V Ljubljani, dne 7. marca 1935
Cena izvodu Din 1'50
Leto II
Poštnina plačana v gotovini
Štev. 10.

izhaja vsak četrtek Naročnina letno Din 40’— polletno Din 20'—
Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani
Telefon št. 3770 Pošt. ček. račun št. 10‘499
Mimo cilja
S slovenskim dnevnim časopisjem je res križ, posebno pa zdaj pred volitvami. Vsak dan prinese kako raco, kako izmišljotino ali pa vsaj ne more opustiti, da ne bi nai kakršenkoli način izvrnilo resnice.
Tako se je zgodilo- tudi z nedeljsko sejo banovinskega odbora »Boja«. Seja se je po pravilih Združenja borcev Jugoslavije« morala vršiti, saj je to bil še-le prvi sestanek tega razširjenega odbora, ki mora zborovati vsaj trikrat na leto. Na seji soi se obravnavale organizacijske zadeve, vodstvo in člani pa so poročali tudi o splošnem položaju in razpoloženju v posameznih srezih, v kolikor zadeva »Boj«, in so prišli do s o g 1 a s n e ugotovitve, da je »Boj« patrijotičen, nadstrankarski pokret in da kse zato kot organizacija ne more vmešavati v volilno borbo. Posamezniki pa so svobodni državljani, ki se smejo pri volitvah opredeliti po ®voji prosti volji; lahko volijo, kogar hočejo, lahko so tudi izvoljeni. V vsakem Primaeru pa mora bojevnik seveda spošto-vati bojevniška načela.
Iz le samoposebi umevne inigotovitve, ki .1° je soglasno napravil že osrednji izvršni odbor »Boja« in jb je banovinski odbor samo potrdil, zopet soglasno, bi ne-katerniki hoteli kovati kapital, kakršen se na noben način ne more skovati.
Nepoboljšljivim strankarjem je nadstrankarski »Boj« trm v peti. Ker so vedno živeli od nesloge naroda, jim je tuja miselnost »Boja«, ki se trudi, da odpravi razdor in sovraštvo in prinese mir in spravo v vrste poštenega slovenskega ljudstva. Strankarji vedo, da politika ne bo več dobičkanosen poklic, ee zmagajo bojevniška načela. Zato z vso silo m jejo Proti »Boju«, ki napoveduje nov svet z Novimi ljudmi.
Z lažmi in natolcevanjem bi hoteli °majiati njegove vrste in vnesti vanje ne-zaupanje. To početje se vrši sistematično ^ hvalisanjem enih in črnjenjem drugih. 1 'a ne bo zaleglo, ker pohvaljeni in okrcani vidijo to prozorno igro in ne bodo Pasedali vabam in grožnjam, ki prihajajo iz — političnih grobov.
Strankarji imajo za bojevnike še drugo strelico. Tej se pravi »demokracija«. To čedno puščico namažejo nekoliko ® strupom in jo lučajo v »Boj«. Sami pa čudovito pazijo, da jih ne odrgne. Ali s*e že kdaj videli kaj demokracije med l '|lrirri 1 I11 novimi strankarji? Ali so že .daj vprašali za mnenje svoje članstvo? ^ nikoli! Kvečjemu si dado izstaviti ka-
»pooblastilo« od samozvanih »podvod-jdkova«, mata pa počno z l judstvom in z •Pulsko politiko, kar se jim zljubi in se '■dejo povsem kot kaki »Fiihrerji« ali P"ceji«. če torej kje ui ne duha ne slu-a o demokraciji, je to pri starih in novih
Cankarjih.
(| Nar pa bi isti »vodniki« radi videli. t) Se zgodi z »Bojem«, pa hi bilo podoib-0 -dedeči primeri:
in	da so prišli pred tisočletjem
v 'd Poganske Nemce oznanjat luč svete 8^e krščanski učeniki. Ko so jih ajdje T , i b ®° dejali: »Mi ne mislimo tako.« Va v so učeniki prestrašili in brž Hi ibfalü »Kako pa mislite?« In so jim st Jkovaloi razložili svojo vero. In ker kr-jd Ukazalo, da so v večini ajdje, so se n e,,. anski učeniki spomnili demokrati č-načela in začeli sami malikovati.
k cd n o apostolstvo bi to bilo!
k,..^ "di ta zastrupljena strelica »demo-71 e bo zadela »Boja«. On pojde 0 Pot. Vsa besna gonja proti njemu
Ture Šturm:
Beseda frontnega bojevnika
Med
'dar,
S< bo sesula v memoči umirajočega eSa sveta.	_č.
Siplfe
»Ppeloio«!
vojno smo često poslušali posameznike, ki so z bojaznijo zrli na tisti čas, ko se bomo vojaki z najrazličnejših front vrnili domov. Bali so se, da se bomo že tako privadili na morijo, da bomo tudi doma le še morilci in podobni zločinci.
Mi pa, ki smo sodelovali pri tej moriji na frontah, smo stiskali zobe in pesti, ko smo brali pisma o stiski svojcev doma, gledali, kaj nam pošiljajo razni vojni dobavitelji na fronto, in videli na redkih dopustih, kako pod varstvom naših teles v ozadju ljudje bogate, se vesele in vodijo politiko. O vsem tem smo potem razmišljali in razmišljali, ugibali in sklepali, tehtali in pretehtavali tiste dolge ure na frontah, ko smo čakali smrti in morili negotovost z ugibanjem in mislili težke misli. Šli smo sami vase v onem klanju, ki je pretvorilo človeka v ničlo, v orodje in sredstvo. Z zgražanjem smo vse to spoznali in duša se je uprla temu, duša je čutila vso veličino mislečega človeka, razglabljala ni samo o samoodločbi naroda, ampak tudi o samoodločbi človeka — posameznika. Spoznali smo resnico in laž, da je vse kupčija: politika, patrijotizem, ljubezen in demokracija, in j smo si naslikali megleno predstavo o ! tem, kako naj bi vse bilo, česar ni bilo. j Saj smo imeli časa, ko smo neprestano ! ždeli v blatnem jarku in zrli topo pred \ se, čakajoč smrti ali izmrcvarjenja. V I uporni duši se je vzbudilo spoštovanje i do človeka, ki ni stvar, in to spoštovanje I se je zrcalilo predvsem v tovarištvu. Vi-I del sem vojaka, ki je v najhujšem boj-! nem metežu našel časa, da je z vso dolž-I no pieteto z robcem podveza! brado pad-i lemu tovarišu', da ne bi mrtev zijal. Ta-I kih primerov tovarištva je bilo na tisoče I in vsi so bili posledica spoznanja, da smo i vsi sotrpini, ki jih druži ista usoda po-j teptanega človeškega dostojanstva.
Zato pa se je potem, ko smo prišli domov, zgodilo ravno nasprotno od onega, kar so uvodoma omenjeni pričakovali. Vojaki so se veselili življenja kot mali otroci, zdelo se jim je, da jim je znova podarjeno. Nekaj časa so se obnašali kot pomiloščeni na smrt obsojeni, potem pa so se vrgli na delo. Delati, vstvar-jati za dom in družino. Nič ni bilo maščevanja v njihovih srcih, pustili so pri miru hitro obogatele veseljake in poklicne politike. Toda, ko je s kapitalom obogatel ih postal blaga lačen trg prenapolnjen, ko so z neomejenim pridobivanjem posameznika brez ozira na skupnost vsi delovni sloji bolj in bolj obubožali, ko so brezobzirno pridobljeni kapitali začeli vplivati na vse panoge javnega življenja in je kapital stvarno odrinil delovne sloje od sood ločevanj a v vseh življenjskih vprašanjih, tedaj so se vojaki spomnili vseh tistih razmišljevanj na fronti, spoznali so, da so spet orodje tistim iz zaledja, da so ti iz zaledja postali tisti, ki polnijo sodobno kriminalno zgodovino, v družbi z mlajšimi, ki so se pri njih v zaledju vzgajali, da pa so ravno frontni vojaki tisti, ki so se s studom odvrnili od vse propalosti sedanje človeške družbe, da so oni tisti, ki se jim gabi vse tisto blato, po katerem so dolga leta in,a fronti morali gaziti vsak dan. Tiste težke misli, mišljene na vseh frontah, so se strnile v skupne misli, v samoniklo bojevniško miselnost. Ta miselnost zavrača vso laž, pa naj pride od kogarkoli, kjerkoli in kadarkoli, ker jo je spoznala na fronti v vsej njeni ogabni nagoti. Zavrača besede, ki služijo zato. da skrivajo misli, in zahteva, da služijo besede zato, da jih izražajo. Patrijoti-zem, ljubezen in demokracija torej po tej miselnosti ne morejo biti le besede. Nobena beseda se namreč danes bolj ne
zlorablja, kot baš besedi ljubezen in demokracija, kakor n. pr. vsako pametno dekle ve, da fantje kaj radi govore o ljubezni, mislijo pa na sebično uživanje, tako ve tudi vsak pravi bojevnik, da mu poklicni politiki prav radi šepetajo o demokraciji, mislijo pa pri tem na korita.
Pa ne samo politiki, ampak vsak vam danes že govori o demokraciji, ker je to moda. Ravnokar sem čital v nekem zagrebškem mesečniku pogovor dveh tisočakov, dveh »jurjev«. In v tem pogovoru trdi eden izmed teh dveh »jurjev« dobesedno, da so »jurji« edini popolni demokrati, ker nikakor ne ločijo bogatih od
praktično odrinil vse delovne sloje od kakršnegakoli soodločevanja. Vendar pa bi bilo napačno trditi, da se je Evropa odrekla demokratičnemu principu. Toda treba je poprej ustvariti pogoje zanj, ker bo brez 'njih ostal le vroča želja vseh poštenih.
Danes so se vsi nazori, ki streme po preureditvi sveta, strnili v dva nasprotujoča si tabora. Eden poskuša za vsako ceno vzdržati stari red, to se pravi, neomejeno pridobivanje brez ozira na skupnost z njegovo skrito težnjo po posesti in oblasti; drugi stremi in ustvarja možnosti. ki bi naj sprostile najširše množine pritiska od zgoraj in jih duhovno in gospodarsko svobodno preobrazile v resnične nosilce družbenega razvoja. V boju med tema dvema taboroma vene ustanova evropske demokracije. Ne usiha pa demokratsko mišljenje. To mišljenje
revnih, ker so jim vsi enako mili in dra- ! stremi po svobodi človeka in postaja sagi, in ker se enako počutijo v vsaki ro- i mo po sebi notranja last tistih slojev, ki ki. Manjka samo še, da se zberejo vlaču-
ge s celega sveta in da se te proglasijo za še večje demokrate, ker se enako počutijo v vsaki roki, ki dobro plača. Bojevniki pa smo s front prinesli čisto drugačen pojem o demokraciji, ki gaje najboljše orisal g. Ferdo Kozak v svojem članku »Likvidacija demokracije« v štev. 6/8 »Sodobnosti« za 1. 1934. Po tem naj bi demokracija kot ustanova pomenila za človeštvo eno naj večjih dobrin, namreč svobodo: Vendar pa ji njen sedanji sestav to dejansko zabranjuje. Njegova sestavna dela, politični demokratizem in neomejeno pridobivanje brez ozira na skupnost se namreč ne izpopolnj ujeta, pač pa se naravnost izključujeta. Z izpopolnitvijo proizvajalnih sredstev je postopoma rasla odvisnost delovnih sil od posedujočih slojev. Čim si odvisen od tistega, ki reže kruh. ne moreš usodno so-odločevati o ničemur. Tako je kapital
so resnično odvisni. Tako se preobraža v moralno oporo pokretov, ki se preko zbirke neživih političnih pravic bore in grade zdrave temelje za ustvaritev nove, vse življenje na zemlji zajemajoče družbene ustanove. Tak je tudi naš pokret, tovariši.
Mi smo takoj na prvem našem zboru v Unionu 7. jan. 1. 1934. tudi povedali, kako si predstavljamo to ustanovo, ki je neobhodno potrebna za sestavljanje in izvajanje načrtnega gospodarstva, brez vpliva brezobzirno pridobljenih kapita-lov na to ustanovo in brez vpliva tistih, najrazličnejših starih in novih strankarskih klik, ki za njimi stojijo. Samo tako je mogoče odstraniti gospodarsko odvisnost pri izražanju svobodne ljudske volje, samo z notranjo stalno demokracijo lahko pridemo iz demokracije za en dan v štirih letih do prave demokracije brez pridržka.
Zadnja pot kurata Bonača
Tov. Fran Bonač na mrtvaškem odru.
Pogreb pokojnega tov. Bonača je pričal, kako priljubljen je bil pokojni ljudski govornik med članstvom in ljudstvom. Kljub dežju, ki je lil nenehoma ves dan in vso prejšnjo noč. se je zbralo na kraju žalosti nad tisoč mož bližnjih in oddaljenih bojevniških skupin, kmetje, delavci in meščani, da se poslove od ljubljenega tovariša.
Vojaška krdela, konjica in bojevniške množice se gnetejo na Stari poti za Leoniščem in se urejajo; medtem prinesejo možje bojevniki belo krsto, jo polože na lafeto. Združeni pevci bojevniki zapojo »Oj Doberdob!«, priljubljeno pesem pokojnikovo. Dirigira komponist
Sprevod krene na pot. Spredaj mladina njegove šole, nato vojaška godba in četa, za njo nad dvajset vencev bojevniških skupin; težki venci so, neso jih žuljeve roke mrkih mož; svojemu ljubljencu jih neso na grob. Za tem koraka nepregledna vrsta borcev, v štiristopih, vseh poklicev in stanov: kmetje, delpvci, težaki, intelektualci, obrtniki, trgovci, ramo ob rami, poleg kmeta akademik, poleg delavca dekan. To je vojno tovarištvo, to je notranja vez »Boja«. Kljub nalivu gost špalir meščanstva. Sledi lafeta s krsto, ki jo peljejo trije pari konj. Krsta zasuta s cvetjem in venci. Za svojci pokojnikovimi pa zopet nepregledna vrsta prijateljev in znancev.
Ob prelazu zapojo pevci »Vigred«, potem krene sprevod dalje, v skoro celotnem obsegu. Turobno ječi zvonec sem od Sv. Križa. Pred pokopališčem špalir — šolska mladež sipa cvetje na krsto, borci mu izkazujejo .postrojeni poslednjo čast.
K odprtemu grobu se zgrinjaj» množice. Zdi se, da je naliv nekoliko ponehal. Belo krsto spuščajo v globino. Bivši vojni kurati in tovariši pokojnika: gg. Kogej. Jagodic, Jalen, Ratej pod vodstvom kanonika in stol. župnika g. dr. Tom. Klinarja opravijo pogrebne molitve. K odprti jami pristopi bivši vojni kurat, pisatelj Jalen in se med ihtom množice v imenu bivših vojnih kuratov in tovarišev v ginjenih besedah poslovi od ljubljenega tovariša. Nato pristopi in se poslovi v imenu »Boja« in bojevniških skupin tov. Matičič. (Njegov poslovilni govor prinašamo v celoti na drugem mestu.) Potem sta se še v lepih besedah poslovila od pokojnika 'učenec in upravitelj moščanske šole, nakar je zabobnela težka gruda na belo krsto, a iz bližine je zagrmela salva, zadnji pozdrav ...
Politični
Doma
Nad 7000 je že kandidatov za majske volitve. Položaj se začenja polagoma razčiščevati. Eno je danes že gotovo: da namreč v bodoči narodni skupščini ne bo več proslulih voditeljev JNS, Uzu-noviča, Srskiča, Kramerja itd., ker sploh ne kandidirajo. Prav tako je vsaj v dravski banovini gotovo, da tudi druge garniture teh politikov ne bo v bodoči skupščini. Sreske organzacije JNS sicer pridno postavljajo in predlagajo kandidate, toda j minister dr. Marušič, ki ima pooblastilo za sestavo j vladne liste v Sloveniji, se zdi, da je druge volje. ! Njegovi kandidacijski odbori postavljajo povsem druge kandidate. Zgodilo se bo najbrž tako, da kandidati, ki so jih postavile JNS-arske organizacije, sploh ne bodo sprejeti na listo g. Jevtiča, v kolikor pripadajo Uzunovič-Kramerjevemu krilu bivše JNS. Prišli bodo v poštev predvsem pristaši g. dr. Marušiča, ki se mudi na agitacijskem potovanju po Sloveniji. Opravil je že volilne konference v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Notranji minister g. Popovič je izjavil časni- I karjem: »Vlada ne bo zabranila nobene liste, ki je \ v skladu s predpisi volilnega zakona. Vsi nasprotni \ glasovi so neresnični. To mojo izjavo lahko na- ; tisnete.« Te besede je g. minister spregovoril zaradi glasov, da vlada ne bo dopustila socialdemokratske in drugih list.
Nekatere kandidature. Poleg kandidatov, ki jih postavljajo dr. Marušičevi kandidacijski odbori in sreske organizacije JNS, se zadnji čas vztrajno imenujejo še nekatera druga imena, in sicer iz vrst tako zvanega dr. Peganovega krila bivše ljudske j stranke. Imenujejo se naslednji: dr. Lavrič iz ' Ribnice, dr. Šmajd iz Radovljice, dr. Aleš Stanovnik z Jesenic, senatni stenograf Šenk, dr. Klar iz ; Prekmurja itd. Zelo vztrajno se govori tudi o ’ kandidiranju bivših ministrov dr. Gosarja in Ve- j senjaka. Poučeni krogi trdijo, da ni nobenih za- ! prek, da ne bi g. dr. Marušič, oz. g. Jevtič orne- : jenih gospodov sprejela na vladno listo.
Socialisti so sklenili, da postavijo svojo kandidatno listo za skupščinske volitve. Izdali so tudi proglas, ki so ga objavili vsi socialistični listi v državi. Proglas pa je z ozirom na marksistično ideologijo, h kateri se še vedno prišteva naš socializem, zelo voden in se glede gospodarstva zadovoljuje samo z nadzorovanjem javnega, zadružnega in zasebnega gospodarstva. — Nosilec liste bo dr. Živko Topalovič, v Sloveniji pa je glavni akter bivši socialistični poslanec Petejan.
Po svetu
Državljanska vojna v Grčiji. V petek i. marca zvečer je v Grčiji izbruhnila revolucija, kateri na čelo sta se postavila bivši grški ministrski predsednik Venizelos in general Plastiras. Upor je najprej izbruhnil med vojno mornarico. Uporniki so se polastili več vojnih ladij in z njimi odpluli nai široko morje. Drugo žarišče upora pa je v grški Macedoniji, kjer divjajo hude bitke med uporniki ! in vladi zvestimi četami. Do trenutka, ko to pišemo, je položaj še povsem nejasen. Venizelos se je utaboril na otoku Kreti, kjer je zaprl tamkajšnjega guvernerja, se polastil radio postaje in zaplenil okrog loo milijonov drahem javnega pre- I moženja. Odtod vodi ves upor. Poročila, ki pri- ' hajajo iz Grčije, si nasprotujejo. Vlada je že prvi večer upora uradno poročala, da je upor zatrt in j da je ona gospodar položaja. Po drugih poročilih j pa se upor čedalje bolj širi in grozi zajeti vso ! Grčijo. Vendar je skoraj gotovo, da se Venizelosu ne bo posrečilo zavzeti oblast, kajti vlada ima na razpolago skoraj vse čete na kopnem, manjši del vojne mornarice in vse letalstvo. Tudi med večino prebivalstva ni navdušenja za upor, kajti vsi vedo, da stoji Venizelos v službi neke tuje velesile, ki ji ne gre v račun sedanja zunanjepolitična usmerjenost Grčije, zlasti pa ne njeno sodelovanje pri balkanskem sporazumu. — Po najnovejših vesteh je vlada obkolila Kreto z bojnimi ladjami in stavila upornikom ultimat. V najkrajšem času pričakujejo bombardiranje Krete.
Madjarska vlada z Gömbösom na čelu je v ponedeljek dopoldne odstopila zaradi splošnih no-
S solzami v očeh so se razhajale množice in se tiho in toplo pogovarjale o priljubljenem Bonaču, o njegovem življenju in njegovi prezgodnji smrti.
*
Vodstvo »Boja« se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da smo tako dostojno spremili t tovariša Bonača na njegovi zadnji poti. V prvi vrsti vojaštvu za tako častno spremstvo in godbo, dalje tovarišem pevcem in pevovodji g. Zorku Pre-lovcu za prijazno naklonjenost; a končno našim fantom, ki so dokazali toliko tovariške zvestobe, a s cvetjem toliko ljubezni.
Fotografije pok. tov. Bonača na mrtvaškem odru, po katerih je posneta naša slika, se dobe v naši upravi.
obzornik
tranjih težav. Novo vlado pa je zopet sestavil | Gömbös z vsemi starimi korifejami.
Angleški zunanji minister Simon in njegov podtajnik Eden odpotujeta te dni z letalom v Berlin, kjer ostaneta nekaj dni. Zaenkrat pravijo, da bodo njuni razgovori v Berlinu samo posvetovalnega značaja in da, se ne bo sklenil noben spo- i razum ali dogovor.
Paragvaj izstopil iz Društva narodov. 24. t. m. je paragvajska vlada sporočila tajništvu Društva i narodov, da izstopa iz DN. Paragvaj je že dolgo , zapleten v vojno z Bolivijo. Ker je dobival od Društva narodov neprestane opomine, naj preneha s sovražnostmi, je sedaj enostavno, sledeč zgle- ! du Nemčije in Japonske, — izstopil.
Italijansko-abesinski spor se ne more premakniti z mrtve točke. Sicer je bilo te dni uradno spo- j ročeno, da je bil med Abesinijo in Italijo dosežen 1 sporazum o ustanovitvi obmejne cone, toda Ita- ! lija še vedno vztraja pri svojih zahtevah, da ji ; mora Abesinija dati zadoščenje za razžalitve, in pošilja nove transporte čet v Afriko. Evropsko javno mnenje se je že kar sprijaznilo z mislijo na | oborožen obračun med obema državama, ki bo po ! mnenju poznavalcev razmer izbruhnil, kakor hi- j tro poneha v Abesiniji deževje. — Za Italijo bo |
»Če bo le res tako ...«
Tak refren slišiš vedno iznova, kadar govoriš kje o bojevniških načelih in načrtih. »Vse bi bilo lepo. samo če...« S tem je za navadnega našega človeka, in to predvsem mestnega, zadeva odpravljena. Tako se mojim tovarišem dogaja, mislim, dan za dnem. Nekateri so se tega menda tudi že naveličali.
Meni pa ta reč ne da kar tako miru.
>Če bi vsak samo tako rekel, potem seveda ne bo nikoli nič, zjed scagana!« se včasih zaderem nad kakim svojim ma-lodušnim prijateljem, ki mi postreže s tako modrostjo. Žalibog je toliko takih, da se človek mora čuditi.
Noben vrag se pa pri nas ne povzpne malo do nekega poguma in vere, da bi si dejal: Mora biti tako, ako bomo vsi složni in vsi za to — vera gore prestavlja. pravijo in bo tudi dala, da bo zmagala pravičnost! Ni prav nič čudno, ako vsa stvar tiči in ne gre tako, kot bi morala iti na vseh poljih — ker nihče nima vere v uspeh, ker vsak samo okleva in čaka čudeža.
Ljudje božji, dajte si enkrat vendar že dopovedati, da brez vaše volje in zaupanja do uspeha ne boste dosegli nič!
Dajte si enkrat že biti na jasnem, da tistemu, ki si sam noče pomagati, tudi Bog V nebesih ne more pomagati — radi lenuhov ne bo šel delat čudežev!
Mogočniki dobro poznajo to maloduš-no razpoloženje slovenskega ljudstva in jih zato ni strah pred njim. Oni se boje le nas, ki dramimo ljudi, ker se jim zdi, da se pri toliki vnemi in samozavesti, s katero gremo na boj, mora posrečiti tudi to nemogoče: dvigniti v poparjenem ljudstvu voljo in zavest. Še vedno se moramo muditi ob prvem delu naše naloge: spraviti ljudstvo do tega, da bo sploh začelo hoteti izpremembo, da bo sploh začelo verovati vase — delo pa kliče že naprej in čas nas prehiteva ob tem.
Iznova vam kličemo: začnite verovati v svoj uspeh! Vstanite iz svojih nižin in stopite v krog, kjer stoje že tisti, ki jim je vera vase oživela in ki jim je volja vstala od mrtvih. Ne umirajte pri živem telesu radi svojega malodušja. In če že nočete verovati vi, pustite, da bodo verovali vsaj dnugi in ne zastrupljajte jih s svojo nevero, nemoškim malodušjem in brezupom!!
Kajti: če ne boš verjel ti sam v svojo zmago, ne misli, da bodo drugi! Če si se že vdal topo v svojo usodo, ki misliš, da je že zapečatena in neizpodbitna, potem brat naš, pojdi v miru v svoj grob in molči, da ne boš moril ostalih, ki niso še docela obupali v svojem malodušju. Reci glasno, da si šleva in da si nehal biti mož, in pusti, da govori tvoja žena, ki je morda pogumnejša od tebe in se še ni sprijaznila z mislijo, umreti ob živem telesu, če ni treba. O vi vsi, ki vidite in ne verujete, ki hočete in ne upate: tudi vas doleti poguba, tudi nad vami je angel smrti prelomil vejico.
Toda Ijiuidstvo, ki hočeš živeti, ki moraš živeti, izpregovori in veruj v to, česar ti ne pustijo verjeti:
v svojo zmago, uspeh — preroje-nje...	Janez Č.
vojna z Abesinijo ne samo v vojaškem oziru, am- j pak tudi v denarnem precej trd oreh. Abesinija s , svojimi 12 milijoni prebivalcev lahko postavi v 1 enem tednu 1 milijon mož pod orožje, torej jih | mora Italija spraviti tja doli vsaj ravno toliko, če j računamo, da sta si italijanski in abesinski vojak | po kakovosti enakovredna. Koliko bo to stalo, j si lahko predstavljamo. 2e za prevoz čez sueški ' prekop je treba plačati za vsako osebo 25 zlatih : frankov in zraven tega še velikansko vsoto za vsako ladjo. Ni pretirano, če rečemo, da bo Italijo stala »abesinska ekspedicija« najmanj milijardo zlatih frankov. Kako bo to nepredvideno breme preneslo že itak gospodarsko povsem izčrpano italijansko delovno ljudstvo, je veliko vprašanje.
Posaarje je bilo 1. marca slovesno izročeno Nemčiji. Še isti dan se je pripeljal v Saarbrücken (glavno mesto Posaarja) državni kancler in predsednik Hitler. Zvečer je bilo v mestu velikansko manifestacijsko zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 100.000 ljudi in kateremu je predsedoval ^ Hitler sam.
Kitajsko-japonska zveza, ki se je evropske velesile silno boje, je po poročilih z Daljnega vzhoda ! že gotova stvar. Pogodba je bila sklenjena zadnje dni februarja v največji tajnosti in obsega poli- . tično, gospodarsko in vojaško sodelovanje obeh držav. S to zvezo bo razvoj dogodkov na Daljnem . vzhodu stopil v povsem novo fazo.
»Bol« za staro pravdo
Matija Gubec in tovariši so ga bili, naši očetje so ga bojevali in tudi danes, ko živimo v lastni, narodni državi, naša kmečka pravda še ni končana. Zato bi se naša organizacija gotovo ne zavedala svoje dolžnosti, ako bi kmečkemu vprašanju ne posvečala naj več je pažnje.
Kaj se je do sedaj storilo v prilog kmečkega stanu? Videli smo, da so letele na ubogega Lazarja-kmeta le drobtinice z bogatinove mize. Bivše politične stranke najrazličnejših baž in naslovov so poznale kmetski stan le kot maso. ki daje glasove, ter ji je zato treba v očigled volitev sijanih obljub, ki so pač poceni. Pozneje se te obljube lahko pozabijo. Saj kmet je neumen. Pa motite se vi, ki nas izrabljate, cepite našo moč in i zapeljujete poštenega in zato lahkovernega kmeta. Kmet bo tudi izpregledai. da blagor domovine ni bilo tisto, za kar so se navduševali politiki.
Mi bojevniki pa, ki hočemo izvojeva-ti pravico tudi malemu človeku, postavimo si geslo: kmečke pravde mora biti konec. Kmet mora sam sklepati svojo za- 1 konodajo in enakopravno z drugimi sta- ; novi odločati v državni gospodarski politiki. Da, še več! Pred drugimi stanovi ima prednost, ker je steber države, naj- : i številnejši in moralno najbolj zdrav. Iz naše vasi bo vedno potekala nepokvarjena in delavna sila tudi drugim stanovom. Zato se mora dati kmetu možnost udejstvovanja. Kmetu je treba dati njegovo zbornico, kmetskim zadrugam najširše ugodnosti in pravice, ter cenen kredit, pa j bo stara pravda kmalu končana. Pa ne na škodo drugih stanov, temveč na korist splošnosti. Kajti neuspehi dosedanjega državnega gospodarstva korenini jo v tem, ker kmet ni odločal niti v zakonodaji, ki se neposredno injega tiče. kaj šele o zadevah obrti in industri je, katerih davščine in obremenitve zadevajo po- ; sredno tudi njega. In slednjič so se brez njega sklepale vse carine in trgovske pogodbe z inozemstvom, ki so življenjskega pomena za naše kmetije.
»Boj«, izvojuj zmago današnji kmečki pravdi in Tvoje poslanstvo bo v veliki meri dovršeno. Ko bo srečna vas, bo srečno tudi mesto. Delavec in uradnik bosta zadovoljna, ko si kmet zagotovi eksistenco', spravi v feklad industrijske in svoje proizvode ter si s tem izboljša kupno moč. Zadovoljnost kmeta je in bo merilo narodnega blagostanja. Kmet je steber države, njena moralna in vojaška moč, njena valuta in mora biti tudi njen ponos.	Kmet.
VINARSKA RAZSTAVA V LJUTOMERU.
Vinarska podružnica v Ljutomeru je dosegla od Generalne direkcije državnih železnic popust 50%> normalne vozne cene v povratku posetnikom vinske razstave in sejma v Ljutomeru, ki se vrši dne 12. marca' t. 1.
Potniki naj na vstopni postaji ali v pisarni društva »Putnik« kupijo celo vozno karto do Ljutomera in železniško legitimacijo obr. K-12. Dovoljenje velja za prihod od 10. do 12, a za povratek od 12. do 14. marca t. 1.
Opozarjamo interesente na to ugodnost in vabimo, da se te ugodnosti poslužijo in obiščejo na- : vedeno razstavo.
Bojmmiske ššbr®
Zakaj je okrog narodne skupščine tako spolzko? Zato, ker so JNS-arji zmetali svojim volil-cem že ves pesek v oči!
Moderen »šlager«: Evropa postaja pokopališče, Ženeva pa njen upravitelj!
Zveza narodov stane 20 milijonov švicarskih frankov na leto. In koliko je vredna?
Geslo miroljubnih državnikov: Če hočeš vojno, govori o — miru!
Sedanje gospodarsko načelo: Varčevati je treba, pa naj stane, kar hoče!
Gradbena podjetnost se pri nas dviga, namreč, kar se tiče zidanja gradov v — oblakih!
Danes je ponavadi dovoljeno to, kar je prepovedano!
Značilnost sedanjega časa:	Države se miro-
ljubno pripravljajo na — vojno!
Sedanja družba: Veliko glav, malo — mislecev!
Krasna naloga za tehnike: Postavljanje mostov med — narodi!
Sanje davkoplačevalcev: Stavke davkarij!
Esperanto sedanjih dni je — molčanje!
Najnovejša zgodovina:	V Evropi razsaja —
30 letna carinska vojna!
Nič ni močnejšega od postave, ki se pa vendar najlažje prelomi!
Nasvet diplomatom:	Manj »sporazumov« in
več sporazumljenja!
Važno vprašanje: Koliko gospodarskih konferenc bo moglo naše gospodarstvo še vzdržati?!
Usoda Evrope: Namesto Panevrope — panika Evrope!
Bodoča socialna slika: Roboti protestirajo radi nečloveškega postopanja človeštva!
Zadnje upanje vseh narodov: Ukinitev vseh dragih, brezplodnih mednarodnih konferenc.
Tujskoprometni izgledi za bližnjo sezono: Ljudje nimajo niti toliko denarja, da bi mogli ostati — doma!
Čim večja je stiska, tem večja je lahkomiselnost.
Uvoz lepotičnih sredstev pri nas nazaduje. Najbrže zato, ker smo že itak vsi vsestransko dovolj »nafarbani«.
V	Haagu nameravajo ustanoviti muzej Društva narodov. Upati je, da v njem ne bo manjkal nagrobni spomenik mirovne konference.
V	stoletju otroka igra protekcijsko dete največjo vlogo.
Hvaležnost je spomin srca. Le žal, da danes toliko ljudi trpi zaradi — prekratkega spomina.
Današnja kriza je posledica bankrota srca in človečanstva.
AH ni čudno, da nam konference za zeleno mizo prinašajo vedno le — prazne mize?!
Odkar obstoja toliko zaprtih mej, je človeško trpljenje — brezmejno!
Spomenik, ki pri nas še manjka: Spomenik malega človeka, ki se mu dobro godi!
Stara resnica: Kdor se skozi svet prebije, tega svet — nabije!
Moderno varčevanje:	Varčuje se tam, kjer
sploh nič ni!
Današnja ljubezen do bližnjega: Izrabljaj svojega bližnjega, da ne bo on tebe!
Priljubljena navada v sedanjih časih je, da si marsikdo greje roke v — tujih žepih.
Lojze Smolej-Borovški.
MOŠKA OBLAČILA PO MERI in IZGOTOVLJENA, v veliki izbiri, — najcenejše pri Jos. Rojlna« Ljubljana.
Tržne cene v Mariboru z dne 15. febr. 1935.
(Cene v Din, teža v kg.)
la voli 2.50—3.50, II. voli 2—2.25, III. 2—3, biki 2—3, debele krave 2.25—3. klobasaricc 1.25—1.50, teleta 3—4; prašiči 5—6 tednov 70 do 80. 7—9 tednov stari 100—120, 3—4 mesece stari 150—180; prašiči 1 kg žive teže 4 do 5.50, mrtve teže 6.50—8. Perutnina in jajca: kokoši zaklane 13—15, kapuni 20, piščanci (par) 20—25, purani (kom.) 30—35. jajca sveža (kom.) 0.75—1. Sočivje: krompir pozni oneidovec 0.50—0.75, semenski krompir 0.75, kresnik 0.50—0.55, rožnik 45—50, čebula 0.75 do 1.50, česen 5—6, zelje v glavah (kom.) 3 do 4, repa kisla 1.50—2, kislo zelje 3, suhe gobe 30—40. Razno blago: sadni kis (1) 2, vin-skl kis (1) 3—7, sadna mezga 8, med 12 de 18. Žito: pšenica 1.25—2, rž t.20—2, oves 1.1® do 2, ječmen 1.50—2, laneno seme 8. koruza 1—2, ajda 0.90—2, fižol koks 1.90—2.50, konoplje 6—8. Mleko in mlečni izdelki: 1.50—-2' maslo čajno 22—32, maslo kuhano 24, maslo presno 20—24, sir polementalec 24—30, tra' pistovski 12—30. Sadje:	mošanegarji S-"®-
bobovci 4—5.50, kanadke 8—10. suhe češplja 7—11, suhe hruške 4—6, lešniki luščeni 27 d0 30, sadno drevje 6—8 za komad.
Vse dopisnike prosimo, naj potrp6' Vse pride na vrsto v prihodnjih številk»^'
Uredništvo.


Franu Bonaču
ob odprtem grobu govoril tov. Matičič.
Ti greš odtod, France? Zvesti vojni tovariš, pr»poved nik. tribun, klicat! Ti greš od nas?
Ti, ki si govoril neštevilnkn mrtvim našim fantom v slovo, govoril mrtvim bataljonom, da se je treslo g rob je ob tvojem kriku.
I i, ki si dvigal ljudske množice iz malodušja, bodril mrke fante im može, budil dremave, jih klical v zbor. Ti greš odtod? Ti zdrav slovenski fant, krepak in živ, žilav, korajžen, — ti greš odtod, France?
In zdaj naj govore ti fantje tebi v slovo? Fantje, ki si jih obujal, bodril, sklical. Kako naj govorimo tebi mi, ki Polni smo tegobe?
In kaj naj govorimo v slovo tebi, zvesti naš klicar ?
Kar tako nekako, o čemer govoril ti si nam.
Mir, sprava, sloga, sporazum, pravičnost, tovarišem zvestoba, človečanstvo! laka bila je tvoja linija-osnovnica.
Meč v nožnico, orožje doli! — si zapovedoval, a obenem si razlagal tem našim množicam silne prispodobe iz knjige Makabejcev, ki so se borili kakor levi za svojo sveto pravdo.
In si obrnil svojo jezo proti napuhu •n v silnem svojem srdu zbičal zversko zatiranje zasužnjenih ljudstev.
Bil si silovit v svojem zagonu, drzek. odkrit. Nepravdo in nečast si do kosti razgalil,
, Kdo ti je dajal to moč in to pravico? -nve velike vojne, neizmerna ljubezen ' ° Padlih in pohabljenih teh naših, in pa Priga za ta svoj rod in oni tam v robstvu. Zavoljo teh si molil, jokal, kričal in drhtel.
I rst, Gorica, Rojan in Kras. Tja si hodil dvakrat v letu: za Veliko noč, za Božič. 7am si bodril naše, z njimi molil, z njimi celo pel.
Doberdob, Kalvarija, Sveta gora, Ška-brijel — in po vseh mejnikih strašnega spomina si romal v teh povojnih letih. I u si tipal za kostmi naših izkrvavelih, iskal lesenih križev, a opore sebi.
Bazovica! Nesel si tja rož, a vzel tam Prgišče m učen iške prsti.
Francija! Tako daleč si poromal. Verdun! Tam si gledal mrtve bataljone, di-vizije, kore. Štiristo tisoč lesenih križev Pod večnim sijem žarometa. Oj, France, globoko te je presunila silovita veličina smrti! Iskal je tvoj nemirni duh, črpal Uovib sil. In ko si se vrnil domov, je bila Ooja beseda zopet sveža, polna.
Čuj, France! Nate čakajo skupine, da jim bereš mašo in jih obodriš. To nedeljo v Boš ta j uu, drugo nedeljo doli na Dolenjskem, kakor si obljubil. Nate čakajo, France. Naj jim porečemo, da si oddan?
In čakali te bodo fantje na Brezjah, 'M jim govoriš.
,, In naši na Krasu, v Rojanu in Gorici.
.j naj jim sporočimo? Da ne utegneš da te za Veliko noč ne bo: si odpo-°val v daljne dalje ...
„ In ti tu okoli gaja judenburških bodo ■ii aIi nate; in oni tam, ki spe ob Soči.
eto ne sporočimo nič. Zavil si se med-'TO’ sam pa stopil pred raport zapoved-11'ka vseh bojnih trum.
O* France, zvesti naš tovariš! Kako 'Hi se poslovimo dostojno in vredno? Sto-
Meset vojnih spomenikov na slovenski ti] - j* govori o tebi; kakor mogočni sve-ki bodo plameneli tvojemu spominu.
Zbogom, France Bonač, vojni tovariš, t|.'v elj, propovednik! Zbogom! Sporoči Vi s.e vzdihe Martinu Colariču, generalu ja 'Vm in vsem tisočem in tisočem naših ki so odšli in med katere si stopil Sv\l Še ti. — Zbogom nepozaben, vedno
z tvoj dih med nami. Zbogom!
•«>-«».-».'».-■a,-«,
tfliino snaženje oblek — Higijenična Pralnica in svetlolikalnica Kolodvorska ulica štev. 8 ^IHICIIC sPrejemališče: Knafljeva 2 Ljubljana
Opoz*0	Hudi, posebno mlajše p
lis.(. ajjanw, naj po dopisnici zahtevajo1 n niac-,, razdo"’ katero dobi lahko vsa! števjic’	p’!®e Ponjo* in sicer prvo
(stan ^ komur bo ugajala in jo bo
^evilk etn° 20 ^inI’ 17111 homo poslali r t'a nJ takoj, ko prejmemo naročnino Tyrs»,, °V' tJPrava lista »Brazda«, Lj eva cesta 29. I.
Lojze Borovec:
Armada brez (zgledov
Brezposelnost in mladina
Včasih so dejali, da je bodočnost slehernega naroda zapisana v srcu mladine. In danes? Danes se zgrozi človek že ob sami misli na to vprašanje. Kajti sedanja brezposelnost pomeni prokletstvo in kriminal sodobne mladine. Je kakor ogromna duhovna jetnišnica, kjer družabni oblastniki s prav sadistično naslado puščajo sedanjo mladino v nemar, da v hudih mukah gnije ob živem, zdravem telesu. Za vesel Intermezzo pa skrbe častitljivi, plešasti in orokavičeni gospodje, ki po raznih konferencah pišejo za drag denar brezposelni mladini zdravniške recepte. Pa vse zaman, mladina še dalje hira, še dalje strada. Pomisliti je samo treba, koliko stanejo konference in sedmine teh modernih krokarjev! Toda kaj sedmine, že zgolj papir, ki ga potrošijo za prazen nič, bo zadoščal po svoji vrednosti za marši kak priboljšek armadi brez izg ledov... Ali ni naravnost smešno, da »rešujejo« brezposelnost in krizo baš oni, ki je od njene resnične strani niti najmanje ne poznajo? Ali ne bi bilo stokrat bolje, ako bi na takšne sedmine poklicali raje prizadete? Če drugega uspeha ne bi imeli, bi bil vsaj ta, da bi sedanjo brezposelnost reševali znatno cenejše, in bi bili tako zgoraj omenjenim vsaj za nekakšno — konkurenco. Tako pa ni čuda, ako imajo nosilci naše bodočnosti napisan že mrtvaški list.
Vsakdo, ki ima le količkaj razuma, in ki mu pogled vsaj malo seže čez hišni prag, mora vedeti, kako' je sedanja brezposelnost kruta in trda. A še bolj kruta in trda za mladino, ki je v razvoju svojih telesnih jn duševnih moči, pa tudi strasti. In ravno sedanja doraščajoča mladina tvori v armadi pocestnikov in brezdomcev najmočnejši kader. Iz vsega tega pač sledi najstrašnejša nevarnost, da je na potu pogina naš nekdaj tako žilavi in
zdravi rod. Skoraj vsak mlad človek stremi predvsem za tem, da si ustvari s svojo družico lastno ognjišče in bodoči rod. Vse to min je danes po obstoječih družabnih formah odvzeto s silo. Če ni dovolj kreposten, je posledica ta. da se pogreza v blato nemorale. Po natrpanih bolnišnicah nam to dovolj zgovorno izpričuje število mladih jetičnih bolnikov, revmatikov, pa tudi onih nesrečnikov, ki so si nakopali ono grdo, gnusno bolezen. Po cestah srečujemo plašne ljudi, ki jim je v očeh zapisan tisti svojstven izraz mladostnih zablod.
Leta hite. Kaj neki prinaša bodočnost sedanji mladini? Ali res samo beraške malhe in prenapolnjene ubožnice? Poglejmo še našo kriminalno kroniko, ki neustrašljivo samo piše, piše. In končno, če tudi se nasmehne le redkemu iz vrst teh nesrečnikov sreča, da se prerine do kake priložnostne eksistence, trpi precej časa, da se mora zopet uživeti v — delo. Ne pomaga nič. Brezposeln fant je kot ujet tiček v kletki, ki zaman krili in koprni po svobodi. Brezdelje, obup, bes j in glad ga duševno docela razkrajata, da j je podoben živemu mrliču. Podoben je 1 plugu, ki po nemarnosti kmečkega go-! spodarja kraj njive rjavi, mesto da bi j rezal s svojo jekleno ostrino trdo ledino ; za tisočeren sad. Kri in zemlja je eno, j eno je pa tudi mladost in delo! Delo pa tudi ustvarja iz sužnja resničnega človeka! Tega bi se morali v polni meri zavedati tudi merodajni ter mobilizirati sedanjo armado brez izgledov in zastave v trdno in disciplinirano ustvarjajočo fronto, ki ji bodi glavna parola: delo. In to delo daje sedanji brezposelni mladini sveto pravico, da gre za dosego svojih človečanskih ciljev, z »Bojem« v — boj!
GOSPODARSTVO
Naše lesno gospodarstvo propada
Že nekaj let doživlja naše lesno gospodarstvo različne težkoče na zunanjih tržiščih. Po padcu cen in tudi padcu količine izvoza in mednarodne ovire, ki so nastale v uvozu, je prehajala naša lesna trgovina v vedno težavnejši položaj.
V	Italiji je bil naš les preteklo leto mnogo zapostavljen radi preferenc, ki jih je Italija dala Avstriji. Naš položaj se je poslabšal z uvedbo carine.
Z novimi ukrepi italijanske vlade pa bodo nekatere naše najvažnejše izvozne stroke za povprečno 70 odstotkov po količini in s tem v zvezi po vrednosti, — skoraj popolnoma izgubile izvoz.
Najvažnejša stroka — lesna trgovina in industrija, je prispevala v konjunkturni dobi preko milijarde dinarjev k naši trgovinski bilanci. S krizo je vrednost izvoza pričela padati, pa se je tudi bilančna postavka znižala na 800—900.000 dinarjev; v naslednjih letih, ko se je položaj lesne trgovine še poslabšal, pa je vrednost izvoza padla tudi za to vsoto.
Italija je bila do zadnjega odlična odjemalka vseh vrst našega lesa. 90 odstotkov izvoza lesa, zlasti stavbnega lesa. je odpadlo na Italijo. Izvažalo se je v Italijo v veliki množini in visoki vrednosti tudi živino in razne poljske pridelke. Italija je uvozila od nas mnogo manj — in je bila trgovinska bilanca med Italijo in našo državo za njo dosledno pasivna.
Ta pasivnost na italijanski strani je izvirala iz visoke vsote, vrednosti našega izvoza lesa in živine ter poljskih pridelkov. Italija je uvažala k nam poljedelske pridelke, ki pri nas ne uspevajo, uvažala je tudi drugo blago, ki pa po svoji ceni ni moglo izravnati trgovinske bilance med Italijo in našo državo spričo visoke vsote izvoza lesa.
Zastopniki Italije so že preteklo leto ob pogajanjih načeli to vprašanje, ki je za Italijo iz finančnih razlogov važno.
V	prizadevanju, da preusmeri zlasti uvozno, pa tudi svojo izvozno politiko, je Italija izdala odredbe, ki bodo globoko posegle v naše izvozne stroke. Če primerjamo količino izvoza lesa. živine in poljskih pridelkov v času od 16. februarja do 31. marca 1934. in sedanji ukrep
italijanske vlade, pridemo do zaključka, da bo izvoz po količini padel, kakor smo zgoraj rekli, za povprečno 70 %. Pošiljke, ki so bile na meji, odnosno na poti, je Italija na intervencijo naše vlade izvzela iz ukrepov.
lo razdobje bo prineslo občuten padec izvoza za vse naše važne izvozne stroke.
i o tem razdobju pa 'nastane veliko in pereče vprašanje, — kako se bo izvedla kompenzacija, ki jo namerava Italija v potrebi po sanaciji svojih financ, izvesti, l a kompenzacija bi se mogla najuspešnejše še urediti s sklenitvijo nove trgovinske pogodbe z Italijo.
Pri tem pa prihaja v poštev načelo: — kolikor uvoza — toliko izvoza. Kar se tiče naše trgovinske politike napram Italiji, bi bilo v našem interesu, da se muli Italiji zvišanje uvoza v kakršnikoli obliki.
1 reba je pri tem paziti, da predvsem poraste vrednost italijanskega uvoza. Naš izvoz lesa, živine in poljskih pridelkov v Italijo tvori pod normalnimi prilikami visoko vsoto, ki jo bo Italija težko dosegla s svojim uvoženim blagom. Iz tega obstoja možnost, da bo kompenzacija, sloneča na medsebojnem sporazumu o uvozu in izvozu, povzročila padec izvoza naših glavnih izvoznih strok. Ob določitvi višine kompenzacije bodo vsekakor one stroke, ki so tvorile groš našega izvoza v Italijo po vrednosti, izgubile na količini in vrednosti.
I reba je zato, da kraljevska vlada v svojem delu na upostavi nove trgovinske pogodbe z Italijo posveča vso pažnjo, da se ohranijo iste izvozne stroke, ki so dajale visoko možnost aktivnosti naše trgovinske bilance.
7 o stališče je zavzela na seji dne 23. t. m. seja Osrednje sekcije lesnih trgovcev, ki je obširno razpravljala o ukrepih italijanske vlade, ki so za naš izvoz pogubne.
Prijatelji »Preloma«, pridobivajte nove naročnike! Zahtevajte »Prelom« v vseh kavarnah, gostilnah, brivnicah i. t. d.
Pred važnimi reformami na naših železnicah
1.	marca t. L je minister za promet g. ing. \ ujić Dimitrije sprejel novinarje, da na ta način seznani javnost s svojimi nameravanimi reformami, ki jih hoče v najkrajšem času izvesti v našem železniškem prometu.
G. minister je ob tej priliki izjavil, da ga vodi pri njegovem delu predvsem misel, da napravi železnice dostopne najširšim plastem naroda, kar je že dokaj jasno pokazal z uvedbo nove potniške tarife, ki je stopila v veljavo t. marca t. 1. Kljub temu, da so se na gotovih mestih pojavili proti tej reformi g. ministra pomisleki, češ, da bo ta nova tarifa finančno oslabila naše prometne ustanove, je že praksa prvih dni pokazala, da ti črnogledi preroki niso imeli prav in prepričani smo, da bo bližnja bodočnost pokazala, da je reforma potniške tarife pravima in za naše železnice kakor tudi za sploš-nost velika blagodat.
Pripravlja se rešitev drugega eminentnega vprašanja, revizije robne tarife. V našem listu smo o tem že pisali in povedali svoje misli. Prepričani smo, da bo tudi v tem pogledu g. minister našel pravilno rešitev tega vprašanja, kakor ga je pogodil pri reformi potniške tarife.
Dosedanji način reekspcdicij ne odgovarja potrebam našega poslovnega sveta, posebno ne v prometu z inozemstvom, kjer dosedanji način našim železnicam jemlje oni zaslužek in dohodek, ki bi na vsak način pripadal naši upravi, a ga sedaj spravljajo v svoj žep tuje železniške uprave. Naši izvozniki n. pr. v Italijo so po značaju trgovskih poslov primorani vršiti svoje reekspedicije v Postojni in s to manipulacijo zaslužijo italijanske železnice dnevno lepe tisočake lir, ki bi jih lahko zaslužile naše železnice, ako bi imele urejeno to manipulacijo na svojih obmejnih postajah. Kolikor nam je pokazala praksa, smo izgubili tekom časa po nepotrebnem mnogo našega denarja.
Nujno bi bilo potrebno to vprašanje urediti, da se s tem omogoči našim izvoznikom enostavnejšo manipulacijo, doseže finančni efekt za državno blagajno in tako kreira zaslužek našim špedicijam, katerim odjedajo sedaj zaslužek inozemske špedicije.
Pri kosovni robi je neobhodno potrebno vso manipulacijo odprave in dostave robe poenostaviti, tarifne postavke pa določiti v taki višini, da bo vrednosti robe tudi odgovarjala. česar danes ni več, ker se je vrednost blaga močno spremenila.
Poleg vsega tega pa je neobhodno potrebno, da se pospeši prevoz te robe čimbolj. Mnenja smo, da je princip brzovoza in spo-rovoza pogrešen. Kosovna roba naj bi se prevažala, kjerkoli to dovoljujejo tehnične prilike, posebno za večje kraje tudi z osebnimi vlaki. Poskusi, 'ki so se izvajali do sedaj, niso pokazali pravih uspehov in to pred-\ sem zaradi tega ne. ker se niso odpravile nepotrebne formalnosti, ki so za stranke tako nadležne, da se, če je le mogoče, železnice ognejo.
Sedanji način tarifiranja, ki le preveč ščiti velika podjetja, dočim pa izključuje manjše, je treba spremeniti in napraviti med malimi in velikimi pošiljkami lako razmerje, da ne bo manjši podjetnik oziroma trgovec izključen in ravno radi tarife povsem odvisen od velikega podjetja.
V vidiku je tudi poenostavljenje železniške službe in reorganizacija bo šla v tej smeri, da se v prometni ustanovi odpravi prevelik birokratizem, ki sedaj duši naše železnice, da se ne morejo razmahniti, kakor bi bilo potrebno.
Deluje se sporedno z vsemi reformami tudi za tem. da se zmanjšajo režijski stroški in se bo moglo tako pristopiti k še večjemu znižanju tarif.
Naš mali obrtnik in njegova bodočnost
Vse panoge našega narodnega gospodarstva, tako tudi mala obrt, trpe danes bolj kot kdaj poprej na posledicah splošne gospodarske krize. Nič ne pretiravamo,. ako trdimo, da je naš podeželski obrtnik tisti, ki poleg kmetskega stanu bije naj-obupnejšo borbo za svoj obstanek. Dočim se skuša z raznimi več ali manj umestnimi uredbami rešiti vprašanje kmečkih dolgov, žal zaman pričakujemo od merodajne strani uredbe, ki bi vsaj začasno zaščitila tudi našega malega obrtnika. Obstoj našega podeželskega obrtništva zavisi pretežno od kmetskega stanu. Če je vsled obstoječih razmer padla kupna moč kmeta, je naš podeželski obrtnik prvi, ki je pri tem neposredno najobčutneje prizadet. Pomanjkanje naročil, davčna preobremenitev, dolgovi itd. so tisti faktorji; ki potiskajo našega obrtnika k tlom.
Vse premalo se uvažuje, da je obrtni stan mogočen in važen činitelj v naši državi; zato sma-
GIBA NJE »BOJA«
cramo, da je krivično in zgrešeno, da se ga v uredbah in olajšavah gospodarskega značaja enostavno prezre. Vsi dosedanji ukrepi, nanašajoči se na rešitev iz sedanjih nevzdržnih gospodarskih razmer, so preveč enostranski in pomanjkljivi, da bi mogli dovesti do trajnega zboljšanja obrtniških razmer. Po vzgledu zakona o zaščiti kmeta bi bilo nujno potrebno končno nekaj ukreniti tudi v svrho zaščite našega malega, predvsem podeželskega obrtnika. V prvi vrsti bi bil neizogibno potreben daljši moratorij, ki bi predhodno zaščitil našega obrtnika v najhujši stiski pred njegovimi upniki. S takimi ali podobnimi uredbami, kakor tudi z brezpogojnim znižanjem davčnih bremen bi bilo nujno potrebno sedaj ob dvanajsti uri priskočiti našemu obrtništvu na pomoč.
Obrtni stan kot najmočnejši davkoplačevalec pa bo šele takrat mogel v polni meri zadostiti svojim dolžnostim napram lastni državi, če bo ta s primernimi dalekosežnim! ukrepi zagotovila njegovo bodočnost.	I. O.
Vprašanja in odgovori
Iz kmetijstva
Vprašanje: imam 2 leti staro telico, lepo montafonko. Gnal sem jo pred 6 tedni k biku. Sedaj se ji izceja iz spolovil nek belkast žlem, ki ga imajo nekateri za znamenje brejosti. Moj sosed pa trdi, da telica ni breja in da se take telice sploh ne obrejijo.
I. H. iz Š.
Odgovor: Izcejanje takega žlema ima lahko različne vzroke, od tega je tudi odvisno, ako bo ostala telica breja ali ne. Včasih je tak žlem popolnoma naraven, drugič pa zopet posledica kužnih bolezni na spolovilu. V vašem okraju tožijo kmetovalci, da je vse polno krav bolnih, in sicer vsled kužnega vnetja spolovil. Po našem mnenju se gre ravno za to kužno bolezen. Najpreje morate telico zdraviti in sicer s Sredstvi, ki jih ži-vinozdravniki predpisujejo. Obrnite se torej za nasvet na sreskega veterinarja.
Vprašanje: V hlevu sem napravil strop iz betona. Imel sem ognjavarnost pred očmi. Opažam pa, da je sedaj pozimi vedno moker. S čim naj ta strop v hlevu pokrijem, da se ne bo potil? F. M. iz H.
Odgovor: V skednju nad hlevom nasujte za približno 10 cm na debelo zdrobljene šote ali pa žaganja. Med šoto ali žaganje pa primešajte fin suh pesek (sviž ali sipa). Ta pesek gre namreč mišim in podganam v oči, vsled tega se ga ogibajo. Nad žaganjem odnosno šoto pa si naredite lesen pod. V na-daljnem pa tudi skrbite, da bo v hlevu dovolj zračnih naprav, da tudi s tem odvajate odvisno vlago.
Vprašanje: Ali se hlevski gnoj, pomešan z apnom res kvari?? J. L. iz S.
Odgovor:	Apna ne smete nikdar mešati
med hlevski gnoj, ker slabo vpliva nanj in ga kemijsko presnavlja s tem, da izžene najdragocenejšo snov iz njega, t. j. dušik. Seveda je z apnom dobro gnojiti, ampak posebej po obdelani zemlji v jeseni, odnosno zgo-
Bogu za hrbtom
Tako rekoč Bogu za hrbtom leži čudovito naselje Št. Rupert, dobrih 14 kilometrov v hrib oddaljeno iz Laškega, kamor sva v meglenem jutru s tovarišem Fonom iz Celja odrinila na prvi bojevniški sestanek. Nisvai si dosti obetala od vsega tega, ker naju je nehote spremljala stara miselnost, da v hribih nikoli ni nič posebnega — vendar naju je lepa okolica držala v dobri volji. Kmalu sva prispela v gostilno Kocman, kjer naju je čakalo okoli 80 ljudi od sedme maše zjutraj, tri ure.
Iskrena je bila najina zahvala za ljubezen, s katero so naju kot odposlanca dočakali. Srečna sva se vračala tisto nedeljo domov, ker sva videla, da je celo v daljnih hribovskih krajih BOJ že razprostrl krila.
Po nagovoru tamošnjega predsednika prip. odb. Žnidaršiča, kremenitega učitelja slovenskega ljudstva, sva spregovorila s tov. majorjem Fonom. Najine preproste, toda iskrene besede so zbudile splošno zaupanje in toplo zahvalo.
Ni namen tega dopisa poročilo o sestanku, ki je bil podoben vsem ostalim, ampak poudariti dejstvo, da niti ta zapuščena gorska vas ni ostala osamljena v splošnem bojevniškem gibanju, niti tukaj ni šel klic nove dobe mimo. Presenečeni moramo ugotoviti vedno iznova, da je »Boj« res stoodstotno ljudsko gibanje in da je res nastal iz ljudskih potreb. In ljudje nam zaupajo! To je glavno. Pravili so mi o svojih prilikah.
Kot povsod, se tudi tu vleče rdeča nit skozi vse pritožbe vaščanov: razdelitev občin, ki se je vršila skoraj brez izjeme povsod proti volji ljudstva — nikjer še nisem slišal, da bi bili z novim stanjem zadovoljni. Večno ista pesem — razdelitev občin spremlja, kamorkoli pridem in čuditi se moramo, da ni bilo nikogar, ki bi se mogel upreti vsemu temu. Ljudje v Št. Rupertu si žele združenja s Svetino nazaj, kot je bilo popreje, ter nočejo o sv. Lenartu, kjer imajo sedaj celo volišče, ničesar slišati, ker jim je silno od rok. Poleg tega pa je njihova splošna želja in zahteva ta, da se vrnejo nazaj pod celjski srez, kjer so nekdaj bili in se odcepijo od laškega. Vzrok je po njihovem v tem, ker morajo občine letno doplačati ca. 50 tisočakov za srez.
Druga točka, ki jih posebno teži, je izvoz živine. Razložila sva jim, da se da tu doseči le s pomočjo zunanje politike kaj več. Osupnil nas je pa glasen klic, ki je zahteval, da se proglasi — zajec kot »protidržaven« element ter preda v splošno preganjanje! Vsi so opisovali, koliko škode jim dela ta žival in niso mogli razumeti, kako ga je mogoče staviti pod zaščito. Smatram to zahtevo za umestno ter obenem kot potrebno, da se ozira v takih rečeh na deželo, ne pa na par nedeljskih
daj spomladi. Nikdar pa se ne sme apna mešati ne s hlevskim gnojem, ne s superfosfa-tom, ker se s tem ta gnojila samo kvarijo. Vsaj nekaj tednov popreje je treba raztrositi apno po zemljišču in šele potem je uporabljati hlevski gnoj za gnojenje.
lovcev, ki mora radi njih kmet trpeti škodo. Naj mi tovariši lovci ne zamerijo, ali taka je splošna ljudska zahteva vsaj v teh krajih.
Polagoma bo izginil tudi iz naše dežele krajevni pojem »Bogu za hrbtom« — in tudi to bo nemajhna zasluga našega »BOJ«-a, glasnika potrtih, preganjanih in trpečih v našem vrlem ljudstvu. Vrle Šentruperčane stavljam kot vzgled tistim na videz naprednim krajem, kjer se ne najde dovolj idealizma in moči za ustvarjenje nove bojevniške skupine ter jim kličem: na veselo svidenje! Zilan.
Občni zbori in sestanki
NOVO MESTO. Našega občnega zbora, ki se je vršil 18. febr. t. 1. se je udeležilo 110 tovarišev. Tov. predsednik dr. Gros, je ugotovil sklepčnost in sc v svojem nagovoru spominjal našega največjega prvega bojevnika Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedini-telja in njegovega mladega naslednika Nj. Vel. kralja Petra II. Nato je v enournem govoru podal zgodovino »Boja« od shoda v Unionu v Ljubljani pa do danes. Pozival je tovariše k zvestobi našim načelom in smernicam, ki so v kratkem sledeče:
L Pravica je temelj naroda brez razlike, ali je reven ali bogat.
2.	Mi zahtevamo revizijo javnih nameščencev glede na stvarno usposobljenost in osebno poštenje.
3.	Javna uprava se mora poenostaviti, ne pokomplicirati.
4.	Država more biti močna le, ako sloni na svobodni, objektivni javni besedi.
5.	Javna bremena ne smejo ubijati gospodarske moči prebivalstva. Morajo biti razdeljena pravično med davkoplačevalce, ne pa po strankarski pripadnosti, osebnih simpatijah in zvezah.
6.	Greh je držati križem roke v tej krizi, vlada naj ukrene, da se kriza omili.
7.	Poroštvo občega blagostanja.
8.	Doseči je pa to mogoče le v organiziranem narodnem gospodarstvu.
9.	Poljedelstvu in zadružništvu je treba posvetiti posebno pažnjo. Treba je revidirati kreditno vprašanje.
10.	Za delavstvo zahtevamo najpopolnejšo zaščito, odnos med delom in kapitalom se mora pravičneje urediti, kakor je današnji.
11.	Današnja prosveta je zastarela. Treba je vzgojiti človeka ,s potrebnim zaupanjem v sebe in sposobnega za življenje s čutom odgovornosti in dolžnosti napram človeški dru-bi in državi.
12.	Neobhodno potrebno je, da se krivci, ki so dovedli narod in državo v današnje brezupno stanje in, ki so izkoriščali državo in gospodarsko moč prebivalstva v sebične osebne namene, kaznujejo ter da se storjene krivice popravijo prizadetim predvsem na stroške krivcev.
V nadaljnem govoru je pozval k slogi, ker
v jej je moč in da gremo z novim upom
na delo v bodočem letu ter da ostanemo ne-omahljivi in pogumni. Naše glasilo je »Prelom« in tega naj vsakdo čita. Budno treba paziti kar se godi okrog nas. — Sledilo je poročilo tajnika, blagajnika in čitanje sprememb v naših pravilih, ki so bila nato sprejeta s 109 glasovi. — V odbor so bili izvoljeni: dr. Gros, Klemenčič, ing. Urbas, Osolnik, Pavlič, Weble, Knaflič, Murn Rudolf, Ficek, Šetinc, Tomažič, Kunstelj, Ozimič, Pelko, Dular, dr. Polenšek, Barborič in Kucljer, Konstituiranje odbora se izvrši na odborovi seji. Sklenilo se je še sklicevati pogosteje članske sestanke, nakar je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje.
RAJHENBURG. V nedeljo, dne 24. februarja se je vršil redni občni zbor skupine bojevnikov iv Rajhenburgu ob polnoštevilni udeležbi članov. O. L O. je zastopal tov. Fabjančič iz Ljubljane. Ob 9. otvori tovariš predsednik Kržišnik občni zbor, pozdravi vse navzoče, ter se v primernem nagovoru spomni tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra L, kateremu zakliče zbor trikratni »Slava«, ter po nadaljnjem govoru našemu mlademu kralju Petru II. trikratni »Živijo«. Nato poda predsednik Kržišnik izčrpno predsedniško poročilo o zgodovini nastanka naše organizacije, o vseh mogočih ovirah, ki jih je bilo treba premagati, končno je pa tudi dal zaslužene lekcije najgnusnejšim izvrž-kom človeške družbe, denuncijantom in ovaduhom. Za tem so dali svoja poročila ostali funkcijonarji. Sledilo je poročilo tovariša delegata O. L O. tov. Fabjančiča iz Ljubljane. Posvetil je v nejasnost, ki je zadnje čase nastala v »Boju«. Njegov skeleči humor in zraven tega stvarno izvajanje sta žela mnogo odobravanja. Za njim so govorili številni zastopniki sosednih organizacij iz brežiškega in krškega okraja. Nato so bila prečitana pravila in soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen z malimi dopolnitvami ves stari odbor in sicer: Predsednik Kržišnik Ludvik, trgovec, Rajhenburg, podpredsednik Lipovšek Leopold, tajnik Šturm Jurij, blagajnik Miha Žmavc. Odborniki: Zakšek Jožef, Završnik Alojz, Rihter Jožef, Fabjančič Avgust, Vodopivec Jožef, Pribožič Franc, Lipoglav-šek Franc, Kunšek Anton, Grilc Karol, Mirt Martin, Kranjc Jožef. Škoberne Franc, Skočir Marko, Bevc Ivan, Kožar Ivan, Kukuvi-čič Rok. — Namestniki: Žagar Franc, Hla-stan Martin, Ašič Anton, Fabjančič Alojz, Če-šek Martin, Abram Franc, Gačnik Miha, Župane Jožef, Ribič Franc, Kunej Dominik. Nadzorni odbor:	Švajger Alojz, Vranetič
Franc, Kadivnik Jožef. Demšar Lovro, Budna Avgust. Razsodišče: Švajger Alojz, Vranetič Franc, Radi Ivan, Češek Martin, Pavlovič Ivan. — Dramatični odsek postane po sklepu obč. zbora kulturni odsek, ki je pooblaščen ustanavljati razne pododseke kakor pevskega, godbenega itd. Predsednik Fabjančič Av-
Vinko Gaberški:
1914-1918
(Nadaljevanje.)
X.
SKROMNI JUNAKI.
Koliko je bilo za vojne junakov in kakšne posle so opravljali! Vsi pa sedaj pravijo, da so bili v vojni in morda pripovedujejo strmečemu svetu o čudežih junaštva, ki so jih delali. Pa ni bilo vse tako. Cesto je res, da ravno tisti, ki so najmanj doživljali, delajo videz, da so bili prav povsod tam, kjer je bilo najhujše. Ene glasne in polno izrečene besede o »fronti« je dosti, da misli poslušalec, ki vojne ni bil deležen, na vse grozote in strahote sveta. A fronta in vojna je pojem, ki se da zvijati in natezati, kakor komu drago. Fronta in vojna segata včasi prav daleč v zaledje, odkoder je po več dni potovanja do prvih bojnih črt.
To ugotoviti je potrebno, da bo moči videti, kdo vse je bil na fronti in da vemo, za kaj vse so na fronti potrebni ljudje. Bilo je raznih dolžnosti in opravkov, nujnih in nepotrebnih. Za vsako reč je moral biti primeren človek, da so kolesa tekla in da se voz ni sam od sebe ustavil.
Čuden mož je bil general, ki je bil nekaj časa komandant v taborišču. Star človek seveda, da od njega niso mogli več mnogo zahtevati, ali mu pa niso hoteli dosti poveriti. Drugače je bil orjaški možina, nekoliko prisiljeno raven in pa neznansko dostojanstven. Imel je komando, i seveda. Oh, to je pojem. Vsak komandant mora imeti koman-
danta, adjutant druge pomočnike, ti pa ljudi, ki so res za delo. Tako je bilo tudi pri nas. Bilo je lepo urejeno in tako dobro napravljeno, da komandanta delo res ni težilo. Še dolgočasil se je.
Da bi si nekoliko skrajšal bridki čas vojne, se je rad dvignil in krenil po taborišču na ogled. Počasi je hodil med ograjenimi oddelki taborišča in je skozi žičnate mreže opazoval vrvež. Včasi je srečal koga, ki ga je zanimal, ter ga pokroviteljsko vprašal, kdo je, odkod in kaj dela. Ker je vsakdo imel vsaj nekaj posla, on pa nič, je v vsakem slučaju videl, da je mož, ki ga srečuje, neobhodno potreben v taborišču. Tako ni bil nikdo nikoli premeščen ali odpoklican.
General ni storil nikomur nič hudega, še žal besede ni bilo čuti. Nekoč je pa celo izjavil, da smo vsi tovariši. In je menda res verjel svoji besedi. Dober mož je bil. Odzdravil je na vsak pozdrav. Salutiral je seveda samo polkovniku in podobnim, nižjim je pa samo roko nekoliko dvignil za pozdrav. Poročnikom se je dobrodušno nasmehnil, narednikom in takim je nekoliko pomežiknil, a kar je kaj drugih, jih pa sploh ni videl. Tako smo vsi z njim dobro izhajali.
Mene je imel prav rad. Ko bi bil on ostal na svojem mestu, bi bil jaz nemara tako napredoval, da bi si še zvezd ne bil utegnil sproti šivati. A nekega dne je izginil iz taborišča.
Nekaj časa je bil hroma desna roka temu komandantu star polkovnik, ki je že bil v pokoju, a se je skobalil na branik domovine. Bil je Oger in je imel nemško židovsko ime Weiss, pa je bil vkljub temu dober kristjan, ker je slastno jedel svinjske pečenke. Sicer je bil počasna dobričina, ki ni nič napravil in nič pokvaril. Po tem, kar sem napisal o
generalu, tudi ta polkovnik ni imel nobenega dela. Zato si je dolgočasje po svoje preganjal. Najrajši se je plazil ob notranji strani plota v južnem delu taborišča, ki je tam mejilo z redkim gozdom, logom bi rekel. Čim je opazil na kaki veji vrano, je položil puško na žico v ogradi in opalih Iz vran so mu morali delati juho. Trdil je, da je to gosposki užitek. Potem pa še želodčki in jetra posebej, pa malo riža, če je.
Ko je zmanjkalo vran ob robu gozda, je vzela službena potreba tudi polkovnika.
V Italiji pa smo imeli podmaršala, ki ga tudi drugje omenjam. Bil je v letih, o katerih se pravi, da so najboljša. To pa zato, ker niso več dobra. Ta gospod je bil titular visoke komande, komandirali pa so seveda drugi po mili volji in obračali vse po svoje. Tako on prav za prav ni imel nobenega opravka. Pač, baviti se je začel z gojenjem belušev. Na vrtu za svojim stanom si je dal napraviti dolgo gredo, ki so mu jo primerno zrahljali in pognojili. Potem so grebli sadike in prevzvišenost je čakala, kaj bo. Tistih visokih glinastih pokrovov za povezniti je bilo dovolj pri roki. Kultura je v krasnem vremenu ob lepi pažnji sijajno uspevala. Beluši so rastli kakor koprive. Kako lepo je bilo gledati gospodarja, ko je hodil okoli nasadov, se sklanjal sedaj tu, sedaj tam, privzdignil klobuk in ga zopet zadovoljno poveznil na plemenito rast. Še ponoči je včasi krenil na vrt in je kakor budna straža obšel polje svojih upov. Tam se je obetalo sto užitkov za razvajeno gosposko grlo.
Žarko italijansko solnce se je tako ljubko smehljalo potuhnjencem v glinastem oklepu, da so nehote klili njemu nasproti. Žolteli so in zoreli, da je bilo veselje. Nekega večera pa je napočila za nje noč usode.
Kaj vem kakšni visoki gostje že so bili napovedani. Divizijonar je podoficirju in drugim, ki jih je bil vzel s seboj na poslednje oglede, na vrtu izjavil, da jutri zarana bo treba izkrčiti blagorodno rastlinico, da bo opoldne zamasljena in zabeljena na gosposki mizi. Kakor se pač za izredno gospodo spodobi.
Pa da bi te! Ko so o)b svitu prišli po letino, je ni bilo. Ponoči se je bil pritepel iz prijateljskih vrst sovražnik, ki ni sejal ljulke, pač pa ukral žlahnino. Pri komandi je bil potem pol ure na daleč po vseh kočah, kjer je stanoval kak oddelek, velik poplah in na vse strani so nekaj dni preiskovali, kdo je nespoštljivi tat. A ni ga bilo, belušev pa tudi ne.
Obed pri komandi je bil seveda brez bahatih belušev in bolj skromen. Njegova prevzvišenost je bila precej potolčena. Kaj pa mislite, koliko prečutih noči, skrbi in znoja, pa tako malo spoštljivosti pri podložnikih!
Ko sem bil pri polku, je tam služboval star major, ki je bil magaciner nad magaci' nerji. Koliko je bilo tam zbranih in sphanih raznih cap! Kdor je prišel k vojakom, se je moral sleči in oddati hlače, suknjo, klobuk in kar je takega. Samo perilo in čevlje si je smel obdržati za erarsko rabo. Civilnim zadevam niso posvečali posebne pozornosti. Vojakovo preteklost so trdno zvezali, pritrdil' so na sveženj listič z imenom, na poli Pa' pirja pa so posebej zabeležili ime, številk0 svežnja in vsebino po rubrikah: hlače, suknjič, suknja, klobuk, kapa in tako napi'ei' Ta posel ni bil preveč zapleten. A kar je bil° enostavno, je bilo treba pri vojakih podv0' j iti in potrojiti, da je bilo bolj zvito in zamotano. Reč je bila posebno dobra, če j° if delalo čim več ljudi dolgo časa.	.
Za take namene je bil tisti major pra'1

gust. režiser Viktor Zemljak. Ostali funkcionarji se izvolijo na posebnem'sestanku članov kulturnega odseka. — Socijalni odsek: Predsednik Rihter Jožef, odborniki: Demšar Lovro. Radi Ivan. Zakšek Jožef in Zakonjšek Jožef. Pii volitvi odbora se je gledalo strogo na to, da so vse okolice našega obširnega rajona pravično zastopane, istotako tudi vsi stanovi, ker le tako lahko upamo, da bomo uspešno delovali po našem načrtu. Pri slučajnostih je tovariš Kadivnik \ daljšem govoru temeljito obračunal s tistimi, ki ne uživajo simpatij bojevnikov kakor tudi ne bojevniki njihovih. Za njegova izvajanja so ga bojevniki nagradili z viharnim aplavzom. Nato je bil krasno uspeli občni zbor zaključen. Takoj nato jo bila informativna seja delegatov brežiškega in krškega sreza, na kateri so se obravnavale vse aktualne zadeve.
SODRAŽICA. Našega rednega občnega zbora, ki se je vršil dne 10. t. m. v dvorani kmetijskega društva sta se udeležila v ime-l!11 O. 1. O. tov. Dav. Onič in dr. Kalan iz Ribnice. Po poročilu odbora nam je tolmačil spremembo pravil tov. Onič. Pravila so bila zato sprejeta in sklenjena pomnožitev odbora za enega podpredsednika in tri odbornike. Pri sledečih volitvah so bili izvoljeni: Predsednik Gregorič Anton. pos. in trafikant, Sodražica, I. podpredsednik Oblak Anton. Pos., Graben. II. podpredsednik Arko Anton, Pos.. Gora, tajnik Pust Ivan. pos. in kolar. Sodražica, blagajnik Pšenica Anton, pos. sin. 5 Sodražica, gospodar Petrič Anton, pos. So- ; dražica, arhivar Mihelič Jakob, pos.. mlin žaga. Odborniki: Belaj Janez,, delavec, Jelove Sod r., Košmerl Jože. delavec, Podklanc, Zajc Franc star., pos., Globel, Cvar Jože, pos Zamostec, Zabukovec Viktor, pos. Ravnidol-^ inče. Namestniki: Matko Jože, pos., Pod- . klanec, Oražem Ivan, pos.. Jelove, Arko Ja- j ,lez’ pos. Gora. Nadzorni odbor: Trhlen Jože. ! Pos- Zunarce, Rigler Jože, pos. Gornjelaze, Kazina Franc, zidar. pom. Zapotok. Fanko
Gospodu Ivanu Peršuhu,
uradniku
v Ljubljani.
Prejeli smo Vašo okrožnico, ki vsebuje mnoga obrekovanja in netočnosti in ' karakterizira poleg marsičesa tudi Vašo ! naivnost in nepoznanje sodobne miselno- j sti. Hoteli ste trdno bojevniško ladjo za- ' peljati v umazano strankarsko močvirje, pa je zapihal krepak veter in Vas vrgel ■ s krova. Nam se delo, kot je Vaše, gnusi j bi bomo vse take elemente, kot ste Vi, 'm eno vati »peršuhovce in jih pometali v morje. Sicer niste imeli nikakega uspeha — nasprotno — in je vse Vaše delo M j komično, kot pa nam nevarno.
Osrednjemu izvršnemu odboru pa izrekamo popolno zaupanje, naj v bodoče fe bolj temeljilo pometa take odpadke ]z naših vrst.
Rateški bojevniki.
Rateče-Planica, t. marca 1935.
Alojz, pos. Vince, Zabukovec Janez. pos. Hu- j dikonc. Kot III. podpredsednik je bil izvoljen tov. Anton Košir iz Sodražice, dočim bodo trije odborniki in trije namestniki kooptirani, ko bodo nova pravila potrjena.
ŠT. PETER V SAV. DOLINI. Na občnem zboru krajevne skupine Združenja borcev Jugoslavije »Boj« Sv. Peter v Sav. dolini, ki se je vršil dne 17. febr. 1935 v gostilni tov. Matko Blaža v Doberteši vasi 50, je bil iz- ! voljen naslednji odbor: Predsednik Matko Blaž, Doberteša vas, podpredsednik Parfant Valentin, Doberteša vas, tajnik Čremožnik Franc, Sp. Grošovlje, blagajnik Udrih Jože, Sp. Grošovlje, gospodar Voh, Franc Doberteša vas, arhivar Užmab Miha, Sv. Peter v Sav. dol. Ropotar Peter, Sv. Peter v Sav. dol. Namestniki: Horvat Rajmund, Zg. Roje, Cetina Jože, Sp. Grušovije, Marinčič Jože, Sv. Peter v Sav. dol. Nadzorni odbor: Uratnik Franc, Sredenšek Miha, Smerkolj Franc. Razsodišče: Ribič Franc, Sv. Peter v Sav. dolini, Karnovšek Peter. Sv. Peter v Sav. dolini.
GRAJENA. Dne 3. febr. 1935 ob 14.15 uri se je vršil v hiši tov. Petek Franjo, Grajen-šak št. I. redni občni zbor ob navzočnosti 150 članov. Tovariš predsednik otvarja ob 14.15 uri redni občni zbor, pozdravi vse došle člane ter tudi še posebno tov. dr. Brenčiča iz Ptuja. V svojem govoru se je tudi spomnil tragično umrlega viteškega kralja Aleksandra, kateremu vsi zakličejo trikrat: »Slava!« Obenem pa izraža po mislih vseh vdanost mlademu kralja Petru II. z »Živijo!« klici. Nato podasta podrobno poročilo tov. tajnik in blagajnik, za katera se jima tov. predsednik v imenu vseh članov zahvali. Tov. Brenčič, odposlanec sreske skupine iz Ptuja, nam je poročal o razvoju našega pokreta, kar je tudi zelo precizno izvajal ter žel obilo odobravanja. Sprememba pravil je bila soglasno sprejeta. V novi odbor so bili sprejeti sledeči tovariši: Predsednik tov. Felicijan Jakob, podpredsednik tov. Janša Janez, tajnik tov. Bezjak Joško, blagajnik Kunstek Matija, gospodar Smolinger Jurij, arhivar Polanec Janez. Odborniki: tov. Toplak Martin, Lovrenčič Franc, Kuhar Jože, Horvat Maks, Kolarič Jože, Lavrič Janez. Namestniki: Šeruga Tomaž, Totiskovič Filip. Škofič Franc. Nadzorni odbor: Petek Franjo, Lerhbaumer Janez, Fuhs Janez. Razsodišče:	Domitar '
Franc, Lovrenčič Franc, Hameršak Jakob, Kuhar Jože, Gabrovec Anton. Novoizvoljeni odbor si je vzel nalogo, da se še bolj poglo-l)i v delo, ter da se skupina najmanj še enkrat podvoji.
BREZNICA. Ob navzočnosti 140 mož se je : vršil v nedeljo 17. t. m. naš lepo uspeli redni i občni zbor, na katerem je delegat O. I. O. j tov. Škrbec iz Ljubljane v lepem govoru na- ! vduševal tovariše k vztrajnosti v boju za i pravice naroda, tov. Resman iz Radovljice pa | nam je podrobno pojasnil razloge in potre- j bo za spremembo pravil, ki je bila nato so- -glasno sprejeta. V novi odbor so bili izvoljeni i sledeči tovariši:	Predsednik Dežman Lojze, j
podpredsednik Mulej Anton, tajnik Papier Filip, blagajnik B|zjak !Al(oj4 Odborniki: Slamnik Jože, Pristov Franc, Pristov Janez, Finžgar Janez, Šebat Franc, Maček Jakob. Nadzorni odbor:	Pretnar Janez, Anderle
Alojz, Zupan Janez, Šilar Franc. Delegata: Pogačar Jože, Robič Lojze. Namestniki odbornikov: Svetina Franc, Prešern Jože, Dolžan Matija.
MIRNA NA DOL. Na občnem zboru krajevne organizacije Mirna, z dne 24. jan. t. 1. je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Artur Wurzbach, Lanšpreš, podpredsednik Anton Kaferle, vojni invalid, Mirna, tajnik Vilko Marin, trg., Mirna, gospodar Marin Polde, če vij. mojster, Mirna, blagajnik Anton Bulc, pos. sin, Mirna, fajn. nam., Ante Lipovš, Mirna. Odborniki:	Kurent Janez,
Volčje njive, Kolenc Karel. Praprotnica, Lenarčič Jože, Sevnica, Grm Jože, Žunovc, Novak Martin, Cirnik, Krištof Franc. Mirna. Zupet Franc, Sotla, Grm Anton, Zagorca. Namestniki: Zaplatar Karol, Sv. Helena, Gracar Anton, Tihaboj, Brajer Jože. Brezovšča, Mavsar Ivan ml., Gor. vas, Kašič Franc, Zabrdje. Nadzorniki:	Celar Andrej. Mirna, Golob
Anton, Selo, Bon Janez, Zabrdje, Žgajnar Filip, Mirna, Siräj Jakob, župnik. Mirna. Delegatov je pet in se volijo lahko sproti, le Lipovž Ante je stalen.
TOPLICE NA DOL. Na občnem zboru »Boja« v Toplicah, dne 17. febr. t. 1. je bil izbran sledeči odbor in dne 24. febr. t. 1. takole konstituiran:	Predsednik Zvan Ivan,
žand. nar. v pok. in pos., Toplice; podpredsednik Murn Jože, pos. Podturn; tajnik Da-rovec Miha, čevljar in pos.. Toplice; blagajnik Beg Karel, pos. sin, Gor. Sušice; gospodar Žefran Franc, tesar, mojster in pos., Sela; arhivar Bradač Franc, pos., Loška vas. Odborniki: Kulovec Alojz, poljedelec, Uršna sela; Blatnik Jože, delavec, Soteska; Nose Jernej, pos., Verdun; Ravh Ivan, pos. Dobindol. Namestniki: Senica Jože, pos., Meniška vas, Janko Ivan, pos. in trg., Uršnasela; Senica Anton, pos., Dol. Sušice; Avguštin Franc. pos.
sin, Gor. Sušice. Revizorji: Strojin Ivan, pos., Dol. Sušice; Poglajen Ignac, pos.. Vel. Rigelj: Šmalc Ivan, kovač in pos., Podturn, Janko Jože, gost., Podturn. Vsi gori navedeni so iz občine Toplice na Dol.
SLOVENJA VAS. Na ustanovnem občnem zboru dne 3. febr. t. 1. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Hertiš Jožef, Slovenja vas; podpredsednik Golob Anton, Zlatoličje; tajnik Valant Fric, Hajdina: blagajnik Blodnjak Franc Hodoše; gospodar Kacijan Anton, Hodoše; arhivar Šubernik Janko, Rošnja p. Sv. Janž na Drav. polju. Odborniki: Nah-berger Janez, Gerečja vas; Jerenko Jakob, Petek Matevž, Slovenja vas: Petje Ignac; Marinčič Alojz; Zupanič Jošt, Hajdina. Namestniki: Trbulec Franc: Pušnik Janez, Skor-ba: Selinšek Fric, Zlatoličje; Skaca Ivan, Haj-diše; Megličar Franc; Drevenšek Andrej; Hajdina. Nadzorni odbor: Krepfl Lovro. Starše; Zupanič Franc: Mlakar Anton, Slovenja vas.
SESTANEK V LAŠKEM se je vršil na nedeljo 24. t. m. v »Savinji«. Udeležilo se ga je dvajset oseb, po večini odbornikov iz oddaljenejših krajev, ker so bili ostali zadržani in tudi prepozno obveščeni. Prisostvoval je tudi g. sreski načelnik. Poročala sta delegat celjskega okrožja tov. Prodan in Čuček o vseh aktualnih vprašanjih sedanjega položaja. Zlasti se je razvila obširna debata spričo začetka regulacijskih del, ki stopi te dni v izvršitev in pri tem so letele ogorčene pripombe o sramotnih mezdah, ki se ljudem ponujajo s strani uprave podjetja. Za 15—18 Din dnevno naj gara ubogi domačin v vodi in mrazu — tu se vse neha!
Ob tem primeru je tov. prof. Čuček razložil članstvu, kako nujno potreben nam je gospodarski načrt, kako krvavo smo potrebni osnovnih zakonov o minimalnih mezdah in oživotvorenju gospodarskih svetov, ki so nam jih obljubljali štiri leta, pa je ostalo le pri obljubah. Nobena politika ni, ako se zahteva te svete in gospodarski načrt. — Ni pa mogoče voditi nobene zdrave ljudske politike brez tega in zato dvigamo naš glas, naj se vendarle enkrat že začne resno misliti na izvedbo davno podanih obljub.
Razgled po tisku
Iz lista »Brazda«, glasilo absolventov kmetijskih šol, Ljubljana:
Vsestransko, od vseh poklicanih in tudi nepoklicanih, se je mnogo govorilo o kmečki krizi in se o nji še vedno govori. Le kmet sam o tem molči: on se je zaril v svojo zemljo in se je skril v svoj dom. Zemljo stiska z vso silo, da bi mu dala kar največ iz sebe in ga obvarovala vsaj pred eno samo skrbjo: Kaj bomo jedli? V svoj dom pa se je skril zato, da v krogu svoje družine, ki je z vezjo ljubezni zvezana v težkih dneh bolj, kot pa v dneh obilice, pozablja misel na grozno pošast, ki odpira žrelo, in grozi pogoltniti vse, kar je njemu ljubega in svetega: njegov stan.
Kmet v našem narodu in tudi v državi močno prevladuje vse druge stanove. Čudno je torej, da ze vsled svoje Številčnosti nima take moči in polo-
I žaja, ki mu gre. Saj ga vendar drugi stanovi nujno rabijo, posebno pa ga rabijo tisti, ki hočejo biti »voditelji« naroda! In res, če pogledamo v zgodo-! vino, vidimo, kako so se včasih vse stranke zani-I male za kmeta, toda žal — samo v času volilnega i boja. Celo strogo »gospodarsko« opredeljene stran-j ke so kar na mah postale prijateljice kmetov in j strogo na delavskem stališču stoječe stranke niso I na kmeta pozabile ter so ga vabile med »delovne I stanove«. Tako so vsi hoteli kmetu najboljše, ko : se je šlo za glasove; — takoj pa, ko je bil oddan zadnji glas na volišču, — so vse stranke na to po-
Kemično čiščenje oblek, pranje in svetlolikanje $avs Stane, Ljubljana Tyrseva c. 36, Cerkvena ul. 1
'nož. Že to mn je bilo hudo, da se civilna 8lačila meni nič tebi nič zvežejo in odložijo Po kratki manipulaciji. Mar -se ne bi mogla Nadeva vsako leto vsaj štirikrat premetati iz Kota v kot p Ne rečem, da bi morali pri tem razdelati in zopet povezati vsak sveženj, ali Takole tu in tam katerega pa bi se že smelo Poskusiti. Potem bi bilo važno, da se uma-/y,|a ciganija nekoliko premeša. To, kar je "a tem koncu, se spravi na ono stran v ma-'’ac>n, in pa narobe. Ljudi je dovolj ali pa Se še piše po koga s .službenim listkom. Na Primer: Nujno bi potreboval enega podofi-Ciria in sedem mož, med temi tri dobro pis-'P'ne. Gre za očuvanje erarskih dobrin.
ILi. erarske dobrine. Te pa te. Plašče je 1 major dal razvrstiti v sive in črne, podane, umazane, raztrgane, zakrpane, sta-jy hudo stare, nerabne in ne vem kake še. j^riega pa ni bilo nobenega. Čevlje in hlače sodil po sličnih predpisih, bluze pa seveda t '• Samo da je tu da! še posebej podčr-Koliko jih je i/, — kopriv. In vse to so c. _a > 'meti pismeni ljudje stalno v eviden-v. - 'Gli so si z ravnili pole papirja in zlasti 'c l"0 ''e kil°! da so bile črte ravne in vzpo-tli- n! ' rubrike pa enako velike in druga Vs;^ Podobne kakor grah grahu. Ko je bilo k(l * * v redu nacrtano in spisano, je vedno jega zalotil, ki je znal še lepše pisati. Moral Sesti za veliko vegasto mizo, pa je tam
Uh ^ ^'riral in vse prepisoval, da mu je jezik koljId ' Ki od tem pa so magacinerji izdajali
ha	"a novo dohajajočim, a mnogi od-
ved. loei 80 tudi dobivali svoje reči. Tako se-Kilo nikoli nič točno in prav. kar so
ga Jra ' ’11 popisali pod vodstvom vestne-
'"Atorja.
v- sb, viU	zuc^eva silno na živce. Bil je
1 no® in dan. V jutru je prišel v pi-
sarno, pa je rekel, da se je ponoči spomnil tega ali onega, in potem je bilo treba takoj vso prevroči, kar so bili prej napravili. Posedal je zamišljen za mizo, včasi se je vstopil na prag in bulil v sklade v magacinu. Zgodilo se je, da je včasi vstal sredi med obedom in se ni več vrnil. Nekega dne sem pa čul, da se mu očito meša. Spravili so ga daleč od magacinov, liniranih pol. razdelanih čevljev in raztrganih oblek.
E j, vojna; kolikor je rabila ljudi, toliko usod jim je delila.
XI.
DOPUST.
Dopust! To je za vojaka velika beseda. Razprema je pa beseda besed. Vojak odrine v službo in še preden se je ločil od svojih, ga izprašujejo, kedaj pride na dopust. On jim obeta, da morda prej nego si sam misli. V miru se je dalo verjetno računati, da bo vojak za božič ali za veliko noč doma. In čisto natanko je vedel, kdaj se razpremi in sleče vojaško suknjo. Za vojne pa ni bilo tako.
Kdor je odhajal na vojno, mu ni šlo po glavi, kdaj pride na kratek oddih. Njemu je šlo za več: Kedaj bo konec in kakšno bo potem življenje. Tako kratka bo ta zmota človeštva, da bo vojne konec, ne da bi bilo vmes treba kakega dopusta, si je mislil marsikdo. Pa se je zmotil. Vojna se je vlekla in vlekla, dokler se ni utrujena nehala.
Ne vem, da bi bil imel vojak kako pisano pravico, da ga morajo ob času pustiti na dopust. Spominjam se, da so nekateri šli že čez nekaj mesecev, dočim drugi dolgo niso bili deležni te dobrote. Jaz sem čakal na prvi dopust dve leti, najbolj pač zato, ker so bile razmere take, da se nisem maral dovolj bri-
gati zanj. Kaj pa sem se hotel potikati okoli, j ko je skoro vseeno, kje sem. Iz taborišča, i ko sem bil pri Rusih, sem pa le odšel za tri | tedne v Ljubljano, gledat, kaj dela moja ne- ! dočakana usoda, ali kakor bi se nekakšnim 1 nevestam smelo reči. A glej, komaj sem pri- j šel tja in se nekako uredil za dostojno življenje civiliziranega človeka, je že prišla brzojavka, da se moram takoj vrniti. Kaj bi neki bilo? Na fronto gotovo ne pojdem, ker še nisem zrel in »sposoben za ven«. Kaj torej? Mislil sem na to, ugibal o onem, ampak posvetilo se mi ni. Mogoče da se zopet začne gnjavljenje? Pomladi leta 1917, ko se je pri-pravljala majska deklaracija, smo mi vojaki mnogo modrovali. Da bi bil pred nezanesljivim človekom zopet kako neprevidno zinil? j
Srce mi je bilo, ko sem stopal iz Amstet- j tena po cesti proti taborišču. Mirno sem vpra- ! šal, čemu mi kratijo dopust. Pa mi pravijo, j ‘In je prišlo od polka, da moram nemudoma zopet na Dunaj, da bi me temeljito preiskali, kajti zdravniško spričevalo, ki me proglaša za popolnoma nesposobnega, ne more več držati. No, sedaj bo pa konec glorije. Ker sem se dolgo hrabro držal v zaledju, dobim za | konec še nagrado v obliki maršrute na ; fronto.
Drugo dopoldne sem bil že na Dunaju j nekje na Rennwegu. Velikanska bolnica. Zdi j se mi, da so tam zbirali same take, ki jim i kje drugje niso mogli do živega. V jutru so j me potem poklicali v ordinacijsko sobo, kjer j so že imeli moj dolgovezni akt. Vprašali so j me, kako je kaj z mojim želodcem in zdrav- : jem sploh. Ker sem bil silno slabe reje, žolt ; in zelen in ves nervozen, sem takoj ujel vprašanje in odgovoril, da bi z želodcem še nekako šlo, ampak črevesje in pa drugo je čisto za nič. Superarbitriran sem namreč bil
zavoljo črev, ki se jim da najtežje dokazati, da so zdrave. Ali gospoda niso hoteli poslušati mojega izmotavanja, nasprotno, prisilili so me, da sem tešč pojedel pol slabe žemljice in na njo izpil kozarec vode. Takoj potem pa mi je neki rabelj porinil skozi goltanec v želodec cevko, s katero mi je užitek iz-pumpal. Tretje jutro so mi zopet na tešče sporočili, da sem zdrav kakor žrebelj. Ko sem skromno omenil, da se zaradi želodca sploh nisem nikdar pritoževal, ampak da črevesa ne držijo, mi je šef salomonsko razodel, prvič zaradi slabega želodca, da itak skoro ne bomo imeli ničesar več žreti (fressen), drugič pa zavoljo črev, da naj le mirno naprej s...... saj smo itak vsi skupaj v
d ... Nemški se to posebno krepko ču je. Si morete misliti, kako me je razveselilo to generalno pooblastilo, in kako me je okrepila zavest, da nisem sam tak. Po teh obredih so me vrgli zdravega iz bolnice. Potolažen sem odkolovratil.
Nisem se žalostil, saj je vsake pesmi nekoč konce. Šel sem v hotelsko restavracijo, kjer sem preskusil svoje zdravje ob hudem konjskem gulažu in trdo kuhanih jajcih. Resnično, zdrav sem in še danes živ.
Po vsem tem in pa ker so začeli v taboriščih zamenjavati Slovane, Italijane in Romune z baje bolj zanesljivimi Nemci in Mad-jari, sem moral biti pripravljen, da pojdem skoro k polku in potem kam naprej. Zaprosil sem na novo za dopust, ki sem ga dobil. Ker vem, da je vsakdo nekako sam svoje usode gospodar, sem se izogibal Ljubljane, ter sem rajši šel k svoji sestri, ki je bila takrat v Radovljici, kamor je bila prišla za možem, ki je zavoljo neznatne invalidnosti takrai že služil v zaledju.
(Dalje prih.)
zabile, kar so obljubljale ob času volilnega boja; kmet po volitvah ni pomenil nič več, kot prej, preden se je volilni boj pričel!
Bridke izkušnje vendar niso kmeta navajale, da bi pričel hoditi svoja nova pota, ampak so ga vodile v duševno otopelost: »Vsak nas vidi samo tedaj, ko nas potrebuje, sicer se nas niti v mislih ne spominja!« Ta sodba je bila sicer žalostna, a povsem odgovarjajoča,
Čisto enako je še tudi danes! Vse govori in delal za kmeta, toda ko pogledamo za uspehi, nas postane strah, ker kmet je čisto na koncu svojega gospodarstva; njegovi reševalci pa se gnetejo po raznih pisarnah, za raznimi pisarniškimi mizami, v sejnih sobah raznih organizacij in delniških družb, pa v zborovalnih dvoranah in na govorniških odrih; in žive z zavestjo: čim slabše se kmetu godi, tem bolje je za nas; ker vse potrebščine, ki jih od kmeta rabimo, tem ceneje dobimo, čim bolj se pod težo razmer krivi kmetov hrbet — in s težavami obložen kmet tudi uboga rajši!
Od časa do časa se sicer pokaže med kmeti gibanje za izboljšanje nevzdržnih razmer, toda taka gibanja kaj hitro zaidejo na stranpota, ker hitro se pridružijo takemu gibanju kaki gospodje: ki hočejo iz gibanja kmetov doseči zase osebni dobiček, pa naj bo kakršne vrste že. Kmetje pa so za eno bridko izkušnjo bogatejši, ki utrjuje v njih zavest: »Nič nam ni mogoče doseči, le drugi imajo dobiček od nas in pridejo na svoj račun!«
Kakor je bridko, pa je vendar resnično, da ima kmet premalo zaslombe v inteligenci, ki bi ga res vodila iz notranje zavesti, da je kmetu treba pomoči; večina naše »inteligence« je sicer pripravljena voditi kmeta, toda noče kmetu v prvi vrsti koristiti, temveč prvo korist od takega dela pridržuje sebi in potem pridejo šele na vrsto koristi kmeta, ali pa sploh ne!
Ali nismo imeli in še imamo stanovske kmečke organizacije, ki so imele in imajo jako lepe programe za povzdigo kmečkega stanu, toda — kdo jih izvaja? Povsod so bili in so na glavnih mestih ljudje, ki so imeli in še danes imajo nalogo, delovanje voditi tako, da kmeta vodijo v gotov politični tabor. Nikjer resne skrbi in resnega dela za izboljšanje kmečkega položaja! Zato in večinoma samo zato kmet s tako previdnostjo in nezaupa-
njem gleda vse »stanovske kmečke« organizacije, ker jih drugače gledati ne more po tolikih izkušnjah, da ga vedno gotovi krogi potom »stanovske« organizacije skušajo samo izrabiti!
Ker se kmeta tako izrablja, se nam vsiljuje vprašanje, zakaj kmet ne seže po samoobrambi in ne izključi vseh vsiljivcev, ter se ne organizira na lastno pest? Za tak preobrat ni naš kmet dovolj močah; pa ne, da bi ne imel za to potrebnih in zadostno izobraženih mož v svoji sredi, ne da bi kmet sam tega ne želel; — temu so nasproti postavljene druge ovire.
O teh pa prihodnjič!
»Akademski glas«, Ljubljana. 68 brezposelnih profesorskih kandidatov v Sloveniji je pred tednom osnovalo posebno društvo, katerega članstvo bo vkljub temu, da imamo že preobilico društev, stalno raslo, ker bo ob vsakem izpitnem terminu na filozofski fakulteti pridobilo lepo število novih brezposelnih članov.
Kot zaznamuje Trgovska, obrtna in industrijska zbornica porast trgovskih in obrtnih odpovedi, zaznamuje Policijska uprava porast društev, ki se že v svojem naslovu ne ženirajo proglasiti z brezdeljem. Klub brezposelnih intelektualcev, klub brezposelnih srednjih tehnikov, klub brezposelnih diplomiranih filozofov, katerim bo sledila nepregledna vrsta novih strokovnih brezposelnih klubov, so znak časa, ki ne pusti mladim ljudem do kruha. Množici brezposelnih delavcev in nameščencev so se po vsem svetu pridružile množice brezposelnih inteligentov, da se je med njimi podrla ograja, ki je vse do tega težkega trenotka tako trdno stala med razredi. In kljub temu, da v Jugoslaviji vedno trdimo, da smo mlada država, ki ima ogromne naravne zaklade, ki jih bo treba šele izkopati, da imamo vodne sile, ki jih bo treba šele
Doms in na tujem
Prve razrede na vseh potniških vlakih je s i. marcem ukinil prometni minister. Izvzeti so oni potniški vlaki, ki vozijo mednarodne vagone v lokalnem prometu. Prav tako se ukine II. razred ' na vseh tovornih vlakih, ki prevažajo tudi potnike, in na vseh stranskih progah. V Sloveniji pride za zadnje v poštev proga Kranj-Tržič.
Potne liste nameravajo ukiniti med državami Male antante (Jugoslavija, Čehoslovaška, Romunija).
Zaradi tihotapstva ponarejenih jurjev je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen italijanski državljan Mauri Giorgio na dve in pol leti robije in looo Din denarne kazni. Po prestani kazni se izžene iz naše države. Mauri je v noči med 28. in 29. avgustom 1933 prinesel v Ljubljano zavoj, v katerem je bilo 100 ponarejenih tisočakov, ki so bili izdelani v Trstu. Te tisočake so potem njegovi pajdaši po Ljubljani skušali spraviti v promet.
22 milijonov dinarjev bo stala moderna cesta iz Zemuna v Novi Sad, ki jo prično v naslednjih mesecih graditi.
Nestalno vreme vlada zadnje čase po vsej državi. Dočim se je v drugi polovici februarja zdelo, da bomo doživeli prezgodnjo pomlad, so nam zadnji dnevi februarja prinesli deževje, ki se je močno občutilo zlasti v južnejših krajih države. Več rek je narastlo in preplavilo' bregove. Zlasti mnogo škode od povodnji je v Črni gori, kjer je celo Skadersko jezero prestopilo bregove. Izprazniti so morali več mest in vasi. — V splošnem pa so vremenoslovci mnenja, da nam zima ne bo več dosti nagajala in da bomo brez pretres-Ijajev prešli v lepo pomlad.
Novi ljubljanski župan dr. Vladimir Ravnihar je bil 28. febr. zaprisežen. Ob isti priliki je ljub-
1	'	\ J	"	1 ^‘-'t •	iOLi. JLS1 -lIJIvJ.	iji
izkoristiti, da je nase ljudstvo potrebno prosvete, Ijanski občinski svet imenoval bivšega župana
da moramo dvigniti eksistenčni minimum in skrbeti, ker smo agrarna država, predvsem za kmeta in dvig njegove produkcije ter izboljšanje njegovih higienskih razmer, je prepuščena množica mladih ljudi, ki bi bila ob drugačnem ustroju družbe res edina sposobna izvesti vse te besedne načrte, brezdelju.
.......................
Popisi
VELIKI KAMEN.
Poslušajte o kristjani, naših občanov mili glas!
Pod občinskim jarmom vse vzdihuje.
Tako nekako bi se mogla glasiti pesem vseh tistih prebivalcev bivših občin, katere so bile pri zadnji komasaciji združene v sedaj toliko hvale opevano občino Rajhenburg (Senovo). Nas so gotovo priklopili tja samo zato, da postanemo njihova dobra molzna kravica in da pomagamo lečiti s cvenkom njihove stare grehe, namreč tisto malenkost dolga na Senovski šoli, ki se izraža v nekaj milijonih.
Kje ste sedaj tisti Velikokamenski tiči, ki ste tako žvrgoleli in gostoleli v Senovskem raju? Da-li so se Vam peruti že pobesile?
Slišali smo, da se na omenjeni občini vsako leto sestavlja proračun samo zato, da jim je bolj vroče, ker se itak od merodajne strani prav nič ne vpošteva, kaj tisti gospodje sestavijo. Namreč: sestavi in zaključi se kar 120 % občinskih doklad, misleč, to je malenkost za kmeta in obrtnika. Pa kaj groza se godi! Davčna uprava pa pobira kar 150 % in tudi 300 %, to seve kar po starem, ker so grehi tudi stari. In tako se godi, da se mi Velkokamlani in Mrčnoselci dobro zavedamo, ka j je senovski raj ...
BIZELJSKO. Gasilska četa je imela 27. januarja letni občni zbor. Skupina Borcev je vložila prošnjo pri Gasilski četi, da da nam Borcem Gasilni dom na razpolago za naše seje in zbore. Med slučajnostmi je prišla naša prošnja na vrsto. Predsednik gasilske čete je našo prošnjo omenil in jo dal takoj na glasovanje /. vprašanjem: »Kdo od navzočih je proti tej prošnji Borcev?« Takoj je dvignil roko gospod šolski upravnik in njegovo razočaranje je bilo veliko; oziral se je po dvorani in videl, da je edino on sam proti temu predlogu. Še večje iznenađenje je bilo, ko je opazil, da sta tik pred tem predlogom dva mogočneža zapustila dvorano, ker sta takoj spoznala, kje in med kom se nahajata. Predsednik čete je dal na glasovanje drugo vprašanje: »Kdo je za to, da damo Borcem dvorano na razpolago?« Kakor en strel iz puške so vsi navzoči raz ven imenovanega dvignili roke — torej vsi za »Boj«! Skupina borcev se s tem Bizeljski Gasilni četi najlepše zahvaljuje, da nam da brezplačno na razpolago svoj Gasilni dom. Bizeljski mogočneži so takoj stopili v ofenzivo. Predsednik »Boja« tovariš Fr. Smerke je dobil anonimno pismo. V tem pismu so trije naši
tovariši omenjeni, da naj njih tovariš Smerke zapusti, ker njega eden tudi nesramno izkorišča. Ako jih tov. Smerke zapusti, in gre z njimi, postane pri bodočih obč. volitvah celo župan! Mi Borci pa odgovarjamo vam mogočnežem, da ni potrebno in tudi nimate več zaslombe v našem narodu, da bi ponujali županski stolec našemu hrabremu načelniku. To delo bi lahko napravili pri zadnjih obč. volitvah. Sedaj bo ljudstvo itak samo spregovorilo in zahtevalo: »Borci, stopite na plan, dovolj je nam!« Mi Borci vas opominjamo, položite roke od nas, nas ni treba prati, ker smo čisti, ako potrebujete čistilo za vas, damo vam žvepleno kislino na razpolago! Borec.
Drobni oglasi
Sveže najfinejše norveško rlhlP nllP iz lekarne dr. G.PicCOlija 1	^	^
v Ljubljani se priporoča slabotnim osebam.
bledim in
sedanjega bana dr. Dinka Puca za častnega meščana ljubljanskega.
Čedalje strožje sodijo ponarejevalce denarja. Te dni je ljubljansko apelacijsko (bivše višje deželno sodišče) razpravljalo o prizivu državnega tožilca, ki ga je vložil glede kaznovanja 7 ponarejevalcev kovancev po 10, 20 in 50 Din iz Most pri Ljubljani. Ti so bili letos 4. januarja pred okrožnim sodiščem obsojeni na kazni od 4 mesecev zapora do 2 let robije. Apelacijsko sodišče jim je kazen občutno zvišalo, in sicer za skoraj trikratno mero prejšnje kazni. Glavni obtoženec je dobil 5 let robije.
Gripa (španska bolezen) razsaja po vsej državi. Vse polno ljudi je bolnih, tako da so skoraj vsi uradi napol prazni. Zlasti se pozna razsajanje gripe med šolsko mladino. V Beogradu, Zagrebu in Sarajevu so morali zapreti vse šole za 8 dni.
Velik komunistični proces se vrši v Beogradu pred državnim sodiščem za zaščito države. Na zatožni klopi je 15 Slovencev, po večini akademikov, ki so obtoženi komunistične propagande. Ko to pišemo, obsodba še ni razglašena.
1,300.000 Din za javna dela v dravski banovini. Ministrski svet je na predlog gradbenega ministra sprejel uredbo o javnih delih v nekaterih banovinah. Za dravsko banovino je določenih 1,300.000 Din. S tem denarjem se bo preložila državna cesta v odseku Medno-Medvode, zgradil železobetonski most pod Seničico, obnovil lesen most čez Ložnico, regulirala Sava v ljubljanski
TOVHRMfl VOLNENIH TKANIN
RES VAZNA IN VESELA
vlada TEOKHROVIĆ NOV1Cfl
je znižala z 2. marcem svoje & KOM. V PARflČlNCI
cene tako, da dobite sedaj sukno za katero ste plačali pred 2. marcem Din 180‘— do 200'— za Din 120 — do 140'—
Vabimo Vas v trgovino v Ljubljani, Gradišče, nasproti drame, da se o tem overite ter se poslužite te ugodnosti.
Sarve, laka, firnež
dajoče predmete nudi najugodneje in v prvovrstni kvaliteti
»Lust ra s V. Laznik, Ljubljana
Gosposvetska cesta 8 (poleg Slamiča), telefon št. 27-53 Člani „Boja“ s člansko izkaznico, poseben popust!
okolici okrog Šentjakobskega mostu in pri Litiji, Savinja pri podvinjskem mostu in Drava pod Ptujem.
Za avtomobilsko cesto Ljubljana-Sušak. 2e
mnogo let se čuti potreba po moderni avtomobilski cesti iz Ljubljane na Sušak. Te dni so se v Ljubljani zbrali župani in občinski odborniki Notranjske ter trije zastopniki čabrskega sreza. Po izčrpnem referatu starotržkega župnika g. Hafnerja so se vsi zedinili na to, da je treba to cesto izpeljati čez Notranjsko. Izvolili so tudi svoj izvršni odbor, ki bo propagiral graditev te ceste. Zborovalce je sprejel tudi ban dr. Puc, ki je obljubil, da bo to zadevo po svojih močeh . podpiral.
Vlak je razmesaril na ptujskem kolodvoru zavirača Avgusta Zorca. Ko se je vlak že ustavljal, je Zorc skočil z vagona, vendar tako nesrečno, da je s suknjo obvisel na kljuki pri vratih. Ker se ni mogel pravočasno osvoboditi, je padel med vagone pod kolesa, ki so ga povsem razmesarila.
57 milijonov dinarjev davkov je plačal v preteklem letu Maribor z okolico. V mestu je prišlo na vsakega prebivalca 1131 Din davka, v okolici pa na vsakega 166 Din.
Pri pogrebu svojega očeta je znorel mladi Korač iz Kroga pri Murski Soboti. Po pogrebu se je upijanil in v blaznosti navalil na nekega trgovca in njegovo ženo ter ju hudo poškodoval.
*
Slepci bodo lahko čitali vsako knjigo. Tako poročajo iz Kijeva v Rusiji. Tam so iznašli pripravo, s pomočjo katere bodo slepci lahko brali prav vsako knjigo. Kakor znano, slepci lahko čitajo le knjige, ki so nalašč zanje prirejene.
V Moskvi se vrši velik šahovski turnir. Udeležuje se ga tudi naš mojster Vasja Pirc, ki pa nima posebne sreče. Moral se bo zelo požurit:, da bo dobil nagrado.
18 letno dekle je zbralo na otoku Koreji 6oO mož in fantov in z njimi napadlo ter zasedlo celo vas. Napadalci so ujeli in ubili nekega Japonca, pri katerem je dekle svojčas služilo. Dekle je organiziralo napad iz osebnega maščevanja.
j otrok v starosti od 4 do 7 let je zgorelo v neki vasi v pariški okolici. Stanovali so skupno z materjo v leseni baraki. Mati jih je poskušala sicer rešiti, toda se je sama pri tem hudo opekla. Nesrečna mati ima še 4 druge otroke.
400 deklet s popolno visokošolsko izobrazbo je v Budimpešti zaposlenih v poklicu navadnih služkinj, ker ne morejo najti druge službe.
Avstrija ima po zadnjem ljudskem štetju 6,726.687 prebivalcev.
Gledališkega šepetalca (suflerja) je ubil londonski igralec Gordon Bomery. Omenjeni igralec se je tako slabo naučil svoje vloge, da mu je moral šepetalec pomagati skoraj na glas, radi česar je občinstvo protestiralo. V drugem dejanju je šepetalec govoril mnogo tišje, radi česar ga igralec ni slišal-To ga je tako razburilo, da je pograbil stol in udaril šepetalca po glavi. Šepetalec je naslednjega dne v bolnišnici umrl.
DEŽNIKE
NOGAVICE
na drobno in na debelo kupite najugodneje v tovarni
JOSIP VIDMAR
Ljubljana
Pred Škofijo 19 podruž.: Prešernova ul. 20
Beograd
Kralja Milana 13
Zagreb
Jurišičeva ul. 8
Veletrgovina z železnino
PETER MAJDIČ
„MERKUR“
Celje	Kranj
dobavlja vse v stroko spadajoče predmete najpovoljneje.
Svoji k svojim! Zahtevajte ponudbe!
F. HREHORlC
Manufakturna veletrgovina
Ljubljana, Tjrrševa cesta štev. 28
Telefon 24-04
Za konzorcij »Preloma« izdaja in urejuje Vladislav Fabjančič. — Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik A. Kolman. — Vsi v Ljubljani.