Leto VII, štev. 198
LJubljana, nedelja 29. avgusta 1926
Poštnina pavialirana.
Cena 3 Din
c= Uhaja ob 4. ajutraj. =»
Stane mesečno Oin 25 —; taI inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
LJubljana, Knafiova ulica Stev s/L Telcion Stev. 72, ponoči tud; Stev. 34.
UpravnBtvai Ljubljana, Prtkreon ulica »t 54. — Telefon ta. (&
Inseratirt oddelek 1 Ljubljana, Kreto-nova ulica ta «. — Telefon ta m*
Podnilslcl: Maribor, Barvarska oHca ta. i. - Celie. Aleksandrova cest*
Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in politiko
Račun prt potanem ček. zavoda 1 L)ut>-Jana it ii&+» - Praha čtslo 71.1*0. Wien.Ni. 1DJ.14L
Ljubljana, 28. avgusta.
Bolgarija je izročila poslanikom Jugoslavije, Grčije in Rumunije odgovor na noto, ki so jo bile vložile radi komit-skih napadov. Glede bolgarskega odgovora se naglasa, da je sestavljen v zelo pomirljivem tonu in da skuša pokazati dobro voljo Bolgarije, ugoditi željam svojih balkanskih sosedov. Uradnega teksta bolgarskega odgovora do tega trenutka še nimamo v rokah; na razpolago so nam le neoficijalne navedbe vsebine, kakor jo prinašajo nekateri inozemski listi, očividno na temelju bolgarskih virov. Iz teb navedb se sicer vidi, da je ton bolgarske note zares miren in spravljiv, toda treba je pristaviti, da vsebinsko vendarle ne prinaša toliko konkretnega, da bi mogli biti z njo popolnoma zadovoljni.
Bolgarski odgovor daje sicer zagotovila, da se bo sofijska vlada potrudi:a, preprečiti komitaške napade preko meje, skušajoč zmanjšati očitke trojne de-marše, toda ta zagotovila sO vendarle bolj splošnega značaja in vrh tega jih skuša Bolgarija še pod.rtati s trditvami, da udarjajo zemljedelsko-komun stične tolpe iz Jugoslavije preko bolgarske meje in da se glede incidentov na ru-munski meji ni mogla dokazati bolgarska krivda. Osobito važen pa je odstavek, v katerem sofijska nota naglasa, da ne more odločno vplivati na mirno zadržanje makedonstvujuščih. ker da to ne zavisi le od bolgarske vlade same. marveč od ureditve celega .kompleksa vprašanj, ki pa ga Bolgarija ne more navajati izrecno, da ne bi s tem kvarila svojih odnošajev do. sosedo v. Ta odstavek je zelo pomemben, ker se da sklepati, iz njega, da bi Bolgarija rada razvila ves kompleks problemov, ki obsegajo stanje bolgarske manjšine na Rumunskem in na Grškem ter stanje makedonskega prebivalstva. Ni sicer jasno razvidno, da meri sofijska nota baš na te stvari, ali iz vsega pač ne more biti dvoma, da si odstavka ne moremo drugače razlagati. Bolgarska vlada si hoče tedaj pridržati osnovo za eventualne poznejše ugovore, ki bi se dali lepo eksplicirati in eksploatirati na primer v apelu na Društvo narodov, kar bi bila Bolgarija rada storila že sedaj, pa jo je intervencija velesil odvrnila od tega. Baš ta pridržek pa priča, da odnO-' šaji! med Bolgarijo in njenimi sosedi še nikakor ne morejo biti razčiščeni in urejen, dokler se Sofija ne odreče aspira-cijam. ki se nedvomno skrivajo za njim.
Dalje se bolgarski/ odgovor sklicuje na nemožnost, nadzirati mejo v zadostni meri z vojaštvom, ker ji mirovne določbe branijo imeti večje število vojaštva. Ta izgovor se je mogel pričakovati že vnaprej, saj ga je Sofija porabila ze ponovno, kadar je šlo za to, odgovarjati na proteste, katerega od svojih sosedov.
Bolgarski odgovor nas tedaj ne more zadovoljiti in prav tako ne Rumunije in Grčije, ker prinaša premalo konkretnih zagotovil za vzdrževanje miru na mejah. Diplomacija treh bolgarskih sosedov bo morala tedaj nadaljevati svoj posel, da prisili sofijsko vlado k sprav-ljivejši politiki, spravljivejši ne le po formalni, marveč tudi po vsebinski strani. ■ Ali bodo Jugoslavija. Grčija in Rumunija skušale doseči to direktnim potom ali preko Društvo narodov, to je seveda še neznano. Uspeh bo toliko sigurnejši. kolikor soglasnejša ostane taktika vseh treh bolgarskih sosedov tudi v bodoče.
Jugoslovenski novinarji v Gradcu
Gradec, 28. avgusta s, Ob priliki poseta Kraškega ■ sejma po avstrijskem zveznem kancelarju dr. Hainischu je dospelo v Gradec tudi več jugoslovenskih novinarjev iz Maribora. Na graškem sejmu so jih pozdravili vodstvo sejma in predsednik nemškega žiTnalističnega udruženja Concordia, vladni svetnik Poschl.
Jugoslovenski novinarji so bili predstavljeni zveznemu predsedniku. dr. Hainischu, na- katerega je imel podpredsednik novjjiar-skega kluba v Mariboru Udo Kaspar nagovor, v katerem ie izrazil veselje jugosloven-ekih novinarjev, da jim ie bila pri njihovem prvem oficijelnem posetu v Avstriji dar.a prilika, da so mogli pozdraviti poglavarja avstrijske republike. Jugoslovenski novinarji. zasledujejo s posetom graškega sejma in predstoječim obiskom Dunaja smoter da vzpostavijo tesnejše odnosa;e med Jugoslavijo in Avstrijo.
Zvezni predsednik dr. Hainisch ie odgovoril s prisrčnimi besedami. Povdarjal je dobre odnošaje, ki vladajo med Avstrijo in Jugoslavijo. Nato se je dalj časa razgovarjal z jugoslovenskimi novinarji. Deželni glavar Prisching in podžupan Riickl sta tudi pozdravila jugoslovenske novinarje s toplimi besedami. Pod vodstvom članov sejma so si jugoslovenski novinarji ogledali sejm.
Bolgarska delegacija v Ženevi
Beograd, 28. avgusta, n. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da ne pojde bolgarski zunanji minister Burov na zasedanje Dni. štva narodov v Ženevo, ker je potrebna njegova navzočnost doma zaradi napetega razmerja do-sosednih držav. Vod i a bolgar. ske dclcgacije bo finančni minister Molov.
Spravljiv, toda nezadovoljiv odgovor bolgarske vlade
Izročitev bolgarskega odgovora, ki je miren, toda v bistvu le formalnega značaja. — Veliko zanimanje delegatov. — Važna izjava dr. Ninčiča. — O bolgarskem odgovoru se bo razpravljalo v Ženevi skupno z grškim in rumunskim zastopnikom. — Zanimiva intervencija italijanske vlade.
Beograd, 28. avgusta, n. Zunanje ministrstvo sporoča, da je bolgarski odgovor dospel v Beograd še.e danes opoldne in da ga je prinesel iz Sofije tamošnji jugoslovenski konzul Gjorgje-vič kot kurir. Noto je prejel včerai sofijski poslanik Rakič in jo takoj izročil kurirju, da jo ponese v Beograd. Semkaj pa je dospel z zamudo, ker je bila železniška proga zaradi majhne nezgode pri nekem vlaku nekaj časa prekinjena.
Zanimanje za bolgarski odgovor je zelo veliko v diplomatskih krogih. Dopoldne so bili pri dr. Nin.iču poslaniki Anglije, Francije. Češkoslovaške in Avstrije, ki so se informirali o vsebini note. Z njo je v zvezi tudi sestanek, ki ga je imel zunanji minister s finančnim ministrom dr. Peričem in šefom javne varnosti Žiko Lazičem. ki pa ni hotel dati novinarjem nikakih informacij, češ da je to stvar dr. Ninčiča.
O noti sami se čuje. da je dolga in po svoji vsebini umirjena. Odgovor vsebuje naredbe bolgarskega vojnega ministra generala Vlkova in ostale odredbe, izdane zadnje čase glede bolgarske meje zaradi prestopanja bolgarskih terorističnih tolp na naše ozemlje.
Minister dr. Ninčič je bil do novinarjev zelo rezerviran, rekel je le. da ne more o odgovoru ničesar povedati dokler se ne posvetuje z ministrskim predsednikom, ki se jutri povrne v Beograd. Dodal je, da se mora poprej tudi posvetovati z zunanjima ministroma v Bukarešti in Atenah. Zato še ne more objaviti besedila bolgarskega odgovora. «V štirih aH petih dneh». je izjavil doktor Ninčič, «se sestanemo v Ženevi ln bomo z zastopniki Grčije in Rumunije razpravljali o bolgarskem odgovoru.«
Nocoj se'je odpeljal v Ženevo načelnik oddelka zunanjega ministrstva za Društvo narodov ,F6tič.
Sofija, 28. avgusta, d. Odgovor bolgarske vlade, na protestno noto Jugoslavije, Rumunije in Grčije je napisan v spravljivem duhu. Zlasti obširno razpravlja o obeh glavnih točkah. o katerih govori skupna nota balkanskih držav, namreč o nadzorovanju mej in delovanju revolucionarnih organizacij. Iz note se nedvomno vidi dobra volja Bolgarije, . sodelovati pri konsolidaciji miru na Balkanu. V smislu nasveta velesil se izogiba nota vsake polemike. Vendar skuša ovreči trditve balkanskih zaveznikov glede aktivnosti revolucijonarnih organizacij, ki se od letošnje spomladi dalje baje zopet pojavlja.
Nota naglaša, da Grčijo lani ni poslala nobene pritožbe glede vpada četašev in povdarja. da pritožbe o spopadih ob rumunsko-boigarski meji. ki jih je pred kratkim poslala bukareška vlada. niso bile potrjene v uvedeni preiskavi, ki jo rumunska vlada ni hotela priznati.
Kar se tiče dogodkov ob jugosloven-sko-bolgarski granici. navaja nota številke, ki so jih Jugosloveni sami našteli.
po katerih so bili od začetka letošnjega leta, to je od seStave sedanje vlade, le štirje vpadi četaških tolp v primeri s petindvajsetimi, ki iih je bilo zaznamovati lani.
To slikanje pravega dejanskega stana je dopolniti z ugotovitvijo, da so bolgarska oblastva zaznamovala v tem času več kot trikrat vpade agrarno-komunističnih tolp z jugoslovenskega ozemlja. Nota slika nato stremljenja jugoslovenske vlade same. da se omeji vsako revolucionarno delovanje na njenem ozemlju, yendar pa naglaša. da udejstvitev tega stremljenja ni enostransko odvisna od vlade, marveč je v zvezi z ureditvijo vsega kompleksa vprašanj, ki ga Bolgarska noče izrecno navesti, da ne bi kalila svojih odnošajev do sosed.
Kar se tiče nadzorovanja mej, naglaša nota težave, ki izvirajo iz malega števila bolgarske vojske in našteva potem stroge ukrepe, ki so bili v tem pogledu izdani.
V smislu želja nekaterih velesil opušča bolgarska vlada svojo namero, predložiti spor Društvu narodov, vendar izjavlja svojo pripravljenost, ako bi se Društvo narodov za to stvar zavzelo, da se bo pokorilo odločitvi te visoke nepristrane ustanove, do katere ima neomejeno zaupanje.
Beograd, 28. avgasta, p. Odgovor bolgarske vlade je bil danes glavni predmet zanimanja diplomatskih in političnih krogov.
Zelo ugleden diplomat je izjavil Vašemu dopisniku: «Kakor znano, je bolgarska vlada končno le odgovorila na našo protestno noto. Odgovor vsebuje gotove in netočne trditve, pa tudi obljube, Čijih izpolnitev se ho videla šele tekom časa. Nekateri, io trdili, da zahteva bolgarska vlada, da pride spor pred Društvo narodov, vendar te zahteve sedaj ni v noti. Toda mi in naši zavezniki izjavljamo, ako nas nota oe bo zadovoljila, svojo pripravljenost da spravimo vso stvar pred mednarodni forum in Izjavljamo že v naprej svoj pristanek na vsako odločitev Društva narodov. Sicer se pa mora reči. da je bolgarska vlada v svoji noti zelo koncilijantna.«
Bukarešta, 28. avgusta, d. V tukajšnjih diplomatskih krogih naglašajo. da-se je odgovor bolgarske vlade na kolektivno noto le zato zavlekel, ker je italijanska vlada intervenirala pri ministrskem predsedniku Averescu. da doseže odložitev. Verjetno je tudi, da je s to stvarjo v zvezi poset italijanskega državnega podtajnika Grandija pri generalu Averescu v Acqui!u. V diplomatskih krogih se govori, da je Italija posredovala tudi zaradi zaroke prince-zinje Giovanne s kraljem Borisem Gotovi krogi zatrjujejo nadalje, da je Mussolini posredoval pri generalu Averescu. da bi dovedel Rumunijo do tega, da bi zavzela do Bolgarske blagohotno stališče.
Rumunske skrbi za Besarabijo
Rumunija ponudila sovjetom pogodbo za deset let, toda Rusija molči... Italija med dvema stoloma.
Bukarešta, 28. avgusta r. Politični krogi se bavijo s potovanjem generala Averesca v Italijo ter naglašajo, da je že liberalna vlada pričela pogajanja o zaključitvi prijateljske pogodbe z Italijo. Glavne smernice te pogodbe so bile ugotovljene že pred "3 meseci. Sedanja vlada je nadaljevala pogajanja in šlo je za to, da se najde način, kako bi Italija in Rumunija vzajemno jamčili za sedanje meje. V tem pogledu pa je Italija v težavnem položaju, ker ni podpisala pariške konvencije o priključitvi Be-sarabije Rumuniii na drugi strani pa Italija noče poslabšati svojih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Italija sicer noče ratificirati pariške konvenoi.ie, obstoji pa upanje, da se bo našel način, na podlagi katerega bi prijateljska pogodba jamčila za meje obeh držav.
Bukareški diplomatski krogi povdariajo, da ste v zadnjem času Francija in Italija skušali posredovati med Rumunijo in Rusijo. Oficijelno se ta vest demantira ter se naglaša, da Je nedavno Rumunija službeno ponudila pogodbo o nenapadanju za deset let Tekom teh desetih let bi se likvidirala vsa diplomatska nesoglasja med obema državama. Ta pogodba ne bi vsebovala določbe o priznanju skupnih mej. Tekom drugih desetih let bi se uredila na miren način vsa ostala nesoglasja Ako tudi v tem roku ne bi došlo do ureditve mej, bi dobn obe vladi zopet proste roke.. Rumunska vlada upa. da bo na ta način zagotovila mir ob Dnj?stru. Ruska vlada Je sicer sprejela ta romunski predlog na znanje, doslej pa še ni odgovorila.
-SS3-
Ninčičeva pot na Bled
Beograd, 28. avgusta, p. Jutri zvečer se odpelje zunanji minister dr., Ninčič na Bled da poroča kralju o vseh aktualnih vpraša, njih, v prvi vrsti pa o odgovoru bolgarske vlade na našo protestno noto in O zaseda, nju Društva narodov v Ženevi. Začetkom prihodnjega tedna odpotuje v Ženevo tudi naša delegacija.
Nameravan umor Plastirasa?
Beograd, 28. avgusta, n. Po vesteh iz So» luna so tamkaj prijela grška oblastva jugo. slovenskega častnika, ki je baje prišel v Grčijo z namenom, da ob naši meji ubije grškega generala Plastirasa, ki se je pred^, par dnevi povrnil na Grško.
Abd el Krim v prognanstvu
Pariz, 28. avgusta, d. Abd el Krim je na. stopil včeraj iz Fesa svoje potovanje v pregnanstvo. Kmalu po 12. uri se je pre« peljal na kolodvor, ki so ga zaprle čete, skupaj s svojim bratom, tajnikom ter svo» jimi ženami in otroci, vsega skupaj 24 oseb s katerimi se je odpeljal v posebnem vago« nu. Abd el Krim je bil zelo pobit, posebno ker ima črevesno bolezen, vsled česar ga tudi spremlja vojaški zdravnik. Pri odhodu v prognanstvo na otok Retmion sredi juž* nega Atlantskega oceana je bilo prebival* stvo mirna
Kombinacija Pašič -Radič - Pribičevič
Akcija pašicevcev in radičevcev za novo kombinacijo s šefi strank. — ProtiaVcija centrumašev.
Zagreb. 38. avgusta, n. Tukajšnje ^Novosti« so poročale, da gre za kombinacijo Pašič-Radič-Pribičevič. Popoldanski «Obzor» pa prinaša izjavo ministra Šibenika, ki demantira tako kombinacijo in pravi, da njegov prihod v Zagreb nikakor ni v zvezi s sondiranjem terena za to kombinacijo. Radiče-va stranka, pravi Šibenik, ne daje povoda, ki bi dopuščal tako kombinacijo. Jutrišnje »Novosti« odgovarjajo, da niso krive, ako minister Šibenik ni o tej stvari tako informiran, kakor bi moral biti, ali pa se le dela, da mu ni nič znanega.
Beograd, 28. avgusta p. Po svoji konferenci s predsednikom skuoščine Trif-kovičem ie posetil radikalski poslanec Milutin Dragovič zun. ministra dr. Ninčiča, ki je takoj potem sprejel dr. Vojo Janjiča. V političnih krogih govore, da je Pašič sporočil dr. Ninčiču. naj ostane zunanji minister tudi v prihodnji vladi. ako pomaga njegovi akciji za strmoglavljenje Uzunoviča. Zato pravijo, da nese g. Dragovič, ki je nocoj odpotoval v Monte Carlo, g. Pa-šiču pozitivne obljube dr. Ninčiča.
Politični krogi posebno razpravljajo o tem, da je Dragovič včeraj dvakrat konferiral s Pavlom Radičem in da je po teh razgovorih Pavle Radič krenil v Zagreb, da se sestane s St. Radičem. Kakor navaja opozicija so ti razgovori v ozki zvezi z željo St. Radiča. da bi obnovil kontakt s Pašičem, ker se nadeja zaščite od njega. Pravijo, da je to naravna posledica zadnjih dogodkov v državi in na Bledu. Radič vidi v Pašiču za sebe edino možno rešitev iz sedanje situacije.
Tak razvoj položaja, ki ga gotovo ni nihče pričakoval, utegne doseči vrhunec v drugi polovici septembra. Znano je, da akcija pašicevcev, ki imajo danes trdno zaslombo pri Radiču in njegovi ožji okolici ni brez podlage, čeprav je ta akcija šele v svoj začetkih, se že opaža razpoloženje za obnovitev avtoritete načelnikov strank,, ki jih v sedanji vladi ni in zaradi česar po mnenjti akterjev nima politika sedanje vlade zaželjenega uspeha ter je začela vladna koalicija razpadati. V interesu radikalov in radičevcev zahtevajo sedaj, naj se sestavi nova vlada, v katero morata vstopiti Pašič in R&dič kot načelnika obeh strank z dejanjskimi zastopniki politike sporazuma RR. Pa-šičevci pravijo, da ie povratek. Nikole Pašiča v Beograd znak, da je Uzunovič kakor svoječasno Davidovič dokončal svojo misijo in da bo moral izročiti
vodstvo državne politike Pašiču.
Zaradi takega razvoja stvari je popolnoma naravno, da je Uzunovič s svojo okolico zelo vznemirjen. Njegovi pristaši mislijo, da vse to lahko končno dovede do nezaželjenih dogodkov in napetosti. Ako se bo pašičevcem posrečilo priti zopet na krmilo, pomenja to, da se nahajamo pred dalekosežnimi dogodki v radikalni stranki, zlasti, kar se tiče niene enotnosti in kompaktnosti. Ta situacija se bo morala takoj po povratku Pašiča v domovino razčistiti.
Pristaši sedanje vlade nameravajo uvesti protiakcijo, ker računajo, da pomenja povratek Pašiča v vlado nevarnost za državo in za obe stranki vladne koa'icije. Pašičevci zatrjujejo, da se vrne njihov šef domov med 9. in 16. septembrom. Mnogo se govori tudi o možnostih, da bo Nikola Uzunovič učvrstil svoj položaj z pritegnitvijo demokratov in bosanskih muslimanov. Taka kombinacija bi seveda prekrižala račune Pašiča in njegovih pristašev.
Vprašanje ministra dr. Nikiča. čeprav i« še vedno aktualno, zgublja svoj pomen spričo teh novih problemov, od katerih ni odvisna Ie usoda dr. Nikiča, ampak' vse2<0 današnjega režima. Ministrski predsednik Uzunovič in njegovi prijatelji smatrajo, da obstanek dr. Nikiča v vladi ni več stvar, ki se tiče radičevcev, temveč zadeva, ki se v večji meri tiče radikalnih zastopnikov v vladi, tembolj, ker dr. Nikič ni več član kluba HSS, ampak predstavlja načelnika pcsebne hrvatske skupine v vladi, ki v vsakem oziru nastopa«v duhu politike sporazuma.
S tem v zvezi prinaša današnja »Samo-upava-< zanimiv članek o položaju dr. Nikiča. V svojem članku kritizira neznani pisec postopanje Radiča, češ da nastopa kljub vsem iziavam o politiki narodnega sporazuma, po kateri se ne smejo stavljati osebne zahteve,, še vedno z novimi zahtevami, zlasti pa, da mora dr. Nikič izstopiti iz Kabineta. ker ne uživa njegovih simpatij. V parlamentarni državi ne more biti to vzrok, da izstopi minister iz vlade. Vsaka krivda dr. Nikiča ie v tem, da ie bolj vnet pristal politike, sporazuma, ..kot njegov dosedanji 5ef-;Stra¥ke. IžfdStev dr. Nikiča iz kabtasfa he bi bila moralna. Zato ni več zadeva dr. Nikiča osebno vprašanje. Zahteva Radija je značilna. Vprašati se moramo, zaJcIjučuje ^Samouprava«, ali vodijo Radiča še vedno motivi politike narodnega sporazuma, ?li pa jo noče le uporabiti v osebne namene, da razdre vladno koalicijo ih pokvari "politiko" sporazuma, za katero se je vedno tako zi^lo zavzemal ravno dr. Nikič.
Sporazum za ceno Tangerja s pristankom
Poljske
Vstop Nemčije v Društvo narodov zasiguran. — Komisija za preustroj Sveta spremenila svoj načrt. — Poljski pogoji. — Tan-gerski problem in angleška vlada. — Posredovanje Vatikana?
Berlin 28 avgusta L \Volffov urad objavlja sledečo noto: Ministrski svet bo v par dneh sestavil delegacijo, ki . bo zastopala stališče Nemčije na zasedanju Društva narodov Velcooslanik v Parizu von Hoesch bo zastopal Nemčijo še to zasedanje. Po končanem zborovanju komisije za reformo Sveta Društva narodov odpotuje nemška delegacija, ki šteje tudi nekaj parlamentarcev, v Ženevo. Francoski pravni strokovnjak Fromageot in nemški izvedenec Gaus sta temeljito razpravljala o pravni možnosti uresničenja Cecilovega načrta glede reforme Sveta. Govorila sta tudi o tehnični možnosti razpravljanja o nekaterih španskih želja, ki pa nikakor niso več tako nujne, odkar je stopilo v ospredje tangersko vprašanje. Ako bi dobI'a Španija gotove koncesije, morda v oblkl posesti Tangerja. bi se Ji dala možnost, da pristane na predlagano reformo Sveta. V tem primern ne bi Imele poljske zahteve onega pomena kot sicer. Zakaj Poljska si gotovo ne bo hotela nakopati odija, da U ona edina zakrivila, da se glede Sveta Društva narodov ne bi moglo priti do sporazuma.
Pariz, 28. avgusta 1. »Journal des Debate« ugotavlja z očitno nejevoljo, da je Nemčija, ki nikakor nima več pravice vmešavati se v maroške zadeve, vpletena v tangerski problem. VVolffov urad je o tej stvari izdal komunike, v katerem pravi, da nemška vlada sicer ni bila vprašana za svet o zadevi, da pa sojo sproti obveščali o uspehu pogajanj, da bi dali zadoščenje Španiji. List pravi, da pomenja ta okol-nost slab precedenčai slučaj.
List piše nadalje, da je komisija za reformo Sveta Društva narodov vsled posvetovanj med strokovnjaki Fromageotom, Hurstom in Gousom spremenila svoj načrt. Dočim so doslej mislili, da more dodelitev stalnih sedežev vsak čas spremeniti dvetretjinska večina Društva narodov, se ne morejo po novem načrtu dodeliti sedeži drugim državam pred pretekom petletne dobe Razen tega naj bi se tokrat izjemoma podvojil petletni rok tako, da bi bili Španija in Poljska svojega sedeža go-
tovi deset let. Španska vlada je dala razumeti, da bi pristala na ta nov načrt le tedaj, ako U dobila v kompenzacijo Tan-ger. Na ta način je med tema dvema vprašanjema nastal junktim. S- svoje strani je Poljska večalimanj' pristala na to rešitev zadeve, stavila pa je dva pogoja: da za sedaj nobena država ne dobi stalnega sedeža in da postanejo odnošaji med Berlinom in Varšavo zopet normalni.
»Temps« vztraja še vedno na stališču, da je treba strogo ločiti zadevo reforme Sveta Društva narodov in Tangerja, je pa optimističen glede prvega problema. List pravi, ds bo šele bodočnost pokazala, ali bo sodelovanje Nemčije v Svetu zadovoljilo nade, ki so jih stavil aH v to okol-nost glede konsolidacije miru in obnove v Evropi. Zakaj več znakov, kaže, da smatra Nemčija vstop r Društvo narodov bolj! za sredstvo, da se otrese verig, ki iih ji je nadela versaillska mirovna pogodba.
London, 28. avgusta s. Kakor poroča *DaiIy Telegraph«, se v španski noti pozivajo vse države. k! so podpisale tangersko konvencijo in noto glede Algeclrasa na konferenco, ki bi se sestala 1. septembra v Ženevi. «Temps» pravi, da je skoraj n t-. mogoče, da bi Španija še pred zasedanjem Društva narodov dobila kake gotove obljube v tangerskem vprašanju. Tangerski problem se ne more rešiti z improvizacijami. Vendar pa meni list, da je mogoče, da se namerava izpremeniti upravni režim v Tangerju, in sicer radi tega, da bi se upoštevala varnost Španije, ne da bi bil pri tem prizadet mednarodni statut Vsekakor se more to vprašanje rešiti le s prijateljskimi pogajanji med Madridom in Londonom.	'
London, 28. avgusta (brž) Po poročilu »Lokal-Anzeigerja« prosijo velesile pri vatikanski vladi, da bi posredovala pri Španiji glede tangerskega vprašanja.
Tudi Čile se oborožuje
Santiago, 28. avgusta, (brž.) ČSlenska vla» da je dovolila 3.4 milijone funtov za naba« vo novih ladij in sicer ■ 12 podmoraikov, 6 rušilcev, 2 krizarki in 2 transportni ladji
Polomija konsumarjev v ljubljanskem Unionu
Mesto 4000 ljudi, je prišlo cijo" ie 250 oseb z
Za snoči sta sklicala g. jvan Jelaftn ml. Ln g Ogrin kot eksponenta klerikalne volilne borbe za zbornične volitve v veli^p dvorano hotela »Union« v Ljubljani veliko manl-festacijsko zborovanje. Razposlana so bila vabila na trgovee, obrtnike te iadustiijce v Ljubljani in v ljubljanski okolici. Tajništvo SLS pa je še posebej organiziralo agitacijo za to apovedano manifestacij© ter dalo številnim svojim agitatorjem nebroj vabil z raročilorm da naj jih »razdele med vse sani o med zagrizene samostojne demokrate ne, vendar pa tako, kakor, da bi ne dot) ili poziva iz tajništva.«
Odziv na konsumarsko manifestacijo ie bil naravnost otupen za sklicatelje, ki so pričakovali, da se bo v veliki dvorani Uni-ona, kamor gre do 4000 ljudi, vse kar trlo. Ob 20. bi se imela manifestacija začeti, a je stala v veliki dvorani samo šele mala skupina shodarjev. Šele ob pol 9. je prišlo toliko ljudi, da se je g. Jelačin ojunačil in otvoril shod. Po cenitvi nepristranskih oseb je bilo v dvorani 230 ljudi. Sedeži, ki so jih po dvorani razstavili, da bi bilo videti manj pra?note, so bili v sredini in spredaj popolnoma prazni.
Shoda so se udeležiti v malem številu klerikalni obrtniki še v manjšem pa trgova. V dvorani je bilo prfcej radovednežev in nevolilcev. Med drugimi sme opazili tudi dr. Konrada Voauška in g. Kocrmiria. Navzočih ie bilo tudi 20 ženskih vpljlk.
Prvi ie govoril Ivan Ogria, ki i® kratko ponavljal stvariki jih je iznašal le na drugih shodih in so bile opetovane objavljene v »Slovencu«. Dokazoval je, 4? kandidatna lista obrtniških organizacij in zadrug ne od' Ogovarja interesom SLS. Drugi govornik Iv. Jelačin je naipreie razkladal kaka je bil iz= vcljeH za zborničnega predsednika po smrti Ivana Kneza, kako so se vršila poganja za kompromis, ki ga ie g. Ogrin onemogočil
na klerikalno »manifeste« radovedneži vred.
SL§ pa je pogajanja razbila, ker so se klerikalci hvalili, da so imeli pakt z Jelačinom že v žepu, kei se Je Ogrin pogajal $ dr Kramerjem.
Govornik je nato zopet politiziral z §£>S ter po stari navadi zvračai vso krivdo ja slabe gospodarsko situacijo v Sleveniji na samostojne demokrate. Pravi, da sa se našli v SDg ljudje, ki njso bili samo za relacijo 1:4 pri izmenjavi kron v dinarje, marveč cele za relacijo 1:16 in 1:18. Povedal pa qi. da aesi ukaz o relaciji 1:4 podpis dr. Ko? rošca. Umevno je, da se ie govornik kakor na drugih shodih dotaknil tudi na tem akcije za pobijanje draginje in dragiojskega zaka? na. Omenjal je znani zgodovinski shod pred Mestnim domom, kjer so trgpvei vse Slovenije protestirali proti takratni politiki vlade napram trgovcem. Pozabil pa je omeniti da ie bil Ha tistem shodu baš takratni minister trgovine dr. Kukovec, ki Je sedaj pristaš Jelačina te tovarišev, osi katerega so razjarjeni trgovci nafnu.ie napadali te bi se ga bili dejansko lotili, da ga niso branili zmernejši trgovci. Ponovil je s posebnim pevdarkoin tudi laž o izjavi odiočujoega fuakcijonarja SDS, da je treba slovenske trgovce tepsti z bičem kot fijakerskega konja. da bolje teče. Korak gremijev za enotno trgovsko fronte je po Izjavi Jelačinovl je potvorba pravega položaja.
Po govorih obeh. Ogrdaa ia Jelačina, je bil shod zaključen brez vsakih manifesta? cij. Nekateri sa mislili, da razvije g. jelačin načelni gospodarski program za bodoče delo Zbornice, toda zmotili so se, zato sq brgz vsakih komentarjev odhajali iz dvorane ter se mirna rasšii.
Klerikalni konzumarji so jo po shodu ubrissii tudi v »katoliško klet« na Kongresnem trgu, kjer se je šele razvila manifestacija, ki sta io napovedovala v uai-or.sjd dvorani g. Jelačin in g. Ogrin.
Se enkrat stališče ljubljanskega trgovskega gremija
Kdo potvarja zadnjo sejo ljubljanskega trgovskega gremija? —
Interesa nt no pismo načelnika «Gremija trgovcev v Ljubljani.«
Včerajšnji »Slovenec® priobčuje pod naglovom «Kako SDS potvarja zadnjo sejo ljubljanskega gremija» od ^Napred-
nega (!) ljubljanskega trgovca* podpisan članek, ki je radi resnicoljubnosti in poštenosti vreden značajnosti svojega znanega »naprednega« očeta. Po daljšem histeričnem brbljanju, kj se skoz in skoz tepe z dejstvi, ugotavlja »Slovencev* inapredni trgovee», da se je na seji načelstva ljubljanskega Tr? govskega gremija sklenilo, naj §e pred* laganj kandidati pošljejo obema skupi* nama s priporočilom, da iiij kandidirata. Kot lista, že osvojen?, ni bila torej izrecno sprejeta nobepa.» Tako «f§!o« vencev* ♦'napredni trgovec*, ki ponav« Ija isto tudi še § temi besedami: »Ugotavljam torej - . . da ne bo gremij po? stavil nobene liste, ampak kandidate Ie priporočal obema skupinama, kar se ie tudi sklenilo. Vse drugo je falziiikat.»
Da podpremo resničnost naših poročil ter da preprečimo nadaljno slepomišenje in varanje javnosti, smo se obrnili ponovno na informatorja iz vrst gre-mijalnih članov, ki je bil toliko Lrabez-njiv, da nam ie resnici na ljubo dal na razpolago avteptični prepis pisma, ki ga je pisal »Gremij trgovcev v Ljubljani » volilnemu Odboru strokovnih organizacij. Pismo se glasi tako-le:
Podpisanemu načelstvu čast je, uglednemu naslovu sporočit!, da 3e gre* mijaini odbor v svodi redni odborovi se* ii, ki se je vršila dne 34. t, m, med dru-
gim razpravljal tudi o predstoječih volitvah Zborniee za trgovine, obrt in in? dustrijo.
Po vsestranskem razmotrivanju položaja, v katerem se nahaja trgovstvo pred temi volitvaim, je prišel odbor dO zaključka, da se gremij kot strogo stanovska organizacija ne more spuščati v dogovor glede volitev z nobeno skupi* no, ki ne temelji na strogo strokovni podlagi.
Vsled tega se je sestavila za mesto Ljubljana, kateremu pripadajo po volil, ni uredbi 4 člani in 4 namestniki, slede* ča kandidatna lista. (Slede imena kan. didatov,)
Pripominjamo, da je glasovalo za to kandidatno listo od 18 navzočih članov 15 za, in 2 so se vzdržali glasovanja.
Prosimo ugledni naslov, da blagovoli to kandidatno listo smatrati kot edino stanovsko-strokovno in jo blagovoli uvaževatl.
Načelnik: Oregorc m. p.»
Neradi se vtikamo v interne zadeve strokovnih organzacij, a ker je že «S!o-venec» priobčil v tem pogledu falzifi-kat najgrše vrste, smo našemu izvesti-telju hvaležni, da nam i? omogočil razkrinkati nepoštenost in goljufivost volilnega boja, ki ga vodita "Slovenec* in njegov sleparski «napredni trgovec«. Očividno je klerikalnim konzumarjem že vse odreklo, da si sedaj skušajo pomagati iz zagate s tako ordinarnimi fal-zifikati.
-IS-
Kaj je resnica o obveznosti članstva obrtnih zadrug?
♦Slovenec« je prinesel v četrtkovi številki članek, v katerem napada Zvejo obrtnih zadrug za ljubljansko oblast in Splošno zvezo obrtnih zadrug za ma-liborsko oblast in podtikava SDS stranki, da je po njeni zaslugi nekdanja viada izdala odredbo, da je vsaka za-dniga prisiljena pristopiti k zveži in mora za vsakega člana zadruga plačevati precejšnji letni prispevek.
Avtcr tega članka ni obrtnik, četudi ie podpisan kot obrtnik, ker trdi, da je vsaka zadruga prisiljena pristopiti k zvezi, sicer bi moral kot obrtnik vedeti, da je bilo obvezno članstvo zadruge pri zvezi, dokler je bila v veljavi na-redba deželne vlade z dne 15 novembra 1919. Urad. list št. 11 iz leta 1920. Do leta 1923. ni zahtevala zveza nobe- i nega prispevka in niso bile zadruga vsled pristopa obremenjene. Vsled ukinitve pravkar eitirane naredbe po zakonu z dne 30. marca 1922. Služb, novine 105, Urad. list 144 iz leta 1922. pa je odpadla tudi obveznost predmetnega članstva, vsled česar ni obvezno članstvo zadrug pri zvezah, marveč sklepajo o pristopu k zvezi občni zbori zadrug. Poleg članstva pa prinaša »Slovenec® na isti strani pod «SDS-arski obrtni kandidati«, da nad dve tretjin zadrug ni včlanjenih pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru in s tem vendar-ie prizna, da navedbe avtorja članka glede obveznega članstva zadrug pri l zvezi ne odgovarjajo istinitosti. «Slo- \ venec». je torej v isti številki samega j sebe postavil na laž.
Politične beležke
Najbolj zanesljivo jamstvo
Klerikalni volilni odbor za volitve v trgovsko zbornico razglaša, da gg. Jelačin in G^rin jamčita za neodvisnost zbornice od političnih vplivov, ako bosta Izvoljena. .Menda bolj zanesljivega jamstva klerikalni volilni odbur nima, ako Izvzamemo dr. Korošca ta tajništvo SLS, ki nosi glavne stroške ?a konsumarsko agitacijo pri zborničnih volitvah-
G. Jelačin v Orlovskem dom« v št. Vidu
Gg. Jelačin fej Ogrin sta sklicala v Št Vidu nad Ljubljano sestanek svojih somišljenikov v klerikalnem Društvenem dorrm, kjer sta. razkladala tamošniim ovčicam dekana Zabreta, Orlom in Orlicam svole »nestrankarske* to »nepoKtičae« modrosti v nabavljanju proti SDS. O kakem gospodarskem programu za delo v trgovski ln obrtniški zbornici seveda ni bilo niti govora. G. Orria se je le mimogrede dotaknil gospodarskih vpralaaj, ko je naglašal da je posebno važna zveza Slovenije t morjem ter vprašanje trgovinskih pogodb z Nemčiio in Avstrijo. To pa ve pri nas že vsakdo in ni bilo treba še posebej g. Ogri-na, da bi naglašal to važnost Kar bi jav. nost zanimalo, bi bilo to, da bi povedal, kaj so njegovi zavezniki radičevci z ministrom Pucliem že storili za zvezo Slovenije z morjem, kai so storili v ta namen klerikalci in zakaj se nihče raerodajnih <3-niteljev ne zmeni za to zvezo. Nadalje bi moral povedati g. Ogrin kot mandatar klerikalne stranke glede" na trgovinske pogodil z inozemstvom, aH je za prost uvoz icdustriiskii. obtraiš&b Itdelkov, ka-
kor zahtevajo to z njim zvezani radičevci, 4ii pa ?aht«va nasprotno. To tš bilo fcreteno pojasniti, da bo javnost vedela, kak* len gospodarski progfam zastopata gg.
Jelačin in Ogrin. O tem pa seveda nista omenila besede, pa je jato uprav deplasi-rano. ako je g. JejaSn pozival v šentviški orlovski telovadnici udeležence sestanka, tipi »verujejo«, da bedo njihovi interesi dobro zastopani, če bodo volili klerikalno koHzumarsko Usta Na prazne besede noben pameten človek nič ne da, najmanj pa trgovec in obrtnik.
Dr. Ninčič o kandidaturi v Ženevi
Povadopi v§ati o eventualni kandidaturi
zunanjega ministra dr. Ninčiča za pred« sednika septemberskega zasedanja Društva narodov je dr- Ninčič dal novinarjema na* slednjo izjavo: «Vesti o moji kandidaturi so samovoljne kombinacije. Za predsedni« štvp Društva narodov vofcže ne obstojajo vnaprej pripravljene kandidature. Kdo mo? re tako uglednim predstavnikom neodvis* nih držav vsega sveta vsiliti ali eugerira= ti kakršnokoli gotovo kandidaturo! Vpra» Sanje možnih kandidatur, ki jih je vssiej več, pretresa v največji diskreeiji. Šele ko se plenum sestane, se o tem rešuje s tajnim glasovanjem. Zatorej je vse, p če« mer se zdaj govori, prazno ugibanje.-*
Kako poslujejo v Pucljevem ministrstvu?
Zemlioradniški poslane? Moskovljevič je poslal ministru za kmetijstvo in vo,de Iv. Puclju interpelacija v kateri naglaša, 43 bi morala Wti pe katastrofalnih poplavah prva skrb odgovornih činiteljev, ugotoviti vzroke tq krivce Ako bi se te čgodilo, bi se ugotovilo, da ie glavni krivec generalna direkcija vod- Posl- Moskovljevič naglaša, da bi bil s dolžnost ministra Puclja, izročiti vodstvo te direkcije v boljše roke in navaja, da je član upravnega od* bora »Tehmone trgovske delniške družbe« v Beogradu generalni direktor Stevan Pe-sarič, ki je tudi član upravnega odbor? »Tetrada«. Da je kot inženier član uprav* nega odbora tega podjetja, bi se sicer ne moglo jameriti ,toda to podjetje je izvršile 90 dobav za potrebe direkcije vod. Te dobave p? odobrava St Besariž, ki je obenem član upravnega odbora omenjene^ ga podjetja- Interpelacija navaja nato rasne dobave v večmiliienskih zneskih 13 med drugim tudi, da ie pri licitaciji za vedovod v Kragujevcu predložila družba »Tetrad« najdražjo ponudbo, o kateri je Besarid predlagal, naj se sprejme. Odbor za držav? ne nabave je razveljavil te licitacijo, Be-sarič pa ni razpisal nove licitacije ter je ostala cela zadeva doslej nerešena. Na licitaciji za vodovod v Čačku je dobila družba »Tefcrad« delo, ni ga pa niti ^riie? la. ker se. il ©i rentiraio, ter je Besarlč odredil razveljavljenje licitacije is vrnil družbi kav<sio, kar bi po saRonu ae smel storiti. Posl. Mosk6ylievič vprašuje ministra Puejja, ali smatra za primemo, da se vrše nabave od »Tehnične trgovske detei* ške družbe« pod vodstvom Besariča, ki je član aienega upravnega odbora, ia aH noče Besariča oprestiti dolžnosti generalnega direktoria direkcije vod ter ga poslati na delo v družbo »Tetrad«. — Mi pa vpra* šamo, ali bi ne bilo navedeno hvaležen predmet za Jelačinove in Ogrinove shode spričo volitev v trgovsko in obrtniško zbornico ne glede na to, da radičevci tudi podpirajo klerikalno konzumarsko listo.
nT v« I v	/fy
Nasi odnosaji z Grčijo
Demant! tajne pogodbe. — Grški repu* blibancl zoper pogodbo z našo državo.
Beograd, 28. avgusta. 1. Zunanje ministr. stvo je izdalo naslednji komunike: Pariški <zHumanite» je nrinesei pred par dnevi t<x le vest: «Po naiih informacijah je bila pri pogajanjih za sklenitev pakta prijateljstva med Jugoslavijo in Grčijo sklenjena tudi tajna pogodba med obema državama. Ne vemo se, ali je ta pogodba, ki vsekakor na. sprotuje paktu o Društvu narodov, ofenziv, na ali defenzivna in. ofenzivna hkrati.*
Ker je prinese! to vest komunističen list, ni težko uganiti vzroke, zakaj in kako je ta vest nastala. Ker pa je ta vest izzvala komentarje v inozemskem časopisju, je tre. ba izjaviti, da med Jugoslavijo in Grčijo ni bila podpisana nobena tajna pogodba. Politični sporazum, sklenjen pred kratkim v Atenah, bo objavljan in registrirap nr; Društvu narodor, ko bo ratificiran. Ta ao» govor ni naperjen proti nikomur in •• opi« ra na duha, ki preveva pakt o Društvu na» rodov.
.4fene, 28. avgusta. 1. V javnoati se ved« no bolj opaža nezadovoljnost t »klenitvijo pogodb s Jugoslavijo. Proti odobrit"?* do« govora sta tudi voditelj republikancev Pa. panastasiu te vodja monarhistov Metaxas, ki jc bil poslednji, ki ga Je dal odstavljeni diktator Pangalos zapreti Solunska <rNew Arltera® objavlja faksimile pisma, ki Sta ga poslala ta dva politika prejšnjemu dik» tatorju in v katerem ga rotita, n»j ne pod. piše pogodbe, c Jrgoslavijo ia naj pomisli na težko odgovornost ki si jo s tem na? laga. Panaalos p^ je dogovor kljub temu podpisal.
Friderik Habsburški zahteva vrnitev Belja
Beograd, 28. avgusta, n. Kakor znano, je bivši avstrijski nadvojvoda Friderik tožil našo državo pri mednarodnem sodišču v Haagu, da mu povrne veleposestvo Belje. V svoji tožbi se sklicuje na čl- 250. trianem« ske mirovne pogodbe, češ, da je madžarski državljan. Naša vlada pa ni zaplenila po» sestva zato, ker je Friderik Habsburg ma. diarski držvjjan, ampak zato, ker je bil ob prevratu avstrijski nadvojvoda- Zato je tožba brez podlage in jo bo moralo med« 1 narodno sodišče v Haagu odkloniti. V tem smislu je naša vlada tudi odgovorila sodi« šču.
Pred novim prevratom na Portugalskem?
H&trid, 38. avgusta, d- Potrjuje;? s?
sti, da je portugalska 7*ada zbrala ^se Jata v Lizboni v vojašr.ifah, k« *e boji mrvtg* prevrat*.	i
Sovražniki Društva narodov in Francije
Pesimistično razpoloženje v Parizu glede septemberskega zasedanja v Ženevi. Brez Društva narodov ne more biti locarn-
skega pakta.
Pariz, 21. avgusta s. »Matia* ehiavlia čla? nek, ki je aajferže inspfriran z ofieijeiae Stra ni in ki se izraža zelo pesimistično o pred-stoiečem zasedanju Drijštva narodev. V Članku se izjavlja, da je Društvo narodev ogrožeBe, ker je Društvo po mnenju nekaterih držav institucija, ki ie na potu ambiei. jam teh držav. Jasno pa je, da se Društvo narodov leta 19J6 ne more več lahko oma? jati kakor v prvem leti} obstoja. Rušileem Društva narodov se ne bo pesreKio držati se v ezadju. Ako bodo enkrat vrgli krinko s sebe bo ve? vet videl njihovo vlogo. Fran ciia ni samo pripravljena braniti obstoj 0ru?
narodov, temveč tudi njen politični prestiž, ker ve, da je locarnski pogovor neločljivo vezan z obstojem Društva narodov. Ta dogovor pa zajamži varaost Francije in ta je ogrožena po sovražnikih Društva na-rodov. Siično stališče zavzemajo listi, zlasti »Figare«, ki pravi, da bi Evropa etitila hude posledice, ako bi se zrušilo Društvo narodov.
Berlin, ?8. avgusta s. Kat delegata Nemčije na drugem zasedanju Studijske komisi? ie ia reformacijo Sveta Društva nar-odov Sta nocoj odpotovala v Ženevo paslanik vo.n Iteseh in Bimisterijalni tainik Gau«.
Resen spor med Rusijo in Kitajsko
Predmet spora zopet vzhodnokitajska železnica. — Čangtsolin zaplenil sovjetsko brodovje. — Karaitan mora v treh dneh zapustiti Kitajsko,
Alukdefl, 28. avgust? d. Med maršalom Čangtsolinom iji sovjetsko vlado je zopet prišlo do hudega spora, ki se tiče vzhodno? kitajske železnice. Maršal tr-di namreč, da so si Rasi protizakonite polastili pristaniških naprav, ki so last kitajske vzhodne žel. in doslej še ne povrnili. Ker pogajanja z Moskvo niso dovedla do nobenega uspeha, je sedaj dal Čangtsolin zapleniti vse rusko bredovie Ha reki gungafi, desnem pritoku Amurja, ki je glavna prometna žila v Man?
žuriji,
Radi tega koraka Časgtsclraa se se odns* šaji med Rusije in Mandžurijo zelo poostrili Masdžurski maršal, ki ima sedai pa severnem Kitajskem največii vpliv, je Hkrati »nova pritisnil pa pekin»ko vjade zaradi ruike-ga poslanjka na Kitajskem. Zato Je kitajska vlada sporočila ruskemu poslaniku na Kitaj? skem, naj zapusti državo, in je za podatek v .Moskve dala le tri dni časa, da zapusti kitajsko ozemlje.
Protinacijonalna propaganda in slovenska duhovščina v Italiji
Profesor Giovanni Lorenzoni je obdelal zadnjič v listu «11 Resto del Čarlino«- naše učitelje, gedaj se je lotil duhovščine- V fieJ-gem članku navaja v glavnem to-le: Podrobna propaganda.
Podrobno propagandno delo vršijo lahke posamezni duhovniki v dveh različnih am-bijentih: v cerkvi s prifnice ali izpred oltarja, v pridigi ali pri krščanskem nauSu; izven eerkve na shodih, navidezno najne? ■iolžnej?ih, ali v posebnih pogovorih, kadar gre duhovnik obiskat njemu v duhovno varstvo poverjene družine ali če pride kak da-želan v župnišče pe svet al: pomoč. V cerkvi mora biti delo oprezno, prikrito in rafinj-rano. Tam se v resnici ne hujeka proti insti-. tueijam, ampak položaj se zasufe in skuSa se diskreditirati italijansko ljudstvo s tem, da se ga predstavlja priprostosti vernikov kot ljudstvo brezvercev in preklinjevaleev ter z general iziranjera kakega slučaja, ki se Je dogodil in ki služi v podporo trditvi, da so Italijani pokvarjeni in nepošteni. Privatne je. delo lahko bolj odkrito in direktno. Pri? like je dovolj, da se zanese pogovor pa po? litično polje in zabavlja na Italijo, vlado J« faSizem, ki so jih rešili pred noginora. Fiskalni pritisk, obračun beneških obveznic in padanje valut? služijo izb«rno za uvod h kržčanskemu nauku političnega značaja-Na® se ne posreči redno iaelediti hu.iskafs, ali včasih jih i?da deber de^elan ? iajavo: Tako. je rekel gospod župnik.
Ka diecezanskem zborovanje.
Pa imamo tudi direktne dekaze. Ka zbere vanju dieeeMRsVe«a sveta je eovoril neki slovenski duhovnik, bi biva stalno v Gorici in je eden tzjned voditeljev protinaeitenal? nejsa eibanja med duhovniki. Namesto da bi se bavil z verskimi stvsrmi. se ni straSil trditi, da je naejjonalna vlada v pogledu ajesrovih slovenskih sodeželanev izvrtila sramoten Čip in si je dovolil oster nredleg proti tešistnvski vladi. Kavzoči nadSkef ni imel poenama ali volje, odbiti ga, kakor bi bilo ume»tne in potrebne.
Preti vplivu italijanskih prireditev.
Kadar prirede italijanske oblasti aH fašisti kake slavnest oatrijotičnega snačaja Slovenci, sledi hitro a strani slaven, skih duhovnikov v enih krajih versko-Delili čna prireditev, kakor da se ima nevtralizirati ona malp gorečnost za italijanstvo, Ui io je dala italijanska dostojna ia resna slavnost z nagnjenjem do vlade in z vdanostjo do domovine.
Pjegadna petlefja.
Leta 1919. je »estavila »lovepska dutiov-ščina peticijo na Pve»o stoljco. v kateri »c zahteva ustanovitev nadšVofije za Jusoslove-ne 9 sedeiem v Gorici in uvedbo stiroslD-venskega jezika v službo božjo. Niso re pa podpisali vsi duhovniki in goriški nadškof, ki se ne šali v stvari cerkvene discipline, je pozvaJ b pokorščini svoje podjetne pastirje.
Centrala duhevike kulturne argaahacije
V Gorici ie cantrala duhovske kulturne organizacije. Tu ijjsa »edež generalni štab protiita]ij?rske propagandne armade. Voli-jo -ga možje, ki uživajo zaupanje nadškofijske burije. Organizacija je popolna. ohSu^n. vanja vredna in za vzgled si jo lahko vzamemo pri ustanovitvi morebitne preti organizacije. Povsem nedolžno ime <Mladika>. Po deželi ima 161 sekcij s približne 10-000 mladimi elapi obojega spoia. Preteklo leto je bilo 400 propagandnih predavanj. 2&fi predstav, ne glede na preceišnie št« vi in m-sebnih te?ajev. C-eslo društva je: Bog m narod! Pri predavanjih vpraša Lorenzoni:
ali so bila kulturna ali politična?
• • *
Prof- Lorenzoni proužava deielo in pile Sanke, ki se krijejo z intenrijami fašistovskega režima v Julijski ^Kraiipi- Pretiitali-jaaske propagande ni, pač pa je protislovenska propaganda, katera moti nase ijudstvo, ki se razmeram prUasroduje, kmejuje in se organizuje gospodarsko iu prosvetno, Kei pač hoče živeti! Fašistoiki Sanki o Primor-]U so zgrajena enako: prebivalstvo dobro, dostopno ukrepom ^ospodujočih Italijanov, samo inteligente treba odstraniti. Zn'o predvsem proč s slovenskim učiteljem in proč s slovenskim duhovnikom! Na učitelje j« padlo ie precej usodnih udareey. Sedaj »v ua vrsti duhovščina. Zbira se materijal. V »j sredstva, tudi najbolj zavržena, so dobra Kdo pa verjame to, da slika slovanski du hovnik v Italiji danes na prižnici italijanska ljudstvo sa brezversko. pokvarjeno ln nepošteno? Tudi prof. Lorenzoni n«, ali Vatikan bo po«in?*n »»ko, kakor piše on v svojem 51*aku ''n-ijjirja se velika borba proti *!o luhovičini. Nadškof ba moral odiii etri Uajijanaki pastir bi trde prijel sa
pravem mestu, Hakar bi se kmalu srulile vsa of^anizaeije, ld sicer Italijanom jako ijja-poniraio ali baš zato, ker so trdne in urejene, se morajo s sile podreti, da pade n? tja vsa gospodarska in prosvetna moč me'1 «.-drugorodci\. Ki dvoma, da be v boju proti slovenski duhovščini triumfiral fašizem tn razglašeno bo urbi et čorbi, da je ukročen julijski Jugosloven «per sempre> . . . Zgodovina nam priča 0 zatiraneih, ki so preživeli zatiralce z vsemi njihovimi zmagami in trivpnfi-
C&Ues
za SDravo:
04iu>šaji med Zedinjenimi drlavamj Jo Mehiko.
Wa8hiugten, §8. avgusta. L Katoliška jav? pe^t v Mehiki polaga	vse nado v za?
sedanje parlamenta, ki je sklican za 1. septembra. Ražunajo tudi, da od3tepi finančni minister Pani, ker ne soglaša s predsednikoni Callesom glede protikatoliških zakonov. Veliko pozornost je vzbudil članek v <Excel? »ierju* in <gl Universalu», ki je očividno. inspiriran in ki zagovarja vlado spričo bi»-nifeataeij visokega klera proti cerkvenim zakenom. Članek veli, da se morajo zakoni uporabiti, kadar je potrebno,da pa postaja? je elastični, kadar jih kaže razlagati širek;»-grudno, ne da bi ee kršil duh, »"katerim «0 navdahnjeni. I? tega se vidi, da sondira kabinet tla, ali »e ne bi dala do šefi sprava.
Washington, 51. avgusta. 1. Državni tajnik Kellogg je v prisotnosti ameriškega veleposlanika * Mehiki podal izjavo, v kateri <ie-man Ura vest, da namerava veiepoalaoik odstopiti, Ta izjava je poslediea dolgega ras? govora, M ga ie imel drlavpi tajnik t. veleposlanikom. Ocividne ipia ta izjava namen prepričati mehikansko vlado, da -washington-ski kabinet podpira zahteve veleposlanikove glede pritožb mnogih Američanov proti mehikanski vladi in tamošnjim oblastv-orr.. fplelno sodijo, da se bo ameriški diplomaciji posrečilo uveriti mehikanako vlado, da je treba gostovati lastninsko pravico tno? zemcev,
Kew Vork, 3g- avgusta. L Po vesteh iz Colime 90 politični nasprotniki nasilno spra? vili s poti paslanca PInedo z enim poslan^ cem-
Rudarji pripravljem za pogajanja
London, 2& avgusta- k- Zveza rudarjev objavlj8, da je pripravljen? pričeti pogaja«, nja o rudarskih mezdah, obenem pa po» vdarja ponovno, d? vrtrsja na načelu se* demurnega delovnika in pogodbe za oeloi kupno angleSko rudarstvo. Tajnik Cook je odšel na propagandno potovanje v Mids lands, kjer je na tiaače rudarjev jopet p ris čelo z delom. Izjavil je, da je odločno za to, da rudarji predložijo koačnoveljavno svoje predloge-
London, 28. avgusta, d- Več rudarskih voditeljev in nakaj fena delavcev je odpo=> tavalo v Rusijo, kjer ostanejo nekaj časa kot gostje sovjetske vlade. Upajo, da de» be gmotno podporo stavku joče rudifje na Angleškem-
Velika letalska nesreča pri Varaždinu
Vcraidiu, 28. avgusta, n Pred tremi Cm-vi je dospela na tukajinje letališče skupina aeropknov na vaje. Povaljaik »kutine, ka-petan. Miletič, je naletel na znano družino 111 je povabil gospo Mirkovičevo, soprogo lekarnarja iz ^oveg8 Sada, caj napravi z njim kratek polet, kar je gospa z veseljem sio-rila. Ko je bilo letalo nad Vinico, še je motor nenadoma vnel in aeiopbn ie treščil na tla. Kapetan Miletiž in gospa Mirkovieeva sta bila na mestu mrtva. Vest o tej nesreči ie vzbudila v Zagrebu veliko soialia, ker te "bil kapeUn Miletič tamkaj dobro zr.-m in je imel v Zagrebu tudj svojo zaročenko.
Nevihte in druge nesreče
Simls, 3S. avgusta, (brž.) Hudo deževje ja povzročilo, da s« je v rudokopu Birma odtrgala plast zemlje. Med žrtvami je 20 iartvib in 24 ranjenih. 70 stanovanj jc za» sutih.
Opal, 38. avgusta, (brž.) Tu jc razsajala huda nevihta in orkan s točo. Na vlak je padlo drevq ter razbilo vse šipe- Čiovejk-.h. žrtev ni bilo. Orkan je bil tako močan, da ie isruvsl celo drevesa. V elektrsrni Opel so je podrl odvodni drog in osrartil dva monterja-
Hamburg, 28. avgusta, (brž.) Danes do. poldne je bil promet v Državni banki po. polnoma prekinjen, ker so se odprle zatvor niee plin« in so morsli uradniki zbežati na eesto.
Naši
cmooooaocmoooc
cxixxrExixmxccaxixnxis □
Ferijalna kolonija ljubljanskega Kola jugoslovenskih sester v Omišlju na otoku Krku, kamor so naše požrtvovalne dame letos poslale najprej 65 deklic, pozneje pa 67 dečkov.
Slabotni in revni ljubljanski dečki vživajo dobrote solnca morja v ferijalni koloniji v Omišlju.
in
Iz delovanja mariborske JČ Lige
(Protest radi Tijardovičeve operete. — Ekskurzije na Češkoslovaško.)
Maribor, 28. avgusta.
Včeraj je imela mariborska Jugoslov. češkoslovaška liga važno sejo, na kateri so člani razpravljali o zelo delikatnih zadevah, ki jih je treba v interesu stvari javiti tudi širši javnosti. Tudi v Mariboru je vzbudila v slovanskih krogih splošno ogorčenje vest o novi opereti <Kraljica lopte» hrvatskega pisatelja Ive Tijardoviča, v kateri smeši v vlogi Mateja Prohaske brate Cehoslovake. Mariborska Jčliga se je s protestom pridružila ogorčenju, ki so ga iznesli že nekateri zagrebški časopisi in češkoslovaški konzul v Splitu, kjer se je prvič predstavljala ta žaljiva opereta. JČliga je sklenila poslati svoj protest notranjemu in zunanjemu ministru ter umetniškemu oddelku prosvetnega ministra, da se prepove nadaljno proizvajanje operete <Kraljice lopte», zlasti po naših gledališčih. Ker pa je ravno danes prispela iz Splita vest, da je medtem pisatelj Ti-jardovič že sam uvidel neumnost tozadevnega pasusa v opereti, je vlogo Prohaske medtem že primerno spremenil v osebo Mate Carare iz Splita. S tem je zadeva likvidirana in odpadejo tudi nadaljni protesti. Zelo pa je želeti, da se podobni neprijetni incidenti, ki bi mogli kaliti prijateljske odnošaje z bratsko Češkoslovaško, ne obnove več, naj-manje na morski obali, kjer imajo največ interesa, da se prijateljstvo s čehi
goji čim najintenzivnejše.
*
Druga zadeva na včerajšnji ligini seji ni bila nič manje delikatna. Ponovno se dogaja, da razni sebičneži namenoma ali lahkomiselno izrabljajo idealno delovanje slovanskih delavcev za medsebojno prijateljstvo in zbliževanje in s tem kale dobre odnošaje, ki so baš sedaj naši državi tako zelo potrebni na vse strani. Nedvomno je hotelo neko^ jugoslovensko društvo potovati na Češkoslovaško in se je obrnilo na JČligo v Prago, da jim olajša potovanje ter oskrbi razne udobnosti po Češki.
Praška liga je res z veseljem angažirala po več krajih občinske svete in druge korporacije za sprejem dragih bratov z juga in vse je bilo že lepo pripravljeno. Ko pa so končno naši ljudje prišli v Prago, so šele opazili, da nimajo denarja za nadaljno potovanje. Morali so se torej vrniti kar iz Prage, pa še od tam niso imeli dovolj sredstev za vrnitev, tako da jih je morala podpreti liga in brzojavno raznim občinskim svetom tik pred najavljenim prihodom odpovedati Jugoslovene.
Mariborska liga je to postopanje jugoslovenskega društva odločno obsodila in prišla do zaključka, da je treba podobne ekspedicije v bodoče preprečiti in se bodo vsled tega nadalje naše in češke lige poprej sporazumele, ali bedo kak podoben izlet odobrile in šele tedaj priskočile na pomoč. Vsako društvo bo moralo imeti poprej priporočilo domače lige, predno se bo obrnilo na ligo v drugi bratski državi.
Pri tej seji se je nadalje poročalo, da prihajajo tudi k mariborski ligi in raznim odbornikom dan na dan ljudje, ki bi radi na Češko, pa jim je baje «pravkar zmanjkalo denarja*, ki bi ga naj darovala ali »posodila® liga. Odbor je sklenil. da podobnih parasitov javnega delovanja v nobenem slučaju ne bo podpiral.
Naši onstran oceana
Chlcago, sredi avgusta Jugosloven češkoslovaški konzul.
V	Galvestoau, Teksas, je bil imenovan za češkoslovaškega konzula Hrvat Kuzma L. Jakovič. Pod njegov delokrog spada 5 južnih drŽav ameriške Unije Jakovič je lastnik Texas Consumer družbe, ki Je ena največjih tvornic kavtaih in drugih izdelkov. Kot tak je precej vpliven in ga je zato češka vlada imenovala konzulom. V dotičnih petih državah je okoli pol milijona Cehov, med njimi samo v Teksasu 175 tisoč.
Umorjen radi 25 centov.
V	naselbini Duquesne, Pa, je Hrvata Št. Jeliča ustrelil neki tujec, ker mu ni hotel dati 25 centov. Tujec se mu je približal in ga prosil, da mu da »kvoder«. Ker se pa -Telič ni zmenil za piosečega, je to slednjega tako raztogotilo, da je potegnil samokres m ga ustrelil. Jelič je bil takoj mrtev. Ubijalec je pobegnil.
Dva Slovenca zadeta pri trčenju avtomobilov.
V	Clevelandu sta bila pri avtomobilski koliziji hudo prizadeta rojaka Louis Lach in A. Prijatelj. Lach, ki je vozil avtomobil, je prehitro zavil na vogalu in tako je prišlo do trčenja z drugim avtom. Lach je bil aretiran radi brezbrižnosti pri vožnji, A. prijatelj pa ima polomljena rebra. Neka ženska z drugega avta si je prebila loban!« f*-	hi'~	romanje po-
škodbe. — V Clevelandu je bil dalje težko poškodovan od avtomobila rojak Math Križman. Ravno je popravljal ob cesti svoj avto, ko je mimo privozil drugi in ga podrl na tla. Dobil je resne poškodbe.
Ljubezenska tragedija.
V Madisonu, Illinois, je očividno radi ljubosumnosti prišlo do žalostne tragedije. V Miheličevi hiši je sedela domača hči z nekim mladeničem, njena mati pa je ležala na postelji, da se odpočije. Skupno so se razgovarjali, ko je nekdo potrkal na vrata in vstopil je John Majetič, ki je takoj po vstopu potegnil samokres iz žepa. Oddal je na dekle, svojo zaročenko, dva strela. Mladenič pa je bil zelo zmeden, zato je samo en strel zadel v levo ramo. Mati je skočila s postelje, da pomaga hčeri, a v tem se je Majetič zaokrenil in oddal še nanjo dva strela, katerih eden jo je zadel v leva prsa in šel pri levih plečih ven drugi pa jo je zadel v prst.
Nastala je velika zmešnjava. Materi je prišlo pri tem na misel, da ji Majetič hoče ubiti moža. Planila je k njemu in ga hotela zadržati. Odpahnil jo je in odprl vrata v sosednje sobe, v roki pa je držal sa mokres, da takoj ustreli gospodarja. Mož pa je že stal pripravljen; v hipu je napadalcu izbil iz roke samokres. Spopadla sta se, a gospodar Ignac Mihelič ga je kmalu užugal, ga vrgel na tla in šel pomagat hčeri in ženi, katerih vendar ni bila nobena smrtnonevarno ranjena. Napadalec je utekel.
Smrtna kosa.
Antonija Zupančič, rojena Vovk, stara 32 let, je umrla v Clevelandu. Ravno tam je umrl 80 let star hrvaški prisetaik John Rušnov. — V Armi, Kansas, je podlegel rojak John Govekar. Rosie Medved pa na Chisholmu, Minesota. Nikolaj Meznerlč je umrl v Winnsboru, La., Louis Pire, star 34 let, lz vasi Kompolie, pri Dobrepolju na Dolenjskem, In Louis Kochevar jr., star 17 let, sta umrla v Clevelandu. — Slovenke Johana Hoffmam, Anna Brate ln Ma-ry Gorišek so umrle v La Sallu, Illinois.
Obletnica bitke pri Mohaču
Danes pred štiristo leti (dne 29. avgusta 1526.) se je vršila zgodovinsko zelo važna bitka pri Mohaču. Nasproti so si stale čete Ludovika II. in vojska sultana Solimana II. Boj je bil zelo srdit, izgube na obeh straneh pa izredno velike, krvave in težke.
Kakšen je bil ta boj, nam prav nazorno predočuje število padlih vojakov. Na madžarski strani je obležalo 24 tisoč mrličev. Podlegel je tudi Ludvik II.. kateremu so pozneje postavili spominsko kapelico. Izid bitke je bil za Madžarsko naravnost katastrofalen: samostojnost Madžarov je bila ž njim pokopana. Šele 1. 1687. se je pogreška popravila s krvavo bitko med vojvodo Lotarinškim in dednim nasprotnikom Madžarov. Turki so tedaj izgubili 16 tisoč mož. S tem porazom je bilo za vedno konec turške nadvlade v ogrskih deželah. Bitka pri Mohaču je tudi za nas važna, posebno radi usode južnih dežel, ki so bile tedaj sestavni del Ogrske. Šele izid svetovne vojne je te dežele prinesel v naročje Jugoslaviji.
,Umirajoči narod'
Pivi vel ki „Fanomet" film sezije 26/27 Pr;r! ^	M,.?	Pride?
Frizer iz mestnega kopališča na L i . t.
Skupina otrok v mestnem kopališču na Ljubljanici
Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9., v ponedeljek ob 4 , pol 6., pol 8. in 9. Prvič v Ljubljani!	Ni repriza!	Popolnoma novo!
Film je bil pred par meseci izde'an!
BISCOT
prvak evropskih komičariev v kolosalni smehapolni burki ,,Ponarejevalec frankov"
□	Višek aktualna butka z originalno pariško atiakcjo „RevUIJa nage lepote".
□	Zabavno!	Smešno!	Senzacionalno!	Zanimivo! § Mladini vstop pit povedan ! u
§ Kino »Ljubljanski dvor". Naimoderne.ši in najboljši kino v Ljubljani, lel. 730 g g	Opozarjajo Vas na naš brezkonkutenčni orkester v Ljubljani.	g
□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CDaDmnnnamnrEca
Največ;!, nalncve ši in zadnji
f Rudolfo Valentine
veleKIm m. m S —M ^
„COBRA" PP§CX@
v kino
Ljubljanski dvor" Telefon štev. 730.
Jugoslovenski šahovski turnir v Ljubljani
Match za jugoslovenski mojstrski naslov. S+li Kalabar tn!če v prvi partiji Kosto Rožiča
Včeraj je pričel med zmagovalcema v turnirju A in B, Sadi Kalabarjem iz Varaždi-na in Kosto Rožičem iz Zagreba, match za Jugoslovenski mojstrski naslov. Odločita dve dobljeni partiji, remiji ne štejejo. V slučaju neodločnega izida razsodi velemojster dr. Milan Vidmar. Vendar pa ima tudi premagalec pravico do sodelovanja na mojstrskem turaiTju za prvenstvo v Jugoslaviji, ki se bo vršil najbrže že koncem oktobra in se ga bodo udeležili vsi naši mojstri in tudi velemojster dr. Vidmar.
Včeraj je v prvi partiji v krasnem stilu že po 25. potezah premagal Sadi Kalabar Kosto Rožiča. Boj je bil kratek, a zelo oster in so številni navzoči gledalci z napetostjo zasledovali razvoj igre. Danes popoldne se spopadeta zmagovalca v drugič.
V naslednjem prinašamo potek včerajšnje Igre:
KRALJEV FIANKETO. Beli: Sadi Kalabar. Čnii: Kosta Rožič.
1.	e2—e4	g7—g6
2.	c2—c4	Lf8—g7
3.	Sbl—c3	d7—d6
4.	e2—e4	Sb8—c6
5.	Lcl—e3	Sg8—f6
6.	Lfl—e2	0—0
7.	h2—ti3	Sf6—eS
8.	d4—do	Sc6—b8
9.	Sgl—13	f7—f5 10. e4—io: LcS—15
11. d4	Lf5—d7
12. .4	c7—c5
13 L , - -ČT:	Dd8—d?:
14. i-c-.—e >	Tf8—f7
15. Sc3—e4	b7—b5
16. Ddl—e2	b5—c4:
17. De2—c4:	Dd7—c8
18. 0-0	Sb8—d7
19. Se4—go	Ti7—io
20. Se6—g7:	Se8—g7:
21. Dc4—h4	Sd7—f6
22. Le3—d2	Tfo—d5:
23. Ld2—c3	Sg7—f5
24. Dh4—c4	e7—eo1)
25. Sgo—e4!	črni odneha.
»JUTROVE NAGRADE«.
V včerajšnjem besedilu o razdelitvi »Jut-rovih« specijalnih nagrad se nam je vrinila pcmota. Prva in druga nagrada (500+300 Din) za najlepše partije je bila ex aequo priznana Vsevolodu Agapjejevu iz Zagreba za njegovo partijo proti Vasji Pircu iz Maribora, ter Ludrnilu Furlaniju iz Ljubljane za njegovo igro proti Ad. Vogelniku iz Ljubljane, tretja (200 Din) pa dr. Lavu Sin-gerju za njegovo partijo proti Gjorgju Po-ljakovu iz Beograda.
Takoj odločujoča napaka. Pa tudi Sf4—d4 bržčas na zadošča. Beli ima nad-mečno pozicijo.
Zmagovalci na jugoslovenskem glavnem šahovskem turnirju v
Ljubljani
Spredaj: Kosta Rožič iz Zagreba (levu; z. .ag.jvalcc v turnirju B, na desni Sadi Kas labar, zmagovalec na turnirju A. Sedaj se bije med njima boj za jugoslovenski moj« strski naslov. — Stoje od leve proti desni: Mladi Zdenko Rupnik iz Ljubljane in An« drija Riesl iz Vubovara, ki sta si delila v turnirju A z enakim številom točk II. in III. nagrado. Tretji je Ludmil Furlani iz Ljubljane, ki si je priboril v turnirju B dru* go nagrado in obenem skupno z Vsevolod^m Agapjejevom iz Zagreba ex aequo pr« vo in drugo «Jutrovo-» specijalno nagrado za najlepše partije na turnirju.
Malarija v naši državi
Poletna vročina, ki se je pri nas pravkar pričela pojavljati, izvablja v zračne višine cele roje komarjev, med katerimi je mnogo takih, ki prenašajo nalezljive bolezni. Od pikov tega mrčesa obolevajo ljudje večinoma na malariji. Ta groznica, ki povzroča zelo mučno stanje in navdaja bolnika z neskončno dolgo, čestokrat leta in leta trajajočo medlobo, zahteva pri nas naravnost bajeslovno število bolnikov. Iz statistik ministra za narodno zdravje je razvidno, da je malarija v Jugoslaviji najbolj razširjena bolezen in da muči vsako leto dvanajsti del celokupnega našega prebivalstva — en milijon ljudi.
Naravno je, da je država dolžna to bolezen pobijati. Novi proračun določa deset milijonov dinarjev za akcijo proti malariji. Poleg tega ima ministrstvo za narodno zdravje na razpolago še tri milijone dinarjev za ustanovitev zavoda, kateremu je svrha pobijanje t-ropičnih bolezni. Malarija razsaja pri nas najčešče v Dalmaciji, Črni gori, Južni Srbiji in Bosni ter na otoku Krku, Rabu in Pasu. V vseh teh krajih se nahajajo posebni instituti za pobijanje malarije. V Kraljeviči, na Cetinju, v Mostaru In Tuzli pa imamo prave bakterijološke postaje. Vse te ustanove razvijajo živahno propagando proti malariji. Poslužujejo se v ta namen filmov in predavanj ter imajo v Trogiru celo propagandistično šolo.
Naravoslovci poznajo 145 vrst različnih komarjev, od katerih se nahaja v Evropi' 18 vrst, na ozemlju naše države pa 3 vrste in nekaj podvrst te golazni. Komarji anapheles macuHrenis obiskujejo stanovanja najrajše ponoči, ko je vse temno. Druga vrsta nas nadleguje na izprehodih, kjer
čaka na svoje žrtve v drevoredih parkov, na morskem nabrežju ali na cesti. Tretja vrsta, phlebotomus papatasii, je posebno številno zastopana v Skoplju, toda so se udomačili tudi že v Beogradu.
Komarji med jutrom za hlada počivajo in stopijo v akcijo šele, ko se razgrele zemlja do 16 stopinj. Sobni komarji pa se
Eudollo Valentino
t svoji vlogi kot orMIadi Maharadža*.
najrajše zatekajo v mračne, neprezračene izbe, kjer je zidovje počrnelo. Švede scv-be z velikimi okni, skozi katera prodira v prostore svetloba, jim ne ugajajo ter se držijo daleč od njih.
Da se ubranimo malarije, maramo v prvi vrsti skrbeti za svetlo, zračno in čisto stanovanje. Dobro obrambno sredstvo proti komarjem je antimustična krema ali olje. Obe sredstvi dobimo v lekarni
Drugi del borbe proti malariji pripada državi, oziroma ministrstvu za narodno zdravje. Akcija, ki se je do sedaj pod-vzela v tej smeri, že rodi dobre uspehe. Zlasti so se obnesli poskusi z aklimatizaci-jo gotovih vrst rib, ki so doma na ameriški obali in ki s pravo požrešmostjo uničujejo komarje in njih zalego. S temi ribami, pod imenom fundulus, se je tud' v Španiji prekrasno obnesel boj proti mala-rični groznlci. Strastni sovražniki malarič-nih komarjev so dalje tri vrste vodnih stenic, ki se hranijo z jajci komarjev. To je torej biološki način pobijanja malarije. Poleg tega načina imamo še dva načina, botaničnega in kemičnega. Botanični način pobijanja malarije obstoja v nasajanju drevesa sukalitus, ki je pokazalo izvrstne uspehe v Avstraliji in Italiji. Kemični način pobijanja malarije pa obstoji v polivanju petroleja in nafte. Strupeni plim, ki izhajajo iz tega, uničujejo gnezda komarjev, k: se nahajajo na površini vode, ker pod vodo ne morejo dihati.
Pri nas, na zapadu države, Tialariia sicer ni razširjena, toda ni tudi neznana Ker pa mnogo naših fantov služi pri vojakih v krajih Južne Srbije in drugod, kjer je malarija udomačena, je dobro, da se seznanimo s to boleznijo ter da poznam-i uspešne načine njenega pobijanja. S tem borno pomagal' malarijo, ki se ne da kar enostavno odpraviti, vsaj omejiti.
Martuljek
Martuljek . . 2e samo ime ti je nekaj čudnega, svetega in nehote so ti misli daleč v sivi davnini, ko je stopil v dolino naš prvi človek in krstil divji svet z imenom, njegovemu srcu dragim ali sovražnim. Morda ga je posvetil nam neznanemu bogu; morda je bila mladenka, ki je vtisnila kraju ime svojega mladca, pod sovražno sekiro na polju slave izkrvavelega. Duh romantike, čar poezije veje nad vsem krajem; tisoč pravljic ti šepeče iz pritajenih kotov, in poslušaš in v srcu ti je tako čudno. da bi se jokal in smejal obenem.
Od postajališča, pol ure pešhoda od Kranjske gore, se vzpne pot takoj v hrib. Pot vodi skozi smrekov gozd po tratinah, ki so gosto posejane z rdečimi močnicami; nekoliko strma je v početku, a ni naporna, ker zložno hodiš po prijetni senci. Tu in tam dospeš na ozko goličavo in se ozreš v dolino pod seboj. Tesno se stiska tam doli vas Rute k savskemu brodu, onkraj katerega strme vate gole, od solnca sibio ožarjene pečine pod Srednjim vrhom. Vas pa sanja med drevjem in solnčniml žarki in živega glasu ni iz nje, kakor da je izumrla sredi žgoče vročine.
Cez pol ure pa Je že konec strme poti. Višina se nagne tu proti globokemu jarku. Tam doli hrumi in šumi nevidni potok Martuljek, ki se nc njem imenuje ves kraj. Pot Je kameni ta in senčnata teT ravna, da lepše ne moreš misliti. Pred tabo se razgrinjajo prostorne trate, posute z močni-caml in Srnicami in so preprežene z živimi, mrzlimi vrelci Tu In tam skala, ki je pa pokrita s temno rdečim ravšjem, s če-gar vonjem Je nasičeno vse ozračje naokrog. Pod tabo bobni nekaj silnega in se d zdi, da se potresa zemlja. Globoko doli na levi strani je prvi Martuljkov slap, ki ga pa očem zakrivajo stoletne, košate bukve. In greš vedno dalje ob Jarku, a divjega gorskega potoka ne vidiš nikjer. Pot te vodi mimo gospodarske koče in lepo urejenega nasada, kjer se gojč drobčkane gozdne mladike in sadike. Od tu pa zavije pot v strmino, ki pa ni dolga in naporna. Razcepi se hipoma v dve stezi, kojih prva te povede za Ak tik do navpičnih sten Pol-dna (2592 m) in Široke peži (2429 m); a druga krene pod bukovjem naravnost proti Martuljkovemu jarku. B izu ti je že votlo bobnenje in bučanje; silen hlad veje iz jarka, da te prične stresati mraz. Pot zavije navzdol in hipoma stojiš na skalnati goličavi In vidiš vodo, ki se divje zaganja preko visokih, gladko oblizanih skaL Nad jarkom se pa vzpenja položna strmina, pobia duplin in votlin ter skritih brlogov, kjer Je še pred dobrimi petdesetimi leti domoval zadnji medved. Preko vode Je razpeta ozka, a varna brv, onkraj pa stopiš na gladko skalo, ki je spolzka zaradi pen, ki jih brizga nanjo razdivjana voda. Hrumenje in bobnenje sta tu tako silna, da skoro ne slišiš lastnega glasu, pa če še tako vpiješ. A slap d je še vedao skrit za skalovjem in samo na enem mestu vidiš ogromen curek, ki se zaganja od nekod iz strašne višine. Od vsepovsod se usipajo nate debele kaplje, da se ti zdi, kakor da stojiš sredi gostega naliva, ki so ga usuli oblaki nate.
Preko gladke skale prideš do ozke, navpične poči, visoke do trideset metrov, a zavarovane z močnimi klini in debelo žico. Brez nevarnosti se popenjaš navzgor in si čez nekaj minut na vrhu. Pa stojiš tik pred najveličastnejšim slapom, ki ga lepšega in romantične)šega ne premorejo naše planine. Voda sicer ne pada prosto z višine, ampak se vali po navpičnem žlebu sto in sto metrov globoko. Skrivna bojazen ti stiska srce, ko stojiš pod silno steno, ki se trese nad tabo, a se tresejo sunkoma tudi tla pod tabo. Zdi se ti, da se zdaj pa zdaj odkruši to neznansko skalovje in se zavali s tabo vred v globoko dolino. Velikanrka množina vode bruha neprestano z nevidne višine in vrši in bobni in se peni krog tebe v strašnem srdu, pa poizkuša, da bi v trenotku razjedla in raz-grizla začrnelo skalovje, ki jI z divjim krohotom kljubuje že tisočletja.
Leden mraz piha neprijazno iz skalnatega korita, da ga ne prenoseš in se umakneš
po klinih navzdol, od koder si bil prišel.
Da pa d ne bo sestop preveč enoličen, kreni nazaj grede ob gozdarski koči preko potoka Tam stoj! varen most in pot te privede v Jasene, na lepe senožeti, ki se raztezajo bohotno nad Martuljkovim jarkom. Dasi je trava že pokošena, vendar se razgrinja nad vsem krajem prijeten vonj vseh mogočih rož, ki cveto nevidne med grmovjem in skritimi brežuljki Smrtna tihota te spremlja povsod, ki jo moti le komaj slišno bobnenje Martuljka, divjajo-čega med skalami nekje tam za stoletnimi hojami Visoko nad tabo se belijo ostri vrhovi snežnikov, med njimi najvidnejši in najlepši strmi Špik (2472 m), ki se dviga naravnost v nebo kakor ogromna, od gigantov z navečjo umetnostjo postavljena piramida.
Predno prideš v dolino, imaš priliko, da v malem poigraš vlogo turista. Zakaj hipoma stojiš na višini, ki vodi po njej pot med strmimi skalami V prvem trenotku te sicer nekoliko zazebe, ker se ti je pokazalo vse tako nepričakovana Toda malo plezaš med skalami ln se dvakrat ali trikrat za-sučeš; palico močno zastaviš, pa se bliskovito podrsaš po gručevju. In si že doli ob Martuljku kraj enostavnih, nerodno zidanih kmetskih mlinov, ki jeseni pojo v divji gorski svet vesele in skrivnostne pesmi. Kreneš če/ leseni most in si čez četrt ure v Rutah in opoldne že v Kranjski gori pri bogatem, tečnem kosilu. Zadovoljen si in vesel, da nisi izgubil brez potrebe dneva, pa si privoščiš od vese'ja dve ali tri merice, če si pri denarcih. Pravijo, da je pri Slavcu kapljica dobra; no, če bi pa ne bila, ti jo stokrat poslajša naša Ivanka s svojim najslajšim nasmehom. In boš še bolj zadovoljen . . Jos. Vandot
Opozorilo delodajalcem
Kljub ponovnim pozivom, se često po« navija, da delodajalci ne prijavljajo pravil« no niti pravočasno svojih nameščencev v zavarovanje. Vsled tega mora okrožni urad za zavarovanje delavcev po določilih zako» na o zavarovanju delavcev regresirati v šte vilnih primerih obolelim, pa nepravilno pri« javljenim zavarovancem, izplačane dajat« ve. Regresni slučaji povzročajo uradu zato mnogo dela, v zakonu o zavarovanju de« lavcev normirane sankcije, delodajalcem, ki ne izpolnjujejo prijavnih dolžnosti po zakonu, pa velike stroške.
Zato opozarjamo delodajalce ponovno na besedilo § 11 zakona o zavarovanju de« lavcev, ki se glasi:
«Oni delodajalec, ki v določenem roku ne predloži ali predloži neresnično prijavo, mora uradu za zavarovanje delavcev plača« ti brez pravice do odtegljaja od nameščen« cev:
1.)	Prispevke, ki so dospeli od dne, ko so nameščenci vstopili v obrat, do dne, ko dejanski predloži prijavo, ali če bi pre« stalo delovno razmerje prej, dokler je tra« jalo delovno razmerje.
2.)	Denarne podpore in zdravilne stro« ške, ki so nastali vsled bolezni zavarovan« ca, ki ni prijavljen v zakonitem roku, in sicer za bolezen, ki je nastala, preden se je učinila prijava, ali najkasneje 8 dni po izvršeni zakasneli prijavi.
3.)	Škodo, ki se je povpročila, ker se ni prijavila izprememba v delovnem razmer« ju ali ker se je učinila neresnična prijava.
4.)	Stroške postopka.
Za plačilo odškodnin po odredbah tega paragrafa izdaja plačilni nalog okrožni urad za zavarovanje delavcev, zoper kate« rega se sme prijaviti pritožba v 8 dneh po vročitvi Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev, zoper odločbo Osrednjega ura« da pa v istem roku na ministra za socijal« no politiko.
Ako delodajalec opusti odjavo v zakon nitem roku, mora poravnati prispevke v celoti, dokler se odjava dejansko ne pred« loži.»
Pripominjamo, da mora okrožni urad za zavarovanje delavcev brezpogojno izvesti regresno postopanje v vsakem primeru, ko nameščenčeva prijava ne odgovarja zako« nu. Vrhu tega pa bo urad odslej v vsakem takem primeru zahteval tudi po § 195. ZZD kaznovanje onega delodajalca, ki ne bo v redu vršil svojih prijavnih dolžnosti.
Velika defravdacija na mariborski kolodvorski pošti
Maribor. 23 avgusta
Včeraj zvečer je bila odkrita na kolodvorski pošti velika poneverba. Poštni sluga Šušter je poneveril skoro četrt milijona dinarjev v gotovini in vreJ"ostni;ah.
Policiji se je že dalj časa zdelo sumljivo, da poštni uslužbenec šušter pop^a po raznih gostilnah. Včeraj zvečer je radi tega napravila na stanovanju osum'jenca hišno preiskavo, ker se Je tudi doznalo, da Šušter zadnje čase mnogo manipulira po raznih gostilnah z velikimi bankovci. Na stanovanju so našli v kovčku velik) platneno vrečo, na kateri je bil naslov češke banke Allgemelner Bankverein z Prage. Vreča je bila naslovljena na Narodno banko v Zagrebu. V njej Je bilo za 125.484 Din vrednostnic. Poleg nje pa Je bilo še veliko pismo, v katerem Je bilo 99 bankovcev po 1000 Din, 112 po 100 Din in nekaj kovanega drobiža. Ker Šušterja ni bilo doma, so odšli tajni agenti mariborske policije na zasledovanje, da doznajo, odkod ta denar.
Ob 23. uri je opazil na nekem vozu neki agent osumljenca, ki se Je vozil v družbi dveh prijateljev iz Studenc po Tattenbaoho-vi ulici. Detektiv je stekel za vozom ta na Meljski cesti na dvorišču Šušterjevega stanovanja aretiral s pomočjo stražnika vse tji prijatelje in jih odvedel v policijske zapore. Ker so bili vsi trije totalno pijani, jih ni bilo mogoče takoj zaslišati.
Kako Je prišel aretirani Šušter do tega denarja, še ni ugotovljeno. Obstojajo dve možnosti. Bodisi, da je denar oziroma vre-
čo pridržal kot tranzitno pošiljko, ali pa jo je ukradel iz poštne amhulance.
Šušter je doma i/ Koroške in Je bil kot invalid nastavljen pri mariborski pošti kot sluga.
Pred očmi tovarišev kroglo v glavo
Ljubljana, 28. avgusta.
Po Ljubljani se je včeraj že zgodaj raz« nesla vest, da si je neki prikupen mlade« ni£>blondin končal svoje življenje v veseli družbi. Naravno, da so se nanizali na ta dogodek fantastični komentarji, osredoto* čeni na nesrečno ljubezen.
V zgodnjih jutranjih urah, ko je solnce že zlatilo našo prestolico, je sedela v ne« kem lokalu v Kolodvorski ulici družba sed« mih mladeničev in ena gospodična. Bila je veselo razpoložena, samo 191etni mladenič blondin je nekam resno in zamišljeno zrl predse in njegove misli so begale daleč tja v prostranstvo. Poleg njega je sedela šivilja Urška iz Hrenove ulice na eni stra« ni in na drugi neki njegov znanec. Urška, vesela in prikupljiva, ga je začela spraše« vati, zakaj je tako žalosten. Mladenič je, ne da bi ga kdo opazil, okrog 4.30 poteg« nil skrivaj iz žepa samokres, ga nastavil na sence ter si pognal kroglo v možgane. Krogla je prodrla možgane spredaj in šla pri drugem sencu ven ter padla na tla. Ostri pok je sicer razburil v lokalu se na« hajajočo družbo, toda oddaljenejši gostje so mislili, da se kdo šali in sc zato dalje trenotno niso zmenili za dogodek. Ko se je mladenič nagnil na soseda, katerega je po rokavu s krvjo oškropil, so postali nanj pozorni. Kmalu se je mladenič zgrudil ne« zavesten na tla, ki jih je pordečila kri, Ii« joča iz rane na sencih. Na mesto poklicani službujoči stražnik Zore je ukrenil, da so mladeniča, kateri je bil še vedno pri živ« ljenju, ob 5.35 pripeljali v splošno bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč.
Kaj je mladeniča gnalo v smrt, ni točno dognano, ker se sam bori v bolnici s smrt« jo in ne more govoriti. Nesrečni mladi sa« momorilec je pekovski pomočnik Josip Po« deržaj, rojen leta 1908. na Studcncu pri Igu. Že v zgodnji mladosti je okusil gren« kobe življenja in zapuščenosti. V nežni mladosti je bil sicer pod strogim nadzor« stvom očetovim, manjkala pa mu je nežna ljubezen prave in dobre matere, kajti ta mu je umrla in jo je nadomestovala ma« Čeha, ki malega Jožeta ni kdovekaj rada gledala. Zato je mali Jože moral že zgo« daj v svet; najprej so ga dali za hlapčka na bokavški grad. Tu je bil nekaj časa. Pozneje je prišel v Ljubljano, kjer ga je sprejel pekovski mojster I. Terček na Bre» gu za vajenca. Učil se je pri njem tri leta in nato je ostal še eno leto pri njem kot pomočnik, na kar je pred nekaj tedni za« pustil svojega mojstra. Prikupni, nekoliko sentimentalni Jože, je začel ljubiti ženske. Imel je vse polno ljubic. Zadnji čas je mno go pohajal po raznih lokalih, pil je sicer malo, toda vedno ie nekaj premišljaj.
Še pred dnevi je srečal svojega stanov« skega tovariša ter mu ves ogorčen začel pripovedovati: »Kaj naj storim? Povabil bom vse punce pod Rožnik k Čadu. Tam jih bom pa začel streljati!®... Ni izvršil svojega namena, pač pa je posegel po sa« mokresu, da sam sebi prestriže nit življe« nja.
Pestra ljubljanska kronika
Usoda invalida. — Cigan. — Dekleta ulice in homoseksualci
Policijska kronika je navadno suhopar« na, navaja in našteva dogodke kriminali« stičnega značaja v uradno kratkem in mrt« vem slogu. Včerajšnja kronika pa je bele« žila precej živahne in raznovrstne dogod« ke, ki so se odigravali na ulici in v pred« mestju.
Pasantje mimo pošte so v četrtek opa« zovali, kako je mlad varnostni organ pe« ljal neko priletno ženo, držeč jo z eno ro» ko, v drugi pa pendrek. Na Marijinem tr» gu je bila revna žena Neža Č. prijeta ra« di beračenja. Je žena invalida, ki ima eno nogo odrezano, in mati nedoietnega otroka. Varnostni organ je peljal ženo na policijo, mož z detetom pa je ženo spremljal. Pred glavno pošto se je dogodil incident, ki bo gotovo še imel posledice. 2eno so pozneje spustili na svobodo.
Po ljubljanski okolici se klatijo cigani in bivakirajo v okoličanskih gozdovih. Po. licija je prijela cigana Mate Hudoroviča ra» di splošnega suma. Preskrbeli so mu sta« novanje na sodišču, ker so cigani Hudo« roviči prijatelji tuje lastnine.
V zadnjem času je opažati, da se spolne bolezni v Ljubljani zelo množe in da ima policija kot sanitarna oblast mnogo posla z venerično okuženimi ženskami. Marija B. je bila aretirana radi spolne bolezni in so Jo oddali v bolnico. Na eni strani spolne bolezni, na drugi strani pa perverzneži, ki iščejo svoje žrtve. Zadnji čas mnogo go«
Med naiboliie zgodovinske povesti
šteemo Budalov
Križev pot Petra Kupljenika.
?ovest t« godi v protestantski dob na Slovenskem.
ena »roš. 17"—. ni. V— ooStuhu Naročo st •
Knjigami Tiskovne zadreg i" Linbiiani.
vore o novi aferi homoseksualcev. V četr« tek sta bila prijeta dv» «človeka» Tone B. in Vinko M. radi zapeljevanja k homosek« sualnosti. Tajna prostitucija v Ljubljani zelo cvete. V četrtek so pripeljali na poli« cijo Amalijo K., znano ženščino, ki je strastno udana tajni prostituciji. Radi hu« dodelstva tatvine pa so prijeli Rozo Po« ravne in jo izročili sodišču.
Pred sodniki
<Gospodje sodniki! Ta-le Jaka ima tako ženo, ki vse odnese, kar ni z žeblji pribito Tam pri nas na Vrhniki pod mostom smo se učili v deveti šoli, da moramo biti pravični, a ta pozabljiva Jakobova Mreta je vse peza-bila in dela ravno nasprotno. Kar na lepem mi je zadnjič ukradla rjuho tn jo nesla cwv mov. Ker se bojim sodnije kot živega cgnja. sera si svoje mislila in molčala. Mr*ta je mojo rjuho prešila z drugim sukancem in io sušila na solncu. Ker sem vedno nanjo oprezala, sem jo takoj videla in jo rvlnesla Mreta pa me je šla t zna nit Pred gospodom qjecirkom> sem dobila 24 ur, a ona, ki je kradla, je oproščena; saj ie nlen mož pričal zanjo!» _ Predseimk je urebral rrržniško poročilo, ki pravi, Ha je "»bsojena Franca res poštena ženska. Mreta pa vsa zamrežena z raznimi zvijačami in »atljlva. Pa je bila oproščena tudi Franca, saj ni r.,tela krasti, rjuho je le vzela, ker je bila prepričana, da je njena.
•
Pepca iz Mlačeva ie brez denarja in obleke, a njena mati Mica ima dovolj obleči. Pepca je prosila mater, naj ii kaj da, a starka jo je zavrnila, naj ji napravi obleko *dedeo, saj Je vendar poročena. Pepca je molčala. Nekega dne pa je prišla spet k materi, ki pa je ni našla doma Zato smuk v Skrinjo in vzela je nnjlopSo obleko. A kaj pomaga? Mati jo je naznanila, orožnik je preiskal njeno pisano Skrinjo in n<>šel materino obleko. Pri sodnij-' pa mali ni hotela
pričati zoper hčer in Pepca je ušla kazni.
•
Lipetu je zmanjkalo denarja za praznike. Spletal je lepe koSke, ki so čepeli tu in tam po sobi in ga vabili, naj jih naprti tn proda. Pa se ie spomnil hudega možakarla od davkarije, ki je preštel vse koške in Jfb zarubil ter Lipetu požueal. nai ne napravi neumnosti, kakor jo je enkrat že in naj no proda zarublienesa blatra Pa Je zmagalo noželienle po šunki in Lipe je odnesel vseh net koškov v Liubliano in iih prodal ter si kupil lepo prekaieno pleče. Tedaj ie pa potrkal na vrata, ko se je Lipe komaj vrnil na Tžansko. strogi ^Vsekutor. pogledal moža izn«v! očal. vt»r»šal, kie so koši In ker JJh ni bilo. da bi jih prodal na dražbi. Je zapisal v tisti protokol Lipeta in oddal protokl sodniii. Ubogi Line bo pa zdaj moral plačati 150 Din globe in Sunka rau bo slabo teknila, je dejal, ko je skrušen odhajal tz sodišča.
•
Delavec Jaka iz Gabrja je silil pred sodnika svojega gluhonemega sina Tilna, ki je mahal z rokami in hotel nekaj oovedatt, pa ni mosrel. Pa je začel Jaka: cNo, le izrraSaJ-te ea, k?ko (e bilo I Ta-le Tilen. moj in moje rainke Šnele zakonski sin, je hotel na vsak način postati dober ibii tat in lovil je ribe z zakrivlieno buciko. Pa sem mu '»zlagal, da je njegov trud prazen in ta ribe niso nako neumne, da ti se pustil«. vjsti kar na buciko. Fant pa ni razumel in m*o »mn mu l-ake trikrat sam pokazal, da to ne gre; vrgel sem palico z vrvico, ni katpri ;e bila privezana bucika in fiakal in res nobena riba ni hotela prijeti.^ — Sodnik pa ni verjel Jakeu. amnak Drči Jerneicu, ki je potrdil, da ie Jakec ribaril, a ne z buciko in zdaj bo ribaril 48 ur na suhem, in 6icer s metlo po sodnih pisarnah.
V študentovski ulici so oeli zaljubljeni ponočnjaki. Da so pa bili bolj varni, so odklenili vežna vrata svoiesa stanovanja, da zbeže v hišo, če se približa čuvar miru. \ tisti hiši ie :v> stnnovil tudi natakar Ivan, ki se je baš tisto polnočno uro vračal domov. Fantu nedoknica ronifniskarjev nI ugajala in iel 'ih ie poditi domov; na ga j«* Vilko malo sunil v prša. To je bilo Ivanu dovolj, sfeoffl ie v*nj In pa z vsi močjo uoa-ril s ključem ali zaprtim nožem po glavi. Vilko ne v( s Čfm, ker ni videl, a tem bolje čutil. Zdal bo f-—.' Tv" mazati Vilfcovo rano, pa ne z oliem, ampak z denarjem, pa še sodišče hoče 200 Din, da se drugič ne t>o spozabil.
*
O. ta Joža I Imel Je lepo natakarico Ančko, a Ančka leeppa fanta Brenka. Zvečer je šla na dvorišče, da izprezovori ž njim par besed, a ta čas je Jože pregledal klet in naenkrat se mu ie zazdelo, da je Ančki prehitro pohajalo vino. Pogledal je proti -iRno in videl Ančko, ki ie opazovala gospodarja in čepela pod oknom, radovodnn, kaj mož =tiče po kleti. Ko fe opazila, da Je Sel k vratom. Je skočila kvtSVu in zbežala. Pa so jI pri tem padli kljoči na tla iT Gospodar je Se bolj sumil, da je nameravala krasti ln se celo vtihotapiti v več k) klet čez Ivorišče. kjer je imel zalotro vina. Naznanil io je, pa ie bila seveda oproščena, saj ii ni bilo mogoče ničesar dokazati.
Polje je oživelo. Žito "ji cvetje ;e pošu-mevalo in odgovarjalo cerkvicam, ki =o se oglašale po gričih in dolinah ter oznanjale, da je Telovo. Med njivami je Sla procesna, visoko se Je dvigal bandero in Mntje so korakali ponosno pod nJim. Vroče jim ie bilo. Daleč iz Loža, njih fare, so dospeli in pot iim je curkoma lila oo obrazu. Počasi 60 se vračali in že med potjo je pokimal Peter Francetu, češ, da je vroče in da bo treba okrepčila. Ko so dospeli v trg, se je procesija razšla, a naši junaki so postavili bandero na župnikov Skedenj In hiteli za okrep-čilom. Ker pa poznajo svojo dolžnost, so se hitro vrnili in odnesli bandero v cerkev, Le nekdo jih je opazoval, in sicer pretirano strogi ključar Janez, ki ni videl, da so bandero kmalu odnesli in je pisal o tem župniku v Stari trg in povedal tudi kapranu. Kaplan je zadevo ožigosal na priioiei in av-jal, da je bilo bandero, ki so ga fantje naslonili na Skedenj, tudi pokvarjeno. Fant'e so bili prepričani, da niso nič l.udega storili in so Janeza tožili, češ, zakaj je o tem pisal župniku in oravil kaplanu ter jim kradel dobro ime, saj bandero faktično nt bilo skoro nič pokvarjeno. V Ložu je dobil Janez 3 dni zapora, a vzklicni senat ga je oprt«tiI, češ, da je mož vse storil v dobri ' vi In je samo dejanje kritizirati, ne pa fantom hotel naj nečastnega očitati.
Mnlige in revije
„Nova Evropa"
(Knjiga XIV. Broj 3. 26. avgusta 1926.)
Najnovejši zvezek »Nove Evrope-, »e ne odlikuje po raznovrstnosti in peetrosti snovi, zanimiv pa je radi dveh razprav, katerih ena se nanaša na dogodke med vojno, druga pa se tiče Stanojevičeve »Naroone tnciklopedije*. Prvo razpravo .. nosi naslov »Zvanična Črna gora i kapitulacija«, je naapisal Lazar Mijuškovič, ki je bil ministrski predsednik v kritičnem času. ko je bila Črna gora primorana nred avstrijsko premočjo položiti orožje. Ta najžalostnejSi dogodek v zgodovini bivše kraljevine Črno gore še danes ni vsestransko pojasnjen. Avstrijci so svoiečosno katastrofo Črne gore slikali seveda tendencijozno. Ležeče jim ]e bilo pred vsem na iwn. da zasejejo me t takratno Srbijo in Črno sroro seme nezaupanja, zato so rredstavliili katastrofo Črti" eore v luči, ki ie metala temno senco na takratno čmo«>rsko vlado. z1»sH pa na trn Ija Nikolo. Ni se potem čuditi da je vsn javnost, ki ni imela vnogleda v dejansl^ dopodke, dobila vtis. da so mirovna pog.-. janja, ki iih je uvedel krall Nfkola. Imela v prvi vrsti narnen varovati interese vladarskega doma Njegošev na škodo splošno narodnih i črnogorskih i srbskih interesov. M""SVovič nnhiia to splošno prevladujoč«-miSljenie in doVaznie. da so taVo kraliu NI-kol: Vakor njegovi vladi tudi v najtežjih fesih lebdeli nred očmi samo snloSno narodni interesi, katerih niso izdali in žrtvova!i niti v trenutku strašne katastrofe. MiiuSko-vič zatrjuie. da Črna gora ni iz svoje pobude 1. 1915 prosila Avstrijo za mir, mar več je to storila po izrecnem nasvetu poslanikov zavezniških velesil. PripravTjenn pa je bila mir skleniti samo pom temi-le pogoji: 1. da se Avstriici ustavijo na Lov-čenu in da ne okunirajo Črne gore; 2. da lahko zaostali srbski voiaki in državljani svobodno zanuste Črno fforo in 3. da ostane Črna pora nevtralna do konca vojne. Temu nasproti je Avstriia zahtevala: 1. da črnogorska voiska izroči orožle in 2. da se preda srbska voisVa. nahais>W!a se na črnogorskem ozemlju. Te avstrijske zahteve sti vlada in kralj odklonila *er se nato umaknila v Skader in od tu nato odpotovala v Ita-Ujo. _ Tako Miiuškovič. Nimamo vzroka, da bi mu ne verjeli, pripomniti pa moramo, da slika mnogo prav tako verodostojnih oseb iste dogodke v docela drugi luči.
0 Stanojevičevi *Narodni enciklopediji • piše I. M. Petrovič. Niegova sodba o tem delu je naravnost uničujoča. Petrovič pravi, da je delo sestavljeno »neznanstveno, neresno. brez sistema in brez kriterija* In navaja za to svojo trditev tudi dokaze. Tn ?t dokazi večinoma drže! Tudi naš lispf je že pred meseci o »Narodni enciklopediji« Izrekel svoje mnenje, ki ie bilo sicer blagohotno. vendar pa ni prikrivalo, da bi mo-ralao biti delo te vrste izvedeno z večjo skrbnostjo, boli sistematično, bolj vestna, bolj obiektivno in z vefnm strokovnim znanjem. To velja za uredništvo in za sotrud-ništvo. Zdi se, da kakor uredništvo tako tudi sotrudniki niso dorastli svoji nalogt V tem oziru niso Izvzeti niti slovenski sotrui-niki, ki tudi niso s svojim delom dokazali, da bi bili na višku svoie zadafe. Ako ti sotrudniki iznuste iz enciklopedije celo vrsto najuglednejših naSih politikov, dočim imajo prostora dovolj za ljudi, ki jih živ krst ni poznal in jih ne pozna, ie to prav tako neodpustljiva hiba in pogreška, ako napiše sotrudnik o svoji 6icer vse časti vredni osebi več, kakor posveča življenju in delu enega največjih pesnikov. Petrovičevo oceno bo z zanimanjem čital vsak, ki je narrv čen na »Narodno enciklopedijo«, in jo tKi odobraval.
Zgodovina filozofije Wiila Duranta. Wi!l Durant je izdal pri založništvu Simon & Schuster v New Yorku zgodovino filozofije, v kateri so zastopani na 577 straneh v popularni obliki sledeči filozofi: Sokrate«, Plato, Aristoteles, Bacon, Spinoza, Kant, Voltaire, Locke, Schopenhauer, Spenzer. Nietzsche, Bergson, Croce, Russell, Santoya-na, James in Dewey. Durantova zgodovina filozofije je vzbudila veliko pozornost.
Nove knjige svetovne literature. Italija: Gabriele d'Annunzio opravlja korekture svojega novega dela »Faville del Ma-glio», Giovanni Papini piše študijo o Mi-chelangelovem življenju, Ugo Ojetti izda nov zvezek k tStvarem, ki sem jih videl>, G. Ferrero je dokončal prvi zvezek historičnega romana »Italija 1. 1890.». Sledili bodo ie trije zvezki. Anglija: Pri Basselu v Londonu izide v kratkem drugi zvezek Tu-tankamenove knjige od Howarda Carterja in A. B. Waceja. Po en roman izdata Sher-wood Anderson in Conan Doyle. Francija: Rene Fanchoia, katerega komedija <Go-voreža opicas je dosegla v Nemčiji velik uspeh, izda svoj prvi roman, Henri Barbus-se, Rene Lalou, Paul Morand in Emile Bau-man so dokončali po en roman. A m e r i -k a: V New Yorku pri Copeju izide prva biografija Woodrowa Wiisona iz peresa W. A. Whiteja, Blasco Ibanez založi svoje zadnje delo pri nekem newyorškem knjigotrš-ou. Gre za trilogijo, ki obdeluje odkritje Amerike. Prvi del izide p<vi naslovom <Bo-gastva velikega kana».
GI0VHN BOCGACClO
DEKRlVIEROfi
IIIHIIIIHIHnilHIllIlllllllinilllllllllllllHIlIMIIMI
Prevei d? flndre Bnda
1. uuisa BrotiHiM Ad 5« - plato Dto 72 — iakscsD« Izdaja M bolj šaa> papirja polfrancoska vezav* DId 100 — Z Ilustracijami 11 1UIJ108 BroSirana Din 56- - platno Din n — taksa sna Izdaja na bolj lam papiFto polfrancoske vezavi lin no- — . Z Hostracllaml
Naroča se pri
Tiskovni zadragi v hjabljani,
Prešernova alica 54
J,
Domače vesti
*	Vseučiliška vest Kakor slišimo, je dr Milan Schlander, pvi asistent vseučiliške klinike za ušesne in nosne bolezni na Dunaju, med drugimi v ternopredlogu za oto-rinolaryngološko vseučlliško kliniko v Beogradu. Dr. Schlander je rodom iz Gornjega Grada in uživa v mednarodnem zdravniškem svetu vsled svojih strokovno znanstvenih razprav velik sloves.
*	Obtožba proti ministru dr. Nikiča. Kakor doznava »Jutarnji list« iz zanesljivega vira. te narodni poslanec dr. Krnjevič v imenu kluba Hrvatske seljačke stranke izročil v petek anketnemu odboru narodne skupščine tožbo proti ministru dr. Nikiču.
*	Snovanje trgovske visoke šole v Beogradu. Pod predsedstvom pomočnika ministra prosvete se ie vršila v Beogradu konferenca glede ustanovitve visoke trgovske šole v Beogradu. Potrebni krediti so že sprejeti v budžet za tekoče leto. Tudi vprašanje učnega personala bo rešeno v najkrajšem času.
*	Spomenik kralju Petni v Vršcu. Mestna občina v Vršcu postavi pokojnemu kralju Petru Osvoboditelju dostojen spomneik, ki ga bo izdelal znani kipar Rudolf Valdec v Zagrebu.
*	Subvencija za oceanografski institut na Jadrana. Beograjska akademiia znanosti si je nadela nalogo, da ustanovi na Jadranu oceanografski institut. Ministrstvo prosvete je akademiji dovolilo v to svrho prispevek v znesku 25.000 dinarjev.
*	Načrt za popravljanje cest V gradbenem ministrstvu se je konstituirala posebna komisija, ki ima nalogo, da izdela obsežen načrt o rekonstrukciji cest v naši državi. Komisija bo upoštevala tudi potrebo gradnje novih cest Za vsako pokrajino se bo izdelal poseben načrt
*	Dopolnilni izpiti za učitelje. V smislu odloka ministrstva prosvete bodo od 22. do 30. septembra v Beogradu poslednji dopolnilni izpiti iz nacijonalne skupine predmetov za vse one učitelje in učiteljice, ki niso dovršili naših šol. marveč so se šolali v inozemskih šolah.
*	Zaščita umetniških Ig književnih del. Ministrstvo prosvete ie vsem kulturnim in umetniškim društvom poslalo načrt zakona o zaščiti umetniških m književnih del ter načrt zakona o avtorskem pravu. Društva so bila pozvana, da podajo o načrtu svoje mnenje do konca meseca septembra.
*	Pričetek šolskega leta v ljubljanski oblasti. Šolsko leto pričenja 1. septembra. Zadnja naknadna vpisovanja se izvrše od 1. do 3. septembra, v kolikor ie še prostora po šolah. Redni pouk se tetos prične v pondeljek. 6. septembra ob običajni jutranji oziroma popoldanski uri, kjer je uveden tudi nerazdeljeni popoldanski pouk. Pri otvoritveni službi božji dne 4. ali 5. septembra se mora peti državna himna »Bože pravde«.
*	Kongres jngosiovenskih gradbenikov. Peta redna glavna skupščina Udruženja jugoslov. gradbenikov bo v Splitu v dneh i, 6., 7. in 8. septembra.
*	Novomeška porota. V ponedeljek 30. t m. se otvori z edinim slučajem jesensko zasedanje novomeške porote. Pred sodnike prideta Jeke in njegov tovariš ter tovari-šica Vrabčeva. Za Jeketovo razpravo, ki je dobil priimek »dolenjski Caruga«, vlada v Novem mestu veliko zanimanje.
*	Mlekarska šola v Škofji Lok L Kakor objavljajo »Službene Novine«, je s kraljevim ukazom odrejeno, da se v Škofji Loki ustanovi specijalna kmetijska šola za mlekarstvo z enoletnim tečajem.
*	Mednarodni kongres kaznilnišklh ravnateljev. Kakor poročajo praški listi, je češkoslovaška vlada povabila predsednika mednarodne kaznilniške komisije, sira Eve-!yn Ruggles Briseja, naj se mednarodni kaznilniški kongres priredi prihodnje leto v Pragi. Kaznilniška komisija je to vabilo soglasno sprejela.
*	Najmodernejša zgradba v Zagrebu bo ncva palača Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Monumentalno poslopje je že pod streho in so se te dni že pričela dela za ureditev fasade. Gradbeni troški bodo znašali približno triindvajset milijonov dinarjev. V ogromnem poslopju bodo nameščene zdravniške ambulance, kopališča z gorko in hladno vodo, parne kopelji ter veliko kopališče za 120 oseb. Na strehi bo urejen prostor za solnčno zdravljenje. Uradi bodo nastanjeni v prvem nadstropju, cela vzhodna fronto pa bo služila za privatna stanovanja. Vsa gradbena dela bodo do konca leta dovršena.
*	Slovensko planinsko društvo vabi svoje Čl?ne na planinski dan 4. in 5. septembra v hotelu «Zlatorog» ob Bohinjskem jezeru. Informacije glede polovične vožnje v društveni pisarni, Šelenburgova ulica 7-IL levo Ljubljana.
jfojkrasn?jši modeli
ravnokar dospe! h iesensk h in zimsk b
tak h pi scev
so ceni. damam na ogecl pri tvrdki
Fran Lukič, Pied škofijo 19. j
Cene never e no nizke.
*	Brezplačen učni tečaj za vezenje (šti-kanje) priredi v kostanjeviškem okraju društvo za prodajo Singerjevih šivalnih strojev. Pojasnilo daje krajevni zastopnik In podružnica v Novem mestu.
*	Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu poziva vse moške, poljske državljane. nastanjene v Hrvatski Slavoniji, Bosni in Hercegovini. Dalmaciji in Sloveniji, ki dovrše letos 18 let. da se od 15. septembra do 15. oktobia prijavijo v generalnem konzulatu republike Poljske v Zagrebu. Dalmatinska ulica št. 2-n v svrho registriranja. Kdor se ne more osebno zglasiti. naj stori to pismeno in priložiti poštne znamke za po-
slana formular.ia, ki Jih je treba izpolniti. — Do 15. oktobra se morajo dalje prijaviti vsi moški poljski državljani iz zgoraj navedenih pckrajin, rojeni v letih inci. 1890. do incl. 1902.
*	Deložirani akademiki. V zagrebškem zavodu za gluhoneme ki se nahaja v Ilici, j? bila doslej dolga vrsta sob rezerviranih za nastanitev univerzitetnih dijakov. Včeraj pa ie policija deložirala dijake, med katerimi ie vsled tega zavladalo veliko razburjenje. Deložirani akademiki so sklenili, da odpošljejo deputacijo na Bled h kralju in predsedniku vlade v Beograd, da se pritoži nad postopanjem stanovanjske oblasti ter zaprosijo, naj bi se deložacija razveljavila dotlej, dokler ne bodo za diiake preskrbljena druga stanovanja.
*	Naše dijaške kolonije v Franciji. Prosvetni inšpektor dr. Dušan Mfličič je z zadnjih mesecih izvršil pregled naših dijaških kolonij v Franciji. Glasom poročila, ki ga je dr. Miličič poslal ministrstvu prosvete, je splošen položaj, kakor tudi doseženi uspeh prav povoljen.
*	C
A *
Xj
N - V
> T priporoča V
•	u	^
svojo bogato
i ,	zalogo vseh
šolskih p >trej3Čiii ^ Cene nizke! Blago dobro!
*	Cvetje v jeseni. Prijatelji našega lista nam poročajo o zanimivih »spomladanskih« pojavih v naravi. Tako se le na vrtu g. Fe-ranta, vrtnarja v Ljubljani, lepo razcvela mlada jablan, polna lepo razvitih cvetov Enake zakasnele pomladanske pozdrave sta nam poslala s Planice-Rateč tamkašnja le-toviščarja gg. Mežik in Gomilšek.
*	Koliko znaša škoda vsled poplave? Iz poučenega vira se poroča, da škoda, ki jo je povzročila letošnja poplava ni tako strašna, kakor se je prvotno domnevalo. Naelaša se. da elektivna škoda na žitnem pridelku in letošnji letini sploh ne znaša nad 150 milijonov dinarjev. Celokupna škoda, upoštevajoč tndi škodo na raznih gradbenih objektih, se ceni na približno 300 milijonov dinarjev.. V poluradnih krogih se naglaša. da se celokupna škoda zmanjšuje s tem, da je letošnja žetev prav dobra
*	Požar v ptujski okolici. V Janževcih v ptujski okolici je v četrtek izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika J. Vojska požar, ki je naglo razširil na ceiO poslopje in tndi ni blizu stoječo hišo. Oba objekta sta pogorela do tal z vsemi že spravljenimi pridelki vred. Zažgala ie baie zlobna roka.
*	Aeroplan zgorel. Na aerodromu v Ra.i-lovcu pri Sarajevu se je v petek pripetila nesreča na ta način, da se je vsled defekta v motorju vnel v precejšnji višini aeroplan tipa Breguet ter strmoglavil na tla. Pilot in opazovalec sta bila ranjena in prepeljana v bolnico. Aeroplan ie popolnoma zgorel.
*	Žrtev nesrečne ljubezni. Micika ti I a stan ki je pretekle dni kot žrtev nesrečne ljubezni izpila v Zagrebu večjo dozo octove kisline, je v zakladni bolnici podlegla težkinT notranjim poškodbam in so jo včeraj popoldne pokopali.
*	Nenavadna dirka za brzovlakom. V Žagi ebu se je zgodi! v četrtek sledeči zanimiv dogodek: Več potnikov, ki so nameravali ob 7. zvečer odpotovati v Split, se je nahajalo pied odhodom vlaka v restavraciji. Vrata na peron so bila zaprta in vratar jih kljub urgiranju potnikov, naj jih pusti na peron, ni hotel odpreti, češ, da imajo še čas. Ko pa je končno le odprl restavracijska vratd. se je vlak že pomikal. Med potniki, ki so bili zadržani po krivdi vratarja, je nastalo velikansko razburjenje. Nekdo mu je celo grozil, da ga ubije, ako ne odpotuje. Potniki so bili razburjeni posebno radi tega ker ie njihova prtljaga odpotovala z vlakom. Protest ie bil tako viharen in ogorčen, da prometnemu uradniku ni preostalo drugega, kakor da je sestavil nov vlak. iz lokomotive in dveh vagonov, s kaierim so se odpeljali zaostali potniki. Ta .vlak je drvel z največjo naglico za brzovlakom. ki ga ie končno v Zd^nčini v resnici dohitel.
*	Atentat na zdravnika. Muslimanka Ha-tidža Brčič je v petek v Mostarju izvršila atentat rta nekega zdravnika venerološkega oddelka tamkajšnje bolnice. Ko je sedel za mizo mu je iz stekleničke brizgnila lizola v obraz. Policija je takoj aretirala atentatori-co, ki je trdita, da jo je zdravnik hotel poljubiti. Vse okolnosti pa sovore za to. da ie bil atentat skrbno pripravljen.
*	Aretacija trgovskega potnika. V Mostarju je tamkajšnja policija aretirala potnika kotorske podružnice tvrdke šivalnh strojev Singer & Co. 1. Rajca. Za njim ie bila izdana tiralica, ker fe na sumu, da je pcneveril 45.000 dinarjev. Rajac je bil eskortiran v Kotor.
*	Velikanska nesreča za vse one, ki še niso kupili najcenejšega posestva, vinograda, gozda itd. v Sloveniji za ceno 10 Din. Kupi ali naroči še hitro srečko bogate loterije prostovoljnega gasilnega društva v Kozjem, srez Šmarje, kjer boš lahko srečen, da kupiš za deset dinarjev svoj krasni dom. Žrebanje je že 26. septembra, zatorej ne odlašaj. Srečke se dobijo pri vseh gasilnih društvih, kjer še niso dospele, naročite jih takoj. Ako kupiš 2 srečki, že dobiš eno povrh, torei 3 za 20 Din.	1199
*	Požar v tovarni Continental. Tovarna gumijevih Izdelkov Continental v Hanhovru ima maniše podjetje blizu Hannovra v Seel-ze kjer imajo veliko zalogo starega gumija. Prostor je precej velik, ali tovarna sama je majhna In zaposlenih le samo 300 delavcev.
Igrišče SK. Ilirije
Otvoritev Jesenske sezone. Nogometna tekma
Začetek ob 5. nri pop.
SK. Viktorija M): SK. Ilirija
danes, dne 29k avgusta 1926.	62,6 a
Predigra: SK. JADRAN : SK ILIRIJA rezerva ob 330 popoldne.
To podjetje je sedaj deloma uničeno, ni pa posebne materijalne škode, samo dkoli 300 tisoč nemških mark, je pa vse zavarovano. Glavna tovarna pa je v Hannovru, kjer je pa zaposlenih 20.000 delavcev.
*	Nov izum za gostilničarje ie iznašel' domačin Vinko Simonič mehaničar v Ptuju >n sicer mehanični aparat za čiščenje vina. Aparat se pritrdi s posebno pripravo samo na sod in vsako tudi najbolj nečisto vino teče skozi aparat kristalno čisto, ter prosto zgpernih okusov. Aparat je pod imenom »Vinobister« prijavljen v patentovai^je, ter se že razpošilja. Iznajdba bi bila že davno potrebna, ker so kemični preparati za čiščenje vina gotovo mani priporočljivi. 1198
*	Mučna afera pri železniški direkciji v Subotci. Kakor smo že poročali, je pred dvema mesecema generalna direkcija državnih železnic poslala v Subotico posebno krmisijo, kateri je bila poverjena naloga, da izvrši preiskavo glede velikih zlorab, katerim so prišli na sled. Rezultat preiskave je bil frapanten: 14 višjih uradnikov je bilo suspendiranih, oziroma odpuščenih i? državne službe. Sedaj je državno pravdni-štvo pričelo z aretacijami okrivlienih uradnikov. Med drugimi so bili v zadnjih dneh aretirani šel centralnega skladišča Pavel Fekete, glavni skladiščnik Jovan Kovač 'n šef blagajniškega oddelka Edvard Kiš. Za nekaterimi drugimi, ki so pobegmfi iz Si/bo-tice, so bile izdane tiralice. Aretirani s^ tudi nekateri liferanti, ki so bili v zvezi z uradniki nabavnega odseka subotiške direkcije. Kakor je preiskava ugotovila, je bila država pri raznih nabavah oškodovana za približno 10 milijo-nov dinarjev. Preiskava se je v zadnjem času razširila tudi na nekatere v afero zapletene trgovce v Subotici, Sarajevu, v Ljubljani in Zemunu.
*	Eno najlepših slovanskih mest in menda sploh eno najlepših mest Evrope ie Praga s svoiimi krasnimi zgodovinskimi spomeniki. stavbami in s svojo lepo lego. Prilika se Vam nudi, ogledati si io za časa prihodnjega jesenskega praškega vzorčnega velesejma, ki bo od 29. avgusta do 8. septembra. Legitimacija za vstop na velesejem upra-vičuje poleg tega do znatno znižane vožnje na jugoslovenskih. avstrijskih in češkoslovaških železnicah. Legitimacije, ki stanejo Din 22 dobite pri konzulatu češkoslovaške republike v Ljubljani, na Bregu, ter pri tr-gcvski družbi »Vera«, Ljubljana. Aleksandrova cesta 8. Ne oklevajte ter obiščite to prvovrstno gospodarsko prireditev, ki nudi obenem možnost ugodnega nakupa raznin vrst blaga	1196
*	Zlatnike v Zlatorog-terpentinovem milu so našli: Marija Radežič. Ljubljana, Metelkova ulica 2-1. Malči Jelene, Tržič, Marija Jenko, Litija. Marija Vrčkovnik, Gaberje pri Celju, Pepca Teropšič, Cešenjca št 30 pri Novem mestu, Alojzij Kraševič, Breg pri Celju. Terezija Laznik, Dol pri Hrastniku, Lea Steipe. Cakovec, Terezija Viher, Mari-. bor-Tezno št 34. Marija Tomaževič, Ljub-l.iapa, Glinška ulica, Marija Račič, Zagreb, Trnjanska cesta 57. Stevo Posavec, Staniča kod Bjelovara, Jelka Kohn, Karlovac, Ana Pulko, Sisak, Ljubica Novak, Kosielj, Predraga
Občudujemo lo vsled njene lepe opreme.
Poželimo 'O vsled njenega izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena: našo »MIRIM.-čokolado.
*	Penzijon Vila Lucia v Aleksandrova na otoku Krku z vsem konfortom tik ob kopališču, vab' cenjene goste.
*	Volno hi bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po nainižiih cen?h v veliki izberi pri Karlu Prelogu. Uubljana Star' trg 12- in Židovska ulica 4.
*	Tapetniško delavnico je otvoril v šeten-burgovi ulici št. 6, (dvorišče) Iv. O s r e d-k a r. ter se priporoča cenj. občinstvu.
*	Za društvene prireditve potrebne okraske knnteti serpentine, srečolov. šaljivo pošto, krožnice, papirnate serviete itd. kupujte pri Iv Bonaču. Proti takojšnjemu plačilu znaten popust.
*	»Breza'Koho!na produkcija«. Ljubljana. Poljanski nasip 10-11. pošlje vsakemu naročniku »Jutra« zanimiv, bogato ilustrirani cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoi; ne ho vam žal!
*	Sv. Lovrenc na Pohorju. Sekundarij :avne bolnice v Slovenigradcu dr. med. Lojze Pirnat prične ordinirat' s 1. septembrom v Sv. Lovrencu na Pnhorlu.	1190
*	Zahvala. Čitaioč v »Jutru« reklamo tvrdke »Dokci« sem se tudi iaz napotil k tvrdki in kupil par čevliev. Priznam, da sem kupil izredno dobre čevlje. Nemalo sem bil presenečen, ko se mi je ponudilo na r čpv':pv dpcp'p",n Viipcu po lastni
P-5B
B
Naho š m adinsk; I st le
Zvonček
Izbala vsak mesec » Šolskem letu. Prva številka izide meseca septembra.
Celoletno stene Din 30'—, četrtletno Din 750
Maročnlno ie treba n'ačat- vnaprej n sfcer na upravo ^Zvončka'1 Ljubiana Frančiškan4a "lica 6'l s 79
izberi in brezplačno v dar. izbral sem si par izbornih čevljev. Tvrdki ki jo vsakomur najtopleje priporočam moja zahvala. — Al. Završnik. slikarski mojster Senovo pri Rai-henburgu.	1200
♦ «PEKATETE» je danes vsakdo Ali hočeš delati ti izjemo? Poskusi različne, saj ie velika izbira in dobe se v vseh trgovinah.
Se devet dni nas loii od
septembra
1926.
Iz Ljubljane
n— Beograjski župan v Ljubljani. Novoizvoljeni predsednik beograjske občine dr. Kosta Kumanudi in podpredsednik dr. Kosta Jovanovič sta se včeraj dopoldne na po-vratku z Bleda v Beograd ustavila v Ljubljani ter si ogledala razna dela in modernizacijo ljubljanskih ulic. S popoldanskim brzovlakom sta se nato odpeljala proti Beogradu.
a— Prihod francoskih inženjerjev v Ljubljano. Danes prispe v Ljubljano skupina francoskih montanističnih inženjerjev, na če Iu jim inženjer Henry Chapot. Ljubljanska stkciia Udruženja inženjerjev in arhitektov jim pripravlja prisrčen sprejem. Ogledali si bodo nekatera ljubljanska podjetja in zlasti tudi trboveljsko premogokopno podjetje.
u— Kopališče v Koleziji je zopet v nevarnosti. da ga zapro. Mestni fizikat ,s higijen-skimi razmerami v tem kopališču ni prav nič zadovoljen; voda se preveč slabo filtrira. po kopalcih b'ati sproti in niti kabine niso dovolj čiste. Fizikat je izdal torej strogo naredbo in grozi, da se kopališče zapre, ako se ne ugodi vsem higiienskim zahtevam Ker zdaj čedijo strugo pred kopališčem, so detok vode v bazen včeraj sploh zaprli. Bazen pa so napolnili po dveh dolgih ceveh iz vodovoda. Voda je bila zato včeraj prvič kristalno čista, a tudi mrzla. Tako se bo polni! bazen iz vodovoda še nekaj dni; medtem pa podjetnik pač lahko ustreže zahtevam fizikata. Ta kopel Je zopet jako priljubljena in bila bi škoda, ako se bi morala zapreti.
a— Jesensko porotno zasedanje v Ljubljani Jesenska porota se prične 13. sept. in bo trajal samo 3 dni. Dne 13. septembra se bo razpravljalo o kazenskih stvareh proti Ani špilak in Angeli Juvanc radi goljufije Dne 14. septembra bo porotna razprava zoper Antona Bekša radi hudodelstva repa in Marijo Kovačevo radi požiga, a zadnji dan 15. septembra zoper Antona Renko in Dominika Brvarja radi posilstva. Zadnji razpravi bosta najbrže tajni..
a— Akad kipar Svetoslav M. Peruzzi, profesor na srednji tehnični šoli v Splitu, je pri mestnem magistratu, kakor čujemo protestiral, da se na njegov spomenik pred sodnijo (bivši cesarjev spomenik) postavlja tuje delo in s tem ba!e krši njegova avtorska pravica. Na podstavku imenovanega spomenika namerava namreč glasom časopisnih vesti postaviti neki odbor (»Prometni sindikat«?) poprsje slavista M;klošiča. Delo ie odbor (brez javnega natečaja) poveril akad. kiparju Tinetu Kosi. in bo spomenik menda že prihodnji mesec odkrit.
a— Skavti praznujejo danes 4 letnico ustanovitve ljubljanskega zmajevega stega. Ob pol 9. dop. se zberemo na realki, odkoder odkorakamo. V slučaju slabega vremena bo slavnost na realki. Dolžnost vsakega ie. da se ie udeleži. Paradni kroj!
n— Beneško noč priredi gradbeni odsek Rožnodolskega doma v nedeljo dne 5. septembra na Strelišču pod Rožnikom. Spored: Godba, ples, kolo sreče, kupleti. Začetek ob 16. uri popoldne. Ob pol 8. uri zvečer beneška razsvetljava. Plesi z lampijonč-kom _ konfeti — umetni ogenj. Za slučaj slabega vremena se preloži na sredo dne 8. septembra.	821-n
u— Razstava čevljarskega prikrojeval-nega tečaja Danes bo od 8. do 12. ure razstava čevljarskega prikrojevalnega tečaja na IV. mestni osnovni šoli na Prulah. Tečaj se ie vršil pod vodstvom strokovnega učitelja g. F. Steinmana, knjigovodstvo pa je poučeval strokovni učitelj g. A. Fakin. Ii.teresenti. oglejte si razstavo!
a— Vidovičev klub v LJubljani sporoča interesentom, da prične novi nižji tečaj Vi-dovičeve dopisne šole (privatna gimnazija) dne 1. septembra. Isti dan prične tudi višja dekliška šola, v kateri se pismenim potom obravnavajo vsa važnejša ženska vprašanja Informacije o obeh šolah daje klubov tajnik g. Vladimir Kravos. Ljubljana. Narodni dom Za pismene odgovore je priložiti znamko.
n— Davčna administracija v LJubljani naznanja. da se v četrtek, petek in soboto dne 3. In 4. septembra, vsled snaženja uradnih prostorov ne bo uradovalo.
n— Mlad botanik. V Zvezdi se prehajata mamica in njen štiriletni Saša, ki se dobro spozna v botaniki. Ko ugleda v gredicah lepe alole, reče: »Mamica poglej! Ali ima Robert že take kaktuse?
D— Nove razglednice LJabUane v barvah. Pravkar so izšle okusne razglednice Ljubljane v barvotisku po slikah mladeea našega umetnika Brunona V a v p o 11 č a, sina akad. slikarja Ivana Vavpotiča. Slike priča-
Velika izbera dežnih plaščev, jopi' cev, pelerin
ravnokar došla
Jos. Rojina
LJubljana, Aleksandrova c. 3.
jo da ima njih stvaritelj talent, ki se bo vsekakor prav lepo razvijal, ako bo mladi umetnik vztrajal na poti, ki mu jo je pokazal njegov oče. Prav lepe so slike »Ljubljana ob solnčnem zatonu«, »Vodnikov trg« in »Izpred univerze«. Reprodukcijo je oskrbela »Delniška tiskarna«, ki je s tem dokazala, da za takšna dela ni treba iskati tiskarn v tujini. Priporočamo našemu občinstvu te razglednice, ki se dobivajo v vseh knjigarnah in trafikah.
u— Vlomi v Ljubljani. Vlomilci ne mirujejo... V Ljubljani so sedaj marljivo na delu, toda kriminalni organi ljubljanske policije so jim vedno za petami. Vlom pri V. Sterniši na Jurčičevem trgu je predmet intenzivnih poizvedovanj. Dobljeni so gotovi indiciji, ki napovedujejo, da bo najbrž storilec kmalu v mreži. — V noči od 27. na 28. t. m. je nepoznan moški skušal vlomiti v trafiko Frica Juvana v Kolodvorski ulici. Ker je pri trafiki nastal precejšen ropot, se je zbudila Malči Pavlinova, odprla okno in zapazila nekega moškega, ki ie takoj urnih krač odkuril izpred trafike. Še nekaj tre-notkov in bi se mogoče vlomilcu posrečilo priti v trafiko, da ni bil prepoden. Škode ni. Strokovni učitelj in upravitelj Mestnega centralnega vrta, Josip Kobal, je obvestil policijo, da ie 27. t. m. nekdo po noči vlomil v barako Mestuega centralnega vrta v Mestnem logu ter odnesel razno vrtnarsko orodje in semena v skupni vrednosti okoli 600 Din.
o_ Telesne poškodbe. Poglavje o telesnih poškodbah je v kroniki in kriminalistiki zanimivo. Redek pa je slučaj, da bi bil varuh pretepen od varovanca. To se je zgodilo v Zg. Šiški. Ivan Carman, lastnik tovarne čevljev in gamaš, je v petek okoli 15.30 šel mimo delavca Ivana Somraka. Ta ga je povabil k sebi v stanovanje. Nič hudega sluteč, se je Ivan Carman odzval vabilu. Ko pa je vstopil, je Somrak zaprl sobo in začel udrihati po Carmanu. Poškodoval ga je po glavi in životu. Kakor pravijo, je bil povod temu nenadnemu napadu ta, ker je bil Ivan Carman od sodišča postavljen za varuha Ivanu Somraku, proti kateremu je teklo sodno postopanje, da se ga stavi pod kura-telo radi zapravljivosti. — Trgovski sotrud-nik Oskar Kerner zida s svojim tastom hišo ob Alešovčevi cesti. Betonska dela pri stavbi mu opravlja Fran Kotnik, ki izdeluje razne betonske izdelke. V petek popoldne ga je Kerner naprosil, naj mu sestavi plačilno listo za delavce, da jim more v soboto izplačati zaslužene mezde. Kotnik ni dal odgovora. Nasprotno je Kernerja udaril in ga lahko poškodoval. Vzrok le v tem, ker Kerner ni hotel dati mezde njemu, da bi jo potem plačeval delavcem.
Plzensko pivo
(Ufqaell 1842)
Restavracija „HOTEL UNION"
Ljubljana
Danes in vsaki dan sveže pivo liter po Din 20
2461	K. RIST. restavrater
u— Nesreča pri delu. V petek je bilo v Ljubljani in bližnji okolici več nesreč pri delu. Tesar AL Rahne, doma iz Bukovice pri Vodicah na Gorenjskem, je bil zaposlen pri postavljanju podstrešja na novi hiši v Šiški. Med delom mu je višje ležeča sekira padla na glavo tako nesrečno, da je dobil primerno težko poškodbo. Sreča ie bila, da je sekira padla na glavo s topim koncem, ne pa z rezilom. Rahneta so prepeljali v splošno bolnico. Rana ni nevarna. — V bolnico so pripeljali Henrika Škrlja iz Turjaka, ker ga je njegov brat med košnjo na travniku vseka! v desno stopalo in mu prizadjal precej težko rano. — Posestnika Antona Žagarja v Hlevišah pri Zireh ie mlatilni stroj prijel tako nesrečno, da mu ie zdrobit levo nogo. — Salezijanci na Rakovniku imajo mizarsko obrt, s katero zelo konkurirajo ostalim ljubljanskim in okoliškim mizarjem, ki morajo obenem plačevati še visoke davke. dočim zavod ne plača nikake pridobni-ne. V zavodu je mnogo dečkov, ki jih uče mizarstva. Med odmorom vajenci goje različen šport zlasti nogomet Mizarski vajenec tega zavoda Dominik Vesel je v petek popoldne igral s tovariši na dvorišču nogomet Med igro si je zlomil desno nogo ter so ga mor£li prepeljati v spiošno bolnico.
n— Christofov učni zavod vpisuje še ves september vsak dan na Domobranski cesti št. 7. Šolsko leto prične 1. oktobra. Vpisnina Din 10, mesečna šolnina 100 Din. Dnevni in večerni tečaji. Revni gojenci dobijo primeren popust.	1197 u— Pcsjetite gostilno in kavarno »Central« Pristna vina, dobra gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Novi abonenti se sprejemajo na tečno hrano. Za obilen obisk se priporoča Ana Miholič. t201 u— »Komarjev!« častilci! Danes vsi v Šiško v gostilno »Split« Celovška cesta 81 na dalmatinsko kapljico in dober prigrizek. Zabave ne bo manjkalo. 1203 u— Narodna Ljubljana! Danes vsi v Stepamo vas na krstno slavo Tavčarjeve sobe z odkritjem njegove slike! Breg
Iz Maribora
a— Proslava Jlraskove 75 letnice Češkega kluba. Sooči ie priredil mariborski Češki klub v Narodnem domu družabni večer, združen s proslavo 75 letalce češkega pisatelja Jiraska. Večer ie otvoril društveni orkester, nakar ie nagovoril navzoče predsednik češkega kluba g. Bureš, ki je pozdravil tudi navzoče goste, zlasti predsednika Jugosl.-češkoslov. lige poslanca dr. Pivka in njenega podpredsednika ing. Le-bena. Nato je govoril ravnatelj Fischer in predaval o Jiraskovem življenju, za kar je žel obilo povale. Za predavanje se mu je zahvalil g. Bureš, nakar se je vršil animiran družabni večer.
a— Ekspozitura ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru razglaša, da se od 28. t. m. dalje uraduje v ncvo preurejenih prostorih v I. nadstropju v isti hiši, Maribor, Slomškov trg št. 6.
a— Iz učiteljskih vrst. Dosedanji vodja ljudske šole v Studencih Aleksander Alt je imenovan za vodjo prve deške ljudske šole v Mariboru.
a— Na poštno uprava Pišejo nam: Pred dcbrim mesecem le poštna uprava odvzela na koroškem kolodvoru poštni pisemski nabiralnik, češ, da ga bo popravila in prebarvala. Sedaj pa je minul od tega časa že mesec in nabiralnika še ni od nikoder. Ljudje hGdijo dan na dan na or.o mesto, kjer se je nahajal nabiralnik, pa morajo radi enega pisma Iti v mesto, da ga oddajo na pošto. Skrajni Č2s ie že, da se namesti na koroškem kolodvoru zopet nabiralnik, kajti ako še ni stari popravljen, bi se gotovo našel kak drugi, ki bi se namestil za ta čas.
a— S policije. Od včeraj na danes so bile izvršene 4 aretacije. Prijavljenih pa je brlo S strank radi raznih prestopkov, največ radi prekrščenja cestno-policijskega reda. — O Obidtt, o katerem smo zadnjič poročali se je dognalo še, vla ima na vesti celo vrsto vlomov v Mariboru, poleg tega pa ga zasleduje tudi zagrebška policija.
a— Ljudska knjižnica v Narodnem domu izposojuje knjige kljub prezidavi Narodnega doma in počitnicam nepretrgauo. Vhod v knjižnico pa je začasno po lesenem zidarskem stopnjišču iz dvorišča Narodnega doma. Frekvenca je kljub počitnicam zelo živahna. Knjižnica je zopet nakupila večje zbirke modernih knjig, ki pridejo kmahi \l vezave. Izposojevalne are so ob nedeljah dopoldne ter četrtkih hi sobotah zvečer. Pri vstopu se je treba legitimirati.
a— Prvi Mariborski citraški klub priredi v nedeljo, dne 5. septembra ob 19.30 v veliki dvorani restavracije Union, preie kino Bšoskop, pod vodstvom citraškega učitelja g. Antona Bauerle velik citraški koncert z različnim sporedom. Prijatelji citraške godbe se vljudno vabijo na udeležbo koncerta.
11<H
Iz Celja
e— Gojenci vojne administrativne šole v
Celju. Včeraj, dne 38. avgusta, ob pol 15. url so dospeli iz Trbovelj gojenci vojne administrativne šole v Beogradu s svojimi častniki ia nastavnim osobjem. Na kolodvoru jih je pričakoval ves častniški zbor celjske garnizije, na peronu in pred kolodvorom se je nabralo tudi nekaj več občinstva, da prisostvujejo pozdravu. Poveljnik celjskega pešpolka g. polkovnik Naumovič je pozdravi! na kratko častnike in gojence, želeč jim, da jim potečejo dnevi v Celju, v biseru naše Slovenije, kar najprijetnejše. Na to so odkorakali gojenci v vojašnico, kjer so nastanjeni in kier imajo svoio oskrbo. Iz Celja s: nameravajo pod vodstvom posebnega profesorja kemične tehnologije ogledati vsa industrijska podjetja celjskega mesta, posebno pa VVestnovo tovarno, cinkarno, industrijo žveplene kisline tn analinskih barv, kakor tudi železniško postajo, njeno ustrojstvo In cel obrat. Oojenci bodo tudi vršili vežbe iz vojne službe in pehotnega ekserciranja. V Celju ostanejo do 7. septembra, nakar so povrnejo dne 8. septembra ob tri četrt na 8. zjutraj v Beograd. Tudi Celjani kličejo naraščaju naše hrabre narodne armade: »Dobrodošli!«
e— Izpremembe v državni službi. Na državni realni giirnaziji v Celju so se v sta-ležu učiteljskega osobja izvršile z novim šolskim letom doslej sledeče izpremembe. Kot novi ravnatelj zavoda je nastopil svojo službo g. Anton Zupan, doslej profesor za klasično filologijo na državni realni gimnaziji v Kranju. Razpisano učno mesto za francoščino je dobil dr. Karel Želenik, doslej profesor na državni reahil gimnaziji v Ptuju. Na njegovo mesto ie premeščena supleotka gdč. Mirjam Zalaznikova iz Celja.
e— Razširjenje Levstikove nllce. Celjsko občinstvo se zanima, kdaj bodo začeli podirati Rakuschevo skladišče ob Levstikovi ulici, da se razširi ta ulica ob Kralja Petra cesti proti mestni osnovni šoli. Kolikor smo informirani, je tozadevna pogodba s rvrdko Rakusch sicer že sklenjena, vendar pa se moreio stavbna dela šele razpisati, ker jih mestna občina ne bo izvršila v lastni režiji. Iz varnostnih in estetičnili ozirerv je Ie pozdravljati, da se ta ulica čim prej razširi, ker bodo imeli tudi otroci na ta način iep in varen dohod k mestni osnovni šoli.
e— Planinci na Pohorje. Savanjska podružnica SPD priredi v nedeljo, dne 5. septembra, skupen Izlet na Mariborsko in Ruško kočo na Pohorju. Polovična vožnja Je zagotovljena. Odhod iz Celja ob 1.26 ponoči, povratek istega dne ob 19.15. Vabijo se v»i prijatelji planin tn opozarjajo do-tični, ki se hočejo udeležiti izleta, da se prijavijo v drogeriji Vrtovec na Kralja Petra cesti.
e— Celjsko občinsko gos<jodarstvo je prišlo popolnoma iz ravnotežja, ker se Je nakupilo par novih pogrebnih konj. V »Slovencu« povprašuje znani član občinskega sveta, kako je prišlo do tega nakupa. Informira naj se pri tistem članu SLS kluba, ki Je ta umesten ln sedaj pravomočen sklep v finančnem in gospodarskem odseku povzroči! in tudi zanj glasoval Saj ima kot ;.«<Jikal in sotrudmik »Slovenca« s svo-
K cisti obleki rabite čisto obutev
Moški gg*. Ženski 65 -Otroški 49*a
gat*a
imela vozni listek in gotovino v znesku , 350 Din* Torej pozor, pred- žepnimi tatovi na železnici.
Iz Laškega
f€ beii obleki kupite iseio obutev
Moški g§a- Ženski gj*" Otroški 49 "
$a
fa
1—r- Zgradba nove cerkve v Rečici. V Gor. Rečici nameravajo zgraditi novo cer« kev v bližini gostilne Nemec, ki bo dal prostor in večjo vsoto denarja v te svrhe. Z nabiranjem darov v rečiški kotlini So že pričeli. Prebivalstvo v omenjene grad« bo nima zaupanja in je mnenja, da bi bi« lo za današnie razmere dovolj in bolj po« trebno pritrditi križe, ki visijo na cesto in renovirati podirajoče se kapele.
I— Regulacija potoka Rečica. V sredo dne 18. t. m. se je vršil komisijonelni ogled potoka Rečice, ki je imel nalogo, da zbere V3e podatke, da se prepreči v bodoče na» daljni izbruh vode' na občinsko cesto in bližnja zemljišča. Občina bo dala vsem obmejnim posestnikom nalog, da odstrani« jo vse predmete, ki ovirajo direkten odtok vode. Komisiji bo moral načelovati župUn, ki se je mudil dva dni v Rečici, a se kljub temu ni udeležil, temveč je šel raje v stran sko sobo gostilne. Vest vzbuja med ljud« stvom mnogo smeha na račun SLS.
1— Podružnica sadjarskega in vrtnarske» ga društva pri Sv. Jeder t i ima svoj vrt na rudniškem zemljišču. V vrtu je preko 1000 komadov sadnih nasadov. Podružnica je prejela od države Din 2000 in od občin« 1000 Din podpore. Letos nameravajo zgra« diti ograjo, da se prepreči škoda, ki jo napravljajo v okolici zajci. Največ za« slug imata pri podružnici šolski upravitelj g. Vidmar ln tajnik g. Korošec.
SC platneni obleki
kupite platneno ofeatev
Moški 99'. Ženski g5*-
Gtrolki 49""
ga t a
iimi bivšimi somišljeniki v klerikalnem občinskem klubu, kateremu Je še pred meseci pripadal, najlepše in najintimnejše zveze.
e— Planinska veselica na Celjski koči se bo vršila v nedeljo, dne 12. septembra. Veselica bo tralaia ves dan. Za dobro zabavo, jedi in pijačo bo popolnoma preskrbljeno. Upamo, da se bo ta dan nabralo precej planincev na Celjski koči, tuda takih, k5 imajo hribe najrajši na vznožju.
e— Krajevni odbor Udruženja vojnih Invalidov v Celju se je preselil s svojo dosedanjo pisarno iz Ozke ulice v poslopje Invalidskega doma Celje, Gregorčičeva ul. — Po dolgem iskanju se je vendar posrečilo odboru izposlovati pri ministrstvu za socijalno politike za to primeren lokal, za katerega je krajevni odbor Udruženja iz svojih lastnih financijelnih sredstev investiral precejšnjo vsoto za ureditev pisarne in oprave — Pisarna se nahaja v pritličju nasproti Protituberkuloznega dispanzerja ter bo invalidum .osoblto takim s protezami, dostop ugodnejši.
e— Šolski začetek bo v kratkem. Hladni in vlažni Jesenski dnevi pridejo. Preskrbi-te vaše otroke z dobrim ln močnim Adria čevljem — Celje — Narodni dora. 1193 e— Mestni kino V nedeljo 29. in ponedeljek 30. avgusta predvaja mestni kino v Celiu kolosalni atrakcijski film »Ljubimkanje v garniziji«, komedija v 6 dejanih.
e— Žepna tatvina na železnici Na postaji Zidani most le vstopiia pri vlaku ob pol 2. proti Celju neka kmetica. Ko je prišel pred postajo Laško v vagon sprevodnik in zahteval od nje vozni listek, Je opazila, da ji manjka denarnica, v kateri je
Pričetek šolskega leta
Pričetek šolskega leta na Tehniški sred' nji šoli v Ljubljani je za nekaj dni prelo* žen. Ponavljalni izpiti bodo 6.. 7. in 9. sep« tembra. Vpisovanje v prve letnike vseh od« deikov se zaključi v četrtek 9. septembra dopoldne. Vpisovanje v ostale letnike vseh ' -oddelkov bo v pe<ek 10. septembra dopol« dne. 11. septembra dopoldne ob 9. uri se morajo vsi učenci zbrati v učilnicah. Redni pouk se prične v pondeljek 13. septembra ob 8. uri.
Drž. žensko učiteljišče v Ljubljani. Slo« vesna služba božja, ki je za vse učenke in gojenke obvezna, bo v nedeljo dne 5. sep« tembra ob 10. uri v cerkvi Srca Jezusovega, in ne kakor je bilo pomotoma javljeno v soboto, 4. septembra.
Pouk na drž. osrednjem zavodu za žeru ski domači obrt v Ljubljani se začne v to» rek 14. septembra. Nekaj rednih gojenk se še sprefme in se laiko vpišejo dne li. in 13. septembra.
Drž deška in dekliška meS&mska šola na Jesenicah imf šolske mašo v soboto dne 4. septetr.br«, redni pouk v pondeljek d-ie 6 septembra m ne 2. septembra, kakor je bilo prvotno objavljeno.
Na gosj>odinjski šoli na Jesenicah, Go« renjsko bo vpisovanje jutri v pondiljek 30. in v torek 31. t. m. v upraviteljevi pisarni na osnovni šoli. Pouk se prične dne 1. sep« tembra. Na fcoli se poučujejo teoretično in . praktično naslednji predmeti: Gospodinj« j sko spisje, računstvo in knjigovodstvo, i vzgojeslovje, živiloznanstvo, državoznan« i stvo, nauk iz gospodinjstva, zdravstvo, vrt« narstvo, servirahje, kuhanje, šivanje, pranje likanje in vsa hišna opravila.
Popisi
ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH.
Veliki živinski in kramarski sejem to v torek, dne 7. septembra, v Šrrrarjeti pri Rimskih toplicah. Kupci vabljeni
ZAGORJE OB SAVI, Dne 22. avgusta se je ustanovila Ljudska stavbena zadruga z omejeno zavvzo. Na prvi seji se je konštituiral sledeči odbor: Na-čeistvo: fli-sek Viktor, Kaišek, Franc, Zore Franc, Flere Anton, Tiringer Janez, Vrtovšek Alojzij, Kališnik Ignacij. Nadzorstvo: Po-stržin Ivan, Ključevšek Vinko, Celestina Jože, Pfajfer Alojz, Doliaar Polde. Stavbeni odbor: Ceščut Jože, Kerin Ivan, Vi-potnik Vinko, Dežman Jože, Berglez Matevž, Pograjc Jurij. Zadrugi se obeta lepa bodočnost, ker ie že takoj v začetku pristopilo lepo število članov Z ustanovitvijo zadruge se je zadostilo veliki socijal-ci potrebi
SLOVENJGRADEC. Po sijajno uspeH gasilski prireditvi se pripravlja Slovenj-gradec na nove prireditve. Sredi septembra proslavi narodna čitalnica otvoritev novega gledališkega odra s svečano predsta-

SreSsfnoijsla plafnina dale naj-skromnejši mizi prazničen izgled.
Samo eden Je način, kako peretno pravilno namizno perilo — to je Persll • ov način 1
na otoku Kv*kii.
Divno ležeči hotel nlfelebit1' z novo deoandanso na najlepšem obrežju Kvarnera — Prvovrstna slov. kuhinja — Električna razsvetljava — Zdravnik v hiši — Komoditeta v vsakem oziru — Popolna oskrba s sobo dnevno Din 65-— Lečenjs z grozdiem (Weintraubenkur).
«205
Priporoča ss S!oveac:m ter Saje MMn pojaalla lastni* M Anfe Tudor..
vo. S tem se bo pričela nova gledališka sezona, ki Je sedaj nekaj časa počivala, ker so postavljali nov oder. V nedeljo, 5. septembra, pa proslavi naš Sokol tretjo obletnico rojstnega dne najdražjega nam Sokoliča, prestolonaslednika Petra, z veliko ljudsko svečanostjo Na sporedu je spevoigra »Kralj Matjaž«, pri kateri sodeluje sokolska deca, naraščaj in članstvo. K prireditvi, ki se vrši na prostem pod kozolcem br. Druškoviča, že danes vljudno vabimo ter prosimo okoliška društva, da se na tc prireditev ozirajo.
Iz Zveze kulturnih društev
I. Seznam iger 2KD.
Opozarjamo vsa društva, 'la ie bil v zadnji številki <Domovine» objavljen celotni seznam vseh iger, ki se nahajajo v arhiv-u ZKD Ljubljana. Društva naj si nujno preskrbe izvori <Domov>ne> in naj ca dotro shranijo. Ker bodo iirušlva v priobJenem seznamu našla povečini vse podaike, ki Jih potrebujejo pri sestavi gledališkega repertoarja, priporočamo nujni uabavo tega seznama.
II. Poziv predavateljem ZKD.
Ponovno prosimo vse ež- predavatelje ZKD, da nam nemudoma vrnejo j^lane vprašalne pole glede njihovih .-»m v br<1o-či »ezemi, ter nam sporoče naslove letošnjih tem. Seznam predavanj moramo ,Jr." 1. septembra zaključiti in o prelaganjih obvestiti društva; zato je zadeva ze!.> nu'"a.
RaJTonstron
p— «Studirajmo v Italiji!» »Edinost« kli* če tako in pravi, da so se dijaške organfza« cije. list1 in posamezniki že. pred štirimi le* ti postavili na stališče, da ntj se slovenska mladina šola v Italiji. Razlogi so gmotni in načelni. V Jugoslaviji je vse dražje. Načel« no je »Edinost« za to, da naj ostane sloven« ska učeča se mladina v domačih krajih, kjer naj deli usodo svojega rodu in ostane sestaven del vsega slovenskega bitstva, vod nik in pomočnik ljudstva.
p— Dopolnilna šola v Idriji, -umska vla« da je ustanovila za Idrijo dopolnilno šolo, ki se otvori 1. oktobra t. I. Ali naj bo ta
šola nadon;_____o za odpravljeno realko?
Enako dopolnilno šolo dobi tudi Trbiž.
o— Samomor. V Gorici se je ustrelil 45'etni Alojzij Črvnja ie Sežane. Žaloval je po svoji ženi, ki mu je pred kratkim umrl* in izjavljal sorodnikom, da as mo« re več žive...
p— Spominska plošča MussolMfa v Jam Ijah. Nasproti koti 144 pri Jamljah na Krasij je bil lanjen bersaijer Benito Mus« solini. Občani so napravili spominsko plo* ščo z epigrafom, ki navaja njegovo ime. Mussolini je izvedel za to in želel, da naj se glasi epigraf: tukaj so stali in umrli mnogi sinovi Italije. Ustregli so mu tzkvj.
p— V Zadet pripeljejo te dni iz Trsta italijanski visokoSolci za Dalmacijo name« njene italijanske knjige. Iz Zadra bodo potem romale v knjižnice med Italijane v Dalmaciji.
p— V Postojni bo v septembru običajna jamska prireditev. Ob vznožju Kafvar-ije se yprizorita dve igri. Sviral bo izbrani orke. ster. Za dneve od 4. do 10% septembra je za vožnjo v Postojno dovoljen SO odst. po« pust na vseh železnicah Treh Senečij.
p— V vse občine pridejo podeštati. V prihodnji seji ministrskega sveta se bo sklepalo c načrtu, ki določa podeštate za vse občine brez raz!;ke Tako pridejo po« deštati tudi v vse občine s prebivalstvom nad 5000. Trst, Gorica, Pula. Idrija itd. dcw bijo podeštate. Baje pa dobijo načelniki večjih občin naslov komisarja ali guver* nerja.
k— V trbižkem okraju so našteli po ljud skem štetju 1921. prebivalstva 8224, med temi Italijanov 1207, Nemcev 4185 in Slo« vencev 1106, tujcev je bilo 1726. V Žabnici je bilo Slovencev 205, Nemcev 525, v Beli« peči Slovencev 27, Nemcev 426, v Trbižu Slovencev 251, Nemcev 2012, v Ukvah Slo« vencev 548, Nemcev 179... V resnici je v trbižkem okraju več Slovencev kot 1106.
p— Centralna mlekarna v Trstu se otvo« n najbrže v letošnji jeseni. Poročila na« znanjajo. da je ž- napravljen načrt za ure« ditev poslopja, da je potrebni kapital na razpolago in so vse predpriprave rešene tako, da bo tržaško mesto v kratkem do« bro preskrbljeno s svežim mlekom. Mle« karna bo oddajala na dan okoli 500 h! mle« ka. Pri centralni mlekarni mora sodelovati seveda tudi slovensko zadružništvo in bo* do dobro organizirane mlekarske zadruge prinašale lahko kmetovalcem primeren do« biček
p— Boksar Kuhsčevtč. V Ameriki na« stopa sloveč boksar Arturo De Kuh. To je Tržačan Arturo de Kuhacevich italijanski listi imajo ž njim veliko veselje in s po« nosom pripovedujejo, kako čast dela itali« janskemu imenu v Ameriki tržaški Italijan Kuhacevich, katerega atletsko figuro in iz« redno spretnost občuduje vsak, kdor ga vi« di... Torej le hitro z asimilacijo, da bodo Jugosloveni vedno izdatnejše delali za ita« lijansko slavo po širnem Svetu.
p— Pot lz Zabič (Jelšane) do kote 920 je nujno potrebna poprave. Poprej je vzdr« ževal to cesto neki veleposestnik, ki je se« daj jugoslovenski državljan. Pot rabijo po vsej ooni predvsem za lesni promet. Inte« resi ranči so ustanovili konsorcij za vzdrže« vanje ceste. S polovico stroškov bo pri« spevala provinca, drugo polovico pa bodo
dale občine Bistrica, Jelšane in Jablanica in prizadeti privatniki. Pokrajinska uprava se obrne za pomoč do vlade.- Delo se men« d8 prične, takoj.
p— Mlekankih zadrug je v goriški po« krajini okoli 125, med temi maslarn in si« rarn 115, ostale prodajajo sveže mleko. Teh je sicer malo ali obseg je širok Mlekar« ska organizacija - je dares tako razpletena po deželi, da skoro'ni treba več ustanavlja« ti novih zadrug pač pa' obstoječe Lzpopol« njevati.
p— Sejem sv. Jerneja v Gonci je bil letos izredno slabo, obiskan.. Na živinskem trgu so prodajali* vole' po 4 — 4.50 kg ži« ve teže, mlečnate 'krave 5 in nekaj čez. Vidi se, kako je kmet prisiljen- prodati živino; sena ni' in pa davki so ogromni. Travnik, kjer je včasih' mrgolelo trgovcev in kupcev, je. bil skoro prazen. Nori časi in malo denarja.
p— V sežanskem okraja je bilo po itali« janskem ljudskem štetju 1921. prebivalstva 27.802, z italijanskim občevalnitn- jezikom 548, s slovenskim 26.774. govore tudi ital. 1203, tujcev je bilo 148. Sežana je takrat izkazala- 1655 prebivalcev, med temi 1595 Slovencev (53, ki govore tudi ital.) in 9 Italijanov, Komen je štel 2278 Slovencev ia 21 Italijanov, Nabrežina 1310 Slovencev ia 486 Italijanov, občina Naklo 2340 Sloven. cev, 130 Italijanov, Štanjel 1071 Slovencev, 7 Ital.janov, Lokev 1229 Slovencev, Tomaj 1359 Slovencev in 1 Italijana.
p— Za neodvisnost Ztdra se bori «11 Po* polo d' Italia«. Treba nekaj storiti, da bo Zadru mogoče sanirati lastno gospodarsko situacijo in se dokopati do neodvisnosti. Fašistovski nasvet hoče imeti Zader za tr« govsko-mostišče napram Jugoslaviji ia Bal« kanu, moralo bi se skrbeti za tujski pro* met in za uveljavljanje poljedelskega za* ledja. Naj se izkoristi zadrska svobodna cona in stori vse. da se bo mogel Zader vzdržavati sam in ne bo živel več na ra« mah Italije-... "akor na Reki, tako vedo dobro tudi v Zadru, da bi mesto v jugo« slovenski pripadnosti samo po sebi izbor* no uspevalo. Italija pa je hotela imeti Za« der, zato je njena- dolžnost, da plačuje zanj vzdrževalne stroške.
k— Cerkveni shod tn agitacija ze nemr Ško krščansko soc. stranko. V Grebinjski Klošter je prišlo 15. t. m. več procesij sa» mih Slovencev in Slovenk. Ogromen pro* štor pred cerkvijo je napolnilo naše po* fcožno ljudstvo. Nastopil je nemški pridi« gar iz Celovca, Ljudje ga niso razumeli. Sledil je slovenski pridigar, človek, ki se šele uči slovenščine, glas je slab in kot na« lešč so takrat pokali topiči in zvonili zvo* novi. Potem je kila zopet nemška pridiga. Nato je šlo kakih 60 slovenskih ljudi v žiipnišče, da dobijo navodila za katoliške organizacije. Govori nemški. Nato. pa pe je povedalo nemškim duhovnikom, da Slo« venci zahtevajo pred vsem spoštovanje svojega jezika. Nemški govornik je povdar jal, da zastopa ie krščansko stranko in nc politično, ali hitro je priporočal pri volit« vah nastoparje za nemško krščansko stran« ko... Torej netnškna kršč. socialcem naj bi pomagali Slovenci in ti veliki nemški krščanski pravičniki jih bodo v zahvalo za to v svojem poslu v cerkvi in izven cerkve potujčevalL SLovenci, proč od teh. ljudi!
X Kakšne pravice ima zakonski mož? Vrhovna instanca bodimpešUnskega sodi« šča je izrekla nedavno zanimivo razsodbo v nekem procesu ii- ločitev zakona. Žeaa se je pritožila, da jo mož tepe in jc zgite« vala razvedbo braka. Nato je sodišče izja* viio, da se pravice moža do zakonske fb« varišice prenehajo tam, kjer začenja utož ogrožati njeno življenje. Pretepanje v za« konu ni dovoljeno ia žene ne more niti sodna instanca prisiliti, da bi tako pošto* panje možu odpustila. Ženi, ki zapusti mo* ževo stanovanje radi brutalnega fižičnpga nasilja, se ne more očitati, da je ravnala nekorektao in v takih primeriti sodnik lah« ko sodi po načelu, da je bil mož tisti, ki je dal razlog za razvedbo zakonske zveze.
X Usodna pomota. V Berlinu stanuje ne« ki baron, ki ima zelo rahlo spanje Goipo« dmstvo je vodila temu aristokratu najeta kuharica, ki je aa čuden način dala po« vod za lastno poškodbo. Šla je namreč po* noči iz svoje sobe v kuhinjo, da bi se na« pila vode. Baron se je prebudil iz sna in ker je slišal šum, ni pa videl svetlobe, je sklepal, da ga hočejo okrasti tatovi. Vzel je samokres in skoči! v kuhinjo. Na vTatih se je srečal s kuharico, katere pa v veliki razburjenosti ni spoznal in je pritisnil aa peteliaa. K sreči je obst relil žensko samo na ramo, nakar je sam telefoniral po rešilno postajo ter dal odpeljati kuharico v bolni* šnico.
X Sestra ga je rešila. Iz Lausanna (Švi» ca) poročajo o junaški devojki, ki je reši« Ia svojega starejšega brata gotove starti. Bilo je v pondeljek popoldne. Večja {lr'už» ba se je podala kopat; med njimi je bii tudi neki iažeajer iz Lyona, 27!etni Alfonz T„ k: se je v Lausanna mudil na počitni« cai. Naenkrat je Alfonza T. zmanjkalo v vodi; zgrabi! ga je krč in mož se je za* čel potapljati. Ko to vidi ajegova petaajst« letna sestra Madeleiaa, ki se je soiačila na pesku, je brei pomisleka skočila za bra« tom. Posrečilo se ji je, da je dospela do njega; oklenila se je omedlelega brata ia skušala priplavati do obrežja. Toda pot je bila dolga in deklica slabotna. Kmalu so ji jele pohajati moči. Vendar je vzdržala pol« nih dvajset miaut, vse dotlej, dokler ji ai prišla na pomoč neka jadrnica, ki so jo priklicali gledalci na obrežju. Tako je po« gumaa deklica rešila svojega brata, dasi je pri tem sama skoraj izgubila življenje.
Vremensko
Meteorološki zavod » Itoblfuii 28. avgusti 192-
Višlna barom ."ti 308.8
Kraj	Cas		Baron.	Temgei,	.al. vlaga v o/o	Smer vetra in brzina v m	■ Gbiač- f.OS! 0—!0	Vrsta padavine	
									
opazovanja								ob opazovati'!!	v mm io 7 ure
/		7.	769-3	142	65	mirno	4		
Ljubljana . .1		8.	769-2	15-6	60	NE 1	0		
(dvorec) 1		14.	7675	19-7	52	SE 1	3		
l		21.	768 9	16-0	-67	NE 0.5	0 '		
Maribor ...		8.	769-8	13-0	86	W-3	7		
Zagreb . . .		8.	769 4	17-0	' t8	E 3	1		
Beograd ...		8.	67 9.	140	74	mirno	0-		
Sarajevo ...		8.	7659	IVO	73	SW 1.5	3		
Skoplje ...		8.	765 7	220	46	WNW 3	0		
Dubrovnik . .		7-	7604	260	35	ESE 3	0		
Praga ....		7. 1	771-1	13 0	—	NW 3			0.3
Toplota Save pri Ježici je bila 28. VUL popoldne 15.0 stp. C. Povprečni barometer v Ljubljan. je viš'i kot včeral za 4 0 mm. Solnce vzhaja ob 5-16 zahaja ob 18-4 luna vzhaja ob 2150 zahaia ob 11-05. Dunajska vremenska napo red za nedeljo: Menjajoče se oblačno, suho, le malo. toplej«. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Zmerni in šibki vzhodno - severovrhodni ve-, trovi, nebo jasno, temperatura od 18 do 25 - stopinj, morje razburkan«.
V Deauvillu
Deauville je eno izmed najlepših francoskih morskih kopališč, kjer sc vsako poletje zbira denarna elita. — Pred vojno je bil Deauville poleg Biarritza in Ostenda najpriljubljenej« še letovišče ameriških milijarderjev. Ko pa so nemški podmorniki Ameri« čanom zagrenili potovanje čez ocean, sc je praktična Amerika osamosvojila od evropskih kopališč. Ustvarila je v Floridi niz prekrasnih obmorskih le» tovišč (Palm*Beach itd.), ki danes po svoji lepoti in življenju celo nadkri« ljuje največja evropska kopališča. — Vzlic temu pa je Deauville tudi po vojni ohranil svoj sloves in si znal vnovič pritegniti najizbranejšo publi* ko vsega sveta, predvsem pa seveda francosko elito.
Na sliki zgoraj: prizor z obale (les vo); naval množic na nova kopališča, ki so bila letos otvorjena (desno). V sredi: dete na pesku. Spodaj: Pari« žanke na dirkah.
Ivan Zoreč:
0, mati. <.
No, tak tukaj sem...!
Kako čudno je vse vkup! Kaj me je bilo treba, čemu sem prišel semkaj, to bi rad vedel... V spominu, ki mi od trenutka do trenutka peša glede vsega, kar je bilo drugod, tam, odkoder sem, v .^m ubogem spominu mi brli še iskrici • zavesti... Tako vem, da sem se s kri-latci božjimi igral v raju in so mi prsti samo toliko odnehali, da bi bil poprijel, ko sem se v kolu držal za roko tako majhnega angelčka kakor sem bil jaz sam — na. pa že me je zasukalo in odneslo ... Prestregla me je debela ženska z zavihanimi rokavi in se mi smehljala, a jaz sem se je ustrašil in na ves glas zajokal.
V raju nisem jokal nikoli. Kdo me je naučil joka zdaj?
»Deček —,« je ženska dejala in me okopala v mlačni vodi, potlej pa brž zavila v mehke bele plenice in položila k mladi ženski, ležeči v postelji in strmeči vame.
»Mati... moja mati----« sem vedel
in precej utihnil.
Mati je bila trudna in nekaj bolna menda. Rahlo me je stisnila k sebi, a jaz sem jo gledal z mežečim pogledom.
Obraz ji je gorel v nekem nepopisnem žaru, vsa je bila en sam smeh'jaj, oči so ji bile tako lepe, da še v nebesih nisem videl lepših...
Lepota materinega obraza, soj njenih oči, toplina nežnega milovanja. vse to me je čisto prevzelo, nobenega spomina iz nebes nisem več imel, mati mi h zdaj bila več ko vsa nebesa. Na ustih, na licu, povsod sem čutil dotikljaj njunih ustnic, z njih je šel vame čudovit mir. Zamižal sem od ugodja in hitro dihal. Kar mi je na lice kanilo nekaj toplega. Skozi trepalnice sem videl, da materi iz oči vro še druge kaplje.
»Joj, mati joka,« sem pomislil. »Za« kaj neki?«
A mati se mi je smehljala in v smeh« ljaju jokala.
»Sinček —, srček moj —,« je vame grulila in me v solzah in smehljaju s poljubi ljubila, še in še ljubila. _
V sobo in iz sobe je tekala še neka druga ženska, zelo mlada in nevedna; debeluharica ji je dopovedovala in do« povedovala, pa ona je vse narobe nare« dila, vse ji je bilo na poti, ob vse se je spoteknila, kamor se je genila, zraven pa je mislila, da brez nje ne bi bilo nič, nemara še mene ne, ki sem, tako se ■ zdi. zelo imeniten človek.
Ta ženskica, nerodna in nevedna, je ■
materina sorodnica.
Odnekod je zdaj bušil v sobo bradat mož, tiho jeknil in se na kolena zgru* dil ob najino postelj.
»Draga!« je ginjen šepetal in polju« boval mater in mene.
Tisti mož je bil moj oče. Všeč mi je bil, ker je tako lepo miloval mojo lju« bo mater in ker je bil tako prijazen tudi z menoj.
Vzel me je v naročje, me ujčkal, od veselja ali ponosa, kaj vem, kar plesal in me poljuboval.
Ampak njegovo milovanje je bilo drugačno kakor materino, bilo je bolj hrupno in trdo, prav nič prijetno ne. Vrhu tega me je šegetala po licu in vratu njegova kodeljasta brada, da sem zatulil na ves glas.
»Joj!« se je tudi mati zbala. »Saj mi ga boš udušil, daj ga sem, daj ga sem, angelčka mojega!«
Oče se je smejal in me dal materi.
»Ti kavelj, ti!« je dejal. »Kakov glas ti ima! Dober pevec bo!a
A mati se je obrnila z menoj malo v stran in mi dala piti sladkosti mate« rinstva. Vsa zardela me je gledala s ti« stimi milimi, več kot nebeškimi očmi, se smehljala in šepetala:
»Angelček moj!«
Pil sem na vso moč, da sem kar po*
soč ljudi, do zadnjega kotička ^polna. Nastopajoči matadorji so vsi Španci. Njih drznost, gibčnost in urnost je res treba občudovati. Biki so male. suhe, a zelo gibčne živali. Nikakor niso tako divji, kakor bi si človek predstavljal. Treba jih je precej časa dražiti, dokler ne pričenjajo napadati. Zanimivo je, da nikoli ne napadajo matadorja, temveč vedno le rdečo mantiljo, ki jo seveda drži kolikor mogoče daleč od sebe. Stvar torej ni ravno pre\^ opasna. Prve minute smo igre opazovali z velikim razburjenjem, potem smo se pa takoj privadili, videč, da je vse skupaj le bolj cirkus. Občinstvo je zelo živahno, burno ploska, kliče ali žvižga, včasih matadorju, včasih biku . . .
Po končani predstavi spustijo v areno bika, ki ima z usnjem ovite rogove, tako da ne more nikogar nabosti. Na vratu ima pritrjeno kokardo. Kdor mu jo
odvzame, dobi 50 frankov. Tu prihite iz občinstva amaterji in poskušajo srečo. Pride do silno komičnih prizorov in gro-movit smeh se razlega po areni. Bik podi ljudi, ki beže pred njim in ska:ejo čez ograjo. Marsikomu pomaga bik s krepkim sunkom od zadaj preko in fantje se včasih kakor žabe prekopicu-jejo preko rešilne ograje. Še večja ve-selost zavlada, ko prinesejo oklepe, pletene iz bičja in znotraj obite z blazinami. Taka podolgasta košara je zgoraj in spodaj odprta in poveznejo jo čez možaka, ki gre potem nagajat biku. Ta se slednjič zaleti vanj. ga podere in včasih celo valja po tleh naprej. Stvar je brez vsake nevarnosti.
Tako se zabavajo lahkoživi južnjaki in če človek živi med njimi se nehote malo navzame tega načina življenja in temperamenta.
Runski amfiteater v Orangeu (Francija),
ena izmed najveličastnejših zgradb starih Rimljanov. -SS-
pred kratkim, in sicer na zelo zanimiv način.
V prvi polovici prošlega stoletja jc bival indijanski rod Osagov v državah Missouriju in Kansasu. L. 1868. je pa zvezna vlada potrebovala njih ozemlje in ves »osaški narod« so presadili tja, kjer se sedaj nahaja država Okla-hama. Za stara zemljišča v Kansasu so dobili en milijon dolarjev in s tem nov-fccem so si nakupili nov svet. To je bil *izborno naložen denar. Ameriška vlada se je zavezala, da pusti Osagom njih nova zemljišča tako dolgo, »dokler bo tekla voda po zemlji in bodo zelenele rastlir.2«. Naenkrat so pa odkrili na teh zemljiščih srebro in petrolej. Sklenili so skupno izkoriščati to naravno bogastvo in si vsako leto razdeliti dobiček. Rod Osagov je tedaj št4 2229 oseb. Napravili so torej družbo z 2229 deleži, ki so se mogli tudi podedovati. S to pravično razdelitvijo so dosegli, da ni nihče mogel obogateti na račun drugega, da pa tudi nihče ni mogel obubožati. Osaško ozemlje je eno najbolj boga-
Nova moda v Italiji
V Italiji se je osnovala liga žen, ki stremi za tem, da odpravi <rpohujšljivo» in «nedo» stojno» sedanjo žensko modo. Znana rim» ska risarka modelov, signora Gallenga, je ligi predložila več načrtov oblek, ki so bili sprejeti z navdušenjem. Ti načrti zelo spo* minjajo na zapeto srednjeveško modo graj= skih gospa, kakor jo prikazuje naša slika: na levi obleka iz dobe Bonifacija VIII. (okrog 1. 1300), na desni po obleka Monna Vanna.
Pri Indijancih - milijonarjih
Mestece Pawhuska v Oklahami v j Zedinjenih državah je glavno mesto Indijancev rodu Osagov in gotovo eno najzanimivejših mest v Ameriki.
Če pridete v to mestece, boste opazili, da v njem mrgoli avtomobilov, pa ne Fordov, temveč razkošnih, velikih voz najdražjih tvrdk. Debele, rdeče-polte Indijanke. ki se vozijo v njih. so vse elegantno oblečene po zadnji pariški modi. Na prvi pogled spoznate, da morajo biti ti Indijanci silno bogati in to je tudi istina. Toda obogateli so šele
Sličica iz Maroka:
Kazba (utrdba) v Mildetu.
jemal, oče bi bil rad videl, pa mati ni marala.
»Tak nikari no!« je dejala. »Kako si siten!« ga je karala, a huda ni bila nanj.
Hud sem bil jaz, kar renčal sem, ker se mi je zdelo, da ne pijem več tako uspešno.
Mati me je brž nekako predejala, in sem spet pU, pil na vso moč in — za« spal.
Spal sem menda dolgo.
Zbudil sem se v majhni posteljici zraven materine.
Tudi mati je spala. A ko sem spre« gledal, se je zbudila tudi ona in se mi nasmehnila.
Zameril sem, da nisem pri njej, in sem zajokal, kolikor sem le mogel. V sobo sta pritekli ženski, za njima je prištorkljal oče.
»Tiho . . . tiho. . .,« so šepetale vse, le oče se je smejal, češ, naj se izkričim, da bom bolj močnih pljuč.
Drl sem se res, kakor bi me iz kože devali.
Debeluharica me je odmotala iz ple« nic, ki so bile čisto mokre in tudi dru« gače ne več prav bele.
»O, ti — ti!« se je ženska smehljala in me spet okopala; le tista materina sorodnica ni vedela, kaj naj prevrne,
dokler se ni doteknila stola in ga pre; kucnila, da sva z materjo oba obenem zavpila.
Ko sem bil v drugih plenicah, sem malo odnehaval z jokom, utihnil pa sem šele pri materi.
O, ti ljuba mati moja, kako lepo je pri tebi!
V njenih bLgih rokah sem se čisto umiril, pri njej dobil vse, kar mi je bilo treba.
O, mati, mati moja —!
*
Neko jutro sta prišli k nam tista de« bela ženska in tista nerodna materina sorodnica, kmalu za njima se je pri« smejal mlad gospod, očetov brat men* da, torej moj stric. Vsi so bili praz« nično oblečeni.
»No, kje imate tistega pogančka?« se je stric smejal meni in materi.
Ko me je videl, me je pohvalil: »Če je količkaj fantiček, je vreden cekinček; punčk pa je sto za vinarja pol . . .«
Zdaj so še mene nekako oblekli in povili in stlačili v blazinasto vrečo, po* krito s sinjemodro odejo.
Debeluharica me je vzela v naročje in odnesla, za njo sta šla teta, ali kaj je bila, in stric.
Pismo iz Marseiilea
(Slovan povsod brate ima. — Poceni življenje. — Otok If. — Največji predor na svetu. — Bikoborbe..) —ž— Marseille, sredi avgusta.
Nisem bil tri dni v Marseilleu, pa že videm mimogrede zvečer na terasi neke kavarne sredi množice kranjski obraz, ki me fiksira, človeka sicer nisem poznal, a med neznanimi tisoči vseh narodnosti sem takoj slutil, da je to rojak. Gospod jc imel isti občutek, kajti stopil je za menoj in me nagovoril slovenski. In tako sva se znašla v Marseilleu ne samo dva Slovana, temveč celo ožja kolega Ljubljančana. Nekaj dni pozneje menja moj tovariš denar v banki in vidi poleg sebe gospoda z ju-goslovenskim potnim listom ter ga nagovori. Izkaže se, da je to naš rojak g. Lavrin, profesor na nottinghamski univerzi. In tako smo se po naključju znašli v Marseilleu trije slovenski profesorji. ki prej drug drugega nismo poznali. Svet res ni velik.
Marseille je za Parizom največje francosko mesto in največje francosko pristanišče sploh. Moj vodnik pravi, da ima 568.341 prebivalcev in da so ga firki ustanovili okoli leta 600. pred Kr. Mesta ne bom opisoval, saj stoji opis ; v vsakem konverzacijskem leksikonu .. |
Življenje je tu cenejše kakor v Pari- : zu, čeprav so tudi tu cene šle navzgor. | Soba v hotelu stane od 6 do 15 fr. na j dan, kosilo ali večerja kakih sedem do j osem frankov s pijačo vred, vse prvo- | vrstno, za kar bi človek pri nas dal 35 j do 40 Din. V rodbinskih penzijah stane ! soba s popolno oskrbo 22 do 25 frankov. Pri današnjem stanju valute se tu živi ravno polovico ceneje kakor pri nas doma, kar pa se hrane tiče, je splošno boljša in obilnejša kakor naša gostilniška hrana. Predvsem je naravnost bajno poceni vino, namreč poldrugi frank liter, najboljše vrste 2 in pol fr., specijalitete 4 do 6 fr. buteljka, šampanjec od 10 fr. dalje. Za kranjske pi-jančke bi se splačalo, da se za nekaj časa preselijo sem . . .
Tujcev je tu obilo, predvsem iz sred-
njih slojev. Mnogo se vidi srednješolskih dijakov iz Anglije, Nemčije in Češkoslovaške, potujejo po 2, 3 ali več skupaj, ponavadi sami, včasih v družbi kakega visokošolca. Naših fantov še nisem srečal. Morda so še premalo ori-jentirani in si ne upajo tako globoko. Tudi vlada pri nas splošno napačno mnenje, da je potovanje po tujini drago, kar velja le za nekatere države. Letos je bilo počitniško bivanje in potovanje po Franciji in Italiji mnogo ceneje kakor po Jugoslaviji. Skavti, ki potujejo po omenjenih dveh deželah v skupinah, pa imajo vrhu tega četrtinsko vožnjo.
Mesto Marseille samo kakor tudi okolica nudi marsikatere zanimivosti. Tu
kažejo ječo Edmonda Dantesa, junaka Dumasovega romana «Grof Monte Christo.®
Zapadno od mesta se nahaja največji predor na svetu, tunel du Rove, to je podzemski kanal, ki veže morje preko gorovja z reko Rhone. Dolg je 7 km 266 m, širok 22 m, visok 14 m 40. Dve precej veliki ladji v njem lahko ploveta druga mimo druge. Delo bo te dni dovršeno.
Naravno, da smo si v Marseilleu ogledali tudi bikoborbe. Vrše se na španski način z edino izjemo, da na-koncu bika ne ubijejo. Kako navdušenje vlada za take igre, je razvidno iz tega. da je bila velika arena, v katero gre kakih 20 ti-
iz Mehike, dežele večnih revolucij
Mehika je gotovo med najzanimivejšimi deželami na svetu. Njena znamenitost so arheološki ostanki, ki segajo daleč v predzgodovinsko dobo. Posebnost Mehike so razvaline pri Teotihuacanu, 45 km od glavnega mesta Mexico, kamor romajo leto za letos ekskurzije raziskovalcev starin Kaj pravzaprav pomeni beseda Teotihuacan, še ni dodobra pojasnjeno; po naše bi rekli«svetišče» ali pa aMesto bogov». — Med teotihuacanskimi spomeniki sta največja Tonatiuh (piramida Solnca), ki se vzpenja 64 m visoko, in Meztli (piramida Lune), ki pa še ni popolnoma odkopana. Na naši sliki jo vidimo v ozadju, pot ki vodi do nje pa se imenuje «Pot mrtvih«. Na obeh straneh te poti so grobišča, na gosto porasla z bujno vegetacijo.
državah; do danes so tam navrtali že nad 9000 petrolejskih vrelcev. Od leta 1906. so Indijanci dobili za svoj petrolej že okoli 170 milijonov dolarjev. En delež prinaša letno 12.000 dolarjev. So pa ljudje, ki imajo po več deležev. Razen tega se pa Osagi pečajo z drugimi stvarmi, kar jim tudi nosi lepe novce. Tako n. pr. imajo velike farme, ki jih ali obdelujejo sami, ali pa dajejo v najem.
Ta procvit pa ima tudi svojo slabo stran. Med Osage so prišli pustolovci vseh vrst, ki mislijo le na to, kako bi poročili bogato Indijanko. Američani, ki drugače silno prezirajo ljudi nebele polti, se prav nič ne sramujejo poročiti Indijanke. Denar je zanje ipak več vreden kot barva polti, laki mešani zakoni niso bili vedno posebno srečni.
Še nevarnejši za Indijance pa so bili brezvestni trgovci, ki so jih skušali pridobiti za nepotrebne izdatke in jim naprtiti za bajne cene razne luksuzne predmete. To je šlo tako daleč, da ie morala vlada poseči vmes in staviti precejšen del Indijancev pod varuštvo. Le-ti dobivajo denar samo za potrebne stvari, ostanek pridrži vlada, in če hočejo kaj kupiti, kar služi za zabavo ali v razkošje, morajo vložiti prošnjo, in potem jim vlada to z njihovim denarjem nabavi. Vsakega prvega v mesecu sprejema te prosilce vladni guverner v svoji palači. Seveda gredo tja večinoma ženske, ki potem skušajo z veliko zgovornostjo dobiti nov eleganten avto ali klavir ali radio ali pohištvo najnovejšega stila itd.
Sinovi Osagov študirajo na univerzah in so med najboljšimi dijaki.
Brezuspešni poskusi za preplavanje Kanala
Odkar se je posrečilo miss Ederle preplavati Rokavski preliv, se je navdušilo polno poklicnih in nepoklicnih športnikov in amaterjev za preplavanje kanala. Doslej pa se ni niti enemu posrečilo priti na cilj, kaj šele potolči rekord ameriške Nemke.
Dve Američanki, Barrett in Cannon, sta poskušali slediti primeru miss Ederle, toda morali sta opustiti namero že po 3, oziroma 6 urah plavanja. Newyor^ čanka Carsonova je na prevozu iz Amerike v Evropo tako zbolela, da je preklicala svojo plavalno turo, še preden je dospela v Francijo.
Najtežji doživljaj pa je ime! nedvomno Nemec Kemmerich. Šel je pogumno v vodo in je plaval 6 ur in 20 minut. Po tem času se je že precej utrudil in nesreča je hotela, da ga je napadel velik delfin, ki ga je tako oplazil po spodnjem životu, da je skoraj omedlel v valovih. Čoln, ki je sledil plavaču radi. kontrole, je moral Kemmericha dvignili iz vode in hitro zapeljati na suho. ker je bil Kemmerich potreben zdravniške pomoči. Smolo sta imela končno tudi dva plavača Kari Vierkotter in Francoz Lebriant. Prvi je moral opustiti načrt po 10 urah, drugi pa je odstopil že po j 5 urah plavanja.
Statistika o vljudnosti
Neki bogati Američan — drugi smrt- ; niki pač ne utegnejo niti jim sredstva ne dovoljujejo, pečati se s sličnimi problemi — se je lotil malo vsakdanje naloge: vprašanja vljudnosti v različnih deželah.	|
Iz njegovih raziskovanj izhaja, da je j najvljudnejši narod na svetu kitajski. Warrier (tako je ime Američanu) se je mudil štirinajst dni v deželi nebeškega carstva in ves ta čas je doživel od strani prebivalstva Ie en akt nevljudnosti. Na drugem mestu je Španija, kjer je Warrier (takisto v štirinajstih dneh) naštel 19 nevljudnosti, potem pa se vrste Švedska z 22 točkami. Danska z 28. Anglija z 31 in Švica z 33. V Franciji je \Varrier v štirinajstih dneh doživel 54 nevljudnih dejanj, v Belgiji 61, na Ho-landskem 67, v Avstriji 110, v Italiji 139 in v Nemčiji, ki je dosegla rekord. 181. — Jugoslavijo, hvala bogu, častiti Američan ni posetil.
Vrednost te statistike je seveda več kakor problematična; saj ne vemo, po kakem kriteriju je gospod VVarrier beležil svoje vljudnostne številke, in sploh so norme bontona različne v različnih deželah in odvisne od tradicij, tempera- j menta in neštetih drugih faktorjev.
Vzlic temu g. Warrieru ne moremo odreči zahvale; bil je vsaj originalen. Le to bi bilo treba vedeti, ali je ravno on mož takega kova, ki lahko presoja vljudnosti celih narodov in držav . . .
Nov čudež
Tokrat gre iz Lvova po svetu brzojavna novica o čudežnem dogodku. Bilo je tako-le:
V torek popoldne je pred neko hišo v ulici Sofije nastal velikanski naval. Povzročila ga je hišna oskrbnica, ki je na lepem pridirjala iz hiše in začela kričati kakor prismojena, ela je njena stara oljnata podoba Matere Božje začela utripati z očmi in sploh, da cela podoba dobiva čuden sijaj.
Kajpak se je novica bliskoma raznesla po vsem svetu in pred hišo se je kmalu zbrala desettisočglava množica, se prerivala v gneči in silila k vhodu, da je policija jedva vzdržala .ed. Cerkvena oblast, ki je naravno tudi bila takoj obveščena o čudežu, je naročila prevoz slike v cerkev svetega Nikolaja. In se je zgodilo. Med vikom, krikom in križanjem vse množice je policija svečano prenesla podobo v eerkev. kjer se pričakujejo nadaljni čudežni pojavi. Prvotni čudež namreč glasom novinarskih poročil ni bil nič čudovit, ker so ga povzročili zgolj refleksi popoldanskega solnca na starih oljnatih barvah.
Originalen štrajk na dvoru indijskega maharadže
Redek in originalen štrajk se je vršil pred kratkim na dvoru indijskega maha-radže, ki je šele lani prevzel oblast od svojega starega strica živetega dotlej v Parizu. Maharadža ki je prepotoval celo Evropo, je pripeljal domov s potovanja dvanajst plesalk katere je angažiral na svojem potovanju in s katerimi je začel prirejati večerne predstave za svoje dvorne goste. Urejeno pa je bilo tako. da ie plesalke plačevala državna blagajna To so doznali nekateri opozicijonalci. ki so čakali prve prilike, da planejo na dan in zadavijo korupcijo.
Prilika se je kmalu ponudila. Plesaltce so zahtevale da se jim zvišajo plače, v kar je maharadža privolil, čemur pa se je uprl zakladni minister Maharadža ! je skušal finančnega ministra prepričati da ima pravico nakazovati denar za plesalke iz državne blagajne . Fi-! nančni minister se je temu protivil in se ! ni hotel udati Medtem so se vrš le plesne produkcije vsak večer na novo. Da-mice pa so postajale vsak dan bolj nestrpne in so sklenile da se o prvi priložnosti maščujejo nad gospodarjem. Ko so bili povabljeni na dvor neki ugledni gostje iz tujih krajev so plesa -ke kratkomalo odpovedale pokornost zapustile dvor in se odstranile, škandal je bil popoln in pravijo, da se bo maharadža maščeval nad svojim finančnim i ministrom z odpustom >7 službe
Poletje v Nizzi
Nizza je Eldorado bogatašev šele v zimskih mesecih. Njena sezona se začne v novembru in traja skozi celo zimo. V tem času se zbira v Nizzi elita evropske boljše družbe, ki si preganja dolg čas in trosi denar, s katerim bi bilo lahko pomagano potrebnejšim ljudem v vsakdanjem življenju.
Življenje v Nizzi je zatorej poleti poceni. Posebno letos. Korespondent nekega dunajskega lista popisuje, da je plačal za krasno sobo z mrzlo in toplo vodo ter z balkonom samo 20 frankov. In ta cena je za ondotne razmere že izredno visoka! Hoteli, ki imajo nastavljene poletne cene, oddajajo sobe po 8 in 10 frankov, a za 25 frankov dobiš v Nizzi stanovanje in hrano Za 20 do 25 frankov — če hočeš toliko potrošiti za obed — dobiš juho, ribo, maslo, piščanca s prikuhami in salatami. sladoled, sir. črno kavo, torte, breskve in hruške. Vse to je torej izredno poceni in pri nas doma bi stalo kaj takega vsaj tri do štirikratno ceno. katero plača gost v Nizzi. In kakšno postrežbo ima! Natakar vedno stoji za njegovim hrbtom, ga sprašuje po željah in če gostu tekne jed, ga blagruje, če pa nima apetita. obžaluje, da mora nesti to ali ono v kuhinjo nazaj.
Izvrstna kava (italijanski espresso) stane 75 centimov. In človek se počuti pri teh cenah in pri taki postrežbi kakor v raju in bi se najraje nikoli ne vrnil iz Nizze v domovino. Razume se: če bi imel denar.
Zanimanje za radio v Ameriki
Radio se je v poslednjih letih po-vspel na izredno višino. Ne samo - tehničnem oziru je ta iznajdba dvajsetega veka prekosila vsa pričakovanja, ki so jih največji tantasti stavili v njo nego je tudi njegova razširjenost v svetu zavzela take dimenzije, da človek kar strmi, ko čita številke.
Danes je na celem svetu nad nilijon sprejemnih postaj, ki so v rokah zasebnikov. Pred par leti so jih šteli komaj na tisoče in desettisoče. Največji porast beležijo kakor na vseh drugih poljih tako tudi v tem pogledu ameriške Zedinjene države, kjer si vsak dan nabavi na tisoče ljudi nove aparate. Naj govore številke!
Leta 1920. je znašal denarni promet radiotelefonske industrije v Zedinienih državah okroglo 2 milijona dolarjev (112 milijona Din) naslednje leto se je dvignil za preko 100 odstotkov na 5 milijonov. Leta 1922. je število poskočilo že na 60 milijonov ali pa 1100 odst. napram prejšnjemu letu. leta 1923. na 120 milijonov, 1924. na 550 milijonov in lansko leto je promet dosegel že fantastično število 578 milijonov dolarjev (preko 32 milijard dinarjev)! Napram leta !°20 se je torei promet zv:šal skorai z? 25 tisoč odst.
Wagnerjevo gledališče v ^.vv^eulhu
Pred tednom dni smo poročali o petdesetletnici VVagnerjevih svečanosti v Bavreuthi na Bavarskem Danes prinašamo sliko Wagnerjevcga gledališča, ki se je zidalo samo za uprizarjanje VVagnerjevih oper s podporo nemških kulturn:h meccnov
Korupcija na Madžarskem
V	Budimpešti so odkrili velikanske goljufije pri liferacijah za madžarsko državno železnico. V afero so vpleteni visoki uradniki, agenti firm in nižji uradniki, ki so prevzemali naročeno blago.
Sleparije so se vršile zlasti pri liferacijah lesne družbe Hermann Buechler v Turčanskem sv. Martinu na Slovaškem. Tudi pri liferacijah premoga so se vršile velike sleparije. Uradništvo. ki je prevzemalo materijal. je navedlo vselej, da je prevzelo večje število pragov in več premoga, kot je bilo v resnici izročenega Goljufija je trajala leta in leta in skupna škoda znaša, kolikor se da na hitro oceniti, cele milijarde.
Sleparije so bile iz večine samo s podkupljivimi uradniki, ki so prevzemali blago. Ko je stvar prišla na dan. je pridrvel Hermann Buechler v Budimpešto in je hotel celo stvar pokriti. Ponudil je veliko denarno vsoto in z nekaterimi podjetji se je res pogodil ker je plačal odškodnino. Državna železnica pa noče o njegovih ponudbah nič slišati in direkcija je naznanila sleparja oblasti. Buechler pride pred sodišče z vsemi svojimi številnimi pomagači.
14 milijonov Fordov
Dne 21. julija t. 1. je Fordova tvornica v Detroitu izdelala avtomobil, ki nosi tekočo številko: 14.000.000.
Šele dve leti je tega, kar je Ford izdelal prvih deset milijonov avtomobilov. To je bilo 4. junija 1924. V manj kakor 25 mesecih so torej prišli v promet 4 milijoni Fordovih avtov, povprečno na mesec 160.000 in na dan nad 5 tisoč.
Prvi Fordov avtomobil z značko «T» je izšel iz tvornice prvega oktobra 1908. Za prvi milijon je potreboval Ford primeroma mnogo časa; avtomobil s tekočo številko 1,000.000 ie prišel v promet 10. decembra 1915., torej po 7 letih in dveh mesecih. Potemtakem ie Ford v prvih sedmih letih izdelal povprek 11.500 avtomobilov na mesec, 383 na dan; porast zadnjih let napram prvim početkom znaša preko 1200 odstotkov.
Ko je desetmilijonski avtomobil zapusti] Fordovo tvornico. je bil v Ameriki malone narodni praznik. Avto je ves okrašen s cvetjem in zelenjem prepotoval ogromno progo iz Newyorka v San Francisco in na vsej poti so ga pozdravljale velike množice oduševljene-ga ljudstva.
Napoleon in Angleži
V	francoskem listu čitamo nastopno anekdotico ki je tem bolj ljubka, ker temelji na resničnem dogodku.
V	Aixu so imeli maturo Profesor je izpraševal kandidatko iz francoske zgodovine. Njeni odgovori so bili v splošnem dovolj dobri in eksaminator jo je hotel preizkušati, če ne temelji njeno znanje zgolj na spominu. Zato je sklenil zadati ji vprašanje, na katero m mogla odgovoriti ne z letnico ne z zgodovinskim dejstvom Vprašal io je:
«Gospodična. ali mi veste povedati, iakaj je Napoleon I. sovražil Angleže?*
Kandidatka je za hip pomislila nato pa je promptno odvrnila:
«Ker so bili Angleži krivi, da je na Sv. Heleni umrl.»
Hotelski trust v Berlinu
V	Berlinu se je osnoval trust hotelov, o katerem gre po časopisju glas. da je največje podjetje te vrste na svetu. Trust je organizirala berlinska ban-'<.a Arnhold ter ga izročila v vodstvo oosebnemu konzorciju. Doslej so bili berlinski hoteli last imovitih posamez-likov in tako je bila konkurenca mogoča in naravnost potrebna S trustom se bodo hotelske razmere nedvomno iz-premenile Kako močna je družba sledi iz tega da si je pridobila neomejeno oblast nad največjimi berlinskimi hoteli. Med njim so hoteli Kaiserhof. Palače. Bellevue Bristol in centralni hotel ter cela vrsta manjših podjetij te vrste.
Trust se je organiziral po dolgome-sečnih tajnih pogajanjih. Število postelj, s katerimi razpolaga trust. presega več tisoč ležišč in prav toliko sob. V tem pa niso vštete še velike dvorane in družabni prostori Posebni konzorcij bo
kril potrebe vseh hotelov iz lastnih mesnic in pekarn. Tako bodo stroški za vzdrževanje manjši, dobiček pa večji. Hotelskemu trustu pripadejo sedaj tudi nekatere največje berlinske kavarne.
X V orjaškem letalu čez ocean, \ewyor. ski letalec Fonck je izvršil v pondeljek po. skusni polet s svojim orjaškim letalom Si* korski, ki je pamenjeno za prekooceanske vožnje. Poskusni polet se je izredno dobro posrečil. Letalec je ostal 20 minut v zra« ku in je dosegel v tem kratkem času 120 milj brzine na uro Ker pa je bila vremen« ska p rog no z a neugodna, t>e je spustil na zemljo in je odgodil svoj polet v Evropo do 1. septembra.
X Škmdalček na rumunskem koncertu. V kopališču Szorata v Novi Rumuniji se je pripetil kočljiv dogodek, ki je vzbudil veliko pozornost Na zahtevo rumunske kraljice ie dobila znana operetna pevka lika Palmay povabilo, naj nastopi na do* brodelnem koncertu. Pevko je spremljeva* la ciganska god>>» Palmty je pela več francoskih, nemških in tudi madžarskih pesmi. Kraljica je umetnico zelo pohvalila. Komaj pa je odšla kraljica iz dvorane, je prišel poveljnik rumunske policije k pevki in jo osorno vprašal, kako se je drznila na rumunskih tleh peti madžarski Ta nastop policijskega poveljnika je imel za posledic co, da so padli po njem člani ciganske god* be in ga pretepli
X časnikarska cvetka. «Truplo se je na. žlo na drobne kosce zrezano Na samomor po vsej priliki ni misliti.«
X Tragičen samomor znanstvenika. Uni« verzitetni profesor na medicinski kliniki v Budimpešti dr. Edmund Kronpeter se je vrgel v četrtek zjutraj skozi okno svoje vile na Bloeksbergu iz drugega nadstropja na zemljo ter je obležal s težko polomije, nimi udi Kljub temu, da so ga takoj nalo« žili v avtomobil ter ga odpeljali na klini, ko, je sklenil svoje življenje. Vzrok tega tragičnega samomora je bila neozdravljiva sušica hrbteniškega mozga, na kateri je Kronpe' r trpel že dalje časa. Pokojnik je bil zelo znan in čislan učenjak, posebno kot specijalist za zdravljenje raka.
Po počitnicah,
ko se skoraj vsakega človeka lotijo zopet vsakdanje skrbi in dolžnosti, bo slehernega razveselilo poročilo, da se je med časom počitnic cena oblačilom, posebno pa oblačilom za jesenski in zimski čas, znatno znižala.
Ko so odhajale rodbine na počit, niče, se je v ateljejih začelo s prav amerikanskim delom. Vozovi dragocenega angleškega in češkega sukna ter najboljših podlog je bilo razstri-ženega v krojne dele. Škarje so škr-tale, stroji so drdrali noč in dan. Najboljše strokovne moči so merile, primerjale, vbadale in vlekle pod | skrbnim nadzorstvom akademične-I ga krojnega mojstra. Likalniki pa so končno zlagali oblačila v sijajno ele-gantnost. Zaloga je napolnjena z modernimi, po kroju in blagu nedosegljivimi zimskimi in jesenskimi suknjami, raglani, površniki, damski-mi plašči posebne lepote in šika, krasnih oblek za gospode in dame, sukenj in suknjičev ter oblek za dečke je na razpolago toliko, da ie mogoče ustreči takoj vsem zahtevam. Izpopolnjena je dalje zaloga finega perila, modnih potrebščin, kravat, ovratnikov ter športnih čepic. Uvozilo se je sukno iz angleških in čeho-slovaških tovarn zadnjih novosti in si jih more vsakdo brezobvezno ogledati.
Vsem predmetom je bila cena znatno reducirana, tako, da bo vsakomur omogočeno se izborno in ugodno obleči. Cenjenim, zanesljivim odjemalcem se bodo nudile tudi v nadalje plačilne ugodnosti ter je s tem nedvomno mnogim olajšana skrb za nabavo oblačil sebi in svojr cem.
Proseč svoje cenjene odjemalce, da mi tudi v bodoče poverijo nabavo oblačil, o katerih novosti in posebni priporočljivosti bom, kakor doslej, tudi v nadalje stalno obveščal v »Jutru«, beležim
z najodličnejšim spoštovanjem
Drago Schwab l jubljana
Dvoru trg štev. 1.
Pred hišo so me spravili v lep svetal voz, z menoj so šli vsi trije.
Strašno sem bil radoveden, kam poj* demo. Voz je drdral po gladki eesti med množico ljudi, prerivajočih se in postavajočih ob voglih. Z vseh strani je vrel čuden šum, voz je drdral, dr. dral in jaz sem lepo spal.
Ko je voz postal, sem se malo pre* j dramil, samo toliko, da sem videl, kje i smo.
Postali smo pred veliko hišo z veli« kimi, visokimi vrati. Vanjo smo šli in za vrati postali. Hiša je bila temna, hladna, o njej ne bi mogel reči kaj ve« selega.
Kmalu sta do nas prišla čudna moža, v beli obleki prvi, v rdeči drugi, g knji« go v roki prvi, s svečo gorečo drugi.
Tisti s knjigo je začel nekaj brati iz knjige, drugi s svečo mu je svetil
Debeluharica me je dala v naročje stricu, potlej še teti, a tisti mož s knji« go je godrnjavo mrmral vame in me, ko sem ga le začudeno gledal, naglo z mrzlo vodo polil po glavi, da sem za* vpil na pomagaj, in mi še nekaj slanega in grenkega porinil v usta, ker nisem precej vtihnil.
»Pomagajte;« sem se drl in jezil, da mi je že tako majhnemu v delež le kri« vica in grenkoba.
»Mati, o, mati!« sem jo klical.
Tista čudna moža sta bežala pred mojim vpitjem, mi pa tudi pred njima in pusto hišo v voz in spet po cesti, odkoder smo bili prišli.
Doma je nam pritekla nasproti mo* ja mati, ki ni bila več bolna. Lepa je bila, da ni moči povedati, kar k njej sem silil na vse oči, na vse moči.
V sobi je bilo dosti ljudi, ki jih ni« sem še videl. Bili so naši gostje tisti dan.
A mati je š!a z menoj in debeluha* rico v drugo sobo. Tam sta me pre* oblekli in mati mi dala piti, ker sem bil res žejen po tisti priskutni grenkobi.
Potlej smo šli med goste. Vsi so me božali, občudovali in mi prerokovali čudovitih stvari.
Za mizo. belo pogrnjeno in lepo pri* pravljeno z mnogimi šarami, so pose« dli in se veselili mene in moje imenit« nosti, kajpak.
Komu sem podoben, so ugibali. Ali bolj očetu, ali bolj materi?
Ker se niso mogli zediniti, so jedli in pili, trkali z vitkimi čašami in se ki a* njaii meni, očetu in materi, posebno meni in materi.
Stric je bil kaj dobre volje. Zmerom je nekaj dražil teto, da je rdela in po» vežala oči in se mu sladko smehljala.
Na zadnje, ko so spet govorili, komu sem bolj podoben, je razsodil:
»Komu? Spred in zad očetu, zad pa tudi materi!«
Nekateri so se smejali, drugi zagie* dali v mizo, teta pa mu je zapretila s prstom.
Strica in teto, ki sta mi od tačas bo* tra, imam rad, ker mi zmerom kaj pri* neseta.
Leonid Andrejev:
rejev:
Slabi spol
Štiri dame so se pripeljale v Mo« skvo, da bi si poiskale stanovanj. Prva je bila okrogla in temperament« na, pripeljala se je bila iz Mazilova.
Druga je bila sloka in nervozna ter je prihajala iz Caricine.
Tretja ni bila ne presuha ne prede« bela, toda precej vihrave nravi ter se je pripeljala iz Obiralovke.
Četrta dama je bila že tašča, prišla je od nekod daleč z dežele, spotoma se je bila sprla s sprevodnikom in za« grozila, da bo o tem brzoiavila samemu ministru, toda obljube ni držala.
Vse štiri dame so iz dnevnih časo« pisov izvedele, da so letos stanovanja poceni in so bile ves čas vožnje mirne, da, celo vesele, ali že med potjo so
jele glede tega dvomiti; ko pa so izsto* pile iz kolodvora, so ugotovile, da sta* novanj sploh ni. zakaj vse hiše poleg kolodvora so že zasedene.
Vse štiri so se torej vsled tega kri* tičnega položaja začele tolikanj žuriti. da so pri tem čisto pozabile na svojo prvotno namero, najeti si stanovanja v sredin mesta ter so začele poizvedo* vati v predmestjih.
Ko so se nato vse zbrale pri Iljinskih vratih ter prihajale vse v isti tramvaj* ski voz, so bile že utrujene ter precej nagnjene k temu, da javno pokažejo slabosti svojega značaja.
Dama iz Mazilova je zgubila povrafc> ni vozni listek, petdeset kopejk denar* ja, ali možno je, da je zgubila celih petindvajset rubljev. Ona namreč ni vedela zagotovo, ali jih je vzela seboj ali ne, zatorej tudi ni mogla vedeti, ali jih je zgubila ali ne. Nekaj časa je mislila, da jih je zgubila, potem pa zopet, da jih ni zgubila. Vendar jih je prej ko ne zgubila. Toda mogoče jih pa vendarle ni zgubila.
Gospa z dežele si je kupila hrušk; ko pa jih je že začela jesti, se je izka» zalo, da so bila to kisla jabolka, kar je zelo neugodno vplivalo na njeno raz« položenje.
Ostali dve dami, ki ste bili obedve
izstopili hkrati iz kolodvora, ste se ves čas srečavali v istih stanovanjih in ste s; druga drugi postali tako zoperni, da niste utegnili niti kaj kupiti niti kaj zgubiti. Videč druga na drugi jednako ekscenričnost frizur in izraza lic. so vse štiri dame koj uganile, kak je nji* hov p- >sel tr so skušale gledati vstran; če pa so se njihovi pogledi slučajno srečali, so se smehljale.
Pravzaprav se dama z dežele ni smehljala, kajti se ni znala. Prej nek* daj se je ona znala smehljati, ali po* zabila je to odtlej, ko je omožila svojo hčer z nekim nepridipravom.
Kot prva je stopila s tramvaja baš ona.
Dama iz Mazilova je domnevala, da ve gotovo ta za kako boljše stanova* nje in jo je zato ubrala za njo. Povo* dom jednake demneve ste tudi ostali dve dami sledili prvima in ker ste obe= dve skočili hkrati z iste stopnice in obedve v ono smer. kjer ste stali prvi dve dami. ne pa v smeri, kakor iima je rekel sprevodnik, zategadel ste se obedve zavalili po tleh.
Edina noč je ločila te štiri dame. za« kaj njihovi znanci, pri katerih so na« meravale prenočiti, so stanovali na različnih koncih mesta.
Do tedaj je dama iz Mazilova zgu«
Kraljestvo mode
U-
Orijentaiski motivi v modi
Že dobršno dobo črna moda orijen-talske motive in venomer se izkazuje, da le-ti iahko samo koristijo posameznim stilom. Pričela se je ta struja svoj čas z reprodukcijami kmetskih pla-ščev, posnetih po balkanskih narodnih nošah, a odtlej do danes je opažati celo vrsto varijant.
Ukrajinske vezenine na originalni svetli volni, gosto posute z bleskom, se često vidijo na elegantnih oblekah za obiske, pri čemer so okrašeni rokavi, ovratnik in prednji del bluze, dočim je krilo gladko. Bosanske motive je prav često videti na jopicah v stilu bolera in na baržunu, pri čemer učinkujejo srebrni filigranski gumbi posebno apartno. Turške kovinske vezenine so od nekdaj priljubljene in so že v lanski sezoni našle svoje mesto v velikih modnih hišah, a nedvomno si bodo priborile veljavo v letošnji jesenski in zimski garderobi. Perzijski motivi so radi svoje težine in obilnosti na kovinskih efektih posebno prikladni za velike postave Rumunska kmečka ročna dela pa so bila letos pridržana modi visokega poletja, ker se lahko uoorab-liajo praviloma le na lahnih oblekah (bluzah) in so torej za jesen več ali manj že potisnjena v ozadje.
Poleg orijentalskih vezenin se pojavljajo tudi razne iužnoevropske kostumske ideje: primeroma ie marsi-kod videti dalmatinske ali grške svilene pasove. Obenem so priljubljeni šali iz enake tkanine, ki se naslanjajo na anatfilsko narodno nošo. Končno ne smemo pozabiti imitacij japonske ročne slikarije na originalnih domačih oblekah za čajanke, ter kineških svilenih vezenin na elegantnih toaletah, šalih in vsakojakih večernih ogrtačih.
Naša slika predočuje par modelov z dobro uporabo vezenin in slikarij ori-jentalskega stila: Sedeča figura kaže vnovič forsirano ravno obliko s stransko vloženimi votlimi gubami ter pestrimi progami originalne albanske vezenine. Z odstavkom teh broderij v pasu je dosežena nova svojevrstna linija, pojačena s trakom, tekočim v sredini, vezenim z meandrom in obteženim s «cofom». Prikladna je ta obleka za obisk, gledališče in ples.
Druga skica predočuje elegantno večerno toaleto, ki pa radi svojih širokih črnogorskih rokavcev služi tudi za obiske. Na fin način je moderna linija votlih gub prilagodena orijentalskemu stilu: fino vezeni so gornji deli gub. Kovinske nitke in ploščice so mestoma prekinjene s pestrimi kamenčki. Partija krila docela harmonira z vezenino gornjega dela.
Svojevrstna je tretja toaleta: visoko zapeta in stransko zakopčana pripomo-
re lepemu životu do popolne veljave. Desna stran je okrašena z bogato antično vezenim brokatnim žepom, iz katerega izvira medlo rožnat šal, ki je ostro zavit okrog vratu. Upoštevanja vredni so široki, polkratki trobentasti rokavi, harmonujoči v podlehtju z barvo in materijalom šala.
O načinu uporabljanja vezenine na modelih kompletov nas orijentira poslednja sklica. Materijal je temno-modro blago ;jopiea je vrezana v kroju bolera. vezena s pestro svilo in har-monu.ioča s širokim pasom. Povrhu se nosi paletot, ki ie v skladu z vezenino in pasom podložen z modro svilo ter na širokih rokavih opremljen z vezenino, ki poleg krznenega obrobja tvori njegov edini okras.
Mno F. tlCBSOL nosi.
se nahaja seda Wolfova uSica 5.
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, ženska ročna de'a, volna, svila
bomba* iV>.-|n«v*rita IJstannvMamg 1887
Nova pokrivala
sličijo oblikam moškega klobuka. Zopet je torej prekrižano pričakovanje, da se bo jesenska moda oddaljila od maskuline Unije in od izrazito športnega kroja. Za dopoldansko oblačilo je moška nota priljubljena bolj kakor kdaj prej, na potovanjih je videti izključno ravni moški paletot, in na dopoldanskih promenadah so kostumi v kroju moškega sakčja na dnevnem redu. Posebno priljubljen je v zvezi s temi oblačili klobuk, kakršnega predočuje naša skica. Izgotov-lien je iz mehkega Borsalino - klobučevine ter opremljen s trakom prav kakor moški klobuk. Naravno pa je takšna očitna moška oblika primerna le za res vitke postave.
Nove športne rokavice
Najnovejši tipi športnih rokavic so originalni in praktični. Ne zapenjajo se kakor dosedanje fasone na spodnjem delu zapestja. marveč zgoraj, in to s širokimi gumbi (»DruckknopfeO- Ta oblika je že zato priporočljiva, ker pri vsakem športu ovira zaponka na notranji strani. V ostalem je nova rokavica za športne namene dvojno šivana ter izgotovliena iz jeleniega ali nappa-
| Smeh i« solzi Vesel« I Zabavne 1 Imenitne i Smeh do solzi :
♦	Izvrstna veseloigra polna šale in smelia	•
Niena romantična noč
je tudi včeraj napolnila kinogledališče m dosegla splošno priznanje, izvrstna sta v svoji komiki luškana ConstaiK« Tatmadge in glavni junak iz velefi ma ,Beta sestra'
-.plašne priljubi jeni	♦
sW ROMALO COLMAN ^m j
Komične scene — Duhoviti zapletljaji — Smeha po nc situacije — Najboljša zabava za |
današnjo nedeljo.	*
Pripravlfa se nova kolosalna bomba, novi veliki in veseli šlager film! t Jutri T ponedeljek: Najlepši človek sveta Rudolfe Valentino. ♦
Predstave danes v nedeljo ob 3. pol 5, 6, pol 8 in 9. Jutri v ponedeliek ob: 4, poi 6, pol 8 in 9.
Krasna godba prvovrstnega umetniškega orkestra pri vseh predstavah.
ELITNI KINO MATICA. Najudobnejši kino v L ubljani. Teleton 124.
Moderna ventilacija.
Radio
Ob prehodu iz poletja v jesen
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (531 m 7 KW), BERLIN (564 m 10 KW), LIPSKO (453 m 9 K\VL FRANKFURT (470 m 10 KW). MONAKOVO (485 m 10 KW). RIM (425 m 12 KW).
Nedelja, 29. Vin.
DUNAJ 30: Koncertna akademija, posveče-
čena skladatelju Antonu Bvoraku. BERLIN 30.30: Proslava Hermanna Sonsa. (Recitacije, predavanje, orkester.) — Klabund govori o svoji drami »Krom-well«.
22.36: Plesna godba. LIPSKO 20: Haydn. »Vstajenje«. (Prenos iz cerkve sv. Tomaža v Lipskem.) 22.30: Plesna godba iz Berlina. FRANKFURT 17: Wagner: »Die Meister-singer von Niirnberg.« (Iz državne opere v Frankfurtu.) 22.30: Plesna godba iz Berlina. MONAKOVO 19: Orkestralni koncert.
20.30: Proslava Hermanna Sonsa. RIM 21.10: Odlomki iz Gounodove opere »Faust«.
Ponedeljek. 3«. VID. Dunaj 20.: Koncertna akademija, posvečena
skladatelju Antonu DvoPaku. BERLIN 20.30: Zabaven večer. (Recitacije
in orkester.) LIPSKO 20.: Bizet: »Carmen«. Opera v 4 dejanjili. (tz novega gledališča v Lipskem.)
FRANKFURT 20.15: Sonsov večer.
21.15: Koloraturni koncert: Verdijev večer.
MONAKOVO 16: Richard Wagner: »Sieg-fried«. (Slavnostna predstava iz Princ-regentovega gledališča v Monakovem.) RIM 21.25: Vokalen koncert. — Komedija, enodejanka. — Venček pesmi.
Torek. 31. VHL
DUNAJ 30: Arije in dueti iz komičnih oper.
—	Rossini, Smetana, Lortzing, Nicolai. BERLIN 30: Iz skupine predavani o priliki
velike radio - razstave: »Novo življenje na razstavi.« 30.30: Predavanje in recitacije. 31..30: Sonata. LIPSKO: 19.45: Kleistov večer. (Recitacije.)
31: Poljuden koncert simfoničnega orkestra.
FRANKFURT 20.30: Klasičen komorni koncert.
MONAKOVO 19.45: »Der Bua und sein DeandU Komični dialogi v zgornie-bavarskem narečiu.
30: Instrumenti orkestra. (Radiofonski orkester in njegovi soli.) RIM 31.35: Simfoničen in vokalen koncert.
—	Novosti. — Klavir.
Sreda, 1. IX.
DUNAJ 19.30: Ruski večer: Turseniev. Tolstoj, Gogol.
30.30: Iz smejočega se starega Dunaja. (Pesmi, kupleti. dueti Itd.) Nato Ianka večerna godba. BERLIN 30: Nemška drama iz dveh stoletij. (Primerjava.^ — 1. Grabe - Wede-kind: »Herzoe Theodor von Gothland«. Tragedija v 5 deianiih. (Sodeluje orkester )
LIPSKO 19.45- Cesar - Franckov večer. (Godalni kvartet in klavir.) 31: Renski večer. (Petie. klavir in recitacije.)
RIM 21.25: Odlomki iz Pietriiove operete ,
»Zbogom mladost!«. MONAKOVO 16: Richard Waguer: »Die i Gotterdammerung.« (Slavnostna pred- j stava iz Princ - regentskega gledališča j v Monakovem.)
FRANKFURT 20.15: Nova komorna 2Iasba 21.1o: Zabaven večer (SoliSti, klavir, ksilofon.)
Četrtek. 2. IX.
DUNAJ 30: I. Schubert-. Fantazija i-Mol za klavir (četveroročno). — »Der Tau-cher«. Balada s solisti in s spremlia-niem orkestra.
21.10: II. »Die Nurnberger Puppe.« Komična opera v 1 dejanju.
BERLIN 20.30: Koncert mešanega pevskega zbora. — Solisti na klavirju in orzliah.
LIPSKO 19.45: Večer Andersena in Ne-xoa. (Recitacije in orkester.)
FRANKFURT 30.15: Orkestralni koncert iz VVormsa.
MONAKOVO 19.45: Operetna zlasba. (Orkester in sopran.)
21.30: Mesečno poročilo o svetovni politiki.
RIM 21.25: Vokalni in instrumentalni koncert. — Pregled novih knjig.
Petek, 3. IX.
DUNAJ 20: »Lokalna železnica«. Komedija v 3 dejanjih.
BERLIN 20.30: Orkestralni koncert.
LIPSKO 19.45: Operni večer. (Tenor, sopran, klavir.)
22.15: Koncert mandolin in kitar.
FRANKFURT 19.30: Mozart: »Čarobna pi-ščal.« Opera v 2 dejanjih. (Iz državnega gledališča v Kasselu.)
MONAKOVO 19.45: Havdnov večer.
RIM 21.25: Večer lahke glasbe. — Četrt ure humorja.
Sobota. 4. IX.
DUNAJ 19.45: ^Kneginja čardaša«. Opereta v 3 dejanjih.
BERLIN 20: »Eremitov zvonček.« 22.30: Plesna godba.
LIPSKO: 20: Maillart: »Eremitov zvonček«. (Iz Berlina.1 2230: Plesna godba iz Berlina.
FRANKFURT 20.15: L. Thoma: Lokalna železnica. (Komedija.) 30.30: Plesna godba iz Berlina.
MONAKOVO 21.50: Poljudna godba. (Orkester, solisti, trompeta.)
RIM 21.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — Ruski pevski kvartet. — Recitacije. — Lahka glasba.
Le davno priznana in poznana največja in najcenejša izbera moške in ženske konfekcije je samo pri
tvrdk:
O. Bernatovič
rifl^ 8L J C
najboljše. najtrp<z.Znqše. zato najcenejše
bila že petdeset kopejk ter svoj žepni robec in vse štiri so si močno pokva* rile obleke, ker so skoz najbolj ozka vrata rinle vse naenkrat ter se dre* njale.
Naslednjega jutra se je prva zbudila ona dama, ki se ni znala smehljati in ker ji nikdo ni bil napoti, je kmalu na« šla stanovanje. Stanovanje je bilo tako, kakršnega je potrebovala, nahajalo se je prav tam, kjer ji je bilo povšeči in bilo je zelo poceni; vse to pa se ji je zdelo tako sumljivo, da si ni upala dati takoj are, ampak je obljubila, da pride še enkrat pogledat.
Lastnik je vljudno privolil v to.
Čez pol* ure je prišla pod vplivom instinkta v ravno isto stanovanje tudi dama iz Mazilova. Stanovanje je bilo jako udobno in zelo poceni in dami iz Mazilova je bilo težko, da ni tu ostalih dam, da bi jim z obrazov brala, jeli vse to res.
Lastnik se je blagohotno strinjal s tem, da pride še enkrat pogledat.
Pol ure pozneje je privolil lastnik tudi v to, da počaka še na damo iz Ca» ričine in čez pol ure še na damo iz Obiraj lovke.
Po pogovoru s poslednjo je tuhtal o tem, kako zelo mučna stvar je, biti
lastnik kake hiše, toda naglas tega ni povedal.
Nato so v presledkih po približno eno uro prhajale zaporedoma: dama z dežele, iz Mazilova, Caričine in da= ma iz Obirajlovke.
Potem je v teku ene ure zopet prišla nazaj dama z dežele in lastnik ji je od* kritosrčno povedal, da misli staviti ultimatum: če se do pete ure dama še ne odloči, potem bo stanovanje oddano drugim.
Ravno isti ultimatum je on zapore* doma stavil tudi dami iz Mazilova, Ca* ričine in dami iz Obirajlovke.
Točno ob petih so pridrveli k stano* vanju od vseh štirih vetrov štirje iz* yoščki. Prerivajoč se nekoliko med vrati, so vse štir dame hkrati dejale:
—	Jaz vzamem stanovanje!
Redar, ki ga je poklical lastnik, je
izjavil, da on tu ne more nič pomagati. Drugi redar je bil ravno istega mne* nja. Šele tretjemu se je posrečilo izva* biti ven damo z dežele, in sicer s tem, da je zavpil:
—	Čujte, tukaj je še eno stanova* nje!
In edina nova noč je mogla ločiti te štiri dame.	iTc.
Ivo Premec:
Kaidanki
(Verige.)
Ii.
Drugo žrtev nereda v poljski republiki sem srečal v vlaku pod Varšavo. Na rokah je imel zatisnjeno verigo in sedel kakor mučenik, a njegova zaročenka je sedela prosto na klopi. Dva stražnika sta pazila na plen in odganjala ljudi. Potem so mu odvzeli vezi, da je lahko jedel in v teku vlaka sem lahko izpre-govoril z njim. Obtožen je banditstva in je bil aretiran v mestu, ko se je vrnil z nevestinega doma.
»Pod Kielcami so baje banditi napadli kmete, ki se vozijo s trga skozi gozd. A zdaj me na lepem zgrabi detektiv: Priznaj se za bandita! Jaz ga udarim, policaj me zveže. In zdaj na kmete, da spoznajo, če sem pravi«.
»Kaj ste delali v Varšavi?«
»Zdaj nimam službe, dobivam podporo 65 zlotih. Prej sem bil pri brzoja-vu, potem reduciran, in sem delal kot mehanik. Moja zaročenka je šivilja, a zdaj je tu, aretirana in zgubi službo. Vidite gospod, jaz sem pilsudčik, pomagal sem napraviti v državi red. ko so se drugi skrivali doma na nakradenem de-
narju. Fašisti so streljali na ljudi kakor divji, mi pa s puško v rokah za njimi. General Zagorski nas je napadel z aero-plani, pa smo kljub vsemu zmagali.«
»In kaj imaš za plačilo?« mu očita dekle.
»Jaz jim že še povem.«
»Pilsudski nič ne skrbi za svoje?«
»On ne ve. Predober je. on jih je pustil; če bi pa oni zmagali, bi ga ubili.«
»Čudno, kako je zmagal.«
»Hoteli so ga aretirati v Sulejovki, a je zvedel in prišel k prezidentu ter ga odstavil.«
»Kako? V Belvedere?«
»Dal mu je potni list na ime Pan Wojciehowski in starec je odpotoval.«
»Mislite, da bo ostalo tako?«
»Bo. Vsi ga priznavamo, razven teh lopovov. Papež mu je poslal blagoslov.«
»Ampak niti ni vedel zakaj: tudi Hal-lerju bi ga poslal.«
»Če naredi nekaj dobrega, ga papež blagoslovi, če ne bi ga ne bil.«
čuden človek je bil ta »bandit«. dostojnega lica in šibke postave, a trdovraten Samo z dekletom je bil nežen.
»Ste že dolgo pilsudčik?«
»Dolgo, izpred vojne, in tudi šc bom. Ampak to je škandal, da me mečejo po ušivih ječah in bijejo kakor žival.«
Dalje nisem govoril z njim, ker je
njegova zaročenka spet jokala. A ko : sem obrnil časopis »Kurjer Warsza\v-; ski«, sem obstrmel nad novico, da je ! policija končno ujela 27 letnega bandita Kaminskega, ki ie pod Kielcem izvršil 7 roparskih napadov.
Ta 27 letni mož v vlaku, v spremstvu bojazljive blondinke in dveh policajev, ta pilsudčik, ki je tako nevedno idealen meščan, se piše Kaminski. Hitro sem zvil novine. da ne opazi. Uničili so ga. dobro ime so mu vzeli na sum detektiva, ki je na Poljskem najmanj pošten človek. Drugi dan sem čital isto vest v Krako\vu. In potem sem premišljeval, koliko takih banditov je danes na svetu in koliko resničnih postane iz njih ...
Šaljivi drobiž
Pelrček se včasi zlaže. Mati ga hoee o,l-vadifi. V tvojih letih se jaz nisem nikd?.< zlagala;, ga poučuje.
Kdaj pa si začela, mama?; vpra?:-otrok.
*
Pri brivcu je pomočnik neprevidoma ureza! gospoda Gusarja. Takšen osel«, zazveni iz namiljenih ust običajno ljubeznivega gospoda. Gospodar je g sočutjem videl nesrečni prizor. -Prav pravite, gospod, takšen opp! Samo trenutek potrpljenia prosim, pošljem vam drugega.;
Na borovških božjih potih
Borovci bi bili že davno slavni in poznani po vsem našem svetu, da jim niso avstrijski in za njimi ljubljanski birokrati izpremenili imena njihove vasi v nerodno skrpucalo — v Kranj« sko goro. Radi tega imena so pa za« ostali in niso nikdar prišli do pravega ugleda. Nihče ni mogel prav verjeti, d.i stoji njihova vas v tako čedni do* linici, ampak jc vsakdo misli!, da jc to zakotno selo, visoko nekje v gorah in prav po vzoru Prešernovih rovtarskih Aten. Prvotno poetično ime — Marija
rodu
in poznejše, ki jc karak«
teriziralo vso okolico in po katerem nosijo prebivalci šc danes ime, je po« polnoma izginilo, kakor je izginil pra* vi, markantni tip borovškega človeka, ki jc bil navadno poet, slikar, umetnik in filozof v eni sami osebi. Zato pa ni čudno, da stoji ura na borovškem stol* pu žc nekaj let; že od takrat, ko je umrl rajnki Pcternjevec, ki je bil zad« nji horovški umetnik in filozof ter ob=
nad katerega se vzpenjajo navpične grozne stene prav do vrha Škrlatice (2738 m). Steze ni nikjer in tudi živega bitja ni nikjer; divje koze se pasejo rajše po sosedni Rogljici (2582 m) in pod Lipnim vrhom (2418 m), ker jLh. je strah kamenja, ki se neprestano vali z visočine. Grešnik pleza od police do police, iz ozke poči na zmrznjeno sne* žišče; zdaj je nad vrtoglavim prepa= dom, zdaj čepi na omahljivi škrbi in gleda v divjem strahu v višino, če ni že blizu vrha. A vrh je skrit še visoko med jasno modrino neba; dva jastreba se sučeta' ob rdečkastem robu onkraj snežišča in vriščita s hripavim, straš« nim glasom. In grešnik se križa; stra« homa gleda dol na položno, kamenito Krnico, ki se divje razteza prav do ze« lenega Klina — in moli, moli tako gor« ko kot še ni bil molil nikoli. Hoče se vrniti, a ga je strah, ker ne vidi na na« vpični steni niti najožje steze. Zato plc za trepetaje navzgor in ne misli na ni«
ška tromba in ga strmoglavi usmiljeni Bog v večno pogubljenje ...
Še bolj poznana in bolj običajna je bila božja pot na Jalovec (2643 m). Si« romašni borovški fant se je v svoji sil« ni ljubezni zamaknil v dekle in ni videl drugega kakor njene modre, globoke
poškropiti njeno belo telo z gorko pol« nočno roso. Pravijo, da je božja pot na Jalovec vsakokrat pomagala. In jo priporočam kot dober človek našim za« koncem, če ni pri njih kaj v redu. Po« sebno ženicam svetujem, naj prerešc«-taio to okolnost in še letos dajo možic«
dovoljno posluša glasne vriske romarjev, prihajajočih k njemu, da mu pt>= klonijo najlepše, kar imajo — srečo ljubezni... srečo ljubezni...
Tudi jaz romam v solnčnih dneh k edinemu bogu mladosti in sreče. Toda vriskam nič več. Kaj je pač treba lju« dem vedeti, da imam ljubico, žlahtno ljubico sredi zagorske samote, sredi edinega našega paradiža ...
Jos. Vandot.
Kranjska gora s Prisojnikom
enem tudi divji lovec. Samo on je po« znal čudovito konstrukcijo čudovite ure. A legel je, prezrt in zaničevan, v grob, in ura stoji, ker ni umetnika, ki bi jo zna! popraviti. In če bi padel zlati petelin s cerkvenega stolpa, bi obležal na starem nokopališču, če bi ga praks tični Borovci nemara ne prodali kakor Judje zlato evangeljsko tele. Zakaj med živimi ni več strica Jožefa, ki je bil zadnji borovški orjak; mož s poetič« no, otroško dušo, ki je samcat nakla« dal ogromne hlode, a ga je moglo oviti okrog prsta najbornejše dete. In ni bilo človeka, da bi zanesel zlatega petelina na vrh stolpa in ga ne bo več. Stric Jožef pa ga je spravil s smehom pod i zvezde in niti ena mravlja mu ni zago« mazelo po širokem, orjaškem hrbtu. Stric Jožef je bil zadnji reprezentant starega borovškega rodu, ki je ljubil moč, poezijo, filozofijo in se trmasto oklepal divje narave in tisočletnih tra« dicij, ki jih je še zdaj borovška vas vsa polna.
Izmed tradicij niso bile božje poti med najslabšimi in med najmanj pro« zaičnimi. Te tradicije so segale daleč v dobo, ko je še kraljeval sinji bog Tri« glav, ljubezen trosila sladka Živa in fante lovila razježena, ljubezni nikdar sita vila Škrlatica. Še danes štrli okro,g borovške dolinice vse polno vrhov, ki j imajo čudna imena in jih zdaj pačijo | nedeljski turisti in si z njimi zaman j razbijajo glavo naši etimologi. Nežna« r.i bogovi so domovali tam in ljudstvo jc romalo vsako leto k njim, kakor je romalo v krščanskih časih na beljaško Pcravo ali pa še rajše k prijazni, do« brovoljni Mariji na Višarje. Najhujša boža pot je pa bila v tistih časih pot na Škrlatico. Tja so hodili navadno sa« mo verski sektirerji in dvomljivci — in teh je bilo od nekdaj med Borovci pre« ccjšnje število. Dvom v duši je bil hud in strah zaradi izveličanja še hujši. Lasje so stali nesrečnežu pokonci; mo« litve niso hotele iz srca in še manj pre« ko ust. In se je nesrečnež zaobljubil na božjo pot na Škrlatico, kjer domuje razježena vila, gorka ljubica boga Tri« glava. V tihem jutru je odšel, ko še solnca ni bilo nikjer; v Krnici si je umil propadli obraz v studencu Gruntnice in se je splazil visoko nad snežišče, iz*
česar kakor na molitve, ki mu vroč« vro iz srca, kjer ni več verskih dvo« mov, ampak edinole Bog, ki naj ga re« ši iz te strahote. In še predno pripleza do vrha, je že svet človek, da bi ga lahko s krono postavil v pratiko med sv. Janeza in sv. Jerneja. Toda vrnil se je le r^dko kateri romar s te božje po« ti. Ljudje ga niti iskat niso šli; saj so bili prepričani, da ga je premamila lju« bežni pohlepna vila Škrlatica. Zaprla ga je v svoj večno zeleni gaj in romar se je zdaj tišči v divji ljubezni in se je bo tiščal, dokler ga ne pozove nebe«
Skrlatfoa z Vršiča
oči in njena rdeča lica. A vse drugo mu je bilo zakrito in ni poznal skriv« nosti sladkega, deviško drhtečega tele« sa. A se mu je smejal Črt, ki se je zval Brincelj. V kresni noči se je splazil v tiho kamrico, kjer je spalo dekle in je bilo razgaljeno do belih kolen. Brin« ceij sc je dotaknil njenih dehtečih gru« di in je poškropil njeno deviško telo z gorko kresno roso, pa je smuknil iz kamrice. In bila je vesela svatba in fant in dekle sta bila mož in žena. A čakala sta žalostna leta in leta, dece ni bilo zares od nikoder. Pa jc mož ve« del, kaj je in kje naj išče pomoči. V tihem večeru se je napravil in je odšel na božjo pot na Jalovec. Skozi Planico je šel in se je splazil gor do izvira Sa« ve«Nadiže. Ravno o polnoči je izpil tri prgišča vode naravnost iz vrelca. Bel tolar je položil na skalo in je trikrat na ves glas poklical Črta Brinclja, naj se spet dotakne telesa nerodovitne žene. Potem se je splazil napraj preko skal, preko snežišč in skozi navpične poči. Vso pot je klical Črta Brinclja in se je priplazil prav ob solnčnem vzhodu na vrh Jalovca. Tu pa je zadnjikrat pokli« cal Črta Brinclja; zavriskal je, da je jekalo od Mojstrovke, od Mangarta in od Ponce, in je zalučal globoko v Pla« nico bel tolar... Tri noči ni šel k svoji ženi, da bi Črt Brincelj mogel nemo« toma stopiti k nji do bele postelje in
IVO SORLI:
Zadnji val
Roman. — BroKran Din 30 — vezan Din 38"
tiarah se pri Ttskcv. zadrugi v Ljubljani,
Prešernova ulica 54
ku dva tolarja in ga zapode na Jalo« vec...
Dočim sta božji poti na Škrlatico in Jalovec dandanes že popolnoma pozab« Ijeni, je božja pot na Prisanek (2347 m) med Borovci še danes v navadL Prisa« nek jc gora veselja, vriskanja in žive mladostne objestnosti. Žc od nekdaj so hodili na to božjo pot samo mladi ljudje, ko jih srce je prekipevalo v silni, vroči ljubezni. Čudno — pa niso hodili po šabionski poti preko Vršiča, ampak preko Zadnje glave, ki je vsa posejana s planinkami, preko širokega snežišča nad Velikim Tamarjem in so zavili on« kraj Prednje glave na stezo, ki je vo« dila med stenami naravnost proti vrhu in ki so zdaj po nji napravili novo pot na Prisanek. Romarje pa je prisililo na božjo pot samo objestno srce. Do pr« vega petelinjega petja je vasoval fant pod okencem svoje ljubice. Smejala sta se z dekletom vso noč in trgala z neba božje zvezde. Divja sreča je žga« la fanta v tesnem srcu in v jutru ni vedel drugega, kakor da se je napotil naravnost na Prisanek, da izvriska tam svojo veliko srečo. Gotovo je v starih časih kraljeval na Prisanku našim pi« smoukom neznan bog — bog fantov« skega vasovanja in skrite ljubezni. Bog pa še vedno živi in kliče k sebi vse one, kojih srce gori v mladi ljubezni in kojih grlo je polno vriskanja in pesmi. Še nikogar ni do danes ugonobil v svo« jih prepadih; zaljubljencem je vesel drug in jih obsipa z belimi planinkami, ki bodo še nocoj krasile zglavje bele postelje, kjer počiva vroča, mlada lju« bica. Vsako nedeljo je Prisanek še dan« danes poln objestnega vriskanja; viso« ko v višavah sloni, glavo poveša in za«
Zdravniška posvetovalnica
G. F. S. v K. Anonimno! V koš. — G. I.. M. v ? Anonimno. V koš! — G. A. K. t t", p. Anonimno. Ista usoda. — G. Ir. L. t G. pri C. Nam je čisto nemogoče vedno zopet razpravljati o kakem vprašanju, o katerem srtio komaj pred mesecem dni izčrpno razpravljali v i Posvetovalnici«. Kar smo povedali glede cene in glede vrednosti v splošnem o teh »tajnih lekihr, velja tudi za Berlinske zi!e tablete- in druge »Blažene žegne- te sorte, pa bodi si inozemske ali domače. — G. M. S. v Sp. P. Definicije za ojster : zrak žalibog ne vemo; izraz je tu ti povsem neznanstven ali vsaj netočen. Menda razumevajo ob tej označbi ljudje mrzel in vetroven zrak, pač po analogiji z »ojstro burjo, ki brije, ki režeč. Da bi tak zrak sam na sebi imel kako zdravilno moč, ne verujemo; tudi ga ui najti samo na planinah, ampak prav tako po zimi v velemestih, kjer gotovo nima zdravilne moči že radi veliko množine bacilov, prahu, saj, dima in podobnih primesi. Prav tako nejasno je besedilo, če rekajo ljudje, »da je za tega bolnika zrak prehu<l. Ločimo segret, gorak, ohlajen, mrzel, suh in vlažen, miren in gibajoč se zrak, s čimer je kvaliteta jasno očrtana. Izraza lojsterc in >hud t pa ne povesta ničesar. — G. F. M. v L. Prevroče Jedi okvarjajo zobni emajl. pa tudi sluznice v ustih, požiralniku in želodcu. Isto velja za premrzle jedi odnosno za led in zmrzlino. Pri tem ni egalno, ali prihaja večja količina prevroče ali premrzle jedi ali pijače v prazen ali napolnjen želodec, ker v zadnjem primeru ne more kar neposredno učinkovali na sluznico. V severno-amer. Zedinjenih državah, kjer ljudje konzumirajo ogromne množine ledenomrzle vode in sladke zmrr.-line, so jako razširjene želodčne bolezni, katere seveda povzroča deloma tudi hlastno zauživanje hrane. Topla hrana ne imej kaj več kot 40 stopinj Celzija. Ne naravnost na ledu, ampak polagoma v njegovi bližini tem rerirano pivo ima svoj optimum, v kolikor se okusa tiče, pri 4-6 stopinj C. Toda občutljivi želodci reagirajo vedno že na več ji požirke tudi še bolj gorkega piva. — G. 5. R. v Zg. R. Očividno imate »krvne skuplnes v mislih. 0 tem vprašanju pa žal ne moremo razpravljati na tem mestu; morda priobčimo prilično kak članek o njih. — G. M. K. v S. Rman vsebuje neko eterično olje tri grenčico. Zavreline pijejo iz teh vzrokov pri lahkih obolenjih želodca, za izboljšanje teka, proti plinom v želodcih itd. Učinek Je neznaten. — G. M. M. v J. 3odstotni borov vazeliu. — G. K. G. v N. M. Svež citrontn sok res uporabljajo na Laškem kot ljudsko zdravilo proti nahodu. Ker vsrebljen sluznico močno razdražiT »prodre t nosnico, če je izatulhana«. Pozneje seveda tako mal-tretirana sluznica še bolj oteče. Kakega specifičnega učinka pa sok na nahod nima.
Izletniki, prizanašajte planinski flori!
olske knjige
za vse srednje, meščanske in osnovne šole
se dobe
v knjigarni Tiskovne Zadruge
Ljubljana, Prešernova ulica ši. 54.
(Nasproti glavne pošte).
Jalovec s Slemena
Fotografije J. Tavčarja
Slfiil
Fran Aibrecht:
Malo važni zapiski'
Kako so mi zdai drage vse reči, vse nevažne malenkosti! Po cesti stopam, po malo obljudeni ulici, in nenadoma sc mi skoro orose oči, da hipoma ob« stanem. Neznatna trgovinica z optič« nimi rredmeti je tam, na pragu trgovi« ne pa sedi drobna gosposka mačica in mežika v solnce z majhnimi zelenimi očalci. Ta očalca — to ni reklama, ne, to je pesem ... In na druge živali po« mislim, ki sem jih videl sinoči v cirku« su italijanskih Treh bratov. To je bil originalen voziček, ki mi ne gre iz spo« mina. V voziček, ki ga kučira opica, sta vprežena dva psa; v notranjem delu obeh koles pa čepe mačke in mačkam na hrbtu sde miške ... In vse to sc lepo vrti naokoli. Res, samo velika ljubezen do kreature je mogla spraviti vse te živali, ki so si zoprnice po naturi.
In pomislimo na telo mlade mulati« nje na bajnem, umetniško«pestrem ve« čeru v Folios BergčreS. Mačje prožno in obenem mišičasto polno je njeno te« Io. Zdi sc, da je iz temnega marmorja. Ne, njeno telo je iz brona.
In na tisoče nevažnih stvari mislim,, ki bi jih vse povedal rad, če bi bilo
mogoče. Na galerije in razstave mis« lim, v katerih so shranjeni plodovi naj« mlajših industrijskih prizadevanj, ko« der nas je vodil pisatelj slikar; na živ« Ijenje v kavarni, baru, na cesti, na bor« zi, v Banque de Lyon, na ogromne se« demnadstropne trgovske magazine in njih svojevrstno poezijo.
Vse bi objel rad še enkrat s svojim pogledom in svojo mislijo, ko stojim vrhu Eiflovega stolpa. Medlo brle žar« niče na mogočnih železnih stebrih. Ve« ter se mi zaganja v obraz. Spodaj pa leži na videz pokojno vse to ogromno, neobsežno mesto, ki mu ne morem vi« deti konca, kako se pne na griče in iz« gin j a na horizontu. Lahna popoldan« ska megla mu zakriva obrobja. Po sre> di pa se vije srebrnozelenkasti pas Sei« ne. Zbogom, Pariz!
In obrnem se proti jugoiztoku in pra« vim: Predragi Slovenci, častivredni pe» natje in vi vsi, vsi drugi, ki ste dobre volje! S tarzansko okretnostjo sem se povzpel na to velikansko pajčevno, spleteno iz železnih drogov. Danes, ko odkrivate spominsko ploščo sloven« skemu možu, v katerem se je točila najčistejša dionizijska kri, ko častite spomin našega Lratca Andreja, vas le« po pozdravljam. Tudi to mesto je ustvaril dionizijski duh, ki je duh ge«
ni j a. Samo genijalen nard je mogel ustvariti to bajno, bogato in lepo me« sto.
Zbogom, ti lepo in bogato mesto! Videl sem bogastvo tvojega bulvarja de Italens, videl pa sem tud socialno bedo bulvarja Jeana Jauresa. Ali boš izravnalo prepade v smislu zakonov, ki z železno neizprosnostjo odmevajo v naš čas, ali pa se utopilo v lastnem blesku in bogastvu, da te bodo prepla« vili tujcisbarbari iz vseh vetrov naše zvezde, kakor nekoč mogočni in pre« krasni Rim?
Mene si obogatilo, napolnilo in osvetlilo, glej, zato me je skrb zate, kakor da sem ti rodni sin. Tam na vzhodu se iz neizžitega slovanskega morja dviga drugo mesto, belo in si« nje, ki si v krvavih sragah gradi svetil« nik, da Dostane metropola novega sve« ta. Ali boš obstalo, mesto, ali pogi« n"lo?
Ali boš ostalo svetilnik duha — mi« sli in lepote?
Ne zbogom, na svidenje, Pariz!
Pariz ima par tucatov gledališč, toda repertoar, ki se igra v njih, ni dosti prida. Kakor v Londonu, prestaja biti tudi tukaj gledališče umetniški zavod in postaja zgolj zabavišče, music-hall. Lahkotne burke, preperele klasične
stvari, najčešče pa vaudevilli, modne revije, kvečjemu še kakšne dramatizirane bizarne domislice brez globlje vrednosti, to navadno tvori večino repertoarja.
Sodobno gledališče z resnično umetniškimi težnjami živi menda edinole še v Rusiji, morda nekoliko tudi v Nemčiji. V drugih kulturnih evropsko-ame-riških centrih kakor da se je preživelo; utaplja se v kinu ali pa služi raznim neumetniškim instinktom, v najboljšem primeru kakim malo obetajočim eksperimentom.
Ko prebiram repertoar, se mi zdi škoda, da bi se hodil dve, tri ure zvečer mučit v teater. Zakaj, biti prisiljen gledati par ur stvar, ki ti absolutno ne more ničesar povedati, je ena najstrašnejših muk. o kateri bi morali imeti gledališki ravnatelji nekaj pojma. Rajši potem v kabaret, varietč, cirkus; kajti tudi kino je muka.
Zanimal bi me Pitojev in njegova režijska umetnost. Toda on zdaj pravkar režira nekega novejšega Pirandel-la, ki je tukaj v veliki gloriji zlasti pri mlajšem svetu. Mene pa se bizarne konstrukcije tega italijanskega starca ne tičejo. Kolika škoda, da Pitojev ne režira vsakega ruskega ali francoskega avtorja!
Pariški meščan hodi gledat rajši svojega Sacho Guitryja. ki je, upam. vsaj zabaven in prijeten za lahko prebavo obilne francoske večerje; jaz ga nisem videl. Celokupno demimondstvo moškega in ženskega spola se naslaja ob dramatizaciji Endersove brutaino-?r'> teskne nečednosti »Alraune«. V Vieux Colombier igra kino; v Odeonu se čaje modna revija; v Comedie francaise ie v nedeljo popoldne >Cid« . . ,
Na razpotju stojim in se ne morem odločiti, kam bi nameril korak. Preveč izbire in premalo! Ali bi ne bilo škandal, da bi si slovenski pisatelj v Pariz:i ne ogledal francoskega teatra? Jaz nimam poguma, da bi si naprtil to sramotno breme na svoje šibke rame Za to izročim svojo usodo mogočni. vse izravnajoči usodi nai me novede v Theater Porte de St. Martin Gledališče je buljvarni manjši teater. Po nje-precej staro Vse je leseno, napol trhlo in nekako vegasto. Gledal;šče ima menda pred vsem to zaslugo, da je prvo uvelo v francosko dramatiko Rostanda in ga z velikim uspehom gojilo; tudi zdaj ga igra redno. Na sporedu je Cyrano.
(Nadaljevanje sledi)
JUTRO* št. 198
= 11
= Nedelja 29.Vin. 1926
Dve pesmi Dragiitma M. Dorajamča
Predsednik Matice Hrvatske, knji« ževnik Dragutin M. Domjanič iz Za« greba, ki se. je udeležil Miklošičevega slavja v Ljutomeru dne 8 avgusta, je zložil dve pesmi v kajkavskem na« rečju. Prijatelj lista nam jih pošilja v objavo.
Kiša v Prlekiji.
KiSa pada. žal mi je boge Prlekije — ona vode tulike nemre da popije!
Da bi vino padalo, to bi lepše bilo, onda vsako polje bi . i kak rado pilo.
Ali nebo ne če dat kaj j: komu želja, vino je za Prleke, to im da veselja.
Kiša pada dan i noč, naj se samo zleva, vince Prlek pije si, pije i popeval
Gorice v -suncu.
Jeruzalem. Vse sur.ce je zlatnoga puno: i gusti v goricah ti grozdi, i puti po klanjcih glibokih, i dalki i rudasii gozdi.
I krovi od kletih črleni, i svetle na bregih kapele, i travniki plavi po nebu, i oblakov ovčice bele.
1 vse je veselja tak puno, l vse kak da srečno se smeje, da sunčece, božja ta roža, zlati ih i draga i greje.
J kak da ga uho pozdravlja i gora i gozd i gorice :— pa ksj samo v mojem je srcu vse žalosti puno i krnice?
l pregled
Tiziano Vecellio
V petek, dne 27. avgusta je minulo 350 let, odkar je umrl slavni mojster benečaa-ake slikarske šele, oče kolorietične »meri v italijanskem slikarstvu Tiziano Vecellio. Umetnika so klicali-v življenju aakratko za Tiziana.
Bil le je eden največjih 9'jkarjev italijanske renesanse. Rodil se je v siromašni hi-Hci v Pieve di Cadore na Furlanskem. Ža v svojih otroSkih letih je čutil v prsih ne-
odoljivo nagnenje do umetnosti, še ne de-
sel let star je odšel v Benetke, da bi se posvetil slikarstvu. Prišel je k znanemu Zuc-catu in k Belliniju. Oba sta kmalu opazila, da je deček izredno nadarjen.
Tizian je bil učenec benečaiiske šole, ua kctero je silno vplival koloristični realizem flanarskih mojstrov. Dasi manj jasen ko Rafael iu Michelangelo, je bil vendar, zla sti glede barv, daleč pred obema. Svojim portretiran cem ie umel vdihniti neko posebno odličnost, šele v poznejših delih postanejo njegove figure razgibane, nekako etrastvece in energične. Najlepša dela, katera je ustvaril Tizian, predstavljajo bene-čanski svet z vsemi njegovimi strastmi in razvadami.
Število umetnikovih del je izredno veliko. Posebno v zadnjih 40 letih življenja, ko je delalo pod njegovim nadzorstvom nebroj učencev, je število Tizia novih slik silno na-rastlo. Iz mladostne dobe Tizianove je znana posebno po'lcba »Zemska in nebeška ljubezen*, najlepša Tizianova alegorična slika -s nahaja v rimski galeriji Bcriiese. V dru-
gi perijodi je ustvaril' umetnik znamenito »Vstajenje«, »Počitek na begu« in »Madono z zajčki« (slednja je v pariškem Louvru). Dalje je znan Tizian po svoji najkrasnejši. ženski podobi »La Bella di Tiziano*, ki se Dahaja v galeriji Pitti v FlOreaci. Iz poz-, nejše dobe- Tiziasovega ustvarjanja so posebno slavna dela: »Muke sv. Lovrenca« (jezuitska cerkev v Benetkah), »Marija v templju« (beneška akademija), »Tmjeva krona« (Louvre), »Večerja« (Escorial), »Ve-nus in Amore, »Danaja«, »Jupiter in Anti-opa«. (Louvre). Mrogo Tizianovih slik se nahaja na Dunaju in v Berlinu.
Tizian - je postal slaven šele v začetku XVI. stol. Zaslovel je tudi izven domovine, na Španskem, v Franciji in na Nemškem. Zgodovinopisci poročajo, da ni bilo vladarja, ki se ne bi dal rad portretirati od Tizi-ana. Kari V., katerega je Tizian večkrat slikal, ga je napravil za dvornega slikarja, papež pa mu je podelil naslov lateranskega vojvode. Tizian je portretiral tudi Franc« T., papeža Pavla III., španskega kralja Filipa II. in mantovskesa vojvodo Friderika. Za časa bivanja v Ferrari se ie sprijaznil _s pesnikom AriostoHi in je tudi njega večkrat slikal. Imel je tudi zveze s Pietrom Aretinom, katerega so imenovali »bič vladarjev«, ker je ni bilo stvari, ki mu bi bila sveta in je b»l pripravljen za denar napasti vsakogar s svojo satiro. Ta Aretino je tako visoko cenil Tiziana. da se ga ni nikoli dotaknil s svojo skelečo besedo.
Tizian je mojster in prvak benečanske slikarske šole ter slovi kot najpopolnejši kolorist svojega časa. Dovršen je zlasti v harmoniji barv. Živel ie dolgo, učakal je starost 99 let ter je delal do svoje smrti. Pobrala ga ie kuga, ki je razsajala v Benetkah 1. 1576.
Tizianov duh je bil veder, mlad in-poln poleta do smrti. Umetnik ie živel za umetnost ter ji-služil z vso svojo dušo. Dasi ni bil tako-originalen kot Giorgione in ne-ta ko silen kot Frfnel in Michelangelo, je vendar dokazal toliko duševno silo, da ga prištevamo med največje umetnike italijanske renesance. Ni^če drugi ni tako dobro pogodil benečanskih tipov kot Tizian. Kdor gleda njegove slike, oživlja v svojem spominu stare Benetke dcžev in njihovega življenja. Vsa njegova dela sq prožetn z nekakim zadovoljstvom, ubranostjo in duševnim mirom. Bil je-izvrsten portretist, ustvaril pa je tudi divne pokrajinske slike.
Inosemci v francoskem slovstvu
Malo je.tujih pisateljev, ki bi v Franciji naleteli na številen eitateljski krog. Neka! je temu kriva obilna domača proizvodnja, nekaj pa brezbrižnost ali lenoba, ki bi jo moral pre.nagati odjemalec, ako bi tiotel docela pronikniti v dela, spočeta iz povsem drugačnega ozračja. Tako nekako misli" naš prijatelj Pn. Lebesgue, ki v zasebnem pismu zelo hvali vrednost Carkartevega »Hlapca Jerneja« v Jerasovem prevodu, petem pa takoj pristavlja, da se bo vsebina tega umotvora težko prilegala poprečnemu brav-cu na Francoskem. Pri vsem tem si- ve z veliko vnemo prizadeval, da bi pridobil svojega založnika za- izdajo omenjene slovenske povesti. Ali Plon - Ncurrit je po daljšem cineanju odgovoril, da mu »Valet 3arthelemy. et son droit« sicer ugaja, da pa spričo svoje snovi ne. sodi v to zbirko, po svojem premajhnem obsegu zopet ne-v neko arugo serijo. Naposled je prepustil prevod založniku Fayarda za njegovo kolekcijo »Oeuvres libres«. Poslednji knjigar je sporočil preiagatelju, da sprejme delo med svoje publikacije, vendar se ne more vezati glede roka, kd'i>.se bo natisnilo, češ da ima polne skladanice rokopisov. Znauo mi tudi ni. bo li v doglednem času zagledalo v francoščini luč sveta Cankarjevo »Moje življenje«, ki ga je pre vel profesor Tesniere. Ko je bil ia delavni mož še v Ljubljani, mi ie pravil, da kani pofranco-ziti Kraigherjevega »Kontrolorja Škrobar-jai in Masljevega »Gospodina Franja«, ki bi zanimala njegove rojake, zlasti z narodnostnega vidika.
Dasi neki sloj francoskega občinstva mnogo sega po prestavah iz ruščine, se slovanski psihologi ne morejo ponašati s tolikšno srečo kakor n. pr. kak Gabriele d' A n n u n z i o, ki ima med Francozi toliko občudovalcev kolikor v Italiji. Kar se tiče britanskih romanopiscev, se je najbolj udomačil na galskih tleh Rudyard K i p 1 i n g. Za njim pride W e 11 s, četudi znatno manjše kakovosti, morda zato, ker tako pogostoma posnema Jnlesa Verna. WelLs ie poplačal to zanimanje za njegovo domišljije z izrazito trankofobijo, ki pa Francozom ni zagrenila veselja do lepih Galsworthyjevih romanov. Zadnje čase pa se je posebno- priljubil odlični an- • gleški pripovedač Somerset M a u g h a ni, čigar »Arhipel s sirenami« in pretekli mesec še »Nevarni položaj« sta vzbudila iz-
redno pozornost. Zadnji roman š? vrši v pol britanskem, pol kitajskem tržišču Hong-Kongtf.
Tu se-je nastaBil po svoji ženit vi znameniti bakteriolog dr. Lane. Njegova boljša polovica Kitty ie lepa, zapeljiva, lena,
lahkomiselna, žejna življenskih radosti. Njen mož ji je preneroden, pretesen, preučen. Zato se vda ljubimkanju z ličnim in mičnini Tovnsendom. A ko Lane izve za njeno - izdajstvo, beži lahkoživka v okrilje ljubovnika, kateFi pa.je ne mara: več poznati. Za kazen mora iti- mlada vihravka v kitajsko naselbino Mej - Tan - Fu, kier razsaja kolera. Kdor je mogel, je zapustil ta opasni kraj, od Evropejcev ie ostal edino carinik in nekaj francoskih redovnic, bolniških strežnic. Lane podleže kugi, Ki.tty. pa. ki je bila.ondi po zgledu nun postala neustrašna usmiljenka, se z veliko slavo vrne v Hong - Kong. Townsendovi jo sprejmejo pod streho. Kako more sprejeti to gostoljubnost? Iz dna dHŠe zaničuje izdajalskega ljubimca, ta pa se polagoma opraviČU se zopet prikupi, tako da .mu mlada junakinja nazadnje vnovič pade v objem. Ta njena slabost se. ji gabi in gnusi še celo tedaj, ko se je vdova vrnila k svojemu očetu v London. Pač ni drugače, kakor da ostane vedno ista, neizbežno ista, navzlic njenemu naporu v »nevarnern položaju«. Maughamov roman je .čudovito živ, istinit.
N.
Neizdaaa dela Dostojevskega
Neka založba v Monakovem je pred kratkim razširila novico, da izide novih 16 zvezkov rokopisne ostaline ruskega pisatelja Dostojevskega.
Javnost je bila s tem sporočilom zelo presenečena. Zdaj se pojasnjuje zgodovina teh rokopisov na sledeči način: Za trairvnia bol.iševilke revolucije je umrl Fedor Mihaj-lovič, sin pisatelja Dostojevskega. V svoji zapuščini je c sta vil med družini tudi ziboi-' ček rokopisov. Manuskripte je najprej re-kvirirala Ceka, rešila pa iih je intervencija komisarja Lunačarskegs. Ko so bile 1 jenin-graiske banke soc.ijalizirane, sa je našel pločevinast zaboj z rokopisom, opazkami in zvezki, ki jih je napisal deloma Dostojev-skij, deloma pa njegova žena Aca Grigori-jevna. Gradivo se ie preneslo v takozvano »sobo Dostoujevskega«. ki se nahaja v historičnem muzeju v Moskvi.
V muzeju so dobili rokopise v pregled znanstveniki Dolinjin, Brodskii, Glivenko, 'Grosman, Komarovič, Fetro-skij ln Šakulin. Vendar so imeli od njih malo koristi. Centralni arhiv je natisnil samo rive knjigi. Prva je bila »Dnevnik Ane Grigorij-svne«, dru^a »Izpoved velikega grešnika«. Kmalu po tem dogodku so bili vsi ostali rokopisi ter avtorske- pravice za publikacijo manu-skriptov prodane menakovskemu založništvu P i p e r n, ki je prišlo na ta način v posest dragocenih dokumentov ruske literature vobče.
Dela Dostojevskega izidejo sedaj v nemškem prevodu. Če in kdaj se objavijo v ru-šŠnš, ni znano. Edicija p? k" obsesala v nemščini 16 knjig, ki izidejo v zaporedni vrsti tekom štirih let. Prve tri knjige, ki so že v tisku, štejejo 5bO strani spominov Dostojevskega žene. Ara Griaorilevna je, bila, kako- znano, pran angel za Dostojevskega. Zaveriala se je genijalnosti in pomena svoTega iroža ter ie vestno-beležila dogodke-. Tako se je obranilo mnogo detailov, ki ti se sicer izgubili. V »Spominih Ane G-igo-rijevne« bo natisuienih okolu 400 strani DOr stofevskega korespondence iz r;zni'i za pari-no-evropskih mest, ii Hamburga, Wiesbnd-na in Saxon les Baina-s. Tudi dnevnik pisateljeve žene je zelo obsežen. V njem so zabeleženi vtisi iz prvih let njenega zakonskega življenja.
Naslednje knjige prinesejo baje še zanimivejši materijal. Publicirani bodo načrti Dostojevskega, osnutki in posamezni nrizo-ri iz neriovršenih ali sploh še ne pričetih del. Našli so se zelo zanimivi zapiski z naslovi »Uboj«, »Zavist«, »Pisateljev romanc, »Življenje velikega grešnika«, »Smrt pisatelja«, »Budiilaf. »Pomladna liubezen* itd. Monakovska založba obwvi tudi Dostojevskega zapisnik z raznimi beležkami, mislimi in aforizmi. Vmes bodo filozofski zaroki in politične sentence Dostnievskega. Teh zapiskov se je eašlo 500. Beležke datirajo iz raznih pisateljevih dob. Mnoge so prišle pisatelju v pregnanstvu.
Končno napoveduje Pii>ei'n tri knjige pisem, ki jih je pisal Dostojevski} svoji ženi, svojemu bratu, svojim prijateljem in javnim delavcem. Korespondenca bo pojasnila tudi odnošaje Dostojevskega do Suslove. Ta epizoda je v življenju velikega romanopisca zelo malo proučena. Publicistični članki Dostojevskega Izidejo v pesebni knjigi, kjer se objavijo tudi spomini nekaterih pisateljevih prijateljev, nanašajoči se na postanke pisateljevih romanov
Vse to gradivo ne bo zanimivo le za literarnega zgodovinarja in Ifterata, marveč za vso evropsko javnost, ki ume ceniti vrednost ruskega romančijerja. Zgodovina književnosti pozna le redko slučaj, da bi se petdeset let po pisateljevi smrti izdala tako obširna encikloTedije o genljalnem- pisatelju, ki Je imel tolik vpliv na evropsko čifaioče občinstvo.
Postavljenje Strossmajerjevega spomenika v Zagrebu. Prošli teden se je izvršilo planiranje prostora, na katerem bo stal Me-štrovičev kip vtedike StrossBiaveFja v Zagrebu. Betonski tetnslj je že postavljen, prihodnje dni se vzida še granitni postavek, nakar bodo začeli klesarji dovrševati pripravljalna dela, katera vodi- inženjer Vajda. Strossmayerjev spomeaikčse odkrije na svečan način že v prvi polovici oktobra.
Zagrebška glasbena akademija sprejema nove-gojence od 1. septembra dalje. Vpisovanje bo -od 2. do 4 septembra. Gojenci, ki so bili koncem zadnjega šo;sksga leta klasl-ficirani z nezadostnim redom, se ne .sprejmejo več v šolo.
Osijoška jopereta v Beogradu. Te dni se pogaja provižoričen vodja osiješkega gledališča, kapelnik Taahofer z Beogradom radi gostovanja osiješke- operete v prestolici. Gostovanje organizira podjetje «Luksor».
Gjuro Preja«? izločen iz ansambla Narod, nega gledališča v Zagrebu. Nedavno je uprava Narodnega gledališča v Zagrebu reducirala zaslužnega igralca Dragutina Freu-denreicha z mctivaGijo, da je njegovo sodelovanje gledališču nepotrebno. Na enak način je bil te dni odpuščen igralec, operetni pevec in režiser Gjuro Prejac, ki je-tri de-cenije deloval v zagrebškem gledališču ter je nastopil v tej dobi nad tritisočkrat na odru.
John Galssvorth}': Eseape. V Londonu je bila pred kratkim premijera nove Gals-worthyj«ve drame «Escape». Drama prikazuje zločin, v katerem ubije moški detektiva, da obrani pred njim demimondko. Gals-worthy se je postavil odločno na stran ubijalca, katerega opravičuje. Zato je drama naletela na oster odpor pri angleški publiki, ki je demonstrirala proti pisatelju.
Raj dela skladatelj Mascagni? Italijanski skladatelj Mascagni, ki je zadnja tri leta križaril po Evropi in dirigiral koncerte ter operne, prireditve, se pripravlja na novo veliko delo «Vestilia>, opero iz rimskega življenja. Dalje obljblja opero iz krscanske
dobe, z naslovom <Judež». V kratkem odpotuje Mascagni v Severno Ameriko, kjer bo dirigiral svojega <Mladega Marata*, na povratku iz Amerike p«, bo vodil konoerte na Dunaju, v Berlinu ih. Londonu.
Nov in'endant dunajske Volksopere. Za novega intendanta dunajbke Volksopere ja imenovan bivši: intendast - gledališča v Karlaruhe na Nemškem, Robert Volkner. Intendanta si je izbralo osobje samo. Za in-tendantske mesto se je potegovalo nad pol tucata upravičenih kandidatov.
Turneja plesalke Wigmanove. Draždan-ska plesalka Mary Wigman odpotuje meseca oktobra na daijo turnejo. Nastopala bo v Libavi, Revalu, Rigi, Helsingforsu, Stock-holmu, Oslu ter Kopenhagnu. Pred odhodom, iz Nemčije bo imela večer svojih plesov \ Berlinu.
Razstave praškega umetniškega društva cMauesi. češko umetniško društvo <M4nes» v Pragi pripravlja celo vrsto razstav. Koncem avgusta se otvori razstava Edmonsla . Sagota, dne 11. se5>tembra pa razstava, ki bo obsegala okrog 300 slik, akvarelov, grafik in plastik. Med drugim bo razstavljenih 27 del Maneta, Moneta, Degasa, Renoirja. Cezannea, Picassa. Pissara, -. Utrilla,: Deralna, Vlamincka, Bracqueja, Bourdellea, Desptan-ja, Gaugina, Sausseauja, Bonnarda in Ma-. tissea. Po tej razstavi bodo sledile kolektivne razstave domačinov Brunnerja, Trarapo-te, Prochaske, Justitza,,.Slape in umetnice Tondrove. Spomladi se. priredi razstava finske upodabljajoče umetnosti, še prej pa se otvori razstava del čeških slikarjev Aleša, Jerabeka, Kotere, Mvslbeka, Lebade, H. Masaryka, PreissJerja, Peuche, - SlaviSka, Su-charda, Šturse in hubište.
Tatvina slik Starih mojstrov. Iz Madri-. da javljajo, da so neznani tatovi okradli par. lačo pokojnega Španskega ministra Urzaija ter odnesli tri znamenite slike starih mojstrov: «Kri9ta> od Velasqueza, Sliko opati-nje od Tiziana ter Ženski portret od Vaa Dycka. Vredncst vseh treh slik znaša dva milijona španskih pese t.
Irilanlsi »Zvezda
€€
g h i j. k
L M N O P
Besede pomenijo:
vodoravno: 1. vojno edinico; poslovnega (ne)prijate!ja; 2. afriško kolonijo; 3. medmet; akademski naslov; dvoglasnik; medmet; 4. grškega boga; oziralni zaimek; osebni zaimek; madžarske reko; 5. grškega bogataša; črko abecede; 6. gramatikalni značaj; vprašalnico; pridevek španskih mest; v trgovskem življenju rabljeno okrajšavo; 7. kadilca; medmet; okrajšavo za »mlajši«; nedoločni zaimek; 8. del voza; okrajšavo moškega krstnega imena; členi-co; goro na Primorskem; 9. veznik; začimbo: ptico; okrajšavo za »v letu Gospodovem«; 10. skopuško iastnost; živalski glas; 11. znak; glasbeni izraz; 12. dei voza; predlog: 13. svetovno telo; mesto v Srbiji; 14. slovnično okrajšavo; poljski pridelek; gorovje v Evropi; osebni zaimek; 15. isto kakor pod 12.; osebni zaimek; živalski glas; svarilo: 16. nepoštenega človeka; Plemenitaški naslov; grško črko; obliko pomožnega glagola; 17. število; 'fizikalni pojav; mes.o na Finskem; predlog; 18. košček obdelanega zemljišča; psovko; 19. vrt v pustinji; zemljiško mero; predlog; plinsko sestavino; 20 okrajšavo za »število« (v tujem jeziku); nikalnico; pesnitev; predlog; 21. aparat za merjenje sile; 22. neljub in neprijeten dogodek; predlog.
navpično: A. Zolajev roman; kraj v Sloveniji; R velik dogodek v naši zgodovini; C., veznik; vas pri Ljubljani; pesnitev; pesnitev; D. ime nekdaj slavne filmske igralke; zlato- (franc.); Igralno karto; zidarsko potrebščino; E. ptico; suho znanost; F. medmet; krajevni prislov; reko v
Avstriji; predlog; Ch del voza; isto kakor pod 6. vodoravno prVa definicija; v trgovskem življenju uporabljana kratica (tujka); žensko ime; H. bitje brez telesa; etipčaa« sko bogastvo; obliko osebnega zaimki, pokrajino v Severni Afriki; I. žito; vozflo; mladino; nikalnico; J. sočfvje; poklic; K. darilo; žensko krstno ime; L. mesto v Rusiji; reko v Nemčiji; AL vojno razdobje; ptico; N. nikalnico; gorovje v Grčiji; mrčes; obliko osebnega zaimka; O. urarsko znamko; obliko pomožmega glagola; osebni zaimek; bližnjega sorodnika; P. veznik; veznik; egipčansko božanstvo; otočje v Atlantiku; R. romanski spolnik; mistično bitje; srbohrvaški veznik; okrajšavo na listinah; S. državno institucijo; evropsko državo; T. gorovje v Ameriki; ploščinsko mero; obliko osebnega zaimka; svetopisemsko osebo: U. začetnic) žalostnega spomina; latinski veznik; obliko osebnega zaimka; pripis (okrajšano); V. dragotino; Z. časovni prislov; italijanskega pesnika.
Rešitev nedeljske križanke
vodoravno; 1. Toledo, Nerada; 2. koča, baza, pero, mati; 3. Besi, Bes are«, voda; 4. lopa, vila, Nikša, Ali; 5. Palada, Ladoga; 6. Fanamet, Renata; 7. para, Laze. sodar, moka; 8. ceste, nikoli, Baku, 9. tara, lica, tema, baret; 10. Janina, namera; — navpično: A. kosilo, pašteta; B. toča, papa, fara, raja; G; Chile, laguna, nikdo; D. doba. Vida, metla, lina; E. zabela, ze? niča; F. peresnik, sollter; G. Nero, šala, redov, Nana; H. Peru, dolina, meter; I. dama, aga, tamo, bara; J. Tivoli, kabaret
Šaljapin m Stamsiavski
Umetnost, posebno gledališka, je najvišji m najneposrednejši izraz narodne duše.
Letos sta izšli v inozemstvu dve knjigi spominov slavnih umetnikov: Stanislavskega »Moje življenje v umetnosti« in »Strani iz mojega življenja« od Šaljapina. Kako različni sta poti obeh umetnikov! Bogata trgovska rodbina Aleksijevih je živela razkošno Ln duhovito življenje v Moskvi. (Stanislav-ski je gledališki priimek). Najboljši umetniki in" pisatelji so bili stalni gostje pri Aleksijevih. Starši so skrbno in varno vodili nadarjenega sina, dokler je potreboval njih zaščite na izvoljeni cesti. Zapiski Sta-nislavsjkega sq natančen letopis notranjega razvoja, analize lastnih napak in uspehov — zunanjih zaprek ni bilo. Šaljapin je, nasprotno, zrsstel v strašni revščini nekje v knzanskem predmestju. Oče se po vojaškem roku ni-vrnit na kmefe, ker ga je bilo strah revščine. Živel je rajši kot berač. Bil je pisar v zemski upravi (pri okrajnem za-stopu). živel je z ženo in sinom v »kotu«, ker ni mogel plačati posebne sobe. Kupovali so kumare, krompir, ržeu kruh, zmešali vse to v vod? 9 čebulo in oljem od konoplje. To mrzlo juho- »tnuro« so jedli daD sa dnevom ves mesec. Meso šo kupovali za
govejo iuho le pO enkrat na mesec in sicer tisti dan, ko je oče dobil plačo. Včasih pa je oče denar zapil ter pretepel ženo do nezavesti. Obupani deček je polival materi obraz z vodo. Mati se je zavedla, mu iskala mrčes v glavi in ga tolažila: »Ne brigaj se za to, deček! Pijanci so vsi enaki«. — Sicer je prisolil oče sinu marsikatero zaušnico tudi v treznem stanju. Kolikokrat se ni upal šaljapin domov in je plesal bos pri 15-stopinjah mraza pred šotorom komedijanta Jaške! Postati sčasoma takšen umetnik, po tem je silno hrepenel. Te sanje se niso uresničile.
Z 12. letom je pričel Scljapic peti v cerkvi. Mračni zborovodja s sinjimi očali in tudi vedno pijan, mu je plačal rubelj iu pol na mesec! O božiču so hodili cerkveni pevci okoli bogatašev in jim peli »verze« — mračne noči, smrtne noči ... Stanislavske-mu se je godilo drugače. Oče je bi! bogat tovarnar, mati pa hči ruskega očeta in znane pariške igralke Warleyeve. Roditelja sta bila zaljubljena v sinčka. Prvič je nastopil Stanislavski na domačem odru v starosti 4 let.- V kožuhu, s podvezanc sivo brado je igral Zimo v sliki »Štirje letni časi«. Moral je čepeti pred grmado, čuvati v dračju skrito svečo iii »brskati j>o ognju« s polenom. Deček je to. storil prevestno in prevrnil svečo. Vata se je- vnela. Krik, vpitje, razbur-
jeno! Objokano »Zimo: so peljali v postelj. »Prvič sem propadel na odru«, se spominja Stanislavski. — Gledališče je bilo doma neprestano. Deček je bil postopno ravnatelj cirkusa, marionetnega gledališča, drame. Kako se je pozneje dolgočasil v gimnazijl-Doma se je učil igraje, tain pa si je moral vtepsti v glav-Q nepravilne latinske sklo-njatve. »še sedaj mi je hudo, .če se spomnim latinske slovnice in noči brez 9j>anja. Gimnazija mi ni dala ničesar z ozirom na znanost.«
Kako jsa se je učil Šaljapin? Prišel je s 14. letom v šolo, kjer so bili dečki in deklice skupaj. Poljubil je nekoč sošolko, ld mu je bila všeč. Učiteljica je to videla in takoj zapodila grešni par iz šole. V drugem zavedu je učitelj najraje »skubil piščance«: zagrabil je dijaka za lase na tilniku in suval glavo eor in dol, kakor da bi hotel fantu odtrgati vrat. Odtod je Šaljapin utekel: prehudo ga je bolelo. Rekel je doma: »Vi ne znate tako pretepati I Kar v dve polovici me raztrgajte, toda tja ne grem več!« Nato je šel h strugarju in pozneje h dvema čevljarjema. Naučil se je le malo. Tudi Stanislavski pravi: »Izmed vseh šol je največ koristil mojemu razvoju Mali Teater (Moskovska državna drama) — tam sem se naučil gledati in videti lepoto«. Tudi Šaljapin je bil kar očaran po prvi operni pred-
stavi. šel je domov in sanjal: »O, če bi peli tako vsi ljudje na ulici, doma in pri delu. Mojster bi meni zapel: Fejdka, daj dre-e-e-to!" Jaz bi zapel: Izvo-o-o-o-li-i-ite gospod mojster ... Oba umetnika sta si kmalu poiskala zvez v gledališkem svetu. Pri Stani-šlavskem sc biti na obisku dramske umetnice Fedolova, Jermolova in druga »stara garda«, večinoma utemeljiteljice lepega realizma Ostrovskega v Malem Teatru. Pri Aleksejevih je pel znameniti tenorist Ša-binov. Spremijala sta ga Rubinsteln ali Čajkovski;. Včasih se je zglasil tudi Lev Tolstoj. Njih hišo so obiskovali i vsi tuji igralci, meiningen!ka družba, Barnav, Salvini. Sredi njih se je razvil Stanislavski v umetnika. Šaljapin pa je prvič prišel za kulise: neki basist Djaševič je zakričal skozi odprta vrata; Hej fant», tu imaš 20 kopejk, pri-nesi groadja, pa hitro!
Stanislavcki je igral z odličnimi ljubitelji umetnosti, Šaljapin pa ie bil pisar kakor oče, potikal se je s potujočimi operetami kot korist. Sprejeli so ga iz usmiljenja v opereto, ker je umiral od lakote. Poleg petja je nalival petrolej v svetilke, pometal včasih tndi nosil vre e moke na ladje ob Volgi. Samo enkrat je pohvalil njegov bas neki častnik: »To je glas! Jaz bi vam lahko preskrbe! mesto!« — »Kje?« — »No, za stražnika. Jaz sem ispravnik (okrajni glavar)*.
Svojo srečo je našel Šaljapia v Tiflieu na Kavkazu.
Profesor Usatov, operni režiser, ga je pričel šolati. Pri prvem nastopu so mu svetovali, naj izpije požirek konjaka z jajcem. Mladi capin pa je skuhal na trdo šest jajec (ker ni vedel, da ge jajca uživajo sirova) in je izpil posebej steklenico konjaka. Profesor je bil hud, ker je mislil, da je pijanec. Učil ga je pri vsakem koraku: »Oprostite, a od vas smrdi, kakor na smetišču. Tu je kopalna soba, vaše perilo bonjo sežgali, vzemite moje!» Ali a mu epj rekel: <Noža ne smete rabiti mesto zobotrebca. Vina ni tršba piti kozarec za kozarcem I« Končno je bilo vse pri kraju. _ Šaljapin se je pripeljal v M.> skvo in pričel svojo sijajno pot.
Stanislavski se je sestal med z Neinirovi-fem-Dančenkom. Oba skupdj sta ustanovila Hudožestveni teater. Čudne, je citati, kako so se vsi bali neuspeha pri otvoritveni pred-stavL Ko je zadonela predigra, je pričel plesati Stanislavski po odru kot besen. Odvlekli so ga s. silo, ker je bOo treba vzdigniti zastor in je skoro omedlel. Bal se je brez vzroka — uspeh je bil sijajen.
Tako sta začela gledališko karijero šaljapin in Stanislavski, proletareo ia aristo-krat. Danes, sta obe kneza v ruski umetnosti.
Filatelija
IV. filatelistični dan v Zagrebu
Ker se tudi naši zbiralci zelo zanimajo xa to važno prireditev, posebno pa za raz-•tavo in avkcijo znamk, obiavljamo potrebne podatke, ki še niso znani iz naše rubrike.
Pri razstavi lahko sodeluje vsak filatelist, ki je član kateregakoli filateliste. ga društva v državi. Vsak razstavljalec« plača brez ozira na velikost zavzetega '/prostora za zavarovalnino in druge strbške Pavšalno pristojbino 20 din., ki jih yo5'je (.obenem z razstavnim objektom. R^zstiva
je razdeljena aa sledeč skup/ne: a) ZtN.rke klasičnih znamk: b) Generalne zbirke; \c) Specijalne zbirke jugosl. zy,amk; d) Specialne zbirke Inoze.nskih zn/imk; e) Študije, z Jugosl, znamkami; f) 7,birke poučnima karkterla; g) Oprema zb/rke in po-»ameimih listov; h) Filatelistična sistemati-ka; i) Literatura: natečaj za </va članka: I. »Ka^o ln kal naj zbira začf.tnikc in II. »Generay'na ali špecijalna zbirka?*
Vsak >-azstav!jalec lahko sej deluje o katerikoli Iz.ned zgornjih skupi/1 ali tudi v več skupinah z različnimjf pred Titi, cn ptrdmet pa \ihko sodeluje n;ji "razstavi in pri ratečalu, a n\? ocenjujejo !ajsf.nega_ razstavljenega predmeia. Predmete z|a razstavo je tTeba oddati osebno ali jih ifa v trdnem zavitku priporočeno poslati p t> ppsti društvenemu poslovodji na našlo [r: Hrv. Filat. Društvo (aPpirnica Miškič) in sicer najkasneje do 25. septembra. clP^neje prispeii objekti ne bodo sprejeti. R ^.stavnemu rna-terijalu le treba priložiti: točen »opis Tr.aterijala v dveh izvodih^ sestavljen po grupah, v katerih nai bo d/jtični objekt izležen; b) napisna tablica Iz belega kartona v velikosti 5 krat 15 cm z na stroju pisanim tekstom. V prvi vrsti naj bo napisana skupina, v drugi i? ne in priimek lastnika, a v tretji bivališč^ lastnika. Tako tablico ie treba priložiti zj vsako skupino posebej.
Razstavni predmet jij lahko cel album ali pa posamezni listi ali kartoni. Format alfa umskih listov po vol;l razstavljalca. For-ixat malih kartonov prij jližno 21 krt 30 cm. Format velikih kartoncu: višina 60 cm, širina po volji. Razstavljani predmeti se vr nejo lastniku najpozneje 14 dni po zaključku razstave, Zagrebčani p4 morajo priti sami po nje v 14 dneh k g, Miškiču. Hrv. Fil. Društvo jamči za izložbene objekte ad dneva sprejema do dnej va vrnitve lastniku oziroma oddaje na po^ to. Nagrade so po večini pokvale in pra^ nanja.
Razstave se torej Slovenci lahko udeleže, ne vemo pa kak o bo z razprodajo znamk, ker v fil. rubriki »Novosti« z dne 30. avgusta čitamo, da je zadnji dan prijave — 20 avgust. Časopis je torej v Ljubljano prispel že en dan prep ozno% da naši zbiralci sploh ne morejo p oslari svojih stvari, ker je bilo' že takrat prepozno, ko so izvedeli za pogoje avkcij e. '{Cer nam ni jasno, zakaj je za avkcijo potrebno toliko časa, mislimo, da je to le tj sk ovna pogreška in prosimo za nujno pojasnilo. Naši trgovci in največji zbiralci so se namreč odločili, da pošljejo v Zagreb res prvovrsten matenjal in največje redkosti, da na ta način vzbde večje zanimanje za naše znamke in dajo širšim fil. krogom prilik o nabaviti vse, Kar jim manjka. Sklenili so ttudi določiti najnižje izklicne cene, da bi s^ na ta način določile vsaj približne cene naših mark. Gotovo Je, da bi z udele žbo slovenskih zbiralcev razprodaja znatno pridobila in privabila najbrže tudi ku pce iz inozemstva, kjer znamke sicer iščejo, a jih ne morejo nikjer nabaviti, ker trg ovci znamk ne poznajo toliko, da bi Jih mogli pravilno ceniti in dobavliati blago, katero kupci zahtevajo. Ker Je torej z 20. av gustom določeni rok za oddajo materijala ;popolnoma nemogoč, upamo, da zagrebški iaranžerji rok popravijo oziroma ga podaijišajo vsaj do 10. septembra, če sploh še ni mišljen 20. september. Ker se to gotovo zgodi, objavljajo pogoje razprodaje.
Za načelnika avkcije znamk ie Hrv. Fil. Društvo izvolilo gnanega zagrebškega trgovca Oskaria VVeissa. Pogoji razprodaje so pa sledeči: 1. Prodajna cena znamk se razume v dinarjih, plačljiva v Zagrebu. Načelnik dražbe ima pravico znamke, ki ne odgovarjajo, od dražbe odkloniti. 2. Kupci v Zagrebu plačajo izdražene znamke takoj, kupci izven Zagreba pa takrat, ko dobe obvestilo, da so želiene znamke izdražili. V tem slučaju je tretja kupno vsoto takoj poslati, ker drugače ne dobe izdraženih mark. Vsak kupec Je dolžan prevzeti na dražbi kupljene znamke. 3. Vsaki pošiljki aiora biti priložena vsota za poštnino. 4. Vsi ponujeni predmeti bodo točno in vestno pregledani in točno opisani v dražbenem katalogu ter se zato pozneje ne bodo uvaževale reklamacije. Za stroške mora plačati kupec 5 odstotkov, prodajalec pa 15 odstotkov dosežene cene. Ce ne pride do prodaje. Je dolžan prodajalec povrniti efektivne stroške.
Vsak zbiralec, ki pošlje svoje stvari na dražbo, se zaveže, da je z navedenimi pogoji zadovoljen. V slučaju spora mora vsak prodajalec sam braniti svojo pravico ln priznati pravorek razsodišča, katerega izvolita oeb stranki. Vse pošiljke Je treba poslati s točnim popisom znamk, a tudi kupci r.aj Javijo svoje želje radi informacij načelniku g. Oskarju Weissu (Zagreb, Nikoliče-va ul. 4.), ki jim brezplačno pošlje katalog avkcije.
Če bo torej rok prijave spremenjen, se dražba kljub visokim odstotkom vdeleži več naših prodajalcev — drugače je pa seveda že prepozno. Prireditelji naj torej premislijo, kaj bo dražbi ln zbiralcem v korist.
izletniki, prizanašajte planinski flori I
Šport
Viktorija (Zagreb) : Ilirija
Danes ob 17. uri. Prediekma Jadran : Ilirija rez. ob 1530.
SK Ilirija otvori jesensko nogometno se« zono v Ljubljani z gostovanjem .zagrebške Viktorije, enega najboljših moštev, s kate» rimi momentano razpolaga Zagreb. Vikto« rija je na glasu tehnično odličnega, dobro vigranega, pri tem pa fair in disciplinira« nega moštva. V Viktoriji igra Pfenerl, re« prezentančni centerhalf Zagreba in naše državne reprezentance, v finalu za kraljev pokal med Zagrebom in Beogradom naj« boljši igrač na terenu. V moštvu igra dalje Vidmajer, bivše popularno levo krilo ljub« Ijanske Ilirije. Viktorija nastopi v Ljtiblji« n! s kompletnim timom: Havranek.Podup« ski, Gregurek.Gcrvedid, Premeri, Vorko« Vidmajer, Demerec, Andželo, Kornfeld, Šikoronja. V isti postavi je pred krafVim zmagala nad močno zagrebško Concordijo s 4 : 2.
Atena na proslavi Hajduka v Sclitu
Atena : Hajduk 5 : 6 (1 : 4) in 7 : 5 (3 : 2)
Ob priliki proslave 151etnega obstoja SK Hajduka je gostovala družina Atene v Spli tu in igrala dve tekmi. Pri prvi tekmi je bila v premoči in tehnično nadkriijevala igralke Hajduka. Vsled velike vročine in pozicije proti solncu je bil rezultat v pr« vera polčasu 1 : 4 za Hajduka, v drugem polčas pa, ko je zašlo solnce 2 : 4 za Ateno. Drugi dan je pričela tekma pozne« je, Atena je vodila od začetka in diktirala izvanredno brzi tempo. Igra je bila zelo zanimiva in napeta. Hazenasice Hajduka so igrale zelo požrtvovalno, vendar se pa niso mogle ubraniti atenskih napadalk, ki so prodirale z lepo kombinacijo. Streljalo se je mnogokrat na gol na obeh straneh. Vratarica Atene Cimpermanova je bila si« jajna, Helenca Zupančičeva je igrala svojo najboljšo tekmo; tudi Tita Šifrer je bila zelo dobra.
Na strani Hajduka sta se posebno odli« kovali Nevenka Šurič kot desno krilo in vratarica Patraello. Najboljša hazenašica v družini je ..Los I, ki bi prišla v poštev kot branilka v reprezentanci. Sodnik ni za« dovoljil.
Sprejem Atenašic v Splitu je bil prisr« čen.
Kakor čujemo, namerava Atena pozvati družino Hajduka v Ljubljano v začetku septembra na proslavo svoje 251etnice, kjer bomo imeli priliko ogledati si ta dva od« lična nasprotnika.
Službene objave LLAP.
(Seja z dne 13. VIII. t 1.)
Verificirajo se s pravom takojšnjega pa« stopa: za ASK Primorje: Čevra Matej. Fri« deri k Persche; za SD. Rapid: Oto Zmork, za SK Ilirijo: Julij Kavčič, Franc Valentin« čič, Jožef Brežan, Edvard Marion, Kari Gregoritsch, Edvard Čerček, Vlado Jelene, Pavel Šiftar. — SK Iliriji se javi, da je JLAS zavrnil njen protest radi damskega prvenstva.
(Seja z dne 20. VIII. t. 1.)
SK Ptuj se slednjič poživlja, da tekom ossmih dni po tej objavi naznani LLAP«u termin svoje prireditve «po dužnosti®. V slučaju, da ne bo odgovora, se bo smatra« lo, da prireditve sploh ne priredi ter se bo postopalo po pravilih. — SK Ilirijo se ka« znuje z globo 25 Din (§ 17, točka 2), ker kljub ponovnim pozivom ni javila, zakaj se ni vršil prijavljeni damski srednješolski miting. — ZSK Hermes se kaznuje z globo 100 Din (§ 17, točka 3), ker kljub ponov. nim pozivom še ni v poslal zapisnike sta« fetnega tekmovanja z dne 6. VI. t. 1. Obe« ma kluboma se stavlja nov termin, t. j. osem dni po tej objavi. Če bi tadi tokrat ne zadostila zahtevam, se ju bo kaznovalo strožje. — Verificira se damsko prvenstvo s 25 točkami za ASK Primorje in 9 točka, mi za TKD Ateno. Naziv prvaka LLAP v damski lahki atletiki za leto 1926. pripade ASK Primorju. K zaslišanju na dan 4. sep« tembra t. 1. ob 18.30 v damski salon ka« varne «Emona» se pozivajo atletinje, ki se niso udeležile razpisanih izbirnih mitingov odnosno treningov, niti se niso opravičile, ic sicer: Zore Zora, Preveč Silva, Zanner Frida, Šantel Duša, Jermol Milena, Trat« nik Jelka in Bernik Fanči.
(Seja z dne 25. VH1. t. 1.) Vzame se na znanje in odobri medklub« ski miting ISSK Maribor : SD Rapid Kot delegat LLAP se določi S Sancin. — Veri. ficirajo se s pravom takojšnjega nastopa; za ISSK Maribor: Strojan Jože, Evgen Ber. gant. Danilo Vahtar, Vekoslav Cizel, Ivo Kovačič, Zmago Kosi, za SD Rapid: Val« ter Burndorfer, Feliks Biidefeldt, Edy Kis« vardy, Emil Pernath (prej SK Ptuj), sled« nji v smislu § 10., točka c s pravom tako V šnjega nastopa. — SK Ilirija in ASK Pri« morje se pozivata, da se sporazumeta za po jLAS*u določeno medsebojno tekmova« nje in da termin tekmovanja javita LLAP najkasneje do 4. IX. t. L Enako se poziva« ta SK Celje in SK Ptuj, ki naj termin med« sebojnega tekmovanja javita najkasneje do & IX. t 1. — Tajnik I.
Državni prvak <rGradjanski» v Celju. Danes popoldne ob 4. uri odigra Gradjan« ski iz Zagreba proti celjskim Atletikom prijateljsko nogometno tekmo. Gradjan« ski, po doseženih uspehih sodeč, najboljše moštvo v državi, nastopi s kompletno prvo garnituro. Vsekakor se bodo morali Atle« tiki zelo potruditi in napeti vse sile, ako reflektirajo na časten uspeh. Nahajajo se v zelo dobri formi in so tudi tehnično le« po napredovali. Zadnji njihov uspeh v Ča« kovcu jamči, da bodo sigurno dobro zasto« pali celjski šport. Tekma se vrši n« šport« nem igrišču pri »Skalni kleti». Predtekmo absolvirata ob 14.30 SK Mais Celje : SK Šoštanj.
11. kolo juniorskih tekem za utešno dat rilo SK Ilirije se vrši danes dopoldne na igrišču Ilirije. Ob 9. uri nastopita Panoni« ja in Mladika, ob 10. uri Jadran in Triglav. Finale med obema zmagovalcema se od« igra 5. septembra.
SK Jadran sklicuje za dan 8. IX. 1926. ob 9. uri svoj izredni občni zbor v salonu restavracije Mrak, Rimska cesta št. 4, z dnevnim redom v smislu § 39 klubovih pravil. Eventuelne samostojne predloge javiti je v smislu § 42 klubovih pravil 8 dni pred občnim zborom upravnemu odbo« ru. Ker je občni zbor z ozirom na predsto« ječo prvenstveno sezono izredne važnosti.
opozarjamo članstvo že sedaj, da se istega polnoštevilno udeleži. Ako ob določeni uri občni zbor v smislu § 41. klubovih pravil ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje brez ozira na število navzočih članov. Od« bor.
SK Jadran. V pondeljek dne 30. Vin. se vrši članski sestanek pri Mraku ob 8. uri zvečer. Po sestanku seja upravnega odbora. Udeležba za vse člane kot odbor« nike pod kaznijo obvezna. — Predsednik.
Kolesarsko in motociklistično društvo Sava priredi danes izlet Zbirališče ob 13.30 pred Narodnim domovi. Kraj se določi pred odhodom.
Daviš cup. V ameriški coni tekmova« nja za Davisov pokal je v finalu zmagala Japonska nad Kubo 5 : 0. 27. t. m. se je v Forest.Hillsu začel boj med Francijo in Japonsko. Francijo zastopajo Lacoste, Co«
chet in B.^gnon. Glasom brzojavke je pr« vi dan izpadel neodločno. Japonec Hava« da je nepričakovano porazil Lacosta v iti« rih (!) setih: 6:4, 4:6, 6:3, 9:7, Cochet pa je zmagal nad Tawarom 7J, 6:3, 6:2, (po drugi verziji 7:5, 6:3, 2:6, 1:6, 6:4). Rezul« tat prvega dne je torej 1 : 1.
LLAP. (Seja z dne 27. t. m.) Ge ing. Debelak in Slamič L. se naprošata, da pri. sostvujeta seji, ki se vrši v pondeljek 30. t. m. ob 20.30 v Emoni. — Z ozirom na obtožbo, vloženo proti atletoma D. Stcpiš« niku in V. Vodišku se imenovana v smislu §§ 18 in 47 pravil in pravilnika pozivata, da se v svrho zaslišanja udeležita seje LLAP dne 6. IX. ob 20.30 v damskem salonu ka« varne »Emona«. — ZSK Hermes in SK Ja« dran se kaznujeta z globo po 100 Din, ker nista postavila k prvenstvenemu tekmova« nju rediteljev. _ Tajnik L
Gospodarstvo
Tedenski borzni pregled
Tržišče zasebnih in državnih vrednnt nI »a-heležilo bistvenih sprememb — Obilica zasebnega blaga na deviznem tržiSSn. — Dinar stabilen.
Zagreb. 28. avgusta.
Na tržišču bančnih in industrijskih vrednot je sicer bilo »em in tja za malenkost živahnejše, vendar dc bistvenih sprememb položaja ni prišlo. Zaključkov je bilo malo.
Tudi državne vrednote niso zabeležile večjih sprememb. Vojna škoda se je la teden skoro brez spremembe držaia na višini 297—298 za promptno blago, število interesentov za Vojno škodo je vedno prilično. Od terminov se je največ trgoval september, tn ta skoro vedno po isti ceni od 3C0—S01. Ul-timo avgust 6e je zaključeval po promptni ceni spričo majhne diference par dni. Podoba je, da se bo Vojna škoda sedaj nekaj časa držala na nespremenjenem nivoju. Investicijsko in agrarne so ostali enako nespremenjeni ob slabi ponudbi.
Devizno tržišče ie ta teden nudilo malo drugačno sliko kakor sicer. V začetku tedna skoro ni bilo zaspbnega blaga in Čeprav je bilo povpraševanje znatno. Narodna banka ni hotela pokrivati kakor običajno viška povpraševanja. Tako se je zgodilo, oa enkrat Narodna banka 6ploh ni hotela dajati Londona ln Prage, čeprav v teh dveh devizah tega dne ni bilg nikakšnega zasebnega blsga. Naslednjih dni je Narodna banka prešla na striktno držanje paritet, česar istotako še ni dotlej storila. Zato so tečail nekaterih deviz poskočili, in sicer Praga. London in New York. Nespremenjena je os:a la Švica. Neodvisno sta se razvijala tečaja Italije in Pariza, ker v teh devizah je bila vedno zadostna ponudba. V četrtek se je začela pojavljati močna zasebna ponudba, ki se je v petek še povečala. Narodni banki sploh ni bilo treba intervenirati. Včeraj so tečaji znatno popustili. Ta večja ponudba zasebnega blaga se je že dalje časa pričakovala. Sedaj je torej "nastopila ter s tem otvorila normalno jesensko devizno sezono, kar bo dobro došlo tudi Narodni banki za okrepitev zalog, potrebnih za intervencije. V Beogradu je nastal p? borzi enak naval zasebnih deviz. Finan$n: minister je baje izjavil, da ne bo v nobenem primeru dopustil, da bi notica dinarja v Curihu krenHa z nivoja okrog 9.12. to je spričo današnjega za izvoz neugodnega položaja tudi edino pravilno.
V	današnjem svotiodnem p r o m e -t u so bili posli na deviznem tržišču precej zmerni. Italija je bala zaključena po 1S5. Za Pariz se je čulo blago po 162.5; bla-o v Švici se je ponujalo po 1096.5. Ponudba v drugih devizah se je glasila no včera "Snjih tečajih. Blaga mnogo. — Za Vojno škodo je bilo nekoliko živahnejše zanimanje. V prornotnem blagu zaradi pomanjkanja teh ponudb ni bilo nrometa. Za ultimo septembra se je zaključila po 802.
Nekaj misli k kmetski razstavi
Dvig kmetijske produkcije je v splošnem cilj kmetijskih razstav. Na razstavi ima kmetovalec priliko snoznati marsikaj strokovno novega in poučnega.
Kmetijstvo je po vojni že v marsikaterem oziru napredovalo, tako da danes lahko z mirno vestjo rečemo, da Je kmetijstvo na precejšnjem znanstvenem višku in da usnešno tekmuje z ostalimi tehniškimi vtedami. Zal le. da se kmetijski nauki tako počasi šlriio med kmetovr-lri. Trnjeva je pot kmetijskih strokovnlakov, ki moralo orati še vedno trdo ledino. Vzrok temu je po večini nezadostna predizobrazba naSih kmetovalcev in pomanikan'e strokovnih S>-1.
Upoštevati je pa tudi trebi, da kmetijstvo ni preprosta obrt ki se dS priučiti kar čez noč. marveč zsMeva poleg temeljite prediznbrazhe in strokovne izobrazbe še ve-likoletne prakse. Kmetijski nauki so v ostalem prepreženi od globokih, razi!kj*nfh in še ne raziskanih problemov najtežjega značaja, ki so še za InfeHgenta s podlago v prirodopifcnih in priTKjosIovnih vedah ("kemiji, fiziki, biologi itd.) španska vas. Zato pa nikakor ne kaže rogati se tako zvanl s?a-rokooitnosti našega kmetovalca, kajti težko mu je podati se na nepoznana in tuja mu pota.
Tndi matokateri poklic zaMeva toliko mnogostransklh sposobnosti kakor ravm kmetijski. Poljedelstvo, živinoreja, sadjere-ja, vinogradništvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, gozdarstvo itd. je 1« nekaj panog splošnega kmetijstva, ki jih mora obvladati kmetovalec - gospodar in jih spraviti v sklad ter harmonijo, tako da ostane njegov obrat dobička nosna celota. Poleg tega je pa tudi kmetijska strojna tehnika tako nanreffnva-la, da se porabljajo za najrazličneja kmetijska opravila razni stroji (mlatilnice. ko-sDni »troji, sejalni stroji, slamoreznlce a ročnim, živinskim in motornim pogonom!, tako da se mora dandanes nsS kmetovalec udeistvovati tadi še kol strojnik.
Nadalje se mora kmetovalec spoznati manj ali več tudi v trgovini, ker le te3aj bo uspešno lahko izrabil dobre konjunktur* pri prodaji svojih pridelkov in pri narrupu raznih kmeti;skih potrebščin. Od njega se pa tudi zahteva delno poznanje bančnih poslov in zadružništva.
V	neprestanem bom se nahaja kmetovalec z raznimi škodljivci poljskih, _ vrtnih, gozdnih in drugih nasadov, kar tudi zahteva precejšnjih, sposobnosti od kmetovalca!
Iz tega vzroka, upam. da se bo tudi vsak pokret v kmetijstvu, ki stremi za izobrazbo našega kmeta in za moderniziranjem
njegovega obrata, gotovo najsimpatičnejše pozdravil.
LetoSnja kmetijska razstava v Ljubljani bo zatorej prvi poizkus v navedeni smeri, ker bo drušala podati sistematično sliko celotnega kmetijstva v preprosti In razumljivi obliki, in 6icer tako, da bo dostopna najpreprostejšemu kmetovalcu. To bo pa za aranžerje razsteve tudi najlepša naloga' Ing. Bogdan Pahor.
Ljubljanski trg
V minulem tednu ni bilo večjih sprememb v cenah. Le češplje so se precej podražile zaradi manjšega dovoza iz Bosne. Jabolka so nekaj cenejša; istotko breskve. Pocenila se je nadalje pšenica, dočim Je oves dražji. Cene so bile v minulem tednu naslednje:
Meso in mast: goveje meso 15—19, telečje 17—20, svinjsko 22—25, slanina trebušna 20, mast. 25, šunka 35, prekajeno meso 30—32, koštrunje meso 13—14, konjsko 6—8 Din kg. Pcrotnina: piščanci 12—25, kokoši 30—40, petelini 25—35, race 25 Din komad. Ribe: karpi 25—30, ščuke 35. postrvi 55—60, klini 15—20 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, 6lrovo maslo 45—50, čajno 60, kuhano 45, bohinjski sir 38 Din kg. Jajca: 2.25—2.50 Din ra par. Sadje: luksusna jabolka 10, jabolka I., II. in III. 2—8, luksusne hruške 10, hruške I., II. in III. 3—8. sveže češplje 4—6, suhe 10, grozdje 8—14, breskve 5—16 Din za kg, brusnice 9 Din za liter, maline 7—7.50 Din za kg. Knlonijalno in specerijsko blago: kava 48—76, pražena 56—100, kristalni sladkor 13.50. v kockah 15.50, riž 9—12, cel poper 52, paprika ITI. vrste 28, sladka papri-pa 56. čaj 75 Din kg. Mlevski proizvodi: >0< 6.25. tU 5.75, kaša 6—7, ješprenj 6—8, ješprenjček 10 — 13, turščična moka 3.50 —4, turščini zdrob 4—5, pšenični zdrob 7, ajdova moka 8—9, ržena moka 5 Din kg. Ži*n in stročni-e: pšenica 320 -335. rž 210 —250, ječmen 215 -220, oves 220—260. tur-ičica 220—230, ajda 225—SoO, fižol ribničan 350, prepeličar 320. grah 400—500, leča 600 Din za 100 kg. Kurivo: premog 43.50 Din za 100 kg, trda drva 150, mehka 75 Din za kubični meter. Kr~a: sladko seno 100, polsladko 80. kislo 75. slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava in sočivie: glavnata solata 5 —6, štrucnata 6—7, ajserica 5—6, endfviia 4—5, zgodnje zelje 2. rdeče 4, kislo 5, ohrovt 2, karfijona 8. kolerabe 3. Špinača 6—7, paradižniki 5—6, kumare 1.50—2, buče 1.Š0—2, grah v 6'ročju 2—3, fižol v stročju 2—8 Din kg, luščeni grah 10, luščeni fižol 2.50—3 Din liter, čebula 2, Besen 6, krompir 1.25—1.50 Din kg.
Mariborski trg
Včerajšnji trg je bil z blagom dobro oskrbljen in dobro obiskan. Sadja je bilo razen onera. ki so ga prinesle kmetice v jerbasih. še 36 voz. Krme malo; ene stalne. Slaninarji so pripeliali 26 voz z 52 zaklanimi svin'>mi. ki so iih prodajali na drobno po 10.50—27, na debelo po komadih pa oo 13—17 Din za kg. Krompirja je bilo na trgu 26 voz po ceni 1—2 Din kg, čebule tn zeli« 22 voz in kumaric 10 voz. Pred a ia Ti so čebulo po 2.50-5 Din kg, zelje no 1.50 do 2.50 Din glavo, kumarice pa po 0.25—050 Din komad.
Ostale cene: Perutnina: kokoši 35 do 40. piščanci 14—30. race 20—30. gosi 25 do 40. (urani 30—70 Din komad. Sočivie in zelenjava: česen 8—10, kislo zel!? 2-3. buče 1—2. paradižniki 5—6 Din kg, karfijola 0.50—5, ohrovt 0.50—1. endMja 0.20—1. glavnata solata 0.20-0.50 Din komad. fižol v stročju 1. šoin*ča 1 Din kupček. Sad ie: borovnice 2. brusnice 250, maline
4_4J50. grozdičje 6.50—7 Din liter. 'V-holka
2—4. hruške 3—6. češnlje 3—4. breskve 10 do 16 Din kg Mlečni n r o i z vo d t: mleko 2—8. smetana 12—14 Din liter, maslo sirovo 40. čaino 55 —65. kuhano 50 Din kg. Ja ita: 1—150 Din komad. Med: 22 do 25 Din ke. Fižol: stari 2—2.50 Din liter.
N'da1je so prippliali kmetie 12 voz sena in 4 voze slame. Cene: seno 80—100, stama 30—40 Din za 100 kg.
Narodna banka SHS
Stanje 22. avgusta 1926.
(V milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju 15. t. m.)
Aktiva: kovinska podloga 393.3 (-f- 14.41; račun z-< od'mp kron. novčan. 1151.9: roso.fi-ln 1437.5 f-j- 14.41: račui zaF. rizm ;nlavp S50.6; drž. dolg 2963.3: vreiiost ^rž. dimen, založenih za izdajanj novčanic 213S4: satdo raznih račaunov 176.7 (— 5.3). Skupno 8614.9.
Pariva: vplačani do! glavnice ^1.0: rc-servni fond 7.7; novfanire r obtoka 5405.3 (— 41.2); državni račun začasne razmenia-ve 350.6: državne teriatve 119.1 C4- 59.9); razne obveznosti 480.6 (—7.5); državna terjatev za založene domene 2138.3: nadavek za nakup zlata za glavnico in fonde S3.U. Skupno 8614.9.
Tržne ooročila
Novosadska blagovna borza (28. t. m.> zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala.
Dunajska borza za kmetijske produkte (27. t. m.). Ker so bili javljeni z ameriških borz slabši tečaji in ker je tudi budtmpe-štansko terminsko sodišče tendiralo mlačnej-še, se je na Dunaju razvija! današnji premet mirnejše. Madžarski oves se je maTo pocenil; druge cene nespremenjene. Ura Tno notirajo vključno bkgovnoprometnl davek brez carine za 100 kg v šilingPr: pšenica: domača 37.50—39; rž: 2550—27.50; ječmen: I. 34—38; turščica: 25 do 26; oves: madžarski novi 24.25—25.25.
= Hipotekami krediti. Denarne zavode in druge dajalce kreditov si dovoljujem opozoriti, naj pravočasno računajo z dejstvom., da imajo ob razdelitvi največjega ponudka nepremičnin, prodanih na prisilnih sodnih: dražbah, prednostno pravico pred vsemi hi--potekarnimi upniki ne le davki, doklade itd-, ki se plačujejo od nepremičnin, 'emveč^ prav tako tudi prispevki za pokojninsko zavarovanje nameščencev pri Pokojninskem zavodu za nameščenca v Ljubljani in za bolniško in nezgodno znvartv uije -lelavcev pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev, če so uradniki ali delavci zaposleni pri podjetju. s katerim je nepremičnina v zvezi. Ker imajo taki prispevki za poldrugo teto od dneva eksekutlvne prodaje nepremičnine nazaj prednostno pravico tudi. če še niso vknjiženi, da so le na dražbenem narcKu prijavljeni, ne zadostuje vpogled v zemljiško knjigo in se lahko zgodi, da dajalec Uredita izgubi pri posojilih velikim podjetjem stotisočake, ker z nevknjiženimi terjatvami razen morda z državnimi davki sploh ni računal. Očitki proti Pokojninskemu zavodu ali Okrožnemu uradu radi takih izgub seveda niso na mestu. Upnfk se lavVo zavaruje na ta način, da od dolžnika ali še bolje že od reflektanta na kredit zahteva dokazil, da so razen zadevnih davkov plačani tudi gori nav»denl prisppvki. in lahko pravočasno določi potrebne posojilne pogoje V tem vprašanju zakoni žal na prvi pogled morda res niso zadosti jasni, tako da je bilo izdanih že mnogo pomotnih sodnih r.az-itiunih sklepov, glede prispevkov za Okrožni urad za zavarovanje delavcev ž-1 celo po stolu sed-morice v Zagrebu, a prednostni pravici teh prispevkov nasr>-otno «r»-ii5?p ne bo moglo obveljati. Natančnejšo ofcrazložbo z dokazi sem skušal podati v posebnem sestavku, ki izide v cSlovenskem pravniku*. _ Dr. Janko V r a n č I č, poddlrektor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
= Položaj na lateSkem hmeljskem tržišču. Iz Zatca (ČSR) poročajo z dne 26. t. m.: Zaradi ugodnega vremena se "kobuljenje lepo izvršuje, vendar Je močen veter povzročil po nasadih znatno škodo. Oh'ranle se ie tudi že pričelo, četudi še ne splošno. Uspehi letošnjega oVrinja radovnljniejo le deloma in se bo cenitev komaj dnsesla Dosedaj daje 6 kop, to je 360 rastlin, le 50 kg hmelja. (Za 100 kg je torei treba 720 rastlin. V Savinjski dolini dš 1000 rastlin povprečno 250 kg ali za 1 kg hmelja je treba le 4. na Češkem 7 rastlin.) Letošnjo množino cenimo na 120.000—130.000 stotov po 50 kg. Nakupovanje novega pridelka se je tudi že pričelo in se plačuje po kakovosti do 3200 čeških kron za 50 kg. Tudi povpraševanje po lanskem pridelku je postalo živahnejše in se je več kakor 400 stotov prodalo po cenah od 2250—2500 Kč za 50 kg. Končno razpoloženje in cene čvrste.>
= Stanje bančnih zavodov v Sloveniji v I. 1925. V včera fSnii notici pod tem naslovom se je zgodila neljuba pomota. BanFnl zarod z najmanjšo delniško glavnico namreč ni Zadružna banka v Ljubljani, temveč d. d. Dolnjelendavska posojilnica. Zadružna banka ima 4 miliione Din vplačane. 5 mflitonor Din pa dovoljene delniške elavnice. Manlšo delniško glavnico kakor Zadružna banka ima še šest bank v Sloveniji.
— Omejen uvoz krompirja v Avstrijo. Avstrijska vlada je zabranila uvoz krompirja iz Nemčije, Francije, Anglije. Nizozemske, Danske, Poljske, Švice in Češkoslovaške Kot vzrok se navajajo krompirjeve bolezni, ki vladajo v omenjenih državah in ki bi mogle z uvozom krompirja iz teh držav okužiti tudi avstrijski krompir.
= Likvidacija drnfhc za eradho lesenih hiš. Iz Zagreba poročajo, da Je Jugoslaven-sko HSntsch. dkra. društvo, pri kaferem so bile poleg HSntscha. d. d. v Dresdenu angaž tudi Praštediona, brodska tvorniea vagonov in d. d. Slavonija, sklenilo likvidacijo zaradi slabih poslbv.
CURIH. Beograd 9.125, Berlin 123.35, New York 517 in 6edem osmink, London 25.13 in tri četrtinke, Pariz 14.92 in pol, Milan 16.80, Praga 1534 in ena četrtinka, Budimpešta 0.007245, Bukarešta 2.48 iD tri četrtinke, Sofija 3.73, Varšava 5750, Dunaj 73.15.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Berlina 7.39, v Londonu (popoldne) 275, v Nev.-Yorku (27. t m. po borzi) 1.77.
Miiiimnsm
1 Pohištvo
■	elegantno v tormi
|	najfinejše v kvaliteti
g	zmerno v cem
®	priporoča
" A. AMANN, Tržič,
tovarna oohištva.
B m
a
B
e a a s a a

rfor
stekentce
m
'.a -<uuzetviian|t sada m iio.nniii u seh velikostih tei i se druge pr likline in <£upančevo knjigo. K on '.eiviranje sad a n oov'in<r ■ma - zalo;' »vtdka
iiovro Petovar, Ivanjkovci
.151-» Ceniki s' e o na zahTf*t
„Specfrum" d. d.
iD
tvorniea ogleda; m brušfnega stekL
LJUBLJANA VII,
Medvedova ulica iS. 'elefor: 343
82 Zagreb, Beoerad Osiiek. Središnjica Zagreb.
/realno reklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5 6 mm. ogledala brušena v vse t velikostih n ubl kah, kakoi tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, .stekle-vanje ■ med Fina navadna ogledala
Oevre Richter Frich:
25
Rdeča megla
Roman.
-Vzlic nevihti?*: je vprašala Evy.
»Nevihta je že ponehala. Jutri ne bo več takih valov, da bi se jih morali bati. Za Novi York imamo premalo bencina. Pluli bomo v Louisburg ali v Halifax — kakor nanese.«
Njegov ukazajoči način govorjenja ji ni ugajal, čeprav se mu je poznalo, da je gentleman. V tem trenutku ji je baš ovijal nogo s tančično obvezo, ki jo je vzel iz svojega prostornega žepa.
»Ali smem vprašati, kako ...«
»Kako mi je prišlo na um, da živi Miss VVestinghouse v tem sanatoriju na Novoiundlanskih peščinah? Nu, dobil sem vaše pisemce. Vaše ime in večji del vašega naslova sta bila žal odtrgana, tako da sem imel veliko dela, preden sem prišel na pravo sled. Toda vzel sem si zanesljivega človeka, ki je rojen nedaleč odtod. Zašla sva v strašanski vihar. Naposled sva opazila vaše znamenje in sva se nekako prilovila do vas. Šlo nama je za življenje. Kaj hočete, zmerom sem trdil, da sem rojen pod srečno zvezdo. Kako mislite, ali se vam ne bi zdajle prileglo nekaj uric spanja? Jaz pojdem med tem pogledat k čolnu in vam pripravim spodobno večerjo.«
»Prav,< je rekla smehljaje. »A veste, Bog zna kako ceremonski se mi ne vidite. Ali ste Američan?«
»Ne, nisem, čeprav sem živel dokaj časa na Alaski. 5icer pa ni na meni prav nič posebnega. Preprost norveški zdravnik sem, le s to pripombo, da ljubim prigode. Moje ime je doktor Jonas Fjeld. Spavajte dobro. Velike stvari so še pred nama.«
Vprašujoče ga je pogledala. Ta mož ji je vrnil notra mir. Zaprla je oči in zaspala kakor poslušno dete.
XXIX. Diner v koč .
Solnčni žarek je priplesal po sajastih tleh na posteljo in preko odeje naravnost na njeno lepo glavo. Miss Evy Westinghouse se je začudeno ozrla. Na ognjišču je prasketal ogenj in prijeten vonj po pečenki se je širil prav do nje.
Spati je morala zelo dolgo, zakaj o viharju ni bilo duha ne sluha. Zdaj pa zdaj je še potegnil veter, a tudi to je pojemalo. Nikakega
dvoma ni bilo, da se dela prekrasno vreme.
Na klopi ob ognjišču je sedel doktor Fjeld. Zdel se je ves zamišljen v rumpstek, ki ga je pekel na ražnju. Poznalo se mu je, da si ume streči brez tuje pomoči..
Evy Westinghouse se je nasmehnila, ko je pomislila, kaj bi rekli njeni prijatelji in njene prijateljice, ako bi jo videli v tem čudnem položaju. Hvalila je Boga, da v koči ni bilo zrcala, v katerem bi mogla videti svojo razdrmano vnanjost. Gleženj je ni bolel več. Poškodovana noga je ležala na odeji in skelenje se je izpreminjalo v prijeten hlad. Mož pri ognjišču ji je med spanjem gotovo večkrat premenil mrzli obkladek. In zdaj sta sijala skozi bedno okno solnce in up.
Prvič v živlenju je pomislila Miss Evy na uboge ljudi, ki morajo prebiti vse svoje dni med štirimi sajastimi stenami, v večnih skrbeh za današnji dan in v večni negotovost, kaj bo jutri. Kako grdo, razvajeno in nepotrebno se je zazdela pri tem sama sebi!
Toda sklenila je, da mora biti poslej drugače. Na svetu se ni manjkalo nalog, ki so bile važnejše od klavrnih salonskih zabav. Zunaj salonov je bilo toliko žalosti, bolesti in gorja! Ljubi Bog ji pač gotovo ni poslal te preizkušnje brez namena.
Zdelo se ji je, da že stopa v novo življenje, v katerem bo lahko posvečala svojo voljo in svoje delo novim, plemenitejšim ciljem. Družabni nepokoj jo je malone izčrpal; pahnil jo je v zagrenelo, od-ljudno pobitost, ki ji nikakor ni bila po duši. Bila je potomka rodu, čigar delavnost je slovela širom Amerike. Naporni trud poslovnega življenja ji je ugrabih očeta, še preden je dopolnil šestdeset let. Njen edini brat, ki je umrl v svojem štiri in dvajsetem letu, je bil izmed najbolj nadebudnih in podjetnih zastopnikov trgovskega sveta. Nenasitna težnja po udejstvovanju mu ie v pravem pomenu besede izžgala mozeg.
Edino ona je hodila med temi delavnimi ljudmi kakor knežnja, ne misleč na nič drugega kakor na najnovejšo modo, na zadnji čaj in na zadnjo prireditev. Edino, kar si ie mogla šteti v dobro, je bil šport. Jahala in mečevala se je dobro in v rabi strelnega orožja je dosegla malone popolnost.
Toda nikoli ni storila niti koraka iz tistega ozkega kroga ljudi, ki ne poznajo nikogar in ničesar razen sebe in svoje neposredne okolice. Življenska modrost, s katero se je ponašala v mislih, ni bila prav nič dragocenejša od raztrgane svilene nogavice, ki je zdaj ležala v kotu te koče za brodolomnike...
ii, Be. i.
Havrs - BSewyork
samo S dni čez morje
I
Cie Chargeurs-Reunis, Sud Atlantique, Transport - Maritiraes
ra pomorske vozn e v Južno Ameriko, Avstralijo, Ar-gentinijo in Kanado.
Tozadevna pojasnila in vozne listke daie zastopnik
»i, mm
Kolodvorska ulica št. 35.
Vse vrste
šolskih zvezkov dobite še vedno najceneje pri:
A. laneiii; MubSiana
Florijanska ulica 14. an-.
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov m trgovskih knjig
■_____________ Mm
ojGnaaaaDaDaaaanDDaanaonaaDDaDannanDDDaDanao
Dobro in po
162 ;
brezkonfcurenčni ceni
nabavite si vsa moška oblačila, osobito za šoloobvezne
edino le v detajlni trgovini konlekc iske tovarne
FRAN DCRCltDA k Cie,
Gradišče, nasproti dramskega gledališča.
□□□□□□□□□anaGaaaaaaaDCjoaanaDnacaaacDDaacaaciD
©0©0©6€)©©8@©©©00©0©©©6
C
103 a
0
Ako nočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in tikati pri tvrdki
KICH,
L ublians. tovarna Poi!ansk naši" 4-6
Postrežba točna
Cene solidne £
gunravsvmvvseiBHSsossasaBai
[AZSLA S.
Vsled sklepa upniškega odbora in konkurznega sodišča v Mar boru od 28. julija 1926 S 9/26 razprodajo se v kon kurzno maso Franca in Antoni ie Cucek roj. Žibert spadajoče nepremičnine. Glede hiše št 86 v JJdmatu pri Ljubl'ani, ki je vpisana v vi. št. 155 d. o. Udmat okrajnega sod'šča v Ljubljani na Antonijo Žibert om. Čuček določi se razprodaja na dan 1. septembra 1926 ob 4. uri popoldne v pisarni dr. Vekoslava Kukovca kot konkurznega upravitelja v Mari boru, Aleksandrova cesta 19.
V Mariboru, dne 27. avgusta 1926.
Dr. Vekoslav Kukovec,
6284 a	kot konkurzni upravitelj
ferpenfinotfo milo
ta neprekosljšva sestava mila in teroentina vsebuje
pristno stalo S
Mož pri ognjišču je vstal. Vešče je ogledal svoj rumpstek in ga nato previdno položil na pladenj. Le kaj bo storil zdaj? Zamežala je, delaje se, kakor da spi.
Najprej je zavlekel mizo na sredo izbe. Nato je odpri jerbas, ki ga je očividno prinesel s čolna, in je vzel iz njega snežuobeli namizni prt, dva prtiča, dva krožnika in pribor. Vse to je delal s popolno samoumevnostjo in brez najmanjšega ropota. Hodi! je tiho. kakor da nosi črevlje s polstenimi podplati.
Nemajhno zanimanje jo je obhajalo do tega inolčečnega tujca, ki ni doslej niti z besedico omenil dogodka, zaradi katerega si je ves ostali svet stokaje belil glave. Ona edina bi mu ga lahko pojasnila, če bi pokazal vsaj malce radovednosti. Da so le mogli biti na svetu taki ljudje!
In zdaj....? Prav zares ie vzel iz jerbasa stekienko rdečega vina, lonček vkuhanega sadja. dolgo štruco belega kruha in zavojček surovega masla...!
Njene oči so se razširile in ostrmele. Tako silno ie koprnela po kruhu in maslu, tolikokrat je sanjala o njem! Oh. kako srečna bo, ko bo po tolikem ča^u sedela za belo pogrnjeno mizo pri pravem, resničnem kosilu!
Toda kako naj se pokaže tujcu v teh strašnih nepremočljivih hlačah in v starem umazanem jopiču, ki ga je imela na sebi? Še pred tremi tedni bi bila Miss Evy raie umrla, kakor da bi jo videle tuje oči v neugodni ali celo smešni obleki. Toda samota omeči tudi najtrji ponos. In šele rumpstek!...
Odprla ie oči, iztegnila roke in začudeno pogledala okoli sebe. delaie se, kakor da se je pravkar zbudila.
»Dobro jutro, gospodična,« ie rekel Fjeld. »Veseli me, da ste tako dolgo spali. Kakor vidite, je miza že pogrnjena. Tako lepo sicer ni kakor pri Margery.iu ali Delmonicu, a človek mora tudi kaj izpregledati. To rdeče vino je najbrže iz vaše lastne kleti. Našel sem ga v motornem čolnu.«
Nikoli v svojem poznejšem življenju ni mogla Evy \Vestinghouse pozabiti tega preprostega kosiia z molčečim Norvežanom v koči na Novi Fundlandiji. In noben, niti najprelestnejši diner ji ni teknil tako kakor tisti obed.
Govorila sta o vsem in o ničemer. Ko pa sta zapalila vsak svojo cigareto, se je sklonil Fjeld naprej in je velel z mirnim glasom:
»Nu, gospodična VVestinghouse. povejte mi zdaj vse, kar veste o «Eaglovem» potopu.«
OriSinolne potrebščine za oPALOGRilPli.
Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil.
LUDV1G BARAGA	n iv
LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 6. Telefon št. 980 IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
OGLAS.
V konkurzni zadevi Franca in Antonije Čuček v Ptuju
razprodajale se bodo od upraviteljstva konkurzne mase nepremičnine m sicer:
zemljišče vi. št. 34, 247, 360 k. o Podlože,
280 480 260
153. 212
301
528
238, 244
k. o. Rogoznica, k. o. Sp. Breg k. o. Sv. Lovrenc, k. o. Zupečjavas, k. o Gerečjavas k. o. Hajdina k. o. Dežno
NOVE VREČE RABLJENE
vse vrste ima vedno na zalogi ter jih prodaja
po najnižjih cenah dobroznana tvrdka	190
MIRKO MLAKAR, Ljubljana. Krakovski nasip Wl.
istotam se vedno kupujejo rabljene vreče.
Naznanilo preselitve.
Vljudnn naznanjam, da sem svojo nad 30 let obstoječo
io s Mm čepicami in Idoli
J. WANEK, Sv. Petra cesta štev. 19 preselila
v popolnoma na novo preurejene prostore
na Sv. Petra cesto štev. 9.
Zahvaljujem se svojim cenj. naročnikom in občinstvu za do sedaj izkazano mi zaupanje in prosim cenj. naklonjenosti tudi za nadalje.
Postrezala bodem — kakor do sedaj — vedno s solidnim blagom in delom.
Za dame posebna pomerjalna soba. Lastna delavnica za vsa popravil?, strojenje in barvanje kož, kar se izvrši točno in poceni. Se prijazno priporoča
J. WANEK,
6241 a	Ljubljana, Sv. Petra cesta 9.
v celoti posameznih vložkov in če ni za isto kupcev, po posameznih parcelah.
Cena posameznih predmetov je odvisna od vrednosti po inventurni ocenitvi. Za površinsko mero in za meje se ne prevzame odgovornosti. Kupna pogodba postane pravnoveljavna z odobrenjem od strani ministrstva za agrarno retormo.
Kupnina kakor tudi pristojbina in stroški pogodbe in prepisa listine, ter deset nina se mora položiti pri podpisu pogodbe.
Razprodaja se vrši na licu	mesta in sicer: v Podložah dne 2. septembra ob 10. uri
v Rogoznlci 3.	, v Sp. Bregu o.
v Sv. Lovrenou 4.	»
v Zupeč ivasi 4.	„
v Gerečjivasi 4'	, v Hajdinl 4. v Dežnem 9.
ob 11. uri ob 3. uri popoldne ob 10. uri
sestanek v gradiču Strnišče
Reflektanti morejo že pred določenimi razprodajnimi naroki svoje ponudbe staviti upravitelju konkurzne mase Lr. Vekoslavu Kukovcu. odvetniku v Mariboru
V Mariboru, dne 19. avgusta 1926.
Splošno mizarstvo ter izdelovanje žalazij. rolejev itd.
St. Vid nad C/ubl/ano Sloveni/a
Poštni čekovni raiun št. 13.493
Izdelujemo.	t04.
tesene roloje „System Essdnger" in „System Klett". lesene žaluzije v raznih barvah na trakove in verižice ter vlatnene in gradl-žaluzije iz prvovrstnega materijala
Sprejemamo tudi vsa tozaaevna vopravua.
ZAHVALA.
Ob prerani izgubi moje edine, nepozabne hčerke gospodične
ERNE LAPPAlil
učiteljice
sem prejela toliko izrajov sočutja, da se nc morem vsakemu posebei zahvaliti.
Izrekam torej na tem mestu v prvi vrsti najsrčnejšo hvaio mil. g. proštu za iskreno to ažbo v njeni bolezni in zadnje spremstvo. Najtopleje se zahvaljujem g. primariju ženske bolnice dr. Gostišu, ki je pokojni lajšal bolečine Enako s. prednici in drugim s. usmiljenkam za njihovo požrtvovalnost.
Nadalje sem dolžna hvale gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem krasnih šopkov in vencev, vsem ki so pokojno spremili ra njeni zadnji poti posebno p. n. učiteljstvu in vsem. ki su mi v tej težki uri stali cb strani in me v moji neizmerni boli tolažili. Bog plačaj!
Novo mesto, dne 26. avgusta 1926.
Antonija Lappain, mama.
Mali oglasi, k! služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSI znesek Din 5-—w
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. NajmanjSI znesek Din
Poslovodkinja
agilna, z večletnim izpriče-valom, zmožna voditi trgovino vseh 6trok, vešča pisarniških del ter knjigovodstva, želi premeniti službo. Prevzame tudi z malo kavcijo trgovino na račun ali mesto blagajničarke. Re-flektira na boljša mesta v mestu ali na deželi. Tozadevne ponudbe pod značko »Poslovodkinja* na oglasni oddelek «Jutra». 24645
Ljubečna pri Celju
V nedeljo dne 20. t. m. se vrši popoldan
Ljudska veselica
prost, gaslncga društva o p-ilški blagoslovljenja gasilskega doma in brizgalne. Prijatelji gasilstva in gasilci vljudno vabljeni. 24748
Godbeno društvo »Vrhnika«
priredi v dneh 4. in 5. s^p-u-mbra t. 1. prvo slavij«. Spored: 4. septembra 2 G. ob 21. uri mirozov. 5. septembra, 26., ob 11. uri: 1'rumenadni koncert na (i ia vnem trgu. Ob 15. uri vrtno veselico na vrtu sr. A. Turšiča (prej Kos) Na veselici a) zabavni koncert. 10 telefonska in brzojavna centrala s podružnico (novost c) srečolov z 1000 dobitki, d) ekspres-šaljiva pošta, f) moderna ženitev in druge šaljive točke in umetni ogenj. Društvo farno bo imelo najboljšo pijačo in jestvine. Vstopnina prostovoljna Na veselo svidenje ca Vrhniki.
24811
Gosli poučuje
bivšj učitelj konservatorija Na«lov v oglasnem oddelku « Jutra*.	245S7
c? ose
Jezikovna učiteljica
z izpitom, poučnje po^a m^zne učence ali manjše *kupiRe v angleščini Iran co.-»«'ini tn nemščini (tudi v zgodovini, literaturi. umetn zgodovini) Povprašati od 1 «ept»'Uibra dalje v Selen tmrgovi nIini 4 I — desno 24128
Za klavir
sprejme nekaj novih učen-rev učiteljica. Pride tudi na dom. Naslov v oglasnem oddelku c.Jutra*. 24812
Nemščino in francoščino
poučuje učiteljica, ki je bila več let v Nemčiji in v Franciji. Gre poučevat tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
24811
Inštrukcije
»prejema izprašana učiteljica, ki poučuje tudi klavir. — Gre kot vzgojiteljica na dom. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24515
Inštrukcije
sprejme iz vseh predmetov nižje gimnazije in meščanske šole učenka 6. razreda ženske realne gimnazije v Ljubljani z odličnimi spričevali in priporočili. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 24789
Francoščino
poučujem, zlasti dijake. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24863
Sode in sodar. dela
vseh velikosti in vret izvršuje najceneje, točno ter dobro Fran RepiČ, sodarsko podjetje. Ljubi jana/Trnovo 203
Učenca
poštenega in zdravega iščem za trgovino z mešanim blagom za' takoj. Ilrana in stanovanje v hiši., Florjan Gaišek v Loki pri Zusmu.
24479
Natakarico
ki bi znala tudi šivati na stroj ter pomagala pri gospodinjstvu sprejmem takoj — 50 p. od litra in vsa oskrba v hiši. Nas'o v pove oglasni oddelek cjutra».
24478
Učenca
dobrih in poštenih staršev sprejmem v trgovino z mešanim blagom. — Prednost imajo oni. ki bi imeli tudi veselje do vrezavanja šip, ali na da so v istem že nekoliko izurjeni. Vsa preskrba v hiši. Ponudbe na: Ferd. Hlebš, Kranj. 24145
Praktikanta
sprejme takoj manufaktur-na veletrgovina v Mariboru Absolventi dvorazr. trgovske šole imajo prednost. — Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod »Marljiv*.
24625
Potnika
s stalno mesečno plačo in dnevnicami išče večja zavarovalnica za Slovenijo. Predpogoj: popolna verzi-ranost v zavarovalni otroki — Iščejo se tudi provizijski
zastopniki
za" v>p kraje v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod «Zavaro-valnica 150>.	24617
Učenko
sprejmem v knjigarno. Javiti se je v Matični knjigarni, Kongresni trg — dnevno med 8.—12. in 2.-6. uro.	24611
6—10.000 Din
mesečno zaslužijo gospodje in dame, ki so že delali s privatnimi strankami kupčije s kakšnimi predmeti, s prevzetjem dunajskega zastopstva za neki modni predmet. Pojasnila od 1.—3. ure daje W e g n e r. hotel cUnion», soba št. 99.
24620
Pisalni stroji
«« ceno prodajajo Najbolj in znamke Knpujem za m^nja^jtiri Popravila vseh i uask hitro poceni in — eksaktno Specialni meha nik Jos Pukl. Celje. Kralja Petra c.esta 4 183
Štampiljke
io vse potrebščine prspo roča S Petan. Maribor ■asproti glavn kolodvora 158
(KO peCaie ^
■ etiketo, graverstvo
[ SITAR & SVETEKJ
, LJUBLJANA
C.
Vulkanizira
?st vr^tfc gumija parna vulkanizacija P. Škafar v Ljubljani Rimska e. 11
270
Deklo iščem
za vsa kmečka dela iščem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	24777
Korespondent
vešč strojepisec, s popolnim znanjem slovenskega in nemškega jezika, se išče. Ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra* pod * Zagreb 42».	24742
Zastopnike
z dobrim nastopom sprejmem. Zasluži se lahko do 5000 Din mesečno. Prestaviti se s sliko in dokumenti pri Vitorairu Dolinšek, Celje, Ljubljanska cesta 2.
24751
Prodajalko
ma:>ufakturne in galanterijske stroke, pridno in pošteno. sprejmem. Ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro »Poštena 28».	24828
Agilne zastopnike
sprejmemo, pripravno tudi za penzijoniste. Ponudite z znamko za odgovor pod «3000-5000 Din meeseno* na oglasni oddelek »Jutra*.
24881
Krojaškega
pomočnika
veščega v podkovanju konj in govedi sprejme takoj Mihael šega. Lipsenj 42, p. Grahovo, Rakek.
24876
Natakarice!
Na ljubljanskem velesejmu sprejme za časa Pokrajinske razstave večja restavracija 3 do 4 izvežbane na-takariee. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
24856
Starejšo žensko
samostojno, rabim na deželi k mali družini za vsa hišna dela. Služba lahka in stalna, nastop takoj. Ponudbe na pisarno- Premogovnika Črnomelj. 24743
Laboranta
izvežbanega, iščemo za to-pilniški laboratorij. Vajen mora biti kovinskih analiz. Ponudbe na Svinčeni rudnik, Mežica.	24746
Vajenca
ki bi imel oskrbo pri starših sprejme Lovro Rozman, ključavničar in izdelovatelj tehtnic, Ljubljana, Križev-niška ulica 9.	24774
Izurjeno pletiljo
za nogavice sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24778
Zastopnike
iščem za na vsakem oknu in vratih potrebno patentirano zaporo iz varnostnih ozirov. Resne ponudbe pod «475» na Jugomosse, Zagreb, Gajeva 1. 24561
Mlinar in Žagar
srednjih let, poročen, prvovrsten delavec v obeh strokah, želi stalnega mesta v dobrem mlinu ali žagi. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod «Prvovrsten 19».	21519
Izprašan kurjač
samec ali tudi oženjen brez otrok dobi takoj službo in stanovanje. Ponudbe sprejema svečama J. Kopač & Ko., Ljubljana, Celovška c. št. 14.	24690
Učenca
za modelarno in livarno, ključavničarstvo ter enega
ključavničarja
za modele takoj sprejmemo Prednost imajo iz Maribora in bližnje okolice. — Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Tovarna».
24718
2 korespondentinji
eno s perfektnim znanjem hrvaščine in nemščine, drugo perfektno v nemščini — obe stenopiski — išče velika tvrdka v Somboru za takojšen nastop. Ponudbe z referencami pod »Mare 76» na oglasni oddelek «Jutra* 24578
Tapetn. vajenca
sprejme proti takojšnji plači Rudolf Radovan, Krekov trg 7.	24706
3—4 zastopnike
agilne, proti proviziji in fiksni plači rabi kemično podjetje «Vefran», Moravče.
24702
Kontoristinjo
izvežbano, zanesljivo in samostojno slovensko in nemško korespondentinjo, izurjeno stenografinjo in strojepisko sprejme takoj Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Ljubljana-Vič.
24098
Kuharica ali šivilja
stara 28—38 let, čedne zunanjosti in snažna, dobi mesto pri inteligentnem samskem gospodu. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Značaj 729». 24729
Paznika
iščemo za izbiralnico. Stanovanje ua razpolago. Javijo naj se le prosilci s podobno prakso v kovinskih izbiralnicah. — Ponudbe na Svinčeni rudnik, Mežica.
24745
15—171etno dekle
^a domačo kuhinjo in ostalo postrežbo, v lepem kraju na deželi, išče nujno samgki uradnik s 1. septembrom. Ponudbe z zahtevki do takrat na oglasni oddelek »Jutra* pod * Samec 42».	45507
2 učenca
sprejme manufakturna veletrgovina v Ljubljani in sicer enega v trgovino in enega v pisarno. Reflektan-ti, ne preko 16 let stari, po možnosti z delno srednješolsko izobrazbo naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek <Jntra» pod Šifro «Pridnost 23».	24823
Učenca
boljših kmetskih staršev, s potrebno šob ko izobrazbo, sprejme v trgovino Ivan Krošelj, Kette-Murnova c. št. 15.	24759
Vajenko
sprejmem v galanterijsko trgovino. Oskrba v hiši. Nastop s 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiva 18».	24830
Trgovskega učenca
sprejmem za manufakturno in galanterijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
24826
Postrežnico
dobro moč. iščem takoj za ves dan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 24738
Pletilko
izurjeno vseh del sprejmem takoj v stalno delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24556
Kuharico
pomožno, za boljši hotel v Mariboru sprejmem takoj. Naslov v upravi »Jutra* v Mariboru.	24546
Služkinjo
srednjih let, pridno in pošteno, vajeno vseh domačih delr z dobrimi spričevali, sprejmem k obitelji 3 oseb v bližini Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	24815
2 dobra pleskar, pomočnika in vajenca
sprejme takoj Oražen & Jančar.	24667
Posredovalnica služb Rez. Plahuta
Ljubljana, Mestni trg 25/1
s« priporoča vsem gospem in jlužkinjam. Blagovolite se prepričati, da imam najboljšo poserdovalnico.
24795
Damski klobuki
Sporočam cenj. damam in svojim odjemalcem, da so dospeli najnovejši vzorci za preoblikovanje filc klobukov. Novi filc klobuki po zeio nizkih cenah. — J. Stemberger-Reš, Dunajska cesta 9.
T. RABIČ
Ljubljana
Dekle
katero zna šivati, opravljati boljša hišna dela ter pomagati pri gospodinjstvu, iščem. Reflektiram le na poštene in popolnoma zanesljive osebe, neoporečne preteklosti. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Dobro preskrbljena 830».
24832
Praktikanta
za zobotehnlko, z nižjo srednješol. izobrazbo iščem. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>.	24839
Vajenca
zmožnega tudi n e m š č i -n e sprejme tvrdka U. Ter-šan, Ljubljana, Kongresni trg 14.	24887
Krojaške pomočnike
sprejme A. Novak, Domžale.
V Celju
Elegantne mlade dame in gospode z dobrim nastopom iščemo za obisk boljših dam v ■svrho prodaje dunajskih modn:h artiklov. S tem si lahko dosežejo krasne dohodke. Vprašati je v pondeljek pri Karlov-šek, Celje, Lava 21. 24620
Črkoslikarja
popolnoma samostojnega sprejme takoj v stalno službo proti dobri plači Ivan Rubinič, sobo in pismoslikar, Sušak. 24712
Gospodično
kot pisarniško moč, ki zna zelo dobro Citati tudi slabo pisano cirilico, sprejmem takoj. Na željo hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z navedbo starosti in drugimi podatki na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro .Cirilico dobro 74.. 24378
Zastopnike
za deželo in mesto, kateri obiskujejo stranke, iščem za celo kraljevino Prednost imajo organi zavarovalnic. Prtljaga neznatna, zaslužek dober. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Dober zaslužek 1». ^	2405«
Trg. sotrudnika
sprejmem kot samostojnega vodjo trgovine • špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. — Prednost imajo vojaščine proBti. neoženje-ni ter da jim je okolica Kranja znana — Pogoji: prosto stanovanje, mesto plače provizija od prometa, ia vložiti je kavcijo ca. 20.000 Din Ponudb« na oglasni oddelek .Jutro pod »Vodja mešane trgovine« 24025
Mizarskega
vajenca
takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«.
24834
Kuharico
zanesljivo in pošteno, pridnih rok ter lepega vedenja, staro 25—35 let, sprejmem v boljšo mestno hišo. Prednost imajo dekleta z dolgoletnimi spričevali. Nastop t septembra. Naslov pove oglasni oddelfk .Jutra*.
24848
Dva kovača
izurjena, sprejmem za delavnice velikega topilniške-ga podjetja. Samci imajo prednost. Prosilci, vajeni takega dela, ki so bili zaposleni v podobnih obratih, naj pošljejo ponudbe na Svinčeni rudnik, Mežica.
24744
Šoferja
s takojšnjim (ali pa 5. sep.) nastopom za trgovska potovanja rabim Le trezni, popolnoma zanesljivi, pridni in po mogočnosti izučeni mehaniki naj pošljejo ponudbe z naznako zahtev (stan in hrana v hiši) na Aloma Companv. Ljubljana pod šifro »šofer. 24589
Sodar
samostojen, vesten in trezen, išče službe za takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.	24G40
Gospodična
s trg. akademijo in triletno prakso, vešča srbohrvaščine, slovenščine in nemščine, stenografije, strojepisja ter vseh pisarniških del, želi spremeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Stalno 49«. 24849
Starejša vdova
fre k samostojnemu gospo-u za gospodinjo proti nizki plači. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Dobra gospodinja 35».
24835
Nemško dekle
ki zna dobro šivati, išče službo pri otrocih ali pa kot sobarica. Elsa Lesjak, Hrenova ulica 6.	24432
Tgovski pomočnik
mlajša moč z dobrimi spričevali, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*.
24736
Stenogralinja
in strojepiska za slovenski, nemški in srbohrv. jezik, išče službe v Ljubljani. — Dopise pod .Izurjena 706» na oglasni oddelek «Jutra».
24732
Absolventinja
trgovske šole z znanjem srbohrvaščine, slovenske in nemške stenopr. ter strojepisja, išče primerno mesto. Gre tudi v Celje ali Maribor. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24734
Gospodična
s srednješol. izobrazbo ter z izpitom za učiteljico ženskih ročnih del, želi mesta vzgojiteljice od 4 leta na, prej starim otrokom. Grem tudi na Hrvatsko. Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Otrokoljubna*.	24730
Postrežnica
poštena, išče mesto za dopoldanske ure. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*.
24798
Mladenič
z dobrimi spričevali išče službo sluge alf slično. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Po-šten 1000».	24799
Mesto prodajalke
ali blagajničarke išče pridno in pošteno dekle. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro <Vestna in pridna 79».	24879
Učenka
močna in zdrava, išče mesta v trgovini mešane stroke. Ima dobra šolska spričevala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vestna 82».	24882
Lokovod j a
(strojnik) obenem ključavničar, želi mesta v kaki tovarni ali velikem podjetju Cenj. ponudbe pod značko »Venezia Giulia 176» na oglasni oddelek »Jutra».
24907
asšef© Absolventinja
4 gimnazij in trg. tečaja, z znanjem stenografije in strojepisja ter drugih pisarniških del, želi primerne službe. Ponudbe pod šifro »Začetnica 63» na oglasni oddelek »Jutra*. 24463
Lesni strokovnjak
z večletno prakso v prevzemanju in oddaji vsakovrstnega lesa, išče službe Gre tudi v provinco. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Zmožen 44». 24444
Kleparski vajenec
16 let star, bi rad nadaljeval učno dobo pri resnem mojstru. Hrano in stanovanje želi pri mojstru. Obleko mu napravi mati. Učil se je 1 leto in pol in je priden za delo. Vprašanja na naslov: Ana Ulbing, Bled, Mlino št. 18.	24646
Službo sluge
v trgovini, tovarni ali kjerkoli, bodisi v Ljubljani, na Dolenjskem ali "štajerskem, želi popolnoma trezen in zanesljiv starejši moški — zaradi opustitve obrti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24630
Šivat na dom
hodi izurjena šivilja perilo in obleke. Gre tudi na deželo k boljšim družinam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24627
Šofer
zmožen vseh popravil, ne-oženjen, išče službe za takoj. Ponudbe na reklamno pisarno Florenini, Trbovlje 24753
Gospodična
Si 4. meščanske šole, išče mesta kot praktikantinja. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro .Začetnica 62». 24825
Pekovski pomočnik
mlad in zanesljiv, išče me-sta na deželi ali v mestu. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra».
Kuharica
poštena in zanesljiva išče službe. Gre najraje k orožnikom ali finančnikom. Nastopi lahko 1. ali 15. septembra. Ponudbe na oglas-ni oddelek «Jutra», Maribor pod .Kuharica«. 24898
Inteligentna gospa
srednjih let, dobra kuha, rica, išče mesta gospodinje k boljšemu gospodu, najraje v Mariboru. Gre tudi k vdovcu z otroci. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek <Jutra», Maribor, pod .Zanesljiva«.	24893
Dama
31 let stara, trgovsko na-obražena, išče radi poznejše ženitbe korespondence v nemškem jeziku z le na-obra-enim gospodom. Cenj. dopise se prosi pod značko .dobri tovariši 471» na oglasni oddelek .Jutra*.
24747
Premog in drva
najceneje kupite pri tt-Velepiču v Selenburgovi ul. št. 7.	204
Lesni manipulant
dobrim spričevalom ln daljšo prakso želi preme-niti elužbo k večjemu lesnemu podjetju Poudbe na upra?o .Jutra« v Mariboru pod «M»nipul»nt» S4307
Šivilja
išče službo kot pomočnica pri šivilji, kjer bi imela stanovanje. Ima svoj stroj. Naslov v oglasnem oddelku *Jutra».	24692
Bivši orožnik
mlad in vsestransko zanesljiv, išče 6 1 u ž b o sluge, gozdnega ali nočnega čuvaja. Nastopi lahko takoj ali kasneje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod značko .Triglav., 24686
Strojnik in
ključavničar
z večletno prakso in dobrimi spričevali, išče službo. Dopise na oglasni oddelek Jutra* pod .Marljiv 31».
24675
Krojač
želi dobiti stalno mesto kot mojster ali prikrojevaleo v ali poleg manufakture. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	23776
Mladenič
v 23 letu želi elužbe kot izurjen zdravniški pomočnik v kakšni bolnišnici — najraje v Ljubljani Spri čevala aa razpolago — Naslov Karol Divjak, Mag <1alena Sv Pavel orl Pre boldn	52004
Pridna kuharica
začetnica, ki zna tudi vsa hišna dela, prosi mesta pri boljši rodbini. Naslov: F. Koštomaj, hotel .Stara pošta*, Rimske Toplice.
24701
Gaterist
za polnojarmenik in vene-cijanko, vešč brusač, išče primernega mesta. Ima večletno prakso v rezanju trdega in mehkega lesa ter vajen vseh žagarskih popravil. Zaposlen je bil na velikih žagah v Sloveniji in Bosni. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Izurjen žagovodja». 24709
Šivilja
ki dela tudi za otroke, gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24355
Manufakturist
vsestransko trgovsko na-obražen, z dolgoletno prakso v velikih manufakturnih trgovinah, želi mesta. Cenj. ponudbe prosi pod cMauu-fakturist 91» na oglasni oddelek «Jutra».	24791
«Tribuna» F. B. L.
Dvokolesa, motorji, otroSki vozički in pneumatika po zelo nizki ceni Ceniki franko — Prodaja na obroke Ljubljana, Karlovska c. 4. Tovarna dvokolea io otroških vozičkov	198
Razno pohištvo
proda Jamnik, Kodeljevo št. 260.	24780
Motorno kolo
cDouglas> še dobro ohra^ njeno, 3 HP, poceni naprodaj v Cerknici 50. 24764
2 uri
za paznika, nočnega čuvaja, novi, za 12urno markacijo, poceni proda Petrad, Fri-škovec 6, Ljubljana. 24757
Fordavto
dober stroj za luksus in tovor proda za 8000 Din Podbevšek, Vošnjakova 4.
24843
Ugodni nakup
vsakovrstnih modernih spal-nio in raznega pohištva nudi najceneje Matija Andlo-vic, Vidovdanska cesta 2.
24833-b
Stroj
za pletenje nogavic in stroj za entlanje prodam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24806
Dve kolesi
dobro ohranjeni prodam v Florijan6ki ulici štev. 17.
24800
Starinsko skrinjo
(antikvarijat), črno suknjo m kožuh, vse v dobrem stanju, različno pohištvo in strešno opeko (falcigel) — vsled pomanjkanja prostora ugodno prodam. Poizve se v oglasnem oddelku Jutra.
24786
Razprodaja
pohištva, kuhinjske posode in obleke bo v četrtek 2. septembra od 2. ure naprej v Vodmatu, Na zavrtih 12.
24432
Anatomično knjigo
izredno zanimive vsebine s slikami (Die Gestalt des Menschen) in kompletno
risalno orodje
prodam. Studentovska ulica št. 11//I.	24852
Harmonika
trivrstna in trikrat uglašena poceni naprodaj. — Pe-taros, Valjavčeva ulica, pri Koleziji.	24873
Gospodinja
stara 30 let, neodvisna, nesrečna ločenka, prijetne zunanjosti, brez otrok, išče mesta. — Pismene ponudbe pod .Novo življenje 88» na oglasni oddelek .Jutra*.
24788
Šoier
z večletno prakso, vešč popravil, s prav dobrimi spričevali, išče službo za takojšnji nastop v Ljubljani ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 24816
Pisarniška moč
popolnoma vešča korespondence, knjigovodstva, stenografije in strojepisja v slov. in nemškem jeziku, želi mesta tu. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .Nizka plača 69*.	21869

Fotoaparat
9 X 12 z vsemi potrebščinami prodam za 500 Din. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.	24891
Furnirje
raznih vrst se odda pod tovarniško ceno. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Furnirje*.	24902
2 lokomobili
8/12 in 10/15 HP angleškega izvora, malo rabljeni, prodam po zelo ugodni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod «Lokomobili».
24903
Filcaste klobuke
dobite v veliki izberi kakor tudi preoblikovanje istih najceneje v modnem 6alonu Marije Jeglič, Slomškova ulica 27.	24857
Cerkveno uro
krasno, kompletno, kakor tudi starinsko sobno uro proda Ivan Kuhar, Ljubljana, Slomškova ulica st. 27.
24482
Kontoristinja
vajena vseh pisarniških del., vešča nemškega in italijanskega jezika ter strojepisja išče službe. Cenj. ponudbe pod .Kontoristinja 1926» na oglasni oddelek .Jutra».
24817
Krojaški pomočnik
z dobrimi spričevali, išče za takoj stalno službo — kjerkoli Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod Šifro .Pošten Gorenje 34».
24634
Trgovsko naobražen
mlajši gospod dobi stalno mesto za administrativno vodstvo industrijskega podjetja v Sloveniji, ako za-more položiti 50—100.000 Din. Dobra plača in obresti zajamčene. — Ponudbe je poslati na oglasni oddelek <Jutra> pod značko .Stalnost 63».	24663
Absolvent
srednje kmetijske šole s prakso, išče službe kmetij-skotehnične stroke (mlekarstvo, sirarstvo. kmet. industrija). — Pismene ponudbe na upravo .Jutra» v Mariboru pod .Absolvent*.
24720
Motorno kolo BSA
3/5 HP, skoraj nov, z razsvetljavo, se poceni proda. Pojasnila daje in ogleda se pri S. Kenda, podzastopnik BSA motoc., Maribor, Tat-tenbachova 19.	24468
Trenirni stroj
za kolesarje ceno proda Breskvar, ključavničar. Sv. Petra nasip 25.	24639
Motorno kolo
s priklopnim vozom, znamke B. S. A., Suppersport 2 in tri četrt HP, v jako dobrem stanju ugodno proda Ivan Kopač, mehanična delavnica in avtogaraža — Ljubljana, Blerweisova o. št. 52.	24586
Motorno kolo
<Cocorell> z 2 prestavami, vozi vse klance, ugodno prodam. Ponudbe na oglasni odd. .Jutra* pod šilro .Hitra 40».	24840
Motorno kolo
6 BJ, nemške znamke «Me-
gol/.», športni model, pet-ciljrdrski. skupno 640 ccm, v »;'o dobrem stanju, proda za 3000 Din SchuIIer ml., Sluvenjgradec.	24904
Kotel
(staro železo), prodam. Ponudbe na Tovarno lesnih izdelkov Jurklošter. 24877
Kolo
.Puch», predvojno, dobro ohranjeno, ceno prodam. — Naslov v "oglasnem oddelku »Jutra*.	24787
Pianino
skoraj nov radi selitve ceno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*.
24785
Umivalnik
dobro ohranjen, z zrcalom in marmornato ploščo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24776
Damsko kolo
prodam. — Ogleda se pri tvrdki .Riba. v Gradišču.
24792
Pralni stroj
t* 23tO oseb. izdelek lovar ne Glrdtner & Komp ca Dunaju. dobro ohranjen, prodam Ogledat ga je mo-joče pri upravitelju inva-tdskega doma " St Vrtet-ski vojašnici	24278
Lipove deske
suhe, tudi manjše količine kupuje tovarna zamaškov
Veha. v Logatcu 24434
Polovnjake
ln male sode, v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Celje, Kralja Petra cesta št. 20.	23943
Priklopni voz
za motorno kolo kupim Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	24784
Avto
znamke .Renault., 2sedež-nega, 6 HP, krasno ohranjenega prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«.
24505
Bencin motor
4 HP, proda za 3000 Din Josip Trusnik v Kamniku.
24504
Vreče
vsakovrstne kupuje in i r o d a j a Portbevj.k v "juhljani, Vošnjakova ul št. 4.	24S44
Železno blagajno
dobro ohranjeno, proda V. Okorn, Višnja gora. 24643
Kolo
se ugodno proda. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«.
24678
Veliko zbirko znamk
ugodno prodam. Naslov v oglsanem oddelku .Jutra«, 21676
Okrogel les
trda in mehka drva ogljt-lastne produkcije, premog itd na debelo in drobno najceneje pri tvrdki D Marušič. Sv Petra c 40 21I7R
Pozor čevljarji!
Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri 1. Marchlotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv Petra 30	184
Omara in postelja
poceni naprodaj. Poizve se: Stara pravda št. 3/H. samo dopoldne.	24381
Hydraulična stiskalnica za olje
kakor bučne koščice, lane-no seme, rips int novejši 6istem. še malo rabljena, je s sesalko, ki je na vodni pogon, se takoj proda Izdela ee okroglo 1000 kg semena v 12 urah io je še v obratu za videti. Cena 22.000 Din. Naslov: P Pivec. Pragersko. 24310
Pohištvo
in razne druge stvari radi selitve ceno prodam na Vodovodni cesti štev. l/I — tovarna cementnih izdelkov Cihlar.	24657
Bukova drva
juna, metrska, kupujem v vsaki množini Ponudbe os 11. Seisera M K. Ugovizza-Friuli. Italia	805
«Odol» steklenice
prazne. kupuje drogerija Kane. Židovska ul 187
VitkovriUo
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Černe, juvelir
Ljubljana Woltova ul
Zlato, srebro
in srebrne krone plača i»o najvišjih cenah
F. Čuden, Ljubljana
Prešernova nlica štev. 1.
41
Les
za papir kupim takoj. Ponudbe pod .Gorica S000» na oglasni oddelek «Jutra», Ljubljana.	24896
Bukovino
rezano po naročlu, kupim do konca decembra. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod .Trst 3000».
24384
Orehovino
rezano, samo prvovrstno, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod .Oreh 3000>.	24383
Hlodov
jelovih ali smrekovih ku. pim večjo množino v dolžini 4 m in 25 cm deb. naprej. Ponudbe pod .Hlodi takoj 83» na oglasni oddelek <Jutra».	24583
Spalnico
popolnoma novo s psi ho. trd les, prodam. Na ogled v trgovini St. Mencinger. Kette-Murnova cesta št. 10 24679
Zvon
dobro ohranjen, iz L 1876., katerega je uredil in izdajal J. Stritar n» Dunaju, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra:
Sodi
od 400—9001, prvovrstni, novi, po najnižji ceni pri tvrdki Jos. Gumzej, sodar-ski mojster, Maribor, Vo-jašniška nlica 7. 24719
Hrastovih parketov
večjo množino, ima vedno v zalogi ter jib oddaja po ugodni ceni tudi ua manjše količine A Kane. lesna ln-dustrija. Mengeš.	185
Drva
hrastove ln bukove odpadk» od parketov ter mehka drva dostavlja po nizki ceni n* dom parna žaga V Scag aetti v Ljubljani, za gorenj <kim kolodvorom -Pri od vzemu večje množine zna ten popust	193
Smrekov les
okrogel, kupim takoj vsako količino. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» v Lmbljani pod .Plačam takoj 3000».	24723
Parcelo
majhno, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra« pod šifro .Nujno«.
24803
Bukova drva
suha, 1 m, kupim 50 vagonov. Ponudbe z navedbo cene franko meja na na~ Blov: Ivan Bohinc, Medvode.	24829
Za avto
kupim okvir, odnosno varnostno steklo. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«.
24741
Trgovsko opravo
za mešano trgovino, kom. pletno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« do 81. avgusta t. 1. pod šifro .Oprava 33».	24833
Moške obleke
stare, perilo, čevlje itd kupim. Dopisnica zadošča, da pridem na dom. Golob Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.	24868
Otroški voziček
dobro ohranjen, kupim — Naslov v oglasnem uddelku .Jutra«	24836
Prazne steklenice
od šampanjca in buteljke (0.71) od vina kupujem — Naslov v oglasnem o*M**Iku .Jutra*.	24!)'«
i
Pšenične otrobe
srednje debeie dobavlja franko postaja-Jarše-Mengeš X) Din 1.25 valjčni mlin van Nastran, Radomlje.
24474
Jabolka
drugo sadje in deželne pridelke prodam, ozir. iščem večjo tvrdko, za katero bi isto nakupoval Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod »Trgovec na deželi».
24717
Trgovec na najbolj prometni točki na deželi želi kupovat
seno in slamo
iroti gotovi proviziji za poltenega in pravičnega iz-vozničarja, po dani mu dnevni ali konkurenčni ceni Nakupim tudi
do 3 vagone čespelj
za kuho v svojem okolišu, proti proviziji. Le resne ponudbe s pogoji na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro •Trajna kupčija 5». 24705
• Gobe
lepe, suhe iurčke, plačam do meseca decembra po najvišji dnevni ceni trgovci tn oakupovalci «e prosijo poslati ponudbe t navedbo množine na — Adoli Fischer. Hotel Slon. Ljubljana.	20161
Sveže slive
prešne, namizna jabolka, krompir, hmeljevke, dobavljam po konkurenčnih cenah. Vprašanja na oglasni oddelek «Jutra» pod «Iz-kušen trgovec 97». 24097
Jagode (sadike)
vrtne fine in debele vrste, komad po 50 para pošilja po pošti I. Ratej, Slovenska Bistrica.	24567
Jabolka
imam za prodati, namizna in za prešanje, več vagonov. Strehar Andrej, ekonom, Slotno št. 4. Pošto Dol pri Hrastniku. Istotam se proda tudi seno, sladko, zeleno, suho, 80 meterskih stotov.	24875
Tovarno
vpeljano, z vsemi «troji ojrt-L-mljeno. la izdelovanje parketov in pohištva, vse v dobrem .-tanju. prodam. — Obrat deluje t močnim vodnim imgonoin t**r ?e nahaja v !t-r*-m kraju Sav dolin*. Natančnejša pojasnila daje oodružnico Jutra Celju	23946
Hišo v
(•ošta
Hiša ima električao sadni vrt vo; krita »ta dva pravice. Pojasnila Kranjska renjsko.
Zasipu št. 22
Bled, prodam. 4 *obe. vodovod, razsvetljavo, lep in vrt za zel»-nja-je z opeko. Poleg hleva in treniske Cena 4U.000 Din. daje Jožef Zupan, gora št. 81, Go-24652
..Posest"
Realitetna pisarna
družba z o t
Ljubljana, Sv Petra cesta 24
ii t o a a .
HI5U. priti., 4 etanovanj-*ki prostori, vrt, pred-meetje — 22.000 Din; HISO, visokopritlično. uo-vozidauo. 2 stanovanja po 2 sobi. prit.kline, velik vrt., Sp. Šiška — 125.0UU Din;
U1SO. prenovljeno, predmestje, 4 sobe. 3 kuhinje, vrt — 45 000 Din; VILO, gradiču podobno, 4 sobe. pritikline, velik \rt. kraena lega predmestje Ljubljane — 150.000 Din; HISO, novozidano, visoko-pritličuo, 4 sobe, pritikline, vrt, Sp. Šiška — Din 125.000; HISO, štiristaaovanjsko, 8 sob, vrt. stanovanje prosto. Sp Šiška, blizu kolodvora — 105.000 Din; HISO, predvojno, enonadstr. več stanovanj, eredišče Ljubljane. 100.000 Din; lllSo. enodružinsko, novozidano, ne daleč tramvaja — 70.000 Din; VILO, novozidano. 6 sob, vrt. prod Rožnikom — 115.000 Din; HISO, tristanovanjsko, dvosobno stanovanje prosto. 91)0 m' vrta, 25 minut od centra — 65.000; HISO z gostilno v Ljubljani, 4 sobe, pritikline, vrt, takojšen prevzem — 7O.000 Din: PARCELO 90O m3 pod Ti-
volijem po S8 Din; 2 PARCELI 777 in 650 m' ob poti v Rožno dolino — po 34 Din.
24845
Veliko posestvo
v bližini Kranja, obstoječe iz hiše. gospodarskih poslopij in mlina, pripravno za vsako podjetje, posebno za vinsko ali legno trgovino, ter 60 oralov arondi-rane zemlje (gozdi, pol.ia in travniki) vsled starosti prostovoljno prodam skupno ali posamezno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24473
Hišo kupim
proti odplačilu. — Cena do 200.000 Din. Tlačam 20<To ob sklepu, za ostanek najdem jamstvo in odplačujem mesečno 3—5000 Din. Hiša bodi z velikim dvori?č"m, po možnosti s skladiščem in v bližini žel. skladišča. Ponudbe ua oglasni oddelek .Jutra* [>od .Resen kupec 842*.	24842
Smrekov gozd
ca. 85 ha, lep, zaraščen, kjer je najstarejši nasad star 43 let in najmlajši S3 let, se proda. Gozd se nahaja pol ure od St. Janža na Dolenjskem in 1 in pol ure od Radeč — Proda se tudi lahka, napol krita
kočija
ki je še prav dobro ohranjena. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 24648
Vila
v trgu, 6 3 sobami, kuhinjo, kletjo, gospodarskim poslopjem. sadonosnik, 3 orale njiv. travnik, gozd. kompi pohištvo in za 90 sodov hrastovega lesa, naprodaj za 53.0-10 Din. Polovica takoj plačljiva. Stanovanje takoj prosto. Ponudbe na: Alojzij Jevšenjak, Ptujska gora 13.	24716
Hišo s trgovino
v lepem industrijskem kra ju na Gorenjskem prodam zaradi družinskih razmer Vprašanja ua oglasni oddelek .Jutra* ood značko .Ugodno 129»	24182
Majhno hišo
.stanovanjsko, krito f ee-*mentno opeko, blizu dežel ne ceste — v lepi legi oa Gorenjskem, ugodno proda Josip Resman na Zgoši št. 6, pošta Begunje. 24573
Krasno posestvo
z dvema stanovanjskima hišama, velikim obokanim hlevom. 37 oralov prvovrstnega zemljišča, 4000 nasajenega hmelja — nasadi ee lahko povečajo do 20.000 — poleg te^a se redi na posestvu 20 glav živine, par miut od cerkve, šole in pošte pri Celju, se proda za 400.000 Din. Pojasnila daje Ivan Černelič, Sp. Hudinja, Celje.	M™6
Posestvo
v večjem kraju na GoreDj* skem, pripravno za obrtnika, prodam po ugodni ceni Dopisi na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro .Ugodni nakup*.	24685
Posestva naprodaj
KRASNA VILA s 6 sobami vrtom, ves konfort — Din
330.000;
moderna hisa v centru,
prosto stanovanje, Din 400 000* DVOJE POSESTEV z vila, mi, plodonosni, 300 do GOO.OOO Din; KNJIGOTRiNICO v centru GOSTILNO v najboljši legi, zdraviliški hotel, industrije; tovorni avto, težak, dober motor, pnevmatika, pisalni stroj, klavir besendorfer. Pisarna «Rapid«, Maribor.
24694
Posestvo
ua Veliki IIovI gori št. 2,
občina Račna, ugodno prodam. Posestvo obstoji iz hise, hleva, skednja ia vezanega kozolca ter 3 ha njiv, 6 ha senožeti in 8 ha gozda. — Na posestvu se fabko redi 8 glav živin-- in 4 prašiči. Cena po dogovoru. Pojasnila daje Franc Okorn, železniška čuvajnica štev. 4, p . Videm, Do-brepolje.	24635
Lepa mestna hiša
v Celju, v brezhibnem stavbnem stanju, z lepim vrtom ali stavbiščetii z 2 prostima stanovanjema z 2 in 3 sobami, naprodaj. Pojasnila daje podr. .Jutra, v Celju.	24750
Trgovska hiša
dvonadstropna, v srediiii Celja, ki ima 5 rtaDOvaoj, eno od teb na takošnjo razpolago, posebno pr pravna za vinskega trgovi-a, vinotoč, peka ali slaščičarja, uaprodaj za 250.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 24797
Hiša
na prometnem kraju, velik vrt, poceni Daprodaj. Pojasnila se dobijo v gosti.ni pri g. Božiču v Trbovliab.
24t'i2
Posestvo
10 oralov njiv. gozd in hišo z gospodarskim poslopjem, vse novo in v ravnini, z elektriko [»rod a Janez Jenko. Sp lirnek 3-1 — pošta Cerklje 24314
Kupim posestvo
v Sloveniji, na Hrvatskem ali v Slavoniji, katero ne spada [>o-J agrarno rHormo iu je ležeče v bližini i-lezuiet. Izmera o1* ora)«-v prvovrstne orau* zemlje. d»J oralov travnikov iu
do 300 oralov gozda za sekati. Sranov;mj.-kG i:: g"-spodarsko poslopje mora biti v najboljšem stanju. — Ozira ;t-' samo na ugodne ^►onudbtj — Ponudbe p <1 •Strokovnjak 33» na oglasni oddelek <Jutra» 24533
Ugodna prilika
gostilna Maribor Stud^rin. prometna vesta. tratila, vrt. »talni Krostj**, ugodno naprodaj ali najem Ponudbe: «Marr-tan», Maribor. Ro-tovški trg 4	24894
Stavbeniki!
Prodam 9000 m* zemljišča za Bežieradom — i«>pa lega ob cesti — tistemu, ki mi postavi euonadstropno hišo istotam. Ponudbe pod iifro ♦Parcela 85» na oglasni oddelek <Jutra».	14885
»JUTRO* št. 19S
15
; Nedela 29.VHL 192.
Malo hišo
r bližnji okolici Ljubljane aii v Ljubljani kupim. — ponudbe ua oglasni oddelek t Jutra, ped • Fgodni pogoj 81».	24831
Stavbena parcela
;-rasna. 3200 m!, med Litijo ia Smannom, deloma zasejana i drevjem, se proda. Sialoš v oglasnem oddelku .Jutra«.	2-4785
Hišo
i gospedaskim poslopjem, pripravno za obrtnika, v rrfdini mesta prodam. — \;.'lev v oglasnem oddelku .Jutra«.	imi
Hišo
niajhBO, enodružinsko, dveh sob i kuhinjo, kupim v mestu ali najbližji okolici. P. -tadovalei izključeni. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	24894
Vilo
enonadstropno. 10 minut od r^ctra, predam. Naslov v rHa-r°in oddelku cjutra*.
24671
Gostilno na deželi
oddam samski osebi i osebno pravico v najem, kalen l*hko opravlja t»di drag« obrt. (Šivilja, krojač in
čavljar). Inventar na razpolago, najemnina nizka. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod »Ugodna prilika 123».	24704
Ugodna prilika
Gostilna Maribor - Studenci na prometni cesti, tudi trafika, gostilna selo dobro vpeljana, radi družinskih razmer ugodno naprodaj ali ..najem. — Naslov: Marstan, Maribor, Rotovški trg fe. 4 ..........147«
Vinotok
sli dob?« idoSo gostiljO vzame na račun v mesto dobro znana oseba s kavcijo in osebno" pravico. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vrnete? ?}».	24S?1
Trgovino v Ljubljani
s špecerijskim blagom, oddam proti prevzemu blaga in inventarji. Ponudbe pod sjaventar 101» n* ogl«sni oddeleh « Jutra«. 24794
Posestvo s pekarijo
-20 minut od Maribora, 2 hleva, 6kladišče, njiva in * rt z vsera inventarjem prodam. Stanovanje kupcu takej na razpolago. Cena -_'!>0 tisoč Din. Naslov v oTlaauem oddelku »Jutra«, Maribor p^d <Peh«MO».
24897
«Marst»B» Maribor
RotovSki- trg 4. Najem: velika kila » lokali, vrtom, večjug stapovw'jeg hlipj zlavnega ^olodsora.
prodaj: S večjp vile, ena -elik park, ena tudi za veletrgovino, več hiš in posestev, mesto. okolica. Kupi*. Hiše. posestvi, go, stilp*.	24S8ČI
Gostilno
na prometnem kraju v za, mem v najem. Imam osebno prakso. Ponudbe s podatki pod .Zmožna 59» na oglasni oddelek »Jutra*. 244-?l
Kavarno in restavracijo
s stanovanjem dam v. najem. Ponudba pod *45.Q0&» na oglasni oddeiek »Jutra«
- -	* ~OASOA
Trgovci!.
V večjem kraju v Belokfar-par takoj oddam najem radi opHStit-«« trgovine lokal ob' dri. cesti blizu postaje, pripraven tudi ?a vsako obrt.' Ponudbe pod •Belokrajina 4§>. ua oglasni oddelek »Jutra». 24749
2 dijaka
sprejmem v oskrbo. Lepa šolnina soba. Poleg D. » *toe sm&uj*.	=
Ponudbe ra naslov n* oglasni oddelek «Jutra» pod ogL št. 24841.	24841
Maribor	LJubljana
Zamenjava
Lepo, novourejeno stanova-nje v Mariboru zamenjam z enakim v Ljubljani. Ponudbe pod »Nizka najemnina 45» na oglasni oddelek cJutTa*.	24845
Prazni sobi
bilju gorenjskega k ol odvo-_ ia" oddam gospodičnama ali zakoncema brez otrok, — Naslov v ogl**BHgi oddelku »Jutru«.	24oi7
1 ali 2 veliki sobi
išče zakonski par brez otrok Ponudbe pod «15. september« Ba oglasni oddelek < Jutra.:'	24868
Sobo
s r>osebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglamem oddelku «Jutj«». 24.783
Stanovanje
1—3 sob-s kuiiliyo, v novi 'stari h iS, iš&em za tg-. koj alj pozneje. Naslgv v oglasnem oddelku •Jutra«.
24731
Dijake
sprejmem v popolno oskrbo Zdravo stanovanje, elektr. luč, strogo nadzorstvo, na željo pomoč pri učenju. — Naslov v ogfasem oddelku
Za 1500 Din
mesečno oddam s septembrom koln&uo to »uho uv Bovaaje v »ili. S valila tebi,' poselska sobica, kuhinja, pritikline. souporaba kopalnice in pralnice — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro •ljublj«* 32»-	&&
Dijak
išče stanovanje s brano pri nemfki rodbini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
24&S4
2 sobi
s 8 posteljami ln posebnim vhodom oddam za 400 Bto. Naslov v ozlaaiera oddelku »Jutra«.
»Ju«a».
24736
dražba s o.
Sv. Petra cesta 18
(v. novem lokalu) p r o d a: -
Vli.0, Duntjska cest<h komlort, 7 sob kupcu ns. raspolago, stavbišče, 3» t.eSs Din. V1LC) pri bolnici, 7 sob kupcu na razpolago, vrt, 200 tisoč Din. HJSO,' euionadstropco, S«h ' ste, novejša, lestMasp-vanjska, velik vrt, elektrika, ?0 tisoč Din-BIšO, Vodmat, nedodelano. 12 prostorov, 60 tisoč dinarjev. HISO, Celje, ■ enonadstpopr ca. tristanovanjska-, tivč-rišče, vrt. 105 tisoč Din. HIšO, Tržič, enonadstrop-"na, 4 sobe, vrt, £*0
dinarjev. VILO, Ljubljana, blizu centra. enonad&tropno, 7 sob, moderno, lep vrt gospodarsko poslopje, • ?00* tisoč ■linarjev. diSO, Trnovo, p sob, velik
vrt 140 tisoč Din. VIL<V .Šiška,. tristanovanj. Saj, novo, vrt, 160 tisotS dinarje*. H3b0, Ljubljana, enohad-ssropno, spodaj tovarniški prastari, zgoraj d e vanje 3 sob, kooalnice itd. Vrt. 250 tiseč Din. TRGOVSKO HISO, Rimike toplieew enonadstropno, lokal, stanovanje 3 sobe. Velik v«, hlev itd. 73 tisoč Din TRGOVSKO {OSO, Trbovlje, lolial, 4 sobe, 2 kuhinji, vrt. 42 tisoč Dia. 1P.GOVSKO HISO, Ljubljana, periferija, dvonadstropno; lokali, 17 sob, 12 kuhinj, kleti, dvorišče, hlev, 280 tisoč Din. RlaO z gostilne in lekarn«), mesto Slovenije, dvon»d-_ strupna, vogalna. Prometna točka. Kupcu 4 sobe in pritikline takoj prosto. Gostilna 8 sebe itd., lekarna 8 lokali 400 tisoiS Din. VRTNARIJO. Maribor, zelo rentabilne. Encnvl-stroono. 4 sebe itd., dvorišče, gospodarsko poslopje. delavnica, toole grede 2000 kvadratnih metrov, voda napeljana po vrtu, ovetličnjaki itd. Cena po dogovoru. PARCELE. Spodnja Sika. po 23 Din. Posamezno ali večji kompleks.
24S67
Lokal oddam takoj
na MškloSčevi cesti v I. nadstropju, obstoječ iz 2 »otv — Naslov v"ogl»ssein oddelka «Jutra». Ž4442
Brivski salon
dobr^ vpeljan, še radi preselitve pod zelo ugodniBH pogoji proda. — Naslov v oslasriem oddelku <Ju«ra» pod »Brivski salon 29».
34629
Brivnico
v lepem in prometnega mestu ta^oj prodam^ Naslov-v oglasnem oddelku Jutra pod <Brivec 97>. ~ 24737
Trgovino
saeSaaega blaga, dobre i-io-čo, - iščem v. Sloveniji za prevzem. Dopise na oglasni oddelek «Tuir-4» pod tftfeejf	" 24755.
Restavracijo
v novi stavbi !o prostorev), na prometnem kraju v Ljubi liani oddam v najenju Natančnejše informacije glede ponudbe daje oglasni odde-ek »Jutra:-.	24833
Gostilno
na prometnem kraju vzamem v najem. Imam osebno pravico. Ponudbe s podatki pod <Zmo£na 59» na ogiat ni oddelek «Jutra». 24431
Transportno podjetje
s tovornimi avtomobili, zaradi bolezni- naprodaj. — Naslov pove up*. «Jnti8» v M?JibCJ"i	24892
Gostilna
(čisto nanovo predelana ša) se odda v najkrajšem, času v prijaznem mestecu v najem. Električna luč. Dosedanji gostilniški Inventar in nekaj polja spada zraven. Resne potiudbe pod ♦Prijeten kraj» ca oglasni oddelek «Jutra».
Stanovanje
sobo, kuhinjo, verando, drvarnico, na- lepe« prostoru v Rožni dolini, po 350 Din mesečno .na račun stroSkovj t,dor hoče zidati. — Pogoj majhna ilj mirna stranka. Naslov v oglasne® oddelku «Jutra».	24801
Stanovalca
sprejmem v zračno sobo sredi me§t» ^ s hrana ali brez nje. Dijak iz dobre hiše ima prednost. Naslov v. oglasnem oddelku «Jutrc» .....« 24790
Mesečno sobo
lepo in zračno, z električno razsvetljavo, oddam s t septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24653
Stanovanje
obstoječe iz sob«, kuhinje, shramb« in kleti, oddam le boljši stalni stranki. nudbe na oglasni oddelek cjutra« pod »Letna najemnina 100».	24793
Za dijake in
najmočnejšo obutev morate dobiti samo pri ,tDoko" trgovina s čevlji, Prešernova ulica 9. droniie.
Gospodična
simpatična, 23 let stara, s 30.000 Din gotovine, želi v svrho motitve znan^tva z boljšim gospodom trgovcem a]i državnim uradaik->o s nad let "shilba . Ram« »nudbe na naslov Jem«} lorjano (za Franjo), £0 Saij.	24429
***
imimmi'«'IMMIIM">W*»M»
Mesečno sobo
lepo, v sredini mesta, t električno razsvetljavo in z dobro hrano oddam takoj 3—$ dijakom. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra».
24807
Opremljeno sobo
z eno pesteljo, električno razsvetljav« to posebnim vhodom, v I. nadštr., oddam s 1. septembrom gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24769
Konservatoristinja
i?6e s 1. septembrom sobo s klavirjem in posebnim vhodom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Iifro -vKorespon-iejitiaia »..
..... 24905
Stanovanje
obstoječo iz sobe in kuhinje ali 2 sob in kuhinje, ali praziio sobo v mestu iščeta zakonca brez otrok. Plačam dobro! Ponudbe na ogla.-ni ..oddelek »Jutra« pod šifro .Mirna stranka--.
Sobo
pralne ® pehištvom od-d^m 8 kuhanjem aa. plin mirni stranki." Nai5qv na eff! ifa
aribor.
24900
Trgovino m^s.blags
5 koac^sife, 2 sebajna, pohištvom in knhinjp s w hinjsko opravo, počepu proč dam radi o d ^st o vanj«, ^ar siev v	oddelkn
«Jutra» pod zniSko «kon-r eesija*.	Ž4805
Sobico
pri|3jpaato m snažno, s po« šebnim vhodom, išče kroj. pomoSnik, ki je ves dan odsoten. PlaSa najmenino naprej. Ponudbe z navedbo cena na ogla&ni oddelek cJ-utra»"pod <Miren stanovalec*.	* 24511
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Električna razsvetljava. V bli*2ini ie realka in tehnična šola. Naslov pove oglasni "oddelek .Jutra>
24689
Dva dijaka
sprejmeni v nepesr-ejJfti bližini srednje tehn. šole v celo. oskrbo. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.
24501
Gospod
»9' i prejme si sfca&VMje. Naslov v- ogl»spe» oddelku
<Jutra».	24651
Oddam stanovanje
S sob, kopal njo« in kuhinje.
. oddaljeno 8 ^linut od glav--ne peSte, ze takojšnjo vselitev. Ponudbe ped »Enoletna n^jemnjnj 44» ?a ogl. oddelek »Jutra». 24544
Dijakinjo
iz boljše rodbine sprejmem v popolno oskrbo- Naslov v oelasnem oddelku »Jutra«.
«4614
Dva dijaka
scfejmem na 6tanovapje to hrano v Mariboru, Prešernova uliea 2-1, vrata 7.
24S9S
Oddamo stanovanja
"1RI306N©, j<ri Bleiweiso-vj cestj, « kogalniro, po dogovoru. DVOSOBNO, pri Bleiweiso-
vi cesti, po dogovoru. DVOSOBNO,.' profl Roini
dolini, 1000 D« DVOSOBNO, proti Rožni
dolini, 1200 Din, TBOŠOBNtr, s kopalnic^ ia vrtom, Bežigrad, 1250 dir uarjev.
Q-VC>-	£S03(>R,VO,
Rožna doltoa, 10(10 Din, 700 gin. DVOSOoNO. želena j%ma,
vrt, 900 bln. l-ROSOBNO S KOPALNICO
pri Leonišču, 1500 Pto-ENOSOBNO, Vodmat, 600
dinarjev DVOSOBNO, soba za služkinjo, 10 minut od centra, 1500 Dia. DVOSOBNO, Rožna dolin*, 1000 Dto.
(^Posredovalec-, Sv. Petra cesta 18. 24866
Opremljeno sobo
snažne, s posebnim vhodom i; stopnišča, v bližini ko-lodvor® to pfi^te. a event.
uporabo kopalnice, iščem za takoj. — Ponudbe n« ccjlagni oddelek «Jutra« pod •Električna luč». 24šW
Dva gospoda
aii dijaka sprejmem na stanovanje te hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
24683
Dva dijaka
prvo- to drugožoloa sprejmem v oentru mesta v popolno oskrbo Elektr. luč, zadostna to teča hraBa ter zračno stanovanje za 600 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
24873
2 dijaka
sprejmem v dobre domačo oskrbo pod dobrim nadzorstvom. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra*.
Scbo
to svetlo % zajtrkom (iudT kot sostanovalec) Uče dij^k srednje taka. tole. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba 40».
£4740
Dijakinjo
eprejtac učitelja« ba stanOr vanje to hrano na Kan-
grešnem trgu 6/H. 24768
Dijaklnjo(a)
sprejmem v vso. oskrbo na (Jltocah. "Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
24771
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem na stanovanje z zajtrkom, ev. celo oskrbo. M. Deiman, Gosposka 4/U.
24772
Svetlo sobo
z vso oskrbo oddam dvema dijakoma v bližini obrtne šole ali realke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. - "	24778
Sobo
z 2 posteljam^ takoj oddam "v v oglasiod^aljp
Dijaka
iz boljše rodbine sprejme v popolno o«krbo z uporabo klavirja ravnateljev* vdova v Celju, Kralja Petra cesta 16/H.	24752
Mirna stranka
brez otrok išče stanovanje s S-=l sobami, kuhinjo to pritiklinam: za takoj. Naslov v oglasnem oddelka ifttra,. *	24754
epo sobo
S a.«lov t oglasnem ka «Jutra». 24810
me bančne zveze
_____jia, Očem ta tvojo
monopolno trgovino zasebni
kredit do 50.000 Din
Delam bte zrizika in obrnem kapital 4—6krat na leto, zato zamorem obrestovati kredit s 20—25 % — Vamost v ročni zastavi monopolnega blaga to prvovrstnem poroštvu. Pismene ponudbe na upravo •Jutra« v Mariboru pod »ilonopolBo blago«.
30—40.000 Din
posojila išče trgovec, ali pa sprejme družabnika — event. proda hišo, posestvo Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Trgov, ska hiša«.	24696
Samo enkrat prilika
Za noTi izum patenta Stev. 8158 v Beogradu tičem dra. žabniia z veseljem do proizvajanja tega redkega patenta s potrebnim kapitalom ia začetek. Lahko se tod) najboljšemu ponudnik« proda. — Vsa pojasnila daj« Franc KoroSec, Selnica ob Dravi nad Mariborom. Patent se ogleda lahko vsak dan v Selnici štev. 5, Ozira se samo na naae nudnike.	24715
Lepa vinska klet
z 11 hramnitni sodi za 326 hI vina >e cd d a v Spodnji Šiški Vpraša ee pri tvrdki I Knez. Ljubijana. Go?po-svetaka 3	24004
Krasen lokal
oddano proti odkupo manj
le zaloge «alant^rij>»keg» Kaira po obodnih pogoji!-v sredini mesta za daljšo dohe. brezplačno Naslov v ojlassfm oddelku »Jutra« 33967
Lokal
''veh prostorov, z vodovoden: ln elektriko iščem za takoi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri« ped šifro »Mimsi ebrt».	S4584
šfiO Din nagrade
ki preskrbi na pro-tae-a-n: kraju pritpereB lo-^al za vinotoč. po mogoč-costi f stanovanjem. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Vinotoč 74».
14674
Lep lokal
na Aleksandrovi ee#ti odda takoj Pokojninski zavod v tjnbljaiji.	2J873
Opremljeno sobo
čisto in zračno, z elelrtr. razsvetljava, oddan) v Tavčarjevi (Sodni) ulicL ~ Na-, slov v oglasne« oude.ku •Jutra,.	24608
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom solidna to ves du odsetja
uradnica za takoj v centru mesta. Ponudbe na oglasfij oddelek »Jutra» pod EftrQ »Primorka 35».	24033
t—2 opremljeni sobi
i posebnim vhodoig to električno razsvetljavo — po možnosti tudi s prazno sobo ali skladiščem poleg, iščem. Ponudbe ped <Sigurno» na oglasni oddelek •Jutra«.
24727
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v ogla/njem oddelku »Jutra«. 24850
Sobo
strogo separirano, vhod iz stopnišč*, v Milini kolodvora, oddam. Naslov pove oa-lasni oddelek «Jatra».
84551
Sobo
eleasstao opremljeno, t elektriko to posebnim vhodom, 15 minut od poste oddani. Ponudbe na oglassi oddelek »Jutra* pod šifro »Soba 100». "	24435
Soba s kuhinjo
lepo opremljena, se odda Istotam Bapredaj 2 krasna
oleandra
Naslov, v. oglasnem oddelku »Jutra*.	24661
Tri lepe poslovne sobe
v I nadstropju odda z no-vembrom Pokojninski zavod z$ nameščence v Ljubljani. Gledališka ulfoa štev 8 199
Stanovanje
1 sobe in kuhinje napravim v bovI hiši, sa lepem kraju mirni stranki brez otrok, ako plača t—10.000 Din — za več let naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	24340
Na stanovanje
in hrano sprejmem dva srednješolca in enega sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra«
2 ali 3 dijake
srednjih šol sprejmem ua st^Bov&nje z tajtrkom. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«-	24783
Dve sobi
lepo opremljeni, parketirani, splnčnat.i, z električno razsvetljavo, balkonom, upoja-bo kopalnice in klavirja, oddam boljšemu gospodu ali zakonskemu paru Drez otrok NaeloV* v oglasnem oddelku •Jutra«.	Ž4779
Dijaka
miajašega, vzamem v vso oskrbo ali na stanovanje z zajtrkom. Naslov v o^lafr: nem oddelku »Jutr-a«..
mi.
Dijaka
srednješolca sprejtnes v dobro oskrbo in zračno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku; »Jutr*». '
Posestnik
to trgoveo,_ 29 let star, t«, i Sli seznuati z gospod-lno oa 2«-^Ž9 lat, ki bi imela veselje do posestva io trgovin« La ra ne ponudba i »liko na Ofc,lasni od'dil»k »Jutra« pod »Tajnost 728».
........ 24770
Trgovec
srednjih let, s 10p.000 Din gotovine se želi seznanil t gospodično, katera pošt dnje trgovino s lastno hišo ali drugo premoženje v svrho priiemtve. Tajnost zajamčena. Samo resne ponudbe s sliko pod •Srečen zakon 56* na oglasni oddelek «Jutra»7 ' 24766
!šč« se kreiaških pomo 6aikov
za lino d-io. Ownite se
na Savez Hfva^kih Qt»t» ka Sckc- a krojača, Zagreb, Dalmatinska l.	6240 a
Moderna
in polirarke
samo prvovrstne moči
se
Ponudbe pod ^Prvorazredna sila K-S8I" na
.late- reklam d d.. Zagreb, ' 625' St:osstnayerova ulica 6*
z v«fijo vedHO in parno silo z centra; de avskimi močmi, pripravna za vsak obrat v bližini Ljubljane, se ugodno prodajo. Ponudoe na upravo pod »Ugodna prilika*.
Znanja želi
V- svrho ženitbe žandavma-rijski podoficir, Bosanec, star 30 let, lepega srednjega stasa, simpatičen, dobro Stuiran, z gospodKno ali vdovo do 25 let starosti, koje so potrebno naobra-žene to boljše rodbine. — Prednost imajo šivilje ali lastnice doma. Ponudbe 6 polnim imenom to sliko, ki se vrne, je poslati na ogia&ni oddel. «Jutra» pod značko »Prihodnja pomlad«. Tajnost strogo zajamčena ^^'	24878
Družabnika
s kapitalom od 10.000 naprej, za potovanje v Srbijo v svrho dobifikanosne kupčije, išče podjetna oseba. Posebna naobrazba ni potrebna- Sodelovanje pogoj. Cenj. ponudbe t navedbo dosedanjega poklica, starosti to kapital* je rostotl na oglasni oddel« «Jutra« pod zna&ko »Trgovin* 20».
34819
Kompanjona
sposobnega za vinsko trgovino s kapitalom, iščem- — Dobi tudi takoj stanovanja Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »V-inska trgovina .10».	24810
Družabnika
ki ima veselje to zmožnost za kupčijsko potovanje — z nekaj denarja, sprejmem. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra» .pod »Vestnost*.
Železniški uradnik
27 let star, simpatičen, visoke postave, želi v kratkem poročiti gospodično, državno uradnico ali Izobraženo gospodično z nekaj premoženja v starosti od 17. do 25 let. Pogoji: nepreburna. neomadeževana preteklost, čedna zunanjost. Posredovanje sa lahko vr*i tudi z vednostjo roditeljev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«, pod »pametno ravnanje«.	24854
Stanovanje
fcoappletno obstoječe tz 4 do S sob vzamem v najem za dobo 3—3 let P-)a<iH> event tudi naprej Pred nost imajo lepa stanovanj* v Ljubljani Posredovalci dobe proviztjo Ponudbe je poslati na oglasi oddelek •Jutra« pod cStanovanje 3» 24024
1 ali 2 srednješolca
sprejme beljša rodbina 54 stanovanje ln popolno oskrbo. —■ Poizve 'te v Dalmš* tisev; uijci 10 pritličja.
Sostanovalca
sprejmem 1. septembra ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24830
Gospode
sprejmem kot sostanovalce »a Stanovanje v FlorUMSki ulfet m	24725
Dve dijakinji
i* boljSe rodbine sprejmem ra stMmgje to popolna
oskrbo. Kopalnica na razpolago. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 34oSo
Sobo in kuhinjo
to predsobo oddaš. Letna
najemnina 9000 Dto aaprsj, eves«. sob* t fcedilnikon) 3600 Dto- Ponudbe na upr. •Jutra« v Mariboru pod »Stanovanje 6000». 24721
Dijakinjo ali gdč.
iz dobre rodbine sprejmem n* itanov*Bje to hr*so. Siv
vir in kopalnica na razpolago. — Naslov v oglasiem ejflhv, £#60
Hrano in stanovanje
pri nemški rodbini ilčem z* 1 dijakinjo in 1 uslužbenko Oferte na »glasni oddelek »JuitT»» pod »MP». 24760
Podstrešno sobico
oddam gospodu za 100 0in meeečnp v FlorljaBski ulici št. Š8/I.	' 24767
| dijakinji
sprejmem aa hrano to stanovanje po 600 Di? mesečno. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. " 24766
2 srednješolca
sprejme na vso oskrbo uradniška družina z dobro to-štrukcijo visokošolca. — Naslov v oglasem oddelku »Jutra«.	24874
Deklico
ki U obiskovala ljudsko šoio sprejme^ v vso oskrbo Naslov v ogiaanein oddelku »Jufcr*».	24883
Tri dijake
6gr«jmem W stanovanje, ev. tudi s hrano. Naslov pcrve oglasni oddelek »Jutra».
Družabnik
vstopam v prvovrstno pod-Jetj'e v Mariboru. Ponudba na ogl*shl oddelek »Jutr*?s Maribor, pod »Družabnik*.
tir
Vijolino
ugodno prodam. rJaslor v oglasnem oddelku «Jutra*. " '	246T
Godci!
Dobrega igralca na harmoniko to enega vroHnista sprejmem za &as pokrajinske razstave. Naslov pove oglasni oddelek «Jutia».
24837
Opremljeno sobe
iščem zase to ut . aletaega otroka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »J. J.«. 24888
Priprosto sobico
prazno, išče mirni gospodična. te mogoče i štedilnikom. Pismene ponudbe se pfosi m oglasu oddelek •Jutra« pod znamko »Qel dap odsetsa 90». 2-tžM
Žena
v življenju varana, stara £0 let. čedne zunanjosti, z uekaj premoženja, si želi mirnega doma pri starejšem gospodu 45;—56 iet, dobre-
fa značaja, s premoženjem, lila bi mu opora v go.sw>-dtojstvu in postrežbi Sliko in natančne pogoje a* oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečnejša bodočnost«. ' '	24472
Drž. poduradnik
srednje starosti, značajeg in trezen, s premoženjem, ne po lastni krivdi sodno ločen, Celi znanja v svrho ustanovitve lastnega doma z gospodično ali vdovo, dobrega to mirnega značaja, v starosti od 30 let naprej, premoženjem ali posestvom. Državae vpokojenke ali vd%ve s pokojnino imajo prednost. -- Diskretnost zajamčena. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša bodočnost 44>.
Piarrno
prvovrsten, kupim takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	S4858
Nemške resavce
2 ' a meseca staj«, od čistokrvne psiee «Lede», oddam po 700 Dto. Mati 7nano dobra lovka in aporterka Vprašanja na: Fsrd. Hlebš. Kranj.	24446
Lovskega psa
vseh vrst, surovo in be* ljeno
if.yi • e
Razpis.
Posojilnica v Mariboru r.l.lli
(Narodni dom)
razpisuje dr. Franja Rapoca ustanove za visokošolce, devet mest po Din 300"r= Pravieo do teh ustanov imajo visokor šolci slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Prošnje z domovnico, zadnjim šol. izpričevaiom in ubožnim listom se naj vlože do sept. 1.1. pri Posojilnici v Narod. domu.
V Mariboru, dne 28. avgusta 1926. 5290 Dr. Radoslav PipuS, predsednik.
za ikauje, strojno p'e-tenje in ročna dela.
dobite po najnižji ceni pri tvrdki
P. Strunski
Trgovina z manufaktui-nim blagom.
Tržič, Gorenjsko
Trgovci, krošnjarji in oletilke imajo popust, istočasno ponu am svojo veliko zalogo čeho slovaškega sukna za dame in gospode.
3 dijake
sprejmem na stanovanj«. N*slov v oglasaeB oddelku «JutM».	84789
Dva dijaka
em blizu realke. — ov v oglasnem oddelku •J«I*».	24761
DHake
dijakinje eprajrsem n* stanovanje, evest. tudj n* hrano v bliltei realke in tehnične šole. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». S	M«7
Dijak
išče svat]« to »nažno sobico s celo oskrbo- Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod
•Snažna sobica 39». 24739
Dva dijaka
sprejmem na stw«v»»je j« zajtrk, event. v vso oskrbo v bližini H- drž. gimnazije to učiteljiSS*.. Stanovaaj« zračno, z električno razsvetljavo. Naslov v oerlas-um oddelku »Jvtf*». 2476?
Opremljeno sobo
oddam takgj boljšemu gospodu Naslov v oglasne«
oddelkn »Juti**. 248«8 Stanovanje
z ž aii i sobami v stari ali sovi hiii iščem ta takej Plačam dobro, N*dav povf oglišni oddelek »Jutra«.
2—3 dijake
sprejmem na stanevahje to hrano v bfiiini realke, o(. obrtne šole. Naslov pova oglašali eddejek «Jutra».
zme
Dve dijakinji
boljše rodbine sprejmem t aelo oskrbo, souporab* kla-virj*. Naslov je poslati o* -lasni oddelek »Jutra« pod 23«. 81361
Stanovanje
gajBenjans
sa m*njle -« 2 veliki sol učni sebi, kabinet, predsoba
to pritikline, mesečna najemnina 309 Dto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
24860
Dve dijakinji
sprajmem * dobre
oskr&o po 600 Dto mesečno. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	mt
nemšk. kr-atkodlal Žarja «Bey« (to prodam Maribor, bahov* nlca 23.
parni oeai Tatten-24624
Pes
volčje pasme se je zatekel v Sfoste. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra«. 24804
3. dobermane
z rodovnikom, prodam »di opustitve gojenja (1 psa in 2 psici). Peš je' prvovrstno dresi ran za slediti, iskati in čuvati ter v aportiranju to skoku. Ivan Grilc, goj. (5ob . Ljubljana	24597
Shuiionost.
V roku S—4 ted-nov aaorete za-jam 6 eno pridobiti na telesni teži 5—« kg — Suhotni in slabotni Ljudje so vedno nervozni in bolehni Vsak mogkf Jaje prednost ženi z lepimi rameni in prsi Hočete li telesu nuditi novo in zdravo hrano, potem uporabljajte «Tragol» bonbone, ker boste že po par dneb vporabe dosegli sijajen uspeh Karton 60 Din. — <Eta>. preparat za pomirje-nje iivcev proti glavobolu, trganja in neppanju 8 to kremo namaiite bolestne dele* in bolečine prestanejo v istem hipu Tuba Dia
—	Eta lation proti znojenju nog, rok In celega telesa 2e prvi dan uporabe preneha vse neprijeten duh is razjed ena koža postane zdrava in gladka Din 48 — Dobi se v vseh lekarnah Eta kemična tvornica. Berlin skladiSče za SHS MilaD S. Hojka, Zagreb. Iliea 50.
—	iihtevajte povsod brezplačne cenke in navodila!
33/I
amoiaišc zrc dbo
tire? kvarienja blaga kemično snažen je in vsakovrstno barvan k oblek
Soc
Ljubljana
aelenburgova ulica o/l Glince - Vič 46.
Naznanjam, da bodem otvoril s 1. sept trgovino z mešanim blagom
v Mostah it, 79
Blago bodem p oda al po najnižjih cenah in se, za obilen obisk priporočam
6283-4 Anton Gorolfg.
POZOR » ženini in neveste
M. 1. m.
V sredo počakaj. Brzovlak Zagreb—Sava ob 12. uri.
24707
Dopisovati
mladenič a gospodično staro od 17—19 let. Ponudbe I sliko na oglasni oddelek •Jutra« pod »Mladost 758».
24758
Mlad gospod
uslužben v finančni kontroli, tožasno v osamljenem kraju, Šeli tem potem res, nega znanj* s gospodično v starosti do 24 Tet, čedne zunanjosti in z nekaj premoženja. Dopisa še megeče s Sliko U oglasni oddelek •Jutr*« pod »Ideal iivlje-ftja lt«.	* 24744
Dve brinetki
mladi, želita znanja z bogatim* goappde®*. N* egl**-ni oddelek ped »Crnooka in
ijodrooka«.
V npreH «Jutra«
H«iboi, n*j ia dvignejo
sledeča pisma: Besno mislim, Poduradnik, Maribor, Kuharic*, G o« podnje. Upanje, Samostojna, Sluga 99, Alfa, Bodočnost, Samostojen gospod, Humor, Aristid* 219», Vinafc* trgovina, Klr* M*r*, Srass* priločnoet, Pavljc*, Prod*-Talk*, J. B., It. 61, Ite-vUta 17668, to Marljiv.
Gospodična
upptti&nt, lep* iMMjMti.
st. 22 1.. želi znanja z goepo dom, ki namerava potovati v Aserika. popise n*
oglasni oddelek »Jutra« pod »Vigred v AmeriHv
Hotel Central, Bled
novo renoviran, tik jezera. Avtomobiiistom to vsem izletnikom. ki se skličejo na današnjo anonco, znaten popust pri sobah to restavraciji A v to garaž*. 24647
Restaurant «AlIe Viole*
Trieete, Via G Carduccl >
riporoča Izborno domačo uhinjo izbiro rib. [zborna vina* teran*, istrijena, fri-ca, vipavca, cbianti — stnik- Franceschtoi & Al legrette >	200
Na hrano
e d o m * S o, sprejmep boljše gospode. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.
24818
Dijake
sprejmem na dohro to ceno krate. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 24813
Učiteljice
išče dobro de$*£e hr*no. Ponudbe n* oglasni oddelek
»Jutra« ped
«8naino»
os
Oralolog
Ato bečete izvedeti svojo bodočnost, se obrnit« n* znameniteg* g r a f o 1 o g a Egipčana, kateri Vam peve V*4o prihod njost iz Srt na roki to pi»*ve. prejem* vsak d*n, kakor tudi eb nedeljah to praznikih od 9. do 1. in od 2. do 8. zvečer. Ben - Ali, Karlovac, hotel Fius«,	24495
Krpanje
vsak vrat perila to negavlo
s strojem izvršujem dobro, točno in najceneje. Škofi* 8ife» l£ SfiSiKa. Sttll
mKtrace, postelint mre-ie, železna postelje (zložljive), otomane divane in tanetniške izdelke nudi najceneje
Rudoit Sadovan
tspeteik Krekov tpg štev. 7
poleg Mes.nega doms)
J. StjepuiSn
26 Sisalc

lurišiieve ui.6. Sudmčka ul.3
dobavlja privatnikom dvoko-esa, dele z« dvokolesa, šival ue suoje ter nogomet žoge s;r mofoaa grsmofoHSk« plošče tehnični potiebš ine po n jnlžiih cenah. 1-portna društva, mehaniki to obrtniki pooust Zahtevajte braz plačui ilustrovani katalog
parketne deSčiCS hrastove in bukove
Jrstje za strope ;f]aTaibG,tiaga ZZ
Jaknia (leseno pletivo) za strope in stene
Strešno lepenko ia lesni cement
dobavlja takoj ia v vsaki množini najceneje
T Jos- R. Puh T
LJubljana, Sradaška uliea 22.
IZ
Š6TT0
pol širni ali amerik. oblike niz-ki ali visoki
VOkKA
Ljubljana, Krekov trg K>
Edino naseroti Mest-oega doma
Zt prvovrstno kakovost blaga s$ jam^. Razpošilia se dnevno po poštnem povzetju Za neugajajoče se povrne den« nazaj.
Daje se tudi na obroke. S2K
i iumimi $ um e e e».ai a> im »M*« ""««<
V centrumu Stovenjje je na najboljšem prosto« mesta samoUo no, veliko in suho skladišče z vsem potrebnim inventarjem, primerno za slovanie kolo ijalnega in špecerijskega blag* na. debelo — takoj za prodati. Velik promet in. Vr služek zasiguran. RefiektaHti z večjim kapitalom eventuelno "brez strekovne izobrazbe sc iščejo. Zaupni strokovnjak in večje stanovanje na raz-r pola so. Pismene po.iudbe. na upravo. .Jutra* pod. .......Redka priložnost* " 6261
> <"mui II ll»U ......................*
V Mariboru Magdalenskft predmestje —- Kralja Petra trg, ob državni cesti, blizu Dravskega mostu bodo oddani
2 večja, 2 manjSa gostilniška 16kala (skupno za eea 122 gostov), vrtni prostor na dvorižčn za približno 90 oseb. točilnica, kuhinja, shrambe, automatična hladilaiea, pr»l-aiea. kleti, 9 sob za tajce, ft sob za a^mce, kopalnice, podstrešje, stanovanje za gostilničarja s posebnim vhodom in 3 sobami, sobe za služinčad, hlev za 8 konj § sobico za hlapca in shramb« za krmo, 3 garaže.
Gostilniški prostori, sobe za tujce in 4 sobe za samce s primerno opremo.
Vselitev letos v jeseni.
Le resni, kaueije zmožni ^iM pridno v Mlttv.
Pojasnila (ustmemt in pismena) daje »Pokojninski ztvod za namdSčraee v Ljubv ljani". Aleksandrova cesta.	6273 a
Mandeljne
dalmatinske, sladke, oluščene prvovrstne kg 40 Dia
razpošilja v pošt. paketih 8 povzetjem
Božo PetPtfc, Trogir,
(Dalmacija)
trgovina z žitom, moko in izvoz praški proti mrčesa, mandeljnov, smokev in rožičev.	617»«

Sezijsko prodajo po amerikanskem sistemu obnovi zopet za letošnjo
jesen domača tovarna
PETER KOZINA & KoTržič
Prodaja se od 28. avgusta do vštevši 15. septembra velika zaloga vsakovrstne obutve za dame in gospode, posebno pa ostank posameznih parov za šolsko mladino, najboljše kvalitete, po izredne znižanih cenah samo v lastnih prodajalnah
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 1 in Breg št. 20. ZAGREB, Ra&koga ul. 3.	BEOGRAD, Knez Mihajlova 44.
i
j
:—: turni avtomobili — motocikli ~ blclkll. :-:
ugatti, Amilcar Hariey Davidson
športni avtomobili.
nalbol] vporabijiv motociki 3Vi, 7/9, 10/12 brez in z prikolico
Dobava promptna od skladišča Ljubljana.
Generalno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo:
O. Žužek, Ljublfana, Tavčarjeva ulica 11. Duto-moto garaža: Miklošičeva cesta in Kolodvorska ul. 31.
Naj<je5ia »z^iera rabljenih avtomobilov in motocikiov.
piM^IIM^MMMiaMMMM———
Več boksov na razpolago.

Velika izbira
MODNIH LIJTOU!
Za jesen in zimo 1Q2t—27.
Gospe in gospodične!
Predno si nabavite jesensko ali zimsko obleko si oglejte "najnovejše modne liste v
knjisarni Tlsuoune Mtm,
LJUBLJANA, Prešernova ul. 54, (nasproti glavne pošte)
V zalogi je 38 različnih :•: vrst modnih listov


zdravnik
zopet redno ordinira v Sv. Juriju ob juž železnici v lastni hiši št. 92, od 2. sept. naprej.
620 > a
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani iščejo za svojo koraercijelno centralo, eksportni oddelek v Vevčah pri Ljubljani
Bksportnesn KORESPOHDEHTA
s službenim nastopom dne !5. septembra t 1. Zahteva se: tuzemsko državljanstvo, popolna trgovska naobrazba in praksa, perfektno znanje angleščine, francoščine, slovenščine in nemščine. Reiektira se samo na vestno in marljivo moč. Samci ima;o prednost. S službenimi pre emki je zvezano naturalno stanovanje s prosto kurjavo in razsvetljavo.
Izčrpne ponudbe s curriculum vitae in prepisi izpričeval ter navedbo zahtevkov, so nasloviti na tajništvo Združenih papirnic, Ljubljana, Dunajska cesta št. 1.	6184 a
i JI .n .H .H -n .iranranmrani ■« -n -n jUEEO
Zabeležite!
Vršim vse posle agentursko posredniškega značaja v Beogradu m Srbiji Posredujem kupo-vine in prodaje. Prevzamem zastopstva domači!-podjetij.	6-'61»
HIMK0 BENIGAR, agenfura. Beograd, Karadiord eva 79

l med najvažnejših odkritij je ozdravljenje golše krofa) in napetega vratu i jodovimi zdraviln mi solmi. Znameniti dunajski učenjak vseuč lišk profesor dr. vitez Wagner pl. Jaan gg in mnogo drugih zdravnikov se sklicuje na zadevne izkušnje iei poročajo o ozdavijenju neštetih slučajev Tako so n. pr v Švici ozdravili ce'e pokrajine tega zla, Gre za popolnoma neškodljivo in učinkovito zdravljenje s pitjem, ki izborno voliva tudi na splošno pofutrrije. Naše zdravilne so'i so jih že na tisoče rešile golše in nape ega vraiu. Zahtevaj'e naša zdravilna poro. Ha n navodilo, k' mu rad pritegne vsak zdravnik. Ustanovi smo po vseh dTŽ?vah rarpošiljalnice in Vam pošljemo popolnoma brezplačno naš popis, ki Vas bo zanimal. Zadostu.e dopis-
n ca, pa Vam ga pošljemo. Augusi MSrzke, Berlin-*.Imersdorf Bruchsalerstrass Nr 5 Abt 926.
tu i - o;;.
jir f'J?'F C
r DiaitL, jisilts ■
03 Ul!
Harmanke!
■ -•-••) a!-'.:
Kdor še nima naših najboljših In prvovrstnih harmonik, naj obišče veliko i ubljansko razstavo, ki bode od 4. do ld. septembra. Razprodaja bodem po ztlo znižani ceni harmonike, za katere garantiram 2 leti. imam tudi vedno v zalogi harmonike tvrd-e FRANC LUBAS IN SIN, po ravno istih cenah, kakor Ce jih naročite v. Celovca in nimate s ca rino in pošto nič opraviti in kadar Vam je treh? kakšno popravilo, je za Vas veliko boli ugodno ako kupite ori meni ker sem v Jugoslaviji.
F. KUCLER
prva jugosl izdelovalnlca harmonik
postaja Drenov grič, p. Vrhnika >213 pri Ljubljani SHS
Stofe, caige
samo iz čeških in angleških tovaien tet belo m rjavo kontenlno prodaja po globoKo zn žauih cenah tvrdka	6277 ?
!VAN KROŠELJ Kette-Murnavs (Martinova) cesta 15
Iščem osebnost.
samostojnega gospoda ev. državnega uradnika, nanega v Ljublisni, kateri bi bil sposoben za remezententa več;e. stare domače lirme v Ljubljani. — 1'isma oios mo na naslov „Reprezentant'.
na oglnsn odd> lek „Jutra"	h Si i
se lepo pregledno črtanih trgovskih knjig v solidni in trpežni vezavi, — katere izdeluje nalcenefe
* •«»
mne sic
Lfubitana
riorijanska ulica štev. 14 joi
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
i jjc-8i£s«»HinHiniaiiuiiamiaaMUBUi
Zahvala.
NAZNANILO PRESELITVE.
LEOPOLD KNEZ, trgovec z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Radovljici, je preselil svojo trgovino iz Oton Homanove ft'še štev. 46
v lastno h'gn štev 45.
po dom .če pr Pr imožu v Rado ljici.
Cenj odjemalcem se zahvaljuiem za dosedanje zaupanje ter se najtopleje priporočam za nadaljno cenj. naklonjenost.	62si
Z. odličnim spoštovanjem Leopold Knez.
-ti -an lcu.

ev itd. F. B. L..
-ika cesta l
jče dvokoles, motorjev, otroSkir vozičkov, ^ivalnu stroiev. vsa kovrstnih nadomestnih d e o v, pneumatike Hosebn oddelek za nopolno popravo emailira nje n ponklarie dvokoles, otroških vozičkov, šivalnihstro-frodaja na obroke. — Ceniki franko ,,
TRIBUNA'
>ova m s dvokolts in otrošk h vozičkov l mbliana Karlov
oao.oioioaoioioicsaoaoicsioacsio
)13
motvoz, vrvi, vreče, slammce in nepromočljivo platno nudi po najugodnejših pogojih:
»Ponjava" Kampus i Kajon
Zagreb, Draškocičeva 29.
!"C33 i
Joslpina Sicherlova v Logatcu se iskreno zah-aljuje vsem, ki so spremili na ?adnji poti niega vzornega meža, eospoda
U.
Posebej se zahval tuje logaškiiv ievcem '^od vodstvom g. dr. Toila zzi a ia preganij vo petje in ovor likom za poslovilne, vsem mnogo-orojnim spremljevalcem v srce sega oče besede. — Gosp. višjemu okr <dravniKu dr. Mi'anu Papežu z* njegovo požrtvovalno zdravljenje 11 tolažbo pr.srč.io zahvalo! — Vse o me tolaži, ko sem videla kako ie vse hitelo na zadnjo pot toliko 11 ljubl|ene-;a moža
V Lofatcn, dne 27 avgusta 192--.
t
r
I
Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev ali 720 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Telefon štev. 16
Ustanovljena 1.1889
Poštni ček 10.333
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
LJUBLJANA, Prešernova ulica.
Zahvala.
Ker nam n' mogoče zahvaliti se vsakomur ro«a-mezno za mnogoštevilne izraze izkazanega nam sožal a poklonjene vence in cvetje, ter mnogoštev Ine spremstvo na zadnj pot. našega nepozabnega soproga in očeta
JANKOTA JEZERšKA
šolskega upravitelia v pokoju
izrekamo tem potom iskreno zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo g. kolegu ki je ob otprtem grobu govoril poslovilni go i r, Bra nemu daštvu in Sokolu iz Tiž ča, kranjskim, kržkm intržiškim pevskim društvom in vsem onim, ki so pr hiteli iz križke obč>ne ter s tem pokazali, da še niso pozabili svojega nekdanjega vzgojite ja.
V Kranju, 26. avgusta 1936.
2alu]oči ostal'.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje ko. kjerkoli drugod, Kei jama zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženiem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njei sodišča denai nedoletnih, župnijski uradi, cerkven: in občine občinski denar.	39
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva n menice. Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij cJutnu Adolf Ribnikar. Za Igarodno tiskarno dd kot tiakarnarja Fran Jezeršek. Za inseiatni del Je odgovoren AJo;£:	Vsi » Ljubljani
J