127. številka.                             Ljubljana, v sređo 4. junija.                       XYII. leto, 1884
Ishaja vsak dan iveier, izimSi  nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogorske  dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.,  za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 tfld., za četrt leta .'! gld.  30 kr., za jedun mesec I gld. 10 kr. Za pošiljanje na doin računa se sa
10 kr. VA meaec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi,   kolikor poštnina znaSa.
Za oznanila plačnje se od Četiriatopne petit-vrate po rt kr., če se oznanilo j«denkr»t tiska, po 5 kr., će ae dvakrat, in po 4 kr.,  če ae trikrat ali  večkrat tiska.
Dopisi naj  se  izvole frankirati. — Rokopisi He ne vračiijo.   Uredništvo in u pravništv o je v Ljubljani v Frana Kohnana  hiši, „GledaliSka  stolba".
Upravni Stvu đhj se blagovolijo pofiiljati  uaročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
Slavnost v Mozirji.
Iz Celja do Mozirja.
Že v uaboto zvečer so prihnjali v Celje gostje iz raznih krajev slovenskih ra tuđi uekuj ZugrebŠkih sokolov. Naj već pa jih ja prišlo z jutranjira vlakom namreć Ljubljanski, Hrvatski ia Tržaški Sokol iu deputacije ramih narodnih drufltev, Ljubljanski pevski zbor, Pitijsko slovensko pevako društvo itd. Vsi so se zbrali v Celjski citalnict, od koder so se ob petih zjutraj Da pripravljenih vozovih odpeljali. Mozirć**ui 80 bili 30 z zehnjem okinčanih voz poslali iu v re-8ervi je Se stala ćela vrata voz iz Celjske okolicu. Začelo je Ludo deževati, pa to nikogar ni motilo, nikogar odvraćalo od pota. Ker je gospod Celjski Župan Blnvnoat^n sprovod skozi inesto prepovedal, amo se precej pri Čitalnici useli na vozove in pe-ljftli skozi me sto. Pridružilo se je Se mnogo privatnih kočij.
Cetrt ure od Celja pri Levškej vaši je nas pozdravljalo streljanje in iz biš vihrajoćo mnoge slovenske zastave. Sredi vaši stal je alavolok z napisom: „Dobro došli." Tam je došle pozdravil Župan Miha BraĆič z občinakimi inožmi in i/iekel v ime obfcine presrčno veselje, da je prifilo toliko odličnih Sloveueev in Hrvatov obiskat svoje brate v Sttvinjskej dolini. Dr. Voftnjak ae zahvaljuje in isjevlja svoje preprićauJH, da Savinjaka dolina ostane vedno tako hrabra ztšč-itnica slovenskih pravic, ka-kor je bila doslej Kmetska dekleta ao Sokolcem Sopke podarila in spet je šio uaprej v gostuin dežji. Pri Petrovčah sp"t streljanj« ravno ttvko pred Žavcem.
Žavski trg, od nebdaj središče narodne pro-bujenosti v tuednjej Savinjskej dolini, bil je videti v pravej prazničuej oblek . Pri uhodu Btal je iep Blavolok iz vseh htš pa bo vihrale zastave. Pri sl*-voloku pričakovala Das je požarna brambu a načelnikom gospodom Hiiusenbichlerjem. Sokoli bo stopili z voz in po pozdrava in odzdravu korakali z godbo na ćelu do gospod Hausenbichlerjeve gostilue. Po zajutreku pozdravil je gospod župan Karol Žuža zbrane goste: „Imam čast kot Žavski župan Vas v imenu Žavskih tržanov srčuo pozdraviti, ter Vnra ni potu k blagoslovljenju   zastave   Savinjskeg*  Sokolu
v Mozirje želim najbolji vspeh in dobro zabavo. Ži-veli  dragi nhva gosti!"
Potem je gospica Maiija Roblekova v imenu Žavskih Slovenk pripela krasen trak na zastavo „Ljubljanskega Sokola" s sledrčim prelepim nugo-vorom :
„Mili nam bratje! Častiti gosti! Radosti kipi nam srce, ko Vas vidimo v tolikem številu od dalec in blizu zbrane na potu k blagoslovijeuju zastave „S&viujskega Sokola"  v Mozirje.
Vi, hrabri boritelji za sveto našo pravično stvar, prišli ste k nam v našo krasno Suvinjsko dolino, da nas še bolj navdušite za mili naš slovenski narod in vcepite pogum, delati tuđi v prihodnje v prospeh predrage nam slovenske domovine; prinesli ste seboj Svoje zastave ne le samo, da se bodo tište mej seboj slavno pobratile, atnpak tuđi zato, da opominjate omabljive s nove majke Slave, naj se trdno oklenejo »voje /uBtuve, s katero moramo vse ovire naših sovragov premagati in prej ali slej do-speti do nuSe pravice.
Žavske Slovenke Vas toraj z veselim in nav-duftenim srcem pozdravljajo in meni je posebni ponos, Vem to v njihovem imenu izraziti iu Vaše zastave dititi z veuci. Ti „Ljubljanski Sokolu, kot najatareiši Slovenski Sokol, ki si pri^el že v drugic s svojo zastavo v nusi trg, sprejmi dobrohotno tr»k Zavskih Slovenk za svojo za'stuvo v spomin uaSo prijateljske udanosti.
Živeli Sokoli! Živelt pevci! Živelt gosti!"
Starosta Valentinfiič se je mej navduSe-nimi živioklici zahvalil, mej tem, ko so ljub^znive Živske gospice slehernemu gostu poklonile in pri-pele duhte6 šopek, zastave pa olepsale s krasnimi veuci.
V tem  se je začelo   nebo   po   malem   vedriti,
ob   Va8 Ul'i so ^6 vozovi zopet ziifteli dalje poniiutt1.
Skoro v vseh vaseh, sko/.i kutere smo se voziii,   ao
bili slavoloki postavljeni,   pri   sv.  Rupertu,   v   Rifc-
Ijab, itd., ljudstvo   pa nas je prijazno in veselo  po-
|  zdruvljalo. Proti deveti uri piibližali smo ae prepri-
jaznemu Braslovškemu trgu.    Tam  smo   stopili raz
vozo.    Pri   uhodu   v   trg   stul   je   krasen slavolok.
! Župan gospod Prislan pozdravil je tukaj došle   z
\ ncslednjimi presrčnimi besedami:
„Sokoli! V imenu občine Braslovike in pre-bivalstva Sh vinjake doline Vas potujoće Sokole radostno pozdravljam, in želim, da bi blagoslov-ljenje m razvi tje zastave „Savinjskega Sokola" srečno in krasno se vršilo, da bi ona, kttkor Vi, vzbujevala, širila in k repi I a narodno zavest, uži gala neugasljivo Ij u ba v do DuSega milegu naroda.
Ko se bote po tej slavnosti vraćali na dom svoj, povejte v lepem Trstu, v kraljevem Zagrebu in v beli Ljubljani, da tukaj biva zvest čvrst slovenski rod! da tu bivajo vaSi bratje!
Živeli bratje Sokoli slovanski! Živeli Sokoli Ljubljanski! Živeli Sokoli hrvatski!"
Po odzdravu borakala so društva s plapolajo-čimi zaatavami in godbami na čelu ukozi trg, ki je bil ves s Blovenskimi zastavami okrašen. Gospice so pa iz oken metale Šopke iu vence. Zunaj trga smo se zopet useli na vozove in v najlepSem vremenu in najbolje volje naprej peljuli preko Letuša ob derofci Savinji v ^orenjo Savinjsko dolino, kjer Be Šožtanjdka z Mozirsko cesto združi, pozdravljale so nas na lepem slavoloku blesteGe besede: „Slava Slavjariom! Živio Sokoli"
Hitro piibližali smo se lepemu Mozirskemu trgu, ki se v vznožji divnega Medvedjeka razpiostira po krasni dolini, obdan s seućnatim drevjem, izmej kateiegtt blestć bela poslopia iu rujuvobojna slemeaa. OJ daleč že pozdravljal nas je 18 sežnjev visok ni laj in krasen slavolok, pred kutm'im so bile raz« vršene „Savinjske^'n Sokola" Uorenjaske postave in pisana množica neHeviinegH   ljudstva.        (Dalje prih.)
„Schulverein"-a občni zbor.
Istodobno, ko je bila velika, nepozabna, slav-nost v narodno uzuruem Mozitji, se-Mi so se ulani nemSkega „šu'fenijua*' v uemskem Gradci. Slavnost v Mozirji motil je dež, zborovunjo v mestu penzijo-nistov pa pristaši Schonerer-a, kateri m prićeli tako živahno agituc>jo proti sedanjemu vodstvu in unilje-vali tako vztrajuo svoje kandidate, da so se jih uhranili le s tem, da so zuvzeli in zaseli vse prostore in sedeže le sami zu«esl,jivi priatasi omonje-ue^a društva in dosedunjega vodstva, da vsem so-mišljenikoin Zwt'ttl-skega mogotcu  u i   bilo niti pro-
LISTEK.
Radovednemu listkarju v Ubiibi
in pošilateljema I. in II. Poslanega
v „Slovenci".
(Hors de concours.)
Pred vsem moram čitateljem „Slovenskega Naroda" in „Slovenca" očitno povedati, da sem bil sklenil raolcati o predmetu, katerega so bili na čelu naznanjeni piaatelji po nepotrebntm spravili v „Slovenca" ; molčati sem mislil, prvifc, ker je bila z mojim citatom pravda popolnem in konefno do-gnana ter za podlistkarja „Slovenskega Naroda" dobljena, drugič pa, kot sem v listku od 17. maja očitno poudarjal, ker mi je neljubo dalje raziskavati kočljivo stvar, ki jo nekateri tako radi sklepajo z vero in s svetimi rečmi, če prav nema s temi prav nič opraviti. A si no č ni rSlovenec" (od 27. maja St. 121) je piijavil listek, kateremu preofiitni nnmen je, zakriti resnico in slepiti svoje Čitatelje: glejte, podlistkar „Slov. Naroda" ni ničesar dokazal; — mi —  „SlovenČevi"  piaatelji  imamo prav.    Ta ne-
promišljeni 1 istek „Slovence vH mi je izvabil sledeči odgovor:
Na prvem mestu bi moral karati urednika ali prav za prav korektorja „Slovenskega Naroda", da nesta stivka dotičnega podlistka („Slov. Narod" št. 114) do picice uatanko po izročenem njimu rokopisu nadzorovala iu popravilu. Pravo je ime glasovitoga jezuita (oabaja se oblika Đusembauni poleg Busenbautn), uatančno je natisnen naslov dotičnej knjigi, nutanino so natisnene dotiGne besede (eum finiš ost 1 i c i t u s, etiam media sunt ličit a), a pri mestu (na katerem se rečene besede nahajajo) je stavec napufno stnvil lib. VI. cap. 3 namesto lib, IV. cap. 3. Taka pomota IV. mesto VI. ali VI. mesto IV. se stavcu pat; lahko primeri, zlasti pa pri naglem stavljenji časopisa, aured-nika, prav zu prav korektorja dolžnost je, da pregleda stavek in po rokopisu popravi vse stavčtve nnpake. To je korektor imel tuđi takrat storiti in zlasti pri tem citatu gledati na vauko pičico, kajti ravno ta citat je imel nasprot-nika podreti, nepremišljeno vprašanje „Slo-ventevega" listknrja konečno resiti.
Ko bi se   no   bila   uriaila ta   udpustljiva
stavčevu uapuka, no bilo bi onih dveh nekaj ne-p r e mišlj emh , nekaj pa zvijaških „poslanih" v „Slovenci". OdpusUjiva nappka pravim, ker se take napake toli pogostem dogajujo, ter so vaakemu razumniku dobro znaue, vešč in blagovoljen čitatelj jih tuđi povsod sam rad popravlja. Odpustljiva je tu uupaka v knj'gah, že bolj oduustljiva pa je v naglo Btavljenih (:asopisih. ka-terih stavek se pogostem le prenaglo, le prepovršno pregkdujc in popravlja. Tako ae godi pri raznih slovenskih fasopisih, le prepogostem tuđi pri „Slov. Narodu". O tem svedoči eelo Bu se ribu umova medul I a theologiae moralis. Pred seboj imam prej rabljeno izdajo od let.i 1701, tiskano (cum privileg. S. C. Majeat.) v Ko 1 inu (Coloniae Agrippinae), in ta izdaja ima na str. 387 in sicer na čelu tuđi napačno tisknno lib. VI. cap. II. mesto lib. IV. cap. II. In to jt» vender glasovitu knjiga, ki se je pri stavljenji nutauko popravljala, kajti na na^lovnem listu se čita: Eililio novijima ab uno ejusdem soctetntis pt*r tixtus <■.ceurat« revisa et priori forma« restitutu — —.
Pivo „poslano14 v „Slovuiri" je jako ntpre-ni i Sijeno, drugo ,,poslnnou pa je jako zvij.iSko prtiv za prav sluparsko, kuv bi od „prijatelju
stora. fc> tem dosegli so toliko, da scboni-rerjeva stranka ni prodrla — Scborierer Ham pa je voljen v nadzorovalui aovet — a priznavati morajo, da se je tuđi v tem zlonlasnem društvu pokaza! razpor, črv, ki je bode ra/.jedal iu uaposled zrušil, kakor levičnjake sam«.
Zborovalo se je tedaj  pod uplivom bojazni, da utegne izid b ti nepovoljen,   ipak to ni toli   uiiinko-valo im razue govornike, da bi bilo te nekoliko brz dali svoje strasti, temveć izpovedaii so vae, kar jira je prišlo n» jezik.
Scer navadno trtlo, da šulferajn nema posla b politiko, a kdor je pažljivo < ital vso govor« iu poročilii o delovanji društva, v kutenh se v jedno mcr poudaija celokupnodt vseh Nemcev, tur naglaša, da ima društvo stnorer nosili ueiinko kulturo na slovanski in madjarski vzbod ter gladiti pot k Adriji, da mora iiom£ki duh prevzeti vodstvo v Avstriji itd., U'idel bode tuđi z zavezanimi oćmi, da je (ir. Weit.iof v tem društvu vstvaril si organ, ki za nikogar brigujuč ae, \ed.io bolj siri korupcijo in germanizacijo t-:r nuiodni prepir in boj.
Gospodje v Gradci govorili so brez zadižk«, jasno, odkrito. Pri/mvali so, da jiin pošilja redno podpure „Ali g e ni e i n er deutseher Schul-verein" v Beroliuu, da je njih sveta dolžnost prirediti nemško e< sto do jadi anskegtt inorja, ter v ta namen obranili in utrditi vsu neintfke postajo in mamine ob tej cesti ležeče, priznavali pa tuđi ta je 15 000 članov češke „UAtredui Matice školske" ravuo toliko stonlo, kakor 85.000 člunov nemškega „šulferujna", da je delavnnst in po/.rtovalnost ('tska več kot petkrat močoejša, nago ueniaka. Bog ohruni in pomnoži to češko dclavnost iu vztrajnostl
Glede slovenskih pokraj in povzamemo poročilu, da je v Štaiersiu-j 74, v Koroškej 37 krajuih sku-pin osnovanih, v Ki\iu)skej, kjer so za šulferajn „obujme riizmere", samo tri, na Goriškein iu V Trstu po jedna. Za Trst neinajo posebuega upanja, tuđi glede Gorice neso preveć saugvinieni, a glede Kranjske pti so skieiiili, da bodo organi.ovali me-Sčaue in v njih dobili dovolj poslušnih iu ubogljiv'h pristašev za Bvoje nameue. Meščam, da so tako maloinarni, da jih bode skoro prekosilo kmetsko prebivulstvo. Mešcanje. zahvalite se za U pokloni Isto uaj pa Ston tuđi naša denaina in rodna aristokracija, ki niti ni vredua, da bi se pribhžeinu ata-vila v jedno vrsto s KoCevcem Štampi! uoml
Zborovunje se je, kakor že poveiano, kljubu Scbonererovciim, srecuo koučalo in zvečer bil je blavuostni koniers, pri k»;terem je sv. Duh nadkrilil Ljubljauskeg;i c. k r. profesor ja Li u li a rtu, da je čutil v sebi potrebo olajsati svoje veliko nemako Biće. Dunajski listi, ki inmjo mej svojinu uredniki bolj diploiuatu':iio prefrigane osobe, o Lmhart-ovej iu Ausserer-jevei napitnici previduo molćo, ue tako pa „Tagespost". Slednju, mora povedati vse, kar je čula. In tako je priobrila tuđi Liuhart-ovo uapituico, v kuterej gosp. profesor pripoveduje, dn je prišel „aus der lleichdbaupt- uud KesidenzstaUt des zu kiiiiftigin Kouigreicheo Sloveuieu", da je Lubljana Daj važu ej a predstraža na cesti do jadrauskib obal, da je v Ljubljani le mala tolpa Nemcev, da pa bodo uaposled zoiagali itd.
Marsikaj smo že vajeui od gosp.   Linharta,   a
da, bode v avojej lastnosti kot c. kr. protesor neslane Sal« zbijal o na>< m glav em mestu, v ka terem že nekoliko let uživa gostoljubnost, da bode svoj dozdevni dovtip bru-il nad našimi napori in rogal se nam, samo, da si 8 tem pribori par faoch-kl'cev od pri komersu zbranega občinstva, tega bi vender ne bili pričakovili in čudom se čudimo, da se temu gospodu obole peroti ne pristrižejo.
I/nhartov vzgled pa je v/budil tuđi oeizogibnega Ausserer-a iz Sevnice, ki je v proroAkem duhu na-zmmjal dobo, ko se bod« reklo: „Deutsch ist das Land von der Nuril- und Ostsee bis iur  Adria!"
Menirao, d\ takim i/.hrubom nemškega Sovi-nizma ne treba komentara, kajti „šulferajn" je s tem svojim zborom in komrrsom sijijno dokazni, da je timneiitno politično društvo, ki se ne ozira ud obstojefie meje in katnremu se ni treba bati, da bi se mu pri takt'j priliki zabranila prejaisna beseda. Rekli bi: Ciiveant consules!, a knj bi to pomoglo? Na« glas ostal  bode glas upijočegd v pušfiavi.
Politični razgled.
Notraiijc <lexelc.
V  Ljubljani 4. junijtt.
Kolikor je dozduj znano, so vobtve v dt'žcliie zbore razpis^ne be stimo zu Spodiij^-Avstriisko iu Moravsko, vrnder je v.>ak f:as pric'akovnti, da se vo-litve v druge razpu^čene deželne zbore razfjišfjo. Tedaj štirski slovenski rodoljubi, pozor! Na Spodnie-Avstnjskem bodo razpisnit; volitve za km -tuke ob-čin^ 4. ju i|a, za mesta in Dunuj^ko tr^ovsko zbornico 7. jul ja za, velepose.stvo 10. julija; m Morav-skt-m p:i za kmetske občine 30. junija, za me.sta in trgovske zhormee 1. juhja, za veleposestvo 7 juliia V poslednjej kronovmi bode većino dežeine^a zbora odločila voit.ev v veleposestvu. Petakarji bodo volil? silino na Štirskem
Jutri suicie se zopet hrvatski sabor, ki je bil radi znanih izgredov iu*navailno odložen. Posebno plodov teg« dela pa tuđi n= priftakovati, kn|ti od jedne strani pa bode ovirula vlada, od druge pa ijezmernost opozicije.
Vnanje 4li/avc.
!^rl><«lia vlada 7uia, bolgarHkcj, da odpo^H^e svojega zastopnika \i S fije. BI im srbsko-bolgarske meje ne je nastanilo več .srbsvih ntnigrantov iu ti neki nadlrgujt'io srbsi+o m"jo. Bolgarska vlada tega ne ovira, to pa jezi Srkiijo, ki se vitino boii, da bi zopet ne l/bruhnil ustanek. Nadejati se je pa, da Hi', bodo stvari mtjj obema dr^avami minnjjšo po ravnale, kakor sedaj k«že, in mbski državniki boao previđali, An so milo pncLde-6  posegsi.
I'niH'ž je nt-'ui jako nevoljen, da se bode na Francoskem u^eljala zopet ločitev zakonov in voja^ka dolžnost tuđi ra'.tfgnila na f ogjslovce. Će bosta ta dva zakona definitivno vsprejeta, bode najbrž posl"»l Vatikan  Uak j>rotest proti temu.
Mno^o hrupit napravi,a po časopisih, da je ■ladoiiaUa vlada Rusiji oročila ruskega nihilinta Puligira, katere^a jh prej imela dva meseca zapitfga. PriAel je bil iz Sviće m bil v Freiburgu prijet. Državni pravdnik pl Bjrg v Freiburgu je takoj po Hi-etovanji mladoga Ilu^a dal fotogr.;fo\aii <n poslul fotografije v Itu-ijo razn ra oblastvora. N ito je pri šel uek ruski državni pravumk v Freiburg iu temu ho izročili mlbdoga nihilista, ki je neki jako na-darjeni dijak, ter se je udeležil nekega nihiliati6nega umora v Rusiji.
V Hoboto je ang-ledUl časnik „Tortnight'v Revieur"   prinesel   jako   važen   članok   o angleškej
vnanjej politiki. Misli se, da ga je pisal Glad-stone, ali pa njegov privatni tajnik po njego-vem navodu. Ta člnnek pravi, da je knez Bis-marck bi! samo toliko prijazan Anglji, kuiikor mu je je bilo treba njegovim uamenom. Po-treboval je Anglijo simo zato, da mu je pobir»la kostitnj iz zarjavice. Nadalje razklada se, da je zgo-dovinsko dokazano, da se interesi Angliju ujemijo z onimi Francije m Rusije, ter da je vsako nt'z ^upa-nje Anglije do Rusije s:imo Škodljivo. Poprej je UHsprotje Rusije m Anglije se imelo kaj /,miala, ko se je mislilo, da pot v Itidijo pelje tsez Carigrad; a sedaj pa Anglija lahko mirnejše (,'leda utrjunje Rusije v Carigradu, kakor k a-tera koli druga državn. Z NemCijo veže Anglijo samo liuhnzt'n do miiu, katerega more prva, kot n.jvplivnejŠH drJ-.ava Hedaj nekoliko v/-<irževati; a pred vsem mora gledati Anglija, da obrani prijateljstvo s Fn.ncjo. Nadalje pisatelj tega <"'Imk;» jako hvali sedanjo fraucosko vlado, in pravi da tuđi An-gliia ne sine pozabiti, da ima tuđi Francij i interese v Nilskej dolii.i, ki ti-ra bolj naraSčajo, f"iiii bi>tj ho vek^a franeosko kolonijalno ozemlje. Rizširjenju Franfoske se Anglija ne sme ustavliati, dokler ae to ne godi na n^ne stronke. Anglija kut evropska sila nema već dosti pomena, zato pa mora zaradi Afnke iz Azije z Rusi in Francozi b ti v prijateljstvu.
Kakor „Ptill Mali Gazette" ve povedati, snide se egiptovska koiif^renoa najbrž 23. juuija. Do teduj se bost> Anglija in Fraucija zasiran sploSne evropske kontrole in konfn»'na obroka angleSke okupacije že dogovorili, pa tuđi druge velevlasti bodo žh pritnlilM 7ij'jinim dogovorom. Zahtevanje Turfcrje, da se pri koni^rKiici ue bode nič go/orilo niti o an-glesttej aneksiji Egipta, niti o angleškem protektoratu v tej dt želi se je dovolilo, ter je Turćija izja-vi'a, da je pripravljana poslati 15.000 vojakov v Zgornji E^ipet in Sudan. Francosko vlado bostd pri konferenci zagtopala Waddin^ton in Ban ere, Anglijo lora Grtnville in Sir Eveiyn Baring, egiptovska vlada   pa  ne  bo  znstopana
Dopisi.
Iz (gorici* 1 juuija. [Izv. dop.] (Stritar iu „Tritjster Zeituug1*.) Česar smo se zadnje tedne neprestano bali, zgodilo se je. Nasprotuiki naše nuroduoBti so res zavohali nepreinišljeiie be-sede, katere je prof. Stritar na Dunaji v uradnem slovenskom čusopisu o našem narodnem gibanji pri-javljal; te nepromišljene besede nasprotniki sedaj rabi io zoper nas. Ljubljanski družnik uovinar^kega urnda v Beči je zbral vse one odstarke iz Stritar-jevih kratkovidnih „Dunajskih pišem" ter jih je pri-meruo osoljene poslul v Dunajsko „Presae" če^ iz tegu časopisa n«j romajo v vse druge nemške liste in s temi križem sveta. Stfara nTrie«ter Zeituog", že od začetka sem slovenskomu narodu in njega zahtevam huda sovražmca, je precej iztakuila oni dopis  „Pressin" ter   porabila   ga   za   svoje   namere.
V   št.  12(J. je 31. maja na 2. struni prineala uvodni člauek z naslovom „Ein politischer Maimruf.
V   tem flanku crni uašo narodno stranko   ter srneći naše  narodno delovanje.    Nič ni vredno   uaSe politično napenjtuije, nić vredni neso nadi alovstveni iz-delki. In dn  bi zabavljive besede bolje podprla, po-vzema   „Triester   Zeitung"   iz   „PressB**   dolga   od-stavka, ki sta goli prestavi iz Stritarjevih Dunajskih pišem.    Sklicuje se   na to veljavno slovensko pričo, češ ta puč ne more   govoriti   druzega nego golo resnico.    Sedaj   se   Stritar   sam   lebko prepriča,   kako neprevidno  je bilo od njega,   da je
1    ■ '-----------'---------'-■"'"—■"-------------------------------------------—---------■------------------------------------                                         —                      —
pravice in resnice" uikdar ne bil pričakoval! Temu „prijatelju resuice" pred vsem povem, da Bern jaz sum že leta 1861 čital vse glavne, za moj tedanji predmet važne oddelke Busenbaumove me-dullae in da sem jih v posnetku čitanih oddelkov kar celoma postavil v svoj zapisnik. Tedanja izdaja knjige (Bus. medulla) je bila ravno ta malu oblika v šestoajstorici ah pa v dvanajstorici. Citate sem zaznamoval samo z lib. in cap. kar je pri IV. kujigi tuđi uajpr pravnejše, kajti rečena izdaja od 1. 170 1 ima pri vsej IV. knjigi zgoraj t. j. na Čelu vsake strani le Lib. IV. cup. III. (prej Lib. IV. cap. I., Lib. IV. cap. II.) Gotovo bi bilo najua-tančnejSe, ko bi bil jaz svojemu citatu pristavil de stran, na katerej te nahajajo one besede. A po mojem citatu (Lib. IV. cap. 3) je gotovo tuđi lahko vsak našel besede.
Zvijaški „prijatelj pravice in resuice* pa grdo slepi čitatelje ter obrekuje listkarja z vsemi besedami, katere je napisal v zadnjem in predzadnjem odstavku svojega poslanega. Iz svojega zapisnika od 1. 1861 grđemu obrekovalcu le na-znauim, da sem takrat čital Bellarmina, Mulino, Hurtado, Salmerona, Lessija, Baunya,    Mariano,    E.    Sao,    Tannerja,
Eseobara in llainolda, ki so ae vsi tuđi pe-f-ali z onim v podlistku „Slov. Naroda" (št. 114) naznanjenim predmetom. „Prijatelj resnice" nema najmanjAega povoda v mojem podlistku prekucivati moje besede in me obrekovati. Povem mu dalje, da vse Bvoje življenje doslej še nikdar nesem v rokah imel nobenega Graškega učiteljske^ a lista. Ker mi drugače neste mogli do živega, skusili ste z domišljijami, z obrekovunjem. Tako počenjanje so leta 1645 priporočali in opravi-čevali v Lovi nj i zvijaški moralisti iz reda Je-zusovega, ko so kt»r naravnost razpravljali rogato vprašanje: „Quidni non nisi veniale sit, detrahentis auctoritatem maguam, tibi noxiam, falbO crimine elidereu. Iq vi, „prijatelj resnice" in toliko zveden v jezuitskih kujigah gotovo dobro poznate Dicastilla ki je v svojem De Just. Lib. II. Tr. 2 disp. 12 n. 404 tako čudovito, tako ne?&slišano branll zazna-movano obrekovaoje. In jezuit Caramuel je trdil, da ne stori nikakor stnrtnega greha, kdor lažu j i vo obrekuje, Će se s tem ohraui svojo čast; kajti to je trdilo nad 20 „veljavnih dohtarjev" („doctor gravis" ; tu ni meato [iu tuđi čas mi ne dopušta čitateljem pojasniti te veljavne,   merodajne
dohtarje zavitarske: le ua debele, težke zavitarje pri ouej besedi uaj nikdo ne misli!) kot Guspar Hortudo, Dakastil itd. — —" Če vam je bilo rea za pravico in resnico, imeli ste očitno in jasno priznati, da je listkar „Slov. Naroda" s svojim citatom po polnem resil vprašanje, kajti besede ima res Busenbaumo v a medulla Theologiae morali«. Kot „prijatelj pravice in resnice" ste imeli pozvati „Slovenčevega" listkarja ia pisatelja prvega „poslanega" v „Slovenci", da nej za „Narodni dom" plačata zapadeni  vaoti.
Pisatelj prvega poslanega je mej drugim tuđi kaj nepromišljen, pravi namre&, da je „pre-mlcl»* vso Busen baumovo medullo Tbeolg* mor., pa nikjer ni našel navedenega izreka. Šembrano površno, silno debelo jo je moral premlevati, da se mu je tako znamenito debelo zrnje izgubilo — nezmleto. Kaj vas ni bilo nič sram, da ste listkarju v „Slov. Narodu" tako nepremišljeno, tako rogato zabavljali — ko je par dni poslej v vašem listu „Slovenci" „prijatelj pravice in resnice" moral meni pritegniti, priznati, da so one besede res v Bus em-baumovem „mozgu"!
(Koneo prih.)
našim narodnim nasprotmkom napeljaval vodo na njih mlin. Ph to je kumaj začetek. Gotovo bodo od-alej uaprej ra/.t;i nem£ki listi — od „Lsibaeber <Wochenblatta" do Dunajske „Freui Presse" neprestano isto mleli, slepili vladne kroge na Dunaji ter zavirali dejansko uresaičenje narodne ravnopravnosti. Prof. Stritar iz tega lehko previdi, koliko je škodo-val našemu narodu, naiega naroda veijavi pred svetom, dn je tako nepremišljeno dal se zvabiti v vladui tabor opričnikov. Naj bi bil rajše prijel za struno ter slcdnjim zabrenkal kako resnično v smislu svojih Dunajskih sonntov ! S tem bi ne bil orožja ko-val in ga aovm^.nikom ^ase naroduosti v roUo po-tiskal —■■ on pe.snik slavenski — zoper svojo slovensko narodnost! Sedunje ncouravno stanje ćutimo po vaeh slovenskih pokrajinah, uaihuje pa po mej-Dih pokrajiuah, kjer narodu prete najveće nevarnodti za njega obstunek. A tuđi na Kraujskem po oue pridobitve v okrožji uarodue veljavu iu ravnopravnosti tako male in plitve, dj« se tem bolj tuđimo pesniku Stritarju, kuko se je mogel zauju uavdu-ševati in po predalih urudnega časopisa jih nepri-merno hvalisati. In damtSnje njegovo Dunajsko pismo! Pii molcimo rajše o njem. Vrla naša „Soča", nadejamo se, ne bode ponatisnila tuđi onega od-Btavka ne, ki ga je njej numeml; če ga pa pona-tisne, pristavi nuj mu tuđi pojasnilo, Ui bode bre/. vsega truda poarlo vse prasne, po dejmtskib. razme-rah nikakor ne podprte trditve Stritarieve. Kdor ni politik, naj se ne peta s politiko, drugače inu je biti jako opreznemu pri vsakej bestdi, ki jo našega naroda nasprotmki lehko rabijo zoper  nas.
Iz Gorico 1. juuija. [l/,v. dop.] V naglici narisan nacrt besetie, prir^jene po Goriški ćitalnici v Čast Vladikama Juri ju Stras3mayerju iu Aloj/,iju dr. Zornu Bte žo objavili. A vreduo senam zdi, da oui nacrt bolj nutauko izpeljemo. Po hvalevreduem pruadevauji odborovem izvršile so ae letošnje veselice v Goriški Ćitalnici vse prav dobro, uvrstno; ti zadnja veselica prekosila, je vse prejšuje ia prekosila vsa naša pri čakovanja, da si neso bitu posebno pohlevuu. Kmalu po osmi uri, ko sta došla precastna vladiki, zučel Be je vržiti program. Prvo točko programa „koiač-nica", katero je apisal v alavo neumerjocemu gospodu Juriju Strossmaverju Pet«.'r pl. Preradović in uglttsbil Fran Kuhač, pel je mešaui zbor s spremljevaujem na glasovirji jako nutančno; v^budila je tako ntvdu Benost, da so zudoneli tak oj za ujo burni slava in živioklici vludiki Strossmhve.rji, kateri je bil vidno vesel prij'tznega iu nepnsiljenega pozdrava rm obalih modro-zeteukaste Soče. S pnrojeuo inu uljudnostjo in prijuzuostjo zahvuljeval se je slavni vladika na vse strani za to ovacijo. Pevci so morali na obče zabtevanje pesen ponoviti, za kar so želi zopet občo zahvalo ia burno ploskanje.
Kitico jugoslovausiuli narodnih pesnij iz Kuha-teve zbirke pela je šestorica čitaluičuih krasotic uenavadno milo in občutljivo, tuko da se je morala tuđi ta točka prognana ponoviti. Na vrsto je prišla za tem Haydnova „Simfonija", katero sti igrali na glasovir čveteroročno slavna uraetnica gospa Lucija Podgor uik-T olomei in njena učenka goap ca Ambroszv. Ko ata umetuici prieeli svirati, uavatala je v prepolni dvorani slovesua tihota, , vseh oči obrnjene so bile na oder in z veliko pazljivostjo sledilo je občinstvo čarobnim z umatmško spretnostjo izvabljeuiin glasovom. Neverjetno je, da more kdo mrtvemu orodju uvabiti u tuko lahkoto iu gotovostjo take glasove. Gospo Lučilo Podgornik-Tolomei imeli bino priliko že večkrat občudovati, dočim je gospica A'nbroszv v Goriškej Čitaluici prvikrat nastopila. Njeno igranje njen nastavek, njena mirnost svedo-čijo, da je izvratna učenk.i imenovane umetmce. Umevno je, da je sledilo mogočao ploskanje toj točki, 6 katero se sme Goriška Čitaloica ponašati. \ ^ Nad 50 pevcev pelo je na to peseu „Jadran-Bko morje", katero je zlozil Siuaon Jenko in ugla-.bil Anton Hajdrih. Veličustno so se razlegali glasovi tega umotvora po dvoranima napravili najboljdt utis na občinstvo.                                                           y|H
Goriškira puvcem pridružili so se bili mnogi gg. učitelji in pevci iz okolice in da si ueso]] imeli pevci skupaj več nego samo jedno preskušnjo,jpelo Be je precizno in tako izborno, da ni bilo ploskanju konca, ne kraja. Hvala vsem, ki so pripomogli do tolikega uspeh«, posebna hvala pa znanemu tenoristu in vrlemu rodoljubu iz Vipave, ki 8e ni ustrašil dotgega pota, da jo pripomogel povižati Bvečanost večera.
Konečno prestavljaia sejje igra „Srce je od-krila", o kateri smo že spregovorili na tem ,,mti6tu
o svojem Času. Sodelovale ao iate moči, kakor pri predzadnji besedi, katero je letos priredila Čitulnica. V tem oziru nam je le dodati, da se je v obfce bolje igralo nego prvikrat, da si je predstava že prvikrat občinstvu ugajnla. Omeniti pa moramo, da jt» Pav-linka tnkrat pr^kosila sama sebe, igrala je tako izborno, tako izvrstno, da bi »mela po izreku vseh drležmkov nastopiti na vsakem odru Niena uloga je tuđi najvažnej^a, ž njo pade ali zmaga vsa igra. Boljšem, spretnejšim rokam ni bilo mogoče uloge cddati nego onim naše Pavlinlce, katera je z svojim igraniem poslučtlcj kar obarala
Sicer pa ni uobeuiv rožicu brcz trnjev. Čitalni-či.rje. in znance je jako zabolelo, ko 30 zvedeli, da se ne more pnuiseduik veselice udeležiti, za katero je toliko delrtl, skrbel, trudil st: in tekal. Isti dau namreč pokopali so mu dvaletnega sinčka; naravno, tla r»di tegu ni mogel biti uav^oć pri veselici ter videti uajjeba svojega tiuda.
Lepše ni mogla konćati Čitalnica letošnjo sezone, kiikor jo je. Hvala, prfsr.'na hvala vsem, ki so aodelovali in sr trudili ter pripomogli k temu vspehu!
Iz H.ii<>ž»liit 1. junijn. [Izv. dop.] Kadar Vam kaj iz tuk.-jšnje okolice pišem, naznanim Vum vt'dno le k;iko ne^r ćo. Tuđi seilaj ni-tnan nić vh-selega poročat'. Z»i6nem a sušo. V tukajfinjih kraj h vladala je v lepem mesrci maji hula suSa, tako, da stari ijudje ne parnt'jo jednake v tem ^asu Trava in drugi pridelki no skoraj popolnem uničeni Dne 31. maja zvečer zafieli so we oblaki zbi-rati mi (kli ao nam zaželjenega dežja mej hudim gromom i ti treskom.
Ob polujedne popolunoči zagrmelo je grozno in strehi udarila je v hlev in gospodarsko poslopje Janeza Slavca iz KnežaUft St. 97. Takoj pokuzal se je rudeči potelin na strehi. Ljudjo začeli so »kupaj vn ti in ogenj bil v dveh urah uničen. Pogorelo je vse do tnl Sreča, da ni bude burje bilo, k.itera letos posebno tukaj vlada, drugaćf bi bila šla, vsa van. Pogoreh c ni zavarovan.
Ni se spametoval, ko je leta 1881- 1. avgusta turli pogorel. Ljudstvo je trinoghivo in neče koristi ^llvarovunja pripoznati. Ko se mu nesreća pripeti, potem  pa tuguje.
Tuđi je dne, 31. maja, okolo 2 ure popoludne, vaa hi^a in hiSna opravu, kukor tuđi gospodarsko poslopje Jnineza Valenčič-a. St. 18. popolnem pogo-rela. Uzrok ognju se ne ve. Bržkone, zakmili so otroci ali pa po nerodnosti gospodiuja sama. Ta gospodur je pri prvi Dunajski zavarovalnici zavarovan. Tako vedno nesreće tukajšnje ubogo ljulstvo tolčejo. Bog pomagaj tacim revežem a previduosti bi bilo tuđi več treba.
Domaće stvari.
—   (Gledališki   vluk   v   zlato Prago ) Ko ae je razglasilo,   da   mladi   domoljubi snujejo v Ljubljani  posbben gledalički vlak v Prago,  začeli ao se oglašati domoljubi po   vsem Slovenskom,   da   se hofiejo udeležiti te vožnje. V Ljubljanskih domoljubnih krogih se je ukrenilo, pisati ravnateljstvu državne železuice, naj jim nuznani pogoje, sploh nyj jim se-stavi proračun.   Ravnateljstvo je že odpiaalo in ker so pogoji res ugodni,   nadejati   se   je,   da  se bode domoljubna ideja prav lahko izvršila.  Kakor čujemo, osnoval se bode v to posebeu odbor v Ljubljani, ki bode   to   stvar   prevzel   v   svoje   roke   ter stopi I v zvezo z domoljubi po Slovenskem, katerim bode na-znanil ceno, sploh vse, kar bo treba!
—   (Trgovinska in obrtna   zbornica.) V seji dne 30. maja t. 1. vzelo se je poročilo gosp. K.   Luckmauna   o zadnjih   obravnavah   državno   že lezniškega sveta na znanje.  Poročevalcu se je izrekla zahvala za energično   zastopauje   in   šklenilo   se   je tuđi   prošnji   Avgust   Tschinkolnovih   sinov   in   pa K.   Moliue   o   tanfuih   zadevah   pri   c. kr.  vodstvu državnih železnic toplo podpirati. Sklenilo se je po-ročati, da ni treba izdavati ukaza,   s katerim bi se onim, kateri imajo pravico z žganimi opojnimi teko-Činami tigovati prepovedalo   imeti   v svojih   proda-jalnicah žgane opejne pijace   v odprtih   posodah   in nezupečatenih steklenicah.   Sklenilo se je dalje, po-ročati, da po došlih porofilih ml;narji na Kranjskem ne peko črnega kruha, priporočati prošnjo mestue ob-čine Radovljica za dovolitev živinskih   sejmov iu izreci, da se prošnja  farne   občine   Prežganje   za   tri sejme ne more priporočati.    C. kr. deželni vladi se uklene poročati, naj bi dovolila 8 prositeljera nasto-piti njih obrti, akoravno ne morejo dokazati,   da so
Bđ ga učili. Konečno se sklene, obmiti ae ua c. kr.
poStno vodstvo, naj bi ukren loT naj bi se na nabi-ralnikih za pisma us pisalo, kdaj da postao ose bje vzame iz njih pisma.
—  (Deželni zbor istrski   i u   gori&ki) skliče se po cesarakem   patentu   z  dne   2.  t.  m. v 9. dan j u n i j a.
—   (Postojinaka   jama.)    Piše  se nara iz Postojine v  1. dan t. m.:  „Kakur  druga leta na binkoštni   ponedeljek,   je   tuđi    danes   slov**ča jama pi i vabila   stotino na  stotino   tujcev  in   gostov v ta trg.    Nepoklicano   deževje   in slabo vreme teh dtiij je sicer   marsikoga   pridržalo   dunaa,   ki ga je nova opiavu podzemskih naših čud letos še  posebno   mi-kulu, uli v obče se ni ćulo,  da bi  bilo  obiskovalc^v menj mimo druga leta, nega rajši več.  Iu tako kakor druga leta mogel  si  tuđi dane.s opuzovati obraze in postave čioveake od vseh strunij, in tuđi letos je bila   Postojina   t'ati   binkoštni   Jeruzulem,   o  čegar stoglavih m raznorodnih gostih ae n.im bera v evan ■ gelji.    Po   jami sami se je  od  trt^tji"! uru naprej po do preko osmih vila dolga nepretrgana   vrsta  nemih obćudtvulcev,  prava internacionalna veriga. Hocijalun zmes. Toko so tuđi vsnke oči imele svojega maLtrja, vsako srce svoje posebno obiutke, ki jih je vzbujala vsaka stopinja [)0 čudovitih pofrh divotuega, večnega podzemskega arhiva. Na  i]Utz'iaineniti4ih rnustih bila so postavljena električna svetila, ki so v  resoici ča-rovne pii/ore ustvarj »Ia. kumor .10 uoli srgiila. Spluh je   videti   b.lo,   da   vesoljnega   impredkii   ćloveškega valovi udarjajo tuđi v pod/.emske tvmine niše jame Piistojinske.  Ko I i kor j« motno, stori se za ve(-ji uži« tek priiodnih krasov  te jame, lep red  in  btalen na-predek \ r.4i su v tem svetu pod vodstvom neumorno deluji čega in vsesiransko   (•ishuv'Ka   okrajuega   Po-sto)inske.gu glavarja gospoda Gl ol> oć n i ka.    Tako se tuđi   starim   znancem   te jame   pripravlja vedno kuj   novegH,   kaj   vubiluega in pospeSuje se obioko-vunje v   prid   trgu   in   vsej   debeli.    Mej   letoSnjimi obiskovalci smo op>ui'i   tuđi   deželuega  predsednika kraujski'ua, go.spod '■  A. barona VVi n k I nr j»>.,   kateri se je   baje  jako   povoljno   i/ražal ob   napravah    in utisih di otne Postojiusku  jame.
—  (To ča   in ne vi ti ta.)    Piše   se   nam   \z Borovnice, da se je  včeraj popoludne okolo šeste ure velikunska ploha  ulda   na   Borovm&ko   okolico. B'l je le jeden cuiek dežjn,    a  v  Umu se je usipala gosta toča, tu pa tam zi majbno jajci   debela.    Šo dolgo po tem, ko se je b lo zvedrilo, ležala je toči* po nek^tenh mesth,   <ia tal   ni   vidnti bi'o.     Veuder pa pruvijo.  da ui toliko Škodu učinila,  kolikor je kazala,  ker se je v gostem   deževji sproti  topila.    Na vaši Borovnici je veiik strah  napravila voda, ki je s hiibii prišumelu;   napel se je   narareč   vaški   potok io voda se je razgrnda po vsej cesti  v deroćih hu-duurnikih, ki so silili  v hiše,   hoteli   odnesti debele hlode in trgali zemljo, kamor bo segli. Nihče v vaši kaj tacega ne pomni.
—  (Iltanilno in posojilno društvo na Ptuji)   imelo   je   meseca   maja   7508 gld.   18 kr. dohodkov,  8186 gl. 60 izdatkov in promet 15.694 gl. 78 kr. Dosedanji promet pa znuSa 58.537 gl. 83 kr.
P. n. udelezencem  slavnosti v Mozirji!
Došla sta danes v jutro iz Mozirja sledefia brzojava:
„Sokolu" i. t. d. v Ljubljani. Prpsrčno se zahvaljujemo preljubeznjivim gostom ! Nam je nepozabljiva fast, da smo tako odlične nam prijazne gosto tu iineli. Bog daj Se srefi-nih takih trenotkov! Na svidenje! Zdravstvujte, dragi,  v blagor naroda!   Isto tuđi Šišenfcanom!
Trg Mozirje.
„Sokolu"  i. t. d. v  Ljubljani. Srečni urno, da 8te veseli domov došli. Visoko cenimo požrtvovalnost, potrpežljivost Vađo ! Hvala iz dna srči!   Sijajnega uspelia se vae raduje.  Bog daj mnogo takih srečnih ur!   Živeli!
„Savinjski Sokol".
Naj blagovole čast. udeleženci vzeti na znanje ti rodoljubni izjavi. Vrlim Mozirčanom đoni naj iz naših veselih sic gromoviti „Živio!" in „Na zdravje!"
V Ljubljani, v 4. dan junija 1884.
Odbor „Sokola".
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Dimaj 4. junija. S cesarskitn patentom z dne 2. t. m. skliče deželni zbor dalmatinski in tirolski v 16. dan t. m., moravski v 10. dau julija,   bukovinski  v   22. dan julija.   — Dva-
najsti Dunajski žitni sejm bode 25. in 26. av-gnsta v rotundi.
Budimpešta 4. junija. Anarhist Fried je obstal, da je pri roparskem umoru Eiserta kot straža stal. Kammerer in Stellmacher bila sta neposredna zlodejca.
Spljet 3. junija. V soboto zvečer pri-čel se je pretep mej Hrvati in Italijani, pri katerem so slednji podlegli. Včeraj so se izgredi ponavljali in rabilo se je tuđi orožje. Jeden Italijan ubit, dva težko ranjena. Več osob dejanih v zapor.
Javne dražbe.
5.  j nnija: 3. eks. držb. pos. Janeza Zgonca iz Laz, v Velikih Lasictih.
6.  junija: 1. eko. držb. pos. Josipa Ukmarja iz Bu-đatij, 608 gld , 50 kr. v Vipavi.   1. eka. držb. pos.   Janeza Jerana iz Podjelovega brda, 3065 gld. v Loki. 1. eks. držb. pos. Franca Penko iz Pelin, 2513 gld., v Postojini. 1. eks. drže pos. Neze  Hudail iz Zgornega   Gradišća  v Postojini.
7.  j unija:    1.   ekn.   držb.   pos. Janeza Vidmerja  iz Senožeč. 873 gld.. v Senožećah.    1. eka. držb. pos. Mute ja Lahajnerja iz PolSice. 2(586 gld.. v Radovljici. 3. eks. držb. pos. Antona Oblaka iz Podgore, v Velikih Lašicah. Relici-tucija poa. Gregorja   GoBtiše iz Gorenje   vaši, 6600 gld., v Logatci.
9. junija: 3. eka. držb. pos. Josipa Lenarfiiča in Na-dejnega sela, 4133 gld., 80 kr. v Poatojini. Relic. pos. Ja-neza Paznika iz RaSicc v Velikih Lašicah. 3. eks. držb. poa. Antona Susija iz Gorenje Korane, 2177 gld., v Po-Btojini. 3. uks. pos. Gregorja Bobka iz Kala, v Postojim. 3. eka. držb. pos. Janeza Komu iz Radohe Vaši, 1445 gld., v Posteljini.
TiUci:
dne 3. junija.
Pri Nlonn i BIeiweias z Dunaja. — Wagner iz Št. Martina. — Burtha z Dunaja. — P«>rich iz Reke. — Sove iz Fliča.
FH Malini: Freitag z Dunaja. — Heyde9 iz Pešte. — Hirschbeiu z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
S    ^0P.H-baSrltra      ^        ,Ve-     Nebo   krila v Q     /ovanja     v             peratura     trovi                muj
_J______________________1—__
:§> .7. zjutraji 727-32mm.  -f 130U si. zah.    obi.   Uo-DOmm g     2. pop.    727-09nm.  -f-)3 8'C si. svz.    dež.                       !
"£  9. zvečor 724 02m«i.   + 1^0'-U jal. szh.    obi.   i dežja.       j
Srednja temperatura + 13'JJ0, za 2'1° pod normalom.
dne 4. junija t. 1. (Izvirao tele^raOSno poroćilo.)
Papirna ren a..........    80 gld.  45      kr,
Srebrna renta ....         .....     81    ,    30        H
Zlata ren..........    102   ,    10        „
6°/0 marena renta.........     95    (    85
Akcije narodne banke.......    859    .    —        »
Kreditne akcije........    308    ,    20
London..........        122    „    20
Srebro............      —    ,
Napol..............        |    ,    69</t    *
C. kr. cekini.         ........        •    „    76
Nemake marke           .....                     ■*<$     „    70        ,
4°/u državne orećke   iz 1. 1854    250 gld.     124     ,     fO
Državne srećko iz 1. 1864.            1<H) gld.    169     „     2ft
4n/0 avstr. alata renta,  davka prosta.    .    102    T     10        t
Ogrnka zlata renta  6°,0.....          122    ,     75        „
B   ■   "  „        -       i"!.             ....      91     „     60
„      papirna renta 5°/0.....      88    „     6D
5°/0 Ktajerske zemljiSf. od/ez. obli«-. .    .     104    „     50       „
Dunava r«g.  »rećke 5n/0      .    .     100 gici.     115     „     50
Ztfiulj. obć. avatr. 4'/s°/o zl<lti Z)lBt-  listi •     122     i     2:>        •»
Prior, oblig. Elizabetino  zapad. $ele'*ni<*o    108    „     30        ,
Pmr. oblig. Ferdin.mdove Bev. /.»•lezniee     107     „     —        „
Kreditne srećko......100 gld.     175     ,     50        n
Rudolfove srećke   ....           10    n         1J»     „     —
Ak.ije anglo-avstr. banke .    .    120    .      110    n    70        p
Tranmjway-društ. velj.   170 gld. a. v.     .    223    ,    —         ,
Zahvala.
Tisočero hvalo izrekumo vsem darilcem pre-lepih vencev, goBpodom povcem za milo zapete nagrobnice tur vscni, ki so pospešili h tako kras-neuiu sprevodu naše ljubljene, nepozabljivo
F a n i c e.
V Vipavi, dne 3. junija 1881.
Zalujoča rodbina
(374)                                     Bernot-ova.
Zahvala.
Gospod Alfred Breindl, predstojnik železnične postaje v Nabrežini, se je bil zavaroval za življenje pri zavarovalnlci
.      „THE GRESHAM" v Londonu
za precejSen znesek. In jaz seui dobila po njegovej smrti zavarovjuio svoto brez vsacoga utrganjn od glavnoga za-stoptiika gospoda Ovlflo Zesclika v Y,|ul>ljuiii iu zato z veseljem javno izrekam svojo zahvalo in to zavarovalnico vsakt'uiu priporočara.
V Št. Petru pri Gorici, v 27. dan maja 1884. (;)73)                              HlarVf«   Broliifll,  udovn.
Št. 9430.                                                            (371—1)
Kos nj a v n aj ću i!
V poneđeljek O. dan Juiilja t. I. do-polu«ln<> ob O. uri sh bode ko-nj» mestnih se-nožetij poi gradom Tivoli po očitnej dražbi za leto 1884  kosoniH oddajalH  v najem.
ObijubljenH naj^mSčine dve tretjini up'atfHtt je takoj pri dra?.bi. ostala trrtjirm pa do 15. jul ja t. I. pri me^tnej  blagajni.
Dražba se bo priĆela ob 9. uri <lo|:o!uilriy na Renožetih v Lattermannovem drevortdu poleg vojaške oskrbovalnicp.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 28. dim maja   1884.
Dve vinski kleti
v Udmatu pri Itlrakn   se   daati o »v. nitaeln   za   ve&
let v na|ein. —   Tuđi je več delov
pri Kožuha na prodaj. Natančncje so izve pri goapodl-njl t Udniutn ali pa pri goap. Jakoba Sap»nčl«u v KrMT|i dolini Hl. 9.                                          (352—3)
Umotito.             (32—41)
zolie ia za1)ov|a
ustavlja   po   najnovejSem   amerikanakem  načinu
brez vsakih bolećin rer opravlja   |»louibovanja in
vse iobne oj»er»«ijc
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje.
Umrli so v Ljubljani:
29. maja: Ivan Dimnik, dninar, 25 let,
Kravja dolina št 3, za plućno tuberkulozo. — Janez Rožanec, delavec, zdaj kaznenec, 35 let, Ul ce na grad št. 12, za jetiko.
30. maja: Ivana LampiĆ, kajžarsluhči, 8 let, Ilove« Si. 8, za davico. — Ana Crne, pnzlatarjeva hči, 23 ur, Ulice na grad št. 7, za oslabi jenj em. — Fran Ju van, nožarjev sin, 4 mea., Sv. Petra cesta St, 14, za dri-sko. — FraDca Štrukelj, dekla, 50 let, So-teška št. 8, za kapom.
31. maja: Miha Turšič, posefltnik, zdaj
kaznenec, 44 let, Ulice na grad St. 12, za vnetjem pluč. — Ludovik Marjacher, ka-varnarjev sin, 11 s/4 leta, Dunajska cesta St. 7, za jetiko. — Josip MoŠkrcT bivši usnjarski pomoćnik, 68 let, Karlovska ce9ta št. 7, za oslabljeujem.
l.junija: Jakob Ostank, goatač, zdaj kaznenec, 68 let, Ulice na grad št. 12, za oslabljenje;u. — Anton Očakar, mizarjev sin, 3 dni, Sv. Petra nasip št. 65, za oslab-I jenj em.
2. junija: Martin Glanc, krojač, zdaj kaznenec, 50 let, Ulice na grad št. 12, za
jetiko. — Mina Zđešar, gostija, 63 let, Sv. Florijana ulice št. 17, za ^slabljenjem. V deželnej bolnici;
29.  maja: Lorenc Peternel,  krojač, 32 let, za plačno tuberkulozo — Anton Zure, občinaki gozdarski sluga, 44 let, za otrp-nenjem moćij.
30.  maja: Janez BorStnik, del»vec, 26 let, za plućno tuberkulozo. — Fran Zupan-tič, postjić, 67 let, za plućno tuberkulozo. — Urša Stern, gostija, 62 let, za mrtvu-dom.
'narobe tiskahba"
priporoća po nizkej ceni
vozne liste
slovensko - nemške in nemske.
Mejnarodna linija.
_______    Iz Trsta y Novi Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vaprejemajo blaga in potnike po najnižjih cenah in z tiajboljSo poatre^bo.
ff   UfiTTT    TflTSTf*             fl-IVJ   i.   -TOMA     Parnik »Ea"* Angrll*", 3400 ton,   5.julija.
Y iVI-JURL — Udnod u TESTA. PofBiM^r& gLtJZ*,**.
Za vožnjo Ijudij se je obrnitt na J. Terkuilc, generalnoga panažnoga agprnta, Via đ»H' Arsenale Np. 13, Teatro Comunale v Trstn; za vožnjo blaga pa na Scbenker đc Coiup., Zelinkagi'sse, Wien.                                                                          (372—1)
Mark ft€M>-OOOTlffib
Veliku, »d Hamburške države gnrantovana denarna loterija ae je jako priljubila zaradi innogobrojnosti dobitkov, ki so bodo izžrcbali, in zaradi največje mogure garuntije za točno izplačilo dobitkov. To po določillh nacrta vodi posebna v to postavljena generalna direkcija in vae podjetje nadzoruje država. V malo mo-secih se od prvoga do aedmega razreda izraej 100.000 srefik jih gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, spo-cijeino pa:
1  premija    a mark 800.000          26 dobitkov a mark 10.000
1  dobitek    a     „      200.000          5U        „        a     „       5.000
2  dobitka    a     „       100.000         1<J6         „        a     „       3.000
1 dobitek    a     „        90.000         i>53        „        ii     „       2.000                  '
1        „         a     „        80.000            6        „        a     „       1.500
2  dobitka    a     „        70.000         51f>        n        a     „       1.000
1  dobitek    a     „         60.000        103f.         „        a     „         500
2  dobitka    a     „         50.000      24020                a     „         145                  . 1 dobitek    a     „         30.000      19463 dobitkov a mark   200,
5 dobitkov a     „        20.000      150, 124,  100, 94, 67, 40, 20.
3  dobitki     a     „        15.000
Od teh dobitkov so jih izžreba v prvem razredu 4000, v skupnem zncaku 157.000 niark. Glavni dobitek prvt-ga razreda znafia 50.000 mark in poraste v drugem razredu na 60.000 inark, v tretjem na 70.000 mark, v četrtem na 80.000 inark, v petom na 90.000 niark. v š> stem na 100.000 mark, v sedinem pa na event. 500 000, apecijelno pa na uiurk 300.000, 200 000 itd. itd.    Za prvo žrebanje velja
oelu    oriKiiinliiH nrečkn &l«l. :t.SO,
pol      oriKinuliit* srefkc    99     1.75,
tetrt ortKliKtlii«1 »rpćkc    99   —.90.
Proti pošiljatvi zneska v Imnkovcih, po |i«Stn J nakuznioi ft'i v poštnih inark.au se nam došla natočila hitro i/.vrštV \'sak dobi originalno srećko » držav- , niin gibom in ob jednem uradni nacrt, iz katerega se izve vse podrobnejšu, kakor rHzdelitev dobitkov, dan irebiinja in ulogu posiimeznih razredov. Takoj po žreba-uji dobi vsak udfaležinec uradno listino iloldtkov, katoia iuiu državni grb in jasno iiuvfija, doltitku in številko, katere .so dob le. Dobitki ao izpliičujejo po nacrtu točno pod uržavno gurantijo. Na zihtcvjinji-, amo pripravljeni že naprej poslati urndni naćt, in i/javljamo, da srećke, katere ne ugsijajo, naz.j vzaint-m >, ako se nam ob pravein ćasu pred žrehanjein vrnejo, in za nje dobljeni znesek takoj vr-nemo. Ker <lohimo za te srećke vsak diiu mnogo narofiil, prosimo, da botno mogli izvršiti vsa naručila, kakor hitro je mo.oče, vsekako pa
pifd  11. JumUi'i" 1SS4 direktno naroditi so.
^7-B)_________Valentin & Co. v Hamburgu.
Žretanie I. razreda "bode po nacrtu 11. in 12. junija 1884.
Sreoa in slučaj igrata pogoatem veliko rolo v človuskum življenji in \sak inij jima pusti judne duri odprte, če au to di'i na tako solidni in pripravni način d..aef'i,  kakor tukaj.
Našo glavu« kt']t»kto je že dol^o po-Hebno obiskovala sref-a in mi pazili »uto vodno na inten.-s*' naših cenjenih naro-fevalcov.
Vauk nad naročnik ima to prednost, dii neposredno dobi (iiigituilne arečke brez posredovanja manjSih prodajulcev. Vsak dobi to daj v nijkrajšem času pi> žn'banji listino dobitkov, ne da bi jo zuhteval, poleg to pa Se originalne srct'ko vaelej po v nacrta nastavljeiiih i'enith brez vsakega povi Sanja.
VIZITNICE
v elegantnoj obliki priporoča po nizkej ceni
„Narodna Tiskarna"
v Izubijani.
V „Narodnej Tiskarni" in pri Jan. Giontini-ju v Ljubljani
se <lobiva:
i&snihrsho in ni:: tasnilsi.
Spiaal * * *
iStut nominis umbra.
<\>ir.\ 70  kr., \m poSti 5 kr. vefi.
R         BUDIMSKA Akoczy
g I" D IO, 6 i O O*r
katoro so analizovali in označili »loželna akademija v Budimpešti, profesor <lr. Sliilzel v Monako veni, profesor dr. Hardy v Pari/.u in |>r«f«tor dr. Tiehhonift v Londonu, priporofajo profesor tlr. (lebhardt v liiiciiinpoSti in nedavno profesor dr. ilokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeinsel na Dunaji in prof«-8iip dr. Sigi v Stuttgartu in (jruge medicinske kapuei-tet« ziiradi njegtivo bogate vsebine lithinna; pos«^bno usposno Kt! uporsiblja pri trdovratnih boloznih prebftvilnjll urguuov in zapretji vode ter se prc<\ vaeini znantihi grenčicauii poBebno
izretlno pripot'ot'ti.
Dobiva se po vsoh lekarnah in i.nnlaiiilnicrth mineralnih voda, vedno na novo iiatočena, Profil »6, da so zahteva Izre6«o Budimska Rak6ozy.           (2-10—1<»)
Lastiiiki braije Loser v Budapešti.
izdatelj ta odgovorni urednik: Ivan /eloznikur.
Jj'stnina \n tisk  „Narodue Ti.skaine".