJBOLJŠE, L« LAHKO PONUDITE SVOJIM ŽIVALIM! KMErrjSKtKOAderNArpruj Z TOVAfiiVA MOČNIH KRMfč agencija za trženje tel.: 22-403. 21-383, 21-064, telefaks: 22-419 Ml V! KN11,13,4,5,6,7 ZA KRAPE MCLZNJCf MIVITL ZA TELETA MIVI TL-PITZA GOVEJE P/TANCE MIVIPU ZA PUJSKE MIVIP12ZA PRAŠIČE PITANCE MIVI PL ZA PLEMENSKE SVINJE in namažemo prizadete površine. — na tržišču pa so se pojavih tudi že različni aparati, ki naj bi nam pomagali rešiti se te nadloge Z njimi bomo dosegli željeni učinek le. če bomo vztrajni in če jih bomo redno uporabljali Nekateri izmed njih nam pomagajo rešiti se odvečnih kilogramov Ce hočemo zares uspeti, moramo uravnovestiti telesno delovanje z duševno sprostitvijo. Dosežemo jo z veliko spanja, s telovadbo in z zmernim gibanjem v naravi ter urejenim načinom življenja. Naslednji velik dlakavost Ta se ^ulit spolnim dozorevanje’’’ v povečam rasti n in okončinah ' r । 1X.i d!a, i. .• ■ ■■■■■■ ■■ "■ rs® fr ji'j čAr i‘r /i" ne r,u Ifenjem m jezanjmn, jo debelejše in daieN fin dlakavosti Oastn-S .L, inf m lahka {l mo danes različna srev so bolj ah manj In katW dlaki vetra, mniia m - ■ Čapi da p' 1 „il£ zine. Zato je .Jr* I janje vkv*' dano vlago cunprej mo -TU'* Redna vsakdanja at nega je toret venlivm razlog p . • v n* mu staranju lff .upO * ručljivo je zaužth manj 1.5I Bhza se čas 1 , ki omogoča tvu Ju iri de nato, kje ga prel<\ ^t-polnoma P05.^. f-uga^1 k su itna možnost M hrane, oblačenja i« mo koži, naj I obremenjujemo je^ -.. R cu in dežju V resnKn!icL preslano, ni ne zd r ga .‘oljema Zdravili ' Na voljo so vam Kranjčeva 12, MORAVSKE TOPUCE, 69221 Martjanci tel.: 069 48-210, telex: 35275 Morto YU, teleta: 069 48-607 HOTELI KOPER, p.o., KOP^ Pridite na obisk in oddih! V okviru hotelske hiše: Koper boste iskali tudi zato, ker je ugodna točka za: TNICE — izlete v okolico — enodnevne izlete v Italijo (Benetke. Gardatanu) — dnevne in nočne vožnje z jahto ob slovenski o V naših hotelih boste kot doma — pa dosti bolj zabavno bo. saj vam bomo mi postregli. Poleg morja, sonca m čistega zraka vam ponujamo hrano, pijačo ter obilo zabave in možnosti za kreatnm • dih. VABIMO VAS V ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Je morje letos za vas nedosegljivo ali predaleč? Nikar ne bodite žalostni! Pridite v Zdravilišče Moravske Toplice, kjer boste ob pestri turistični in zdraviliški ponudbi prav gotovo uživali. — bazeni s tenno-mineralno in navadno vodo - VODNI TOBOGAN — otroško igrišče — namizni tenis — odbojka na pesku — vrtni šah — aerobika — gimnastika v vodi (tudi popoldan) — masaže, tudi popoldne, ob sobotah in nedeljah — žvrkljajoče kopeli — zeliščne kopeli — blatne obloge — UFO — vibracijska masaža, toplotna, in magnetoterapija — pedikura — samopostrežna restavracija — glasba ob večerih — ansambel Casino, Miško Baranja, Drago — restavracije, picerija, slaščičarno — pokriti bazen z morsko vodo ojni' — plaža pred hotelom z odbojko na mivki in razmriH < mi športi — klub za fitness, savna, masaža — nočni lokali za mlade in manj mlade ZA VSAKEGA NEKAJ, ZA MLADE IN MLAJŠE, ZA BOLNE IN ZDRAVE, ZA VAS! /IK ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE P rezervacije: — hotel Triglav (06$) 1’f — hotel Žusterna (O6®'* prip°r°' POČITNICE - POČITNICE POČITNICE - POČITN^^ Prehrana poleti TURIZEM ‘^“l Vel'k P°men v s Hudi. n^Sl-^ m- ^.zLv"^ m m Kak nima, l 0 ' ' Tak° m<>- kigazaužije-w pLnOs,,?. ž^am- ^a-^r«Wvenem ^efs^'m potrebam, , Social^ * j L SlanJU 'M s,rps° spo^r8-^ vphvaj° ,c' !^ntven,f , ’ fz,cna aktivnost, pa tudl P^- telikrU v hrani in dobri pre-, ”« ter w^r,POmore'a vprošče-*nie « mizo pjr'jetno razpoio- S, 'ega m»ramo fima zob 'aj naŠ že' e Violin c'^°i v pole,n'h mesecih "^o ,P -eg prav’' z« zdravo še nekatere st čloM'b'a,Ure k Poletnem dobro 'Opiate n,ala^em ve^e holi-!Pr?niemH telexnih površin Krnskega stresa. "^»a zrno 7°K’ se presnova pikanje ''Phva na .' ?■ ^mo ^ge,skih Potreb. 71-' "rane ... ape'"a m zaužije ' ^šiši i?0^0 po energet-? Priporoča se. 'elK irmn '' C Porpre-POhebaUr° zmanPxa iz-. p* Večera v skritem zalivu Mediterana, o sknvnostrmm bučanru morskih vilo*, _ KUsu črnega vina 9 S^RISTIČNO agencijo KLAS lahko posianej W SANJE RESNIČNOST ’ hi^r ^as v Ravensko primorje: cli,niem ANKARAN ?r,1icnnTtt6 oba,e P0R^^ in burnim sredozemskim rast j n’es’ wrapXhEc na severni obali Medite- . PURISTIČNO NASELJE KANEGRA i raa K0MpLEKS Stella MARIS * ,Ovo,l* tako zahtevnega goniA Dnlpenzionom, pol- 7'^rr?’ur,st'tno naselje LANTERNA R.kateqori)a »U bungalovi - s p Tr , arn nam®stitve v hotelskih komple d n-t, a|i desetdnevni. , '' "ti ali samo najemom, termini pa s j । ■ rr‘i'1! zvszdicsrni v v MravlUSče Atomske topHce: t so)anj, ud<*te Stu komptek«. r^ke kopeli* ^e,c 1oP*i« m tpvtmajskem nase*N iL!*Wtr^? tut,i * Kranjsko Goro, Bohinj c4xMr^- P3*®11 w “ ”* " M■*«’ "k “ "»nn tn H'P3kl^a ®°f0 in encimov. Ponudimo jih v nepredelani obliki ali kol juhe, sokove, solate, kaše, pireje. Sveže sadje zaužijemo kot manjši vmesni obrok. Posebno mesto v poletni prehrani imajo solate in so lahko samostojen obrok ah kol nepogrešljiv dodatek k beljakovinskim in škrobnim jedem. Idealne so kombinacije naslednjih vrst zelenjave; zelena solata z zeleno, zeljem, paradižnikom. papriko ali zelje, kumare in redkvice. — Žita — od pšenice, rži. ovsa in ječmena do prosa — na vse načine (testenine, kruhi. kaše, pa tudi surovi kalčki. . J. — Omejimo beljakovinska živila oz. uživamo beljakovinsko revnejša živila. Mleko uživamo le v manjših količinah. priporočajo se le jogurt, kislo mleko, kefir in sveži, nepi-kantni siri. Meso uživamo v manjših količinah. pa še to naj bo lahko prebavljivo, nemastno: perutnina, teletina. ribe. Koliko beguncev je že zaprosilo za stalno bivališče? Se bodo za stalno naseliti tudi v murskosoboškem počitniškem naselju? Prijetno nas osvežijo razne kombinacije sadja ali zelenjave in mleka ah mlečnih izdelkov, kol na primer: sadnomlečni napitki, fra-peji, sorbeti, jogurtovi prelivi, kumare in druga zelenjava s kislim mlekom ah jogurtom Pse naše navade niso najboljše za zdravje. Tako sladice običajno uživamo po obroku, da še otežijo prebavo. Bolje bo. če se jim odpo vemo, ali pa jih uživamo v omejeni količini kot samostojen obrok pite. sadne solate. ..). Sladoledi naj ne bodo presladki m preobilni. Mastne m vroče juhe še povečajo občutek toplote, zato se raje poslužejemo zelenjavnih in hladnih juh. Pijača V organizmu sta vlogi vode in soli močno povezam in sla zelo pomembni. Z zvišano temperaturo okolja je večja tudi izguba vode (1 liter in več) in soli (3 g in več) iz organizma z znojenjem m pospešenim dihanjem. To pa sproti nadomeščamo z ustrezno hrano m pijačo. k normalnih okoliščinah znaša dnevna potreba po tekočini 2 do 2.5 litra. Pri višjih temperaturah tudi do 5 litrov. Priporočila za pitje Za žejo se še vedno priporočajo najbolj naravna pijača voda, seveda če nt oporečna. Sledijo naravne mineralne in zdravilne vode, limonade, osvežilne pijače na osnovi mineralnih vod. čaj. naravni sadni m zelenjavni sokovi. Odsve- I tujejo se zelo sladke pijače in večje količine močno gaziranih umetnih pijač ter pitje med obrokom in takoj po njem. Alkoholne pijače niso priporočljive, še posebno ne v poletnem času. ker alkohol tudi negativno vpliva na presnovo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov in daje veliko energije. C e že uživamo alkoholne pijače, se odžejajmo s hladnim pivom, ki ima osvežilni, rahlo grenak okus, veliko vilami- j nov in mineralov ter le okrog V vol. % alkohola, čeprav pivo pospešuje izločanje vode iz organizma. Nekateri se radi odžejajo s j hladnim »špricarjem«, čeprav ogljikov dioksid povzroča širjenje žil in pospešuje absorbcijo alkohola. Zato človek hitreje čuti omotičnost od špricerja kot od enake količine alkohola zaužitega s čistim vinom. Nikakor pa ne pijte močnih žganih pijač. Visoke temperature so neugodne za higieno živil, ker se zelo hitro razmnožujejo vsi mikroorganizmi, tudi zdravju škodljivi, ter je povečana možnost za nastanek alimentarnih infekcij in toksičnih infekcij Zato je pomembno, da uporabljamo samo sveža živila in da vsa živila hranimo na hladnem. Še danes velja Hipokratov nasvet; Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana. Pripravila: Marija Sraka-Šadl, dipl. inž. Modro morje, sol na zagoreli koži, rahla sapica, ki nas hladi pod žgočim soncem, vonj borovcev, oglašanje čričkov... To so prave počitnice, kajneda? In kar nam je odvzeto ali prepovedano (odsvetovano), je še bolj zaželje-no. Tako je tudi z morjem. Ni je družine, kjer se v teh toplih majskih dneh ne bi začeli pogovarjati o dopustu, počitnicah, potovanju. »Ko ne bi bilo tako nevarno, ko ne bi bilo te vojne . . .« Priznajte, da se pogovori tudi v vaši družini tako končajo! Košček istrske obale tudi za Slovence? Pa ni potrebno, da povsem obupate. Ce so slovenski hotelirji ob obali preveč zasolili cene pa ho pbnudba istrskih letovišč za vas ravno prav šnja Istra je varna, Istra je pripravljena sprejeti luriste, Istra nas pričakuje z odprtimi rokami. Če ste se v prejš njih letih izogibali letovišč ob istrski obah, kot so Umag, Novigrad, Poreč, Vrsar, Rovinj, Pula in Medulin, ker da v njih srečate preveč znancev in sosedov, se boste morali pač letos za dovoljiti s temi »industrijskimi« letovišči. Bodite pozorni na prijaznost zaposlenih, če so v prejšnjih letih govorih le nemško in italijansko in niso niti holeli razumet, slovenskega naroči la. se bodo to poletje z vann pogovar jali slovensko! Za cene bi lahko rekli, da so spre jemljive, kakor pa velja le za penzion sko ponudbo (večina hotelov prodaja le polpenzione), medtem ko je nepen zionska ponudba dražja kot pri nas. Zgled iz restavracije v Rovinju: ribja plošča za dve osebi stane od 3500 do 4000 hrvaških dinarjev. Meja in turisti Dejstvo je, da so Istrani močno navezani na Slovence in Slovenijo; malce zato, ker so geografsko blizu Pri morski in že od nekdaj sodelujejo s tamkajšnjimi trgovskimi podjetji, malce pa tudi zato, ker ima veliko slovenskih podjetij tn zasebnikov na istr skem polotoku sezidana turistična naselja in počitniške hiše. Z Italijani jih vežeta zgodovina in jezik; vsi Istrani govorijo italijanski in hrvaški jezik, njihov italijanski dialekt pa govorijo na območjih severne Italije, Slovenije in Hrvaške do Zadra. Če jih vprašale, kaj menijo o hrvaški politiki, vojni, beguncih . . . vam bodo odgovorili, da o tem neradi govorijo, da pa so oni najprej Istrani in šele nato Hrvati, nekaj posebnega že od nekdaj, popra vljeni poslušati in razumeti in ne sle dijo brezglavo »bderjem«. Zaradi vsega tega jih nova meja močno moti. Takšno podobo st boste ustvarili po pogovoru z Istrani oziroma njihovimi turističnimi delavci Res je, da je meja moteča, toda moteča je predvsem zaradi pričakovanja tujih turistov: nimajo je še označene niti na propagandnem materialu in avtomobilskih kartah. Nasploh so s smerokazi in informativnimi znaki Istri križi in težave Pa ne zato, ker jih ne bi bilo: v preobilici raznih napisov in sprememb se mimogrede izgubite. Tudi nove ceste in mejni prehodi še niso tiašli svojega mesta na zemljevidih in prometnih oznakah Zmešnja va je povečana zaradi številnih prelepljenih ali prebarvanih napisov, ki so označevali zmogljivosti z »jugo« ali »srbsko«. Glavna zavora pa je politika v Zagrebu čakajo na vladno potrditev številni sporazumi, s katerimi bi normalizirali sodelovanje slovenskih in hrvaških obmejnih krajev; na Hrvaškem pač še vedno divja vojna in mnogi so prepričani, da je eden od krivcev za vse nezgode, ki se dogajalo Hrvaški, tudi severna soseda. Istrani tako ne mislijo; oni le želijo napolniti turistične sobe z gosti Čakajoč na cene Ko je že kazalo, da bodo Hrvati dosledni in se obnašali tudi do Slovencev kot do tujcev, so si Istrani pre mislili; skorajda prepolno, bi lahko rekli, kajti medtem se je že razširil glas, da so letos ponudili Slovencem podobne cene kot Hrvatom le zato, ker ne bo doulj tujce*, pri tem pa se ne sliši njihova razlaga, da se zavedajo, da so Slovenci v enakem položaju kot Hrvati in da se slovenskega stan darda ne da primerjati ž italijanskim ali nemškim - Pri ceni pa je »sprememba mnenja« istrskih turističnih delavcev zelo pomembna, saj so cene za tujce višje od 40 do 60 odstotkov. Pa vendar imajo naši agencijski delavci občutek, ds ob istrski obali še vedno čakajo . .. Nočejo povedati dokončnih cen, nočejo skleniti pogodb! čakajo, da se bodo hoteli vseeno napolnili s tujci? Verjetno ISTRATURlST Umag je v najboljših turističnih letih gostit po 50 tisoč turistov, od tega 12 tisoč v hotelskih in apartmajskih posteljah, 20 tisoč v kampih, ostalo pa v turističnih delavskih naseljih in zasebnih počitniških hišah. Vodilni v turističnem naselju KATORO. ki je pet kilometrov oddaljeno od Umaga, je Boris Birsa To poletje bi moral prodati 2700 ležišč v hotelih Koral Istra Aurora in v apartmajskem kompleksu Palynesia. Vezani so na »individualen«, ki pa z rezervacijami čakajo Večina apatmajev in hotel Aurora so tačas zaprti. Roris Birsa se trudi: »Na sedem tisoč naslovov na nemško govorečem območju smo že poslali dodatne informacije o naši ponudbi, na 45(^0 naslovov pa smo poslali informacijo o dodatnih popustih. Toda kaj pomaga draga reklama in lepi posnetki, ko pa gledalce vsak dan »tolčejo« z negativnimi slikami. Ne verjamejo nam, nekateri razumejo turistično reklamo v tem Času tudi kot prevaro « Slovenske turistične agencije so si prizadevale debili v zakup Čim več zmogljivosti ob istrski obali, uspelo je v glavnem Je Kompasu in zasebni agenciji ODISEJ, ki je že lani ponujala Dopust, ki ni maček v Žaklju. ODISEJ in JADRAN-TURIST iz Rovinja sta pripravila zanimivo in poceni po nudbo, možnosti pa so seveda omeje ne s številom postelj. Polpenzion v hotelu B-kategorije v sezoni ponujajo za 185 nemških mark, v hotelu A-katego-rije pa za 225 mark; otroci do šestega leta letujejo brezplačno, za otroke do 12. leta pa je potrebno plačati le polovično ceno. To bo zagotovo »vžgalo« pri vseh družinah, s tem da naj ne pozabijo, da bo potrebno dnevno plačati še en obrok za vsakega v nepenzi-onski ponudbi (ta pa je, kot smo že zapisali, zelo draga). Poceni so tudi naselja Villas Rubin (100, 125 in 155), program so imenovali Raj za otroke, ter v naturističnem naselju Monsena. Program je zaščiten, kar pomeni, da če boste letovali v istih objektih kot »individualec«, boste plačali namesto 225 kar 290 mark. POLETJE V TERMAH LENDAVA • Ij_ "** so nd 156 DEM naprti o C “ a-«’ 7 S.L* M ’■ «• u. m. _»w^«> t, sedemdnevne aktivne poCimice s P * *Ta, ^'hi * Str Uni3nu apartmaji, lastna plaža, enodnevni nn|om 2 zajtrkom 120 OEM Mk kgenc^j TA KLAS: tel.: 069 22-649 22-606 Poslovalnice: Gor. Radgona: tel.: 069 61-098 Lendava: tel.: 069 75-002 Ljutomer: tel.: 069 82-578 TURIZEM TURIZEM - TURIZEM TERME LENDAVA TERMF kopanje v novem bazenu hotela Lipa vsak dan ob koncu tedna tudi do 2T.00 kopanje v termalnem kopališču Petišovci zdravstveni paketi po ugodni ceni v novi terapiji hotela Lipa uživanje ob glasbi dueta Didi ob petkih od 19 00 do 21.00 v holelski restavraciji glasba za ples ob sobotah od 19.00 do 23.00 v hotelski restavraciji 69220 Lendav* T»i 069/75 044 75-443 HoM Lipa Tei 069/75-72 J 75 722 Tet . Te/efax 069/75 723 PRIČAKUJEMO VAS V TERMAH LENDAVA! Stran 13 M. SOBOTA d.o.o. SVETOVANJE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE 69000 MURSKA SOBOTA Kocljeva 7 te!.: + 38 (0)69 31 610 felelox: + 38 (0)69 31 610 compufers Osn. plošča / HDD 63 MB 80 MB 105 MB 120 MB 240 MB 340 MB Opcije Doplačilo: 286-16 MHz 98,000 104,500 113,000 117,000 A. 1MB RAM 5 009 386SX-16 MHz 105,500 112,000 120,500 124,500 163,500 B. dodatni FDD 1.44 MB 8,000 386SX-25 MHz 109,500 116,000 124,500 128,500 167,500 C. mono VGA 640x480 4,000 386-25 MHz, 32kB 123,500 130,000 138,500 142,500 181,500 238,500 D. color 1024x768,0.39 ni 24,000 386-33 MHz, 64kB 127,500 134,000 142,500 146,500 185,500 242,500 E. color 1024x768, 0.28 m 3i,000 486-33 MHz, 128 kB 189,000 193,000 232,000 289,000 F. mimlower 1,000 486-50 MHz, 256kB 1 223,000 227,000 266,(XXI 323,000 G. big tower 9.500 |H tipkovnica Cherry Na voljo trdi dulci SCSI od 425 MB naprej I L500J Vaaka toafiguranja vkžJuCujii 1MB RAM, ohHje baby AT, FDD 1.2 MB, SLO tipkovnica, krmilnik + 1/0 kartica, hercules in 14" monitor. Najcenejši laserski tiskalniki HEWLET PACKARD H P Laserset II P + HP Laserset III P 125.000 165.000 Tiskalniki EPSON Ribboni, zaščitni filtri, diskete, miške, Škatle za diskete, čistilna sredstva... Iščemo zastopnike za prodajo blaga iz naše ponudbe na območju Lendave, Gornje Radgone, Ljutomera. L PROIZVODNJA STORITVE - TRGOM* - LJUTOMER tel (069) 82-455 j( SALON POHIŠTVA KROS ZATRIUM tel,: (069) 32-455 REKLAMNA PRODAJA • velika izbira toplih podov, tapisonov in itisonov po izrB^n<> ugodnih cenah • reklamna prodaja otroških m dnevnih sob BIVA • najnižja cena spalnic AVON in za nagrado še brezp* vzmetnica jogi Delovni čas od 9. do 18., ob sobotah od 8. do 12. ure. proizvodnja p«rutninskegs meM P*°' / Murska Sobota _________ S obveščamo kupce, da bomo PRODAJALI žive kokoši, težke pribl. 3,50 kg, cena 400,00 kos, žive peteline, težke pribl. 5,50 kg, 450,00 SIT/kos, vsak dan razen nedelje od 4 „ nija 1992 od 8. do 16. ure na dvorišču -kurja v Murski Soboti ter od 7. do 12. ure na v Gornjih Petrovcih. LOVCI VABIJO! V počastitev 70-letnice Prekmurskega lovskega društva bo v soboto, 6. junija, pri tretji osemletki v Murski Soboti 19. srečanje slovenskih pevskih zborov in rogistov. Njihov skupni nastop bo ob 10.00, pol ure kasneje pa bodo pozdravni nagovori Ob 11.00 bo revija slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Ob 14.00 bo pogostitev nastopajočih in družabno srečanje, nato pa bodo predstavniki Panonije odšli v Lendavo, kjer bo ob 15.00 se- stanek aktiva zborov. ZLD Prekmurja SIT SIT SIT SLOVENJ GRADEC . TEL.: 0602-41-359 SERVIS IN TRGOVINA Povprašajte po naših izdelkih v trgovinah, ki prodajajo kmetijsko mehanizacijo ali nas pokličite. ' . । i? prodaja izdelke in rezervne dele programa in programa drugih proiz* “ servisira in vzdržuje nerjavno oprem -vilsko industrijo. CIT SER WS IN TRGOVINA tf.o.o. 911 SLOVENJ GRADEC 62380 Slovenj Gradec. Gmajna 55 Telelon: Slovenj Gradec 0602-41 359 Fax 0602 41-359 vam montira in servisira vse vrste naprav. PERTOMERX, poslovalnica AGROSHOP Brezovci, tel.: 45-530 V mesecu juniju PONUJAMO POTROŠNIŠKA POSOJILA na 3 ali 6 mesecev za vse vrste gradbenega materiala. • umetna gnojila, krmila • pijače • semena . .. ODPRTO OD 8. DO 16., ob sredah in sobotah od 8. do 12. ure. SIT za vas proizvaja MOLZNE STROJE MS 140 za molžo v vrč stabilne in prevozne. TEHNIČNI PODATKI: 1. Elektro motor 0,75 KW, 220/380 V 2,8/1,6 A. 2. Vakuumska črpalka n = 1400 min-1, pretok 1400 l/mm pri 50 kPa. 3. Delovni podtlak znaša 45—50 kPa. SIT za vas proizvaja UNIVERZALNI MEŠALNIK M 80 IN M 40 za mešanje testa za vse vrste kruha in zmesi za vse vrste klobas. Prodaja za lendavsko območje bo na dvoriš varne močnih krmil Lendava. Naročila mo vsak dan dopoldne in popoldne v vra Tovarne močnih krmil Lendava ali po tele 75-001 in 76-091. priporo^1 * AGROMERKUR Murska So^” PREDNOSTI: — mešalec je iz nerjavečega materiala, j — čiščenje je enostavno, ker je razstavi)1 vlja higijensko neoporečnost, — zaradi gibljivih koles je zelo mobilen- SIT za vas proizvaja MULTIVALtn-LER za koriščenje odpadne t®P dilnih naprav 90 I in 200 I. Stran 14 za vsakogar nekaj Skrivnost vaših dlani šifra: Upanje p Jfia' kot naEjju- k^ na nese™-U ne™ozno in ? ""nima ? Prav° pot Ste pre-? ne^°-k» k 0Čm' 'mat« , bl rada P^li. tl! °Jit’Se je tret?1^11111’ samo ?prtProsta nalba- Za vas Pa to t* Prečni °8a 'n Zaradl le' 'sek a9nLhkose z8odi, aD>0 š!8 niJa ln Pritiski na Pravi n^pnJevaH, če ne 'epalj m pravočasno Sicer su nePosredn Opl‘mis,iena kr,^ Pre^ Sevate m ^°V ne P°zna-Pbno in zauplji- vost, ljudje to Čutijo in vam radi zaupajo svoje skrivnosti. M no- gim znate pomagati, le sami sebi ne. Po mojem je največji problem v tem. da sebe še najmanj poznate. Tako se mnogokrat nepremišljeno zaletite ali zapičite v neko stvar, porabite dosti energije, pravih rezultatov in smislov takih početij pa ni. Morate se zavedati ustroja svojega notranjega življenja in življenju dati smisel in prednost. Doživeli boste mnoge čustvene spremembe V iskanju idealne ljubezni boste ostali raje sami, kol da bi bili nekomu le nepomembna polovica. Tudi na poklicnem področju niste in ne boste vedno zadovoljni. Premalo ste vztrajni in odločni pri pomembnih korakih. Tudi z zdravjem ni vse tako, kot bi moralo biti. Spremembe v počutju bodo pogoste in očitne. Z 20 leti kar nič obetavno, boste rekli, ampak vsak ima samo eno življenje in iz njega mora iztržiti najboljše, kar se da. Trg je neusmiljen, konkurenca neizprosna. Samo tisti, ki to znajo in zaupajo vase in v svoje sposobnosti, lahko obstanejo. Za to prispodobo se skriva samo ena resnica: vsak je sam odgovoren zase. Vsi sodobni pogledi na človeka in njegovo življenje ter duševnost sicer pritrujejo, da človek lahko bere in se uči od dugih, v končni fazi pa smo zase odločilni le mi sami. Samo po lastni poti se lahko pride do trajnega zadovoljstva in trajnega duševnega miru. Naš edini sovražnik je čas. Kdaj se bo to zgodilo, nihče ne ve. . VAL • MURSKI VAL skladb i t"n S«**” 4 Vont Bang 4 z*«*w 5 rhnMAKE ru^C - Tracy Chapman 6 Vli! Ri ck^HOLE WORLD CRY — tanita Tikaram - n°CKED - Def Leppard 2 Tk^Gl: 3 ^Tcu Clap,on rt* Dav« o ^A^^ ~ Mr Big Bruce Springsteen GLASBI NA MI RJEM J ^Ka > °N’ CEKR0N PA z MARSLOff }Tamojc\~ ,rehdol,n ’ h1 Ska! a~ Brane Dr”rif PUHA S*v">iskih sedem 7 4 3 2 2 4 6 1 J 7~ Sk^enskogoriški kvintet Iskre ~ Alfi Nipič in njegovi muzikanti 1 ZABAVNE GLASBE 4 Tn j ^^OGIH — Helena Blagne , J,CE - Be Radio ’ tk “"-K ’ Brane Drvarič 'U Raf» *°n Mentony band i ~ Tomaž Domicelj ' ^'tova do Četrtka, II. junija 1992. na naslov luO Murska Sobota, za glasbene lestvice. ‘VP2n št- 19-------------------------------------------- !,„ *»*•„ % ^ozabi nt”'M 'avna _ 'er naslov Pripomočki za peko in kuhanje v naravi Tri lesene kole zvežite in postavite v piramido, na sredo obesite kotliček z verigo, spodaj pa pripravite kurišče. Iz lesa pripravite dve rogovili in ju zabijte v zemljo. Čez obe postavite raženj, ki je lahko iz lesa ali kovine. Na njega lahko nabodete piščanca, odojka ali drugo meso. Višino prilagodite kurišču. Kuhajte z nami Narastek z bučkami Sveža zelenjava prinaša v prehrano bogato spremembo. Njena vrednost je v vsebnosti mineralov in vitamonov. Gospodinjam pa daje obilo možnosti za pripravo čim bolj različne in zdrave hrane. Zaradi nepravilnega ravnanja pri pripravi pa lahko izgubi velik del dragocenih sestavin. Te napake lahko preprečimo ali vsaj omejimo. Za 4 obroke potrebujemo: I kg zelo mladih jedilnih bučk, 35 dag mletega mešanega mesa, 10 dag riža, 2 del mleka, 2 srednje velika stroka česna, sol, poper, olje za pečenje, približno 2 del vrele vode in 2 jajci. Oprane bučke tanko olupimo in po dolgem narežemo na približno pol centimetra debele rezine. Rahlo jih posolimo in pokrite v skledi naj čakajo 5 minut. V kozici segrejemo 4 do 5 žlic olja, rezine bučk pomakamo v gladko moko in jih na obeh straneh svetlo zapečemo Bučke preložimo v drugo posodo in pokrijemo. Na preostalo maščobo damo sesekljan česen. Ko zadiši, priložimo meso, mešamo, da zakrkne. Dodamo še prebran in opran riž, solimo, rahlo popopramo in zalijemo z zajemalko vrele vode. Počakamo, da prevre. Odstavimo V pomaščen pekač zložimo polovico bučnih rezin, pokrijemo jih z mesnim nadevom in po vrhu zložimo preostale bučke. V lončku zažvrkljamo mleko in jajca ter polijemo po narastku Pri srednji vročini pečemo 35 do 40 minut. Zraven ponudimo zeleno solato. OBČINA MURSKA SOBOTA Sekretariat za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti RAZPIS za sofinanciranje raziskovalnih nalog v letu 1992 Prednost bo dana nalogam s področij — varstva in sanacije okolja. — uporabe alternativnih virov energije. — prestrukturiranja gospodarskih organizacij, razvoja podjetništva in uvajanja novih programov ter — mladinske raziskovalne dejavnosti Vse naloge morajo biti uporabne in morajo dati v čim krajšem času konkretne rezultate. Prijava raziskovalne naloge mora vsebovati — naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo. — naslov raziskovalne naloge, — naziv nosilca, izvajalcev in sodelavcev raziskovalne naloge ter recenzenta, — izhodišče, cilje in namen naloge, — uporabnost rezultatov, — predviden začetek in konec naloge ter — finančni predračun (s sofinancerji) Pri dodeljevanju sredstev bodo imele prednost zlasti naloge, ki se nanašajo na demografsko ogrožena območja v občini Murska Sobota Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave Prijave pošljite na naslov: Sekretariat za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti, Alije Kardoša 2, 69000 Murska Sobota. Peronospora Po Zofki pride Janez Nepomuk, potem se maj prevesi v drugo polovico. To je čas, ko nas začne pestiti peronospora. Kako nevarna je peronospora za vinsko trto, je znano. Evropski vinogradniki so bili včasih ob lem pojavu nemočni, toda iznašli so bordojsko brozgo in se tako uprli ameriški nevarnosti. Bolezen peronospora je prišla iz Amerike. Zdaj uporabljamo različne organske pripravke, kajti bakrena škropiva nekoliko zavirajo rast poganjkov. Kdaj škropiti, po navadi objavljajo mediji, saj je opazovalna služba ves Čas budna. Seveda pa je zatiranje peronospore odvisno od vsakega vinogradnika, ki sam najbolj ve, v kakšnem stanju je njegov nasad trte. Dobro je vedeti Mizo in stole iz protja. ki ste jih prinesli iz kleti ali podstrešja, da bomo v lepem vremenu spet uživali na balkonu ali terasi, očistite tako, da z njih s pomočjo okrogle ščetke na sesalcu odstranite ves nabrani prah, jih dobro operete s spužvo, ki jo namakate v slano vodo, splaknete pajih s svežo čisto vodo. Ker bo protje po tem Čiščenju ostalo brez leska, ga premažite « «Mktwnn za- loščenje parketa in nežno zdrgnite z mehko krpo. X Skrajni čas je že, da čez poletje shranite smučarsko opremo Kakšno minuto pa ne pozabite posvetiti tudi smučarskim rokavicam. Namažite jih z glicerin-sko mastjo in prihodnjo zimo bodo kot nove . . . iščemo NAJ-KMETIJO 92 L PRIJAVNICA----------------------- | Naslov lastnika:---------------- Po domače:________________________________________________ Stanovanjska hiša je: a) stara, dobro ohranjena b) nova Kratek opis kmetije: _____________________________________ Posebnost:_______________________________________________ Prleške in prekmurske kmetije, ki imajo urejeno dvorišče, vrt in okolico ter vzorno kmetujejo, prijazno do okolja, prijavite do 13. junija 1992 na naslov: VESTNIK, Titova 29, 69000 Murska Sobota ZA ŽIVUtNJA VREDNO OKOUE SESTAVIL UARKC NAPAST AMERIKI FILMSKI IGRALEC (-TAKSIST-] STAREJŠA FRANCOSKI FILMSKA IGRALKA PRED ME5TJE SPLITA SKAMOST PRISTANIŠČE V IZRAELU ŽIVEC ROPOT VOZEČIH VLAKOV FRANCOSKI DRAMSKI PESNIK IEDMOND] • • VOJSKOVODJA DAVNIH GERMANOV IGRA S KROGLAMI NA PCSEE NI Miži BOLGARSKI KNJIŽEVNIK PELIN VRANJE PRITOK KARTE NA FRANCOSKI FILC20F pozitivist 11^ Ijem. Potem je segel po kozarcu ravnatelj Zelo seje čudil. pida je prazen. Za slovo sem še malo zarožljal s ključi, da _ r g senečeno spogledali. Nato sem tiho odšel. Vrnil sem se ■ nekaj časa razmišljal, potem pa legel spat. Ko sem se zjutraj zbudil, sem bi! spet viden. V šoli govoril o čudnih dogodkih v zbornici. Jaz pa sem se le ‘ smejal. . (I*0 Use 10 se je dogajalo seveda v moji domišljji, a bdo •* res lahko postali nevidni Toda nekateri bi 10 uporabili mene Zato mislim, da te natbolie. če ostanemo takšni, ga j j GREGOR nS mm^ U mladih srcih je 1^. tisoč pomladi in ia 'izdaljnjih. Prečude^^ A mnogi ne znajo -in mimo življenja g' ^t’. kot slepci in zagretI Zato ne pojdi še H’" # vsrkaj njegov mea. , na vseh življenjski" P c . saj le enkrat cveti , prvič v slovenski lig1 ,lf Katona, A. Buzeti, J. Buzeti, Smodiš, Merčnik, Lebar, A. Lovenjak in š. Lovenjak. Rokometaši Kroga so zasedli peto, Toko iz Crenšovec kot novinec sedmo in Radgona zadnje mesto. V drugi slovenski ženski rokometni ligi vzhod je Beltin-ka iz Beltinec zasedla četrto, Radgona pa zadnje mesto. Leta 1986 so v Gornji Radgoni tudi organizirali prvi rokometni turnir za memorial dolgoletnega vratarja Radgone in Poleta Mateja Klopčiča. V tekmovalni sezoni 1987/88 sta v slovenski ligi sodelovali dve pomurski ekipi, Bakovci v moški in Polana v ženski konkurenci. Bakovčani so kot novinec osvojili 20 točk in zasedli deveto mesto, $ čimer so bili zadovoljni. Zanimivo je, da Bakovci na domačem igrišču niso izgubili niti ene tekme m so med drugimi premagali tudi prvaka Slovenj Gradec, žal pa z gostovanja niso prinesli niti ene točke. V prvi polovici tekmovanja je ekipo treniral Vla- do Roškar, v drug' £ po* Rožman. Rokom* rr *r r ne, ki jih je vodil jr F Žalik, so dosegle sedle deseto mesto.' ^jop . povedati, da je pomlajena, saj so 1 ne igralke Laslova’ »R in Horvatova za?*: polšj11. Najboljša strelka P uje^ bila Slavica Hozjan, .^ gl a 144 golov kot m- J ša strelka slovensk- . V drugi slovensM -a. ' kometni ligt vzho* utrip Radoslavci —Moravci Mimo toplic se kmalu ne bo več kadilo SO ¥ mnogih kraiih v Pnmiirin cknrai ta nnTahili. kako ip rp baIia «kiiTi na»laA so v mnogih krajih v Pomurju skoraj že pozabili, kako je to, če pelje skozi naselje makadamska 'e se pogosto dvigajo oblaki prahu, si v Radoslavcih, Godemarcih in Moravcih v Slovenskih goricah šele sedaj obetajo, da bo tudi njihova (prleška) cesta asfaltirana. Cestne« ZabrWli Sk‘ Soho h POdjeda M"r Ufrlih bn/ b° Š'0 vse po Tik " d0 17 junija-dahni] 2® labko ^koliko od-g*nza, ^PMs^rLT'3- kr£,je,'ne ^.la" ki vodi te r« ak*1,,nos*' ža uresni-h«'o obt^"* "al°8e “ "ji’ »R?fAr a J "“PnsptvekTd^ ?Wlnskisa’ ?liko obetal- S0 si ^"iuspel m 1 ??SI kraJani-Ustno pa k vsemu »alog ™'t našth razvojnih Mio " P°’r'b- ker bi nas to druginii Jesem? zaosUnek za Mjej: >ansko leto smo V'*ki«to$o Jk7n' ^^Pnsp«-v Mdnn l asne->e storili ‘udi Nedelhira^n' skupnosn ^je ve/ a’ ka,ero nas po-Predvserr. „ skuPnih nalog, Ccste 2«^?! P°s°dobitev te ® eV nove PH v«e n« Ufeditev mrh-"^ern ma'one-ha)evni sku„ k°'saj v naS1 “P^aku« °d ka,efih iah ^>^1.^° soudeležbo pri «^1^?“"^ ^»čne-* J’5 miiiu” bo znašal od 3 -^J^iona l0)arjev samo Te dni je na cesti Radoslavci —Godemarci —Moravci toliko strojev, kot če bi posodabljali kakšno avtomobilsko cesto. (Fotografija: JOG) za safaltiranje ceste. Ljudje pa si še niso oddahnili od velikih prispektov, ki sojih morali dati za telefon in vodovod. Takrat bi moral včasih hoditi naokrog s pištolo, tako hudo je bilo ponekod.« Vendar se je vse dobro končalo in tudi sedaj bo skoraj zagotovo tako, čeprav so spet potrebna posebna obvestila tistim. ki odlašajo s plačilom prispevka. Obenem pa so se obr- s' j u C;.r ' ,vzhodud^b°,e zape‘ s J Ulice in do konoa Len i £ avto-moto orel- na oesno, se ‘bl poL8led na til > 'hnj - ’ sk^' katerega ^t^re take^ -Pr,blizno šti-hb« 4 MakL °Znje vas nav- P^Cnim rgohjo ptičk,, med Noršinci pri Murski Soboti Od pravljic se ne da živeti •hč! MHani _ »nihie it b||}_ ^‘ka Clnii^ z‘T pokuka Prh« d' Se ‘b k°> te ne Naklju- Klesa P zem S,'Vi^‘"1, saTnj'ia P'1« Q««l la«gasil- kakorkoli Qhl|kami s'ei bo ,a SMnik va^'? zaKOla-S'1!, h KrMlRVni vlaga 'k «4?? To J. '^eno-% JM, ^iLlI '1 । m' -a Mre,ski sekci- ji, ki se ponaša z lepimi uspehi, vse bolj pa se uveljavlja tudi igranje malega nogometa.« Le peščica »čistih« kmetov V majskem dopoldnevu so bili Noršinci kot izumrli, saj ni bilo nikjer ljudi, pa čeprav gre za izrazito primestno naselje. »Bojim se, da tu bolj stanujemo, kot dejansko živimo. Skupno je 65 gospodinjstev z okrog 280 prebivalci, ki so večinoma zaposleni »čistih« kmetov pa je le peščica. Tako prevladujejo mešane kmetije z vsemi značilnostmi razdroblje nih parcel, ekstenzivno pridelavo itd. Zato je zelo močna povezava z mestom, kjer delamo, da s: nekaj zaslužimo, nato pa še doma. Lahko bi rekli, da je proces dea-grarizacije močan. Po drugi strani pa so nekateri postali veliki kmetje tako rekoč iz nič, kot je na koncu vasi v bližini Mlajtinec kmet Cigut, ki obdeluje okrog 60 hektarjev zemljišč, pri čemer ima ogromno sposojene zemlje, na voljo pa tudi vso potrebno mehanizacijo. Zelo stvaren pa je tudi načrt sovaščana Mariča o pridelavi biohrane. Misfhn, da bo tu kmalu središče pridelave neškro-pljene, zdrave hrane. Ne gre pa pozabiti tudi na Lajčija Kavaša, ki deluje v okviru ljutomerskega Mikrokozmosa, pa na Viktorja Banka, ki se je preusmeril v gojenje cvetlic, zlasti gladiol, in na nekdanjega zdomca Podleska z intenzivno pridelavo zelenjave. Ob veliki razdrobljenosti kmetijskih površin so bili že pred leti izdelani načrti za melioracije in zložbe enega dela vasi proti Moravskim Toplicam, vendar se to vse doslej ni uresničilo, medtem ko je bilo na predelu med Noršinci in Mursko Soboto marsikaj narejenega, vendar izkušnje niso bile najboljše,« dodaja Ludvik Sočič. Ob vsem tem pa nikjer v Nor-šincih nisem opazil nobene trgovine ali gostinskega lokala, za kar pa menda tudi ni bilo zadostnih spodbud Premorejo le dve obrtni delavnici, kjer je nekaj krajanov vendarle našlo zaposlitev. Zagnanosti jim ne manjka Ko raziskujem izvem, da so krajani najbolj nezadovoljni z odvodnjavanjem, zato že nekaj let načrtujejo čiščenje in obnovo starih jarkov. »Z namenskimi sredstvi KS in s pomočjo občine. t nili tudi na vse tiste, ki so kakor koli povezani z njihovimi kraji, da bi tudi oni kaj prispevali. Zdaj si namreč ne morejo privoščiti, da bi se dela ustavila, ker ne bi zagotovili lastnega 30-odstotnega deleža. Asfaltirana cesta jih ne bo rešila le prahu, temveč bo velikega pomena za nadaljnji razvoj tamkajšnjih moravskih toplic (za enkrat še v lasti krajevne skupnosti Mala Nedelja) ki je podprla to akcijo, smo skopali približno 2600 metrov kanalov, ki so bili povsem zaraščeni in nepropustni za vodo. Ni zane ODVOD NJ A V ANJE — To je zdaj poglavitni cilj, zato je na bližnjih njivah slišati ropot bagerja in tovornjakov. Ludvik Sočič (desno) se zanima, kako napredujejo dela. Fotografija: M. J er Je marljivo, da smo na ta način omogočili odtekanje vode z okrog 50 hektarov površin. Obenem smo se lotili obnove mostov, in sicer lani štirih, letos pa treh, ob poljskih poteh, s čimer je sedaj možno normalno priti do njiv tudi z novimi kombajni. Pri tem nam je pomagala tudi KZ Panonka iz Martjanec, ki je delno prispevala za cevi. Nismo še priključeni na mestni vodovod, čeprav so potrebe po zdravi pitni vodi vedno večje. Stekle so BO NAPIS SE BOLI RAZDVOJIL UL Dl - Takšen občutek dobiš, ko slišiš, da je treba napis Gasilski dom Noršinci odstraniti, ker je to poglavitno jabolko spora. in jim bo seveda omogočala boljšo povezavo z občinskim središčem Ljutomer, pa tudi proti Murski Soboti in Ptuju (čez Gomilo). TUDI GASILSKO VOZILO VELIKA PRIDOBITEV Se prej kot posodobitev ceste pa bodo v Radoslavcih, in sicer 7. junija, proslavljali prav tako pomembno pridobitev za njihov kraj motorno gasilsko vozilo. Do njega so prišli s pomočjo teritorialne obrambe občine Ljutomer, sami (GD in KS) pa so vložili okrog 500.000 tolarjev za preureditev in dodatno opremo. Vozilo je prirejeno tako, da lahko požar gasijo z agregatom, s cisterno pa lahko medtem skočijo po vodo. Prevzem gasilskega vozila bodo povezali s praznovanjem 80-letnice delovanja Gasilskega društva. Vse torej kaže, da prihaja napredek tudi v njihove kraje. Po tolikih letih potrpežljivega čakanja si še kako zaslužijo, da je širša družbena skupnost (občina Ljutomer) naposled našla razumevanje tudi za njihove potrebe. JOŽE GRAJ tudi prve priprave na gradnjo ka nalizactje. V vasi bi morali asfal tirati še štiri stranske cestne od čepe. Zdaj je na vrsti mrliška vežica V Noršincih pa že kujejo nove načrte. »V ospredju je ekološko urejanje okolja. Dokončno smo uredili gramozno jamo med Noršinci in Mlajtinci, kjer so nekoč jemali pesek za šolo, ki je bila predvidena še v stari Jugoslaviji. V tem trenutku pa je bistvena gradnja mrliške vežice, Česar se lotevamo nekoliko pozno. Tudi tu si ne delamo posebnih iluzij, saj bo treba urediti še električno in vodovodno omrežje na pokopališču, dostop nanj, parkirišča in podobno. Ker ne moremo računati na dodatna sredstva, bomo zadovoljni vsaj s tistim, kar nam ho uspelo narediti letos in prihodnje leto,« pravi Ludvik Sočič. Tja sem šel zato, da bi lahko opisal tipično vaško življenje. Vas je za nas nekaj, kar je povezano s kmeti. A ne Noršinci. Kdor pozna prekmurska primestna naselja, ve, da so mnoga povezana z industrijo v bližnji Murski Soboti. Zato se mi je ob odhodu iz. Noršinec, ko je proti poldnevu sonce že močno pripekalo, zdelo, da k temu kraju kmetije kar nekako ne gredo, čeprav so nanje močno navezani. MILAN JERŠE Pogovor ob jubileju prekmurskih lovcev »Nismo nekakšno društvo strelcev!« Konec tedna se v Murski Soboti obeta izjemen dogodek. V večnamenski dvorani pri tretji osemletki bodo namreč proslavili 70-letnico ustanovitve Prekmurskega lovskega društva in 20-letnico uspešnega delovanja lovskih rogistov, prvega tovrstnega orkestra v naši državi, pod vodstvom neutrudnega Jožeta Grleca. Že v petek ob 18. bo slavnostna seja skupščine Zveze lovskih družin Prekmurja v Galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti, hkrati pa bo odprta tudi razstava lovskih in drugih slikarjev, ki so si za svoje umetniško delo izbrali motive iz narave. Medtem pa si bo v domu prekmurskih lovcev v Grajski ulici možno □gledati številne trofeje, predvsem jelenov in srnjadi. Osrednja slovesnost pa ho v soboto dopoldne v večnamenski dvorani pri tretji osemletki, kamor so povabili tudi lovske kolege iz Železne in Žalske županije iz Madžarske in Gradiščanske v Avstriji, ki imajo od leta 1983 skupen zbor z imenom Panonija. Sicer pa gre ie za 19. srečanje prijateljev zelene bratovščine in strokovnjakov, ki bodo tudi tokrat izmenjali bogate izkušnje. Pričakujejo, da jim bo spregovoril tudi član slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl. V kulturnem delu prireditve pa bo nastopilo okrog 30 lovskih pevskih zborov in rogistov iz vse Slovenije. Visok jubilej je priložnost, da se vsaj na kratko obudi spomin na prehojeno pot. FRANC FARIČ, zdajšnji predsednik skupščine Zveze lovskih družin Prekmurja, pripoveduje takole: »Na pobudo nekaterih lovcev, zlasti še tovarnarja Josipa Benka, je bilo leta 1922 ustanovljeno Prekmursko lovsko društvo. Žal sta se kmalu pojavili dve struji; ena se je zavzemala za povsem samostojno organizacijo, druga pa za ustanovitev podružnice Slovenskega lovskega društva. Prva je imela več somišljenikov, vendar so notranja trenja vplivala na to, da je leta 1926 Prekmursko lovsko društvo prenehalo delovati. Prvi predsednik je bil Jožef Ve-zer, namestnik pa Josip Benko, ki je pozneje celo prevzel podružnico Slovenskega lovskega društva. Po njegovem odstopu je bil leta 1930 na izrednem občnem zboru izvoljen za naslednika dr. Marko Stanjko iz Ljutomera, kamor so prenesli tudi sedež podružnice. Pozneje, in sicer leta 1936, so v Murski Soboti ustanovili novo PLD za murskosoboški in dolnjelendavski okraj, predsednik pa je zopet posta! Josip Benko. Med 2. svetovno vojno so delovanje PLD prepovedali prvi občni zbor po osvoboditvi pa je bil 25. novembra 1945, ko so za predsednika izvolil: arhitekta Franca Novaka. V skladu s tedanjo zakonodajo so se imena organizacije nenehno spreminjala — od območne do okrajne lovske zveze, nd leta 1976 ga imamo zveze lovskih družin. Že štiri leta prej pa je bila na predlog Vladimirja Pfeiferja ustanovljena ekološka komisija, ki jo je vodil dr. Nikolaj Lanščak. To je zelo zgoščen prikaz razvoja lovske organizacije v Prekmurju v minulih 70 letih, pri čemer pa seveda niso zajete vse panoge lovskega udejstvovanja.« Kakšna pa je današnja organiziranost prekmurskih lovcev in katere so težave, s katerimi se srečujete? »Zveza lovskih družin Prekmurja združuje danes pravzaprav vse lovce iz soboške in lendavske občine, ki so združeni v 21 lovskih družinah in dveh gospodarskih lovskih organizacijah, to sta beltinski Fazan in Kompas Gornji Petrovci. Tačas imamo približno 900 članov, kar je velik porast, čeprav je male divjadi, kot so fazani, prepelice, jerebice in zajci, dosti manj. Po drugi strani pa seje močno povečalo število parkljaste divjadi, predvsem srnjadi, jelenjadi in tudi divjih prašičev, S svojim delom smo v bistvu zadovoljni, nikakor pa to ne velja za varstvo okolja. Lovci smo že vrsto let organizirali akcije za čiščenje okolice, ker ljudje nenadzorovano odlagajo razne odpadke, vendar nismo dosegli pričakovanih učinkov, saj premajhna osveščenost. Glede gospodarjenja z divjadjo pa moram povedati, da smo si Danes je že težko najti hišo, ki bi bila krita s slamo. Še teJjr jr cAhi mojstra — pokrivata. Imeli smo srečo, saj srm ob cesti RaA^Mk— la naleteli nanj. Ime mu je Franc Kramberger, doma pa ja j Last i v evropskem pokalu ■ Rokometaši Pomurke iz Bakovec so letos dosegli svojW uspeh. Na prvem državnem prvenstvu so zasedli šesto ■ tega nihče ni pričakoval Še manj pa je bilo mogoče pričaMf se bo Pomurka iz Bakovec uvrstila v finale rokometnega ; ■ venije. Najprej so v Hrpelju na četrtfinalnem turnirju pnp^J^g "no presenečenje, saj so premagali Kolinsko Slovana. edM , U premagala v prvenstvu na domačem igrišču. Premagali so I oprema ter izgubili z gostitelji Jadranom in se kot drugouvrsc- pa uvrstili v polfinale, kjer so se ponovno srečali z Jadraroi . nialen poraz v gosteh m prepričljiva zmaga na domačem pat pripeljala v finale kjer so se srečali z novim državnim ■ vovarno Laško iz Celja. Po pričakovanju so srečanje pred,e '* ■ mi kamerami izgubili z 19:32. Strelci za Pomurko so bili < a ■ Lovenjak 4. A. Lovenjak 4. Buzeti 2. O kreša 2 in Meolic 2- 1 murke bi bil lahko minimalem. saj niso zadeli kar 5 sedmere ■ I ti pa zapravili več idealnih priložnosti za gol. Kljub temu N , .. ! igro niso razočarali Tako je Pomurka zasedla drugo ° ' * | skem rokometnem pokalu in bo našo mlado državo predrta'r ■ evropskem tekmovanju pokala pokalnih prvakov. To je vsev^ danja vreden uspeh, ki ga nihče ni pričakoval, je pa re^^, Idela. zavzetosti in prizadevnosti bakovskih entuziastov, ki । like napore in prosti čas. kar se jim je bogato obrestovalo- J kometaši Pomurke iz Bakovec postali uspešen rokometni , rf- Namizni tenis Zmaga Kovača ” Italij* V Novi Gorici je bil uradni dvoboj med reprezentanco i< Slovenije. Obe reprezentanci sta prikazali dobro igro- z Italija s 4:2. V reprezentanci Slovenije je bil najboljši igr (aI1tin'le\ Štefan Kovač, ki je premagal Di Napolija in izgubil s L o |, v Na tretjem državnem TOP turnirju za mladince, Ki r z bljani, je tgralec Potrošnika Andrej Sapač v drugi skup1 tom 5:4 zasedel tretje mesto, kar je v okviru njegovih n1, M-- Odbojka-------------------------- ~ Državni prvak v Soboti V Murski Soboti je bila prijateljska odbojkarska ,e žavnim prvakom Viledo iz Maribora in novim članom Prlfje ge Vigrosem iz Murske Sobote. Po pričakovanju so gostje s 3:0. Mariborčani so z lahkoto premagali Sobočan ■ 1 nizu, medtem ko so se v drugem in tretjem morah “ Jla “ (3:15, 15:17, 11:15). Pred okrog 250 gledalci sta srečanja ‘ -jlripi rič iz Murske Sobote in Kranjc iz Rade n ec. Kot gosta groša igrala Belec iz Ljutomera in Marič iz Radenec. jorisu , naj povemo, da je na tekmi Branko Rajnarju, predsedni potu, teh. vodji in Andreju Šiftarju (pom. trenerja) om ios' soboški frizer Lati Bojnec. Zaobljubili so se namreč, da ti, v kolikor se ekipa Vigrosa uvrsti v prvo državno ltg0. Karate----------------' Jakovljevičeva, Bočkaje*8 in Pivec c-l? V Murski Soboti je bil prvi mednarodni kJtutc ,u borbah. Sodelovalo je 115 tekmovalcev in tektnoval , k' varske. Madžarske in Slovenije. Med njimi so bili teisti in dosegli lep uspeh. To še posebej velja za Jalt zmagala pri starejših pionirkah, Bočkajevo, ki je ^tn ® ' kah in Pivca, ki je bil prvi pri starejših pionirjih. 5taw i sedla; Škandali (ml. pionirji) in Vori (mladinci). TreM ' r va (ml. pionirke) in Stotnik (st. pionirji). Četrta m«s " Zadravčeva (st. pionirke), Vučko (mladinci) in z borbah ekipno je pri moških zmagala Bavarska pred venijo in Avstrijo. XII. mednarodni MARATON TREH SRC uspel. To je zasluga vseh, ki so pomagali nam m ljubnost in odprtost ljudi z obeh strani reke Mure gpr prepričala, da tu žive res dobri ljudje. Tekači so n> ’ da bodo spet in spet prišli. C V imenu Organizacijskega odbora vsem, ki so sodelovali in pomagali, da si je »NXS M dil sloves najbolje organizirane in obiskane mnoll\n^er ‘ , s y ditve v Sloveniji. Iskrena hvala lepa posebej še tošnjega maratona - TEK MIRU, PRI.IAlŽdA..^)^ BROSOSEDSKEGA SODELOVANJA (v vseh | realizirali. F imenu tekačev iz vseh sosednjih pokrajin, r s NA SVIDENJE, če ne prej, pa spet 29. MAJA 1 ■ NARODNEM MARATONL TREH SRC Stran 18 šport p Tekaški praznik v Radencih Grabar zmagal v malem maratonu li? rn^'" । s>i LubvaP|^^ prvič pa ^‘h.se ie nK paraP'egiki na tu *Nalo na. množicj gledal- hoteli d9"'1” P«roriš-hn^^bvo i. ,5ad'n- Nadvse » ’ ^tležni. a * ,eka 'n po-ft^ToGvedno več tudi S° se izka h, 1 vi onrvsi akcije RaiJen Jztjn, lCv Pa so' Prvih mest i bo. V Programom ................. - 1 j® $tei za prvo dr- Žar no prvenstvo, je pri molkih zmagal Končina (Ljubljana), pri ženskah pa petič zapored Grmova (Klub trmastih). Lep uspeh je dosegel Lehner (Radenska), ki je bil v svoji starostni kategoriji tretji. V malem maratonu, teku na 21 km, je zmagal Geza Grabar (Radenska) pred Čehom (Radenska) Pri ženskah je v malem maratonu Viragova (Bratonci) za sedla tretje mesto, Zadravčcva (Radenska) pa peto. Med mladinkami je bila Gujtmanova (Ra denska) četrta. V tnm teku na 10 km je bil Župec (Radenska) tretji, Kolar (MS) pa osmi. Najboljši med paraplegiki pa je bil Avstrijec Lenz. Se uvstitve najm- InjUh dečki, letnik: 1985: Kle menčič (Radenci) drugi, Kocbek (GR) tretji; letnik 1984: Košar (Radenci) drugi, Verzel (Kapela) tretji; letnik 1983: Olaj (Kapela) drugi, Kujundič (Radenci) tretji; deklice, letnik 1984: Hajdinjako-va (Kapela) prva, Simoničeva (MS) druga in Rozmanova (Kapela) tretja; letnik 1982: JauŠov-čeva (Kapela) tretja. Prvi mednarodni tekaški maraton treh src je upravičil pričakovanja, organizatorji pa so še enkrat dokazali, da so kos najzahtevnejši nalogi. Prvi mednarodni tekaški maraton rreh src pa naj tudi prispeva k boljšemu sodelovanju ljudi z obeh strani slovensko-avstrijske meje. stil v u " moški Rokoborba & i pHL t c « 11 5 5 0 0 155:127 '40 4 204 222 ' 3 0 4 190166 H D 3 155:172 ’ 2 0 6 209228 10 S 6 4 zenske Šest prvih mest Sobočanom V Razvanju je bil četrti turnir v rokoborbi v grškorimskem stilu za pionirje. Sodelovalo je 50 tekmovalcev iz celotne Slovenije. Lep uspeh so zopet dosegli soboški rokoborci, saj so osvojili kar šest prvih mest. Pri mlajših pionirjih je bil najuspešnejši Matej Gomboc, ki je zmagal v kategoriji do 44 kg. Dušan Petrovič (40 kg) in Branko Peterka (nad 50 kg) sta bila druga. V konkurenci starejših pionirjev so Sobočani ekipno osvojili prvo mesto. Med posamezniki pa so zmagali: Davor Zaplatič (48 kg), Dani Klamfer (51 kg), Dejan Kuhar (55 kg), Mojmir Šafarič (60 kg) in Stanko Zec (68 kg). Dve mesti sta zasedla: Davor Škorjanc (48 kg), Dominik Mitov (51 kg), tretji pa je bil Kristjan Štrtak (68 kg). E. Vugrinec M Š 11 1 4 0 2121 1230 258 135:76 120:14 5060 45:131 % Nogometaši Cankove — člani prve medobčidske nogometne lige Murska Sobota. Stojijo od leve: Hahot (trener), Vrhovski, Koler, Kerec, Ha-ri, Stanjko, Bertalanič, Sukič, Sebjanič in J. Sadi. Cepijo: D. Conala, R. Contala, Ficko. B. Sadi, Smodiš, Rojko, Kacijan, Mencinger in Am- bd 't l’a ^trac "e Madžar fi-?’ Nb.'J£ Nemčije «4 .Pa Mlarip usPeh je (h >> (M ^'JC mest0 i. M v ^ka in 2a tre- < o let s^:2 v. ^r.emagala *)4n v°Va|i Rek,P° Len S Set.3 !8or Šend- *ere$ >n Mirja.. bruš. Manjka Zorjan. Foto: N. Juhnov Judo-----------------—--------------------- Kos državni prvak V Slovenski Bislrici je bilo državno prvenstvo v judu za mladince. Sodelovalo je 60 tekmovalcev iz 18 klubov Lep uspeh so dosegli pomurski tekmovalci. Najbolje seje odrezal Kos iz Murske Sobote, saj je v kategoriji do 86 kg osvojil prvo mesto in posla) državni prvak. Bronaste kolajne sla osvojila Lešnjak iz Lendave v kategoriji do 78 kg in Sadi iz Murske Sobote v kategoriji do 86 kg. Peta sta bila Mazouzi (60 kg) in 1. Cikajlo (65 kg), sedmi Brozovič (71 kg) in deveti T. Vehab (71 kg), vsi iz Murske Sobote. Breznik iz Lendave pa je bil sedmi v ka- I SNL Olimpija 37 27 6 4 84:18 60 Maribor 37 24 9 4 75 ZB 57 lioh 38 21 13 5 6922 54 Gonu 38 13 15 9 5837 43 Živila Saido 37 13 17 7 46:36 43 Ljubljana 37 15 10 11 5438 42 Koper 38 15 12 11 36 30 42 MURA 37 17 8 13 5646 40 Slovan 37 13 12 12 48:35 38 Publihom 37 12 13 12 3747 36 Svoboda 37 12 12 13 4451 36 Rudai'V) 37 12 11 14 56:61 35 POTROŠNIK 37 12 9 15 47.59 35 Steklar 37 11 12 14 5L69 34 Zagorje 37 12 9 16 44.42 33 Pomore 37 H 11 15 41:56 33 NAHA 37 11 0 17 46:61 31 Rudar T| 37 10 8 19 48:58 28 Medvode 37 9 5 23 25J3 23 Domžale 37 5 12 20 25:55 22 Jadran Lama 37 4 6 27 22:76 14 II. SNL vzhod Želeimčar 24 13 0 3 33:17 34 GIOaSfT) 24 12 7 5 48:30 31 Dravograd 24 12 6 6 38:29 30 Dravioja 24 11 7 8 42 21 29 8ELFRANS (V) 24 8 9 7 29:27 25 Korctao 24 10 5 0 2615 25 Hmezad 25 9 6 9 28:29 24 Kovinar 24 8 8 8 2732 24 Pohorje 24 9 6 9 27:32 24 Sl Gradec 24 7 8 8 36:32 22 Impol 24 B 5 11 31:38 21 Rače 24 6 6 11 31:38 20 Pekre 24 6 7 11 25:30 19 Središče 24 3 2 19 21:52 8 PNL Rezultat - 21 kolo Dobrina:Crgn$ovc 0:1 Polana Dobrovo* OJ) Odranci Distrka 2:1 RskičanTišina 3:1 Ljutomer Ižakovci 0:0 Bakovcibpa Tigop 1:1 Ižakovci 21 13 3 5 4423 29 Dobnoa 21 10 7 4 3423 27 Bohovo 21 8 9 4 4528 25 Ljutomer 21 9 7 5 31:21 25 Odranci 21 9 5 7 26:30 23 Črenšovci 21 9 3 9 31:34 21 OobiDVoik 21 6 7 8 30=36 19 Tišina 21 7 5 9 2433 19 Rakičan 21 7 4 10 30:40 10 Iigop Upa 21 5 7 9 25:37 17 Polana 21 6 5 11 32:38 15 Bistrica 21 5 4 12 37:4« 14 I. MNL MS Rezultati - 21 kolo Tromejnik Salone: 20 GradiSenliu 2:2 PuconcrDonlucvie 2:2 FilovcirGančam 0:5 CankovaTarda 1:1 HodošiBratono 2:1 Dokležovje 21 14 5 2 6414 33 Barda 21 13 6 2 3417 32 Gančani 21 9 9 3 49:31 27 Serdica 21 9 6 6 31:24 24 Cankovo 21 7 9 5 36:31 23 Šolovci 21 9 5 7 3140 23 Bratonci 21 7 7 7 36 28 21 Puconci 216 7« 43:30 19 Grad 21 4 9 8 29 33 17 Tromejmk 21 3 7 11 23:53 13 Hodoš 21 5 2 14 2151 12 Filovci 21 3 2 16 19:64 8 II. MNL MS Zaostali tekmi Pušča Tešanovci 4:6 PiosenjiLPušča 6:1 Končna lestvica flemet 18 15 2 1 6417 32 Apače 18 14 1 3 6123 29 Tešanovci 10 1! 2 5 56:41 24 Ro mah 18 8 4 6 52:33 20 Proseojsk 18 7 3 8 35:31 17 Bogojina 18 7 J 8 3838 17 11 plavh 18 6 1 11 38:50 13 Knievci 18 4 5 9 30 43 13 Vrelec 1B 6 0 12 32:59 12 Pušča 18 1 1 16 25:96 3 L ONL Lendava Rerdtab - 17 kolo Panonije Hotua 1:7 Neddiu Ranknvct 1:2 KapcaOlimpijr 3:2 KobdjeNaha B 6:2 Mledost je bila piosia Hotua 16 11 3 2 5420 25 Reokovci 15 8 6 1 28:15 p Kobilje 15 9 2 4 35:15 20 Nedeliu 15 6 3 6 2421 15 Mladost 15 5 4 6 30:27 14 Kapca 15 6 2 7 23:33 14 Nafta E 15 5 4 6 28:44 14 Olimpija 15 4 0 11 1640 0 Panooga 15 1 2 12 1241 4 Košarka - I Slovenska nogometna liga Pomembne zmage Mure, Potrošnika in Nafte V devetintridesetem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi so pomurski ligaši zabeležili pomembne zmage. Soboška Mura je pred okrog 2.500 gledalci z dobro igro premagala vodeče moštvo SCT Olimpijo in ji zadala prvi spomladanski poraz. Strelca golov za Muro sta bila: Šarkezi in Vickovič. MURA: Černjavič?, Cener7, Posavac 7, Kovačič 7, Granov 8, Kokaš 8, (Vori —), Prekazi 7, Belec 7, Vickovič 7, (Baranja —), Kukič 7, Šarkezi 7, (Berendijaš —). Potrošnik iz Beltince je presenetljivo v Kopru premagal domače moštvo z 2:1. Naposled je na sceno stopil Škaper z dvema goloma, S tem si je Potrošnik že zagotovil obstanek v SNL POTROŠNIK: Irgolič 7, J. Zver 7, Con-tala 6, Mertiik 6, Kosi 7, Godina 6, Voroš 7,.Baranja 6, (Zlim 6), Hartman 6, M. Zver 6, (Celec —), Škaper 8, (Forjan). Lendavska Nafta pa je prepričljivo s 4:2 premagala Svobodo iz Ljubljane. Junak srečanja je bil Bubek, ki je dosegel vse štiri gole za Nafto. NAFTA: Palatinuš 7, Baša 7, Mundjar 7, Novak 8, Djurdjevič 7, Drvarič 7, Šabjan 7, Hranilovič 7, (Pal —), Bubek 9, Balantič 7, (Gyurkač —), Ratajec 8. V prihodnjem kolu igrajo: Potrošnik:Ljubljana, Steklar:Nafta in Domžale :Mura. Mladen Bubek (Nafta) — strelec 4 golov. IL SNL vzhod sbVe„ , '■ 'n Lin. Tr|glav -Povci- Man- 10 0 L 2. 20 14 10 7 5 3410 22:16 19 26 14:24 12:26 tegoriji do 65 kg. T. K. Nogometni pokal------------------“ Nafta z Mariborom V čem finalni tekmi za nogometni pokal Slovenije jc lendavska Nafta v Kidričevem premagala Aluminij z 2:1 Lcndavčani so si zmago zagotovili v drugem polčasu. NpRa je prišla v vodstvo z golom Sabjana v začetku prvega polčasa. domačim pa so do odmora uspeh rezultat izenačiti Zmagoviti gol je dosegel v drugem polčasu Hranilovič. Pred okrog 400 gledalci, kar je za Kidričevo veliko, je sodil Kranjc iz Gornjega Grada. V polfinalu bo Nafta igrala z Mariborom Branikom. 10. junija v Lendavi Dvojna zmaga Pomurja Začelo se je prvenstvo v medobčinski košarkarski ligi Maribor za mladince, kjer sodeluje tudi ekipa Pomurja iz Murske Sobote. V prvih dveh kolih so Sobočani zabeležili dve zmagi. Premagali so Kamnico z 89:59 (Kar 18, Žižek 8, Ivanc 6) in Bistrico z 62:57 (Bratkovič 21, Po-lanič 18 in Donko 13). kg STRELCI SNL 15 golov: Milan Kukič (Mura), 14 golov: Robert Šabjan (Nafta), 11 golov: Štefan Škaper (Potrošnik), 10 golov: Dušan Vickovič (Mura), 9 golov: Mario Zver (Potrošnik), 7 golov: Emin Prekazi (Mura), Damir Rob (Nafta), Peter VbrOš (Potrošnik, Marinko Šarkezi (Mura), 6 golov: Robert Kovačič (Mura), Nenad Hranilovič (Nafta), Mladen Bubek (Nafta), 4 gole: Jože Hartman (Potrošnik), Miroslav Graj (Nafta), Dejan Baranja (Potrošnik), 3 gole: Jože Kokaš (Mura), Miljenko Dovečer (Nafta), 2 gola: Mario Ružič (Nafta), Borci Forjan (Potrošnik), Robert Belec (Mura), Feri Celec (Potrošnik. Gidos drugi, Beltrans peti V Štiriindvajsetem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi vzhod sta bila oba pomurska ligaša uspešna. Beltrans iz Veržeja je presenetljivo v gosteh premagal Dravograd s 3:1, ter se prebil na peto mesto lestvice. Strelci za Beltrans so bili: Z. Osterc, M Osterc in Puklavec. Gidos pa je v Turnišču premagal Hmezad iz Žalca z 2:1. Strelca za Gidos sta bila Dominko in Ropoša. S to zmago in porazom Dravograda se je Turnišče prebilo na drugo mesto lestvice. V predzadnjem kolu igra Beltrans v Veržeju s Pohorjem, Gidos pa s Kovinarjem v Mariboru v Športna napoved Športna napoved št. 14 je bila verjetno najtrši oreh za naše reševalce. Večina jih je stavila na zmago Olimpije, Kopra in Dravograda. Za prijetna presenečenja so namreč poskrbeli Mura, ki je premagala Olimpijo, Potrošnik, ki je zmagal v Kopru in Beltrans, ki je osvojil obe točki v Dravogradu. Upajmo, da bo v prihodnje več sreče. Pravilna rešitev športne napovedi št. 14 Pari Rez. Tip Mura : Olimpija 2:1’ 1 Nafta : Svoboda 4:2 l Koper : Potrošnik 1:2 2 Gidos : Hmezad 2:1 1 Dravograd ; Beltrans 1:3 2 Polana : Dobrovnik 0;0 0 Rakičan : Tišina 3 1 [ Ljutomer; Ižakovci 0:0 0 Puconci : Dokležovje 2:2 0 Nedelica : Renkovci 1:2 2 Naš gost v športni napovedi št 15 je bivši nogometni sodnik, sedaj delegat m kontrolor Jože Golob iz Murske Sobote. Prognoziral je Potrošnik : Ljubljana j Steklar : Nafta 2 Domžale : Mura 2 Beltrans : Pohorje | Kovinar : Gidos | Črenšovci: Bakovci o Tigop Lipa : Ljutomer 2 Bistrica : Polana (j Bratonci : Cankova [ Mladost : Kobilje o Stran 19 kronika PROMETNA VARNOST Dojenček za krmilom Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pripravil informacijo o rezultatih pregleda 408 traktorjev iz 14 občin, tudi iz pomurskih. Akcija je potekala na dva načina: kot nenajavljene kontrole traktorjev na cestah in kot najavljeni pregledi, na katere so lastniki traktorjev popeljali svoja vozila. Skupno število napak, ki so jih ugotovili, kaze na izredno slabo stanje in majhno skrb za tehnično brezhibnost traktorja. Brezhibnih je bilo 168 traktorjev, 340 pa jih je imelo kar 793 napak in pomanjkljivosti, poleg tega pa je bilo še 54 napak na prikolicah in priključkih. Vsak pregledan traktor je imel v povprečju 1,94 napake. Izredno veliko je pomanjkljivosti pri lučeh, odsojnikih, smernih in zavornih lučeh. Napake na svetlobnih napravah so pogosto vzrok nesporazumov med vozniki traktorjev in drugimi udeleženci v prometu, saj ti ne morejo vedeti, kaj namerava storiti voznik traktorja, zato so v razmerah slabe vidljivosti in v mraku pogosta trčenja. Napake na zavorah (16), na krmilu in krmilnem mehanizmu (55), slabe gume (31) in traktorji brez varnostnih kabin ali loka (31) pa ogrožajo predvsem voznike traktorjev. Traktorji tudi niso bili več novejši, kajti v povprečju so bili stari 10 let; več kot 19 odstotkov traktorjev pa je bilo starih nad 15 let. Najstarejši je bil star celo 35 let. Ne vemo, odkod je bil, ne bi pa bili presenečeni, če iz Pomurja, kjer so na mnogih kmetijah še »zelene žabe«, kot ponekod pravijo starim steyrjem. V letih 1981-1991 je v Sloveniji v delovnih ali prometnih nesrečah umrlo 451 voznikov ali potnikov na traktorju, največ v letih, ko m bila zakonsko določena namestitev varnostne kabine ali varnostnega loka. Žal pa po cestah, kolnikih, zlasti pa po njivah (in pobočjih) vozijo tudi traktorji, ki nimajo ne enega ne drugega. Nekatere države (Avstrija) imajo predpise, ki omogočajo kontrolo traktorjev tudi prt delu na polju, travniku ... in ne samo na cestah, saj je pri delu pogosto bistveno večja nevarnost za prevrnitev. In prav zaradi tega se največ traktoristov smrtno po nesreči. Vzroki so predvsem nepravilno obračanje, vožnja po strmini, nepravilna menjava pre stav, močno zaviranje, nepravilno naložene prikolice, skakanje na traktor, ki se premika, in nepravilnosti pri vožnji na dvorišču. Poseben problem pa so tudi razni nezavarovani priključki za traktor, ko delavce, ki delajo z njimi (pogosto so to otroci), priključek zgrabi za okončine (roke, noge) ah za obleko in jih težko poškoduje ali celo ubije. Med žrtvami-vozniki jih je največ starih od 35 do 64 let. Največ nesreč (s takšnimi ali drugačnimi posledicami) se-zgodi v drugi polovici dneva — popidne. Vzroki manjše neprevidnosti so utrujenost, tudi zaradi dela v službi tn nato še doma na njivi. Svet za preventivo pa nima podatkov o vinjenosti povzročiteljev, ne izključujejo pa tudi te možnosti. Traktorje v preteklih letih (v poprečju) terjal največ žrtev v juliju- Ob vseh teh informacijah se kaže zamisliti. Tudi v Pomurju niso nedolžni ne traktorji ne traktoristi. Imamo pretežno stare traktorje, ki jih damo le redkokdaj temeljito popraviti (za avto se najde denar, za traktor pa bolj poredko!). Usodna pa so lahko tudi domača »popravila«, ki se jih lotevamo sami ali pa kaki šu-šmarji. Tudi s previdno vožnjo se ne moremo pohvaliti Sam osebno sem se zgrozil te dni, ko je vozila traktor mamica in hkrati držala v naročju dojenčka. Vnuki, ki jih dedki vzamejo k sebi na traktor, ko orjejo, pa so tako in tako nenehno izpostavljeni. Se bi lahko nizal zglede, ki peljejo v pogubo. Poskrbimo torej za svojega jeklenega konjička, zase in za vse druge, da se ne zgodi še več nesreč. Š. SOBOČAN Tragedija v romskem naselju v Gomilici Uboj kitarista Enako kot že neštetokrat doslej, so tudi to nedeljo zjutraj vzeli godci iz romskega naselja pri Gomilici svoje glasbene inštrumente in odšli na potep. Domov so se vrnili okrog 18,30 in si začeli deliti denar, zaslužen z igranjem. Prišlo je do spora zaradi 20 šilingov. Zvonko Oršoš je vzel v roke kol in hotel obračunati z Andrejem Šarkezijem, s katerim je sicer v sorodu. To pa ni bila ovira, da slednji ne bi vrnil udarca. Še več: Šarkezi je Oršoša z nožem zabodel v trebuh, Ko je spoznal, da mu je prizadejal hudo poškodbo, je stekel do telefona in poklical reševalno vozilo, Zvonko Oršoš, ki je bil v ansamblu kitarist, je v ponedeljek ob 4. uri zjutraj umrl v bolnici v Rakičanu. Osumljeni Šarkezi se ni več prikazal v romskem naselju, saj so mu sostanovalci zagrozili, da ga bodo ubili. Š. S. Gasilski jubileji Prostori tudi v Žepovcih Gasilsko društvo Žepovci je eno od manjših tovrstnih društev v radgonski občini, saj šteje 32 članov ter razpolaga s člansko in pionirsko desetino, ima pa dolgoletno tradicijo, saj bo letos praznovalo visok jubilej — 110-letnico delovanja. Za ta jubilej, ki ga nameravajo dostojno proslaviti, saj bo to pravi krajevni praznik, se že dalj časa zelo delovno pripravljajo. Z velikim elanom so se lotili obnove stare zgradbe, ki jim jo je odstopil Kmetijski kombinat Gornja Radgona. Preurejanja te zgradbe so se nameravali lotiti že veliko prej, vendar pa so morah čakati na dovoljenje spomeniškega varstva, ker je bila zgradba zaščitena. Po besedah predsednika Gasilskega društva Žepovci Vinka Peternela bi radi do proslave pri obnovi objekta naredili čim več. Poleg prostovoljnega dela, ki ga opravljajo krajani z velikim veseljem, računajo tudi na pomoč nekaterih podjetij in drugih. Z ureditvijo objekta bodo rešili problem prostorov, saj se doslej niso imeli kje sestajati. Društvo ima namreč trenutno na razpolago majhen gasilski dom z orodiščem in stolpom. V novih prostorih pa bodo uredili orodišče, garaže, sejno sobo, kuhinjo in sanitarije. p. M Teritorialna obramba Priznanja in spominski znaki Območni štab za TO Murska Sobota je pripravil slovesnost ob podelitvi priznanj in zahvalnih listin Ministrstva za obrambo ter spomin skih znakov OBRANILI DO MOVINO. Ta so prejeli Je pripadniki TO, ki so neposredno sodelovali v bojnih aktivnostih v lanskoletni vojni v Republiki Sloveniji, ter organizacije in posamezniki, ki so med vojno enotam TO nadpovprečno pomagali. Priznanje za hrabrost je dobil Milan Kreft. Zlati znak generala Maistra so prejeli: Id vard Mihalič, Alojz Kisilak in Alan Geder. Srebrne znake generala Maistra je dobilo II, bronaste pa 24 pripadnikov TO. Poleg lega so podelili 29 zahvalnih listin podjetjem, organizacijam in posameznikom, ki so pripadnikom TO pomagali v lanskoletni vojni, ter spominski znak obranili domovino 500 teritorialcem, ki so sodelovali v bojih z enotami JLA. p, M. Smrt pod traktorjem 25. maja okrog 15. ure se je zgodila v Gerlincih huda delovna nesreča. Franc Š. je nič hudega sluteč vzel na traktor svojega 5 let starega vnuka in na travniku obračal s priključkom seno. Med delom pa je zapeljal v staro strugo Kučnice, traktor se je prevrnil in pod seboj pokopal voznika in otroka. Žal se nista uspela rešit* in sta se v vodi in mulju zadušila. Ta nesreča znova opozarja na nujnost večje previdnosti pri delu. Trčenje pri slaščičarni 30. maja seje zgodila prometna nesreča pri slaščičarni Vinter v Murski Soboti. Bojan Ž. iz Murskih Črnec je s svojim avtom trčil v parkiran avto, v katerem je sedela Slava K. iz Murske Sobote. Njegovo vozilo je odbilo v levo in se je nato prevrnilo na streho, parkiran avto pa je zletel v zaščitno ograjo. Poteg škode, ki je nastala na vozilih, so še telesne poškodbe, ki jih je dobila Slava K. Srečanje zdravljenih alkoholikov V športnih prostorih tovarne Mura so se v soboto srečali zdravljen: alkoholiki kar desetih klubov severovzhodne Slovenije, organizator srečanja pa je bil že drugič klub zdravljenih alkoholikov, ki deluje pri soboškem zdravstvenem domu. Zdravljeni alkoholiki in njihovi svojci so se pomerili v športnih igrah, bolj kot rezultati pa so bili tisto jutro pomembni pogovor, spoznavanje in dobra volja udeležencev. Povedali pa so si tudi, kaj jih pesti v vsakdanjem življenju. Zbrane je v imenu organizatorja pozdravil Ludvik Lendvaj, srečanja pa so se udeležili mag. dr. Srečo Vogrin, predstojnik oddelka na Pohorskem dvoru, dr. Jože Magdič ter skupina terapevtov iz Mari bora. Tekmovanja je konec Za počitnice ostaja zdrav zob V petek je bil na tretji osnovni šoli v Murski Soboti konec akcije čist zob — zdrav zob in pravilna prehrana. Primarij dr. Vrbovšek s stomatološke klinike iz Ljubljane in predsednik akcije je 31 zmagovalnim razredom s pomurskih osnovnih šol razdelil priznanja in pakete zobne paste, posebno priznanje pa so dobili učenci 3. a razreda tretje osnovne šole v Murski Soboti, saj so letos zbrali največ točk ter tako postali regijski zmagovalci. Za uspešno akcijo so seveda največ prispevali učenci sami, v drugi vrsti pa njihovi učitelji in seveda zdravstveni delavci. Da pa je bito slavnostno srečanje tako zanimivo, kot je bilo, so se potrudili učenci soboških osnovnih šol, delavci otroškega in mladinskega zobozdravstva Murska Sobota, gostovalna osnovna šola, pa tudi podjetja in podjetniki, ki so prispevali Številne nagrade. MH Motna slika »Lahko noč, tovariš Predsednik!« Namesto nadaljevanja že utečenega oddajanja glavne^ nekdanje TV Sarajevo in sedanje TV Bosne in Hercegovine. prednosti televizije kot najizrazilejšega medijskega te države nesporne, je TV Slovenija s 14. majem prevzela na • gramu TV Dnevnik hrvaške televizije In glej si ga. tam pa 'J, * vosu' A na tem semnju manjka le še transparent iTITOJc VEL TUDMAN< z neizogibnim orkestrom tamburic in ■1 T LEPA KOT SLIKA NAŠEGA TOVARIŠ A ^REDSED^1^- r. Najširšemu krogu gledalcev se kot zelo pomembno kdann Titov general proslavlja 70. rojstni dan ter da ob temp ■ jubileju GOSPOD PREDSEDNIK prejema čestitke iz vseh 3 ške in od drugod. Na ekranu se menjujejo slovesni telopi stav p de navdušenja pa nikakor ne pojenjujejo. Trajajo. - - To so bile verjetno najdaljše minute hrvaškega naviti' t zase seveda reklo, da je demokratično. In to demokratično v ( rt. da se mu zdi primerno objavljati celo to. kdaj je dan in da dobiva brzojavke nenehne podpore Podobno KV d' variša Slobo organizirajo brzojavno podporo, denimo. pr0' ^.'i;.'-« Tudmanu. iz vseh krajev ožje Srbije, okrnjene Vojvodine na Kosovu Ali skoraj tako kot r tistem pozabljenem vicu tovariš E n ver Hodžah Vse to je možno narediti, če predsednik neke države nim televizorjem v državi. Pa še to v drugi državi prenasup bih tehničnih ali zgodovinsko pomembnih TV-pričevaM iz 1 j^i^ torej iz BiH. Pa vendarle se iz lega ne kaže norčevali Ce ti" , Kučan vsaj lep na telopu. Bil je svetovni dan nekajenja Iz poslanice dr Hiroshi Nakajime, generalnega । 3^ vne zdravstvene organizacije ob 31. maju, svetovnem v -nja: . Delo zavzema pri odraslem človeku večino njegv , ima pravico delati v prijetnem okolju in čimbolji čistem Upoštevanje nekadilcev s tem, da jih ne dušimo s ‘ [X mom, ni samo vljudnost To bi moralo biti urejeno s p arnjm’ dajalci so dolžni zaščititi zdravje svojih delavcev pred n ki pasivnega kajenja. Požar v Kamovcih v Kamovcih je v torek, 26. maja, izbruhnil požar, ki je naredil škode za milijon tolarjev. Ignac T. je ta dan rezal s kotno brusil-ko železo. Iskre, ki so letele na vse strani, so dosegle tudi posodo, v kateri je bilo za dva litra barve in redčila. Oboje je nenadoma zagorelo, nato pa se je ogenj naglo širil in zajel tudi ostrešje gospodarskega poslopja, ki je zgorelo v celoti. Z avtom v kapelo Slavko K. od Sv. Jurja pri Ro-gašovcih se je peljal z osebnim avtom iz Gederovec proti Cankovi. Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo, zato v Skakovcih ni mogel izpeljati ovinka in je trčil v vaško kapelico. Voznik in njegov sopopotnik Karel B. sta se poškodovala, gmotna škoda na vozilu in objektu pa znaša po prvih ocenah kar 300.000 tolarjev. S »fičkom« v drevo 32-letni Andrej V. iz Maribora se je peljal v petek z zastavo 750 skozi Lutverce. Vozil naj bi prehitro, zato je vozilo v ovinku zaneslo. Nekaj časa je vozil po bankini, nato pa se je avto ustavil, saj je treščil v drevo. Voznik se je poškodoval lažje, sopotnik 21 -letni D. G. iz Žepovec pa je dobil hude poškodbe in je zato moral v bolnišnico. Trčil v osebni avto Branko P. iz Križevec pri Ljutomeru se je peljal s kolesom z motorjem skozi Boreče. Vozil je tudi sopotnika Andreja P. Med vožnjo je trčil v osebni avto, ko se je le ta vključeval v promet iz nekategorizirane poti, ki vodi po nasipu železniške proge. Ob trčenju si je Andrej P, zlomil desno nogo, nastala pa je tudi materialna škoda na vozilih v višini 65,000 tolarjev. Zadel kolesarko \ petek popoldne je Franc V. iz Tropovec med vožnjo po lokalni cesti v Gradišču zadel s prednjim delom avta 10-letno J. VC. iz Gradišča, ki se je pripeljala s kolesom z dvorišča. Mlado kolesarko je vrglo na pokrov avta in nato na bankino, pri tem pa je dobila hude poškodbe in so jo odpeljali v bolnico. Gasilci od .Sv. Jurija so pripravili 5. jubilejno teKm1 ^jnskLji. Liva. Sodelovalo je 22 ekip iz soboške, radgonske " i) ue. Na slovesni otvoritvi tekmovanja sta govorila pr f(j M1 Jurij Alojz Madžar in predsednik KS Rogašovci jurjj» Med drugim je bilo poudarjeno, da so gasilci od Sv- , vni, saj so si zgradili lep doni, lani pa so tudi dob1'1 k no. Udeležencem tekmovanja so podeliti 12 lepih v prispevali sredstva krajevna skupnost, zasebniki in fot*’ Upokojenci o delu d^ ■ Odnos, ki ga imajo zaposleni do upokojencev, kojmn, upokojence zelo prizadene. Lboge krajcarje mečejo v obraz, so povedali dani soboškega društva • svojem letnem zboru. .;]i [jukP £ jr1 Na dan, ko so se srečali člani društva in sivo, je bil zanje res tudi plačilni dan, ko so žaram jf za 19 odstotkov višje pokojnine, vendar pa je mesec P tkov upokojencev soboke občine prejelo pokojn"11’’ . uPCjt tolarjev, nad 12 tisoč pa je dobilo le 24 odstotkov jš).'" soboške občine. Varstveni dodatek je tako prejemaj cev. Naši upokojenci torej ne prejemajo visokih P' ^jprci- J Sicer pa so zbrani delo društva ocenili kot zelo j či od novo izvoljenega predsedstva pa pričakujejo .• štva in godbeniki. Opozorili so tudi, da so čeni in bodo za njihovo informiranje morali 0** r Šlvo je namreč vključenih 3573 upokojencev sobo* poverjeništvo pa imajo v 95 vaseh. Vse večji promet prek mejnega preboda v Dolgi vas’ ’^tCjt W urejenejšo bencinsko postajo. Bencinska črpalka * i|Bih služi za preskrbo z gorivom za domače voznike m0*'^ prf', r ska črpalka v Dolnjem Lakošu. pa je bila namenj* , toda zdaj sta obe nenadoma postali premajhni 0 id". odločili, da zgradijo novo črpalko. Tekla je polen" । # stala, na koncu pa so se odločili, da bodo črpalko posodobili. Te dni končujejo dela na prenovljeni je stanje na črpalki v Lendavi obupno. Ta je mor* proib^ftl^i/ domačih in tujih voznikov motornih vozil, saj uR prehodu v Dolgi vasi v primerjavi s prejšnjimi le" c d« jP torej kmalu odprta, ostaja pa še vedno vprašanje. * u., f1 Če je zgrajena na najboljšem mestu. Veliko jih n"-' Stran 20 ________ radijski in televizijski spored od 5. do 11. junija PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Radio MV Murski val UKW MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz) K ‘ podatki o ledna hn ^°P,slh' Pe 'etik 7(?Okopom, ob V**« Radu ?|’"*4 JU,ra"la *15 Mali na Mv- "''P * 15 M 4-u 9 00 B0™1 9 X1 mŽ??10 *voč"° ^STS^MV - »JOI K±*b 10 00 Boro Ikuk ° "dtnskl P" .).TO, kpon, turi-potila । utiri K^blret 12 00 I3O) c( Novica u MV Popold Poročila 625 °Bveslila. li- i ‘"Cm ’ ''k- b ’nJn,k; Pa™™. IO45 5 Pomlad, otroška ^ki fi|m nlla. Trda dežela, PafoGRAM '^1?"^’ t2dpno P^en-^Ji55,0 Vvf; “.Polfinale «i| zS?">blUes l’,3n n Q' 20 05 Sim0"*’' ? ’i2n'"?*|‘a 'o7ri' ;'" lljo ?0 Slov»n/L 30 lnterv Ci" k' ,™»8W>n. '■Hiairiu • 'II K np "95 ^•^i I?°idre S- * .. 'dal.s,, Sa^ ' i* 1^ Ekra" oxs °',ni " 316 Meze 3 I^^^Potočija 2 arneriški ,V^I3^T7 c.1*1 'pan ‘‘ M^k^Bijonov i Po X.Sa2 vslik. •Svi '805 V2?ah- ,8 <>0 । . .fehx in 0 Pred " D,|las ?nevnik ,‘^vna Majh 'ka 22 4rji 14.35 Adam 12. 15.1)5 Knighi Rider 1700 Vroča nagrada 18 45 Poročila. 19.10 Full Ifouse. 20.15 Vražji sosedje. komedija. 22.00 Vse ali nič'' 23.IK) Vroče hrenovke in sladoled, nemški eroiičru film 0.25 Hiša, polna norcev lanski erotični film 8.00 Začenjamo nov dan . . 8.30 Horoskop. 8.45 Vilmoš Tkalec. 9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na Murskem valu z lestvicami najpopularnejših domačih zabavnih, tujih in narodnozabavnih skladb. 10.30 Nedeljska kuhinja 12.00 Poročita. 1115 Nedeljsko postno premišljevanje. 12 50 Minute za kmetovalce. 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.00 Panonski odmevi oddaja za porahske Slovence in vse druge. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. K SLOVENC 1 9.25 Ziv iav. 10.35 M ladinski pevski festival. 11.05 Kronika, kanad serija. 11 30 Obzorja duha. 12,00 Poročila. 1210 Kre menčkovi. 12.40 Roš videl, kaj dela Dolenc. 14.05 Dogodivščine Robina Hooda, amer filmih 00 Kralj Patagonije, franc, nadaljevanka. 17.00 Dnevnik 17.10 Tuj otrok, ameriški film. 18.55 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19 30 Dnevnik- 20.00 Zrcalo ledna, 2030 Zdravo. 21.35 Velike trgovske poti, angleška serija. 22 35 Dnevnik. 23.05 So va Ameriške video smešni«. Na materino zahtevo, amer, nadaljevanka. DRUGI PROGRAM 13.30 Sova. 14.50 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik ORF 20.00 Slovenija za Bosno posnetek koncerta. 20.30 Galakti Ona odiseja; japonska serija. 21.30 Aleksa ŠantiČ, nadalje vanka. 22.40 Športni pregled. 23.10 Lažna vrtnarica, posnetek operne predstave AG. HTV 1 8.00 Poročila. 8.15 Slika na sliko. 9.00 Smogovci, otroška serija. 9.30 Risani film, risanke 9.55 Poročila. 10.00 Cerkveno slavje, prenos iz Pulja II lO Voh, kanad. serija. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubljenci, serijski iilm. 14.00 Po točila. 14.05 Mikser M 14 45 Zlatko in detektivi. 15.30 Ob nedeljah. 17.25 Maigret je pobesnel, francoski film. 18.50 Tom in Jcrry, risanke. 19.30 Dnevnik. 20JO Hrvaška tu. 2100 Sedma noč. v s ve- 2230 Dnevnik 22.50 Šport. 23.05 Resna glasba 0,00 Poročila. TV AVSTR!J 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tsoč mojstrovin. 9 10 Katoliška maša, prenos. 10.15 Kulturni zajtrk. 11.15 Univerzum: Živalska olimpijada. 12.00 Tednik. 12 30 orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Cudovita leta. 13.35 Profesor, film 15.15 Šov-zaboj. 15.15 Verska slavja. 15.30 Kai iz zaboja, mladinski film, 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Klub za starejše- 17.50 X-Large I8;3O Felix in dve kukavici. 19.30Čas v sliki. 20.15 Večer s Haraldom Juhnkcjem, zabavna oddaja. 21.50 Vizije. 22.00 Ameriške same. 22.50 Frank Sinatra praznuje, prenos iz Frankfurta. 23.50 Baletna predstava. 0.30 Čas v sliki 0.35 Ex lihris. 0.40 Tisoč mojstrovin. 6.45 Vaška tv. magazin. 7.30 I Za otroke. 7.55 Biblijsko .poro- I. čilo. 8.18) Kava s smetano 10.00 Nedeljski magazin. IOtX) Evangeličansko bogoslužje 11.05 Za boljši jezik. 11-15 Telefonska igra. 11.25 Expo. 11.55 Para-12.30 Financial Times. van. 12.55 Tam, kjer Šestica stoji. 12 35 Okensko steklo. 13.40 Varstvo človekovih pravic. 14.10 Pasja avantura, kanadski film. 15.05 Koreografi. 16.00. Zgodovinski kviz. 16.40 Verski program za reformatorje. 17.00 Walt Dtsney vain predstavlja. 18 45 Nogomet. 19.30 Teden, dnevnik, šport, 20.40 Staviskv, francosko-nalijanski film. 22.45 Sci fi magazin. 23.35 Portret. 6.00 Cobi. 7.00 Različne mladinske oddaje. 9.30 Trije prijatelji na jezeru, nemški Iilm. H)J0 GusPu Hole, mladinski film. 12 30 Major Dad 13.110 Mladinske oddaji 15.15 Teena-cademy. film 15.50 < ondor-man pustolovski film. 17.45 Primati! dr. Westphal. 18 45 Po-rotila 5l>. I 5 Showmaster, oddaja z amaterji 21 45 Spieglov tv magazin 22 35 Rdeči škorpijon, vojm filtn- 0.25 Kanal 4. 1.35 Nasilje smo mi, vojni film. 5.40 Prebujajte se z nami da bo začetek delovnega tedna veder. MV vam da vse informacije za dober začetek. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan,. . 7.30 informacije v slo venščini. nemščini in madžarščini. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV. 8 15 Mali oglasi. 9.00 Zgodilo se je. 10.00 Poročila. 10.30 Šport. 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Šport 18.00 S kranščakon, cekron pa z mare lof - lestvica narodnozabavne glasbe. 18.30 Poročila (BBC). 18.40 Bilo je nekoč. 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. TV SLOVENIJA 1 9.00 Lutkovna igrica. 9 55 Semenj ničevosti, angl, nadaljevanka. 11.00 Mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna 12.00 Poročila. 16.20 Slovenski magazin. 17,00 Dnevnik. 17.10 Radovedni Taček. 18.10 Obzorja duha. 18.45 Divji svet živali. 19.10 Risanka. 19. 0 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Politik novega kova, angl nanizanka. 21.00 Dosje. 21.40 Sobota dopoldan, tv-igra. 22.30 Dnevnik. 23.05 Sova: Na materino zahtevo, amer. nadaljevnaka, Zvezdne amer, nanizanka. st eze. DRUG1PROGRAM 15.40 Oči kritike. 16 30 Sova. 17.55 Športni pregled, ponovitev. 18.25 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik TV Koper. 20.05 Videošpon. 20.30 Gospodarska oddaja. 21.00 Sedma steza, Športna oddaja. 21.30 Fantom svobode. Francoski film. 23.20 Umetniški program: Talk show HTV 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Baklja, otroška serija. 9.30 Jazz, lutkar. 10.00 Poročila 10.05 Šolski program. I J.05 Jutrofon 11.35 Cosby Show. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Sedem dni. 13.45 Poročila. 13.50 Serijski film 14.40 Modre čelade. 15.05 Otroška serija. 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija. 17.00 Teči, Sava, (eči. 17.30 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.05 Gremo na- P^j. 18.30 Santa Barbara, amer, nadaljevanka. I9J5 Risanka. 1930 Dnevnik. 20.05 Tv-drama. 21-05 Fallen Idol, angleški film. 22.45 Dnevnik. 23,00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 0.05 Kabinet dr. Caliganja, film. 10.20 Ek-špedicija v čarobne svetove. 11.05 Dežela dolin: Salzkam-mergur 11.50 Poezija Ingebor-ga Bachmana. 12.55 Računalniška animacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mladenič iz Kalabrije, mladinski film. 14.55 Risanka. 15.30 Počitnice s Silvestrom, otroški film. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 X-Large posebno. 18.30 Felix in dve kukavici. 19.30 čas v sliki. 20.15 Moiž iz La Mancha. muziki. 22.10 Govorica in molk. film. 22 55 Kan ceri. 0.25 Čas v sliki. 0.30 Tisoč mojstrovin. ECUrn^ 5.45 Dobro jutro. Madžarska! 8.35 Deutschlandspiegel, nemški magazin 8.50 Imej rad ponedeljek, pon 9.35 Serijski film, pon 17.00 Popoldanski saldo, prepled dogodkov dneva. 1? )0 Riimična športna gimnastika, prenos. Imp Katoliška kronika 18.00 Dimenzija, znanstvene raziskave. 18,30 Svet denarja, 18.40 Imamo le eno Zemljo, serija 18.50 Videospoti. 19.00 Igra. 19 15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, šport. 20.40 Jo-nadab, drama, predstava gledališča Zalaegcrszeg, posnetek. 22.40 Aklualno 23.05 Media-mix. 23.50 Dnevnik. 23.55 Dnevnik. BBC 6.00 Različne mladinske oddaje. 13.15 Policijska patrulja, komedija. 1440 Maneken, komedija. 16.15 Risanka 18.45 Poročila 19.15 Moj partner s hladnim smrčkom, komedija, 21.10 Gorile J megli, film- 0.35 / jekleno pestjo, pustolovski ni ni 5.40 Prebujajte se z nami, slišali boste vremenske podatke, vse o cestah, zanimivosti, horoskop. izbirali pesem tedna .. . 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini nemščini in maržar-ščini. 8.00 Poročila. 8.10 Do poldne na MV kost oziroma gost dneva, ljubljansko zvočno pismo, mali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila). . 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slo-'ro in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na M V 16 25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Srebrne niti. 17.30 Vilmoš Tkalec (ponovitev). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija TV rt&VENIJA 1 8.55 Zgodbe iz školjke. 9,55 Šolska tv 11.00 Sedma steza. 11.30 Da ne bi bolelo. 11,45 Angleščina v poslovnih stikih. 12.00 Poročila. 15.10 Fantom svobode, Francoski film 17.00 Dnevnik. 17.10 Lonček, kuhaj. 17.25 Plamenica, angl, nanizanka. 17.50 Lutkovna igrica. 18.40 Alpe —Donava—Jadran. 19.10 Risanka. 19,30 Dnevnik, 20.00 Žarišče. 20.30 Osmi dan. 21.35 Baby M, amer, nadaljevanka. 22.25 Dnevnik. 23 10 Sova: Brez Žensk menda ne gre, angl, nankizanka. Na materino zahtevo, amer, nadaljevanka. Glasbeni utrinek. DRUGI PROGRAM 15.35 Sova. 17.15 Svet poroča. 17.55 Slovenci v zamejstvu. 18.25 Studio Koper. 19.30 Dnevnik TV ZDF. 20.00 Orion. 20.30 Glasba, show in cirkus. 21.00 Tv-tribuna. 23.30 Svet poroča. 11.35 Popolna tujca, humor, serija. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Slika na sliko. 13 45 Poročila. 13.50 Najveličastnejša igra na svetu, serijski film. 14.40 Modre čelade 15.05 Batman, otroška serija. 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija. 17.00 Otroci po vojni, izobraž, oddaja. 17.30 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.05 Gremo naprej. 18 30 Santa Barbara 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Stalin, dok serija. 21.00 V ospredju. 22.30 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 10.15 Šolska tv. 10.30 Dvojčka, ponovitev filma. 12.10 Parada. 12.15 Teleskop: Velika nacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Korenine življenja. 13.35 Urad, urad. 14.00 Big Vaelley. 14.50 Jutrišnji mojstri 15.00 Otroški spored. 15.30 Am dam des. 16.05 Šest milijonov sekunde. 16.30 Glasbena delavnica. 16,55 Telestik 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Mi. t8.3O Fe-lix in dve kukavici. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Univerzum Srečen vrtnar. 21.07 Pogledi s strani 21.15 Pery Mason in poročena punca, kriminalka. 22.50 »Kat-zclmacher«, melodrama. 0.15 Pelrocelli. kriminalka. 1.00 Čas 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija. 17,40 Risanka. 17.50-Kulturni referent. 18.15 Upanje zanamcev, program madžarskih Židov, 18.30 Svet denarja. 18.40 Imamo le eno Zčmljo, serija. 19.00 Telefonska igra. 19 ! 5 Za otroke in mladino. 20.00 Dnevnik, šport. 20.40 Twin Peaks, zadnji del ameriške serije (za odrasle). 21.35 Samotni Ciper. 22.25 Poje Jessye Norman Car ment. 23.20 Dnevnik. 23.25 Dnevnik. BBC. 6.00 Dobro jutro in poročila. 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank. 11.05 Tic Tac Toe. 11.30 Družinski obračun. 12.00 Opoldanski magazin. 12.30 Kot se v življenju dogaja. I3.20 Kalifornijski klan. I4.I0 Spring-fieldska zgodba. I4.55 šef. 15.45 Chips. 16.40 Tvegano. 17.111 Vroča nagrada. 18.00 E najsi 99. 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno. 20.15 Columbo: Kaor se zadnji smeji, kriminalka 22.00 Eksplozivno. 0.05 Air-wolf. 0.55 Grozljivo prijetna družina. 1.25 Sijoči asfalt. 5.40 Prebujajte se z nami -poslušajte, kaj je novega v časopisih, na cestah, pri vremenoslovcih, kaj pravi brat Džouži, kakšno je današnje nagradno vprašanje, zagrebško zvočno pismo ... 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.15 Začenjamo nov dan 7.30 Infor macije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 8 00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV 8.15 Mali oglasi. 9.00 Kličemo banko 10.00 Poročila. 10.30 Iščemo za vas in tudi najdemo odgovor. 12.00 Poročila. 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo m vključitev Radia Slovenija 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Mali oglasi. 1730 Poslušamo vas. 18.00 Narodnozabavna glasba. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. TV SLOVENIJA 1 8.00 Program za otroke. 8.50 Lažna vrtnarica, posnelek operne predstave. 11.00 Babv M. amer, nadaljevanka. 12.00 Poročila. 15.50 Galaktična Odiseja. 17.00 Dnevnik. 17.10 Klub Klobuk. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Film tedna: Alisee, francoski film. 22.00 Dnevnik. 22.25 Kronika, kanad. serija. 23.00 Sova: Nenadni uspehi, amer, nanizanka. Diana, angl, nadaljevanka. HTV 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Barman, otroška serija. 9.30 He-Man in gospodarji vesolja, risana serija. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. 11.05 Jutrofon. 11.35 Na zdravje!, amer, nanizanka. 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko. 13 45 Poročila. 13.50 Serijski film. 15.05 Šolski program 15.35 Superba-bica. angl, nanizanka. 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija. F .00 L zagrebška brigada. 17.30 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.05 Gremo naprej. 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Mlečna pot, francoski film. 21.50 Glasba. 22.10 Obnova Hrvaške. 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. AVSTRIJAT 9.1X1 Čas v sliki. 9.05 Čudovita leta. 9.30 Francoščina. 10.00 Ovčja poletna pot. 10.30 Poslednje potovanje gospoda Re-membersa, melodrama. 12.00 V kraljestvu narave. 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi. 14.00 Big Valley. 14.50 Ugledni vabijo k mizi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Niklas mladenič iz Flandrije. 15.30 Lutke. 16.00 Živalski trikotnik. 16.05 Šest milijonov sekunde. 16.30 Heu-reka. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Cas v sliki 18.05 Mi. 18.30 Felir in dve kukavici. 19.30 čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Ni nujno, da je vselej kaviar, komedija. 21.55 Pogledi s strani. 22.05 Lepotica in vohljač (Delo na črno). 22.55 Ljubosumnost, film. 0.25 Petro-celli. 1.10 Čas v sliki. 1.15 Umetniki za ves svet. 5.45 Dobro jutro, Madžar ska! 8.35 Za otroke. 9.35 Nas dvoje, finski film. 10.30 Letni kolobarji, za upokojence. 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija. 17.40 Risanka. 17 50 Koledar 1992. 18.30 Svet denarja. 18.40 Imamo le eno Zemljo, serija. 18.50 Videospoti. 19.00 Dodoklub, poljudnoznanstvena serija. 19.10 Za otroke. 19.30 Dnevnik. 20.1X1 EP v nogometu, Švedska Francija. 22.10 Naša pot v Evropo. 22.40 ZOriŠka dvorana oklepov, nemška serija. 23.30 Dnevnik. 23.35 Financial Times. 24.00 Dnevnik. ZDF. 6.00 Dobro jutro, Evropa. 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank. 10.15 Dr. med. Marcus Welby, 11.05 Tic Tac Toe. 11.30 Družinski obračun. 12.00 Opoldanski magazin. 12.30 Kalifornijski klan. 14.10 Springfield-ska zgodba. 14.55 SeF. 15.45 Chips. 16.40 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.10 Eksplozivno. 20.15 Dvorec oh Vrbskem jezeru 21.15 Na življenje in smrt. 22 15 Sternov (v magazin. 24.00 Airwolf. 1.00 Grozljivo prijema družina. 1.30 Sijoči as-fali. filtn. 5.40 Prebujajte se z nami danes po domače in z obilico klepeta, ob drugih podatkih tudi z mislijo iz šolske beležnice pa še čim 7 00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini 8 00 Poročila 8.10 Dopoldne na M V — ob drugem boste slišali lestvico domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, obirali kost oziroma gosta dneva (ob 10 00 poro čila). 12.00 Poročila (BBl ). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16.00 Popoldne na MV 16 25 Obvestila 86.30 Poročila 17.00 To sem jaz 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdr« vi. 18 30 Poročila (BBC). 19.60 Vključujemo Radio Slovenija TV SLOVENIJA I 9.45 Pedenjžep. 10.15 *-posnka pravljica. KI 30 ŠoM* Iv. 11.30 Slovenci » zameji™ 12.00 Poročila. 14.50 Športa sreda, ponovitev. 17 00 Dnevnik. 17.10 Živ žav 18 30 IzoMm ževalna »ddaja 19 05 Risala 19 30 Dnevnik 20.00 Žar* 20.30 Košnikava goalilna 21.35 Tednik 22 25 Dsre^nik 2340 Sova: Dragi Joba. amer. a^» zanka. Diana, angl nadaljev*-ka. DRUGI PROGRAM 17.15 Sova. 18.25 Studio Koper. 19.30 Dnevnik. ORF. 20.05 EP v nogometu — Jugoslavija Anglija tali An(lija:Danska). 22 20 Umetniški večer. HTV 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Super-babica, angl nanizanka 9.30 Smogovci, otroška serija 10.00 Poročila 10 05 Šolski program 11.05 Jutrofon. 11.35 Novopečeni princ iz Bel Aira, humor serija 12.00 Točno opoldne. 13 OO Slika na sliko. 13 45 Poročila i3.50 Serijski film 15.05 Otroška serija. 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija. 17.00 Znanstveni razgovori. 17 30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.05 Gremo naprej. 18.25 Santa Bar bara. 19 15 Risanka 19.30 Dnevnik. 20.05 3-2-1, kviz. 2110 Informativni program. 22 40 Dnevnik. 23 00 Slika na sliko. 0.00 Poročila 9.00 Cas v sliki 9.05 Čudovita leta. 9.30 Dežela tn ljudje 10.00 šolska tv: Radioaktivnost. 10 15 Španščina 10.30 Fe-ry Mason in poročena punca, film, ponovitev. 12.05 Martinova stena pri Innsbrucku. 12.20 Klub za starejše 13 00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Družinske vezi. 14.00 Batman, razvedrilna nanizanka, 1450 Psi naši najboljši prijatelji. 15.00 Otroški spored. 15.20 uspešnice in napotki. '6.55 Telestik 17.00 Čas v sliki. 17.10 Spored po željah 18.00 čas v sliki. 18.05 Mi 18 30 Fe)ix in dve kukavici. 19.30 Čas v stiki 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Doneča Avsirija. 21.35 Pogledi s strani. 2145 Sprehajavka iz Sans-Souci. melodrama. 23.30 Film. 1.35 Čas v sliki L4C Tisoč mojstrovin. j TV MADŽAR 545 Dobro jutro, Madžarska! 8.35 Lajna, madžarska lahka glasba. 9.05 Walt Disney vam predstavlja, filmi in risanke. 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva 17,10 Kupil bom to žensko, mehiška serija. 17.40 Risanka 17.50 Za menedžerje 18.30 Svet denarja 18.40 Imamo le eno Zemljo, serija 18.50 Videospoti 19 15 Za otroke in mladino. 20.00 Dnevnik, šport. 20.40 Sosedje. 134. poglavje tv-romana. 21.15 Friderik uszov šov zanesljivo, nepolitični talk-šov 22.35 Aktualno. 23.05 Srčna ulica, dokumentarni film 0.05 Dnevnik 0 10 Dnevnik, BBC 6.00 Dobro jutro in poročila 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank 10 15 Dr Marcus Wel-by. H .05 Tic Tac Toe. 12.00 Opoldanski magazin. 12.30 Kot se dogaja v življenju. 13.20 Kalifornijski klan. 14 10 Spring-fieldska zgodba. 14 55 Šef 15.45 21 Jump Street. 16.40 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.10 Eksplozivno 20.15 Mini playback šov. 21.15 Klic v sii' 22.15 Amerika 3000, fantastični film. 0 15 Airwolf I 00 Grozlji- I vo prijetna družina 1.30 Š*f Stran 21 RAVNATELJA Svet Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci Cezanjevci 39 razpisuje v skladu s 43. členom Statuta delovno mesto PORTOROŽ Oglašujte v Vestniku Cene zaščitnih sredstev BARBER OSMOŠOLCI! Razpisuje dela in naloge Cene rabljenih avtomobil0’ G. Petrovci 81 a, Tel ; 78-044 RAVNATELJA ŠOLE Izjemna kakovost in solidne cene! SVET OSNOVNE ŠOLE STROČJA VAS Prijave sprejemamo do 15. 6. 1992 na naslov: Računalniki MICROSTAR VELIKA IZBIRA RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREME - PC 286/16 — PC 386SX/25 — PC 386/33 Mhz 84KB Cache - PC 386/40 Mhz 64KB Cache - PC 486/33 Mhz 64KB Cache - RAČUNALNIKE VAM SESTAVIMO TUDI PO VAŠI ŽELJI CENA: ŽE OD 700,00 DEM DALJE Garancija: 18 mesecev — osnovne plošče — komprocesorje — grafične kartice — <70 kartice — floppy diske — bard diske — hard/floppy disk kontrolorje — ohišja — tipkovnice — monitorje — miške, skanerje — opremo za lokalne mreže — notebook — tiskalnike in drugo TRAKOVI ZA VSE VRSTE TISKALNIKOV, hard diski večjih zmogljivosti (500 MB in več), kompletni sistemi za ARHIVIRANJE PODATKOV in drugo opremo glede na Vaše želje. trgovina MIKROSTAR Hauptptatz 95, A-7561 HEILIGENKREUZ/L. telefon: 9943-33-25-64-05 telefaks: 9943-33-25-64-06 INFORMACIJE: FERROIMPEX Ges.m.b.H. A-0162 STRAU 72. CELOVEC telefon 9943-42-27-38-80-0 telefaks 9943-42-27-38-80-23 Pogoj: Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določajo Zakon o osnovni šoli Zakon o zavodih m Zakon o organizaciji in finansiranju vzgoje in izobraževanja. Imenovan bo za 4 leta, začetek dela je 1. 9 1992 Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov Svet osnovne šole Stročja vas, Stročja vas 24 — 69240 Ljutomer, z oznako razpisni komisiji O izidu razpisa bodo obveščeni v 30 dneh po končanem postopku. MfKROSTAR, doo Letališka 33 61000 Ljubljana telefon: (061) 102-222 int: 339, 340 telefaks: 061 104-267 Med šolanjem v Mariboru vam ponujamo celotno oskrbo v Dijaškem domu 26 junij Majhnost doma (117 ležišč) daje učencem prijetno počutje, prispeva k večji socialni varnosti in omogoča doseganje boljših učnih uspehov. DIJAŠKI DOM 26. JUNIJ MARIBOR Železnikova 12 62000 MARIBOR Tel. (062) 511-800 Pričakujemo vas! , zavarovalnica triglavd d ’ območna enota M. Sobota ZAVAROVALNICA TRIGLAV podarja svojim zavarovancem, starejšim od 65 let. če že več kot osem let niso povzročili avtomobilske nesreče, 10% popust pri sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti alt kaska. OGLASITE SE V NAŠIH ENOTAH V MURSKI SOBOTI, LJUTOMERU, GORNJI RADGONI IN LENDAVI. Izpolnili boste obrazec, na osnovi katerega vam bomo poslali kupon, ki ga boste predložili ob sklenitvi zavarovanja. Obiščite nas, zavarovanje je opravek, ki je obenem lahko ugodna priložnost! VESTNIK — Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože Bedernjak. Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj. Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jam Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec. Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Ju h nov (fotografinja), Nevenka Em n (lektorica). Vodja agencije Venera: Renata Bakan Ficko Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 2! 383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 2 trimesečje 1992 je 650,00 SLI, za podjetja 1.300,00 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/lBz dne 30. I. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. n 22 Pogoji Kandidat mora izpolnjevat) splošne pogoje ki jih določajo Zakon o osnovni šoli, Zakon o zavodih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja Kandidati morajo poleg prijave na razpis in dokazil o izpolnjevanju pogojev predložiti kratek opis dosedanjega dela in predstaviti svoje poglede na razvoj šole Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta Začetek dela je 1 9 1992 Kandidati na; pošljejo prijave z dokazih v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem postopku TIGOP, Gančani 87, tel.: 42 101 UGODNO! • OKNA TER MO PA N Z ROLETO: 180/140, 25.424 SLT; 100/140, 16.569 SLT, 80/90, 11.193 SLT, 120/90, 13.739 SLT • BALKONSKA VRATA TERMOPAN Z ROLETO, 80/22(1, 20.211 SLT • OKNO, 80/120, 8.872 SLT • OKNO TERMOPAN, 120/120 (s polkni) • OKNO S POLKNI. 60/60, 7,690 SLT • VREČA CEMENTA 470 SLT • VREČ A APNA 396 SLT • VREČA LERMOPUCA 690 SLT • PREKLADE 285 SLT za meter • NOSILCI 280 do 330 SLT za meter • ARMATURNA MREŽA 4,2/4.2 1310,40 SLT Cene so z davkom! Pri nakupu nad 50.000 SLT brezplačna dostava. CVETLIČARSTVO VRTNARSTVO Vrglg Semenarna Ljubljana Agrooprema Potrošnik DITHANE — 1184,00 ANTRACOL 1295 00 1171.00 BAVCOR 5385 90 — BAYLETUN SPECIAL 263 90 (0.1) 1492.00 RONILAN 779 90 (0.1) — FOUMAT (0.2) 1076.20 —■ FASTAC (0.1) 91550 804 00 Velika izbira enoletnic za grobove, korita, grede... UGODNO PRODAJAMO DVOOSNE TRAKTORSKE PRIKOLICE nosilnosti 4 in 5 ton. • Ceneje od tovarniške cene’ INFORMACIJE: ICL, Titova 24, M. Sobota, tel.: (069) 31 376, do 15. ure. motorna vozila MOPED CTX 80, star 3 leta, prodam. S 82-977 m3728 WARTBURG 353, letnik 1977, regi-striran do 5 10 1992, ugodno modam. » 82 096 m373l GS CITROEN, letnik 1979. dobro ohranjen, po zelo ugodni ceni, prodam. Janez Horvat, Bogojina 92. po 19. uri. «1894 ZASTAVO 101. letnik 1984, cena 2.500 DEM. prodam Verbančič. Lendavske gorice 641 m892 CTX, 80 ccm‘, nov, prevoženih 190 km, prodam 40-333. mpop CITROEN GS 1.3 SUPER letnik 1979. prodam. Lebar, Murska Sobota, Lendavska 17 c, II nadstropje. m91J7 MOTORNO KOLO TOMOS SC starejši letnik, neregistriran, ugodno prodam Išf 82-090. mdl LADO 1500, letnik 1981, motor gene ral no obnovljen, neregistriran, pro dam ali zamenjam za manjši avto. S? 21-832. m883 ZASTAVO 128 prodam po delih S 21 029. m884 UNO 45. letnik 1990, ugodno prodam ® 57 I7L m9l5 VESPO PX 209 E. kovinske barve, z veliko dodatne opreme, kot novo, prodam S 21-538, po 15. uri. Salaj-ko. Gregorčičeva 55. m868 OSEBNI AVTO OLTCIT CLUB II RL. star 8 mesecev, prodam Marija Forjan. Melinci 131 b, S 41 769. m 905 TOVORNI AVTO TURBO ZETA, nosilnost 5 ton, star 1,5 let, prevoženih 2L900km, ž daljšim kasonom, dobro ohranjen, ugodno prodam. Vera Horvat, Žižki 61 a. S 70-211 m 901 VW 1200 J, letnik 1974, registriran do marca 1993, prodam za 2.100 DEM •St 81-875, Silvo. m343 FIAT 126, registriran do maja 1993, ugodno prodam Kerec, Arh. Novaka 7, Murska Sobota m875 MOTORNO KOLO HONDA, tip 750 F, prodam. Ivanove! 52 m8?7 EDINA DROGA M JI LAHKO POVSEM MII® $ ki T Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov v : jJ je svoja vozila ponujalo 36 prodajalcev. Med obisk® ^(tit1^ tudi nekaj resnih kupcev, lastnike pa so zamenjali Za Zastavo 750, letnik 1982, s prevoženimi 61.000 ki 0 potrebno odšteli L100 DEM, Jugo 45, letnik 1989.5 20.000 kilometri je stal 4.300 DEM, R 4, letnik I97L’ ’ mi 99.000 kilometri pa I.000 DEM. Znamka avtomobila Letnik Prevoz, km. Zastava 101 1988 37.000 Jugo 45 1985 79 000 Lada 1200 S 1984 88.000 Golf J 1980 92.000 270. letnik 1989 in dve Zastavo 101. letnik 1978 79, registrirano do konca leta, ugodno prodam. Boris Žilek. Mota 8, Ljutomer m 3700 AVrOPRIKOLICO, novo, prodam Murski Črnci 52. m9O3 KAMION ZASTAVO 620 z 30 a2 pa-nji, čebelami ali posamezno, prodam ® 24-570 m855 FIAT 126 P, letnik 1980. prodam ® 55 119 m860 MOPED 14 AT, kol nov, prodam "S 87-730. m.3720 ZASTAVO 101 prodam Banuta 10. S 75-411 m4749 LADO 1500, letnik 1981, motor generalno obnovljen, neregistrirano prodam ati zamenjam za manjši avto, a 21-8.12 m8«3 ZASTAVO 128 po delih prodam a 21 029. m884 RENAULT 4 GTL. letnik 1987. regi striran do aprila 1993, ugodno prodam a 75-611, int 41, od 7 doli ure, Sadi, m851 OPEL KADETE 14 S. letnik 7 90. kovinske barve, prodam a 55-025. m 848 posesti SOBO ali manjše stanova NJE v bloku v Murski Soboti vzame v najem zaposlen moški 24 3 15. m896 STANOVANJE, enoinpolsobno v centru mesta Murske Sobote, prodam. S* 26635, od 17. do 20. ure, m9l4 dam v najel" h" štor za trgu'1^ blagom. Velikost ima dve sklad^L'vsjL sanitarije Ufl£ |(f4l* Informacije P0 683. I' j * HIŠO v Murski So^n’o T stanovanje i« prodam ® STANOVANJE * , „ Tl ali okolici j^ ji-f/ ENODRUŽINSK - A kaciji v Murski 5» in2°' (061)59-439 med h HIŠO z gospod^ A- »m NJE v centru So , . Mačkovci h P'?"1 ,»■ donci 101. mRL .. jSO^S -STANOVANJE ^jjein-Soboti vzamem m8W iarjev' a a HIŠO na čartNO f J takoj prodam 26-625. m858 ki0' H ISO z gosp«11 ’ , gK, t/ -■ damo A’ ■ - ,, I4ARSKO NJI^ prodam Mate. bota. m9l2 . !■' d , SKD HIŠO v _ fi^;1 65 201 mbp , $ SADOVNJAK- jutf ob glavni M s k Pogrebne storitve oprema in vzdrževanje pokopališč DAMIR BANFI odprto od 00 - 24 ure Vesela 17 ^tM^SKA SOBOTA eieton .069) 23-802 Skujem SENO V ^KOLIČINAH. ^B062’ 25-679 'n (062) Pred dvema letoma ta car 1 zrli smo v tvoj obraz, a zdaj več te ni, tvoje oči mirno spi, nam pa solzijo se oči. V SPOMIN Žalosten m boleč je spomin na 6. junij, odkar ni več med nami dragega sina, brata, svaka in bratranca Slavka Klemenčiča 12. 6. 1963—6. 6. 1990 s Stare Ceste Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi J^Uo. bredite ^jetnikom^^valeem in G0SP0MUE! Ce ram zamrzondne skrinja toči ■k Mani, potdtčrt« IZOLA OLJSKI SERVIS F. HAJDINJAK. Gornji Starati 6. Kuzma M.: 55071 Poprat*) z garancijo na vatam domu ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama in stara ma- ma iz Kančevec Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta I974. na Sol skem centru za blagovni promet v Murski Soboti. Jožica Pirnat. Puconci. M-86I Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, ter izrekli sožalje. Hvala duhovniku g. Balažiču in pevcem za odpete žalostinke Vsem iskrena hvala. živali Žalujoči vsi njeni najdražji MON»A. 7 t PrtU^^java lan3u' Prodam. M.904 'n“"jSi lrak,or n "li‘wtnrnMrr ■ "Tnw r-K ' '''"''k "‘HI ^n‘,TO ” '4' K f'h r.oCni 'n mo- SC?......... ^Cjn 4^, M N,» pr.idam ^8 jft"" ^TZ 75 U’' P'"dain V^JUl’1, FRE7O p^t KO- 34. C m ’li /anu ^-857 131 prodam NESNICE, MLADE JARC1CE, PASME HISEX, rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi lOjarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo m dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovcih, ® 43 070. in v gostilni Železen v Beznovcih. ® 49-025. M PF PUJSKE prodam Krajna I5. M-871 KRAVO, mlado, ugodno prodam. Breznik, Stavešinski Vrh 43, Sp. Ivanjci. M 3244 MLADICE NEMŠKIH OVČARJEV, odličnih staršev, prodam ®2l-96l ali Elektrotehna Soping, Ouček. M 893 DOBERMANE, čistokrvne, brez rodovnika. stare 6 tednov, prodam. Cena 200 DEM ® 76-50I. M 34.3 KOZO in tri mladiče prodam. Sebe-borci I25. M-900 MALE PUJSKE prodam. Alojz Kuz ma, Tišina 52. M-9I3 MALE PUJSKE prodam. Satahovci II M-879 KRAVO s teletom prodam. Bogojina 17. M-863 TELICO, brejo 9 mesecev,.kontrola A. in plug, IMT, 10-colni, prodam. Zoltan Avguštin. Krajna 34. ® 46-458. M-865 DOBRIM LJUDEM oddam dva psa Sukič, ® 48-724. M-853 MALE PUJSKE prodam Satahovci II M-879 NESNICE, MLADE JARClCE, PASME H1SEX, rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibi-ja Horvata, Nemčavci, ® 24-393. MPPP PUJSKE prodam. Krog, Plečnikova 4. M-343 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš tudi ti: in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe m. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga žena in sestra Verona Hren iz Srednje Bistrice 12 a S hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nas v najtežjih trenutkih tolažili, nam priskočili na pomoč, darovali vence in šopke ter za svete maše in jo v tako lepem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Posebna hvala g. kaplanu Turku ter župnikoma g. Hodniku in g. Halasu za pogrebni obred, govorniku Ignacu Utroši za poslovilne besede, domačemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, zdravnici ZD Črenšovci dr. Edit Boros-Ha-gymasi tn drugemu zdravstvenemu osebju. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: mož Ignac, brata in sestre S| ni'-' 'SC delo ^0 r/H. Irofa- M« če bi rože vedele male. kako me boli srce, bi z mano vred jokale, da vzele bi mi gorje. /Heine) Nenadoma je ugasnilo srce naše predrage tete, sestre in sorodnice Emike Šiftar roj. Stoti s Cankove 36 MIZARSTVO BOJANA BENCIKA. Partizanska 110. Lendava, zaposli KV mizarja za določen čas — kasneje možno za nedoločen čas. Pogoji: obvladanje del v pohištvenem in stavbnem mizarstvu. ® 75-017. M-4758 CE IMATE SVOJ AVTOMOBIL in proste konce tedna ter sle komunikativni, se nam pridružite, ne glede na starost in spol; s prodajo tekstila vam omogočamo izjemen zaslužek. ®(062) 724-662. M-349 NATAKARICO, lahko priučeno, zaposlimo takoj ®40-297. M-902 ZAPOSLIMO dve dekleti v caffe baru ® 75-415, od 12. do 16. ure. M-4762 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in Šopke ali darovali za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsakemu posebej in vsem skupaj — še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji t^Qlt ' Bolehni 20 000 l,ci n. hneC,t' M ' n«vi. r. 'I r .'". • , gume za ‘i SL**-«* "t*' •\v> . Koles storitve POUČUJEM MATffilATIKO IN FIZIKO za osnovne in srednje šole. Krišlanci 16, 69242 Križevci, ® 82-802. M-3722 IŠČETE ODGOVOR NA SLEDEČA VPRAŠANJA: Kdo sem? Od kod prihajam? Kam grem? Potem stopite na notranjo pot v univerzalnem življenju. Naslov: Univerzalno življenje, Tru barjeva 15, Maribor. M-3723 srečanja Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je v 48. letu starosti zapustila draga žena, mama in sestra JlL W\An4 P® J\ ^ttlu ^°lea ,.cionja, V^ki . "''c* 86 ŽENSKO, staro do 60 let. išče dobro situiran moški za skupno življenje pogoj vozniški izpit. Naslov v upravi lista. M-873 OGLAŠUJTE V VESTNIK Štefanija Benko iz Kuzme Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju ginekološkega oddelka soboške bolnišnice, kjer so ji lajšali trpljenje zadnjih dni. Zahvala tudi duhovniku in pevcem žalostink. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vrtna Žalujoči: mož Jože, hčerka Renata z družino, sin Jože z Bernat ko, brat Jože z družino, sestra Marija, sestri Ana in Hilda iz Kanade z družino in drugo sorodstvo Oj dan je črni moral priti, bridkosti dan. oj dar. solza n. težko bito se je ločiti, a solze vse. ves jok zaman. ZAHVALA Ob tragičnem dogodku sta nas zapustila 65 letni Franc Šadl kovaški mojster v pokoju in 5-letni Klaudij Šadl iz Gerlinec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom in sovaščanom iz Gerlinec, sosedom iz Avstrije ter gasilcem in reševalcem iz M. Sobote, ki ste nam ob tragičnem dogodku požrtvovalno pomagali. Prav tako najlepša hvala vsem, ki ste nas v teh bolečih trenutkih tolažili, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, govornikom, pevcem, gasilcem GD Gerlinci, borcem ZB NOB, učencem in sodelavcem OŠ Cankova, sodelavcem L1V Rogašovci in Elrad G. Radgona, kolegom študentom iz Maribora in vsem znancem in prijateljem, ki ste draga pokojnika v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. | VSI NJUNI -------I ZAHVALA V 42. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat Vladimir Ouček iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI V SPOMIN 27. maja je minilo 15 žalostnih let, odkar nas je zapustil Evgen Bertalanič iz Borejec 41 7. junija bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila Katica Bertalanič roj, Balažek iz Borejec Prisrčna hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njunem grobu, jima prinašate cvetje in prižigate sveče. VSI NJUNI ZAHVALA Z globoko žalostjo sporočamo, da nas je tiho in mirno, tako kot je tiho in mirno prenašal neozdravljivo bolezen, za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, last in brat Štefan Karba vodja GL Kompas — Petrovci v pokoju Od njega smo se poslovili v družinskem krogu 23. maja 1992 in žaro položili v družinski grob na pokopališču v Murski Soboti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in vsem ostalim, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje ali denar za humane . namene. Zahvaljujemo se Pljučnemu oddelku bolnišnice v Murski Soboti, še posebej iskreno pa dr. Ivanu Neradu za vso skrb, zdravniško pomoč na domu in vspodbudo ves čas njegove bolezni. Hvala g. seniorju Novaku za ganljive besede ob pogrebnem slovesu. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Stran 23 ZIjTEk PETEK. N JUNIJA ČLOVEK IN MURA I POSVET DVORANA ZAVAROVALNI Življenje na vasi Lastnica apaških prašičev, ki nezadovoljno krulijo zaradi hrupnih in vonjajočih sosedov, se ne piše Vučko, kakor smo napisali v prejšnjem oglasu, marveč Vrečko. Pre-zidiju je žal zaradi napake, ki jo je po nemarnem s toril, in se ji opravičuje. Pa ne samo njej, marveč tudi radgonskim Občinarjem, ki so bili srditi, ker so po objavi r naši rubriki sodili, da jim neka nehvaležna rejka ne plačuje za administrativne storitve pri dodeljevanju lokacijske dokumentacije. Škoda, gospodje, nekaj naturalnih šunk bo manj! Zl IAMIlil I Tl I l/l H IN El < l( ( IH PROSLfiVfi 20 LET DRUŠTVA 70 LET PREKMURSKEGA LOVSKEGA DRUŠTVA V nedelj® s® * učenci osnov®? šole , ter vaščani pnpf’* tev z naslovom živi vasi. Predstavili s* ljudska opravila, k®1 hanje mila, mla^ • •' Ob tej priložm’5*' * ci predstavili tudi skovalo® nalog® ® ?r f vi življenja v O**®*1 Gorici. pf SOBOŠKI SEJEM KULTURNA DEDIŠČINA Andrej Hrastelj, narodni demokrat in kandidat za poslanca v enozbornem državnem parlamentu, si je že izbral motiv za svoj predvolilni plakat. Na njem bo Hrastelj, obkrožen z mladoletnicami, sedeč za hrastovo mizo, pod njo hrastov žir (in nekaj demokratovi Demokratski protiplakat bo imel takšen motiv: hrast z močno vejo, čez katero je vržena zanka za obešanje. V ozadju šerif z avstrijskim grbom na prsni zvezdi. SEDEM TISOČLETIJ OB BLATNEM JEZERU 11 ni - K. ČLOVEK IN MURA II SPUST POMUDI Piri AN-IEC i h h r Čeprav v naši obmejni in narodnostno mešani občini še niso razvite vse oblike turizma, vsakdo ve. komu je treba plačati storitev vnaprej. No ja: ženskam, ki dajo za denar! Zdaj pa se je pojavil direktor Ciril, ki hoče dobiti denar kar od 80 odstotkov gospodinj naše občine, čeprav jim ni naredil ne le ne druge usluge oziroma storitve. Položnice torej vračajo na naslov njegove komunale Ženske pravijo. da nimajo niti toliko tolarjev, da bi dobro nahranile otroke. To pa ne pomeni, da bodo smeli prekrile naše vasi, saj vse. kar gori, ljudje pokurijo, steklenic in želez ja pa izbirčni komunalei ne odvažajo. Bolj kot obvezna oddaja (ljudje dobro vedo, kaj je to!> bi se uveljavile občasne nabiralne akcije. V akciji pa je tudi nekdanji uje-vejevec. ki se je poslovi! od prvotne službe, da bi posta! podjetnik. Vsi. ki so dvomili o takem Stankovem motivu, zdaj zardevajo. Mladi mož dejansko išče prostore, kjer bi predelovali gosje perje oziroma še Lendavski pereči Otvoritveni ples na novem tlaku pred soboško Zvezdo je napovedan za Silvestrovo. Začel se bo z »dame volijo«. Prva bo. zgoraj brez, volila Smilja Baranja. V mrazu ji bradavice bolje stojijo. LOG ČRNE JELŠE V POLANI ;r tkt SREČANJE LOVCEV TREH DEŽEL PAN0NIA 19.SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV Cene sadja in zelenjave kakovostnejši puh v tople blazine. Naslaja pa problem, kajti v nobeni vasi, kjer imajo prazne objekte, le-reh ne bi radi žrtvovali za tak obral. Poslavlja se vprašanje, zakaj ne ’ Pa ja ne zato, ker bi bili e strahu, da bi bilo r občini še nekaj več »gosk«? Krščansko-demokratski predsednik republiške vlade je stolček prepustil Hberalno-demokratske-mu Janezu. Drugače je v naši občini. saj je Ciril — član SKD — še vedno na dveh stolčkih: v službi direktorice-doktorice in nepoklicno na mestu predsednika skupščine občine Bili so sicer poskusi rušenja. pri čemer se je zlasti trudil demosovec Franc, a bilo je vse zaman Tudi z glasovanjem o nezaupnici ni bilo nič. saj družbenopolitični zbor ni bil sklepčen. Svojca s pa je odstop ponudila občinska vlada, vendar so jo prepričali, naj še nekaj časa ostane m potem polaga račune Predsednik Alojz je pristal in tako bo še nekaj časa priložnost za »prijateljske« odnose z glavnim iz skupščine. So pa naši Lendavčani k prijaz- mh stikih z žel ne kaže na poveza [9 vo in madzarsKim ‘ ^jr-li bodo miloščino- ,r j^ porniče, za katere rali temelje Spel • ■ run lemeijt-"r - , ne bodo več leznicarjev — nic m Tudineboprd^^,.' ah nadomeščanje ( drogov, v katere * sli pridno zaletav se v železne m pe« le redkokdaj- Priložnosti za p še nič koliko. । f so nepridiprav' grofovskega para larine. ki je v , cerkve. Očitno je- ' , tn.no Pa so se teh te na kosti- v ■ # oni. ki vdirajo v tudi kaj drugega-za kuhanje kave. f do km jo dobro. Trg rabljenih računalnik Najbolj zvočen refren s plesa prosvetnih delavcev v soboški Diani pretekli petek je bil »bimbo sem, bimbo tja«. Gospe in gospodje učitelji so po glasbenem okusu še vedno tovariši. Zdravnikom bi godel Trio Lorenz. RIBIŠKI PIKNIK V KROGU HR< H J N \ Ml KI - J J |SVROW9DAN l VARSTVA OKOLJA __I SOBOTA 1999 30 '1 A 82,2865 Shranite stvari na varnem, dokler ni prepozno j. Bliža se dopusl. ko bo vaša hiša ali stanovanje IO S Da ga boste brezskrbno m lagodno preživeli. va' dt Pomurska banka , Vrednostne papirje, dokumente dragocenost* shranite v svoj sef H Seti različnih velikosti so vam na voljo v na^ib e ' boli, Lendavi. Gornji Radgoni in Moravskih > Najemnina za sel je nizka, saj ga lahko dobite _ za vse leto, mesečna najemnina pa je že od v BOB ODPIRAMO DVE NOVI TRGOVINI! VSE ZA OTROKE PUCONCI 4, telefon 45 005 • konkurenčne cene • dostava na dom • pestra izbira • samopostrežna trgovina • mesnica — sveže meso iz domačih hlevov • kava bar — poskušnja kave iz domače pražarne Ob otvoritvi velik0 P nečenj! OTVORITEV V PETEK, 5. 6. 1992, OB 10.00. X i^UVlUS TITOVA 13, Murska Sobota (stara zavarovalnica Triglav), telefon 24 318. Zlato zrno v kavi Upokojenci dobO0 kem naki