143. številka. Ljubljana, petek 25. junija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, isvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. sa Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šohh in m dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr.? Če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr,, če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. .i „gledališka stolna". Opra v niš t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativno stvari, je v „Narodnej tisk»ruiu v Kolmanovej hiši. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina za prvo polovico leta. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove, ako hotć list dobivati redno v roke, ker ,Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta......6 gld. 50 kr. Za četrt leta.....3 „ 30 „ Za en mesec.....1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta......8 gld. — kr. Za Četrt leta.....4 „ —- „ Za en mesec . . . . . 1 „ 40 n Za gospode učitelje na ljudskih iolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman „ „ 3 „ — „ Kranjske ljudske šole morajo biti slovenske. Človeku, kateri je na Kranjskem opazoval javno občevanje kranjske inteligence, namreč nemško ustno občevanje uradnikov in učiteljev mej soboj in z mnogimi strankami, ti« ključi v o nemško uradovanje poli tiskih, sodnij-ekih in davkarskih uradov šolskih gospodsk, učiteljev in mnogih občin — utegnil bi iz tega doslednega in vseobčnega vladanja nemškega jezika sklepati, da se vse to vrši na podlagi ostrih zakonov in ukazov. Ali glej, kakor nam je „Slovenski Narod" v zadnjem času odkril, je bilo in je še vse to nemško uradovanje nezakonito in zoper ukaze, kateri obstoje uže dolgo za sodnijske, politiške in davkarske urade po Kranjskem. Morebiti pa imajo naše šolske gospodske (c. kr. okrajni šolski sveti, nadzorniki in učitelji) nalogo nemško uradovati V Morebiti obstoje ukazi, po katerih se je uže od nekdaj toliko nemščine v naše večrazredne šole uvelo ? Kaj še! Vse nemško pisarenje učiteljev in nadzornikov se ne opira na nijeden ukaz šolskih gospodsk, ampak se je uvelo na Kranjskem le na ljubo raznim nadzornikom in glavarjem, ki so hoteli šolstvo in učitelj .s t v o za — nem-štvo preparirati in si pridobivati zaslug za avstrijsko nemško ustavoverstvo. Po naravnih in naših avstrijskih temeljnih zakonih (§ 19.) morale bi biti naše ljudske šole slovenske, a tudi po obstoječem ukazu kranjskega c kr. deželnega šolskega sveta od 8. oktobra 1870 št. 316 morala bi biti le slovenščina učni jezik po naših šolah na kmetih in v mestih. Glasi se ta ukaz, ki se nikdar še nij preklical, v zadevi jezika tako-le : „Zastran nauka v jeziku se z ozirom na zadnji stavek § 51. (ministerski ukaz od 20. avgusta 1870) izeče, da Je učni jezik v IJudakeJ aoil, razen v šolah na Kočevskem in na Fužinah na Gorenjskem (\Veis senfels) »loverntkl Jezik. Ako bi se v kukej šoli zraven tega jezika učil tudi nemški jezik kot drugi deželni jezik, naj se ravna po pravilu, da se z nemščino začenja le po tem, kadar učenci uže dobro znajo brati in pisati v materinem jeziku. Namera poduka v nemškem jeziku je razna, in sicer ta, če se mladina pripravlja za srednje šole, ali pa če se ga uči za dejanske potrebe. Prvo se doseže s tem, da se v štirirazrednih ljudskih šolah uči kot zapovedani nauk, drugo pa s tem, da se toliko, kolikor kažejo potrebe in želje občin, uči kot prosti nauk". Ako bi se bil na Kranjskem ta ukaz izpolnjeval, ne bi bilo toliko pritožeb od strani Slovencev. Pa žalibog, kranjsko deželno šolsko svetovalstvo se samo nij ravnalo po tem svojem ukazu, kajti vpeljalo je v nekatere ljudske šole na Kranjskem nemščino kot učni jezik, na pr. v ljubljanskej c. kr. vadnici, v vse 4 mestne čveterorazrednice v glavnem mestu, v ljudsko in meščansko šolo v Krškem in menda še v drugih krojih, kjer se pa nij javno izvedelo. Zoper določilo v tem ukazu vpeljale je tudi dež. šolsko svetovalstvo v tri- in celo v dvorozrednice nemščino kot zapovedani nauk in dopušča po svojih podložnih nadzornikih, da nemškutarski učitelji v nemščini podučujejo celo na takih šolah, kjer še občine tega želele nijso. In nemščini se nij morda malo prostorčka v naših šolah odmerilo, po O in po 7 ur na teden se podučuje v tem jeziku, a slovenščina morda komaj po 2 in 3 ure. — Mi ne zahtevamo, da bi se nemščina iz vseh šol čisto odpravila, a to imamo vendar pravico zahtevati, da se ne prezirajo pravični ukazi in da vladni služabniki ne iz-davajo svojih, čisto samovoljno in postoječim ukazom protivnih. Ako se pa je nepokornost mej Črni teklić. (Po Arrigo Boito-ji.) (Dalje.) „Skoda!" pravi Tom. „Nič ne de," odgovori Amerikanec, vstane in gre k pisaluej mizi. Tam prižge svečo, vzame pečatnega voska, katerega segreje in z njim tekliča skupaj zlepi, kakor je baš mogel. Potem pa prinese figuro nazaj svojemu drugu, rekoč: „Tukaj je zopet; da bi se le človeku moglo glavo tako-le nasaditi V" „V Monklandu bi to marsikateremu koristilo denes", odgovori mur, žalostno smehljajoč ae, a tako, da so se v Amerikancu vzbudila Čutja čudenja, usmiljenja, žaljenja in gnjusa. Tom nadaljuje: „Katero barvo imate raj še, gospod V" „Meni sta obedve jednako ljubi." „Dakle, ako vam je jednako, izvoliva vsak svojo barvo; jaz vzamem črne, Če dovolite." „A jaz bele. Izvrstno!" Tedaj pa sta pričela figure postavljati in pomagala sta drug ilruzemu pri tem delu. An-derssen pravi, ko so bile armadne vrste urejene: „Povedati vam moram, da precej dobro igram; je-Ii vam smem jedno mojo figuro, na priliko jeden stolp, oddati V" Ne1M „ Skakalca?" „Ne maram ! Jaz ljubim jednako orožje, če tudi se rabi z različno močjo. Vašo prijaznost cenim sicer, a jaz igram najrajse brez kakeršnekoli prednosti." „Dobro! Vi potegnete prvi!" „Žreb odloči!" odgovori mur, vzame v jedno roko črnega, v drugo pa belega kmeta in je dal Amerikancu voliti, katera barva prva potegne. „Ta-lett. „Beli imajo prvi potezljaj, pričniva dakle!" Mej tem so se navzočni jeden za drugim obstopili okolo njiju mize. Mej njimi so bili tudi nekateri, katerim je bil Jurij Anderssen znan za najglasovitejšega šahrnatnega igralci ameriškega in te je še posebno zanimala baš pričeta igra. Jurij Anderssen, potomec plemenite angleške rodbine, ki se je izselila v VVashington, jo silno obogatel se Pahmatno igro. liže mladi mož prekosil je vse prve igralce v tej igri. A s takim nasprotnikom se je meril ubogi T o m! Prednoješe Anderssen naprej potisnil svojega prvega kmeta, prestavil je mur gorečo svečo se svoje desne na levo stran. Anderssen je opazil to in čudeč se mislil: rTa možje gotovo čital Lucenino „Kepetieio de arte de avedre" in se vede po navodilu: „Ako igrate zvečer pri luči, postavite jo na svojo levo stran; očem vašim hode menj bleščalo in stali boste na boljšem, nego vaš nasprotnik". Amerikanec, misleč si to, natakne si črno okajene naočnike na nos in potegne na šah-matnej deski prvikrat; potem pa se obrne k okolo stoječim gledalcem in neprisilno dobrovoljno reče : „Prvi potezljaji šahmatne partije so kakor prve besede kakega razgovora: zmi- vladnimi služabniki na Šolskem polji zajedla uže tako globoko, da bi tudi potem bilo vse prazno, ako vlada svoje uže z davna izdane ukaze obnovi, dakle jej osobito na Kranjskem ne preostaje nič druzega, nego da sluša besede sv. pisma, ki nasvetuje: ako te pohujša roka, odsekaj si jo in vrzi jo proč. DrŽava je telo in mora imeti zdrave ude. Osobito pa šole po Slovenskem silno potrebujejo časov mirnega razvijanja na podlagi materinega slovenskega jezika. Dokler pa možje, ki so zoper interese slovenskega naroda na kvarskupnej domovini iu uči-teljstvu kranjskemu toliko grešili, še zmirom sede na svojih visocih mestih, uže samo ta faktum jemlje sapo slovenskemu učiteljstvu in zopet se vsled tega godi krivica pravicam slovenskega jezika, krivica se godi zasluženemu slovenskemu učiteljstvu in šola ne more napredovati. Vse demoralizujoč dokaz je to in vladno avtoriteto čudno osvetljuje, ker še denes sede na primeroma visokih stoleh taki germanski agitatorji, ki so si ta mesta prislužili samo s fanatičnim proganjanjem slovenskega jezika in se samovoljnim preziranjem preje izdanih ukazov, kakor je predstoječi jeden, o katerem se nadejamo, da ga bode vlada obnovila a njega izvršenje strogo naglasila. Tristoletnica idrijskega rudnika. Dne 21., 22. in 23. junija je slovesno pra znoval rudnik za živo srebro v Idriji 300 let nico, odkar je prišel popolnoma v državno last. Predno pričnemo natančneje popisavati slavnosti, naj nekoliko povemo o zgodovini idrijskega rudnika. Valvazor pripoveduje, da se je v Idriji prvič našlo živo srebro 1. 1497 Kmet, ki je bil nekega večera postavil razsušen lesen škaf pod studenec, da se namoči in potem drži vodo, našel je drugo jutro v njem čisto živo srebro. Ker te svetle in teške tekočine nij še prej nigdar videl niti nij o njej čul, napotil se je brž črez hribe in doline v mesto Škofjo Loko, kjer je svojo najdbo pokazal ta mošnjemu zlatarju. Vendar mu pak nij hotel povedati, kje je zasledil to rudo. Vojaku (tako imenovanemu „Landsknechtu") Andreju Per gerju, katerega so po domače nazivali Koci jana Anderleina, posrečilo se je naposled, da je ipak od kmeta izvedel, kje je rudo našel. Ker se je ta vojak Perger imenoval tudi Griffner, misli se, da je bil iz O ritina na Koroškem doma. Omenjeni „landsknecht" in z njim še ne- kateri drugi so prvi začeli kopati v Idriji srebrno rudo. A njih trud skoraj nij imel zaže-ljenega vspeha, kajti zgrešili so srebrno žilo. Neki Valentin Kutlar iz Solnograda, zelo požrtvovalen mož, kateri je na vsak način htel vzdržati in razširiti rudokopstvo, je bil uže vso svojo imovino pri tem podjetji potrosil in nij mu več bilo možno plačevati rudniških delavcev. Nad brezvspešnim tem delom so vsi obupali, kar — gledi čuda! — v dan sv. Ahacija dne 22. junija 1508 rudarji zopet najdejo srebrno žilo. Z velikim krikom tekli so delalci iz rudnika v mesto od veselja razgrajajoči in ukajoči. Žena Kutlarja vsa prestrašena skoči k oknu, in boječa se nemirnežev, vrže mej nje na ulice zadnjo dragocenost, zlato verižico. Mislila je bila namreč v prvem hipu, da gredo rudarji v Kutlarjevo stanovanje se Bilo izter-javat zaostali neizplačani zaslužek. Toda kmalu se je polegel hrup in podjetnikova soproga je vesela izvedela novico, da je najdena srebrna ruda. V zahvalo tega veselega dogodka so prosili rudarji idrijski rimskega papeža, da jim je dovolil vsako leto na sv. Ahacija dan imeti slovesno procesijo, kakor je po rimskem obredu sicer navadna o sv. Telesi, in rov se je imenoval po sv. Ahaciju, kateri je dan denes poleg sv. Barbare patron rudarjem idrijskim Vsakemu velikemu podjetju treba krepkega voditelja, kateri vse sile združuje in ima nad njimi veljavno besedo. Tega v Idriji nij b'lo Nij še minulo leto dnij in rudnik je imel več gospodarjev, nego delavcev. Naravna posledica tej nezdravej razmeri je bila, da so se po sestniki rudnika jako zadolžili. Ta okolnost je napotila avstrijskega nadvojevodo Kari a, ka teri je itak imel uže nekoliko večjih deležev rudnika, da je 1. 1580 pokupil še vse ostale njega deleže, tako, da je od tega leta bila jedino le avstrijska vojevodska komora, kakor se je imenovala, gospodar idrijskemu rudniku. Nadvojevoda Karel je dnd 6. aprila 1. 1580 izdal za idrijski rudnik poseben rudarsk red, kateri se še denes hrani v rudniškem arhivu Mnogo vspešnega in koristnega so poznejši avstrijski vladarji ukrenili in naklonili rudniškim delavcem idrijskim. Posebna njih dobro t-niča je bila sla v nožna na cesarica Marija Tere zija, katera je ukazala — kar smatrajo rudarj še dan denes za največjo dobroto — da imajo rudarji dobivati za nizko določeno nepremen Ijivo ceno iz cesarske zaloge razne hrane in žita. Veseli dogodek, da je prišel idrijski rudnik pred 300 leti popolnem v cesarsko last, je bil dakle namen slavnosti, katera se je praznovala tri dni tega tedna v Idriji. Kes je bila ta pomembna tristoletnica vredna, da se je dostojno poslavila — Žal, da se je veselil samo neki „ožji krogu, dočim je navadni rudar, čegar žilave roke uže dolga tri sto-etja neumorno klepljejo in vlačijo na beli dan dragoceno rudo — konci po našem mnenji — premalo praznoval to svečanost. Tristoletnice slavljenje se je pričela dn6 21. junija. IJže pri postaji logaškej je iz Ljubljane došle goste pozdravljal krasen slavolok, noseč v sredi veliko črno-žolto cesarsko zastavo, a na obeh straneh slovenske trobojnice. Na čelu slavolokovem pa je bil slovenski napis: „Slava". Tudi po poti v Idrijo je bilo še več jednakih slavolokov. V istini krasno ozaljšano pak je bilo o tej priliki mesto Idrija. Nij je bilo videti hiše, katera ne bi bila olepšana, a malo jih je bilo brez slovenskih trobojnic. Celo z Gradu je ponosno vihrala takšna zastava in baš takisto so jo imela tudi druga cesarska poslopja. Mnogo visokih „mlajev", na svojem rtu ime-jočih jugoslovanski grb in našo trobojnico, bilo je po Idriji razpostavljenih. Najkrasnejši in največji mlaj pak je stal poleg hiše, kjer je čitalnica". Posebno okusno olišpana je bila hiša slikarja g. Tavčarja in cesarska hiša (sv. Antonijarov), kjer so 1. 1580 začeli kopati rudo. Ko se je zmračilo, prikazali so se na vseh hribih okrog Idrije lepi kresi, in tudi mesto je bilo mahom krasno razsvetljeno. Tisoč in tisoč prijaznih lučic je migljalo po oknih, a narod se je vesel gibal po ulicah in ogledaval res veličastno razsvitljavo. V tem se je pričela slavnostna predstava v rudarskem gledališči. Deklamoval se je nemški „proslov", katerega je bil v ta namen zložil znani ljubljanski dr. Keesbacher. Če bi se to godilo mej trdimi Nemci, bila bi ta pesen imela tudi nekaj efekta. A tako je bila velikemu delu občinstva, katero je bilo v gledališči navzočno, malo ali tudi čisto nič razumljiva. Po gledališči, kjer se je igrala po tem nemškem proslovu še nemška igra, je rudarska godba svirala po ulicah in izprem-Ijalo jo je ogromno število naroda. Gospodje uradniki imeli so po predstavi gledališkej v kazini svojo zabavo, a preprosti narod se je razveseljeval po raznih gosti I niča h pope vaj oĆ slovenske pesni. (Dalje prih.) rom so si podobni, n. pr. beli kmet stori dva koraka, a Črni ga posnema. Obema sledi zamenja kraljevih kmetov itd." Mej takim po govorom je v drugič vlekel, a nekako raztresen kmeta kraljevega tekllča dva koraka naprej, nadejajoč se, da bode črni kraljev kmet po njem udaril. Mur pa se je izognil in z neobičajnim potezljajem branil svojega kmeta; postavil je namreč kraljevega teklića na tretje polje kraljičine črte. Anderssna je to osupnilo nekoliko in mislil si je: „Mož varuje svoje kmete ter sluša Philidorovo teorijo, kateri imenuje kmete duše celej igri". Okolo pet ali šest početnih potezljajev je še sledilo, ki pa nijso bili nič kaj zanimivi; oba igrajoča sta se opazovala kakor dve armadi, pripravljajoči se za napad ali kakor dva bo-ritelja, ki se jmerita z očmi predno da se sprimeta. Amenkanec, vajen zmirom zmagovati, nij se čisto nič bal svojega nasprotnika; sicer je pa vedel, da je rtezum mura, bodi si še tako prebrisan, popolnem nezmožen v primeri s prebrisanostjo Človeka bele polti, a tem ne-zmožnejši še nasproti kakemu Juriju Ande rs snu. zmagovalcu nad zmagovalci. Vendar pa nasprotnika nij izpustil iz očij niti za trenotek; ušlo mu nij nijedno njegovih kretanj in načrt njegov trudil se je razvidcti bolj z njegovega obraza nego z njega potezljrjev na deski. Od druzega potezljaja nadalje je uže videl, da je razvijanje murovo nelogično, slabo in nesmiselno, a opazil je tudi na njegovem obrazu in pogledu, da temeljito misli. Oko Amerikanca je premišljalo igro na obrazu mura, ta pa je nepremično zrl na desko. Nijsta še sedem- ali osemkrat potegnila, a uže sta se razvidala dva čisto si nasprotna strategična načrta. Korakanje Amerikančevih figur je bilo simetrično redno, podobno gibanju velike armade, ki pričenja glavno delovanje. Red, ta živelj moči, je prevladal igro belih. Skakalca noge šahmatnej igri, kakor so jih nazivali stari, sta zasedla skrajna krila, jeden levo, drugi desno, na obeh straneh kraljevega kmeta, prednje straže, stala sta dva kmeta na straži. Sovražniku je pretila na jednej strani kraljica, na drugej pa kraljev tekllč, drugi tekllč pa je podpiral centrum dva koraka pred kraljem, tesno za prvimi naprej potisnenimi kmeti. Po-loženje belih nij bilo sumo simetrično, bilo je celo geometrično. Osoba, ki je na ta način razdeljevala svoje figure, nij mislila na igro, marveč je zamislila se v vednost; polagano a gotovo gibala se je nje roka na deski, premerila je vrste in matematično točno in mirno je ostala na določenem mestu, kakor da je računsko nalogo reševala na tabli. Položenje belih je bilo tako, da je vse napadalo in branilo vse; to položenje je bilo silno, ker je sovražnika bolj in bolj nazaj potiskalo in bi ga naposled popolnem udušilo. Mislite si Žive stene, ki se počasi naprej pomika in mislite si, da so bili črni zdrobljeni mej robom šah- Imatne deske iu to orjaško steno. Časih se dozdeva, da se stvari oživljajo Politični razgled. Notrttn Je fležele. V Ljubljani 24. junija. O mlniaterskej krizi se mnogo porota in imenuje se mnogo imen novih ministrov, a je vse samo ugibanje, zato počakajmo, kaj bOdo prihodnji dnevi prinesli. Na Dunaji je bilo vtorek skupno ml-nistersko posvetovanje, kateremu je predsedoval cesar. Posvetovalo se je o bosenskej upravi. Včeraj, sredo, se je posvetovanje nadaljevalo. Dr. Rieger je dovršil poročilo o vladnej predlogi za premembo češkega deželno-zborskega volilnega reda. To poročilo se v posnetku glasi: Pomankljivosti in krivice volilnega reda za Češko so se priznale od časa, ko se je bil oktroiral in deželni zbor je uže sam dal nalog deželnemu odboru, da se ta volilni red popravi. Krona sama je z najvišjim pismom od dne 26. sept. 1870 obljubila predlogo za popravljanje tega volilnega reda. Deželni odbor pa se še zmenil nij za nalog, ka teri je dobil od deželnega zbora. Reforma volilnega reda prouzroča uže dvajsetletni politični boj in ker se nij izvela, ne more se ustavno življenje razvijati in to je tudi uzrok, da se ne more skupno delavati. To je tudi izvir celo krvnega sovraštva. Češki narod pod krivicami zdanjega volilnega reda največ trpi, da si ravno plačuje največ davka. Brezozirni strankarski in drugi interesi dozdaj nijso dopuščali odpravljenja vseh krivic, interesi, ki se protivijo pravičnim zahtevanjem in so sovražni deželnemu miru ter uničujejo poštena prizadevanja najvišjih državnih faktorjev. Zdanje mi-niBterstvo si je sporazumljenje narodov zapisalo na svojo zastavo in sicer na podlagi ustave in ta vlada je samo skupino velikopo-sestnikov hotela z reformo volilnega reda urediti. Ako bi pa to hotela storiti tudi v kmetskih občinah iu mestih, potem bi se jej očitalo, da zatira nemštvo, akopram je zdanje mini-sterstvo večinom nemško. Gotovo je, ako bi bil volilni red pravičen, imel bi slavjanski ži-velj v češkem deželnem zboru večino in tudi več zastopnikov v državnem zboru. Vlada je dokazala, da je njena volilna predloga pru vična. A veČina komisije za vladno volilno predlogo je za to zoper njo, ker deželni zbor ne zaupa zdanjej vladi. To se pravi z dru-zimi besedami: češki deželni zbor naj zavrže vladno volilno predlogo za to, ker je njega večina v opoziciji zoper vlado. In zdaj gre za to, da bi deželni zbor dal zdanjej vladi nezaupnico. Ves predlog večine je dakle fortis-sime izgovorjen: Ne! Večina bi tedaj zaupala samo centralistiško ustavovernej vladi. Da bi se pa ta njena želja tako kmalu izpolnila, to je negotovo. Nasprotna stranka je nespravljiva. Manjšine ne zadovoljuje vladna predloga, a v njej vidi napredek k boljšemu. Dr. Rieger predlaga koncem v imenu češke manjšine, da in se gibljejo slično človeku; najneznatnejšr Btvar more kaj izražati, in je to odvisno od položenja, v katerem se nahajajo napram svojej okolici. Zategadelj seje dozdevalo, da so figure od ebenovine postajale obupne, videče, kako strahovito jih napadajo bele. Skakalci so kakor splašeni konji bežali pred sovražnikom, potrti kmetje so zgubili vso zvezo mej soboj in zdelo se je, da se kralj, ki je uže s početka nastopil pot rokiranja, v svojem kotičku plaka na tihem od žalosti, ker je prezgodaj nazaj umaknil se. Roka Tomova, Črna kakor noč, je tresoč se bledla po svojej armadi. Tako se je igra videla se strani Amerikanca. Idimo na drugo stran; tu je vse nasprotno. Kakor redno je korakala naprej bela armada, baš tako popolnem neredno pa črna. Mej tem, ko jeAnderssen simetrično nastavil svoje figure, tiščal je mur svoje kar brez glave vse na jeden kup. Prvi je vso svojo moč jednako razdelil za napad in obrambo, ta pa je z vsacim potezljajem še pomnožil svoje deželni zbor preide v specijalno debato o vlad-uej volil nej predlogi. Češki časopisi nepretrgano zahtevajo raz-puščenja češkega deželnega zbora. 0 vladnej predlogi za premembo volilnega ileželnozbor-skega reda za Češko pa piše „Politik" z Dunaja, da se bode deželnozborski volilni red za Češko prenaredil kljubu zdanjej nemškej večini in gotovo da ne na kvar Nemcem. To pa bode početek cele vrste druzih dejanj zakonodajnih, ki bodo avstrijskej zakonodaji odvzele odijozno znamenje strankarske fakture, a jej vtisnili znamenje pravičnosti in državništva. Dne" 21. t. m. je umrl češki državni poslanec dr. F. Brauner, odvetnik v Pragi. Politično je deloval uže v letu 1848 in 1849 skupno z dr. Palackvm in dr. Riegrom. V vsem svojem delovanji ga je vodilo federa-listiško stališče. Brauner je bil tudi do časa, ko so Čehi izstopili iz češkega deželnega zbora, deželni poslanec in tudi kasneje. S Čehi je vstopil tudi dr. Brauner v državni zbor. V hrvatskem saboru je ban prečita! pismo o^erskega ministra grofa Szaparvja, v katerem obljubuje, da se takoj odpravi Davidov učni natečaj za magjarski jezik, kakor hitro se na zagrebškem vseučilišči otvori ma-gjarska stolica. V li ti li Je dr i« ve. V imenu Turčije je Sadulah bej naznanil berllnskej konferenci, da je Turčija pripravljena odstopiti Grškej Janino. Da pa bodo Grki novo ozemlje tudi lehko zasedli, to je drugo vprašanje. Iz Peterburjra se javlja, da je Puškinov sin, poveljnik Narvinemu husarskemu polku, imenovan adjutantom na krilu. Ruske novine pa pišejo, da bode zaman vse delo berlinske konference, ker se ne bodo mogle vlasti zjediniti v tem, kako bi Turčijo silile, da izvrši sklepe berlinske konference. V aiitfleskej dolenjej zbornici je dejal Gladstone, da je več členov berlinske nagodbe, ki še nijso izvršeni ali pa so izvršeni samo o nekoliko. Vlada dela na to in bode delala, da se bodo vse točke one nagodbe izvršile. Zbornica je potem sprejela z 275 glasovi proti 230 glasom predlog, da se znanemu brezvercu Brad-laughu ne pusti niti prisegati niti izjaviti namesto prisege. Bradlaugh je prišel včeraj v zbornico, ter je hotel priseči; se silo so ga ven segnali, ko pa se je vrnil, zaprli so ga. Pruski deželni zbor je sprejel cerkvene predloge § 5 in k njemu dostavek, da morajo škofje, ki skrbe za izpraznene škofije, nemški podaniki biti, sprejel je nadalje § 6, a zavrgel §§ 7 in 8. Dopisi. Iz Novega mesta 18. junija. [Izv. dep.] Čitateljem nSl. N." je znana grozna nesreča, ki je po toči dne 6. t. m. zadela 14 dav- zmedeno stanje, ki je z neprenehanim zbiranjem mase nasproti nastavljenju belih postajalo tudi istinita moč, katere pretenje je bolj in bolj naraščalo. Tu je pretil pradavni metalni stroj tvrdnjavskemu ozidju, golo orožje carre-ju. Kolikor bolj se je premična stena belih naprej pomikala, toliko večjo moč je dobival murov metalni stroj. Obe armadi stali sta si popolni nasproti, čelo na čelo jedna k drugej; nijedna figura se nij izgubila, nij eden kmet, in to udržanje je bilo na obeh straueh neprijetno zagrizeno. Amerikanec je s početka smatral nastav-ljenje črnih za neumljivo pobitost, ki se je po njegovem mnenji lotiK ubozega Toma vsled silnega strahu, in nikdo bi ne sod'1, da je ta čudna zmešnjava pripravljena za pravilen in reden napad. Mur pa je v tej konfuziji več videl; v njegovem razvijanji zbrala se je pri rojena mu suženjska taktika, vsa zvitost Aethiopijca. Ta nered je bil samo umeteljen, da je sovražniku prikrival past; kmetje so se kovskih občin, denes pa imam zopet poročati o groznej škodi, katera je dne 16. t. m. zadela Tržko goro, Gričevje in Vinji vrh poleg Bele cerkve; utrgal se je namreč oblak in nastal je tak naliv, da enacega najstareji ljudje ne pomniio. Če je uže na Tržkej gori škoda velika, kjer je ploha rodovitno zemljo poplavila, škarpe raztrgala, senožeti zablatila itd., je nesreča na Gričevji in Vinjem vrhu še veliko večja. Ko nam je toča dne 6. t. m. v vinogradih in na polji vse vzela, je vendar vsaj zemlja ostala cela, zdaj pa je grozna ploha dne 16. t. m. še zemljo nam pobrala in uničila vse žalostne posledice, ki so združene s plohami. Vozna pota so bila po nekoliko raztrgana, po nekoliko zasuta. Iz mnogih vinogradov je rodovitna zemlja popolnem splavljena in jih nij možno zopet popraviti, ker bi trebalo navažati nanje dobre zemlje, a to bi predrago bilo. Tudi ljudje, stanujoči v hišah ob Gričevji, so bili o tej hudej uri v velikej smrtnej nevarnosti. Malinarju Jan. Retarju je voda odtrgala kos hiše, in ker je mogel jedino po brvi preko potoka rešiti se, bili bi izgubljeni on in njega družina, da jim nijso v največjej sili prišli sosedje na pomoč. Polja in travniki v dolini so popolnem zasuti in z razvalinami pokriti; pror,6, tiiršica, oves in krompir so uničeni! Na travnikih starigradskih ležf ogromno mnogo skal, kamenja, s korenino odtrganih trsov, lesov ja, lopat in odlomljenih delov malinskih koles. V Družinskej vasi poleg Dolenjega Kro-nova, kamor je voda še le ob 7. uri prodrla, je bil gorenji malin Florijana Zorka hudo poškodovan, tudi škarpo in most je odtrgalo. Spodnjega malina pritličje je napolnila voda, žaga je razdrta in vse hlode ter deske je hudournik tiral proti nedaleč odtod ležečemu malinu vrlega župana Jakoba Košaka, kateri je pripravljeno lesovje z velikim trudom odvračal in tako srečno zabranil, da mu nij podrlo malina. Okrajno cesto poleg Dolenjega Kronova je povodenj popolnem pokvarila, tudi na cesto proti Belej cerkvi je voda z višje ležečih vinogradov in njiv nanesla mnogo prsti; na isti način je blizu Strelca vsa cesta bila pokrita z grudami. Krasni travniki poleg Tomažje vasf in ob Krki so vsi posuti z glenom in jih zatorej ne bode možno kositi. In tako so s to novo nesrečo nadloge še huje postale, ker niti ljudje niti živina nema živeža. Kdor je videl in slišal, kazali pobite zato, da bi nasprotnika premotili, konjiči so bili navidezno preplašeni, kralj tudi zato nesmiselno bežal. Ona zmešnjava je imela svoj tečaj, on upor svojega vodjo, ona blaznost je skrivala zdravo idejo. Tekllč, ki ga je bil Tom takoj v začetku postavil na tretje polje kraljeve črte, oni teklič je bil ta tečaj, vodja in ideja. Stolpi, kmetje, konjiči, celo kraljica so stopili okolo tekllča, branili ga in mu izkazovali pokornost. To je bil prav isti teklić, katerega je Amerikanec stri in potem popravil. Krvavo rdeč trak od pečatnega voska ovijal mu je Čelo in lice in sezal doli do vratu. Res, prav junaški je izgledal ta košček lesa; podoben je.bil ranjenemu vojačaku, ki si je v glavo ubil, da se bojuje do zadnje kaplice krvi. Krvava glava se mu je malo nagnila na prsi, potrta od silne tuge; videlo se je, da je tudi on, jednako muru, za-uiaknen v šahmatno desko, da junaški udano pričakuje udarca ali da sam skrivnostno premišlja, kako bi mahnil. (Dalje prih.) kar sem jaz videl in slišal, ne bode rekel, da kaj pretiravam, zato pa je tudi moj klic po zdatnej in hitrej pomoči upravičen, vsaj j „dvakrat da, kdor hitro da!u Anton Ogulin. Telegram »Slovenskemu Narodu". Idrija 23. junija. *) Minister 1'al-kcnhavn je šel denes pri šaliti sv. Barbare v rudnik i u se je v njem peljal 700 metrov daleč, ogledujoč delavce, ki so bili vsak pri svojem poslu. Pri šaliti sv. Josipa je visoki gost prišel zopet iz jame. Minister je potem bil v vseh drugih de-lovnicah, tudi tovarno za cinober je obiskal. Od tam je krenil na strelišče, kjer se je mudil kratek čas. Ob dveh popolu-dne je minister dal banket, h kateremu je bilo povabljenih samo 24 najodličnej-ših osob. Po tem obedu se mu je predstavila deputacija najslabše plačanih rudniških delavcev, in ga prosila, da se jim poboljšajo plače. Minister je prositeljem s prijaznimi besedami obljubil, da bode podpiral njih prošnjo na merodajnem mestu. Minister, kateri je nameraval iti črez hribe v Gorico, je dobil opoludne z Dunaja telegram, naj pride tija k minister-skeiuu svetu; zatorej se je takoj zvečer z brzovlakom odpeljal v prestolnico. Slavnostni komers, kateri je nocoj v telovadnici, je končal praznovanje tristoletnice idrijskega rudnika. Domače stvari. — („LaibacherZeitung" seje — poboljšala!) Tukajšnji uradni list, kateri je došle malo vedel povedati o nas Slovencih in je navadno z nemškimi lažnjivimi dunajskimi listi vedno proti nam bil, jo včeraj — na veliko naše začudenje — grajal svoje bivše tovarišice, dunajske židovske novine, katerih „resnicoljubni" korespondenti so brzoja-vili iz Idrije, da je g. deželni predsednik W i n -kler o priliki 300letnice napredku idrijskega rudnika napil „ v slovenskem jeziku, kar je vse iznenadilo." — „Koga je to iznenadilo, razen poročevalca omenjenih novin („N. Fr. Pr.w, itd.) — pravi „Laib. Ztg." — nam nij znano. Da je gospod deželni predsednik, ko sta baš pred njim pri banketu deželni glavar in poljedelski minister napila nemški, z ozirom na to, da se slavnost vršf v slovenskem mestu dežele, kjer večiuom stanujejo Slovenci, svojo zdravijco govoril po slovenski, to se mora vsakemu pametnemu človeku zdeti tako naravno in samo po sebi umevno, kakor taktno. Svetovali bi zatorej gospodu poročevalcu — kateri ima, kakor se vidi, nekako svoje in čudne pojme o jednako-pravnosti narodnostij avstrijskih — da se sč svojimi istomišljeniki vred umiri; kajti vsi ti ne bodo, naj se še toliko trudijo, naredili iz Avstrije druzega, nego to, kar je." — (Za sprejem Hrvatov) tudi ljubljanski stanovniki delajo priprave ter bodo razobesili narodne zastave, kakor se nam poroča. — (Iz Bleda) se poroča, daje gostilna pri Pet ran ki vse pripravila za sprejem hr vatskih in ljubljanskih gostov; pri skupnem obedu je cena za osobo določena na 70 novč. — (Kres na Rožniku.) Predsinoćnjem, v predvečer prazuika sv. Janeza Krstitelja, so po starodavnih svojih dedov lepej Šegi in po večletnej svojej navadi prižgali ljubljanski „Sokoli" veličasten kres. Pevci čitalniški pak so *) Za včerajšnji list prekasno._ IzdateJj iu urednik Makso Armič. to jako priljubljeno ljudsko veselico povelika*-vali s krasnim petjem raznih domačih in pri nas uže udomačenih hrvatskih zborov. Obilo občinstvo, katero se je zbralo ta večer poleg Matere božje cerkve na Rožniku, je s pravim navdušenjem poslušalo ubrane glasove in so radovalo, gledajoče — poleg neštevilnih kresov po vseh gorah in gričih — umeteljni ogenj in rakete, katere so visoko v zrak spuščali vrli „Sokoli". Sploh smo ta večer z veseljem opažali, da ima ta staroslovanska šega tudi mej neslovenskimi prebivalci ljubljanskega mesta mnogo čestiteljev. — (Ljubljanski knezoškof g. dr. J. Pogača r) je predvčeranjem zjutraj odpeljal se z brzovlakom v (Jorico, udeležit se pet-indvajsetletnice goriškega knezonadškofa. — (Goriški knezonadškof g. A. Gollmavr) je 24. t. m. praznoval Bvojega nadškofovstva petindvajsetletnico. Jubilant, rodom Kranjec, je imel zatorej v ta dan ob devetej uri pontifikalno mašo z zahvalnico, pri katerem svetem darilu mu je prvič rabil kelih, ki ga je svojemu metropolitu v spomin slavnega jubileja poklonilo duhovenstvo goriškega nadškofi j st va. Ob 11. uri se je g. jubilantu predstavilo duhoveu-stvo. Včeraj popoludne je bila v mladeniškem semenišči „beseda" z zanimivim programom. Mestna gospodska goriška in razne korporacije so o tej priliki čestitale odličnemu cerkvenemu dostojenstveniku. — (TisoČletnico slo va nsk eg a j e-zika) slavi mesto Črnomelj v nedeljo dno 27. junija. Program: 1. Ob 10. uri zjutraj slovesna sv. maša. 2. Ob 3. uri popoludne skupni izlet na griček k sv. Jožefu. 3. Ples na prostem. 4. Šaljiva loterija. 5. Umetehni ogenj. C. Veliki kres. — Mej posameznimi točkami bode petje. — K mnogobrojnej udeležitvi vabi slavnostni odbor. — (Iz Slov. Bistrice) bo nam poroča, da je tam in v okolici do 23. t. m. neprestano deževalo, kar je travnikom na veliko kvar; pokošeno seno je voda odplavila, travnike poblatila in podrla mnogo jezov. Tudi v vinogradih se nahajajo plazovi in par koč jo voda podkopala. Toča je v Prebukovji, Šmart nem, Kalsih in proti Fravhajmu napravila veliko škode. V liazvanji je bilo baje toče vse belo, toča in voda sta učinili veliko škode. Denes je dobro vreme, a nebo še nij Čisto in nad Pohorjem vise grdi oblaki. — (Literarno-zabavno društvo „Triglav" v Gradci) ima v soboto dno 20. junija pri „Pašteti", Sporgasse 1., svoje redno zborovanje. Spored: 1. Zapisnik se pročita. 2. Gosp. Košan nudaljuje: „Kulturno- historično črtico iz zadnjega desetletja poljske samostojnosti". 3. O, Tekster deklamuje. 4. Posamezni predlogi. — Mej posameznimi točkami petje. Začetek ob 8. uri zvečer. Gostjo dobro došli! — (Pisanko za slovensko lepopis je) je izdal gospod Ivan Lapajne v Krškem, katere namesti sicer navadnih podob kake zverine na zadnjej strani kažejo majhen zemljevid Kranjske vojvodine, obdane od dežele Koroške, Štajerske, Primorske in Hrvatske. — (Slepar), o katerem se je poročalo v „Edinosti", da je namreč povsod po Primorskem pri duhovnikih in učiteljih pod raznimi imeni beračil in lahkovernikom pozlačene verižice, prstene itd. zelo drago prodajal in jih na ta način goljufal, je sedaj uže v rokah policije. Komur je ta slepar kakšno škodo naklonil, naj se oglasi pri tržaškej policiji. — (Filoksera ali trsna uš pri Piranu.) Dne 19. t. m. je preiskavala posebna komisija pod vodstvom profesorja Roslerja bolno trsje pri Piranu. Našla je 5 oralov za filoksero bolnih vinogradov. Zemlja, na katerej je bolezen, dene se lahko pod vodo, vendar vlada nij še določila, ali se ima to zgoditi. Minister poljedelstva pa je telegralično dovolil, da se sestavi posebna komisija, katere naloga bode filoksero zatreti; vodja tej komisiji bode poli-tišk o tej stvari izveden uradnik; da se troški pokriju, nakazal je gosp. minister potrebnih novcev. — Pristavljati nam nij treba, da je izvošnja trsja itd. iz piranskega okraja prepovedana. Naj vsak vinogradnik blizu okuženega kraja zelo pazi trt, da se bolezen naglo zatre, ako bi se prikazala še drugje. — (Morski volki v jadranskem morji.) Dne 7. t m. so videli morske volke pri Porerji (blizu Puha) in pri Salvore. Dne 13. zjutraj pri Kopru in dne 14. pri liarkovljak. Tujci. 24. junija: Pri Slona t Bachici iz Zadra. — Ilofbauer iz Zagreba. — Poche iz Trsta. Pri Mk11c.1i KaiBer iz Dunaja. — Piobler is Kočevja. — Marr Iz Dunaja. Dunajska borza 24. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih , . 78 ijld. 75 Enotni dri. dolg v srebru . . • M n 36 85 1860 drL posojilo..... . 188 , 25 Akcijo narodno banke . . . . 828 R — Kreditne akcijo...... . 888 . — 10 — :v.i 58 . 57 : 45 Meščanska pivovarna v PLZNU, OHiiovnnn, lota. Čast Imamo javljati s tom, da smo v ■vrbo, (Va jo našim p, n. naročnikom bolj priročno, osnovali za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Trst, Istro in Hrvatsko glavaao zalogo Gxaćtoi ter smo izročili n j e zastopBtvo gosp. IT. S««h«Milwy » (»rmlH, \i.......>.irnss<> :t.~». — Ceno pivi iz zaloge smo za zdaj določili na kM. i;t uv. v. za hektoliter, netto cassa, (z pivovarne \ računi v.-ii vožnjo in eolnino i/, zalogo. — Priporočajoč so mnogim naročbam, zmtmljamo štovano Meščanska pivovarna v PLZNU, osnovana leta 1842. • P. n. Ozirajoč se naj uljudniju na predstojeći1, priporočam bo za izvrševanje naklonjenih naročeh 7a pošiljanje svetno »lavne;-a iziimtINieeimki'«« piv« i/. mrsčuiiNke |iivoynrn« v l*lxuiu osnovano leta 1842, v izvirnih posodah in Hklenicah. — Pivo v »klvuivuli v zabojih, 25 in 50 Mkleulc, a 15 kr. in /.aračiinjenjo sklunic. udmuo W. Schediwy. <281-3> I Glavna zaloga meščanske pivovarne v PLZNU, osnovane leta 1842. #SM*^B88^+SW»«BSS*»SM+*—'-'»^^■'^^Ff I IBSSl i "TT^*—'^♦BSS»4BSS»<»I Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".