0117 St. Claii Ave. Cleveland, Ohio (Ttl. HEnderson 388i)
NaaloT—A <1 dres*
sNOV
% ^ *
V letu 1937 se bo vršila 2. mladinska konvencija .T. S. K. Jcdnote. Njen cilj je: mnogo novih članov z;i mladinski oddelek.
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Entered »s Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act cf March 3rd, 1870. - Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 19*fi.
VOL. XIII. — LETNIK XIII.
NO. 5 — §T. 5
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, FEBRUARY 3D — SREDA, 3. FEBRUARJA, 1937
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
^AMERIŠKA JAVNOST je e dni pod vtisom silnih po-av> ki so pustošile zadnje dni
0 eflajstih državah našega re.dnjega zapada. Prizadete ® bile države Pennsylvania,
Virginia, Ohio, Kentu-'1 Al *nc^ana> Illinois, Missouri, ok 7an8as, Tennessee, Mississi-P1 'n Louisiana. Poplave so Snale jz njihovih domov o-• °® bilijon oseb. Za enkrat
1P
v u!^0vlieno, da je v popla-seb ’Zgu*3’i° življenje 333 o-. > toda ob zaključnem štet-
lil l	”
® najbrž število žrtev mno-yišje. Materialna škoda se J na 400 milijonov dolarjev.
bil^°nCi Preteklega tedna je obs* ^e'oma mogoče ugotoviti Poplavne katastrofe v aJih ob reki Ohio in njenih
ter °^’ g^e(^e razdejanja, ka-utegne povzročiti reka 'Ssissippi; v katero se reka
cin'° *z^Va> P® so kila IJ0 ve‘
‘-1« ugibanja. Pa četudi je ob h ^rec^ vei’kimi poplavami . °bnjern	Mississip-
pi ll0utemel jen, so grozote se-
1 Poplavne katastrofe pre-esl.ii've.
Zal ^ajih, ki jih je poplava sje ®‘a. so se marsikje razpa-Ui oiezni kot influenca, pljučka! 'n ^e^ar- Begunci, med jr0 so tudi bolniki, mno-S|. trPijo vsled mraza in me-Ve^a vsled gladu. Kako tnV '^ko b° delo obnove, ko cj°	razjarjene vode odte-
v. I >f' si je težko predstavljati, sop^fje Prič° te silne katastrofe, ki ,sp°l>ije^ela ^ako velik del Zedi-nib držav, so mobilizirane nlKfžavPOmoč vse federalne, dr-newiki n& ‘n dobrodelne agencije, [jihT'°h morejo v takih sluč;
[željP°magati. Po vsej de-Ifla hirajo prispevki za po-ig^^^^uce, pa tudi zvezni kon-L/i* legislature raznih dr-jDor11vtiJ(> dovoljevati finančne L °«- Take vzajemnosti in L llQsti v svrho pomoči po Jan aVa^ Prizadetim sodržav-L*? že davno ni bilo v tej b0 Milijoni Američanov |i^a°'3 Pr^iki pokazali, da [teriu0 g0rka in čuteča srca, ka-l^an' P°kvaril toliko opona-k'ot* *°V Za dolarjem. In to je k; °>0 lep sončni žarek v tem-I llevihti katastrofe.
KONGRES, ki se je Januarja sestal k redne-|(|435Z^Sedanju» šteje, kot znano E } ^anov v poslanski zbornici k ^ I t>o >1 V Senatu- Izmed članov Miih* ails^ce zbornice je 340 stalit ^lUgi Pa so novinci. V se-Je samo 15 novincev.
Ljj ajstarejši član poslanske gtfl lAd°TiCe po službi je 72-letni K Lj ° ^ J. Sabath iz Chicaga, Ij) Je bil rojen v Češkoslovaški. L0^>0lit^nem naziranju je de-je vedno aktiven v “SSinil '®.®iji Priseljencev. Naj-jjef,||je tJS' ^an Poslanske zbornice »127 i ^agler Boren, ki je šele
fr^tstar.
|s]u,.^s^arejši član senata po |(lrgZ 1 'le William E. Borah iz j| r^iTf6 ^a^°’ ^i služi svoj šesti
Začetku zasedanja seda-I l°ki’ga ^0Ilgresa j6 bilo vloženih I |kat°e	predlogov, izmed
|v? bo mogoče sprejetih in
I j,j^enih kakih 2,000.
piO a^a ^0nsresnikov znaša Jv	na	leto	in	se izplačuje
obrokih. Za pisar-l^o VG P0^reb>ščine je vsakemu mleto^reSniku dovoljeno $125 na
K	(Dalje na 5. strani)
l-o-
k.
10 >0
JA
L
PROBLEMI PRISELJENCA
cefl'
td.
ei»
s.
top* iko 1
BO 100 200 r,oo ooo pop" 1.
se
ira”1
m.
n'
!•**
ZVEZA VELIKIH JEZER Z MORJEM
V severnem delu našega srednjega zapada se širi pet velikih jezer, ki bi se jih radi njihove velikosti lahko imenovalo sladkovodna morja. Ta jezera se imenujejo Ontario, Erie, Huron, Michigan in Superior. Z izjemo jezera Michigan, ki je popolnoma v območju Zedinjenih držav, delajo ta jezera mejo med Zedinjenimi državami in Canado. Vsa jezera so zvezana med seboj, deloma naravno, deloma potom prekopov. Vsa jezera so plovna in po njih križarijo tovorni in potniški parniki. E-dina napaka je, da niso zvezana z morjem in da nimajo do njih dohoda prekomorski parniki.
Vsled tega vso podjetni ljudje v Canadi in Zedinjenih državah že pred desetletji sanjali o zvezi Velikih jezer z Atlantikom. Razne organizacije in komisije so v poznejših letih izdelale tozadevne načrte. Letos se je, eden teh načrtov približal činu projekta. Najbolj vzhodno ležeče jezero Ontario naj bi se s prekopi in za-tvornicami zvezalo z veliko reko St. Lawrence, katera se izliva v St. Lawrence zaliv, ki je prav za prav • del Atlantika. Ladje z Atlantika bi plule po St. Lawrence reki. v jezero On-| tario, odtam v jezero Erie, nato v jezero Huron, od tam pa v jezero Michigan ali pa v jezero Superior. Prekomorski parniki bi na ta način lahko pripluli do Buffala, Clevelanda, Detroita, Dulutha, Chicaga in še do drugih mest, ki i-majo pristanišča ob teh jezerih.
Med Zedinjenimi državami in Canado je bila glede zgrad-nje te vodne zveze Velikih jezer z morjem že sklenjena pogodba. Predsednik Hoover je priporočal ameriškemu zveznemu senatu potrditev dotične pogodbe, pa ni uspel. Leta 1934 je predsednik Roosevelt priporočal senatu, da pogodbo odobri, toda dobil je le navadno večino, in ne dvetretjinske, ki je potrebna za mednarodne pogodbe. Predsednik Roosevelt pa ni obupal in sedanji senat se bo spet moral pečati z omenjeno zadevo. Ker je sedanji senat po veliki večini demokratski, je upravičeno upanje, da bo z dovoljno' večino odobril potrebno pogodbo s Canado, posebno, ker je predsednik Roosevelt zelo naklonjen temu projektu. Mogoče bosta obe državi sedanjo pogodbo še kaj spremenili predno bo kon-čnoveljavno odobrena.
Nad 90 odstotkov te vodne zveze z' morjem tvorijo že sedaj Velika jezera sama. Treba bo prekopati le okrog 40 milj celine, zgraditi nekaj jezov in zatvornic in ponekod poglobiti že obstoječe prekope, da bodo pripravni za velike prekomorske parnike. Izdatki za vse to so preračunani na $543,429,-000. Od tega bi odpadlo na Zedinjene države $272,453,000, na Canado pa $270,976,000.
Med ugodnosti zgradnje te vodne poti spadajo: velika produkcija cenene električne sile na jezovih, pospešen raz voj srednjega zapada, cenejša odpošiljatev farmerskih pridel kov in industrijskih izdelkov iz srednjega zapada in končno zaposlitev velikega števila delavcev tako na strani Zedinjenih držaV kot v Canadi.
(Dalje na 2. strani.)
Vprašanje: V. prejšnjih letih inozemski mornarji niso bili podvrženi deportaciji po triletnem bivaju v tej deželi. Ali je ta zakon še v veljavi?
Odgovor: Vi se očividno sklicujete na odstavek 34 priseljeniškega zakona od leta 1917, pod katerim inozemski mornarji, nezakonito bivajoči v Zedinjenih državah, so bili podvrženi deportaciji vsak čas v roku treh let po prihodu. To pravilo je bilo spremenjeno vsled priseljeniškega zakona od leta 1924. Vrhovno sodišče je odločilo v neki pravdi, da triletno zastaranje (limitation) za deportacijo inozemskih mornarjev se ne nanaša na one, ki so prišli v to deželo po 1. juliju 1’924. Oni morejo bili deportirani vsak čas, čim so zasačeni.
Vprašanje: Moj oče je zgubil ameriško doržavljanstvo vsled predolgega bivanja v inozemstvu. Moja mati in jaz sva postala državljana vsled njegove naturalizacije. Ali najino državljanstvo še velja?
Odgovor:	V	tem	pogledu
imamo nasprotujoče se sodnij-ske odločbe. Nekatera sodišča so bila mnenja, da izbris državljanstva se tiče ne le osebe same, ki je bila naturalizirana.
! marveč tudi onih, ki so indi-| rektno postali državljani. Druga sodišča so razsodila ravno obratno. Najbolje je, da vpra-j sate v naturalizacijskem uradu avojega okraja, da-li je vaše državljanstvo v dvomu. V tem slučaju morete zaprositi za državljanstvo, neodvisno od očetove naturalizacije.
Vprašanje: Odbili so mojo prošnjo za naturalizacijo, ker je ena izmed prič postala zmedena in trdila, da me pozna le štiri leta—mesto petih. Ali smem nadomestiti jo z drugo pričo?
Odgovor: To dokazuje, kolike previdnosti je treba pri izbiranju naturalizacijskih prič. Vrhovno sodišče je odločilo, da je treba izbrisati državljanstvo, ako je bilo pridobljeno na podlagi krive prisege prič ali enakih prevar na račun sodišča. Sedaj je prekasno za vas, da bi spremenili priče. Morate začeti vse znova in vložiti novo prošnjo. Bodite pa bolj previdni v izbiranju prič, ki morejo sve-dočiti o vašem bivanju in o vašem dobrem moralnem značaju.
Vprašanje: Sem v Zedinjenih državah od leta 1905 naprej, stanoval sem vsa ta leta v istem kraju, ali nisem postal ameriški državljan, ker ne znam, s kako ladjo sem prišel v to deželo. Pred dvema letoma em hotel iti na obisk v stari kraj, pa nisem mogel dobiti “permita” za povratek iz istega razloga. Pravijo mi, da moram legalizirati svoje bivanje, ali živim predaleč od vsake priseljeniške postaje, da bi mogel zlahka izpolniti vse predpisane formalitete.
Odgovor: Ker ste prišli v Zedinjene države pred dnem 29. junija 1906, morete postati državljan, tudi če ne znate kdaj in s kakim parnikom ste prišli, ker v takem slučaju se ne zahteva “certificate of arrival.” Treba pa, da podate zadostne dokaze o tem, da ste prišli pred dnem 29. junija 1906 in v ta namen se v splošnem smatrajo kot zadovoljiva potrdila s strani tedanjega delodajalca, pa taki osebni dokumen-(Dalje na 2. strani.)
DODATEK % USTAVI
 | ----
Ustavo Zedinjenih držav se more izboljšati ;' ali popraviti samo potom amen d men to v ali dodatkov. Tak dodatek morata najprej sprejeti obe zbornici zveznega kongresa, nato pa ga morajo odobriti vsaj tri četrtine posameznih držav, bodisi potom državnih legislator, bodisi v to svrho1 sklicanih konvencij, kakor določi zvezni kongres. Osnutek ' amendmenta postane veljaven in ustaven, kadar ga odobri 36 držav naše Unije.
Od rojstva Zedinjenih držav pa do danes je bilo k ustavi sprejetih 21 amendmentov. Od teh amendmentov nam je najbolj v spominu 18., ki se je tikal prohibicije in ki je bil z enim poznejših »amendmentov razveljavljen.
Splošno se sodfc, da bo v letošnjem letu odobren 22. amendment, ki se nanaša na otroško delo. Osnutek tega amendmenta, ki je bil z veliko večino sprejet v zveznem kongresu že leta 1924, določa, “da naj ima kongres moč omejevati, regulirati in prepovedati delo oseb, ki so stare manj kot 18 let.”
Dosedaj je odobrilo gornji osnutek amendmenta 25 držav. ■ Treba je torej še odobritve > nadaljnih 11 držav, predno postane amendment veljaven. Predsednik Roosevelt se odločit) zavzema ža^spiffejfem tega a-nendmenta in je nedavno raz-)oslal pisma governerjem devetnajstih držav, s pozivom, la naj store, kar morejo, da >o amendment sprejet.
Grei se največ glede zaposlovanja 14 in 15 let starih otrok i rudnikih, predilnicah in drugih industrijah. Milijone odraslih ljudi, ki bi radi delali, le more dobiti dela, ker podjetniki zaposlujejo otroke, katerim plačujejo sramotno niz-j ke plače. To v prvi vrsti ško-1 rtu j e zdravju in rasti mladih ljudi, ki se šele razvijajo, poleg tega pa vpliva tudi na plače odraslih delavcev in na prilike zaposlovanja istih. Nekatere države imajo sicer že svoje lastne postave, ki omejujejo zaposlovanje otrok v industrijah, toda ker takih postav ni v vseh državah, imajo skopuški delodajalci, ki zaposlujejo otroke za nizke plače, prednost pred onimi, ki zaposlujejo odrasle delavce in jim morajo več plačevati.
Da se temu sramotnemu izkoriščanju napravi konec in da se konča iz tega izvirajoča kompeticija, je potreben dodatek k zvezni ustavi, da bo smel zvezni kongres regulirati otroško delo za vse države enako. Razpoloženje za sprejem tega 22. amendmenta je v tem času boljše kot je bilo kdaj prej, zato je mnogo upanja, da bo še letos odpravljena sramotna pega izkoriščanja nedoraslih otrok v ameriških industrijah.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
VREME IN PODNEBJE
O malokateri stvari se toliko govori kakor o vremenu. Kadar ne vemo kako drugače začeti pogovora, začnemo z vremenom; kadar nam zmanjka predmetov za nadaljni pogovor, nam je dobrodošlo vreme.
To končno ni tako nesmiselno in smešno, kakor se nam včasih dozdeva. Vreme vpliva u-godno ali neugodno na vsakega izmed nas. Poleg tega je za vse enako, vsaj za tiste, ki bivajo v istem mestu ali pokrajini.
Znanstveniki z a d' n j e čase vedno bolj ugotavljajo, da je človek v mnogih ozirih produkt vremena in podnebja. — Ljudje v gotovem podnebju so bolj podvrženi gotovim boleznim, kakor prebivalci krajev z drugačnim podnebjem. Dokazano je tudi, da vreme ali podnebje v gotovih krajih ugodno vpliva na zdravljenje gotovih bolezni ali vsaj za olajšanje istih.
Dr. Clarence A. Mills, profesor preizkuševalne medicine na univerzi v Cincinnatiju, deli podnebje v dve glavni vrsti. Prvo je vroče in vlažno podnebje z redkimi nevihtami; drugo je zmerno, s pogostimi in močnimi spremembami. Prve vrste podnebje le malo vznemirja človeško telo. Druge vrste podnebje pa naganja telo k neprestani aktivnosti, telo se izčrpa in sledijo razne bolezni. Ljudje v krajih z močno izpreminjajočim se~vre-menom pogosto trpijo na sladkorni bolezni, golši in anemiji. Prebivalci južnih krajev imajo malokdaj sladkorno bolezen v hudi obliki, in oni severnjaki, ki imajo to bolezen, navadno občutijo znatno izboljšanje, če se preselijo v milejše podnebje.
Iz raziskovanj dr. Millsa se da sklepati, da so za ljudi s sladkorno boleznijo priporočljivi gorki južni kraji. Za rev-I matične bolnike je priporočljiv Inaš jugozapad. Stari ljudje in oni, katerim dela neprilike visok krvni pritisk, naj bi si izbrali gorke in primeroma vlažne kraje.
Južnjaki, ki se preselijo v severne kraje, so posebno podvrženi nervozni izčrpanosti, visokemu krvnemu pritisku, sladkorni bolezni in tuberkulozi. Nizka temperatura tudi večkrat povzroča melanholijo in hagnjenja k samomoru. Preselitev v gorke kraje zniža krvni pritisk in živčno napetost.
Popolnoma perfektnega podnebja za vse kraje in vse ljudi ni nikjer. Za večino ljudi pa je ugodno podnebje, kjer so večkratne, toda ne preostre vremenske spremembe, nekaj hladnega in nekaj oblačnega vremena, dovolj dežja in pri-lično izrazite spremembe po letnih časih.
Najbolj idealno podnebje za trajno bivanje človeka bi bilo, po mnenju dr. Millsa, na planotah Andskega gorovja. Najboljša vremenska temperatura je med 40 in 60 stopinjami gor-kote. Podnebje, kjer je gorko-ta vedno nad 60 stopinj, zmanjšuje človeško energijo in aktivnost. Podnebje z gorkoto pod 40 stopinj pa človeka neprestano utruja in izčrpava Tropski kraji v splošnem zdravju niso posebno prikladni. Za človeka iz zmernega podnebja je celo nevarno živeti v tropskem podnebju nad dve leti. Za take ljudi, ki morajo živeti v tropskih krajih, (Dalje na 2. strani.)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
VSAK PO SVOJE
Ljubljanski listi poročajo o najnovejših slikah Božidara Jakaca, ki se je vrnil v domovino po treh mesecih bivanja na Norveškem. Njegove norveške slike zavzemajo kar dve sobi Jakopičevega paviljona, kjer so razstavljene. Pravijo jim “Norveška, gledana skozi temperament slovenskega umetnika.” Slikar Jakac, ki je po rodu Dolenjec, se posebno odlikuje po svojih dolenjskih motivih. Bogastvo slik pa je prinesel tudi iz Afrike, pozneje iz Amerike in zadnji čas iz dežele j polnočnega sonca, Norveške. Slikar Jakac se je svoječasno mudil skoro dve leti v Zedinjenih državah, v Clevelandu je imel tudi razstavo svojih slik, in je rojakom v mnogih slovenskih naselbinah Amerike osebno poznan.
V letošnjem januarju je preteklo 140 let, odkar je izšla prva šte\ilka prvega slovenskega časnika “Ljubljanske Novice.” To je bilo 4. januarja 1797. Urednik in skoro edini pisec “Ljubljanskih Novic” je bil pesnik Valentin Vodnik. Slovensko časnikarstvo je vsekakor v 140 letih pokazalo velikanski razmah in napredek.
V Črnomlju je po kratki bolehni umrl večkratni črnomalj--ski-župan Kari Mueller, star 60 ,
let. Pokojnik je bil zaveden j Slovenec, poznan po vsej Beli i Krajini in tudi v drugih slovenskih krajih. Za svoj rodni kraj j se je zelo zanimal tudi v gospo- j darskih ozirih, posebno, glede vinogradništva.
 	i
Usoda ukradenega otroka. Vsi ljudje se boje zapora kakor vraga, v policijskih zaporih v Beogradu pa se že kakih 14 dni drži 18-letni mladenič kakor klop in si policisti belijo glave, na kak način bi se iznebili tega nenavadnega gosta. V evidenci urada ga vodijo kot človeka brez imena, zakaj še danes se ne ve, kdo je ta krepki, bistroumni mladenič, ki govori neko mešanico poljskega in češkega jezika ter zatrjuje venomer, da je sin neke srbske | matere iz okolice Beograda.
■ Brezimeni gost beograjske policije je prišel iz ciganskega tabo- i rišča, ki je spomladi taboril nekje pri Rigi. Tam je umrla ta-! krat neka stara ciganka in brezimeni mladenič je tedaj še v vsem taborišču veljal za njenega najmlajšega sina. Pred smrtjo pa je stara ciganka mladeniča poklicala ter mu povedala, da ni njen sin, pač pa najdenček, ali morda tudi ukradeno dete, najdeno v burnih po-prevratnih dneh nekje blizu Beograda. Več umirajoča stara ciganka ni mogla povedati, fant pa je takoj po njeni smrti zapustil cigansko taborišče ter prehodil področje več držav, da bi v Jugoslaviji blizu Beograda poiskal svoje starše. V Jugoslavijo je prišel preko Avstrije in zajeli so ga orožniki , na Jezerskem. Kakor po drugih državah, tako so ga seveda iv a d i tam sumnili, naposled sc t ga pa vendarle poslali v Beograd. Beograjski listi so že ne-t kajkrat objavili sliko mladeni ča brez imena, ki je med ciga 1 ni, potujočimi po severnih drža . vah živel pod imenom Ervin Ro senfeld. Fant ima na hrbtu zna (Dalje na 5. strani)
Preteklo poletje so fantje gozdne armade našli nekje v minnesotskem gozdu pod velikim kupom žaganja 40 let star ied. Pred štiridesetimi leti je namreč tam stala žaga, ki je nagrmadila kup žaganja na led. Ako bi fantje še malo kopali, bi morda našli še kako banko, ki je pred 40 leti zmrznila.
*
Evropa, ki se mrzlično pripravlja na novo vojno, menda ni nikdar slišala o izreku Benjamina Franklina, da na svetu še ni bilo nobene dobre vojne in nobenega slabega miru.
*
Iz Jugoslavije so lansko leto eksportirali v Nemčijo 6,000 strupenih kač. Včasih je prihajal strup iz Nemčije v jugoslovanske kraje, zdaj ga pa nazaj pošiljajo.
*
^ Chicagu se je neki jetnik dobesedno pometel iz‘ ječe. Vzel je namreč oskrbnikovo metlo in pometal z njo do izhoda ter še malo naprej, nakar je izginil. Stražniki ga niso ovirali, ker so mislili, da je eden uslužbencev.
*
Iz Detroita pošiljajo na Novo Zelandijo avtomobile, ki so izdelani tako, da lahko rabijo alkohol mesto gasolina. Na Novi Zelandiji namreč nimajo domačih zalog gasolina. Krajev brez domačega alkohola pa ni nikjer na svetu. O tem nas je uverila pokojna prohibicija.
*
V Washingtonu je bilo nedavno naznanjeno predavanje
0 neskončnosti vsemira oziroma svetovnega prostora. Predavatelj je prišel v dvorano pol ure
1 po napovedanem času in se je | pri poslušalcih oprostil, da se i je zamudil, ker ni mogel najti
prostora za “parkanje” svojega avtomobila.
*
Mussolini namerava poslati skupino italijanskih pocestnih muzikantov v Etiopijo. Ali niso Etiopci že dovolj trpeli!
*
V Watertownu, Wis., živi gostilničar T. Gehrke, ki se po-
j da v posteljo takoj, ko v jeseni I zapade prvi sneg, in ne vstane, dokler ne zazeleni pomlad. Mož nima pravega imena : pi-j sati bi se moral Medved.
*
Znanstveniki so pronašli, da tulni ali morski psi tudi včasih trpijo na glavobolu. Pa ne, da bi bile temu krive morske de-| klice!
*
Nakupni davek v državi i Ohio je velika pokora in vsak I ga z nevoljo plačuje. Nakupni | davek je treba plačati celo od krste. Edina olajšava pri tem je, da tistemu, ki krsto zase rabi, ni treba plačati davka.
: Vsekakor pa je v takih slučajih ■ j vsak rajši na strani tistih, ki davek plačajo.
*
' |
i i Neki raziskovalec polarnih
- krajev je po povratku v civili-i zacijo v veseli družbi trdil, da i otroci Eskimov včasih že drugi
- dan po rojstvu shodijo. Ko so
- se poslušalci nevrjetno muzali,
- se je razhudil: “šleve, ali ne veste, da so na severnem tečaju
,- i šest mesecev dolgi dnevi in šest i- i mesecev (Jolge noči! Pa recimo, i-1 da se otrok rodi ponoči, koliko (Dalje na 2. strani.)
Soustanovnik in prvi predsednik K. S. K. Jednote, Josip Stukel, je dne 31. januarja na-nagloma umrl med službo božjo v slovenski cerkvi v La Salle, 111. Dosegel je starost 71 in pol let; doma je bil iz Petrove vasi pri Metliki na Do lenjskem.
(Dalje na 2. strani.)
“ JV o*)a Doba”
GI1A.BILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
S
J?
I
fkutnina Jugoslovanske Katoliške Jednote
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasor po dogoToru.
tfmrointn* '§* ihmm 7So letno; to n«M*na 01 JO; ta inozemstvo tt.
OFFICIAL ORGAN	'	~”
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, MJnn. Owned and published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanj*1 s l Rtrani'
časa ga vzame do prvega in potem do drugega dne!”
*
Prijatelj Cahej meni, da je brez podlage trditev nekaterih zdravnikov, da oženjeni možje žive dalje od samskih. Oženjenim da se življenje samo zdi daljše.
*
V	New Yorku je neki zdravnik obudil k življenju psa, ki je bil že 3 0 minut mrtev. Take zdravnike bi rabili za Ligo narodov, za zamrznjene vloge na bankah in za pozabljive dolžnike.
*
Vsega na svetu se je treba naučiti in neizkušeni začetniki skoro v nikakem podjetju ne .uspejo. Pa se nekateri čudijo zakaj toliko mladih zakoncev zavozj barke na pečine!
*
Neki E. L. Heacock v Houstonu, Texas, se je tekom zadnjih dveh let štirikrat poročil, in sicer vedno z isto žensko in brez kakšne razporoke. Pač morajo biti čudni možje, ki živijo v Texasu. Povprečnemu državljanu je ena sama poi’oka dovolj, dostikrat še preveč.
fbm$tription for. members $.7t per year: nonmember* $1.50 Advertising rete« on agreement
NOVA DOBA,
Na&lov tA vse, kar se tiče Usta:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	0.
VOL. XIII.
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. Jednote
NEKAJ VAZNIH NAVODIL DRUŠTVENIM TAJNIKOM
Letos smo dobili zopet precejšno število novih društvenih tajnikov in 1. januarja 1937 so stopila v veljavo tudi nova pra vila. Umestno je vsled tega za plaviti urad. da izda nekaj važnih navodil, da bo poslovanje med društvenimi tajniki in glav tlim uradom bolj lahko in razumljivo. Prosim* torej vse društvene tajnike in tajnice, da naslednja navodila natančno IN VEČKRAT prečita jo, ker le na ta način bodo zamogli imeti koristi od njih.
 v odrasli oddelek Jednote lahko pristopi vsaka oseba
belega plemena v starosti od 16. pa do 55. leta, ne oziraje se na njeno narodnost, versko ali politično prepričanje. Glavni pogoj je, da je prosilec za članstvo zdrav. Za koliko se zamore posamezni prosilec zavarovati je navedeno v točki 258 novih pravil.
2 . Prosilci za članstvo, ki so stari nad 50 let, se lahko zavarujejo samo za $250.00 smrtnine, za bolniško, odškodninsko in onemoglostno podporo pa ne. Tudi se ne more nihče zavarovati za bolniško, odškodtiinsko in onemoglostno podporo, ki je že član Jednote, ako je že nad 50 let star.
3 . Koga se sme imenovati dedičem v certifikatu, je navedeno v točki 259 in v točki 260; poslednja pa ne velja za nove člane.
4.—Za pogrebne stroške ne sme noben član zapustiti več kot $250.00, v državi Illinois pa ne več kot $200.00.
5.—Starih certifikatov, ki so znani pri nas kot certifikati načrta “A” in ki temeljijo na National Fraternal Congress lestvici, Jednota od 1. januarja 1933 več ne izdaja, in vsak član, ki bi želel zavarovalnino za srnrtnino zvišati, zamore storiti to edinole v novih načrtih “AA,” “B” ali “C.” Za zvišanje zavarovalnine za smrtnino je rabiti forme št. 119. Če nimate teh form, tedaj pišite po nje.
ff.—Vsak član, ki je sedaj zavarovan v starem načrtu “A,” lahko vsak čas svojo zavarovalnino spremeni v načrt “AA,” “Ji” ali “C,” in vrednost starega certifikata se kreditira novemu certif ikatu.
7.—Stari certifikati načrta “A" nimajo nobene gotovinske ali posojilne vrednosti in tudi nimajo podaljšljive opcije, zato pa ix)stanejo brez vsake veljave, ako je bil član vslcd zamudnih asesmentov po preteku 90 dni od dneva suspendacije črtan. Vsled tega je jako priporočljivo in koristno za vsakega člana, da svoj stari certifikat zamenja za enega izmed novih certifikatov.
8.—Ako imate člana, ki bi želel svoj stari certifikat zamenjati za enega izmed novih, tedaj pišite na glavni m ad, pa V am bomo sporočili, koliko kredita bi prejel za stari certifikat in koliko ter po kaki starosti bi plačeval v novem načrtu.
,9. Ako je bil lastnik certifikata načrta “AA,” “H” ali “C”
radi neplačila asesmentov suspendiran in črtan, in če je njegov certifikat ob času črtanja imel rezervno vrednost, potem se tak certifikat avtomatično stavi na takozvano podaljšano zavarovalnino ali “extended insurance” in ostane v veljavi toliko časa, dokler to dovoli rezerva. Kadar se člana slavi na podaljšano zavarovalnino, tedaj se ga stavi samo za smrtnino, za druge podpore pa ne. Lastnike podaljšanih certifikatov se ne smatra za aktivne ali pravomočne člane Jednote in nimajo pravice prihajati na društvene seje.
10. Lastniki podaljšanih certifikatov nimajo pravice zahtevati posojil in tudi ne morejo svojih certifikatov ponovno oživeti, ako so stari nad 55 let,
H.	Za bolniško podporo po 1 dolar ali 50 centov na dan
in za razne odškodnine, ki so predpisane v pravilih, se lahko zavaruje vsak član od 16. pa do 50. leta, ako je bila njegova prošnja potrjena od krajevnega društva, vrhovnega zdravnika in glavnega urada. Noben član se ne more zavarovali samo za bolniško in odškodninsko podporo, ampak se mora obenem zavarovati tudi za smrtnino.
12 . Do bolniške podpore so novi člani upravičeni po preteku treh mesecev od dneva sprejema v Jednoto, v slučaju po-nesrečbe pa po preteku 30 dni. Do odškodnin so upravičeni po preteku šestih mesecev od dneva sprejema v bolniški in odškodninski oddelek. Odškodnine, ki jih Jednota plačuje, in pogoje za iste je najti pod točkami od 299 do 318.
13.—Celotna bolniška podpora se plačuje 6 mesecev, polovična pa tudi šest mesecev za eno in isto bolezen ali onemoglost. Ko je član prejel vso celotno in polovično podporo, potem se ga smatra, da je bil za isto bolezen popolnoma izplačan in odpravljen in ako je še nadalje bolan ter popolnoma nezmožen za delo, tedaj se ga stavi na onemoglostno podporo, če je bil zanjo zavarovan, kjer prejema po $10.00 mesečno za ne več kot 2 leti.
14 . Ako je član zbolel iz naravnih vzrokov, tedaj se mu za
prve tri dni ne plača bolniške podpore, če se je pa ponesrečil tedaj je upravičen do podpore od prvega dne naprej.
15.—Za delno onemoglost, to je, kjer je zdravnik zapisal, da je bil član le delno onemogel (partially disabled), Jednota ne plačuje, nobenih bolniških podpor.
16.—Pravila za administracijo bolniškega oddelka in za plačevanje bolniških podpor je najti v točkah 319 do 355.
17.—V onemoglostnem skladu se lahko zavaruje vsak član od 16. pa do 50. leta, ako je bila njegova prošnja pravilno odobrena in potrjena. Onemoglostno podporo sc plačuje kot navedeno v točkah 356 do 360 jednolinih pravil.
18.—Zahteve za bolniško podporo je narediti na formi št. 100, za odškodnine na formi št. 102, za operacije na formi št. 101 in za onemoglostno podporo na formi št. 103. Ako teh form nimate na rokah, teda j pišite po nje tako j.
19.—Vsakemu članu, ki se je javil bolnim, morate izročiti takozvano prijavno kartico, katero naj izpolni članov zdravnik in katero se ima takoj poslati na vrhovnega zdravnika.
20.—Ako želi član spremeniti dediče v certifikatu, tedaj mu dajte v podpis formo št. 116; ako želi znižati zavarovalnino, potem naj podpiše formo št. 117; ako želi odstopiti od bolniške ali onemoglostne podpore, tedaj naj podpiše formo št. 118; ako je izgubil svoj certifikat in želi novega, tedaj naj podpiše formo št. 136; ako je član spremenil ime ali ako se je članica poročila, tedaj naj podpiše formo št. 135. Vsem prošnjam za premembo dedičev, za znižanje ali zvišanje zavarovalnine za smrtnino in za premembo imena, mora biti priložen star certifikat.
21.—Vsaka listina mora biti od člana lastnoročno podpisana, če pa član ne zna pisali, tedaj naj naredi križ. Ako članovo ime podpiše društveni tajnik, član naredi pa samo križ, potem mora za članovim imenom podpisati tudi svoje ime kot priča. Na primer, če bi jaz ne znal pisati in bi moj društveni tajnik Janko Rogelj podpisal moje ime, jaz bi naredil pa samo križ, potem bi bil podpis sledeči:
njegov ANTON (X) ZBAŠNIK križ
priča križu: Janko Rogelj
Priči:
Anton Okoliš Valentin Orehek
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
ELY, MINNESOTA
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalili odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111.
Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Box 153, Turtle Creek, Pennsylvania.
Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., Denver, Colo. Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., Cleveland, O. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. ,
Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH JR., Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa. Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE. 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
1. nadzornik:	JANKO N. ROGELJ,	6401 Superior Ave.,	Cleveland,	O.
2. nadzornik:	FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center	St., Jollet,	Ul.
3. nadzornik:	MATT ANZELC, Box	12, Aurora, Minn.
4. nadzornik:	ANDREW MILAVEC,	Box 31, Meadow Lands, Pa.
, GLAVNI POROTNI ODEOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O.
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo.
2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa.
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, N.
Jednotino uradno gladilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev. naj se pošiljajo na Klavnega tajnika, denarne poJHjatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naj se naslovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za HProjem novih članov, prošnjo za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala nuj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, nuročnina nečlanov in izpremombe naslovov naj se pošiljajo na naslov: Nova l)oba, G117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska zavarovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejšo podpore svojim članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali pa naj piše na glavni urad. Novo druStvo se Jahko ustanovi z 8 člani belega plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v mladinskem oddelku do 18. letu. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 112.42*56*
NAGRADE V GOTOVINI
ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA /-V MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA NAGRADE V GOTOVINI.
Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega o&’ delka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so pred' lagat.elji deležni sledečih nagrad:
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00	smrtnine,	$1.00	nagrade’’
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00	smrtnine,	$1.50	nagrade!
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1000.00	smrtnine,	$3.00	nagradeI
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1500.00	smrtnine,	$3.50	nagrade!
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$2000.00	smrtnine,	$4.00	nagrade•
 ———  -----------------------------------------------------------------
Nobene podkrižane prošnje ne bomo odobrili, ako ne bo na gornji način podkrižana.
22.—Asesmenti članov so plačljivi vsakega prvega dne v mesecu, do 1. dne naslednjega meseca pa MORAJO biti plačani. Kdor asesmenta do prvega dne naslednjega meseca ni plačal, je ipso facto suspendiran. Kake posledice zadenejo člana, ki asesmenta ni plačal, lahko opazite v točkah 499 do 508.
23.—Društvenim uradnikom ni dovoljeno sprejeti asesmenta od članov, ki so bili suspendirani več kot 30 dni, ako sumničijo, da je član tekom suspendacije obolel ali zadobil kako poškodbo.
24.—Vsi asesmenti morajo biti v rokah glavnega blagajnika do 5. dne naslednjega meseca.
25.—Vsak mesec mora društveni tajnik sporočiti glavnemu uradu imena suspendiranih, ponovno sprejetih, prestoplih in umrlih članov.
26.—Kadar se kak član preseli v področje drugega krajev nega društva, tedaj se mora takemu članu dati prestopni list k drugemu društvu. Prestopni list izroči člaftitljniku novega društva, ki si vse podatke zabeleži v svoje knjige in prestopni list na to pošlje na glavni urad. Pri starem društvu mora član plačali najmanj en asesment za naprej.
27.—Ako se član preseli v kraj, kjer ni društva, ali če odpotuje tl staro domovino, tedaj se mu izda potni list kot je navedene v točkah 458, 459 in 460.
28.—Jednota ne računa nobene pristopnine, toda ob času podpisa prošnje za sprejem,, mora prosilec plačati najmanj en asesment v naprej. Za slučaj, da bi ne bil sprejet, se mu denar vrne.
29.—Jednota vrne prosilcem za zdravniško preiskavo do vsote $2.00, toda s tem ni rečeno, da bomo vrnili dva dolarja, če je član plačal samo 1 dolar. Stroške zdravniške preiskave vračamo društvom šele tedaj, ko smo prejeli vsaj 1 asesment od novopristoplega člana.
30.—Nagrade, ki jih plačuje Jednota svojim agitatorjem za nove člane, je najti vsak teden v Novi Dobi. Te nagrade izplačujemo naravnost društvom, a društva naj skrbijo, da prejmejo denar tisti, ki so člana pridobili. Te nagrade ne izplačamo prej, dokler nismo prejeli vsaj tri asesmenle od novopristoplega člana.
31.—Pristopnina v mladinski oddelek je prosta. Jednota vrne stroške zdravniške preiskave do vsote 50 centov, kar se pa zgodi šele potem, ko smo prejeli vsaj 1 asesment od člana. Nagrade za pridobivanje mladinskih članov je najti vsak teden v Novi Dobi.
32.—V mladinski oddelek sprejemamo otroke od dneva rojstva pa do 16. leta, zavarovani pa lahko ostanejo v mladinskem oddelku do 18. leta.
33.—Vsak član mladinskega oddelka lahko prestopi v odrasli oddelek, ko; je dovršil 16. leto. Za otroke, ki prestopijo v odrasli oddelek iz mladinskega oddelka, veljajo iste prošnje za sprejem, kot za povsem nove člane, namreč forma št. 1. Ako se želi član zavarovati za 250 ali 500 dolarjev posmrtnine in za bolniško ter odškodninsko podporo, tedaj se ne zahteva zdravniške preiskave, ako se pa želi zavarovali za višjo vsoto, potem pa se mora taki preiskavi podvreči.
31.—Vse prošnje za sprejem, zahteve za bolniško, odškodninsko in onemoglostno podporo, operacije in porodne nagrade naj se pošljejo naravnost na vrhovnega zdravnika.
35.—Vse pritožbe in prizive naj se pošlje predsedniku glavnega porotnega odbora.
36.—Kadar je kak član umrl, je odstopil ali bil črtan, tedaj sporočite to tudi upravništvu Nove Dobe, da se mu ustavi list. Istotako sporočite upravniku Nove Dobe, kadar se kak član preseli, in pri tem morate navesti stari in novi naslov.
„77. Kadar pišete na glavni urad, pišite vedno samo na eni
strani, in, če le mogoče, s črnilom. Potrebno je tudi, da pišete o vsclcem predmetu na posebni poli papirja. Ni namreč praktično za nas tukaj, če nas na eni in isti poli papirja vprašate, zakaj je ta in ta član prejel samo toliko podpore; koliko bi dali rezerve temu in temu članu, če bi spremenil v drugi načrt; koliko ima ta in la član še rezerve; zakaj smo vam zadnji mesec za enega člatui preveč računali; kdaj bomo za tega ali onega člana izplačali nagrado ali za zdravniško preiskvo, itd. To so predmeti, ki spadajo v razne oddelke tukaj v uradu in če ste vsa ta vprašanja stavili na en kos papirja, kampi k jel naj potem dotično pismo in naš odgovor shranimo, da bi ga pozneje.
V canadski provinci Ontario pravica moških še ni čisto pod psom. Na nekem tamkajšnjem sodišču je bil oproščen mož, ki je bil obtožen, da je udaril svojo ženo, ko je povedal, da jo je oplazil zato, ker mu ni hotela pripraviti zajterka. Sodnik je k oprostilni razsodbi še dostavil, da bi v sličnem slučaju tudi on tako storil.
V znameniti zverinjak V Washingtonu je bila pred nekaj tedni iz tropskih krajev pripeljana lepa mlada opica, kateri strežejo na vse mogoče načine, pa ima revica vedno solzne oči. Saj jTIV irtiU' lahko, če opazuje našo slavno civilizacijo !
A. J. T.
PROBLEMI PRISE-IJENCA
(Nadaljevanje s 1. etrani)
ti, kot poročni list, rojstni list otrok, nadalje stare zavarovalne police, stare bančne knjige itd., vse to podprto od zapriseženih izjav dveh ameriških državljanov. Ob takih dokazilih bi bili lahko dobili tudi permit.
Vprašanje:	Jaz	sem	eden
izmed tolikih inozemcev, ki so prišli nezakonito v to deželo po 3. juniju 1921, ali pred 1. julijem 1924. Mi nismo podvrženi deportaciji, ali ne moremo niti postati ameriški državljani. Ali se zdi, da bo novi kongres kaj ukrenil v našo korist?
Odgovor: Department of Labor in kongresni odseki so že mnogo let priporočali zakon, ki bi omogočil legalizacijo onih inozemcev, ki so prišli brez priseljeniške inšpekcije v dobi med 3. junijem 1921 in 1. julijem 1924. Taka uredba je bila
tudi v zakonskem predlogu (Kerr Bill), ki ga kongres ni sprejel v zadnjem zasedanju. Ni dvoma, da se bodo v novem kongresu ponovila prizadevanja za vzakonitev take postave. Kaj bodo zbornice kongresa sklenile v tem pogledu, ne more sedaj n i h č.e prerokovati.— FLIS.
ZVEZA VELIKIH JEZER Z MORJEM
(Nadaljevanje s 1. .strani)
Seveda ima gradnja omenjene vodne zveze Velikih jezer z morjem tudi velike in mogočne nasprotnike, kar je vzrok, da se je ves projekt toliko časa zavlekel. Projektu se upirajo pristanišča na Atlantiku, posebno v New Yorku, ker se bojijo, da bodo zgubila znaten del prometa; upirajo se družbe, ki proizvajajo električno silo, ker bodo morale isto poceniti, če bodo hotele konkurirati z električno energijo, producirano na novo zgrajenih jezovih; upirajo se pa tudi železniške družbe, ker se boje, da bodo izgubile mnogo tovornega prometa, ker bo za mnoge farmerske pridelke in industrijske izdelke srednjega za-
če bi bilo treba, brez težkoč lahko našli? Hvaležen bom torej vsakemu, ki bo to upošteval.
38.—Posojila na certifikate za plačilo asesmentov bomo od zdaj naprej izdajali po enkrat na leto, če bo član imel dovolj rezerve, v obratnem slučaju pa za toliko, kolikor bo dovolila rezerva. Kadar bodo obresti zapadle v plačilo, bomo poslali društvenim tajnikom naznanila, in ako bo član obresti plačal, tedaj se jih bo poslalo zaeno z asesmenti na glavnega blagajnika. Ako obresti do 5. dne naslednjega meseca ne bodo plačane, tedaj jih bomo pripisali h glavnici.
39.—Preberite natančno knjižico “Tabela Asesmentov in ne-izgubljivih vrednosti certifikatov J. S. K. J”, ki smo jo pred časom izdali in katerih imamo še vedno v zalogi, in preberite jo večkrat, ker vsebuje zelo važne in koristne informacije. Knjižica je tiskana v slovenskem in angleškem jeziku in vsak dober in agilen tajnik jo ima vedno pri sebi.
10.—In končno, kar je najbolj važno, BERITE PRAVILA. Pravila berite, pravim, kajti kdor pravila pozna, temu ne bo težko poslovati ne z glavnim uradom in tudi ne s posameznimi j člani.
Izrežite si la navodila in jih shranite, ker Vam bodo večkrat prav prišla.
Z bratskim pozdravom,
ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik.
pada prevoznina po vodi nejša kakor je sedaj po žel nicah.
Nikakega dvoma pa ni, bi zgradnja vodne zveze V kih jezer z morjem prine mnogo koristi državam sred' njega zapada, ki mejijo na lika jezera, in da je vsota 2^ milijonov dolarjev, katero ^ vlada Zedinjenih držav poti-0' sila v ta namen, prav za vr&l malenkostna. Ker je sedali predsednik Roosevelt v resnifi. navdušen za ta projekt in ker| ima veliko zaslombo v koi'j gresu in v narodu sploh, je z*
lo	verjetno, da se bo z grž^j njo te vodne poti pričelo že lej tos ali prihodnje leto.
 -o—------------
VREME IN PODNEBJfi I
^Nudftiipvanie a l. strani.'
se priporoča, da se izogiblje?! alkohola, da uživajo preprosil hrano, da si privoščijo do^j spanja ter dosti vode in soli- I
Po mnenju dr. W. F. Pete1'! sena, profesorja na medici11'! skem oddelku illinoiške univ^'1 ze, vpliva vreme na člove^j celo pred' njegovim rojstvoW;| Otroci, ki so rojeni spomini ali pa v mesecih oktober, i'°i vember in december, imajo je mnogo več prilike postal slavni, kakor oni, ki so roje1’1! v drugih letnih dobah. Siccfj pa, kam bi prišli, če bi vsi lji'M je postali slavni ; saj bi ne bi^t na svetu prostora za sporne111! ke in spominske plošče!
--------o-------
DRUŠTVENE IN 1)RIJ<*| SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s t straiu) .1
V Nanticoke, Pa., je um! 1
rojak Frank Kovač, član dl*11 j štva Napredni Slovenci št. 1^1 JSKJ in ondotnega društ'’*1 j SNPJ. Pokojnik je bil sameC J In star 47 let.
rl*
V Morganville, Black j mond, Wash., priredijo dru^' | va treh podpornih Jednot di)|! I lo. februarja veliko skup1'1’ I zabavo in sicer v Slovenski dv^'l rani.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
53 ENGLISH SECTION OF®
o/ the
South Slavonic Catholic Union.
ft« Hi Office si Supreme Secretary SSCU
8QME IMPORT A NT »INSTRUCTIONS FOR LODGE SECRETARIES
This year we have a substantial number of new secre-
tortes, and beginning with January 1, 1937, the new by-law ^
toent into effect. For this reason it is advisable that the home
office issue name important instructions in order to facilitatej
«nd enlighten the work between the lodge secretaries and the
wine office. Therefore, / request all lodge secretaries to read
,e following instructions carefully; not only once, but several
"Hex, for only in this way will they derive any benefit from Men,'
1 ■ Every individual of the white race, between the ages 111 1(> and 55, is eligible to join our Union, regardless of his tonality, religious or political belief. The principal condi-lr'n being that the applicant for membership is healthy. The (,jnount of insurance which an applicant may carry is speci-^cd in section 258 of the new by-laws.
Applicants for membership who are over SO years old insure themselves for only $250.00 death benefit, but not 0v nick, indemnity and disability benefits. Further, no one [la'J take out insurance for sick, indemnity and disability bene-s> V he already is a member of the Union and over 50 years
age.
3. Who may be designated as beneficiaries is stipulated in sections 259 and 260; the latter section does not apply to lleiv members.
4. No member may deed more than $250.00 for funeral CxPenses. Those residing in the State of Illinois are limited *° $200.00 for this purpose.
•r>. The old certificates, which are known to us as certifies of plan “A” and which are based on the National Fra-*ernal Congress table of mortality, have not been issued by °Ki* Union since January 1, 1933; find each member who wishes increase his death benefit, can do so only under Plans “AA,” “M” and “C” Use form No. 119 for increase in death bene-''tv. If jjou do not have any on hand, write to the home office these forms.
6. Each member who is how insured under the old plan ‘4” may id any time change his insurance to plan “AA,” plan “li” or plan	The	value of the old certificate is credited
the new certificate.
7. Certificates under the old plan “A” do not carry any <‘«sh or iaan vaiue} and neither do they carry the option of ^tended insurance. Therefore, they become without value if l‘u‘ member is expelled for non-payment of assessments after
days from date of suspension. It is advisable, then, for e(l'h member to change his old certificate for one of the new Certificates.
8. If yea have a member who wishes to change his old c^3'tificale for one of the new ones, then write to the home of-*'Ce and you shall be informed as to the amount of credit he n'li’fl receive on the aid certificate, and haw much, and at what Uffe, he shall pay into the new plan.
.	If a holder of certificates of plan “AA,” UB” or “C”
l(ts been expelled because of non-payment of assessments, a'id if ;.jS certificate at the time of expulsion commanded a eserve value, then such certificate automatically is carried on list of extended insurance. Such certificate remains in , orcs (iS as the reserve permits. When a member is car-‘le(l on the list of extended insurance, it is only for death Q}h-fit—and not for any other benefits. The holder of an ex-e,lded certificate is not considered a full pledged member, U>1~ he does not have the right to attend the lodge metings.
10. fielders of extended insurance certificates do not have right to demand loans, and neither can they revive their 0 certificates if such individuals are over 55 years old.
1 /, Each member between the ages of 16 and 50 may take Gut sick benefits of $1.00 or $.50 a day and indemnity benefits llr<>l)ided for in the by-laws, on the condition that his appli-c«tiQn has been api}roved by the local lodge, supreme medical exaininer and the home office. No member may insure him-*elf for sick and indemnity benefits only, but must also take °ui death benefit.
12. New members are eligible to receive sick benefits three Months after they have been accepted into the Uniott; in the event of an accident, after 30 days. They are eligible to re-°*ive indemnity benefits six months after being accepted into >e s*ck and indemnity department. The extent of indemnities Payable by our Union and under what conditions, will be found ln sections 299 to 318.
The full sick benefit is paid for a period of six months, aJl{- the semi, for additional six months, for one and the same 8lckness or disability. After the member has received his full i semi sick benefits, it is understood that he has exhausted ffy right to receive further benefits for that particular illness; if he is further unfit for work, then he is carried on the ability benefit list, provided he is insured for such, where e shall receive $10.00 a month for a period of two years and ,l° longer.
If a member becomes ill from natural causes, he is '1^ Paid sick benefits for the first three days of illness; but f/'le i^ne8s is due to an accident, then he is entitled to bene- . 1 ■■ Ircni the first day on.
/5. Our Union pays no sick benefits for partial disability, l(’-t is when the medical doctor states “partially disabled." -
16. By-laws governing the administration of the sick bene-1 department and the payment of such benefits will be found n sections 319 to 355.
17. Each member between the ages of 16 and SO years ^ay insure himself for disability benefits, if his application lCts ^een Properly accepted and approved. Payment of dis- J
,1
fit
of
ability benefit is stipulated in sections 356 to 360 of the Union's by-laws.
18. Claims for sick benefits should be filled out on form No. 100; for indemnity, on form No. 102; for operations, on form No. 101, and for disability benefits on form No. 103. If ycu do not have these forms, write to the home office for a supply.
19. Each member who reports himself sick must turn over the report card lo his attending medical doctor, who must fill it out and forward it immediately to the supreme medical examiner.
20. If a member wishes to change the beneficiary in his certificate have him sign form No. 116; for decrease in insurance, sign form No. 117; for withdrawal from sick or disability benefit, let him sign form No. 118; if he lost his certificate and desires a new one, let him sign form No. 136; if a member changes his name, or if a girl-member marries, sign form No. 135. The old certificate must be attached to all applications for change in beneficiaries, for decreasing or increasing benefits and for change in name.
21. Each document must bear the member’s personal signature. However, if the member does not know how to write, then he should make a cross. If the secretary writes this member’s name, the applicant only makes the sign of a cross, and underneath, the secretary also must sign his name as a witness. For instance, if I did not know how to write and my lodge secretary Janko Rogelj wrote my name, then I would only make a cross which would be signed as follows:
mUEFS
Claridge Local Branch Makes Encouraging Report of No Illness for December
Gecrge Washington Lodge, Nc. 180, SSCU, basketball team clings tenaciously to its fourth place standing in the Cleveland Interlodge cage loop. There are eight teams entered and they represent the following Yugoslav fraternala: SSCU, SSPZ, KSKJ, SDZ and SBJF. Two teams are tied for first place and the same number for third place. Tonight the Washing-tons play the Pioneers at the St. Clair Bathhouse.
Witnesses:
Anton Okolis Valentin Orehek
his
ANTON (X) ZBASNIK cross
Witness to the cross: Janko Rogelj
■No application marked with the sign of a cross will be honored urdess the foregoing directions are followed.
22. Members’ assessments are payable the first day of the month, and MUST be paid by the first of the following month. Failure to pay assessment by the first of the following month, means suspension. Factors governing a member who fails to pay his assessment will be found in sections 499 to 508.
23. Lodge officers are not, permitted to accept assessments from members who have been suspended more than 30 days, if it is suspected that such a member incurred sickness or sustained an injury during his period of suspension.
24. All assessments must be in the hands of the supreme treasurer> not later than the fifth of the following month.
25. Each month the lodge secretary must report to the 'home office the names of suspended, reinstated, transferred and deceased members.
26. When a member moves into the jurisdiction of another local lodge„ then such a member should be given a transfer card to the other lodige. The member turns over the transfer card to the secretary of the new lodge who notes all the necessary information in his books, and who in turn forwards the transfer card to the home office. The member must pay one assessment in advance to the old lodge.
27. If a member moves to a section which has no branch 1 lodge, or if he leaves the United States, then he is given a • traveling card as provided for in sections 458, 459 and 460.
28. Our Union does not charge an initiation fee. However., ■ at the time the application is filled, the applicant must pay at least one assessment. In the event that the applicant is rejected, he is refunded his money.
29. Our Union reimburses the applicants the fee for a medical examination up to $2.00. This does not mean that ws shall refund two dollars if the member pays but one dollar. The expense for medical examinations is refunded to the lodges only after we have received at least one assessment from the newly admitted member.
30. List of awards, which our Union pays for securing new members, will be found each week in the Nova Doba. These awards are paiid direct to the lodges, who should see to it that such members receive awards as deserve them. Further, these awards are paid only after the newly admitted member has paid three assessments.
31. There is no initiation fee in the juvenile department, j Our Union reimburses the expense for a medical examination' up to 50 cents only after it has received at least one assessment from the member. Awards for securing new members in the juvenile department are published every week in the Nova Doba.
32. Applicants into the juvenile department are accepted from the day of birth until the age of 16 years. They may remain in the juvenile department until they become 18 years of age.
33. Every member of the juvenile department may trans- \ fer into the adult department when he or she has reached the' age of 16. Use form No. 1 when transferring a member from the juvenile department into the adult department. This is the same form that is used for applications of new members into the adult department. No medical examination is necessary if the transferred member wishes to insure himself for $250.00 or $500.00 death benefit and for sick and indemnity benefits. However, if he wishes to carry a higher death benefit, then he is subject to a medical examination.
34. All applications for membership; claims for sick benefits, indemnity and disability benefits; claims for operation and maternity gifts should be forwarded direct to the supreme medical examiner.
35. All complaints and appeals should hr: forwarded to the chairman of the supreme judiciary committee.
36. When ai member has died, withdrawn or is expelled, it is necessary to inform the office of Nova Doba to this effect, so that the name may be stricken from the mailing list. Also
H. Gregory Prusheck’s painting, “Slovene Village Huts,” has been presented to the Cleveland Museum of Art, a gift made possible by the parents of children enrolled at the Yugoslav School of Modern Art, where the famous Slovene painter is in charge. The painting has won several prizes-in art exhibitions held throughout the United States and was exhibited at the Art Museum during the Centennial Exposition last summer.
A county-wide campaign for
funds to buy and equip what is called by authorities “the most desirable camp site within a hundred miles of Cleveland” will be launched by the Cleveland Girl Scout Council on Feb. 9. The new site of 243 acres is in West Richfield, 22 miles equidistant from the Public Square, Lakewood and the Heights.' Its acquisition will make it possible to train 1,400 more girls annually, to run a year-round camp, and to serve younger girls as well as those 10 to 18 years of age. The goal is set for $60,000 with which to buy and equip the property.
Dramatic Society Ivan Cankar will present its first play of the current season on Sunday, Feb. 7, at the auditorium of the Slovene National Home on St, Clair Ave.
Claridge, Pa.—Time is said to be eternal and people can ill afford to waste any of the minute part during which they exist. The time which I am requiring to write these sentences is not wasted, I hope. The contents of this article are long overdue. I want to apologize for my long delay to the people whom I had promised that I would be a regular correspondent to the Nova Doba.
For the past several months very little information and news has come from Claridge. The explanation for this is that perhaps there was no news of any consequence. But here is news. It may not be of any significance to some people, but to me and fellow members of our local lodge, St. Michael’s, No. 40, SSCU, it is little less than astounding. For several years, ever since I have been attending meetings, when the time came to read the report of sick and disabled members, a list had been waiting for us. At the January meeting I asked the secretary to make the reports on sickness, accident and death. The answer in one word: NONE! A very pleasant surprise, considering that our local consists of approximately 180 members ranging between the ages of 16 and 85. This occurrence is something to boast about.
At this time I wish to express my thanks to those people who had sent me the past holiday greetings.
The following may start a war, but I cannot help the urge to make a request of Little Stan, the Ely Flash. I wonder if he remembers his article of a month or so ago in which he gave his version of the ranking of the football teams. He expected some very warm contradictions from Stan Progar and myself. He received none and perhaps was disappointed. But
now, Little Stan will not be disappointed, for I was just biding my time. It has arrived. Here is the request. Please alter the ranking order of your teams. You may be prejudiced, but I know you are a sport. I believe you can take the hint as to which team should wear the crown. I will not say more unless you disappoint me.
So now close a hurriedly written jumble of words; written in good intent, but perhaps a trifle boring.
Martin Regina, Pres..
No. 40, SSCU.
Be Careful
By Dr. F. J. Arch, Supreme Medical Examiner, SSCU
inform the Nova Doba office of the change in member’s address and be sure to include both the old and the new address.
37. When writing to the home office, write only on one side of the paper and use ink if at all possible. It is essential to rsmember to use a separate sheet of paper for each subject. It makes matters very difficult for us when secretaries write on more than one subject on the same sheet of papei, and ask us, for instance, the following: Why did such a member receive only so much benefit? How much reserve should be given this and that member, should he decide to change plans? How much reserve accrues this member? Why did we make an excess charge for one member last month? When arc we going to pay the cash awards for this member, and reimburse the medical examination fee for that member? etc. These are matters which properly belong to different departments, and where shall we file this letter so that in the future we can refer to it, if necessary? I shall be very thankful to all who will honor this request.
38. Loans on certificates for payment of assessments shall be issued once a year, provided the member has sufficient rezerve; if riot, as much as the reserve will permit. Whenever interest payments become in arrear, we shall inform the secretary to this.effect, and if the member meets his obligation, then the interest payment can be forwarded together with the assessments to the supreme treasurer. However, if interest payments are not made by the fifth of the following month, then the interest shall be added to the principal.
39. Read over carefully the booklet, “Table of Assessments and Non-Forfeiture Values of Certificates of the S. S. C. U,” which has been distributed some time ago. We have a number of copies still on hand. Read this booklet carefully and several times over, for it contains very important and beneficial information. This booklet is printed both in Slovene and English languages, and each good and active secretary will always have one with him.
40. In conclusion, READ THE BY-LAWS. This is very important. I repeat, read the by-laws, for the secretary who understands the by-laws'will find his work easier not only with, the home office but also with individual members.
Save this issue and clip out the foregoing instructions, for you shall have occasion to refer to them in the future.
ANTON ZBASNIK, SUPREME SECRETARY.
In the eastern part of the nation as well as in the midwest there has been an unusual number of cases of influenza and pneumonia. These are both serious diseases and for the most part can be avoided as well as prevented. They are both highly infectious and contagious and are both spread in like manner. They are usually preceded by what is known as !;he common cold or catarrhal fever. Both are spread by direct contact, that is, infected persons spread the infections by coughing, sneezing or talking loudly, and so passing the germs on to others near them.
To prevent both these illnesses it is necessary that we use common sense. Our resistance should not be lowered by exposure, fatigue or exhaustion. Plenty of slesp, eight to ten hours daily, and a light diet consisting of light fruits and vegetables, fruit juices, milk and cereals will help materially in retaining our resistance.
At home or at work, if inside, the temperature of the rooms should be kept between 38 and 74 degrees and moisture should be provided by keeping vapor pans on stoves and radiators. For fresh air the windows should be open from the top rather than from the bottom. Remember to bathe often, but bathe before retiring rather than before going outside, as a hot bath opens all the pores in our skin and predisposes us to infections. Drafts, of either hot or cold air, both day and night should be avoided. In considering drafts it is well to remember that an automobile driver, if he has a heater in his car, should be careful that he is not in line with the draft from the heater.
When going outside, be sure to wear extra wraps especially over the chest and neck in windy and cold weather. Wet feet can be prevented by wearing rubbers or overshoes in rainy-weather. Avoid crowds cf any kind both large or small? Do not let anyone sneeze or cough in your face. If you yourself should sneeze or cough, be sure to cover your mouth and nose with your kerchief.
To repeat, be guided by common sense. At the first indication of pain, headache, backache or temperature call a competent physician.
Newsy
By LITTLE STAN
Ely, Minn.—Outstanding news events of the Iron Range are brought you this week, with Little Stan, your commentator, at the mike. During the past few weeks important incidents relative to our South Slavonic Catholic Union have been taking place, and Little Stan will set aside his usual broadcast of glee and hilarity to bring you the highlights in the news. Let’s go to town!
Outstanding this week is the meeting of the Supreme Board at the home office here. The semi-annual audit of our Union’s books is taking place, and when you read this, the group will have transacted business matters arising since the convention at Cleveland.
Present are Paul Bartel, supreme president, Waukegan; Joseph Mantel Sr., first vice president, Ely; Paul Oblock, Turtle Creek, Pa., second vice president; Anton Zbašnik, supreme secretary; Frank Tom-sich, assistant supreme secretary; Louis Champa Sr., supreme treasurer, the latter three from Ely; Dr. F. J. Arch, supreme medical examiner, Pittsburgh ; Anton J. Terbovec, editor-manager, Nova Doba, Cleveland ; and members of thp Board of Trustees; John Kum-se, chairman, of Lorain, Janko N. Rogelj of Cleveland, Andrew Milavec, Meadowlands, Pa., Matt Anzelc, Aurora, Minn., and Frank E. Vranichar, Joliet, 111. Outgoing members of the Supreme Board also present were: John Balkovec, Pittsburgh, supreme trustee, and Miss Barbara Matesha, former assistant supreme secretary. Business matters pertaining to the growth of our Union will be transacted, foremost ot which is the second national juvenile convention. Details relative to the action taken by the board will be announced in the near future, possibly next week.
Louis M. Kolar, athletic commissioner and English editor of the Nova Doba, was unable to be present at this meeting. Many of his good pals here looked forward to seeing him, especially members of the various lodge basketball teams.
Slovene Hour
Interest in the weekly Slovene broadcast over WMFG is quite marked throughout the Range. Many talented Slovenes are featured. The old-timers and youngsters sit back in soft easy chairs to listen to the harmonious Slovene music, and thrill with the parents when a song popular in the days of yore comes over the airwaves. Merchants throughout the Iron Range have contributed financially toward the continued sponsorship of the broadcast.
Ely musicians featured on the airwaves are the Shepel' sisters and the Shepel instrumental trio. A recent addition was the golden voice of Johnny Balias. His renditions of Slovene songs are proving more than popular. Soon, it is expected, he will be featured on the regular Wednesday afternoon broadcasts over the station. Down at Curly Palcher and Mikey Bachar you see large groups of fellows gathered about their radios, waiting to hear Johnny Balias croon those lovely Slovene lullabys and love songs, done in a style that kinda tears at your insides. Lodges donated to the success of the hour, and you can be sure that they are all good listeners.
Stale Basketball Tourney
Preparations to conduct the third annual Minnesota state SSCU basketball tournament at
Ely on Feb. 27 and 28 are rapidly nearing completion. A meeting of athletic supervisors and supreme officers was conducted Sunday, but the results will be too late for publication this week.
On the secretarial side of things, we find that five teams will participate in the annual tourney this year:	Gil-Min
Lodge, No. 192, Gilbert, and four Ely teams: Gophers, Lodge No. 2; Rangers, Lodge No. 1; Hawkeyes, Lodge No. 200, and Ai'rowheads, Lodge No. 184. Athletic advisors are anxiously awaiting word from Chisholm relative to their entry in the tourney. The boys are looking forward to it, but so far no word, and a doubt remains in the minds of the promoters whether Chisholm will enter the annual tourney. Soudan and Eveleth will definitely not participate in the tournament this year. Letters to that effect were received from Martin L. Stepan, secretary of St. Barbara Lodge, Soudan, and Frank Urbiha Jr., secretary of the Eveleth iodge. Next week a complete resume of the entire plans will be announced.
To Soudan Jacob Pavilich was elected president of St. Barbara Lodge, No. 5, Soudan, at the annual meeting and election of officers held Jan. 24. Frank Schweiger was elected vice president, Martin L. Stepan financial secretary, Frank Planton recording secretary and Louis Chia-botti treasurer. Frank Oblak, Joseph Znidarsich and Anton Poderzay were named on the board of trustees.
The meeting was marked by the retirement of John Draga-van Sr. as secretary of the lodge, after he had served for the long space of 29 straight years. During that time he has done much to assure the continued growth of our Union. Twenty-nine years is a long time to serve the organization, and it indicates the quality of the man. High honors are due him for his splendid work. Although retiring from active office, Mr. Dragavan will still plug for the continued success of the organization. Meantime Martin L. Stepan will carry on, and all of us who really know Martin feel assured that he will carry the job to even greater heights. A new auditorium-gymnasium was recently constructed at Soudan, and perhaps next year the younger element will be included in the state basketball tourney.
City League Meantime the Gophers are setting the pace in the city basketball circles, copping four straight games within the past few weeks. Their crucial week opened last Monday when they encountered the tough Rangers, Italians and Co-ops in three successive games. Although the boys are hard fighters and nice players, it appears that one and possibly two defeats may blemish their perfect record to date. The Arrowheads, Rangers and Hawkeyes are fighting for runner-up positions in the first half of team play. Everyone is looking forward to the SSCU tourney with interest.
Model
Our SSCU is represented by a model Supreme Board, it was indicated. Of the entire group there are only two who smoke, and these fellows are not “heavy” smokers. Janko Rogelj lights one once in a while, as does our supreme secretary, Anton Zbašnik. Outside of that we don’t know and can’t think of any others. Ah, yes, that means that Little Stan must also reform.
Andrew Milavec, Meadow-
Lodge No. 94 Commences Bowling Series
Waukegan, 111.—St. Rochus Lodge, No. 94, SSCU, finally got the ball rolling for 1937, and on a grand scale.
Four teams of members got together Sunday, Jan. 24, on the bowling alleys, including one team of ladies. Which means that 20 bowlers participated and twice that many spectators—all members of the lodge.
The ladies’ team kegled the Shenanigans, and they sure did show their colors by defeating the men by 181 pins. Kate Petrovič was high with a 435 series for the ladies, while A. Stanonik came second with 432 for the men. (Good work, girls.)
Our president, A. Kobal, complained about the gutters being magnetized. L. Terchek could not get control over his sweeping hook and agreed heartily with President Kobal. We’ll have to see what can be done about this.
In the other match the challengers routed the Regulars in three very exciting games. L. Nagode featured with a 510 series for the winners, while the old maestro M. Kirn, with 505, was high for the losers. All in all everyone at the alleys enjoyed themselves.
The bowling season is getting short, but look out for St. Rochus. They are going to do big things before it is over. We have our Regulars who are all over 40 years of age. Then the Challengers, who like to get into the hair of the Regulars. The Shenanigans are the team that are waiting for all comers. Either on the alleys or off the alleys, their motto is to do anything any time, anywhere. The ladies are the wonders. Considering the number of games they have bowled to datfe, they are doing very well.
Joliet, Chicago, please notice. How about an interlodge series?
LADIES
K. Petrovič ..... 145	151	139
Mauser ..........  114	76	130
M. Petrovič  103	117	121
Ilc ............... 96	146	102
Maryan J......... 124	125	114
Totals ........ 582	615	606
SHENANIGANS
A. Stanonik ..... 165	128	139
J. Terchek ...... 159	122	112
Kobal ............. 44	49	7'3
L. Terchek ........ 67	101	90
Gosar ............ 110	106	157
Totals ........ 545	506	571
REGULARS
Jelovašek ....... 151	162	164
Ogrin ........... 135	157	153
Petrovič ........ Ill	159	169
Mivshek ......... 125	124	165
M. Kirn.......... 158	194	153
Totals ......... 680	796	804
CHALLENGERS
M. Zupec ........ 163	160	180
V. Divek ......... 132	175	153
Rode ............. 140	140	140
F. Stanonik  141	167	184
L. Nagode  168	184	158
Totals ........ 744	826	815
Martin Zupec, Athl. Supvr., No. 94, SSCU.
lands, Pa., and Frank E. Vranichar, Joliet, 111., dropped in The Ely Shopper and spent several minutes gossiping about the things of the day. The two men, you know, are members of the Supreme Board, here for the semi-annual session. Andrew tells of Peter Elash, Penn sylvania, who always reads articles by Little Stan, who really is a big, husky six-footer. Tsk, tsk!
The juvenile issue will be out very soon now. Have you juveniles submitted an article? If not, you better sit down and begin writing now! Meantime, until next week—
Stanley Pechaver,
' No. 2, SSCU.
Cleveland Bowling
Cleveland, O.—Last Sunday the Pittsburghers took three games from the National Stars to move into first place, as the Colorado Sunshiners slipped into second place when they lost three to the Pathfinders. Arrowheads took three from the Happy-Go-Luckies, while the Cardinals took two from the Indians. The scores appear below this article.
Here is something that may interest the readers. About two weeks ago Mathew Molk and Sylvia Jelercic made a wager, to the effect that Mattie was to treat the girls’ team if he failed to make a strike. Sure enough, Mattie missed. So the girls asked for candy, beer, coca-cola, etc. Can you imagine the girls’ astonishment when Mattie returned with five glasses of milk? Some treat! Add to Frank “Samson” Drobnic’s red pin another colored venture; this time a green headpin for Sylvia Jelercic.
COLORADO SUNSHINES
F. Sluga ......... 181	157	191
A. Vidmar ........ 132	152	144
J. Champa ........ 152	148	149
A. Sluga ......... 210	179	148
A. Laurich ....... 157	180	136
Totals ........ 832	816	768
PATHFINDERS
P. Krall.......... 191	149	147
V. Drobnič ....... 157	139	132
J. Koren ......... 178	147	154
M. Molk .......... 137	144	136
F. Drobnič ....... 146	212	198
Handicap ........... 28	28	28
Totals ....... 837	819 795
ARROWHEADS A. Guzik - 165 139 161
E. Stucin ........ 138	117	141
A. Yurkovich	106	88	115
R. Bogolin-  122	126 127
M. Perdan ........ 126	131	113
Handicap ........ 130	130 130
Totals ....... 787	731 787
HAPPY-GO-LUCKIES Blind ..........  ,	140	140	140
A. Jelercic .......141	140	150
F. Zupančič ...... 152	100	142
E. Rupert ........ 142	149	'133
J. Kovitch ....... 149	144	129
Totals ........ 724	673	694
NATIONAL STARS
M. Škufca .......«■	104	148	123
C. Stucin ........ 103	102	92
Blind ...........>	105	lOg	105
J. Macek   102	98	76
S. Jelercic ...... 115	146	141
Handicap ......... 257	257	257
Totals ........ 786	856	794
PITTSBURGHERS
B. Rupert ........ 162	192	194
F. Jankovich  154	190 171
C. Wohlgemuth.. 191	183 157
A. Perdan  192	129 142
M. Krall ......... 171	165	141
Totals ........ 870	859	805
CARDINALS
J. Glavic ........ 193	142	171
Blind ...........   140	140	140
Blind ............ 140	140	140
J. Lunka ......... 148	143	204
W. Krall ......... 144	134	166
Totals ........ 765	699	821
INDIANS
C. Mandel . 180	122 160
Blind ...........   140	140	140
J. Laurich  128	156 150
J. Merhar ........ 166	180	142
G. Kovitch ....... 144	140	175
Totals ........ 758	738	767
Frank “Lefty” Jaklich,
Secretary. -------o—------
Schedule of Interlodge League Basketball
Wednesday, Feb. 3
Serbians vs. Clairwoods.
Pioneers vs. George Washingtons.
St. Josephs vs. Socas.
Buckeyes vs. Spartans. Wednesday, Feb. 10
Washingtons vs. Clairwoods.
Buckeyes vs. Serbians.
Spartans vs. St. Josephs.
Pioneers vs. Socas. Wednesday, Feb. 17
Spartaiis vs. Clairwoods.
St. Josephs vs.. Washingtons.
Serbians vs. Socas.
Pioneers, Buckeyes, bye.
Waukegan Lodge Changes Name to Waukee-Waugans
Waukegan, 111.—The Comrades are dead—long live the WAU-KE-WAU-GANS. At the last monthly meeting, Lodge No. 193, SSCU, by a Roosevelt landslide voted to oust the name Comrades, and voted in the name of Wau-Ke-Wau-Gan. Also, the elections of officers were held. Frank Zupec was re-elected president; Victor Belec, secretary; John Furlan, treasurer; Christine Kobal, recording secretary; John Bartel, organizer and sentinel; Jack Strazer, chairman board of trustees; Louise Rode, athletic supervisor; Frank Belec, publicity committee; Dr. L. Kompare, lodge physician. Meetings will be held every third Sunday, starting at 10 a. m.
Plans for a benefit party are being made by Chris Kobal, L. Dolence and Josie Zupec, acting on the committee.
The Stanzack Brothers defeated the Waukee-Waugans in a return match, by a score of 2744 to 2681. It was a thrilling match all the way through. Stanzacks were leading by 14 pins at the end of the first game, while the Waukee-Waugans led the series by 5 pins at the end of the second game. However, Stanzacks took the last game and the match by 63 pins. Mollie led the Waukee-Waugans with a big 634, while Abie led the Stanzacks with a series of 589.
WAUKEE-WAUGANS
Strazer ......... 159	172	120
Mollie .......... 215	237	182
Belec  .......... 181	195	162
Podobnik ........ 193	175	172
Župec ........... 183	135	200
Totals .......  931	914	836
STANZACK BROS.
Cooks .1.. ...... 210	176	167
Buck ............1.66	212	211
Abie  ........... 223	160	159
Pete  ........... 159	166	,185
Turk	....: 187 181 182
______U-,----
‘Totals ....... 945	895	904
Frank Belec.
 -o—;---------
DEEP APPRECIATION
Joliet, 111.—“A friend in need is a friend indeed,!” No one can really prove the truth in this trite statement until he has been a witness at such a time when, a saying as this becomes a reality. When a dear and loved one enters the eternal kingdom, friends of the bereaved prove their friendship a true and loyal one.
So it is at this time that we desire to express, not as a matter of routine, but as a deep and lasting appreciation, our most heartfelt and sincere thanks to all friends and relatives who so graciously and willingly offered their aid and service to us, at the time of the death of my daughter and our 1 sister, Frances, who completed 1 her earthly duties' on Sunday.
; Jan. 3, 1937.
i We desire to thank the SS.
’ Peter and Paul Lodge as well as the Ladies of SSCU, who . were most kind and gracious. Our assurance of deep gratitude is extended to Anne Jev-itz and John Jevitz Jr. for their touching and splendid articles which appeared in the Nova Doba.
All spiritual and floral bouquets were deeply acknowledged, as was the use of the many automobiles.
We value greatly the help of all who aided us, and extend a sincere thank you to all.
Mrs. Frances Kosick and Family.
 o------------
Judge: Do you understand the nature of an oath?
Boy:	Do I? Ain’t I your
caddy?
With the Betsy Ross
Cleveland, O.—Mike Krall was elected chairman of the Betsy Ross entertainment committee at its meeting held last week. Bob Rupert was. elected recording secretary. This committee decided and already has made plans to hold a Valentine Dance after the lodge meeting which will take place on Thursday, Feb. 11.
We hope to see some of our brothers and sisters from Col-linwood Boosters and George Washington lodges. Frankie Yankovich will furnish the music. I am sure that a good time will be had by all in attendance. A word to the bowlers: Try and be on hand early next Sunday at Dan’s alleys.
Mary Perdan,
No. 186, SSCU.
Soudan Local Starts Year With Good Ideas
TRIBUTES
to Frances Kosick
Joliet, 111.—First member of the Ladies of the SSCU to pass away. Frances died on Jan. 3, 1937.
“I will always remember Frances for her ever willingness to assist when and where help was most needed.”—Celia Jevitz.
Gone, dear Frances, gone forever ;
How I’ll miss your smiling face. But you’ll let me to remember None on earth can take your place.”
—Helen Kozlica.
“To me Frances will always be remembered by her outstanding disposition and her cheerful smile.” — Elizabeth Jevitz.
Words fail me when 1 try to describe my high regard for
Frances. Her ideal character shall remain with me always.” Jule Adamich.
“Frances insisting that I occupy the comfortable armchair in which she had been relaxing is a vivid spectacle among my cherished memories of her. I’ll continually pray that she has a seat of honor in the kingdom of her Maker.”—Lucille M. Jevitz.
“Frances’ sweet smile and pleasant disposition will ever be remembered and greatly missed by all who knew her.” —Frances C. Vranichar.
“Pure of heart, mind and body. — A gentle woman who loved and was loved! — These are only a few of the kind remembrances I have of Frances. However, these and many more such memories will remain with me till I meet her in the land of eternal ‘dreams,’ where she now partakes of unbiased happiness.”—Anne I. Jevitz.
“A noble soul whom God doth lend;
A w’onderful dub member, a faithful friend;
Always so patient, sweet and kind;
What a wonderful memory she leaves behind!”
—Ann Munich.
“. . . that mild mannered, sympathetic and sweet-faced young girl. I wonder why she was taken away?”—Lottie Jevitz.
“A little ‘Florence Nightingale,’ continually nursing one on the road to happiness! She knew not the meaning of frowns, for she herself excelled in charity, happiness and laughter.”—Lucille J. Jevitz.
Ladies of the SSCU.
—Compiled by Anne and Elizabeth Jevitz, President and Secretary, respectively.
Soudan, Minn.—St. Barbara Lodge, No. 5, SSCU, installed the following officers for the year 1937 at its regular monthly meeting held Jan. 24: Jacob Pavlich, president; F. Schwei- je ger, vice president; M. L. Ste->nav pan, financial secretary; F. inei Plonton, recording secretary; pre Louis Chiabotti, treasurer; F. Oblack, chairman board of trustees; Joseph Znidarsich and Anton Poderzay, trustees, kor
Some of the readers will note the omission of Bro. John Dragavan, a member who held the office of secretary for 29 years.
The writer was elected in his place, and it is his sincere hope that he can continue to execute the duties required of him as faithfully as that of the retired secretary.
A word to our members, particularly the English-speaking:
Our lodge is what we make it.
We cannot expect to see it grow, be very active, if we are content to sit back and let the other fellow shoulder the entire responsibility. The local, like all organized groups, requires the co-operation of each individual. Further, the lodge officers are powerless without the active support of its component members, and regardless of how hard they try to contribute to its progress, it shall avail them but a small iota. However, let the component members evince an interest in the lodge, and you can rest assured that the officers will be only too glad to lead in ideas and management.
M. L. Stepan, Sec’y. o--------------
Strikes in Germany
Despite drastic censorship, news is seeping out of Germany that the workers are becoming more rebelious against the slave conditions imposed by Hitlerism.
At the D. & W. Motor Works at Spandau, near Berlin, the workers struck when they were informed of a pending wage cut from 1.02 marks to 0.94 marks per hour. Despite the appeal of the company, the police, the sending of emergency squads and the arrest of a number of workers, the strikers remained firm.
At the motor works of Bauer & Schauberte, in the Rhineland, a similar strike took place in which more than 1,500 men participated. The strike was the answer of the workers to the announcement that hourly wages in a special technical department employing only 44 men would be cut 25 per cent. Ignoring the threats of Nazi officials, all workers struck in solidarity with their 44 comrades with .the result that the wage cut was not put into effect.
A third instance in the strike of the Auto Union, near Berlin, where wage cuts averaging about 20 per cent were announced. The workers assembled in the factory yards and started noisy demonstrations. Police and Nazi Storm Troops, who had been called “to keep order,” remained passive. After three hours the management decided to give in to the workers’ demands and they returned to their jobs.
The steady advance in the cost of living is also creating widespread dissatisfaction and the Nazi politicians are having great difficulty to check the increasing protestations.—Cleveland Citizen.
 o------------
About $715,000,000 is spent annually in the United State* for drugs, including home remedies and patent medicines.
pre sta zdr nal iz: za{ sm ap] siv Zlli n a' spi
Pr<
Ha
ei
V0]
Č11'
Sp
Jia
nj
za!
ra
bil
k
dr
jo
Oil
I’O
sp
DOPISI
p.	uraaaocK,	ra
"e več kot mesec dni je pre
kIo 0(j časfl) j^q ge je vr§iia
P°zična veselica treh tukaj-Pnjih društev v litvinski dvo-_ fan>- Sobrat Anton Rednak . E,6 °^or'* program, pozdravil pavzoče in omenil v kakšen na-• pen smo se zbrali. Nato je ’	^	Prve£a	govornika
! r are£a Pionirja, sobrata J. A.
rerma, ki je napravil lep go-1 ror> seveda bolj na kratko, ka-0r rou je bilo naročeno. Za pjun je naostopil A. Rožanec, tajnik društva SNPJ, in nato Predsednik društva SSPZ, ki 8 Primernim govorom po-javila navzoče. Sobrat Red--la j® nato pozdravil mladino °rth Braddocka, ki nam je ^aPela par lepjh božičnih pe-*• Petje je bilo sprejeto z p avzom. Nato je nastopil 1V° adi Miklavž, ki je na-; llanil, tia [)0 obdaroval vse avzoče. Seveda je bil tudi on
pre^^ 8 Peskanjem. Naj-J Je bila obdarovana mladi-:	ki spada k društvom, po-
ona, ki ne spada k društ-: Rl> Potem vse ženske in kon-g ® v§i moški, stari in mladi.
P °h so bili deležni daril vsi
avzoči.
^^lavževem obdarova-z . _se je razvil ples in druga *va> ki spada zraven. Dvo-jjjj,a’ ^ je precej obširna, je Ji i h P°^na v zgornjih in spod-drU ' ®r°s^orih- Seveda, če tri j0 * s^upaj primejo, more-
0 Ze nekaj pokazati. Vsem Cl>jenim društvom bi pripo-
, da za prihodnji božič1
^et lin ,i-
li ,ia sličen način razvese-j 0 našo mladino.
HjUer sem ravno pri pisa-j « ’ lla.j še nekoliko omenim ženarty.” katere sem bil dele-* Pri prijatelju in sobratu) dne°nU Kosoglavu v Claridgeu Se januarja. Povabljen oc^ n.ieK°ve sinahe, da| Se -etl1 tja ob osmi uri. Pa; bj tako pripeti, da kadar ji kal^ ^k rad kam šel, pride,^ slei,Sei1 zadržek. Bil sem zapokat > ■“ društvenimi računi, s J) Pol^'^i sem gotov šele ob > sini deretih> nakar sem naročil ] Per’ <<0šii’a” Lizo, da se po i sniy61110 v Claridge. Dospeli 1 Kli it,la šele olt) Pol desetih. : sprg- ^emu zakasneli ju je bil . prisJvem nad vse prijazen in 1
skirn,Cen’ zdru^en z vsestran- i tei)1 1 lla.iboljšimi željami. Po-ji
Stre-V Sm° Se naikoljši P°“!
\ zabavali do tretje ure; L i aj; Sobratu Kosoglavu in 2 ^r°v* Prijazni družini želim j skr. av,’a in zadovoljstva do! dJnih mej življenja.
, . , Martin Hudale, j k društva št. 31 JSKJ.
Ve Pue, lil.
N« ■
tuk, ••lPrv° naj omenim glede ! ki stJSnjih delavskih razmer, i larno >Se ma'° zboljšale; de-Ur P° ^ dni, oziroma po 40
Plače*1 ^en ’ sicer s0 se res tudi6 .mal° dvignile, a, so pa | ščin eene življenjskih potreb-Ha i ^08kočile; torej nismo nič j š0 p]° ^em kakor prej z manj-■ nttl0 Zaposleni tudi še ni-WpAV‘Si’ dosti jih dela pri
Projektih.
Pa f društvenem polju smo j eno Ut*‘ ^olj počasni; pa vse-
1 št,	dobili v naše društvo
Pa n,- •C*Va nova člana, zdaj z°.	da bomo pridobili
I dirici • en° članico za naš rnla-; Jkl oddelek.
; ‘‘šCkiii..sem; d? se je teta
\Vys J oglasila pri družini j 10 °cky, materino ime je biol^ P°.pre;i Margaret Meršek: tak0 S a ,^*una našega društva, lij;v P1 Bakujem, da bo tudi Sai	ka- Čemu pa tudi ne?
i str0'-.i!lma'’0 stai’ši za vpis nič*
11 dokp °V’ P° novih pravilih ; J ° cel° $5.00 takoj po
tekon1\nt?ka’ ak° ga vPišej° not,, - ? v društvo in Jed-
; bot]3 ,'e u^°dnoati gotovo ne
otJ! stai’ši prezrli, ker ima
plačan asesment skoro
Tacoma, Wash.
Naznanjam članstvu našega društva Slovan št. 176 sklep zadnje januarske seje, da bo vsak član in članica našega društva primoran plačati 25 centov izrednega asesmenta za mesec februar.
Gotovo je vam vsem dobro znano, da smo našo društveno blagajno precej izčrpali, ker nismo zadnjih par let plačevali nobenega asesmenta za u-pravne stroške; torej smo bili sedaj prisiljeni razpisati ta posebni asesment za mesec februar, kar izvolite blagohotno upoštevati.
S pozdravom,
Frank Udovich, tajnik.  o-------------
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
'Nflrialtpvanl« * 1 strani)
VSAK PREDSEDNIK Zedinjenih držav od leta 1901 ima posebno telesno stražo, ki ga spremlja na vseh njegovih po-j tih. Ta straža je bila organizirana šele potem, ko je bil pred-j sednik McKinley ustreljen, j Stražo tvorijo posebni izbrani: detektivi, k; v civilnih oblekah sledijo predsedniku kot sence, j Poveljnik te straže je polkov-j nik E. W. Starling, ki mora skrbeti, da gre na vseh predsednikovih potovanjih, daljših ali krajših, vse natančno po programu. On daje povelja lokalnim oblastim, kuharjem in natakarjem, lokalnim govornikom, vodstvom hotelov, polici-, ji, strojevodjem itd. On je sploh edini mož na svetu, katerega! mora tudi predsednik v takih ozirih ubogati.
KAKOR ZNANO, ima predsednik Roosevelt, kamorkoli gre, posebno telesno stražo enega moža, ker mu ena njegova noga ne služi dobro, kar je posledica otroške paralize, na kateri je trpel pred leti. Več let j je opravljal ta posel Gus Gen-j nerich, ki pa je ob priliki ne-■ davnega predsednikovega po-seta v Buenos Airesu vsi e d i srčne napake nagloma umrl.
| Njegovo mesto je prevzel j Thomas E. Squalters, bivši 110-jgometni igralec. Zanimivo je,
1 da je pokojni predsednikov telesni stražnik Gus Gennerich bil slovanskega in sicer poljskega pokolenja, rojen nekje v Pennsylvaniji. Predsednik se: je seznanil z njim, ko je bil Gennerich policist v New Yor-ku.
NEBRASKA je prva država j naše Unije, ki je dobila eno-; abornično legislaturo, katera je | pričela zborovati letos 5. janu-j arja. Vse ostale države imajo1 dvozbornične legislature, sesto-, ječe iz poslanske zbornice in senata. Za enozbornično legi-i slaturo se je posebno boril sivolasi zvezni senator George YV. Norris. Državna ustava je bila v to svrho spremenjena potom splošnega glasovanja. Spremenjena ustava določa, da ne more biti več kot 50 postavodajal-cev, da morajo biti izvoljeni na ■ nestrankarski platformi in da i njihova skupna letna plača ne sme presegati $37,500 na leto. .Sedanja zbornica Nebraske stelje 43 poslancev. Senator Nor-j ris je prepričan, da bo enozbor-nična legislatura bolj odgovorna željam volilcev, kakor so po navadi dvozbornične postavo-daje. Več drugih držav se zanima za novo enozbornično legislaturo v Nebraski in, če se bo tam dobro obnesla, prišle bodo legislature ene same zbornice polagoma tudi v drugih državah v prakso.
KOGAR HOČEJO bogovi uničiti, g.u udarijo s slepoto. To je menda tisočletja star pregovor, ki pa je najbrž še vedno resničen. Tako slepi so nekateri ameriški milijonarji in multimi-lijonurji, ki uvajajo svoje za možit:v godne hčere v “boljšo”
družbo potom razkošnih gostij, ki stanejo od 50 do 100 tisoč dolarjev. To ob času, ko so milijoni državljanov brez dela in zaslužka in mnogi izmed njih na robu pomanjkanja in stradanja. Med temi je milijone volilcev, ki logično smatrajo potratnost bogatinov za izzivanje revnih slojev, in ob prilikah volitev ne bodo tega pozabili. Večji davki in manj prilik za zbiranje velikih bogastev bo maščevanje proletarcev na-pram bogatim slojem, časopisje poskrbi, da o taki potrati bogatašev izvedo tudi tisti, ki jim dostikrat manjka 95 centov do j dolarja.
j Bogati Richard N. Johnson v j Baltimoru je nedavno za svojo | hčerko pripravil razkošen ban-i ket v plesni dvorani Alcazar | hotela, ki je stal blizu $100,000. Dvorana je bila izpremenjena v krasen oranžni vrt. Oranžna drevesa so bila umetna, toda na drevesih so bile prave zreie oranže in tudi pravo oranžno cvetje. Med vrstami oranž pa se je vil jarek za “namakanje,” po katerem je žuborel pravi importirani šampanjec.
V PRAGI na Češkoslovaškem se morajo šolski otroci učiti peti jugoslovansko himno v srbskem, rumunsko pa v rumun-skem jeziku, kar« vsekakor ni lahka reč. Vzrok za ta odlok šolskih oblasti leži v dejstvu, ■da so češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija članice Male entente in se visoke osebnosti vseh treh držav včasih medsebojno obiskujejo.
V BUDIMPEŠTI je na svojem posestvu umrl bivši nadvojvoda Friderik, vrhovni povelj-
! nik avstro-ogrske vojske v svetovni vojni. Rojen je bil leta 1856 in v vojaško službo je stopil leta 1871 ter je leta 1905 postal generalni inšpektor. Ob pričetku svetovne vojne je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vojske, v decembru 1914 pa za maršala. Po smrti cesarja Franca Jožefa ga je cesar Karel leta 1917 odstavil kot ' vrhovnega poveljnika. Po svo-[ jih prednikih je nadvojvoda 1 Friderik podedoval velika posestva na ozemlju nekdanje avstro-ogrske monarhije. Njegova posestva so obsegala 154,672 hektarov zemlje v 55 okoliših s 141 pristavami in 45 gozdnimi revirji, štiri petine posesti so bile v nasledstvenih državah ter so bile po končani vojni konfiscirane. Njegovo je bilo tudi veleposestvo Belje v Jugoslaviji.
-------o—------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje ■ prve rtranJ)
čilno kožno znamenje in morda se bo dala po njem ugotoviti njegova identiteta. Iz raznih krajev Srbije so se že javile matere, ki so v dneh po prevratu izgubile svoje otroke, a dokler vse poizvedbe niso končane, bo pač moral ostati neznani mladenič gost beograjske policije.
Na Brankovem trgu v Zemunu stoji stara pritlična hiša’, ki jo že tako poškodovana, da jo bo treba menda porušiti. To je Kuzmanovičeva hiša in stari prebivalci Zemuna obžalujejo njeno propadanje, ker so s hišo zvezani dragoceni spomini in tudi zgodovinski dogodki. V tej hiši je živela in umrla mati pesnika Radičeviča. V njej pa je prebival kot pregnanec poldrugo leto tudi pokojni Nikola Pašič. Poleg Kuzmanovičeve hiše je bila nekdaj prva zemunska tiskarna, last Miloša Gra-bovačkega, ki jc bil znan pod vzdevkom “Srbin.” Tiskarna je igrala važno ulogo v borbi, ki jo je vodila nekdanja srbska radikalna stranka proti Obre-novičevemu režimu. V njej so
se skrivaj tiskali strankini proglasi, kar je bilo zelo težko in nevarno, zakaj srbska policija je imela zvezo z zemunsko policijo, ki je posebno pazila na Miloša “Srbina” in na njegovo početje. V tiskarni pa so bili vendarle tiskani letaki ter srečno, spet z velikimi težavami prenešeni v Srbijo.
Po uporu proti Obrenoviče-vemu režimu, po takozvani za-ječarski buni je Pašič pribežal
v Zemun in zglasil se je pri tiskarju Milošu, ki mu je preskrbel skrivališče v Kuzmanoviče-
vi hiši. Beograjska policija je domnevala, da se Pašič skriva v Zemunu. Stopila je v stike z zemunsko policijo, a vse iskanje je bilo brezuspešno. Pašič je bil tako dobro skrit v Kuz-manovičevi hiši, da ga niso mogli najti. S seboj je prinesel tudi mnogo spisov. Po njegovem naročilu je tiskar Miloš tiskal razne letake za Srbijo, a vse je bilo skrito tako temeljito, da tudi nočne preiskave niso spravile ničesar na dan. Svoje spise jc skrival Pašič v dimniku svojega skrivališča.
Vse to skrivanje v dobi poldrugega leta pa bo ostalo večna skrivnost. Pašič o vsem tem ni ničesar povedal ali zapisal, njegov zaupnik Miloš Grabovački pa je tudi že davno mrtev. Dočakal je še svetovno vojno, vsa vojna leta je bil interniran, po osvobojen ju pa je umrl pri svoji hčerki, ki je dobila službo v občinski ubožnici.
Nušičev “Dr” v zagrebški drami. Največji jugoslovanski komediograf Branislav Nušič je v svoji visoki starosti priredil naši kulturni javnosti prijetno presenečenje: Spisal je svojo nemara najboljšo komedijo iz povojnega Beograda—“Dr.*’ Pc zadnjem dobrem dramskem delu “Beograd nekad i sad” je objavil dve manj uspeli komediji “Ožaloščeno porodico” in “Ujež,” nato se je zopet dvignil in v komediji “Dr.” prekosil svoja znana dela izza mlajših let. Tudi to dokazuje, koliko mladostnih duševnih sil je še ostalo našemu najstarejšemu dramatiku. Kritika je navdušeno sprejela najnovejše Nuši-čevo delo in ga primerjala z deli Gogolja in Moliera, da, nekdo je novo igro označil za najgloblja komedijo v slovanski dramatiki poleg “Revizorja.”
Nušičev “Dr.” je duhovita satira na nbko družbo, ki smatra, da lahko za denar vse kupiš, kar je gotovo značilna komponenta povojne moralne krize sploh. Prav ta ost daje Nušičevemu delu pomen, ki presega ožje domače okolje. Originalni zapletljaj z zameno osebnosti je vtisnil novi komediji vprav klasično obeležje. Komediograf Nušič sicer zabava gledališče, vendar ne več samo površno, temveč sega globoko v vse hibe in napake naše družbe in naših ljudi, ter kot izborni satirik sili publiko, da razmišlja o vseh teh važnih zadevah svojega časa. Zopet je stari mojster izvrstno karikira) kontraste v beograjskem oko-I lju.
; Zviti, primitivni in bogati i “gazda” Života ima sina Milo-rada, ki se ne mara učiti in raj-i ši ponočuje. Oče pa zahteva za 1 vsako ceno, da naj sin dostavi svojemu imenu še doktorski naziv, češ, da le-ta odpira vsa vrata in nudi možnost, da doseže najvišje položaje. Zato pošlje “gazda” nadarjenega, a siromašnega Miloradovega tovariša Velimira z Miloradovimi dokumenti na univerzo v Švico, da tam doseže za njegovega sina doktorat. To je vozel vse komedije in vir neskončnih za-pletljajev. Vse se razpleta, kakor je bilo zasnovano: Velimir prinese Miloradu doktorat in sedaj hoče njegov oče, da bi postal še docent, samo zato, da
se lahko poroči z ministrovo hčerko. Velimir se je pa v Švici oženil, seveda tudi pod Milora-dovim imenom. Njegova žena Klara pride s sinom v Beograd in postane končno res Milora-dova žena. Vrstijo se sila komični prizori in publika se do-slovno trese od smeha.
Avtor hudo smeši in napada predvsem one, ki mislijo, da lahko z denai’jem vse kupijo, kakor tudi moderne zakone, “provodadžike,” ki obligatno posredujejo pri ženitvah, nadalje dobrotvorke ter sploh vse osebe iz beograjskega malomeščanskega okolja. “Dr.” učinkuje kljub vsem zapletljajem prepričevalno in sodobno ter vpliva na človeka kar oživljajoče. Nušičeva komedija je tako svojevrstna, da zahteva čisto svoj ansambl, ki ga nima niti zagrebško gledališče.
Tovarna stotakov v Rasinji. Staro resnico, da je v prvi vrsti gonilna sila ponarejevalcev denarja sama strast in šele v zadnji vrsti želja po dobičku, potrjuje tudi zadeva, s katero se bavi zdaj zagrebška policija. V vasi Rasinji pri Ludbregu so odkrili “tovarno” stotakov, katero je uredil 32-letni sodar Štefan Matijevič. Njegova obrt je pešala in ker je imel veliko veselje do rezbarstva in je že nekajkrat prodal prav lepe izdelke, je prišel Štefan na idejo, da bi poizkusil napraviti tudi bankovce. Stotak je večkrat prerisal in se popolnoma poglobil v njegove ornamente. Nabavil si je barve in ko je risbo pobarval, je bil uspeha tako vesel, da se je lotil izdelave klišejev. Za materijal je uporabil navadne šolarske tablice, v katere je z največjim trudom skrbno vdol-bel vse poteze. V svoji strasti je delal noč in dan, svoje izdelke je izpopolnjeval in naposled izdelal nekaj bankovcev, ki so bili videti tako dobri, da bi se dali spraviti v promet. Ker sam ni bil za tako delo, se je zatekel v Koprivnici k prijatelju Josipu Valterju, brezposelnemu kleparju. Ta je bil takoj pripravljen in že prvi dan je zamenjal dva ponarejena stotaka. Uspeha je bil tako vesel, da je šel v gostilno, zapil tam drobiž, a ko je bil pijan, je metal na mizo tudi ponarejene stotake. Na ta način je prišla vaška tovarna stotakov v kriminal.
pil črepinje in prosil starinarja, naj to njegovemu prijatelju pošlje po pošti. Prijatelj bo seveda prepričan, da se je stara vaza razbila med potjo. . .
čez nekaj dni je prejel od prijatelja naslednje pismo:
“Prav lepo. se ti zahvaljujem za vazo. Zelo lepo je bilo, da si zavil vsak košček posebej.”
*
Škot je zalotil svojo ženo z ljubimcem.
“Ha,” je vzkliknil, “zdaj vaju pa imam! Postavita se drug za drugega, da bom oba z enim strelom ugonobil.”
*
Škot je hotel dati svojo družino fotografirati, želel je, da bi se vsi držali razigrano, toda stali so resno kakor svetniki v pratiki. Kakšna pa bo fotografija, če se ne bodo smejali! Prigovarjal jim je, naj se smejejo, pa ni nič pomagalo. Naposled pa se je le spomnil pravega. Seže v žep in prinese iz njega pest drobiža.
“Takole,” reče, “otroci, vsak bo dobil desetico!”
Tedaj se zjasne vsem obrazi od sreče. Fotograf pritisne in se zahvali.
“Takole, otroci,” pravi oče, “zdaj pa desetice nazaj!”
Židje so zelo snažni ljudje. Zlasti gališki. Tam, pravijo, reče zjutraj Salomon svoji ženi:
“Sara, prinesi mi nogavice, v kotu stojijo.”
*
Gospod Afterdult je Žid in zato ni nič čudnega, če je zelo pi-e-brisan. Pa še skop poleg. Moral bi iti k zdravniku, pa se mu zdi škoda denarja.
Zadnjič pa je v druščini srečal znanega zdravnika in je hotel po ovinkih zastonj zvedeti, kaj naj stori, da bo ozdravel.
“Veste, gospod doktor,’’ je dejal:	“Nekega bolnika poznam,
ki ima hudo želodčno bolezen. Včasih kar tuli od bolečin. Kaj bi vi v takem primeru storili?”
“Najbrž bi tudi tulil,” je odvrnil zdravnik.
Nekaj škotskih in židovskih
Najbolj skopi so Škoti iz mesta Aberdeena. Tam je bil doma tudi lastnik cirkusa, ki je moral nekoč odpotovati v London.
Pri tej priložnosti se je zelo zanimal za reklamo, ki bi jo morda lahko uporabil doma. Na aekem gledališču je zagledal napis :
“Ljudem, ki so starejši kakor )0 let, ni treba plačati vstopnine.”
Ko se je vrnil domov, je narisal nad blagajno svojega cirkusa :
“Ljudem, ki so starejši od 90 :.et, ni ti*eba plačati vstopnine,” n 'spodaj s prav majhnimi črkami : “če pridejo v spremstvu staršev. . .”
*
Dva Škota sta bila dobra potapljača. Za penny sta stavila, kdo bo dalje časa vzdržal pod vodo.
Potopila sta se. Odtlej se noben izmed njiju ni prikazal iz vode.
*
Škot je hotel kupiti na starini darilo, da bi ga poslal svojemu prijatelju za poroko. Toda vse mu je bilo predrago. Naposled je zagledal v nekem kotu ostanke vaze, ki se je razbila na deset kosov.
Vprašal je, koliko stane, in ker je bila skoraj zastonj, je ku-
Iz urada glavnega tajnika
From the Office of Supreme Secretary, SSCU
NOV01»RIST0PLI ČL,*M V DECEMBRU 1936
New Members in December, 19:56 Dr. št.	Odrasli	Mladinski
Lodge
No.	Adult	Juvenile
1   1	1
2   1
3 ................. 1
5 ................. 1
9 ................. 1
16  1
20   1
26   2
28   2	1
29 ................. 2
30 ................. 1
35 ................. 1
44 ................. 1	1
45 ................. 1
47 ................. 1
49 ................. 2
57 ................. 1
66   1
71 ................. 1
77 ................. 1
79 .................................. 1
83 ................. 1
84 .................................. 1
88   2
94 .................................. 1
99 ................. 1
109 .................................. 1
111   1
119 .................. 1
120   1
129 .................. 1
130 .................. 1
132 ..................  2
133 .................. 1
149 .................................. 1
155 .................. 1
158 .................. 1
‘159 ................. 1	3
163 .................................. 1
168   1	2
173 ................. 2	1
193 .................................. 1
200   1
201   1
202   2
207 .................. 2
216   1
225 .................. 2
229 .................................. 1
Odraslih — Adult........................... 40
Mladinskih — Juvenile...................... 22
Skupaj ................................. 63
za dobo treh let, ne da bi jih to kaj veljalo ali stalo. Boljših ugodnosti ni sedaj nikjer d za otroke kot pri naši JSKJ. z Zdaj pa naj poročam še o v veliki nesreči, ki je zadela te d dni dva pilota, ko sta vodila c svoj aeroplan iz Bostona v n Moline, 111. Kakih šest milj od tukaj je letalo padlo v re- 2 ko Illinois in se zakopalo v ^ dno vode. Šele čez tri dni so 11 našli razbito letalo in ona dva ' pilota privezana k aeroplanu; F eden izmed ponesrečencev je s imel starše v Moline, 111.	1J
Nadalje naj tudi omenim, ^ da je pred par tedni tukaj u- 11 mrl rojak Mihael Bodlaj, doma iz Vač nad Litijo; pred nekaj leti mu je umrla žena; živita pa še dve hčeri v Jugo- * slavij i.
Še nekaj! Tukajšnji Slovenski Narodni Dom priredi ma-škaradno veselico na pustni r večer, dne 9. februarja. Raz- ^ deljene bodo lepe nagrade za s maske, fina godba in dobra {
J postrežba. In ker so društva ( j delničarji Doma, se jih vabi na kar največ mogoče številno ^ i udeležbo. Pridite maskirani. ^
: Morda odnese baš naše društvo j ^ prvo nagrado? Vabimo tudi i rojake iz okolice, La Salle, Pe-i ru, Oglesby in Moline.
Bratski pozdrav!
Ignac Benkše, |
! tajnik društva št. 130, JSKJ.!
 	|i
Blaine, Ohio.'1
11
Naznanjam vsemu članstvu! našega društva Napredni Slo-;,
■ venci, št. 155 JSKJ, da sem ( dobil brzojavko iz Nanticoke,! j Pa., da je ondi umrl naš so-i ,brat Frank Kovač, ki je svoje-; časno živel tukaj v Blaine.
i Zelo smo bili vsi izi^enadeni i ! njegove smrti, toda njej se ne : moremo izogniti.
! Pokojni Frank je bil vedno, naprednega mišljenja in je radi | skrbel tukaj pri nas za društvo ter našo JSKJ kakor tudi I j za društvo SNPJ v Nanticoke,ji katerega je bil pokojnik pred- c sednik.	a
V brzojavki je bilo omenje-jg no, da bo pokopan že v 36 u-! ] rah; razdalja je pa med na-jr mi do onega mesta okrog 400 { milj. Ker se pa tu pri nas na-i, haj-a rojak Edvard Supan, ki \ je doma iz Nanticoke, Pa., mi ] je rekel: “O.K. Ce dobimo bus, s kajti vlak je ravno odšel, pa ] grem še jaz na pogreb in k mojim staršem.”	<
Za odhod sva imela samo 45 j minut časa, pa sva srečno do-, spela v Nanticoke ravno polj ure pred pogrebom.	j
Težko mi je bilo pri srcu j, pogledati mrtvega društvene-j ga sobrata, ter položil sem. na njegovo krsto društvene žal- t ne trakove in društveno regali-jo v zadnji pozdrav in spomin.
Lani na Zahvalni dan smo razvili našo zastavo; rabili smo že trakove; res je žalosten tak slučaj in pokojnega Franka bomo vsi pogrešali tukaj in gotovo tudi v Nanticoke, kjer je živel več let.
Pokojnik je bil poškodovan; pred več leti in je skoraj izgu-: bil roko, da ni bil več za težko delo. Postavil si je malo trgovino s slaščicami tako, da se; j je preživljal. Slišal sem po-j Jgovore več ondotnih rojakov, j da ga bodo hudo pogrešali, ker j so se pri njem vedno shajali. Pokojnik je bil samec in star 47 let.
Najprej se lepo zahvaljujem družini Supan in družini Renko za lepo postrežbo, in sobratu Ustarju starejšemu, ki mi je malo razkazal okolico Nanticoke. Naj lepša hvala pa družini Renko, ki so stali na strani pokojnemu Franku.
Dragi nam pokojnik! Počivaj mirno v ameriški grudi; i za Teboj žaluje naše društvo i in Te bo ohranilo v blagem ■ spominu!
! Pozdrav vsem čitateljem te-. ga ista.
il	Paul	Ilovar,	tajnik.
C 201=01
0*=30i==a[ara<a| Državljanstvo ameriških
Knnt Hamsun:
BLAGOSLOV ZEMLJE
Jugoslovanov
O QOE
(Prevedel Rndolr Kresal)
S0E30ESS
=aomoEO
Tako, ti hočeš tucfi zdaj proč? je dejal. — In če bi bilo to tako? je odvrnila. — Kaj moreš potovati? — Kaj ne morem? Ti misliš, da sem v škripcih, ker prihaja zima, toda jaz dobim v Bergenu lahko vsak čas službo. — Tedaj je Aksel mirno dejal: Tega zazdaj vsekakor ne moreš! Kaj pa, saj dobiš otroka? — Otroka? Ne, o katerem otroku pa govoriš? — Aksel se je zastrmel v njo. Kaj je Barbro znorela?
Nekaj drugega je bilo, da je bil Aksel sam malce nepreviden: odkar si jc je bil začel obljubljati, je nastopal z malo preveč gotovosti; to je bilo nespametno, saj mu ni bilo treba, da ji je tolikokrat ugovarjal in dražil, ni bilo treba, da ji je spomladi vprav ukazal saditi krompir, za silo bi ga bil lahko sam vsadil, če bi bila kdaj poročena, potem da, tedaj bi že prišel čas, ko bi lahko pokazal, da je gospodar, do tedaj pa je moral delati s pametjo in popuščati.
Ali najbolj sramotna je bila stvar vprav s tem kontoristom, z Elizejem , ki je z gladkim govoričenjem in s palico pripohajkoval semkaj. Kaj je bilo to kako vedenje za zaročeno dekle v njenem stanju! Kaj si je bilo kaj hudega sploh mogoče misliti? Dozdaj je bil Aksel brez tekmeca. Da, tako se je izpremenil položaj!
Tukaj so zate novi časopisi, je dejal Aksel. In tu je neka malenkost, ki :-em jo kupil za tebe. Poglej, če ti je všeč. — Bila je mrzla, čeprav sta oba pila skoro vrelo kavo, je odgovorila lede-nomrzlo: Stavim, da je zlat prstan, katerega si mi obljubil že pred letom dni.
Tu pa se je vsekakor zarekla, kajti bil je res prstan. Zlat prstan vsekakor ni bil in takega ji tudi ni nikoli obljubil, na to se je zdaj spomnila; toda bil je srebrn prstan z dvema pozlačenima rokama, torej pravi s karatnim žigom žigosan. Toda ah, to nesrečno bivanje v Bergenu! Barbro je videla tam prave zaročne prstane, le kar nič naj je kdo ne poskuša nalagati! — Ta prstan lahko sam obdržiš, je dejala. — Kaj pa mu manjka? — Kaj mu manjka? Nič mu ne manjka, je odgovorila. S temi besedami je vstala in pričela pospravljati mizo. — Saj za zdaj imaš lahko tega, pozneje se bo dobil že še kak drug, je dejal Aksel. — Na to ni Barbro nič odgovorila.
Sicer je bila Barbro ta večer kar zlobna. Kaj ni nov srebrn prstan vreden zahvale? Ta gosposki kontorist ji je brž ko ne zmešal glavo. Aksel =e ni mogel vzdržati, da bi ne rekel, kaj ima ta Elizej vedno iskati tu. Kaj hoče od tebe. — Od mene? — Kaj ta človek ne vidi, kako je s teboj? Kaj te ne vidi? — Barbro se je postavila pred Aksela in dejala: Ti, najbrže misliš, da si me navezal nase, toda videl boš, da je vse to zlagano. — Tako, je dejal Aksel. — In boš videl, da tudi pojdem odtod. — Na to je Aksel samo skremžil usta v rahel nasmeh ali “!ga ni storil niti odkrito niti očitno, kajti ni je hotel dražiti. Potem je rekel pomirjevalno kakor otroku: No, bodi zdaj dobra, Barbro. Saj veš, ti in jaz.
In seveda, pozno ponoči se je končalo s tem, da se je Barbro sprijaznila in zaspala celo s srebrnim prstanom na prstu.
O,	saj bo še vse dobro!
Za oba v koči je postalo res spet vse dobro, toda za Elizeja slabše. žalitev, ki jo je utrpel, mu je bilo težko premagati. Ker ni vedel za histerijo, je mislil, da ga je Barbro imela za norca iz same zlobne; Barbro s širokega razgleda je bila malo preveč predrzna, kljub dejstvu, da je bila v Bergenu.
Fotografijo j^ vrnil Barbri na< ta način, da jo je neke noči sam prinesel in ji jo vrgel v senik, kjer je imela svoje ležišče. — Vendar pa tega nikakor ni storil sirovo ali nevljudno, ne, še daleč ne; dolgo je tipal po vratih, da bi jo zbudil in ko se je oprla na laket in vprašala: Kaj nocoj ne najdeš poti noter? ga je to zaupljivo vprašanje zbodlo kakor s šivanko ali s sabljo; toda ni vpil, temveč je spustil fotografijo lepo na pod. In potem je šel svojo pot. šel. V resnici je šel samo nekaj korakov, potem je pričel teči, teči; bil je1 zelo razburjen, da, kar vesel, v prsih mu je srce zbijalo; za nekim grmom se je ustavil in se je ozrl, ne, nje ni bilo za njim! Ah, tako na pol je upal in upal! In če bi mu bila tako vsaj malo naklonjenosti pokazala. Pa k vragu, potem pa tudi njemu ni treba tako teči, če mu ne sledi za petami, samo v srajci in spodnjicah, obupan, kar povsem ubit zaradi sebe in zaupljivega vprašanja, ki ni bilo namenjeno njemu.
Šel je domov, brez» palice in ne da bi bil žvižgal, ne, on ni bil nič več velik gospod. Zbodljaj v prsa ni malenkost!
In je bilo mar s tem končano?
Neke nedelje je šel spet doli, samo da bi vohunil. S skoro neverjetno bolestno potrpežljivostjo je ležal oprezujoč za grmom in strmel tja proti koči. Ko je nazadnje opazil, da se je začelo življenje in gibanje na kmetiji, mu je bilo, ko da je povsem uničen. Aksel in Barbro sta stopila iz koče in šla skupaj v hlev. Zdaj sta bila drug do drugega nežna, da, imela sta prijazno uro, šla sta z roko v roki, 011 ji je hotel pač v hlevu pomagati. Pa naj kdo kaj reče.
Elizej je opazoval par z izrazom, ko da je vse izgubil, kakor da je popolnoma strt. Morda je mislil približno tako-le: Ona gre z roko v roki z Akselom Stromom, kako je do tega prišla, ne vem; nekoč je ovijala svoje roke okrog mene.
Izginila sta v hlev.
No, zaradi mene! Prava reč! Kaj naj bi bil ležal v tem grmovju in pozabil samega sebe? To naj' bi bil on storil, da bi legel na zemljo in tako samega sebe pozabil? Kdo pa je bila ona? On pa ni bil nihče drugi kakor on. O, še enkrat: Prava reč!
Skočil je pokonci in stal tam zravnan. Potem je listje in resje otresel s hlač in se spet visoko zravnal. Njegova jeza in prevzetnost sta na čuden način stopili na dan: bil je obupan in začel je peti neko nemalo lahkomiselno pesem. In če je potem najhujša mesta vprav nalašč pel nekoliko glasneje, mu je na obrazu ležal neki iskren izraz.
19
Izak se je iz vasi vrnil s konjem.
Kajpada, kupil je konja od uradnega sluge, bil je, kakor je dejal Geissler, na prodaj, toda veljal je dvesto in štirideset kron, kar šestdeset tolarjev. Cene konj so poskočile naravnost v nedosegljivost; v Izakovih otroških letih si dobil najboljše konje po petdeset tolarjev.
(Dalje prihodnjič.)
Jugoslovanska vlada ne priznava v vseh primerih ameriškega državljanstva, katero so si pridobili rojaki, rojeni v Jugoslaviji, in celo v Zedinjenih državah rojene ljudi jugoslovanskega pokolenja ne smatra vselej za ameriške državljane. Tako se večkrat zgodi, du jugoslovanske oblasti vtaknejo v vojaško sluibo mlade može jugoslovanskega pokolenja, ki pri-dejc na cbisk v Jugoslavijo, brez ozira nato, tla so bili isti rojeni v Zedinjenih državah ali pa so se tu naturalizirali. Med Jugoslavije in Zedinjenimi državami namreč ni pogodbe, da Jugoslovan, ki se v Zedinjenih državah naturalizira, avtomatično preneha biti jugoslovanski državljan.
V	ljubljanskem	dnevniku “Jutro” je
bil	dne 5. januarja	priobčen	članek
navodil notranjega ministra Jugoslavije, ki ce tiče jugoslovanskih izseljencev v Ameriki, katerega spodaj dobesedno priebčamo. Mladi možje jugoslovanskega pokolenja, četudi so ameriški državljani po naturalizaciji ali po	rojstyu, naj	bi	omenjeni	članek
pazljivo prečitali, da bodo vedeli, kaj jih	čaka, če bi	jih	slučajno	prijela
želja obiskati Jugoslavijo. (Ured. Nove Dobe).
Vprašanje državljanov naših ljudi, ki so se izselili v Ameriko, nam zadaja »skrbi in u-stvarja nezaželjene spore z a-meriškimi oblastmi. Ameriške izseljenske oblasti se trudijo, da pošljejo domov vse nezaželjene osebe, zlasti tiste, ki so jih ameriška sodišča obsodila na ječo radi kakšnih zločinov. Ameriške oblasti se obračajo do naših diplomatskih in konzularnih zastopnikov, da takšnim osebam izdajo potne dokumente za vrnitev v domovino. Po drugi strani pa delajo naše oblasti prave zapreke tistim našim rojakom, ki so se bili izselili v Ameriko in si tam pridobili z naturalizacijo ameriško državljanstvo in so prišli k nam z ameriškimi potnimi listi na obisk k svojim družinam.
Takšne naše rojake jemljemo ali v našo vojsko, če so pa vojaški rok že prestali, ne vi-dirajo njihovih potnih dokumentov, ker jih imamo za naše državljane, saj niso prosili za črtanje iz državljanstva, po določbah zakona o državljanstvu.
Toda o državljanskem statusu teh naših rojakov je treba presojati ne samo po določbah sedanjega našega zakona o državljanstvu, temveč je treba vpoštevati tudi prejšnje zakonske določbe, mednarodne konvencije in mirovne pogodbe. Zato je treba vprašanje državljanstva teh naših rojakov deliti v dve kategoriji in sicer: v osebe, ki so se izselile pred 1. decembrom 1918, in v osebe, ki so se izselile po tem roku.
Osebe, ki so se izselile pred
1.	decembrom 1918 s področja, kjer so veljale določbe o državljanstvu avstrijskega državljanskega zakonika, in določbe o državljanstvu iz leta 1879, so izgubile državljanstvo bivše avstroogrske monarhije z izselitvijo in nedovoljeno odsotnostjo iz države na osnovi izseljenskega patenta od 24. marca 1832, ki se je raztegnil tudi na bivšo Hrvatsko in Slavonijo s patentom z dne 29. novembra 1852.
Pozneje, ko je bivša avstro-ogrska monarhija sklenila konvencijo z VSA, so 20.septem-bra 1870 državljani avstroogrske monarhije izgubili svoje državljanstvo, če so živeli 5 let na področju USA in si tam pridobili ameriško državljanstvo.
Zato vse osebe, ki so se izselile s področja bivše avstro-ogrsk^ monarhije in si pridobile ameriško državljanstvo, bodisi z izselitvijo in nedovoljeno odsotnostjo, bodisi na podlagi konvencije dne 1. decembra 1918 niso bile avstroogrski državljani in se nanje sploh niso mogle izvajati določbe mirovnih pogodb. Torej njih ne moremo imeti za svoje državljane ter nasproti njim izvesti naš zakon o državljanstvu, ne glede na to, da so se rodili na področjih, ki so prišla v našo kraljevino.
To se nanaša tudi na vse tiste osebe, katerih državljanstvo
e derivatnega značaja, to je na njihove žene in otroke, ki so bili ob naturalizaciji še mladoletni.
Vse tiste osebe, ki so se izselile po 1. decembru 1918 s področja, kjer so bili v veljavi gori omenjeni zakoni, v kolikor si niso pridobile z opcijo našega državljanstva in so se naturalizirale v Ameriki, preden je stopil v veljavo naš zakon o državljanstvu, se prav tako ne morejo smatrati za naše državljane in nasproti njim ni mogoče izvajati današnjega zakona o državljanstvu.
Osebe, ki so se izselile po uveljavljenju našega zakona o državljanstvu kot naši državljani, čeprav so si pridobili tuje državljanstvo, se imajo po našem zakonu o državljanstvu tudi nadalje smatrati za naše državljane, razen i-e niso po redni poti izstopile iz našega državljanstva ali pa ga izgubile po načinu, ki ga navaja zakon.
Banske uprave bodo odredile podrejenim občinskim upravam, da ne smejo izdajati domovnic izseljencem za katere gre, dokler ne vprašajo banske u-prave, ali se domovnica sme izdati ali ne. Banske uprave pa imajo presoditi zadevo po gornjih navodilih in izdati potrebne in smotrne naredbe.
 h--------------
Blaž Jurko:
Moje dogodivščine
SABLJAŠTVO
Če bi mi bilo dano živeti v srednjem veku, bi bil imeniten vitez, junak turnirjev. Če bi bil rojen na jugu, bi bil slaven hajduk. Tako pa sem se moral zadovoljiti s tem, da sem ljubil in gojil viteško sabljanje že izza mladih nog.	;
Sabljanje je priporočljiva stvar, osvežuje kri, krepi telo, bistri duha, vžiga pogum. Junakom pa svet claje priznanje in spoštovanje.
Vročekrven in srborit, kakor sem bil zmirom, sem si zgodaj želel borbe. S pilo sem si zbrusil sabljo, da bi koga kdaj počesal ž njo, toda nikogar ni bilo, ki bi mi bil hotel nuditi priliko in vzrok. Moral sem torej kaj ukreniti.
Nasekal sem si par drogov nad tri metre dolgih, osti sem ovil s cunjami. Pripravil sem liter vina in plat dišečega hleba. Pa sem klical in vabil vsakogar, ki bi imel pogum, da si natoči vina in me nato z drogom suva v glavo, prsi, kamor hoče. Jaz pa da se bom branil s sabljo.
Pa se je javil korajžen fant Andrejče, za krojača se je učil, siroic in visok je bil, mojih let.
Z veseljem je povžil vino in kruh. Nato pa zagrabi pripravljeni drog in suva v mene na vso moč. Divje suva, hudo in gesto, nič ne gleda, kam udriha. Z vso vnemo se branim, saj sicer bi me bil pohabil za vse življenje.
V	vroči borbi sem bil nasprotniku že parkrat presekal drog in čim krajši je postajal, bliže sva si prihajala. Nevarnost je rasla.
Tedaj Andrejc lopne z vso silo z drogom proti moji glavi, a jaz zavihtim sabljo in odbijem udarec. Pri tem mu ranim roko, iz nje v močnem curku brizgne kri, tla so pordečena. Namah mi je prešla bojevitost.
Posadim ga na tla, nudim mu vode, izperem in obvežem mu rano, prinesem mu pečenke in vina, ki ga s slastjo obilo po-vžije. In kmalu leže v travo in zaspi.
Ko sem ga zvečer zbudil, ni vedel prav nič o rani, ki se je lepo zacelila.
Postal je kljub temu dober krojač, marsikatero obleko mi je naredil. Jaz pa sem bil zdaj poučen o tem, da se je sablji treba boriti s sabljo, a ne z lesenim drogom.
K sreči sem v šoli imel tovariša, ki me je pravilno in temeljito izvežbal v sabljanju. Ta je bil preživel nekaj časa v kadetnici, pa jo je moral zapustiti, ker se je preveč navduševal za slovansko Rusijo. Krasen dečko je bil, drzen in hiter sabljač.
V začetku sem se moral vaditi s palico, v držaju ovito z žico. Nato sem vežbal s pravo sabljo. Na glavo sem si dal dva klobuka. In kmalu so me raz-kričali, kako spreten sabljač sem, da vsakogar uženem.
Tudi realčani so gojili ta sport, med njimi je bil najhujši neki Berger. Ta me je izzval k boju. Določila sva čas, objavila razglas, v nedeljo tamintam ob dveh se bova tolkla po zobeh.
Točno sva bila na mestu, oba v popolni opremi na dvorišču med hišami. Ob zidovju se je gnetlo občinstvo, z balkonov in oken so gledali ljudje in navduševali zdaj tega, zdaj onega.
Postaviva se s čelom proti čelu, pozdraviva se po predpisu, sablji križava, s cepetom se bližava.
Prvi naskok fintiram in izzvani udarec pariram. Takoj nato pa bliskoma vsekam kvar-to, ki obsedi tako dobro, da je nasprotnik nenadoma brez sablje, v loku mu je bila zletela iz roke. Ploskanje in klici!
Rahlo krvavečo roko mu tovariši obvežejo, nato nadaljujeva boj.
S sabljo v roki planem kakor lev na nasprotnika, zadenem ga v levo in desno. Divji aplavz!
Tako sem častno zmagal v borbi.
Kadar sem odslej stopal po mariborskih ulicah, so klobuki letali z glav študentom, pomočnikom, vajencem, otrokom, ki so me srečevali s spoštovanjem in občudovanjem. Tako sem zelo zgodaj postal srečen lastnik. slavnega imena, ker me je vzpodbujalo k novim činom.
Čemu vojne?
BURSKI GENERAL
letu, ko so se v Južni
Afriki tolkli Angleži z junaškimi Buri, je župnikoval na Bizeljskem moj dobri prijatelj P. Spomnil sem se nanj, ko mi je bila žena odšla v Rim in sem potreboval dobrega vina zanjo in zase.
Napregel sem voziček in nanj naložil prazen sodček. Od jutra do noči sem potoval, vesel me je bil prijatelj ob prihodu. Preko polnoči me je gostil, zjutraj pa, nedelja je bila, sem vstal že k šesti maši.
To so me Bizeljčani v cerkvi gledali! Bil sem oblečen v gor nještajerski kroj, imel sem rdeč telovnik, z zlatom obšit, jirhov-nice okrašene z vezeninami, na dolgi verižici preko trebuha množico tolarjev, širok usnjea pas, z lavorjevimi listi vezen. Takega človeka pač še niso nikdar videli ti ljudje.
Po maši so vpraševali župnika, kdo bi tujec mogel biti. Župnik pa je bil šaljivec in jim je natvezel, da je to general, poyeljnik burske vojske, ki širom Evrope išče prostovoljcev za vojno z Angleži. Da dobro plačuje z zlatimi tolarji kar vnaprej. Naj bi se torej oglasil pri njem, kdor hoče, da ga vpiše med svoje bojevnike.
Pa se je zbralo nekaj fantov in mož, ki bi bili radi šli z menoj v Afriko. Do treh popoldne so me čakali pred župniščem. Skrivaj sem se moral odpeljati s sodčkom dobrega vina. In še za vozom so vpili, naj jih vendar ne imam za norca, da mi ne bo žal, če jih sprejmem.
“Ne zadržujte me, mudi se mi,!” sem jim klical voza. “Pravkar so mi Angleži poslali telegram, ki v njem že za jutri napovedujejo odločilno bitko z mojo vojsko. Mudi se mi v Afriko!”
In sem krepko švrknil z bičem po konjičku.
Dve stoletji stare besede, ki so napisane kakor za današnji dan.
Stari Jonatan Swift, nesmrtni stvaritelj Liliputancev in Guliverja, je zapisal pred dobrimi 200 leti:
Gospod me je vprašal, iz kakšnih vzrokov nastajajo običajno vojne. Odgovoril sem, da so vzroki neštevilni in da bom omenil samo nekatere. Včasih povzročijo vojne vladarji, ki nikoli ne verjamejo, da imajo dovolj zemlje in ljudi pod seboj; včasih jih povzroča tudi pokvarjenost ministrov, ki zapletajo svoje gospode v vojno, da bi zadušili vpitje podložnikov zavoljo slabe vlade ali da bi dali temu vpitju drugo smer; tudi določene razlike v naziranju so veljale več milijonov človeških življenj, n. pr. v naziranju, da-
li	je meso kruh ali kruh meso, da-li sestoji sok določene jagode iz krvi ali vina, da-li naj smatramo žvižganje za pregreho ali čednost, da-li je bolje kol poljubiti ali vreči v ogenj, končno v naziranju, kako se oblačimo najbolje, črno, belo, rdeče ali sivo, ali naj bo suknja dolga ali kratka, ozka ali široka, umazana ali čista. Nobene druge vojne niso bile tako besne in krvave in nobene niso trajale tako dolgo kakor tiste, ki so jih povzročile razlike v mišljenju, posebno če so bili sporni predmeti neznatni.
Včasih nastane spor med dvema vladarjema, da bi se odločilo, kateri izmed obeh naj tretjemu vzame njegove dežele, pri čemer pa nima nobeden izmed obeh kakšno pravico na-pram tretjemu. Včasih se spre kakšen vladar z drugim iz skrbi, da se bo začel ta ž njim prepirati. Včasih tudi zato, ker se smatra baje za šibkega. Včasih pa hočejo naši sosedi imeti nekaj, kar .je naše, ali pa imajo stvari, ki bi jih mi hoteli imeti, in potem se oboji bojujemo, dokler niso drugi vzeli naše stvari ali pa mi njihovo. Prav lahko je opravičiti ta vzrok vojne in ta napad na drugo deželo, če je ljudstvo zavoljo gladu oslabelo, če ga je obiskala kuga ali pa če ga je zmedla državljanska vojna. Prav lahko je nadalje opravičiti, če napovemo vojno svojemu naj bližjemu zavezniku, čim je katero izmed njegovih mest pripravno za
nas ali pa če ima neko ozemll{ takšen položaj, da more na3* ozemlje zaokrožiti, če pošli* kakšen vladar svoje vojne proti drugemu narodu, kjer j* ljudstvo obubožalo ali pa J* nevedno, tedaj sme upravičen*1 eno polovico tega ljudstva P0, biti, drugo .pa spremeniti sužnje, da jih bo civiliziral i'! jim odpravil barbarski naČ]|1 življenja. Ce je neki vlada( poiskal pomoči drugega, da &1 se rešil pred tujim napadom tedaj je nadalje kraljev^0, častno in pogosto postopanji da zaveznik, ko je napadaj0, čega sovražnika pregnal, v# me deželo v svojo last in vi*; darja, katerega je rešil, ubijft zapre ali prežene. Zveza P° ^ krvnem sorodstvu ali po zal<° | nu je pogost, vzrok vojne, $ ' čim bližje je sorodstvo, te< [T večja je nagnjenost do sporo'1 ^
* o KRATKA VOJNA j'0
Ob začetku petoga ir.ssed { up španske državljanske vojne 81 j boi se spomnili angleški listi na *c dn da je najkrajša dosedanja voj11 nil bila pred 40 leti. V avgustu' Ba 1896 je sultan sansibarski nap^’ tel vedal angleškemu kralju vojn1 ter Nato je angleška križarka, ki'j me je mudila v bližini Sansibaif gl-, nemudoma začela streljati ® j sultanovo palačo in je vrhu tef!j Pr< potopila edino sansibarsko voJ no ladjo. Točno 37 minut P1 11J< vojni napovedi je sultan pob®|;vei nil iz palače in nad njo se je P° 11 javila bela zastava. Tako kr®* Pa ke vojne ni bilo še nikoli v z?5 dovini.
KILA ALI HERNIA
Klinika za zdravljenje iste brc*
operacije	bit
Na tej kliniki se tudi zdravijo v^j cose veins (razširjene žile), hydro#* 8e Fistula, fissure, hemorrhoids (zlata “ }j la) in varicocele.	»,
sir
Dr. M. A. Brandon	an
42C Broadway Bldg.	Lorain.	jr](
• Klinike se tudi) obdržujejo v CarJ Ju!
hotelu v Clevelandu, O. (vsako sr®” popoldne) in v Columbusu, O. v ura* , dr. E. P. Benedicta, 1205 Vi N. High f
SKUPNA POTOVANJA 2
,,	,	;; Ail
'S	1	'	|[le
urmimmmaarnsSHBm	„
< p
Kakor vsako leto, priredimo ^ bo letos več skupnih izletov, da tako v, mo rojakom priliko, da potujejo [ni. stari kraj v družbi svojih rojakov. Sp
17. marca — Velikonočno potov*1"
— na modernem orjaškem brzop9 niku NORMANDIE. Potniki dosP« Ha Ljubljano na Veliko sredo.
5. maja — Majsko potovanje —• gigantskem rekordnem brzop a r n >' QUEEN MARY. Potniki dospo Ljubljano iz New Yorka v 7 dnelv
5. junija — Skupno potovanje tektno v Dubrovnik in Trst na ®?( nem parniku Italijanske linije ^ CANIA.
16. junija — Glavno skupno P0*! vanje na orjaikem modernem t>r^ parniku NORMANDIE. Potnike t® potovanja spremlja prav do Ljublj8' poseben spremljevalec.
Za nadaljne informacije o cetr kart, potnih listih, permitih itd. p'
Site na spodaj navedeni naslov.
Ako hočete potovati ob drugem ^ su Jn s kakim drugim parnikom, ravno tako pišite, ker mi zastop3*^ vse jinije in parnike in vam lahko f strežemo v vsakem slučaju.
Cene za pošiljanje denarja:	j:
Za $ 5.Op 200	Din.|Za	$ 3.GO	60	fi
7.25	300	Din.) Za	6.40	100
11.65	600	Din.) Za	12.25	200	fj
23.00 1,000	Din. Za	29.00	500
45.00 2,000	Din-1 Za	67.00	1,000	'
Pri višjih zneskih sorazmeren pop11’
Pošiljamo tudi v dolarjih.
Notarska opravila.	j
V	vseh drugih zadevah, v kater; si sami ne morete pomagati, se °® nite na nas, kajti mi Specializiram0 vsemi zadevami s starim krajem.
Vsa pisma in druge pošiljke n»s vite na:	,
LEO ZAKRAJŠEK
GENERAL TRAVEL SERRVICE, lNc'.
302 East 72nd St. New York,
N(
ŽELITE BITI AMERIŠKI DRŽAVLJAN?
Potem morate dobiti potrebne nauke iz najnovejše knjižice, ki jih ima v zalogi
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Za
Za
Za
Za
VAŽNO ZA VSAK0GA
KADAR pošiljate denar v stari kraj;
KADAR ste namenjeni v stari kraj;
KADAR želite koga iz starega kraia; KARTE prodajamo za vse.boljše parnik« po najnižji ceni in seveda tudi za vse
izlete.
Potniki so % našim posredovanjem vedno
zadovoljni.
Denarne pošiljke izvršujemo točno In zanesljivo po dnevnem kurzu.
v JUGOSLAVIJO	V	ITALIJO
Za	$ 2.55	100	Din	Za	$	6.60	100	Lir
Za	5.00	200	Din	Za	12.25	200	Lir
Za	7.20	800	Din	Za	30.00	500	Lir
Za	11.70	500	Din	Za	57.00	1,000	Lir
Za	28.00	1,000	Din	Za	112.50	2,000	Lir
Za	45.00	2,OOo	Din	Za	167.50	3,000	Lir
Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli. Po&iljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih.
V Vašem lastnem interesu je, da pišita nam, predno se drugje poslužite, za cene in pojasnila.
Slovenic Publishing Co.
(GlM Naroda—Travel Bureau) til Wert 11 St. Nev York, N. T.
GLAS NARODA
NAJSTARE.ISI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK
V	AMERIKI
J<e najbolj razširjen »loven**1 Ust v Amerlld: donaSa vnakd*' nje svetovne novosti, najbolje izvirna poročila Iz' stare dom**' j vine; mnogo Sale ln prevod« romanov najboljših pisateljev-
Pošljite $1.00
ln pričeli ga bomo pottljati.
Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
118 W. llth St, Nev York, N. *'
Sl
zd
gl
he
gl
Ve