8pwfW4iw Iv Leto XXHI., št. 190 lf / • J/VI Lv^Cn^U!. A. St Od. Ctrl Ou Ljubljana, torek 24« avgusta 1943 Cena cent. 80 (Jpravnj&vo; Ljubiiaaa, fuccmoeva alka 5. Telefon 4t n-22 «-23 31-24 Inseratni xtdeiek: L|uDlian.'el eorso di umazione di mitragliamento conipiuta da quattro velivoli sul porto di Preveša (Grecia) il fuoco della difesr, . delle unita della Marina distruggevano dut degli apparecchi attaccanti. Nella notte sul 22 le artiglierie antiaere di Crotone facevano precipitare due horn bardieri nei dintorni della citta ed uno ir mare presso Capo Colonna. Generale AMBROSIO. Nove izgube sovražnega letalstva Ustreljenih je bilo 18 naspttitoiksvlli aparate \ rhovno poveljništvo. — Vojno poročilo št. 1185: Sovražno letalstvo .je izvršilo pelete na mesto Salem o ter povzročilo občutno škodo. Pri tem se je sovražnik rapletel v neprestane oje z nemškimi lovci in izgubil 13 letal. V tekii obstreljevanja s strojnicami, ki So ga izvršila štiri letala nad luko v Prevesi (Grčija) je ogenj obrambe in enot mornarice uničil dve izmed napadajočili letaL Ponoči na 22. .je protiletalsko topništv o v Crotonu sestrelilo dva bombnika v okolici mesta. en-> pa zbilo v morje blizu rta Colonna. General AMBKOSIO. Izvajanje ukrepa o proglasitvi Rima za odprta mesto Rim, 22. avg s. V prvih urah v noči na 20 t m. so sovražna letala preletela Rim in metala letake in svetlobne rakete v svrho fotografiranja Rimsko prebivalstvo je lahko ugotovilo, da se protiletalska obramba ni udejstvovala in da se tudi niso uporabljali reflektorji, niti niso nočni lovci intervenirali. Prebivalstvo se je prepričalo, da je bil to del ukrepov, ki se izvajajo za uresničenje ukrepov po poročilu dne 14. avgusta s katerim ie bil Rim pro glasen za odprto mesto Odps? Italije je IznsnaJil m razočaral sovraža.ke Carigrad, 22. avg. s. List Džumhune podčrtava v članku o Italiji, kako so bil »zavezniki« iznenadem in razočarani zarad italijanskega odpor, kajti mislili so. da b; obenem s fašizmom padla tudi Italija. Pisec ugotavlja, da hočejo Italijani predvsem braniti čast države. Anglosaški bes ustvarp nepremostljive prepade Milan. 22. avg. s. Katoliški list »Italia« objavlja čianck svojega direktorja, v katerem se med drugim naglasa, da nastaja med italijanskim narodom prtajen >n divji srd. katerega so katol ki vedno zavračali, obsojajoč nezdravo propagando, proti tistim, ki hladnokrvno in premišljeno uničujejo stanovanjske hiše. cer kve. vire skromnega življenja in dokumente najvišje omike. Neizpolnjiv prepad nastaja ta ko za stoletja med napadalcem m napadenem List se vprašuje, kakšna konstruktivna akcija se lahko rodi iz sovraštva in zagrenjenosti v bodočnosti, opozarjajoč na božjo pravičnost, ki je nad vsemi drugimi, in pozivajoč na potrebo po ustvarjanju ozračja, ki dopušča obnovo socialnih odnosov med narodi za bodoče gradil no delo. Ameriški In angleški vajaki s Sicilije pobijajo plehki optimizem svojih rojakov Stockhoim. 21. avg. Napihnjene trditve izdelovalcev utvar v Angliji in Amerik: glede zadnjih vojaških dogodkov na Siciliji so bile kar najbolj energično de-•nantirane po tistih angleških in ameriških vojakih, ki so spoznali svoje nasprotnike iz obličja v obličje z orožjem v rokah v najbolj ostrih borbah. Tisti, ki so spoznali brezprimerno žilavost in silo branilca v -črva vi h spopadih in ki so morali dan za dnem v zadnjih tednih zavzemati ozemlje ped za pedjo v divjih borbah ter so videli. kako padajo tisoči njihovih tovarišev, ti se zdaj obračajo ogorčeni proti plehkemu optimizmu, katerega je propaganda, ne poznavajoč njih žrtve, razširjala v Angliji in Ameriki. Cele gore protestnih pisem prihaja vsak dan v redakcije angleških n ameriških listov, katere so napisali vojaki. ki so se borili in ki so prepričani, da •jnajo največ pravice soditi o položaju, o sovražniku ter o njegovi volji in sposobnosti za odpor, vsekakor mnogo bolj, kakor kavarniški strategi v domovini. Londonski dopisnik lista »Stockhoim Tidningen« piše, da je nerazumevanje med vojaki na fronti in prebivalstvom v domovini nastalo zaradi brezvestne propagande; ■ne.azumevanje se še čedalje bolj poglablja. Angloameriški dopisniki s sicilske fronte so zaradi tega dvignili svoj svarilni glas. Vojaki, ki so se borili na fronti Sicilije, ne razumejo optimizma, kj se je razširil v. domovini. Vojaki na Siciliji niso našli utrujenega in demoraliziranega sovražnika, temveč sovražnika, katerega je moral sam general Montgomery označiti za odličnega, sovražnika, ki se je boril s silovitostjo, kakor nikdar poprej. To dokazujejo tudi ogromne izgube in dejstvo, da so bili uspehi doseženi samo korak za korakom in za ceno najvišjih žrtev. Ti vojaki, piše dalje švedski list, zelo občudujejo sovražnika na Siciliji zaradi spretnega in žilavega odpora. Prepričani so v srcu da ni to. kar so spoznali glede žilavosti in hrabrega odpora nasprotnika doslej, nič v primeri s tem. kar bi doživeli. če bi bili pognani v bitko na evropski celini kar naj bi. kakor pravijo, nameravala Churchill in Roosevelt. Tu bi bi- la borba še bolj silovita in še bolj krvava Vojaškj »pohod« po kontinentu gotovo ne bi bil tako lahka stvar, kakor bi radi do-povedali proizvajalci iluzij. Bila bi to he-katomba mrtvih in ranjenih v angloameriški zgodovini še ne zabeleženega obsega, kakršnega oba naroda niti od daieč ne slutita. Tako ceno bi morali zavezniki plačati za vsako nadaljnjo operacijo. Italijani in Nemci se znajo boriti od najvišjega poveljnika do zadnjega moža V tem tonu prihajajo vsi svarilni glasovi s Sicilije. V Londonu se spominjajo zdaj tudi svarilnih glasov, ki so se oglašali, ko se je krvavo podvzetje pri Dieppu v podrobnostih razvedelo. Opozoriti je treba tudi na glasove kanadskih vojakov, ki protestirajo proti velikim izgubam, ki jih zdaj zopet čakajo. Kakor je znano, je angleški poveljnik prihranil pri Dieppu najtežje naloge kanadskim četam, ki so morale opraviti svojo nalogo ne samo z velikimi, temveč s popolno izgubo vseh uporabljenih efektivov. V Kanadi so sprejeli nove pogodbe angleških odgovornih krogov z vojaškimi oblastmi in kanadsko vlado s precej nasprotujočimi čustvi. London zahteva nove velike krvne žrtve od Kanadčanov. V Ottavvi govorijo, da bo treba uvesti strožje predpise za mobilizacijo in da bo razširjena starostna meja za vpoklic pod orožje. Kanadski listi so podčrtali, da so bile kanadskim četam tudi na Siciliji poverjene najtežje naloge v operacijah 8 armade Ln da so bile tudi na Siciliji, kakor poprej v Afriki, najbolj nevarne točke dodeljene četam iz dominionov. Istočasno s temi polemikami, ki so v nasprotju z angleškim uradnim optimizmom. se v Londonu zavedajo, da Sovjeti z vedno večjo energijo zahtevajo ustvaritev nove operacijske fronte na kontinentu. Uradni organ sovjetskega poslaništva v Londonu piše glede tega, da Sovjeti gotovo ne podcenjujejo žrtev Angležev in Američanov v Sredozemlju in njih napora, toda treba je zopet ponoviti, da gre za podvzetje proti sovražnim edinicam. ki nikakor niso v razmerju z divizijami, proti katerim se morajo sovjetske čete boriti na vzhodni fronti. (Ultime Notizie.) Spletke in zmede na Bližnjem vzh Naraščajoča rivaliteta med Arglosasš in boljševiki Ankara. 22. avg. s. Po zgledu Sovjetov so ameriške oblasti v Iranu pričele obširno propagando med iranskimi študenti, da bi jih privabili in poslali v višje ameriške šole. Dovolili so jim velike olajšave s podporami itd. Potovanje v Ameriko in tamkajšnje bivanje je za dijake skoraj brezplačno. Kakor ie znano, so sovjetske oblasti na podlagi nedavnih kulturnih pogodb že pričele pošiljati dijake in učitelje iz Irana v Rusijo na študij Ankara. 21. avg. s. Vladna komisija, kateri je bilo poveljem, nadzorstvo nad likvidacijo organizacij Palestinska kominterna za rusko pomoč in Zveze mednarodne solidarnosti«, je ugotovila. d8 sta organizaciji tajno še naprej delovali. Z obsežnimi akcijami skuša policija ugotoviti, kdo je za to odgovoren. Nekateri predstavniki palestinske stranke, ki so vmešani v to zadevo, so bi?i že izročeni sodni oblasti. Smirna. 22. avg. s. Iz Palestine se doznava. da se je zaostril spor med organizacijami delodajalcev in delavskimi zvezami Arabcev, ker so te zahtevale povijanje mezd aa mesec ramadan. Arabski delavci so izjavili, da bodo ukinili nočno delo. če njih zahteve ne bodo sprejete. Erzerum, 22. avg. s. Iz Bagdadn. poročajo, da je famozna. komisija za oskrbovale Srednjega vzhoda sklenila rekvirirati 60 odstotkov žetve v Iranu za potrebe zavezniških čet. Ostali pridelki bodo prodani na notranjem trgu pod kontrob iraške vlade. Tudi turško gospodarstvo huda občuti vojno Smirna. 22. avg. s. Ob otvoritvi velesej-ma v Smimi je turški trgovinski minister očrtal napore, ki jih je Turčija izvršila za vzdrževanje gospodarskega ravnovesja. Uspelo ji je zaščititi valuto in ustvariti pogoje za potrebni izvoz v svrho kritja uvoza. Vendarle, je dodal govornik, so gospodarske posledice vojne navzlic vsem naporom in dejstvu, da je Turčija ostala izven vojne, prav tako hude za Turčijo, kakor za vojujoče se države. Smirna 21. avg. s. Turški trgovinski minister je v navzočnosti številnih predstavnikov otvoril mednarodni sejem v Smimi. Velikodušni darovi članov vladarske tuše Rim. 21. avg. Vel. Kralj in Cesar ter 'el. Kraljica in Cesarica sta poslala šefu lade vsoto enega milijona lir za potrebne Iružine beguncev s Sicilije. V is ti namen sta V is. princ in princesa iemontska poslala šefu vlade 100.000 lir. Vzvišene hčere Vel. Kralja in Cesarja er Kraljice in Cesarice so izročile višjemu kaplanu monsgr. Beccariju po 10.000 lir za .birko lista »Giornale dTtalia« v prid beguncem s Sicilije. (Ultime Notizie.) Trdna prijateljstvo med Itališo in Švico «_> Bern, 21. avg. s. Poročilo agencije »Stam-pa Media« listom v tičinskem kantonu naglasa, da so uradn- odnesi med Švico ta ItaPjo kar najbolj prisrčni. Švica je zvesta svojemu načelu nevtralnosti in lojalnosti do sosednih držav, vzela na znanje spremembo režima ter se ni bavjla z notranjimi dogodki v Italiji, v kolikor bi lahko imeli vpliv na odnose med Švico in sosedno kraljevino, kajti Švica je zvesta svojemu zrečilu, da se ne vmešava v notranje stvari drugih držav. Lepo in tolažeče je, pravi dalje poročilo, da so ti odnosi prisrčni tudj z novim režimom, ki se prizadeva kakor prejšnji, da olajša promet med morjem in Švico, ki je življenjskega pomena za Švico, za katero je Genova edino važno pristanišče za izvažanje v tujino, živahen odmev ima v Švici tudi teroristična kampanja sovražnika proti itaTjarskjm mestom. Razni listi so poslali takoj topel pozdrav Milanu, nekateri listi pa so izrekli tako tople besede so. čut" a, kakor bi bila prizadeta švicarska mesta. »Corriere del Tcino« naglaša, da je Milan Švicarjem drago mesto in da so se v lombardskj metropoli Tinčinci vedno počutili kakor doma. Nauk Jta'ij2 Angtosasom Bukarešta, 21. avg. s. Glede zadržanja anglosaških sil nasp.oti Italiji, piše ravnatelj lista »Cuventui : Nepopustljiva poli-lika Angležev in Američanov nasproti Italiji pomeni veliko zmoto v psihološkem vrednotenju. Odpor Italije je očitno prisilil Roosevelta in Churchilla, da sta pre-drugačila svoje me :de in politične smernice. Ni dvoma, da e bila politična zmota v odnosih do Italije reveč jasna, da bi ne bila. potrebna temel te revizije. Z druge strpni brutalnost v , ~benem primeru ni politično utemeljena netoda. Kdor si predstavlja, da bi bila brutalnost primerno ozračje za sporazumevanje med narodi, se kruto moti. To je nauk. ki ga je dala Kali j gospodom v Quebecu. Iz ministrstva za industrija, trgcjvms sil aelo Rim, 22. avg. s. Z objavljene odredbo ministra za industrijo, trgovino in delo je bil odvetnik Albeito Donnini jmenovan za komisarja narodne feoeiacije lastnikov in najemnikov vozil, dr. Carlo Petrccchi. državni svetn'k. Pa je bil imenovan za komisarja narodne federacije konzorcijev za bonifikacijo. Iz združenja bojevnikov R'm, 21. avg. s. Za podkomisarja narodnega združenja bojevnikov je bil imenovan odvetnik Vincenzo Bavaro. Pavratek italijanskih državljanov iz Čila Lizbona, 21. avg. s. Španski parnik »Capo de Buena Esperfnzat je prispel iz republike čile s člani diplomatskih in konzularnih zastopstev in z italijanskimi državljani, katere so sprejeli minister Italije v Lizboni, generalni konzul in vsi člani poslaništva. Odpotovali bodo v Italijo s posebnim vlakom, s katerim so semkaj prišli v Italiji bivajoči čilski državljani. Obletnica ^^ške smrti masfžarsksga podregenta Budimpešta, 21. avg. s. Ob prvi obletnici smrti madžarskega podregenta Štefana Horthyja na vzhodni fronti so se predsednik madžarske vlade Kal!ay, minister za narodno obrambo in drugi člani madžarske vlade podali v Kenderes. ki je lasi madžarskega regenta Ob navzočnosti zastopstev poslanske zbornice, senata in madžarskega glavnega stana so ministri položili vence na kripto rodbine Horthy, v kateri počiva bivši podregent Štefan Horthv. Spomin na junaško podregentovo smrt so navzočni počastili z enominutnim molkom Dan španske s?*omarice Madrid, 21. avg. s. V vsej Španiji so svečano proslavili dan mornarice. Mornariški minister se je skupno z vojnim ministrom udeležil v M-rimi vežb eskadre, nato pa slovesnosti, ki je bila ob velikem ljudskem navdušenju v La Coiuni. S kcx.2czes7.ee nemškega Berlin. 21. avg. s Na konferenci nemških škofov v Fuldi so obravnavali tudi vprašanje prid'«anja in molitev v tujih jezikih. Sklenjeno je bilo razširti uporabi, tujih jez;kov na V90 Nemčijo, tako da bo nozemske delavstvo lahke prisostvovalo službam božjim švicarska ladja žrtev požara Lizbono. 22 avg. s švicarska ladja »Chasseral«, katero Švica nabavila v Italij' za blagovni premet med Lizbono in Genovo, je v tukajšnjem pristanišču zgorela. Ladja je bila natovorjena z oljnatimi proizvodi in kavo. Navzlic naporom gasilcev ladja še naprej gori in je pr*w malo upanjaj da jp bo mogoče rešiti. 409 sovjetskih tankov uničenih v enem dnevu Nadaljevanje ostrih bojev ob Miusu, pri Izjumu in Harkovu — Letalsko bombardiranje Londcma — Občutne izgube ameriškega letalstva Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V trajnih težkih bojih so bili tudi včeraj na odseku ob Miusu vsi sovražni poskusi prodorov odbiti. Pri Izjumu je zopet oživelo bojno delovanje. Sunki močnih sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov so bili od naših čet v protinapadih pre-streženi in razbiti. Samo v odseku enega armadnega zbora je bilo sestreljenih nad 130 oklopnih vozil. Tudi v prostoru pri Harkovu so oddelki vojske in SS v težkih bojih s sovjetskimi pehotnimi in okiopnimi silami. Harkov. ki .je v teku bojev na vzhodu večkrat menjal gospodarja in predstavlja samo še kup razvalin, je bil v okviru po načrtu izvedenega pokreta zopet izpraznjen. Sever ozapadno od Ha r kova se je nadaljevalo čiščenje ozemlja, k.jer je neka sovražna bojnaf skupina obkoljena od nemških grenadirjev. Število ujetnikov in plena narašča. Povsod, kjer so Sovjeti na drugih frontnih odsekih napadli, so bili kljub uporabi svežih čet t visokimi izgubami odbiti. Včeraj so izgubili boljševiki na vzhodni fronti 409 oklopnih vozil in 73 letal. Nad Sailemskim zalivom so nemški lovci sestrelili 13 sovražnih letal. Pri bojih nad zasedenim zapadnim ozemljem in nad Atlantikom je bilo sestreljenih 11 nadaljnjih, po večini več-motornih letal. Oddelki britanskih bombnikov so preteklo noč brez načrta napadli zapadno nemško ozemlje. V več krajih so rušilne in zažigalne bombe zadele predvsem javna poslopja, med njimi cerkve, bolnišnice m šele. Prebivalstvo je imelo majhne izgube. Po dosedanjih podatkih je bilo sestreljenih 5 sovražnih bombnikov. Brza nemška bojna letala so v noči na. 23. avgusta napadla z bombami težkega kalibra ozemlje Londona in posamične cilje ob južnovzhodni obali otoka. Pri dnevnih napadih ameriških bombnikov na nemška mesta dne 17. avgusta je bilo po šele sedaj zaključenih podatkih sestreljenih, ne kakor Je bilo prvotno jav-Ijeno 56 letal, temveč skupno 101 štirl-motornik. Braznspešni reševalni napori pri Bjelgc^dn obkoljenih sovjetskih čet Berlin, 22. avgusta, s. O položaju na vzhodni fronti poroča mednarodna obveščevalna agencija: Dočim boji na srednjem in severnem odseku vzhodre fronte v splošnem izgubljajo na svoji silovitosti so Rusi na južnem krilu te fronte, zlasti na odsekih ob Miusu, pri Bjelgorodu in pri Harkovu poslali v boj nove pehotne sile ter množice oklopnih voz in napadali z neizpremenjeno silovitostjo. V prvem izmed teh oc'sekov se je skupini 21 ruskih oklepnih voz posrečilo prodreti v nemški obrambni sistem, toda ko se je skupina pripravljala za nadaljnji napad, sta jo presenetila neka nemška baterija z nekoliko poljskimi topovi ter neka skupina težkih protitankovskih topov. V teku nekoliko minut so bili vsi tanki uničeni, za_ deti od točnega streljanja nemških topov. Na bjelgoredskem odseku so nemšlca pehota ter oddelki oklopnih voz morali prenašati ves dan dne 21. t. m. hude navale sovražnikovih skupin, ki so bile prejšnji dan obkoljene. V istem času so druge ruske sile močno napadale obrambne postojanke nemške vojske ter izkušale omogočiti obkoljenim ruskim oddelkom umik. Srditi boji na tem odseku so se polegli šele pozno zvečer, ko so se ponesre.ili vsi sovražni poskusi za preboj obkolitve. Južnozapadno od Vjazme je oddelek nemških oklepnih voz iznenada prodrl v sovražnikove postojanke ter napadel ruske čete, ki so se pripravljale, da gredo v naskok. Nemško avtomatsko orožje je prizadelo silno izgube sovražnim četam, ki so pustile v nemških rokah tudi nekoliko stotin ujetnikov. Na področju Stare Ruse so Rusi po hudih izgubah prenehali z napadi. Nemške baterije so takoj stopile v akcijo ter pri- silile sovražnika, da se je umaknil na nove postojanke. Na jugu Ladoškega jezera pa je sovražnik napadel na široki fronti ter je pri tem uporabljal znatne sile oklopnih voz in drugih bojnih priprav. Toda nemška črta je tudi to pot vzdržala naval številčne nadmočnih sovražnih sil ter je v protinapadu točno obrezuspešila lažje sovražne prodore. Sprememba v vodstvu II. madžarske armade Budimpešta, 21. avg. s. Na svojo prošnje je bil polkovni general vitez Gustav Jony razrešen položaja poveljnika II. armade madžarske vojske. Regent Horthy se je generalu zahvalil za odlične usluge, ki jih je storil državi. Druga armada se je udeležila, kakor je znano, obrambnih borb ▼ zimski bitki oa vzhodni fronti. Ameriške Izgube na morju Tokio, 21. avg. s. Admiral Takašikari je izjavil, da so Zedinjene države od začetka vojne do meseca junija t. 1. izgubile šestkrat toliko vojnih ladij, kolikor jih je izgubila Japonska. Strah pred pojačeno podmorniško ofenzivo Buenos Aires, 22. avg. s. Ameriški admiral Ingham, poveljnik ameriških mornariških sil v vodah Brazilije, je izjavil, da je pričakovati v prihodnjih mesecih ojačenja podmorniških napadov v južnem Atlantiku in da morajo zaradi tega ameriške in brazilske pomorske sile delovati v tesni zvezi, da preprečijo nevarnosti novega položaja, ki lahko nastane v bližnji bodočnosti. Moskva vztrajno zahteva postavitev drage fronte v zapadni Evropi Težka In kočlfiva vprašanja v posvetih med Rooseveltom in Churchillom — »škandal Stalinove odsotnosti" I.hbona. 23. avg s. Po mnerju angle ške polit ra dne agencije sta bila Majski in L:tvinov odpoklicana z veleposlaništva v Londonu n \Vashingtonu zato. da b' njuno izkustvo uporabila Moskva zdaj. ko pričenjajo po njenem mnenju dozorevati številna važna vprašanja glede odnosov med evropskimi državami V ospredju vseh sovjetskih skrbi je nagla ustanovitev kopne fronte na zapadu proti Nemčiji. Rim. 21. avg. s Glede konference v Que-becu. kj se zaključuje, navaja Popolo di Romaf v uvodniku domneve glede sporazumov med Churchillom in Rooseveltom Skrajna rezerviranost se vzdržuje glede teh sporazumov in zaradi tega so mnogi novi. narji, ki so prišli v kanadsko mesto, iskali »motive«, da ne bi pustili svojih listov brez poročil. Po mnenju rimskega lista, je eden izmed teh motivov tako imenovani ; škandal« Stalinove odsotnosti in morebitna prekinitev odnosov med Sovjeti in Angloame-ričani. Vojne koalicije so vedno vsebovale v jedru usodnost jutrišnje ločitve, piše "Popoln di Roma«, toda izkušnja nas uči. da koalicije vztrajajo, dokler traja vojna. V sedanjem primeru je treba upoštevati, da je preveč neposrednih in življenjskih interesov ki vežejo te in one v skupnem p- hodu pa naj se tesno združenje plutokratov in bolj-ševikov zdi še tako nenaravno in politični logiki nasprotno. Stalin bi bil v veliki zadregi, če bi se konference udeležil, piše list. kajti na konferenci v Quebecu se je govorilo tudi o vojni proti Japonski, katero An_ gloaimerlčani smatrajo za svojega glavnega sovražnika. Ne sme se pozabiti, da so odnosi med Rusijo in Japonsko normalni ter so se izmenjave med obema državama v zadnjem času celo znatno ojačile. Kar zanima Stalina, je predvsem drug^. fronta za razbremenitev nemškega pritisk: in to je dejstvo, ki ga določajo bolj vojaške zahteve, kakor navzočnost Stalina ali njegovega zastopnika v Quebecu. Glede druge fronte misli rimski list. da se lahko otvori v Franciji, bodisi zaradi spoznanja zmote angleške javnosti glede nagle od-atranitve Italije Iz vojne z bombardiranjem in opustitve strateškega načrta o zavzet jn Evrope preko naše države, bodisi zaradi tega, ker bodo v prihodnjih operacijah ▼ glavnem sodelovale kanadske in francoske čete. Priznanje alžirskega odbora, piše list, je nadaljnji činitelj, ki podpira to domnevo. Medsebojno nezaupanje Carigrad. 21. avg. s. V ameriških krogih menijo, da je sovjetska vlada v svoji zahtevi po otvoritvi druge fronte v Evropi predočila Air gliji in Ameriki nujnost, da se je treba izogniti vojnim operacijam na ozemlju južnovzhodne Evrope, in to ne toliko iz ozirov strateškega značaja, kakor iz političnih razlogov BoJjševi3ca Rusija bi ne bila pripravljena tTpeti morebitnega angleško-ameriškega vdora na Balkan. k; raj bi po konceptu Stalina pripadal v območje neposrednega obvladovanja iz Moskve. (Le LTltime Notizie.) Litvinov je bil odpoklican v znak protesta Stoekholm. 23. avg. s. Moskovski dopisnik kolumbijskega radia je objavi komentar k odpoklicu Litvinova ter izjavil, da smatrajo britanski in ameriški krogi v Moskvi ta odpoklic kot ruski protest proti zavlačevanju otvoritve druge fronte. Dopisnik pravi, da javnost Sovjetske zveze smatra, da je Rusija doslej že dve leti prenašala glavno težo vojne in da je sedaj vendar že enkrat nastopil trenutek, ko bi morale zapadne velesile preiti od besed k dejanjem. Hoosevelta zapuščajo njegovi pristaši Lizbona. 22 avg. s. Ameriška napredna stranka, ki jo vodi senator La Follette, je objavila, da ne odobrava več Rooseveltove oolitike. za katero je doslej glasovala Glavni odbor stranke zatrjuje v objavljenem manifestu med drugim, da so napredne sile v Ameriki izgubile vse zaupanje v Roosevelta. Senator La Follette je osebno že nasprotoval Rooaevehovi zunanji pnlitžri. Sprejem uredništva pri Visokem komisarju Eksc Visoki komisar general Riccardo Moizo je sprejel visoke italijansko funkcionarje in nato v svoji delovni sobi slovenske uradnike. Slednjim je naslovil prisrčen pozdrav ter naglasi!, da smatra Italija za svojo sveto dolžnost čuvanje koristi te pokrajine in da je naloga Visokega komisarja., pravično Kronika Lov na medydo, Cvje osle in morske pse Iz 'Buenos Airesa poročajo, da mehiškim cslom trda prede, odkar je mehiška vlada dovolila ubijanje teh živali zaradi pomanjkanja mesa. Goveda in prašiči odhajajo zaradi boljše ponudbe preko državne meje v Severno Ameriko, kjer predajajo njih meso po pravlj.čno visokih cenah. Mehiško ljudstvo se mora zaradi tega postiti ali pa uživati oslovsko meso. Danes je v Mehiki oslovsko meso splošno v prodaji, seveda za tistega, ki si ga lahko kupi. Srednji in nižji sloji žive večinoma cd trdega mesa starejših živali, katere ubijajo v mestih n na kmetih. Boljše je oslovsko meso divjih oslov, ki žive v severnih goratih predelih, a so tako plašni, da jih morajo loviti s puško, ker se drugače ne dajo upleniti. Lov na osle je postal nekakšne vrste športna zadeva Mehikancev. Lovci odhajajo na svoje podvige v tovornih avtomobilih ter streljajo vsevprek. Ubite živali takoj oderejo. meso razrežejo na rezine, ter ga csole in posuše na soncu. Takšnega pošljejo v mesta, kjer ga prodajo v restavracijah pa tudi zasebnikom, kolikor ga imajo na razpolago. Z druge strani poročajo, da so postali morski psi iz Karaibskega morja nenadoma poslastica za razvajene želodce. Vsak dan se odpravi na stotine mehiških ribičev na lov z ostvami in navadno se vračajo domov z obilnim plenom. Tudi meso teh živali je naprodaj za izdaten denar ter ga ljudje večinoma pokupijo na črni borzi. Doslej je veljal medved v Ameriki za zaščiteno žival. Lovili in streljali so ga kvečjemu zaradi kožuhovine in masti, katera je potrebna izdelovalcem dišav. Zdaj pa je postalo tudi meso medvedov vabljivo za mehiške želodce. Lovske družbe ubijajo medvede na debelo ter pošiljajo meso v mesta, kjer ga pečejo, nato ohladijo in prodajajo mesojedcem. Pravijo, da je" tudi tako meso izborno po okusu. Tako še mora tudi ameriški želodec v sedanji vojni preusmerjati in se navaditi na drugačno hrano, kakor mu je prijala doslej. * Prosvetni minister pozdravlja Tosca- nhi'ja. Mmister Ceveri je poslal dirigentu Arturju Tcscaniniju, ki živi že več let v Londonu, pozdravno brzojavko, v kateri izraža občudovanje za njegovo glasbeno mojstrstvo. * Radiotelegrafska zveza med Rimom in Beniom je bila te dni vzpostavljena in oskrbuje brzojavni promet med Italijo in Švico. * Ligursk zveza novinarjev obnovljena. Iz Genove poročajo, da je bila Zveza Hgur-skih novinarjev, katero so oblasti razpustile leta 1927. obnovljena na starih temeljih. * Razpust komisije za podeljevanje vse- učil.ških stolic. Z odlokom ministrstva je bila razpuščena komisija, ki je imela pravico predlagati kandidate za unverzitetne stolice v Italiji. * 50 potniških vlakov ustavljenih. Po odredbi glavnega ravnateljstva italijanskih državnih železnic je bilo dne 10. avgusta ustavljenih 50 potniških vlakov na progi med Benetkami, Verono, Milanom, Bolo-gno, Tarvisom in Vidmom. * Izpiti na srednjih šolah. Minister za narc-dno vzgojo je izdal dekret, ki določa, da se bodo pričeli sprejemni in drugi izpiti na italijanskih ljudskih in srednjih šolah dne 16. septembra. Matura na gimnazijah in realkah bo 27. septembra. * Razstava v Capo d'lstriji. »Piccolo« poroča, dri bodo 29. avgusta v Capo dTstriji otvorili razstavo istrijanskega slikarja V. A. Coceverja. Razstava bo v muzeju. * Messedaglia ostane. Senator Luigi Messedaglia je ponudil svoj odstop kot precls' '"nik Kr. znanstvenega zavoda v Benetkah. Prosvetni minister pa odstopa ni odobril, temveč je poveril uglednega senatorja z vodstvom zavoda še za nadaljnjih devet let. * Leonard&va »Zadnja \ ečerja« rešena. List; so zabeležili, da je grozila zaradi zadnjega sovražnega letalskega napada na Milan resna nevarnost, da bo uničena slovita slika Leonarda Da Vincija »Zadnja večerja«, ki je v razdejani cerkvi Santa Maria della Grazie v Milanu. Zdaj poročajo, da je biia slika kakor po čudežu ohranjena in rešena. Umetnina je sredi ruševin ostala cela ter so jo zdaj popolnoma zavarovali. * Popis drevja. Ministrstvo za kmetijstvo in srozdove je izdalo dekret, ki odreja popis i; '.natega drevja v Italiji, v seznam popit, je treba vpisati vse topole, hraste, jesene, breste, jelše, piatane, Upe in tudi robinje. Popis rnora biti gotov do 31. avgu- Ferenc Kormendl; 40 ZMOTA Počasnega koraka je šla po sobi, šla je skozi drugo in tretjo sobo, tu pa tam se je ustavila in se ozirala, kakor da nekaj išče. Morda izhaja vse zlo iz tega, ker je pogosto sama. Kajti sama je tudi tedaj, ako je kdo pri njej, kdorkoli razen Janka. Vrnila še je v salon, obstala je pred pisalno mizo, za trenutek je nejevoljno brskala po nji, vzela je v roko fotografijo, ki je stala na levi strani mize. Jankova mati. Kako staromodna je videti! Kako lep, otožen obraz ima! Janko je podoben njej, ne svojemu očetu, še lepše se vidi to na tisti prvi njuni skupni sliki, ki jo je bil posnel Andrej takrat davno, tam na vrtu. Radovedna je segla po sliki na desni strani nize. Tudi Janko je lep ... jaz pa ... Kako čuden obraz imam, je razmišljala Ana in se naglo sklonila nad fotografijo. Ali sem bila zares taka? Kakšna, taka? Tako grda? > Naslonila se je na stol, ogledovala si je sliko iz večje razdalje. Ne, to je le grima-sa. Oči ima priprte, usta široko odprta. Ali pa to vendarle ni grimasa? Ali je bila zares tako grda, ko je bila majhna deklica? Groza io je izpreletela. Bila sem tako grda, ie razmišljala prestrašena, niti ne spomi-niam se več, da sem bila tako grda! Togo ie opazovala sliko. Tako strašno grda sem bila pa to je bilo že zdavnaj, takrat. V tem trenutku ji je šinil v glavo nedaven .spomin. Ko sta se pred zimo vrnila s poročnega potovanja m prvič šla spet v gledališče: ju je nekdo v avli pozdravil, upravljati slovensko prebivalstvo. Eksc. Moizo je zagotovil, da se popolnoma zanese na navzoče uradnike glede dela, ki je vsakemu odločeno, ter je razširil svoj pozdrav na vse slovensko ljudstvo. Neki alovenSki uradnik je odgovoril z besedami tople zahvale. sta. Od popisa so izključene trte v vinogradih. * Nazadovanje prebivalstva v Franciji. Zadnja francoska statistika za leto 1942. izpričuje, da se je prebiva,lstvo v Franciji vse leto skrčilo za 93.625 oseb. V teku štiriletne vojne presega število smrtnih primerov v Franciji število rojstev za cel rai-lijon Med umrljivostjo beležijo kot naj-češčo deklo smrti tuberkulozo, šele na drugem mestu je umiranje dojenčkov, ki je v letu 1939. znašalo 6%. leta 1940 31%, leta 1941. 75%, leta 1942. pa 70%. * O vročinskem valu v Španiji in na portugalskem poročajo, cla je letošnja temperatura najhujša, kar so jih zabeležili v zadniih 88 letih. Zahteva ne samo smrtne žrtve, temveč tudi požare. Zaradi strašne suše je nastal ogenj blizu starega samostana San Christovo de Lafoes, katerega so komaj rešili. Dragocena kapelica pa je zgorela. Nadalje je pogorelo mnogo gozda pri Longri in Olhaou. škodo cenijo na več ko 3 milijone škudov. Val vročine, o katerem so po izkušnjah zadnjih desetletij pričakovali, da bo v drugi polovici avgusta pojenjal, je vse razočaral. 42.9<> C (Sevil-la) v senci pričuje, da je letošnje poletje najbolj vroče in najbolj vztrajno od pričet ka tega stoletja do danes. * štiri vojne je doživela vdova Katarina Ruppova v Saarlauternu ki praznuje 102. rojstni dan. Do nedavnega je še sama vodila gospodinjstvo. * Samopomoč grških dijakov. V Atenah životari 500 grških dijakov, ki so se vrnili iz Egipta. Ker nočejo obremenjevati države. so začeli prirejati predavanja o duhovnem življenju v Egiptu. Z dohodki podpirajo najrevnejše tovariše. * Maskirani razbojniki so napadli žensko. Iz Padove poročajo o doživljaju 38 letne vdove Baistro Baldo. Neznani vlomilci so vdrli v njeno stanovanje, i; ukradli prihranke ter pobrali tudi uhane, tako da ima ženska 4000 lir škode. Na koncu so vdovo še pretepli, da je morala v bolnišnico. * Eksplozija metana. V Cfreppari pri Adei je te dni nastala eksplozija metana, ki je vrgla v zrak mnogo kamenja. Pozvali so gasilce, katerim se "je posrečilo udušiti požar, toda šele potem, ko je ogenj povzročil 100.000 lir škode. * Ženska je rešila dečka iz valov Mlncia. Iz Peschiere poročajo o junaški 21 letni gospcd'čni Nenni Oliosi, ki je zaposlena pri tvrdki Salaorni. Mladenka je videla kako je padel 12 letni deček Gvino Cavalero v vodo in ker je bila nevarnost, da utone, je planila v valove ter potegnila nesrečnika na suho. Dečku so z umetnim dihanjem rešili življenje. rekoč že jesenski patron, saj pravijo o njem: Sv. Jernej že v kožuhu mašuje. Letos to seveda ne drži. pač pa je resnica, da po goricah dobro zori grozdje, edino, ki mu je prijala vročina zadnjih dni. u— Rdeči križ poroča. Od d-nes dalje se zopet sprejemajo paketi za. vojne uje:-nike v Itaiiji in Nemčiji. Za civilne in-teinirance, konfinirance in osebe v zapor.h je paketni promet do nadaljnjega še ukinjen. u— Nov grob. Umrla je gdč. Angela Lesjakova, višja poštna kontrolorka v pokoju. Pogreb bo danes oo 15. iz kapele sv. Jožefa. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožs;lje: u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 24. avgusta. Najmodernejša strojepisnica, raanovrstnl stroji. — Zmerna učnina. Dopoldanski, popoldanski, večerni pouk po želji obiskovalcev. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov umi zavod«. Domobranska 15. u— Tečaji za popravne izpite, privatiste in ne-ocenjene — Lichtenturnov zavod. — Dčnina nizka. Naknadni vpisi, dnevno od 9.—11. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod. u— Najlepši spomin — lotografska povečava, tudi po vsaki stari sliki. foto BEM, Ljubljana. Wolfova 6. u— Dijaki, ki se vračajo, dobe mštrukelje za razredne izpite. Novi (Turjaški) trg a od 8. do 12. ure. Resno delo, strogost. u— Patent »Alpa« čaj je najboljša pijača v vročih nevarnih dneh. ZALOŽBA „ P L U G " se je preselila iz dosedanjih prostorov NA MIKLOŠIČEVO CESTO ŠTEV. 30 Višek vročine 34.5° C Letošnja vročina je dosegla svoj višek v nedeljo. Živo srebro se je namreč povzpelo na 34.5" C. Vsekakor moramo letošnje leto prišteti med leta hude suše; po vročini julija in avgusta presega lansko leto. Ze sam pregled vremenskega stanja zadnjih dni nam pokaže, kako je pri nas zagospodovala suša. Dne 11. t. m. smo zabeležili 30.4° C, potem se je živo srebro do 18. t. m. držalo nekoliko nižje. Vendar pa so tudi to bili sami topli in jasni dnevi. Dne 17. t. m. je še bilo 29° C, že naslednji dan pa smo zopet imeli 30.4° C. Potem se je vročina še stopnjevala.: petek 32° C, v soboto 33° C in v nedeljo kar 34.5° C. Zemlja je izsušena in je skrajni čas, da dobimo nekaj dežja. Res se je nebo čez noč pooblačilo in ponedeljsko jutro nam je obetalo spremembo. Toda v teku dopoldneva je tu in tam spet posijalo sonce. Jutranja temperatura je bila 14.2° C. Ob po-oblačenju se lahko nadejamo, da je letošnja vročina po nedeljskem rekordu premagana. Popoldne je. začelo deževati. Tudi lani smo ob tem času imeli vroče dni, toda vročinski rekord je bil znatno nižji. Bilo je samo 3. avgusta 30° C, ostali najbolj vroči dnevi pa so bili: 2. avgusta 28.4° C, 12. avgusta 28.6°C in 20. avgusta 28.8° C. Tudi lani je bilo vreme ob tem času jasno, jutranja temperatura je bila povprečno 14° C in je megla dan za dnem napovedovala lepo vreme. V nedeljo je bilo Rokovo žegnanje v Dravljah in je bilo. seveda zaradi vojne slabše; obiskano kakor v mirnih časih. Pravo ljudsko romanje je bilo h pokopališču. Danes, v torek, godu je Jernej, o katerem pravijo naši kmetje: »Ce je o Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vina piti«. Po stari kmečki navadi se na Jernejev dan ne sme orati. Po vremenu sv. Jerneja se rada vsa jesen nareja. Ce je na Jernejev dan slana, bo gotovo še zijala vrana. Jernejeve meglice popijejo strd za potice. Našemu kmetu je Jernej tako- nato pa se je odvrnil od njiju in nekaj za- i šepetal ženski, ki je stala kraj njega, nakar je ta polglasno vzkliknila: »Jezus Marija, ta je pa grda!« Ana je vstala, napravila nekaj korakov, obstala, in spet šla naprej. Kam grem? Nikamor nočem. Kdo me pošilja ali kliče? Kakor snohodna je šla počasi po sobi, togo se je prestopala, podzavestno pokoreč se neki nepojmljivi, daljni sili, ki jo je vodila. Na pragu je spet za trenutek obstala, nato je šla naprej, šla je skozi vežo, po stopnicah navzgor. Togo je dvignila roko, odprla vrata, stopila v sobo, za sekundo je kakor otrpla obstala na pragu, nato se je naglo okrenila. Znašla se je pred velikim ogledalom. Tisti davni obraz majhne deklice ... je ta. Stoji tu pred njo in jo gleda. »Ni res! Nisem grda!« »Kakšna pa sem?« Taka. Take oči imaš, usta, ušesa, lase, obraz ... postavo. Izbuljenih oči, odprtih ust je stala pred ogledalom in strmela vanj. Nisem grda! Stala je tam kakor bi bila zrasla v zemljo, oči pa so jI begale po ogledalu. Po dolgih minutah je bil to prvi gib, prvo znamenje življenja. Zdaj pa je naglo stopila korak naprej, a se je takoj ustavila. »Tole sem jaz?« Kakor da jo je nenadoma zapustilo čustvo telesne resničnosti: strmela je v svojo podobo v ogledalu, pri tem pa je čutila, da to, kar vidi, ni le zgolj podoba v ogledalu. temveč da je to ona sama v svoji pravi podobi. Nekdo povsem tuj. Nekdo drugI, iz neznane resničnosti. Le kdo je ta tuja ženska pred njo?. . Z Gorenjskega Dr. Jurij (iraber,, znani raziskovalec koroških krajev, prebivalstva in narodnega blaga, jc bil te dni imenovan za honorarnega profesorja na grafiki univerzi. Predaval bo o koroškem ljudstvu. Najbt Ij znani sta njegovi knjigi »Koroške pravljice .< ter »Ljudsko življenje na Koroškem«. Z viteškim križcem železnega križa je bil odlikovan šimen Grašer iz Temenice v celovškem okraju. Odlikoval se je kot vodja manjšega oddelka SS v bojih pri Bjelgorodu. Izhaja iz drvarske družine m je prvi odlikovanec z viteškim križcem v celovškem okraju. Njegova mati. ki je rodila veliko število otrok, je odlikovana z zlatim materinskim križcem. Občine Breznice ni več. žirovniškj župan objavlja v gorenjskem tedniku: Po nalogu šefa civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kran jske se je z dop som od dne 29. julija 1943 ugodilo mojemu predlogu za spremembo imena občinskega urada Bresnitz v Scheraunitz. Občina Bresnitz ne obstoja več in se cdsiej imenuje Scheraunitz. Prijet zločinec. 13. t. m. popoldne so našli v Celovcu umorjeno na stanovanju 47 let. uslužbenko narocincsocialnega skrbstva Leopoldino Zaufelovo. Policija je takoj ugotovila, da je ženo usmrtil mož v noči na 12. avgusta in sicer v hudem pr.-p ru. Z nožem jo je ranil v vrat, pisj ln glavo. Pckojnica je bila splošno priljubljena. 65-letnega Franca Zauiela so zaprli. Velik plen sta nabrala tatinska brata 35-letni Kristijan in 40-letni Leopold Bier-bciumer, ki sta po Lavantinski dolini pie-žala za pvekajeiio svinjino. Pri nekem kmetu sta ukradla 140 kg svinjine. Drugod pusta nabrria še drugačen plen. Pred celovškim sodiščem sta biia obsojena-. Kile d j n na osem, Leopold pa na 15 mesecev ječe. IZŠLA JE »DOBEA KNJIGA« za mesec avgust: Paul de Kruif, „BOE£I PEOTI SMETI" V poglavjih, ki se čitajo kakor napet roman, riše Paui de Kruif življenje, delo in bo/bo dobrotnikov človeškega rodu, ki so žrtvovali vse svoje sposobnosti ln sile. včasih tudi svoje zdravje in življenje, v boju proti do takrat neozdravljivim boleznim. »Borci proti smrti« so prevedeni že v skoro vse književne jezike. Slovenski prevod je oskrbel gnani kirurg in medicinski pisatelj dr. Mirko Cernič. V nadrobni prodaji se dobe »Borci proti smrti« v upravi »Jutru« i" »Slovenskega naroda« ter v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja 13 lir, vezana in na boljšem papirju tiskana pa 28 lir. ♦♦♦♦•♦•»♦»♦♦•••♦♦•♦♦♦•♦»♦»»♦»»♦»»♦♦♦♦»♦♦o« RADIO LJUBLJANA TOREK, 2i. AVGUSTA 1S43: 7.30: Slovenska glasba. — 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.15: Lah'... La. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstvu Oboroženih sil v slovenščini. — 13.20: OrKo-ter vodi dirigent Gallino. — 13.45: Pisana glasba. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Pisana glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15: Koncert Adamičevega orkestra. — 17.45: Pisana glasba. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.55: Izbor napevov iz operet. Orkester vodi dirigent Gallino. — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijaišelni. — 20.50: Koncert Malega orkestra, vodi Stane Lesjak. — 21.30: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — 22.00: Pisana glasba. — 22.10: Wiliy Ferrero na ploščah. — 22.45—23.30: Orkester vodi dirigent PeuaUa. V odmoru (23.00): Poročila v italijanščini. Gorata dežela Kalateija Z vzhodne sicilske obale, približno iz Taormine je mogoče z očmi dojeti konico »italijanskega škornja«, s vo-plave planine Kalabrije. Ta pokrajina ima podoben značaj kakor Sicilija: je namreč izrazito gorska dežela. V geološkem pogledu je kopnina med Jonskim in TI renskim morjem nadaljevanje Apeninov, namesto dolgih gorskih verig pa tvori gorovje tukaj nekakšen masiv. Aspromcnte je najboljše potrdilo za to trditev. Geološka sorodnost kalabrske-ga gorovja s Sicilijo se kaže posebno na zapadni obali južne Kalabrije. kjer se med kristalinskim gorstvom in terciarnim terenom vleče poseben takozvani potresni pas. Pctres, k; je 1. 1908 razrušil Messino. je tudi tukaj v Kalabiiji povzročil strašna opustošenja. Podnebje je v Kalabriji suptropskega značaja, to se pravi, v tej deželi dežuje samo pozimi. Poleti praviloma vlada silna vročina, vsaj v dolinskih predelih. Pozimi zapade v gorah mnogo snega. Do višine 12G0 m je vse pokrito z debelo snežno odejo. Ob vznežju gora pa se razprostirajo terase blažene zemlje, na katerih uspevajo bohotne kulture. Kalabrija je dežela vrtov in sadovnjakov. kjer rarejo oranže in cltrone poleg vinske trte Tucli oljka in kostanj uspevata tukaj in dajeta deželi hrano in zaslužek. Kakor pokrajina, tako ima tudi prebivalstvo Kalabrije značaj, ki je na las podoben sicilskemu. Tudi tukaj vladajo strogi običaji, posebno na kmetih. Vprašanje časti je posebno delikatno. V starih časih je bila Kalabrija del grškega kolonialnega ozemlja, znanega pod imenom »Magna Graecia«. Na tiste čase še danes spominjajo imena mest, na pr. Metopoet, Sibari, Crotone, Caulcnia, Lorcri ob Jonskem morju ter Reggio ob drugi strani Mesinskega preliva. Vsi ti kraji so bili prvotno grške naselbine. V starih časih so bila to cvetoča trgovska mesta, ki so bila za gospodarstvo velikega pomena. Danes so estali samo še spomini na tiste čase. Po dobi grške pripadnosti je prišla Kalabrija pod vlado Carigrada in šele nor-manski vpad Roberta Guiskarda je iztrgal deželo tujcu ter priključil Kalabrijo Siciliji, s katero je bila posihmal pove- zana. . Reggio je danes glavno mesto kalabrijskega "ozemlja ter je pristaniško mesto s 60.000 prebivalci. Ob messinskem potresu 1. 1908. je tudi Reggio zelo trpel, kajti izgubil je 20.000 ljudi, To je povzročilo zastoj v njegovem razvoju. Drugače ima Regio krasno lego. Leži sredi vrtov nad palmami in granatnimi jabolki. Od tod je krasen pogled na Messino. Reggio je navzlic vsemu obdržal nekaj primitivno mikavnega na sebi. Nad mestom se razprostira pogozdeno gorovje Aspromonte, čigar najvišji vršac Montalto kipi v višino 1958 m. Kalabrija meri 15.075 četvornih kilometrov površine ter ima nekaj nad poldni g milijon prebivalcev. Poleg Reggia sta na nji najvažnejši mesti Catanzaro in Cosen-za. Ti dve mesti ležita v notranjosti dežele ter sta po železnici zvezani z Jonskim in Tirenskim morjem. Cosenza je v zgodovini znana po tem, da je tukaj umrl knez zapadnih Gotov Alarih, katerega so pokopali -cb reki Busentu. S Spodnjega štajerskega Novi grobovi. V Mariboru so umrli: Janko Predan z Viteškega vrha. Bogomir Gosak. Herta Kasupčeva, 63-letni gospod: r Jakob Mohoiko ter trgovka Fani Legato-va. V Podvinah je umrl 661etni posestnik Mihael Lokner. — Na Teharju je umrl v visoki starosti 85 let g. Ludvik šparhakl, organist m posestnik. Bil je kot glasbenik na najboljšem glasu in jc bil vsepovsod spoštovan, zlasti je imel dobre prijatelje v Celju. Staro teharsko faro si je kar težko zamisliti brez njega, ki je toliko let zvesto vršil službo organista in je vzgojil nešteto pevcev in pevk. Svojim otrokom je bil naj-skrbnejši vzgojitelj. K večnemu počitku so ga položili v soboto ob pol 11. dopoldne. Svojcem naše iskreno sožalje! Zlato poroko sta praznovala 20. t. m. v Arclinu pri Vojniku gg. Ignac in Frančiška Kveder. V srečnem zakonu so se jima rodili štirje sinovi in tri hčerke. Oče in trije sinovi so se udeležili prve svetovne vojne. Zlatoporučenca sta čvrsta in zdrava. O novih izkopaninah na Rifniku pri št. Jurju ob južni železnici poroča v nedeljski številki mariborskega dnevnika prof. Val-ter Schmid. Tu je bila. pokopana vzhodno-gotska vas. Poleg sledov stavbišč in kopalnice je prof. Schmid našel ostanke ploščic ir, ebrečke iz brcna in svinca ter različne okraske in domače orodje. Protiletalska zaščita tudi na deželi. Deželni kmetski vodja Hainzl je i2*ial oklic na štajerske kmete- kjer pravi: V dobi an. gleskcameriškega letalskega terorja mora bit' tudi vsaka vas pripravljena na napad. Sovražnik bi rad razbil nemško gospodarstvo. Dolžnost vsakega gospodarja je, da brani dom in letino. Vsakdo naj .'* pokor? ukrepom državne protiletalske zaščite! Smrtna žrtev ilobertevke. V Bukivem žlaku pri Celju se je 14letni sin upravitelja igral s flebertovko. Pomeril je v gospodinjsko pomočnico Ivano Vebrovo, ko je ravno krmila kokoši. Flobertovka je po-či'a in Vcbrova se je z vzkrlkom zgrudila. Takoj so bili poklicani reševalci, ki je pa nioo piepeljali v bolnišnico, ker je sirota medtem že izdihnila. Drobna krogla jo je namreč zadela v glavo. Na koso je stopila v temi 491etna Fran- j čiska Prelogova iz Stare-nove vasi in se 'je globoko \rezala v levo nogo. Podobno i si je 341etni dninar Maks Lipovnik iz Me-; ti ve s koso ranil desno m go. 311etnemu vozniku Avgustu Lešniku iz Maribora pa je pri popravljanju avtomobila padlo težko železo na desno nogo in mu jo zdrobilo. 401etna lv: na Kraševčeva iz Šent Lenarta jc po nesreči padla in si zlomila levo nogo. Nenavadna nesreča je zadela 621etnega cestarja Jtneza Fladerja v Breznem. Mož, ki je zelo kratkoviden, se je s kolesom v polnem diru zaletel v tovorni avto pred seboj. Dobil je dve globoki rani na glavi in poškodbe na rokah. Zdaj leži, kakor estali, v mariborski bolnišnici. S kolesom v smrt. 35-letni Alojz Kar-neža iz okolice Rogatca je padel s kolesa in dobil nevarno rano na glavi. Umrl je v celjski bolnišnici. Bolje je odnesel 31-letni Franc Leber iz Vojnika, ki se je vinjen na kolesu zaletel v tovorni avto in si zlomil ključnico. Tudi njega so pripeljali v celjsko bolnišnico. Tam se zdravi še 41-letni Jožef šn jder iz okolice Rogaške Slatine, ki se jc š sekiro nevarno vsekal v roko. Iz Hrvatske y ministrstvu za narodno gospodarstvo 1 so izdelali osnutek zakona, ki določa smer-! n ce za bodoče .šolanje hrvatskih gospodar-I icv Pr rejali se bodo splošni in posebni kmetijski tečaji za fante ter gospodinjski ! tečaj' za dekleta. Uvedeni bodo stalni Sest. : mesečni zimski tcča.j za mlaaenice in poletni tečaji za dekleta. V vsakem okraju |,o najmanj po en tak tečaj. Osnutek nadalje vsebuje smernice za vse Kmetijsko strokovno šolstvo. Ustanovijo se kmetijske šole z dveletnim in srednje šole s štiriletnim trajanjem (matura). Nadalje se uredijo.specialne šele za sadjarstvo, mlekarstvo, vinogradništvo in kmetijsko strojništvo. Za zaposlitev domačih moči. Izseljevanje s podroaja današnje Hrvatske je bilo vedno živahno Od prevrata do sedanje vojne se je izselio okroglo 130.000 Hrvatov. Dve tretjini sta šli čez morje, ostali pa po Evropi. Vsekakor so izseljenci poslali vsako leto precej denarja domov. Toda v bodočnosti naj "bi sc izseljevanje preprečilo. Izdelujejo se načrti za zaposl'tev V3ch domačih sil v domovini. O pridelku sladkorne repe beležijo listi, da je površina posevkov letos za 30% večja kakor lani ter obsega 19.000 oralov. Pogoji so bili zelo ugodni, ker je kmetijsko ministrstvo poleg pc viška cen obljub"lo nagrade za najmarljivejše pridelovalce. Sladkorna tovarr.a v Osijeku. ki le za enkrat edina v pogonu, je zaobsegla 10.000 oralov. Nova državna sladkorna tovarna, ki bo šele prihodnje leto začela obratovati, pa ima 7000 oralov. Potrebe sladkorja, na Hrvatskem bodo po obeh tovarnah popolnoma krite. Nove žrebčarne. Ker se je izkazalo, da dosedanje hrvatske državne žrebčainc ne zadostujejo, da bi se dvignila domača konjereja, bosta ustanovljeni dve novi žrebčarni ;n sicer ena za toplokrvne žreb-ce v Sremu, druga pa za žrebce rnrzie krvi v Zagorju. Mostarsko močvirje, ki ga izsušujejo zadnja leta, ':o do.lo po ureditvi o 'rog 22.000 ha plo ine ,;ai:ilje, na kal'ri bodo letno pridelali do 500 vagonov žita. Glavni rov bo dolg 1530 ni s premerom 3.30 m. Doslej so ga uredili v dolžino 200 m. Zgrajen bo betonski jez, od koder se bo voda odtekala v reko Jasenico. Ce ne bo primanjkovalo delovnih moči, bo glavni kanal še letos gotov. Iz Srbije Grozilen zgled. Nemški list; povzemajo člapek, ki je bil te dni objavljen v bolgarskem vojaškem listu Ustram., namenjenem bolgarskim oddelkom v Srbiji. List pravi, da so nekateri neodgovorni možje m nato še angleški in sovjetski agenti, padalci in drugi našli med srbskim narodom naivne liudi, ki so jih podžigali preti za-sedber.ini silam. Tako imenovani okupatorji pa z atentati in napadi skoraj niso bili niti zadeti, pač pa so zapeljani deli naroda morali svojo lahkovernost trdo poplačati s skelečimi žrtvami. London in Moskva, pravi list se ne zmenita mnogo, ako teče srbska kri v potokih in če je srbska mladež zdesetkovana. Vsem malim narodom na Balkanu pa mora biti usoda Srbije v svarilo. V Nišu je bila prirejena razstava modelov in grafičnih prikazicv, kako se različno kurivo najučinkoviteje uporablja. Prikazani so bili zlasti uspehi take uporabe v se-dani veni. Prebivalstvo se je opozarjalo na uporabo lignita za kurivo. V okolici Niša so namreč precej obsežna nahajakšča lignita in bi izkoriščanje ne zahtevalo prevelikih tehničnih naprav. Izgledi vinske letine so zlasti v Banatu zelo ugodni, čeprav vreme ni bilo najboljše. Posebno okoli Vršca bo mnogo vina in so priprave za. trgatev že v polnem teku. štetje živine se vrši ta mesec v Srbijt-Obenem živinozdravniki preiskujejo plemensko živino. Na ta način bo klavna ž vina v Srbiji strogo ločena od plemenske. Za razvoj v rtnarstva v Južni Srbiji skrbi zdaj kmetijski raziskovalni zavod v Skop-lju. ki ga vodi dr. Popov. Bolgarsko vrtnarstvo, ki je že dolgo na najboljšem glasu, mia v Južni Srbiji in Macedoniji zelo ugodne pogoje za razvoj. Paprika, čebula, cve-tača, paradižnik, melone so glavni pridelki. ki gredo tudi v Nemčijo. Važno je tudi pridobivanje semena. Grozdje dobro obeta. Nenadoma jo je obšla neka čudna radovednost. Spet se je zganila, obzirno, kakor da bi se bala, da ne bi prestrašila tiste neznanke pred seboj. Tale obraz... pozna ga. To je obraz tiste davne majhne deklice. Nizko in ozko čelo ima, brez gub, vendar je na gladki koži videti tri vzporedne, ozke, tenke črte. Lasje so gladko počesani nazaj — ob koreninah so brezbarvni — ali so sivi? Bolj spodaj so bledomotlri. Obrvi so nekoliko temnejše. Oči ležijo globoko in s svojim vodeno svetlini pogledom togo gledajo predse. Trepalnice so idečkaste in kratke, pod očmi so globoke gube, tu je koža nekoliko temnejša in nabrekla. Nos je dolg in raven, ob kotih ust sta dve ostri gubi. Ustnice so suhe in blede, čudno zožena brada sti li naprej, pod njo, na vratu, na majhnem, okroglem vratu pa je polno drobnih gubic. Kcio je to? Telo ji je bilo hladno in otrplo. Tole ... sem ... jaz ? Počasi je iztegnila desnico — ona v ogledalu je strahovito počasi dvignila levico —, počasi se je plazila roka proti obrazu, dotaknila se je brade, čela. Ta roka... čigava je tale roka? Prsti so kratki, ozki, koščeni, nohti ploščati in široki, zivordeci. Tole je moja roka? Mraz jo je stresel, zobje so ji zašklepe-tali. Roka je počasi, nevedoma zdrknila s čela. Na vratu se je ustavila. Prsti se za trenutek obotavljajo, potem odločno zgrabijo gornji del razporka temnomodre pletene obleke. Temno blago se strahov.to počasi razpolovi. Strahovito počasi sc premika roka po pnsu. po bokih, po krilu. Strahovito počasi zdrkne obleka z ramen. Strahovito počasi sc dvigne noga iu stopi iz obleke. S strahotno počasnostjo se osvobaja roka naramnic svilene kornbineze Telo vzdrgeta, noga se dvigne, nogavice zdrknejo na tla. To-lc ... sem jaz? . Tale ozka ramena z ostrimi, suhimi lopaticami. debela, tolsta nadleht naglo se zožujoča v koščen laket. Tale tolsti široki nas okrogla, široka stegna, trda, koščena ko'ena in nege s tolstimi golenicami, kratki-15V ravnimi stopali... tole sem jaz!? Takšna torej sem ?! Osupla strmi v ogledalo. Tako strahotno grda sem?! Ni res! Nisem grda! Pridušeno je zastokala. Trenutek je še stala tam otrpla, nato se je naglo zganila, se ckrenila od ogledaila, v naglici pjbraja razmetano obleko s tal in kakor da jo kdo preganja, zbežala iz sobe. Plania je na hodniki zgrabila za kljuko drugih vrat. vrata so vodila v kopalnico. Planila je v njo in zaklenila vrata. V temni kopalnici je sedla sključena v hladni naslanjač, z obleko v naročju; drgetala je od mraza. Takšna torej sem?! ji je bučalo v glavi. Tu je tema. Tu v temi mora ostati. Tu mora živeti, nikdar je nihče več ne sme videti. Le zakaj ji ni nikoli nihče povedal, kako je grda?! Zakaj le je niso opozorili na to. zakaj je ni nikoli nihče pomiril: Ti, grda si. pa to ni velika nesreča?! Moj Bog, zakaj nisi dopustil, da bi bila izvedela, kako grda sem! Le zakaj si me ustvaril tako grdo?! Nikoli ji ni nihče povedal niti ene same besede. Tudi oče ne, tudi mati, tudi Agica no. Ali tudi oni tega niso vedeli?! Kaj pa Janko? On je to vedel, a mu je bilo vseeno? Ali pa ne vc in bo nekega dne izvedel ? Ali pa že ve ? In tudi ve, da je tista Irma Borbelyjeva lepša od mene?! Vsi so lagali in me varali, tudi on mi laže in me vara?! »Gorje meni!« je pridušeno tožila, »gorje meni!« Spet so ji začeli zobje šklepetati, mraz ji je stresal vse telo. Odslej bo morala ž.veti vedno le v temi in mrazu. Kajti to, kar je bilo doslej, vsa ta toplota in radost in lepota, vse to je bila samo laž. V laži pa ne moreš živeti. Ne moreš živeti v grdoti. Dolgo je sedela v temi. Potem je začela otopelost po malem popuščati, udje so ji postajali lažji, iz prsi ji je izginjala tesnoba. Zaprtih oči se je naslonila na naslonjalo stola in kakor da jo ie ta prvi zgib osvobodil. Skrb ji je izginila iz misli, izgi-nia ji je tesnoba z srca. Dušo in telo ji je prevzela blaženost primitivnih bitij. Dolgo je sedela v tem stanju neresničnosti, v togi negibnosti. Potem je nalahno zga-! n:la z roko, vstala. V temi se je oblekla, j Ko je stopila na hodnik, jo je svetloba j električne svetilke zaščemela v očeh, da je j morala zamižati. Moram se privaditi, je ; pomislila. Navaditi se moram teme in svetlobe, vsega. Previdno je šla po stopnicah navzdol, kakor da se boji, da je ne bi kdo dohitel. V veži se je ustavila, trenutek je omahovala. Nato je šla v salon. Vzela je knjigo s stola, sedla za mizico, si prižgala cigareto in začela čitati. Kaj tu piše? Ne more se spomniti. Ali pa... kaj je *e prečitala? Marija Antoinetta pravi kralju, da je imela hude sanje in da je. nemirna. Ana je položila knjigo na mizo. Nima potrpežljivosti, da bi brala, čudno, človek je nemiren tudi takrat, kadar ne spi. Kaj je prav za prav hotela delati danes popoldne?. Ali bi morala telefonirati Agici ?. ^ Imenovanje komisarja pokrajinskemu Dopolavora Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941 št. 291- pretvcrjenega v zakcn z dne 27. aprila 1943 št. 385, upoštevajoč potrebo, da se zagotovi redno upravljanje Pokrajinskega Dopolavora, odloča: Port. M a r i o M a n z m j pok. Armanda, šolski nadzonvk, se imenuje za komisarja Pokrajinskega Dopoiavoi u" z nalogo, ua skrbi za upravljanje ustanove s po- sebnim o ->a pcmoč vojaštvu. Ljubijo i. 15. avgusta 1943. Visok: i.. _ar: Gen. Rihard Moizo. Začssua vojna doklada za pripravnike v državni in feanovmski službi »Službeni list« z dne 21. t. m. objavlja naslednja »Navodila za izvajanje naredbe 7 dne 31. avgusta 1942 št. 171 o dolOfStvi začasne vojne dokiade pripravnikom«: Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino i:a podstavi člena 3 Kr. ukaza z cine 3. ir.aja 1911 tt 291. pretvcrjenega v zakon z dne 27. aprila 1943 št. 385. grlede ra naredbe z dne 5. julija 1941 št 60, z dne 25. januarja 1942 št. 9, z dne 26. maja 1942 št. 100 in z ure 31. avgusta 1942 št. 171, glede na odločbo z dne 15 septembra 1942 št. PO. odloča; Člen 1. Pripravniki državne in banovn-ske uprave iz prejšnje vladavine obdržijo prejemke, k< so jih imeli r.a dan 11. aprila 1941. zvišujejo pa se jim za 30% od 1. julija 1941 jn za 43% od 1 decembra 1941. ' Novi pre jemki na plači in osebnih dravinjskih "dokiadah ne smejo v čistem zne-šAcu presegati zneska L. 897.— v prvi kategoriji, L 764.— v drugi kategoriji in L 481.— v tretji kategoriji. Morebitno razliko med zneskom dosedanjih prejemkov in prejemkov po tem pred-T>i^ i obdrži pripravnik ad peroonam jn je ta t a zlika vštevna ob moreb: h poznejših poviških Člen 2. Za pripravnike veljajo, kolikor so združljiva s predpisi prednjega člena 1-, izvršilna navodila po odločbi z dne 15. septembra 1942 št. 90. Ljubljana, dne 8. avgusta 1943. Visoki komisar: Gen. Rihard Mofzo. Gospodarsivo Razširjenje precLIsov o izkoriščanju žitnega pridelka na krompir, fižol in laneno seme Smatrajoč za umestno, da se razširijo predpisi "o izkoriščanju žitnega pridelka tudi na dnige kmetijske pridelke je Visoka komisar "za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo s predpisi o žetvi in namem-bi žita z dne 4. julija t. 1. izdal naredbo o razširjenju predpisov o izkoriščanju žitnega pridelka na krompir, suhi fižol in laneno seme. Naredba določa, da se predpisi naredbe z dne 4. julija 1943 štev. 74 o žetvi in na-membi žita razširijo tudi na krompir, suhi fižol in laneno seme. Ta naredba je bila objavljena v »Službenem listu« z dne 21. t. m. in je od tega dne v veljavi. Razširjenje predpisov naredbe z dne 4 julija 1943 štev. 74 o žetvi in naimembi žita pomeni, da so odslej poleg žita in koruze tudi krompir, suhi fižol in laneno seme p>xl zaporo na razpolago Prevodu in so od te zapore izvzete le količine za družinsko potrošnjo pridelovalcev ter njihovih kmetijskih delavcev ter količine za setev in za rejo živine po pogojih, ki jih bo dolt>čil Visoki komisar z odlokom. Količine, ki se puste pridelovalcem na raz-]x>lago za družinske potrebe, za setev in za rejo živine se po nikakršnem naslovni ne ?mejo odstopiti drugim in jih tudi pridelovalci ali imetniki ne smejo uporabiti za druge namene. Tudi presežki nad količinami, dovoljenimi za potrebe pridelovalcev, ostanejo pod zaporo in na razpolago Prevodu, ki mu je treba te presežke javiti v de-setih dneh, ko se presežek ugotovi. V zaporo obseženi pridelki se ne smejo porabiti, pri »dati ali odstopiti niti se ne smejo odvažati drugače kakor za pooblaščene namene. Pridelovalci morajo pridelek hraniti do oddaje Prevodu ali določenim tvrdkam, na krajih, ob pogojih in v rokih, kakor bo določil Prevod. Po ugotovitvi površine posevkov. ki jo bo izvršil kmetijski oddelek Visokega komisarijata v sporazumu s Prevodom in občinskimi preskrbovalnimi uradi bo sporočil Prevod posameznim pridelovalcem. ko:iko pridelka so dolžni oddati. Minimalne mezde za delavce pri javnih delih Smatrajoč za umestno, da se določijo nove minimalne mezde, ki se morajo plačevati pri javnih stavbenih delih, ki jih izvršujejo bodisi zasebni podjetniki ali pa državne in samoupravne ustanove v lastni režiji, in- po zaslišanju mnenja prizadetih strckovn'h organizacij, je Visoki komisar za Ljubljanske pokrajino glede na naredbo o minimalnih mezdah za delojemnike, zaposlene pri javnih delih, z dne 24. novembra 1941., štev. 183., in glede na člen 3. naredbe o zapori mezd z dne 15. januarja 1943., štev. 8., izdal naslednjo naredbo o minimalnih mezdah za delojemn ke, zaposlene pri javnih delih, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 21" avgusta t. 1. Člen 1. naredbe z dne 24. novembra 1941., štev. 183., o minimalnih mezdah za delo-jemnike, zaposlene pri javnih del1h, se z Ant. Adamič: 17 Šola v predmestju Prinesla je škarje in oster kuhinjski nož. Ko pa je bilo treba urezati, se ji je roka tresla ter omahnila. Premislila si je: 3-Rajši te povedem k zdravniku. Počakaj-va cčeta, da se zmenimo.« Stokaje sem odšepal na trato pred hišo. Prijateljčki so stali okoli mene, eni so molčali, drugi pa ao se norčevali. Najbolj strupen je bil Mile: »Nima poguma, da bi si sam izdrl... 3e prijeti se ga ne upa. samo piha nanj... Prav lep ,krap' se je ujel.« O, same take zbadljivke, da me je še bolj bolelo... Mol. čal sem. Zdajci pa mi je šinila v glavo rešilna misel. Ne, še špikati vrhu vsega se pa res ne dam. Zdaj jim pokažem, da Be ničesar ne ustrašim. Vem, da me bo trenutno zabolelo, toda potem bo tudi konec trpljenja. Videl sem, da je okno spodnje, ponav-ljalne šole odprto, že prej sem bil pa opazil, cla so tudi vrata vanjo na stežaj odprta. Odšepal sem v to sobo, stopil k oknu ter premeril višino do zemlje vzu-naj. Ko sem se prepričal, da bo šlo, sem pritrdil »šmis« s preklicanim trnkom ob železje na oknu in se povzpel na oknico. Radovedno 30 se ozirali vame. potem pa se posmehovali. žane je zajavkal: »Slišite, ubiti se hoče!« Ves besen sem štel na glas: veljavnostjo od 1. avgusta 194S. spreminja takole: »Za delojemnike, zaposlene pri javnih delih, ki jih izvršujejo bodisi zasebni stavbeni podjetniki ali državne in samoupravne ustanove v lastni režiji, veljajo naslednje minimalne mezde: 1.) za navadne delavce do 18 let 4 lire na uro, nad 14 let 4.50 lire na uro; 2.) za kvalificirane delavce z manj kakor enoletno zaposlitvijo v stroki 5.50 lire na uro, nad 18 let 4.50 lire na uro; v stroki 6.30 lire na uro; 3.) za preddelavce navidniih delavcev 5 lir na uro; 4.) za preddelavce kvalificiranih de'«v-cev 7 lir na uro. Kultura - «-■«• - •i, ;r V . ..-.»I-ŠV. Pred obilno vinsko letino v Evropi Prejšnji teden smo poročali, da se po sedanjem stanju vinogradov v Italiji ceni. da bo letošnja vinska letina dala 43 do 44 m lijonov hektolitrov vina, to je za 8 do 9 milijonov hektolitrov več kakor v lanskem letu. V zvezi z dobrimi izgledi za novo vinsko letino so bile izdane že razne olajšave v prometu z vinom. Tudi v drugih evropskih državah pričakujejo letos prav obilno vinsko letino, zlasti v Franciji, kjer se cenitve gibljejo na višini 50 milijonov hektolitrov nasproti 34 milijonom hektolitrov v lanskem letu, ko je bi! pridelek zelo slab. Zaradi slabe lanske letine jc b.la lani francoska vlada prisiljena strogo racionirati potrošnjo vina. Letošnja letina bo dala približno toliko kakoT obilni letnik 1937. Obeta se tudi prav dobra kakovost vina spričo toplega in ugodnega vremena. V Španiji je glede na pričakovano dobro letino prišlo že do popuščanja cen na vinskem trgu, ker je v prvi roki še prccej lanskega pridelka in ker pričakujejo, da bo letošnji pridelek tudi kakovostno boljši. — Madžarska je imela že lam prav obilno vinsko letino, letos pa zopet kaže, da bo letina obilna. Zato je nastopilo znova veliko povpraševanje p.> sodih. Prizadevanje gre za tem, da bo v jeseni na razpolago prav vsa razpoložljiva vinska posodil. Glede na veliko povpraševanje se je tudi cena novim sodom znatno dvignila. V zvezi z vinsko letino so zanimiva tudi prizadevanja v raznih evropskih državah, da se čimbolj izkoristijo grozdne pečkt za pridobivanje olja. Po francoskih kalkulacijah se lahko dobi iz ene tone grozdnih pečk 25 litrov olja. V departementu Loire so pravkar zgradili prve naprave za sfskanje grozdnih pečk in bodo v kratkem dogotovljene še nadaljnje naprave, tako da bodo samo v tem departementu pridobili iz grozdnih pečk 1000 ton olja. GOSPODARSKE VESTI = Pribitek na cene lesa pri veletrgovcih. Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino je po zaslišanju Pokrajinskega sveta korpcracij in Zveze delodajalcev določil zaslužek veletrgovcev z lesom pri prodaji lesa, ki ne izvira iz lastne proizvodnje. K maksimalnim cenam za les, ki so določene z naredbo z dne 26. junija 1942. štev. 133., smejo veletrgovci, če prodajajo les, ki ne izvira lz lastne proizvodnje, pribiti kot zaslužek 7•/«. Pri prodaji lesa lastne proizvodnje ostanejo nespremenjene cene navedenega cenika, četudi ga prodajajo veletrgovci. Cene je v smislu odredb člena 4. naredbe z dne 9. maja 1941. objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. januarja 1942. štev. 8. •=Iz zadružnega registra. Pri Samopomoči učiteljskih otrok v Ljubljani, zadrugi z o. j., je bila izbrisana članica upravnega odbora Roza Ribičič, vpisana pa Jela Likar, učiteljica v Ljubljani. Pri stavbni zadrugi »Prosvetni dom« v Novem mestu sta bila Izbrisana člana upravnega odbora Matija Absec in Zinka Bajželj, vpisana pa Ivan Mihevc. odvetniški pripravnik in Jožica Pelko, privatna uradnica, oba lz Novega mesta. = Seznami davčnih osnov branjerij od črke A do K so razgrnjeni v mestnem odpravništvu do 8. septembra t. 1., seznami davčnih osnov branjerij od črke L do ž so pa razgrnjeni do 9. septembra t. 1. v mestnem odpravništvu v III. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom. Knjiga o borcih proti smrti Dobra knjiga je izdala ket 11. zvezek svojih mesečnih publkacij knjigo Paula de Kruifa »Borci proti smrti, glavna dejanja velikih prlrodoslovcev ln zdravnikov«. V vrsti romanov, ki so jih bili doslej deležni br3lci te priljubljene knjižne zb'rke, je Paul de Kruif izjema: Njegovo pripovedovanje ni fantazijsko, ne teži po močni iznajdljivosti!, nas ne seznanja s fiktivnimi osebami, marveč se trdno oklepa dognanih dejstev in ž!vljenjep snih podatkov o resničnih oseb3h. In vendar odtehta po svoji mikavnosti kcpico fantaz'jskih romanov! V današnjem času nas ni treba posebej prepričevati, da je življenje s&mo veliki »romanopisec«. Le-to ne izmišlja dogodkov, amp3k jih ustvarja. Zato so dobro spisani življenjepisi takisto »romani«. V tej knjigi jih je devet in vsak je po svoje zanim.v, a vsi skupaj so zabavni in poučni hkrati. Paul de Kruif je v svoji knjigi »Men against death« obdelal življenje devetorice zaslužnih bojevnikov zoper smrt. izvirnik in prevodi v raar.e jezike so se neznansko razširil; po svetu; knjiga sodi med tiste, ki so nekako značilne za dobo, v kateri je nastala. Pred štiridesetimi, petdesetimi leti n'so pisali življenjepisov slavnih zdravnikov tako. kakor jih piše ta Američan nizozemskega rodu. Njegov glog je slog sodobne publicistike, ki se je naučila p sati za š roke sloje, vendar za razliko od nekdanjih popularizatorjev ne mara preveč znižati ravni in ne sklepati kompromisov s povprečnim okusom. V svoji težnji po živahnih in nazornih opisjh, po lahko umljivi razlagi obravnavanih problemov in po slovstveno izlikanem slogu ne pr.haja de Kruif navskriž z znanostjo in z zahtevo po resnem, odgovornem obravnavanju medicin, skih pojavov. Kljub temu so njegove knj -ge učinkovale senzacionalno. Vzbudil je široko zanimanje za stvari, ki so bile dotihmal znane samo strokovnjakom: za odkrivanje bacilov, za vztrajno in težko raziskovalsko delo z mikroskopom, za utrudljive poizkuse z živalmi ;n z ljudmi, ki bi brez njih ne mogla napredovati zdravniška znanest. De Kruif ne piše romaniziranih življenjepisov, vendar je v svojih življenjepisih dokaj blizu tej razširjeni slovstveni zvrsti. Ima očitno sposobnost živega in učinkovitega pripovedovanja o tem, kar je pri teh medicinskih novetarjih. raziskovalci in eksperi-mentatorjih najznačilnejše in najzanimivejše. Njegove resnične istorije zagrabijo bralca še bolj kakci dobro spisane fantazijske zgodbe. In kar ie posebno važno: človek se ob njih marsikaj nauči. V slovensko izdajo »Borcev proti smrti«, izdajo, ki je b.la morala upoštevatt cbceg in občinstvo, so bili sprejeti res najzanimivejši življenjepisi, in ti so prevedeni v celoti. Predvsem je to spis o rešitelju mater Semmehveisu, ki je bistveno pripomogel k zmanjšanju umrljivosti poredme po vsem omikanem svetu; dalje o odkritelju učinkovitega zdravila zi sladkorno bolezen Bantingu, ki je 1. 1921 podaril človeštvu insulin i.n tako obvaroval smrti milijone diabetikov; potem spis o Minotu, ki je pred necel:mi 20. leti odkril v uživanju jeter zanesljivo sredstvo zoper uničujočo ;>erni-cioz.no' anemijo. V drugem delu knjigp so življenjepisi treh z mikroskopom in epru. vetO' oboroženih raziskovalcev: Scnaudinna, ki je odkril »bledega demona«, povzročitelja sjfilisa; Bordeta »oznanjevalca usode«, ki je pokazal pota k spoznavanju in zdravljenju te strašne belezni in Wagnerja-Jau-regga, kf ie dogral, da je mogoče z visoko vročino premagati najtežjo posledico sif li-tičnega obolenja — progresivno paralizo. Tretji del obsega biografije treh zdravn'-kov s soncem: Finsena, ki je prvi izdelal umetno svnee ia začel z njim zdraviti kožno tuberkulozo, Rolliera, ki je dosezal čudeže v zdravljenju kostne tuberkuloze z visokogorskim soncem in Stra.ndbcrga, ki je izpopolnil iznajdbo umetnega uc-rna i.n iazšlril zdravljenje s tem prpomočkom tudi na bolezni grla. Vpliv podnebja na defovn9 sposobnost Nobenega dvoma ni. da je med podnebnimi razmerami in delovno sposobnostjo ntka zveza. Vsakdo ve iz lastnega izkustva, da žc prav majhne razlike v temperaturi vplivajo pozitivno ali pa negativno na človeško delavnost V zadnjem času so zaradi tega začeli proučevati tako imenovane »delovne klimate«. Te preiskave so se delale sistematično s pomočjo posebnih aparatov. Naprave so pokazale da se pri zvišanju temperature od 20 na 24 stopinj telesna zmogljivost skrči za 15 odstotkov. Če pa se zviša temperatura na 30 stopinj. pade delovna sposobnost še za nadaljnjih 30 odstotkov. Velikega pomena je poleg temperature tudi vlaga v zraku. Če preseže vlaga svojo višinsko sitopnjo, t. j. 60 odstotkov, potem leže na človeka takšna mora, da zaradi njene teže omlahnejo meči. V»e te poskuse so delali v tako imenovanih »klimatskih cel;cah«. kjer je mogoče z raznimi sredstvi vplivati na klimo. Ti poskusi sr, zlasti važni za kontrolo dela v tvomicah m pisarnah. Dosedanje ugotovitve kažejo da se delo najugodneje razvija pr temperaturi od 14 dr» 17 stopinj Celzija. Posebno ^žna pa je ugotovitev, da ni brez pomena, če je temperatura vedno na isti stopnji. Dobro je, če se temperatura menjava. To menjavanje temperature v dolečenih mejah ugodno vpliva in pospešuje delovno sposobnost. Idealna klima za delo jc v tistih prostorih, k jer je v ranih jutrnj h urah približno 17° C ter se ta temperatura v teku dneva zniža najprej na 14° C ter sc proti poldnevu zopet dvigne na 17° C. Izkustvo pravi, da sc ljudje na zemlji ne razlikujemo samo po rasni pripadnosti, temveč tudi po drug h lastnostih. Delovna sposobnost ljudi je v raznih delih sveta zelo razl'čna. Praksa kaže, da je evropsko belo pleme najbolj prilagodljivo na svetu I-.'\ropec vzdrži delo v kolonijah ter v polarnih pasovih. Organizmu bele rase pa ne prja utrujajoča enako-mernost tropske ali mrzle klime, marveč stalna menjava temperature, ki povzroča st mulacijo orgaivzma. Zelo pomembno je tudi vprašanje podnebja v stanovanju. Dejali smo že da so najugodnejši pogoji za človeško delo tisti, kjer se polarne in tropske zračne struje neprestano menjavajo. S tem se ustvarja dviganje in padanje temperature ter nastajajo ugodni pogoji za organizem, vprežen v delo. Človek preživi ve-lk del svojega življenja v stano\anju. zato ni brez pomena, kakšne so klimatske razmere v stanovanju. Presuho stanovanje ne ustreza zahtevam človeškega organizma. Potrebna nam je neka določena količina vlage, v kateri človeški organizem bolje reagira na vse pojave Najugodnejši pogoji za življenje v stanovanju so tisti, kjer znaša temperaura od 16.5 do 22.9 stopinj. Seveda ne sme b ti ta temperatura vedno enaka. Tudi tu so potrebne spremembe, kajti včasih jc organizmu potreben suh zrak. druge pa zopet vlažnejše podntbje. To so samo glavne osebnosti de Kruifove prezanimive knjige. V njihovi senci s« gibl*'e vrsti zdravnikov, iznajdjteijev, inženirjev in drug.h znanstven kov, ki jih druži ista si?, po rapredku in po premaga-nju starosti in prezgodnje smrti. V daljšem uvcau je pisec izpovedal o. Jj3 gledanje na problem staranja in smrt: ter dal tem žMjenjnisom neko. dejal bi, filozofsko perspektivo".' V dodatku pa je l-ropoinil d-ino črto svojih boicev proti smrti še z cekaterimi uspehi v boju zoper številne in razl'čne vragolije, ki jih uganja »zi-.leni dernon«, hemoliti.'ni sti eptokokus. De Kruif o vo knjigo preveva optimzem. združen z vero v človeka in v znanost. Nastala jc v času, ko je človek v svojih normalnih razmerah upravičeno vere val uc le v svojo prav:co do obstoja, marveč tudi v pravico do podaljšanja življenja in do premagovanja starosti. Knjiga je izr?.- tiste medicinske miselnosti, k' je skušala reševati človeka tudi tedaj- ko se je zdelo, da je bej malone brezupen; nikakor op. ni videla v trpečem človeku nepotrebnega mrčesa. ki ga je treba ugonobit1 ali sredstva za drugotne smotre. V" knjigi je vse polno zanimivih podrebresti in vsak bralec jo cdloži z ugotovitv'jo, da je izvedel marsikaj novega in prcsenetljivega. Slovensk^ izdaja ja bila po vsej pravici zaupana enernu najbolj kompetentnih prevajalcev — dr. Mirku C c r rič u , znanemu bcrcu za čistost, zaneslj vost in lepoto slovenskega beccdja in izraz a v meu cjni in drugod, avtorju »kliničnega besednjaka«. Prevajalec jo izvršil svojo n kakor re lahko nalogo z vsem znanjem in z izpričanim jezikovnim ckusom ter nam dal knjigo, ki jn beremo kakor domač? delo. Tako je dosegel zadnji c lj ciobregr. prevajale«: dati tujo knjigo v domačem duhu. v besedi, ki je. za. nesljiva in hkrati lepa. — Tako je to čtivo resnih ljudi v resnem času! Fr. Gorle o kiparstvu Ni dvoma, da so pri nas osebni stiki umetnika z občinstvom redki in siučajni, še redkejši so obiski občinstva v ateljejih (tudi z?to, ker imamo bore malo pravih umetniških ateljejev). Znani kipar France Gor še je za soboto zvečer pov3bil v svoj atelje manjše število častilcev slovenske umetnosti in jim prebral svoje predav: nje. ki je obravnavalo med drugim občne probleme kiparskega stvarjanja, vprašanje r.u-ditete v umetnosti, odnos morake do umetnosti in narobe ter probleme domače cerkvene umetnosti. Ob koncu ie 00 ve t1 al nekatere pojasnjevalne in izpovedne misli o svojem razvoju. Prostor n?m ne dopušča, da bi se obširneje pomudiU pri izvajanjih našega priznanega umetnika, navajamo to prireditev samo kot vzpodbuden primer novega rtika umetnika s tistimi, ki se za umetnost zonimajo, posebej še kot poizkus populariziranja tako malo znane kiporske tehnike in njenih umetnostnih prob emov. Naj samo zabeležimo, da je Fr. Goršc v svojem orisu kiparskega, razvoja posebej poudaril večni pcmen grške p'astike za ki-pairsko umetnost ter pravično označil deleže in kvaliteto posameznih narodov v umetnostnem razvoju obdobja med dvema vojnama, o sebi pa je dejal, da se je njegov sedanji, in sicer najznačilnejši umetniški razvoj začel šele tam, kjer je pred leti R. Lož:r zaključil svojo znano monografijo o Goršetovem kiparstvu. Po predavanju. ki ga je ilustriral z reprodukcijami značilnih del v raznih knjigah in obzornikih. je umetnik rfzkozal prisotnim svoj skromni, vendar z umetninami obilno založeni atelje. Slovenski roman o A?gonavtfii V Slovenčevi knjižnici (zv. 53.) je izšel prvi del izvirnega romana Radislava R u-d a n a »Argonavti«. Pisatelj se je s svojo pripovedno fantazijo polotil v našem leposlovju kaj nenavadne zgodovinske tvarine: izbral si je staro minijsko bajko o Jszonu in Arganavtih. — ena njenih varLsnt se dotika tudi slovenskih tal — in jo rczpre-del v zgodovinsko-avanturističen roman. Pri tem je sprejel z\ izhodišče utemeljeno sodbo, da je ta bajka odmev resničnih doživljajev, ki so se zgodili nekako pred 3200 leti, in da je mistično-simbelična primes, ki spremlja bajko o Argonavtih na njeni poti skozi antično slovstvo, nastala v poznejših č:sih. Zato pravi pisatelj v uvodni besedi: s-Mo.i namen je bil od vsega začetka očistiti dogodivščine Argonavtov vsega pravi ličnega in nemogočega ter jih opi-S: ti tako življenjsko stvarno, kakor so jih pojmovali stari Grki v svojem prvem zgodovinskem obdobju.* Spričo številnih inačic je imel slovenski pisatelj dovolj možnosti, da je junaška in odkriteljska dejanja Argonavtov po svoje mešal in spletail. Presoja tegg romana, ki ie po značaju in slovstveni višini še najbližji tipu romana-feljtona, bo olajšana tedaj, ko bo izšlo celotno delo. Vseksko bo mogel samo poznavalec stare zgdovine presoditi, ali je pisatelj v svoji težnji po opisu življenjske stvarnosti ostal zvest duhu časa in tedanje civilizacije, o kateri ima tudi znanest dokaj skope podotke. Rudana je Dri pisanju romana mikala predvsem pustolovska plat minijske bajke, zato jo je skušal s svojim živim kombinscijsko-fantazij: k'm čutom kar se da izčrpati, uživajoč v čistem Goe-thejevskem veselju fabuliianja«. in ne meneč s« ra možnosti idejne in umetniške poglobitve. ki bi se odpirale tudi ob tej tva-rini. Slovenci imamo zlasti v zgodovinskem žanru le malo romanov-feljtonov. zato bo Rudanov zanimivi poizkus argonavtskega romana ustregel vsem. ki iščejo lahkega, in prijetnegp čtiva. Jož^ BerAnek je cpremil knjigo z majhnimi, na entične vzore sporni-njajočimi risbsmi. Moda In dom a&lGMIMfeuhfiMMtoflLi ..auaui Barvaste aplikacije na temnih oblekah Staro jesensko obleko je treba prenoviti— toda kakč? Kroj mera kajpada ostati isti. te zarad5 pomanjkanja blaga, sicer pa krojev moda itak ni mnogo izpremi-njala. Obleko lahko docela spremenimo z naš tim oplečkom iz barvastih aplikacij, ki jih po" možnosti izrežemo iz klobuce- vine. Kadar se bomo naveličale tega ?cve-tličnega« oplečka. ga lahko spet odpaia-mo in namesto njega vstavimo pod vratni izrez zanimivo ukrojen vložek iz belega pralnega blaga ali iz vzorčaste svile. Ker jih lahko po mili volji pripenjamo in odpenjamo. je prav, če si omislimo več takšnih vložkov iz različnih tvoriv, da je vedeti obleka vsak dan drugačna. Vzemimo spet pletilke v roke! S plctilkami in z našo zalogo stare, o-prane in na novo navite volne lahko pričnemo ustvarjat; nov videz svojim starim jesenskim oblekam, bluzam in jopicam, športno jopico lahko lepo prenovimo, če ji odstranimo ovratnik, pleteni hrbtni del pa pletemo tako visoko, da zadaj pokriva tilnik. Enako kakor hrbet spletemo tudi velike žepe. Iti jih našijemo na cbe sprednji poli jopice. * Za sladokusce — poleti Nadevani paradižniki. 12 parad;žnikov nekoliko izdolbemo in jih znotraj posujemo s soljo. Nekaj časa jih pustimo tako stati, nato jih csušimo. Medtem skuhamo do mehkega dve skodelici oluščenega graha ali približno enako kol čino stročjega fižola, ki smo ga naiezale na drobne koščke. 1 jajce premešamo z žličieo olja, dodamo 2 žlici surovega mleka in naseklja-nega drobnjaka, nekoliko soli in popra in damo to mešanico k grahu ali fižolu v kožico ter mešamo toliko časa na ognju, da se nekoliko strdj kakor jajčna jed. Mešanico napolnimo v paradižnike, jih položimo v namazano posodo, jih zalijemo z mezgo iz 4 velikih paradižnikov in dušimo v pokriti posodi kakih 15 minut. K tej jedi serviramo solato. Danske kumare (mrzle). 4 kumare razpolovimo po dolžini in izdolbemo. Potem jih posujemo s soljo, pokapamo s kisom in postavimo ob stran, dokler ne pripravimo sledečega nadeva: 15 dkg svežega s;ra (skute) premešamo z nekoliko olja, dodamo 4 velike žlice paradižnikove mezge, nekaj kapljic juhana, nekaj nasekljanih kaper in petršilja in nekaj soli in paprike. Iz kumar odstranimo tekočino in jih dobro osušimo, preden jih napolnimo z nadevom. K tem kumaram serviramo pečen krompir. Fižoi z jabolki. 1 kg stročjega fižola očistimo, nalomimo na manjše koščke in kuhamo v slanem kropu skoraj do mehkega. Nato jih cdlijemo in skuhamo do konca v 2 skodelicah goveje juhe. ki smo jo prihranile od opoldne. kg jabolk olupimo in kuhamo do mehkega v prav malo vode, da povsem razpadejo. Nato pomešamo jabolka s fižolom, posolimo in popo-pramo jed ter jo zabelimo s prepraženlmi drobtinami. «Ena, dve, — — —.« Pri »tri« sem se pognal z okna na tla ter se prevrnil po pesku. Bolečina je bila huda, vse stopalo je zakrvavelo, in že sem mislil, da sem si odtrgal nekaj prstov. Ne, pa si nisem nobenega, samo kepica mesa je obvisela na trnku. Ko so videli moje dejanje, so jeli vsi kričati na en glas: »Si ga je že izdrl! Z okna je skočil, pa si ga je izdrl!« Hitro sem se pobral ter zletel po stopnicah v kuhinjo. »Mati me je posadila na stol ter mi spra-la skelečo rano. Ko so ji pripovedovali o mojem junaštvu, ni hotela verjeti. Ker pa so vsi trdili eno in isto, me je ogledovala z vseh strani. Smehljala se je, za njo so se jeli smejati vsi drugi, naposled pa tudi jaz, toda jaz res prav iz srca; bil sem srečen, da sem se znebil preklicane harpune. Ko je oče čul to zgodbo, je dejal: »Zelo tvegana je taka reč. Preveč po. guma je brez razuma.« Mati mu ni pritrdila, ugovarjala pa tudi ni kaj prida. Teden dni nisem šel k vodi. ker mi je oče dopovedal, da si rano lahko zastrupim. Ostal sem torej doma. Potolažil sem se, saj je bilo tudi okoli cerkve mnogo zanimivosti, kakor metulji, hrošči in pajki, dolgokrake suhe južine in drugo. Pod neko opeko sem nekoč zalotil vel;kega, kovinsko se lesketajočega hrošča. Ko sem ga oprezno prijel, sem si ga bližje ogledal. Tedaj pa mi je nesnaga štrknil v obraz rumeno, jedko tekočino, da me je zašče- melo in speklo kakor ogenj: pri tej priči mi je vse lice zabreknilo. Vrgel sem hrošča po tleh ter hitel domov, da sem si dal mrzel obkladek na oteklino. Doživel sem novo spoznanje: Vsak brani svojo prostost. Pes grize, mačka praska, ptič kljuje, mravlja vščipne, a hrošč te obrizgne s struoom: celo trn te rani in veja oplazi, če ii delaš silo. — Cerkovnikovi so Imeli mačka, ki bi se ga bili radi znebili. Hlapec ga je zvabil k sebi. potem pa odnesel v zvonik in splezal je z njim prav v malo lino. odkoder je vedno zaklenkal navček, kadar se je kak faran preselil k Bogu. Spodaj smo radovedno čakali, kaj bo. Začudili smo se, ko smo začuli zamolkel udar cb zvonček; kmalu nato pa • smo videli, kako leti maček v velikih kolobarjih na zemljo. Ko je butnil ob ploščad, je skoraj za moža visoko odskočil od tal. nakar je v skokih odbrzel v drvarnico. »Nič mu ni!« smo zavplli. Ko je prispel hlapec lz lin, nam je pokazal krvavečo, vso razpraska-no roko. »Kar nisem si ga mogel odtrgati od sebe, hudimana. Kakor bi slutil, kaj nameravam,« je pripovedoval. »Da nisem odmaknil glave — takrat sem zadel ob zvonec, da se je zamajal ln zabrenkal —. bi mi bil razpraskal tudi obraz.« Drugi dan je brezsrčnež smrti zapisanega begunca zavezal v vrečo ter ga vrgel v vodo Kar na hitro smo se zmenili, pa jo ure-zali po prašni Zaloški cesti na Fužine. Okoli graščine se tudi še danes razprostira razsežen park, ki pa ni niti senca onega, ki smo ga poznali mi: romantičen, zasanjan gaj. skrbno negovan, kakor počesan in nadišavljen raj. Na levo od mostu je kraj njega še kapelica, a je revica zanemarjena in zapuščena; takrat pa so jo zaljšale vedno sveže vrtnice, a ob zno-žju se je prelival potoček. Z belim peskom pesuta pot je vabila v senco gabrov, hrastov in jelš. Ondi je iz majhnega obzidka izviral bister studenček, ki je napajal s kristalno čisto, pitno vodo tihe, ko safir leskeče, s smaragdnim zelenjem obrobljene bajarje. Oprezno, tipaje smo se pomikali po prstih do njih. da ne bi prezgodaj spla-šili in prepodili dolgih, pol svetlih pol temnih količev: tik pod vedno gladino nepremično ležečih, na plen prežečih — ščuk. žun! je zašumelo, zavalovllo, ribe pa so se ko pšice pognale v zavetje, v daljnje globine. Prispel si do prvega, do drugega balkončka, ki je pod pošumevajočlmi vejami molel nad jezercem. — Da, na enem teh balkončkov, na klopicl, sta se vsak drugi večer sestajala rdečelična Marlčka, spletična iz grada, pa njen fant. nobel žane lz Ljubljane. Dvoril ji je ter se ji laskal z jezikom, namazanim z medom, — če že ni vrtel zlatorumene smotke v ustih. Dekle pa je naslanjalo svojo glavico z rdečo režo v skodranih laskih na njegove široke prsi ter prisluškovala nemirnemu utripu njegovega gorečega, toda nestanovitnega srca. — No. ml smo brez sanjarenja strmeli v jezerce, tako zelo prozorno in čisto, da bi najrajši kar segel z roko po biserni školjki na dnu proda. A te je studenčni-ca, mrzla ko led, zagrnila prav preko glave in še čez! Malokdo je skočil vanjo. Vse naokoli je bilo polno čudes: rdeče, belo in vijoličasto cvetoče grmovje, srebrni lokvanji med širokimi, plavajočimi listi ko zelene palete, da, tudi ptiči so se tajin-stveno pogovarjali med seboj. Potaknil si obrezano, votlo listno steblo poljske buče v pesek ter posesal na cevki, in že si pričaral ped visok vodomet iz tal. Koncem gaja, ob že spokojni, zbrani reki. smo večkrat videli bradatega, v vodo zagledanega, vedno zamišljenega ribiča. Neki dijak tovariš je dejal, da je ribič slikar in profesor Franke. — Tiho in kar pobožno smo se vrnili po drugi strani jezerc na most, tja v sredo, kjer je še dandanes zareza v ograji. Pred nami je. kaker dandanes, grmel mogočen slap, le da je voda drvela preko naravnega jeza. Po stopničkah, po stezicah in kamenitih prehodih smo skakljali preko brzečih, neštetih od-točkov, ki so se bili odtrgali od slapov Ljubljanice in ki so pod nami švigljaJi ko martinčki ter se skrivali, hiteč pod most. Tudi tja gor. nad jez, je uhajal pogled, kjer se je ahatno zeleni dom povodnega moža, globoko vodovje, obotavljaje se, oprezno in nezauplfvo bližalo napadu.. n' (Nadaljevanje prihodnjič.) Otok p iletel v zrak ln v Avgusta 1883 je bil sl-rašen izbruh ognjenika I*. < akataua, kj je zabeležen ho c najnujši potres te vrste v zgodovini človeštva. Velika geološka eksplozija, ki se ;e primerila pred 60 leti, je morala napraviti na ljudi v neposredni bižini pač vtis nekakšnega sodnega dneva ;n vesoljnega potepa. T, sreča je bila po svoji izmeri in pojavi tako gr z ovita, da jo je jedva mogoče dojet v dokumentarcih opisih tistega časa. Otok Krakatau, ki leži v Sunciskem prelivu med o' okorna Sumatro in Javo, je štel dva ognjen ka na površini približno 33 če. tvo-.v.ih kilometrov. Oba vulkana sta do pred 60 leti razmeroma mirovala. Znana sta bil": samo dva izbruha iz 17. stoletja (Iars( ii-.. .i ima Todtova organizacija sv-.: *•• c.,.:-ni urad, kjer sprejemajo delavce •ra d« lo Vsak dan odpošljejo približno 50 ljudi, večinoma takih, ki šo bili clelj časa nezaposleni ali pa morajo zaradi delovnih razmer menjati gospodarje. Vse socialne ustanove, zlasti bolniška blagajna in družin-ka do.ilada, sta delavcem na razpolago kakcr pre . Zaradi tega pravijo nemški listi, se ": iliče ne brani iti na delo v Nem-č ' kjer .-.c vsakomur nudi prilika zašli ižko Todtova organizacija ima svojo pisarno v bi vora S t. Charles. Tam je tudi prenočišče, ki lahko sprejme do 250 del r. cev. Prenočišče je bilo prej na r&z- zleteia v zrak. Razpok je bil silen, saj sta izginili skoraj dve tretjini površine Kraka-tdua. Otok v sedanji velikosti meri samo 1C.5 četvornih kilometrov. Eden izmed vulkanskih vršace v je popolnoma izginil. Izbruh je bil resnično brez primere. Pr bliž-no 18 kubičnih kilometrov zemlje in kamenja je zletelo deloma v zrak, deloma pa se je pogreznilo v morje. Pepelnati dež, ki je nastal po katastrofi, se je nagrmadil na otoku Krakatau 70 metrov visoKO. Do daljave 700 lun so ljudje lahko opazovali gigantske prizore ognja dima in pepela. Več mesecev po katastrofi je plaval v zraku nad Krakatauom nekakšen vijoličast oblak, ki je posebno v večernih urah dobival fantastično podobo. Seveda se je ob izbruhu vulkana silno vznemirilo tudi morje, ko so se pogrezale zemske mase v globino Valovi so se dvigali do 36 metrov višine ter so strahovito butali cb bregove. Silna poplava je bia na Javi m Sumatri. Pr eko Indijskega in Tihega oceana je udarjalo ■ rje s takšno silo, da je zadevalo ob r • e Južne Amerike. 50.000 ljudi je •al ' žrtev tega vulkanskega jzbruna in Ki Katauu se dolgo časa ni upal priDližati neben člo1 k. ^ , črno žre. Krakataua štrli od tedaj kot ožgana odpiana v zrak. Približno 40 let je vulkan miroval- morje in vetrovi so zopet zanesli vegetacijo na njegovo ozemlje Deta 1928. se je pa začelo spet podzemsko bobnenje, iz rriorja je vzkipel nov ocok, ki so ga krstili za Anak Krakatau. Ta pa ni dolgo ostal na površini. Že leta 1931. so bili novi izbruhi in štiri leta pozneje je Anak Krakatau zopet izginil v morje. polet]® pelago mornarjem. Tu dobe delavci tudi hrano in sicer kul"io dvakrat na dan kosilo in večerjo za 0 mož. Ta pisarna :-s ni edino taborišče, Kjer sprejemajo delavce za Nemčijo. Tudi v nekem drugem spre-jemališču je zelo živahno. To taborišče bi lahko imenovali v jezikovnem pogledu mar-sejski Babilon. Kajti ko stopiš v njegove prostore, najdeš nabite objave v nemščin1-, francoščini, italijanščini, španščini, nizozemščini in poljščini. Tu je prostora za 1000 oseb. Umivalnica je tako velika, da se v nji lahko umiva naenkrat 80 moz. Ogromna kuhinja tega zavoda razpolaga z nemškim, italijanskim, nizozemskim in indo-kitajskim osebjem. Nemškim delavcem je na razpolago posebna jedilnica in dvorana za sestanke. Ko se človek ozre po teh prostorih se začudi, kaj se je dalo preurediti j z starega mlina, ki je deset let počival in so se oo njegovih skladiščih sprehajale samo miši in podgane. Zdaj je to poslor.3 spremenjeno v prav prijeten in oeden dom. Delavci, ki prenočujejo in se branijo v tem taborišču, so zaposleni samo z gradnjo bunkerjev in utrjenih oporišč. Veliko mar-sejsko pristanišče se namreč čedalje bolj spreminja v mogočno trdnjavo. Vsak košček zemlje, vsaka čer postaja del neza-vzetnega ozemlja. Tako dobiva tudi ta del francoske obale bolj in bolj podobo velike utrdbe, ki spominja utrdb ob atlantski obali Povsod vidiš tablice z napisom »Terra in Mi Po kratkem trpljenju nam je umrl naš ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric, svak in tast, gospod OBKATOVODJA PAPIRNICE VEVČE 23. t. m., previden s tolažili sv. vere. Blagega pokojnika spremimo na zadnji poti v sredo, dne 25. avgusta 1943, ob 5. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. V v'e, Dev. Mar. Polje, Ljubljana, dne 23. avgusta 1943. ŠEŠEK — ŠTRAJHER — FISTER žalujoče rodbine: militaire«, ki povedo prebivalstvu, da je tukaj vojaško področje. Tod se ne sme nlb. če sprehajati po mili volji naokrog. Prebivalstvo ta svarila razume in jih upošteva tako, da ne pride nikoli v-navzkrižje s predpisi. KR IŽ ANK A V Nemčiji živi še 310 bobrov Iz nemških listov povzemamo, da ži.'i na vsem državnem ozemlju še 310 bobrov, in sicer v okrožjih VVittenberg in Schwn'-nitz. Bobri so v "Nemčiji zaščiteni. Najmanjša jelenja vrsta na svetu jc jelenček pudu ki živi \ Patagoniji. Visok je le 50 do 00 cm in njegovo »rogovje« jc komaj tolikšno kakor mezinec na na-1 roki Najljubša paši so mu tuhs;e. evctici / vo-barvnimi. visečimi cveti, k' jih pr. nj.> radi gojimo v lončkih Kazen tega jelena jc urni doma tudi >e jelen hucmul. ki doseza \ veli kosti našo srno in ima tudi rogovje podobno j srnjemu. l/pustih pa so \ tamcinjih gozdov h j tudi evropskega jelena. Uspeva izvrstno in da leč preka-a nagega jelena po teži telesa in mogočnosti' rogovja. IŠA Vodoravno: 1. predel Kranjske, 5. osebni zaimek, 6. začetnici znane slovenske mladinske pisateljice, 8. mak za prvino, ki se imenuje po Ukrajincih. 10. gostija, 11. časovni prislov, 12. skrajšano žensko ime, 13. pivo, 14. slovenski kitarist, 16. nedoločni števnik, 19. pregovor, 21. oblika glagola biti, 22. glavni števnik, 24. želelnik in pogojnik pomožnega glagola, 25. ograja. Navpično: 1. domača ptica, 2. osebni zaimek, 3. palestinska reka, 14. oziralni zaimek' 6. osebni zaimek, 7. močan vzklik, 9. majhna dolina, 11. kmečke hišice, 14. zele. njadna rastlina, kov novka, 15. nemški osebni zaimek, 17. tonaun, kal, tudi znak za prvino. 18. latinski veznik, 20. morski sesalec, 22. oblika glag^a biti, tudi znak za prvino, 23. l&tL.ska kratica za delo, stvaritev. Rešitev križanke od 22. t. m.: Vodoravno: 1. pesa, 4. upad, 7. Elena, 9. rž, 10. ždi. 11. oj, 12. ni, 13. Ca (kalcij), 14 ni, 16. rja. 18. uk, 19. le, 20. ar, 21. do, 22. Ada, 24. ah, 26. Iv(an), 27. ni, 29. ave, 30. ali. Navpično: 1. puran. 2. Se(len), 3. Alžir, 4. Unica. 5. pa, 6. dijak. 8. ed, 15. ilo, 17. jod, 18. ura, 21. da, 22. ave, 23. Ana, 25. hi, 26. Iv(an), 28. il. je odlična sestava iz mehčalnih, anti- zetiSČMi .. . i SHAMPUO *'Ptlcnltl in za Pobrano lasnih čebu- snovi: ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali, ki ste spremili našo na božjo nj«vo in jo obsulj s cvetjem, prisrčna h v la. Rodbina: KLOPCAVAR Umrla nam je naša srčno ljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična ELA LE i JA VIŠJI POŠTNI KONTROLOR V POK. Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 24. t m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. I1M Ljubljana. Maribor, dne 23. avgusta 1943. Žalujoče rodbine: LESJAK, JAKOPIN, BAB KO V, ZUPANEC na« enodružinska v Novem mestu, z vsem komfortom, kopalnica, pralnica, krasne kleti, z vsemi pritiklinami, parket, elektrika. 4000 m- sadnega in zelenjad-nega vrta, vse arondirano, se proda. Naslov v upravi. Lmilio Salgari: 45 r-Pf*! ff 25. poglavje »Folgore« med dvema ognjema Ne da bi čakal nadaljnih pojasnil, je Morgan takoj ukazal, naj ubere ladja pot proti Matanzasu. >/Torej prinašate slabe novice?« je vprašal došleca in ga odvedel na poveljniški mostič. »Vojvoda že ve, da je gusar na ,Alham- bri'!« »To sem si misil. A kje je ladja?« »Odplula je v Havano in utegne zaradi tega kmalu prispeti!« »Takoj jo napademo!« »Pa ne v teh vodah! Vojvoda je tu na neki fregati!« »Torej smo med dvema ladjama! Naš položaj bo vsakako težaven!« »Vozimo v Havano, gospod! še preden se bo utegnil sovražnik ganiti, bo kapitan osvobojen!« Morgan je s pomočjo trobila poslal dva moža v jamborni koš. Ko je ukazal, naj pri-žgo svetilke, je šel dol na ladijski branik in prisedel h krmarju, da bi sam vodil ladjo. Vedel je, da leži pred obalo mnogo otočkov in nevarnih pečin. Veter, ki je pihal s pol-danske strani, je bil ugoden tako »Folgoru« kakor ladji, ki bi nriplula iz Havane. Ko je ostal rt Hicanos za njimi, je pod-kapitan obrnil »Folgore« proti zahodu, a tako, da je plula mimo Matanzasa; kajti računal je z možnostjo, da bi se bila »Alhambra« do jutra zatekla v to pristanišče, kjer bi bi'a varna pred gusarskimi ladjami. »Upam, da je ne najdemo tam!« je rekel Morgan Stiller ju. »Nerad bi se tik ob bregu, pa tako blizu Havane in Cardenasa spustil z njo v boj Streljanje s topovi bi splašilo vse posadke, in kaj kmalu bi imeli posla s celim brodovjem!« »Kaj menite, ali domnevajo, da smo tu?« »Tega ne!« je Morgan odvrnil. »Prehitro smo pluli, da bi bili mogli zbuditi sum. Bržkone mislijo, da smo še v Campeškem zalivu!« Tu ga je prekinil glas, ki je prihajal z velikega jambora: »Pozor! Luči na obzorju!« »Vraga!« je kriknil Morgan in planil k ograji. »To morejo biti samo luči ,Alham-bre'!« »šele tri milje smo od Cardenasa!« je Stiller zaklical. »In že nam je fregata za hrbtom!« »AH zdaj vidiš ladjo?« je Morgan skozi trobilo vprašal stražarja na jamboru. »Da, nedoločno!« je bil odgovor. »Ali prihaja iz Matanzasa?« »Ne, videti je, da z zahoda!« »Kam plove*? Semkaj?« »Proti Hicanskemu rtu!« »To more biti samo .Alhambral« je rekel Morgan in zaškripal z zobmi. »Ne smemo ji dati, da bi prišla v Cardenas, drugače bomo imeli opravka z dvema ladjama!« je menil Stiller. »Prisilim jo, da bo morala pluti dalje! Obe bi bili v tem trenutku preveč za nas!« Poročnik je ukazal v trobilo: »Strelci k topovom, vsi drugi na svoja bojna mesta!« Odrinil je krmarja in sam prijel za krmilo. Topničarji so prižgali netila, arkebu-zirji so se porazdelili za ogradami, na bra- niku in po jambornih koših, ostali pa po konopju, na križih in rajnah. Luči, ki ju je bil naznanil stražar na jamboru, si zdaj razločil že s poveljniškega mostiča. Razločno sta se odražali na temnem obzorju, in njuni drhteči odsevi na površini morja so se zdaj daljšali, zdaj skrajševali. ^ , . Po njuni smeri je bilo takoj spoznati, kam stremi ladja: proti Hicanskemu rtu, da bi se nato ustavila v Cardenasu. »Jo vidiš?« je Morgan vprašal Hambur-žana. »Ko bi zanesljivo vedel, da je .Alhambra', niti za trenutek se ne bi obotavljal z napadom!« „ , »Toda fregata... Preblizu Cardenasa smo že ... »Tedaj jo moramo pac prepoditi! Ko se zdani, bomo videli, kako in kaj!« Poveljnikov namestnik je obrnil »Folgore« proti obali in zajel veter v jadra; s tem je hotel domnevni korveti ubraniti, da ne bi obrnila in se zatekla v bližnje pristanišče Matanzas. Treba jo je bilo držati daleč od brega, da bi jo kasneje laže zavzeli. Morgan, izkušen pomorščak, da malo takih, si je bil v svesti uspeha. »Folgore« je zaplula do višine Matanzasa, tam pa je mahoma okrenila in se grozeče pognala opaženi ladji ob stran. To sumljivo manevriranje je Špance takoj vznemirilo. Kakor hitro so videli, da jih misli »Folgore« napasti, so zavili na sever, kajti drugega izhoda ni bilo več. Morgan jim je bil zaprl pot proti Matanzasu in Cardenasu. Ker je pihal njemu ugoden veter, jim je mogel presekati smer na zahod in vzhod. Vkljub svojemu begu je španska ladja ustrelila tja v en dan, da bi ustavila gu-sarje. »Nihče ne sme odgovoriti!« je Morgan prepovedal. jRazpnite pomožna jadra in hajd za njo!« Ko je španska ladja videla, da se »Folgore« ne da ostrašiti, ampak se ji celo se bolj bliža, je pognala v zrak dve raketi, nato Da ustrelila iz vseh osmih topov. Ker je bila »Folgore« zunaj dometa, so mo°li imeti ti streli samo namen, obvestiti posadko v Cardenasu. posvariti fregato in jo priklicati na pomoč. Grom topov se je razlegal preko Hicanskega rta vse tja do Matanzasa in morebiti še dalj. Morgan je od veselja zavrisnil. »Gusar je na tej "ladji!« »Da,« je zaklical Stiller, ki je ladjo ob bliskih strelov razločno spoznal, »korveta je!