ŠTEVILKA LETO Lil, 18. SEPTEMBER 2020 CENA 1.80 EUR STRAN 11 STRAN 6 Kulturi za 8,3 milijona evrov manj sredstev Kultura brez države, državljani brez kulture? Dvojno zlato za inovatorje BSH Hišnih aparatov NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 21 STRAN 23 tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 Pred poroko Maja Mihalinec Zidar teden preživela delovno Iraški migranti v Zgornji Savinjski dolini? MINI MARKETING d.o.o. Stran«* BENCINSKI SERVIS STRANICE Oglasi C Ime meseca Zgornje Savinjske doline Bi .in.i in igralke tediflka Savinjske novice-sle izbrati ime mesecu avgnsLu v Zgornji StiVLnfs-ki dolini. To je Bernard ŠtigLic, ]pii;dicd[)ik [atnarske^a kluba Tirski /ninj in eden vodilnih mož pri Jamarski zvezi Slovenije, ki je V Podolševi i z in en I rovo kntii KlemenSkovega pekia Jam ;i sodelujejo; gors k" re Seval no i n kinološko n vezo i ■ i i v j Ino zaii Hu. Topnost doku m orli ranih lokacij jam in študije dostopa do njih so temelj uspešnega reševanja ljudi v nesrečah. Ndve karte, ki jih pripravlja Planinska /.ve/.a Slovenije, bodo sodobnejše In rtatgnfnejit' ter lako bolj koristne. Na kartah Selijo imeli tudi najbpJj isarkanrne jame, med katere sadi omenjeno brezno. Mod pravočasno prispe lini i glasovnic;* m i i z ¿ad njega kroga je hil ireb naklonili Franju Maruvlu, Rure 7, ki preji™ praktično nagrada. Nagrajenec prevzame nagrado v Li|iiiilvu Slivinjskih novic v Mozirju najkasneje do petka, 2. oktobra 21)20. »FE?FER nflJsv* sUfll^H ter uFneiiOTt- ortitlav na srd1. Jcnt mesti; ■ vodenja entfoiic o sliMijti raloj; Jfl::lntrije bilan hi JinkmmlriaTjsErezfloš-ri Cirilov; oznoctvii* |t' 'i šffr renje artiklov. - vodenje d^bmotitd^B in ipHajc^n c i iMkorn m knjttmji:, - ;skrbi|i .ipieisii ob feroll iuw i maša .jSfljktte v ■^icfris d : -.liDdišcnerr poslu, nnfo. Izbranemu kandidalu nudimo «■■siciic delavno ok'jc i)qto™ rutiit) jo vi-, zo pol rislt >ni idi, i Mjcdm ji; MoČHtiiis 3 r#atW, ¡Kiibs-i j h !■:1 mesen rp Tiofuoslj» pode: ¡serje pjpdbe v nedoltien Eti^ Delo ji lr&*'zrw;<6 Ki«! dote, L hk delovno mesto zsnirrD, rabim^ da nam peš ¡e_e svoj zr,-|pen.-jepis in aehansk: ihii ov iranci@pfeifer-slD.iDni '¡¡¡k jjri ve toda epvinvoni zoupdo. 18 Savinjske novice št. 37, 11. september 2020 Iz vsebine: Zdravnico Sanja Kecman Prodan »Srečna sem, da sem prišla v zdravstveni dom z dušo«............................. Tretja stran ........8 Vila Mozirje Stanovanja bodo vseljiva konec julija 2021 .........................................12 Občina Mozirje Lastniškega deleža v družbi Golte ne bodo prodali.................................12 Prostovoljna gasilska društva Epidemija gasilcem otežila tako delovanje kot pridobivanje financ..........14 Zlata maturantka Nina Repenšek Poličnik si želi prepotovati svet...............................................19 Maribor Peter Fijavž državni prvak v biljardu....... ........21 Država jemlje denar kulturi. Je to nekulturno? Vladni predlog letošnjega proračuna, ki je sedaj predmet parlamentarne obravnave, predvideva rekordni primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Proračunski odhodki se s prej načrtovanih 10,4 milijarde evrov zaradi financiranja intervencijskih ukrepov, ki so bili in so še potrebni zaradi epidemije co-vida-19, dvigajo na 13,4 milijarde evrov. Sodeč po omenjenem predlogu razreza proračunske pogače bodo dodatna sredstva dobila vsa ministrstva z izjemo obrambnega, kulturnega in ministrstva za javno upravo. Ministrstvu za zdravje je namenjenih dodatnih 140 milijonov, kar predstavlja 72-odstotni dvig, podoben znesek je predviden za gospodarsko ministrstvo, pod katerega spadajo blagovne rezerve. Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je namenjeno 36 odstotkov več sredstev za financiranje socialnega varstva in nadomestil družinskih prejemkov, ministrstvo za notranje zadeve naj bi prejelo 40 milijonov več, zlasti za financiranje policije, obrambni resor pa naj bi se odpovedal 31 milijonom, pri čemer so sredstva vzeli postavki za naravne nesreče in opremi za vojsko. Več denarja naj bi dobili zunanje in kmetijsko ministrstvo, slednje zlasti za razvoj podeželja, gozdarstvo in intervencijske ukrepe zaradi epidemije. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport naj bi dobilo več sredstev za financiranje osnovnih šol, medtem ko znanstvenoraziskovalno dejavnost čaka 22 -milijonski rez. Ministrstvu za kulturo je dodeljenih osem milijonov manj kot prej, pri čemer izstopa znižanje za programe v kulturi in medijih. Redukcija je predvidena tudi pri pravosodnih proračunskih uporabnikih, zvišujejo pa se sredstva za upravne enote. Velikost proračunske vreče za finančno ministrstvo se bo skoraj podvojila, saj je za pokojnine predvidenih dodatnih 215 milijonov (skupaj 1,2 milijarde), za financiranje ukrepov zaradi epidemije pa 1,6 milijarde. Več sredstev je predvidenih tudi za financiranje javnega dolga. Kulturniki so na vlado naslovili apel, v katerem nasprotujejo proračunskim rezom v kulturo. Med drugim so zapisali, da so številne evropske države, po katerih se sicer zgledujemo, napovedale poteze, »ki jasno kažejo, da razumejo kulturo kot ključen gradnik sedanjosti in prihodnosti. Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Estonija, Češka, Norveška in druge države so za blažitev posledic epidemije že napovedale velike dodatne investicije v kulturo.« Odmeve na predvideno varčevanje države na kulturnem področju iz Zgornje Savinjske doline smo zbrali v tokratni temi tedna. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 38, 18. september 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjskih novice št, 3c, 1& september 2020 3 Tema tedna Z REBALANSOM KULTURI ZA 8,3 MILIJONA EVROV MANJ SREDSTEV Kultura brez države, državljani brez kulture? Predvideni rebalans državnega proračuna je med kulturniki že pred tedni dvignil veliko prahu, saj le-ta na postavki ministrstva za kulturo predvideva znižanje sredstev za 8,3 milijona evrov. V prejšnjem tednu se je s tem uradno seznanil tudi odbor za kulturo državnega zbora, opozicijski člani odbora so predlaganemu rebalansu nasprotovali, poslanska Levica je poskušala povrniti sredstva s prerazporeditvijo z drugih ministrstev, vendar dopolnila niso bila sprejeta. SREDSTVA ZA VEČINO OSTALIH RESORJEV SE ZVIŠUJEJO Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da v resnici ne gre za tako obsežno krčenje, ampak za prenos kohezijskih sredstev v naslednji dve proračunski leti zaradi različnih vzrokov. Ustvarjalci na področju kulture pa se sprašujejo, zakaj Namesto 197,8 milijona evrov naj bi ministrstvo za kulturo prejelo le 189,5 milijona evra. rezi v kulturni proračun, če se sredstva za večino ostalih resorjev zvišujejo. Rezom nasprotujeta tudi sindikata Sviz in Glosa. MINISTRSTVO UGOVARJA: KRČENJE NI TAKO OBSEŽNO Rebalans reže predvsem socialnim programom, kulturi in znanosti. Veliko prahu pa je dvignil podatek, da bi vlada obrambnemu ministrstvu za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 namenila kar 780 milijonov evrov. Na sprejetem letošnjem proračunu je bilo na postavki ministrstva za kulturo predvidenih 197,8 milijona evrov, rebalans ta sredstva krči na nekaj manj kot 189,5 milijona evra. Na očitke o zanemarjanju kulture in nižanju sredstev kulturno ministrstvo ugovarja, da ne gre za tako obsežno krčenje sredstev, am- Ustvarjalci na področju kulture že več mesecev opozarjajo, da je epidemija močno zarezala v njihovo dejavnost in zato potrebujejo dodatne spodbude. pak za prenos kohezijskih sredstev v naslednji dve proračunski leti. Zmanjševanje je med drugim tudi posledica prenosa nekaterih služb drugam, začasnega zadržanja izvrševanja proračuna zaradi epidemije, z njim pa tudi razpisov in postopkov javnih naročil, do prenosa evropskih sredstev v naslednje proračunsko obdobje. Poleg tega po zagotovilih pristojnih v celoti ohranjajo sredstva javni zavodi, kljub temu da se določeni programi v času epidemije niso izvajali. KULTURNIKI: POTREBNE SO DODATNE VZPODBUDE, NE KRČENJE Argumenti ministrstva za kulturo niso prepričali opozicijskih strank, v katerih vztrajajo, da ima proračun v celoti napačno zastavljene prioritete, kultura pa se, kljub težkim razmeram, v katerih se je znašla večina kulturnih ustanov in izvajalcev, zopet postavlja na stranski tir. Med poslanci je krožila tudi ideja o uvedbi kulturnih bonov oziroma vavčerjev, ki jo ministrstvo za kulturo ne podpira, saj naj bi bila izvedba tega preveč težavna in netransparentna. Oglasili so se tudi ustvarjalci na področju kulture, ki že več mesecev opozarjajo, da je epidemija močno zarezala v kulturo in ta zato potrebuje dodatne spodbude. Sedaj je po njihovih opažanjih jasno, da ukrepov na kulturi ni bilo in očitno niso načrtovani, kljub številnim zgledom iz tujine. Številne evropske države, med njimi Italija, Nemčija, Francija, Švedska, Estonija, Češka ..., so za blažitev posledic epidemije že napovedale velike dodatne investicije v kulturo. V Društvu Asociacija (društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture) poudarjajo, da je stanje na področju kulture nujno potrebno sanacije. Kot zatrjujejo, ekonomsko gledano kultura beleži enega najvišjih multiplikativnih učinkov, saj se vloženi evro v kulturo večkratno pomnoži in se ta sredstva v gospodarstvo vračajo. Tekst in foto: Tatiana Golob Roman Mežnar, član predsedstva Sindikalne konference kulturnih organizacij SVIZ: »V sindikatu SVIZ nasprotujemo nameri Vlade RS po nižanju sredstev za kulturo, ki jih predvideva predlagani rebalans proračuna za letošnje leto. Nesprejemljivo je, da je v načrtu rebalansa predvideno kar za 8 milijonov manj sredstev za področje kulture od sprejetega proračuna. Dejstvo je, da so se proračunska sredstva za kulturo zadnjih de- set let večinoma zniževala kljub večletni močni gospodarski rasti. Višina sredstev ni sledila tej rasti, kar pa je imelo za posledico pomanjkanje sredstev za vlaganja v dotrajane objekte, v nove prostore, v infrastrukturo, za širitev programov. Proračunska sredstva kulturnim zavodom niso sledila niti dogovorjenemu zvišanju plač v javnem sektorju, kar je še poglobilo životarjenje teh zavodov. SVIZ zahteva, da Vlada RS iz načrta rebalansa umakne napovedana znižanja, hkrati pa pozi- va poslanke in poslance Državnega zbora, da se zoperstavijo in glasujejo proti nesprejemljivi politiki vlade na področju kulture. Slediti bi morali dobrim praksam večine držav EU, kjer razumejo, da je kultura bistveni del kakovosti naših življenj, zato tam kljub epidemiji kulturi v svojih proračunih namenjajo dodatna sredstva, ki zagotavljajo ne le preživetje, ampak tudi razvoj s pogledom v prihodnost. V teh državah se zavedajo, da bomo brez kulture životarili in ne živeli.« 4 Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 Tema tedna, Aktualno - -SÄ" fr cM K \ «*> ;.. » -J PVJ* i Simona Zadravec, vodja območne izpostave JSKD Mozirje: »Trenutna situacija nas je prizadela in le upamo lahko, da se kljub trenutno slabi epidemiološki sliki v prihodnosti stanje izboljša. Prav kulturni sektor je bil med prvimi, ki je že pred razglasitvijo epidemije začel odpovedovati prireditve in ostale aktivnosti. Zaradi vseh trenutnih ukrepov je verjetno, da bomo tudi med zadnjimi, pri katerih se bodo stvari vrnile v normalno Tako kot izpostava JSKD, tudi večina društev k boju proti koronavi-rusu še vedno vstopa previdno in večjih prireditev ne organizira, zgolj zaradi izrednih okoliščin, saj večina v tem času ni bila aktivna (pevski zbori, gledališke skupine). Mo-zirska izpostava JSKD bo jesensko--zimski čas izkoristila za izobraževanja, ki bodo brezplačno ponujena domačim društvom iz različnih področij kulturnega delovanja, ter na ta način skušala ohraniti ustvarjalnost v društvih. Vsekakor bomo ponu- dili tudi pomoč pri organizaciji dogodkov, v kolikor se bo pokazal interes. V naslednjem letu pa verjamemo, da bomo lahko uspešno nadaljevali s projekti. Sicer zmanjševanja sredstev na področju ljubiteljske kulture še ne zaznavamo. Kako bo z višino proračunskih sredstev v prihodnje, še ni znano, zato je pomembno, da se začnemo že sedaj povezovati vsi, ki ustvarjamo in delujemo na področju kulture, in poskrbimo, da bo v enaki meri živela še naprej.« delovanje. Barbara Šoster Rutar, direktorica Muzeja Vrbovec Nazarje: »Muzej iz državnega proračuna ne prejema nobenih sredstev, zato nas na srečo načrtovani rezi v kulturo ne bodo neposredno prizade- li. A korona in z njo povezani ukrepi so, tako kot v drugih kulturnih institucijah, močno posegli tudi v delovanje muzeja. Ne samo v času karantene, tudi po ponovnem odprtju muzeja v začetku maja smo se soočili z odpovedjo večine napovedanih skupin obiskovalcev. Poleg tega smo morali odpovedati ali za nedoločen čas prestaviti vse za pomlad in zgodnje poletje načrtovane dogodke in prireditve. Pri organizaciji slednjih so največji problem predstavljali dnevno spreminjajoči se ukrepi vlade na področju zajezitve širjenja koronavirusa. Tik pred zdajci smo bili prisiljeni odpovedati tudi največjo občinsko turistično prireditev Srednjeveško gostijo, saj je vlada dobesedno čez noč omejila javna zbiranja na 50 ljudi. Se vedno upamo, da nam bo v jesensko-zimskem času uspelo izpeljati vsaj tiste dogodke in prireditve, ki jih lahko ob zagotavljanju vseh priporočenih varnostnih ukrepov namesto v majhnih muzejskih prostorih izvedemo na prostem ali v Domu kulture Nazarje. Deloma problem pri izvajanju letošnjega programa predstavljajo tudi finančna sredstva. Večino lastnih prihodkov, s katerimi izvajamo program, pridobimo namreč z vstopninami in prodajo v muzejski trgovini obiskovalcem, ki nas obiščejo v večjih organiziranih skupinah. Teh pa, kot že rečeno, praktično ni. Kljub ne ravno rožnati situaciji je vendarle potrebno priznati, da je to hkrati tudi čas za nove izzive. Precej več kot prej se ukvarjamo z digitalnimi predstavitvami muzejskih vsebin. Te so deloma namenjene širši javnosti, v pripravi so tudi posebne video učne vsebine za šolsko populacijo. Več pozornosti posvečamo posameznim obiskovalcev in družinam. Privabiti jih poskušamo z novimi doživljajskimi programi, ki poleg muzeja vključujejo še obisk učne poti in okolice gradu Vrbovec. Čeprav povečan obisk individualnih obiskovalcev rešuje letošnjo sezono, se njihovo število ne more meriti z obiskom preteklih let, zato optimistično upamo, da se do prihodnjega leta situacija umiri in s tem izboljšajo razmere za delovanje muzeja.« NADOMESTNE VOLITVE V DRŽAVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE Zgornjesavinjske občine z dvema kandidatoma Državna volilna komisija je obvestila občinske in mestne svete v 6. volilni enoti, da je zaradi smrti dosedanjega predstavnika lokalnih interesov v državnem svetu Bojana Kontiča potrebno izvesti nadomestne volitve. V 6. volilni enoti so zgornjesavinjske in šaleške občine. Poleg možnosti imenovanja kandidata za člana državnega sveta mora vsaka občina imenovati svojega predstavnika, tako imenovanega elektorja, v volilno telo, ki bo izvolilo člana državnega sveta. VOLITVE BODO SREDI OKTOBRA Kandidatne liste je bilo potrebno posredovati do vključno ponedeljka, 14. septembra, volitve pa bodo potekale 15. oktobra. Glede na število prebivalcev ima vsaka zgornjesavinjska občina pravico do enega elektorja, ki ga izvoli občinski svet. Vsaka občina pa lahko imenuje tudi kandidata za člana državnega sveta. V minulih dneh so se na sejah sestali vsi občinski sveti v naši dolini. Predstavniki komisij za kadrovska vprašanja, volitve in imenovanja so svetnike seznanili s predlogi kandidatov in elek-torjev, ki so jih občinski sveti potrdili. DVA KANDIDATA Z NAŠEGA OBMOČJA Svoja kandidata za člana državnega sveta sta imenovali Občina Ljubno in Občina Mozirje. Kandidata sta Franjo Naraločnik in Jožef Jelen. Svoje kandidate bodo imenovale oziro- ma podprle tudi šaleške občine. O izvolitvi bodo odločali elektorski glasovi na volitvah 15. oktobra, na tukajšnjih občinskih svetih pa je bilo slišati, da si želijo, da bi bil predstavnik lokalnih interesov v državnem zboru tokrat iz Zgornje Savinjske doline. IMENOVANI PREDSTAVNIKI V VOLILNO TELO Občinski svet v Gornjem Gradu je za elektorja imenoval Petra Letonjo. Občino Ljubno bo predstavljal Stanko Rihter, Občino Luče Marko Kladnik in Občino Mozirje Ivan Čopar. V Nazarjah so imenovali Janeza Stiglica, na Rečici ob Savinji Draga Poličnika in v Solčavi Katjo Klemenšek Preprotnik. Marija Lebar Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 5 Gospodarstvo PODELITEV PRIZNANJ ZA NAJBOLJŠE INOVACIJE SASA REGIJE ZA LETO 2020 Dvojno zlato za inovatorje BSH Hišnih aparatov Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je na priložnostni slovesnosti 21. leto zapored podelila priznanja za najboljše inovacije v SAŠA regiji. Na letošnji razpis SŠGZ je prispelo 14 prijav iz 11 podjetij oziroma prijaviteljev, od tega pet prijav iz Zgornje Savinjske doline, od katerih so inovatorji BSH Hišnih aparatov prispevali tri in odnesli dve zlati priznanji. PRIJAV MANJ, A KAKOVOST OSTAJA NA VISOKEM NIVOJU Pri omenjenih 14 inovacijskih projektih je sodelovalo skupno 123 inovatorjev. V primerjavi z lanskoletnim natečajem je bilo prijav PET ZLATIH, DVE SREBRNI IN SEDEM BRONASTIH PRIZNANJ. Od 14 inovacijskih prijav je bilo osem produktnih, pet procesnih in ena družbena inovacija. Med prijavitelji so bila tri velika, štiri srednja in tri mikro podjetja ter en zasebni raziskovalec. Komisija, ki jo je imenoval upravni odbor SŠGZ, je dodelila pet zlatih, dve srebrni in sedem bronastih priznanj. PET PRIZNANJ ZA INOVACIJE IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Iz Zgornje Savinjske doline je tokrat prispelo pet prijav treh različnih prijaviteljev. Zasebni raziskovalec Srečko Pisnik je za EASEBelt Dynamic MM v kategoriji inovacij Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije: »Vsem inovatorjem in inovatorkam želim, da njihova moč inovativnosti ne izgubi zagona, želje po odkrivanju in raziskovanju neodkritega ter strasti do dela za dobrobit vseh nas in našega gospodarskega razvoja, ki bo našim zanamcem odlična odskočna deska za uresničevanje idej in spodbujanje ino-vativnega duha.« za četrtino manj, kar je po mnenju strokovne službe SŠGZ mogoče pripisati specifičnim razmeram v spomladanskem obdobju zaradi epidemije covid-19, hkrati pa velja omeniti ugotovitev ocenjevalne komisije, da kakovost prijavljenih inovacij v SAŠA regiji ostaja na visokem nivoju. brez profesionalne podpore prejel bronasto priznanje. Prav tako bronasto priznanje, vendar v kategoriji profesionalno podprtih inovacij, so prejeli inovatorji iz podjetja BSH Hišni aparati za kombiniran postopek čiščenja strojev za predelavo plastike. Inovatorji podjetja Podkrižnik so v kategoriji profe- Inovatorji podjetja Podkrižnik so v kategoriji profesionalno podprtih inovacij prejeli srebrno priznanje za modularne električne pogonske sisteme E'DYN. sionalno podprtih inovacij za modularni električni pogonski sistem E'DYN prejeli srebrno priznanje, v isti kategoriji pa sta dve zlati priznanji pripadli inovatorjem BSH Hišnih aparatov, in sicer za MUM5 s tehtnico in samostojni popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.500. INOVATIVNOST V MALEM GOSPODARSTVU PREVEČ PREPUŠČENA INOVATORJEM Nagrade sta inovatorjem podelila predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup in predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Tomaž Koro- Prejemniki priznanj za najboljše inovacije SAŠA regije za leto 2020. Predstavniki inovacijskih ekip podjetja BSH Hišni aparati z direktorjema Matijo Petrinom (desno) in Boštjanom Gorjupom. šec. Korošec je v svojem govoru opozoril, da za spodbujanje inovativnosti v gospodarstvu naše regije sistematično skrbijo predvsem v velikih in srednjih podjetjih, medtem ko je v malem gospodarstvu to preveč prepuščeno lastni iniciativi inovatorjev. Boštjan Gorjup pa je izrazil pričakovanje, da bo slovensko gospodarstvo v prihodnjih letih znalo izkoristiti ugodne pogoje za razvoj, ko bo na voljo sorazmerno veliko evropskega denarja. Nastasja Kotnik, foto: Tjaša Molek 6 Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 Gospodarstvo PODJETJE RIHTER Ob tridesetletnici prenovljena poslovna stavba V podjetju Rihter praznujejo tri desetletja svojega delovanja. Ob tej priložnosti so načrtovali prenovo poslovnih prostorov, ki jih imajo v Industrijsko poslovni coni na Ljubnem. Nedavno so začeli z investicijo, ki pa ne bo tako obširna, kot so načrtovali v začetku. POSODABLJAJO ZUNANJI VIDEZ IN NOTRANJE PROSTORE Iz podjetja Rihter so sporočili: »Tako kot smo napovedali, smo se lotili prenove. Prenova sicer ne bo tako obsežna, kot smo sprva načrtovali. Odločili smo se, da ne bomo večali prostorov, ampak zgolj preuredili, posodobili in polepšali zunanji videz ter obstoječe notranje prostore. OBIRANJE HMELJA ZA LETOS ZAKLJUČENO Hmeljska Prejšnji teden so delavci zaključili obiranje hmelja v nasadih družine Jan na Rečiškem polju. Letino so krojili neugodni vremenski in ostali pogoji, zato bo tako količinsko kot kakovostno malenkost pod povprečjem. TEŽAVE SKOZI CELO SEZONO Letošnje spremenljivo vreme je naredilo kar nekaj škode v kmetijstvu, tudi v hmeljarstvu. Blaž Jan je povedal: »Mokro in nepredvidljivo vreme je povzročalo kup preglavic skozi celotno sezono. Zaradi obilice dežja in konstantne raz- »Zeleno zlato« na poti s hmeljišča v sušilnico (fotodokumentacija družine Jan) Blaž Jan: »Veter v kombinaciji z obilnim deževjem je uničil nekaj starejših žičnic, ki bodo sedaj potrebne celovite prenove.« (Foto: Marija Lebar) močenosti površin je bilo izjemno oteženo optimalno obdelovanje nasadov. Svoje je dodal še veter, ki je v kombinaciji z obilnim deževjem uničil nekaj starejših žičnic, ki bodo sedaj potrebne celovite prenove.« GLOBALNA KRIZA VPLIVALA TUDI NA HMELJARSTVO Z obiranjem so letos začeli 25. avgusta in zaključili 10. septembra. Hmelj je sedaj obran, posušen, spakiran in tako skladiščen čaka v hladilnici. ZAPOSLENI IZ UPRAVE DELAJO OD DOMA Z deli smo pričeli v avgustu, pričakujemo pa, da bodo končana nekje v oktobru, ko imamo namen proslaviti 30-letnico podjetja. Trenutno vsi zaposleni iz uprave delamo od doma. Ko bodo dela končana, pa se bomo vrnili v lepše in sodobnejše delovno okolje.« Marija Lebar Dela na prenovi prostorov podjetja Rihter (fotodokumentacija podjetja) »Zaradi prej omenjenih vremenskih neprilik se tako količina kot kakovost gibljeta malce pod povprečjem,« je dejal naš sogovornik. »Globalna kriza ni prizanesla nobeni panogi, tako se tudi v hmeljarstvu čutijo negativne posledice zapiranja meja, omejitve dogodkov in drugi ukrepi v boju proti aktualni globalni koronski problematiki,« je še dodal. Z DELOVNO SILO NI BILO TEŽAV Prav zapiranje meja je za marsikaterega pridelovalca, ki je vezan na sezonske delavce iz tujine, pomenilo dodatno težavo. Pri Janovih tega niso občutili: »S sezonskimi delavci skozi sezono nismo imeli težav. Po prihodu v Slovenijo so sicer morali v 14-dnevno karanteno. Računajoč na to, so temu primerno prej prišli v Slovenijo. Večje število veščih delavcev hmeljarji potrebujejo večkrat v pridelovalnem letu, saj je treba hmelj na začetku rasti ročno napeljati na vodila, sledijo pa še druga dela vse do obiranja. V SLOVENIJI SE HMELJIŠČA KRČIJO V letošnjem letu je v Sloveniji hmelj pridelovalo 125 hmeljarjev, ki imajo skupaj zasajenih 1.480 hektarjev zemljišč, kar je dobrih sto hektarjev manj kot lani, ko so pridelali 2.500 ton hmelja. »Ponovno je večina slovenskih hmeljišč posajenih s sorto aurora, ta se razteza na kar 37 odstotkih vseh hmeljišč, dobra tretjina nasadov je zasajenih s sorto celeia, dobrih osem odstotkov hmeljišč pa z novimi slovenskimi sortami, ki so jih v zadnjih letih vzgojili na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije,« je povedala Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Marija Lebar letina nekoliko pod povprečjem Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 7 Intervju ZDRAVNICA SANJA KECMAN PRODAN »Srečna sem, da sem prišla v zdravstveni dom z dušo« Sanja Kecman Prodan: »Odkar delam, nadomeščam dva zdravnika. Pacientov imam več kot občina Nazarje prebivalcev.« (Foto: osebni arhiv) Pred letom dni je iz Bosne in Hercegovine, iz mesta Prijedor v Nazarje prišla zdravnica Sanja Kecman Prodan. Prevzela je dve ambulanti in veliko število pacientov. V poletnem obdobju nadomeščanj je dnevno obravnavala tudi med 60 in 100 pacientov. Delavnik se ji je nemalokrat podaljšal za kakšno uro, ampak veselje do dela in zadovoljstvo, da pomaga pacientom, ji pomenita veliko. V Nazarjah, kjer živi in dela, se počuti sprejeto in zadovoljno. Vesela je, da je povsem po naključju prišla delat v zdravstveni dom z dušo. - Kako se po letu dni počutite tukaj? Kako so vam všeč ljudje, kraj? Ste zadovoljni z življenjem in delom v Nazarjah? V Nazarjah se počutim dobro. Z življenjem in delom sem tukaj zelo zadovoljna in vesela, da sem izbrala ta kraj. Ljudje so prijazni, sprejeli so me lepo. Več lepih zgodb imam, vsi so mi pomagali. Ljudje so pokazali, da me cenijo, da so veseli, da sem prišla v to službo. »Obravnava pacientov kljub njihovemu velikemu številu ne trpi, posvetim se jim, kolikor je treba.« Velike spremembe ob prihodu iz mesta na deželo nisem čutila. Prve mesece sem največ časa porabila za učenje. Zame je bil to izziv in lepa sprememba. Ko sem prišla sem, nisem vedela, kaj lahko pričakujem, preprosto sem imela srečo, da sem izbrala to službo in ta kraj, saj sem zadovoljna z vsem. Ko sem videla oglas za delo v Nazarjah, sem izmed petih izbrala ta kraj, čeprav do takrat nisem slišala za Nazarje. Srce me je prineslo k vam in odločitve ne obžalujem. - Verjetno se vam ni bilo lahko odločiti za odhod od doma, družine in priti v Slovenijo. Kakšni razlogi so vas pripeljali sem? Imela sem lepo službo, dober tim, sodelavce, a po določenem obdobju sem imela občutek, da moram v življenju nekaj spremeniti, da moram poskusiti nekaj novega. 16 let sem delala tam in čas je bil za spremembo. Slo je za izziv, za spremembo v življenju. Za Slovenijo sem se odločila, ker je jezik soroden, ni velike kulturne razlike, zaradi prilagoditve mi je odgovarjalo, tudi domov ni tako daleč. »Pred kratkim smo začeli z vpisovanjem pacientov, zato vse, ki želijo, prosim, da se oglasijo. Če so bili do sedaj vpisani v naši ambulanti, ne bodo avtomatsko ostali naši pacienti ... « Prvo leto je bilo polno odrekanja, učenja, res sem se morala učiti vse v zvezi z delom, jezik, sedaj po opravljenih izpitih bo lažje in bom imela več časa zase. Ker je bilo to leto namenjeno učenju, sem se odločila, da desetletnega sina Marka ne vzamem s sabo v Slovenijo, saj bi imela premalo časa, da bi se mu posvečala. Tudi zanj bi bila to velika sprememba. Sin Marko me je pri odločitvi, da sprejmem delo v Sloveniji, najbolj podpiral. Težko je biti sam v novem okolju, na poti v neznano pa me je spremljala sreča in sem zadovoljna v tej sredini. Če k ljudem pristopiš iskreno in s srcem, te razumejo. - Prihajate iz Bosne in Hercegovine, iz mesta Prijedor. Kako je potekalo vaše šolanje in nato študij in kdaj ste se odločili, da boste zdravnica? Rodila sem se v Prijedoru. Osnovno in del srednje šole sem obiskovala tam, del srednje šole pa sem obiskovala v Beogradu zaradi boljših možnosti za kasnejši študij. Končala sem matematično gimnazijo in se vpisala na beograjsko medicinsko fakulteto in jo končala v roku. Matematika in fizika sta mi vedno šli zelo dobro in udeleževala sem se veliko tekmovanj. Po gimnaziji sem razmišljala tudi o študiju elektrotehnike, a sem se na koncu odločila za medicino. Specializirala sem iz družinske medicine. Ni mi žal za odločitev, da sem postala zdravnica. Na šolanje imam lepe spomine, s sošolci iz gimnazije in študentskih časov sem še vedno v stikih. - Po zaključenem študiju ste opravili še magisterij. Kasneje sem v Banja Luki zaključila magistrski študij iz medicinske veje nevrologije. Od izbirnih predmetov sem imela interno medici- »V Sloveniji ljudje živijo bolj zdravo. Imajo vrtove, tudi ob blokih, veliko se sprehajajo, ukvarjajo s športom, zato je življenjska doba daljša kot v Bosni.« no, onkologijo, pediatrijo in farmakologijo. Veliko strokovnih in znanstvenih člankov iz raznih področij medicine, največ interne medicine in nevrologije, sem objavila v strokovni literaturi v Bosni in v tujini. Ta dela sem predstavila na več mednarodnih kongresih. V Prijedoru sem delala v domu starejših, na pediatriji, bila sem predavateljica prve pomoči za avtošole 16 let. Šest let sem tam opravljala dežurstva in z avgustom sem z dežuranjem začela v Zdravstvenem domu Velenje. - Tukaj ste morali za priznanje pridobljenih kvalifikacij ponovno opraviti strokovni izpit. V Sloveniji sem še enkrat opravljala specializacijo iz družinske medicine. Pri opravljanju izpita sem bila vesela, saj je bil takšen, kot bi ga »Savinjsko narečje razumem, največkrat meni zmanjka besed, saj bi pacientom rada še veliko povedala. Slovenščina ima res veliko, veliko besed.« opravljala na fakulteti. Podroben in težak. Res sem se počutila, kot bi se vrnila na fakulteto. Komisija je zahtevala veliko znanja in nase sem bila zelo ponosna, saj sem dokazala odlično znanje. - Kakšni so vaši pacienti in ali imate kdaj težave z razumevanjem, saj uporabljamo narečje? Savinjsko narečje razumem, največkrat meni zmanjka besed, saj bi pacientom rada še veliko povedala. Slovenščina ima res veliko, veliko besed. Pacienti so polni razumevanja, so topli pacienti in hvaležni, da sem tukaj. 8 Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 Intervju, Iz občin Odkar delam, nadomeščam dva zdravnika. Pacientov imam več kot občina Nazarje prebivalcev. S tem so me seznanili študentje, ki so delali raziskavo. Zaradi tega prosim paciente za razumevanje, saj pokrivanje dveh ambulant ni lahko. »V Prijedoru sem delala v domu starejših, na pediatriji, bila sem predavateljica prve pomoči za avtošole 16 let. Šest let sem tam opravljala dežurstva in z avgustom sem z dežuranjem začela v Zdravstvenem domu Velenje.« Pred kratkim smo začeli z vpisovanjem pacientov, zato vse, ki želijo, prosim, da se oglasijo. Če so bili do sedaj vpisani v naši ambulanti, ne bodo avtomatsko ostali naši pacienti, potreben je obisk ambulante, zdravstvena kartica in podpis izjave za izbiro osebnega zdravnika. Vpisujemo do zapolnitve števila pacientov. - Kako težko je zagotavljati oskrbo več kot dva tisoč pacientom? Obravnava pacientov kljub njihovemu velikemu številu ne trpi, posvetim se jim, kolikor je treba. Tudi po službi mi ni težko ostati in poklicati paciente, ki težko čakajo na izvide, da jim predpišem zdravila takoj, da ne čakajo. Svoje delo imam rada in nič mi ni težko. »Veliko strokovnih in znanstvenih člankov iz raznih področij medicine, največ interne medicine in nevrologije, sem objavila v strokovni literaturi v Bosni in v tujini. Ta dela sem predstavila na več mednarodnih kongresih.« Zaradi novega koronavirusa sprejemamo paciente po navodilih NIJZ, sprejme jih triažna sestra, v čakalnici zagotavljamo varno razdaljo. Veliko jih samo pokliče za recepte, sploh kronični bolniki. Začela je delati tudi referenčna ambulanta, ki je pomembna sploh za kronične bolnike in spremljanje njihovih bolezni. Na redni seji rečiškega občinskega sveta je bila med drugim predstavljena namera za vzpostavitev razvojnega oddelka vrtca v občini. ZAGOTOVITEV PROSTOROV ZA RAZVOJNI ODDELEK VRTCA Ugotavlja se interes za vzpostavitev razvojnega oddelka vrtca v Zgornji Savinjski dolini za predšolske otroke s posebnimi potrebami. Občina Rečica ob Savinji se zdi primerna glede na lokacijo in možnosti zagotovitve prostorov. Občinski svet se je seznanil z namero in jo podprl. - Kje so največje razlike v delu med ambulantama v Prijedoru in Nazarjah? Je to v ljudeh, birokraciji, se pravila zavarovanja zelo razlikujejo med državama? Bosna spada med siromašne države. Ljudje imajo veliko manj pravic, več zdravil je treba plačevati. Tukaj gre večina zdravil na zeleni recept. Slovenija ima dobro primarno zdravstvo, tudi v Bosni je tako. Obe deželi imata dobro urejeno družinsko zdravstvo. Vsaj 80 odstotkov stvari se uredi na primarnem nivoju, vse gre preko družinskega zdravnika. V Sloveniji ljudje živijo bolj zdravo. Imajo vrtove, tudi ob blokih, veliko se sprehajajo, ukvarjajo s športom, zato je življenjska doba daljša kot v Bosni. Veliko dajo na zdrav način življenja in veliko se dela na preventivi. Dober zrak je tu- »Ko sem videla oglas za delo v Nazarjah, sem izmed petih izbrala ta kraj, čeprav do takrat nisem slišala za Nazarje. Srce me je prineslo k vam in odločitve ne obžalujem.« kaj, voda je čista. Svoj organizem poslušajo in k zdravniku pridejo pravočasno. V Bosni je več rakastih obolenj, ni pa toliko depresije, borelio-ze pa sploh nimajo. - Kaj radi počnete v prostem času? Sem zelo družabna in rada se družim z ljudmi. Veliko berem, poslušam glasbo, rada se sprehajam. Tudi šivam rada, ko imam kaj časa. Prijateljske vezi rada vzdržujem. Imam stike s prijatelji iz šolskih časov, časa študija, sorodniki. Veliko mi pomeni druženje. - Kako pogosto se lahko srečate s sinom in možem? Vas zelo pogrešata? Do korone je bilo vse lahko, večkrat sem lahko šla domov in obiskala svojce. K sreči obstajajo različne možnosti, da se vidimo in slišimo. Med počitnicami sta bila sin Marko in mož Slavi-ša pri meni v Nazarjah. Bilo jima je zelo všeč in odlično sta se počutila. - V tem času se vam je verjetno zgodilo kaj zabavnega, kar bi delili z našimi bralci. Poleg tega so se svetniki seznanili z zapisnikom sestanka s predstavniki turističnega društva in Združenja izdelovalcev zgor-njesavinjskega želodca, ki bi v primeru vzpostavitve oddelka odstopili sedanje prostore v upravni stavbi, kjer se nahaja tudi vrtec. Za najprimernejšo nadomestno lokacijo smatrajo prostore v zgornji etaži Medgen borze, s čimer so načelno soglašali tudi občinski svetniki. Barbara Rozoničnik Ob prvih obiskih Slovenije sem večkrat nehote odkrivala druge dele dežele. Dokler si nisem uredila naročnine na telefon v Sloveniji, navigacije na telefonu in se naučila poti, sem nehote pristala v Mariboru, Slovenskih Konjicah, enkrat tudi v bližini Gradca. Pogovarjala se je Štefka Sem SPODNJE KRAŠE V teku druga faza prenove ceste Občina Nazarje je pred dvema letoma izvedla prvo fazo ureditve krajevne ceste Spodnje Kra-še-Brdo v dolžini 211 m. V teh dneh se je pričela druga faza rekonstrukcije odseka te ceste v dolžini 275 m. REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČEGA VOZIŠČA Gre za krajevno cesto v kraju Spodnje Kra-še, ki se priključuje na državno cesto Gornji Grad-Nazarje. Dela, ki jih izvaja Gradbeništvo -posredništvo Ribežl Samo s.p., obsegajo rekonstrukcijo oziroma preplastitev obstoječega vozišča, katerega širina v obstoječem stanju znaša tri metre. Širina vozišča se po prenovi ne bo spremenila. DOLOČILI MESTA ZA LUČI JAVNE RAZSVETLJAVE Hkrati bodo v sklopu rekonstrukcije ceste deloma uredili brežino med jarkom ob cesti in cesto z novim opornim zidom. Ureja se odvod meteorne vode s ceste in zalednih površin. Skupaj s sosedi ob cesti pa so določili stojna mesta za nekaj luči javne razsvetljave. Marija Lebar Dela na cesti v Spodnjih Krašah so v polnem teku. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) NA REČICI ODDELEK VRTCA ZA PREDŠOLSKE OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI? Občinski svet podprl namero Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 9 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije GOSPODARSTVO SASA REGIJE V LETU 2019 Boljše poslovno leto, vendar z negativnim finančnim učinkom V velenjski izpostavi Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) so postregli z informacijami o uspešnosti poslovanja gospodarskih subjektov na območju SAŠA regije v letu 2019. Iz podatkov je razvidno, da so gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadruge poslovali uspešno, poslovni rezultati pa so bili boljši kot v letu poprej. Obravnavali so 1.131 gospodarskih družb, 1.482 samostojnih podjetnikov in sedem zadrug. POVEČANJE OBSEGA ČISTEGA DOBIČKA Družbe v regiji so lani nekoliko okrepile poslovanje. V primerjavi z letom 2018 so povečale prihodke, ki so znašali 2,6 milijarde evrov, za 8 %. Ustvarile so za 12 % več dodane vrednosti, ki je znašala 619 mio EUR. Izvoz se je povečal za 6 % na 1,4 milijarde EUR. Dobiček se je povečal skoraj za štiri desetine. Hkrati se je zmanjšal obseg čiste izgube, ki je znašal 97 milijonov, in povečal obseg čistega dobička na dobrih 70 milijonov evrov. Družbe so poslovno leto zaključile bolje kot leto poprej, vendar še ved- no z negativnim finančnim učinkom. Ustvarile so neto čisto izgubo v znesku 26,5 milijona evrov, ki je bila kar za 82,4 % nižja od neto čiste izgube v letu 2018. Število zaposlenih se je povečalo za 2 % (16.744). Njihova povprečna plača je ostala na enaki ravni (1.669 EUR), ustvarili pa so za 10 % več dodane vrednosti na zaposlenega, ki je znašala 36.996 EUR. USPEŠNO POSLOVALI TUDI SAMOSTOJNI PODJETNIKI Po podatkih AJPES-a so tudi samostojni podjetniki lansko poslovno leto zaključili uspešno. Ustvarili so 159 milijonov evrov prihodkov, kar je 10-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018. Izvoz se je povečal za 27 % na 25 milijonov evrov. Podjetnikov dobiček v regiji je znašal dobrih 11 milijonov evrov, kar je 5 % več kot v letu poprej. Pri tem so podjetniki s pozitivnim poslovnim izidom v znesku 12.231 tisoč evrov povečali za 6 %, podjetniki z negativnim poslovnim izidom v znesku 1.019 tisoč evrov pa so ga povečali za 21 %. Za približno 5 odstotkov se je zvišala neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene (16.301 EUR). ZADRUGE POSLOVNO LETO 2019 ZAKLJUČILE POZITIVNO Na območju SAŠA regije je v letu 2019 delovalo osem zadrug, podatke pa jih je predložilo sedem. Iz zbranih podatkov je bilo ugotovljeno, da so se ugodna gospodarska gibanja v regiji upočasnila glede na poslovno leto 2018. Zadruge so ustvarile 18,2 milijona NADZORNI SVET NOVOMEŠKE KRKE evrov prihodkov (-6 % glede na leto prej), 18 milijonov evrov odhodkov (-0,3 % glede na leto prej) in 107 tisoč evrov neto čistega dobička (-36,7 %). Ugotovljeno je, da so zadruge v regiji v letu 2019 okrepile celotno gospodarnost in ustvarile 1.938 tisoč evrov neto dodane vrednosti. Roman Mežnar Za predsednika izvolili Jožeta Mermala Predsednika upravnega odbora družbe BTC Jožeta Mermala je nadzorni svet farmacevtskega podjetja Krka 9. septembra na ustanovni seji ponovno izvolil za predsednika sveta. Predstavnika delničarjev Mateja Lahovnika in predstavnika zaposlenih Franca Saška so nadzorniki izvolili za njegova namestnika. Na julijski skupščini so delničarji imenovali štiri nove nadzornike od sicer devetih. Obstoječi nad- zorniki Jože Mermal, Julijana Kristl in Boris Znidarič so bili predlagani za imenovanje v devetčlanski nadzorni svet in Peter Filipič kot novi. Slovenski državni holding pa je po poročanju Društva Mali delničarji Slovenije namesto Filipiča predlagal Lahovnika, ki je bil potrjen. V nadzornem svetu Krke so še Borut Jamnik, Mojca Osolnik Videm-šek, Mateja Vrečer in Tomaž Sever. Mandat jim poteče leta 2025. IS ZELENA REZIDENCA IN MREŽA BREZPLAČNIH E-PREVOZOV Odobrena projekta, v katerih je gornjegrajska občina vodilni partner Na LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline je Občina Gornji Grad prijavila dva projekta, oba sta bila odobrena. Gre za projekta Zelena rezidenca in Mreža brezplačnih e-prevozov. Pripravljala ju je podžupanja Terezija Mavrič. Občina ju bo kot vodilni partner izvajala naslednji dve leti. S strani ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo bosta sofinancirana do 85 odstotkov upravičenih stroškov. ZELENA REZIDENCA K Zeleni rezidenci sta kot partnerja pristopila Zupnija Gornji Grad in kmetija Petek iz Tiroseka. V okviru projekta bo na nekdanjemu obrambnemu stolpu Šteklu zamenjana streha in urejeno pritlič- Štekl in park pred katedralo bosta deležna novih vsebin predvsem s področja kulinarike in umetnosti. (Foto: ŠMS) je. Park ob gornjegrajski katedra- dročju kulinarike, umetnosti in pro-li bo dobil idejno zasnovo za na- mocije kraja. V občini namreč želijo daljnjo ureditev. V naslednjih letih s tem projektom izboljšati organizi-bo popestreno dogajanje na po- ranost turizma. BREZPLAČNI E-PREVOZI Glavni namen Mreže brezplačnih e-prevozov je nudenje podpornih storitev za ranljive skupine občanov. Gornjegrajska občina bo na različnih lokacijah v občini postavila štiri polnilne električne postaje in kupila šest električnih koles. Najela bo tri električna vozila za brezplačne prevoze. Po dve občini v dolini si bosta delili eno vozilo. Za šoferje vozil bodo poskrbeli v Združenju šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline. K mreži so kot partner pristopile občine Zgornje Savinjske doline razen mozirske. Partnerja sta še DEOS Center starejših Gornji Grad in rečiški Center za družine Medgen hiša. ŠMS 10 Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 Ljudje in dogodki, Iz občin NAJ ZDRAVSTVENA DELAVKA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE SONJA ROBNIK HERMAN Druge opcije, kot biti medicinska sestra, nikoli ni bilo V poletni akciji Savinjskih novic ste lahko bralke in bralci izbirali in s svojimi glasovi izbrali naj zdravstveno delavko ali delavca Zgornje Savinjske doline. Po preštetih glasovih se je pokazalo, da je prvi tovrstni laskavi naziv pripadel patronažni sestri Sonji Robnik Herman iz mo-zirske zdravstvene postaje. PRIVILEGIJ POZNATI VELIKO DRUŽIN Strokovno usposobljeno, vedno dostopno, nasmejano in topline polno patronažno sestro Sonjo pozna veliko Zgornjesavinčanov. Območje njenega delovanja je predvsem občina Mozirje, zato so redki tisti občani in družine, ki bi jih Robnik Hermanova ne poznala, obiskala ob srečnem dogodku ali bolezni. Zase pravi, da je pri njenem delu, ki je bolj kot to poslanstvo, to dobrodošla prednost. Pravi, da je v teh časih privilegij, da lahko vedno vstopi v vsako gospodinjstvo, pristopi k vsaki družini, pri tem pa je tudi vedno dobrodošla. ODLOČITEV ZA POKLIC ZRASLA V OSNOVNI ŠOLI Povedala nam je, da druge opcije, kot biti medicinska sestra, zanjo nikoli ni bilo. »Morda zato, ker je bila takrat mama zelo bolna,« je dodala. Srednjo zdravstveno šolo je opravila v Slovenj Gradcu, višjo v Ljubljani. Prva služba je bila v celjski bolnišnici, na interni intenzivi. Za tem je Ljudi in njihovih težav ji ni mogoče odložiti na naslednji delovni dan, kot je to pri kakšnem drugem delu. Ob tem ve, da je nikoli nihče ne izkorišča, ampak ljudje pokličejo takrat, ko je stiska res huda. šla na drug oddelek, na transfuzijo. Po tistem se je zaposlila v dolini, kjer je še danes, ves čas na terenu, med ljudmi. In od takrat je že 33 let, od konca šolanja pa 37. BOLNIM LAJŠA BOLEČINE IN JIH SPREMLJA DO KONCA Delo na terenu z veseljem opravlja. Vsako delo vzame za dobro. »Lepo je, ko pride novo življenje, ko je za družino vesel dogodek. Drugo pa je, ko pride bolezen. Trudim se pomagati, kolikor se največ da in olajšati zadeve. Ljudje potrebujejo takrat oporo. Bolnega spremljaš do konca in se trudiš olajšati bolečine, svojci pa tudi potrebujejo oporo.« DODOBRA SPOZNALA MNOGE DRUŽINE V teh desetletjih je dodobra spoznala mnoge družine. Ko vstopi skozi vrata, pozna marsikateri njihov problem, težavo, na drugi strani tudi veselje. Delo patronažne sestre je povezano z močnimi in globokimi čustvi. Dejala je, da ji je za vsakomur, ki odide, žal in ji je ob tem težko, Bralke in bralci Savinjskih novic ste izbrali Sonjo Robnik Herman za naj zdravstveno delavko Zgornje Savinjske doline. saj ga je dobro poznala. Mimo tega ne more iti. S tem se mora vsakodnevno na svoj način spopadati. »Na drugi strani so pa otroci, ki mi dajo zagon. Vsakdo, ki pride na svet, ti da energijo, s katero lažje vse premaguješ.« TUDI POPOLDAN DELO NE MORE IZ GLAVE Poslanstvo, ki ga opravljajo patronažne sestre, ni takšno, da bi ob odhodu iz zdravstvenega doma človek odklopil in pozabil na vse. Sonja popoldneve veliko preživlja v naravi in s sa- OBČINA REČICA OB SAVINJI bo vedno nosi telefon. Ljudje imajo njeno številko, a ve, da tega ne bodo izkoriščali. Zgodi pa se, da jo kdo kdaj pokliče na pomoč, ki je nikoli ne odreče. Ljudi in njihovih težav pač ni mogoče odložiti na naslednji delovni dan, kot je to pri kakšnem drugem delu. Ob tem ve, da je nikoli nihče ne izkorišča, ampak ljudje pokličejo takrat, ko je stiska res huda. NAZIV NAJ ZDRAVSTVENE DELAVKE JI VELIKO POMENI Da so bralci Savinjskih novic tudi pri tem glasovanju prepoznali njeno delo, ji veliko pomeni. Za vsak glas je hvaležna, pomeni pa ji, da dela dobro. Ob tem dobiva nov zagon, ob vedenju, da bi lahko delala še bolje, saj nikoli ni tako, da ne bi moglo biti še boljše. Sama čuti, da jo imajo ljudje, v domove katerih vstopa, radi in da cenijo njeno delo. Pri delu nikoli ne gleda na uro. Ko je z ljudmi, nekdo rabi več njenega časa, drugi pač manj. In tistim, ki ga v dani stiski rabijo več, ga z veseljem tudi več posveti. LJUBI TERENSKO DELO Pri svojem delu ima rada tudi to, da je terensko. Zelo rada hodi iz kraja v kraj. Ob tem opazuje naravo, ki ji ogromno pomeni. Najlepše ji je, ko gre v Šmihel, ko se pri vožnji skozi gozd pred njo odpre pogled na vasico, na cerkev. In to v vsakem letnem času. »V mestu jaz nikoli ne bi mogla živeti.« Prosti čas Sonja Robnik Herman najraje preživlja v naravi. Rada hodi, teče in kolesari. V zadnjem času najraje opravi hiter vzpon na Golte in nazaj. Ob tem se napolni z energijo in se pripravi na izzive, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Izbirajo koncesionarja za vzdrževanje cest Rečiški svetniki so se na zadnji seji občinskega sveta seznanili s potekom podeljevanja koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in investicijskega vzdrževanja občinskih javnih cest. Postopek je v zaključni fazi. TRIJE PONUDNIKI V ZAKLJUČNI FAZI RAZPISA Občina je leta 2017 pričela s pripravo postopka za podelitev koncesije. Celotna vrednost koncesije za obdobje 15 let ob upoštevanju rasti cen znaša približno 5,7 milijona evrov z DDV. Prvotne ponudbe so bile zaradi visokih oziroma za občinski proračun nesprejemljivih cen zavrnjene. S ponudniki so se izvedla dodatna pogajanja, po predložitvi novih ponudb so vsi trije izpolnjevali pogoje. V KRATKEM SKLENJENA KONCESIJSKA POGODBA Strokovna komisija je v zaključni fazi postopka ovrednotila ponudbe in občinski upravi predlagala, da izvede upravni postopek za podelitev koncesije ter jo podeli najugodnejšemu ponudniku. Pred tem je 7. septembra potekala ustna obravnava v zvezi s podelitvijo koncesije. Na ustni obravnavi so bili ponudniki seznanjeni s potekom postopka in poročilom strokovne komisije. Pripombe k poročilu so lahko v pisni obliki podali v osmih dneh po ustni obravnavi. Za tem se izbranemu ponudniku izda upravna odločba ter sklene pogodba o opravljanju koncesije. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 11 Iz občin, Gospodarstvo SIMBOLIČNA POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA VILO MOZIRJE Stanovanja bodo vseljiva konec julija 2021 V Podrožniku so avgusta zopet zahrume-li gradbeni stroji, saj so delavci podjetja Vis bau d.o.o. iz Šoštanja pričeli z gradnjo novega večstanovanjskega objekta. Kljub temu da so dela že v polnem teku, sta lastnik podjetja Visar Kurtaj in župan občine Mozirje Ivan Su-hoveršnik na priložnostni slovesnosti 11. septembra postavila ploščo s temeljnim kamnom. Slovesnosti so se udeležili vsi, ki so povezani s projektom, z investitorjeve strani poimenovanim Vila Mozirje. Zbrane je uvodoma nagovoril Kurtaj, za njim pa se je za prihod in prepoznano priložnost zahvalil župan Suhoveršnik. Poudaril je, da je Mozirje kraj miru in urejenosti, kar mno- gi investitorji prepoznavajo kot poslovno priložnost. Urejena krajina nudi dobre pogoje bivanja, kar pomeni tudi dobro prodajo stanovanj. Tako se je zgodilo s tremi objekti, ki na tem prostoru že služijo svojemu namenu in ki jih je zgradilo kamniško podjetje Graditelj. Z novo gradnjo podjetja Vis bau pa bo prišlo na trg še novih 23 stanovanj, ki bodo po načrtih vseljiva konec julija prihodnje leto. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Visar Kurtaj (levo) in župan Ivan Suhoveršnik sta postavila temeljni kamen novega objekta. OBČINA MOZIRJE Lastniškega deleža v družbi Golte ne bodo prodali Občina Mozirje je od leta 2000 do 2013 v lastniški delež družbe Golte vložila 144.970 evrov. Kot še nekatere občine je družbo dokapi-talizirala z željo in namenom, da se ohrani turistična dejavnost na tem območju. OBČINA IMA V LASTI 0,61-ODSTOTNI DELEŽ Večinski lastnik velenjski PV Invest je svoj de- lež prodal družbi Sicom Invest, ki je dokapitali-zirala družbo Golte. Občina Mozirje ima sedaj v lasti le še 0,61-odstotni delež, ki trenutno znaša dobrih 3.500 evrov. Sicom Invest je občini podal zavezujočo ponudbo za odkup tega deleža. Ponujena cena pa znaša 50 odstotkov nominalne cene, kar je slabih 1.800 evrov. SVETNIKI SE ZA PRODAJO NISO ODLOČILI Ker je šlo v tem primeru za odsvojitev poslovnega deleža, je o tej pobudi razpravljal občinski svet. Svetniki se za prodajo niso odločili, saj upajo na boljše čase družbe Golte in s tem večjo vrednost deleža. ŠMS EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI Trajnostno mobilni tudi na Rečici ob Savinji Občina Rečica ob Savinji je tokrat prvič pristopila k projektu Evropski teden mobilnosti, v katerem sodeluje 78 slovenskih občin. Letos so v ospredju potovanja z manj onesnaženja. V občinah v svoja okolja uvajajo sodobnejše in človeku prijaznejše oblike načrtovanja in upravljanja prometa. Aktivnosti spodbujajo promocijo, izobraževanje in ozaveščanje različnih ciljnih skupin o pomenu trajnostne mobilnosti za kakovost bivanja, zdravja in okolja. Cilj teh aktivnosti je preizkušanje in uvedba trajnih prometnih ukrepov. OTROCI PREDSTAVILI SVOJE IDEJE Na Rečici ob Savinji so na različnih delavnicah otroci predstavili svoje ideje glede prometa in trajnostne mobilnosti, po svoje so razmišljali tudi o prometni ureditvi nekdanjega krožišča, njihova dela pa so še cel prihodnji teden na ogled v prostorih Medgen borze. Poleg tega so v sredo izvedli pohodni dan, danes popoldne pa vabijo na kolesarjenje, ki ga bosta »začinila« Erik Rosenstein in Fran- ci Podbrežnik. V torek se občina pridružuje dnevu brez avtomobila, in sicer poziva posameznike, naj za pot v službo ali po opravkih avtomobil pustijo doma, seveda, če je to mogoče. US Na razstavi, ki je na ogled v Medgen borzi, so najmlajši iz vrtca in učenci predlagali, da bi večino nekdanjega krožišča zaprli za promet in namenili otrokom. (Foto: Marija Šukalo) 12 Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 PETER WEISS Ob toku reke Savinje sledi župniji Luče z edino podružnično cerkvijo v Podvolovljeku župnija Ljubno ob Savinji s tremi podružnicami, od katerih je najprej na vrsti pokopališka cerkev na Rosuljah. Besedilo v nemščini je leta 1877 objavil Ignac Orožen v knjigi Dekanija Gornji Grad, in sicer na straneh 156-158. Prevod z opombami in fotografija cerkve ter pripis o pokopališču so prispevek urednika tele strani. ZGODOVINA ZGRADBE Cerkev svete Marije na Rosuljah [pri Orožnu: in Rosule] stoji na prijaznem griču, ki se dviga nad trgom Ljubno. Starost te cerkve ni znana. O njenem stanju in premoženju v letu 1631 poroča vizitacijski zapisnik [v latinščini] tole: »Ima tri oltarje: prvega v oltarnem prostoru, posvečenega blaženi Devici Mariji, drugega, na levi strani, posvečenega svetemu Hie-ronimu, in tretjega svetega Jakoba. Oltar pred cerkvenimi vrati naj se uniči. Ima en vinograd, 35 krav, 12 ovc.« Drugi vizitacijski zapisnik z dne 1. julija 1641 [prav tako v latinščini] pravi: »Cerkev blažene Device Marije na Rosuljah [pri Orožnu: in Rassu-lie]. V njej so trije lepo okrašeni oltarji. Oltar pred cerkvenimi vrati ni bil uničen, kot je bilo odrejeno v prejšnjem zapisniku.« Zdaj je cerkev dolga 20 sežnjev in eno tretjino in ima poleg glavnega oltarja Marijinega Vnebovzetja še oltar svete Neže (na levi strani) in nasproti oltar svetega Jakoba. OPREMA IN POSESTI Cerkvi sta prizidani dve kapeli, namreč svetega Jožefa na severni strani in svetega Florijana na južni. Do te pozidave je moralo priti že pred letom 1683, ker je že 29. marca 1683 v Paken-štajnu Marija Saloma, ovdovela Andrijan, rojena Rosetti, podarila svoje vinograde iz Radmirja s stavbo in kletjo Marijini cerkvi v Novi Štifti in kapeli svetega Jožefa na Rosuljah [pri Orožnu: in Rosule]. O tem je izdala tole odredbo: »1.: vinograd obdelujeta obe cerkvi enako in si delita tudi letino; 2.: zato naj vsako leto 20. marca v Marijini cerkvi v Novi Štifti berejo šest svetih maš in 18. marca v kapeli svetega Jožefa na Rosuljah prav tako šest maš z malim ofici-jem na obeh krajih zanjo in za njene sorodnike.« Zgodovina in narodopisje i Orožen o podružnični cerkvi na Rosuljah Nadalje sta tu še dve ustanovi: 1701, 10. septembra, je v Slovenj Gradcu tamkajšnji župnik, ki opravlja jutranjo mašo, Andrej Maček, prej vikar v Črni, sicer pa doma z Ljub-nega, naznanil, da daje za večno mašo cerkvi na Rosuljah, kjer je bila na novo uvedena bratovščina svetega Jožefa. [... ] Rosuljah 1512]. Dolgo je bil pri cerkvi v Rastkah, zdaj pa je spet v lasti cerkve na Rosuljah. Relikvije svetega Konštancija, mučenca, so prinesli sem 18. junija 1679 iz Rima. 1835 so na tej cerkvi opravili več zidarskih del [prejšnjo cerkev z izjemo zvonika in kapele so podrli in zgradili sedanjo], nato pa jo je 19. 1770, 22. junija, je gospa Ana Wolf [= Volk] na Ljubnem zapustila njivo s senom s travnikov, skednjem in hlevom ob Ljubnici vred kapeli svetega Florijana na Rosuljah, da bi se je spominjali z mašo. To bo opravljal župnik, ki uživa zapuščino, in sicer na nedeljo pred pepelnico. Zanimiv je lep gotski kelih z napisom der khe-lich gehört vnsser lieben Frawen an der rassul 1512 [= Ta kelih pripada naši ljubi Gospe na marca tega leta blagoslovil gornjegrajski dekan Franc Novak in posvetil lavantinski [= mariborski] knezoškof Jakob Maksimilijan [Stepišnik] 18. maja 1873. Od štirih zvonov te cerkve je najmanjši iz leta 1668, največji iz leta 1818, preostala dva pa iz leta 1766. Pri tej cerkvi je župnijsko pokopališče, ki ga je 15. aprila 1814 posvetil gornjegrajski dekan Jurij Alič. POKOPALIŠČA NEKDAJ IN ZDAJ Ignac Orožen je ob opisih cerkvenih zgradb v Zgornji Savinjski dolini o pokopališčih redkobeseden. Se največ je v dokumentih in v njegovi knjigi napisano o zdajšnjem pokopališču v Gornjem Gradu, ki je bilo prestavljeno k cerkvi svete Magdalene pod ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom v letih 1603-1607. Prvotna pokopališča so bila praviloma okoli župnijskih cerkev, kot je marsikje še zdaj (Solčava, Luče, Radmirje, Nazarje delno, Nova Štifta), in še danes marsikatero cerkev obdaja pokopališki zid. Večje število prebivalcev in pokopov ob pomanjkanju prostora v vaseh in strožjih higienskih zahtevah oblasti je zahtevalo prestavitve drugam, ven iz vasi, v avstrijskem cesarstvu od druge polovice 19. stoletja naprej. Zato je v Zgornji Savinjski dolini marsikje prvotno ledinsko ime prostora, kjer se je začelo novo pokopališče, še danes, po več kot stotih letih, ohranjeno v besednih zvezah, s katerimi starejši domačini omiljevalno in šaljivo napovedujejo predvsem lastno smrt in pogreb. Tako na Rečici in v okolici pravijo, da jih bodo nesli ali da bodo šli »na Kosmačev travnik«, v Smartnu ob Dreti »na Bakove grebljice« in v Bočni »na Novšekovo njivo«. Na ta način vemo za prvotnega lastnika zemljišča tudi brez brskanja po arhivih. Nekdaj je bilo pokopališče na Ljubnem pri župnijski cerkvi svete Elizabete, vendar ga je poplava leta 1812 spodkopala in delno odnesla, zato so ga prestavili na Rosulje. Orožen nam je ohranil celo datum njegove posvetitve. Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 13 Organizacije, Iz občin UPAD LASTNIH SREDSTEV PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV Epidemija gasilcem otežila tako delovanje kot pridobivanje financ Prostovoljno gasilstvo je trdno zasidrano v Zgornjesavinjčanih. V občinah naše doline deluje 15 prostovoljnih gasilskih društev, operativnih članov je preko 750. Tudi v času razglašene epidemije njihova dejavnost, predvsem prisotnost na intervencijah, ni zastala. Kot je ob različnih priložnostih že povedal predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žun-tar, so bili gasilci takrat prva županova vojska za posredovanje v izrednih razmerah. A epidemija in številni zaščitni ukrepi za boj proti širitvi novega koronavirusa so prizadeli tudi gasilce. DRUŽABNE PRIREDITVE GASILCEM PRINAŠAJO LASTNA SREDSTVA Za prostovoljna gasilska društva je značilno, da se v veliki meri sama financirajo z donacijami podpornih članov, podjetij in predvsem z organizacijo veselic ter drugih promocijskih dogodkov. Poleg tega sodelujejo na drugih javnih dogodkih, kjer skrbijo za prometno varnost in dobijo tudi iz tega naslova dodatna sredstva. Epidemija in številni zaščitni ukrepi za boj proti širitvi novega koronavirusa so prizadeli tudi gasilce. (Fotodokumentacija PGD Okonina) JAVNA SLUŽBA POMOČI DRUŽINI NA DOMU Tudi v Lučah sprejeli odlok o podelitvi koncesije Center za socialno delo Savinjsko-šaleška bo s koncem tega leta prenehal z izvajanjem pomoči na domu, ki so jo delno sofinancirale zgor-njesavinjske občine. Da bi svojim občanom to storitev zagotovili še naprej, so se v vseh sedmih zgornjesavinjskih občinah odločili, da skupaj pristopijo k rešitvi. Na občinskih svetih so sprejeli Odlok o podelitvi koncesije na področju javne službe pomoči družini na domu. NOVE CENE BODO VELJALE OD NOVEGA LETA Odlok je na zadnji seji lučkega občinskega Janko Žuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline: »Gasilci smo se z župani tik pred nastopom epidemije zatrdno dogovorili, da nas bodo pri našem delu še naprej podpirali. Takrat smo dejansko postali njihova vojska, njihov »obrambni zid«. Dejstvo je, da smo tudi v času razglašene epidemije opravljali intervencije in pomagali tudi v situacijah nastalih prav zaradi epidemije covid-19. Vem, da povsod po Sloveniji ni tako kot v naši dolini, nekateri župani so prostovoljnim gasilskim društvom celo nižali sredstva, a z veseljem lahko povem, da pri nas nI bilo tako. Redna sredstva so nam ostala v celoti. Seveda pa vsi čutimo izpad sredstev, ki jih društva pridobijo z izvedbo veselic, manj je tudi dona-torskih sredstev. Dejstvo je, da je situacija s koronavirusom vplivala na delovanje vseh institucij, tudi občin in seveda s tem tudi društev. Se pa moramo gasilci v dani situaciji zavedati, da je zaradi nove realnosti potrebno razmišljati tudi o nabavi temu ustrezne opreme. Upam, da bodo društva pametno razmišljala in nabavljala opremo, ki se bo dejansko potrebovala. Verjetno bo država v primeru potrebe prispevala določen delež, ampak iz izkušenj že vemo, da državni aparat melje počasi in da sredstva včasih pridejo pozno. V primeru hujšega izbruha te bolezni pa je čas bistven za uspešno zajezitev širjenja virusa.« DO 70 ODSTOTKOV SREDSTEV SI PRIDOBIJO SAMI Razglas epidemije in kasneje številni ukrepi, ki jim moramo še danes slediti, so močno omejili tudi vse naštete dejavnosti gasilcev in s tem precej okrnili njihovo financiranje. Društva imajo sicer sklenjene pogodbe o opravljanju gasilske službe z občinami in s tem v povprečju 20 odstotkov sredstev. Okvirno 10 odstotkov sredstev prejmejo s strani državnega proračuna preko GZS. Tako po podatkih GZS do 70 odstotkov finančnih sredstev pridobijo sami (članarine, 0,5 odstotka dohodnine, donacije, veselice, prodaja koledarjev, prostovoljni prispevki ...). Kot je pred časom opozoril poslanec Levice Miha Kordiš, naj bi po njegovih informacijah nekatera društva zaradi posledic epidemije utrpela izpad lastnih dohodov v višini med 50 in 60 odstotki. V Zgornji Savinjski dolini je po besedah Zuntar-ja stanje vendarle boljše. Društva so gospodarno ravnala s sredstvi, župani niso nižali obljubljenih finančnih sredstev. Vsekakor pa bodo vsa zgornjesa-vinjska gasilska društva čutila vsaj izpad sredstev, ki jih pridobijo z organizacijo gasilskih veselic. Stranka Levica je zaradi nastalega stanja na vlado konec avgusta naslovila pobudo za čimprejšnjo zagotovitev dodatnega financiranja PGD-jev v višini najmanj 7,8 milijona evrov. Poleg tega v Levici predlagajo, da naj vlada pripravi celovito oceno izpada dohodkov prostovoljnih gasilskih društev in na ocene izpada dohodkov zagotovi dodatna sredstva zanje v rebalansu proračunov v letih 2021 in 2022. Tatiana Golob sveta predstavil župan Ciril Rosc in pojasnil, da so ga v predlagani obliki že sprejeli drugi občinski sveti zgornjesavinjskih občin. Kot je še povedal, začrtana dinamika predvideva, da bi po sprejetju odloka v oktobru sledila objava skupnega javnega razpisa za podelitev koncesije. Do konca novembra bi na občinskih svetih sprejeli še sklep o določitvi cen z veljavnostjo od 1. januarja 2021. Lučki svetniki so predlagani odlok potrdili. Marija Lebar 14 Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 Ljudje in dogodki IGOR SAJOVIC IZDAL KUHARSKO KNJIŽICO ENOSTAVNO PO MEDITERANSKO Kulinarično izročilo Mediterana na sodoben, še bolj zdrav način Igor Sajovic, kulinarični entuziast, kuhar in strokovnjak za mediteranske specialitete, je pred kratkim izdal kuharsko knjižico z naslovom Enostavno po mediteransko, v kateri lahko bralci najdejo enostavne recepte za hitro pripravljeno in okusno hrano. Recepti temeljijo na kulinaričnem izročilu mediteranskega območja - od Krasa preko Istre do Dalmacije - a so prikrojeni na Sajovicev način brez poseganja v njihovo bistvo. PREVEČ ŠKODLJIVE HITRE HRANE K pisanju knjige so avtorja, kot pravi sam, spodbudile prehranjevalne navade današnjega časa. Težavo vidi v uživanju škodljive hitre hrane, ki je vse prepogosto na naših jedilnikih in jo preveč pogosto uživajo tudi otroci. To lahko pripelje do prehranjevalnih in kasneje tudi zdravstvenih težav. PODEDOVANA STRAST DO KUHANJA Sajovic že od nekdaj rad kuha za svoje domače in prijatelje in slednji so mu velikokrat ob pokušanju njegovih jedi govorili, da bi moral odpreti svojo restavracijo. To se je kasneje res zgodilo, čeprav nikoli ni bil profesionalni kuhar. Izhaja iz družine, v kateri je v vsaki generacijo nekdo izvrstno kuhal. Njegova babica Ro-zalija je svoje znanje in kuharske spretnosti v svojem času delila s številnimi udeleženci njenih kuharskih tečajev, njegov oče Adolf pa se je že v 70. letih začel navduševati za mediteransko kulinariko, kar je kasneje nekako podedoval Igor. 2e pred 30 leti je zbiral recepte, kuhal in preizkušal jedi, ki so takrat na celini veljale za eksotiko. Po mnenju Igorja Sajovica so mediteranska živila pravi biseri, ki koristijo našemu zdravju. (Foto: osebni arhiv) MEDITERANSKA ŽIVILA - BISERI ZA NAŠE ZDRAVJE Zaradi njegove težnje po zdravem načinu kuhanja mu je mediteranska kuhinja prirasla k srcu, njene jedi je vzel za svoje. Trdi, da so ribe, morski sadeži, olivno olje, česen, paradižnik, fige in kvalitetno primorsko vino pravi biseri, ki koristijo našemu zdravju. S knjižico, ki jo je izdal v samozaložbi, bi rad spodbudil ljudi, da bi se večkrat odločili za pripravo in uživanje mediteranske hrane, predvsem pa, da bi ob njej spoznali, kako enostavni so mediteranski recepti. Nastasja Kotnik K pisanju knjige so Igorja Sajovica spodbudile prehranjevalne navade današnjega časa. (Foto: osebni arhiv) MONOKOMEDIJA PROFESOR KUZMAN MLAJŠI Blok ura o piflanju, plonkanju in špricanju V Solčavi je bil petek, 28. avgusta, namenjen smehu. Tega je iz številnih obiskovalcev izvabil dr. Uroš Kuzman z avtorsko monokomedijo Profesor Kuzman mlajši. Predstava s podnaslovom Komedija o di(v)jakih in (m)učiteljih, ki jo je režiral Perica Jerkovic, je analiza razmer v slovenskem šolstvu. MATEMATIKA JE ŠPAS, A TEŽAVE REŠI AUGENMAS Kuzman se je sprehodil skozi vse faze izobraževanja. Edini komik z doktoratom iz matematike je na duhovit način spregovoril o pifla-nju, plonkanju, špricanju in drugih dogodivščinah iz šolskih klopi. Med drugim je izustil, »da je matematika sicer špas, a težave hitreje reši augenmas«. Član Šaleškega študentskega okteta je zbujal smeh tudi s tamburico in komičnima pesmima, ki ju je spesnil za predstavo. ZNANJE JE KOT CELULIT, VSE ŽIVLJENJE GA VZTRAJNO NABIRAŠ Ugotovil je, da je znanje kot celulit. »Vse življenje ga vztrajno nabiraš, v bistvu pa sploh ne veš, da ga imaš. A nekaj vedno ostane nedokončano kljub doktoratu, ki je menda najvišja oblika formalnega izobraževanja, šola za starše.« Te po njegovem ne moreš prešpricati niti preplon-kati, ni določenega urnika, vprašan pa si nenapovedano, pogosto tudi kar sredi noči. Tekst in foto: Marija Šukalo Uroš Kuzman je ugotovil, da je znanje kot celulit Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 15 Organizacije, Kultura ŽUPNIJA LJUBNO OB SAVINJI Škof Lipovšek blagoslovil obnovljeno rosuljsko cerkev V župniji Ljubno ob Savinji so tudi letos zadnjo avgustovsko nedeljo v cerkvi Marije Vnebov-zete na Rosuljah počastili god sv. Konstancija. V glavnem oltarju tamkajšnje cerkve so namreč relikvije sv. Konstancija, ki se mu krajani že nekaj stoletij vsako leto v tem času s procesijo priporočajo kot priprošnjiku za dobro letino in od-vrnitev različnih bolezni ter drugih nesreč. Letošnje praznovanje je bilo še bolj slovesno, saj je upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek blagoslovil obnovitvena in restavratorska dela v notranjosti cerkve. ŠTIRI LETA ZA RESTAVRATORSKA DELA Obsežna dela so potekala kar štiri leta pod vodstvom slikarke in restavratorke Eve Kancler iz Starš pri Mariboru. S pomočjo očeta in sestre, Franca in Tine Zalokar, je obnovila glavni in tri stranske oltarje: sv. Neže, sv. Jakoba in sv. Florjana. Obnovitve in restavriranja so bili deležni tudi prižnica in križev pot. Podobe na njem so delo slikarja Leopolda Layerja, katerega delo je med drugim tudi znamenita podoba Marije Pomagaj z Brezij na Gorenjskem. Restavriranja so bile deležne tudi znamenite freske iz leta 1865 na stropnih obokih, ki prikazujejo vzklike iz lavretan-skih litanij Matere Božje. Za zaključek župnijskega praznovanja so poskrbeli mladi iz zaselkov Savina in Spodnji Primož. O pomenu obnove je spregovoril umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj in se pohvalno izrazil o skrbi za sakralno kulturno dediščino v ljubenski župniji. Potek obnove je vidno zadovoljen nad opravljenim delom prisotnim podrobno predstavil domači župnik Martin Pušenjak. SLAVNOSTNE PROCESIJE NI BILO Na letošnji Konstancijevi nedelji je manjkal samo še osrednji dogodek, slavnostna procesi- ja z Najsvetejšim, ki se je vsako leto ob tej slovesnosti vila po bližnjih poljih, letos pa je zaradi slabega vremena ta del bogoslužja z blagoslovi vred ostal v varnem zavetju rosuljske cerkve. Ta je bila glede na zgledno opravljena večletna obnovitvena dela pravi kraj za zaključek župnijskega praznovanja, za katerega so letos poskrbeli mladi iz zaselkov Savina in Spodnji Primož. Tekst in foto: Franjo Atelšek 8. TABOR GODBENIC IN GODBENIKOV V ŠOŠTANJU Novo pridobljena znanja predstavili na koncertu Med 24. in 28. avgustom je v Šoštanju potekal 8. tabor godbenic in godbenikov v organizaciji Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Tabora se je udeležilo 50 mladih glasbenikov iz celotne Slovenije, med njimi tudi godbeniki iz Zgornje Savinjske doline: trobentača Jonatan Jurkovnik in Matic Laznik, pozavnista Jaka Kranjc in Florijan Repenšek, Tibor Krefl Cemič na rogu, Matic Tevž na tolkalih ter flavtistka Larisa Kotnik. Vaje so potekale v novi glasbeni šoli v Šoštanju. TOKRAT MALO DRUGAČEN TABOR Imeli so zahteven program, ki ga orkestri lahko vadijo tudi več mesecev, udeleženci pa so s pridnim delom program odigrali le po petih dneh intenzivnih vaj. Zjutraj so imeli telovadbo, sledile so sekcijske vaje. Mentorji so uspeli program približati prav vsem ne glede na njihovo glasbeno predznanje. Letos je tabor potekal malo drugače, saj so se zaradi zdravstvenih omejitev morali razdeliti na več manjših skupin, na hodnikih nositi maske in upoštevati varnostno razdaljo. SKLADBE POSTOPOMA DOBILE PRAVO PODOBO Popoldan je sledila skupna vaja, na kateri so skladbe vsak dan dodelali in postopoma ustva- rili njihovo pravo podobo. Tako so skupaj napredovali, kar je bil tudi osrednji namen oziroma cilj godbenega tabora. Seveda ni manjkalo varnega druženja, smeha, tekem v namiznem nogometu in sklepanj novih prijateljstev. ZAKLJUČNI KONCERT PRIPRAVILI NA GLAVNEM TRGU V ŠOŠTANJU Novo pridobljena znanja so pod vodstvom dirigenta Mirana Šumečnika predstavili na zaključnem koncertu 28. avgusta na glavnem trgu v Šoštanju. Koncert so zaključili s himno slovenskih godb. Sodeč po bučnem aplavzu obiskovalcev in mimoidočih so bili ti nad programom navdušeni, saj so po dolgem času lahko v živo prisluhnili melodijam pihalnega orkestra. Larisa Kotnik Dirigent Miran Šumečnik in udeleženci tabora: Jonatan Jurkovnik, Larisa Kotnik, Tibor Krefl Cemič, Matic Tevž, Jaka Kranjc, Florijan Repenšek (na sliki manjka Matic Laznik). (Foto: arhiv Godbe Zgornje Savinjske doline) 16 Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 Organizacije, Ljudje in dogodki O SKRIVNOSTIH BABICINEGA VRTA S SIMONOM OGRIZKOM Slovenska hortikultura se lahko postavlja ob bok vsem svetovnim V Centru za družine Medgen Hiša na Rečici ob Savinji so gostili Simona Ogrizka, predsednika sekcije vrtnarjev in cvetličarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in predsednika mednarodne floristične asociacije Florint. Na predavanju Skrivnosti iz babiči-nega vrta je spregovoril o babiči-nem vrtu, skrivnostih rastlin in njihovi uporabi. Dejal je, da imamo v Sloveniji bogato izbiro avtohtonih vrst cvetja, a raje cvetje uvažamo. Kaj vse imajo v domačem vrtu, so se ljudje začeli zavedati šele v zadnjem času ob epidemiji. V zadnjih letih so nekateri namreč vse te rastli- V praktičnem delu druženja so udeleženci spoznavali različne kombinacije postavitve rezanega cvetja v šopke in aranžmaje z materiali, ki jih imamo že v domačem vrtu. ne zanemarili in jim niso znali da- spodinje med seboj delijo rastline ti vloge, ki jim pripada, a imajo iz- in jih postavljajo pač tja, kjer ima-jemno vrednost. »Navadno si go- jo še kaj prostora. Če bi pa to bi- lo barvno usklajeno skozi vse letne čase, bi dobili harmonijo, ki pozitivno vpliva tudi na človeka,« je povedal Ogrizek. Zatrdil je, da se lahko slovenska hortikultura postavlja ob bok vsem svetovnim hortikulturam. V preteklosti je imela vsaka hiša svoj ob-hišni vrt, ki je imel tipično štirikotno obliko. Medtem ko je bila zelenjava posajena in zasejana po sredini, so imele okrasne rastline, di-šavnice in zdravilna zelišča mesto ob ograji. Tam so rasle tudi grmov-nice, ki so bile del kulturne dediščine in praznikov. Slovenski vrt je del naše hortikulturne dediščine. Tekst in foto: Marija Šukalo DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE V Lokah obiskali 90-letnega Jakoba Jakopina Obiskovalci so se z Jakom dogovorili, da ga obiščejo ob njegovi 100-letnici. (Foto: Cirl M. Sem) Predstavniki Društva upokojencev Mozirje so v začetku meseca obiskali Jakoba Jakopina, ki je junija dopolnil 90 let. Jaka je še dobrega zdravja, kar mu želijo še v bodoče, zato so se dogovorili, da ga obiščejo ob njegovi 100-letnici. Asov Jaka, kot mu pravijo domačini, se je rodil na Brezju pri Mozirju na domačiji pri Asu v družini z dvanajstimi otroki. Ker so bili takrat težki časi, je takoj po šoli odšel na Koroško, kjer je že živel njegov starejši brat. Tam se je izučil za čevljarja in nekaj časa delal kot čevljarski pomočnik. Zatem se je zaposlil v rudni- ku svinca v Mežici, kjer je že delalo nekaj njegovih bratov. Svojo življenjsko družico si je našel v domačem kraju pri Kosu na Brdem. Z ženo Ano sta si ustvarila dom v Lokah pri Mozirju. Zaradi družine si je poiskal službo v sosednjem kraju v podjetju GLIN Nazarje. IMA SVOJEGA ANGELA VARUHA V zakonu sta se jima rodila dva sinova. Oba sta si ustvarila svoje družine in se odselila. Pri Jaku je ostala vnukinja Mojca, ki jo kliče »moj angel varuh«. Takega angela in takšnih medsebojnih odnosov bi si želel vsak starostnik. Med pogovorom in čustvi, ki jih gojita v medsebojnih odnosih, so se obiskovalcem na trenutke orosile oči. Marija Franko ZANIMIVOSTI NARAVE T •• v| • I« .. . v , , • Trije srčki na mali njivi, četrti v pregovor To pa je sreča, no, krompir, če se na eni njivi najdejo kar trije krompirji dokaj srčaste oblike. Pri Avguštinovih na Trnovcu je najprej od-kopala gospodinja Andreja Miklavc prvega in ga prihranila za spomin. Ko pa so opravili družinsko strojno izkopavanje, so pobiralci našli še dva, dokaj podobna prvemu. To »srčno« srečo se ni dalo povezati s pregovorom, da ima ta najbolj »butast« kmet debel krompir. Letos so imeli po vsej vasi debel krompir, zna- no pa je, da ni noben pridelovalec skozi vse tri vasi od Trnovca do Homc »butast«. Tako se stari rek ruši, pregovor pa ne drži več. Morda pa velja, da »srčnim ljudem zraste srčast krompir«. Ko je bilo že prepozno za skupni posnetek, je Andreja pri prebiranju našla še četrti primerek srčastega krompirja. Tekst in foto: Jože Miklavc Nov pregovor pravi, da srčnim ljudem zraste srčast krompir. Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 17 Ljudje in dogodki, Organizacije ANGLEŠKI TABOR V KAMPU MENINA Dopoldnevi namenjeni učenju, popoldnevi zabavi in sproščanju V varpoljskem kampu Menina je bil v poletnih počitnicah organiziran Angleški poletni kamp pod vodstvom Veronike Fuerst Ažman iz Mozirja. Diplomirana jezikoslovka in jezikovna trenerka je otrokom omogočila intenzivno učenje angleškega jezika med vrstniki, v naravi in s temami, ki so jim blizu. DIDAKTIČNO ZASNOVANE IGRE Učili so se pod krošnjami, na travniku, ob reki in z igrami. Te so bile zasnovane didaktično, a so Na delovnih počitnicah so otroci ob učenju in igri preživljali čas v naravi v družbi vrstnikov. Otroci so preko igre spoznavali angleški jezik in njegovo uporabo. jih izvajali prežeti z adrenalinom in smehom, kar je odražalo naravno obliko učenja. AKTIVNO PREŽIVET TEDEN Otroci so ob ekipi pedagogov in animatorjev preživeli brez staršev pet dni. Dopoldanski del je bil namenjen učenju angleščine, popoldnevi pa so bili namenjeni spoznavanju športov in poklicev. Obiskali so jih vojaki, gasilci, policisti, člani kinološkega društva. Otroci so se preizkusili tudi v adrenalinskem parku, se hladili v jezeru in Savinji. Priredili so tik tok plesno delavnico in ob večerih zabaven program. Ob zaključku je vsak udeleženec ustvaril čisto poseben izdelek, ki ga bo spominjal na aktivno preživet teden. DESETIM OTROKOM OMOGOČILI BREZPLAČNO BIVANJE Fuerst Ažmanova je dejala, da so bile delovne počitnice edinstvena priložnost, da otroci ob učenju in igri preživijo čas v naravi v družbi vrstnikov. Brezplačno bivanje, ki so ga pokrili s finančnimi sredstvi donatorjev, so omogočili desetim otrokom. Marija Šukalo, foto: arhiv Veronike Fuerst Ažman POČITNIŠKI ZIVZAV NA RECICI OB SAVINJI V ZNAMENJU MOBILNOSTI Spoznavali prometne znake in se preizkusili v spretnostni vožnji Občina Rečica ob Savinji se je uspešno prijavila v izvajanje projekta Teden evropske mobilnosti. Osrednje dogajanje poteka od 16. do 22. septembra. V Društvu prijateljev mladine Rečica ob Savinji so konec avgusta pripravili otroške delavnice, katerih rdeča nit sta bila mobilnost in promet. Udeležili so se jih otroci iz vrtca in posamezniki. RAZMIŠLJALI, KAKO BI KROŽIŠČE NAREDILI BOLJ PRIJAZNO Ponedeljek je bil namenjen pravljicam in risankam, iz katerih so otroci dobili koristne informacije o pasteh prometa. V torek so se podali na potepanje po Rečici in spoznavali prometne znake. Na nekaj več kot kilometru poti so našteli več kot trideset znakov za prepoved, obveščanje in informiranje. V krožišču so po otroško razmišljali, kako bi slednjega naredili bolj prijaznega. Rešitve so v sredo preko likovnih del umestili v prostor. V četrtek so se preizkusili v spretnostni vožnji s kolesi in skiroji. Otroci so se spretnosti vijuganja med količki učili s skiroji. OB ZAKLJUČKU ZABAVA IN POSTAVITEV delkov prikazali, kako bi uredili promet v osre- RAZSTAVE dnjem rečiškem krožišču. Nastala so številna Teden so zaključili s pripravo sladkih dob- dela, ki so jih postavili na ogled v Medgen borzi. rot in zabavo. Vmes so otroci preko številnih iz- Tekst in foto: Marija Šukalo 18 Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 Ljudje in dogodki, Kultura ZLATA MATURANTKA NINA REPENSEK POLIČNIK Zelja po potovanjih jo je popeljala na študij turizma Nina Poličnik Repenšek iz Nove Štifte je na poklicni maturi na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, v programu predšolska vzgoja, osvojila 22 točk in postala zlata maturantka. Oktobra odhaja v Portorož na študij turizma. ODSKOČNA DESKA ZA NAPREJ Ze v osnovni šoli je ugotovila, da ji delo z otroki odgovarja. To ni ravno njen življenjski cilj, ampak zdela se ji je dobra iztočnica za vpis na srednjo šolo. Delala bi kot vzgojiteljica, ampak le določeno obdobje, saj jo preveč zanimajo potovanja, učenje jezikov in podobno. LJUBITELJICA TUJIH JEZIKOV Študij bo nadaljevala na Fakulteti za turistične študije - Turistica Univerze na Primorskem. Ze dolgo jo mikajo potovanja, spoznavanje novih dežel, mest in konec koncev tudi delo z ljudmi. V prihodnosti se vidi kot turistična vodička. Letos se bo začela učiti italijanščino, želi se Nina Repenšek Poličnik naučiti tudi španščine. Nemščino je imela v osnovni šoli, angleščino na srednji. SAN DIEGO NJEN PRVI CILJ Nina se vidi na potovanjih, dokler si ne bo ustvarila družine. V srednji šoli je na ekskurzijah obiskala Avstrijo, London, Rim, Grčijo. V času študija si želi čim več potovanj, lahko bo šla tudi na izme- si želi prepotovati svet. njavo v tujino. Najbolj jo vleče v San Diego v Kalifornijo, možnosti pa ima tudi za prakso v Španiji, na Švedskem, Japonskem ... ODLIČNA IN ZLATA MATURANTKA Letos je bila v srednji šoli prvič odlična, prej je bil njen šolski uspeh po večini prav dober. Da je postala zlata maturantka, jo je presenetilo. Zelja po tem sicer sega v čas, ko je prišla na informativni dan na srednjo šolo. V oči so ji padle tablice z imeni zlatih in diamantnih maturantov in vsa leta je bila njena želja, da pristane na zidu najbolj uspešnih. MATURA NI BILA TEŽKA Na maturo se je pripravljala doma in bilo ji je bolj všeč kot potem zadnje tedne v šoli. Tam se ni naučila nič več kot prej sama doma. Matura se ji ni zdela težka, saj je bil povzetek dela vseh let. Le na ustnem izpitu ni bila vedno prepričana, ali je vse odgovorila prav. Glede na rezultat očitno je. ČAS ZA UŽIVANJE Nina je zelo ustvarjalna, rada slika na nohte, uživa v poslušanju glasbe. Ima sestro Neli, ki je v 9. razredu, skupaj radi plešeta in se sprehajata. V počitnicah uživa, s prijateljicami bo odšla na Kolpo, rada gre tudi v planine. Tekst in foto: Štefka Sem 10. TABOR LJUBITELJSKIH SLIKARJEV IN FOTOGRAFOV V NEGOVI Med ustvarjalci tudi likovne ustvarjalke iz naše doline Razstava likovnih del, ki so nastala na 10. Taboru ljubiteljskih slikarjev in fotografov. V Negovi so v petek, 4. septembra, odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na 10. Taboru ljubiteljskih slikarjev in fotografov. Organizator dogodka je bila Zveza likovnih društev Slovenije. Tokrat so na taboru konec junija ustvarjale tudi članice Kulturnega društva likovnih ustvar- Blanka Božič (levo) je predsednica Zveze likovnih društev Slovenije, ki je bila organizator dogodka. jalcev Zgornje Savinjske doline Gal z Rečice ob Savinji Marjeta Špec, Irena Remic, Danica Jan-žovnik in Blanka Božič. RAZSTAVLJENA DELA Božičeva je na ogled postavila akvarel Tišina jezera. V akrilni tehniki je Janžovnikova ustvarila Okno grajske gospodične, Remičeva Ob Ne-govskem jezeru, Špecova pa Muzej Negova. Motive so likovnice črpale iz parka v gradu Negova, kjer je samo druženje potekalo. UTRJEVANJE ZNANJA NA SPROŠČEN NAČIN Kot je povedala predsednica zveze Božičeva, je osnovni cilj in prizadevanje pri organizaciji dogodka spodbujanje k ustvarjanju in druženju ljubiteljev vizualne likovne umetnosti ne glede na stopnjo znanja in poznavanje likovnih prvin. Ponuja pa druženje in izmenjavo mnenj ter utrjevanje znanja na sproščen način. To po njenem mnenju omogoča lažjo likovno komunikacijo. Marija Šukalo, foto: arhiv Društva Gal Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 19 Šport 14. TRADICIONALNI KAMP ROKOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Med udeleženci znova tudi perspektivna rokometaša iz Mozirja Po delni sprostitvi ukrepov, sprejetih letos spomladi zaradi pandemije covid-19, se je Rokometna zveza Slovenije (RZS) odločila, da bo kljub ostalim omejitvam izpeljala tradicionalni avgustovski športni kamp v Izoli. Med povabljenimi rokometaši sta bila že drugo leto zapored tudi 14-letnika iz Mozirja Ali Ernecl in Lo-vro Jelenko. NAMEN: NAJBOLJ PERSPEKTIVNIM PRIBLIŽATI REPREZENTANCO »Namen kampov RZS je najbolj perspektivnim mladim posameznikom približati reprezentanco, jim prikazati, da je s pridnim delom morda nekoč dosegljiva, hkrati pa jih naučiti novih znanj in spoznati nove prijatelje. Približati se jim želi tudi način treninga in življenja, ki ga živi- Kampa Rokometne zveze Slovenije se udeležijo le povabljeni igralci TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO Zmagal Ivan Rihter Druga tekma z malokalibrsko puško v trojnem položaju, ki jo je v nedeljo organiziralo Strelsko društvo Gornji Grad, ni prinesla sprememb v vrstnem redu, saj razen pri prvouvrščenemu ni bilo izboljšanih rezultatov. Zmagal je Ivan Rihter, drugi je bil Peter Bezovšek in tretji Boris Purnat. Vrstni red po dveh tekmah in končna uvrstitev je enaka kot po prvi tekmi: 1. Ivan Rihter (224 krogov), 2. Negro Kočar (182) in 3. Boris Purnat (181). Med ženskami si je zlato medaljo pristreljala Lara Podkrižnik. Medalje bodo podelili na zaključku tekmovanj za letošnje leto. Janez Kolar V majicah Rokometne zveze Slovenije: Ali Ernecl (levo) in Lovro Jelenko jo profesionalni športniki,« nam je zaupal vodja moških mlajših reprezentanc, nekoč tudi sam slovenski reprezentant, Jure Natek. PRVOVRSTNA IZKUŠNJA IN VELIKA ČAST Ali Ernecl: »Udeležiti se reprezentančnega kampa je res prvovrstna izkušnja in velika čast. V družbi najboljših trenerjev v Sloveniji bi moral biti kot spužva, da bi si zapomnil vse, kar so nam dnevno novega povedali. Seveda ni manjkalo niti druženja z vrstniki rokometaši iz drugih slovenskih klubov. Vsak dan je bil napolnjen do zadnje minute, a smo našli tudi čas za skok v morje in še kako potreben počitek. Osebno sem na kampu zelo užival.« URESNIČEN EDEN OD LETOŠNJIH CILJEV Lovro Jelenko: »Da sem bil povabljen na zadnja dva kampa RZS, mi je v veliko čast. Na kampu sem se zelo dobro počutil. Sodelovali smo s trenerji vseh mlajših reprezentanc. Mislim, da smo opravili zelo kvalitetno delo. Ponosen sem na to, da se mi je uresničil eden izmed ciljev v tem letu. Zasluge grejo seveda tudi mojemu trenerju.« NADGRADILI ROKOMETNO ZNANJE IN MOTORIČNE SPOSOBNOSTI Povabilu na kamp se je odzvalo 68 igralcev, rojenih v letih 2006 in 2007. Z njimi je delalo 13 trenerjev, med katerimi so bili tudi selektorji vseh mlajših reprezentančnih selekcij. Fantje so bili razporejeni v štiri skupine, zanje je na vsakem treningu skrbela druga ekipa trenerjev. Glavni cilj je bil nadgraditi tehnično taktično rokometno znanje mladih igralcev ter njihove motorične sposobnosti, ki so bistvene za uspešno igro. Popoldnevi so bili namenjeni medsebojnim tekmam ekip in druženju. Mladi igralci so tudi letos imeli možnost spoznati veščine rokometa na mivki - beach handball. POSKRBLJENO ZA VSE VARNOSTNE UKREPE »14. kamp RZS je bil res nekaj posebnega, zaradi znane situacije je bilo precej negotovosti in dodatnih problemov. Poskrbeti smo morali za vse varnostne ukrepe, evidenco (soglasja, potrdila o zdravstvenem stanju udeležencev in trenerjev), hkrati pa to narediti tako, da fantje na kampu zaradi vsega tega niso bili preveč prikrajšani. Verjetno najtežji del zanje je bil povezan z nošenjem mask v dijaškem domu. Z doseženim smo zelo zadovoljni, predvsem seveda zaradi tega, ker ni prišlo do nobene okužbe ali hujše poškodbe. Delo, ki je bilo opravljeno, bo mladim vsekakor dalo nov zagon za treninge v novi sezoni,« je zaključil Jure Natek. Urška Ernecl, foto: RZS Med treningom na enem izmed štirih igrišč 20 Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 Šport POLJSKA, ČEŠKA, SLOVENIJA Pred poroko Maja Mihalinec Zidar teden preživela delovno V soboto, 12. septembra, se je v Mozirju poročila Maja Mihalinec. V domačem kraju je svoj da dahnila Luku Zidarju, nekdanjemu skakalcu v višino. Poroko je načrtovala že maja, a jo je preprečila epidemija novega koronavirusa. Najboljša slovenska atletinja lanskega leta je teden pred poroko zabeležila delovno. V nedeljo, 6. septembra, je nastopila na memorialu Kamili Skolimowski na Poljskem, dva dni pozneje pa v Ostravi na Češkem. NA 150 METROV DOSEGLA NAJBOLJŠI REZULTAT V SLOVENSKI ZGODOVINI Na Poljskem si je na 100 metrov pritekla peto mesto. Na Češkem pa se je prvič preizkusila v teku na 150 metrov in progo odtekla v 17,30 sekunde in zasedla sedmo mesto. Omenjeni čas je najboljši rezultat v slovenski zgodovini na tej razdalji. IZKUŠNJO ŽELI PONOVITI TUDI KDAJ V PRIHODNJE »Glede na izide na treningih sem pričakovala čas do 17 sekund, zato z doseženim nisem zadovoljna. Startala sem dobro, a nisem dobro končala zavoja, ki je precej drugačen kot na 200 m. Izgubila sem nekaj hitrosti in tega nisem mogla več nadoknaditi,« je svojo izkušnjo, Mozirjanka se je na Češkem prvič preizkusila v teku na 150 m in dosegla najboljši rezultat v slovenski zgodovini na tej razdalji. (Foto: AZS) BERNARDA ZVIR TEKMOVALA NA ULTRA TRAILU SAVINJA Med ženskami na 53 km absolutno tretja Zgornjesavinjčana Bernarda Zvir in Marko Gostečnik sta se udeležila teka Ultra trail Savinja, ki je potekal od 4. do 6. septembra v Celju. Gostečnik je pretekel najdaljšo, 114 km dolgo progo kot tretji moški v absolutni konkurenci, Zvirova pa je bila tretja med ženskami v absolutni konkurenci na 53 km dolgi progi. TRASA PONEKOD POMANJKLJIVO OZNAČENA Njena trasa je potekala v Celju na progi Stari grad-Sv. Jošt-Hudičev graben-Celjska koča do Bernice in nato okrog Šmartinskega jezera. »Zal mi je, da sem nekajkrat zašla, saj je bila trasa ponekod pomanjkljivo ali neugodno označena,« je povedala. PLANIRA TEKMOVATI NA CIPRU Maratoni so zaradi korone v večini odpovedani oziroma prestavljeni na prihodnjo tekaško sezono, kot sta na primer skopski in ca-rigrajski. Letos planira tekmovati še na maratonu na Cipru, kjer organizator zatrjuje, da tek bo, in na tekih za Fatburnov pokal 2020. Tako trenira in pričakuje, da bodo prireditelji kljub slabim izgledom le izpeljali preostale najpomembnejše tekme. ki jo želi ponoviti tudi kdaj v prihodnje, opisala Mozirjanka. Obenem je zagotovila, da bi v tej posebni disciplini z nekaj tehničnimi popravki lahko tekla še hitreje. Marija Šukalo Lani je dosegla več dobrih rezultatov. Med drugim je v njeni kategoriji dosegla 7 mesto na 42 km v Barceloni in bila druga v njeni kategoriji na Malem kraškem maratonu. Tekst in foto: Jože Miklavc Bernarda Zvir iz Šentjanža z osvojenim pokalom za 3. mesto na Ultra trail Savinja Maja Mihalinec je v soboto k dekliškemu priimku dodala priimek Zidar. Kljub temu da bo zamenjala svoje bivališče, zatrjuje, da bo po duši ostala vedno Mozirjanka. (Foto: Mulec Weddings) MARIBOR Peter Fijavž osvojil naslov državnega prvaka v biljardu V biljardnici Devetka Maribor je kar trideset veteranov odigralo seniorsko državno prvenstvo v disciplini »desetke«. Po dnevu napetih tekem se je svojega prvega naslova državnega prvaka veselil Peter Fijavž (Biljard klub Fran-ky's pub), ki je v finalu ugnal klubskega kolega Boštjana Pemiča. Bron sta si razdelila Matjaž Košar (BK Devetka Maribor) in Tomaž Be-nedičič (BK Break). NK Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 21 Šport, Organizacije 12. KOLO PRIJATELJSTVA Dogodek pripravili v sklopu akcije Slovenija planinari Planinsko društvo Nazarje že več kot desetletje ostaja zvesto kolesarski tradiciji. Tudi letos so se podali na kolo, in sicer v sklopu rekreativnega druženja 12. Kolo prijateljstva. Kolesarji, teh je bilo petindvajset, so se z vodjem Dušanom Bastlom na pot podali v soboto, 29. avgusta. PREKO DOBROVELJ NA ČRETO Iz Nazarij so se popeljali do Lok pri Mozirju in naprej skozi Podkraj do Letuša ter se povzpeli na Dobrovlje. Po počitku pri Domu borcev so nadaljevali do svete Katarine na Čreti ter se spustili do društvene koče Farbance. Tu so jih čakali malica, okrepčilo in prijateljsko druženje. VARNO IN DOŽIVETO DOŽIVLJANJE PLANINSKEGA SVETA Organizatorji so dogodek pripravili v sklopu akcije Slovenija planinari, katere nosilec je slovenska planinska zveza. Vodilo projekta je »varno in doživeto doživljanje planinskega sveta«. Z akcijo želijo spodbuditi čim več društev, ki bi s pohodništvom, planinsko orientacijo, športnim plezanjem in turnim kolesarjenjem povezali sončno stran Alp. Projekt podpirata tako mi- nistrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot fundacija za šport. Marija Šukalo S kolesom na pot do koče Planinskega društva Nazarje Farbanca se je podalo 25 kolesarjev. (Foto: arhiv društva) AVGUSTOVSKI IZLET NAZARSKIH PLANINCEV Zahtevna tura na Spik planincev ni utrudila V poletni planinski sezoni Planinsko društvo Nazarje vedno organizira nekaj bolj zahtevnih gorskih tur. S tem zadovolji tiste člane, ki si želijo zahtevnejših pohodov v visokogorju, in začetnike, ki se na dvatisočaka želijo podati v spremstvu izkušenega vodnika. Takšna mešanica planincev se je 1. avgusta zbrala tudi za turo na Spik (2.472 m). PRIJETEN IN NEZAHTEVEN ZAČETEK VZPONA Kljub napovedi vročega vremena ali pa ravno zato se je zgodaj zjutraj zbralo petnajst pohod- V najbolj zahtevnem dele izleta, vzponu po skalovju skozi Kačji graben (foto: arhiv PD Nazarje) Planince, za katerimi je bila naporna tura, je pod njimi. (Foto nikov. Pohod na Spik so pričeli v kraju Pišnica, in kot je povedal vodja izleta Joco Poznič, je bil začetek vzpona prijeten in nezahteven, večinoma je potekal v senčnem zavetju gozda. Kmalu pa so si skusili pravo poletno vročino, saj jih je po prihodu iz gozda čakal rahel, a precej zahteven vzpon po melišču. VZPON PO SKALOVJU SKOZI KAČJI GRABEN Čeprav je bil vrh na videz blizu, so oči varale, pred njimi je bil še najbolj zahteven del izleta, vzpon po skalovju skozi Kačji graben. Po- na vrhu Špika pričakal čudovit razgled na svet arhiv PD Nazarje) znič je povedal, da sta bili na tem predelu potrebni velika previdnost in spretnost, saj bi lahko že en sam nepremišljen korak sprožil neugodne posledice. A vsi člani izleta so se nevarnosti zavedali in vrh osvojili brez nezgod. POPLAČANI Z LEPIM RAZGLEDOM Za nagrado jih je na vrhu Spika čakal izredno lep razgled na svet daleč tam spodaj. V dolino Krnico, kjer jih je čakal prevoz, so se vračali čez Lipnico in Gamsovo Spico. TG 22 Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 Ljudje in dogodki, Kronika, Oglasi CONKAVA GRUŠKA NA RADMIRSKEM POLJU Prejšn a hruška posekana, sedanja polomljena Na radmirskem polju, na neuradni meji med Radmirjem in Ljub-nim ob Savinji je nekoč stala legendarna Čonkava gruška, hruška, za katero so vedeli vsi domačini. Če je bila nekoč kraj, kjer so se »reševali« spori med Radmirci in Lju-benci, in kraj, kjer so se srečevali zaljubljenci, je sedaj kraj, kjer njena prisotnost ni več zaželena. HRUŠKO SADILI LETA 2008 IN PONOVNO 2015 Kdaj je bila posajena prva hruška ali pa jih je bilo več zapored, ni znano, je pa bila zelo znana že od nekdaj. Leta 2008 so se našli zagnani domačini, ljubitelji zgodovine, ki so na istem mestu po več dese- tletjih ponovno posadili hruško in ob njej postavili klopco. Ker nekomu ni bila všeč, jo je kaj kmalu posekal, a se domačini niso dali in leta 2015 posadili novo. OB KLOPCI LE ŠE OSTANEK DREVESA A zgodovina se ponavlja in letos so hruško, ki je lepo rastla, nepridipravi ponovno poškodovali in ji polomili veje. Sedaj je ob klopci le še ostanek drevesa, za katerega se ne ve, ali si bo opomoglo. Žalostno pa je, da je drevo ob stari cesti nekomu tako napoti. Hruška je del lokalne zgodovine in čez leta bi dajala prijetno senco sprehajalcem. Tekst in foto: Štefka Sem IZ POLICIJSKE BELEZNICE • IRAŠKI MIGRANTI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI? Slovenske Konjice, Rovt pod Menino: 12. septembra okoli 2. ure zjutraj so policisti pričeli ustavljati terensko vozilo angleških registrskih oznak na območju Policijske postaje Slovenske Konjice, vendar voznik na znake ni ustavil in je z veliko hitrostjo nadaljeval z vožnjo v smeri proti Celju in nato po stari cesti proti Kamniku. Med vožnjo je dvakrat namerno trčil v policijski vozili, ki sta zaradi tega postali nevozni, nato je z vožnjo nadaljeval v smeri proti Motniku. V cilju zaustavitve in izsleditve navedenega vozila je bilo aktiviranih več patrulj, ki vozila niso izsledile. V jutranjem času je bilo na območju Rovta pod Menino najdenih več dokumentov hrvaških varnostnih organov za mednarodno zaščito, ki so bili izdani državljanom Iraka. Dokumente so verjetno osebe odvrgle iz bežečega vozila. V zvezi izsleditve oseb in vozila je bil aktiviran tudi helikopter policije, ki je pregledoval območje. Osebe in vozilo niso bile izsledene. • KOMBINIRANO VOZILO S CESTIŠCA Ljubno ob Savinji: 12. septembra ob 16.56 je Na Pečeh na Ljubnem ob Savinji kombinirano vozilo zapeljalo z vozišča na nabrežje reke Savinje. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator, s pomočjo vitla vozilo izvlekli nazaj na vozišče ter nudili pomoč članom zgornjesavinjske nujne medicinske pomoči pri oskrbi in prenosu poškodovane osebe do reševalnega vozila. Reševalci so osebo nato prepeljali v Splošno bolnišnico Celje. Čeprav ima Čonkava gruška lepo zgodovino, je za vandale moteča. Pogrebna služba - cvetličarna >fi MOHANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 "Ti Ni GSM: 041 672 115 www.mom)i.H E-mail: info(fiimiirai>a.ji Aleksander Siebtovriik s ^ . ?Jarjilje I1u, 3311 Brastovča Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 23 Za razvedrilo S ČIPKO PRIČELI PRAZNOVANJE Nazarski občinski praznik je letos do neke mere okrnjen zaradi vzdušja in ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, a so prireditelji pred tednom dni le spravili pod streho prvi dve prireditvi s področja kulture in umetnosti. Razstavo čipk so odprli v Muzeju Vrbovec, razstavo tkanih slik Katarine Spacal pa v Jakijevi galeriji. Praznik občine Nazarje sta ob prijetni prireditvi pri muzeju simbolično odprla Štefka Goltnik in župan Matej Pečovnik. Štefka je dala Mateju izvezen prtiček, ki sta ga skupaj snela s klekljarskega povštra in tako odprla razstavo V čipko ujete cvetke. OBČUTEK ZA BALANS JE POTREBNO VZDRŽEVATI Klementina Voler, članica gostinske ekipe hotela Plesnik v Logarski dolini: »Ko človek da vse štiri od sebe, lažje zadiha, a tedaj se mora parkirati na zadnjo plat, da ne bi izgubil ravnotežja. Sicer pa mi ta vaja pomaga premagati stres in dvigne razpoloženje na višjo raven.« VSE JE RAZKUŽENO Dr. Uroš Kuzman, profesor, komik, pevec (levo): »Za določanje razdalje imam eno roko, namesto maske si zakrijem obraz z drugo. V Solčavi bojda ne rabiš nič drugega, saj je v bližini vedno nekdo, ki te lažje razkuži kot pa okuži.« Dejan Ikovic - Bushi, predsednik solčavskega kulturnega društva, komik in pevec: »Ja, prav imaš, pri nas je vedno pri roki solčavska medicinska pomoč (beri tekočine na bazi žganja, grozdnega in hmeljevega soka), ki jo sami uživamo v tolikšni meri, da niti mask ne rabimo. Ko kihnemo, pa na več kot deset metrov prostor razkužimo.« 24 Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 Križanka, Informacije i SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi S Cankarjevo nagrado nagrajen roman nas popelje v čas osemdesetih let Jugoslavije, kjer mladi fant Jan, edinec iz poprečne ljubljanske družine, doživlja svojo mladost. Jana zaznamuje srečanje z makedonsko družino sošolca El-visa, katera ga spremlja tako skozi realne dogodke kot skozi sanjski svet v razponu od prvega razreda do odhoda služenja vojaškega roka v obdobju osamosvajanja slovenske države. Roman je poklon otroštvu in celotni generaciji, ki je odraščala v Jugoslaviji in bila vpeta v utrip vsakdanjega življenja, v njegov razpad, vojno in prerod v osamosvojitvenih letih. Stovjrček: K A! AIS - se^rn: ven=r v ¡jrikl mitologiji SATI - i sna ¿ivc indijski miiiologiji STO a I - amftflo maslo v Makedoniji; Rcšiicv prejšnje križanke (vodoravne): EKSTRAKTOR MATI TEREZA, ETOS. KALIM. NITKA, EHA. TE A. HAAB, MAKK RUF HALO. ELA OBRONEK, JAUNUE ATAiR. IR. !NKA. Ci.10. KIMGN. WJRKA. AKRA. ¿INI. ADELAIDE KLEMEN. MAPOLEQN. OSMI CA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 39. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 18. september ob 16.00. Športni park Mozirje Nogom. tekma ND Mozirje : NK Radeče, st. dečki ob 17.00. Igrišče na Rečici ob Savinji Kolesarski dan ob 18.00. Dom kulture Nazarje Osrednja svečanost ob prazniku občine Nazarje ob 18.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Koncert učencev Glasbene šole Nazarje Sobota, 19. september ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometni turnir ND Mozirje B, NK Rudar Velenje B, NK Šmartno 1928 in ŽNK Savinja Oliva Celje, ml. cicibani U8 ob 11.00. Mozirski gaj Odprta vaja Godbe Zgornje Savinjske doline ob 13.00. Športni park Mozirje Nogometni turnir ND Mozirje A, NK Rudar Velenje C, NK Kovinar Štore in NK Žalec B, ml. cicibani U9 ob 15.00. Rožni vrh v Robanovem kotu Prigon in zbiranje plemenskih jagnjic, dan mehke mobilnost v Robanovem kotu Nedelja, 20. september ob 10.00. Športni park Mozirje Nogom. tekma ND Mozirje : NK Vransko, ml. dečki Ponedeljek, 21. september ob 10.00. Hiša ob jezu v Lučah Angleščina za začetnike Torek, 22. september ob 9.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica izdelave mozaika ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 23. september ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic: Posluh, jazbec gre! ob 17.00. Mozirski gaj Otvoritev 26. extempore Mozirski gaj ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Brezplačna svetovalnica za demenco Četrtek, 24. september ob 9.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica izdelave mozaika ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam bikca limuzin, starega dva meseca; gsm 041/216-648. Prodam bikca čb, starega 1 teden; gsm 051/331-020. Prodam telico ciko, staro 10 mesecev; gsm 041/986-071. Prodam črnobelega bikca, starega 10 dni; gsm 051/331-020. Prodam bikca, starega 10 dni; gsm, 041/783-572. Prodam simentalko, pašno, brejo osem mesecev; gsm 040/120750. Prodam pašnega bika limuzin, starega 4 leta; gsm 041/466-720. Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodamo metrska, cepljena drva, dobro klaftro, bukev, gaber, možen prevoz; gsm 031/229-154. Viličar indos, 3 t nosilnosti, dvojna kolesa, odličen, 3.500 eur; gsm 051/626-627. Prodam suha bukova in jesenova metrska drva; gsm 041/226-251. Prodam silažne bale, fi 130 cm, in trosilec sip krpan 30, obnovljen, dobro ohranjen; gsm 041/614-818. Prodam jedilni krompir rudolf in marabel; gsm 070/419-539. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ SPRAVILO IN SEČNJA LESA, 040/322-875. Nace Kovač, Šentjanž 55, Rečica ob Savinji. Prodam suha cepljena drva brest in jesen (50,00 eur za m); gsm 031/299-738. Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Prodam neškropljena jabolka za prešanje in pasteriziran jabolčni sok; gsm 070/621-722. Prodam krompir za krmo in silažno koruzo; gsm 031/886-035. Prodam lita platišča 16 col, 5x112, et45, z gumami ter lita platišča 17 col, 5x112, et43, oboje so original; gsm 040/684-238. ranjena, dodam še 4 zimske gume; gsm 070/870-321. Prodam mercedes benz vito 122, avtomatik, 5 sedežev, tovorno vozilo, letnik 5/2014, 193.000 km, servisiran, možna tudi menjava; gsm 040/684-238. VOZILA - KUPIM Kupim stare mopede in motorje tomos, puch, dele in štirikolesnike; gsm 068/692-652. NEPREMIČNINE VOZILA - PRODAM Honda crv tdci elegance, lepo oh- Kupim zazidljivo zemljišče za postavitev počitniške hiše v občinah Luče ali Solčava nad 650 m; gsm 040/473-033. 26 Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 Oglasi Savinjske novice št. 38, 18. september 2020 27 •B , * - s* j*. f.- M. *S*H t 8* * ÏÎ H * y u i >J v it's. s Î . : '5 *í3 •s is- i a iS • • s * ^ r » » M $ i > *V Vi ^ * "A a s ^ iS , -a è tï P" •S 6t i* S r ^ - í ^ * » c-3 S I I I £ « s s s s p o ^ S1 g 'M 1 •y i) 1» ii K) «3< £ S s <3 i S's g K« CJ ii s Sa- S ^ s I £ s DA. naročam se na tiskano izdajo tednika Savinjske novice. Naročnino bcrr, poravnal/a na osnovi računa. Namčilo velja do moje pišite odpovedi. Ime in priimek_ m Poitnina p loč j na po poEodbi ît. 31/3/S SAVINJSKE NOVICE Nailov Ttlefon/GSM Šmiheiska cesta 2 Datum Podpis 3330 Mozirje