Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (16/26 °C), soboto (16/24 °C) in nedeljo (15/23 °C) bo delno oblačno. Možne nevihte. Četrtek, 29. junija 2017 številka 26 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim Skok v Poletje na Velenjski plaži Velenje, 24. junija - Konec tedna je Mestna občina na Velenjski plaži organizirala sklop prireditev z naslovom Skok v poletje, ki je privabila več tisoč obiskovalcev. Najbolj obiskan je bil sobotni Pljusk s številnimi zabavnimi aktivnostmi. a mkp Iskrene čestitke ob 3. juliju rudarskem prazniku! jfcL- * Srečno, rudarji! Š&§re^n0, Velenje! i Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje Foto: Tina Felicijan Rudarji bodo praznovali V rudarski stan bodo sprejeli 49 novincev - Častni skakalec mag. Ivan Marin Velenje - V Premogovniku Velenje bodo ob dnevu rudarjev, 3. juliju, v soboto na stadionu ob jezeru pripravili 57. prireditev z naslovom Skok čez kožo. Prireditev se bo začela ob 18. uri, ko bodo na stadion v paradi prišli uniformirani rudarji. S Titovega trga bodo pod vodstvom komandanta parade mag. Matjaža Koželja krenili pol ure prej. Pot jih bo vodila po Rudarski, Prešernovi, Jenkovi, Kidričevi in Koroški cesti do krožišča pri starem kinu, nato pa po Cesti na jezero do stadiona. Praznično obarvana sobota se bo začela že zjutraj z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika, zaključila pa z družabnim srečanjem zaposlenih in upokojencev Skupine. S skokom čez kožo bodo letos sedeminpetdesetič zapored v rudarski stan sprejeli novince, tokrat 49 dijakov rudarske, strojne in elektro smeri ter inženirje rudarstva in geotehnologije. Častni skok bo opravil mag. Ivan Marin, dolgoletni dirigent Pihalnega orkestra Premogovnika. Naziv so mu nadeli že na lanski prireditvi, ki pa se je zaradi zdravstvenih težav ni mogel udeležiti. Skupaj z letošnjimi bo število novincev v sedeminpetdesetih letih skoka čez kožo 3.750. a mkp Namesto razrešitev -druge »rešitve« Tatjana Podgoršek »Nesprejemljivo in nedopustno je, da zdravniki medsebojne slabe odnose rešujejo na račun otrok in njihovih staršev«, je pred nedavnim dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in znova poudarila, da je zaskrbljena zaradi razmer na ljubljanski pediatrični kliniki. Dogajanje na pediatrični kliniki je privedlo do omajanega ugleda in nezaupanja ne samo pacientov, ampak tudi širše javnosti. V delo zdravnikov in zdravstva nasploh, je še prepričana zdravstvena ministrica. Najbrž ni nikogar, ki bi tem njenim besedam oporekal, je pa mnogo takih, ki bi lahko oporekali njenim predlaganim ukrepom. Namesto da bi razrešila direktorja ljubljanske pediatrije Rajka Kendo, ki je v svojem arogantnem nastopu na TV videl le eno težavo (odstavitev s položaja dva meseca pred upokojitvijo, kar bi prizadelo tudi njegovo ženo, ne pa tega, da so zaradi zdravniških napak in slabih odnosov med zaposlenimi umirali otroci), je pozvala k odstopu vodstvo kliničnega centra. Šla je še dlje. Za tiste programe pediatrične klinike, v katerih so se odnosi med zaposlenimi zdravniki povsem porušili, bo pristojno ministrstvo iskalo druge rešitve, med drugim prenos zdravljenja v tujino! Halo!, sem prav slišala?, sem ogorčeno povprašala tiste, ki so sedeli poleg mene, in ob tem takoj pomislila na številne zgodbe zaskrbljenih staršev, ki niso soglašali z zdravljenjem svojih otrok v domačem zdravstvu, ampak so s pomočjo dobrih ljudi zbirali denar za zdravljenje v tujini. Za »Kendove« in njemu podobne primere oseb v belem se bo očitno denar na zdravstveni zavarovalnici našel brez kakšnega naprezanja, za druge, ki nimajo političnega botra, pa je treba čez številne kal-varije. Pri takih primerih pa ne trpijo le otroci in njihovi starši, ampak tudi tisti dobri, odlični, izvrstni zdravniki, ki jih ni malo. In sploh, ali bomo spore med našimi zdravniki reševali tako, da bomo paciente pošiljali na zdravljenja v tujino, ali bomo naredili red v naših bolnišnicah. Da zdravstvo vodi politika, dokazuje še vrsta drugih primerov, med katerimi je tudi Bolnišnica Topolšica. Ne nazadnje svoje o teh težavah povedo tudi zbrani v novo organizirani skupini Mladi zdravniki, ki so minulo sredo sprejeti zakon o zdravniški službi komentirali z besedami: »Ste slišali? Neverjetno! Vse bodo uničili! Mi pa želimo delati v sistemu, v katerem bi lahko pacientu ponudili vse, kar znamo.« Ljudje smo prisiljeni hoditi k zdravnikom, ker nam ob poškodbi, bolezni drugega ne preostane. Veliko ljudi pa zdravstvu ne zaupa več. Potrebna bodo leta in leta, da se bo zaupanje povrnilo. Do takrat pa bodo starši otrok v pediatrično ustanovo, ostali bolniki pa v druge zdravstvene ustanove stopali s strahom in nezaupanjem, ki so ga povzročili posamezniki, ki so pozabili na Hipokratovo prisego, moralo in še kaj. In zato ter tudi zaradi ministričinih besed: mi vemo, kaj delamo in kam gremo, je javnost lahko upravičeno še dodatno zaskrbljena. V Gorenje Danes Ul 8 J spet v Ligi tekma ministrstvo prvakov Rudar: Hajduk O uči plavati? as Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ Zavarovalno zastopanje, Roman Kavšak s.p. Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si ■ Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 29. junija 2017 (r. LOKALNE novice So podatki javni ali so skrivnost? Cene vrtca za starše nespremenjene Šmartno ob Paki - Čeprav so cene vrtca v občini Šmartno ob Paki že vrsto let nespremenjene, šmarški svetniki na zadnji seji občinskega sveta niso potrdili predloga o njihovem povišanju, kar je predlagala tamkajšnja osnovna šola, pod okrilje katere sodi vrtec. Javni zavod je utemeljeval predlog za povišanje s sproščanjem varčevalnih ukrepov, ki so stroške plač v zadnjih petih letih ohranjali na isti ravni, ter z možnostjo napredovanja zaposlenih. Na občinski upravi so opravili analizo stroškovne cene vrtca, jih primerjali s cenami ostalih vrtcev v Sloveniji in ugotovili, da je ta že v zgornji polovici povprečja v Sloveniji, zato bi bil dvig cene za uporabnike storitev vrtca povsem nesprejemljiv. Primanjkljaj bo do pokritja vseh stroškov vrtca plačala lokalna skupnost neposredno iz proračuna in s tem zagotovila staršem nespremenjeno ceno tudi v naslednjem šolskem letu. Denar bo lokalna skupnost zagotovila z rebalansom proračuna. • Tp Hitrost vozil skozi središče se izboljšuje Šmartno ob Paki - Uprava občine Šmartno ob Paki je lani prisluhnila zahtevi vaške skupnosti Šmartno ob Paki o preverjanju hitrosti skozi središče občine in namestila merilec hitrosti. Lansko preverjanje je pokazalo precejšnja odstopanja, letošnja analiza podatkov pa kaže, da se stanje izboljšuje. Dobrih 80 odstotkov voznikov namreč vozi skozi center v okviru dovoljene hitrosti oziroma še dovoljene tolerance. Povprečna izmerjena hitrosti v zadnjih treh mesecih znaša za vsa vozila 58 km/h. Žal pa se še vedno najdejo vozniki, katerih hitrost je na meji verjetnega. Analiza je tudi pokazala na zelo visoke hitrosti v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah. Pri obravnavi poročila Policijske postaje Velenje za preteklo leto so o tem spregovorili tudi šmarški svetniki. Komandirju velenjske policijske postaje so naročili, naj bo v središču lokalne skupnosti večkrat prisotna policija, ki jo prevečkrat opazijo na manj problematičnih območjih. ■ tp Štipendije za deficitarne poklice Ljubljana - Dijaki, ki bodo v prihodnjem šolskem letu prvič obiskovali prvi letnik srednjega poklicnega izobraževanja in se bodo izobraževali za deficitarne poklice, lahko do 20. septembra oddajo vlogo za štipendijo Republiškemu javnemu štipendijskemu, razvojnemu in preživninskemu skladu. S podelitvijo teh štipendij država spodbuja mlade, da bi se bolj množično odločali za izobraževanje za deficitarne poklice. Štipendija znaša 100 evrov mesečno, za pridobitev ni posebnih pogojev. Štipendija za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka in plačilo dohodnine, dijaki pa lahko istočasno prejemajo tudi državno štipendijo. V Savinjski regiji je 230 dijakov, ki prejemajo štipendijo za deficitarne poklice. Največ se izobražujejo za peke, izvajalce suhomontažne gradnje, krovce in orodjarje. a mkp Redarji izrekli nekaj ustnih opozoril Šmartno ob Paki - Minuli konec tedna so na pobudo občanov in uprave Občine Šmartno ob Paki redarji iz Medobčinskega inšpektorata Velenje v tamkajšnjem okolju preverjali spoštovanje določil odloka o splošnem redu in prometnih predpisih. Redarji so izrekli kar nekaj ustnih opozoril, ki so se nanašala predvsem na nepravilno parkiranje ter neprimerno vodenje psov. Izdali so tudi pisno opozorilo in izrekli globe za parkiranje na mestu za invalide. Prav tako so pomagali pri vzdrževanju reda v zbirnem centru za odpadke pri šmarškem pokopališču, kjer je opaziti vse več ljudi, ki želijo oddati odpadke brezplačno, pa niso iz občine Šmartno ob Paki. Posledično bi ob sprejemu takšnih odpadkov večjo ceno odvoza plačevali vsi občani v lokalni skupnosti. Ker želi velika večina občanov bivati v urejenem okolju, so se na občinski upravi odločili, da bodo redarje pogosteje povabili na preverjanje predpisov na terenu. • Tp Pravobranilci na občinah Velenje - V skladu z zakonom o lokalni samoupravi lahko občine ustanovijo občinsko pravobranilstvo, ki lahko prispeva k zmanjšanju stroškov za odvetniške storitve. Po dostopnih informacijah so doslej prve korake k temu naredile le mestne občine Velenje, Novo mesto in Kranj. Na velenjski občini sta zaposleni dve pravnici, ki ustrezata tudi tem postavljenim zahtevam in lahko po pooblastilu pred sodišči zastopata tudi javne zavode, katerih ustanoviteljica je občina. Delo sta začeli decembra lani. Agencija za energijo vseh zahtevanih podatkov, s katerimi je odobrila za 57 odstotkov višjo ceno daljinskega ogrevanja, ne želi razkriti - Mestna občina vložila pritožbo Milena Krstič - Planine Velenje, 22. junija - Ne samo uporabniki, tudi vodstvi občin Velenja in Šoštanja so bili po tistem, ko je Agencija za energijo Šaleški dolini oziroma Komunalnemu podjetju Velenje za kar 57 odstotkov podražila toplotno energijo na pragu Termoelektrarne Šoštanj, na nogah. Ta podražitev se za zdaj končnim uporabnikom še ne pozna, je pa vprašanje, kdaj in za koliko utegne udariti tudi po njih. Ker so prepričani, da je tolikšno povišanje neupravičeno, je Mestna občina Velenje konec marca na Agencijo za energijo posredovala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in terjala, da jim kot odjemalcu in družbeniku javnega Komu- nalnega podjetja Velenje posredujejo vlogo z vsemi prilogami, na osnovi katerih je Tešu izdala soglasje k izhodiščni ceni. Na začetku junija pa so prejeli odločbo, v kateri jim je agencija delno ) Ali končni uporabniki nimajo pravice vedeti, kakšne so osnove za izračun? nost. Zaradi zavrnitve zahtevane dokumentacije je Mestna občina Velenje vložila pritožbo. Menijo, da gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne službe, zato ne morejo biti poslovna skrivnost. »Javni interes predstavlja 33 tisoč uporabnikov javne službe gospodinjskega odjema in 600 uporabnikov poslovnega in industrijskega sicer ugodila, a zaradi varovanja poslovne skrivnosti zavrnila posredovanje tiste dokumentacije, s katero je TEŠ utemeljeval cene vhodnih energentov, uporabljenih v izračunu izhodiščne cene, ker naj bi bili ti poslovna skriv- Toplota se za uporabnike še ne bo podražila Velenje, 22. junija - Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje se je seznanil z zadnjimi dogovori o ceni toplotne energije. Glede na dejstvo, da trenutno še potekajo pogajanja in usklajevanja s Termoelektrarno Šoštanj o ceni toplotne energije in da je bil sprožen tudi spor, je bil sprejet sklep, da se cena toplotne energije za končne uporabnike za zdaj še ne spremeni. Na začetku prihodnjega meseca bo ponovno sklicana seja Sveta ustanoviteljev, na njej pa bodo ponovno razpravljali o ceni toplotne energije. a mz odjema, ki ne morejo uporabiti drugih virov toplotne energije. Agencija je ustanovljena za zaščito interesov končnih uporabnikov, ki imajo pravico izvedeti, kakšne so osnove za izračun cene toplotne energije, TEŠ pa je v 100-odstotni državni lasti,« so v sporočilu za javnost utemeljili pritožbo zoper odločbo Agencije za energijo. Po mnenju Mestne občine bi agencija kljub vedenju oziroma seznanitvi s sklepom družbe TEŠ o poslovni skrivnosti morala prepoznati prevladujoč javni interes, ki je močnejši od izjeme poslovne skrivnosti družbe TEŠ ter s posredovanjem podatkov zagotoviti preglednost, nepristranskost in enakopraven položaj tudi lokalni skupnosti in občanom. V Velenju in Šoštanju zahtevajo prav to. Razkritje vhodnih podatkov za izračun nove cene toplote. Zahtevajo, da bo cena za Šaleško dolino pravična, in zato želijo vpogled v način izračuna. Bojijo se namreč, da vhodni podatki zajemajo stroške, ki niso neposredno povezani s procesom proizvodnje toplotne energije. Savinjsko-šaleška naveza Da bi sosed sosedu ostal najboljši sosed Kocka je padla - Med vrtcem in gozdom - Ceste in plazovi - Celjani iz ZOS-a Danes je za nas veliki dan. Arbitražna kocka je padla. Jasno bo, koliko bo pokazala nam, koliko južnim sosedom. Mi sicer pravimo, da bomo vzeli, kar so pač arbitri določili, sosedje pravijo, odločitve, kakršna že bo, ne bodo upoštevali. Ker da je proces kontaminiran, zanje ni užiten. Sicer pa bodo naslednji dnevi pokazali, kakšna usoda čaka ta sporazum, ki naj bi bil tudi model za morebitne naslednje mejne spore med državama nekdanje Jugoslavije in morda še kje. Pri nas pa razglasitev sodbe ni edina tema, ki nas okupira, mnogi se bolj ubadajo s kandidati za predsednika države. Vsa čast »pri-javljencem« na volilni šov, s tem so nam malo razvedrili vročinsko poletje. Nekateri kandidati pravijo, da vsak na svoj način le posnemajo sedanjega predsednika; on je res mnogo vlog že odigral, pa ne le klovnovskih. Tudi mnoge dobre, ki jih oni še niso. Obetajo se nam torej pestri predvolilni meseci, ko naj bi se nekateri kazali, čeprav nimajo česa pokazati. A pri nas se seveda dogajajo še druge stvari. Na videz vsakdanje, a za navadne državljane pomembnejše. Tudi pogledi po primernejših plačah in pokojninah, saj se hvalimo z lepim razvojem in gospodarsko rastjo. Te sadove pa si smejo (raz) deliti le nekateri. Čeprav mnogi tarnajo, da nimamo kaj slaviti, v tem času svoje praznike slavi veliko občin, tudi z našega območja. Kljub kritikam, da jih država vse bolj privija, vseeno odpirajo nove ceste, igrišča in še kaj. V Celju so že slavili, če bi zdaj, bi bil pri mnogih praznični nasmeh bolj težak in grenak. Največ zaradi nesrečnih težkih kovin in druge nesnage, ki jih je še vedno polna zemlja. Najhuje seveda je, če je ta ob vrtcih. In tako je v Celju že bilo in spet je. Staršem na Hudinji prekipeva zaradi onesnažene zemlje, pa tudi zaradi občutka, da jim je občina to prikrivala. Zdaj je padla odločitev, da morajo zemljo zamenjati. Mnogi ob tem opozarjajo, da bi bilo treba zamenjati zemljo v domala vsej občini, vsaj osrednjem delu. A opozoril o neprimernosti gojenja vrtnin mnogi sploh ne jemljejo resno. Vrtički še kar rastejo. No, nekaj prijetnega je pa le bilo tudi v tem knežjem mestu. In to na prav posebnem mestu. Pri drevesni hiši v Mestnem gozdu je bil namreč prvi posebne vrste festival, preplet klasične glasbe, plesa in poezije. In vse to v neokrnjeni naravi. V sosednjem Žalcu pa se ljudje od blizu in daleč še naprej zbirajo na že znani lokacijo - pri fon-tanipiv Zeleno zlato. Po dobrem obisku sodeč bi res lahko dosegli visoko zastavljen cilj: da bi letos prodali sto tisoč Kogojevih vrčkov. Vanje lahko letos točijo pivo iz šestih pip. Nekateri sicer malo tarnajo, da je cena 8 evrov kar visoka, pri obisku se na srečo zaenkrat to še ne pozna. V slabih treh mesecih so prodali že okoli 30 tisoč vrčkov. Letos so poskrbeli za še bolj pestro dogajanje, dodatno ponudbo. V Rogaški Slatini ne mislijo le na glavno sezono (kolikor lahko v zdraviliških krajih govorimo o »sezonah«), ampak tudi na čas po tem. Zato se bodo šele jeseni lotili obnove ceste na Zdraviliškem trgu, med avtobusno postajo in križiščem pri Terapiji. Odsek ni dolg, a ga bodo vseeno izvajali v dveh delih. Prvega jeseni, drugega prihodnjo pomlad. Posodobitve bodo gotovo najbolj veseli pešci in kolesarji. V Kozjem pa se zadnji čas pospešeno lotevajo plazov. Teh je tukaj veliko, pri odpravljanju teh jim z denarjem pomaga država. Pred kratkim so končali urejanje plazu v Rožcah pri Podsredi, že poleti naj bi se lotili še dveh. V Slovenskih Konjicah še ni padla dokončna odločitev, kako bo z njihovim kopališčem. Pisali smo že, da naj bi ga letos zaradi dotrajanosti zaprli, a mnogi temu nasprotujejo, ker menijo, da ga potrebujejo. Nejevoljo so nekateri nazorno pokazali, saj so pred občino začeli nositi vodo. O tej »vodeni« temi naj bi ta teden razpravljali celo na izredni seji občinskega sveta, ki je včeraj menda že bila. Da bi o tem vprašanju govorili na slavnostni seji, ki bo v petek, seveda ne bi bilo lepo. Se pa tu v tem času še kar vrstijo prireditve ob občinskem prazniku. Pred dnevi so odprli tudi prvi polnilnici za električne avtomobile. Pa še to: saj nekako razumem, da celjska občina izstopa iz ZOS-a, čudno je, da tudi iz SOS-a. Na pomoč bo morda še kdaj klicala! a k ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 3 29. junija 2017 AKTUALNO ""^Jis 13 Pripojitev je tiha likvidacija Preddopustniška seja sveta Mestne občine Velenje v znamenju zavrnitve pripojitve Bolnišnice Topolšica k Bolnišnici Celje - Pozdravili predstavitev razvoja Golt - Potrdili občinske nagrajence Mira Zakošek Velenje, 27. junija - Če se ne bo zgodilo nič presenetljivega, se velenjski svetniki do jeseni ne bodo več sestali. Dogovorili so se o vsem, kar je bilo potrebno, na sejo pa uvrstili tudi problematičen položaj Bolnišnice Topolšica. Ena redkih bolnišnic, ki posluje brez rdečih številk Pravzaprav je bilo zelo žalostno, predvsem pa nesprejemljivo, da so o tej problematiki razpravljali brez ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc ali kakšnega drugega predstavnika tega ministrstva, čeprav so jih na sejo pravočasno povabili. »To kaže na odnos do lokalne skupnosti, občin tega območja in Bolnišnice Topolšica. Stanje je zelo resno, saj želi ministrstvo za zdravje Bolnišnico Topolšica pripojiti celjski bolnišnici. To pomeni, da bi se spremenili vsebina in storitve za občanke in občane mestne občine Velenje in občine Šoštanj,« je v uvodu poudaril župan Bojan Kontič, ki je izrazil tudi dvom o združevanju dveh bolnišnic, ki sta obe v izgubi. V. d. direktorja te bolnišnice Jurij Šorli je svetnikom in drugim gostom, med njimi je bil tudi šoštanjski župan Darko Menih, povedal, da izhaja večina težav iz nepoznavanja dejavnosti njihove zdravstvene ustanove, ki tekoče posluje pozitivno. Menda uspeva to zgolj trem bolnišnicam v Sloveniji. Nastala izguba pa je plod nujno potrebne obnove, ki jo je bolnišnica morala financirati pretežno sama. Prva sredstva v višini 1,2 milijona evrov so dobili šele letos (1,2 milijona evropskih in 700 tisoč evrov državnih sredstev). Poudaril je tudi, da je Bolnišnica Topolšica najstarejša v Sloveniji, čez dve leti bodo beležili stoletnico delovanja. V zadnjih treh letih so sprejeli več kot 11 tisoč bolnikov in v ambulantah obravnavali več kot 60 tisoč oseb, od tega 10 odstotkov najzahtevnejših bolnikov, za katere je bilo potrebno zelo zahtevno zdravljenje. Poudaril je tudi, da se posamezni programi med sabo dopolnjujejo in drug brez drugega ne morejo preživeti. Zahtevni diagnostični pregledi namreč med drugim zahtevajo intenziv- no nego ... Prav tako je poudaril, da je to edina sekundarna pljučna bolnišnica, in nanizal še številne druge podatke, o katerih smo v Našem času že pisali. namere ministrstva poslabšalo, zato so dolžni ukrepati. Svetniki so bili o bodoči organiziranosti Bolnišnice Topolšica povsem enotni. Od ministrstva do obdržali v svoji lasti. Še bolj se želijo povezati z okoljem, dopolniti ponudbo in tako izkoristiti sinergijske učinke. Izrazil je tudi upanje, da bodo v lastniški Rekli so> Matej Jenko (samostojni svetnik) - Na Bredo Kolar (predsednico tukajšnjega odbora SMC) je naslovil nekaj vprašanj in od nje pričakoval glede na to, da je iz vladne stranke, odgovore nanje. Breda Kolar (SMC) - Poudarila je, da je tudi sama prepričana, da ta bolnišnica mora ostati samostojna, da se njenega pomena zavemo, ko jo potrebujemo, in sama je imela prijetne izkušnje, saj je tam naletela na prijazne strokovne ljudi. Na Jenkova vprašanja ni odgovarjala, za to se tudi ni čutila pristojna, je pa dejala, da se je finančna sanacija, ki je očitno vzrok za nastalo stanje, začela leta 2012, ko oni niso bili 'na oblasti'. Erika Roškar Kljun (samostojna svetnica) je označila morebitno prestavitev pljučnega oddelka iz odličnega klimatskega okolja, ki ga ima Bolnišnica Topolšica, v Celje, kjer imajo pogosto slab zrak, za popoln idiotizem in dejala, da če bomo tako reševali slovensko zdravstvo, nam bo ostala samo še Bolnica Franja. Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) je poudaril, da je očitno kriva investicija, in zahteval, da se odkrijejo krivci, ki so v primeru, da ta ni bila dobro vodena, za to odgovorni. Mihael Letonje (SLS) je ocenil, da gre za povsem politično vprašanja, in se obrnil na predstavnike koalicije, ki bi morali storiti več, da bi prepričali vlado o nesmotrnosti takšnega ravnanja. Dr. Franc Žerdin (SD) je poudaril, da s Celjem še noben projekt ni uspel in da bi bila ta pripojitev usodna za tukajšnje zdravstvo Tone De Costa (SDS) je bil odločno proti pripojitvi, takšno potezo pa označil za prikrito likvidacijo. Bojan Kontič je povedal, da mu je generalni direktor Direkto-rata za zdravstveno ekonomiko Tomaž Glažar zabrusil, da se na te zadeve ne spozna, očitno pa tudi on nima ustreznih razlag, saj jih na sejo v Velenje najbrž tudi za to ni bilo, ker nimajo odgovorov na številna vprašanja. Osrednjo pozornost so namenili Bolnišnici Topolšica. V ospredju na sliki njihovi predstavniki. Občani jim zaupajo, CI je zbrala že 16 434 podpisov Marija Vrtačnik, predsednica Civilne iniciative za ohranitev Bolnišnice Topolšica, je prav tako okrcala ministrstvo za zdravje in ocenila njihovo početje za povsem nesprejemljivo, saj so brez argumentov, brez analiz, po hitrem postopku sprejeli tako pomembne odločitve. Zato so se tudi lotili zbiranja podpisov in v zelo kratkem času so jih zbrali že 16.344 (do tega torka), kar je največji dokaz, da tukajšnji občini tej zdravstveni ustanovi zaupajo in jo hočejo takšno, kot je, tudi obdržati. Tako mislijo seveda tudi zaposleni. V njihovem imenu se je Suzana Platovšek, predsednica sindikata ZSVS, zahvalila vsem, ki so prispevali te podpise, in lokalnim skupnostim, ki so se odzvale. Darko Menih, župan Šoštanja, je še spomnil, kako je ta bolnišnica že doživljala različne organizacijske spremembe, z njimi pa utrpela predvsem izgubo opreme. Povedal je tudi, da se je ministrica tudi na vabilo na njihovo sejo (imeli so jo po zaključku redakcije včeraj popoldne) opravičila. Poudaril je, da se bo zdravstveno stanje njihovih občanov v primeru uresničitve za zdravje so zahtevali, da odstopi od namere pripojitve Bolnišnice Topolšica k Bolnišnici Celje. Od vlade so zahtevali, da ohrani vso dejavnost Bolnišnice Topol-šica v enakem obsegu in ohrani status 240 zaposlenih ter da bolnišnico tudi finančno uredi. Ob tem pa so podprli ministrstvo, da ugotovi odgovornost za nastalo situacijo (izvedeno obnovo). Zadovoljni z novim večinskim lastnikom Na pobudo svetnika Toneta De Coste (SDS) je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič uvrstil na sejo sveta tudi predstavitev razvoja Golt. Mednje je prišel predsednik nadzornega sveta tega podjetja Samo Krivic, ki je povedal, da so se najprej lotili finančne sanacije in med drugim poravnali dolg na NLB ter 80-odstotno že poravnali tudi obveznosti prisilne poravnave. Postavili so dolgoročno razvojno strategijo za zimski turizem (ta v veliki meri temelji na dosedanjih izhodiščih). Prenovili so hotel, ki je bil vse od konca aprila zaprt, ravno danes pa ga odpirajo in tudi slovesno začenjajo poletno sezono. Dokončali bodo tudi izgradnji apartmajev, niso se pa še odločili, če jih bo- strukturi tudi v prihodnje ostali dosedanji lastniki, še posebej pa občine. Svetniki so bili s predstavitvijo zelo zadovoljni in izrazili upanje, da se bo ta center še naprej uspešno razvijal. Potrdili občinske nagrajence Predsednica Komisije za priznanja mag. Dragica Povh je predstavila predlog sklepa o podelitvi priznanj Mestne občine Velenje v letu 2017. S sklepom je predlagano, da grb Mestne občine Velenje prejmejo Janez Poles, Muzej Velenje in skupina Šank Rock, plaketo Mestne občine Ve- lenje pa prejmejo Hokejski klub Velenje, Matej Mraz in Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov - Velenjski skavt. Svetnice in svetniki so predlagani sklep potrdili. VSEM ZAPOSLENIM V SKUPiNi PREMOGOVNiK VELENJE TER UPOKOjENiM SODELAVKAM iN SODELAVCEM ČESTiTAMO OB Premogovnik Velenje zaposluje in štipendira 3h Na Premogovniku Velenje si želijo, da bi znova spodbudili zanimanje za rudarske poklice, ki imajo prihodnost. Za potrebe proizvodnega procesa so maja zaposlili 35 novih sodelavcev, v jesenskem delu leta načrtujemo dodatne zaposlitve za pripravnike tehnične stroke in nekvalificirane delavce. V šolskem letu 2016/2017 so podelili 19 štipendij, v prihodnjem jih bodo 38. Tako so se odločili, ker bodo potrebovali usposobljene, ino-vativne in pripadne zaposlene. Ustrezno usposobljen kader že vrsto let pridobivajo predvsem iz nabora svojih štipendistov, ki jih preko opravljanja obvezne prakse spremljajo že med šolanjem. »Osnovni namen uvajalne dobe je, da se delavec čim prej nauči delati samostojno s polno delovno storilnostjo. Ključen je način uporabe in prenos znanja, zato spodbujamo in ustvarjamo priložnosti za izmenjavo izkušenj ter znanja med zaposlenimi, kjer je le mogoče. Medgene-racijsko sodelovanje zagotavlja ohranjanje strateškega specifičnega znanja delovnega kolektiva,« pravi predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. ■ -m u, JI M m H pPgjv!. PREMOGOVNIK )V E L E N J E ■ ■ Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO Letos verjetno še bolje kot lani Kazalniki poslovanja gospodarstva v regiji Saša na vseh področjih boljši od predhodnega leta - Rast BSH Hišni aparati Nazarje zavidanja vredna Tatjana Podgoršek Nazarje, 22. junija - Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so se v prostorih družbe BSH Hišni aparati Nazarje sešli na zadnji seji pred poletnimi počitnicami. Poleg razvojnih projektov družbe gostiteljice so se seznanili še z izvedenimi aktivnostmi Centra za razvoj terciarnega izobraževanja Saša ter lanskimi poslovnimi rezultati gospodarstva v regiji. Eno od ključnih vprašanj: zagotovitev delovne sile Gospodarstvo v regiji je po podatkih Ajpesa po dveh letih neto izgube lani znova poslovalo pozitivno. Po besedah direktorja omenjene zbornice Francija Kotnika so bili kazalniki bistveno boljši od leta 2015 na vseh področjih: pri prihodkih, čistem prihodku na tujih trgih, številu zaposlenih, neto dodani vrednosti na zaposlenega. Sploh je izstopala predelovalna dejavnost. V primerjavi s predhodnim letom se je znašlo gospodarstvo v regiji v rdečih številkah zaradi visoke izgube pri pridobivanju električne energije. Ta je tudi lani (znašala je 6 milijonov evrov) vplivala na negativni predznak poslovanja družb, a je ustvarjen dobiček samostojnih podjetnikov prispeval k neto pozitivnemu rezultatu poslovanja gospodarstva v regiji. Obeti za leto 2017 so - tako Kotnik - zelo dobri in kažejo na boljše rezultate v primerjavi z lanskimi. Optimizem vliva prisotnost na tujih trgih, kjer skokovito narašča izvoz v države EU, raste število zaposlenih, pa tudi ostali makroekonomski kazalniki, ki jih spremljajo, zaznavajo rast. »Vsaj kratkoročno se ni treba bati, da poslovanje v prihodnje ne bi bilo uspešno. Se bodo pa delodajalci v bližnji prihodnosti srečali s težavami pri zagotavljanju delovne sile. Na zavodu za zaposlovanje namreč pravijo, da je povpraševanje po delavcih tako veliko, da s težavo zagotavljajo kadre,« je še dejal Franci Kotnik. Rast je nenormalna Da bo zagotavljanje ustrezne delovne sile eno od ključnih vprašanj v prihodnje, je menil tudi Matija Petrin, direktor področja tehnike v družbi BSH Hišni aparati Nazarje, zato mu namenjajo precej pozornosti. »Moramo biti kar agresivni, kajti tudi znotraj korporacije Bosch je konkurenca, ki je velikokrat hujša od zunanje. Rešuje nas produktivnost in naš cilj je povečanje slednje za 5 odstotkov vsako leto. Procese optimiziramo tehnično in organizacijsko.« Leto 2017 je za družbo označil za zahtevno. V primerjavi z lanskim letom načrtujejo namreč dvig proizvodnje za 20 odstotkov (izdelali so več kot 7,2 mili- 29. junija 2017 jona kosov), promet pa naj bil večji za 30 odstotkov. Veliko si obetajo od predvsem dveh projektov, ki bosta omogočila proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter nova delovna mesta. Gre za skladišči gotovih izdelkov na območju bivšega Glina in Elkroja (zgradili jih bodo v sodelovanju z dvema dobaviteljema), na drugi strani ceste obstoječe lokacije pa za izgradnjo logističnega centra za vhodni material. Izvedba omenjenih projektov bo na obstoječi lokaciji omogočila proizvodnjo od 9,5 do 10 milijonov izdelkov. Po načrtih naj bi bili skladišči gotovih izdelkov nared do konca leta, logistični center pa prihodnje leto. »Prilagajamo se tržišču. To predstavlja cel svet, glavnina pa je Evropa. V tem trenutku nam gre »fajn«, beležimo nenormalno rast. Letos smo že zaposlili več kot 200 delavcev, v prihodnjih tednih jih bomo v proizvodnji še od 60 do 80 ter več kot 20 v razvoju in spremljajočih službah. S tem nakazujemo svojo nadaljnjo pot. Naš izziv so pametni aparati, saj kupci želijo naše izdelke povezati v svoj sistem digitalizacije.« Sicer pa je Petrin postregel še z nekaterimi podatki, ki dokazujejo zavidanja vreden razvoj. V minulih 10 letih so prihodke potrojili, število zaposlenih so povečali za dvakrat (iz 622 leta 2006 na 1200 zaposlenih v povprečju oziroma v tem trenutku zaposlujejo več kot 1500 delavcev), prav za tolikokrat so povečali tudi proizvodnjo izdelkov. Za naložbe (predvsem v nove izdelke) namenjajo od 12 do 13 milijonov evrov na leto. Na dan proizvedejo 40 tisoč aparatov, sodelujejo pa s 350 dobavitelji. Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so tokrat gostovali v družbi BSH Hišni aparati Nazarje, ki piše vsako leto uspešnejšo zgodbo o uspehu. Odprli prenovljen hotel Plesnik Logarska dolina - V soboto, 17. junija, so v Logarski dolini predali namenu povsem prenovljen hotel Plesnik in tako sklenili dveletno vlaganje v več sto tisočakov vredno naložbo posodobitve notranjosti hotela, velnesa ter povečanje terase in izgradnje zunanjega bazena. Za srečanje z domačini, poslovnimi partnerji in prijatelji so za praznični večer barvno osvetlili hotel, glasbeni izvajalci pa so številne prisotne presenetili z izjemnim zabavnim programom. Zbranim je spregovorila lastnica hotela Martina Plesnik, vabilo pa je dodala vodja hotela Nina Plesnik, potem pa sta goste povabili na ogled pridobitev. Za zabavni del programa so poskrbeli Manca Iz-majlova, Oto Vrhovnik ter kvartet Mi-jav. Prenovljeni hotel bo gotovo še bolj popestril ponudbo v Logarski dolini. a Jože Miklavc Hotel Plesnik je bil po prenovi praznično osvetljen. Za četrtino manj brezposelnih Ugodno gospodarsko ozračje vpliva na pozitivne trende na trgu dela -Zaposlovanje postopoma raste tudi v Mozirju Milena Krstič - Planine Mozirje - Konec maja je bilo na Uradu za delo (UD) Mozirje, enem od šestih uradov Območne službe (OS) zavoda za zaposlovanje Velenje, v evidencah brezposelnih 646 oseb, kar je za četrtino manj kot lani tak čas. V prvih petih mesecih so delodajalci za območje UD Mozirje OS sporočili 216 prostih delovnih mest, kar je 32 odstotkov več kot lani. Urad je sodeloval pri posredovanju brezposelnih oseb na prosta delovna mesta v 72 odstotkih. Med temi potrebami je bilo največ povpraševanja po poklicih s področja predelovalnih dejavnosti, voznikih tež- kih tovornjakov in vlačilcev v mednarodnem prometu, poklicih v gradbeništvu, poklicih v gostinstvu in turizmu ter poklicih s področja storitev. V prvih petih mesecih se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 232 oseb, kar je skoraj petino manj kot lani tak čas. Med novo prijavljenimi je bilo 26 iskalcev prve zaposlitve, 8 oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja oziroma likvidacije podjetja, 21 oseb, ki so bile opredeljene kot trajno presežni delavci, in 151 oseb, ki se jim je izteklo delovno razmerje za > določen čas. V istem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih 337 brezposelnih oseb, od tega 275 zaradi zaposlitve, kar je za dobrih 8 odstotkov več kot lani tak čas. Med brezposelnimi izstopajo stari do 29 let, iskalci prve zaposlitve, dolgotrajno brezposelni (prijavljeni več kot dve leti), osebe z dokončano srednjo tehniško, strokovno oziroma splošno izobrazbo pete stopnje in osebe z dokončano visokošolsko izobrazbo prve stopnje oziroma šeste stopnje. Povečuje se število delovno aktivnega prebivalstva. Hrana za dušo Zdenki Orozel iz Laz pri Velenju kar dva certifikata kakovosti za posladka iz ajde - Vse, kar naredim, naredim z ljubeznijo Tatjana Podgoršek Zdenka Orozel, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz Laz pri Velenju, je na letošnjem ocenjevanju dobrot na Ptuju prejela kar dva kipca oziroma certifikata kakovosti, in sicer za ajdove obročke s čokolado in ajdovo potico z orehovim nadevom. »Tega sem seveda vesela, saj potrjuje kakovost izdelkov. Trikrat zapored mora namreč dobiti zlato priznanje, da dobi certifikat. Mi je pa to hrana za dušo. Kajti rada pečem in vse pripravljam z ljubeznijo. Saj mora človek dobiti plačilo, a mi več pomeni, če mi kdo reče: to je bilo pa tako dobro. Treba pa je ob tem priznati še, da stvari, ki jih delam, ni na trgovskih policah,« je pripovedovala. Zakaj izdelki iz ajdove moke? Zato, odgovarja, ker je že priprava omenjene moke izziv. Poleg tega, da jo je treba za kvašene stvari, kot je potica, popariti, imajo tudi izdelki iz nje specifičen okus, še pojasni. Recepte za nagrajeni sladici je sicer našla na internetu, a ju je priredila po svoje, nato pa poskusila enkrat, dvakrat, trikrat in »uspelo mi je. Vaja dela mojstra.« Vsako soboto ponudi ajdove obročke in ajdovo potico na velenjski tržnici, saj je z njihovo kakovostjo uspela prepričati kar nekaj strank. Te se po dobrote rade vračajo. Certifikata kakovosti sta tako pika na i. Na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij na Ptuju sodeluje že od leta 1992, večje uspehe pa žanje v zadnjih nekaj letih, ko je konkurenca vsako leto večja. »Izdelke ocenjujejo strokovnjaki. So kar zahtevni, gospodinje pa tudi vse večje mojstrice.« Od kod Zdenki takšna »žilica« za peko peciva, potic ...? Morda je kaj v genih, je razmišljala glasno. Njena maja je stara 80 let in še danes so njeni izdelki vrhunski. Ni tedna, ko ne bi česa spekla. Nekaj znanja, ocenjuje, ji je ostalo še iz mladosti, ko je obiskovala kuharske tečaje v Šentilju, tudi trije otroci so si vedno želeli maminih dobrot. »Prvo torto smo kupili, potlej ne več. Če Zdenka Orozel: »Vse je treba delati z ljubeznijo. Ničesar s silo. Tako je veliko manj možnosti, da se ti kaj ponesreči.« imaš male odjemalce, toliko veselja do peke, človeku ni težko ničesar narediti. Takšne so moje izkušnje.« Ocenjevanju dobrot na Ptuju je hotela pomahati v slovo, a jo je hči opozorila, da glede tega še ni vprašala šefa. In s čim še namerava poseči po kipcih kakovosti? »Morda bom poskusila z janeževimi upo-gnjenci. Na tržnici gredo kar dobro in vračanje strank me spodbuja, naj »preverim« še te.« Poleg peciva in potice je že dala v oceno strokovnjakom marmelado iz bezgovega cvetja. Letos je zanjo prejela srebrno, lani zlato priznanje. Tudi to je novost na trgu, ni je na trgovskih policah, kar je dodaten motiv za izziv. Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 5 29. junija 2017 GOSPODARSTVO ""^Jis 13 Prihaja Eurofins Največja svetovna veriga okoljskih laboratorijev Eurofins Group velika priložnost za razvoj ERICa odelo Automotive Signal Lights Milena Krstič - Planine Velenje, 23. junija - Eurofins Scientific, vodilna globalna korporacija na področju okoljskega testiranja, je z lastniki družbe ERICo, inštituta za ekološke raziskave Velenje, podpisal sporazum o prevzemu. »Postati nova članica družine Eurofins je izredno velikega pomena za nadgrajevanje znanja, pridobivanja novih produktov in odpiranja vrste novih trgov,« pravi direktor ERICa mag. Marko Mavec. Eurofins Group z več kot 28.000 zaposlenimi v 310 laboratorijih v 39 državah je vodilno svetovno podjetje za testiranje prehrambnih in farmacevtskih izdelkov ter okoljsko ^ ERICo je bil testiranje in m ustanovljen pred tudi eden vo- j-, -u A m 25 leti in ima 46 dilnih neodvisnih ponu- zaposlenih. dnikov testiranj in laboratorijskih storitev za kmetijsko tehnologijo, genomiko, farmakologijo in podporo kliničnim študijam. Ponuja nabor več kot 130.000 analitičnih metod za oceno varnosti, identitete, sestave, pristnosti, izvora ter čistosti bioloških snovi in izdelkov. Za ERICo predstavlja dobro priložnost za nadaljnji stabilni razvoj ter pridobivanje dragocenega strokovnega znanja. To je ob podpisu sporazuma poudaril tudi Marjan Penšek, izvršni pomočnik uprave v Skupini Gorenje. »ERICo bo kot del globalne skupine pridobil veliko: predvsem dostop do širokega nabora tehničnih znanj in možnosti mreženja. Bivši skupni lastniki - Skupina Gorenje, ) 51-odsotni lastniški delež v ERICu prodaja Gorenje, preostala deleža Premogovnik in Termoelektrarna. Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje - pa bodo z ERICom in Eurofinom še naprej poslovno sodelovali.« Da ERICo omogoča skupini Eurofins dober vstop na slovenski trg analitičnega testiranja ter krepitev njihove prisotnosti v srednji in vzhodni Evropi, pa je sporočil dr. Gilles Martin, predsednik uprave Eurofinsa. »Veselimo se, da bomo skupaj okrepili položaj podjetja na trgu in s celovito ponudbo storitev in zmožnostmi skupine razpršili nabor testov, ki jih ERICo ponuja svojim strankam.« Poslovni zajtrk Regija Saša - Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so se na zadnji seji dogovorili, da bo zbornica za direktorje in podjetnike gospodarstva v regiji Saša organizirala dva poslovna zajtrka v letu, in si- cer spomladanskega in jesenskega. Namenjena bosta predvsem srečanju in medsebojnemu informiranju o predvidenih naložbah in ostalih projektih. Nanje bodo povabili tudi predstavnike negospodarstva ter lokalnih skup- nosti. Prvi poslovni zajtrk naj bi bil oktobra letos, na njem pa naj bi pozornost namenili predvsem aktualnim razvojnim sredstvom, medsebojnemu informiranju o predvidenih vlaganjih ter možnostim medsebojnega sodelovanja pri tem. Niso se pa za zdaj še odločili, ali bo udeležba na zajtrku plačljiva ali ne. ■ tp V LUČI NOVIH IZZIVOV Na lokaciji v Preboldu zaposlimo: DELAVCE V PROIZVODNJI DELAVCE V LOGISTIKI 3 STROKOVNE IN TEHNIČNE KADRE S PODROČJA: • Orodjarstva • Brizganja plastike • Kakovosti • Tehnologije montaže in brizganja plastike • Vzdrževanja • Elektronike 4 ŠTUDENTE ZA POČITNIŠKO DELO V PROIZVODNJI IN LOGISTIKI Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 70 34 647 (03) 70 34 510 031 765 810 041 400 615 www.odelo.si Če želite ustvarjati svetlo prihodnost na poti polni izzivov, se pridružite naši kreativni ekipi v dinamičnem in mednarodnem okolju, polnem priložnosti. Foto: BMW Group ■ PODJETNIŠKE ZGODBE SASA INKUBATORJA SAŠA inkubator se je uspešno prijavil na razpis za izvedbo podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji in tako pridobil 138.007 evrov za zagon, rast in razvoj inovativnih podjetij s potencialom hitre rasti. V okviru projekta je bila izvedena tudi podjetniška šola Mladi podjetnik, kjer so dijake, ki jih zanima podjetništvo, spodbudili k razvoju novih idej in produktov. SASA INKUBATOR M BtPUBLIl» 54.WEHÍJA MINISTRSTVO ZA GKH]BARSKI HUVQJ INTÏKNOLOGIIO SPIRIT SLOVENIJA TJuTj. KU] iVRarut« unij* Organ upravljanja; Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in Evropsko kohezij&ko politiko Subjekti inovativnega okolja SAŠA 2016-2017 Operacijo delno financira Evropska unija Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacjja s? izvaja v okviru Prednostni naložbe 31 Spodbujanje podielniš^a, zl9ilr Z omogočanjem faije flMpodarske iirabe novih ¿dej m spodbujanjem ustsnavljanjs novih podjetij. vkJ|utffl 9 podjetniškimi inliwl59l9iji Power Bank na ovitku telefona AndrejJukič je dijak Elektro in računalniške šole Velenje, ki skozi podjetniško šolo Mladi podjetnik razvija svojo idejo Power Banka (polnilne baterije) na ovitku mobilnega telefona, ki deluje s pomočjo sončne energije. »Ko se baterija našega mobilnega telefona izprazni, moramo imeti pri sebi polnilec in najti dostop do elektrike. Kaj pa ko smo v naravi? Rešitev je sončna celica nameščena na ovitku telefona, ki jo samo snamemo, damo na sonce in z njo napolnimo baterijo v aparatu,« pravi. Pri razvoju ideje je prišel že zelo daleč. Ovitek s sončno celico in elektro vezjem je že izdelal, naslednji korak pa je izdelava prototipa. Back to the future Velik potencial v SAŠA regiji predstavljajo mladi potencialni podjetniki, ki imajo veliko inovativnih idej, vendar jim primanjkuje znanja o podjetništvu. V ta namen bomo tudi v naslednjem šolskem letu izvedli podjetniško šolo, ki bo potekala v obliki tedenskih delavnic. Program šole je zasnovan tako, da vsebinsko temelji na ustvarjalnih in poslovnih veščinah s podporo pri razvoju poslovne ideje. Delavnice so usmerjenje v razvoj podjetniškega razmišljanja, testiranja idej na terenu oziroma pri potencialnih kupcih, oblikovanja ekipe za izvedbo, razvoja produkta, oblikovanje vitkega poslovnega modela. Cilj programa je, da skozi delavnice potencialne podjetnike urimo v veščinah podjetniškega razmišljanja ter tako prispevamo k zagotavljanju podpornih storitev za mlade talente v lokalnem okolju. Ekipa SAŠA inkubatorja vam želi najbolj odbite in zabavne počitnice, septembra pa se vrnete polni idej, ki jih bomo skupaj tudi realizirali. Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 29. junija 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 21. junija Medijem je kost vrgel vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, ki je napovedal, da bo koalicija v prihodnje posebno pozornost namenila zdravstvu, saj meni, da so ministrici razmere »ušle iz rok.« Petek, 23. junija Koalicija naj bi v prihodnje posebno pozornost namenila zdravstvu. Poslanci so razpravljali o predlogu novele zakona o socialnem varstvu, ki določa reorganizacijo centrov za socialno delo. Iraška vojska je sporočila, da je t. i. Islamska država razstrelila znamenito veliko mošejo s poševnim minaretom Al Nuri v Mosulu. IS je medtem zatrdila, da je bila mošeja uničena v ameriškem zračnem napadu. Britanska premierka Theresa May se je opravičila za odziv oblasti na uničujoči požar londonske stanovanjske stolpnice. Savdski kralj Salman je presenetil z odločitvijo, ko je z vseh položajev razrešil dozdajšnjega kronskega princa, nečaka Mohameda Bin Najefa, in za prestolonaslednika imenoval sina Mohameda Bin Salmana. Getrtek, 22. junija Državni zbor je sklenil, da sta predloga gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih primerna za nadaljnjo obravnavo. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so v preiskavah, ki so bile po informacijah nekaterih medijev povezane z lastniškim prevzemom Perutnine Ptuj, iskali dokaze za sum osemmilijonskega oškodovanja družbe. Celjski kriminalisti so v okviru obsežne preiskave v zvezi s prepovedanimi mamili opravili 25 hišnih preiskav in pridržali 22 ljudi, od tega so trem odvzeli prostost. Za učence osnovnih in srednjih šol se je končalo šolsko leto. Za naše osnovnošolce in dijake se je končalo letošnje šolsko leto. Izvedeli smo, da je Slovenija na tretjem razpisu instrumenta za povezovanje Evrope uspešno kandidirala z 11 projekti in zanje prejela odobrenih 63 milijonov nepovratnih sredstev. Med sredstvi je tudi 44 milijonov evrov za projekt drugi tir. Sindikat športnikov Slovenije je napovedal ustavno presojo sprejetega zakona o športu. Premier Miro Cerar je v Bruslju izrazil veselje, da med njimi prevladuje prepričanje, »da je odločbe mednarodnih sodišč treba spoštovati«. Specializirano državno tožilstvo je zoper paroha Srbske pravoslavne cerkve Perana Boško-vica vložilo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Nemški parlament je sprejel zakon, ki preiskovalcem dovoljuje, da vdrejo v pametne telefone osumljencev in nadzorujejo aplikacije za pošiljanje kodiranih sporočil. Italijanska vlada je zaradi vročinskega vala in izjemne suše razglasila stanje naravne nesreče v severnoitalijanskih pokrajinah Parma in Piacenza. Sobota, 24. junija Na večerni proslavi ob dnevu državnosti je predsednik republike Borut Pahor dejal, da je Slovenija »v kratkem času veliko dosegla, dovolj, da nam daje upanje »Slovenija še ne izpolnjuje vseh naših pričakovanj. Vendar...« Trump bi zid na meji z Mehiko prekril s sončnimi celicami. Ameriški predsednik Donald Trump je svojim podpornikom predstavil novo idejo za zid, ki ga namerava postaviti na meji z Mehiko in bi ga po njegovih besedah lahko prekrili s sončnimi celicami. in zaupanje v našo prihodnost.« Že prvi počitniški konec tedna je bilo treba na mejnih prehodih čakati. Člani kongresa, na katerem sta se IDS in Trs združila v stranko Levica, so za koordinatorja stranke potrdili dosedanjega vodjo IDS in vodjo poslancev ZL Luko Meseca. Britanski parlament je bil tarča kibernetskega napada, katerega namen je bila identifikacija šibkih gesel elektronske pošte. Varnostne sile Savdske Arabije so preprečile samomorilski napad na Veliko mošejo v Meki. V pokrajini Sečuan na jugozahodu Kitajske se je po obilnem deževju sprožil obsežen plaz, ki je v vasi Šinmo odnesel 62 hiš. Pogrešanih je bilo 112 ljudi. Nedelja, 25. junija Slovenija je praznovala 26. obletnico osamosvojitve. Na ta dan so nas razveselili od-bojkarji. Po zmagi nad Japonsko s 3 : 0 v finalu drugega kakovostnega razreda se je naša reprezentanca prebila v najvišji rang Trump je dosegel svojo prvo veliko zmago na sodiščih. državljanom sedmih muslimanskih držav. V drugem krogu delnih lokalnih volitev v Italiji, na katerih je štiri milijone volivcev in volivk izbiralo nove župane, je desna sredina osvojila županske položaje v 16 od 22 večjih mest. Kitajske oblasti so zaradi hude bolezni po skoraj desetletju iz zapora izpustile Nobelovega nagrajenca za mir Liu Xiaobo. Slovenija se je uvrstila v odbojkarsko elito. svetovne lige med najboljših 12 na svetu. Nevihte z močnejšimi nalivi in sunki vetra so povzročile težave, največ na Severnem Primorskem in Gorenjskem. Združeni narodi so opozorili, da se Jemen sooča s hujšim izbruhom kolere kot kjer koli drugje po svetu. Sumov glede primerov te bolezni je več kot 200 tisoč, do zdaj pa je umrlo več kot 1300 ljudi. V mestu na vzhodu Pakistana se je prevrnil tovornjak cisterna z nafto in zagorel ter eksplodiral. Pri tem je umrlo najmanj 140 ljudi, ki naj bi poskušali zajeti nafto, ki je iztekala. Vnel se je požar v španskem narodnem parku Donana, ki je znan po biotski raznovrstnosti in je pod zaščito Unesca. Evakuirali so več kot 1800 ljudi. Ponedeljek, 26. junija Zdelo se je, da so vse oči medijev uprte na mejo s Hrvaško. Posebej pozorno so citirali izjavo nekdanje hrvaške premierke Jadrake Kosor, ki je dejala, da se za Hrvaško »v četrtek ne bo zgodilo nič in kakršni koli pogovori o arbitražnem postopku so pogovori o nečem, kar ne obstaja«. Prometni policisti so nadaljevali nacionalno preventivno akcijo Hitrost. Ameriški predsednik Donald Trump je dosegel svojo prvo veliko zmago na sodiščih, potem ko je vrhovno sodišče delno odpravilo blokado izvajanja njegovega odloka o prepovedi vstopa Torek, 27. junija Hrvaška je začela uporabljati schengenski informacijski sistem, kar pomeni, da bosta Slovenija in Hrvaška lahko izvajali izmenični mejni nadzor evropskih državljanov. Podjetja z vsega sveta so poročala, da jih je prizadel kibernet-ski napad velikih razsežnosti. Prvi so o težavah poročali iz Ukrajine in Rusije, kasneje pa tudi z zahoda Evrope. Podjetja z vsega sveta so poročala o kibernetskem napadu velikih razsežnosti. V bombnem napadu v ukrajinski prestolnici Kijev je bil ubit pripadnik ukrajinske vojaške obveščevalne službe, polkovnik Maksim Šapoval, ki je bil na čelu enote posebnih sil. Nizozemsko prizivno sodišče je Nizozemski pripisalo delno odgovornost za poboj okoli 300 Bošnjakov, ki so bili ubiti v genocidu v Srebrenici julija leta 1995. Plaža Kaja Avberšek V Velenju imamo plažo. Ni peščena, je kamenčkasta. Tam ni palm, so pa japke. Do plaže vodi pot mimo stadiona, kjer ima blagajna tri razdelke. Na enem piše "vstopnice domači", na drugem "vstopnice gosti", na tretjem pa "vstopnice otroci, ženske, upokojenci". Sprašujem se, kje lahko vstopnice kupijo moški? Hm. Pot naju pelje po klančku navzdol, mimo belo-rdeče rampe, nato čez lesen mostič. Pod njim žubori potoček, ki povezuje Škalsko jezero z Velenjskim. Na levi se po golf igrišču vozi golfni avtek, na desni se za žičnato ograjo v algasti žlabudri drstijo ribe. Ponavadi okoli drstišča kroži volčjak in včasih zalaja. Kmalu za tem prečiva še drugi mostič. Ob koncu pomladi na tem odseku poti po zraku plava nebroj belih vrbovih puhkov, ki se ob pristanku na trda tla združijo v snežno kosmate zaplate. Malo kasneje zadiši po bezgu. "Woda je!"zakliče mali čuk, ko zagleda taveliko, srebrnkasto jezero. Potem pa še: "Din!"ko na kulisi zagleda šoštanjsko termoelektrarno. Jaz zagledam plavajoče geodezične kupole - metamesto na vodi, ki po pričevanju zagnanih veslačev propada. (Gre za splošen problem, ki ga v zadnjem času pogosto zaznavam: nekdo se nad projektom navduši, nekdo plača, nekdo zgradi, potem pa ni nikogar, ki bi se z zadevo še naprej ukvarjal, torej jo vzdrževal, čistil, popravljal. Kot na primer premogovniško otroško igrišče ob vili Rožle. Premog iz vozičkov je že zdavnaj razsut po vsem parku, novega pa ni. In še vse tole: ne pokrivajo peskovnika, lesene dele bi bilo treba pobarvati, dodati zaščite za vijake, ki so bili odstranjeni, vklopiti elektriko (da bi delovale učne table in lučke v tunelu), popraviti klop, obesiti zastavice. Škoda.) Smer: plaža. Vr-tičkarsko-vikendaško naselje Kinta Kunte ob Velenjskem jezeru me je od nekdaj privlačevalo, saj sem ob ograji iz žive meje tam mimo vselej le hodila, nikoli pa vanj vstopila. Zdelo se mije tako pravljično in romantično, kaj pa vem, vse tiste temno rjave hiške z zašiljenimi strehami in petelini na vrhu. Pa grmovje, cvetje in drevesa, kot bi tam prebivali malo večji palčki, morda tudi vile in samorogi. Vsekakor imajo vsa ta čudežna bitja rada čevape, fa-flce in ražnjiče sa roštilja, vem sedaj. Kot tudi turbo in neturbo folk, seveda pa tudi pop in rock klasike, tega ni preslišati. Hodiva dalje, lepo je, takole ob vodi. Nekdo teče, nekdo kolesari, nekdo se ziba v viseči mreži, nekdo sedi na klopci in se z nekom drugim poljublja, nekdo doji. "Tamle je bilo še eno jezero", povem malemu čuku, ki zleknjen v voziček po svoje čebuli in hkrati grizlja zalepko svojega modrega sandala. (Da, mali čuki so rojeni jogiji, sčasoma pa, vsaj večina njih, popolnoma zarustajo.) Tam, ja, kjer sedaj stalno stoji veliki beli plastični šotor za festivalske namene. Bližava se odbojkarskim igriščem, čukcu želim pokazati malega in velikega mastodonta pred restavracijo Jezero. Gotovo mu bodo všeč njuni okli. No, nekaj srednjega, navsezadnje. "Tamle je pa Vila Čira Čara, v njej včasih živi Pika Nogavička!", mu dalje razkazujem okolico. Približava se "vili", čuka najbolj zanima žagovina po tleh, jaz pa bentim nad sponzorskimi napisi na fasadi Pikine vile, en velik je celo čez celo streho. Mater, ej. Greva raje gledat tisti super bager, že moj brat je bil pred petnajst in še malo leti navdušen nad njim. Skupaj se spraviva na mini bager in kar nekaj časa premetavava pesek sem ter tja. Ostala bi lahko do jutri, vem (pa ne zaradi mene), ampak saj še niti do plaže nisva prišla, kaj šele, da bi vrgla kakšno žabico. Malega bageri-sta komaj prepričam, da zapustiva delovišče, seveda mu obljubim tudi sladoled. "Ladja je!", se razveseli. Kmalu v jezero mečeva kamenčke, čuk kar obut zabrodi v vodo. Plažnikov in čofotalcev je veliko. (Koliko šele čez nekaj dni, ko mali čuk zelo od blizu in z odprtimi usti prisostvuje tonski vaji Šank Rockov. Takrat je gužva celo prevelika, zame že, iz ene strani tumc tumc, iz druge bum bum, čevapi ne manjkajo, nujne so tudi gasilsko-veseliške mize s klopmi.) "Tam je, mamam je!" zagleda veliki sladoled, ki je v bistvu koš za smeti, in že drvi sladkim radostim naproti. Seveda se odločiva za sladoledna hita vročega velenjskega poletja: pol Titovo Velenje, pol knapovski. "Nimamo otroških kepic, lahko pa dam njemu malo manj, vam pa malo več." Ne bo treba. Čuk je resda mali, kar pa ne pomeni, da ne pojé odraslega sladoleda. (Seveda ga mika, da bi kar takoj odgriznil škrnicljevo špičko, za kar vemo, kam vodi.) Kmalu bova na peščeni plaži na otoku, ravno v času, ko bodo domačini v čast njihove svetnice po ulicah v vzorcih posipali rože. Povsod so plaže, povsod so fešte, povsod so rože, le želeti si je treba. Plažno-feštno-rožno poletje vama želim! ■ NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 7 29. junija 2017 DOGODKI ""^Jis 13 Dan državnosti pri Lipi samostojnosti Slavnostni govornik Peter Dermol je pozval k zmanjševanju razlik, k večji enotnosti Milena Krstič - Planine Velenje, 22. junija - Slovenija v spomin na 25. junij 1991, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti, s čimer je Slovenija formalno postala neodvisna, praznuje dan državnosti. Dan po Sloveniji praznujejo s številnimi slovesnostmi in pro- slavami, pripravili so jo tudi v Velenju. Pri Lipi samostojnosti so za program poskrbeli učitelji in učenci Osnovne šole Gorica. Slavnostni govornik je bil Peter Dermol, podžupan Mestne občine. V njem je poudaril, da smo Slovenci v preteklosti velikokrat pokazali, da smo ponosen in odločen narod, najmočnejši pa takrat, ko smo enotni. Te enotnosti pa nam danes manjka, Učenci in učitelji Osnovne šole Gorica so s programom nastavili ogledalo nam, družbi in času, ki ga živimo, in nakazali razmislek. Peter Dermol: »Slovenci smo odločen narod, najmočnejši takrat, ko smo enotni.« te razlike, jih zmanjšali, bomo zagotovo postali spet enotnejši,« je dejal. Kako se sam spominja osamosvojitvenih časov? »Kot 13-letne-mu dečku mi je najbolj ostal v spominu dan, ko sem na televiziji gledal otroške programe in je razvedrilo prekinila izredna novica, da se moramo čim hitreje odpraviti na varno, ker obstaja možnost napada agresorja na slovensko ozemlje. Takrat smo vsi oddrveli v zaklonišča. Tam bili skupaj in tam so se mi začeli porajati novi občutki, nova spoznanja, ki so mi bili do takrat tuji. Danes pa vem, da so bili usodni in so vodili v to, da imamo danes možnost proslavljati dan državnosti,« je rekel. Danes bi potrebovali takratno samozavest Župan Občine Šoštanj Darko Menih je na proslavi ob dnevu državnosti v Skornem pozval k poenotenju Šoštanj, 24. junija - V občini Šoštanj je slovesnost ob dnevu državnosti v Skornem pripravilo tamkajšnje turistično društvo. Z nastopi so ga obogatili pihalni orkester Zarja, mešani pevski zbor Skorno, trobilni kvartet glasbene šole in pevec Denis Trap ob kitarski spremljavi Janeza Kramarja. Slavnostni govornik je bil župan občine Darko Menih. » Leta 1991 smo znali premagati krizo, danes bi potrebovali takratno samozavest in zmožnost poe- notenja,« je poudaril. »Včasih dobimo občutek, da nas nihče ne posluša, da vsak trobi v svoj rog, da živimo v državi, v kateri so na eni strani delavci, na drugi privilegiranci, državi z vsemi ministri in sekretarji, ki imajo zaprta vrata za svoje državljane. Imamo pravo poplavo civilnih iniciativ, štrajkov, pozivov k državljanski neposlu- šnosti, različnih dobrodelnih prireditev in zbiranja denarja, pri vsem tem pa bi morala pomagati država. Službe na vladi se krepijo brez vidnega učinka, vse bolj opazna je centralizacija, krepijo se mestne občine, na podeželje pozabljajo. Primer za to so evropska sredstva, za katera se lahko potegujejo samo mestne občine. Vse več je prelaganja nalog na občine brez finančne podpore, kar posledično povzroča počasnejši razvoj in njihovo siromašenje,« je bil kritičen. Udeležencem proslave je čestital za praznik in jim zaželel prijetno druženje po njej. a mkp Naš mentalni stroj bo treba ... narediti bolj optimističen Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 23. junija - Proslava v počastitev dneva državnosti v občini Šmartno ob Paki je bila v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma, priložnostni ' kulturni program pa so pripravili člani šmarškega kulturnega društva. Zbrane je nagovoril njegov predsednik Jože Robida, ki je ustanovitev države svobodnih Slovencev, Slovenk in vseh, ki so" bivajo z njimi, označil kot največji dogodek za naš narod in vse do zdaj živeče nje-■ gove rodove. Po njegovem mnenju morata družba in država, ki hočeta preživeti, skrbeti za psihično in fizično zdravje svojega družbenega tkiva brez postranskih tržnih ambicij. Če hoče biti pri tem uspešna, se mora zelo samozavestno ter samokritično zavedati vseh prehojenih poti, stranpoti, ki so zavirale njen razvoj, vsega dobrega, še bolj vsega napačnega. Varovati mora vse, kar jo je pripeljalo na pot, po kateri trenutno hodi, in skrbno načrtovati tisto naprej. »Mi se, kot je videti, v 26 letih nismo veliko naučili. Večina oblastnikov se je vladanja le učila, nihče in nikoli pa tega ni priznal. Ob tem državljani nimamo druge možnosti, kot da opozarjamo na pomanjkljiv spomin, kar za državo, ki želi postati stara demokracija, ni ravno perspektivno.« Trenutni čas poraja občutek, kot da živimo v otroškem vrtcu. Politiki postajajo strokovnjaki, slednji politiki in na koncu ljudje ne vedo več, kdo je kdo. Vsekakor pa nihče - tako Robida - svojega poslanstva ne jemlje več resno. Kajti v skrbi za delovna mesta se pozablja na uničevanje najboljše zemlje, razmišljamo zgolj o kapitalu in dobičku, ne pa o ljudeh. Naša generacija, je dodal, bo to še nekako preživela, »vendar mi smo svojo državo dobili zgolj na posodo od naših prednikov in jo bomo dolžni predati svojim zanamcem.« Pri tem se je vprašal, ali se zavedamo, kaj je našim prednikom in temu narodu kljub vsem neprijaznostim uspelo, ali smo sposobni lastnino v vsaj kolikor toliko neokrnjeni obliki predati zanamcem? »Ko se bomo zavedli, da smo zgolj tukaj mi in zdaj odgovorni svojim dedom in vnukom, bomo na pravi poti.« Da se bo vse to zgodilo, pa moramo, je še dejal Jože Robida, enkrat za vselej opraviti s pregovorno samo dobrimi lastnostmi Slovencev. Priznati moramo, da smo tudi nečimrni, pohlepni, prepirljivi ... Kolektivno trpimo in se ob tem naslajamo ob slabih novicah. »Naš mentalni stroj bo treba resetirati in ga narediti bolj optimističnega. Ozreti se bo treba naokrog, se ponovno ozavestiti o lepotah naše domovine, o možnostih, ki jih ponuja ta zemlja, o ljudeh ... Če se ne bomo zgolj po vzorcu ekonomskega liberalizma borili le za lasten interes in bomo ponovno nekaj delali za našo Slovenijo, imamo veliko možnosti, da bomo obletnice njene ustanovitve obeleževali še dolgo. Mogoče z več optimizma, dobre volje, zastavami, več samozavesti in predvsem več aktivnega državljanstva,« je sklenil Jože Robida. Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 8 8 V ŽARIŠČU 29. junija 2017 Se ministrstvo uči plavati? Civilna iniciativa za ohranitev Bolnišnice Topolšica pripravila okroglo mizo - Ministrstvo ni dalo želenih odgovorov - Odpor proti neargumentiranemu združevanju Tatjana Podgoršek Topolšica, 26. junija - Civilna iniciativa za ohranitev Bolnišnice Topolšica je poleg zbiranja podpisov (do ponedeljka jih je zbrala že več kot 16.430) pripravila še okroglo mizo z naslovom Je pripojitev topolške bolnišnice k Splošni bolnišnici Celje prava izbira? Za koga? Odgovorov na vprašanja niso slišali, izpostavili pa so številne dvome in izrekli ministrstvu za zdravje mnogo očitkov, med katerimi sta bila glavna hitenje brez rezultatov analiz in pomanjkanje argumentov v podporo združevanju. Amaterizem najvišje ravni Člani civilne iniciative, predstavniki sindikatov v bolnišnici, zdravniške zbornice, lokalnih skupnosti, krajani so na okroglo mizo povabili tudi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, a sta namesto nje prišli zaposleni z direktorata za zdravstveno ekonomiko. Tako kot na vseh dosedanjih dogodkih so tudi tokrat izrazili svoje razočaranje nad ministrstvom, ki pospešeno nadaljuje postopek pripojitve brez potrebnih analiz, argumentov, ki bi odgovorili na ključna vprašanja - razloge za zanje strokovno spornega, predvsem pa ekonomsko popolnoma neupravičenega ukrepa, oziroma kateri so predvideni sinergijski učinki pripojitve, katere dejavnosti naj bi izvajali v bolnišnici, kaj bo z zaposlenimi, predvsem pa so opozarjali, da bodo s pripojitvijo največ izgubili bolniki. Dosedanje aktivnosti ministrstva v zvezi s pripojitvijo so označili za amaterizem najvišje stopnje. Zelo slikovit je bil velenjski podžupan Peter Dermol: »Velikokrat v Sloveniji skočimo v vodo in se šele potem vprašamo, ali znamo plavati.« Kot so še podarili, so pričakovali, da bo ministrstvo najprej pripravilo predlog, ki bi ga še pred obravnavo na vladi usklajevali z vsemi vple- bolnišnice. »Ostala naj bi le dva oddelka, pljučni in interni, nega kot nekakšno podaljšano bolnišnično zdravljenje in neakutna obravnava bolnikov,« in dodal, da težave še vedno ne izhajajo iz rednega poslovanja, temveč dili novo bolnišnico v Celju. Seveda pod pogojem, če se najde sinergija. Mislim, da bi se našla. Po našem mnenju bi bila pripojitev možna šele v osmih letih,« je med drugim dejal Ferjanc. na vse očitke odzivali predvsem: »Gre zgolj za predlog, kakšen bo končni sklep, še ni jasno.« Zbranih s tem nista prepričali. Po besedah Jane Kotnik Podberšič so na ministrstvu prejšnji petek prejeli analizo obeh omenjenih bolnišnic. V njej so predstavljena vsa tveganja s pripojitvijo bolnišnice Topolšica, ministrstvo pa je naročilo neodvisno finančno analizo, ki bo razkrila vse obveznosti bolnišnice v Topolšici in morebitne potencialne nove obveznosti, ki bi jo lahko bremenile v prihodnosti. V naslednjih dneh Na okrogli mizi so se zavzeli za ohranitev takšne Bolnišnice Topolšica, kot je danes. tenimi. Vsaj tako je tudi obljubilo, a je ostalo le pri besedah. Še dobrih 14 dni pred obravnavo na pristojnih ravneh ne vedo odgovorov na ključna vprašanja. V svojih stališčih so bili jasni: do pripojitve ne sme priti. »Petnajst let smo potrebovali, da smo se s strokovnim napredkom in tudi ostalimi spremljajočimi zadevami pri izvajanju dejavnosti znebili »imidža« hiralnice, sedaj pa nam to znova grozi. Upam, da bo prevladal razum in da ne bodo tudi v tem primeru »izrabljali« bolnikov, kar se danes dogaja vse prepogosto,« je menil prima-rij Janez Poles, dolgoletni direktor Bolnišnice Topolšica. Jurij Šorli, v. d. direktorja bolnišnice v Topolšici, pa je dejal, da si je sprva predstavljal, da bo združitev prinesla pač enotno vodenje in prihranke v zvezi s tem. Sedaj je videti, kot da gre za ukinitev zaradi energetske sanacije. Opozoril je tudi, da negotovo stanje povzroča odhod zdravnikov in zdravstvenega osebja iz bolnišnice, kar tudi ni dobro. Za resne spremembe 8 let Direktor Splošne bolnišnice Celje (SB) Marjan Ferjanc se je pridružil mnenju, da do pripojitve tako na hitro in brez izračunov ne bi smelo priti. »V naši bolnišnici menimo, da bi moralo ministrstvo najprej poravnati obveznosti Bolnišnice Topolšica iz preteklosti, temu bi morala slediti dogovor ali konsenz med vsemi akterji, kaj je dobro za bolnike te regije. Možnost pripojitve vidimo šele na dolgi rok, kajti obe bolnišnici nimata viška kadrov in ne prostora. Resna sprememba prestrukturiranja bi lahko prišla v času, ko bomo zgra- Komunikacija velika težava Da med akterji v »zgodbi« pripojitve Bolnišnice Topolšica k celjski ni prave komunikacije in da so tudi zaradi tega velike težave, je med drugim opozorila poslanka DeSUS-a v državnem zboru Marija Antonija Kovačič. Ta je prisotnim prebrala vsebino sklepa, spisanega letošnjega 9. maja. »Predvideva datum pripojitve 1. julija, izbris Bolnišnice Topolšica iz sodnega registra in pripojitev k celjski bolnišnici. Predlog je zmeda besed, ki ničesar ne povedo, povzročajo pa strah. Vzemite ljudem informacijo, pa boste imeli vojno, je rekel moj profesor.« Gre zgolj za predlog Predstavnici ministrstva za zdravje Vlasta Kovačič Mežek in Jana Kotnik Podberšič sta se se bodo začeli do vseh tveganj opredeljevati, jih v postopku pred pripojitvijo poskušali izničiti oziroma čim bolj zmanjšati. »Poleg tega je pripojitev pogojena še s finančno prenovo bolnišnice, ki je pogoj za kakršne koli statusne spremembe. Če tega ne bo, če tveganj ne bomo mogli ustrezno obvladovati, bomo prenehali s projektom. Bomo pa na ministrstvu naredili vse, kar je v naši moči, da tveganja odpravimo oziroma jih čim bolj zmanjšamo.« Vlasta Kovačič Mežek pa jo je dopolnila z besedami: »Danes se je preuranjeno pogovarjati o projektu. V prvi polovici prihodnjega meseca bodo nakazane smernice in časovnica. Za zdaj je na papirju samo pripojitev, ne pa tudi njen način.« Po mnenju Janija Kramarja, podpredsednika Civilne iniciative za ohranitev Bolnišnice To-polšica, je okrogla miza dosegla svoj namen.« Na njej smo se srečali mi, širša javnost in tudi predstavniki celjske bolnišnice v skupni točki: to pa je, da ministrstvo v tem trenutku ne dela dobro za nikogar. Zato tudi takšen sklep okrogle mize (iz njega so izvzeli predstavnici ministrstva), v katerem pozivamo ministrico za zdravje, naj vladi RS ne posreduje sklepa o pripojitvi in naj preneha vse aktivnosti, dokler ne bodo na voljo vse analize,« je še dejal Kramar. SDS zahteva sejo tudi zaradi Bolnišnice Topolšica Ljubljana, 26. junija - Poslanska skupina SDS je na predsednika odbora DZ za zdravstvo naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali problematiko združevanja in ukinjanja javnih zdravstvenih zavodov. Kot pereča primera izpostavljajo združitev kranjske porodnišnice z jeseniško splošno bolnišnico ter združitev bolnišnice v Topolšici s celjsko bolnišnico. V SDS opozarjajo, da se v celjski splošni bolnišnici sami soočajo z likvidnostnimi težavami in da bi s pripojitvijo del finančnih težav Bolnišnice Topolšica padel nanje. Po njihovem mnenju tudi ni nezanemarljivo, da se je v zadnjem času oblikovala Civilna iniciativa za ohranitev Bolnišnice Topolši-ca, ki je samo v tednu dni zbrala več kot 11.000 podpisov podpore. Vsako odgovorno delo je zame izziv V. d. direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre nanizal prednostne naloge - Bolnišnica Topolšica vitalnega pomena Janez Lavre: »Mi smo pripravljeni sodelovati z Bolnišnico Topolšica strokovno, poslovno ali v obliki holdinga, saj je ta za našo bolnišnico vitalnega pomena.« Tatjana Podgoršek Slovenj Gradec, 22. junija - Minuli torek je Janez Lavre po letu dni kot vršilec dolžnost direktorja prevzel vodenje Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Na novinarski konferenci pred tednom ' je povedal, da je vsako odgovorno delo zanj izziv. Med prednostne naloge uvršča nadaljevanje dela, finančno konsolidacijo in priprave na izgradnjo kirurškega " bloka. Komentiral je tudi delo v UKC Maribor, od koder se je vr-■ nil v Slovenj Gradec. Za Bolnišnico Topolšica je dejal, da je ta za njihovo bolnišnico vitalnega pomena. Mandat za v. d. ima do konca leta, na razpis za direktorja, ki naj bi bil predvidoma jeseni, pa se bo prijavil, če se bo tako dogovoril z ekipo. Odločitev o tem bo, po njegovem mnenju, politična. Ukrepe že izvajajo Zadnjih podatkov o finančnem stanju bolnišnice, pri katerem se srečujejo z nekaterimi likvidnostnimi težavami, še nima. Po treh mesecih naj bi bila izguba blizu 800 tisoč evrov. Ukrepe - >Po treh mesecih naj bi bila izguba blizu 800 tisoč evrov. po njegovih navedbah - že izvajajo, usmerjeni so v stabilizacijo poslovanja, intenzivirajo tudi realizacijo delovnega programa. Z dobavitelji se dogovarjajo za zamike plačil, prizadevajo si za čimprejšnji podpis pogodbe z zdravstveno zavarovalnico, kar bi omogočilo stabilno financiranje. Denar za izplačilo julijskih in avgustovskih plač imajo. Sicer pa bo oceno finančnega stanja lahko podal po seji sveta zavoda na začetku julija. Rezultati po analizah Pri komentiranju rezultatov dela enoletnega vodenja Univerzi- tetnega kliničnega centra Maribor je dejal, da bodo ti pokazali, kaj je naredil, »ko jih bodo analizirale in pripravile kompeten-tne osebe.« Med največji dosežek uvršča izbris hipotek na zemljiščih, kjer so garažne hiše, na sodišču ter to, da se je nekoliko ustavil odhod zdravnikov. Menim, da sem svoje delo opravil pravilno.« Po njegovih navedbah bistvene razlike pri vodenju obeh ustanov ni, »je pa nekoliko težje delati z ljudmi v UKC Maribor, saj moraš vse sestanke zapisati in posneti.« Z Bolnišnico Topolšica strokovno in tudi poslovno Glede Bolnišnice Topolšica je dejal, da je ta vitalnega pomena za delovanje Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Po njegovem morajo okrepiti sodelovanje na področju pulmologije, morda tudi gastroenterologije in neakutne bolnišnične obravnave. »Ustanovitelj se mora odločiti, kakšno sodelovanje želi. Mi smo pripravljeni na vse oblike sodelovanja - poleg strokovnega tudi poslovno ali v obliki holdinga. Z bolnišnico smo leta 2011 že podpisali pismo o nameri o sodelovanju,« je še dejal Janez Lavre. Kavšak bo še naprej vodil OO NSi Šoštanj Šoštanj - Sredi maja je v Šoštanju potekal redni in volilni občni zbor Občinskega odbora NSi, ki se ga je kot gostja udeležila poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak. Na njem so ocenili, da občinski odbor dobro dela, in tako nameravajo tudi nadaljevati. Prepričani so, da ljudje v teh časih potrebujejo stranko, ki ji lahko zaupajo, ki jim je pripravljena povrniti optimizem, veselje in prihodnost tako na lokalni kot državni ravni. Na volilnem občnem zboru so bili v izvršilni odbor izvoljeni Zdravko Atelšek, Drago Koren, Anica Jevšnik, Andreja Osterc, Miran Stopar, Martin Volk, Marko Brvar, Peter Kotnik, Anton Levar in Roman Kavšak. Na konstitutivni seji so za predsednika ponovno izvolili Romana Kavška, za podpredsednika Draga Korena, tajnica pa bo Andreja Osterc. a mkp Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 9 29. junija 2017 IZOBRAŽEVANJE ""^Jis 13 Ambiciozni načrti tudi za prihodnost Krško, Velenje, 22. junija - Fakulteta za energetiko s sedežem v Krškem in dislocirano enoto v Velenju (deluje pa pod okriljem Univerze v Mariboru) je 10-letnico delovanja zaznamovala s prireditvijo v Krškem. Pot do nove članice mariborske univerze ni bila lahka, za uspešen proces ustanovitve in tudi njeno delovanje pa sta zaslužni obe občini, Krško in Velenje, ter skupina zanesenjakov. Njena posebnost in tudi prednost je individualni pristop do študentov, zato ne preseneča podatek, da so izvajalci študijskih programov na fakulteti drugi najbolje ocenjeni v okviru univerze. Ponosni so tudi na podatek, da je kar 90 odstotkov vseh diplomantov fakultete zaposljivih, ter na to, da sodijo udeleženci izobraževanja med najuspešnejše raziskovalce na Univerzi Maribor, ki svoje članke objavljajo v svetovno uveljavljenih znanstvenih revijah, kar samo potrjuje kakovostno delo na fakulteti. Doslej so študij na fakulteti uspešno končali 303 študenti, od tega 127 na visokošolskem strokovnem študijskem programu, 78 na univerzitetnem, 97 na magistrskem in 1 študent na doktorskem študijskem programu Energetika. Po izjemno uspešnih prvih 10 letih delovanja imajo na fakulteti ambiciozne načrte tudi za prihodnost. Poleg izvajanja stalnih aktivnosti za izboljšanje kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela fakulteta načrtuje izgradnjo dodatne infrastrukture v Krškem in Velenju, prenovo študijskih programov ter uspešen zagon Programskega sveta fakultete. Na slovesnosti ob praznovanju jubileja so podelili številna priznanja. Med dobitniki priznanja za osebni prispevek pri procesu ustanavljanja in zagon fakultete sta priznanje iz Mestne občine Velenje prejela Srečko Meh in dr. Franc Žerdin, za zagotavljanje infrastruktur-nih pogojev ter sofinanciranje delovanja pa Mestna občina Velenje. ■ tp Uskladitev programov in potreb okolja Novi direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik stavi na sodelovanje zaposlenih in okolja - Novi ravnatelj Strojne šole izbran na razpisu? Tatjana Podgoršek Poročali smo že, da je v drugem krogu glasovanja med štirimi kandidati za novega direktorja Šolskega centra Velenje (ŠCV) dobil največ glasov na svetu javnega zavoda Janko Pogorelčnik, aktualni ravnatelj Strojne šole centra. Od 23 članov sveta jih je zanj glasovalo Janko Pogorelčnik: »Ocenili smo, da morda potrebujemo nov zagon.« 15. Predvidoma v začetku oktobra bo na direktorskem mestu zamenjal Ivana Kotnika, ki odhaja v pokoj. Pogorelčnik je povedal, da je bil nad tako podporo v drugem krogu presenečen in je je bil hkrati vesel. Število glasov v V r< Denar tudi za Harmonijo in Medgen borzo Velenje, Rečica ob Savinji - Pred tednom dni so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podpisali pogodbe o sofinanciranju dejavnosti predstavniki enajstih centrov za družine. Med 23 prijavljenimi vsebinami sta na razpisu ministrstva uspela kar dva projekta iz Saša regije, in sicer velenjski Center za družine Harmonija, prvič pa je kot prijaviteljem uspelo tudi Društvu prijateljev mladine Rečica ob Savinji ob izdatni pomoči matične občine. Center za družine Harmonija deluje pod okriljem Društva Novus Velenje od leta 2008. Njegov namen je preventivno delo na področju družine, poleg omenjenega ministrstva program sofinancirata še občini Velenje in Šmartno ob Paki. Zato so za uporabnike omenjenih lokalnih skupnosti vse storitve brezplačne. Vodja centra Sandra Bera je povedala, da so aktivnosti v okviru centra izvajali že pred podpisom pogodbe. Izvajajo pester program za otroke (počitniške aktivnosti, neformalno druženje v centru, aktivnosti za zdrav življenjski slog), staršem omogočajo občasno varstvo otrok, tudi zanje organizirajo delavnice ter aktivnosti v zvezi z zdravim življenjskim slogom. V vseh oblikah delovanja letos pričakujejo od 3500 do 4000 uporabnikov. Triletni projekt ocenjujejo na blizu 200 tisoč evrov, ministrstvo pa ga bo sofinanciralo z nekaj manj kot 160 tisoč evri. Po zagotovilih Urške Selišnik iz Medgen borze Rečica ob Savinji izvajajo vsebine Centra za dru- žine Medgen hiša od letošnjega maja. V prvi vrsti so dejavnosti namenjene druženju različnih generacij in zagotavljanju potreb različnih oblik družin in posameznikov v vseh življenjskih obdobjih. V Medgen hiši zagotavljajo prostor za neformalno druženje z namenom srečevanja oziroma neformalnega prenosa najrazličnejših vsakodnevnih pozitivnih praks med otroki, mladostniki, odraslimi oziroma družinami. Poleg tega pripravljajo izobraževalne in praktične delavnice o razvijanju pozitivnega starševstva, izvajajo počitniške aktivnosti za otroke in organizirajo občasno varstvo otrok ter aktivnosti, namenjene vsem družinskim članom za organizirano in kakovostno preživljanje prostega časa. Vrednost njihovega projekta je več kot 180 tisoč evrov, ministrstvo pa bo delovanje Medgen hiše v dobrih treh letih sofinanciralo z več kot 135 tisoč evri. ■ tp prvem krogu ga je spodbudilo, da je vložil kandidaturo še drugič, o razlogih za prijavo na razpis za direktorja centra pa pravi: »Ocenil sem, da ob upokojitvi sedanjega direktorja Šolskega centra potrebujemo nov zagon tudi zaradi precejšnjih sprememb, ki se nam obetajo zaradi demografske slike ter potreb okolja. Demografska slika kaže na več odhodov dijakov iz srednjih šol kot tistih, ki bodo po končani devetletki vstopili vanje, kadrovska slika v podjetjih pa zahteva uskladitev s programi šol ŠCV. To se mi zdi velik izziv. Upam, da ga bomo pripravili skupaj ter nadaljevali uspešno delovanje Kadrovska slika v podjetjih zahteva uskladitev s programi šol ŠCV centra.« Pogorelčnik stavi na sodelovanje vseh, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, z okoljem, podjetji, ki ustvarjajo v prostoru regije Saša. »Le skupaj bomo lahko ustvarjali pogoje, ki nam bodo zagotavljali uspešnost.« Pri dosedanjem vodenju šolskega centra ga - pravi Janko Pogorelčnik - ni izrazito motilo kaj posebnega. Gotovo je ena od odličnih lastnosti odhajajočega direktorja ta, da je omogočil dobro klimo na centru. Pri več kot 1700 dijakih, več kot 300 študentih in obilici udeležencev izobraževanja odraslih pa včasih zašepa notranja informiranost. Kot ravnatelj Strojne šole, ki izvaja polovico pouka na lokaciji na Trgu mladosti, drugo pa na Medpodjetniškem izobraževalnem centru MIC), to občuti že znotraj učiteljskega zbora. »Ne domišljam si, da se bodo stvari ob morebitni boljši informiranosti bistveno spremenile, menim pa, da lahko naredimo korak naprej, če se bomo počutili bolj povezani.« Kot direktor se bo zavzemal za vzdrževanje pozitivnega ozračja, ohranitev in razvoj obstoječih izobraževalnih programov, za nove programe. Ob interesu podjetij in možnostih, ki jih omogoča MIC, se kot priložnost ponuja mednarodni mobilni center. Zdaj, dodaja sogovornik, pošiljajo šole ŠCV dijake ven, z mednarodnim mobilnim centrom pa bi odprli možnosti, da gostijo mlade in s tem izkoristijo poslovne priložnosti za podjetja. Njegovega naslednika na mestu ravnatelja Strojne šole bodo najverjetneje iskali z razpisom. Stvari namreč še usklajujejo, ker so na obzorju nekatere organizacijske spremembe na ŠCV. Kaj več pa v tem trenutku Janko Po-gorelčnik še ne more (oziroma ne želi) reči. Jure Majcen državni prvak v matematiki Na osnovni šoli Karla Destov-nika - Kajuha v Šoštanju vsako šolsko leto izvajamo tekmovanja v znanjih. Naši učenci sodelujejo na številnih področjih, med drugim tudi v matematiki in fiziki. Tekmovanja iz matematike in fizike organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. 53. državnega tekmovanja iz matematike, ki je potekalo na Osnovni šoli Polzela, se je udeležilo 8 učencev naše šole od 5. do 9. razreda, ki so bili najboljši na šolskem tekmovanju ali so bili dodatno izbrani za državno tekmovanje. Vsi so dosegli lepe rezultate, saj jih je sedem osvojilo srebrno priznanje, sploh blestel pa je devetošolec Jure Majcen, ki je dosegel vse možne točke in s tem seveda prejel zlato Vegovo priznanje ter se okitil z naslovom državnega prvaka v znanju iz matematike ter se postavil ob bok še trinajstim v Sloveniji, ki Uspešni tekmovalci šole (od leve proti desni): Anže Goršek, Jure Majcen in Enej Žlebnik Jančič (foto: arhiv šole) so v tej kategoriji osvojili vse točke. S tem odličnim rezultatom si je prislužil prvo nagrado DMFA in udeležbo na poletni matematični šoli na Bledu. Jure Majcen je bil uspešen že v preteklem letu. K zlatima priznanjema iz fizike, ki jih je osvojil v lanskem šolskem letu, ko je dosegel tretje mesto, in v letošnjem šolskem letu, ko je osvojil deveto mesto, je tako dodal še zlato priznanje iz matematike. V naslednjih letih bo šolanje nadaljeval na Elektro in računalniški šoli Šolskega centra Velenje. Za dosežen izjemen uspeh mu čestitamo in želimo veliko uspešno strtih matematično-fi-zikalnih orehov. a Mentorica Irena Rotovnik Aplinc Piknik doživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru Ste ljubitelj kolesarjenja in piknikov v naravi? Pri nas v Restavraciji Jezero smo za vas pripravili posebno in nepozabno Piknik doživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru EKSKLUZIVNA PONY PIKNIK PONUDBA VSEBUJE: izposojo PONYja z vso opremo za piknik do 4 ure, piknik kovček z malico - mesni ali vegetarijanski meni, piknik »dekco«, zemljevid s priporočenimi turami okoli velenjskih jezer, izbor pijač, ki jih boste izbrali sami. VEČ INFORMACIJ NA: Restavracija Jezero W www.gorenjegostinstvo.si Podajte se na pot novih doživetij in presenečenj ob jezeru. Doživite novo pustolovščino... REZERVACIJE IN KONTAKTNI PODATKI ZA IZPOSOJO: Restavracija Jezero, Cesta Simona Blatnika 24, 3320 Velenje, Slovenija T + 386 (0)3 586 64 62 E restavracija.jezero@gorenje.com ■ Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA Barvni pogled na preteklost V atriju Velenjskega gradu bodo do konca avgusta na ogled arhivske fotografije Velenja v času izgradnje, ki jih je s posebno metodo obarval Bojan Pavšek Tina Felicijan Po izobrazbi arhitekta, sicer pa grafičnega oblikovalca Bojana Pavška zanimajo »stvari, ki naredijo svet boljši, lepši.« S tega vidika mu je bil projekt Obarvani spomini pisan na kožo. V barve, ki lepšajo svet, je z računalniškim programom odel digitalizirane arhivske fotografije ikoničnih podob velenjskih objektov in prizorov iz časa pred izgradnjo mesta in med njo. »Ljudje so že od začetka razvoja fotografije skušali čr-no-belim fotografijam dodajati barve, a so to bile bolj likovne ekspresije in se niso približale realističnim podobam. S tehnološkim napredkom pa so se odprle možnosti za zelo natančne barvne reprodukcije črno-belih fotografi', kar pred samim procesom in med njim zahteva veliko analitičnega dela,« je povedal. doline pred izgradnjo Velenja, arhitekturne dosežke in trenutke iz zgodovine prvič vidijo v barvah. Ker programi še ne omogočajo najbolj realističnega barvanja ljudi, je v sodelovanju z Mileno Slatinjek iz muzejske fo- Bojan Pavšek: »Zanesljivo najbolj primerna hrana za osebni razvoj in razumevanje bistva življenja je presenečanje samega sebe.« »Reinkarnacija fotografije« Predvsem mlajše generacije lahko podobe Velenjskega gradu pred obnovo, Šaleške toteke izbral predvsem panorame z arhitekturnimi elementi. »Pri črno-belih fotografijah se ustvarja nekakšna praznina, ki je gledalec ne opazi, dokler je ne zamenjajo barve. Ta- krat postane pozoren na neopažene detajle.« K temu je pravzaprav želel izzvati gledalce. Postopek »reinkarnacije fotografije« je dolgotrajen in v prvi fazi je treba raziskati vse elemente na fotografiji - poiskati zgodovinska dejstva o barvah fasad, vzorcih in drugih detajlih vedute, ki se pridobivajo iz literature, ustnega izročila, dokumentov in drugih zgodovinarskih virov. Nato obdelovalec fotografije očisti praske, madeže in druge moteče elemente. Za tem skušajo z nanašanjem različnih slojev barv na različne dele fotografij doseči kar se da avtentične odtenke. Na koncu pa raziščejo čas v dnevu in letu, ko je bila fotografija posneta, da obarvajo zelene površine in ton svetlobe. »Vseeno barvna retuša ni nadomestek originala, ampak dopolnilo, zato je ob vsaki barvni reprodukciji na ogled tudi original,« je še povedal Bojan Pav-šek, ki ga v mestu posebno privlačijo »skriti mestotvorni potenciali, ki nestrpno čakajo, da jih nekdo opazi.« Herman »oblikoval« Cesarja Srečanju dveh likovnih umetnikov, Cirila Cesarja in Antona Hermana (nekoč tudi Velenjčana), je sledilo ustvarjalno sodelovanje in nastal je portretni kip Cirila Cesarja, znanega slovenskega kiparja in oblikovalca. Ciril Cesar bo 6. julija dopolnil 94 let. Blagoslovili kapelico Velenje, 22. junija - V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju, skoraj 200 m pod zemeljskim površjem je v sredo, 21. junija, potekala slovesnost ob blagoslovitvi kapelice sv. Barbare. Blagoslovitev je opravil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po stari rudarski tradiciji je v neposredni bližini izvoznih jaškov postavljena kapelica s kipom sv. Barbare, zavetnice rudarjev, ki jo na Premogovniku ne povezujejo zgolj z varnostjo, ampak tudi s stalnim napredkom in z izobraževanjem. V Premogovniku Velenje tako že vrsto let dan sv. Barbare, zavetnice rudarjev in simbol rudarstva, počastijo s slovesno podelitvijo priznanj sodelavcem, ki so ob delu pridobili višjo stopnjo izobrazbe. Blagoslovljeni kipec je narejen iz lesa in ima upodobljene vse svetniške atribute - krono, stolp, kelih in meč. Že leta 2012 je potekala blagoslovitev kapelice sv. Barbare tudi ob novem izvoznem jašku Premogovnika Velenje. Čari kresne noči Muzej Velenje in velenjska Univerza za III. življenjsko obdobje že vrsto let na različne načine poskušata obujati in s tem tudi ohranjati šege in navade, ki so nekoč živele med ljudmi Šaleške doline in tudi širše. Med te praznike naših prednikov prav gotovo sodi tudi praznovanje kresne noči oziroma praznika sv. Janeza Krstnika. Delavci Muzeja Velenje so skupaj s člani velenjske Univerze za III. življenjsko obdobje tako letos že dvajsetič zapovrstjo poskušali obuditi čim več šeg in navad, vezanih na ta dan in to noč, jih tako iztrgati pozabi in jih ohraniti našim zanamcem. V noči s 23. na 24. junij se lahko ljudje menda pogovarjajo z živalmi, nadnaravnimi bitji, umrlimi predniki, to noč pa naokoli baje letajo celo čarovnice. Sonce v teh dneh junija doseže vrh svoje navidezne poti in začne počasi pojemati. Naše prednike so vsa ta spoznanja in seveda različna verovanja, povezana s tem letnim časom, navdajala s tesnobo in negotovostjo. Soncu je bilo treba pomagati, zato je ohranjenih veliko različnih šeg in navad, vezanih na najkrajšo noč v letu; skorajda pri vseh pa je v ospredju ogenj, s katerim so želeli pomagati pojemajočemu Soncu. Kresova-nje so 24. junija leta 2017 velenjski muzealci in člani Univerze za III. življenjsko obdobje pripravili na Kavčnikovi domačiji v Zavo-dnjah, najjužnejši ohranjeni alpski dimnici v evropskem alpskem prostoru, ki so jo pred tem, prazniku primerno seveda, okrasili s praprotjo in številnimi rožami, ki cvetijo v tem letnem času. V kulturnem programu (nadvse prijazno in iskrivo ga je vodila predsednica III. življenjskega obdobja iz Velenja Marija Vrtač-nik) so nastopili številni znani in neznani glasbeniki in drugi nastopajoči: moški pevski zbor Kajuh iz Velenja, citrar Ivan Knez p. d. Koželnik iz Zavodenj, pevke sku- Utrinki s kresovanja na Kavčnikovi domačiji vZavodnjah pri Šoštanju (foto: Damijan Kljajič) pine Jesensko cvetje, »pehti« Vera Bandalo, Alenka Tepej, čarodej Bojan Glavač iz Velenja, Lucija Boruta ter povezovalki programa in glavni za razlago praznovanj v Šaleški dolini nekoč in danes Marija Kuzman in Anica Podlesnik. Vsi gostje pa so bili deležni tudi koščka slastnega kruha, ki so ga pred tem spekli v ognjišču »Ka-učelove« dimnice v Zavodnjah, koščka sira ali domačega »tolke-ca«. Ko se je nad domačijo in njeno okolico spustila noč je »bela žena«, imenovana tudi ladarica, zanetile še »čisto ta pravi kres«. Dogorevanje kresa je nato spremljala ubrana pesem kresovalcev, prijetna poletna noč pa je čisto zares vedno bolj dobivala neko posebno moč. aDak 'M^TjAS 29. junija 2017 Umetniški strokovni svet in njegova vloga Nataša Tajnik Stupar Galerije, ki so v državni ali lokalni domeni upravljanja in so njihovi programi, delovanje in obratovanje financirani iz davko-plačevalskega denarja, imajo navadno poleg sveta zavoda tudi umetniški svet, ki je navadno sestavljen iz priznanih in vrhunskih zunanjih strokovnjakov, največkrat umetnikov ali umetnikov pedagogov, likovnih pedagogov, likovnih kritikov, kuratorjev, umetnostnih zgodovinarjev ali strokovnjakov filozofov oz. sociologov ter ostalih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z likovno ali vizualno umetnostjo. Umetniški svet je organ, ki deluje svetovalno in navadno nima obvezujočih obveznosti in dejavnosti, odvisno, kako posamezne institucije generirajo njegovo delovanje. Glede na slovensko obubožano kulturno sceno po navadi delujejo umetniški sveti prostovoljno ali z minimalnimi honorarji za svoje aktivnosti. Umetniški svet galerije svetuje programskemu kadru institucije o primernosti in usmeritvah programov, izboljšavah programov, opozarja tudi na konflikt interesov, svetuje o preventivni skrbi za primerno manifestacijo umetnosti in širjenju kreativnega razmišljanja med zainteresirano javnostjo, otroki in mladino. Glede na to, kako je opredeljeno njihovo delovanje, imajo nekateri umetniški sveti le svetovalno vlogo, drugi pa tudi obvezujočo pri potrditvah programov delovanja institucij. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je umetniški svet definiran kot svet, ki soodloča o usmeritvi in repertoarju umetniške ustanove, vendar iz primerov v slovenski praksi velikokrat ni tako. Umetniški svet s svojim svetovanjem in delovanjem tudi skrbi za t. i. preprečevanje privatizacije javnih prostorov, kar je v majhnih lokalnih skupnostih, kot je velenjska, lahko pogost pojav. S tem umetniški svet sodeluje pri omogočanju pluralne raznovrstnosti uporabnikov razstavnih in ustvarjalnih prostorov, raznovrstnosti vsebin in preprečuje individualno zlorabo skupnih javnih prostorov, ki so financirani iz davkoplačevalskih sredstev. S pomočjo strokovne kompetence umetniških strokovnjakov lahko programski kader najde močno zaželeno oporo pri postavljanju umetniških programov in vsebin, ki enakovredno in pravično zastopajo vse umetniške zvrsti in načine svobodnega, kreativnega delovanja, ustvarjanja in razmišljanja, ne glede na lokalno zastopanost umetnikov ali želje posameznikov, ki si jemljejo pravico do izključevalnega delovanja. V slovenskem prostoru je veliko primerov dobrih praks, ki povezujejo strokovno zainteresirano javnost nekega lokalnega okolja z delovanjem umetniških svetov v posameznih institucijah, tako v majhnih lokalnih okoljih kot tudi v večjih, v katerih s pomočjo umetniških strokovnih svetov ustvarjajo kvalitetne programe in večje projekte. Umetniški svet zagotovo ni trn v peti institucijam, temveč močan in strokoven zaveznik pri iskanju umetniških in izvedbenih vsebin, ki presegajo konvenci-onalnost in dajejo programskemu kadru oporo v razmišljanju "out of the box". Galerija je prostor, v katerem se predstavljata umetnost in kreativnost neke skupnosti tako lokalno kot širše. Glede na to, da ima Velenje po desetletjih spet v svojih vrstah tudi več umetnikov, se mi zdi razmislek o ponovni uvedbi umetniškega sveta v kontekstu delovanja Galerije Velenje nujen. Umetniški svet bi tako zaščitil programsko delovanje v smeri predstavitev oz. razstav likovne in vizualne umetnosti, njenih ustvarjalcev in umetnikov, tako domačih umetnikov, lokalnih in slovenskih kot tudi tujih ustvarjalcev. Galerija je prostor kreativcev in upam, da tudi ostane tako. Zadnjič sem slišala eno res zabavno pripombo: "Oh, ko bom velik, bom živel v Galeriji." :) Ker pa plačamo zanjo račune davkoplačevalci, bomo živeli skupaj. Upam, da nisem zvenela preveč resna v pisanju, čeprav je to, o čemer sem pisala, zelo resna tema. Bom v naslednji, avgustovski, pisala o kumaricah in gobarjenju. Pa lepo poletje vam želim. _C_ JUJUILJLftJJi ^ s, iM. Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 11 29. junija 2017 107,8 MHz ""^Jis 13 Radijski in časopisni MOZAIK »Na radio v Velenje prihajam z ljubeznijo in veseljem« Pred več kot desetimi leti se nam je na Radiu Velenje za mešalno mizo pridružil Grega Bevc. »Človek se kar ne zaveda, kako hitro čas beži, sploh če to delo opravljaš z določeno mero ljubezni ter veselja,« pravi in se spominja, kako poln nemira pa tudi strahu je takrat potrkal na naša vrata in bil neizmerno srečen, ko smo ga izbrali, da je začel z uvajanjem za delo tonskega tehnika. Spominja se tudi prve oddaje, ki jo je sam spustil v eter in jo glasbeno opremil. Trema je bila nepopisna, a na koncu občutek popoln. Danes je delo za mešalno mizo že rutina, nikakor pa priprave posamezne oddaje. Skupaj z moderatorkami si prizadeva, da je izvedba oddaj kar najbolj popolna in to velja tudi za glasbo, ki jo največkrat iz- bira sam. Še vedno pa se z grozo spominja nekaterih spodrsljajev, ki so jih seveda slišali tudi poslušalci. Takrat ga je bolela glava, zdaj pa ima recept, najboljše se jim je odkupiti s kakšno prijetno glasbo. Grega nam ostaja zvest, čeprav se je v teh letih njegovo življenje zelo spremenilo. Redno se je zaposlil v policiji (pred tem tudi zaključil izobraževanje, ki ga zdaj nadaljuje na višješolskem študijskem programu), ustvaril si je družino. Zaradi vsega tega, se z Radiom Velenje najpogosteje druži ob nedeljah popoldne. Njegova žena in hčerkica pa ga ne pogrešata preveč, saj ga ves čas spremljata na frekvencah 107,8 in 88,9 MHz. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. Kadar ni v službi ali na radiu, ga najpogosteje zaposluje hčerkica. 1. TOMISLAV BRALIČ & KLAPA INTRADE - Ti samo si ti 2. DITKA - Po poljube 3. DARE KAURIČ & ANIKA HORVAT - Naj ostane hrepenenje Tomislav Bralic in klapa Intrade so znani po številnih uspešnicah, dalmatinski melos pa je bil dovolj tudi za tokratno zmago v izboru pesemi tedna na Radiu Velenje. Ti samo si ti je nova uspešnica te zadarske zasedbe, ki s svojimi skladbami navdušuje že več kot trideset let. ■ GLASBENE novice LESTVICA domače glasbe Dare Kaurič vstopa v poletje z novo pesmijo Gonilna sila skupine Kingston Dare Kaurič v poletje vstopa z novim samostojnim singlom Naj ostane hrepenenje, pri katerem je k sodelovanju povabil znano primorsko pevko Aniko Horvat. S skladbo napoveduje izid svojega drugega samostojnega albuma, na katerem bodo le dueti, ki jih bo ustvaril v sodelovanju z različnimi avtorji. Za Aniko in Dareta je to prvo glasbeno sodelovanje, oba pa sta navdušena nad končnim rezultatom. Kau-rič je sicer avtor številnih uspešnic, album, ki ga pripravlja, pa bo glasbeno precej raznolik. Od klasičnih samosvojih pristopov, kot jih ponuja njegov prvi samostojni album Partigiano di amor, pa do skladb s primesmi soula, bluesa in reggeja, ki ga lahko slišite v novem singlu. RoknBand predstavljajo Nino Skupina Rok 'n' Band je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja nanizala kar nekaj uspešnic, ki so skupino izstrelile med najpopularnejše pop skupine tistega časa. Zadnjih petnajst let prave uspešnice nimajo, so pa v tem času nastopali na račun preteklih uspehov. Po petnajstih letih prihajajo na sceno z novo pesmijo z naslovom Nina. Za skladbo so že posneli tudi videospot, gre pa za prvo skladbo z novega albuma, na katerem bodo skladbe z ženskimi imeni. Nekaj so jih v svoji karieri že obdelali. Se še spomnite skladb Nika, Tina, Petra, Moj- ca? No, zdaj prihaja še Nina, za njo pa verjetno še katera. Foo Fighters napovedujejo nov album Ameriška rock skupina Foo Fighters je za 15. september napovedala nov, deveti studijski album Concrete and Gold. Skupino je leta 1994 ustanovil Dave Grohl, nekdanji član skupine Nirvana, kmalu po njenem razpadu. Foo Fighters delujejo torej že skoraj 23 let, in čeprav je že kazalo, da bodo zaključili s kariero, je v začetku meseca skupina presenetila z novim singlom, s katerim je napovedala nov album. Skupina je album snemala pol leta in pri tem sodelovala s producentom Gregom Kursti-nom, znanem po sodelovanju z Adele pri njeni uspešnic Hello. Hkrati z izidom albuma zasedba za jesen napoveduje tudi ameriško turnejo. Dvorana slavnih rock'n'rolla tudi na Japonskem Dvorana slavnih rock'n'rolla načrtuje svojo prvo mednarodno širitev. Glasbeni muzej s sedežem v Clevelandu bo svojo prvo izpostavo v tujini odprl na Japonskem, ki prestavlja največji svetovni glasbeni trg takoj za ZDA in je kot taka idealna za prvo mednarodno širitev Dvorane slavnih rock'n'rolla. Septe- mbra bodo v Tokiu odprli prvo razstavo, pozneje pa bo Dvorana slavnih rock'n'rolla na Japonskem našla stalno domovanje. Dvorana slavnih rock'n'rolla je bila ustanovljena leta 1983 in je posvečena najbolj vplivnim glasbenikom, producentom in umetnikom, ki so zaznamovali zgodovino te glasbene zvrsti. Do vpisa so upravičeni pod pogojem, da so prvi album izdali pred najmanj 25 leti. Kot prvi so bili uvrščeni Little Richard, Elvis Presley, Fats Domino, Ray Charles, Chuck Berry, Sam Cooke, The Everly Brothers, Buddy Holly in Jerry Lee Lewis. Jan Plestenjak pripravlja skladbo za novo serijo Eden najpopularnejših slovenskih glasbenikov Jan Plestenjak počasi zaključuje skoraj leto in pol dolgo koncertno turnejo, ki je sledila izidu albuma Dvigni krila. Za njim je že petdeset kon- certov, čaka pa ga še dvanajst nastopov, med njimi tudi tisti na festivalu Pivo in cvetje v Laškem, kjer bo nastopil 13. julija. Je pa Jan sprejel še en izziv. Za novo slovensko televizijsko serijo Reka ljubezni, ki je še v nastajanju, bo namreč napisal posebno skladbo. Nova serija bo sicer na male zaslone prišla jeseni, nadomestila pa bo priljubljeno serijo Usodno vino. Takrat boste lahko prisluhnili tudi novi Janovi skladbi. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Juhej - Plesalka 2. Ansambel Vikend - Daj povej 3. Ansambel Petra Finka - Ozri se še enkrat 4. Ansambel Falant - Trmasta deklica 5. Modrijani - Digidi polka 6. Ansambel Biseri - Poletni plan 7. Topliška pomlad - Igram se s tabo 8. Ansambel Azalea - Dekle s planin 9. Ansambel Potep - Na potep 10. Victory - Ljubezen niso metri www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO PANKRTI Letos mineva 40 let od ustanovitve legendarne zasedbe Pankrti, ki je leta 1977 svojo glasbeno pot začela z nastopom na Gimnaziji Moste. Obletnico bodo obeležili z velikim koncertom Pankrti 40 let, ki bo v Areni Stožice 20. oktobra, na njem bodo poleg članov legendarne zasedbe nastopili še posebni gostje. PIRATSTVO Otroške pesmi Romane Krajnčan, paket petih albumov in skladb Modrijanov ter album 42 skupine Tabu so na vrhu seznama največkrat nezakonito pretočenih skladb oz. albumov slovenskih glasbenikov. Na neslavnem seznamu so še izdaje Iztoka Mlakarja, Jana Plestenjaka, Don Juana, Vlada Kreslina, Siddharte, Mi2, Lojzeta Slaka in Čukov. SAŠA LENDERO Saša Lendero je svoje privržence lani poleti razveselila s pesmijo Da ne padem dol, letos pa preseneča z žgečkljivo pesmijo Mišolov-ka, ki jo je zapela skupaj s popularno hrvaško skupino Barabe. Za pesem so posneli tudi igriv, delno animiran videospot. MODRIJANI Modrijani so po viktorju popularnosti, ki so ga podelili aprila v Portorožu, zdaj prejeli tudi gong popularnosti za glasbeno skupino leta 2016. Obe nagradi je izglasovalo občinstvo, ki Modrijane spremlja že dobrih 17 let. Nagrado bodo proslavili z novo polko Da mi je, ki sta jo napisla Rok Švab in Vera Šolinc. MIŠO KONTREC Mišo Kontrec je skupaj s sinom Dominikom posnel balado z naslovom Najina pot. Njuna pot namreč ni bila lahka, saj je Mišo ostal sam s sinom, ko je ta imel le dve leti, in se nato prebijal skozi težko življenje očeta samohranilca. Občutke, ki sta jih pri tem doživljala, sta zlila v balado Najina pot. GUŠTI Po skladbah Nova dvajseta, Svet in Navaden občan se Gušti predstavlja z novim samostojnim singlom. Modro sonce je poletna, lahkotna, neobremenjena pesem, ki kar kliče k poletnim avanturam. Za skladbo je v sodelovanju z Anžetom Verdelom (Benjamin Produkcija) posnel tudi videospot. Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 12 12 »»^AS ^^ Velenje brez dvoma slovi po lokalih z dobro kavo. Predsednik države Borut Pahor pa se menda redno, ko ga pot vodi v Velenje ali skozenj, ustavi v lokalu Pit Stop, na bencinskem servisu pri Rdeči dvorani. Pohvala ob kavi gre tudi urejenemu stranišču, se pohvali lastnik Big Joco, ki pa je bil tokrat ob vsem tem visokem obisku videti kar malo prestrašen. Menda se je bal, da ga Pahor povpraša o dovoljenju. Fotka že ne laže. »Toliko ljudi je ob Velenjskem jezeru, da se trave sploh ne vidi,« je bil slikovit eden od obiskovalcev sobotnega dogajanja na Velenjski plaži. Že mogoče, da se trave ob jezeru ni videlo, se je pa v jezeru opazilo župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča. Ta sije kraj za svoj pljusk v jezero izbral stran od bučnega dogajanja, zraven pa je podelil še nekaj strokovnih plavalnih navodil. Prazniki so vedno lepi, še najlepši pa, ko se te spomnijo nekdanje sodelavke. Takole sta se na Odprti kuhni na velenjski promenadi razveselili Babika Grebenšek in Ines Ivanovič svojega nekdanjega ravnatelja na Glasbeni šoli mag. Ivana Marina. Pa ne, le da sta se ga razveselili, spomnili sta se tudi, da je praznoval rojstni dan. Vse lepo mu k prazniku želi tudi čvek. ZANIMIVOSTI Graditelj peščenih gradov Misli na poletje so tiste, ki običajno vzbudijo tudi misli o gradnji peščenih gradov na plaži - za otroke, seveda. Toda lopatko na plaži rad prime tudi Tošihiko Ho-saka iz Japonske, ki že nekaj časa ni več otrok in je gradnjo peščenih gradov dvignil na raven visoke umetnosti. Njego- , ve kreacije so ~ tl-S^f/^ osupljivo na- * tančno iz- v^J delane, ^ ^ Mednarodnem festivalu Fulon v Tajvanu, kjer je sodnike prepričal z upodobitvijo legendarnega japonskega bojevnika Musašija Mijamota. Našli tisoč let staro stranišče Pri izkopavanju ruralne vikinške naselbine v mestu Stevens na Danskem so arheologi nale- iztrebki segajo v čas Vikingov, ki so območje naseljevali od poznega 8. do sredine 11. stoletja. Arheologinja Ana Beck iz muzeja severovzhodne Danske je povedala, da je bila najdba precej naključna, saj so iskali ostanke ruralnih naselbin, med katerimi niso pričakovali nečesa, kar bi lahko služilo za stranišče. Zdaj vedo, da so bili kmetje prav tako kultivirani kot urbani prebivalci. oslepel oz. da bi se mu zgodilo kaj drugega. Doseči želijo prepoved prodaje te igrače. Poročajo, da je napravica, če zobotrebec zamenjaš z iglo, sposobna predreti celo steklo in da lahko ustrezen »naboj« izstreli tudi več kot 20 metrov daleč. Medtem pa prodajalcem zaradi izjemnega povpraševanja že kopnijo zaloge ... da sploh ne bi bile peščene. Ja' ponec se s svojim talentom ukvarja že dvajset let. Nad peščenimi skulpturami se je navdušil v šoli, kjer je začel z gradovi. Kmalu zatem je začel izdelovati velikanske " in zapletene kipe, ne da bi pri tem uporabljal drug material ali kalu-■ pe. Tudi danes prav vse izdela z najrazličnejšim kovinskim orodjem. Nekatere kipe izdeluje več ur, za druge pa lahko porabi več dni. Uporablja posebno utrditve-no pršilo, ki ga je na njegovo pobudo izdelalo neko kemijsko podjetje, in izdelke vsaj za nekaj dni ohrani pred propadom. Nedavno je Japonec prijel prvo nagrado na Odkritje je podrlo predstave o podeželskih vikinških naseljih, za katere so menili, da stranišč sploh niso uporabljali. Da ne bo pomote: sicer je znano, da so Vikingi poznali stranišča, a do zdaj so arheologi menili, da so bila ta v uporabi le v mestih in ne v agrarnih naselbinah. Mislili so namreč, da so kmetje potrebo opravljali nekje na prostem ali pa v živalskih hlevih in tako iztrebke uporabljali tudi kot gnojilo. Analize v dvometrski luknji v zemlji so potrdile, da so bili najdeni sedimenti zares človeški iztrebki, datiranje z ogljikovo metodo pa je pokazalo, da Igračka obnorela otroke na Kitajskem Pravijo, da bo (po vzoru Fidget spinnerjev) gotovo prišla tudi k nam: nova igračka, v resnici bolj iz obdobja srednjega veka - miniaturni samostrel, ki ga na Kitajskem enostavno mora imeti prav vsak najstnik. Z napravo je mogoče predreti lepenko ali počiti balon. Za izstrelek je sicer mogoče uporabiti zobotrebec, vatirane palčke ali pa tudi iglo ali žebelj. Na Kitajskem so se že zganili starši, ki želijo preprečiti, da bi kateri od njihovih malčkov Policijo obvestil, da kraljica ni pripeta Britanska kraljica Elizabeta II. se je s sinom princem Charle-som udeležila uradnega začetka parlamentarnega leta, ki je potekal v prostorih britanskega parlamenta. Ker je nekdo od mimoidočih opazil, da kraljica v avtu ni bila pripeta z varnostnim pasom, je o tem obvestil policijo. Moški je poklical na interventno številko lokalne policije v Zahodnem Yorkshiru ter jih obvestil, da kraljica ne spoštuje cestnoprome-tnih predpisov. Lokalna policija se je na prijavo odzvala preko družbenega omrežja Twitter, kjer so rahlo satirično zapisali, da prijava nima pravne podlage in da domnevni prekršek ni bil storjen na ozemlju, ki je v pristojnosti lokalne policije v Zahodnem Yorkshiru. Kraljica in princ sta se namreč udeležila dogodka v Londonu, medtem ko se okrožje Zahodni Yorkshire nahaja več kot 300 kilometrov severno od britanske prestolnice. Še bolj kot to pa so izpostavili, da je interventna številka namenjena zgolj nujnim zadevam in da to pač ni bila nujna zadeva. Najgrši pes na svetu Na že tradicionalnem 29. izboru za najgršega psa so sodniki tokrat izbrali neapeljskega mastifa z imenom Martha. Triletna Martha, ki je težka približno 56 kg, je z zmago lastnici priborila 1500 ameriških dolarjev in potovanje v New York, kjer ju čakajo medijske obveznosti. Lastnica Shirley Zindler je povedala, da je bila Martha skoraj slepa, ko je prišla v njen dom, po nekaj operacijah pa je vendarle okrevala. 29. junija 2017 frkanje » Levo & desno « Zdrava iniciativa Na našem območju smo že vajeni različnih civilnih iniciativ. Za nekatere so »nekateri« menili, da so »nezdrave« za razvoj in (so)bivanje. Iniciativa za ohranitev samostojne Bolnišnice Topolšica naj bi bila zdrava. Udar Pred kratkim je bila na našem območju vojaška vaja Jadranski udar. Sodelovali so tudi Hrvati. Slovenci jim zdaj vračamo z udarom na Jadran. Tudi priznanje Trboveljsko podjetje je prejelo nagrado za razžve-pljevalno napravo na bloku 6. Torej ob vseh kritikah tudi vsaj eno priznanje za ta za mnoge tako osovražen blok. Nekatere kot da svetloba iz električne energije iz tega bloka nič ne razsvetli. Izgubljeni trs Izgubili smo teran, zdaj smo izgubili še trs. Ne le zaradi slane in toče, izgubili smo politični Trs. Zaradi združitve. In dobili smo Levico. Ta naj bi vedela, kaj dela desnica. Le kje bi vzel V Celju je menda kar okoli vseh vrtcev zemlja onesnažena in jo bo treba zamenjati. Ob tem se mnogi po pesniško sprašujejo: Joj, le kje bi jo vzel!? Pozor! Podatki o manj brezposelnih še ne pomenijo, da je pri nas res manj takih, ki ne delajo. Uradno. Domače je, domače Ne le po vaseh, zadnji čas po domači hrani vse pogosteje zadiši tudi po mestih, tudi takih »pomembnih«. Morda je tudi to priložnost, da se meščani zavedo svojih korenin. Les - nafta Pravijo, da je les slovenska nafta. No, to ne pomeni, da so lubadarji čudne živali, ki se hranijo z nafto. Statistika Statistika kaže, da se pri nas življenjske razmere izboljšujejo. Vse manj je revnih, vse bolj smo zadovoljni z življenjem. Še en razlog za staro trditev, da statistika laže. Hvala Blok 6 smo popravili. In plačilo? Alstom časti. Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 13 29. junija 2017 ""^Jis REPORTAŽA, INTERVJU 13 Skočili v poletje Pretekli konec tedna je Mestna občina Velenje z nizom prireditev ob Vobniclrom io7am nrt7rlra\/ila co7nnn M7itkr»\/ na uco hrtli nrilii ihlioni nh7i k (ju?*. Tako v petek kot soboto je plaža ob Velenjskem jezeru spominjala na središče nočnega življenja kakega obmorskega mesta. Ljudje so se peš ali s kolesi odpravljali iz mesta, registrske tablice avtomobilov na polnem parkirišču pa so namigovale, da so na plažo prišli ljudje z različnih koncev Slovenije. V petek je občina predala v uporabo dopolnjen napihljiv vodni park, ki je še bolj atraktiven in lahko sprejme več uporab- nikov. Petkov večer je razsvetlil Klub vodnih športov, ki je priredil tradicionalno kresno noč. Tokrat se ni svetlikala le gladina jezera, na katerem so zaplavale svečke, ampak tudi jezersko dno, saj je klub poskrbel za atraktivno podvodno osvetlitev. Živahno je bilo v obeh lokalih, ki tako podnevi kot ponoči gostita veliko ljudi. Najbolj pestro pa je bilo sobotno dogajanje, ko so se na plaži zbrali ljubitelji bodisi vodnih športov bodisi druženja na suhem in uživali v skoku v poletje. Pljusk še odmeva Velenjska plaža, ki je bila razglašena za najboljši kraj za kopanje v Sloveniji, vsako leto sprejme več ljudi, Mestna občina Velenje pa vsako leto dopolnjuje tako gostinsko ponudbo kot tudi možnosti za aktivno preživljanje prostega časa ob Velenjskem jezeru. »Začeli smo z malimi koraki. Sprva smo začeli spodbujati ljudi h kopanju ter počasi dodajali vsebine in infrastrukturo. Od začetka mojega mandata smo kar nekaj sto tisoč evrov vložili v ta projekt, ki še zdaleč ni pri koncu. Že letos bomo začeli s prireditvenim odrom in nato s prireditvenim prostorom, kar bo prispevalo k razvoju tega prostora,« je povedal župan Bojan Kontič in dodal, da se tudi investitorji vse bolj resno zanimajo za ta prostor. Da ima velik potencial, je dokazal nepričakovan odziv na povabilo na prvi Pljusk - zabavno športno prireditev z atraktivnimi aktivnostmi, kot so dri-čanje po toboganu, odbojka na vodi, ustvarjanje podvodnih selfijev, hoja po vodi, preizkus simulatorja za deskanje na valovih, največ pozornosti pa so pri- tegnili strmi spusti po drčah z akrobatskimi skoki v vodo. Udeleženci, ki so nadvse pohvalili prireditev in se razveselili izzivov, so bili pri tem res kreativni in njihovi pljuski so odmevali daleč. Zvečer pa je odmeval koncert skupine Šank Rock, ki je ob jezero tako kot na nekdanjo priljubljeno prireditev Noč ob jezeru privabil obiskovalce vseh generacij, ki so pod velikim odrom ob vodi prav zares preživeli prijetno poletno noč. a tf, mkp > Za naložbe in vzdrževanje plaže in čolnarne bodo letos namenili 120.000 evrov. Komandant ničesar ne prepusti naključju V soboto bo devetič na čelu parade ponosno stopal mag. Matjaž Koželj -Še danes se spominja na 3. julij, ko so otroci ponosno sedeli ob svojih očetih in bili deležni knapovske malice Mag. Matjaž Koželj na čelu parade, ponosen nase, Premogovnik, sodelavce in vse, ki so v preteklosti delali in ustvarjali v njem. Mag. Matjaž Koželj že devet let ob stanovskem prazniku 3. juliju strumno koraka na čelu kolone uniformiranih rudarjev in na prireditvi Skoka čez kožo vodi svojstven ceremonial sprejemanja novincev med starejše, klene, preizkušene, odgovorne in pokončne rudarje. Samozavestno in odločno. Premogovniku Velenje je zvest trideset let, njegova neposredna vez z njim pa je precej daljša. Začela se je leta 1978, ko je po zaključeni osnovni šoli prvič, potem pa vsa srednješolska leta, tam opravljal počitniško delo. Na prvo so ga »pelegali« v takratno temeljno organizacijo združenega dela Zračenje. Neposreden stik z jamo pa je okusil v tretjem letniku na obvezni praksi v elektrodelavnici in takoj po njej, ko se je kot nekvalificirani rudar en mesec potil na odkopu. Tam je delal tudi med vsemi študijskimi počitnicami. »Za te izkušnje sem še danes hvaležen. Znanja, ki sem ga pridobil, mi ne bi mogla dati nobena fakulteta in noben profesor. Spoznati delo rudarjev neposredno je bilo neprecenljivo.« Kaj pa danes? Je drugače? »Takrat smo mlajši spoštovali starejše, ne glede na izobrazbo. Zavedali smo se, da se lahko veliko naučimo od njih. Vzgojeni smo bili, da se je najprej treba dokazati z delom. Danes je drugače. Marsikateri novinec pričakuje, da se mu bosta najprej pocedila med in mleko, potem pa bo dokazal svoje vrednote.« Ste kot še marsikateri Šalečan tudi vi z rudarstvom povezani že od rojstva? »Izhajam iz rudarske družine. Večina moških sorodnikov je delo opravljala v rudniku. Vsi pogovori na družinskih srečanjih so slej kot prej zavili v rudarske vode. Rudarja sta bila tudi moj oče in brat. Kot najmlajšemu v družini sta mi bila velika vzornika.« Se kot otrok spominjate praznovanj ob dnevu rudarjev? »Seveda. Veliko je teh spominov. Eden je posebej živ. Sega v leto 1972. Oče je takrat prejel visoko državno odlikovanje marša-lata - red dela s srebrno zvezdo. Srečala sva se pri bivšem Standardu, ko je prihajal s slovesne prireditve v kulturnem domu. Tako ponosnega sem videl redkokdaj. Sicer pa so bila ta pra- znovanja namenjena družinam. Pozdravili smo parado rudarjev, se udeležili slovesne prireditve, ki je potekala takrat še na kotal-kališču, potem pa na srečanjih ponosno sedeli vsak ob svojem očetu in bili deležni knapovske pogostitve.« V soboto pa boste devetič kot komandant parade stopali na njenem čelu. Se morda spominjate, kako ste do tega položaja »prišli«? »V Ljubljani je pred osmimi leti potekalo strokovno posvetovanje ob Skoku čez kožo, ki se vsaki dve leti odvija na fakulteti za monta-nistiko. Zaradi nepredvidenih dogodkov sem na posvetu predstavil strokovni članek dveh sodelavcev. Ker sem bil z vsebino seznanjen, pri predstavitvi nisem imel težav. To je opazil takratni direktor Premogovnika in ocenil, da bi bil pravšnji za vodenje parade in slavnostne prireditve ob 3. juliju, prazniku rudarjev.« Kakšni so občutki, ko korakate na čelu parade? »Z eno besedo, nepopisni. Takrat sem ponosen nase, na svoje podjetje, sodelavce in vse, ki so v preteklosti delali in ustvarjali v našem podjetju. Ponosen sem na vse Velenjčane in naše Velenje. Kaj lepšega človek težko doživi.« Je bilo kdaj tudi napeto, stresno? »Lahko bi rekel, da je vsako leto napeto in stresno, vendar predvsem zaradi vremena. To je edino, na kar organizatorji nimamo vpliva. Če pa sem iskren, moram priznati, da vedno obstaja nekaj treme, tiste pozitivne, ki me prisili, da se pripravim maksimalno dobro in ničesar ne prepustim naključju. Ravno zato se ne bojim nepredvidenih situacij, saj sem prepričan, da bi jih s soorganizatorji brez težav premostili. Imate v spominu kak dogodek ali osebo, ki vam je še posebej drag in je povezan s skokom? »Lepih spominov je ogromno. Najraje pa se spominjam rudarskih parad, ki sva se jih udeležila skupaj s pokojnim bratom. Čeprav sva se pogosto srečevala v službi ali pri nas doma, sva se kljub različnim položajem v podjetju z veseljem skupaj udeležila parade in nato družabnega srečanja. Ponosna sva bila drug na drugega in neizmerno sva cenila najin prispevek k razvoju podjetja.« a Milena Krstič - Planine Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 29. junija 2017 Ob prazniku Krajevne skupnosti Nazarje (praznovali so od 10. do 17. junija) so 15. junija slovesno odprli prvo krožišče v tej občini, hkrati pa so se veselili temeljite prometno-komunalne prenove osrednjega industrijskega središča Zgornje Savinjske do- line. To je bil velik praznik tudi za občino in njeno vodstvo, saj so se tega projekta lotili že lani. Z modernim peterokrakim kro-žiščem bo promet v centru potekal bolj varno in hitreje. Kot je povedal župan občine Nazarje Matej Pečovnik, je novo krožišče občino in državo stalo okrog 600 tisočakov, s tem denarjem pa so poleg prometne varnosti rešili še nekatere komunalne in energetske potrebe kraja. ■ Jože Miklavc Tudi zgornja Savinjska tudi »E-ciklira« S podpisom posebnih listin o primopredaji uličnih zabojnikov za E-cikliranje je primarna faza projekta Life-gospodarjenje z e--odpadki v Saša regiji tako rekoč zaključena. Družba Zeos je namreč s podpisom pogodbe med partnerji v Mozirju v ponedeljek (19. junija) zagotovila namestitev in ravnanje z električno-elek-tronskimi in baterijskimi odpadki še za območjih občin Mozirje in Rečica ob Savinji. Na ponedeljkovi krajši slavno-sti, ki so se je udeležili tudi di- rektor komunale Mozirje Andrej Ermenc ter župana obeh občin Ivan Suhoveršnik (Mozirje) ter Vincenc Jeraj (Nazarje), so predstavniki družbe ZEOS z direktorjem družbe Emilom Še-hicem predali v uporabo 6 uličnih kontejnerjev za eodpadke in odpadne baterije. LIFE projekt nagovarja vsa slovenska gospodinjstva k skrbnemu ravnanju s starimi aparati in baterijami, in sicer preko na novo vzpostavljene občanom prijazne mreže zbiranja tovrstnih odpadkov, ki nastaja po vsej Sloveniji. Sporočilo organizatorjev projekta je, da spadajo ti odpadki v posebno skupino in ne sodijo med mešane komunalne odpadke. Vsebujejo surovine, iz katerih se dobijo nazaj reciklati, ki se lahko uporabijo za nove proizvode, s tem pa se ohranjajo naravni viri, prav tako pa ti odpadki vsebujejo tudi težke kovine, ki so za okolje zelo nevarne. a Jože Miklavc Izobraževanje med prioritetami čebelarjev Šoštanj, 16. junija - Čebelarska družina Ravne - Šoštanj je med tremi najbolj aktivnimi družinami Savinjske in Šaleške regije, pa tudi dela Zasavske, pravi terenski sodelavec Franjo Podri-žnik, ki je na domačiji Konovšek v Lokovici skupaj s člani te družine pregledal sheme kakovosti v želji, da bi bil ves med pregledan in označen, kot zahtevajo standardi slovenskega medu. Res je tako, družina z več kot 110-letno tradicijo je z novim vodstvom s Slavkom Drevom na čelu dobila nov vetra v jadra. Zadnja tri leta so postorili marsikaj, dobili prostore na Trgu svobode 12 v Šoštanju, predvsem pa je njihova skrb naravnana na čebele in njihove proizvode. Letos so poleg vsega drugega naredili kar dve predstavitvi, prva je bila v okviru Metuljevega dne v Topolšici, druga pa pred nedavnim na Trgu svobode v Šoštanju, kjer so se dogodka udeležili skoraj vsi učenci OŠ KDK Šoštanj. Na šoli poteka tudi čebelarski krožek, ki ga obiskuje sedem osnovnošolcev. Kot rečeno, so pri Ivanu Konovšku organizirali predavanje o pripravi medu, še prej pa so se organizirano zapeljali v Luče, kjer so izvedeli veliko o zdravljenju čebel in ohranjanju Krajnske sivke, avtohtone slovenske čebele. Do jeseni si bodo malo oddahnili, vsi čebelarji in drugi, ki bi se želeli informirati, pa jih lahko obiščejo v njihovi pisarni vsako prvo sredo julija in avgusta, od septembra dalje pa vsako sredo, kot je v navadi. ■ MBK Predsednik države obiskal Udarnike in starostnike Prostovoljska skupina Udarnik MC Velenje je obeležila obletnico prejema »prostovoljske raglje« s športnim druženjem z Borutom Pahorjem v Domu za varstvo odraslih Tina Felicijan Lansko leto je predsednik države Borut Pahor Mladinskemu centru Velenje podelil priznanje za Naj prostovoljski projekt 2015, saj je takrat začela delovati izjemno uspešna prostovoljska skupina Udarnik MC Velenje, ki jo vodi Andrej Cvernjak. Udarniki med drugim izvajajo starejšimi premagujejo skupne težave. »Večkrat se moramo spomniti, da smo prevečkrat odvisni drug od drugega, zato moramo negovati medsebojne stike.« Druženje srčnih ljudi Obisk predsednika je bilo tako za Udarnike kot stanovalce doma ter uporabnike programa Center Hiša in člane kabineta slih okolje, v katerem se z veseljem družijo srčni ljudje, kar je še kako potrebno. Andrej Cvernjak pa na to, da delo skupine Udarnik MC Velenje tudi leto dni za tem, ko je bilo med drugimi prostovoljskimi projekti izpostavljeno kot najbolj solidarno v državi, poteka vse bolj intenzivno in na še več področjih. »S takimi druženji poudarjamo in promovira- projekt Medgeneracijsko prijateljstvo, ki poteka v sodelovanju z Domom za varstvo odraslih Velenje. Redno namreč obiskujejo stanovalce, ki jih pospremijo na sprehod, z njimi igrajo družabne igre, ustvarjajo, se družijo in jim pomagajo pri izvedbi njihovih projektov. Gre za odličen primer medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, katerih pomen je poudaril predsednik in spodbudil k nadaljevanju teh aktivnosti in ustvarjanju »kulture sožitja - pogojev, v katerih bomo vsi kakovostno živeli,« je povedal v nagovoru in dodal, da želi razširiti glas o podobnih aktivnostih mladih ljudi, ki v sodelovanju s > Borut Pahor: »Svet je tak, da potrebuje srčnost, solidarnost in medsebojno skrb, ker je vsak od nas ranljiv in se lahko znajde v težavah.« župana Mestne občine Velenje, ki so se še udeležili športnega druženja, posebno doživetje, katerega vrhunec je bilo balinanje z gumijastimi ploščki oziroma prstomet. Trudu nasprotnim ekipam navkljub je najbolje igrala ekipa Doma za varstvo odraslih, ki je v svojih vrstah imela predsednika. Direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc je ponosna, da je velenjski Dom za varstvo odra- mo pomen prostovoljnega dela in spodbujamo k solidarnosti, zato se bomo tudi na vabilo našega današnjega gosta na jesensko srečanje v predsedniški palači z veseljem odzvali,« je povedal vodja skupine Udarnik MC Velenje, ki bo poleti imela največ dela z izvedbo počitniških aktivnosti za otroke Indikamp in pomočjo pri kmečkih in opravilih ljudem, ki jim srčnost prostovoljcev pomeni največ. ■ Srebrno priznanje za Logarsko-Solčavsko Maribor - Na nedavnih Zelenih dnevih slovenskega turizma v Mariboru so podelili znake Slovenia Green Destination. Zlato priznanje je prejel Podčetrtek, destinacija Logarska dolina - Solčavsko pa je prejela srebrno priznanje. V Zeleno shemo slovenskega turizma je vključenih 22 destinacij, v občini Solčava pa so listino o sprejetju 10 trajnostnih načel zelene politike slovenskega turizma podpisali lani na začetku avgusta na prireditvi ob praznovanju občinskega praznika. Kot je dejala solčavska županja Katarina Prelesnik, je traj-nostni razvoj njihov način življenja. Pridobitev srebrnega priznanja je označila tudi formalna potrditev izjemne trajnostne naravnanosti na vseh področjih delovanja, pri sožitju človeka z naravo, v zadnjem času pa tudi sožitja turistov z domačimi. Zagotovila je, da se bodo potrudili in dokazali, da si zaslužijo tudi zlato priznanje. ■ tp Vila Bayer dobi spominsko tablo Šmartno ob Paki - V občini Šmartnem ob Pa-ki sta ohranjeni dve večji stavbi, ki sodita pod kulturno dediščino - poleg Baronije, ki je danes večstanovanjski objekt, še vila Bayer v Rečici ob Paki. To je zgradila podjetniška družina Bayer, ki je ob njej postavila tudi manjšo tovarno. Kasneje je vilo prodala, kajti gospodar je nenadoma umrl in družina sama poslovne dejavnost ni več razvijala naprej. Tudi ta vila je danes stanovanjski objekt. Pred dobrim desetletjem so se Bayerjevi potomci mudili v Šmartnem ob Paki in takrat se je že porodila ideja o sodelovanju, ki pa za zdaj še ni bila uresničena. Zato je župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar organiziral srečanje s potomci šmarškega gospodarstvenika Bayerja z namenom navezave stikov. Manjša občinska delegacija jih je pred nedavnim obiskala na njihovem domu v Avstriji. V prisrčnem srečanju so se dogovorili, da bodo vilo opremili s spominsko tablo. ■ tp Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 15 29. junija 2017 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE 13 Župani sprejeli odličnjake V občinah Šaleške doline se župani tradicionalno veselijo s tistimi devetošolci, ki so vsa šolska leta sklenili z odličnim uspehom. V Velenju pa tudi z dijaki zaključnih letnikov srednješolskih programov. Tako je bilo tudi letos. Velenjski župan Bojan Kontič je 58 devetošolcev in 36 srednješolcev sprejel v dvorani doma kulture. Čestital jim je in jim zaželel, da bi bilo tudi njihovo nadaljnje izobraževanje tako uspešno in da bi se potem vrnili v to okolje in ga pomagali razvijati in nadgrajevati, da bi bilo tudi v prihodnje prijazno občanom. Župan Šoštanja Darko Menih je vsa leta odlične devetošolce OŠ Karla Destovnika - Kajuha sprejel v vili Mayer. Čestital jim je za dosežen uspeh, v nagovoru pa poudaril vlogo in pomen znanja ter jim zaželel lepe in prijetne počitnice ter uspešen začetek srednješolskega izobraževanja. Svečanega sprejema so se poleg najuspešnejših učenk in učencev, letos je bilo teh 18, udeležili tudi razredniki vseh treh devetih razredov ter ravnateljica šole. Župan Šmartnega ob Paki Jan- ko Kopušar pa je sprejel 9 odlič-njakov v sejni sobi Občine Šmartno ob Paki. »Biti odličnjak pomeni biti zvezda. Bodite zvezde tudi v prihodnje,« je med drugim v nagovoru dejal Kopušar in dodal, naj na nadaljnji izobraževalni poti »prelivajo« trud, znanje v ocene, ki jim bodo odpirale želena vrata. ■ J Ji Janko Kopušar z devetimi odličnjaki t" I Darko Menih jim je sprejem pripravil v vili Mayer. .Vi 9 \ t. ft to* m županom B°Janom Konticem Mnenja in odmevi Petdeset odtenkov sive Nadzorni odbor Cankarjeve 2 (v imenu vseh stanovalcev!) ni imel toliko poguma, da bi se v odgovoru na moje kritično, a korektno razmišljanje o obnovi Hartmanovega bloka na Cankarjevi 2 predstavil z imeni in priimki. To seveda ni olikano, je pa razumljivo, ker potem lahko nekomu mirne duše (brez argumentov) podtikaš »zmote« in »nerganje«. Pa kar po vrsti: • Zakaj so se stanovalci sploh odločili, da ne bo rumene barve? Ker je svetla, optimistična itd.? Ali zato, ker izhaja iz nekega drugega obdobja, ki ga želijo čimprej pozabiti? Nikakor ne razumem namigovanja, češ da »očitno nekateri v Velenju pogrešajo omenjeno rumeno in rume-no-belo kombinacijo, a te barve danes krasijo druge institucije«. Očitno podpisani spadam pod te »nekatere«, vendar pa res nimam pojma, kaj to pomeni in katere so omenjene institucije. Če bi mi kdo očital ljubezen do rdeče barve, bi ga še razumel (hahaha). • Da je blok obnovljen v skladu z arhitekturno podobo obnovljene promenade, je pa sploh zabavna trditev. Ena sama (manjša) ploskev fasade (zahodne) gleda naravnost na promenado, in še to direktno v rdečo Ljudsko univerzo in rdeč Delavski klub! Njen najbližji sosed je betonsko sodišče, v njegovi bližini pa opečnata Elektrotehna ... Šele daleč tam, čez reko Pako, je prvi sivo-bel objekt, ki je bil prej tudi rumen, seveda. Ne se hecat. Nekomu pač ostanek socializma ni bil všeč, in ker zgradbe že ni mogel podreti, ji je vsaj vzel značilno barvo. Da je pa izbral sivo, je pač modna muha (poglejte po Velenju - kar se dela novega ali obnavlja, je kar v vseh odtenkih sive). Energetska sanacija je pač dober izgovor za določene interese, toda verjemite, če bi bil objekt še naprej rumeno-bel, ne bi bil zato nič slabše izoliran! In še to - pri Hartmanu gre za arhitekturno smer (moderno), ne pa za barvno modno muho. Velenje so v prvem obdobju oblikovali najboljši slovenski arhitekti, ki so menda vedeli, kaj delajo. • In še enkrat: biti lastnik ni samo pravica, ampak tudi velika odgovornost. • Pa gremo k bistvu: pravzaprav sploh niste predvsem krivi nadzorni odbor in stanovalci (so res vsi odločali o tem, da ne bo več rumene barve?), ki ste glede tovrstnih posegov pač neuki in neizkušeni. Prva graja gre zanesljivo arhitektu (ki verjetno ni Velenjčan), ki vas ni poučil o osnovah varovanja kulturne dediščine - ali ker tega ne ve ali pa ker je projekt obnove preveč dragocen izziv za njegov ego - ker se je arhitektura začela šele z njim. • S prstom ste pokazali tudi na Zavod za spomeniško varstvo (katerega celjske enote direktorica je »Velenjčanka«). Očitno tudi ta zavod ni več, kar je bil (pa se tukaj ne da izgovarjati na zakone ...). Spomnim se izjemno trdih zahtev istega zavoda pri obnovi hotela Paka, pa pri obnovi Doma kulture pred desetimi leti (njihova kolegica je takrat dobila najvišje stanovsko priznanje za njegovo obnovo!). Po vseh strokovnih kriterijih spada mestno jedro v kulturno dediščino, ker je utelešenje arhitekturnega stila moderne in je osnovna značilnost Velenja. Prav tako kot Velenjski grad na primer. • In tisti, ki menijo, da barva ni sestavni del dediščine, bo zanesljivo pristal na to, da Velenjski grad prebarvamo v vijolično barvo - ker je le-ta morda všeč direktorici muzeja. Temeljna stroka torej pristaja na tiho prenovo velenjskega mestnega jedra - bo lahko v prihodnosti odbila »barvne želje« bodočih prenoviteljev objektov. Ne. Lovska sezona je odprta. • Po vaše je vrečo držal tudi mestni arhitekt. Aha, ta pa je Velenjčan, kdor koli že je (saj le njihova šefica ni). Od njega bi pa le pričakoval, da uporabi vso avtoriteto in prepreči nasilje nad kulturno dediščino. Če bi tako mislil in bil pri volji, bi nekje že našel podlago za to. Tako pa isti arhitekt postavi pred občino spomenik človeka (Nestla Žganka, seve), ki je pripeljal najboljše arhitekte, da ustvarijo mesto, potem pa dovoli, da se njihove izdelke takole ponemari. Čakajte malo, zakaj se že hvalimo, da smo mesto moderne!? Bo/bodo/ mestni arhitekt odslej požegnal vse božične želje lastnikov zgradb? • Pa da ne bomo samo o barvi - lotimo se še cokla, ki je seveda nasilje nad objektom (o čemer sem pisal že v prvem pismu). Cokel je na javnem objektu tudi (ali predvsem) zato, da ga očuva na izpostavljenih mestih. Prani teraco je bil na Cankarjevi 2 do višine kakšnih treh metrov, z njim so bili obloženi vhodi. Vse to se je obdržalo v zelo dobri kondiciji šestdeset let! Zdaj pa je ta cokel, obe največji površini, obložen s stiroporjem in tankcenim ometom vse do tal!!! Popolnoma butasto in neodgovorno. Na tako frekventnem mestu - tam je namreč ozek prehod med objektom in stojnicami na tržnici! Ne bo dolgo, ko bodo na fasadi luknje - od pedal na kolesih, od brc, od kamenja, od zimskih plugov, pasje in človeško scanje bo stalnica, še kašna vžigalica se bo našla ... In kako boste takrat? Prani teraco se je dal sprati, očistiti? Bo takrat, ko bo treba plačevati račune za sanacije poškodb, nadzorni odbor še vedno brez imen? Nevednost in nepoznavanje pač ni izgovor. Arhitekt tega bodisi ni vedel ali pa je zaradi svojega ega šel preko tega, izvajalec naredi, kar se mu ukaže, zakaj bi imel pomisleke - ko bo pa še leta in leta lahko služil s popravili. Nadzorni organ nadzoruje potek adaptacije, zakaj le bi svetoval? Zavodu za varstvo kulturne dediščine in mestnemu arhitektu pa očitno visi dol. In zato je vaš zadnji odstavek izjemno pomemben: »če je odsotnost rumene barve (natančneje oker) ter pranega teraca poglavitni problem mestne arhitekture, ima Velenje pred seboj resnično svetlo prihodnost«. Ne, to ni poglavitni problem, kaže pa zelo nazorno na poglavitni problem - odsotnost vsakršne konsistentne politike arhitekturnega obnašanja v mestnem jedru. Kajti po precedensu (Hartmanl) se bo zgodil Hartman2. Potem Ljudska univerza. Delavski klub. Pa Kristlov blok (nekdanja sodobna), kjer bo šele hecno, ker imajo kar dva hišna sveta in dva upravnika (bo en del objekta kodrlajsast, drugi pa rdeč???) . In moj predlog? 1. MOV (mestna uprava) naj z ustreznimi akti poskrbi za zaščito bistvenih arhitekturnih elementov »mesta moderne« ali pa jasno pove, da to ni potrebno. 2. Če MOV kot soglasjedajalec meni, da ji je do arhitekturne dediščine, naj najde način, da se Cankarjeva 2 sanira (pobarva v nekdanjo kombinacijo, sanira cokel). Strošek, naj nosijo vsi deležniki, predvsem tisti, ki so stanovalce s svojimi rešitvami in soglasji zavedli. 3. Da MOV čimprej pristopi k sanaciji vseh treh blokov ob Šaleški cesti, katerih pred leti (s soglasjem MOV) sramotno opravljena nadgradnja zdrži samo v arhitekturi absurda. V nekaj letih verjetno ne bo težko najti ustreznega razpisa za sredstva. To bi bili po moje prvi koraki k sanaciji »mesta moderne« in pokazatelj, da MOV (večini na njej) vendarle ni vseeno, kaj se v našem mestu dogaja. ■ Vlado Vrbič P.S. Moje »zmote« in »nerganje« temeljijo na tridesetletnem ukvarjanju s prenovo kulturnih objektov in kulturne dediščine. 03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj! S PONY kolesom na piknik Velenje - V Restavraciji Jezero imajo novo ponudbo, Piknik doživetje z legendarnim PONY kolesom okoli jezera. Zanjo je med obiskovalci in turisti že precej zanimanja, pravi Lidija Fužir, ki je konec tedna novo storitev predstavljala obiskovalcem Velenjske plaže. Piknik ponudba vsebuje izposojo kolesa PONY, vključno s tistim, kar mora biti na vsakem pikniku (košarica z malico, dekica), zraven pa dobite tudi zemljevid s priporočenimi turami okoli velenjskih jezer in nepozabno piknik doživetje se lahko začne. ■ mkp Lidija Fužir pravi, da je za novo ponudbo veliko zanimanja. Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT »^AS 29. junija 2017 Rudar danes s Hajdukom Prva tekma v prvenstvu s pokalnimi prvaki Domžalčani - Novi član prve lige Ankaran Hrvatini, Koper kljub šestemu mestu v novi sezoni v primorski ligi Na Brdu pri Kranju, v tamkajšnjem sodobnem nacionalnem nogometnem centru, so prejšnji teden izžrebali tekmovalne pare za novo sezono. V prvi ligi bodo začeli boje za prvenstvene točke 15. julija, v 2. pa na začetku avgusta. Tudi v sezoni 2017/18 bo v elitni družbi tekmovalo deset ekip, število ekip pa so v drugi ligi z dvanajst povečali na šestnajst. Novinca v prvi ligi sta Triglav in Ankaran - Hrvati. Gorenjci so bili nazadnje v prvi ligi pred tremi sezonami, pred Ankarančani pa je zgodovinski nastop v njej. Izpadli so Radomljani, od prvoli-gaške druščine se je moral posloviti tudi Koper, čeprav je sezono končal na šestem mestu. Komisija za licenciranje Nogometne zveze Slovenije mu je zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti zavrnila vlogo za nastopanje v prvi ligi. V novi sezoni naj bi tekmoval v četrti ligi. S to odločitvijo so odpadle tudi kvalifikacije med Aluminijem, ki je sezono končal na predzadnjem mestu, s tretjeuvrščenimi Ankarančani v drugi ligi. Dob, ki je bil drugi, se je tudi letos odpovedal dodatnim kvalifikacijam oziroma nastopanju v najmočnejši ligi. Velenjski nogometaši bodo sezono odprli pred svojo tribuno v tekmi s četrtimi Domžalami. Gostitelji bodo tudi v drugem Pari 1. kroga Rudar - Domžale, Ankaran Hrva-tini - Triglav, Maribor - Aluminij, Krško - Gorica, Olimpija - Celje krogu, ko bodo imeli vsaj na papirju najlažjega nasprotnika, novinca Ankaran, nato pa v tretjem krogu sledi eno najtežjih jesenskih gostovanj pri aktualnem državnem prvaku Mariboru. Podobno kot drugi se seveda tudi rudarji že zavzeto pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Ob menjavi na trenerski klopi je Danes s Hajdukom Medtem so odigrali tudi že dve močni mednarodni prijateljski tekmi. V avstrijskem Beljaku so igrali 1 : 1 z osmo ekipo ruskega prvenstva Lokomotiva iz Moskve (strelec za Rudarje je bil Ilija Markovski). Na drugi tekmi pa so na praznično nedeljo v Dravogradu, kjer je doma nekaj sprememb tudi med igralci. S Stjepanom Babičem, ki je še imel pogodbo, so se razšli sporazumno, z Denisom Grbičem, Senadom Jahičem, Luko Prašni-karjem, Bojanom Vručino in Darkom Zecem pa je niso podaljšali. Branilec Jean Claude Billong je zeleno-črni dres zamenjal z vijoličastim. K državnim prvakom je odšel kot prosti igralec. Kot posojena igralca pa sta jih iz Olimpije okrepila Jakob Novak in Sandi Coralič. Nova igralca sta Damijan Vukliševič (včeraj je napolnil 22) in Robert Puševar, Dominik Radič (Slaven Belupo, Hrvaška), pa je na preizkušnji. tudi njihov trener, premagali s 6 : 0 zadnjeuvrščeni klub mol-davskega prvenstva, ekipo Ung-heni. Zadetke so dosegli: Dominik Radič 2, Jakob Novak, Milan Tučic, Dovar Bokalič, Ilija Markovski. Ljubiteljem 'knapov' pa se gotovo danes zvečer obeta zanimiva mednarodna tekma. Gostili bodo v prejšnjem prvenstvu Hrvaške tretji Hajduk, v katerem je bil od decembra predlani do lanskega marca glavni trener prav Pušnik. Začetek tekme na Mestnem stadionu ob jezeru bo ob 19. uri. ■ S. Vovk Testnih deset dobro prestanih Maratonec Bogomir Dolenc je uspešno pretekel deset maratonov v desetih dneh in se še naprej pripravlja na zastavljen izziv - 42 maratonov v 42 dneh Tina Felicijan Ko je Velenjčan Bogomir Dolenc začel spreminjati svoje življenje z vse bolj intenzivnimi tekaškimi treningi in premagovanjem vse daljših razdaj, se je odločil, da bo s tem spreminjal tudi življenja drugih. Zato vedno znova oblikuje vedno bolj zahtevne rekreativne projekte z dobrodelnim odmevom. Njegove ekstremne teke namreč vedno pospremi humanitarna akcija zbiranja sredstev za materialno ogrožene skupine ljudi in druge, ki potrebujejo pomoč. Tako je tudi z zadnjim podvigom, ko je v desetih dneh pretekel deset maratonov, s podporo podjetij in organizacij zbral dovolj denarja, da je sklad toplih obrokov Zavoda Pod Strehco bogatejši za 1200 toplih obrokov. Treningi se bodo stopnjevali Teh deset maratonov je Bogo izkoristil za opazovanje svojega telesa in izvajanje meritev Inštituta za medicino in šport pred teki in po njih. Podatki o obremenitvah, ki so se v telesu dogajale, so osnova za nadaljnje treninge, ki bodo poleti potekali v obliki rekreativnih triatlonov, za tradicionalnim Pikinim ultra tekom, ki ga organizira Bogo, pa se bodo nadaljevali v fitnesu in na terenu. Čakajo ga še meritve obremenitve srca, da bo spopadanje s podvigom, ki ga načrtuje jeseni prihodnje leto, kar se da varno. »Občutki med temi desetimi maratoni pa so bili fenome-nalni. Prepričan sem, da lahko že v tem trenutku pretečem teh 42 maratonov. Izkušnja je potrdila, da so dosedanji treningi šli v pravo smer,« je povedal Bogo, ki je že izbral naslov, na katerega se bo stekel denar, zbran z dobrodelnim projektom 42/42. S pomočjo ustanove Mali vitez ga bo namenil zdravljenju raka pri otrocih. Bogo Dolenc: »Ves čas teka sem nadzoroval vsak del telesa in opazoval, kaj se dogaja v mišicah in predvsem v glavi.« Gorenje spet v ligi prvakov Žreb skupin jutri na Ljubljanskem gradu - Začetke skupinskega dela septembra Želja velenjskega kluba, da bi spet zaigral v ligi prvakov, se je uresničila. Po treh sezonah bodo namreč v tem najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celin znova zaigrali rokometaši Gorenja, pa čeprav so prejšnje domače prvenstvo končali 'samo' kot podprvaki. Pričakovano so dobili posebno povabilo glede na to, da je eden od pokroviteljev lige prvakov postala tudi Skupina Gorenje. Nastopili bodo v skupini C ali D, slovenski prvaki Celjani pa v A ali B. Žreb skupin bo drevi v Ljubljani, na tamkajšnjem gradu. V klubu so se povabila, da po treh sezonah znova zaigrajo v ligi prvakov, seveda zelo razveselili. Milan Meža, predsednik: "Ogromno napora smo vložili v to, da bi naš klub znova naredili zanimiv tudi za evropsko rokometno zvezo. Izjemno smo ponosni, da je slednja to prepoznala in nam dodelila mesto v Ligi prvakov. To priznanje nam sedaj prinaša nove odgovornosti, saj moramo mesto med rokometno elito upravičiti tudi na igrišču. Upam, da v ligi prvakov prikažemo čim boljše predstave." Novi trener Željko Babič: "Dodeljeno mesto v ligi prvakov je velika priložnost, da se RK Gorenje Velenje vrne v evropski vrh. Obenem bo velika promocija za slovenski rokomet, klub in generalnega sponzorja. Prepričan sem, da se vsak v ekipi zaveda, kakšna priložnost se nam ponuja. Zdaj moramo pokazati vse rokometno znanje, ki ga premoremo. Vsem v klubu se zahvaljujem za trud, ki so ga vložili v to, da bo Liga prvakov znova gostovala tudi v Velenju. Izredno se že veselim začetka tekmovanja, za Gorenje Velenje bo to velika stvar!" ■ vos Za kruh je treba kar garati Slovenski nogometni reprezentant Nik Omladič zamenjal delodajalca - Povabilo v reprezentanco nagrada za delo v klubu Tatjana Podgoršek 27-letni Šmarčan Nik Omladič ima od nedavnega novega delodajalca. Iz Eintracht Bra-unschweiga se je preselil k ekipi Greuther Fürth, ki prav tako igra v nemški drugi ligi. Z novimi delodajalci je podpisal triletno pogodbo. Želim še napredovati Nekdanji vezist velenjskega Rudarja in ljubljanske Olimpije je v dveh sezonah pri ekipi Eintra-chta odigral 65 tekem, dosegel štiri zadetke in prispeval osem podaj. Je bil glavni razlog za zamenjavo kluba potek pogodbe, ki je očitno ni želel podaljšati? »Bilo je veliko dejavnikov, ki so vplivali na odločitev. Na koncu sem ocenil, da lahko v novem okolju še izboljšam igro. Rad bi še napredoval, menim, da lahko dam več od sebe in da mi novo okolje to omogoča.« Sicer pa je bilo - pravi Nik - ponudb več, a je kot resne jemal le ponudbe iz nemških klubov. Želel je ostati v tej državi. Meni, da se je odločil za najboljšo. »Gre za klub, ki se je boril zame. Že v pogovorih sem dobil dober občutek. Pomembno pa je bilo še, da sem skrajšal razdaljo do domačega kraja. Kajti med prvenstveno sezono iščem vsako luknjo za skok domov. Luknja pomeni dva do dva in pol prosta dneva.« Osebni cilj - zadetek v dresu reprezentance Nik je tudi član slovenske nogometne reprezentance. Zanjo je doslej odigral šest tekem. Vsa- kega povabila slovenskega selektorja je vesel, zanj pa pomeni nastop za reprezentanco nadgradnjo oziroma nagrado za vloženo delo v klubu. Je dokaz, dodaja, da dela dobro, da je na pravi poti. »S tem, ali me bo selektor Nik Omladič: »Povabilo v slovensko nogometno reprezentanco je nagrada za dobro delo v klubu.« povabil ali ne, se ne obremenjujem preveč. Si pa želim dobro igrati, predvsem pa zatresti nasprotnikovo mrežo v dresu slovenske reprezentance. To je moj osebni cilj.« Nič mi ni težko Sicer pa Nik Omladič pravi, da je kruh poklicnega nogometaša v tujini v primerjavi z domačim kar trd in da je zanj treba garati. Vendar če potegne pod vse črto, mu ni nič težko. Tudi žal mu ni odločitve o odhodu v tujino in prav v Nemčijo. Gre za urejeno deželo, o nogometni karieri v njej je sanjal od malih nog. »Uresničile so se mi sanje in se nimam kaj pritoževati.« Ga zanima kakšno povabilo prvoligaške-ga slovenskega kluba? Ne, odgovarja, in da je zadovoljen in vesel, da nadaljuje kariero v tujini. V teh dneh na stadionu pri šmarški osnovni šoli poteka nogometni kamp za otroke Martinko. Trajal bo do sobote, 1. julija, udeležuje se ga blizu 65 otrok. Nik Omladič je njegov boter. Ponosen in vesel je bil povabila, pravi, rad se je odzval, tudi sodeluje na njem. »Na mladih svet stoji in z njimi je treba delati.« Na vprašanje, kako gleda na razmere v domačem nogometnem klubu, v katerem se je učil prvih nogometnih veščin, in na to, da bo jesensko sezono po več letih začel v Medobčinski nogometni ligi Celje, je odgovoril: »Vsi vemo, kako je z denarjem. Vendar menim, da za mlade fante ni toliko pomembno, v kateri ligi tekmujejo, bolj to, da igrajo nogomet s srcem, rezultat pride sam od sebe.« Trenutno je na počitnicah. Nekaj dni si je že nabiral novih moči na morju, za preostanek posebnih načrtov nima. Želi si biti čim več v domačem okolju, kjer se tudi najbolje počuti. ■ ■ Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 17 29. junija 2017 ""^Jis ŠPORT, REKREACIJA 13 Na Slovenski avanturi so bili najhitrejši Slov« »AKt • > T^IM ■ ^^raC^itV Kljub manjšemu številu udeležencev je 14. Adventure race Slovenia uspel in navdušil tekmovalce Slovenija, 22.-25. junij - 14. pustolovsko športno tekmovanje Adventure race Slovenia, ki ga je tudi tokrat priredilo Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje, je potekalo z obilico adrenalina in navdušenja nad lepotami Slovenije. Tokrat se je na progo, ki se je začela v Bovcu, podalo 32 udeležencev oziroma 16 dvojic, ki so premagovale 200 kilometrov dolgo progo. Ta jih je prvi dan vodila na spust s kajakom po Soči, sledilo je soteska-nje z več kot dobrodošlo osvežitvijo pred vzponom na Polovnik, od koder so krenili proti Drežni-škim Ravnam, kjer so se okrepčali, preoblekli, se posvetovali o nadaljevanju avanture in odko-lesarili naprej proti Cerknemu. Drugi dan so popotniki (tako se imenuje kategorija tekmovanja v dvojicah) s kombinacijo kolesarjenja, jamarstva, trekinga in mestne orientacije dosegli cilj v Škofji Loki. Adventure race Slovenia oziroma Slovenska avan- tura se je tradicionalno zaključil vili progo, pa so že zbirali ideje v Velenju, kjer so ekipe iz Nino-zemske, Nemčije, Češke, Hrvaške in Slovenije - najhitrejše bile prav slovenske ekipe - delili svoje izkušnje s proge in občutke po uspešno opravljenem izzivu. Taborniki, ki so tudi tokrat posta- na jubilejno Slovensko avanturo, na katero bodo skušali privabiti še več ljubiteljev športnih pustolovščin. ■ tf, foto: Nik Jevšnik Strožič in Grudnik odlična V soboto, 17., in nedeljo, 18. junija je v Novem mestu na območju Gorjancev, na glavni cesti proti Metliki, na 4,3 km dolgem odseku potekala tradicionalna avtomobilska gorska hitrostna dirka Gorjanci 2017. Sočasno je potekalo več prvenstev - FIA Cup, Slovensko in Avstrijsko državno prvenstvo ter FIA prvenstvo starodobnih vozil. Na startu se je zbralo 100 voznikov iz 9 držav, slovenske barve pa jih je zastopalo 28. Na sobotnih treningih je nekoliko nagajalo vreme, nedelja pa je bila lepa in sončna in je zagotovila odlične pogoje za vse nastopajoče in številne gledalce. Iz kluba V-Racing sta se dirke udeležila dva dirkača. Matej Grudnik je nastopil s Cliom 4 RS CUP in zasedel 3. mesto v generalni razvrstitvi slovenskega državnega prvenstva, Bojan Strožič z Autobianchijem A 112 Abarth pa je med starodobnimi vozili zmagal v klasi C1. Zmagovalec na slovenskem državnem prvenstvu je bil Bubnič z Lancio Delto, pred Marcem z Mitsubishijem ter Grudnikom s Cliom. Zmagovalec dirke je bil Italijan Liber s prototipom Gloria Matej Grudnik Clio 4 RS CUP s časom 01:39.46, ki pa mu ni uspelo izboljšati lanskega rekorda proge, ki ga še vedno ima dirkač V-Racing Patrik Zajelšnik s časom 1:38.88. Kegljanje Premor do jeseni Na igrišču DU Velenja so domačini gostili BD Šentjur. Pregovor, da favoriti ne zmagajo vedno, je tudi tokrat držal, ker domačinom igra nikakor ni stekla, kot so si želeli. Tako so morali priznati presenetljiv poraz 2 : 6 proti gostom, ki precej zaostajajo za njimi, pa čeprav so imeli razliko v točkah boljšo od gostov. Druga tekma je bila v Vinski Gori, kjer so gostili BŠDU Premogovnik. Gostje so zelo odločno začeli srečanje in niso dali domačinom nobene možnosti za spremembo. Rezultat je bil 2 : 6 za goste, pa tudi velika točkovna razlika je bila v njihovo korist. Na Polzeli je bil derbi med vodilnima moštvoma BK Polzela in PDU Gorica. Tokrat se ekipa Gorice ni mogla enakovredno kosati z razpoloženimi domačini, ki so slavili z rezultatom 6 : 2 in tudi z veliko točkovno razliko. Vrstni red ekip: 1. PDU Gorica 14 točk, 2. BK Polzela 12, 3. BŠDU Premogovnik 11, 4 DU Velenje 8, 5. DU Slovenske Konjice 6, 6. BD Šentjur 5, 7. DU Vinska Gora 4. Ekipa DU Slovenske Konjice je bila v tem kolu prosta. Tako se je končal prvi del tudi v prvi ligi balinarskega tekmovanja v Štajerski ligi za upokojence. Nadaljeval se bo 1. septembra za obe ligi hkrati. ■ T. F. Šola v zraku Na letališču v Lajšah poteka urjenje za jadralne pilote - Kandidati so tik pred samostojnim poletom - Prava šola se začne šele po osnovnem šolanju »Največji izziv se je osamosvojiti od inštruktorja. Čeprav še leti z nami, moramo sami opaziti in popraviti napake in biti odgovorni za to, kar se dogaja z letalom,« je povedal kandidat Dominik Jakšič, na fotografiji z učiteljem Petrom Korenom. Tina Felicijan V Šaleškem aeroklubu si prizadevajo, da bi čim več predvsem mladih pritegnili v pilotsko šolo in jih s tem usmerili v bolj discipliniran in umirjen način življenja, kakršnega morajo imeti piloti, da so vedno pripravljeni na varen polet, pri katerem ni prostora za lahkomiselnost in površnost. »Mislim, da je to za mlade ljudi zelo pozitivno, je povedal predsednik kluba Zvonimir Mavri. V letošnje šolanje, ki je približno na sredini, so skupaj s koroškim klubom vključili enajst kandidatov. »Kaže, da bodo do konca leta vsi prišli do licence,« pričakuje in dodaja, da se bo takrat učenje šele zares začelo in bodo v klubu budno spremljali napredovanje pilotov, saj je prostora za izpopolnjevanje vedno veliko. »S trave« v zrak Z izzivi teoretičnega dela so kandidati opravili pozimi in se zdaj rokujejo s krmilom. »Zdaj se učijo letenja naravnost. Pri vzletanju (in pristajanju) je na- mreč ključno, da so krila v vodoravnem položaju. Vse ostalo je precej enostavno,« je povedal učitelj jadralnega letenja Peter Koren. Temeljno pravilo varnega letenja je želja po tem, nato pa veliko posluha in odprtosti do kritike. »Kandidati so zelo >Na državnem prvenstvu v jadralnem letenju so člani Šaleškega aerokluba osvojili 5. in 9. mesto. Za mali klub (šteje okrog 40 članov) je to velik uspeh. motivirani za letenje. Morajo pa veliko delati pri sebi. Od začetka jim dovolimo delati večje napake, proti koncu šolanja pa vedno manjše. Zato imajo kandidati včasih občutek, da letijo vedno slabše, v resnici pa učitelji vedno več zahtevamo od njih. Dokler kandidat ne vidi nagiba letala, ga učitelj ne more spusti- ti samega v zrak. To je največja in težka odločitev učitelja, navadno pa so kandidati pripravljeni po kakih 35 startih. Prvi samostojni start je navadno daleč najlepši, se pa nam, ki ostanemo na tleh, takrat najbolj tresejo noge,« je priznal učitelj, ki v teh trenutkih hkrati uživa. Ko opazuje napredovanje pilota po končanem osnovnem šolanju, pa še bolj. »Kot učitelj lahko največ dosežeš, ko učenec začne nadgrajevati tvoje znanje, in na to smo najbolj ponosni.« Napredovanje prinaša nove izzive in užitke Po osnovnem šolanju, ko bodo jadralci lahko sami v zraku, bodo začeli pridobivati kilometrino, s tem pa izkušnje in občutek za letalo - to je naslednji in najpomembnejši korak šolanja, ki se z jadralnega letanja lahko nadaljuje na motorno. Pilot vlečnega letala v pilotski šoli Mirko Meža je v 33 letih preletel dolge ure in nabral številne pilotske izkušnje. Začel je »na travi« prav tako kot bodoči piloti, ki jim zdaj pomaga v zrak. Zadnja leta pilotira predvsem motorna letala, saj jadranje zahteva veliko časa, ki si ga je treba vzeti takrat, ko je vreme primerno. To pa ni vedno mogoče. »Čeprav letenje zahteva celega človeka, je zame sprostitev. V zraku si napolnim baterije in pridobim moči za vsak- danje življenje in delo. Treba je začutiti ljubezen do zraka in letenja in takrat ni več ovir, da ne bi napredoval in v klubu našel dovolj prostora za svoj nadaljnji razvoj.« Šaleški aeroklub namreč nima le šolskih letal, ampak tudi visoko sposobna jadralna letala in nudi vsakemu kandidatu možnosti za izpolnitev njegovih ciljev. Privilegij drugačnega pogleda na svet Kandidat Dominik Jakšič, po poklicu skladatelj, si že dolgo želi leteti. »Pogled z neba nudi povsem drugačen pogled na naravo in ljudi. Iz zraka ti odnosi med ljudmi, ki so dandanes mogoče še posebno napeti, izginejo. Vidiš samo dva človeka, ki se sprehajata. Izginejo pa tudi meje,« je povedal, zakaj ga letenje navdušuje. Pri glasbenem ustvarjanju stremi k vsebini, pri čemer zunanji dejavniki niso tako pomembni. Letalstvo pa ga že od malega napeljuje k razmisleku o tistem, kar je najbolj pomembno, zato mu pomaga tudi pri profesionalnem udejstvovanju v glasbi in z vsakim uspešnim startom utrjuje samozavest. Samostojni polet je že na vidiku, kasneje pa si želi nadaljevati šolanje z motornimi in ultralahki-mi letali. Kot ljubiteljski fotograf se želi ukvarjati tudi z aero fotografijo, vse skupaj pa povezati v način življenja. Dva zanimiva rekreativna dogodka V petek, 30. junija, bo izpred Galactice organiziran tradicionalni nočni tek ob velenjskih jezerih. Tudi tokrat se bodo tekači ob 21. uri pomerili na 5 in 10 km dolgi progi. V soboto ob 10. uri bodo tekmovalci od tu lahko krenili na 76-kilometrski kolesarski maraton. V nedeljo, 2. julija, pa se od 10. ure dalje obeta tradicionalno eden najlepših slovenskih triatlonov, in sicer na in ob velenjskem jezeru. Triatlon bo kombinacija plavanja v kristalno čisti vodi, kolesarjenja po razgibani kolesarski trasi, za konec pa še dokaj nezahteven in v celoti ravninski tek. Tudi tokrat so discipline namenjene za vse starostne skupine in za vse stopnje pripravljenosti, dodan pa je še Sprint triatlon. a Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 18 18 modroBEL! kronika «»^AS 29. junija 2017 POLICIJSKA kronika Stanovalec pregnal vlomilca Velenje, 21. junija - V sredo ponoči je bilo vlomljeno v stanovanje na Jenkovi. Stanovalec je vlomilca pregnal, tako da mu ni uspelo odnesti ničesar. Policisti po njem kjub temu poizvedujejo. Povozila plastiko Velenje, 22. junija - V četrtek je pri vožnji na relaciji Polze-la-Velenje voznica osebnega avtomobila povozila plastiko, ki je padla na cestišče iz zabojnika tovornega vozila in poškodovala avto. Policisti bodo voznika tovornega vozila skušali najti. Ob tem primeru pa opozarjajo voznike, da posvečajo pozornost pri vožnji tudi morebitnim predmetom na vozišču. Znanec ga je s palico Velenje, 23. junija - V petek ponoči je k policistom prišel pretepen občan in jim povedal, da ga je pri lokalu Mia Mia ob jezeru s palico pretepel znanec, ki naj bi bil tam varnostnik. Policisti okoliščine preverjajo, storilca pa bodo ovadili za kaznivo dejanje nasilništva. Več nesreč kolesarjev Nevarna vožnja preblizu roba vozišča Velenje, Nazarje, 22. junija - Sezona kolesarjenj je na vrhuncu in temu primerno so zadnje čase pogoste tudi nesreče. Kolesarji sodijo med ranljivejše udeležence v prometu, zato morajo biti vozniki motornih vozil posebej skrbni in pozorni nanje. Za varno kolesarjenje pa obstajajo pravila tudi zanje. Eno od njih je, da vedno kolesarijo po kolesarskem pasu ali stezi (kjer te obstajajo) ali ob robu cestišča približno 60 centimetrov od roba, da se lahko izognejo neravninam. V četrtek je na poti proti jezeru kolesar trčil v kolesarko. Ta je padla. Nekaj časa je bila zaradi padca tudi nezavestna. Kolesar je s kraja pobegnil in ji ni nudil prve pomoči. Oskrbeli so jo v zdravstvenem domu. V soboto, 24. junija, okoli 15. ure se je pri padcu v Brdu na območju Nazarij hudo telesno poškodovala 53-letna kolesarka. Padla je, ko je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča zapeljala na bankino. V ponedeljek, 26. junija, zvečer pa so v dežurni ambulanti zdravstvenega doma nudili pomoč mlajši kolesarki, ki je padla v bližini OŠ Gustava Šiliha Velenje. Vozila je preblizu desnemu robu vozišča in izgubila oblast nad kolesom. Pri padcu je utrpela lažje telesne poškodbe. ■ Donatorji so se izkazali Zunanji defibrilator je nameščen na pročelje Mercatorjeve Tržnice Milena Krstič - Planine Velenje, 26. junija - V ponedeljek popoldan so v mestni četrti Desni breg na slovesnosti, ki so jo pripravili, predali namenu zunanji defibrilator ali AED napravo. Ta lahko s pomočjo električnega sunka ponovno požene srce in s tem komu reši življenje. Naprava je enostavna in povsem varna ter jo ob sledenju navodilom lahko uporablja vsakdo. To so nazorno tudi prikazali. Nameščena je na pročelju Mercatorjeve Tržnice. Denar za nakup so zbrali s pomočjo donatorjev. »Akcijo smo na pobudo lokalnega odbora stranke SMC Šaleške doline začeli pred dobrim letom in jo skupaj s krajevnim odborom Rdečega križa in mestno četrtjo Desni breg tudi uspešno zaključili. Brez donatorjev, ki so s tem pokazali vso svojo srčnost, akcija ne bi uspela,« je dejala predsednica sveta Jelka Sever Časl. Poldi Jelenko: »Sem krajan mestne četrti Desni breg in danes zelo vesel, da smo tudi tukaj dobili napravo, ki rešuje življenje. Gotovo ni bila poceni. Hvala vsem, ki so prispevali denar za nakup.« ■ Na slovesnosti so -prikazali tudi, kako naprava deluje. Šoštanjski veterani so se pomerili Uspešno izvedli 5. strelsko tekmovanje za prehodni pokal Občine Šoštanj, OZVVS Šoštanj ter 2. memoriala Ivana Juvana st. Občina Šoštanj in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj sta v sodelovanju s Strelskim društvom Dolič v okviru počastitve dneva Zveze veteranov vojne za Slovenijo in 26. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije v soboto, 17. junija, organizirala 5. strelsko tekmovanje za pokal Občine Šoštanj, območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj ter drugega memoriala Ivana Juvana st. v streljanju z malokalibrsko puško odprtega merka na razdalji 70 m. Tekmovanje je potekalo na zelo lepo urejenem strelišču strelskega društva Dolič v Gornjem Doliču v občini Mislinja, ki ima vsa potrebna dovoljenja za streljanje z lovskim in športnim orožjem. Pokrovitelja 5. tekmovanja z malokalibrsko puško sta bila Občina Šoštanj in OZVVS Šoštanj, pokale in medalje za tekmovalce je prispevala Občina Šoštanj. Tekmovanje je potekalo ekipno (trije člani) in posamično na razdalji 70 metrov. Na tekmovanju je sodelovalo 13 ekip s skupaj 43 tekmovalciv in tekmovalkami. Tekmovalci so streljali leže z roko brez naslona na tarčo velikosti 50 x 50 cm. Na voljo je bilo neomejeno poskusnih strelov in deset strelov za oceno v roku dvajsetih minut. Med samo tekmo pa nas je obiskal župan Šoštanja Dar- ko Menih, ki nam je zaželel prijetno počutje, dobre rezultate in varno vrnitev domov in namig, da se naslednjo leto zopet vidimo. Najboljši rezultat v skupni ekipni razvrstitvi je dosegla ekipa SDV Kamnik - 1. mesto z 293 zadetimi krogi (Zdravko Vrankar, Renato Uranič in Pavle Ser-ša) 2. mesto z 292 zadetimi krogi je osvojila ekipa OZVVS Celje (Marjan Zdovc, Drago Guček in Cvetko Žgajner), tretja pa je bila ekipa OZVVS Velenje (Viktor Slatinek, Martin Hudales in Milan Hrovat) z 289 krogi. Četrta je bila ekipa domačinov OZVVS Šoštanj 1 (Franc Oštir, Robert Borovnik in Robert Rutnik) z 283 krogi. V posamični razvrstitvi je bil najboljši strelec Zdravko Vrankar iz SDV Kamnik s 100 osvojenimi Adil Huselja varnostno ogledalo Naš mali avto v dolgi koloni Avtomobilska industrija je ena najpomembnejših panog v svetu. Med zadnjo gospodarsko krizo je doživela znaten padec, toda počasi se vendarle pobira in se vrača na raven, ki jo je imela pred njo. Kot pomembna visokotehnološka panoga ustvarja skoraj desetino svetovnega bruto domačega proizvoda in ima pomembno vlogo tudi v slovenskem gospodarstvu. Leta 2015 je bilo v Sloveniji proizvedenih skoraj 130.000 osebnih avtomobilov, pomemben delež pa predstavlja tudi izdelava avtomobilskih delov, kijih v naših tovarnah izdelujejo za številne avtomobilske gigante. Avtomobili imajo pomembno vlogo tudi v življenju večine prebivalcev Slovenije, saj kar 86 odstotkov vseh poti opravimo ravno z avtomobilom. Zato ne preseneča podatek, da je Slovenija celo prva v Evropi po izdatkih gospodinjstev za osebno mobilnost. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji registriranih več kot milijon osebnih avtomobilov, tako da naša država med ostalimi državami članicami Evropske unije zaseda deveto mesto. Slovenski vozni park je dokaj star, saj je bilo leta 2015 največ avtomobilov starih najmanj 12 let, po povprečni starosti pa smo blizu evropskemu povprečju, ki znaša 9 let. Med znamkami prevladujejo avtomobili znamke Renault, sledijo pa vozila znamk Volkswagen in Opel, med katerimi prevladujejo z bencinskim motorjem, med novejšimi pa je več z dizelskim motorjem. Cestni promet je tudi zaradi tega glavni onesnaževalec okolja. Delež električnih avtomobilov je pri nas še zelo majhen, saj so tovrstni avtomobili zaenkrat še razmeroma dragi, toda prepričan sem, da se bodo v bližnji prihodnosti tudi na tem področju zgodile spremembe in se bo delež električnih avtomobilov, z državno subvencijo ali brez nje, povečal. Pred nami je poletje in turistična sezona, z njo pa tudi prometni zastoji ne zgolj v mestnih središčih ali vpadnicah, ampak na glavnih prometnicah, ki povezujejo našo državo s sosednjimi in ostalimi evropskimi državami. Prometni zastoji ne nastajajo zgolj zaradi nujnih vzdrževalnih del, ki jih vzdrževalci DARS-a izvajajo skladno s strategijo vzdrževanja in evropskim prometnim koledarjem, ampak zaradi dejstva, da je avtomobilov na cestah iz leta v leto več. Po podatkih DARS-a se je število avtomobilov, ki v enem dnevu prevozijo določen avtocestni odsek, v zadnjem desetletju marsikje povečalo za več kot polovico. Najbolj obremenjeni odseki so na avtocestnem križu, ki povezuje vzhod-zahod in sever-jug Evrope. Porast števila avtomobilov poleg pretočnosti prometa vpliva tudi na varnost v prometu, saj povečana gostota prometa povečuje tudi tveganje za nastanek prometnih nesreč in drugih dogodkov, ki vplivajo tako na pre-točnost kot varnost v cestnem prometu. Nezanemarljiv pa je tudi finančni vidik zastojev na cestah, kije ponekod prav šokanten, saj zaradi prometnih zastojev vsako leto nastajajo večstomilijardni stroški. Slednji so večji v večjih državah, kjer so daljši avtocestni odseki, s tem pa tudi zastoji, ki se ponekod merijo v stotinah kilometrov in ne zgolj v petih, desetih ali tridesetih kilometrih, kolikor velja najdaljši zastoj pri nas in je nastal leta 2016 na odseku Unec-Brezovica zaradi štirih prometnih nesreč. Poletni čas je čas potovanj in zlasti ob vikendih bo promet zelo zgoščen na našem avtocestnem križu in mejnih prehodih z Republiko Hrvaško. Nič manj prometa ni ob dnevih, ki v sosednjih državah veljajo za praznične. Na letošnje prometne tokove proti jugu in v obratni smeri bo vplivala tudi sprememba Zakonika o schengenskih mejah in temeljita mejna kontrola. Dolgim kolonam se bo težko izogniti, kar bo nedvomno vplivalo tako na počutje kot psihofizične sposobnosti voznikov. Zato pred odhodom preverite informacije o stanju na cestah. Najenostavneje to lahko opravite s klicem na telefonsko številko 1970, uslužbenci Prometno-informacijskega centra vas bodo seznanili s stanjem na cestah ter svetovali morebitne obvoze in alternativne poti. Srečno! Iz POLICISTOVE beležke krogi, 2. z 99 krogi je bil domačin Robert Borovnik, 3. pa Milan Hrovat z 98 krogi in 6 muši iz OZVVS Velenje. Istočasno je potekalo tudi tekmovanje v posamični konkurenci za najboljšega strelca iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj. Najboljši trije strelci so bili Robert Borovnik, ki je prejel zlato medaljo in prehodni pokal, 2. mesto je zasedel Robert Rutnik, 3. pa je bil Jože Čanč. V ženski konkurenci je 1. mesto zasedla Marija Oštir, 2. je osvojila Sonja Čanč in 3. Lidija Stropnik. Medalje in pokale je poleg predsednika Leona Stropnika podeljeval tudi vodja strelske sekcije pri OZVVS Šoštanj Franc Oštir. a Leon Stropnik Preprečuje stike z otrokom Velenje, 21. junija - Ker mu bivša partnerica ne omogoča stikov z otrokom, kot je to določeno v odločbi sodišča, jo je oče prijavil policistom. Ti jo bodo ovadili za kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe. Že ob petih si je dal duška Velenje, 21. junija - Stanovalci na Jenkovi niso imeli nobenega razumevanja do stanovalca, ki si je ob petih zjutraj dal duška s poslušanjem glasbe. Niso ga kazali tudi policisti, saj so ga za prekršek oglobili. Gosta nadlegovala goste Velenje, 21. junija - V sredo zvečer se je gost v lokalu Picadilly nespodobno vedel in nadlegoval druge, v četrtek pa je obiskova- lec lokala Čuk tam napadel in udaril gosta. Kakšen račun so ali pa še bodo za prekrška napisali policisti, ni znano. Preko vrste na silo ne gre Velenje, 23. junija - V petek okoli 14. ure je v Zdravstvenem domu z razbijanjem po vratih ordinacije in grožnjami osebju mož terjal takojšen pregled svoje žene. Policisti so mu pojasnili, da tako ne gre, napisali pa tudi plačilni nalog. Partner jo je udaril Šoštanj, 24. junija - V soboto zvečer je v Gaberkah partner pred otroki v prepiru udaril partnerko. Ker policistov, ki so se napotili k njim, ni čakal doma, so mu plačilni nalog izdali kasneje, o dogodku pa so obvestili tudi center za socialno delo. ■ ■ Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 19 29. junija 2017 ""^Jis Starodobniki v Martinovi ' vasi Šmartno ob Paki - V soboto, 1. julija, bosta Društvo ljudske tehnike in AMD Šmartno ob Paki pripravila v Martinovi vasi ob železniški postaji v Šmartnem ob Paki peti Pilihov memorial in 14. srečanje starodobnih vozil v kraju. S prireditvijo bosta hkrati zaznamovala tudi 70-letnico delovanja društva. Ob tej priložnosti si bodo dopoldan udeleženci prireditve ogledali znamenitosti občine Šmartno ob Paki, ki jih je v razi- skovalni nalogi Pakčeva pot opisal njen avtor Gaj Kolšek, ter retrospektivno razstavo v prostorih Mladinskega centra Šmartno ob Paki. Tistim, ki si bodo želeli ogledati zbirko Spomini na Tita in JNA v Letušu, bodo omogočili tudi to. Ob 13. uri pa bodo pripravili svečanost in na njej med drugim predstavili 140 strani obsežen zbornik, ki ga je društvo izdalo ob jubileju. »Ker praznujemo, bo letošnji Pilihov memorial nekoliko drugačen kot minu- li štirje. Letos nismo pripravili panoramske vožnje niti spretno-stnega tekmovanja,« je povedal predsednik Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki Danilo Ar-■ tp can. Gasilci v TUŠ - nekoč in nikdar več Šoštanj, 8. junija - V sklopu prireditve Klepet pod Pustim gradom, ki jih vodijo v Muzeju usnjarstva Šoštanj, so zaznamovali 100. obletnico ustanovitve Industrijskega gasilskega društva Tovarne usnja Šoštanj, ki sicer ne deluje več, a se spomin nanjo ohranja na več načinov. Dogodek je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so odprli razstavo ohranjenih arhivov in predmetov tega društva, med katere sodijo razmeroma bogat fotomaterial in različni predmeti, tudi črpalka Magirus (1938), v drugem delu pa je tekel pogovor o nekdaj močnem društvu, ki je delovalo v sklopu tovarne usnja in tudi širše. Številne brane sta na dogodku pozdravila šoštanjski župan Darko Menih in direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart, katerega enota je šoštanjski muzej, realizirala pa kustosa Miran Aplinc in Jernej Hozjan. Razstava v prostorih muzeja vabi k ogledu v prihodnjih mesecih, pogovor, ki so ga oživljali nekdanji člani tega društva Franc Mevc, Anton Berložnik in Vojko Kom-prej, ter Danilo Čebul, ki je kot poznavalec gasilstva v Šoštanju prispeval k razjasnitvi življenja tega društva. Širši zapis o zgodovini IGD TUŠ bo izšel v biltenu ob simpoziju o Usnjarstvu na Slovenskem. Znano ali pa manj znano je, da je bilo PI-GD tovarne usnja ustanovljeno 15. marca 1917 kot gasilska straža, ki jo je ustanovil lastnik tovarne Franz Woshnagg. Štela je 40 članov, po koncu 1. svetovne vojne se je preoblikovala v gasilsko četo. Društvo je bi- deloval celo pevski zbor, ki ga je vodil Silvo Tamše. Zbrani so se najbolj spominjali požara v tovarni usnja leta 1966, ob katerem se je društvo najbolj izkazalo, vodo so črpali iz Pake, ki baje »od tovarne naprej nekaj časa ni tekla«. Spominjali so se tudi tekmo- lo zelo aktivno tako pri gašenju požarov kot ob naravnih nesrečah, v njihovi sestavi je bila celo dramska skupina. Po 2. svetovni vojni je društvo doživelo velik porast, delovale so kar tri operativne skupine, ženska desetina, pionirska desetina, v njegovem sklopu je vanj in nabave gasilnega avtomobila, izletov, izobraževanj in družabnih dogodkov. Zanimivo je, da društvo tudi po zaprtju tovarne usnja leta 1999 ni prenehalo delovati, dokončno so ga razpustili šele leta 2003 na 86. zadnjem občnem zboru, ki ga je vodil Anton Berložnik. Člani so se priključili drugim društvom, hkrati so razdelili tudi opremo, ki jo nekaj (po zaslugi g. Čebula) hrani Muzej usnjarstva. Še zanimivost, gasilni dom, ki je stal znotraj tovarne usnja, so leta 2002 porušili, na mestu nekdaj dobro obiskanega in vzdrževanega doma je zdaj zunanji del muzeja, v katerem so izvedli tudi jubilejni 50. klepet. ■ MBK Razgledna Menina planina Po hribih V teh prelepih sončnih dneh planine vabijo in kar težka je odločitev, katero pot izbrati. Odločili smo se, da obiščemo Menino planino iz Tuhinjske doline, od koder nas je voznica malega avtobusa prepeljala do pastirskih poslopij na Biba planini. Pod njimi so se že zadovoljno pasle krave, saj tudi one uživajo na svobodi z obilico okusne trave. Miza s klopema nas je privabila na zeleno trato in sledila je pogostitev slavljenke Jelene, ki nam je s svojo energijo v častitljivih letih pravi vzor pozitivnega človeka. Prijetnemu vzdušju je prispevala tudi novica o novi babici Boži, ki je to postala prvič, pa čeprav je vnuk tam daleč čez lužo. V teh časih razdalje niso največja težava, važno je, da je prišel med ljubeče ljudi! Na pot smo se podali navzgor sprva vzporedno s cesto, ki pelje do Doma na Menini planini ob številnih pašnikih s kali, nato pa »Pr, veseli bukvi« zavili desno v proti Šavnicam in Golemu vrhu. Cesta je vijugala po planoti iz-menjaje med pašniki in gozdom do jezerca z »mejo« - za »pravično« napajanje živali na kamniški in savinjski strani. Odstrl se nam je prostran razgled na Zadrečko dolino na levi z bližnjim naseljem Šmartno ob Dreti, Volog, Šavnic, 1427 m visokemu Golemu vrhu, smo se srečali s podobno skupino z Vrhnike in z njimi veselo poklepetali. Ogledali smo si informacijsko tablo naravnega spomenika tega območja, ki je Planinci UNI3 na začetku poti pri pastirskem stanu na Bibi planini Veniše ... Sredi poti smo naleteli na spominsko obeležje petim borcem, ki so tu umrli na pragu svobode - 4. maja l. 1945. Bližajoč se najvišjemu vrhu poleg le-tega posvečen kamniški murki, ki je edini endemit med slovenskimi orhidejami. Uvrščena je na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Zahvaljujoč njeni zaščiti jo spet pogosteje videvamo. Cvetoče travniške preproge so nas zvabile v kotiček pod nami s hišico »Janka in Metke«, kamor nas je povabila domačinka Boža. Pravljično lepo okolje nas je takoj prevzelo in takoj smo se počutili čisto domače. Na mizo so spet priromale dobrote, med nas pa dobra volja. Po prijetnem druženju se je bilo treba posloviti. S prvotne poti smo pri prej omenjenem spomeniku krenili desno navzdol v smeri Vodol in kmalu prišli do izvira hladne Bočnice in se z njo odžejali. Spuščali smo se globoko v dolino po vijugasti stezi in sčasoma prispeli do prvih urejenih domačij, tu nas je čakal prevoz. Za nami je bil spet nepozaben dan, poln izrednih lepot naše bližnje Menine planine, predvsem pa prijetnega prijateljskega druženja, ki bogati našo jesen življenja, Naj jih bo še veliko! ■ Marija Lesjak UTRIP HOROSKOP 13 Oven od 21. 3. do 21. 4. Razočarani in prizadeti boste. Čeprav se vam trenutno zdi, da se vam je podrl svet, se bo kmalu vse obrnilo drugače, kot je kazalo v minulih dneh. Teden, ki je pred vami, bo že zato lep, a to boste spoznali šele v ponedeljek. To bo dan, kovam bo postalo jasno, da lažjih poti vživljenju ni. Lahko računate, da boste kmalu nagrajeni za trud, ki ga mnogi doslej niso niti opazili. Ko ga bodo, vas bo preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Bik od 22.4. do 20.5. V službi se boste končno počutili bolje. Občutek, da vas sodelavci niso sprejeli, bo splahnel. Vaše finančno stanje bo tisto, ki vam bo še najbolj žrlo živce. Težave na tem področju niso od včeraj, a se zadnje dni stopnjujejo. Treba se bo odločiti, kako se jih boste rešili. Možni rešitvi sta tokrat le dve; posojilo ali pa prodaja premoženja, ki ste ga ustvarili v boljših časih. Nobena ne bo lahka. Najslabše bo, če boste težavo spet pometli pod preprogo in jo preložili še za nekaj dni. Šli ste že čez rob, zato si ne zatiskajte več oči in ne čakajte na čudež. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Živeli boste iz dneva v dan. Prisluhnite svojim željam, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Take se vam zdijo predvsem zato, ker radi naredite dramo iz vsega, kar se vam dogaja. Tokrat ta ni potrebna. V teh dneh boste spoznali nekoga, ki vam bov prihodnosti še veliko pomenil. Že prvi stik bo prijeten, zato boste polni upanja. Zdravje še ne bo takšno, kot si želite. Zdravniki ne morejo narediti čudeža, če ne sodelujete. Ubogajte njihova navodila. Rak od 22.6. do 22.7. Čas slabih odločitev in dejanj je preteklost. Lahko si celo čestitate. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj metali le polena pod noge. Godilo vam bo, zato boste še bolj ustvarjalni. Jezilo vas bo, ker boste imeli premalo časa za vse tisto, karsi želite uresničiti pred dopustom. Sploh, ker boste v teh dneh potrebovali veliko počitka, saj vaše počutje ne bo najboljše. Ja, v vročina vam letos ne paše. Najhuje je ponoči, zato ste že precej neprespani. Poskrbite, da se dobro osvežite. Morda izlet v hribe ali skok v vodo poskrbita, da bo vsaj malo bolje. Lev od 23.7. do 23.8. Vaše zdravje ni takšno, kot si želite. Namesto da bi več naredili zanj, čepite doma in se skrivate pred toplim poletjem. Ne izgovarjajte se, da nimate časa. Res ga nimate veliko, a zase si ga še vedno vzamete premalo. Enkrat ste se zaradi tega že opekli. Boste čakali na ponovitev? Poiščite osvežitev in poskrbite, da boste bolj srečni. Tokrat je vse v vaših rokah. Denar? Ne bo slabo, dobro pa tudi ne. Devica od 24.8. do 23.9. Teden bo pester, a vam ne bo mar. Čeprav boste vse do odhoda na dopust zelo zaposleni, utrujenosti ne boste čutili. Verjetno zato, ker ste trenutno zelo zadovoljni s svojim življenjem. Dobre poti in priložnosti se vam bodo tudi v prihodnjih dneh odpirale ena za drugo. Vaše življenje se bo po nedelji spremenilo še na bolje. Zagotovo vas še nekaj časa ne bo več strah prihodnosti, sploh kar se financ tiče. O tem še ne boste govorili na glas, saj veste, da gre za zelo osebno stvar. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Letošnje poletje vas pravzaprav razvaja. Teden bo mineval brez večjih pretresov. Le na zdravje pazite, saj prehodov iz vročine v ohlajene prostore ne prenašate najbolje. Glavobol bo še najmanj, kar vas lahko doleti, zelo verjeten je prehlad. Ta pa je poleti še bolj zoprn kot pozimi. Novo prijateljstvo, sklenjeno pred kratkim, vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Obisk vrnite šele, ko boste k temu povabljeni. Tako bo manj očitno, da gre za več kot le simpatijo. V torek pričakujte novico, ki vas bo zelo razžalostila. Škorpijon od 24.10 do 22.11. Če imate možnost, si hitro bližajoče počitnice planirajte tako, da jih boste preživeli tako na svežem kot na toplem. Ne tarnajte, da tega ne zmorete, ker ni res. Je pa res, da bo letos partner dvignil roke od planiranja počitnic in vse prepustil vam. Ker tega ne počnete radi, boste tarnali. Sploh, ker vam bo letos žal denarja, ki bi ga raje namenili obnovi doma. Oboje ne bo šlo, zato odločitev, kam na dopust, oblikujte tudi na podlagi cen. Če hočete, da bo vaše intimno življenje spet bolj pestro, se odločite skupaj s partnerjem. Pri tem se lahko celo zelo zabavata. Zdravje bo trdno, Strelec od 23.11. do 22.12. Včasih se vam že zdi, da so se vsi zarotili proti vam, saj ste letos imeli kar nekaj velikih načrtov, ki se niso izšli. A ta teden se vam bo zgodilo nekaj lepih stvari. Če jih nimaš s kom deliti, kmalu izgubijo svoj čar in tako bo tudi v vašem primeru. S partnerjem še nekaj dni ne bosta govorila istega jezika, prijatelji pa se vam ne bodo zdeli pravi, da bi jim razlagali svoje osebne zmage. Včasih pomaga, če misli zlijete na papir. Poskusite. V ponedeljek boste dobili dobro ponudbo. Ne boste je takoj sprejeli, saj veste, da potrebujete čas za premislek. Ne vzemite si ga preveč. Takšna priložnost se redko ponovi. Kozorog od 23.12. do 20.1. Nekaj dni boste več sami kot sicer. Zato boste iskali družbo ljudi, ki ste jih med letom precej zanemarili. Kako skrivnost, ki vam jo zaupajo, zadržati le zase, je prava umetnost. Vi jo obvladate, zato vam bo nekdo od dobrih prijateljev zaupal svoje največje strahove. Tokrat boste ob prijateljevi zgodbi močno prizadeti tudi vi. Želeli boste pomagati, pa ne boste znali. Naprej je ne boste upali povedati, da ga ne bi izdali. Če v nekaj dneh ne najdete rešitve, je ne iščite več. Pri delu boste uspešni kot že dolgo ne, le da tega tisti, za katere vi najbolj želite, sploh ne bodo opazili. Zato bo imel uspeh grenak priokus. Vodnar od 21.1. do 19.2. Žal se vam sanje, ki ste jih sanjali kar nekaj tednov, doslej še niso v celoti uresničile. Še je upanje, da se bodo. Verjemite, da so težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Tu so le zato, ker jim posvečate preveč pozornosti. Vtorek boste spoznali nekoga, ki bo več kotsimpatičen. Polepšal vam bo dan in se v vaše misli prikradel tudi v nočeh, ki bodo žal precej nespečne. Tudi zato, ker vam vročina letos res preseda. In ker je vaša glava polna težkih misli. Čas je že, da mislite nase in na svojo srečo, vse okoli sebe pa pustite, da si ob tem mislijo, kar si hočejo. Zdravje? Dobro bo, bolje kot nekaj preteklih tednov. Ribi od 20.2. do 20.3. Tihi dnevi, ki jih imata s partnerjem že vse od začetka tedna, vam bodo začeli presedati. Umaknili se boste v svoj svet, zato boste vsak dan bolj pogrešali klepet in veselo družbo. Če je ne najdete doma, jo poiščite drugje. Je pa res, da bo manj udobno in da boste v to morali več napora vložiti tudi vi. Tudi počutje se vam bo močno izboljšalo. Včasih zaležejo že dobri nasveti in iskreni pogovori, saj še vedno velja, da takrat, ko boli duša, boli telo. Tisti, ki imate otroke, boste imeli nekaj težav z njimi. Stopite jim nasproti, ker vas tokrat potrebujejo bolj kot sicer. Ne potrebujejo denarja, potrebovali bodo le vašo podporo in razumevanje. r Četrtek, 29. junija Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»^AS 29. junija 2017 Petek, 30. junija Sobota, 1. julija Nedelja, 2. julija Ponedeljek, 3. julija Torek, 4. julija Sreda, 5. julija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.20 Zgodbe izza obrazov: Sabina Dermota, dokumentarna odd. 12.05 Utrinek: Breja preja, izob. odd. 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Dosje: Arbitraža, 2.del, pon. 14.25 Slovenci v Italiji: Goriško letališče 15.00 Težišče, odd. TV Lendava 15.35 Svetovni popotnik: SV Anglija 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Eko utrinki, pon. 17.30 Moj pogled na znanost, dok. odd., pon. 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, izob. odd., pon. 18.05 Zu, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.15 Sveto in svet: Cesarica in mati habsburških dežel 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 01.35 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka: Pingvini, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Vipo, ris., pon. 07.50 Niko, ris., pon. 07.55 Zlatko Zakladko: Regratov sirup 08.15 To bo moj poklic: Orodjar, 1. del 08.40 Žogarija 09.10 Na lepše 09.55 Alpe-Donava-Jadran 10.30 Revolucionarne zabave naših mladosti, dok. film 11.40 Halo TV 12.45 Dobro jutro 15.55 Neverjetna živalska čutila, dok. ser. 16.30 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: vrhunci prve polfinalne tekme 16.50 Ciril Cesar; pot v svetlobo, dok., pon. 18.00 Halo TV 18.55 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt, Ptuj in OŠ Koroška Bela, Jesenice, kviz, pon. 19.50 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: polfinale, prenos iz Sočija 22.05 Dekle z devetimi lasuljami, belg.-nem. f., pon. 00.05 Slovenska jazz scena: MareziJazz 2014: Milan Svoboda in Jazz Orchestra praškega Konservatorija Jaroslava Ježka, pon. 00.45 Glasbeni spoti 01.50 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: polfinale, posnetek iz Sočija 03.35 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zelena luč 7.10 Lena Lučka 7.15 Oddbods 7.20 Maša in medved 7.25 Viking Viki 8.00 Trgovinica za živali 8.25 Anubisova hiša 8.40 TV prodaja 8.55 Ana kuha 9.30 TV prodaja 10.00 Drugače srečna 11.00 TV prodaja 11.15 Zbudil bi se s teboj 12.15 TV prodaja 12.30 Utripajoča srca 13.35 Naša mala klinika 14.35 Jaz sem Luna ugač 16.30 24UR p 16.55 Zbudil bi se s teboj 15.30 Drugače srečna >oj 17.55 Mentalist (Mentalist) 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Gozdarska hiša Falkenau 21.00 Gozdarska hiša Falkenau 22.00 24UR zvečer 22.30 Nepremagljivi dvojec 23.10 Hiša iz kart 0.15 Grimm 1.05 24UR zvečer, ponovitev 2.05 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Aktualno 11.05 PopCorn 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2492. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.25 Regionalne novice 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 21.20 Strokovnjak svetuje 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.20 Videostrani, obvestila 05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Alpe-Donava-Jadran 11.55 Moj pogled na znanost, dok. odd. 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, pon. 15.20 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, poletje 2017 18.10 Pujsa Pepa, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Koncert ansambla Smeh 2017, 2. del 21.25 Med valovi 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.15 Dvojno Veronikino življenje, kopr. film, pon. 01.00 Profil, pon. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, pon. 02.20 Slovenska kronika, pon. 02.30 Šport, pon. 02.40 Vreme, pon. 02.45 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Vipo, ris., pon. 07.50 Niko, ris., pon. 07.55 Bine: Sladkosned, pon. 08.20 To bo moj poklic 08.45 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 09.25 O živalih in ljudeh, odd. TV Maribor 09.50 Na vrtu, odd. TV Maribor 10.30 Ciril Cesar; pot v svetlobo, dok. 11.40 Halo TV 12.45 Dobro jutro 15.20 Dober dan 16.20 Migaj raje z nami, odd. za razgibano življenje 16.50 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: vrhunci druge polfinalne tekme 17.15 Prideš z nočjo, dok. film, pon. 18.00 Halo TV 18.55 Vila Mila, ris. 19.00 Pri Slonovih, ris., pon. 19.15 Mulčki, ris., pon. 19.20 Firbcolog, odd. za otroke, pon. 19.45 Infodrom, poletje 2017, pon. 20.05 Dve življenji, nem.-norv. film, pon. 21.45 Ukane po kanadsko, razv. odd. 23.00 Polnočni klub 00.25 Svetovni popotnik: SV Anglija, pon. 01.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Eurojackpot Ubij me strastno Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.30 22.35 0.35 1.30 2.00 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža 11.20 Strokovnjak svetuje 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2493. VTV magazin, regionalni informativni program 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vurberk 2016, ponovitev 2. dela festivala 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Videostrani, obvestila 05.50 Tedenski izbor 05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Ali me poznaš: Jaz sem brogovitina jagoda, pon. 07.05 Biba se giba, ris., pon. 07.25 Tabaluga, ris. 07.50 Studio kriškraš, odd. za otroke, Ribič Pepe, odd. za otroke, pon. Mulčki: Pustite me pri miru, ris. Firbcologi, odd. za otroke, pon. Mulčki, ris. Male sive celice: OŠ Jurija Dalmatina, Krško in OŠ Vavta vas, kviz, pon. Infodrom, poletje 2017, pon. Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon. 20 let Slovenije: Po svoji poti Tednik Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, odd. TV Maribor Na vrtu, odd. TV Maribor Ambienti Petra, izgubljeno kamnito mesto, dok. odd. Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Alen Kobilica Poročila ob petih, šport, vreme Neverjetna živalska čutila, dok. ser. Taksi, kviz z Jožetom Pregreha brez greha, kuharska odd., pon. Ozare Kalimero, ris., pon. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Poletna noč, koncert ob 80. obletnici rojstva Jožeta Privška Poročila, šport, vreme Poletna scena Diaz - ne počistite krvi, koprodukcijski film, 2012, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.00 Tedenski izbor 06.00 10 domačih 06.30 Med valovi 07.00 Najboljše jutro 09.15 Prideš z nočjo, dok. film 10.10 Zborovski BUM 2017, odd. TV Maribor 11.20 Nagelj, japonska nad. 12.30 Presenečenja, 1. sezona, 4. del 13.20 Ukane po kanadsko, razvedrilna odd. 13.55 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, prenos iz Markkleeberga 15.30 Ukane po kanadsko, razv. odd. 16.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji, prenos 19.20 Infodrom, poletje 2017 19.30 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 20.05 Butler, am. film, pon. 22.15 Vse je mogoče, pon. 23.50 Rok'n'Band, posnetek koncerta, pon. 01.35 Glasbeni spoti 02.40 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posnetek iz Markkleeberga 04.15 Zabavni kanal, glasbeni spoti, pon. 08.10 08.35 08.40 09.05 09.15 09.55 10.05 10.50 11.55 13.00 13.25 13.50 14.15 15.05 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 22.50 00.55 01.20 06.35 Poletna scena, pon. 07.00 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.05 Minka, ris., pon. 07.10 Penelopa, ris., pon. 07.15 Pujsek Bibi, ris., pon. 07.25 Dinko pod krinko, ris. 07.35 Vipo, ris. 07.45 Niko, ris. 07.50 Pri Slonovih, ris., pon. 08.00 Čarli in Lola, ris.,pon. 08.15 Dinotačke, ris. 08.25 Leonardo, ris. 08.40 Kalimero, ris. 08.50 Vila Mila, ris., pon. 08.55 Knjiga o džungli, ris., pon. 09.10 Bacek Jon, ris. 09.20 Nabriti detektivi, nem. otroška nan., 13/26, pon. 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Zagradec 10.55 Na obisku:Valček v primorskih šegah in običajih 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, odd. TV Maribor 13.00 13.25 Prvi dnevnik, šport, vreme Koncert ansambla Smeh 2017, 2. del 15.10 Bela in Sebastijan, fran.film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. 18.40 Dinotačke, ris., pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Modna hiša Velvet, špan. nad. 21.30 Intervju: mag. Rado Pezdir 22.20 Ko se tam gori olistajo breze, portret pisateljice Brede Smolnikar 23.15 Poročila, šport, vreme 23.45 Poletna scena 00.10 Za lahko noč: Bravo orkester!: A. I. Hačaturjan: Špartak, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, pon. 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon. 01.45 Info-kanal TV SLO T 07.00 Duhovni utrip, pon. 07.15 Glasbena matineja 07.15 Mediteranski koncert (Maroko, Tunizija, Španija, Francija, Ciper), posn. iz Palače narodov v Ženevi 08.05 Mozartina Simfoničnega orkestra RTV Slovenija - Maja adal (W. A. 05.35 Poletna scena 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Graška gora poje in igra 2016, 1. del 10.35 Moji, tvoji, najini, družinska nad. 11.15 10 domačih 11.45 Pregreha brez greha, kuharska odd., pon. 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Alma M. Karlin - Samotno potovanje, dok. film, pon. 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi: O lubčkanju, gorečih stavbah in začaranih napojih, odd. za otroke, pon. 15.55 Z glasbo in s plesom: 8. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije: GŠ Slovenj Gradec, GŠ Ljubljana Moste-Polje, GŠ Koper 16.30 Poletna scena, pon. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta: Od garaže do radijskih valov, oda. za mladostnike, pon. 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Preizkusni nastop, ris. 18.10 Vila Mila, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Peš po Himalaji, popotniška odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Wallander, ang. miniserija, pon. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Vipo, ris., pon. 07.50 Niko, ris., pon. 07.55 Sprehodi v naravo: Vetrocvetke 08.10 Mizica, pogrni se, lut. predstava za otroke, pon. 08.50 Slovenski vodni krog, dok. nan. 09.20 Dobro jutro, poletni izbor 11.40 Polnočni klub Rrenos ogomet - FIFA pokal konfederacij: vrhunci zadnjega dne 18.05 Bela sužnja, kol. nad., pon. 18.55 Pri Slonovih, ris., pon. 19.10 Tabaluga, ris., pon. 19.35 Studio kriškraš, odd. za otroke, pon. 20.00 Derren Brown: junak na 9000 metrih, pon. 21.00 Kjer bom doma, avstral. nad. 21.50 Goljufija, danska nad. 23.05 Večer z lutkami, razv. odd., pon. 23.55 Glasbeni spoti 01.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, posnetek 02.20 Zabavni kanal, glasbeni spoti, pon. pop 6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.05 8.10 8.15 9.05 9.30 9.55 10.20 10.35 11.35 12.35 12.50 13.45 14.45 17.35 18.55 18.58 20.00 21.50 0.25 2.40 pop pop "MMR nnnm/itau 24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Zebra Zigbi RobocarPoli Smrkci Turbo Mašine Oddbods Heidi Divja brata Kratt Ninja želve Transformers TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja Na modni pisti z Rihanno Kuharski mojster Anna in kralj Hipnoza: Dob ra zabava 24UR vreme 24UR Umri pokončno 5, ameriški film Vesoljski kavboji, ameriški film Umetna zvezda, ameriški film Zvoki noči © 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zelena luč 7.05 Zebra Zigbi 7.20 Robocar Poli 7.35 Smrkci 7.50 Turbo 8.05 Mašine pripovedke 8.10 Oddbods 8.15 Heidi 9.05 Divja brata Kratt 9.30 Oddbods 9.35 Ninja želve 10.00 Transformers 10.25 TV prodaja 10.40 Jaz sem Luna 11.35 Jaz sem Luna 12.30 Jaz sem Luna 13.25 TV prodaja 13.45 Kuharski mojster 14.45 Vesoljski kavboji, ameriški film 17.15 Moj zvesti prijatelj, ameriški film 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Gremo mi po svoje, slov. film 21.50 Tistega čarobnega dne, am. film 0.00 Težave na zmenku, ameriški film 1.45 Zvoki noči 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zelena luč 7.10 Lena Lučka 7.15 Oddbods 7.20 Maša in medved 7.25 Viking Viki 7.40 Trgovinica za živali 8.00 Mala miška Mia 8.25 Anubisova hiša 8.40 TV prodaja 8.55 Ana kuha 9.30 TV prodaja 10.00 Drugače srečna 11.00 TV prodaja 11.15 Zbudil bi se s teboj 12.15 TV prodaja 12.30 Utripajoča srca 13.35 Naša mala klinika 14.35 Jaz sem Luna 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Gozdarska hiša Falkenau 21.00 Ljubezen po domače 22.15 24UR zvečer 22.45 Nepremagljivi dvojec 23.40 Hiša iz kart 0.45 Beli ovratnik 1.35 Grimm 2.25 24UR zvečer, ponovitev 2.55 Zvoki noči 05.30 05.50 07.00 09.00 10.35 11.00 11.50 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.45 16.05 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.15 00.40 01.05 02.00 Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Graška gora poje in igra 2016, 2. del Moji, tvoji, najini, družinska nad. Obzorja duha Operne arije: Vilma Bukovec, Andrej Debevec, Bernarda Bobro, Jože Vidic Nagelj, japonska nad. Prvi dnevnik, šport, vreme Čez planke: Belfast Peče na Slovenskem, dok. film Potepanja: Gaberje, odd. TV Lendava Studio kriškraš, odd. za otroke, pon. Ribič Pepe, odd. za otroke, pon. Poletna scena, pon. Poročila ob petih, šport, vreme Slovenska narečja, dok. odd., pon. Novice Utrinek: Tkalka, izob. odd., pon. Poldi, ris., pon. Niko, ris., pon. Vem!, kviz, pon. Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Iz pozabe, ang. nad. Angela Merkel - kanclerka nepričakovanosti, fran.-nem. dok. odd. Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Pričevalci: Peter Hribar, dok. odd., pon. Dnevnik Slovencev v Italiji ika, Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal 05.30 05.50 07.00 09.00 10.30 11.15 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.45 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.45 23.15 01.25 01.55 02.50 Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Alpski večer, 1. del Moji, tvoji, najini, družinska nad. Vadim Gluzman, Simfoniki RTVS in Daniel Raiskin (B. Smetana: Vltava, M. Bruch: Koncert za violino št. 1) Nagelj, japonska nad. Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: mag. Rado Pezdir Slovenska narečja: Štajerska narečna skupina, dok. odd., 2/3 Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Jurija Dalmatina, Krško in OŠ Vavta vas, kviz Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Zgodbe izza obrazov: Matej Markovič, dok. odd., pon. Novice Utrinek: Humanitarček, izob. odd., pon. Čarli in Lola, ris. Vem!, kviz, pon. Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Kaj pričakovati, ko pričakuješ, am. film Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Jan Hus, miniserija, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal 02.00 Info-kanal TV SLO T TVSLOr ............06.30 Otroški kanal Kojc in LiorShambadal (W. A. 1310 Ljudje in zemlja, odd. TV Maribor Mozart, R. Strauss), pon. 1430 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 09.00 Pregreha brez greha, kuh. odd. 09.45 Neverjetna živalska čutila, dok. ser. 10.25 Nagelj, japonska nad. 12.30 Zgodovina pokala konfederacij, športni film 13.50 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: tekma za 3. mesto, prenos iz Moskve 16.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, prenos 18.05 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posnetek iz Markkleeberga 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: finale, prenos iz Sankt Peterburga 22.15 Pogrešana, fran. nad. 23.05 Scott in Bailey, ang. nad., pon. 00.10 Glasbeni spoti 01.15 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: finale, posnetek iz Sankt Peterburga 03.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti, 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. nan. 07.35 Vipo, ris., pon. 07.50 Niko, ris., pon. 07.55 Vetrnica: Kobilica 08.00 Martina in ptičje strašilo, pon. 08.10 Ali me poznaš: Jaz sem brogovitina jagoda, pon. 08.15 Slovenski vodni krog, dok. nan. 09.00 Dobro jutro, poletni izbor 11.20 Bela sužnja, kolum. nad. 12.10 Osmica, dok. film 13.15 Dober dan: Odnosi s taščami 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji, prenos 17.35 Tonga, otočje prijaznih ljudi, 18.05 Bela sužnja, kolumb. nad. 19.00 Tabaluga, ris., pon. 19.25 Animiranka, anim. pravljica, pon. 19.30 Iz popotne torbe, poučna odd. za otroke, pon. 20.00 Kolesa in avtomobili, skupaj na cesti, dok. odd., pon. 20.55 Kjer bom doma, avstral. nad. 21.45 Čas za Manco Košir: Napuh, pon. 22.40 Skrivnosti Brokenwooda, miniserija, pon. 00.20 Glasbeni spoti 01.20 Kolesarstvo - dirka po Franciji, posnetek 02.40 Zabavni kanal, glas. spoti, pon. 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.35 Vipo, ris., pon. 07.50 Niko, ris., pon. 07.55 Vetrnica, pon. 08.00 Nočko: Zgodba o nebeškem povračilu, pon. 08.10 Moje rožnato življenje, dok. film, pon. 08.25 Slovenski vodni krog, dok. nan. 09.10 Dobro jutro, poletni izbor 11.30 Bela sužnja, kolumb. nad. 12.30 10 domačih 13.15 Večer z lutkami, razv. odd. 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji, prenos 17.25 Čas za Manco Košir: Napuh 18.15 Bela sužnja, kolumb. nad. 19.05 Vila Mila, ris., pon. 19.15 Pri Slonovih, ris., pon. 19.25 Ribič Pepe, odd. za otroke, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Na utrip srca: Miloš, čustvena navezanost, nem. f. 21.00 Kjer bom doma, avstral. nad. 21.50 Jedrska nesreča v Fukušimi, it. dok. odd., pon. 22.55 Presenečenja, pon. 23.50 Glasbeni spoti 00.55 Kolesarstvo - dirka po Franciji, posnetek 02.10 Zabavni kanal, glasbeni spoti 6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.45 23.15 0.10 1.05 1.55 2.45 3.15 pop pop *MIIR nnnnuitau 24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Mala miška Mia Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau Preverjeno 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (209), Pohajkovalka iz majice 10.00 Napovedujemo 10.05 Videospot dneva 10.10 Popotniške razglednice, Indonezija 11.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža 17.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 17.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Žogarija 7 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.50 Po Slakovi poti, posnetek 1 .dela koncerta 23.00 Strokovnjak svetuje, Trendi v kadrovanju 23.30 Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (4) 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.25 Videostrani, obvestila © © © 6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.30 23.25 0.25 1.15 2.05 2.35 24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Mala miška Mia Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau 24UR arbitraža Nepremagljivi dvojec Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Cool knjiga 09.40 Ustvarjalne iskrice (208), Zapestnica iz kravate 10.00 2492. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Napovedujemo 10.30 Pogovor z županom MO Velenje Bojanom Kontičem 11.00 Vurberk 2016, pon. 2. dela fest. 12.10 Skrbimo za zdravje: Kožne bolezni 13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 V pomlad s smehom, 2. del 15.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Adrenalinski podvigi 18.40 Družina Hlebanja, dok. film o družini iz Sao Paola v Braziliji 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.35 11.05 11.30 12.30 12.55 13.20 15.00 15.30 16.30 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Šola rolanja 10.55 Strokovnjak svetuje, Trendi v kadrovanju 11.25 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.40 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Žogarija 8 16.30 Brainobrai 17.00 O deklici, ki je sovražila Knjige, pomočjo s gledališka preds. Vrtca Velenje 16.40 Nanovo, K 17.25 Ustvarjalne iskrice (159), Moj 17.20 album 17.50 Videostrani, obvestila 17.35 18.20 Napovedujemo 18.25 18.25 Regionalne novice 18.30 18.30 Pop corn, ponovitev 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.00 19.55 Vabimo k ogledu 19.30 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 19.55 21.00 Regionalne novice 3 20.00 21.05 Prepovedano - zgodba Nejca 21.00 n 11 J ' Reka 21.25 22.05 Ljubljana po Londonu, koncert 22.25 Aleksandra Mežka 23.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.55 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.20 00.10 Videospot dneva 23.45 00.15 Videostrani, obvestila 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja 0 c/eklici, ki jesovražila knjige, gledališka preds. Vrtca Velenje Žogarija 8 Ustvarjalne iskrice 159, Moj album Prepovedano, zgodba Nejca Reka Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Brainobrain 2, Urimo spomin s omočjo slik lanovo, Ko postanem bruc Ustvarjalne iskrice (160), Hobotnice iz nogavic Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Kaj je bonton? Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro 2494. VTV magazin Popotniške razglednice: Camino Pet prijateljev na razpotju evropskega parlamenta (5) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Ko postanem bruc 10.50 Ustvarjalne iskrice (160), Hobotnica iz nogavic 11.05 2494. VTV magazin 11.20 Kultura, informativna oddaja 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Čas za nas, tabornike 17.10 Ustvarjalne iskrice (161), Strašni zmaj 17.30 Videostrani, obvestila 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Prepovedano - zgodba Nejca Reka 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn 22.05 Skrbimo za zdravje, Imate urološke težave? 23.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 21 29. junija 2017 ""^Jis PRIREDITVE 13 KNJIŽNI kotiček CARR, Nicholas: Plitvine Od - Odrasli/ 0 - Splošno "Zadnjih nekaj let imam neprijeten občutek, da se nekdo ali nekaj poigrava z mojimi možgani, preusmerja živčno vezje, na novo programira spomin. Ne meša se mi - vsaj tako se mi zdi - a moji možgani se spreminjajo. Ne razmišljam več kot nekoč. To najmočneje občutim med branjem. Včasih sem se z lahkoto poglobil v knjigo ali daljši članek. Moje misli so prevzeli zapleti pripovedi ali preobrati v razpravi in ure in ure sem se sprehajal skozi dolge odlomke proze. To se danes zgodi le še redkokdaj. Zdaj se po dveh ali treh straneh ne morem več zbrati. Postanem nemiren, izgubim rdečo nit, začnem iskati nekaj drugega, kaj bi lahko počel. Poglobljeno branje, ki je bilo nekdaj naravno, je postalo naporno." To so besede publicista in misleca Nicolasa Carra, ki je zbral najnovejše nevrološke raziskave in razmišljanja o tem, kar sicer opažamo pri sebi in bližnjih, da se naši možgani ob uporabi interneta in zaslonskem branju, spreminjajo. Možgani zahtevajo, da jih hranimo, tako kot jih hrani internet, branje ni več enako, poti v možganih se preusmerjajo, tudi prehod na e-knjige ga spreminja. Tablično branje "moti" proces poglobitve in znano staro prakso, ko si v knjigo "padel not". Beremo bolj razpršeno "malo tu, malo tam". MUSSO, Guillaume: In potem ... Od - Odrasli/ 821-311.2 - Družbeni roman Osemletni Nathan pomaga rešiti deklico iz jezera, pri tem pa sam skoraj utone in doživi obsmrtno izkušnjo. Čudežno oživi in skuša dogodek pozabiti. Kasneje se poroči s to deklico, ki je hčerka bogataša, pri katerem dela njegova mama. Zaradi občutka manjvrednosti, ker izhaja iz revne družine, je njegov cilj čim hitreje uspeti in se dokazati ženini družini, ki ga nikoli ni povsem sprejela. Dvajset let pozneje je Nathan uspešen odvetnik, ki je uspel v življenju. Toda zaradi njegove prezaposlenosti in pehanja po uspehu se njegovi odnosi z bližnjimi porušijo. Odtuji se od mame in loči od žene. Nenadoma v njegovo življenje stopi skrivnostni zdravnik, ki trdi, da začuti prihajajočo smrt in je poslan, da ljudi pripravi nanjo. Nathan mu sprva ne verjame, toda ko je priča smrti mlade natakarice, ki ji zdravnik napove smrt, začne dojemati, da skrivnostni Glasnik govori resnico. Avtor se je rodil leta 1974 v Anti-besu v Franciji, njegov prvi roman, je izšel leta 2001. Po prometni nesreči se je začel strastno zanimati za obsmrtna doživetja in v njegovih tekstih se od takrat resničnost prepleta z nadnaravnim. CORTÉS, Amunarriz: Greta in cirkus Simba Jo-Jo ml - Mladina / C - Leposlovje do 9 let Šolarka Greta izve, da bo morala ponavljati razred. To jo zelo pretrese. Po koncu pouka je Greta hodila in razmišljala o starših, o njihovem razočaranju ob pogovoru z učiteljico Pepelnik. Njene noge je niso odnesle domov tako kot običajno, temveč so jo od doma oddaljile. Na svoje presenečenje je naletela na skupino cirkusantov, ki so postavljali šotor za svoje počitniške nastope. Gospa Simba takoj sprevidi, da jo nekaj močno tare. Popelje jo po cirkusu in ji predstavi kobro Marjetko, najstarejšega moža na svetu Matuja, bradato žensko Marie, opičjaka Leonarda, ki sovraži potovanja in čarovnika Moskovija. Greta se odpravi domov veliko boljše volje. Knjiga predstavlja problematiko ponavljanja razreda MIJATOVIČ, Miloš: Vladarji: ljudje, ki so spremenili svet ml - Mladina / 94 - Zgodovina srednjega in novega veka Že od takrat, ko so se naši davni predniki naučili hoditi po dveh nogah, loviti z orožjem, obvladati ogenj, poslikavati stene votlin, so naša lakota po znanju in pogum, da se podamo v neznano, največje gonilo napredka in razvoja. Na čelu te odisejade so vedno stali najbolj odločni in domiselni posamezniki, ki so spreminjali življenja in poglede, ne samo svoje generacije, temveč tudi vseh prihodnjih. Naše življenje danes še zdaleč ne bi bilo takšno, kot je, če ne bi bili ti ljudje dovolj pogumni, da so razmišljali drugače. Zbirka Ljudje, ki so spremenili svet, predstavlja življenjepise najpomembnejših osebnosti v zgodovini. Knjige, namenjena predvsem osnovnošolcem, otrokom ponujajo priložnost, da na zabaven način spoznajo vladarje. DOCHERTY, Helen: Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti ml - Mladina / C-Sz - Slikanica v zabojniku Leo je bil prijazen vitez v besedah, mislih in dejanju. Ko so se drugi vitezi borili, je Leo sedel in se posvetil branju. Ko sta mu očka in mama dejala, da se vitezi morajo boriti, ni razumel zakaj. Starša sta ga opremila za boj z zmajem. Leo je poleg šlema in meča, s seboj vzel še kruhke in cel kup svojih najljubših knjig. Potlej pa z vzdihom osedlal še starega, zvestega konja Neda in odšel na pot. ■ AS CITY CENTER Celje • Četrtek, 29. 6., Biotržnica • Petek, 30. 6., od 14.00 dalje Kmečka tržnica, • Nedelja, 2. 7., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Nepozabna morska doživetja • MARACO - MINI AVTOMOBLIČKI, Izposoja mini avtomobilčkov LUXI na osrednjem prostoru od 3. julija dalje, vse do 31. avgusta • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21., sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 29. junij 16.30 Škalsko jezero, Ribiška koča Podpora na poti žalovanja, druženje v podporni skupini 18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Večeri v amfiteatru: Skok v poletje z vokalno skupino Fortuna 21.00 eMCe plac Park spet dogaja: Rock on! Petek, 30. junij 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noč ob jezeru 21.00 Park Vile Herberstein Marko Hatlak & FUNtango z gostom Iztokom Mlakarjem 21.00 eMCe plac RGB Series: Cogo meets Park S5 dogaja / Marko Nastic Sobota, 1. julij 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje s spremljevalnim programom 9.00 Staro Velenje, Stari trg pod kostanjem Zeliščarna v Starem Velenju 10.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Srečanje jubilantov skupine Premogovnik Velenje 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: S tolkali in pesmijo okoli sveta 14.30 Gasilski dom Škale 17. srečanje preseljenih Škalčanov 17.00 Titov trg Parada uniformiranih rudarjev ob dnevu rudarjev 18.00 Mestni stadion 57. Skok čez kožo 20.00 Plaža MiaMia Coctail night s skupino Trnje 20.00 Letni kino Velenje Tribute to Legends, koncert Nedelja, 2. julij 7.00 Ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje 15.00 Grilova domačija, Lipje pri Velenju Poletje na Grilovi domačiji Ponedeljek, 3. julij 7.30 Plesno rekreativni studio Mdance Športno-plesni tabor v Mojčini deželi 8.00 Mestni stadion Športne počitnice 9.00 Prostori društva NOVUS in travnik OŠ Gustava Šiliha Aktivne počitnice za otroke 9.00 Letni kino Indicamp, tradicionalni poletni otroški tabor 9.00 Travnik okoli Vile Rožle Poletni ŽIV-ŽAV v Sončnem parku 21.30 Ploščad pred Domom kulture Velenje Poletni kino »Zvezde pod zvezdami«: Rojeni za ples, plesno glasbeni film Torek, 4. julij 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 17.00 Torkove igrarije: Dežela domišljije 17.00 Galerija Velenje Spoznajte skrite zaklade Galerije Velenje, voden ogled po razstavi 20.30 Fišerjeva kapela Predavanje Lada Planka o Fišerjevi kapeli Sreda, 5. julij 10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga z Nino ŠOŠTANJ Ponedeljek, 3. julij 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 4. julij 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine Sreda, 5. julij 14.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov ŠMARTNO OB PAKI Petek, 30. junij 18:00 MC Šmartno ob Paki X Hoja po vrvi »slackline«, 21:00 MC Šmartno ob Paki Poletni kino pod kozolcem: Vse je šlo k vragu, Pete Tong, Sobota, 1. julij 9:00 Martinova vas 5. Pilihov memorial - srečanje lastnikov starodobnih vozil in predstavitev zbornika ob 70-letnici DLT Športni park Šmartno ob Paki Nogometni poletni kamp Martinko (od 28. junija do 1. julija) Torek, 4. julij 19:00 Knjižnica Šmartno ob Paki Predstavitev zgodovine rocka -predavanje z glasbenimi vložki Sreda, 5. julij 17:00 MC Šmartno ob Paki Igranje namiznega tenisa Lunine mene 1. julija, ob 2:51 (prvi krajec) Neverjetna leta tudi v Velenju Mestna občina Velenje je letos finančno podprla izvajanje treningov starševstva »Neverjetna leta« (orig. »The Incredible Years«). Program se je v preteklih dveh letih poskusno izvajal v nekaj slovenskih krajih, in sicer v okviru projekta Norveškega finančnega mehanizma, katerega nosilec je bil Univerzitetni klinični center oz. Pediatrična klinika v Ljubljani. Sicer pa se treningi izvajajo in so široko dostopni staršem po številnih državah po svetu. Dokazano krepijo odnos in navezanost med otroki in starši, zmanjšujejo vedenjske težave otrok, spodbujajo njihovo šolsko uspešnost ter dolgoročno vpli- vajo na duševno zdravje otrok in mladih. V program so vabljeni starši otrok, starih od tri do osem let, ki se jim ob vzgoji porajajo vprašanja oz. dileme ali jih skrbijo otrokove vedenjske težave. Starši se v okviru treninga naučijo, kako razvijati otrokovo pripravljenost za šolo, njegove akademske, čustvene in socialne veščine ter čustveno izražanje. Spoznajo, kako pohvaliti in nagrajevati otrokovo vedenje, vzpostavljati hišna pravila, rutine in meje ter kako ravnati pri neželenem vedenju. Prav tako usvojijo spretnosti, kako se spodbudno in otroku prijazno vključevati v njegovo prosto igro. Pozornost na treningih je namenjena še krepitvi dobrega odnosa med starši in otroki. Treningi potekajo v prijetnem vzdušju pod vodstvom usposobljenih izvajalk. V Velenju je obiskovanje treningov uspešno zaključila prva skupina staršev, jeseni pa je predviden začetek nove skupine. Treningi so sestavljeni iz 14 do 18 srečanj, starši se v skupini srečujejo enkrat tedensko po dve uri, udeležba je brezplačna. Zainteresirani starši so vabljeni k prijavi na spletni strani: www. vrtec-velenje.si (pod zavihkom »ZA STARSE«), podrobnejše informacije o vsebini programa pa si lahko preberejo na spletni strani: www.neverjetna-leta.si. ■ A. B. Tereza Kesovija na vrtu Vile Herberstein Prihodnji četrtek, 6. julija ob 21. uri bodo preplavile vrt Vile Herberstein Nežne strune mandoline. V goste prihaja ena najuspešnejših pevk nekdanje države Tereza Kesovija. Napoveduje vrhunski večer glasbene elegance, prežete z dalmatinskim melosom in šansoni. S to kombinacijo in svojo vrhunsko interpretacijo je osvajala in še osvaja številne ljubitelje dobre glasbe. Pravijo, da ima po 55 letih glasbene kariere še vedno najlepši ženski vokal Dalmacije. Izdala je več kot 30 albumov in več kot 70 singlov. ■ Dijaški festival se bliža vrhuncu Velenje - Festival Dijaške sekcije Šaleškega študentskega kluba Park s5 dogaja se po celem tednu športnih, kulturnih in družabnih aktivnosti zaključuje. Danes (v četrtek) ob 21. uri se bo v klubu eMCe plac začel koncert za naslovom Rock on!, saj se bodo predstavile okoliške mladinske rock skupine, kot so Outsiders iz okolice Celja in Lumber-jacki iz osrčja Dolenjske. To bo le uvod v glasbeni vikend, saj se bo festival zaključil v petek s par-tyjem z legendarnim balkanskim tehno DJ-jem Markom Nasticem in slovenskim J-jem in producen-tom Alexom Rannero, lokalno sceno pa bosta zastopala Tonske in Assembler. Poletno glasbeno dogajanje pa se bo nadaljevalo v soboto v Letnem kinu, kamor se po štirih letih vračajo legende. Tradicionalni koncert tribute bendov, na katerem bodo letos nastopili Queen, Real Tribute Band in Help! A Beatles Tribute ter odštekan nemški bend The Giraffe Men feat. The Marietta Sisters se bo začel ob 21. uri. • tf KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka KLETNA RULETA The House, komedija, 88 minut (ZDA) Režija: Andrew Jay Cohen Igrajo: Will Ferrell, Amy Poehler, Jason Mantzoukas, Nick Kroll, Allison Tolman Sobota, 1. 7., ob 21.30 Nedelja, 2. 7., ob 18.00 TRANSFORMERS: ZADNJI VITEZ Transformers: The Last Knight, akcijska ZF pustolovščina, 150 minut (ZDA) Režija: Michael Bay Igrajo: Mark Wahlberg, Josh Duhamel, Isabela Moner, Stephen Merchant, Jean Dujardin, Peter Cullen, idr. Petek, 30. 6., ob 19.45 - 3D Sobota, 1. 7., ob 19.00 GIMME DANGER Glasbeni dokumentarni film o skupini The Stooges, 108 minut (ZDA) Režija: Jim Jarmush Nastopajo: Ewan McGregor, Iggy Pop, Ron Asheton, Mike Watt, James Williamson, ScottAsheton Petek, 30. 6., ob 22.30 Sobota, 1. 7., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 2. 7., ob 19.00 - mala dvor. MEDVED BAMSI IN ČAROVNIČINA HČI Bamse och haxans dotter, sinhronizirani družinski animirani film za najmlajše, 66 minut (Švedska), 4+ Režija: Christian Ryltenius Slovenski glasovi: Andrej Murenc, Primož Pirnat, Vesna Pernarčič, Iztok Luzar, Gašper Jarni, Maja Kunšič, idr. Petek, 30. 6., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 1. 7., ob 19.15 - mala dvor. VESOLJE MED NAMA The Space Between Us, romantična ZF pustolovščina, 120 minut (ZDA) Režija: Peter Chelsom Igrajo: Asa Butterfield, Britt Robertson, Gary Oldman, Carla Gugino, B. D. Wong, Janet Montgomery Nedelja, 2. 7., ob 20.00 DIP: RAZISKOVALEC GLOBIN Deep: Under Pressure, sinhronizirana animirana komedija, 97 minut (Španija) Režija: Julio Soto Gurpide, Jose Tatay Slovenski glasovi: Mirko Medved, Maja Kušnič, Aleksander Golja, Tina Ogrin, Sašo Prešeren, idr. Petek, 30. 6., ob 18.00 Nedelja, 2. 7., ob 16.00 - otroška matineja ROJENI ZA PLES Born to Dance, plesno-glasbeni film, 96 minut (Nova Zelandija) Režija: Tammy Davis Igrajo: John Tui, Kherington Payne, Kelvin Taylor, Parris Goebel, Tia Maipi, Stan Walker, Alexandra Carson Ponedeljek, 3. 7., ob 21.30 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v veliki dvor. Kina Velenje) Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 29. junija 2017 Nagradna križanka Pentlja VI >3 : moja_ J) Pentlja Valentina Verhovnik s.p. Koroška cesta 2, 3325 Šoštanj 03 588 16 30 | m.pentlja@gmail.com DRAGI STARŠI, UČENKE, UČENCI, DIJAKINJE IN DIJAKI! Vabljeni v Papirnico »moja Pentlja«, kjer že zbirajo naročila za delovne zvezke in učbenike ter vam zagotavljajo dober in ugoden nakup vsega, kar boste potrebovali za novo šolsko leto. Pripravili so posebne ugodnosti in možnost plačila potrebščin na več obrokov. Ponudba »moje Pentlje« • DELOVNI ZVEZKI in UČBENIKI • ŠOLSKE POTREBŠČINE: zvezki, mape, peresnice, pisalni, likovni in tehnični pribor, šolske torbe, nahrbtniki ,.... • FOTOKOPIRANJE in PRINTANJE IZ KLJUČKA • Izdelki priznanih blagovnih znamk: Kaos, faber-Castell, Uni, Pulse,. Delovni čas: Ponedeljek - petek: 7:30 - 18:00 julij in avgust: 9:00 - 18:00 november - marec: 7:30 - 17:00 Sobota: zaprto Nedelja in prazniki: zaprto Rešitev križanke oz. izrezano geslo pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »moja Pentlja«, najkasneje do ponedeljka 10. julija. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Postanite i narocm ik Za naročnike do 8 številk zasloni! Pokličite 03/ 898 17 51. o? assBigFifjuiiKi „Idilični" nasvet ... Sabina Zajc, vodja wellnessa Terme Zreče Kaj potrebuje vaša koža poleti? Pripravite kožo na poletno sonce v štirih korakih: 1. Predpriprava kože na izpostavljenost soncu je piling. Vsaj enkrat na teden telo zmasirajte s pilingom, saj se z odstranjevanjem odmrlih celic s površine kože ta hitreje regenerira. Negovana koža je bolj odporna na vplive iz okolja, prav tako pa bolj enakomerno porjavi. 2. Piling kožo navadno nekoliko izsuši. Pomembno je, da sveže očiščeni koži zagotovite vlažnost. Uporabljajte izdelke za nego telesa, ki vsebujejo sestavine za zadrževanje vode v koži, kot so urea, hialuronska kislina, glicerin itd. Bodite pozorni, da izberete izdelek, primeren svojemu življenjskemu obdobju in tipu kože. 3. Poleti smo veliko časa izpostavljeni soncu in škodljivim žarkom UVA in UVB, ki so glavni povzročitelji kožnih bolezni ter prezgodnjega staranja. Nujno je, da se pred škodljivimi vplivi zavarujemo. Zaščitne kreme/losjone/olja moramo nanesti na kožo vsaj 20 minut pred izpostavljenostjo soncu. Sončni zaščitni faktor (SPF) vam pove, kako dolgo ste lahko soncu izpostavljeni, ne da bi vas pri tem opeklo. Tako ste pri zaščitnem faktorju 20 lahko soncu izpostavljeni 20-krat dalj časa kot nezaščiteni. 4. Če ste bili čez dan izpostavljeni soncu, zvečer nadaljujte nego z izdelki za nego po sončenju. Na ta način boste koži povrnili vlago, aktivirali obnovitvene mehanizme za popravljanje poškodb na koži ter podaljšali porjavelost. V kolikor potrebujete strokovni nasvet ali pomoč kozmetičarke, vas vabimo, da obiščete Idilo, Wellness & Spa v Termah Zreče. IDILA, Wellness & Spa, T 03/75 76 344 E wellness@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu 1 ^^r Komunalno dj j -v" ^ * UrL '* • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ta ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si radio VELEKJE 88.9 Mhz 187.8 Mhz KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 19. do 25. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj, presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti in sicer so 20., 21., 22. junija so bile na AMP mobilni postaji Šoštanj 1 uro nad opozorilno vrednostjo, 23. junija pa 3 ure nad opozorilno vrednostjo. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 19. do 25. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3, alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 KABI« VELENJE ** _ m IV Zdravniški nasveti, gost: Dušan Lunder, psihiater iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Tema: urgentna psihiatrija ČETRTEK, 29. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 30. junija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 1. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 2. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 3. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 4. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 5. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 19. do 25. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mi2kro-g SO2/m3 zraka 1 \ t — fZZP^K TstlArlft ICSlHU ••VB-SB**! * "t** ftVj*** ¡3HJuii □ JSjiui EZlU.Jun _. l*.Jun Zl.|un OJÎ^ii I CD 2f>in — "«fu vrtflniMl 1 Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 23 29. junija 2017 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 13 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. NEPREMIČNINE MANJŠO KMETIJO na Teharju pri Celju, na ravni sončni legi, starejša hiša z gospodarskim poslopjem, primerna tudi za obrtnike, prodam. Gsm: 041 323 518. STANOVANJE v središču Šmartne-ga ob Paki, prodam ali dam v najem. Gsm: 040 793 643 (po 18. uri). PARCELO za hišo (7,36 ara) z vsemi priključki, prodam za 42 evrov za m2 Gsm: 041 355 416. PARCELO za hišo (6 arov) s priključki in leseno stavbo, skupaj prodam za 40.000 evrov. Gsm: 041 355 416. GARAŽO na Tekavčevi v Šoštanju, prodam. Gsm: 041 643 431. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. RAZNO BUKOVA DRVA, prodam. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 786 154. MLIN ZA SADJE, prodam. Z motorjem ali brez. Gsm: 041 818 899. GUMI VOZ, primeren za konje ali traktor, in konjsko opremo, prodam. Gsm: 031 539 051. KOSILNICO Maestral, nerabljeno, leto staro, ugodno prodam za 1000 evrov. Gsm: 041 355 416. IPHONE 5S, 16 GB, star 2 leti, temno siv, v odličnem stanju, prodam. Gsm: O41 692 995. NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. ŽIVALI MALE KOKOŠI IN PETELINČKE (okrasne), prodamo. Okolica Bra-slovč. Gsm: 031 350 928. TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 896 475. VOZILA FORD Focus karavan 1.6 TDCi Titanium, letnik 12/2012, 330.000 km, rumeno-zlate barve, zelo bogato opremljen. Cena: 6.999 evr. Gsm: O41 517 248 mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. 03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si Or press@nascas.si habit nepremičnine Habltdao., Komika 48. VeHnJ« tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 PRODAMO/ODDAMO • Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, TOMŠIČEVA, 68,6 m2, adaptirano 2017, 2/5 nad., ER: E (105 - 150 kWh/m2a). Cena: 86.000 €. Prodaja, stanovanje, garsonjera: VELENJE, ŠERCERJEVA, 28,7 m2, zgrajena 1975, VP/8 nad., EI v izdelavi. Cena: 35.000 € več na ■,v i ■ ■ ■ ■ www.habit.si P* Ugodilo se j od 30. 6. do 6. 7. - dela pri gradnji osrednjega otroškega igrišča v Velenju so zaključili 29. junija, 30. junija 1963 pa so otroško igrišče tudi svečano odprli.; v 20 delovnih dneh je na delovišču delalo 8313 prebivalcev Velenja, ki so skupaj opravili 28.598 prostovoljnih delovnih dni; - od 30. junija do 6. julija 1984 je bila v Šmartnem ob Paki 4. mladinska delovna brigada Šmartno 84; - leta 1956 je 1. julija začela poskusno obratovati 1. faza šo-štanjske termoelektrarne, ki je dajala v omrežje 30.000 KW električne energije; - 1. julija 1968 so začeli pokopavati na novem osrednjem pokopališču Šaleške doline v Podkraju; - radijska postaja Velenje se je Nogometna tekma na stadionu ob Jezeru (Foto Arhiv Muzeja Velenje) prvič oglasila v sredo, 2. julija 1975, ob 15.30 na UKV območju na frekvenci 88,9 me-gaherzov; ■ 3. malega srpana 1955 je bila v Velenju pred 4000 gledalci otvoritev stadiona Ob jezeru; v upravljanje športnemu društvu Rudar ga je predal predsednik upravnega odbora Delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Tine Koren, po svečani otvoritvi pa je bila odigrana nogometna tekma med moštvom avstrijskega rudnika Fohnsdorf in domačega Rudarja, ki so jo dobili gostje z rezultatom 3 : 1; ■ 3. julija 1964 se je 680 delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje preselilo v sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri površine; - v Velenju je bil 3. julija 1976 cilj 8. etape kolesarske dirke »Po Jugoslaviji; - 3. julija 1984 so v Velenju svečano odprli novo pošto; - 3. julija 1999 so globoko pod zemljo, v jami Škale v Velenju, odprli Muzej slovenskega premogovništva; - 3. julija leta 2011 so ob Velenjskem jezeru pripravili 30. vseslovensko srečanje upokojencev, na katerem je bilo več kot 1200 upokojencev; - 4. julija 1975 je bilo na Trebe-liškem pri Velenju prvo tekmovanje v motokrosu; - 5. julija 1947 se je v Zavo-dnjah nad Šoštanjem rodil Ferdo Kavčnik, ki je kljub izredni širini vedno ostal le študent filozofije, pesnik, pisatelj ter esejist, ki v času svojega življenja ni uspel ničesar objaviti; skoraj večino svojega precej nesrečnega življenja je preživel na Kaučelovi dimnici v Zavodnjah, ki danes velja za najjužnejšo ohranjeno alpsko dimnico v evropskem prostoru; - v noči na 7. julij 1941 je bila od Šoštanja do Šaleka izvedena prva sabotažna in napisna akcija v Šaleški dolini v spomin na ta dogodek so 6. julija 1954 prvič praznovali praznik takratne mestne občine Velenje. a Damijan Kljajič ■ 7 Z VAMI ZE15 MEGA LEI! Mega www.mega-m.si DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 1. 7., 2. 7. - Para KAMCHEVA, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. Nagrajenci nagradne križanke Vzajemna, objavljene v tedniku Naš čas, 15. junija 2017, so: • Slavica Pirh, Šlandrova 12, 3320 Velenje; • Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje; • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ZDRAVSTVENA POLICA GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE REHERMAN JANEZ , Velenje, Ljubljanska cesta 25 in HRUSTELJ MILENA, Velenje, Goriška cesta 46D RAZGORŠEK URBAN, Velenje, Cesta v Bevče 16 in VETRIH POLONA, Velenje, Paka pri Velenju 37A JELENKO MATEJ, Velenje, Kosovelova ulica 2C in MORI NATALIJA, Velenje, Kosovelova ulica 2C SEDELJŠAK JANKO, Vransko, Vologa 8, in BIZIMOSKA TANJA, Domžale, Krožna cesta 9 SMRTI MIKLAVŽINA DOMINIK, roj. 1934, Šoštanj, Ravne 120 ŠKOFLEK JOŽEF, roj. 1935, Velenje, Prelska 38 KNEZ KONRAD, roj. 1940, Velenje, Pod-kraj pri Velenje 5E ZAHVALA Poslovil se je naš dragi mož, oče in dedek KONRAD KNEZ 23. 2. 1940 - 21. 6. 2017 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob slovesu stali ob strani in sočustvovali. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti, njegovim zdravnikom, predvsem Urški Herlah, osebju Hematološkega oddelka UKC Ljubljana in SB Celje, župniku Luki Mihevcu za opravljen obred ter sorodnikom, prijateljem in sosedom. Žalujoči soproga Marija, sinova Miran in Rajko z družinama ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. I* Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan i? & IV 'vt > <¿ O. rfil IV IV i? > ■o o Q. •š s ® O s M 0 . o o . Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 24 Šalečani v Ribnem taborijo že pol stoletja Letos mineva 50 let od ustanovitve Kajuhovega tabora v Ribnem in 40 let od ustanovitve tabora v kampu Veli Jože na obali Savudrije - Slavnostni zbor v Ribnem bo 24. junija ob 18. uri Tina Felicijan Taborništvo je med prvimi mladinskimi dejavnostmi, ki so se začele razvijati v nastajajočem mestu Velenje in danes med najbolj razširjenimi. Smisel taborni-štva je od nekdaj bilo pripraviti otroke na samostojno življenje, v katerem bodo odgovorni do se- be, solidarni do soljudi in spoštljivi do narave. Zato so taborjenja med ključnimi aktivnostmi tako mlajših kot starejših tabornikov in tako lepa doživetja, da se tudi odrasli radi vračajo predvsem v legendarni taborni prostor v Ribnem, kjer obujajo mnoge nepozabne spomine. Da v Ribnem in Savudriji tabori toliko tabornikov (do 250 v eni izmeni v Ribnem in do 120 v Savudriji), je rezultat predvsem odlične taborne infrastrukture. Danes lahko oba centra vsako leto sprejmeta okoli 1600 taborečih, kar je tretjina vseh tabore-čih v drugih skavtskih centrih po Sloveniji. Pogoji za taborjenje odlični Ko se je leta 1959 ustanovila Šaleška zveza tabornikov, je prevzela poslanstvo, da otrokom iz Velenja in okolice omogoči izkušnje bivanja in jim da znanje preživetja v naravi. Zato so taborniki od nekdaj hodili na večdnevna taborjenja, na katerih so lahko mlajši in starejši taborniki v praksi preizkusili, kar so se vsak petek po osnovnih šolah učili na sestankih voda. Taborili so na različnih lokacijah od Vinice do Hvara, a je nenehno menjavanje tabornih prostorov postajalo vse bolj naporno, saj se je taborjenje že takrat udeleževalo kakih sto otrok. Da bi izboljšali kakovost taborjenj ter otrokom omogočili kar se da lepe izkušnje in jim ponudili čim več aktivnosti, so potrebovali stalen in urejen taborni prostor. Primerno jaso sta leta 1967 našla takratni predsednik šaleške taborniške zveze Peter Krapež in Dušan De Costa. Čez slabih deset let so šaleški taborniki jaso dobili v najem za daljši čas in tako leta 1981 začeli graditi kuhinjo, Saloon, urejati sanitarije, postavljati šotore, danes pa imajo tudi solarne panele. Pogoji za množična taborjenja v Rib-nem so bili izpolnjeni in zadnjih 20 let tam tabori več kot 1200 ljudi letno. Tako je taborjenje v Ribnem tudi danes največji dogodek za šaleške tabornike. Zahvala za to gre mnogim občinam, ki so finančno podpirale razvoj tabora, in prostovoljcem, ki so ga gradili, je povedal starešina ŠZT Marko Ranzinger, v taborniški vrstah poznan kot Razi. Danes pa je največji izziv prilagoditi vodniške programe novim potrebam otrok, izvajati taborjenja brez nezgod in na jasi nad taborom postaviti tabor za gostujoče tabornike in skavte iz tujine, ki vse pogosteje obiskujejo Ribno. »Ribno ima čar brezčasnosti« Ribno je za mnoge mlade Ve-lenjčanke in Velenjčane prav poseben prostor, saj so se tam oblikovali v zrele odrasle ljudi, ki se še vedno radi vračajo. »Najlepši trenutek je, ko prečkaš most na Savi, se tam ustaviš in dejansko zadihaš - takrat se počutiš, kot bi se vrnil domov,« je o taboru Rekli so ) Marko Ranzinger, starešina ŠZT: »Ko prideš v Ribno, ni pomembno, kdo si in kaj počneš, ampak so pomembni spomini, ki si jih pustil tam. Začutiš pa neprecenljive izkušnje, ki si jih s taborništvom pridobil - od komunikativnosti do vodstvenih in organizacijskih sposobnosti.« dejal Razi, ki se (z družino) še danes redno vrača tja. Tudi to poletje bo v Ribnem ustvarjalo spomine več kot 1150 otrok, v Savudriji pa 400. A prav posebno srečanje bo ta konec tedna, v soboto, 24. junija, ko se bo ob 18. uri v taboru začel slavnostni zbor. Taborjenje v Ribnem je za marsikaterega najbolj pristen stik z naravo in izjemna priložnost za prenašanje znanja in pozitivne energije. ■ Prihaja Ana Desetnica Šoštanj redno obiskuje že trinajst let - V sredo se na Trgu svobode napovedujeta dve predstavi Milena Krstič - Planine Šoštanj - Ana Desetnica, kot se imenuje mednarodni festival uličnih gledališč, že dobro desetletje prihaja v Šoštanj. Šoštanj je bil tudi eno prvih slovenskih mest, ki se mu je pridružil. Prvič ga je Ana Destnica obiskala leta 2004. Mednarodni festival predstavlja sodobne ustvarjalne tokove v uličnem gledališču. Kajetan Čop, direktor Zavoda za kulturo Šoštanj, ki mednarodni festival v Šoštanju gosti tudi tokrat, je povedal, da prihajata 5. julija na Trg svobode dve vrhunski predstavi. Prva bo animacijska predstava na hoduljah. Pet nenavadnih li- kov, pet starih in zavrženih igrač na hoduljah tava po mestu. So se izgubili in iščejo nov dom? Umetniki iz beograjske skupine Cirkusfera in zagrebške skupine Cikorama, ki že več let sku- > Trg svobode Šoštanj, sreda, 5. julij: ob 18.30 Parastilt, ob 20.30 Pobeg v katrci paj ustvarjajo mednarodno odmeven program CirkoBalkana, v Šoštanj prihajajo z interaktivno pohodno predstavo Parastilt, polno atraktivnih žonglerskih in akrobatskih točk. Velenjsko jezero ustreza standardom kopalnih voda Velenje - Velenjska plaža postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija. Lani so na njej zabeležili 65.000 obiskovalcev, razglašena pa je bila tudi za najboljši kraj za kopanje v Sloveniji. Kakovost vode redno spremljajo. Vzorce jemljejo pri čolnarni. Prva letošnja analiza rezultatov opravljenih meritev je potrdila, da kakovost Velenjskega jezera ustreza standardom kakovosti kopalnih voda. a mkp Druga predstava - poteguje se tudi za nagrado urbANA ljubljANA - nosi naslov Pobeg v katrci in prihaja iz Italije. Posebne enote organov kazenskega pregona in maksimalno varnost, agenta s psevdonimoma Chesterfield in Wellington, sta zadolžena, da nevarnega zločinca prepeljeta iz enega zapora v drugega. Čeprav nista najboljša agenta, sta gotovo posebna in bosta naredila vse, kar je v njuni moči, da bo naloga opravljena ... Predstavi trajata približno 45 minut. Prva se bo začela ob 19. uri, za njo pa bo po kratkem premoru druga. Vsaj za ogled ene si je v sredo vredno vzeti čas. Morda pa tudi sodelovati? a Živa knjižnica prvič v Velenju Klub eMCe plac je v okviru projekta eMCe plac ozavešča gostil zasavsko Živo knjižnico Tina Felicijan Za tem, ko je skupina mladostnikov na Danskem pretepla enega od vrstnikov, so njegovi prijatelji na to odgovorili s spodbujanjem razprave o človeških vrednotah in človekovih pravicah ter predsodkih in stereoti- skozi metodo žive knjižnice. Zato smo nekaj knjig izbrali prav na to temo,« je povedala koordi-natorka projekta Živa knjižnica Zasavje Lea Kovic in naštela žive knjige iz društev Projekt Človek in Šent, rekreativnega uporabnika drog, ozdravljeno uporabnico drog, pa tudi biseksualko, trans-spolno osebo in geja. Zgodbe, ki premikajo Najmočnejši učinek žive knjižnice je osebni stik s pripovedovalcem zgodbe. »Ko iz prve roke slišiš zgodbo o predsodkih, diskriminaciji, s čimer se človek sooča na vsakodnevni ravni, se svojenostjo, spremembi spola ali partnerskem odnosu istospolno usmerjenih. Predvsem tema zasvojenosti in zlorabe nedovoljenih drog se vse pogosteje odpira z različnimi aktivnostmi v okviru projekta eMCe plac ozavešča, saj več virov opozarja na vse pogostejše in vse bolj prostodušno uživanje drog med vse mlajšimi uporabniki. »Iskali smo način, kako mlade spodbuditi, da sami razvijejo konstruktivno razpravo o tej temi in s tem bolj kritičen odnos do nje. Tako smo naše pristope, ki temeljijo na preventivi, nadgradili še z aktivnostjo, v katero Med »knjigami« in »bralci« so se vnele dolge razprave. pih v družbi v neposrednem dialogu. Koncept »žive knjižnice« se je razširil po Evropi, v Sloveniji jo prostovoljci izvajajo že deset let, v Velenju pa so bile »žive knjige« predvsem na temo zasvojenosti prvič na knjižni polici v klubu eMCe plac. »V Velenju so opazili porast uporabe drog med mladimi in želeli pojav nasloviti zamisliš, ker se te dotaknejo,« meni Lea in dodaja, da metoda podpira odpiranje dialoga o temah, ki jih je z neznanci težko začeti, čeprav nas zanimajo. »Tu je prostor, kjer se lahko vsi vse vprašamo.« Tako so tudi v Velenju bralci lahko našli odgovore na svoja vprašanja o učinkih opojnih substanc, življenju z za- smo skušali vključiti predvsem tiste, ki so droge že uporabili, da bi na svojo izkušnjo pogledali z drugega zornega kota,« je povedala vodja projekta Špela Verdev, zakaj so razpravo odprli prav z živo knjižnico, ki so jo izkoristili tudi za zbiranje koristnih informacij s tega področja. ■