URN_NBN_SI_DOC-J51KI5YV
pospešilo uporabo znanstvenih knjig tudi v odročnih krajih, kjer STROKOVNE KNJIŽNICE V OKRAJU KRANJ Na področju ljudskega knjižni čarstva smo v kranjskem okraju že precej napredovali in lahko pri čakujemo, da bomo kmalu imeli urejene ljudsike knjižnice tako, kot to predvideva zakon o knjižnicah. V strokovnih in tehniških ter šol skih knjižnicah pa nais čaka še mno go dela, ali bolje, z urejanjem teh knjižnic in njihovim vključevanjem v enotno knjižnično mrežo v obči ni in s tem v Sloveniji moramo šele pričeti. Res je, da do lanske jeseni nismo' imeli nobenih zakonitih predpisov, ki bi določali organiza cijo strokovnih knjižnic, vendar tudi po izidu zakona nismo tem knjižnicam posvetili dovolj pozor nosti. Zato je bifla tembolj nujna in koristna pobuda združenja in ženirjev in tehnikov, na podlagi katere je bilo sklicano posvetova nje, ki je prav gotovo pripomoglo, da se bodo pričele urejati tudi teh niške knjižnice. Zlasti bo potrebno v naših pod jetjih in ustanovah prelomiti z mi selnostjo, da so strokovne knjižnice samo stvar podjetja oziroma usta nove, namenjene samo za potrebe lastnega podjetja ali ustanove in izolirane od vseh drugih knjižnic. Knjižnica ni in ne more biti sama sebi namen, tudi v podjetju ne. Da nes nabavlja vsako podjetje zase drago tehniško literaturo, za ka tero so potrebna cesto velika de vizna sredsitva, in ta literatura slu ži nato le redkim posameznikom; če pa isto literaturo potrebuje dru go podjetje, jo pač samo nabavi. Danes še prav nič ne vemo, kje se kaka literatura nahaija, tla bi si jo lahko izposodili, zlasti če jo rabi mo le izjemoma. Prav tako niso osamljeni primeri, da posamezniki literaturo ne le sa mi uporabljajo, ampak si jo tudi prillaiščajo, kor knjižnice pač še ni so urejene tako, da bi omogočale urejeno, organiziramo poslovanje. Ko ibomo uredili knjižnice v smi slu določil zakona, bomo- vse do sedanje pomanjkljivosti tudi v teh niških in strokovnih knjižnicah od pravili. S tem, da bodo knjižnice imele svoja pravila in poslovnike, da bodo vključene v knjižnično mrežo občine, kjer se bo urejal tu di lokalni centralni katalog, ki bo podlaga za centralni katalog Slo venije, bo vsem knjižnicam omo gočeno sodelovanje v tem smislu, da bodo druga drugo dopolnjeva le. Saj bomo lahko s sredstvi, ki jih bodo dajala podjetja za nabavo knjižnega fonda, močno obogatili naše knjižnice, ker se bo s smotrno' nabavno politiko možno izogniti dupliranju dragih knjjig in s tem povečati knjižni sklad v ob čini. Zato je torej naša osnovna na loga, pričeti takoj z urejanjem tudi strokovnih in tehničnih knjižnic v podjetjih in ustanovah. To seveda ni ne lahko in ne hitro izvedljiva
RkJQdWJsaXNoZXIy