štev.
V Ljubljani,  četek 7. avgust 1879.
Letnik VII.
Inseratl se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 11 i» i» i» ^ „
n i> n n 3 t,
Pri večkratnem tiskanj Be «ena primerno zmanjša.
R o k o pi si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne «prejemajo.
N.iročnino prejema opravništvo (artir nistracij») in ekspedicija n» Florijanske ulice h. št. 19.
fwMK
rolilHiii lisi u stali ii aro d.
Po pošti	prejemar. velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za poileta	. . 5 „ — „
za četrt leta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta , . 4 „ 20 „ za četrt ieta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več ua leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Kje pa je vas program?
Vsakdanja fraza nemško-liberalnih listov je-zdaj očitanje, da naša iz Čehov, Poljakov, Slovencev, Dalmatincev in nemšk h katolikov vkup Sestavljena Btranka nema skupnega pro grama, da se ne bo mogla v vseh vprašanjih zediniti, in da torej ne more postati tista vladajoča večina, na ktero bi se ministerstvo na slanjati moglo. Vsak dan si kaj novega zmislijo o razporu v naši stranki, prejšno takozvano ustavoverno stranko pa predstavljajo kot ne-razrušljivo celoto, ki je v vseh rečeh edina in složna.
Ne vemo, ali hočejo s tem nas slepiti, ali le sami sebe slepijo in tolažijo ? Že v zadnjem zasedanji državnega zbora bili so ustavoverci needini, kajti eni so glasovali za okupacijo Bosne, eni pa zoper njo. Ta nesloga je bila tako bistvena, da tisti, ki so zoper Bosno gla sovali, niso hoteli vtč „bošujakov" (tako so jih imenovali) za svoje pristaše spoznati, ter so tem protikandidate postavili pri volitvah. Pri volitvah niso imeli skupnega programa, ampak stodvanajsteri so sestavili svoj program, štajerski fortšritlerji spet svojega, klub levič-njakov pa spet svojega. Nasprotje je bilo tako veliko, da so celo ministre spodbili pri kanil -daturah, tako Stremayra v Lipnici in Glaserja na Dunaji.
Zdaj pa, ko vidijo, kake velikanske vspehe je dosegla federalistična stranka pri zadnjih volitvah, hočejo zopet vso nekdaino ustavoverno stranko v eno telo združiti. Mi pa vprašamo na podlagi kakšnega programa hočejo to do-
seči V Bolj ko uni nas, imamo mi pravico vprašati: kje je vaš program V
Vemo sicer, da jedro njih programa je bilo in ostane nemštvo in liberalizem. Tega pa niso povedali, ker so hoteli in morali na-glašati tak „Schlagwort'1, s kterim se je dal tudi nenemški del prepivalstva motiti in vabiti, kajti vsaka vladajoča stranka moia veudar izdati program, ki se za silo prileže vsem prebivalcem države, in zato so naglašali za svoj program „ustavoverstvo". Pa ta program je že davno bil politična laž, ker so Slovenci, Moravci in Poljaki z vstopom v dršavni zbor ustavo priznali, ter so bili tudi ustavoverni. Popolnoma pa bo zgubila ta beseda svoj pomen, ako vstopijo še Cehi v zbor, ker potem ne bo nobenega nasprotja proti ustavi, in smešen bi bil namen stranke, braniti ustavo, ki je uibče ne napada. Še bolj smešna pa postane ta beseda „ustavovernost" če pomislimo, da so graški fortšritlerji v svojem programu zahtevali popolno spremembo ustave, ker bi bilo kmalo potrebno, da bi sovražniki ustave branili to ustavo proti takozvan m u-,tavovercem.
Prepričani smo, da sedajna ustava ne bo več ugajala prejšnim ustavovercem , ker so prišli v manjšino ; skušali jo bodo tako pre-uarediti , da dobodo spet vično, hoteli bodo pomnožiti število poslancev iz mest, ter zmanjšati število kmečkih poslancev, volilno pravico velikega posestva pa odstraniti kakor so to graški ,,naprednjki" že izrečkli. Če hočejo pa volilni red tako spremeniti, kako hočejo za tak program pridobiti glasove nemških grajščakov, da ne govorimo o poslancih federalistične
stranke ? Na podlagi „ustavernostii" tedaj ne stlačijo skupnega programa vkup.
Prevdarimo zdaj še paroli „nemštvo" in „liberalizem." Ako hočejo povdarjati „nemštvo" pridejo naravno v manjšino, ker je več Slovanov, ko Nemcev v državi, in bi taka parola ?e bolj raznetila prepir narodov; pa tudi nemškega naroda ne dobodo celega za ta program, ker so katoliški Nemci za ravnopravnost in jim naglašanje „nemštva" preveč po Prusiji diši, ktera je bila od nekdaj sovražnica katoliške cerkve. Ostaja tedaj le še „liberalizem" kot skupni program, kterega bi se znali poprijeti tudi nekteri nenemški poslanci. Pa ne glede na to, da se je liberalizem v teh rokah avstrijskim narodom že močno pristudil, ne bode jim mogoče, iz liberalnih načel razkladati potrebo in opravičenost, da se Slovani in katoličani zat'rajo; svojega nasilja tedaj še s figovim peresom ne bodo zakrivati mogli. Sicer je pa slovansko vprašanje toliko dozorelo, da se naše težnje ne bodo več prezirati dale, in dosedajna Stremayr -Auersperg-Lasserjeva sistema je nemogoča postala.
Le ena parola jim še ostane, to bi bil odkriti in strogi centralizem. Ta se pa ne bo prikupil nenemškim narodom, ker se bo težko od germanizacije ločiti dal; zopern pa bo tudi vsem svobodno mislečim ljudem, ker je v centralizmu zmirom nekaj absolutizma. S centralizmom bi Poljake še bolj razdražili, in jih za zmirom odgnali v tabor Slovencev in Čehov; tudi Lahi iz Tirol in Primorja bi ne bili za tako sistemo. Največ pristašev bi nem-školiberalci vendar še zbrali pod zastavo cen-
Zborovanje antropologov in prazgodo-vinarjev v Ljubljani.
Kot poslušalcu pri tem shodu zdi se mi vredno, da se za kroniko ljubljanskega mesta tudi v narodnih časnikih ohrani vsaj kratko poročilo, ker je bilo to zborovanje vsakako važ nejše in se je dokaj povzdignilo nad navadna zbirališča raznih društev, kakor ognjegascev, turnarjev, filharmonikarjev itd. Ne oziraje se na to, kdo je ta shod sklical in zakaj, kakor bi se bila znaua oseba hotela maščevati za svoj propad, ker bi bila to gotovo plemenita osveta, ne glede na skupne obede in izlete, kjer si je grmamko srce ze lahko večji dušek dalo, ne oziraje se na pozdrave, ki so jih tu in tam starinoslovcem izustili oficijelni zastopniki dežele in mesta, po kterih, se ve, bi starinoslovci lahko sklepali, da se znajdejo na nemških tleh in omenivši, da se je menda celo ,,Laibacherca" jezila, ker se je pri prihodu učenjakov tako malo inteligence — razun prof. Valente, W. Vossa in učitelja Linharta iz profesorskih krogov nobenega ne našteje — zbralo za slovesen sprejem: zabilježim samo vednostne obravnave v redutni dvorani.
V pondeljek 28. julija okrog 9. ure se je zbralo odličnega občinstva od 150-200 glav v lepi dvorani, kjer se shaja ob zasedanji kranjski deželni zbor. Ob straceh so bile razpostavljene starinske izkopanine, najdene pri Šmarjeti na Dolenjskem in na Vačah pri Litiji. Muzealni kustos Deschmann (oprostite, da pišem ime po nemško, kakor on) pozdravi nav-zočno občinstvo, sosebno zunanje zastopnike. Dunaj jih je menda poslal 17, med temi dvorni svetovalec F. vitez Ilochstetter, oskrbnik dvornih muzejev, dr. Much, W. Obermiiller, et.no-grafični pisatelj, benediktinec dr. Neumann, arheolog, J. Karabaczek, numismatik, dr. Neuda, advokat, vitez Ilauer, dr. Arneth itd. Zastopana je bila Štajarska, Koroška, Primorska, Hrvatska, po raznih gg.: kakor grof Gundaker. Wurmbrand, pl. Gurlitt, prof. arheologije na graškem vseučilišču, kapitan Burton, angležki konzul v Trstu, obiskovalec Nilovih virov, vitez Tomasini, botanik iz Trsta, dr. Šimun Ljub č, vodja narednega muzeja zagrebškega itd.
Predsednik Ilochstetter omeni, da je pti nas vednost, ktero antropologi goju, še mlada, dasiravno ima Avstrija veliko gradiva za to. Že kraj, kje uaj bi se prvič zborovalo, je va-
žen in Ljubljana je bila izbrana, ker je že natorno središče med vzhodom in zahodom, severom in jugom, ki leži v prijazni ravnini okrog od hribov obdani. Razni narodi so ob svojem preseljevanji tod zapustili sledove, za zgodovinarja so tu v resnici klasična tla . . po stavbah na koleh, obilnih gomilah itd. Na to dii besedo Deschmannu, ki umevno razklada: , o najnovejših najdbah šmarjeških gomil na Dolenjskem." Kdor se hoče bolj natanjko. o tem podučiti, naj čita njegov zanimiv sestavek, ponatisnjen iz Tagblatta: „Ueber die heidnischen Hügelgräber (gomile) bei St. Margarethen . .", ki se je tudi vdeleževalcem zborovanja razdelil. Tam okrog, pravi, se nahaja veliko gomil pri Družinjivasi, pri Belicerkvi, na zapadnji strani Vinjivrha je okrog 32 grobov (tumulus, acervus). Enaki grobi se kažejo pri Toplicah, Žalovcah, za Klevevžem. Do zdaj so odkopali 7 grobov pri Mladevinjah. V vseh teh gomilah se ni našel noben škelet (okostje) kakor pri izkopanih na Vačah, a drugih reči in lepotičij se je našlo prav obilno, kakor zlato, kot ozaljšava raznih orodij, mnogo lončenih in steklenih biserov, zaduji višnjevkasti in zelenkasti, potem jantarjeve ovratne vrvice;
tralizma, vendar večine ne morejo doseč Izbudili pa bi potem novo Hohenvvartovo dobo, ker bi dežele zopet začele povdarjati svoje pravice, posebno bi Čehi naglašali svoje zgodovinsko pravo, ter za vselej umaknili se iz državnega zbora.
Mogoče pa je tudi, da bi celo Poljaki in Tirolci zapustili zbornico, in ker se centralisti tega boje, zato si ne upajo na dan s svojim programom. Tako je tedaj tudi program centralizacije nemogoč, in naši nasprotniki, ki nam neslogo in brez programje očitajo, nemajo sami nobenega skupnepa programa, s kterim bi zamogli zopet večino zadobiti.
Naša konservativno-federalistična stranka pa je v glavnih stvareh edina; posebno pa v notrajaih zadevah. Pa tudi v zunajnih stvareh, tako glede okupacije Novega Pazara in v orientalnem vprašanji bodo naši edini; nemško-liberalci pa se bodo zopet razcepili, kakor v prejšnem zborovanji, ko je prišla ta reč ua vrsto.
Naj bi torej naši nasprotuiki ne belili si glav, ali smo mi edini ali ne, temveč naj raje spoznajo, da so oni popolnoma nezmožni vladati, ker jim na noben način ni mogoče, sestaviti skupni program in dobiti večino v državnem zboru, kar je gotova le sreča avstrijskih narodov.
0 Cehih in Poljakih.
Slovanov je skoraj dvakrat toliko ko Nemcev v Avstriji, zraven pa tudi ti Nemci sami ne pripadajo vsi ustavovernemu taboru, pa vendar vladajo ustavoverni Nemci proti vsi pravici nad vso Avstrijo. Kdor nataučno ne pozna naših notranjih razmer v Avstriji, se bo gotovo čudil, kako da je to mogoče, posebno če jemlje v ozir razceplj nost ustavoverne stranke same v razne frakcije. Kdor je pa natanjčno opazoval naše notranje razmere, bo kmalo vedel odgovor na to vprašanje. Zato namreč, ker Slovani avstrijski nimamo nobenega splošnega programa, in je mrženj med slovanskimi plemeni samimi. Nemškim nacijo-nalnim liberalcem je Bismark očital, da nimajo nobenega skupnega programa, razun upora vladnim predlogom. Pri avstrijskih Slovanih pa do zdaj še skupnega upora predlogom usta voverne vlade ni bilo; če je vlada bila v za
dregi dobiti večino glasov, kadar so jej njeni nemški privrženci pomoč odrekli, so gotovo prihiteli ali Poljaki ali Rusini jej na pomoč, čehi, glavni slovanski narod avstrijski, so pač nasprotovali vsem predlogom ustavovercev s svojo pasivnostjo, a so ravno s tem veliko več škodovali sebi in vsemu Slovanstvu nego koristili. Pasivna politika bi bila še le takrat imela pravi pomen, če bi se je bila poprijela vsa avstrijska Blovanska plemena in nemška konservativna strauka, sicer so pa liberalci se le veselili, da Čehov ni bilo v zbor, da jim raznih za-nje neprijetnih stvari v državnem zboru niso očitali, in tako marsikterega krivičnega djanja ustavovercev ni izvedel svet. Sicer ustavoverci niso preveč rahločutni, pa vendar raji vidijo, da o njih svet preveč slabih stvari ne čuje, vsaj iz političaih interesov. Marsikaj Slovanom protivnega bi državni zbor ne bil mogel dovršiti, ko bi bili vsi Slovani in konservativci složno nasprotovali, morda bi celo druga nagodba z Ogersko ne bila dobila potrebne več ue.
Zdaj se je položaj za Slovane nekoliko zboljšal po zadnjih volitvah, pa vendar le v slučaju, če bodo vsi slovenski in nemški konservativci med saboj složni', če ne, bo lahko nemška liberalna stranka svoje gospodarstvo nadaljevala. Ua bi naše težnje vlada podpirala, tega tudi ne smemo za trdno pričakovati; minister Taaffe je pač volitve nepristransko vodil, a Slovanom ni dal še nikakoršnih obljub. Zato je pa treba, da se slovanski poslanci prej sporazumejo v bodočem delovanji v državnem zboru. Iu kakor čujemo, se že vedejo pogovori med vodji Č-.jhov in Poljakov o prihodnjem postopanji v državnem zboru. Kako daleč so že ti pogovori, nam ni znano, a želeti bi bilo, da bi ne bili brez vspeha. Čehi in Poljaki imajo mnogo poslancev in okrog njih, kakor okrog glavnega središča bi se lahko zbrali drugi Slovani in konservativci. Ko bi l'ol,aki stopili odločno na narodno slovansko stran, bi bilo to jako koristno za Slovanstvo, in bi imelo velik upliv na notranjo in vnanjo politiko. Dozdaj so v delegacijah vedno Poljaki podpirali Madjarje, tako so poslednji lahko vodili vnanjo politiko, a zdaj, če jih ti zapuste, bode cislajtanska državna polovica do-b la več upliva na vnanjo politiko naše države, kar je pravično, ker plačuje večino stroškov
za skupne državne potrebe. V notranji politiki bi pa nemškemu liberalnemu gospodarstvu na veke odklenkalo in slovanski jezik bi dobil potrebno veljavo v šoli in uradu. Zato mi Slovenci želimo srečnega vspeha tem češko-polj-skim dogovorom.
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 6. avgusta. Iz	se poroča, da se bo prihodnji
deželni zbor češki gotovo pečal s spremembo volilnega reda za Češko. Ta začetek bo gotovo tudi po drugih deželah iz-btidil želje po spremembi Šmerlingovega volilnega reda, ki je bolj pravične uredbe toliko potreben I V Kraljevemgradcu se je vršila sijajna slovesnost v spomin Ro k i t a n sky-u. Na rojstno hišo so mu vzidali kamnito ploščo.
Hrvaška regnikularna deputacija je izdelala svoje predloge. Oni zahtevajo večo avtonomijo za Hrvatsko in vtelesenje vojne krajine. Madjarom se ti predlogi pač ne do-padajo. Dosedaj so bili Hrvatje zelo pohlevni in so požirali mnoge krivice od strani ogerske vlade, ker niso videli nikjer pomoči. Odkar pa v Cislajtaniji Slovani na površje stopajo, dobili so tudi Hrvatje več poguma, in se ne bodo več tako slepo vklanjali Madjarom, ko do zdaj. V tem oziru vplivajo naše volitve tudi na iztočno polovico države.
Itusinsko glasilo „Slovo" se bridko pritožuje čez Čehe, da hočejo ti izročiti Ru-sine Poljakom v pest, in da imajo „slovanstvo" le na jeziku, ker se ne potegnejo za slovanske Rusine. čehi zamorejo pa Rusinom odgovoriti, da imajo ti slovanstvo le na jeziku, ker so v državnem zboru vedno s sovražniki slovanstva glasovali.
6. Beptembra boio napravili Rusini v Stanislavu tabor, kjer se bodo pogovarjali o svojih narodnih zadevah.
V nanje države.
Anglija. Liberalna stranka na An-jgleškem se pripravlja že za prihodnje volitve v parlament. Nedavno sta govorila Ilartington in Granville, zdaj pa je objavil Gladstone, voditelj stranke, svoje obtožbe zoper vlado Disraelijevo. Posebno ostro tu biča zunajno
mnogo reči iz bronza, igle, zapestnice, pasove, pušice itd., nekaj suličinih špic, zboknjenili nožev in bodalo iz železa. Vse te reči tudi pokaže med svojim govorom. — Na to se začne razgovor o tej stvari. W. Obermiiller meni, da se iz teh najdenih starin še ne da sklepati na starost in tisto ljudstvo, ki jih je rabilo.
Deschmann omeni, da je že ime Šmarjeta nekako važno gledč prazgodovinskih najdeb. Sestavil si je po diecezanskem šematizmu vse cerkve, ki so posvečene sv. Marjeti ter našel, da tam, kjer se te nahajajo, je v bližini gotovo starinska, ali vsaj rimska naselba. K temu pa razlagaje pristavi dr. Neumann, duhovnik benediktinskega reda, da on iz svojih arheo-logičnih študij z gotovostjo sklepa, da so se cerkve sv. Marjeta, sv. Jurija, sv. Mihaela zidale v krajih prvega pokristijanjenja. Kajti ti svetniki se nam predstavljajo v boju z zmajem, kako so ga premagali in treščili v brezno. To pa ravno znači zmago krščanstva nad pogan stvom. Kaj je bilo torej bolj primerno, kakor da so si ljudje, ko so se pokrščanili, izbrali enega izmed teh svetnikov za svojega zaščitnika!
Grof AVurmbrand misli, ker so se na Kranjskem našle take reči, ktere sicer preis-
kovalcem veljajo za bronzovo dobo, iz železa, da so torej iz preetruskične dobe. Obermiiller hoče pojasniti, da volovske, bikove glave, ki se nahajajo kot ozaljšave, kažejo na Molohov kult Feničauov in Ilimbrov, čemur pa dr. Much ugovarja.
Ko si občinstvo izložbo v večje razum-Ijenje ravnokar slišane obravnave ogleda , govori prof. Gurlitt.
Ta profesor graškega vseučilišča bere in-teresanten sostavek: O lončenih posodah in o razvoji njih ornamentike, ter kaže, da se ozalj-šava vrčcv in drugih lončenih posod sploh ne naslanja na prirodne predmete, temuč na zglede> ki so vzeti iz tkanine ali paveznine. Ljudstvo, prebivajoče v krajih, kjer se zdaj nahajajo stavbe na koleh, ki se je posluževalo tako ozališanih posod, je se ve že moralo poznati tkanje in vezenje, in je moralo biti na višji stopinji omike ; kajti ljudstvo, ki ostane samo pri posnemanju prirodnih predmetov, ni sposobno in se ni povzdignilo do prave umetnosti. Iz kakovosti ornamentike na posodah sme se sklepati tudi na način in razvitost tkanja do-tičnega ljudstva, kakor tudi na obliko zaljšave sosebno ženskih oblačil.
Še večjo pozornost obrne na-se profesor Alfons Müllner, kteri je nedavno obelodanil za slovansko zgodovino prevažno delo: „Emona, archiiologicshe Studien. Laibach bei Kleinmayer 1879. 8°. 342. 7. Tafeln", kjer z občudovanja vredno marljivostjo, učenostjo in bistroumnim raziskovanjem skuša dokazati, da Emona ni stala tukaj, kjer je zdaj Ljubljana, ampak blizo Iga, kjer so Be tudi našle stavbe na koleh. Z veliko vnemo razklada, kako se more na polju antropologije in prazgodovine dospeti do kolikor mogoče zanesljivih rezultatov. Podlaga za kranjsko arheologijo mora biti topografija. Zato se je on veliko let trudil, da si je dokaj gradiva za njo nabral. Sam je obiskoval zbog tega razne kraje naše domovine ter se je v tej zadevi tudi obrnil do mnogo domoljubov, sosebno duhovnov, naj bi mu blagovoljno odgovorili na vprašanja, ktera jim je na posebnih polah tiskana poslal. Njegov poziv ni bil brez-vspešen, dosti gradiva je prejel, ki ga je v njegovih nazorih potrjevalo. Pri krajih n. pr. ki slujejo: gradišče , gomila , trnovo, tabor, prezid, pregrad itd. sme se z gotovostjo pričakovati prazgodovinska najdba, med tem, ko imena: grad, graščina., kažejo le na poznejo,
politiko tega ministerstva. Med drugim pravi: „Mi Angleži se nismo potegovali za svobodo, ampak za tlačaustvo. Vsled naše podpore se ni osvobodila niti eua vas. Srbija, Črnagora, Bolgarija, Grecija, vse so škodo trpele po nas.
V	tej vojski se je žalibog prvič naša politika tako obnašala, da bi se smelo reči: bolje bi bilo, da angleški narod ne bi eksistiral. Naša politika nam ni pridobila nobenega naroda kot prijatelja, nasprotno pa smo se zamerili 90 miljonom Rusov, smo med Inde nevaren ogenj mobamedanskega fanatizma zatrosili, in pretrgali smo zvezo s kristjani na Turškem, tako z Grki, kakor s Slovani, akoravno si b tem pri Turkih nismo nič več veljave pridobili. Sedajna naša vlada simpatizira s Turki; pa kaj imajo Turki od teh simpatij ? Turčija leži na tleh, onemogla , razkosana , obožana, razmesarjena in novih zgub in nesrič pričakujoča." Že iz teh stavkov se vidi, da Gladstone bolj jasno in bolj pravično sodi o turško-slovansk h zadevah, nego sedajni vladar angleški, lord Disraeli Beaconsfield. Želeti bi bilo, da Glad-stonova stranka zmaga na Angleškem, ker potem se bo na Balkanu marsikaj z lepa popraviti dalo na korist Slovanom, gnjila Turčija pa ne bo našla nobenega pokrovitelja več. — Dokler ima Anglija še tako plemenito misleče in odkritosrčno govoreče možd, kakor Gladstone, tako dolgo nad njo še ne smemo obupati.
(*rdka dižavica se dosledno pripravlja za vojsko. Posebuu pozornost se obrača ua vojue ladije ali oklopnice, in je že več tacih novo izdelauih. Tudi s torpedi se preskrbljujejo. Denar za to dobiva država od bogatih Grkov izven dežele bivi-jočih, na Angleškem, Francoskem, v OJesi, v Trstu, v Carigradu itd.
Turčija. V takozvani izhodni Rumeliji ne bo prišlo do reda in miru. Porta zdaj zahteva od governerja, da mora turški zastavi čist in spoštovanje pridobiti ; Bolgari pa jo povsod insultirajo, kjer jo vidijo, iu se bo ta ukaz težko izpeljati dal. Tudi je turška vlada prepovedala governerju imenovati se „knez Vogorides", ampak on mora ostati „Aleko paša" in pokoren biti sultanu v vseh rečeh, ako hoče to ostati, kar je. Tudi general Vi-
gg^rnmmmmmSSgimmmimmmm*
srednjoveško naselbo. Na razločno izdelani karti pokaže pregled starinskih najdeb na Kranjskem in spodnjem Štajar&kem, ki se posebno obilno nahajajo ravno na zgodovinsko znanih cestah, ktere so od Ogleja peljale na Kranjsko proti Emoni, tu se ena ločila proti Celju in Ptuju, druga pa po rodovitnejš.h krajih dolenjskih, po zatiški, trebanjski, šentjernejski dolini naprej na Hrvaško proti Sisku.
Opozoril je na to, da mora autropolog pri svojih preiskavah paziti ua barvo kože, oči, las, na velikost in kakovost glavine čre-pinje. Na njegovo prizadevanje so na spodnjem iStajarskem učenci opazovali, pokazalo se je, da se nahajajo črno-, rujavo- in belolasci in ravno tako črno-, rujavo- in belo-(sivo-)oki.
V	uektenh kraj h eni, v drugih drugi prevladujejo. V kraju iste narodnosti se istobarvni nahajajo v ogromni večini.
Na to prebere g. Deschtnann razpravo prof. dr. Luschina iz Gradca : , O krajevnih ter osob-nih imeuih na Kranjskem." Trditev njegova, da je bilo nemško prebivalstvo nekdaj na Kranjskem številnejše, kakor zdaj, ko se poslovenuje, zdi se mi dvomljiva ; vsakako naj bi zgodovino-in jezikoslovci slovenski pazno prečitali referat, ko bo na svitlem, ter ga primerno pojasnili.
(Dalje prih.)
tališ je dobil povelje, bolj strogo postopati, zato je Bolgare prav trdo ozmerjal, da Turkom ne dado miru, in da še vedno mislijo na upor; imenoval jih je celo glupo, svojeglavno ljudstvo. To je Bolgare razkačilo , da so se čez Vitalisa pritožili pri Vogoridesu, češ, „tak človek, ki ga mi plačujemo, bo o nas tako govoril !■' Kuez Vogorides je pa sam v stiski med narodom in med turško vlado; edino zavetje ima pri evropski komisiji, in tukaj spet le na dveh udih te komisije, na ruskem in na nemškem Izhodna Rumelija ostala bo provin-clja turška, ako se osmauska država še kedaj uredi. Do tega pa ni najmanšega upanja, ker v Carigradu vse razpada in narobe gre. Vojaki ne dobodo plače in preklinjajo Osman pašo, ki vleče 200.000 piastrov na mesec, vojake pa stradati pusti. Uraduiki nečejo delati, ker ne dobijo plače. Mogočniki in paše pa grabijo, kjer se da kaj vzeti, ker slutijo, da dolgo itak oe bo trpelo. Sultan se ne briga za nobeno stvar, in tudi nič ne ve, kaj je napačnega v državi. Posojila iščejo, pa ga ne dobodo, Zdaj se ravno še toliko denarja iz cele države v kup stlači, da sultanu in njegovim babam še ni treba stradati, kmalo bo morda tudi tega zmanjkalo. Paše se maste, ker goljufajo, kjer in dokler morajo, ter si mislijo: za nami potop! Nihče ne misli več na državo in njeno pribodnjost, ampak le vsak na sebe. Pri takih razmerah pač ne bo dolgo več životarila turška država, in izhodna Rumelija ter vse druge evropske dežele turškega carstva se bodo osvobodile.
3. avgusta je šel zadnji ruski polk iz Si-listre čez Donavo proti domu. Tedaj so se Rusi vendar le držali berlinske pogodbe, in zapadni časnikarji smejo zopet mirno spati.
IS olgarija. Velike roparske čete Gr kov in Turkov se klatijo po izhodui Bolgariji, in bati se je, da postanejo toliko bolj predrzne, ker so ruski vojaki 3. avgusta odšli. Grki, tako tisti, kar jih je v Bulgariji, kakor oni v kraljestvu, neprenehoma ščujejo in intrigirajo zoper bolgarsko državo. Prej so bili vladajoči ali vsaj daleč pred Bolgari časteni od Turkov, in Grki kakor Turki so gledali na Bolgare, kakor na tlačaue, sužnje ali izvržek človeškega rodu.
Turek je Bolgara davil fizično, Grk pa moralično s svojo pravoslavno vero , s svojim grškim jezikom in grško „kulturo", ktere stvari je Bolgaru silil, kakor Nemec svoj jezik in svojo kulturo nam, iz tega namena, da bi se pogrčil ves balkanski polostrov, in da bi se na novo ustanovilo grško carstvo. Razumljivo tedaj, akoravno neopravičeno je fanatično in zegrizeno sovraštvo Grkov do Bolgarov in do njih jezika.
Bolgarski knez bo moral vedno srpo paziti na intrige in zvijače lisičjih Grkov, smrtnih sovražnikov Slovanstva.
Izvirni dopisi.
Tj ljubljanske okolice, 5. avg. (0 požarih nekoliko.^ Zadnje dni je ravno okoli Ljubljane bilo toliko požarov, da je človek skoro mislil, da to ne more drugače biti nego da kdo nalašč zažiga. No, da bi kdo res nalašč zažigal, ni verjetno in tudi ne res, pač pa je žalostna resnica, da se zažiga, čeravno ne nalašč, vsakako pa po taki neprevidnosti, da se še o nesreči ne more govoriti. Neprevidnost, nemaruost — to je, kar pro-vzroča požare ne samo okoli Ljubljane, ampak povsod po kmetih, to bom tukaj prav kratko dokazal.
Največ požarov nastane po otrocih, če
prav se to vselej ne zve, ker otroci sami ail pa njihovi nemarni starši tega nečejo povedati. Starši gredo namreč z dorná po svojih opravkih, kamor svojih majhnih otrok ne morejo ali nočejo seboj vzeti. Puščajo jih toraj doma, večidel še brez varuha, ker o poletnem času je treba vseh rok za delo; če so večji, jih puščajo zunaj hiše v kakem drugem poslopji, če so pa manjši, jih celó zapirajo v hiše, da se jim kaj ne zgodi in da tatovom vrata niso odprta; za varuha se pušča k večemu kaka hromova starka ali starec, ali pa tudi kaka „veča" punca, ki še ni za drugo delo. Tako otroci sami sebi prepuščeni uganjajo vse, kar jim ua misel pride, in če morejo do žveplenic, kar zdaj ni ravno težko, zakurijo kje, ker se jim to tletno zdi, in ogenj je kmalu v strehi. Zato se res tako pogosto zgodi, da začne goreti, ko so ljudje ravno na polji.
Nauk iz tega je lahko posueti, namreč: Ljudje naj ne puščajo otrok brez varstva doma in če jim že nimajo koga sposobnega dati za varuha, naj jih raji sabo jemljo na polje, kamor vendar ni predaleč zá-nje; vsaj so potem lahko brez skrbi, da otroci ne bodo nič hudega storili, pa se tudi njim ne bo nič hudega zgodilo po živalih itd.
Drugi vzrok je tisti ueBrečni tobak. Zdaj je že taka navada, da vsak kadi, če ne cigare, vsaj iz lule. Mlatič mlati s pipo v ustih, hlapec jo žuli, če nastilja in poklada živini, reže škopo, spravlja mrvo, če hodi pod slamnato ali opečno streho. Kako lahko pade kak otrinek v suho robo, če tudi še gorečih žveplenic brez vse skrbi tje ne meče! Res pride na ta način veliko požarov, če se tudi ne zve, ker samega sebe ne bo nihče izdal, ako ni bilo prič. Enako neprevidno Be ravna povsod z lučjo, kar je tem nevarneje, ker so zdaj zeló jeli žgati petrolej, a ne vedó še, kako se mora ravnati s tem oljem. Pač jfe postava o tem stroga, ali kdo gleda ná-njo razen žandarjev! Teh pa ni zadosti in tudi ne morejo povsod biti, in tako je v tem obziru pri nas res še žalostno.
Tretji vzrok so peči in ognjišča. Če človek stopi v leseno in s slamo pokrito kme-tiško hišo, se kar čudi, da ni davno že pogorela. Peč je navadno zaprta z lesenim pokri-valom, nad njo je nekoliko oboka z moltra ali celo le z blata, pa saje so tako debele, da tega že ni več videti. Nad tem tanjkim obokom je streha brez dimnika, dim si išče poti le po luknjah v strehi narejenih in okadi vse podstrešje tako, da če se plamen vtrga ali saje uad ognjiščem vnamejo, je hipoma vse poslopje v ognji, na gašenje še več misliti ni. Misli si k vsemu temu še neprevidnost žensk pri rav-uanji z ognjem in navado, da se drva za prihodnjo podkuritev suše večkrat v peči tik žerjavice in ču lil se boš, da ni požarov po kmetih še veliko več.
Nesreča je toraj lahka, a pomoč težja. Najboljša pomoč zoper nesrečo so pač zavarovalnice, kterih je zdaj že res toliko, da mora vsak že vedeti zá-nje. Zato se marsikdo res čudi, če v vsakem požaru sliši, da toliko in toliko ljudi ni bilo zavarovanih, in se potem jezi zavoljo nevednosti ali nemarnosti našega kmetiškega posestnika. Toda le počasi, prenagla sodba ni vselej pravična, vsaj tu je krivda na obéh straueh, jaz bi rekel, da so temu krive zavarovalnice ravno toliko, kolikor kmet.
0 zavarovalnicah v obče veljá pregovor: „ni vse zlato, kar se sveti", v prvi vrsti, zato pa manjka najpotrebnejše reči, zaupanja do njih. Za popotne agente in celó,za zastopnike so namreč prepogosto nastavljeni ljudje dvomljive, da ne rečem celó omadeževane pretek-
losti, kterim bi človek ne verjel besedice, ne zaupal groša. Zato taki pri vsi svoji zgovornosti ne opravijo veliko in več posestnikov ostane nezavarovauib, ki bi se zavarovali, če bi imela zavarovalnica vrednejše zastopnike in nabiralce.
Drugi vzrok je nepoštenost nekterih zavarovalnic, oziroma njihovih glavnih zastopnikov. Kmet se je pač zavaroval recimo za 500 gld., kolikor je njegovo pohištvo vredno; ali ko pogori, pridejo cenit vsak ostali na pol ogoreli cvek, vsak ostanek zidovja itd. in potem pravijo : „ti imaš škode le 300 gld., te boš dobil." Pa da bi dobil še vsaj te! Ne dobi jih, tu je še toliko komisijskih, cenilnih, popotnih iu Bog vedi še kakih drugih stroškov, ki se mu odtrgajo, in prav vesel sme biti, če dobi čez dolgo časa 250 gld., pa mora od teh plačati še inserat v razne časnike, v kterem se družbi zahvali za točno izplačanje zavarovalnine in to društvo priporočati drugim. Po tem — se ve da — zavarovanje ni taka dobrota, kakor bi človek mislil.
Tretji vzrok je splošna revščina. Jaz nikakor ne pretiram, če rečem, da je mnogo mnogo kmetiških posestnikov, ki še tistih par krajcarjev, kar bi jih morali plačevati za zavarovanje, ne morejo na stran spraviti. Zato se marsikteri ne upa zavarovati, marsikteri pa s plačilom zaostane in tako tudi nič ne dobi. Le malo je takih, ki se z gole trme in nemarnosti ne zavarujejo, pa bi se menda tudi, če bi zgoraj omenjenih napak pri zavarovalnicah ne bilo in bi videli, da vsak res vse dobi, kar mu po pogodbi gre.
■ x Trlinike. dne 1. avgusta. Imeli smo zopet strašen požar. Preteklo nedeljo popoldan okoli pol šeste ure se zasliši spet strašen glas: „ogenj! ogenj!" In res čez nekoliko trenutkov švigne plamen kviško in predno pol ure preteče , stoji že 30 poslopij v ognji. Na zadnje se od prevelike vročine vname še streha na zvoniku in na cerkvi sv. Lenarta, in s to žrtvijo je bila vsa katastrofa končana, ker zdaj se je dež vlil, in rešena so bila vsaj druge poslopja, kterih se je že tudi ogenj prijemal.
Tako še ni pet let preteklo in že je na naši Vrhniki 110 poslopij pogorelo I
Zdaj pa oglejmo posestnike teh pogorišč, kdo so? kaj so? Veči del so ubogi reveži, siromaki, ki so se z uboštvom in revščino vedno borili, in si zavoljo siromaštva boljših, trdnejših, varnejših prebivališč niso mogli napraviti. Stoletja so mirno v svojih hišicah bivali, pazili so na ogenj, ker so dobro vedeli, koliko nevarnost njih hižicam od njega preti, ali kaj pomaga vsa njih pazljivost? en nesrečen trenutek jim je ognjenega petelina na njih slamnate strehe poslal, ta je od Btrehe do strehe skakal hitro tako, da so se v marsikteri hišici zamogli srečne šteti, da so nago življenje iz nje odnesli, na rešetitev druzih reči misliti ni bilo. In ko so se drugo jutro povrnili na svoja pogorišča, niso našli drugega, kakor od ognja vse oblizane stene, razbite peči in sem ter tje kak železen žebelj, kterega ogenj ni mogel požreti. In število takih re-vežev, ki so prišli ob vse, ni majhno. Se bomo li zdaj še čudili, ako se od vseh strani čuje jok in stok nesrtčnežev, ki so še to malo, kar so imeli, zgubili!
Ker mi gre nesreča mojih že v tretjič tako hudo zadetih revežev posebno k srcu, povzdignem kakor pri lanskem in prejšnem požaru, tudi zdaj že tretjič svoj glas in prosim vse blage duše, ki jih je božja previdnost z obilnejšim časnim premoženjem obdarovala, naj se usmilijo naših revnih pogorelcev in naj
blagovolijo kak dar jim poslati. Zavest, da so marsiktero obupajoče srce podprli in potolažili, marsikteao solzo izbrisali, jim bo z nebeško sladkostjo že tu njih blaga srca napolnila; najlepše plačilo jim bo pa On dodelil, kteri pravi: „Kar koli boste svojemu najmanjšemu bratu storili, bom sprejel in poplačal, kakor da bi bili meni samemu storili."
M. Slibar, dekan.
Domače novice.
V Ljubljani, 7. avgusta.
(Izhod v Litijo) napravijo v nedeljo 10. t. m. pevci ljubljanske čitalnice s svojo zastavo in tem se bo pridružilo gotovo veliko druzih Ljubljančanov. Skupni odhod je z mešanim vlakom zjutraj ob petih, v Litiji je za-jutrk in maša, pri kteri pojo ljubljanski pevci, potem gre družba v Šmarten in od tam ogledat si Valvazorjev grad Wagensperg. Ko se vrne, je zabava v Šmartnem, zvečer se pripeljemo z mešancem v Ljubljano nazaj. Ni dvomiti, da se bo tega izhoda udeležilo veliko Ljubljančanov, ker bo zabava gotovo prijetna in je kraj lep.
(150 (jld.) je ministerstvo razpisalo nagrade tistemu, ki izdd ubijalca dr. Kraussa v Loki ali da taka naznanila, da bo mogoče najti ga.
(Is odborove seje družbe kmetijske 3. dne t. m.), kteri je predsedoval baron Wurzbacb, je došlo „Novicam" sledeče poročilo. Gališka družba kmetijska vabi našo družbo v skupni shod vseh kmetijskih družeb na Dunaj, v kterem naj bi se svetovalo in določilo: kaj naj bi družbe kmetijske skupno prihodnjemu državnemu zboru na srce položile o zlajšanji težav, ki tarejo kmetijstvo, — ktere postave naj bi se prenaredile, ktere nanovo osnovale; odbor je sklenil, naznaniti družbi gališki, da se družba naša rada udeleži nasvetovanega shoda, ako bo med zborovanjem državnega zbora, in je pritrdil vsem 5 nasvetom gališke družbe, pa tudi predlogom dr. Bleiweisovim, naj družba naša tudi povdari nujno potrebo da se 1) gozdna postava presnuje tako, da bode pravična živinoreji, a ne enostransko sami lesoreji, 2) da Demudoma dobimo postavo zoper oderuhe, ki oderajo tudi kmeta. — Gosp. Murnik je poročal o premembi pravil (štatut) družbe kmetijske, po kteri se ima pravilom njenim privzeti poseben odsek za konjerejo v ta namen, da vprihodnjc tudi družba kmetijska prevzame opravila razpuščene c. k. deželne komisije konjcrejske; — sklenjeno je med drugim bilo, da še ta mesec se samo za ta pre-stroj družbinih pravil skl če izredni občni zbor družbe kmetijske. — Gosp. Tomažu Ilitzu, ki je jako marljivo in umno poleg tominskih si-rarij vodil tudi napravo naših bohinjskih, ki pa koncem letošnjega leta zapusti Kranjsko in Goriško, se da, toplo zahvalno pismo za njega vspešno delovanje, po kterem je bohinjski sir dobil dobro ime po daljnem svetu. — Gospodarskemu društvu hrvatskemu se vstreže z naznanilom krajev, kjer se nakupujejo goveda žlahnega muriškega in belanskega plemena po izkušujah g. odbornika Seuniga in g. Lasnika.
(Vnovič požar.) V Trzinu je zgorelo v torek 16 posestnikom 26 poslopij.
Razne reči.
— Nov li b t. V Trstu izšel je 2. avg. nov list v italijanskem jeziku, po imenu , L' Iuevitabile" pod uredništvom P. Franka. List misli samo od oznanil životariti in se bo zastonj razdeljeval. No, mislimo, da ta muha ne bode dolgo živela.
—	Meteor. Iz Saksonije poroča se, da je v noči od sobote na nedeljo meteor paL Videli so ge v Plavnu , v Draždanah, v Zvi-kauu in Greizu. Tudi v Lipsiji so to prikazen občudovali in od tod pišo: Po noči ob 2 uri je, šedši domov, nenavadna svitloba moj pozor vzbudila, pogledal sem proti nebu. Samo en trenotek mislil sem, da je to polna luna, kar sem videl, sosebno ker je svitloba bila popolnoma mesečnj enaka, takoj pa sprevidel sem svojo zmoto in sicer na čudnem premikanji prikazni od juga proti severu. Kakih 4 do 5 sekund videl se je meteor; šel ni posebno hitro nad nami in sicer v ravni črti; in je zginil, ako se ne motim, iskre delajoč.
—	Iz Moskve se poroča : Tukajšna policija iskala je te dni neko deklico 0'go Sobje-slavsko, o kteri so sumili, da je ud uihilistične zveze. Po dolgem trudu izvedla je policija njeno stanovanje in v noči 25. julija hoteli so je zapreti. Tisti dan vzdignil se je iz nekega vrta balon , v kterem sta bila dva moža in ena deklica. Deklica je bila Olga Sobjeslavska. kakor se je pozneje skazalo. Balon pal je pol mile od Moskve na polje. Sledu o deklici ni.
—	Zasebniku dr. Viljemu Krausu na Dunaju je sodnija za 40 dni stanovanja preskrbela ali ima pa 200 gld. plačati, in sicer zaradi zakotuega doktorja (\Vinkelschreiberei). Tudi Dr. si je iz lastne moči pridejal.
—	Na Ruskem protestirajo Nemci da se upelje v Livlandu, Ivurlandu in Estlaudu ruski jezik v šole in urade. Mi Slovenci paše ziniti ne smemo in že nas pnijejo da je groza.
—	Volčji lov. „Agr. Ztg." se poroča, da se bode 5. avgusta v gozdu „Kraljevački jug" vršil lov. Prebivalci vusi Ivraljevac se že delj časa pritožujejo, da je v imenovanem gozdu sila volkov, vsak dan vidijo cele črede volkov v okolici.
Zalivala.
Bogu vsegamogočnemu se je dopadlo t. avgusta t. 1. sina oziroma brnta
Julij a
na Slapu pri Vipavi izšolanega v 21. na-depolnem letu njegove starosti iz začasnega v večno življenje, previdenega s sv. zakramenti, poklicati. Vsem tistim, kteri bo ga v njegovi dolgi bolezni z besedo ali djanjem tolažili, in ga do mrzlega grobu spremili, izreka žalujoča rodbina najtoplejšo zahvalo.
Črnomelj 4. avgusta 1870.
Ivan Kolbezen, oče. Rozalija Kolbezen, rojena Traven, mati. Zmagoslav, j	Pavla, i
Albert, [bratje. Zofija, sestre. Rudolf, I	Ivanka. S
Naznanilo.
S tem naznanjam, da sem se danes zopet v Stacuiio preselil, ktero sem pred štirimi leti moral /.»¡¡timUfi,
ker sem to hišo zdaj kupil.
Tudi v tem prostoru si bom po vsi moči prizadeval s poštenostjo, dobri ni blagom in najnižjimi cenami moje častite kupce najbolje zadovoliti in si ohra-uiti zaupanje, ktero so mi do zdaj skazovali.
V Škofji loki dne 28. julija 1879.
J. \. Koceli.
Telmrnlične dvnnrne črn« 6. avgustu.
Papirna rent» 67.15 — Sreberna r«nt* 08.30 — Zlata renta 78 60 — 186()letno drx»vn.> posojilo 126 — llankiii« akcije 832 — Kraditne akcije 241.60 — London 115 10 — — Oes. kr cekini 5.48. — 30-frankov 9.25.
dajatelj in odgovorni vrenik ilip Haderlap.
J. laniovi nalenniki v Ljujni.