Poštnina plačana v gotovini Leto LVII. V Ljubljani, v nedeljo. dne 1. decembra 1929 Št, 275 St. 3 Dir Naročnina Dnevno izdaja u kralievino lugmiailjo mesečno ZS Din polleino 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeilska izdala ceiole>no v Juge Slavili 120 Din. za Inozemstvo MOD SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pelli-vrsla mali oglasi po 1'5G ln2D.ve£|l oglasi nad 45 mm viSine po Din 2-3O. veliki po 3 ln 4 Din. v urednlSUem delu vrstica po 10 Dlo □ Pn veciem o naročilu popust Izide ob >1 zjutraj razen pondeljKo ln dneva po praznlKU Vreaatitvo /e v Kopitarjevi uitcl *l. 6/iIi noKopIsi se ne vračalo, aetrantetrana pisma se ne spretemalo ^ LreaalAtva telefon št. 2050. upravntStva .41. 2328 1918 * 1929 Enajsta obletnica zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v jugoslovansko narodno skupnost v eni državi se letos obhaja v okoliščinah, ki ji dajejo posebno slovesen značaj. Po desetih letih, ki so pretekla v žal neuspelih poizkusih, borbah in prizadevanjih najrazličnejših strank in skupin, kako tej skupnosti dati edino pravo in trajno obliko, se nahajamo v enajstem letu našega zedinjenja v štadiju, ko se la oblika ustvarja po modrosti in smotreni energiji našega vladarja mirno, izven torišča političnih strasti edino z vidika našega skupnega narodnega in državnega interesa. V tem znamenju praznujemo danes vsi trije jugoslovanski rodovi prvi december kot eno telo in ena duša. Naš narodni in državni problem je pretežno moralnega značaja. Skupno življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so se sto in stoletja razvijali ločeno, pod vplivom dveh različnih kulturnih območij, v odvisnosti od drugih narodov, ki so delali na našem razdoru, zahteva ogromno samodisciplino, visok idealizem in junaiko voljo žrtvovali se drug drugemu. One razlike, ki so globoko fundirane v naši duševnosti, ki na sebi niso slabe, ampak celo pozitivne, ki se med seboj nikakor ne izključujejo, ampak polarno dopolnjujejo, se morajo med seboj v novo višjo, ustvarjajočega življenja polno enoto podružiti. V to svrho je treba najvišjih moralnih kvalitet, ljubezni, strpljivosti, samo-premagovanja. Na drugi strani pa se zahteva miren, trezen razum, ki nam veli, da ne sledimo v svojo skupno škodo rušečim nagonom, ampak jasnemu spoznanju, kaj je skupna korist ms vseh. Ti činitelji, ki so etičnega značaja, nam edini pomagajo, da svojo globoko v naši duševnosti počivajočo skupnost boljin-bolj odkrijemo, jo izoblikujemo in razvijemo v ona narodno zajednico, ki je nujen predpogoj za pravo in neporušljivo trdno državno skupnost. Ta narodna skupnost ni zanikanje nobenega jugoslovanskega rodu in njegovih pozitivnih osobitosti, ampak njihova popolna potrditev v sintezi, ki jo bosta čas in naravni razvoj izpopolnila in poglobila pa ji sama dala končno obliko. Ta misel, ki so jo spočeli in razvijali vsi srbski, hrvatski in slovenski rodoljubi v času, ko smo še vsi, eni bolj, drugi menj, ječali pod tujim jarmom — misel, ki so jo enako gojili tako Gaj in Slrossmayer kakor knez Mihajlo — je prišla po naši državni združitvi do svojega najkrepkejšega izraza v januarskem manifestu našega kralja. Tu najdemo iz najrodo-Ijubnejšega jugoslovanskega srca privrel apel na najboljše moralne kreposti bratov, ki pod eno streho živijo, da naj pozabijo na vse razprtije, se zavejo svojega najglobljega edinstva in, pomagajo zgraditi skupno jugoslovansko telo, ki bo kljubovalo vsem sovražnim silam. V medsebojni ljubezni naj spoštujejo, kar ima vsak dobrega in kar mu je najdražje, naj si bo vera, jezik, kultura; naj se smatrajo med seboj enakopravne in naj drug drugemu v skupni blagor služijo, ne pa da v osobenslcem egoizmu težijo za prevlastjo drug nad drugim; naj vse svoje raznolike moralne, religiozne, kulturne in gospodarske sile složno usmerijo v duhovno obogatitev, ljudsko rast, gospodarski napredek in politično moč vsega jugoslovanskega rodu od Jadrana do črnega morja! Ta vladarjev apel je ljudstvo, željno miru, sloge in napredka, razumelo. Čutilo je v njem klic svojega lastnega narodnega genija, rešitev iz brezplodnih in škodljivih zdraib, opomin k višjim ciljem, ki naj dvigne skupno življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev k idealom njegovih najboljših sinov. Začutili smo, da smo vsi vladarju enako dragi, enako pravni, da vsi moremo in moramo vsak iz svojega enako prispevati k naši obči narodni in državni nalogi, da nas pri tem prizadevanju ne bodo več motile sebične strasti, oblastiželjnosl posameznikov in materialistični duh časa. Potlačiti razdvajajoče instinkte, krepiti čednosti, ki družijo, ohraniti vse, kar v duhovnem življenju tako Srbov kakor Hrvatov in Slovencev pomeni pozitivne vrednote in jih združiti v složnem delu za skupno jugoslovansko domovino: to je geslo, ki je iz vladarske hiše odjeknilo v poslednjo kočo, ki danes radostno in upa polno praznuje enajsto obletnico osvobo-jenja in zedinjenja! Imenovanja v zun. ministrstvu Belgrad, 30. nov. AA. S sklepom ministra zunanjih zadev so postavljeni: za pripravnika kr. poslaništva v Budimpešti v 9-1 Mihajlo Babamovič; za protokolista kr. gen. konzulata v MtLnchnu v 3-1 Oskar Fišer, dosedanji pro-tokolist kr. konzulata v Haagu; za protokolista kr. gen. konzulata v Miinchnu v 3-II Bogdan Sparavalo, dosedanji protokolist ministrstva zunanjih poslov. Belgrad, 30. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta postavljena na predlog ministra zunanjih zadev: za tajnika kr. poslaništva v Sofiji v 5/1 Vladimir Vukmirovič, sedanji konzul v Carigradu, za tajnika kr. delegacije v Ženevi v 6/1 Luka Lukovič, dosedanji tajnik kr. poslaništva v Rimu. kralj jc prometa Belgrajske vesti Belgrad, 30. nov. AA. Nj. Vel. sprejel danes v avdijenci ministra inž. Lazarja Radivojeviča. Belgrad, 30. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil imenovan za predsednika komisije za polaganje izpitov za inženjerje-profe-sorje srednje-tehniških šol za prihodnja tri leta v Ljubljani Jaroslav F o e r s t e r, redni profesor tehniške fakultete v Ljubljani. Belgrad, 30. nov. AA. Kabinet železniškega ministra je izdal danes to sporočilo: Ker so v resoru ministrstva prometa zasedena vsa mesta in ker bo izvršena reorganizacija službe v tem ministstrvu, se do nadalj-nega ne sprejemajo več prošnje za sprejem Belgrad, 30. nov. (Tel. »Slov.«) Vrednost izvoza koruze in pšcniec v preteklem letu znaša nad 4 in pol milarde Din. Vrednost drugih žitnih produktov, ki so bili izvoženi, sc ceni okroglo pol miljarde dinarjev. Jugoslavija slavi svoj praznik Priprave Belgrada in Zagreba Belgrad, 30. nov. AA. Bolgrad je danes neobičajno živ. Že kmalu popoldne so vsi meščani izobesili državne zastave. Ta neobičajen pogled na cesto, ozaljšano z zastavami naše mlade kraljevine, očividno učinkuje na razpoloženje meščanstva. Ze itak je promet po belgrajskih ulicah zelo živ, danes pa so bile vse ulice naravnost prenapolnjene. Na vseli ulicah je bilo na obrazih ljudi opažati iskreno veselje in neko pričakovanje. To je gotovo tudi povzročil podzavesten vpliv vesti, ki so te dni prispele iz Zagreba in ostalih krajev o veliki poklonitveni deputaciji, ki jo Hrvatska pripravlja kot poklon svojemu jugoslovanskemu kralju. Prebivalci jugoslovanske prestolnice pričakujejo, da bo jutršnji dan dan novih manifestacij za državno misel. Kakor se je že opoldne doznalo, je zagrebška mladina dala že današnjemu dnevu v Zagrebu jasno obiležje dneva pred velikim narodnim praz- nikom, pred praznikom narodne in državne misli. Belgrad zato ne dvomi, da bo jutršnji dan, ko bo vse mesto zavito v državne troboj-niče, potrdil današnje radostno razpoloženje. Zegreb, 30. nov. AA. Priprave za svečano razvitje zastave Jugoslovanske akademske čitalnice.; v Zagrebu so v polnem teku. Agitacija za to proslavo, ki bo jutri dopoldne, je živahna. Danes dopoldne so se dijaki vozili v kamijonih po glavnih ulicah in vzklikali: »Živel kralj Aleksander! Živela velika Jugoslavija! Občinstvo se je odzivalo mladini iu sodelovalo pri patriotični manifestaciji. Ob 10 dopoldne so prispeli belgrajski dijaki, kakih sto po številu, da se udeleže jutršnje jugoslovanske manifestacije. Zagrebški tovariši so pozdravili na kolodvoru svoje belgrajske druge ter jih odpeljali najprej na univerzo, od tam pa na posamezna stanovanja. Nesoglasja med Italijo in Bolgarsko Italijanski tisk napada politiko bolgarskega zunanjega ministra Burova — Grožnje lisla — Pohvala madjarski politiki Kini, 30. nov. (Tel. >Slov.«) Vergiuio Gaida je objavil v današnjem »Giornale d' Italia« uvodni članek o odnošajih med Italijo in Bolgarsko. V tem članku trdi, da je jedro politike Burova v prizadevanju, «la dobi vezi s Parizom in Prago in da pri tem sistematično ignorira Italijo. Burovova politika leži za tem, da oslabi vtis vsakega akta prijateljstva med Italijo in Bolgarsko pred Evropo, kakor do bi prijateljstvo z Italijo kompromitiralo bolgarske interese. Italijanski tisk je mimo registriral celo vrsto manifestacij Burova, ki so bile samo zanjke proti Italiji. Nato opozarja Gaida na Burovovo izjavo, ki je bila citirana v članku »Utrac. Burovu očita nekorektnost proti Italiji. Njegova frankofilska politika nikakor ne vznemirja Italije, ker ta nima nobene pretenzije na monopol prijateljstva z balkanskimi ali drugimi državami. Kakor vse druge države, tako seveda tudi Bolgarska lahko goji prijateljstvo s svojimi sosedi. Navsezadnje naklonjenost Bolgarske napram Franciji nikakor ne moro biti vzrok neprijateljstva j. Italijo. Toda bolgarska zunanja politika mora biti jasna, mora biti lojalna in določna v svojih ciljih. Ako želi Burovova politika naslanjati se na Francijo iu Češkoslovaško in morda tudi na Jugoslavijo, ako misli, da bi se z italijanskim prijateljstvom kompromitirala, potem mora biti pripravljena prevzeti popolno odgovornost za vse posledice, ki bi iz tega izvirale. Nato pisec opozarja na dejstvo, da zunanja politika Bolgarske ni zadrževala francoske vlade, da ne bi skupno z drugimi državami delala v Sofiji demaršo za demaršo. Francoska je očitno podpirala Jugoslavijo v pirot- skili konvencijah, orient ekspresa in drugih demaršali. Nasproti vsemu temu lahko omenja Gaida pozitivno delo Italije. Italija se je proti Bolgarski vedla vedno korektno. Naj se pri tem misli le na nevaren problem atentata na Stambolijskega, na vprašanje reparacij, na vprašanje povečanja dovoljenih vojaških sil itd. Burov mora vendar uvideti, da se prijateljstvo med Italijo in Bolgarsko ne bo moglo držati, ako bo dosledno ignoriral Italijo in jo s tem žalil v njenem dostojanstvu. Italija je rada v prisrčnih odnošajih z drugimi državami, toda nikakor ni njena dolžnost povdar-jati svoje prijateljstvo nevtralnim ali morda celo njeni politiki nasprotnim državam. Iz postopanja bolgarskega zunanjega ministra Burova noče Italija nikakor izvajati konsekvence ter voditi sovražno politiko napram Bolgarski. Nad Burovom stoji še bolgarski narod, kateri ni odgovoren za politike ministrov. Italija samo reče: >l)osti je!« Ob priliki zadnje demarše velesil v Sofiji Italija ni prevzela inicijative. Tudi v makedonskem problemu je molčala, ker nima nobenega razloga, da bi se vznemirjala. Kake korektna je italijanska zunanja politika, Burov lahko vidi na primeru Madjarske. Madjarska zunanja politika je vedno ravna, vedno enaka, vedno aktivno prijateljska. Italija pomaga Madjarski v Parizu in ji bo pomagala tudi v Haagu. »Matin« je v zadnjih dneh prinesel vest, da bodo Anglija, Francija in Italija vložile [tri madjarski vladi demaršo. Ta informacija je napačna. V eventuelnem koraku proti Budimpešti, se Italija ne bo udeleževala. Vsak naj vzame na sebe odgovornost za svoje ravnanje. Min. Frangeš o novem vinskem zakonu Šmarni ce bo konec — Treba skrbeti za dobra kvalitetna vina, ki bodo mogla konkurirati na tujih trgih Belgrad, 30. nov. AA. Ministrstvo poljedelstva je sprejelo več zakonskih načrtov, ki jih jc že obravnaval vrhovni zakonodajni svet in ki postanejo v kratkem zakoni. To so v glavnem zakonski načrti o vinu, o rastlinskih škodljivcih, o živinoreji itd. V ministrstvu izdelujejo končno besedilo teh zakonskih načrtov in načrta o zadrugah, ki pride te dni v vrhovni zakonodajni svet. Ker bo zakon o vinu v kratkem sankcijoniran, smo zaprosili ministra dr. Otona Frangeša, da nam ob priliki sprejetja tega zakona poda glavne njegove misli. Minister dr. Oton Frangeš je ustregel naši prošnji in ljubeznivo podal našemu sotrudniku glavno vsebino zakona. Novi zakon o vinu naj zaščiti pravo vino pred potvorbami, obenem pa naj ustvari stan-dartna kvalitetna vina in jim omogoči konkurenco v inozemstvu. Z druge strani pa vsebuje zakon posebne odredbe za pobijanje vsakih drugih zlorab. Vsako kršenje teh odredb bodo kaznovala državna sodišča na osnovi izjav cnoloških postaj in strokovnjakov iz vrst trgovcev in interesentov. Enako zakon prepoveduje sajenje ncplc-menskih vin, tako zvanega direktorja (šmar-nice), ki se, ker je neccpljcno, naglo širi v naši državi ter je zaradi svoje škodljivo-sti v veliki meri krivo, da jc padel naš izvoz. Razen škodljivosti tega vina za zdravic je treba omeniti šc to, da je n. pr. v tako vinorodnem kraju, kakor je okolica Negotina, ki se je prej odlikovala po najboljšem vinu, bilo letos na prodaj grozdje po 70 par kg, ker je ve* kraj poplavljen z direktorjem. Na drugi strani jc okolica Smcdcreva, ki se je znala popolnoma ubraniti šmarnice, prodajala letos grozdje po 4 Din kg. Tudi v pogledu izvažanja vina vsebuje novi zakon važne odredbe, Pri sestavi zakona jc ministrstvo vodilo stremljenje, da se osnujejo posebne vinarske zadruge, ki bi v svojih kleteh mogle izdelovati nekoliko izbranih vrst vin v velikih količinah, ker je praksa pokazala, da se takih vin v inozemstvu mnogo proda. Takih zadrug je v naši državi danes okoli 20, a od tega jih jc bilo polovico osnovano letos. Razen lega gre stremljenje za tem, da se na podlagi novega zakona in s sodelovanjem zadrug in države ustanove prodajalne vina v vseh velikih mestih tujih držav, ki same ne proizvajajo vina. S takimi prodajalnami so si druge države osvojile velika tržišča. Glede na odlično kakovost naših vin in glede na to, da jih je moči z vestnimi in strokovnjaškimi manipulacijami še izboljšati, je minister prepričan, da bomo mogli uspešno konkurirati s tujim; znamkami, čeprav so se nekatere vsidralc celo na našem tržišču. Vzhodne reparacije Z versailleskini mirom je morala Nemčija poleg lastne vojne odškodnine prevzeti tudi garancijo, da bodo plačale reparacije Avstrija, Ogrska in Bolgarija Eden poslednjih političnih uspehov pokojnega Slresemanaa je bil, da je na zadnji mednarodni konferenci v Haagu ne le dosegel, da se je Nemčiji uredila in znižala plačilna reparacijska kvota, ampak tudi, da je bila Nemčija osvobojena jamstva za omenjene tri države. Odslej naj za lastno vojno odškodnino jamčijo Avstrijci, Madžari in Bolgari sami. Izmed teh držav je dosednj edino Bolgarija uredila svoje obveznosti. Predsednik svoječasne kmetske vlade A Stambolijski se je bil domenil z veliko anlanto, (ia bodo Bolgari plačevali skozi 37 let 15 milijonov zlatih frankov. Zato je Bolgarija dobila od Zveze narodov tudi posojilo, s katerim je uredila svojo valuto in se nekoliko gospodarsko opomogla- Avstrija in Madžarska pa nista dosedaj še nič plačali, dasi bi bili po mirovnih pogojih dolžni. Avstriji so radi bede in zmede, ki je nastopila po polomu, zavezniki prizanesli. Spretni politiki kanclerja Seipela se je posrečilo, dobiti celo posojilo, s katerim se je Avstrija znatno opomogla. Za posojilo so bili posebno Francozi, ker so hoteli preprečiti, da ne bi Avstrija radi notranje razrvanosti izvedla priključitve k Nemčiji. Posojilo, ki ga je dala Zveza narodov, mora Avstrija plačati do 1943. leta- , j i , Na Madžarskem je po vojni zavladal komunizem pod vodstvom Bele Kuna. Horthyju, ki je vrgel komuniste, so tudi takoj velike države priskočile nn pomoč in Zveza narodov mu je dala celo posojilo, ki ga mora vrniti do leta 1943. Topot jih je zlasti Anglija podprla in sicer iz strahu, da se ne bi komunizem povrnil in se tako razširil preko srednje Evrope. Vojno odškodnino je torej dosedaj plačevala le Nemčija in nekaj malega Bolgarija, medtem ko sta Avstrija in Madžarska uživali od zmagovalcev le dobrote. Po ureditvi nemških reparacij so prišle sedaj na vrsto »vzhodne« reparacije. Zavezniki so sklicali konferenco v Pariz in povabili nanjo vse zainteresirane države. To je bilo tembolj potrebno, ker je antanta izjavila, da zbriše nemško jamstvo za Avstrijo, Bolgarijo in Madžarsko šele v trenutku, ko se to vprašanje uredi. Na konferenci v Parizu je Avstrija enostavno izjavila, da je njen gospodarski položaj tako slab, da ne more nič plačati. Sicer pa so rekli delegati, da vprašanje avstrijskih reparacij prepuste II. kaaški konferenci, ki se sniie p- « dni januarja, da odloči po svoji vesti. Zave ,iiki so se s io izjavo Avstrije zadovoljili. Mnogo težje je razmerje z Bolgarijo. Tudi Bolgari so izjavili, da ne morejo plačevati in so preklicali dogovor Stambolijs! ega iz 1. 1923. Zavezniki so bolgarski delegaciji nekaj časa prigovarjali, a ker ni nič znleelo, so 18. novembra poslaniki Italije. Anglije in Francije drug za drugim intervenirali pri predsedniku vlade "Ljapčevu in nui naznanili, da se mora Bolgarija odločiti: ali plnča 12 in pol milijonov zlatih frankov skozi 37 let. ali pa jo bodo zavezniki prisilili, da plača vsako leto 15 milijonov, kakor je bilo leta 1923. dogovorjeno. Ljapčev je odgovoril, da se sicer zahvaljuje za znižanje, ker 12 milfjenov in pol je manj kot 15. toda za revno Bolgarijo je tudi to preveč. Končni odgovor pa da bo dal zapadnim velesilam po povratku zunanjega ministra Burova in finančnega ministra Molova tz Pariza. Takoj nato pa 30 se po celi državi pričele velike manifestacije proti vojni odškodnini, ki so zavzele precej ostro ost proti zapadnim velesilam, zlasti proti Franciji in Angliji. Opazilo pa se je tudi ohlajenje simpatij do Italije, ki je bila v gotovih krogih precej vidna. A kljub vsemu Bolgariji ne bo ostalo drugega, kakor da se pogaja z antanto na ponudenl osnovi 12 in pol milijonov odškodnine. Najbolj arogantno pa so v Parizu nastopili Madžari. Oui niso le odločno odklonili, da bi po letu 1943. plačali kako vojno odškodnino, ampak so se priporočili celo za novo posojilo. Položaj glede Madžarske je še posebno zapleten radi tako zvanih optantov. Pri izvajanju agrarne reforme so Romuni in Cehi razdelili med svoje kmete vsa veleposestva, ki so se nahajala na njih državnem ozemlju in pri tem nišo nič vprašali, ali je lastnik tuj državljan. Tako je pod reformo zapadlo mnogo zemlje madžarskih magnatov, ki so med tem optirali za ogrsko državljanstvo. Med temi je tudi nekaj vodilnih madžarskih politikov, kakor Bethlen, Appony in drugi. Vsi ti so imeli veleposestva v Romuniji. Sicer so dobili, kakor ostali veleposestniki, od Romunije odškodnino za odvzeto zemljo, a oui zahtevajo več. V tri-anonski mirovni pogodbi je namreč določeno, da ne smejo nove države odvzeti madžarskim državljanom premoženja in na to točko se madžarska vlada opira. Madžari spravljajo vprašanje leto za letom vedno znova pred Društvo narodov in zahtevajo od Romunije za odškodnino nič manj ko 100 milijonov zlatih kron. Na konferenci v Parizu so zastopniki Male antante predlagali, naj se Madžari odpovedo odškodnini za veleposestva, v zameno pa bodo zmagovalci popustili pri ogrski vojni odškodnini po letu 1943. Madžarski zastopniki pa so predlog ogorčeno odklonili, češ dn nasprotuje mirovni pogodbi in zahtevali brezpogojno 100 milijonov zlatih kron izplačila. Tardieu se je sicer mnogo trudil, da bi omehčal Madžare, a je končno moral le ugotoviti, da Madžari ne odklanjajo le vsako plačevanje vojne odškodnine, temveč zahtevajo odločno vso odškodnino od svojih upnikov. Sklicujejo se na mirovno pogodbo tedaj, kadar je treba od sosedov dobiti denar, če pa je treba plačati vojno odškodnino, pogodbe ne priznajo. Tako so se tudi pogajanja z Madžarsko razbila Nepopustljivost Madžarske se more precej razlagati iz okoliščine, da mnogi vodilni madžarski politiki branijo in zastopajo svoje nrtnlvtlA i n loroeo OHoknHnlnii. kf in rnhtpvnfo va UDV;«M1W imvt VMW ■-• ---------J - - --------O veleposestva, bo šla v njih žepe, reparacije, Vprašanje organizacije telesne vzgoje Zagreb, 30 nov. (Tel. »Slov.«) Današnji »Obzor« prinaša ve^t, da se bo v najkrajšem času rešilo vprašanje telesne vzgoje ter vpru- šanje obstoječih telovadnih organizacij, ki vršijo 9voje dolo po posebnih sistemih. Telesna vzgoja je bila dosedaj prepuščena privatni ini-ci jati vi, ker pa so ta društva nastala v času, ko so se politične borbe vodile neobičajno ostro in so dale povod privatni inicijativl, uad katero ni bilo dovolj kontrole od strani države, se bo v novem zakonu to vprašanje uredilo tako, da bo država imela večji vpliv nad telesno vzgojo, posebno mladine, kar se je izrazilo že v novem zakonu o srednjih šolati. Merodajni faktorji v državi se bavijo z mislijo, kako urediti vprašanje o telesni vzgoji za Vso državo edinstveno. V ta namen bo ustvarjena edinstvena organizacija. Pri tem se trdi, da ne bo država favorizirala nobene od obstoječih telovadnih organizacij. Na ta način bo država prevzela kontrolo nad telesnim razvojem mladine. Novi zakoni Belgrad, 30. nov. (Tel. »Slov.«) Jutri izidejo v Službenih Novinah zakon o telecni vzgoji, zakon o osnovnih šolah in zakon o židovski cerkvi. Poljedetjski sporazum z Madlarsko m Romunijo Praga, 30. nov. (Tel. ^Slov.«) »Narodny listi« poročajo o poljedelskem dogovoru, ki se pripravlja med Madjarsko, Romunijo in Jugoslavijo. Iniciativo je podvzela Romunija. Madjarska in Romunija imata velike presežke poljedelskih produktov in nimata za to nobenega prodajnega trga. S posebnim dogovorom naj se specializira produkcija in bolje uporabi. Obe imenovani državi, kakor tudi Jugoslavija, so navezane na prodajni trg v Češkoslovaški, Avstriji in Italiji ter upajo producenti, da l>odo s skupnim postopanjem lahko osvojili ludi nemški trg. S poluradne ntadjarske strani se poroča, da se pripravlja tak poljedelski dogovor tudi med madjarski-mi in jugoslovanskimi skupinami poljedelskih interesentov. ■ Pomembna izjava he:mwehrov. voditelja HeSlov.«) Nastopni govor nemškega zunanjega ministra dr. Curtiu-sa je v parlamentarnih in diplomatskih krogih Francije napravil zelo dober vtis radi odločnosti, s katero je pobijal nemško nacionalno gonjo proti Youngoveinu načrtu. Francoski listi posebno podčrtavajo njegovo izjavo, da je brez pridržka solidaren z dr. Stresemannovo zunanjo politiko, katero hoče nadaljevati. .Nasprotno je prestiž Hugenberga v njegovi lastni! stranki zelo trpel radi njegovega strahopetnega skrivanja. Njegova diktatorska vloga je po polomu vzhodne banke popolnoma minula. Berlin, 30. nov. (Tel. »Slov.«) V nemškem državnem zboru je bil danes v drugem čllanju odklonjen Ilugunborgov načrt zakona z večino 320 proti SO glasovom. To razmerje glasov je bilo pri posameznih členih zakonskega osnut- ka nekoliko različno. Za Hugenberga so glasovali samo narodni socialisti, narodni kmetje in narodni nacionalci, med katerimi pa se je več poslancev odtegnilo glasovanju. V debati je poslanec ljudske stranke Kardorf očital Ilu-genbergu, da zavestno zavaja narod. Neodgovorna agitacija je poslabšala nemško stališče pri bodočih haaških pogajanjih. Vprašal je, ali se nemški nacionalci spominjajo umora Erz-bergerja in Rathenaua in ali hočejo povzročiti zopet tak položaj, če hujskajo mladino z grožnjami, da bodo odgovorni državnikf morali v ječo. Notranji min. Severing je potem utemeljeval politični in taktični boj državne vlade proti Hugenbergovemu zahtevku. Po tej odklonitvi v nemškem državnem zboru se ima sedaj dne 22. decembra vršiti ljudsko glasovanje, katerega izid ni dvomljiv. Izvršilni odbor SSSR zboruje Moskva, 30. nov. (Tel. :Slov.c) V Kremlu je bila na slovesen način v prisotnosti diplomatskega zbora otvorjena plenarna seja centralnega izvršilnega odbora Sovjetske unije. Rikov je v otvoritvenem govoru govoril v glavnem o kitajskem konfliktu. Mirnost rdeče armade po uspešnih sunkih v obrambo neprestanih kitajskih napadov nn mejo se ne sme nikjer smatrati za slabost, temveč za dokaz ruske volje, do se konflikt mrno poravna. Sedanji položaj jo po kitajski ponudbi ugoden, vendar se iz Rikovega govora vidi neko nezaupanje proti prikritim kitajskim zahrbt-nostim. Glede inozemskih koncesij v Sovjetski uniji je izjavil Rikov, da je v zadnjem času več koncesijonarjev likvidiralo svoja podjetja. Sovjetska unija pa ni proti koncesij ona r jem, temveč samo noče tfpeti kapitalistov, ki bi kupčevali z ruskim denarjem, marveč hoče kapitaliste, ki ustvarjajo vrednote, čeprav razumejo sovjeti, da hočejo ti ljudje s svojim delovanjem zaslužiti več, kakor v svoji lastni domovini. Rikov izjavlja dalje, da je samo proti pretiranemu dobičkarstvu in proti izvozu takega dobička v inozemstvo. Koncesijonarji morajo opustiti tudi vse poskuse, da bi v Sovjetski uniji zopet vposlavšli privatno imetje ali cla bi podpirali taka stremljenja. Gospodarske perspektive Sovjetske unije na podlagi petletnega industrijskega načrta je Rikov navzlic tožkočam presojal seveda zelo optimistično. SoSijska pogajanja Sofija, 30. nov. A A. V teku včerajšnje in današnje seje sta jugoslovanska in bolgarska delegacija razpravljali o načinu likvidiranja dvolastniških posestev in najiosled sklenili, da je najpovoljuejša rešilev, ako priporočita obema vladoma neposredno izmeno dvolastniških posestev med samimi interesenti. Obe delegaciji smatrata to za najpovoljnejši način likvidacije. O ostalih načinih se bo razpravljalo na prihodnjih sejah. Udr žal nadaljuje pogajanja v ponedeljek Praga, 30. nov. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Udržal bo šele v ponedeljek nadaljeval svoje poskuse, sestaviti vladno večino. Takrat bodo znuni sklepi nemških socialnih demokratov, ki so danes začeli v odboru svoje stranke razpravljati o predlogih, ravno tako bodo takrat znani sklepi nemških agrarcev, ki se sestanejo v ponedeljek. Gotovo je, da nemške stranke ne bodo ničesar spreminjale glede svojega načelnega stališča, in vsi nemški listi ugotavljajo s poudarkom, da ministrstva, ki so jih ponudili Nemcem, ne odgovarjajo moči in pomenu nemškega naroda na Češkoslovaškem. Byrd preletel južni tečaj Newyork, 30. nov. AA. Listi poročajo, da je komandant Byrd preletel južni tečaj in da se je srečno vrnil v svoje taborišče. Newyork, 30. nov. AA »Newyork Times« je včeraj ob 5.30 po Greenvvichu ujel radio-gram komandanta Byrda, v katerem sporoča, da je vse dobro Komandant Byrd javlja, da je bilo oddajanje vesti prekinjeno zaradi slabih atmosferskih razmer, da pa zato ni bilo povoda skrbeti za njegovo usodo in da se bo vrnil na svoje izhodišče po vsej priliki še v teku noči. Nobile poleti zopet ' na Severni tečaj Stockholm, 30. nov. (Tel. »Slov.«) »Dag-bladet« poroča, da nameravata general No. bile in profesor Behounek po povabilu neke ameriške preiskovalne družbe leta 1930 zopet pripraviti ekspedicijo na severni tečaj. Sprejela sta ponudbo ameriške družbe. Eksplozija ubila i2 delavcev Bochum, 80. nov. (Tel. »Slov.«) V rudniku >Germania II.« je eksplodiral velik kotel, pri čemer je bilo ubitih 12 delavcev, dva pa Bta bila težko ranjena. Poljedelski oddelek belgrajske zbornice Belgrad, 30. nov. AA. Na današnji seji upravnega odbora belgrajske trgovinske zbornice je bil sprejet v podrobnostih pravilnik o ustroju poljedelskega oddelka te zbornice. Na podlagi tega pravilnika bodo izdelani daljni pravilniki. Zelo zanimiva odredba je ta, da si fizične in juridične osebe, ki dado oddelku stotisoč Din, pridobe pravico, da se z njihovim Imenom ali nazivom, ki ga oni odrede, Imenuje standardiziran poljedelski produkt, ki ga proizvajajo ali eksportirajo. Kitajska mora natprei izvršiti prejšn'e obveze, potem so šele mo«oča pogmania London, 30. nov. (Tel. : Slov.«) »Times« poročajo iz Mukdena, da se vršijo predhodni /azgovori med Rusijo in mukdensko vlado o odpravi konflikta, vendar da bi bilo prezgodnje, že sedaj govoriti o sklenitvi kake pogodbe. Rusija je brzojavno zahtevala, cla se morata najprej vrniti na svoja mesta oba ruska ravnatelja vzhodnih sibirskih železnic. Nalo Kobfenz — evakuiran Kohlenz, 30- nov. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je zadnja četa francoske posadke 151. pešpolka zapustila tamošnje trdnjave in z .^od-bo odšla na kolodvor, da se preseli v Mainz. Po odhodu so v mestu razobesili nemške zastave. ki jih bodo končno vendarle morali plačevati Madžari, bodo pa šle iz žepov vsega ljudstva. Ljudstvo bo moralo nositi dosti večjo vojno odškodnino. ki jo bodo Madžarski naložile velesile, zato, ker se niagnatl nočejo odreči svoji odškodnini. Nazadnje bo preprosti davkoplačevalec tisti, ki bo velikašem plačal njihova vole-nnsnalvn. Tako Zgledu ^nfl.olounlnn mnd'/iir«kn politika I naj se imenujejo delegati za pogajanja o vpo-siavitvi statusu cjuo-a in o izpustitvi ruskih ujetnikov, šele potem, ko bodo izpolnjeni ti prvi pogoji, se lahko otvorijo formalna pogajanja. Kljub pogajanjem pa jo 12 ruskih letal bombardiralo v čehlek kraj Pokelu, 248 milj od Mančulija. Ljubljana pride v I. razred dravinjskih doklad Belgrad, 30. nov. (Tel. >Slov.«) Finančni minister je odločil, cla se poviša Ljubljana v I. razred draginjskih doklad. Dr. Bedehovtč napredoval Belgrad, 30. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra notranjih ZHdev je povišan za inšpektorja savske banovine v 3a-l dr. Janko Bedekovič, upravnik policije v Zagrebu. vsi jutri »Slovenski lisi"! Bukarešt, 30. nov. (Tel. »Slov.«) Snoči so maskirani roparji napadli brzovlak Črnovice —Bukarešt, takoj ko je vlak zapustil postajo v Črnovicah. Zvezali so službeno osebje v prtljažnem vagonu, pobrali vse vrednostne predmete, potem pa so na prvi prihodnji postaji skočili iz vlaka na nasprotni strani perona' ter izginili brez sledu. Preiskava ni dognala ničesar. Marseille, ^0. nov. (Tel. Slov.«) V mestu sta se porušili dve trinadstropni hiši. Iz razvalin se čujejo neprestani klici na pomoč in glasno stokanje. Izpod razvalin so do sedaj spravili že več mrtvih in se je bati, da bo število mrtvih znašalo več kot 20 oseb. Pariz, 30. nov. (Tel. > Slov.«) Danes je bil izvršeu drzen vlom v neki poštni urad v Parizu. Ko je zgodaj zjutraj uradni sluga pospravljal sobe, je opazil, da je bilo vlomljeno v blagajno, kjer je manjkalo 500.000 frankov v gotovini. Kaj so vlomilci še sicer odnesli a seboj, še ni ugotovljeno. IJuhlmnska ooera Snoči, 30. novembra so v operi v proslavo praznika zedinjenja kot slavnostno predstavo uprizorili Smetanovo opero: Prodana nevesta«. Predstave se je udeležil ban dravske banovine inž. Dušan Ser-11 ec, general Tripkovie. zastopniki uradov iri mesta. — Orkester je pod taktirko dirigenla A. Nef-fata ztagral državno himno, nakar je sledila predstava, v kateri je pel vlogo Janka tenorist zagrebške opere Vičar. Predstava je lepo uspela. Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer Danes ob fl dopoldne se otvori v llnlonu pred Tellko dvorimo pmlprodnjn vstopnic. Prosimo in opozarjamo cenjeno občinslvo, nuj »i preskrbi vstopnice prnvof-mno, posebno že prve dni, dokfer Ju Sc možna izbira sedežev. Ne čakajte zadnjega dntl Dunajska vremonskn napoved. V zapnd-nlh delih Avstrije večinoma jasno, na vzhodnih delih pa na višinah jasno in milo vreme, v nižinah pa negotovo vreme. V južnih Alpah večinoma oblačno, od časa do časa dež. milo vreme. Naša pesem zmagala Francozi o lepoti slovenske pesmi — Med našim delavstvom oflli vam jo, lal mar zdravja, ' MiLUfUJBtlS zn UMIVANJE Francoski listi obširno in z izredno toplino poročajo o gostovanju naše Glasbene Matice na francosjuh tleh in nepričakovano visoko ocenjujejo njeno pevsko umetnost. Nancyjeki >L'Est Republi-cain< prinaša obširno poročilo o sprejemu in navaja iz podrobnega govora mestnega župana g. Malvala med drugim naslednji stavek: »Društvo, ki ga danes sprejemamo v našem mestu, ni zgolj glasbeno društvo, slavno po svojih uspehih, ki si jih je zaslužilo z dovršenim podajanjem svojih pesmi. To je marveč ofieielna delegacija plemenitega slovenskega naroda, ki prihaja počastit Francijo, prinašajoč ji izraz svoje hvaležnosti v najvišji umetniški obliki.« O izvajanju Matičnega zbora piše med drugim: »Gibki in čudovito zedinjeni se pevci z neverjetno vnemo pokore vodstvu svojega šefa, g. Poliča, glasbenika velike veljave, ter v sijajnih ocenah podajajo vse, karkoli more sploh uresničiti zborno petje. Glasovi so jasni in lepi, dasi očividno niso bili odbrani. Edini cilj je skupno podajanje. In Glasbena Matioa je s podajanjem svojega programa elektrizirala dvorano. V Nancyju smo slišali veličastne zbore: Sikstinskega, češkega, ukrajinske zbore in Bakul<5jevega. Vsi so zapustili nepozabljive vtise. Vsak je imel svojo slavno posebnost, zaradi katere je zaslužil v prvi vrsti pozornost Najboljša kakovost Glasbene Matice pa je. tako se nam zdi, v popolni umetniški muzikalnosti njenega podajanja.« — Glasbena Matica je nedvomno slavila zmagoslavje. Vzbudila je brezmejno navdušenje. — Dosegla je s svojim lepim prednašanjem v tem delu Evrope nepoznano višino. — Vse prezgodaj je minila prireditev za občinstvo, ki bi bilo rado še dolgo in dolgo poslušalo petje take umetniške višine. Iz najglobljega srca se zahvaljujemo Glasbeni Matici za dragocene trenutke, ki nam jih je podarila Sno-či. Ohranili ji bomo vsikdar neizbrisen spomin.« Podobno toplo poroča »L'Eclair de L'EsU, ki pravi, da takega navala na slično prireditev Nancy še ni videl. Slavi nenadkriljivo lahkoto, točnost in gotovost podajanja in lepoto naše pesmi. Ob zaključku pravi poročevalec: »Pevce in njihovega vodjo so obilo obsipali s cvetjem, in to po vsej pravici. Ta vrsta pevske glasbe, časih rafinirana v tehniki, priprosta in jasna v svojem izrazu — ali ni podobna tistemu, Maribor, 30. novembra. Množice ljudstva v gostem špalirju vzdolž državnega mostu in Glavnega trga ter ob ulicah, koder se je pomikal sprevod, so počastile spomin odvetnika dr. Ivana Šestcna, druge žrtve letalske katastrofe 16. t. m. na mariborskem Glavnem trgu. Po blagoslovitvenih obredih v mrtvašnici tukajšnje bolnice, ki jih je opravil kaznilniški kurat Pavel Zavadlal, ter po poslovilnih govorih odvetnika dr. Šnudorla, ki je govori] v imenu rezervnih častnikov, ter Save Mikiča, ki se je poslovil od pokojnika v imenu centralnega odbora Aero-kluba v Belgradu, se je razvil veličasten sprevod. V sprevodu so bili motociklisti, kolesarji, častna čela 45. pešpolka, ki je izkazala pokojniku kot rezervnemu kapetanu poslednjo čast. Za krsto so korakali pokojnikovi sta- Kakšna ho zima? Iz Št. Lovrenca ob Tem. 29. novembra. Včerajšnji »Slovenec* je priobčil člančič: Kakšna bo zima, po katerem bi po izjavah lovcev in ribičev lahko sklepali, da nam letos ni pričakovati tako izredno hude in dolgotrajne zime, kakor jo napovedujejo vremenoslovci. Naj dodam k navedenim opazovanjem še par »pazlc glede izselitve ptic-selivk in sicer kukavic, po katerih bi tudi lahko sklepali na podlagi ljudskega opazovanja in skušnje, da najbrž res še ne bo nastopila tako kmalu zima. Narodni pregovor, dolenjski in belokranjski pravi glede na izselitev kukavice: »Kolikor dni po kresu kukavica kuka, toliko tednov po sv. Mihaelu ne bo mraza.« če je ta pregovor resničen, bo nastopila letos zima precej pozno. Kukavica preneha pri nas, tu in v Beli Krajini, kukati proti koncu junija, ali najkasneje 1. do 3. julija. Letos pa sem jo sFšal sam še 9. julija, nekdo pa mi je trdil, da j< ie slišal celo še 13. julija. KLOBUKE najnovejših barv in oblik za zimo ter razne športne in zimske čepice Vam nudi bogato založena specijelna trgovina klobukov J. Pok na si. M. Bogataj Ljubljana :: Stari trg št. 14 Sprejemajo sc klobuki v popravilo! Cene zmerne! kar se je imenovalo večglasna »chanson fran^aisec — francoska pesem Claude-a mlajjšega in CIcmenta Jeannequina? Toda to je pozemski paradiž, do katerega smo po koncu 16. stoletja izgubili ključ... Hvala Glasbeni Matici, da nam ga je za en sam dan vrnila, obogatenega s številnimi dragocenimi odsevi Vzhoda!« Med slovenskimi rudarji Aumetz, 27. novembra. Na svoji turneji po Franciji je priredil nocoj kvartet ljubljanske Glasbene Matice, gg. Pelan, Završan Janez, in Dušan, Skalar, našim rudarjem v Aumetzu in okolici sijajno uspel koncert. Posebnost naše naselbine po železnih rudnikih v okolici Aumetza je ta, da smo raztreseni Slovenci po osemdesetih kolonijah, daleč vsaksebi in nimamo ugodnih prometnih zvez. Zato smo se za uspeli koncerta na delaven dan res bali. Kljub temu se je zbralo v Aumetzu naših ljudi in odliCne francoske publike toliko, da je bila največja Au-meška dvorana nabito polna. Na koncertu je bilo zlasti tudi več Poljakov in vabljenih zastopnikov drugih narodnosti Najbolj so bili seveda veseli in so uživali slovenski izseljenci, ki so bili lepega petja vsi prevzeti in niso vedeli, kako bi dali duška svojemu veselju. Videli smo slovenske žene, ki so po končanem petju še kar naprej strmele in z roko zadrževale svoje može, naj še ne zaploskajo in jih ne motijo. Zato pa ge bil potem aplavz toliko burnejši. Našim ljudem so lica kar žarela veselja in ponosa. Domači gospod dekan, velik prijatelj Slovencev in ljubitelj in gojitelj lepega petja, je bil kakor drugi odličnjaki, ki so se koncerta udeležili, ves navdušen priznanja, češ da že način podajanja pove tudi vsebino pesmi, četudi jezika ne razumejo. Koncert je skratka uspel kar najboljše, napravil nam izseljencem obilo veselja in še višje dvignil ugled, ki ga slovenski izseljenci kot najboljši delavci že itak uživamo. Glasbeni Matici, kvartetu in vsem, ki so kakorkoli pomagali uresničiti to lepo zamisel, se izseljenci v tujini iz srca zahvaljujemo. riši in sorodniki, odborniki tukajšnjega Aero-kluba z ravnateljem dr Tominškom na čelu, okrožni inšpektor dr. Schaubach kot zastopnik bana ing. Ser-nera, zbor rezervnih in aktivnih častnikov z generalom Stanisavljevičcm na čelu, okrajna glavarja dr. Ipavic in dr. Hacin, mestni župan dr. Juvan ter zastopniki tukajšnjih športnih in drugih klubov. Nekaj časa je krožilo nad sprevodom letalo z žalnimi trakovi na krilih. Na kolodvoru je spregovoril v poslednje slovo vzornemu tajniku tukajšnjega Aero-kluba njegov predsednik ravnatelj dr. To-minšek. Ko je »Glasbena Matica« odpela žalostinko, je v poslednje slovo pretresala ozračje razantna salva, ki jo je oddala častna četa 45. pešpolka. Smrtne ostanke pokojnikov so prepeljali v Središče ob Dravi, kjer se vrši jutri popoldne pogreb na domačem ookouališču. Žalosten konec fantovske zabave PET DNI V NEZAVESTI. Jesenice, 29. novembra. Preteklo nedeljo zvečer so se na Dobravi pri Jesenicah pred neko gostilno fantje med seboj nekoliko sporekli. Beseda je dala besedo, kakor je ob takih prilikah navada. Koncem konca je domačin Nace Jakopič p. d. Urbanov, domačina, 25 letnega Audreja Kunčiča p d. Koničevega s palico udaril po glavi. Na videz Kunčič ni imel nobene znatne poškodbe, s fanti se je še šalil. Jakopič mu je celo ponujal 100 Din, češ naj gre k zdravniku, kar pa je Kunčič odklonil. Sel je sam domov, kjer pa se je kmalu onesvestil. Zavedel se je parno v četrtek za kratek hip, da je mogel biti previden s sv. zakramenti. V petek zjutraj pa je radi otrpuenja možgan umrl. Baš na dan svojega godu, ko bi se imel veseliti med svojci, je ležal na mrtvaškem odru. Pokopljejo ga doma v nedeljo na dobravskem pokopališču. Umrli je sin lesnega trgovca Kunčiča iz Dobrave. Jakopiča so orožniki aretirali. Priče pravijo, da^ fantje niso bili pijani in da so je vse skupaj vršilo v nekaki nerazsodni razposajenosti, ki pa j je, žal, končaia tako žalostno. Ameriški Slovenci v volitvah C h i c a g o, 17. novembra. V Clevelandu so se vršile mestne volitve. Mesto ima tako zvano »Manager form of Government«. To je, da volilci izvolijo mestne može »coun-cilmane«, odbornike za mestno zbornico. Mesto je razdeljeno propor&io po prebivalstvu v toliko in toliko volilnih okrožij. Izvoljeni mestni odborniki pa potem, ko se sestanejo v zbornici, izvolijo posebnega mestnega poslovodja ali upravitelja, ki vodi in upravlja mesto, to je »City Manager-: — mestni upravitelj. Druga mesta imajo drugačno formo vlade, namreč, da volilci direktno izvolijo župana in mestne svetovalce odbornike. Pristaši take forme mestne vlade, kakor je v Clevelandu, trdijo, da je »Manager form of Government^ veliko boljši. Pravijo, da župan je lahko korupcio-nfst, ali lahko drugače zlorablfla svoj urad in mu ni mogoče tako hitro do živega, kakor pa od mestnih »councUmanov« nastavljenemu upravitelju, katerega lahko mestna zbornica, kakor hitro najde kake pogreške in nerednosti v mestni upravi, odslovi. V Clevelandu je kandidiralo v meshio zbornico šest slovenskih kandidatov. Razdeljeni so bili po strankah v republikance, demokrate in socialiste. Zmagal je samo eden v tretjem distriktu in to je slovenski odvetnik John L. Mihelič, ki je bil ponovno izvoljen v mestno zbornico. Drugi niso dobili zadostnega števila glasov. Bilo pa tudi ni mogoče, zlasti v četrtem distriktu. kjer so kandidirali kar štirje slovenski kandidatje. Bil bi samo eden in bi se zedinili, bi tudi ta distrikt lahko imel slovenskega mestnega odbornika. Mesto Forest Citv, Pennsylvania je dno 5. novembra izvolilo Slovenca za mestnega župana v osebi g. Martina Muhiča, kateri biva olrrog 35 ali še več let v tej naselbini. Mesto Slrabane pri Canonsburgu, IVnnsjlva-nia je dne 5. novembra t. 1. izvolilo Slovenca gosp. Antona Bevca ml., za davčnega kolektorja. * Xovi grobovi med rojaki v Ameriki. V Chi-cagi je umrl rojak Andrej K o r d e ž, rodom iz Selške fare pri Skofji Loki. Bil je star 59 let. — V Pueblo, Colorado, je umri rojak Anton F e r -kul, rodom iz StruSke fare. Ponesrečil so je v rudniku in ni okreval. — V Clevelandu je umrl rojak Jakob K u t n a r , doma iz Šentvidske fare, star 57 let, še samec. — Sheboyganu je preminul rojak John Š a b a n c, doma od Trebeljnega na Dolenjskem. — V Milvvaukee je utonila v kopalnica gospa Venišek-Dobnik, roj. Staut, rodom iz Spodnjih Kraš pri Mozirju ua Štajerskem. — Pri avtomobilski nesreči na Ely, Minnesota, se je ubil rojak John Pušavec. — V Clevelandu je ubil avtomobil rojaka Ivana R u t a r j a . — V West Frankfurtu, Illinois, je umrl rojak Ivan Podbevšek, rodom iz vasi Log, občina št. Ožbolt nn Gorenjskem. Smrt v vodi šl. Vid pri Stični. 30. nov. V petek zvečer je šel na vlak upokojeni železničar Vid Kremcnšck iz Skofljega pri Radohovi vasi, sedaj delavec pri zgradbi ceste Višnjagora—Polica. Rojen je bil leta 1873. in je oče 8 otrok, od teh je 7 nepreskrbljenih. Ko je šel čez potok, mu je izpodletelo in je padel v vodo, ki je bila komaj 15 cm globoka. V soboto zjutraj ob 10 so ga našli delavci v potoku klečečega in z glavo v vodo obrnjenega. Ni še znano, ali je utonil, ali ga je pa zadela kap. O kakem napadu ni govora, ker se je pri njem našel denar in ura. Pogreb bo v ponedeljek ob 9 v št. Vidu. Bil je lastnik malega posestva, ki je še zadolženo. Sedaj je vdova s svojimi otroci v veliki stiski. Manofin nova idealna pasta za umivanje rok. Očisti in desinficira najbolj umazano toko. Prepričajte se! Uoza po 8 in 13 Din, Dobavlja in prodaja Glavno zastopstvo Manofina I. Svetec, Novo mesto. V Ljubljani: Drogerija Grcgorič, Prešernova ulica. Naši rudarji v Holandiji O naših rudarjih, ki jih je v Holandiji okoli 60U0, se ne čuje mnogo. Prepuščeni svoji usodi, brez zveze z domovino 6e počasi pretapljajo v Ho-landce in čez nekaj časa bodo ostala le še imena kot spomin na nekdanjo slovensko rudarsko kolonijo. Stično se godi v Ameriki in Nemčiji. Ker pa je slovenska naselbina v Limburgu precej močna, ji moramo posvetiti malo več pazljivosti. Naselbina ima svoje organizacije, ki so včlanjene pri »Zvezi jugoslovanskih društev sv. Barbare v Heerlenu« in pri Jugoslovanski podporni jednoti v Brunsumu. Prva zveza ima svoj tamburaški zbor, ki je nastopil ob priliki razstave v Haagu pred kratkim. Limburška pokrajina je znana pri nas po svojem rdečem siru, ki ima obliko kroglje .Tam so največji državni rudniki, kjer so zaposleni naši rudarji. V krajih velikih industrij podegajo ljudje prav radi zapeljivosti sladkih besed raznih agitatorjev, med katerimi nimajo vedno vsi poštenih namenov. Zato so v velikih industrijskih krajih tudi oblasti zelo pozorne in budno motrijo delavska gibanja in delavsko življenje. Tako je tudi v Limburgu. Naši rudarji so pod kontrolo kot tujci, vendar se policija izraža o njih zelo pohvalno. Poročilo pravi, da so marljivi in štedljivi in pošteni. Človeku takšna pohvala dobro de, ker je s letu podano dobro mnenje o našem ljudstvu. Prav je povedal g. dr. Pavlakovič, ki jc pozdravil rudarje v imenu konzula v Haagu poudarjajoč, da gleda v njih Holandija lastnosti vsega prebivalstva Jugoslavije. »Ako ste dobri in marljivi, je cela Jugoslavija v očeh tukajšnjega prebivalstva takšna. Ce pa zakrivijo posamezniki nerednosti, nepoštena dejanja ali celo zločine, je s tem obsojen ves narod doma.« Rudarji so po veliki večini doma iz rudniških revirjev: Zagorje, Hrastnik in Trbovlje. Pa tudi Idrijčan i so vmes. Kolonija nima slovenskih šol, niti knjižnic, niti slovenskih duhovnikov. Srčna želja naših rudarjev v Holandiji jc, do dobijo svojega duhovnika in da dobijo knjižnico. Mislimo, da je naša dolžnost pomagati jim pri tem. Kakor smo informirani, je naprošena gospa Ela Serncčeva, soproga bana dravske banovine, da začne z nabiranjem knjig za rudarsko knjižnico v Limburgu na Holandskeni. Mogoče se bo tudi posrečila nadaljna akcija, da dobijo naši rudarji svojega duhovnika in ev. še svojega učitelja. Ce imajo celo Cehi pri nas svojo dopolnilno šolo, bi bila takšna šola tem važnejša v naših kolonijah v inozemstvu, da se ohrani mladi rod ujedinjeni Jugoslaviji. LfudskR samopomoč v Mariboru sprejme za slučaj smrti in doživetja vso zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do največ 53.000 Din na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. Odličen obisk v Ptuju Ptuj, 29. novembra. Dno 28. t. m. sta obiskala Ptuj umetnostni zgodovinar bavarski princ Jožef Klemens VVittels-bacli v spremstvu deželnega restavratorja Friderika Ricliter-Blrmnntahl iz Gradca. V spremstvu konservatorja Viktorja Škrabar ja sta si ogledala oba ni i t reja na Hajdlnl in na Bregu, muzej, Župnijsko in minoritsko cerkev. Franc \Vittelsbach, ki jo obiskal naše mesto že pred 14 dnevi, sestavlja znanstveno gelo o znanem gotskem slikarju Konradu Leib. S primerjanjem znanih slik tega mojstra se jo posrečilo ugotoviti, da izvira od njegove roke tudi krasni gotski oltar s krili v desni stranski ladfji mestne župne cerkve. Ker ta oltar v teku stoletij — najbrž od postanka leta 1470. -ni bil nikdar očiščen, so jc princ odločil, da ga da na svoje stroške restavrirati deželnemu restavratorja Richter-Birmenthalu iz Gradca. Pričakovati je, da bo pristojna oblast dovolila, da se umetnina prepelje v Gradec, ker se restavriranje na licu mesta nikakor ne more izvršiti. Naše mesto si lahko čestita, da se je našel mecen, ki se je odločil velikodušno rešiti to zelo dragoceno umetnino v našem mestu prod počasnim razpadom. Poslednja pot dr.Šestana Danes ob 8 zvečer v hotelu ,,1/nion" NOVINARSKI KONCERT Po koncertu v vseh dvoranah Uniona DRUŽABNI VEČER Nastopijo: »Orkestralno društvo Glasbene Matice«, »Slovenski vokalni kvintet«, pevska društva »Ljubljana«, »Ljubljanski zvon« in »Slavec« ter dijaški zbor I. drž. gimn. Prošnja Vstopnice in programi se dobe danes od 10 do 12 dopoldne in od 6 zvečer naprej v »Unionu« pred vhodom v dvorano Na polnočnih cestah..* Rc ; vor o polnoči — Kdo pozna časnikaria in njegovo delo? Kaj sodi doienishi mož? Že ve m, kr>j Vas bo najprej zanimalo! Kje, kakšue in zakaj da ravno »poluočne« ceste? Zakaj ne opoldanske ali sploh ceste — saj so ceste vsak čas le ceste? Pa ni tako, prijatelji! Zgodi se na naših cestah vedno kaj zanimivega, to je že res. Tudi podnevi, v opoldanskih urah na primer, vsak čas in vsak dan. Zdaj se postavim zaleti kolesar v drevo, ali avtomobil v cestno ograjo ali v jarek, zdaj lokomotiva zmrcvari vnetega av-tomobilista kje v Naklem, drugič se ljubljanski tramvaj zaletava v ogle in v ljudi — skratka: položaj na naših cestah je naravnost strašen! Že podnevi, ko sveti solnce z vso močjo, že tedaj ne vidi človek zlih posledic pred seboj, ne vidi preteče nesreče, ki se mu bliža na cesti vsak hip ali pa mu vneto sledi. Ampak ponoči... Da, ponoči je ta reč vsa drugačna! Tudi nesreče, vse njene posledice ter vse dogodivščine »ploh so v ničnih urah drugačne. Noč je noč in noč ima svojo moč! Tako so rekli stari ljudje, ki so imeli res dostikrat prav in imajo še. Zategadelj imajo tudi polnočne ceste svojo po-»ebno mikavnost... Kdaj se fantje na vasi navadno stepejo? Vselej ponoči, podnevi le malokdaj. Ponoči nihče ne vidi in takrat se brez skrbi meče kamenje izza voglov, takrat se najbolj z uspehom krešejo polena in preklje fn cepci in uiotike ... In takrat je tudi korajža vsa drugačna, pa tudi strah ima prav posebne sorte oči. Je tedaj zelo zanimivo hoditi po naših cestah o polnočnih »rah. Bil sem zadnjič na Dolenjskem in me je »rečal sredi noči na cesti popoten človek. »Dober večer!« »Bog ga daj!« Možak se je ustavil ob meni, da, prav pred me.noj. En sam korak pred menoj... rimi žepi, zdolaj in zgoraj na prsih. Na glavi sem imel mal klobuček z ozkimi krajci, izza' levega krajca je kipel v zrak šop perja. Ta obleka je tedaj moža z« peljala, da je sodil v meni lovca. »Kaj pa ste potem?« »Sem žurnalist.« Mož je zijal, zijal in molčal .. . »Časnikar!« »Kaj pa je too...?« »Časnikar. Niste še nikdar slišali tega imena?« i Kaj je to, gospod?« »To je tako. Časnikarji so ljudje, ki delajo vsako noč. Sleherno noč sedijo ob mizah, bde in pišejo dolge ure, zehajo in poslušajo telefone z vsega sveta, narekujejo strojepiscem, se pridušajo in stiskajo pesti, tolčejo ob mizo, listajo po knjigah, brskajo po omarah in iščejo dogodkov... To so časnikarji, ljudje, ki delajo tako uoč za nočjo.« Nisem se ustrašil moža, toda ... Bil je visok mož, čez rame mu je visela pelerina, v roki je držal težko gorjačo. Tak se je vstopil sredii ceste in obstal. Tik pred menoj, en sam korak pred menoj, Palico je zasadil v cesto, zakašljal je, potem krepko pljunil, nato pa koj vame: »Kam greste, gospod, če smem vprašati?« Če sme vprašati! In kam ob tej pozni uri? Kam naj sploh grem ob tej uri, če ne do prve vasi, do prve hiše ob cesti, do toplega zavetja in prenočišča. »Grem spat.« »Kam spat?« Lej ga, kam le? Ko bi som vedel, kam. Nikdar še nisem bil hod;il v tistem kraju, le po zemljevidu, katerega sem bil preštudiral prej, ko je bil še dan, sem vedel, katera vas približno mora ležati pred menoj. Zdaj pa naj temu čudaku |x>vem, kam grem spat! Tuko sva stala sredi ceste ter zrla drug drugemu v oči. Tajinstveni neznanec je delal silno čuden vtis. Desnico je trdovratno tiščal v žepu, z levico si je podpiral bok. In me je gledal... Pa sva par trenutkov molčala. Na obe strani ceste se je razprostiralo široko polje. Na levi je zorela pšenica, na desni je dišalo seno. Bila je lepa poletna noč. Tam za hribi nekje se je polagoma začela kazati svetla luna ... Neznanec se je bil za hip ozrl v tisto plat in takrat sem mu tudi jaz bežno pogledal v obraz. Bil je starejši človek, imel je male. žive, tople oči, sploh mu jc bil izraz lica silno simpatičen. Tedaj se je bil neznanec zganil in me hipoma prašul: »Kakšno pot pn imate, gospod?« Tako toplo je zvenelo vprašanje, da sc mi je zdelo zgolj radovednost. Nobenega drugega namena mu nisem bil pripisoval. Sploh sem v neznanega tnoža polagoma dobival zaupanje. »Vi ste lovec, kajne?« »Ne, lovec pa nisem!« »Pa nosite lovsko obleko. Zakaj nosite potem lovsko obleko?« Bil sem res oblečen v navadno športno obleko. ]p to lodnasta obleka, kot jo nosim sleherni dan. Hlače dokolenice, potem nogavice, lepo zelene in z rožami ozaljšane, suknjič s šti- Mož je gledal, gledal in zijal, zijal in molčal. Potem pa je zinil počasi, s poudarkom: »Ja, potem so pa to trapasti ljudje!« Rad bi se bil zasmejal nn vse grlo. Kako imenitno je to povedal. Trapasti ljudje! Zato menda, ker delajo, delajo in pišejo noč za nočjo. Vem: le to ni šlo možu v glavo, zakaj ravno vsako sleherno noč. In sem tolmačil »Zakaj trapasti? To je delo, posebne vrste delo. ln je treba to delo storiti ruVno v nočnih urah. Takrat, ko ljudje spe. ko vlada po vsem svetu ljubi božji mir. Takrat delajo časnikarji. Tiho, vztrajno, noč za nočjo. Zgodi se nekje daleč v svetu grozna nesreča, velik političen dogodek, važno odkritje, pomembna slnvnost. V današnjih dneh so ljudje radovedni, vse bolj so radovedni. Hoteli bi celo vedeti tiste stvari, ki se nikdar niso in se ne bodo zgodile. Hoteli bi vedeti tudi takšne stvari, ki se sploh ne morejo zgoditi, nikdar in nikjer. Toda ljudje hočejo vedeti tisto — časnikar streže ljudem, postreže tudi s takšno novico, ki se ni in se ne bo nikdar zgodila... Razumete sedaj? Ampak to ne delajo vsi časnikarji. Še del ne, le posamezni delajo tako. Na splošno pa časnikarji zbirajo tiste novice in take, ki so se tekom tiste noči in prejšnjega dneva zgodile in ki zanimajo vse ljudi celega sveta. Takšne stvari se ponoči zberejo, se leno napišejo, dajo se v stroj, natiskajo se — in drugo jutro roma časopis po vsej deželi, od hiše do hiše. In ljudje berejo novice, berejo jih iz Amerike, iz Azije, Afrike, iz vseh krajev sveta. Berejo in berejo, se zabavajo in uživajo — vse zato, ker je zanje in namesto njih tisto noč prebdel ubogi časnikar. Ubogi, pravim. Je ja ubogi, ko dela in zbira za radovedne ljudi novice iz celega sveta. In vsako ljubo noč se to ponavlja, teden za tednom, leto za letom... In ko ljudje berejo časopise, kdo se spomni na uboge ljudi, ki se ure in ure mučijo zato, dn bo branje vsem všeč in za vsakogar vsaj nekoliko zanimivo...« Tnko sem bil možaku razlagal tisto noč sredi ceste nekje nn Dolenjskem. In se mi je zdelo, cla me mož res razume, da gre z mislijo za menoj, vse za menoj, vse globlje in globlje... Tedaj mi je mož položil levico na ramo, pogledal me je naravnost v oči, potem je c|ejal vidno veselo: »To so potem časopisi!« I seveda, časopisi' sPotem ste res revež. Verjamem, du ste! Povejte mi zdaj. kuni greste? Spat, ste rekli? No, kar z menoj pojte, glejte, tamle je moja hiša.« V lepi Boki Kotorski je župnija Bogda- šič, katera se nahaja visoko v hribih in ure daleč raztresena, v zelo težkih okolščinah. Župnijska cerkev je v zelo slabem stanju, nujno potrebuje popravila. Ubogo ljudstvo je mnogo trpelo, ker je bil ves kotorski okraj v vojni črti in na fronti. Zato je bilo mnogo hiš razdejanih in tudi župnišče je razpadlo. Z'ip-Ijani so siromašni in sami ne morejo veliko prispevati. Ko sem podpisani pred tremi leti prišel na župnijo, sem našel vse v neredu. Nastaniti sem so moral v hiši svojih staršev, s katerimi živim v eni sobi. Vrhu tega je to stanovanje oddaljeno od cerkve približno eno uro. Pod takimi pogoji mi je pri najboljši volji nemogoče vestno in dostojno vršiti svojo duhovniško službo, kar bi bilo prav zdaj nadvse potrebno. Zato sem primoran zgraditi na prejšnjih razvalinah vsaj priprosto bivališče blizu cerkve in potem popraviti tudi cerkev. Zato trkam na usmiljena, krščanska srca, da mi po-magajo. Ljubezen vse premore. Prosim vas, krščanski bratje in sestre, pomagajte po svojih močeh. Gospod bo vaš plačnik. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na škof. ordinariat v Ljubljani. — Luka Janovič, župni upravitelj v Bogdašieu, kotorska škofija. Slovenska naselbina Mihvaukee Chicago, 17. novembra. Mesto Milwaukee se nahaja v državi Wi-sconsin ob lepem Michiganskem jezeru. Je to največje mesto države Wisconsin in šteje okoli pol milijona prebivalcev Industrija v tem mestu je močna. Ob jezeru ima mesto velikanske pomole, skozi katere se nalaga žito na parnike, ki ga /vozi v vzhodne države, obratno pa prihaja iz vzhodnih držav kot Pennsvlvanija, Kentucky in West Vir-ginija in tudi Ohlo po parobrodih premog, ki ga tu zopet nakladaijo na železniške vozove za države: MinnesKDto, Dakoto itd. V Mihvaukeo se pro-ducira veliko usnja. V tem pogledu stoji Mihvau-kee na drugem mestu v Združenih državah. Misijonarji so se pojavili v krajih, kjer je sedaj mesto, okrog leta 1763., torej le pred vojuo za nr dvisnost. Leta 1795. pripoveduje zgodovina, so tu postavili trgovci neko skladišče. Okrog leta 1839. so tu postavili lesno žago. Začeli so izseka-vfltl gozde in izvažati les. Prišlo je več lesnih delavcev in ustanovila se je nekaka drvarska kolonija. Ta je tako rastla, da so leta 1S46. že inkorpo-rirali mesto Mihvaukee in neki Solomon Jenaeu je bil izvoljen za prvega župana Od tedaj naprej so prihajali v veliki meri nemški naseljenci. Bili so to večinoma nemški revolucionarji kar je značilno, kajti v Mihvaukee še danes politično prevladujejo ljudje socialističnih nazorov. Prva železniška zveza s Chicago je bila dovršena leta 1856. Slovenci so se začeli naseljevati v Mihvaukee okrog leta 1900. Kaki posamezniki so morda došli kako leto prej. Danes bo v Mihvaukee in West AUis gotovo nad 12.000 naših ljudi West Allis se drži mesta Milwaukee. Iz Mihvaukee se voziš s poulično karo kakih 15 minut in si v West Allisu. Sta to dve naselbini, pa vendar tako skupaj, da bi ju človek smatral skoro za eno. — V Mihvaukee imajo Slovenci svojo župnijo sv. Janeza in v West Allisu zopet svojo Marije Pomagaj. Dosedaj je vodil obe župnije ravnokar umrli č. g. Marko Pakiž, ki je tu župnikoval pkrog 21 let. Zdalj, kakor se čuje, bodo župnije razdeljene in bo sigurno, da dobi Milwaukee svojega in West Allis svojega župnika, kar je zelo potrebno in bi se moralo fo zgoditi že vsaj pred desetimi leti. Socialisti so imeli tukaj zelo močna tla in jih deloma še imajo. Vendar zadnje čase se je tu zelo pomnožilo članstvo katoliških društev KSKJ in med socialisti se že kaže neaktivnost. Večjega preobrata v tem oziru je pričakovati, ko vsaka izmed naselbin dobi lastno žunnijo. Naselbina ima okrog 200 slovenskih trgovcev in obrtnikov. Zadnje čase vodijo roj"ki v Milwau-kee veliko akcijo za Slovenski Narodni dom. Kakor v Chicago in Detroit. tako se pris^ljujejo naši ljudje iz rudarskih revirjev tud' v Milvvaukee in vsled tega ob?ta bili ta naselbina še ena izmed prvih slovenskih naselbin v Ameriki Po največ so tu naseljp-ni rojiki iz zelene Štajerske, pa tudi Gorenjcev, Dolenjcev in Primorcev je precej. In mi je veselo povedal, do ima že od nekdaj »Domoljub« pri hiši, da ga ravno bere in da sc sploh zanima za časopise. Tudi »Slovenca« bc re, pa lc poredkomu, ker niina, du bi ga naročil. »Časopise berem rad, za čusnikarje pa, ki jih pišejo, pa res nisem vedel. Pa bi brez njih še »Domoljuba« in »Slovenca« ne imel. Človek je nehvaležen — ampak le nehote'« ln sva stopila čez polje, kmalu sva bila tam. Mož mi je imenitno postregel, sam mi je skuhal večerjo, postlal mi je postelj, prižgal ! mi svečo, potem pa natilioma odšel ter rahlo zaprl vrata, ko je bil prej komaj slišno dahnil skozi nje: »Lnliko noč!« Pri farni cerkvi je C ;tikrat ura tolkla polnoči ... Tisto noč sem sladko spal Dobri ljudje so na Dolenjskem, le slovenskih časnikarjev ne jToznajo. Ko pa jih uganejo, jim postrežejo z vsem ... Takšna je rlušu slovenskega človeka, takšna je bit naših ljudi, preljubih Dolenjcev! In takšne so zsrorlbe polnočnih cest, zgodbe slovenskega časnikarja. Fr. Strah. najboljši in najzanesljivejši, že 21 let preizkušen ter zdiavniško priporočljiv oMiž za kurje oči. Zahtevajte predvsem Burgit, katerega dobite v vsaki lekarni, drogeriji, parfumeriji v škatlicah po 4 in po 7 Din. Burgit močnejši za kurje oči in trdo kožo na podplatih pa po 5 Din. Ako bi kje Burgita ne dobili, pošlje istega direktno Glavno zastopstvo »Burgit«, Novo mesto. Burgit, G. M. B. H., Freilasing. Zgradba mostu čez Dravo Maribor, 28. novembra. Dolgoletna želja prebivalstva južnovzhodno Maribora, da se zgradi pri Zgornjem Dupleku čez Dravo most, se vendarle bliža uresničenju. Na mesto broda, se postavi močim most iz hrastovega in mecesnovega lesa. Delo je prevzela domača stavbena tvrdka Spe s iz Maribora. Dne 15. decembra mora podjetnik po pogodbi začeti z deli. Od vseh strani se sedaj vozi les na lice mesta. V torek, dne 26. novembra predpoldne je bila napovedana vodopravna komisija, ki je končno-veljavno odločila, kje bo tekel most iu vse druge podrobnosti. Komisijo je vodil v imenu banske uprave dr. Voušek. Komisije so se udeležili: oba okrajna načelnika dr. I p a v i c in dr. Ha-cin, za gradbeno in regulacijsko upravo inž. Celestina, za okrajni zaslop gerent dr. Ve-b 1 e , za okrajni cestni odbor načelnik Fr. Z e -bo t, za pisarno okrajnega zastopa višji oficial J. S t a b e j, član okrajnega cestnega odbora, župan Al. S c h i k e r, predsednik brodarske zadruge in član okr. cestnega odbora Janko Kostanjšek, župani L o r b e k iz Dogoš, P a r 11 i č iz Gornjega Dupleka in K 1 a m p f e r iz Sv. Martina ter privatni interesenti. Sodeloval je pri komisiji tudi inž. U m e k , ki je izdelal načrte. Most bo zgrajen tako visoko, da ga tudi najvišja voda v slučaju povodnji ne bo dosegla. Širok bo most 6 metrov. Na ta način bo mogoče, da se bosta lahko tudi na sredi mosta izognila dva s senom obložena voza. Za časa gradnje mostu bo sedanji brod ostal, ker se bo most gradil na zgornji strani sedanjega broda, tako da delo na novem mostu ne bo prav nič oviralo prometa na brodu. Gospod inž. Umek, ki je izdelal načrte in vodil vsa pripravljalna dela za most, je moral prebroditi velike težave. V zimi je preiskoval »la Drave in je tako dognal, da je teren za leseni most dovolj ugoden. Na levem bregu sega debela plast laporja daleč v strugo Drave, a na desnem bregu so večinoma naplavine peska in prodca. Tu bo treb« izvršiti betonska dela, da se osigura dovolj trden temelj. Teren za zgradbo je na obeh straneh v toliko ugoden, ker se razprostira na vsako stran Drave prostarana ravan, ki je zelo prikladna za dovažanje materiala ln kretanje delavcev ln vozov ter strojev. Ljudje i nepričakovano velikim interesom sodelujejo s tem, da so darovali mnogo dragocenega lesa in lokalni pripravljalni odbor je nabral v Mariboru ln v domačem okolišu lepo vsoto denarja. Interes za novi most je radi tega tako velik, ker so se zgodile na tem mestu že mnoge velike nesreče. V zadnjih petdesetih letih ima kronika beležiti pri dupleškem brodu najmanj 15 smrtnih nesreč. Včasih so celi vozovi z živino vred zginili v deročih valovih Drave. Promet je bil vsako leto po več tednov ustavljen. Ako je nastopila povodenj, je bilo nemogoče prevažati ljudi in vozove z ene in druge strani Isto je bilo v slučaju suše. Povodenj je že tudi večkrat v zadnjih 50 letih odnesla cel brod. Občine, k! so ga vzdrževale, so imele neprestano velikanske izdatke samo za popravilo in upo-stavitev broda. Promet pa je na tem mostu čez Dravo tako velik, kakor menda nikjer Čez Dravo, razen v Mariboru ln Ptuju. Na stotine voznikov mora brod vsak dan prevažati, kajti tu je za veliki del Slovenskih goric v kotu med Ptujem Sv Lenartom in Mariborom edini prehod čez Dravo. Isto velja za celo Dravsko polje severno od št. Janža ln Prsger-skega. Mnogokrat se je tudi zgodilo, da so morali ljudje radi prekinjenega prometa z brodom ln radi velikega plazovja v Melju pri Mariboru, napraviti velikanski ovinek preti Ptuju, ako so hoteli z vozovi v Maribor. Iz vseh teh razlogov je gotovo kakih 50 občin mariborskega, ptujskega in Ienarške-ga okraja živo zainteresiranih na tej potrebni zgradbi. Že pred desetletji sta slovenska poslanca Ro-bič ln Roškar skupno s tovarišem Pišekom delovala živahno za zgraditev tega mostu. Ali okrajni zastop v Mariboru je bil v rokah mariborskih nemških »purgarjev«, ki niso imeli pravega interesa za lako važno narodno-gospodarsko zadevo. Istotako se je blagopokoj.nl deželni odbornik Robič zaman trudil leta ln leta v graškem deželnem odboru, da bi omehč?! graško gospodo za to potrebno stavbo v slovenskem delu Štajerske. Izdelali so sicer načrte, ali denarja Gradčani niso hoteli dati. Ko pa je prišel mariborski okrajni zaslop v slovenske roke, so naši možje leto za letom neprestano dregni in dregali in tako je zadeva sedaj dozorela ln zgradba mostu je zasigurana. Pohvalno moramo tu omeniti lokalni pripravljalni odbor, ki je nabiral prostovoljne doneske v denarju in hra-stovini. Dosegel je naravnost nepričakovane rezultate. kar znači, da se r jekleno voljo in pridnostjo morejo tudi v današnjih razmerah doseči velike stvari. Graščina Vurberg gre podjetju zelo na roko. Ves hrastov In meresnov les, kar se rabi za most, da graščina za primeroma nizko ceno odboru na razpolago. Tudi mnogi kmetje so darovali večje število krasnih hrastov, drugi zopet vozijo in sodelujejo pri težavnem spravljanju lesa na lice mesta. Odborniki pripravljalnega odbora so tudi v Mariboru med trgovci, gostilničarji in drugimi prijatelji zdravega napredka nabrali lepe vsote. Samo na ta način je bilo možno okrajnemu zastopu oziroma okrajnemu cestnemu odboru začeti s tem velikim delom. Poudariti moramo tudi da so šle vse oblasti ln uradi okrajnemu zastopu in odboru hvalevredno na roko. Gradbena direkcija v L;ubljani in ministrstvo za zgradbe sta kmalu odobrila stavbene načrte. Ravnotako sta tudi oba sreska načelnika in veliko županstvo kakor ludi bivši oblastni odbor podpirali to važno akcijo, kolikor so sploh mogli. Računa se, ako ne bo posebnih vremenskih In drugih nepričakovanih ovir, da bo most golov do 1. oktobra 1930. ■A Pri razdražljivosli živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosti, tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Frartz-Josef« voda zanesljivo tudi nri ljudeh visoke starosti, »Franz-Jo3ef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah, ANE POZOR! ZA MIKLAVŽA Od I. — 6. dCC. 1929 50 svil. in vol.oblek d Din 100-50 svil. in vol. oblek i Din 200,-50 svil. in vol. oblelc 4 Din 300- Ne zamudite redke prilike! P. MA0D1C LIUBLIANA Aleksandrovo c. $1.1 Koledar Nedelja, 1. decembra (1. adventna nedelja): Državni praznik zedinjenja; Edmund in tovariši, mučenci. Mlaj ob 5.48, po Herschlu — mrzlo. Dan je danes dolg 8 ur n 39 minut. Jutri, ponedeljek, 2. decembra: Bibiana, devica mučenica. Osebne vesli — Poroka. Pri Novi Štifti pri Ribnici se je 28. nov. poročil g. C e š a r k Josip, lesni trgovec v Ravnem dolu, z gospodično F a j d i g a Maro, posestnikovo hčerko iz Nove Štifte. — Želimo obilo božjega blagoslova novoporočencema! = Poročil se bo danes v Nišu g. Iv. Logar, peh. narednik, doma iz Ljubljane, z gdč. Amalijo Fraska iz Dubrovnika. = Pooblaščenje za izvrševanje državnih in ostalih javnih stavb je podelilo ministrstvo javnih del g. Antonu Varšeku, mestnemu stavbeniku v Kragujevcu. Vsi v kino LJUBLJANSKI DVOR Mali predujem na blaženost! Bosna film nemške produkcije! DINA GRALLA! DIN A' GRALLA! Ob V,11., 3., '/„5., 6., '/„8., 9. uri Novi grobovi + Umrla je v Mojstrani dne 29. novembra Marija Š m e r c , lastnica znane gostilne Skumavc. Bila je 30 let naročnica »Slovenca« in je v oporoki zahtevala, da mora ostati še tudi po njeni smrti gostilna Skumavc naročena na naš list. + Umrli so v Lubljani v času od 23. do 29. I. m.: Andrej Rožič, sin brivca, 1 mesec. Alešev-čeva c.j 26; Josip Pavlin, bivši trgovec, 73 let. Dunajska cesta 8-1; Franc Aleš, bivši vrtnar, 62 let, Vidovdanska c. 9; Nikolaj Puhar, sin fin. pod preglednika, 5 mesecev, Epihova ul.; Karol Porenta, sin delavke, 1 mesec, Hrenova 14; Elizabeta Ko-tar, vdova nadsprevodnika, 73 let. Dunajska c. 23; Franc Plečko, žel. uradnik v p. 56 let, Poljanski nasip 48. V bolnišnici so v istem času umrli: Franc Cmonje, sin služkinje, 3 tedne, Vodovodna c. 281; Ana Vaškovic, hči delavca, 1 leto, Črneča vas 41; Jakob Furman, mož posestnice, 40 let, Konjiška vas 28; Jožef Gorenc, posestnik, 50 let, Studenec 7; Franc Turk, posestnik, 52 let, Lazcc pri Dragi; Martina Ciuha, 14 dni, hči poštnega poduradnika, Brdo pri Viču; Anton Krišjak, zlatarski pomočnik, 24 let, Poljanski n. 40; Albert Drnovšek, voznik, 20 let, Zg. Fužine; Andrej Lampe, zidar, 41 let. Sv. Križ pri Litiji. Dne 26. novembra je umrl posestnik Janez Resnik, star 70 let. Rajnki je bil stric misijonskega brata pri lazari-stih Jožefa Resnika. N. p. v m.! N. p. v m.! Mala kronika * PRVI DAN V MESECU JE. Vljudno prosimo vse one, ki jim je potekla naročnina, naj jo v prihodnjih dneh sigurno poravnajo. * Nova svečama Pax obratuje v prostorih g. Jerneja Kopača v Ljubljani, Celovška cesta št. 14. Izdeluje in ima v zalogi vse vrste cerkvene sveče, pogrebne sveče, sveče za hišno rabo, sve-čice za božično drevesce. Cerkvena pred-stojništva opozarja, da ima v zalogi olje in stenje za večno luč, prižigalne vrvice in več vrst kadila. Vsa naročila izvršuje solidno in takoj. * Pravilnih rešitev križaljke »Grad« smo prejeli 115 in eno anonimno iz Sodražice. Žreb je prisodil nagradi: 1. Josipu Novaku, viš. šol. nadzorniku v p. v Vižmarjih; drugo nagrado pa Minki Kramar, vdovi šolskega upravitelja v Vranskem. it »Ilustracija« it. 11 je pravkar izšla. »Ilustracija« je danes po desetih mesecih izhajanja priznano najlepša ilustrovana revija v vsej državi. Enajsta številka je ta renome iznova potrdila. Izbrane slike iz našega življenja, motivi s slovenskih planin, fotografski posnetki iz gledaliških uprizoritev, aktualnih dogodkov so podani v krasni tehnični izvedbi. Posebno pozornost bo uredništvo posvečalo tekstnemu delu lista, ki se bo boljšal od številke do številke. Revija bo postala magacin vsega zanimivega, zabavnega in poučnega. Zato priporočamo vsem, da se naroče na »Ilustracijo«, ker jim bo revija gotovo ugajala. Celoletna naročnina 100 Din za tako bogato opremljeno revijo ni predraga. Posamezne številke 10 Din v vseh knjigarnah in tralikah. Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6-1. it Nova železniška proga v Hercegovini. Na skrajnem jugu Hercegovine, med Trebinjem in Lastvo, so te dni dogradili novo železniško progo, ki jo je sedaj komisija šest dni pregledovala ter jo odobrila. Progo so gradili dve leti in je delo vršilo neko bosansko podjetje. Po ugotovitvah komisije je delo izvršeno zelo solidno in v najboljšem redu ter bo v kratkem otvorjen na njej redni promet. ■k Nov spomenik kralju Petru v Sremu. Lani, ob desetletnici našega ujedinjenja, je bila v Indjiji v Sremu začeta akcija, da bi se postavil spomenik kralju Petru I. Gsvoboditelju v znak hvaležnosti in spoštovanja do velikega in nepozabnega vladarja. Prebivalstvo Indjije je spoznalo pomen te akcije in tako se je ta načrt uresničil. Danes, dne 1. decembra, se vrši v Indjiji slavnostno odkritje in blagoslovitev spomenika kralju Petru. -k Razpisane poštne službe. Oblastna poštna uprava v Ljubljani razglaša: Nezasedena so še mesta pogodbenih poštarjev pri teh-le pogodbenih državnih poštah: Blace (II— 3), Medvedje in Prede-jane (III.—1), Črna Trav (III 2), Grdelica in I.ip-ljani (IV—1), lanjevo, Klenike, Velika Drenova in Cer (IV—2), Gradnja, Ristovac in Obilič (IVr—3), Strelac, Topličko, Kočane odnosno Doljevac in Veliki Bonjenci (V—1), Stracin (V—2) ter Izvor in Veleški (I—1), vse v območju oblastne uprave v Skoplju. Za mesta pogodbenih poštarjev lahko prosijo osebe, ki so: 1. državljani kraljevine Jugoslavije; 2. dovršile 21. leto starosti; 3. dvršile štiri razrede srednje šole ali vsaj osnovno šolo; 4. ino-ralično neoporečne in 5. polnoma zdrave ter sposobne za poštno in brzojavno službo. Razen teh pogojev mora prosilec lastnoročno pisani prošnji priložiti vse predpisane dokumente, iz katerih so razvidna omenjena dejstva, kakor tudi potrdilo pristojne oblasti o imovini in pa potrdilo krajevne oblasti, da ima zagotovljene prostore v kraju, kamor prosi in da ustrezajo ti prostori predpisom člena 16 pravilnika o pogodbenih državnih poštah. V prošnji so prosilci dolžni navesti svoj poklic, znanje jezikov, družinske odnošaje (samski, ože-njen itd.), število otrok ter njih starost (pri poročenih poklic moža) in kraj stalnega bivališča. Prošnje s pri'ogami je treba vlagati na oblastno poštne in brzojavno upravo v Skoplju najkasneie do 1. februarja 1930. •k Ali 150.000 Din ali smrt! Pred petimi dnevi je dobil Jovan Gjurišič, znan milijonar v sremskem mestecu Rumi, grozilno pismo s to-lc vsebino: »Ako v roku osmih dni ne prinesete 150.000 Din in jih ne pustite v grmovju blizu električne centrale, boste mrtev človek. Ista usoda vas čaka, če prijavite oblastem, da ste dobili to pismol« Pismo je bilo brez podpisa in je bilo po vsem vidno, da ga je pisal človek, ki ni vajen pisanja. Gjurišič je seveda takoj prijavil slučaj policiji. Tam so takoj pripravili past in je Gjurišič odnesel mal zavojček na določeni kraj. Čez štiri dni je prišel dopoldne k grmovju izvošček Živan Čukič iz Rume. Po kratkem obotavljanju je vzel iz grmovja zavojček, v katerem seveda ni bilo denarja. Policijski zaupniki, ki so stalno pazili na tem kraju, so ga opazili in aretirali. Čukič je priznal, da je vzei paket, taji pa, da bi pisal pismo. Proti njemu je uvedena preiskava. Moje Venetian lepotilne preparate dobite samo v Drogeriji ,Adri.ja', Mr.ph.S.Borčič Ljubl jana, šelenburgova ulica št. 1 čbfizabet^ ^r&erj 23KEŠS ir Oropana pošta. V noči na petek so vdrli neznani roparji v vaško pošto v Budjanovcih pri Rumi ter izropali poštno blagajno. Premetali so tudi vse knjige in spise, tako da je zjutraj poštar našel vse v največjem neredu. Po sledovih, ki so jih pustili, se sklepa, da jih je bilo večje število. Odnesli so več tisoč denarja. Na dan ropa so v vasi ljudje opazili neke sumljive ljudi, ki so gotovo izvršili to tatvino. ir Dve trupli ob cesti. Kmetje, ki so v petek zjutraj šli iz bosanskega mesta Dervente v Prnja-vor, so našli ob cesti v blatu ležeče truplo neznanca, kateremu je bila razmrcvarjena glava in izbiti zobje. Kmetje so o grozni najdbi obvestili orožnike. Ti so našli pri truplu delavsko knjižico na ime Milan Tutorovič iz Podrazlic pri Mr-konjič gradu. Umorjen Milan je bil star 18 let. Najbrže je šel Milan z dela domov in jc imel pri sebi nekaj prisluženega denarja. Neznani zločinci so ga ubili in ga oropali denarja. Ravno tako so kmetje našli na cesti med Banjaluko in Jajcem v nekem brezdnu pri Vrbasu človeško truplo, v katerem so takoj spoznali trgovca Ostojo Vukoviča. Sumijo, da je bil tudi on ubit in oropan na cesti ter da so ga zločinci vrgli nato v brezdno pri Vrbasu. V torek so Vukoviča še videli na sejmu v Banjaluki ter je nato odšel domov. Na cesti pa so ga napadli roparji in ubili. Samoumor bi bil pri Hotel m restavracija ŠTRUKELJ LJUBLJANA — vogal Dalmatinove in Kolodvorske ulice — Telefon št. 2941 f. u. domačemu in potujočemuobčiustvunajvljud-neie nazn-nj m, da sem staroznaui HOTEL „ŠTRUKELJ" popolnoma prenovil in 0'mil s CbNTRALNO KURJAVO. V sobah je TEKOČA TOPLA in MR^LA VODA ter so na razpolago najmoder ejše KOPALNICE. Restavraci ja je dooro znana radi svoje prvovrstne meščanske kuhinje in prignano dobrih vin. - Ceno zmerne, postrežba solidna. Za obilen poset se najtopleje priporoča. J. CERNE, HOTELIR IN RESTAVRATER Velika zaloga gramofonov svetovnih znamk Najnovejši zamorski šlagerji, plošče za plese Orkestralne in sinfonične plošče prvih umetnikov Lepe izbrane domače pesmi Edison Dell. Penkala London Zagreb zastopnik Ivan Bonač, Ljubljana Šelenburgova ulica Vukoviču izključen. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, da bi pojasnile ta dva skrivnostna umora. ic (avna zahvala. Podpisana se najtopleje zahvaljujeva Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Dol. Logatcu, da je obvarovalo naju neizogibne požarne katastrofe s svojim hifritn in svestim nastopom ob priliki požara pri sosedu Josipu Zupančiču dne 21. t. m., ko sta se že vnemali strehi Koren-čanove hiše in hleva. — Dol. Logatec, 30. novembra 1929. — Korenčan Franc, posestnik, mesar in gostilničar; Mihevc Franc, posestnik. ir Moški svet si dela nepotrebne skrbi, kaj naj podari za Miklavža ženi, sestri ali zaročenki. V upravi Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom, dobite knjigo »Mati vzgojiteljica«, ki je za vse najprimernejše darilo. Stane 16 Din. Znižane ceml Znižane cene! J. SNOJ manufaktura v bfublfani —■ v palači Mestne hranilnice Priporoča se za nakup Miklavževih in božičnili daril Velika Izbiral Velika Izbiral ir Prijava dohodkov od zgradb (zgradarina). Glasom razglasa davčne uprave se vladajo prijave za odmero tega davka od 20. novembra do 20. decembra t. 1. Kdor zamudi rok za vlaganje, plača kazen. Tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, kjer se dobe tudi druge davčne tiskovine. Obrazec prijave stane 1 Din. Seznam vseh davčnih tiskovin se dobi v knjigarni brezplačno. ir A-B-C za zdravje. Tako je naslov lični, bogato s slikami opremljeni knjižici, katero je izdal konzorcij lista »Zdravje* v Ljubljani, Zaloška cesta 2. To je mali katekizem zdravja za naše malčke, koristil pa bo tudi marsikateri odrasli osebi, ako bo v sliki in besedi podane nasvete vpo-štvevala. Starši in dobrotniki mladine! Pridenite med darove svetega Miklavža tudi to knjižico. Navajala bo deco k snagi, redu in zdravemu načinu življenja. Mali izdatek 12 dinarjev Vam bo večkrat povrnjen z zdravjem otrok. Knjižico jc dobili v vseh knjigarnah in pri izdajatelju, razposlana pa bo tudi na vpogled. Želimo, da knjižico, kateri bo priložena položnica, sprejmete. V nasprotnem slučaju pa prosimo, da jo takoj vrnete na naslov: Konzorcij lista »Zdravje«, Ljubljana, Zaloška cesta štev. 2. * ★ OBIČAJNA RAZSTAVA se vrši zopet danes v nedeljo dne 1. decembra. Ne zamudite si jo ogledati! P. Magdič, Aleksandrova cesta 16. ir Pri zatiranju sadnih škodljivcev uporabljamo z najboljšim uspehom Arborin, ki ga proizvaja »Chemotechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. it Novo darilo za Miklavža je mladinska knjiga Cipck-Capek s podobami in zgodbami v verzih. Izdala jo je Nova založba v Ljubljani. Istotam si oglejte tudi vsakovrstna primerna darila, izbrane pisarniške potrebščine, albume itd. V skupinah in posamezno. Cankarjevi in Finžgarjevi zbrani spisi v odlični vezavi, ponos vsakega Izobraženca in kras vsaki knjižnici. Primerna mutlaužeua darila kupite najceneje pri tvrdki Sgn. Žar&i, Lšnbljana Sv. Petra cesta 3 in 11 it Izgubljen Akademski znak Višjega kurza vojne akademije. Najditelj naj prinese v upravo proti nagradi. it Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi aprila 1929 zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 5. decembra, za efekte (blago, perilo, stroje itd.) pa 12. decembra t. 1. od 15 dalje v uradnem lokalu. it Prikrojevalni tečaj krojačem, šiviljam, nešiviljam 9. decembra. Došli modeli za 1 1930. Na željo pouk v poljubnih urah. Ugodni plačilni pogoji. Krojno učilišče Ljubljana, Stari trg 19. it Sreča in slučaj igrata v človeškem življenju, kakor se je to že večkrat pokazalo, največjo vlogo. Ta trditev se je uresničila vsako leto o priliki žrebanj državne razredne loterije, ko so večkrat neimoviti v srečnih slučajih hipoma dospeli do bogastva. Zaradi tega ne bi smel noben čitatelj prezreti današnje lepe in originalne priloge našega lista, ker se ne more vedeti, kaj ga čaka v najkrajšem času. , it Zelo važen del Vaše loalete je higiena ust. Ne pozabite, da Vam izven hiše v tem oziru najbolje pomapajo okusne Anacot-pastilje. it Znubil se je majhen črn pes s kratkim odrezanim repom, v bližini Rakitne pri Ljubljani. Sliši na ime Mur. Odda naj se proti nagradi 200 dinarjev in povrnitvi vseh stroškov pri dr. Tavčarju, Ljubljana, Breg 8. Prehlad pozimi huda reč, dobrota res je — gorka peč, še boljši pa je »Bmhlhac-čaj, prehlad tnkoj Vam spravi v kraj! Toa-Import, Ljubljana, Aškerčeva 3. •k Volnene nogavice, pletenine in rokavice po nizkih cenab pri tvrdki KARL PRELOG. Ljubljana ir Pisalni stroji, veliki in mali, novi in rabljeni, najboljših sistemov, so j>oceni na prodaj v specijalni trgovini zn pisarniške stroje Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica ?, telefon 2161. •k Opozarjamo na oglas Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slover^a«. ir Gospodinje. Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich. Nesreča ne počiva — Nesrečen padec delavca. V papirnici na Vevčah se je včeraj ob 11 dopoldne pripetila težka nesreča. 45 letni delavec Anton Korošec je snažil streho tovarne. Na vlažni strehi se mu je spodrsnilo in Korošec je omahnil v globino. Padec je bil strašen. Pobil se je po glavi in dobil hude ter smrtno nevarne notranje poškodbe. Pretresel si je tudi možgane. Ljubljanski reševalni avto ga jo prepeljal nezavestnega v bolnišnico. Korošec jo ostal nezavesten ludi potem, ko so ga pripeljaU če v bolnišnico. Najbrže ne bo dočakal jutra. Anton Korošec je stanoval v Zg. Kašlju štev. 10. — Nesreča pri delu. Danes dopoldne se je težko poškodovala v kartonažni tovarni Iv. Bonač v Čopovi ulici 23 letna delavka Izabela Lobe, stanujoča na Trnovskem pristanu 10. Prišla je revica tako nesrečno z desno roko pod nož, ki štanca kartone, da ji je skoro odtrgalo kazalec pri dlani. Takoj ji je nudil pomoč sodelavec Pire, ki jo izprašan s a m a r i t a n. A g. Bonač sam pa je dal avlo, da je bilo takoj odpeljana v bolnico. — Nevesto ubil po nesreči. Po južnih po-| krajinah se na svatbah skoraj redno dogajajo nesreče. O posebno tragičnem slučaju poročajo iz vasi Rajlovca pri Sarajevu. Tam se je vršila muslimanska svetba kmeta Ahima Ncretjaka. Med svati je bil tudi mladenič Ibro Omeragic. Hotel jc pokazali svojo radost ter je pričel streljati z revolverjem, toda sprožil je lako nesrečno, da je kroglja ubila nevesto na mestu. Takoj je odšel s svatbe ter se šel prijavit orožništvu. Tako se je svatovsko veselje zaključilo s pogrebščino. — Težka avtomobilska nesreča v Vojvodini. V vojvodinski vasi Bugojnem se jc te dni pripetila težka nesreča. Manjša družba izletnikov se je peljala z avtom trgovca Slipičeviča na izlet. Šofer je vozil zelo oprezno, vendar pa v temi ni opazil voza, ki mu je vozil ncrazsvetljen nasproti. Avtomobil se je zaletel v voz ter usmrtil oba konja in razbil voz. Avtomobil sam je bil tudi težko poškodovan, en izletnik pa težko ranjen. Nehat kar zanima damo? Danes pri KETTEJU u trgooini. Tudi gospodje najdejo nekaj zanimivega! ■m> slutiičie o«uSenJa in prepreM nafta tanje trn t. 111 ru»r. Dote po 3'-, S'— II)-— in lt'~ D. Tut« no »'- in 14'- I). NIVEA-CHEME pronikne v kožo in ne ostavlja hleaka. Oapr. shiadiSCe: fterHior Mti|sh« c. 56. Ljubljana Kfl' bn flnies ? ČASNIKARSKI KONCERT OS S ZVEČER V UNIONU. PO KONCERTU ZABAVEN VEČER. Drama: Janezek Nosanček ob 3 pop. Življenje je lepo ob 8 zvečer. Opera: Zaprto. Ljudski oder. Divji lovec ob pol 4 popoldne. Rokodelski dom; »Otrok presv. Srca Jezusovega« ob pol 5. Narodni dom: Marijonetna predstava v če-ščini: »Trije zlati lasje deda Vseveda« ob 4. pop. Kino Ljubljanski dvor: Mali predujm na blaženost. (Dina Gralla.) Kino društveni dom Glince: Ob 4, 6 in 8 »Tim in Tom« kot mornarja. Otvoritev umetniške razstave ob v hiši g, Zalte na Dunajski cesti. Tek zcdicjenja ob 4 pop. skozi mesto. Nogometna tekma: Ilirija : Hermes ob 2.45. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg, Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78. in Mr. Hočevar, Šiška Vil. Nad 20 vlomov po"asn"enih Z aretacijo raznih vlomilskih tolp je prišla v dosedaj številne skrivnostne vloine v Ljubljani in v okolici popolna jasnost V naših dosedanjih poročilih so mogli čitatelji spoznali, s kako spretnostjo in nekako tatinsko zagrizenostjo so delovali sedaj aretirani vlomilci. Z natančnim zaslišanjem vseh prijetih rokov-njnčev je mogla policija razjasniti skrivnost nad 20 večjih in manjših vlomov, ki so bili zadnja dva meseca izvršeni v Ljubljani m v okolici. Le kakšna dva, trije neznatni vlomi so ostali iz zadnjega časa še nepojasnjeni, ker najbrže niso bili izvršeni od poklicnih vlomilcev. V bližini Ljubljane in v mestu so naenkrat prenehali vlomi, le o neki manjši vlomilski tolpi se še čuje, da -deluje« okoli Ljubljane. Aretiran je bil v petek zvečer blizu Dolenjske ceste tudi R. L., to je oni vlomilec, o katerem smo poročali, da je bežni, z rekami držeč svoje hlače, napol oblečen pred detektivom preko Gradu. R. L. se je dva dni potikal okrog Dolen ske ceste, skrivajoč se je pred detektivi in stražniki, nazadnje pa se je nrveličal mraza in gladu. Z zadnjim drobižem v hlačnem žepu se je hotel še enkrat najesti ter se je n.-meni! do prve gostilne večerjat. Potem se je mislil, kakor pravi, prijaviti sam f>o-liciji. Pa ga je že poprej srečal stražnik. L. je vljudno po7flravil: »Dober večerlf Še na misel mu •ni prišlo, da bi še enkrat poskusil vratolomni beg. kakor ga je v četrtek zjutraj. Stražnik ga je od-vedel na policijo. Tu je L. priznal vlom pri Sossu, kjer je pokradel za nid 2000 Din kozmetičnih predmetov, dalje neko tatvino suknjiča na Starem trgu in manjšo tatvino na Ižanski cesti, ki jo je izvršil še po svojrm begu. L. je tudi povedni, da je pred dnevi skusal vlomiti v kino Ljubljanski dvor Splazil se je še z dvorišča v dvorano ter prižigal vžigalice, da bi našel kaj plena. Tedaj pa ie čul na hodniku neke korake in moral je pobegniti R. L. je hil izročen sodišč, kot zadnji vlomilec, ki ga je dosedaj policija še iskala. Policija išče defomorilho Kakor je našim čitateljem že znano, so prej-5no nedeljo popoldne našli v jami r>b Vodovodni cesti mrtvega otroka m škega spola. Policija je takoj napela vse sile. da bi našla detomorilko. toda to se ji dosedaj še ni posrečilo, dasi je zaslišala že celo vrsto ljudi iz okolice Vodovodne in Dunajske ceste. Tudi sledi za delomorilko so prav slabe in nezadostne. Otrok je bil zavit v plenico iz bele kotenine. Na enem oglu plenice je bil z modro svilo všit monogram »R«. Pri obdukciji trupelca so ugotovili, da je bil otrok namenoma zadušen Sledovi davljenja so se še poznali na vratu. Otrok je živel najmanj deset dni, na ustih in dlesnih pa se je pognalo, da je bil že materi pri prsih. Gre torej za navaden umor in ne za detomor. Policija se je obrnila tudi na razne orožuiške postaje, da bi poizvedele, katera mali je na mah izgubila svojega olruka. ki ga je najmanj deset dni dojila. Dosedaj je bilo vse iskanje brezuspešno in bo najbrže umor olroka ostal nepojasnjen. Seveda, če ne poseže vmes slučaj. O Mamice, ali ste uslišale prošnje Vaših malčkov, da pridete na Miklavžev večer, ki ga priredi »Kršč. žensko društvo« v četrtek, dne 5. dec. ob 5. uri pojx>ldne v beli dvorani Uniona, I. nadstr. Želje Vaših malih se t odo uresničile s tem, da prinesete darila isti dan na isti prostor od 1—3 [»poldne. Sv. Miklavž obdaruje tudi večje število revnih otrok. Konec ob pol 7. 0 Sv. Miklavž pri Sv. Jakobu. Št. Jakobski Orel priredi v četrtek, dne 5. decembra miklavžev večer z zelo zanimivim sporedom. Začetek točno ob pol 8 zvečer v telovadnici šo'e na Grabnu. Darila se sprejemajo istotam od 6 zvečer do prihoda Miklavža. kupite poceni raznovrstne moške in deške obleke, zimske suknje, perilo in pletenine, kakor ludi raznovrstno manufakturno blago edinole pri tvrdki ]os p 0 up © Tek zjedinjenja. Naproša se cenj. občinstvo, ki bo prisostvovalo teku zjedinjenja, ki se vrši skozi mesto jutri ob 10, da se po ulicah, kjer se bo tek vršil, drži jx> možnosti stranskih hodnikov ter da se jxikorava roditeljski službi: vojaškemu kolesarskemu bataljonu ter skavtom, ki bodo razvrščeni jx> progi. — Upamo, da bo občinstvo samo pripomoglo k temu, da bo športna manifestacija potekla brezhibno. 0 Lep večer. VIH. prosvetni večer je bil posvečen spominu prerano umrlega goriškega skladatelja in odličnega narodno-vzgojnega delavca Andreja Volariča, ki je znal kakor malokdo s svojo pesmijo in ljubeznijo pridobivati in vnemati srca ljudi. G. David Doktorič nam je pripovedoval o njegovem kratkem, a tako polnem in bogatem življenju, opisal njegov glasbeni razvoj, ter nas prestavil v danes že skoraj pravljične čase. ko se je naša solnčna Goriška kulturno prebujala, ko je na vseh koncih klilo, brstelo in cve'elo novo, blagodejno narodno življenje. Ta sveta mlada rast je danes poteptana in oskrunjena, Volaričev spomenik, ki so ga hvaležni rojaki postavili svojemu Miklavž kuou/e primerna darila zri diru in odrasle na i c e n e r e v trgovini: M. ličar, Liubliana Oglejte si izložbe in razstavo! ki bi mogla kmalu postati usodna. Delavec Franc Ravnikar si v^ znoju in trudu gradi tam stanovanjsko barako. Zima je pred vrati in rad bi se že kmalu preselil v svoj kotiček, toda stene so bile še vlažne. Da bi jih hitreje posušil, je kuril v ba- raki s koksom. Strupeni plini so omamili utrujenega delavca, da je zaspal. Plini so ga že popolnoma omamili. Slučajno je stopil v hišo neki so- sed, ki je opazil, kaj se godi in je hitro potegnil Ravnikarja na prosto. Na svežem zraku je Ravnikarju nekoliko odleglo, reševalni avto pa ga je prepeljal v bolnišnico. 0 Predsinečnjim je stražnik na Sv. Petra cesti ustvaril nekega sumljivega potepuha in ga povabil na policijo. Potepuh je ravno šel iz gostilne ter je bil malo natrkan, iu se je zelo upiral aretaciji. Na policiji se je izkazalo, da imajo v rokah 25-letnega Valentina Kotnika, doma od Sv. Krištofa nad Laškim. Kotnika so razne orožniške ptostaje do go iskale in jx>šiljale za njim tiralice Kotnik je namreč osumljen več vlomov m tatvin, ki jih je izvršil v Savinjski dolini in tam okrog. Svoječasno so ga celo ujeli in spravili v zapore v Gornjem gradu, ali od tam je po 14 dneh usel. Na vesti ima tudi, da je poskušal nekoč izvršiti gnusen zločin nad neko žensko v Skalah pri Slovenjgradcu. Drznemu rokovnjaču in nevarnemu potepuhu Valentinu Kotniku bodo v Ljubljani še teme jito okrtačili vest. 0 Miklavžev večer pri »Tičku na Gričku«. Darila se sprejemajo do četrtka do 5. Z iutršnjim dnem se prično točiti pristna dolenjska črnina in ljubljencu v njegovem rojstnem kraju Kobaridu, je danes razbi! in razrušen .. Med govorom, ki so' ga spremljale skiopiično slike, je dovršeno prepeval akademski moški zbor Volarlčeve skladbe, ženski dvospev nam je občuteno podal v Divjo Rožico«, šolo (g. Kure!) pa je zapel »Rožmarin« in »Pogled v nedolžno oko«. Večer je bil zaokrožena celota, prisrčen in topel ter narodno-vzgojno vzpodbuden. Takih večerov bi .si še večkrat želeli. Za ©!rnhe nrtnterna ker moje geslo jo: Dobro blago, nizke cene! Ljubljana, Stari trg št. 2 (na vogalu). ku di zelo u rodno ori ivrdki smirn fLOISIANClC trgovina i zeleznigso Sv a cesfa 35 © »Z qrada leli kamenje.« Prejeli smo: K gorenji notici naj pripomnim sledeče: Pritožbe so povsem upravičene in rad verujem, da ni prijetno, če žvenketajo -šipe in se r.epozvan gost v obliki kamenja znajde v sobi; toda, da ne bo letela krivda samo na grajske pobaline, čeprav so zlasii tisti, brez nadzorstva staršev, vsega obsojanja vredni, naj omenim, da se na ovinku in zlasti na strmi poti zbirajo razni mestni pobalini, se love po krhkih strminah, da ni nič čudnega, če se tu in tam sproži kamen in zdrči v globel. Da tega grajski prebivalci ne morejo preprečiti, je več kot gotovo; Grad bi mora! dobiti stalno policijsko stražnico, ker drugače je nemogoče mislili na ukrotitev grajskih in na grad prihajajočih pobalinov, ki posamič ali pa vzajemno uničujejo nasade, nadlegujejo tujce in glasno izpričujejo pomanjkljivo vzgojo iu brezbrižnost staršev. — Grajski prebivalec. Dsmshe plošče - najmodernejše gorke in trpežne ..... od Din 3C0 naprej modne s kožuhovino .... od Din 400 naprej otroške v vseh velikostih . . od Din 110 naprej damske obleke iz baržuna . . od Din 175 naprej jutranje halje iz barhenta in baržuna, otroške igralne in dekliške obleke iz barhenta in baržuna v vseh velikostih, damske in otroške predpasnike iz listra, klota, kretona, batista in šifona, v vseh najnovejših fazonah nudi: F. in L GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. — Oglejte si blago in cene v naših povečanih izložbah! — Za Miklavža pripravljena velika izbira po znižanih cenah. 0 Menza za dijakinje. O akciji, da se ustanovi v Ljubljani meiiza za srednješolske in visokošolske dijakinje pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, smo svoj čas že poročali, Menia bo imela naslov »Miza Nj. Vel. kraljice Marije«. Magistralni gremij je na svoji seji v petek sklenil, da ugodi prošnji pripravljalnega odbora in da odstopi brezplačno menzi za uporabo pritlične prostore v mestni hiši v Prečni ulici, kjer je bila prej mestna zastavljalnica. Organizacijo menze je prevzelo Tel. in kult. društvo »Atena«. Stališče, ki smo ga tedaj zavzeli do menze, ponavljamo še sedaj: Prav in človekoljubno delo bi vršila ta menza in pozdravljamo njeno ustanovitev. Akcia rnora računati na vsestransko podporo javnosti. Zato bi jo moralo prevzeti vse slovensko ženstvo, brez ozira na posamezne sloje in to tembolj, če bo menza pod visokim pokroviteljstvom Nj, Vel. kraljice. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1930. Proračuni mestne občine ljubljanske za leto 1930., in »icer: mestnega zaklada, 6% obligacijskega ponojila iz leta 1927., zaklada meščanske imovine, me»tne klavnice, mestnega vodovoda, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, motne priprege in ustanovnemu zaklada so dogotovljeni in bodo 14 dni, t. j. od 2. do 15. decembra 1929 občanom po določbi S 37. občinskega reda v mestnem knjigovodstvu ISolski drevored) na vpogled. Opazke, ki bi jih občani navedli o proračunu, bo občinska uprava vzela pri pretresovanju v pre-' mislek. 0 Vreme v Ljubljani jc bilo včeraj deževno in oblačno. Toplomer 12,6° C, barometer 759.4. Drugod podobno. O M_____J- _ «..11...: ..„.,: v *..i:...s « lb LI' ju T 1 . ...... ■ ..,,,•(, .1 , u.,| lic. Galjevici se je v petek popoldne pripetila nezgoda, Najstarejša tvrdka na svetu ustanovlj. 1. 1712. za zobe za nego Mole za DnSie cviček od g. Kodriča iz Sv. Križa pri Kostanjevici, Jedila raznovrstna, zabava običajna kot vsako nedeljo v novourejenili prostorih. 0 Mrzli val se pomika iz severa. Preskrbite se pravečasno z blagom za suknje. Pri Novaku na Kongresnem trgu znižane cene. 0 Gospodje bedo zadovoljni le, ako f>oš1jejo svoje ovratnike v pralnico, svctlolikalnico Šimenc, Kolodvorska 8. Oblačila za dame in gospode kupite najceneje pri tvrdki FRAN LUKIČ - LJUBLJANA Stritarjeva ulica Maribor □ Iz veterinarske službe. Za vodjo obmejnega veterinarskega oddelka banske uprave je imenovan Franc Pirnat, ki je po6tul obenem višji veterinarski svetnik (1-5) v Mariboru. Splošno priljubljenemu višjemu svetniku ob napredovanju naj-prisrčnejše čestitke. □ Došlo! f aj nove ietve. Posebno se opozarja ludi na bogato zalogo obeskov za božičuo drevo. Prvovrstno blago, solidne cene. Jaš iu Lcsjak, Maribor. □ Novoizvoljeni odbor tukajšnje Prosvetne i 7,reze se je na svoji prvi seji konstituiral sledeče: j predsednik dr. J. Hoknjec; I. podpredsednik dr. ! Jeraj; H. podpreds. dr. Vatovec; tajnik J. Kavčič; | knjižničar dr. Sušnik; blagajnik J Maležič; gospodar Fr. Kramberger, prof. Babšek in M. Krajnc, odbornika; msgr. V reže, Hrastelj, St:'.bej, prof. Mlakar, prof. Cajnkar in župnik Oomilšek, namestniki. □ Zgodovinsko društvo ima dne 8. decembra ob 10. v čitalnici »Studijske knjižnice« svoj letni redni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo od-borovo in razne aktualne zadeve, ki se tičejo zgo-dovinsko-narodopisnega dela v Mariboru. □ Zastopstvo mariborskih kulturnih delavcev s predsednikom tukajšnjega Zgodovinskega društva prelatnm dr. Fr. Kovačičem na čelu je bilo včeraj pri banu, da intervenira radi nastanitve tukajšnjega muzeja v palači dvorca bivše oblastne samouprave. Ban inž. Sernee je jiokaza! Izredno zanimrtnje za težn je mariborskih ''kulturnih krogov ter je obljubil, da se bo za zadpvo zavzel. □ Najimpozantnejši film zadnje dobe je brez dvoma »Žena na mesecu*, k' je radi farovitosti izvedbe pobudlla ogromno pozornost Sirom sveta. Vodilni časniki vspga kulturnega sveta so posvetili temu edinstvenemu filmu brez primere cele kolone. Vožnja sknzi vsemirje na mesec. . Samo za oblikovanje peščene pustinje na mesecu je bilo treba za posut;;e površine 40 vozov morskega peska. Im-poznatni film se predvaja v tukajšnjem Grajskem kinu od 6 do vključno 10 t. m Predstave dnevno ob pol 19 in pol 21. V petek, dne 6 t m. bo slavnostna predstava proti osebnemu vabilu Radi predvidenega navala se priporoča občinstvu, da si nabavi vstopnice v predprodaji. □ ln zone*: šmarnka... V hiši Genovefc Za-goršek v Smolincih so obhajali domačini rodbinsko slavlje. Povabljeni so bili k slavlju tudi fantje sosedje; pri tem je prišlo med fnnt; do razprtije in so n"zada"'e spregovorile pesti. Zamahnil je v žolč-nem razpoloženju posestniški sin Janez Za gor Sek 7. motiko po Ferdinandu Kuriiu ter mu prebil lobanjo. Kuri se bori s smrtjo Taki so sadovi šmaanice, ki je razgrela slovenjfforiške fante. □ Prvi smuški tečaj na Pohorju priredi v dneh 15—24. decembra t. I zimsl-osportni odsek SK. Maribora. Tečaj bo pri mariborski koči in je namenjen začetnikom in naprednejšim Poučeval bo izprašan smuški učitelj. f! Tujski promet. V mesecu novembru je bilo prijavljenih pri policiwki oblasti 21 So tujcev, med temi 515 inozemcev t322 DunajčanovI). □ It rnk v rnke ... Hišo št 52 v Gosposki ulici je kupila od posestnice Angele Klemene zaseb-nica Sidnnm Kalister zi vsoto 440.000 Din □ Miklavžev večer priredita v soboto dne 7. t. m. ob 20 v dvorani Prosvetne zvezo »Ljudski oder« in ppvsko društvo -Maribor«. Pripravite darove za obdniw""ip. □ Za častnega občan« je izvolil občinski odbor v Voseku pri Mariboru dolgoletnega in mno-gozaslužnegn žujiana Ivana Čepa, ki vodi že 48 let županske posle v napredek in procvit voseške občine. □ Sodnodvorauski utrinki. Zadevščine iz tukajšnjega kasaškega društva. Naneslo je, da je znani vozač in dirkač Fr. Filipič ob neki priliki izustil nekaj, kar je dalo povoda k temu, da sta prizadeta J. Novak in I. Koražija — oba navdušena kasakn vložila proti Filipiču tožbo radi razšaljenja časti. Kot navdušeni dirkači in vozači so se nazadnje v sodni dvorani pobotali. iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirai Naznani o Fxlec/ Jtkvldacije oblastno samouprave razrešen posloo oblastnega komisarja, sem zopet otvoril oiloetniško pisarno o Mariboru, Sodna ulica 1611. Uradne ure: Od S do 12 in od 15 do 18. Dli. LESKOVAR JOSIP, advokat. luiiuiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiimimiiiiii □ Polnokrvna Amaronka je 30 letna Micika, brez jiosla in večkrat Že kaznovana. Po sršenovo se je pred neko gostilno v Vetrinjski ulici zakadila proti stražniku, mu ocefrala kaj>o do nerabnosli, Z-irila svoje kremplje v njegovo glavo in obraz, da je brizgnila kri Ob dotiku s trdo peiidrekovo plo-skovnostjo se je Amaconkina polnokrvnost polegla; Mieika bo radi svojih nerodnosti odgovarjala pred sodiščem. □ Poskusno oranje s traktorjem hO jutri začenši ob 9 v vinogradu vpokojenega, polkovnika Naska (blizu vile A!ois ob Aleksandrovi cesti). Tako se interesentom omogoči, da si ogledajo predvajanje modernega motornega orala, ki je že prispelo v Maribor. Poskusno oranje je javno ter se vsi interesenti vabijo k udeležbi. Pojasnila na licu mesta. □ Za kruhom... Včeraj je potovalo preko Maribora v francoske rudokepe 190 slovenskih in hrvatskih delavcev. Za kruhom, v tujino... □ Na včerajšnji živilski in slaniuarski trg so pripeljali sianinarji 176 zaklanih svinj (16—18); kmetje pa 4 vozove sadja, 18 vozov krompirja, (i vozov čebule, 22 vozov zelja, 16 vozov sena in 6 vozov slame. Mariborske gospodinje so kakor običajno polnoštevilno posetile sobotni trg in živahno povpraševale. □ Sprememba voznega reda na progi Maribor—Zg. Duplck. Na progi Maribor—Zg. Dujdek odhaja dnevno avtobus od 1. dec. naprej iz Glavnega trga proti Zg. Dupleku zjutraj ob 6.18 in opoldne ob 12.10 Odhod iz Zg Dupleka (brod) ob 7.00 iu 12.47. Dnevne vožnje v D. M. Brezje z odhodom ob 12.10. Odhod iz Zg. Dupleka (brod) ob 7.00 in ukinjene, pač pa vozi avtobus ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 18.15 iz Glavnega trga do broda iu odliaia ob 1850 od Zs Dnoleka pioli Mariboru. MIJteor ne klonite I Počasi se i/voiujejo uspehi v življenju. Z malim začetkom se ustvari veliko delo. dokler se slednjič ne doseže cilj, bodisi na igrišč, bodisi v poklicu Pravilno ravnotežje telesne moči je najvažnejši predpogoj za ohranitev telesnih in duševnih sposobnosti Vsaka molnia znafi korak nataj. Koncentrirana krepilna hra ia. ki nagi > preid° v kri, je najzanesljivejše nadomestilo za pobošeno te esno moč. Piite re Ino za zajtrk ii malico fko telico Ovomahine! Ovomaltino je koncentrirana naravna kre d ia hrana iz najboljših sestavin, ima odličen okus, a se lahko prebnvlja. O omalt ne sc naglo pretvori v zdravo kri, ki ustvarja euergijo ter poveča telesno in duševno sposobnost. Dobiva se povsod za ceno Din 18 50 za zavojček. Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na tu list od Dr. A. WANDERA D. D. ZA t« K F.B Kam pa tiittS Franceti ? V gramofonsko Irgovino, v bližini kolodvora. — Niti potreba iti tako daleč, ker gramofonska trgovina se je preselila ua Miklošičevo cesto štev, 2U v Okrožni oran Potem pa n mam daleč iu grem kar lja k: Tehnik* Jo,sip Banfai Ljubljana MikLošičeva 20 - v palači Okrožnega urada ..s ™ 4« Celie 0 Današnja predstava sOthclIa« se prične v Narodnem domu točno ob pol 4 popoldne. P. n. občinstvo prosimo, da radi dolžine žaloigre zajede svoja mesta točno ob napovedani uri. Opozarjamo, da se danes »Othello« zadnjikrat ponovi in da ne bo tako kmalu spet prilike ogledati si igre tako pretresljivo lepe vsebine. Saj lahko »Othella« nazi-vamo po pravici visoko pesem nedolžne ljubezni, utelešeno v nežnem liku Desdemone, slepo usodo ljubosumja, ki trga dušo Othellu, in divjo igro zlobe, poosebljene v Jagu. — Vstopnice za današnjo predstavo se še dobe dopoldne od 9 do 12 ter popoldne od 2 dalje v Narodnem domu. Dvorana bo med predstavo prijetno zakurjena. £r Prosvetni večer s strogo umetniškim sporedom bo jutrišnji VI. prosvetni večer. Kot recita-torji nastopijo na tem večeru Celjanom z lanskega predavanja o socialnem poslanstvu knjige najbolje j:>oznani pisatelj Franc S. F i n ž g a r ter mlada pesnika dr. Tone Vodnik in dr. Jože Pogačnik. Pred recitacijam in po recitacijah zaigra po en slovanski kvartet slovenski godalni kvartet bratov San-cina, Bajdc in Schramm, ki baš danes nastopa na slavnostnem koncertu v Slov. Bistrici in je pred tednom prvikrat izzval s svojim nastopom na glasbeni matineji v mali dvorani Celjskega doma vsesplošno priznanje. Radi velikih stroškov je vstopnina za ta večer neznatno zvišana. Vstopnice se dobijo.jutri ves dan v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4, zvečer pa pri vhodu v telovadno dvorano Orlovskega doma v Samostanski ulici. -S- Mestni načelnik je pozval vse hišne posestnike in jih opozoril, da morajo biti na današnji dan vsa poslopja okrašena z zastavami in to v smislu čl. 29. zakona v nazivu in razdelitvi kraljevine ter § 9 zakona o praznikih le z državnimi trobojnicami. 0 Rezervni častniki se morajo danes ob 9 udeležiti slovesne službe božje v župni cerkvi sv. Daniela in sicer v uniformi, v kolikor jo imajo, drugače pa v civilni obleki. Ob 11 je v Oficirskem domu čestitanje. Pred cerkvijo se je zbrati že ob 8.45. ,ADRIA' čevlji CELJE * NARODNI DOM ©■ Nočno lekarniško službo ima od včeraj pa do petka 6. decembra lekarna »Pri križu« na Kralja Peira cesti, v novi palači Ljudske posojilnice. & Običajni Andrejev sejem se je vršil včeraj v Celju. Mesto je nudilo običajno kramarsko sliko. Z dežele je prihitelo ogromno ljudstva, kupčije pa so bile slabe. Vsepovsod je čutiti pomanjkanje de- narja. Kot navadno je tudi včeraj najbolje šlo čevljarjem. d Medicinsko društvo na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani bo priredilo dne 11. jan. 1930 svoj drugi medicinski ples v Celju. Vodstvo plesa je v rokah celjskih gospodov zdravnikov pod predsedstvom gg. dr. Jakoba Rebernika, prim. dr. Ivana Rajšpa in dr. Antona Schvvaba. — Ples ima namen * prinesti virov za nabavo knjig, katere društvo izposoja svojim članom, ki si jih sami ne morejo nabaviti. In teh je večina. Pomagati tem, je nas vseh dolžnost. Upamo, da ne bo nikogar, ki bi nas pri tem ne podpiral. — Društvo medicincev. — Pripravljalni odbor. 0 Krasne store, pregrinjala, zavese, damsko perilo, elegantno, proti naročilu in po meri izdeluje M. Sribar, Celje, Aleksandrova ulita 2 (poleg Zam-parutti) Pri naročilu perila, zaves itd. preačrfanje zastonj. Pišejo nam Z JEZICE. Da ni preveč pusto in dolgočasno na Ježici, skrbijo naša društva in pa Ljudska knjižnica, ki jako lepo napreduje. Sedaj, ko so dolgi zentski večeri, sezite po knjigah, za inal denar dobite že lepo knjigo. Knjižnica posluje vsako nedeljo in praznik po drugi sv. maši. V letošnji sezoni skoro ne bo nedelje, da bi se ne uprizorila kaka predstava. Danes priredi glasbeni odsek K. P. D. veseloigro v 3. dej. »Princezinja iz Amerike« in sicer ob 3 popoldne, Kdor pa misli, da mu bo Miklavž kaj prinesel, naj pride v četrtek 5. dec. ob pol 8 zvečer v društveni aom, kier obhaja Miklavž god, in bo ob tej priliki obdaril vse dobre in pridne. Spored Mi- Druga stran Clemenceauja Ako so se francoski katoličani s soglasjem pridružili 6vojim sodržavljanom, da so počastili Clemenceauja kot »očeta zmage« in »rešitelja domovine«, kljub temu ne smemo nikdar pozabiti, da je Clemenceau z največjim sovraštvom preganjal Cerkev vse svoje politično življenje. Kako bi bilo mogoče pozabiti onega drugega Clemenceauja, ki ni bil samo protiverski, ampak tudi protiklerikalen, ki se je v svoji bolezni 6icer rad zatekel v ljubeznivo oskrbo dobrih sester v Rue Bizet, a se je takoj nato z vso energijo vrgel na delo, da bi razkristjanil Francijo. Že je bilo ponovno poudarjeno, da je bil Clemenceau nelogičen in nedosleden v vsem svojem življenju. In to je zelo točno. Vere v resnici ni imel nikake in njegova filozofija je bila le povprečna. Značilno je, da je v svoji medicinski disertaciji zagovarjal tezo, da se življenje poraja samo od sebe. Poznan je njegov sumaričen aforizem: »Prvega vzroka ni, ker ni fiotreba, da bi bil!« In iz te ozke zablode ni nikdar našel izhoda. Nekoč mu je tovariš stavil sledeče vprašanje: »Vi torej nikdar ne mislite na to, kaj bo sledilo... polem?«, nakar mu je Clemenceau dal odgovor, ki bi ne bil niti v čast kakemu šolarju; »Kadar grem v posteljo, ne mislim na drugega, kot na spanje.« Vendar pa je odgovor značilen, ker kaže, kako je v tem duhu, ki je bil sicer močan in dostopen za toliko stvari, zevala neka čudna in bolestna praznota. Prave vere v resnici ni nikdar poznal. To je bila zanj nesreča. Ne, kakor da bi mu manjkala ideja o Bogu. V globini je bil materialist Clemenceau v resnici le pogrešen idealist. Rojen za boj, je čutil prevladujočo potrebo živeti in delati. Obo-žaval je Revolucijo, Napredek, Znanost, Energijo, Akcijo... Toda nobeden od teh idolov ga ni pomiril. Zato je ostal bolj npmiren kot kdorkoli. V svojem filozofskem testamentu »Au soir de la pensee« ne neha tajiti Boga. Toda ideja o Bogu gleda iz vsake srani njegove knjige. Pisal je knjigo v svoji rojstni hiši v Vendeeji ob bregu brezbrežnega morja. V tej okoliščini moremo slutiti silen boj njegovega duha proti samemu sebi, boj, ki je divjal sem in tja, kakor valovje morja. Moremo tudi razumeti vso bolest duše, ki se je čutila premagano, a je še iskala opore v skepticizmu, v znanosti, v akciji, — same stvari, katerih praznoto je moral končno uvideti. Dolgi odstavki o znanosti in veri pričajo, da je mnogo razmišljal o teh stvareh, vendar se pa ni nikdar poglobil vanje; pričajo, da je bral mnogo brezvernib knjig, da pa se ni nikdar potrudil, prečitati ene same apologije krščanstva. Kakšen je bil konec tega boja? Sam Bog ve. Mi vsekakor obžalujemo tega moža, kajti če bi se mu posrečilo, premagati napuh in samoljubje iu bi poslušal gotove navdihe svoje rane mladosti, bi mogel postati v resnici velik. Odgovornost, ki jo je nase prevzel, je v resnici strašna. Zgodovina, ki bo trezno presojala njegovo delo, bo morala biti z njim stroga. Kdo ve, če so fanfare velike zmage mogle izbrisati onstran Slavoloka Zmage nesrečen pogled na strahu polne dneve, ki jih je njegovo sektarstvo povzročilo katoliški Franciji! Stari »tigerc ni mislil ua solze, ki jih je njegovo besno versko preganjanje povzročilo v deželi. Izgnal je papeževega zastopnika, plenil je cerkve in njihovo premoženje, raz-laščal samostane ... Zatrl je vojne duhovnike v armadi. Pobral je cerkvene ustanove. Prodajal semenišča in župnišča. Iz domače zemlje je zapodil v prognanstvo verske kongregacije. — Na njegov samoten grob položimo rožo naše molitve, da bi mu Gospod odprl svoje milostno naročje A ne moremo i>ozabiti, kako je ta jakobinec z brutalno silo teptal verske ideje in krščanske principe, na katerih več kot 1900 let sloni vsa civilizacija sveta. Sestra Teonesta, ki je čuvala ljubeznivo in požrtvovalno toliko noči ob njegovi bolniški postelji, je simbol. Ujet v svoj napuh, ta mož, ki je vse svoje življenje posvetil razkristjanjenju svojega naroda, do zadnjega ni našel moči, da bi našel izhod iz tisoč in tisoč predsodkov, v katere jc bil uklenjen. V tem je vsa njegova tragedija. »Jaz vas ne zadržujem, da ne bi molili zame!« In sestra Teonesta je do zadnjega trenutka vztrajno in goreče zanj prosila, da bi pri Bogu našel milost, ki jo Vsevedni ne odreče celo tistim, ki pokažejo dobro voljo. Upanje ponižne sestre je tudi upanje vseh kristjanov. (Osservatore Romano, 29. novembra.) kiavževega večera je jako dober. Darila se bodo sprejemala v četrtek od 4 dalje. Pristojbina za vsako darilo znaša 1 dinar. Orel se tudi pripravlja na telovadno akademijo za dne 8. decembra, ki bo po svojem sporedu ena najboljših. Natančnejši spored bomo že objavili. Priprave za Silvestrov večer so že v polnem teku. — Bog živi! IZ TRŽIČA. Šola pri Sv. Ani je končno vendarle dobila svojega voditelja v osebi mladega učitelja g. Rejca, ki je moral radi svojega slovenskega prepričanja in delovanja pribežati iz Primorskega. Želimo mu, da bi se dobro počutil med nami v svobodni domovini in našel vsega, česar mu ni mogla in hotela dati prava domovina — mačeha. Prepričani smo, da bo prav zato znal našim otrokom vsaditi v srca ono živo domovinsko ljubezen in zavest, katera je potrebna nam kot sosedom tuje države. Bolezen med otroci, ki je žal zahtevala tudi eno smrtno žrtev, je povzročila nemalo stTaliu in skrbi tako med starši kakor med onimi, ki nosijo odgovornost za naše mesto. Higienski predpisi, ki jih je izdal tukajšnji Zdravstveni dom, so bili potrebni in so tudi našli umevanja pri vsem prebivalstvu. Vendar pa moramo dati prav tudi glasovom, ki so prihajali zlasti iz delavskih krogov, da naj namreč oblasti skrbe predvsem za primerna stanovanja istih, pa bo pobijanje bolezni olajšano najmanj za polovico, ker se bodo zdravstveni predpisi mogli tudi izvrševati v vsem njihovem obsegu. Prireditve. Kar tri igre nam oznanjajo plakati za danes. Gotovo bo najlepša »Utopljenca«, komedija s petjem, ki jo uprizorijo dijaki iz Ljubljane ob 8 na Skali. Poznamo jih že od lanskega leta, zato jc gotovo, da ne bodo igrali pri prazni dvorani. Obisk priporočamo. IZ SREDIŠČA OB DRAVI. Opozarjamo občinstvo in prijatelje našega lista iz Središča in okolice, da se dobi nedeljska številka »Slovenca« pri g. Francu Zi d a r i č u, posest, sinu v Središču in pri trgovcu Maksu Ro- j biču istotam. Naše ljudi na to opozarjamo, ker i je nedeljska številka »Slovenca« pestrejša in ima j tudi krasno ilustrirano prilogo. so pod božičnim drevescem Elida kasete. Te kasete so kot ustvarjene za darila ter naredijo s svojo čudovito lepo ubrano vsebino, veselje vsaki ženi. Ne porabite v Vašem seznama za darila Sv, pismo novega zakona Izšel je ravnokar drugi del sv. pisma novega zakona, namreč Apostolski listi in Razodetje. Imamo torej v novem prevodu celo sveto pismo novega zakona. — Pred skoro petimi leti sem pozdravil prvi del tega prevoda ter poudaril njegovo važnost radi tega, ker je preveden iz grščine, ker je prirejen z veliko skrbnostjo, z jasno natančnostjo in v lepi slovenščini. Natančnejši lcritični pregledi so soglasno potrdili to sodbo. Seveda bi se to ali ono moglo prevesti tudi na drug način. Zato so se ponekod čuli v tem oziru v posameznih slučajih spreminjevalni predlogi. Eno tako misel so prireditelji upoštevali pri drugem delu. Gre za načelo, ki je natiskano v uvodu I. dela, str. VIT.: »Da se misel gladko bere, smo v prevodu tu-intam dodali kake besede, ki so iz miselne zveze jasno utemeljene, pa zanje v izvirniku ni nobenega izraza; take dodane besede pa smo povsod označili z ležečimi črkami.« Take besede seve niso interpolacije, ker jih bo tisk ločil od besed v izvirniku. Vendar jc bolje, če tako dodanih besed ni. Zato so se prireditelji v II. delu ogibali takih besed, kjer se je lahko dalo. Včasih pa se itak sme kaka beseda več povedati v prevodu, če se misel izvirnika ne da brez te besede izraziti, ne da bi se morala drugače tiskati. Na splošno pa je bil I. del sprejet z velikim odobravanjem. Če sem pohvalil I. del, storim to po pregledu treh knjig še v veči meri za II. del, Apostolske liste in Razodetje. Prireditelji so opravili tu veliko delo. Najprej so si šele morali določiti zopet najboljši grški tekst, ker še nimamo avtentične grške izdaje. V kolikor sem mogel primerjati v pregledanih odstavkih, sem videl, da je grški tekst dobro utemeljen; seve je odločitev za kak tekst večkrat relativna in subjektivna ter je zopet mogoče, da bi se kdo v posameznostih odločil za kako drugo besedilo. Z ozirom na prevedeni tekst se novi prevod večkrat loči od starega slovenskega prevoda, ki ima za podlago navadno besedilo vulgate. Glavna vrlina tega prevoda pa je ta, da je prevod jasen in lep in lahko razumljiv. Drugi del novega zakona je seve težje umljiv, kakor je že sv. Peter rekel o Pavlovih listih, če je še pcvrlt prevod slab, ostanejo celi odstavki nerazumljivi. Prireditelji so dodali prevodu le kratke eksegetične opombe, ki so dobre; tuintam bi si morda kdo želel še kako pripombo, da bi besedilo lažjo razumel ali vsaj imel zagotovilo, da prav razume. Vendar je najboljša eksegeza deber prevod. Starega prevoda človek večkrat ne more razumeti že samo zato, ker je konstrukcija nejasna, suženjsko se naslanjajoča ua latinsko besedilo. Novi prevod je v tem oziru veliko boljši. V preprosti, pravilni slovenski govorici so tudi težka mesta jasna in razumljiva. V začetku tega dela so, kakor v I. delu kratki uvodui podatki, posneti po najnovejših ugotovitvah kritičnih uvodov. Na koncu je zemljevid za II. del ter berila in evangeliji v sveti maši, kjer jc nakazano, kateri odlomki se rabijo pri sveti maši za nedelje, praznike, kva-tme dneve iu postni čas, za gotove in razne prilike. Ko imamo po 73 letih zopet pred seboj novo slovensko sveto pismo novega zakona, želim samo to, cla bi ga bralo v tej lepi obliki veliko božjih otrok, in da bi ne čakali predolgo na nov prevod sv. pisma starega zakona. Univ. prof. dr. M. Slavič. Za reklamo razdelimo do sto kristalnih sprejemalcev (detektor) zastonj msd one Ljubljančane in okoličane, ki kupijo pri nas po originalnih cenah našega Katalogi ( Ib kri-me. N. potrebna Je nol ure tra ajoča masaža ln l-osmotsko zdrav Jen e. Razgladlte mosnivno nar fcaplj o raster zra-neg i Li- o .-mleka za obraz rm obraini oži. Nato nibite nnva luo 6m.nko :n tako t.ostane Vaš obraz gladek in svež Kot kak- lGlotne doki co. Ovela obrazna koža di.b novo življenje svit o čelo iu nos ostane temneje, vse i apake obrtna i g>uei... h toi-m oko v.a onraz ie .-kstrnkt aihnl) nlo iDOIlitih izde k. v za nego nb a-a. \'e poni 5 obi tn ne nosu i koži' ua obrazu, .le popu uoma ne-škodt ivo. I'r inerno z> vsak obrazni kožo. PiM prijetno, prikupljlvo. Niega u. iiiek Jetra en, kor ua Lfton natri-seno lepotilo ost mu eol i|,n ali celo no"-. Tudi če mnogo nlešete ali t' lo adite. Na L ton uatreseno lepotilo « popolnomu ne-v dno. Co o Vaša najb 1' a prljatejlicu ne l o zapazila, da imate na o razu lonot lo. tako naravn i postane ' Leto oni barva na nbraZii. 1'osuste z Leto mlekom zu obraz in videli bodele, kul.o 8e v neka sekundah polepša Vuš obraz. L. to u ne bodeti-imigl'11 kdar več pogrešati. Steklen.o i Leion-mbka za obraz, ki zadošča za (l.i 1J o dnlio, vetja M din.. Pošli atve na deželo po pnv.itju, Oobivi se v vseh lekarnah, dro'ori :ah in par funii rl iah. Ce M ki" ne bilo dobil', ol>r Ite s na dr. geri io .,!*«<• «" Kolnr i oubi iC S botiea, Stros-ma.yerjeva ul. ali na drogcrljo tuegorlč, Llubljano. januar — 72.8 89.1 februar — 60.2 ' 58.6 marec . — 72.8 62.5 april — 73.2 74.3 maj — 88.5 76.7 junij - 86.4 74.0 julij 63.2 93.9 92.4 avgust 64.8 74.5 74.5 sept. 56.3 61.2 95 3 oktober 57.1 90.0 91.6 nov. 71.1 91.8 104.9 dec. 77.2 88.5 skupaj . . 389.8 953.8 V začetku in ua koncu tedna so bili v Ljub- sledeči tečaji (z.: zaključek; b.: blago): 25. XI 29. XI. Amsterdam 2278.50 b 2278.— b Berlin 1351.- z 1351.25 b Curih 1095.90 7. 1095.90 z Dunaj 794.52 z 794.51 z London 275.45 z 275 40 b Ncwyork 56.36 b 56.34 z Pariz 222.30 b 222.36 b Praga 167.45 b 167.45 z Trst 295.50 b 295.53 b Tendenca za državne papiije je slaba, prnd- vsem za vojno škodo. Promet je v državnih papirjih majhen. Delnice Narodne banke so se ta teden kupovale po 8.280 in 8.275 dinarjev po komadu. V bančnih papirjih so običajni zakijučki kakor iuai v industrijskih papirjih. Več zanimanja pa je za plovbeue papirje, zlasti za Jadransko plovitbo. DFNAR Curih. Belgrad 0.1275, Berlin 123.28, Budimpešta 90.15, Bukarešt 3.07, Dunaj 72 49, London 0513 Madrid 71.50, Newyork 515.05, Pariz 20.29, Praga 15.2775, Sofija 3.07, Trst 26.975, Varšava 7 75 Dinar notira: na Duuaju (deviza) 12.5875, (valuta) 12.5425. VREDNOSTNI PAPTRU Dunaj. Don. sav. jadr. 83.50, Wiener Bank-verein 21.60, Creditanstatt 52, Escompteges. 170, Živno 103.35, Aussiger Chemische 208.75, Mundus 163, Alpine 32.90, Trboveljska 55.40, Kranj. ind. 40.20, Leykam 6.25, Ruma Murany 100.75- /ito V poslednjem času se je položaj tako na svetovnih žitnih tržiščih, kakor tudi na domačih, izdatneje popravil. Dočim je koruza neznatneje napredovala v ceni, je opaziti močan dvig cen pšenice, kar je pripisati najprej splošnemu izboljšanju položaja, potem pa tudi zopetnemu intenzivnejšemu izvozu, ki sledi po prvi perijodi, v kateri smo izvozili iz naše države malone ves presežek naše žetve. Iz tega sledi, da je podana baza za ugoden razvoj ceno pšenice v notranjosti naše države, a je cena, ki je sedaj veljavna, še. vedno primerna za izvoz. Gornjebačka pšenica se nudi danes že po 205 ne postajah, ki niso ob vodi, dočim velja spodnjebačka 197.50—200. Glede koruze se pričakujejo pomembnejše izpremembe takoj početkom decembra, ko stopi nova izvozna tarifa v veljavo, vendar na podlagi iste še ni bilo zaključkov, kajsti do danes še ni izšla službena vest., kolikšen obseg bo redukcija voznine imela. Danes velja času primerno suha bačka koruza s kvalitetno garancijo do državne meje 120—122.50, umetno sušena 137 50— 142.50 npkladabia postaja za promrtno dobavo. Večje zanimanje se je pojavilo za oves in za krmilni ječmen, ki j>a nista izpremenila cene. — Pse-liična moka in otrobi so nelzpremenjeni, vendar je ostala cena za srednjo hačko znamko pšenične moke 315 za promptno dobavo stalno v veljavi. Promet je precej živahen, le v pšenici je manj ponudb, radi česar se kupčija ne more povoljno razvijati. Pomanjkanje ponudb je pa pripisati v prvem redu dejstvu, da pričakujejo producenti in prodajalci še znatnega izboljšanja cen. V l.inhliani «<• notacije npizpremenipne Novi Sad. Pšenica bč. 77. 190—195. gor. bč. 78, 192.50—195, hn. 77, 180—185; oves bč 137.50— 14^50; koruza bč. garant. 112.50—115, nova 105— 107.50, X1,I 115—117.50, Dunav 111. 132.50—135, IV—V. 135—137.50, sr. suha 135—137 50; ječmen bč. 120-125: moka Og 300-310, 2 270-280, 5 245 -255. 6 195-200, 7 145-155, 8 112.50 -117.50; otrobi 97.50—100. — Tendenca nespremenjena. — Promet: 15. v. pšcnice, 22 ovsa 62 koruze, 3 ječmena. 3 krompirja. 3 moke; skupaj 92 vagonov. Biidimnešta. Tendpnca: vzdržana. Pšenica: marpc, 24.03—24.05. zaklj. 24 03—24.04, mni 24.82 do 24 85, za ki i. 24 84—24.85: rž: marec 17.20 do 1727, zaklj 17.27-17.28; koruza: maj 16.27 do 16.20, z"klj. 16.20—1621. tranzit koruza maj 15.85 do 15.73, zaklj. 15 73—15.74. Kože, usnje in čevl ji Nejasnost v kožah še nikoli p i bila tako velika. kakor je v tej jeseni. Ves čas se trudijo trgovci, da bi cene obdržali in so Ze vse plačilne načine poskusili, ne da bi jim uspe1 o obdržati cene, dokler se položaj temeljito ne izprerreni. Pričakovano izboljšanje položaja ie dospdaj izostalo in po zadnjih evropskih jioročilih cene povsod padajo. Tovnrnarji j>ovsod povprašujejo in ponujajo le nižje cene, ker za gotovo blago ne dosežejo cone, ki bi odgovarjala cenam surovega blaz-a Kriza v trgovini sirovih kož je povzročila v zadnjih dneh že p?r konkurzov. Rrčuna se. da so oni trgovci, ki so držali blnrro od junija in špekulirali na jesensko hoso, izgubili 30—40% pri svo ib zalogah. Tovarne kupujejo le toliko blaga, kolikor ga sproti rabijo, nekatere tovarne so še celo reducirale obrate. Tovarnarjem je to lažie kot trgovcem s kožami, ki potem izgube dobavitelje in morajo pustiti trgovino, kar pa tudi ni brez škode za pos'ovnje. Iz poročil evropskih držov ni pričakovati izboljšanja cen. ker Amerika oddaja veliko svoiih zalog in ponuia ucrodnejše cene in nod nienim vplivom je ves evropski trs Sedaj se že po;avlja.io glasovi, da Amerika skuša podcenjevati evropske sirove kože, ker si hoče s tem zasigurnti vdetavo svoiih sirovin, kar tovarnam momen'ano zelo odgovarja. I)-nes se. plača sirova koža 10—13 D;n. Telečje kože so se prošli teden nekoliko podražile, vendar se to ni moplo držati in ie zopet cena za 1—2 Din popustila. Plača se 17—19 Din. Svinjske kože tudi mirujejo. Kakor se čuje. čakajo tovarne, da se uroIpv) količina tega blacra in se bodo potem določile cene. Vsekakor se računa, da bo cena svežim kožam večja kakor soJ.ienim in sicer zato, ker se tovarnarji bcjiio za kvaliteto kože, katera ie lani pri solieniu vr"iko Irpela in bodo tudi tovarnarji izdali navodila, kako in s č;m konzervirati one kože. na ketere refeklirajo. Trg v gotovem blagu ne kažo posebne živahnosti. Trgovci upajo, da bodo dosegli niži» cene in se zalaeajo le sproti s potrebnim b šlo... Ali za tebe storim to.« Videl sem, kako sta zdravnika s pomočjo starke dvignila profesorja iz postelje. Profesor Vaško je stisnil skupaj ustnice in debele solze so mu kapale po licu. Njegov obraz je bil mrtvaško bled in je bil vsak trenutek še bolj bled. Na obeh straneh so ga prijeli zdravniki pod pazduho in ga vzdignili s postelje. Potem sta ga spustila na tla. Profesor Vaško je stal čisto kratek hip čisto sam na nogah, na svojih nogah, o katerih si je domišljal, da so steklene. Vsa v veselju je razprostrla njegova mati roke, da ga objame. Toda v istem hipu je pretresla profesorja Vaška silna groza, grozotno je vzkliknil in se zrušil na tla. Ko se je njegova mati sklonila k njemu, je bil že mrtev. ! i ko Nemka . Carica se je sicer trudila, da si pridobi simpatije tašče in dvora, pa vse je bilo zaman. Skoraj je nastal poleg dvora mlade carske rodbine nov dvor carice-matere, s katerega so se širile vse neugodne vesti o carici. Starejše dvorne dame so vedno našle na carici kako napako in iznašle vedno nove storije za klepetulje. Nekoč je na nekem sprehodu stopil berač k carici in jo zaprosil za miloščino. Carica mti jo je dala in berač se je hvaležno nasmehnil. »To je prvi smehljaj, ki sem ga doživela v Rusiji,« je dejala carica svoji dvorni dami. Carjevič. Dolgo, leta in leta je carska rodbina zaman upala na sina. Sredi krvave japonske vojne pa se je carski rodbini izpolnila želja in dne 30. julija 1904 je povila Aleksandra sina. Nad vse srečen je zapisal car v svoj dnevnik: »Nepozaben, velik dan, na katerem nas je vidno obdarila Božja milost. Ob četrt na eno je rodila Aliks sina, ki je v molitvi dobil ime Alek-sej... Manjka mi besed, da bi se Gospodu zahvalil za to tolažbo v teh težkih dneh izkušnje.« Od tedaj je veljalo vse veselje carjeviču, pa tudi vse skrbi. Carjevič je postal dražesten in ljubeznjiv deček, ki je očaral carsko rodbino in vso okolico. Kmalu pa je morala carska rodbina spoznati, da je ta dražesten deček neozdravljivo bolan. Vsaka neprevidna kretnja je mogla zanj pomeniti smrt. Carjevič je imel hemofilijo, strašno krvno bolezen, vsled katere jc mogla tudi najmanjša rana postati smrtna. Kakor hitro je udaril kam z nogo ali roko, je takoj nastala notranja krvavitev z modro oteklino, ki je povzročala hude bolečine. Tako je postalo življenje lepega in skrbno negovanega carjeviča muka zanj in za vso okolico. Dajali so carjeviču vse mogoče igrače, ki so bile včasih pravi tehnični čudeži. Toda kaj so pomagale carjeviču vse te igrače, ko pa ni smel niti skakati, niti tekati in se veseliti, ko vsi drugi otroci. Če je le malo pokazal voljo do otroške razposajenosti, že so mu zaklicali: »Aleksej! Bodi previden, da se ne udariš.« Skoraj vedno je moral sedeti, njegov zvesti mornar Derevenko pa mu je razkazoval igrače. Nekoč je prišel carjevič k materi in jo prosil: »Kupi mi kolo!« — »Pa saj veš, da se ti ne smeš voziti«, mu je odgovorila carica. Drugič je dejal carici: »Moje sestre igrajo tenis. Tudi jaz bi rad igral tenis.« — »Pa ljubi sinko, ti veš, da ne smeš igrati tenis, ker je za tebe prenevarno. Ves obupan se je tedaj carjevič razjokal: »Pa zakaj nisem tak, ko vsi drugi otroci?« Včasih pa je vendarle prodrla narava in carjevič je naredil par hitrih korakov. Že je bila nesreča tu. Pričel je krvaveti in otekati. Noben zdravnik mu ni mogel pomagati. V takih trenutkih se je zbrala carska rodbina v domači kapelici in molila k Bogu, da bi rešil carjeviča. Te obupno proseče molitve so se vršile tako dolgo, dokler se ni krvavljenje ustavilo in je bil carjevič zopet rešen. Strašno je bilo to trpljenje carjeviča, njegovo mater pa je bolezen Alekseja zadela še posebno. Hemofilija je bila namreč v njeni rodbini in njen stric, njen mlajši brat ter dva vnuka so umrli od te bolezni. Bolezen pa podedujejo le moški potomci in zato je bila brez nje carica sama, ko tudi njene hčere. Carica si je zato očitala, da je ona kriva carjevičeve nesreče in ti očitki so jo zadeli bolj, ko vse drugo. Vsled vseh teh razburjenj je carica živčno silno zbolela, dobila je močne želodčne krče in morala je ostati v postelji. Prvi znaki bližajoče se nesreče. Idila v Carskem Selu se je komaj pričela, ko so se v ozadju že pričele oglašati razne nesreče kot predhodnice splošne velike katastrofe. Po starem običaju je hotel kralj na dan kronanja pogostiti narod. Na Hodinskem polju pri Moskvi so bile pripravljene cele gore živil in pijače za ruski narod. Deset in desettisoči so sc valili v nepreglednih vrstah na polje. Da bi polje zravnali, so pa neki lahkomišljeni uradniki dali pokriti nekatere velike jarke z deskami. Pod težo množice so se te deske zlomile in ljudje so padli v jarke. Vedno nove množice pa so potiskale vedno nove ljudi v te jame, ki so mahoma bile polne krvavo se borečih ljudi. Toda ves odpor ljudi je bil brezuspešen in vedno novo prihajajoče množice so pohodile na stotine in stotine ljudi. Nastala je panika, ki je nesrečo še povečala in v kratkem času je bilo 3000 ljudi žrtev lahkomišljenih uradnikov. Carju seveda niso sporočili popolnega obsega nesreče in mu svetovali, da se naj svečanosti nadaljujejo. Mladi car ni imel poguma, da bi se temu pogubnemu nasvetu uprl in tako se je zgodilo, da zunaj na polju še niso odnesli vseh mrtvecev, ko jc car v sijajno razsvetljeni dvorani plesal. To navidezno ravnodušnost do dogodka, ki je pretresel vso Moskvo, so naravno ljudje smatrali kot vzrok silne brezsrčnosti. Takrat je prvič padla beseda o krvavem in brezsrčnem carju in oct ra-krat ni bil car nikdar več v Moskvi priljubljen. Samo par tednov kasneje se je zgodila nova strašna nesreča. Pri svečanostih na čast carju se je v Kijevu pred očmi carja potopila slovesno okrašena ladja. Tristo ljudi je tedaj našlo smrt Vse tc velike nesreče pa so bile le začetek cele tire m onioili nnerA/* rln i'a imn n ^i«*n1i/\«n rrls* iuii ii luiijoiii iivoivv, viti ji. > ov o o i i Dobro V zadnjem času sem precej mnogo telcgrafično govoril z Londonom, seveda šifrirano. lako sem pred tremi dnevi zvedel, da je Asiatic Bank nakazala 35.000 funtov na NorHi- vvesteni Bank in sicer na račun, ki se ima odpreti za nekega Johna Smitha iz Menangpora, ki je to naznanil banki telegrafično.« »Stvar postaja vedno težja,« je dejal Sullivan in si obrisal potno čelo. »loda, kje je dokaz, da je bil to Owen? Ne morem sicer reči, da bi mi bil simpatičen, toda absolutno si ne inorent misliti, da bi bil zmožen take podlosti « General je odprl predal svoje pisalne mize in vzel iz njega brzojavko. »Ta je bila pred nekaj dnevi oddana na pošti,« je dejal in preči-tal brzojavko: Prosim da se mi odpre račun iz zneska 35 000 funtov, ki jih je nakazala Asi atic Bank. Pismo sledi. John Smith, Menang-por« — Naslovljena je bila brzojavka na North-vvestern Banko, oddal pa jo je domačin, ki ga dosedaj Še nisem mogel iztakniti. Kakor vidite, je brzojavka napisana na stroj in potem z gumi-jem prilepljena na formular. Pisana pa je na stroj, kakršnega ima tukaj samo Owen. Seveda ima tu še več ljudi pisalne stroje, toda niti dva si nista enaka v vseh podrobnostih Brzojavko sem lastnoročno kopiral na Ovvenovem stroju. Prosim poglejte « Položil je napisan papir poleg formularja »Kakor vidite, je pisava popolnoma ista Mogli bi smatrati brzojavko kot kopijo mojega pisanja ali za narobe Prav isti slabotni N in C, prav tisti slabotni defekti pri F.« »O tem pač ni nobenega dvoma,« je dejal Hurst, potem ko si je natančno ogledal oba lista. »In vendar se mi zdi silno fantastično « »In pismo, ki naj bi. sledilo?« je vprašal Sullivan. »Kje je to?« »Io smo prestregli včeraj ponoči,« je odvrnil general in vzel iz predala pismo. »Ne pove nam mnogo. Samo potrjuje vsebino brzojavke in prilaga faksimile podpisa »John Smith«. Napisano je bilo na našem klubskem papirju « »To ne pomeni mnogo,« je dejal Hurst. »ludi ja? sem bil včeraj v klubu.« »jaz tudi,« je pripomnil Sullivan. »Owen tudi,« je dejal general Naslonil se je nazaj na stol in utihnil. »Torej?« >Ne morem nič reči,« je dejal Hurst. »Nikdar še nisem doživel tako hude stvari « Sullivan si je obrisal pot s Čela Gledal je ko zmešan in omamljen »To naj torej pomeni, da smo se sestali kot preki sod?« General se je ironično nasmehnil. »Moj dragi Sullivan,« je dejal »včasih ste naravnost otročji Naš sovražnik je brez vsakega dvema že v posesti načrtov. Naj se zgodi karkoli, vendar ne sme niti slutiti, da mi o tej izdaji vemo. Jasno je, da je tajni načrt C že zastarel in zato brez vrednosti. Ampak tega ne sme sovražnik niti slutiti Preki sod pa bi v tem slučaju vse pokvaril in zato se o njem ne more niti razpravljati.« »Torej se ne bo nič zgodilo?« je vprašal Sullivan. »O pač!« je dejal general suho. »Seveda se bo nekaj zgodilo, ker takšni ljudje ne smejo ostati nekaznovani.« Zopet si je počasi nažgal pipo in čuden smehljaj je zaigral na njegovem licu, med tem ko sta- čakala oba oficirja z zadržano sapo na njegovo povelje. »Vi dva bosta sedaj obiskala Owena« Ugasnil je užigalico in prodirajoče pogledal oba oficirja. »Izdajalci iz vrše dostikrat, v trenutku kesanja, samomor in za-puste lastno ječ n o napisano priznanje« Hurst je divje skočil pokonci. »To je nemogoče. lega ne morem storiti!« Ni pa vzdržal generalovega pogleda. Nakrat se je zdel ko šolarček, ki ne vzdrži pogleda svojega učitelja. »Prosim -, je dejal, »ali ne bi mogel kdo drugi iti k Ovvenu. Sem v strašnem, čisto nemogočem položaju « Trdo in ostro je zadonel generalov glas: Major Hurst! Kdaj ste se naučili to, da ugovarjate mojim ukazom!« Generalove oči so se bliskale in Hurst je čutil, da je njegov odpor premagan. Lovil je sapo — potem pa se je molče priklonil. General se jc obrnil k Sullivanu. »In Vi, ali hočete'kaj ugovarjati, major Sullivan?«, je vprašal rezko Sullivan, ves bled i;i oznojen, je mečkal svoj Nakrat smo slišali, kako je dejal doktor: -Tako . . . Sedaj bom vzel veti ledvice m jih vam pokazal Tu poglejte . . Vsled alkohola so se ledvice povečale. Mi medicinci pravimo temu deformacija « Neki igralec je splezal k meni in mi dejal ves preplašen: »Ali slišiš... sedaj razkazuje Ivanove ledvice .. . Kako mu je vendar mogel zdravnik preparati trebuh? Zakaj ni Ivanov zaklical?« »Morda je bil brez zavesti ... To je škandal . .. Zdravega človeka so umorili!« Zdravnik pa ie med tein dalje govoril: »Poglejte — to so čreva. Čisto skupaj so zlezla. To dokazuje, da pričenja truplo troh-neti.. .<* T't se nismo mogli več premagovati. Skočili smo pokonci in obupani kričali: »Kaj delate vendnr? Morda še živi?« Stekli smo k mizi in videli Ivanove, kako čisto udobno leži na mizi. Zaničljivo nas je | pogledal. Zdravnik in ravnatelj sta se kroho-tala ko neumna. »Sramuj se,« smo dejali lvanovu. »Ti si nas izdal « »Tovariši,« je dejal Ivanov »Samo ne pretepajte me. V kočiji je bilo polno prahu in nehote sem moral kihniti. Kakor znano, pa mrtveci nc kihajo in to je spoznal tudi ravnatelj in mi pripeljal krepko zaušnico ...« »Zakaj pa je zdravnik razkazoval tvoje ledvice?« »Kaznovati so vas hoteli in vas prestrašiti ... Ce ne bi kričali, bi inc doktor čisto razrezal, talco pa ste pokvarili vse.« Nato je stopii prvi ljubimec — bil je orjak — k ravnnlelju iti mu dejal: ^'Ravnatelj! Sedaj si izberite: ali boj na nož, potem se danes ne .igra ali pa izplačate gaže in plačate dobro kosilo. Na to kosilo pa morate povabiti tudi zdravnika in policijskega inšpektorja. Ravnatelj se je smehljal in dejal: »Soglašam Plačam vam kosilo in piti smete, kolikor hočete, ker igrali ste res dobro« Ta dan smo tako dobro jedli in pili, ko še nikdar v življenju, toda gaž še vedno nismo dobili. žepni robec s svojimi tresočimi se prsti in jecljal: »Ne, ne « Generalov obraz je postal prijaznejši. Obrnil se je k Hurstu in dejal: »Zal mi je, da moram to zahtevati od Vas, Hurst Pa ne gre drugače. Ne morem nobenemu nepoklicancu zaupati te naloge. Razumete: Vse to je popolnoma ofl-cielno Častna zadeva med oficirji. Pošljem k majorju dva oficirja, ki imata njegov čin Pričakujem vaše poročilo v pol ure. In ne pozabite: lastnoročno napisano priznanje « Hurst je vse to poskušal, ko da bi sanjaL Samo ena misel se mu je oglašala čisto jasno: Kitty! Kaj si bo mislila Kitty? Kitty, kateri je komaj pred eno uro obljubil prijateljstvo, in njeno srečo naj sedaj ubije?! Skoraj bi mu bilo ljubše, da bi smatrali njega za krivca, kakor pa, da je mož drage Kitty to storil Njen mož, ki ga je oboževala1 Avtomatično, ko v sanjah je salutiral in odšel s Sullivanom iz sobe. »Grozovita zadeva«, je mrmral Sullivan. Hurst ga je pogledal Široki, navadno tako veseli obraz, je bil bled in pokrit z majhnimi enojnimi kapljami Dobri, stari Sullivan! Tudi njemu je bila ta pot muka Ko sta se bližala ljubkemu, belemu bunga-lovu, je zagrabil Sullivan Hursta za nadlaket in dejal: »Govori ti, da? Če bo treba, bom že skočil« Hurst je prikimal in zbral ves svoj pogum, da mu glas ne odreče. Owen je sedel pri svoji pisalni mizi, ko sta vstopila Nejevoljen je pogledal in potisnil svoje papirje v stran. »Ali sta prišla na obisk?« je vprašal »Moje žene pa ni doma lam je whisky in voda, pa se poslužita « Na svoje presenečenje je spoznal Hurst, da je mogel govoriti. »0\ven —« je pričel. Owen se je obrnil. »In?« Tedaj je zapazil izraz obeh mož. »Moj Bog! Kaj pa se je zgodilo? Kar grozno izgledata oba « Zopet je našel Hurst svoj glas, čeprav so ga dušile besede raskavo ter stisnjeno je govoril: »Owen, prišla sva, da tebi nekaj poveva. Ali se lahko vsedeva?« Owen je strmel vanj »Tam so stoli, je dejal rezko Kaj za vraga pa je?« Vsedla sta se njemu nasproti. Zadaj za Owenora je na steni visel revolver. »Ali bi mi malo pokazal svoj revolver?«, je dejal Hurst. Owen ga je pogledal začudeno, nato je vstal, snel revolver in ga vrgel na pisalno mizo. Hurst ga je zagrabil. »Owen,« je nato dejal. »Sullivan in jaz prihaja v neki zelo nerodni nadevi. Nekdo je prišel do tajnega načrta C in ga prerisal« Owen ga je neverjetno pogledal. »Tajni načrt C,« je ponovil, »nemogoče, tajni načrt C.« »Nizkotno, ali ne?« je siknil Hurst Pričel je sovražiti tega mirnega moža, z njegovimi tenkimi ustnicami in visokim čelom. Podel izdajalec ■— samo če ne bi bilo Kitty. »Zelo grda stvar. Owen«, je ponovil besen. Owenovo neverno čudenje je učinkovalo skoraj prepričujoče. Toda generalovih dokazov ni bilo mogoče ovreči. (Dalje prihodnjo nedeljo.) BESEDE H KRI2ALJKI: .NAŠA ZASTAVA.« Vodoravno: 1 naš kralj, 9 plcmenitaš. 10 zaključi molitev, 12 plin, 13 dolžinska mera. 15 pogojna členica, 16 grška črka, 17 predlog, 19 gorata pukrajma v naši državi, 21 reka v Italiji. 23 španska členica, 24 moško ime, 25 igralna karta, 26 rtič, 27 visok hrib, 28 kemični znak za kovino, 31 Verdijeva ojsera, 36 ime psa iz Cankarjevih »Podob iz sanj«, 37 nada, 39 naš praznik. — Navpično - 1 svetopisemska oseba, 2 stara utežna enota, 3 fašistovski vzklik, 4 tatarski glavat. 5 kratica pri podpisih, 6 trdilna členica, 7 žensko ime, 8 izrek, II izraz ne-volie, 13 del ženske obleke, 14 hrošč, 17 skupina ljudi, ki govore isti jezik, 18 pevski glas, 19 livada, 20 nemška filmska družba, 21 starogrško božanstvo, 22 žuželka, 29 kazalni zaimek, 30 produkt gorenja, 32 sladka jed, 33 moško ime, 34 tekstilna rastlina. 35 vzklik zaničevanja, 38 število. Za pravilno rešitev današnje križaljke »Zastave« razpisujemo dve nagradi in sicer: .lakob Alešovec: Petelinov Janez in Bazin Renč: Grude umira. Rešitev križaljke -Grad«. Vodoravno: 1. Gruberjev kanal, 11. pol, 12. rrr, 13. sir, 14. ki, 15. kes, 16. Peg, 18. sok, 20. oko, 22. ris, 23, gig, 24. ark, 26 piš, 28. at, 29 puč, 30 Grk, 31. Emavs, 33 po, 34 rak, 36, um, 37. ono, 38. dve, 39. ali. 41 ta, 43. vi, 44. Ljubljanski grad, 45. as. — Navpično: 1. gos 2. rt, 3. hreg, 4. erg, 5 rr, 6. es, 7. Vis, 8. Krap, 9 ako, 10. likar, U. pes, 15. kič, 16. pik, 17. ara, 10 kin 21 ntava. 22 rum. 23. (»rob. 24. umen. 25. krak, 27. šota. 29 puk, 30. gnu, 31. Eva, 32. sli, 35, kis, 37. oj, 38. dj, 40. Ig, 42 od 3 % Miklavž prshaja Miklavžev večer! Od veselja drhte ob tej sladki misli mlada srčeca. V težkem pričakovanju tečejo minute, dolge, cela večnost... Anica in Marjan sta si ga že naslikala v svojih mislih: bogat bo, bel in lep, zlato kapo bo imel in pripeljal se bo na srebrnih saneh. Zlati zvončki bodo cingljalil Kar naenkrat se bodo odprla vrata in prikazal se bo »veti Miklavž, okrog njega pa zlati krilatci, ki bodo peli in se smejali. Takrat se bo pred Anico in Marjanom zasvetilo in dvoje ustec. se bo zasmejalo. Koliko durov, sladki bonbončki, punčka z živimi očmi, zlati orehi in še marsikaj. Bogati svetnik dobro ve za vse vaše Zelje, draga deca. Zato je tudi sklenil, da bo letos pomešal med darove lično knjižico, polno slik in lepih modrih rekov z napisom »A—B—C — za zdravje«. Kdor izmed vas torej želi biti rdeče-liČen, vedno vesel in zdrav, naj ue pozabi še posebej prositi svetega Miklavža za to lepo knjižico. Hitite draga deca, že starka zima pred vrati kima, za njo pa prihaja sveti Miklavž. Josip Vandot: Verka srn njena srnica Govorili so, da je Vida čudno dekletce, ker prav nič ni marala za ve-elo vaško družbo in je bila najrajša sama okrog svojega doma, stoječega kraj gozda pod visoko, visoko goro. A Vida ni bila čudno dekletce; bila je vedno prav dobre volje in se je prav rada smejala. Kaj zato, če ni hodila v vas in ni imela nikjer prijateljic! Ze pač ni našla prave prijateljice, ki bi bila z njo enake volje in bi se mogla z njo zgovoriti o vsem, kar je Vido zanimalo. A zanimal jo je najbolj gozd, ki se spenja tik za njeno domačijo visoko po gori, da najbrž segajo najvišje smreke s svojimi vrhovi naravnost v nebo in skoro gotovo angelci plezajo po njih, kadar nimajo drugega dela in so dobre volje. O vsem tem je pa Vida rada razmišljala in prav zaraditega so se ji vaške tovarišice smejale in so govorile, da je Vida čudno dekletce, tako čudno, da je čudnejše ni daleč naokoli. A Vidi ni bilo mar tega govorjenja. Samo posmejala se je, pa se je okrenila. Šla je naravnost v gozd, hodila je med smrekami in je prišla na široko jaso, ki je bila vsa posuta z rdečimi močnicami. Trikrat je glasno zaklicala in glej — že so se razganile veje in na jaso je priskakala živahna srna. Trikrat se je ozrla okrog sebe, pa je stopila k Vidi in jo pogledala s krotkimi očmi. Bila je Verka, ki je prišla še majhna na Vidino domačijo in je pri Vidi postala prav krotka in živela pri nji, dokler ni odrastla in ni toplega pomladanskega dne za vselej pobegnila v gozd. Vida jo je iskala in jo je tudi našla v gozdu. Spet sta si bili prijateljici kakor nekdaj; le Verka ni hotela več iz gozda, dasi jo je Vida silila in jo pregovarjala na vse načine. Do roba gozda je Verka spremila Vido, pa se je obrnila in zbežala v goščavo sam Bog si ga vedi kam ... Prvi sneg naletuje na zagorski svet. Snežinke se vrte in plešejo v rahlem vetrcu, ki se ziblje sem od zastrtih snežnikov. Vida pa gleda v nebo in ve, da bo zdaj snežilo dolge dneve in noči in bo sneg zapadel visoko, visoko po vsej okolici. In se domisli Verke in jo zaskrbi. Kam pojde siromašna srna v tem snegu in mrazu? Saj ni navajena zime, prvi mraz jo nemilo stisne in umori. Obležala bo v visokem snegu in grdi vrani bodo vriskali hudobno nad njo. Vida premišlja in sneg naletuje, naletuje vedno močneje in veter že brije, da se snežinke prekopicujejo kakor vrtoglave. A Vida se je že domislila pravega. Preko ozkega pašnika zdrvi naravnost proti gozdu, a ne pride niti do roba, že zagleda Verko, ki ždi žalostno tam gori in veka pritajeno. »Oj, Verka, čemu si žalostna?« jo nagovori Vida... Ali te zebe in se nemara bojiš zime? O, prav, da sem te našla. Zdaj pojdeš z mano in ostaneš pri meni vso zimo na toplem.« A Verka je zmigr.ila z glavo in zavekala glasno. Naglo se je obrnila in zdirjala proti gozdu. Vida je stopila za njo in se je čudila Verkinemu obnašanju. Takoj je vedela, da se je Verki pripetilo nekaj posebnega, in je šla molče za njo. A že na prvi jasi se je srna ustavila in pokleknila. Zavekala je tako silno, da je šlo Vidi prav do srca. Stopila je bliže in je zagledala na tleh majhno srnico, ki je ležala med resjem zlek-njena in je bila mrtva. Vida jo je gledala in se je domislila takoj: »To je Verkina mala srnica. O, glejte — sirotici je nekdo pregrizel vrat. Še sedaj ji teče kri iz rane. Nemara jo je zadavil volk ali pa še celo krvoločni ris. Verka pa joče zdaj za sirotico in ji je prav hudo.« Žalostno je gledala na mrtvo srnico in je tedaj ugonila, zakaj Verka ni hotela zapustiti gozda. Imela je majhno srnico in je morala skrbeti za njo iti jo varovati tisoč nevarnosti. A kljub njeni pazljivosti jo je vendar doletela žalostna suiri prav la dan, ko naletuje prvi sneg ln se je zima preselila v zagorski svet, Vida ne ve, kaj bi storila. A že završi med vrhovi visokih smrek in trije vrani za-pojo s hripavim glasom: »Kra-kra-kre — po-grebci smo trije...« Vida se prestraši vranov in gleda obupno krog sebe. Saj ve, da so prišli vrani samo na pojedino in da zdaj zdaj požro nesrečno srnico. Strah jo je in obenem misli, kako bi pokopala malo živalco, da bi vrani ne mogli do nje. »Oh, kdo mi bo pomagal?« zakliče glasno. Kdo mi bo pomagal, da izgrebem jamo za ubogo Verkino srnico?« »Hoj-ho-ho — mi smo možje za to,« se naenkrat oglase trije glasovi iz grmovja. Začudeno se Vida ozre okrog sebe in že zagleda tri možičke, ki so stopili pravkar na jaso. Bili so kuštrobradci, slokobedri, dolgoroki, zvito-nosci. Oči so imeli navšev, a lic se jim ni videlo prav nič, ker so bili kosmati, joj, strašno kosmati. Na rami so nosili dolge, ostre rov-nice in so se postavili kraj mrtve srnice. »Hoj-ho-ho — za nas bo zdaj lepo,« zagodejo kuštrobradci in prav nič ne odlašajo. Ročno sučeio rovnice, da frči prst na gosto okrog njih. še preden Vida utegne pomisliti, že je grob izkopan, že primejo slokobedri mo-žički mrtvo srnico in jo spuste naglo v jamo. Kakor bi trenil, zasujejo grob, postavijo se pred Vido in zagodejo: »He-he-he — ali nam niso urne roke?« »Oh, kako naj se vam zahvalim?« jih vpraša Vida. »Rešili ste Verkino srnico, da je niso grdi vrani raztrgali s kremplji. Oj, kuštrobradci, s čim naj vam poplačam.« »Hi-hi — tri rožice, tri,« zagodejo zvito-nosci. »Miklavž ti prinese rožičev. Ti pa nam prinesi sem na trato tri rožiče in jih položi na tale grob. ln se bomo sladkali »>so zimo s tremi rožiči — ho-ho — s tremi rožiči.« In še zagodejo in izginejo v goščavi. Črni vrani zakrakajo še enkrat srdito in z glasnim šumom zlete proti dolini. A tudi Verka se okrene, še enkrat se ozre na Vido, pa zbeži v grmovje in je ni več nazaj, dasi jo Vida kliče šc dolgo, dolgo. No, tudi Vida se obrne in gre proti domu. Sneg naletuje vedno gosteje in ko pride Vida do domačije, je medlo že tako silno, da ni videla pet korakov pred se. Vida je res prinesla Miklavževe rožiče na grob Verkine srnice in kuštrobradci so se res vso zimo skladkali z njimi in so godli od same zadovoljnosti. Vida je bila pa žalostna; vso zimo je klicala Verko, a je ni bilo nikoli od nikoder več. In je Vida vedela, da je poginila sredi snega in mraza in so ji kuštrobradci sam Bog ve kje izkopali grob, ki ga ne pozna in ne najde nihče na svetu, ijiti kuštrobradci ne, ki že zvečer pozabijo, kaj s» delali zjutraj... Gustav Strniša: Potujoče mest® Nekdaj sem srečal staro ciganko Žalostno me jc pogledala in zasmilila sc mi je. Dal setn je skromen dar in hotel iti dalje. Starka jc dvignila roko. Ozrl sem se v nebesno modrino, ki je bila čista kot zrcalo Navpično nad nama je plaval bel oblaček, stičen-ogromnemu labodu, hitečemu nad vodno gladino. »Ali ničesar ne vidite?« me jc vprašala ciganka. »Seveda vidim. Pod nebesno modrino plava prozoren oblaček, lep in bel kakor pravljična jadrnica,« sem oavrnil ciganki. »Da, da, oblaček! A to, kar plava zdajle nad nama, ni navaden oblaček. Saj vendar vidite, da je nebo popolnoma jasno. Oblaček, ki hiti nad nama, je potujoče mestece, bajna deželica sreče,« je odvrnila starka. Neverjetno sem odkimal z glavo. Ciganka mi ni rekla ničesar več. Zamišljena je strmela v oblak nad seboj. Ko je izginil, mi jc molče pokimala in odšla. Nekega večera sem sedel v grmovju med vitkimi vrbami, ki so mi prijazno šepetale. Zvijal sem iz vej piščalke Poskušal sem prav tenko zapiskati nanje, tako, kakor bi zamijavkala mlada mačica, ki se je izgubila v mračnem lesu. Ob nizki vrbi je stala vitka breza. Njena gosta listnata krona jc bila čudovito lepa. Tedaj je pod brezo zajokal otrok Pogledal sem v travo in videl v cunje zavitega cigančka s črno kodrasto glavico. Otrok jc kričal vedno glasneje. Hotel sem mu pomagati in ga dvigniti. Mahoma se je zapenila voda. Iz reke se jc dvignila vila Dvignila je cigančka in ga zazibala v naročju. Otroče je utihnilo. Vila se je nasmehnila: »Ciganček si. Ne morem te vzeti s seboj, v tebi se pretaka nemirna ciganska kri. Večni popotnik boš kakor vsi cigani. Kaj naj storim s teboj?« »Dej! Ponesi ga v potujoče mestece! Ker je cigan, bo pač samo tamkaj zadovoljen,« je zabučal glas iz vode. Sredi valov med vodno travo je stal povodniak, debel in kosmat. Reža! se je neznansko grdo in lokavo opazoval početje vile. »Saj res! Tjekaj ga ponesem,« je dejala vila in zcmannila s prosojnim pajčolancm nad vodo. Mogc" o so zašumeli valovi. Od vseh rmr^m Spisal Mirko Kunčič. 167. Ponatis prepovedan. Ilustriral J. P. Še tisto noč je Jokec zajahal pritlikavega, a iskrega konjička — darilo kralja Tratarate. Kakor vihra je odbrzel v črno noč. Kam? Po palico čaralko — — — 168. strani so prihajali vodni škratje in obstopili brezo. Eiien je prinesel seboj tenko žago. Z uju so odžagali brezi košato glavo. Nato so sešili Zlato solnce je stopilo izza daljne gore. Zidane volje jo je mahnilo v cvetne poljane, skočilo na strehe visokih palač, jih lepo posre-brilo in pozlatilo, nato se malce za belim oblačkom oddahnilo. Potem je spet hitro prišlo, pogledalo zvedavo navzdol — in ostrmelo: širok trg je'ležal tam, ves posejan z gručami ljudi. »Aha,« se je spomnilo zlato solnce. - Danes bodo čarovnico na grmadi sežgali!« In je napelo ušesa in oči, da bi mu ja ničesar ne ušlo. Ej, to zlato, radovedno solnce! s trakovi solnčnih žarkov njene liste. Kmalu je stala breza na*trati, slična smaragdnemu balonu. Vila je sedla z otrokom na spodnjo vejo. Debeli povodnjak je pristopil k bregu Globoko je zajel sapo in nato pihnil v brezo. Vsi škratje so popadali na tla Breza je splavala kvišku z vilo in cigančkom v naročju. Naslednji večer sem spet ležal ob vodi. Breza je stala popolnoma nepokvarjena na svojem mestu in veselo iztezala kvišku svoje veje. Vile in povodnjaka ni bilo nikjer. Ozrl sem se v nebo in opazoval prve zvezde. Predramilo me jc lahno šelestenje. Nad menoj je plaval bel oblaček. Vedno niže je prihajal. Tedaj sem spoznal, da ie to čudovito, potujoče mestece. Vedno raziočneje sem videl ined zelenjem nizke bele hišice na njem. Med hišicami so se belile ulice Po ulicah so hodile razne živali iu skakljali črni cigančki. Med travo so se vili žuboreči potočki. Iz njih so skakljale živahne ribice in se potapljale. Za hišicami je zorelo sočno sadje. Drevje je globoko sklanjalo veje in kar samo ponujalo svoj sad. Po vejah so pa peli pisani ptički in sedali otrokom na roke. Oblaček je plaval nizko nad menoj, iako nizko, da bi ga skoro dosegel z roko. Tedaj sem zagledal novo ljubko hišico Pred hišico je sedela na klopici drobna ciganka in pestovala otroka Kcdrolasi ciganček ji jc pripovedoval s čivkajočim glasom, da je tod rojen, da je bil tukaj s svojo mamico. Ker ga je mamica zapustila in odšla iskat hrane, ga je odvedla s seboj vila. Mamica se pa ni več vrniia, ker mu je na poti umrla . Z drobno roko je pokazal brezo in pripovedoval deklici, da je na tej brezi splaval z vilo kvišku v cigansko potujoče mestece. Še je pripovedoval otroček. A jaz nisem slišal ničesar več, kajti oblaček se je že dvigni! in izginil na obzorju. Odslej verujem tudi jaz v potujoče mestece na nebu. Otroci, pozor! Miklavžev dan je za Vas eden izmed najlepših dni v letu. Da bo vse še bolj praznično in veselo, bo izjemoma tudi ta dan mladinska priloga v »Slovencu«. Lepo bo ilustrirana — parkeljnov bo nič koliko naslikanih, veste — in bo vsa Miklavževemu dnevu posvečena. Skrbite torej, da boste dobili v četrtek 5. t. m. »Slovenca« v roke. Opozorite že zdaj očko in mamico uu lo! Na svidenje torej na Miklavžev dan, dragi moji! Kotičkov striček! 169. Grmada je bila postavljena, čarovnica na smrt pripravljena. »Jo že peljejo!« je zagrmelo iz stoterih grl. In se je množica začela prerivati okoli grmade kakor morje, kadar ga razburka vihar. Z divje razmršenimi lasmi in mrtvaško bledim obrazom je stopala čarovnica sredi svojih rabljev. 170. Brez odpora se je dala zvezati h kolu na grmadi. Že je kralj Tratarata dal znamenje za ogenj, že so vojaki od vseh strani začeli metati goreče baklje na grmado, ko je zdajci... 171. ••'i! oq ... cepetanje konjskih J,opit močno jekni-lo v grobno molčanje množice. »Prostor, prostor!« je kričal jezdec s presunljivim glasoui. Ljudje so se mu strahoma umikali. Bil je — Jokec. -;-----. Mirko Kunčič: Saj veš kako!... Prišla je lota burja. Kot parkelj — bu bu bu — krog oglov straši. Tuli: — Otroci, zdaj sein tul Odprite okna, duri, spustite — bu bu bu — me v hišo, da zaplešem vam polko, juhuhu. — Saj veš kako pri nas boš plesala, teta burja! kaj misliš, hej, da v glavah je naših — pamet kurja? Ce rada s kom plesala bi, holadrijadrom — zapleši okrog hiše s kosmalim parkeljnom! Ugodna priliko t Ugodna prlllha! ČEŠKI PUH se vsled opustitve po lastni nabavni ceni razproda v trgovini I. PREAC, MARIBOR, GLAVNI TRG IS Mir na zemlji: 19 vojn po sklepu miru Mii- ua zemlji je že skozi deset let geslo pri vseh mednarodnih sestankih in posebno na zasedanjih Društva narodov v Ženevi. Ce pa pogledamo v zgodovino zadnjih deset let nazaj, pridemo do dejstva, da se je v tej kratki dobi, ki je bila posvečena delu za svetovni mir, za katerega so delovali najniodrejši državniki našega časa, vršilo 19 ne brezpomembnih in krvavih vojn. za katere se pa svet ni dosti zanimal. 1919. Beloruska vojna proti sovjetom. Leto mirovnih pogodb ni bilo posebno v vzhodni Evropi nič manj polno vojnih viher kakor prejšnja leta. Od vseh strani se je začel naval proti sovjetski Rusiji. Nič manj kakor pet armad se je oib različnih časih in na različnih frontah bojevalo proti boljševikom. Bili so to generali Denikin, Vrangel, Judenič, Avalov-Bermondt in iz Sibirije ven admiral Kolčak. Skoro vse so podpirale razne evropske velesile. Koliko Kandidati za Noblovo mirovno nagrado: Zgoraj- Kellogg, bivši ameriški državni tajnik, oce Kelloggovega paleta, in Soderblom, švedski nadškof: spodaj: Lindhagen, stockholmski nadzupan, j in Elza Brandstrom, hčerka bivšega svedskega poslanika v Ljeningradu, ki si je s svojo skrbjo za r vojne ujetnike v Sibiriji pridobila ime -angel Sibirije:. ljudi je padlo v teh bojih, se ue da niti približno ceniti. Poljsko-gališka vojna. Velikopotezno vojno je vodila v istem letu novoustanovljena poljska država, da bi razširila svoje ozemlje na jugovzhodu. Velik del bivše avstrijske Galicije je januarja 1919 proglasil svojo priklo-pitev k Ukrajini. Poljska je ojačila svojo armado in s silo zasedla vzhodno Galicijo. Marca meseca so se vršili hudi boji, v katerih so Poljaki osvojili mesti Pinsk in Lvov. Vojna na Koroškem. Takoj v začetku leta 1919. so se vršili hudi boji za Koroško, ki so trajali precej dolgo. Zmagovali so sedaj eni, sedaj drugi, dokler niso naše čete pod poveljstvom generala Smiljaniča in Maistra osvojile ves slovenski del Koroške s Celovcem in Go-sposvetskim poljem vred. Po neugodno izpadlem plebiscitu smo morali velik del osvojenega ozemlja prepustiti Avstriji. Afganska vojna. Krvava vojna je izbruhnila v aprilu 1919 med Afganistanom in Anglijo. Neprehodna gorovja na indijsko- afgan-pki meji so bila pozorišča srditih bojev, ki so dosegli svoj višek 16. maja v bitki pri Dakki. Posledica te vojne je bila, da je Anglija priznala popolno neodvisnost Afganistana. Prva gTŠko - turška vojna. Tudi v Mali Aziji je prišlo 1919 do hudih bojev, ko so grške čete zasedle turško mesto Smirno in v začetku julija v ibitki pri Aidinu premagale ostanke turške armade, 1920. Poljsko - ruska vojna. Leto 1920 je bilo morda najbolj krvavo po svetovni vojni. Poljska je januarja skupno z latiškimi četami začela vojno proti sovjetski Rusiji. V začetku so dosegli Poljaki velike uspehe in so zasedli Kijev. Rusija je zbrala vse razpoložljive sile in začela protiofenzivo- Poljaki s^o morali Kijev zopet izprazniti in so tekom julija doživeli celo vrsto težkih porazov. V avgustu je bila Poljska na robu katastrofe. Ruske čete so že prodrle v varšavska predmestja. V tem trenutku so poljske čete izvedle protisunek in Rusi so morali bežati. Mir, sklenjen v Rigi, je napravil konec tej vojni. Poljski vpad v Litvo, še eno vojno je zadela Poljska istega leta. Dne 9. oklobra je poljski general Zeligovski z večjo armado zasedel glavno mesto Litve Vilno in je odtam prodiral proti Kovnu. Novembra je bilo sklenjeno premirje do sklepa miru pa še danes ni prišlo. Druga grško-turska vojna. V Mali Aziji tudi leta 1920. ni počivalo orožje- 22. junija so pričeli Grki novo vojno proti Turčiji. Turki se niso mogli dosti upirati- Turško - armenska vojna. Bolj srečni so bili Turki, ko so septembra po oficielni napovedi vojne vkorakali v Armenijo. Zavzeli so mesti Karsk in Alexandropol. Decembra je bil sklenjen mir, v katerem je Turčija dobila obširne dele Armenije. D'Annunzio osvoji Reko. Vojna akcija, či-je politični pomen je postal silno velik, je D' Annunzijev pohod na Reko dne 8. septembra. Rapalska pogodba je sicer določila, da postane Reka svobodno mesto pod italijanskim protektoratom, vendar so jo v začetku 1921 zasedle italijanske čete. 1921. Poljsko-nemška vojna. V gornješlezijskem glasovalnem ozemlju je prišlo do krvavih bojev med poljskimi vstaši, ki so šteli do 50.000 mož, in med prostovoljskimi četami pod poveljstvom generala Hoferja. Boji so trajali skoro celo leto. Tretja grško-turška vojna. Koncem marca se je začela v Mali Aziji nova ofenziva Grkov proti Turčiji. Medtem je pa že Kemal paša pričel svojo veliko reorganizacijsko delo in Grki so prvič naleteli na resen odpor. Poleti in jeseni se je vršila cela vrsta krvavih bitk na maloazijskem ozemlju. 1922. Turčija zmaga nad antanto v lozanskeni miru. Leto 1922 je prineslo dramatičen konec grško-turške vojne. Avgusta in septembra so si Turki priborili celo vrsto odločilnih zmag. V divjem begu se je valila premagana grška vojska proti obali. 9. septembra so Turki zasedli Smirno in par dni nato ni bilo nobenega Grka več na maloazijskih tleh. Na mirovni konferenci v Lausanne je stala Turčija kot edina od bivših osrednjih sil nasproti zaveznikom popolnoma enakopravno. Boj Kemal paše za neodvisnost Turčije se je zmagovito končal. 1923/24. Ti dve leti sta prav za prav mirovni leti povojne dobe. Pa tudi v teh dveh letih se je prelilo veliko krvi. Vendar boji teh dveh let tvorijo le del državljanske vojne na Kitajskem, ki se že od leta 1912. ni nikoli čisto pomirila. 1925. Abd el Krim se bori proti Španiji in Franciji. Že januarja je začel Abd el Krim v Maroku osvobodilno vojno proti Špancem in Francozom- Boji, v katerih je Abd el Krim večinoma zmagovali, so trajali do zime. Sirija gori. Še na drugem bojišču se je morala Francija boriti to leto. V Siriji so se uprli Druži in zadali Francozom težke izgube. Boji so trajali do decembra, ko so Francozi zopet obvladali položaj. Vojna v Arabiji. Bojeviti kralj lbn Saud je v letu 1925 začel vojno proti vladarju Hedža-sa kralju Aliju, ki so ga postavili Angleži. Kljub temu, da so Angleži podpirali Alija, je lbn Saud osvojil pristaniško mesto Džedah in pozneje velike dele angleškega protekto-rata Transjordanije. Angleži so morali priznali lbn Sauda. 192«. Vojna v Maroku. V tem letu je bila končana vojna v Maroku. Abd el Krim je podlegel velikanski premoči Špancev in Francozov in se je koncem maja vdal Francozom, ki so ga prepeljali na otok Reunion. 1927/28. Vojne žrtve teh dveh let so bile zopet skoro izključno Kitajci, v neprestanih bojih med severom in jugom. 1929. Bolivija proti Paragnaju. Mednarodno delo za mir, deset let po svetovni vojni, je v tem letu toliko napredovalo, da sedaj vojn ne imenujejo več s tem smešnim imenom. Spor, ki je privedel do krvavih spopadov in do preloma Pod pritiskom ruske ofenzive je prenehala državljanska vojna na Kitajskem. Sovražna generala Čangkajšek (levo) in Fengjuksjang (v sredi) sta sklenila premirje. Maršal Cangksueliang (desno), vrhovni poveljnik v Mandžuriji, je dobil povelje, da se takoj začne pogajati s sovjetko vlado o ustavitvi sovražnosti in o ureditvi vprašanja vzhodne železnice. diplomatskih odnošajev, se je razvil med južnoameriškima državama Bolovijo in Para-guajem za posest Gran Chaca. Nastop Društva narodov je preprečil, da ni prišlo do večjih vojaških akcij. Vendar so se več mesecev vršili spopadi med obmejnimi četami, v katerih je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Spor med Kitajsko in sovjetsko Rusijo. V istih oblikah, vendar mnogo bolj krvavo, se odigrava že več mesecev konflikt med Kitajsko in sovjetsko Rusijo, ki se je vnel radi posesti vzhodnokitajske železnice. Zadnje dni prihajajo poročila o ruski ofenzivi proti kitajskim četam. Že dosedaj se je prelilo mnogo človeške krvi. * Vojna kronika od leta 1919. dalje nudi pretresljivo sliko. Ne vemo, kaj vse bi se /godilo, če ne bi Društvo narodov in v njem včlanjene države zopet in zopet delovale na to, da se mirevua misel krepi in utrja s pogodbami in dogovori, posebno s tako zvanim Kel-loggovim paktom. To pa vsekakor dokazuje, koFko bo še treba storiti, če hoče bili svet v prihodnjih desetih letih obvarovan krvavih žrtev, ki jih je zahtevalo prvo desetletje po veliki vojni. Demanti v nojevem želodcu Znano je, da več ali manj ves ptičji rod pospešuje svojo prebavo s peskom in drobnimi kamenčki. Zato prav za prav ni nič tako čudnega, da so v Južni Afriki, kjer so de-mairtna polja, v nojevih želodcih našli de-mante, ki so — vsaj za noja — pač tudi kamenčki in ker se svetijo, so posebno vabljivi kamenčki. Tako so našli v želodcu enega samega divjega noja 53 demantov, ki so bili vredni blizu 15 milijonov dinarjev. Divjim nojem preti sedaj seveda nevarnost, da jih dobičkaželjni lovci za demanti iztrebijo. Pomembno odkritje na A laski Letalska ekspedicija ameriškega mornariškega ministrstva je odkrila na Alaski doslej neznano veliko planinsko jezero. Jezero leži blizu vzhodne obale pri Tuku Juletu, med rtom Greeley in rtom Jaw, 1000 metrov nad morsko gladino. Površina jezera meri približno 365 hektarov. Bližina morja in oblika ozemlja dajeomoč. Obalna straža v New-havenu je s pomočjo posebne priprave izstrelila na ladjo rešilno vrv, katero so mornarji ujeli in pritrdili. Poldrugo uro so čakali rešitelji na te tri mornarje, toda zastonj. Z ladje se ni javil nihče niti ni prišel kak znak življenja. Nato so se hrabri možje brigade za reševanje brodolom-cev s pomočjo one vrvi v nevarnosti za lastno življenje napolili na ladjo. Toda, ko so prišli tja, niso na svoje začudenje našli nikogar tam. Tedaj so zagledali lestvice iz vrvi, ki so visele z ladje. Mornarji niso imeli zaupanja na to vit, ampak so čakali, cla se je ladja, ki so jo valovi gnali bolj in bolj proti obrežju, {emu popolnoma približala in so sc nato lepo po lestvicah spustili na neko pečino in potem, skakajoč z ene pečine na drugo, dosegli obalo. Toda prišli so na obalo eno miljo stran od kraja, kjer so jih čakali rešitelji. Tem rešiteljem pa niso dali niti enega znaka, ampak so jih ostavili tako v največjih neprilikah v nevednosti, tako, da so , slavili svoje življenje na kocko, ko so jih šli re» 1 še vat. Ladja sama pa se jc jwtem potopila. Štev. 275. Halo? Jescnice Radio! Zadostno Izbiro, najugodnejši nakup, največjo garancijo, naj-Bolidnejšo postrežbo — Vam nudi Radio - Jože Marke! Jesenice 54 Popolnoma varno naložite svo! denar v Vzajemni posofllnlci v Ljubljani, r. s. b o. b na Miklošičev! cesti poleg hotela »UnioA«. Hranilne vloge se obrestujejo naiu&odneie. Rentni davek cd obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudiio lastna paiača, nadpoiovica delnic hotela »limona«, hiše in zemliišča. Kredi i v tekočem računu. P o s o i i I a proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi do poštnih položnicah. POHIŠTVO ZA STANOVANJA IN PISARNE IUHH DOGHH LJUBLJHNR DUNAJSKA C. 17 TELEFON 32-61 Ali Vam Je znano da že skozi 20 let prodaja OŠfOFlČ v Mariboru, Aleksandrova c. 13 najboljše ANGLEŠKO in ^ŠKO SUKNO za plašče in obleke, volneno blago, batist, šifon, flanel, izgotovljcne obleke in perilo, posteljne odeje, perje in puh, zastore, preproge l. t. d.I Cene nizke, postrežba strogo solidna. — En poizkus zadostuje, in postanete naš stalen odjemalec. !l morete tudi v mrazu, ako malti primešate „AIMIIFRE01>1M" Dobavi Vam ga Ljublj. komercialna družba -Ljubi ana- B eim sova 18 Vse vrste koledarjev od najpreprostejše do najfinejše izdelave za m stroke v slovenskem in srbsko-hrvaškem jeziku (v latinici in cirilici) t.e dobijo pri Kovi založbiUublsna Zahtevajte p o n u d b e I * Bogata izbera božičnih okraskov in jaslic! SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUUI PO IZIIKDNO UUOUN1U OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PUEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE E11H ZlfEZH V LJUBLJHKfi ima stalno na zalogi: i vse vrste nmeinSS« e?nsifS5. Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter. apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst puritsn& ceimnta. 3ogata zaloga Specerilskega in kolcnitataesa Maora, vse vrste mleoskii izdelki, pol^edeii ska str o i i, premog iz domačih in tujih rudnikov, ftukcoa drua 9so pleteno oblačilo za male in velike, izgotovljena iz najboljše volne, kupite poceni v pletami M. VEHAH MARIBOR, Vetrinjska ulica 17. Posebno priporočam pletene obleke v najmodernejših barvah in fasonah. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 7.\(KXW*Hi—. Obrestna mera najugodnejša. - Za hranilne vloge lamči poleg renerv in hiš uad 3re7. platno. 17,brali si ho sto lahko p r a A i te rt h ' e pseh vi si bo llilni- roine Izdelave no h'o< 1 <• ili nt / k - ti ce •ntt, : flanel t5n. kani lirik 141, ru* lSft, Klot I(l,r> ro>.usl -iS". I lire i I8'5tl, .lostoline carni Inre 23ii, 275. tundro' .■n ni i I tire 78, «0, nre oroge nn meter no T)iu Hazen leir:i na det' contfui Se nnio.ro drugih predn etov no naj nlijlh cenah Knr no nfifnjn, ^ zamen ia nli Trii' ilcnsr. Ce/. Min Siki - poštnino proste iioSIlJko.. VeletiHovlim D *TF!firifC«l Ceu«!« » Sloveinllo •"••"s/ v ,> Rabite li nooe čevlje? Vaši poletni čeulfi so za letos douršili suofo službo. Usojamo si Vam predložiti izbiro jesenske in zimske obutve za Vas in vso Vašo rodbino. Vrhu tega boste našli tu izbiro potrebščin, ki bo povečala koristno uporabo Vaše obutve, ki jo pričakujete od nje. iffgfrIBtfrvfe^v^vV.-i.'.--v: -j< • " v- ■■;' --^fjt^V^a^^ Din 79' Za najmlajše Vrsta 3671-60700 Izdelani iz finega boksa, lahni, na prstih široka oblika, ki ustreza vsem zahtevam nežne otroške noge. Din 129 — Malim princezam Vrsta 2843-60705 Laka«ti čevlji na špango. Za malepa ljubljenčka, primerni tud> za jesen, ker se za dež in sneg nosijo s snežnimi čevlji. Din 149'- Eleganca tudi za dečke Vrsta 3633-40924 To je princip pri teh čevljih iz finega ruja-vega in črnega boksa na zadrgo. Gumijasta peta omogoči elastično hojo, gumijasti ulo-žek med podplatom varuje nogo proti vlagi. Din 129' En par vzdrži za tri 3223-40808 Dečkom! Ni mogoče raztrgati njih podplata. Dobro izdelano goveje usnje, napo eno z ribjim oljem, po iplat z Imiiauom. Vzdrži uaženje blata in vsako drugo otroško zabavo, ako gornji del dnevno mažete z našim ribjim oljem. Za največjo gospodo 3673-60922 Deški čevlji iz mehkega boksa, iz izrazito čvrstega indijskega kipsa. Opremljeni so z gumijasto peto, liatera ni tako hitre uničlji-va kot usnjata. Proti vlagi pa ščiti te čevlje gumijast okvir in gumijasti vložek med podplatom in gornjim delom čevlja. Din 229 Vrsta 1845-60919 Iz najboljšega laka. udobni Čevlji, za vsako priliko. Ista oblika in izdelava iz rmenega ali črnega boksa izjemoma za Din 169"—. Din 229 — Vrsta 1645-84955 Vedno moderni, vedno elegantni čevlji za izprehod in iz et Vsaka učenka mora dopolniti svojo toaleto s tem če-l em. ki je kombiniran v barvali topus in siena. Din 229 Vrsta 1645-84952 Priljubljeni čevlji /a izprehode vseh dam, katere svoto toaleto uravnavajo no modnem journalu. Prednost: mala n"ga, lepa kombinacija barv. Vrsta 3645-84955 Dovršena oblika športnega značaja Nizka peta, široka španga. udobna fa^ona, vzbuja pozornost ženskega športnega sve'a. Vaš športni kostum ali plašč ne sme pogrešati takih čevl.ev. Din 229 Prememba je življenje 6825-60962 Zamenjajte čevlje s špango s čevlji ua zadrgo. Z raznimi malimi izmenjavami si napravite prijetno življenje Ena takih matih izprememb je i/menjava čevljev, katero sveži nogo in varuje obutev. Ako se Vam skrije solnce, skrijte i evije s špango in oblecite polčevlje na zadrgo. Din 229 — 9815-60305 Lakasti odprti čevelj za ples in družbo, povsod najbolj priljubljen. Enak čevelj iz črnega semiša za isto ceno. Din 229 9845-60148 Iz najboljšega laka z diskre'uo kombinacijo pod špaogo in moderno zajionko. Din 229'- Komteske 9645-80243 Vsak mesec nov model — to je nadelo naše nove organi/aciie. Ta model je eden zadnjih, izdelan i i finega boksa v kombinaciji topak siena ali iz črnega semiša z lakom. Din 229 9945-60105 Priljubljeni čevelj uaših odjema'cev. Iz črnega prima laka izdelan v treh širinah. Istotak iz črnega ševroa izjemna cena Din 169'— Din 229 1845-60588 Udobni elegantni čevelj iz črnega laka; s kombinacijo prave kačje ki že stane tudi samo Din 229"— Vložek iz plutovine za čevlje se priporoča posebno «a noge, ki se mnogo pole. Zvečer ga vzemite !z čevlja in porušite. Zelo koristen je posebno za gumi, aste čevlje in meltonke Varje čevlje kvarnega učinka znoja in nogo mraza. Din 269 Naš zadnji model Vrsta 9637-70964 S športnim' čevlji morate dopolniti Vašo garderobo. Ta model, i/.delek, oblika iu cena so naš ponos. Din 269 — Vrsta 9837-60721 Solidni čevlji boljših gospodov iz najboljšega laka, črnega ali rmenega boksa, vse po isti ceni. — Vedno na zaloai v vseh dolžinah in širinah. Din 269 Vrsta 3637-60922 Karakter moških čevljev je popolnoma izražen v tej obliki. Priljubljena fa/ona na Angleškem in v Ameriki — ne žul i noge ne žepa; iz rumenega ali črnega boksa za isto cono. Din 269'— Elegantni čevlji 9677-60922 Imamo nekoliko širin v zalogi. Potrebno dopnlnilo moške zimske garderobe. Polza-okrožena oblika. Jako dobro pristoia okoli členkov in se da dobro zadrgniti. Prvovrsten čvrst podplat — Cista Goodyear — welt koustrukcija. Din 269 Pravi športni čevelj 3267-40900 Gornji del iz specijelnega črnega dull-boks (goveje kože) z nepremočljivim jezikom. Varje Vam uogo mokrote, tudi če hodite po vodi snegu ali blatu. Gumijasti vložek med pod-podplatom zabrani propušČanje vode. Prednost kreme Bata Z ujo se doseže sijaj čist kot ogledalo, varuje kožo kvarnega učinka vi de in nadomešča izgubljeno mast. Kulturna konkurenca radia Radio si osvaja svet — stalni refren mnogih navdušenih branilcev in propagatorjev radia — neštetokrat čujemo ta stavek, ki res ni pretiran. Radio si hitro osvaja svet, kolikor si ga že ni osvojil in njegovo osvajanje se ne more z ničemur primerjati. Ne gre pa danes zato, da bi ponavljali to staro resnico, temveč si raje oglejmo nekoliko nasprotnikov, ki jih radio srečuje na svojem pohodu. Malo prerešetati bi bilo tudi vredno vse argumente, ki jih navajajo nasprotniki radia. Največji nasprotnik radia je sploh brez vsakih argumentov. Ta nasprotnik je konzervativnost, nevednost in uepoučenost ljudi. Skepsa ljudi pred radiem, pomanjkanje zanimanja in celo bojazen, vse same ovire, s katerimi se boii radio. Proti konzervativnosti ne pomagajo argumenti, temveč vztrajno propagandno delo. Za slovenske razmere velja to se prav posebno. Ce prvi nasprotnik nima argumentov, zato jih ima drugi in to navidez ze.o tehtne. Ta nasprotnik je strah pred konkurenco raiiia. Pri natančnejšem razniotrivanju teh argumentov pa se pokaže, da so navidez zelo ničevi. Komu naj konkurira radio? Podjetniki, izdajatelji, založniki, kulturne naprave odgovarjajo: Vsem! Radio konkurira knjigi, časopisu, gledišču, koncertnim prireditvam, umetnosti, zabavnim prireditvam, radio konkurira filmu in gramofonu. In še en ugovor je: radio konkurira alkoholu. Navidez bi bilo vse to res! Zakaj, kdor posluša zvečer doma radio, tedaj ne čita, ni v gledišču, ne na koncertu in ne v gostilni. Ali vsaka kolajna ima dve strani: res je namreč, da radio ne konkurira najprej niti knjigi in ne časopisju. Ravno nasprotno: pospešuje ju! Ce si radio osvaja svet, ni s tem rečeno, da ga hoče konin drugemu iztrgati. Že po svojem bistvu ne more radio pregnati knjige in časopisja z njihovih postojank. Zakaj niti knjiga, niti časopis nista — in sicer prav nikjer na svetu ne — že izčrpala vseh možnosti za lastno razširjanje. Le majhen odstotek ljudi je, ki redno čitajo. Ti pa imaio take duševne potrebe, da bi jim bil še tako popoln radioprograni premalo — kakor sta jim knjiga in časopis premalo. Pri teh ljudeh radio izpopolnjuje vrzel. Koliko pa je takih, ki sploh ne čilajo ali pa le malo! Pri teh radio torej ne more izkonkurirati ne knjige in ne časopisja. Stori pa lahko nekaj več in to se tudi redno dogaja: kulturna stopnja teh radioposlušalccv je nižja, kakor prvih. Radio pa v njih vzbuja nove kulturne potrebe, ki jih hočejo zadovoljiti. Sežejo torej po knjigi in po časopisju. Velike množice so. ki v dnevnem časopisju nikoli ne čitajo kaj o zunanji politiki. Pač pa čuiejo o njej rfied poročili radioprograma. Hočejo se o tej ali oni stvari podrobneje prepričati: čitajo torej časopisje. Cujejo v radiu razna predavanja, učne tečaje, recitacije: sežejo po knjigi. Radio je torej, hote ali nehote, propagator knjige in časopisja. Izdajatelji obojega se torej ne morejo pritoževati črez konkurenco radia. Saj že dejstvo, da je radio priznan vzgojitelj širokih plasti, dokazuje, da je tudi važen kulturen činitelj. Uoker se pa kulturna stopnja naroda — tudi s pomočjo radia — dviga, tako dolgo se širi tudi njegovo časopisje in se veča naklada njegovih knjig. Med Slovenci je nešteto takih, pri katerih je šele radio vzbudil zanimanje za poezijo in znanost! To da misliti. Neupravičena je tudi bojazen gledišč in koncertnih prirediteljev pred radiem. Ce recimo kak pevski zbor stavi pretirane zahteve za prenos svojega koncerta f>o radiu, škoduje s tem sam sebi. Zakaj pridobil ni s tem nobenega obiskovalca več, nase pa razen onih, ki so bili v dvorani, tudi ni nikogar opozoril. Res je, da sem ter tja kdo reče: »Ah, ne grem na koncert, ga bom poslušal na radiu!« Tak pa tudi tako ne bi šel na koncert, temveč bi jo raje zavil v krčmo. Ce pa posluša koncert na radiu, potem si zaželi, da bi ga prihodnjič neposredno poslušal, da bi videl pevce, glasbenike, dirigenta osebno. Pretežen del radio-programov obstoja iz glasbe. Radio vzbuja zanimanje za glasbo, opozarja na velike užitke, ki jih nudi glasba in sicer največ pri onih slojih in ljudeh, ki se sicer ne bi nikoli zani- mali za rlasbo. Moremo reči: velikanske so usluge, ki jih deTa radio koncertnim prireditvam in operam — zakaj pripravlja, vzgaja jim kadre vedno novih obiskovalcev. Radio sega s svojim vplivom tja, kamor koncert iu opera sam nikoli ne bi mogla. Iu kako hvaležnost žanje radio za to: smešen, neupravičen, krivičen strah pred njegovo »kunkurenco«. Le ne bodimo malenkostni! Zabavnim prireditvam radio ne konkurira! Ce vzgaja ljudi kulturno, jim vzbuja tudi potrebe po gledišču in dobrem filmu. Res pa je da konkurira radio raznim psevdo »zabavnim« prireditvam, zakaj ljudje bodo vedno raje poslušali — po večini vsaj — doma radio, kakor pa da bi šli v kak variete ali h kaki ekvilibristični predstavi, ki ne daje ničesar ne za srce, ne za razum, kvečjemu nekaj malega za uho in oko. Tudi gramofonu ne konkurira radio. Ce vzgaja ljudi v ljubitelje glasbe, pridobiva obenem ludi ljubitelje gramofona. Marsikaka pesem ali glasbena točka je prodrla že po radiu, občinstvo pa jo je potem hotelo poslušati še večkrat in je zato seglo jx) gramofonski plošči. Seveda se gramofon po tem, kar nudi in kako nudi, ne da primerjati z radiem in je res, da vsakdo raje posluša lepo pesem po radiu, kakor pa r.a gramofon, vendar dobremu gramofonu. radio ne konkurira, temveč le še veča povpraševanje po njem. Radio nudi tako roko šibkejšemu tekmecu gramofonu. Na zadnji očitek, da radio konkurira konzumu alkohola, je radio ponosen. Nešteto je družinskih očetov, ki ostajajo doma pri prijetnem radiovečeru, kakor pa, da bi zahajali v zakajene krčme. Prav je tako. Pameten gostilničar si seveda zna pomagati in izbija klin s klinom: napelje radio v svoj lokal. Ali tudi tu so posledice prijetne: dokler v gostilni poje pesem in beseda po radiu, ni v njej ekscesov, brutalnosti, prerekanj in nezmernega uživanja alkohola. Tak. gostilničar v miru dela dobiček in raje vidi, da vsak gost spije dostojno četrt vina, zato pa je gostilna polna, druga pa, kjer ni radia — prazna. Glavna zasluga rada torej jc, da veča kulturne potrebe širokih plasti naroda ter da manjša učinek njihovih strasti ter razvad Zato radio ni nikdar konkurent drugim kulturnim činiteljem, pač pa njihov pospeševalec. Konkurent pa je vsemu manjvrednemu in nelepemu, vsemu škodljivemu. Ob radiu morejo knjiga, časopis, umetnost, glasba, gledišče le prospevati, vse, k;:r je njim nasprotno pa propadati — s pomočjo radia! C. K. Ameriški Sovenci in radio Naši slovenski rojaki v Ameriki so vzglodno udejstvujejo v kulturnem ter javnem življenju in nas v marsikaterem oziru celo prekašajo. (Podporne organizacije na primer) Tudi časopisje je — relativno seveda — pri njih dobro razvito, saj imajo več dnevnikov, kakor mi v domovini. Ako so se pričeli ameriški Slovenci zanimati za radio, ni torej nič čudnega Da jf* med njimi vse polno radio-naročnikov, je jasno v Ameriki, klasični deželi radia. Ali ameriški Slovenci hočejo imeti svoj radio! Razume se, da do lastne radio-postaje seveda ne bodo prišli. Ne zato, ker jih je premalo. Čvrsta organizacija in delavna podjetnost ameriških Slovencev bi premagali tudi to težavo, ovira je povsem nekje drugje. Ameriški Slovenci namreč, kakor vsak drug narod v Združenih državah, razen Angležev in Spancev, nikjer ne tvorijo enotnega, kompaktno naseljenega ozemlja, temveč so raztreseni po vsej Ameriki v majhnih naselbinah od Atlantskega oceana do Pacifika. Iz umljivih razlogov Slovenci v Ameriki torej lir morejo imeti lastne radio-postaje Središče slovenskih naselbin in javnega udej-stvovanja Slovencev v Ameriki je gotovo mesto Cleveland. Tam je največ Slovencev. Če Slovenci ne morejo imeti lastne radio-postaje. zahtevajo pa vsaj nekaj, to je, de! programa elevelandskih radio-postaj naj bo slovenski. Deloma je bilo tej zahtevi že ustreženo, ko so razni umetniki, tako Šubelj, Banovec in iz vrsl slovenskih ameriških umetnikov samih nastopali pred mikrofonom. ki ga Vairn nudi {Radio oddajne postaje tudi pri Vas TELEFUNKEN40 rope SPREJ EMANJE EVROPE Z IZ3PACEM POSTAJ NOBENEGA ISKANJA SAMO SE NASTAVITEV BREZ VISOKE ANTENE Zahtevajte brezplačno veiesonimivo brošuro Najstarejša Izkustva — najusodnejša konstrukcija Ljubljana Miklošičeva c. S Toda to se jc zgodilo le sporadično. Sedaj pa so pričeli elevelandski Slovenci, sklicujoč se na svoje številne naročniki1 veliko akcijo, da bi najmočnejši postaji v Clevelandu WTAM in WHK oddajali vsaj enkrat na teden v slovenskem jeziku. 0 uspehu akcije še nimamo poročil, toda elevelandski Slovenci trdijo, da jc med njimi polno dobrih umetnikov, da jo del meslne trgovine v slovenskih rokah in da imajo močne organizacije, tako, da bi lahko garantirali za kvalitetno dober program. Zgoditi sp zna torej lepega dne, da bomo pri nas poslušali slovensko pesem iz Amerike! Bog da: srečo! t »Radio-Ljubljana,* ilustriran tednik za ra-diofonijo. — Izšla je 20 številka edinega sloven-I sitega lista za radiofonijo s sledečo vsebino: Mi-1 kiavŽevo pismo. — Radiotehnika: Prenos slik po radiu (I. Gruden), nadaljevanje in konec. — Listek: Radio-kozel (Fr. 2.), nadaljevanje in konec. — Jezikovni tečaji: Srbohrvaščina, (9. lekcija), nemščina (8. lekcija), angleščina (S. lekcija). — Rubrika ;>k sporedu tega tedna* prinaša sestavek o »Mariji v glasbeni umetnosti* (dr. A. D.) k več. programu dne 7. dec., nadalje izvleček iz sporedov tujih postaj ter drobiž — List naj hi naročil vsak naš amater! Četrtletno stane 40 Din, polletno 75 Din, celoletno 140 Din. it Na Laponskem, skrajnem severu Lvrope, dosedaj niso poznali radia. Finske oddajne postajo so si skušale sicer pridobiti to ozemlje, ali brezuspešno Več uspeha obljublja načrt švedskih brzojavnih oblesti, ki nameravajo uvesti med Laj>on-ci radio v tej obliki, da bi ti poslušali in sprejemali radio po telefonu, torej žični radio. Telefon jo na Švedskem zelo razširjen in ga uporabljajo radi tudi Laponci. S pomočjo telefona bi se radio na La-ponskem še najbolj razširil. Program bi iz Stock-holma prenašal kabel do telefonskih central na Laponskem, te pa bi ga oddajale telefonskim naročnikom. * Mod časnikarjem in radio-časnikarjem ni razlike. Mednarodna zveza časnikarje* s sedežem v Amsterdamu je sklenila, f>o proučitvi vsega vprašanja, da ni bistvene razlike med tiskanim in so-vorjenim časopisom. Zveza pričakuje od časnikarskih organizacij v posameznih državah, da priznajo časnikarjem govorjene besede enake pravice ter dolžnosti, kakor časnikarjem 1 iskanega časopisja. Drugi sklep zveze je, da skliče mednarodno konferenco radio-časnlkarjev in rpdio-slrokovnjakov. Ta konferenca se bo vršila 1. 1930 v Antwerpnu. NE RAZUME. Radio pripoveduje, kaka je danes zvezdna ksnetkili prikazal idealne smuške terene, o katerih toliko ču-jemo in čitamo. Posebna zanimivost tega večera pa bodo posnetki s prelaza Spliigen, ki zaključuje veličastno gorsko skupino Bernlna proti zapadu. Okolica Spliigena, ki je še malo poznana s smuško-sportnega stališča, se odlikuje ix> svoji romantiki, posebno v zimi. Predavanje obljublja novih, še nc videnih redkosti, da jsa bodo te predočene v vsej svoji krasoti, za to jamči preprosta in zabavna dikcija predavateljeva in njegova priznana fotografija. Vabimo vse prijatelje zimskega športa, da predavanje čim številneje posetijo. — T. K. Skala. Nogomet v tujini | Sparta (Praga) gre v Urugua\? : Češke Slovo« poroča, da pride v Prago uruguayski poslanik minister Buero z namenom, da pridobi za sodelovanje ČeškoslovaSko na svetovnem turnirju v Montevideo. V Uruguayu bi eventuelno pozdravili ludi prihod praške Sparte, ki naj bi mordt zastopala češkoslovaško. Sparta, ki je v Uruguaju zelo znana in priljubljena, je zadovoljna s tem in pripravljena za tozadevna pogajanja. Arsenal, znani londonski profesionalni nogometni klub, namerava zaprositi ligo profesionalnih klubov za spremembo naslova. V bodoče naj bi se klub imenoval London City. TENIS Ogrska lista najboljših tenis igralcev. Za 1. 1929. je bila uradno objavljena sledeča razvrstitev najboljših ogrskih igralcev tenisa: — Gospodje: 1. Kehrling, 2. Takacz, 3. Bano, 4. Kirchmayer, 5. Kre-puska, G. Jacobi, 7. Aschner, 8. Silbersdorff, 9. Pe-tery, 10. Varady. — Dame: 1. Schreder. 2. Baum-garten, 3. Baitirock, 4. Paksy, 5. Soos, 6. Lates. HOCKEY Božični internacionalni hockeY turnir v Barceloni. Za božične praznike je pripravljeno veliko mednarodno hockey tekmovanje v Barceloni. Svojo udeležbo so že prijavilo Španska, Belgija, llolandska, Francija, Švica in Nemška Avstrija. Pričakuje se pa v kratkem tudi prijava Nemčije. Ako Nemčija ne bo tekmovala, potem bo prva skupina sestavljena iz Španske, Belgije in Nemške Avstrije, druga skupina pa iz Holandske, Francoske in Švice. V slučaju pa. da so udeleži prireditve tudi Nemčija, bodo v jirvi skupini Španska, Nemčija, Francija in Nemška Avstrija, v drugi skupini \ pa llolandska, Belgija in Švica. Tekmovalo se bo j 22., 23., 24. in 25. decembra. 20. decembra pa se i bo vršil finalni boj. BOKS. Schmeling na jugu! Nemški prvak boksa Sriinie-ling je odšel v Italijo, kjer namerava ostati nekaj časa, da se nekoliko ojx>niore. Odšel bo nato v Ame- . riko, kjer bo 22. februarja nastopil proti Jack Shar- ! keyu za ceno 250.000 dolarjev. Boks se bo vršil v velikanski dvorani Atlantic City v Newyorku. Iz društvenega življenja Predavanje v Rokodelskem domu. V ponedeljek 2. decembra bo predaval v dvorani Rokodelskega doma. Komenskega ulica št. 12, g. prof. tehnične šole dr. Valentin Rožič o svojem potovanju iz Ljubljane v Atene. Pričelek predavanja je ob 8 zvečer. Danes uprizori frančiškanska Mar. kongre-gacija v dvorani Rokodelskega doma ob pol 5 igro j .Otrok presv. Srca Jezusovega«. — K obilni ude-! ležbi vabi — odbor. Redni občni zbor strokovnega združenja 'Jugoslovanske likovne umetnosti (sekcija Ljubljana) se vrši 21. decembra ob 9 v Prešernovi sobi pri »Mraku«. Društvo za ustanovitev župnije in zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištoiu bo imelo v ponedeljek 2. decembra ob sedmih zvečer v dvorani Prosvetnega društva sv. Krištof svoj ustanovni občni zbor. Pravila so že potrjena od škofijstva in vlade. Vsi, ki se zanimate za napredek okraja pri sv. Krištofu, in vsi člani, ki ste že pristopili, pridite! Šišenska Prosveta. V četrtek dne 5. dcc. t. 1. ob 7 zvečer se bo oglasil v dvorani sv. Miklavž, da obdaruje svoje zveste častilce. Člani in prijatelji pridite ter pripeljite s seboj svoje malčke, ! saj nanje sv. Miklavž prav gotovo ni pozabil. Ure, zlatnino in srsbriiii kupite nafboljše In najcenejše pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA, Prešernova ulica 4 (poleg frančiškanske cerkve) — Največja in naj-solidnejša razpošilja Inica. Razpošilja v vse kraje tn- in inozejastva. Z&hffioaite terezptatniceMfc H. Snttaer, Lgrttifiaa 2 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, znamk IKO, OMIKO. AXO. China srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo. L1UBLTANA ICrasn® tSaimve za veže, cerkve izdeluje in poklada Cementarna Gostinčar pošta Dol pri Ljubljani Pozor! Zahtevajte povsod pri Vaših cenj. trgovcih le Kernove biskvite, deserte in napoli-tanke, ker so najboljše. Izdeluje jih edino le Tovarna keksov KSrana 50fWBlM I. IflbBPŠlIlIl bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Poučujem tudi privatno. Prihodnji redni tečaj prične 2. decembra. Oklic Naprošajo se vsi ž u p n i uradi, da spo-roče takoj dr. Stjepanu Markulinu, odvetniku v Zagrebu, Kurelčeva ulica 3, sedanji naslov Ane Žitnik, hčerke Avguština Žitnika, ključavničarskega pomočnika, in Ane Žitnik roj Zvone, rojene dne 22. junija 1902 v Ljubljani, Reber št. 2, sedaj neznanega prebivališča. Imenovana je prebivala 1. 1922. kot delavka v Trbovljah h. št. 239, 1. 1925. v Zagrebu, Kustošija, pozneje pa na Vranskem, Štajersko. V marcu 1. 1925. je poverila Ana Žitnik dr. Stjepanu Markulinu pravno zadevo, ki je uspešno končana in bi se Ana Žitnik morala takoj prijaviti pri omenjenem odvetniku v Zagrebu. kar žclsie - ifovtcg, namizni gramofon! inamhe coiumbia, «*deon, »is i»ias- TfcHS VOECA itd hahor tudi plošče v zelo mm izbiri dobite pri tvrdhi MTei-i.xiškw Josip Banjai LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 20. V palači Okrožnega urada. i rodaja tudi na obroke! - Cene brezkonkurenčne! PAZITE NA NASLOV! Izvanredna ponudba! Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite kožno pelerino za dež C. O. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože Imm. Odlično se je ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna beležnica, ki se jo nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežju in snegu, za izlete in šport. — Reklamna cena s posebno kapuco in etuijem samo 70 Din, franko, za-carinjena, poslana po poštnem povzetju, dva kosa 138 Din. Razpošilja A. MaHk, export, Praha XII., Londynska 57. (Če ne bi ugajala, jamčimo zameno.) Naslov natančno napisati. Cenj. občinstvu, znancem in prijateljem vljudno naznanjam, da sem prevzela dobro znano oostilno Bender v Mariboru, Taborska ul. 4 Točila bom izbrano kapljico iz ljutomerskih goric, kakor tudi prav dober ja-bolčnik po zelo nizkih cenah. Okusno pripravljena mrzla in topla jedila ob vsakem dnevnem in nočnem času vedno na izbiro. Za obilen obisk se priporoča Rezika Kegel, gostilničarka. 100 Din pri piaš&i prihranite, ako ga kupite le v trgovini TomšIC. Sv. Peo izredno nizidh cenah — Dobro blago iu nizke ceue, to so Vaši odstotki Pozor sodjopli mfrsničarji Poceni se proda zaradi družinskih razmer lepo nt\ajhno posestvo, ob prometni cesti, oddaljeno 5 minut od mesta Ptuj, 10 minut od kolodvora, obstoječe iz dveh hiš, gospodar, poslopij, zelenjadnega vrta in približno 5 oralov prvovrstnega polja. - Naslov v upravi »Slov.« št. 13.588. Mesarja in prekajevalca s kapitalom, kot družabnika išče večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod: »Hladilnica na razpolago.« NAZNANJAM preselitev soboslikarske delavnice V KRIžEVNlšKO ULICO 6. Cene zmerne! Cene zmerne! egidij šušteršič soboslikarski mojster. DflMSKE OBLEKE! perilo, steznike in trebušne pasove (elastične), izdeluje po najnovejših krojih in izredno nizkih cenah damski modni atelje terezija kranjc Ljubljana, Vodmat, Društvena ulica št. 2i (prej Sv. Petra cesta 28). Lepa in praktična Miklavževo darila IVAN D0NAC LJUBLJANA SelenDnraota ullra s V Vašo Ssorisi se prem- O Me o n» SC ^ A rokavice trik. od Din tf>-— „ Napp.podl Ha „ Ti-— m n n Ia „ 78'— „ šemiš usnj. „ 75-— „ jelen. „ Ia „ 108'— nogavic* bomb. „ 7-511 . pol vo na „ 18 — „ čista volna „ 2H-— majice bombaž. Din 18'— _ volnene „ 68'— hlače triko „ 17-— „ „ debele „ 28"-„ „ volnene „ 47 — srajce Sifon „ 27*— kombine šifon „ 48 — „ svil. trk. „ 72*— w V.* rokuvice trik. Din 15'— n volu. In „ 28'— „ Nepp. podi. „ 88' — „ jele 1. usnj. „ 118"— nogavice bomb trp „ 7.— „ pol volna „ 9"— „ vol. ene „ 22.— •i »1 la 2y— srnjrce trik deb. Din 38'-hlače „ , „ 35 — maje pol voln. „ 58'-hlače „ „ „ 64'— srajce bet. damast „ 48'— „ „2 sap. la „ 78'— „ svil. popel. „ 92'— gainaši „ 30'— NaroČilo po posti se limute lofno in vesino »o oovzettuf Za otrohe: no.avce bomb. Diu 4'75 „ v lncne „ 17'— rokavice . „ 1 r— opice „ „ 7'— msiiice b mb. „ 14'— hlačke tr li deb.„ 2-V~ „ volnene „ 0"- obleke „ „ 78'— V/A* V //// X® c- / «. o Pletenine HS KmKRK. Sifaia nam ^iari Ira I® Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din Nejmanisi znesek 5Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Zla oglase stro go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstiCd2Din.Najmanjši zneseklODirt. Pristojbina ta 3ifro2Din Vsak oglas treba plačati pri naročilu. Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloze na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3^9. Telefon štev.'2328. Hotel, blagajničarka začetnica — absolventka mešč. šole, s perfektnim znanjem nemščine, išče mesto za takoj aH 3 1. januarjem. Ponudbe na upravo pod šifro »Dolenjka*. Strojni ključavničar an mehanik, ki ru/uuie tudi popravila pri čevljarskih in usnjarskih strojih, Zwickmaschine, išče mesta. Ponudbe na upravo Slov. ix)d šifro »Mehanik« štev. 13.624. Uradnica z desetletno odvetniško prukso - samostojna v vodstvu pisarne in vešča vseh pisarniških del - išče službe. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takojšen nastop«. Stavb, delovodja fcrezposelen, oče devetih otrok, prosi cenj. občinstvo za naročila stnvb."nučrtov in proračunov. — Interesentom dajem točna pojasnila v vseh stavb, zadevah. Naslov v inser. oddel. Slovenca pod št. 13.638. Trgovski pomočnik vešč mešane stroke, želi mesta v manufaktur. trgovini kot praktikant. -Ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod šifro »Marljiv« St. 13.371. Uradnik mlinsko in lesno industrijski, s 4- in 4-letno prakso, sarhostojna moč, pošten, vesten in marljiv, išče službe. Ponudbe pod »Risar« na upravo Slov., podružnica v Mariboru. Trgovski pomočnik mešane stroke, želi vsled nadaljnje izobrazbe pre-meniti sedanjo, še ne odpovedano službo. Ponudbe upravi »Slovenca- pod »Dobra moč« št. 13.530. Usnjarski pomočnik vojaščine prost, želi nastopiti službo v tovarni usnja, kakor tudi pri privatnem mojstru. Pošten in trezen delavec. Naslov r upravi pod št. 13.495. 2 ključav. pomočnika dobro izvežbaria, tudi kot samo jna vodovodna instalaterja, sprejme takoi v traino delo Ivan Triller, kliufavničar in vodovodni instalater, Bled. Pomoč gospodinji Iščem pridno in pošteno kmetsko dekle, katera se lahko privadi gospodinjstva in šivanja — ie lahko začetnica - Novi trg št. 19, Kamnik. Inkaso zastopnike sprejme tvrdka Singer, Kranj, Glavni trg 3. EM-tro instalater dobro vajen vseh elektro-vodnih in montažnih del, vešč vzdrževanja električnih inštalacij in motorjev za enakosmerni tok, se sprejme za takojšen ali čimpreišen nastop v večji tovarni v bližini Kamnika. Ponudbe z navedbo starosti, dosedanie skušnje, s prepisi event. spričeval fer zahtevkov glede plače i.a naslov: Ing. V. Remec, Ljubljana, Kersnikova 7. Pošten fant krepak, 15—16 let. kmetskih staršev, se išče za učenca v trgovino z mešanim blagom. Privadil se bo lahko tudi v kletarstvu in lesni trgovini. -Naslov, Alojzij Beretič, trgovina z meš. blagom, Šmarjeta pri Nov. mestu. Strokovnega učitelja za mizarstvo, iščemo. Naslov v upravi »Slovenca« .d št. 13.544. Strojne tovarne in livarne d. d. LiubSiana Telefon 2830 Brzojav: Stroj Stroji za obdelovanje lesa Brzo ie?«oo poinotarmereihl. beniShl lormeniki. prikrajševalne žoge, tračne, prečne, krožne in nihalne žage. Skobelmki. poravnnlniki, rezkal-ni stroji, vse na električni in transmisi j s k i pogon. Vsi stroji za izdelovanje furnirja, stolov, vposriijenega pohištva, lesenih žebličkov. lesene volne i.t.d Izurjen eJektromonter | za vse vrste inštalacij, ; se sprejme. Javijo naj , se samo taki, kateri se morejo izkazati, da so bili več let zaposleni v večjih podjetjih. Prednost imajo, kateri so | absolviruli elektrodelo-j vodsko šolo. - Ponudbe I na rmslov »Slov.« (xxl i »Eloktromonler 13.632«. Pristno angteško sukno se dobi oo ceni vedno v lt.KSI iLhbM BAZAR/tl Maribor Vefriwska ulica 15 pod Kuharico za vse, iino in perfektno, veščo šivanja - sprejme fina dvočlanska družina na deželi. Plača 500 Din, Nastop takoj ali z novim letom. — Ponudbe pod »Samostojna in varčna gospodinja« na oglas, oddelek »Slovenca«. Dečka od 14. leta dalje, kmetskih staršev, sprejmem za poljska dela ali v mlin. . Naslov v upravi Slovenca pod št. 13.565. Pekovskega vajenca sprejmem takoj. - Naslov v upravi Slov. št. 13.452. Izurjen livar se sprejme za takojšnji nastop. — Ponudbe na Osječko železolivarno in tvornico strojev d, d. — Osijek. Vajenec za specerijsko trgovino se išče Vpraša se prii Jurše O to, Kolodvorska 3/II, Maribor. Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, italijanščine, angleščine in ruščine. Akademsko na-obraženi predavatelji. -Temeljito, hitro, veselo! Vošnjakova ul. 4, priti., 10—12; 18—20, Stanovanje dveh sob in pritiklin se odda pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi pod št. 13.475. Solnčno stanovanje tri parketirane sobe in pritikline, elektrika in voda v hiši, takoj oddam mirni stranki. Naslov v oglasnem odd- u »Slovenca-; pod štev, 13.460. Soba in kuhinja se oddasta mirni stranki v novi hiši. Poizve se na Stpjnici Franc Leveč pri Zmajskem mostu. Stanovanje išče gospa, sama. v sredini mesta. - Ponudbe mi u pni vo Slovnica pod šifro »Gospa« št. 13.628. Mesečna seba se takoj odda. Naslov v uprti vi Slovenca pod štev. 13.646. Soliden gospod Hlapca zanesljivega, nekadilca -se sprejme. - »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Kar-lovška cesta 4. Učenko veščo slovenskega, nem- novalec. 1>!asl0v v ravj skegajezika sprejmemo- Slovenca d $t. t3,52i. distinia A. Košuta, Ma- . ___________ ribor, Kralja Petra trg,; Opremljeno sobico se sprejme na stanovanje in hrano kot sostanovalec. Naslov v upravi pod Opremljeno sobo oddam za t;i koj solidnemu gospodu. - Naslov pove oglasni odd. »Slovenca« pod štev. 13.635. Prazna ev. mehi. soba se odda s kopalnico boljšemu gospodu ali gospodična. Vhod prost. Okoliš Bežigrad. Naslov v upravi pod .št. 13.620. Dvosobno stanovanje s pritiklinnmi oddam. -Knez, Rožna dolina, cesta VI štev. 4. Stanovanje sobo in kuhinjo, oddam takoj. Kos. Tržaška cesta. Stan in dom. Komfortno stanovanje s 4 sobami, kuhinjo, ko-pulnico, z 2 balkonoma, vsi prostori na solnčni legi. se s 1. februarjem 1930 odda. Naslov pove uprava pod štev 13.618. Mehlovano sobo z elektriko, oddam blizu gorenjsk. kolodvora gosjiodii. Naslov v upr. Slovenca pod št. 13.643. Lepo stanovanje se v Kamniku s 1. decembrom ugodno odda. Pojasnila da oglasni oddelek lista pod 13.652. Sprejmem 2 gospoda na stanovanje in hrano ali pa tudi brez nje, v lepo sobo s parketi, elektriko in posebnim vhodom. Trnovska ulica 23/1. Gostilno vzamem v najem z novim letom na prometnem kraju z lastno osebno pravico, proti vnaprej plačilu ali potrebno kavcijo. Ponudbe na upravo pod »Resno« št. 13.459. Lokal primeren za pisarne, se odda v »Gospodarski zvezi« na Dunajski cesti. Vprašati istotam. Odda se s f. januarjem 1930 na prometnem kraju v Savinjski dolini v velikem trgu blizu cerkve — v najem TRGOVSKI LO-KAL s skladiščem in stanovanjem. - Naslov v oglns. oddelku »Slovenca« pod .št. 13.390. IŠČEM promet, kraj za pričetek . meSc fo as?a - Cenjene ponudbe nn upravo »Slovenca« pod: »Brez konkurence«! Kdor bi oddal National blagajno v najem proti mesečni odškodnini, nai javi svoj naslov in višino najemnine na upravo »Slov.« pod »Blagajna v najem«. Nova hiša 3 sobe, 2 kuhinji, 815 in2 vrta, v Pobrežju, takoj naprodaj. Cena 75.000 Din. — Obremenjeno 68.000 Din. VpraSati v upravi »Slovenca« v Mariboru. Dvodružinska hiša Pod Rožniikom, Pot na Drenikov vrh št. 8, blizu Čndove gostilne, se proda. - Ivan VVeia. Posestvo se proda v vinorodnem kraju v Sv. Križu štev. 7 pri Kostanjevici, obstoječe iz njiv, travnikov, gozda in vinograda. Hiša, vrt nasproti far. cerkve, vse blizu drž. ceste. Pojasnila se dobe v Ljubljani, Sv. Petra nasip 39, in na licu mesta. Zakonski par brez otrok išče stanovanje takoj ali pozneje, in prevzame tudi za hišnika. Ponudbe na upravništvo Slov. pod ^I.išnik 13.525« Soba Pekarno Moj mila spremljevalec je ob deževnih dneh »Nosal«, prašek zoper nahod. Zakaj rdečica mu izgine z no»a in glas mu ni hripav, kdor se varuje nahoda. Ne zaide v nevarnost, da bi se ga z nahodom lotil še glavobol, da bi izgubil tek ali ga napadla mrzlica in slabost, Kdor radi nahoda diha skozi usta, odpira pot vsem boleznim prehlajenja, katarju, influeoci, vnetju ušesa itd. Zato svetujemo, da takoj uporabite ki ne Zamaši nosu, temveč pripomore prostemu dihanju skozenj. »I^osat« se dobi v lekarnah in drogerija!) v zaprtih škntljicah po Din 10'—. Ne rabite nič drugega, ker je ta prašek izboren v uporabi. Ako ga ne dobite, naročite 4 škatlje za 40 dinarjev pri proizvajalcu LEKARNA Mr BAHOVEC, LJUBLJANA Družafcnica se sprejme za že vpeljano mlekarno in deli-kateso. Zmožna mora biti sama voditi in gospodinjiti. Potrebna ie tudi kavcija. — Istotam se sprejme mladenič, kateri ima veselje do mlekarske obrti. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Takoj«. lepo in solnčno, elektri- ] meblirana ali prazna, s ka, parket posebni vhod, posebnim vhodom in elck-kopalnica z souporabo trično razsvetljavo, za vzamem v najem takoi kuhinje v novi vili, se eno ali dve osebi, se s ali čez par mesecev. -odda takoj. - Naslov v 15. decembrom odda. —j Ponudbe pod »Pekarna« "Pravi »Slov.« št. 13,591, RQžna dolina c. 10/32. na upravo »Slovenca«. Dvosobno stanovanje! Prodam vrt v sredini mesta, kateri meri 1128 m3 Cenj. ponudbe pod šifro »Vrt« 120 na upravo »Slov.« Vinograd v krasni solnčni legi ie naprodaj. Letna rodovitnost 20001, površina en oral, z gospodar, poslopjem. Od vasi oddaljen tO minut, od kolodvora pa 40 minut. Prvovrsten je razgled na Rog. Slatino, Kostrivnico in na krasno hribovje Bača. Cena 18 tisoč Din Drugo se izve ustmeno in pismeno pri Matiji Vodušek, Kostriv-nica, p. Podnlat pri Rogaški Slatini. Sfavbišča za vile pod Rožnikom prodaja Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8/IV. Kupi se hiša pripravna za trgovino, na prometni točki v bližini I iubljatie, na Gorenjskem ali v kakem večjem industrijskem kraju Dravske banovine. Plača se takoj. — Ponudbe pod 150.000 na upravo lista. Vila z vsem komfortora opremljena, dva orala sadonos-nika, po jako nizki ceni naprodaj. Ponudbe pod »Lepa vila-' nn »Slovenca«, Maribor. Bolnim pošljemo brezplač. »Nov način pomlajevanja in zdravljenja organizma«, povratek moči, zdravja, sposobnosti za delo in podaljšanje delovnega življenja«. Zahtevati od: Beograd, Kralja Milana 58, Miloš Markovič. Življenjska vprašanja tudi najtežja: zdravje, zakon, poklic, gospodarstvo, razdolžitev, ugodno posojilo itd., reši posvetovalnica »Marstan«, Maribor. Preskrbi tudi razna naročila. Dopisom priložiti 10 Din. <7nserati V \Slovencu*• imajo največji uspeh: kono Catnerofk, Ljubljana Dunajsko c. 16 (Jugoavto). — Tet 2236 Pouk in orakličnr »ežnip I s kuhinjo iščem v mestu I ali v bližini. Ponudbe na upravo »Slov.« št. 13.592 Sobo oddam takoj ali pozneje gospodični, event. tudi s hrano. - Ilirska uleca 19, II. nadstr., levo. Lepo nteblov. sobo z eno ali dvema posteljama oddam takoj boljšim gospodom. Vprašati Trnovo, Kolegijska 18. Sostanovalce se sprejme blizu Tabora. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 13.566. Prvi tečaj za reliefno vezenje in vezenje po sistemu »Pla-ninka« se vrši v torek dne 3. dec. ob 19. uri. T«čaj je popolnoma brez-plačen, vendar se je treba prijaviti najkasneje do ponedeljka zvečer. -Prijav č Sprejem« Josip Lindič, Ljubljana, Komen-skega ulica 17. Opremljena soba se odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi pod št. 13.411, Stanovanje solnčno, z eno sobo in ' malo kuhinjo, oddam ta-j koj odraslim osebam. Na-j slov v upravi »Slovcnca« l pod št. 13.538. 5 dni na poskušnjo! Dočim smo doslei za dober gramofon plačevali več tisoč dinarjev, dobite pri nns v resnici dober gramofon že za malenkostno ceno in vrhu tega ga plačate šele. ko ste ga preizkusili, ker ga Vam pošljemo na poskušnjo brez obveze. Zahtevajte takoj nai DrczpSaCni cenlh „r. iz katerega boste rnzvideli, zakaj moremo tako poceni dobavljati. Ni treba, da kaj kupite, in cenika tudi ni treba vračati. — Pišite takoj tvornici glaibil in gramofonov nmtl d Ilcrold nmlbor 102. Najlepša /.abava za dolge večere! n 0 Samo m plačate mesečno in čez 4 mes. !e £rii!n»!o» ¥sšf Starost Dre! nadlog dosežete z zdravljenjem s „PLANINKA" zdravi'nim čajem, Ki po zroči ra/redcenje krvi, prenreči poapnenje žil in jim ohrania potrebno prožnost. — „iJLANI^KA" seciravilnl je že leta in leta preizkušeno lajšalno in preprečevalno sredstvo Zaht«vajto v apotekah samo pravi ..PLANINKA" Ca) BA-HOVEC v ptomhiranih paketih tn z napisom proizvajalen: Leharna lir. Datiovec - Ljubljana Zaslužek Kupimo Sejmarji zastopniki in kolporterji dobe takoj stalen zaslužek pri prodaji knjig, ki so razširjene v 15.000 izvodih in po katerih je zelo veliko povpraševanje v mestu in na deželi. Prijavite se takoj Založbi, Ljubljana - Komen-skega ulica 17. Velik zaslužek za enomesečno posojilo išče kupec prvovrstnega posestva. - Jamstvo se vknjiži. - Ponudbe pod »2S0.000< podružn. »Slovenca« v Mariboru. Dober zaslužek dobe agilne osebe, zmožne majhne kavcije, če mogoče s pravico obisko- j vati privatne stranke, z razpečavanjem manufak-turnih predmetov po vseh krajih Slovenije. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Visoka provizija« štev. 13.431. 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i zatožni zavod d d.. Osiiek Desatičina ul 27. Želod lipovo in javorjevo seme. vsako množino - p'afa po najvišji dnevni ceni FRUCTUS - Liubliana Krekov trg tO'L Mahovino hrasta in sliv ter bučne peške, kupujemo. - Ponudbe z vzorci na G. Hoffmann in Co. - Zagreb, Berislavičeva 3. Bukova drva kupuje družba »Kurivo«, i Ljubljana, Dunajska c. 33. National blagajno kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov.« pod »Kontrolna blagajna«. 2 para gorsk. čevljev št. 41—43. kupim. - Naslov v upravi št. 13.621. Vsakovrstno ftsifjn!? pc naivišiih cenah. CERNE ravelil Liubliana Vfollov« alte« št 3 za naše švedske posnemalnikt iščemo v vsakem kraiu proti dobremu plačilu „Tehna" družba z o. z lijabljans, Hesluitrg 25 /1 1! G. Jurasek Ljubljana, Ključavničarska ul 3 — Mestni trg 22, strokovno uglašuje ter popravlja glasovirje. Klavir kratek, črn in dobro ohranjen, ceno naprodaj. - Naslov v uprnvi Slovenca pod št. 13.626. Nov glasovir Lauberger Gloss, eleganten, ceno proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska Klavirji in pianini svetovnih tvrdk po znižanih cenah v zalogi! Na obroke! M. Ropaš, Celje — Popravita uglaševanjel Harmonij ameriškega sistema, prav dobro ohranjen, ima naprodaj Matej Ahačič, župnik v Lešah, p. Brezje. Kupujem IAJCA suhe slive, suhe gobe, čebeljni vosek, vinski kamen PO NAJVIŠJI CENI. Anton Vahčič trgovec Lcskovec pri Krškem. Srebrne krone vsakovrstno zlato, zlatnike - kupuje F. ČUDEN, Prešernova ulica 1. Vino Opolo zajamčeno pristno - za praznike ozir. ves december čez ulico po 10 Din, brez mestne užitni-ne 7.50 Din v hotelu Elektromotor cca. Vi KS za istosmer-ni tok, 150 Voltov, brezhibno delujoč, se proda. Poizve in ogleda se v pisarnii. Dunajska cesta 25, dvorišče. Drva, premog, koks pri družbi »Kurivo«, Dunajska cesta 33, javna skladišča tel. 34-34. Tovorne sani težke, še v dobrem stanju, prodam. - Pezdir, Brezovica 27. Dudlihe pocenit L. Vlihor urar Či liubliana Sv. Petra c. 36 Motor »Otto« V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-fumerije, papirja, pletenin, nogavic, vrvarskih izdelkov itd. na debelo in na drobno pri D. ROSINA, Vetrinjska 26 Mladeniško lep 11—14 HP, na sesalni plin (oglje), s kompletno opravo za žago na 9 li-»Bellevue«, tudi v sod- stov, se zaradi bolezni obraz do pozne starosti čkih. Ne zamudite ugod- proda ali žaga in mlin bodo imele cenj. dame da v najem. - J. Skrbin- . edino z »Diana« ruskim šek, Hajdin, Ptuj. I eliksirjem. Pomade, šmin- -----------ke ;td, razjedajo polagoma Kopalne banje kožo. Z »Diana« prepara- štedilnik in razno pohi- Piše ru??5a caric.a • n *. I« ninrino tr eirniin enAmi. ne prilike! Prodaja premoga in drv Dostava na dom Frar Jezeršek. Vodmat Moste. Cvetlični med oicuiuun i ii puui- _r . ... . štvo, naprodaj. - Dolenj- Katarina v svojih spomi-ska c. 35, pri Plankarju. m.h: sem ohranila mlade-------------—_ ; niško polt do pozne sta- ... , Pletilni stroi Irosti' Posnemajte jo v zaiamceno pristni razpo- ' va^0 korist. Steklenica šiljam 5 kg za 105 Din Jackvard 8/85 - proda 1Q Djn {y ismu} povzet_ franko. - Čebelarstvo Fr. | Javornik Vojasmška 2, . ,g Din pošlje zastop. Markelj, Vrhnika. __Maribor._ nik R. Coti£. Ljubljana Med, lastni pridelek!■ 2 pinegavski kobili | m Kamniška lOa. .... . , . n;^ rjavi, 10 in 5 let stari, 16 ieikov .::: K 8 8E P-« spar- Trebušne ST • ' it-" 12oVin SI" rr-d at.' Cen?"; »H HMt PaSOVt 5 kg po pošti 120 Uin trk ^j1" F m pri večjem odjemu cene dogovoru.^ - Ekonomi,a najceneje pr. pismeno - A. Maček _iHiL-1_ B iS^Cfilllik čebelarstvo, Vrhnika. I «„«!„{,./» Wt>SCUIIIH Šentlovrensko priznano najboljše čajno maslo iz pasterizirane smetane stalno na zalogi pri IVAN PESTOTNTK trgovina. Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 14 Elegantno spalnico afrikanska breza, prodani. ; UU ® 110110 Ogleda in poizve se pri j šelenburgova ulica «tev. ^ Ljubljan., velesejm. uradu, j —mo—nm—■ Priklopni voz tipa Ford, popolnoma nov malo rabljen, se proda po izredno ugodni ceni In-teresentje naj se iaviio na upravo »Slovenca« pod »Ford« St. 12.493 Žica naprodaj Prodam 1500 dolž. metrov 18 mm žice s 6 stremeni, in 2200 dolž. metrov 13 mm žice s 6 stremeni Oboja ie malo rabljena. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca« pod »Žica« št. 13.461. Pred nakupom moških zimskih oblačil oglejte si velikansko zalogo v konfekcijski industriji JOSIP IVANCIČ, Ljubljana Dunajska cesta štev. 7 Lastni ročni izdelki! Cene brez konkurencel Dnevnik Slovenec na j bolje informirani list! Pozorl K. Barve, lirnež, lake najboljše in najcenejše nudi »Lustra« - Gosposvetska cesta (poleg restavracije »Novi svet«). Gospodinjam iz Trnovega vljudno naznanjam, da sem danes revzela mlekarno v oleziji (Razlagova ul.) ter se za Vaš obilen obisik toplo priporočam. - Regina Tomažič, Rimska cesta 13, Kolezija. Pletarna »Javornik« plete vse jx> meri, ženske obleke, puloverje, veste itd., popravlja in obnavlja v to stroko spadajoče izdelke najhitreje in ceno. Priporoča najprimernejša darila za Miklavža, božič in novo leto. — Maribor, Vojašniška 2. Trgovsko opravo elegantno, kompletno, za en lokal, ugodno proda P. Šterk, hotel »Bellevue« v Ljubljani. Dražba Zaradi selitve bo v ponedeljek 2. decembra ob 2 razprodaja starega pohištva in kuhinj, predmetov na ljubljanskem Gradu, I. nadstr., desno. Kravo k teletu lepo, dobro mlekarico, prodam. - F. J e n k o , sedlar, Medvode. Radio aparat nov, 4 cevni, krasno izdelan, brezhiben, se proda za 2500 Din. . Drogerija v Kranju. Narodna zastava dolga približno 7 m, dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.543. Urarska popravila izvršuie najceneje in nai-precizncje Franc Wolfing urar, Gosposvetska c. 12. Gostilna »ROŽNO JEZERO« toči najboljša vina najceneje. V soboto in nedeljo krvavice. - Zinka Habjan, Večna pot 17. Ne zamudite prilike dobro idoča obrt sc za- i preskrbeti si poceni lepa radi izselitve za 60.000 ln solidna božična darila v srebru in zlatu pri zlatarju A. Stumpfu, Maribor, Koroška cesta 8. — Tamkaj se kupuje tudi staro zlato in srebrne krone po najvišjih cenah, ozir. sprejema v zameno. Eksistenca Din proda. Auto in stanovanje zraven. Naslov v jxxlružnici Slov. npr. v Mariboru. Radio aparat prodam; 3 cevni Hartlei, selekt. in močan z zvoč- _ p dj,e „a nikora; 2 akum. m polni- kranjsko hranlinico v Trije parni kotli kovnoželezn.i. z grelnimi cevmi in kurilno ploskvijo -po ca. 35 m2, z armaturami, se ugodno Entlanje po 1 Din od metra izvršuje točno in hitro — G. Mence, Vodmatska ul. št. 1, Moste. Naznanja se da so prispela nova dalmatinska vina. ki se točijo v gostilni pri »Tratniku«, Sv Petra c. 25 in Kette-Murnova cesta 26. Istotam domača in dalmatinska kuhinja in vsak dan sveže morske ribe A. Brecelj trgovina z lesom in premogom na drobno in na debelo — se priporoča po solidnih cenab Maribor. Koroška cesta št. 49. Kolesarji, pozor! Vožnja s kolesom v temni noči Vam bo prijetna, nko opremite svoje kolo z res dobro sveitiljko. - Najnovejše dinamo električne sve-tiljke svetovno sloveče znamke >Berko« proizvaja izred. močno svetlobo. Dinamo stroj ima krogi jična ležišča ter je zelo fino in trpežno izdelan. Svetilj.ka je tudi opremljena z baterijo, tako da imamo pri kolesu vedno leno električno razsvetljavo. Tudi Vi jo naročite takoj pri glavnem zastopniku Frane Peterlin, elektrotehnično podjetje, Pre-serje, p. Radomlje. Najprimernejša božična in no»o- letnadar lanu li Jan Isrnac, Maribor. Graiski trg st. 4. - Popravila izvršuje dooro in po ztneri ceni. Kranjsko Ljubljani. Pisalni stroj znamke »Adler«, skoraj Klavirji! Tovarna in zaloga kla virjev, prvovrstnih inštrumentov ruzlič tvrdk - kakor tudii lastnih izdelkov. Poseben oddelek zo popravila. Oglaševanje in popravila za konservatorij. Glasbeno matico in druge institute izgotavlja moja tvrdka. Gre tudi na deželo. Točna postrežba in zmerne cene - tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. WARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5. Rimska cesta 2. lec, po zelo nizki ceni, Naslov; Franc Pire, Drav-lje, p. Št. Vid n. Ljublj. 1000 Din Vam plača tovarna Ke- ' nov se izredno ceno pro-meny, Košice, če Vam da. H. Franke Liubliana, Ria-Balzam ne odpravi ; Gradišče 8-b;llt, kurjih oči, bradavic itd. v treh dneh. Lonček za 10 Din (v pismu), povzetje 18 Din, pošlje R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška 10 a. llnnfl -j* i |t| g\ rroao»at»lWalter« vedno v vtliki ir.teri na zalogi. • F. KCJ. Ljub liana. Židovska ulica 5 Proda se pehanja v sredini mesta z dobro vpeljanim lokalom s prodajo pijače in jestvin ter mleka, z veliko stojnico. Potreben večji kapital za prevzem blaga. Dragotin Medjimorac Radnički dol 20, Zagreb. M zimshc Vam nudi moderna angleška in češka sukna tvrdka Za Miklavža Velika Izbira bonbonov čokolade keksov daril Jos. Vitek. Ljubran? Sv Petra cesta 13 Za Miklavža! Flanelaste podloge za dežne plašče Dežne plašče Pelerine Galoše Snežne čevlje Razne torbice Gamaše itd. prodaja po izredno nizkih cenah pri Martin Jančiga; Ljubliana — Tavčarjeva 1 (nosproti kavarne Ev.ope) iloruzo za hrmo oddajo nujeeneje vcletrcovlna žita ln niokr A VOLIf, ItuMlano Resljeva cesta 24. Volno in bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana, Stari trg štev. 12 in Židovska ulica štev. 4. Moko dobro, svežo in suho, dobite najceneje v F. Ju-van-a valjčnem mlinu. Sr. Gameljne, p. St. Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte ceniki Patent fotelji in kanapeji, patent oto-mane v najnovejših oblikah in najfinejši Izdelavi dobite samo pri RUDOLF SEVER Ljubljana, Marijin trg 2. ^ PrEmop in drva najboljše vrste dobavlja L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 IVORNICA SIAMPIIJH T. SO It Lil MARIBOR Aleksandrova cesta i* ilPim«'""™.......... --nrfl r.PEtITE H"0Cr, SLOVENCA » ■■ ..........nnlllilHIIII I lin Prodaja in popravlja točno vse v to stroko spadajoče predmete z več letno garancijo. Cene nizke. mor, ovodom preso-tva 17. Broda v iKrehsem izdal nov vplik ilustriran cenik za iiiarnki- za leto 1911(1. PoŠti jam ga s 100 komadi raznih ruuianskih znamk I vgakomnr, ki ml poSlJe vna-prei 20 Din. Najstarejša trgovina znamk v .Iniroslavlli Izidor Steiner, Zagreb Zrlnjski tre K »Schaffhausen« precizne žepne ure nudi Ivan Pakiž. Ljubliana — Pred škofijo 15. štedilniški grelci se izborno obnesejo, Cena 50 Din — izdeluje Fr. Kosmač — Jeranova ulica 5, Ljubljana. Linbigaria, honaresni erg iS ZeSo znižane cene! 1 st Zastorne nosače izdeluje komad za 60 Din F, Kosmač, Ljubljana — Jeranova ul. 5. Priporcčajte pevsed dnevnik SLOVENEC Prodam zajce francoske, ovnolike, dva samca iu tri samice, krasne eksemplarje, Anton .lelnikar, Vevče 86. pošta D. M. v Polju pri Ljublj. Kot ste Vi pogledali ta inserat radi kričečega vprašaja, tako nihče ne bo prezrl Vašega oglasa, nmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm če ga primerno sestavite in objavite v našem listu. Vsa pojasnila in navodila daje naša uprava. Mno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32. Ljubliana. Božične jaslice v različnih velikostih -kompletne - kakor tudi posamezne k jaslicam potrebne kipe, imam v zalogi po jako zmerni ozir. konkurenčni cenL — Se priporoča Delavnica za cerkveno umetnost Alojzij Zoratti MARIBOR, Stolna al. 5. Kolesarji, pozor! Zima je tu! Sedaj je čas, ko je treba oddati kolo v popolno oskrbo čez zimo, ter generalno popravilo. Emaj-liranje v električni peči, žgano na 180° toplote, prvovrst. ponikljano, vse krogljišče, ležaje na novo nabrušene, očiščene in namazane, da postane z malim denarjem kolo zo-i pet novo, izvrši mehanična delavnica JUSTIN GUSTINCIC Maribor, Tatenbachova 14 - nasproti Narodnega doma - Se priporoča gA ^zA«"' pov«sod| Mi slikamo vsel Slike poobličta (Portrat-bilder). razglednice slike takoj izgotovliene. indu strijske in športne slike Novo vpehan fotoatelje t najmodernejšimi aparati • Fotomever. Maribor, Go-spodska 39. zimn?ce modroce. posteljne mreže, želez postelje (zložljive! otomane, divaoe in dr tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFO RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma) Friedler-jev patentiran GAMMA za rast las najpopolnejši sredstvo proti izpadanju las -tvorbi prhaja - lasnih bušk. GAMMA milo za lase najpopolnejše sredstvo stvo za izpiranje las. Z-ravniško preizkušeno in priporočeno. — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Zastopstvo NADA, drogerija — Subotica. ! »HH Izmed sodobnih književnih izdaj so ii priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60*—. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40-—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljeni. Najboljši v materijalu in najlepši v opremi soiivalni stroji, kolesa „Gritzner" En „Adler" za domačo obrt in industrijo »ouk vezenji >rezplece> Le pri JOS. PETELINI Liubliana pole« Presernuvegt spomeniki ob vodi Večletna garancija Zahtevajte noooilbp SLIKE ao naJlepSi okras domov, uaprikladnejše darilo za Božič 'n nevesto, kar so nai oli trajen spomin na darovalca. V«e si ce nrodaj mo '. otvirim alj broz okvra, za gotovino ali od; la lo. Pov. fiauje slik v >seh zvrS vati in val k >st h izdeluje naj-sol:dneje Umetnltko nnkladni zavod RUBENS Zagreb. VlaSka ulica 53 Vsakoorsfne irgooske knlige, Strace, mape, nofeze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zsezke 1.1, d. nudim po sftrajno ugodnih censSiS na tiebeto I - - lia dre&sa! ANTON JAKEŽ1Č Lfubljaua, Fiorjaaska ul. K* Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig. Rastlinska zdravilni likerji »Triglav" »a želodec. Grenki in sladki. Malinov sok, garantirano pristni, rum najfinejše kakovosti, domače »dno žganje (slivovka, hruševec, sadievec in bri-njevec) pristno, nudi; Rastlinska destilacija »Triglav«, L. Pristavec, p. Preserje pri Ljubljani. Zahtevajte cenik! Trame, drva in tudi cele gozdove kupuje Leopold Pristavec, lesna trgovina, p. Preserje pri Ljubljani. Stavite ofertel Sadno drevi s za saditev na stalno mesto, sorte po sadnem izboru za Slovenijo, oddaia drevesnica Leopold Pristavec, Jezero, p, Preserje pri Ljubljani. Kupim stalue kos!en;sv taninski fes smrekove skorje, cele in drobljene, rabljent-iiode od strojnega in jedilnega olja po nai-ugodnejših cenah. Takoišuje plačilo. FRANI OSET SU. PETER V SAV. DOL P. n. občinstvu sporočamo, da otvorimo s 1. decembrom t. 1. v Ljubljani na Mestnem trgu št. 12 „Pod Trančo" i nairazličnejšim manutakturnim in galanterijskim blagom. Km zadrugarjem uain ie namen poceniti vse žtvljtnske potrebščine, zato -mo tudi v novi trgovini nast vili izredno nizke reklamne cene Pritfife In oaslice v razni velikosti, pastirčke, v> galne prtičlce, božične in novoletne razglednice v 1 eliki i-bin in nvjeeneje pri tvrdki osvald mmm. ouftifana. mm Shofifo 35 Isiotant knpite zelo ugodno ra no trikotažo, pletenine, nogavice, rokavice, žepne robce, kravate, naramnice, dokoleuice, gamaše, ovratnike itd. Velika zaloga pisemskega, svilenega iu krep papina' Na debelo! Na drobno! R R ggj II j&jk čudoviti zavoj redkih pravih znamk Albanije, fVftŠLH HMHil t oli je. Antiobije, Congo, Corea, Dabom-iy, E!< * •««■■ EltcnbfciukOste, Epira, Reke Gabun, Gu delt Ana" 5!obey deloupe Guiriea, Guyana, Kaledonije, Kamei un, Labuan, Liberia, Madagascar, Martinitjue, Mkjuelen-Monlenegro,. Niger, Nyassa, Obervolta, Oi eanue, Persije, Reunion, Rhodesije. Senegal, Somati Sudan, To ro, TurS je, Ubangi, Veticana, VVallis-Futuna. — Cele ta za Din T—. Istočasno prejmete zanint.vo zbirko in na ogled zvezek našega mednarodnega časopisa. Pišite šo danes na Cosmophilalelis! - Lu^ern - Švica I »H A i. ti. u. 6. li v SCraniu Podružnica: Ljubljana Sv. Petra cesta 25 . „ HBPJJ dfe^'. jlfSSo m ulnM Na drobno. Na debelo. Oglejte si preči -zakupnin Čevljev našo /.n-opo anomke „|A.OESAlV" Veliko izbiro čevljev za spurt, turistiko, smuk, dnevni štrapac, delavske za ruduike in za šumsrjc. — /Selopa sme-Srsili Čevljev In galo«. — V dežju in snegu so naši čevlji neprekosljivi. — Vsi izdelki so garantirano ročno delo in priznani po vsej naM državi kot najboljši, nedosežni v kvaliteti in jakosti ter prekašajo strojne izdelke. popravila, VsB . »- v ^ li-.okor i»_idU pn-p atvfaes cs«loš Ir» snežnih čevlfev se sprejemajo. UftgSfe I Ali se hočete brez n&varncsfrti osvoboditi proftlna, R E V M A T I ZNA trganja v krif:«i in šsiasa? Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči pn tudi v palačah Zelo mnogotere so oblike, ki »e v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot revmatizem. Sedaj so boleiltte v uiJift i« SHiepift, sedaj zo. et otekli udje, skiiuUne ron« iti racy«, trganje, danje po rasnih cS«lih telesa da celo slabe ož so prav uo-gosto posledice revmatičnih in pr itin.-diih boli Kakor pn je raznolika po loba, ki 10 uudi ta bolezen, tako mnogostrnnska so vsa mouoča in nemogoča sredstvu, zdravila mešanice in mazia, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del uied njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšouje za kiatkod< bo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljiv, zdravljenje s pit.etn studenčnlco. ki jo poma«ta9o že eitno«iim noinikom. Naše zdravlienje je izbirno in učinkuje naglo tudi pri zastaran h, kroničnih jao.e^iiUK Da si pridobimo prijateljev smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše, poslali popolnoma zastonj našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče nn nagel i ačin temeljito osvoboditi slojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes! flUSUST M/iRZKE, BerHo-Wilmer?dPrf Rruchsalerstuasse 5, Abt«-i,f Mit .primerno za Miklavža priporoča Ivan Eiravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 nnzu se zn nakup najlepših daril priporoča tvrdka F. m. Schnift Liubliana Pred Škofijo 2 Lingarjeva 4 010102020200010200100002320202000001010100000007050601020102020100010010000100 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Ustanovljena 1900 Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900 Brzojavni naslov: BANKA Telefonske številke: 2861, 2413, 2502, 2503 Delrtlšlca glavnica: Din 50,000.000' Brežiae Celje Črnomelj Brzojavni naslov za podružnice: Ljubljanska banka. Kranj Maribor Metkovič Podružnice Novisad Novomesto Ptuj Rakek Sarajevo Slovenjgradec Split Šibenik Trst Skupne rezerve; ca. Dirt 10,000.00©-— Se priporoča za vse bančne posle. POZOR ORIENT DRUŽBA Z O.Z. DUNAJSKA 14 Najpraktičnejša darila za Miklavža in Božič so: Umetniške, študijske, tempera in šolske barve. »Deka« barve za slikanje na svilo. Relief barve, tuši, pastele, stojala za slikanje, slikarsko platno in ČOPIČI, kar dobite v največji izbiri in po najnižjih cenah le pri tvrdki Ugodno prodam radi selitve pohištvo mojega stanovanja po sobah ali posamezno, gosposka soba, jedilnica, spalnica, predsoba, kuhinja, vse v najboljšem stanju, moderni komadi s pripadki: šivalni stroj, štedilnik za kurjenje s plinom in drvmi kombinirano, nov Continental pisalni stroj, NVerthcim-blagajna, lustri, zastori, porcelan, service, srebro, stenske slike, perzijske preproge, filce, odeje etc. Ugodna prilika za mlade ali novoporočence. JURIJ EHL, MARIBOR. MAISTROVA ULICA 6. \ ■•"s .LV. -i. ? '- .V v: " A*. pr* Pazite! Predno si daste snežne čevlje in galoše v popravilo, oglejte si delo v prvi strokovni delavnici. Tam se izvršuje specijalno vseh vrst gumi kakor tudi krep. gumi čevljev. AVGUST ŠKOF IGRIŠKA ULICA -- Za dram. gledališčem Zahvala Za izraženo nam sožalje povodom smrti naše nepozabne soproge, mamice in tete, gospe Štefanije Bukovec za mnogoštevilno spremstvo ter pevskemu društvu »Slavec« za lepo petje. Sv. maša za dušo blagopokojnika se bo brala dne 4. decembra ob pol 6 v farni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, 30. novembra 1929. Josip Bukovec, soprog. Vlasta in Sonja, hčerki. Ferdinand in Hajnrih Bizjak, nečaka. Šivalni stroji »MINERVA" najboljši in najcenejši 15 letna garancija Brezplačni pouk v umetnem vezenju, šiva iju in prikrojevanju Priporoča se »TEHNIK" Josip Banjai Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 V palači Okrožnega Urada Prodaja tudi na obroke NA DROBNO NA DEBELO Zahvaljujemo s* se naiprisrčneje vsem, ki so nas ob prebridki, nenadomestljivi izgubi nadvse ljubljenega in predobrega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda DR. JANKA BENEDIKA okrožnega zdravnika na Bledu in sanitetnega majorja v pokoju tolažili, se ga spomnili z molitvijo, obsuti s toliko lepim cvetjem in venci, mu v življenju izkazovali ljubezen in ga v tako ogromnem in častnem številu spremili na njegovi zadnji poti; nadalje najtoplejša zahvala za nebrojne ustmene in pismene izraze globokega sožalja, pa tudi vsem onim, ki so na katerikoli način skušali lajšati našo neizmerno bol, najlepša hvala! Prav posebno se zahvaljujemo za častno spremstvo na njegovi zadnji poli gosp. banu ing. Dušanu Sernecu z gospo soprogo, preč. številni duhovščini gg. kolegom za njihov požrtvovalni trud in ljubezen, učiteljskemu zboru in šolski mladini, prosvetnemu društvu, Orlom in Orlicam ter gasilcem. Nadalje smo dolžni iskreno hvalo domačemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke in prav posebno še blejskemu sorojaku g. župniku Pibru za v srce segajoče poslednje slovo ob odprtem grobu. Nemogoče se nam je zahvaliti vsakemu posebej! Zatorej: Bog plačaj vsem, ki so počastili blagopokojnika, nam preostalim pa kakorkoli izrazili svoje sočustvovanje in nas tolažili v neizmerni tugi. Bled, dne 1. decembra 1929. Trgovci in športni klubi naročajo na debelo Smučarske in drug® čepice pri Albinu Jazbecu Kranj - Slovenija mmtmm Istotam suknene gumaše. wm—m Rešite Jih pijančevanja! h. inm > ■ Matere ln žene, ki z obupom zrete, kako vaši dragi s pijančevanjem uničujejo sebe, družino, imetje in svojo čast, ko puščajo v kavarni zadnjo paro, ve jih lahko rešite, ne da bi sami vedeli, z »AVINALOM«, preparatom ber-inskega lekarnarja Francka, absolutno zdravju neškodljivim. — Mnogo zahval ozdravljencev. — Cena Din 220'—. Razpošilja v originalnih škatljah: Generalni zastopnik za Jugoslavijo N. POPOV1Č. BEOGRAD, Kolarčeva št. 7, Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril ŽALUJOČI OSTALI. £§9§ ',-V'.. i ' ; V V-.. Atelje za fino moško perilo ler sprejemam naročila v svoji trgovini Maribor, Gosposka ulica štev. 24 kjer imam na izbiro veliko zalogo cefirjev popelinov in svile. — Se priporoča /, Babic ZAHVALA Povodom prebridke izgube, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega nadvse skrbnega in nepozabnega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda JOSIPA KOŠIRJA trgovca in posestnika nam jc tlošlo tako obilno število dokazov pris potom zanje zahvaliti. — Prav posebno zahvalo mil. gosp. inful. proštu K. Čerimi za dušno nikoma dr. P. Krajec v ljubljanskem Leonišču nam jc tako požrtvovalno do zadnjega stal in počaščenjc poklonili toliko lepega cvctja in žalostinke, za nadvse častno spremstvo slav. kolu«, gasilcem ter številnim članom P. o. o. d., počastit spomin preblagcga nam rajnika in ga Dobrotni Bog bodi vsem in vsakemu obilni V Novem mestu, dne 30. novembra 1929. rčnega sočustvovanja, da sc moremo samo tem pa smo dolžni prečastiti duhovščini, osobito tolažbo in vodstvo pogreba, gospodoma zdrav-in primariju dr. Pavliču v Novem mestu, ki ob strani, dalje vsem, ki so pokojniku v spomin vencev, gospodom pcvcem za v srce segajoče trgovskemu gremiju, obrtnemu društvu, s>So-sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli pospremit nn njegovi zadnji poti. plačnik! Globoko žalujoča rodbina Koširjeva. Umrla nam je dne 29. novembra naša ljuba prijateljica, gospa Mariia Šmerc po dolgem, mukepolnem trpljenju, v starosti 65 let. Pogreb nepozabne se bo vršil dne 1. deccmbra ob % 16 v Mojstrani na domače pokopališče. Od prijateljic. V globoki žalosti naznanjamo pre-tužno vest, da je naša nad vse ljubljena hčerka in sestra IVANKA P10N dne 29. t. m. po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 1. deccmbra ob pol 4 popoldne na tukajšnje pokopališče. Kranj, dne 29. novembra 1929. ŽALUJOČ! OSTALI. ircditni zavod za trgovino in industrijo l J l n J n A. Prešernova ulica štev. SO (v lastnem poslopln) ■smmascmssBsam Jdresfovanto oiog, nakup m prodalo vsaKo vrstnih vrednostnih oaplrlev. dev:z in valut borzno naroČila oredirml n Urediti vsahi vrste eshomnt in intiaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo sate-deoositi itd. itd BrzojavHe Kredit Llutiliana Tel. Z010 Z4S7 Z598' nfErurbnn 2/1)6. Z8D6 Sifonske, pok ulične in liraonadne, steklenice, sifonske glavice, stroje znamke .Poclitier", kakor tudi vse ostale potrebščine kupite najugodneje pri Liubliansk Vomercfolni druž*', L ubrana, Bleiwe'sova cesta 18 "4PRPRB Lovske paske floberte, browning pištole, pištole za strašen.io psov, lovske in ribiške potrebščine ima v zalogi: r K. HAlSCfi pušbar v L ubijam, Kongresni trg 9 Velika, prostorna, popolnoma opremljena kavarna in restavracija ležeča v centrumu Ljubljane, se s 1. marcem 1930. daje v najem. - Ponudbe je vložiti do 31. dec. 1929. -- Podrobna pojasnila pri upravi Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani Zelo znižane cene m litra v galanteriji, igračkah, drobnariji, hišno in kuhinjsko opremo, perilni trak bel oziroma barvan meter od 1 Din naprej. 6 parov moških nogavic 39 Din. 6 parov damskih nogavic 39 Din, 6 Žepnih robcev 14 do 18 Din, 6 ovratnikov trde ali kavčuk, 18 Din itd. En poskus, in VI ostanete naš stalen odjemalec. JOSIP MLINARIC :: MARIBOR,. Glavni trg 17. 't' i '•M&Č* Z tovor, avtomobila VA tonski Fiat, 2 tonski Ford, 1 Indlan-Motocikei! s prikolico ter kompletno opremljeno delavnico za popravila autovozil, dve peči na žagovino, vse v najboljšem stanju — se za primerno ceno proda zaradi selitve, JURIJ EHL, Maribor, Maistrova ulica 6. LMjjMMM. PMjMBI 80 -8® cm, z lokomobilo od 40 HP dalje, kurjeno z žaganjem in lesenimi odpadki — vse v dobrem stanju. — Ponudbe je poslati pod »LOKOMO-BILA« na upravo »Slovenca«. m sortirana v vseh poljubnih debelinah za vse različne klobase: krvave, jetrne in mesene, za salame itd., imam na zalogi po na novo znižanih cenah. Trgovcem in večjim odjemalcem morem nuditi primeren popust! Priporočam se vsem svojim dosedanjim odjemalcem in vabim nove interesente, da ši ogledajo zalogo. — Trgovina irev na drobno in debelo-. Bergman Josip, Ljubljana, Poljanska cesta 85, 87. Davanje u eksploataciju Bukovičke Banje u Arandjelovcu Na osnovu rešenja Gospodina Ministra Soci-jalne Politike i Narodnog Zdravlja S. br, 52.356 od 25. novembra 1929 godine održače se dne 20. decembra 1929. g. u 11 časoma u zgradi Ministrstva Socijalne Politike i Narodnog Zdravlja, Kraljice Natlije ulica br. 84, soba i br. 17, sprat II. — druga olertalna licitacija za j i davanje u izsldjučivo eksploataciju i uživanje ' Bukovačke Banje u Arandjelovcu sa svima svojim priandtežnostimu, koje pripaijaju Kraljevsko Ban-skoj Upravi u Novem Sadu: izvorima, kupatilima, i zcmljištera, instalacijama, zgradama i svima po-j kietnostima, a za vreme od 50 godina do dana, I kada licitacija bude nadležno odobrena. Krajni rok za podnošenje ponudba je 20. de-cembar 1929. godine do 10 časova. Naknadne ponude neče se primati. Kaucija u sumi od 3,000.000 dinara u goto-vom novcu ili u državnim ili državom garanto-vanim papirima od vrednosti shodno čl, 14. Uslovi za ovu licitacijo polagače se ekono-matu ovog Ministarstva najdalje do 10 časova na dan licitacije. Uslovi za ovu licitacijo i obaveštenja, kao i naročiti formular, koji licitant mora ispuniti kao olerat za ovu licitaciju mogu se videti i dobiti svakog dana u Ministarstvu Socijalne Politike i Narodnog Zdravlja u kancelariji referenta za banje i kupališta, soba br. t, sprat II. S. br. 52.356 lz kancelarije Sanitetskog Odelenja Ministarstva Socijalne Politike i Narodnog Zdravlja, 25. novembra 1929. godine. $ leta kredita vse vrste enostavnih in univerzalnih strotev za mizarie. Koiarje in žage za pogon na lermena ali z vzgrajenim elektromotorjem. Prvovrstna izvršitev; V krogljičnih tečajih dobavlja Welher-Werke 1. Waclistein Wlen x/o, laxenburgcrsfrassc 14 i'o»et iOKOslovensk.Kn zastopnika iireznla^en Najboljši nemški izdelek Sezijska prodaja novo prispelega zimskega blaga po izredno nizkih cenah. Kaingarni za moške obleke od 100 Din, razno sukno od 45 Din dojibl za zimske suknje od 125 Din za ženske plašče od 45 Din, volneno blago ženske obleke (130 cm široko) od 34 Din, različni kambriki, vsakovrstni harhenti in llanele od 9 Din, bela in rujava kontenina za riuhe od 20 Din, koci od 120 Din dalic. Suknena obleka 3-10 m blaga z vso dobro podlogo samo ■4»«®*«™ fstfr Blago zanesljivo dobro, cene nizke, postrežba točna in solidna. Vsakdo nai se posluži ugodnega nakupr, dobrih oblačil do nizkih cenah, in to v manufakturni trgovini Ivan Kos, družba z o. z., Sv. Petra cesta 23 :: Ljubl jana :: Sv. Petra cesta 23 Zahvala Ob priliki prebridke izgube nepozabne mamice, sestro, tete in svakinje, gospe Zofije izrekam najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so v tako častnem številu spremili blagopoko.juico na zadnji poti, kakor tudi vsem onim, ki so na katerikoli način skušali lajšati mojo neizmerno bol. Posebno se zahvaljujem čč. duhovščini, požarni brnmbi Begunje in Hlebce, pevcem, darovalcem krasnih vencev in .šopkov in sploh vsem. ki so izrazili svoje sožnljc in sočustvovanje. Z a p u ž e , dne "50. novembra 1929. Anči, hčerka in ostalo sorodstvo. Ludovlc Hal6vy: Župnik Konstantin (Konec.) Bettina je nekoliko izgubila svojo odločnost, njen glas se je nalahno tresel. Vendar je ž nekoliko prisiljeno živahnostjo nadaljevala: »Moj Bog, gospod župnik, gotovo da Vas ne bom tožila radi tega, kar se je zgodilo, pa vseeno je to tudi nekoliko Vaša krivda.« »Moja krivda!« »Ah, ne govorite, tudi Vi ne smete govoriti! Da, ponavljam, Vaša krivda. Prepričana sem namreč, da ste govorili Jeanu o meni mnogo predobrega, mnogo in preveč dobrega. Mogoče, da bi brez tega ne bil mislil name... In istočasno ste pravili meni obilo dobrega o njem, — pa nikakor ne preveč, ne, ne, toda vendar mnogo! Torej, imela pa sem tolikšno zaupanje v Vas, da sem ga pričela gledati in opazovati z nekoliko večjo pozornostjo. Pričela sem ga primerjati z vsemi onimi, ki so me tekom enega leta poprosili za roko. Pa se mi je zdelo, da jih v vsakem oziru absolutno nad-kriljuje. . Naposled se je zgodilo, da sem nekega dne, ali bolje nekega večera, tega je tri tedne, na predvečer Vašega odhoda, Jean, zapazila, da sem Vas ljubila. Da, Jean, ljubim Vas!... Rotim Vas, Jean, ne recite ničesar, ostanite tam, nc bližajte se mi! Predno sein prišla semkaj, sem zbrala ves svoj pogum. Pa sedaj gineva, kakor vidite, moj lepi prejšnji mir. In vendar Vam inoram še govoriti o go- tovih rečeh, in sicer o najvažnejših. Jean, poslušajte me dobro. Nočem od Vas odgovora, ki bi bil posledica Vašega ganotja Vem, da me ljubite. Če me boste poročili, nočem, da bi se to zgodilo samo iz ljubezni; hočem, da se to zgodi tudi po pameti. Tekom onih dveh tednov pred Vašim odhodom ste tako skrbno bežali pred menoj, ste se tako izogibali vsakemu razgovoru z menoj, da sc Vam nisem mogla pokazati takšno, kakršna sem. Mogoče so v meni gotove vrline, ki jih še ne poznate.. Jean, vem, kaj ste Vi, in poznam svoje dolžnosti, če postanem Vaša žena, in Vam bom, ne samo ljubeča in nežna žena, temveč tudi pogumna in vztrajna. Poznam vse Vaše življenje, zakaj Vaš boter mi ga je povedal. Vem, zakaj ste vojak, vem kakšne dolžnosti in kakšne žrtve lahko vidite v svoji bodočnosti... Jean, nikari ne dvomite, da Vas bom odvračala od ene teh žrtev. Ce bi mogla biti huda na Vas radi kakšne stvari, mogla bi biti huda na Vas radi take misli, — oh! gotovo ste jo imeli! — da Vas želim prostega in vsega navezanega na se, da bi Vas prosila, da zapustite Vaš poklic. Nikdar, nikdar! Cujte me dobro, nikdar Vas ne bom prosila slične stvari. Mlado dekle, ki jo poznam, je storila tako, ko se je možila; ni ravnala prav. Ljubim Vas in hočem Vas takšnega, kakoršen ste. Ravno radi tega, ker živite drugače in bolje kot vsi tisti, ki so mo želeli za ženo, sem si Vas zaželela ?a moža. Manj bi Vas ljubila, mogoče bi Vas sploh ni» \c( nc ljubila, — pa to se mi zdi vendar zelo težavno, če bi pričeli živeti, kakor žive vsi tisti vi iib nisem hotela ... Kadar Vam bom le mogla slediti, Vam bom sledila in kjerkoli boste, bo moja sreča. In če napoči tisti dan, da me ne bi mogli vzeti s seboj, dan, ko boste morali oditi sami, no! Jean, oni-le dan, obljubljam Vam, bom pogumna, da Vam ne odvzc..tem Vašega poguma... In sedaj, gospod župnik, sc ne obračam nanj, temveč obračam se na Vas, zakaj hočem, da mi Vi odgovorite in ne on. Recite: če me ljubi in če me smatra sebi vrednim, bi li bilo pravično, da bi me pustil on pokoriti se tako kruto radi mojega premoženja?... Recite!... Ni li dolžan, da postane moj mož?« »Jean«, je rekel resno stari duhovnik, ,poroči jo, to je tvoja dolžnost... in to bo tvoja sreča!'« Jean se je približal Bcttini, objel jo je in poljubil na čelo. Be/ina se je sladko izmaknila in se obrnila k župniku: »In sedaj, gospod župnik, Vas moram še nečesa prositi, hotela bi, hotela bi,..« Cesa bi hoteli?« »Prosim Vas, gospod župnik, objemite me!« Stari župnik jo jc objel in jo poljubil na obe lici, po očetovsko, nakar je rekla Bettina: »Zelo pogostokrat ste mi rekli, gospod župnik, da je bil Jean nekoliko Vaš sin, — tudi jaz, kaj ne da, bom nekoliko Vaša hči. Boste imeli pa dva otroka, to je vse!« Mesec kasneje, dne 12. septembra opoldne je Bettina v kar najpriprostejši poročni obleki prekoračila longuevalsko cerkev, medtem ko je veselo zadonelo trobentanje devetega topniškega polka pod obokom stare cerkve. Nancy Turner si je izprosila čast, da sme v tej slavnostni okoliščini igrati na orgle; mali harmonij je namreč izginil. Orgle z biesketajo-čimi se piščalkami so bile postavljene na cerkvenem koru. Bil jc to poročni dar miss Perci-val-e gospodu župniku. Stari župnik je bral mašo. Jean in Bettina sta klečala pred njim; izgovoril je blagoslovne besede in ostal nekaj trenutkov zatopljen v molitev, z dvignjenimi rokami, proseč iz dna svoje duše božjo milost nad glavo svojih dveh otrok. Orgle pa so zaigrale iste sanjave Chopi-nove melodije, ki jih je igrala Bettina vprvič, ko je vstopila v to malo vaško cerkev, kjer jc imela biti posvečena sreča njenega življenja. In danes je bila Bettina tista, ki je jokala Konec. Znižane cene za nikiovir Oglejte si Igračne in otroške vozičke, trl-riklje. holen<1erje, male automoblle, šivalne stroje, najnovejša dvokolesa. _ w pneumatlko i. t. d Veliko izbera. Prodaja na obroke i Ki Oljni n " F D. 1. tovnrna dvokoies in otroških votlCkov, Ljubljana Karlovška cesta št, 1 S čim napravim veselje? Manukure-kaseta Šivalna garnitura Česalna garnitura Torbice za dame Torbice otročje Garnit. za briti Damski robci tuc. Otroški robci tuc. Od DUl 20 40 80 48 14 136 30 22 r> 77 77 77 77 77 D. nogavice mel6 zelo trpežne D. nogavice čista volna D. nogavice Bemberg svila D. domača halja iz la. flanele D. domača halja iz double flanele D. rokavice podi. Nappa pivovrstna Din 36 „ 60-36 23 128 175 74 77 77 77 D. rokavice zims. trikot D. večerni šali svileui z resami D. obleke pleteno iz najfinejše volne D. vestice volnene la. cefir volna D. pullover vzorč. D. tricot lilače volnene D. tricot hlače bombaž D. tricot kombin. H Din 15 265 290 75 95 49 18 28 77 77 77 77 77 77 Za gospode: Pyjama iz najfinejše flanele Pyjama iz double flanele Suknjič iz double flanele Suknjič jutranji čista volna (Ktimelhaar) Pullover vzorčast Vestica modna iz najfinejše volne Svilene rute Samoveznice svilene zadnji vzorci Din 168 260 220 385 94 180 118 60-45 77 77 77 77 77 77 Kljub nizkim cenam-prvovrstno blago! 7T1 Radio na odplačilo 3 elektronski aparat S6 3, sprejema vso Evropo v zvočniku, z najfinejšimi elektronkami (Phillips ali Bari um), 1 akumulator Varta 18 Amp., 1 anodna baterija 90 voltov, komple^n antenski in zemeljski materijal in 1 posebno fin zvočnik s krasno svileno sliko; pri naplačilu Din 300 — še 12 obrokov po Din 180'- mesečno, Veliho i/biro pri točnem odplačevanju brez obresti_ali drugih stroškov 4 elektronski aparat Z 4, vse pritikline kakor zgoraj pri naplačilu Din 300'— še 12 mesečnih obrokov po Din 225'—. Za dobro delovanje famčim! Kljub prvorazredni kakovosti najcenejši t V zalogi vse vrste radio-aparatov po najnižjih dnevnih cenah, aparati za priključitev na omrežje brez baterij, velikanska zaloga sestavnih delov, veliki aparati za re stavracije in kino-podjetja, ki nadomestujejo največjo godbo in kjer se lahko poleg radia uporabljajo tudi gramofonske plošče. RRDIO Franc BHR Ljubljana, Mestni trg S / Tel. 2407 Za Miklavža in Božič si naročite lahko že sedaj, postavim Vam pa aparat na željo tudi pozneje. Zahtevajte brezplačno novi cenik za leto 1930 mfHLHl!£E!!Ifi! m božičkih mmi nudi po zmernih cenati ua drobno in na debelo staroznana slaščičarna llubllana i. NOVOf NY. GosposnetsKo 2 ler se priporoča za obilen pose! Spodniešfaierska ljudska posojinica y Mariboru fiesrtstrovana zadruga z neomejeno zavezo Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po naivišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateliem rentnega davka i« IDEAL MARIBOR leielon st. 2400 o ■a M > 9 Autoprometno podjetje Rakek~ Stari trg T O B SO 3 C "S' 5" »r o Kemična čistilnica oblek in parna pralnica Tovarna: Frankopanova 9. Podruž.: Vetrinjska 7. Dober nakup je priti« denarja! Poskusite in prepričajte se, da si nakupite vse moško in žensko blago najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah, kakor posteljno perje in puh od 25 Din naprej samo pri tvrdki JAKOB PREAC Maribor :: Gosposka ulica štev. 8 Maribor JAVOR * LOGATEC LESNA INDUSTRIJA Gabrtel Oblak - Slovenija Brzojavni naslov: lovor Logatec — Teleion inlerurban S Izdeluje vsakoršno pohištvo iz trdega in mehkega lesa, kakor spalnice, ledilmce, kuhinje i. t. d. Z jamstvom proti razsušitvi. — — Cene zmerne I naznanja, da s 1. decembrom spremeni svoj vozni red, in sicer: Autobus, ki je sedaj odhajal iz Ljubljane ob 18, bo odhajal seduj ob 17 iz Ljubljane in iz Starega trga v Ljubljano ob 6. Na progi Rakek—Stari trg pa bo odhajal autobus ob 4.15 in obratno v Stari trg iz Rakeka ob 16. Nadalje bo poleg običajnih zvez vozil autobus iz Rakeka v Stari trg ob 7.55 in obratno ob 18.50, tako da bo omogočen potnikom, ki imajo opravka v Notranjski, povratek še istega dne, t. j. na vlak, ki odhaja proti Ljubljani iz Rakeka ob 20.45. Najboljše in najkoristnejše MIKLAVŽEVO DARILO za šolsko mladino je otroška pisalna miza. Nndite otrokom veselja do učenja. Ohranite 1lb zdrave s telesno nego i g i I B B NOVA OTROŠKA PISALNA P1IZICA 9 ki se uravnava za vse starosti otrok od (r. do is, leta uslre/.a vsem pra viloin o pravilnem drianlu telesa pri učeniu ter ie obenem praktična shrumba «> v»e šolske potrebščine. Mizice izdeluje trdka 1. REP$E tvornice pohištva, Ltubifano Dvorni irg I. | Telefon 3 4 5 6 Darujte lepa in obenem praktična darila I Novi model RfMINGTON NORMAL je pravi pisalni strojček za dom, potovanje in pisarno. Zahteva/te prospekt! LJUBLJANA MARIJIN TRG REMINGTON uporablja 5,600.000 ljudi. Pišite tudi Vi na REMINGTON. ■asa banka a. a. Brzojavni naslov: Gospobanka Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji ta prndajo srečk Državno razredne loterije. V Ljubljani (Miklošičeva cesta IO) Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 — vloge nad 400 milijonov dinarjev Podružnice: • Bled - Celje • Djakovo - Kočevje - Kranj - Maribor Novi Sad - Sornbor • Split - Sibenlk Telefon St 2057, 2470 ln 2979 Prodaja obveznic 7«/0 drl 'uvest posojil« ter 2V,*/(, vojne odškodnine tn vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoj L