POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD. ..z i Leto XXXII. a ( V Ilj ubljani, v ponedeljek, 13. junija 1904. Izhaja vsak dan, Isvzemšl nedelje ln praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za ietrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. Vipre|emn naročnino, Insernte In reklamacije — Inieratl ee računajo enostopna pelilvrsta (dolilna 73 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat ti b, ia Irlkral 9 b, za več kol Irlkral 8 b. T reklamnih noticah ilane enostopna Karmondvrita 26 b. — Pri večkralnem objavl|en|n primeren popuat. Upravniikega telefona iter. 188. Štev. 132. W Bradnlitvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. ' (vbod čez dvorliče nad tiakarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od Iv,—12. ure dopoldne. K*koplsl ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. L^ Uredniškega telefona iter. 74. C — Izlet kršč. delavstva na Šmarno goro! Slabo vreme je povzročilo, da udeležba pri praznovanju desetletnice slov. katoliškega delavskega društva ni bila tako mnogobrojna, kakršna bi bila ob lepem vremenu. Kljub temu smo zadovoljni, ker one stotine delavstva, ki so prišle na Šmarno goro, bo bili najboljši naši tovariši in tovarišice v boju za probujenje našega ljudstva. Zastopane so bile skoro da vse večje kršč. soc. organizacije na Kranjskem, poleg ljubljanskega delavstva je bilo zastopano kršč. soc. delavstvo na Savi in Javorniku, v Tržiču, Kropi, Kamni gorici, iz Medvod, iz Vevč in od drugod. Pri sv. maši, katero je slutil dr. Krek, so vrlo pele delavke iz ljublj. tobačne tovarne pod spretnim vodstvom g. Jovana. Točno ob pol 1. uri popoludne se je pričel shod na Planinici, kateremu je predsedoval tov. Jernej Urbar, predsednik „Slov. katol. delavskega društva" v Ljub ljani. Prvi je govoril g. d r. Janez Ev. K r e k o ljudskih zahtevah in nasprotnikih ljudstva. Ne glede na nasprotnike naše, liberalce in socialne demokrate, pojdimo mirno in odločno naprej svojo pot! V preteklem desetletju se je storilo veliko za organizacijo delavstva in vsega ljud-Btva; napake, ki so se zgodile pri organizaciji, moramo računati na rova1) človeške slabosti, kar se je pa storilo dobrega, to je bilo od Boga. Ne nazaj, ampak naprej bodi naš namen, in zato tudi ni prav, da se pojo slavospevi onim, ki bo kaj javno btorili. Slavospevi ubijejo Se tako delavnega in zaslužnega može. Naša dolžnost je delo! Veliko se Se ni storilo v naši organizaciji, in zato bodimo pripravljeni za nadaljnje delo. Slavospevi so doma med liberalci. Kakor hitro pri liberalcih kdo kaj stori in kaj reče, prično vse liberalne kavke kavkati in ga hva-liti, tako da se mladi liberalec v slavospevih izgubi in vleže k počitku na lavorikah, ki si jih je pridobil brez truda in brez dela. Življenje je reBno, ia ker je resno, moramo tudi mi resno delovati. Naprej misliti je naša dolžnost. Kakor smo doslej-imeli, bodemo še imeli bojev, da priborimo delavstvu njegove pravice. V vsaki vojski so potrebne žrtve, in le tak je za vojsko, ador se zna žrtvovati in zna tudi k»j pretrpeti. Kdor ne zna pretrpeti ničesar, tak ni za vojsko. Mehki in mirni ljudje niso za vojsko. Vojska .je resna volja sovražnika premagati in streti njegovo moč. Vojska mora trajati toliko Čas3, da je sovražnik popolnoma premagan. Proti našim nasprotniko a se moramo boriti do končne popolne zmage, ker le tako bodemo mogli izbojevati našemu delavstvu in ljudst»u ravnopravnest. Nasprotnikom ne bomo ostali dolžni nobenega udarca. Prepričan sem, da le tisti zadenejo v boju pravo, ki so res po žrtvovalni ljudje. Drugi govornik, tov. G 1 a v i č, z Jesenic je pozdravil shod in opisoval boje delavstva v Gorenji dolini, ki bode, odkar se je predramilo v boju za svoje pravice, visoko nosilo zastavo slovensko in kršč. soc. v Gorenji dolini. Med govorom tovariša Glaviča je došel na Bhod živahno pozdravljen voditelj katoliško-narodne stranke drž. in dežel, poslanec g. dr. I v a n Susteršič. Govoril ie nekako tako le: Politični položaj. Ako tudi naše zborovanje moti dež, zborujmo vztrajno naprej in jaz hočem go voriti pod dežnikom, z ozirom na slabo vreme kolikor mogoče kratko. Današnji politični položaj je tak, da je slovensko ljudstvo v najhujši opoziciji proti vladi in bode v tem boju vztrajalo do končne zmage. Zasluge raznih vlad so, da slovensko ljudstvo ni dobilo pravic, ki mu gredo po bož jem in človeškem pravu. Katoliško-narodni' poslanci v državnem zboru smo se pridružili češki obstrukciji, in to tem lažje, ker smo že obstrukcije vajeni iz kranjskega deželnega zbora, in sicer smo se pridružili obstrukciji zato, k e r j o moramo porabiti kot najhujš« sredstvo, da razbijemo nam sovražni sistem v državnem zboru. Opraviti imamo z nenaravno sestavljenim parlamentom, v katerega voli 4000 veleposestnikov čez 80 poslancev, medtem ko imam jaz, ki me je volilo 38.000 volilcev, le en glas v držav nem zboru. (Klici ogorčenja.) Sedanji parlament ni zastopstvo ljudstva, in zato ga ljudski zastopniki moramo razbiti, ker kaj slabšega za tem državnim zborom ne more priti. A ljudstvo bo s pravnimi, četudi skrajnimi sredstvi doseglo, da bode na podlagi splošne, tajne in direktne volilne pravice voljeni državni zbor reB zastopal ljudstvo. Zadnje delegaoijsko zaseda-n j e dokazuje, kako protiljudski je sedanji sistem. Privilegirani delegati so dovolili vse, kar je zahtevala vojna uprava, 400 milijonov kron! Ne tajim, da država potrebuje dobrih kanonov, da mi vsi hočemo dobro armado, da ne bodo naši vojaki v slučaju vojske tepeni od bolje oboroženega sovražnika. Apravi ljudski zastopnik se mora povprašati, kdo bo plačal stroške? Sedanji sistem je kriv, da pravi ljudski zastopnik pod nobenim po* gojem ne more glasovati za take stroške, ki jih po krivici mora ponajveč trpeti ljudstvo, dokler se ne izpremeni krivični davčni sistem, ki tlači ljudstvo, a ne obdačuje primerno gospode in velakapitalistov. Ljudstvo naše vsled krivičnega davčnega sistema ne more nikakor več prenašati novih bremen. Okrepiti se mora gospodarska moč ljudstva, ki peša, kar zlasti dokazuje vedno naraščajoče število izseljencev, ki so večinoma kmečkega in delavskega stanu. Najboljše moči se odtegujejo domovini in si iščejo zaslužka drugod, vsled razmer, katere je ustvaril krivični protiljudski sistem. Laži nasprotnikov. Nesramna laž liberalcev in socialnih demokratov je, da sem jaz kedaj glasoval za nove topove. Istina je, da pametnejši socialni demokratje izprevidevajo, da je treba sosialnim demokratom skupaj marširati s krščansko demokratično stranko, ako hoče ljudstvo doseči zmago svojim zahtevam. Moje načelo je, zastopati pravice ljudstva, vsakogar, kdor ima prav, in marsikakega socialnega demokrata bi lahko imenoval z imenom, ki je pri meni iskal pomoči in sveta, ko Be mu je godila krivica, in ga je tudi brezplačno dobil. Z največjo odločnostjo zavračam laži, katere širijo socialni demokratje o meni, da sem glasoval za zahteve vojne uprave, kot nesramno in izmišljeno laž. A čudno je, da pri nas v Avstriji socialna demokracija tako nasprotuje zahtevam vojne uprave, ko na Francoskem, kjer je v večini, glasuje za vse zahteve vojne uprave. Izjavljam odkrito, da, ako bode ljudstvo dobilo pravice, sem tudi jaz pripravljen glasovati za potrebne zahteve vojne uprave. Mi Avstrijci hočemo, da v vojski zmaga naša armada. A ljudski zastopniki zahtevamo predvsem obdačenje milijonarjev, boljše gospodarske razmere, delavcu doBti plače, da ne bode delavec izpostavljen samovolji gospodarjevi, in Bplošno volilno pravico v vse postavodajalne zastope. Kakršne so razmere danes, je ljudstvo z upravo nezadovoljno, in ako bi vprašali ljudstvo, kako ono sodi o zahtevah vojne uprave, bi ogromna večina ljudstva v znak nezadovoljnosti s sedanjo upravo glasovalo proti zahtevam vojne uprave. Proti krivični kvoti. Skrajno krivično porazdeljeni ao tudi stroški zi vojno. Imamo vsako leto 103 tisoč vojaških novincev, in sicer jih ima Avstrija 59 in Odrska 44 tisoč. Po tem razmerju bi morala nositi tudi vsaka državna polovica stroške za svoje vojake. A temu ni nikakor tako, ker ne plača od 100 milijonov, ki jih potrebujemo za vzdrževanje armade — 59 milijonov Avstrija in 44 milijonov Ogrska, kakor bi bilo pravično, marveč plačamo mi Avstrijci 72 in Ogri 28 milijonov. Tako plačamo mi Avstrijci poleg tega, da vzdržujemo sami svoje vojake, še za vzdrževanje ogrskih špičkarjev vsako leto 44 milijonov goldinarjev. (Klici: škandal in sramota; splošno ogorčenje). Dokler ae ta skrajno krivična porazdelitev ne odpravi, toliko časa pravi ljudski zastopnik nikakor ne more glasovati za zahteve vojne uprave! Koliko bi se dalo 8 tem denarjem storiti za ljudstvo! Lahko bi se s tem denarjem, katerega plačujemo za Ogre, ustanovilo zavarovanje za starost in onemoglost tako za industrialno-obrtno kakor tudi za kmečko delavstvo. Z mirno vestjo sem kot delegat in zaBtopnik ljudstva glasoval proti zahtevam vojne uprave in ravno tako mirno in javno podam račun o svojem delovanju v delegaciji! LISTEK. Na morju. Francoski spisal Guy de Maupassant. Čitalo so je v časnikih: Boulogne sur Mer, 22. jan. Piše se nam: „Strašna nesreča se je pripetila pri nas. Ribiški čoln posestnika Javela je vrgel vihar ob skalo, ravno ko je hetel v pristan zaviti, da se je razbil. Vkljub rešilnim poskusom so utonili štirje možje in vajenec v morju. Nevihta še traja. Bojimo se novih nesreč.« Kdo je ta posestnik Javel? Ali je brat onega z eno roko ? Če je ta, ki je poginil z ostanki svojega čolna, tisti moi, na katerega mislim, je bil že pred osemnajstimi leti priča druge žaloigre, ravno tako strašne, kakor vsi grozni dogodki na morju. Starejši Javel je bil tedaj posestnik Kalupe. Če je veter svei in če morje ne dela prevelikih valov, ae začne ribji lov. Mreia je po celi dolgosti na veliko, z ielezom okovano bruno pritrjena, ki Be z dvema vrvema po škripcih razvije. — Čoln vleče to pripravo za seboj, ki razorje dno morja in ga razljuti. Javel je imel svojega mlajšega brata, štiri može in vajenca v čolnu. Pri lepem vremenu se je odpeljal ribe lovit. Kmalu se je vzdignil veter, nastala je nevihta in prisilila ribiče bežati. Dospeli so na angleško obrežje, toda vihar jih ni pustil na obrežje dospeti. Čoln se je podal zopet na morje in prišel kmalu zopet na francosko obrežje. Nevihta ni popustila, ampak je obdajala vsa pribežališča s penami, šumenjem in nevarnostjo. Čoln se je obrnil vnovič, da bi se dal še dalje od valov semintja metati, na visoko morje, že skoraj na grdo vreme navajen, ki ga je dostikrat prisililo, po pet do šest dni med obema deželama bloditi, ne da bi mogel priti na suho. Ko je bil že tretjič na odprtem morju, je nevihta ponehala in, četudi se je morje še visoko valovilo, je vendar zapovedal Javel mreže vreči. Mrežo so torej vrgli v morje in štirje možje, dva spredaj, dva zvadi, so začeli yrvi odvijati in mrežo spuščati. Naenkrat pa je dosegla dno, velik val je vrgel v tem trenutku čoln naprej, Javel mlajši, ki je pomagal spredaj vrvi odvijati, je padel, in njegova roka je prišla pri tem med vrv in med dreg, s katerega so jo odvijali. Obupno se je mučil, da bi vrv z drugo roko vzdignil, toda mreža je spodaj vlekla in ni izpustila. Od bolečine je vpil. Vsi so prihiteli, prijeli vrv in skušali oprostiti roko. Zastonj. »Mora se prerezati", je rekel eden mornarjev in potegnil nož iz žepa, ki bi bil z dvema rezljajema rešil roko. Toda rezati bi se reklo celo ribiško opravo uničiti, in mreža je bila denarja vredna, veliko denarja, petnajst sto frankov, in je bila starega Javela, ki je zelo pazil na svojo last. Tudi zdaj je v strahu klical: »Ne, ne prereži, počakaj še, bodem čoln obrnil«, in hitel je h krmilu in začel obračati čoln. Čoln se je komaj premaknil, ker ga je mreža zadriavala in ker so ga veter in valovi naprej gnali. Javel mlajši je padel na kolona, njegovi zobje so se stisnili, oči so mu izstopile. Rekel ni ničesar. Njegov brat je zopet prišel, ker se je bal, da bode mornar vendar vrv prerezal, in še enkrat je boječe zaklical: »Počakajte še ; počakajte še, da sidro vržem!« Izpustili so sidro, čoln so lahko malo nazaj pomaknili, vrv se je malo zrahljala in mogli so potegniti ven mrtvo roko v krvavem rokavu. Javel mlajši je bil Bkoraj ob pamet. — Slekli so mu suknjo in videli so nekaj strašnega — popolnoma zmečkan kos mesa, iz katerega je vrela kri, kakor iz Besalke. Moi je pogledal roko in zamrmral: »Proč je!" Ko je kri že celo jezero naredila v čolnu, je rekel nekdo : »Kri mu bodo vsa iztekla, žilo mu moramo zavezati!« Vzeli so trak, debel, rjav, ovili ga okoli rane in ga z vsemi močmi zavezali. — Tok krvi je malo ponehal in se slednjič ustavil, Javel je vstal, njegova roka mu je visela ob strani. Prijel jo je z zdravo roko, jo vzdignil, obrnil in stresal. Vse je bilo zlomljeno, kosti tudi. Le kite so še držale ta kos mesa s telesom. Opazoval ga je zamišljen z Razmera ma Kranjskem. Boj, ki ga bije ljudstvo na Kranjskem, je vsakomur znan. Liberalna stranka gospode in uradnikov gospodari na Kranjskem, in s tem je označen ves položaj. Največje prekletstvo v Avstriji je birokratirem. Avstrija ima po številu največ in najdražjih uradnikov med vsemi državami. V zadnjih 10. letih so se povečale plače uradnikom za 180 milijonov kron na leto. In uradnike mora plačevati ljudstvo. Liberalni listi trde v svoji neumnosti, da sem jaz sovražnik uradništvu. Jaz sem sam sin uradnikov, in oče mojega očeta je bil kmečki sin, kar je navadno na Kranjskem. Pravim pa, 1) da ljudstvo ne more več zvišanja uradniških plač dovoliti, ker ne more več zmagovati višjih davkov, 2) da je v Avstriji uradništvo in zlasti visoko uradništvo previsoko plačano, 3) da se uradništvo ne vede tako, kakor bi se moralo obnašati proti ljudstvu; 4) da imamo preveč uradnikov in da uradnik ne sme biti gospodar ljudstva. Druge države imajo tudi uradnike, a zakaj ne izdajo zanje tolikih vsot, kakor pri nas? Naše uradništvo, ne sicer vsi gospodje uradniki, kar odkrito izjavljam, se ne vede napram ljudstvu, ki ga vzdržuje, vedno tako kakor bi se moralo vesti! Večkrat se zgodi, da komaj odpre človek vrata v uradu, se že zareži nadenj kak uradnik in z zmerjanjem in s psovanjem opravi svoj posel. Od uradništva, ki je inteligentno, moramo zahtevati, da da ljudstvu gled<£ uljudnosti dober izgled. Če se pa vedejo nekateri gospodje uradniki drugače, ni čudo, da jih ljudstvo sovraži. Mi zahtevamo, da se mora napram ljudstvu uradništvo obnašati uljudno in zato poživljam vsakogar, da, ako se kak uradnik obnaša surovo, naj ga naznani meni, bodem že skrbel, da se priuči uljudnosti. Kdo je požrl učiteljstvu zboljšanje plač? Liberalni listi seveda trde, da sem jaz »požrl« učiteljstvu zboljšanje plač. Požrla jo je liberalna stranka zato, ker hujska učitelje proti ljudstvu in ker so liberalci zadnjih 10 let tako slabo gospodarili, da brez povišanja deželnih doklad ni mo poče zvišati učiteljskih plač. Jaz pa pravim: Na stroške kmeta, ki je že itak z davki preobložen, se ne bodejo zvišale plače učiteljem, ker se najslabše plačanemu učitelju še vedno bolje godi, kakor najboljšemu kmetu. Ako Be hočejo zvišati učiteljem plače, naj se upelje davek na premožnejše sloje. Jaz sem pripravljen celo za zboljšanje plač liberalnim učiteljem poBeči v lastni žep, a liberalci s tem niso zadovoljni, da bi se plače učiteljstvu zboljšale po obdačenju premožnejših slojev. Liberalni učitelji so sklenili sklicevati shode po deželi, na katerih bi hujskali proti katol.-narodni stranki, in jaz sem svetoval učiteljem, naj, če bodo prirejali shcde v ta namen, preje pusta numerirati svoje kosti, da jih zopet skupaj dobe po Shodih, ker je mogoče, da se jim na takih shod h utegne kaj neprijetnega zgoditi. Idrijski župan je pa trdil, da dr. busteršiJ hoče, da na) se šole zapro, in da hujBka ljudstvo, da naj učitelje pobije. Tako zavijanje mojih besed je ali neumno ali pa hudobno, in tudi idrijski župan mora biti ali neumen ali pa hudoben, kar oboje ci v čast županu mesta Idrije. Pri sprejemu delegatov v Budimpešti je cesar tudi meni rekel prijazno beBedo, da delam pridno v delegaciji. Ni bilo v delegaciji ne enega liberalnega Slovenca, ker je to grozdje zanje pre-kislo in ne enega slov. liberalca sploh ne v Budimpešti, a „S'ovenski Narod« je poročal, da je dr. Susteršiču ceBar rekel, da mora bolj pridno delati v delegacijah. In ko se je dokazalo »Narodu«, da je lagal, je še svoje trdil in rekel: Mi to bolje vemo, kakor drugi. Jas nič ne dvomim, da je najboljša opora liberalna stranke na Kranjskem nenm-nost. Ča bi vsi liberalci vedli, kako jih farba njih list, bi devet desetin liberalcev odpadlo od stranke. A zoper tako neumnost se je težko bojevati, in zato bodo prej ko slej ljudje tako neumni, da ne bo fie izmrla »liberalna inteligenca". Žalibog da je ne daleč od Šmarne gore neki liberalni duhovnik. (Medklio: Sora). Ni treba iti na prijazen obraz in na prijasne besede. Judež je bil tudi prijazen in je celo Go spoda poljubil, predno ga je izdal. In ta gospod je tudi prijazen in sladak kakor med. Kdor pa je v tem boju zoper vero, zoper verske resnice prijazen stranki, ki vodi ta boj, tak duhovnik je izdajavec svojega stanu. Kako more duhovnik med ljudstvom s prijaznim obrazom in s medenimi besedami delati za stranko, ki je iidala ljudstvo in se veže proti ljudstvu s Nemci, ki zaničuje cerkev in verske resnice, ki sramoti papeža, ki sramoti in podlo obrekuje svojega Škota, ki sramoti in zaničuje vse njegove stanovske tovariie, ki krati celi deželi in njenemu ljud stvu pravice 1 Smatral sem za dolžnost, to povedati. Mirno naj njegovi župljani prenašajo to svojo poskušnjo, dokler bode med njimi. Sklep Danes praznuje kršč. socialno delavstvo desetletno slavije, kar se je v Ljubljani usta novilo krščansko demokratično delavsko gi-banje. Posebno nas mora veseliti, da je delavstvo v boju za napredek dc seglo tudi lepih zmag. V teh desetih letih je pri nas krščansko delavstvo vei napredovalo kakor drugod v BO letih. Organizacija kričansko-socialnega delavstva ni čele rodila demokratiške misli med našim narodom, ki je v svojem biBtvu ie demokratiški narod, a za preporod kršč.-soc. demokratiške smisli med našim narodom je storilo mnogo. V to, da se je katoliškonarodna stranka demokratizirala, smo delovali mnogi, četudi smo pri tem zadeli na marsikak odpor, smo šli naprej svojo pot, ker napredek se ne sme ozirati na čutnost posameznikov. In danes moramo reči, da je Kranjska dežela najbolj demokratiška dežela v državi in da se v tem oziru lahko primerja s bvico. Oaobito v boju za splošno, direktno in tajno volilno pravico koraka Kranjska pred vsemi drugimi deželami v Avstriji. Ia da je tako prišlo, zato ima mncgo zaslug kršč.-scc. de lavstvo. Na tem mestu čestitam krščansko socialnem delavstvu na njegovih uspehih in želim, da bi kršč.-soc. delavstvo tako lepo pričeto delo nadaljevalo. Z^lim, da bomo čez 10 let tukaj pod zaščito Marije praznovali zmago ljudstva, ki si bode priborilo splošno in enako volilno pravico! (Navdušeni živio klici dr. b u s t e r š i č u in gromovito odobravanje). Na predlog tovariša Ivana Ne p. Gostinčarja je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta sledeča resolucija: »Javni ljudski fhod slov. katol. delavskega društva dne 12. jun. 1904 na Planinici (bmarna gora) izreka drž. in dež. poslancu, zastopniku V. kurije za Kranjsko, gosp. dr. Ivanu Susteršiču in njegovim tovarišem v drž. in dež. zboru svoje zaupanje in zahvalo za njih neustrašeno delovanje za splošno in enako vo lilno pravico. Odobruje popolnoma nastop g. dr. auBteršičav delegaciji. Tovariš M i k e 1 i iz Kamne gorice po zdravi vse prvoboritelje kršč. dem. smisli na Slovenskem. V krasnem govoru opisuje razmere delavstva v Kamni gorici in v Kropi. Nadalje so govorili tovariši Jeriha iz Vevč ter Josip in I v a n G o s t i n • čar. Najstarejši voditelj kršč soo. delavstva, tovariš Jote Gostinčar, je poudarjal, da mora delavstvo odločno nadaljevati strokovno organizacijo, napovedati najhujši boj alkoholu, prej ko mogoče ustanoviti slov. kršč. soc. delavski list in tudi za ženstvo zahtevati volilno pravico. Zborovalci so se razšli, navduSeni za nadalnje organizacijsko delo v slovenskem ljudstvu. Rusko-japonska vojska. Od Port Arturja se nakrat obračajo pogledi na drugo stran. „Kuroki prodira!" tako se glasi presenetljiva vest. Sedaj se šele pričenja prava vojska na suhem — take vsklikajo razni listi, ki povdarjajo, da se bo zanimanje za vojsko od Port Arturja obrnilo na to stran, ki je odločilnejša in važnejša za odločitev vojske nego usoda Port Arturja. „Mi se počasi umikamo pred številnejšimi sovražnikovimi četami", tako se glasi velevažno poročilo iz glavnega ruskega taborišča v Mukdenu. Japonci so poleg Siujana in Saimaci zasedli že tudi več drugih mest in prodirajo z levim krilom s-voje prve armade vsmeri proti Niučvan u. V Niučvanu že tudi računajo s tem, da pridejo Japonci v Niučvan in zopet baje zapuščajo Rusi to mesto. Sedaj bi se torej Rusi že tretjikrat umaknili iz Niučvana. Uradno potrjena sevč še ni. Tisoče voz je na poti iz Niučvana v Liaojan, da transportirajo velike zaloge iz Niučvana v Mukden. Ni izključeno, da Ja-ponciv tudi Niučvan dobe brez boja Že pred dnevi smo na tem mestu izrekli mnenje, da Kuropatkin pač ne bo tako nepreviden, da bi sedaj prodiral Port Arturju na pomoč. Kuropatkin koncentrira svoje čete okolu Liaojana. Vzrok, da se Kuropatkin umika bi bilo to, ker imajo sedaj Japonci še premoč na bojišču, zakaj mnoge ruske v Mandžurijo došle čete morajo braniti železnico in paziti, da jim za hrbtom ali ob strani n ihove armade Čunguzi in kitajsko prebivalstvo ne napravi kaj neprijetnega. Nad Harbin se Kuropatkin ne bo smel umakniti, ako ne bo hotel izgubiti važne črte proti Vladivostoku. Ako se Kuropatkin res umika, tedaj bo moral tudi Stakelberg s svojim oddelkom iz portarturske bližine skoro nazaj, ker mu bo sicer Kurokijeva prva armada odrezala zvezo s Kuropatkinom. Tu moramo spominjati na vest, ki se je pojavila začetkom vojske in ki se je glasila: Rusi bodo izvabili Japonce v notranjost Mandžurije, kjer bodo krvavo obračunali ž njimi." Ali Kuropatkin radi tega nalašč bobna v ,svet, da ima sovražnik še vedno premoč. Čim bolj se sedaj Kuropatkin umika, tembolj množi svojo moč, Japonsko pa slabi, ker morajo Japonci puščati na raznih krajih posadke, da si zavarujejo hrbet in strani ter proviantske zveze. Kuropatkin hoče baje pridobiti predvsem mnogo časa. Gotovo računa s tem, da bo v notranjost Mandžurije prodirajočim Japoncem končno baltiško brodovje uničilo morsko zvezo s Korejo. Tako bi Japonci ne mogli dobiti iz domovine živil, kar bi bil zanje najhujši udarec. Šele potem bo morda Kuropatkin zadal Japoncem glavni udarec. Kaj se bo v resnici zgodilo v prihodnjih dneh, ne more nihče prorokovati. Večinoma prevladuje mnenje, da se bo Kuropatkin po- časi umikal, a pri umikanju bo poizkušal sovražniku zadajati kolikor mogoče izgub. Obratno bodo skušali Japonci kje presenetiti Ruse v prihodnjih dneh, še predno se prične deževna doba, ki traja od julija do avgusta ter prisiliti Kuropatkina, da se zaplete v boj, predno se more umakniti na določene mesto, kar bi odločilo vojsko za prvo leto. Tako razumen strateg, kakor je Kuropatkin pa se bo izvestno znal ogniti japonskim zanjkam in bo izvestno poizkušal Japonce vjeti — v svoje zanjke. Kakor kaže pogled na sedanje bojišče, bo veliko vlogo pri Kuropatkinovih operacijah imela ruska v 1 ad i v o s t o šk a armada pod poveljstvom Linjeviča in Rennenkampfa. Ako bi se Rusi umaknili do Harbina, tedaj bi Jiponci od Fenvančena do tja po« trebovali — v slučaju, da res že sedaj nameravajo splošno prodiranje — najmanj pet do šest tednov, pri tem se pa ne računa s tem, da jih bo ovirala še deževna doba. Prodiranje znatnih Kurokijevih oddelkov preko Saimaci tolmačijo nekateri tako, da hoče Kuroki s temi svojimi oddelki priti bitro na točko, kjer bi mogel umikajočim se Rusom prerezati pot. Nekatera poročil« pravijo, da heče priti za Mukden v Tjelin, kamor bi prišel lahko prej, nego Kuropatkin, ako bo hitro prodiral in ako se bo Kuropatkin c ozirom na to, da pritegne k sebi še Stakel-ber^ov oddelek, počasi umikal. Vsekakor bo moral Kuropatuin japonsko prodiranje v smeri proti Mukdenu in Tjelinu znatno ovirati s kozaki, ako bo hotel, da »a tudi z desnim svojim krilom pravočasno umakne h glavni armadi. Japonski namen baje ni, Ruse zasledovati še dalje za Mukden. Zadovoljili bi se s tum, da se polaste južne Mandžurije in Mukdena, kjer so grobovi kitajskih cesarjev. Oadi bi čakali nadaljnih ruskih napadov ali pa — intervercije Angleške ali oelo mirovne akcije «nevtraln>h» držav. Tudi v Londonu sodijo, da prodira vsa japonska armada, le »D«ily Telegraph« meni, da je treba počakati, ali je to res splošno prodiranje japonske »rmade proti Kuropatkinu in če morda hoče Kuroki sedaj le preprečiti, da bi Rusi pošiljali novih čet proti Port Arturju. Ako se pomisli, da se v Mandžuriji tekom dveh do treh tednov prične deževje, tudi to mnenje ni neopravičeno. Ceste bo takrat podobne — potokom. Ker bi bili vojaki na takem prodiranju večkrat na dan mokri do kože, bati bi se bilo epidemij. Da bi Kurokijeve čete došle v Liaojan ali Mukden, rabile bi 15 do 20 dni in ravno toliko bi morale korakati čete, ki bi iz Siujana preko Hajčena hotele priti v Liaojan. Mnenja, da Japonci le bolj demonstrirajo, nego pa s celo armado prodirajo in da v istini krijejo le delovanje svojih čet pred Port Arturjem, torej niso popolnoma neopravičena. Kaj je v resnici, se bo pokazalo v kratkem. Vest iz ruskega glavnega taborišča v Liaojanu se je dne 10. t. m. glasila: »Kuropatkin pričakuje novih čet, ko jih dobi, bo pričel prodirati, nakar je pričakovati važnih dogodkov." „Morning Post" pravi, da noben opazovalec japonskega prodiranja ne ve, ali nameravajo Japonci zadati glavni udarec levemu ali desnemu ruskemu krilu. To je znamenje vrle strategije. Japonci imajo v ognju dva železa. Njihov pravi načrt se bo v par dneh odkril. Neko poročilo iz Rima pravi, da ni dvoma, da je Kuroki res pričel prodirati. Japonski oddelek 25.000 mož prodira iz Saimaci proti Mukdenu, neki drugi oddelek prodira na Lia- motnimi, osteklenelimi očmi. Potem Be je vsedel na zložena jadra. Tovariši so mu svetovali, rano neprestano umivati, da se ne priBadi. Postavili so vedro k njemu in vsak trenutek je zajel vode z malim kozarcem in ga izlil v dolgem curku po strašni rani. »Gotovo bi bilo boljše, da bi se spodaj vlegel«, je menil brat. bel je doli, toda pri-šel je sopet čez uro nazaj, ker ni mogel biti sam. Bil je tadi rajfii nn svežem zraku. Vsedel se je zopet na jadro in polival zopet roko. Lov je bil dober. Velike ribe z belimi trebuhi so ležale poleg njega in se stresale v smrtnem boju. Opazoval jih je, ne da bi prekinil trenutek polivanja. Ko so hoteli v Boulogne nazaj, je nastal znova vihar; čolnič je zopet plesal semintja in ubogi ranjenec je butal vedno na krovu semintja. Nastala je noč; vreme se ni ispreme-nilo do jutra. Ko je solnoe zopet posijalo, so zagledali zopet angleško obrežje, ker se je pa morje malo pomirilo, so jadrali nazaj na Francosko. Proti večeru je poklioal Javel mlajši tovariše in jim pokazal črna mesta, strašna znamenja gnilega uda, ki ni bil več njegov. Ribiči so jih opazovali. »S slano vodo Be mora polivati«, je menil nekdo. Prinesli bo torej slane vode in jo polivali po rani. Javel je obledel, zaškripal z zobmi, malo se krivil, toda kričal ni. Ko ga je nehalo peči, je rekel bratu: »Daj mi nož«. Brat mu ga je dal. »Drži roko ravno in malo vleči«. Starejši je storil, kakor mu je velel. Potem je začel rezati. Rezal je počasi, premišljeno kiti z nožem, ki je bil oster kakor britev in kmalu je imel mesto roke Se majhen konec. Potem je globoko vzdihnil in rekel: „Bilo je potrebno, če ne bi bilo po meni." Zdelo se je, da je malo olajšan, vzdihnil je globoko in pral dalje konec v vodi. Noč je bila še nemirna, in niso mogli na kopno. Ko se je zdanilo, je prijel Javel mlajši svojo odrezano roko in jo dolgo preiskaval. Brez dvombe je že začela gniti. Tadi drugi ribiči so jo opazovali. Njegov brat je rekel: »To moramo takoj v morje vreči.« Toda mlajši se je razhudil: »O ne, tega jaz nočem. Roka je bila moja!« Vsel jo je in jo položil na kolena. »Segnila bode vseeno«, je rekel Bta- rejsi. Tu se je ranjenec nečesa spomnil. Da se ohranijo ribe sveže, jih osolijo v sodih, če ostanejo dolgo na morju. Vprašal je: »Bi li ne mogel roke v sol djati ?« „Res je", so menili ostali. Izpraznili so Bod, ki je bil od včerajšnjega lova poln in so položili na dno roko, potrosili soli in naložili zopet ribe gori. Vihar je še vedno trajal. Do drugega dne do desete ure niso Brneli na izkrcanje misliti, čeprav s 3 Boulogne že videli. Ranjenec si je rano vedno z vodo polival. Od časa do časa je VBtal in hodil po čolnu od enega konca do drugega. Brat, ki je držal za krmilo, ga je opazoval in kimal z glavo. Slednjič so dospeli v pristan. Zdravnik je preiskal rano in izjavil, da ni nevarnosti. Obvezal jo je in zapovedaL mir. Javel pa ni hotel iti v posteljo prej,, dokler ni imel zopet svoje roke, zato se je vrnil hitro v pristan in poiskal sod, ki ga je b križem zaznamoval. Izpraznili so ga in je vzel roko v soli dobro ohranjeno, nagubano, toda svežo, jo zavil v prt, ki Bi ga je zato prinesel in šel domov. Žena in otroci so si ogledovali očetovo roko, oblivali prste in odstranili zrna soli, ki so] ostala na nohtih. Potem bo poklicali mizarja, ki je zmeril malo krsto. Prihodnjega dne je šlo moštvo čolna sa pogrebom. Brata sta šla skupaj in bila sta v žalno obleko oblečena. Cerkovnik je noBil krsto pod pazduho. Javel mlajši ni šel več na morje. Dobil je službo v pristanišču, in če je kdaj komu svojo nezgodo pripovedoval, je dostavil poslušalcu tiho: »Da bi bil pustil takrat brat mrežo odrezati, bi še imel zdaj roko. Toda njemu je bilo preveč za njegove stvari.« Priloga 132. štev, »»Slovenca" dn6 18. junija 1904. % ojan in tretji proti Hajčenu, četrti gre preko Siujana tudi na Hajčen in peti na skrajnem levem krilu proti Kaipinu. V koliko je resnice na tej trditvi iz Rima, se še ni moglo kontrolirati. Port Artur. Ii Čifu poročajo z dne 10. t. m. : Po dvadnevnem težkem boju bo Japonci okupirali Vantao, odkoder so bombardirali Port Artur. V L ndon so dobili 10. t. m. poročilo : Vesti o boju pri Port Arturju na suhem in na morju se vzdržujejo. Gotovega še ni uič znanega, le to sa čuje da se Japoncem po izkus ni posrečil. Istočasno je pr>ilo poro čilo iz Petrograd«, ki se glasi: Na prduotcku Ivaotun 8) so Japonci umaknili 20 kilometrov za Vafantien, kjer pričakujejo, da se pemnože z novimi četami. V Nagasakiju pripovedujejo mornarji, da Rusi vztrajno delujejo na tem, da na pravijo iz portarturske luke prest izhod in da rešijo svoje ladie. O.idi cenijo, da imajo Japonoi še rabnih 18 velikih in manjših voj nih ladij ter 17 rušilcev. Admiral Togo poroča, da je v Bredo in četrtek odstranil iz Talienvanekega zaliva 16 min. Japonske ladje so vsled min dobile poškodbe. Iz Čifu poročajo, da Rud na Zlati gori pri Port Arturju delajo nove utrdbe in da imajo zvezo z brezžičnim brzojavom z iu skim konzulom v Čifu, Iz Čifu prihaja vest: Iz pisem, ki so dospela semkaj od inozemskih trgovcev iz Port Arturja, je posneti, da so bile ruske oblastnije naprošene, naj dovole norveškemu parniku »Ser.tis«, da odpelje iz Port Arturja vse inozemske nevojako. Pričakuje se, da oblastnije tej prošnji ugodijo. Ta prošnja do kazuje, da je izhod iz luke še odprt, ker je norveška ladja velika. Admiral Virenius je zopet izjavil, da bo »Retvizan«, »Gesarjevič« in »Palada« že popolnoma popravljeni Prej se bo rusko brodovje pomerilo s sovražnikom v pomorski bitki, nego bi padli v luki sovražnikom v roke. ari Temperatura v Sibiriji. 7. t. m. ob 7. uri zjutraj je kazal toplomer v Omsku -f-10-7 stopinj Reaumurja, v Tomsku +90 stopinj, v Barnaulu -j-12'8 stopinj, v Irkutsku -j-13'7 stopinj, v Citi -f-9'7 stopinj, v Nezčinsku -f-13'2 stopinje, v Nikolajevsku -j- 5 5 stopinje, v Vladivostoku -f-101 stopinje Vojska z minami. „Novoje Vremja" svetuje, naj odplove rusko brodovje k japonskemu obrežju s tem namenom, da položi mine okolo japonskih pristanišč, zlasti okolo onih, kjer so vojne, zlasti premogove zaloge. To nalogo bi mogle izvršiti ladje, ki plovejo po 20 do 22 milj na uro. Japonsko vojno brodovje bi bilo potem prisiljeno, iti domov, mine odstranjevat, s čimer bi se rusko brodovje razbremenilo. Ogledniki balon nad Port Arturjem. London, 11. junija. »Daily Expr.« ima poročilo iz Čifu: Kitajci pripovedujejo da ao v noči na 9. t. mes. visoko v zraku sev< mo od Port Afturja videli zrakoplov, ki Be je vzdignil iz japonskega taborja. V popolnoma mirnem zraku je stal zrakoplov kakih 3000 metro? visoko. Ko so ga v Port Arturju zapazili, je dal poveljnik pogasiti vse luči, da je bilo mesto s trdnjavami v popolni temi. Elektrarna v Port Arturju. Port Artur je dobival prej elektriko iz Daljnega. Preden so pa Japonci vzeli Daljni, so Rusi vse diname odpeljali v Port Artur. Tam so zdaj iz bivšega kitajskega mlina na redili elektrarno. Japonski vjetniki v Moskvi. Moskva, 12 junija. Danes bodo v Sergijevi lavri nastanili 20 japonskih častni kov in 500 japonskih vojakov, ki so bili vjeti v Kc reji. 20 OOO Japoncev padlo. Petrograd, 11. junija. Vojaški pisatelj Daracov trdi, da je pri Kinčovu padlo 20.000 Japoncev. Škode japonskega brodovja. Pariški „Matin" objavlja sledeča raz-mišljavanja o japonskem brodovju: Japonci imajo mnogo ladjedelnic, kjer škode svojih ladij hitro popravijo. V tem imajo veliko ugodnost, katera Rusom manjka. A kakor je Japoncem lahko, da popravijo telesa in stroje ladij, tako jim je pa nemogoče, popravljati kotle. Kotli njihovih Jadij so večinoma angleško delo in japonska industrija tega dela ne zmore. Japonci imajo na^ svojih velikih ladjah kotle, kateri so pro-računjeni na 300 dni, potem se morajo nadomestiti z drugimi. Kotli oklopnic „Fredži" in „Jašinia" so od leta 1897; so torej že davno dosluženi, oklopni križarici .Azama" in .Tokiva" imata kotle iz 1. 1899. Take ladje so v vedni nevarnosti, da jim kotli ne odpovedo daljše službe in ne smejo uporab-jlati vse hitrosti. Še večji pomen ima za japonsko vojsko izrabljenje topov velikega kalibra. Japonski veliki pomorski topovi, izdelani v privatnih angleških delavnicah, ne dajejo tiste gotovosti, kakor jo zahtevajo za evropska brodovja. K o r d i t, n i t r o g 1 i c e r i n o v smodnik, s katerim streljajo Japonci iz velikih topov, hitro pokvari topovo cev. Sicer daje strelom za 10% večjo brzino a po 60 do 70 strelihje top neraben. Japonsko brodovje ima 24 topov kalibra 305 mm, 30 kalibra 203 mm in 30 kalibra 254 mm. Vsi ti topovi skupaj morejo oddati 2500 do 2800 strelov, potem pa njihovi streli izgube gotovost. Ce sodimo po obojestranskih poročilih, so Japonci pri sedmih napadih na Port Artur oddali 700 do 750 strelov iz težkih topov. To je že četrtina vsega, kar morejo storiti japonski veliki topovi. Ce Japonci tako nadaljujejo, jim v šestih mesecih njih topništvo odpove službo. To je tudi vzrok, da Japonci zdaj že bolj štedijo s težkimi streli, kakor so ob začetku vojske. Sedanje stanje ruskega brodovja na bojiiču. Rusi imajo zdaj na bojišžu vssga sku paj 4 7 večjih vojnih ladij, ako ne Štejemo prevoznih ladij, malih torpedovk za obrežno brambo in ladij, ki so izločene iz vojne rabe. In sicer je stanje važnejših od delkov njih brodovja zdaj sledeče: Izmed oklopnic so bile tri poškodovane: „Retvizan", »Cesarjevio" (največja ladja) in ^obje-du", a bodo kmalu popol notna popravljene; ostale tri: „Poltava", »Sevastopolj", in „Peresvjet'< so popolnoma brez škode. Križarice prvega razreda: „Diana", „Palada", .Askold", „Bogatir", „R urik", „Rosijaa, ,Grom )boj" in „Bajsn" niso skoro nič trpele Razdeljene so na port artursko in vladivostoško brodovje. Križarice druzega razreda: »Džigit", „Razbojnik" in „Zabijak" so starejšega seBtava in imajo podrejeno vlogo. Dragocena pa je „Novik", ki je silno hiter in okreten, z izbornim topništvom. Odlikoval se je žo doslej pred drugimi križa-ricami. Vest, da bi se bil potopil pač ne bo resnična. Torpedni križarici »Vsadnik« in „Hajdamak", dasi starejše konstrukcije, sta se dobro obnes!i doslej. Parnik za mine »Lena" jako do■ bro služi Viadivoatoku, „Jmsej1' sa je pote pil, a mine, ki jih je položi), še zdaj de lajo škodo sovražniku. Japonsko brodovje je štelo ob začatku vojske okolo 90 vojn h ladij. Izgube so pre cejšoje, saj so se potopile 4 oklopnice; natančneje izgube ao neznane. Inozemski ataSeji v Liaojanu. Liaojan, 11. junija Inozemski vojaški atašeji v ruskem glavnem taborišču stanu;ejo blizu postaje liaojan v hišah, ki so jim popoli uma r,a razpolago. General Kuropatkin, ki jo zelo prijazen ž njimi, jih često povabi k sebi na pojedino. Veliki knez B:ria Vladimirovič je radi svojega odkritega značaja in priljudnosti obče priljubljen. Mno. gim vojaškim atašejem, med niimi arig^-škemu polkovniku Watersu in majorju Hu-merju je dovolil, da odidejo proti jugu. Nekateri atašeji čaknjo dovoljenj«, da ee pridružijo kozaškim oddelkom na črti japonskih prednjih straž. Skozi mestno ozidje ao napravili Rusi nekoliko novih vrat, v oko lici pa mnogo cest, Zdravstveno stanje pre bivalstva je izvrotiio, ker Rusi zelo dobro oskrbujejo s?oje čete in delavce. Ruska kupuje ladje. Berolin, 11. junija. Iz Aien so po roča »Vosa Ztg.» : Že nekaj dni biva tu pol fcovn k generalnega štaba Milanov, ter se pogaja z vlado radi nakupa bojnih ladij „Hydrti8, „Spetzae" in „PiaraB. Nu njegovo ponudbo mu je vlada odgov riia, da so «e daj ne more pogajati, ker je za to potrebna posebna postava Govori te, da bo ruski po slanik sedaj poizkusi pregovoriti Turčijo, da UjU proda svoje popravljene in neve križarice. Kozaki v Koreji. Soul, 10. junija. Ruske čete, ki so prišle iz K^psuna, so zasedle neko blizu Kap-saia Iižeče mesto. Vsi kozaki so s« umak nili v ssverni smeri od Haahena. Elen od dtlek je sedaj v Senčcnu. London, 11. junija. Kozaki so so umaknili v severni smeri od Hamhena, da odidejo v Vladivostok. Poročila o japonskem prodiranju, Kurokijeva armada je v pfenzivi v črti Sainaci-Siujan, torej v črti 80 angleških milj. Kuroki poroča o tem: Oddelek japonskih čet je okupiral Sainaci 7. t. m. ob 3. uri popoludne. Rusi so imeli ondi dva bataljona infanterije in dva topova. Japonske izgube so dva mrtva, 24 ranjenih. Rusi so imeli na bojišču 23 mrtvih, med njimi dva častnika, domačini pa pripovedujejo, da je bilo na ruski strani še ranjenih 70 mož in dva častnika. Pet Rusov so Japonci ujeli. (Čudno, da bi Japonci pri Sainaci imeli tako malo izgub, ker je boj trajal več ur.) Zvečer 7. t. m. so Japonci zadeli pri Chankiasinu na šest stotnij ruske infanterije in 300 jezdecev. Po dveurnem boju so Japonci potisnili sovražnika proti Tunjanpu. Rusi so izgubili okolu 70 mož,Japonci so imeli 4 mrtve, 16 ranjencev. Kuroki dalje poroča, da so pri zasedanju Siujana sodelovale tudi čete, ki so se izkrcale pri Takušanu, torej sodelujejo te čete s Kurokijevo armado. Doslej ni bilo nič gotovega o delovanju pri Takušanu izkrcanih japonskih čet. Kuroki poroča, da je japonskima oddelkoma tu stalo nasproti 4000 Rusov s 6. topovi. Rusi so se umaknili proti Kaipinu. Močne japonske poizvedovalne čete se gibljejo v smeri na Liaojan in Hajčen. Japonci pošiljajo nove čete proti jugozahodu. Japonci, ki so zasedli Siujan, so s svojimi poizvedovalnimi četami že 136 kilometrov vzhodno od Mukdena. Londonski list „Ekspress" poroča iz Tokia, da so bili v sredo od Japoncev nazaj potisnjeni Rusi močni 8000 mož, ki so hoteli med Kaipinom in Fenvančenom pretrgati Kurokijeve zveze z Okovo armado. Ko so Rusi zapustili Siujan, so zažgali kitajske hiše. Kitajci v Taku trdijo, da so bili Japonci trikrat vrženi nazaj, predno se jim je posrečilo, prodreti iz Fenvančena. Kitajski roparji se hočejo menda od Japoncev ravno tako okoristiti, kakor od Ruaov. Oddelek roparjev je napadel Japonce v Kinčovu; 40 roparjev je bilo ubitih. Atentat na carja? V Lond nu je bila v soboto razširjena vest, da bo našli v carjevi truž'ci za cigare peklenska stroja burni se, da jo bi! name ravan anarhistiški atentat. Osemdeset tisoč besed brzojavljenlh. Petrograd, 11. junija. Zadnjih osem dni je bilo med carskim kabinetom, generalom Kun patkinom in Aleksejevona po brzojavn odposlanih osemdeset tisoč besed. Ta izredna korespondenca so tiče poj*ajanj s Kuropatkinom za csvobojenje Port Arturja. Kuropatkin in japonski ranjenec. Petrograd, 11. junija. Dopisnik »Novega Vremena« iz Liaojana poroča sle deSo značilno epizodo: Kuropatkin je obiskal bolnišnico, v kateri 30 ranjenci iz bojev ob reki Jalu. Med Rusi leži tam tudi nekoliko Japoncev. Kuropatkin je stopil k postelji Japonca, kateremu so odrezali nogo, ga je po-gladil po glavi in mu dejal: »Ko sem poto val po Japonskem, sem videl, di so Japonci dobri ljudje. Zdaj sem se tudi prepričal, da so hrabri vojščaki, s katerimi boriti so je častno.« Kuropatkin je ukazal, naj se odpo šljejo pisma, katera piše ranjonec domov, in mu je podaril dvajset rublje?. Japonec se je jokal ginjenosti Razna poročila. Petrograd, 11. junija. Minister notranjih zadev je dal listu „Petersburgskija Vjedomosti" že drugič ukor radi razburjenja javnega mnenja Minister zagotavlja, da poročilo tega lista, da bi se moskovski ruski kapitalisti v velikem številu udeleževali japonskega posojila, ni imelo resnične podlage. Praga, 11. junija. Vest, da je Skryd-lov že v Port Arturju, poroča „Politik" kof maloverojetno ter pravi, da izhaja iz „pariške tvornice senzacijskih poročil." Petrograd, 11. junija. O prvi bitki pri Jalu trdijo sedaj poročila ruskih vojakov, da je bilo mrtvih najmanj 5000Japoncev. Obletnica umora kralja Aleksandra. V soboto je bilo leto, odkar ni več na srbskem kraljevem prestolu kralja Aleksandra in kraljice Drage. Srbija ta dan ni mnogo žalovala za kraljem Aleksandrom. V kralju Petru obožuje kralja polnega moralne moči. Z dvora se med narod ne širi več nemorala. Listi so pozivali prebivalstvo, naj se vzdrži tega dne vsake manifestacije, a naj tembolj slovesno proslavi dan izvolitve Petra Kara-gjorgjeviča srbskim kraljem. Na prometu v Belemgradu se v soboto ni prav nič opazilo, da bi bila žalostna obletnica. Mesto je imelo lice, kakor po navadi. Deževalo je močno. Mir se ni nikjer kalil; mnogo jutranjih listov je izšio rdeče tiskanih. Vsi listi so obravnavali zgodovinski pomen 11. junija. Povelje vojnega ministra, s katerim je prepovedal koncert v vojaški kazini, je ugodno vplivalo. V narodnem gledališču so v soboto igrali, kakor po navadi. Grobove bratov Lunjevica je njihova rodbina še v petek okrasila z venci. Rekvija, katerega so priredile sestre kraljice Drage za kralja Aleksandra in svoja brata, se ni udeležila nobena politiška osebnost. Večina navzočih so bile ženske iz nižjih stanov. Rekvija v Markovi cerkvi so se udeležili bivši ministrski predsednik Marinkovid, ministri iz zadnje dobe vladanja kralja Aleksandra ter nekaj umirovljenih častnikov. Kraljica Natalija je dala brati za rajnega sina le tiho našo, kateri je prisostvoval samo njen pravni zastopnik. Napad na španskega ministrskega predsednika. Barcelona, 12 junija. Porotno so dišče je obsodilo Artala radi poakušenega umora ministrskega predsednika Maura na 7 let in 4 mesece ječe. Ob italijanski meji. 1 r s t. »Piccolo« poroča iz Tridenta, da je vojna uprava nameravala čete v Tridentu priklopiti cesarskim vajam na Češkem, sedaj je pa to svojo naredbo preklicala. Od teh čet se bo cesarskih vojaških vaj udeležil le en bataljon, ostale čete pa bodo imele taktične vaje na laški meji. Nova stranka na Ogrskem. Budimpešta, 13. junija. Včeraj je grof Apponyi razvijal svojim volivcem v Jazsbereniju svoj najnovejši program. Glavne točke so one, katere je razvil v odseku deveterice liberalne stranke v vojaškem vprašanju. Nova narodna stranka se te dni konstituira. Grof App«nyi bo v tej stranki imel za seboj 22 poslancev. Nedeljski počitek pri vojakih. Praški socialnodemokratični list »Pravo Lidu" prinaša razglas poveljstva 8. kora v Pragi o nedeljskem počitku pri vojakih. Vojakom naj se kolikor mogoče nudi nedeljski počitek. V šoli za enoletne prostovoljce in podčastnike naj se ob nedeljah in praznikih ne poučuje. Ob nedeljah in praznikih se ne sme vršiti nobeno splošno zdravniško preiskovanje in raporti naj se omeje le na najvažnejše zadeve. Vojaški ukaz naj se izdd neposredno po jedi. Pri konjenici naj se tako uredi, da daje ob nedeljah in praznikih en mož dvema konjema krme. Nova vojaška bremena napovedujejo dunajski listi za tekočo jesen. Ta nova velika bremena bodo nastala vsled revizije vojaškega zakonika in po zvišanju števila rekrutov. Francosko. C imbes in Millerand sta se sprla v francoski zbornici. CombeB je dejal svojemu bivšemu prijatelju Millerandu, da kot likvidator kongregacijskega premoženja bogati. Dalje je dejal Cjmbes, da se ga je hotelo podkupiti z dvema milijonoma frankov, ako kartuzijance ne izžene iz Francoske. Imena onega, ki ga je hotel podkupiti, ni hotel povedati. Skoro gotovo bo stvar taka da Combes ni bil podkupljen, ker mu nihče mili jonov ni botel dati. Zbornica ie izvolila odsek, ki bo zadevo preiskal. Cambas je iz javil, da bo sam prostovoljno odstopil, ko bo kongregacijski pouk popolnoma odpravljen. V Caenu je v nedeljo teden prepovedal prefekt procesijo. 5000 ljudi je radi tega demonstriralo po mestu proti prefektu. Tudi po drugih mestih so bile slične manifestacije. Vojvoda in vojvodinja orleanska sta pri-red la na krovu svoje ladje »Momssija« v Ostende 'veliko rojalistiško demonstracijo. Več sto odličnih francoskih rojalistov j« pri šlo na krov in klicalo : »Živio kralj 1 Proč z republiko!« Predno je belgijska vlada mog!a kaj storiti proti demonstraciji, je ladja odplula. Italija in Vatikan. »Allg. Kor.« prinaša od nekega viso kr ga italiianskega državnika o zbližanju Vatikana s Kvirinalom sledeče pojasnilo : Laška vlada ni po volitvi novega papeža pre-menila svojega stališča napram Vatikanu in to se tudi ne bodo zgodilo v bližnji bodoč nosti. Nikakega znamenja tudi ni, da želi apostolska stolica premeniti svoje dosedanje Btališče napram laški vladi. Obisku kardinala S?ampe pri laškem kralju pripisujejo po sebno važnost, a tudi za čas vlade papeža Leona XIII. so cerkveni kr.ezi obiskavali ob sličnih priložnostih laškega kralja. Ne smemo prezreti dejstva, da je razmerje laškega dvora do Vatikana že več let prijateljsko Zlasti kraljica Marjeta vedno občuje s cer kvenimi knezi. Pri SBdanjih prijateljskih od-nošajih s Francosko laška vlada ne namerava iskati koristi, katerih ni nikdar iskala in jih tudi vprihodnje no namerava. Italijanska vlada bode obvarovala nasproti Vatikanu dosedanje rezervirano stališče, in tudi papež pij X. bode ostal brez dvojbe na tem stališču. Protiverska gonja na Francoskem. Vprašanje o imenovanju novih ške.fov je vedno večjo važnosti. Sadaj že 7 škofij nima šk< fov, tri škofije so že tri leta brez škofov. V sedanjih razmerah na nova imenovanja ni niti mislit'. Pretekli petek je bil na čast senatorjem in poBlanccm, ki so glasovali proti vladi povodom Loubetovega obiska laškega kralja, v Parizu velik shod. Kar se tiče zatvoritve rodovniških šol, je Combes izjavil, da bodo zatvorili redovne strokovne šole tokom desetih let, ko ustanove za te nadomestne šole. Dokazalo se je, da so ravno redovniki ustanovili prvi na Francoskem strokovne šole, katere so šolski bratje ustano\ili že pred 100 leti. Sedaj je v redovniških strokovnih šolah 22.000 učencev. Na Madjgaskaru ao »aCeli redovniške šJo zatirati !. 1898 V državnih šolah je sedaj 20.770 v katoliških pa 16.083 učencev. Francoske protestunško verske šole štejejo 10.661 in tuje proteatanške (angleške in skadinavske) 19.087 učencev. Dostikrat se je čula toiba, da Angleži svoj vpliv ši rijo po Madagaskaru ravno vsled svojih Sol. Ziačilno je, da je francoska vlada pustila te francoskemu vplivu škodljive šole popolnoma pri miru in zatira zgolj le rodovniške šole. Cehi lil položaj. Praga, 13. junija. Zasedanje češkega deželnega zbora se jutri prične. Med Nemci in Čehi ne pride do sprave. Ker Nemci ne bodo prenehali z obstrukcijo in Čehi svoje taktike ne bodo spremenili, bo zasedanje skoro gotovo že v soboto zaključeno. V septembru bo baje vlada zopet poizkusila sklicati češki deželni zbor. Danes ob 7. uri zvečer imajo češki poslanci sejo. V „Lidove Novine" piše dr. Stransky o čežki obstrukciji v državnem zboru, da vlada z vso silo dela na to, preprečiti češko obstrukcijo. Vlada hoče kapitulacijo Cehov. Z ozirom na to, noben češki poslanec ne sme odnehati. Pravi se, da bo vlada vse, tudi milijonsko posojilo stvorila s § 14. Prav. Ako bi pa to pustili v razpravo, bi bila predloga odobrena z glasovi Nemcev in Čehov. Nemci bi zato zahtevali plačilo, katerega bi jim Korber izrezal iz našega telesa. Naj se vlada raje zaduši pri vednem požiranju § 14., nego pa v objemu Nemcev. Dosedanjo taktiko bi mogli Čehi opustiti le, ako bi imeli kak dobiček. Ker pa tega ni, naj Korber le razpusti državni zbor. Čim prej to stori, tem bolje. Češki narod pri volitvah ne bo govoril na korist sedanjega državnega zbora. Z Balkana. Carigrad, 12. junija. Vsled zad • njega atentata na železnico, bo spremljalo odslej vsak vlak 10 vojakov. Vse pešiljatve bodo izven kolodvorov preiskane. Poleg tega je vlada ukrenila še druge stroge naredbe za varnost železnic. Carigrad, 12 junija. Na ča;t poveljnika francoske eskadre admirala Gour dona je bil v sultanovi palači slovesen obed Sultan je podelil redove 80 častnikom francoske eskadre. Turška vlada je pri tvrdki Krupp n u j -n o naročila 16 baterij z brzostrelnimi topovi. Ogri in Hrvati. Kakor smo že poročali, jemljejo Ogri Hrvatom na leto mnogo več milijonov, nego jim vračajo. Zato je na Hrvaškem splošna želja, da se finančna nagodba predrugači ali pa popolnoma opusti in Hrvaška sama skrbi za svoje potrebe s svojimi dohodki. Poročevalec hrvaške regnikolarne deputacije, dr. Egersdorfer, pa je v enem mesecu že dvakrat premenil svoje stališče glede hrvaških dohodkov. V zadnjem trenotku je pridobil večino, da nadaljuje pogajanja z Ogri, češ, da finančna nagodba mora biti sklenjena, ker zakon ne določa, kaj naj se zgodi, ako nagodba ne obvelja. Res čudno! Ker je nagodba v tem oziru pomanjkljiva, naj je Hrvaška na milost in nemilost izročena Ogrom! Tako globoko se pade, ako se državni temeljni zakon krši. Dr. Vrbanic je odločno odbil vsako nadaljevanje dogovorov, a isto je storil tudi dr. Frank, ki je še posebej povedal golo resnico hrvaškemu ministru Cehu, češ, da on ni na svojem mestu, ker drži očitno z ogrsko vlado ter zagovarja zahteve njene proti Hrvatom. In ta minister je bil še tako pogumen, da je branil svoj čin. Glede davkov, ki se pobirajo na hrvaškem teritoriju, ostane stari način delitve 44 % za avtonomne, a 56% za zajedniške zadeve. Od užitninskega davka pa ima dobiti Hrvaška v vsem 812%, a od tega zopet odpada 44% za avtonomne potrebe, a prirast teh povečanih dohodkov se ima tako omejiti, da letni prirast ne prekoračuje za Hrvaško 5%, kar je čez, ostane za zajedniške stroške. Za obračun se imajo vzeti dohodki leta 1904, a nova nagodba se začne s 1. januarjem 1905 ter ima trajati deset let. Proti temu predlogu se je oglasil eden prvih oprod bivšega bana Khuena, dr. Fr. Spevec, češ, da je na Hrvaškem vsako omejenje javnih dohodkov vrlo odiozno. Govornik zahteva pred vsem čiste račune. Rajše manje, ali na temelju čistih računov. To je splošna želja na Hrvaškem. Zato je neobhodno potrebno, da se zberejo čisti podatki. Tudi dr. Frank se je odločno izjavil proti predlogu, ker taka nagodba bi imela za Hrvaško le slabe nasledke. Dr. Vrbanic ni bil na razpravi, ker je obolel ter se je dan poprej vrnil v Zagreb. Poslanec Kuševic, star mažaron, se je pa potožil, da se po Hrvaškem tako slobodno agitira za finančno samostalnost, ter želi, da se temu pekretu stori konec. Mož si pač želi nazaj Khuenovo vladanje, toda zaman, in prav je imel dr. Frank, da ga je ojstro zavrnil, češ, da je ustavno pravo političnih strank za svoja načela delati v okviru postave. Večina je seveda sprejela Egersdor-ferjev predlog ter so se na temelju njegovem 8. t. m. začela nova pogajanja z ogrskim pododborom. Po poročilih iz Budimpešte je gotovo, da sta se oba pododbora sporazumela v glavnih vprašanjih, zdaj se bode pa še dolgo razpravljalo o podrobnostih. Prepričani smo, da Hrvaškej ta nova nagodba ne prinese nič dobrega. Hrvaška dobi, kakor sem že pred nedavnim sprožil, več dohodkov kake tri milijone kron, tedaj toliko, kolikor so Madžari določili že za tekoče leto, ko so posodili tri milijone kron, d^a se morejo pokrivati najpotrebnejši izdatki, Ce bode sabor hrvaški sprejel tako nagodbo, a to bo bržkone storil, bo Hrvaška spet daljnih deset let životarila kakor dozdaj. To so zarec, slabe nade za hrvaško bodočnost. Dnevne novice. '' L i u b i j »ti i, 13 junija Nadškof olomuiki na Trsatu Nad škof olomuški, ekscelonca dr. Bauer, biva od četrtka na Traatu, da se nekoliko edpečije in priporoči seba in svojo novo škofijo Materi Božj\ Kongres slovanskih časnikarjev, ki bi so bil imel vršiti v Zakopanih, ne ondi radi rusko japonske vojske ne bo vršil. Sestanok bo šele prihodnje leto na Reki. Grof Gleispach se je šel zdravit v Reichenhall. Tako se je ognil poti v Ljubljano Italijanska nestrpnost. V goriškem občinskem sVctu se je prav neumno razko račil nad slavnostjo goriškega „Sokola" občinski svetnik Vernier. V soboto je strašil z grozovitostmi, ki se bodo zgodile, ako se dopusti slavnost: Demonstriralo so bo b slovenskimi barvami in pele se bodo slovanske pesmi. To je nekaj tako grozovitega, da se mora pozvati vlada, naj prepreči to demonstracije. Pristni Lah Pinavzič je tudi tožil, da bo zdaj narodni mir porušen in je opozarjal na novo zločinstvo slovensko: pri procesiji svetega Rešnjega Telesa je imela neka zastava cvetlice v slovenskih barvah. Vso je treba storiti, da se zabranijo taki „izgredi". (D Igotrajni klici „bravo" in burno ploskanje.) Italijani ao se šele tedaj pomirili, ko je vladni zastopnik Attems zatrdil, da sa ^demonstracija" s ovetlicami strogo preiskuje in da bo vlada vse storila, da se nikdar več ne bo v Gjrici rušil „)avni mir". Z velikim hrupom in strašnim upitjem so sprejeli vendar resolucij), da to Se vsa ni dovolj, in da naj vlada ša bolj brani Italijane pred — cvetlicami, barvami in pesmimi. Smešno! Dr. Luzzato izginil iz Gorice Izginil je baje iz Gorice odvetnik in italijanski deželni poslanec dr. Graziadio L u z z a t t o, veliki italijanski patrijot, dr. Pajerjeva desna roka. Upniki, ki so mu zaupali velike svote, se nahajajo zdaj v hudih skrbeh. Imenovanje. Za glavnega učitelja na goriškem ženskem izobraževališču je imenovan g. Josip C i z e 1 j, sedaj učitelj na meščanski šoli v Krškem. Iz selške doline. Po naši dolini straši zadoje dni stric gorila, ki so ga udomačili tam nekje v Ameriki, kjer je že ulice pometal. Tukaj jo seveda med naprednjtki. — Liberalci pišejo o botrinji. M rda zato, ker je nekdo pri p roki iskal bitr^v. — Profesor Grmek, ki se je pred mesecem poročil, še vedno misli na Sjlca, kakor trdi dopis v »Gorenjca«. Mož si zna pomagati, ker je postal referent dei. šol. sveta Zalezni-karji le zapomnite si: K<.r nisto Grmeka volili v dež. zber, ne d b te štirirazredoice. bicer pa profesor Grmek še rad zahaja v ves le družbe. Dne 16. maja je v varstva ne kili gospodov po trgu prepeval poduk-nice. Nekdo pa se je pritožil rta ckr. gla varstvo, Zikaj županstvo ne skrbi za nočni mir. — V Podbelici je na cvetno nedeljo ponoči nekdo, ki hodi na divje peteline gori v hribe, nastavil na žganju svojo pa-nut. Kaj pa zdaj? — Predsednik bralnega društva bode izključen iz pivske družbe, ker ga že 14 dni ni bilo. — V Selcih imamo komaj eno leto novega župana, pa so ob-činska p-ta popolnoma razdrta. Ali liberalci lažejo, ali pa je prejšnji liberalni župan z velik mi trcšlii slabo popravil pota. 8 Trsata v Loreto se letos odpeljejo božjepotniki dne 5 junija ob 7. uri na večer in se vrnejo na Reko zjutraj ob 6. uri. Vožnja na parobrodu in ieleznioi »a II. raz red 14 kron, za III razred 10 kron. Nazna nila in predplačo sprejema do 20. t. m. ka pucinski samostan na Reki. Utrakvistična šola v St Jakobu. Občina Št. Jakob na Koroškem je proti na meravani razdelitvi ondotae šole, v sloven sko in nemško šolo uloiila rekurz na upravno sodišče. Naučno ministrstvo je pa sedaj določilo, da ta pritožba nima cdloiivne meči in da se delitev šole mora izvršiti začetkom prihodnjega šolskega leta. — Bralno društvo na Dobrni pri Celju vabi ca veliko narodno slavnost, ki jo priredi v nedelje, dne 19 junija 1905, ob priliki blagoalovljenja svojo društvene zastave s prijaznim sedelo vanjem »Celjskega pevskega društva«, »Slo venskega delavskega podpornega društva«, telovadnega društva »celjski Sokol«, »Smar-tinskega pevskega društva« itd. Spored: Predpoldne: Ob pol 10. sprejem gostov iu društev; ob 10. blagoslovljenje društvene zastave, pridiga in slovesna sv, m&ša. Popoldne : I. po večernicih cb pol 4 uri kon cert v občinski hiši pri šoli: 1. »Naša zvezda« (A. Nedved), poje mešani zbor »Celj. pev. društva«. 2 »Nočna resa« (A. Sohor), poje moški zbor »Sloven. delav. podp. dru štva«. 4. »Ljubezen in pomlad«, poje moški zbor »Sraartinskega pevskega društva". 4. „Slovenka sem", poje ženski zbor „Dobrn-skega bralnega društva". 5. Slavnostni govor. 6. »Niprej zastava S'ave" (D. Jenko), nojejo združeni moški zbori. 7. „Po putnica Nikole Jurišič*" (Iv. pl. Zaje), poje moški zbor „S!ov. del. podp. društva". 8 „Tra*niki so ie zeleni" (narodna, hsrm. Fr. Ferjančič), poje ženski zbor »Dobrnskega br*). društva". 9. „Proljetni zvuc." (F. S Vilhar) in „Slanica" (Dr. Ant. fachvvab), poje mešani zber »Celj. pev. društva". 10. „Slo-venac i Hrvat", poje moški zbor .Smartin skega pevskega društva". II. Telovadba »Celj skega Sokola". III. Skupni odhod v gostilno g. F. Korena, kjer bo prosta zabava, petje, srečolov itd. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K, ostale vrste 60 v, stojišča 30 v. Nadplačila v korist društvene zastave se hvaleino spre jemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. — Druiba sv. Cirila in Metoda nam je poslala sledeči oklic : Z rastočim navalom tujstva raste naloga, ki jo je izvrševati družbi sv. Cirila in Metoda. Rodoljubi, ne držimo križema rok, ko se bliža nevarnost, Stojimo na braniku domovine, da nas ne obsodijo potomci. Podpirajmo čuvarico slovenske mladine, družbo sv. Cirila in Metoda! God njenih slavnih zavetnikov je pred durmi. Blagovolite se je o tej priliki spomniti s kakim darom — morda večjim, nego je cena naznačena poslanima knjižicama. Prvo — „S v. A h a c i j a", pomočnika Kranjske, krasi lep Gregorčičev prevod starodavne himne. Druga — „Mučenci" nas seznanja s krutim preganjanjem krščanstva za cesarja Dioklecijana. Pretresujoče je opisal to grozno dobo vrl hrvatski narodni učitelj Milutin Mayer: Slovenski prevod je izboren, tak, kakor se mora pisati slovenski. Obe knjižici sta popolnoma prikladni za darila konec šolskega leta, za šolske in ljudske knjižnice, za bralna in izobraževalna društva. Ne vračajte knjižic, nego izvolite s pridejano položnico poslati družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano 1. za „S v. A h a i j a" 30 v. 2. za „M učence" 90 v. 3. za poštnino 10 v. Preplačila radostno sprejema potrebna blagajna družbe sv. Cirila in Metoda. Z velespoštovanjem: vodstvo. — Ustanove za uboge Goap. Franc O m e r s a , veletržec v Krau,u, je p ivodom štiridesetletnice svojega bivanja v Kranju n-ložil za uboga svoto 6500 kron in sicer dobi od tega zneska mestna občina Kranj 1000 kron, ostalih 11 občin sodnijskega okraja kmnjskega pa po 500 kron. — V zadevi baronice Reinelt so v Trstu aretirali tudi soc. dem. voditelja J Olivo. -— Poročil se je učitelj v St. Gjtardu gosp, Franc Kuhar z gdč Marico Novakovo. — Iz Čateža ob Savi : Dne 3 t m. je padel poltretjo leto star otrok viničar.a A. Umeba z okna tri metre globoko Otrok pa ni bil poškodovan, le prspUšil se je. -- 5 češnje je padla 9. t. m. 63letna Marja Preskar in se tako poškodovala, di so jo morali prepeljati v bolnišnico ? Breiice. — Podružnico sv. Vida so začeli popravljati bar je bilo jako potrebno, ker se je leseni zvonik ie podiral. — SUe'a je udarila dne 6 t. m. v hrast pri cerkvi sv. Vida Sreča je bila, da so se zidarji umaknili za cerkev. — Družba sv. Cirila in Metoda naznanja pričujočim, da oddaja — dokler je še kaj zaloge — slovenskim šolam za ceno desetih kron — naslednje knjige in v naslednjem številu proizvodov: 20 Hubadnvih Franc J >žef I. (proizvod velja sicer 40 h) 20 T mo Zupamvih C sar Fran Josip I (50 h), 20 Čehovinov (20 b), 3 Ju nake, II. del (70 b), 2 Igre in pesmi (l K 20 b), 2 V- doik pesmi (60 h) 1 Rudolf Habsburški (80 h) in 1 Ljubezen do mamice (80 b) — Ko bi pa ena ter ista Sola islela vsega zgornjega v dvojnem številu ustreže so jej tudi lahko, samoumevno za 20 kron. Večino zgornjih knjig so priporočala tudi šolska oblastva. Sij pa tuli ni z lepa tako patrijotičnega in srca t^r um tako izobrazu-jočega berila, nego to, ki se vam ponuja s pričujočim razglasom. Svoje cenjene zahteve adresujte, prosimo, na dopisnicah z naslovom: »Družba sv. Cirila in Metoda v Liubljani«. — Vodovod v Šiški V Boboto je bila v Spodnji Šiški občinska seja Predlog, naj bi s« zgradil v Spodnji Šiški vodovod, je bit odkionien z 10 proti 7 glasom. Zad nji požar nekatero ljudi še ni prepriča), kako prepotreben ie ondi vodovod. — Stekel pes je vgriinil v občini Gameljne neko Sensko in dva dečka. On dotni župm ju je peljal v Pasteurjev zavod na Dunai. — Kresovi. Piše so nam: Krasen je bil prizor rat vrh Janškega hriba na večer pred praznikom presv. Srca Jezusovega. Vi delo se je namreč po hribih in dolinah prav mnogo kresov. Navada, prižgati kresove na večer pred praznikom presv. Srca Jezusovega, se vedno bolj razširjuje, kajti vsako leto sa opazi več kresov na ta večer. Tako je prav. — Svojo hčer je hotela zastrupiti 84!etna poststnica Marija Jamniker iz Do-berne pri Celju. Starko tudi sumnijo, da je hotela zastrupiti tudi svojega brata, ki je umrl pred več leti. Priznala je, da je hčeri mešala v jed arzenik, češ, da ji je kradla denar. — Umrl je v Rogatcu Slatini gostilničar in posestnik g. M. B o i i č. — Zoper »Šolski dom* Goriški ob činski svet je odbil ponudbo »Šolskega do ma«, da se naj slovenska sila namesti v njegovih prostorih. — Razoroženje delavcev. Namest ništvo v Trstu je odredilo glede na znane dogodke razoroženje delavcev pri gradnji nove železnice v okrajih Sežana, Gorica in Tolmin pa v TrBtu. — Banket pri otvoritvi predora v Bohinju je brez vina veljal 17.000 kron. Torej je podjetnik Cecconi plačal skoro 170 kron za osebo. — Socialnodemokraška „Nuova idea" obsojena. Pred goriškim porotnim sodiščem je tožil socialistično glasilo „Nuova idea" E gdn Zumin, ker ga je razžalil ta list z nekim dopisom Bili so cbaojem Nikolaj Fallig na tri tadne zapora, Al. Tone t, brez konfaaije, ki se je priznal za pisatelja, na št ri tedne in Anton Bello na en teden zapora. — Pred tržaškimi porotniki je bil oproščen bivši občinski tajnik v Dekanih, 52letni Ivan Monfreda, dama iz Tolmina. Bil je tožen zločina sleparstva in falzificira-nja javnih papirjev. — Porotne obravnave v Novem mestu Pred novomeškim p rotnim sodi šfiem s i bili obsojeni: Edvard Peterlin iz bodražice radi nenravnosti in lahke t8leane pofck.dbe na šeat mesecev ječe; 66-letni Peter b p o 1 j a r i č it Kozin na Hrvaškem radi tatvine ta pet let teike ječe; 221etni Franc Sircel| in 21letni J o sip A u g u s t i n sti bila zločina ropa oproščena. toda radi hazardne igre obso j*na na 48 ur zapora; 221ttri Rudolf M a c h e r iz Laz okraj Ribnica, radi pobija na dve leti težke ječe, in 26!etni Anton L u n n ra li uboja na tri leta težke je8e — Iz Toplic na Dolenjskem se nam poroča, da se je do 10. junija prišlo kopat iz raznih krajev domače dežele in drugih kronovin 166 gostov. Otvoril je sezono 2. maja došli Dunajčan Christlbauer. Prvi transport je dovel 22 bolnih vojakov. Poveljnik c. kr. vojaškega kopališkega zavoda je že več let zaporedoma major Blabolill. Izmed obličnejših gostov bivajo tu: Ekscel. baronica Hein, baronica Gussich, gospa soproga drž. in dež. poslanca Povšeta z gdč. hčerko, g. V. Klinar z Bleda s soprogo itd. Zdravil se je c. kr. podpolkovnik Weber, včeraj se je pripeljal c. kr. polkovnik Lu-kanc pl. Savenburg. Predpisano kopalno dobo je dovršil in se v Metliko povrnil duh. svetnik Golobič, te dni je prvikrat došel in pričel zdravljenje g. dekan Incko iz Žabnic na Koroškem. Iz Planine na Notranjskem sta se tu kopala gg. Stare in Mejak ter okrepčana in pomlajena zapustila zdra-višče. Ker je že doslej blizu 100 gostov več kot lani do tega časa, obeta biti sezona močno obiskana. Nas Topličane prihod tujcev zelo veseli in radovedno čakamo vsak dan vozov, ki nam jih dovažajo s Straže. Stre-žemo gostom kolikor le moremo; da bi jih tudi strigli, nihče ne toži; vse je tu poceni „Omnibus" gre po tujce k vsakemu vlaku in ni potreba posebej naročati voza, razen če pride kdo s spremstvom in z obilno prtljago. Vsem p. n. obiskovalcem, ki so k nam namenjeni, že naprej kličemo v pozdrav: „Dobro došli!" in „Bog blagoslovi kopel!" — Letopis o. kr. poitnohranil-ničnega urada. Te dni je omenjeni urad na Duuaii razposlal v svet 82 stranij velike četverke broječo knjigo z naslovom: »Zwan zigster Reehenscbaftsbericht des k. k. Post sparkassenamtes fiir das Jahr 1903 •. Zavod je začel poslovati doe 12 januvarija 1883 Za prvo in drugo leto skupaj ae je izdal avoječasno jeden letopis, vsled tega je le tofinji po vrsti dvajseti. Iz istega povzamemo, da je v uradu na Dunaji koncem minulega leta delovalo 2.036 oseb, namreč 768 državnih uradnikov, 210 računovodnikov, 627 pomožnih uradnikov, 19 knii^ovodnic, 225 kalkulantinj, 75 uradnih in 55 pomožnih in 59 drugih služnikov. K tenru Ae pristavimo, da je urad naračunil 5 524.509 K čistega dobička. Ta denar dobi blagajnica za pošte. Ljubljanska novice. Nadporočnik Buckhel je še vedno v Ljubljani. Ljubljanski občinski svet ima jutri popoludne izredno sejo. Na dnevnem redu je poročilo o dopisu poveljništva tretjega vojnega kora v Gradcu o prodaji voja škega o s k r b o v a 1 i š č a ob Dunajski cesti, o donesku za Ve gov spomenik in razne stavbinake za deve Franca Kandareta, Viktorja Aoeettota, Ivana Mrzelja in Mari e Kodela. Razmere pri ljubljanski električni železnici. Poroča se uatn : 1. maja je izdala direkcija električne cestne železnice v L ub-ljani nov delavni red, po katerem morain uslužbenci delati vsak dan 12 in pol do 13 in pol ure službe, dasiravno ministrska na-redba določa samo llurni delavni čas. — Tudi bi moral biti vsak uslužbenec vsakih S dni po en 'dan prost, toda zgodi se večkrat, da je uslužbenec komaj na tri mesece en dan proBt. Razdelitev prostega čast med delom je tudi tako pomanjkljivo, da uslužbenec nikdar ne more iti domov obedovat. Pred kratkim je delavstvo električne cestne železnice izročilo vodstvu neko spomenioo, v kateri prosi, da bi se služba preuredila. G Svingenšua pa se jim je smejal in rekel, da morejo le s stavko kaj doseči, toda potem jih bo ravnateljstvo polagoma odpuščalo. — Tako se norčuje ta gospod z delavci Pa tudi med občinstvom vzbuja ogorčenje. Znan nam j* slučaj, ko se ta gospod ni hotel odkriti pred sv. Rešnjim Telesom, ko je šel duhovnik obhajat, dasiravno ima poleti na vadno klobuk v roki. Ravno tako se jezgo dilo na sv. Reš. Telesa dan pred magistratom, ko je bil on pokrit pri blagoslovu. Mi svarimo tega gospoda, naj se nikar več ne norčuje. Sl. mestni magistrat pa opozarjamo, naj posreduje pri vodstvu, da se upravičena želja uslužbencem izpolni. Umrli so v Ljubljani: C. kr. davčni o fi oiial gosp. Ivan Globočnik v starosti 36 let; uradnikova udova gospa Jožefa Bfezina; Katarina Kovač, spre-vodnikova žena 40 let; Marija T o -r e 1 1 i, sluge žena, 28 let, Vegov« ulioe 5; Jernej Šuštar, delavec, 87 let, Ra-deckega cesta 1; Arnošt Petrič, strojevodjev sin, 4 mesece, Dunajska cesta 7; v bolnici: Marija Germek, sirota, 19 let, jetika; Alojzija Blumauer, tapetnikova žena. Serenada. V soboto ob 9. uri zvečer je priredilo 60 pevcev »Glasbene Matice" sere nado fin. nadsvetmku gosp. Antonu S v e t k u povodom 201etnega njegovega trudoljubnega delovanja za »Glasb. Matico«. Zbor je zapel tri pesmi. Deputacija gg. Hubad, Stritof, Sič je imenom zbora čestitala g. S v e t k u. Prisilna delavnica in čevljarji. Radi kon kurence, s katero deželna prisilna delavnica oškoduje domaČo čevljarsko obrt, bo jutri ob 8. uri zvečer shod čevljarjev v stekle nem salonu pri Auru. C. kr. davčni urad (cddelok mesto Ljubljana) se preBeli v kratkem, ko bodo v eraričnem poslopji na Vodnikovem trgu potrebna adaptacijska dela izvršena, v I. nadstropje te hiše. Na draži žensk. Delavec I. K. iz Hra-deokega vasi je včeraj popoludne srečal na Poljanskem mostu dve sosedi, katere je v šali nekoliko podražil. Ženski pa niste razumeli šale, napadli sta moža ter mu šalo poplačale s klofutami ter mu končno vigli klobuk v Gruberjev kanal. Ko je ubogemu možu prišla na pomoč njegova žena, pričeli sta sosedi bombardiranje b kamenjem. Cene mesa drugod in pri nas. Cena g i vedine I. vrste je za 1 kg. v Steyerju 1 K 36 v., v Ptuju 1 K 40 v., v Gradcu in Mariboru 1 K 44 v., Calovou 1 K 48 v., inomostu 1 K 28 v., v Dunajskem Novem me* stu, Solnogradu in Ljubljani 1 K 60 vinar, (opomniti pa js,da ondi kravjega mesa ne prodajajo kakor v Ljubljani po teh senab.) Cena II. vrste je: v Mariboru 1 K 24 v., v Dunaj- skem Novem mestu 1 K 28 m., v Gradcu 1 K 30 v., v Calovcu 1 K 32 v., v S )lno-gradu in Steyerju 1 K 36 v., » Lmbliani 1 K 40 v. Cina III. vrste: v Gradcu 1 K 18 v., v Celovcu, Ptuju, S ilnograuu in Ljubljani 1 K 20 v., v Dunajskem Novem mestu 1 K 22 v. Vojaško kopališče so danes otvorili. Psi-čuvaJI bi morali biti vsaj ponoči priklenjeni. V Metelkovih ulicah pa leta tak pes tudi ponoči prost okrog. Čule so se večkrat pritožbe pri sosednih prebivalcih, da si ne upajo ponoči tam mimo hoditi, ker se psa — in to po pravici — boje, o čemur se je osebno prepričal pisec teh vrstic. Ljudsko gibanje. Danes je doš'o 157 i z seljenoe« iz Amerike, 40 delavcev je odpotovalo iz Hrufi ce na H vaško. V Gorico ae je pehalo z dr. Tavčarjem k savn sti razvitja zatttve goriškega »Sokola«, 25 ljubljanskih in ššenskih Sokclov. Zastava je bila včeraj blagoslovljena. Vlom v zalogo mengiškega piva se je izvršil danes po noči. Tat je v pisarni s silo odprl predal pri mizi, vrgel, ker je bil jezen, da ni dobil bogatega plena, nekaj poslovnih knjig na dvorišče in je šel v hlev, kjer je odprl kovček nekega hlapca. Tat je bil od-poden, ne da bi bil mogel kaj odnesti. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani priredi dne 10. julija 1.1. društveno veselico na vrtu restavracije „Pri novem svetu". Obenem opozarjamo svoje člane na občni zbor, ki bode dne 17. julija t. 1 v društvenih prostorih, Sv. Petra cesta št 5. Podrobnosti in dnevni red sledi svoječasno v naznanilu. Vekoslav Trtnik, Jakob Acceto, zapisnikar. načelnik. Tatvine. V soboto dopoldne je nezn-na ženska v neki manufakturni trgo-.im na Starem trgu ukradla dve svileni ruti v vrednosti 20 kron. — Mesarskemu pomočniku Janezu Kranjcu je bilo ukrakeno iz odprte spalnice v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah več obleke in delavska knjižica ter vojaška izkaznica. Tatvine sumljiv je neki potujoči delavec, ki je še ponoči pobegnil iz gostilne. — Gospodu Jožetu Levou je bil ukraden voziček, vreden 12 kron. Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani vabi vse člane na svoj redni sestanek, kateri bode dne 14. t. mes., ob 3. uri popoldne v gostilni gospoda Z a • bukovca pri »Koscu« (na gmajni), cesta na Log. Ker so točke dnevnega reda zelo važne, želeti je obilne udeležba. Pasti živino na vojaškem vežbališču med vajami ni dovoljeno. — Poveljniki vseh oddelkov imajo ukaz, živino takoj odstraniti, na kar se opozarjajo posestniki, ki imajo tam pašno pravico. — Občini Moste in De v. Mar. v Polju sta že dobili dotična navodila. Prosimo reda ob sejmih ! Poroča se nam: Ob zadnjem živinskem sejmu opazoval sem, kako malo se skrbi za red pri dovajanju živine, posebno na Poljanski cesti. — Tam se ti drenja vse navskriž, pešci, vozovi in žival. Pot ob strani, ki je pač le pešcem namenjena, služi gonjačem, in le čudno je, da ni bil že kdo, posebno kak otrok, po-hojen od živine. Tudi je neumestno takrat, ko je promet največji, škropiti cesto, ker se s tem plaši živina. Na celi Poljanski cesti ni bilo videti nijednega redarja. Iz brzojavk. Dunaj. Novi občinski volilni red za Nižjo Avstrijo je cesar baje že sankcijoniral. Praga. O izvolitvi dr Sohalka deželnim poslancem namerava deželni odbor pred lagati, naj se volitev razveljavi, ker imenovanje dr. Schalka častnim občanom vasi Lie-botic, s katerim je dobil na Češkem pasivuo volilno pravico, ni bilo pravilno. R i m. »Agenzia Štefani« je izvedela, da se pričakuj, da pridejo avstro - ogrski posredovalci radi trgovicske pogodbe dne 20. ali 21. t m. v Rim. Budimpešta. Zbornica je vse peticije o vinski klavzuli izročila ministrstvu. Trgovski minister je govoril v prid skuneea carinskega tarifa, brez katerega bi bila Ogrska b kitajskim zidom zaprta od ostalega sveta. Romanje v Einsiedeln in Lurd. Iz Einsiedelna se nam piše : Dunajski odbor za praznovanje petdesetletnice proglašenja brezmadežnega spočetja Matere B?žie je privzel v svoj načrt tudi romanje v E nsiedeln in Lurd. Včeraj, dne 6. junija, je odrinil poseben vlak z Dunaja, kateremu se je pridružilo ša kakih 50 romarjev v Inomostu, tako da je zdaj vseh udeležencev 350. Zastopani so vsi stanovi in skoro vse n irodnosti iz Avstrije, višje plemstvo, kakor navadno delavsko ljudstvo, bolni in zdravi, duhovni, svetni in redovni. Tu dobiš Po ljaka s Poznanjskega in Galicije, Nemce iz Avstrije in Prusije, Madjare, eden je celo iz Buksrešta in drugi is Strasaburga. Preoej je Tiroloev in tudi trije Slovenci. Do sdaj je šlo vse po sekiricah in ni bilo najmanjše neprilike. V Inomostu smo Slovenci obiskali rojaka, ki sta nam drage volje razkasala mesto, o polnoči je pa pri drdral vlak z Dunaja. Krasna je bila vožnja skozi Arel in Kioatertal mimo Bludenca do Feldkirohena. Mala je sicer Predarelska, a krasna, polie, pohištvo in obilna industrija pričajo, da tu prebiva preme žno ia podjetno Ijuddvo. Kneževina Liechtenstein z velikim gradom vladajočega kneza je kaj lop biser ob Renu. In Švica! Pogled na gore ob ta kem jutru prevzame vsakega. In ta krasna jezera s cvetočimi tratami ob obrežju, ki bo posute s lepo urejenimi vasmi in mesti! Onstran jezera te pozdravlja romantično ležeči Rappersw.t s poljskim narodnim muze jem (v mali kapeli počiva v bronasti urni srce Kosciustkovo, f 1817) sredi jezera pa divoi otok Ufnm kjer je umrl Ulrich Hut-ter, prijatelj Zwinglijev. Ko pride vlak ekoro do polovice nad 40 kilometrov dolgega jezera, se začne od mikati od njega in se spenjati po lepem bregu na kviško, in ko pride do vrha, jo udari prrti jugu, in le še dobre pol ure in si v E naiedelnu Povsod dokazi blagostanja! Z najvtčio točnostjo se Bkrbi, da dobi vsak svojo, le d dojeno s)bo v hotelu in skoro vojaška organizacija skrbi, da se vsakemu kolikor možno ugodi. Ko smo prišli v Einsiedeln, smo dobili tu ie 1200 Virtemberža-nov, popoldne pa še 1000 Bavarcev. A to nas ne m ti, ker ie vse tako dobro preskrb-l eno. Iinamo namreč svojega romarskega vodnika, nugr. E sterer ja, duhovnega vod nika Mechtltr-j?, poročevalca za časnike, 8'ojega zdravnika dr. Sannfelderja in 24 vodnikov posameznih skupin po 12 do 16 oaeb, ki morajo paziti, da se do pičice drži vsakteri vodstvenih določil. Dunajčanje so pokazali veliko spretnost v prireditvi romar skega vlaka —e — Narodno gospodarstvo. Cena vinu se dviguje. Trst, 11 junija. Ker se pričakuje, da vinska klavzula z Italijo ne bo obnovljena, so v Istri zelo p' skočile cene doma čemu vinu. Na trgu v Tmjanu so se podražile cene za hektoliter od 26 kron na 40 kron. Bazne stvari. Najnovejše od ramih strani. Čudna bolezen se širi na Angleškem. Bolnik nakrat izgubi ves spomin in ne ve kje in kdo je. Angleški zdravniki so napram tej bolezni brez moči. — 2 00 hiš pogorelo je v mestu Turka v Galiciji. — Potresna tresenja so čutili 10. t. m. v raznih mestih v Italiji. Tudi na tukajšnji potresni opazovalnici so priprave zabeležile oddaljeno potresno tresenje. — Jurist postal mizarski mojster. Budimpeštanski mestni konceptni adjunkt dr. Franc Epry je opustil svoj poklic kot jurist in je postal mizarski mojster, ker so ga v službi preskočili drugi. Epry se je že nekaj let za zabavo učil mizarstva. Društva. (Slovensko katol. a k a d e -mično društvo »Danica«) priredi v torek, dne 14 t. m., tretji redni občni zbor s sledečim sporedom: A. 1. Čitanje zapisnika drugega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »z i i\ posojilnice znaša A 4"' stTghran- K 5,089.883-14. DP= K 23,806-306-40. sSdrr K 98.238*41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 * J Pobro izvežban trgovski pomočnik želi vstopiti v kako trgovino s špecerijskim blagom. Kociudbo učni iihoiov, m; B. Fm Straža, poste restante K029 2-1 'mfmrnmnmmtp-m - • m' Restavracija pri kolodvoru v Vižmarjih se takoj odda v najem z vsem pohištvom. Poleg hiše je tudi vrt in njiva Več se izve ravno tam. 10.6 5-3 Št. 7482. Razpis. 1032 1—3 Deželni odbor kranjski oddaja potom javne dražbe naslednja dela v izvršitev 1) Odstranitev jezu na Krki pri Brodu in odkop otokov v proračunjenem znesku'4000K 2) Zagradbo levega brega Krke pri Mršečji vasi v proračunjenem znesku 6000 K od katerega zneska se pa odbije 900 K za naturalna dela, oziroma za dobave po udeležencih Pismene ponudbe z napovedbo popusta ali naplačila v procentih na enotne cene v proračunih naj se predlože podpisanemu deželnemu odboru do 2. julija 11.12. upe opoldne. Ponudbe, ki naj se glase za eno ali za drugo delo ali pa za obe deli skupaj morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K ter jih je doposlati zapečatene s primernim napisom. Ponudbam mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje no vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij 5% stavbnih stroškov v gotovini ali v popularno-varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika za vsako delo posebej ali pa tudi za obe deli skupaj, in sicer ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno obravnavo. Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v navadnih uradnih urah v deželnem stavbnem uradu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 12. junija 1904. ------ NfliVPfifl naiboIisa in najcenejša tvrdka za naj vttja £aiuga, „arocevanje ozir. nakupovanje * Copičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in mizarje. LakOV, pristnih angleških, za vozove. Emajlne prevlake, pristne, * posodicah po '/„ '/« V* in 1 kg. Jantarjeve glazure za pode. Edino tipeino in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarv- nega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva. 288 60—34 Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr. Schonfelda. Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gipsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših- Ustanovljeno 1.1832. Adolf Hauptmann Ustanovljeno 1.1832. I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. ; Iidajatelj iu edgoverni andaik: Dr. l|atBi| Žltilk. .............................................................................. I Že skozi 19 let f boleham na želodcu. Po I poskušnjah z različnimi I zdravili sem začel leta i 18V6. rabiti Vašo * tinkturo | za želodec, I ki mi je vedno prav i dobro služila kot učin- f kujoče zdravilo, pa ne i = , , , , le meni, ampak tudi i = j32"™ bolehavim osebam, katerim sem jo po- £ I daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, £ = ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—6 I I Friderik Repolusk, E župnik v St. Vidn nn.l v°M<*om, p.:3HasUno, i | Resnici čast! ! I Vaše ,,Železnafo vino" se mi je pri I 5 mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, £ £ kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav i £ posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- I £ krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- i £ rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato I r morem Vaše res izborno železnato vino iz I £ lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih £ | slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! 1 1 Anton Žnidaršfč, | = župnik pri lteli cerkvi, p. .Št. Jernej, Dolenjsko -£ 1. marca 1004. S | Naročila vsprejema proti povzetju In točno Izvršuje 1 | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana f £ lekarna Pri angelu", Dunajska cesta, dvorni § = založnik Njihove Svetosti papeža. = ..............................................mm.................................... Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka in živino. 949 12 Nastavite povsod amerikansko nastave za muholov ,T ANGr L EPOOTi En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko: EDmUNp KAVČIČ v Ljubljani. Novo, pa izvrstno! A. • ! .siv, ^.A • 'T : ■■ ' " Cunard Line parobrodna družba prve vrste vozeča TRST-NEWI0RK Oceana vožnja krog 8 dni! Najboljša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko, prosta, dobra in obila hrana ter 100 kg proste prtljage, pričenši že od Ljubljane. Nobenega presedavanja, nobenih postranskih stroškov med potjo 50 kron 50 ceneje, nego povsod drugje. Prihodnji odhod iz Trsta : Parnik ,,Slavonia" dne 25. junija in pozneje vsake 14 dni. Iz Ljubljane dan preje zvečer. Vpisati se in vozno karto z 20 K tu zaarati, je vsaj nekaj dni preje. — Vsakoršna pojasnila te proge ter vozne karte, daje le r. Nowy konces. glavni agent, Ljubljana Marijin trg št. 1. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.