' tuna platana v gotovini. ŠTEV. 76. V LJUBLJANI, torek, 5. aprila 1927. Posamezna številka Din I' LETO IV. tari opoldne, ixvxeaft nedelje in premike. ®es*®n* JMkrofeina: V Ljubljani in po pošti: Dla 20'—, inozemstvo Din 80"—» Neodvisen psSitli II ef UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ui-BAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3, TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariftL Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. ^iianje 2 Bolgarijo. si J ® stalno težka zunanja politična IfaJijo ^8’. P00strena še vsled konflikta z zbJ '. znova pokrenila vprašanje »Vii if z^°^arijo. V glavah navduse-vp„. ^ čustev obvladanih ljudi se to pi iDjs?.le s^atao formulira v idealno le-Crueg 1 etle države od Jadranskega do vdarnr, ttl0.ria- V glavah hladno in pre-vpraga .lnislečih politikov pa le kot kan hJiJ6 P°P°lne izvedbe načela: Bal- Kakor anSkim narodom- 111 * agftafo Ve Prva formulacija zanosna kretna &s *ak° pa samo druga kon" ustvarliiva S|alo t™ enkrat le težk0 drugi lormulaciji OVproa?ov.0rili tudi le O bolgarsko, dočim pripust* zbližanja z "im Nudeni, da sanjajo 0 navduše' stvareh. tak° daljnih Če hočemo biti konkretni, potem * smemo vprašati samo, kaj prS, e ne 2 od Bolgarov, temveč la jS f0 nudiu °mibg tudl ° ‘ap’ ] ,aj moremo sedam; I B°1garom- Ah z drugimi be. sko, Po't Ce bočemo zbližan je z Bolgarka je t ?.nioramo Bolgarski dokazati, da ie t * ,m°ramo Bolgarski dokazati, ste nanau iŽan^e tudi v n^en0 korist- Ti* navduše„ja/ velika R ■- Usiia zaradi slovanstva vodila rmvdul^6 ’z s*arih časov slovanskega vem- aja’ ko je vse pričakovalo, da bo našo, ne * zaradi slovar več poaov r rasko Politiko, ne smemo uspeh. Pni Vi’ nočemo doživeti ne-sih in ne n« a nar°d°v sloni na intere- vanstvo kaki % potem je tudi za njo slovanstvo mr. '®v pojem. In drugače biti ne more, ker zdravi narodi — in to so vsi slovanski narodi — ne morejo zaradi idej ubijati sebe. li pa uiti Potrebno ni, da bi prezr- v tem Prečnemretlle Politike’ ker Sm0 voditi politiko ir-položajii, da moremo k° bolgarskim ,°dS°varja tako našim, striktnega i?, . ,eresom. To je politika kanskim’ n« \^aDja načela: Balkan bal- da So ball-ai”1”’ Na stoletni!i izkušnji, igrača v V * narodi vsak zase samo enotni n a.k ve,ikih sil, da pa so vsi liju si P°stali velesila Na tem spozma-narodo111 S*'a na^e*a Balkan Balkanskim Tori. ble * Seda.i treba rešiti še drug pro-niih*: rešujejo 0 balkanskih vpraša- treha Saftl° balkanski narodi, potem je «ajti način, kako se bodo sporna StaQea,lska vprašanja rešila. Tu pa ha-Še n Velika težava, ki je danes morda ,tiaroi>remagliiva- sP°minjamo samo na °.nska vprašanja in težkoča nro-ma je dovolj vidna. Pa tu še druga stvar, ki je za rešitev I roblema važna. Ni zadosti spoznanje 0 Potrebi skupne poti, temveč tu mora biti tudi volja za skupno pot. Te volje Pa danes še ni tu. Deloma so temu sploh Spomini na krvave dogodke iz komaj ^Jetekle dobe. deloma pa so tu merodaj-^isto materielui oziri. In ti veljajo V'. tt>°Sf£dje, ki se morajo bati za svojo VeCM prišlo do bolgarsko-jugoslo-ve od re ^ftmija. So tu politiki, ki ži-DoČejo n a«šne misli in so tu politiki, ki Tj jjj J °Zabiti na avreolo zmagovalcev. Htt^ni r,laci(malisti na eni in na drugi Mno 0lleHiogočajo zbližanje in sicer zavele (ltl Metodično. In ker imajo ti ^je udi moč, zato je njih prizadeva-^rizad6Vedno uspešno. Kaj pomaga vse ®e8 fa, Vatlie za zbližanje, če pa more da-pa rska vest o nasiljih v Macedoniji pet 0j° grozodejstvih četašev hipoma zo-^Prem^r®ti vse stare rane. Slika se bo 286?^a šele potem, če bodo tu in ^ d b a'1 Pravi demokratični ljudje Prijateljski pakt med Italijo in Madjarsko sklenjen. 'e> ki bodo pripravljeni, da z Beograd, 5. aprila. Italijanska vlada je obvestila našo vlado, da bo danes podpisana pogodba o prijateljstvu in o razsodišču med Italijo in Madjarsko. Kakor se doznava, izjavlja italijanska vlada, da ni ta pogodba proti prav nikomur naperjena in da je sklenjena v duhu pakta Zveze narodov. Naša vlada je bila o sklenitvi te pogodbe obveščena na osno- vi pogodbe o prijateljstvu med našo državo in Italijo, po kateri mora vsaka stran obvestiti drugo o sklepanju mednarodnih pogodb. Naša vlada je to sporočilo vzela na znanje. To sporočilo, o katerem se je kmalu izvedelo, je bilo naši vladi dostavljeno predsinočnjim po francoskem in italijanskem poslaniku našemu zunanjemu ministru dr. Periču. Z zanesljive strani smo doznali, da je končno dosežen načelni sporazum o tem, da se bodo za vsa vprašanja, ki se morajo rešiti med našo državo in Italijo, vodila direktna pogajanja. Ta sporazum o neposrednih pogajanjih je samo načelen. Ni pa še končno določen temelj, na katerem se bodo vodila pogajanja. V nadaljnjih razgovorih z zastopniki Italije, Francije in Nemčije bo naš zunanji minister deloval na isti osnovi, na kateri so se pogajanja začela. Pričakujejo pa, da se ta pogajanja ne bodo še tako kmalu začela, kakor se je mislilo. Kakor se doznava, se bodo pogajanja vodila po diplomatskih poti med Beogradom in Rimom. Po tem bi bile torej izključene vse kombinacije o sestavi kakih posebnih delegacij, ki naj bi vzele v pretres | vsa sporna vprašanja in jih rešile. Pred pričetkom direktnih pogajanj z Italijo. Beograd, 5. aprila. Glede na poset, ki ga je napravil angleški poslanik na našem dvoru Kennard našemu zunanjemu ministru, se je včeraj v poučenih krogih trdilo, da je Kenard posetil tudi predsednika vlade Uzunoviča. Sodi se, da prehaja sedaj diplomatski pretres konflikta, ki je nastal med našo državo in Italijo, v končno fazo. S poučene strani trde, da je prišlo do sporazuma, da se nastali konflikt reši direktno med Beogradom in Rimom. Treba pa je pri tem poudariti, da še ni trdne baze za pogajanja, ker je logično, da mora ali Italija Pa ^ugoslavija staviti formalen pred-x ? |fravnanje spora. Sme se zato pri-■ fp’. da b°do diplomatski zastop- vČLm r in Be0gradU St°I)i]i V stik Z ladami, kjer so akreditirani, da se dobi temelj za sporazum. Ni treba še posebej naglašati, da bo ta diplomatski pretres trajal dalje časa,’ posebno ker gre za važna vprašanja, kakor je tiranski pakt, ki je dobil že mednarodni pomen in za vprašanje ratifikacije nettunskih konvencij, za katere bo jugoslovenska vlada, kakor zatrjuje- jo, zahtevala revizijo. Morebiti, da bo naša vlada pri teh pogajanjih načela tudi vprašanje narodnih manjšin. Sinoči že precej kasno se je v beograjskih krogih razširila vest, da je g. Kennard o priliki svojega poseta pri dr. Periču stavil zanimive predloge, in sicer da bi Italija, Jugoslavija, Grčija in Bolgarija s skupnim sporazumom zagotovile neodvisnost in lieokrnljivost Albanije in da bi se izjavile, da so pripravljene zaščititi neodvisnost Albanije, proti vsakemu poskusu kršitye s katerekoli strani. Ni bilo mogoče dognati, ali je bil ta predlog, ki gre za tem, da se na Balkanu ustvari nov Locarno, res stavljen. Vsekakor pa je ta predlog zanimiv kot važen psihološki moment v sedanjem položaju. S tem se spravlja v zvezo tudi nenad-ni odliod našega atenskega poslanika lice Popoviča v Atene. V beograjskih političnih krogih spravljajo s tem v zvezo tudi izjavo bolgarskega zunanjega ministra Burova v sofijskem parlamentu. KRALJ SE VRNE DANES V BEOGRAD. _ J*e°grad, 5. aprila. Sinoči so se razširile vesti, da bo zunanji minister dr. Perič odpotoval v Topolo, kjer bi bil sprejet od kralja. Kakor smo zanesljivo izvedeli, dr. Perič ne odpotuje iz Beograda, ker pričakujejo, da se danes dopoldne vrne kralj v Beograd. PRETEP V ZAGREBŠKI OBLASTNI SKUPŠČINI. Zagreb, 5. aprila. Včeraj je v mestnem zastopu prišlo do viharnih prizorov o ])ri-7iki interpelacij o izločitvi Zagreba iz naCe^n§ke ol),asti' ie govoril mestni cev o!tfnHeilKel’ 8a je skupina radičev- šal natU‘S“!“' I,,Ž' **■« * Posku' (^)i^M<^^*^trgati iz rok pisani odgo- medsebojnimi žrtvami Ustvar]jo razum. J v Bolgarsko - jugoslovensko zbližanie ie odvisno od zmage demokracije med južnimi Slovani. Ko je zmagal na Bolgarskem Stambolijski, smo bili na p0tu k zbližanju. Z njegovo smrtjo pa smo se zbližanju oddaljili. Ta demokracija pa mora zmagati v Beogradu ravno tako ko v Sofiji in potem bo tudi v Beogradu ko v Sofiji enako mišljenje o vseh spornih vprašanjih. Tedaj pa bo tudi izvedeno načelo Balkan balkanskim narodom in tedaj bodo tudi ideali navdušenih ljudi zreli za diskusijo. vor. Nastal je prepir in pretep in udarci so padali na obe strani. Najslabše se je godilo radičevcema Košutiču in Ilercegu, ki sta dobila nekaj krepkih udarcev. Mirnejši zborovalci so hoteli prepirajoče se ločiti. Nemir je trajal dolgo časa, tako, da se je morala seja prekiniti. V stranski sobi si je Heinzel izpiral krvavi nos in usta. Pri njem je bil tudi zdravnik dr. Thaler. Razburjenje v dvorani je bilo veliko. Galerija je klicala: Živijo Heinzel! Pred-no je Heinzel nadaljeval s čitanjem svojega govora, se je zavaroval proti takemu načinu postopanja s strani bivšega ministra in mestnega zastopnika Košutiča. Prišlo je pri tem znova do hrupa. Ko je Heinzel končal svoj govor, je občinski svet prešel na dnevni red. NEVERJETNE GROŽNJE ŠT. RADIČA. Zagreb, 5. aprila. Ko je sinoči oblastna skupščina končala svoje delo, je Štefan Radič pri izhodu iz dvorane — zaradi napada federalistov v mestnem zastopu na njegovo osebo — začel klicati, da bo jutri pobil federaliste, če bi se kateri dovolil priti na sejo oblastne skupščine. I>R. SAVNIK ODIDE V BEOGRAD. Današnji »Slovenec< poroča, da je finančni delegat dr. Savnik odpoklican in imenovan za načelnika v ministrstvu za finance v Beogradu. Za finančnega delegata v Ljubljani je imenovan g. Rupnik. Boj med Uzunovičem in Vukičevičem Beograd, 5. aprila. Kakor doznavamo z zanesljive strani, se je na včerajšnji konferenci pri Uzunoviču govorilo posebno o vprašanju, kako naj bi Uzuno-vič pri sedanjem položaju uredil stvar tako, da bi se še naprej vzdržal na vladi. Kakor izgleda, se Uzunovič pri tem svojem delovanju trudi, da bi hkrati rešil tudi položaj g. Bože Maksimoviča. Kakor pa se doznava z dobro poučene strani, Uzunovič ni ravno tako trdno odločen, da bi se čisto do kraja vezal z Božo Maksimovičem. Uzunovič je mnenja, da je v prvi vrsti treba, da se sedanji položaj ohrani zato, da bi izostala vsa politična trenja, ki bi nastala, če bi bila njegova oseba odstranjena s položaja, na katerem je sedaj. Uzunovič ve, da je akcija Velje Vuki-čeviča tako globoko vplivala v radikalnem klubu, da je računati z njegovim uspehom, če bi Uzunovič izvajal posledice in podal ostavko. Zato Uzunovič dela na to, da razširi sedanjo vladno koalicijo po možnosti na HSS. S tem bi glede na notranji in zunanji položaj države dal novi vlade rad značaj vlade, ki ima globoke korenine v širokih slojih naroda in ki bi lahko uspešno izvedla politično in zakonodajno delo, ki se mora izvršiti. Samo tedaj, če ne bi prišlo do sporazuma s HSS, misli Uzunovič situacijo izboljšati z rekonstrukcijo vlade, ki bi jo izvršil v sedanji koaliciji. Pri tem bi se v glavnem izmenjale nekatere osebe v vladi z osebami iz radikalnega kluba. Uzunovič si na vsak način prizadeva, da se čim bolj upre akciji, ki jo vodi Velja Vukičevič in ki gre za tem, da se vrže vlada Uzunoviča ter da pride on sam na njegovo mesto. Kar se samega Velje Vukičeviča tiče, misli Uzunovič. da bi, če ne pride do uspeha z nameravano kombinacijo s HSS, v zamišljeni rekonstrukciji sedanje vlade vzel v kabinet nekaj vplivnih ljudi iz skupine radikalnih nezadovoljnikov. Na ta način bi paraliziral akcijo Velje Vukičeviča v radikalnem klubu, ki se tam zadnji čas posebno naslanja na radikalske nezado-voljnike. Kakor po vsem izgleda, Uzunovič ne bi samo v slučaju rekonstrukcije vlade, temveč tudi če bo razširil vladno koalicijo, izključit Vel jo Vukičeviča iz vsake kombinacije in ga tako odstranil z vsakega vplivnega položaja. Kar se tiče Maksimoviča, je Uzunovič tudi odločen, da ga žrtvuje, ako bi stranke, s katerimi bi razširil vlado, to zaradi rešitve situacije zahtevale. GOVORICE 0 DEMISIJI MAKSIMOVIČA. Beograd, 5. aprila. V političnem položaju na prvi pogled sicer ni nobenih dogodkov. Toda za kulisami se vodijo živahni razgovori: Pred vsemi se razgo-varjajo na vse strani v radikalnem klubu, iz katerega so zadnji čas potekale vse- težave notranjega položaja. Stiki med posameznimi skupinami so zelo živahni. Pristaši g. Uzunoviča pa se nadejajo da bo Uzunovič do 19. aprila skušal prebresti vse težave, ki ovirajo daljnji obstoj njegovega režima. Pašičevci pa zatrjujejo, da so dnevi g. Uzunoviča in Makšimoviča že šteti. Včeraj popoldne so se raznesle vesti, da bo Uzunovič najkasneje danes podal ostavko. Maksimovič pa to najodločneje zanika. O tem da on nima niti pojma. Ljubljana manifestira za zbiižanje z Bolgarijo. Govor dr. Kostova v Unionu. Ob priliki včerajšnjega govora predsednika jugoslovansko-bolgarske lige v Parizu, Bolgara dr. Kostova je Ljubljana pokazala toliko svojih ognjevitih simpatij za bolgarski narod in za njegovo zbiižanje z Jugoslavijo, da se je ves večer pretvoril v veliko manifestacij-sko slavje slovanske in posebej zlasti južnoslovanske zavesti. Navdušene ovacije, ki jih je priredila nabito polna dvorana dr. Rostovu so le dokaz, kako blizu je nam Slovencem ideja združenja Bolgarije in Jugoslavije in kako prevladuje v našem narodu zavest, da nam je bolgarski narod bratski narod in da spada v splošno državno zajednico vseh Južnih Slovanov. Predavatelja dr. Kostova je predstavil množici v imenu pripravljalnega odbora akademik Zdolšek. Predavatelj je najprej izrazil svojo veliko radost nad tem, da mu je dana prilika predavati v Ljubljani, tej predstraži Slovanstva na zapadu v katero so Bolgari od nekdaj gledali kakor na sveto mesto ter si mnogi želeli, da bi mogli govoriti v njej, kot državljani iste države. (Frenetičen aplavz.) Jugoslovanstvo mora dati ravno v tem momentu dokaz za svojo eksistenco ter odločno povedati gotovemu državniku, ki je dejal, da je eden njegovih državljanov več vreden kot tisoč drugih: Eden Jugoslovan je vreden najmanj za sto tvojih junakov. (Burno pritrjevanje.) Med Slovenci ali Hrvati in med Bolgari ni bilo nikdar nobenih sporov. Na žalost in na veliko nesrečo Jugoslovanstva pa obstojajo taki spori med bolgarskim in bratskim srbskim narodom. Misel združitve Srbov in Bolgarov v eno državo se je pojavila že leta 1867, ko so sklenili voditelji bolgarskega osvoboditeljskega boja proti Turkom s srbskim knezom Miliaj-lom Obrenovičem pogodbo, po kateri osnujejo Srbi in Bolgari skupno državo s knezom Mihajlom na čelu. Toda na mesto tega ideala skupne države je uvedel dejanski in formalni nemški špijon Ferdinand Koburg ideal Velike Bolgarije. Odtod poznejše velike tragedije, odtod bratomorna vojna 1. 1913, odtod velika tragedija 1. 1915,katere posledice se še danes poznajo in ki preprečujejo popolni sporazum Srbov in Bolgarov. Za zločinska dela med svetovno vojno v Srbiji pa ni odgovoren bolgarski narod, temveč zločinska banda z imenom makedonstvujoči. Poživljam in rotim brate Slovence in Hrvate, naj izmirijo Bolgare s Srbi. Po svetovni vojni je narod zahteval, da se zločinci kaznujejo. Ministrski predsednik je postal veliki Jugoslovan Stambulijski (Slava mu!), ki je hotel doseči zbiižanje Jugoslavije in Bolgarije, pa je naletel v Beogradu na nezaupljivost, kar je pač bila posledica vojnih izkušenj. Toda če pustimo čustva na strani, govore za združenje Bolgarije z Jugoslavijo že zgolj ekonomski razlogi. Bolgarijo zasužnjujeta gospodarsko Anglija in Italija. Italijani sami izjavljajo, da smatrajo Balkan za ozemlje, kjer si lahko osnujejo svoje kolonije. Toda treba jim je odgovoriti: Tu, na Balkanu ne boste našli kolonij, pač pa strnjeno Jugoslovanstvo od Triglava do Črnega morja. (Navdušeno odobravanje.) Italijo podpira Anglija, ki je bila v svoji politiki vedno neprijazna Slovanom in tej politiki ugaja sovraštvo med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ferdinad Koburg je iznašel macedonsko vprašanje. Stam.bolijski pa je trdil: Nas macedonsko vprašanje ne zanima in ne, če so v Macedoniji Bolgari ali Srbi, glavno je, da so Jugoslovani, drugi problemi za nas ne obstojajo. Nihče ne more navesti niti enega realnega razloga, ki bi mogel preprečiti zedinjenje — vprašanje koburške dinastije sploh ne obstoja, — toda zedinjenja le še nimamo. Govornik poživlja akademsko mladino, naj bo prva bojevnica za ideal Velike Jugoslavije od Črnega do Jadranskega morja. Nato pa pozove: »Naj bratska in ljubljena Ljubljana odkrito reče: mi Slovenci smo za zjedinjenje * Bolgari. Pozivu se oglasi v odgovor eno-dušno viharno pritrjevanje vse dvorane. »Če reče to Ljubljana, potem se čuje to tudi v Bolgariji. Vam, beli Ljubljani, ki je središče čiste in prave jugoslovanske misli, sporočam pozdrave bolgarskega naroda.« Zadnje besede ponovi govornik v krasnem bolgarskem jeziku. Najlepši moj spomin bo v bodoče ta, ki ga bom odnesel iz Ljubljane. Naj živi velika Jugoslavija od Črnega do Jadranskega morja! Govorniku se odzovejo klici tisočere množice. Vsa dvorana, ki je že poprej frenetično prekinjala dr. Kostova, izbruhne sedaj v eno samo veliko manifestiranje za veliko jugoslovansko državo in za združitev z Bolgari. Govorniku je bil tudi izročen lep šopek rdečih rož. Po govoru dr. Kostova je navdušena mladina priredila obhod po mestu, združen z manifestacijo za Veliko Jugoslavijo in za združenje z Bolgari. Dunajsko pismo. POLITIŠKI POLOŽAJ V AVSTRIJI. — SENZACIJONALEN PROCES MAREK. — SLIKAR JAN HAVLIČEK - TRENTAN. Na Dunaju, 2. aprila 1927. Avstrijski parlament ali Nationalrat, ki je bil izvoljen v oktobru 1. 1928 in je dal malenkostno meščansko večino, je bil pred mesecem s posebnim zakonom rezpuščen in dne 24. t. m. se bodo vršile že nove volitve. Toda po avstrijski ustavi more Nationalrat zborovati še dalie, kar se je letos godilo do včeraj, ko je bila po sedanjih dispozicijah vlade zadnja seja. Le na izreden sklep vlade za kak nujen slučaj ali na predlog četrtine poslancev se more vršiti še kaka seja do novih volitev. — Ali takega slučaja skoro gotovo ne bo. — Včeraj je Nationalrat vredno zaključil svoje delo z zakonom o starostnem zavarovanju delavstva. Socijalni demo-kratje so' sicer ta zakon strastno pobijali, predlagali so mnoge spremembe, ali končno so le glasovali za zakon v tretjem čitanju z izjavo,- da je bolje tak zakon, kakor pa noben. Med lem se nahajamo sredi jako živahnega volilnega boja. Dan za dnem je nešteto volilnih shodov, ki potekajo popolnoma miirno, kajti vse stranke so sklenile med seboj ta-kozvani Burgfrieden, t. j. stranke si med seboj jamčijo za popolno volilno svobodo: morejo vršiti agitacijo s plakati poljubne vsebine, a teh ne sme nihče trgati ali prelep-Ijati, shodi morajo biti nemoteni, nasprotne stranke ne smejo z najmanjšim činom motiti volilnih shodov, narod naj^ odloči po svoji volji usodo države in bodoče vlade. — Tudi slovenska koroška stranka je deležna dobiot tega sporazuma. Vse nemške meščanske stranke so se zje-dinile za takozvano enotno listo (Einlieits-liste) le Landbiindlerji delajo male zgage. Na Dunaju pa so postavili na tako listo tudi vodjo hakenkreuzlerjev dr. Riedla, in sicer v najbolj židovskem volilnem okraju, kar je zbudilo med židovstvom hud odpor in bo Einheitlerjem najbrže zelo škodovalo. Sploh pa menijo meščanske stranke, da more le taka skupna lista preprečiti nevarnost bodoče socijalistiške večine in torej tudi vlade. Boj bo torej srdit in o končnem Vspeliu so danes izključena prerokovanja. Koroški Slovenci nastopijo zopet samostojno. Na vspeh pri volitvah za Nationalrat nimajo upanja, ali z istim skrutinijem si ohranijo oba deželna mandata. — Gradiščanski Hrvatje pa bodo volili s krščanskimi socijali-sti in imajo za to nekaj važnih koncesij. * * * Že ves ta teden se vrši na Dunaju senzacionalen monstreproces proti zakoncema Marek iz Moedlinga, ki se bo vršil še ves prihodnji* teden in ki silno razburja vso tukajšnjo javnost ter se zanima zanj tudi ostali svet v izredni meri. Obdolžena sta, da sta osleparila zavarovalnico proti nezgodam za — celih 400.000 dolarjev. Zavarovalne police nista niti še dobro v rokah imela, ‘že je bila zavarovalnici prijavljena nezgoda, da si je Marek odsekal nogo pod kolenom s sekiro, ko je obdelaval leseni panj za giba-i jočo se lutko. Zavarovalnica se je plačilu upr- I la in podala je ovadbo zastran poskusa go- iz Churchillovih vojnih spominov. Skozi leta je Jelicoe razmišljal o načinu najbolj priproste pomorske bitke: »enostavna in paralelna linija, dolgovrstni boj topov in defenzivna akcija proti napadu torpedovk. Danes se zdi, da ni bilo najpravilnejše po-služiti se sistema boja v dolgi vrsti v paralelnih linijah. Morda bi bilo boljše, če bi bil boj ravnan v divizijah, če bi bile hitrejše ladje odločene od manj hitrih in če bi bila vsaka posamezna situacija rešena po potrebi , trenutka. Če bi prišlo do večjega števila bojev med nemškim in angleškim brodov-jem, bi se gotovo poslužilo tega višjega sistema bojne taktike. Toda doslej se ni zgodilo nič, kar bi bilo podobno bilki pri Jut-skem polotoku. Pred Jellicoevimi očmi je žarel Nelsonov primer ih njegov sistem boja najmočnejših brodovij časa. Toda na nekaj je pozabil. Nelson je imel takrat na razpolago popolnoma točne podatke. Videl je davno pred bitko pri Trafalgaru podobne dogodke, le v manjšem obsegu. Bati se mu ni " bilo treba podmorskih napadov. Vedel je naprej, da se bo boj razvil in to lahko z gotovostjo trdil. Toda Jellicoe ni mogel. In nihče ni mogel. Vse, kar je vedel, je bilo le to, da bi popolna zmaga ne izboljšala pomorske situacije, ki je bila že ugodna in ljufije. — Skoro dve leti so se vršile te- i žavne preiskave in končno sta prišla oba -pred sodni dvor, ki imata rešiti ta nenavadno težaven slučaj, v katerem igrajo edino vlogo le domneve in indicije. Razne postranske zadeve igrajo pri tem procesu veliko vlogo. Marek sam si je dal n. pr. celin deset let več nego jih v resnici ima, in to ne le pri sklepanju zavarovalno pogodbe, marveč celo pri policijskih napovedih. Star je bil takrat komaj 23 let, a ima gosto črno brado in je videti res toliko starejši. Njegova žena je celih deset let starejša, pa izgleda za deset let mlajša, tako da sta si v tem pogledu razliko popravila. Ali ta lepa žena ima čudovito preteklost. Že z dvanajstim letom jo je mati dala nekemu stricu, ki je bil ločen od svoje rodbine, in še predno je dosegla starost nad paragrafom, je bila njegova metresa. Zato pa je podedovala po njem precej premoženja in vilo v Moedlin-gu, kjer se je poročila v Marekom, ki je tudi zagonetna oseba. Vsekakor je to jako nadarjen človek, ki ima tudi že več izumov. Tudi je napravil velikanski načrt za elektrilikaci-jo Burgenlanda in bil je tako daleč, da bi ta dela izvršil. Marekova sta že imela neko sumljivo zavarovalno afero. Zavarovala sta namreč svojo pohištvo za ogromno vsoto in kmalu potem je res pogorelo. Po raznih sitnarijah pa sta zavarovalnino prejela. Zdaj pa tak strašen slučaj, ki nima primere na svetu. Marek še danes ni zdrav in morda nikdar ne bo. Zdravniški izvedenci sicer trde, da noga ni bila odsekana na en mah, marveč da je opazili več mahljajev s sekiro. Ali pravijo dalje, da si sam teh udarcev ni mogel napraviti, ker že po prvem je moral pasti v nezavest, ergo da je nogo sekal nekdo drugi, v tem slučaju seveda njegov pomplic — žena. Toda on sam, njegova žena, mačeha, svakinja in njen ženin pripovedujejo soglasno, da je Marek na vrtu obdeloval svoj ploh, ali na-krat je strašno zakričal in padel nezavesten na tla. Tudi neka žena je na smrtni postelji docela enako izpovedala. Bila je ob vrtni ograji in videla Mareka sekati hlod. Udarci so bili enakomerni in so glasno odmevali. Ali nakrat je sekira docela drugače zadonela, Marek je zakričal in padel na tla. — Nogo si je torej odsekal sam pri obdelovanju svojega hloda. Kdo naj mu dokaže, da je to strašno delo izvršil z namenom, da zavarovalnico oslepari? S tein je tudi padla v vodo domneva, da je nogo odsekala neka druga oseba. Čudno pa se pri tem glasi pa-rere zdravnikov o več udarcih. Ali prihaja polno senzacij v sodno dvorano. Oglašajo se prostovoljno priče, da je prav lahko mogoče z enim mahljajem odsekati si nogo, in celo, da je bil mahljaj en sam, ran pa pozneje več. Neki mesar je pisal, da se je njemu isto pripetilo, udaril je le enkrat, a zdravniki so konstatovali več udarcev, in dostavlja: »Toda hvala Bogu, jaz nisem bil zavarovan, sicer bi danes sedel v luknji.< — Po dvorani seveda velik smeh. — V ponedeljek pojdejo na vrt v Moedling sodni dvor, mnoge priče in zagovornika, da na licu mesta preiskusijo, ali je mogoča z enim udarcem taka poškodba. Danes je splošno mnenje, da je obsodba nemogoča. Kaj bo potem z zavarovalno vsoto — 4000.000 dolarjev, ali nekako 22,000.000 dinarjev? Jeden zavarovalnih strokovnjakov je dejal, da za tako vsoto bi marsikdo žrtvoval nogo. Sploh je bilo samo o tej pogodbi par dni govora v tej obravnavi. Zdi se, da je tudi tu marsikdo iiešto zaradio, kakor pravi Srbin. # « * Tukajšnji »Vidensky Tydenik« je prinesel sliko in životopis 71 let starega slikarja Jana H a v 1 i č k a - T f e n t a n a, ki živi vse svoje življenje na Dunaju, pa bi se v pozni starosti rad vrnil v domovino, kjer bi mogel še mnogo lepega ustvariti. Havliček je nam- ! reč sloveč pokrajinski slikar, ki je znan tudi | v naši domovini. Njegov pridevek — T ren- j t a n izhaja od naše Trente v najgornje-jem delu Soške doline. Na tega umetnika me vežejo jako veseli spomini iz mojega najsrečnejšega življenja. Bilo je v poletju L 1884 v Bovcu, ko je prišel z Dunaja že petič mladi slikar Jan Havliček in se nastanil v gostilni moje tašče. Od tam je hodil v Trento, v domovino Zlatoroga, ki je prav takrat zaslovela po svetu vsled Baumbachove pesnitve. Po nalogu neke družbe v Monakovu je Havliček po naravi slikal dekoracije z:i uprizoritev Zlatoroga. Pozneje je prihajal leto za letom in slikal za ljubitelje veličastne priro-d eslike iz Trente in Soške doline sploh. Še i danes ima veliko sliko »Iz Soške do- line«, ki je veličastna in umetniško delo prve vrste. Pozneje je prihajal v Devin in na našo Adrijo sploh ter slikal največ po naročilu za bivšega nadvojvoda Franca Ferdinanda. Od začetka vojne sem pa je za njegovo umetnost premalo umevanja in naš Jan Trentan živi skromno življenje v podstrešnem stanovanju 18. okraja, Martinstrasse 13- — Ze takrat v dobi osemdesetih let preteklega stoletja si je nadel umetniško ime — Trentan, v razliko od Trentar, ki pomem domačina v Trenti. — Takrat je bil kra&eii mož, z lepo črno brado in nenavadno zivtn oči. Naši Trentarji so ga vsi poznali in m rekali le: naš Trentar, naš malar. — Havli' ček je po naravi silno prijazen moz, rad razgovarja s priprostim narodom-. anes,.„ mu tiste žive oči ostale, enako . domili izraz, ali o bradi ni ve5 s\eo narodov, ker da tako hoče Stresenian“|)flJ1. pa ni bilo res, kakor je pokazal Stre?® nov demanti. Nato je skušala FranOJ dreti s predlogom o anketi. Tudi P,;1 gre-je propadel. Francija je nato posku=® čo z neko permanentno komisijo, ki D„ anSk0 stalno kontrolirati jugoslovansko ' . . nato mejo. Vsi ti poizkusi pa so propad'1 ^ je bila Jugoslavija pozvana, da prične na pogajanja z Rimom. Sedaj pa se doseči, da bi Italija v teli pogajanjih poj nila Tiranski pakt, doMm bi Jugos av„« V la Inetnmške konvencije. Toda ti tiMclrala ......M ----- - ■. vprašanji sta nezdružljivi in o TiransW* paktu je vsaka debata nemogoča. Francija I po mnenju fašistovskega tiska v vsej kaJ^ panji zagrešila te napake: 1. Vmešava jadranski problem, kjer sploh ni zain . sirana. 2. Skuša kot zaveznica Ju£0®j teiji zmanjšati vpliv Italije na Jadranu in P maj0 postopa proti velesili Italiji tako, .j^ja z Jugoslavijo ter hoče, da se pogaJ?,0 g. So-Jugoslavijo kot. z enakopravno _SI gj; tako cialna demokracija in framasoni s Jugo- daleč, da odobravajo vojaške priPT‘l -\e fr-slavije samo zato, ker bi te škodo šistovski Italiji. . na Kitajske# = Anglija jo priP^Jr^Reuter« poroča. ijastopiti tudi .f^onska vlada odklonil« dfl ,P5de’ zahteve vsled dogodkov v Na* Su do blokade kitajske obali in reke Jag cekfang. Če se ne bi blokadi pndruzih^. ponči in druge sile, bi nastopila Anglija . ma. Govori se pa tudi o možnosti, da na ^ Anglija sama ne samo z blokado. te"’J^valna ■r. vojaškimi operacijami. — lPr®1f^inSke komisi ja je sicer ugotovila, da so ‘ ;j0rme dogodke povzročili v kantonske voriking11 preoblečeni reakcionarji m da je v takoj nastal red, ko je prišla v mesto tonska armada. Sploh pa je bil v ^aIl tJi ubit le en Anglež, d oči m je bilo vsled^ ubitih 260 Kitajcev. Pa vse to Anglež ,j more odvrniti od njihovega nastopa Rje. Kantoncem in angleška vlada je že nila, da odpošlje na Kitajsko novo b.'i!P da bi na drugi strani popolen poraz pomenil izgubljeno vojno. Bil je pripravljen voditi bitko na podlagi svojih lastnih pogojev. Boj ne bi bil izvojevan po njegovi želji ali pa bi sploh ne smel biti izvojevan. Tok signalov. Dasi je bilo stališče vrhovnega poveljnika angleškega brodovja pravo in odobravanja vredno, je bil pa sistem poveljevanja daleč od tega, da bi pobudil naše navdušenje. Vse je bilo centralizirano na admiralsko ladjo in poveljniki posameznih eskader in divizij niso imeli sploh nobene inicijative, razven obrambe proti napadom torpedov. Zaradi tega je bil potreben nepretrgani tok signalov s poveljniške ladje, da je bilo mogoče voditi celo brodovje in predvsem regulirati oganj. Pri vajah bi morda bila ta metoda uspešna. Toda v dimu, zmedi in negotovosti bojnega procesa je bil pa ta način dela zelo nepri-praven: Angleško brodovje je bilo preveč veliko, da bi bilo lahko obvladano kot ena sama organizacija in vodeno od povelj enega samega moža. Nemci so se sledeč tudi v mornarici sistemu poveljevanja pri vojski na suhem, zavedli že pred vojsko, da mora inteligentno sodelo podrejenih, ki dobro poznajo vidike poveljnika, zamenjati osrednjo, neprožno kontrolo. Jellicoe-jev sistem pa je odrekel inicijativo vsem podrejenim. Tekom cele bitke se je trudil, da bi vodil boj sam. • Pregledati pa je mogel le mali del tega, kar se je godilo. In ker nihče ne more aperr cipirati tekom omejenega časa neomejeno število utisov, je kontrola admiralske ladje izginila kot vodilna kontrola in ostala je le kot ovira operacij ostalih delov brodovja. Ozrimo se zdaj tudi na situacijo nemškega admirala Scheera. Scheer sploh ni nameraval spustiti se v boj z velikim angleškim bro-dovjem. Udajal se ni nobenim iluzijam o velikosti angleškega brodovja. Nič bi ne bilo bolj brezumno, kakor če bi postavil nemško brodovje v paraleno linijo z angleškim, ki je imelo dvakrat toliko streliva in ki ga je vodil poveljnik, čigar vojno umetnost je Scheer odkritosrčno spoštoval, še sanjalo se mu ni, da bi se z Jellicoe-jem spustil v pravi boj. Nikdar ni mislil na to, da bi se boril za gotovi neuspeh. — Če bi imel proti sebi slabejše brodovje ali pa enako močno, ali končno kakršnegakoli sovražnika, ki bi nudil vsaj malo upanja na zmago, bi Scheer sprejel boj z vso nemško temeljitostjo in služeč se cole svoje vojne umetnosti.; toda od trenutka, ko je ugotovil, da je pred njim celo angleško brodovje, je bil njegov cilj da pobegne kar najhitrejše in kolikor mogoče častno iz usodne pasti. In to se 11111 je tudi popolnoma posrečilo. . . . . Ukazal je celemu brodovju obrat an izvedel ga je sijajno, s pomočjo torpedovk in umetnega dima. Ta manever in sijajno razumevanje posameznih kapitanov sta dvakrat rešila nemško brodovje. „ V0- Z ozirom na te manever nemškeg8 vodovja so se šanse obeh vrhovnih P°v kov bistveno izpremenile. * ht Potrebno je, da se bralec zadaj v <■ prenese na poveljniški mostiček » t j (Železnega vojvode), ki m P™’neh^ P> naprej in je vodil jedro angleškega b( j ... brodovja. Sir John Jellicoe je bral vsak * nat z lahkih bojnih križark admirala Bea*g ja. Lahko je torej zasledoval na karti P% dogodkov od prvih vesti o sumljivih ki "jih je opazila »Galatea«, pa do vestJy so javile, da je celo nemško brodovj^-obzorju. Ob G.14 min. je prejel Jellicoe v da je bilo opaženo Scheerovo brodoCji9 jugovzhodni smeri. Skoro istočasno jed.g < »The Lyon«, da plove nemško brod« jugozahodno smer. Zasledujmo zdaj za hip kretanje ner« brodovja! Scheer je bil v ognju anglf.. P brodovja od 6.25 minut. Ob 6.35 min vedel z veliko brzino obrat celega b in se nameril proti zapadu, proti An£ . f zraven kril umik s torpedi in umetii 0 room. Ta obrat je bil uspešno in veden. Kljub naglici in bojni zmedi-se je, zvest svojemu prvotnemu ^ 0 ^\\ umaknil. Brodovje se je bilo odmik^ je ške ladje so izginile v megli. Sche svoboden. ofi** (Dalj® v Dnevne vesli. § 104 s. k. z. V finančnem zakonu za proračunsko leta 1927/28 ki ga objavljajo že aosle Službene Novine z dne 1. aprila 1927, v določba, zelo važna za naša sodišča, tni lzr(>^a sodstvo radi pregreškov po čl. v* s. k. z. okrajnim sodiščem, s pravno ve-,^vnostjo od 1. aprila 1927 naprej. Na pod-agi te določbe bodo zborna sodišča vse take Ucresene kazenske procese odstopila pri-. okrajnim sodiščem. Določba se glasi in sicer v {1, 131 fin. zakona v izvirniku toč- io tako-le: »Krivična dela, koja se kvalifi-dela iz čl. 104 kaznenog zakonika Vi&Ui zlmTwbiiu’ u Pravnim područjima tu i sudova u Ljubljani i Spli- u crvnm > e v Novom Sadu sude izuzetno j)iema ®tePenu Kotarsld (srezki) sudovi, 1'ogledu važi za le sud0Ve 1 U — Min * lekova.« br. 69% '° Prosvete je z odlokom 0. N. vejja 0j ^ ,^ne 26. marca 1927 odločilo, da pti j,a o izpraševanju srbohrvaščine šole n!i U“le usposobljenosti za osnovne J- °a novembra 1927 dalje. meščanskih v strokovne šole. kater ° niinistrstvo je izdalo naredbo, po šol V zamorejo prestopati učenci meščanskih brez h S° dovršili šolo z odličnim uspehom «kih , P^ilnega izpita v prvi razred trgovcih1 s3!sademij, učiteljišč in srednjih tehnič-šoln Učenci, ki so absolvirali meščansko brc* dobrim uspehom, prestopijo v te šole čaiu ^°Poltli|nega izpita lahko samo v slu-zika’ imai° dobre ocene iz državnega je-2ik ’ .2e®ljepisa, zgodovine, matematike, fi-nilni1D kemiie- Sicer morajo položiti dopol- jja^j Podružnica hipotekarne banke v Ljub-f}rx„' z Beograda poročajo: Upravni odbor }aciione hipotekarne banke je razpisal lici-l>otekaZ4e8b^« Poslopij za podružnice Hi- — Kredit la režn a8rebu in v Ljubljani, minister je odobril Vj^tanišča. Prometni oziroma zgradbo rečnih6’!11? za popravilo, Pncno začetkom meseca Dela se ... Izpitna komisija v trgovin' i stvu. V ministrstvu trgovine inS^em ministr-unenovana komisija za strokovnp1?dustri-ie ie tukov tega resora. lzpite urad- 7- Jugoslovenski cariniki v hoto zvečer so prispeli v Brno 7 s0" cariniki. V nedeljo so si osIph-v0™*- v«SK 'atli,.1,iv°Sli ®rlia' 7 Pondeljek se^e' skurm, Pr.ostorlh ondotne trgovske zbornice kih -S9a jugoslovanskih in že&koslavaš-PraktT^ v’ na kateri so razpravljali o čeSkosi ^ cari-nskih problemih, ki se tičejo — eTl^6?3 izvoza v Jugoslavijo. si°vašk -urz*ja naših učiteljev na Čcško-nja jufffj? Poljsko. Izvršni odbor Udruže-večjo učiteljev je organiziral vaškn ;n iJrzjjo naših učiteljev na Češkoslo-spe] . * oljsko. Iz Češkoslovaške je pri-tplje ^^^“Hj^kujejo tam naše uči-Ekskurzija se vrši v meLue odgovora, zije se bo udeležilo kvegjemu mn E1“kur' Udruženje. Zbral jih bo izvršni odboi^ °V — Prepoved. Ker se ponavljajo pri brskanju za odpadki premoga in železa po nasipih Pepelnih ugaskov na mariborskem železniškem trikotu smrtni slučaji, ki jih povzro-H ° ^tlaiai°2i strupeni plini, je izdal kr. po- sporazumno z direkcijo 10. uri dopoldne. 2. Za in n Dedendol, Križkavas, Leskovec, Luče 1 rolic.T ..... .......... ___________ na uradnem dnevu v Višnji gori maja t. 1. ob 9. uri dopoldne. 3. Za !in<:v4......*,* , .ovisče Veliki Gaber, Prapreče" Stehanjavas n ro/l n A tv» /1MA i maja !n Zagorica: na uradnem dnevu’dne 10 '• I. oli pol 9. dopoldne. Dražitelji moraio hiti člani »Slovenskega lovskega društva« n,-,v beni pogoji so do dneva dražbe pri tukaiSiem Uradu med uradnimi urami v vsakom,,, vpogled. — Srezki poglavar v Litiji. na — Italijanski trgovci v Banatu. Ves Banat jo pripravljen z italijanskimi trgovci, ki kupujejo velike množine goveda in svinj. , I\Vr plačujejo mnogo bolje kot domačini, naraščajo cene rapidno. Boje se, da se bodo Mignile tudi ceue mesa za domačo potrebo. Inšpekcija Belja. Na državnem dobru \uie se mudi le dni inšpekcijska komisija. ^‘^Prebivalstvom so se razširile govorice, las^?, ')0 vrnilo veleposestvo prejšnjemu P°Vaofn' nadvojvodi Friedrichu. Ta vest je ,/enje toed prebivalstvom veliko razbur- zdravniško služhe. Za upravnika dr- ^ran bolnice v Ljubljani je imenovan dr. c.Doljšak, ki je bil do sedaj uslužben On. I111histrstvu narodnega zdravja v Zagre-s«iJnZa arhivskega uradnika pri oblastnem iiwetl>em reterenlu v mariborski oblasti je boijjj^an Franjo Zajec, upokojeni ekonom riejjj »ovo parobrodno društvo. V promet-bi „ Ministrstvu so le dni razmotrivali, kako A.rnP .®85e dalmatinske luke zvezale z južno s)ta s v0, Cutiard Line in holandski Lloyd dež c v' Ponudili in je za to predlagan sc- s*avo q *n ladje plavale pod našo za-1 Sklepa še nimamo, upanje pa je, da Smi!i'u ponudbe izreče v najkrajšem Prometno ministrstvo. prepovedano P -ln ^eleza na istih strogo se bode no^,, iroil kršiteljem te prepovedi tenibra 1^7 j S P° min. nar. z dne 30. sep-°d 6 ur ,ir 1 \ z' za*c' ^tev- 198 z zaporom bami od 10 do i&O^in U° Z denarninli 8'°- ^,Zal!"l>,l0Ta-,,S 1,5: juliiem l- '• Poteče La v (*oba občinskih lovišč Aržiše, št. v tibert, Dedendol, Luče, Križkavas, Lesko-Veliki Gaber, Prapoče, Stehanjavas in j 5?*ca. Ta lovišča se bodo oddala na javni Dr ZW v zakup za doho do 31. marca 1933. §[ jse bo vršila: 1. za lovišči Aržiše in /1» „ember: na uradnem dnevu v Zagorju «ne 27 viišEe’ Polica: — Nemška filozofija v Franciji. V Franciji se pečajo trenotno zelo živahno z nemško filozofijo, predvsem s Kantom in Nietzschejem. — Smrt ruskega generala. V Zagrebu je umrl v starosti 81 let ruski general Nikolaj A. Zarukin. General Zarukin se je bojeval 1876 kot prostovoljec v srbski armadi. Pred prevratom v Rusiji je bil korni poveljnik v Sibiriji. — 2000 predavanj na dunajski visokih šolah. Po Veliki noči se prično, kot običajno na dunajskih visokih šolah predavanja. Na univerzi se bo vršilo 1200 predavanj, od tega odpade na medicinsko fakulteto okoli 600 predavanj. Za medicinci ranžirajo filozofi, za njimi pa juristi, ki bodo imeli 133 predavanj. Na zadnjem mestu figurira teološka fakulteta s 43 predavanji. Na tehniki je predvidenih 382 predavanj, na trgovski visoki šoli pa 202. — Nazadovanje konsuma piva na Dunaju. Dne 1. decembra je stopil na Dunaju v veljavo novi zakon o obdačenju piva. Vsak vrček piva je obremenjen s 16 davki. Kot pa dokazuje statistika, si Dunajčani tega niso dali dopasti kar tako. Konsum piva na Dunaju je namreč tekom prvih treh mesecev letošnjega leta nazadoval za eno četrtino, to je za 8 milijonov hektolitrov. — Zvišanje konsuma žganja v sovjetski Kusiji. Kot poroča >Krasnaja Gazeta«, je prepovedal svet ljudskih komisarjev z ozirom na to, da se pijančevanje v Sovjetski Rusiji vedno bolj širi, prodajo alkoholnih pijač v gledaliških bifejih, kinematografih, klubih in drugih institucjah na kulturnem polju. Razven teg aso dobile gubernijske in komunalne oblasti pravico, da prepovejo — oziroma omeje na gotove ure — prodajo in točenje alkoholnih pijač ob državnih in drugih praznikih. Končno je izdal svet ljudskih komisarjev instrukcije za intenzivnejše pobijanje javne pijanosti ter naročil ‘sodiščem, da naj postopajo v teh slučajih odslej bolj strogo kot doslej. — Znatna nesreča na zagrebški Iliči. Prijatelja sta se vračala z zabave proti središču mesta Zagreba. V bližini Iliče je hotel Nikola Vugrinčič čez tračnico tramvaja, čeprav je v tistem trenutku privozil tramvaj. Ali je bil prepočasen ali celo pijan, kar tudi domnevajo, tramvajski motor ga je zagrabil, ga spočetka vrgel na tla, kolesje mu je pa zdrobilo noge in ga poškodovalo na glavi. Ker je pa domneva precej utemeljena, da je nesrečo povzročil voznik tramvaja, so voznika aretirali, dočim leži poškodovanec v agoniji. — Bismarcku postavijo spomenik. V Hannovru je bila zadnje dni proslava Bismarckovega spomina. Namen cele proslave je bil, da se omogoči postavitev spomenika velikemu sinu Nemčije. Hindenburg je bil o proslavi obveščen in je predsedniku tudi poslal čestitko. — Nagla smrt nemškega generala Wris-berga. Te dni se je podal na pot slavni nemški general Wrisberg s posebno deputacijo, da položi venec na spomenik Bismarcka ob priliki rojstnega dne prvega nemškega kanc-ber^ i?b le-i Priliki je imel general Wris-m fon nagovor. Ker je prepovedano r>arlnmo^rt>Storu ~ pred zgradbo vlade in zbiriulie ljudskih množic, je J lntervemrala. Pozivu policije,, da preneha s svojim nagovorom, se stari general ni odzval, temveč nadaljeval svoj govor. Vsled tega, ga je pozval policijski uradnik, da odide ž njim na policijo. Vsled tega in ker so postopali policijski organi ž njim precej surovo, se je general Wrisberg zelo razburil. Sledil je policijskim organom le nekaj korakov, nakar se je hipoma onesvestil ter zgrudil mrtev na tla, zadet od srčne kapi. . — Preiskovalec severnega tečaja Wilkins 't?*1*,'-1' P°‘nt Barro\va na Aljaski poroča »Berliner Tageblattc: Kapetan Wilkins, ki je odplul 29. marca v svrho proučavanja severnega tečaja, se ni povrnil, niti se javil, /ni njim je bila takoj odposlana ekspedicija sestoječa iz več aeroplanov, ki pa ni odkrila nikakega sledu o Wilkinsu. Domneva se, da se je moral spustiti Wilkins vsled kake nesreče na zemljo in da se morda vrača peš nazaj proti Point Barrowu. — Celo svoje imetje je zapustil mački. Neki bogatin v Langbeachu v Zedinjenih državah je zapustil večji del svojega imetja svoji desetletni mački. Oseba, ki bo oskrbovala to mačko, ima pravico razpolagati s tem denarjem. To je brez dvoma najbogatejša mačka na svetu. — Ponesrečen španski parnik. V bližini Gibraltarja je prišlo do karambolaže med Panskim parnikom »Yacinto< in angleškim »Anthorest«. Španski parnik se je jev potopil. Kapitana in 6 mornar- doslej še rr’ do^im 0 usodi 18 mornarjev govore" zato nd‘i;esar znanega. Vse okoliščine vred potopili. mornarji s parnikom megla. 68r«60 je povzročila gosta : Goljufiv agent.’ Agent žit t ]k T rinski v Vel Bečkereku, n, !V\. £ • jo je popihal v Ameriko, pou,n,JUi °.lnov neveril tvrdki 25.000 dinarjev. Pre^ svoiim begom je prodal svojo hišo in svojo trgovi- t t nnmnnu (\ n hi 111 Tlf» neveril tvrdki 25.000 dinarjev. prgj ’ igom je prodal svoj'o hišo in svojo 11 ico v namenu, da bi ju ne mogla tvrdka zai ubiti. ‘ 1 — Henry Ford se je pravzaprav^ponesre- ! čij. Kakor znano, so zadnje dni krožile vesti, kakor da je bil na Forda pripravljen in izvršen atentat. Kakor pa vse kaže, gre samo za. neprevidnost Forda, ali pa za neprevidnost šoferja, ki je pridrvel proti Fordu. — Aretacija drznega roparja. Iz Londona poročajo: Po skoraj štiri leta trajajočem preganjanju po vsem svetu je bil te dni aretiran, v Manili eden od najpredrznejših zločincev Zedinjenih držav, neki Hugh d’Autre-mont. Lopov je izvršil leta 1923 v družbi z dvema komplicema napad na železniški vlak. Roparji so umorili strojevodjo, kurjača in nekega zavirača, nakar so pognali v zrak j poštni voz, pri čemur je neki poštni uslužbenec živ zgorel ter jo odkurili z velikim plenom. Zločin je vzbudil v Ameriki veliko senzacijo in pričel se je besen lov za storilci. Več kot sto oseb je bilo po krivici aretiranih in ko se je izkazala njihova nedolžnost zopet izpuščenih. — Voditelj komunistične mladine petkraten morilec. V Tomsku je bil aretiran neki voditelj komunistične mladine, ki je umoril pet policijskih stražnikov. Razven tega mu očitajo, da je otroke surovo pretepal. —Kopelj v šampanjcu na odru. Najvišji sodni dvor v Združenih državah se peča te dni s sodbo, s katero je bil obsojen režiser Earl Carroll v Newyorku radi krivega pričevanja na eno leto ječe. Earl Carroll je namreč izpovedal pred sodiščem kot priča, da ni bil za senzacionalno točko programa ob priliki neke slavnostne prireditve na čast grofice Catheart niti najmanj odgovoren. Šlo je namreč za dejstvo, da je nastopila na odru neka koristka popolnoma gola ter sedla v banjo, v katero je nalil nato gledališki ravnatelj šampanjca. Afera je dvignila svoje-časno mnogo prahu. — Na Tirolskem je 12.000 nezakonskih otrok. Na zborovanju krščansko socialne stranke na Tirolskem je govoril te dni dr. Srhuschnigg o nravnostnih razmerah med tirolskim podeželnim prebivalstvom. Dr. Si uschnigg je ugotovil med drugim, da je trenutno na Tirolskem nad 12.000 nezakonskih otrok. Ker ima Tirolska po podatkih zadnjega ljudskega štetja 49.000 otrok izpod 14 let ,je 25% otrok na Tirolskem nezakonskih. Leta 1900 jih je bilo 7%, torej se je število več kot potrojilo. Trenutno je na Tirolskem vsak četrti otrok nezakonski. Dr. Schuschnigg je navedel dalje zanimive podatke o nravnostnih razmerah v nekaterih okrajih na Tirolskem. Povedal je, da je ugotovljeno, da je v neki vasi večina šolskih otrok v starosti od 12 do 14 let, medseboj redno spolno občevala. V nekaterih vaseh se najdejo 17-letne deklice, ki imajo po dva do ■tri nezak. otroke, poročeni možje, ki imajo po 7 nezakonskih otrok, imajo nezakonske otroke s 15 in 16-letnimi frkljami, nasprotno pa žive zopet 45-letne ženske v intimnih razmerah z 18-letnimi frkovci. Skratka: dr. Schuschnigg je povedal stvari, ki bi si jih ne mogla izmisliti tako laliko niti najbolj živahna domišljija. — Moške in ženske nogavice solidne vrste dobite po zelo nizkih cenah za ^ velikonočne praznike pri Franc Pavlin, Gradišče štev. 3. ...Tii- — Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12 so darovali: Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru 500 dinarjev, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 500 Din, Črešnik F., Črna 300 Din, Krisch Magda 20 Din, Borštnar Franja, tu 20 Din, neimenovana 10 Din. Vsem plemenitim darovalcem se kar najiskreneje zahvaljuje odbor. — Pesmi Srečka Kosovela. Po Veliki noči izide pesniška zbirka pokojnega kraške-ga pesnika Srečka Kosovela. Knjiga bo lično opremljena (naslovna stran prof. G. A. Kosa) in bo obsegala na 96 straneh najlepše pesmi iz pokojnikove zapuščine, v redakciji Alfonza Gspana. Broširana knjiga bo stala 20 Din, vezana 27 Din. Naročila sprejema »Odbor za založbo pesmi Srečka Kosovela«, Ljubljana, Križevniška ul. 6/1. Ljubljana. — Opozorilo društvom in članom gremija trgovcev v Ljubljani. Nahajamo se v tako hudem boju za obstanek, da naše trgovine, ki ječe pod bremeni davkov in socijalnih dajatev nadaljnih prostovoljnih davščin v dobrodelne in društvene svrhe ne zmorejo več. Naša trgovina se ima resno boriti za svoje vsakdanje životarenje in omaguje, tako, da mora predvsem pri današnji hudi konkurenci gledata, da zmanjša režijske stroške, če hoče obstati. Na temelju gornjih ugotovitev je občni zbor sprejel naslednji sklep: »V smislu sklepa občnega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani z dne 29. marca 1927. leta je članom Gremija prepovedano dajati društvom ali korporacijam darila bodisi v denarju ali blagu. Člane, ki se ne bo-(‘° strogo držali sklepa občnega zbora naj gremijalno načelstvo v smislu § 24 grem provil ostro kaznuje. Sklep stopi takoj v veljavo. Tozadevna opozorila se dobe v Gremi-jalni pisarni proti odškodnini 5 Din. Opozorila je nabiti v trgovini na vidnem mestu. — Načelstvo. 1— Oljke »Kola jugoslovanskih sester«. — Kolašice v Ljubljani in po podružnicah v Sloveniji prodajajo tudi letos oljke za cvetno nedeljo, da si naberejo sredstev za svoje človekoljubno in narodno delo. Prisrčno prosi-, mo, da bi občinstvo tudi letos pridno segalo po oljčnih vejicah in s tem pokazalo, da zna ceniti požrtvovalno delo >Kolašic.< — Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane in prijatelje na predavanje dr. II. Tume v torek 5. aprila ob 8. uri zvečer v Mestnem domu. Dr. H. Tuma bo nadaljeval svoje predavanje o razvoju alpinizma (ski-optične slike). 1— Nagradno tekmovalno friziranjc. V nedeljo, dne 3. t. m. so priredili člani ljubljanske strokovne frizerske šole v Narodnem domu slovesen zaključek svoje strokovne šole združen s tekmovalnim friziranjem. Tekme se je udeležilo kakih 30 frizerskih pomočnikov. Žirija, sestoječa iz gg. Simoniča, Navin-ška, Pappa, Grobelška in Kovačiča je priznala prvo nagrado Slavku Sipožu, drugo Janezu Zoriču (oba frizerja tvrdke Podkrajšek), tretjo Matiji Gorencu ( od tvrdke FerkvrieJ in četrto Adolfu Zupaniču (od tvrdke Podržaj). V splošnem so doseženi uspehi nad vse zadovoljivi in dokazujejo veliko strokovno usposobljenost. Po tekmovanju se je vršila zelo animirana zabava. 1— Pretepi. Nedeljska in ponedeljkova policijska kronika beleži rekordno število are- tiranih pretepačev, namreč kar osem, znamenje, da je bila nedelja prav živahna. Vseh osem pretepačev, ki se svoje navade nikakor ne morejo odvaditi, bo moralo plačati policijsko kazen v znesku 60 Din. Menda jih bo to kaj izmodrilo. PROSLAVA 70-LETNICE DR. VINKA GREGORIČA. V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil v zbornici ljubljanske univerze izredni občni zbor Zdravniške zbornice, katerega edina točka dnevnega reda je bila izvolitev sedemdesetletnega jubilanta dr. Vinka Gregoriča za častnega predsednika. .Izrednega občnega zbora se je udeležilo lepo število zdravnikov ter častnih zastopnikov iz vse Slovenije. Izredni občni zbor Zdravniške zbornice je otvoril predsednik dr. Mavricij R u s, ki je v toplih besedah očrtal vse zasluge jubilanta ter mu izrazil hvaležnost zdravniškega stanu za njegovo delo. Svoj govor je dr. Rus sklenil z željo, da bi našel jubilant še veliko posne-malcev zlasti med mlajšimi tovariši. Dr. D e f r a 11 c e s c h i je na kratko obrazložil argumente, ki govore zato, da zdravniška zbornica odlikuje dr. Gregoriča s svojini najvišjim priznanjem. Jubilant je bil med drugim dolga leta predsednik Zdravniške zbornice, kjer je neumorno deloval za pro-speh zdravniškega stanu. Predlagal je, naj ga zbornica v znak za njegove številne zasluge imenuje za svojega častnega predsednika, kar je bilo z živahnim odobravanjem sprejeto. Dr. Rus je nato poklonil slavljencu slavnosten izvod »Lekarskega Vjestnika.« Svoje častilke so izrekli nato: veliki župan dr. Vodopivec, mestni komisar dr. Mencinger, oblastni odbornik dr. Brecelj, predsednik Zdravniške zbornice v Zagrebu dr. Hyn, dekan medicinske fakultete dr. šerko, dalje dr. Goestl, v imenu deželne bolnice, dr. Koltercr, v imenu zdravniškega društva v Mariboru dr. Pintar, v imenu društva zdravnikov v Ljubljani, dr. Riko Jug v imenu vojaških zdravnikov in dr. Slavko Grmn v imenu mlajših zdravnikov. Nato se je dr. Gregorič prisrčno zahvalil za vse častitke in počaščenja in obljubil, da bo še nadalje deloval za napredek zdravniškega stanu. Posebna zahvala pa je veljala mestni občini, ki ga je imenovala za častnega člana. Predsednik prečita nato številne pozdravne brzojavke, ki so jih poslali k proslavi razni zdravniki, osebni prijatelji jubilanta ter beograjska Zdravniška zbornica, Srbsko lekar-sko društvo in zbornica v Sarajevu. PROSLAVA P. HUGOLINA SATTNERJA V MARIBORU. , Prisrčno in skromno, prav Sattnerjevemu glasbenemu delu primerno je v soboto zvečer in v nedeljo popoldne Maribor proslavil skladateljev jubilej. Nar. žel. glasbeno društvo »Drava« je na dveh koncertih izvajalo Sattnerjevo kantato »Oljki« za soli, zbor in orkester ter njegov mešani zbor »O nevihti«, ki mu je nalašč za ta koncert napisal orkestralno spremljevanje. Obe glasbeni deli pozna ljubljanska koncertna publika iz koncertov Glasbene Matice pod Hubadovim vodstvom. »O nevihti« je lansko leto izvajal pevski zbor slov. učiteljev. Da se je naštu-diranja teh skladb lotila »Drava«, ki je razven . Jeftejeve prisege« doslej gojila (pod Premrovom, IIladkyjem) le kratke zborčke in narodne pesmi, je brez pridržka hvale-' vredno. V »Dravo« je prinesel navdušenje za resno pevsko delo in ambicijo sedanji pevovodja g. prof. Sclnveiger, ki mu zbor zaupa, mu sledi in se pokori njegovi volji. Odtod znaten napredek »Drave«. Popolna seveda še ni, ampak na začetku izpopolnjevanja pa gotovo. Zbor šteje 36 ženskih in 38 moških glasov. Glasovni materijal ni slab, treba mu je le malo pile do lepega, finega prednašanja. Sopran je sprejemljiv, alt nekoliko rezek, tenor rad forsira, bas je šibek in premalo fundamentalen. S pridno vajo in z vidnim stremljenjem po napredku bo zbor »Drave« pod vodstvom sedanjega dirigenta kmalu lahko stopil v vrsto prvih slovenskih pevskih zborov. V »Oljki« je nekatera mesta (začetni zbor, ženski zbor [Po-co meno mosso] in nadaljevanje v mešanem zboru, konec prvega, drugega in tretjega dela) odpel z lepo izraženo dinamiko in potrebnimi gradacijami. Da se mu je moški zbor »Kdaj voda splahne« nekoliko ponesrečil, se ne čudim, ker je res neroden. Drugače je pa zadovoljil. Solistovske partije so odpeli g. Bajukova (sopran), gdč. Vedralova (alt) in g. p. Kamilo Kolb (bas). Glasovno je biLi najboljša altistka, vendar sta ustrezala tudi sopran in bas, dasi se mi nista zdela preveč glasovno dobro razpoložena. Tercet v II. delu se je solistom vrlo posrečil, koralne speve je na galeriji v cerkvenem duhu interpretiral Trafenikov zbor. — V orkestru je sovdelovalo 46 godbenikov, 20 članov »Drave«, 26 pa deloma mariborske vojaške godbe in privatnih. Vigran in absolutno točen vkljub pridnim vajam tak orkester, sestavljen iz najirazličnejšili moči, ne more biti.. Vendar je pa v »Oljki« in pri »O nevihti« — za razmere in sestavo — dostojno re&il sv.ojo nalogo. Ves aparat je vodil gosp. prof. Schvveiger z nenavadno sigurnostjo, za dirigenta, ki stopa pred pult komaj kratek čas vredno občudovanja. Ne manjka 11111 temperamenta, pa je vseeno preudaren, miren. Z naštudiranjem obeh del je imel gf^ovo ogromno truda in zato gre zahvala za Sattnerjevo proslavo poleg vseh sodelujočih ■Bul prvi vrsti njemu. — Koncerta sta bila izvrstna obiskana, sodelujoči deležni toplega priznanja publike. Na prveni. koncertu je dr. Bergoč v prisrčnih besedah čestital p. H. Sattnerju k njegovemu jubileju, slavljencu je »Drava« poklonila srebrn venec, mariborska Glasbena Matica ga je počastila z vencem, šoska mladina pa s šopki. »Drava«, si Sattnerjeva koncerta lahko zabeleži v društvene anale kot častne, z uspehom resnega dela venčane večere. PREDAVANJE O IRSKI. Irski škof dr. Miller iz Cashela je imel včeraj v slavnostni dvorani univerze predavanje o svoji domovini, ki se ga je udeležilo mnogo občinstva in dijakov. Predavanje je tudi po-setil veliki župan, g. Vodopivec. Rektor g. Lukman je predavatelja predstavil občinstvu in mu izrazil simpatije za zeleno Irsko. Škof dr. Miller je elegantna postava, tipičen Anglež, a z uprav klasičnim izrazom. Predavatelj je razložil najprej stoletne boje, ki so se vršili v Irski do zadnjega časa. Še danes se politični vihar v deželi ni čisto pomiril. Irska šteje 4,200.000 prebivalcev in je jako rodovitna. Nasprotstva so med severnim prebivalstvom, ki šteje 1,200.000 in južnim, ki šteje tri milijone. Severnjaki in južnjaki so različne naravi, a oboji zelo pošteni ljudje. Predavatelj je primerjal Irsko z našo kraljevino in dejal, da sta si obe deželi zelo podobni: v obeh zaenkrat velika nasprotstva med plemeni istega naroda, a obe silno bogati na naravnih zahladih. Prorokuje obema veliko bodočnost.Nato je predavatelj govoril o irskem šolstvu, predvsem o visokih šolah in pokazal razne slike iz Irske. K sklepu je želel uspeha in procvita naši mladi univerzi, rekoč da obstojajo za novo univerzo krasni iz-gledi za bodočnost. — B. ŽELEZNIČARSKI PROTESTNI SHOD. V znak protesta proti redukcijam železničarjev, kakor določa to novi proračun, se je vršil v soboto ob 7. uri zvečer v Mestnem domu velik protestni železničarski shod. Shod je otvoril predsednik strokovne komisije g. Jernejčič. Glavni referent g. Stanko je ostro nastopil proti redukcijam in ugotovil, da je bilo 1. aprila reduciranih v Sloveniji 400 železniških delavcev, kar bo povzročilo velik zastoj v prometu. Naglašal je potrebo strnjenih železničarskih vrst. Izjave simpatij železničarjem so izrekli še: v imenu Delavske zbonice g. Kopač, v imenu Strokovne komisije g. Tok a n in v imenu delavskih žen in deklet Mici Ajdi š k o v a. G. Podbevšek je očrtal položaj železniških delavcev. Marcel Žorga je v svojem govoru ostru napadal socialnega ministra. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva socialno zaščito železničarjev ter protestira proti vsakemu reduciranju, bodisi železničarskega osobja, bodisi njihovih plač ter zahteva zopeten sprejem v službo vseh odpuščenih delavcev. Shodu je prisostvovalo kakih 600 oseb. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20, uri zvečer. Torek, 5. aprila: Zaprto. Sreda, 6. aprila: »Pahljača lady Winderme-re«. — Red A. Četrtek, 7. aprila: Zaprto (generalna skušnja). Petek, 8. aprila: »Lumpaoij vagabund«, pre-mijera. — Izven. Sobota, 8. aprila: »Božji človek«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 15. uri popoldne. Nedelja, 10. aprila: »Lumpacij vagabund.« — Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 5. aprila: »Mrtve oči.« — Red D. Sreda, 6. aprila: Zaprto. Četrtek, 7. aprila: Zaprto. Petek, 8. aprila: »Eros in Psihe.« — Red C. Sobota, 9. aprila: »Orlov«, opereta. — Izven. Nedelja, 10. aprila ob 15. uri popoldne. »Tajda«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. Ljuba D. Jurkovič: SLOVESKIH MARKSISTOV. SEPARATISTIČNI NACIONALIZEM (Odgovor tovarišu L. Mrzelu.) (Dalje.) V ostalem smatramo mi Srbi in Hrvati na ljubljanski univerzi kraljevine SHS kot svobodni akademski državljani za svojo pravico in dolžnost, da javno in odkrito razpravljamo o vseh stvareh in problemih naše kraljevine. Med nami ni in ne more biti in ne priznamo nikake razlike. Če nikjer, tu smo vsi enaki. Enako je razmerje v Beogradu in v Zagrebu in zato često vidimo, da predpostavljajo beograjsko ali zagrebško akademsko mladino v javnosti Slovenci, kakor je to na mestu, v skladu s principom kolegi-jalnosti in bratstva. Tov. Mrzel je v tem reakcionar. Kaj pravijo k temu tovariši Srbi in Hrvati, ki so opredeljeni marksisti? Zelo interesantno bi bilo vedeti, če se čutijo slovenski ministri v Beogradu za goste. Mislim, da ne bo tega trdil niti naš najza-grizenejši srbski šovinist. »Srbski radikalni partizeni«: Če sem organiziran radikal, mi je to tudi v ponos, kajti vem kaj in koliko je storila moja stranka za osvobojenje in zjedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev in koliko žrtev je dala dala zato. Tega ji ne more nihče odrekati in mi vemo, da čuti to zelo dobro tudi^lovenski narod ter da nam bo nekoč to tudi priznal, pa naj bo med nami še toliko nevrednih ljudi, ki niso vredni svoje stranke. Pomislite v kakem položaju bi bil slovenski narod, da ni bila Srbija na strani antante in da ni zmagala v vojni. Kje bi bile slovenske šole, univerza itd.'? — In na čelu srbskega naroda in napredne Srbije je bila v najbolj usodnih trenutkih radikalna stranka. Jaz sem član te stranke in kako zlo je to? »Davčni vijak«: Oh, ta nesrečni Beograd, ki ga tako silno mrzite! Nikjer, prav nikjer v naši državi se ne plačuje davek, kakor samo v Sloveniji. Nehajte, ljudje božji, povsod se plačuje, srbska Vojvodinja plačuje pro-centualno mnogo več, kakor Slovenija; tudi tam prenaša ljudstvo težko davek, toda ne misli zato na »kulturno in politično osvobojenje«, nego stremi za niveliranjem vseh razlik. Nihče ni obvarovan posledic vojne in ne oni skromni srbski seljaški narod, ki je za osvobojenje te zemlje plačal davek milijon žrlev v krvi in ki se živo pripravlja za svoje neosvobojene slovenske in hrvatske brate. Vojni stroški so za koga, če ne za n. ve žrtve in nove davke v krvi: za obrambo meje in svobode ter za osvobojenje oniii bratov, ki trpe v sužnosti. V slučaju vojne l Italijo, pomislite, je Ljubljana prva izpostavljena topovom in če se ti kanoni ne odbijajo na prsih vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ni težko uvideti, kaj bi bilo in kako bi bilo, čujete li tov. Mrzel in vi, okrog »Mladine«! »SSLU in strankarstvo«: Jaz sein v svojem napadalnem članku jasno naznačil, ^e_.jn kako ie treba voditi strankarsko borto “tu. dentov. Tov. Mrzel tega ni razumel na! zato še enkrat prečita ta moj članek, z togote in mirnejše, pa bo to spozna) inseu" gotovo strinjal z menoj. Svet smo ustvan* s težko muko, njegova naloga je jasna >n program dela je določen, politično borbo v njem pa najodločneje odklanjamo. Ce nusj1. tov. Mrzel drugače, naj ve, da bomo mi ®al1 in mogli odbiti njegov poskus in svetu ohraniti dosedanji značaj. (Kar se tiče sanatorija, mislim, da mu bodo vsi tovariši hvaležni *» delo za to humanitarno ustanovo; v ostalem pa nismo od marksistov niti pričakovali takega sodelovanja; k sreči pa nas to ne b0 niti najmanj motilo v našem delu.) II koncu naj odgovorim še na brats^9 grožnjo. Če je v mojem članku kaj, kar nasprotuje interesom slov. naroda ali UI"’ verze, tedai naj me ta narod svobodno v tre; liutku realizacije marksističnih idej ({• -1’ osnovanja Slovenske sovjetske republike) kamenuje ali obesi sredi Tivolija ali sovega trga v Ljubljani Meni ne bo tez» umreti, v zavesti, da sem vršil svojo patiri-otsko dolžnost in da sem iskreno ljubil bratski slovenski narod in našo ‘.univerzo. Gospodarstvo. Curih, 4. aprila. Beograd 9.135, Berliv 123.2625, Ne\vyork 520, London 25.2537^.-^ riz 20.365, Milan 24.75, Praga 15.40, Sf' ' ' pesta 90.725, Bukarešta 3.14, Sofija 3.75, naj 73, 125, Varšava 58. Viggo Cavling: Školjka. Marcus Beit & Co., ime, ki je imelo po vsem vzhodu magičen zvok, ki je bilo spoštovano, cenjeno in katerega so se bali od Benaresa do Melbourna. Povsod na vzhodni polkroglji je imelo tt> ciklopsko podjetje svoje zveze. Uradniki severnih gubernij v Sibiriji, mandarini v Pekingu, svečeniki v Lhasi, kitajski trgovci na Sundskih otokih in farmarji na malajski obali, vsi so pripogibali koleno pred to zlato grmado in z globokim in plašnim spoštovanjem zrli na genijalnega lastnika tvrdke, bnodolastnika Marka Beita, katerega jeklena volja je ustvarila to podjetje v razdobju enega človeškega rodu. Z utripajočim srcem je stopil Alfred skozi železna vrata poslopja. Na prostornem dvorišču so stali številni rikše. Kuliji so bili zaposlen s snaženjem voz in koles. Pri notranjem vhodu sta rastli dve orjaški kokosovi palmi. Na pragu je stražil indijski sikh z rjavim turbanom ua glavi. Alfred je začutil hlad iz notranje marmorne veže in pretresla ga je groza, kri mu je udarila v lice; napel je vse svoje sile in odšel z naglimi koraki dalje, dokler se ni zna- šal v velikem hišnem vestibulu. V polkrogu za visokim pregradkom so se nahajale pisalne mize in stoli kontoristov. Za železno ograjo so sedeli belo oblečeni Evropejci in dolgokitasti Kitajci, sklonjeni nad svojimi folijanli. Svetloba se je razvijala po dvorani iz odprtine na stropu. Kuliji so z dolgimi pangami (pahljačami) napravljali v zraku lahen vetrič. Na vsakem pultu je bil napds, na katerem je bilo napisano, s čim se oddelek bavi. Alfred je čital: importni, eksport-ni oddelek, svila, bančni, ladijski, borzni oddelek. Po dvorani so tiho zveneli zlatniki, ki so jih uradniki preštevali. V dvorani je vladalo neprestano mrmranje kupčijskih pogovorov. Delalo se je tiho in molče, kakor v kaki londonski banki. Alfred je stal sredi kroga in ni vedel, kam naj se obrne. Po kratkem obotavljanju izroči pismo možu, ki je sedel v ladijskem oddelku in ga prosil, naj nese pismo mr. Beitu. »Zaposlen sem!« je odgovoril ta kratko. Alfred stopi do oddelka za svilo. Odpravijo ga k importneniu oddelku, od tu pa k borznemu. Končno se ga vendar nekdo usmili, mu vzame pismo in izgine za steklenimi vrati v ozadju dvorane. Kmalu nato se vrne in pravi vljudno: Prosim, pojdite z menoj!« Alfred stopi skozi vrata v predelku in se znajde v obokani sobi, kjer je sedel sklonjen nad mizo lastnik tvrdke Marcus Beit. Poteze tega moža je poznal Alfred s slik prav dobro. Kljub temu pa je ostrmel, ko je zapazil tega moža, ki je nosil svojih šestdeset let pokončno kot skala. Široki obraz mu je napol zakrivala bujna brada, ki je obdajala njegove jeklene poteze. Njegove oči, svetle, kakor kristal, so se bleščale od energije in življenja. Orlovski nos je izražal nezlomljivo voljo in ostra usta z ozkimi, bledimi ustnicami so izdajala stvarnost njegovega čustvovanja. Alfred je malce prebledel. Tega moža, v katerega rokah je bila njegova usoda, si ni predstavljal tako velikega, močnega in krepkega. Poleg lastnika tvrdke je stal mlad mož in listal v blagajniški knjigi ter odgovarjal na šefova vprašanja. Pogovor je bil zelo dolg, tako, da je imel Alfred čas, da si ogleda sobo. Razen tigrove kože na tleh je bila sobna oprema prav pri-prosta. Zadnjo steno je zakrivala široka, odprta denarna omara, na šefovi desni strani se je nahajala mizica z dvema telefo- pa noma. Končno je Marcus Beit le našel čas, da je obrnil svoj pogled na pismo, ki mu ga Jt prinesel Alfred. Na šefovem obrazu se je P° kazalo veliko presenečenje in ravno iev^° tel nekaj vprašali, ko plane v sobo slu*ab nik in sporoči: - »Njegova ekselenca taotaj iz Pekinga govoriti z gospodom šefom.« Marcus Beit namigne in Alfred se umakni na stran. Skozi hodnik po dvorani opazi ^mjstarc Kitajce v svilenih oblekah in Čepicami, od katerih mahata pavja peresa. Marcus Beit potisne svoj stol nazaj in stopi k vratom. Najstarejši Kitajec, ki je bil oblečen v ti žak rumen plašč, se ustavi in prikloni tfl krat prav globoko ter reče v angleščini, Pr čemur naguba svoj obraz: .& »(Prosimo gospoda Beita naj sprej«1® ” gn opravičilo za to, da smo si dovolili ‘ ^ v važnih kupčijskih poslih, ki zaht^a^ njega toliko dragocenega časa.' _ yaj'v Marcus Beit se prikloni in ekscelenci se najlepše sobi, ki '6mz ^navzočnostjo, Nato jim ponudi sedeže, ki jih pa odklonijo; Beit jih vpraša nato: (Dalje prih.) da vas more je počaščena Mag. št. 2H583/26. Rnzpis Mesini magistrat ljubljanski odda pri nov h mastnih hišah za Bežigradom napravo tepene og?cje m* betonskčm p&flstovkit. Podatke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami do 7. **prila 1927 opoldne. Mestni magistrat ljubljanski. dne 2. aprila 1927. ____________________ Najpripravnejša darila za Veliko noč so MALI OGLASI- Lx vsako b**&do t* P1*** -io par. Z« debelo tl*k*®° Dl* l - _ _ šivalni stroji in kolesa Znamko ORIjTZNEB, ADLER, PHONIKS s prostim tekom (Freilauf), pneuinatika, olje>r posamezni delijnajnovejše.opreme). Edino le v_ Ljubljani, 'blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Telefon 2913. ‘.Najnižje cene, tudi na mesečna odplačila. P* Zastonj - spalno sobo novo kompletno dobite p*J tomboli »Dom ubogih« 0» velikonočni pondeljek. ^ Srečke v trafikah ali 0 družni pisarni »Mojmit^ Maribor, koroška c. lO*1, pc aosc ! * tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najlinejši In najokusnejši na- j mizni Ris Iz vinskega kisa. Q 3«» ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 fWC Tehnično In tilglJenlCno najmoder-neje urejena kisarna v JugoslovlJl- Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta Sl. ta, II. nadstropj«. lllthill! IluiiillUumMlIlIilllHilllilllllllllil-Miillllll!— eAJllNSICO POSilEl>N'ŠKI IN ŠPEDI-CJJSKl BUHEAU LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. = Naslov brzojavkam: „OBOM*. Telefon Int. St. 45-'*- J= i PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Bakek. = li Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod ku = lantnimi pogoji. ^ | Zastopniki družbe spalnih yoz s. O. N. za § g ekspresne poSIIJKe. s Širite »Narodni Dnevnik"! Kleparskega vajenca proti plačilu meni. —; . r 9 Mirje st. L. 'Gospodična absolventinja trg. tečaja zmožna vseh pisarniških del išče službe. Gre tud' eden do dva meseca t>reV plačno. — Ponudbe pro^ na upravo >Narod. Dnfl nika« pod »Marljiva* Simon Kllmanelt’ LJUBLJANA, f Selenburgov« olie* izdeluje obleke za ftoe^i de po najnovejši in zmernih cenah. V ^ logi ima vedno naj%,(>■ češko in angleško * ^ Iidaj.telj: 41*.»*« M«-*.-. - O«*: VUdtad, 6.—. - Z. M.n,. s...,, V., , LJuMJ.nl.