Dopisi. Iz Trnoveljske okolice. (N a š e v o 1 i t v e.) Ni druge pomoči, kakor sesti moram ter vam, g. uredaik, par besedi izreči o aašib zadajih volitvab. Da je ostala straaka g. Fr. Okoraa v Skoflji vaai aa vrbu, to ste izvedeli ia aiste se čudili, da je tako prišlo. Kako tudi? Za ajo je vse delalo. kar leze ia gre od Celja noter do aajzadaje koče, ki ae drži Škoflje vesi. Naš ,,kračmaa", potem pa ,,grilček" ia še nekaj drugih se je tako dolgo plazilo okoli Lubečae, Boveu, Bezovice, Zelč itcl , dokler se aiso tamošaji volilci zavezali, da bodo svoj glas dali tistim, ki jim jih bode župaa aapovedal. Po vseh teb krajib pa je še veadar-le ostalo aekaj mož trdaih, v Traovljah pa vsi; da-si je v tej vesi 101 bišaib števil, stali so vsi trdai, kakor skala za aaše, aeodvisae može. Samo edea, iz Bukove žlake, je zlezel. kakor mravlja, pod krilo g. Okoraa. To ai bilo lepo od ajega, tem bolj pa gre hvala Traovljaaom ia drugim volilcem, ki niao marali celjakih ,,amrdljivk1'. Leteh ae je uae dai precej izpustilo izpod aosa, škoda, da se je z njimi marsikomu tudi pošteao ime Sloveaca izkadilo. Iz Šmarija pri Jelšah. (Volitve pa dr. Krena ia kompaaija.) Pri aas je dobil dr. Geliagsheim 22 glasov. Dobil bi jih bil še kakih pet vee, da se niso nekateri odtegaili volitvi ia tako pomogli dr. Foreggerju do zmage. Foreggerja volili so: advokat Kreaa, sodaijska adjuakta dr. Wagaer ia Doksat, koatrolor Pichler ia davkarski uradaik Nescbmacb. Picbler ia Neschmach sta rojena Sloveaca pa narodaa odpadaika, v lice prijazaa, za hrbtom sovražna. Dr. Wagner je Nemec, torej že po svoji aatori nam nasprotea. G. Doksata pa amo imeli za Sloveaca, ker je doma iz Poatojiae, pa varali smo se. Nekakšaa »glava" tukajšajib Nemcev, (katerib pa ni aikjer v Šmariji), bi rad bil dr. Fraace Kreaa, advokat. Kdo pa je Kreaa? No pred par 'leti je prišel v Šmarije ta veliki Nemec potreben tiatega, česar še ni imel, zdaj pa se redi ia debeli od sloveaskih žuljev ia sloveaske krvi ia takisto sloveaskega kruha vsak daa sit, bodi zdaj po trgu gori ia doli, kakor kakšea turški paša in gleda z zaaičevanjem ia prezirom aa aas, ki ga pasemo ia krmimo ter mu basamo žepe. Pravijo, da je po Sloveaskem še veliko takih Kreaaov, ki ao 8e sloveaakega kruha preobjedli — ali pa ai mogovče izaebiti se takih aam sovražaihbabačev? Čisto labko. Sloveaci! spametujte se že eakrat ia zdramite se, pa ae aosite deaarja takim ljudem, ki zaaioujejo aaae pravice, za katere ae moramo tako krvavo boriti. Ce ae bodo imeli zaalužka med nami taki Kreaai, pobrati bodo morali avoja šila ia kopita ia iti tje gori med svoje ljube brate, 5e tudi v svet9 Bismarkovino ! In vi Šmarčani in Slovenci Šmarskega okraja, če morate iti k advokatu, pojdite raji v Celje li gg.: dr. Srnecu, dr. Filipiču. dr. Vrečkotu, ti so sami dobri Sloveaci in ved6 gotovo toliko, kakor kaki nemški Kreaai. Od Št. Jurja ob juž žel. (Občni zbor ,,CesarjevieRudolfovega sadjerejskega društva za Spod Štajar".) Svoj redai spomladanski občai zbor je imelo to društvo 17. t. m. aa belo nedeljo popoldae po večernicah v šolskem poslopju. Udeležaikov iz domače ia soaedajih far se je toliko zbralo, da je bila sicer prostoraa soba pretesna: kakor škatljica z biglicami bila je natlačena največ kmetskih posestaikov, pa tudi drugi atanovi so bili primeroma dobro zastopaai. Ker se je ravnatelj g. dr. Ipavic moral odpeljati k nekemu bolaiku v sosednjo faro St. Vid, je društveai podpredsedaik grajšeak iz Blagovae, gosp. vitez Berka otvoril zborovaaje, aavzočaim je predstavil nadučitelja od D. M. v Puščavi, g. Fr. Praprotaika ter mu podelil besede za podučao predaašaaje 0 sadjereji. Iz celo uro trajajočega, temeljito sestavljenega in zaaimivo poučaega govora skušal bom le njegov osautek povzeti. V svojem uvodu nam je apretai g. govornik v gladkej, a povsem labkoumljivej besedi razlagal pomen ia prijetnosti sadjereje ter uaemal ljubezea do posledaje. Rekel je med drugim, da človek, ki je v pravi ljubezai vnet za sadjerejo, ne bode nikoli leao brez dela postopal po vasi; on ne bode pijaaec in zapravljivec, njega ne vleče v krčmo deaar zapravljat; vaak prosti čas vporabi, da gre pogledat svoja drevesa, posebao ob aedeljah ia praznikih, tam ima svoje veselje, tam svoje društvo ia zabavo in ker vč, koliko truda stane, predao se vzredi iepo drevo, da donaša dobiček, zato bode tudi varčen. (Konec prih.) Iz Ptuja. (Raičev spomenik.) Za aagrobni spomenik rajnega Božidarja Raiča darovali so sledeči blagorodni gospodje : Vršec, c. k. notar v Sevnici 2 gld.; Alojz Mikl, trgovec v Ormožu 2 gld.; Žnidaršič, c. kr. profesor v ISarajevu 5 gld.; Milan Lilek, c. kr. profeaor v Sarajevu 2 gld.; Bedjanič, c. kr. profeaor v Sarajevu l,gld.; Sevaik, c. kr. profesor v Sarajevu 1 gld.; Cucek, c. kr. profesor vjSarajevu 1 gld.; Antoa Kupljea, c. kr. aotar v Čraomlji 2 gld.; Antoa Aleš, dekaa v Semifu 1 gld.; Matija Kaduac, župaik v Preloki 1 gld.; Ljutomerški narodnjaki, po učitelju Kovačicu 19 gld. 80 kr. Aatoa Lednik, župaik v Podaredi 5 gld.^Filip Vihar, kaplan pri sv. Martiau 5 gld.; L čuček, v Prebiču 2 gld.; Fratic Klobasa, župnik pri sv. Antonu 5 gld.; Korbinijan Lajb, župaik pri sv. Jurju na Pesaici 3 gld.; Martia Heško. kaplaa pri sv. Petru pri Mariboru 1 gld.; Tomaž Mikl, trgovec pri sv. Marjeti 1 gld.; Fraac Koser, c. kr, poštar v Juršencih 1 gld.; dr. Jurij Hraaoveo, odvetaik v Slov. Gradci 3 gld.; Fraac Rošker, kaplaa pri Mali nedelji nabral je med tamoanjimiv rodoljubi 4 gld. 80 kr.; x + 2 1 gld.; dr. Segula, v Postojiai 10 gld. Vkup 68 gld. 60 kr. •— Srčaa hvala vsem gospodom dariteljem! ^ Aatoa Gregorič. Od Gor. Ponikve. (Čudni ljudj e.) Kupi tovnej prijatelj šole podobo sv. Cirila ia Metoda ter jo poaudi naši šoli v dar. Ali Se je bil mislil, da bo tega darii naš g. nadučitelj vesel, izvedel je ktnalu, da se je opekel, kajti ta sicer veliki gospod izpozaal je aedaj, da je premal za to, da bi obesil podobo na ateno. Zato jo je poslal v Celje okr. šolsk. avetu čea, da bodo oadi že dosti veliki za ta posel. Toda le-ti so izpozaali, da niao niti satni aiti gosp. aadučitelj vredai, oae podobe obesiti v šoli. Kaj bote, g. uredaik rekli k temu? — Meai ae zdi, da je tem gospodom le aemškutarija skrčila roke ia prste na njih ter da bode treba iskati druge gospode, aaj jim jih sopet aategne. Mogote, da bodo potem v staau pisati, da je to podoba nsvetega (Jirila ia Metoda" ter si g. nadučitelj dobi meada tudi moei, aeoi na steao ter podobo obesiti v šoli, da bode aoli v kinč, slov. otrokom pa v poduk. Jaz aicer ne vem, kaj še meai uai prijatelj šole v tej reči storiti. sodim pa, da stori prav, ako ae obrae do dež. šolsk. sveta v Gradcu.