Mi pišemo
DRAGI BRALCI IN BRALKE »VRTCA«!         2ivo nam je preil ofini. kolikokrat ste
Maogi [lupisniki in rlopisaiee »Vrtca« Prisli T §olo meli "as °lr°ke, vedno pri-porofate o veselih in žalostnih dogodkih i?zn'. Ijubeznivi, dubrotni in odpustljivi. življenja. Na; vam ludi jaz poročam o Kulc0 veselo ste nas učili in dvigah v iz-žalostnem dogodku na naši šoli na Crnu- obrazbi, da bipostali dobri in omikani č-ah                                                                        Ijudje.
Bližal se je konec šolskega leta. Med 2e hudo bolni ste nam zidali novo letom je potekalo zivljenje na naši šoli šolo. Radostno sle nas prvič peljali t zelo lepo in v retlu. Posebno smo bili ve-      n("e šolske prostore.
seli. ko smo dobili novo šolo. Blagoslcreili !n še in še ste nas učili, prav do zad-smo jo 4. septembra 1938.                                  njega, četudi Vam je življenje viselo na
Proti koncu šolskega leta pa nam je niti- A ini, otroci. tega nismo vedeli. ni-zbolel naš predobri gosp. upravitelj 2ni- smo umeli. Se žalill smo Vas in Vam de-darčič Rudolf, ki inia ninogo zaslug. da lali težave. \ imenu vseli šolarjev Vas imamo novo šolo. Prav za prav je bil prosim, odpuslile nam to! Bllo je nepre-?e dolgn bolan. a kljub temu jc poufeval      misljeno.
in vodil šolo skoro do zadnjega. Nekaj D°bn gospod upravitelj! Ob Vašem od-dni pred koacem šolskega leta ga je l>"eni grobu se poslavljamo črnuski otro-napadla zavratna bolezen in je po ope- « °d »as za vedno. Naša srca so za-rntiji  amrl                                                          loslna.
Za vsakega je imel dobro bcsedo. Kjer Nič reč Vas ne bomo videli v naši šoli. koli je Biogel, je rad pomagal. Zato tudi Nikoli vef- ne borao poslušali Vaših le-ni imel sovražuika ne med mladino pa Plh besed. Tisočero se Vam zadnjič za-ludi ne med našimi starši. Kot blisk sc Ivoljujcmo za skrb in Ijubezen, s katero je raznesla žalostna novica in naša srcu ste vlivali v nase otroške duše znanje m so  zatrepetala  t   žalosti.                                  srečo.
Iz bolnišnice so ga pripeljali i rešilnim B»g » vraraj s tem, da v vecnostl avtom še živcga skozi Črnuče, kjer so ga -zajamete najgloblje spoznanje — Njega, nekateri uCeaci še videli v vozu. Nato so samega ljubeita Boga. — Osrečevali ste pa odpeljali v Kamnik. kjer so ga po- "as- "aj da Bog \aai za plačilo večno ložili   na   mrtvaiki   oder.                                  srečo zlatih  nebes!<
V lorek, 27. junija. snio se odpeljali z Nato smo zapeli v slovo gospodu upra-vlakom v Kamnik. S poslaje srno odšli vilclju dve pesmi: iVigtrcd« in »Gozdič«. pred liišo, kjer je ležal gospod upravitelj. Zbralo se jc ranogo Ijudstva. znaiuenje, kako je bil priljubljen med ljudmi. Mno-gi snio ga šli (udi pokropit. Nato smo čakali pred hišo /alosti in se postavili v vrsto. Kmahi so prišli s krsto in odšli smo na pokopališče na 2alah. Najprej so opravili mašniki svoje molitve. Sledila sta dva govora. Najprej je govoril gospod ufiteij, nato še učenka iz 5. razreda. Go-vor ufeuke se je glasil  takoie:
>NagIo Vas je Bog odpoklical iz naše srede v veenost. Prenehalo je biti Vaie plemenito srce. Vaša duša je poletela tja, to upamu. kjer je naša prava domovina, kjer prejemajo pravieni plačilo za do-bra dela. A mi. Vaši učenci, smo prihi-teli semkaj, da spreinljamo Vaše izmuc-e-no  truplo na  zadnji poti v hladni grob.
Tu stojimo ob Vaši krsti.
Komaj tri tedne je. odkar srao se ve-         Uragi  gospod upravitelj!
RvasrJsssa ^ga^KMs
stva in  jepoto naSe zemlje. Kalp veseia     naŠ1  slovenskl zemlJl!
je bila tista naŠa pot. Tedaj ni nihče slu-         Zbogom!              Petrič Helena,
til, da ležete kmafu v črno jamo.                                              učenka 5. razreda.
39