ftev.7. U Ljubljani, v torek, dne 10. Januarja 1905. Leto mm. Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26-— 13 -650 220 za pol leta P za četrt leta „ za en mesec „ V upravništvu: za celo leto naprej K 20-—-za pol leta „ „ 10-— za Četrt leta „ „ 5"— za en mesec „ „ 170 Za pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat 13 h 11 za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upravniškega telefona Štev. 188. Nečuvenn odločba deželne vlnde Kranjske! Z ozirom na naš uvodni članek z dne 3. t. m., ki se bavi z razsodbo deželne vlade z dne 28. decembra glede zadnje volitve občinskega zastopa za mesto Kamnik smo prejeli naslednjo izjavo: V članku se nahaja tudi sledeča trditev: »Razsodila je deželna vlada tako-le: „Ker se ne vč, kako bi bil gospod Al-breeht, ki se je po krivici zavrnil, volil, je žrebanje neveljavno in treba torej za tri izžrebane katoliško narodne odbornike nove volitve v II. razredu. Volitev treh liberalcev pa je veljavna, ker so bili izvoljeni z večino 13 zoper 12 glasov." V resnici se pa glasi dotični odstavek tukajšnje razsodbe tako le: „Iz tega — da se je namreč zabranilo Andreju Albrechtu glasovanje — izvira, da so v II. razredu samo Ivan Adamič, Martin Novak in Ivan Terpinc, ki so dobili po 1 3 glasov, nedvomno izvoljeni, med tem ko ni mogoče določiti, kako bi bilo vplivalo glasovanje Andreja Albrechta na volitev JankotaGrašeka, Jož. Kenda, Jožefa Pollaka, Andreja Albrechta, L o v r e n c a B e r g a n t a , Ivana Breznika, KranjaDor-nika in Ivana Steleta, ker je bilo za te le po 1 2 g 1 a s o v oddanih, tako da se je moralo med njimi žrebati." Seveda ne more se deželna vlada spuščati v polemiko glede utemeljevanja te razsodbe. Kar se pa tiče opazke — na koncu istega uvodnega članka — naperjene proti gospodu deželnemu predsedniku povodom omenjene razsodbe konstatiram, da je gospod deželni predsednik odpotoval dne 2 2. d e c e m b r a m. 1. na dopust in torej na nobeden način ne more odgovoren biti za vsebino te razsodbe, ki se je izdala dne LISTEK. Poljsko pismo. Krakov, 4. jan. Med ruskimi Poljaki se ponavljajo krvavi izgredi o priliki mobilizacije. V R a -d o m u so z dinamitom razstrelili dnč 24. dec. dva železniška mosta in s tem ustavili promet. Z rdečo zastavo na čelu je korakalo nad 1500 oseb po mestu in pelo revolucijske pesmi. Spopadli so se z vojaki. Več oseb, med njimi polkovnik Bu-latov in še neki drugi častnik, je mrtvih. V L o d z u je pri enakih demonstracijah tudi eden ubit, več oseb ranjenih. — VČen-stohovu so z dinamitom razrušili carjev spomenik. Ti izgredi so povsod delo P. P. S. (Poljska partija socialistiška), med njimi v prvi vrsti Židov. V Krakovem so otvorili pred Božičem razstavo starih poljskih tiskovin. Narodni muzej, Jagelonska biblioteka in grof Emerik Čapski so izložili veliko dragocenih stvari. V mnogih listih se piše, da se pripravlja na Ruskem revolucija. Pravijo, da se prično krvave manifestacije še 13. jan. (1. jan. po stari itetvi.) 2 8. decembra m. 1. v njegovi odsotnosti. Za to razsodbo sem torej oigOTroren edino le jaz kot njegov nameSthik.1 '?f Pozivam častito uredništvo na podlagi § 19. tisk. zak., da sprejme to hjaovsvoj cenjeni list C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko: V Ljubljani, dne 7. januarja 1905. Phil. dr. Andrej grof Schaffgotsch, c. kr. dvorni svetnik. Usodno znmenjovnnje. Okrajni glavar v Kranju se piše za Pirca. To ni samo na sebi nič slabega. Res je sicer da je Pircev v tem mestu več, med njimi tudi liberalni prvak in dejanski »Go-renjčev" urednik, res je tudi, da je ta z glavarjem v bližnjem sorodstvu — bratranca sta — a iz tega vendar še nič ne sledi. Blagi in skrbni Hein se pač ne more ozirati pri imenovanju glavarja za kranjski okraj na to, da bi ga utegnil kdo zamenjavati s kakim liberalcem, magari celo z »Go-renjčevim" glavnim urednikom — Cirilom Pircem. Do tukaj je stvar jasna. Samo kak zlogolki nepridiprav more tu kaj očitati pre-vzvišenemu deželnemu predsedniku. Glavar v Kranju ima pravico, pisati se za Pirca in biti bratranec komurkoli. Ce ga kdo zavoljo tega zamenjava, naj sam gleda! Kaj pa, če bi glavar sam naravnost pospeševal tako zamenjavanje? To bi bile pa težje reči. Seveda, pravzaprav ima glavar vedno prav. In če kaj rečeš četenj, se ti ne bo godilo posebno dobro. Žandarje in birokrate pusti pri miru, moj sin, če hočeš mir vživati v liberalni ustavni Avstriji. Pač pa se rajše iznosi nad papežem in škofi in f ... i. Tu smeš, kar znaš in moreš. Tako je. S tem se izogneš neljubim praskam z gosposko; sploh z eno besedo: na tak način si prost in greš lahko za Žvegljem. Po teh načelih bi bilo najbolje, da bi se naš članek zdaj le nehal, in sicer s kakim patriotiškim vzklikom na objektivno, edino državnim koristim služeče, razborito in goreče delovanje naše birokracije. Pa ne moremo. Take vzklike prepuščamo svojim bravcem. Mi jim hočemo navesti le nekaj dejstev, da bodo tembolj p epričani, kako so umestni slavospevi na birokrate. Zlobni ljudje so trdili, da je pri več občinskih volitvah okrajno glavarstvo Kranjsko podpiralo liberalce. To nikomur nič mar! Okrajno glavarstvo je politična oblast in liberalna stranka e menda vsaj tudi politična stranka. Dalje pravijo, da ima kranjski okrajni glavar kaj čudne pojme o občinski avtonomiji. V njegovih dopisih na klerikalne župane kar mrgoli ukazovanja. naročanja in pričakovanja tudi v takih slučajih, ko bi v duhu ustave po smislu predmeta bila umestna samo prošnja. Pa tudi to še ni nič takega, da bi nas moralo vznemirjati Župani so hlapci okrajnih glavvrstev, pa je! Komur ni to všeč, naj pa postane liberalec. A nekaj druzega je vendar čudno. Kranjski okrajni glavar ima pogum, da se v svojih dopisih na klerikalne župane sklicuje na »Gorenjca" in iz »Gorenjca'1 dokazuje, kako silno je zanemarjena n, pr. kaka brv, potem ko je slučajno liberalni župan padel — brv pa ostala, kakršna je bila od pradavna. Pri sklicevanju na »Gorenjca" rabi prijazno besedilo, da se to in to razpravlja v časopisju. Naši kmetje sodijo po svoji pameti, da bi glavar kot predsednik okrajnega šolskega sveta moral poklicati na odgovor liberalne učitelje, ki z lažmi huj-skajo po »Gorenjcu", a — kaj bo kmet! Plačaj pa molči! Ta kmet dalje misli, da je skrajno razžaljivo, če kdo od njega zahteva, da bi se kaj zmenil za »Gorenjca" Ta list zanj ni časopisje, marveč zakotno gnojišče nekaterih grižavih ljudi, kakršnih se dobi povsod po svetu. Nihče ne more zahtevati, da bi zdravi gorenjski kmetje brskali po tem smetišču Ker tudi krajnim šolskim svetom, zlasti če so župniki predsedniki, kranjsko okrajno glavarstvo časih pošilja uradne spise zavite v „Gorenjca", bo res utegnil kdo misliti, da je »Gorenjec" glasilo okrajnega glavarja in bi zamenjaval glavarja in barvarja Pirca. Ali je to v korist upravni službi, naj drugi odgovarjajo. Mi samo to pravimo: Omejenost naše birokracije ne more biti nikoli tolika, da bi se tudi samo od daleč mogla primerjati z velikostjo našega zaničevanja do liberalnih cunj in njihovih cunjarjev. PedajoSko-katehetski Kurz na Dunaju. »Avstrijska Leonova družba" namerja osnovati pedagoško-katehetski kurz. Namen kurza je podati udeležencem priložnost, da svoie znanje zlasti glede metode pri pouku poglobe in razširijo. Kurz namerja tudi seznaniti veroučitelje vseh stopenj s pridobitvami na tem širnem poliu in z določili in odredbami, ki so bile izdane glede verskega pouka na Dunaju. Izvoljen je bil že poseben odbor, da se posvetuje še pred začetkom kurza. Pripravljalni odbor je pri oblasteh že vse storil, da se udeležencem kratki potrebni dopust v prinepu omogoči, tako da ti ne bodo imeli nikakth sitnosti, ko poprosijo za dopust. Katehetski kurz na Dunaju bo trajal 14 dni in sicer od 13. do 25. febr. 1905 Ta čas se je izbral zlasti zato, da se morejo veroučitelji na srednjih šolah, ki imajo ob semestralnih počitnicah večje zborovanje na Dunaju, tega kurza udeležiti, ker se kratki dopust ki je za udeležbo tega kurza (od srede do sobote) potreben, lažje doseže. Tudi za druge udeleženci je ta čas najpripravnejši, ker se takrat še ne začne naporno delo kot postne pridige, spoved itd. Predavanja bodo tako razdeliena, da pridejo prvi teden na vr>to tvarine. ki se nanašajo posebno na srroča: Med 28. januarijetn in 2 februarijem bo libavsko luko zapustila 1 bojna ladja, 3 obrežni par-niki in t oklopna križarka, da se združijo z brodovjem Roždestvenskega. Kje bo zadelo baltiško brodovje na sovražno brodovje? Neki nemški mornariški častnik pravi, da bo lega otoka Formoze odločilna za prave bojne operacije. To je najjužnejša točka za Japonce, kjer morejo jemati premog, ako nočejo biti navezani na nevtralne vode. Ako nameravajo Japonci priti v do-tiko s prihajajočim sovražnikom, da opazujejo njegovo gibanje, ali da ga napadejo s torpedovkami, se bo tu nudila prva prilika, kar bo tem lažje, ker je odtod brzojavna zveza z Japonsko in z azi sko celino. Treba pa je tudi pomniti, da se morajo Japonci sedaj v svojih operacijah bolj opirati na oklopne križarke, ker je njihovo oklopno brodovje oslabljeno, ter da ne bodo svojih močnih križark predaleč pošiljali. Pri tem je misliti seveda na odprti boj ; da se bo obvarovalo rusko brodovje nenadnega n»pada, se bo moralo združiti v bojni red, predno bo došlo v vodovje holandsko-indijskega otočja. Portarturski guverner bo postal najbrže princ T a k e h i t o Bil bi obenem nadpoveljnik trdnjave in civilni guverner poluotoka Kvantun; imel bo naj-obširnejša pooblastila, da zopet sezida trdnjavo in potem mesto Port Artur. časopis v padli trdnjavi. Kakor poročajo iz Port Artuija, je kilo tudi uredništvo „Novega Kraja", ki je izhajal v Port Arturju do zadnjega, vzeto v kapitulacijo. Osobje obstoji iz šefredakterja. polkovnika Artemjeva, sourednika Verev-kina, uredniškega tajnika Lasmana, meterja Mihajlova, mašinista Tomaroviča in sedem stavce*. Japonsko brodovje. Tokio, 9. jan. (K. u.) Admiral Ka-toka poroča, da je odšlo eno brodovje kri-žaric, rušilcev in torpedovk v C fu, ena kri-j žarka, topničarka in mnogo rušilcev pa v | Kjavčav za ubeglimi ruskimi ladjami. Japonski banket v Parizu. V Parizu živeči Japonci so uprizorili j ob priliki zavzetja Port Arturja banket, ki ; se ga je udeležil tudi japonski poslanik ! Montono s poslaniškim osobjem. Nazdrav-| Ijalo se je mtkadu in slavilo zavzetje trdnjave. Za ruske ranjence v Port Arturju. Peterburg, 9. jan. Nemška paro-brodna družba „Haraburg Amerika-Linie" je poslala svoj najboljši parnik v Port Artur, da se ruski ranjenci hitro prepeljejo v Kaj-čau, kjer so nemške bolnišnice že pripravljene. Ranjeni vojni ujetniki. Nagasaki, 9 jan Tisoč ranjenih Rusov je došlo sem iz Port Arturja. Spravili so jih v bolnišnice. Novo japonsko posojilo. Tokio, 9. jan. Glasi se, da bo Japonska najela še četrto notranje posojilo 100 milijonov jenov pod enakimi pogoji, ko tretje. Hullska komisija. Hullska komisija se je sešla včeraj ob desetih dopoldne v posvetovalnici ministrstva za zunanje zadeve. Admiral baron Spaun, kot najstarejši član, je prevzel predsedstvo ter predlagal za predsednika admirala F o u r n i r j a Predlog so sprejeli soglasno. Admiral Fournir je sprejel čast predsednika ter se v daljšem govoru zahvalil, opozarjajoč na važno nalogo komisije Nato je imela komisija tajno sejo, v kateri je določila način posvetovanja. Druga seja se je vršila včeraj popoldne. V tej se je obravnavalo, naj li bodo obravnave javne ali tajne. Rusi zažgali svoje zastave. General Steselj poroča v neki brzojavki carju, da je malo pred kapitulacijo ukazal zažgati zastave, katere so bile vse preluknjane od japonskih krogelj. Ta pretresljivi prizor se je izvršil pred celo po sad k o. Ruske izgube v Port Arturju. Tokio, 9. januarja. Trdi se, da so ruske izgube v Port Arturju znašale 25 000 mož. Notranje političen položaj. Včeraj se je Gautsch pogovarjal tudi z višjim deželnim maršalom češkim knezom Lobkovitzem in baronom Morse- ! jem. Novi ministrski predsednik namerava i baje^sklicatioVeliki nočivsei deželne zbore, V prihodnjem zaseda-nju drž. zbora namerava Gautsoh rešiti vse doslej državnemu zboru predložene vladne predloge. Prihodnje dni se bodo vršile nadaljne konference s poljskimi in češkimi poslanci. Teh konferenc se bodo udeležili poslanci Pacak, Kramaf, grof D z i e d u -s z j c k i in David vitez Abrahamovi c z, katerega naj se ne zamenja z E v genom Abrahamowiczem, ki je pred dnevi nenadoma umrl. Kuje se menda češko-polj-ska zveza. Z italijanskimi poslanci se bo Gautsch tekom tedna vnovič pogovarjal. Iz uspehov dosedannh pogovorov sodijo v parlamentarnih krogih, da v zadevi incmoškega vse-učiliškega vprašanja v kratkem še ne bo odločitve V Inomostu je govoril o Korberjevi krizi soc. demokrašk: poslanec S e i t z. Hvalil je Kčrberja in dejal, da so Gautscha posadili v sedlo „klenkalci" in srednja stranka gosposke zbornice. Socialni demo kratje bi bili za izpremembo poslovnika, če se prej vpelje splošna, enaka direktna vo-livna pravica. V Jičinu je govoril mladočeški poslanec F o f t. Dejal je, da Čehi sedaj čakajo in da morajo vse svoje moči koncentrirati na gotov političen cilj. Pripravljeni morajo biti za napad, pa tudi za svojo obrambo. Odstop Korberjev je negativni uspeh politike čeških poslancev. Načelnik poljskega kluba je izjavil, da Gautsch pri prizadevanjih napraviti v parlamentu red lahko računa na pomoč poljskega kluba Položaj je sedaj slabši nego je bil pred enim letom in pol, ker del nemškega časopisja nastopa proti izpremembi poslovnika in to vpliva na mnoge poslance Bližina novih volitev vpliva tudi na nemško ljudsko stranko. Novi brambeni zakon. Zadnje dni se je tudi pisalo, da so me-rodajni vojaški krogi mnogo pospešili padec dr. Korberja. Novi brambeni zakon je v načrtu gotov, a ni prišel na vrsto. Kar se tiče zakona samega, določa načeloma dveletno službo. Ker pa se bode pomnožilo število novincev in podčastnikov, bodo takoj prvi troški znesli okroglo 207 milijonov in na leto se pomnožili za 110 milijonov kron. Ali odtehtajo koristi dveletne službe toliko večje redne troške, o tem bodeta govorila in odločila avstrijski in ogrski državni zbor. Najvažnejša določba v novem zakonu je razvrstitev potrjenih novincev v stalno armado, dež. brambo in nadomestno rezervo. Doslej je prišla v rezervo polovica potrjenih, torej okrog 125 000 mož Od teh jih je bilo komaj pe tina oproščenih, o drugih je določal žreb, torej slepa sreča. V tem oziru bode novi zakon boljši. Med stalno armado in deželno brambo ne bode razlike. Drugo leto za prostovoljce, ki niso napravili izpitov, odpade. Ali Handel pojde? Neki dalmatinski politik se je izjavil, da bo skoro gotovo sedanji ces namestnik v Dalmaciji šel za ces. namestnika na Gorenje Avstrijsko Dalmatinci bodo sedaj ča kali Če Handel ne gre in ostane v Dalmaciji, tedaj bi se moralo od strani Dalma-tincev zgoditi nekaj odločilnega. Vršil se bo skupni shod vseh dalmatinskih poslancev, ki bo sklenil izvajati posledice tudi v dež. odboru, ki ne bo hotel občevati s Han-delom, občine bodo pa ustavile vse delo v prenešenem delokrogu za toliko časa, dokler b« Handel ces. namestnik v Dalmaciji. Razpust hrvaškega sabora. „Obzor" poroča, da bj 12. januarja s kraljevim pismom razpuščen hrvaški sabor in obenem razpisane nove volitve. Protestni shodi tirolskih kmetov. Iz Briksena poročajo, da je nova tirolska kmečka zveza priredila več shodov, na katerih so zahtevali, naj se onemogoči predrzno žaljenje katoliških čustev po časopisju. Dogodki na Ogrskem. Na volivnem shodu liberalne stranke v II. budimpeštanskem okraju je govoril ogrski honvedni minister Ny ri. Rekel je. da je zvest pristaš svobodomiselnih načel in smatra ono narodno ogrsko politiko za najboljšo, ki prizna nagodbo iz 1. 1867. Trgovinski minister H i e r o n i m y je odgovoril odposlaništvu volivcev, ki mu je ponudilo kadidaturo v V. budimpeštanskem volivnem okr ju, da bodo pokazale volitve željo prebivalstva, naj zbornica deluje. Ako dobi mo pri volitvi večino, hočemo vztrajati, in naj pride, karkoli hoče. Z nami sta resnica in pravica. V četrtem bidimpeštanskem volivnem okraju je včeraj dve uri govoril grof Tisza proti samostojnemu carinskemu ozemlju Ogrske, ker bi ustanovitev samostojnega carinskega ozemlja povzročila popoln pre obrat v narodno gospodarskem oziru. Kar se tiče pogajanj o trgovinski pogodbi z Nemčijo, bo to vprašanje najbrže povoljno rešeno, a ne smemo misliti na pretirane že lje. Tisza je rekel, da se mora pomagati malemu obrtniku, ki mora uživati vse one ugodnosti, katere ima na razpolago velika industrija. Kmetje, trgovci in industrijci so enako vredni čmitelji. Sedanje razmere na Ogrskem so žalostne in napak ne bo ozdravilo orožništvo. Delavsko vprašanje se mora rešiti pravičto in svobodomiselno. Delavska strokovna društva se morajo preosnovati tako, da se bodo res pečala z delavskimi vprašanji. Nameravana preosnova volivnega reda bo pomnožila število volivcev, a splošne volivne pravice ne bo dovolil. Ogrski socialisti. Budimpešta, 9. jan. Ogrska soc. demokratična stranka postavi kandidate v 106 volivnih okrajih Zadeva Syvetona. Preteklo sredo je bil zaslišan dr. Bar-nay, kako mora dokazati svoj sum, da je Syvetonova vdpva umorila svojega moža. Dr. Barnay je rekel, da je jako čudno, ker je prvi mož Syvetonove vdove ki je bil zavarovan za 100.000 frankov, pričel takoj, ko se je p ročil, bolehati in je umrl čez nekaj let. Vsa stvar postane še bolj sumljiva, ako se pomisli, da je bila Syvetonova vdova kot deklica v najožji zvezi z zloglasnimi ženskami, ki so zastrupile svoje soproge, da se jim je izplačala zavarovalnina. Syvetonova vdova je zaklicala dr. Barnayu, da laže, a dobila je hladnokrvni odgovor : „To ni laž, gospa, ker ena vaših mladostnih prijateljic je bila obsojena na smrt, ena pa v dvanajstletno ječo". Tudi Syveton je bil zavarovan za 150.000 frankov. V črevih so našli sledi morfija, a v lekarni, kjer je bil Syveton osebno jako dobro znan, se ne spomnijo, da bi bil rajnik kdaj kupil morfij. Od Syvetonove smrti je imela le njegova vdova korist. In kratko pred smrtjo se je Syveton spri s svojo soprogo, ker je izdala framasonom tajnosti iz lige domoljubov, katere je izvabila svojemu soprogu. Dr. Barnayu je tožil rajni Syveton, da se ne more nobenemu zaupati in celo lastni soprogi ne. Framasoni me bodo poizkušali umoriti, je rekel Syveton, in če so mojo soprogo pregovorili za izdajalstvo, jo bodo tudi lahko pridobili, da me umori. V soboto je bil dr. Barnay zopet zaslišan. Sodnik ga je vprašal, če more dokazati. da so Menard, dr. Tolner in odvetnik Noilhau v zvezi s Syveto >ovo smrtjo. Bar-nay je izjavil, da nima nikakih vtisov. V odvetniških krogih prevladuje mnenje, da bo preiskovalni sodnik ustavil nadaljnje postopanje proti Syvetonovi vdovi. Syvetonova zadeva je vedno bolj skrivnostna. Veliko presenečenje je vzbudila trditev nekaterih listov, da je Syvetonova soproga bila vohunka vlade in pa framaso-nov. Taji e strankine sklepe je izvabila svojemu možu in jih izdala vladi. Plačevali so jo framasoni. S framasoni je bila v zvezi že, ko je vladal Waldeck Rousseau. Vlada je tako zvedela vse tajnosti narodnostne zveze in je lahko preprečila pravočasno vse naklepe. Tudi o pogajanjih Syvetonovih s framasonskim tajnikom, da bi izdal tajne listine o častnikih, je bila obveščena vlada, a ne pravočasno in zato se je stvar izvršila. Trdijo tudi, da so Syvetonovi vdovi svetovali framasoni, naj obdolži rajnika nenrav-nih dejanj. Težko, da bi kdaj javnost izvedela resnico o byvetonovi smrti, ker bodo znali framasoni zakriti vso zadevo tem lažje, ker imajo na Francoskem vso oblast. Sultanov adjutant napaden. Carigrad, 9.januarja. Sultanovega adjutanta generala Rizi Pašo so 8. t. mes napadle, ko je zapuščal v Pari neko restavracijo, štiri osebe ter'ga nevarno ranile. Gibanje za izpremembe na Ruskem. Zadnji čas je ruska „ Boje vaja organizacija" razvila jako živahno delovanje. —■ Umori Sipjagina, Bogdanoviča in Pleveja do kazujejo to. Zadnji čas je pridobila mnogo privržencev in sklenila z vso brezobzirnostjo nasprotovati obstoječemu vladnemu zi-stemu na Ruskem Plevejev morilec Sasonov je pred sodiščem izjavil odkrito, da zbirajo prekucuhi vse svoje moči, da nastopijo z odločilnimi udarci. Tudi med delavstvom so dobili prekucuhi mnogo pristašev. Stavka v mestu Baku, ki se je pričela 26. decembra, ima prekucijski značaj. Stavkujodi delavci so razdrli brzojavno zvezo Bolahni - Baku, razbili stroje v tovarnah v B bieikatu in v Baku, kjer so tudi streljali na polic ijo. Tudi na južnem Ruskem in na Poljskem so bili prekucijski izgradi. Ugled oblastij je pri tem jako trpel in zato je knez Trubeckoj svaril vladne kroge, naj dovolijo ustavno izpremembo, ker hoče rešiti Rusijo prekucije. — Tajni ruski prekucijski odbor je izdal letake, v katerih poživlja prebivalstvo, naj povzroči 13 marca splošno vstajo Letake so v več sto tisoč izvodih razširili po vsej Rusiji in merodajni krogi so zaradi tega v jako velikih skrbeh „Daily Express" poroča iz Odese: Na južnem in srednjem Ruskem je r več krajih javna vstaja. — Kmetje so oplenili in potem zažgali več gospodarskih poslopij. Tudi v notranji Rusiji je velik nered. Krajevne oblasti niti ne nastopijo proti knetom. Moskovski policijski načel«ik je ▼sled dobljenih ran umrl,— V H a r -kovujemnožica zažgala ječo in oprostila mnogo jetnikov. Izprememba angleške armade. Na Angleškem zahteva lord Roberts korenito izpremembo angleške armade. Ker ve, da se Angleži protivijo splošni vojaški dolžnosti, zatfteva, naj bi dobil vsak Anglež vojaško vzgojo. Za stalno armado zahteva Roberts boljšo plačo in pa pravico do po kojnine. Lord Roberts namerava uvesti na Angleškem najbrže po švicarskem vzorcu meščansko vojsko poleg stalne armade. Potovanje belgij. kralja v Afriko. Belgijski kralj je izjavil, da bo odpotoval v Kongo državo, ko bodo končane slavnosti povodom obletnice proglašenja Belgije za neodvisno državo. Nasilstvo turške vlade. Naš c a r i g r a j s k i dopisnik nam poroča: Turška vlada je na tihem iztirala mon-signora Arpariana, generalnega vikarja katoliških Armencev. Arparian je goreč mož in je turški vladi trn v peti. Ker je turški podanik, se ni iroael nikamor zateči. Bd je poprej razkolni duhovnik armenskega ob reda, prišel pa je do spoznanja resnice in prestopil h katoličanstvu. Bil je tudi kandidat za patriarhalski prestol, pa turška vlada se ga je obranila in pred novim letom ga je izgnala. Dogodki na Balkanu. Črnogorskega poverjenika je sprejel sultan 7. t. m. V imenu črnogorskega kneza Nikite se je zahvalil za ladjo, katero je sultan daroval črnogorskemu knezu. Velevlasti so vročile turški vladi skupno noto na njen dopis z dne 27. decembra o zadevi tujih orožmških častnikov. Velevlasti naznanjajo, da bodo tuji častniki za make donsko orožništvo služili ravno toliko časa. kakor že prej nastavljeni tuji orožniški častniki. Ker je bilo prvotno določeno število tujih orožniških častnikov na 60. in zahtevajo velevlasti sedaj, da znaša število vseh tujih častniko 48, je s tem dokazano, da hočejo tuje častnike nastaviti le tam, kjer so neobhodno potrebni. Koraki, ki so jih storili velevlasti pri vstaših, so imeli vedno uspeh. Turška vlada ima dolžnost, da skrbi za red in zato naj takoj nastavi nove tuje častnike, ker je s tem zajamčen red in mir. Nemčija ni podpisala skupne note. ker nima svojih častnikov v turškem orožništvu. Tudi angleški poslanik je podpisal skupno noto. Nadomestne volitve v Italiji. Pri nadomestnih volitvah v Italiji dne 7. t. m. je bilo izvoljenih 5 vladnih poslancev, 2 pristaša ustavne opozicije in en socialist. Sestanek nemškega cesarja z italijanskim kraljem. „Italia militaria" poroča, da * bo cesar Tiljem spomladi potoval čez Benetke v Ne-apolj, kjer se snide z italijanskim kraljem. Razpor med Francosko in Marokom. Maroška ladja „Turki" je 9. t. m. prepeljala premično blago francoskega poslaništva iz Tangerja v Laroche. Francoski poslanik in poslaniško osobje odpotuje dne 11. t. m. Političen položrj je sorazmerno agoden. V Fezu in Tangru je popolnoma mirno. Vstaja v nemški južno-za-padni Afriki. B e r o 1 i n , 8. januarja. Wolffov urad poroča: Glasom depeše generala Trotha je imel major Meister dne 2., 3. in 4. t. mes. trdovratne boje s tisoč mož močnim sovražnikom. Grosnabas je bil zavzet po 50urnem boju. Lista i?gub še ni znana. Volitev v Parizu. Izvolitev nacionalca admirala Bienaime namesto Syvetona v francosko zbornico pozdravljajo francoski nacionalni listi kot izjavo proti sedanji francoski vladi. Vladni listi pravijo, naj vlada že sedaj skrbi za volitve I. 1906 in naj svoj napor podvoji. Razmere med Nemčijo in Angleško. Pred kratkim je imel podpredsednik nemškega državnega zbora, prof. Paasche, shod v Berolinu, na katerem je dejal, d a so razmere med Nemčijo in Anglijo zelo napete, terdaje Se pred malo dnevi bila vojska že zelo blizu. — Angleški listi sedaj razpravljajo o tem govoru, ki je vzbudil na Angleškem veliko pozornost. Berolin-ski dopisnik .Morning Post" poroča: „Od dobro poučene strani sem slišal da je Anglija poslala ultimatum v Berolin, v katerem prepoveduje nadaljno grajenje brodovja. Nato je cesar Viljem takoj odredil mobilizacijo kielskega biodovja ter brambo obrežja. Intervencija kralja Edvarda je uredila celo stvar; kielsko brodovje pa je ostalo mobilno „M< >rning Po it" sama pa pripominja zraven, da je to poročilo neresnično; kajti Anglija Nemčiji ni poslala ultimatuma. Vse vpitje ima le namen, delati za nemško brodovje. Nemška vlada pa oficijelno izjavlja, da vse vesti o vojski popolnoma nasprotujejo resničnim razmeram. Med Anglijo in Nemčijo se ni dogodilo ničesar, kar bi lahko vzbujalo bojazen. Če je le res ? Štajerske novice. š lf graškem občinskem za-stopu je bil včeraj izvol)en za prvega podžupana dosedanji župan dr Graf. Dr. B e r z e, katerega so predlagali nemški na-cionalci, je propadel. Za drugega podžupana je bil izvoljen obč. svetnik E r 11. š Štajerski deželni zbor je v včerajšnji seji pričel posvetovanje o dežel nem proračunu in sicer so pričeli tam, kjer so nehali lani zaradi obstrukcije Slovencev. Pri postavki „ceste in železnice" je posl. Rokitansky grajal, ker je v deželnem stavbinskem uradu neki višji uradnik raz-žalil nekega nižjega uradnika, dasi ta v polni meri izpolnjuje svojo dolžnost. Zahteva v tej zadevi strogih odredb in pa poročilo o uspehu preiskave. Deželni glavar naznani, da se je že uvedlo disciplinarno postopanje. — Dež odbornik grof A t t e m s poroča o zgradbi mostu pri Marnbergu, za kojega se je že postavilo 25 000 K v proračun. — Poslanec Ž i č k a r je govoril o ureditvi strug Sotle in Save. — Poslanec dr. P 1 o j je zahteval, naj se deželnemu odboru naroči, da proučuje vprašanje o primerni ureditvi rečnih Strug in naj po končanih študijah poroča zbornici. — Poslanec grof L a m b e r g je želel, naj bi se stopilo glede ureditve rečnih strug v dogovor z ogrsko vlado. — Poslanec dr. J u r t e 1 a je izrazil željo, naj bi se poslanci natančno poučili o razmerah reke Drave do prihodnjega leta Govornik ugovarja nakupu obrežnih zemljišč, ker pnde v poštev jako dobro zemljišče in obstoj raznih krajev. Govornik pravi, da se ni treba ozirati preveč na to, kar bo storila ogrska vlada glede ureditve dravskih obrežij. Zbornica je odobrila postavko in sprejela predlagane resolucije. — Poslanec grof Lamberg je poročal o zakladu za pospeševanje vinogradništva. Postavka se odobri. — Dalje j^ predlagal poslanec grof A t t e m s , naj dovoli deželni zbor 3000 K za potovanje štajerskih kmetovalcev v Švico, v kateri namen naj se naprosi državo, da prispeva v ta namen 1500 K. Obvelja Pri hodnja seja danes. Zadnji čas za obnovitev naročnine! Samo ta teden že dobe list tudi tisti, ki še niso plačali naročnine za 1. 1905. Potem ga ustavimo brez izjeme vsem, ki do tedaj niso poravnali naročnine. Upravništvo »Slovenca'. Dnevne novice. Shod. Z Mošenj : Sv. Treh kraljev j dan smo imeli pri nas shod, ki ga je skli-| calo „Katoliško polit, društvo za radoliški i okraj". Šlo se nam je v prvi vrsti za to, da bi splošno vneli ljudstvo za občinsko naklado na žganje O državnem, deželnem in občinskem gospodarstvu je poročal d r. Krek. Ljudje so radi poslušali; toda, ko se je pričel razgovor o občinski dokladi na žganje, se je pokazala pri nekaterih vsa slepa strast. „Žganje bomo pa še pili". »Žganja si ne pustim podražiti". Govornik jim je odkrito odgovarjal, da ga taki prizori tembolj prepričujeju, kako krvavo potreben je boj proti šnopsarstvu in proti pijančevanju sploh v naši deželi. Sprožila se je misel naj bi se začela velika agitacija, da vse občine v radolišketn, kranjskem in kamniškem okraju sklenejo imenovano na. klado. Pri volitvah v občinske odbore bi" morala biti med drugim tudi ta deviza. Izobraževalno društvo. Iz Ra- ! dolice: V nedeljo smo imeli občni zbor na-| šega društva. Po malem gre, a kolikor je j mogoče v naših majhnih prostorih, se nekaj ; vendar-le gibljemo. Imeli smo tri predavanja; pevski zbor se je že precej izvežbal; j knjižnica se pridno rabi. Po občnem zboru je imel poučno predavanje dr. Krek. _— Skladišče premoga v ognju. Iz Motnika se nam poroča, da je dne i. t. m. dopoldne začelo goreti skladišče za premog Ker je bil silen vihar, se je ogenj hitro širil; vas Bela je bila že v veliki nevarnosti. Gasilno društvo iz Motnika pa je bilo z dvema brizgalnicama hitro na lici mesta in po večurnem neumornem delu ; omejilo ogenj Dekleta iz Motnika so marljivo nosile gorko vodo, ker sta brizgalnici zamrzovali. Čast in hvala gasilnemu društvu in drugim za hitro pomoč. ~ Strašna nesreča. Kakor smo ze včeraj poročali, je v nedeljo 8. t. m. ob i pol 10. uri ponoči začela goreti žaga posestnika Mart na Drobniča na Rašici pri Laščah. Zgorela sta tudi hiša in kozolec. V ! hiš'ci na žagi sta spala domači 17letni sin ! in 11 letni Grebenec. Oba sta v ognju zgo-! rela Njiju telesi sta skoro popolnoma se žgani. Kdo je zažgal, se ne ve. Bržkone sta i fanta zvečer zakurila pečico, da bi v gor-kem spala, a v spanju se je unelo tramovje. Sreča je, da je hiša na samem, sicer bi vsa Rašica zgorela. j - Promet v Trstu leta 1904. V preteklem utu je priplulo v Trst 9983 ladij z 2 948 466 tonami, odplulo je pa 9949 ; ladij z 2,941 949 tonami — Po železnici se i je pripelialo v Trst 9 066.122 meterskih sto-tov, izvozno pa 8 646 242 met. stotnv — Podzemeljska pot v Trstu. V Trstu so prevrtali prostor za podzemeljsko pot ki bo iz trga Goldoni pod hribom Montuca vodila v ulico Madonnina v pod- » nožju hriha sv. Jakoba. ! — Kdo se najbolj upira laškemu vseučilišču v Trstu. Tržaški soc. demokratje so lmtli shod, na ka-; terem je govoril dr. E 1 l e n b o g e n , da je f<;m. baron B e c k glavna ovira, da se j laško vseučilišče ne ustanovi v Trstu. Poslanec iz Italije Enrico Ferri je povdarjal skupnost laškega proletarijata tostran in ! onostran meje. — Ljudje v ognju. V Zgornjih i Hirničah pri Medvodah so v gozdu fantje j kurili. Vinjenemu Petru Torkarju se je vnela obleka. Torkar je nevarno opečen po nogah. — V Trbovljah se je razbila de-j kli pri gospe Ranzinger Frančiški Posedel i svetilka s petrolejem. Pričela ji je goreti obleka. Dekla je hudo opečena. — V Vevčah je kurjač v tovarni Mihael Groznik popravljal ventile. Par je bruhnil proti njemu ter ga grozno opekel po obrazu, životu in rokah. — V tukajšnji bolnici je umrla Marija Peterka, katero so silno opečeno prepeljali iz Zagorja. — Hčerki Frančiške Kukavice iz Podgrada se je vnela obleka. Otrok je vsled opeklin umrl. — V Dobru-njah se je pri peči vnela obleka Štefaniji Rešek ter na njej zgorela. Vsled hudih bolečin je Rešekova danes po noči umrla. — Cena živine na Dunaju. Z Dunaja poročajo, da so cene g«.veje živine včeraj poskočile za 2 do 4 krone pri me-terskem stotu, ker je bilo prignane na trg malo živine — Umrl je v Trstu občeznani profesor Josip Belusic, rojen 1. 1849. ; v sv. Martinu pri Labinju. — Samostojno češko visoko šolo za kmetijstvo dobi Praga. Za sedaj se ustanovi na češki tehniki dotični oddelek, pozneje pa se popolni v samostojni zavod. Omenjeni list trdi, da se zgodi to po inicijativi naučnega ministra dr. pl. Hartla. — »Krainer Wurste — deut-sches Erzeugnis ponuja graška tvrdka Heinzel nemškonacijonalnim ljudem. Kdo in kje dela na Kranjskem te .nemške klobase", nam ni znano, hudomušneži pa trde, da Lojze Dzimskv pa dr. Binder. Nam je to — „wuršt !" — Razpisana dela. Ravnateljstvo državnih železnic v Beiiaku nam naznanja: Razpisane so mehanične priprave za vodovode ob novi železnici do Trsta na postajah: Klaus, Spital, Rožica, Jesenice, Bob. Bela, Podbrdo, Sv. Lucija, Tolmin, Kanal, Gorica, Stanijel - Kobdil in O p č i n a. Ponudbe do 28. t. m c. kr. železniškemu ravnateljstvu na Dunaju, VI, 1 Gumpendorferstrasse 10 — Na postaji Trst-Sv. Andrej je do 6 februarja razpisana zgradba skladišča in pokritega hodnika za lokalno železnico Trst-Poreč. Več se izve pri železniškem ravnateljstvu v Trstu, via Giorgia Galattia. — Mrtvega so našli 30 let starega kočarjevega sina Fianca Debelaka iz Gorenje Dobrave, okraj Radovljica. Ponesrečil se je dne 3 t. m. Ljubljanske novice. lj Javno predavanje. Danes ob pol 8 uri zvečer predava v »Slovenski krščansko socialni zvezi", Selenburgove ulice št. 6, II. nadstropje, gospod dr. jan. Evang. Krek. lj Grozna nesreča. Danes dopoldne je razkladal na Dolenjskem kolodvoru 23letni delavec Anton Hlepš iz Ljub ljane raz železniški voz trame. Pri tem so se na vozu trami podrli in je eden padel Hlepšu na glavo katero mu je skoro popolnoma zmečkal. Hlepš je bil takoj mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. • •'.Smrt starega Ljubljančana v tujini. Kakor se nam poroča, je dne 9, t. m. v G' iinbergu v pruski Sleziji v visoki starosti 99 let pri svojem sinu umrl g. Ivan Senegačnik, umirovljeni c kr. kata-stralni cenilni pristav. V pokoju je bil že od 1. 1871. Značilne za pokojnika so besede, katere je pisal še pred dvema letoma svojemu nečaku v Ljubljani: .Vse bi bilo še dobro, a če grem dve uri daleč na iz-prehod, sem domov grede truden." Bodi mu prijazen spomin. — V Gradcu je nenadoma umrl 69 let stari poštni kontrolor v pok. gospod Leopold S k r j a n c , rodom Ljubljančan. . lj Pobegnil je hlapec Ivan Vidic, rojen 1883 1. v novomeškem okraju, od svojega gospodarja Ivana Kunčiča, izdelovalca sodovice. Poneveril mu je 31 K 40 v. lj M električni voz zadel je včeraj popoldne hlapec Valentin D. na Dunajski cesti Pripeljal je z omnibuzom z Maličevega dvorišča in zavil hitro na Dunajsko cesto. Pri tem je zadel zadnji del voza v električni voz in skrivil omrežna vrata lj Na Šmarno goro in Sv. iošt je pohitelo v nedeljo vsled uprav pomladanskega vremena veliko prijateljev turistike. Meteorologi pa napovedujejo za tekoči teden še sneg in mraz. lj Nesreče na cestah. Dr. I v a n T e n k o je na rimski cesti padel ter se" poškodoval. Ravno taka nezgoda se je pripetila g. S i m o n u P o g a č a r j u Naj bi vender sedaj, ko občina nima stroškov s snegom, se skrbelo za boljše posipanje in naj se zmrzle ceste primerno naseka. lj Gostilniške vesti. Gostilničar g. Rasberger opusu gostilno na S/. Petra nasipu ter se preseli k „Levu". G. Mrak pojde od .Leva" nazaj k „Novemu svetu". lj Izgubila se je izkaznica za prosto vožnjo na cestni električni železnici. Najditelj se prosi, ker izkaznica zanj nima nobene veljave, naj jo odda na policiji. — Posestnica Marija Peršin je izgubila od Šiške do Ljubljane dvoje hranilničnih knjižic z večiima vlogama. lj Prisiljenec pobegnil. Danes zjutraj je pobegnil iz prisilne delavnice prisiljenec Josip C*č, rodom iz Drage v Istri lj Pijana priča. I Bevc, delavčeva žena iz Goric, je bila danes poklicana k sodišču, da bi pričala zoper svojega moža zaradi hudodelstva požiga, menica se ga je pa bila malo preveč navlekla, in je na hodniku pred razpravno dvorano padla ter se na glavi močno poškodovala. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. lj Semenj.' Dne 9. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 827 konj in volov, 312 krav in telet, skupaj 1139 glav. Kupčija je bila pri konjih kakor pri govedi srednja. li Prizori iz Zagreba v Mednarodni panorami se odlikujejo po posebni krasoti slik. Stolnica, Mirogoj, Mak-simir, vseučilišče, akademija, Zrinskega trg in razne palače zaslužijo, da si jih ogleda vsak Slovenec. lj Umrl je na Mestnem trgu štev. 24 g. Valentin Mazgon. lj Na oklicu je g. L o v r o P o č -k a r, z učitelnco gdč. Berto Žerjav. lj Kostumno slavnost bodo imeli na drsališču pod Tivoli v četrtek ob 6. uri zvečer. .. li Ljubljanski Grad in Sale-zijanci. Por..ča se nam, da pogajanja glede najemščine grajskega poslopja še niso definitivno končana, je pa mnogo upanja, da se ugodi ronudbi Salezijancev. lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 42 Slovencev in 27 Hrvatov. lj Pogreša se od 6. t. mes. Kletni strugarski vajenec pri Vidmarju, Anton P o 1 1 i k. Imenovanega dne je šel od svojega mojstra in se ni več vrnil. Deček nosi siv površnik, škornje in črn klobuk Ij Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo, kakor navadno, v sredo od 6. do 9 ure zvečer. li Odpuščenja pri užitnin-skem zakupu. G. H i o v a t i n nam sporoča, da iz službe ni bil odpuščen radi kake goliutije ali tatvine ampak radi stvari, ki pride pozneje v razgovor. lj Koncert društvene godbe. vrši se jutri zvav, 7 telie po 2 leti stafe, 3 junei, nekaj telet tep pat* ko^j. Razun tega se bode prodalo gospodarsko orodje, 2 kožiji, sanke i. dir, nekaj čistil« nie za žito, razne stroje, več sto centov sena in poljskih pnideln ucenca se sprejmeta za čevljarsko obrt Ivan Rozman, čevljarski mojster Sv. Florijana ulice 24, Ljubljana Gostilna iw Lnuerci se 1. sušca t. I. pod zelo ugodnimi pogoji odda na račun oženjeni spretni gostilničarki, katere soprog ima lahko slutbo v Ljubljani. — Ponudbe sprejema in natančnejša pojasnila daje Karol Lenče, posestnik in vinski trgovec na Laverci pri Ljubljani. 44 6 2 Planino kov ter 2158', '5—4 50 hI. jabolčnika. Kupci se prijazno vabijo. dobro ohranjen radi imetja več inštrumentov proda se pod ceno. Instrument nosi najboljšo tvrdko, ter se oso-bito pevskim društvom, kakor zasebnikom radi nizke cene zelo priporoča. Kdo pove uredništvo „Slo-venca. 28 3-3 ISčem spretnega in vestnega delavca, ki je vešč računstva in bi opravljal obenem službo magacinerja in k temu spadajoča ročna dela. Prosilec se s svojimi izpričevali in zahtevami direktno do mene obrne, služba se mora takoj nastopiti Valjčni mlin U/. JOCHMAMN v Ajdovščini. 34 3-3 Razglas. Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje 43 3—1 Globoko potrtega srca javljamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog vsemogočni poklical v večnost našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, gospoda I. N. Legata tajnika posojilnice danes ob 2. uri popoldne v 41. letu njegove dobe po kratki mučni bolezni. Pogreb predragega nepozabnega rajnika bode v torek ob 4. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni Cerkvi. Priporoča se blagi rajnik v pobožno molitev in blag spomin. Rad olj i ca, 8. jan. 1905. ofertno obravnavo zaradi oddaje graditve železnega mostu v Družinskivasi. — Dotične ponudbe se bodo sprejemale do 28. februarja 1905 do 12. ure dopoldne. — Ponudba mora obsezati: ime, priimek in stanovanjs ponudnika, ponudbo v številkah in besedah, 5% varščino in izjavo, da so ponudniku znani stavbeni pogoji in načrti ter da se njim brezpogojno podvrže. — Vse delo je proračunjeno na 7500 K. — Pogoje, načrte in troškovnik so vsakemu na razpolago v uradnih urah pri podpisanemu odboru. — Okrajni cestni odbor Rudolfovo. dne 6. januarja 1905. Načelnik: Jos- Zurc. Prostovolj na dražba premičnin in zapuščine gospe grofice Walderstein> obstoječih iz bogatega pohištva, slik, kinča, srebrnine, antikvitet, konjske oprave, finega kuhinjskega orodja itd. itd. se bo vršila v četrtek, 12. januarja 1905 ob 9. uri dopoldne in po potrebi naslednje dni v hiši št. 3 v Beetho ve novih ulicah, ter se bodo oddajali posamezni predmeti event. tudi pod cenilno vrednostjo. 10 Čas opazovanja Stanje barometra t mm 9. zveč. I 740-9 7. zjutr. I 733-5 2. pop. | 736 5 Temperatura po Celzija 00 Vetrovi sl. jzah. -1-3 3-4 sl. svzh sl. ssvzh Neb« : ° S jasno obl. sk. obl. 00 Srednja včerajšnja temp. — 0-6", norm. —2 7». Harmonij še popolnoma ohranjen kakor nov, se proda pod ugodnimi pogoji. Kje, pove upravništvo tega lista. 27 3-3 213210 9 proda se prostovoljno na Spodnjem Šfajarskem se nahajajoča, dobro idoca čez 70 let stara usnjcirijci z zalogo blaga vred. K isti spadajoča poslopja so močno zidana in dobro ohranjena; krog odjemalcev je veliki; usnjarija je od železnice in pošte od daljena 5 minut, leži pri farni cerkvi in bhzo šole; z usnjarijo je tudi združena prodaja drobnega špecerijskega blaga. 1 Naslov pove upiavništvo Slovenca! tovarne za platneno, namizno in damastno blago NORBERT LANGER & SINOVI v Sternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n.JM. Zaloga pri Antonu 5*1X11 V Ljubljani — Sv. petra cesta štev. 8 — specialna trgovina z opremami za neveste. Vsi izdelki se prodajajo po tistih cenah, kakor v tovarni sami. 809 52-31 f f f f f f f f Sui«:*- iS-ffe- Mr v viw