wTst jTI a - »i d Poštarina plaćena u gotovom Jedna godina teškog i ozbiljnog i (ia približava se kraju. Sa zadovoljstvom možemo da se okrenemo da pogledamo ravnu i duboku brazdu, koju smo zaorali. Sa zadovoljstvom i čiste savjesti... Zagreb. 9. decembra 1932. Broj 50. Pojedini broj stoji-1.50 Dinara ISTRA ( A naši čitatelji? Mnogi su nas pomagali u teškom radu i učinili su čak i više nego smo od njih tražili. Ali ima i takvih, kojima savjest nije mirna ... Dužnici! G^ASIL© SAVEZA JUGOSILGVF.NSKIH EMIGKANATA IZ JULIJSKE KRAJINE 1 »ISIKA« izlazi svakog tjedna a petak. _ Uredništvo i uprava nalaze se u I Pretplata: Za cijelu godinu 50 Din; za pol godine 25 Din; za inozemstvo dvo- | ^-0.^ čekovnog računa 36.789. j struko; za Ameriku 2 dolara na godinu. — Oglasi se računaju po cjeniku. PROBLEMI NAŠE EMIGRACIJE Rado donosimo ova razmatranja našeg suradnika: Iza svjetskoga rata počele su najveće seobe naroda, što ih povijest čovječanstva uopće poznaje. Razne revolucije s desna ili s lijeva, promjene granica mnogih država i stvaranje novih narodnih jedinica su prouzrokovale jednu izmjenu pučanstva, jedno iseljivanje kakovo se rijetko prije poznavalo. Nastaje jedno novo pitanje, koje nemalo zabrinjuje evropske političare, to je pitanje emigranata. To emigrantsko pitanje u onom obliku kako ga poznamo mi iza svjetskoga rata je možda postojalo negda za vjerskih progona kada su katolici bili tjerani iz protestantskih zemalja, protestanti iz katoličkih, a kršćani pak bili proganjani od Os-manlija i prisiljeni da sele... Vjerska netrpeljivost i princip tada redovito apliciran: »Culius regio, ejus religio« su bili uzrokom onim čestim valovima emigracije i onim čestim ratovima. U devetnaestom^ stoljeću poznajemo emigracije uslijed nacionalizma, koji iza francuske revolucije, romantičnih pokreta i preporoda raznih narodnosti dobiva ono infesto u međunarodnoj politici, koji je prije imala religija Poljska, talijanska i grčka emigracija zaokuplja mnogo misao tadašnjih evropskih političara. Nacionalizam postaje baza država i pojavljuje se narodna netrpeljivost u istom ako ne i u gorem izdanju nego što je bila negda vjerska intolerancija. Onaj princip koji je negda tražio vreligio* prema »regio« bi se sada mogao malo pro-mjeniti da do&e: »Cusius regio ejus natio«. Svaka se država sada smatra nacionalnom, ona postoji radi većinskog naroda, pridržuje si pravo da se brine prvotno za pripadnike većinske narodnosti, dok inorodce se u stvari, iako ne u pravu, smatra građanima drugoga reda. To nacionalno isključivo stajalište na koje ne prestaju da se postavljaju većina evropskih držapa je i prouzrokovalo toliko međunarodnih sporova i otrovalo odnose medu mnogim državama. Mnogim izmjenama pučanstva kao na pr. onim što se je desilo između Grčke i Turske, gdje su se milijuni selili, je bilo uzrok to isključivo nacionalno nazivanje. Mnoge su emigracije tako nastale uslijed te nacionalne netrpeljivosti, kao što su negda nastale od vjerske. Uz nacionalizam, uzrokom su najvećih emigracija iza svjetskoga rata bila ekskluzivna društvena shvatanja. Boljševizam prouzrokuje radi klasne netrpeljivosti najveći val emigracije što ga poznaju vijekovi. Milijuni su se iselili i ustanovili se u Evropskim raznim zemljama. Diktatura proletarijata koja oduzimlje slobodu svim svojim političkim protivnicima je bila kao neki uvod za pojave, koje su rodile i druge diktature po raznim evropskim zemljama, za pojave jedne čisto političke emigracije koja se organizuje da se bori na političkom polju za slobodu. Fašistička diktatura je imala u metodi svog prethodnika. Sovjetska Rusija je dokazala slabost i nezrelost demokracije i socijalizma Vidjelo se da demokracija, koja se znala tako divno boriti za svoju pobjedu kroz više od jednog vijeka nije sposobna, da se bori protiv novih sila, koje su se digle kao posljedica njenog samog razvoja. Fašistička diktatura je talijanskoj demokraciji i socijalizmu također dala jednu dobru lekciju. Ona je samo udarila jači akcenat na onaj krah, koji je doživio talijanski socijalizam iza zauzeća tvornica ... Međutim, ma koji bili uzroci brzog uspjeha Mussolinija, dobrog djaka marksizma, učvršćuje diktature fašizma rađa jednu novu jaku političku emigraciju. Jedan je njemački novinar proračunao političku emigraciju u Evropi i fiksirao je ogromnu brojku: pet milijuna političkih emigranata. Pet milijuna ljudi bačenih radi svojih uvjerenja, radi svojih misli van kruga svog života, van svoga doma. Pet milijuna ljudi koji doživljavaju tragične momente, koje može da shvati samo jedan emigrant. ... . . Možda je taj broj prevelik, ah da je i dva milijuna manje političkih emigranata, to nebi taj fakat bio manje bolan. U nekojim se evropskim državama smatra, da se smije osuditi na progonstvo na stotine hiljada ljudi radi njihovog uvjerenja, radi njihovih ideja. Prava čovjeka proglašena tako zvučno na osvitu devetnaestog stoljeća su nestala pred pravom sile. Ličnost čovjeka ne uživa zaštite pred nasiljem. Politički emigranti su se počeli međutim da organizuju po svoj Evropi. Oni su se grupirali čvrsto i politički su Pdčeh da djeluju i postavljaju si jasno politički cilj za kim moraju da idu, stvorili su si ne samo emigrantsku taktiku borbe, već i Čitavu strategiju. U Evropi se vode tajni ratovi između emigracija, koje ne vrše sam.o propagandu u inozemstvu apelirajuć na javno' mišljenje, već više svega se vodi borba dobro promišljena, po jednom odre- WSJES1E IZ JULIimE KRAJINE KAD SE RADI O TALIJANIMA S KRKA... Sušački »Novi List« pisao je pred nekoliko dana: Fašistički poslanici Alessandro Dudan, Iti Dacci (prije Bačič) i ostali podnijeli su u talijanskoj komori interpelaciju na ministra spoljnih posala zbog — »zlostavljanja talijanskih podanika, a specijalno djece, žena i staraca u gradu Krku (nella italliani-ssima citta di Veglia!) od strane nekih Jugoslovena koji nisu sa otoka Krka, a sve to uz naklonost jugoslovenskih vlasti«. Dogadjaje o kojima je riječ u ovoj interpelaciji opisala je u svoje vrijeme čitava fašistička štampa debelim pismenima u dugim izvještajima sa naslovom »Srpski ekscesi na Krku«. Razumije se, da je u tim opisima bilo najviše pogrda na Jugoslaviju, a isticanja talijanstva Krka, jer o drugom čemu u tim dopisima nije ni moglo biti govora, a nije moglo zato, što se zapravo ništa ni dogodilo nije. Odnosno, da se točnije izrazimo, nije se ništa dogodilo, što bi dalo povoda jednoj interpelaciji u talijanskoj komori, jer ima mnogo toga, što bi dalo povoda za mnoge interpelacije u jugoslovenskoj Narodnoj Skupštini. Svojevremeno, kad se je fašistička štampa bila raspisala o tim »srpskim ekscesima na Krku« jugoslovenska je vlada bila odredila, da se povede naistroža istraga o tim »zlostavljanjima«. Istragom je utvrdjeno, da se radi o jednoj tučnjavi u nekoj gostionici, da je tu tučnjavu izazvao jedan egzaltirani fašista i da je, kao što obično biva izazivač zlo prošao, jer je u tučnjavi koju je izazvao uboden nožem od jednog jugoslovenskog omladinca iz Krka. To je, eto, taj strahoviti slučaj »zlostavljanja djece, žena i staraca«, zbog kojega su se Dudani, Bačiči i ostali našli ponukanima, da podnesu interpelaciju u parlamentu jedne države sa 42 milijuna stanovnika, koji parlamenat pretenduje čak i na to, da ga se kao parlamenat ozbiljno uzima... Ni onda, kao ni sada, to »pitanje« nije trebalo da se učini važnim, osim, ako se to ne želi sa naročitom tendencijom. Navedeni slučaj, kao i bezbroj drugih, morao bi bio dati povoda interpelaciji u našem parlamentu, kad se i preko toga, kao i preko svega ostalog tomu sličnoga, s naše strane ne bi prosto prelazilo kao preko beznačajnih incidenata. Jer šta se je zapravo dogodilo i šta je izazvalo i tu tučnjavu? Grupa talijanske omladine sa Krka, koja je i ovih ferija kao i inače bila u Italiji, na putu kroz Rijeku i drugdje vrijedjala je prostački najintimnije osjećaje Jugoslavena. Ta ista fašistička grupa s Krka nabacivala se ove godine za željezničkoj stanici u Rijeci, pred organima jugoslovenskih državnih željeznica, najpogrdnijim riječima protiv Jugoslavije, protiv države, u kojoj jedu hljeb. Ne vjerujemo da za to nisu dobili potstreka u samoj Italiji. DB. BINE SEDEJ OBSOJEN NA IBI LETA JEČE. Idrija, v začetku decembra 1932 Radi prekoračenja meje brez potnega lista je bil obsojen tukajšnji študent oz. že dr. Bine Sedej, živino-zdravnik, na tri leta in 1300 Lit. denarne kazni. Prosimo ga, da kmalu plača vsaj denarno globo, ker bi radi še eno kasarno! MUSSOLINIJEVA AMNISTIJA ... ZAPOR! Tomaj na Krasu, decembra 1932. Kakor že poročajo nekateri jugoslovanski listi, se je hotel na 1. t. mj. povrniti skupno s svojim očetom tukajšnji domačin Rudolf Škerlj, sin znanega posestnika. A glej, komaj je prestopil krivični mejnik, ki nas loči od ostalih jugoslovanskih bratov, ga aretirajo in v ne malem spremstvu odvedejo v zloglasne tržaške zapore. — Kakor smo slučajno zaznali za vest, ki je obsolutno kontrolirana, je tej aretaciji posredni vzrok — ljubezen... Pred nedavnim je prišlo sem škerljevo dekle in, ker se je zadnje čase razmerje med njima nekoliko zrahlalo, ga je, meni nič — tebi nič, nesramno ovadila pri tukajšnjih oblastnikih, da je njen fant jugoslovanski nacionalist, proti Italiji, in podkrepila celo z dokazi: članstva naših emigrantskih organizacij. — K stvari se še povrnemo in drugič prinesemo na svetlo tudi ime propale duše, ki mirno uživa čisti jugoslovanski zrak! ARETACIJE V PODBRDU Podbrdo, decembra 1932. V Podbrdu so aretirali znanega trgovca Janeza Zgago po domače »Pahmana«, dalje Tomaža Grahorja, mesaria, znanega posestnika Petra Primoža iz Petrovega brda njegovo ženo in deklo. Aretirance so prepeljali v goriške zapore. Vzroki aretacij še niso znani. (Mos). PET MESECEV ZAPORA ZA POBEG PREKO MEJE Trst, decembra 1932. Pred dnevi so ka-rabinerji v Pliskovici pri Komnu aretirali 34-letnega Lojzeta Kosiča Kosič je zbežal brez potnega lista čez mejo. a se je pred dnevi vrnil domov. Zaradi bega čez mejo je bil obsojen na pet mesecev in deset dni ječe. Odvedli so ga v sodnijske zapore. Kà-kor vse kaže, za Kosiča ni veljala amnestija, čeprav je bil obsojen le zaradi bega čez mejo. BOG NE PLAČUJE VSAKE SOBOTE! G r a h o v o. decembra 1932. 2e nekajkrat smo poročali o nesrečah, katerih so deležne naše — izdajice. Tako se ie pred kratkim ponesrečil znani fašistični podrepnik, Slovenec Martin Golja, trgovec z lesom. Vračal se je iz Šentviške gore od neke takozvane prireditve, a je na strmi poti padel in si zlomil nogo. Prepeljan ie bil v goriško bolnico a se je kmalu vrnil domov, češ, da se bo zdravil doma. Noga pa se mu ni hotela zaceliti in inu je pričela gniti kost. Podal se je nato na Dunaj, kjer mu pa bodo morali amputirati nogo. — Zadela ga je zaslužena kazen. Bil ie navdušen fašist in naši ljudje so morali marsikaj pretrpeti radi njegovih sitnosti. Mogoče bo nekaj časa mir. (Mos). TRŽAŠKI OBČINSKI PRORAČUN. Trst, novembra 1932. Te dni se je sestal tržaški občinski svet, da razpravlja v občinskem proračun za prihodnje poslovno leto. V načrtu proračuna je predvidenih 136,189.390 lir dohodkov in 135,889.390 lir izdatkov. Kakor kažeta ti dve števili, se bo zaključila občinska finančna bilanca v prihodnjem letu z aktivo 400.000 iir. Med razpravo pa so prišle na dan postavke, ki so pokazale tržaško občinsko gospodarstvo v vse drugačmi številki. Listi, ki so jih objavili, jih niso komentirali. Iz njih sledi, da se bodo dohodki občine znižali za 2,188.140 lir, in sicer pri trošarinah, pridobnini in koncesijskih taksah za javne lokale, izdatki pa se bodo povečali za 2,045.480. Razliko 4,233.620 nameravajo kriti s fondi iz 10-milijonskega posojila in 60-milijonskega posojila 4er z novim posojilom v višini 2,140.000 lir. Zanimivo je pri tem ugotoviti, da bo občina na račun države zaradi centralizacije šolstva in drugih poslov precej razbremenjena. Na drugi strani pa je v proračunu predvidenih več postavk, ki so posredno ali neposredno prav militarističnega značaja. Tako bodo dali fašistični »Balilli« 758.490 lir, strelski organizaciji 97.000, za šolsko ladjo »Patria« 20.000 lir. NARODNI DAR BRUTALNEM OROŽNIKU. Grahovo, 1. XII. 1932. Pred kratkem je odšel od nas orož. brigadir Sera Giuseppe, kateri je bil pri nas skoraj 10 let. Kako vestno je vršil službo, vejo najbolje naši fantje in možje, katere je on spravljal v zapor. Tudi naši kmetje se ga bojo dobro spominjali, ker premnoge kazni so plačali radi njega. Da pa nam ostane ta gospod dobro v spominu, je poslal podestat, njegov rojak, svoje uslužbence, da so pobirali prispevke 5—10 lir, da se za nabrano svoto kupi temu gospodu lep dar. Ljudje so pač morali dati, radi ali neradi. Res, hvaležni smo g. podestatu ki nam daj a poljubljati palico s katero smo tepeni. KAPLAN IN FAŠISTIČNE PREDVOJŠKE VAJE. Podmelec, 5. XII. 1932. Po naročilu oblasti je oznanil g. kaplan v cerkvi, da so stariši odgovorni za svakega mladeniča ki neredno hodi k predvo-jaškem tečaju, ter da bojo kaznovani z globo do 5000 lir. Kdor pozna naše oddaljene vasi in kdor ve da imajo nekateri tri ure hoda, se nebo čudil, da se tem ne ljubi hoditi tako daleč radi teh fieumnosti, saj se človek dosti utrudi ko trdo dela cel teden. Fašisti ki so bili do sedaj na Kneži, so premeščeni na Ilovico pri Podmelcu. Podbrdo, 1. XII. 1932. Tukajšni obmejni komisar je bil premeščen, na njegovo mesto je prišel nekdo od fran-' coske meje. Pričakujemo od novega g. komisarja da bo bolj pošten in da bo bolj človeško postopal z ljudmi, kot pa njegov prednik, katerega so se bali vsi. Celo s potniki, tujimi državljani je postopal skrajno surovo, pa tudi ljudje njemu podrejeni, so si z njegovim odhodom pošteno oddahnuli. NOVI DUGOVI I NOVI POREZI U NEKIM OPĆINAMA RIJEČKE POKRAJLNE Rijeka, novembra 1932. Pokrajinsko administrativno vijeće na Rijeci na svojim je sjednicama pred nekoliko dana zaključilo nekoliko novih općinskih proračuna za godinu 1933. Ujedno su izdane posebne dozvole, da se u nekim općinama uvedu posebni dodatci na direktne državne poreze. Pokrajinski odbor je potvrdio zaključak općinskog vijeća u Il'rskoj Bistrici, da se za općinu uzme jedan veliki zajam od 650.000 lira. Novi dodaci na neposredne poreze uvesti će se iduće godine u Opatiji, Klani, Podgradu, Jablanici, Lovranu, Jelšanama, Materiji, Matuljama, Premu, i Ilirskoj Bistrici. Pored toga uvest će se u Ilirskoj Bistrici, Mošćenicama j na Rijeci i posebni dodaci na zemljišni porez. đenom planu, za zauzeće vlasti. Borba z« vlast, to je cilj jedne političke borbe organizirane emigracije. Ruska emigracija, talijanska i ostale, koje živu na ratnoj nozi sa vladama svojih zemalja imaju svoje generalštabe, svoje političke vođe, svoju vojsku, kao što imaju i sve vlade. Politička borba i politički cilj je prvobitna dužnost Uh emigracija, a kulturni program je samo jedna od načina te političke borbe. Metode borbe se dobro studiraju i pazi se na političku taktiku više nego na išto drugo. Nije rijetko čitati u emigrantskim talijanskim i ruskim listovima o »jednoj emigrantskoj taktici borbe« o »strategiji« političkog djelovanja i o tome se više razlikuju razne grupe emigranata, nego u cilju. Naša emigracija nije malena. Ona je jedna ako ne isključivo, a ono opet pretežno politička emigracija. Fašizam je samo naglasio grublje nepravdu nanesenu našem narodu Rapai, ugovorom i prouzrokovao jedan val emigracije, koji je počeo da se širi već dolaskom talijanske vojske, a koji je najjače počeo da zapljuskuje učvršćenjem fašističke diktature. Prva naša emigracija je ona koja nastaje redovito promjenom državnih granica. Politički razlozi tom iseljivanju sasvim su jasni. Učvršćenjem fašizma u Italiji, pogotovo iza 1925 javlja se onaj jaki val emigracije, koji je obuhvatio i svu Italiju. Sele se ljudi radi borbe koju su vodili ne samo za. narodna već i za svoja opće čovječanska i društvena načela. Politička emigracija se formira od aktivnih boraca, koji su se politički borili u Julijskoj Krajini. Zanimiva je jedna pojava medu tom političkom emigracijom, da se ona isprva grupira ne samo sa formalnim »kulturnim i prosvjetnim« zadacima već da i stvarno djeluje u kulturnom i prosvjetnom smislu. Politički cilj obzirom na Istru, Trst, Goricu ostaje romantični izljev pjesnika i nazdra-vičarskih »političara«. U koliko postoji politički rad i to specifično naš, emigrantski, taj je stvar dviju ili triju ličnosti, i onih predanih boraca u Julijskoj Krajini, koji sami ostavljaju polako prosvjetni cilj i usvajaju političku borbu, vodeći jednu taktiku i idući za jednim konkretnim političkim ciljem. Uspjesi rada onih boraca su opaženi. Ta borba ima već neke tradicije i ona se još i dalje vodi, jer ju potreba časova izazivlje. Ali naša emigracija nije. shvatila potpunoma smisao političke borbe u Julijskoj Krajini. Ona nije povukla konsekven čije iz jednog stava, koji ona odobrava. Ona ne prestaje da se gotovo isključivo bavi prosvjetnim ciljevima i ne organizuje se politički. U emigraciji mi nismo još stvorili našu političku taktiku. Mi nismo još precizirali naš politički cilj niti smo izabrali saveznike. A ipak nova vremena traže jednu promiš-Ijeniju borbu i zahtjevaju da se ide za jednim preciziranim ciljem. To se traži pogotovo od jedne emigracije, za koju su teškoće borbe najveće. Od nešto preko pola milijuna Jugoslavena pod Italijom iselilo se oko 100.000. Za nekoliko godina borbe s ponosom možemo pokazati na brojne svijesne žrtve naše misli. Skupljeni većinom u Jugoslaviji, okupljeni oko raznih društava i formirani u jedan Savez, mi nemožemo očekivati od milosti događaja da nam se donese naša sloboda. Potrebno je da postanemo čvrsto organizirani kao politička grupa, da imamo jasan i izrađen program rada, da vodimo jednu sistematsku borbu za postignuće cilja koji svima leži u srcu. Treba jedno očvršćenje naših redova da se provede, da se razvije jedan politički pokret, koji će obuhvatiti sve aktivne elemente u našoj emigraciji. organizirati ih, precizirati cilj, izraditi taktiku emigrantske borbe i suprotstaviti fašizmu u Istri i vani organizirani otpor, a ne samo pojedinačne i rasparčane akcije. Bež jedne političke organizacije mi ne možemo pospješiti ni u čem tok događaja niti ih upotrebiti u smislu našeg cilja. Prosvjetni i socijalni rad ne dostaje za rješenje jednog tako teškog problema kao što je pitanje naše manjine pod Italijom. Dragovan Sepić SLICICE IZ POGOVOROV Z NAŠO ŠOLSKO DECO PISMO IZ IDRIJE. Od priprostega fanta. I d r i j a, 2 decembra 1932. Iz našega mesta pač nimamo poročati nič razveseljivega. »Istra« je že dovolj pisala kaj vse delajo naši sovražniki. Iz malega mesteca je postala vojaška tvrdnjava. Komaj je izgotovljena ena vojašnica, že pripravljajo drugo. Denarja je dovolj! Saj za zemljo in ostali materijal itak ne plačajo ničesar. In Bog ne daj, da bi se kdo upal še kaj zahtevati! A vse to našim privandrancem še ni dovolj. Iz naše nekdanje »nemške« Idrije hočejo na vsak način napraviti laško Idrijo. Zato so pričeli z največjim pritiskom na vse sloje za spremembo svojega priimka. Da se poslužujejo vseh možnih in mogočih sredstev je razumljivo samo ob sebe! K temu pripomorejo pač naši znani idrijski portreti, ke-kor se Plinij Mutto (kavalir!), inž. Coldana in še nekatere domače propalice. V zadnjih časih so z največjo silo pritisnili na upokojence in upokojenke. Stari možje in ženice, ki se pripravljajo samo še na oni svet, pa še morajo iti na občino, da podpišejo» samovoljno« prošnjo za spremembo »nekdaj že lakšega« priimka v zopetno 100 posto italijansko obliko. Nešteto je primerov, ko dobe starčki »ugodno rešene« prošnje, katerih sploh niso nikdar podpisali. Poleg toga je pa nekaj že uradno spremenjenih imen. Našo »Istro« prosimo, da ponese to le vest v širni svet in naj opozori vse tiste, ki so merodajni za to, da uvidijo... Potpis: Slovenec. ISTARSKI FAŠISTIČKI HIJERARHA ODSTUPIO. Pula, novembra 1932. Početkom ovog mjeseca dao je ostavku na položaju administrativnog sekretara fašističke federacije za Istru Segnan. 0 toj ostavci šapuće se u Puli koješta, a po svemu se opaža, da je u vodstvu istarskog fašizma opet došlo do oštrih sukoba. Borbe, koje su u posljednje vrijeme izgledale kao da su nestale opet se pojavljuju. Ima u istarskom fašističkom vodstvu nekoliko struja. Politički sekretar Rolli se držao dosta dugo. ali moglo bi se dogoditi da se i on sruši, jer ga pred višim forumima ocrnjuju naročito Mrak i Biluca-glia. Segnan je morao da otstupi, jer su već sasvim iscrpljena ona vrela, koja je on kao privrednik i bankarski čovjek nadgledao. Stranka je opljačkala zadružne ustanove u kojima ie Segnan imao glavnu riječ, a kad više nije u kasama ostalo ništa, Segnana su prisili da preda ostavku. Na njegovo mjesto postavljen je neki Murrini, činovnik u puljskoj gradskoj štedionici. MIRENSKA ČEVLJARNA PRIMER FAŠISTIČNEGA GOSPODARSTVA Gorica, decembra 1932. Znana čevljarska zadruga v Mirnu, katero je ustanovil slovenski duhovnik Rojc, je zelo uspešno delala, dokler niso fašisti zasedli vsa vodilna mesta. V zadnjem času je prispel nov vodja iz Sicilije. Pod njegovim vodstvom pa je obrat popolnoma zaostal in prenehali so z delom. Seveda so to občutili ljudje, ki ne dobe zaposlenja. In teh ni malo. kajti mirenci so skoro vsi sami čevljarji. — Zopet lep primer fašističnega gospodarstva in napredka. (Mos). SLOVENSKA PESEM PREPOVEDANA! Iz Mirna, decembra 1932. Včasih so naši fantje prepevali, ko jih je hotel »cesar k soldatom imet’«. Lepo jih je bilo videti, ko so veseli prepevali slovenske pesmi. — Ob priliki zadnjega vojaškega nabora, so naborniki hoteli dati si utehe s petjem. Toda komaj so intonirali, so morali tudi prenehati. Javna varnost jim ie bila takoj za petami in aretirala izmed gruče nabornikov Milana Beltrama. Odsedeti ie moral 24 ur v zaporu. (Mos). NOVICE IZ KOBARIDA Kobarid, decembra 1932. Govori se, da nameravajo pri nas zgraditi vodovod, ki bo napeljan iz Drežnice. Mogoče bo res kaj iz tega. in upamo, da ne bo ostalo samo pri obljubah. 2e dolgo časa je. kar ne vozi več kobariška železnica, znana pod imenom »mlinček«. Spoznali so končno, da se ne rentira. Mesto »mlinčka« vozi sedaj avtobus, last Italijana Rosine, na isti progi: Bovec-Ko-barid. (Mos). DA NE BI IMELA STVAR TAKO ŽALOSNO LICE... Gradišče pri Renčah, decembra 1932. V naši vasi so se v noči od 22, na 23 nov. t. 1. prikradli neznanci v trgovino in tobakarno g. Žnidarčiča, po domače »V Gradu« in mu odnesli večjo količino tobaka, cigaret, sladkorja, kave, slanine, soli in drugih jestvin, ki jih pač rabimo vsak dan. Da ne bo imela vsa stvar tako žalostno lice, so neznanci vzeli raz steno Mussolinijevo sliko, zabili Mussoliniju žebelj v prsi in popolnoma nemoteno odšli. — (rob). ITALIJA ZOVE NA KONTROLU SVA GODIŠTA VOJNIH OBVEZANIKA OD 1900 DALJE Trst, novembra 1932. Počitkom ovog mjeseca talijanske su vojne vlasti velikim oglasima, koji su bili oblijepljeni po svim općinama i frakcijama, pozvale sve vojne obvezanike od godišta 1900 pa dalje, da se po jednom odredi enom redu prijave u svojim okruzima na kontrolu. Izgledalo je po svemu kao da se nešto veliko sprema, jer se kontrola obavila vrlo strogo. U selima Julijske Krajine nastala je radi toga panika. U nekim selima dogodilo se. da se vojni obvezanici nisu htjeli prijaviti, pa su bili tjerani od karabinjera na vojne okruge Svakoga, ako ništa drugo fašističke su vlasti mogle opaziti ovom prigodom s čime mogu računati u slučaju rata u Julijskoj Krajini. Vidjelo se po svernu, da bi se naš narod odlučno u slučaju rata digao i da bi otkazao poslušnost. Pot me je zanesla v neko vas v bližini Bazovice. Ustavim se nekoliko pred cerkvijo, kjer je bila zbrana gruča 8 do 10 letnih deklic. Beseda je dala besedo in ko smo se naredili dobri prijatelji jih vprašam da naj mi poved ' katere izmed njih so vpisane v »Piccole Italiane«. Nastala je zadrega. Vendar ena se oglasi in reče: »Jaz nisem«, takoj nato se oglasi še druga in tretja in četrta. Ena pa je molčala. Bila je vpisana. Pa ji rečem: »Kako ti, tvoje sošolke niso vpisane, ti pa si?« Ona mi odgovori: »Moram biti, drugače izgubi oče službo, mi pa nimamo njiv, da bi na njih delali. Obleko pa sem oblekla samo enkrat, pa je ne bom nikoli več«. »No, deklice, le pridne bodite, pa vedno govorite slovensko med soboj, doma in na cesti. Mi obljubite?« Deklice so pokimale in še dostavile da tudi sedaj govore doma vedno slovensko in tudi med soboj. kadar jih učiteljica ne čuje. Neka družina se je preselila iz neposredne bližine Trsta v Jugoslavijo. Za bližnjo okolico je bil to dogodek, za otroke še večji. Takratni najbližnji sosed te družine je imel dva dečka. Eden je bil star 9 let, drugi pa 11. Dečka sta hodila izključno samo v italijansko šolo in živela v predtnestju Trsta. Ko so pri izseljujoči se družini nakladali pohištvo, sta sosedova fantka hitela v podstrešje šivati vrečo, v katero naj bi zlezel najstarejši bratec, da bi se potem neopaženo skril med pohištvo in tako odpeljal v Jugoslavijo od koder bi poskrbel tudi za prihod mlajšega bratca. Oče pa jih je opazil, in konec je bil njunih sanj. Mnogo prepričevalnih besed je bilo potrebnih, da se ju je prepričalo, da sedaj še ne moreta koristiti Jugoslaviji ker sta premajhna in da morata ostati doma. Pa se je oglasil starejši. NOVI ČLANOVI FAŠISTIČKIH ORGANIZACIJA U JULIJSKOJ KRAJINI P u 1 a, novembra 1932. U1 povodu deset-godišnjice fašističkog režima dozvolio je Mussolini, da se u fašističku stranku smiju primati i oni koji dd sada iz bilo kojih razloga nisu mogli ili htjeli da se upišu. Opazio je naime, da je u stranki vrlo mali broj članova i da ie većina talijanskog naroda izvan stranke i protiv stranke. Želi da bar na papiru ima što više »prijatelja«. I dok se, naprimjer, preo dvije godine bilo odredilo, da se u stranku smije pristupiti samo iz avangardije, to znači, samo oni, koji do sada nisu zbog mladosti mogli da se upišu, a starijima je bio pristup onemogućen, sad je sasvim promijenjeno gledanje, pa se svi sile u stranku. Svaki državljanin morat će postati pripadnik fašističke stranke. I u Julijski Krajini vrše se u posljednje vrijeme novi upisi u stranku u svim gradovima i selima i upisuju se u stranku svi oni. koji su bilo kako ovisni od režima, koji imaju kakvu javnu službu, penziju, dugova u banci, sina u vojsci itd. Fašističke novine objavljuju velike spiskove novih članova fašističke stranke. U »Corriere Istriano« može se ovih dana čitati imena i mnogih naših ljudi za koje smo čvrsto uvjereni, da su uvjereni protufašisti i da mrze fašizam iz dna duše. Koliko će ovaj veliki broj novih »pristaša« Mussoliniju koristiti, toliko će mu i škoditi i može se u ovom najnovijem njegovom potezu da vidi slab znak za fašizam. JEDAN NOVI ČLAN FAŠISTIČKE STRANKE Pula, novembra 1932. U spisku novih članova fašističke stranke u Istri naišli smo pod rubrikom fašja u Tinjanu ovo ime: lop Felice di Antonio. »Corriere Istriano« koji objavljuje spisak novih članova stranke kaže u uvodu: Stare crne košulje pozdravljaju s oduševljenim »Alala« nove drugove koji ulaze u redove »Civilne milicije«. JEDNA TALIJANSKA KNJIGA. KOJA FALSIFICIRA HISTORIJU Trst. novembra 1932. Pieri Sticotti najavljuje jedno svoje novo djelo, u kojem kani da prikaže historiju Julijske Krajine i da, razumije se, dokumentima i analizom dokaže, da je Julijska Krajina historijski i kulturno integralni dio Italije. Treba u Jugoslaviji da se vodi evidencija o toj literaturi i eventualno, da se pobija. Dali se to čini? I MRAK — MARACCHI VJERUJE DA ĆE NOVO KOSOVO DOISTA DOĆI Pula, novembra 1932. Ovih dana imali smo prilike čitati iedan rijetko divljački napisan članak, koji je napisao poslanik u parlamentu Giovanni Maracchi. prije Mrak. rodom iz Pazina, koji je negda bio sekretar istarske fašističke federacije. Mrak je ujedno i direktor puljskog »Corriere Istriano«. On se oborio jednim potpisanim člankom na g. Vlahu Vlahoviča, koji u Americi izdaje engleski buletin »Istrian Word« (Istarska Riječ). Mrak se ljuti, što je »Istrian Word« u jednom broju spomenula njegovo ime nazvavši ga renegatom i spočitnuvši mu da je promijenio svoje prezime. Mrak dokazuje da ie njegovo ime od starine talijansko i da se on njime ponosi. »Istrian Word« najavljivala je u svom članku, da će i za našu Istru doći novo Kosovo i dovikuje Mraku: »Dovidjenja na našem novom Kosovu!« To čini da se Mrak razbiešnjuie. ali ipak kaže: »Novo će Kosovo doći. neka u to ne sumnja »scriba del Sacramento« i bit će to dan slobode za sve one narode, koji još čame u ropstvu .« Mrak je doduše mislio na neke sasvim druge »narode u ropstvu« ali mi se ipak radujemo, da i on vjeruje u to novo Kosovo, a kad dođje onda će to biti stalno posao naše pravde. »V Jugoslavijo me ne pustite, Balilla pa tudi ne bom, pa če bo učitelj še boli hud!« V eni izmed šol imenovanih «Avviamento al lavoro« v Trstu, je učiteljica pri zemljepisni uri razlagala nekoliko o Jugoslaviji. Par mest in meja, več bi bilo škoda besed in časa. Ko je pri prihodniji uri učiteljica izpraševala, ji je neka deklica — Slovenka, povedala o Jugoslaviji veliko več, kot jim je pa učiteljica razlagala. To pa ni šlo učiteljici v račun in se je nad učenko zadrla: »Kdo tj je to povedal?« «Doma so mi povedali, gospodična učiteljica«. »Dovolj! Poberi se v klop in prihodnjič povej samo to, kar se v šoli učimo, sicer dobiš nezadostno«. Se razume, učiteljici ni bila po volji lepota naših krajev in njih podzemsko bogastvo! Zelo tipičen je tudi ta primer, ki se je pripetil na isti šoli. Neki učitelj je bil določen, da je izpraševal učence in učenke o političnih stvareh. Zato ni imel ravno posebej določeno uro. Kadar je prišel izpraševati so učenci lahko izboljšali, ali poslabšali red v tistem predmetu, ki se je v tisti uri poučeval, ko jih je prišel sredi ure izpraševati učitelj o političnih vprašanjih. Nekega dne je vprašal učitelj ravno neko Slovenko (nič čudnega, saj je vsa naša deca v njih šolah!) zakaj je bil ubit Vladimir Gor-tan. Odgovor se je glasil: »Ker je delal za Slovence in proti Italiji«. No, pa je bil zasiguran dober red v matematiki, ki se je ravno tisto uro poduče-vala. Tak?h in podobnih sličic ne manjka. Ob priliki pa si bomo nekoliko podrobneje ogledali italijanske šolske knjige ker je v njih res mnogo dišečih cvetk! — (rob). MAŠA ZA CASTELLIJEM K aj nad Kanalom, decembra 1932. V četrtek 1 decembra se je vršila v tukajšnji cerkvi maša zadušnica za pred 2 leti ubitim finančnim stražnikom Castelli-jem. Kakor je že znajo, je bil Castelli zagonetno umorjen v neposredni bližini naše vasi. Do sedaj še ni dognano na kakšen način je prišel ob življenje in marsikakšna govorica kroži o tem. Radi omenjenega uboja je zaprtih po nedolžnem okoli dvanajst fantov, ki so skupno dobili čez 300 let ječe. Sedaj imamo že italijanski otroški vrtec za naše otroke; letos je prišla tudi italijanska učiteljica iz Gorice, da naredi iz njih janičarje. Februarja t. 1. je zgorela hiša posetniku Luki Piruhu v vrednosti okoli 10.000 Lir. Kmalu potem se je poročil neigov sin in se preselil v ženino hišo. Pa kot, da bj šla nesreča ž njim. Pred par dnevi mu je. zgorela hiša in hlev: Zavarovan je bil za ca. 20.000 Lir. Po požaru se je obrnil na zavarovalnico, da mu izplača zavarovalnino, a ta ga je odvrnila in mu izplačala samo 1.000 Lir. Vzroki temu so nam neznani. Revež, trdo izkušan po tolikih nesrečah se je mogel zadolžiti do grla, da si preskrbi najnuj-mejše za zimo. (Mos). SPREMEMBE V OBČINSKI PISARNI NA PREMU Prem, decembra 1932. Že precej časa je, kar je bil premeščen obč. tajnik Cossi (Kos) — isterski renegat — iz naše občine v Materijo. Te premestitve smo bili prav veseli, kajti gospod tajnik »zaveden« Lah in vdan fašist je celo bivšega podeštata Car-pentarija umazal na reški prefekturi kot »prijatelja Slovencev«. Gotovo je. da je tudi napram domačinom napel vse moči. Tako je pretečeno leto skušal pripraviti nekega domačina, ki se je vrnil iz Jugoslavije, naj izjavi, da je videl neko vaščanko, kako je hodila po ljubljanskem velesajmu s jugoslovanskim znakom itd. Seveda, naletel ni na pravega in tako se mu je načrt izjalovil. Ob vsaki priliki je razlagal izvor njegovega priimka in dokazoval, da izvira tam nekje iz Sardinije. Neki domačin pa mu je pristavil: «Po mojem mnenju, bi vam mnogo bolj pristojal priimek Merlo (kos). Dne 18 septembra t. I. smo zakopali podeštata Carpentarija. Kot pravijo zadnja poročila. bodo vsi pogrebni stroški padli na grbo naše občine — torej na nas. Bogve, kdo bo pa naše poravnaval! Podeštata je nadomestoval bistrički notar dr. Berdon, kj je le ob prilikah prišel na Prem seveda proti mastnemu plačilu. Pretečeni teden pa je bil imenovan s pre-frekturnim dekretom za obč. komisarja tuk. učitelj Gandolfo Zafarana. Ker je že več let pri nas, pozna Prav dobro naše razmere, le bogve če jih bo upošteval. Za enkrat se kaže zelo milostnega. (Mos). TUDI SLOVENSKE GOSTILNE SO JIM NEVARNE Trst. decemubra 1932. Pred nekaj tedni smo poročali o usodi 251etnega Ivana Marinčiča iz Zagorja pri Št. Petru na Krasu, ki je ^bil na tajnem procesu obsojen na 7 let ječe. Spričo amnestije so mu sicer kazen znižali, tako da je pričakovati da bo prihodnje jeto izpuščen iz zaporov. Med tem Pa ie njegova družina, ki ima v Zagorju večje posestvo, trgovino in gostilno, izpostavljena stalnemu preganjanju in nadlegovanju. Ko so bile letos tam vojaške vaje. so vojaške oblasti vsem častnikom, podčastnikom in vojakom strogo prepovedale zahajati k Agatnikovim (domače ime) v gostilno ali v trgovino S takitn bojkotom so jim prizadeli znamo škodo Neki podčastnik je bil celo kaznovan, ker so ga zalotili, da 'je hodil za Marinčičevo sestro, čeprav ga dekle ni maralo. izvrsno je sredstvo za čišćenje želuca i crijeva čisti bez boli, a brzo uklanja sve želučane boli, ako se uzimlje poslije objeda i večere u malo vode na vrhu od noža preporuča se djeci i odraslima U apotekama jedan omot stoji 4 dinara PISMO IZ GORICE Gorica, decembra 1932. Po dolgem času so vendar dogradili poštno palačo, katero so zidah cela tri leta. Zgradba je res lepa in velika. Zidana Je v prav posebnem stilu, k; je nekaka mešanica benečanskega in nemško-ameriškega stila. Ima velik stolp za uro. Stojf pa na prostoru, kjer ie bil prej zelenjadni trg. tega pa so premestili na prejšnji prostor za svetoandrejske semnje. Tudi trotoar na Corso Vittorio Emanuele so čedno popravili. Zrakoplovov imamo v Gorici vse polno. Vsako jutro nas zbudijo že na vsezgodaj s svojim brenčanjem. Velik kos lepega mirenskega polja je spremenjen in prirejen za letovišče Na njem je polno hangarjev, ki so lisasto barvani, tako. da se jih težko razloči od terena. Vsa ta dela pa niso namenjena miru. niti ne razorožitvi. Fašisti hočejo na vsak način narediti iz naše dežele novo klavnico za bodočo vojno (Mos). SMRT PO NAŠIH VASEH Lom, decembia 1932. Pred nedolgim časom je umrl zadet od kapi domačin Lev-pušček Mirko, v starosti 29 let. Zapustil ie ženo in osem neodrastlih otrok. Smrt pa ni skromna. Pobrala nam je tudi dva mlada vaščana: Krivca Ivana in njegovo sestro Viktorijo. Hirala sta dolgo na jetiki. Slaba postrežba pa jima ie pripomogla v rani grob. Nič čudnega, saj trka danes mizerija že na sleherna vrata. (Mos). POITALIJANČENI PRIIMKI Gorica, novembra 1932. Goriški prefekt je podpisal te dni dekrete za spremembo slovenskih priimkov v občini Koprivi. Občinska oblast, ki je seveda v fašističnih rokah, je poslala goriški prefekturi kolektiven predlog za spremembo večjega števila slovensih priimkov v trgu in sosednih vaseh. Priimki so bili spremenjeni 16 osebam. Vse ti ljudje so se imenovali Cof. Priimek je bil spremenjen v Zoffi. Tudi na tržaški prefekturi se je v zadnjih dnev spet nabrala kopica dekretov o poitalijančenju jugoslovanskih priimkov. Dekreti. kj jih je bilo 58 in jih ie prefekt podpisal, so že v veljavi. Spremenjeni so bili poleg drugih naslednji priimki: Kuzma v Cosma, Moderc v Modi, Čač v Ciacchi, Kosmač v Cosma, Hrvat v Corbatti, Hreščak v Crescia itd. POITALIJANČENI PRIJIMKI. V zadnjih dneh je tržaški prefekt podpisal spet nad 50 dekretov o poitalijančenju slovenskih prijimkov. Med drugimi so bili spretnijem prij.mfci: Kobal v Cavalli, Kranjc v Carnielli. Lavrenčič v Lorenzi, Ls-zarič v Lazzari. Mohorič v Mirarmi. TRŽAŠKA VISOKA ŠOLA PROPADA... Trst, novembra 1932. Zadnjo nedeljo so na tržaški visoki šoli otvorili novo akademsko leto. Mladi rektor, fašist prof. Udina je v svojem govoru iznesel marsikaj, kar bi sicer širši javnosti ostalo prikrito. Iz njegovega govora posnemamo da ie število slušateljev v zadnjem šolskem leta padlo na 571. Od teh so le trije ‘ujci. Znanstveni instituti na visoki šoli, ki velja že deset let kot univerza, so večinoma še popolnoma neorganizirani in opremljeni le z najnujnejšimi pripomočki. Prispevki države in posameznih ustanov za vzdrževanje šole še sedaj niso urejeni in stalni Tudi potrebnih prostorov še vedno primanjkuje. V so-cijalnem pogledu so bili študentje vse do» slej skoraj docela neorganizirani. Vse štipendije za študije na tržaški visoki šoli znašajo skupno 15.835 lir na leto. Tudi letos se je vpisalo na tržaški visoki šoli nekaj »Hijerodcev«. Včasih je obiskovalo šolo tudi večje število jugoslovanskih državljanov. Dotok teh je sedaj docela izostal. SPREMEMBA V GORIŠKEMN DIVIZIJSKEM POVELJSTVU Goriški divizijski generai Bobbio je bil nenadoma postavljen na razpoloženje. Za njegovega naslednika je bil imenovan artiljerijski brigadni general Monti, ki je bil obenem povišan za divizijonarja. LJUBLJANA — SEDEJU Ljubljaafc, dne 5. decembra. Kakor zna Ljubljana pokazati vsaki-krat svoje nacijonalno lice, tako je tudi ob prvi obletnici prezgodnje smrti našega nesmrtnega knezonadškofa go-riškega, dr. Frančiška Sedeja. Pretečeni teden so skoraj vse tukajšnje emigrantske organizacije komemorirale velikega vladiko, včeraj pa se je vršila maša zadušnica v stolnici sv. Nikolaja, ki jo je organiziral naš delavni Klub jugosl. primorskih akademikov. Oba tukajšnja vodilna dnevnika izčrpno poročata v svojih ponedeljskih izdajah. Bila je res velika in dostojna manifestacija za našo misel ter smo le ve- seli, da naša stvar iz dneva v dan pridobiva med domačim vedno več prijateljev in propagator jev. Službo božjo ob 11 h dop. je daroval semeniški duhovnik g. Zajec. Po evangeliju pa je pristopil s svojo do srca segajočo pridigo g. stolni župnik dr. Klinar. Lahko rečemo, da ob koncu govora ni bilo suhega očesa, kar je gotov dokaz, kako živo je govornik orisal^ našega večnega Sedeja. Med sv. mašo je pel stalni stolni zbor pod spretnim vodstvom stolnega organista g. dr. Stanka Premrla. Cerkvena slovesnost, kateri je prisostvovala velika množica občinstva iz vseh slojev, je v vsakem oziru nad vse lepo uspela. KOMEMORACIJA ZA BLAGOPOK. DR. SEDEJEM V KLUBU JUGOSLOVENSKIH PRIMORSKIH AKADEMIKOV. Ob obletnici smrti nadškofa dr. Sedeja je klub primorskih akademikov v Ljubljani priredil na svojem članskem sestanku v ponedeljek 28 nov. 1932 komemoracijo. Komemoriral je .tov. Valentinčič. V daljšem predavanju je najprej v par uvodnih besedah orisal značaj italjanskega katolicizma. Po tem splošnem pregledu je prešel predavatelj na drugo točko. Dokazoval je. da je odstop nadškofa dr. Sedeja popolnoma političnega značaja in da ie Vatikan prisilil ta odstop iz popolnoma taktičnih razlogov. Fašizem je pri ponovnem sporu med Vatikanom in italijansko vlado, zahteval odstop nadškofa Sedeja. Da se je dosegel takozvani drugi sporazum je moral Vatikan v tej zahtevi popustiti in voditi politiko «minus malum«. Ker ie pričel fašizem preganjati katoliške organizacije, je pretila nevarnost, da se to preganjanje posploši in zaostri ter tako prinese za Vatikan nedo-gledne posledice. Ko se je pa dosegel sporazum je moral nadškof Sedej podati ostavko na svoje mesto v roke apostolskemu vizitatorju Luki Passetu. Po njegovi zaslugi je bil imenovan za Sedejevega naslednika kot apostolski administrator Ivan Sirotti, ki je znan sovražnik našega naroda in zagrizen fašist. Ce upoštevamo, da je Vatikan pri imenovanju Ivana birotti-ja dobro premotril njegove osebne^ sposobnosti in vrline in Pri tem tudi upošteval, da je Sirotti fašizmu naklonjen, nam je Jasno, da je Vatikan v Julijski Krajini _ pričel _ voditi popolnoma novo politiko, ki ni _v korist na-šega naroda in tudi ne Y korist cerkve. Nadalje je predavatelj orisal osebnost nadškofa dr. Sedeja, ki je izšel_ iz naših tolminskih hribov in kot tak moz jeklenega značaja in mehkega srca. Ze poteze njegovega obraza so izražale notranjo umerjenost ter odločnost. — Ni se mešal v vsakdanjo politiko, a je znal vedno ob pravem času energično braniti pravice slovenske duhovščine in naroda. Ni bil priljubljen samo med goriškimi rojaki, ampak tudi med sosednimi Furlsni. Uničila, ga ni toliko starost in bolezen, kakor zavest, da se na~ baja osamljen v boju proti zvijačnim in za. hrbtnim nasprotnikom. . cl . Po predavanju je bila sprejeta sledeča resolucija: I. Protestiramo proti nasilnemu izgonu slovanskih duhovnikov in redovnikov iz Julijske Krajine in odločno zavračamo nameščanje italijanskih duhovnikov, ki z malimi izjemami ne znajo ne slovenskega in ne hrvatskega jezika! , , , , 2 Ugotavljamo, da so pred konkordatom 'imeli Slovenci in Hrvati poleg posvetnih tudi nekaj cerkvenih listov, danes nimajo niti enega verskega ali posvetnega časopisa! 3 Opozarjamo, da Je pred konkordatom med Vatikanom in Italijo družba sv. Mohorja, ki stoji pod pokroviteljstvom cerkvene oblasti, lahko razpošiljala vsako leto slovenske knjige, danes italjanske oblasti kljub odobritvi plenijo v masah knjige te družbe po slovenskih vaseh! 4. Ugotavljamo da posebno po konkordatu prihajajo jugoslovanski duhovniki vedno večjem številu pod policijsao nadzorstvo in v konfinacijo. kjer jim je onemogočeno opravljanje duhovniških dolžnosti! 5. Najenergičnije zahtevamo, da se. uve de prvotna določba, zahtevana od Vatikana ki pa je bila pozneje črtana, namreč, da se upelje v šole v Julijski Krajini pouk verouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku! 6 Zahtevamo, da se čim prej odstrani iz nadškofijske stolice v Gorici, apostolski administrator, monsignor Giovanni Sirotti, kateri namenoma noče govoriti niti ene sloj venske ali hrvatske besede in ker Je med vsem narodom v Julijski Krajini poznan kot eden izmed naibolj zagrizenih protislo-vanskih duhovnikov. 7. Odločno zahtevamo, da se cjm prej postavi za naslednika Dr. Sedeja človeka, kakršnega je zahteval sam umrli nadškof v prisilni prošnji za vpokojitev. Zato apeli ramo na merodajna mesta, da se postavi za nadškofa človeka, ki bo iz vrst našega naroda in kateri bo dostojno zastopal cerkev med zaupanim mu našim narodom. Ta resolucija je bila odposlana: Svetemu Očetu Piiu XI. . Papeškemu nunciju dr. Pelegrinettuu Beogradu. ^ u Nadškofu dr. Baueru v Zagrebu Škofu ljubljanskemu dr. Rožmanu ^Savezu jugosiovenskih emigrantov Beogradu. NOVA ADRESA LJUBLJANSKE UPRAVE I REDAKCIJE »ISTRE« Tavliamo, da se je poduprava in podre-dakciia v Ljubljani preselila na Tyrsevo cesto 31-1 (bivša Dunajska). PROSLAVA DOBRILE IN SEDEJA V MLAD. PODRUŽNICI SOČE V LJUBLJANI V torek 29 nov. t. 1. se je vršil v Ml. Podr. Soče spominski sestanek posvečen Dobrili in Sedeju. Spominski govor je imel tov. Ciril Kosmač. V izbranih besedah je opisal pot dveh voditeljev našega naroda v Primorju v sicer različnih, toda težkih in odločnih časih. Članstvo, ki se ie sestanka udeležilo polnoštevilno, je z zanimanjem Sledilo izvajanju govornika. Prihodnji sestanek se bo vršil v torek dne 13 t. m. v novem društvenem lokalu na Dunajski cesti 31-1 (Tyrševa cesta). PROSLAVA UJEDINJENJA V SOČI — MATICI V soboto dne 3 t. m. je proslavila »Soča-matica« svečanostno praznik ujedinjenja. Dvorana je bila v ta namen primerno okrašena s slikami Nj. Vel. kralja in kraljice ter s sliko, kj predstavlja alegorično ujedinjenje. Vse tri so biie povite s trikoloro. Govoril je predsednik dr. Dinko Puc. PRAVO DARILO! Zlato polnilno pero od Din 50'— dalje, dijaška peresa od Din 35'— dalje. Popravlja peresa vseh znamk : A.PRILOG LJUBLJANA, MARIJIN TRG (vogal Wolfova) zvanom u svrhu komemoracije velikog narodnog vodje i mučenika goričkog kneza-nadbiskupa Frana Sedeja, u ime svoje i u ime cjelokupnog naroda Julijske Krajine donose slijedeću rezoluciju: ■ . I. Ogorčeni osudjuju nepravedne po- stupke njegovog privremnog nasljednika na biskupskoj stolici u Gorici, administratora biskupije Sirottija, koji protivno na-p ________ ____________ ______ čelima eitke i kršćanskog morala krati na-^y svojem govoru je podal vso zgodovino, šem narodu njegova sveta prava u po-i ^j je dovedla do tega važnega dneva. Med gledu jezika i narodnosti, a da pri torne ( drugim se je spomnil tudi onih, ki tega dne ne preža ni od progonstva vlastitih podre- ge čakajo v robstvu. Govor ie bil burno d j enih mu svečenika. II. Tražimo od svih mjerodavnih crkvenih vlasti u Rimu, da u smislu oporuke velikog Sedeja i obećanja Nj. Sv. Oca Pape postavi na mjesto biskupa mitropolita u Gorici čovjeka, koji će ne samo poštovati sveta nacionalna prava svoje slovenske pastve, nego i čovjeka, koji će po svojoj nacionalnoj pripadnosti i osjećajima biti sin ogromne većine naroda, koji će biti povjeren njegovoj brizi. Ova rezolucija upućena je Sv. Ocu Papi Piju XI., Papskom Nunciju u Beogradu Monsinjoru Pellegrinettiju, Ministarstvu inostranih postova i Savezu emigrantskih udruženja u Beogradu. REZOLUCIJA NAŠIH EMIGRANATA NA SUŠAKU. U nedjelju je na poziv Jugoslovenske Matice održan sastanak svih Istrana nastanjenih u Sušaku. Na tom sastanku je donesena ova rezolucija. »Istrani nastanjeni na Sušaku, okupljeni na svom zboru, održanom 27 novembra 1932 godine u Sušaku svijesni sveg zla i loših posljedica, što ih može prouzročiti nemar i neshvaćanje emigranata i slobodne braće u pitanju Julijske Krajine, pretresavši sva pitanja, donose slijedeću rezoluciju: I. Izjavljujemo se solidarnim s našim narodom, koji ie ostao u Istri. Solidarišemo se s njegovom borbom protiv najvećeg protivnika našega naroda, protiv grditelja naših svetinja — fašizma. Odajemo počast i duboko se klanjamo sjenama, u borbi za najelementarnija čovječanska prava, palim žrtvama. Osudjujemo mizerno nastojanje i rad fašističke Italije na odnarodjivanju i potpunom uništenju našeg naroda u Istri. SPOMEN DRU SEDEJU U ZAGREBU Povodom prve godišnjice smrti goričkog nadbiskupa. — Zadužnice u crkvi Sv._ Marka i predavanje istarskoj omladini. Posljednji sastanak — u subotu, 3. XII. — istarske omladine u omladinskoj sekciji društva »Istra« bio je posvećen uspomeni pokojnog goričkog nadbiskupa Dra Frana Sedeja. Na stastanku, pred sakupljenom omladinom održao je zanimljivo predavanje 0 životu i radu nadbiskupa Sedeja pokojnikov nećak, odvjetnik Dr. Josip Sedej. Predavač je u svoiem oduljem prikazu govorio 0 nadbiskupovoj mladosti, prikazao doba njegova školovanja i solidnog spremanja za kasniji poziv, koji ga je doveo na istaknuti položaj, na čelo goričke nadbiskupije. Istaknuo je zasluge Dra Sedeja u vjerskom i narodnom pogledu, koje je stekao svojim radom do posljednjeg trenutka, do nenadane smrti — mjesec dana iza najteže kušnje u njegovom životu, iza prisilnog od stupa sa goričke nadbiskupije stolice. Pre davaču je osobito uspjelo da prikaže ličnost i karakter Dra Sedeja, ocrtavši ga sa mno go intimnih detalja, tako da je upravo zbog toga dojam na slušaoce bio neposredan i jak, a lik nadbiskupov bliz i shvatljiv radi tih — na oko — sitnih ali značajnih pojedinosti. Neposrednost predavanja potkrijepili su i citati iz nekih pisama Dra Sedeja, koja ie pisao svom intimnom prijatelju Dru Primožiču. Ta se pisma nalaze sada dobrotom njihovog vlastnika Dra Primožiča, rukama Dra Josipa Sedeja u Zagrebu, pa ćemo značajnija mjesta objelodaniti u božičnom broju »Istre« zajedno sa glavnijim stavcima jz predavanja, da tako i one dosad manje poznate strane iz života nadbiskupa Sedeja posluže boljem i svestranijem pozna vanju njegove ličnosti. Ovom su predavanju, uz brojno članstvo omladinske sekcije prisustvovali od starijih uz ostale gg. Dr. Just Pertot. Dr. Ražem 1 Fran Bat, a takodjer i Dr. Primožič, ugledni starac, prijatelj nadbiskupa Dra Sedeja. Predavaču se na kraju zahvalio u ime Omladinske sekcije pročelnik Josip Vidmar. * U petak, 2. XII. odslužene su u crkvi Sv. Marka zadušnice za blagopokojnog Dra Sedeja Na taj su način poput ostalih naših emigranata i Istrani u Zagrebu počastili uspomenu goričkog nadbiskupa povodom prve obljetnice njegove smrti. REZOLUCIJA NAŠIH EMIGRANATA D NOVOM SADU O VJERSKIM PRILIKAMA U ISTRI, GORICI I TRSTU. Novi Sad, 4 decembra- Danas su naši emigranti u Novom Sadu održali u so-kolani svoi zbor. Na zboru su govorili g-dr. Ivan Marija Čok, pretsjednik Savez^ emigrantskih organizacija u Jugoslaviji 1 g. Marin Glavina, upravnik Saveza agrarnih zajednica u Novom Sadu. Poslije završenog zbora, prihvaćena je od prisutnih slijedeća rezolucija: Jugoslovenskj emigranti iz Istre, Trsta i Gorice, okupljeni zajedno sa prijateljima u Novom Sadu na javnom sastanku, sa- akiamiran. Po govoru so nastopili z deklamacijami mali Klavorov, gdč. Zdenka Ivančičeva in samog zastupnika Bojan Savnig. Govorili pa so še gg. Sancin Ivo, prof. Bačič ter g. Sfiligoj Josip, ki je podal program nadaljnih sestankov do novega leta. Večer pa je izpopolnilo lepo petje bežigradskih pevcev, ki so intonirali državno himno in io je pela cela dvorana enodušno z njimi. Po dolgem času so se spet otvorili redni sestanki »Soče« in ravno prvi večer je jasno pokazal, kako potrebni in nedomest-Ijivi so nam postali. N1KOLINJSKA PRIREDBA ISTARSKE OMLADINE U ZAGREBU Prošle nedjelje popodne priredila je Omla-dinsa sekcija »Istre« u društvenim prostorijama vrlo uspjelu nikolinjsku priredbu za svoje članstvo i uvedene goste. Prisutni omladinci i omladinke ugodno su se pozabavili kroz nekoliko sati. U sredini plesa pojavio se Sv. Nikola sa pratnjom andjela i kram-pusa te podijelio svoje darove. Zabava ie u veselom i intimnom raspoloženju potrajala od 5 sati poslije podne do 9 sati na večer. Kod plesa je svirao vlastiti mandolinistički zbor, koji u posljednje vrijeme osobito marljivo radi i napreduje. Čitava ie priredba nosila pravi familijarni karakter, intimnog, domaćeg vedrog raspoloženja, u kojem su se svi ugodno osjećali. Materijalni uspjeh — pored moralnog, u društvenom pogledu takodjer ie zadovoljio priredjivače. »TABOR« JE HVALEŽEN... Delavsko posvetno in podporno društvo »Tabor« v Ljubljani, si šteje v prijetno dolžnost se tem potom javno zahvaliti v imenu vsega članstva vsem tistim, ki so nakazali našemu društvu katero koli podporo bodisi v oblekah in Osudjujemo pasivno držanje Vatikana ^ perilu, bodisi v denarju, da nam je bilo i njegovu podložnu ulogu u pogledu vjer- mogoče obdarovati vsaj najpotrebnejše skih i crkvenih pitanja u Istri. | naše_ člane. Posebno zahvalo izrekamo Upozorujemo samo na ogromne mate-1 g.-dični Slavi Pahor, učiteljici v Ptuju, rijalne žrtve, što ih naši protivnici Tali-g g.-dični Mahnič Manci učiteljici v jani doprinose za malu neznatnu šačicu ; Cerkljah ob Krki, g. Albertu čoku uci-svojih sunarodnjaka koji nastavaju obale ■ telju v Pilštajnu in g. Radu Humaru, Jadrana. | učitelju v Starem trgu za njihovo po- Apeliramo na slobodnu braću, da bratski i susretljivo primaju naše emigrante. Molimo ih da zapamte, da nismo došli k njima iz želje za lagodnim životom. Neka znadu da smo k njima došli kao brat bratu, da se sklonemo pod njihovim gostoljubivim krovom, uvjereni u njihovu bratsku ljubav i čovječanski osjećaj, samo dotle, dok dočekamo veliki dan Pravde, kad ćemo se opet moći vratiti svojim opustjelim domovima. Apjeliramo na pomoć. Danas kad se donose infamne amnestije, koje imaju svrhu da domame kući one, koji su prešavši granicu jedva iznijeli živu glavu — koji su bili najpotrebniji pomoći, a pomoći im se nije moglo dati uslijed nehaja i nerazumijevanja — danas je ta pomoć najpotrebnija. — Ta je pomoć potrebna, jer krvožedni neprijatelj sadistički uživa u tome, da vraćanjem amnestiranih svojim domovima, zada posljednji udarac onom narodu, kog je još držala jedino vjera u pomoć svoje slobodne braće, a sada mora da gleda kako mu propada i ta posljednja nada, mora da gleda kako se njegovi sinovi vraćaju napušteni od istokrvne braće, kako se vraćaju u gorem stanju nego što su otišli — potišteni i razočarani, u sigurnu propast. Shvaćamo teške prilike, u kojima se danas svako nalazi, ali i najmanji doprinos u ovom odlučnom času je veiika zadužbina za onaj narod, koji daje svoje najbolje sinove pred puščane cijevi, da očuva svoja najelementarnija čovječanska prava. Ne pomognete li danas u ovom otsud-nom i historijskom času, proklinjat će vas pokoljenja, proklinjat će vas narod kog ste žrtvovali, da očuvate svoju slobodu«. žrtvovalnost pri nabiranju darov. Gostilna „Reininghaus" Ljubljana, Frankopanska 5. ima vsak petek in nedeljo prvovrstno polenovko (bakalà) in svele morske ribe SLOVANI V JUŽNEM TIROLU V Ludvigov! knjigi »Mussolinis Getprà-che«, ki je pred kratkim izšla, se 5e avtor dotaknil tudi manjšinskega vprašanja, ome-nivši Mussoliniju zatiranje Nemcev na Južnem Tirolskem. Vodja fašizma se ie vrgel v tajitev: »Die Siidtiroler werden nioht gezwungen 180.000 Deutsche, unter ihnen viele slawisebe Eingewanderte, so dass die sogenannte Reinbeit auch hier nicbt fest-steht.« (Nemška, po Mussoliniju pregledana izdaja, str. 79. Pogovori so se vršili spomladi 1932). — Mussolini torej po desetih letih vladanja že trdi. da so se na Južnem Tirolskem naseljevali Slovani. On seveda dobro ve, da to ni res, toda v manjšinskih rečeh hoče vedoma stvari zbloditi, da spelje evropsko javnost na napačno sled — »Slovenec«, ČESTITAMO!... Dne 30 nov. t. 1. se ie poročil v Ljubljani pri o. o. Frančiškanih naš rojak, pisatelj prof. Ivo Grahor s prof. Olgo S k e r-Ijovo iz Ljubljane. Čestitamo! ______ ‘kafendarhbjpgm iz Julijske krajine ' ■: G: . L:..., v àu- Haručujte DŽEPNI KALENDAR ENIGRANT ZA GODINU 1933 Poslužite se našom narudžbenicom kola le odštampana iza ovog oglasa na str. 4 dolje. Uprava lista „ISTRA", Zagreb MASARYKOV A *8e U FOND ISTRE U posljednjem broju »Istre« objavili smo ukupnu svotu Fonda od Din 6736.—, Danas možemo sa zadovoljstvom da nastavimo^ s iznošenjem daljnjih imena ple-mentih darovatelja, koji nam pomažu u snašanju jedne velike brige i podupiru izdržavanje ovog potrebnog lista: Na proslavi zlate poroke g. Josipa i gospe Marije Negode v Rožni dolini (Ljubljana) so zbrali gostje za »Istro« Din 70,— Petrič Franc, rud. nadšumar, Mežica Din 20.— Anton Medveš, učitelj Čadreže Din 5.— Grbac Josip »Količevo« p. Domžale Din 10.— Drž. osn. škola Feričanci-Našice sakupila za fond Istre Din 52.— Defar Janko, upr. pošte Bos. Brod za rasprodane blokove za fond Din 72.— Rakušćek A. Sv. Miklavž Din 10.— N. N. Rogate Din 6.— Subotičko društvo »Istra-Trst-Gorica« doznačuje kao protu-vrednost za 5 prodanih blokova Din 500.— Franc Polič iz Hreljina daruje u fond »Istre« posredstvom prof. Spinčiča Din 25.— Do sada ukupno Din 7.611.- IDUĆI BRO.I »ISTRE« BIT ĆE BOŽIČNI, a izaći će u mnogo većem objamu nego obični brojevi. Bit će u njemu nekoliko vrlo interesantnih članaka, dobro napisanih t sa-držajnih. Božićni broj našega lista bit će mnogo bolji od Uskrsnog, koji je bio dobar! Naš Božićni broj imat će po svom sadržaju karakter almanaha. Ali bit će bogat i vijestima iz Julijske Krajine te emigrantskim vijestima. Upozoravamo naše saradnike, da nam sve ono, što žele objaviti pošalju odmah, jer će redakcija biti zaključena za veće članke već 15 decembra, a za male vijest) 18 decembra. DUŽNIKE, koji žele, da i u novoj godini ostanu u spisku pretplatnika, koji žele, da lm se list i dalje šalje, molimo, da se na našu posljednju opomenu odazovu i pošalju svotu, koju duguju. Krajnje je vrijeme! KALENDARI »JADRANSKE STRAŽE«. Izašli su iz štampe kalendari »Jadranske Straže« za 1933. god'nu, i to ilustrovani kalendar »Naš mornar« i »Džepni kalendar«. Kao i dcsadašnjih godina kalendar »Naš mornar« odlikuje se bogatim rodoljubnim, poučnim i zabavnim štivom; članci su iz područja moderne tehnike, pomorske privrede, geografije, ratne, pomorske i vazduhoplovne, pitanje razoružanja, statistike svih država svijeta trgovačke mornarice itd., navigacija, smioni pothvati i pomorski doživljaji, ratne uspomene, crtice iz naše pomorske prošlosti, pripovijesti i putopisi iz pera naših pomoraca i pomorskih pisaca, anegdote, mornarske šale i nagradna pitanja, itd. Kalendar je ilustriran sa preko 50 slika, za zastavama u 4 boje svih država svijeta i sa ukusnom naslovnom stranom. Cijena Din 10.—. »Džepni kalendar« takodjer, pored listova za bilješke, donosi mnoge podatke za svakodnevnu potrebu, tako: statistiku Jugoslavije po banovinama, poštanske i tele-grafkse pristojbe, takse (posebno za stanove i za školarinu), mjere i uteze, željezničke vozne cijene, prvu pomoć kod nezgode, spisak svih diplomatskih i konzularnih zastupstava u Jugoslaviji, kao i jugo-slovenskih na strani. I ovaj je kalendar ilu-strovan. Cijena snižena Din 8.—. — Kalendari se poručuju kod svih odbora »Jadranske Straže« te kod boljih knjižara. ,NA PREMU RABIJO POLICAJA...' Prem, novembra 1932. Nekako šest let bo. kar je naš obč. stražnik (guardia municipale) prišel na Prem. Gospoda Beggihia so dobili nekje tam v Reki kot brezposelnega policaja. Ker je bil že več časa brez službe, so gospodje na reški prefekturi rekli: Na Premu rabijo »policaja«. In ukazali so razpisati službeno mesto obč. stražnika. In »guardia« je prišel nekega zimskega dne v našo vas. Oblečen je bil že v uniformo, katero si je nabavil v Reki po naročilu in na račun županstva. Grdo smo ga pogledovali občani. Njegova vljudnost, prijaznost in pozdravljanje v trdi, trgani slovenščini vse to ni pomagalo, da bi nas pridobil. Skušali smo pripraviti obč. upravo, da bi ga odslovila, a zaman. Obrnili smo se na prefekturo, a odgovora še danes nismo prejeli. A gospod Beggini. velik in močan, a len »venesian«, je ostal pn nas vse do danes in je še edini izmed nameščencev, ki so bili takrat na naši občini, ko je le ta prišel. In tega se zaveda v polni men! Zadnje čase pa nam je dal to že nekajkrat občutiti na naših kožah. Tako mu je pred nedolgim, občeznani domačin nekaj zabavljal v šali. Leni »venesian« pa se je to pot zdramil in stopil na bistriško sodnijo. Tožil je in tožbo dobil! Domačin pa je bil radi nedolžne šale kaznovan pogojno na šest mesecev zapora ter povračilo stroškov. Tako pomagajo pritepeni tujci, ki žive od naših žuljev, da naše gospodarstvo dan za dnem propada. (Mos). SEJA ZVEZNEGA DIREKTORIJA 17 decembra V smislu določila 12. člena Zveznega pravilnika sklicuje predsednik sejo zveznega direktorija za nedeljo, 17. decembra v Beogradu. Dnevni red seje: 1. Poročilo predsednika o situaciji in o dosedanjem delu ožjega vodstva po kongresu; 2. Stanje emigracije v večjih centrih (Zagreb, Ljubljana). Poročilo posameznih članov direktorija; 3. Vprašanje naših političnih žrtev. Razvoj dela za statistiko emigracije; 4. Razno. Seja direktorija prične 17. decembra ob 9. suri dopoldne v ulici Birčaninovi 20. (Beograd). Z bratskimi emigrantskimi pozdravi Beograd, dne 7. decembra 1932. Savez Jugoslov. emigrantskih udruženja u Jugoslaviji Tajnik: Predsednik: /. Bolonić, v. r. Dr. L M. Čok, v. r. NAPAD NA JUGOSLOVENSKI KONZULAT U ZADRU Pod nadzorom državne policije polupani su prozori na konzulatu, konzulovom stanu 1 izlozi na radnjama jugosiovenskih državljana. Sinoć su talijanski studenti u Zadru priredili demonstracije protiv Jugoslavije. Pred vlastima, koje su mirno slušale bjesomučne urlike i najveće uvrede protiv našeg naroda, studenti su se uputili kroz grad da ruše radnje jugosiovenskih državljana. Nesmetani od policije oni su polupali izloge na radnjama i uništili robu ju-goslovenskih podanika: Martina Babiča, Ivana Šimcija, Ivice Mace, Augustina Ra-dumića i Josipa Pavca. Po tom su pošli i porazbijali okna na stanu Josipa Zrin-skog. Ova divljaštva nisu bila dovoljna demonstrantima i onima koji su ih naredili, već su zakoračili i dalje. Oko 9 sati demonstranti su upućeni na zgradu jugoslo-venskog konzulata. U prisustvu nekoliko činovnika zadarske prefekture demonstranti su prosuli masu pogrda protiv Jugoslavije i kamenjem razbili pet prozora na zgradi konzulata. ! ' Nije poštedien ni privatni stan konzula g. Sokolovića. Demonstranti su i na konzulovom stanu razbili dva prozora. 0 svemu ovome zadarska prefektura »nije ništa znala«, dok demonstranti nisu izvršili naloženi im zadatak. Pretplaćujte se na „Istru’ i oglašujte u njoj! Ovdje odrezati NARUDŽBENICA kojom naručujem ođ uprave lista „Istra" u Zagrebu ...i,., kom. džepnog kalendara „Emigrant" za godinu 1933. à Din io*— po komadu, ukupno Din - koju Vam sumu danas šaljem sa Vašom | ček. uplatnicom br. 36789. S Ime i prezime, fl !& ì .£ *9 o Zanimanje, Mjesto mmm Z. pošta M Poslužite se sa našom čekovnom uplatnicom broj 56780 koju možete dobiti na svakoj pošti BAŠKA ZA BRAĆU U ROPSTVU Podružnica Jugoslavenske Matice u Baski 11a otoku Krku. povodom dvanaeste obljetnice tužnog Rapalla, u znak sjećanja na onu našu braću, koja ispija čašu bola i gorčine sakupila je Din 492.50. U tom iznosu sadržan je i prilog Ženske stručne škole u Baški od Din 42.50 upućen ovim toplim i osjećajnim reteima: »I opet je prošla jedna godina, niz dana... Bol njihov — naše braće u tudjini — nije jenjao, suze i dalje teku. tek ostaje nada, bolna nada. Nada? Da, još ima nade dok imade i srca. koja ih ljube, koja čuv-stvuju, koja trpe s njima. Kobni dvanaesti novembar i opet je otvorio rane, još neza-cijeljene rane njihove. Dan za danom čekaju s istoka pomoć, kao da će im se jutarnjjim suncem sinuti žudjeni dan slobode. I s pravom ga očekuju. Tu su srca koja su im srodna, pa i u teškim vremenima misle na njih. Da im pomognu, da im olakote jaram, a to je potrebno. To bi i mi htjele... Duše naše apeluju na narod cijele domaje, na one koji imaju sredstava koji mogu pomoći. — Primite i naše siromaštine dio, nek to bude samo znak dobre volje i ljubavi braći našoj.« Jugoslovenska Matica u Splitu primila je gornji iznos i donosi drugim rodoljubima za primjer i potstreku imena plemenitih darovatelja: Općina Baška, Seoska blagajna. Kupalište po Din 50; Kupališne povjerenstvo 40; Braća Grandić. Volarič Ivan i Gospodarska težačka zadruga po 30; Dr. Zd. Ćermakova. I. Brechler, Katarinić Fran, Ricci Marila i Vukovič Marija po 20; Tom-ša Petar. N. E. Barbalić, Dujmović Nikica, Ćubranić Mirko, Barbalić Fran. Sulčić Da-vomir, Maretić Juraj i Premude Vinko PO 10; Vukovič Marija i Maračić Pravdoslav po 5; Barbalić Marija i Danica 2; Dorčić Vera, Katarinić Nikica, Maričić Libera, Se-merčić Vinka, Ćubranić Vilma, Dujmović Dinka, Barbalić Dinka. Milačić Marija, He-ro Marica, Stipković Mira, Hero Cvetka, Kučar Marija, Dorčić Loreta, Barbalić Spassava, Hero Katica, Ćubranić Marija, Rode Katica i Barušić Antica po 1; Dorčić Nikica. Barbalić Antica Polonijo Sandaucija, Kvenić Marija i Dujmović Dinka po 50 para. — Hvala svima od srca. SMRT RAVNATELJA FRANCA PUNČUHA. V ponedeljek zjutraj je od kapi zadet umrl v Vipavi v Julijski Krajini ravnatelj tamkajšnje Kmetske posojilnice, šolski upravitelj v p. g. Franjo Punčuh. Pokojnik , ki je bil markantna in po vsem slovenskem ozemlju znana osebnost, se je rodil 19. januarja 1866 v Idriji. Na učiteljišču v Ljubljani je maturiral 1886. in služboval v Ljubljani, Košani, Podkraju in na Slapu pri Vipavi. Tu je kot šolski upravitelj ustanovil posojilnico, ki jo je pozneje premestil v Vipavo, kjer posluje še danas kot Kmečka posojilnica. Z neumorno delavnostjo in nenavadno sposobnostjo jo je kot ravnatelj dvignil do take višine, da je še -sedaj eden izmed največjih slovenskih denarnih zavodov na Primorskem. Mimo tega je ustanovil in organiziral po bivšem Notranjskem in Pri- morskem celo vrsto drugih posojilnic in hranilnic ter gospodarskih zadrug ter postal upravni svetnik raznih bivših primorskih bank. Njegova zasluga je tudi krasno moderno poslopje osnovne šole na Vrhpolju nad Vipavo. Leta 1915. je bil zaprt in interniran, naposled pa_ je moral, izpuščen iz internacije, obleči še vojaško sukno, kar je zapustilo za njegovo zdravlje trajne posledice. Kot narodnjak se je pred vojno udejstvoval tudi v političnem javnem življenju in pisal mnogo zlasti v »Slovenski Narod«, v težkih povojnih letih bi se bil rad preselil v Jugoslavijo, kjer živi pet njegovih otrok, ali skrb za slovensko narodno gospodarstvo na Primorskem ga je vzpodbujala, da je vztrajal med svojim ljudstvom do smrti. S Franom Punčuhom izgubi naše primorsko ljudstvo zaslužnega gospodarskega voditelja. Za njim nastopi vrzel. Zato pa žaluje za njim ves narod. Bodi ohranjen plemenitemu in neumornemu možu trajen spomin v zgodovini naše Notranjske in Primorske! SMRTNA KOSA MED NAŠIMI IZSELJENCI. V novembru t. 1. je umrl v rudniškem revirju Herne-Holthausen (Sodin-gen, Westfalija) g. Franc Ferjančič, rudniški nadpaznik, ki izhaja iz znane idrijske narodno zavedne družine. Pokojni zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke, kateri so vzgojeni v domači besedi in docela obvladajo slovenski jezik, kljub temu, da še niso srečali ose-be razen domačih, ki bi znala slovensko. • OS’ Z a jd « r. 8 GUSTAV I L I C r.e a U ILICI trgovačku kuću sa lokalima, poslovnim prostorijama, te velikim dvorištem — prodajem povohjno — pobliže agencija »ARGUS«, Boškovi-ćeva ni. br. 6. POSJED TIK ZAGREBA oko 40 jutara prvoklasnog vinograda, oko 14 jutara ostale oranice, šuma, voćnjaka i parka — vila od 5 soba, sve gosM podarske zgrade, inventar, prodajem za cca Di-I nara 1,600.000—. »ARGUS«, Boškovićeiva ulica broj 6 (420). GRADILIŠTE NEDALEKO KAPTOLSKE ŠKOLE — oko 13 metara ulične fronte — cca 63 će hvati sa dvorišnom kućicom — prodajem za cr 160.000.— dinara, »ARGUS«, Boškovićeva ulica (2087-131). VILU NOVU na Jurjevskoj ulici sa 8 velikih soba sa modernim komfortom, krasan vrt, cvijetnjafc i vinograd oko 1200 čet. hvati prodajem povoljno za dinara 850.000.— »ARGUS«, Boškovićeva ul. 6. (2438-171). Konzorcij »Istra«. Vlasnik i izdavač: _ ______ Masarykova ul. 28 II. — Urednik: IvD Mihovilović, Jukićeva ul. 36. — Za ured-i ništvo odgovara: Dr. Fran Brnčić, ad-< vokat Samostanska 6. — Tisak: Stečaj-i nina Jugoslovanske štampe d. d. Zagreb, Masarykova 28a. _ Za tiskaru odgo-l vara Rudolf Polanović, Zagreb Hica 131. S Ig« Breznikar ■ Trgovina kave i čaja. — Vlastita ■ elektropržiona li elektromlin za mljevenje. ZAGREB, ILICA BROJ 65 ■! Telefon 7657 ■ OSI ILICA 128 jSrffTMHUĆtoci 'b