31. ste v. V Ljubljani, v torek 18. marca 1879. Letni Inseratl «e sprejemajo iu velji Iristopna vratu: S kr., če «e t ¡«k« lkrat, i» 2 '-ii n -i II * II 1& n it n n 3 n Pri večkratnem tiskanj se •ena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaim pisma se ne sprejemajo. N troAnino prejema opravništvo (aoministracija) in eks^edicija na Mtarem trgu li. št. 16. Politič6ii list za slovenski laroi. Po pošti prejemar »fll^^^V Za celo leto . . 10 gtsiŽgF »a polleta . . 5 „ — ,, za četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ tu četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velji 60 kr. več na leto. V Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 26. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Iks'" Zarad praznika sv. Jožefa izide prihodnja številka , Slovenca" 22. t. m. PoDcmčovanje na Koroškem. Naš dopisnik iz Koroškega „iz junske doline" nam je v zadnjem dopis» svojem poročal take reči, da se nam vredne zde še bolj natančnega premišljevanja. Bralci naši se bodo spominjali, da je dopis navedel sklepe taino-šnjega učiteljskega shoda, ki kažejo, kako na slovenskem Koroškem učitelji sami delajo na ponemčevanje in da je s šolami v narodnem obziru tam še mnogo slabše nego v drugih slovenskih krajih. Vzlasti trije sklepi onega učiteljskega shoda ee nam zde kakor zamaški sloven.-kiin ustom, namreč: l. da ima učitelj govorili slovenski (vindiš) le s takimi otroci, ki res nemški prav nič ne razumijo, in to le tako dolgo, dokler se jih ni prijelo vsaj nekoliko nemških besedi; 2. da še pri tem ne sme rabiti pravega slovenskega jezika, nego ono brozgo, ki je na-mešana s popačenimi nemškimi besedami; 3. da se tudi starišem naroči, naj doma s svojimi otroci govore le nemški, vsaj kolikor znajo. Naj si ogleda pameten Človek, ni treba, da je učitelj, te sklepe in stermel bo. Po mnenji teh koroških učiteljskih modrijanov je toraj glavna naloga ljudske šole ta, da se slovenski otroci prej ko prej odvadijo svojega maternega jezika, ker kako bi se drugi nameni šole pospeševali, o tem v sklepih onega famoznega shoda ni ne ene točke. Ni treba nam vdrugič, tretjič ponavljati, kako so nemški in sploh vseh narodov pedagogi na ljudski šoli zavrgli vsako izobraževanje šolske mladine, če te ne godi na podlagi maternega jezika; to je tako znana reč, da bi jo tudi koroški učitelji lahko že davno vedeli. Toraj moramo misliti si, da so sklep storili iz drugih uagibov, ker take nedo slednosti jim ne moramo očitati, da bi oni, ki tako pospešujejo nemščino, svoje duševne hrane ne zajemali in nemških pedagogičnih knjig. Skoraj rajše rečemo, da so ti „pijouirji nemštva na slovenskem Koroškem" tako sklepali iz neprijaznosti do slovenskega in svojega naroda, ker tega si vendar ne moremo misliti, da bi bili po slovenskih krajih Koroške za učitelje nastavljeni samo nemci po rodu. Drugi sklep je še bolj čuden. Če učitelj ima v svoji šoli že samo otroke slovenskih staršev , pri kterih bi z nemščino nikakor ne mogel shajati, naj rajše govori ž njimi tisto zmes, kteri pri nas pravimo „kranjska špraha", tam pa ,,windisch" in ktera se govori po kuhinjah, pri branjevcih, po žganjarijah, — sploh tam. kjer se shajajo ljurije najuiž.h stanov; toraj ta jezik, kterega se v^ak kolikor toliko omikani človek skrbno ogiba, kterega ne najdeš nikjer tiskanega (le „Brencelj" ga z re-špehtarjovo kuharco" neusmiljeno b ča), kterega celó najpriprostejši kmet ne govori, naj se vpelje v ljudske šole prej, nego čisti slo venski I Mi se čudimo, da deželni šolski svet koroški takega nespodobnega sklepa naravnost ni ovrgel. Če učitelji sami ne znajo pravilno slovenski, naj se pa ufé, kajti največa krivica bi bila ta, če bi po nevednosti učiteljev morala trpeti šolska mladina. Razen tega mora biti vsactga kolikor toliko izobraženega človeka — in to so menda tudi koroški učitelji — sram take govorice, kakor je „kranjska špraha" ali ,,windisch 1; če pa mislijo, da bodo zato, ker je la jezik zmes pjkvarjeno ponem-čenih slovenskih in popačeno poslovenjenih nemških besedi, prej zalili glave otrok z nemščino, se utegnpjo zelo motiti; izredili bodo ljud', ki a svojim jezikom ne bodo mogli nikamor, kakor še zd8j ponemčeni koroški Slovenec in rojen nemec drug druzega debelo gledata in se razumita bolj po znamnjih, nego po besedah. Razen tega se potem Korošec tudi s svojimi slovenskimi sosedi ne bo mogel razumeti, in čegava bo škoda ? Sosedje je gotovo ne bodo trpeli. Najbolj čuden se nam zdi pa tretji sklep onega čudnega učiteljskega shoda. S tem se že učitelji delajo ne le poveljnike učencev, marveč tudi njihovih starišev. Do zdaj še ni bilo nikjer in nikoli slišati, da bi se kdo pre-drznil narekovati starišem, kako naj s svojimi otroci govore. Nove šolske postave pač segajo daleč že v rodovinsko in družinsko življenje, ali tako drakonične vendar še niso in menda tudi ne bodo nikoli, da bi bil šolski nadzornik tudi nadzornik rodovin , t. j. starišev, da bi hodil za njimi in opazoval, kako govore s svojimi otroci. Toliko pravice ima in bo imel oče menda zmiraj, da bo sam odločeval, česa naj se uči in česa naj se ne uči njegov otrok, dokler je on in ne učitelj njegov reditelj. Mislimo si, da bodo koroški Slovenci malo brigali se za gori omenjeni sklep in da bo mar-sikak učitelj, če se bo predrznil iti v hišo Ljubljanske slike. (Dalje.) KiipMJgkl strežnik ali „komis" (domitma servus). Sesavka tega imena ne pride že taka na svet, kakor je, kedar je že gotova, „fait accompli", marveč je le nekako prehodni stan med nič in trgovcem, toraj le nekaj. Pri nas se po večem nareja iz šolarjev, ki za pero in učene knjige nimajo pravega uma in veselja ali kterim nemila osoda vsako drugo potodstriže. Matura jim je že vsako šolsko »pričalo, iz kterega je razvidno, da vedo, kako se bere iu piše, ni treba, da bi to v resnici dobro znali. Po raznih nezgodah pride revče iz mesta ali kmetov v kak kot prodajaluice (štacune) ali zaloge (magazina), kjer je njegov prvi poveljnik hlapec, razen tega pa še vsak komia, ki ga sme pošiljati križem mesta po kar koli ali s čemer koli. Strahovanje je prav vojaško, še celo o klofutah in brcah se govori. Za take je bolj občutljiv, nego za razne priimke, kterih obilno dobiva. To je štacunski učenec ali„ler-fant", ki nima druzih pravic, kakor da v svojem kotu slobodno sope, dolžnosti pa toliko, kolikor je v štacuni osob nad njim. Sčasoma se navadi od svojih gospodarjev raznih reči, najprvo tistih priliznjenih fraz, s kterimi se po štacuni vzlasti ženskemu spolu streže; razen tega pa se ga prime kolikor toliko besedi kritike, ki jo sliši za odšlimi ku-povalci, toraj kmalu jame spoznavati prebivalce mesta, posebno tiste, kterim nosi razna pismica ali kaj druzega. Vendar ne sme pokazati napredovanja v tej stroki, nego prihrani ga za tisti čas, ko bo tudi on postal komi*. Za ta stau si skuša še pridobiti drug h potrebn h lastnosti in na tihem posnema obnašanje svojih prednikov. Ko gre zadnje leto h koncu, ga vidiš že kolikor mu je mogoče nališpanega ob nedeljah, marsikak večer pri plesouku, da si pridobi zadnji „šlif", v žepu pa ima vedno romane, kakoršue vidi pri gospodih svojih, in tudi „brief-stelerja", iz kterega se za pogovor z ženstvom potrebuih laskanj z glave nauči za prihodnjo rabo. Tako popolnoma zrel za svet postane komi, vrže svojo delavno obleko v kot in postane gospod ne le za nedelje in praznike, nego tudi za delavnike; odslej ga vidiš veduo le po najnovejši noši oblečenega in počesanega, kakor da bi ga bil polž oblezel. Zdaj je sposoben za I vsak salon ali dvorano, zato hiti zapisati se v tista društva, v kterih so vpisani njegovi ne-kdinji gospodje a sedanji „kolegi". Te posnema tudi brž v tem, da začne sanjati o gospicah in pošiljati jim zaljubljena pisma, ktera prepiše iz kakega „briefstelerja" ali pa da kakemu pismouku par desetič, da mu jih spiše. Ker v Ljubljani gospic ne bo še tako hitro zmanjkalo, se mu posreči čez nekoliko časa, ko že par kocin pod nos dobi (bodi si po naravnem ali umetnem potu, to je po mazilih), da se ga ktero žensko bitje usmili, a to je navadno še kako nezrelo (tako zvani „bflckfisch") ali pa že zelo obnošena devica, zato se taka srčna zveza kmalu razdere, v prvem slučaji navadno takrat, ko eden starišev zd njo zve. Pakajdeto! Le prvi pot je nekoliko pusto, drugi, tretji pot ne več. Nezaljubljenega komija si še misliti ne moreš, kajti če ni, se pa dela. Le poslušaj ga, kako zalim gospicam drobi najnovejše fraze zaljubljenosti, kako se jim prikuplja z najslad-k< jš:mi besedami, kakoršnih je po romanih nabral, in marsikteri še kaj na uho zašepeta. Kako dalt č sme iti, že dobro ve, toraj je dostojen le pri odločno solidnih, o kterih spozna, da bi pri nj h bilo vse njegovo trkauje zastonj, pri drug h pa je mera različna, najobširnejša pri klotaricah, gosposkih hišnah itd. Ljubice gledat ali poslušat, če res slovenski stariši s svojimi otroci doma nemški govore, kmalu letel čez prag, ker doidaj po nobeni postavi nima pravice do tega. Vsak Slovenec bi ga že pred pragom vstavil in mi mislimo in se uadjamo, da je na Koroškem tudi še nekaj Slovencev, ki ne bodo marali za gori omenjeni famozni sklep učiteljskega shoda ter ne metali svojih otrok ponemčevalnemu molohu v žrelo. Take novice pač niso nič veselega za slovensko narodnost na Koroškem in kažejo posebno, kako si mislijo ljudski učitelji svojo nalogo izobraževanja in odgojevanja slovenske mladine. Toda naši bratje na Koroškem , ki so že toliko prestali, bodo že šc to pretrpeli, ker vspeino ponemčevanje slovenskega naroda je zdaj pač že povsod ustavljeno. Slabo pri tem je le to, da največ škode trpi mladina, ker se pri ubijanji nemščiue zanemari marsikaj druzega priprostemu človeku za življenje vel.ko bolj potrebnega. Kaj pomaga kmetu nemščina, če nima o čem živeti! Vsaj mi nismo še nikjer in nikdar slišali tega, da bi tisti lože stradal, ki nemški zna. Skrbite toraj, koroški učitelji, rajšezato, da mladino kaj koristnega naučite, če tudi na kvar tujemu jeziku I I Nove homatije na jugu. O berolinskem kongresu se pač sme reči, da so tam sklepali o narodih, a brez narodov; to se kaže že zdaj, a se bo kmalu pokazalo še očitneje. Prvi, ki se sklepom tega shoda upira, je bolgarska skupščina, kakor smo že omenili o svojem času. Od udov te skupščine, najodli-čnejših mož naroda bolgarskega, jih je zdaj že skoro polovica, ki glasno upijejo po združenji vseh Bolgarov v eno kneževino in če bi po-slanci.iz Rumelije ne bili izključeni iz te skupščine, bi bila takih glasnih oponentov ogromna večina v nji. Pa tudi drugi skupščinci Be ravnajo po berlinski pogodbi le na videz in na ljubo Rusiji, kteri ne marajo kazati nehvale-žnosti ali jo brž zopet Bpre.viti v nove zadrege. Nezadovoljnost Bolgarov je prav naravna, toraj iahko razumljiva, če se pomisli, daje po berolinski pogodbi bolgarski narod pretrgan na dva kosa, kterih eden — unkraj Balkana v Ru-meliji — ima še ostati pod turškim jarmom. Res je obljubila Turčija nove, pravične, evropske postave, ali vsak človek ve, najbolje pa Bolgari, koliko je verjeti turški vladi. Zato že zopet vse kaže, da letos ne bo ie miru in ne boga tako dolgo, dokler ne bodo Bolgari vsi, kar jih je, združeni v eni knežsvini zunaj turške oblasti. Bolgar takraj Balkana kliče brata onkraj Balkana in ta sili k bratu in če mu ne bo dovoljeno priti k njemu z lepo, delal si bo pot. z grdo, s silo, z orožjem. Kar je Bog ustvaril, da skupno živi, naj človek ne trga narazen. Naj se ne misli, da to novo gibanje na jugu ni tako nevarno, kakor je bila ustaja I. 1875 in 1876, ter da bo Turčija kos zadušiti jo. Za Slovaui so tudi še Grki, kteri od be-rolinskega kongresa nimajo nič. Pogajanje njihovo s Turčijo je obtičalo, ker v Carigradu še zdaj ne marajo nič odjenjati, so še tako trdovratni, kakor so bili leta 1875 in prej. Turka je k pripoznanju pravic drugih narodov treba z orožjem prisiliti, drugače se ne vda; trdovraten bo, dokler bo še migal, ker nikakor noče verjeti, da je njegovemu gospodarstvu v Evropi že odklenkalo. Zato se tudi bero-linsklh pogodeb drži le na videz — iz strahu pred evropskmi velikimi oblastmi, na skrivnem pa počenja vse, kar le more, da bi na jugu med narodi ne bilo miru, ker še zmiraj upa v splošni zmešnjavi kaj pridobiti za-se. Tako se zmiraj in čedalje bolj sliši, da podpihuje na skrivnem mohamedance povsod, kamor za-morejo priti turški agitatorji, posebno v Aiba niji proti Avstriji, ker tam je glasovita „albanska liga" (zarota mohamedancev proti kristjanom in posebno proti avstrijskim tujcem) zopet vzdignila svojo glavo in bo, kakor je čutiti, spomladi našim še dosti opraviti dala, če bodo pomikali se proti Novemu pazaru. Naše vojevanje v Bosni toraj nikakor še ni končano in tudi ne bo tako naglo, dokler bomo s Tur-čiui tako milo ravnali, kakor zdaj. Saj je med mohamedanci še po zdaj zasedenih deželah ta vera, da je avstrijski car zasedel deželo le s privoljenjem slavnega „padišaha" (sultana) v Carigradu in kadar se bo sultanu primerno zdelo, bo avstrijske vojake zopet iz dežele spodil in potem bo tam vladal polomesec kakor do zdaj. To niso gole spletkarije, nego sklepi storjeni po tem, kar se doli dan za duevom očitneje kaže, čeravno skušajo na dotičnih mestih take prikazni prikrivati ali celo tajiti. Tako se zve, da je bilo nedavno v Travniku vstreljenih 8 Turkov, pri kterih so nakopičeno orožje našli, in to orožje ni bilo prej skrito, nego z novega v deželo prineSeno. Od kodi? Iz AvBtrije gotovo ne. Najprvo bo zagromelo, kakor smo že zgo-rej omenili, tam , kjer so ljudje najmanj zadovoljni z berolinsko pogodbo, iu to je v Ru-meliji, unkraj Balkana. V Macedoniji je zbranih že močno število upornikov pod poveljstvom izvedenih in pogumnih vodij, ki komaj čakajo, da planejo v dol nad turčina. Ugodneji čas bo te čete gotovo še pomnožil, in tako bo spomlad prinesla nam vojsko med Turki in ustaj-niki. Ta upor bo Turčija mogla zadušiti še manj, nego je mogla onega v Bosni in Hercegovini, in nasledek bo ta, da bodo zopet evropske velike oblasti vteknile se vmes ter na kakem shodu vnovič lotile se vzhodnega vprašanja, to je, berolinsko pogodbo dale na reščeto in jo morale popraviti. Da je ta pogodba nepopolno, pomanjkljivo delo, to so evropski diplomati jeli zdaj že sprevidati, in tako bodemo kmalu zopet doživeli, da bodo Turčijo še enkrat ob živem telesu rezali ter popravili, kar so prvi pot zamudili ali grešili. To je tem bolj verjetno, ker ste tudi Srbija in Črnagora za svoj trud in svojo žrtev premalo dobili Dokler ne bodo vsi dobili, kar jim gre od dedščine turške, tako dolgo krvave pravde ne bode konec. Szegedinska nesreča, kjer je po nenavadno veliki elementarn sili konec vzelo veliko mesto, izbuja tudi politične pomislike. Ogerski vladi se očita, da je ona več skrbela za slavo magyarorszaga, za šovinistične in prevzetne muhe, nego za pravo kulturo dežele. V Pešti so se zidale velike palače na državne stroške, samo da bo tujci videli slavo madjarsko; bolje bi bil obrnjen ta denar za reguliranje rek. Zidale so se nepotrebne železnice za drag denar; za reguliranje Tise ne bi bilo toliko denarja treba. Take zatožbe in sodbe se slišijo od dunajskih centralistov , ki še zdaj ne morejo pozabiti, da Ogerska ne spada več pod njihovo oblast. Ko bi vladala na OgerBkem dunajska vlada, pravijo, potem bi se ta nesreča ne bi bila zgodila. Nam se zdijo to prazne besede Saj so vode že večkrat meje prestopile, kdo bi njegove se vrste navadno od plesa do plesa, potem jo drug drugemu podaja, in ko je leto zavrtilo se, im«i lepo zbirko dekliških fotografij, kakor se tudi po mestu njegovih nahaja več kakor klavirjev; najdeš jo skoro v vsakem „albumu", razstavljena je pa tudi memogredo-čim v tabli skoro vsakega fotografa. Za svojo obleko potrosi več kakor marsiktera družina, ne strga se na njem ne eno oblačilo, to vedo najbolje štacunski hlapci, ki pri tem dobro žive. Zvečer se nahaja v družbah, toraj v gledišči ali pa v kaki gostilnici ali kavarni. V prvo hodi zavoljo lepšega ali kake igralke, v zadnjo navadno za to, da igra. Kakor pa povsod, je tudi tukaj mogočen, privošči si drage pijače in „pikantne", potem se spravi nad biljard ali nad karte, pa ne po krajcarji, more že više biti. Denar mu je lahka stvar, videti je, da ima veliko z njim opraviti, zato ga tudi zguba nič ne boli. Saj ima plače več nego učenjak, ki je 16 let študiral; kar se lahko zasluži, naj gre, naj se zopet lahko dobi. Izobražen je toliko, kolikor treba za nje-I (,o in dekleta, ktere lovi. Jezika ne zna u -iga dobro, govori pa rajše „kuhcl taji , -ur „kranjski", ker Be to v Ljubljaui sploh in v njegovi navadni družbi bolj obrajta. Le malo jih je, ki znajo nemški ali slovenski; prvi so tujci, drugi ne iz mesta doma. Glede politične vere se deli trgovski strežnik v narodnjaka ali nemškutarja. Prvi je ud „Sokola", „čitalnice" ali še kakega druzega narodnega društva. Tu je po svoji gibčnosti in živahnosti koristen na vse strani, dela plese in javne zabavo živahne, ker privabi muogo ženstva za sabo in je pri napravljanji takih zabav ves ognjen, neutrudljiv. Kaj bi bili brez njega plesi, kaj tombole, kaj sokolski večeri! Tudi je bolj darežljiv, kakor njegov gospod, ki si tako reč k večemu ogledat pride I Kar je posebno hvale vredno, je to, da je naroden iz srca, ne zavoljo lepšega, toraj se ne hlini, če tudi gospicam, kterim se hoče prikupiti, na srce govori z nemško besedo. Marsikteri te vrste je tudi bolj izobražen, kakor drugi njegovega stanu, zato on oživlja skoro vsa narodna društva, ki ne merijo na golo učenost. Nemškutarski komis je „turnar" ali ,,fa-jerbčr", če je pa ud kazine, je tam upisan za ^njigovodjo. Če je tujec iz Nemškega, zua vsaj J nemški nekoliko, ako ni predolgo že v Ljubljani; vsak drugi (tudi Lah, ki se vedno pri- druži nemškutarju) trga nemščino tako, kakor slovenščino, da človeku skoro slabo postane. Osebna nasprotnika narodnjak in nemškutar nista, večidel se celo tikata. Tudi ne peče vest nemškutarja, če gre na ples v čitalnico, kakor narodnjaka ne, če gre v kazino. Le trgovski ples, kterega vsako leto skupno uapravijo , je čisto nemški, slovenska beseda bi tu uho žalila prav tako, kakor slovanska surka oči. Slednjič, ko je trgovski Btrežnik že skoro vse letne čase življenja po britkosti in sladkosti skusil ter mnogo denarja razdelil med gostilničarje, fijakarje , kavarnarje , plesouke, krojače, čevljarje, brivce, rokovičarje in tudi še z marsikakim goldinarjem popravljal prevročo ljubezen, se čuti starega, toraj misli postaviti se na svoje noge. Zato se par let drži, to je, da več ne nori s svojimi mlajšimi „kolegi", ampak se „posti" ter pripravlja na žeuitev. Navadno s svojim prihranjenim denar-lem ne more pričeti prave kupčije, toraj gleda po kaki bogati nevesti in da bi se tej prikupil, popusti vse svoje prejšnje navade. Ta uevesta pa ni nobena njegovih poprejšnjih ljubic, nego čisto nova, ktere bi prej še pogledal ne bil. Da jo zdaj mara, temu je vzrok njeno pre- bil mislil, da bosta Tisa in Maros kedaj tako nesrečo prouzročili. Saj je bila tudi na Češkem ono leto grozna povodenj, čeravno je Češka pod duuajsko vlado. Za naš ljubljanski mah in za cirkniško dolino se tudi od zgorej nič ne stori čeravno so zmirom povodoji, in če se centra-listi bahajo, koliko bi bili za ogerske reke storili, naj storč to tam , kjer je potreba in kjer imajo priložnost, naj regulirajo Savino in Unec, naj posuše ljubljansko močvirje in naj pogozdč Krasi Ilic Rhodus hic salta! Kolikor tudi se nam Madjari slabo obnašajo, za eno stvar jim moramo vendar hvaležni biti, in to je, da so zdrobili moč dunajskih centralistov. Ceutralisti so bili ua najboljši poti, ponemčiti vso Avstrijo, germanizacija je delala silne korake, mehki Slovani so se le malo ustavljali. Pa Madjari niso hoteli poginiti v nemškem želodcu, oni so se borili in borili toliko časa, da so preklali državo v dva kosa, in iztočno polovico odtegnili nemškemu vplivu. Tako se je ponemčevanje pri Litavi ustavilo in izhodni narodi, kakor Hrvatje, Slovaki, Srbi so bili rešeni veduega kljuvanja z nemško slovnico. Pomadjarili se ti narodi nikoli ne bodo. ker jim madjarska kuliura ne imponira; duali zem je imel tedaj ta dobri učinek, da je ustavil pri Litavi germanizacijo in južni iztok Ev rope rešil z močnim jezom pred veduo naprej silečim germaustvom. Ako nas tedaj kdo vpraša, kaj nam je od slovanskega stal šča ljubše, centralizem alidualizem, rekli bomo, da dualizem. Nemci niso Hrvatom nikoli toliko ravno-pravnosti dali, kakor je imajo zdaj pod Madjari. In čeravno se Slovakom in Rumuticem pod Ogersko huda godi, vendar ni nevarnosti, da bi se potujčili, in sedauje stanje je le prehodno stanje, do končue rešitve narodnostnega vprašauja obranijo pa se ti narodi celi in nepokvarjeni po strupu zapadne „kulture", ki se razodeva v brezverstvu in brezzuačajnosti, ne-nravnosti in mehkužnosti. Košut je nekdaj predlagal podunavsko konfederacijo vseh izhodnih narodov, Hrvatov in Slovencev, Srbov, M.tdjarov, Slovakav, Rumun-cev, Grkov in Bolgarov. Pozneje je se ve da moženje. Za-nj je zdaj glavna reč le denar, vsega druzega je že do grla sit, o tem se žena kmalu po poroki prepriča, če se mu ta špekula cija posreči, postane trgovec, kakor je bil že prej popisan. Primeri pa se tudi, da je pot takega novega trgovca jako kratka. Vzroki so različni. Včasih dobi tako ženo, da najlepšo robo iz štacune sama nosi, druga pa potrebuje zase toliko, kolikor mož na dan skupi; marsikak tak „mladi trgovec" hoče posnemati trgovske bogatine, toraj ga stane življenje ogromne zneske; tudi je kteri, ki misli, da kupčija mora nesti, toraj misli, da je ves denar, kar ga skupi, že čisti dobiček, in ga potrosi ravno s tako lahko vestjo, kakor je potrošal komis svojo mesečno plačo. Tako se zgodi, da že po par letih krasnega življenja ?nde po-nj „parkelj" v podobi konkurza, ki vso ropotijo 7 svoj koš dene, in potem je vse ,.glonje" konec, po par mescih vidiš takega gospoda zopet ponižnega komija in še ne mara biti opomnjen, da je bil kedaj kaj več. Razloček je le ta, da je prej bil sam in se lahko lovil okrog gospic in de klet, zdaj pa na vsako priliznjeno besedo dobi odgovor: „Kaj bo pa gospa rekla I1 Potem se mora potuhniti in kolegi se vsaj mu smejejo na tihem. Vse nekdanje ljubice pa pravijo: „Dobro, da ga nisem vzela!" (Dalje prih.) »opustil to federalistično idejo , in povrnil se nazaj k madjarskemu šovinizmu, da je le Mad-jar sam pokican vladati na iztoku. Mi pa smo še vedno federalisti, smo za federalizem in pošteno zvezo vseh avstrijskih narodov, in upamo, da enkrat tuli do tega pride, in da se bodo temu tudi Madjari udati morali, če ne z lepo, pa z grdo. Za centralizem in za neumno dunajsko penemčevanje cele Avstrije, kakor je nekdaj bilo, ko se je mislilo in se deloma še misli, da vsak pravi Avstrijec mora nemški znati, za to zastarelo iu nemogočo idejo se ne bomo nikdar navduševali, tudi ne, če bi bilo obrnjena proti Madjarom, našim nasprotnikom. Če tedaj nekteri dunajski listi iz szegedinske nesreče dokazujejo, da je treba zopet centralizem vpeljati, potem jim mi na tej poti ne bomo sledili. Smešno je tudi, kar piše „N. fr. Presse", da je Bosna kriva te nesreče : češ , naj bi se bil obrnil ta denar, ki ga je Bosna požrla, za reguliranje ogerskih rek, potem bi te nesreče ne bilo. Kdo je mislil na ogrske reke ? Kdo se je tako nenavadne povodnji nadejal? Smelo se more reči, ko bi prav noben vojak ne bil šel v Bosno, na reguliranje Tise in Marosa ne bi bil nihče mislil, in ne bil bi se morda krajcar za to potrošil. Po nesreči je lahko dobre svete dajati, kdor je pravi mož, naj nesrečo naprej vidi, in jo zabrani, če more. Pred vsako nesrečo zavarovati se, pa človek ne more; Bog je še zmirom gospodar, in naredi, kar hoče; in če on kak kraj pokončati hoče, potem tega nobeni inženirji instavbarji ubraniti ne morejo. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 18. inarca. Potovanje grofa TaafFc-ja v Levov k grofu Potočke mu dela ustavovercem mnogo skrbi. Kakor znano, je Potočki federalist in dober katolik, tedaj naši stranki jako simpatična oseba. S Taaffejem sta bila že enkrat vkup ministra, takrat ko je cesar Giskro in Herbsta spodil. Potočki se je pokazal pravičnega in Slovanom prijaznega ministra, za to so ga ustavoverci zelo črtili. On je Hohenvvartu vlado prepustil. Misli se, da Taaffs nič kaj dobro ne shaja s Stremayrom, Glaserom itd. in da je zato šel v Levov, da bi Potockega zopet privabil, naj vstopi v ministerstvo. Ko bi le res bilo 1 Na Oscrskcm je huda razburjenost proti vladi, ker se ona dolži, da je zakrivila pogin Szegedina. Se ve da je lože, po nesreči uzroke naštevati, ko naprej videti nesreče; če je pa res, da Szegedinci že štirnajst let prosijo za reguliranje Tise, potem vsakako vlado tudi nekaj krivde zadene. Za svoje ,,honvede'' in za druge madjarske baharije so imeli dosti denarja, za druge bolj potrebne reči pa ne. V nanje države. V bolgarski narodni skupščini naredili Bte se dve stranki glede vprašanja, koga voliti za kneza. Eai pravijo, da naj se velitev do t je odloži, ko bo cela Bolgarija združena. Drugi, iu to je večina, drže se berlinske nagodbe, iu 60 pripravljeni, kneza izvoliti v določenem času, vendar zahtevajo, u" se izvoli knez slovanske rodovine, ker le od takega pričakujejo, da bo imel dosti ljubezni do naroda in dežele, in dosti potrpežljivosti, da deželo počasi uredi in turške grehe popravi. Turčija protestira proti tisti točki bolgarske ustave, ki pravi, da je knezov sin naslednik vladarstva, kedar knez umrje. Ona trdi, ker Bolgarija ni samostojna, da vsak novi knez zamore le s privoljenjem visoke porte prestol zasesti. Zaradi izhodne Rumelije in zaradi grških teženj se ima vendar le konferenca poročnikov na Dunaji sniti, da bodo, če mogoče, to stvar mirnim potom uravnali. Mi pa mislimo, da se bo spomladi, ko Rusi odidejo, v južni Bolgariji ustaja začela. Ker Turki tudi Grkom nečejo nič privoliti, je mogoče, da bodo tudi Grki v meču svojo rešitev iskali, in potem imamo novo turško vojsko. Izvirni dopisi. Iz Hoftovca, 15. marca. (Ogenj. Prošnja.) Malo se iz naših krajev po časnikih piše, pa še takrat, kadar se to zgodi, se ne more kaj veselega naznaniti. Včasih se je reklo, da naj se o vremenu začne, ako druge tvarine manjka; že nekaj let bi se pa lehko reklo, govori ali piše o ognji 1 In res, dandanes se vedno le bere, da je ogenj zdaj ta, zdaj uni kraj hudo zadel. Tudi jaz naznanim , da je v ponedeljek 10. t. m. v Ključevici pod Kumom ogenj vse imetje neke udove pokončal. Ni ji druzega ostalo, kakor dva nepreskrbljena otroka in usmlijenje ljudi. Tudi vsa žival je v ognju konec storila. Zdaj je vdova ob vse. Zato mesto nje trkam jaz na usmiljena srca ljudi. Koliko pogorelcem se je po tej poti že pomagalo! Ker udova tudi zavarovana ni bila, je še toliko nesrečuiša. Mili Slovenci, pomagajte tej res nesrečni udovi, saj bo sam Gospod enkrat vam stotero vse povrnil. Lovro Bevgant, župuik. TMi Dunaja 15. marca. „Slovenija", ktera je še le pred enim mesecem dostojno praznovala svojo desetletnico, napravila je sinoči drugi slavnostni večer v spomin prerano umrlega slovenskega pesnika Simona Jenka. Že pred dvemi leti je hotelo naše društvo slaviti tega slovenskega pijonirja na slovstvenem polji, toda takrat se ni mogla ta lepa misel izvršiti, uekaj zarad notranje nesloge, nekaj zarad pre-majhue energije tedanjega predsednika. Letos pa vlada „Sloveniji" lepa sloga, in na čelu imamo predsednika, kakoršnega smo si že davno želeli. Letos tedaj se je izpolnila želja toliko in toliko mladih Jenkovih častilcev, ter reči moramo, da se je vršila Jenkova slavnost sijajno in dostojno. Po kratkem, a jedernatem pozdravu podpredsednikovem vršile so se redno progra-move točke. Morda ravno Bendlov zbor „Na planine" ni bil posebno čist in gladek, a zato so pa peli naši slovenski pevci tem boljše vse pesmi. Najbolje se je dopadala občinstvu Ko-cijančičeva izvrstna kompozicija „Oblački". Ž:-vio-klicev in ploskanja ni bilo konca ne kraja in morala se je ponavljati. A kdo bi ne bil rad poslušal čistega milega tenorja g. Mlčoha (Čeha) in krepkega, lepo donečega baritona g. Lauperta (Hrvata)! Zadnji je tudi izvrstno pel Ipavčevi pesmi „Pod oknom" in „Vabilo". Li-sinskov „Stanak moj" se je moral tudi ponavljati ter pevci so peli to pesem drugi pot še boljše nego v prvo. Velika navdušenost pa je bila, ko so naši pevci zapeli Jenkovo kom-nozic jo „Sto čutiš", ktera je še bolj rastla, ko se je pei „K?.[>rej" in „U boj." A po pravici smemo trditi, da se je ta večer najbolje obnesel g. Zavadlal 5 svoji"-» krasnim, jedrnatim, navdušljivim govorom. 1 ako bi ga ne bil človek tako zvesto in paz., poslušal, nego ga je moral v resnici, smel b. to reči, ako bi le sodil po burnem ploskanji, ktero ni hotelo nehati. G. Zavadlal je imel že aadnjič slavnostni govor; a če je bil tisti lep, bil je ta istimto izvrsten. Tudi deklama-cija g. A. Kregeljna je bila po vsem dobra, to rečemo odkritosrčno, tudi če je nečemo tako pretirano hvaliti, kakor je zadnjič hvalil nekdo sicer res dobro deklamacijo g. L. Igra na glasovir in na gosli je zelo ustrezala občinstvu. G. Mašek in g. Klein sta v malem naša virtuoza, s kteriina se mi, slovenski dijaki na Dunaji, ponašamo. Po končanem programu se je začel zabavni del. Na vrsto so prišle po stari navadi napi-tnice. G. Neumann, predsednik „Valebita", in g. Ste 1'anovič- Vilovski, predsednik „Srbske Zore" sta povdarjala v lepem govoru bratovsko zvezo b Slovenci in Hrvati, s Slovenci in Srbi. G. Zavadlal je napil g. prof. Kanderualu, g. Rola krasnemu spolu, ki je bil tudi še precej zastopan. Izmed odličnih gostov nas je počastil tudi dvorni svetovalec g. Winkler. Povedati moram še, da so bila skoro vsa slovanska društva zastopana; a največ je bilo Hrvatov, Srbov in Rutencev. Vsakako sme biti „Slovenija" ponosna na tak večer, kakoršnega je napravila sinoči, in izreči moramo željo, da bi nam napravila še mnogo enacih slavnosti. — r— Domače novice. V Ljubljani 18. marcu. (Naša tiskovna pravda.) Naš vrednik je bil včeraj zaslišan iu pride pred porotnike. (Poštni oskrbnik g. Vincenc Habberger) stopi v pokoj. (Sv. Oče papež Leo X111.) bo osnovo in delovanje ljubljanske hiralnice in sirotnišnice s posebnim veseljem vzeli na znanje ter vsem, ki so k ustanovi, vzdrževanju in razširjenju teb zavodov pripomogli ali še bodo, podelili svoj posebni blagoslov. Ta novica bode gotovo vse one, ki zdaj za loterije na dobitke kaj store, zelo razveselila. (Glavni močvirski odbor) ima v soboto 22. t. m. sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Ponudba gospodov bratov Klein in dr. za izdelovanje stavbenega načrta in prevzetja del za osušenje in zboljšanje močvirja. 2. Nasvet za poziv izvedencev v predposvetovanje o delih za osušenje in zbolšanje močvirja. 3. Prošnja do c. k. vlade za privoljenje predplače za izvršitev tehničnih pripravnih del. 4. O osnovi podružnice borovniške. 5. Nasveti posameznih odbornikov. (Postni in velikonočni napevi) za sopran, alt, tenor in bas, zložil P. Angelik Hribar, prišli so s privoljenjem preč. knezoškofijstva ljubljanskega in redovnega predstojništva ravnokar na svitlo. Obsegajo: križev pot, pet nape-vov; sedem besedi Jezusovih na križu; sveti križ; počešenje sv. peterih ran Jezusovih ; duša najde Jezusa v trpljenji; postua; pet velikonočnih in pesem za sv. leto z besedami od č. msgr. L. Jerana, v vsem skupaj IG lahkih, a vseskozi v cerkvenem duhu zloženih pesm. Za pesem o križevem potu napravil je g. sklada telj 5 različnih napevov in sicer za vsake tri (za 13. in 14. skupaj) odstavek en napev; pojo se pa lahko vse kitice ali odstavki po enem napevu. Č:sti dohodek je namenjen ljubljanski hiralnici in sirotišnemu zavodu. Prepričani smo, da bodo skladbe t" našim k..t m sp!c!, ¿last' oa na dežeK u»tr';.ue. Nai se torej si. cerkver ; ... vu ne made, omisliti (ku p'w',ni j !i ... , kajti dalo seje tiskati le 2' .tiso?. Vobivajo se pri gg. Gerberji in NU anu po J novcev. Razne reči. — f G. Anton IllušČek, gimnazijalni profesor v Celji je 9. t. m. umrl previden s sv. zakramenti. — Duhovske zadeve v lavantinski škofiji: Č. g. Merkuš je prezentiran za faro v Žetalah. — Č. g. Fr. Pukšič, župnik pri sv Juriju na Pesnici, so se fari odpovedali in so tako na umu oslabeli, da jim je sodnija č. g. fajmoštra Fr. Šrola v Svičini postavila za ku ratorja. — Oo. jezuiti Doljak, Lempel in Sa-jovic imajo od 16. do 2G. marca sv. misijon v Čadramu okraja konjiškega. — Za Szegedince. Minister notranjih zadev, grof Taafte, je razposlal na deželne načelnike okrožnice, kjer jih pozivlje, naj naredč zbirke za unesrečene po povodnji na Ogrskem. Mestni zastop graški je dovolil za podporo Szegedincem 1000 gl., tržaški pa 5000 gl. Mili darovi se nabirajo že po vseh deželah, celo na inostranskem, v Londonu, Parizu in Berlinu. Pravijo, da bo cesar sam šel gledat nesrečni kraj, in tolažit prebivalce. Mnoga mesta hočejo tiste denarne svote, ki so bile nameujene za Bvečanost cesarjeve poroke, podariti une-8rtčenim. — Povodenj na Ogerskem. Mesta Csongrad in Szentes sta še zmirom v nevar nosti. V Fegjrverneku so najhujo silo prestali. Iz podrtega Szegedina se izvejo grozne novice. Prinesli so za nesrečue denarja in živeža, pa kdo jih bo iskal, ko so na vse kraje zbežaii. Mnogo mrličev plava po vodi. Mraz je tak, da ljudje zmrzujejo. V soboto so našli 8 zmrznjenih pod razvalinam . Mnogi (menda judi) so tako lakomni, da sede na strehah, pa se ne puste proč peljati iu rešiti drugače , ko tako, da se tudi njih reči iz hiše rešijo. Tega pa vlada ne pu-ti, ker v prvi vrsti je treba gledati, da se človeška bitja pogina rešijo, potem še le pride čas za omare itd. 1000 beguncev je prišlo v Lugos. Drugi so se prepeljali v Kikindo, Čamboljo, Bečkerek. Na en mlin je bežalo 40 ljudi, pa so vsi konec storili. Mnogi rešenci še miloščine nečejo vzeti. Vojaki se vrlo obnašajo. Še zdaj hiše vkup padajo , ki so se do zdaj še držale. Računa se, da je 2000 ljudi smrti zapadlo , vendar se natančna številka še ne ve. V C s o n g r a d u se vsako uro boje enake katastrofe, voda že čez nasipe pljuska. Szegedinski poslanec Bakay je v zbornici rekel, da Szegedinci že 14 let prosijo za reguliranje Tise, pa brez vspeha. To bo hud udarec za ogersko vlado. Pa po toči ne pomaga nič zvoniti. Vsa škoda Be ceni na 15 m.ljouov. Žalostno pri tem je, da taka nesreča hudodelstva ne odvrača ; roparji in tatovi kradejo ponoči iz podrtih hiš, kar doseči morejo; vozijo se po čolnih od hiše do hiše. Mnogo ljudi po drevesih čepi noč in dan, in le s težko mujo se dajo v čolne spraviti. Tudi na cerkvene stolpe so nekteri zlezli. Strašno je vpitje mater, ki so otroke zgubile ; drugi tavajo po vodi, roke ven moleči , in na pomoč upijoči. Pogled na vso nesrečo je grozen. Eks*)k'itivne Hražbo 20. uiarca. 3. Havšič ¡r. Brezovico, v Mo-k r c n ogu . IV '. ¡).:i.;njeg» Jezera, 2. Mekinda iz Cirkuice, 2. Žnidarsič iz Mlake, 1. Martlnčič iz Cirknice, 3. Petkovšek iz Garčarevca, vsi v Logatcu. 2. Gluč iz Bruhanevasi, 3. Mnrot iz Pod-poljan, v Lašičab. 1. Tome iz Malega Gabra, 1. Globokur iz Trcbeiia, 1. Honf iz Hudega, 1. Bre-gar iz Gradiš«, vsi v Zatičini. 3. Kocijančič iz Sadlnjc vasi v Žužemberku. 21. marca: Medoš iz Drenovca, 3. Esig in Fleinig it Hrasta, 8. Stefanič iz Zapodja, 2. Mi-helič iz Dolenjega Suhorja, 3. Hotujic in Bahoric iz Pribine, 2. Poselil iz Zagozdca, 3. Pangretič iz Čepelj, 3. Scbnelcr iz Grdega dola, 3. Kom iz Mi-heljo vasi, 3. Milkovič iz Desincu, 3. Cvetic iz Tanče Gore. 3. Komšok iz Dolenje vasi, pa 3. KraSovc v Crnomlji. 3. Kalinšek iz Primskova v Kranji. 3. Bezek iz KaSče, 3. 1'etrič iz Bojane vasi, v Metliki. 3. Tomažič iz Sanaboru, v Vipavi. 3. Belohar iz Luhovič v Kamniku. 3 Zupančič z Deročega Vrba v Mokronogu. 2. Kastelie iz Kle-čet v Žužemberku. Umrli so: Od 12. do 15. inurca: Marija pl. Kopini, 82 1., vsled starosti. Edvard Birvas, e. k. stotnik 45 1., za sušico. Marija Brand, hiš. pos. 58 1., za mrtudom. Avgust Pajsur, lila. po». o. 10% 1., za jetiko. Htijmund Hcichman, hiš. pos. 34 1., za jetiko. Ana Hajer, jetnišk. nadz. ž. 33 I., za jetiko. Telritrnllčn«1 «lenari»»- celi* 17. marca. Papirna renta 64 40 — Sreiierna rrtntB 6180 — Zlata renta 76 80 — lHSOletno državno posojilo 117 60 Itankina akcije 792 — Kr« j i,i iz .?> J.ikih vlir u Sroji-.rjevi hiti» Najboljše graškn UNIITIIO pivo iz pivo-i varne Sckrcincrjctc, dobro vino, namizno ' in v buteljah, okusno kosilo v prijazni na novo napravljeni gostillliri ali na doni jeniano. zajnlerk, zvečer raznih jedil na izbir, vse to po najnižji ceni iu ob naj-•krbuejši postrežbi. Iidajatelj in odgovorni vrednik Filip Hadorlap. SO^T* Postne dneve so pripravki Ijena ;»<»*(nit jedilu. (3) J. Blainitovi naalu iniki v i-junlji ni. i