'4M M korfotl 4olo*. •kofo lf»4otoo. DoU*. •• oproviéoni 4« kar pro4uc«ro|o Thé« MP«r I« dovoiod Iii« loi«rMi« of ih* w«rktn| oUm Work, oro oro ontltlod to oit who« (hov produoo. ÍVtliíT '.'.f ' HMI -ltW, Do I, IBOf •( Ib* »MI (rfftM »ICIilmfA iii. imni ib* AttWOM«r*M*litf«k Iré, 1ST* Offiei: 4001 W. 31. Str, Chtip III Tfclavci vt>eh deiela, združite sc t" PAZITE noèlovllko v oklopoft« ki oo noholo polog v«> *ogo ntalovk. prflopllo« noflo «podal «h no ovitku. Ako (481) lo étovllka . lodof vam a prlhodnlo éloviJko noèogo listo pn to£o noroAnlno. Prooi-mo, ponovlto |o tokol. STEV. (NO.) 480. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZ«. CHICAGO, ILL., DNE ¿1. NOVEMBRA. (NOVEMBER) 1916. LETO (VOl ) XI- Rastoča vojna nevarnost. Prrd volitvami je predsednik WiUon na nekem shodu v ('ineinatti. O., de.jal: "Sedanja svetovna vojna jc zadnja, v kateri ZeUinjeuiiu državam ni treba, da bi bile udeležene. Z nevtraliteto gre h kraju. \Vjna je dobil» sedaj tak obseg, da postane položaj nevtralnih preja lisic j neznosen. Vsi narodi imajo nalogo, da sodelujejo, da s«' prepreči izbruh nove vojne." Zaradi teh besed bi bil položaj v Kvropi nekoliko drugačen, kot je bil. bi bila Avstrija prav lahko že zahtevo Amerike za odpoklic Dumbe in Nemčija povračilo svojih atašejev smatrala za žalitev in za easus belli. IV bi bile centralne sile dovolj močne in bi spoznale vojno za manjše zlo, bi bile lahko /S ž u ga le z vojno, ko jim je Rrvun pisal, da se vje mu izvoz munieije z nevtralnostjo. In kaj bi se bilo zgodilo .če bi bila Nemčija na vvashingtonskr note odgovorila, da bo vodila boje ua morju tako. kakor se bo njej poljubilo ' Na Bulkauu so bile začetkom vojne Vazun Srbije vse države nevtralne. Danes je le še (irska po imenu nevtralna, vse druge plešejo že-na krvavem plesišču. Iu kakorkoli se sodi o njihovih vladali, je vendar gotovo, da so se največ uklonile pritisku vojskujočih se skupin, kateremu se niso mogle trajno upirati Vojna sama izziva neprenehoma nove konflikte in v vsakem se skriva nevarnost krvavega spopada. Holandija je bila že parkrat v strahu, «la bo nenadoma uapadena. Portugalska je bila po guaua v vojno; četudi jo vodi !«• v kolonijah, j«* vendar vojna. Švica j«1 imela pred ne«laviiiui ne-varne spore iu Norveška ga ima sedaj z Nemčijo. Švedska je imela konflikte z Rusijo. Perzija mora trpeti turško-ruske boj. ua svojih tleh. Kitajska je bila že ua pragu vojne. Vsaka dežela, ki ima kaj pomorske trgovine, je že izgubila več ali manj la«lij. Posredno fiovzro-ča vojna draginjo v nevtralnih deželah, v nekaterih eelo pravo pomanjkanje živil Resnica je, da postaja položaj za nevtralne dežele ob tako velikih vojnah, kakršna je sedanja, zelo neugoden. V mnogih rečeh prihajajo v p«»-polno odvisnost o«l volje vojskujočih se skupin, ki postavljajo svoje vojne interese nad vse druge iu s«« od dne do dne manj zmenijo za mednarodno pra yo. Ta odvisnost postane res lahko neznosna. Zgovoren primer daje (»rška, ki je danes le še na papirju samostojna država. Ona mora trpeti, kar uganjajo z njo zavetniki, ker ni dovolj močna, da bi se uprla njihovim zahtevam. Ak«i bi katerakoli skupina na podoben način nastopala proti državi, ki se zaveda večje moči ,je nadvse verjetno, da bi to izzvalo vojno. Oeividno ima vsak » velika vojna v sebi tendenco, da se razširja in «la poteguje vedno več nevtralnih v svoj krog. In če pride šc enkrat do velike vojne, je čisto gotov««, da ne bo manjša. ampak bo večja o«i sedanje. Države, ki se bodt. nanjo pripravljale, bodo že v miru gledale, da pomnoži število svojih zaveznikov, bodo v ta uamcii uporabljale \sa sretUtva iu se bodo tudi ua vse načine trudile, «la ne puste nik«>gar v nevtralnosti. Vse t«i pa presega dejstvo, da nastajajo vsled sedanje vojne v doslej nevtralnih deželah raztne-rc. ki napravijo v slučaju nove vojne iz njih ne-posredno interesiranc faktorje. To velja prav posebno za Zedinjene države, ki se tako razvijajo, da postanejo kaj Inliko same ogroževalke miru. Kot liferant za evropske vojne »ih- so Zedinjene države silno obogatele. Miljarde, ki so prišle v deželo, bodo kričale po obrestih. Kakor v nobeni kapitalistični «l«»želi. tudi v Ameriki delavbi ne I »odo toliko zaslužili, «la bi mogli pokupiti ogromne množine blaga, ki ga bodo izdelovali na povelje kapitalistov Kam tedaj z neprodanim blagom? Ze sedaj pripovedujejo velekapitalisti, da je glav na naloga ameriške vlade, ščititi njih svetovno trgovino, skrbeti za odprta vrata iu kakor se žc . lepe fraze profitarstva. V tem neizogibnem ■ razširjanju prekomorske trgovine leži nevarnost . stoterih konfliktov. In če to saino ne izzove vojne, napravi vendar tak položaj, da jc za ameriški ka pitalizem bolj uspešno, v slučaju vojne pognati \ tudi svoje ljudstvo v klavnico, kakor pa ostati v /nevtralnosti. Ako s«* kapitalizem dovolj razvije-. • P'jstan zanj nevtralnost res neznosna kakor ie dejal Wilson. . Za Zedinjene države raste od «lue do dtie nemarnost. «la bodo zapletene v svetovno vojno, če *opet izbruhne To je resnica, katero je nezmi-Seliio utajevati. Ali Wilson nam pravi, da morajo vsi narodi Sodelovati, da preprečij«> izbruh nove vojne. Tudi ticthuianu llolhvcg jc dejal, da je za splošno mirovno ligo in da bi se Nemčija postavila celo na «5elo take mirovne lige. In Astpiith pripoveduje, «ja hoče tak mir. ki bo trajen. Za osemurni delavnik. Lepe besede! Ampak besede so ^Jas. dajejo odmev, drugega pa nič. Kako naj narodi to napravijo, da preprečim novo vojno' Kadar govori Wilson o ' narodih", misli ,eT veda na države in njih vlade. "Nation" v ameri Sk"in zmislu je nekaj druzega, kakor "narod" v naš* 'n pomenu. ^ Kaj naj torej Wil-onovi narodi stoiv, da ne bo več vojne Cc pogledamo na dno sedanjega klanja, vi dimu, dn je že sedaj za zagriujalom dolga vrsta nesporazumov in sporov, ki jih sedanja vojua ne resi. Narodnih vprašanj n. pr. gotovo ue odpravi, ampak zelo verjetno je. da jih poostri. Da In se izpolnile vse državne iu vse dinastične z.el,e. jc po polnotna izključeno. &c važneje pa je, da ostane cel kup kapitalističnih interesov nezadovoljen Nobena mirovna konfercnea ne more hm ta ko modra, da bi spravila snovi sedanjih nasprotij m bodočih konfliktov i/ kapitalističnega sveta (»eometri nove Kvrope bi morali odpraviti kapitalizem sam. če bi hoteli zavarovati mir. Ampak tega ne bodo hoteli in tega ne bodo mogli. Kajti zrušiti kapitalistični sistem umrejo le narodi sami. ne vlade, temveč ljudstva. Wilson hoče ohraniti kapitalizem, njegov na čm privatne produkcije, privatno trgovino, kon kureuco. boje za profit :vojno pa hoče odpraviti z - dogovori vlad! Kakor če bi se sešli levi tigri pantri. hijene, volkovi, h, bi se zmenili, da bo«lo tudi nadalje ropali, ampak da se nikdar več ne spopadejo. Če opazijo tri lačne ropariee eno sam«, ovco! Wilson ima prav. čc juisli. da raste nevarnost vojne za vse narode: Wilson se absolutno mo Ji. ce misli, da se more mir zagotoviti drugače kakor z odpravo kapitalističnega sistema. Mirovne nade. boj proti oscmuriieiim delavniku se je pričel. Železniške dražbe se pripravljajo v velikem slogu, iu nekatere,so Že vložil, zahtev«, pri- awhéêrb da ua j izrečejo neustavnost Adainsouovega za ko ua. Korporacijc pripravljene žrtvovati velike svote. da bi zrušile to postavo iu b«,do imele se veda najdražje «hAcinike ua svoji strani. Boj še šele razv ija. Kar se setluj godi, je ta-k o rekoč le predigra iu neštete časniške vesti š»' nimajo velikega pomena, (e pravi eden žclezui-čarskih voditeljev, «ia pride pniv gotovo «b» štrajka, «Irugi pa. «la gotovo ne bo štrajka. >>«• pravi to vsaj v sedanjem stadiju mlatiti prazno slamo. Kak«» se boj razvije, st nikakor ue more prerokovati. Ako ostane zakon \ veljavi iu bo vlada dovolj močna in energična, «la izsili njegovo izvršitev, je stavka seveda ueptrtrebna, ¡11 tako neumna ne bo nobena «irganizaeija. «la bi vodila štrajk, če ga treba ni. Ali mogoče je tmli, da se najti«- kakšno sod ¡še e, ki stori družbam za-željcuo uslugo; in če gre torej stvar «b» najvišjega sodišča, je mogoče, «la izreče tu«li t«» neustavnost zakona. Tedaj nastane kajpuda drugačna situacija. Za železničarje je važno, «ia so pripravljeni za \sak slučaj. Zanušuti se na .so«liš«-a bi bito izza vseh dosedanjih izkušenj nczmiscliio. Zanašati se na vlado bi bilo vsaj premalo. Zanašati se jc treba ua svojo tnoč. Zdi s«*, «la s«' železničarji tega vendar nekoli ko zav'edajo. Popolnoma seveda ne; zakaj čc bi bili v tej stvari povsem na jasnem, bi se bilo moralo to pokazati pri volitvah. Ali vsaj \ ožjem strokovnem kmgu imajo nekaj slutnje, «la ni «lo-V «»Ij čakati, kaj store "prijatelji". Tisti- štiri že-lezničarske bratovščine, ki so doslej vodile wiba-nje, s«i imele te «lui s«'sianek z drugimi židezničar-skimi organizacijami, ki so pridružene A. of li. Omenjene bratovščine same n«' pripadejo tej z.v ezi. Kolikor ji- slišati, se je «lost-gcl sporazum * tem sinislu. «la se bodo vse organizacije skupno bojevale za osemunii delavnik in proti vpeljavi prisilnih razsodišč. Ako h<» ta sloga trdna, bo vsakakor več v retina «»<1 "ljubeznivosti" meščanskih sodišč in od» "dobre volje" demokratične vlade Najbolj obžalovati je pri vsem tem, «la m v organizaciji železničarjev nikakršne prave enote. Sloga, ki se doseže le od slučaja «lo slučaja, ne more nikdar nadomestiti moči, ki tiči v enotni, trdni organizaciji. Vsako delo j«- silno otežčauo, če s«* morajo za vsak sklep v najmanjšem vprašanju shajati zastopniki različnih bratovščin in «Iruštev. «»d katerih ima vsako drugo podlago V elikanske svote se na ta način po nepotrebnem noirošijo iu veliko moči se izgubi brez pravega uspeha Kapitalisti so v tein ©siru mnogo modrejši . Oni s« združujejo, tudi če jc treba za ta namen tuputam žrtvovati kakšne manjše interese. Ni jim žal takih žrtev, ker vedo, da jim btnlo s trdnejšo združitvijo iflotcro uovrnjeni. Bil bi res kmalu zadnji čas, da bi se železničarji in tudi drugi delavci vsaj t«dik«i naučili «hI svojih nasprotnikov i Prav boj zaradi oseaiurnega delavnika je v tem oziru zelo poučen. Ali se imajo železjiičarski i uiagnati kaj bati Adamsoiiovega zakona 7 » . . ( t; so prečitali kongresne sklepe in prav xutuA<» jtn hafačno pregleVTaTT nimajo nobenega vzroka za strah. Saj je določena komisija, ki bo preKskavala "žrtve", ki jih naloži osemurni de lavnik družbam. Kakor se poroča, jc ta komisija včeraj ž j» začela s svojim delom. In «e najde, «la imajo podjetja zaradi ie reforme večje stroške, ima meddržavna trgovinska komisija pravico, «la dovoli železnicam zvišanje tarifov Pri tem ua pravijo družbe lahk«i še postranski profit. Zakaj se hočejo torej dru/bc vendar z. V so silo bojevati proti oscmuriicinu «lelu .' Knostavno zaradi skupnih kapitalističnih in teresov. Ako bi dosegle sodnijsko iziavo, «la je Adainsonov zakon neustaven. In bilo tako zako-uodajstvo sploh preprečeno. Teda.j ne bi mogel sklepati kongres uolieuih zakonov o «lelovueni času in kaprialisti bi bili zopet absolutni "gospodarji v svojih podjetjih". Kapitalistična solidarnost v«ali ta boj. Z«»p«-r ujo bi se morala postaviti mnogo trdnejša proic-tarska solidarnost. Povrh bi se pa tudi izplačalo, «la bi se železničarji in tudi drugi delavci vprašali, zakaj so bile družbe mirne do volitev 111 zakaj so takoj pričele boj, ko s«» bile volitve končane. Morda bi se ljudem tedaj vendar zdanilo, «la zastopajo kapitalistične stranke kapitalistične interese in «la skušajo to le pri volitvah zakriti, ('c bi d«'-lavei enkrat spoznali to. bi morali vendar izvaja ti posledice iz. tega tudi pri volitvah. Vutingfang je imenovan za kitajskega mini stra za zunanje zadeve in kitajski parlament je to skoraj soglasno potrdil. • To je značilno imenovanje. Vutiiigfang je bil več l«'t kitajski poslanik v Zedinjenih državah iu je tukaj dobro znan. Smatraliga za nenavadno sposobnega m spretnega diplomata. To j«-že nekaj dandanes, ko je v monarhičnih državah glavni pogoj za ¡-»prejem v diplomacijo, zlasti pa na višja mesta ta. «la pripada kandidat visoki aristokraciji, medtem ko se v drugih državah v prvi vrsti zahteva, tla je bogat Toda «» Vutiugfangu se lahko pravi še nekaj ver. Znano je, tla ima resnično svobodomiselna načela in -velja splošno za pristaša socialista «Ir. Sunjatseiia. ki je vo«lil revolucijo proti monarhiji iu bil prvi kitajski predsednik. Vutingfang bo imel težko nalogo. • Kapitalistične države smatrajo že davm> Kitajsko za svoj plen. kivnaj bi jim prejalislej pad«'l v roke. Ne le tla grozi Kitajski s«ini nevarnost od velikih «»v-ropskih držav in od •lapouske. ampak tudi za svetovni miivje kitajsko vprašanj«* tako kočljivo, kakor je bil » balkansko pred sedanjo vojno. Kajti kakor se spopadejo psi. ki gledajo vsj riio kost. tako se pograbijo kapitalistične sil»*, ki pr«'ž«' vse ua cn profit. Nevarnost vprašanj daljnega vzhoda nikakor ni minila vsled sedanje vojne. Deloma se je š^povceala. Kakor je znano, je Japonaka že v začetku izkušala izrabiti svojo zmago na«! Nemci v Tsingtao za izsiljevanje na Kitajskem Potem so Japonci sklenili zvezo z Rusijo specialno z ozirom ua KitajNko. Vsebina te pogodbe ni 4- liethuiaiiu liollvvegov zadnji govor smatra-. A» •'js v jiiuogih krogiii ncsakotm minirno n ud bo. Londonski list "Nation" pravi, da daje ta govor predsediiiku Wilsonu priliko, da ponudi vojskujočim se državam svoje posredovanje. Med • drugim-pravi omenjeni list : "Ako bi Amerika stopila pred nas * vprašanjem, kaj more storiti za nas, «ia se ustavi prelivanje krvi, ne bi mogli odkloniti takega nastopa. Imeli bi dovolj vzroka, da bi ga pozdravili, če bi bile zahteve glede ua prisvojitev ozemelj, kakor mislimo, zmerne, in če bi bil mir glede ua bodoče državne organizacije definitiveu. Kajti jasno je. da ne more taka izpreiuemba v razmerju med državami doseči s sam«» silo. To mora biti stvar «lobre volje." I'a članek daje raznim časopisom zopet priliko. da govore mnogo o miru in so že popolnoma prepričani o koncil vojne v najkrajšem času. Kar >•• nas tiče. se še vedno ne-moremo vdajati takim sladkim mulam. (V bi človek zbiral vse članke, kar jih je ž«- bilo napisanih o miru. bi jih dobil lep kupček, t speha pa vsi skupaj niso imeli nič. Tudi v nemških časopisih v je tupatam že izražala vroča želja po miru. V nekaterih parlamentih jc bilo slišati govore v tem zmislu. Tisti, ko imajo vlado v rokah, s«- pa ozirajo na vse drugačne interese kakor razni časnikarji in posamezni poslanci. Da se ježe vsem vladam lasje ob nadaljevanju vojne, je /e ve- kakor par «lili stara reč. Vse h ^ duši /«• dolgo ž«*I«1 iniru. Kljub ^nu ni še niti ena pokazala resnega znamenja, da je pripravljena skleniti mir. .znana, (oda ko j«- Amerika, v strahu za svoje interese. povpraševala, so ji «le.iali. da ni rusko japonska zveza iiap«M-jčna proti Zedinjeniiu tlrža-vam. ampak tla hoče Nemčiji zabraniti izkoriščanje Kitajske. Ka j se skriva za temi besedami, ki se lahk«> «jbracajo tako in tako. seveda ni točim /.nano; jasno pa j«-, «la j«' v vsi-li teh interesnih zvezali nevarnost. Novi minister za zunanje zadeve bo torej i-mel težko stališče iu njegovo politika ne ho va»ž-ua le za njegovo domovino, temveč za ves civilizirani svet. Dobro .je torej, da je ua to mesto po-stavljen mož, ki ni le diplomat za parado in čigar sposobnosti tla jejo vendar nekoliko garancije, da bo vestno vodil svoje posle. Tudi na (Igrnkem morajo v«*e škofije izročiti zvonove v »vojih cerkvah. Iz. Btolnc cerkve v Ostrogonu «o pobrali tlvn največja zvonov«, ki Rta bila «lolga uto-letjA ponos ogrskih katoličanov. Tn «Iva zvon« *ta "Velika Go*ph" in "Sveti Štefan". Pomniti je. Hr je škof te ksteflrale kimbnnlt kar pa seveHa v stvari nič ne izpremeni. Zlasti ne se«laj, ko s«o knnoni vainajAl od neheškcgH izveličanja. V vrstah meščanskih političarjcv je sedaj ve-lik«» ugibanje, kakšne izpretnembe nastanejo v raznih uradih. \«ilitve so končane inrvsak priganja«* bi se«laj ra«l dobil nagra«!«». Nekateri bi ratli postali državni tajniki, ptištarji in vrhovni s«Mlniki. drugi so zad«ivoljni tudi s službo kakšne ga klerka, pismonoše ali policista. Treba bo dosti novih uradnih mest, da se izpolnijo Vne želje. Ne vemo, kako pojile. I ^ Ne da sc^ie bi bilo v poboju lw- H > o ,'ToTTkn je gotovo «Irugačc, da ne upa nobena stranka več v tisto zmago, o kateri je vsaka včasi sanjala. Nemčija iu Avstrija razumeta, da je za-nji doba generalne ofenzive in osvajanju v velikem minila Kljub napredovanju na posameznih točkah čutila .da sta v splošnimi potisnjena v o hrambo, ki postaja tudi polagoma v se težav, nejša. Na drugi s\rani vidijo zavezniki ceh vrsto razočaranj. Ofenziva na zapadu se razvija z«-lo počasi in najmanjši uspehi zahtevajo najtežje napore. Na južm-m Balkanu je razvoj skoraj tak ka/kor svojčas v DardaneJah.'Iu name. sto da* bi bil vstop Kumuiiijc v vojno mo« no pospešil napretlovanje zaveznikov, jim povzroča pravzaprav le nove dirbi. Posledica tega je. da se 'ton vojnih govorov znatno iapreiuinja. Ze davno ne govori na Nemškem nihče več o mirti, ki se bo diktiral v Parizu, ko prihaja Viljem tja. Prav tako pa tudi Ni i kolaj ne na vodu je več, da bo o božiču v Berlinu. Besede o prek rajanja zemljevida so v ofieielnih krogih popolnoma utihnile. Tudi o "osvobodit-vi malih narodov" ni že dolgo nič več slišati. Polagoma si krči p«it slutnja, da pride trenotek, ko bo treba skleniti mir u;i podlagi takega položaja, kakršen pač bo .Iu medtem, ko je bil včasi namen, «la se uniči Nemčija, da se skruši svetovna vlada Anglije, da v ukroti Rusija, da se kaznuje Italija, da se razdeli Avstrija itd., postaja glavni vojni cilj z.a obe skupini čimdaljchnlj ta, da si vsaka, kolikor mogoče zbotjša položaj do tedaj, ko bo treba *,.s|i za konferenčno mizo. Da bi se le moglo reči "Nismo premagani!" ' pa bi vsake mu odleglo. In tedaj Iii imelo posredovan je ^oto vo uspeh. Seveda j«- v«- vprašanje, če j<> vs,i t ta cilj de segljiv. Ali za nobeno stranko še ni uničeno upa nje, da bo v splošnem na bojiščih na boljšem «>«l nasprotnika, ali pa vsaj njemu enaka Tn «lokler je,t«i upanje količkaj utemeljeno, a še ne izpolnje no, so uadc z.a 'inir^aelo majhne. Da je na nem ško-a vstrijsko-ogi-ski strani sedaj v « č govora o miru. "kakor ua zavezniški, prihaja baŠ «»«Hod. da je splošna vojna situacija se vedno z,;............ države ugodnejša, «ločim pričakujejo zavezniki da si svojo'zholjšajo, č«' l>o«l«i imeli sr kaj časa za to. Ce pa ni tn«» stranka absolutna zmagovalka, tako tla lahko izbili mir. je treba r.i sklepanj.- nu ru obeli strani. • Uutiiuiisk) v «ijui minister l*'i|ij»e «-u j«< umrl. Bil jc eden največjih Mojudi hujskače* v Buka-reštu. in n«'kat«'h ljudje eelo mislijo, «la In s«- bila Runuinija obvarovala vojne, če bi bila prišla smrt nekoliko prej p«»uj. To j«- seveda zelo naiv ho mn«> nje mogoče le/vglavah. ki ši- vedno mislijo, d.» vodijo posamezne osebe us«nlo sveta; taki modri jani verjamejo, da more ta ali-oni človek povzHo čiti ali pa preprečiti vojno. Da s«» tudi vojne po sle«liee razmer in «la so razmere močnejše od |>Qsa meznih os« b,. jim .j«* š«- vetlno go!»t« zagrnjena res niča. Krokarji protestirajo proti namenu, «ia bi se sklenil inir. Municijski fabrikanh tudi. Hll si IIIC«l lllllOgilui tovitritti in slišal se lil to. 1 ko si /aklical z močiiim glasom:' - 'laz pa s«*ui socialist! Moral bi ti verjeti, ker pravi« saui, tla si. To-ila kdo ve, če ae ne motiš? Mnogo je ljudi, ki ne poznajo sami sebe: nič ni bolj človeško kakor /.mola. Na tisoče in tisoče jih je, ki trdijo, da so kristjani, pa niso; kajti kar verujejo, so vraže in praznoverje, kar molijo, je malikovanje, kar delajo, je prestopanje krščanskega nauka. Povej mi torej, zakaj si socialist? Trpel si. premišljeval in se učil. Spoznal si, da'koristijo sedanje družabne uredbe samo posameznikom. ne pa eeli družbi in vseiu njenim članom. V bedi iskal pomoči iu rešitve, a nikjer je nisi našel, pa veš zdaj, da je beda neločljivo združena s kapitalističnim gospodarstvom iu z njegovimi napravami. Prepričan si, da ui rešitve brez socializma ... , Ni treba, da hi mi ga razkladal; verjamem, da poznaš njegov nauk. Toda dejal si: rešitve ni brez socializmu. Potrpi pa zdaj nekoliko, prijatelj. pa mi povej: Kako pu misliš, da zmaga socializem ? Zakaj če veš in če si prepričan, da ui rešitve brez njega, tedaj mora biti pač tvoja želja, da zmaga iu sicer da zmaga prej ko mogoče. Saj želiš rušit ve sebi ali pa vsaj svojim otrokom. Kako naj torej pride rešitev, kako naj zmaga socializem ♦ Zakone, po katerih moraš živeti, delajo kongresi iu legislaturc. 1'kaziije mestni ali občinski svet; če zgrešiš proti kateremukoli zakouu ali pa . če te ohdolze. da si zgrešil, prideš pred sodišče, •lasno je torej,¿In bodo zakoni taki, kakršni bodo zakonodajni zbori, sodišču pu bodo rabila iu varovala take zakone, kakršni bodo veljali po sklepih od tebe in tvojih tovarišev izvoljenih zborov. Praviš, da si socialist. Torej moraš vedeti, da se v vseh zakonodajnih zborih bojujejo isizlič-ni gos|H>dar>iki interesi. Znano ti je, tla ne more živ krst zastopati dveh, treh razredov. S|»oznal si lažnivost (»olitike, ki pravi ,da zastopa "ves narod". Tvoj pogled je jasen, pu veš. da se more kapitalistom pomagati le na račun delavstva, da so visoke carine, visoki davki, ki jih zahtevajo kapitalisti, škodljivi revnemu ljudstvu. Torej si popoluomu prepričan, da potrebuješ v kongresu poslancev, ki ne t)°d° zastopali "vsega naroda", marveč tvoj delavski razred. Izračunati si znaš. «la bodo državni, mestni in zvezni zbori izdelovali tebi koristne zakone iu pripravljali pot socializmu takrat, kadar bodo v njih delavske, socialistične večine. ' ¿»Vse to veš in pri vsakih volitvah želiš i/, duu srca, da bi zmagali socialistični kandidatje. Toda, prijatelj -— kaj pomaga tvoja želja! Povej mi rajši: Kaj si doslej storil, da bi se izpolnila ? Ce mi ua to vprašanje lahko tako odgovoriš. • da si ne boš mogel ničesar očitati, tedaj, še le tedaj lahko praviš, da si res socialist. I Pri vsaki volit vi glasuješ za socialističnega kandidata. To ae razume; če hi bilo drugače, tedaj še misliti ne bi smel. du si socialist. A to je premalo» zakaj samo tvoj glas ne more premagati uasprotniikih glasov Pa - praviš, da tudi agi tiraš. Seveda, tudi to mora vsak socialist. Žal. da je premnogo sodrugov. ki se ne zavedajo te dolžnosti. Ampak glej, o agitaciji se morava i^ekoli-ko pomeuiti. Ker si socialist, jc gotovo tvoja želja, du hi bili čimprej vsi delavci tvoji sodrugi, vsi socialisti. Pu razmisli nekoliko: Ali se ti zdi mogoče, da bi prišli kar saini od sebe do socialističnega spo- „ znanja? Saj veš, da je treha že precej znanja, preden človek razume socializem iu preden razume, da brez socializma ni rešitve za delavstvo. Odkod pa naj dobe to prepotrebno znanje tisti tvoji nešteti tovariši, ki še tekajo za kapitalističnimi strankami ali pa se ne brigajo sploh za politiko ter ne razumejo, da mečejo sami sebi polena pod noge? Kdo naj jih pouči, kdo naj jim pokaže iu dokaže resnico f Ali si že kdaj resno razmišljal to reč! Kajpada — pridobiti moramo vse delavce. Ce >o danes valed neznanja in brezbrižnosti še naši nasprotniki, morajo s časom postati naši sodrugi. Ciiu prej, tem bolje. Prišle bodo zopet volitve, iu kaj bo tedaj pomagalo, agitirati pri njih, če ne bodo že prej tako poučeni, da pojdejo iz prepričanja glasovat socialistično! Ti pu praviš, da ti ni mogoče, podučevati nasprotnika tako, da bi mu spravil ves socializem v glavo iu v srce. Verjamem ti iu razumem. Pa tega ne zahteva nihče. Ampak razmisli še nekoliko: S kakšnimi sredstvi poučuje in prepričuje socialistična stranka? — Kmalu iui poveš: S shodi, s predavanji, s tiskom. Dobro. Na zborovanjih, s knjizicumi iu knjigami ter a časopisi razlaga socialna demokracija nauk socializma, gu poj*snuje iu dokazuje; tako razkriva de I a vsi vu namene nasprotniških strank, delovanje socialistične stranke. Treba je zahajati na socialistične zbore, citati, in sicer pazno čita ti socialistične knjige in časopise, pa primerjati, kar se tam sliši iu čita, z izkušnjami življenja: tedaj spozna človek, ka j je Mtciulizein in postane socialist. Zdaj pa povej, prijatelj: Ali ti veat ne očita, da nisi izpolnjeval svoje dolžnosti, katero bi si moral nalagati sam ' Tebi, prijatelj, je potrebno, du se pomnoži število socialistov. Ali si storil, kar je bilo mogoče, da bi bil res pomnožil njih število ! Ali si na vsak shod skušal dovesti nekoliko še indifereiitnili tovarišev ? Ali .si ruzširjal delavski tisk. knjižice iu časopise? Ali nisi morda celo sam med tistimi, ki nimajo nobenega strankinega časopisu " Premisli: Kako naj zmaga socializem, če bodo vsi delavci tako ravnodušni za agitacijo kakor ti! Premisli to iu potem |»ovej, če si po pravi ci tak socialist, kakor trdiš."ds si. Iu če spoznaš, da si se motil doslej, tedaj pojdi pu izpolnjuj svojo dolžnost : Agitiraj za svojo organizacijo, /a svojo stranko, za njeno časopisje iu tiskopisje sploh Iii če boš tako ravnal, se hoš po pravici lahko imenoval s<»eiaiista. Iu če bodo tako ravnali vsi, tedaj Im socializem zmagal nad krivično silo in bo pravica zavladala ua svetu. Pojili torej in izpolnjuj svojo dolžnost. ETIKA IN SOCIALIZEM. Kdor išče v socializmu edino le vprašanje dobrega zaslužka in osemurnega delavnika, mu seveda ne prizna pravice preiakavati, kaj je dobro m zlo ter stikati po virih človeškega ravuauja in človeške volje. Toda naj se to zdi marsikomu čudno, vendar je resnica, da materijalizem. od-nostio ekonomizein ni. prvo vprašanje socializma, temveč šele rezultat socialističnega razmišljanja in raziskavanja. Prvotno vprašanje socializma je sorodno onemu utilitaristične' ¿tike v najple-ineuitejši obliki: Kako dosežemo najvišjo srečo i človeštva' , s, le • spoznanje, da so gospodarske razmere podlaga, ua kateri se dviga vsa stavba socialnega življenja in da sedanje socialne uredbe ne more-jo slu/iti in ne služijo splošni sreči, temveč jo o-virnjo in uničujejo, poraja zahtevo, da se morajo predrugačiti g»»s|»o»larske razmere in tako napraviti podlaga, na kateri si človeštvo lahko sezida stavbo popolnejše sreče. Po tem spoznanju se loti socializem svoje naloge: Priboriti dflav-i v D tako moč. da bo lahko uresničilo nov socialen red. \ zmis!u socializma jc vsaka etika plod svojega « asa in njegovih razmer. Kar se je včeraj smatralo /a dobro, je danes lahko zlo — iu narobe. Kulturna zgodovina «lajc zato neštete prime-re. V «um h starih Rimljanov so bili Slovani etično matije vredni, ker je pri njih član družine "kradel", «la je obdaroval gosta: Slovanom, ki takrat m- niso poznali privatne lastnine, se je pa zdelo povsem naravno in prav, če je posameznik vzel del skupne lastnine, «la je (»očastil gosta. Ktika sedanjega civiliziranega .iveta. sloneča na krščanstvu, obsoja umor. Vendar sodobna etika dovoljuje iu celo slavi vojno, ki j«* organizirana moritev. .Csmrtitev .človeka v dvoboju je po mnenju "viteških" krogov v nekaterih slučajih nujna zahteva časti. Krasti j«- nečastno; izrabiti gospodarsko odvisnost siromašnega ljudstva in uakupičiti sadove njegovega «lela v svojih blagajnah. je lep«) in poveča ugle«! izkoriščevalca. V dobi, ko je zaktm razvoja priznan v vsakem področju, je mnenje, «la sloni etika na večnih. nespremenljivih zakonih, smešno. Kakor vse. tako se menja in razvija tudi etika. Ce se umakne socializmu sedanji gospodarski in socialni red, mora nastati tudi. etična praznina, katero pa takoj i/.|H»lni nova etika. Vprašanje j«- I«', če j« »l«»v«»lj razlogov, braniti ¡sedanjo in ovirati O0VO etik«>.. Nasprotniki Socializma trdijo, da bi socializem pahnil družbo iu človeka v niža ve. v katerih izgine vse. kar je etičnega in moralnega. Nasprotniki si v ta namen izbirajo izmed mnogoštevilnih etičnih teorij ti-st«». ki najbolj služi njih željam, pa mislijo, da je te»laj vse opravljeno. Toda dokler ni sredstva. * katerim bi se moglo avtoritativno izpod bit i vsako nasprotno mnenje o vprašanjih etike, visi tudi obsodba duševnosti socializma v zraku in sme le smatrati za taktičen pripomo«"ek v boju kon- TOT^RESJ^A TOV EST. Spisal Podlimbarski. "Nekaj, «ili. nekaj! Jutri. morda še dop"l «in«- zveš vse . . . zdaj ne morem. Oprosti! Lan ko noč!" Prijetno razburjen je prišel na kouee kozol-« a. Zmislil se je, «la mora i poskusil spati izven .hiše. Ob pole-tonskih počitnicah je ležal najrajši nad konju*. »io ua senu in prijetno se mu je zdelo poslušati, ,preduo mu je spanec zatisnil oči, fantovske pesmi žuborenje studenca kraj hleva, ptičje čebljanj«' za plaščeii v strehi in v meji nad studencem. Včasi je zvečer razgrnil stikujo po tratini pred hi-m», legel in gl«*»lal v mrgoleče zvezde. Pa zdaj so in»ei še mrzle in gorka postelja se dobro prileze telesu. Ali kak<» priti v hišo* V tein je zngle-«lal po«l ko/ob-evim plaščem voziček, na katerem s«> je hotel p .d jat i Cijazovee drugi dan v Domžale po «lenar za kite, ker bil je prekupec za to blago. Na vozičku j« bil otep slame pripravljen za sedalo iu koš sena. Tonetu se je vse to zdelo kakor nalašč za postelj«». In sklenil je prenočiti na taki postelji. Zadosti smel mu je zdel po skus, spati podetiiilun nebom, in haš zato gn je mikal. Za odejo si jc prinesel iz hleva koc. Pritegnil je voziček na konec kozolca — bas tamkaj j«* hotel prenočiti, kjer vrag preobrača s\oj»- kozolce. In jutri bo babjevernim kmetom pravil, kak»» je opolnoči prirogovilil sam budir k njemu in mu pogledal po»! brk. Ker je bil oi^-di |»»»t nagnjen, viseč proti .Smoletu, je izluščil iz meje tri kamne in jih treni kolesom podlo-z»l. Potem je zrahljal po dolgefifjip vozu otep slame. Ilrrr!— n«»čni fila«l ga je izpreletel. ko ,|| slekel suknjo, pa ujunači! se je. Zlezel je ua vo*. napravil si vzglavje, pokril ga ,s teovni-kom in ruto. Sebe je pokril s koeein iu 'povrh še s senom. Pč takšnih —ne, tolik«» jih ni potreba!—ko bi bilo tisoč takih z vso silo svoje duše ljubečih mladeničev, po-magano bi bilo domovini' l>a. ko l»i bili vsi tako požrtvovalni! (Duši zelo ljubimo svojega mladega junaka, vendar moramo r«'siii«'i na ljubo povedati. «bi m» do danes še ničesar ni žrtvoval za nikogar: razen roditeljev žrtev še tu»li nihče ni zahteval «nI njega.) Razburjenost s«> ga j«' p«jlastila. na spanje ni bilo misliti. Legel j«> pobrani, dvignil glavo iu j«» »»pri na komolec. Ogr«»iuuemu oceanu p«»doben, se razprostira 'iia»l njim nehosklon. Oloboka tema se skriva po zemeljskih kotili, bleda svetloba se lije z nebeškega svoda. Zvezd*» brl«'* na njem, kakor bi na p«»l razsvetljenem baletnem prizorišču plesalo legijon angelov: eno luč še vidi v vasi Za «»m» lučj«» biva njegova, ljuba, /a onimi zvezdami se kuje njegova sreča. Kak«» razkošje diha iz zemlje, prehudivše se i/, zimskega spanja! Duh prvega cvetja mu udarja v n»»s. na drevju poka mlado popje, rteinintam ««• je razvilo.že kilavo «moltáno perjtče, zgodnji muriti žetie svoj enakomerni čirčir v mehki travi, ptiček rči nekje v meji t oži h» in pretrgano. In zdi se mladeniču, «la ga od vneli strani vabi stvaritev k uživanju, «la on ume (minen te stvaritve, «la ve ceniti veličastno prirodo, da njemu ni ostal nerazumen peanik, ki je znal ceniti rse. kar nudi rnlndo življenje servativecv zopet socializem, ki nima večje vretl-iiosti, kakor trditev katoličana, «la poseduje edino resnico in «la s<» vsi nekatoličani prokleti. Sedanjo etiko bi radi ohranili, ker bi radi <»h-varovaii sedanje družabne razmere. Socializem pa hoče spremeniti socialni red, predvsem njega g«»spodarsko p<»dlag«» iu prepušča mirne duše bo-dočemii razvoju nove etične zakone, ki v/.klijej«» iz preoranih tal. Vsekak»»r pa ima socializem pravico izreči prepričanje, da pospeši njegova družba tudi razvoj etike, da prinese s se-l»<4 boljšo etiko, kakor sedanja. Da — šele socializem napravi podlago, na kat«-ri l»o morda mogoča enotna etika. Sedaj iuiauio t»»liko različnih moralnih zakonov, kolikor družabnih razredov in se v vsakem razredu različne variacije in nianse. Da s«» nazori o dobrem in zlem odvisni o«l materi-jalnili razmer življenja, je dokazano; a tu«li prikrojeni so navadno materijaliiim ciljem iu potrebam. Kapitalistična družba je ustvarila tatove po poklicu, katerim se /.«ii njih rokodelstvo povsem enako z vsakim drugim. Na neki anketi j»* svojčas poročal policijski funkcionar, srce!. . je jel recitirati — da se temu pesniku, kar so tiče poznanja samega sebe in vesoljn«»sti. že sam približuje. 1'gasnila je luč v Smoletovi podstrešni s«»l»i. -Tone je položil trudno glavo na vzglavje, naredil križ. hoteč se posloviti od burnih misli. Pretegtiil je suknjo na glavo. Podgana je zacvilila v kozol-en. Nekaj kovinskega je zadelo «»I» k«»lo in cvenk-nilo. Kaj vrag... ali res liamrkaj meče «lenar iz k«»zolca, ali kdo? Dvignil jo glavo izpod suk-njo kak«»r želva izpod svojega okostja. Strmeč v tem»», je zapazil, da se nekaj črnega plazi okoli domače hiše. Kaj bi to bilo! Ali gredo oče gleda", v hlev, ali rokotuavh stika «»koli p<»slopju in gleda,-kaj bi ugrabil, ali res izkuštijavec seje denar, kakor veruje j«» kmetje? T»»ne je zvesto gledal, ali nič pravega ni nio-gel razbrati. Po postavi iu po hoji je uganil, da t«» oče nis«i. Prikazen je pogle«l^la za hišo. kjer je ležal kup «lesek in «Iruge lesene šare. ozirala se p«» dv«»rišču in hlevu, kakor bi iskala nečesa. Potem je stopila k «'*eaplji po«l pristrešn«» okno. za katerim je ležala Cijazovčeva Lenka. Prikazen je lahno zakašljala, a ne kak«»r od pre-hlajenja, in Tone j«* «poznal, «la tu hoče fant v vas k Lenki in da bi rad «l«»bil lestvo. Kor temni tieznanee zarad nedostatkn lestve ni mogel priti bliže «lo svojega posvetnega raja. je poskusil s tistimi kolikor tolik»» vezanimi besedami, ki se v (iabroveu imenujejo "fantovske litanije". pri vabiti «lekle k oknu. Ali spiš al kar tako ležiš — al se name kaj jeziš?" S temi krilatimi besedami j«' temni m»»/ šepetaj«* ogovoril ljubo Lenko in Tone je precej p«» govoru spoznal, da t<» g«ivort mladi Anžič. "Slog ni .slab", je «lejal ali mudil Tone, ki je zaenl včasi v sebi poklic ostroumnega kritika. "Dikcija je narodna. Tak«»j iz prvih vrsti«* s«* vidi, da pride na dan nekaj, nek«j, nekaj . . . Da bi le tako neznosno ne ri,.ial na saim* glagole Pa nas je učil nekdo, «la sta nI koluti iu nikotin ua veke zatrla vjr dobre narodne pesmi!" Anžič jc gledal v okiu». pričakuj«»«*, kakšen učinek je napravil n jeg*er~7TgoV«»r. I .en k i no «»kn<» se m ganilo ui^moil/^Hii trubadurje iznova napel zvonku žile. Slaje no grguka v spomladanski «lan golob golobici, nego je žgolel Anžič, uiilobno gle«laje v zparto okno. Njegovo sree je splavalo v morje ljubezenskih želja. No, kakor bi prileteli hud<»urni oblaki na jasu«» nebo, se je «»mraeil«» duAevno obzorje njegovo, pa je udaril ua drug«» struno, ker je videl, da prilizovat»jc uič rala našega «-asa krščanska, a- a a t ga krščanskega načela, ki ga ne l»f krščanska družba tekala in zatajevala. Krščanska teorija jc asketična; Od-ree.i m- temu svetu, ue zbiraj zakladov* ki jih žro rja iu mo.|L Kapitalistična družba hlepi po užitku in krščanska ••«*! kov sama zbira zaklade, ki so "o«l tega sveta . "Ljubi svojega bližnjega ka-k»»r samega s«*be jo temeljni nauk ki-ščanstva; okoristiti s«- j»ri svojem bližnjem, kolikor le moreš. j«- vodilna teza kapitalistične špekulacije in skoraj neizogiben /ak«»n v nnšein družabnem življenju. ^ Ce hoče s«»cializem spremeniti gospodarske razmere, j«* torej gotovo. dobri in slabi etiki, jc vsekakor nezmiseluo tr«liti. «la je etika socializma slabša «»»I sedanje. gorjača. p<»iuazana z medom: naj-' prej udrihne, potem »la oblizati. izj»rva požugu. p«»tem [»«»t«»laži in p<»l»«»ža. Nekateri kritiki so | takšni. P«»trpljenja treba ž njimi. Pri Smoletu je pa «lejal. »la premišljuje o prascih. O slove čem Talejranu tr«le životopisci. da je umel s črno nakano v srcu kazati odsev svetosti na licu. Tak š«'ii lisjak !" - In / nekako vznesenost j«» je zaklieal truba »lur v zaprto okno: K«»m tak«» zaukal. da s* b«» krov zasukal - - -". Dalje že več ui mogel za buča I a j«* zemlja in s<- silno zazibala. Anžič se je prijel za češpljo; na smrt/ bled je stal poleg nje, gugaje so. kak«»r da pleše in mu smrt od plesava. In-suče s«> ž njim dom iu krov in ves svet. Lasje so mu stali pokoncu. Se predno je mogel razbrati, kaj t«» pomeni, se mu je zaprasil k«»s ometa na glavo in ga omotil. Nikdar še ni izmolil tako hitr«» oeenaša. kak«»r sc jr vse to pri g» »dih». (Dalje prihodnjič. Lani so izvozili za 14.*» miljonov dolarjev čev-lj«-\ iz Zi'iliujonih držav, prod vojno lo za ."»<> uii Ijono*. Jl«'j. zakaj s.« draže čevlji v Ameriki ' l>r. .1. L. Magnes. ki sc je pre«! kratkim vrnil iz Kvr«»pe. ojiisiije razmere na Poljskem in v tiali eiji tak«», »la prekašaj«» vsako strahoto, V Varšavi iu po velikih mestih sploh stoji vsak «lan ua st<» tisoč ljudi v vrstah, «la bi dobili košček kruha sli kr»»žnik prazne juhe. Ljudje umiraj«» iui cesti od lakote. Ne. T«» ni mogoč«*! Dr. Magncs mola biti la/ nivo«'. Saj sta vendnr Krancjožef in Vilče P«»ljslri podelila svobodo! I/ liudimpesie prihaja preko Lon«l«»na p«»ro čilo, «la j«» na avstrijskih vodilnih vojaških m«' 'stih v kratkem pričakovati drastične iiprcmeiii l»e. Med «Irugiiii baje odstopi tudi šef generalnega štaba baron i'onrad von lloetzendorf. V A\striji neprenehoma menjaj«» generali. Kaj t«» pomaga ! Avstrijskega duha le ne morejo izpre-meniti. i ADVEHTISEM ENT Avstr. Slovensko Ig ' , JT'W Bol. Pod. Društvo l)M»a«*»lt«Mi iS. jaauvaria ISSL lakariMtiirtü« at fa|»ru*t a UMI v Srt«*l ki«». Icé. «iti varstvu A ko se pa hura sovražnik pripla- in pripraviti na nočni napad v noči, začno žaromet * črne red »dftik Sedež: Frontenac, Ktns. GLAVXI URADNIKI: MAKT1N OHKRZAN. Box 72, K. Mineral, Kan l'mlpre,U: .101IX OORftKK, Hox !?!>, Radle.v, Kan«. Tajnik: .KUIN C K H NE, Uox 4, llreeiy llili, Mnlherrv, Kaus. Blagajnik : h'UANK STAIU'H', Box 245, Mulherry, Kans. Zapisnikar: I.OI'IS BRKZNIKAR, L. Bnx 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: . J'ONCRAC JI'ItSK, Box 207, Radley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KoTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR:-JOSIP SVATO, K, 4. YVoodward, lowa. ' FRANK STI ( IN, Box 22(i, .lenny Lind, Ark. M ATM A SI'TINA, Box 2:1,. Franklin, Kans. POMOŽNI ODBOR: WILLIAM 11 ROM K K, Box «5, Frontenac, Kans. ANTON KOTZM AN, Box 514, Frontenac, Kans. * Sprejemna pristojbina od 1f>. do 4,"> leta znaša $1.5 I. t < . k i it I i., I •>...> . .....I 1.1..... trehruh, se je vse to izvršilo, kar rabi na vojni! S tem pa ni i'ečeno, da človek v sedanji vojni manj dela, ali manj trpi kot nekoč, t prav obratno. Za vodstvo m por.ibo teh strojev je treba .m premnogo \aje, -pietnosti, prisotnosti duha, neustrašenosti, naglice 111 navadno tUili junaštva in srčnosti. Moštvo, ki hladnokrvno za primernim kritjem čaka sovražna krdela ali trope konjeni tva, naora imeti lepo mero ju-^fast\:i in m 1 <• k-vi. Kapitan signalnega krmila v podmorskem čolnu, ki preži v stalni smrtni nevarnosti z že- ja uredništvo in tiskarna; nad sliko je veliko aolnce, ki se meje Bissingcnu. "La Patri«" je drug tajen list. ki pravi, da "je necenzuriran žurnal, izhajajoč na kakršenkoli način, kjerkoli in kadarkoli se mu zdi " Druga vrsta pove, da izhaja žc drugo leto. Kakšen je ta lit, je razvidno takoj iz prve vrste, v kateri pravi, da 5.0 " Nemci harbarr in večni lažnivci." "I.'Kcho", tretji tak list, pravi, da "ni podvržen cenzuri in lahko piše. česar drugi ne morejo". V zadnji >to-vilki je priobčil dobe. eden govor angleškega ministrskega predsednika, ki se napije morda v treh letih enkrat. preprosto računarsko tajnost, pa je z Kmet opravlja vsa navadha kmečka veseljem udaril. Al. kakšen obraz je (lela< Reft je mh aji zdrav in vese, delal kupec, ko je vsota strašno na- Otrok ima 10. Navadno popije na dan rasčala. Oken je bilo 20 in kupna cena 3 iilre mlciuit viasih pa po ce,c l|neyo je znesla 20,971 K r,0 vinarjev. V spij> samo po, ,jtra m|ekn S(nr j(, resnici pa hisa ni več vredna kakor 40 let 10,000 K. Hitra pošta. Kdvin K. Kdenborn, trgovec z žitom in član Commercial Exchange-a, je te dni prejel pismo, ki je bilo pred .r»0 leti poslano njegovemu očetu v Willow Grove. Na samodrčih se donasa med mo- u>Zfl0 potrpežljivostjo na ugoden tre- J* rekel, da ne bo prej konec vojne. dokler ne bo Belgija zopet prosta. Vsak teden se pojavi par knjig in majhnih brošur, v katerih se opisuje jo Nemci in njihovo delovanje, seveda ne na prijazen način. Kako to časopisje izhaja, živa duša ne ve, razven onih, ki so pri tem delu. Naj se že sodi o vsebini takih listov to so tisti kakorkoli, pogum se ne more odreči njih urednikom in ostalemu osobju. Ni isto. Ni ista stvar, če vi kupite Tri-iu" t je v linimeut ali kako drugo zdravilo v slučaju revmatizma ali nevnilgije. Trincrjev linimeut gotovo in sigurno pomaga, in ravno to je, kar bolnik želi.Pri nesrečah, štvo na bo jiščih in- -trelskih . jarkih "pošta". 000 takih junaških vozov ima le v Avstriji na razpolago vojna pošta, ki je znana pod imenom "Feldpost". Kaj vse zmore ta urad, koliko dela ima na glavi, je raxvidno iz številk, ki presegajo miljonc. Na glavno zbirališče pride vsak dan do osem mi- r utek, da i/.streli v pravem času vrtalo; letalec, ki napravlja visoko v zraku, obstreljevan od nevarnih šrapne-lov, zanimive obrise, daje znamenja, zraven pa se morda še bori s sovražnim letalom; pionir, ki obstreljevan polaga podzemske mint«i pa je sam v nevarnosti, da ga raztržejo nasprot- ljonov pošiljatev, ki so namenjeni vo- nikove zemeljske pošasti jaščini, in okrog dva miljona pisem v junuki, 0 katerih ne govori zgodovina, domovino. Poleg tega mora pa še tisti, ki «e bojujejo la interese, ki niso Mr. Edenborn je izročil pismo poštarju. da preišče, kaj je bil vzrok, da razpoklinah. napetju, itd. je Trije bilo pismo šele zdaj dostavljeno., nerjev linimeut najboljše zdravilo. M ena 25 in ode, po lekarnah, po pošti .Ti in (iOe. ('e hočete prenehati s kaši jem in hripavostjo, vzemite Trincrjev pomir je valeč kašlja, in zadovoljni bodete. Cena ista. -lo>. Triner, ketnist, 13.13-30 So. Ashland a ve.. Chicago, III. Piwino je bilo tri leta,^ preden je bil rojen trgovec žita, sin tistega, na kogar je bilo pismo naslovljeno. Zdravniški humor. Izkušen zdravnik je objavil šest slučajev, v katerih more bolnik ozdra-Ti so: 1. Kadar bolnik ne kliče Predlog -prejet, da se izvolijo brat oskrbeti do 300,000 medsebojnih voj- njihovi in Umirajo zanje, tajnik F«igrač Jursche in I.ouis Lekše mh sporočil in oklicev. Tudi verstvenim "potrebam" je prišel stroj na pomoč; oskrbeli so se tu intam samodrči s popolno kapelico, ki so jih dali v uporabo vojnim kuratom. k<4 odbor ;*a preračunanje starosti članov splošnega društva. Predlog sprejet, da s« plača bratoma Pongrac Jursche in LOuis Bresni-ker skupna vsota $38.00 za prevod in pi .irjje pravil v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Nato sledi razgovor o ohhajanju 2*» letnice. Predlog sprejet, da se 25 letnica obhaja pomladi in čas se določi pozneje, po razmerah. Razgovor o dvorani: Predlog /(»prejet, da je dolžnost predsednika dvoranskega odbora vsak mc.-ec predlagati račune dvorane. Zaključek seje ob 6:10 zvečer. Z bratskim pozdravom I .OPIS BRESNIKER. za p INDUSTRIJALIZ1RANA VOJNA. UMETNI OBRAZI RUMUNI. í'timuni v Bukovim in na Sedmo graškem ali Erdeljskem spadajo k mnogoštevilnemu narodu rumunske-mu. ki ga je vsega skupi»j gotovo do et:. » ■ Soproga ameriškega poslanika v Pa rizu M rs. Sharp pripoveduje o opera- devet miljonnv. Ta narod živi ob »u- Stroj pomaga pa tudi posameznim cijah ameriških zdravnikov na Fran- govzhodnih Karpatih tja a sčasoma vendar popolnoma na nalašč za to zgrajenih vozičkih, predi ug.ičijo razmere, včasi pa tudi Vojaki artiljeristi niso vselej zado- ameriskem ambulantnem oddelku v na zemljevid, boš videl, da tvori zini- Parizu sem smela obiskovati pariške Ija rumuhska, rekel bi, krog. Središče voj a ke bolnice, kjer so ležali na bo- tegn kroga je Sedmografka dežela na jišču ranjeni ali oboleli vojaki. Ogrskem. Na Ogrskem je Rumunov "Videla sem vojake, ki so jih pri- nekaJ mnnJ kot tri miljonc: Z avstrij- peljale ameriške ambulance, katerih skimi Rumuni je v monarhiji dobre obrazi so bili tako razmesarjeni, da bi tri nniljone ljudi tega naroda, jih ne bilo mogoče spoznati, ako bi V starem veku so stanovali na seda- jih bil človek prav prej videl, ko so nJem Erdeljskem Daki, k. icre <»• imljanjeni Daki, ali v 12. veku čeljustjo, novimi zobmi, novim nosom, 7-°Pct v™'h v svoje zapuščene popolnoma novim kraje, kjer so si ustanovili svojo drža- "To se je zgodilo z nenavadno ope-raciio Ameriški zdravnik, ki ga je imel v oskrbi, nu'i je vzel del kosti iz njegove noge nad stopalom in kolenom. in jo potem tako obrežni, da jo je mogel porabiti za čeljust. Zobe mu jo naredil pa zobozdravnik. "Potem m„u je vzel kos rebra, ki je vo, ki pa je bila odvisna od poljskega kraljestva. Ko so Turki Poljakom vzeli Vlaško in Moldavako (deželo teh polatinjenih Dakov), so morali prebiti ti Vlahi ali Rumuni silovito turško robstvo, dokler se niso leta 1^78 osvobodili 7. rusko pomočjo in dosegli državno neodvisnost. Bukovinski Rumuni so pr*vli pod Avstrijo leta 177.r>, ogrski so bili pa ze od prvih začetkov s, i PP® ^HP^® ff^® ■ ■^■i ■■ kar hitro pM0»jo dO temelja in po-'voljni, da pošiljaj.- M|Mfa« tu»-., ure tako o^Hkal, da je BtOMl predstavljati P°dvržeiu Mudjarem, ki so gospodo-vzroče popolno prekucijo. ,in ure iztočne vere 'kakor Srbi ali Rusi in Bolgari >. Med njimi je naseljenih veliko Zidov, ki imajo skoro vso trgovino v rokah. Ljudstvo se peča z živinorejo in poljedelstvom. Zemljo iniajo pa le v najemu in morajo odplačevati bojarom (plemenitašem l veliko davkov. Glavna mesta Romunov na Ogrskem so večinoma vsa v madjarski oblasti. Kljub temu je narod zelo v.n-narodni borbi z napreduje. sedanji nobi v par minutah najmodernejšo in desno lice, tako, da ni imel nobene (¡lavno mesto Rumunije je Buka-najmočnejšo bojno ladjo. kože na tistem mestu, celo obrvi rti roc,t| s 300 tisoč ljudmi in rumunskim In če slednjič obrnemo pogled v 'mel na tisti strani. < ez par tednov vseučiliščem. Bukovjnskj Rumuni so višave, vidimo, da se tu«li ondi giblje- j«' zapustil bolnico s popolnoma nor- po izobrazbi gotovo pred ogrskimi, jo prožno in vitko, kakor «>r!i velikani, malnirn obrazom. To so zdravniki, zo- ,|yt}jm oni v Rumuniji ne napredujejo zračni stroji, zračna letala, aeroplani, l>« 1 ameriški, tako naredili, da so mu tako, kakor hi bilo upati. čela nekoliko kože, in sicer to- Zanimivo je. da je v romunskem železni golobi, eno- in dvokrovniki, ki vzeli ogrožajo — žal v nasprotju z vsemi Stroj je provzročil velikanski pre- sijo v svojem okrilju strelno pripravo. ( ^ obrat na gospodarskem polju. Da bo ki je tako umno sestavljena, da si m- J ' 0 ''"• ^ svojo gigantsko močjo in s svojo vaden človek tega niti predočevati ne "Drug zdravniški čudež se je do silno hitrostjo ustvarjal čuda tudi na more. Zato lahko en sam podmorski K°dil /. nekim nemškim vjetnikom, ka- Veden in vztraja v bojiščih, je bilo sicer pričakovati, a ne strel iz take ladjice pogrezne in ugo- teremu je goreča tekočina sežgala vse Madjari, ter celo v toliki meri, kakor se godi v velikanski borbi. , Silovite armade si stoje nasproti. Bojna črta, ki presega 500 km, se nam zdi že nekaj navadnega; brodovja pokrivajo cela morja ter zapirajo obsežna ozemlja; in kakor da In ne imeli več prostora na brezmejnih morskih planjavah, se potapljajo podmorski čolni za hip pod gladino, da izstrcle pogubo no t», «vedre v sovražne dre-dnavte, in potem na drugem varnem prostoru pokažejo zopet Na po-višin. • Kd«> je v--e to omogočil? človeški um * pomočjo železnega stroja. Vlak na vlak se je podil proti sovražni mili, ko je počil glas, ki je klical na klanje; in že čez par dni so si *tale nepregledne množine vojaštva nasproti. In kako m zna stroj pomagati, kako dvigniti svojo silo, kadar se mudil Malo skokov - pa je na jugu, malo ognja, pa je na severu ali zapadu, tako da je prav resnično, kar je nedavno izjavil nravnimi zakoni in proti vsemu med narodnemu pravu celo življenje mirnih, neoboroženih prebivalcev v vojnem ozemlju. Zrakoplovci so drzni liko, «la se je držalo kože tudi nekoliko zjkUi kj „0 prišteva k romanskim ali la ; txti del kože, na katerem so rastli novolatinskim. jnko mnogo slovanskih lasje, so dali nad oko, drugo'pa na elementov. lice. ___ "Videla s«»ni moške, ki so jih pri- Seit gradov v spalnici, bojevniki, ki mečejo morilne pozdrave nesli s fronte, in so bili tako razme- V neki gozdni gostilni je prenočil na utrjena mesta, na važna prometna surjeni, par mesecih okoli Ko je agent že «lremal v postelji, ji« smer daleč v ozadju postavljenim tež- bolnice in celo po< cestah, seveda s začutil, da se nekaj giblje. Tolkel je kim havbicam in njih voditeljem, ki umetnimi obrazi, umetnimi udi, ki so po postelji, nakar je na.^ial mir in on sovražnika ne vidijo in ga videti ne bili pa tako popolni, da je bilo težko je zaspal. A ko je dlje časa že spal, morejo, ker so Večinoma postavljeni opaziti kaj nenavadnega na njihovi ga je prebudilo nekaj mrzlega, kar se kje zadej zn hribom ali v varnem kri- hoji ali na kretnjah sploh. jc v obliki kolobarja gibalo na «lesni tju. Ako prileti strel iz nasprotnega "Vojna jc «laln zdravnikom priliko, nogi. Agent je hitro prižgal luč in tabora, pa artiljeristi ne vedo, kje je «la delajo čudeže. Zdaj morajo vsak vzdignil nogo. Mož je poskočil in po-skrito sovražnikovo topništvo, se dvi- dan delati operacije, karkšne so se^legnil odejo s postelje. Seveda je kri- gne takoj letalec, da izvoha skivališče doslej smatrale za nemogoče. čal, kar je mogel. Pritekel Sredi novembra izide AmertiKi DruzinsKi Kjoledar ZA LETO 1917 Koledar, ki se je zadnji dve leti splošno priljubil slovenskemu čitateljstvu v Ameriki, bo tudi letos skrbno urejen, da čimbolj ustreže našemu delavstvu in občinstvu sploh. Vsebiñ.lí j«» sledeča: Ob žetvi; slika. — K. K.: Žetev; pesem. — Letni koledar. — Me-s«»«':»i koledar, - Stoletna pratika. — Letna kronika. — Zediajeue države. - Razmer je med Mchilóu in Zediajeninit državami. — Inozeni-stvo. - • Evropska vojna. — Anton Aškerc: rtdika. —- Kagclbert (Jangl: Krvavi Krst; pesem. — Xoflca Kvedrovn: Zločin; povest. — M. D.: O dar vini/mu. — E. Kristan: I'o neustavni pot i; pesem. — Ivan Molek: Nevtralni Ainor; ^.ila v enem dejanju. Kako so nastali kontinenti. — Anton Fnntck: Koraki na.i mano; jm-scjii. — Na pot v Mehiko! — K. K.: Pravica; pesem. - Milan INigelj: Potnik;', črtica. — I'od puško! — Zadnji trenutki (¡aponovi. — K. K.: laidlovv; pesem'. - Anton VerovKek. — Maksim (iorkij: 1'eseni »• sokolu; t-rtica. —- Cvetko iSolar: Rojstvo; pa-»«•m. — France šinvs: Andrej Klemenčič; ži\Ijenjepisna «'rtiča. — Joža Zavertriik: Od jadrnice do nadoklopnjnče; razprava. — Snbmarinka j.rolu) oceana. - Oton Zupančič': Hi! ... — ,1. Howard Moore: Odkod izvira vera ?— E. Kristan: Odločitev; črtica. — (>«l prve «to «tinge ínter-nacionale. — J. Ambroži«'*: Rešeni; črtica. — Suženjstvo v .lukatanu. — Napoleon in njegovi sorodniki. — Južno ameriška odkritja. — Socialist i «'na Idrija. — Smrt znamenitega kemika. — Frank 1'etrič: Socialistična stranka Amerike. .liu>n«lovanski socialistični klubi. —- Mednarodna mladinska organizacij^ -- Statistika; raznoterosti; oglasi.. Skoraj odveč nam je naglasnti, da bo koledar tudi bogato ilustriran. Slik št«>je «'cz 00. Med njimi so slovenski pisatelji Aškerc, Cankar, Zupan«'-!«', Lcvštik in drugi, port tet i odličnih socialistov, učenjakov itd., slik«', ki so v /\e/i z letnimi dogodki, alegorije, zemljepisne skiee i.t.d. Kjoledar bo trdo 'Vezan. Znano jc, da se jc papir nezaslišano podražil. Tudi cene drugih tiskarskih potrebščin so močno poskočile. To je zadelo celo bogate časopise po Ameriki, tako da so podvojili naročnino. Vlada sicer preiskuje razloge podražitve, ampak vsa ta preiskava praktično nič ne pomaga. Draginja ostaja. Tudi mi se ne moremo izogniti temu udarcu, ( ene na tiskarskem trgu določajo tudi ceno naše izdaje. Letošnji koledar •Velja •Vezan 50c V tem je všteta tudi* naročnina za vse Zedinjenč. /lr/avc. Ker moramo naklado določiti po naro«*ililt, naj «ra vsakdo, koor g.1 íeli, __■ t a Ko j naroči. XV sakemu si« venskemu delaven bo brez njega. Ne odlašajte torej naroči tiste, /a katere bo premalo koledarjev. pn/in*je žal, če ostane la. da ne pridete med Naredila sprejemu rHOLETAHEC. 4008 W. J/.rf St. Chicago. lil. : t PROLETAREC LIST ZA IMTKIE9K DkLAVSKKGA ljudstva. I/HAJA VS4.MI TOMI.k* -— Lattaik ia iidftjaltlji «— Ji(«ti« se pogledajo Rockefeller je ve pravimo, «la je zelo h«»gat. iu nihče številk«-, se pa lahko pride še «lo nam ue bo smel «»citati, da preti-1 drugega spoznanja. Vprašanje na-j ravamo staja: Ali je «lavčni sistem, ki ga! Ali John D R«»ekefeller se po-; iiuaim» v Ameriki, pravičen? smehu j«- taki številki. T«.Irko je Socialisti zahtevaj«», «la s,- pr«» plačal «»n lam* I«- davka; Baje je < K»'*'» i" davkov pri narašča joči vito zanesljiva številka, prihajaj«»-1 dohodku* znat no poveča. Ak«»[ čn iz ura«!nega vira. Najhrže t«» br bile cenitve zveznih uradov pra-, ui splošni» znano, in marskidJo, ki vilne in bi imel John D. res "le čita «» tem en in^-etrt iniljonu. u- eiioind va js.-t miljonov d«»hodk«»v tegne zaklicali : Klobuk «b»l pred ; »»a let«». lSe sme vendar opravičeno Kockefe.llerjem : Človeka. ki da je | vprašat i: Kaj je treba posamezni sam stricu S«mu take dohodke, je obitelji 21 miljonov dolarjev ua treba sp.»si.»\ati. 'Ho* K.ij ji je treba «l*-set miljo-, V Ameriki so pa ljudje, katerim nov? uiti taka številka ne imponira do Ako bi RockeMlerju «»stal«» t«»-^ volj. «la bi pokleknili in obožavaji čistega «l«»l»ička, kolikor pla- njegovo veličanstvo p«» milosti ga- «*»j,> sedaj zveznih «lavkov, ne bi itolina. V Ameriki s«, eeb» ljudje, mogel priti uik«»l> v nevarnost, daj ki mislijo, da ne plačuje Roeke-, hi tr|»el kakšno p«»uiunjkauje rtu«li feller t.»liko «lavkov, kolikor bi 'če so jajca po HO centov tonat. ga bilo prav. t«» ne more spraviti v za «i rog«». Z| V pra.šii s*», koliko ima J«»hu D- miljonoiu letuih dohodkov ima ¿e; premoženja iu koliko ima «l«»hod- vedno lahko več prostorov /a sta-k«»v. Kar se tiče prvega, je vsaka uovanje. nego mu jih je treba, si točna cenitev nemog«»«'a. Da je lalik«» ktipi več knjig,neg«» jih ino-miljardar. je g«»t«»v... Ali za pest re pr.-čitati. iu ut treba, «la l»i si. miljonov goralidol se motijo tn«li odrekel katerikoli umetniški uži- .. najbolje poučeni'ljudje. Nekoliko tek. Tudi v Kvr«»p<* lahko včasij več je znano «» njegovih dohmlkih.1 P™v komodiio pogledu. Zvezne davčne oblasti jih cenij«» Koliko b» pa Z«'diujciie države na približno eiioimlvajsel milj«»- lalik«» \«*č st«»nle recimo /a lju.1-liov ua leto. Približno. Pop«»lne ja- »ko kultura, če b» jim moral Uo-snosti na tudi tukaj ui in Zedinje- ekefeller namesto enega miljonaj ne države nimajo sredstev, da bi plačati «leset ali petnajst in če bi prisilile luk«*gu bogataša na ua- veljal«» t«» tii.li za druge umitimi-, tančin» na\e«lb«i «loh»Hlk«»v. Ijonarje? Nekateri njegovi viri so znani V pri«'*» vsega'tega jc treba pri-, in t udi zneski, tek«»či iz njih. U«»«-- znati, «ia se«lanji «lavčni sistem nij keteller je pre«|vseui kralj «»Ija. pravičen- Izprememba v tem zmi-Standar«! Mil ( «nnpan.v je leta slu, kakor jo zahteva socialistična 1014 razdala «livi.lende v skupni stranka. I»i v s*slanji družbi vsaj! s v« »t i 67.2lMMMki «I« »I a rje v. John D. nekoliko «»lajšala bremena, ki jih . je glavni delničar te slavne «Iru- ""»"a n«»siti ljudstvo, za Roeke-žbe; ena četrtina divi«|end. 16,HO.*».. Mlerja se pa ue Iti itilo treba bati,' Carski dekret p«»oblašča ruako finančno ministrstvo, du najame za dve iniljardi ruhljev p«»s<»-jila ua račun državne blagajne. Njegovo presve-to rusko veličanstvo je meiula p«»p«»lu<»uia poza bilQ, da je bilo leta 190."». vpeljan«» na Kuskem nekaj takega kakor parlament iu se je imeuovab» duma. Vidi se. «la je prišlu Rusija z«»pet v tesn«-stike z Avstrij«». N sa sedanja vojna je ps(»lutiznia najči-steje izraženo. V njej je bilo tudi jasno, «la nis<» imeli s to /.vezo nič opraviti narodi, ampak le njih vladarji, ki so bili složni v tem, da imajo k«»t m«» narki skupne interese iu «la jih moraji» skupno braniti proti ljudstvu. Kako je |e mugoče. «la j** tu logična /veza sedaj pop«»luoma pretrgana* Kuk«» je mog«»če. «lu je v evropskih razmerah tak kaos? Saj naletimo na neziuisel, kamor so obrnemo. Zlasti /. iiar«»dne-ga stališča j«' zmeda tako velikanska, «la se z«|i .1«»-veku. kakor bi*bil zašel v norišnico. Najbolj z.au«*-šeni nacionalisti prihajajo sami iz za«lrege v /a-«Ireg«». Poljaki v Varšavi s»» pijani navdušenja, ker sta jim Vilče iu Pranejožef p«»«ipisala nekakšno p«»ljsko svobodo; P«»ljakom ua Po/uaujskem se krči srce,, kadar pomislijo, ka.j •»«» / njimi. «•«• zmaga Nemčija. Jiig«»sl«»vauj zavriskajo. «'•»• p«»r«»ču telegram, «la s«» zavezniki tam kj«- ua Italkauii ali v V«»lliiuiji kaj napredovali: strah jih prešine, ak«» pride vest, «bi. so dosegli "zavezniki kakšen u speli na ti«»rišk/'iii. Slovani ne vedo. ali naj s«, vesele, ali naj žalujej«», «la s«» Itolguri Slovani osvojili l»«»lgarsk«i Dobrini/«», kater«» >«» jim l*ili p«» balkanski vojni vzeli ueslovanski Riimuiii. Ka j bi človek vpričo blaznega «lirimlaju v Kv-ropi začel s sloyansk«» v/.ajemn«»stj«» To j«- l»il včaai vrhunec slovanske nacionalne ideje: se«laj ni ta vzajemuošt vredna pet soldov. Porabiti j«1 ue moreš, «la razložiš «l«»gtHlke. služiti ti ue more k«»t bleščeči «dlj. niti s\«»jih vsakdanjih želja za zmago in poraz ne moreš opreti nanj«». Kuk«», kak«» je ta zmešnjava mogoča? No. ugaiiku ui tak«» velika, da se ne bi «lala rešiti. Vse te nelogičnosti post a ne j«» razumljive, čim s»* zavem«», da s<> vodi kapitalistična vojna, da s<» njeni vzroki in njeni cilji pretežno kapitalistični in «la «»tlločujejt» tudi v ločenih kapitalističnih skupinah le najmočnejši faktorji. Interesi vseli nemških kapitalistov niso enaki: /a iiekat«'!'«» je vojna uničujo«'*a iu «lali bi kaj /a to. «•«• l»i se končala. Za «Jrugo je vir ogromne-gu bogastva iu l»«u|oče siliu» moči. Me«| angleškimi. fraiic«»skimi, avstrijskimi kapitalisti ni nič i «Iru ga če. Interesi vseh držav v eni iu «Irugi zvezi niso enaki. kolik«»rkoli si prizadevaj«» na eni ui ua drugi struni, «lu bi do|»ovedali svetu svojo brezpogoj-u«» slogo, je vendar res. du si njih želje iu cilji močno nasprotujejo. Vzemimo le interese Italije in Srbije ua strani zaveznikov, interese Avstrije in Nemčije ua strani centralnih sil. Niti interesi habsburške monarhij«» se ne daj«» spraviti pod en klobuk: «-ilji Ogrske so radikalno nasprotni temu. kar želi Avstrija. -< > interesih narodov seveda sploh m g«»v«»riti ob tej vojni. V eni in v drugi «>l»«'li vojskujočih se skupin bi morulo (»riti «lo uajostrejših nasprotij, če bi se mogli «»glasili intetvsi vsuk«* posamezne .skupine. Ali da. s«> mor«' ena iu druga zveza držati skupaj, s«« morajo interesi «dalo jših podvreči interesom močnejših V skupini centralnih sil vodi Nemčija. me«I zavezniki pa Anglija^. In dosedanji uspehi centralnih sil. u jih pridobitve. «!«>kler so bile p«»-\s'«mi v ofenzivi, njih tr«l«»vr^tm» kljubovanje v «le-t'«'nzi\i j«- predvsem pripisafi podreditvi vseh moči pod vrhoviu» nem;.k<» sil«», tisti centralizaciji in tisti vojaški avtokraeiji. ki j«- na tej strani še veliko bolj «b»s|«duo ¡/.vodena, kuk«»r me«l zavezniki. Kj«* o s i ji 11 narodni interesi? Kam s«» >e «teli inter«'si. »uoiiarhov" Zv«*ze sil \ sedanji vojni so utemeljene nu pop«>lii«»nia drugačnih p«»«llagah. Te /vez«- >o triurni kapitalizma. Le če se spozna ka-1 pitalističui značaj te vojne, jih je mogoče razumeti. Z nobenega «Irugega stališča s»> ne daje razlagati, \ s,i druga nasprotja s»» potlačili najmočnej-ši kapitalistični interesi. Ali pa s«» jih s tem spravili s s\ «*ta '» Kaj še! Po«l |»cpelom tli žrjavica . 11 je. Naspr«»tja in sovraštva, kine morejo se«laj u.i dun, čakajo na bo«h»č«> primerno priliko in že \ -sedanji vojo-i s«* pripravljajo novi k«»nflikti, ki lubk«» povzroče pttpoliKitna n«»ve zveze iu nove vojne. lu nič ne ho čudnega, če bodo sedanji so.vraž-niki t«-dii j z a v«• /11 i k i, seilanji prijatelji pa sovražniki. Karl Kautsky Dviganje iri padanje. * H10 «lolarjev j«' odpudla nanj. John I). je interesiran pri t'ob»-rado Kuel uud Inui t'ompany iu «bdati. njegov delež znuša tam. kak«»r je sam povedal. 14.HW>,000 «lolarjev; dohodki s«» pa l«»tu 1914, znašali 74.».'NHI dolarjev. To je za »'ti«> «la izkusi stradanje, ali pa «la zaide v nevarnost, «lu bi moral V Magdaleni. N. .\L>. s«» se dne j 7. t. m. zvečer nekateri volilei spr-j li zaradi izidu volitev. Kmalu je let«» skupaj sedemnajst iu p«»l mi-J pokalo. Dan Marehuleta je bil ta- Ijona «lolarjev čistega d«»bička. l<'».i mrtev. Mauuel Orijalba in Da niso s tem izčrpani njeg«»vi njegov mlajši brat sta pozneje u-J dohodk*. j«» gotovo, čeprav je ž«- nirlu za sv»»jiini ranami. Po«b»bnih ta avotiea za«l«»stna. da bi «»b njej dogodkov je bilo te «Iui p«» Ameri-j živel človek, če zna biti vsaj ne- ki mnogo, četudi ne p.»vs«»«l kar s koliko skromen v svojih i\vljen- smrtnim rezultatom, skih zahtevah Zvezne «laveue «»b- Volilne stave s«» precej neumne, lasti eeuij«! njegove dohodke še Vendar so še pametnejše «nI takih na tri in pol miljona dolarjev več. pretepov in ubojev, ki tudi ne iz- Odkod so ti «lobički? premene r«»zultat«»v volitev. Vlada ujma uradnih podatkov.! Ali javna' tajimst je, «la "«lelu* Neki tovarnar čevljev «»bljubn- Rockefellerjev denur v bankah, na j«', 'la bo veljal par ženskih cev- železnicah in še v «Irugih po«lje- ljev «b» spomladi «lo 2"» d«»lar- tjih. Du ni tega kapitala mah», je jev. Morda pride res še v modo. znano; ali kolik«» gu je in koliko mu nese gojev «»«1 nuva«! in ¡»«»treh ljudskih razredov i/, katerih se pred vse rek rut iraj«» pr«»letar«'i; «»d spretnosti aili m«»či, ki j«- |H»trebna za *l«kJ<» \ tisti imlnstrijski panogi, v kat«-ri so za-' posleui; «»«I ra/širjeiu»sti ženskegff in «»tr«»škega dela, od v«'lik«»sti industrijske rezervne armade, ki nikakor ni z;i vse stroke enaka. «»«I ra/s«»diiosti «lelavcev, in slednjič od tega. ali p'n»v/!•«»«"• a «le!«» ra/.krnpitev in ločitev uli združenje in strnitev «lelavcev itd. • Vsakteri teli p«»g«»jev .!«• z«'l«» različen v razno vrstnih imliistrijskih paiogah in' delavskih plasteh in se neprenehoma spreminja. k««r s.- tehuu*-. nn in gnsp«»«larska revolucija nepretrgoma nmla-Ijuje. Vrsuk «lau po«ljarmi kapital nove kraje in n«»ve p«»kli<*e izkoriščanju iu pr«»letari/.iraiiju, vsak «lau se ustanavljajo nove industrijske panoge, neprenehoma se ž«» obstoječe pre«»snnvljajo. Kakor v začetku kapitalističnega pr«»i/.vajauja tudi se danes n«»ve plusti prebivalstva v«*«|iu» /o llolaiuhk» parlament je Miglasm» s|»r«'j«'l r«-s«tliieijo, ki zahteva vpeljavo splošn«* volilne pravice in «ulpravo pluralnega glasovanja, s katerim so doslej privilegirani razredi političiu» okru«lali delavstvo. H<»landija nima vojne. V Avstriji se ljudstva» žrtvuje "/a vero, «lom cesarja . /a na grad«» mu pa «»staja ¡»luralna volilna pravi«-a v mogla bret cenzure telegrafirati dalje, nastane vpra sanje: Zakaj ae je to brzojavljalo? Ali zdi ne nam, da nam na to vprašanje ne o«lgo-vore ne s Dunaja, ne is Berlina. p< t propu«lujo v prol«*tariat, se pogrezajo v «*u pinski pmletarijat iu se vedli«» zopet nove plasti dvigajo i/ njega; v delavskem proletariatu su-inem s»- opaža uepn-staiio naraščanj«* ni padanj«1, eue plasti s, «Ivigaj*» v .naraščaj«»či. drugi v padajoči smeri, kakor ž«» prevladujejo pri njih pri-tipkajoč« ¿tli dvigujoča stremljenja. T«»«la ua sreč«» nadaljiiemu razvoju človeške družbe se pojavi pri v«*čiui proletarskih plasti pre-jalsilej čus. ko se nagne zmaga odločno na stran «Ivigujočih streu»lj«*iij, iu če s4» tu stremljenja v ki.ki proletarski plasti tak«» globok«» delovala, «la so v/lni«li!a v njej sumozavest. razredno zavest, /avest solidaru«»sti vseh njenih članov me«! sabo iu z v sem «{«•lavskiui razredom, zavest moči, ki privr«* i/ tr«ln«* složuosti. brž k<» s»» vzbudila v tej proletarski plasti, zavest njene gospodarske neob-li <»«111 e potrebe in sp«»št«»van je «b» samega sebe. brž-kču«i uv «-I ju v I ju jo. gospodarsko pač lahko |»«»djarmijo t«» plast, ne ui«»ri*j«» j«» .pa moral-iu» ruz«*n če j»> pritisk t-uk. «la ne sam«» pritiska, iimpuk sk«»ro p<»polnoma inluši. kakor v marsika-teii propiulujočih doniut-ib industrijah. vsakem «IrugiMii slih-uju bo inu*l pritisk samo posleilie«». du y.l»u«li pr«».tipr.itisk ; rodi torej manj «propalosti, kakor ogorčen ju : proletarca več ne p«»nižu v capina. ampak gu poviš« v inučenika. Angleški vojni urad naznanja, da ,i«* bila v liulip blizu alganistanske meje bitka med iiulij-skimi vstjisi in angleškim vojaštvom. Angleži s«» zmagali, vst;iši, katerih je bilo bOtlO, so pustili Umi mrtvih ua Imjišču Angle/i so baje izgubili le enega mrtvega. Pomen t«» v«*sti j«« v leni, «lu s«» Anglofili vedno inlili. du je v Imliji vse zadovoljno. Vstaje s«* pravzaprav ne bi smele smatrati za znamenja zadovoljuosti. Marsikateri "svobfHloniislee" je tak kakor uaj/.agriženejši far. I> ne misliš tako kakor on, odpihite veter vs«» svobmlo mišljenja. Kapitalisti irikdar ne sovražijo pijanosti, tudi če zagovarjajo prohibieijo. Kar opravi na en način alkohol, opravlja na «lrug način od ljudi izmišljena "božja beseda", HEJ, KAKO BOMO POCENI ŽIVELI! H«»g nam odpusti naše grehe, ki smo jih st«»rili, k<» smo s«* norčevali iz ameriških preiskav! Se«la i ' spoznavamo resnico, «lu greši ua j-pravičnejši devetflulevetilesetkrat • na dan. Pravili smo, «la ne «l«»s«-že j«» vae preiskave v te i «leželi, ki se vodijo enkrat z.n-udi delovanja Jrustov, drugič za rudi dragega premoga, pa zopet zariuli kakšnih tisoč potopljenih ljudi ali pa zaradi pttdraženega kruha, nič druzega na «lan, kakor «lu ««♦ ¡počrčka mnogo dragega papirja in da ima nekolik«» Ijtuli pri tem j ug«»«leu "«Ižab Z«laj bonu» moriti i vse t«» pre klicati. Naposled bonu» vetidui ¡si>oznali. kakšn«» neprecenljivo vrednost imajo te preiskave. In i ta luč izide svetu i/, naše 1'hicngc Sicer ui znamenja, da bo kruh ali ines«» cenejše. Ampak z«lrav stvenega komisijija imamo v tem mestu, čigar ime John Dill i Robertson bo zapisan^ v zla««» knjigo človeštvu. Nu podlagi svojih preiskav nas nauči, «la >«• človek v sedanjih razmerah lahko i povsem zadostni» preživi za -10 centov na «lan. Dr. Robertson je to že «logua' v svoji obitelji. Naprav i j»a še javno preizkušnji» s šestimi »noš 1 k i ■»• i in šestimi ženami. Ta nj«'g» va iznajdba se prc«lb»ži komisiji, ki je bila izvoljena, «la preiskuj«' vzroke draginje. Te preiskave seve«lu p'.teii. ne ho več treba. Zakaj če se lahko živi s 40 centi na «lan, i«-e za P'O «»«I-¡stotkov, ker bonu» te«laj še ved»H. potrebovali le HO «•« ntov na dan. Za 1«» iznajdb«» z- sli ži Hoben son najlepšo nagnulo cul kapitalistov. Patentirali si je i»u pravzaprav ne bi smel dati, kujtj mxSobni modrijani so «se jiivl jali že piej, i le «la niso bili «*bieušl, mi bi bili gospodu Raliert-sonu luhko p«»\e«lali nekaj p«s|«»b nega *t ud i brez njegove preiskav«--("'lovek se preživi tudi. z «les^ti.iui centi na dan, .«"•«* nima v <". Po znali s..... ljudi, ki so j«*«lli ;>• I. ,o za zajtrk, za kosilo iu za v«*čcrj«». Nezahljeno. Slalino so ji «bdi I«* "poduhati '. T«»da kaj bi «lejal dr. Robert-son, «"-♦* bi tn♦-^t^l t'hieag!» «»«Imerib» njegov«» plačo p<» tej njegovi iz-nujilbi Njegov eksperi'.ie-.i l»i liil le te«laj kaj vreden, če Iti imel delavce b4 pravi«*«» «b» tiste brni.«* * .... i i i • • in «(«»'tistega življenju spl«»n, ki j« najcenejše. Ti »«bi naš /«Iravstveni veletitu j«* t»ozabil. «I.; eiovek n» konj. ki j<> vajen v st> -\oje življenje sena iu «»vsa. Iii nadalje j<* pozabil, «la tu«li slastnih pečenk in «(«»hrib t«»rt in finib krožnikov, na katerih se serviraj«», in lep;h sol», v katerih lubk«» uživajo ne bi bilo Inez »bvluv«'«'v in njihov<'«ri «b'la, «la imajo torej «lelavci pravnico «b» kaj druzega kakor «l<» polente in «lu je vpričo tega ves ♦njegov štiridesetcentoT slci ra -nn 1«* humbug. Ljubljanski "Slovenski Narod" 7 dne 18. septembra piše: "Že zgodaj zjutraj čakajo ljudje pre«l trgovinami kruha in moke. Željno pričakujejo trenutka, ko dobijo mleko in kruh. Mnogo lju«li govori pri tem čakanju: "Ob, ko bi imeli tudi v Avstriji gospoda Batockega, kot ga imajo v Berlinu, potem nam ne bi bilo treba toliko časa čakati nn mrzlih ulicah." Toda predvsem je treba vedeti, «la samo v Ljubljani, Celju in (¡ra >e izjavili, da smatrajo to sedaj za vojni ukrep, iz katerega ne umrejo izvajati nil.r.kršnili posledic, dokler sp ne I uči vojna. Iu na enakem stališču stoje narav no tudi druge vlade. Kal j pa pravijo Poljaki t'lan ruske dume in vodja poljske stranke na Ruskem je podal izjavo, v kateri pravi: "Sredi vojne »o bile nemške vlade tako predrzne, da so hotel»,* vnaprej določiti ne le usodo I'oljske, ampak usodo srednje Kvrope sploh. Poljsko kraljestvo, ustano lieno nd Nemcev, bo v mnogih ozirih odvisno »d Nemčije in postane gotovo. orožje nemškega imperializmu. "Poljski kraji na Pruskem, zibelka poljskega iu roda, so obsojeni na nezadržno germanizaeijo v bodočnost:. (Galicija ostane pod oblastjo llabs-buržanov in je j d pretve/o avtonomije odreza na od vsakega vpl i na notranje zadeve Avstrije. "Poljsko ljudstvo ne soglaša z uredbo, ki j« v nasprotju / njegovimi željami, katerih cilj je Vstajenje cele Poljske vstajenje, katero je ta vojna napravila gotovo. Odločno protestiramo proti Tej akciji Nemčije, ki pomeni novo delitev Poljske tu naj bi uničila zgodovinsko enotno zdru-ž lev Poljakov, ki je nemogoča brez Krakov«. l*o znanja, Slezije in poljskega morja • * "Ravnanje Nemčije ima očitno namen, da privede spor med Poljsko in Rusijo in njiju zavezniki. in da opraviči v očeh sveta svoj razburljivi način rekrutiranja Prepričani smo, da ne bo poljski narod zapuščen v svojem tragičnem po loža ju, in da razglase Rusija in njeni zavezniki, List ".lapan NVeeklv Mail" poroča, da so nai Kitajskem sedaj sledeče tuje čete: Američanov L'iioo. Francozov umni. Angležev ."» pa p' sekajo Japonci, Oni ima jo v Mandžuriji celo 17. divizijo in šest bataljonov za "železniške straže''; na severnem Kitajskem šiiri pehotne kompanije: v Tsiegtnvu šest pehotnih bataljonov; na prednjem Kitajskem en pehoten bnta-Ijoft. S kom ima Kitajska vojno, da zasedajo tuje Čete njeno ozemlje^ Z nikomer ne. In popol noma nevtralna je. To vojaštvo je zato tam, da " vzdržuje red". Zdi se sicer, da bi bilo tega v Kvropi bolj treba. Ampak ta glasovni "red" so le kapitalistični interesi prizadetih držav. Nekoliko morajo ti vojaki podpirati oziroma 'ščr.-itr kupčije svojih kapitalistov" napram Kitajcem, ne kolko so pa na straži drua proti drugemu.Kitajska je veliko korito, iz katerega bi jih mnogo rado žrlo. pa je treba paziti, da ne zagrabi drugi ropar preveč. Kakor porora "Koelnisehc Zeitung". sta NVtnšk« centralna zveza tovarnarjev m Fnija Ja-brikautov sklenili, da se združita. F stanovi se iu-diistri.jski posvetovalni odbor, kateremu-pristopijo še štirje Člani Fnije fabrikantov za posebne ii»er«se kemične industrije. Kajzerju so brzojavno naznanili ta dogodek. ki je "tako izredno važen ra gospodarsko življenje Nemčije DoirorUk ic rer, važen. Moč podjetnikov se da bo poljsko vprašanje rešeno v svoji celoti." Iu kaj pravi Rusija? I ladiia izjava se glasi: "Nemška in avstrijska vlada, poslužujoči se začasnega zasedeuja dela ruskega ozemlja, sta razglasili ločitev poljskih okrajev od ruske države in njih ustanovitev kot sa mosta I na država. Na inen naših sovražnikov je očitno, da dosežejo po-množitev svojih armad. "Carska vlada smatra to dejanje Nemčije in Avstro Ogrske za.kruto poseganje naših sovražnikov v načela mednarodnega pruvu. ki prepoveduje, da. bi se prebivalstvo v vojaško zasedenem ozemlju sililo na dodajanje vojaštva za boj proti lastni deželi. Carska vlada smatra to akcijo za neveljavno. ''Rusija je od začetka vojne žc dvakrat izrazila svoje nazore o vsem poljskem vprašanju. Njen namen je, da ustvari celo Poljsko, ki bo u-živula. kadar se koncu vojna, pravico, da svobodno upruvlju svoje narodno, intelektualno in gospodarsko življenje nti podlagi avtonomije poti suvereuiteto Rusije in ob ohranitvi načela enotne države. To carjevo odločilo ostane neomajano." Ves svet torej spoznava, da je takozvaua poljska neodvisnost le vojaški ukrep Nemčije in Avstrije. V Berlinu in na Dunaju jim ni prav nič za poljsko neodvisnost, pač pa za poljske regimente. t e pravi Rusija, da je to zoper mednarodno pravo, ima popolnoma prav. Seveda je postalo mednarodno pravo tekom te vojne nekaj takega kakor znani mož iz kavčuka, ki jc postavljen nu zabaviščih, da ga ljudje za svoje veselje klokotajo. Kriitve mednarodnega prava so že naj-vsukdanjejšu reč in človek se pravzaprav ne hi smel več razburjati ob tem. Toda med zločinom in zločinom je razlika. Fkrasti klobaso in ubiti mater ni vseeno, čeprav je oboje prepovedano. Nemčija prav dobro ve, da spravlja z rekrutiraujein Poljakov te ljudi v smrtno nevarnost, uc le tako. kakor jc vsak vojak-v nevarnosti, ampak ker so oni doslej pravno ruski državljani iu postanejo po zakonu velci/da-jalci, čini pograbijo puško zoper Itusijo. Imajo li v Nemčiji in v A v viri ji:, boljše, muc nej o Kiisiji, kakor sami «» sebi ' Na stotine smrtnih obsodb sino čitali iz Kos-ne. Hercegovine, Dalmacije, Srijema, Shvonije zaradi "izdajstva ". Srbi se niso hoteli bojevati zoper Srbe. in avstrijska vojn« sodišč« jim niso prizanesla. Kar kaznujejo sami z vislicami, zahtevajo sedaj od Poljakov. Ali res upajo, da bodo Rusi bolj človeški od njihovih rabljev ! Ne. tega gotovo ne mislijo. Ampak mar jim ni. kaj se zgodi z ubogimi Poljaki, če jih le morejo sami porabiti za kanouenfuter. V Varšavi morajo biti navdušeni. Kajti oči nemških stražarjev pazijo, kdi ni navdušen. Ali poljski* poslanec na ILiskcm. ki ne stoji pod o- blastjo nemškega .guvernerja; klice: *l\ar snu je Nemčija, ni Poljska" Viljem in Francjožef ra/ glašuta neodvisnost, zato da preprečita /adinjenjc iske!" In priznati se mu mora, da govori resnico Pruski Poljaki nimajo nič manj pravice poznanjskih in' galiških Po Ijakih govore, nad katerimi nimajo oblasti, in o ruski suvercniteti. katere si Poljaki tako malo že le kakor nemške ali pa avstrijske. Kgoizem je na strani centralnih sil, egoizem je na strani IJusi-je. Hesiiično veliki ne znajo hiti nikjer, Niti iz kušniu jih ne izuči. < V bi bila ruska vlada takoj od začetku jasno, brc/ diplomat ¡enega zavijanja povedala, da hoče obnovitev cele iu resnično neodvisne Poljske, če bi bila znala biti tako velika, d;i bi se bila odkri nt odpovedala suvercnitet i. ki je vendar nadvlada, bi bil položaj za Husijo danes vse drugačen. Kar bi bila Poljakom darovala, hi bila na drugi strani. v drugem oziru četvero pridobila in svoje voj ne žrtve bi bila zmanjšala. Ali kako bi mogla biti c«rističn« vlad« veli kodušna ? UTRINKI z njim zelo povečava. Cc.sn fahriknnti "Nemčija", tedaj jc združitev "srečen dogodek ?i\ Nemčijo". V vsakem slučaju je to srečen dogodek z« kapitidiste. Zelo podoben i«' ustanovitvi trust« in zelo bo povečal njihovo izkoriščevalno moč napram konsumeniom in napram delavcem, Uotovo ima tudi vojna tukaj svoj tlele/. Ali tudi brc/ vojne je tiiko združevanje kapitalistov /elo na ravno. Kakor v Nemčiji se mrši prej idi pozneje tudi v drugih deželah. Oorje delavstvu, « ne bo razumelo, da sc mor« enako trdi... /«rrii/iti' Papež, je poslal Avstriji protest, ker so njeni letalci napadli Padovo in metali bombe v kraje, kjer živi civilno prebivalstvo. Ilcnedikt pravi, da je bilo vsletl takega barbarskega vojskovanja ubitih mnogo nedolžnih ljudi, zlasti žen iu otrok, in d« se ne more tnko vojskovanje na noben način trpeti, ker nasprotuje vsem mednarodnim-zakonom in vsaki človečnosti. Ne moremo se sicer pobahati, d« smo z njego- * v o rimsko svetostjo vetlno enega mnenja: v tem t ... i . • slučaju pa r«di priznamo, tla ima prav. če imenuje metanje bomb n« /ene in otroke barbarsko. •Le tla ne bi bih mi na njegovem mestu rabili be «ede »» ^'nedolžnih" žrtvah vojne. Tmli na bojiščih padajo skoraj s«mi nedolžni; tisti, ki so krivi te vojne, s kom j še vsi žive. Iu vse to klimje /« interese vladajočih je barbiir.iko. Vendar jc pa ubijanje žen in otrok bolj divjaško, kakor umor v boju. V lein oznu ima papež prav. Toda kaj po- meni njegov protest .' Kaj bo z njim dosegel? Pravi, tla m1 uc more tako vojskovanje na noben način trpeti. Ali k«j bo storil. Če položi Avstrija njegov protest v koš ju če napadejo njeni letalci prihodnjič kakšno drugo mesto na enak način? Napove li tedaj tmli papež Avstriji vojno" Avstrija namreč meče bombe, ker ima moč zn to. Preprečila bi p« to večja nasprotna moč, ki ui obsežena v kosu papirja. Ju če nima papež te moči. so njegovi protesti ravno toliko vredni, kolikor na primer protevti našega uredništva. Trideset superintendentov raznih sirotišnic je na nekem shinlii v Nevv Vorku izjavilo, da jc stara metoda telesne kazni, to se pravi pretepanje otrok na vsak način boljša in bolj priporočljiva od nove, po kateri se kaznujejo otroci s postom in n« podoben način. Pravijo, da so prišli tekom svoje prakse do tega spoznanja. Mi prihajamo do spoznanja, da bi bila "stara metoda" najbolj pri poroči ji va za take snperintendete. Tmli Anglija nVelfe kontrolo živil, kakor se je že davno zgodilo v Nemčiji ¡n v Avstriji. Parlament je v tem oziru sprejel načrt predsednika trgovskega urada VValterja. Runeimana. ki omo-gočii ne le določitev maksipialnih cen, «mpak tudi konfiskacijo živil in druge ukrepe, S tem je končno priznano, ti« vojna tudi Angliji ne pri/anaš«. ampak ima za njeno prehranjevanje enake posledice, kakor v drugih deželah. In nadalje je s tem priznano, da »o interesi »plosnosU vendar važnej- Shšal sem /.nanea, vsega spoitoviiuja vrednega moža, visoko i zob ra/enega in pravega strokovnjaku v njegovi vedi, ki mi je dejal: V Ameriki je d«nd« lies vsak inteligenten človek socialist On sam, dasi zelo inteligenten, ui bil socialist. Itil je pa prepričan, tla je. Priznaval je. tla se gode delavstvu, ali kakor je on dejal, "siro-ftiašnejšim razredom, krivice; želel je, da bi se iti na nekakšen način popravilo, «tu ne hi bilo toliko guriinju ,da bi bile plače dostojne, da hi bila tudi delavskim otrokom omogočena boljša vzgoja. In mislil je. tla je to socializem, Pri volitvah jc glasoval zu tisto meščansko stranko, ki se mu je zdela naprednejša. Tnpatam si je izbral kakšno simpatično ime tudi izmeti nasprotnih kandidatov, t e se mu je zdelo, d« ima , posamezen socialist upanje n« zmago, mu je dal svoj gl«s. Prepričan jp bil, ti« je to socialistično. Žal mi je bilo, zameriti mu pa nisem mogel mnogo. Njegova veda je.bila zanj skoraj vse živ-I jen je. Tako je bil zakopan vanjo, tlu mu ni osta-i 'lo časa za kakšen drug študij. Razumel sem, da t« 111 ui mogoče drugače, t'e hoče doseči svoje znanstvene cilje, jim mora posvetiti ves svoj čas iu v se svoje moči. Ampak in jc bil vzrok, da tudi socializma ni mogel študirati. Tupatam je pobral nekolik«» drobim o njem, to je spravil v zvezo s svojo prirojeno srčno dobroto, in to iii.u je bil socializem. Zdelo se mu je popolnoma naravno, tla je človek v vsaki stranki lahko socialist iti tlu za dosego so-• ialističnih ciljev sploh ni treba posebne stranke. V t eni zinislu jc gotovo v Ameriki mnogo so-«•ialist o v. Toda za socialistično gibanje, za socialistični cilj. /a osvoboditev delavskega razreda so prav toliko vredni, kolikor tistj, ki preklinjajo socializem iu se odprto bojujejo proti njemu. Dobro srce še davno ni socializem in s samo ¡ ljubeznijo si delavski razred prav nič ne oporno-re. ( c se pravi, da je moderni socializem znanstven, pomeni to v prvi vrsii, da je za socializem treba znanja. Kjt r ni tega. tam ne more biti trdnih. prepričanih, zanesljivih socialistov; tam ne more biti zdravega socialističnega gibanja; tam naposled nc more biti socialistične zmage, Prizniijmo odkritosrčno, ti« je t«kega socia-ri/uia še vse premalo, posebno pa v Ameriki, kjer spada površnost med niijnavadnejše lastnosti. Zato se tudi še tako lahko zgodi, tla najdemo v če-rajšnjega sod ruga nenadoma v drugi stranki, morda tudi" na drugi kandidatni listini, (¡otovo je, da ni bil tak mož nikdar socialist, udi takrat ne, ko se jy„j,«ko imenoval iu ko je morda agitiral z« socializem. Kdor je res socialist, je prepričan, da ni z« delavski razred rešitve razun v socializmu. To njegovo prepričanje ne izvira le i/ nekakšnega veri podohncfti mišljenja, temveč iz znanja. Za »o prepričanje ima neizpodbitne dokaze. In če je spoznal, da ni rešitve, dokler ne pade kupitnR-stični sistem, je nemogoče, da bi s«m sodeloval prV ohranit v i tega sistema. Toda mnogo jih je. ki si z vprašanji družabnega reda in gospodarskega sistema sploh ne l>eli-jo glave, pa si vendar domišljajo, tla so socialisti. Marsikdo se se pohaha : ".laz ne po/nam teorije; ampak i/ prakse sem socialist." In večinoma je ta "praksa" prazna beseda hre/. pomena. I/ take "prakse" se jc porodil ameriški linio-iii/em : taka praksa je bila mati zmedenega «¡in-dikalizma; na tleh te prakse je /.rasti« hužvaztia dobrodelnost; na to prakso se sklicuje prohibi-cija. Znanja, v katerem ima socializem svoje temelje, nc„ nadomesti nobena praksa. In brez tega znanja ne bomo nikdar imeli trdnih socialistov. Tako sklicevanje n« "prakso'" najdemo tu- | tli drugod. V njem tiči pree jevelika doza osah-nosti, spojena z zaničevanjem znanja. (Jotovo je praksa povsod potrebna, toda ne kot nasprotje znanja, temveč kot njegova uporaba. Zdravnik • mora najprej teoretično poznati svojo stvar, potem šele more praktieirati. S prakso se bo razvijal in spopolnjeval: ampak kdo je tako neumen, da se bo tial operirati od človeka, o katerem ve, da ne pozna anatomije? Kam bi prišli, če bi do-volili mazačem. da režejo, šivajo, kurirajo, zapi- sujejo umdiciue iu sirupe, češ s tem bodo dobili prakse? Socializem ui do zadnje strani dotiskana knjiga, v katero se ne bi uioglo nič več zapisati. Vsa-ku znanost se spopolnjuje. Ali v vsaki vedi ve. Ij« to, tla se, kar je že znanega, naučimo, ¡n na tem gradimo dalje. Kdor se hoče na primer ha vit i z našo zem I jo. >m or a preštudirati kar je že znano o njej. Potem pa l«hko dalje eksperimentira, meri, koplje, grehe, računa, in morda doseže znamenite nove rezultate. Ali kam hi prišel, če bi zaničljivo prezrl dosedanje znanje, vzel stvari, kakor se njemu zde, pa bi hotel na tem graditi dalje! — Zdi se mil, da sobice zjutraj vzhaja, zvečer pa /upada, torej da se suče okrog zemlje. Zdi se inn. tla je s zemlja okrbgl«, grbav« plošč«, Ali "znanost-', katero bi izvajal iz. iega "praktičnega spoznavanja," bo preklicano čudna in ne bo vredna prebitega beliča. Zdi se ti, tlu zaslužijo delavci premalo, t e bi imeli boljše plače, bi lahko več kupili, udobneje staimyuli in sploh bolje živeli. Torej si prepričan, da tiči vse vprašanje v boljših plačali. "Praktie no" si prišel do tega spoznanja. In to ' praktično spoznanje" ni vredno piškavega oreha. Kapitalizem ti lahko plačuje deset dolarjev n« dan, pa boš večji revež kakor danes s tremi, ker ima isii kapitalizem moč, da tj podraži vse življeuske po trebščine tako. da ne boš izhajal niti z. dvajsetimi dolarji. Mož si je "na pod I a g i svojih praktičnih i/ kuAcnj" vtepcl v glavo, tia so plače vprašanje vseh Vprašanj. Pri kakšni priliki se zgodi, da sc plače povišajo ;inorda vsletl štrajka, morda ima jo kapitalisti sami razloge, da store to. In sedaj bi moralo biti vse v redu. A kmalu spozna mož, tla ni nič v redu. Razočaran jc do dna, in zdaj "naj hudič vzame vse skupaj Včeraj je ves razgret agitiral za "socializem", danes naj gre se socializem rakom žvižgat ! Cc bi bil mož včeraj-vedel, kaj jc socializem, ne bi bil danes pričakoval paradiža.in ne bi mogel biti razočaran. Zakaj socializem bi mu bil povedal, ti« ni dovolj, pridobiti deset centov, am pak tla je treba porušiti vladajoči gospodarski si stem. Naučil bi ga bil, kakšen je sedanji sistem in kakšen bi moral biti. da bi se odpravile iu onemogočile krivice. Podal bi mu bil argumente in dokaze; dal bi mu bil prepričanje. Ce bi bil poznal socializem, ne pa to. kar se je njemu zdelo, d« je socializem, ne bi mogel dimes klicati hudi ča. tla naj vzame vse skupaj in ne bi mogel ni kitar opustit i socializma. Prepričan socialist mora ostati socialist do kraja, v dobrih in slabih časih, <»1» zmagah in porazih, ob izpolnjenih upih iu razočaranjih, ker ve. tia ni rešitve brez socializma in da torej ni druge, kakor delati in graditi in se bojevati toliko časa. tla naposled vendar zmaga socializem. ('o bi bila nebesa kje gori nad Itimsko cesto in če bi mi jih kdo odprl m pokazal, kadar vem. da se m i nc sanja 'kdo bi mi mogel tedaj še vzeti vero v nebesa? Sam Lucifer mi je. ne bi mo gel iztrgati, kajti ta vera bi bila utrjena v zna nju, Nihče mi nc more izgovoriti tega, kar po k i tivno vem. Toda nihče še ni videl nebes, in zalo se godi vsak dan, da odpadajo kristjani in židje od svoje vere, ki nima korenin v znanju. Socializem ne sme hiti vera. ne domnevanje, ne fantazija, ampak trdno znanje. Socializma se je treh« naučiti. Njegove argumente in dokaze je treba poznati. Tedaj bomo dobili trdne socialiste. ki ne bodo menjali "prepričanja ", ker bodo imeli resnično prepričanje. In tedaj pride čas socializma in njegove zmage. Po smrti pride baje vsakdo takoj preti svoje ga sodniku. Neki radovednež vprašuje, koliko izjemnih sodišč so morali zdaj ustanoviti, ko jim pošilja Lvropa toliko materijala. Odgovoriti mu žal ne moremo, ker nimamo zveze z onim svetom. Zima je. Oledališka in koncertna sezona se pričenja: Mase delavstvu se ne zanimajo za to, ker se nc morejo . To je znamenje kapitalistične kulture, tla se odpirajo umetniški zavodi Ic peščici izvoljencev. ši od interesov posameznika; vojna jc poka/al« tudi individualistični Angliji, da ne pomaga v gotovih slučajih nič druzega, kakor da poseže organizacij« skupnosti, torej sedaj država, v go spotlarstvo, ne oziraje se na privatne interese (V ne bi bila vojna taka s*, rašna reč, bi jo človek pri-voičil še Ameriki, da bi sc še ta naučila, kako smešna je vera v edino zveličavno privatno podjetništvo in kako se v nujnih slučajih niti ka pitalistična družba ne more ubraniti sredstev, ki so kolikortoliko podobna socialističnim. Iz Itcjruta v Siriji poročajo v Amsterdam tla jc turški» vojno sodišče obsodilo egiptovskega sultana HusNcin Kcmnl pašo na smrt, ker je spra vil «lel turškega cesarstva namreč F.gipt - poti tujo, namreč pod angleško vlado. Turški sultan je potrdil smrtno obsodbo. Ilusscin Kcmal baje se ni zaradi te obsodbe napravil testamenta .ker misli, tla ga Turki nc morejo obesiti, dokler ga ne dobe v roke. Turško vojno stališče je prišlo s svojo sodbo sploh zelo pozno. Angleži so yl:«dali v F.giptu že davno pred to vojno, in če Iu hoteli obesiti vse. ki so to do volili, bi moral turiki »ultan samega sebe obsodi ti tia smrt. . • . Argentinska vlada je zadovoljna / VVilsnno vo izvolitvijo. Wi!son še bolj Kadar sc /nIa vseučilišče, kličejo delavce. K ad a r j^^/ciaiu^^jod^g^^ PROLRTAREC AI^VKKTISKMKNT SLOV. DELAVSKA U«iaM.*UMift d im it »»r*>«i* . j** PODPORNA ZVEZA Uker»orér«aa tt »»ril« I** « il rta v i 1. na«l*orni.\ ► iiailznroik tntilftiunik Sedež: Coneinaugh, Pa. o lavni uradniki: PRKDSKDMK : Ivan Prostor, til 20 St. Clair A vi». Cleveland. Ohio. PODPRKIisKDNIK: Josip Zorko, K. P. I», 2, ho* 5o, W«t Newton, Pa. TAJ XI l\: Itlrm N<>\ n k, '.Mi Main St., ('onetnaugh, Pa. pO\l«»?.NI TAJNIK: Atnhej Vidrleh, 17o Franklin Main St., Coaemaugli, Pa. IIIVU N.IN'IK: Josip Ž «'If, lil Oil St. «'lair Avt., Cleveland, Ohio. J «i M11/ \ I ltl.AUA.INIK: I'rank Pavlovčič, 20 \lnm St., PoaeRtsugh, Pa. nadzorniki: Ivan A. Kakor, '¿07 Hanovfr St:, Milwaukee, Wit Nikolaj I*o\ Af, I Crsib St., \'u»rev Hill, N. S Pfttshurgh. Pa Jakob Kocjan, 1400 K. 52«l St„ Cleveland, Ohio. POROTNIKI: Anton Lnvril, l>ox S, Yukon, t'n. 1'iank ItHvdck, rt iu't Glaus Ave., Cleveland, Ohio. \ n trni Welly, ho* 41, Huperipr, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: I'. J. Kern, \t l>., «¡'JO- St. <'lair Ave., L'levelaad, Ohio. POMOŽNI ODBOR: Prank skuf«-a, 4l."» Woo«tlariil Ave., ConciiutMgh, Pa. i-'ram- Koi, I'oaemaugh, l'a. Mihael Ph»k, K. P. D. I. t. 1I .T a. Johnstown, Pa. Jakob Itupcrt, h. '-'Is. South Fork, P». Ivart Hribar, Johnstovvu, Pa. GLAVNI 1'HM) v hiši >t. JO Mniii St., «'miernaii^h, Pa. por»»t n i k I Ml i » il ni k |Mii ni n i !» Uradno «iln»i!o: PlfOLKTA KK<', 4<»0* \V. ;',|ht Ht . Chicago, III Cenjena diu*tvn, otiroma ajih uradniki, ho uljuoro«'ilih glavnega tajnifta kak»* (niiiiiin ¡IJjiv «ivti, na j to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da »e v pri liodn j»."jM>pru\ i. « SEJA GLAVNEGA ODBORA S. D P Z. dne 3. novembra 1916. Navzoči: pred*. John Prostor, pod-pinl Joseph Zorko, tajnik Blaž Novak /.apis. Andrej Vidrich, pOm. Blag. Prank Pavhivcič, por. odbor, Anton Lc.vri« in Anton Welley, P«.možni odborniki: John Hribar, od dr. 45. Mihael Fleck, od dr. štev. '.i. .John Jager o«l dr. .štev. 2. in Frank iskufca «nI dr. štev. 1. Seje m» udeleži tudi pretiš. Slov. del. podp., in Penzijske družbe, hr. I 'ran k Dremelj. Pre«ls. br. Ivan Prostor otvori sejo ob U. dopoldne, ter pojasni navzočim, da >e je seja sklicala /.aradi združitve - penzijsko družbo; obenem spodbuja navzoče, da naj bodo vedno naklonje-ni za zilružitev tudi f ostalimi organi zacijami. v ** Prečita se zapisnik zadnje seje gl. « d bora in *e sprejme s popravkom; "Prihodnja revtizija se vrši čez seal n:e «-cev, natlaljne pa \>:ike štiri me-' sece, kakor zahtevajo pravila." Preide se k zadevi primanjkljaja bivšega gl. tajniku L. Bavdeka,- «ibe-nem z zadevo National Surety «*»>. K temu poroča br'. Blaž. Novak sledeče: Kolikor je njemu znano, se zavarovalna družba protivi pokriti primanj-kliaj v polnem, pač pa je bila prvotno pripravljena primanjkljaj pokriti le deloma, namreč s kakimi $2000; ker se pa gl. odbor s tem nikakor ni strinjal, se je stvar nekoliko zavlekla. Iz. nadaljnih poročil pa je razvidno, da se družba protivi primanjkljaj pokriti ter je mnenja, da se bo moralo proti «tružhi končno -»»linijsko postopati; pojasnjuje tudi, «la se družba izgovarja, da se bivši tajnik ni držal pogodbe, katero je zahtevala njegova varščina, češ da ni on denarja z.e tisti vas, ko je družba dala za njega varščino, pravočasno na banko nalagal. Poročilo se vzame na znanje, obenem se sklene, da se pozove zvezni eivet nik na sejo, da vse podrobnosti na lančneje pojasni. i Brat Pavlovčič poroča, da je slišal, «bi ima bivši tajnik L. Bavdek razposajen denar pri gotovih ljudeh, obenem poroča, da se je vse potrebno preskrbelo, «la se ta «lenar lahko iz-tirja sodnijskim potom. Ysle«i tega se vsi, katerim je L. Bavdek posodil «lenar, v času. ko je bil tajnik S. I). P Z., pozivajo, da se sami zglase v g|. ura«lu S. D. P. Z. bo«li.si pismeno ali jpa osebno ter prijavijo posojeni jim znesek. Med tem časom se seje u«leleži zvi'/.ni odvetnik Mr. Robert C. Iloorle. predloži podpirano zadolinico oil I.. Bavdeka, s katero se more iztrrjeti posojeni denar, gle«le zavarovalne družbe je mnenja, «la naj se še enkrat poizkusi" z njo mirnim p«>tom poravnati, da bi se tako izognili «»»«Inijskim stroškom; v slučaju pa. «la bi se druž-ha nikakor ne hotela mirnim p«»tom poravnati, naj se danes o«lbiči vse trebno, «la bo mog«u na podlagi sklepa gl. o«lbora storiti nadaljne korake proti družbi; priporoča, «la naj se v smislu sklepa napiše resolucija ter se Tuij pošlje omenjeni družbi. Sledi «ib-din«i rnzmotrivanje ter se končno sporazumno sklene, da: Ako se hoče družba mirnim potom poravnati s S. |)."P Z ma i. ti plačati $3447.30, v slučaju pa «la se temu ukrepu ne po»i-vrže, se vloži tožba za vsoto $4405.00, to ie za celoten primanjkljaj s pripi-lammi obrestmi «bi 3. sept. (916, V smislu sklepa g«»n omenjen«» za-deve se sprejme priporočena reaolu* eija po br Fr. PavWifu, podpirana p«i br. Jos. Zorkotu. sledeče: The folloinir resolution was made by Frank Pavlovčič: seconde«! by Joseph Zork«»: "Resolved that this Kocicty accept at any time the sum of $3447.30 in full of the claim against the National Surety Company, on account «if the shortage of Louis Bavdek, Kx-Serre-tary, an«! that upon» refusal of sanl company to pay sanl amount, the solicitor is hereby directed an«l emp«»w-ered t<> institute suit, with the right at all times, h«iwever t«i compromise same for the above sum of $.1447.30. Br. tajnik prečita brzojavko, ki -e tiče sorlnijskega pravoreka v zadevi umobolnega člana Krojačiča; soprogi tega člana je bila bol. podp. prhlržana «»«I društva pod obtožbo, da je njemu ona bolezen zakrivila; ker se je pa sedaj izkazalo, da te obtožbe niso bile dovolj utemeljene, se sklene, «la se ji izplača vsota $300.00 ter s tem preneha biti član tve%e Sprejeto. Zadeva Jos. Okroščeka, člana dr. štev. 23. 1'vmrtnin« za tega umrlega člana se je izplačala sodniji, ki bo, od-, ločila, kateri je postavni dedič, ter jc s tem za zvezo stvir rešena. Opoldanski odmor. Nadaljevanje seje «>h 1:30 minut p«ip. Navzoči prejšnji ter gl. odbor. Slov. del. Po«lp. in Penz. družbe br. Jos Iluuptmann, Budna Petrič in Mirko Intihar. Prei«le se na zadevo združitve S. I>. P. Z. s Penzijsko družbo. Br. tajnik priporoča, «la se ukrene vse potrebno za vpeljavo rav.r>dov, ki bodo «ugovarjali sistemu, po katerem .»-e bo moglo poslovati v gl. uradu tudi za člane, ki so bili zavarovani pri penz. družbi; priporoča, «la se ustanovi se en oddelek in sicer za $100.00 usmrtnine in en «iolar bolniške po«lpore ozir. dva dolarja bol. podp., da bi tako moglo odgovarjati sistemu, ki ga imajo pri Penz. družbi. Br. Budna zeli pojasnil, kako bo z onimi člani, ki s«> člani pri obeh organizacijah, namreč so zavarovani pri zvezi za $500.00, pri Penz. Družbi pa za $1000.00. Sledi «laljše razmotrivanje ter se končno sklene, «la se članstvu v takih slučajih priporoča, «la svojo usmrtnino zniža o«l $600.00 na $50*0.00 ali pa zviša «»d $100.00 na $500.00, seveda kdor še ni prekoračil 45. leta 1'mevno je. da mora vsak, kdor h«>če zvišati svojo po-smrtnino, hiti zdravniško preiskan; «ibenem bo plačeval ogo« e po ugodnih cenah, v alučaju pa, da se ne razproda, *e shrani v gl. ura«iu Zveze. Društvom S. D. P. Z. in Penzijske «liuz.be >»e priporoča, «ia se po naselbinah zdužijo v eno društvo. Brat lvun Kaker vpiašM, kako je kaj z združitvijo z ostalimi organizacijami. Br. tajnik pojasni, da mu ni znano, koliko deluje izvoljeni «»«Ibor za združitev. Na predlog se sklene poklicati br. Viljem Hitlerja kot člana odhoia za združitev. Br. Sitter sc udeleži seje ter pojasni sledeče: Kot odbornik za združitev nimam sicer nikakih poročil pri r«ikuh, ker hrani te kakor tudi dopisovanje pred-se«lnik odbora br. Frank Černe. Poroča, da s»* je dopisovalo z gl. odborom S. N. P. J. s katerim pa se ni moglo nikakor pišti do kakega defi-nitivnega sklepa, ker kot znano ni hotel pripoznati potrebe za vpeljavo se kakih razredov, ki bi odgovarjali, «la bi članstvo S. D P. Z. ne bilo pri-zadeto nu njegovi uamrtnini. vsled česar se je pogajanje začasno ustavilo; priporoča pa, da se stopi v pogajanje z ostalimi organizacijami kot na primer: S S P. Z. ter ž Pitištvom Sv. Barbare, i. t. d. Predlog, da se izvolijo štiri izmed gl. odhorriik«>v, ki naj skusajo stopiti v zvezo z ostalimi organizacijami za zdruz'tev; olienem naj imajo nalogo delovati p«i vseh m«ičeh, da se organizacije prej ko mogoče združijo. Ta predlog soglasno sprejet. Izvolijo se s!e«leči: Ivan Prostor, Blaž Novak, Andrej Vulrich in Ivan Kaker. Predsednik sporoča, da je prišel čas, «ia se da na splošno glasovunje vprašanje o premestitvi gl. urada v smislu konvenčnegu sklepu. Brat Kaker pred-1 iga, da se dajo na splošno glasovanje t»-i mesta, ki so bila imenovana na konvenciji. Br Pavlovčič stavi proti-predlog, da se da tla splošno glasovanje "ali se glavni ura«! preseli ali ne" in v slučaju, «la večina članstva glasuje za preselitev, naj obenen) voli tu«b mesto*-v katero naj se preseli. Imenovana mesta e protipredlog za splo&no glasovanje. • Br. Pavlovčič omenja, «la sta se nastopili novi gl. odbori, kateri imajo nalogo to izveMi; gl. odbor S. D. P. Z. uvazujr to poročilo ter sklene. »la >e splošno glasovanje za pre-rrfe stitev gl. urada za nekaj časa odloži. in ako bi se pozneje izprevidelo, da bi združitev ne u>pela, tedaj se takoj razpošljejo glasovnice. Br tajnik predloži ček * vsoto 21 «lol. in ♦>;» cent. izdelan o«! br. V. Sit-' terja; pripomni, da se ta čeli nahaja že »koro dve leti v uradu, ter mu ni znano, kakšen namen ima. Br. Sitter pojasni, da je bila ta vsota nabrana v pri«! strajkujočin članom, ker se^e pa v iMem času stavka poravnala, se dotična vsota ni o«lp«i.slala naprej. Sklene se, da ta «lenar dobi društvo, katero je najbolj prizJbleto vale«! štrajka; tistemu se ho vpisala ta vsota k asesmentu v dobro. ^Zaključek «eje oh 6. zvečer Nadaljevanje seje 4. nov. liHil. ob S. «iopoblne. Navzoči tsi razun pom. odbornikov Fr. Skuf«-a, J. Hribar in .F. Rupert. i Br. tajnik poroča, «la je veliko «Iru-štev, ki še niso poravnala stroškov za varščine društvenih uradnikov, nekatera celo po «Ive leti ne; eno izme«! teh je dr. štev. 4 4., ki dolguje Zvezi že za več let. Ker pa je bilo omenjeno dr. zelo prizadeto vsled «lolgatraj-nega štrajka, ter se nahaja v «Iruštvu le se pet članov, prosijo, da se jim ta «h»lg odpusti, ter da Iu prestopili v «!rugo najbližje društvo S. I). P. Z. Stavljena sta dva pre«!loga: 1. Dfi se jim \ es dolg odpusti, odpade. 2. Da «e jim polovica odpusti, se sprejme Prečita se čestitka dr. štev. 22. glede združitve S. D. P. Z. - Penzijsko družbo, in se vzame na znanje. Tajnik poroča, da je bil nakazal dva čeka za bol. po«lpoio za dr. štev. 1 t. v zne«kn $60.00, ki sta se pa baje iz-guhila, gl. hlag. br. Jos. Žele pa teh čekov ni pteklical. a «Iruštvo si je na assesinentu t«i vsoto o«ltrgalo. Br. Ivan Kaker prečita pritožbo omenjenega društva, ki se pritožuje radi malomarnosti gl. blagajnika; istotako poroča, da tudi I. nadz. ne dohi nikdar nobenega odgovora od. gl. blag., ako ž «Ii od njega kakih pojasnil. I. po-rot nik «e istotako pritožuje čez gl. n!:e». ter novdarju, «!a ie tudi on dobil že več pritožh radi br. Želeti». Omenja. da bi moral biti na vsak način navzoč na današnji seji. Sklene se. da se br. Žele op«»zori. da 'očneje izvršuje svoje dolžnosti kot gl. blagajnik, v drugem slu'aju hi se napram njemu, postopalo po pravilih. Glavni odbor pa tudi obsoja samovoljno početje dr. štev. 14. ki si je vzelo pravico odtrgati si bol. po«lporo o«l asesmenta. ker s takim početjem *e l.ršijo pravila, obenem se «lelajo potežkoče v' gl. ura«lu radi vknjižbe «lohodkov lip izdatkov. OpozarjaLdruštvo, «la ima v enakih slučajih Jo takoj javiti na (d. urad Zadeva br. Babiš, člana dr. štev. 29. Omenjenemu je umrl otrok, ki je bil pri Zvezi zavarovan šele en mesec; Iv tej »tvari ne more gl. o«ihor nič pripomoči, ker ¡Ut pravilu v tem jasna Tajnik poroča, da je br. Sitter najel istega uktuarja z.a Zvezo, kot gu je imela S. N. P. J. Nadalje poroča, «ia «i je bil najel pomočnika zu sest dni in pol, du mu je pomagal pripravljali vse potrebno za aktuurja. Predlaga Vmčuii v znesku $26.00, ki se sprejme. \ Tajnik predloži račun Avezinega odvetnika sodnijske stroške za za-«leve Bizjaka $10.00 in Okroščeka $25.00. Se upivejme. Tajnik poro<\a, «la si je bil najel pomočnika v gl. brad še za drugo delo, kar se pa ni h«itelo pripoznati «al strani gl. predaednika. Br. Welley se strinja z ravnanjem br. preda, ter po jasnjuje. da gl. tajnik nikakor ni opravičen si najemati pomočnika na ručun Zveze brez dovoljenja gl. o«l-bora, Kačun v znesku $12.00 ae za se«laj odobri, a v ho«ioče ima v slučaju nujne potrebe za ponmčnika obvestiti gl. odbor, m ako ta sprevidi potrebo, te«laj mu je dovoljeno. Tajnik poro«!^, da je potrebno, da st* izvolita dva gl. odbornika, da napra-' vita načrt za pravila, ki imajo iti na splošno glasovanje. Brat. Kaker obljubi, da napravi načrt ter ga predloži na prihodnji seji v januarju 1917. Zadeva Jos. Pura se resi; on .se ima izkazati z zapriseženo izjavo gle«le svaije starosti, nakar «lobi svojo polico iz gl. ura«ia; obenem ima takoj izročiti pndržani ases. za «Ir. štev. 78. To stvar ima izvesti gl. tajnik. Tajnik je suspendiral «Ir; štev. 65. zaradi neplačanega asesmenta. Društveni uradniki se ponovno opozarjajo, «la imajo »lenar pošiljati na naslov: Blasuu Novak, Conemaugh D« po.it Bank for S. D, P Z., Cone-maugh, Pa., nikakor pa ne samo na ime gl. tajnika. 1. porotnik, br. Ani. I^ivrič preilla-ga pritožbo dr. štev. 46. češ «la je bilo premah» nakazane bol. podpore in sicer za br. Louis Oštir $1.00 in za so-sestro Kamlino Oštir $3.00. Omenjena grozita s sodnijako tožbo. Izkaže se pa. da sta prejela bolniške podpore toliko, kolikor sta bila opravičena dobiti po uradnih lislinah. Pritožba Martina Šinkovca se zavrže, ker jo je že konvencija rešila. Ker zahteva N'atinal Suret y Boad Co. strogo nadzorstvo na«! denarjem mladoletnih otrok, katerega ima v oskrbi p«mi. blagajnik S. I). P. Z., se bo.o«l sedaj v na«!alje hranil «lenar na harikah pod nadzorstvom pom blagajnika in gl. tajnika sporazumno. Sledi opohianski odmor. Nadaljevanje seje od 1 :30 p«ip. Glavni odbor sklene, da se na .»-eje, kadar se vrše ob polnoštevilneni za-stopstvu gl. odbornikov, ne sklicuje pomožni odbor, to pa vsled prevelikih stroškov, ki se prihranijo Zvezi. Sledi čitanje zapisnika, nakar lir. predsednik sejo zaključi. JOHN PROSTOR, m. p. preds. ANDREW VIDR1CH, zapisnikar. IZ PREDSEDNIKOVEGA URA DA S D P. Z Zaieljeno združenje naših podpornih organizacij se je pričelo. I>n<- •'». novembra t. I. j«» imel glavni in pomožni odbor S. |). IV Z. v ( 'oiicuiaugh. Pa., sv«ij«i »«'jo. na kateri >«i bili na povabilo tudi glavni «Mllnirniki S. I >. P. in Penzijske organizacij«« uav/.o«"i. 7.a vsi» organiziM'ije, ki se ogrevajo za /.«Iru/itev, je bila ta seja p«i>cbncga pomena. Kar se j«» na njej izvršilo, služi lahko za zgled vsem naprednim podpornim orga-nj/n<'ijam. • Seja je imela nalogo i/vest i /«Iru/itev omenjenih «Iveh «irgani/.aeij. in je 1 «> tudi opravila. Tudi tukaj bi se bila gotovo pojavila cela vrsta te/.av. ki In bile zadrževale zdru/itev in nemara celo povzročil»*, «la hi bilo zaspalo, «"•e bi s»- bilo vprašanje reševalo pismenim potom. Ko so «.»> zastopniki s»'š I i z rešim voljo, da «iovže-jo «• i I j, so ga tudi dosegli To j«' znamenje, «la se taka vpra šanja ne morejo reševati s samim dopisovanjem ali pa s praznim debatiranjem. Zato so bil«' tudi «I«» seilnnje besede o splošni združitvi bob ob steno. Na si ji smo 11 a« i i razpravljali, kako bi bilo mogoi-e doneči združitev š«> s kakšno drug»» organizacij«». Storili bomo korake, da s»> v kratkem /družimo š«> s katero. Seveda lic bomo delali s sil«»; pač pa bi bil«i potrebno, da bi članstvo samo v tistih organizacijah, v katerih je za /družitev. prisililo svoje funkcionarji', da se resno lotijo »|»'la in ¡zvrne nalogo, ki se • £ «la izv ršit ie le «•«■ j«* dobre volje™ Mnogo min» z«» pisarili «• t«*j stvari Visoko »«i Ne «Ivigali \alovi «le-bate.• Pismeno*tn osehno s»' je raz-pri vljah», »'klepale s«i s»» resoltmi-je. a ves rezultat .)•• «loslej prazen ni«'*. Sedaj smo pa prišli «lo zaključka, «lu ne maramo več mlatiti prazno sfamo. N i«'• v«v r«»solueij, ne osebnih ne pismeni^, ampak mlloeno zahtevajtito, «la se sni Ic-nio in skupno rešpuo vsa vpraša- nja, ki jih je livba rediti. Ak« «tališ»'»! in se — vsaj v tem oziru hočemo zilružitev, j«* trebu «bdi, j - še m ničesar naučila, .zanjo. Vi«|eli smo pa, «Iu je bilo I Večina delegatov odklanja spre vanj toliko «lela |»r«iti /«Iružitvi, «^e.jetn Japoncev in orientaleev sploh ne \c«\ kolikor zanjo, dani trdijo v organizacij«» in njem vodilni vsi, da so za združitev. élani zahtevaj«» omejitev priselje- (e smo res vm» zanjo, te«itij mo vanja prav na tuk na «'in, kakor je ramo najti p«»t. «la jo doseženi«», i oklepal zadnji kongrea, cigar za-('e j«» kdo naineiuuna za«lržuje, kljil«''ke je predse •,• i -i ai «i poncev. Dejal je: ke. la se siiulemo in tako pospesi-t' . .. . ... . " .Mi sino za «unejitev priseheva- III«! rešitev \ prasauja in orstrani- . , , . .. ■ . - , . , ,, , . nja sploh m za inteligenčno izkus- tev zafirek. I repl ican sem, «I ab«» * * . ~ vm> članstvo s tem zadovoljno". Tone j «nI bes«*« I na lh<"«iW> 1..... ....t t 196.65 $ 304.00 2 ..... 72.58 - 33.00 o..... ..... 92.13 . 32.00 4 . 96.21 47.00 5..... ..... 1 13.17 46.00 6..... ......11.52 ........ i..... ..... 76.31 45.00 K..... 25.40 65.00 9.... . 69.68 43.00 10..... ..... 95.35 125.00 11..... ..... 115.60 74.00 12..... ..... 36.93 32.00 13..... 125.30 58.00 14...... ..... 6.92 28.00 15..... 68.24 11.00 n;..... ..... 29.71 17. .. ..... 10.42 ........ ........ 11.94 20..... 39.1 J 92.00 21..... 300.00 100.00 20.00 23..!. . , ............ 44.00 24..... 38.84 10.00 25..... ..... 118.16 1 27.00 26..... .."... 84.41 I 32.00 27..... 48.00 22.00 28..... ..... 58.17 . ....... -v----- ..... 69.27 25.00 30..... .84.14 40.00 31..... ..'... 4.33 32.r. . . .... 22.19 * 522.00 33..... ..... 71.31 42.00 34..... ..... 62.36 10.00 3 5..... ..... 110.12' 60.50 36..-.-.. 91.22 37..... ...... 67.35 ........ 38.____ 82.84 30.00 • • • . . 10 . 51.60 o* 00 11..... 141.88 4 2..... 83.38 530.00 43. 35.21 ........ 44..... 5.71 ........ 45..... ..... 49.90 , j...... 46..... 10.62 : ....... , 47..... ..... 39.91 64.00 48..... ..... 37.46 4!>..... ..... 105.08 40.00 50..... 81.06 101.00 51..... 136.45 140.50 *»2..... ..... 12.07 r n 54..... ...,. 15.37 55...... ..... 28.03 • ••••••• 56..... 125.66 79.00 57..... ..... 32.58 # • • • • • 58..... ..... 35.89 59..... .............. 63.00 60..... 89.55 61..... ..... 38.81 ' 62..... 109.91 38.00 63..... ..... 20.36 • ••••••• 64..... ..... 97.63 111.00 66..... (Í7..... 52.34 ' ........ 68..... ..... 53.74 • 69..... ..... 52.69 12.00 70 .... . . . . . 76.78 13.00 71..... ..... 48.76 72..... 7 '1 ..... 94.54 74..... , ! ! ! ! ' 36.12 15.00 75..... ____ 37.33 30.00 njo, ki bi oucuuigocila unalfabe toni iu ne spon« itn i itn sploh pristop v de/.elo. Ne verjamem, da bi nn»-gll «»pustiti t«» politiko. To s«» ponavlja v A. F. «»f L. o«l leta «»-volj je nimajo, to je gotovo. Kajti vsa njihova politika izpričuje to. 76. 77. 7K. X9. so. SI . Skupaj. 27.69 13.33 10.60 «9.40 11.11 32.43 $4,484.44 BLAS NOVAK, tajnik S. D. p. Z. dar razum«1, «la je organiziranje japonskih delav«*ev v njihovi «le-želi nekako v /vezi z interesi ame-rišlvili delaveev. On goVori celo «• odvračanju "rumene nevarnosti." Nekaj mu mora hiti torej ležeče na telil, «la bi se japonski delnve» v domovini organizirali. ....... , Logično je, «la bi se ta proces znatno pospešil, če bi se y/.gojrli v ....... Ameriki japonski organizatorji. 109 00 ')oma n'1,1 a.jo m«>«lerne organizaei-3,617.00 .i1'- pravi, la nimajo prilike naučiti se. kakšna naj bi bila taka organizacija. O bodo sami sebi prepuščeni. b#«lo še leta in leta «lelali napaki» in ostajali po«l vpli jf presojati zrebist .delavskegff giba- organizacijo. I/, tega sledi, «la hi nja v kakšni deželi. V Ameriki se pri njej tudi drugi lahko nau-«laje priliko /a tako preizkušnjo čili. kakšna naj ho organizacija. iiumI drugim našeljeniškn, in še Zakaj tor««j zapira japonskim prav poselnu» japonsko vprašanje, delavcem svoja vrata ' Odpreti bi ln reči se mora, da je to preizkus- jih morala na ste/.a j in jih pokli-njo organizirano «iclavnlv«» «loslej ca ti: K nam pridite! Pri nas s,-slabo prestah». učite. In potem glejl«', da V »s Delaven i/, kakšne napredne ev- pride v interesu delavske stvar ropske «ležele s»» ho čudno zdelo,: »Mm več dotnov in da naučite lam la >u japonski problem v Am«,ri- svoje rojake .kako naj se organi-ki I«' diplomat lena zadeva, ampak žira jot k»»s nerešenega delavskega vpra- Tako b> s»> najložc ¡/.polnila Fn-sanja. In vendar .je tako. . • rusetbova želja. Tako se je v luno Tudi letošnja konvencija A. F. gib slučajih tudi v Kvropi delalo, se ha vi s t«» reč jo, in njene V Nemčijo so trumoma prihajati razprav« kažejo, da je Ae vedno neizrVhrn/eni in ne«»rganizirani ita-zaostala na svoje« naza«liijaikeni lijatiski delavci i* najbolj zapu- JAP0NSK0 VPRAÔANJE. ---vom svojih gosprvlarjev. A. F. of Po raznih momentih je mogoče L. pa smatra sama sebe z.a dobro »f I, «•enih i'ukrajiu. AU v Nemčiji jim »li rcsuičuu jv «eudar: le ostane- ¡ Priai v manjšine se «lasi. nUo zaprli organuaiMj, N iuvec nn jo na svojem Uohedaujein «faliiêu "Iniciative se lahko pošiljaj«» vse mogoče narine so s»e trudili,! in ¿e hocejo biti dosledni, uiorajo1 uaravnoKt uredništvom zveznih «la iili organiziraio. I stmmvilí ^uuMiití _iuíiíiasíuií «il-sil zy objavo " t'lani naj glasujejo z« ali proti I "l «la jih organizirajo, Cstanovili se. postati —- mililaristi. italijanske delavske časopise. po-| Znano je. da ni politično raz- . BISHOP, PA line 1. oktohra smo tukaj ustii-ii" vil i Soeialistični k I ti I ». st.. 171., ki štej® sedaj l'l članov. Kdor iz med rojakov zeli k nam pristopiti, »krbeli za italijanske agitator- inerje med Japoiuko ui Zedinjeui-, skupno, ne posamično, iu rezultat j naj se javi kluboveuiu Uijnikii ali je. Iu izmed teh nekdaj ueizobtu mi državami posebno ugodno. | za iu proti uaj pošlje tajnik kluba 'organizatorju. Na redni mesoèni /enih delavcev jih je potem ikiiio-j Kljub temu, da igrajo ofjcielni, ta jništ vu Zve.r, kakor gori uazua seji, ki se jc vršila dne 5. novem- go odšlo nazaj v Italijo, da so v krogi,nekakšno vzajemno pri jaz-1 svoji tlefell organizirali svoje ro- nost in tla si Wilsoii iu mikado ob jake. Nemška strokovna organi- otvoritvi nove brzojavne proge zaeija jc pa potem še gmotno pod- .brezžično čestitata, bi bilo vendar KLUBOM J. S pirata italijansko, dokler je t »tis smešilo tajiti, da obstaja iued obe- Ravnokar ceuo. najkasneje do 10. decembra. Tajništvo .J, S. /. bru, smo sklenili, da priredi iiuši klt/b ''plesno veselico", katefa se vrši dne nov. zvečer v lil Z. NA ZNANJE, shop Theater Hall'. Igra Utmhu-jc izšla strankina ' raški zbor WSokol". Začetek ob še premlada in prešibka, »la bi bila , ma deželama trajna napetost in platforma (načelna izjava) in ti. zvečer. Vstopnimi za moške jc mogla sama uspevati. i tla vlada ua obeh straueh neza- program za I. 1ÎM6. Ta izja h bo'frk*. dame *o proste. Tem potom „ In vse tO Se je izplaealo. Nekdaj upljivost. 'veljavna sedaj uadaljna štiri leta kar uajuljudneje vabimo »odruge jc bila Italija dežela, ki jc dajala I Med točkami, zaradi katerih sej in bo vodilo naše agitacije i i « prn-jiz Sv gao iu South Vicvv kakor tu-triimc stavkokazov na v^e strani: Japonsko pritožuje, igra baš na- pagaude. Treba je torej, da jo po- «li ostale rojake, da se te. priredit-sc«laj je I«* premagano. stopanje Amerike proti japonskim zna in razume vsak aktiven član V Zediujeuih državah že živi na|-naseljencem veliko vlog«». Za "de- J. S. Z tisoče japonskih «lela v cev., Prišli, želo s«diičuega vzhoda" je to ne- Ker je količina omejena list» sem in tukaj so. Kaj naj se zgo-j preporno važna reč. Japonsko ima skalo se je je samo 2 sledeče: 50 iztisov 40c, zahtevati kaj takega. In še teže kam se mora izseljevati. 1j0 iztisov 75c, 200 iitisov $1.50. nam je verjeti, tla bi s«> našla via Naseljevalno zakouodajstvo si-1 Poštnina prosta, tla, ki bi storila tako brutalnost ¡nicer ni prvi vzrok nasprotij ined Naroča se pri tajništvu .1. S. Z., s tem še bolj poostrila itak dovoljnaio republiko in inikadovim ae-jHOlt W. Madison St., Chicago. iieugotlno razmerje med Zediuje-1 sarstvon». . (¡lavni razlogi so kakor Tajifištvo .1. S. Z. nimi državami in Japonsko. . povsotl v kapitalistični koukuren- _______ Ji_ Dejstvo je, «la s«» japonski «le- ci. lu ta bo postajala ostrejša. " Chicago, IU... lavci tukaj. A. F of L. jim brani Kakor ameriški, ima tudi japonski j Jugoslovanski soeijalistični klub sprejem v organizacijo. Logičen I kapitalizem ogromen dobičke o«l | priredi dne 30. novembra zaključek jc ta. «la dela sama ske-1 vojne. In tudi on bo hotel ilneti i (Thanksgivings Day) ob 4J be i* njih. Ce bi jim bila orga- "d teii kapitalizirauih dobičkov poldne nizaeija omogočena. pa bi skehali. nove dobičke. Ameriška iu ja-bi se jim to lahko očitalo. Ker se potiska trgovina se marsikje sre-jim hrani vstop v organizacij«»..se čavata. 1'rihajali sj bosta tudi na-jim ne more nič očitati. Kajti za-jvskriž. le pa ho tedaj japonski meriti se jim ne more. da hočejo kapitalizem želel konflikt. In» lah-živeti. ko »v1 oje namene prikril s prêt ve- Zdi se, kakor «la ni A. K. ot' L. še z«», da spoznala, «la škoduje njeua poli-1 terene svojih izseljencev tika ameriškim delavcem bolj ka- hieriškim zatiranjem. k«ir japonskim. Zakaj ta taktika A. F. of L. zagovarja tako zati-vzdržuje konkurenco, ki jo delajo ran je. (V vodi to d«» vojne, mora neorganizirani delavci organizira- '»iti A. K. of L. tiuli za vojno iu • iiiii. K«liu«» modra iu pravilna tak- dosledno tudi za militarizem. Ona 1,"M,0,N> 1 *aP' MM • «ika bi bila la, da se od vseh «le- mora tedaj kapitalistični vladi ''"V ,,J^ova *°na ' laveev v deželi zahteva, naj sc or- dovoliti vsa sredstva za vojskova-1 A1,lka* nJU,,a Un ' ' Ve"el gauizirajo. Ali tedaj jim mora biti nje. Ne le «la morajo unije tedaj organizacija tudi omogočena. preklicati določbe, ki branijo uji-Kar je govoril Mister M orison lioviiu članom vstop v milico, am-«» splošni omejitvi naseljevanja, j«- psk zagovarjati morajo prisilno tako stnrnknpitno. «la ne more bi- vojaško službo, ker jim daje v seli bolj. Iz njegovega govora gle- danjih razmerah le orta garancijo tla presenetljive nerazumevanje zoper "rumeno nevarnost", kate modernih industrijskih pogojev, ro pi vnaša jo same na polje tlela v-Kako brez vsake cene je takozva- skega gibanja, na inteligenčna izkušnja, smo že . To je absurtlm» s stališča dela v večkrat povedali. Kar se tiče na-'^kih interesov. Ampak s staliAča se! je va n j a samega, pa postane na katero >e p«»stavlja A. K. ot' L., lahko kmalu za Ameriko večji »e mora priti «lo takih sklepov, problem, odkod dobiti dovolj lju- V ameriških unijah je mnogo «li. kaker kak«, se jih ubraniti. članov in uradnikov, ki .so m- vpi- •'»•''Ja. ujegov« /ena : l po- VESELICO raznovrstnim šaljivim sporedom s V NARODNI DVORANI na Kacine Ave in 1K. ulici. Med drugim se odigrata dve e-lioče ščititi opravičene in- uodeianki preti a- KDO JE BLAZEN? šola v 1 dejanju. Spisal K. Kristan Asebe: IVlcr Mravec, v pokojen Mr. .luduich Dr. Ivan Hohor, zdravnik Mr. IMovich Vladimir Kavnik, keniičar .... Mr. Zavrtuik, ml. Anica, hiši na.....Mrs. Aleš Neznance St režaji Mr. Vesel Komedija l*re«l tem : USPEH. v 1 dejanju. Spisal K. Kristan. Osebe: Andrej Majar, gostilničar M. filovicli Mrs. Aleš ve udeleže. Ob enakih priliksh vam povrnemo. Frank lleuiger, tajnik. Radlev, Kansa-. Obveščajo se vsi J. S. klubi v Cravvford t't»., država Kans., «la sc vrši prihodnja skupna konferenca dne 26. novembra ob '_\ po-poldan v Radlev v Markočovi dvorani. I Ijutluo se vabijo vsi siv «Irugi in sodružice, «la se udeleže konference. Naša je dolžnost, da gremo s podvojenim delom ua agitacijo za socializem. Doslej \*e nismo nič izgubili, pač pa luipre-«bivali vsak čas, torej ne ustrašili)«» >e kritike, katera prihaja od nasprotnikov, ampak pojdkmo po-nosnio naprej z našim dcloin, dokler ga ne izvršimo. St m Irugi m so«lružui«'e,stojmo v naši bojni črti neustrašeni in lie dajmo s«- pre magati našemu so vragu kapitalu! Naprej za socializem John Obesek, kouf. t a j. Ustavite vaš KAŠELJ : predno te dobro popriin« v^^rjj® ur.troja. ZmanUjta napade Ur uiatuo r«i.dia-¿•nj« z rabo CEVERASS LiJ' Balsam for Lungs (Stvarovega Balzama za Pljuda). Kmalu boU priznaTi -vrednost tega zdravila pri zdravljenju kalija, prehlada, hripavoati. krčevite davice. vnetja aapnika. in bolnega grla. Cena 26 in 50 centov. v kodvimnlw n«l* bmerio. nl«irji:>« k»r ml tulimo: ' ii pitera pitpitkii no noto <41 otr<«m |M»hJw ^/„tlll. INuiiMgalo jim «KlprHVtU k»Ml in > tedl nie daljno nai.-i l«». Rabili »IDO «» tudi V »lulaju o«lov»k»«» kMlJit nffil dveial l«U 1er J« tudi ptHuuCttl." J Kowalski. Cutehoc*M. N.Y. _ _* ' Kadar |M.«r« lHiIr«», »dravil», »prmfcujt* i» Severov» v lekarni. C.lejteO»' «lobe te Until p-> k»t»»r»h pov.>m»»iJ*o se mogočno navduševali v isne o«l s «•cv v kakšni deželi, ampak koua kapitalističnega profita. Ko- toven delavski kongres za sveto- likorkoli je industrijskih delavcev ven mir le socialiste jc hotel i*- Councils" inlKruH- "J'J" Nekíiteri Majarjeva nečakinja Miss J. Vesel hči Miss Klemene onotlajstvo. One uiso oil- >o >«» mogoeno navtlusevali za ..... XI ' .. splošnega števila delav- Bryan«. Mnogo je bilo dekftmacij ;hrk,'?L,,/M" • ■ Xi Mxrf ;šni deželi, ampak o«l za- ......... Uo.upers je sklicaval sve-' ^ Siadane.trgovec Mr. Mravlja v Ameriki ali pa kjerkoli, vedno ključili / njega, both» več izdelali, neg«» morejo po- Človek je, re* v nepriliki: Ali Neža. njegova /.ena M rs. Heiileureich Kani. njiju hči . ..Mrs. 1'dovich hranMav l^epoglas. privatnik trositi. Kajti njihove plače ne ,„.»- uaj smatra te ljudi zh neo/drav- . ' '' (,ra;llfcrtr rejo imeti ob pn»fitnem sistemu „i ljiv« kratkovidne., ali naj vitli v^abne, X rtalmk giuinazijsk, . , , -n .. ....... i.,,...l.iii*» profesor .... Mr. Zavrtnik, ml. koli enake vrednosti njihovih i/.- njth početju sam liumbug ' • ..... , . , . . ,. „ .■ . • . ; i_,w. tu.i; i.i*. Peter Pave \ebog «mi, pesnik tlelkov. Prof 11 ubstoja bai»z «b- Biti za mir, je lepo. Tudi mi ferenče meti vrednostjo produkta niir. T«»«la k«lor je resnično in delavsko plačo. Kailar.se pd ,.i- za mir. mora vmliti mirovno poli- bere toliko neprodanih izdelkov, tik". »••■ p« t «ko. ki postrnjc da se kapitalistom ne izplača »m- nasprotja iu vodi «»čitno v najne daljnje izdebivanje, je kriza neiz- varnejše kouflikte. uffibiia. Politika A. F of L. z «»zirmii ua Prepoved naseljevanja .... pse- W".skn vprašanje je vse, le ne preči lega. <*c bo v* deželi manj internacionalni.. o smo pa spo- JU(jj j znali, tla ima «lelavski razred skupne in enake interese, tedni »e zanj internacionalna politika neizogibna. Kdor jo krši. greši zoper interese tlelavstva. bo delavcev protiiiceutov. manj koiisiimentov. Nc vlede ua l<» imamo pa v deželi kapitalističen političen' sis-t«*n. in A. K. of L. ga sama p«i«lpi* rti. In In nc bo nikdar, dokler ima kaj moči, trpel, da se oneuiogt:či ujeurovo profitarstvo. Denarno b«»-glist vo. ki s«> j«' vsled vojne v A-neriki kolosalno pomnožilo.'bo zn-htcvalo svoja profite: tlo teh pritle le. če se investira denar v iinlu-^t rija h. Tega pa pač ni treba pripovedovati. da potrebuje industrija delavcev. velja v polni IIO'I'I 't'o očitanj» za A. F. of L. Stran Ka ii Mr. T ru ga r .......Mr. Vesel. ml. Krie. natakar (Jledaiiški in gostilniški g»»sti. Pri obeh 'ijtimIi sodeluj''j»» ra/.iiu članov kluba tlifetauli z prijaznosti. Po dovršenem sporedu. I«»«•. kluba št. 'J7 \ mesecih deeeiiiber, januar, februar, m arc in april s«' I»«»«!»» vršile klllhove seje <»l> 2, popo!«lir.\ namesto ob H. dopt»lnc. kakor je bilo v veljavi dtislej. Dan sej <• stane isti, t. j. vsak«» «lrugo iu »•«•• trio netleljti v mesecu. Prihodnja redua seja se \ rši v nedeljo, «Ine 2ti. novembra. \ >i člani sc vabijo, «la se te seje gotovo udeleže. 1'pati je, «.ta !>"•«!;< i naš.; organizacija, b«» na vsak uačin bolj vabljiva, kakor >»»• bili d»»s«-dauji tesni prostori. Nadalje sc vabijo \ si slov «'»r.,ki delavci iu rojaki sploh, «la v velikem številu posečajo naš»» čital n ie«», ki se nahaja ravno tam t. j. ua .">«07 St. flair ave. v df-iigem nadstropju tik uatl kegljiščem Vstop je vsakemu pi«»st, iu či\al uica otlprta vsak večer. Tukaj s« na razpolago različni časopisi, dnevniki, tedniki in mesečniki v slovenskem, angleškem, hrvatskem jeziku. Tukaj lahko či!upali pa se pogovarjate s svojimi ro jaki. Kaj bi s«> dolgovali ob zim škili večerih, ko iiniite tukaj lep« priliko za pouk iu zabav«»! < lani slov. s«»e. kluba imamo / dvorano velike st Hiške, U m t «* pa radi plačam«», samo «la na ta način ko-ristimo svojim rojak«nn, p«»s-p»»ši-mo izobrazbo med slovenskim d«'-lavstvoui, in jim d»d4rot»r «'hi- POZOR! VABILO! POZOR! «le to 11 h novo koiieputrirano bogastvu v investicije iu l»<» zahtevalo - tlelavcev. Čimbolj bo A K. of L. omejevala organizacijo in agitiral: proti naseljevanju, tembolj se I»«», kapital posluževal skebov. Kar se posebej tiče propagande Slovensko pcv.sk«» iu izobraževalno društvo "Viliu" v lluulo. Va., \* A lil tem potom vhc cenjene rtijake iu rojakinje od bliža iu daleč na letno veselico, katero priredi dne li!). nov. IHHi v domači dvorani \ Souter town. IViéetek ««I» <> uri zvečer. » SPONKI) : I " Dcklamacija" izvaja ga. Kožic Itiber iz South l-'ork, Pa. i 'J "Mi vstajamo^ 'g. Uaharnar* Moški zbor. y • ». "Divja rožica""" ((Ur. \"olarič) ženski «Ivospev i»»».jet?i Ani- ♦ nica Dole* in Karolina Ktičevar. . i I "t'igani" (T. A. Vogeh Moški zbor. •"». "Kaj nc bila bi vesela" (Ig.llladnik i zcu.ski «Ivopcv, p«»je- 'i Anica Dole/ in Karolina Kočevar. T. "Večerna pesem" t Dr. A Schwab), čet* erosppv, pojo bratje Naglic, i*. "V Ljubljano jo dajmo" vesela igra v tre i "Dekliška tozbü (Hp. Volaru'i k«»je g«, 10."Dekliški vadihi" (lir. Vrolarič) poje ga. 11." Na morju" (unisono) dvospev poje .1»»«' rj.Srečolov, šaljiva pošta, ples i. t. d. zoper Japonce, pa menda vodilni I nov ne glede ua narodnost, tlllliovi A K. of L. še uiso ngoto- Sprejeta točk« .VI; vili. do kakšnih p«»sle«lic vodi ta "Vsaka organizacija ima pra politika Morda bo marsikateri it-ivico.d* predlaga glavnemu «sllu-med jiiiMiiU kapitanov presenečenj rti iniciative ra mlobrenje. dne 26. novembra t. 1. oh dveh popoldan v dvorani društva "Postojnska Jama" v Canonsburg, Pa. Naj ulj udri e je vabimo Vsa |x;d|)oma društvu ¡n vni >«»v. klube v Western—Penna. da se tega javnemu Ijudskegri s,k dft polnostcviltio udeležb Pred in podhodu bode igrala '¡Slovenska G<> se priporoča sik*, tub tov li« J. S. Z.- S + « i » t ^ t « * i : i dejanjih. K Kočevar. K Kočevar. in >l«»hii Nagli« Vabilo na veselico a katero priredi Slov. IVv. Društvo "Zarja" v Nokomia, 111. dne 29. nov. ob 7 url zvečer. Plesne in^koneertue komade hode izvajal Hrvatski Tam-buraški zbor iz I Hi lilo, Pa. Vst«»pnina za utoAke ie *»Oe Dnine s«» nrwtt vstopnine. Z a obilno vdeležbo se prip«»«»ča ODBOR <1vt"-¡ni A. Tiergerja, Coaltoiu Slovenec i/ Vokomisa in «»k«dice, da \ «•seliea se v » ši v t ljudu«» vabimo v st nas pósete. Program veselice sc dobi pri vstopu. Vstopnina 'J.V. Darñc v »t »piiine proste. Odbor. ^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa. trli vprašanjih, kadur bialo spoznali svojo nalogo v današnji t'lo- v raki družbi, takrat, iu šele ta* krat imhio pokazali hrbet političnim uiešetarjeni, kateri danes izrabljajo njihovo nevednost v svojo lastno korist. Upam, da se bodo rojaki poslu-žili lepr prilike in postali redni obiskovalci naše čitalnice. M. Pet rov ir h, t a j. VABILO John Koaiček, 1809 8. Hacine ave. M. Nemanich. 1900 W. 22nd 8t. Krank Mravlja. 190* S. 5Cth Ave. Cicero, Hl. Za dobro postrežbo posbrbi odbor. Frank Kosmacb, tajnik. Ghicago, 111 Slovensko Mladeniško Samostojno Podporno Društvo Danica je sklenilo ua svoji mesečni seji julija meseca t. I., da priredi za podporo vdov iu sirot v starem, kraju gledališko predstavo 'SIV s plesom v nedeljo 20. novembra t. I. v Narodni Dvorani na 18 St. iu U.irinc A ve. Začetek ob pol treh popoldne. Kolikor denarju s«- In» sprejelo v ta namen, bo vložen ua kako nacionalno banko v l lticagi, v poseben sklad, dokler ue bo društvo sigurno, da pride denar med naše uboge rojake. Zatorej vabimo vse Slovence iu Slovenke, da na ta dan pokažejo svojo dobro voljo iu se udeleže kolikor mogoče v največjem številu. \ ««opnicf lahko kupite pri >le-dečih Listu v podporo Anton Millar, Cooke, Mont. ">0e. Steve Kopriva, Fayette City, Pa. 2ôcc—Nabrano na domači zabavi povodom rojstnega dne Martina Prašnikarja, Martina Simon-ca in Karola Lešnika v Nokomis, III., in poslano po J. Mekinda ♦415. — Krank Mleku*. Springfield. III., 25c. - Frank Novak. Los Angeles. Cal., 25c. Primož Sever, Lorain, O., $2.00 —d. Arck. Mulberry. Kam.. 20c. Krauk Cdovleh, izgubljena stava 50c. Philip (jlodina. istotako 50c. Oba v-Chicago, III. Skupaj..............♦ 9.H) , Zadnji izkaz ......... . . 457.00 na cestnih železničarjev je res glasovalu za gospoda lloyua, ki je iz svojega urada naredil komedi-jo. Kdo iiua res zasluge za cestne železničarje * Ko je izbruhnila stavka, sta socialistična alderma-na Kennedy in Rodriguez vložila predlog, ki je prepovedal uvoz stavkokuzov. To je bilo odločilno. To jo vzelo družbam možnost, da zmagajo. In to je prisililo župana, da je posredoval. Ce bi bile mogle družbe kakor po navadi uvažati stavkokaze. bi se bilo godilo cestnim železničarjem tako kakor v 1 New Vorku. Kaj pa jim je storil I lov ne dobrega? — Kot njih zastopnik v razsodišču jim ni priznal niti polovice tega. kar so zahtevali, in šc ua to so morali potem čakati rele I mrljivost delavskih o t rok je j Jame« trikrat večja kakor umrljivost kapitalističkih otrok. Konačno zdravje. "Moje žena je bila eela leta bolna, in nobeno zdravilo ji ni moglo pomagati. Potem pa je zu-čela jemati Trinerjevo ameriško grenko vino in kmalu .je bila zdra-| va", tako nam prš«- Mr. John Milice. iz Ro.valtou. III. To zdravilo »čisti prebav Ijalm- organe, očvrsti telo iu okrepi živce. V slučaju zaprt ja,» napetost i ali splošue slabosti je iiajlmljše -zdravilo, Cena! $1.00. Po lekarnah. Jos. Trilicr, kemist, i:l.'l.'l:{9 Su Ashland a ve;.' Cbieago, III. F. Slepili. predsednik. Christian R Wallet k. I. podpreda. hmaniN'1 Beraofk, II. podpreda. Holl J. I rasa. blagajnik. Ravsalelhkl rtbtr M k->*•! Zimmer, u/*)* t rfflWMl lltrtMk Dr A atoa R«*kw< Jofcn »nHV A V Jahn C. B raa> Kraeat Kund* Jama* 9. Rl»»tni C. S *tll~h Ameriška Državna Banka 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-»tc ulic«, CHICAGO. ILL. Glavnica in prebitek . . . $500,000.00 ODPRTO: Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno Pondeljek in v četrtek do 8¿ zvečer vse druge dneve pa do 5¿ popoldan IZURJEN ČRKOSTAVEC, ki ume tudi splošno tiskarsko delo se sprejme takoj v novo ustanov- \ sega........\ . $466.16 Voditelji cestnih železničarjev v Chicagi m» pri volitvah strastno agitirali za državnega pravilnika Msela.v Nov na. ki je bil protikandidat socialista Cuiiuea. Pripovedovali »o jim, kakšne zasluge je Hoym pridobil z.a cestne železničarje ob laiiskciu Strajku. In veči- P0Z0R! Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nesUlnosti kron ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse nase cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurru. Uprašajte ali pišite zahtevane po cene. mesece. Hoy ne. Hov ne, lloyuc! te bo pa ijeYll: tiskarni zopet stavka, bo pa treba zopet Ponudbe z navedbo socialistov, da potegnejo z.a u- nlače na Ivan A Knker " ... .... ...............Slc Fterid» »l.^ Milwauk.e Wi» " "■*« ---- - Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in poaojilnieo ▼ Za V Nevv Vorku trdijo, da je bilK - grebu in njenimi podružnicami, silna podražitev premoga pred vo - f\ m i AHA Poiiliamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angkiks litvami prekanjen volilni mane- VllHU I "A I I IMA ¡n Francosko. vir N»- bi «.e bilo . nditi fjj 1 iJr^LLIl™*» < ¡overimo vse slovanska jezike V Ameriki je 41 obitelji. od ka terih ima vsaka več dohodki* na leto. kakor zasluži stotisoč dela* cev skupaj. Med dobrotniki republikanske stranke, ki su podprl* n jeu volilni fond, so bila sledeča i meti a in doneski: Oeorgc K. linker juti. $25.000; Clarence Il P. W h i t m v ?;HUMMt: Clarence H M«.kav $20 "00 : T. « olemaii DuPonV, ^10.000: J. in \V. Selig-man a id Co. $10.000; Mortimer L. Schiff, $10.000: J. P. Morgan. «10.000: Cornelius Vanderbilt, +10.-(HKI ; John li Willy s. +10.000; J. D. Rockefeller. Jr.. $^.000 ; Vincent Astor. +5.000. Med chikaš-kinu darovalci, so bili sledeči: R. T. Crane. Jr., +25.00»»: .lui us Rosenw aid. +15.000; William Wn-glev. Jr., +10.000: J. Ogdeu Armour. +8,000; Jaa. A. Patten, $5JH>0: John IÏ. Sheld. £1000. — Med prispevate!ji za demokratično stranko nahajamo sledeča ehieuška imena: C'. R. ('rane, +15.000; C. K. Davi*. +15.000: T. D. Jolies. +12,500; John Bar-ton Pav ne. +15.000; D. P». Jones. ipj.500: W. C. Ni black, #10.000; Roger C. Sullivan «5.000 ; K. N. Hurley. <5.000; W. A. Tildeii. +5.000: M. Jaco-buwskv. $5.000: K K. Peabodv. +5.000; Winston, + 1.000. To so vseskozi znani kapitalisti in izkoriščevalci de'aveev. Ali sta torej obe meščanski stranki kapitalistični ali ne' Iu vendar verjame nekolik»» .uiljonov deli veer, da bodo političarji. ki so bili oeitno izvoljeni s kapitalističnim deuarjeiu. služili proletariatu proti kapitalizmu! Pri volitvah se je v. San Prauciscu glasovalo tudi o dodatku k mestnim zakonom, s katerim se . « prepoveduje stavkUjočiiu delavcem postavljati", stavkarski straže. Dodatek je bil seveda odklonjen. Saj i« nemogoče, da bi se našel delavec, ki bi glasoval z.a kaj takega. Mislit*-; Ne! Dodatek je bil slovesno sprejet ! Ne le bič. ampak tudi vrv okrog vratu si pletejo delavci sami. Pa naj še kilo pravi, da niso sami krivi, če so zatirani! Itiiskn vlada zopet enkrat slovesno izjavlja, da ue jtklcne nobenega separatnega miru z Nemčijo. Zunanje ministrstvo je razposlalo vsem po slanikom izjavo, v kateri pravi: "Pred kratkim so časopisi v nekaterih deželah razširjali vesti, da so se vršila nad Rusijo in Nemčijo pogajanja zaradi sklepa separatnega miru. Te vesti niso napravile nobenega vtiska na rusko vlado. Carska vlada izjavlja najodločneje, da so t** vesti absurdne in so se mogle poroditi in verjeti le v sovražnih deželah. Rusija trdno vzdrži zvezo s svojimi hrabrimi zavezniki in nikakor ne misli na sklepanje separatnega miru. Bojevala se bo ob strani svojih zaveznikov do zadnje ure končne zmage. Nič. kar store naši sovražniki. n<- omaje tega ueizpreuieidjivega odloka Ru-sije uiti v najmanjši meri." Pri v seli takih izjavah ne ve človek nikdar, pri čem da je. Morda je trditev ruske vlade popolnoma resnična. Toda če bi bilo med njo iu nemško vlado res kakšno tako pogajanje, vendar ne bi tega priznala. Saj imajo lj.ndje besede, da lahko zatajujejo z njimi svoje mfrdi. Da so vesti o sepa iv t nem miru popolnoma bre/. podlage, se le ne »no» e trditi. Iz. ruških virov n. pr. vemo, da je bil » Stokholmu nekakšen sestanek med nemškimi in ruskimi političarji Natančnejšega seve da ne bi mogel povedati nihče razun tistih, ki so se ga udeležili. In da je konservativna stranka ua Ruskem oil začetka vojne zahtevala sporazum L Nemčijo in du iina ta stranka največ vpliva ua dvoru, .i*- ra v not a ko znano. Nič večja tajnost ni, da bi gotovi krogi na Nemškem, predvsem pruski junker ji radi spravo z Rusijo. Izjava ruske vlude jc morda popolnoma res nična, toda če bi prišla danes ali jutri vest. da je med Rusijo in centralnimi silami sklenjen poseben mir, ne bi bilo to nič kaj velik.«» presenece nje. Londonska "Wireless Press' prinaša sledeče poročilo iz Bcrna: Pred glavnim odborom parlamenta je kancelar Bethinaun Hollueg izjavil, da je obljuba Nemčije glede ue ustanovitev neodvisnega poljskega kraljestva le pogojna. Odvisna je v prvi vrsti od tega, kakšen uspeh bo imela usta novitev poljske armade, ki se mora bojevati zoper sovra/llike Nemčije. Ce ue bo število poljskih prostovoljcev zadostno, vpelje Nemčija obvezno vojno službo. Ce bi se Poljaki temu upirali ali pa če pride nemški gciieralštab do spozuanja. da poljska armada ni zadovoljiva, tedaj prekliče cesar obljubo, da dobe Poljaki neodvisno kralje M vo. Ne vemo, ce je vest iz Švice resnična ali m Verjetna je pač zelo. Dva glavna razloira jo pod pirata. Prvi je ta, da niso ]>ili nacionalisti na Ne mik c iu nič navdušeni od poljske neodvisnosti. Njihovi listi so naravnost vpraševali, čc je. Nemčija zato osvojila Poljsko s svojo krvjo, da jo poklanja sedaj drugim.' Da bi lletbruaiui IlolUvcg rail potolažil te ljudi. lil nič čudnega. Drugi razlog je ta, da sta izdala Viljem in Kraucjožef svoj*» proklamacijo sploh le zaradi tega. da pomnožita svojo vojsko s Poljaki To je bilo iz guvernerje v t ga manifesta samega popoluotiui jasno. Ce m-zanaša nemška vlada na prostovoljce iu na kaj druzega se tê oziroln na mednarodno pravo prav za prav ne sme zanašati tedaj je dvomljivo, da bo vojaški stan za maso Poljakov tako privlačen, kakor bi si želela Nemčija, (irožnja. da s«.- prekliče njih samostaluost, če se jih ne oglasi dovolj za puško, je torej zelo razumljivo inilitarističuo sredstvo. Dvomljivo je pa. čc bo tudi td grožnja dovolj uspešna — v zmislu Avstrije in Nemčije. Iletbiuann IJollvvcg pravi, tla v pelje v tem slučaju Nemčija prisilno vojaško službo. To jc že mogoče. Pravice sicer absolutno nima : toda z.a eno kršitev mednarodnega prava več ali manj že nihče ne zmeni. Ali lietliinann Holhvcg ima še nekaj v rezervi, in to je pravzaprav najimenitnejše tnl vsega Poljaki laliko vsi do zadnjega oblečejo vojaško suknjo in se lahko dajo ubijati k; kor zajci za poljsko neodvisnost. Ampak če izreče nemški gciieralštab. da niso poljski vojaki nič vredni, ppreče kajzer Viljem, da si Poljaki niso zaslužili s\o bode. in manifesto njihovi neodvisnosti bo "krpa papirja" kakor belgijska nevtralnost. iii t n k kos papirja »e vsak hip lahko raztrga. Il m - kaj pa če bi bilo kajzel* ja jutri žal. da je včeraj podpisal .obljubo? Komu je pa gciieralštab podrejen? Ni li popolnoma jasno, da bo ta geucralštub zpoluil kajzerovo žcljo.tud i čc bi se Po Ijakj bojevali kakor levi? Kajzer naj le namigne, da je treba poljsko armado označiti za inalovred no, in gencralštab jo takoj opiše za ničvredno. Po teui se pa kos papirja, ua katerem je zapisana obljuba poljske svobode, lahko raztrga. In kaj anj tedaj Poljaki store«*? Naj li iteedo prosit Rusijo, da jih zdaj zopet ona anektira iu začne novo vojno z Nemčijo .'Ali naj se sami upro Nemčiji in riskirajo, da se pobijejo še tisti, ki do tlej še niso padli za kajzerja ? 1:1,j. cesarske obljube, od vseli človeških ob ljub -te najbolj pmhdmc penam. In najbolj obžalovanja vredni so ljudje, ki se zanašajo na vas Iz Nemčije prihajajoči ljudje pripovedujejo v Sv-jgi, da iniR nu Nemškem vsaka oseba pravico do 1'Ji» gramov rnera in do enega jajca na teden. Mleko se orodaia le im otrok« in bolnike Meso »e o«* ."> do 8 mark kilogram, jajc« po 30 fenigov, mleko po ?o do SO fenigov najmanjša steklenica. William Waldorf Axtor im« v New Vorku hiše in diugM posestva, katerih vrednost -e ceni na petdeset miljonov dolarjev. Njegovi dohodki od teh poe\ čistega letnega dohodka. Dežela, iz katere vleče ta dobiček brez najmanjšega truda, mn je preslaba,mm bi živel v njej. • Take cvetke uspevajo na vrtu kapitalizma! To je drulabni red, e katerem pravijo, da je boltanski. In tak je kapitalistični patriotizem, ki naj bi »luni *»t xgled delavskemu ljudstvu! $11° GALON A GARANTIRANA W H I S K E Y sloviti „L'jrk> Tijfrr" j« 4#dnj olj#in*tvu naprodaj po t«k«t»l c*ni, |>o kateri o u« |'trj ku|>o\*li »alo-Trji narfebrlo Moen« in mi'l'kH, je t* l»ijala naprodaj |><>«I t«-n»Hliivim jamxtvonu C» Vam ni v ««t, •!< >L> i ttakoj driiiir |/ovrnJrn. tlfn p in* j »i jo naročit«, trm vai * i prihranit«" H«--narja. Stulz Brothers, t)«-|>arliiirnt 'JSfi Kanta« City, Mo. ¿ÜCKY no« *NISKET Naivcči^ J^ADAR potrebujete društvene po-trebičioe kot zastave, kape. re-¿alije, uniforme, pečate in vse dru^o obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue., CHICAGO. ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. 1 s s ♦»» »S»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»♦»♦♦♦« as MMI1MI a• Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 KR0AD SIRKFT Tel. 1475 JOHMSlOMfM. PA. NOVA IZBIRA. NOVE CENE' Slovenskih gTafofonskih ploč imam v zalogi le še par sto. N:iro čite, dokler ni prepozno! Tudi ne kaj zlatnine še imam. Požurite se, dokler mi zaloga ne poide! Anton J. Tarbovec, P 0. Box 1 Cicero, 111. LOUIS RABSEI moderno urejen «alun HA 460 GRANO AH., KENOSHA, VIS Telefon llí»9 SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD PORNI JEDNOTI. t /avarujete sc lahko za $1, ali $3.00 dnevne bolniAk* podpore in za $150, $600, $1 TKHi ali $1.500 posmrtnine. Pišite za pojasnila eledr. usta nnvitve novih društev al. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn dale Ave., Chicago, IU. Ne igraj se z zdravjem! ■ 11 1 Mg-gBBgggll II II MM Zdravjr ir \ »•<■ t rodno ku bo^it^t\ o. Ako a»* počutiš dobro, mkiir n«^ hli:j»vljhj v lu'vnrnoít svoj«'||H /'IrHvja tem. -Ih poskušaš raznovrstne alkoholno urnu-ice. ki no n«l¡ilio ««iinio krvi, marveč več ali manj uni iiijejo kr\no i.'otic'. Kri jo takorro reka, ki Ti dajo dragoceno iivljenjf. Ona fc jin-toka po arterijah in fcilHh in prinaša hrtiro v^aki j»osamr/.ni folii-i in ukropruje vso tolo. Istočasno odatranja nepotrohne snovi, ki •a t i viojju, I M' b\ ostnhljovalo in storilo nor.mo/.no krvne oclloo. Kdiuolo *«í1mu. monta krvna toli".,-« «posnhna. da izvršujojo namon. \;t ¿a imajo, uuinior: Ohranjevati in varovati. Cisto naravna vino jim nikakor ur Ikodojo. ' Ono okrepčuje živčni sinem In uspoaablja telo, da. izvrHUja svoje glavne namene", pravi dr. Armand Oaiithier, rtan francoskega zavoda, v avoiein predavanju, ki ga je imol pred r.drav ntlkn komisijo \ Parizu. Trinerjev Ameriški Elikslr iz Grenkega Vina. to sr<'d»li«>, * ktijini m»WuUi* primerjati no da. je aeatavl jeno i r. r.i^tlin, korrninio, ki «o pri/.ti.»n»» /.dravniftke vrednosti, in u rtaravnoga, ristegn, popolnoma /lotogu vina, Nitnn nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje prebav«», okrepriijr organe, iih olivlja in dajo mor >.ivcetn Pomaga pri zapeki vetrovih napenjanju oliavobolu nervoznosti slabokrvnosti pomanjkanju energije splosni slabosti iiitro m sigurno. Odkloni kratkomalo tar ponaredho, ki Aro samo drnar! Na-o načelo jo, da iigotovjmo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in ni»>H » «na ostane na,i "r ci'iio tvarin, posebno vina, še tako dvigajo \o.ln. ifto SI.U0. PHI VNKH l)Ht"(. I8TIH •seda u ji leini «a« pripelje lebo.j rarnovistaa ur/.a/oljoi.c goste, po srl.no rov mati 'om m novratgijo. Mi voš, kako jih sprejeti? Najboljši način je tla ratoS TRINKR.IKV OUt.IZ. .lo i/\ r«tno zdravilo, ako to boli \ ;it, ako imaA ntekline, ra/pokline itd. Cona U in 00«. prt t drugistih. po po^ti 55 in Sdo. ' Pri t sob bol o* ni h. k> «fMijene «. kailjom, rabi Trinerjevo rdravib. kašelj TRI \ KR S Ct)PO|| SEDATI VF2>, , ej,a or, in -nr nJ !•> in flOr ' ' ' JOS. TRINER kemik itdalovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicao«. IU. --- ■ ¿,„j