S" *7fone In mhbonamento postala. PoStntna pla&uni v |p»twtwt, Leto XXII., št. 59 Ljubljana, petek tj. marca 1942-XX Cena cent. 7Q ai LUalVU. i-Juoijaiuv fUccllUJcVu ulica 5 — feieiOD st. 31-22, 3l-2a »1-24 ucserdinj jddelefc: L,juDijana Pucclnl-jeva ulica i — Teleioo 31-25. Sl-2* Podružnica M ovc aiet>to: ujuDijansKa cesta it- ** Računi' za Ljubljansko pokrajino pri pos;tno čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale Kraje Italije Servlzio Conti Corr Post No 11-3118 ._. . »^rOivo ca jgid se iz tir Italije id inozemstva ima Tnione Pnbbllcitd Italiana S. Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 15.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo; Ljubljana, Puccinijeva ulica Štev * telefon 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSION ARLA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: (Tnione PnbblicitA Italiana Milano S. A- Una formaziene ®Bwale mm<£& eff.c&cemente aifeccaia Tre iiicrodateri e due altre umita coljsite — Intesisa attivita aerea in Cirenalca e »el clelo di Malta II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica m data di 12 maržo il seguente bollettino di gaiera n. 649: Nuovi scontri tra reparti esploranti ad orierite di iVIeohilf si sono risolti a nostro vantaggio. M(>77.i blindati nemici, presi sot-to d fuoco delle artiglierie sono stati in parte costretti a ripiegare, in parte distrutti. i/ aviazone deli' Asse 6 stata molto attiva nei e.ielo cirenaieo e stili' Isota di Malta, abbattendo sei velivoli in combatti-mento ed ineendiandone altrettanti al suo-lo; iniportanti obiettivi risultano eificace- ; mento e ripetutamente colpiti. Un nostro sommergibile non e rienirato alla base. Una grossa formazione navale inglese tempestivamente avvistata e costantenien-te seguita dalla rieogn zione, veniva att ic-cata in pi£| on (lato nei ponieriggio di leri nei Mediterranco orierrtale ('a nostrS velivoli siluranti L' az:o:;e e stata coronata 1L1 sueeesso: tre incrociatori vrnivano grave-mente colpiti; uno di essi pu6 ritenersi affoadai«. Successivamente aerei e som-mergibili te."esehi rmnovavuno 1'att.icco eolpendo fiicurariiente due unitž nemiche. NI TRENUTKI AVSTRALIJE IN F?e&$zilmk japonske vlade poziva Avstralijo in Indijo, data lažnim obljubam Anglije in Amerike INDIJE naj ne nase* 'F i ;psian ngp?d ki s oprezna Tri krtžarke in dve drug! vofni ladji sa^ete — Esatesczivno delovanje letalstva v Cirenaiki In naai Malto Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 12. marca naslednje 649. vojno poročilo. Na vzhodu od Mekilija so sc razvili novi spopadi ii!(Ml izvitlniškiuil oddelki, ki so s** končali v našo korist. Sovražni oddelki sc bili pod ognjem topništva deloma prisiljrni k umiku deloma pa so bili uničeni. Osno letalstvo je bilo zelo delavno nad Cirenaiko in nad otokom Malto. Pri t-h spopadih je sestrelilo 6 letal, prav toliko pa jih jf zažgalo na tleh. Važni objekti ^o hiJi ponovno in učinkovito zadeti. Ena naša podmornica se ni vrnila v svo_ je oporišče. Večjo skupino britanskih ladij, ki je bila nenadno opažena in stalno zasledovana od naših izvidnic, so včeraj popoldne napadli x vzhodnem delu Sredozemskega mor ja naši bombniki v več zaporednih valovih. Podjetje je bilo ovenčano z uspehom. Tri križanke so bile težko zadete, ono izmed njih je treba smatrati za potopljeno. Nemška letala in podmornice so večkrat apadla in z gotovostjo zadela dve so vraž. nt ladji. Spominske svečanosti za vojvodo d'Aosta Rjm, 12 marca. V prisotnosti Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter princev je bila včeraj dopoldne v dvorni cerkvi maša zadušnica za pokornega Aostskega vojvodo. Maši so I prisostvovale tudi vse osebnosti, ki so oi,e odlikovane z redom S.S. Anunnziata, ter vsi dvorjani. Tudi drugod po Italiji so bile včeraj yj±-dušnice za pokojnega vojvodo. Pcsebno sve- čana je biia služba božja v kapeli italijanskega veleposlaništva pri Vatikanu. (Piccolo ). Z vzhodnega bojišča, 12. marca. s. Kakor poroča posebni poročevalec agencije Štefani, .je italijanski ekspedicijski zbor skupaj z nemškimi četami, s katerimi r.e-posredno sodeluje, proslavil spomin pokojnega vojvode Amedeja Aostskega in visrkj zgled, ki ga je dal z žrtvovanjem svojega življenja. General Messe je brzojavno izrazi; Nj. Vel. Kralju in Cesar u, vojvodin-ji Aostski materi, vojvodinji Ani in vojvodi Spoletskernu sožalje vsega zbora. Obenem je izdal dnevno povelje, v katerem pravi med drugim: Presentirajmo orožje! Pobesimo zastave Tokio, 12. marca (Domei). Na današnji slavnostni seji japonskega parlamenta sklicani v proslavo kapitulacije Nizozemske Vzhodne Indije je govoril min. predsednik general Tojo, Ki je posvaril prebivalstvo Avstralije in Indije, naj ne zaupa in naseda napačnim obljubam Anglije in Amerike. Tojo je izjavil, da bo Japonska izvajala svoje vojiške operacije s čim dalje večjo odločnostjo, dokler ne brsta Anglija in Amerika Počela zlomljeni in dokler ne bo v veliki vzhodni Aziji organiziran nevi red. ki b<- uresničil svetovni mir. V nadaljnjem svojem govoru je Toio naglasil. da je bilo prebivalstvo v Hongkongu, Manili in Sir.gr puru že uvrščeno v delo pri graditvi novega reda, in je izrazil , nado. da bo v kratkem tudi indonezijsko ' prebivalstvo ter prebivalstvo v Birmi pri-' čelo sodelovati v prizadevanju za nov, zdrav napredek in blaginjo. Japonske eborefne sile stoje sedaj neposredno pred Avsti alijo in Indijo, je poudaril predsednik Tojo, in Avstralci se morajo v polnem obsegu zavedati dejstva, da je docela nemogoče Avstraliji braniti se pred silo nepremagljive japonske vojske. Naglasil je. da bi moralo biti somo po sebi jasno, kakšno stališče se naiavnost ponuja avstralski vladi, ako hoče dobro svojemu lastnemu prebivalstvu. Tojo je naglasil: Ako Avstralija ne bo korigirala svojega dosedanjega stališča, bo morala iti neizogibno po stopnjah Nizozemske Vzhodne Jndije. Ne glede na svoje stare odnose in zveze ter ne glede na dru src pomisleke mora Avstralija jasno pregledati težišče v spomin na slavnega pokojnika, dvignimo 1 sedanjega položaja in se odločiti na soda duha po njegovem si.ajnern vjaškem ogledu in napnimo voljo, da dosežemo neizbežno zmago za večjo domovino. Posebne spominke svečanosti so prir"1-redili pri pr>sameznih oddelkih zbo.-a. Da- ! rovale ro se zaduštrice ki so se jih ude le- j žile mnoge čete ter zastopstva oficirj-v j in vojakov nemške vojske. Poveljnik el. -pedicijskega zbora je imel poseben go^-i-, v katerem je poveličeval lik vojvode ir. borca, čigar ime ie tako tesno povezano 7 vzponom imperija in ki je zavestno p.e-našal mučeništvo ujetništva skupaj s svojimi vojaki ter se odrekel celo pesebni jskr- riem važnem razpotju za stališče, ki ga bo zavzela. Nato se jo min. predsednik Tojo bavil z Indijo in je ponovil, da goji Japonska prijateljstvo napram indijskemu prebivalstvu, obenem pa je poudaril odločnost Japonske, da bo do konca zlomila anglo-ame-ri£ke vplive na Indijo. Dejal je, da se je v Birmi že uresničilo geslo »Birma Birman-cem«, in je izrazil svoje trdno prepričanje, da je napočil čas. da se tudi Indija izroči Indijcem, kr.r je že do'ga leta stremljenje 400 milijonskega indijskega naroda. Indijskemu prebivalstvu je še v globokem spominu, je nadaljeval Tojo. kaj je nastalo iz britanskih obljub, danih v zadnji veliki vojni. Danes si Anerleži ponovno prizadevajo prevarati Indijo z vsakovrstnimi do-brikanji, tod.a danes ie samo nebo poslrlo ugodno priložnost, ki jo je treba zagrabiti. Tojo je vzkliknil: Ali se bo Irdija dvignila v znamenju gesla »Indija Indijcem* ali pa ho za večno ostala v krempljlh anglo-ame- I riških držav? t V nadaljnem se je min..prebsednik Tojo obrnil proti čungkinškemu režimu in izjavil. da je ta režirn postal s padcem Ranguna popolnoma izoliran. Poudaril je. da sočustvuje s kitajskim ljudstvom, ki slepo sledi svojim krivim vodnikom v nesmiselnem odporu proti Japonski. Naglasil je da sta Anglija ln Amerika pogazili stare tradicije Kitajske ter deželo zapeljali v brezupno vojno zgolj z egoističnim namenom po okrepitvi svojega lastnega položaja. Na koncu jc min. predsednik Tojo izjavil: Vojno bo treba voditi šc naprej. Japonski narod ni bil zaslepljen s svojimi prejšnjimi zmagami, pač pa še bolj podžigajo njegovo neupogljivo tiho vztrajnost, ki mu bo pomagala premagati v tesni povezanosti z vlado vse težave v stremljenju po končni zmagi. &sagEp pripravlja novo prsvarc Indije \yr sSjrotoval v Indijo, 4a bi oridobil tamošnje pi^fe^aktvo za angleško stvar z obljubami domifi jonskega statuta H* 4. a -j., j .»* b', ki io je sovražnik ponudil, ko je ob^e1 General Messe ;'e nazr.dnje vzkliknil v spe. min na pokojnika in odzvale so se mu vse čete in vojaške delegacije. List skupine nemških armij v južnem odseku bojišča »Panzer voran« je objavil po_ seben spominski članek o pokojnem Savoj-srcm princu. Rini, 12. marca. Angleška vlada Je ob- I javila službeno izjavo o Indiji. V njej je i opozorila, da je v avgustu 1. 1940 spreje-[ la obveznost, da da Indiji dominijonski statut. Angleška vlada sodi, da bi v sedanjem trenutku javna izjava o tej stvari lahko v večji meri škodila kakor koristila. »Berliner Borsonzeitung' objavlja komen tar o teh britanskih poskusih nove prevare Indije pod naslovom »Papir za indijsko kri«. List piše. da je že v naprej izročena obsodba nad ponudbami, ki jih Cripps sploh more predložiti Indiji, zakaj indijski podkralj je že povsem jasno definiral vio- vojno poveljništvo nad posameznimi odseki bojišča v Birmi izgubilo kontrolo nad vodstvom vojaških operacij. Britanski guverner v Birmi, Reginald Dorman. je zaradi tega pozval poveljnike posameznih na tem področju delu očih britanskih vojnih edinic, naj bi v bodoče samostojno vodiii operacije svojih podrejenih vojaških oddel kov. V Nizozemski Indiji Batavia, 12. marca. Borbe so v Nizozemski Indiji že povsod prenehale. Na podlagi zadnjega ukaza nizozemskega guvernerja in vrhovnega poveljništva so odložile orožje tudi čete, ki so 9e še nadalje borile na Borneu. Le ponekod se še nadaljujejo spopadi s posameznimi nizozemskimi oddelkL Odpor se še nadaljuje tudi na nizozemskem delu Nove CMrineje, nizozemske čete pa Je japonsko vrhovno poveljništvo pozvalo, naj tudi one odlože orožje v smislu kapitulacije vse Nizozemske Vzhodne Indije. (Cor-riere della sera.) Sanghaj, 12. marca. s. Zastopnik japonske vojske polkovnik Akijama je v komentarju o padcu Batavije dejal, da japonske sile sedaj naglo zasedajo preostale dele otoka. Dobre prometne zveze jim olajšujejo to nalogo. Ko bo Java do kraja zasedena, bodo Japonci zopet lahko nadaljevali svoje operacije v nadaljnje smeri. Avstralija, je dejal, je že izolirana in jo bo mogoče napasti vzdolž vse njene izredno dolge obale. Tokio. 12. marca. Japonski glavni stan Je snoči objavil, da je japonski rušilec v ponedeljek potopil nizozemski minoiovec »Janbanmstel« v bližini Lomboškega preliva med otokoma Javo in Balijem. (Ultime notizie.) Tokio, 12. marera. Japonski glavni stan je objavil, da so japonske vojne ladje že preteklo soboto napadle otok Christmas južno od Jave. Obstrel jevale so vojaške naprave in novzročile veliko razdejanje. Potrebno je predvsem dognati, ali bo ta go. ki jo je britanska vlada namenila In načrt praktično sprejet od zadostnega od- diji v tej vojni. Indija namreč naj bi posta-stotka indijskega prebivalstva tako, da bi la »oporišče za najmočnejše britanske se lahko vse indijske sile zbrale za obram- | protiudarce*. bo dežele. Lord zasebnega pečata sir i Stafford Cripps bo po nalogu vlade odpra-i vil posebno misijo v tem smislu. Prizade-! val si bo, da doseže potreben pristanek ne le s strani indijske večine, marveč tudi s strani muslimanov in drugih manjšin v Indiji. Sir Stafford Cripps bo že .v najkrajšem času krenil v Indijo. Med tem vlada ne bo podala o tej stvari nobene izjave in tudi v parlamentu ne bo govora o indijskih vprašanjih, da se ne bi preudlcirala naloga, ki je bila poverjena Crippsu. V Angliji bo Crippsa začasno zastopal zunanji minister Eden. (Piccolo) Lizbona, 12. marca. Kakor je objavilo angleško informacijsko ministrstvo je sir Stafford Cripps napovedal v spodnji zbornici, da bo min. predsednik podal v zbornici posebno izjavo o indijskem vprašanju. ■ Ta izjava angleške vlade je bila medtem I podan«. Kmalu po Crippsovi izjavi je bilo i v Washhigtonu objavljeno, da je Roosevelt ; imenoval posebao posvetovalno komisijo Zedinjenih držav za Indijo. Za njenega načelnika je bil imenovan bivši državni pod-taj*ik vojnega ministrstva Louis A. John-ston. Prepustitev Indije Ameriki Je po temtakem takorekoč žc perfektna in tudi v TVashingtonu se službeni krogi ne prizadevajo, da bi jo prikrili. Edini obzir do Anglije prihaja do izraza v posvetovalnem značaju Uomisije. V ostalem pa je ameriška vlada objavila tudi naloge te komisije, ki so: a) mobilizacija Indije v službi angleških in ameriških oboroženih sil, b) nasveti indijski vladi v gospodarskih zadevah, c) ustanavljanje tovarn tn mobilizacija indijskega prebivalstva za gradnjo letal, tankov, topov in izdelovanje streliva za oborožene sile v Indiji in drugod. Vsekakor hočejo Angleži in Američani predvsem poskusiti, da rešijo Indijo zase. V Washlng-tonu glede na to skrivnostno govore o »tajnih sejah« zavezniškega sveta, ki stalno zaseda v glavnem mestu zvezdnate republike. V zvezi s tem pričenja tudi že tisk razpravljati o »ofenzivah« na Pacifiku. »Newyork Times« zagotavlja, da so konvoji š četami in vojnimi potrebščinami že na poti na južno-zapadni Pacifik. Pri vsem tem valu optimizma pa v Washing-tonu ne prikrivajo svojih skrbi spričo okoliščine, da je bil zavojevalec Singapura general Jamašita, imenovan za vrhovnega poveljnika japonskih sil na Filipinih. V zvezi s tem je nastala bojazen, da se ne bi pričela velika japonska ofenziva proti ostankom Mac Arthurjevih sil. (Corriere della sera). Berlin, 12. marca d. Vsi današnji berlinski jutranji listi v ostrih besedah žigosajo novo veleprevaro nad Indijo, ki jo Tokio, 12. marca (Domei.) V četrtek popoldne je japonski glavni stan objavil naslednje poročilo o novih izkrcanjih japonskih oboroženih sil na Novi Gvineji. Dne 8. marca ob zori so se japonske oborožene sile v tesnem sodelovanju z mornariškimi edinicami uspešno izkrcale pri Salamaua in Lae na severni obal j britan-i ske Nove Gvineje, kier sedaj naglo utrjn-»Deutsche Allgemeine Zeitung« navaja , ^^ osvojeni teren. dokaze, ki razkrivajo vso needkritosrčnost ; Poročilo giavnega stana pravi nadalje, da britanske vlade. Kako Churchill in mini- , ^ japonske oborožene sile v teku sovraž-ster za Indijo Amery resnično mislita o | nikoVega letalskega napada na zasedeno vražnikom poškodovane in jih nameravajo i pripravlja Velika Britanija z odlašanjem v eibraltar?«kih dokih popraviti. Gibraltar- taka zvane »Indijske proklamacije« in s »ko pristanišče je že polno ladij kj čakajo potovanjem ministra Stafforda Crippsa v na popravila. (Picoaloc) i Indijo. reformah v Indiji, sta dovolj jasno skupaj z Rooseveltom povedala že avgusta 1940. ko je bila skuhana znana atlantska pote-J gavščina. Minister za Indijo Amery si je tedaj v govoru v Manchestru mnogo prizadeval udušlti tako zvano nesmiselno vpitje za tem, kako naj se atlantska Izjava uporabi za Indijo. Potem je bil 19. novembra Churchill v londonski spodnji zbornici vprašan, ali je pripravljen dati dale-kosežno demokratsko zagotovilo v tem smislu. da se atlantska izjava nanaša tudi na Indijo. Birmo in Palestino. Churchill se je tedaj takoj umaknil na omejitve, ki jih je obrazložil 9. septembra, in je Izjavil, da se goljufiva obljuba z Atlantika, da imajo namreč vsi narodi pravico izbirati si ono obliko vladavine, pod kakršno žefe živeti, ne tiče izvenevropskih držav. Indijski podkralj snuje obrambno vojsko Saigon 12. marca. a. Iz New Delhija poročajo, da je indijski podkralj izdal proglas, v katerem pravi, da bodo Indijci v prihodnjih tednih pozvani, naj se prijavijo v službo nacionalne Indijske vojske. Oefe. la, v kateri živimo, je ogrožena. Vaj prebivalstvo se poziva ta delo, k vztrajnosti in pogumu. Otresrti se je treba s«Uitih izdajalcev. Priprave za evakuacijo Bombaja Stockholm, 12. marca. & V London so dospele vesti, kakor poroča dopisnik lista »Aftonbladet«. da so bile v Bomba ju odrejene priprave za evakuacijo civilnega prebivalstva, ker je tuda to važno središče Indije že v ogroženem predelu. Ceylon ogrožen Tokio, 12. mar. Zastopnik japonske vojne mornarice kapitan Hlraide je objavil ▼ japonskem bojevniškem listu zanimiv članek, v katerem pravi med drugim, da Cej-hm ni več varno zatočišče za angleško bro_ dovje, ki se lahko zanesljivo opira le še na Bombaj. Po zadnjih vesteh z zapada je Anglija poslala na Indijski ocean dve oklopnic! in dve nosilki letal, da bi posled-njič poskusila zadržati Japonce na njihovem prodoru na azijska morja. (Piccolo) Zmeda med angleškimi četami v Birmi Stockholm, 12. marca. s. Na fronti v Birmi vlada na črti britanskih obrambnih po_ stojank popolna zmeda. Preko New Tork* dospela poročila javljajo, da je vrhovno ozemlje Nove Gvineje 10. marca iz sovražnikovih letalskih formacij, ki so štele 60 bojnih letal, sestrelile 4 letala, ostala letala pa zavrnile. Končno uradno poročilo odkriva, da sta bili v teku japonskih izkrcevalnifi operacij na omenjenem področju dve rekvirirani ladji potopljeni, en vojaški transportni parnik p>a je nasedel. Ena kri žarka, dva ru-šilca in dve drugi rekvirirani ladji so bile lažje poškodovane. Saigon, 12. marca. s. Vesti iz Avstralije kažejo, da so se oddelki japonskih oboroženih sil v torek izkrcali tudi v bližini Fishhafna na Novi Gvineji. Zasedli so letališče v bližini mesta V Fishhafnu je tudi luka, v kateri lahko pristajajo ladje z manjšo tonažo. To je že tretji kraj ob obali Nove Gvineje, kjer so se japonske sil« izkrcale v zadnjih dneh. Sanghaj, 12. marca. Iz M el burna poročajo, da avstralska vlada ne demantira ameriške radijske vesti, po kateri je večji japonski konvoj na poti proti Pori. Mo-resbuyju na skrajnem jugu Nove Gvineje Port Moresby leži nasproti Jorškemu rtu, skrajni severni točki Avstralije. Japonci so Pot Moresby že ponovno bombardirali. (Piccolo.) Rim, 12. marca. s. »Daily Telegraphc Je objavil poročilo iz Sidneya, da japonska letala, ki operirajo z letališča pri Samaut na Novi Gvineji, lahko blokirajo Toreško ožino, ki loči avstralski kontinent od otoka Na ta način lahko preprečijo oskrbovanje Port Moresbyja. Promet med Port Darwt-nom in južno Avstralijo je zelo otežen. Japonski guvernerji v malajskih pokrajinah Singapur, 12. marca. (Domei) V zvezi * politično in gospodarsko reorganizacijo Malajskega polotoka si slede tudi razni važni administrativni ukrepL Kakor javljajo iz glavnega stana japonskih sil v Maiaji, so bili sedaj poleg posebne mestne uprave v Singapuru imenovani tudi novi guvernerji posameznih malajskih pokrajin. Za načelnika vojaške uprave singapurskega mesta je bil imenovan general Katajama. Imenovani so bili guvernerji pokrajin Penang, Johore, Kedah, Kerantan, Perak, Negrisen-bllan, Trenganu, Selangor in Malaka. Prazno je sedaj le Se mesto guvernerja pokrajine Pahang. Obnovite naročnino! Pred spomladanska ofenzivo na vzhodu Italijanski ktalsi so vztrajm prestali msk® zimo in so pripravljeni za nova podjetja Z vzhodne fronte, 12. marca. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Prvo solnce po petih mesecih ruske zime se je pokazalo v dolini Donca. Ni še toplo, toda pozdravili smo ga z veseijem. ker ie prvi nedvomni znak konca hudega letnega časa. Med letalci italijanskega ekspedicij-skega zbora v Rusiji je zavladalo zadovoljstvo zaradi bližanja pomladi, posebno pa so srečni, ker so premagovali trdoto zime, kakršne še niso doživeli. Ponosni so, da so i ostali na svojih mestih tudi v najtežavnej- i ših okolišč nah in zadajali neizprosne udarce sovražniku. Pomlad, ki se je najavila s tem solncem. tudi napoveduje da se bo delovanje obnovilo še jačje in da se bo končala vrsta težkih problemov, ki jih je bilo treba premagati in reš ti. Zopet bodo letali in se borili v normalnih okol'ščinah j in zima bo gotovo najlepši spomin na po- ; hod v Rusijo, kajti ljudje in stroji, piloti in specialisti so bili na vrhuncu v premagovanju težkoč. Nadaljevali so borbo in niso popustili niti za trenutek. Obdržali so nost. V dosedanjih akcijah so italijanski piloti v Rusiji sestrelili v zraku 47 sovražnih letal. 18 letal so uničili na tleh. 14 nadal j n'j h letal pa je bilo verjetno sestreljenih v letalskih spopadih. K tem številkam je treba dodati delo, ki so ga opravile opazovalne skupine, ki so se odlikovaie, kadar je bilo potrebno, tudi v razprševanju sovražnika. 40 takih akcij je bilo izvršenih z uspehom. Te izgube sovražnika v dobi, ko je toplomer kazal 47 stopinj pod ničlo in ni bilo nikoli manj kot 40 stopinj pod račlo, predstavljajo najboljš: dokaz izredne telesne in bojne pripravljenosti ter tehnične sposobnosti italijanskih letalskih oddelkov v Rusiji Razen teh uspehov je treba omeniti tudi napore transportnega letalstva, tihega in neobhodno potrebnega sodelavca bojnih oddelkov. Transportna letala so letala neprestano kljub mrazu in ledu in ogromnim težkočam pri odletu in pristajanju, zlasti s poln m tovorom. Vso zimo so ta posebna letala skrbela za prevoz ranjencev in pot- Eksc. Visok! komisar sreskim komisarjem oblast na nebu, le so si jo zagotovili od pr- J nilcov ter so prevažala razne potrebščine vega trenutka svojega prihoda na boljševi-*ko zemljo. Ob koncu zime pričajo o delovanju italijanskega letalskega zbora v Rusiji številke, ki dokazujejo njegovo vred- CangkGk, 12. marca. s. Tajska vlada je podala ostavko. Vladna kriza ze biia nemudoma rešena. V novi vladi so: Lunang Pibul Songrram, min. predsednik, zunanji in obrambni minister; Luang Fron Ipti, notranji minister; Fra Beriband Judakih, finančni minister; Luang Seri Ronrid'., gospodarski minister; Luang Sindu Songram, kmetijski minister; Luang Kort Adajvegs, prometni minister; Praciora Barnom Mon-tri, prosvetni minister; Luang Barmorong Navasvati, pravosodni minister, in Luang Kavensaklni Songram, minister za socialno politiko. Bangkok, 12. marca. (Domei.) Maršal] Luang Pibul Songgram je sporočil, da ima nova sjamsika vlada po rekonstrukciji osem aktivnih ministrov in 14 ministro-v brez portfelja. V novi vladi je ministrski predsednik Songgram poleg svoje predsedniške funkcije prevzel tudi ministrstvo za narodno obrambo ter zunanje ministrstvo. Kot novo ministrstvo ie bilo ustanovljeno ministrstvo za ljudski blagor. Notranja minister je postaj Luang Plinom Yothi. Japcnski poslanik v Indeksni pri T©ju Tokio, 12. marca (Domei.) Japonski poslanik v Francoski Indokmi, ki je prispel v japonsko prestolnico, je imel včeraj z min. predsednikom generalom Tojom razgovor o bodoči japonski politiki v Indokini. J«i$£i£lkac!fi zarasli atentata laa Vangšlngvefa Nanking, 12. marca. s. V zvezi s posku-šenim atentatom na predsednika nacionalne kitajske vlade Vangč-ingveja in nekatere druge člane vlade sta bila včeraj zjutraj justificirana kapetan vlaine garde in orož-niški poročnik. Dva gardista sta bila obsojena na 15 let ječe, nadaljnjih 9 pa na nižje kazni. Vodja zarote, neki agent iz Cungkinga, je pobegnil. Priznanja angleškega letalskega naissšstra Rim, 12. marca. s. Angleški letalski minister Sinclair je imel po radiu govor, v katerem je vojni položaj takcle obeležil: V preteklem decembru smo bili angažirani v veliki bitk] in ostri borbi z italijanskim in nemškim brodovjem ter letalskimi silami na Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju. Angažirani smo bili tudi v veliki letalski bitki z Nemci v zapadni Evropi, spričo katere so bili Nemci prisi-ijeni obdržati v tem odseku mnogo lovskih letalskih eskadril, ki bi jih bili drugače lahko odposlali na južno bojišče. V severni Afriki smo bili v borbi z nemškimi in italijanskimi silami na kopnem in v zraku in smo svoje sile oskrbovali z vsem potrebnim tako. da smo podvojili promet okrog rta Dobre nade. Angleške ladje so morale po tej poti prepluti po 12 000 milj od enega konca do drugega Mod tem ko so bile naše sile tako do skrajnosti izrabljene, je Japonska nepričakovano intervenirala in nam pri za d nI a ogromne izgube na otokih in ostalem pacifiškem ozemlju. Letalski alarmi na ameriškem zapahu Bern. 12. marca. Iz VVashingtona poročajo, da je bilo prebivalstvo Los Angelesa in vse Južne Kalifornije v noči na sredo alarmirano. Alarm je traja! vse do 7, zjutraj. (Piccolo.) v teži več tisoč ton. Ob pričetku pomladi, ki ga je solnce naznanilo, so oddelki italijanskih letalcev v Rusiji ponosni, ker so j tako učinkovito opravili svojo dolžnost Tiskovni urad Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino sporoča, da zapadejo vse polne dovolilnice, ki jih je izdala Kr. Kvestura v Ljubljani za izhod z ozemlja Pokrajine, dne 15. t. m. Kr. Kvestura bo poskrbela, da bodo potne dovolilnice obnovljene po predpisanih spremembah. Papesi ne fes potoval v Berlin Berlin, 12. marca. s. Nemški poslanik v Ankari, Papen, se ne bo tako kmalu vrnil v Berlin, kakor je bilo prvotno objavljeno, ker mu je ob eksploziji bombe o priliki Ljubljana. 12. marca. Včeraj ob 10.30 dopoldne je sprejel Visoki komisar Eksc. Grazioli v vladni palači sireske komisarje in jim dal obzirno poročiilo o zadevah Ljubljanske pekrajine. Razen sre-skih komisarjev so biLi navzoči tudi Vice-prefekt David, zastopnik Ministrstva za kmetijstvo dr. Mocori. po'k. Strada, delegat pri Prevodu, predsednik pokrajinske pomožne sekcije j.n razni drugi funkcionarji Visokega komisariata. Visoki komisar sc je v svojem govoru do taknil vseh vprašanj, ki se tičejo življenja v naši pokrajini in se je zlasti dalje časa pomudiil prj vprašanju prehrane. Glede izdajanja živilskih nakaznic ir nadzorstva nad njim je poudarjal pr.trcbo še več i c pozornosti in pazljivosti, da se ohrani red v potrošnji in pri cenah. I Razpravljal je tudi o delovanju občinskih j uprav, a.na grafični h uradov, o izdajanju ; osebnih izkaznic in je pojasnil nekatere i ukrepe, ki se tičejo župana in občinskega ; sveta. Razen tega je dal navodila g'ede de-! lovanja občinskih podpornih zavodov, ki i morajo biti podvrženi budni pažnji pred-i sodnika pokrajinskega urada i-n sreskih načelnikov. Obravnaval se je tudi nrogram javnih ded, ki zanima z'asti manjša središča, posebno glede na vodni in cestna dela ter na šolska poslopja. Takisto je bil v razpravi obširen načrt za izboljšave, ki so v teku. ker je nes-poma potreba, da sc vsa razpoložljiva zemJii<ča obdelajo, kolikor se 1e da, da bodo 'lahko dada znaten donos Na koncu je Visoki ko«nr>«r opozori1 sreske komisarje na zdravstveno* službo v pokra Mriskvh središčih. O raznih drugih vprašanjih so poročili n 1 vzo5i tovariši in so tem poročilom sledile razprave. Smrt načelnika sovjetskega civilnega letalstva Ankara, 12. marca. d. Iz Moskve se je zvedelo, da solago 5.2 milijona parov novih čevljev, od tega 4.2 milijona parov z usnjenimi podplati, ostala pa z umetnimi podplati. 6.2 miiijona parov čevljev, starih čevljev bodo lahko v letošnjem letu popravili in je v ta namen potrebno usnje rezervirano. Glede oskrbe z živili je minister pripomnil, da ima Madžarska na razpolago dovolj svinj, primanjkuje pa jim krme za pitanje svinj. Da se omogoč. enakomerna oskrba prebivalstva z maslom, se bo v bodoče prodajalo maslo j na podlagi izkaznice za mast. • =Težavna oskrba Francije s premogom. , Pred sedanjo vojno je bila Francija nav-i zlic razmeroma lastni proizvodnji premoga I največja uvoznica premoga, saj je bil povprečni francoski uvoz premoga še enkrat i večji, kakor italijanski. V zadnjih letih I pred vojno je Francija uvozila na leto 26 • do 27 milijonov ton premoga, med tem ko se ja lastna proizvodnja gibala med 45 do 47 milijonov ton. Francija je sploh hudo red bo, po kateri se vzamejo :z prometa kovanci iz niklja po 20 centezimov. S 30. zanemarjala svojo lastno proizvodnjo pre- aprilom t. 1. bodo ti kovanci izgubili zakonito veljavo, zamenjali pa jih bodo pri državnih uradih do 30. junija. Z odredbo je prepovedano uporabiti nikljaste kovance po 20 centezimov za industrijske svrhe s pretopitvijo. = Nove kred:tne olajšave za Italijanske obrtnike so bile Joločene z dogovorom med konfederacijo industrijcev in zvezo kreditnih in zavarovalnih zavodov. Krediti po najnižji obrestni meri in s plačilnimi olajšavami so bih 1. 1940. dovoljeni do višaie 4000 lir, pozneje do 10.000, zdaj pa so do- f voljeni do 20.000 Ur. = Rudarska produkcija na Hrvatskem. Nedavno je hrvatski minister za gozdove in rudnike pred hrvatskim saborom navedel nekaj najnovejših podatkov o hrvatskem rudarstvu v lanskem letu. Zaradi pro. metnih ovir je zlasti premogovna produkcija v Bosni do srede lanskega leta precej i nazadovala, dokler ni bil popravi en most ! pri Brodu ob Savi, s čemer se je odprla pot | za prevoz premoga. Enake težkoče so do ! srede leta ovirale tudi za prevoz železno l rude in boksita. K podatkom, ki so bili pri : tej priliki objavljeni, prinašajo sedaj hr-1 vatski listi primerjalne številke za zadnja leta, izračunane za sedanja področja Hrvatske. Tako je lani znašala proizvodnja j premega na Hrvatskem 2.53 milijona ton nasproti 3.17, 2.47 in 2.33 milijona ton v moga, ki se je v letih Blumovega režima po uvedbi 40 urnega delavnika še zmanjšala. Po izgubljeni vojni je skušala francoska vlada popraviti to, kar je bilo prej . zamujeno. Do spomladi lanskega leta je ; uspelo lastno proizvodnjo dvigniti dvigniti vsaj na povprečno višino iz leta 1938. Nadaljnje povečanja pa v večji meri nI uspelo, predvsem zaradi pomanjkanja rudarjev. Njih število je še danes manjše ne-' go je bilo pred vojno, deloma ker so se f izselili inozemski delavci, ki so bili prej v večjem številu zaposleni v francoskih rudnikih, deloma pa zaradi tega. ker je še precej rudarjev v nemškem ujetništvu. Francoska vlada je delovni načrt v premogovnikih raztegnila in delajo sedaj rudarji dnevno po S in tričetrt ure. Pomanjkanje premoga je predvsem posledica občutno zmanjšanega uvoza. Pred vr.jno je Francija uvažala na mesec preko 2 milijona ton premoga, predvsem iz Anglije, sedaj pa znaša uvoz največ 200.000 ton mesečno. Ker se potrošnja železnic, elektrarn in plinarn navzlic omejitvam ne da v večjem obsegu zmanjšati in ker je treba oskrbeti najnujnejše količine za industrijo, je predvsem prizadeta potrošnja civilnega prebivalstva in maiih potrošnikov. Čudežna obalna cesta, ki je dobila ime po nepozabnem prvem guvernerju Libije Italu Balbu, veže obalne oaze in mesta severne Afrike med seboj in je bistveno pripomogla k zaokrožitvi Cirenaike. Vodi iz Bengazija skozi mesti Tocra in Baracca, imenovano po znanem junaškem lovskem letalcu iz svetovne vojne, dalje skozi mesta Barce, Maddalena in Cirene do Der-ne. Tu se pokažejo slike, pri katerih popolnoma pozabimo na puščavo. Vegetacija je dobra; povsod je dovolj grmovja. Žitna polja, doline in čiste bele hišice naseljencev spominjajo človeka na evropsko domovino. Eden najlepših trenutkov je vožnja skozi severno Alriko in pogled z najbližjega vrha Diebel el Achdara, ko vidiš mesto Demo pod svojimi nogami. Mesto in morje dajeta videz, da se stapljata. Samo dva kilometra je širok obalni pas, ki se razteza med morjem in visoko planoto in vrtnarstvom se intenzivno pečajo. Tu dobro uspevajo tudi banane, ki jih je drugače le malo v severnoafriških pokrajinah. Lega mesta je klimatično zelo ugodna. Pred vročimi peščenimi južnimi vetrovi iz puščave je Derna zavarovana z gričevjem, ki obenem lovi hladne morske vetrove. Zato ima bližnje ozemlje tudi v najhujši vročini znosno temperaturo. Sredi skozi mesto teče istoimenska reka. To je edina reka Libije, po kateri vse leto teče voda. Srčkane bele hišice, delo načrtne italijanske kolonizacije, dajejo Der-ni prijazno obličje. Vinogradi, palme in majhni kanali s čisto vodo poživljajo ceste in ustvarjajo nadvse živahno sliko. Človeku se zdi, ko hodi po ozkih, nekoliko tajinstvenih ulicah starega arabskega dela mesta El Bilard, kakor da bi oživel pravljični svet. Z rastlinami na gosto pokriti vhodi v hiše se zde kakor vhodi v začarani svet Temu nasproti se — Človeški lasje kot tekstilna surovina Na Danskem so pričeli že lani zbirati pr! frizerjih lase, ki jih uporabljajo kot suro- prejšnjih treh letih, železne rude so nako-pali lani 462.000 ton nasproti 554.000, 323 I v PJ1 ^lovanju klobučevme^ za pod-f. * * _ ._________f plate domačih čevljev (copat). Pravkar sc tisoč in 525.000 tonam v prejšnjih treh letih in proizvodnja boksita 211.090 ton nasproti 271.000, 311.000 in 404.000 v prejšnjih treh letih. Občutno je narasla proizvodnja zemeljskega plina, in sicer na 4.45 milijona kubičnih metrov nasproti 3.59, 2.63 in 2.43 milPona kubičnih metrov v prejšnjih treh letih. = Predpisi za dvojno zaposlitev v Nemčiji. Nemški državni minister za delo je v posebnem razglasu Izdal navodila glede dvojne zaposlitve v Nemčiji. Glede na pomanjkanje delavstva je vsako dodatno delo pozdraviti, v kolikor ne zmanjšuje delovne sposobnosti delavca ali nameščenca. plate domačih čevljev (copat). Pravkar so objavili poročilo o lanskem uspehu zbiral-) ne akcije. To poročilo navaja, da je bilo : nabranih 10.000 kg las, ki jih je odkupila ' industrija za izdelovanje domačih čevljev . s podplati iz klobučevine. Predelava člo-, veških las ni morda nova. V skandinavskih državah so že v starem veku uporabljali i človeške lase in so jih v rimski dobi pro-i dajali v druge države. Strokovnjaki trdijo, da se človeški lasje lahko prav dobro ! uporabijo pri izdelovanju fine klobučevi-i ne, ki se, kakor rečeno, uporablja v prvi i vrsti namesto podplatov pri domačih čevljih. V zvezi s poročilom o uspehu lanske-; ga zbiranja poudarjajo danski listi, da bi bodisi da gre za dvomo zaposlitev ali pa ; ^ dal ta vir za pridobivanje tekstilne su za postransko zaposlitev, če ima delavec ; rovine znatno bolj izkoristiti, če bi vse ali nameščenec dve zaposlitvi potem vse- j Rezane lase zbrali, bi jih sploh ne mogli kjer se mesto lahko šM^uh temu je ^ eVc^na slikrLVn^dje"Tmode^ dovolj širok, da je tam nastala ena naj- J Vojno stanje v Bern. 12. marca Iz Ria de Janeira poročajo, da je predsednik Vargas proglasil stanje pripravljenosti. Brazilska vlada lahko vsak čas napove vojno. Brazilski »Lloyd« je včeraj objavil, da je vlada prepovedala sleherni promet po morju z Ameriko in da je pozvala vse ladje, ki so na poti v Severno Ameriko, naj se vrnejo v Brazilijo. Tak ukaz so prejele tudi ladje, ki so bile zasidrane v Santosai. (Picco>lo) OfcfavUjanje potcpffenih ameriških ladij Buenos Aires, 12. marca s. Admiral King, novi načelnik ameriških pomorskih sil, je izjavil novinarjem da odslej ne bodo več objavljena imena tovornih in potniških ladij, ki bi jih sovražnik potopil. Važno je, da sovražnik na ta način ne prejme pomembnih podatkov. Potopljene iadje bodo v bodoče v komunikejih objavljene kot ladje z veliko, srednjo ali manjšo tonažo. Kini, 12. marca s. Severnoameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da pogrešajo 3275 tonsko tovorno ladjo »Malama«, ki pripada družbi Madson, zaradi česar je treba smatrati ladjo za potopljeno. Razširjenje vojaške službe na Kodi Buenos Aires, 12. marca. s. Po vesteh S Kube je predsednik republike Batt;sta izdal odlok, s katerim se je vojaška službena obveznost razšrlla na vse za službo sposobne moške v starosti od 18 do 50 let. Z drugim odlokom so bili vpoklicani v vojaško službo vsi moški v starosti od 18 do 25 let lepših in predvsem na vegetaciji naj bujne j ših oaz Libije. Balbova cesta se pred mestom in za njim spremeni v serpentinasto avtomobilsko cesto, katere izgradnja je zahtevala od inženjerjev dovršene organizacije in tehničnega znanja. Je v skalo vsekana cesta z velikim vzponom in številnimi ostrimi ovinki, ki se harmonično prilegajo obliki pokrajine. Od Derne vodi cesta v smeri proti Tobruku. 14 km od mesta se razprostira ogromno letališče, za katerega so se v prvem italijansko-nemškem prodiranju spomladi leta 1941. ogorčeno borili, ki so ga pa tokrat Britanci brez boja morali prepustiti silam Osi. Letališče je eno najvažnejših vojaških oporišč v Severni Afriki. Zaradi ugodne lege in lahkega preskrbovanja je eno poglavitnih baz za v Severni Afriki delujoče letalstvo. Njegova posest je za vsakogar velikega pomena. Derna ima v zadostni meri tega, kar je za življenje in vojevanje v Severni Afriki odločilnega pomena: vode. Voda iz Derne je pojem zase. Je pravi božji dar. Izviri v mestu in okoli njega niso samo zelo močni, ampak dajejo tudi čisto sladko vodo Kaj to pomeni, lahko presodi samo tisti, ki je moral piti vedno bolj ali manj slano vodo iz maloštevilnih studencev v Severni Afriki. Celokupna poraba pitne vode v Cirenaiki je v glavnem odvisna od vrelcev v Derni. Pa tudi za vzhodno od Cirenaike boreče se čete je voda iz Derne neprecenljive vrednosti. Z velikopoteznimi vodnimi napeljavami je voda iz Derne dostopna tudi mnogim bližnjim krajem. Derna sama ima zelo razčlenjen namakalni sistem, s čimer je seveda rodovitnost precej pospešena. Palme, fige in sadna drevesa lahko vsepovsod vidiš. Z nih, italijanskih delih mesta. V bizantinskih časih je imela Derna veliko veljavo. Potem je bila zapisana propadu in je šele po italijanski zasedbi dobila svoj pomen zaradi vodnega bogastva, izvrstnega vojaškega letališča in zaradi pristanišča, ki je tudi primerno oporišče za vodna letala. Vladna palača, Dom Fa-šija, poštni urad, različni hoteli dajejo mestu moderno sliko. Svojevrstno lepa je mošeja z 42 kupolami. Derna šteje 11.000 prebivalcev in jo lahko imenujemo eno najlepših mest severne Afrike. Evakuacija Vidina zaradi poplave Sofija, 12. marca, s. Iz Vidina je prispelo v Sofijo več vlakov z begunci, ki ao ušli velikim poplavam. V Sofiji je bil ustanovljen poseben državni odbor, ki bo podprl prebivalstvo v poplavljenih krajih. Doslej so iz Vidina evakuirali že nad 12.000 ljudi, prebivalstvo pa še zmerom odvažajo iz poplavljenega mesta in okoli cd. Poplava je povzročila ogromno škodo in se doslej vode še nrso pričele umikati. Italijanski konzulat je poskrbel za 52 albanskih družin, živečih v Vidinu. Bolgarski tobak za Nemčijo Sofija, 12. marca. a. Med Bolgarijo in Nemčijo je bil sklenjen poseben sporazum, po katerem bo nemška vlala za 4 milijarde levov odkupila od Bolgarije 42.000 ton tobaka Železniški promet v Liki obnovljen Zagreb, 12. marca. s. V Liki se je obnovil železniški promet ki je hdl prekinjen zaradi snega. kakor ne sme skupni delovni čas prese ga ti 60 ur na teden, pri zaposlitvi žensk pa ne 56 ur na teden. = Madžarska ne bo uvedla oblačilne karte. Pred tedni se je na Madžarskem raz- potrošiti, četudi bi vse tvornice domačih čevljev uporabljale klobučevino lz las, saj tehtajo pri ženah lasje povprečno 250 gramov, vsako leto pa zraste znaten del te količine. Zemljevidi nekoč In danes Pod tem naslovom je pred dnevi objavila »Kolnifche Zeitung« zanimivo beležko, iz katere posnemamo: Kdor gleda danes izJožbo zemljevidov in sc spominja onih. ki sio bflfci na razpolago v zadnji svetovni vojni, bo takoj opazil bistveno razliko, ki odraža obenem razliko med obema vojnama, prejšnjo in sedanjo Kdor je hotel v zadnji svetovni vojni zasledovati razvoj vojnih dogodkov, je potreboval natančne zemljevide, ki so po možnosti beležili 9leherno vasico, akoroda sleherno hišo in vsak hribček Danes pa hočemo takšne zemljevide, ki nam nudijo velike preglede, ki jih seveda že skoraj ni mogoče narisati brez kršitve pravil o pravem velikostnem razmerju. Sedanja svetovna vojna zahteva namreč že pravi globus, ker nas ravninsko projeciranje lahko zelo vara v pogledu pravih razdalj. Seveda se tu in tam tudii v tej vojni pojavljajo kraji, reke. pokrajine itd., zaradi katerih ie včasih nujno, da »i ogledamo tudi specialkc. Tako smo si pred nekaj dnevi z radovednostjo ogledovali na zemljevidu Jave kje leže posamezna kraji, kjer so se Japonci izkrcali itd. Prav tako smo želeli podrobni prikaz krajev na Malajskem polotoku. Pa tudii v teh primerih nam je največkrat za-do'»čall sploSni pregled, saj »o se pogosto boji na določenem mestu že končal' Se preden smo ga na zemljevidu našli Posamično ime se nato kmalu pozabi in ostane:o simo večji zeonijep<*ni pojmi, kakor Java Cole-be&, Sumatra. Timor, Nova Gvineja. Avstralija itd. Saj se nam je podobno godMo tudi z evropskima kraji, pri katerih »o se vršili boji: njih imena smo ie pozabili, ostale pa so predstave o velikih prostornih spremembah. Ali se je spremenijo naše zanimanje v tem pogledu? Ali morda ne zasledujemo več borb z isto pozornostjo kakor pred 25 leti? Ne, naše zanimanje in naša pozornost sta ostali isti toda vojna se ie bistveno spremenila. Operativne odločitve, ki so v ostalem v glavnem privlačevale naše zanimanje. so se v tej vojni razširile na velike prostore zemeljske oble. In kakor so pogledi današnjega vojskovodje uvrščajo v velike strateške črte' najširšega obsega, tako hočemo tudj mi, ki smo opazovalci in udeleženci vojne obenem, zajeti predvsem te velike strateške oznake poteka sedanje vojne in jih tako rekoč »citati« na zemljevidu. Zares, povsem brez pomena ie, aUi Ježi Rembang na Javi 100, 110 aLi 120 km zapadno od Surabaje; glavno je. vedeti le to. da so se Japonci izkrcali v bližini Surabaje in da je bila s tem ogrožena poslednja nasprotnikova pomorska postojanka na tem področju. Tako preostaja zdaj anglofsa.šk;Tna ve'eai'ama samo še pomorsko oporišče Port Darvvin v Avstraliji, ki je klicih 2000 km oddal ;eno od Jave. Toda te razdtai'ie varajo. kakor simo že rekli karti dejanfko so se j£Tv-.inci na drugih točkah že znatno boij pribMžuli netemu kontinentu. Otrk Amboi-na v Moluk h. ki so ga Janonci tudi že zasedli. leži namreč samo 900 km od Avstralije z zasedbo Timorja pa so se približali Pcrt Darvrimi celo že na razdaljo 400 km. INSERIRAJTE V »JUTRU44 • Iz »Službenega lista«. »Službeni list za ljubljansko pokraj.no št. 20 z dne 11. marca 1B42-XX objavlja naredbe Visokega Komisarja: dopolnilna navodila k na-redbi o likvidaciji terjatev in dolgov nemški) izseimkov, podaljšanje roka za izdajo osebnih nakaznic; odločbe Visokega Komisarja- prevedba nekaterih glavnih poštno-brzojavnih uradov v pogodbene in cenik za zelenjavo in sadje št. 11 =» Zamenjava denarja vojnih ujetnikov. Rdeči Kz-iž v Ljubljan. sporoča: Glede zamenjave bivšega jugoslovenskega denarja, poslanega od vojnih ujetnikov svojcem, sporočamo, da se mora vložiti prošnja na »Banco d'ltalia«. Priložiti je treba do-movnico pošiljatelja (vojnega ujetnika), izvirno potrdilo in kuverto poslanega denarja. Izredni komisar, major A. Je Na-kich. * Prevedba nekaterih glavnih pošt in brzojavnih uradov v pogodbene. Visoki Kom ar za Ljubljansko pokrajino odloča: V pogodbene pošte se prevedejo sledeči dr/cV. i] uradi: 1. Pošta, brzojav in telefon Gorenji Logatec iz VI. razr. drž. pošt v II. razred 2. skupino razrednih državnih pošt, 2. Poš;a, brzojav in telefon Grahovo pr; Cerknici z VI. razreda drž. pošt v II razr. 2. skupino razrednih državnih pošt. 3. Pošta, brzojav in telefon Lož i z VI. raz. drž pošt v II. razred 1. skupino razr. drž pošt. 4. Pošta, brzojav in telefon Pian"na pr; Rakeku iz VI. razr. drž. pošt v II razr. 2. skupino razr. drž pošt tn 5. Peš ta. brzojav in telefon Scdražica iz VI. razr. drž. pošt v I. razr. 3. skupino razr. drž pošt. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«. * Tret ia obletnica vladanja papeža Plja XII. Vsi vatikanski dostojanstveniki so se včeraj udeležili intimne prosi. 3. obletnice vla ' rnja papeža Plja XII. V sikstinski kapeli je bral slovesno mašo dekan kardinal-t-kega kolegija kardinal Granito Pignatelli dl Betmonte. Maši je prisostvoval tudi sv. oče. * Nove katoliške Škofije. Službeni hst Sv. stoilce objavlja papeževo odredbo, s katero se ustanavljata dve novi katoliški škofiji. Pope Inoma nova je ona v Tagoi-laranu na Filipinih, druga pa je nastala na n z razdelitvijo škofije v Ve£-kem Varadinu na dve škofiji s sedežem v Szatmar: i ir Velikem Varadinu. * Maršal Kesseiring pri generalu iLongu. Kakor f -roča sLavoro Fascista«, je te dni nemški letalski maršal Kesselrir.g obiskal vrhovnega poveljnika italijanskih Oboro-Se lih ail na Egejskem morju generala Lon-go. * Švicarski d plomatskl zastopnik v Bratislavi. Za Nemčijo, Italijo, Hrvatsko, "... Sirsko, Japonsko, švedsko, Bolgarijo, .ur ...jo in Vatikan je zdaj imenovala i'i i \ ca svojega zastopnika v Bratislavi n. sicer generalnega konzula dr. Grasslia. Dr. Grasali je bil doslej prvi poslaniški tajnik v Berlinu. * Nov župan v Budimpešti. Državni upravitelj Horthy je na lastno prošnjo razšli ioišnoeti dosedanjega budimpeštan- sicega župana Karafiatha in obenem imenoval za glavnega župana državnega poslanca dr. Homonnyja. Dr. Homonny je 54 let star in je že od svojega 22. leta član parlamenta. a L21etni deček odlikovan za hrabrost. Pred več tedni se je med drugimi vozil v civilnem letalu iz Libije v Sicilijo tudi neki 121etria deček. Med vožnjo je bilo letalo ie padeno cxi angleških lovcev, ki so ranili i potnikov, med njimi tudi omenjenega dc ..a___ Kmalu po pristanku letala v Siciliji je deček umrl. Ker je vej čas junaško prenašal bolečine, je bil zdaj predlagan za odlikovanje s srebrno hrabrostno koiaj no. * Novčanična banka za Ukrajino. Drža-.ni niiuster za zasedena sodna področja R< <•' i ?rg je izdal odredbo o ustanovitvi ce: : dne novčanične banke za LTkrajino. BarJ:a bo velikega pomena za gospodarsko obnovo vzhodnih dežel in bo imela svoj seuež v Kijevu. t NeniJka spominska znamka za »dan junakov«. Nemška državna pošta je dala v spjrnin na letošnji »dan junakov« v promet pos >no znamko v modročrni baivL Cena ;. 12 + 38 pfenigov, torej skupaj 50 pfenig v; 12 pfenigov je vrednost za fran-kirar.je, 38 pienigov pa gre v dobrodelne namene. Znamke je tiskala državna tiskarna na Dunaju, načrt zanje pa je naredil prof. dr. Rihard Klein iz Monakovega. ':. v : so naprodaj pri vseh poštnih uradi? . . iU. marca do konca aprila. * Najstarejša Dunajčanka umrla. Nekaj dni pred svojim 103. rojstnim dnevom je umrla na Dunaju ga. Lassade. Pokojna je Lila rna4i 13 otrok in je bila odlikovana Tutli ItvhizžsUe sSIšave so za .....rastline Kv hmjske dišave so vrtne rastline, ki da ilom in cesto tudi pijačam bolj- l: oi. Nekatere kuhinjske dišave so enoletnice, druge - pa trajnice. Enoletnice te sadi. :.. -..uje na gredicah, trajnicam pa je določi . posebno stalno gredo ali pa se sade na robove in ogie zeienjadnih gred. Med enoleinice prištevamo: paradižnik, papriko, majaron i. ar. Paradižnik zahte-va mnogo toplote in uspeva v rahli in rodovitni vrtni zemlji. Sadike se gojijo v t- ... n gredah ter se konec meseca maja presadijo na prosto. Da se plodovi bolje razvijajo, je treba potrgati rastlinam toliko mladik, da ostanejo samo 3 do 4. Tem se poščipijejo vršički kakor hitro odeveto in se prikažejo mladi plodovi. Ko zrčno prvi plodovi zoreti, se iztrebijo na steblu vse stranske mladike. Ker raste paradižnik n: vzgor, mu je potrebno nastavit: kol o pravem času in ga nanj privezali. Ker v sedanjem času primanjkuje paprike. bi kazalo po naših vrtovih gojiti tudi papriko. Paprika je južna rastlina, zato on nas uspeva le tedaj, če se sadi ob kaki cen' knr.or se sonce ves dan upira Se^e s? oaprika v mesecu marcu v toplo gredo r.a prosto pa se presadi meseca majmka Med rastjo jo je potrebno pridno zalivati, da ji nikoli ne zmanjka vin.se Med d šave trsjnice prištevamo: materino dušico, poprovo meto. meliso, pelin, janež itd., ki vse dobro uspevajo po naših vrtovih. z materinskim častnim križem. S svojo hčerko je vodila pralnico in je še do zadnjega časa pomagala pri delu. * Vojakove sanje. Iz Verone poročajo, da loterijski dobitki prošlega tedna niso bili obilni, pač pa je zanimivo, da je mati nekega vojaka zadela 8500 lir. Sin se nahaja na bojišču v Afriki in je nedavno materi pisal o čudnih sanjah, ki jih je imel. Mati je pogledala v sanjsko knjigo in je stavila na številke 48. 70 in 90. Ker pa so bile stave za Verono že zaključene, so stavili izjemoma na Torino, kjer so bile vse tri številke res izžrebane. Vojakove sanje so družini pripomogle do razmeroma znatnega zneska. * Smrt v s»e.ni. i^aiiški »Matin« poroča o požrtvovalnosti nemškega majorja Adol-fa Eberla, ki je bil nedavno priča, kako je neka žena v Parizu pa Ila v Seino. Kljub hudemu mrazu je major brez pomišljanja skočil v ledeno Seino in skušal utapljajočo se neznanko rešiti. Trenutek prej, preden je pr.piaval do nje, pa so jo valovi zagrnili. Policijski prefekt Pariza se je v pismu na nemškega povcljniika zahvalil nemškemu častniku za njegovo požrtvovalno dejanje. u— Petek in 13. dan v mesecu je danes, za praznoverne zemljane kar neugoden dan. Letošnje leto ima kar tri take dneve. Prvič je padel petek na 13. dan v mesecu februarju, danes je drugič, tretjič pa bo petek 13. novembra. Minuli mesec praznoverni niso prišli na svoj račun. Dan je ravno tako potekel, kakor vsak drugi. Vendar pa petek le redkokdaj pade prav na številko trinajst, ki se je pone-i kod tako boje, da jo kar črtajo in je na primer le redek hotel, ki ima sobo s številko 13. Leto 1942. je resda izjema. Če pogledamo nekaj let nazaj po koledarjih, ne najdemo zlepa kar trikrat v letu, da bi petek padel na 13. dan v mesecu. u— ZdravsU^ena kolona pod vodstvom direktorja g. dr. Duceja se je zamudila dalje Časa na bežigrajski šoli, k.ier je pregledala 584 učencev ljudske šole. 260 učencev II. deške meščanske šole in 15S učenk II. dekliške meščanske šole. Bilo je precej dela, predno je bila vsa ta mladina zdravniško preiskana. Gospodje zdravniki so se izrazili, da so učenci še zadosti zdravi, toda nekateri premalo hranjeni. Mnogim se pozna, da stanujejo v neprimernih stanovanjih in žive v slabih gmotnih razmerah. u— Nepremičninski trg v februarju. Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča v Ljubljani je v februarju zabeležil 53 kupcih pogodb v vrednosti 1.543.225 lir. število kupnih pogodb ie v primeru z Januarjem močno padlo. Prvi letošnji mesec je bilo namreč sklenjenih 78 kupnih pogodb v vrednosti 4,899.706 lir. Visoko januarsko število gre v prvi vrsti na račun prodaje nepremičnin nemških izseljencev. u— V soboto zvečer v »Veseli teater« ; Na sporedu je nov program štev. 16. Id je poln smeha, godbe, prijetnih presenečenj i itd. Enodejanka Čudna snubca, drama Lju- j bosumnast, skeč Čudodelni serum, pevski | vložki in kupleti, to so točke, ki si jih mo- j ra ogledati vsakdo. Začetek ob 18.30. konec ob 20. — Predprodaja vstopnic v soboto od 10—%13 in od 16 ure dalje. Sobota 14. III. ob 18.30 u— Gostilničarska nabavljalna zadruga poziva zadružnike, da dvignejo zelenjavo v skladišču, Kotnikova 12. u— V počastitev spomina blagopokojne gospe Lavre Krekove, matere g. univ. prof. dr. G. Kreka, je profesorski zbor ju-ridične fakultete v Ljubljani poklonil 280 lir Socialni akciji na kr. univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala. u— Za mestne reveže daruje Mici Per-dan Lir 100.— v spomin na gospo Ano Klein, vdovo po okrajnem glavarju. Iz Nmesta n— Preložitev analize vin. Te dni bi se morala vršiti v vseh važnejših dolenjskih vinarskih središčih analiza domačih vin. Radi tehničnih zaprek pa so morale biti analize vin preložene na kasnejši čas ter bomo pravočasno objavili nov razpored. n— Vreme 40 mučenlkov se najavlja. Po nedeljskem snegu se je že v noči na ponedeljek pojavil zopet jug, ki je tekom ponedeljka popolnoma pobral novo snežno odejo. Popoldne se je nebo zjasnilo, proti večeru pa je pričel pritiskati mraz, ki je obetal zboljšanje vremena. Na dan 40 mučenikov je že v zgodnjih jutranjih urah ležala nad mestom gosta megla, ki se je pa hitro dvignila in po daljšem času je Dolenjska imela prav krasen solnčni dan. Po starem pregovoru mora sedaj lepo vreme držati kar 40 dni in se saj prve dni ni izneverilo ljudskemu reku. n— Nov grob. V torek dopoldne je v visoki starosti 78 let po kratki bolezni nenadoma preminula ga. Marija Bernard, vdova po dimnikarskem mojstru v Novem mestu, Pokojnica je radi svoje preprostosti, ljudomilosti in dobrotljivosti uživala v vseh krogih prebivalstva veliko priljubljenost in splošen ugled. Zapušča hčerko vdovo Marijo in štiri sinove, katere je vse dobro preskrbela in zavzemajo danes prav ugledne položaje. Pogreb blagopokoj-nice je bil v četrtek na mestno pokopališče. Pokojni blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje. SLOVNICA Učitel jica: »Torej glagol se sprega takole: Ne kričim, ne kričiš, ne kriči, ne kričimo. ne kričite, ne kričijo... Jožek, ponovi, kaj sem povedata!« Jožek: »Nobeden ne kriči!« USPAVALNO SREDSTVO — No, gospod Novak, ali je kaj pomagal prašek za spanje, ki sem vam ga predpisal? — Izvrsten je. gospod doktor. Prosim, predpišite mi ga še enkrat. Od tistesra dne naprej nimam nobenih težav več. Kadarkoli pridem ponoči domov, spi moja žena kakor polh. ODGOVOR RIHARDA STRAUSSA Najslavnejšega modernega nemškega skladatelja je vprašala nekoč ena izmed nadebudnih ntentetinj: »In kaj igrate vi najrajSl. mo.Mer?« Suho je odvrnil skladatelj: »Karte... ali pa šah!« S Spodnje štajerske šahovska zveza v Mariboru ustanovljena. V okviru štajerskega Heimatbunda so ustanovili prijatelji kraljeve igre svojo zvezo. I Zastavili so si obšren delovni program. I Prirejali bodo učne tečaje, mojstrske tur-\ nirje in medmestna šahovska tekmovanja. i Začasna igralnica bo v kavami ^Central«. Huda avtomobilska nesreča pri Celju. Dne 7. marca zjutraj se je na cesti Celje— i Rogatec v bližini Prožinske vasi zgodila težka prometna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Na mestu nesreče sta obležala še Jva težko ranjena, ki so Ju pr.peljali v celjsko bolnišnico. Poštni avtobus je na vožnji proti Celju na nekem nepreglednem ovinku z veliko silo zadel v osebni avtomobil. Obe vozili sta hudo poškodovani. Izpod razbitin so potegnil mrtvega šoferja osebnega avtomobila Lešnika in težko ranjena vodjo rasnopolitifi-nega uraua dr. Vaiuschka in njegovo so-deiavko Hildo Stocker. Četrtemu potniku v osebnem avtomobilu ae nd zgodilo nič hudega. Potniki v avtobusu so prestali mnogo strahu, ranjen pa ni bil nihče. Avto ga je podil. 351etni cestni delavec Martin Sturm iz Račjega se je peljal s kolesom proti domu. Spotoma ga je podrl neznan avtomobilist. šturm je s hudimi poškodbami obležal na cesti in so ga pozneje pripeljal: v mariborsko bolnišnico. Nesreča bivšega senatorja dr. Ploja. Bivši senator dr. Miroslav Ploj se je zaradi nenadne slabosti nezavesten zgrudil v Beethovnovi ulici v Mariboru. Reševalci Rdečega križa so ga prepeljali na njegov dom, kjer mu je kmalu odleglo m je po zlravniškem mnenju kljub svoji visoki starosti izven neposi e 'ne nevarnosti. Nepoboljšljiv tat. šele 251etni Ivan Gr-mek, doma nekje iz celjske okolice, je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Zdaj se je moral zagovarjati, ker je svojemu delodajalcu ultradel srebrno uro z verižico in štajerski jopič. Obsojen je bil na leto dni težke ječe, po prestani kazni pa ga bodo p r.držali v prisilni delavnici. Iz Hrvatske Hrvatsko gozdarsUo. Minister za gozdove in rudnike inž. Frkovič je dal listom naslednjo ij.javo o hrvatskem gozdnem m rudarskem gospodarstvu: Naravni zakladi dežele ne smejo biti predmet zasebne trgovine. To velja posebne za gozdove. Zaradi tega so bile vsa dolgoletne pogodbe o eks-ploataciji pezdov razveljavljene, število la dustrijskla žag bo spravljeno v sklad z letno proizvodnjo lesa. Uporabo lesa za kurivo je * eba omejiti in nadomestiti s premogom. V splošnem bo produkcija v hrvatskih gozdovih načrtno urejena. — V ru darstvu 3e bedo zasebne koncesije izdajale le v redkih primerih. Proizvodnja prc_ moga bo povečana prav tako produkcija železa in soU, tako da bo v teh pridelkih država neodvisna od uvoza. V Hercegovini bodo odprti novi rudniki boksida, tako da bo tudi »jcvolj aluminija domače proizvodnje. Nova cena koruzi. Ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo je določilo novo odkupno ceno za koruzo. Za 100 kg neposu-šene koruze se sme plačati «i40 kun. — Nedavno so v Koprivnici postavili novo moderno sušilnico za koruzo. Njeni kapaciteta znaša v 24 urah 3 vagone. Nabavni stroški so znašali pol milijona kun. Mesnice v Zagrebu morajo biti odprte že ob pol 7. Zagrebški župan je Izdal odredbo, po kateri morajo biti vse mesarske obratovalnice v Zagrebu odprte najpozneje ob pol 7. uri zjutraj. Zmanjšan obseg časopisov. Kakor drugod so tudi hrvatska oblastva zaradi varčevanja s papirjem odredila, da morajo vsi hrvatski dnevniki in tedniki zmanjšati obseg svojih dosedanjih izdaj. Bazilika v Zagrebu. Papež je dovolil, da dobi cerkev Srca Jezusovega, ki je bila nedavno aograjena v Zagrebu, naslov bazilike. Ukinjene kmetijske zbornice. S posebnim zakonom, ki ;e bil te dni objavljen, se ukinjajo vse kmetijske zbornice, ki so obstojale na sedanjem državnem ozemlju Hr_ vatske. Ce.okupno njihovo premoženje preide na Hrvatsko kmečko gospodarsko "a-jednico, ki predstavlja vrhovno korpjri-cijsko ustanovo hrvatskega kmetijstva. Tvrdka Astaldi, znana velika italijanska gradbena družba, je otvorila v Zagrebu svojo podružnico, po kateri bo izvajala razna večja gradbena dela na Hrvatskem. Po_ družnica je juridično samostojna in ima osnovni kapital 3 milijonov kun. Za vodovod v Eanja Luki, ki ga bodo razširili in modernizirali, je določen kot prvi kredit znesek 10 milijonov kun. K stroškom bosta prispevala država in mesto. ščicah lz lesa in v papirnih škatljah leži blago: majhni koščki kolačev iz najcenejše moke in polnjeni z orehi, mandeljni ali rozinami. Cene tako imenovanih »kolačev iz Pakrasa« skačejo od 20 do 100 drahem, kakršen je pač kupec. Grki imajo namreč fin občutek za denarnico vsakogar. Trgovina s kolači se iz dneva v dan bolj množi. Na vsakem oglu v Atenah je prodajalna za te vrste pecivo. Vsaka veža na obljudenejših cestah je spremenjena v trgovino, kjer se je etabliral prodajalec kolačev. Poslastice pa se dobe tudi pri brivcih, fotografih in v drugih podobnih lokalih. Majhne trgovinice so hipno zrasle iz tal in prodajalci v njih se trudijo, da bi Atenčanom sladili življenje. Blago leži v piramidah ali v krogih zloženo, drugje zopet v obliki stopnic. Ko je prodan en košček kolača, spet aranžirajo zalogo na drug način. Na čistočo in higieno prodajalci ne pazijo preveč. Z umazanimi prsti, s katerimi so prej brisali prah ali sprejemali zamazani denar, prijemljejo tako priljubljene kolače. Dnevno zaprejo zaradi tega mnogo potujočih prodajalcev, toda ti ukrepi doslej niso zadostovali. Kupcev in prodajalcev je vsak dan več. Zaslužek je lahek, ker so proizvajalni stroški malenkostni. Kogar zapro ali kaznujeio z denarno kaznijo, ie takoj po prestani kazni spet na delu. Krivda za plodonosno uspe-vanje te vrste obrti je v prvi vrsti na kupcih. Toda Grki se v takih stvareh ne dajo organizirati: tudi prigovarjanie nič ne pomaga. Slaščice morajo imeti, čeprav se izpostavljajo nevarnosti, da bodo oboleli. Vpitje prodajalcev in ponuianje umazanih slaščic je po cestah vsak dan hujše. Opomini nič ne zaležejo. Atenci sicer zaradi tega obolevajo, toda trgovine s slaščicami grejo naprej. Zgodovina strmoglavnih letal O zgodovini strmoglavnih letal je pred kratkim večerna izdaja tržaškega »Picco-la» objavila daljši članek, iz katerega posnemamo nekaj podrobnosti, ki bodo zanimale tudi našega čitatelja: Strmoglavna letala niso nastala čez noč. Ona ne poznajo svojega »posebnega« in-ženjerja, temveč so rezultat dolgega razvoja in predstavljajo prav za prav zaključek razvoja v določeno smer. Strmoglavna letala so kot letalski tip izšla lz dolge vrste letal, ki so se sproti vedno bolj izpopolnjevala ln jim moramo pravi začetek iskati prav za prav v zgraditvi prve- ga kovinskega letala, ki ga je izumil pro*. Junkers, oče nemškega letalstva. Prot Junkers je že L 1909. patentiral tip povsem kovinskega letala, čegar prednosti pa so bile splošno priznane šele nekaj le* kasneje. Spočetka so bili strokovnjaki precej skeptični glede pomena takšnega letala, prof. Junkers pa je njegove prednosti videl predvsem v tem, da so zmanjšane nevarnosti, da bi letalo zgorelo, ka-Kor tudi nevarnosti ob pristanku letala. Razen tega je konstrukcija kovinskih letal mnogo lažja in hitrejša, tako da je uporaba tega tipa zvišala tudi letalsko proizvodnjo. Prvo kovinsko letalo, zgrajeno po načelih prof. Junkersa, je bilo letalo »Junkers 1«, izgotovljeno L 1915. Prvo izboljšanje novega tipa je pomenilo letalo »j 2«, zgrajeno 1. 1916., ki pa se je kmalu izkazalo pretežko. Tako se je v gradnji letal namestu železa začel uporabljati duraluminij. Medtem ko so letalske tvornice izgotavljale letalo »J 3«, je nemška vojska naročila prvo oklopno letalo. Ker pa tedanji motorji niso bili še dovolj močni, so opustili gradnjo enokril-nih letal in začeli graditi dvokrilna letala, ki so kasneje dobila naziv »leteči tanki«, to pa zaradi precej močnega oklepa za varstvo pilotov. To je bilo letalo »J 4«. Nadaljnja raziskovanja pa so prinesla nove uspehe. L. 1918 so bila zgrajena letala »J 9« ln »J 10« ter še neko novo izvidniško in vodno letalo »J 11«. Konec voine in versaj-ski mir sta ustavila nadaljnji napredek nemškega letalstva. Junkersovi patenti so bili odstopljeni razn;m irozemskim tvor-nicam. tako podjetju Limhamn na Švedskem. ki je kar naprej gradilo nove tipe letal Junkers. ter moskovskim tvornicam, kjer so zgradili nove tipe »J 20« in »J 21«, in sicer v letih 1922 in 1926. Prvo strmo-glavno letalo pa so tedaj izgotovile letal-r.fce tvornice na Švedskem, ki jih lahko smatramo vsaj deloma za »rojstni kraj« strmoglavcev. Prvi strmoglavec je nosil naziv »K 30", leta 1937. pa je bil zgrajen prvi nemški dvcmo*orni bombnik, katerega največja hitrost je znašala 232 km na uro. Zelo posrečena je bila konstrukcija dvosedežnega lovca »K 47«. ki je imel motor s 450 konjskimi silami in je razvijal hitrost 275 km na uro. To letalo, izgotovljeno 1. 1928., lahko smatramo za prvega neposrednega prednika prvega nemškega strmclavca »Stuka«, tako zvanega »Ju 87«, zgrajenega 1. 1^35. To letalo je danes eno izmed najbolj učinkovitih nemških letalskih orožij. INSERIRAJTE V „JUTRU"! ŠPORT Drsanje ie pred tisoč leti na koščenih drsalkah, ki so jih mazali s svinjsko mastjo Iz Srbije življenje in smrt v Beogradu Lani je bilo v srbski prestolnici rojenih 23J 8 otrok. V istem času je umrlo 1944 o^eb. Poročilo se je 2259 parov. Zakoncev po prvih letošnjih podatkih tudi to leto ne bo manj, kajti do začetka postnega časa se je poročilo že 369 parov. V tem času je bilo rojenih 389 otrok, umrlo pa je 326 ljudi. Preureditev srbske državne policije. Izšla je odredba ministrskega sveta, s katero se popolnoma preureja državna policija. V njen delokrog bodo prišli vsi posli, ki so jih doslej opravljale razne policijske oblasti, poleg tega pa tudi vsi posli žandar-merije ln graničarske straže. Beograjska univerza je dobila novo v*e-učiliško uredbo, ki nadomešča staro uredbo o vseučiliščih 22. decembra 1931. Cilj nrve uredbe je prilagoditi poslovanje vseučilišča sedanjim nacionalnim in kulturnim zahtevam. Kako in kdaj se je svet naučil drsanje, tega najbrž ne bo mogoče nikoli ugotoviti z vso gotovostjo, kajti številne zgodovinske najdbe kažejo, da segajo njegovi početki v davno preteklost. Vsekakor j« gotovo, da so se tega načina premikanja po ledu posluževali že najstarerjši prebivalci na zemlji, čeprav se seveda n« da prav nič primerjati z drsanjem, kakor ga ljudje gojijo danes. Ta način premikanja na ledu je bil posebno v skandinavskih državah zaradi hude in dolge zime ljudem ne samo v zabavo, temveč prav nujno potreben. Priprave, na katerih so se ljudje v sta-| rih časih premikali po ledu, so bile za da-! našnje pojme zelo čudne. V severnih državah so uporabljali za to nekatere prikladne kosti severnih Jelenov, ki so Jih bodisi kar z vrvmi privezovali na obuvala, ali pa jih obdali z lesom ia Si jih potem pritrjevali na noge. Te drsalke, ki so Jih uporabljali morda že v 12. stoletju, seveda niso imele nobenih robov in so «i ljudje pomagali pri premikanju z dvema palicama, ki so obenem ju zasajali v led. Tako so nekako štarkljall dalje po ledu, pri čemer pa so vendarle dosegli precejšnje brzine. Nekateri so bili tako iznajdljivi, da so napeli celo jadra na obe palici in jih je potem veter gnal po ledeni ploskvi Spodnje stranice teh živalskih kosti je bilo treba vsekakor pridno mazati z mastjo — celo svinjsko mast so imeli najrajši — da so bile dovolj gladke in so rade drsela Najbolj nerodno pri teh starih drsalkah brez robov je bilo pač to, da se je človek lahko premikal z njimi samo naravnost v določeni smeri. Čudno je, pa so bile te drsalke prav za prav zelo trpežne ln še do srede 17. stoletja Je ostalo ohranjenih mnogo takih priprav z robovi lz kosti. V nekaterih krajih na Madžarskem imajo kmečki fantje še danes za drsanje po ledu konjske kosti, ki jih primernro obdelajo in nato privezujejo na čevlje. Kar se železnih drsalk tiče, Je precej go tovo, da so Jih najprej uvedli na Holand-skem in na Islandu. Holandska Je s svojimi številnimi prekopi posebno prikladna za drsalni šport. Razen tega so bile nekoč zi- me na Nlzozenrckem mnogo strožje kakor sedaj, tako da se je na zamrznjenih vodah razvil skoraj redni promet na drsalkah. Ko so prišle v uporabo železne drsalke, se je spremenil tudi način teka na ledu. Najprej sta izginili obe palici, ker se je zdaj dalo odrivati od ledu z železnimi robovi brez pomoči palice. Pozneje so drsalci spoznali, da se da z železnimi drsalkami voziti tudi v loku in naenkrat so hoteli znati vsi tako imenovanega »Holandca«. to je drsanje v majhnih lokih na levo in desno stran. Toda to še ni bilo vse! Bolj ko se je drsanje udomačevalo, bolj so spoznavali, da nudi drsalka mnogo možnosti za gibanje v razne smeri, da celo za prave vratolomne akrobacije na ledu. Zanimivo je, da spada ne baš lahka figura »meseca« med najstarejše na ledu in so že pred sto leti gojili in poskušali to vajo, s takim navdušenjem, da se je govorilo o nekaterih, češ da jih nosi »mesec«. V poznejši dobi se je drsanje razvijalo s skoraj nepričakovanim poletom. Nastopili so drsalci, ki so se ponašali z nekakšnim »kavalirskim« stilom, pri katerem je bilo najvažnejše, da so se držali čim bolj »plemenito«, kar jih je polagoma spremenilo v trde in smešne figure. Se okornejši Je bil tako imenovani angleški stiL Važna je dalje ugotovitev, da so se drsanja učili in ga gojili v raznih oblikah večinoma samo moški in so jih ženske lahko samo občudovale. Skoraj bi se bila pregrešila proti dobrim običajem dama, ki bi bila šla na led. Neodpustljivo bi bilo seveda, če bi se ji bilo posrečilo in bi se bila prekucnila na gladko ploskev ter morda še pokazala nežnejše kose iz svoje garderobe. Dandanes se vrtajo naše dražestne princese na ledu v najkrajših krilcih in menda ni nikjer nikogar, ki bi trdil, da smo sedaj manj moralni, kakor so bili naši predniki pred sto leti. Manj moralni ne. toda bolj naravni, kakor so bili oni, saj je značilno za one stare čase, da so se v dvoje drsali na ledu samo moški in so nastopale tud! skupin« samih moških, ker pač ni bilo dostojno, da bi se bila med tako veselo družbo na ledu pomešala tudi ženska. Tempora mutantur^. Atenske slaščice Kljub vojnim razmeram vsak narod in vsako mesto skuša ohraniti svoje stare navade. Znano je, da so bili Grki veliki sladkosnedi in so to svojo navado v veliki meri ohranili tudi v sedanji dobi. O tem piše dopisnik beograjskega nemškega dnevnika takole: Zjutraj, ko atensko prebivalstvo, ki stanuje onstran reke Idisosa, prihaja na delo in ko se v zgodnjih popoldanskih urah človeške reke spet vračajo proti domu. odmeva vsa okolica marmornatega mosta, ki vodi skoz Idisos, glasnih klicev prodajalcev slaščic. Naprej in naprej si sledijo monotoni klici »patreika«, pomešani t drugimi, ki ponujajo dobre ali slabše d-i garete. Dolgo časa se to vražje vpitje ne poleže Nič drugače nI na obljudenejših atenskih certah. najsi bo v Vseučiliški uli--ci, na Stadionski cesti aH po vsej širni četrti, Agoža imenovani. Na majhnih de- Italijanski nogometaši na delu Hrvati so predlagali odgoditev tekme z Italijo Te dni se je v Rimu sestal Nacionalni direktorij italijanske nogometne federacije, ki je sprejel nekatere važne sklepe glede bodočega dela na nogometnih terenih. Direktorij je vzel na znanje obvestilo Hrvatske nogometne zveze, po katerem naj bi se obe nogometni tekmi z državno reprezentanco in mladinskim izbranim moštvom Italije odgodili na poznejši termin. V zvezi s tem Je direktorij odredil, da bosta zaradi te odgoditve razpoložljiva termina (19. marec in 12. april) prišla ▼ dobro za druge namene, ln sicer prvi za nov trening državne reprezentance, verjetno tudi v Firenzi. drugi pa za semifinalni tekmi v italijanskem pokalu, v katerih bosta igrala naslednja dva para: v Milanu: Milano— Venezia in v Torinu: Juventus—Modena. Dalje je bil določen dan 5. aprila za mladinsko mednarodno tekmo med Italijo ln Madžarsko in naslednji dan 6. aprila n nov trening pred srečanjem s Španijo, m katero priliko bo nogometna zveza skutala pridobiti dobro švicarsko moitvo Servette iz ženeva Na dan 14. maja bo po sklepu direktorija odigrana mednarodna tekma vseučillškTi reprezentanc Italije in Španije; kraj tega srečanja bo odrejen pozneje. Še nekaj drobiža V nogometnem prvenstvu Ost marke vodi od zadnje nedelje dalje Vienna z 18 točkami, nato pa sledijo FC Wien, Austiia, Wacker, Sportklub in šele potem — vse-nemški državni prvek Rapid, ki je kar za tri točke slabši od vodilne enajstorice V madžarskem prvenstvu so bile zadnjo nedeljo odigrane naslednje važnejše tekme: Csepel—Dimavag 6:3. NAC Novi Sad—Železničarji (Segedin) 3:1, Ferencvaros—Kolo-švar 5:1, Salgotarjan—Gamma 4:1, Lam-part—Kispest 3:2, Szolnok—Ujpest 2:1 itd. Za veliko mednarodno tekmo med Španijo in Nemčijo, ki bo dne 12. aprila v berlinskem olimpijskem stadionu, vlada po vsej državi ogromno zanimanje. V zvezi s številnimi naročili za vstopnice iz krajev izven Berlina so pristojna mesta uradno objavila naslednje: V korist poslovnega prometa in za vojno važnih transportov Je oddaja vstopnic za to tekmo za kraje izven Berliaa nemogoča. Na vzhodni fronti Je padel odlični dunajski plavalec Remo Depaoli. ki so ga iteE med najboljše plavalce Dunaja in je spadal tudi med elito nemškega plavalnega razreda. Enaka usoda je pred Tetom dn! zadela tudi njegovega brata Alberta. e in značaj Ze od daleč, ne da bi jim videli obraz, spoznamo naše znance po hoji. Ali moremo po hoji spoznati tudi neznanca, njegov značaj, njegov poklic, narodnost in druge lastnosti? Povej mi, kako hodiš, in ti povem, kdo si... Na človeku je v resniq malo drugih stvari, ki bi njegovo notranjost tako zanesljivo izvajale kakor hoja. Postava se da zakriti z obleko, obraz spremeniti s pričesko, brado, šminko. m:sli se dado, kakor znano, prikriti z govorjenjem. Hoja pa se ne da zavestno voditi, vsaj ne za daljši čas. Psihologi so iz korakov razbrali preobilico zaključkov. Scer ni treba nit j mnogo psihologije za ugotovitev, da Japonci stopicajo, da imajo zamorci nekako poskakujoč korak, Angleži pa brezbrižno mlahavega. Brez nadaljnjega tudi lahko uvidimo, da se je moral gorjanec navadit; težkega stopanja z vsem podplatom, ker mu le takšna hoja daje na gruščnatih in strm h poteh zanesljivo oporo. med tem ko je korak nižinskega človeka lahkotnejši, ker ga postavlja s pete proti koncu noge. Človek iz velemesta, ki se mu vedno mudi in se v gostem prometu nenadno ustavlja, dobi nemirno hojo, nasprotno korači kmet lahko cele ure počasi in enakomerno. Celo različne zgodovinske dobe in obeležja imajo svoje korake Iz starih kipov in slik se kmalu prepričamo, da je grški človek v splošnem stopal, rimski korakal, renesančni pa nekako šetal. Vsak hodi pač v pravem pomenu besede s svojim časom in vsaka doba, vsako pleme, vsak narod, vsako podnebje in vsaka dežela dobiva svojo značilno hojo. kakor ima vsaka živalska vrsta svojo posebno zunanjo podobo. A kakor ne dobiš v isti vrsti dveh in-dividuov, ki bi si bila popolnoma enaka, tako ima vsak človek tudi svoj posebni in osebni način hoje. Pri tem stoj; zlast; pod vplivom svojega poklica, kar lahko brez nadaljnjega ugotovimo n. pr. za jahača, mornarja, nosača, sobnega učenjaka ali za kakšno baletko. Potem je obleka,-ki ne dela samo človeka, temveč tudj njegov način hoje. Človek, ki nosi težko obleko, stopa popolnoma drugače nego lahko oblečen človek, in pred vsem vodi različna obutev do velikih razlik. Primitivci, ki so navajeni tekati bosi naokrog, se v tem pogledu razlikujejo pač popolnoma od kakšne modne dame, ki stopica z visokimi petami. Holandec dobi v svojih lesenih coklah povsem drugačno hojo nego stepni pastir, ki mu noge tičijo v težkih usnjenih škornjih. Obutev ima vse-kako svoj vpliv na značaj in ta vpliv se ne da nikoli zatajiti. S tem seveda ni rečeno, da mora biti tako izrazit, kakor si je to predstavljal Aristotel, ki si je Izmislil cel sistem vedeževanja iz oblike in drugih posebnosti nog. Velika, kitasta stopala so mu pomenila duševno moč, mala in nerodna pa po-mehkuženost. stisnjeni prsti na nogah so mu bili znak bojazljivosti, zapognjeni nohti pa znak nesramežljivega značaja. Zveze in odnošajj v teh stvareh so pač malo bolj zamotani, nego si jih je predstavljal starogrški učenjak in filozof, tako enostavno jih ni pregledati, a vsekako obstoje, čeprav si moramo biti tudi svesti, da so v svojem bistvu zelo spremenljivi, kajti tudj hoja je spremenljiva in različna v skladu z zdravjem, boleznijo, starostno dobo itd. Spreminja se pri otroku, pri odraslem in starem človeku, spreminja se po nastrojenju. postaja počasna in težka v žalosti, a prožna, kadar smo dobre volje. Na-strojenje vpliva na hojo tako, da se izravnajo celo stanovske razlike, kmetica in modna dama dobita isto hojo. če imata isto pot. n. pr. na grob svojega otroka. Vse te mnogovrstne zveze med hojo in značajem niso brez pomena, ne za teore-tizirajočela psihologa, in manj za praktičnega zdravnika. Ce mora n. pr. moderni ortoned izbrati vložke in posebno obuvalo svojim pacientom, tedaj jih ne prilagodeva samo stopalom, temveč jih mora prilagoditi značaju in celotnemu človeku. V poročilih o borbah v vzhodnoazijskem prostoru je bil vedno na novo govor o velikih ležiščih cina na Malaki ter v Ho-landaki Indiji in marsikdo se je pri tem gotovo .vprašal, da-li je ta skromna kovina v resnici tako važna. V ncvej?em času je stopila sicer malo v ozadje v primeri z bakrom, jeklom, aluminijem in magnezijem in zdi se skoraj, da se bližamo dobi, ki ne bo več navezana nanjo — toda za sedaj je slvosrebrni cin še vedno pomemben, celo tako pomemben, da so ga imenovali »politično kovino«. Za malokatero drugo sirovino, če izvzamemo petrolej, je bilo že toliko epletkarenja, toliko političnih manevrov, podpisanih in prelomljenih pogodb med državami, kolikor za cin in niti ^.a zlato ni bilo v vročini tropskih džungel ali v ledenem mrazu bolivijskih visekih planot toliko človeških žrtev, kolikor jih je zahtevala ta malo očitna in mehka tvarina. Pred prvo svetovno vojno so Zedinjene države porabile komaj 900.000 ton bele pločevine na leto, a že leta 1930. se je ta količina dvignila na poldrug milijon ton, danes pa znaša več nego dva milijona ton. Amerika živi danes skoraj samo od kon-servnih škatel, te škatle pa se izdelujejo iz bele pločevine, kajti drugače se konser-ve pokvarijo — a za izdelovanje bele pločevine je treba cina. Za posamezno škatlo ga sicer ni treba mnogo, komaj za nekoliko stotink, a če ga ni, utegne postati to zelo usodno. In Zedinjene države, ki imajo baje vsega drugega v izobilju. ba5 cina nimajo, kaker nimajo kavčuka. Sicer so bo-livijska ležišča cina pod njenim nadzorstvom. 'oda količina, ki jo tam pridobivajo, ne krije niti polovice ameriške potrebe. Ni čudno zato, da postajajo Američani zavoljo slabega obrata, ki so ga napravili zanje dogodki na Daljnem Vzhodu in v jugoza- padnem Pacifiku, čedalje bolj nervozni in enako seveda tudi Angleži, ki so od tu krili prej več nego polovico vse svetovne potrebe po clnu. Cin je prastara kovina, človeštvo jo je poznalo in cenilo že v pradavnih časih, pred železom, bila mu je neobhodno potrebna za izdelovanje brcna. prve kovine, iz katere se ja človek naučil oblikovati svoje orodje in orožje. Cin je bil starim kulturnim ljudstvom sveta tvarina, tako Inkom v Južni Ameriki, kakor Kitajcem v Aziji. V srednjem veku so iz njega izdelovali prelepo namizno posodje, danes ga rabimo pač za konservne škatle. Izračunali so, da je v vsakem avtomobilu povprečno 2.7 kg cina, brez njega bi ne opravili nobenega varilnega dela, vsaj ne na tako preprost način, kakršen je mogoč z njim. Kovina, ki si je svoja glavna nahajališča izbrala v tropskem pasu, pa je v estalem za naše podnebje zelo občutljiva, že rimski pisci so poznau čudno »bolezen« cinastih posod, ki so se pogestoma nenadno spremenile v prah. Znana je nesreča v tirclskem gradu Karneidu, kjer so v eni sami noči razpadli vsi cinasti predmeti velike in znamenite zbirke. Danes menijo, da tiči vzrok te »cin-ske kuge« v večkratni ohladitvi pod 18 stopinj Celzija, z drugimi besedami tropska kovina je v našem podnebju podvržena »prehladom«, ki povzročajo njeno smrt. Ti in še drugi nedostatki mehke kovine so vzrok, da ji iščejo že dolgo primernega nadomestila in v mnogih primerih jo lahko tudi zares nadomestijo z novimi umetnimi smolami ter drugimi tvorivi. Tako nemara že bližnja doba ne bo več razumo-la velikih skrbi, ki si jih dela naš čas zavoljo cina. Kri ia mu je pretakala narobe... Senzacionalno operacijo, kj je kirurgija doslej še ni poskusila, je izvršil prof. Buus, ravnatelj mestne bolnice v danskem mestu Aarhusu. Pacient, nad katerim je prof. Buus preizkusil vso svojo spretnost, je neki profesor matematike, mož 50 let, ki je bil videti na zunaj popolnoma normalen, a je že dolgo časa trpel za neko čudno naduho. Ce se je le malo zganil, so ga napadle dihalne težava Ce je hotel n pr. po stopni- cah v višino prvega nadstropja, je bilo to zanj tolikšen napor, da je moral potem počivati popolnoma negiben najmanj četrt ure, kajti drugače bi se zadušil. Prof. Buus je bolnika opazoval nekoliko tednov, potem je menil, da je ugotovil vzrok njegovih težav, in sicer kaj nenavaden vzrok: bolniku se je kri pretakala v nasprotno smer nego pri normalnih ljudeh. Z drugimi besedami: namesto da bi prehajala iz levega prekata v aorto in od- tod skozi vse telo v desno stran srca nazaj, se je pretakala iz desnega prekata v telo m nazaj v levo stran. Ker so bolnika narkotiz^rali, je prof. Buus v prisotnosti treh drugih znanih danskih kirurgov izvršil tvegane reze in šive srca ter aorte tako, da je krvni obtok prisilil v obratno, normalno smer. S kirurškega stališča je ta res izredna operacija popolnoma uspela in kolikor je mogoče pre soditi v tem kratkem času, jo bo tudi pacient dobro prenesel. Medicinski krogi pričakujejo z napetostjo nadaljnjih poročil. Široke ali ozke vrste? Iz Curiha poročajo, da so v zadnjem času izvršili poskuse, da bi ugotovili, ali so za hitro čitanje primernejše širše ali ožje vrste. Te poskuse so napravili z dvajseti' mi osebami, ki so jim med čitanjem s kne-matografsko kamero snemali gibanje oči. Na ta način so lahko točno dognali, kolikokrat. se oči med čitanjem ustavijo, koliko besed pregledajo v takšnem trenutku, kako dolgi so premorj med različnimi položaji oči, koliko časa potrebujejo oči, da obja-mejo poedine besede in kolikokrat so kon čno prisiljene vrniti se nazaj, da ponovno pregledajo kakšno besedo, ki so že šle pre ko nje. Ti poskusi so pokazali, da so prekratke vrsto ovira za hitro čitanje, in to pred vsem zaradi tega, ker čitatelj v tem primeru ne more z enim pogledom obseči cele skupine besed, ki jo veže določena misel. Pri prehodu na novo vrsto se nam prečestokrat prekine logična zveza med besedami. Enako nepripravne pa so tudi preš roke vrste, kajti oči v tem primeru ne dobijo takoj začetka nove vrste in so pogosto prisiljene, vrniti se k že prečitanim besedam, da si obnovijo snvsel stavka. Najhitrejše čitanje omogočajo tedaj srednje široke vrste in to je približno širina enega stolpca v časniku normalnega formata s petimi stolpci. Emrtnl žarki v človeškem telesu Berlinski bakteriolog prof. Otto Rahn Je predložil Društvu za pospeševanje znanosti poročilo o zanimivih žarkih, kj jih je ugotovil v človeškem telesu. V redivu iz kvasa je gojil bakterije. Poskusne osebe so temu redivu približale konce svojih pra-tov. V petih minutah so vsi mikroorganizmi v kvasu poginili. Poskus je ponovil tako, da je postavil med konce prstov in kvas dva milimetra debelo kremenčevo ploščo. V tem primeru so skrivnostni žarki iz člo-vešk h prstov ubili bakterije v petnajstih minutah. Podobne učinke je opazoval pri nadaljnjih poskusih, s katerimi je proučeval izžarevanje cči in konca nosu. Tudi v teh primerih je ugotovi i obstoj smrtonosnih žarkov, smrtono.sn h vsaj za bakterije, in posebno močni so ti žarki iz oči. tako da je na star- vraži o »zleče-tem pogledu« nekaj malega vendarle resnično. Človeška prsa ne izžarevajo smrtnih žarkov, kar se Pa tiče žarkov iz prstov, je ugotovil, da so tisti, k: izvirajo iz desne roke tudi pri levičnikih močnejši nego žarki iz leve roke. Ames-lka brez iisve mode Načelnik ameriškega oddelka za vojno proizvodnjo je izdal odredbo, ki za čas vojne prepoveduje vsako novost v ameriški ženski modi. To odredbo utemeljuje s tem, da se mora oblačilna industrija koncentrirati izključno na vojne potrebe in vojaške dobave. Un salto mortale — Vzoren saltomortale čez sedem tovarišev ANEKDOTA Švicarski pesnik Gottfried Keller je med bivanjem v nekem kopališču vsak večer vabil vesele prijatelje na vino. Kopališki zdravnik s tem načinom zdravljenja ni bil posebno zadovoljen, pa je dejal malo trmastemu pesniku previdno: »Kako bi blo. gospod Keller. če bj se glede uživanja tekočin malo omejili?« — »Prav rad,« je odgovoril Keiier, »od jutri dalje se odpovem prežganim juham, ki ste mi jih predpisali!« VSAK DAN ENA (B Mali oglasi Službo dobi rteseda l —.60. takta —.60, u daianie naslova ali u iitro L ».—. Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejme salon Kasteiic Ivan, Tvrie-ra c. hS. 5165-1 OKUS »Vesel sem, da te po dolgem času zopet vidim, prijatelj. Stopiva malo v gostilno. Kaj raje piješ: pilzenes sli naš dolenjski cviček?« »Veš, to je odvisno od tega ...« kdo plača račun.« Nase eledafišče D R A M A Petek. 13. marca ob 15. uri: Rokovnjači. Izven. Globoko znižane cene od 10 lir navzlol. Sobota. 14. marca ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven. Znifrr.ne cene od 12 lir m-vzdol V petek 13. t. m. bo vprizorila Drama ob lo ur: Govekarjeve »Kokovnjače«, delo, ki šteje med najpopularneiše slovenske igre. Dejanje se godi leta 1810. v Kamniku in okolici, kjer so takrat živeli rekov-njači pod vodstvom svojega glavarja Nan-deta. ki je osrednja oseba te romantične igre. V dejanje je vpleteno petje in glasba, kompozicija skladatelja Viktorja Parme. Za predstavo v petek veljajo globoko znižane cene od 10 lir navzdol, na kar posebej opozarjamo. »Zaljubljena žena«, komedija sodobnega italijanskega dramatika Giovannija Cen-zata, je igra o zakonskem trkotu: žena. mož, ljubica Obe ženi se borita za ljubezen moža, ki neo'.ločen koleba med obema Delo ni brez psiholoških mikavnosti in resnic in pokaže, kako rešujejo sodobne čustvene in pametne žene zakonsko krizo. Ponovitev bo v soboto v drami izven abon-mana po znižanih cenah. OPERA Petek, 13. marca ob 17.: Sv. Anton — vseh zaljubljenih patron. Za red A. Sobota, 14. marca ob 1G.30: Evgenij Onje-gin za red B. Pisarniško moč fžensko>, mlajio, veičo knjigovodstva, italijanske korespondence, iščemo za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 3159-1 Kuharja «pre;.T3emn za delavsko lrn-bin'0. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve poslati na naslov: Ing. Dukič. Kočevje. 3172-1 Kuharico in pomočnico sprev v vseh poslovalnicah lutra. 5167-3 beseda L —.60, uksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 5.—. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Agilen. AKs. trg. akad?mi- le. Avto ugodno. Boliii gospod. Čiste steklenice. Center prvovrstno. Dobre 28. Delitev 50".. Dobra plača. Dober plačnik. Doktor, Franceis. Gostilr.iika koncesija, Ir.žen er 10, Izseljenec, Hladilnik, Kemik, Komfortna vila. Kab;net, Kupim takoj. Kspna, Lepa !eca. Lepo stavbišče. Lepa bodočnost, Lir 75.000, Manjša hiša, Mirie, Mirni gospodična. Mlin takoi. Mirni značaj, Marica, Mirna in točna plačnica. Marec. Natančne ponudbe, Ne-pre!ežana, N? prometu. Odsoten in točen. Pridna in poltena, Ponedeljek. Preproga, Pragozd, Poitena. Pomlad. Pomlad 1942. Poštena 3. Prvovrstno. Pisarna, Resno. 100''« sigurno. Skromna, Strojepiska. Stanovanie. Samostn;ni kuharici, Služkinja, Siguren naiem n;k. LTsodna prilika. l*codno prodam. Visoka plača. Varno za obdel^va-n;e, Vlofne kniižice. Veselje. Več»i znesek. Zmožna in poštena, 50.000. Beseda T —.60. taksa —.60. za daian>e naslova ali M iifro T 3.— Nemško dogo čistokrvno, mlado, 18 mesecev, poceni prodam. — Pfundner, Predovičeva 7. Moste. 316S r* Beseda L —.60. t=.ksa —.60, za daianie naslova ali za šifro 1 3,— Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro t J.—. Seno in drva za kurjavo rabimo vsakega blaga po več vagonov. Ponudite nam •eno v balah sladko, polsladko in kislo: drva trda cepanice. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Takoj 3137«. 3137-7 Lestenec iz kristal, stekla, po možnosti starinski r.Biderma-yer«, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3158-7 Obnovite naročnino! Kolesa Beseda l —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L J.—. Prodam žensko kolo znamke »Diamant«, novo. Oražnova ul. 13-1. 3160-11 č 1 t a j t e pazljivo oglase »JUTRA" Izgubila sem zlato zapestnici Z obeski, drasimi spom ni. Pošten najditelj naj |o odda na r.aslov. ki se nahaja v orI. odd. Jutra. 515S-2R --- Znamke vsako količino, kompletne zbirke, partije, ali nekom-pletne, kupjm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z opisom in ceno pod »A. Jeras«. 3134-j? Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ah ta iifro L 3-—. Pletilne stroje it. 6. 8. 10. kupim. Pismene ponudbe na ogt. odd. Jutra pod »Stroj«. 3166» Beseda L —.60, taksa —.60, za dajan e naslova ali za šifro L 3.—. Dražba lesa. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1., bo prodala tva dražbi, ki se bo vršila S. aprila 1942 ca 19.000 plm jelove hlodovine na panja iz območja svoie šurnske uprave v Kočeviu. Pojasnila, pogoji in tiskovine %t> na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani in v Kočevju. 3117-32 E. Salgari: Roman »Nikar se ne boj, prijatelj!« je rekel: »Pe-klenščkovo vrv si prihranimo za pozneje, kadar bomo pod milim nebom in s konopljeno ovratnico okrog grla plesali fandango.« Nato se je vprašujoče obrnil h gusarju, ki je molče gledal ujetnika. »Ali naj ga vendarle upihnem s pištolo?« »Ne!« »Ga naj obesim na vejo?« »Še manj!« »Morda ie izmed tistih, ki so spravili mojega kapitana. Rdečega gusarja, na vešala!« Ob tem spominu se je ukresal v očeh Črnega gusarja zlovesten blisk, ki pa je takoj ugasnil. »Ne sme umreti, ker nam bo živ več koristil!« »Tedaj ga vsaj dobro zvežimo,« sta rekla gusarja. Segla sta po rdečih pahovkah. ki sta jih imela okrog pasu. in stisnila ujetniku roke na hrbet, ne da bi se bil upal uDirati. »Da vidimo, kakšen si na oko!« je rekel Car-maux. Prižgal je konček netila, ki ga je imel v žepu, in posvetil Špancu v obraz. Siromaku je utegnilo biti največ trideset let. Bil je dolg in suh kakor njegov rojak Don Ouijote in je imel kakor ta oglat obraz s sivimi očmi in rdečkasto brado. Jopič iz rumenega usnia, široke, rdeče in črno progaste hlače in visoki črni škornji so bili njegova obleka. Na glavi je imel jekleno čelado s peresom, ki je bilo videti dokaj osmukano, ob pasu pa mu je visel dolg meč v zarjaveli nožnici. »Tako mi mojega patrona Belcebuba!« je sme-homa vzkliknil Carmaux. »Če ima maracaibski guverner še mnogo takih junakov, je vsaj očitno, da jih ne krmi s kopuni, kajti tale je mršav kakor prekajen slanik! Mislim, kapitan, da ga skoraj ni vredno obesiti!« Črni gusar se je s konico meča dotaknil ujetnika in rekel: »Govori zdaj, ako ti je življenje drago!« »Življenje je že izgubljeno « je suho odvrnil uietnik. »Saj vem, da živ ne pridem iz vaših rok! Niti če vam povem, kar hočete vedeti, nimam gotovosti, da bi učakal jutrišnjega dne.« »Ta Španec je videti pogumen,« je menil Stiller. »S svojim odgovorom si lahko zasluži pomilo-ščenje!« je gusar dodal. »Zini torej, če si voljan govoriti!« »Ne!« je odvrnil Španec. »Življenje 'em ti obljubil!« »Kdo vam verjame?« »Ali veš. kdo sem?« »Morski razbojnik'« »Da. tisti, ki ga imenuieio črnega gusarja!« Sveta Devica gvadelupska!« je vzkliknil Španec in prebledel. »Vi tukai? Prišli ste. da maščujete svojega brata in nas vse pokončate?« »Ako ne boš govoril, boste vsi pokončani! Kamen ne ostane na kamnu v Maracaibu!« »Por todos santos!« je rekel ujetnik, ki se še ni bil opomogel od presenečenja. »Govori!« »Smrti sem zapadel! Čemu torej?« »Črni gusar je poštenjak in zna ostati mož beseda!« je slovesno rekel kapitan. »Dobro, pa me izprašujte!« TRETJE POGLAVJE Ujetnik Gusar je bil s£del ujetniku nasproti na korenino nekega drevesa, med tem ko sta se flibustirja postavila na koncu gozdiča za stražo, kaiti nihče ni mogel vedeti, ali nima ujetnik še kakih tovarišev s seboj. »Povej mi. ali moj brat še visi?« je vprašal po kratkem molku. »Da,« je Španec odvrnil. »Guverner je ukazal, naj ga puste obešenega tri dni in tri noči, preden ga vržejo gozdnim zverem v hrano.« »Misliš, da bi bilo moči ukrasti njegovo truplo?« »Morda Ponoči je na Granadskem trgu samo ena straža Petnajst obešencev ne more pobegniti.« »Petnajst!« je vzkliknil gusor »Okrutni Van Gould ni niti enemu pustil življenja?« »Nikomur ne!« »In se ne boji tortuških gusarjev?« »Maracaibo je dob^o oskrbljen s četami in topovi.« Zaničljiv nasmeh je zaigral ponosnemu gusarju okrog ust. »Kaj nam morejo topovi!« je rekel. »Naše napadalno orožje zaleže mnogo več! O tem ste se prepričali pri napadih na San Francisco de Cam-peche, Sant'Agostino de Florida in povsod drugod!« »Resnica je, a Van Gould misli, da je v Maracaibu varen!« »Dobro! Videli bomo. kako se bo držal, ko ga napadem z Olonezom!« »Z Olonezom?« se je zgrozil ujetnik. »Kaj si iskal v tem gozdu?« »Breg sem nadzoroval.« »Sam?« »Da, sam!« »So se mar bali presenečenja?« »Da, ker so dobili z znamenji sporočilo, da kri-žari po zalivu sumljiva ladja.« »Torej moja?« »Ker ste tu, je bila menda vaša ladja.« »In guverner...« »Ta je poslal nekaj zaupnikov v Gibraltar, da obvesti guvernerja.« Ta odgovor je gusarja vznemiril. Nato pa j» lahno skomignil z rameni, rekoč: »Pha, ko pridejo admiralove ladje v Maracaibo, bomo zdavnaj spet na .FolgoruM« Vstal je in z žvižgom poklical flibustirja. ki sta stražila na gozdnem parobku: »Naprej moramo!« »In kaj storimo s tem človekom?« je vprašal Carmaux »S seboi ga vzamemo!« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViraaU — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja; Fran Jeran. — Za inseralni dei je odgovoren Ljubomii Volčič, — Vsi v Ljubljani.