LOVENEC. Političen list za slovenski narod. F« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekBpedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. Letnik XVU. i^tev. 5<). Liberalni dopisniki nemški pa diii/Jia sv. i irila in Metoda. ii. Delovanje „družbe sv. Cirila in Metoda" v dosego slovenskih šol po vseh krajih, koder bivajo Slovenci, dopisniku „Neue Freie Presse" gotovo ni všeč; on bi, se ve, najraje, da ta narodič čim prej zgine v valovih nemškega morja. Zato sumniči, na-tolcuje in obrekuje to šolsko društvo, da bi je očrnil pri višjih krogih, meneč, da bi se dalo tako razrušiti. — Kaj pa podtika naši diužbi? 1. Dopisnika bode to, ker je ofenzivna, kar se kaže iz tega — pravi — ker v nemških krajih ustanavlja podružnice. Mili Bog! Slovenec, krotek in pohleven, pa agresiven! Kdo se ne smeje? Pomislimo nazaj na ustanovitev naše družbe! Zakaj in kedaj seje osnovala? Ali ne že ob jednajsti uri, ko je že voda tekla v grlo? Naj Slovenci kar mirno gledajo, da bodeta „nemški šulferajn" od severne, in laška šolska družba „Pro Patria" od južno-zahodnje strani ro-govilila mej njimi, in slovensko deco lovila v svoje zavode ter odtujovala veri katoliški in narodnosti slovenski! Napadenec se mora braniti, in tako je po pravici povdarjal začasni prvomestnik L. Svetec na I. skupščini moj splošnjim odobravanjem: „Eua-cemu nasilstvu nasproti porodila se je misel, da se ustanovi naša družba, ki je prava prisiljena samoobramba. Nadejam se, da nam vlada tudi v bodoče ne bode nasprotovala, da bode uvidela, da je nemška in italijanska agitacija istotako nevarnaAvstriji,kakor nam Sloveče m". (Gl. Vestnik I., str. 8.) In če pogledamo v imenik podružnic, jih ne najdemo po nemških krajih, nego na ozemlji slovenskem. Tudi dopisnik ne more trditi, da nekateri nemšku-joči trgi in mesta že premene naše pokrajine v nemške. Kar pa morda ni vedel —• vsaj imen nič ne navedo — moramo mu naznaniti, da se bo še bolj prestrašil, ker uprav v središči njegovega prebivališča v Gradci imamo dve podružnici, namreč: V Ljubljani, v petek 1. marca 1889. I. Akademiško 'in II. Izvanakademiško. Vi pa naj dopisnik, da je Gradec glavno mesto tudi Slovenskega Štajerja, kjer se izobražuje slovenska mladina na visokih šolah, kakoršnih na Slovenskem ni, kar pa gotovo ni krivda Slovencev. 2. Dopisun kaže na zvezo mej „s 1 a v j a n-skim blagotvoriteljnim občestvom" in mej slovanskimi prvaki. Kaka je ta zveza, ni s črkico ne omeni. Tega občestva predsednik, grof Ignatijev — pravi dopisnik — je tudi protektor marljive slovenske družbe sv. Cirila in Metoda. Kako to, p a zopet ne pove. Ko bi grof Ignatijev to čital, bi se pač srčno nasmejal; o čemer on ni ne sanja, to najbolje ve in mu prisvaja graški žid, dopisun Prešin. 3. Dopisnik omenja, da je mej voditelji „blagotvoriteljnega občestva" in voditelji „družbe sv. Cirila in Metoda" ozka zveza in živahno občevanje. In tega natolcevanja ne skuša ni z besedico utemeljiti. V čem neki obstoji tisto živahno občevanje? Vse dosedanje izjave, poročila, prošnje, račune itd. društvenega vodstva objavljal je dosedaj i naš list, a niti sence kaj tacega, na kar namiguje dopisnik, nismo našli v njih. 4. A goropadnejša je naslednja trditev: da od ondot dotekajo družbi sv. Cirila in Metoda bogati denarni darovi. Za tako brezprimerno zlobnost nimamo dostojnega izraza! Nismo še slišali in nikjer čitali, da bi od zunaj Avstrije dobila kak krajcar podpore, tudi prosila ni. Ubožni Slovenec je sam ml-se navezan. V tem se pač diametralno razlikuje od nemškega „šulferajna" in laške „Pro Patria". Nimamo pri roki dotičnih izvestij, a mnogokrat se je že povdarjalo, da „Allgemeiner Deutscher Schulverein" v Berolinu podpira tudi avstrijsko šolsko družbo; in to je gotovo, da so bili na skupščinah nemškega Schulvereina na Dunaji , v Solnogradu, Gradci tudi delegati iz Berolina na častnih sedežih. V „Miru" je stalo, da so iz rajha dobili 200 gld. za učitelje. Na skupščini „Pro Patria" v Trstu se je jednako čitalo o bratih iz Italije. Kje pa so bili taki zastopniki na skupščinah družbe sv. Cirila in Metoda? Nihče j h ni videl, jih imenovati ne ve. — Sicer bi pa bilo dobro, da dopisnik vendar vodstvu pove, kje je ta denar in koliko ga je, ki pripotuje iz Rusije? V ustanovah družbe sv. Cirila in Metoda bi se tudi moralo kaj poznati, kajti da je ona bogata, bi gotovo že osnovala ob jezikovnih mejah več šol, ki so tako krvavo potrebne. 5. Dopisun trdi nadalje, da se „panslovauska propagando" poslužuje družbe sv. Cirila in Metoda, da ona oživlja agitacijo za slovansko litur-gijo. In dokazov zopet ne navede nikakih. Brž ko ne je slišal „temeljito poučeni" Nemec kaj praviti, da sta sveta prvoučitelja slovanska tudi službo božjo obavljala v materinem jeziku. Ker ima naša družba ime po sv. blagovestnikih slovanskih, si „židovska domišljija" brž naslika, kako živahno neti tudi ta družba sv. Cirila in Metoda gibanje za slovansko liturgijo, o čemur pa slovenski svet ničesa ne ve. Ako ne bo katera agitacija močnejša, kakor ta, katera je podobna strahu, ki je znotraj votel, od zvunaj ga pa nič ni, potem pač lahko mirno počiva „skrbni Nemec", Slovenci bodo po sedanjem načinu Bogu služili. Periidni dopisnik, ki vidi celo, kar ni, bi bil gotovo opazil in z velikim zvonom razglasil, če bi bila družba kaj tacega storila. Kaj in kako pišejo „Slavjanska Izvestija" mi ne vemo, a to nam je znano, da se pri vodstvu naše družbe ne nahajajo. 6. In če dopisnik konečno omenja, da hrvatski in slovenski listi tendencijozno poročajo, kako da je papeževa stolica nekama bolj naklonjena slovanskemu obredu, da je osnovala posebno stolico za slovansko jezikoslovje, da se z rusko vlado pagaja itd. — je tendencijoznost očividno pač na njegovi strani, pri njem, ki črt! vse, kar po slovanskem in krščanskem diši, pri njem, čegar moč ne seže do Sv. Stolice rimske, da bi tudi tu preprečil, kar so za katoliško cerkev mej Slovane koristnega ukrene. Hinc illae lacrimae. In če naši listi take naredbe velikega Leona XIII., ki ima srce tudi za nas, ra- LISTEK. Oče in hči. (Dalje.) Ko so drugi dan ljudje zvedeli, da je Ljubetova Metka izginila, ugibali so to in ono. Nekateri so si tudi mislili, da je očetu pobegnila. In privoščili so staremu Ljiibetu vsi nesrečo. Zjutraj je starec hodil okrog hiše pobit in žalosten. Molčal je mož. Odpravljal se je, da bo šel v občinski gozd po dračja. Takrat se prikaže izza vogla berač Muznik. „Za božjo voljo, moj Ljube, kaj ti je? Podoben si puri na plotu." Zasmejal se je, potem pa rekel s premenjenim glasom: „Res je grdo, da te je vso zapustilo kot starega vrabca mladiči." „Ne norčuj se sedaj še iz mene, ne!" „Kako bi mogel kaj takega? Prav žalost so me je polastila, ko sem malo poprej doli v Jelšini slišal, da ti je hči ušla." „Kaj mi tu blebetaš o njej? Naj jo nosi! —" „Tolažit sem te prišel." „Pojdi se solit s svojo tolažbo." „Če ti nočeš ničesa od mene, prosil bi te, da bi mi ti dal nekaj." Skopuh ga podmolato pogleda. „Ko bi mi kaj dal na zobe. Glasno zahteva .. Rekši pokaže med trebuh. „Le poglej, kako se iznad hiše kadi. Zganjci ajdovi se mi kuhajo." „Pa kruha daj lačnemu revežu!" „Kateremu revežu, tebi? Nimam kruha." „Hotel si reči: nimam kruha za tebe." „Tudi lehko." Berač je premenil obraz. Vprašal je resno: „Prijatelj, vem, da bi rad vedel, kje ti je Metka." „Da bi jo odnesel na konec sveta!" „Sedaj seveda tako govoriš; pa prišla bo zima in mraz in stari vrabec bo čivkal, ha, ha, ha!" Ljitbe je zaškrtal z zobmi. Berač pa je govoril dalje: „In suhe čeljusti bodo klepetale druga ob drugo in zima bo stresala nde tvoje in —" Ljflbe je divje pogledal berača in Btopil nekoliko korakov proti njemu, a on se mu je umikal: „In žival boš lakote, kakor srakopir —" Stari je odprl usta, toda od jeze ni mogel ničesa: „In najina osoda bo jednaka; pa ti si bogatin, jaz berač — ha, ha, ha!" Tedaj pa je moral bežati. Daleč doli je kričal Muznik: skopuh, skopuh, skopuh... Sosedje, ki so ves ta prizor gledali, dali so beraču prav, govoreč: „Saj je res skopuh. Dobro mu je povedal." Prav nič ga niso milovali---- IV. Stari LjAbe je ostal sam. Koliko je ta človek sedaj trpel. Sam si je prinašal drv, sam si je kuhal, sain pral in vsa moška in ženska dela opravljal sam. Nekaterim se je smilil, da so ga milovali, drugi pa so mu želeli še vočje in hujše revščine. Pa stari skopuh je prenašal vse težave mirno. Ni mu bilo dosti mar, ko mora trpeti, in tudi za govoričenje svojih sosedov in drugih ljudi se ni menil. Se dobro se mu je zdelo. Mislil si je, da je vendar on tega ali onega prevzetneža gospod, vsaj so drugi njemu dolžni, ne on drugim. Le to ga je skrbelo, ker se je bližal sveti Mihel. Takrat pride lastnik hiše, Ostan, ki bo hotel polovico najemnine m dostno beležijo, ali je to nelojalno, ali se mi ne smemo čutiti in zvati Slovane, za kar nas je Bog ustvaril. Le židovska predrznost in licemerstvo povsod izvoha rusofilstvo in tajne zveze, da bi breo dobil slovenski rod iu bil očrnjen na višjih mestih, kjer se vselej zagovarjati ne more. Culi smo, da je bila dotična številka „N. Fr. Presse" poslana tudi vladikam (vsaj nekaterim) po slovenskih deželah. Ne vemo, da-li je res; a prepričani smo, da se cerkveni knezi, ki poznajo ne-omahljivo lojalnost svojih slovenskih ovčic, ne bodo usedli na limauice obrekljivi tetki. — Vse zlobne napade, kolikor se tičejo družbe sv. Cirila in Metoda, je vodstvo kratko in dobro, kolikor se sme in more zgoditi v okviru § 19 tiskovnega zakona, zavrnilo v popravku od 14. februarija t. 1., kateri je „Neue Fr. Presse* priobčila dne 19. tebruarija št. 8797. Ker je naš list vže v št. 43 dne 21. februarija objavil oni popravek, ni ga nam treba več ponavljati. V teh vrsticah smo hoteli le pojasniti, kakih pomočkov se poslužujejo naši nasprotniki, da bi čem bolj zavirali razvoj našega milega naroda. Naš list pozorno spremlja tudi delovanje družbe sv. Cirila in Metoda, a zadovoljno moramo pripoznati, da je v svoji celoti zrair zavzemala versko, narodno in patrijotiško stališče. Upajmo, da bo tudi tako pisarjenje naših nasprotnikov konečuo nam v dobro, prav tako, kot vsaka nepravičnost slednjič vendar le pomaga pravici k zmagi. Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Ko bi se sodil napredek koje zemlje po mnogih izvedenih organizacijah v raznih državnih strokah, morala bi spadati naša kraljevina z Ogersko med prve in najbolje organizovane zemlje v Evropi, saj ne mine skoro nobeno leto, da se ne bi preme-nilo kaj v tem oziru. Pa vendar je po besedah naj-umnejšega madjarskega državnika Senyeja ogerska uprava še dandanes azijska. Kako je to mogoče? Madjari so namreč vse, kar jih je spominjalo na nemško upravo, hitro odstranili ter hoteli to nadomestiti s svojo, kar pa ni bilo mogoče, ker niso imeli za to niti sposobnih ljudi, niti je značaj njihove starodavne uprave, katero so hoteli obnoviti, primeren današnjim modernim upravnim zahtevam. Zatorej je pa tudi večjidel vse zakonodavstvo njihovo le krparija, seveda pokrita z obleko madjarske narodne ideje. Tudi Hrvatom ni bila všeč nemška uprava posebno radi nemškega jezika, ki ga je Bach z vso silo širil brez prave potrebe, pa so zatorej po nagodbi sklenjeni z Ogersko 1. 1868 začeli preustro-jevati svojo zemljo po svoje, držeči se vendar večjidel poprejšnjih uredb. S početka so Madjari pustili Hrvatom njihovo upravo, ki se je v mnogih točkah razlikovala od ogerske, ali ko se je začela širiti madjarska državna ideja tudi preko Drave v Hrvatsko in Slavonijo, moralo se je mnogo tega premeniti. Najpoprej se je imela politična uprava izjednačiti z ogersko ter je zemlja razdeljena zatorej na županije in kotare kakor v Ogerskej. dočim smo poprej imeli županije in podžupanije. Da je pri tej organizaciji ime starodavne županije reške odstranjeno, znano je bralcem „Slovenčevim", in znan jim je gotovo tudi raz- imeti kar precej za drugo leto. Mladega Ostana se je Ljube močno bal. Pa prišel je sveti Mihel in prišel je lastnik hiše. Zelo se ga je skopuh ustrašil in jezen je bil nanj, da je prišel še pred poludnem. Komaj je v hišo stopil, vprašal ga je precej, če bode hotel še imeti hišo v najemu. „Kaj pa, da; kam hočem tudi iti?" odgovarjal je Ljube. „Ali, oče, skoraj ne bo več za to ceno, za teh dvanajst letnih goldinarjev." „Ne za to ceno?" vzveseli se starec. „Saj je res bilo ta leta preveč. Dobro se mi zdi, da spoznaš človeka, kateri ti zmiraj vestno plačuje. Koliko bode torej letos?" „Ne prijatelj, ne; vi ste me napačno umeli. Jaz pravim, da za ta majhen denar ne morem dati hiše —" „Ne moreš dati hiše?" Ponavljajoč te besede, gleda Ljilbe osupnjeno na Ostana. „Letos bi bilo tri goldinarje več." „Več?" „Tako pravim." „Ljubi moj. Tako se midva ne bova menila." log, zakaj. Za tem so prišle druge organizacije, o katerih pa ne morem obširneje govoriti. Letos je izdelana osnova za finančno organizacijo, ki bo zadela seveda tudi Hrvatsko. Po nagodbi od 1. 1868 je imela Hrvatska tudi v finančnih poslih različen položaj od Ogerske. Za vso zemljo bilo je namreč finančno ravnateljstvo v Zagrebu ustrojeno, da vodi poslove in da nadzira finančno upravo. S tem je bilo vsaj nekoliko samostaluosti v tem pogledu pridržano naši kraljevini. Ali tudi ta senca neke neodvisnosti ni bila po volji Madjarom, čeravno je eksekutivo vodil v naših kraljevinah Hrvatski in Slavoniji ogerski finančni minister. Najpoprej so zmanjšali delokrog zagrebškega finančnega ravnateljstva, ustrojivši drugi v Osieku za Slavonijo, kar je bilo pa proti jasnemu zakonu nagodbe od 1. 1868. Ali ker so Hrvati v tem popustili, mogli so Madjari zahtevati še več. In to se bo zgodilo v kratkem. Po novi Tiszovi reformi bo namreč mesto enega liuaučnega ravnateljstva od zdaj v Hrvatski in Slavoniji njih osem, namreč za vsako županijo eno; vsako bode upravljalo s poslovi finančnimi neposredno podložno miuisterstvu financ. S tem je samo-stalnost zagrebškega finančnega ravnateljstva popolnoma izjednačena z drugimi, čeravno v postavni osnovi stoji, da le-to ravnateljstvo ima tudi v bodoče nadzorni značaj. S tem dodatkom je pokazal Tisza, da ne krši samo nagodbe s Hrvatsko, nego da se Hrvatom celo roga. Kaj bode uadziralo to ravnateljstvo? Ostala ravnateljstva? To ni mogoče, ker je to poverjeno banu, kakor na Ogerskem velikim županom. Tedaj se smatra vsa Hrvatska in Slavonija na ta način kot velika županija ogerska. Žalostno za našo avtonomijo, katere ne znajo domači sinovi braniti! Hrvatska se čedalje bolj vtaplja v madjarsko morje, kajti vse postave, ki se tamkej kujejo, naperjene so proti naši sainostalnosti. S početka se je to vršilo oprezno, dandanes so to godi brez vsacega pomisleka, saj je to žalibože tudi mogoče nasproti današnjim našim odnošajem. čudno je pri vsem tem, da se pri tej novi organizaciji ni gledalo na korist naroda. To bi morala biti glavna naloga zakonodavcev. Pri nas je že skrajni čas, da bi se v tem pogledu kaj premenilo. Naše občine so že zdaj bolje rekoč organ finančne nego vslastne uprave. Občine morajo skrbeti, da se davki vplačujejo in ona jih mora pobirati brez vsake nagrade. To pa je najtežje breme, ki ga imajo občinski uradi, ter morajo zanemarjati svoje prave posle. Tukaj bi se dalo organizovati, tukaj bi se moralo narodu pomoči ter občine osloboditi tega posla, saj ima dovelj davkarskih uradov, in po novi osnovi bodo vsi podžupani, kotarski predstojniki, mestni župani in ostali municipalni uradniki v vsem morali podpirati finančne organe. Po tem takem bi se menda vendar občine mogle na miru pustiti. Ali o tem ni v novi osnovi niti omenjeno, pa bode stara uprava trajala nadalje ter trla narod vkljub vsem organizacijam, dokler ga gmotno popolnoma ne pokonča. Poglejte samo na izvestja županijskih skupščin, pa bote videli, kako ogromni so zaostanki na davkih v naši zemlji. Kaj pomaga preustrojevati upravo ter množiti uradništvo, če pa narod ne more nič več prenašati silnih davkov? Narodu je treba preskrbeti sredstev, da se mu gmotno stanje po- „Če vi ne, pa kdo drugi." „Kdo drugi?" „Jaz vam ne povem, kdo; ali še jutri bi se radi selili in bi mi toliko dali kot sem rekel." „Kot si rekel? —" „Ali obljubite vi toliko?" Skopuh gleda grdo v črno orehovo mizo. Nazadnje izpregovori čez dolgo: „Nikdar! Misliš, da ti bom ves denar zmetal, da bi prebival v tej podrtiji? Nikdar, nikdar! Vse bi mi radi ljudje požrli, vse." „Kdo to pravi? Vsega nočem, ko bi mi ga ponujali; in tudi beliča več nočem kot toliko, kolikor vem, da je stanovanje vredno in mi plačujejo drugi. Krivice delati obvaruj me Bog! Ali škode in zgube ne bom trpel vam na ljubo." „Da bi bil pri takem oderuhu! Tudi jaz tega ne trpim." Srdito je govoril Ljfibe te besede. Ostan pa mu je odvrnil mirno: „Recite, kar hočete, saj me ne boli. Jaz sem z lepo prišel in upam tudi z lepo iti od vas. Ali to ni lepo, da zragtete na-mč, ko petelin. Jaz ne bi tako vslcipel, ko bi mi tudi kdo rekel, naj v vodo vržem petnajst goldinarjev, ko veste, da bi mi bilo lajša, potem bo že plačeval, vse drugo pa mu ce pomaga nič. Politični pregled. V L j u b Ij a ni, 1. marca. STotranf« dežele. Na Dunaji nameravajo dne 23. marca slovesno praznovati obletnico bitke pri Novari. Vlada je neki odsvetovala od tega načrta, ker se boji reklamacij s strani nemške in posebno italijanske vlade. Nam se zdi zadnja trditev neverojetnai kajti kolikokrat bi bila imela Avstrija priliko pritožiti se zaradi veselic in slavnosti v Italiji, ki so se naravnost obračale proti avstrijski — zaveznici. „Agr. Tagblatt" objavlja brzojavko iz Budimpešte: „Dognana stvar je, da bo odstopil Tisza. Le za to se še grč, da se odstranijo pomisleki be-rolinskega ministerstva. S tem v zvezi sta znani izjavi opozicijonalnih vodij glede avstrijske zveze z Italijo in Nemčijo. Cestnih izgredov ne bo več, ker se je zanesljivo naznanilo vodjam opozicije, da na merodajnem mestu misel o Tiszovem odstopu ni več tuja". Tnanje države. Srbski radikalci bodo v kratkem sklicali shod, da se posvetujejo o ustanovitvi podružnic po deželi za prihodnjo volilno agitacijo. Stranka je trdno sklenila mej volilnim bojem napeti vse moči. —• Mini-sterstvena kriza še ni rešena ter nam sploh o njej manjkajo poročila. Le o stališči, na katerem stoje v tej zadevi liberalci, piše se iz Belegagrada „Wiener Allg. Ztg." : „Liberalci goje pač vročo željo, da bi prišli do vlade, toda znano jim je sedaj, da nimajo večine naroda za seboj in da bi pri prihodnjih volitvah, ako bi prevzeli vlado, ne dobili večine v skupščini. Da bi se pa ž njihovo pomočjo sestavilo le opravilno ministerstvo brez barve in le za nekaj mesecev, s tem pa nikakor niso zadovoljni. Liberalnim krogom bi sedaj najbolj ugajalo radikalno ministerstvo, ker upajo, da bo kmalu zagospodarilo; stranka sama bi se potem razcepila, izgubila narodovo naklonjenost in — liberalci bi bili zopet na vrhunci." V nemškem državnem zboru so dne 27. m. m. govorili zoper Windthorstov predlog o šolskem nadzorstvu konservativni, narodno-liberalui in prosto-mišljeni poslanci. Minister Gossler se je izjavil, da je po njegovem mnenju ta predlog nekako vabilo, naj se preišče, ali stoji vlada na ustavnih tleh; toda vsi govorniki so pokazali, da se more prenašati sedanji sistem. Vlada bo prej ko slej nadaljevala posnemati vzgled bivšega ministra Ladenberga mej odobravanjem cele domovine. Konečuo je bil Windthorstov predlog zavržen z vsemi proti glasovom centruma, Poljakov in Dancev. Francoska nova proračunska komisija ima 15 prejšnjih članov in izjemoma enega desničarja, barona Soubeyrana. Vsi komisijski člani so mnenja, da se mora sprejeti proračun tako, kakor je predložen. Radikalci so pri volitvi v proračunsko komisijo popolnoma podlegli; izvoljenih je 18 oportuncev, 6 neodvisnih radikalcev in celo eden desničar. — — Finančni minister Rouvier je za trdno sklenil predlagati konvertovanje rente. V predvčerajšnji seji angleške spodnje zbornice je naznanil državni tajnik v ministerstvu notranjih zadev, Matthews: Vlada je storila vse potrebne korake, da izroči Francija Rigotta zaradi ponarejanja listin in krive prisege. — V parnelski komisiji je naznanil državni pravdnik, da je došlo od Rigotta pismo iz Pariza. Vsled nasveta odvetnika Russela je Pamell kot priča prisegel, da ni podpisal nobenega izmed vprašanih pisem. V petek to le v škodo. In vam bo samó na korist, če ostanete v moji hiši. Kaj bi se tudi tresli za malenkost. Privoščite si! Mislite, da boste večno živeli na svetu?" „Oderuhov jaz ne poslušam." Rekši se je obrnil Ljilbe in se zagledal v steno in govoril: „Pa znebil se me boš. V dveh dnoh se bom spravil. Potem lahko cigana vzameš v hišo." „He, da bo le plačal", odgovori Ostan dobro-voljno. „Da bo le plačal! Povedal sem ti, da si oderuh. Pa mene to ne bode bolelo. K svojim dolžnikom pojdem. Pri vsakem bom nekaj časa." „Hm, sedaj na zimo vas bodo povsod lepo vsprejeli in radi vas bodo zastonj redili in potrpljenje imeli in —" „Nisem rekel, zastonj. Za dobroto me bodo povsod vzeli pod Btreho. V hudih stiskah sem ljudem pomagal." „Po 5 gld. od 5 na leto." „Kdo 6i pa ti? Oderuh, pravi oderuh, veš, pravi!" (Dalje sledi.) bo zadnja obravnava, pri kateri bo skoraj gotovo «Times" odstopila od zatožbe. Rimski dopis .Pol. Oorr." naglaša težave sedanjega parlamentarnega položaja v Italiji, ki bo neizogibno provzročil vsaj delno ministerstveno krizo. Tudi ko bi vlada našla pot iz sedanje zadrege ter bi se moglo obdržati ministerstvo v svoji sedanji sestavi, bila bi kriza le za nekaj časa odložena, nikakor pa ne odstranjena. Ministra državnega zaklada in javnih del, Perazzi in Saracce, sta jako malo priljubljena pri poslancih ter ne bodeta mogla dolgo več obdržati svojih portfeljev. Crispi sam ju bo moral odsloviti, ako noče, da bi pal ž njima vred. Crispi bo dobil nalog, da sestavi novo ministerstvo, ter se kot novi ministri imenujejo: Branca (finance), Boselli (zunanje zadeve), Baccarini (javna dela), senator Cremona (pouk). Sedaj priznavajo že rumunski vladi bližnji listi ministerstveno krizo. Iz Bukarešta se poroča: „Kakor se govori, izstopil bo iz ministerstva Ver-nescu ter prevzel predsedništvo zbornice; namestu njega bi prevzel posel v ministerstvu Lahovary. Razne govorice se čujejo po mestu. Eni pravijo, da se bo osnovala nova vladi nasprotna stranka, v kateri bodo združene vse opozicijonalne gruče, drugi zopet, da bo kralj razpustil zbornico." Izvirni dopisi. Z dežele. (Po prestanem viharju.) [Dalje.] Vredno je, opozoriti še na vir, odkod oni ropot, ter na tesno zvezo liberalcev med seboj in prosto-mavtarsko ložo na drugi strani. Poglejmo torej, kako so se ob žalostnem dogodjaju prostomišljaki iz vseh kotov avstrijskih strnili ter si k jednakemu počenjanju zoper duhovščino roke podali. Dokazali so s tem, — četudi ne svojo krvno, pač pa načelno sorodnost med seboj — in ta poslednja je brezštevilnokrat močnejša od prve. „Knezoškof dr. Zwerger v Nemškem Gradci je vže razobešeno in vihrajočo zastavo ukazal zopet sneti, in pri slovesni črni maši opustil je neko sicer navadno molitev" — pritožuje se graška „Tages-pošta". Resnica je, da je bil veter vihrajoči prapor zelo poškodoval in da ga je zbog tega vratar škofove palače snel. Ko bi vratar poškodovane zastave ne bil snel, govorilo bi se bilo: „Da se vendar škof ne sramuje, take strgane cunje razobesiti!" — Ko bi bil knezoškof dal novo napraviti in razobesiti, misli „ Volksblatt", da bi se bilo oponašalo: „Knez je bil zastavo snel, pa jo je moral na migljej od zgoraj zopet razobesiti." In taka očitanja nakopičuje vredništvo lista, katero samo na svojih poslopjih ni razobesilo nobenega tacega zunanjega znamenja sožalja. Toda vohunstvo šlo je še dalje. Pri črni maši so opazili, da je graški knezoškof neko 6icer običajno molitev opustil. To presega pa vendar res vse meje! Sicer se te vrste ljudje skozi vse leto ne brigajo ne za cerkev in tudi ne za cerkvene molitve, zdaj pa opažajo take podrobnosti!! To je licemerstvo brez primere! Vendar, katera molitev bi se bila pač opustila? „Volksblatt" zatrdi, da nobena po cerkvenih rubrikah predpisana molitev ni bila opuščena. Vse skupaj ni torej druzega, kot nesramna, nizka laž. Mogoče je le še, da se je „Tagespoštni" pisač morebiti katerikrat za kratek čas po kaki katoliški cerkvi sprehajal ter slučajno o tej priliki na kakega duhovnika na letel, katerije ravno konec maše, na altar-nih stopnjicah kleče, še molitev za zmago sv. cerkve opravljal. In če pisač ne ve da ta molitev pri vsaki peti maši odpade, za tako nevednost vendar katoliški duhovnik ne more biti odgovoren! Tak tedaj je plod trudaljubosti graške Židinje v njenem privzetem poslu samopašne nadzornice duhovskega stanu. Našla si je v tem poslu vže jako ■dobro izurjenega sotrudnika v Ljubljani na Turjaškem trgu. Da je „starejši slovenski dnevnik" ravno «daj navedenega lista —■ res vreden in sočuten vrstnik, imate neovržljiv dokaz v najbližji preteklosti. Saj je ravno v pretočenih tednih razpel svoje tanjke tipalnice po mnogovrstnih krajih naše dežele, tako n. pr. v Ribnico, Kamnik, Kranj, po Dolenjskem s&m in tje; . . . in kako točno ta prila-žčeni si posel rešuje! Skriva se za izpovednice, hodi tudi besedo božjo — pravijo — poslušat v svoj namen — gospod Kalan mu je bil posebno všeč *— itd. itd. Samo to nam ni jasno, opravlja li „Slovenski Narod" ta nadzor duhovnikov v lastnem aii izročenem področji, kajti tega nam še ni nikoli povedal. Ker nam je vendar kljubu naši skromni vednosti za gotovo znano, da mu cerkveno oblastvo svoje bistvene pravice ni odstopilo, izhajati se morajo naše pohlevne misli na to, da se „Slovenski Narod" vže po svoji individualnosti ter vsled „nepre- magljivega" svojega notranjega nagona čuti poklicanega ter vsposobljenega za duhovniški nadzorovalni posel. To ravno pa je princip židovskega framasonstva. To prevdarjajočemu bo precej razumljivo, zakaj slovenski list hodi graški Židinji v snuboke. Sebe popolnoma vrednega ženina dobila je na Slovenskem graška „Tagespošta". Ce se še o predpustu poročita, jednega srca in jednih misel bosta oba. l(Konee sledi.) Iz Šempetra, 12. februarija. Za pogorelce v Hrastji so darovali: Mil. gosp. prelat-protonotar dr. Andr. Čebašek 5 gld.; po č. g. Antonu G o 1 o-biču, župniku v Cerkljah, 49 gld. 99 kr.; č. g. Mih. Bogo lin, župnik v Ajdovici, 2 gld.; po č. g. Fr. Štupici, župniku pri sv. Heleni, 10 gld.; č. g. Jernej Babnik, župnik dobrovski, 7 gld.; po čast. g. kuratu Mih. Ar ko tu šturijski duhovnjani 18 gld. 14 kr.; č. g. Janez Eder, župnik v Me-kinah, 10 gld.; po č. g. Gregorju Jakelnu rudniški farani 4 gld.; č. g. Janez Šla k ar, kapelan v Bistrici Bohinjski, 3 gld.; po čast. gosp. Antonu Kukeljnu iz Kranja 2 gld.; prečast. g. dr. Jurij Sterbenc, dekan v Leskovci, 10 gld. Popravek. V „Slovencu" št. 34 v dopisu iz Sentpetra naj se bere mesto: čast. g. Matija Tavčar, župnik v Košani, čast. gosp. Matija Torkar, župnik v Košani, in č. g. Simen Robič, upravitelj fare na Šenturški Gori je daroval 2 gld. Za velikodušne darove izreka podpisani pre-blagim darovalcem v imenu pogorelcev najtoplejšo zahvalo. Bog jim obilno povrni! Anton Verbajs, kurat. Iz Prage, dnš 25. februarija. V poslednjem času strašila je neka „nova stranka na Češkem" po dunajskih listih in v tukajšnji „Bohemii", o koji pa tu nihče pozitivnega ne ve. Pač pa je stvar takale: Gosp Dr. Masaryk, izredni profesor na modro-slovni fakulteti češke univerze, prosil je s posredovanjem tretje osebe g. dr. Riegra na razgovor, da bi mu pri tej priliki podal dokaz o svojih in prijateljev svojih rodoljubnih namerah. O politični razpravi ni bilo govora Na polji narodnega delovanja je in bode vselej vsak dobro došel, to je rekel pri tem razgovoru dr. Rieger. Dalje je govoril profesor Masaryk še z dr. Brafom, zetom dr. Riegra, toda o kaki politični kandidaturi ni bilo govorice. „Neue Fr. Presse" in drugi so-misleči listi bili so le mistifikovani v tej zadevi, kakor tudi stara „Presse", koja je celo dokazovala, da češki listi hote zamolčati stranko, koja se na-zivlje „Partei der Realisten" (Stranka realistov alias nihilistov!). Toda izpregovorim naj nekoliko besedi o prof. Masaryku! O njem veljajo besede, da je katoliška akademična mladež, koja ima tacega učitelja, pomilovanja vredna. V njegovem spisu „Der Selbst-mord" izraža se mož o katoliški cerkvi jako nepleme-nito in razžaljivo. A tudi njegova predavanja o „praktični filozofiji" provzročajo veliko pohujšanje. Neka mati je celo, pomilovaje, da je sin njen izročen takemu „učitelju", poslala ta litografovana predavanja, v kojih se najgnjusnejše in najnenravnejše stvari zelo nagim načinom 18- ali 191etnim mladeničem razlagajo, visokemu ministerstvu. Vsak je torej radoveden, kaj učini v tem oziru ostri minister Gautsch, kojemu je gotovo na tem ležeče, da se ohrani versko mišljenje in nravnost. V občnem zboru češke hranilnice, ki se je vršil minole dni, poročalo seje, da je lani vložilo 85.404 strank 19 milijonov 805.271 gld. in 85.353 strankam izplačalo se je 19,866.866 gld.; koncem leta 1S88 imelo je 118.308 strank v hranilnici z obrestmi vred vloženih 96,307.551 gld. Rezervni zaklad iznaša 15,344.683 gld., vkupe je v hranilnici vloženih 111,852.235 gld. Dobiček lanskega leta iznaša 1.081.849 gld. in po odračunjenih upravnih troških preostaje še 819.446 gld. čistega dobička, od kojega se ima porabiti 236.000 gld. za dobrodelne namene. Kako je češka hranilnica slednje namene v istini izvrševala celo dobo svojega obstoja, znano je še predobro češki javnosti. Ta hranilnica je pravcati prototip vaše kranjske v Ljubljani. Velike darove tukajšnjemu nemškemu gledišču, nemškemu dekliškemu liceju in raznoterim drugim, povsem pristransko nemSko-narodnim namenom še nobeden ne more smatrati za podporo „vlagateljev revniših vrst". Stoprav v «adnjem času, ko so se počeli zoper tako gospodstvo oglašati ne-voljni glasovi, krenila je hranilniška uprava na dobrodelno pot. V tem oziru je doslej jako malo storila! V nedeljo dne 10. t. m. zvečer izginil je tu Emanuel Bo z d čeli, znamenit dramatik, pisatelj in novelist češki, zdaj 48 let star, brez sledu, kakor bi ga bila pogoltnila voda, in ni danes nihče ne ve še o njegovi osodi. Vse zasledovanje po pisatelji dram „Z doby kotillonü" (ta veseloigra preložena je že v slovenščino in se rokopis nahaja pri nekem pisatelju na slov. Štajerskem), „Baron Görtz" in „Sveta pan v županu* bilo je zamän. Gotovo E. Bozdčeh ni več med živimi. V njegovi ostalini nahajajo se mnogi rokopisi glediščnih iger in prevodov iz francoščina. Gotovo je Em. Bozdoch žrtva svoje bolezni (revmatične bolesti), in da značajnega in tihega moža ni več med živimi; literatura češka je pa zopet revnejša za jedno znamenito diko. Iščejo ga še vedno okolu Prage, toda vse iskanje doslej bilo je brezvspešno v velikem snegu. Konečno naj vam še sporočim, da je brnsko namestništvo razposlalo vsem šolskim svetom po Moravskem posebno okrožnico, tičočo se povzdige cerkvenega petja. Učiteljem se priporoča, naj lepo podpirajo duhovenstvo pri uvedenji cerkvenih pesnij v šolah. Dnevne novice. (Iz državnega zbora.) Nadaljevala se je včeraj glavna obravnava o državnem proračunu za 1. 1889. Za proračun so govorili poslanci dr. Ebenhoch, dr. Woldfich in profesor Šuklje, proti proračunu dr. Menger in dr. Magg. Ob s/44. je bila obravnava pretrgana, ob 7S8. uri zvečer se je nadaljevala. Govorila sta dr. Vitezič in Vašatty. Danes sta govorila dr. pl. P le ne r in vitez Dunajevski. (Frana Levstika rojstveua hiša) v Sp. Retjah pri Vel. Lašičah je na prodaj. Prostovoljno jo proda lastnik vaščan Fran Tomšič. (Za „Sokolski dom") je podaril 200 gl. graditelj ljubljanskega vodovoda, g. ingenieur Oskar S m r e k a r. (Odlikovanje.) Višji finančni svetovalec pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, g. Probus Fabrizi, je dobil red železne krone III. vrste. (Iz Leskovca) se nam poroča 27. t. m.: V preteklem letu smo šteli 133 mrličev; v tekočem letu pa jih imamo vže 134, od katerih je 107 za osep-nicami umrlo. Nobena starost in noben kraj ni varen pred njimi; večina pa je mladih ljudij. Danes nov sneg pada; naj bi zrak očistil! (V Novem Mestu) se bodo v kratkem vršile volitve v mestni zbor. Narodni meščani, kakor čujemo, postali so jako mlačni ter polagano prepuščajo z velikim trudom priborjeno postojanko političnim svojim nasprotnikom. Na noge torej, ker sovražnik je pred vratmi! (Osepnice) so se prikazale tudi na Vrhu pri Zireh. Kakor se nam od tam poroča, zbolelo je 12 oseb, tri so umrle. (Matica Hrvatska) razpošilja svoj „Izvještaj za upravnu godinu 1887", v katerem je popisano njeno plodonosno delovanje. Za 1887 je izdala znanih 9 knjig. Za 1. 1888 obeta jako zanimivih 6 •— 9 knjig za neznatno udnino 3 gld. — Premoženje, katero upravlja Matica, iznaša: I. Temeljna glavnica 20.288 gld. 78 kr.; II. zaklada grofa Draškoviča 17.779 gl. 44 kr.; III. zaklada Dušana Kotura 4271 gl. 57 kr. in IV. dar biskupa Strossmayerja za izdavanje narodnih pesmi 1000 gl. Vkup 43.333 gl. 79 kr., potem pa še lastna hiša vredna 60.000 gl. — Imenik kaže tudi mej Slovenci lepo število udov, v ljubljanskem poverjeništvu 44 članov. Vsak novovstopivši Slovenec dobi po vrhu še: „Rječnik hrvatsko-slo-venski". — Poleg tega izdava Matica tudi: „Prie-vode grčkih i latinskih klasika" vže 6. knjigo : He-rodotovo povjest v prevodu našega rojaka dr. A. Musiča. — V tem letu prične tudi: „Knjižnicu za hrvatske trgovce" I. zv.: „Počela političke ekonomije ili občega gospodarstva" od prof. dr. Lorkoviča. — Naroče se lahko pri Matici tudi: „Pjesme Andrije Palmoviča" za 1 gl. — Vseh udov je dne 24. dec. 1888: 6818. — Želeti je, da bi Matica za celo leto ne zaostajala, ker to moti novopristopivše ude. (V Veliki Dolini) se je konstituiral za ondotno novo ustanovljeno dvorazredno ljudsko šolo 27. febr. nov krajni šolski svet. Voljen je predsednikom g. župnik Fr. Brulec, namestnikom g. J. Humek, in svetovalcema gg. M. Cirnski in M. Bizjak. Nadučitelj ostane začasno g. FI. Ros man. (Tukajšnja podružnica avstrijske družbe belega križa) je imela dne 27. februarija VII. občni zbor, kateri je bil dobro obiskan. Predsednik, gosp. postajni načelnik G. Habit, je pozdravil zbor ter se z gorkimi besedami spomiujal protektorja društvu, Nj. ces. visokosti cesarjeviča liudolfa. Nato je bil potrjen račuuski zaključek in izvoljen nov odbor. Na predlog gosp. polkovnika viteza Knoblocha je bil soglasno izvoljen prejšnji odbor in upravni člani. Po dovršenem dnevnem redu se je predsednik zahvalil vsem članom, ki so marljivo podpirali društva blagi namen, ter prosil, naj bi v spominu na nenadomestljivega protektorja pridobivali novih članov. Pristop naj se naznani protektorju pismeno ali ustno. Ko bode izšlo letno poročilo, govorili bodemo obširneje o delovanju društva. (Dopolnilna volitev) zastopnika v državnem zboru za isterska mesta in trgovsko zbornico v Ro-vinju bode se vršila dne 1. in 4. aprila, t. j. mesta volijo 1. in zbornica 4. aprila. (Volitev v državni zbor.) Kakor priporoča „SI. Gospodar", naj pride mnogo slovenskih in konservativnih volilcev na volišče, ko se bode vršila volitev poslanca za mesta Maribor itd. Volilcem, ki ne bodo glasovali za dr. Kokoschinegga, naznanil se bode konservativni kandidat na dan volitve. (V Ormoži) je bil zopet izvoljen županom gospod Ferd. K a da. (Nova pošta.) Sv. Jurij pod Tabrom na Štajerskem dobi novo pošto. Z današnjim dnem se je odprla nova pošta pri sv. Juriji v Slov. Goricah. (Banka Slavija) je uvela ravnokar nov način zivarovanja pod naslovom „zavarovanje mnogovrstnih vspehov". Ta način zavarovanja življenja izkazuje znamenit napredek in podaje največ koristi, ki so mogoče pri zavarovanji življenja. (Divjega mačka) je ustrelil dne 15. februarija zgoniški lovski čuvaj, Ivan K o dr a n. (Vabilo) na veselico, kojo priredi mengeško bralno društvo v nedeljo dne 3. marca t, 1. v prostorih g. Ivana Gregorca v ml. Mengeši. Začetek ob 7. uri zvečer. Vsporedj: 1. Gj.Eisenhut: „Ustaj rode". — 2. A. Hajdrich: „Jadransko morje". — 3. „Pol vina pol vode," veseloigra v enem dejanji. — 4. A. Hajdrieh: „Lahko noč!" — 5. Tombola. — Udje so vstopnine prosti; neudje plačajo 10 kr vstopine; sedeži po 10 kr. (Vabilo) k veselici, katero priredi „Narodna čitalnica" v Kamniku pustno nedeljo dne 3. marcija 18S9. Vspored: Prvikrat: „Čevljar — baron," burka s petjem v treh dejanjih. — Ples. — Vstopnina navadna. Začetek ob 7. nri zvečer. K tej veselici vabi najuljudneje Odbor. (Društvo sv. Jcronima v Zagrebu) slično naši družbi sv. Mohora, je tudi razposlalo svoje knjige, če Matica skrbi za bolj izobražene, pa to društvo izdaji poljudne spise za priprosti narod. Ud postane, kdor enkrat za vselej plača 5 for. — Poverjeništvo obeh društev oskrbuje Anton Z1 ogar pri sv. Jakobu. V kratkem donese sluga čč. članom izvestja in tedaj pobere tudi letuiuo. Kdor želi znova pristopiti, naj se blagovoljno zglasi pri omenjenem poverjeništvu. (Razpisane) so učiteljske službe: Na jednoraz-rednici v Hotiču pri Litiji z letno plačo 400 gld., 30 gld. doklade in stanovanjem; četrta učiteljska služba v Šmartinu pri Litiji z letno plačo 400 gld. in stanovanjem; druga učiteljska služba na Vačah z letno plačo 400 gld. Prošnje do 15. t. m. — V bolnišnici v Brežicah je razpisana druga zdravniška služba l letno remuneracijo 400 gld. Prošnje tamo-šnjemu županstvu do 20. t. m. (Duhovniške premeinbe v lavant. škofiji.) Čast. g. Miba Strašek, župnik pri sv. Antonu na Po-horji, je dobil župnijo sv. Jane?.a na Peči. Umrl je Č, g. A. Srednik, župnik v pokoji, star SO let. Telegrami. Dunaj, 1. marca. Cesar jo izročil službo pehotnega nadzornika fcm. Konigu. — V neki zasebni hiši v notranjem mestu sta dva mlada človeka napadla denarnega pismonošo. Jeden izmed njiju mu jo natresel papriko v oči, potem pa sta ga skušala zadaviti. Pismonoši se je posrečilo priti na prehod, kamor so prihiteli vsled njegovega kričanja ljudje ter zgrabili oba hudodolnika. Berolin, 1. marca. Zavesnemu sovetu je došel postavni načrt o vsprejemu posojila v pokritje stroškov za vojno vsled dopolnilnega preračuna; zakon pooblaščajo državnega kanclerja, da preskrbi denarja za 111/a milijona mark, v ta namen vsprejme obrestljivo posojilo in izda zakladne nakaznice. Rim, 28. februarija. Ministerstvo je odstopilo. Pariz, 28. februarija. Bedarstvo je zaključilo pisarne lige patrijotov zaradi poziva k nabiranju denarjev za Ašinovo ekspedicijo. Pariz, 1. marca. Odbor lige patrijotov in predsedniki odsekov so protestovali zaradi lige patrijotov. Umrli so: 27. febr. Franja Pctcrncl, delavka, 25 let, sv. Petra eesta 48, jetika. — Urša Bahovec, posestnikova hči, 30 let. Flori-janske »lice 9, jetik t. — Ivan Kušar, trgovčev sin, S let, Vegove ulice 6, catarrhus pulili, chron. V bolnišnici: 24. febr. Katra Trebušak, gostija, 51 let, vsled raka v želodcu. — Apolonija Pečnik, gostija, 56 let, dilatatio cordis. — Primož Šešek, delavec, 45 let, pneumonia. T u j c i. 27. februarija. Pri MtUiču: Karg, c. kr. popotni učitelj, z Dunaja. — Amsler z Dunaja. — Gabršek s Krškega. — Baldof, trgovec, iz Gradca. Pri Slonu: Kutin s soprogo iz Postojine. — Sliber, trgovec, s Solnograškega. — Grainlik z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru : Janez Kiehner, trgovec, iz Berna. Vremensko sporočilo. Dan 1 Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomerft T mm toplomera po Celziju 28 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zveii. 722-3 722-8 723-2 -16 1-4 — 0-4 si. svzh. si. zap. n sneg oblačno n 3-10 sneg Zahvala. Za mnogobrojne pojave odkritosrčnega sožalja na bolestni izgubi naše predrage in nepozabljive URŠULE BAHOVEC, za darovaue prekrasno vence, vsem blagim vdeležencem pogreba, osobito društvu „Slavec" za milozvočno petje pred hišo in na grobji, izražajo tem potom najiskrenejšo globoko čuteno zahvalo (i) žalujoči ostali. V LJUBLJANI, dne 1. marca 1889. Učenca, starega 13 do lfi let, ki zna slovenski in nemški, sprejmeta takoj v svojo specerijsko in galanterijsko prodajalnico J. „ 67 „ Nemške marke ..........59 „ 15 „ Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na l>uiiaji VIT., Zieglergasse 27. Zastopnik FrailC ItllulvIHT. Proti gotovi naročbi se na j točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi celi «fiiMe -¡G- Odlikovan: 1873, 1881. Diseldorfske oljnate £ barve v tubah. J 34 Akvarelne barve mokre in suhe. >N ° sfi — l jn,ii i. J Pisarna in zaloga: £>olwlfi tli-evoveti