'mat,. ( fmS' Poštnina platana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. ( 'ena posamezni številki Din 1*80; TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v soboto, 14. marca 1931. Telefon št. 2552. štev. 30. Uredite vprašanje samoupravnih financ! Potrebe občin v zadnjih letih vedno bolj naraščajo, občine se postavljajo pred vedno težje naloge, ki jim povzročajo izdatke, katerih brez občutnih novih bremen ne morejo pokrivati. V izbiranju novih davščin ni nobenega sistema in so občine več ali manj prepuščene samim sebi, kako naj najdejo kritje za nove potrebe. V občinskih redih je vprašanje financ sicer urejeno, vendar pa ta predvojna ureditev ne ustreza več izpremenje-nim prilikam, posebno ker se občinam v pogledu doklad na direktne davke in glede trošarin stavijo gotove meje. Omejitev v tem pogledu je sicer v interesu ohranitve davčne moči davkoplačevalcev, pa tudi v interesu državne finančne politike potrebna, vendar pa postavlja občine pred težko nalogo, kako naj pokrije še nepokrit primanjkljaj v svojem proračunu.' Ministrski svet je v svoji znameniti seji z dne 11. decembra 1930 sklenil, da se mora v prihodnjih občinskih proračunih izvajati čimvečja štednja. Banska uprava je v pojasnilo tega sklepa naglasila, da je težišče tega vprašanja v pravilni presoji aktualnosti gotovih investicij in izdatkov. Naročila je, da mora v splošnem veljati načelo, da je treba razvrstiti izdatke po nujnosti ter dati prednost neodložljivejšim in kriti v prvi vrsti one potrebe, ki služijo direktno ali vsaj indirektno produktivnim ciljem. Stednja mora biti racionalna ter se mora uveljaviti zlasti tako, da s šted-njo ne bodo prizadeti vitalni interesi sorazmernega napredovanja, na drugi strani pa mora vsaka pravilna finančna politika skrbeti, da s preveliko davčno obremenitvijo ne onemogoča .gospodarskega procvita posa- j meznika. in poedinih interesnih sku- j pin. To so tehtne besede banske uprave, * Naš lepi Jadran in z njim cela naša država je pravkar praznovala slovesen dan, na katerega se vsi pravi pomorščaki in dobri državljani prav posebno vesele: krst našega naj večjega potniškega parnika »Kraljica Marija«. Sele sedaj, ko so navdušene ovacije množice ljudstva utihnile, ko so zavržene slovesnosti, ki so bile združene s krstom te naše ponosne ladje in ko se je »Kraljica Marija« zopet varno zasidrala v splitskem pristanišču, je mogoče mirno poudariti pomen, ki ga je imel ta dan za napredek in blagostanje cele naše države. Da je bil dogodek v resnici pomemben in posebno slovesen, priča že dejstvo, da je krstu kumovala Nj. Vel. kraljica Marija, ki je v Splitu ob vstopu na ladjo na prijazen sprejem s strani predsednika Jugoslovanskega Lloyda Banaca odgovorila: »Srečna sem, da sem mogla priti«. Priče dogodku so pa tudi bili zastopnika vlade ministra Radi voj evič in Drinkovič,- bana dr. Tartaglia in dr. Krulj ter mnogi drugi zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Iz naše banovine je prisostvoval temu izrednemu slavij u samo predsednik Zveze za tujski promet g. dr. R. Marn. Videlo se jim je, da z nekim posebnim veseljem doživljajo ta dan, s prav takim veseljem, kakor oni stari pomorščaki, ki po katerih naj bi se ravnale vse samouprave, kar pa marsikateri občini navzlic dobri volji ni mogoče, ker se izdatki, ki so odložljivi, največkrat niti ne stavijo v proračun. Radi tega je pa nujno potrebno, da se vprašanje, kakšna bremena smejo nalagati občine, do katere izmere smejo iti z obremenitvijo, uredi tako, da bo občina že v naprej vedela, kakšne davščine sme naložiti in koliko smejo te znašati, da bodo odobrene. Ker to vprašanje ni urejeno, prihajajo občine do najrazličnejših kombinacij svojih davščin. V zadnjem času je priljubljena oblika davščine na blagovni promet, ki je po svojem bistvu občinska trošarina, vendar pa se za njo izbira ta naziv, da se tako občine ognejo imperativnemu zakonitemu določilu, da se sme občinska trošarina pobirati samo od onega blaga, ki se potroši na ozemlju dotične občine. Izpremenjeni naziv brez dvoma ne more vplivati na vprašanje odobritve, kajti davščina se mora presojati po svojem učinku in po učinku je tudi davščina na blagovni promet izrazita trošarina. Teh in podobnih vprašanj je na 1 področju samoupravnih financ še veliko in nujno čakajo ureditve. Finančna uprava se z ureditvijo samoupravnih financ bavi že dalje časa in je ves kompleks tega vprašanja brez dvoma že izčrpno obdelala. Naša želja je, da bi samoupravne finance čimpreje uredile na način, ki ustreza našim gospodarskim potrebam, pa tudi potrebam naših samouprav. Zakonita ureditev vprašanja dolžnosti občanov in pravic občin bi preprečila marsikatero nejasnost, ki daje pri sedanjem neurejenem položaju več ali manj povoda za razburjenja in nepotrebna prerekanja, ovira pa pozitivno delo, ki smo ga vsi potrebni. so dogodku prisostvovali na obali in ki se vesele že vsakega novega čolniča, da morejo z njim potem odriniti na toliko jim ljubo morje. Prav gotovo bi ne bilo toliko navdušenja v vsej tej pestri množici, če bi se ne bili zavedali, da tvori trgovska mornarica hrbtenico blagostanja vsake države. Ta pomen, ki ga ima trgovska mornarica za državo, so prav posebno dobro poudarjali v svojih govorih slavnostni gostje, ko se je parnik »Kraljica Marija« po tridnevnem potovanju ob naši obali vrnil zopet v Split. G. minister Radivojevič je med drugim rekel: »Na tej poti truda in okrepitve naše mornarice se morata koordinirati državna in zasebna inicijativa, ker se na morju manifestirajo interesi naroda.« Za njim je g. minister Drinkovič v svojem govoru izjavil: »Med drugimi vašimi smotri je vaša naloga tudi ta, da pokažete vsemu svetu, da je ta obala navzlic krivim aspiracijam naša in da bo ostala naša.« Prav posebni pomen pa, ki ga ima trgovska mornarica za Primorsko banovino, je dobro predočil ban dr. Tartaglia rekoč: »• • • Za prebivalstvo te banovine je tujski promet eden glavnih pogojev življenja... Jugoslovanski Lloyd bo s svojo ponosno ladjo »Kraljica Marija« privabil mednarodno občinstvo v naše kraje in mu dal na razpolago j Konkurzi v Jugoslaviji v mesecu februarju. Največ konkurzov je bilo v Dravski banovini. Državna statistika predsedništva ministrskega sveta uradno razglaša, da je bilo meseca februarja v vsej državi 33 stečajev in 50 poravnav izven stečaja. Slika v posameznih banovin ah je ta-le: Vardarska banovina 4 stečaji, Vrba-ska banovina 1 prisilna poravnava, Dravska banovina 9 stečajev in 8 prisilnih poravnav, Dtrinska banovina 5 stečajev in 6 prisilnih poravnav, Dunav-ska banovina 6 stečajev in 19 prisilnih poravnav, Moravska banovina 1 stečaj, Primorska banovina 1 stečaj in 2 prisilni poravnavi, Savska banovina 3 stečaji in 14 prisilnih poravnav. V Zetski banovini ni bilo nobenega stečaja ne prisilne poravnave. Na ozemlju Beograda, Pančeva in Zemuna so bili trije stečaji. KARTELNA POGAJANJA JUGOSLOVANSKIH IN ROMUNSKIH LESNIH INDUSTRIJALCEV NA DUNAJU. V sredo so se pričela na Dunaju pogajanja jugoslovanskih in romunskih lesnih veleindustrijalcev, ki nameravajo ustanoviti kartel za izvoz lesa iz obeh držav. V skupnem delu in sporazumno hočeta obe državi organizirati izvoz lesa na vsa tržišča. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Milan Ulmansky, bivši, ravnatelj tvrdke S. H. Gutmann, Belišče, in sedanji generalni ravnatelj »Šipada«, največjega lesnega koncerna, pri katerem je udeležena tudi država. Iniciator teh pogajanj je minister za šume in rude g. ing. Dušan Sernec. Kako se naj ta kartel praktično izvede, to se bode razvidilo šele tekom pogajanj. Vsekakor bo pa ta kartel, če se ustanovi, v sedanji splošni katastrofal-ni gospodarski krizi kar največjega pomena. * * * MEDNARODNI POSTNI PROMET Z DENARNIMI NAKAZNICAMI. Poštna oblast javlja, da se smejo pošiljati poštne nakaznice na denar v te države: V Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Italijo, Kanado, Madžarsko, Nemčijo, j Romunijo, Ameriške Zedinjene države, i Flrancijo (z Alžirom, francoskim pasom ! Maroka, Tunisom, Aleksandrijo in Por- i tom Saidom), Češkoslovaško in Švico. V j Kanado in Ameriške Zedinjene države ’ se na eni nakaznici lahko pošlje največ 100 dolarjev, v ostale gori navedene države pa se h eno nakaznico ne more poslati več kakor 3000 Din. gospodarske koristi, mednarodnemu občinstvu pa bo pokazal kulturo in narodni značaj obale in naše države.« Tako so bile slavnosti zaključene. Mi pa danes z veseljem v srcu gledamo na naj novejši prirastek naše lepo se razvijajoče mornarice, ki danes dosega že 330.000 ton in ki opravlja tretjino vsega našega izvoza in uvoza. Pri tem našem napredku nas prav nič ne ovira in moti zavist, ki jo vzbuja naša mornarica pri gotovih drugih mornaricah, in ne bo minul niti mesec dni, ko bo zarezala valove že zopet nova ladja »Prestolonaslednik Peter« prav tako, kakor je včeraj zopet nastopil svojo pot naš beli »Karadjordje«. To je napredek in tega mi hočemo! Opozorilo lesnim trgovcem! Od prijatelja našega lista, sedaj odvetnika v Skoplju, smo prejeli naslednji dopis: To spomlad se zida v Skoplju za okoli 60 milijonov javnih zgradb. Znaten del tega denarja bo odpadel na gradbeni les. Čudno, da se naša lesna. ; industrija, ki toliko vpije o krizi, za te dobave prav nič ne zanima. Kdor bi tukaj imel asortirano skladišče, bi lahko sijajno zaslužil, posebno sedaj ko si- bo rabilo ogromno lesa za vsled potresa porušene kraje. Prosim, sporočite lesnim industrijce.nl, posebno štajerskim, da sem jim rad na razpolago, da celo grem v kupčijo z udeležbo. Priporočam, da stvar smatrate za čim nujr-nejšo in da smatram za potrebno, da n\i firme pošljejo telegrafične oferte. Še enkrat naglasim, da so pogoji za plasiranje stavbenega lesa tukaj jako dobri; naši ljudje sc naj podvizajo. Z odličnim spoštovanjem vdani Vam (Naslov dobijo interesenti v našem uredništvu.) UDELEŽBA NAŠE DRŽAVE NA VELESEJMU V MILANU. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo, da se pošljejo blagovni vzorci, namenjeni za reprezentativni paviljon, katerega gradi naša država na mednarodnem velesejmu v Milanu, iz Ljub-bljane do Milana in nazaj na stroške ministrstva. Vrsto vzorcev in vsaj približno potrebno prostornino v paviljonu je sporočiti Zbornici za TOI do 16. t. m. Kasnejše prijave se ne bodo mogle upoštevati. Točnejše informacije' se dobijo v zbornični pisarni. * * * TRGOVSKA BILANCA JUGOSLAVIJE* V JANUARJU PASIVNA. Poročali smo že, da je padel izvoz Jugoslavije v januarju od lanskih 424.000-ton na 254.000 ton in od 616 na 384 milijonov dinarjev. Sedaj beremo, da je padel tudi uvoz, in sicer od ca. 119.000 na 89.000 ton oziroma od 501 na 410 milijonov dinarjev. Izvoz je padel za 40 oziroma 38%, uvoz za 25 oziroma 27%. S tem je bila januarska bilanca /a 26 milijonov dinarjev pasivna, dočim je bila lani za 55 milijonov dinarjev aktivna. V izvozu je najbolj močno zastopano-sledeče blago: Stavbni les, koruza, jajca, meso, prašiči, sploh živina, dalje surovi baker, pragovi, cement, perednina; v uvozu pa bombaž predivo in blago, svileno blago, (kože, surova kava, premog, oljni sadeži in oljna semena, stroji (posebno močno), orodje, aparati, elektrotehnični predmeti an transportna sredstva. * * * KOŽNI SEMENJ V LJUBLJANI. Kožni semenj, zadnji v tekočem letu, se vrši dne 23. t. m. v prostorih ljubljanskega velesejma. Lovci, ki še razpolagajo s kožami, naj jih nemudoma jdpoššLjejo na »Divjo kožo«, Ljubljana-velesejem. Istega dne priredi »Klub ljubiteljev jamarjev« ob pol osmih družabni večer v salonu restavracije pri »Levu«, Gosposvetska cesta, pri pogrnjenih mizah, strokovno predavanje »O lovu s psom jamarjem«. Vstop prost. Po predavanju bo prosta zabava s petjem in šaljivimi točkami. Vabijo se vsi člani kluba in ostalih kinekoloških organifzacij ter prijatelji .psov. Posebno dobrodošli so čim številnejši rodbinski člani. Praznik naše trgovske mornarice. Občni zbor gremija trgovcev v Celju. V sredo, 12. t. m. zvečer se je vršil v mali dvorani Narodnega doma v Celju redni letni občni zbor gremija trgovcev v Celju, ki ga je otvoril in vodil gremijalni načelnik g. Rudolf Stermecki. Uvodoma se je spofninjal g. gremijalni načelnik v preteklem letu preminulih članov gg. Strupi j a, Majdiča in Urha, katerih spomin so počastili navzoči s trikratnim »slava«. Nato je podal pregledno poročilo o delovanju gremija v preteklem letu. Odbor je intenzivno deloval v korist gremijalnega članstva. Uredil se je delovni čas sporazumno med trgovstvom in pomočniki. Nadaljeval je tudi akcijo za postavitev carinarnice V Celju. Celje ima velik promet, pa Povzroča carinjenje v Mariboru in Ljubljani trgovstvu razne neprilike in je povsem upravičena težnja, da se zgradi carinarnica tudi v Celju. Razpravljal je nato o gospodarski krizi Iti poudarjal pomanjkljivost enotne tfgovske stanovske organizacije za celo državo. Treba je najžilavejšega Bela, da se omili neznosen položaj, V katerem se trgovina radi splošne krize nahaja. Sledilo je nato izčrpno poročilo gremijalnega tajnika g. Jakoba Bla-fcona, ki navaja v svojem prvem delu točno statistiko o gremijalnem članstvu in pripadnikih. Gremij je štel konec preteklega leta 286 članov. Trgovsko nadaljevalno šolo je obiskovalo 83 vajencev in vajenk. Poročilo bmtenja nadalje novi skupni davek na poslovni promet in nekaj statističnih f>dd&tkov o obremenitvi Celja. Celotni davčni predpis je znašal lansko leto nad 1 milijon dinarjev, pridobnina pa nad 450.000 Din. V poročilu so podrobno očrtane akcije, ki jih je podvzel gremij v pogledu trošarin, obiska zasebnikov po potnikih, odpiranja in zapiranja trgovin, zakona o pobijanju nelojalne konkurence, preureditve telefona, železniških zvez in ležarinskih prostorov na železniški postaji. Gremijalni tajnik je prečital nato blagajniško poročilo za gremijalni tlbm in gremijalno poslovanje. Dogodki so znašali v preteklem letu 210.65810 Din, Izdatki pa 153.570-38 Din. čisto premoženje z gremijalnim domom je znašalo konec preteklega teta 524.343 72 Din. Po poročilu računskih preglednikov je bila odboru soglasno podeljena odveza. Gremijalni proračun za tekoče leto predvideva 19.200 Din dohodkov in 75.004 Din izdatkov. Primanjkljaj v Iznosu Din 55.804 se bo kril z gremi-|alno doklado, ki je ostala nespre-ftienjena. Pri spremembi pravil se je v § 14. lil. odst. vnesla določba, da plača &an, ki je razširil svoj obrat še na kako drugo trgovsko stroko, razliko Ha inkorporacijski pristojbini. Vršile so se nato z vzklikom volitve hovega načelstva. Za načelnika je bil Izvoljen g. Rudolf Stermecki, za pod-načelnika gg. Leskovšek in Ravnikar, ir odbor pa gg. Karol Loibner, Franjo Lukas, Filip Vrtovec, Alojzij Drofenik, Anton Fazarinc in Anton Lečnik. Za namestnike gg.: Alojzij Mastnak, Miloš Pšeničnik, Anton Mislej, Franc Cttk. V strokovni odsek manufaktu-rlstov in galahteristov: za predsednika odseka g. Rudolf Stermecki, za člane gg. Dobovičnik, Drofenik in Mislej; v odsek trgovcev s kolonij alnim in mešanim blagom: za predsednika g. Ravnikar, za člane pa gg. Fazarinc, Jagodic in Loibner. Za računska preglednika sta bila izvoljena gg. Jagodic in Kramar; za delegate na zveznem občnem zboru gg. Stermecki, Lukas in Fazarinc. Zastopniki v pomočniškem zboru so gg. Loibner, Drofenik, Lečnik in Lukas. Tajnik Zveze trgovskih gremijev g. I. Kaiser je referiral o splošno trgovinskem položaju in delovanju Zveze. V svojem referatu je razpravljal o treh glavnih vzrokih sedanjega tež-fcega položaja in sicer o znatnem padcu kupne moči konzumenta, davčni preobdavčitvi, naši gospodarski zakonodaji, socialnem zavarovanju in potrebi živahne in strumne stanovske organizacije. Predsednik bolniške blagajne sa-mjst jjnin trgovcev v Mariboru g. Vil-; ko VVeiil je razpravljal nato o veliki I potrebi bolniškega zavarovanja za samostojne trgovce in o »Samopomo-; či« v Mariboru. Z ozirom na sklep Bol-; niške blagajne samostojnih trgovcev v Mariboru se bo razširil delokrog blagajne na vso bivšo mariborsko oblast, pa zato priporoča, da se gremij s sklepom občnega zbora izreče za pristop k bolniški blagajni. Ker razprava o tem ni bila stavljena na drtevni red, bo o soglasnosti, da se razširi blagajna na območje bivše mariborske oblasti, razpravljajo gremij alno načelstvo, odnosno prihodnji občni zbor. Pri »Raznoterostih« se je debatiralo o brezposelnih podporah in sklenilo podpore v znesku 10, 20, 30 in rodbinskim očetom 50 Din. Sklenilo se je nadalje predložiti Zbornici za TOI in Zvezi trgovskih gremij ev zahtevo po ureditvi telefonskih razmer in zlasti za preureditev telefonske pristojbine, ki naj se določi po številu govorov. Radi večjega prometa v trgovinah pred Božičem in Veliko nočjo, se je sklenilo, naj se pouk v trgovsko na- daljevalni šoli štirinajst dni pred Božičem in Veliko nočjo ne vrši. Razpravljalo se je še glede korakov, ki jih naj podvzame gremij glede popisa rtibežnih predmetov, taksne prostosti carinskih reklamacij in železniške zveze z Dravogradom, nakar je gremijalni načelnik g. Rudolf Stermecki zaključil zborovanje. Mnogo se razpravlja in toži o težki depresiji, ki jo preživlja trgovina, in zato je prav posebno čudno, da se trgovstvo v tako malem številu udeležuje gremij alnih občnih zborov. Od 2S6 članov se je udeležilo občnega zbora namreč le 46 članov, kar kaže veliko brezbrižnost za stanovsko organizacijo! — oseh orsl eno- m večbarvne Jugografika Ljubljana, So. Petra nasip 23 Poravnave in konkurzi. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do 10. marca 1931. A. ©TVORJENI KONKURZI:* Dravska banovina: Acceto in drugovi, družba n o. z., Maribor, Martin Karol, Kostanjevica. Savska banovina: Viani Ante, Udbina. Drinska banovina: Dragičevič Franjo, Sremska Mitroviča. Dunavska banovina: Džordževič Milo-sav C., Mladenovac, Pisarevič - Buač i članova, Novi Sad. Vardarska banovina: Anesti Djcwdje, Bito]j, Blagojevič Ovetko, Prizren. Beograd, Zemun, Pančevo: Sadovnik Gavril, Beograd. , B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: Bogdanovič Karl, Do-nji Mifcoljac, Majdenič Josip, Donji Mi-holjac. Primorska banovina: Leliio Hajon pok. Josipa, Split, Nani M. & J. (naslj. Josipa Nani, Split. Dunavska banovina: Helmlinger An-drija i žena, rodj. Kerivajs Katarina, Bu-kin, Joanovič M. i sin, Vel. Kikinda, Kri-ger ud. Jovana, rodj. Bek Josifina, Sta-nišič Milan, Ada, Tonantalska agrarna banka d. d., Vel. Bečkerek, Vatai Pel-bairt Andrija, Vel. Bečkerek. C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**) Dravska banovina: Hoglič Ivan in Milena, Maribor, Grajski trg. Drinska banovina: Dimitrijevič Milan, Valjevo, Mihajlovie Sreten i brat, Cačak, Miličevič Mijat, Užice, Miloševič Dragomir, Arilj, Perišič Nikola, šabac, šašič Živko, Šabac, Vukovič Periš, Ivanjica. Dunavska banovina: Janoer Viljem, Botoš, Jovanovič Stevan, član tt. Steve Jovanovič i. dr., Kuma, Lanvbreht Mi-hail, Velika Kikinda. Moravska banovina: Mladenovič Božidar, Paračin, Mladenovič Svetozar. Ale-ksandrovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Šmid Mirko Dr., Beograd. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**) Savska banovina: Giinsberger Julij, Koprivnica, Škrinjar Franjo, Gjulaves. Primorska banovina: Bogič Katica, Split. Drinska banovina: Dentelbaum Hugo, Vinkovci, Vizumič Lazar, Sremska ba-trovica. Vardarska banovina: > Jugoslavija«, Skoplje. * Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. **) Vzrok, zakaj je bilo postopanje od. pravljeno, se izve v društvenem tajništvu. Miudbe Za izvoz gob in fižola. Tvrdka Eri-berto Sorgato, Venezia, Gampo S. Ago-sfcino 2206 (Iitalija) ise zanima za nakup 'večjih množin fižola, krompirja in gob. Interesentom se je s ponudbami obrniti direktno na prej imenovano tvrdko. Tukajšnje vinske tvrdke, ki bi želele imeti svoja zastopništva za vino na Holandskem (v Rotterdamu), naj to javijo upravi našega feta. Za uvoz portugalskih vin v našo državo se zanima tvrdka Ooncalves Brothers, Sole Proprietord of Gliz’s perfeot Ponts, Portugal. Inozemska tovarna pletenin, bomba-ževine in sukanca išče za tukajšnji trg v stroki vpeljanega, verairanega in solidnega zastopnika, predvsem v barvani, beljeni, škrobljeni in cvimati preji (Gam). Naslov zvedo člani Društva trg. potnikov in zastopnikov v Ljubljani v društveni pisarni v Trgovskem domu. Za nečlane pisarna ne posluje. Tvrdka J. Huber, Villandro - Chiusa (Italija) želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi tvrdkami (velečebelarstvi), ki bi lahko izvozi!© iz Jugoslavije v Italijo večje množine medu. Tvrdke naj se obrnejo s svojimi ponudbami' direktno na prej imenovano firmo. AVTOGENSKI TEČAJ ZA KOVINARSKE OBRTNIKE GORENJSKEGA OKOLIŠA. Opozarjamo kovinarske obrtnike gorenjskega okoliša, osobito iz Bleda in savske doline, da se vrša od 16. do 25. t. m. avbogenski tečaj za začetdike, ki ga priredi zavod za pospeševanje obrita Zbornice TOI. Na željo večine dosedaj prijavljenih udeležencev se tečaj ne bo vršil na Jesenicah, kakor prvotno objavljeno, temveč na Bledli in sioer v delavnici ključavničarskega mojstra gosp. Franceta Kunstlja. Otvoritev tečaja se vrši v ponedeljek 16. t, m. ob 9 .uri. Brezplačno popravilo poljedel. strojev in kovinskih predmetov. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI priredi med 16. in 25. marcem v delavnici ključavničarskega mojstra Fr. Kunstlja na Bledu tečaj za avtogensko varenje. Pri tej priliki se nudi interesentom, ki imajo kake zlomljene ali pokvarjene ko vinske dele poljedelskih strojev, jerine-nic, zobnih koles ali pa kak pokvarjen avtomobilski blok ali kraler, da morejo dati te predmete v popravilo, k* se bo rzvršilo brezplačno v tem tečaju. Povrniti je edino stroške za up:,rabljeni ma-terijal. Vabimo interesente, da prinesejo te predmete na lire mesta ter ukrbe tudi sami za prevzem, ko bodo popravljeni. © ^velu Glavni zvezi vinogradnikov in sadje-rejeev Jugoslavije je dovolil finančni minister pristojbinsko prostost za vse vlioge iil prošnje na državne urade. Inšpekcijo vseh gozdarskih uprav v bodočem Jetu v svrho določitve delovnega programa je odredil minister za šume in rude. Inšpekcijo bodo izvedli uradniki gospodarskega računskega oddelka v ministrstvu. I Tudi male žage bodo zborovale, in sicer šo J,red Veliko nočjo, in tudi v Beogradu; kakor vemo, se je v pričetku t. m. vršil v Beogradu sestanek večjih podjetij lesne industrije. Kontrolne predpise o kvaliteti konoplje je predlagala v Beogradu konferenca uradnih in strokovnih interesentov in je Izjavila, da so dobaii. Izvoz Nemčije v Jugoslavijo je po uradnih nemških podatkih narasel od 1. 1929. do 1. 1930. od 153 na 172 milijonov mark. Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu izkazuje za preteklo leto 9,364.000 Din čistega dobička in predlaga izplačilo 7-odstotne dividende. Ribnik pri Slav. Brodu jo dogotovljen. Naprava j© stala dva milijona dinarjev. V posamezne oddelke so spustili več stotisoč rib. Brezposelnost v Nemčiji je sioer v zadnjem času padla za 19.000, je jih pa še zmeraj 4,972.000. Ameriški emisijski trg bo po poročilu »Newyork Times« v teku bližnjih dveh mesecev zopet pričel z dovoljevanjem dolgoročnih inozemskih posojil. Pol milijona Amerikancev je priglasilo za letos svoj prihod v Evropo. S tem bi bil rekord leta 1929. dosežen in pozneje morda tudi preikoračen. Prodaja domačega lesa v Nemčiji jo nesla leta 1928. še ca. 200 milijonov mark, leta 1929. samo 173-7 to 1. 1930. le 140 'milijonov mamk. Močno se pozna i*uski uvoz. Vse berlinske velebanke so reducirale dividende za 4%. De-Di ih Dresdner Bamk bosta razdelili Godstotno dividendo, Kommerz- und Pri-vatbank 7%, Da-nat-Bank 8%. Rusi se pogajajo glede nakupa plemenske živine v raznih inozemskih državah, tako v Ogrski, Avstriji (govedo, konji) itd. Delniški indeks v Nemčiji za dobo od 2. do 7. t. m. je bil 88‘6 proti 100 v povprečnosti let 1924/1926. Število brezposelnih v Angliji je v februarju aopet naraslo za 17.000 na 2,634.000, kar je 1,187.000 več kot lani, Snio Viscoso hočejo sanirati z znižanjem nominalne vrednosti delnice od 120 na 40 lir, s čimer bi se dosegel knjižni dobiček ca. 660 miliij. lir. Obtok bankovcev v Avstriji se giblje okoli 900 milijonov šilingov in je krit z 81 odstotki. Hranilne vloge v Ogrski so padle v preteklem letu za 64 milij. pengo na 2125 milijonov. Holandska Fordova družba izplačuje za preteklo leto 20odstotno dividendo (lani 10%), angleška Fordova družba lOodstatno (lani tudii 10%). Trgovsko pogodbo med Nemčijo in Poljsko je poljski parlament potrdil. Opozarjamo cenj. čitatelje na prodajo blaga in inventarja iz konkurzne mase tvrdke I. Kostevc nasl. A. Pirš v Ljubljani. Glej današnje naznanilo pisarne dr. Frlana Franceta, odvetnika v Ljubljani. Sejem kožuhovine v Sarajevu se vrši od 17. do 20. t. m. Obiskovalci dobijo na železnicah popust. Poljedelska deželna razstava v Budimpešti se vrši od 20. do 25. t. m. Vsi v Budimpešto potujoči imajo na ogrskih državnih železnicah 50% popust. Ličarska razstava. Udruženje ličarskih mojstrov v Pragi priredi v okviru letošnjega praškega velesejma od 2. do 29. marca veliko ličarsko razstavo. Priporočajte, prosip, svojim odjemalcem priljubljene MAGGI Razpalui* v kraljauini Jugoslaviji Fran Ksav. Lalnik, Maribor, Cankarjeva 26 Lahka prodaja! Dober lasluiek! Jubilej veletrgovca Alojzija Senčarja. Na občnem zboru »Gremija trgovcev v Ptuju« dno 21. m. m. sem se spominjal 40-letnega 'jubileja samostojnega dela g. Alojzija Senčarja, veletrgovca s špecerijskim blagom, ki, vsa čast mu, ne izostane od nobenega stanovskega zborovanja vkljub svoji častitljivi starosti. Pred kakimi 30. leti se je preselil jubilant s svojo trgovino iz Apač v Ptuj, kjer se je z občudovanja vredno pridnostjo in delavnostjo povzpel do uglednega veletrgovca. Bil je takrat prvi slovenski trgovec s špecerijskim blagom v Ptuju, ki ni klonil najzagrizenejšim narodnim nasprotnikom in ki je s svojo družico, marljivo kot mravlja, vzgojil še-stero otrok v odločno narodnem duhu, kar v takratnih časih hudih nacionalnih bojev ni bilo tako lahko. Vsi ti zavzemajo v javnem in gospodarskem življenju odlična mesta. Najstarejši sin Karol je doktor prava pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani, sin Milko je veletrgovec in neoporečno vreden naslednik svojega očeta. Na j starejša hčerka je poročena z g. dir. Lašičem, odvetnikom v Mariboru, hčerka Pavla z g. dr. Mirgole-fom, zdravnikom v Ptuju, hčerka Milica, pa z g. dr. Mravletom, notarjem v Kozjem. Jubilant ima pa v Ptuju brata g. dr. Matevža Senčarja, ki je banski svetnik ter eden najuglednejših odvetnikov v Ptuju. | Kakor že povdarjeno, je slavljenec pri svojih 70 letih neutrudljiv v svojem poklicu in, kakor marsikogar, je tudi njegovo načelo: za delo sem’ bil ustvarjen, za delo živim, za delo bom umri. Bil je in je še danes član vseh narodnih obrambnih organizacij, kakor tudi gospodarskih ustanov ter ostalih dobrodelnih društev. Dolga leta se pa aktivno udejstvuje kot član načelstva Poso-; jilnice v Ptuju, Narodni dom. S ponosom in zadoščenjem lahko gle-! da jubilant nazaj' na lepe uspehe svojega dela. K njegovi štiridesetletnici samostojnosti mu izrekam tukaj na tem mestu v imenu vsega ptujskega trgovstva prisrčne čestitke z iskreno željo, da bi mu bilo naklonjenih še mnogo mno-! go let sreče, zdravja in zadovoljstva v > krogu njegove rodbine, sorodnikov, tovarišev in prijateljev. Giremijalni načelnik ptujski. Položaj na tujih tržiščih mehkega lesa v zimi 1930-31. Kar se tiče položaja v državah, katere fižun s svojim letalni izvozom kotu kuri-'rkjo, je treba pripomniti: Romunska lesna industrija je prenapolnjena z zalegami mehkega lesa, zlasti slabejše kvalitete, in dela na tem, da bi to blago plasirala po vsaki ceni, da bi se tako rešila propasti. Rusija brezobzirno izvaja »voj mani petletni načrt. Radi pomanjkanja avtentičnih informacij o pravem položaju tamkajšnje lesne produkcije je težko z ob-(jektivnostjo in sigurnostjo govoriti o tern našem najvežjem konkurentu. Pač pa je mogoče s sigurnostjo trditi, da je ruska lesna produkcija v 1. 1980. znatno napredovala v primeri z 1. 1929., da stoji Rusija že sedaj na prvem mestu Slede uvoza lesa v Anglijo, Holandijo in Belgijo, da se je 1. 1930. prvikrat zgodilo, da se ruski les dobavlja tudi Ita-oziroma, da se ta izvoz povečuje, prav tako je prvikrat sklenjena dobava ruskega lesa velikim uvoznikom v Egiptu, kateri so največji kupoi ob Sredozemskem morju sploh, vsled česar pieti Romuniji nevarnost, da izgubi to zanjo najvažnejše tržišče. Prvorazredni angleški agenti zastopajo ruski izvoz in plačujejo na njega znatne akontacije, med tem ko angleške zavarovalne družbe zavarujejo te akontacije za nizke premije. Bržkone bi bilo pogrešeno, če bi smatrali, da je ruski izvoz lesa samo prehodnega značaja. Če upoštevamo neizmerno bogastvo iRusije na gozdovih, dosedanje rezultate, v glavnem točne dobave, je treba na žalost pričakovati, da bo morala evropska lesna produkcija v 'bodoče računati s stalnim porastom ruskega ek športa. Vse to pa ,kljub pomanjkanju kvalificiranih delovnih moči, tež-koč pri transportu, katere se bodo pri razširjenju eksploatacijskega ozemlja verjetno še povečale, ko je treba računati tudi z brezpogojnim pokoravanjem vseh individuov centralni oblasti na način, kateri se ne da v ostalih državah niti zamisliti. Sicer pa ni dosedaj ge niti dokazano, da bi se izvažal ruski les z izgubo odnosno, da bi 9e s tem ne pokril vsaj en del kapitala, katerega predstavljajo gozdovi. V pragozdove pa ta kapital sploh nikdar niti investiran ni bil. Cena ruskemu lesu še ni padla na svetovnem ^■gu znatno pod predvojni nivo, a proizvodni stroški niso v Rusiji verjetno ve-'Jl od predvojnih. Na vsak način izgle-a, da je mehanizacija proizvodnje in transporta tam zelo napredovala. (Konec.) V skoro vseh državah, katere same ne razpolagajo ali vsaj ne razpolagajo v do-voljni meri z zadostno količino lesa, Se zdi, da igra zelo majhno vlogo, vkolikor cene in kvaliteta odgovarjajo, to, da proizvajajo ruski lesni m at eri j al v gotovem smislu ljudje, ki delajo več ali manj pod pritiskom, kakor tudi to, da se izkupiček za izvoženo blago mogoče uporablja delno tudi za propagandne svrhe. Med ostalimi konkurenčnimi državami je treoba omeniti še Poljsko, katere lesna industrija se nahaja v prekatnem finančnem stanju; ona forsira svoj izvoz in dela nk teto, da si osvoji tržišča onih držav, zlasti Francije, kj&r je ruski dum-pirng nemogoč. iKončno je treba še omeniti, da je cena tudi amerikanSkemu mehkemu lesu oregon in pickpine znatno padla ter da je njih izvoz v Evropo vedno večji. Ce rezumiramo vse to, tedaj lahko trdimo, da je vzrok krizi naše lesne industrije v glavnem velika gospodarska depresija, ki vlada po svetu; ta kriza pa se je poostrila Še s tem, da se je na vsakem že itak oslabelem trgu pojavila Rusija, katera dela na tem, da bi svoj izvoz povečala. Vsled tega je izvozna kvota ostalih držav še bolj zmanjšana in cene so že v temelju omajane radi prevelike in neorganizirane ponudbe. Ce bi hoteli preiskovati primerne vzroke splošne depresije, bi prišli predaleč: sigurno je to, da se kriza na svetovnem, torej tudi na lesnem trgu, javlja a) v zmanjšani potrošnji, b) v padcu cen na predvojni nivo, c) v občutnem poslabšanju plačilnih pogojev. ad a). Kar se tiče zmanjšane potrošnje lesa, lahko trdimo na podlagi mnogo-brojnih statističnih podatkov o izvozu in uvozu lesa raznih držav, da vse — razen Rusije — izkazujejo povprečno zmanjšanje od 1—30 % v 1. 1930 v primeri z 1. 1929. Pri tem je treba pripomniti, da se to zmanjšanje nanaša s pretežnim delom na drugo polletje in da izkazuje že precej ostro progresivno tendenco. Zimski meseci 1. 1931. pa izkazujejo še bolj nepovoljno sliko. Izgledi na bodočnost so slabi in, nesigurni; niti ena firma nima danes v svojih knjigah niti polovico toliko naročb, kolikor jih je imela v isti sezomi preteklega leta, in to kljub temu, da mnogo žag ne deluje. Ce smatramo izvoz lesa v 1. 1929 kot posebno ugoden, torej več kakor normalen, in ako vzamemo povprečen izvoz v 1. 1926—1929. kot bazo za primerjavo^ j je treba reči, da izvoz mehkega lesa v I. 1931 ne bo dosegel niti 70 odstotkov gori omenjene ipovprečne količine. Vsak strokovnjak ve, da že to predstavlja povišanje produkcijskih stroškov. Kljub temu pa se lahko upravičeno bojimo, če upoštevamo gori omenjeno situacijo na tržiščih, da bo bodočnost in zlasti najbližja bodočnost pokazala, da so omenjene navedbe še preveč optimistične. ad b) Padec cen znaša gotovo povprečno 30 odstotkov v primeri z isto sezono preteklega leta, kair je prav lahko mogoče dokazati z mnogoštevilnimi primeri iz raznih tržišč za vse kvalitete in vse dimenzije. Ce razpravljamo o padcu cen obenem z zmanjšano potrošnjo, dobivamo sledečo sliko in to s predpostavko, da je kvaliteta ostala ista: V gotov kraj pošljemo n. pr. 1,000.000 kub. m a Din 600-— v preteklem letu, kar znaša 600 milijonov Din, med tem ko danes lahko tam plačamo v najboljšem slučaju 700.000 kub. m a Din 420, kar znaša okoli 300 mil. Din. Z ozirom na to je toraj vrednost padla za polovico. Ta slika ni nikakor pretirana in ne upošteva še tretjega faktorja t j. ad c) poslabšanja plačilnih pogojev, katero ima za posledico to, da slični ne-povoljni pojavi povzročajo, da so posli naših kupcev pasivni, s čimer je riziko za tukajšnje eksporterje znatno povečan, •kar more čestokrat zmanjšati njegov« faktično prodajno ceno. Pri tem prihaja v poštev še četrti faktor, t. j. ad d) poslabšanje kvalitete, katero sicer ni v zvezi s svetovno krizo, toda se je na žalost pojavilo istočasno. Vzrok temu poslabšanju moramo iskati v zmanjšani intenziteti nakazil na podlagi revidiranih gozdnih pogodb ter v pojavu sušek- Ta vprašanja pa spadajo v druge referate, toda moral sem jih tukaj omeniti zato, ker tudi ona zmanjšujejo prodajno ceno. Radi tega gorenje številke pod b) ne odgovarjajo faktičnemu stanju, pač pa bo slika efektivne povprečne prodajne cene v resnici še bolj nepovoljna, Napačno 'bi bilo misliti, da se bo mogla lesna industrija izvleči iz tako slabe situacije samo s svojim elanom. V njen lastni delokrog spadajo, in še to le delno, dnine in plače ter nabave za promet in investicije potrebnega mate-rijala, da ne govorimo o dobičku, ki sploh ne obstoja več. Dnine in plače so reducirane v mejah, ki so pod danimi pogoji možne, v kolikor je to dovoljeval padec cen življenjskim potrebščinam; nadaljnje znižanje je skoro nemogoče. Materijal, ki je potreben industriji, izvira največ iz raznih kartelov (tračnice, olje itd.), razen tega pa je ta obremenjen z nerazumljivo visokimi carinami. Radi tega tudi ni mogoče pričakovati bistvenih štedenj v tem pogledu. Ce bo lesna industrija podvzela kar-teliranje izvoza v s vrh o sanacije položaja na tržiščih, bo to imelo uspeh le te-vpraševanje je še vedno po krmilni moki in pšeničnih otrobih in so zaloge tega blaga takorekoč popolnoma izčrpane. Na ljublj. borzi je bilo v minulem tednu zaključeno: 6 vagonov pšenice, 3 vagoni koruze, 2 vagona činkvantina in 1 vagon moke. Vsak smotren gospodar žita »Trgovski list«! Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najboljše tudi samemu sebi! Zato čitaj list redno in priporočaj ga tudi vsem svojim prijateljem! Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: podružnica v Ljubljani. Besedilo: Narodna banka kraljevino Jugoslavije. Besedilo firme se glasi pravilno: Narodna banka Kraljevine Jugoslavije, fili-jal u Ljubljani«. 9 Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. februarja 1931. (Firm. 202 — Rg B m 34/4.) * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Trboveljska premogokopna družba. V upravni svet je vstopil’ po kooptaci- ji Andre Luquet, častni guverner Ban-^ue de France itd. v Parizu. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. februarja 1931. (Firm. 168 — Kg B II 163/26.) * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Nova Jugometalija«, družba * o. z. za izdelovanje pločevinastih in kovinastih izdelkov. Izbrišejo se poslovodje Hladnik Ivan, Nipič Jakob in Svetek Franc; vpišejo se pa tat poslovodje: Kobler Franc, ravnatelj v Ljubljani, Zibertova ulica 27; Kovač Franc, strojevodja v Ljubljani, Medvedova ul. 22, lin Vrhunc Valentin, trg. družabnik, Ljubljana, Aškerčeva 3. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. februarja 1931. (Farni 196 — Rg C III 140/6.) * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Tehnični biro »Tehna«, družba z o. t. Z notarskim zapisom z dne 14. fe- bruarja 1931., opir. št. 17691, se je spremenila točka »Tretjič« družbene pogodbe z dne 15. februarja 1927. Obratni predmet družbe je odslej: a) izvrševanje vseh onih del, ki spadajo v delokrog usposobljenega stavbnega mojsibra; b) zastopstva itu- in inozemskih tehničnih tovarniških proizvodov. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. februarja 1931. (Finu. 187 — Rg C III 129/7.) Sedež: Domžale. Besedilo: Združene tovarne slamni- kov in klobukov I. Obenvalder & Cie in Keller & Co družba z o. z. I Prokura je podeljena Neumayerju i Hansu, tovarniškemu ravnatelju na Dunaju III., Miesbachgasse 15, kii bo skup-i no z enim poslovodjo zastopal družbo in | podpisoval tvrdko s pristavkom pp. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. februarja 1931. (Firm. 185 — Rg C III 67/7.) čBrzoiavi: ŽKrispercoloniate JCjubljana — c&elefon št. 2263 Ant. Krisper C©Som«a?f> Haslmfo: Josip Vevlič 'Veletrgovina koloni- ^ | . m. Zaloga špirita, jalne robe. MJ>g UllU raznega zganja in '-Velepražarna kave. (T\ ■ i o o konjaka. Mlini za dišave. •UlinOJSk.d C6SIO JJ ^Mineralne vode. ‘Gočna postrežba ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago Oddaja popravila fasado na zgradbi Direkcijo državnih železnic v Sarajevu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 28. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic, gradbeni oddelek, v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice -za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji). Prodaja konjskega gnoja se bo vršila potom Miotacije dne 24. marca t. 1. pri Komandi Dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi). Mednarodne sladkor, konference glede udejstviitve Ohadbournovega načrta se bodo vršile še v teku marca v Parizu. Javanska sladkorna industrija se posvetuje sedaj glede izvršitve rest akcijskega načrta. ^izlivala. Podpisani se Trgovskemu dobrodelnemu društvu »Pomoč« v Ljubljani najtopleje zahvaljujem za točno izplačano posmrtnino po moji pokojni soprogi. Zgoraj imenovano društvo prav toplo priporočam vsemu trgovskemu stanu. Vekoslav Meserko, trgovski poslovodja, Ljubljana. Naznanilo. V konkurzni masi protokoliranc tvrdke I. Kostevp nasl. A. Pirš v Ljubljani se proda blago in inventar »en bloc«. Natančnejša pojasnila daje pisarna dr. Fr-lana Franceta, advokata v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4, kjer se sprejemajo ponudbe do 25. marca t. 1. DR. FRLAN FRAN, advokat v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4, kot upravnik konkurzne mase. Tiskarna MERKUR LJUBUAIA Gregorčičeva ulica it. 23 TELEFON 25-52 mjednarod elesej Pragi 1931 se priporoča za naročila vseh uradnih in trgov-Bkih tiskovin. Tiska vizitke. memorande, kuverte, časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake d. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune 1 LASTNA KillGOVEZMICA Svetovni velesejem na kattrem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 25%* Cehuslovaška 33°/„, Avstrija 25% Pojasnila in legitimacije daje: Cehoslovaški konzulat, Ljubljana ALOMA COMPAIV ALEKSANDROVA C. 2 Puinik, Ljubljana, Dunajska c. 1 ‘Grgovci in industrijci! Trgovsfei lisi se priporoča za insej?! vanju? SPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER Telefon št 20 60 LJUBLJANA prevzema vse ▼ to stroko spadajoče posle. Lastno 8 k 1 a <1 i š 4 e z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skl#dli£«. Mostne trošarino prosto skladišč*. Carinsko posredovanja. Prav o t pohištva s pohištvenimi votoul In avtomobMi Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek • Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Pripravljalni odbor Gostilničarske- pivovarne d. a. EaSSco Poziv na javno §ubskribcijo delnic. Na podlagi začasno koncesije za ustanovitev Ooatilničarske pivovarne d. d. Laško, I izdane od kr banske uprave dravske banovine v imenu ministrstva trgovine in indn | atrije v Beogradu pod št. VIlI/6869-1 z dno (i. XII. 198». in podel.jone pripravljalnemu odboru za ustanovitev Gostilničarske pivovarno d. d. Laško, ki ga tvorijo : Majcen Ciril, restavrater na Zidanem mostu, Kavčič Franc, posestnik in restavrator v Ljubljani, Zemljič Franc, posestn k in hotelir v Mariboru, dr. Roš Fran, odvetnik, po sestnik in župan v Laškem, inž. Uhlii1 Hugo, graščak na Hudi, Loka pil Zidanem mostu, Trop Ognjeslav, posestnik in hotelir v Laškem, Emeršič Anton, restavrator v Mariboru, Pačnik Danimir, posestnik in gostilničar v Laškem, Oset Andrej, lir v Mariboru. Krulej Ernest, posestnik, gostilničar in župan v hevmci, Juvančič Franc, posestnik in hotel.r ni Zidanem mostu, Dolinšek Avgust, posestnik in gostilničar v Hrastniku, razpisujemo favno subskrlbcifo na delnice ki jih bo izdala Gostilničarska pivovarna d. d. Laško. Osnovna glavnica n „ 10 000.000*—> razdeljenih na 20 (XX) delnic po Din 500’—. Ta glavnica se sme po sklepu občnega zbora zvišati na Din 25,000.000'—. Ker je že Din 11,000.000’ - delniškega kapitala zagotovljenega s predsubskribcijo, se uporabijo s pričujočo subskrib-cijfe pridobljena sredstva /a predvideno zvišanje delniške glavnice, ki se bo določilo na ustanovnem občnem zboru. Delnice so bodo glasile na ime in se plačajo: a) v gotovini takoj po Din 500'— za delnico ali .... b) [)in 200-- na delnico takoj, ostanek pa v 12 zaporednih mesečnih obrokih po Din 28' — na delnico, pričenši 1. aprila 1031. V obeh slučajih se piača za vsako delnico še po Din 10 — kot vp snino. Ustanovni občni zbor se bo sklical, kakor h>tro bo sedanja začasna koncesija spremenjena po ministrstvu v končnoveljavno, za kar smo že zaprosili. Naloga občnega zbora je, izvoliti upravni odbor, nadzorstveni odbor in njih namestnike! Občni zbor ie upravičen sklepati, ako je prisotna osebno ali po pooblaščencih vsaj ena tretjina delničarjev, zastopajočih vsaj eno tretjino delniške glavnice. Pravico glasovanja n;i občnem zboru ima vsak delničar, ki ima po številu deln c sorazmeren delež na vsem premoženju družbe, na njenih dobičkih in izgubah, jamči pa za družbene obveze samo z vsoto, ki jo bo za delnice plačal. Rok za subsltribcijo delnic se dolota na 30 dni In sicer oa 2. do 31. marca 1931. Subskrlbcija se vrši pri: 1. Prvi hrvatski štedionicl v Zagrebu in vseh njenih podružnicah (v Sloveniji v Celju, Ljubljani in Mailboru), ,, „ . 2. v pisarni Pripravljalnega odbora za ustanovitev Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem, . . , 3. pri Okrajni hranilnici in posojilnici, Laško. Interesenti Uven krajev, kjer se vrši subskribclja, se naprošajo, da »e blagovolijo obrniti za informacije in tiskovino na eno gori označenih subskribcijskih mest. Za Pripravljalni odbor za ustanovitev Gostilničarske pivovarne d. d. Laško: Majcen Ciril s. r. Trop Ognjeslav s. r. predsednik. tajnik. V Laškem, dne 25. februarja 1931. Ureja dr. IVAN PLESS. Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.