■■k
Tako mislim
m* m	IslBližflsil ' ^ftll
'mm'-	- . . u
	MMHBHHPiMft
'm	^ 4 flHjjt jflpr 't W
	W ' ' V
	LrT #
	K A
Prof. Igor Ozim med delom s slušateljico iz Nemčije.	
Letošnje šole se udeležuje 21 študentov iz 10 magajo preizkušeni asistenti in korepetitorka. držav, z vsakim od njih pa profesor individual- Kljub hudi vročini udeleženci vadijo tudi po 12 no dela vsaj osem ur, sicer pa mu pri delu po- ur na dan.	■ bš
m
Zaspano mesto
Bom kar konkretna. Velenje - mesto priložnosti - je v letošnjem poletju en sam dolgčas. O priložnostih ne duha, ne sluha. Razen, če se te skrivajo, in zanje niti novinarji, ki ponavadi kar veliko vemo, ne izvemo. Mesto sameva podnevi, mesto zaspi ob zgodnjih večernih urah. Ob desetih zvečer je že kot izumrlo. Pa naj bo sredi tedna a/i ob koncu. To velja za ves mesec julij, začetek avusta pa obeta vsaj malce "življenja".
Pri vsem skupaj se mi najbolj smilijo mladi. Polni življenja so, imajo počitnice, težko pričakovane proste dni, a bog ne daj, da jih morajo preživljati v Dolini. Diskoteke, ki bi res zaživela, v Velenju že dolgo ni, Mladinski center gradi "cyber cafe" in uživa poletne počitnice, koncertov in drugih podobnih kulturnih dogodkov v tem poletju kronično primanjkuje. Poletne kulturne prireditve, ki jih pripravlja Kulturni center Ivana Napotnika, so letos zaradi pomanjkanja denarja močno okleščene. Julija so se dogajale predvsem drugje. Mladim zagotovo ni bila namenjena še nobena doslej. Sicer jih pa skoraj ni bilo. Se veselic ves julij ni bilo. Po junijskem tritedenskem zagonu so sedaj, izgleda, vsi prireditelji na dopustih. Sreča je vsaj to, da smo pred poletnim
mrtvilom dobili kino v Hotelu, da vseeno zaživi kakšen vrt pred številnimi lokali. In da pasje dni mnogi preživljajo izven mesta. Če si ob koncu tedna želiš drugačnega večera, se moraš odpeljati vsaj v Celje. Tam živijo poletne kulturne prireditve, mladi obiskujejo tamkajšnje discoteke, govori se, da bo Celje v kratkem dobilo zelo sodobno discoteko s podobno vsebino, kot jo ponuja popularna izolska Ambasada Gavio-li. 22. avgusta bo v celjskem Golovcu tudi največji rave festival letos v Sloveniji (Space night), ko bodo na treh prizoriščih vrteli glasbo številni tuji in domači zelo znani DJ-ji... Velenje pa spet nič. Kot kaže, bo mesto še nekaj časa spalo. No, da ne bom krivična.
V soboto se je zgodila največja in zelo množična veselica daleč naokoli - Noč ob jezeru, ob koncu tega tedna bosta dve kulturni prireditvi na gradu, čez štirinajst dni še Citrarski festival in še kakšen dogodek bi se našel. A kaj je to, če pomislimo, da poletne počitnice trajajo dobra dva meseca in da jih mnogi večino preživijo v Dolini? Iznajdljivost ostaja potrebna vrlina, če želiš, da ti v mestu v tem poletju ni hudo dolg čas. Velenje poleti vsekakor ni "mestopriložnosti", prej "zaspano mesto ".
Slaba dva meseca sta minila, kar je podpisal Ve-_jjrad pogodbo za izgradnjo več kot štiristotih sta-"nov:mj v Ljubljani. Dela v teh vročih poletnih dneh dobro napredujejo, sicer pa pravijo odgovor-
ni, da morajo izkoristiti vsak lep dan - rok izgradnje je namreč zelo kratek -, saj morajo stanovanja investitorjem predati še pred koncem prihodnjega leta. Več na 3. strani.	■ ml
Noč ob Jezeru
Letošnji 38. flosarski bal na Ljubnem ob Savinji je bil prvič mednarodnega značaja. Potomci ljuben-skih flosaijev se namreč vključujejo v svetovno druščino držav in krajev, ki negujejo izročilo splavar-jenja lesa. Ljubenski flosarji so bili pred tedni na obisku v španski Kataloniji, zibelki te mednarodne zveze, zadnje dni preteklega tedna pa so jim španski splavarji vrnili obisk. Ljubenska občina je v goste povabila tudi splavarje iz Italije. Pri vožnji s tremi flosi je bilo sicer nekaj "običajnih" težav, ki pa so jih družno premagali in varno prikrmarili do cilja.
■ (slika: jp)
■ bš, slika: bz
Letos prvič mednarodni pridih
ISSN 0350-5561
Bila je topla, za mnoge vroča. Sobotna Noč ob Jezeru, tradicionalna prireditev podjetja Gost. Udeležba je vsekakor izpolnila pričakovanja organizatorjev, saj je bil ves prireditveni prostor kot veliko človeško mravljišče. Žal pa je polnočni ognjemet malce razočaral - prireditelji obljubljajo, da bodo napako popravili že prihodnje leto. Več na 16. strani.
Zagnani violinisti
V velenjski glasbeni šoli v teh dneh poteka Mednarodna violinska poletna šola svetovno priznanega pedagoga Igorja Ozima. Najmljaša od 21 udeleženk ima le 9 let, najstarejši 28.
9770350556014
2 NAŠ ČAS
DOGODKI
6. avgusta 19'
Elkroj na sejmu moške mode
KOLN - MOZIRJE - Na Kolnskem sejmu moške mode, največjem šovu moške mode na stari celini, se je medl600 razstavljavci iz skupno 57. držav kot edini proizvajalec iz Slovenije predstavilo tudi podjetje Elkroj iz Mozirja.
Podjetje, v katerem je zaposlenih 600 delavcev, izdela dnevno tudi do 2000 parov hlač, večino katerih proda na domačem trgu. Ker je uveljavitev na evropskem trgu zanje najpomembnejši dolgoročni cilj, so na Kolnskem sejmu letos že četrtič predstavili svoje videnje modnih smernic za zadnjo pomlad in poletje v tem tisočletju. Tridnevni sejem si je letos ogledalo več kot 43 tisoč obiskovalcev.
■	dos
Gorenje peto
VELENJE - Po kategoriji celotnegaa prihodka sodi Gorenje iz Velenja na peto mesto v Sloveniji, šoštanjska termoelektrarna pa na petnajsto.
Hotel Paka ima tri zvezdice
VELENJE - Na osnovi zakona o kategorizaciji nastanitvenih objektov Republike Slovenije so ocenili hotel Paka in mu na osnovi predlagane samoocenitve podelili tri zvezdice. Komisija Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem je ugotovila, da hotel Paka izpolnjuje večino pogojev za pridobitev štirih zvezdic, zato je predlagala, da naj kandidirajo za pridobitev znaka kakovosti in specializcije.
Velenje v Poletnem mostu
VELENJE - Tudi letos bo ekipa Velenja sodelovala v razvedrilnem programu televizije Slovenija, v oddaji Poletni most, ki bo na sporedu prvega programa TV Slovenija v nedeljo 16. avgusta ob 20. uri.
Čebelarsko srečanje
RAVNE PRI ŠOŠTANJU - V soboto, 8. avgusta, bodo čebelarji Čebelarskega društva Ravne pripravili že 32. tradicionalno čebelarsko srečanje. Pričeli ga bodo ob 16. uri.
Popestrili ga bodo s strokovnim predavanjem Draga Goročana, veterinarja in pospeševalca iz Vojnika. Prav tako bodo za svoje člane - družina ima 80 članov - pripravili kviz o čebelarstvu in medeni srečelov. Kot vsako leto bodo gostitelji pripravili čebelarsko razstavo, razstavili pa bodo tudi slike na svili.
■	dos
Praznik občine Ljubno
Priznanja najzaslužnejšim
Na Ljubnem so kmalu po nastanku samostojne občine za občinski praznik izbrali petek pred vsakoletnim flosarskim baloni, saj so prepričani, daje izročilo splavarjenja dovolj pomemben razlog za občinsko praznovanje. Letos so torej praznik slavili že četrtič, prvič pa so najzaslužnejšim krajanom in ustanovam podelili občinska priznanja. Skoraj štiri leta delovanja samostojne občine je namreč dovolj dolgo obdobje, da so lahko občinska priznanja zares tehtno utemeljili in jih izročili v prave roke.
Med gosti so bili župani mestne občine Velenje, Šmartnega ob Paki in Mozirja, šoštanjski in nazarski sta z vljudnim opravičilom poslala najlepše želje, v dvorani sta bila tudi poslanca državnega zbora Jakob Presečnik in dr. Jože Zagožen. Praznične besede sta prispevala županja Anka Rakun in predsednik občinskega sveta Stanko Zagožen, ki sta tudi podelila priznanja.
Za kulturno doživetje so poskrbele pevke domačega pevskega zbora, drugi del občinskega slavja pa so z odličnim nastopom napolnile znamenite Šavrinke s slovenskega Krasa. Po slavju v dvorani so se gostje in mnogi domačini zbrali na prostoru pred prosvetnim in zadružnim domom, kjer so z nastopom navdušili člani domačega kulturnega društva. Prvič sploh so namreč oživili izviren običaj, na Ljubnem mu pravijo "umivelca", gre pa za šaljiv običaj, ko so nepovabljeni gostje po tednu dni obiskali mladoporočenca in se "pozanimali", kako je z njima. Še malo kritike: s predstavo so zablesteli, a kaj, ko so jih slišali le najbližji iz množice.
Dobitniki prvih priznanj občine Ljubno z županjo Anko Rkaun in predsednikom občinskega sveta Stankom Zagožnom (na
desni)
Zakaj je Ošlovnik odstopil z mesta upravitelja športnih objektov?
Ni za podvajanje nalog!
Na zadnji seji sveta občine Šoštanj je odstopil začasni upravitelj športnih objektov v Šoštanju Nino Ošlovnik. Ta njegov korak je seveda sprožil po Šoštanju val govoric, ki bi jih še najbolje lahko strnili v stavek, češ, nagnali so ga! Pa ni res. Ošlovnik seje za odstop odločil sam, ker po ustanovitvi Športne zveze Šoštanja, ki zdaj upravlja s šoštanjskimi športnimi objekti (razen športne dvorane, s katero upravlja šola Biba Roeck), ni videl več razlogov, da to nalogo še opravlja naprej.
Najbrž ga je k temu koraku vsaj malo napeljalo tudi to, da se v Šoštanju v zadnjih dveh letih ni nič premaknilo v zvezi z načrtovano ustanovitvijo javnega zavoda. Pravi pa, da je bilo v zadnjih dveh letih na športnih objektih narejenega veliko, in da so danes vsi uporabni. Obnovili so dom Partizana, delne sanacije
je potrebno še rokometno igrišče, šoštanjski bazen so zadovoljivo uredili, čeprav še ne dokončno rešili. "Ko smo začeli v Šoštanju z ustanavljanjem javnega zavoda in športne zveze so bili ti objekti v obupnem stanju. Doslej smo v zvezi z njimi uredili lastništvo, na to čaka le še nogometno igrišče, ki pa je tudi že v zaključni fazi denacionalizacije," pravi Ošlovnik.
Dejstvo pa je, da se šoštan-jskih športnih objektov, tako kot tudi drugje, ne da vzdrževati in nadgrajevati brez sponzorjev in donatorjev. V občinskem proračunu je v te namene zagotovljenih le toliko sredstev, da z njimi krijejo četrtino dejavnosti, kaj šele, da bi ta denar zadoščal za obnove in nove naložbe v športne objekte.
Nino Ošlovnik ne bo delal več kot upravitelj športnih objektov, še naprej pa bo ostal v
Nino Ošlovnik pravi, da se da v Šoštanju na področju športa še veliko narediti.
športu, kjer je prisoten že 25 let. Po svojih močeh bo pomagal otrokom, tekmovalcem in rekreativcem, da bodo še naprej razveseljevali Šoštanjčane.
■ mkp
Območno združenje RK Velenje
Septembra otvoritev skladiš"
Prejšnji mesec je Mestna občina Velenje plačala Tobačni tovarni Ljubljana še zadnji obrok za odkup skladišča na Prešernovi cesti v Velenju. Gre za skladišče, v katerem je Območno združenje RK Velenje že do sedaj hranilo predvsem prehrambene pakete, saj prostor ni bil primeren tudi za skladiščenje rabljenih oblačil in obutve. Nakup je veljal 12 milijonov tolarjev.
Predvsem s prostovoljnim delom in ob pomoči pokroviteljev bodo sedaj nekateri aktivisti RK ta prostor preuredili in tako poskrbeli, da bo ta človekoljubna organizacija lahko pomagala socialno ogroženim občanom in družinam tudi z rabljenimi oblačili, obutvijo ter pohištvom. Po predvidevanjih naj bi obnovitvena dela končali v prvi polovici prihodnjega meseca, za
Dela pri preureditvi skladiščnih prostorov na Prešernovi cesti v Velenju, kijih je nekaj let doslej že koristil velenjski RK, naj bi končali v prvi polovici prihodnjega meseca.
stranke pa naj bi skladišče odprli septembra. Kot je povedala sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darinka Herman, morajo pred tem poskrbeti za potrebno opremo in seveda samo blago.
Za zdaj v teh prostorih ne bodo delili toplih obrokov hrane, pravzaprav se o čem takem do sedaj tudi niso pogovarjali.
Utp
ŽALEC - V torek so direktorji 11. trgovskih družb celjske regije podpisali pismo o nameri, s katerim so se zavezali h kapitalski združitvi podjetij v eno delniško družbo, ki naj bi imela 30 do 40-odstoten delež v regiji.
LJUBLJANA-V držav nem zboru so v torek na tajnem glasovanju na predlog predsednika države izvolili Janeza Čebulja, Alojza Janka in Milojko Modrijan, za nove tri od petih novih ustavnih sodnikov, ki bodo z delom pričeli konec oktobra letos.
LJUBLJANA - V torek je v prostorih državnega zbora med dvajsetimi novimi slovenskimi sodniki kot sodnica pri Sodniku za prekrške Velenje prisegla Velenjčanka Nadja Vrbič.
LJUBLJANA-Vlada je na četrtkovi seji imenovala novo vodstvo policije; generalni direktor policije je postal Borut Likar, namestnik za področje kriminalistične policije Marjan Pogačnik, namestnik generalnega direktorja za področje splošne policije pa Stanislav Veni-ger.
LJUBLJANA - Elektro Slovenije je prejšnji četrtek zaradi neplačila dveh in pol milijarde tolarjev dolga izklopil dva 400-kilovoltna daljnovoda, po katerih Slovenija pošilja električno energijo Hrvaški.
LJUBLJANA - Ministrstvo za šolstvo in šport je v petek sporočilo, da so pri Inšpektoratu Republike Slovenije že uvedli postopek zoper nepravilnosti v maturi-tetnem postopku v Ljubljani, zoper kršitelje pa bodo, potem ko bo Inšpektorat izdal podrobno poročilo, ukrepali skladno z zakonom.
LJUBLJANA - V petek so petrolovi delničarji na tretji skupščini podjetja potrdili predlog o razporeditvi dobička družbe za leto 1997, po katerem bodo delničarji prejeli 750 tolarjev bruto di-vidende na delnico.
— ------ ---
Od Solčave do Bistrice ob Sotli
V teh nedorečenih časih, ko občine sicer že imamo, regij pa uradno še ne, je še težje opredeljevati, do kam seže posamezno območje. Nekoč je bilo jasno : celjska regija šteje osem občin, pa čeprav nekaterim v šaleškem koncu že tedaj ni bilo vseeno, da se "kuhajo" v celjskem koncu. Te vezi so se res močno krhale in kmalu smo že govorili o dveh regijskih centrih, kar naj bi bil tudi korak k ustanovitvi dveh regij. Ampak s tem še ni bil, saj državni mlini odločitev o uradnem ustanavljanju regij še vedno meljejo in še vedno tudi ni znano, koliko regij bomo res imeli. V času te nejasnosti pa si lahko nekdo nakoplje kar precej jeze, če želi vse občine Savinjske in Šaleške doline metati v en koš. Nekateri sicer še vedno pod celjsko regijo razumejo vse območje nekdanjega "sveta osmih občin," drugi že ločujejo celjsko in velenjsko regijo, s tem da ni nikoli jasno, katere občine katero od teh dveh območij zajema. Tako je tudi težko pisati o tem, koliko novih občin je nastalo na tem območju. Dejstvo je, da se je njihovo število početverilo. Na celjskem območju je bilo, kot je znano, nekoč osem občin, po novem pa jih je (oziroma jih bo z začetkom prihodnjega leta) 32. Od najzahodnejše Solčave do najvzhodnejše Bistrice ob Sotli, od najsevernejših Zreč, do Kozjega, ki 5 svojim škornjem sega najjužneje. Občin je torej veliko več, ljudi manj, razvitost pa je prebližno taka kot nekoč. Tako o pravih centrih težko govorimo. Glavne funkcije so zadnji čas že močno razdeljene med Celjem in Velenjem (nekatere še drugod). Ve-
lenje je zadržalo vlogo močnega gospodarskeg centra, Celje zaostaja, Slovenjske Konjice, ki so bile nekoč na tem območju močan vlečni konj, se otepajo hudih gospodarskih težav, Žalec pa, saj vemo, je vedno nekje vmes. Taka je torej razdrobljenost tega našega širšega območja. Kakšna pa bo njegova nova povezanost, še ni znano. Ob ustanavljanju nekaterih občin smo ponekod slišali, da je po toči zvoniti prepozno, zato vsaj za regije nekateri bijejo plat zvona že zdaj. Po toči je tudi v resnici zvoniti prepozno, ni pa prepozno zvoniti za pomoč tistim, kijih je toča močno prizadejala. Čeprav tudi tu velja, da kdor hitro da, dvakrat da, je država pomoč obljubila pozno in še malo je je. Toča je padala velika, z vladne mize je kot pomočpadlo le nekaj drobtinic. Nekaj jih je padlo tudi m naše območje, v Vojnik in Podčetrtek. Naravnih nesreč različnih oblik je namreč pri nas zelo veliko, denarja pa malo. In če je hkrati prisotna še počasnost pri odločanju, ni čudno, da v Posočju po velikonočnem potresu še vedno niso začeli s pravo obnovo. In čeprav zaradi vsega tega leti na našo vlado veliko očitkov, je njen prvi mož optimističen in pravi, da se je dobro ustalila. Morda pa se je preveč ustalila in se zato prepočasi premika.
Sicer pa je s 1. avgustom nastopil pomemben dan za Slovenijo: presedovatije začela varnostnemu svetu. Morda sije pa zato upala privoščiti tak oster spor z vzhodno sosedo.
Mik)
6. avgusta 1998
AKTUALNO
KAK ČAS 3
NOVOST NA BANČNIH AVTOMATIH
Nov vodovod v Vinski Gori že v začetku leta 1999?
Bo Velenje od Žalca dobilo več, kot je računalo?
Vročina pritiska, zato so lam, kjer imajo zaradi slabih, dotrajanih vodovodov težave z vodo, pipe spet suhe. Vinska Gora, sploh naselje Prelska, je med njimi. Po tem, ko so žalski svetniki s sklepom predali upravljanje z vodovodom v Vinski Gori iz žalskega Komunalnega podjetje velenjskemu mimo delitvene bilance, so bili ljudje kar malo prestrašeni. Po zagotovilih župana Mestne občine Velenje Srečka Meha se nimajo česa bati. Velenjska občina bo naredila vse, da nesporazumov med občinama in tega zapleta ne bodo občutili. V teh dneh gasilci iz Vinske Gore že dovažajo pitno vodo vsem, ki jo potrebujejo, velenjsko Komunalno podjetje pa je prevzelo skrb nad vodovodom. Projektanti pospešeno pripravljajo načrte za nov vodovod, gradnja pa naj bi se pričela že jeseni.
Zupan MO Velenje Srečko Meh je o zapletu, ki ga je povzročila junijska odločitev žalskih svetnikov, o njej pa smo poročali tudi mi, povedal: "Sklep je bil enostranski. Občina Žalec bi morala najprej narediti delitveno bilanco, na osnovi te pa bi morali sprejeti sporazum in razdeliti : premoženje med bivšo in sedanjo občino. Zato bi morala oba sveta občin sprejeti sklep v csakem besedilu. To ni bilo narejeno, zato se postavlja vprašanje, kaj zavira župana 1 občine Žalec, da ne naroči izdelave premoženjske bilance. Pravzaprav se ponuja sklep, da
gre za večje premoženje, kot smo mi predvidevali, do katerega pa so prebivalci Vinske Gore in s tem občina Velenje upravičeni. In da je to osnovni razlog, da premoženjske bilance v Žalcu nočejo narediti. Sklep, ki gaje Žalec enostransko sprejel, je protiustaven, največji problem pa je v tem, da gre na račun prebivalcev Vinske Gore. Naperjen je bil v to, da bi se začeli prepiri, ali je bil sklep sprejet veljavno ali ne. S tem pa bi trpeli prebivalci Vinske Gore, predvsem zato, ker so jim s Komunalnega podjetja Žalec sporočili, da od 1. 7. ne upravljajo več z vodovodom v Prelski in da ne odgovarjajo za oskrbo z vodo. Kar pomeni, da bi nastal prazen prostor, kjer nihče ne bi odgovarjal. To je nesprejemljivo, ljudje ne smejo občutiti, da nekdo nekaj ni želel narediti. Zato sem se sestal z predsednikom sveta naše občine Dragom Mar-tinškom ter predsednikom sveta KS Vinske Gore Francem Speglom. Dogovorili smo se, da Komunalno podjetje Velenje takoj prevzame v upravljanje vodovod Prelska, s tem pa zagotovimo nemoteno oskrbo z vodo.
Na sestanku, ki smo ga imeli takoj po tem na Komunalnem podjetju Velenje, sta bila prisotna tudi direktor podjetja Marjan Jevdonicki ter Tone Brodnik in vsi smo se strinjali, da moramo to nemudoma urediti v dobro ljudi. Podjetje je takoj sprejelo vodovod v upravljanje, sedaj bodo popisali števce in
zagotovili nemoteno oskrbo z vodo. Jože Ramšak pa je s strani občine odgovoren, da po potrebi poskrbi za dovoze vode s cisternami.
Na prvo sejo sveta MO Velenje po počitnicah bomo uvrstili na dnevni red tudi sklepanje o prenosu vodovoda Prelska iz Žalca v premoženje MO Velenje. Na ta način bomo izsiljen sklep in ta dogodek legalizirali. V tem trenutku nihče v MO Velenje ne nosi niti trohice odgovornosti za to, kar seje zgodilo, saj smo v preteklem obdobju velikokrat s pisnimi dokumenti prosili in zahtevali od občine Žalec, naj vendarle nekaj naredijo, pa se ni nič premaknilo," nam je povedal župan.
Gradnja vodovoda že jeseni?
Z Zavodom za Urbanizem Velenje, ki je projektant za izgradnjo vodovoda v Vinski Gori, so se v teh dneh dogovorili, da pripravijo projekte za izgradnjo prve faze vodovoda po hitrem postopku. Hkrati so stekli postopki za priglasitev del, saj si v Mestni občini želijo, da bi že jeseni pričeli z izgradnjo prve faze vodovoda od Lipja do vodohrama v Prelski. Tako bi že v zimskem času napeljali vodo vsem, ki sedaj občutijo sušo. "Seveda je tu še veliko če-jev. Ali bomo pravočasno dobili dovoljenje, da bomo lahko delali, ali bo projekt gotov, ali bomo dobili odstopne izjave lastnikov zemljišč, po katerih bo vodovod
Da Pusti grad ne bi zgrmel v podnožje
ŠOŠTANJ - Pred dvema letoma je Zavod za zaščito kulturne dediščine pripravil projekte za zaščito šoštanjskega Pustega gradu, razvaline, ki že stoletja klubuje času dvignjen nad Šoštanjem. Nekaterim prebivalcem mesta je še do nedavna vzbujal občutke, da bo nekega lepega dne zgrmel v podnožje hriba nad katerim se dviga. Pa ne bo.
V občini Šoštanj so, ko so bili projekti izdelani, objavili javni razpis za izvedbo potrebnih
del in istočasno na državo naslovili vlogo za pridobitev dodatnih sredstev iz naslova zaščite naravne in kulturne dediščine. Celoten projekt je ovrednoten na 14 milijonov tolarjev.
Že lani so si v državnem proračunu zagotovili 2 milijona tolarjev, letos v občinskem proračunu 5 milijonov, razliko pa bo pokrili v naslednjem letu. "Sanacija zajema dozidavo obzidja in dozidavo odloml-jenega dela gradu. Istočasno na
s ma S s i
C - ,91'i i, ' t HMJ
»l iiLi
-- — ----'
vsi« v. t .. iv" ■ -t
-14 : jf ^ : ' -
m t	-
tekel. Veliko kritičnih točk je, a primer je urgenten. Prepričan sem, da smo zastavili pravo pot. Trdno smo odločeni, da bomo vso investicijo peljali tako, da bomo vodovod čim prej zgradili." Za prvo fazo bodo potrebovali med 40 in 50 milijonov SIT, denar pa je, po besedah župana, zagotovljen.
Ob koncu še to. Tudi ljudje na Paškem Kozjaku imajo probleme z oskrbo z vodo, tudi tam so pipe pogosto suhe. Na MO Velenje zagotavljajo, da gradnja vodovoda v Vinski Gori ne bo šla na škodo kakšne druge investicije, da bodo tudi ta problem reševali vzporedno in z enako zagnanostjo. Dejstvo namreč je, da je v zimskem času veliko težje dovažati vodo do domačij na Paškem Kozjaku kot v Vinsko Goro. "Nihče ne bo oškodovan zaradi te investicije," nam je zatrdil župan.
■ Bojana Špegel
V Banki Velenje d.d., Velenje, bančni skupini Nove Ljubljanske banke si prizadevamo, da bi hladne in neme stroja - avtomate, čim bolj približali komitentom, še posebej tistim, ki uporabljajo njihove storitve.
Izkušnje nam govorijo, da se ti cilji lahko dosežejo samo z nenehno širitvijo in dopolnjevanjem obstoječih storitev na bančnih avtomatih, zato smo v teh dneh "dvigu gotovine na BA" dodali novo vsebino in sicer dnevni INDIVIDUALNI LIMIT.
Uporabnikom BA, ki bi o tej novosti želeli več informacij svetujemo, da se zglasijo na eni izmed naših enot, kjer jim bo nova storitev podrobneje predstavljena.
©
fO ) banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Vegrad gradi v Ljubljani največji slovenski stanovanjski kompleks
Več kot 400 stanovanj
gradu potekajo arheološke raziskave, ki jih vodijo mentorji Kulturnega centra Ivana Napotnika iz Velenja," je o dogajanju na Pustem gradu povedala v.d. tajnika občine Šoštanj Slavica Škrubej.
Dela pri sanaciji gradu izvaja podjetje Cigrad iz Raven. V občini Šoštanj računajo, da bi moral biti prvi del sanacije zaključen do konca avgusta, dela pa bodo potekala še vse do konca leta.
■ mkp
Pusti grad bodo zaščitili. Dela pospešeno tečejo.
Do srede leta 1999 bodo na Novih Poljanah v Ljubljani zgradili 347 parkirišč, do 1. decembra 1999 pa 303 stanovanja, od garsonier do tri sobnih stanovanj, poslovne prostore in lokale. Vrstni stanovanjski blok ob Koblaijevi ulici bo dolg kar 230 metrov, razdeljen pa bo na 13 objektov
V Ljubljani, med Grabloviče-vo, Povšetovo in Koblarjevo ulico ter ulico Ob Ljubljanici, nastaja novo stanovanjsko naselje Nove Poljane, za katerega so izdelali načrte v ljubljanskem LIZ Inženiring. Gre za trenutno največji stanovanjski kompleks v Sloveniji s 421 stanovanji, kar 72 odstotkov vseh stanovanj pa bo zgradilo Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje. To je v zadnjih dvajsetih letih zgradilo doma in na tujem skoraj 15.000 stanovanj.
Investitor stanovanj, ki jih gradi GIP Vegrad Velenje v novi ljubljanski stanovanjski soseski Nove Poljane, je Stanovanjski sklad ljubljanskih občin, investitor lokalov pa je Mestna občina Ljubljana.
Z gradnjo prvih objektov je začel GIP Vegrad pred dobrim mesecem in pol, natančneje 15. junija; sicer pa so začeli pripravljalna dela že dva dni po podpisu pogodbe. 303 neprofitna stanovanja, od garsonjer do tri sobnih stanovanj morajo, kot določa pogodba, predati investitorju 1. februarja 2000. Po besedah Matije Blagusa, tehničnega direktorja GIP Vegrad, morajo
dela končati do 1. decembra prihodnje leto, da bo še zadosti časa za tehnični pregled in pridobitev potrebnih soglasij. Skupna površina novo zgrajenih stanovanj v novi stanovanjski soseski Nove Poljane, ki jih bo zgradil GIP Vegrad Velenje, bo znašala nekaj manj kot 22.000 kvadratnih metrov. Do sredine prihodnjega leta pa bodo dogradili garažni del, površine 10.000 kvadratnih metrov, v katerem bo 347 parkirišč.
novanjsko sosesko Nove Poljane bo GIP Vegrad, med drugim, vgradil 23.000 kubičnih metrov betona, 1.600 ton armatur itd. Ta mesec imajo na gradbišču 130 delavcev, v polnem razmahu gradnje pa jih bo, skupaj z izvajalci obrtniških del, kar 450.
Gradbišče GIP Vegrad v novi stanovanjski soseski Nove Poljane v Ljubljani se razteza na 43.000 kvadratnih metrih. Do konca prihodnjega leta
Po končanem pogovoru o nalogah, so se, seveda s čeladami na glavi, kot je potrebno, postavili pred fotografski aparat Janko Movh vodja gradbišča Nove Poljane, Matija Blagus, tehnični direktor GIP Vegrad in Janko Brunšek, eden od pomočnikov vodje gradbišča Nove Poljane
Na gradbišču nove stanovanjske soseske Nove Poljane bo imel GIP Vegrad, ko bodo dela v polnem razmahu, šest žerjavov, ki bodo obratovali predvidoma do prihodnjega polletja. Stanovanja bodo zgrajena, kot je povedal vodja Ve-gradovega gradbišča v Ljubljani Janko Movh, iz armiranobetonskih konstrukcij, ki bodo na nekaterih objektih dopolnjene z opečnimi stenami. V novo sta-
bodo delavci Vegrada v novi sta- ■ novanjski soseski Nove Poljane zgradili 230 metrov dolg vrsti stanovanjski blok, ki bo razdeljen na 13 objektov, in 9 stanovanjskih stolpičev, ki bodo imeli od šest do devet etaž. V 230 metrov dolgem vrstnem stanovanjskem bloku bodo tudi poslovni prostori in 18 lokalov.
■ ml
4 NAŠ VAS
GOSPODARSTVO
6. avgusta 1
Velenje se oblikovanja prometne politike za naslednje tisočletje šele loteva
Vse je možno - tudi ozkotirna železnica
Velenje je mesto s precej nedorečenostmi v prometu. Ni edino. Takih je po Sloveniji in tujini, kjer postaja problem premikanja potnikov in blaga vse večji, še veliko. Pomembnejše je vprašanje, ali ima Velenje izdelano prometno politiko? In, če je nima, kdaj seje bo lotilo in v katero smer bo šla. Promet je stvar, ki se ga ne da reševati stihijsko, se ga pa da po delih pripeljati na cilj, če je seveda jasno, kje ta je.
Velenje o prometni politiki za naslednje tisočletje šele razmišlja, slej ko prej pa se bo moralo s tem delom prihodnosti spoprijeti konkretneje. Pri tem ne gre samo za cestni promet, ampak tudi za železniškega, ki bi ga bilo morda smiselno oživiti, pa za telekomunikacije, ki postajajo vse pomembnejši del prometa... In naj se ne bere nenavadno, gre tudi za letalski promet. Ce gledamo v prihodnosti, zakaj ne? Morda pa se kdaj čez leta pokaže potreba po kakšnem turističnem letališču v Velenju?
Razmišljanja o obvoznici zaključena
Stanje ceste - označena je z M 10/8 - gre pa za Šaleško cesto skozi mesto Velenje in naprej, postaja vse bolj problematično. "V cestnem omrežju Republike Slovenije je ta cesta izjemnega pomena, saj veže tri mestne občine Slovenj Gradec, Velenje in Celje. Prometna varnost in tudi vzdrževanost te ceste pa je izjemno slaba. Tudi priključek v Arji vasi ni najprimernejši in tudi najvarnejši ne," pravi Aleksander Kneževič, ki se s prometom veliko ukvarja tudi po službeni dolžnosti na Zavodu za urbanizem Velenje. Šaleška cesta predstavlja za mesto in občino problem, ki ga bo treba rešiti.
"Gre za križišča, tudi semaforje, ki ne zagotavljajo več tekočega prometa. Šaleška cesta ima tudi velik vpliv na okolje in slej ko prej bo nujno preoblikovanje te ceste v hitro ces-
to skozi mesto, ki bo ustrezala vsem predpisanim pogojem," pravi Kneževič, ki je obenem potrdil, da so razmišljanja o obvoznici med strokovnjaki zaključena. Zdaj prevladujejo tista, da je bolje sedanji potek ceste primerno preoblikovati.
V	"pripravi" drugo krožno križišče
V Velenju je problem tudi s križišči, ki zavirajo odvijanje prometa. Razmisliti bo treba o tem, ali ne bi v mestu uredili več krožnih križišč. Eno, manjše že ima, v pripravi so projekti za drugega, pri starem kinu. Krožna križišča imajo pred klasičnimi veliko prednosti, med njimi je tudi tista, da mora v semaforiziranem križišču udeleženec vedno čakati, tudi takrat, ko prometa ni, v krožnem križišču pa mu tega ni treba. "Krožna križišča v Velenju bi lahko povezali s turizmom. Možno bi bilo na primer povezati mesto in rekreacijski center Jezero z nizom krožnih križišč z različnimi vodnimi učinki, kar bi predstavljajo svojevrsten, tudi v svetu nov pristop," razmišlja Kneževič.
V	mesto ozkotirni promet?
Tudi javni promet v Velenju kliče k reševanju! Dati mu je treba vlogo, s katero bo postal zanimiv za potnike: postaviti več postajališč bliže k urbanim naseljem, izboljšati dostop do njih, povečati pogostost voženj, uvesti potovalne ugodnosti, primerne cene vozovnic, ki bi lahko bile uporabne za različna prometna sredstva znotraj določenih območij. "Izziv je lahko tudi razmišljanje o uvedbi ozkotirnega prometa, železnice, ki v svetu že rešuje promet v mestih. Njena osebnost je, da lahko poteka znotraj peš con, da uporablja energetski vir, ki ne onesnažuje okolja, da lahko hitrost prilagodi določenim območjem...".
Parkiranje bi lahko rešile garažne hiše
Kako razmišlja o prometu za naslednje tisočletje v Velenju, smo vprašali Aleksandra Kneževiča.
Posebnost mesta Velenje je zelenje. Ker pa je znotraj tega zelenja mesto že precej poseljeno, ni več prostora za gradnjo novih parkirišč na večjih površinah. Potrebe po več parkirnih mestih pa so iz dneva v dan večje, kar ni nič čudnega. "Menim, da bo v prihodnje potrebno graditi parkirišča samo ob že zgrajenih prometnicah, tam, kjer bo to možno, ter problem mirujočega prometa reševati z garažnimi hišami, tako podzemnimi kot nadzemnimi."
Kolesarski in peš promet
To dvoje ostaja tista žlahtna prvina prometa, iz katere se je razvil ves ostali promet in ta primat je treba ohraniti. Ob večjih prometnicah v Velenju že urejajo kolesarske in peš poti. "Pomembno pa je, da se povežejo z njimi tudi stanovanjska naselja, osrednje mestne hiše in rekreacijske površine," meni Aleksander Kneževič.
Prav prometna politika, ki v Velenju še ni dorečena, bo ena od tistih zahtevnih razvojnih nalog, ki se je bo Mestna občina morala čim prej lotiti.
■ Milena Krstič - Planine
Gorenje INDOP
Preizkušeni proizvajalec industrijske opreme
V Gorenju Indop so izdelali sedem naprav (mask) za polnjenje obodov hladilno-zamrzovalnih aparatov za Gorenjev obrat Zamrzovalne omare in se še enkrat potrdili kot preizkušen proizvajalec tovrstne opreme.
Prototip naprave za polnjenje obodov zamrzovalnih aparatov s poliuretansko peno so izdelali leta 1995 in jo preizkusili v obratu Zamrzovalne skrinje. Lani so izdelali tri naprave za Zamrzovalne omare in letos po eno za Zamrzovalne skrinje in Hladilnike. Sedanje naročilo sedmih naprav so začeli izpolnjevati marca letos s pripravo dokumentacije, v začetku maja so začeli z izdelavo vseh sedmih mask hkrati. Sedanje naročilo je zajelo še izdelavo zbirne linije s transporterji, kompletno izvedbo odsesovanja plinov, računalniško krmiljenje Simatic z izdelavo programskega dela. Predprevzem naprav so opravili 27. julija v prostorih Gorenja Indop, montaža v obratu Zamrzovalne omare je predvidena v prvi polovici avgusta in zagon 18. avgusta letos. Vrednost posla znaša okrog 160 milijonov tolarjev, kar je za 115-članski kolektiv Gorenja Indop znova potrditev dela, izkušenj in znanja. Po kolektivnem dopustu pa jih čakajo že nova naročila; med temi so stroji za obdelavo smuči in zahtevna naprava za struženje kolektorjev elektromotorjev za nemški Bosch-Siemens in avtomatizirana linija za izdelavo ohišij pralnih strojev za Gorenje.
■ Hinko Jerčič
Mobilna telefonija mladimi
med
Začetki slovenske analogne mobilne telefonije segajo v leto 1991, ko je bilo pri nas sočasno s Hrvaško razvito NMT omrežje. Leta 1996je Slovenija vstopila v globalni sistem mobilne telefonije. Mobitel je z GSM signalom pokril slovenski cestni križ, večja mesta in pomembnejša turistična središča, v prihodnje pa pokritost želijo še izboljšati. Danes je slovenskih naročnikov mobilnih telefonov blizu 140.000, število uporabnikov sistema pa bo tudi v prihodnje rastlo. TVžne študije namreč kažejo, da bo ob prelomu tisočletja oba sistema, GSM in NMT, uporabljalo že več kot 200.000 Slovencev.
Med uporabniki mobilnih telefonov je tudi vse več mladih, katerim pogoste akcije omogočajo nakup tega "luksuznega" komunikacijskega sredstva po ugodnih cenah. Največkrat gre za mladeniče, ki mobilnega telefona ne potrebujejo, vendar zanje in za njihovo družbo predstavlja nekakšen statusni simbol. Pogosto se zgodi, da se s telefoni "oborožena" družba pojavi v javnem lokalu (kjer je po možnosti čim več ljudi) in mladeniči kličejo drug drugega ter skušajo vzbuditi pozornost ostalih gostov. Prav gotovo pa vse mladine ne smemo metati v isti koš. Veliko je takih, ki jim telefon predstavlja le še eno vrsto ugodja in ne le modno muho, omogoča jim telefoniranje ob vsakem času, pa tudi v
nujnih primerih so dosegljivi. Drugi spet potrebujejo telefon v službene namene, saj si danes že kar težko predstavljamo trgovskega potnika brez mobilnega telefona. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da pri nas med zelo mladimi uporabniki mobilna telefonija še ni doživela razcveta. Pri naših evropskih sosedah, na primer, starši svojim otrokom kupujejo telefone zaradi njihove varnosti, pa tudi sami so mirnejši v trenutkih, ko otrok nimajo ob sebi.
Zadnje čase je mogoče slišati vse več govoric, da je mogoče za približno 9000 SIT na črnem trgu dobiti kartico za GSM telefon, ki je kupljen v tujini ali pa ukraden, in plačevati naročnino ter pogovore kot vsi ostali uporabniki teh telefonov. Tako si lahko tudi mladi privoščijo telefon višjega razreda, seveda kupljen v tujini, za polovično ceno enakega telefona pri nas. Na predstavništvu Mobitela v Velenju nam je gospod Vili Ir-man povedal, da se takšni prekupčevalci s karticami res pojavljajo, vendar pa zlikovce kar hitro ujamejo. Vsak kupec mobilnega telefona ob sklenitvi naročniškega razmerja prejme posebno (SIM) kartico z naročniško številko, ki vsebuje vse podatke o imetniku in omogoča beleženje vseh opravljenih pogovorov oziroma stroškov telefoniranja. Tako naj bi prihajalo do čim manj zlorab.
Druge govorice, ki krožijo, pa se nanašajo na NMT telefone. Gre za tako imenovano
kloniranje analognih mobilnih telefonov, ko storilci s posebnimi pripomočki tujo naročniško številko vprogramirajo v svoj aparat in preko nje kličejo na stroške drugega. Gospod Irman z Mobitela je zagotovil, da v slovenskem omrežju Mobitel NMT kloniranje na številke slovenskih naročnikov ni možno, saj so vsi njegovi naročniki zaščiteni s SIS funkcijo (Subscribers Identity Securi-ty - varovanje prepoznavanja naročnika). Namen takšne zaščite je poskrbeti, da se vrednost prometa, opravljenega z NMT mobilnega telefona za vsak pogovor zabeleži pri pravem naročniku. Drugače pa je na Hrvaškem, kjer takšne zaščite ni. Tako lahko slovenski nepridipravi vestno izkoriščajo to hrvaško hibo. Posledica je veliko število odklopljenih hrvaških telefonov, saj si le red-kokdo lahko tedensko privošči več ur klepetanja ali pa sklen-janja poslov s tujino.
Kaj se bo v prihodnje dogajalo z mobilno telefonijo pri nas ne moremo z gotovostjo napovedati. Vsekakor pa se bo tehnologija še naprej razvijala in izpopolnjevala, pokritost z GSM signalom pa bo počasi zajela vso Slovenijo. Vsi mladi, ki si mobilnih telefonov še ne moremo privoščiti, pa bomo še malce počakali na padec cen. Ce gre verjeti zaposlenim a Mobitelu, se nam nova akcija obeta že zelo kmalu.
■ Helena Dejanovii
Sedem naprav (mask) za polnjenje ohišij zamrzovalnih aparatov, Izdelanih v Gorenju Indop.
Mala anketa
Več
obzirnosti
S svinčnikom in fotoaparatom smo se sprehodili po velenjskih ulicah, da slišimo, kaj menijo občani o uporabi mobilnega telefona. Ustavili smo nekaj naključnih mimoidočih, takšnih, ki uporabljajo ta aparat in jim je koristen pripomoček, pa tudi takšne, ki ga za nič na svetu ne bi hoteli imeti.
Goran Stankovič, Velenje (23 let): "Nimam mobilnega telefona in ga tudi ne potrebujem. Kljub temu pa meje že nekaj prodajalcev hotelo prepričati, da če bi ga dobili za poizkušnjo, se od njega ne bi več mogel ločiti. V rokah ga ima že skoraj vsak, neglede na to ali ga potrebuje ali ne. Če bi prišel kdo k meni na obisk in začel dolg pogovor z osebo na drugi strani linije, se jaz kot gostitelj ne bi dobro počutil. Moteči so tudi tisti, ki telefonirajo v lokalnih in drugih javnih prostorih.V nujnih primerih, na primer če se pokvari avto ali pa se je zgodila kakšna nesreča in v bližini ni telefona, pa je oseba z mobitelom najboljši prijatelj. Drugače pa je že tako preveč stroškov z njim. Bolje je imeti navaden telefon in vsebino pogovorov pustiti za domačimi vrati."
Kristjan Germelj, Luče ob Savinji (21 let): "Sam nimam prenosnega telefona, vendar če bi znižali naročniško ceno, bi si ga privoščil. Je pa res, da so ti pripo-» m * močki včasih zelo moteči, še k ''	posebaj v lokalih, kjer si pri jedi
1 - J ® resnično ne želim, da vse okoli P	mene brni kot bi bil v telefons-
|_V^fj I ki centrali. Tudi na cesti se mi
zdi uporaba mobilnih telefonov neprimerna. Ljudje bi se ob klicu morali postaviti nekam, kjer ostalim ne bi bilo potrebno poslušati njihovega čvekanja, obenem pa prilagoditi tudi jakost njihovega govora okolici. Prav bi bilo, da bi vsi, ki takšne telefone uporabljajo, prebali knjigo o bontonu in navodila tudi
upoštevali."
Jani Kunej, Velenje, (21 let): "Cene mobilnih telefonov so žc kar sprejemljive, a ga tudi zastonj ne bi vzel. Nas-plošno se mi zdi nesprejemljivo da si že "mularija" lahko privošči takšne telefone, saj jih ne potrebuje. Zdi se mi, da se preveč postavljajo s to tehniko. Da ne pomislim, kako izgleda v lokalu, kadar zazvonijo trije telefoni hkrati. Tisti trenutek, bi najraje vstal od mize in šel na zrak. Dobro razumem poslovne ljudi, ki te telefone resnično potrebujejo, ostali pa želijo le pokazati. da tudi oni spadajo med tiste, ki si lahko kaj takega privoščijo."
Mitja Holešek, Velenje, (26 let): "Pred kratkim sem si zaradi delovnih potreb nabavil GSM in sem z njim izredno zadovoljen. Zdi se mi bolj ustrezen kot navaden telefon, čeprav ga ne nosim po mestu. Vzamem ga le na daljša potovanja in kadar vem, da bom moral biti dosegljiv. V lokalih mi zdi neprimeren in tudi telefoniranje z njim na obiskuje zelo nevljudna razvada. Do sedaj nisem imel težav z uporabo in tudi kakšnemu novemu interesentu, bi lahko povedal kar nekaj zgodb, kjer se je mobilni telefon izkazal za zelo koristnega."
Mitja Prislan, Velenje, (24 let): "Nisem ravno zagovornik mobitela, kjub temu pa bi ga ob ugodni ponudbi vseeno kupil. Zame je cestni bonton zelo pomemben in telefoniranje v množici ljud resnično ne spada zraven. Opazi sem, da imajo nekateri lokali po leg nalepk za prepoved vstopa psov tudi nalepke, ki prepovi dujejo telefoniranje. Zelo dobra pogruntavščina je naprava, ki jo dosti uporabljajo že v tujini. Ta prepreči dostop signala v prostor in s tem si lahko varen pred brnenjem vsaj tisti čas, ko si v tej stavbi. Za tiste; pa veliko potujejo in morajo biti vedno dosegljiv je to zelo uslužna naprava."
■ Maja Cvejič, Helena Dejanovič
6. avgusta 1998
ZANIMIVO
MS VAS 5
Konec mature
Čestitali najboljšim velenjskim maturantom
V ponedeljek, 27. julija so vveliki kino dvorani hotela Paka podelili priznanja maturantom generacije 1998 Šolskega centra Velenje. Obenem so najboljšim dijakom centra podarili še priložnostna darila.
Proslave se je udeležila večina maturantov in njihovih staršev, pridružili pa so se jim tudi profesorji in razredniki, ki so bili zagotovo bolj kot maturanti navdušeni nad črno-belim maturitetno obarvanim odlomkom iz filma Vesna, posnetega daljnega leta 1960. V uvodnem nagovoru je zbrane pozdravil direktor Šolskega centra Velenje profesor Peter Robida, kije mladim čestital za uspeh, zaželel pa jim je tudi veliko sreče pri nadaljnjem študiju. Čestitkam se je pridružil tudi predsednik mestnega sveta mestne občine Velenje Dragan
Martinšek, ki je v imenu velenjskega župana čestitkam dodal še pohvale maturitetni komisiji šolskega centra, profesorjem in nenazadnje še staršem.
Na koncu je maturante ogovoril še ravnatelj velenjske gimnazije, profesor Andrej Kuzman, kije uspešnim čestital, tiste pa, ki jim ni uspelo opraviti mature, pa je potolažil, daje jutri nov dan, ter da jim za opravljanje mature ostaja še en, to je jesenski rok.
Letos je na Šolskem centru opravljalo maturitetni izpit 193 dijakov generacije 1998. Od tega jih je več kot polovica, kar 122, študentov gimnazije, poleg njih pa je opravljalo zrelostni izpit še 49 dijakov Poklicne in tehnične elektro in računalniške šole, 14 dijakov Poklicne in tehnične strojne šole in 8 dijakov Poklicne in tehnične rudarske šole. Med 110 dijaki, ki so na gimnaziji prestali "osrednji srednješolski preizkus znan-
ja", jih je 15 doseglo več kot 25 točk.
Na gimnaziji se lahko tako pohvalijo z rekordnim odstotkom uspešnosti, saj je pri njih maturiralo več kot devetdeset odstotkov vseh četrtošol-cev. Prav tako so z bero lahko zadovoljni na ostalih šolah, saj je na elektro in računalniški šoli maturiralo zavidljivih 88 odstotkov, strojni šoli 57
odstotkov in srednji rudarski šoli 25 odstotkov dijakov.
Zanimiv je tudi podatek, da med gimnazijci mature iz matematike, ki velja za enega težjih, ni opravil le en dijak, prav tako pa so kar šest predmetov, med njimi tudi angleški in nemški jezik ter biologijo, opravili prav vsi prijavljeni četr-tošolci.
■ dos
Najboljša
Med 193 maturanti, ki so v letošnjem letu na Šolskem centru Velenje opravljali zrelostni izpit, seje najbolje odrezala Vesna Arcet, dijakinja 4.D gimnazije Velenje. Na maturi je dosegla kar 33 točk, kar je le eno manj od najvišjega števila točk. Vesna je bila s svojim uspehom zelo zadovoljna, še posebej zato, ker bo takšno število točk zagotovo dovolj za vpis na Medicinsko fakulteto univerze v Ljubljani. Jeseni bo skupaj z Juretom Mehom, prav tako dijakom velenjske gimnazije sodelovala na podelitvi priznanj najboljšim dijakom v državi, to je tistim, ki so na maturitetnem preiskusu znanja dosegli več kot trideset točk. Povedala nam je, da je edini način, da ti uspe doseči tako visoko število točk učenje, učenje in še enkrat učenje, dodala pa še, da je njen skrit adut »čokolada, veliko čokolade; riževe.«
■ dos
—

——
Mladi ambasadorji v Nemčiji
Ko seje pred šestimi leti v nemškem mestu Esslingen am Neckar porodila ideja, da bi se mladi iz partnerskih evropskih mest srečevali na mednarodnih mladinskih kampih, rajetno nihče ni verjel v tako relik uspeh.
Kampu v Nemčiji je sledil top v španskem Albaceteju, lani je gostilo Velenje, letos pa smo se mladi Evrope spet srečali ob reki Neckar. Na kampu se je zbralo kakšnih ) mladih iz desetih evropskih držav. Med njimi je bilo tudi 11 mladih Velenjčanov. Kljub finančnim težavam smo počitniškim združenjem Kažipot, ki je začetnik dolgoletnega sodelovanja Velenja z ostalimi partnerskimi mesti na mednarodni kamp uspeli
poslati manjšo skupino. Denarno pomoč smo poiskali tudi na evropskih institucijah v Bruslju.
Med 15. In 25. Junijem se je najprej v Esslingenu, nato pa še v idilični vasici Obersteinbach odvijal zelo pester program. Mladi so lahko izražali svojo inovativnost in udejanjali svoje zamisli v slikarski, glasbeni, fotografski, plesni, gledališki in računalniški delavnici. Uradni jezik je bil angleški, vendar komunikacije v drugih jezik
ih ni manjkalo. To je bila za mlade izvrstna priložnost, da izpopolnijo znanje jezika.
Popoldne smo se največ posvečali športnim aktivnostim, kot na primer vožnji s kanuji, sprehodom ali pa zgolj
namakanju v bližnjem jezeru. Prav tako je bilo pestro tudi zvečer, saj so bili dejavni tako kino na prostem, kot disko v šotoru, pa tudi petja ob kitari in svečah ni nikoli manjkalo.
V desetih dneh druženja
smo postali "Evropa v malem", tako daje bil cilj kam-pa dosežen, a je bila velika želja vseh, da to ne bi bilo zadnjič, ter da se prihodnje leto spet srečamo.
■ Boštjan Napotnik
Anketa
Matura je mimo
Maturitetna spričevala so že podelili. Bolj ali manj so jih bili veseli tudi velenjski četrtošolci. Na podelitvi spričeval smo se o njihovih uspehih in načrtih pogovorili z nekaterimi.
Petra Miklavčič: »Povprečno sem zadovoljna s svojim maturitet-nim uspehom. Mislim, da bi lahko dosegla tudi več. Sedaj grem študirat
matematiko, potem pa še ne vem, kaj bo.«
Tadej Majhen: »Pričakoval sem, da bo malo slabše. Matura na splošno se mi je zdela lahka, presenečen pa sem bil, ko sem danes dobil rezultate, in to v pozitivnem smislu. Ker se dosti ukvarjam s športom sem zato res pričakoval manj. Mislim, da bo 17 točk dovolj, da bom sprejet na Management v Kopru. Kaj pa bom počel po študiju, še ne vem.«
Barbara Dolenc: »Letos sem zelo zadovoljna. Sploh nisem pričakovala takšnega uspeha. Matura ni bila težka.
Vse je bilo bolj na osnovnem nivoju, tako, da je šlo. Največ težav sem imela s sociologijo in nemščino, a je vseeno šlo. Za študij sem si izbrala ekonomijo, študirala pa jo bom v Mariboru. Končati nameravam visoko šolo.«
Tina Žerdin: »Matura semi je zdela težka, saj so mi prej vsi zagotavljali, de se sploh nimam česa bati, zato sem stvar jemala preveč lahko in me je bilo najbrž ravo zaradi tega malo bolj strah rezultatov. Z uspehom sem zelo zadovoljna. Jeseni grem študirat biologijo, potem pa mogoče glasbo, ali pa kar z biologijo naprej.«
Jure Berložnifo »S svojim rezultatom sem zelo zadovoljen. Matura ni bila tako težka kot sem pričakoval. Mislil sem, da bodo jeziki šli težje, naprimer slovenščina, tako, da me je presenetilo. Jeseni pa grem študirat politologijo na univerzi v Ljubljani, kaj pa bo potem, še ne vem. Morda v tujino ali pa nazaj v mesto priložnosti.«
■ dos
Zakaj v Šoštanju in Šmartnem ob Paki ni predstav?
Kino na počitnicah
Kino Velenje že nekaj časa nima predstav v najetih dvoranah kulturnih domov v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Tako je le začasno, saj že septembra ponovno načrtujejo vsaj po eno predstavo tedensko. Poleti je obisk v obeh dvoranah premajhen, da bi se jim
projekcije izplačale, vsekakor pa za to nista vzrok novi, sodobni kinodvorani v velenjskem hotelu Paka.
V Šoštanju in Šmartnem ob Paki bodo od jeseni dalje ponujali predvsem filme, ki bodo zanimivi otrokom in najstnikom. Če se bo izkazalo, da obisk ni
več zadovoljiv in da ljubitelji filmov raje prihajajo v sodobni kinodvorani v Velenje, bodo verjetno s predstavami v Šoštanju in Šmartnem ob Paki prenehali.
V mesecu juniju in juliju so v Kinu Velenje zadovoljni z obiskom, saj pravijo, daje kljub
dopustom, ki izpraznijo dvorane po vsej Sloveniji, v Velenju obisk soliden. Letošnje filmske uspešnice pričakujejo na svojem sporedu od septembra dalje, ko računajo, da bosta obe dvorani še bolj polni.
■ bš

Nepozabna pesem - Kathaumixw 1998
■	Sestavljanko spominov ureja Boštjan Kuzman
III. Veliko pesmi in zelo dolg dan
Tista sobota je minilo hitro in se ni vlekla v nedogled kot se
•	pogosto dnevi pred odhodom. Končno razbremenjeni od vseh šol-
•	skih skrbi, izpitov in mature, smo malo pred deveto uro zvečer za-, peli pesem v slovo in izpred Rdeče dvorane nas je avtobus odpel -
•	jal proti Budimpešti. Naporno nočno vožnjo smo popestrili s J prepevanjem. Veselo razpoloženje je uplahnilo šele po polnoči, t spanec, kar ga je bilo, pa ni trajal dolgo. Ob štirih zjutraj se je začelo
•	daniti in naš vodič je želel upravičiti svoj naziv, zato nam je po i mikrofonu predstavil znamenitosti madžarske prestolnice. Tako
•	smo se na letališču izkrcali že povsem budni.
, V Frankfurt smo potovali v dveh skupinah. V prvi večina dek-
•	let, v drugi pa njihov preostanek in vsi fantje, čakanje na letališču J smo oboji napolnili z glasbo. Fantje smo preizkusili večino in-i strumentov, kitare, tamburice, violino, saksofon, piščalko, in zas-
•	pani turisti so nas začudeno gledali, ko so stopali iz taksijev. Pa , saj je bilo res še zgodaj za koncert. Boljšo publiko so imela dek-
•	leta, ki so s petjem celo prodale zgoščenko navdušenemu ® Američanu. Vseeno so se našega prihoda zelo razveselile, ker jim t je zmanjkovalo repertoarja.
■	Z manjšo zamudo smo se vkrcali na oijaški zračni avtobus. t že samo pot do mojega sedeža se mi je zdela utrudljiva, še veliko
•	daljši pa je bil polet čez Atlantik, kljub vsemu udobju in zan-J imivostim, ki ga popestrijo. S hitrostjo 800 km/h smo leteli 12 km
•	visoko in medtem, ko je bilo zunaj -60eC, je za nas skrbelo pri-J jazno osebje družbe Air Canada. Nad oblaki smo preleteli angleški t
Na trajektu
otok in Islandijo, ob okusnem kosilu je lahko vsak poslušal glasbo po svoji izbiri ali pa gledal film. Neskončna pozornost osebja pa nas ni uspavala. Ko so umaknili vozičke s hrano, smo se pevci zgnetli pred projekcijski zaslon in s petjem za kakšne pol ure preglasili letalske motorje. To je bil pravzaprav naš prvi koncert na turneji.
Potem smo preleteli Grenlandijo, čudovite divjine niso zakrivali oblaki in lahko smo opazovali ogromne ledenike in skalnate vzpetine, ki jih objemajo morski valovi, sneg in led. Med preostankom poleta je TK spravljal v zadrego simpatično stevardeso,
ostali so mijavkali, klepetali ali pa preprosto spali. V Calgatyju nas je po devetih urah poleta na carini pozdravil pes Champ, potem pa smo odleteli v Vancouver. Do grla site letenja nas je luknjasta cesta nad Skalnim gorovjem še dodatno pretresla in utrujeni smo se razveselili trdnih tal. Ko smo se namestili v hotelu blizu letališča, je sonce ravno zahajalo, zaradi letenja za soncem pa je od vzhoda do zahoda je minilo kar 24 ur.
Naslednje jutro smo z avtobusom lovili prvi trajekt. Prišli smo pravočasno in med vožnjo čez jezero smo se predajali čudoviti naravi in objemu vetra. Zbujeni smo na palubo drugega trajekta odnesli tudi kitaro. Med petjem popevk se nam je približala skupina črnih Afričanov - Christ the King Church Choir iz Ugande - in kmalu smo skupaj plesali na slovenske in afriške pesmi. Z železnim repertoarjem za pobrateni Esslingen smo pozdravili še ženski zbor Carpe Diem iz Nemčije in skoraj pozabili, da moramo glasove varčevati tudi za tekmovanje.
Powell River.ima skupaj z okolico 20.000 prebivalcev in je praktično brez večnadstropnih stavb ali stanovanjskih blokov. Zaslepljeni s filmskimi podobami ameriških metropol smo bili tako presenečeni, saj se v ta bolj podeželski kraj menda pogosto priselijo upokojenci iz Vancouvra, ki jih privlačijo mir, čudovita narava in predvsem nižje cene hiš kot v velemestu. Sprejem gostiteljev je bil prisrčen, čeprav so le s težavo črkovali naša imena. Ko sva se z Matijo predstavila svojemu gostitelju Brandonu, je bil njegov prvi stavek: »I'm so glad you can speak English.« Vodja naše skupine ga. Cutler nam je pripravila piknik na svojem posestvu skupaj z zboroma iz Finske in Nove Fundlandije. Po popoldanskem počitku pri družinah smo tako zvečer na obali zakurili taborni ogenj, igrali odbojko in za sabo povlekli v petje še druga dva zbora. Ubogljivo pa smo šli spat razmeroma zgodaj. Naslednji dan se je namreč pevski festival zares začenjal.
■ (se nadaljuje)
6 KilS VAS
VI PIŠETE
6. avgusta 1998
MNENJA IN ODMEVI

mm
1981
Tradicija je tradicija, zato so tudi v začetku novega leta 1981 podražili časopis, ki je odslej veljal 7 dinarjev za izvod, letna naročnina je veljala 300 dinarjev, za tujino pa 600 dinarjev. Bralce je z novostmi, z dejavnostjo Centra in seveda z novo ceno seznanil odgovorni urednik Marijan Lipovšek v uvodniku (Stolpec uredništva) z naslovom "Zvestoba tudi naprej": "Za nami je leto 1980. Preveč prostora bi zavzelo vnovično pisanje o tem, kakšni so bili naši načrti in hotenja, da bi postal Naš čas bolj zanimiv in pester, tak, kot ga želite, prav tako pa tudi pisanje o težavah, s katerimi smo se srečevali pri uresničevanju teh skupnih želja. Samokritično moramo ugotoviti, da vseh ciljev nismo dosegli. Kolektiv, ki skrbi za Naš čas in Radio Velenje, vseh nalog in težav, kljub najboljši volji, ni uspel uresničiti oz. razrešiti. Zapisati moramo, da se je v preteklem letu prizadevno vključil v naše delo programski sosvet, s pomočjo katerega smo začeli odločneje uresničevati programske usmeritve, ki jih je potrdilo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje. O neurejenem sistemu financiranja tednika Naš čas in Radia Velenje smo že veliko govorili in pisali. Pomanjkanje denarja nam že dalj časa ni do-v voljevalo zaposlovati prepotrebnih novih programskih delavcev, da bi popestrili vsebino Našega časa in Radia Velenje. Z novim letom 1981 imamo zagotovljena sredstva za del naše
dejavnosti, to je za financiranje osnovnega delegatskega in družbenopolitičnega obveščanja na straneh Našega časa in v oddajah Radia Velenje." V nadaljevanju pa je urednik bralce seveda seznanil še z novo ceno Našega časa in zopet poudaril, da je časopis kljub novi ceni, še vedno najcenejši lokalni časopis v Sloveniji. Nove cene malih oglasov, osmrtnic, zahval in objav je uredništvo objavilo v tretji številki Našega časa, ki je izšla 23. januarja. Mali oglas je odslej veljal 70 dinarjev do 10 besed, za vsako nadaljno besedo so morali bralci doplačati 8 dinarjev, za "naslov v uredništvu" pa še 30 dinarjev (naročniki s plačano celoletno naročnino so imeli 20 % popust za male oglase in 50 % popust za osmrtnice in zahvale). Oblike kolofona v začetku leta niso spreminjali, ni pa imel več stalnega prostora kot doslej, temveč se je selil po časopisu sem in tja. V trinajsti številki Našega časa je bila v rubriki "Vaš obveščevalec" objavljena tudi naslednja objava Radia Velenje: "Iščemo nove napovedovalce. Zaradi načrtovanega povečanja števila oddaj razpisuje Radio Velenje avdicijo za nove napovedovalce. Vse, ki jih zanima napovedovanje in imajo vsaj srednješolsko izobrazbo, primeren glas, nepreočitno narečje in posluh, se naj prijavijo pisno na uredništvo Radia Velenje, Velenje, Foitova 10, do ponedeljka 6. aprila."
■ dk
Množičnost ljubiteljstva in animacija
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potrebno kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti. Prispevek lahko prinesete tudi na disketi.
Uredništvo _____
Kako dolgo še
Pred dnevi so se sestali predsedniki in tajniki kulturnih društev s predsedstvom Zveze kulturnih društev Šaleške doline. Reči moramo, da se je prav ZKD Šaleške doline potrudila in zbrala programe, ki jih je ovrednotil Sklad republike Slovenije, ki deluje za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Do sem vse prav. Toda že malo pozneje se je na srečanju vnela debata, kako s preživetjem občinskih zvez, ki nima možnosti, da bi zbrale in oblikovale dovolj kvalitetne programe za republiški sklad.
Prav imajo tisti, ki trdijo, da sodi ljubiteljska dejavnost v Sloveniji med najbolj organizirane dejavnosti v Srednji Evropi.
Res je tudi, da taka dejavnost nekaj stane.
Toda kakšno bo življenje zvez in društev, če bi bile v prihodnosti prepuščene same sebi, ali bolje občinam, ki bi jim rezale kruh po svojih zmožnostih.
Razumljivo je, da bo republiški sklad pospeševal le tisto kul-turno-umetniško dejavnost, ki bo dovolj kvalitetna.
Ob tem nastaja vprašanje, če je za široko ljubiteljsko mrežo merodajna le kvaliteta?
Ali vse večje uveljavljanje republiškega sklada za ljubiteljske dejavnosti pomeni hkrati ukinjanje zvez kulturnih društev?
Nekdo je na velenjskem
srečanju dejal, da bi bilo škoda, če bi Slovenci izgubili širino pestre palete kulture od likovne, plesne, folklorne, glasbene in drugih dejavnosti.
Ali s počasnim, skoraj nevidnim odmiranjem zvez ne bo posebno prizadeto slovensko obrobje?
Pa tudi sicer so se spraševali, čemu poseben sklad za ljubiteljske dejavnosti in v zvezi z njim nova uradovanja in centralizacija.
Zakaj se tak sklad, ki bi lahko obstajal z namenom, da vzpodbuja vrhunske dejavnosti, ni mogel oblikovati v dosedanji Zvezi kulturnih društev Slovenije.
Ali res moramo po take vzorce za sklade pogledati izven naših meja?
Koliko vprašanj in hkrati tudi odgovorov.
Ve se, kam pes taco moli. Zmanjšati je potrebno izdatke za kulturo ljubiteljskih dejavnosti! In če živijo brez materialne podpore drugje, potem bo v prihodnosti mogoče to tudi pri nas.
Pa vendar se sprašujemo, zakaj podreti organizirano mrežo ljubiteljskih dejavnosti v Sloveni-ji?
Zdi se, da bi morali v prihodnosti strmeti za tem, da v organizirano delo ljubiteljstva povežemo prav vse skupine na področju naše republike.
Bojim se, da bi nam z odmi-
ranjem dosedanje organizacijske mreže, ki jo vodijo strokovnjaki, zmanjkalo sape.
Ali v času, ki ga radi označujemo s terminom hitenje, lahko našemu človeku ponudimo še kaj lepšega: zapeto pesem, igro, folkloro...
Kaj in kako mu bomo potem, ko ne bo zagrizenih subjektov, ki s svojo voljo hočejo tudi počlovečiti človeka, mu ponujati zvenečo besedo in ga hkrati s hitrim gospodarskim razvojem uravnovešati z modro antično formulo, ki govori o skladnem razvoju duha in telesa. Škoda, pravim, nepopravljiva škoda bo, če bomo v kulturni in močno razviti slovenski srenji, kaj kmalu rekli: "Ne, ni več animacije." Še je čas, da se na naših tleh glede tega uskladimo, da ne popustimo, da se trdno združujemo in zato enako vrednotimo delo vseh: v mestih in na vasi.
■ Vinko Šmajs
sramota sredi trga
Pod tem naslovom je g. Brodnik spet po svoji navadi zavajal javnost.
Objekt Stari trg 18, prej Celjska cesta, je bil nacionaliziran in last "Ljudskega premoženja", ki ga je upravljala občina Velenje. Ta je razpolagala z objektom in ga z odločbo dala v najem Hotelu Paka, ki je stanovanja dodelil stanovalcem. Ko bi g. Brodnik vsaj deset odstotkov svojega časa, ki ga namenja za laži, porabil za listanje in branje arhivov, ne bi nikoli trosil takšnih neumnosti po časopisu. Premoženje Hotela Paka je prešlo v roke Gorenja, ki bi moralo poskrbeti za stanovalce. Namesto tega je svoja stanovanja preneslo na Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje.
Spet smo pri g. Tonetu Brodniku, ki se ne zaveda neprijetnosti ob tem, da te nekdo ulovi na laži. Žrtve vseh teh zavajanj pa so stanovalci objekta ter sedanji lastnik. Slednjemu je g. Semečnik leta 1994 dal pisno izjavo, da bo po zagotovilih pristojnih na stanovanjskem področju problem stanovalcev kmalu rešen. Ne boste veijeli, to je bil takrat g. Tone Brodnik s pomočnico, ki je sedanjega lastnika zavajala pri malici v Kolodvorski restavraciji. Po pisanju v pismih bralcev o tem, da so stanovanja že razdeljena, sem deležen več obiskov in telefonskih klicev. Občani so mi pokazali že s svinčnikom izpolnjene točkovne lističe, ki so jih prosilci morali le še podpisati. Neka občanka mi je zatrdil-a, da naj bi bili trije prosilci, ne boste veijeli, sorodniki g. Brodnika. Dva naj bi z dobro obdelano režijo že drugič od leta 1992 dobila stanovanje. Druga oseba me je seznanila s tem, da naj bi dokumente prilagajali ter s tem omogočili pridobitev stanovanja uslužbenki v občinski upravi, ki ima izobrazbo pravne smeri, vendar ima drugačen priimek. Te podatke so občani po podelitvi stanovanj pripravljeni potrditi tudi v časopisu. Trenutno se še bojijo posledic, ki bi jih pisanje v časopisu imelo za njihove sorodnike, sicer prosilce za dodelitev stanovanj. Občinska oblast je zelo maščevalna in kaznuje svoje delavce že zato, ker živijo z njihovimi političnimi tekmeci ali pa se ne strinjajo s sistemom dela zgoraj navedenih v občinski upravi.
V 29. in 30. številki Našega časa so bile zgolj po naključju objavljene tri fotografije objektov v Starem Velenju, za katere je v tem trenutku odgovorna samo Mestna občina Velenje.
Vila Bianca je v lasti Mestne občine Velenje od leta 1994, ko ji jo
je Premogovnik Velenje brezplačno podaril v upanju, da bo v objektu naredila mestno hišo (poročna dvorana ...). Isto je pod točko 2 predvolilnega programa na lokalnih volitvah leta 1994 obljubljala tudi ZLSD.
Drugi objekt je Majerholdova hiša, za katero je občina kot delni lastnik že prejela odločbo gradbenega inšpektorja, da mora takoj izvesti nujna vzdrževalna dela ne glede na lastnino, saj objekt stoji v Velenju.
In objekt Stari trg 18. Odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje, ki obravnava objekte kot so na sliki, je zelo enostaven.
Ko bodo na občini spet ljudje, ki jim bo počutje občanov pomembnejše od letnega dopusta, osebnih koristi in vladanja drugim. Za izgled Starega Velenja ta oblast od leta 1993 ni naredila prav nič, prav tako tudi njihova ideologija prejšnjih petdeset let. Le leta 1991 in 1992 je zasijalo upanje,^ da bo Staro Velenje ponos mestu. Zal smo bili naivni. O tem, kako rešiti vse omenjene probleme, pa drugič.
■ Franc Sever
Informacija o izvajanju investicij ob Kidričevi cesti
V tedniku Naš čas, št. 30 (30.7.1998) je g. Franc Sever, pisec članka »Kdo zavaja javnost in v čigavem interesu?« v rubriki »Pisma bralcev« napisal nekaj »argumentiranih« razlag o izvajanju investicij, ki pa niso točne in kot takšne zavajajo javnost. Na seji Sveta Mestne občine Velenje, katerega član je tudi g. Franc Sever, je potekala razprava o proračunu in tudi o delu Komunalnega podjetja Velenje, pri čemer je lahko vsak svetnik dobil želeno informacijo o izvajanju proračuna in investicijah.
Zaradi objektivnega seznanjanja občanov o izgradnji kanalizacije ob Kidričevi cesti, pod Sončnim parkom in sanaciji Kidričeve ceste, navajamo naslednje podatke.
Izgradnja kanalizacije ob Kidričevi cesti - Sončni park bo izvedena v dveh fazah, in sicer:
I.	faza-izvedba 134mfekalne-ga kanala in 74,5 meteornega kanala, ki bosta nadomestila obstoječo poškodovano in slabo prevodno kanalizacijo med območjem ribnika v parku nad Kidričevo cesto in območjem v bližini stanovanjske hiše Cesta pod parkom 20 (ob neurjih je bilo področje pogosto poplavljeno);
II.	faza zajema sanacijo 121 m obstoječe kanalizacije BC 40 po metodi vrivanja od jaška RJ5, v bližini Ceste pod parkom 20 (Bizjak), do jaška RJI377 v bližini stanovanjskega objekta (Meža).
Predmet javnega razpisa Komunalnega podjetja Velenje, z dne 17.7.1998, je izvedba sanacije kanalizacije. Predvidoma se bodo dela pričela 1. septembra, in zaključila 20. oktobra 1998.
Sanacija kanalizacije ne posega v območje rekonstrukcije Kidričeve ceste (od ERE Vis a Vis do osnovne šole Mihe Pintarja Toleda), ki jo izvaja GIP Vegrad.
Rekonstrukcija Kidričeve ceste bo končana v mesecu septembru. Začetek in zaključek investicije sta bila prilagojena likvidnostnim možnostim proračuna.
Obe investiciji ste med seboj ločeni prostorsko, finančno in lastninsko. Skrb g. Franca Severja o škodi, ki bi lahko nastala, je torej odveč.
■ Služba za informiranje
Dogodivščina (3)
Začuden sem nad nekaterimi Vašimi izjavami, ki ste mi jih g. Boris Marčič,' naklonili 30.7.1998 v časopisu Naš čas. Skoraj ne morem verjeti, da ob mojem iskrenem komplimentu kot strokovnjak nasedate teoriji zarot in ne berete tistega kar piše, ampak skušate med vrsticami razbrati, kaj pisec s povedanim misli. Najbrž pa gre v tem primeru za poklicno deformacijo, saj je znano, da jev odvetniških krogih pogosteje od resnicc same važnejše tisto kar je, ali pa ni zapisano.
Pravite, da ni korektno, ker sem
odgovorno urednico Lista občine Šoštanj, gospodično Uršulo Menih naslovil "županova hči". Najbrž je bilo to res nepotrebno, saj v naši občini itak vsi vedo, da je gospodična res županova hči. Ne vem pa. zakaj bi bilo to slabo? Šaljivo bi bilo, če bi napisal na primer, da imenovana ni županova hči.
Pravite, da bi za ime "neznanega" S.D. lahko izvedel tako, da bi poklical na uredništvo Lista občine Šoštanj. Saj sem klical! Vprašal sera dva člana uredniškega odbora, vendar nihče ni poznal skrivnostnega S.D. Bil je sicer namig, da naj bi se pod S.D. skrival moj dobri znanec Franc Ro-gelšek, vendar tega takrat nisem hotel verjeti. Zdaj žal vem, da je res!
Kar pa se tiče vaših honorarjev, g. Marčič, moram reči, da bi želel biti tako uspešen, kot Vi. A bojim se, da Vas v tem pogledu ne bom nikoli dosegel. Nekaj zato, ker zaradi lastne vihravosti nisem utegnil priti do tako cenjenega poklica kot je Vaš, nekaj pa zato, ker nikoli nisem bil čislan pri "Janševih" ljudeh. Vaše namigovanje .pa, da sem hotel občanom Šoštanja podtakniti, da se Vaše zastopanje Uršule Menih plačuje iz proračuna občine, pa je za lase privlečeno. Jaz sem samo prepisal, da ste prejeli nekaj več kot milijon tolarjev za tekoče vzdrževanje objektov v občini Šoštanj in še za neke, meni neznane nujne zadeve, ki se plačujejo iz sredstev tekočih rezerv občinskega proračuna. Kaj konkretno je to bilo, boste z lahkoto pojasnili, saj so to, kot sami pravite, javne zadeve!
Ko boste pa naslednjič razlagali ljudem, kaj vse počnete, Vam predlagam, da vendarle malo pazite na svojo strokovno reputacijo. Med drugim ste namreč napisali, da občino Šoštanj zastopate v upravnih postopkih. Najbrž bi se vam zdelo izpod časti, če bi vam svetoval, da obiščete kakšno predavanje dr. Toneta Jerovška. Dobro bi pa k bilo, če bi prelistali drugo poglavje Zakona o splošnem upravnem postopku. Vi ste, kolikor mi je* znano, cenjeni odvetnik zasebniks sedežem v Slovenj Gradcu in kot takšen, po mojem skromnem mnenju, ne bi smeli vodjti upravnih postopkov za občino Šoštanj, saj niste njena uradna oseba!
■ Peter Rezman
Soglasje za prenehanje delovnega razmerja
Zaradi načrtovanih sprememb pokojninske in zakonodaje, ki ureja pravice brezposelnih oseb, delodajalci hitijo s čiščenjem odvečnih delavcev. S tako imenovanimi programi prostovoljnih presežnih delavcev pošiljajo na cesto tudi delavce, ki jim po zakonu delovno razmerje ne more prenehati brez njihovega soglasja.
Delavcem delodajalci obljubljajo visoke odpravnine, ki naj bi jih dobili po prenehanju delovnega razmerja, in pravice do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Mnogi delavci zato soglašajo s prekinitvijo delovnega razmerja.
Kljub jasni zakonski določbi, ki delodajalce zavezuje, da delavce informirajo o posledicah soglasja k prenehanju delovnega razmerja, tega v mnogih primerih ne storijo. Prizadeti delavci se posledic svojega dejanja zavedajo šele, ko jim zavod za zaposlovanje ne prizna nadomestila za čas brezposelnosti, saj so (na papirju) sami želeli ostati brez dela.
Prizadeti delavci so zato ogorčeni in se obračajo na sindikate, od katerih upravičeno zahtevajo pomoč ion posredovanje. Glede na dosedanje izkušnje v arbitražnih postopkih sem prepričan, da so delavci premalo informiram o pravicah, ki jim jih zagotavlja še veljavna zakonodaja. Posebno to velja za starejše delavce, invalide, delava' na bolniškem staležu in druge zaščitene kategorije.
Delavcem, ki jim ponudijo pogoje o katerih pišem, predlagam, da se pred odločitvijo, da postanejo presežni delavci, posvetujejo s svojimi sindikalnimi predstavniki. Drugače lahko, in takšnih primerov ni malo, ostanejo tako brez dela kol nadomestila.
■ Sandi Bartol
KS Ponikva pri Žalcu
lifjj] ij^iiui-kJ 211
V Krajevni skupnosti Ponikva pri Žalcu so nedolgo nazaj praznovali svoj krajevni praznik. V tem času so uspeli obnoviti staro šolsko poslopje, zgrajeno v prejšnjem stoletju. Podrli in na novo so zgradili vodovodno črpališče, zgrajeno v začetku šestdesetih let, ko je na Ponikvi prvič pritekla iz pip voda. Višek pa je bila uradna predaja asfaltiranega odseka cestišča do Germad-nikove domačije. Ivan Jelen, predsednik KS Ponikva in Avgust Jelen, najstarejši potomec Germadnikove rodbine sta svečano prerezala trak. Blagoslovitve ni obred je opravil g. Krašovec iz Vinske Gore. V kulturnem programu pa je nastopil domači moški pevski zbor Ponikva.
■ M. H.
Ivan in Avgust svečano odpirata cesto
6. avgusta 1998
107,8 MHz
NAŠ VAS 7
Janja skrita za računalnikom snuje in oblikuje, oblikuje in snuje. Tu in tam, ko traja vse skupaj že predolgo, včasih pozno v noč, se ozre na zid, s katerega se ji smeji njen Kaj.
odtenek premajhen poudarek onemu, včasih pa je zadovoljna.
In tako od številke do številke, od četrtka do četrtka. Mimogrede, ste že naročeni na Naš čas? Če še niste, pošljite dopisnico na naslov Naš čas,
Foitova 10, 3320 Velenje ali pokličite po telefoni 855 450. Vsak četrtek boste svežo, še dišečo številko, prejeli na dom. Morda celo prej kot mi.
■ mkp
F RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK *


Številka
Ni ga v redakciji našega časopisa, ki ne bi v četrtek zjutraj, takoj ko pride, vzel v roko sveže številke Našega časa. Ne zato, da bi jo bral tako kot jo berete vi, saj jo lahko prebiramo, res še nenatisnjeno, že v sredo, ko je vsebina preslikana na čisto navadne bele liste, ki čakajo, da jih prenesemo na film in jih zapeljemo do tiskarne v Maribor.
Nestrpno jo čakamo, da ugoto- ljanjem člankov, oblikovanjem
vimo, kako je uspela, kako izgleda, kakšne so barve, kakšne so slike ... Včasih smo zadovoljni, včasih nismo, najbolj slabe volje pa smo, ko v njem opazimo kako napako, ki smo jo dan prej, kljub pozornemu prebiranju spregledali, opazili pa tisti trenutek, ko smo vzeli časopis v roko. A ni to čudno? Nastajati pa začne že veliko prej. Najprej z iskanjem tem, potem z "obdelavo", s pisanjem, pregledovanjem, oprem-
... Pri Janji Košuta - Špegel, eni izmed oblikovalk časopisa, doma že zelo dobro vedo, daje ob torkih zvečer zagotovo ne bo kmalu, da sedi za računalnikom na Foitovi in riše članke spodaj, zgoraj, na sredini, od strani do strani... Sprašuje, kje je ta slika, ima ta oglas znak, išče kakšna bo barva in kakšna podlaga. Tudi ona potem v četrtek nestrpno čaka. Včasih ugotovi, da je dala za odtenek prevelik poudarek temu ali za
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO.
INNER CIRCLE
Jamajška reggae skupina Inner Circ-le, ki bo kmalu praznovala svojo 25-letnico delovanja, bo jeseni izdala nov album z naslovom "Jamaika Me Crazy". Skupina, ki sicer večinoma deluje v Miamiju na Floridi, je zaslovela v začetku devetdesetih s skladbo "Sweat" in leta 1994 kot najboljša reggae skupina celo prejela Grammya. Nova plošča nastaja v njihovem studiu Circle House, v katerem so snemali tudi Julio Iglesias, Ziggy Marley, Billy Myers, Wu Tang in drugi. Prvi single, ki spremlja izid novega albuma je že "zunaj", gre pa za reggejaško predelavo stare uspešnice legendarnih Beatlov, skladbo "Ob la di-ob la da".
ROD STEVVART
Večni mladenič in neutrudni ročk glasbenik Rod Stevvart, ki je pred kratkim izdal nov album "When We Were The New Boys", kljub temu, da je že zdav-
BIG COUNTRY
20. avgusta se bo kot predskupina pred nastopom legendarnih Rolling Stonesov na koncertu v Zagrebu predstavila tudi britanska skupina Big Country. Skupina, ki deluje že se-
naj zakoračil v petdeseta leta, še vedno premore dovolj energije in volje, da se podaja na velike turneje. Po treh letih se je tako sredi minulega meseca ponovno podal na veliko turnejo po ZDA. Na pot se je odpravil z devetčlansko zasedbo, s katero bo ameriškemu občinstvu poleg železnega repertoarja velikih uspešnic predstavil tudi nov album. Za Rodove oboževalce bo turneja prava poslastica.
demnajst let in je svoje največje uspehe dosegla sredi osemdesetih z uspešnicami "Look Away", "King Of Emotion", "VVonderland" in drugimi, se lahko pohvali tudi z nastopom na slovitem Live Aidu. Čeprav je v devetdesetih delovala bolj na robu svetovnega glasbenega dogajanja, pa do leta 1996 nikoli v resnici ni zapustila glasbene scene. Po enoletni pavzi se je decembra 1997 ponovno združila v Nashvillu in pričela pripravljati nov album, ki ga lahko pričakujemo konec poletja. Kako skupina zveni, boste lahko slišali 20. avgusta v Zagrebu, ko bo četverica ogrevala občinstvo pred nastopom legendarnih Rollingov.
LAIBACH V LONDONU
Sredi prejšnjega meseca so v Londonu gostovali eni največjih ambasadorjev in izvoznikov slovenske glasbe - člani skupine Laibach. Nastopili so v okviru Festivala srednjeevropske kulture, ki ga je organiziralo avstrijsko veleposlaništvo v Veliki Britaniji. Laibach so nastopili v napolnjeni Queen Elizabeth Hali, njihov
LESTVICA DOMAČE GLASBE (St.277)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 2. avgusta:
1.	STANKA K.:	Prinesi mi rože
2.	KMETEC:	Marjana
3.	BENEŠKI:	Zvezde žarijo
3. PLANSARJI: 5. EKART: Predlogi za nedeljo, 9. avgusta:
8 glasov 7 glasov 6 glasov V coklah vsi na ples 6 glasov
Kdor živi-greši 3 glasovi
1.FVV:
2.	HENČEK:
3.	KOVAČI:
4.	MUŽENIČ:
5.	SLOV. MUZiKANTJE:
Na Gorjance Stara Mica Kregala me je Franc, preveč kadiš Sejem na Jesenicah
nastop pa je, kot na vseh pomembnejših koncertih odprl Peter Mlakar s svojim govorom. Laibach so v Londonu prvič predstavili novi material s prihajajočega albuma.
MI2
Ena najbolj kontroverznih štajerskih zasedb, duo MI2 (znan predvsem po sloviti "Črtici"), v domačem studiu Bon Ton v Rogatcu pospešeno pripravlja novo, drugo samostojno ploščo. Glede na kadrovske spremembe v zasedbi (dosedanji front ra-per Fiki je odšel v bolj resno življensko sfero, na njegovo mesto pa je prišel Egon Herman, ki kot kitarist v za-
sedbi sodeluje že od samega začetka), lahko po trditvah poznavalcev pričakujemo nakoliko tršo ploščo z bolj jeznim pogledom na svet. Plošča naj bi izšla jeseni.
UMiČ
I Vili Grabner
Vrhunska evropska violinska poletna šola Igorja Ozima
Zvok violin že dva-najstič v Velenju
Profesorja Igorja Ozima kot vrhunskega violinskega pedagoga svetovnega slovesa morda še najmanj poznamo v njegovi rodni Sloveniji, saj ima svoje mednarodne razrede na visokih šolah za glasbo v Kolnu in Bernu, pred leti pa jih je imel še marsikje po svetu. '
Z domovino ima ves čas najboljše stike preko svojih solističnih koncertov (s pianistom ali orkestrom Slovenske filharmonije), kjer mnogokrat krsti skladbe slovenskih skladateljev, predvsem pa po mednarodnih tečajih, kijih (prej v organizaciji Cankarjevega doma) že 15 let vodi v Sloveniji. Letošnje mednarodne poletne violinske šole, ki v organizaciji velenjske glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega poteka že dvanajstič, se udeležuje 21 študentov, pa tudi že diplomiranih violinistov, iz 10 držav; Avstrije, Danske, Finske, Hrvaške, Južne Koreje, Nemčije, Norveške, Poljske, Slovenije in Švice. Vsi ob strokovni "roki" prof. Igorja Ozima in prof. Christia-ne Hutcap (Visoka šola za glasbo Rostock) "pilijo" koncertne in tekmovalne programe. Doslej skoraj ni bilo udeležencev Ozimo-ve šole na nižjem nivoju. 6 udeležencev bo izkoristilo nasvete tega vrhunskega violinskega pedagoga tudi za najtežja evropska tekmovanja v Weimarju, na Deutscher Musikrat Wettbewerb, na tekmovanju Radio ARD in mednarodnem tekmovanju v Ženevi. Ti bodo na petih internih koncertih predstavili svoje programe ostalim udeležencem.
Ob koncu 12 poletne violinske šole bosta tudi dva zaključna koncerta, na katerih bodo nastopili vsi udeleženci. Prvi bo v četrtek, 13. avgusta, ob 20.30 v Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina in v petek, 14. avgusta 1998, v Orgelski dvorani glasbene šole v Velenju.
Ljubitelji violine bodo na teh koncertih slišali najžlahtejše evropske talente, ki bodo že v prihodnjem desetletju ljubljenci evropskih in drugih koncertnih odrov ali pa sedeli na najbolj odgovornih mestih v znanih evropskih orkestrih. Ta mesta pa si morajo izboriti z dodatnim vztrajnim delom tudi preko poletja, ko morda študenti drugih strok lahko uživajo počitnice.
Udeleženci letošnje 12. mednarodne poletne violinske šole so udeleženci stari od 9 do 28 let, delovni dan pa traja od 8. do 20. ure.
■ C.V
Z'KOVAČI
Smejte se
Čeprav skupine Ž'Kovači v podalp-skem glasbenem prostoru ni moč srečati ravno na vsakem koraku, gre vendarle za zasedbo, ki je v teh dneh povila že svoj tretji album. Prej, še s starim imenom D'Kova-či, je skupina izdala dve plošči, v katerih je oživela tradicionalne ljudske pesmi in jim vtisnila svoj pečat. Plošči "Mi smo kovači" in "Pobe-lelo polje" sta jih, sicer ne ravno bombastično, pa vendarle lansirali v slovenski glasbeni univerzum, s čimer so si priigrali nekaj odmevnih nastopov, med katerimi velja še posebej poudariti lanskoletni nastop na festivalu Ročk Otočec 97. Njihova skladba "Ko prva dežna kaplja" je bila leta 1996 kar pet tednov uvrščena na drugo mesto lestvice Stop Pops 20, revija Stop pa je konec leta Kovače uvrstila celo med petnajst najbolj poslušanih slovenskih izvajalcev. Po obeh albumih s tradicionalno glasbo se je skupina odločila izdati album z lastno avtorsko glasbo. V času nastajanja plošče so Kovači mnogo nastopali, tako doma, kot tudi v BIH in celo v Španiji, v tem obdobju pa je prišlo tudi do nekaterih kadrovskih sprememb. Pristopili so namreč trije novi člani: Roman Plut, Sebastjan Srovin in Janez Lamovšek, kar je seveda nekolikp spremenilo in obogatilo zvok benda. S spremembo zasedbe je prišla tudi sprememba imena in tisti "D" na začetku imena je zamenjal "Ž", ki je menda ostal od začetnega delovnega naslova tretjega albuma ("Žeja"). Od žeje je na koncu ostal le "ž", plošča pa je izšla pod naslovom "Smejte se". Tak je tudi naslov najbolj pop obarvane skladbe na albumu, ki je sicer mešanica trendovsko različnih pesmi. Dvanajst so jih zgostili na ploščo, ki ima kljub različnim vplivom vendarle rockovski predznak. Zato lahko bolj kot o kolažu različnih glasbenih smeri, govorimo o rocku s primesmi etna, popa, latina in nečesa, za kar sicer ni pravega imena, je pa skupno vsem bendom, ki ustvarjajo na Primorskem. Album je namreč nastal v studiu Hendrix v Kopru, za njegov zvok pa je bil najbolj odgovoren producent Drago Hrvatin. Poleg članov skupine seveda, ki jih je skupaj z najnovejšimi okrepitvami zdaj kar osem in ki s klasičnimi ročk instrumenti (edina izjema je harmonika) ustvarjajo zvok, ki (vsaj v nekaterih skladbah) neverjetno spominja na primorske ročk skupine sedemdesetih let.
Ambicije skupine so verjetno daleč od resnega komercialnega uspeha, saj tovrstno brenkanje na slovenskem glasbenem področju ne vodi ravno v zlato jamo. Čeprav pri nekaterih skladbah tudi velika poslušanost ni izključena. Tisto, kar je še posebej vredno pohvale, pa so odlična besedila, ki s svojo angažiranostjo in sporočilnostjo predstavljajo boljšo komponento projekta, nepretenciozno imenovanega Ž'Kovači.
MMiČ
VEČER INDIJSKE GLASBE
V	petek, 7. avgusta 1998 ob 20.30 bo na velenjskem gradu večer indijske glasbe.
Damir Višič, Borut Žerdoner, Igor Berget In Nino Mureškič bodo izvajali tradicionalno indijsko glasbo na instrumente kot so: sarod, tabla, kitara in tolkala.
Skladbe, ki jih izvaja skupina SAGAR temeljijo na klasičnih indijskih ra-gah, ki se prepletajo z elementi jazza, ročka ter moderne klasične in in-doarabske glasbe. Vstopnice 600 SIT!
NAG IN BOS PO SARDINIJI
V	soboto 8. avgusta, ob 20.30, bo na Velenjskem gradu Igor Drandič prikazal barvne diapozitive s svojega potepanja po Sardiniji za naslovom »Sardinija - otok ljubezni«. Dandič je znan po tem, da preživi veliko časa v odmaknjenih predelih sveta, kjer ni elektrike, prometnih vez in telefona in kjer mu gostoljubje nudita le mir, samota in neokrnjena narava. Vstopnice 600 SIT!
10. CITRARSKI FESTIVAL
Od 14. do 16. avgusta bo v Velenju že 10. jubilejni citrarski festival »Prešmentane
citre 89«. Prireditev so pripravili v sodelovanju s Krajevno skupnost Staro Velenje ter ob sodelovanju sponzorjev Mestne občine Velenje, VTV Velenje in Našega časa Velenje. Na prvem večeru v petek, 14. avgusta od 19.00 do 24.00, bo na Starem trgu v Velenju srečanje slo-venskh citrarjev ter ljudskih pevcev in godcev. Prireditev bo vodil Jože Galič, sodeloval bo ansambel Šaleški fantje.
V	soboto, 15. avgusta ob 19.00 bo na velenjskem gradu koncert Kamniških kolednikov ob sodelovanju pesnika Toneta Kuntnerja (Vstopnice 600 SIT!).
V	nedeljo 16. avgusta ob 18.00 in 19.00 pa bo v Marijini cerkvi v Starem Velenju koncertna maša in nastop skupine: Maja Lesjak, sopran, Tanja Meža alt in orgle ter Marjan Marinšek, citre z »avstralskim programom«. Prireditev bo povezovala Andreja Petrovič«.
NASI KRAJI IN LJUDJE
mmmm

8 NAS CAS
Krajevna skupnost Ravne

»Trudimo se za boljše ceste«
Krajani, predvsem uporabniki ceste Avgust Hudournik - Pod-vinšek - Trtičnik so bili konec prejšnjega tedna zagotovo zadovoljni, ko so se na tej cesti mudili delavci izbranega izvajalca del in se lotili posodobitve cestišča v dolžini 600 m. V začetku tega tedna pa naj bi bili zadovoljnih obrazov še uporabniki 110 m dolgega cestnega odseka Žnidar- Megla ter približno 200 m dolgega odseka Ramšak - Druks v Lajšah. Kot je povedal vodja krajevne službe Ravne Viktor Potočnik, so krajani že lani ali v letošnjih spomladanskih dneh cestne odseke posipali in utrdili. Najbrž bodo morali prispevati še kaj denarja in ob koncu urediti bankine. "Ko bomo omenjena dela končali, naj bi začeli priprave še na posodobitev ceste Jožev mlin - Konjovšek Tli so krajani lani z lastnim denarjem kupili cevi za odvodnjavanje in jih tudi položili, tako da bodo predvidena dela hitro stekla. Letos naj bi asfaltirali del te ceste. Za večja vzdrževalna dela na cestah imamo
v letošnjem proračunu občine Šoštanj imamo predvidenih 11 milijonov tolarjev." Po besedah Potočnika vse kaže, da zaradi pomanjkanja denarja letos ceste proti Jezerniku ne bodo uredili, prav tako ne načrtovane izravnave ceste mimo Viganta. Do jeseni pa upa, bodo lahko porabili predvidenih 300 tisoč tolarjev za ureditev javne razsvetljave od spomenika Ploštajnerja do gostišča Kotnik.
Kljub vsemu s cestami še zdaleč ne bodo opravili. Z nedavno prekategorizacijo so po zakonu o cestah dobili še nekaj javnih poti, ki jih bodo morali vzdrževati. "20 km štejejo skupaj, občina Šoštanj pa je za njihovo vzdrževanje namenila le 900 tisoč tolarjev, kar je mnogo premalo. Dostava tone peska v krajevno skupnost stane več kot 1500 tolarjev. Če vemo, da so ceste še v hribovitem predelu, in da so obilne padavine, ki jih uničujejo zelo pogoste, je stvar še toliko bolj zapletena. Res pa je tudi, da bi nekateri krajani lahko
Rekli so:
Viktor Potočnik: "Na aprilski seji krajevne službe naj bi se pogovorili o letošnjih aktivnostih in o tem, kdaj bomo sklicali zbor krajanov, na katerem bomo krajane seznanili, kaj bomo lahko letos postorili in kaj ne. Seja službe je bila zelo slabo obiskana. Kasneje sem izvedel, da manjkajoči člani menijo, da o vsem vse vedo. Zato bom sklical zbor kra-jananov predvidoma v jesenskem času, vendar le, če bodo KS v občini Šoštanj spet pravne osebe. Na najem naj bi se pogovorili o naših potrebah v letu 1999. Seveda pa sem krajanom, ki želijo pridobiti kakšno informacijo v zvezi z delom v KS, vedno na voljo."
Opazili ste jih - naj slaščičarka Simona Strahovnik:
"Moja specialitet so kremne
rezine
n
bolj skrbeli zanje, saj gre navsezadnje vse iz skupnega žepa."
Potočnik je v pogovoru med drugim izrazil še zadovoljstvo, ker so na Brdnikovem zemljišču v Ravnah začeli graditi 2O0 m3 velik zbiralnik, s pomočjo katerega se bodo oskrbovala gospodinjstva z zdravo pitno vodo iz
javnega vodovoda v Lajšah ter Ravnah. S tem težav z vodooskr-bo v KS ne bo več. Vodstvo občine Šoštanj pa mu je menda prav tako obljubilo, da bodo plaz, ki je lani zdrsnil ob cesti na Pristavo, letos res uredili tako kot to mora biti.
Utp
Antonija in Simon Pungartnik iz Raven pri Šoštanju
"Ne, še vedno ne morem verjeti!"
Sreča mnoge med nami ne obišče rada. Antonija in njen sin Simon Pungartnikova iz Raven pri Šoštanju o tem, da sta vsemu navkljub rojena pod srečno zvezdo, danes ne dvomita več. Natančneje, od srede lanskega novembra dalje ne, ko so jima na priložnostni slovesnosti izročili ključe od povsem novega doma.
Kako prijeten, lep je danes se lahko prepriča vsakdo, ki se ustavi pri hiši Ravne 66. Pred slabima dvema mesecema so dobri ljudje, takšni, ki razumejo stisko sočloveka in so mu pripravljeni pomagati po svojih močeh, uredili še njeno pročelje. Na oknih cvetice, v Tonikinem in Simonovem srcu pa sonce sreče. "Gospa, saj ne morem verjeti, kako sva prej živela. Ne vprašajte, še vedno težko verjamem, da je vse res, pa že več kot sedem mese-
cev živiva v novem, toplem domu. Temu lahko rečem tako, prejšnjemu bi težko rekla podrtija. Gospa, saj ne vem, kaj naj rečem vsem dobrim ljudem. Gospa, tako dobro se v njej počutiva. Če mi bo le še zdravje služilo, potem... Vsaj zdaj pravzaprav vem, kaj je življenje."
Da bi prikrila solze sreče, nas je opozorila na rožo v kuhinji, ki jo ji je prinesla 80 let stara sokra-janka. Kar veliko ljudi jo obišče, z veseljem jih povabi v notranjost, z njimi poklepeta in jim pokaže, kje spi in gleda televizijo, kje hrani ozimnico, kakšno ima sedaj kopalnico in podobno. "Rada jih imam, še raje jim povem, kako hvaležna sem vsem, ki so mi stali ob strani."
S sinom sta prdino zbirala denar in pred časom kupila telefonski prikluček. Sedaj varčuje-ta za rolete. Pa še balkon bi rada uredila letos, če bo seveda šlo. "Saj vsak tolar prihranim, am-
V
i
Antonija Pungartnik še vedno težko verjame, da živi v lepo urejenem, predvsem pa toplem novem domu. Letos bi rada hišo opremila z roletami in uredila balkon.
pak živeti tudi morava," je
povedala ob slovesu gostoljubna Antonija in nas povabila, naj jo še
kdaj obiščemo ter z njo poklepetamo.
■ tp
Rezultati na temo naj slaščičar(ka) so pokazali, da brale Našega časa najraje zavijejo v Sladek butik v zgornjem nadstropju Name Velenje in se posladkajo z raznovrstnimi slaščicami, kijih pripravlja, našim očem navadno skrita, Si- | mona Strahovnik
Strahovnikova je v slaščičarskem poklicu zelo uspešna že trideset let, saj je v tem času prejela dve srebrni (v Rogaški Slatini in Velenju) in eno zlato .^^HB ■^■■iPfS priznanje (v Radencih) na področju slaščičarstva. Slednje soji dodelili za odlično izdelan okrasni izdelek (smreka v zimskem času) in izvirno sladico (polnočna breskev). Izredno veselje za peko (kuha ne preveč rada) jo spremlja že od otroških let, zato se je odločila I za šolanje na Živilski šoli v Mariboru in kasneje za zaposlitev I pri "velikem slaščičarskem mojstru" Movhu. Pravi, da se mora za svoje uspehe v prvi vrsti zahvaliti njemu. Svojo slaščičarsko pot je nadaljevala v Namini slaščičarni, nedavno pa se je odločila za samostojen kotiček, kjer bi lahko gostom postregla, z lastnimi dobrotami. Tako vam v Sladkem butiku postreže i j odličnimi " kremšnitami", tiramisujem, širokim izborom tort.' vsemi vrstami hladnih in toplih napitkov, sadnimi kupami in I frapeji, poskusite pa lahko tudi sladoled, ki ga pred vašimi očmi naredijo iz različnih vrst sadja. Za vse, ki pazite na svojo postavo, bo razveseljiv tudi podatek, da so dobrote v Sladkem Butiku nizkokalorične. Strahovnikova pripravlja torte po naročilu za različne praznične priložnosti, pri njej pa lahko računate tudi na sveže pečeno drobno pecivo.
Svoje slaščice pripravlja po izvirnih receptih, ki pa za nas žal | ostajajo skrivnost. K sreči pa jih bo prenesla naprej na svoji hčerki, ki sta se po maminem vzoru že odločili za nadaljevanje njene poti, na kar je Strahovnikova zelo ponosna.
■ Mojca Vah, foto: Sandi Zakošek I
Obvezno potrdilo o cepljenju in zdravju živali
Kako z domačim ljubljenčkom v tujino?
Vsako poletje se lastniki domačih živali znajdejo pred dilemo; ali naj pustijo psa ali mačko, morda še kaj bolj eksotičnega, doma, ali naj mu priskrbijo varstvo. Dejstvo je, da je zanesljivo varstvo za psa ali mačko kar težko najti, sploh če nimamo sorodnikov, ki so pravi ljubitelji živali. Zato se mnogi Slovenci odločijo, da bodo svojega ljubljenčka odpeljali s sabo. Če gredo na dopust kam v Slovenijo, ne bo težav, če gredo v tujino, pa tudi ne, če bodo seveda prej uredili vse potrebne dokumente, cepljenja... Pravila so od države do države zelo različna.
Ponavadi so sopotniki na potovanjih v tujino psi, redkeje mačke, še redkeje druge živali kot so ptiči, plazilci, glodalci... In prav vsi za prestop meje potrebujejo nekakšen potni list. Pred leti je bila to za pse mednarodna rumena knjižica, ki je veljala skupaj s pasjim rodovnikom, kasneje pa tudi brez njega. V knjižici je bila evidenca vseh cepljenj in predpisanih pregledov, poleg tega knjižica ni bila obvezna in so jo izdali, če je to lastnik želel. Od
letos imamo v Sloveniji evropski sistem enotne državne evidence in knjižic cepljenja, ki so obvezne za vse pse in mačke. Žival dobi knjižico ob prvem cepljenju v tem letu, poleg te pa še značko z oznako registerske številke. Ta za njih pomeni nekaj takega, kot matična številka za ljudi. Knjižica je osebni dokument našega hišnega ljubljenčka, vanjo pa se prav tako vpisujejo vsa cepljenja in veterinarski pregledi.
Živalski potni list, prosim!
Ob prehodu meje bodo od lastnika živali obmejni organi torej zahtevali tudi potni list živali. Več o tem nam je povedala dr. Marija Rup iz Veterinarskega zavoda Šlovenije, enote Žalec, ki ima svojo pisarno tudi v Mozirju, pokrivajo pa področje Šaleške in Zgornje Savinjske doline: "Večina držav, kamor najpogosteje potujemo Slovenci, zahteva potrdilo, da je bil pes v zadnjem letu dni cepljen proti steklini. Ob prehodu meje mora od cepljenja miniti najmanj 14 dni. V knjižici mora biti tudi potrdilo, da je bila žival veteri-
narsko pregledana in daje zdrava. Za sosednjo Hrvaško, kamor najpogosteje potujemo Slovenci v spremstvu živali velja, da to potrdilo ne sme biti starejše od 10 dni. Kolikor vem, na meji ne delajo težav, če le imamo vse potrebne papirje. Večina drugih evropskih držav pa zahteva, da je potrdilo staro največ mesec dni, čeprav so tudi tu razlike.
Zato je najbolje, da nas, pred odhodom v države Evropske skupnosti ali celo dlje, na druge celine, lastniki živali pokličejo na telefon 0609 649-436, kjer jim bomo lahko natančno svetovali. Če se že odločijo za takšno potovanje skupaj z živaljo, morajo za marsikatero državo imeti mednarodni certifikat, ki ga izdamo mi. Takrat mora biti žival pre-
Na potovanje s hišnim ljubljenčkom ali ne? Velikokrat druge izbire nimamo, saj je za žival zelo težko najti zanesljivo varstvo. Za prestop meje pa vaša žival potrebuje potni list in še kaj.
gledana na primarni veterinarski postaji 48 ur, preden se lastnik oglasi pri nas, tu pa mu potem na podlagi potrdila veterinarja izdamo mednarodni certifikat." Izvedeli smo še, da letno izdajo zelo malo takih certifikatov, letos so jih le 10. Največ za pse in ptiče, za eksotične živali pa je že težje, saj ima večina držav zelo stroge pogoje za prestop meje z njimi. Nekatere zahtevajo celo bivanje živali v karanteni. Šicer pa vam bo zagotovo z potrebnimi inforacijami postregel tudi vaš veterinar.
Veterinarske preglede in cepljenja lahko opravite v vsaki veterinarski ambulanti s pooblastilom Veterinarske zbornice Slovenije. Najbližja je Veterina Šoštanj, kjer lahko vse potrebno opravite vsak delovnik od 7. do 9. ure, sicer pa se lahko tudi osebno dogovorite, kdaj se oglasite pri njih, saj po 9. uri veterinarji oddidejo na> teren. Trenutno imajo v registru okoli 3000 psov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Izvedeli smo, da preglede o zdravju psov, ki so obvezni za prestop meje, svojim rednim
strankam opravijo brezplačno. Za pse je za obisk Hrvaške < vezno še eno cepljenje, ki stane 3000 SIT, če pa vaš pes še ni I cepljen proti steklini, vas bo to stalo 4500 tolarjev.
Tudi živalim je slabo
Poletna vročina in dolga potovanja naredijo svoje - tudi živalim je lahko slabo. Zato je najbolje, da ukrepate tako, kot pri majhnem otroku. Pogosti postanki na poti, dovolj tekočine, občasno gibanje, udobnen prostor v avtu in iahka hrana bodo prvi ukrcepi. Psu lahko damo tud "človeško" tabletojiroti slabosti učinek bo dober. Ce pa žival res težko prenaša dolga potovanja, bo najbolje, če jo pustite doma. V Sloveniji imamo le pasje hotele (dva v Ljubljani in dva v Mariboru ter nekaj manjših privatnih drugje po Sloveniji, cena oskrbnega dne pa se giblje od 1000 do 2500 SIT na dan), za druge živali bodo morali poskrbeti sorodniki ali prijatelji. V Velenju in bližnji okolici namreč pasjega hotela, vsaj uradno, nimamo.
■ Bojana Špegel
6. avgusta 1998
REZANJE ŠOŠTANJA
Miro Sitar (desno), Skalcan, je vesten telefonist, saj na vseh Rudarjevih tekmah poskrbi za nemotene zveze novinarjev, ki poročajo z njih. Svoj skriti hobi pa je pokazal šele na dopustu. Iz portoroškega grmovja je oprezal za dobrimi posnetki, ki ga bodo pozimi spominjali na lepši čas poletja. Da je "ta prav fotograf", kaže stil. Z roko je dal znak za nasmeh, v stilu: "Recite siiiir".
Smerokazi
Še sreča, da se v Velenju pri postavljanju novih smerokazov niso ravnali po politikih. Sicer bi za isti cilj kazal vsak smerokaz v drugo smer.
Stop
Tudi pri gradnji najsodobnejših avtocest lahko kdaj zaidemo v slepo ulico.
Noč in dan
Nekateri organizatorji tudi z raznimi "nočmi" doživijo svoj veliki turistični dan. Drugod z organizacijo raznih "dnevov" delujejo bolj zaspano.
1 e v of i n desno
Popestritev
V poplavi raznih turističnih ohceti po starih Šegah naj bi v kratkem dobili še trgovsko ohcet. Zaroko so ženini in neveste z območja od Radeč do Slovenj Gradca v Žalcu že opravili, kdaj bodo končno res dahnili "da" še ni povsem znano.
Manj in več
Hrvatom smo končno priškrnili vrata pri dobavi elek-
trike iz nuklcarke. To, da prihaja k njim nižja napetost, povzroča pri njih visoko napetost.
Nezrelost
Če je res, da je velenjska občina najmlajša v državi, potem res ni čudno, da se nekateri obnašajo tako nezrelo.
Izobraževanje
Pri nas poteka obsežna akcija izobraževanja brezposelnih. Upam, da bodo potem le
dobili delo. Sicer bo še bolj veljalo, da imajo zelo izobražene brezposelne.
Po novem
Na srečo se včasih zgodi, da kakšen predelan rek optimistično zveni: kjer sodelujejo občine tri, Graška gora vodo dobi.
Kam bi del
Ne volja ljudi, moč politikov j le nekaj velja, pri odločanju o j Prihovi se to še posebno pozna, j
Ženski
Manj ko imajo (na sebi), j več dajo!
Ne, ne bom razkladal o žalostmi podrtiji Vošnjakove us-njarne, ampak bom skušal podoživeti sobotni opoldanski nemir bleščečih, motoristov, ki so se zbrali pri Kruhovem domu v Šoštanju. Zadrge čase laliko pogosto opazimo nekaj zanimivih, motoriziranih navdušencev, ki v poletni vročini krožijo po mestu in njegovi okolici. Posebej izstopa markaiit-na pojava sivobradega liderja Vuya, kije, kot da bi ga potegnili iz zlate dobe "Gower-power", čeprav bi šel stavit, da njegovemu ušesu bolj kot rezki zvoki kitar Jefferson Airplane, godijo alpske poskočnice. In seveda zvok njegovega jeklenega konjička. Meni, ki sem bil nekoliko zacopan v takratno rockersko sub-kulturo, pa po drugi strani premlad, preplah in predaleč, da bi si upal in mogel resnično stopiti vanjo, se včasih zdi, ko opazujem te originale, kot da se sanje vozijo po Šoštanju. Pa čeprav tri desetletja kasneje!
Ali moremo Motoklub Šoštanj uvrstiti med predstavnike "drugačnosti" v Šoštanju? Tiste drugačnosti, ki bi vsaj malo razživela mesto, ki dremlje nekje med zaprtim domom upokojencev in bifejem Grudnik, Finkštom in Zoomom, Ur-hanoem in mrtvim domom Kulture? Nedvomno je Motoklub Šoštanj danes v mestu tisti pojav, ki bi ob vsej poli-tikanski solati, ki jo iz tedna v teden prekladamo z enega na drugi kup, lahko služil za zgled, kako se znajo ljudje zabavati in sprostiti.
Mi, ki smo v soboto s pločnika občudujoče gledali v črno usnje zanetane "frajerje in frajerke", smo seveda nujno morali opaziti, da to niso nikakršni posebneži, ampak sami naši znanci, ljudje in obrazi, ki jih srečujemo na čisto običajnih mestih in običajnih službah. Znanec Marč pa mi je zatrdil, da ko sedejo na svoje motorje, postanejo drugi ljudje. Vse težave jih zapustijo in moram reči, da se jim je vsaj v soboto to videlo tudi na obrazih. Je nekoliko romantike, nekoliko zagledanosti vase, a kljub vsemu je bilo veselje videti, kako drugače čisto resna poštna uslužbenka vihti občinsko zastavo, visoko zajezdena na zadnjem sedežu velikega motocikla, In rekla je, da je s ponosom prevzela čast zastavonoše. Resnično prvič sem v tem četrtem letu obstoja občine Šoštanj slišal koga, daje iskreno rekel, daje s ponosom dvignil občinsko zastavo. Tu se nehajam-ranje o krivici minulih časov. Tu se začne prihodnost mesta in okolice, saj je večina članov Motokluba Šoštanj v bistvu iz bližnjih vasi.
Ko sem se kasneje pogovarjal z najmarijivejšimi organizatorji sobotnega srečanja motoristov v Šoštanju, so mi ti "naročili", naj se posebej zahvalim sponzorjem, ki so jim pri organizaciji srečanja pomagali. Pa sem se premislil, kajti vsi sponzorji, ki so jim pomagali, so lahko veseli svojega dejanja. Nenazadnje se je zbralo v Šoštanju čez stopet-deset motoristov iz vse Slovenije (bilo bi jih še več pravijo, pa jih je vročina odgnala proti morju...) in se bodo željni srečanj s svojimi kolegi zanesljivo še vračali.
Po tragičnem obračunu med dvema zasavskima mo-tonaM&nima družinama je splošni odpor do množičnega zbiranja motoristov zopet nekoliko večji. Nikakor pa ne moremo zanikati njihovega obstoja. Naš rahlo odklonilen in nevoščljiv odnos do njih pa jih še močneje povezuje v opazno sub-kulturno združenje, ki resda deluje po včasih nenavadnih pravilih, a vseeno urejeno, nenazadnje tudi zato, ker so, bolj kot navadni državljani, vedno pod budnim očesom varuhov reda in miru.
Šoštanj se v večih pogledih izkazuje kot plodno gojišče obrobnih družbenih pojavov in res ne vem, kako da nikomur razen gostincem ne pride na misel, da bi te pojave "institucionalizirali ", kolikor se to pač da. Znanec Stojan že vrsto let pestuje prepričanje, da je v uvodu omenjeno razpadlo Vošnjakovo bogastvo kakor nalašč za razcvet alternativne kulture; le vrata bi bilo treba odpreti in oskrbeti osnovno infrastrukturo. Prepričan je, da bi se vse drugo zgodilo samo. Na evropski ravni! In tam tudi vragolije motoristov ne bi nikogar motile.
Pa tako ne bi bilo treba nam plaziti v Evropo, ampak bi le-ta sama prišla v Šoštanj.
■Perorez
Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, je precej pasjih dni preživel v službi. Urednici radia Velenje Miri Zakošek je zaupal: "Še sreča, da zelo dobro zaslužim. Privoščil si bom dooolg dopust, a tudi vam ne povem, kje. Avgust bo tokrat moj!" Mira je pogledala v nebo in dodala: "Tudi mene še čaka en kratek dopust. In tudi jaz vam ne bom povedala, kam grem. Ker ne vem. Pustila se bom presenetiti." Čaka namreč na "Last minute" ponudbe.
Glavna velenjska občinska fmančnica Darja Medved je takoj potem, ko je izvedela, da bodo po novem občine dobile več denarja od dohodnine, odšla na dopust. Računala bo kasneje. Bila je namreč ena redkih občinark, kije vroče julijske dni preživela v službi. Sedaj, ko je Urad župana, kije bil tri tedne kot izumrl, spet zaživel, jim iz Portoroža pošilja "lušte" v obliki lučke. "A bi vi tudi, kaj?", jih sprašuje. A njim je minilo, Darji pa še nekaj dni ne bo. Kot tudi njenemu možu Milanu, enemu glavnih na Premogovniku, ne. Tudi on z
lučko vidno uživa...
razmere v Šaleški dolini ni nobene endemične bolezni, čeprav je dolina tu in tam zamočvirjena. Razširjene pa so prehladno - revmatične bolezni, posebno v hladnejših letnih časih. Pri dekletih je česta slabokrvnost. Epidemično se večkrat razširijo griža, tifus in običajne eksantematične bolezni. V jeseni leta 1855 se je v Šoštanju razširila tudi kolera... Skrb za reveže je tukaj taka kot drugod, v Šoštanju pa poleg tega zanje skrbi še pobožna bratovščina. Sanitetno zdravstveno osebje v dolini sestavljajo doktor medicine v Šoštanju in 2 kurirga v Šoštanju in Velenju ter 2 babici... Tako pride na zdravnika ali ranocelnika 3576 prebivalcev in na babico 5366. Mazaštvo je tudi tu običajno, čeprav posebej ni znan noben mazač, ki bi opravljal tovrstno obrt".
Poleg tega dr. Macher v svojem poročilu omenja tudi, da v Šoštanju deluje meščanski špital. Ker vsi drugi viri nakazujejo, da je špital prenehal delovati že v prvi polovici 19. stoletja, moramo za zdaj misliti, da se Macher-jeva omemba nanaša na preteklo stanje. Sicer pa moremo njegovemu poročilu pripisati precejšno točnost in poučenost, npr. glede števila zdravstvenih delavcev, ki ga potrjujejo tudi drugi viri.
Ob omembi šoštanjskega dr.
medicine je imel Macher v mislih dr. Josipa Vošnjaka, kije bil v rodnem Šoštanju zdravnik le slabo leto (1859), kirurg v Šoštanju pa je bil v tistem času Franc Neckerman, v Velenju pa Fran Skubic. Ljudje pa se zdravstvene nege, ki so jo lahko punudi-li šoštanjski dr. medicine, dva kirurga v Šoštanju in kirurg v Velenju, niso ravno pogosto po-služili. Zdravnikom, kirurgom in lekarnarjem pač niso posebej zaupali, pa še predragi so bili zanje.
Zlasti za lekarnarje pa je veljalo, da so posebej nevarni in so baje "ljudi lovili" ter jih rezali na kose in iz njih pripravljali strup. Fran Mlinšek je npr. v okolici Velenja zapisal naslednjo vražo: "Ljudi z rdečimi lasmi so nekdaj lekarnarji uporabljali za pridobivanje strupov. Takega človeka so z zvijačo zvabili v poseben prostor. Ko je stopil na določeno mesto, so se pod njim odprla tla in ga obesili za pete. Pene, ki so mu silile iz ust, so zbirali v posode."
Namesto k kvalificiranemu zdravstvenemu osebju pa so se seveda naši predniki pred stoletjem predvsem zatekali k "ma-zaštvu" - ljudskemu zdravilstvu, ki je tudi v Šaleški dolini pustilo bogate sledi. A o njih v prihodnjih paberkovanjih.
V zadnjih nekaj paberkovanjih smo pobrskali med podatki o epidemijah, ki so pestili naše prednike v Šaleški dolini vse do našega stoletja, ki se ravnokar izteka. Vendar so seveda naši predniki zbolevali za številnimi drugimi boleznimi, ki so jih preživeli, čeprav zdravstvene nege zdravnikov in bolnišnic niso poznali. Tako je bilo okrog leta 1840 za prenekateri kraj v Šaleški dolini zapisano: "ljudje dosegajo tod visoko starost, ker jim hribovski zrak dobro prija", kot je veljalo npr. za Sv. Florijan pri Šoštanju. Podobno so trdili tudi za Bele Vode leta 1843, kjer ljudje "praviloma dočakajo zelo visoko starost, k čemur pač pripomorete gorski zrak in zdrava voda... Ljudje so tukaj, kakor v vseh hribovskih krajih, zdravi in lepe rasti..."
Dvajset let kasnejši je prvi obsežnejši opis socialno zdravstvenih razmer v dolini oz. v
tedanjem šoštanjskem okraju, ki nam ga je ohranil zdravnik dr. Mathias Macher v svoji medi-cinsko-statistični topografiji Štajerske, ki je izšla leta 1860. Za Šaleško dolino je zapisal takole: "Človeški rod se tod zdi dobro oblikovan, zdrav in krepak, čeprav njihova muskulatura ne bije posebno v oči. Kretenizem je tukaj neznan, ne manjka pa bebcev in ljudi s telesnimi nakazami. Posebno močni, krepki in odporni so hribovci... Duševne zmožnosti ljudi so dobre, manjka pa jim izobrazbe. Tako kot v drugih slovenskih področjih je tudi za tukajšne ljudi značilna dobrodušnost in prisrčnost. Stanovanja, obleka, šege in navade so tu prav take, kot v sosednjem slovenjgraškem okraju, le obleka je nekaj boljša... Vinski pridelek tod podpira nezmerno pitje in povzroči marsikak izgred.
Kar zadeva sanitarne

Etnološka paberkovanja 76
10 NAŠ vas
ZA RAZVEDRILO
6. avgusta 19'
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4
Usoda seje v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Zato prisluhnile svojim željam in se jim prepustile, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. lutri pazite na cesti in sploh pri ravnanju s stroji, ker so možne poškodbe, v soboto pa nikar ne bodite doma. V družbi boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti ie veliko pomenil.
Ko boste že mislili, da sle umirili strasti, ki so se razplamtele zaradi finančnih zadev, bodo te prerasle v pravo malo vojno. Nič kaj prijetni dnevi niso pred vami, poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. Io ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Čas bo prinesel svoje in spel bo vse tako kot si želite.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Izkazalo se bo, daje bilo to, da sle se odprli ludi navzven in svoje delo pokazali vsem, ki so ga želeli videti, za zelo dobro. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj metali le polena pod noge. Godilo vam bo, zato boste še bolj ustvarjalni. Edina stvar, ki vam ne bo šla na roko bo čas. lega boste imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
S partnerjem bosta kovala načrte zo prihodnost, ki se bodo sprva zdeli neuresničljivi, že ob koncu prihodnjega tedna pa bosta spoznala, da so več kot uresničljivi. Zato boste naenkrat zelo zaposleni, utrujenosti pa vseeno ne boste čutili. Sploh, ker se vam bodo dobre poti odpirale ena za drugo. Doletela vas bo neizmerna sreča, ki ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Vaše življenje se bo precej spremenilo.
LEV OD 23.7. DO 23.8
leden, kije pred vami, bo lep, saj se boste v njem odločili pomesti z nekaterimi starimi grehi. Čeprav vas bo kakšnega koraka strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na voše nestabilno čustveno počutje vplivolo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in početju, saj vam bo končno odprlo oči.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.	*
Ves čas se boste krivili za stvari, za katere niste prav veliko krivi. Zato se ne čudite, če vas bo pogosto zbadalo po telesu in vas bodo bolele vse stare rane in poškodovani deli telesa. Namesto, da jemljete analgetike, se raje posvetite samemu sebi in svoji duši. Marsikaj ji manjka, predvsem pa vam manjka več zaupanja vase in v vaša dejanja. Samozavest vam bo dvignila tudi ljubezen, če jo boste le znali
poiskati.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Nek star prijatelj vas že dolgo pričakuje, saj se vse preveč zadržujete doma. lega listi, ki vas dobro poznajo niso vajeni. Res se vas bo malce lotilo malodušje, prav nič vam ne bo šlo od rok. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi, večjih nalog po si še nikar ne nalagajte, saj ste trenutno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati. V torek se
bo zgodilo nekaj lepega.
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Odlično se počutite tudi zato, ker vam je uspelo nekaj, v kar so vsi dvomili, tudi vi po malem! Sedaj pred vami ne bo več nepremagljivih ovir. Se nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se bosle lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, o mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično
ljubezen.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Neka novica vas je precej razburila, a ste se še pravočasno vzeli v roke in se umirili. leden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Držite se navodil zdravnika in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Da se izplača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati.
KOZOROG OD 23.12. D0 20.1.
Voše finančno stanje bo tisto, ki vam bo krovžljalo živce, saj si boste naenkrat želeli privoščiti zelo velik zalogaj, ki ga trenutno niste sposobni izpeljafi. Zal si ne boste dali kaj veliko reči in bosfe spet rili z glavo skozi zid. Partner vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Če boste še naprej trmarili, se ne čudite, če se boste naenkrat počutili zelo osamljeno.
Se vedno se bosfe bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej škodi kot koristi. Šele, ko se vam bo zdravje precej poslabšalo boste verjeli opozorilom.
to pa se zna zgoditi kar kmalu, če se ne boste vzeli v roke in pričeli živeti tako, kof od vas pričakujejo fudi vaši najbližji, ti so se že precej naveličali vaših obljub, ki jim ni konca, uresničile pa bore kafero.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Zal se vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se frenufno ubadafe, prehodne narave. Spoznali bosfe nekoga, ki bo več kof simpatičen, zato se bosfe vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte a primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Kadar koli sfe fo počeli, seje slabo končalo, zato končno poslušajte srce, možgane pa uporabljajte za kaj drugega.
NAGRADNA KRIŽANKA
?RELAXj
agencija z najugodnejšo ponudbo, Relax Žalec, tel.:715-616
Rešitve, opremljene z vašim naslovom pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, Velenje, s pripisom "Relax", najkasneje do 17. avgusta.
1.	nagrada: letalska vozovnica za Dubrovnik
2.	nagrada: bon Relax v vrednosti 5.000 SIT
3.	nagrada: mikica Relax
visoka, vitka stavba
USTALJENA Ali PQGO-STO POJAVLJAJOČA SE OBLIKA CESA, OBRAZEC
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "DOLINA", objavljene v tedniku Naš čas dne 16. julija:
1.	nagrada (bon v vrednosti 5.000,00 SIT): Boštjan Ravnjak, Kidričeva 2, Velenje
2.	nagrada (bon v vrednosti 3.000,00 SIT): Ava Zupančič, Merčnikova 6, Ljubljana
3.	nagrada (bon v vrednosti 2.000,00 SIT): Pavlina Glusič, Vrbje 76/a, Žalec
ČESTITAMO!
ČRNO VRHNJE OBLAČILO DUHOVNIKOV
avtor križanke r.noc
črno vino z otoka visa
slov.pi-sateij 'iVAN, »na kmetih«)
trčenje,
ka-rambol
oce
Tomaž
pBERSTAR
zvedenka [a iranski jezic in knjizev.
vijak pri stiskalnici
zelelni naklon
pri glagolu
drobna korenina
otok in država v velikih antilih
palica # čiščenje pluga
4.rimski kralj
gora samostanov
am.pisec grozljivk LOJZE rozman
rekana-pelopo-nezu, evrotas
kanon
anton novacan
GL.MESTO VENEZUELE
robert erlacher
andrej kokot
b1vsiu-gandski politik (milton)
trenutek zena aleksandra velikega
O
gr.mesto v epiru
ukana, prevara
mr
komik in režiser (jacoues)
BINE ROGELJ
B
ČASOVNI TERMIN
srrar
in prevaj. (jože, »ar-gonavti '
nick nolte
skandin. drobiž
O
slavko necimer
ljudstvo v gani
A
K
N
konček sukanca
makedon. pesnik
(KOto
TOST, SKRITOST
« bfuce
T
pianist ber-tonceu
nadalje vanje gesla
orient. barva zause
TVORBA V CEBEUEM
Potrebujemo: (za 6 oseb): 70 dkg krompirja, 2 male bučke, 1 velika glava čebule, česen, 40 dkg paradižnika, 20 dkg sira mozzarelle, 1 sveženj bazilike, maslo, olje, sol in poper
Oprane jedilne bučke narežite po dolgem na tanke plošče. Posolite jih. Potem jih sperite, odcedite obrišite in popražite na olju. Olupljeno čebulo nasekljajte in pražite, da postane steklena. Primešajte nasekljan česen ter paradižnik, posolite, popoprajte in dušite pol ure. Krompir kuhajte 15 minut. Olupite ga in narežite na tanke ploščice. Tako narežite tudi sir. Posodo za peko v pečici namažite z maslom, potem pa izmenično naložite krompir, bučke in sir, ves čas pa zalivajte z paradižnikovo omako. Posolite, popoprajte, posujte z nasekljano baziliko in pecite 20 minut v pečnici, ki jo prej segrejte na 180 stopinj Celzija.
Čaj kot zdravilo
Čaje pripravljamo iz pravilno nabranih in posušenih zelišč ali mešanice zelišč. Večje plodove, skorje in korenine moramo pred spravilom ali pripravo mešanice dobro očistiti in narezati ali stolči. Vsa zdravilna zelišča, ki smo jih nabrali za čaj, moramo najprej dobro premešati. Predvsem zato, da mešanica zelišč dobi enakomeren in homogen videz. Mešanica ne sme biti toliko zdrobljena, da bi prešla v prah. Če se nam to zgodi, moramo mešanico presejati, prah pa zavreči.
Čaj kot poparek pripravimo tako, da vzamemo čisto porcelanasto, stekleno ali emajlirano posodo, ki smo jo predhodno sprali z vrelo vodo, in vanjo damo določeno količino zelišč, ki jih prelijemo z vrelo vodo. Količina vode je odvisna od količine zdravilnih zelišč.
Nato posodo pokrijemo ter postavimo za 10 do 20 minut na toplo mesto. Kako močan je čaj, je odvisno od tega, kako dolgo namakamo posamezno mešanico zelišč. Čaj kot prevretek pripravljamo le redko kdaj. Ponavadi le takrat, ko mešanico sestavljajo skorje, semena in korenine zdravilnih zelišč. Prevretek naredimo tako, da v vrelo vodo vržemo posušene zdrobljene dele zelišč in jih pustimo vreti na blagem ognju 10 do 20 minut. Nato vse skupaj precedimo. Pri prevretkih na začetku dodamo vedno malo več vode zaradi izparevanja. Čas vrenja vpliva tudi na barvo, jakost in vonj čaja. Močnejši napitek dobimo, če damo malo manj vode ali pa, da dodamo zdrobljene dele zelišč že v mrzlo vodo. Uživamo topel ali mlačen napitek.
Macerat: že posušene mešanice iz skorij, korenin in plodov je potrebno dobro sesekljati ter jih namočiti v hladno vodo, da se mešanica omehča. Mešanico namakamo 6 do 8 ur, nato jo v parni kopeli pogrejemo in
precedimo.
Čaji iz mešanice zdravilnih zelišč delujejo zelo razširjeno in enakomerno po vsem organizmu. Posamezne sestavine zdravilnih zelišč posebno učinkujejo na določene bolezni in na zdravljenje določenega tkiva, drugače pa zelišča pomagajo pri krepitvi organizma.
(se nadaljuje)
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
IS® »
lis
Uporabnike komunalnih "■ storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone:
Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku!
3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145

Komunalno podjetje Velenje
6. avgusta 1998
MODRO ^Mm KRONIKA
nas vas 11
Na Celjskem uspešno raziskali skoraj 70 odstotkov kaznivih dejanj
Porast kaznivih dejanj povezanih z mamili
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so na območju Uprave za notranje zadeve Celje obravnavali 2.374 kaznivih dejanj, kar je za 6,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Za primerjavo: v Sloveniji so v prvih šestih mesecih zabeležili 42 odstotni porast kaznivih dejanj, kar kaže na to, da so policijske postaje na Celjskem veliko naredile na področju preprečevanja kaznivih dejanj. Med vsemi obravnavanimi kaznivimi dejanji je bilo 2.115 kaznivih dejanj splošne kriminalitete in 259 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete.
Pri slednjem so prevladovala kazniva dejanja v zvezi z lastninjenjem, korupcijski delikti in zloraba intelektualne lastnine. Uspešno so raziskali skoraj 70 odstotkov kaznivih dejanj ali slaba dva odstotka več kot lani tak čas. "Po raziskanosti kaznivih dejanj sta v Sloveniji pred nami samo dve upravi, ki pa sta imeli v obravnavi manj kaznivih dejanj," je povedal načelnik Urada kriminalistične službe UNZ Celje Aleksander Jevšek, ki je obenem poudaril, ia pa jih kljub temu resno skrbi stanje na posameznih področjih kriminalitete, denimo področje kaznivih dejanj povezanih z mamili. V šestih mesecih lani so jih obravnavali 39, letos že 66, pojavlja pa se tudi vse več premoženjskih deliktov, ki so povezana z mamili. Več je bilo tudi kaznivih dejanj povezanih z orožjem (letos 20, lani 11).
Ce so lani v prvem polletju zabeležili 49 vlomov v stanovanja, so jih letos le še 15, število ropov je približno tako kot lani, le da jih letos skoraj ni v finančne
ustanove in menjalnice, ki so bili še lani zelo pogosti, letos se je večina ropov zgodila nad vinjenimi oškodovanci. Manj je bilo tudi vlomov v avtomobile in precej manj kraj avtomobilov - lani v šestih mesecih so na Celjskem ukradli 45 avtomobilov, letos 21,
na zgoščenkah in avdio kasetah. V juniju pa je bila raziskana organizirana združba, ki je celjsko območje oskrbovala s heroinom. Opravili so več hišnih preiskav, 29 oseb so pridržali, zoper tri pa odredili pripor.
■ Milena Krstič - Planine
SITRA
d.o.o.
S ponedeljkove tiskovne konference na UNZ Celje, od leve proti desni: Aleksander Jevšek, načelnik Uprave kriminalistične službe, Edvard Mlačnik načelnik OKC, Tatjana Mušič, kriminalistična inšpektorica in Irena Gorenjak, pooblaščenka za stike z javnostjo.
raziskanost teh kaznivih dejanj pa je 23-odstotna.
"Zelo zadovoljni smo z delom na področju organiziranega kriminala. Odkrili smo 157 kaznivih dejanj s tega področja. Tu je treba povedati, da je delo na tem področju toliko težje, ker za odkritje niso "zainteresirani" ne storilci in ne žrtve," pravi Jevšek.
Med pomembnejšimi "akcijami" na področju kriminalitete v prvem polletju letošnjega leta štejejo v januarju odkrito dobro organizirano skupino preprodajalcev z orožjem. V hišnih preiskavah so zasegli večjo količino revolverjev, pištol, pušk, nekaj ročnih metalcev raket in več druge opreme in streliva. Z zaseženim orožjem je bil povezan Velenjčan. Konec istega meseca so izsledili dva vlomilca, ki vlomila v 20 stanovanj v Celju, Storah in Velenju. V aprilu so zaradi kraje intelektualne lastnine kriminalisti ovadili dva Velenjčana, ki sta prodajala piratske kopije glasbe in računalniških programov
Šlandrov trg 40 3310 Žalec
Kot pogodbeni partner
Gorenjske borzno posredniške družbe d.d. Kranj, opravljamo vse
vrste poslov z vrednostnimi papirji.
Med drugim po KONKURENČNIH CENAH odkupujemo delnice olastninjenih
podjetij (Gorenje, Telekom...) in skladov
(P1D), za kar vam nudimo TAKOJŠNJE NAKAZILO.
Pokličite na tel. 715-911 in se prepričajte o navedenem!
Spolno nasilje nad otroki se ne dogaja samo v Ameriki!
Žrtvam starši vse bolj verjamejo
Na Upravi za notranje naposled spregovorili o tem, kaj nala in ki ju je tudi deklica zelo
zadeve Celje so letos, v prvih šestih mesecih, obravnavali 24 kaznivih dejanj spolnega napada na otroke. TVikrat več kot lani v enakem obdobju! Nikakor pa to ne pomeni, daje teh kaznivih dejanj več, pomeni zgolj to, da je več odkritih. Dogajala so se tudi včasih, le da so ostala zamolčana. Danes pa so ljudje veliko bolj osveščeni, veliko bolj pozorni in veliko bolj pripravljeni o svojih opažanjih govoriti, storilce tudi prijaviti. Da se je "črno polje" vsaj malo zmanjšalo, gre pripisati občutljivosti ljudi na taka dogajanja, vedenju o njih, gre pa to pripisati tudi delu kriminalistov in drugih, ki se ukvarjajo s tem področjem.
"V službah, ki se ukvarjajo z otroki, sploh pa z ogroženimi otroki, pa naj bodo to službe s področja socialnega dela, zdravstva, šolstva ..., smo spoznali, da moramo stopiti skupaj in poenotiti način dela z istim ciljem - dobro otroku. Vsaka od teh služb opravlja svoje delo, vedno bolj uspešno pa različne vidike združujemo. Dobro leto je od tega, ko smo skupaj s centri za socialno delo začeli ustanavljati multi-disciplinarne skupine, ki združujejo strokovnjake z različnih področij. Odraz tega je, v to sem prepričana, povečano število odkritih kaznivih dejanj, kjer so žrtve otroci," pravi Tatjana Mušič, kriminalistična inšpektorica, ki se kot vodja skupine za mladoletno kriminaliteto ukvarja tudi z otroki, žrtvami kaznivih dejanj.
Starši otrokom vse bolj verjamejo
"Se pred desetimi, petnajstimi leti starši otrokom, ko so
se jim dogaja, običajno niso verjeli. Odgnali so jih z besedami, češ, kaj si izmišljaš! Če je bila deklica in stara že kakšnih deset ali dvanajst let, niso tako redko dodali še vprašanj kot sta, kaj si le misliš o sebi, kdo bi le tebe pogledal. Zdaj starši reagirajo drugače. Vedno večje primerov, ko otrokom prisluhnejo. Verjetno tudi zato, ker o tem veliko slišijo in berejo in vedo, da se to ne dogaja samo v Ameriki, ampak tudi pri nas."
Taki starši se znajo potem tudi obrniti na prave naslove, tisti starši, ki pa še vedno tega
Otrok pod tovornjak
Prejšnjo sredo, okoli 17. ure, se je v Skalskih Cirkovcah pri Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval 6 letni kolesar Vid P. Vid se je peljal z otroškim kolesom po tlakovani peš poti po klancu navzdol iz smeri Cirkovc proti lokalni cesti Hrastovec-Cirkovce. Na prednostno cesto je zapeljal v trenutku, ko je po njej iz smeri Hrastovca pripeljal s tovornjakom 35 letni Franc S. iz Velenja. Kljub temu, daje Franc zaviral in se z avtomobilom umikal izven vozišča, je kolesar trčil v prednji levi blatnik. Po trčenju je Vid padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Z viličarjem v delavko
Prejšnjo sredo se je v centralnem skladišču podjetja Gorenje na Partizanski cesti zgodila delovna nezgoda. 32 letni Janko R. iz Velike Pirešice je pri vzratni vožnji z viličarjem trčil v 44-let-no Neziro M. iz Velenja. Pri trčenju in padcu se je Nezira hudo telesno poškodovala, zato je ostala na zdravljenju v bolnišnici Slovenj Gradec.
Mirna Noč ob jezeru
Policisti PP Velenje kljub veliki gneči na letošnji Noči ob jezeru niso imeli veliko dela. Proti jutru so jih obvsetili, da se od alkoholnih hlapov prizadeti mladci pripravljajo na večji pretep. Takoj so se odpravili na mesto, kjer naj bi se zgodil, a razen manjših provokacij hujšega ni bilo.
Pil in kadil bo
Prejšnji teden, v noči na torek, je neznanec nepovabljen obiskal bistro As v Žalcu. Pobral je nekaj škatlic cigaret, štiri litre vine in dve ročni uri. Tudi menjalni denar ni ušel njegovi tatinski roki. Lastnika Draga M. je oškodoval za 25 tisoč tolarjev.
Tatinski prodajalci PVC rokavic
Prejšnji teden so se v Brstniku pri Laškem pojavili trije mladeniči, ki so po hišah prodajali PVC rokavice. Med drugim so obiskali tudi hišo Marjana L..
Skozi okno garaže so prišli v notranjost, kjer so ukradli videorekorder, 50 hrvaških kun in daljinski upravljalec za videorekorder. Občani so obvestili policiste o sumljivih moških, ki so se prevažali z osebnim avtomobilom Zastava 101, bele barve, registracija pa je bila ljubljanska.
Policisti so mladeniče kmalu izsledili, med zbiranjem obvestil pa so skupaj s kriminalisti ugotovili, da so se v vozilu prevažali 20-letni Branko V, 19-letni Denis Ž. in 17. letni Deniš Š. vsi doma v Trbovljah. Fantje so plastične rokavice prodajali po širšem celjskem območju, pri tem pa so izkoriščali premajhno pazljivost ljudi. Kar nekaj so jih okradli, tarča pa je bil predvsem denar.
Do sedaj so ugotovili, da so samo v domu upokojencev v Žalcu, Polzeli, Celju in Šmarju pri Jelšah izvršili več tatvin.
Ker policisti sumijo, da bo spisek ob koncu preiskave še daljši, pozivajo vse morebitne oškodovanec, da kaznivo dejanje prijavijo na najbližji policijski postaji ali na UNZ Celje.
Izgubil oblast nad motorjem
Na prvi avgustovski dan seje ob 17.10 zgodila prometna nez-
Tatjana Mušič je na tiskovni konferenci UNZ Celje, prejšnji teden, spregovorila o nasilju nad otroki, tudi spolnem.
nočejo slišati, razumeti in ovrednotiti, bodo še potrebovali čas. Na žalost so tudi še taki, ki otroku očitajo, da laže, da si zmišljuje, da napačno razume posamezna dejanja.
Žrtve storilce poznajo
Na žalost! V največ primerih žrtve storilce zelo dobro poznajo in jim tudi zaupajo. Od 24 primerov kaznivih dejanj spolnega nasilja nad otroki so bili ""le trije primeri taki, ko napadeni otroci napadalca niso poznali! Običajno pa je bil ta žrtvam zelo blizu. Mušičeva je omenila primer, ko sta isto deklico spolno zlorabljala dva osumljenca, ki sta se tudi poz-
dobro poznala ter primer učitelja, ki je osumljen storitve štirih kaznivih dejanj spolnega napada na učenke.
"Tudi zato je težje. Odrasli se morajo sami pri sebi odločiti, ali bodo držali s svojim prijateljem, partnerjem, znancem, sorodnikom ali otrokom. Še vedno pa se na žalost, še vse prepogosto odločijo za odraslega," ugotavlja Mušičeva.
Ideje iz filmov
Med storilci kaznivih dejanj spolnih napadov na otroke so tudi mladoletniki, od že nekajkrat omenjenih 24 primerov s celjskega, so ta kazniva dejanja v 13 primerih osumljeni prav ti.
"Poznamo primer, ko sta dva mladoletnika in otrok zlorabila 7-letno deklico, brat žrtve in njegova prijatelja." Ideje so mladoletniki dobili največkrat iz filmov in videokaset, ki so jih domov prinesli očetje, pa potem slabo skrili. "V stanovanju," pravi Mušičeva, "ni kotička, ki ga mladoletnik ne bi poznal." Včasih, tudi to je poudarila, pa so storilci tudi tisti, ki so bili nekoč sami žrtve.
Ne samo deklice, tudi fantje
Do nedavnega so bili zelo redki primeri, ko so bili žrtve teh kaznivih dejanj fantje, letos pa seje pojavilo tudi to. .Še bolj točno bi bilo, če bi zapisali, da so bili fantje tudi včasih ogroženi, "le, da takih primerov nismo poznali, nismo jih videli," kot ugotavlja Mušičeva.
Pa starost žrtev 1 "Običajno postanejo odraslim storilcem za spolno izživljanje otroci zanimivi z vstopom v malo šolo, s šestimi, sedmimi, osmimi leti. Zelo pogosto pa odkrijemo taka kazniva dejanja šele nekaj let pozneje, ko so že starejši, ko so stari že kakšnih enajst ali dvanajst let. To je tudi starost, ko otroci le najdejo način kako bodo povedali, kaj se jim dogaja."
In če povedo, jim je treba prisluhniti in poiskati pomoč. To je najmanj, kar se da zanje narediti.
■ Milena Krstič - Planine
goda, v kateri se je poškodoval motorist, 58 letni Ivan L. iz Arje vasi. Takoj, ko je prevozil oster ovinek v naselju Arja vas, ga je zaneslo na bankino. Izgubil je oblast nad motorjem, zato je padel, pri tem pa se je hudo telesno poškodoval.
Rop na Flosarskem balu
Letošnji Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji si bo za večno zapolnil 52 letni Anton S., saj jc ostal brez denarnice, v kateri je imel preko 300 tisoč SIT in 40 srečk.
Okoli druge ure ponoči je do njega pristopila neznana prodajalka srečk Casino Ljubljana, kije med nakupom srečk očitno opazila, da ima Anton v denarnici precej denarja. Z razgovorom gaje zvabila na osamljen kraj ob Savinji, kjer pa ju je že pričakal neznanec. Ta je Antona z udarci zbil na tla, potem pa mu je iz žepa izpulil denarnico. Anton, ki je bil v napadu lahko telesno poškodovan, je o napadalcih povedal, da je bila ženska stara okoli 40 let, manjše in suhe postave, svetlih, do polovice vratu segajočih las, oblečena v mini krilo in majico s kratkimi rokavi. Moški naj bi bil star okoli 30 let, temnolas, čokate postave, visok okoli 170 centimetrov, oblečen v karirasto srajco s kratkimi rokavi in modre kavbojke. Takoj po dogodku sta napadalca zapustila prireditev.
12 NAS VAS
TV SPORED
6. avgusta 1998
ČETRTEK, 6. avgusta
SLOVENIJA 1
09.30	Packačkov pisani svet,
	risanka
09.40	Mlada Evropa poje
09.50	Denver, risana nan.
10.15	Korenine Afrike, 54/6
11.10	V hribih se dela dan
11.40	Homo turisticus
12.05	J.A.G., 12/22
13.00	Poročila
13.10	Zgodbe iz školjke
15.05	Po dolgem in počez: Kamnik
	in..., dokum. film
15.30	Večni sanjač, 3/24
16.00	Zgodbe Ruth Rendell, 12/14
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Tedi, oddaja za mularijo
18.00	Glejte kako rastejo: metulj
18.20	Parada plesa
18.35	Izzivi prihodnosti, 6/22
19.05	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme
19.55	Šport
20.05	Emily z mesečeve domačije,
	13/13
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.35	Šport
22.45	Večni sanjač, 4/24
23.15	Zgodbe Ruth Rendell, 13/14
00.05	Brane Rončel
01.25	Parada plesa
01.40	Izzivi prihodnosti, 6/22
SLOVENIJA 2
10.00	Na vasi, 29/44
10.30	Pacific drive, 29/130
10.55	Družinski zdravnik, 10/14
12.00	10.000 obratov
12.50	Naša krajevna skupnost
15.30	Svet poroča
16.30	Topot v noči, amer. film
18.05	Opremljevalke, 6/21
18.30	Kdo je glavni, 16/22
19.00	Kolo sreče
19.30	Videoring
20.00	Tuji gostje v popevki meseca
21.00	Linda Sara, španski film
22.55	Ples na ulici, 10/10
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30
18.30 19.30 20.00 20.50 21.00 22.00 23.00 01.00
1
09.25 09.30
09.55
10.35 10.40 11.25
11.45 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10
21.30 21.00 21.30
22,00 22.05 22.30 22.35 22.40
T\/ i
Dobro jutro, Slovenija
Za vedno, nad.
Top shop
Esmeralda, nan.
Ljubezen skozi stoletja, nan.
Bolnišnica upanja, nan.
Obalna straža, nan.
Ogledalo, nan.
Za vedno, nan.
Ograje našega mesta, nan.
Esmeralda med nami,
ponovitev
Začeti znova, nan.
24 ur
Melsore plače, nan. Dobim - podarim Zgodba Mie Farrow, 1/4 Želite, milord, nan. Življenje na poti, amer. film 24 ur, ponovitev
[anali 27 46
52
NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 103. del, ponovitev
SKOKEC IN ČEBELICA pon. 1. dela risanega filma VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT,glasbena oddaja JAZ SEM PA SANJALA 0 MAMICI NOCOJ, glasbena oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE; SKOKEC IN ČEBELICA, 2. del risanega filma EPP
VEČERNI GOST IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; STUDIO SIGNAL LJUBLJANA -ŠIŠKA
REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 104. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK,
7. avgusta
SLOVENIJA 1
09.30	Glejte, kako rastejo: metulj
09.40	Lahkih nog naokrog
10.20	Parada plesa
10.35	Izzivi prihodnosti, 6/22
11.05	4x4, oddaja o ljudeh in
	živalih
11.35	Na vrtu
12.05	Emily z mesečeve domačije,
	13/13
13.00	Poročila
13.10	Resna glasba
15.00	Večni sanjač, 4/24
15.30	Zgodbe Ruth Rendell, 13/14
16.20	Mostovi
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.20	Vreme
17.30	Mala čarovnica, 1. del
17.45	Lažnivi Kljukec, 5/6
17.55	Palček David, 5/12
18.20	Izgubljene civilizacije, 7/10
19.10	Risanka
19.20	Napovedniki, oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Športni kviz, 2. oddaja
22,00	Odmevi, vreme
22.25	Kultura
22.35	Šport
22.40	Oglasi
22.45	Polnočni klub
00.00	Večni sanjač, 5/24
00.35	Zgodbe Ruth Rendell, 14/14
01.20	Izgubljene civilizacije, 7/10
SLOVENIJA 2
10.00	Na vasi, 30/44
10.30	Pacific drive, 30/130
10.50	Opremljevalke, 6/21
11.15	Kdo je glavni, 16/22
11.40	Ob reki, amer. film
14.50	Linda Sara, španski film
17.20	Pasje življenje, 15/22 17.45 Čudežni otrok, 8/22 18.40 Grčija: SP v košarki,
četrtfinale, prenos
20.15	S festivala na Vurberku,
posnetek 21.45 Vinska popotovanja, 5/13 22.15 Raj na vsak način, franc.film 23.45 Klient, 5/19
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.15 23.30 01.00
Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nan. Top shop, tv prodaja Esmeralda, nan. Obalna patrulja, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nad. Ogledalo, nan. Za vedno, nad. Ograje našega mesta, nan. Najboljše iz Melrose Placea Začeti znova, nan. 24 ur
Naključni turist, amer. film Halifax, nan. Glej mel, erotični film 24 ur
09.3DDOBRO JUTRO; - NAJ SPOT DNEVA; - SKOKEC IN ČEBELICA, risani film: -VEČERNI GOST; - IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja STUDIA SIGNAL LJUBLJANA- ŠIŠKA; -VABIMO K OGLEDU; -SOSEDJE, 104. del TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA VABIMO K OGLEDU POLETNI MIŠ MAŠ; - PES V DRUŽINI; - OTROŠKI GLASBENI SPOTI EPP
711. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program
20 LET OKTETA LESNA: slavnostni koncert SOSEDJE, 105. del NAJ SPOT DNEVA 23.15TV IZLOŽBA 23,20 711. VTV MAGAZIN,
ponovitev 23.35 VIDEOSTRANI do 24.00
12.00 12.05 19.55 20.00 20.05
20.55 21.00
21.15
22.45 23.10
SOBOTA, 8. avgusta
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Čarobni šolski avtobus,
	32/39
08.55	Živahni svet iz zgodb, 7/13
09.20	Modro poletje, 18/37
09.50	Dobrodošli doma
09.55	Športni kviz, 2. oddaja
11.30	Promenadni koncert
12.05	Tednik
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.25	Duhovni utrip
13.55	Večni sanjač, 5/24
14.25	Zgodbe Ruth Rendell, 14/14
15.20	The Hunter, poljski film
16.50	Obvestila
17.00	Obzornik
17.10	Oglasi
17.15	Iz baletnega arhiva
	gledališča Bolšoj
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20	Okavango, 2/9
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.15	Dragi Modugno, glas.
	dokum. oddaja
21.15	Novice iz sveta razvedrila
21.45	Homo turisticus
22.05	Druženje in praznovanje,
	1/13
22.40	Poročila, vreme
23.05	Oglasi
23.10	Lansko poletje, amer. film
00.45	Macgyver: Lost treasuer of
	Atlantis, amer. film
SLOVENIJA 2
09.25	Zlata šestdeseta		09.25	Teater paradižnik
10.25	Jeklene ptice, nan.		10.20	V vrtincu
11.15	S festivala na Vurberku		10.50	Peter & Pompey, avstral. f.
16.35	Teniški magazin		12.25	Pripravljeni, oddaja o
17.00	Poletni pokal v smučarskih			slovenski vojski
	skokih, posnetek iz Stamsa		17.25	Atletika zlata serija,
17.40	Grčija: SP v košarki,			posnetek iz Monte Carla
	polfinale, prenos		18.55	Grčija: SP v košarki, finale,
19.25 Videoring				prenos
19.55	Grčija: SP v košarki,		20.35	Naša krajevna skupnost -
	polfinale, prenos			disko
21.20	Lažna ljubezen, nemški film		21.15	Seks, cenzura in filmi, 4/6
23.30	Oglasi		22.10	Šport v nedljo
23.35	Sobotna noč		22.55	Runaway daughters, am. f.
07.00 Dobro jutro, Slovenija 08.00 Maska, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, ris. serija 09.00 Guliverjeva potovanja, ris. serija
09.30 Kremenčkovi, ris. serija 10.00 Pajkec, nan. 10.30 Povver Rangers, nan. 11.00 Varstvo, mladinski film 13.00 Morska deklica, nan. 13.30 Odiseja, nan. 14.00 Super pop s Stojanom Auerjem
15.30 Pop party, glasbena oddaja 16.30 Nove pustolovščine Robina
Hooda, nan. 17.30 Highlander, nan. 18.30 Beverly hills 90210, nad. 19.30 24 ur
20.00 Večno mlad, amer. film 22.00 Tequila sunrise, amer. film 00.00 Mad Max - cestni bojevnik,
avstralski film 01.45 Reka, amer. film 04.00 24 ur, ponovitev
09.25 09.30
10.20
10.35 10.40 11.05 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10
20.40 20.55 21.00
21.30
23.40 23.45 23.50 23.55
NAJ SPOT DNEVA POLETNI MIŠ MAŠ, ponovitev
711. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program
VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, pon. 105. dela TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU ČUKEC IN ROZI: ponovitev otroške oddaje RISANKE EPP
KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI - 29. oddaja DEŽELA SENC, ameriški film
REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA,
9. avgusta
SLOVENIJA 1
08.00	Cilkin kotiček, risanka
08.10	Skrivno življenje igrač
08.25	Zvezdica, 24/26
08.50	Telerime
08.55	Modro poletje, 19/37
09.20	Pustolovščine, 23/24
09.50	Ozare
09,55	Veliki ruski skladatelji -
	Skrjabin
10.20	Koncert
11.00	Divji svet živali, 5/5
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Pomagajmo si
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.55	Dragi Modugno, glas.
	dokum. oddaja
14.55	Novice iz sveta razvedrila
15.20	The Exxon Valdez Disaster,
	amer. film
17.00	Obzornik
17.15	Alpe Jadran
17.45	Po domače
18.40	Po dolgem in počez
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Poletni most
21.35	Intervju
22.35	Poročila, vreme
22.45	Šport
22.55	Tretji kamen od sonca,
	17/20
23.20	Upravnica, 2/6
00.10	Po dolgem in počez
SLOVENIJA 2
08.00	Butec in butec, ris. serija
08.30	Dogodivščine medvedka
	Ruxpina, ris. serija
09.00	Munkci, ris. serija
09.30	Kremenčkovi, nan.
10.00	Mladi superman, nan.
10.30	Power Rangers, nan.
11.00	Beverly hills 90210, nan.
12.00	Melrose plače, nan.
12.50	Dobim-podarim
13.00	Brez zapor z Jonasom
14.00	Neznani zaščitnik, film
16.00	Naš Čarli, nan.
17.00	Čudna gostja, amer. film
19.00	Športni krog
19.20	Vreme
19.30	24 ur
20.00	Nič ni večno, 1/2
21.45	Odpadnik, nan.
23.00	Dober tek, mama, amer.
	komedija
01.00	24 ur
	a n a 1 i
	tri [TA 27
	m .4.V r 46 msssr 52
PONOVITVE ODDAJ: 09.00 ČUKEC IN ROZI otroška oddaja
09.30 LEPOTICA IN ZVER, risani film
10,20 710. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 10.35 ŠPORTNI TOREK 10.45 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 16. del dokumentarne oddaje
11.10 711. VTV MAGAZIN 11.25 EPP/VABIMO K OGLEDU7 11.30 20 LET OKTETA LESNA:
ponovitev koncerta 13.00 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV: oddaja STUDIA SIGNAL LJUBLJANA - ŠIŠKA 13.30 VEČERNI GOST 14.00 VIDEOSTRANI 17.00 DEŽELA SENC, am. film 19.10 KAKO BITI ZDRAV IN
ZMAGOVATI; S.E.M. - 29. oddaja
19.40 NAJ SPOT, glasbena oddaja 20.25 VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK,
10. avgusta
SLOVENIJA 1
09.30	Mala čarovnica, 1. del
09.45	Lažnivi kljukec, 5/6
09.55	Palček David, 5/12
10.15	Izgubljene civilizacije, 7/10
11.10	Pustolovščina Okavango,
	2/9
12.00	Alpe Jadran
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.15	Ljudje in zemlja
13.50	Intervju
14.50	Poletni most
16.20	Dober dan, Koroška
16.50	Obvestila, oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni Taček
17.50	Markacije, otroška oddaja
18.05	Časovni popotniki, 9/13
18.35	Otroci sveta
19.05	Risanka
19.10	Žrebanje 3x3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Savannah, 31/34
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Dosje - Nemci v Sloveniji
22.00	Odmevi
22.20	Kultura
22.25	Vreme, šport
22.35	Fina gospa, 11/14
23.05	Inšpektor Morse, 1/16
23.55	Otroci sveta
SLOVENIJA 2
10.00	Na vasi, 31/44
10.25	Pacific drive, 31/130
10.50	Pasje življenje, 15/22.
11.15	Čudežni otrok, 8/22
11.35	Šport v nedeljo
12.20	Vinska popotovanja, 5/13
12.45	Suhec, amer. film
16.00	Raj na vsak način, franc. film
17.30	Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojski
18.05	Ivanhoe, 6/6
19.00	Lingo, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Studio city
20.55	Cikcak
21.45	Pomp
22.40	Brane Rončel izza odra
23.35	Studi city
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Zavedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Najboljše iz Melrose placea,
ponovitev
12.00	Resnične usode, nan.
12.30	Športni krog
13.00	Bolnišnica upanja
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Ogledalo, nan.
15.30	Zavedno, nan.
16.30	Ograje našega mesta, nan.
17.30	Kassandra, nad.
18.30	Začeti znova, nan.
19.30	24 ur
20.00	Na tuj račun, amer.
komedija
22.00	Južni Brooklyn, nan.
23.00	Predmet lepote, amer. film
01.00	24 ur, ponovitev
09.30
10.10 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10
20.55 21.00
22.00
22.30 22.35 23.00 23.05 23.10
DOBRO JUTRO, ponovitev oddaj sobotnega sporeda: -NAJ SPOT DNEVA; - KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; -VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE: TRIJE MUŠKETIRJI, risani film EPP
DRUGAČEN SVET: ŽIVLJENJE MANEKENKE NINE, ponovitev ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17. del dokumentarne oddaje
REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 106. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 11. avgusta	
SLOVENIJA 1	
09.30	Radovedni Taček
09.45	Markacije, otroška oddaja
10.05	Časovni popotniki, 9/13
10.35	Otroci sveta
11.05	Po domače
12.05	Savannah, 31/34
13.00	Poročila
14.10	Dosje - Nemci v Sloveniji
15.00	Fina gospa, 11/14
15.30	Inšpektor Morse, 1/16
16.20	Prisluhnimo tišini
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Oglasi,napovedniki
17.30	Mejniki naravoslovja in
	tehnike
17.45	Waynove dogodivščine,
	12/26
18.15	Velike knjige
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
19.55	Šport
20.05	Hrošči, 6/10
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Made in Slovenia
22.00	Odmevi, vreme
22.20	Kultura
22.40	Šport
22.30	Oglasi
22.40	Večni sanjač, 6/24
23.05	Inšpektor Morse, 2/16
23.55	Parents a mi-temps, franc.
	drama
01.25	Velike knjige
SLOVENIJA 2	
10.00	Na vasi, 32/44
10.25	Pacific drive, 32/130
10.50	Ivanhoe, 6/6
11.35	Studio city
12.40	Sobotna noč
16.30	Zgrešena ljubezen, nemški
	film
18.05	Rdeči klic, 3/7
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Osameljni planet
20.55	Razbijajoče srce, franc.film
22.25	Svet poroča
	
| "VA '(	
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Za vedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Otroški zdravnik, nan.
13.00	Bolnišnica upanja
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Ogledalo, nan.
15.30	Za vedno, nan.
16.30	Ograje našega mesta, nan.
17.30	Kassandra, nan.
18.30	Začeti znova, nan.
19.30	24 ur
20.00	Resnične zgodbe: Materina
	bitka, frand. film
21.45	Mladi par, nan.
22.30	Krila, nan.
23.00	Ljudje in miši, amer. film
01.00	24 ur, ponovitev
jmš	kanali
" 1	
	MBET sz
09.25	NAJ SPOT DNEVA
09.30	TRIJE MUŠKETIRJI,
	ponovitev
10.15	VABIMO K OGLEDU
10.20	DRUGAČEN SVET:
	ŽIVLJENJE MANEKENKE
	NINE, ponovitev
11.20	ZGODOVINA AVTOMOBILIZ-
	MA: ponovitev 17. dela
	dokumentarne oddaje
11.50	SOSEDJE, 106. del,
	ponovitev
12.20	TV IZLOŽBA
12.30	VIDEOSTRANI
19.55	NAJ SPOT DNEVA
20.00	VABIMO K OGLEDU
20.05	PROGRAM ZA OTROKE:
	RISANKE
20.55	EPP
21.00	712. VTV MAGAZIN,
	regionalni informativni
	program
21.15	ŠPORTNI TOREK, športna
	informativna oddaja
21.25	SOSEDJE, 107. del
21.50	NAJ SPOT DNEVA
21.55	TV IZLOŽBA
22.00	712. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
22.15	VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA,
12. avgusta
SLOVENIJA 1
09.30 Moja enciklopedija 09.40 Waynove dogodivščine, 12/26
10.05 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 10.20 Velike knjige 11.10 Made in Slovenia 12.05 Hrošči, 6/10 13.00 Poročila 13.10 Tretji kamen od sonca, 17/20
13.35 Nesreča Exxon Valdeza,
amer. film 15.05 Večni sanjač, 6/24 1530 Inšpektor Morse, 2/16 16.20 Naši misionarji na
slonokoščeni obali, 1. del 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Modro poletje, 20/37 18.00 Mlada Evropa poje 18.20 Afriške korenine, 6/7 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 J.A.G., 13/22 21.00 Dobrodošli doma 21.05 To življenje, 7/11 22.00 Odmevi, vreme 22.20 Kultura 22.30 Šport 22.45 Večni sanjač, 7/24 23.10 Inšpektor Morse, 3/16 00.00 Picasso in ples, plesna oddaja
01.20 Afriške korenine, 6/7
SLOVENIJA 2
10.00	Na vasi, 33/44
10.30	Pacific drive, 33/130
10.50	Rdeči klic, 3/7
11.40	Pomp
12.35	Seks, cenzura in film, 4/6
13.30	Lov za zakladom, kviz
16.10	Peter in Pompey, avstralski film
17.50	Družinski zdravnik, 10/14
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
19.55	Zuerich: atletika - miting za
Grand Prix, prenos
22.30	Šestero zgodb, 5/6
23.25	Lov za zakladom, 5/6
lili« 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.20 19.30 20.00 22.00 23.00 23.30 01.30
-"i Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Kassandra, nan. Otroški zdravnik, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Ograje našega mesta, nan. Kassandra, nad. Začeti znova, nan. Vreme 24 ur
Popolna priča, amer. film Newyorška policija, nan. Krila, nan.
Prostori v srcu, amer. film 24 ur, ponovitev
09.30 DOBRO JUTRO: - NAJ SPOT DNEVA,- RISANKE;-710. VTV MAGAZIN; - ŠPORTNI TOREK;-SOSEDJE, 107. del nadaljevanke 11.00 VABIMO K OGLEDU 11.05 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 REGIONALNE NOVICE 20,05 VABIMO K OGLEDU 20.10 PROGRAM ZA OTROKE:
OTOK ZAKLADOV 1. del risanega filma 20.55 EPP
21.00 VIDEO TOR glasbena oddaja 21.45 MOJ RODNI KRAJ, MOJ RODNI DOM; slovenska pesem v pesmi 22.10 REGIONALNE NOVICE 22.15 SOSEDJE, 108. del
nadaljevanke 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in gavni urednik), Stane Vovk (odgcraru urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89. telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naš čas d.o.o.
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.

6. avgusta 1998
ŠPORT IN REKREACIJA
KAK VAS 13
NK Rudar
Spodbuden začetek
VELENJE, 2. avgusta - Minuli konec tedna je steklo novo državno prvenstvo v l.državni nogometni ligi. Razen v Kopru, kjer je bil izid med domačim istoimenskim moštvom in celjskim Publikumom neodločen 11:1), so na vseh drugih igriščih slavili gostitelji.
Najbolj zanimivo je bilo gotovo v Ljudskem vrtu, kjer so novinci v _ ligi, Živila Triglav, proti državnim prvakom vodili že z 2:0, na koncu pa izgubili z 2:3. Zelo zadovoljni pa so bili tudi ljubitelji nogometa v Velenju, saj so "rudarji" gladko, z 2 : 0, premagali enajsterico Potrošnika.
"Zelo veseli smo, da smo novo prvenstvo začeli z zmago za razliko od prejšnjega prvenstva, ko smo že na samem začetku zelo zaostali in potem vse do konca prvenstva lovili najboljši, pa nam to, kot je znano, ni uspelo, saj smo osvojili šele sedmo mesto. Po nedeljski zmago bomo lahko v nedeljo proti Kopru zaigrali bolj sprošč-no, no, seveda pa dovolj zavzeto, da si priigramo nove tri točke, "je dejal po tekmi kapetan Mladen Daba-novič, ki je sicer še čutil rahle bolečine (imel je nalomljena rebra), a vseeno je ohranil svojo mrežo nedotaknjeno.
Rudarjev trener Drago Kostajn-šekseje pred tekmo bal nove neučinkovitosti svojih nogometašev. Na prijateljskih tekmah namreč strelci niso blesteli, pa čeprav so bdi tekmeci slabši od njih. Da je bil njegov strah vendarle (delno) upravičen, je potrdil tudi drugi polčas.
Potrošnik je tekmo začel zelo hrabro, in kar nekajkrat nevarno zapretil Dabanoviču v prve pol ure. Njegov trener Drago Posavec, je na novinarski konferenci dejal, da so v Velenje prišli igrat, ne pa se branit, kljub temu, da so vedeli, "da je Rudar kakovostna ekipa, ki sodi v sam
krog najboljših." V obdobju njihove rahle premoči so celo zadeli vratnico (Godina v 16.minuti) Da-banovičevih vrat, nato pa so "rudarji" v treh minutah zablesteli in z dvema zadetkoma dali vedeti vsem, da v tem prvenstvu resda merijo čim višje.
V minulem prvenstvu je bila Rudaijeva obramba med tremi najboljšimi, saj sta le Maribor Teatanic in Hit Gorica prejela manj zadetkov, žal pa je bil napad med najnespret-nejšimi, kajti le SET Vevče in Potrošnik sta zabila manj golov od njih.
Mladen Dabanovič
HK Esotech
Dobri nastopi
Nogometaši Esotecha nadaljujejo z igranjem prijateljskih tekem. V četrtek so igrali v Velenju z Rudarjem in tekmo izgubili s 2:3. V soboto pa je v Šmartnem gostovalo moštvo Fador (Ježica). Tekma je bila zelo dobra, obe ekipi sta igrali odprto, priložnosti so se vrstile na obeh straneh, domači pa so zmagali z 2:0.
Do začetka prvenstva bodo odigrali še tri tekme. Dobili so tudi novo moč, to je mladi vratar Rudarja Emir Softič.
■ Janko Goričnik
Atletika
Bahtiri po dveh naslovih na šivanje
V soboto in nedeljo je bilo v Mariboru državno prvenstvo v atletiki za člane in članice. Po zelo vročem in soparnem vremenu so bili doseženi nekateri odlični rezultati.
Predvsem je v teku na 800 in 1500 metrov blestel Bekim Bahtiri, ki je v obeh disciplinah z odličnim finišem ugnal vse nasprotnike, nastopil pa je tudi v štafetnem teku štirikrat sto metrov, kjer je bila velenjska štafeta tretja. Toda njegovega veselja je bilo kmalu konec. Ko je bos tekal po štadionu in delal iztek, sije na robniku steze porezal stopala tako, da je pozno zvečer v mariborski bolnišnici dobil 7 šivov. Seveda je to velika smola za Bahtir-ija, saj je načrtoval še kar nekaj nastopov v tujini, namesto tega pa bo vsaj mesec dni počival.
Solidno se je vrnil na tekaške steze tudi Roman Živko, ki je na 5000 metrov presenetil konkurenco in z lahkoto osvojil naslov državnega prvaka.
Jolanda Čeplak, ki ni v najboljši formi je bila tokrat na 800 metrov tretja, prav tako tretja pa je bila na 200 metrov Jana Pugelj. Zelo dober tretji je bil tudi Aleš Škoberne v teku na 110 metrov z ovirami, isto mesto pa je v teku na 400 metrov prav tako z ovirami dosegel Sergej Šalamon.
Fantastično pripravljenost je v teku na 100 metrov prikazal tudi Šmihelčan Urban Acman, sicer član
Nedeljski drugi polčas je potrdil, da igralci še vedno bolujejo za nespretnostjo pred nasprotnikovimi vrati. Predvsem v zadnjih petih minutah so imeli kar tri stoodstotne priložnosti, vendar rezultata niso spremenili. No, gledalci so bili vseeno zadovoljni, še zlasti, ker se je med strelce vpisal tudi Živojin Vido-jevič, in tako morda le napovedal, da se bo letos več kot 7- krat (toliko zadetkov je dosegel v minulem prvenstvu) vpisal med strelce.
Včeraj so Velenjčani v tekmi šestnajstine finala slovenskega pokala gostovali v Podzemlju v Beli krajini, kjer so odigrali tekmo šestnajstine finala slovenskega pokala, v nedeljo pa bodo v drugem prvenstvenem krogu gostili Koper.
vos
Tako so igrali
Rudar - Potrošnik 2 : 0 Strelca: 1:0- Javomik (34), 2 : 0 - Vidojevič (37).
Rudar: Dabanovič, Granič, Su-lejmanovič, Balagič, Pire (od 75. Purg), Caushllari, Gajser, Podvinski, Javomik, (od 78. Lavrič), Pavlovič, Vidojevič (od 85. Šumnik) .
Maribor Teatanic - Živila Triglav 2:3 (0:2), Koper Publikum 1 : 1 (1:1), SCT Olimpija - Primor-je 1 : 0 (1 : 0), HIT Gorica - BST Domžale 3 :0 (0 : 0)
Tenis
Pokal flosar-ja Bovhanu
Na Ljubnem ob Savinji so v sklopu 38. flosarskega bala člani teniškega kluba Jakob in podjetje BTC iz Ljubljane pripravili članski teniški turnir za pokal flosarja. Turnir z nagradnim skladom 190 tisoč tolarjev je presenetljivo dobil os-emnajstletni Denis Bovhan iz Trbovelj, sicer državni prvak v kategoriji mlajših od osemnajst let. V finalu turnirja je premagal Boruta Martinčeviča, igralca Branika iz Maribora, z rezultatom 1:6, 6:0 in 6:4. Konkmenca je bila letos močna, še bolj napeto pa bi bilo, če se turnir ne bi sovpadal s satelitskim turnirjem na Otočcu. Zaradi tega so namreč odpovedali sodelovanje najboljši slovenski igralci z Jako Božičem na čelu.
RK Gorenje
Menjava generacij
V ponedeljek je bilo konec poletnih počitnic tudi za rokometaše velenjskega Gorenja, saj so zaželi priprave na novo prvenstveno sezono. Ta se bo začela 12. septembra. Podobno kot velenjski nogometaši bodo tudi varovanci treneija Toneta Tislja v glavnem opravili vso vadbo doma.
"Okolje in vsi objekti so za to primerni, le od 17. do 21. avgusta bomo v Kranjski Gori, kije tudi že običajen kraj naših nekajdnevnih priprav, septembra pa se bomo udeležili tudi tridnevnega turnirja v Avstriji, "je povedal trener Tone Tiselj. Nekaj časa bodo vadili na objektih mestnega stadiona ter v telovadnici Šolskega centra Velenje ,ker v Rdeči dvorani obnavljajo tla. V ekipi ni nobenih bistvenih sprememb, novi igralec je le vratar Trivko Matovič, ki pa je že branil za Gorenje.
"Znova je prišel v klub, ker je bil naš prvi vratar Uroš Senica med počitnicami operiran in še ne vemo, kdaj bo okreval. Na okrevanju je tudi Sašo Khimtchenko, ki je bil na operaciji kolena, skušamo pa se dogovoriti še z vodstvom slovenske vojske, da bi se lahko priprav udeleževala tudi Marko Oštir in Boštjan Kavaš. Verjetno pa v naših vrstah nebo več Jožija Stropnika, ker pač imamo tri vratarje, tudi še mladega Robija Lainščka."
O ambicijah v novi sezoni je Tone Tiselj razmišljal takole: "RK Gorenje je v državi že dolga leta po moči takoj za Pivovarno Laško, če ne v prvenstvu pa v pokalu, že peto leto pa smo v Evropi, tako da smo na to že navajeni. Ob tem je treba ugotoviti, da mm Evropa v prvem delu pobere veliko moči, zato smo navadno jeseni tudi nekoliko slabši od spomladi. Kaže, da bo letos tudi tako, glede na to, da bomo nekaj časa še brez Senice in Khimtchenka in da tudi naša vojaka ne bosta vseskozi z nami.
Sicer pa bo tudi letošnja sezona za nas bolj prehodnega značaja, saj bomo nadaljevali menjavo generacije, med katero smo kar nekaj igralcev potisnili v ospredje. Letos bomo dali priložnost še nekaterim, da vidimo, koliko lahko prispevajo h kakovosti RK Gorenja; to so Marko Oštir, Kavaš, verjetno tudi vratar Lainšček, tu je še tudi mladi Tadej Fricelj. Skušali bomo nekaj narediti tudi na
spremembi igre, tako da se s samim rezultatom ne obre-njujemo preveč. Pomembno je, da bodo fantje nadaljevali v takšnem slogu, kot so sklenili lansko sezono. Naj-resnejša kandidata za drugo mesto, prvo je znova oddano Celjanom, sta Prevent in Trebnje, seveda pa je Gorenje tista ekipa, na katero je treba vedno resno računati Če nam ne bo uspeli priti letos tik pod vrh, nam bo to zanesljivo r naslednjih sezonah, saj je menjava generacij proces, ki seveda traja nekaj časa. Potnidili se bomo, da se bomo kar najbolje igrali za barve dresa Gorenja in skušali tudi z načinom igre privabiti v dvorano čim več ljubiteljev rokometa, "je sldenil v ponedeljek pred prvim zborom pogovor Tone Tiselj, trener Gorenja.
■ vos
Barnko Tamše (na levi) je v minulem prvenstvu že izkoristil priložnost, vratar Robi Lainšček nanjo še čaka.
Smučarski skoki
Kaligaro rešuje slovensko čast
Rolando Kaligaro, član SSK Velenje, se je minuli vikend udeležil tekme kontinentalnega pokala v nemškem Obersdorfii. V zelo močni konkurenci je na nočni tekmi zasedel 8., na dnevni pa 7. mesto. Sedaj je na skupni razvrstitvi kontinentalnega pokala osmi. Sredi meseca avgusta sta pred njim še dve tekmi v poljskih Zakopanih. Glede na njegove rezultate in pripravljenost lahko pričakujemo, da se bo Rolando uvrstil na tekme A pokala, oziroma poletne Grand Prix-e, kar mu vsi zelo želimo.
V soboto pa je bila na Ljubnem ob Savinji tradicionalna tekma za pokal flosaija, ki je hkrati štela tudi za pokal MlP-a. Doseženi so bili
naslednji rezultati:
do 8 let: 1. Klemen Omladič (Velenje), 2. Jože Kamenik (Šmartno na Pohorju), 3. Andraž Pograjc (Kisovec, Zagorje); do 10 let: 1. Matjaž Jerman (Tržič), 2. Gašper Berlot (Velenje), 3. Urban Pogačnik (Tržič); do 12 let: 1. Aljoša Cutik (Velenje), 2. Rok Re-berčnik (Ljubno BTC), 3. Rok Stroj (Tržič); do 14 let: 1. Gašper Juvan (Ljubno BTC), 2. Gregor Brinovšek (Ljubno BTC> 3. Rok Urbane (Stara Fužina, Bohinj).
M jo
Vse boljši Rolando (vos)
Bekim Bahtiri
celjskega Kladivaija, ki si je z novim državnim rekordom 10.21 zagotovil tudi mesto v slovenski olimpijski reprezentanci za Sidney. Uvrstitve velenjčanov: 1500m: Bahtiri 1., 800m: Bahtiri 1., lOOm: Pugelj 6., 200m: Pugelj 3., 5000m: Živko l.,_1500m: Podgoršek 4., llOm ovire: Škoberne_3„ 400m ovire: Šalamon 3., 800m: Čeplak 3., 400m: Krajnc 4., lOOm: Stor 4., višina: Majdak4., 3000m: Obronek 5., 1500m: Obronek 6., štafeta 4 X 400m: (Krajnc, Bahtiri, Šalamon, Podgoršek) 3. mesto.
■ V.P.
PIAUO IAGUNA


as. t
■mHI

POCITNICE V POREČU SO NEKAJ POSEBNEGA, SO DOŽIVETJE!
Želimo vas informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 10. avgusta.
Vse apartmaje Astra in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 8.360 Sit (89 DEM)! Dobrodošli v autokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj.
Pričakujejo vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Istra, Laguna Gran Vista, Laguna Park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cena polpenziona na osebo nadanžeod6.I10Sit(65 DEM)!
V vseh hotelih so Vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffet restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE!
Turistična taksa je 207 Sit (2,20 DEM) po osebi na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12-18 let pa samo 50 %!
INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI
PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410-101 fax: 00 385 52 451-044
k.
A
3SlISlll
«i
Brezplačni tečaj jadranja
VELENJE - Klub vodnih športov Velenje in Turistično rekreacijski center Jezero pripravljata v času počitnic brezplačne tečaje jadranja na jadrnici Optimist. Tečaj poteka ob torkih in petkih med 16. in 19. uro in ob sobotah od 14. do 19. ure.
Športnik junija Uroš Kočnik
Poletna vročina vas je najbrž že močno zdelala, zato smo za junijskega športnika prejeli le 43 kuponov. Kocka je padla zadnji teden dni, ko je vse tekmecc kot blisk prehitel skakalcc Smučarsko skakalnega kluba Velenje Uroš Kočnik. Prejel je 22 kuponov, drugo mesto pa sta si deset točk za njim razdelila nogometaš Jernej Javomik in teniška igralka Katarina Srebotnik. Sledijo še Damjan Vodušek, Boris Kališek, Damjan Verbnjak in Tina Pandža.
Žreb je bil tokrat naklonjen Janku Zupanu iz Kersnikove 1 v Velenju. Po pošti mu bomo poslali anorak Našega Časa.
Športnik - športnica julija
Izbor naj športnika seveda teče dalje. Danes objavljamo prvi kupon za mesec julij. Športnikov je ogromno, zgolj v namig pa naj vam omenimo Katarino Srebotnik, skakalca Rolanda Kaligara, plavalca Jureta Primožiča itd.
Tkko, izpolnite kupon za svojega kandidata ali svojo kandidatko in ga skupaj s svojim naslovom pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, morajo pa seveda biti pravi.
Naš naslov je Naš Čas, Foitova 10, Velenje.
rr----------------
i Športnica - športnik julija
Glasujem za športnico(ka)....
I I
| Naslov glasovalca
I
I ............................

_____I
14 KAK VAS	OBVESCEVALEC	6. avgusta 1998
		
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 6. avgusta - dnevni dežurni dr. Blatnik in dr. Žuber, nočni dr. Slavič in dr. Kočevar Petek, 7. avgusta - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Grošelj, nočni dr. Pirtovšek in dr. Grošelj Sobota, 8. avgusta - dežurni dr.
Vrabič in dr. Friškovec Nedelja, 9. avgusta - dežurni dr. Vrabič in dr. Friškovec Ponedeljek, 10. avgusta - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Urbane, nočni dr. Slavič in dr. Pirtovšek Torek, 11. avgusta - dnevni dežurni dr Rus in dr. Vrabič, nočni dr. Gusič in dr. Grošelj
Sreda, 12. avgusta - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
8. in 9. avgusta - dr. Vlasta Šter-benk, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303).
Veterinarska postaja Šoštanj: Od 7. avgusta do 14. avgusta -
Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel: 0609/618-117.


F9R
1 ■
V tednu od 27. julija do 2. avgusta 1998 povprečne <
S02, izmerjene v AMP na obrnoeju Mestne obeine Velenje, Obžine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki. niso presegale mejne 24-tirne koncentracije 125 mtkro-gS02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 27.julija do 2.avgusta 1998

ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG.
H 27.7. [328,7.
129.7.
H 30.7. □ 31.7.
11.8. B2.8.
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO 17
in tračni obračalnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 728-477 ali 041-720-614.
BARVNI TV PRODAM. Telefon 862-446.
KUPIM
KUPIM 2000 litrsko cisterno za olje. Telefon 833-154.
ODKUPUJEMO DELNICE TELEKOMA, GORENJA B in
vseh ostalih podjetihj, investicijskih skladov, PIDE. Telefon 041-744-973 ali 063-483-970.
OSTALO
IZPIS IN TISKANJE diplomskih nalog na laserski tiskalnik. Telefon 856-642.
BAGAT, SINGER SERVIS.
Telefon 718-458.
PREKLIC
Z DNEM 31.12.97 sem prenehala z dejavnostjo TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM na ime Ida Pudgar, Luče 106.
POSESTI
PONIKVA PRI ŽALCU! PRODAM zazidljivo parcelo na Ponikvi pri Žalcu, na odlični lokaciji. Telefon 728-477 ali 041-720-614.
V KAVČAH PRI VELENJU (800 m iz Velenja), prodam zemljo v izmeri 87 a - travnik, vinograd, gozd. Primerno za vikende. Telefon 062-631-117 ali 041-633-557 ali 041-704-384. UGODNO PRODAMO HIŠO z lepo urejeno oklolico, vinograd, sadovnjak, vrt v velikosti 1960 m2. Hiša je v III. fazi, na lepem sončnem kraju tik nad Jamo Pekel. Cena po dogovoru. Telefon 858-973, po 20. uri.
VSELJIVO ALI NEDOKONČANO
stanovanjsko hišo v Velenju ali bližnji okolici kupimo. Mobitel 0609-624-775.
ZAZIDLJIVO PARCELO V Škalah, cca. 800 m2, prodam. Telefon 893-629 ali 829-484.
RAZNO PRODAM
UGODNO PRODAM spredni odbijač za CITROEN AX 1,1 TRE še nov. Telefon 850-310. SUHA MEŠANA DRVA PRODAM. Telefon 893-058 zvečer. KOMBINIRAN VOZIČEK ROKI in nahrbtnik za nošenje dojenčka, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon popoldne 722-568. PREŠO, 50 litrsko, mlin za grozdje in sadni mlin z motorjem, prodam. Telefon 861-714. SUHA BUKOVA DRVA, prodam. Telefon 881-681.
SADNO PREŠO, brezhibno, 1001 s kamnom za obešanje, primerno tudi kot okras, prodamo. Telefon 863-234 ali 041-687-371, RABLJENO STREŠNO OPEKO, prodam, cca 2500 kom. Telefon 885-632.
STANOVANJA
V NAJEM ODDAM dvosobno stanovanje v Velenju. Telefon 857-825.
GARSONJERO, 28 m2, na Gorici, prenovljeno in opremljeno, prodam. Telefon 0609-648-670. GARSONJERO, OPREMLJENO,
oddam v Šoštanju. Predplačilo. Telefon 041-694-177.
VOZILA
VW HROŠČ 1200,1-75, motor in deli, prodam. Telefon 041-727-388. FANTOVSKO ŠPORTNO KOLO na 10
prestav prodam za 8.000 SIT. Telefon 857-892, po 20. uri. PRODAM HONDA CIVIC 1,5, 4 vrata, letnik 90. Telefon 864-380. VECTR01,6, metalno sivo, 4 vrata,
KINO
VELIKA DVORANA
EVITA
glasbena drama, Dolby Digital Četrtek, 6. avgusta ob 20. uri Režija: Alan Parker Vloge: Madonna, Antonio Banderas Dolžina: 134 minut Film je zasnovan na zelo uspešni istoimenski operi. Film časovno prikazuje življenje Eve Peron, ki se je kot žena Juana Perona, rešila revščine in postala ena najbolj vplivnih žena na svetu. Eva je kar sedem let hipnotizirala os-emnajstmilijonsko ljudstvo, vse do svoje prezgodnje smrti leta 1952. Stara je bila 33 let.
GOSPOD MAGOO (komedija), Dolby Digital
V	petek, 7. avgusta ob 18. in 20. uri
V	soboto, 8. avgusta ob 18. uri
V	nedeljo, 9. avgusta ob 18. in 20. uri
Vloga: StanleyTong, Leslie Nielsen Dolžina: 90 minut
Ukradeni rubin se znajde po naklučju v rokah kratkovidnega gospoda Magooja, ki za to seveda nič ne ve. Od tod tudi kup nesporazumov, ki nerodnega Magooja peljejo iz ene v drugo skušnjavo, ki pa jo seveda po naklučju vedno reši sebi v prid. Film je splet akcije in enostavnega humorja!
BREZ OBRAZA (triler), Dolby Digital
V	soboto, 8. avgusta ob 20. in 23. uri
Vloge: John Woo, John Travolta, Nicholas Cage, Leslie Nielsen Dolžna: 135 minut
Pretresljiva in napeta zgodba o detektivu, ki obsedeno lovi smrtonosnega kriminalca, ki je kriv sinove smrti. Že nekaj let se njuni poti križajo. Ko ga končno ujame in je lopov že klinično mrtev mora detektiv poiskati njegove sodelavce in izvedeti kje je nameščena bomba, ki bo raznesla San Francisco. Da bi lahko odkril bombo mora zamenjati identiteto in s kirurško operacijo postati on, obsedeni kriminalec, kriminalcu pa dajo njegovo identiteto vendar le tako dolgo, da detektiv ne opravi naloge. Kriminalec z identiteto detektiva pa se zbudi iz kome in začne se obsedeni lov. Nihče ne ve, kdo je kdo...
1000AKROV (drama), Dolby Digital
V	ponedeljek, 10. avgusta ob 18. in
20.30 uri
V	torek, 11. avgusta ob 18. in 20.30 uri
Režija: Jocelyn Moorhouse Vloge: Michelle Pfeifer, Jessica Lange,... Dolžina: 107 minut Film je posnet po istoimenem romanu nagrajenem s Pulitzerjevo nagrado in pripoveduje zgodbo o družini Cook. Glava družine se odloči, da bo svojih tisoč akrov veliko farmo razdelil med tri hčere kar pa povzroči razkol v družini s katastrofalnimi posledicami.
VELIKA PRIČAKOVANJA (drama), Dolby Digital
V	sredo, 12. avgusta ob 18. in 20.30 uri
V	četrtek, 13. avgusta ob 18. in 20.30 uri
Režija: Alfonso Cuaron Vloge: Ethan Hawkw, Gwyneth Paltrouv, Robert De Nero, Anne Bancroft Dolžina: 114 minut Film je čutna pripoved o dečku, ki pri devetih letih spozna lepo in bogato deklico, ki ga očara in se seveda takoj zaljubi vanjo, vendar ga le ta vseskozi privlači in odbija kot bi se poigravala z njim. Fantič odraste in s pomočjo neznanega dobrotnika uspe s svojimi slikami. Postane slaven vendar so njegova pričakovanja drugačna. Želi si le lepo deklico. Spozna pa tudi svojega dobrotnika, ki je povsem nekdo drug kot je pričakoval...
MALA DVORANA:
MIŠJI LOV (komedija), Dolby SR. Sobota, nedelja, 8. in 9. avgusta ob 16. uri
Otroška matineja! Cena 400 SIT!
BOUE NE BO NIKOLI (komedija), Dolby SR. Vlogi: Jack Nicholson, Helen Hunt Oskarja za glavni vlogi! Ponedeljek in torek, 10. in 11. avgusta ob 19. uri
1000AKROV
(drama), Dolby SR.
Sreda, 12. avgusta ob 19. uri
Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiero je 700 SIT.
Rezervacije vstopnic: 898 2493 vsak delavnik dopoldan (uprava), 8982 491 eno uro pred prvo predstavo.
letnik 90, reg. do 99/3, prodam. Telefon 864-380, do 17. ure. NOVO KOLO ROG, prodam za 26.000 SIT. Tone Medved, Prešernova 9, Velenje.
MOPED, 4 brzine, prodam. Telefon 881-844.
ZAPOSLITVE
077.
BERNARDINCE, stare 7 tednov, prodam. Tel.: 063/831-442.
IŠČEMO NATAKARJA, lahko tudi pripravnik. Ponudbe pod šifro "Prijazen!" pošljite na Naš čas, poštni predal 89, Velenje.
ŽIVALI
TELIČKO SIMENTALKO, 130 kg,
prodam. Telefon 882-710. PRIJAZNO JAHALNO KOBILO, z
boksom in vso oskrbo in izpustom , prodam. Telefon 863-234 ali 041-687-371.
GRLICE MLADE, bele in sive, prodam. Telefon 855-312. TELIČKO, SIVKO, 140 kg,
rodovniško, prodam. Telefon 892-357. _
TELIČKA, starega teden dni, prodam. Telefon 852-983.
PRODAJA GRAHASTIH IN RJAVIH mladih kokoši v nedeljo 9.8. od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
ČREDO KOZ, dobre molznice, A kontrola, molzišče, molzni stroj Alfa Laval in 100 litrski hladilni bazen za mleko, prodam. Telefon 062-755-
SERVIS
B I R O T E H ELEKTRONIKA BRUNO PODV1NŠEK S.P. Mobil: 0609 638 714 T«l./fax: 0(3 893 385
ČETRTEK, 6. avgusta:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 7. avgusta:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 8. avgusta:	6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;; Izbor pesmi tedna 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 9. avgusta:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in ostale čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minutez domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 10. avgusta: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 11. avgusta:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 12. avgusta:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Ha
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
i i			
lil	C A	s	
1AILII VI	i L G n J		K li
	reklamo! i	|	I
i — ■ i			
Avtohiša JAKOPEC
Kosovelova 16, Velenje, tel.: (063) 864-380
Zaposlimo prodajalca vozil.
Pogoji: - V. ali VI. stopnja
Zaželjeno: - poznavanje dela z računalnikom
-	komunikativnost
-	znanje angleščine/nemščine
-	izkušnje v prodaji
-	vozniški izpit B kategorije Zaposlimo tudi KV avtomehanika.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po obtavi razpisa na gornji naslov.
V SPOMIN
7. avgusta mineva leto dni, odkar si za vedno iztrgan iz naše sredine,
naš dragi
STANE PRASNI KAR
Zelo te pogrešamo.
Žena in sinova z dndinama

6. avgusta 1998
OBVEŠČEVALEC
NAS ČAS 15
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje Poroki:	H
Franc Sajher, Maribor, Betnavska c.št.
85/a in Tatjana Škrabel, Velenje, Žarova c.št. 12; Stanislav Videmšek, Pirešica št. 13 in Brigita Sedlar, Pirešicašt. 13
Jožef Prepotnik, roj. 1931, Ravne na Koroškem, Ob Suhi 19; Miroslav Dižovnik, roj. 1952, Velenje,
Stantetova ul. št. 11; Jožef Rebernik, roj. 1927, Mozirje, Šmihelska c. št. 53; Jožef Zabav, roj! 1914, Kačji dol št. 7; Jožef Mimik, Arja vas št. 1.
Upravna enota Žalec
Poroki:
Mirko Cizej, Prekopa in Milena Cencelj, Jeronim; Jože Ožir, Žalec in Zlatka Jambrovič, Žalec.
Danijel Žagar, star 43 let, Vransko 28; Veronika Poličnik, stara 79 let, Savinjska c. 64, Mozirje; Helena Turnšek, stara 89 let, Loke; Pavla Jug, stara 81 let, Ločica ob Savinji 27; Marija Malovšek, stara 75 let, Braslovče 13.
V SPOMIN
MARKOTU ARISTOVNIKU
Dne 4. avgusta 1998 je mnilo štiri leta žalosti in obupa, odkar smo te nenadoma tragično izgubili. Ljubi Marko, letos bi dopolnil 23 let. Kako radi bi ti segli v roko, te objeli in srečo zaželeli, a tebe ljubi sin več ni. Ne moremo se sprijazniti, da smo te za vedno izgubili.
V naših srcih in mislih boš ostal vedno z nami. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, se nanj spominjate z mislijo, rožami in svečami.
TVOJI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
MATEVŽA GRUDNIKA
16. 9.1936 - 26. 7.1998 iz Florjana
Ljubezni do življenja,
imel si še veliko,
vendar Ti je zmanjkalo moči.
Bolečina v Tvojih dragih
se je naselila v dneh,
ko si za vedno nas zapustil Ti.
A upanje v srcih naših zdaj živi,
da nekoč se srečamo med zvezdami.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se dr. Urbancu in dr. Lazarju ter patronažni službi Velenje.
Hvala pogrebni službi Usar, častni straži, govorniku, Premogovniku Velenje, praporščakom, godbi Premogovnika, duhovniku za opravljen obred in Sandiju za zaigrano Tišino.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Milena in sin Peter z družinama ter bratje
Jože, Stane in Marjan z družinami.
Sporočamo vam, daje umrl
MIRO SLA V VREČKO
nekdanji ravnatelj OS Bibe Roecka Šoštanj
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Kolektiv Osnovne šole Bibe Roecka Šoštanj
ZAHVALA
Božji klic je bil močnejši od našega, zato nam je vzel dragega moža, očeta, dedka, sina in brata
JOŽETA DEBELAKA
iz Florjana 19. 3.1942 - 29. 7.1998
Le delo, skrb, skromnost in poštenje, bilo Tvoje je življenje.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Pogrebni službi Usar za organizacijo in gospodu dekanu za opravljen obred. Najlepše pa se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, še posebej pa družini Goltnik, ki nam je ob težkih trenutkih nesebično stala ob strani.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
VSLOVO
DALIBORJU ANICU
Hvala ti za vse lepe trenutke, ki sta jih preživela skupaj s Petro.
Petrina mama Marija in orna
ZAHVALA
Ob bolečem spoznanju, da med nami ni več našega najdražjega sina
DALIBORJA ANICA
4.6.1979-24. 7.1998
»Ne boj se zame, mami,« si govoril,
»saj rojen sem pod srečno zvezdo,
ki v življenju pot mi bo kazala, in varno me vodila...« A usoda kruta ti prezgodaj je življenje utrnila in tvoja srečna zvezda s teboj je ugasnila.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem Tomšičeve 39,41,43, učiteljem in sošolcem OS Antona Aškerca in Šolskega centra Velenje,
sodelavcem Toplic Dobrna in vsem ostalim, ki ste nam namenili tople besede, darovali cvetje in sveče in ga z nami
pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, g. Dragu Semetu za poslovilni govor, pevcem, godbenikom in pogrebni službi Usar.
Neutolažljivi: mami Radojka, ati Petar in sorodniki
V SLOVO
PETRI ČEŠEK
Petra, vedi, da sva te imela rada in da boš vedno ostala v najinih srcih.
Daliborjeva mama in ati
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše najdražje
PETRE ČEŠEK
5.1.1980 - 24. 7.1998
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem Tomšičeve 39,41,43, stanovalcem
Šaleka 84, učiteljem in dijakom Gimnazije Velenje in Osnovne šole Antona Aškerca, sodelavcem Pošte Velenje in APS-a Velenje ter vsem ostalim, ki so nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče in nam v težkih trenutkih slovesa ponudili roko. Vsem iskrena hvala.
Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, g. Dragu Semetu za poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in
pogrebni službi Usar.
Neutolažljivi: mami Marija, orna, Edi in ati z družino
Vsi bodo dosegli svoj cilj, samo jaz ne...
Množično obiskana Noč ob jezeru
ritmih
glasbe in senci ognjemeta
Sobotna tradicionalna Noč ob jezeru, ki jo je tudi letos pripravilo podjetje Gost, d.o.o, ob pomoči več kot 30 sponzorjev, med njimi je bil največji Premogovnik Velenje, je izpolnila pričakovanja organizatorjev, verjetno pa tudi večine preštevilnih obiskovalcev. Čeprav so vremenarji grozili z vročinskimi nevihtami, teh v naše kraje to noč ni bilo, vročina, kije neusmiljeno dušila čez dan, pa se je v prijetnem okolju ob restavraciji Jezero stopnjevala le zaradi ogromne, nepregledne množice in številnih glasbenih gostov. Med njimi so mnogi našli prav svoje najljubše, saj so organizatorji poskrbeli za vse generacije obiskovalcev.
Od številnih nastopajočih so mnogi prisegali na Magazin, drugi na domače Dan in noč, tretji
na Šank ročk. Poskrbljeno je bilo za vse generacije...
Prvi, tisti najbolj zagreti, so prišli že zgodaj zvečer, ko se je na posebnem prostoru še pekel vol, zadišalo pa je tudi po odojkih. Letos je bilo zagotovo dovolj stojnic s pijačo, da kljub gneči ni bilo dolgih čakalnih vrst, hrana pa je tudi šla za med. Po deseti uri se je začelo čisto zares; pod glavnim odrom, kjer so nastopajoči skrbeli za zabavo obiskovalcev že od zgodnjih večernih ur, se je takrat že trlo ljudi, ki so prepevali s priljubljenimi gosti Magazin, Vagabundi, Anjo Rupel, Sanjo Mlinar in Matjažem Jelenom, XRay ter N-Ergy team. Na drugem, manjšem odru, so nastopili Dan in noč, ljubitelji slovenskih poskočnic pa so tu tudi pridno plesali. Pri Beli dvorani so navdušili člani skupine Društvo mrtvih pesnikov in Sank ročk, ki so pravkar izdali nov CD...
Povsod je dišalo po jedeh z žara, ki teknejo tudi v toplih poletnih nočeh. Od vola je še pred polnočjo ostalo le nekaj kosti in ožgani rogovi. Tisti, ki so si ga privoščili, so zatrje•,
vali, da je bil nadvse okusen.
Starostna struktura obiskovalcev je bila tudi tokrat zelo pestra, mnogi, sploh tisti z zelo majhnimi otroci, pa so organizatorjem kar malce zamerili, da so z ob
Noč ob jezeru je prireditev, ki jo kar nekaj dni pripravlja veliko ljudi. V podjetju Gost d.o.o. so nam povedali, da so jih v pripravo in izvedbo vključili preko 250; samo za varnost na prireditvi je skrbelo 54 policistov, varnostnikov iz Premogovnika in podjetja Samo. Pomagali so tudi gasilci, ki so bili prisotni z intervencijskimi vozili. Na srečo jih niso potrebovali.
Gost d.o.o. pa bo v mesecu avgustu sodeloval še na treh večjih prireditvah; z gostinskimi uslugami bodo prisotni na Mednarodnem konjeniškem turnirju, ki bo ob jezeru potekal od 14. do 16. avgusta. 22. in 23. avgusta bodo skrbeli za obiskovalce konjeniškega tekmovanja za pokal Slovenije, 22. avgusta pa bo na tenis igriščih potekal še tradicionalni VIP teniški turnir M cluba.
polnoči napovedanim ognjemetom zavlačevali dobre pol ure. Resnici na ljubo letošnji ognjemet rednih obiskovalcev Noči ob Jezeru ni navdušil; bil je mnogo manj bogat, dolg in lep kot nekaj prejšnjih let. Organi-zatoiji se tega zavedajo. Povedali so nam, da letos pri nakupu ognjemeta niso imeli srečne roke, zaradi obsega prireditve pa so imeli tudi nekaj finančnih težav. Obljubljajo, da se napaka ne bo ponovila in da bo prihodnje leto ognjemet prav tako bogat in lep, kot smo ga bili vajeni do sedaj.
čke lajšajo pasje dni
Takile prizori v teh dneh niso redki. Pasja vročina je letos opravičila slavo pasjih poletnih dni. Ko ne pomaga niti ledena pijača, mnogi prisegajo na lučke.
■ vos
-
38. flosarski bal na Ljubnem
Ml
Krmanisi" iz treh držav
Ljubencem in potomcem nekdanjih flosarjev je bilo vreme letos več kot naklonjeno. 38. flosarski bal je bil deležen množice obiskovalcev v soboto in nedeljo in je vsaj po tej plati dobro uspel. V dneh okrog bala so na Ljubnem izvedli kopico športnih, kulturnih in ostalih vsakoletnih prireditev, osrednji del pa je bil seveda na vrsti v nedeljo popoldne. Krst novega flosarja in vse, kar sodi zraven, so opravili odlično, kar pa je seveda premalo za celovit prikaz izročila gozdarjenja, spravila in plavljenja lesa ter flosarije. Vse skupaj je v polpretekli dobi opredeljevalo delo in življenje ljudi v teh krajih.
panja Anka Rakun so bili namreč pred tedni v španski Kataloniji, v mestecu pod Pireneji, ki tudi oživlja splavarsko izročilo in je hkrati zibelka mednarodne zveze, ki povezuje takšne kraje. Tam je bila Slovenija z Ljubnim sprejeta v zvezo kot pridružena članica, za polnopravno članstvo pa potrebuje "priporočila" vsaj dveh članic. Zato so predstavniki katalonskega mesta z županom na čelu konec minulega tedna vrnili obisk, Ljubenci pa so v goste povabili še predstavnike iz Italije. Ob tem je Ljubno v soboto obiskal še predsednik tega mednarodnega združenja Kurt Mayer iz sosednje avstrijske
Res pa je, da so letos "zvezali" in udrli tri manjše flose in se z njimi po dolgih letih spet pripeljali po Savinji do prireditvenega prostora. Zanimivo in pomembno je, da so bili na flosih splavarji iz treh držav. Ljubenski flosarji in žu-
Koroške. Z vključevanjem v svet gre torej dobro, zato bi moralo biti bolje tudi s prikazom več kot bogatega izročila.
MiP