127. številka. Ljubljana, v sređo 4. junija. XYII. leto, 1884 Ishaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 tfld., za četrt leta .'! gld. 30 kr., za jedun mesec I gld. 10 kr. Za pošiljanje na doin računa se sa 10 kr. VA meaec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od Četiriatopne petit-vrate po rt kr., če se oznanilo j«denkr»t tiska, po 5 kr., će ae dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi He ne vračiijo. Uredništvo in u pravništv o je v Ljubljani v Frana Kohnana hiši, „GledaliSka stolba". Upravni Stvu đhj se blagovolijo pofiiljati uaročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Slavnost v Mozirji. Iz Celja do Mozirja. Že v uaboto zvečer so prihnjali v Celje gostje iz raznih krajev slovenskih ra tuđi uekuj ZugrebŠkih sokolov. Naj već pa jih ja prišlo z jutranjira vlakom namreć Ljubljanski, Hrvatski ia Tržaški Sokol iu deputacije ramih narodnih drufltev, Ljubljanski pevski zbor, Pitijsko slovensko pevako društvo itd. Vsi so se zbrali v Celjski citalnict, od koder so se ob petih zjutraj Da pripravljenih vozovih odpeljali. Mozirć**ui 80 bili 30 z zehnjem okinčanih voz poslali iu v re-8ervi je Se stala ćela vrata voz iz Celjske okolicu. Začelo je Ludo deževati, pa to nikogar ni motilo, nikogar odvraćalo od pota. Ker je gospod Celjski Župan Blnvnoat^n sprovod skozi inesto prepovedal, amo se precej pri Čitalnici useli na vozove in pe-ljftli skozi me sto. Pridružilo se je Se mnogo privatnih kočij. Cetrt ure od Celja pri Levškej vaši je nas pozdravljalo streljanje in iz biš vihrajoćo mnoge slovenske zastave. Sredi vaši stal je alavolok z napisom: „Dobro došli." Tam je došle pozdravil Župan Miha BraĆič z občinakimi inožmi in i/iekel v ime obfcine presrčno veselje, da je prifilo toliko odličnih Sloveueev in Hrvatov obiskat svoje brate v Sttvinjskej dolini. Dr. Voftnjak ae zahvaljuje in isjevlja svoje preprićauJH, da Savinjaka dolina ostane vedno tako hrabra ztšč-itnica slovenskih pravic, ka-kor je bila doslej Kmetska dekleta ao Sokolcem Sopke podarila in spet je šio uaprej v gostuin dežji. Pri Petrovčah sp"t streljanj« ravno ttvko pred Žavcem. Žavski trg, od nebdaj središče narodne pro-bujenosti v tuednjej Savinjskej dolini, bil je videti v pravej prazničuej oblek . Pri uhodu Btal je iep Blavolok iz vseh htš pa bo vihrale zastave. Pri sl*-voloku pričakovala Das je požarna brambu a načelnikom gospodom Hiiusenbichlerjem. Sokoli bo stopili z voz in po pozdrava in odzdravu korakali z godbo na ćelu do gospod Hausenbichlerjeve gostilue. Po zajutreku pozdravil je gospod župan Karol Žuža zbrane goste: „Imam čast kot Žavski župan Vas v imenu Žavskih tržanov srčuo pozdraviti, ter Vnra ni potu k blagoslovljenju zastave Savinjskeg* Sokolu v Mozirje želim najbolji vspeh in dobro zabavo. Ži-veli dragi nhva gosti!" Potem je gospica Maiija Roblekova v imenu Žavskih Slovenk pripela krasen trak na zastavo „Ljubljanskega Sokola" s sledrčim prelepim nugo-vorom : „Mili nam bratje! Častiti gosti! Radosti kipi nam srce, ko Vas vidimo v tolikem številu od dalec in blizu zbrane na potu k blagoslovijeuju zastave „S&viujskega Sokola" v Mozirje. Vi, hrabri boritelji za sveto našo pravično stvar, prišli ste k nam v našo krasno Suvinjsko dolino, da nas še bolj navdušite za mili naš slovenski narod in vcepite pogum, delati tuđi v prihodnje v prospeh predrage nam slovenske domovine; prinesli ste seboj Svoje zastave ne le samo, da se bodo tište mej seboj slavno pobratile, atnpak tuđi zato, da opominjate omabljive s nove majke Slave, naj se trdno oklenejo »voje /uBtuve, s katero moramo vse ovire naših sovragov premagati in prej ali slej do-speti do nuSe pravice. Žavske Slovenke Vas toraj z veselim in nav-duftenim srcem pozdravljajo in meni je posebni ponos, Vem to v njihovem imenu izraziti iu Vaše zastave dititi z veuci. Ti „Ljubljanski Sokolu, kot najatareiši Slovenski Sokol, ki si pri^el že v drugic s svojo zastavo v nusi trg, sprejmi dobrohotno tr»k Zavskih Slovenk za svojo za'stuvo v spomin uaSo prijateljske udanosti. Živeli Sokoli! Živelt pevci! Živelt gosti!" Starosta Valentinfiič se je mej navduSe-nimi živioklici zahvalil, mej tem, ko so ljub^znive Živske gospice slehernemu gostu poklonile in pri-pele duhte6 šopek, zastave pa olepsale s krasnimi veuci. V tem se je začelo nebo po malem vedriti, ob Va8 Ul'i so ^6 vozovi zopet ziifteli dalje poniiutt1. Skoro v vseh vaseh, sko/.i kutere smo se voziii, ao bili slavoloki postavljeni, pri sv. Rupertu, v Rifc- Ijab, itd., ljudstvo pa nas je prijazno in veselo po- | zdruvljalo. Proti deveti uri piibližali smo ae prepri- jaznemu Braslovškemu trgu. Tam smo stopili raz vozo. Pri uhodu v trg stul je krasen slavolok. ! Župan gospod Prislan pozdravil je tukaj došle z \ ncslednjimi presrčnimi besedami: „Sokoli! V imenu občine Braslovike in pre-bivalstva Sh vinjake doline Vas potujoće Sokole radostno pozdravljam, in želim, da bi blagoslov-ljenje m razvi tje zastave „Savinjskega Sokola" srečno in krasno se vršilo, da bi ona, kttkor Vi, vzbujevala, širila in k repi I a narodno zavest, uži gala neugasljivo Ij u ba v do DuSega milegu naroda. Ko se bote po tej slavnosti vraćali na dom svoj, povejte v lepem Trstu, v kraljevem Zagrebu in v beli Ljubljani, da tukaj biva zvest čvrst slovenski rod! da tu bivajo vaSi bratje! Živeli bratje Sokoli slovanski! Živeli Sokoli Ljubljanski! Živeli Sokoli hrvatski!" Po odzdravu borakala so društva s plapolajo-čimi zaatavami in godbami na čelu ukozi trg, ki je bil ves s Blovenskimi zastavami okrašen. Gospice so pa iz oken metale Šopke iu vence. Zunaj trga smo se zopet useli na vozove in v najlepSem vremenu in najbolje volje naprej peljuli preko Letuša ob derofci Savinji v ^orenjo Savinjsko dolino, kjer Be Šožtanjdka z Mozirsko cesto združi, pozdravljale so nas na lepem slavoloku blesteGe besede: „Slava Slavjariom! Živio Sokoli" Hitro piibližali smo se lepemu Mozirskemu trgu, ki se v vznožji divnega Medvedjeka razpiostira po krasni dolini, obdan s seućnatim drevjem, izmej kateiegtt blestć bela poslopia iu rujuvobojna slemeaa. OJ daleč že pozdravljal nas je 18 sežnjev visok ni laj in krasen slavolok, pred kutm'im so bile raz« vršene „Savinjske^'n Sokola" Uorenjaske postave in pisana množica neHeviinegH ljudstva. (Dalje prih.) „Schulverein"-a občni zbor. Istodobno, ko je bila velika, nepozabna, slav-nost v narodno uzuruem Mozitji, se-Mi so se ulani nemSkega „šu'fenijua*' v uemskem Gradci. Slavnost v Mozirji motil je dež, zborovunjo v mestu penzijo-nistov pa pristaši Schonerer-a, kateri m prićeli tako živahno agituc>jo proti sedanjemu vodstvu in unilje-vali tako vztrajuo svoje kandidate, da so se jih uhranili le s tem, da so zuvzeli in zaseli vse prostore in sedeže le sami zu«esl,jivi priatasi omonje-ue^a društva in dosedunjega vodstva, da vsem so-mišljenikoin Zwt'ttl-skega mogotcu u i bilo niti pro- LISTEK. Radovednemu listkarju v Ubiibi in pošilateljema I. in II. Poslanega v „Slovenci". (Hors de concours.) Pred vsem moram čitateljem „Slovenskega Naroda" in „Slovenca" očitno povedati, da sem bil sklenil raolcati o predmetu, katerega so bili na čelu naznanjeni piaatelji po nepotrebntm spravili v „Slovenca" ; molčati sem mislil, prvifc, ker je bila z mojim citatom pravda popolnem in konefno do-gnana ter za podlistkarja „Slovenskega Naroda" dobljena, drugič pa, kot sem v listku od 17. maja očitno poudarjal, ker mi je neljubo dalje raziskavati kočljivo stvar, ki jo nekateri tako radi sklepajo z vero in s svetimi rečmi, če prav nema s temi prav nič opraviti. A si no č ni rSlovenec" (od 27. maja St. 121) je piijavil listek, kateremu preofiitni nnmen je, zakriti resnico in slepiti svoje Čitatelje: glejte, podlistkar „Slov. Naroda" ni ničesar dokazal; — mi — „SlovenČevi" piaatelji imamo prav. Ta ne- promišljeni 1 istek „Slovence vH mi je izvabil sledeči odgovor: Na prvem mestu bi moral karati urednika ali prav za prav korektorja „Slovenskega Naroda", da nesta stivka dotičnega podlistka („Slov. Narod" št. 114) do picice uatanko po izročenem njimu rokopisu nadzorovala iu popravilu. Pravo je ime glasovitoga jezuita (oabaja se oblika Đusembauni poleg Busenbautn), uatančno je natisnen naslov dotičnej knjigi, nutanino so natisnene dotiGne besede (eum finiš ost 1 i c i t u s, etiam media sunt ličit a), a pri mestu (na katerem se rečene besede nahajajo) je stavec napufno stnvil lib. VI. cap. 3 namesto lib, IV. cap. 3. Taka pomota IV. mesto VI. ali VI. mesto IV. se stavcu pat; lahko primeri, zlasti pa pri naglem stavljenji časopisa, aured-nika, prav zu prav korektorja dolžnost je, da pregleda stavek in po rokopisu popravi vse stavčtve nnpake. To je korektor imel tuđi takrat storiti in zlasti pri tem citatu gledati na vauko pičico, kajti ravno ta citat je imel nasprot-nika podreti, nepremišljeno vprašanje „Slo-ventevega" listknrja konečno resiti. Ko bi se no bila uriaila ta udpustljiva stavčevu uapuka, no bilo bi onih dveh nekaj ne-p r e mišlj emh , nekaj pa zvijaških „poslanih" v „Slovenci". OdpusUjiva nappka pravim, ker se take napake toli pogostem dogajujo, ter so vaakemu razumniku dobro znaue, vešč in blagovoljen čitatelj jih tuđi povsod sam rad popravlja. Odpustljiva je tu uupaka v knj'gah, že bolj oduustljiva pa je v naglo Btavljenih (:asopisih. ka-terih stavek se pogostem le prenaglo, le prepovršno pregkdujc in popravlja. Tako ae godi pri raznih slovenskih fasopisih, le prepogostem tuđi pri „Slov. Narodu". O tem svedoči eelo Bu se ribu umova medul I a theologiae moralis. Pred seboj imam prej rabljeno izdajo od let.i 1701, tiskano (cum privileg. S. C. Majeat.) v Ko 1 inu (Coloniae Agrippinae), in ta izdaja ima na str. 387 in sicer na čelu tuđi napačno tisknno lib. VI. cap. II. mesto lib. IV. cap. II. In to jt» vender glasovitu knjiga, ki se je pri stavljenji nutauko popravljala, kajti na na^lovnem listu se čita: Eililio novijima ab uno ejusdem soctetntis pt*r tixtus <■.ceurat« revisa et priori forma« restitutu — —. Pivo „poslano14 v „Slovuiri" je jako ntpre-ni i Sijeno, drugo ,,poslnnou pa je jako zvij.iSko prtiv za prav sluparsko, kuv bi od „prijatelju stora. fc> tem dosegli so toliko, da scboni-rerjeva stranka ni prodrla — Scborierer Ham pa je voljen v nadzorovalui aovet — a priznavati morajo, da se je tuđi v tem zlonlasnem društvu pokaza! razpor, črv, ki je bode ra/.jedal iu uaposled zrušil, kakor levičnjake sam«. Zborovalo se je tedaj pod uplivom bojazni, da utegne izid b ti nepovoljen, ipak to ni toli uiiinko-valo im razue govornike, da bi bilo te nekoliko brz dali svoje strasti, temveć izpovedaii so vae, kar jira je prišlo n» jezik. Scer navadno trtlo, da šulferajn nema posla b politiko, a kdor je pažljivo < ital vso govor« iu poročilii o delovanji društva, v kutenh se v jedno mcr poudaija celokupnodt vseh Nemcev, tur naglaša, da ima društvo stnorer nosili ueiinko kulturo na slovanski in madjarski vzbod ter gladiti pot k Adriji, da mora iiom£ki duh prevzeti vodstvo v Avstriji itd., U'idel bode tuđi z zavezanimi oćmi, da je (ir. Weit.iof v tem društvu vstvaril si organ, ki za nikogar brigujuč ae, \ed.io bolj siri korupcijo in germanizacijo t-:r nuiodni prepir in boj. Gospodje v Gradci govorili so brez zadižk«, jasno, odkrito. Pri/mvali so, da jiin pošilja redno podpure „Ali g e ni e i n er deutseher Schul-verein" v Beroliuu, da je njih sveta dolžnost prirediti nemško e< sto do jadi anskegtt inorja, ter v ta namen obranili in utrditi vsu neintfke postajo in mamine ob tej cesti ležeče, priznavali pa tuđi ta je 15 000 članov češke „UAtredui Matice školske" ravuo toliko stonlo, kakor 85.000 člunov nemškega „šulferujna", da je delavnnst in po/.rtovalnost ('tska več kot petkrat močoejša, nago ueniaka. Bog ohruni in pomnoži to češko dclavnost iu vztrajnostl Glede slovenskih pokraj in povzamemo poročilu, da je v Štaiersiu-j 74, v Koroškej 37 krajuih sku-pin osnovanih, v Ki\iu)skej, kjer so za šulferajn „obujme riizmere", samo tri, na Goriškein iu V Trstu po jedna. Za Trst neinajo posebuega upanja, tuđi glede Gorice neso preveć saugvinieni, a glede Kranjske pti so skieiiili, da bodo organi.ovali me-Sčaue in v njih dobili dovolj poslušnih iu ubogljiv'h pristašev za Bvoje nameue. Meščam, da so tako maloinarni, da jih bode skoro prekosilo kmetsko prebivulstvo. Mešcanje. zahvalite se za U pokloni Isto uaj pa Ston tuđi naša denaina in rodna aristokracija, ki niti ni vredua, da bi se pribhžeinu ata-vila v jedno vrsto s KoCevcem Štampi! uoml Zborovunje se je, kakor že poveiano, kljubu Scbonererovciim, srecuo koučalo in zvečer bil je blavuostni koniers, pri k»;terem je sv. Duh nadkrilil Ljubljauskeg;i c. k r. profesor ja Li u li a rtu, da je čutil v sebi potrebo olajsati svoje veliko nemako Biće. Dunajski listi, ki inmjo mej svojinu uredniki bolj diploiuatu':iio prefrigane osobe, o Lmhart-ovej iu Ausserer-jevei napitnici previduo molćo, ue tako pa „Tagespost". Slednju, mora povedati vse, kar je čula. In tako je priobrila tuđi Liuhart-ovo uapituico, v kuterej gosp. profesor pripoveduje, dn je prišel „aus der lleichdbaupt- uud KesidenzstaUt des zu kiiiiftigin Kouigreicheo Sloveuieu", da je Lubljana Daj važu ej a predstraža na cesti do jadrauskib obal, da je v Ljubljani le mala tolpa Nemcev, da pa bodo uaposled zoiagali itd. Marsikaj smo že vajeui od gosp. Linharta, a da, bode v avojej lastnosti kot c. kr. protesor neslane Sal« zbijal o na>< m glav em mestu, v ka terem že nekoliko let uživa gostoljubnost, da bode svoj dozdevni dovtip bru-il nad našimi napori in rogal se nam, samo, da si 8 tem pribori par faoch-kl'cev od pri komersu zbranega občinstva, tega bi vender ne bili pričakovili in čudom se čudimo, da se temu gospodu obole peroti ne pristrižejo. I/nhartov vzgled pa je v/budil tuđi oeizogibnega Ausserer-a iz Sevnice, ki je v proroAkem duhu na-zmmjal dobo, ko se bod« reklo: „Deutsch ist das Land von der Nuril- und Ostsee bis iur Adria!" Menirao, d\ takim i/.hrubom nemškega Sovi-nizma ne treba komentara, kajti „šulferajn" je s tem svojim zborom in komrrsom sijijno dokazni, da je timneiitno politično društvo, ki se ne ozira ud obstojefie meje in katnremu se ni treba bati, da bi se mu pri takt'j priliki zabranila prejaisna beseda. Rekli bi: Ciiveant consules!, a knj bi to pomoglo? Na« glas ostal bode glas upijočegd v pušfiavi. Politični razgled. Notraiijc ak f:as pric'akovnti, da se vo-litve v druge razpu^čene deželne zbore razfjišfjo. Tedaj štirski slovenski rodoljubi, pozor! Na Spodnie-Avstnjskem bodo razpisnit; volitve za km -tuke ob-čin^ 4. ju i|a, za mesta in Dunuj^ko tr^ovsko zbornico 7. jul ja za, velepose.stvo 10. julija; m Morav-skt-m p:i za kmetske občine 30. junija, za me.sta in trgovske zhormee 1. juhja, za veleposestvo 7 juliia V poslednjej kronovmi bode većino dežeine^a zbora odločila voit.ev v veleposestvu. Petakarji bodo volil? silino na Štirskem Jutri suicie se zopet hrvatski sabor, ki je bil radi znanih izgredov iu*navailno odložen. Posebno plodov teg« dela pa tuđi n= priftakovati, kn|ti od jedne strani pa bode ovirula vlada, od druge pa ijezmernost opozicije. Vnanje 4li/avc. !^rl><«lia vlada 7uia, bolgarHkcj, da odpo^H^e svojega zastopnika \i S fije. BI im srbsko-bolgarske meje ne je nastanilo več .srbsvih ntnigrantov iu ti neki nadlrgujt'io srbsi+o m"jo. Bolgarska vlada tega ne ovira, to pa jezi Srkiijo, ki se vitino boii, da bi zopet ne l/bruhnil ustanek. Nadejati se je pa, da Hi', bodo stvari mtjj obema dr^avami minnjjšo po ravnale, kakor sedaj k«že, in mbski državniki boao previđali, An so milo pncLde-6 posegsi. I'niH'ž je nt-'ui jako nevoljen, da se bode na Francoskem u^eljala zopet ločitev zakonov in voja^ka dolžnost tuđi ra'.tfgnila na f ogjslovce. Će bosta ta dva zakona definitivno vsprejeta, bode najbrž posl"»l Vatikan Uak j>rotest proti temu. Mno^o hrupit napravi,a po časopisih, da je ■ladoiiaUa vlada Rusiji oročila ruskega nihilinta Puligira, katere^a jh prej imela dva meseca zapitfga. PriAel je bil iz Sviće m bil v Freiburgu prijet. Državni pravdnik pl Bjrg v Freiburgu je takoj po Hi-etovanji mladoga Ilu^a dal fotogr.;fo\aii tj ho vek^a franeosko kolonijalno ozemlje. Rizširjenju Franfoske se Anglija ne sme ustavliati, dokler ae to ne godi na n^ne stronke. Anglija kut evropska sila nema već dosti pomena, zato pa mora zaradi Afnke iz Azije z Rusi in Francozi b ti v prijateljstvu. Kakor „Ptill Mali Gazette" ve povedati, snide se egiptovska koiif^renoa najbrž 23. juuija. Do teduj se bost> Anglija in Fraucija zasiran sploSne evropske kontrole in konfn»'na obroka angleSke okupacije že dogovorili, pa tuđi druge velevlasti bodo žh pritnlilM 7ij'jinim dogovorom. Zahtevanje Turfcrje, da se pri koni^rKiici ue bode nič go/orilo niti o an-glesttej aneksiji Egipta, niti o angleškem protektoratu v tej dt želi se je dovolilo, ter je Turćija izja-vi'a, da je pripravljana poslati 15.000 vojakov v Zgornji E^ipet in Sudan. Francosko vlado bostd pri konferenci zagtopala Waddin^ton in Ban ere, Anglijo lora Grtnville in Sir Eveiyn Baring, egiptovska vlada pa ne bo znstopana Dopisi. Iz (gorici* 1 juuija. [Izv. dop.] (Stritar iu „Tritjster Zeituug1*.) Česar smo se zadnje tedne neprestano bali, zgodilo se je. Nasprotuiki naše nuroduoBti so res zavohali nepreinišljeiie be-sede, katere je prof. Stritar na Dunaji v uradnem slovenskom čusopisu o našem narodnem gibanji pri-javljal; te nepromišljene besede nasprotniki sedaj rabi io zoper nas. Ljubljanski družnik uovinar^kega urnda v Beči je zbral vse one odstarke iz Stritar-jevih kratkovidnih „Dunajskih pišem" ter jih je pri-meruo osoljene poslul v Dunajsko „Presae" če^ iz tegu časopisa n«j romajo v vse druge nemške liste in s temi križem sveta. Stfara nTrie«ter Zeituog", že od začetka sem slovenskomu narodu in njega zahtevam huda sovražmca, je precej iztakuila oni dopis „Pressin" ter porabila ga za svoje namere. V št. 12(J. je 31. maja na 2. struni prineala uvodni člauek z naslovom „Ein politischer Maimruf. V tem flanku crni uašo narodno stranko ter srneći naše narodno delovanje. Nič ni vredno uaSe politično napenjtuije, nić vredni neso nadi alovstveni iz-delki. In dn bi zabavljive besede bolje podprla, po-vzema „Triester Zeitung" iz „PressB** dolga od-stavka, ki sta goli prestavi iz Stritarjevih Dunajskih pišem. Sklicuje se na to veljavno slovensko pričo, češ ta puč ne more govoriti druzega nego golo resnico. Sedaj se Stritar sam lebko prepriča, kako neprevidno je bilo od njega, da je 1 ■ '-----------'---------'-■"'"—■"-------------------------------------------—---------■------------------------------------ — — pravice in resnice" uikdar ne bil pričakoval! Temu „prijatelju resuice" pred vsem povem, da Bern jaz sum že leta 1861 čital vse glavne, za moj tedanji predmet važne oddelke Busenbaumove me-dullae in da sem jih v posnetku čitanih oddelkov kar celoma postavil v svoj zapisnik. Tedanja izdaja knjige (Bus. medulla) je bila ravno ta malu oblika v šestoajstorici ah pa v dvanajstorici. Citate sem zaznamoval samo z lib. in cap. kar je pri IV. kujigi tuđi uajpr pravnejše, kajti rečena izdaja od 1. 170 1 ima pri vsej IV. knjigi zgoraj t. j. na Čelu vsake strani le Lib. IV. cup. III. (prej Lib. IV. cap. I., Lib. IV. cap. II.) Gotovo bi bilo najua-tančnejSe, ko bi bil jaz svojemu citatu pristavil de stran, na katerej te nahajajo one besede. A po mojem citatu (Lib. IV. cap. 3) je gotovo tuđi lahko vsak našel besede. Zvijaški „prijatelj pravice in resuice* pa grdo slepi čitatelje ter obrekuje listkarja z vsemi besedami, katere je napisal v zadnjem in predzadnjem odstavku svojega poslanega. Iz svojega zapisnika od 1. 1861 grđemu obrekovalcu le na-znauim, da sem takrat čital Bellarmina, Mulino, Hurtado, Salmerona, Lessija, Baunya, Mariano, E. Sao, Tannerja, Eseobara in llainolda, ki so ae vsi tuđi pe-f-ali z onim v podlistku „Slov. Naroda" (št. 114) naznanjenim predmetom. „Prijatelj resnice" nema najmanjAega povoda v mojem podlistku prekucivati moje besede in me obrekovati. Povem mu dalje, da vse Bvoje življenje doslej še nikdar nesem v rokah imel nobenega Graškega učiteljske^ a lista. Ker mi drugače neste mogli do živega, skusili ste z domišljijami, z obrekovunjem. Tako počenjanje so leta 1645 priporočali in opravi-čevali v Lovi nj i zvijaški moralisti iz reda Je-zusovega, ko so kt»r naravnost razpravljali rogato vprašanje: „Quidni non nisi veniale sit, detrahentis auctoritatem maguam, tibi noxiam, falbO crimine elidereu. Iq vi, „prijatelj resnice" in toliko zveden v jezuitskih kujigah gotovo dobro poznate Dicastilla ki je v svojem De Just. Lib. II. Tr. 2 disp. 12 n. 404 tako čudovito, tako ne?&slišano branll zazna-movano obrekovaoje. In jezuit Caramuel je trdil, da ne stori nikakor stnrtnega greha, kdor lažu j i vo obrekuje, Će se s tem ohraui svojo čast; kajti to je trdilo nad 20 „veljavnih dohtarjev" („doctor gravis" ; tu ni meato [iu tuđi čas mi ne dopušta čitateljem pojasniti te veljavne, merodajne dohtarje zavitarske: le ua debele, težke zavitarje pri ouej besedi uaj nikdo ne misli!) kot Guspar Hortudo, Dakastil itd. — —" Če vam je bilo rea za pravico in resnico, imeli ste očitno in jasno priznati, da je listkar „Slov. Naroda" s svojim citatom po polnem resil vprašanje, kajti besede ima res Busenbaumo v a medulla Theologiae morali«. Kot „prijatelj pravice in resnice" ste imeli pozvati „Slovenčevega" listkarja ia pisatelja prvega „poslanega" v „Slovenci", da nej za „Narodni dom" plačata zapadeni vaoti. Pisatelj prvega poslanega je mej drugim tuđi kaj nepromišljen, pravi namre&, da je „pre-mlcl»* vso Busen baumovo medullo Tbeolg* mor., pa nikjer ni našel navedenega izreka. Šembrano površno, silno debelo jo je moral premlevati, da se mu je tako znamenito debelo zrnje izgubilo — nezmleto. Kaj vas ni bilo nič sram, da ste listkarju v „Slov. Narodu" tako nepremišljeno, tako rogato zabavljali — ko je par dni poslej v vašem listu „Slovenci" „prijatelj pravice in resnice" moral meni pritegniti, priznati, da so one besede res v Bus em-baumovem „mozgu"! (Koneo prih.) našim narodnim nasprotmkom napeljaval vodo na njih mlin. Ph to je kumaj začetek. Gotovo bodo od-alej uaprej ra/.t;i nem£ki listi — od „Lsibaeber ž»liit 1. junijn. [Izv. dop.] Kadar Vam kaj iz tuk.-jšnje okolice pišem, naznanim Vum vt'dno le k;iko ne^r ćo. Tuđi seilaj ni-tnan nić vh-selega poročat'. Z»i6nem a sušo. V tukajfinjih kraj h vladala je v lepem mesrci maji hula suSa, tako, da stari ijudje ne parnt'jo jednake v tem ^asu Trava in drugi pridelki no skoraj popolnem uničeni Dne 31. maja zvečer zafieli so we oblaki zbi-rati mi (kli ao nam zaželjenega dežja mej hudim gromom i ti treskom. Ob polujedne popolunoči zagrmelo je grozno in strehi udarila je v hlev in gospodarsko poslopje Janeza Slavca iz KnežaUft St. 97. Takoj pokuzal se je rudeči potelin na strehi. Ljudjo začeli so »kupaj vn ti in ogenj bil v dveh urah uničen. Pogorelo je vse do tnl Sreča, da ni bude burje bilo, k.itera letos posebno tukaj vlada, drugaćf bi bila šla, vsa van. Pogoreh c ni zavarovan. Ni se spametoval, ko je leta 1881- 1. avgusta turli pogorel. Ljudstvo je trinoghivo in neče koristi ^llvarovunja pripoznati. Ko se mu nesreća pripeti, potem pa tuguje. Tuđi je dne, 31. maja, okolo 2 ure popoludne, vaa hi^a in hiSna opravu, kukor tuđi gospodarsko poslopje Jnineza Valenčič-a. St. 18. popolnem pogo-rela. Uzrok ognju se ne ve. Bržkone, zakmili so otroci ali pa po nerodnosti gospodiuja sama. Ta gospodur je pri prvi Dunajski zavarovalnici zavarovan. Tako vedno nesreće tukajšnje ubogo ljulstvo tolčejo. Bog pomagaj tacim revežem a previduosti bi bilo tuđi več treba. Domaće stvari. — (Gledališki vluk v zlato Prago ) Ko ae je razglasilo, da mladi domoljubi snujejo v Ljubljani posbben gledalički vlak v Prago, začeli ao se oglašati domoljubi po vsem Slovenskom, da se hofiejo udeležiti te vožnje. V Ljubljanskih domoljubnih krogih se je ukrenilo, pisati ravnateljstvu državne železuice, naj jim nuznani pogoje, sploh nyj jim se-stavi proračun. Ravnateljstvo je že odpiaalo in ker so pogoji res ugodni, nadejati se je, da se bode domoljubna ideja prav lahko izvršila. Kakor čujemo, osnoval se bode v to posebeu odbor v Ljubljani, ki bode to stvar prevzel v svoje roke ter stopi I v zvezo z domoljubi po Slovenskem, katerim bode na-znanil ceno, sploh vse, kar bo treba! — (Trgovinska in obrtna zbornica.) V seji dne 30. maja t. 1. vzelo se je poročilo gosp. K. Luckmauna o zadnjih obravnavah državno že lezniškega sveta na znanje. Poročevalcu se je izrekla zahvala za energično zastopauje in šklenilo se je tuđi prošnji Avgust Tschinkolnovih sinov in pa K. Moliue o tanfuih zadevah pri c. kr. vodstvu državnih železnic toplo podpirati. Sklenilo se je po-ročati, da ni treba izdavati ukaza, s katerim bi se onim, kateri imajo pravico z žganimi opojnimi teko-Činami tigovati prepovedalo imeti v svojih proda-jalnicah žgane opejne pijace v odprtih posodah in nezupečatenih steklenicah. Sklenilo se je dalje, po-ročati, da po došlih porofilih ml;narji na Kranjskem ne peko črnega kruha, priporočati prošnjo mestue ob-čine Radovljica za dovolitev živinskih sejmov iu izreci, da se prošnja farne občine Prežganje za tri sejme ne more priporočati. C. kr. deželni vladi se uklene poročati, naj bi dovolila 8 prositeljera nasto-piti njih obrti, akoravno ne morejo dokazati, da so Bđ ga učili. Konečno se sklene, obmiti ae ua c. kr. poStno vodstvo, naj bi ukren loT naj bi se na nabi-ralnikih za pisma us pisalo, kdaj da postao ose bje vzame iz njih pisma. — (Deželni zbor istrski i u gori&ki) skliče se po cesarakem patentu z dne 2. t. m. v 9. dan j u n i j a. — (Postojinaka jama.) Piše se nara iz Postojine v 1. dan t. m.: „Kakur druga leta na binkoštni ponedeljek, je tuđi danes slov**ča jama pi i vabila stotino na stotino tujcev in gostov v ta trg. Nepoklicano deževje in slabo vreme teh dtiij je sicer marsikoga pridržalo dunaa, ki ga je nova opiavu podzemskih naših čud letos še posebno mi-kulu, uli v obče se ni ćulo, da bi bilo obiskovalc^v menj mimo druga leta, nega rajši več. Iu tako kakor druga leta mogel si tuđi dane.s opuzovati obraze in postave čioveake od vseh strunij, in tuđi letos je bila Postojina t'ati binkoštni Jeruzulem, o čegar stoglavih m raznorodnih gostih ae n.im bera v evan ■ gelji. Po jami sami se je od trt^tji"! uru naprej po do preko osmih vila dolga nepretrgana vrsta nemih obćudtvulcev, prava internacionalna veriga. Hocijalun zmes. Toko so tuđi vsnke oči imele svojega maLtrja, vsako srce svoje posebno obiutke, ki jih je vzbujala vsaka stopinja [)0 čudovitih pofrh divotuega, večnega podzemskega arhiva. Na i]Utz'iaineniti4ih rnustih bila so postavljena električna svetila, ki so v resoici ča-rovne pii/ore ustvarj »Ia. kumor .10 uoli srgiila. Spluh je videti b.lo, da vesoljnega impredkii ćloveškega valovi udarjajo tuđi v pod/.emske tvmine niše jame Piistojinske. Ko I i kor j« motno, stori se za ve(-ji uži« tek priiodnih krasov te jame, lep red in btalen na-predek \ r.4i su v tem svetu pod vodstvom neumorno deluji čega in vsesiransko (•ishuv'Ka okrajuega Po-sto)inske.gu glavarja gospoda Gl ol> oć n i ka. Tako se tuđi starim znancem te jame pripravlja vedno kuj novegH, kaj vubiluega in pospeSuje se obioko-vunje v prid trgu in vsej debeli. Mej letoSnjimi obiskovalci smo op>ui'i tuđi deželuega predsednika kraujski'ua, go.spod '■ A. barona VVi n k I nr j»>., kateri se je baje jako povoljno i/ražal ob napravah in utisih di otne Postojiusku jame. — (To ča in ne vi ti ta.) Piše se nam \z Borovnice, da se je včeraj popoludne okolo šeste ure velikunska ploha ulda na Borovm&ko okolico. B'l je le jeden cuiek dežjn, a v Umu se je usipala gosta toča, tu pa tam zi majbno jajci debela. Šo dolgo po tem, ko se je b lo zvedrilo, ležala je toči* po nek^tenh mesth, rich iz Reke. — Sove iz Fliča. FH Malini: Freitag z Dunaja. — Heyde9 iz Pešte. — Hirschbeiu z Dunaja. Meteorologično poročilo. S ^0P.H-baSrltra ^ ,Ve- Nebo krila v Q /ovanja v peratura trovi muj _J______________________1—__ :§> .7. zjutraji 727-32mm. -f 130U si. zah. obi. Uo-DOmm g 2. pop. 727-09nm. -f-)3 8'C si. svz. dež. ! "£ 9. zvečor 724 02m«i. + 1^0'-U jal. szh. obi. i dežja. j Srednja temperatura + 13'JJ0, za 2'1° pod normalom. dne 4. junija t. 1. (Izvirao tele^raOSno poroćilo.) Papirna ren a.......... 80 gld. 45 kr, Srebrna renta .... ..... 81 , 30 H Zlata ren.......... 102 , 10 „ 6°/0 marena renta......... 95 ( 85 Akcije narodne banke....... 859 . — » Kreditne akcije........ 308 , 20 London.......... 122 „ 20 Srebro............ — , Napol.............. | , 69 •» Prior, oblig. Elizabetino zapad. $ele'*ni<*o 108 „ 30 , Pmr. oblig. Ferdin.mdove Bev. /.»•lezniee 107 „ — „ Kreditne srećko......100 gld. 175 , 50 n Rudolfove srećke .... 10 n 1J» „ — Ak.ije anglo-avstr. banke . . 120 . 110 n 70 p Tranmjway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 223 , — , Zahvala. Tisočero hvalo izrekumo vsem darilcem pre-lepih vencev, goBpodom povcem za milo zapete nagrobnice tur vscni, ki so pospešili h tako kras-neuiu sprevodu naše ljubljene, nepozabljivo F a n i c e. V Vipavi, dne 3. junija 1881. Zalujoča rodbina (374) Bernot-ova. Zahvala. Gospod Alfred Breindl, predstojnik železnične postaje v Nabrežini, se je bil zavaroval za življenje pri zavarovalnlci . „THE GRESHAM" v Londonu za precejSen znesek. In jaz seui dobila po njegovej smrti zavarovjuio svoto brez vsacoga utrganjn od glavnoga za-stoptiika gospoda Ovlflo Zesclika v Y,|ul>ljuiii iu zato z veseljem javno izrekam svojo zahvalo in to zavarovalnico vsakt'uiu priporočara. V Št. Petru pri Gorici, v 27. dan maja 1884. (;)73) HlarVf« Broliifll, udovn. Št. 9430. (371—1) Kos nj a v n aj ću i! V poneđeljek O. dan Juiilja t. I. do-polu«ln<> ob O. uri sh bode ko-nj» mestnih se-nožetij poi gradom Tivoli po očitnej dražbi za leto 1884 kosoniH oddajalH v najem. ObijubljenH naj^mSčine dve tretjini up'atfHtt je takoj pri dra?.bi. ostala trrtjirm pa do 15. jul ja t. I. pri me^tnej blagajni. Dražba se bo priĆela ob 9. uri -OOOTlffib Veliku, »d Hamburške države gnrantovana denarna loterija ae je jako priljubila zaradi innogobrojnosti dobitkov, ki so bodo izžrcbali, in zaradi največje mogure garuntije za točno izplačilo dobitkov. To po določillh nacrta vodi posebna v to postavljena generalna direkcija in vae podjetje nadzoruje država. V malo mo-secih se od prvoga do aedmega razreda izraej 100.000 srefik jih gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, spo-cijeino pa: 1 premija a mark 800.000 26 dobitkov a mark 10.000 1 dobitek a „ 200.000 5U „ a „ 5.000 2 dobitka a „ 100.000 153 „ ii „ 2.000 ' 1 „ a „ 80.000 6 „ a „ 1.500 2 dobitka a „ 70.000 51f> n a „ 1.000 1 dobitek a „ 60.000 103f. „ a „ 500 2 dobitka a „ 50.000 24020 a „ 145 . 1 dobitek a „ 30.000 19463 dobitkov a mark 200, 5 dobitkov a „ 20.000 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. 3 dobitki a „ 15.000 Od teh dobitkov so jih izžreba v prvem razredu 4000, v skupnem zncaku 157.000 niark. Glavni dobitek prvt-ga razreda znafia 50.000 mark in poraste v drugem razredu na 60.000 inark, v tretjem na 70.000 mark, v četrtem na 80.000 inark, v petom na 90.000 niark. v š> stem na 100.000 mark, v sedinem pa na event. 500 000, apecijelno pa na uiurk 300.000, 200 000 itd. itd. Za prvo žrebanje velja oelu oriKiiinliiH nrečkn &l«l. :t.SO, pol oriKinuliit* srefkc 99 1.75, tetrt ortKliKtlii«1 »rpćkc 99 —.90. Proti pošiljatvi zneska v Imnkovcih, po |i«Stn J nakuznioi ft'i v poštnih inark.au se nam došla natočila hitro i/.vrštV \'sak dobi originalno srećko » držav- , niin gibom in ob jednem uradni nacrt, iz katerega se izve vse podrobnejšu, kakor rHzdelitev dobitkov, dan irebiinja in ulogu posiimeznih razredov. Takoj po žreba-uji dobi vsak udfaležinec uradno listino iloldtkov, katoia iuiu državni grb in jasno iiuvfija, doltitku in številko, katere .so dob le. Dobitki ao izpliičujejo po nacrtu točno pod uržavno gurantijo. Na zihtcvjinji-, amo pripravljeni že naprej poslati urndni naćt, in i/javljamo, da srećke, katere ne ugsijajo, naz.j vzaint-m >, ako se nam ob pravein ćasu pred žrehanjein vrnejo, in za nje dobljeni znesek takoj vr-nemo. Ker žn'banji listino dobitkov, ne da bi jo zuhteval, poleg to pa Se originalne srct'ko vaelej po v nacrta nastavljeiiih i'enith brez vsakega povi Sanja. VIZITNICE v elegantnoj obliki priporoča po nizkej ceni „Narodna Tiskarna" v Izubijani. V „Narodnej Tiskarni" in pri Jan. Giontini-ju v Ljubljani se ir.\ 70 kr., \m poSti 5 kr. vefi. R BUDIMSKA Akoczy g I" D IO, 6 i O O*r katoro so analizovali in označili »loželna akademija v Budimpešti, profesor r«f«tor dr. Tiehhonift v Londonu, priporofajo profesor tlr. (lebhardt v liiiciiinpoSti in nedavno profesor dr. ilokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeinsel na Dunaji in prof«-8iip dr. Sigi v Stuttgartu in (jruge medicinske kapuei-tet« ziiradi njegtivo bogate vsebine lithinna; pos«^bno usposno Kt! uporsiblja pri trdovratnih boloznih prebftvilnjll urguuov in zapretji vode ter se prc<\ vaeini znantihi grenčicauii poBebno izretlno pripot'ot'ti. Dobiva se po vsoh lekarnah in i.nnlaiiilnicrth mineralnih voda, vedno na novo iiatočena, Profil »6, da so zahteva Izre6«o Budimska Rak6ozy. (2-10—1<») Lastiiiki braije Loser v Budapešti. izdatelj ta odgovorni urednik: Ivan /eloznikur. Jj'stnina \n tisk „Narodue Ti.skaine".