Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS meieino 20 Din polletno 120 Uln celoletno 240 Din za inozemsfvo mesečno 35 Din nedeljsko Izdaja celoletno v Jugoslaviji SO DSn, za Inozemstvo loo D S ledensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 150 ln 2 D.ve C| 1 ou lasi nad O mm vUIne po Din 2-50. veliki po 3 tn 4 Din, v urednltkem delu vrstica po 10 Din g Pri vedam g naročilu popust Izide ob 4 zlutral razen pondeljKo lr> dneva po praznlKu Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici it. «1111 BoKopial se ae vrata/o, acfranhlrana pisma se ne spre/ema/o Uredništva telefon štev. SO, upravnlitva itev. 32S Pollflčeu list ssa sloven&Ui narod Uprava /e v Kopltarlevl ul.it. 6 - Čekovni račun: C/ubllana itev. 10.630 In 10.349 H lnmerate, Sara/cvo11.7363, Zagreb it. 39-OMJ. Praga ln Ouoo/ it. 24.797 Za katoliško Na 65. katoliškem shodu vseh nemških katoličanov je poseben odsek razpravljal o tisku. Založniški ravnatelj Klossok je govoril o namenu in pomenu tiska. Tu prinašamo nekatere odstavke iz njegovega govora. Rane, ki smo jih dobili v svetovni vojni, še krvave. Razočaranje in ogorčenje, tekanje za užitkom in egoizem, otopelost za pravo in krivico in zaničevanje avtoritete je še danes silno veliko. Dolgotrajno delo obnove čaka nas vse. Morali bomo predvsem zbuditi in okrepiti nravne in verske sile, ki so podlaga vsake ljudske obnove. To ni lahka naloga, dokler neprestana skrb za vsakdanji kruh ovira duševno ravnovesje. Med tistimi, ki morajo delati na obnovi, jo treba imenovati časopisje na prvem mestu. Za pametnega človeka danes sploh ni več vprašanja ali ima danes časopisje vodilno vlogo v narodovem življenju in v medsebojnem življenju narodov ali ne. Kajti prav gotovo še nikdar ni časopisje imelo tolikega vpliva na duševno in gospodarsko življenje, na najvažnejše odločitve vseh vrst kot ravno v sedanjih dneh. Osnovni namen časopisja, ki naj bo govorilnica javnega mnenja in zrcalo svetovnega življenja in dogajanja, stopi v ozadje napram neizmernemu vplivu, ki ga ima časopisje kot posredovalec kulturnega, duhovnega in gospodarskega razvoja. Ta vpliv je tako močan, da po pravici imenujemo danes časopisje velesilo. Nemčija ima okoli 4000 dnevnih listov. Njihova naklada se giblje od par tisoč do par stotisoč. V vsako hišo skoraj zahaja dneven časopis. lv Če posest sile in moči ustvarja ourta or-nost, potem je v veliki meri odgovorno za vsako svoje delo ravno časopisje in njegova odgovornost raste kakor napreduje tehnika, ki daje časopisju vedno več možnosti, da vpliva na ljudske mase. Zato je pač treba dobro spoznati sile in nagibe, ki povzročajo obratovanje gigantskih rotacijskih strojev. Naša Cerkev je pomen publicistike za versko in nravno življenje ljudstva poznala, odkar poznamo časopisje v današnjem pomenu besede. Od tedaj pa tudi Cerkev ni prenehala svariti pred napačnim breznačelnim zadržanjem mnogih katoliških krogov proti krščanstvu in cerkvi sovražnemu časopisju. Papeži in škofje so ponovno zavzemali stališče k temu vprašanju in izjavili so, da je posebno v današnjem času resen katoliški list eno najpomembnejših sredstev ne samo za vzdrževanje verskega in nravnega življenja in za obrambo pravic naše Cerkve, ampak tudi za pravo in zdravo izobrazbo naroda sploh. Kardinal Bertram označuje v pastirskem pismu časopisje kot najmogočnejše sredstvo vsake propagande in nalaga katoličanom dolžnost, da se odtegnejo vplivu tistega časopisja, ki ubija največje duševne dobrine sv- vere ter nravno in cerkveno prepričanje in da so dolžni skrbeti za obstoj in razširjanje katoličan-stvu zvestega časopisja. Kako bi mogli mi bolje potom časopisja služiti kraljestvu Kristusovemu kakor če tak opomin poslušamo, če skušamo doživeti Kristusa vedno znova tudi v našem časopisju bodisi z vestnim in vnetim sodelovanjem pri časopisju, bodisi v požrtvovalni križarski vojni za časopisje. Katoličani bi morali imeti neprestano pred očmi sliko: »Videl sem, kako je vstala iz morja gnusna žival s sedmimi glavami, desetimi rogovi in desetimi kraljevskimi kronami. Na njenih glavah so bile besede razžalje-nja božjega.« Tu imamo sliko tistega časopisja, ki se je postavilo v boj proti šatoru Gospodovemu, proti naši sv. veri, ki dela iz naše sv. Cerkve sliko spake, ki dan za dnem kato-lištvo pobija z vsemi sredstvi in zanaša med ljudstvo strup nevere. Skoro še nevarnejši kot sovražno časopisje, ki se bojuje z odprtim vizirjem, je ta-kozvan brezbarven tisk, ki — sam brez značaja — uničuje značaje svojih bralcev. Nobenemu pozornemu opazovalcu gotovo ni ušlo, da so ravno ti brezbarvni listi, ki hlastajo za oportunizmom in senzacijami, zadnji čas najnevarnejši. Ti listi si, kadar jim kaže, celo nadenejo versko strpljiv in veri prijazen obraz. Toda ali smo že kedaj slišali, da bi se bil tak list že kedaj zavzel za kako katoliško načelo, za versko šolo, za krščansko dobrodelnost, za mlsijonstvo, za pravice katoličanov v javnosti, za našo duhovščino? Ne in trikrat nel Možje, ki delajo pri katoliškem časopisju, ne žele zahvale. Nasprotno — predmet večne kritike so. Žele le, da bi se list širil in pridobival novih naročnikov. Če ima Nemčija danes preko 2 in pol milijona naročnikov katoliških listov, še vedno Di dovolj. Vsi katoličani morajo smatrati vprašanje katoliškega časopisja za vprašanje svoje vesti in brez izjeme vsi morajo vstopiti v časopisno falango bojevnikov za kraljestvo Kristusovo. In dalje. Ali ste že kedaj brali, da bi ne-katoličan objavljal v katoliškem- listu svoje družinske objave? Kako smo pa katoličani tu širokovestni? In odkod to, ko imamo vendar dobro katoliško časopisje, ki se v vsakem oziru lahko kosa z nasprotniki? V tem oziru nam manjka samozavestnosti. Manjka nam čut solidarnosti, mi nimamo še dovolj duha skupnosti, ki veže ravno naše nasprotnike kot železna veriga. Manjka nam posebno enega, v čemer so nasprotniki posebno veliki: manjka nam neutrudljivega, vztrajnega, podrobnega dela vsakega posameznika. Delati bi moral vsak, Iti resno misli in čuti za kraljestvo Kristusovo na zemlji, delati bi morala društva in organizacije od prve do zadnje. Vsa velika zborovanja in govori za časopisje nič ne pomagajo, če manjka podrobnega dela. »Neverjetno je, kako vztrajno se zamol-čuje na vseh mednarodnih zborih ime našega Izveličarja. Tem glasneje ga moramo klicali mi v svet, tem krepkeje moramo zagovarjati in podpirati njegovo kraljevsko čast in oblast,^: tako je ukazal sv. oče Pij XI. Katoliško časopisje je z veseljem sprejelo to častno dolžnost. Za katoliškim časopisjem pa mora stali in mu dajati moč vse katoliško ljudstvo! se Belgrad, 7. septembra. (Izv.) Na dopoldanski seji vlade se je razpravljalo o proslavi bitke ua Kajmakčalahu in obisku češkoslovaških parlamentarcev. Desetletnica bitke na Kajmakčalanu se bo proslavila 30. septembra. Proslava bo v velikem obsegu. Zavezniške države, ki so se te bitke udeležile, bodo poslale častne čete. Proslave se bodo udeležili celokupna vlada, diplomatski zbor, razne korpora-cije itd. Obisk češkoslovaških parlamentarcev i. - Paria-3. aH 4. oktobra. je določen od 3. do 10. oktobra. Češkoslovaški parlamentarci bodo obiskali Belgrad, Topolo (grob kralja Petra), Skoplje, Zagreb, Sušak, Ljubljano in Bled. V zvezi z obiskom češkoslovaških parlamentarcev je predsednik skupščine, Trifkovič, danes obiskal predsednika vlade. Po obisku je Trifkovič izjavil, da se bo skupščina sestala že med bivanjem češkoslovaških parlamentarcev, torej 3., najkasneje že 4. oktobra. iievcev io pašifevcev pred od-Palscevih afer. kovic in dr. Hodžar pregledati pri glavnem ravnateljstvu za železnice v prometnem ministrstvu se nahajajoče fakture o adamovski aferi. Pregled se ni vršil, ker nista prišla zastopnika radikalov in radičevcev. Prihodnja seja bo jutri. Na njej bodo zaslišali bivšega finančnega ministra Stojadinoviča. Belgrad, 7. sept. (Izv.) Na današnji seji anketnega odbora je po sklepu odbora radikal Ranko Trifkovič poročal o dosedaj predelanem nraterijalu v aferi Rade Pašiča. Poročilo je bilo precej nejnr.no. O stanju afere ni podal natančne slike. Popoldne bi imel poseben odsek, v katerem so Trifkovič, Timotijevič, dr. Ban- Bolgrad. 7. septembra. (Izv.) Osrednje tajništvo Delavske zbornice je izdalo povodom spora med prometnim ministrstvom in rudniki sledeči komunike: »Te dni bo morala vlada izdati najusodnejši odlok za celo našo premogokopno produkcijo, pa ludi za celo industrijo. Dosedaj je država nabavljala premog iz državnih iu zasebnih rudnikov z neposrednim nakupom, sedaj pa zahteva dobavljanje z javno licitacijo. Ta zahteva je po svoji obliki v resnici upravičena, ker so se vršile pri nabavah premoga, ki so jih izvršila železniška ravnateljstva, velike zlorabe. Zato smatramo za svojo dolžnost, da ob priliki, ko bo vlada jzdala ta odlok, posvetimo največjo pozornost temu dejstvu in da računamo s pretečo nevarnostjo. Pri naših državnih in zasebnih rudarskih proizvajalcih je država največji odjemalec premoga, katerega rabi za železnice. Ako bi rudniška podjetja izgubila tega odjemalca, bi morala brezpogojno propasti. Rudarska kriza je zasegla celokupno evropsko rudarstvo. Češki, poljski, nemški in angleški rudarski podjetniki so tekom več desetletij postali zelo bogati in morejo danes morebitne zgube pri produkciji lažje prenesti, zlasti še, ker dobivajo od vlade podpore za pokritje škode. Naša rudarska industrija z inozemskimi podjetji ne more konkurirati. To nesposobnost povečujejo slabe tehnične naprave v rudnikih, ne-dostatni železniški promet, prevelika razdalja med nidniki-projzvajalci in sploh zelo drag železniški promet. Končno pride tretji najvažnejši razlog. Naš premog je namreč, skupaj vzeto, slabše kakovosti. Pri uas se v glavnem proizvaja premog s povprečno močjo 4000 kalorij, z 2 do 3% žvepla in okrog 20%žlindre. Cena tega ! premoga znaša povprečno za vagon od 3 clo 3500 Din. Nasprotno pa stane najboljši angleški premog z dvakrat večjo gorilno močjo, popolnoma brez žvepla in brez odpadkov, postavljen v Belgrad, 4000 Din vagon. S stališča zdravega državnega gospodarstva je popolnoma jasno, da je ta tuj premog za naše državne železnice najcenejši. Od njega imajo korist tudi stroji, ker ga je treba voziti manjše množine, vsled česar se stroji mnogo manj kvarijo. To se pravi z drugimi besedami, da bi morala celokupna naša rudarska produkcija propasti. V celokupno našo rudarsko industrijo je vložena ena petina celokupnega kapitala in zaposlenih okrog 30.000 delavcev. Že prva vest o licitacijah je povzročila, da so Trbovlje zaprle dva rudnika in odpustile 7000 delavcev in obenem naznanile javnosti, da se v kratkem zaprejo novi rudniki. Vladi in naši javnosti je treba staviti resno vprašanje: Ali je treba našo rudarsko produkcijo, pa naj bo kakršnakoli že, obvarovati ali ne? Mi smo za to, da se čuva ter da se sistematično izpopolnjuje njena tehnična uredba. Zato sta merodajna dva razloga: 1. Rudarstvo je pri nas osnova v razvoju druge naše industrije. 2. V primerni globočini se more priti do premoga boljše kakovosti. Sčasoma bo mogoče preiti na predelavo našega premoga v industrijsko olje, kemikalije in električno energijo. Rudarska produkcija je res breme za skupno gospodarstvo, posebno za državne železnice, pa jo je vendar treba obdržati.« VESTI Z DVORA NA BLEDU. Bled, 7. septembra. (Od našega poročevalca.) Kraljevo zdravje se je toliko zboljšalo, da je kralj danes zapustil sobane. Včeraj popoldne je bilo kralja zopet videti na terasi »Suvobora«. Razen ministra dvora, ki je stalno v »Suvoboru , ni kralj nikogar sprejel v avdienco. Danes kasno ponoči je prispel na Bled romunski kralj. 7 a njega so pripravljene sobane v »Suvoboru . Spremstvo se je nastanilo v vili Ivana« ob jezeru v neposredni bližini »Suvobora*. POŠTNI MINISTER ŠUPERINA V DALMACIJI. Split, 7. septembra. (Izv.) Tukaj se je mudil poštni minister Šuperina, ki je sem prispel iz Dubrovnika. Pregledoval jo poštne urade, nakar je stopil v stik s političnimi oseb nostnii. Minister Šuperina se je mogel prepričati, kakšno nezadovoljstvo vlada med dalmatinskimi Radičevci nad vodstvom HSS. Od Šu-nerine so zahtevali, da vodstvo HSS potrebam Dalmacije posveti več skrbi. RADIČEVSKE ORGANIZACIJE IZREKAJO SVOJIM POSLANCEM NEZAUPNICE. Split, 7. septembra. (Izv.) V severni Dalmaciji vlada veliko nezadovoljstvo z Radičevci, ki je v poslednjem času prišlo do močnega izraza. Kmetje so nezadovoljni z delovanjem radičevskih zastopnikov, Iti se nič ne brigajo za interese in potrebe dalmatinskega prebivalstva. Vsi protesti pri vodstvu so brezuspešni. Šibeniška radičevska organizacija je prišla v velik spor s svojim poslancem Zagorcem. Na seji te organizacije je prišlo to nezadovoljstvo do jasnega izraza. Soglasno so izrekli Za-gorcu nezaupanje. Zagorac je znan kot navdušen pristaš Radičev in je njegov izrazit eksponent. Nasprotno je ta organizacija v najboljših odnošajih z Bašiničem, ki spada med ne-zadovoljneže v Radičevi stranki. Tudi nekatere druge radičevske organizacije v Dalmaciji pripravljajo proteste proti vodstvu HSS. V Dalmaciji vre med radičevskimi organizacijami, vsled česar je položaj HSS zelo slab, posebno v severni Dalmaciji. ZOPET ACA STANOJEVIČ. Belgrad, 7. sept. (Irv.) V Belgrad je prispel prvi podpredsednik radikalne stranke Aca Stanojevič. Danes je dolgo časa konferiral z Uzunovičem. Trifkovičem in drugimi vodilnimi člani radikalne stranke. Kakor znano, se Aca Stanojevič vedno pojavi v Belgradu takrat, kadar je položaj za radikalno stranko težaven. Politični krogi pripisujejo bivanju Stanojeviča v Belgradu tik pred Pašičevo vrnitvijo poseben važen značaj. PRED IMENOVANJEM NOVEGA GUVERNERJA NARODNE BANKE. Belgrad, 7. sept. (Izv.) Jutri se bo ob 8 vršila seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri se bo izvolil nov guverner, kajti dosedanji guverner Georg Vajfert je podal ostavko na to mesto. Radi važnosti tega mesta vlada v vseh gospodarskih krogih veliko zanimanjo za novega guvernerja. Upravni odbor predloži kralju pet kandidatov in kralj enega od njih imenuje za guvernerja. Kandidat se bo izbral izmed dosedanjih članov upravnega odbora. Masaryk o češki politiki. Praga, 7. septembra. (Izv.) Dopisniku »Prager Tagblatta« je dal predsednik Masa-ryk razne politične izjave. Izjava se smatra ko uvod v novo parlamentarno zasedanje, ki naj zvari novo parlamentarno večino čeških in nemških strank. Ravno glede tega je bilo treba, da predsednik pove svojo sodbo. Masaryk je dejal: Nemci imajo dolžnost, da sodelujejo v vladi. Kakor hitro postanejo vladna stranica nastanejo zanje vse posledice, ki veljajo za vse vladne stranke. Zame vprašanje ministrstva ni tako važno kakor vprašanje ali voliv-stvo odobrava delo svojih političnih voditeljev, sli ljudstvo vztraja z njimi. Upam, da so skušnje izza prevrata poučile češke stranke, da je treba živeti z Nemci v prijateljskem razmerju in z njimi sodelovati za skupno korist republike- Glede afere generala Gajde je predsednik namignil da vrhunec afere še ni prišel v javnost. Pri celi stvari danes ne gre več za generala Gajdo ampak za njegove pristaše in tiste, ki ga varujejo. Vlada ima v rokah odločilne ruske dokumente. 0 volitvah predsednika, ki se vrše prihodnjo pomlad je rekel: Ta volitev ni moja stvar ampak stvar naroda in republike. Oseb. no me niti najmanj ne vznemirja. Jaz bi bil srečen če bi mogel služiti republiki in demokraciji kot zvest žurnalist in bi mogel v časnikarstvu izkoristiti svoje politične izkušnje. ŠPANSKI PRESTOLONASLEDNIK TEŽKO OBOLEL. Madrid, f.- sept. (Izv.) Španski prestolonaslednik je tako zelo obolel, da se dvor boji skorajšnje katastrofe. Ker je drugi sin kraljev gluhonem, prihaja za prestolonasledstvo v poštev tretji princ Don Juan. Vprašanje presto-lonasledstva mora urediti parlament, ki pa sedaj ne eksistira. Primo de Rivera se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da bi šel na volitve. Politični voditelji strank izjavljajo, da bodo svojim pristašem priporočili, naj se ne udeleže volitev, ker je prosta izjava ljudske volje pod vojaško diktaturo itak nemogoča. 'tllllRniBIRIVRBRHDIIBEBDn septembra bo v Križah pri Tržiču prireditev Kranjskega orlovskega okrožja. Boj za trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico. Združena stanovska kandidatna lista za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Jelačin - Ogrinova lista. TRGOVINSKI ODSEK. L KATEGORIJA: Kandidati: JOSIP VERLIC, veletrgovec, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko železnico. Rudolf Sterinecki, veletrgovec in predsednik trgov. gremija, Celje, Kralja Petra cesta. Jurij Picek, trgovec v Novem mestu. Vid Murko, trgovec, Maribor, Meljska 24. Namestniki: Anton Ravhekar, trgovec, Ljubljana, Pred Škofijo Stev. 20. Martin Vrabl, trgovec, Ptuj. Franc Lipej, veletrgovec, Brežice. Anton Faaarinc, trgovec, Celje, Kralja Petra 27. H. KATEGORIJA: Kandidati: LEOPOLD BRUDERMAN, trgovec, Konflce. Veneeslav Breznik, trgovec, odbornik trg. gremija, Ljubljana, Stritarjeva ulica 7. Ivan Grosek, trgovec, odbornik trgov, gremija za novomeški okraj, Trebnje. Prane Pečuh, trgovec, Gaberje pri Celju. Namestniki: Joief Škafar, trgovec, Beltinci. Josip Gage), trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Maks Vale, trgovec, Št. Jernej. Erpnc Cajnko, trgovec s vinom, Slovenjgradec. III. KATEGORIJA: Kandidati: SJfANKO LENARČIČ, trgovec, župan ln načelnik trgovskega gremija za logaški okraj, Nova vas pri Rakeku. Florijan Gajšek, trgovec, Loka pri Zusmu. Avgust Čadež, trgovec, načelnik trg. in obrt. zveze," Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Edvard Kukee, trgovec s hmeljem, Zalee. Namestniki: Matija Rom, trgovec, načelnik trgovskega gremija, Kočevje. Krištof Spaniček, trgovec, Rogaška Slatina. Marko Kardinar, trgovec, Sv. Marjeta na Dr. polju. Rudolf Kovačič, trgovec, Ljubljana, Kongresni trg Stev. 19. IV. KATEGORIJA. Kandidati: IVAN JELAČIN ml., trgovec Ljubljana, Rimska e. štev. 1, predsednik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo. Anton Stergar, trgovec, Kamnik, načelnik trgov. gremija za kamniški okraj. Prane Korošce, trgovec, Gornja Radgona. Janko Tavčar, trgovec, Maribor. Namestniki: Josip Peteline, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Josip Lavtižar, trgovec in župan, Kranjska gora. Davorin Tombah, trgovec z mešanim blagom, Št. Vid pri Ptuju. Maks Turnšek, trgovec, Marija-Nazarje pri Mozirju. OBRTNI ODSEK. I. KATEGORIJA: Kandidati: J0J8EF HAFNER, lastnik žage in župan, Škofja Loka. Janea Lančiž, kleparski mojster, Gornja Radgona. Ivan Rojina, lastnik pogrebnega zavoda, Ljubljana, Spodnja Šiška 59. Avgust Pen, gostilničar, Tržeč, občina Jurjevci pri Ptuju. Namestniki: Frane Zavodnik, mizarski mojster, predsednik obrt. zveze, Glince pri Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Lekše, mizarski mojster, Mozirje. Ignacij Sinigoj, strojar, Ljutomer. Ivan Srebot, čevljarski mojster, Ljubljana, Ravni-karjeva ulica. n. KATEGORIJA: Kandidati: JERNEJ LOŽAH, krojaški mojster, podnačelnik krojaške zadruge, Ljubljane. BlaJ Zupane, brivski mojster, načelnik obrtne zadruge, Laško. Valerijan Spruschina. prevoznik in mehanik, načelnik zadruge kovinskih obrti in kolarjev za sodni okraj Ptuj. Karol Stupan, zidarski mojster, Slov. Bistrica. Namestniki: Anton Bule, mesar in gostilničar, Mokronog. Jurij Moser, izvošček, Ljubljana, Zeljarska ulica. Peter Zadravec, lastnik mlina in žage, Ormož. Franc Breznik, pekovski mojster, Mežica. III. KATEGORIJA: .Kandidati: IVAN OGRIN, stavbenik in opekamar, Ljublj ni :> Gruberjevo nabrežje. Anton Lipovšek, gostilničar, Maribor, Gosposka 20. Štefan Sukič, krojaški mojster, predsednik obrtne zadruge, Murska Sobota. Ivan Pollak, strojarstvo, predsednik obrtne zadruge, Kamnik. Namestniki: Frane Pust, tesarski mojster, Ljubljana, Streliška ulica. Ivan Černe, sedlar, Lesce. Hans Sehullor, hotelir, Slovenjgradec. Jakob Jaš, izdelovatelj olja, št. IIj pod Turjakom. IV. KATEGORIJA: Kandidati: JANEZ VREČAR, mizarski mojsteT, Sp. Domžale. Jakob Babnik, vodovodni instalater, Ljubljana, Kapiteljska 3. Miloš Hohnjec, kipar, Celje, Razlagova ulica. Franc Koražija, dimnikarski mojster, Maribor, Stritarjeva ulica. Namestniki: Joško Toporiš, krojaški-mojster, predsednik obrtBe zveze, Tržič. , , ...... Štefan Litrop, čevljarski mojster, Turnišče. Anton Benegalija, krojaški mojster, Ljubljana, Poljanski nasip 40. Vinko Simonič, mehanik, Ptuj. Za volivni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in indu- strijcev v Sloveniji. IVAN OGRIN L r. podpredsednik zbornice za trgovino, obrt in industrija IVAN JELAČIN, predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo in predsednik zveze trgov, gremijev. Pozor! Naj vsakdo pogleda na volivni legitimaciji in glasovnici v kateri kategoriji voli. Naj ši ogleda nase kandidate, da ne nalepi na glasovnico demokratskih kandsdatov. Glasovalne listine za obrt so rdeče, za trgovino modre. Navodilo volivcem za zbornico za trsovmo, obrt in industrijo. Danes razpošlje Zbofnica za trgovino, obrt in industrijo vse glasovalne listine za volitve. V četrtek in petek bodo imeli volivci vse v rokah. Na drugeem mestu objavljamo, kako delajo demokratje. Zato je dolžnost vsakega našega volivca in našega somišljenika, da v teh dneh vse stori za sijajno zmago Jelačin-Ogrinove liste. Opozarjamo radi tega na sledeče: KAKO SE VOLI? Vsak volivec dobi jutri ali pojutrnem od volivne komisije proti povratnici v skupni kuverti sledeče: a) glasovnico, b) volivno legitimacijo, c) listek z naslovom: »Razpis volitev«, na katerem so pojasnila, kako se voli, č) malo kuverto, na kateri je tiskano, »V to kuverto se sme vložiti samo glasovnica. Če te vloži kaka druga listina (legitimacija ali pooblastilo, je glasovnica neveljavna«, d) večjo kuverto z naslovom: »»Volivna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo y Ljubljani«. Glasovnice in vse glasovalne listine so ta obrtni odsek rdeče za trgovski odsek modre. Vsak volivec je prejel Iz volivne pisarne Jelačin-Ogrinove liste glasovalni listek i imeni kandidatov. Tega nalepi na svojo glasovnico. Glasovnico dene potem v malo kuverto in zalepi. Nato dene to malo zalepljeno kuverto v večjo kuverto, poleg nje pa volivno legitimacijo. Če bi kdo volil s pooblastilom, dene v to večjo kuverto še pooblastilo. Nato večjo kuverto zalepi in odda na pošto. Pošiljatev je poštnine prosta. V vsaki kuverti sme biti samo glasovnica in legitimacija, kvečjemu še pooblastilo, kjer je to potrebno. Drugega nič. Če bi bili ▼ eni ku- nobeni sumljivi osebi ničesar iz roki Tudi zalepljenih kuvert ne dajte iz roki Naročeno imajo demokratski agitatorji, da zbero tudi od naših zalepljene kuverte, da jih potem odpro in predrugačijo. Dali so tiskati več tisoč kuvert, ki so natanko podobne uradnim. Kar ne bodo mogli glasov zase prislepariti, jih bodo skušali uničiti. Nikomur torej ničesar iz rok, razen če veste natanko, da j« naš zaupniki Tudi ne držite kuvert, glasovnic in volivnih legitimacij doma, ampak volite čim-prejel NAŠIM ZAUPNIKOM. Kakor vidite iz priobčene esdeesarske okrožnice, bodo nasprotniki sleparili na vse načine. Naš boj fe pošten, sleparije obsojanja. Ker pa je boj, zato je treba storiti vse, kar je mogoče. Somišljeniki SLS in drugih strank, ki se bore proti Zerjavovskemu centralizma, naj bodo torej do skrajnosti požrtvovalni in pazljivi Pojdite od hiše do hiše in poučujte, kako se voli. Pomagajte, da vsi pravilno izpolnijo glasovnice. Vzpodbujajte in svarite, da kdo ne nasede Žerjavovskim agitatorjem. Delajte hitrol V nekaj dneh bo boj odločen. Naša zmaga je sigurna, mora pa biti sijajna, da bo enkrat za vselej konec žerjavovskega gospodarstva! Pozor pred sleparijami SDS! OBLASTNI ODBOR SAMOSTALNE DEMOKRATSKE STRANKiiv. Maribor, dne 2. IX. 1926. o t. 4643/25. Zadeva volitev v Zbornico za trgovino, obrt . in industrijo. Vsem krajevnim organizacijam in poverjenikom SDS v mariborski oblasti. Priloženo Vam pošiljamo navodila glede postopanja pri pobiranju glasovnic. Blagovolite se po teh navodilih točno ravnati. Glasovnice in legitimacije bodo na ime vsakega vo-lilca odposlane iz Ljubljane dne 7. t m. in bodo prispele na vsakega posameznika najkasneje do 9. ali 10. t. m. Takrat stopijo takoj v veljavo vse določbe priloženih navodil. Ako se boste po navodiilh točno ravnali in odposlali vse pobrane glasovnice in legitimacije v odprtih kuvertah, na naslove, ki so naznačeni v okrožnici, se Vam ni bati nikakršnih groženj z nobene strani. Obravnavajte vse strogo zaupno, delajte tiho in brez hrupa, in uspeh ne more izostati. — Zdravo! Za oblastni odbor Samostalne demokratske stranke Maribor, Cankarjeva ul. V. Spindler, 1. r. obl. tajnik. STROGO ZAUPNO Navodila. Našo zmago more zagotoviti le hitro in nesebično delo krajevnih zaupnikov. Prosimo tedaj nujno za izvršitev sledečih stvari: I. Takoj določite v svojem področju zbiralce glasovnic za posamezne kraje tako, da bo delo izvršeno v najkrajšem času. IL Ko pride sporočilo iz centrale, da so glasovnice odšle, morajo takoj določeni zbiralci na delo! Pismonoše iz hiše, naši v hišo! III. Pobrati treba: Glasovnico in volilno legitimacijo ter pripadajoče kuverte! Pazite, da gotovo vzamete obe zgoraj narisani tiskovini (za obrtnike — rdeča, trgovce — plava, industrijalce — bela), ker je sicer vsaka taka nepopolna glasovnica neveljavna. IV. Pobranih glasovnic in volilnih legitimacij ne zalepite ampak vse izročite odprte osebno ali vsaj priporočeno po pošti na na; slov: Akcijski odbor (Drago Žabkar), Celje, Na okopih 9, ki bo vse nadaljno uredil. V. Ako volilec, od kojega ste pobrali gla- verti dve glasovnici ali dve legitimaciji, je vse neveljavno. Če bi kdo ne prejel lističa s kandidati, naj sam napiše razločno na glasovnico kandidate in namestnike, kakor vidi napisane v današnjem »Slovencu«. Zelo naj bo vsakdo pazljiv, da napiše ali nalepi kandidate svoje kategorije. V obrti in trgovini so namreč štiri kategorije. Na glasovnici in na volivni legitimaciji ima vsakdo zapisano, v kateri kategoriji voli. Naj torej v današnjem »Slovencu« natanko pogleda ali so kandidatje na listu, ki ga je prejel iz njegove kategorije. O POOBLASTILIH. Delniške družbe, družbe z omejeno zavezo, gospodarske in pridobitne zadruge, kreditne zadruge, volijo po pooblaščencu. Pooblaščenec je lahko predsednik, član upravnega sveta, ravnatelj, poslovodja, — Družba ali zadruga, ki je uvrščena v volivni imenik, mu izstavi pooblastilo, podpisano po pravilih družbe ali zadruge. Za mladoletne voli njihov skrbnik. Izkazati se mora s pooblastilom, ki mu ga napravi sodišče. Pooblastilo je dejati v kuverto z naslovom: Volivna komisija. POZOR PRED SLEPARJI. Samostojni demokrati so ,tudi razposlali vsem volivcem volivne listke, da bi jih nalepili na glasovnice. Pošiljajo te listKc, kakor da bi jih pošiljale razne zadruge in gremiji. Bodite skrajno pozorni pred to sleparijo! Ne zamenjajte listkov Jelačin-Ogrinove liste s centralistično Žerjavovo listo. Nasprotniki bodo skušali dobiti v roke od naših voiivcev kuverte in glasovnice. Nujno prosimo, opozorite vsakega, naj ne da sovnico, hoče da vpričo njega vložite kandidatno listo in potem zalepite, storite to, vendar tudi v tem slučaju že zaprto kuvero pošljite na naslov, ki smo ga ga sporočili zgoraj. VI. Poberite vse glasovnice in legitimacije tudi od nasprotnikov, čeprav so že zalepljene! VIL Ne skrbite, kje boste dobili tiskano kandidatno listo, ker bo vse to uložil in pre-skrbel gospod, ki je naveden zgoraj. VIII. Ako upravičeni volilec po pošti ni prejel glasovnice, naj jo zahteva pri glavnem volilnem odboru za Trg. in obrt zbornico v Ljubljani, nato pa storit« Vi z njo kakor z vsemi drugimi. IX. Vsak upravičene sme voliti le kandidate iz svoje kategorije! Zato vse odprte in zaprte glasovnice v vpogled spredaj navedeni osebi, da ne propadejo glasovi! Avgust 1926. • • * Takih okrožnic smo prejelT cero smrtjo. Povsod so imena zbirateljev za posamezna okrožja navedena s polnimi naslovi. Okrožnice ni treba glosirati, ker sama prevč vpije. Ugotovimo le: 1. SDS poziva na volivne sleparije. 2. Tudi zaprte kuverte zbirajo zaupniki SDS- Zato je SDS naročila kuverte, da bo menjala glasovnice in fabricirala glasove. 3. Kedor bo oddal volivno legitimacijo ali glas^ ico ali kuverto — čeprav neizpolnjeno ka1^ m demokratskemu agitatorju ali kaki neriani osebi, je s tem uničil svoj glas in,; glasovi 1 ca žerjavovsko listo! qaou T!nf? Zaupniki Slovenske ljudske stranke, Slovenske kmetske in Radikalne stranke: Vaši kandidati so na Jelačin-Ogrinovi listi! Ali sedaj veste, kaj vam je storiti 1 IZ DEMOKRATSKE OKROŽNICE AVGUSTA MESECA. »Treba, da zberete glasovnice z legitimacijami po navodilih prve tri dni po dosta-vitvi. Kdor bo prvi zagrabil, ta bo zmagal. Za dan pobiranja imejte že sedaj pripravljene pobiralce, ako tega sami ne morete izvršiti in sicer tako, da boste obiskali glasom vašega seznama vse nesigurne ali nasprotnike.« Polomija SDSarske liste vedno hujša. Podpisani izjavljam, da kandidatne liste stranke SDS kakor jo prinaša »Obrtni Vest-nik« nisem nikoli podpisal. Ker me omenjeni list podpisuje kot člana volilnega odbora SDS, proti temu njaodločnejše protestiram. Vsakemu zavednemu trgovcu in obrtniku svetujem, Kdor zabavlja, ta kupi!« Ako jim je toliko zoper ta ljubljanski centralizem, tedaj naj odstopijo kot kandidati ali pa naj postavijo svojo posebno listo za mariborsko oblast! Dokler kaj takega ne storijo, je njihovo govorjenje brez vsake cene. Iskreno povedano pa je položaj ta-le: Do zdaj je gospodoval nad obrtniki in trgovci belgrajski centralizem in njegovi sluge. To gospodarstvo je v Sloveniji vodila SDS, ki se vedno s tem ponaša, ki pa je ravno zavoljo tega izgubila ves ugled med pridobitnimi krogi Slovenije. Zadnje sredstvo, ki naj ji njen vpliv pribori nazaj, so volitve v Trgovsko in obrtno zbornico. Ako bi SDS tu zmagala, tedaj nam bo še nadalje gospodoval belgrajski centralizem s podružnico v Ljubljani. Ako pa SDS s svojo nakano propade, tedaj pa ne bo ne ljubljanskega ne mariborskega centralizma, ampak bo skupna, enotna in močna gospodarska fronta Slovenije zoper vedno naraščajoče napade belgrajskega centralizma. Ravno enotnost vseh v Sloveniji je naša gospodarska rešitev in te rešitve se SDS ne veseli, ker je špekulirala z ustanovitvijo oblasti tudi na gospodarskem polju: divide et impera (razdeli jih'in poveljuj)! Na narodni meji še posebno obsojamo to noro demagoško sredstvo SDS, ki ga na škodo skupne gospodarske stvari Slovenije razširja, (•a, pravzaprav je dobro, da se je pokazala že zdaj pred volitvami, kako je s svojo kandidatno listo v službi belgrajskega centralizma. — Zato bo tembolj občutila nczaupnico po enotnem nastopu vseh gospodarskih krogov in z zmago Jelačin-Ogrinove liste I slov. Nocoj je ogromna večina industrijalcev, trgovcev in obrtnikov vnovič dokazala, da hoče glasovati za Združeno stanovsko listo. Nocojšnje zborovanje je zopet demokratom pokazalo, da so v Mariboru doigrali in da je večina obrtnikov in trgovcev proti njihovi diktaturi. Shoda v Gambrinovi dvorani se je udeležilo nad sto pristašev vseh strank. Navzoči so bili vsi mariborski kandidati Združene stanovske liste. Zborovanje je otvoril Janko Tavčar. V svojem govoru je naglasil: Svoječasno snio bili za enoten nastop gospodarskih slojev v Trgovsko zbornico. Tak nastop bi bil upravičen, kajti kadar gre za gospodarske interese, mora politika molčati. Zalibog do skupnega nastopa ni prišlo. In sicer po krivdi tiste stranke, kj nastopa proti nam, ker smo proti vmešavanju politike v naše stanovske zadeve. Naša lista ni strankarska, ampak je sestavljena sporazumno s trgovci in obrtniki. Nas vodi edino želja, rešiti propadajoče gospodarstvo. Politično smo različno orientirani. Veže nas pa skupna skrb za naše gospodarstvo. Samostojni demokrati so uvedli v stanovsko korporacijo politiko. S tem so ubili najvažnejše gospodarske zavode. (Medklic: »Agromerkur! Jadranska banka!«) Ista usoda je čakala v njihovih rokah tudi Trgovsko zbornico. To izvira iz strahu pred popolnim polomom. Nismo slepi in vidimo, kako so obiskana njihova zborovanja. Zato so tako strupeni. Mi nočemo nikogar izključevati. Očitajo nam, da smo pod komando SLS. Ta stranka je najmočnejša. Večina ljudstva je za njo. Prav ima, da je inicijativna. Šli bomo za njo, dokler bo delala za dobrobit ljudstva. Če bi bila SDS nesebična in poštena, bi šli za njo. Svojih pravic nočemo pustiti. Nočemo biti poslušni hlapci SDS. G. L i p o v š e k je v svojem govoru naglasil: Naše geslo je: V boj z združenimi močmi! Nas združuje stanovska zavest. Demokrati so vodili Trgovsko zbornico sedem let. Rezultat vidimo, da Slovenija gospodarsko propada. Ko smo hoteli tudi mi dobiti besedo, so nam ponujali mrvioo, misleč, da bomo zadovoljni. Politika je postranska stvar. Zato smo jim obrnili hrbet. V Trgovski zbornici hočemo pošteno gospodarstvo. Trgovec Murko je razvil gospodarski program, katerega hoče novo zastopstvo izvesti. — V imenu nemških trgovcev in obrtnikov je govoril G 1 a s e r. Oba naroda je pozval k skupnemu gospodarskemu delu, ker le na ta način bo mogoče rešiti Slovenijo pred nenasitnim belgrajski m centralizmom. Koraži-j a je zavračal žalitve, ki padajo na kandidate Združene stanovske liste. Tajnik K r a n j c je podal podrobna navodila za volitve. Poslušavci so govornikom navdušeno ploskali. Vse brez razlike je družila zavest, da je prišel čas obračuna z nasprotniki trgovskih, obrtnih in industrijskih interesov. Maribor bo j z demokrati končnoveljavno obračun**! Pariz, 7. septembra. (Izv.) Primo di Rivera je kralju ponudil demisijo svoje vlade. Nasportja med diktatorjem in častniki so vedno ostrejša. Diktator je odstavil 1667 častnikov. To je bil povod za oficirski upor. V provinci se artilerijski polki vztrajno upirajo ln drug za drugim odpovedujejo pokorščino vladi. Posebno močni so uporniki v Barceloni in Cadixu- Tudi mornarica se je deloma pridružila upornikom. Topničarsko vojašnico v Barceloni hočejo napasti vladne čete. Topničarji se pripravljajo na obleganje. London, 7. septembra. (Izv.) O vstaji v Španiji manjkajo vsled stroge cenzure vsa direktna poročila. Vlada trdi, da se ji bo posrečilo vstajo zadušiti, da je uporne častnike po večini žc aretirala in zaprla. S špansko-fran-coske meje pa poročila povedo, da se upor veča in širi. Vodi ga po teh vesteh sam general Saro, poveljnik artilerije in eden naj-priljubljenejših častnikov v Španiji. Častniki so se odločili za upor in so obstali na svojih mestih, dasi jih je diktator odstavil. Pri tem računajo na pomoč podčastnikov. Primo di Rivera je proglasil obsedno stanje in prepovedal zbiranje vojaških enot. Kralj Alfonz jo že več tednov videl vso kritičnost položaja. Vendar ga je presenetilo to, da se je spor s tako naglico zaostril. Kralj hoče držati Primo de Rivera, dokler nima primernega naslednika. Pariz, 7. septembra. (Izv.) Španski infan-terijski in kavalerijski častniki so se organi- Nemiri v Španiji. zirali v sindikalno zvezo. Ta zveza je nastopila proti Primo do Riveri. V manifestu, ki sta ga podpisala generala Veyler in Aquilera so politiko Primo de Rivera ostro obsodili. Pomagal je upornikom tudi trenuten položaj, ker je imel diktator neuspehe v zunanji politiki. Dekret, ki ga je izdal diktator ima sledečo vsebino: 1. V celi Španiij je proglašeno obsedno stanje. 2. Vsi artilerijski častniki, člani aktivne armade, so odpuščeni. Nimajo več pravice nositi vojaško uniformo. Poveljstva v artilerijskih vojašnicah prevzamejo rezervni častniki. Samo častniki maroških oddelkov ostanejo na svojih mestih. »Chicago Tribune« že poroča, da bo Primo de Rivera odstopil in pride na njegovo mesto general Magec, poslanik španske vlade pri Vatikanu. London, 7. septembra. (Izv.) Primo de Ri. vera računa le še na zunanje politične uspehe. Sedaj ko je propadel z zahtevo po stalnem sedežu v Društvu narodov in zasedbi Tangera, grozi, da bo odpoklical vse španske čete iz Maroka. Čo bi diktator to res izvršil, bi mu ljudstvo, ki je desetletja krvavelo v Maroku bilo iskreno hvaležno. S tem bi si Rivera odločno utrdil položaj. Rivera še omahuje, ker se zaveda, da bi ta korale vedel do mednarodnih zapljetljajev in posledice za Španijo niso preračunljive. Rivera bi tu rad napravil uslugo Mussoliniju in izročil protektorat Italiji. Temu pa se upira Francija, ki ima edina tu po pogodbi odločilno besedo. /A Nekaj o blamažah. »Slovenec« se je v soboto silno blamiral, ko je z velikim pompom oznanjal, da so ljubljanski gerenti že »odstavljeni«. Še isti dan popoldne je »Slov. Narod« ugotovil neresničnost »Sloven-čevega« poročila. Včerajšnji »Slovenec« ni mogel drugače kot da samega sebe preklicuje in ugotavlja, da ni na magistratu nobene iz-premembe. Da bi svojo blamažo prikril itd. — To piše »Jutro«, isto »Jutro«, ki je, kakor znano, prineslo vest o odstavitvi gerentov že v petek, se pobahalo, da je to zasluga SDS in ki se je potemše isti dan dalo demantirati od »Slov. Naroda«, da je ta vest »netočna in preuranjena«, ker so med tem SDSarji že zintrigirali, da se je odlok notranjega ministra, ki je za SDS hud udarec, sistiral. In ko je »Jutro« najprej, da se pokaže, kako je demokratično, svobodnjaško, napredno in za avtonomijo Ljubljane vneto, to vest navidezno pozdravilo in se, kakor rečeno, celo pobahalo, da je vladni ukrep uspeh vztrajnih prizadevanj SDS za vpostavitev avtonomije ljubljanske občine in je iz tega takoj poskušalo kovati kapital za SDS, pa se zdaj ne more dovolj natriumfirati, da gerenti ostanejo še nadalje in da z občinskimi volitvami za enkrat še ne bo nič, pa da je zasluga SDS, da se je ta »klerikalna nakana« proti gerentom ponesrečila, in piše o blamaži »Slovenca«. — Eno se mora pustiti malemu Moricu: nesramen je do onstran granic. A Pašič o Uzunovičcvi vladi. Pašičev kurir Dragovič je sporočil radikalnemu klubu tudi to, da je Pašič izrekel ostro kritiko tudi o vladi, ki nima danes zabeležiti nikakršnega uspeha na nobeno stran ne. Pašič je, tako je povedal Dragovič, ugotovil, da ni ta vlada vseh teh šest mesecev, odkar je na upravi, naredila niti enega koristnega zakona za deželo; ni se pobrigala ne za poplavljence, ne za dobrovoljce, ne za koloniste, a ravno tako ni storila nič za invalide. Nasprotno: vlada je z raznimi ukrepi izzvala nezadovoljstvo širokih ljudskih mas, v prvem redu uradnikov, ki jim je življenje že itak težko itd. — Ne-hvaležnost je plačilo sveta, bo nato pač vzdih-nil g. Uzunovič. Saj smo vendar delali vse-skoz po vzgledu Pašičeve vlade. A Trinajstmiljardni proračun je obsodil zdaj sam g. Pašič, pod čegar vlado se je ta proračun izdelal. V svojih navodilih radikalnemu klubu opominja, naj se gleda, da se bo začelo z resnim štedenjem na vseh poljih državne uprave. Izdatki se morajo skrčiti na najnižjo mero. Državni proračun nikakor ne sme prekoračiti devet milijard. — Zdaj so se torej od Pašiča pa do Radiča po vrsti izrekli proti trinajstmilijardnemu proračunu vsi, ki so to velikansko breme naložili ljudstvu. Zdaj bi rad vsak zvalil to krivdo raz sebe. In preostal je samo g. Pucelj, ki je ta proračun najbolj zagovarjal z znanim naukom o šparanju. Kakor stvar izgleda, bo navsezadnje pa še vsa krivda na tem ogromnem proračunu in njegovih katastrofalnih posledicah obležala na g. Puclju, kmetijskemu ministru te vlade. Težka stvar to za g. Puclja, toda ne dvomimo, da bo junaško kakor je prevzel odgovornost za binajstmilijardni proračun, junaško nosil tudi vse posledice. S&odi S£S Shod SLS v Selnici ob Dravi 5. septembra je dobro uspel. Predsedoval mu je župan g. Ivo Urbas. Poročilo o položaju je podal poslanec Fr. Zebot. — Obrtniki in trgovci v teh krajib v ' vsi glasovali za Jelačinovo listo. Shod v SLS se je vršil za Kočevje V soboto X> lalianu Pri ft&tlru udaloihi zastopnikov delavstva in drugih organizacij jo poslanec g. Š k u 1 j v daljšem govoru orisal sedanji politični in gospodarski položaj. Soglasno se je izrazila zaupnica poslancu Škulju, Jugoslovanskemu klubu in njegovi politiki. Brošure proti Muisoliniju Fašizem je v Italiji popolnoma zatrl ustavno življenje. Zatrl je tudi tiskovno svobodo, ki predstavlja eno izmed prvih pridobitev demokratizma ter je v času diktatur nemogoča. Mussolini je dobro vedel, da je tisk najuspešnejše in najnevarnejše sredstvo v modernih političnih borbah. Najdrznejši politični nasprotniki fašizma in Mussolinija pa so kmalu pričeli iskati nadomestila za javno svobodno besedo. In tako je italijanska policija imela veliko opraviti z raznimi tajnimi listi, ki so se tiskali v Italiji. Čim je postalo policijsko nadzorovanje tako strogo, da ni bilo omgoče v Italiji tiskati tajnih listov in brošur, se je preneslo tiskanje teh publikacij v inozemstvo, odkoder se potem razširjajo v Italijo. Brezdvomno je Pariz središče glavnih političnih nasprotnikov fašizma in Mussolinijeve osebe. Največjo pozornost je v Parizu gotovo vzbudil znani Cesare Rossi, bivši načelnik tiskovnega urada ministrskega predsedništva, s svojimi članki v pariških listih, v katerih je Mussolinija javno dolžil, da je on naročil Matteottijev umor. Cesare Rossi je zbežal iz Italije tajno, ker bi ga Mussolini sicer ne pustil v inozemstvo, da ga tam kompromitira. Izmed drugih bivših fašistov, ki bivajo v ino, zemstvu in skušajo z vsemi sredstvi minirati fašizem, je Massimo Rocca gotovo najznamenitejša osebnost. Ti izseljenci so izdali brošuro, v kateri skušajo opisati rimskega diktatorja na podlagi svojih osebnih vtisov in Mus-solinijevega življenja pred pohodom na Rim. Ta brošura, ki obsega nad 80 strani, je prešla preko meje v Italijo, kjer kroži tajno z roke v roko. Tako je bil poslan tudi en izvod fašistovskemu članu občinskega sveta v Milanu, ki ga je pred nekim drugim fašistom pričel radovedno citati. Ta je občinskega svetnika naznanil svojim predstojnikom in sledila je preiskava pri vseh občinskih svetnikih v Milanu, da bi se našla brošura. V brošuri je zanimiv citat iz socialističnega lista »Lotta di Classe«, ki ga je urejeval Mussolini 1. 1912. Po atentatu na Viktorja Emanuela je ta list pisal: »Upamo, da se ne bo našla nobena delavska zbornica, ki bi razv obesila narodno zastavo ob tej priliki. Ljudje, obdarjeni s fino inteligenco, bi se ne smeli dati zanesti po čustvu. Atentati so pripetljaji med delom kraljev kakor so padci z visokih odrov pripetljaji zidarjev.« Nato napada list Bissolatija, ki je po atentatu častital kralju. Ta odstavek naj bi prikazal današnji Musso-linijev monarhizem v pravi luči. Izmed vseh sestavkov te brošure pa je gotovo najzanimivejši članek »Resnica o Mussoliniju«, ki ga je spisal M. Rocca. Članek izdaja izvrstnega publicista, iz katerega govori tudi nekaj maščevalnosti, a ne presega meje korektnosti. Naj navedemo samo zaključek: »Ko bodo hoteli kdaj označiti človeka, katerega je zapeljana Italija za trenutek napravila za svoj idol in kateremu se je drznila v svoji fatalni zaslepljenosti zaupati svojo usodo, bo treba utisniti na čelo tega reveža, kakor na duševni grob, ki ga nosi s seboj, strašen verz, ki ga stavi Fosoolo v usta Tiestu, ki očita Atreju tiranstvo: Ordir misfatti e punirne il ministre. (Zamisliti »ločine in kaznovati izvršitelje.) Politika, morala, revolucija in imperij Benita Mussolinija so popolnoma osebo- v teh besedah. K.af se godi doma Delo v premogovnikih TPD ustavljeno. BUDARSKO VPRAŠANJE IN DELAVSKA ZBORNICA. Ko je zaznala Delavska zbornica o trdih korakih Trboveljske premogokopne družbe napram rudarjem, je takoj sklicala izredno sejo upravnega odbora, ki se je pečal edino s položajem, ki je nastal radi konflikta med vlado in družbo. Da bi mogla tem intenzivnejše zasledovati razplet nadaljnjih dogodkov, je izvolil upravni odbor iz svoje srede permanentni odbor. Ta je stopil v stik i vsemi v poštev prihajajočimi faktorji, da hi mogel čimprej ugodno rešiti novo rudarsko krizo. Tekom predvčerajšnjega dne je šla tudi posebna deputacija k ministru Puclju in k velikemu županu, da se informira o položaju in zainteresira za rudarje. Obenem je predložila velikemu županu posebno spomenico, v kateri poudarja: 1. Da je Trboveljska premogokopna družba odpovedala delavcem službo proti zakonu. Radi tega je prišlo delavstvo v novo krizo v času, ko s je vsaj za silo posrečilo preskrbeti delo rudarjem, ki so postali brezposelni radi nedavnih redukcij. Isto tako je naslikala nad vse beden položaj delavstva. 2. Da ni vlada informirala o svojem koraku nfll delavstva niti javnosti. 8. Da je odločno iproti temu, da bi se oddala dobava premoga potom javne dražbe. V interesu mirnega gospodarskega razvoja in urejenih socialnih razmer zahteva, da sklene vlada z družbo dolgotrajno dobavljalno pogodbo, v kateri naj se tudi določi možnost zvišanja ali znižanja cen. V ta namen naj se postavi od vlade komisar, katerega naloga bo, da kontrolira na rast ali padec produkcijskih stroškov družbe. 4. Da je nevarnost, da bo prevalila družba v slučaju sporazuma z vlado morebitno momen-tano izgubo na delavce na ta način, da bo ponovno znižala mezde, kljub temu da še sedanje plače ne zadostujejo m dostojno preživljanje in kljub temu, da je družba znižala svoje režijske stroške najmanj za 35%, ne da bi imelo to zni- žanje za posledico tudi znižanje cen premogu ali pa izboljšanje gmotnega položaja delavstva. Delavska zbornica je izdala tudi proglas na rudarje, kjer pravi, da je vlada v sporazumu z ministrom prometa sklenila, da odpove Trboveljski premogokopni družbi vsako nadaljnjo dobavo premoga, ker noče znižati cen premoga vkljub temu, da je z redukcijami delavstva in z zmanjšanjem njegovih mezd znatno znižala režijske stroške. Na drugi strani pa hoče vlada izločiti vse posredovalne agente in družbe, ki zvišujejo cene premoga in omogočajo korupcijo. Kakor je te namen tudi iz delavskega stališča dober in umesten, se mora vendar protestirati proti načinu, kako skuša vlada ta namen doseči. Dejstvo je namreč, da vlada o svojem kornku ni jasno informirala javnosti in zato je navidezno javno mnenje na strani družbe. Udarec, namenjen družbi, je zadel delavstvo: Na tisoče rudarjev je vrženih na cesto brez zakonite odpovedi, nevedoč, ali bodo mogli r.veljaviti pravico do zakonite odškodnine. Prizadeti pa so tudi najširši srednji sloji obrtnikov in malih trgovcev, ki so absolutno odvisni od rudarskega življa. Komaj se je bilo posrečilo preskrbeti delo brezposelnim, ki so bili prizadeti po zadnjih redukcijah, se že zopet pojavlja kriza, ki ne bo občutno prizadela samo delavca, temveč vso naše narodno gospodarstvo. Poudariti je dejstvo, da je v rudarskih revirjih beda na vrhuncu. Rudniško delavstvo se nahaja vsled nizkih mezd v težavnem gmotnem položaju. Življenske potrebščine kupujejo večinoma na kredit, se zadolžujejo, ne ve pa, kdaj se mu bo zboljšalo ekonomsko btanje v toliko, da bo moglo prikriti svoje dolgove. In končno ne smemo prezreti činjenice, da bo družba v slučaju sporazumljenja med seboj in vlado skušala doseči pokritje svoje momentane izgube s lem, da zniža delavske mezde. Končno poživlja Delavska zbornica rudarje, naj ohranijo mirno kri, ker bo Delavska zbornica skupno z vsemi delavskimi strokovnimi organizacijami branila delavske interese, in napoveduje shode 8. t. m. po vseh rudarskih revirjih. III. kongres Zveze hišnih posestnikov SHS OBČNI ZBOR GLAVNE ZVEZE. Včeraj in danes se vrši v Ljubljani III. kongres »svojinec, zborovanje Glavne zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine SHS. Včeraj ob 9. uri dopoldne se je vršil kot začetek v sejni dvorani mestnega magistrata drugi redni letni zbor Glavne zveze. Prišlo je okrog 90 zastopnikov društev hišnih in zemljiških posestnikov iz raznih krajev države. Izven Slovenije jih je največ prišlo iz Zagreba (10); razen tega iz Belgrada, Splita, Osijeka, Sremske Mitrovice, Novega Sada, Vinkovcev, Karlovca i. dr. Kot zastopnika avstrijskih hišnih posestnikov se udeležujeta kongresa odvetnik gosp. dr. Oskar Trnka z Dunaja (znan med drugim tudi z dunajskega kongresa »International Law Association«) in g. poslanec Egon Pistor iz Gradca. Mednarodna unija hišnih posestnikov v Parizu je poslala pismeni pozdrav. Pismen pozdrav sta poslali dalje Osrednja zveza nemških zemljiških in hišnih posestnikov v Berlinu in organizacija hišnih posestnikov v Celovcu; enako poslanec g. dr. Fr. Kulovec, ki je bil na kongres povabljen, a je zadržan iz Ljubljane. Uvodoma je g. Ivan Frelih v imenu pokrajinske zveze hišnih posestnikov za Slovenijo pozdravil navzoče delegate in zastopnika ministra za socialno politiko g. vlad. svetnika dr. Ivana Goršiča. Govoril je o nalogah kongresa in poudarjal posebno dve točki: stanovanjski zakon in davčno reformo. Predsednik Glavne zveze, odvetnik dr. Mi-hajlo Marinkovič iz Belgrada, je nato otvoril kongres in poročal o delovanju Glavne zveze od lanskega zagrebškega kongresa. Tudi on je zavzel stališče v vprašanju stanovanjskega zakona in glede reforme sedanjega davka. V imenu hrvatskih posestnikov je pozdravil kongres predsednik Zveze hišnih posestnikov v Zagrebu g. Juraj Cačkovič. Poudarja nujnost čim tesnejše organizacije in se zavzema zlasti za to, da kongres protestira proti podaljšanju stanovanjskega zakona. Kongres se je nato razdelil na pet sekcij. Referent sekcije za stanovanjsko vprašanje (14 članov) je dr. M. Marinkovič, davčne (11 članov) Cačkovič, kreditne (za lastni denarni zavod; 9 članov) ravnatelj Ebrič iz Zagreba, sekcije za organizacijo (11 članov) Jože Pire in sekcije za agrarno reformo (5) Visko Arambašič iz Splita. Sekcije so zborovale dopoldne in popoldne in izdelale resolucije, ki se danes predlože manifesta-cijskemu zborovanju, ki se bo vršilo ob 10. uri v veliki dvorani Uniona. Volitve novega upravnega odbora in predsednika so odložene na danes. Glede prihodnjega kongresa je bilo sklenjeno, da se vrši septembra leta 1927. v Splitu. Kongres je z navdušenjem sprejel predsednikov predlog, da se pošlje udanostna brzojavka kralju Aleksandru. OBČNI ZBOR POKRAJINSKE ZVEZE. Včeraj ob 17. uri se je vršil občni zbor Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov v mestni posvetovalnici na magistratu. Občnega zbora se je udeležilo častno število zborovalcev, kljub temu, da so bili mnogi delegati po raznih drugih sejah zadržani. Občni zbor je otvoril predsednik g. F rel I h s pozdravom vseh delegatov, kakor onih Iz Zagreba, Mitrovice, Splita, Belgrada ter skoro iz vseh večjih hrvatskih mest, tako tudi iz vse Slovenije. Pokrajinska zveza šteje 17 društev, poleg 3 novoustanovljenih, od katerih so nekatera prav agilna, kakor ono na Bledu, ki šteje že sedaj do 100 članov. Zveza šteje 3600 članov, v preteklem društvenem letu je društvo napravilo do 740 vlog in tudi 17 shodov, na katerih so hišni posestniki protestirali proti kršenju svojih pravic. Pokrajinska zveza je vršila vedno svojo nalogo :: raznimi intervencijami pri vladi in pri drugih političnih faktorjih za dosego odpravljenja vseh izjemnih stanovanjskih določb. Z novim stanovanjskim zakonom še ni delo popolnoma končano, še mnogo je nalog, ki čakajo delo organizacije hišnih 'posestnikov. Predsednik apelira na belgrajske tovariše, da se oni zavzamejo v Belgradu za hišne posestnike vse države. Gosp. dv. sv. dr. Š u b e 1 j je čestital vodstvu Zveze za požrtvovalno delo ter pozval predsednika, naj vztraja v borbi za pravice hišnih posestnikov. Gosp. ravnatelj Jeglič je podal točno blagajniško poročilo. Promet društvene blagajne je znašal približno 58.000 Din. Računski sklep je občni zbor soglasno sprejel na znanje. Pri volitvi Zvezinega odbora jo bil v začetku takoj izvoljen za blagajnika g. Jeglič, za predsednika pa ponovno g. Frelih, za podpredsednika je bil izvoljen g. Julij G laser iz Maribor?.. Ostali odbor ostane v starem sestavu. Nato je predsednik Frelih poročal o stanovanjskem vprašanju ter o davčni reformi in hišno-najemninskem davku. Govornik je ob odobravanju vseh zborovalcev ostro nastopil proti metodam, kako se predpisuje hišnonajemninski davek. O mednarodni zvezi organizacij hišnih posestnikov je poročal predsednik, da se osnuje za enkrat samo mednarodna zveza organizacij Avstrije, Češkoslovaške, Madjarske, Romunije in Jugoslavije. Prihodnji občni zbor se vrši v Mariboru. V poročilu o Zvezinem glasilu >Moj dom< je predsednik grajal premajhno zanimanje nekaterih članov in tudi društev za ta list, ki bi se mogel ob splošnem interesu stanu hišnih posestnikov dvigniti v prvovrstno glasilo. Kljub vsemu se je število naročnikov dvignilo nad 3000. Predsednik je tudi poudarjal važnost kreditov hišnim posestnikom. O tem se sklepa na kongresu v sredo. Pri točki »Slučajnosti« je g. Malovič grajal, da stanovanjski zakon ne določa davčne prostosti tudi za nove stavbe manjšega obsega. Govornik zahteva davčno oprostost 15 let za vse nove stavbe. Gosp. Novak je naprosil Zvezo, da intervenira glede visokih taks, ki jih morajo hišni posestniki ob raznih prilikah plačevati. O krivicah hišno najemninskega davka je govoril še g. Kovač. Nato je predsednik zaključil občni zbor s pozivom, naj se vsi hišni posestniki zavedajo dolžnosti do svojih organizacij. Zvečer se je vršil v Unionu prijateljski sestanek, katerega je otvoril g. Frelih in pozdravil zastopnike organizacije iz vseh delov države, delegate iz Avstrije in udeležence iz Slovenije. Kongres so pozdravili dalej g. Javor iz Osijeka, predsednik centrale g. Marinkovič, g. Nedič iz Belgrada in delegat iz Avstrije g. poslanec Pistov. Zvečer sta prispela kot delegata tudi g. Wedan iz Beljaka in gospa Meixnerjeva iz Zagreba. Večer je potekel zelo animirano in je bilo izrečenih še več napitnic. PSansmtvo na Primorskem. Vzlic vsemu hudemu, kar morajo pretrpeti naši bratje v Italiji, je vendar še zdravje v njih, še je moč. Je to zdravje naše primorske vasi, tople zavesti, da je vsaj rožmarin na oknu še naš, da je naša tista siva, v nebo štrleča gora tam gori v Julijskih Alpah. In ko ljudje niso našli več miru doma pred temno zavestjo, da so 3ami sebi prepuščeni in vsak dan bolj tepeni, ko ni bilo več tolažbe v vinu, Bo se podali v gozd in v gore. Mnogi, pravim, me vsi. O, še so, ki kriče in preklinjajo po laško v gostilnah, že so, ki se jih pošteno oko sramuje... Toda nimam namena govoriti o tem. Nadaljevati treba zdravo pot. Ne samo pri nas, tudi tam doli zadolriva planinstvo vedno več privržencev. Vzlic vsemu se najdejo ljudje, ki organizirajo izJete, večkrat celo v večjem štilu. In tu so zapopadoni vsi. Ono malo posvetno inteligence, ki je še tam ostala, je skoro bolj lena od našega delavca in kmeta, ki znata vedno resneje izrabljati svoj čas. Ko »e v soboto r,večer vrne naš primorski fant od težkega dela, je mnogokrat prva skrb oprema za hribe. In vse poletje so naši hribi in visoke gore polne posetnikov. Največ jih je deležen Krn. To je visoka turisttka poleg Skrbine in Kanina. Dostop na Km omogočujejo razna, za časa vottjo nnroiena nota. Sicer on io Vrm vonictin • - e--— o A S--J« ""p'' globoko v dušo našim ljudem izza časa raznih krnskih dogodkov, ko so tepli in razbijali laški fašisti po vsem Kobariškem, kar jim je prišlo pod noge in roke. Dreženskega župni-šča, ki je pogorelo, naši ljudje ne bodo tako kmalu pozabili. Globoko v čuvstva je zabeleženo vse ono, kar so tukaj počenjali. Tn le z grenkimi spomini se odpravlja človek na ta vrh in s še bolj grenkimi se vrača. Vendar je Krn kot čudežni studenec. Človek se vrne od spominov prevzet in še bolj trd. Omenil sem še Škrbino. Radi njene pri-slonjene južne ploskve jo imajo radi zlasti oni, ki se vadijo v plezanju. So to prvi početniki v visoke gore. Obisk je precejšen, tudi nevarnosti so, vendar ni nesreč.. Nekaj drugega je v | gori: trd kamen, ki ustvarja trdo in resno pri- ! morsko dušo. Tudi Kanin sem že omenil. Gre človek do j Žage pod Bovcem z avtom, potem pa po stezah vedno višje do Babonske planine. Tu prenoči, drugi dan pa se zbudi v planinskem raju. Kanin imajo naši Primorci radi. Je strm in ogromen. Trd je in nepremičen, neuklonljiv. Taki postajajo oni sami. Triglav ni tako domač. Bolj morda Črna ! prst, ki nudi obilen razgled in je le hrib. Isto tudi Porezen. Vipavci pa imajo radi Čaven in Kmelj, niže doli, proti Gorici pa Trnovsko planoto na splošno in Trstelj, najvišji vrh v kraškem severnem robu. Idrijčani CTedo na Vojsko, kjer je za zadušena rudarska pljuča svež zrak in obilo mle- l/o T ii/l i nn Tn v/i r r) i 1* mruln rn/U Tn in rr/11-1 in .... . . —... --------..!.., koča, PLrnatova, last nekdanje .podružnice SPD, pa razpada. Sicer se je društvo obnovilo, a nima denarja, da bi kočo popravilo. Brici pa so edini, ki nimajo gora in tudi ne veselja do njih. Njih trda zemlja jim srka kri ne samo v Brdih samih, več morda še v premnogih tovarnah v Julijski Krajini in po vsej Italiji, kamor hodijo delat. To zlasti letos, ko je letina slaba, ko je toča toliko pobila. Govorimo o planinstvu, ker je to znak neke krčevitosti, nečesa temnega, kar preživlja naše Primorje. Dvoje stvari je, ki sta ostali temu našemu odlomku: molitev kot duša in zemlja kot kruh. Oboje postaja z dneva v dan nujnejše, lepše, dragocenejše. Molitev je uda« nost, zemlja je moč. In gora je volja. Po gorah pa gredo vedno pogosteje in so zastopani vsi sloji, mesto in dežela. Dokler bo toliko trdnega v naših bratih, bo dobro. R. K BELI OBLEKI KUPITE BELO OBUTEV r Moški 99% Žensk! 65* Otroški 49% Stavbeno podjetnost v mag-dalenskem predmestju. Maribor se je začel lepo in na veliko razvijati v magdalenskem predmestju od velikega mosta naprej. Gotovi sta lepi novi hiši g. Bera-! niča na Kralja Petra trgu in palača pokojninskega | zavoda. Tik zraven nove Beraničeve hiše je začel j isti posestnik v torek kopati temelje za drugo vogelno in tronadstropno hišo, ki bo še letošnjo jesen pod streho. Na Dvoržakovi cesti ravno nasproti palači Pokojninskega zavoda je začel kopati v torek zjutraj temelje za novo dvonadstropno hišo naš somišljenik in mesar Franc Hohnjec. V tej novi zgradbi bosta spodaj dve prodajalni, zadaj na dvorišču skladiščni prostori in gospodarsko poslopje. V I. nadstropju bodo 4 lepe in prostorne sobe, V II. dve manjši stanovanji z dvema sobama in kuhinjo. Tudi ta stavba, ki jo bo gradil mestni stavbenik Kiffmann, bo še letos pod streho. Velik požar v Selnici ob Dravi V noči od ponedeljka na torek je javil mariborski stolpni čuvaj požar v smeri proti Selnici. Mariborska požarna bramba je v označeni smeri odhitela z avtomobilsko brizgalno, toda gorelo je visoko na hribu, tako da je bil dohod za avto nemogoč. Primanjkovalo je tudi vode; selni-ška požarna bramba je sicer poskušala gasiti, toda vsled pomanjkanja vode so bili napori brezuspešni. POŽAR V RIBNEM PRI BLEDU. V ponedeljek ob pol 12. uri ponoči je na nepojasnjen način izbruhnil ogenj .na skednju Gol-majerja. Ko so domači ogenj opazili, je bila že vsa zaloga slame in sena v plamenih. Predno je mogla prihiteti na mesto požarna bramba, je ogenj objel tudi skladišče trgovine. Dobro založeno skladišče in hlev sta pogorela do tal. Hišo so nekoliko obvarovali, ostala pa je brez strehe. Škoda pogorele stavbe, postrešja, poljskega orodja in popolnoma uničenega skladišča trgovine se ceni preko 100.000 Din. Posestnik je zavarovan pri »Vzajemni« za 100.000 Din, pri »Slaviji« pa za 5000 Din. UTOPLJENCI. Truplo Josipa Kranerja, mesarskega pomočnika v Litiji, ki je 25. avgusta t. 1. utonil v Litiji v Savi, je včeraj našel v Trbovljah gosp. Grebene v bližini svoje žage ter so ga takoj prepeljali v mrtvašnico. Naključje je, da je utopljeni Kraner sin tukjašnjega rudniškega elektrotehnika in da ga je Sava prinesla v domači kraj, kjer bo tudi pokopan. Družini sožalje! V soboto dne 4. septembra je utonil v Muri 19 letni mladenič Franc Bohanec iz Cvena pri Ljutomeru. Bil je na obisku pri svojih sorodnikih na Meleh pri Gornji Radgoni. Pri kopanju je priplaval v vrtinec in postal žrtev Mure. Trupla Se niso našli. Utonila je v soboto 4. t. m. v Metliki v studencu Suhorju, ki ima pa ravno sedaj nekaj vode, 6 letna Slava Kerč, hčerka zidarja iz Metlike št. 167, ko je šla zajemat vodo. NEVAREN AVANTURIST. Iz Belgrada so dobile varnostne oblasti obvestilo, da je pobegnil od tam nevaren slepar, s katerim so imela že tudi sodišča večkrat opraviti. Izdaja se za dr. Milana Bugarskega in laže, da je bil svoječasno generalni konzul v Rusiji, kasneje pa delegat kraljevine SHS in da je sodeloval kot tak tudi pri sklepanju senžermenske pogodbe in sicer kot namestnik dr. Rybača. Mož je srednje suhe postave, se ziblje pri hoji in ima že sivo brado. Pravijo, da ima mož na vesti več predrznih in izdatnih goljufij, radi katerih je pobegnil iz Belgrada, da poskusi svojo srečo še kje drugje. ZLOČINSKA KRONIKA. Dva vloma. V Cerkveni ulici v Ljubljani se je splazil neznan vlomilec v stanovanje črkostavca Viktorja Stareta in mu je odnesel žensko uro in verižico iz tula srebra v vrednosti 400 Din. Na pokrovu sta bila gravirana dva golobčka. — Večji plen pa je dobil neznan vlomilec, ki je vlomil v stanovanje Hilde Tavčarjeve na Starem trgu 30. Ta je vse prebrskal po sobi, končno pa je odklenil bržkone z vitrihom omaro in je odnesel ia nje temno obrobljeno listnico, v kateri je bilo nekaj čez 5000 Din. — Vlom v izložbeno okno., V Gosposki ulici v Ljubljani je vlomil neznan ljubitelj okvirjev v izložbeno okno fotografa Hugo Hibšerja. Vlomilec je vzel deset slik. Toda fotografije je snel iz okvirov in jih je pustil pod oknom in je vzel samo okvirje vredne okrog 300 Din. — Žrtev kolodvorskega žeparja. Uradniku Italijanskega konzulata v Ljubljani Ivanu Cigliču je bila ukradena na kolodvoru na Jesenicah na Gorenjskem iz hlačnega žepa črna usnjata listnica v kateri je bilo 220 Din in drugega denarja. — Pobegli sleparji. Nekemu slaščičarju v Celju je poneveril delavec Franc Skrajner, doma od Novega mesta 1000 Din in je neznano kam pobegnil. — Iz Doba pri Domžalah je pobegnil nevaren ptiček Jakob Gregorin, po dom. Naskov, o katerem pišejo, da je nevaren slepar in vlačugar in ima tudi še več tatvin na vesti. Ravno tako nevaren človek je neki Juri Bolte, ki se potika že čez tri mesece po gozdovih. Ponoči se klati po vaseh in krade po poljih in vrtovih in si sani kuha v nekem gozdnem skrivališču v domžalskem okolišu. — Nevarna tatica je tudi neka Marija Aichholzerjeva, doma iz Ljubljane pristojna pa v Rožek na Koroškem. Ta pa je izvršila več predrznih tatvin na Jesenicah in v okolici, kjer je po VrnHl« vač obleke ln perila, jestvin in p« manifie vsoto denarja. Dnevne novice kr Vsem somišljenikom naše stranke! Da. nes odpošlje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo vse glasovalne listine ii Ljubljane. Žerjavovci delajo na vse pretege, da bi se obdržali na tej postojanki. Jasno je, da je v interesu vse Slovenije, da se ti škodljivci enkrat za vselej odstranijo iz tega važnega stanovskega zastopstva. Naj tu složno sodeluje vsa Slovenija! Preberite gotovo natanko navodila v današnjem »Slovencu«. •k 30 letnico mature praznujejo abituri-jenti VIII. a razreda ljubljanske gimnazije iz leta 1896 dne 19. in 20. septembra 1926 veled preložitve prvotnega termina in sicer: Veliki župan dr. Vilko Baltič, mestni župnik Janko Barle, notar Anton Bartol, gimnazijsiki profesor Jakob Bergant, župnik Ivan Bešter, notar Anton Carli, zdravnik dr. Franc Dolšak, profesor trg. akademije dr. Robert Eržen, zdravnik dr. Ivan Iiubad, zdravnik dr. Pavel Kane, lekarnar dr. Rihard Karba, župnik Josip Kra-kar, imtendantski podpolkovnik Viktor Kristan, sodni svetnik Franc Kiissel, odvetnik dr. Karel Lesikovic, višji uradnik drž. železnic Pavel Levičnik, dvorni svetnik dr. Rudolf Marn, odvetnik dr. I. C. Oblak, časnikar Josip Petrič, dvorni svetnik dr. Leo Stare, zdravnik dr. Josip Staudacher, veleposestnik Valentin Sturm, podravnatelj tobačne tovarne Ivan Tome, šef fondskega odseka pri ljubljanski železniški direkciji Ivan Vari, magistratni računski ravnatelj Ivan Vole, I. tajnik trgovske zbornice dr. Franc Windi«cher. Nadalje abiturijenti istega letnika celovške gimnazije: dr. Arnejc, dvorni svetnik dr. Ferjančič, univerzitetni profesor dr. Kušej in okrajni glavar dr. Kaki. Tovariši naj Izvolijo nasloviti svoje dopise na magistrat-nega računskega ravnatelja Ivana Volca, Ljubljana, Šolski drevored 2. * Kaj pa to? Na letakih, katere je izdala »Delavska zbornica« za rudarje v zadevi zo-petne redukcije, stoji med drugim tudi to: O v§eh nadaljnjih korakih bo informirala delavstvo (namreč Zbornica) na shodih, ki se bodo vršili dne 8. septembra v rudarskih revirjih in na katerih bodo podali referenti točna pojasnila. Kakor smo pa doznali, niso sklicale shodov Združene strokovne organizacije, ampak socialnodemokratska »Unija rudarjev«. Na te shode, to je socialistične shode, bo poslala Zbornica svoje referente gg. Kopača, Sede.ja in Svetka. Z eno besedo: socialistični shodi na račun in stroške Delavske Zbornice. Vprašamo, zakaj je pa izvoljen permanentni odsek? Za danes toliko. Pozneje še več. •k Učiteljska imenovanja. Postavljeni (postavljene) so: v Novem mestu za stalnega šolskega upravitelja deške osnovne šole Davorin M a t k o, šolski upravitelj v p; v Ljubljani za stalno učiteljico na manjšinski šoli Ana P f e i -f e r, stalna učiteljica na Viču; za stalno uči-teljioo na VI. dekliški osnovni šoli Lucija T r a m p u š, učiteljica na Dobrovi; v Jaršah za stalnega šolskega upravitelja Ernest Šu* š t e r š i č, učitelj v Kočevju; v Mozelju, okraj Kočevje, za stalnega šolskega upravitelja Robert Herbe, učitelj v Cerkljah ob Krki; v Škofji Loki za stalno učiteljico Alberta P a v gon, učiteljica v Selih, okraj Kamnik; v Drenovem griču za stalnega šolskega upravitelja Anton Turk, učitelj v Dolu; v Št. Juriju pri Grosupljem za stalnega šolskega upravitelja Rudolf Z n i d a r š i č, učitelj v Moravčah; na Hrušici za stalno učiteljico Marija Kalin, stalna učiteljica v Korinju, okraj Litija«, na Dobrovi za stalno učiteljico Marija Š t e -blaj-Sirnik, učiteljica pri Sv. Duhu nad Blokami; v Novem mestu za stalnega učitelja Srečko Borštnik, učitelj v Karteljevem. ■k Za profesorja na nižji kmetijski šoli v 8t. Juriju ob južni železnici je postavljen Fran Kropivšek, suplent na isti šoli. ~k Učni načrt za osnovne iole. »Ur. list« prinaša v št. 80. učni načrt za I.—IV. razred osnovnih šol v kraljevini SHS. Za »nauk o veri in morali« (elastičen pojem; ne več: verouk!) sta določeni po 2 uri na teden v vseh štirih razredih. Kakor rečeno, naslov predme-ta je jako elastičen. — Za »srbsko-hrvatsko-slovenski jezik« je določenih 7 ur. Tudi zelo »jasno« določilo! Lahko bo po tem določilu kak učitelj poučeval 6 ut na teden srbohrvaščino in 1 uto slovenščino; kdo mu bo mogel očitati, da se ne drži učnega načrta? kr Kat. prosv. društvo in orlovski odsek Vrhpolje pri Moravčah vabita k blagoslovitvi novega doma v nedeljo 12. septembra. Spored: ob pol 1 zbiranje gostov pri g. Bergant v Kra-scah, nato odhod na Vrhpolje z godbo na čelu; ob pol 2 slovesne litanije v oerkvi; blagoslovitev doma po g. kan. J. Bizjanu iz Moravč. Slede govori gg. govornikov iz Ljubljane, nakar sledi javna telovadba, po njej pa prosta zabava. Sodeluje moravška godba. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži za en teden z istim sporedom. V Grozovita vojska Je minila, le njeni žalostni sledovi se še kažejo vsepovsod!. Predvsem tlači brez razločka vse stanove neznosna draginja. Poceni ni dandanes skoro nobena reč. Zato ni malo začudenja ob novici, ki je mahoma prispela v slednjo vas, da se dobi vkljub draginji nov, štirisedežen avto, molzna krava, mlad konj itd. že za 10 Din v loteriji »Kat. prosv. društva v Sv. Petru pod Sv. Gorami«. Tamkaj dobiš tudi za 10 Din obleke, radioaparate, kolesa, perilo, knjige itd. Ne zamudite prilike in tudi VI naročite nekaj srečk. Ce jih pa naročite 10 komadov, dobite tri srečke brezplačno. Kdor jih pa 100 komadov naroči in razpeča, ta pa si lahko zasluži kar 400 Din. Pišite v tem oziru na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. Gorami«. Nikoli vam ne bo žal! * Loterijski odbor Društvenega doma v Trbovljah je povišal dobitke od 400 na 520. Najdražji dobitek je nova zidana hiša, vredna preko 300.000 kron, drugi se sučejo od 80.000 do 100 kron. Srečke lahko naročiš pri gornjem odboru. Oni, ki so že prodali srečke, naj blagovolijo denar poslati, oziroma se požurijo z razprodajo. Žrebanje je nepreklicno 7. novembra. * Ilustrirani spis »Bela Ljubljana« je izdal te dni Prometni sindikat za propagando mesta in je mestna občina ob priliki pravniškega kongresa poklonila 1300 iztisov v slovenskem, srbskem in hrvatskem jeziku udeležencem kongresa. Ta spis pride šele čez nekaj tednov v splošni promet ter si pridržujemo oceno za pozneje. Prekrasne so slike, ki jih je v bakrotisku izvršila Jugo slovanska tiskarna. * Spričevala 8 razredne ljudska šole veljavna za 4 razredno meščansko šolo. Notranje ministrstvo je pred dnevi zopet dalo 8 razrednim osnovnim šolam pravioo, da so njih spričevala enako vredna spričevalom 4 razrednih meščanskih šol. S to ugodnostjo pridejo držav, ni nameščenci železničarji in enaki v ITI. kategorijo državnih uradnikov. V nedeljo se je vršila zopet izkušnja železničarjev na 8 razredni šoli v Trbovljah in se drugi za izkušnjo še lahko prijavijo. _ * V Lipnici, na avstrijski strani državne meje, zidajo carinske oblasti velika poslopja za svoje urade in uradnike. V M-iriboru, na jugoslovanski strani državne meje, pa se v tem oziru ničesar ne ukrene. Prav 'oi bilo soseda posnemati, kar bi bilo zelo na kor i rt ugledu naše države. Ako pomislimo, da je carinskih dohodkov tekom desetih dni v Mariboru do tri milijone dinarjev, bi bilo potrebno, da bi tako podjetje imelo primerne lastne prostore za urade in uradnike. * Ugodnosti otrokom za vstop na Pokrajinsko razstavo. Da bo obisk te zanimivo razstave omogočen prav vsem rodbinam vseh slojev, dovol;uje uprava Velesejma otrokom do osmega leta prost vstop, če se nahajajo v spremstvu staršev. — Šolski otroci in dijaki, ki posetijo razstavo v skupinah pod vodstvom svojega učitelja, imajo 70 odstotni popust, plačajo torej samo po 3 Din vstopnine. •k Razstava psov. Danes se otvori v okvirju pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« razstava psov, ki se bo zaključila že jutri, dne 9. septembra zvečer, na kar opozarjamo ljubitelje psov. * Kraški ovčarji na ljubljanski razstavi psov. Izmed hišnih psov je za nas brez dvoma najbolj zanimiv kraški ovčar. To je namreč naša pristna domača pasma, ki presega kar se starosti tiče svojega vrstnika nemškega ovčarja za več stoletij. Kraškega ovčarja pozna že naš starina Valvazor v svojem monumentalnem delu »Die Ehre des Herzogtums Krain 1689«, nemški ovčar pa je bil priznan še-le leta 1890 kot pristna pasma. Kraškega ovčarja imenujejo nekateri tudi čič-a, ker je ta pasma zlasti med čiči zelo priljubljena. Nekateri kinologi spravljajo kraškega ovčarja v zvezo z mološkim psom, ki ga pozna že Aristoteles. Ta naša prastara domača pasma zasluži pač vso pozornost naših kinologov. Hvalevredno je, da si je Klub ljubiteljev športnih psov stavil nalogo kraškega ovčarja zopet spraviti do veljave. V zadnjem času se je klubu posrečilo kupiti na Krasu nekaj čistokrvnih ovčarjev in jih bomo imeli priliko videti na razstavi. kr Danes se še lahko prijavite za tečaj o brezalkoholnem gospodarstvu! Zadnji tečaj se vrši jutri, dne 9. septembra. Začetek ob 9 v gospodinjski šoli Kmetijske družbe v Marijani-šču. Prijave se sprejemajo danes na velesejmu v paviljonu »E«, koja »Brezalkoholne produkcije«. kr Služba zobnih tehnikov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev razpisuje na svojem ljubljanskem ambulatoriju službena mesta zobnega tehnika asistenta, zobnega tehnika, perfektnega v delu s kavčukom in zlatom, zobne tehnice asistentke in blagajničarke ter sprejme za enkrat brezplačno v službo vajenca za zobnotehniško delavnioo. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. kr Nastavitvene takse zasebnih nameščencev. Ker so prihajala na Delavsko zbornico vprašanja glede nastavitvene takse zasebnih nameščencev, se je obrnila na finančno delegacijo v Ljubljani ter prejela od nje sledeče pojasnilo: »Pristojbini po tar. poet. 40 v zvezi 8 § 16 zakona z dne 9. februarja 1850 drž. zak. St 50, odnosno z dne 13. decembra 1862 drž. zak. št. 89 podlegajo načeloma vse odmenske službene pogodbe, ako so polistinjene. Vendar za polistinjenje ni potrebna formelna pismena pogodba. Za pristojbinsko obveznost zadostuje tudi enostranska pravna listina (nastavitveni dekret, volilni protokol 8) čeravno je podpisana le od službodajalca. Kjer službena pogodba sploh ni polistinjena, seveda tudi ni pristoj-binske dolžnostL Glede trgovskih nameščencev pa določa § 6 zakona o trgovskih pomočnikih z dne 16. januarja 1910 drž. zak. št. 20, da pismene zabeležke, ki jih daje službodaja-leo služboiauialcu no sklonjeni ustni pogodbi o njegovih pravicah in dolžnostih iz službene pogodbe, če niso podpisane, ne tvorijo pristojbini podvrženega polistinjenja pogodbe. Kjer pa bo te zabeležke podpisane, ali kjer sklenejo tr-gwski nameščenci s službodajalcem pismeno službeno pogodbo, morajo seveda plačati pristojbino po t. p. 40 cit. zakona. Ali je namestitev začasna ali stalna, je za pristojbinsko dolžnost brez pomena, temveč upliva le na od-merno podlago v zmislu § 16 cit. zakona.« * Aeroplanska tekma. V aeroplanski tekmi, ki s© je vršila v ponedeljek, je zmagal poročnik Leonid Bajdak, ki je preletel progo Novi Sad-Skoplje-Zagreb—Novi Sad v sedmih urah 9 minutah. Za njim je prišel poročnik Njegovan, ki je rabil 7 ur 16 minut. Šesti pilot je rabil 8 ur 36 minut. Od dvanajstih je progo preletelo devet letalcev. Trije so se sredi pota morali vrniti, ker jim je nagajala megla. Eden se je vrnil že iz Skoplja, dva druga pa sta morala pristati med Jastrebarslrim in Kar-lovcem, ker nista mogla najti pristajališča. ■k Poneverba v Cetinju. Iz Cetinja po-roč,- i, Franz-Josef« grenčica zaprtje v trebuhu hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnicah učijo, da raba »Franz-Josef« vode i zborno ureja delovanje prebavil. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. t*t Krojači, šivilje, nešivilje! Krojni tečaj 15. septembra. Več v nedeljski številki »Slovenca«. 6154 * Privadni detektivski zavod je na Rimski cesti št. 9. 6136 Jelačin-Osrinova lista, KATERO PRINAŠAMO V DANAŠNJEM »SLOVENCU«, JE SKUPNA LISTA GOSPODARSKIH KROGOV NA SLOVENSKEM, KI BODO VRGLI ENKRAT ZA VSELEJ OB TLA DRUŽBO LJUDI, KI OD PREVRATA DALJE IZ POLITIČNIH RAZLOGOV GOSPODARSKO UNIČUJE SLOVENIJO. Ljubljana O Umrla je nenadoma v ponedeljek zvečer na Trški gori pri Krškem gospa Ivana Jeglič, svakinja ljubljanskega škofa dr. A B. Jegliča. Rajna gospa je tašča odvetnika dr. Ivana Stanovnika in vladnega tajnika Narto Velikonje. Bila je vneta delavka v naših dobrodelnih in prosvetnih društev ter dobra krščanska mati. Truplo blage pokojnice prepeljejo danes s Krškega v Ljubljano, kjer se bo vršil v četrtek ob 3 popoldne pogreb iz hiše žalosti na sv. Petra cesti 91 na pokopališče k Sv. Križu. — Preostalim žalujočim naše iskreno sožalje, blagi pokojnici pa večni mir in pokoj 1 O Kongreganistinje iz kongregacije za gospe pri sv. Jožefu so vabljene, da se udeleže jutri, v četrtek ob 3 popoldne pogreba pokojne gospe Jeglič. O Kongres pravnikov kraljevine SHS v Ljubljani. Da ne bo zamere, dovoljujemo ei tem potom udeležnike obvestiti, da nafavno ne morejo vsi dobiti sedežev za koncert in za gledališče, še manj pa je bilo mogoče dognati, ali bi imel udeležrdk raje opero ali dramo. Kdor ne dobi na obe strani sedežev, ta bo imel priliko poslušati koncert na stojišču. Sedeže, odnosno stojišča dobe udeležniki pri prihodu v Ljubljano v kuverti. Samo po sebi umevno je, ,, da si jih smejo medsebojno izmenjati, vendar < naj se nikar ne obračajo zaradi izmenjave na tajništvo kongresa, ker bo to itak z drugimi posli preobremenjeno. — Stalni odbor kongre- | sa pravnikov kraljevine SHS v Ljubljani. G Vodstvo po umetnostni razstavi obeh i Magoličev v Jakopičevem paviljonu je bilo ! K PLATNENI OBLEKI KUPITE PLATNENO OBUTEV Moški 99*« ženski ©5"' Otroški i zadnjo nedeljo izredno dobro obiskano, zato se vodstvo ponovi danes ob 4 popoldne. Razstava je od dne do dne bolje obiskana, kar dokazuje, da nezaupanje do autodidaktov vedno bolj mineva, kajti posetniki se jako laskavo izražajo o razstavljenih slikah. Zal, da umstve-nih, politični!] in finančnih reprezentanterv med obiskovavci še vedno pogrešamo. Prodanih jo bilo doslej 10 slik. © Ni vse za vse! Jesenska razstava na ve-lesejmskem prostoru ima marsikaj res zanimivega. Predvsem vzbujajo občudovanje vrt-narsko-umetniške skupine. Enako mikavni so čebelarski, sadjarski, gospodarski oddelki. Nič kaj se pa ne sklada z resnostjo razstave vrtiljak z nemoralnimi figurami in druga taka ropotija vprav sredi razstavnega prostora. Paviljon z umetniško slikarskimi predmeti kaže razne poizkuse in proizvode modernih struj. Neprimerno pa je, da so uvrstili o priliki, ko pride na razstavišče toliko mladostnega sveta, tudi številne slike in kipe, ki nikakor niso za tako splošno razstavo, najmanj pa za mladino. Čujemo, da je prosvetni oddelek pri velikem županstvu, ki je bil poset šolski mladini priporočil, svoje priporočilo preklical. Tudi mt sodimo, da vsaj na umetniško-slikarski oddelek mladine ne gre spuščati in ne voditi. O Koncert ma Velesejmu (Pokrajinska razstava) se vrši danes od 11 do 12. Igra godba Dravske divizija O Radio-koncert na velesejmu. Včeraj napovedani radio-koncert, ki bi se imel vršiti od 3 do 4 popoldne, se vrši danes izjemoma od pol 10 do pol 11 dopoldne. — Radioklub. O Nova cerkev sv. Frančiška v Spodnji šiški. Danes bo v Spodnji Šiški slovesen blagoslov križa za novo cerkev. Križ je blizu 4 m visok. Ob 4 bodo v zasilni cerkvi (baraki) litanije. Nato bo sprevod k novi cerkvi. Tam bo imel preč. p. provincijal dr. Regalat Čebulj govor in bo izvršil blagoslov križa, ki ga takoj dvignejo nad fasado nad glavnimi vratmi. Med slovesnostjo se bo pobiralo za novi križ. Vljudno vabimo k slovesnosti častivce sv. Frančiška in prijatelje nove cerkve. Slovesnost se vrši ob vsakem vremenu. O Rokodelski dom. Odbor Kat. društva rokodelskih pomočnikov vabi vse delujoče člane, zlasti pevce in igralce, k sestanku, ki bo jutri, v četrtek ob 8 zvečer v knjižnični sobi v Rokodelskem domu. Na sestanku bo razgovor o novih društvenih prireditvah, zlasti o pomenljivi slavnosti, ki se bo kmalu vršila. Kdor bi se ne mogel udeležiti sestanka, naj pismeno javi, da želi sodelovati. Novi pevci in igralci so nam dobrodošli. O Razstava cerkvenih paramentov, ki jih je naredila bratovščina sv. R. T. za ubožne cerkve ljubljanske škofije, je te dni v veliki dvorani v II. nadstropju škofijske palače. Razstava je danes odprta od 11 do 12 in od 2 do 6, v četrtek, petek in soboto od 9 do 12 in od 2 do 6, v nedeljo pa od 10 do 12 in od 2 do 6. Obisk razstave vsem, ki se zanimajo za cerkveno O Zdravnica dr. Eleonora Jenko-Groyer-jeva zopet redno OTdinira. 6122 umetnost, toplo priporočamo. O Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk »Krekova prosveta« priredi v nedeljo 12. t. m. celodnevni izlet k Sv. Trojici pri Domžalah. Odhod ob tričetrt na 8 do Domžal, povratek zvečer na Laze. Vse članice in prijatelji društva vljudno povabljeni. — Predsednica. O Umrli so: Friderika Dobišek, uradnica, 20 let. — Vladimir Luketič, sin služkinje, 5 mesecev. — Josip Morauc, stavbni tehnik, 21 let. — Marija Rogelj, dninarica, 38 let. — Marija Čampa, užitkarica, 78 let. — Jožefa Fran-celj, hči delavke, 5 mesecev. — Leopold Mer-čun, delavec, 30 let. — Ignacij Lah, carinski nadzornik v pokoju, 68 let. — Marija Vozu, bivša natakarica, 33 let. — Josip Miklavčič, sin bajtarja, 13 let — Danijela Skulj, bančna uradnica, 27 let. — Marija Nahtigal, bivša kra-marica, 81 let. — Marija Benda, zasebnica, 77 let. — Karel Auguštin, dentist, 35 let. — Adolf Probst, rudar, 23 let — Josip šoberl, železniški čuvaj, 56 let. — Valentin Kalan, Žagar, 60 let — Franc Starin, čevljarski vajenec, 22 let — Josip Podržaj, pekovski pomočnik, 18 let — Franc Geiger, sin strugarja, 2 leti. Franc Horpar, sin posestnika, 19 let. — Gabrijela Leskovšek, bivša natakarica, 24 let. — Terezija Babšeik, zasebnica, 50 let — Rajko Planine, sin uradnika. 14 dni. Le hitite da boste videli na velesejmu kr&sna oblaJfla a jesen in zimo la gospode in dame, katere je razstavila tvrdka Drago Schwab. LJubljana. Maribor □ Krščanska ženska Breza roma 12. septembra v Ruše. Odhod ob 5 zjutraj; zberemo se pri frančiškanski cerkvi. Natančneje se poizve pri odbornicah. □ »Tabor« je malo slep. Pri slovesni otvoritvi trgovske akademije je videl vse mogoče ljudi in jili omenil, zastopnika katoliške cerkvene cblasti seveda ni videl in ga ni omenil. Da se Tabor« na tem polju bolj slabo orijen-tira je tudi to dokaz, da je videl pri zahvalni molitvi v ponedeljek v mariborski stolnici škofa celebrirati. Je pač »Tabor« katoliško orijen-tiran list. □ Koncert *Kozinovega kvarteta v Mariboru. Ljudska univerza v Mariboru prične svo-5e delovanje z velezanimivim koncertom zna-nega Kozinovega kvarteta iz Ljubljane. Kvar-tet bo podal v dovršeni obliki slovensko na-rodno in umetno pesem, katero je zbral v prelepe venco n?,š priznani glasbeni pedagog g. prof. dr. Kozina. V kvartetu sodeluje kot prvi tenorist naš priljubljeni operni pevec Burja. Koncert predstavlja nekak zaključek lanskih prireditev o slovenski pesmi. Vrši se v soboto 11. septembra ob 8 zvečer v veliki kazinskt dvorani. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri g. Brišnik in g. HSfer cd srede. Vstopnice od 20 do 2 Din. Popoldne istega dne ob 4 in v isti dvorani pa se priredi koncert za dijaštvo z uvodnim predavanjem g. prof. dr. Kozine. — Tudi za dijaštvo se dobijo vstopnice v pred-prcdaji v gori navedenih trgovinah. Cena dva dinarja. □ Ognjemet v Ljudskem vrtu. Nocojšnji ognjemet, katerega priredi mariborska požarna bramba v Ljudskem vrtu, obeta postati prava senzacija, kakršne Maribor še ni videl. Na programu so prave čudežne pirotehnične umetnosti, ki bodo zadivile vse gledalce. Letošnja prireditev bo visoko nadkriljevala lanskoletno. Tvrdka, ki je prevzela prireditev ognjemeta. uživa v tem oziru velik renome ter je izvršila že številne take prireditve večjega obsega. Ognjemet se prične ob pol 21. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. □ Popravila na strehi frančiškanske cerkve so se pričela, kar je bilo že nujno potrebno. Prav pa bi bilo, da bi se zamenjala tudi streha na stolpih, ki je bila nekoč krita z bakrenimi ploščami, v vojni pa so te plošče zamenjali z navadno pločevino. To pločevino pa je tekom let rja razjedla, da gotovo že trpi tra-movje vsled razjedene in preluknjane pločevinaste strehe. Župni urad pri cerkvi Matere Milosti bi gotovo že podvzel to potrebno delo, a se boji velikih stroškov. Toda upamo, da bo našel prijateljev in dobrotnikov, da se bo dalo to delo v doglednem času izvesti. □ Prosta stanovanja. Stanovanjsko 6odi-sče bo dodelilo sledeča stanovanja: 1. Aleksandrova cesta 1, I: 4 sobe, kopalnica, soba za služkinjo, kuhinja in pritikline od stranke Janko Trošt — 2. Sodna ulica 30, I: 3 sobe, soba za služkinjo, kuhinja in pritikline od stranke dr. Karel Koderman. — 3. Gospcska ulica 40, pritličje: 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Julij Zaplotnik. — 4. Stritarjeva ulica 18, a) pritličje: 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Alojzij Peršon. — 5. Tezno, Ptujska cesta 60: soba in kuhinja od stranke Martin Beras. — 6. Studenci, Jurčičeva ulica 1, podstrešje: soba s kuhinjo od hišnega posestnika Ivana Bilas. — 7. Pragersko 56: soba s kuhinjo od stranke Albert Golob. — 8. Studenci, Krekova ulica 6: soba s kuhinjo od stranke Antonije Paternusch. — Prošnje je treba vložiti najkasneje do četrtka 9. septembra. □ Dirka na Teznu. Danes popoldne se vrši drugi del dirke mariborskega dirkalnega društva na Teznu. Poročilo o uspehih preteklo nedeljo prinašamo danes med športnimi novicami. □ Kap jo je zadela. V ponedeljek popoldne je smrtno zadela kap na hodniku v Gregorčičevi ulici 23 stanujočo Filomeno Fliesrer. □ Dr. Marinjč, Trubarjeva ul. 11, zopet ordinira od 9. do 11. in od 14. do 16. ure Celje & Rojstni dan prestolonaslednika smo tudi v Celju praznovali na slavnostni način. V obeh mestnih cerkvah, kakor tudi v evangelj-ski cerkvi so se vršile službe božje, kateri so prisostvovali predsta vitel ji državnih in vojaških oblasti. Mesto je bilo v prav izdatni meri okrašeno z zastavami. •O' Poroka. Danes se poroči g. Štefan Fe-rant, urar in občinski svetnik v Celju, z gospo Cilko Miškec, roj. Slanovlč. Poroka se vrši v Ljubljani. -er Lepi argumenti. Stanovanjska kriza je velikokrat povod, da se izrabi v svrho pobijanja kulturnega stremljenja. Vsaj tega mišljenja so naši demokrati, ki argumentirajo, da se neko eminentno kulturno društvo ne more pre« seliti v Celie, ker da zabranjuje to stanovanjska kriza. In to misel zagovarjajo ljudje, ki bi že po svojem poklicu morali posvečevati vsako stremljenje, ki gre za tem, da se kulturne družbe okrepe in še bolj razmahnejo po naši domovini. So pač napredni in kulturni. & Razširjenje Levstikove ulice namerava izvršiti mestni magistrat. Imenovana ulica je na strani Kralja Petra ceste skoroda zadelana s tako zvonim Rakuschevim skladiščem, katerega misli mestni magistrat podreti. V to 1 svrho razpisuje to delo in se imajo ponudbe j vložiti do 15. septembra pri mestnem magi- j stratu. To razširjenje ulice je zelo priporočlji- i to, ker tvori ta ulica za južni kraj mesta glav-; no dovodno pot k mestni osnovni šoli. Ako bi j bila tudi že izpeljana pot, ki je projektirana ; od Miklošičeve ulice mimo hiše dr. Božiča in j črez Confidentijevo zemljišče do osnovne šale, bi to poslopje tudi na zunanjem licu veliko pridobilo, ker bi prišlo bolj do izraza in bi tudi dohod do tega poslopja bil veliko lažji, kakor pa sedaj, ko mora šolska mladina hoditi v šolo deloma po ozkih, vijugastih poteh. & Prireditev celjske orlovske družine, ki se je vršila v nedeljo popoldne, je v telovadnem oziru izpadla še precej ugodno. Nastop je dokazal, da se nahaja med celjskimi orlovskimi vrstami dokaj dobrih telovadcev in je posebno razveseljivo dejstvo, da se smisel za telovadbo goji tudi v prav izdatni meri med višjim naraščajem, izmed katerih obetajo nekateri postati naravnost odlični telovadci. S telovadnim nastopom smo bili prav zadovoljni in je tudi čuvstvena stran prišla do izraza posebno tedaj, ko so članice celjskega krožka nastopile s simbolično vajo »Gor čez izaro«, katero so izvajale tako precizno'in z občutkom, da je bilo občinstvo nad vse zaATzeto. Po nastopu se je razvila na vrtu g. Janiča prijetna zabava. & Nesreče. Pretekli petek se je težko ponesrečil 23 letni Ervin Zelenko iz Maribora. Vozil se je s svojim motornim kolesom, a je v Drešinji vasi tako nesrečno padel, da se je nevarno poškodoval. Prepeljan je bil v celjsko bolnico in je upanje, da bo kmalu ozdravel. — Druga nesreča se je zgodila preteklo soboto v Šmarje ti pri Gaber ju, ko se je Jakob Pasar, hlapec pri Permozerju, hotel izogniti Čatarje-vemu vozniku, pa so se mu pri tem konji tako splašili, da je pri tem padel z voza in se precej poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnico. er Smrtno nevarno je obolel na svojem domu na Gorenjskem g. prof. Rus. ki je učil prošlo leto na celjski gimnaziji petje. Bil je v Celju na realni gimnaziji šele prvo leto. a ie kljub temi' povzdignil med mladino smisel za petje in je posebno gojil tudi cerkveno petje. Pri šolski mladeži je bil zelo priljubljen. -©" Pretepi. Naše mesio postaja skoroda torišče in središče raznih pretepačev. Tako je pred nekaj dnevi nastal na Bregu pretep, pri katerem je navalilo na dva okoliška fanta kar j osem do deset mladeničev iz mesta in so ju ! skušali do dobrega pretepsti. Pri tem so pa spoznali, da je pest kmetskih mladeničev vendarle močnejša kot korajža desetih mestnih mladeničev, kateri so morali takoj zbežati, ko sta se okoliška fanta postavila v bran in pričela s pestmi to svojo obrambo prav s poudarkom izvajati. ■©• Nov pretep. V še preeei dobri hmeljski letini se posebno mladina v sobotah in nedeljah razveseljuje po raznih gostilnah, kjer se prekomerno navžijejo alkoholnih pijač, ki duhove razburjajo in palijo strasti. Tako se je v soboto zvečer v neki gostilni na Lavi s,prijelo nekaj okoliških fantov, pri čemer je eden teh nesrečnežev bil z nožem tako poškodovan, da mu je drob stopil iz trebuha. Upanje je, da bo kljub temu ostal pri življenju. Ne bilo bi nič kaj neumestnega, ako bi policijska oblast ravno v sobotah in nedeljah zvečer bolj pazila na okoliške gostilne, kjer se ponovnokrat dogajajo taki žalostni nastopi. ■©" Za novo šolsko leto dobite v Slomškovi zadrugi tik Marijine cerkve v Celju vse šolske knjige in Šolske potrebščine po najnižjih cenah. Prepričajte se sami. -0" Krajni šolski sveti dobijo pri Slomškovi zadrugi v Celju vse šolske potrebščine po najnižjih cenah. Pri večjih naročilih znaten popust. TRBOVELJSKO DELAVSTVO. Iz Trbovelj se nam poroča: Delničarji TPD pridejo te dni v Trbovlje v svrho posvetovanja o nadaljnji eksploataciji rudnika. — Delavci imajo v Delavskem domu v torek protestni shod proti ustavitvi rudnikov. — Razburjenje med delavstvom je veliko. Delo v jami, ki se je že skoraj normalno opravljalo, ima biti s praznovanjem šihtov zopet prekinjeno. Rudar obupuje. Na Separaciji leži 29.000 ton premoga v zalogi. Za deponiranje ima prostora rudnik še za kakšen teden dni. Ako se v tem času ne spremeni položaj, da namreč odda država nabavo premoga državnim podjetjem, potem stojimo tudi mi pred ustavitvijo, širijo se pa govorice, da se to zgodi že v sredo t j. danes. Deputacija II. skupine delavskih zaupnikov se je podala v ponedeljek v Ljubljano, da se informira pri TPD in na drugih mestih o položaju ustavitve obrata Opravili niso nič, ker je bil centralni ravnatelj gosp. Skubic v Belgradu pri pogajanjih rudniških podjetij z ministrstvom. Goso. veliki župan tudi ne more nič ukreniti, g. minister Pucelj pa, katerega so tudi posetili, jim je povedal to. kar smo že čitali po časopisih in to, da je država izplačala rudnikom čez 200 milijonov dinarjev preveč, ker je premog predrag itd. Oglasili so se tudi še v Delavski zbornici in so se posvetovali tudi tam s poslancem g. dr. Gosarjem. • ♦ • • Kakor izvemo, ie TPD sklenila, da danes, t. j. 8. t. m., ustavi celokupni svoj obrat, radi česar bo od danes naprej 8000 rudarjev z družinami vred na cesti. Ztpm slovenskih vojakov. V sredo .8. septembra t. I. ob 6. uri zvečer se vrši v biljardni sobi gostilne Forte članski sestanek ZSV s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo delegata centralnega odbora iz Ljubljane, tov. Rado šturmn; 2. poročilo tov. predsednika o pripravah za odkritje spomenika: 3. volitev odsekov za izvršitev predpriprav za odkritje: 4. organizacija in raznoterosti. — Vojni toviriši! Apitirnjle med bivšim! vojnim tovariši za čimvečjo udeležbo, ker je ta sestanek velike važnosti. »Ljubljana v jeseni". v TOpEK JE OBISKALO RAZSTAVO 6.000 LJUDI. Kakor se v splošnem opaža, postaja zanimanje za razstavo v soboto in nedeljo, so se prepričali, da gre tu za razstavo, kakoršne Slovenija še ni videla in so privedli nove obiskovalce. S ponosom lahko gledamo na to prireditev; zato jc dolžnost vsakega Slovenca, da si jo ogleda. Ni to razstava, ki zanima samo našega kmeta, kajti kmetijska razstava je le sestavni del pokrajinske razstave. Vsak obiskovalec najde kaj zanimivega; tudi oni, kateremu je samo za zabavo. Posebno pa opozarjamo trgovce in obrtnike na velesejmski del razstave, kjer je razstavljeno najrazličnejše blago. Včeraj v torek je obiskalo rastavo približno 6.000 ljudi, za danes pa se vsled praznika pričakuje najmanj dvojno število. Tudi iz ostalih pokrajin države je zaznamovati večji pritok obiskovalcev. Včeraj je poselila razstavo večja skupina kmetov in veleposestnikov iz Banata; tudi uprava Gra-škega velesejma je poslala 2 zastopnika in sicer zbornična svetnika gospoda Anton Sehimper in Kart Bock. Zaznamovati je večji obisk šolske dece pod vodstvom učiteljev. Kupčije se razvijajo predvsem v detajlu. Prodanih je bilo že večje število slik. Gasilna društva društva opozarjalo na razstavljeno Fordovo motorno brizgalno, kombinirano z lestvo, ki stane samo 125.000 Din. Tudi za razstavljene avtomobile, ne-meščene v posebni automobilski razstavi se opaža živahno zanimanje. Posebno veselo razpoloženje vlada v večernih urah, ko se razvije življenje na veseličnem prostoru in na sejmišču, ki ie odprto tudi po 6. uri. Mali »Praters' sestoječ iz 2 električnih vrtiljakov, tobogana, hipodroma in drugih privlačnosti se je hitro priljubil veselemu občinstvu. VINSKA RAZSTAVA NA SEJMU. Že zunanja pestra slika s celo baterijo lično opremljenih steklenic povleče vsakega obiskovalca te razstave nase. Tu se opaža najboljše razpoloženje in živahno debatiranje. V resnici, navaden pivec ne ve, kateremu bi dal prednost, kajti zastopana so viua, od dolenjskega cvička do najfinejših belih vrst, kot traminec, silvanec, burgundec, moz-ler (šipon), rizling laški in renski, moškatelec. murski biser, hercegovščak i. dr. iz najznamenitejših vinskih goric ljubljanske in mariborske, oblasti. Izredno fini in močni so traminci rulandeci ter nekateri rizlingi, oranževka i. dr. Razstavljalci so lahko ponosni na svoje blago, osobito oni, ki razpolagajo s starimi, dobro šola- . nimi vini. Vina se točijo na kupone v kozarcih po 3, 4 in 5 Din kozarec, pa ludi v celih steklenicah. Tvrdka Clotar-Bouvier iz Gornje Radgone je razstavila poleg večje kolekcije svojih najboljših pridelkov tudi šampanjec, ki se istotako toči po ko- zarcih. Menimo torej, da ne zapusti noben sejmskl obiskovalec sejma, ne da bi se pomudil in nekoliko oživil tudi v tem razstavnem oddelku. Razstavile so sledeče tvrdke: Državna vinarska šola v Mariboru in na Grmu, Prva južnoštajerska vinarska zadruga. Celje, Štajerska hranilnica Podlehnik, Clotar Bou-vier, Gornja Radgona, Graščina Ulm, Klevevž, Graščina Brežice, Vinko Bon, Krško, A. Sušnik, Novo-, mesto, J. & R. Pfrimer, Maribor, i. dr. RADIO - RAZSTAVA. Posebno važnosti za radio-amaterje na letošnjem pokrajinskem semnju je razstava gosp. Jakopiča. Kot navdušep amater, ki je prepričan o kulturnem pomenu radija, se je potrudil, da potom razstavljenih predmetov vzbudi čim večje zanimanje in je obljubil, da bo za časa razstave popoldan gospodom amaterjem na razpolago za eventu-elna pojasnila. Njegovo mnenje je, da pride radio do prave veljave, le ako je dana možnost, da se bavi z čini več amaterjev in je zalo opustil razstavo mnogo-cevnih aparatov, ker stanejo mnogo in radi tega za širše sloje ne pridejo v poštev. Po dolgotrajnih, praktičnih poskušnjah je skušal ugotoviti, kaieri od dosedaj, v različnih strokovnih časopisih objavljen način spojitve bi bil najbolj prikladen za dosego povoljnega uspeha z čim manjšimi stroški. Pri tem ni stremel, da bi dobil prav glasen sprejem, temveč le, da bi bil sprejem čist in selektiven in da so spojitve take, da jih napravi lahko tudi manj izurjen amater. Da sc olajša mladim amaterjem napravo sestavnih delov, ter, da dobe navodilo za izdelavo istih, so na razstavi razstavljena enostavna sredstva za izdelavo, n. pr. naprave za navijanje tuljav in drugo, ter mnogo predmetov, katere je gospod Jakopič sam izdelal. So lepi aparati, pri katerih je kupljena samo žarnica in skala za kondenzator. Vsi njegovi aparati delujejo z malo sobno anteno tako, da se dobe močnejše evropske postaje tudi v sobnem zvočniku. Da bi se opisali vsi aparati, bi bilo preobširno, omeniti je le, da sta razstavljeni oddajna in sprejemna postaja za brzojav po načinu prvih Mareonijevih poiskusov. Radio aparati se vrste od detektorja in dvocevnega aparata, ki je napravljen z preprostimi sredstvi, do Neutrodyne aparata, ki je sestavljen po najnovejših principih. Omeniti bi bilo še enocevni aparat z okvirno anteno in z samo 3 žepnimi baterijami. Je to aparat, ki je le bolj za šport in dobro deluje le v rokah strokovnjaka medtem, ko bi lajiku le žvižgal. Nadalje je razstavljenih tudi nekaj merilnih instrumentov, ki so lastni izdelk gosp. Jakopiča. Prodaja tovornega avtomobila. Ravnateljstvo plena v Belgradu je odredila ponovno prodajo tovornega štiricilinderskega 35 HP avtomobila znamke »Raba« s popolno karoserijo in v poštev prihajajočim orodjem, ker so bile prvotno podane nesprejemljive ponudbe. Zadevni avtomobil bi se pod ceno Din 11.400.— nikakor ne mogel oddati. Interesenti si avtomobil lahko ogledajo med uradnimi urami pri ravnateljstvu jetnišnice v Ljubljanski justičnd palači. Kolekovane ponudbe z navedbo ponudenega zneska je vložiti do incl. 18. septembra 1926 pii mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg št. 27/1.) Poccnitev soli. Uprava državnih monopolov je znižala ceno fini soli za živino od 195 Din na 150 Din za 100 kg. Nova cena je stopila v veljavo 1. septembra. Volitev novega guvernerja Narodne banke. Ker so pretekla že 4 leta odkar je bil izvoljen dosedanji guverner Gjorgje Vajlert, bo moral plenuni Narodne banke, glasom statutov izbrati novega guvernerja. oziroma predložiti vladi 5 kandidatov, od katerih bo vlada določila novega guvernerja. Kakor smo že svoječasno poročali ima za to mesto največ izgleda dr. Jovan Markovič, pomočnik ministrstva zunanjih poslov. Konkurz. Konkurz je razglašen o imovini Franca Pergerja, trgovca v Dobovi, okraj Brežice. Termini: 11. septembra, 16. oktobra in 30. oktobra. Vpisi v trgovski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: »Kaučuk« d. z o. z. v Ljubljani, prodaja izdelke iz gume, celuloida, linoleja in povoščenega platna, »Ljubljanski oblačilni bazar« d. z o. z. v Ljubljani, trgovina z manufakturo, galanterijo in obutvijo na drobno in debelo, »Ke-brin« d. z o. z. tvornica kemičnih izdelkov v Tacnu pri Ljubljani. Povišanje kapitala. Jugoslovansko-češka tvornica bombažnih tkanin d. d. v Kranju je zvišala deln. glavnico od 5,000.000 Din na 10.000.000 Din. Likvidacija. V likvidacijo je stopila »Nada«, tovarna kemični hizdelkov d. z o. z. na Viču-Glince. Vpis v Zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: Zadružna mlekarna, r. z. z o. z. v Horjulu. Cene hmelju. Zatec CSR (radio). Cene se gibljejo med 4100 od 4200 ČK za 50 kg. Zanimanje je živahno — upošteva se posebno blago zelene barve. Znižanje kolkovnih pristojbin za menice v Češkoslovaški. Finančni minister je predložil parlamentu zakonski projekt, po katerem naj bi bile kratkoročne menice proste vsake kolkovne pristojbine, pri ostalih pa bi se pristojbina znižala za 50%. Povišanje cen na svetovnem tržišču železa. Čeprav evropski jeklarski trust še ni konstituiran, so se cene železa in jekla v zadnjem času znatno dvignile. Povišanje znaša 10—15%. Deloma je to povišanje cen pripisati dejstvu, da angleške železarne iu jeklarne vsled štrajka premogovnih delavcev že več mesecev ne obratujejo. Prodiranje angleškega kapitala v Bolgarijo. V zadnjem času se opaža vedno močnejše prodiranje angleškega kapitala v Bolgarijo. Anglija je dovolila pred kratkim Bolgariji posebno posojilo za begunce, s katerim stoji v zvezi neke vrste monopol-ska koncesija za izvoz svinjskega mesa in masti. Za eksploatacijo te koncesije, katero je pred kratkim odobril tudi bolgarski palainent, nameravajo Angleži v kratkem zgraditi velike moderne klavnice in hladilnice, tako, da jim bo mogoče že drugo leto v velikem stilu pričeti z izvozom masti in mesnih izdelkov v Anglijo. fiOfcTO 7. septembru 1926. j DENAR. Zagreb. Berlin 13.1108—13.1868, (13.50), Italija 206.09 — 208.19, London 274.317 - 275.5r, (27?.r.r», New York 56.358—56.658 (50.62), Pa.--100.71—168.71 (17), Praga 167.50--169.50 (168.15; t>im >.! 7.8910—8.0210 (8.0125). Curih 10.9325-10.07^5 (10.90), Amsterdam 22.02—22.72. Curih. Belgrad 9.1275 (9.1275), Pešta 72.50 (72.50), Berlin 123.15 (123.20), Italija 19.10 (19.25), London 25.12 (25.13), New York 517.25 (517.375), Pariz 15.2375 (15.25), Praga 15.33 (15.33), Dunaj 73.05 (73.125), Bukarešt 2.55, Sofija 3.80 (3.75), Amsterdam 207.40 (207.50), Bruxeles 14.3125. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dunaj. Devize: Belgrad 18.48, Kodanj 187.80, London 34.30, Milan 26.12, New York 707, Pariz 20.94, Varšava 78.75. — Valute: dolarji 704, angleški funt 34.27, francoski frank 20.95, lira 26.22, dinar 12.46, češkoslovaška krona 20.9025. Praga. Devize: Lira 124.67, Zagreb 59.53, Pariz 99.425, London 163.80, New York 33.70. Ljubljana: 7% invest. posoj 75 den.; vojna odškodnina 300 den.; zastavni listi 20—22; kom. zadolžnice 20—22; Celjska 193—196; Ljublj. kreditna 165—170; Merkantilna 90—91, zaklj. 91; Praštediona 865—868; Slavenska 50 den.; Kred. zavod 165—175; Strojne 112—115; Trbovlje 350 den.; Vevče 108 den.; Stavbna 55—65; šešir 103 den. Zagreb: 7% invest. posoj 76—77, agrari 42.50 —43; vojna odškodnina, aranž. 306—308, kasa 306 —308, sept. 307-310, okt. 313 bi.; Hrv. esk. 100-100.50; Kred. 101—102; Hipobanka 55—57; Jugobanka 92—93; Praštediona 865—867.50; Ljublj. kreditna 165—170; Slavenska 50—51; Srpska 130 den.; Eksploatacija 10—15; šečerana 370—400; Gutmann 240—260; Trbovlje 345—355; Vevče 108 zaklj. Dunaj: Don.-savska-jadranska 834.000; Zivno 715.000; Alpine 340.000; Greinitz 114.000, Kranjska industrijska 424.000; Trbovlje 446.000; Hrv. esk 120.000; Leykam —; Jugobanka 114.000; Hin. banka 71.000; Avstrijske tvornice za dušik 253.000; Gutmann —; Mundus —; Slavex 121.500; Slavonija —. BLAGO. Ljubljana, Les: Trami 3/t—7/9, od 4—8 m, fco nakl. postaja 225 bi.; hrastovi hlodi od 50 cm naprej, od 2.50 m napr., fco nakl. postaja 390 bi.; smrekovi hlodi od 50 cm napr., od 4 m, fco nakl. post. 200 bi.; bukova drva suha, fco nakl. postaja 17.50 bi.; hrastova drva, suha, fco nakl post. 16 bi. Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 260 bi., pšenica domača nova, fco naklad, post 285 bi., koruza fco vag. nakladalna postaja 170 bi., rž domača, fco nakladalna postaja 205 bi., oves, novi. fco nakl. post 155 bi., fižol beli novi, fco vag. slov. post. 180 bi., krompir rani, fco vag. slov. post 95 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov post. 100 bi. KHSU40B K ČST5 OBLEKI rabite Cisto obutev Moški 99*- Žensk! 65"' Otroški 4SB- Naše difašivo Dijaška stanovanja. V društveni sobi »Dani ' v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. je na razpolago dijakom in dijakinjam okrog M 1 lovov družin, kjer vzamejo naše dijake na sti-.;v;mje. Dobe. se šo sama stanovanja, stanoval,ja zajtrkom in stanovanja s celo hrano. Cerkveni vestnih. Križanska moška Marijina družba ima danes popoldne ob 6. uri družbeni shod. Po govoru darovanje za bolniški podporni sklad. Spor/ JESENSKE KONJSKE DIRKE V MARIBORU. V nedeljo so se vršile na Teznu pri Mariboru jesenske kasačke konjake dirko, ki jih je priredilo Mariborsko dirkalno društvo kakor vsako leto. Lepo vreme, ki ga je motil kratek dež, jo privabilo primeroma malo število publike. Prišli so veČinama le ljubitelji te vrste športa. Kot prva toEka so bile dirke aa Pachnerjevo darilo. Dirkalo je v celem pet konj. Zmagal, je 9 letni žrebec Rodaun, za dobro konjsko glavo pred najhujšim konkurentom in dosegel prvo darilo. Dirkalo se je na 1600 metrov. C as: I : 31. Druga točka je bila MSlialovicheiva dirkat Proga je bila dolga 2200 m. Od devetih konkurentov jo po ostrem boju zmagala triletna kobila Dolly v času 1 :39. Drugo in tretje mesto sta zasedli Elsa in Blanka. V drugi Pachnerjevi dirki se je na prvo mesto placiral zopet Rodaun v času 1 :81 : 2. Na drugo in tretje mesto pa Dilemna iz kobilarne Turniš m Nadina. Pri 2000 m dolgi Ljutomerski dirki je zmagala Elsa, petletna rajava kobila. Drugo in tretje mesto imata Princa od Ravn. Novaka in Lovec od AL Novaka. V Varaždinski dirki je odnesla prvo mesto Bopet Dolly v času 1 : 37. Drugi in tretji sta prišla Gonda tudi iz kobilarne Turniš ter Dinar. Zadnja dirka je bila dvovprežna. Udeležili so ee> je od 19 prijavljenih samo trije konkurenti, Mackensen - Rodaun, ki sta odne6la prvo mesto, Princa - Riza, ki sta se placirali na drugo ter Elsa -Salva, ki sta dosegli tretje mesto. Proga je bdla dolga 2800 metrov. S to dirko so bile nedeljske dirke zaključene in so bodo nadaljevale v sredo, dne 8. septembra. Murska Sobota, nedelja, dne 5; septembra V nedeljo je odigrala rokometna družina »Mura« prijateljsko tekmo proti družini SK Raipida. Pred-vedla je lepo kombinacijsko igro ter z lahkoto premagala svojo nasprotnico v razmerju 14 :i0. Sodn;k g. Petrerka je bil na mestu. Damski lahkoatletski meeting v Mariboru. ISSK Maribor pripravlja damski lahkoatletski meeting, kar je vsekakor toplo pozdravljati, 6e pomislimo, da so se doslej naše atletinje udejstvovale večinoma na rokometnem polju. Že zgolj iz zdrav-vstvenih ozirov je pozdravljati korak ISSK Maribora, da se je odločil k temu, da se bodo članice izobraževale vsestransko, ne pa samo enostransko. Včeraj se je že vršil prvi traindng, ki je prinesel tlasti v tekih dovolj povoljne rezultate, če se pomisli, da bo marsikatera atletinja nastopila prvič. Nogometno tokme v Mariboru. V nedeljo so igrala vsa moštva ISSK Maribora, razen prvega. Drugi naraščaj je zmagal proti Rapidovemu v razmerju 5 : 9. Rezerva je predvedla krasno igro, ki je navzočo publiko naravnost zadavila. Zmagala je proti rezervi Rapida v razmerju 5 : 2. V rokometni tekmi pa je druga rokometna družina ISSK Maribora premagala Rapidovo v visokem razmerju 21 : 6. okrožno Trditev v Križah prihitela vsa bratska NA H£AN(^.j«ovanl. orlovska društva s cele Gorenjske, da bomo mogli \ soliden »ospod. Naslov »h reči, da moč orlovske organizacije vedno bolj ra- ;v »pravi po•? -s fen : •' ar ml PRIREDITEV KRANJSKEGA ORLOVSKEGA OKROŽJA V KRIŽAH PRI TRŽIČU. __ V nedeljo dne 12. septembra 1926 se bo v prijazni vasici, v Križah pri Tržiču na Gorenjskem, zbrala orlovska mladina kranjskega okrožja, da javno manifestira za svoje ideje. Letošnje poletje ie poteklo brez kakih večjih, izrazitejših prireditev, če izvzamemo jeseniško okrožje in jeseniški odsek. Zato lahko pričakujemo, da se vsa Gorenjska, ki čuti in misli z orlovsko organizacijo, zanima za to prireditev in da bo v nedeljo udeležba v Križah tudi temu primerna! Mi vemo, da se je orlovska organizacija že tako močno ukoreninila med našim ljudstvom, da zavedno gorenjsko ljudstvo naše prireditve ne bo prezrlo ali omalovaževalo, ampak da bo hitelo v kar največjem številu v nedeljo v Križe in s tem pokazalo, da hoče z vsemi svojimi močmi podpirati orlovsko organizacijo. Namen naše prireditve je, da se orlovsko gibanje v lepi kri-Sld okolici še poveča, da se zanese med naše fante in dekleta novega ognja in da pridobi novih pristašev, ki bodo pripravljeni žrtvovati vse svoje mladostne sile in moči v prospeh in procvit naše organizacije. Pričakujemo pa nadalje, da bodo na Z. navale Vodstvo svetogorskega romanja z veliko hvaležnostjo zahvaljuje vse, ki so pripomogli, da se je romanje izvršilo v tako lepem redu. Zlasti moramo zahvaliti g. italijanskega konzula v Ljubljani, markija Gavotti, ki je vse mogoče storil, da bi romanje dobro in srečnO uspelo — spoznali smo to pri italijanskih oblastih. Dalje moramo zahvaliti železniško upravo, ki je letos dosegla rekord v vožnji — Z enim vlakom do 1200 ljudi! Smo bili sicer malo na tesnem, ker žel. uprava ni pričakovala, da se bodo vsi priglašeni romanja udeležili, a dobre volje to ni motilo. Najlepša zahvala gre g. prof. dr. Ujčiču, ki nas je s svojim ljubeznivim nastopom ln posredovanjem rešil marsikatere zadrege in sploh bil sopotnikom vedno na razpolago. Zahvaliti mOramo tudi g. kanonika dr. Klinarja za v srce segajoči govor na Sv. Gori ter za vse sodelovanje. Pozabiti nc smemo v svoji 7-ihvali tudi g. poslanca Kremžarja, ki je radevolje pomagal kjer koli je bilo treba, ter vseli drugih gospodov, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je romanje srečno uspelo. Iz srca smo hvaležni vsem dragim rojakom in rojakinjam v Trstu kakor tudi v Gorici in drugod, ki so nam povsod z veseljem šli na roko. Njihovih imen ne bomo imenovali, naj jim bo Bog plačnik za njihov trud! Končno se lepo zahvaljujemo preč. g. patru gvardijanu na Sv. Gori, ki nas je ljubeznivo sprejel ter se sploh trudil, da bi nam čimbolje postregel, kakor tudi vsem ostalim gg. patrom, ki so nam bili povsod na uslugo. Še enkrat torej vsem tisočera zahvala. Bog plačaj! Vrhnika, 8. septembra 1926. Vodstvo romanja na Sv. Goro, Pisalni stroj skoraj nov, Ia nemška znamka »Mcrcedes«, s e proda. - Iz prijaznosti: Slaščičarna Voltmann — Prešernova ulica. 6155 X t sie.3ie~sie.3ieX S Netianitno umetno vezenje f pregrinjal, perila, monogramov, oblek Itd , [4 fino belo In barvasto eotlan Je, ažurlranje, predtUkauJe ,«j zastorov, ! j rsafeh A NlKe$, Ljubljana Dalmatinova ulica stev. 13 t- Edino brezkonkurenfno podjetje, najfinejša livrSltev. L najnižje cene Iu naJkulantneJSa pontrcibaj? F" Več dobrih kamnosekov marmoristov in 1 črko- j rezca za marmor in gra- , nit sprejmem takoj v trajno delo. — VINKO | ČAMERNIK, kamnoseški mojster, Celje. 6055 I Francoščino r- in KLAVIR POSESTVO zelo rodovitno, 7. vilo ali hiSo ter inventarjem pri Mariboru, ftli hišo v Mariboru, proda ZAGORSKI, Maribor, Tatenbnebova 19. Prašiči bolehajo Zato ne bodite brez Sadnl-karjevega zdravilnega praska zoper obolenje nruSi-čov, ki je nigurno učinkoviti 1 zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Izdeluje in razpošilja samn: lekarna HOČEVAR, Vrhnika 23. Oglejte Bi tudi vso druge moje specialltete in domače le-karniee zn živino in ljudi na velesejma, paviljon Ul Kupim travnik v bližini Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Travnik 7.« samsko KROJAŠTVC! 1 priporočam se cecj. da-. . . , , „ i mam za obilen obisk iz zopet poučne Ane!« P=- mcsta ln dežcie. Točna toemk, Aleksandr. c. 11, priti., levo. - Prijave vsak dan od 11. do 3. ure. za mesta in postrežba, solidne cene Poučujem v šivanju gospodične za dom. porabo. MINKA KARO Ljubljana, Sv. Petra c. 58 Razpisuje se služba organista h cerkvenika. SORA, pošta Medvode. Instrukcije ir vseh predmetov nižje »Slovenca« pod št 6138. D. MARINKO, strokovni urar, Ljubljana, Sv. Flori jana ulica št 31. 6044 štampilje S. PETAN, Maribor, Nasproti glav. kolodvora. POZOR! Mazglas Sobarica, izurjena v vseh delih, se Išče. Plača po dogovoru. Nastop 15. t m. Naslov v upravi lista pod: 6153. Prodajalka Oprava za tovarno slamnikov šivalni STROJI za slamnike, stiskalnice (preše) TROBENTE vso blehinštru-mente, ter lovske rogove hitro in precizno popravlja in preglnšujo ALFONZ BREZNIK IJubljana Mestni trg Stev. 3 (poleg magistr.) Stari instrumenti 30 vzamejo v zameno ali pa kupijo. Romarjem! Izšla je brošura »Romarska cerkev na Črni Gori«. Založila in spisala brata K a n k 1 e r. Cena po izvodu 4 Din, event. popust. — Cenjena naročila prosim na naslov: I. KANKLER, PTUJ — Vičava 44. 6143 Mizar, delavnica velika, se odda z vsem orodjem v najem, oddaljeno 5 min. od kolodv. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it 6139. IfHOLHil fina namizna, vagonske množine, kupuje po najvišjih cenah D, SKERBEC specialna trgovina živil, MARIBOR — Gosposka ulica št 5. 6142 i le fo ^ ____" Mestni trg štev. IS Tvorn ca dežnikov, zaloga sprehajalnih palic , Razprodaja! stotkov^°o en e je JOS. ŠelOVm " £U\\W trgovina zlatnine, srebrnine in koles, Ljubljana, Mestni trg štev. 13. Pripravljalni odbor za zidavo nove šole v Dvorski vasi pri Vel. Laščah razpisuje natečaj o oddaji gradbenih del pri novi osnovni šoli v Dvorski vasi pri Vel. Laščah. Zadevni načrti so razgrnjeni pri predsedniku pripravljalnega odbora v Dvorski vasi, vsak dan od 7,—12. ue in se dobijo istotam vsi pripomočki in vsa pojasnila za ponudbe. Ponudniki morajo vložiti, odnosno vposlati svoje ponudbe pripravljalnemu odboru v Dvorski vasi v zapečatenem zavitku z napisom. »Ponudnik N. N., ponudba za zgradbo nove osnovne šole v Dvorski vasi pri Vel. Laščah«, najpozneje do 11. septembra 1926 ob 12. uri. Pripravljalni odbor si pridržuje pravico, oddati delo brez ozira na višino ponujene vsote. O izidu natečaja se bodo ponudniki po ko-misijonelnem pregledu ponudb obvestili pismeno. Pripravljalni odbor za zidavo nove šole v Dvorski vasi pri Velikih Laščah, dne 4. septembra 1926. pridna, poštena in dobro izkušena išče trgovini z meš mestu ali na deželi. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št 6140. za slamnike in stiskalnice za kraje slamnikov službe v se poceni prodajo. — blagom v Vprašati je: L Mellitzer, Kleinlercher & Cie. — Domžale pri Ljubljani. Dekle iz boljše kmet-ske hiše, išče mesto hišne ali kuharice-začetnice, vešča nekoliko šivanja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6157. Oddam sobo Najnovejša iznajdba! Brez kvarenja blaga kemično snažen je in vsakovrstno barvanje oblek ANTON BOC, Ljubljana Šelenburgovi ul. 6.1, Gllnce-Vli 48 KLAVIRJI! na Rimski cesti s poseb- Steinway, Holzl in Heitz-nim vhodom, električno , mann, Forster, so sve-razsvetljavo. Mirna, kras- ' tovne prve znamke in jih na solnčna lega, 2 postelji dobite samo v zalogi iz-in vsa oprava, na željo vedenca bivš. uč. Glasb, tudi hrana v hiši Odda Matice Aliouza Breznika, se takoj. — Naslov se; Ljubljana, Mestni trg 3. Od ost dO DSt gre govorica, kar tudi prava je TEIS3I3C3, da manufakturno blago po ceni dobim edino le pri Valentin Eiladin Celje, zraven nemške cerkve. izve v upravi »Slovenca« i trg 3, Prodaja na obroke pod številko 6158. Posojevalnica! 6127 Popolna odprodaja manufakfur. blaga. Pod tovar. ceno prodaja vsled preselitve trgovine trgovina Mihajlo Lapuh Škofja Loka, KREP meter po 7, 11 in 15 Din, — KAMBRIK, najmočnejši, po 10 Din. — OKSFORD za srajce po 10 in 11 Din. — ŠTOFI po 48, 50, 55, 60 in 70 Din. — SRAJCE po 35, 38, 40, 45 in 50 Din itd. Sven Elvestad: 38 Roman. Po premolim več minut sem dejal končno: »Pred kratkim sem slišal lajati nekega psa; mar je ta, ki ga menite?« »Da,< je odvrnil detektiv. Potem je obsedel mirno in prisluškoval. Svetilka mu je sijala naravnost v obraz, ki se je zdel bel in prozoren. Pridržal sem gugalnik in se ozrl proti njemu. V duši sem bil prav zadovoljen ob misli, da sem jaz sedel v senci, dočim je bil njegov obraz, jasno osvetljen. Detektiv se je opiral z desnim komolcem ob mizo. Opazoval sem bolj natanko njegovo roko. Bila je suha in zgoraj precej močno poraščena, prsti so bili dolgi, koščeni in njih koža je bila modrikasta... Toda zakaj je sedel tako mirno in prisluškoval? Čutil sem, da se razburjam. Zazdelo se mi je, kakor bi njegovo napeto prisluškovanje hotelo reči, da se nahaja v sobi še neko tretje, tuje in nevidno bitje. Pri vsem tem ta tišina... Bila je ista tišina, ki me je danes zjutraj zunaj na vresi tako hudo dušila; tišina, kateri ne smemo prisluškovati, ker čujemo potem samo mešanico tujih glasov, miljone krikov in končno daljno in težko bobnenje, ki ne pripada več temu svetu... Moral sem čuti človeške glasove, hotel sem slišati svoj lasten glas. »Ka poslušate prav za prav tako napeto?« sem vprašal. Zamahnil je z roko, naj bom miren. »Pst! zdi.se mi, kakor bi slišal...« »Kaj slišite —?« , _ , Ni odgovoril, temveč je prisluškoval dalje, in končno je prišlo: tožeč, sklan glas; bil je pes. Tako hitro sem se dvignil iz gugalnika, da ie stari stol zaškripaL »Ne morem poslušati tega pasjega zavijanja, o.. to prokleto zavijanje. Ali slišite, Krag? Pes ne more biti daleč!« Tudi Asbjorn Krag je vstal in se mi približal z obrazom. Imel sem občutek, kakor bi se mi hotel pogrezniti v oči. »Poznate psa?« je vprašal. »Ne, saj je tu v okolici dosti psov.« »Še nikdar prej nisem slišal takšnega lajanja,« je dejal Asbjorn Krag. »Cul sem psa že medpotoma, in osupnil sem nehote. Ko sem hotel zaslediti, odkod prihaja glas, mi je bilo to nemogoče, ker je neprestano menjal svoje mesto.« »Tako,« sem zašepetal, tako zavijajo psi, ako bi moral kdo umreti.« Asbjorn Krag je poslušal še dalje. Sedaj je prešlo tožeče, sklano zavijanje v grozeče lajanje. Asbjorn Krag me je pograbil za roko. »Lovski pes je,« je rekel. »Ali spoznate to po glasu?« »Da, po glasu. Toda tu blizu ni nobenega lovskega psa, več kilometrov okrog, kolikor vem.« Nisem pazil nato, da je bilo v njegovih besedah nekaj nesmiselnega, kajti zgrabila me je čudna groza, da sem se stresel, ko je dejal. »Tudi ubiti gozdar je imel lovskega psa.« »Da, toda tega so ustrelili,« sem odgovoril. »Res, ker ga niso mogli odstraniti z groba njegovega gospoda. Ležal je in tulil tam, da bi ga spet priklical v življenje. Lahko si mislim, da je zavijal in tožil prav tako, ko pes, ki ga slišiva sedaj.« Nato nisem dejfd ničesar. Kmalu potem je rekel detektiv: »Mislite si, dragi prijatelj, mislite si enkrat, da bi samo midva slišala tega psa! Mislite si, da bi ga nobeden drug živ človek ne slišal!?« Pretreslo me je, toda šiloma sem se obvladal in pripomnil: »Dozdeva se mi, da ste vi sami, ld kliče strahove.« Asbjorn Krag si je zapel suknjo. »Premišljujte o tem, kar sem vam povedal.« Bilo je nekaj izrednega, da je ravno v tem trenutku nehal pes lajati. »Ali me hočete zapustiti?« »Da, rad bi šel doli k morju, da bi pogledal za železnim vozom in mrtvim potnikom.« Železni voz in mrtvi potnik st ami prešla popolnoma iz misli, tako zelo sem se pečal s psom, toda sedaj me je prijelo znova. Železni voz so našli in potnik je mrtev. »Ali je bil tudi on ubit?« sem vprašal. »Ne.« »Tedaj je prišel po nesreči ob življenje?« »Tako je, kakor stari Gjaernaes. Tu gre samo za enega, ki je ubit, in to je gozdar.« »Ali ste si tega tudi popolnoma svesti?« »Da. Bil je ubit v noči, kakršna je danes, ko so se podili sivi oblaki po nebu.« »Danes govorite zelo žalostno, Asbjorn Krag.« Detektiv se je nasmehnil. »V bistvu sem zelo podoben liričnemu pesniku, liričnemu pesniku strahu. Greste z menoj?« Pomislil sem za trenutek. Ali naj ga spremim ali naj ostanem? Šlo mi je predvsem zato, ne dati detektivu povoda za mnenje, da se bojim. »Prav za prav se mi zdi neumno,« sem dejal, 'mtuiajds sba [>rj upo; 'boi[.iiu bsouo as }i;poi3 j4j.poq« ker me zanima železni voz. Ste ga že videli?« »Videl.« »Ali vas je iznenadilo?« »Ne, bilo je vse prav tako, kakor sem mislil v , adnjih dneh, da mora biti.« »Menite, da bo iznenarfilo mene?« »Gotovo vas bo; greste z menoi?« »Da strem.« 111 = 111 = rt c- TJ o. > S* n 0 0 c * 0 ° -C » O. 3 7! K » < D u «-] 3 c " a 1 !s> oŠ.« o< o « O ^ iT C O OS S a 1» < -o O 9 a t> >a r o -a: .. .. Z P -3 ° W 9 W E> -J 0 S n a o 5. c/i E o c 1 »a o o ri » p, o O < < - 00 2 50 a a < X < ta &) O »r O TO, N 3 o r" K - ac; e-f (» » I 0» ^ ti 0*3 B r» m N> — O p- 3 3 =111=111 Specialna tvornica strojev za obdelovanje lesa KLEIN 8 STIEFEL, FlILDfl Najnovejše stroje m pogon Drez iermena z vdelanimi elektromotorji dobite na našem , razstavišču raaarvlljon F na jesenskem velesejmu v Ljubljani. Zastopnik PETER ANGELO MM SSOSl. IfllbSifino, I I I I I B B I B Za {asa jesenskega velesejma se priporoča tvrdka IGN. lm\ m NIZKI CENI' Ljubljana, Sv. Petra cesta itev. 3 ki nudi cenjenim odjemalcem veliko Isblro raznega perila, nogavic, rokavic, oirošklh In moSkih majiic. — Bluze. — Lepe dam* ske obleke, komad od 80 Din naprej. Razni nakit, vezenine ter vse potrebščine za krojače in šivilje. Priznano najnižje cene! §m ms ssB ttne aa ®s e® as s css od w ase jse: am ud Oglcltc si naše izlolftc m fcsco! fitamsfti velar plašči Sz Ciste volne v vseh moderniSi StesrvaSa od Din 550 - naprei Gricar & Mejač soino: elenburgova uJ. 3. NaSsoiStinelša fcr znan® naiceisefša inošha in dam§ha honiekcifa. Edino najboljši Šivalni strogi in kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le JOS. PiTiELSItf C& Najnižje cene! Gritzner, Adler Tudi naobroke! LJUB).JANA, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. POSNETOME ALFA SEPARAT01 !ALFA OLJE, BRZOPARIL-NIKE, GNE-iTILNIKE, PI-NJE, MLEČNE VRČE, SI-RIŠČE, ŠIRNE KOTLE TER MLEKARSKE IN SIRARSKE POTREBŠČINE PRODAJA IN ORGANIZIRA MLEKARNE * Generalno zastopstvo rALFA SEPARATOR (A. PENIČ), ZAGREB Zastopstvo za Slovenijo MLEKARNA KRIŠTOF LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 60 Iz trpežnega ševro pol širni aliame-rikanske oblike, nizki ali visoki Din 163"- Edino nasproti II A I |# n« LJUBLJANA Mestnega doma jj» v i l\ H Krekov trg 10. Za prvovrstno kakovost blaga se jamči. Razpošilja se dnevno po poštnem povzetju. Za neuga-jajoče se povrne denar nazaj. Daje se tudi na obroke. Dobro in po brezkonkurenčni ceni nabavite si vsa moška oblačila osoblto za šoloobvezne edino le v Detajlni trgovini konfekcijske tovarne FRAN DERENDA & CIE. Gradišče, nasproti dramsk. gledališča. rrfljLiffjjfi^.^.aci^iEi O. O. V LJUBLJANI, MAJSTMOVA ULICA IO Prodajalne v Ljubljani: Šolski drevored In Pod Trančo Prodaja svežega pasteriziranega mleka en gros in en detail. — Dostavljanje mleka strankam v Ljubljani na dom. — Izdelovanje Jogkurt-kislega mleka — Lastna produkcija in prodaja najfinejšega čajnega masla iz pasterizirane smetane, masla za kuho in kuhanega masla. Lastna produkcija sirov: domači polnomastni, ementalski (Polementalski) polnomastni in pol-mastni trapistovski sir, Skuta itd. — Uvoz in prodaja tujih sirov iz Švice in Italije. Zaloga In prodaja mlekarskih strojev in orodja, kemikalij, ter vseh mlekarskih potrebščin. Lastna monterska delavnica za popravo mlekarskih strojev. — Lastna kleparska delavnica za popravo in pocinjevanje vrčev ter drugega orodja. Razstavljalni paviljon 8. Vsakovrstno po najvišjih cenah Černe, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica štev. 3 |/Ioy;r dobro ohra-f\IC1 w II njen. prodam po nizki ccni. Jurčičev trg 3, I. nadstr. Ogleda se lahko od 10 do 12 in od 4 do 6. 6096 2 vagona drv suhih, gabrovih - lansko leto sekana in cepljena, naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod št. 6118. Kupimo dobro ohranjen avto genski varilni aparat (Schweissaporat). Ponudbe na V. M. BAREŠIČ & CO., Ljubljana, Dunajska cesta St. 12. Mlekarska zadruga v Črnomlju ima v zalogi večje množine prvovrstnega trapisf. sira za katerega išče stalnega odjemalca. 6009 Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4. Dobro vino 1925, in še nekaj 1923 in 1924 je naprodaj pri župnijskem uradu Sv. Andraž v Slov. goricah. „Dvokolesa, motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „TRIBUNA" F. B. L. Ljubljana, Karlovska c 4. „Tovarna dvokoles in otroških vozičkov." Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtalnica In tvornica poslovnih knjig V LJUBLJANI. Kopitarjeva ulica 6/II. Razstavljalni paviljon 8. v .Slovencu'! otroške majce, mrežaste, modne srajce, kravate, nogavice v raznih barvah, dokolenice, palice, nahrbtnike, Sipke, dišeče milo, potrebščine za krojače, Šivilje in čevljarje. Najnižje cene! IOSSP PITEIINC. LJUBLJANA OB VOD3 BLiZ:J PREŠERNOVEGA SPOMENIKA Albumi! Krojil Svetovno znani „Favorit"-Album (sezonska izdaja) in novo izišli „Favorit" mesečnik nudi veliko izbiro najnovejših modelov in njim Odgovarjajoče zrezane kroje v vseh velikostih v zalogi samo v veletrgovini Stritarjeva ssižsa še. 3. — Mestni trg St. 26. ^ Edin® zastopstvo za vso Slovenijo. ^ Istotam velika izbira krojaških modelov (pupe). V zalogi ran so tudi vse potrebščine za krojače in šivilje ter drugo modno blago, galanterija, igrače, Čevlji. i5?®;' ■sh Na drobno! Na debelo! ^ V globoki žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena, dobra mati, tašča in stara mati, gospa Jeglič ros. Kuncič posestnica v ponedeljek, dne 6. septembra previdena s tolažili svete vere na Trški gori pri Krškem mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v Ljubljani v četrtek, dne 9. septembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti, sv. Petra cesta 91, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. septembra 1926. FRANJO, sin. — IVANKA, ANICA, hčerki. — Dr. IVAN STA-NOVNIK, NARTE VELIKONJA, zeta. - ANICA, MARIJA, JANKO, JOŠKO, TONČEK, IVANKICA in TEREZINKA, vnuki in vnukinje. ^ Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod, IttlHlMMllVIi^^ Trgovska 1 starejšega, dobro vpeljanega, za Slovenijo, JgJg Prva jugoslavenska odlikovana tvornica maraškina i likera Buzolič & Co., Split. — Ponudbe, reference in prepise spričeval vposlati do 20. t. m. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je nenadoma zapustil in se preselil v večnost naš srčno ljubljeni soprog, preskrbni oče, ozir. brat, stric, bratranec in zet, gospod Mihael Klemenčič strojni kurjač drž. železnice Pogreb nepozabnega nam rajnika se vrši dne 8. sept. iz mrtvašnice državne bolnice ob pol 3 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. septembra 1926. Neutolažljivi: Marija Klemenčič, soproga. — Mihelca, Danica, Vida in Dorica, hčerke. — Leon, Mirko in Edi, sinovi. Potrti neizmerne boli naznanjamo, da je umrl danes ob 3 zjutraj po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v starosti 77 let naš predragi soprog, dobri oče, stari oče, stric, tast, gospod Fran (Mar paznik bivše deželne prisilne delavnice v pok. Pogreb predragega pokojnika se vrši v sredo 8. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti št. 31, cesta II. v Rožni dolini, na pokopališče na Viču. Sveta maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi na Viču. Rožna dolina, 7. septembra 1926. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Za vse neštete dokaze iskrenega sočustvovanja, poklonjene vence in šopke ter mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti naše predrage mame, hčerke, sestre, tete itd. TEREZiJE BABŠEK izrekamo tem potom vsem prav iskreno zahvalo. — Predvsem se pa zahvaljujemo gg. zdravnikom kirurgičnega oddelka, posebno pa gg. dr. Blumaueriu in dr. Kramariču za njihovo neumorno požrtvovalnost, kakor tudi čč. sestram usmiljenkam. Ljubljana, dne 8. septembra 1926. Žalujoči ostali. Podružnice: marlbor, Kamnik, Nooomesfo, Fini, Rakek, Konjice, Slooenigradec Dunajska cesta Steo. 4 (is lastni stavbi) Kapital m rezerve nad fe 20,000.000*— Izorsuije ose bančne posle najtočneje in najkulantneie Ekspozitura: Preoalje Brzoiaoke: Trgoosha Telefoni: 130, 146, 458 Z« Jugoslovansko tiiJutfM v Ljubljani,; Kvol Ce& Izdajatelj; dr. Fr« Kulovec, Urednik: Franc Terietflav.