I e ]I o 9 it i M k i del. S c h i. Dokler verhe Triglava, Zorja mi /.lati; Dokler oie bistra Sava Žejnega poji; Dokler prijatli /.vesti Me objemajo, In po življenja cesti Mamo spremljajo; Dokler sinovi Slave Materi žive, Za dom se in postave Hoja ne straše; Dokler slovensko petje Serce mi jasni; Dokler lepoti cvetje Lipine bersti: Vetrovi, žalost nate! Skerb nesite vso! Veselje vabim v svate, Venčam si glavo. Podgorski. Pomladanska. Burja počiva, Megla beži; Cvetice iva Zlate rodi. Potok po tali Zemlji šuinlja, V bistrem zerkali Solnce miglja. Slavec i/, gaja Pesem glasi, Pirne obhaja Z družo gosti. Modra vijola, Cvetje lepo , Krasita polja Dol in goro. Blaga dišava Duje povsod, Vsa se narava Smcja naprot. Pustimo zide, Hitro na plan! Zal naj odide, Tugo na stran! Dokler bleskeče Mileni čas, Kože dišeče Pletimo v las! Podgorski. Nekaj od lieneeanskili Slavjanov. *) Benečanski slavjani prebivajo med Vid- mam ino goriško školijo, s katero se skupej deržijo; in v gorah na severnim okraju bene- # Nc morem se zderžati, de bi naslednjega pismica bravcam ne podal, ktero sim od g. Pod- ljeka, vredoiga mašnika v St. Petru, prijatla sto- venšine in prijemnika slovenskih časopisov, prijel: Mi praviš v Tvojim pismici, de noben drug pozdrav se ne sliši po ulicah Goriških kakor živio! Živio je tudi risano po škatelcah za duhan; živiu tedaj tudi jaz zvrisknem na hribi „Nediže": živili Slavjani! Mojmu glasu jeden se ne odmeva kakor jek po dolini, ino moj glas je glas vpijočiga v puščavi, ker Slavjani na Laškim ne umejo, kako napredovajo drugi brati Slavjani. — Serčno bi se tudi jaz potegoval z.a Slavjanstvo , pa sim kakor cvetlica v gojzdu, katera svoj duh okoli spušča, ino čaka popotnika, de bi jo vtergal; pa ni roke dc bi jo pobrala: ino tako cvetlica samostna, ne- poznana živi; ternje jo zadušava, ino ona tako sklene svoje dni nepoznana, ker je Bog ni posa- dil v roke slavjanskiga vertnarja. Mi pišeš tudi, de Slavjani Tvoji tovarši so h Tebi prihromeli, kader si bral slovensko moje pis- mice. Ah prijatel pismica moje niso vredne, dc omikani Slavjani jih bojo poslušali, ker so v re- stargani obleki oblečene, ino sramožljive se tresejo priti pred ljudi, kateri so svilnasto opravljeni v Slavjanstvi. Vender pak zavupajo na poterpežlji- vost slavjansko. Prebivam na Laškim Sim rojen Taljan, Izviram z Slavjanstva — Bom vedno Slavjan. Oh! drago Slavjanstvo ... Predragi moj dom! Dokler bom na svetu Jaz ljubil te bom. Opomba pisav ca. c i j e vun do Pontebe sc raztegnejo, iz goriš- kih Beril se zamore pri samih slavjanah do Vidma ino Pontebe priti, brez naleteti na lahe. Oni so z laliami po dolah močno zvezani zarad raznih deželnih dobičkov in se z njimi dobro zastopijo, torej jih za lahe deržijo, in malo kje omislijo, če ravno jih je do 23 taužent, golih slavjanov. Njih vladarstvo je bilo vedno v Benetkah. Po republiki so imeli v Benetkah eniga kneza (pod principam je bluo dobro , še zdaj pra- vijo) kateri je bil slavjane odločil, ter so svojo kralico imeli, tako pripovedujejo bolj stariši. Ostanki ino razvaline kraličniga grada sc še zdaj vidijo. Blizo grada jc pa ena velika ja- ma (grotte) v strašni gori, katero je v grozni sili in stiski v terdnjavo sprenaredila. Šest- deset kamnatih stopic je zd.aj gor po steni do jame, katera je prav obširna, štir ure dolga, na koncu jame je jezero, h kterniu se teško in z baklami priti more, iz njega se šumeči potok po sredi jame med skalovjem na dan vije. Peč za kruh peči, ino stope za žito vdelane v pečovje, se še najdejo. Predni del jame je prenarjen v cerkov sv. Ivana. Tla so oblofcaste, spodaj teče voda. Kardinali ino visoki taljanski gospodi so tale naravni čudež obiskavali. V leti jauii jc bila kraljica dolgo časa; pol ure od tukaj na ravnini pa sovražnik, ka- leri jo je bil obsedil. Dolgo se je deržala, na zadnje pa, ker ni imela več ko še eno tele in en žakelj pulžane (Art Gerste) so snedli še to, kožo pa ino žito je pustila dol z terd- njave rekoč, če bo sovražnik tolko let jo ča- kal, kolkor dlak telečja koža ima, in v žakli zern je, bo šc zastonj, — ne opravi neč. Sov- ražnik obupa in jo potegne. Turkov je kaj v nedižki (potok nediža, ktera slavjane na (Ive strani razdeli, jc to kar kranjcam Sava) do- lini smert storlo, še zdaj se dobivjajo mnoge reči, katere očitno to spričajo. Nekdaj so be- nečani v nedižki dolini z brihtanimi psami bit— vo dobili torej še zdaj unkrajniki, Vunejci (čez beneško mejo prebivajoči) prigovor ima- jo: Bog nas ovari benečanskih pesov! Ne- diža izvira iz karniških planin, je majhna, o deževji pa nevarna, škodljiva, čez ktero je v Cidade (Čividale) zlo čislan most. Kavno vode derži velika cesta skoz Slovenijo (naš slovens- ki kraj je laham ino vsim goriškim pod ime- nam Sklavonija, znan); sperveč je široka do- lina, od Čidada naprej, potem pa vedno bolj voska, tako, de je težko vojakam v Italijo za priti, če ondašni slovenci nočejo, ker gro- zovitno skalovje poderajo na cesto, al jo pa pretergajo, kar se je lani o veliki iroči go- dilo. Tale cesta derži na Kobert (Karfreit), Wuc (Flič) Tarbiš. Pervi kraj al imenitna vas je St. Peter, ponašim špjetar, fara, 8 tavžent duš, tukaj je italjanski Komisar, laški pisarniki za Slo- vence!! in tudi male šole tud laške!! Cela fara je v več druge občine zarad obširka raz- deljena, med tem 22 večim vasmi, al po na- šim Komuni, so posebno leti zaznomovati: Mersin, Bone (Bodda), Matajur (monte ma- jor) Terčmun (monte terzo) Lander, Brišča, Laz, Ažla (azzida) Bernas, Černiverh i. t. d. Druga velika fara je: St. Lenard, blizo 7. tav- žent duš, v teh dveh farah so sami slovenci, zad Vidmam so nektere zmešane. Bliz 3 tavžent duš pride na Bežijo; med Vidmam in Pontebo v sredi velikih gora je rezjanska dolina. Pravijo de je nekdaj en llus se armadi odtergal in tamo zasedil, zato ima njih majhno mesto Bezija, ino cela dolino to ime od Busa. Pri benečanskih slavjanih je po hišah vlada nekdajnih očakov (patriarchalische). Ve- like so po hišah družine. Večkrat se namčri, de so v eni hiši po trije, štirji oženjeni, in katerga je rajni oče blagoslovil , je za naprej gospodar vladar, zakvazavec, on vse kupi, plača ima dnarnico, preskerbi, potegnje itd. drugi delajo, kar njim vkaže, in morajo mol- čati, ako ni v očitno škodo cele hiše. Zju- trej ino zvečera molijo vsak dan roženkranc, za molitvo pa kratko pobožno pesmico zabe- lijo (beliti, se pravi Psalme, al pobožne pes- mi v cerkvi al doma peti). Lepo jc slišati zvečera, kader v ccli vasi po hišah enoglasno zabelijo! (Konec sledi.) Knjiga splošnih derxav|janskili postav* §. 325. Kolikor je posestnik reči, katera je v kupčii prepovedana, ali ki sc vkradena biti 'zdi, zavezan, ime svoje posesti naznaniti, to vstanovijo kaznovavne ino politiške postave. 326. Kdor reč, katero posestva, iz verjetnih vzrokov svojo misli, je vesten posestnik. Ne- vesten posestnik je tisti, ki ve, ali iz okoljšin predumiti mora, dc reč katera je v njegovi posesti drugimu tiče. Zavoljo zmote v dogod- bah ali zavoljo neznanja postavnih predpisov zamore kdo nepostaven (g. 316) in vender vesten posestnik biti. 327. Če kaka oseba posestva reč samo, druga pa pravico na vse ali na nekatere užitke te reči; zamore ravno taista oseba, če meje svoje pravice prestopi, v različnih obzirih vesten in nevesten, postaven in nepostaven posestnik biti. §. 328. Vestnost ali nevestnost posesti, mora če pravda vstane, sodnik razsoditi. V dvombi stoji predumljenje za vestnost posesti. §. 329. Vesten posestnik zamore že samo zavoljo vestne posesti reč, katero posestva, brez od- govornosti po svoji volji rabiti, porabiti, tudi clo vničiti. 330. Vestnimu posestniku tiče ves iz reči izvi- rajoči sad, kakor hitro je od reči odločen bil, njemu tičejo (udi vsi že prijeti vžitki, kolikor so v času mirne posesti ze bili stekli. §. 331. Ako je vestni posestnik na reč k obstoj- niniu ohranenjii bistva potrebno, ali k pomno- ženju še terpeeih vžitkov koristne potroške storil; mu gre povračilo po sedajni vrednosti, kolikor djanjsko storjenih potroškov ne pre- seže. §. 332. Potroškov le k veselju in olepšanju stor- jenih se le toliko poverne, kolikor je s tem reč po občni vrednosti v djanju pridobila; vonder je poprejšniniu posestniku na zbiro, vse za se odvzeti, kar se brez poškodvanja bistva od- vzeti zamore. §. 333. Tudi vestni posestnik ne more cene, ka- tero je svojimu predniku za prepušeno reč dal, terjati. Kdor je pa ptujo reč, katero bi bil vlastnik težko drugači zopet dosegel, pošteno na se pripravil, ino z tem vlastniku dokazljivo korist storil, zamore primerno pov- račilo terjati. §. 334. Ali ima vestni imetnik pravico ali ne za- voljo svoje terjatve reč nazaj deržati, je v poglavju od zastavne pravde odločeno. §. 335. Nevestni posestnik je zavezan ne le samo s posestjo ptuje reči zadobljene dobičke na- zaj dati; ampak tudi tiste, katere bi bil poš- kodvan zadobil, ino vso z njegovo posestjo napravljeno škodo poverniti. Ako je nevestni posestnik z djanjem v kaznovavnih postavah prepovedanim v posest prišel, seže povračilo do vrednosti posebne preljubosti. §. 336. Ako je nevestni posestnik na reč kaj stroš- kov storil, se ima to oberniti, kar je v poglavju od pooblastenja glede potroškov storjenih od opravilnika brez naročila zapovedano. §. 337. Posest občine se sodi po vestnosti ali ne- nevestnosti v imenu udov delajočih pooblasten- cov. Vonder morajo vselej nevestni vestnim udam, kakor tudi vlastniku škodo poverniti. §. 338. Tudi z vestnim posestnikam , če je z sod- niškim sklepam k povračilu reči obsojen, se ima v obziru povernenja vžitkov ino škode, kakor tudi glede potroškov od časa njemu izročene tožbe tako ravnati, kakor z nevest- nim posestnikam. Vonder je za naključbo, ka- tera bi reči pri vlastniku ne bila zadela, le ta- krat odgovoren če je povračilo, z prederznim pravdanjem zaderžaval. §. 339. Posest naj si bodi kakoršna koli, nima nobeden pravice taisto samolastno motiti. Mo- teni ima pravico pri sodnici terjati, de se use- ga prepove ino dokazljiva škoda poverne.