prtr:,rM Loto a, st. 142 Ljubljana, topek 19. junija 1928 Cena 2 Din mm* izhaja ob 4. c| Stane mesečno Um >5'—-; sa iesi Din 4cr— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova uiica Štev. 5/L Telefon ftt. >07« tn «804, pcmoči tudi ftt. «034. Rokopisi so ns tpaiaje. Un«DBllt»Oi U»bl)ana, mšerno** ----ftt. 54. — Telefon ftt. ao36. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko _____II Ljubljana, Prelevit. 4. — Telefon ftt. 149/ Podružnici: Maribor, Aleksandrova ftt. 13 — Celje. Aleksandrova cest« Rste pri požtuem ček. zavodu: Ljub« Utoa ftt 11.84» - Praha čisk> 78.18« Wien, Nr. 105^41. Ljubljana, 18. Junija. Te dni so odpotovali iz Beograda na Dunaj naši delegati k pogajanjm za revizijo trgovinske pogodbe, ki jo zahteva Avstrija. Na katastrofo, ki preti gospodarstvu v Sloveniji zaradi revizijo-nističnih zahtev Avstrije, smo v našem listu že opetovano opozarjali ter ponovno objavljali proteste in resolucije slovenskih gospodarskih krogov ter prizadevanje naših poslancev, da s parlamentarno akcijo odvrnejo pretečo nevarnost. Vlada g. Vukičeviča in dr. Korošca se očividno na vse to ni prav nič ozirala; kajti čuje se, da so odšli delegati na Dunaj, da ustrežejo avstrijskim zahtevam. Zato tudi ni med njimi nobenega Slovenca! Niti med eksperti naše delegacije ni nobenega Slovenca in sploh nikogar, ki bi podrobno poznal slovenske gospodarske razmere. Zgodilo se je celo to, da je bil edini Slovenec sicer pristaš SLS, toda gospodarski strokovnjak. ki je bil prvotno imenovan za Člana delegacije, pred odhodom delegacije na Dunaj, črtan! Pri prejšnjih pogajanjih z Avstrijci Slovenci sicer nismo Imeli nobenega delegata, zato sta pa bila vsaj med eksnerti dva Slovenca, oba sicer pristaša SLS, toda dobra poznavalca naših gospodarskih prilik. Bila sta to gg. Janko Jovan in vinogradnik Košar. Sramota mogočne SLS je torej popolna. Čudno ni, da je tudi v slovenskih klerikalnih krogih ie začelo prodirati spoznanje, da je politični vodja klerikaiiz-ma, dr. Anton Korošec, za Slovence nesreča. Njegovo sedanje ministrovanje je mnoge njegove dosedanje politične častilce silno razočaralo. Mnogi se namreč še prav živo spominjajo na intran-sigentnega dr. Korošca iz let 1923. do 1925., ko je zahteval za «svojo» Slovenijo avtonomijo, ne samo upravno, temveč tudi politično, ledaj je slovesno zatrjeval na zborih zaupnikov SLS, da ne pojde prej v nobeno vlado, dokler se sedanja zgradba naše države bistveno ne spremeni, in sicer tako, da se državnopravno uzakoni enakost in enakovrednost Slovencev s Srbi v vseh panogah državnega življenja. Z bobne-čimi besedami in sijajnimi agitatoričnimi gesli je povdarjal, da od te zamisli v ničemer ne popusti in se je na neštetih shodih na ta način proglasil za prvega boritelja Slovenstva. Ta svoj politični program je podprl še z avtoriteto cerkve, po kateri ga je dal blagosloviti pred tisoči udeležniki Katoliškega shoda v Ljubljani 1. 1923. To je bila zelo resna gesta, ki jo je dnevno upraviče-vala polagoma uveljavljajoča se hegemonija cincarske čaršije v Beogradu in vedno slabejša administracija, ki jo je kvaril strup korupcije, kakršna nam je bila do tedaj nepoznana. Tedaj so mnogi Slovenci, ki po svojem kulturnem na-ziraniu in po svoji izobrazbi nikakor niso klerikalci, resno verovali dr. Korošcu. V očeh njegovih političnih vernikov pa je zraste! do nebes, postal je drugi «oče slovenskega naroda». Ko pa je lansko leto pred volitvami sklenil z Vukičevičem «blejski pakt», se je dr. Korošec razgalil. To nedvomno zaslugo ima Velja Vukičevič, da je strgal dr. Korošcu politično masko. SLS je morala pokazati karte in je sedaj vsakdo lahko videl, da njej in njenemu voditelju slovenstvo in avtonomija nista bila prav nič drugega kakor demagoško agitatorično geslo za volitve. Klerikalci so ostali prav takšni, kakršni so bili pred vojno na Dunaju. Tam so imeli vse gospodarske, narodne in kulturne slovenske interese vedno naprodaj, samo, da so mogli in smeli doma na Kranjskem paševati, kakor se jim je zliubilo. Ko jim je lansko leto Velja Vukičevič ponudil prst, so zgrabili za celo radi-kalsko roko. Zavrgli so popolnoma misel na slovensko avtonomijo; posebno slovenski gospodarski in kulturni interesi so bili vrženi s krova klerikalne politične barke; zahteva, da se sedanja zgradba države bistveno spremeni, je v njihovih očeh postala «neokusna demagogija!* Ne le njihov politični neprija-telj, vsak objektivni človek danes lahko reče: Še nobena stranka ni tako izdajalsko kapitulirala kakor SLS! Ni zavrgla le svoje dosedanje politične taktike, ni odvrgla le zunanje oblike svojega političnega in gospodarskega programa, ne; zavrgla je vso bistvenost programa, ki ga je gradila šest dolgih let in katerega je slovesno potrdila in blagoslovila tudi večina slovenske duhovščine. Zato je veliko razočaranih ljudi v Sloveniji. Sprva je sicer SLS obljubo-vala, da bo zaradi izgubljenega svojega devištva Slovencem marsikaj prinesla. Za časa lanske vol;lne borbe je dr. Korošec ljudstvu obljubil marsikatero dnbmto materi.ialne»s značaja zaradi ^blejskega nak+a». Po volitvah je Šla tudi v vlado in dr. Andrej uosar je postal socijalni minister; ve? se zaenkrat ni dalo «zas1užiti». Toda rodila se je miška, zakai samo nekaj klerikalnih partizanov ie bilo posajenih na voz nagih socijalnih zavodov. Za narod ko- Pogajanja za premirje razbita Politična situacija se je še bolj poostrila Vladna večina je briskantno odklonila bistvene zahteve KDK in na ta način onemogočila kompromis. — Usodna borba za nettunske konvencije zervirani in so odklonili vsako izjavo. S tem večjim zanimanjem je vsa po- Beograd, 18. junija i. Pogajanja za kompromis, ki naj bi omogočila v Narodni skupščini mirnejše delo, so se danes razbila. Konstatirati pa je treba takoj, da izključno po krivdi vlade, ki je skušala na nelojalen način izigrati kompromis, tako da bi bila opozicija prišla v položaj, kakor da ona brez nadaljnjega opušča svojo borbo proti nettunskim konvencijam in svoje predloge, s katerimi zahteva takojšnji popravek vsaj nekaterih najstrašnejših posledic sedanjega režima. Koalicija je zahtevala, da se naprej omogoči v parlamentu znosnejša atmosfera na ta način, da se vodstvo sej poveri novemu podpredsedniku, ki bi nudil garancije, da bo postopal strogo korektno. Nadalje je koalicija zahtevala, da se prekliče že vloženi predlog za poostritev poslovnika in končno, da vlada tudi meritorno sprejme najvažnejše nujne predloge koalicije. Kar se tiče specijalno nettunskih konvencij, je koalicija zahtevala točnega in zaupnega sporočila, zakaj so postale konvencije baš sedaj aktualne in ali predstavlja njih ratifikacija zaključno točko za de-finitiven aranžman z Italijo. Nettunske konvencije niso strankarska zadeva, temveč splošno narodna in državna; žrtve, ki jih zahtevajo, so tako ogromne, da se brez protigarancij s strani Italije sploh ne dajo prenesti. Vse te zahteve koalicije je skušala vlada izigrati. Sredi pogajanj je vrgla na mizo predlog o ratifikaciji nettunskih konvencij ter že s tem ustvarila atmosfero, ki je vse prej kot ugodna za uspeh akcije Joče Jovanoviča, o kateri je sedaj avtentično znano, da je. bila pričeta v sporazumu z demokratskim delom vladne večine. Ko so se danes sestali šefi parlamentarnih skupin, je g. Davidovič prečital odgovor vlade, odnosno njene večine na zahteve opozicije, o katerem poročamo na drugem mestu in na katerega je bil edino mogoč odgovor takojšnje prekinjenje nadaljnjih pogajanj. Odklanjajoče stališče opozicije je napravilo na vladne skupine silno globok utis. Zavedajo se, da borbe proti koaliciji trajno vzdržati ne morejo in da se jim bo posrečilo spraviti nettunske konvencije pod streho le s pomočjo skupščinske žandarmerije. Koalicija je odločena voditi borbo proti sedanjemu sistemu, o čigar zlodelih vsak dan prinaša nove dokaze, do kraja in bo uporabila vsa sredstva, da zlomi režim, ki grozi našo državo popolnoma upropastiti. V tem oziru je vsa koalicija solidarna in izrazi soglasja in zaupanja v njeno borbo prihajajo v tako velikem številu iz vseh krajev države, da se dobro zaveda, da sloni njena borba na ramah vsega zavednega naroda. Situacija je z današnjim dnem poostrena in pričakovati je v parlamentu prihodnje tedne težkih dni. Potek seje šefov Beograd, 18. junija, p. Vsa pozornost političnih krogov je bila danes koncentrirana na popoldansko sejo šefov parlamentarnih skupin, na kateri je imela pasti odločitev o tem, ali pride med vlado in opozicijo do pomirjenja ali pa se bo borba še poostrila. Na sobotni seji je opozicija precizirala svoje pogoje, na katere je morala danes viada, odnosno njena večina dati odgovor. Viadne skupine so se včeraj in danes ves dan posvetovale o tem odgovoru. Danes dopoldne od 10. do 12. se je vršila seja šefov vladnih strank, na kateri je bi! sestavljen in odobren odgovor viadne večine. Po seji so bili udeleženci napram novinarjem skrajno re- litična javnost pričakovala rezultate popoldanske seje. Seja, 1-i so se je udeležili Joca Jovanovič kot sklicatelj, Ljuba Davidovič za demokratsko, Joca La-loševič za radikalsko, dr. Hrasnica za muslimansko, in dr. Hohnjec za klerikalno stranko, v imenu KDK pa Pribičevič in Radič, je bila zelo kratka. Takoj po otvoritvi je Ljuba Davidovič prečital odgovor vlade, odnosno vladne večine na zahteve opozicije. V odgovoru izjavlja vlada, da pristane na to, da se poveri vodstvo sej novemu podpredsedniku, ki bi bil izvoljen sporazumno. Nadalje je pripravljena sprejeti nujnost sedmih ali osmih predlogov opozicije, ki so gospodarskega značaja. Za dobo premirja je nadalje pripravljena odgoditi nameravano poostritev skupščinskega poslovnika. Zato pa zahteva, da opozicija glasuje za nettunske konvencije, za posojilo, za zakon proti korupciji in za zakon o regulaciji kmečkih dolgov. Čim je g. Davidovič prečital ta odgovor vlade, je skočil pokonci g. Stepan Radič in ogorčeno izjavil: «To je pro-vokacija. V imenu KDK vam še enkrat izjavim, da mi ne dopustimo ratifikacije nettunskih konvencij in se bomo pro ti temu borili z vsemi sredstvi, pa če nas vse z žandarji nesete iz skupščine.* Radič in Pribičevič sta takoj nato zapustila sejo. Zastopniki vladnih strank so nato sami razpravljali o nadaljnji taktiki proti KDK za slučaj, da bi res izvršila svoje grožnje in poskusila pre prečiti ratifikacijo konvencij. Po seji se je vršil dolgotrajni sestanek demokratskih ministrov z Ljubo Davidovičem. Ci. Vukičevič je tako', ko je bil obveščen o poteku seje, odšel na dvor, kjer je bil sprejet od kralja v avdijenci Po seji je g. Joca Jovanovič na kratko obvestil novinarje o poteku seje ter izrazil svoje obžalovanje, da je ostala njegova akcija zaenkrat brezuspešna, Naglasil pa je, da se bo še enkrat poskušalo priti do sporazuma. Tudi Davi dovič je povabil k sebi novinarje ter jim podal izjavo ,v kateri va'i vso vso krivdo za neuspeh na opozicijo, češ da je odklonitev vladnih predlogov dokaz, da opozicija že od vsega začetka ni želela sporazuma. V vrstah opozicije vlada veliko ogorčenje osobito zato, ker je zunanji minister cdpotoval v Bukarešto, ne da bi poprej bod si v tajni seji Narodne skupščine, bodisi na seji šefov parlamentarnih skupin obrazložil, zakaj so postale nettunske konvencije baš sedaj naenkrat tako aktualne, da vlada z vsemi sredstvi forsira njih ratif kacijo. Razen tega se naglaša. da je nujno potrebno prehodno še enkrat revidirati besedilo konvencij, ker se zatrjuje, da obstojata dva teksta, eden italijanski, eden srbohrvatski. ki pa se znatno razlikujeta in dopuščata različna tolmačenja. V poznih večernih urah je bila za jutri dopoldne sklicana seja demokratskega kluba, da sklepa o nadaljnjem postopanju stranke zlasti v zadevi nettunskih konvencij, glede katerih se je situacija po razbitju pogajanj z opozicijo znatno poostrila. Opaženo je bilo tudi, da je dr. Marinkovič odšel zvečer v avdijenco na dvor. Zatrjuje se, da se kralj izredno zanima za potek1 pogajanj med vlado in opozicijo. Mexiko City, 18. junija (be.) Mesto Oaxaca je bilo po iežik&m potresu zelo poškodovano. Porušilo se je več hiš. Dosedaj so našli 5 oseb mrtvih iin 20 težko ranjenih. ristnega ali državo stvarnega to ministrovanje ni prineslo ničesar. Nato je sam dr. Korošec šel v vlado. Postal je notranji minister; to je mogočen mož, šef vse notranje državne uprave. Kaj se je spremenilo, kaj obrnilo na bolje? Kaj imamo Slovenci od tega? Ali je beograjska čaršijska hegemonija sedaj manj nevarna in oblastna? Nezadovoljni klerikalci v Ljubljani in v Mariboru že javno groze, da je bilo njihovo veliko pričakovanje in upanje, ko je bil sklenjen «blejski pakt» in ko je končno sam «On» šel v vlado, od muh! SLS je nekdaj politično precej pomenila, tudi v duhovnem življenju Slovencev je storila to in ono. Danes je ta stranka tudi kulturno propadla, razen mogočnih cest ai ostalo od n}e ničesar več. Politično živi le še od naslajanja pri preganjanju in premeščanju slovenskih uradnikov in učiteljev. Res je, nekaterim svojim pristašem je naklonila to aii ono sinekuro in službo. Narodu, ljudstvu, Slovencem ni znala do danes priboriti ničesar. Ali je bil zaradi teh par služb in sinekur potreben šestletni boj, šestletno mobiliziranje Slovencev? Pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo so najnovejši in najbolj drastični dokaz, neznanske slabosti SLS. Sedaj, ko se Vukičevičev režim drži le s pomočjo naših klerikalcev, ko je le od dobre volje dr. Korošca odvisna samosrbijanska vlada, so v Beogradu črtali celo slovenske eksperte, kakor bi se Slovencev trgovinska pogodba s sosedno Avstrijo ne tikala in bi bila za nje prav takšnega pomena, kakor za Culukafre Zato je splošna sodba v Sloveniji. da tako nesposobnega vodstva 'takor ga ima danes SLS, nima nobena druea slovenska stranka! Radikalski reakciji ni bil za par sinekur in malo-pomembnih služb prodan le narodno-kulturni program SLS, temveč tudi vsakdanji kruh Slovencev! Zato je razočaranje v Sloveniji danes splošno. _ Posl. dr. žerjav za ravnopravnost uradnikov Nadaljevanje razprave o zahtevah dr. Korošca v finančnem odboru. — Upor beograjskega policijskega šefa proti vladi. — Kako postopajo s prečanskimi dekleti Beograd, 18. junija L Na današnji seji finančnega odbora se je nadaljevala razprava o predlogu dr. Korošca glede doklad za višje uradnike notranjega ministrstva in za politične uradnike v Južni Srbiji. Posl. P u c e 1 j je najprej kritiziral zapisnik zadnje seje ter očital tajniku finančnega odbora posl. Pušenjaku, zakaj je bil zapisnik doslej samo enkrat napravljen v slovenščini. Zdi se, da gospoda iz SLS brani slovenščino samo pred volitvami in v opoziciji. Posl. Puceli je tudi grajal, ker se v zapisniku ni zabeležilo ime uradnika, ki ga je na zadnji se.ti pred vsem finančnim odborom razgalil, da Je v Sloveniji onečasti! nedo-letn0 deklico, bil obsojen na tri leta težke ječe, potem pa od notraniega ministrstva premeščen kot pravni referent k ve'ikemu županu v Požarevcu, k}er so ga ščitili tako dolgo, dokler nI bil pomiloščen. Govornik je naglašal. da je ta slučaj tako kričeč da bi moral biti zabeležen v zapisniku. Nato je govoril posl. dr. Žerjav, ki je povdarjal. da obstoje še drugi argumenti poleg doslej navedenih, ki govore proti odobritvi predlaganih doklad. Pogreška je predvsem že v tem. da se skuša rešiti le del vprašanla, ki tvori organično celoto. Zainteresiranim gospodom ie sicer uspelo vstaviti v proračun potrebne kredite za te doklade, kar ni storilo uradništvo nobenega drugega resora. V svoiem s^vemnem pismu se je notranji minister dr. Korošec skliceval na uredbo iz 1. 1926 o posebnih dokladah na temelju čl. 40 uradniškega zak. Dr. Korošec predlaga 3000 Din mesečne doklade za svojega pomočnfka, dočim ie s to uredbo pomočniku ministra javnih del priso jena samo mesečna doklada 1000 Din, pomočniku ministra narodnega zdravja mesečna doklada 1000 Din, mnogim pomočnikom Da ta uredba soloh ne dovoliuie nobenih doklad. Po gornji uredbi prejemajo načelniki ministra javnih del po 600 Din mesečnih doklad, dr. Korošec pa predlaga za svoie po 2000 Din. čeprav je mnogo drugih ministrstev, kjer načelnik ne prejema nobenih posebnih doklad. Govornik je opozarjal na svoiečasno mora čunsko razpravo, v kateri je finančni minister črtal po gornji uredbi prisojne posebne doklade za stražniško osebje ietniš-nic. ki je v službi 16 in več ur na dan in in ki je do letos prejemalo za nočno službo no 1 Din doklade "a nro. Finančni minister ?e odbil znesek 100.000 Din, ki le za to potreben, češ da ga ne more dovoliti iz splošnih finančmh ozirov, istočasno pa le dr. Korošec ras'«!!«-?! svojim uradnikom posebne dokf^d* v viš»n? t.Roo.ono Din za katere sedaj išče z?koncke pnrftage. N'e<"«v nredfog fe rMn odkloniti tudi s stali- šča enakosti uradnikov. Ako pa se že podele načelnikom posebne doklade. zakai bi se potem ne tudi inšpektorjem in snloh ostalemu uradništvu. Če bi bij notranji minister iskren, bi moral izjaviti. da po megovem mnenju uradništvo v njegovem ministrstvu in v Južni Srbiii nima dovolj plače in da zato predlaga povišanje. Prava sramota bi bila. ako bi p>-ed vsem svetom uradno potrdili, da je trpba dajati uradmštvn v Južni Srbiii posebne doVadp, ker vrše službo v življenski nevarnosti. Sv. Prihičev?«*: »Če bi m? to rekli, bi nas nr~n-'?c,1i 7a izdajalce države«. Dr. Žerjav smatra, da bi se to vprašanje moralo rešiti enotno za uradništvo vseh resorov potom posebnih funkcijskih doklad, kakor se bo to na pr. zgodilo za sodnike po novem sodniškem zakonu Enake funkcijske doklade bi se morale dovoliti tudi uradnikom ostalih resorov Če uradniki notranjega ministrstva v Beogradu s 3 ali 4 tisoči dinarjev mesečne plača ne morejo izhajati, ker porabilo skoro polovico plače za stanovanjsko najemnino, potem velja isto tudi za drugo uradn'štvo v Beogradu, pa tudi po ostalih pokrajinah države. Denar, ki ga zahteva dr. Korošec za doklade višTim uradnikom v notranjem ministrstvu, lahko tudi drugje bolje uporabi. Ko ie on (dr. Žerjav) tekom proračunske debate opozarial na kričeče krivice, ki se gode upokojenim orožnikom s 300 do 400 dinTiev mesečne pokojnine, jc tedai fin. minister odgovoril, da ni mogoče povišati t^h pokojnin. Dr. Korošec Je takrat mo'čal. Čudno je tudi, da vlada predlaga doklade ra višje uradnike v trenutku, ko odklania vsako oomoč po toči in drugih elementarnih nesrečah oškodovanim kmetovalcem v brežiškem okraiu in drugod. Posl. Pucelj: »Za take namene vlada nima niti p-ebite pare na razpolago. Ne delajte s? ^'nbrga, g. minister!« Dr. žerjav je dalje opozoril na soglasni sklep Narodne skupine, da se žrtvam potresne katastrofe na Bol^rskem podeli podpora 3 milijonov Din. dočim Bolgari od te podpore še r»«o prejeli niti pare. Stepan Radič: Med citiranjem tega pisma so člani finančnega odbora burno apostrofirali prisotnega notranjega ministra, ki je molčal bled kakor sveča. Tudi poslanci večine so bili vidno poparjeni. Dr. Žerjav je nato navedel, kako je neka slovenska dama hotela dobiti potni list za inozemstvo, ker se je motala dati ooerirati. Uprava mesta Beograda je njeno prošnjo odklonila; šele ko se je dofična dama obrnila na advokata in mu plačala 300 Din. je prejela potni list. Do še mučneiših prizorov je prišlo, ko ie posl. dr. Žerjav navajal dokumente, kako uprava mesta Beograda odp.> šilia prečanska dekleta, ki iščeio v Beogradu službe, v južne kraje, kjer padejo v roke trgovcem z belim blagom. St. Radič: «To je škandal, to je za 2e-nevo.> Pribičevič: cTo je državna trgovina z belim blagom !> Dr. Žer;av ije prebral več pisem mladih deklet kot dokaz, kako se z njimi postopa. Opozioiia je revoltirano protestirala proti notranjemu ministru, ki je zopet molčal bled kakor zid. Pribičevič: «Obenem pa trpi notranii minister, da poziva neki beograiski listič k umoru prečanskih vršiiteljev. Drugi listi se sicer plenijo, a v tem slučaju dr. Korošec ni zaprl krivoev.> Dr. Žerjav je v nadaljnjem svojem ?ovoru obžaloval, da zaradi docodkov pri ^Ruskem carju> še ni bil nihče kaznovan in da vlada še vedno odklania anketo. Nato je predsednik prekinil dr. Žerjavov govor ter zaključi! seio med burnimi protesti opozicije, ki ga je pozivala, nai navede čl^n poslovnika, ki mu daje pooblastilo za tako postopanje. Prihodnja seja finančnega odbora bo pojutrišnjem ob 4. popoldne z nadallevaniem dnevnega reda. Prvi bo govoril posl dr. Žeriav, ki bo nadaljeval svoj danes prekinjeni govor. Deinanti poštnega ministra Beograd, 18. junija p. Z ozrom na očitke, ki so b;li izrečeni v Narodni skupščini za*adi nakupa brzojavnih drogov v ino-zemstvu, objavlja generalna direkcija pošt naslednji demanri: »Gospod Bogoljub Kojundžič, minister pošte in telegrafa, osebno in kategorično dem an tir a, da bi br! k en brzojavni dro>g od osvobojenja do danes kupljen ali naročen v inozemstvu za potrebe ministrstva pošte in telegrafa.« Povratek ministra Šismenkovica Beograd, 18. junija p. Danes dopoldne se je vrnil iz inozemstva minister brez portfelja dr. Su-memkovič, ki se je deti časa mudil v Pragi in Parizu. Za časa odsotnosti dr. Marinkovida na konferemci Male antante bo dr. Šitmenkovič zopet zastopal zunanjega ministra Zammive izjave Titislesca Bukarešta, 18. junija, g. Zunanji minister Titulescu je podal po svoiem pevratku v zunanje ministrstvo novinarjem iziave o svojem potovanju, kakor tudi o konferenci Male antante. Izjavil je, da vsebuje dnevni red sedanje konference Male antante vprašanja izredno velikega političnega pomena in je zaradi tega vredna posebnega zanimanja. Glede Rothermereove akcije je izjavil minister, da na revizijo mirovnih posndb mirnim potom ni misliti. Glede ontantskecra vprašanja zastopa Titulescu stališče, da ie za Romunijo definitivno rešeno. Koncem svojih izvajanj je Titulescu presenetil 9 sporočilom, da se počuti utrujenega in da bo naibrže še tekom tega poletja nastopil 7 do 8mesečni dopust. Ta izjava zelo presenetila in jo v splošno tolmačilo *ako, da se namerava zunanji minister TUtilesr-u nop.il-uoma umakniti iz političnega življenja. Praga, 18. iunija. s Zunanii minister dr. Beneš je zvečer ob 21. z Wilsonovega kolodvora odpotoval na konferenco Male antante v Bukarešto. Istočasno potme tudi vpčje število novinarjev, ki se udeleže konference. Tudi belgijski komunisti noceio mirovati Anverza, 18. junija s. V pristanišču je izbruhnila stavka ladijskih delavcev, ki so io organizirat komunisti. Danes ie bila priglašena splošna stavka. Dosedaj stavka 60% delavcev. Stavkajoči zahtevajo zvišanje mezd SocMalno demokratska organizacija je pozvala svoie pristaše, naj ne sledijo pozivu komunistov Na Grškem ni tako hudo Atene, 18. junija g. Govorice o stavki v Ma kedoniji in Pireiu, kakor tudi o krvavih dogod kih v Drami se demantirajo. Stavkajo samo pekovski delavci v Solunu, kar pa večjih posledic. IIv *V •• M || | I vv» včerajšnji seji Narodne skupscine Nadaljevanje opozicijske obstrukcije. - Vladna večina sama zavlačuje seje. - Razprava o obtožbi proti dr. Subotica se je začela še le popoldne Beograd, 18. Junija p. Današnja seja Narodne skupščine je bila zopet precej viharna. Opažati je že tako pri opoziciji kakor pri vladni večini nervoznost. k' je nastala v vseh političnih krogih po sobotni predložitvi nettunskih konvencij v ratifikacijo. Dočim se je še v soboto računalo z možnostjo sporazuma med vlado in opozicijo, je bilo že na današnji seji skupščine, še preden je padla v pogajanjih za pomirjenje končna odločitev, jasno, da ie vsak sporazum nemogoč. Seja je potekla po običajnem načinu in Narodna skupščina na dopoldanski seji spioh ni prišla do dnevnega reda. marveč jo je moral predsednik zaradi splošnega nereda in prerekanja predčasno prekiniti. »AH ne veste, koliko je ura?« Seia je bila že od vsega početka zelo viharna. Sklicana je bila za ob 9.. pričela pa se je šele ob pol 11 Opozicija je proti zavlačevanju zopet ogorčeno protestirala in ostro napadala podpredsednika dr. Hrasni-co, ki je predsedoval današnjim sejam. Ko je stopil v dvorano, mu je zemljoradnik Vo-ja Lazič zaklical: >A11 ne veste, koliko ie ura, gospod predsednik? Menda ste pozabili. da ie sklicana seia za 9„ ne pa za do! 11. Ce nimate ure, vam io kupimo mi.« Po prečitanju zapisnika, ki ga je skupščinski tajnik klerikalni poslanec Bedianič čil al zopet v srbohrvaščini, je zahteval besedo posl. Pucelj, ki je naglašal. da so zapisniki v zadnjem času sestavljeni sicer nekoliko skrbneje in je videti, da je kritika opozicije nekaj zalegla, vendar na vsebuje današnji zapisnik še vse polno netočnosti in je še vedno pomanjkljiv Obširno Je razlagal dolžnosti skupščinskih tajnikov ter nato zahteva razne popravke v zapisniku, kar pa ie tajnik Bedjanič odklonil Predsednik je hotel takoj podeliti besedo posl. Voii Laziču. proti čemer pa je opozicija protestirala in zahtevala, da se o zahtevah posl. Puclja glasuje. Ko je predsednik odklenil tudi to zahtevo, ie nastal v dvorani med vladno večino in opozicijo hud prepir, tako da se je moral predsednik končne vendarle udati in odrediti glasovanje Ko se je hrup nekoliko polegel, je dobil besedo posl. Sava Kosanovič. Zahteval je. naj se v zapisniku registrira zahteva posl. Vilderja. ki jo je stavil na zadnji seji glede zaščite poslancev pred napadi prepotetnih uradnikov v ministrstvih. To ie tem bolj potrebno, da se ovekoveči. kake razmere vladajo pod Vukičevičevim režimom. Skupščinski tajnik se je izgovarjal, da je to izpuščeno iz zapisnika samo zaradi tega. ker ni mogoče beležiti vsake izjave. Dobesedno se beležijo govori poslancev le v stenograf-skem zapisniku. Ministrski avtomobili za vladne poslance Nato je dobil besedo posl. Stjepan Radič, ki je v svojem govoru ostro grajal postopanje predsednika in način, kako se vrše prozivke Predsednik prozivko vedno odlaga tako dolgo, da ministrski avtomobili polove po mestu poslance vladne večine ter jili privedejo v skupščino, da glasujejo za vlado in da ne izgube svojih dnevnic V ostalem pa je pripomnil, da bo najbolje, če se skupščinsko predsedstvo preseli v skupščinski bife. ker je vladna večina tam vedno sigurna Radikali so proti temu protestirali, kar je dovedlo do ponovnega prerekanja. Stjepan Radič je zaklical radikalom: »Tako sramoto, kakor jo povzročate vj, je imel tudi angleški parlament in je iz tega nastala Irska. Imel jo je avstrijski parlament in je nastala Češkoslovaška, imeli smo jo v madžarskem parlamentu in se ie rodila srbohrvatska koalicija, brez katere ne bi bilo naše države. Zato le tako nadaljujte in videli boste, kake posledice bo ▼odilo.c Volilne kroglice posl. Parežanina Parežanin: »Ali sliši Pribičevič. kaj pravi Radič? Pucelj: »Takih gospodarjev, kakor je Pa-reižanin. mi nočemo. Mi hočemo biti svoji lastni gospodarji.« Krnjevič (Parežaninu): »Vi sploh nimate pravice govoriti, ker ste prišli semkaj s pomočjo tatvine kroglic.« Parežanin: »Ena moja kroglica je vredna več ko vaših 10 000.« Jelašič: »Menda zato. ker ste si jo pridobili z lopovščinami.« Mateiič: »Brez lopovščin sploh ne morete živeti.« Pavle Radič: »Parežanin govori o poštenju, a odvzema narodu celo vodo.« Stjepan Radič: »Tako niso postopali niti Turki.« Parežanin: »Eden moj glas Je vreden več ko vsa vaša pamet.« Stjepan Radič: »Ki je vi sploh nimate.« Ko se je nemir nekoliko polegel, je Stjepan Radič zaključil svoj govor in zahteval. da se izvolijo za skupščinske tajnike sposobni in preizkušeni parlamentarci, ne pa politični novinci. Posl. Pasarič ie zahteval razne popravke v zapisniku in pozival predsednika, naj odredi. da se bo zapisnik v prepisu dostavil redno vsem poslancem Vladna večina je njegove zahteve seveda odklonila. Nato je govoril posl. dr Drljevič o poslovniku ter grajal postopanje predsednika in mu očital, da pozna kazni o poslovniku samo za opozicijo, ne vidi pa pregreškov vladne večine. Radi hrupa prekinjena seja Nato je govoril Je radikal Parežanin, ki Je napadal opozicijo, kar je izzvalo novo prerekanje. Ko pa je posl. Puceli zahteval besedo, mu jo je predsednik odklonil ter takoj odredil glasovanje. Opozicija je proti temu viharno protestirala in je nastal v dvorani tolik hrušč. da sploh ni bilo razumeti niti besedice. Skupščinski tainik je dajal znamenja vladni večini, nai vstane h glasovanju, nakar ie predsednik v največjem nemiru narekoval stenografom. da je zahteva posl. Puclja odklonjena, odredil prehod na dnevni red in podelil besedo poslancu dT. Čalkovcu. V dvorani vsega tega ni nihče slišal Poslanca Pucelj in Pribičevič sta planila proti predsedniški mizi ter zahtevala besedo, da govorita o poslovniku. Posl. Čajkovac v splošnem kravalu sploh ni prišel do besede. Predsednik je končno uvidel. da ni gospodar situacije ter je nato sejo kratkomalo prekinil in odredil nadaljevanje za ob 5. popoldne. Popoldanska seja Popoldanska seja se' Je pričela šele ob 6. Besecio je takoj dobil posl. dr Čajkovac. ki je v svojem govoru naglašal. da so že predgovorniki v dovolini meri dokazali utemeljenost obtožnice proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču in da zato o tem m treba več izgubljati besed Žalostno ie. da zavzema dr. Subotič kljub vsemu temu še vedno mesto vrhovnega sodnika ter da ni smatral za potrebno, da bi vsaj dotlej, dokler njegova zadeva v Narodni skupščini ni razčiščena, odstopil. Za njim je dobil besedo posl. Ivan čelan. ki je v svojem govoru povdarjal. da sta red in zakonitost glavna temelja vsake države. Pri nas vsega tega ni več. odkar so na krmilu ljudje dr. Subotičevega kova. Noben lajik ne dvomi o tem da je dr Subotič z najvišjega mesta kot vrhovni čuvar zakonov, sam najbolj kršil zakone, in zato zasluži. da pride pred sodišče Končno je govoril še posl Stepa Matl-jevič. ki se ie obširno bavil s postopanjem dr. Subotica ter orisal, koliko je s tem škodoval interesom države na nacijonalnem polju v Vojvodini Pristal ie na razne koncesije Italijanom v Dalmaciji in tako na vsej črti škodoval narodu in državi. V temperamentnih izvajanjih je posl Matijevič zaključil svoj govor z izjavo, da se to. kar je dovolil dr Subotič našim nacionalnim nasprotnikom ne sme nikdar izvršiti, kar pa je že izvršenega se mora takoj popraviti Po Matijevičevem govoru ie predsednik sporočil, da je dobil predlog naj se seja pretvori v tajno. Pri glasovanju le vladna večina ta predlog odklonila nakar se ie na zahtevo opozicije vršila še prozivka. Po ugotovitvi kvoruma ie predsednik ob 20.15 sejo zaključil in napovedal prihodnjo sejo za jutri dopoldne ob 9. z nadaljevanjem istega dnevnega reda. Italijanski nauki Jugoslaviji V Trstu, 14. junija. Napoveduje se skorajšnja ratifikacija nettunskih konvencij s strani beograjske i\Tarodne skupščine in za njo seveda tu= di obnovitev rimskega pakta Oboje pa daje fašističnemu tisku povod, da je zače« lo objavljati članke, v katerih daje dobre nauke beograjski vladi, kaj naj vse stori, da se zboljšajo odnošaji med obema drža» vama. Tako je zlasti v glavnem glasilu pri» morskega fašizma «Popolu di Trieste* za> čel znani njegov reški dopisnik inž. Han« del, ki je par mesecev pretičal v zagreb* ških zaporih pa je bil potem oproščen ob« tožbe vohunstva in žaljenja Veličanstva, priobčevati članke, v katerih deli take lek« cije na vse strani. Handel je rojen Nemec, a za ženo ima Slovenko, pa so zato njego« va izvajanja v fašističnem listu še tem za» nimivejša. V «Popolu» od 12. t. m. se je Handel spravil na sušaške Jugoslovene, češ da v vse prevelikem številu prihajajo na Reko služit si kruha in da za vsakih sto dinar« jev, ki jih prinašajo v Reko, odnašajo čez most tisoč dinarjev. Sušak pa da ima po« leg teh materijalnih tudi vse prosvetne ko«-risti od Reke, Sušak da je zajedalec Reke in da je edinode zasluga Reke, če ima Su« šak nekoliko evropskega življenja. Član. kar zato zahteva od italijanske vlade, naj kratkomalo popolnoma zapre mejo med Reko in Sušakom, s čimer da bi bil Sušak za tisoč kilometrov pomaknjen proti vzho« du. Rečanje nimajo prav nikakega povoda, da bi ravnali vljudno s hrvatskimi gosti in še tem manj, ko se na jugoslovenski strani delajo vse mogoče neprilike Italija« nom Reka bi morala biti žarišče italijan« stva za vse jugoslovensko obmejno ozem« lje, pa je v resnici ravno narobe: jugoslo« venski sosedje poslovanjujejo Reko, vsaj v trgovinskem pogledu. Zaključuje pa ta« kole: aNikdar se ni dovolj ponavljalo, da se vljudnost, popustljivost in velikoduš« nost napram ljudem balkanskega kova smatra za znak slabosti. Ako bi bila Ita» lija že od vsega začetka kazala Hrvatom na Reki železno pest, bi bili mi (Italijani) danes bolj spoštovani na Sušaku.* Dva dni pozneje je napisal Handel nov članek za «Popolo» pod naslovom «Italija in Jugoslavija«. V uv»du pravi, kako je pripisovati bolj jugoslovenski sreči kot pa pameti, da se je za Jugoslavijo rešil ugod« no zadnji spor zaradi dalmatinskih dogod« kov, in ugotavlja, da je ob tej priliki dala Italija Jugoslaviji zdravo lekcijo o svoji moči. Jugosloveni naj presojajo Italijo ta« ko, kakor je v resnici, ne pa po svojih po« božnih željah. Naj pogledajo okoli sebe, pa bodo videli sovražnike vsenaokoli. Edi« na velesila, ki meji na njihovo državo, je Italija, naj si je ne napravijo za sovraž« nico. In naj se ne primerjajo s Piemontom ali predvojno Srbijo, kajti Italija ni Av» strija in Jugoslavija nima nikakršne pTavi« ce, da bi se povzdignila do etnične in zgo* dovinske važnosti Piemonta. Jugosloveni naj se prepričajo, da jih kul« turni dinamizem ne more rešiti italijanske penetracije in italijanskega vpliva. Avstrij« ska mentaliteta mora popolnoma izginiti iz Kraljevine SHS. Odgovorni činitelji naj prvi dajo učinkujoč zgled, da razumevajo italijanske težnje. «Naše zahteve v italijan ski Dalmaciji nikakor ne pomenjajo kon« ca Kraljevine SHS, nasprotno, pomenjale bi stvarno konsolidacijo v mednarodni po« litiki. Razvoj Jugoslavije je odvisen od prijateljske podpore Italije.* Tak način razumevanja Italije ae mora propagandirati med iugoslovenskimi masa« mi. Iz šolskih knjig se morajo izločiti spisi, ki predstavljajo «JuIijsko Krajino* kot ne« kako Alzacijo in Loreno, katera naj bi bi« la vir neumnega iredentizma, ki bije ▼ nbraz zgodovini, zemljepisu in kulturi. Prepovedo naj se preštevilni spisi o sve« tovni vojni, v katerih se opisu ie Italija po objavah avstrijskega generalnega štaba. Zagrebškim in ljubljanskim listom naj se da strog ukaz, da naj o« raziirjajo napač* nih in lažnivih ve«ti o Italiji Naj se n« goji c. in kr. duševnost Hrvatov in Slov en« cev ■ tem, da se daje tako zelo profiitali« janaki značaj vojni mornarici, ki je vse preveč nesramen posnetek zloglasne «k. und k. Kriegsmarine*. V pouku vojaških aovincev naj se ne povdarja neprestano, da se bo treba biti z Italijo. Organizira naj se čisto jugoslovenska policija in naj se izločijo popolnoma vsi «k. und k.* ter za« to protiitalijanski življi. Prepove naj se bolj ali manj parlamentarnim predavate« ijem, da ne bodo zastrupljali javnega mne* nja z običajnimi lažmi o fašistični Italiji. Gospod Handel je tako milosten, da pra« vi, da bi se Italija za enkrat zadovoljila s temi ukrepi in da niti ne zahteva, da bi se tem represivnim ukrepom pridružili še ukrepi, ki bi bili v direktno korist Italije, da ne zahteva niti italijanofilskih knjig, ni« ti predavanj, ki bi proslavljala Italijo, niti listov, ki bi simpatizirali ž njo in tudi ne vojske in mornarice, ki bi bili prijateljici Italije. Za sedaj je dovolj, da se iz jugo« slovenskega življenja odstrani strup proti« italijanstva. Italija ima že sama svoja sred« stva, da si pribavi ljubezen in spoštovanje, ki bo le v korist Jugoslovenom samim, ki bodo končno spoznali, da je Italija vele« sila, ki mora braniti svoje najvišje koristi in mora zaradi svojega mogočnega razvoja imeti svobodna pota za svojo ekspanzijo v svetu ... Atentat na portoriškega predsednika Newyork, 18. junija, g. Predsednika se« nata v Portoriki Antonija Barcela so sino« či po povratku iz Ne\vyorka slovesno spre« jeli v mestni dvorani San Juana. Takoj na« to je neki Matos napadel predsednika z ostrim predmetom ter ga ranil v spodnji del telesa. Policija je za atentatorjem stre« ljala ter ga končno aretirala. Poškodbe Barcela so tako močne, da ga je bilo treba prepeljati v bolnico Ali bodo imele resne posledice, se bo ugotovilo pozneje. Izgon italijanskega klerikalnega poslanca iz Francije Pariz, 18. Jurija s. Kakor por-oča »PepulaiTe«, Je bil bivši italijanski poslanec Miglioni, člen katoliške Ljudske stranke, izgnan iz Francije. List merai, da je bil poslanec izgnan na zahtevo italijanske vlade. Premestitev tržaškega podpre-fekta Trst, 18. Junija o. Tukajšnji podprefekl Zanco-nato je bil danes imenovan za prefeikta v pokrajini Traipani. Horthy šestdesetletnik Budimpešta, 18. junija s. Državni upravitelj ttorthy je slavil danes svod 60. rojstni dan. Pri tej priliki se je vršila v Otenu vojaška parada, katere so se udeležili vsi v Budimpešti bivajoči nadvojvode, člani vlade in predstavnrki oblasti ter vojaški atašeji Italije, Francije, Anglije, Poljske in Romunije. Nemčija se vendarle udeleži trgovinske konference v Parizu # Berlin, 18. junija (be.) Na prošnjo glavnega tajnika medparlameotairne trgovinske konference v Parizu bo zastopal nemški državni zbOT demokratski poslanec Mayer. Čangtsolinov nrslednik Mukden, 18. junija, s. Čengčusliong, je bil namestu svojega očeta imenovan za ci« vilnega guvernerja Fengtiena. O Čangtso« Iinu zatrjujejo, da se njegovo stanje bist« veno boljša in da bo v kratkem okreval. London, 18. junija, (be.) Ker je glavni poveljnik južnokitajske armade Čangkaj« šek odstopil, je general Feng umaknil svo« je čete iz Pekinga. Povratek nemških prekooceanskih letalcev Bremenhaven, 18. Junija s. V slavnostni dvorani parnika »CoJumbus« se je vršil danes slovesen sprejem »Bremenovih« letalcev, ki so se vrnili v Nemčijo. Sprejemu so prisostvovali zastopniki oblasti, katerim se je stotnik KShl zahvalil v kratkem nagovora, pri čemer le povdarjal, da leži med njegovim odhodom iz Nemčije in po vrat kom največji dogodek. Nato je povdarjal veličasten sprejem, ki so ga bili deležni »Breme-novi« letalci po Ameriki. Številno občinstvo je .pniremiVo letalcem med vožnjo skozi zatvorneoe navdušene ovaoije. Štrene vseh parnLkov v pristanišču so tirtlle, nad parrrikom pa le krožno na tucate letal, ki so pozdravljali letalce iz zraka Senzacije iz letalskega sveta London, 18. junija (lo.) Kmahi po 12. tiri Je preletel hidroplan »Friendship«, ki ga vodi gospa Amelia Karhart v spremstvu treh letakov, kraj Bnrry pri Poimt South Walesn. Letalo je srečno preletelo Atlantski ocean. Akoravno se Je to že večkrat zgodSki, je to prvi slučaj, ko ]e preletela Ocean ženska. Polet je financirala gospa Guest, žena kapetana bivšega letalskega ministra Guesta. Oba sta poletela pogumni letalki nasproti, ki se bliža Southaimptonu. London, 18. junija s. Ameriško letalo, ld Ima na krovu miiss Brhard ter piio.ta Stulza in EHs-wortha, je danes ob 1. popoldne pristalo pri Barrybordu v Wailevu na Angleškem. Letalo se je moralo spustiti, ker je letalcem zmanjkalo goriva. London, 18. Junija (k>.) Veliki angleški zrakoplov bo kmalu izgotovljen in bo nastopil poskusno vožnjo prihodnji mesec. Zrakoplov ima 5 milijonov kubičnih čevMev obsega in prostora za 100 potnikov. Zrakoplov bo nastopil pot iz AngK-Je v Kanado, v Newyork in nazaj najbrž« meseca oktobra. Proces proti ciganskim ljudo-žrcem Praga, 18. junija, g. Razprava proti vi« tavskim ljudožrcem se bo vršila pred so« diščem v Kožicah še le v drugi polovici no« vembra, ker še ni bilo mogoče sestaviti ob* širne obtožnice. Izmed 3>3 obtožencev je eden že umrl,'enega pa so morali prepeljati v umobolnico. Povabljenih je kakih 100 prič. Razprava se bo vršila v vojaški ja« halnici, ker sodna dvorana za take razpra« ve ni primerna. Eksplozija na kolumbijski top-ničarki Berln, 18. junija (be.) Na kolumbijski topmičar-Ja »Hercules« se je razpočrl parni kotel. Ubitih je hib 10 mož in več težko ranjenih Tragedija v večnem leda in snegu Kakor vse kaže, bo prišla pomoč za Nobila in njegove tovariše prepozno. — Ker divja na severu vihar, je položaj ponesrečencev zelo kritičen Rim, 18. Junija (ri) Kakor poroča uradni komunike Agenzis Štefani sta se Jvignila kapetana Larsen in poročnik Lutzov Holm za raziskovalni polet. Izvidnica, ki je opremljena s sanmi in je pod poveljstvom italijanskega kapitana Soracarija je oripTav Ijena na pohod proti severu. Ladia Bragan-za bo nadaljevala pot proti vzhodu. Ladja »Cittš di Milano« je v stalni brezžični zvezi s parnikom Tanjo, ki aia r-a krovu švedsko ekspedicljo za rešPe" Nobila. ki prispe jutri v Kingsbay. Rešil.ia eksredi-cija se je napotila proti zalivu Bedtrly, kjer bo pustila zalogo živil namenleno za del posadke »Italie«. o kateri se ne ve ničesar. Švedska brzojavna agencija zanika vest da so našli del te posadke. Letalo poveljnika Maddalene se je morajo zaradi strahovitega viharia vrniti po S urnem poletu v Vadso Francoski hidroplan, ki ga vodi Amundsen. ie startal proti Tromso, kamor je dospelo finsko letalo Junker. Švedsko letalo Junker je zapustilo Harvicn ir led »roti Swalbardu. Rim, 18. junija o. Po brezžični brzojavki ladje »CittS di Milano« sta se letalca Larsen in Lutzov Holm vrnila s svojega prvega poleta za izsleditev Nobila na ladjo »Bra- ganza«, ki Jfcna služi kot oporišče. Imel* sta sicer ugodno vreme, vendaj pe Nobi-love skupine nista mogla Izsledili ker se je led, na katerem je sedaj ta skupina medtem odmaknil proti severovzhodu dočim sta se letalca pri svojih raziskovanjih opi-rala na otok Foyn, ki pa na -.emijevidih kakor se je sedai ugotovilo, ni pravilno začrtan. Nobilova brezžična postaja je takof javila ladji »Citt& di Milano«, da so ponesrečenci opazili obe letali, a niso mogli dati primernega znamenja z aketom. ker preveč svetilo solnce Skupina Je sedaj na zemljepisni točki 80 stopinj. 33 minut se verne širine in 27 stopinj 12 minut vzhodna dolžine od Greenwicha. Larsen in Lutzov bosta še tekom današnjega dneva odletela proti označeni točki in raziskala ledovjd vzhodno od otoka Foyna. Število letal in ladij, ki se bodo udeležile pomožne akcije, je že močno narastlo. Pri Spitzbergih bo v kratkem zbranih že 7 ladii in 12 letal. Kodanj, 18. junija (be) Ladja »Citt& di Milano« je prejela nove klice Nobila na pomoč. Nobile poroča, da divja strahovi! vihar, ki grozi razbiti ledeno ploščo Ponesrečenci so v veliki nevarnosti, da utonejo. Manifestacija KDK v Somboru Nelojalno postooanje vladne večine pri pogajanjih z opozicijo. Revizije mirovnih pogodb se ima bati samo Italija. — Kaj hoče KDK. Sombor, 18. junija, r. Včerajšnji shod KJDK se zaradi deževnega vremena ni mo> gel vršiti na prostem, zaradi česar se je vr» šil v veliki dvorani hotela Slobode, v ka« teri se je zbralo nad 3000 ljudi iz Sombo« ra in okolice. Policija je pred shodom pre« povedala sprevode seljakov skozi mesto, ki so prihajali z zastavami na čelu in prav tako je tudi prepovedala sviranje godb, da bi ne bilo vidnih manifestacij na ulicah. Na shodu je prvi govoril ž:vahno po» zdravljen Stjepan Radič, ki je razpravljal o hegemonizmu sedanje vlade in naglašal, da delo KDK ni naperjeno proti Srbom in Srbijancem, temveč stremi za tem, da se odstranijo od vpliva na državne posle ljud« je, ki so sramota za Srbijo in ki bi mogli postati nesreči, zr nfšo državo. Kot demot kratična stranka je KDK zbral: v svojih vrstah kmete, delavce in meščane. L'pala je, da se ji bo pridružil tudi Srbijanec Lju* ba Davidovič s svojimi prijatelji, ponudila mu je vse, stavila mu je na razpolago 85 mandatov in ves svoj tisk. Ljuba Davido« vič je ponovno dejal o Vukičevičevi vladi, da na hajduški način odvzema narodu svo« bodo, pozneje pa je sam pristal na L?ge« monistični režim. Zato je sodelovanje ž njim nemogoče. ------- ----- Prav tako živahno pozdravljen je nasto« pil Svetozar Pribičevič, ki je govoril naj« prej o razdrapanih razmerah v radikalni stranki, nato pa o položaju v parlamentu. Povdarjal je glede razgovorov, ki so se pričeli koncem preteklega tedna, da so za« stopniki KDK zahtevali izpremembo reži« ma v vsej državi, t. J. celega »istema načW na vladanja, kakor tudi obstoječih nezdra« vih razmer. Dočim pa so se še vriili ra»» govori med šefi parlamentarnih skupin, je notranji minister predložil nettunske kon« vencije Narodni skupščini ▼ ratifikacijo, ne da bi se o tem življensko važnem vpra* šanju sporazumel z opozicijo. Tako nelo« jalno postopanje obstoja že od nekdaj in pomenja, da nudijo poljub, dočim drže v roki pripravljen nož. Nadalje je Pribičevič omenil, da akciji lorda Rothermerea pripisujejo pri nas vse preveliko važnost, kakor ji ne pripisujejo niti v Angliji, niti drugod po svetu Res je tudi Mussolini govoril o izpremembi mej. Vendar se nam tega ni treba bati kajti ako bi došlo na dnevni red vpraša« nje izpremembe mej, bi se morala bati Mussolini in sedanja službena lalija, ker živi tamkaj pol milijona našega najboljše* ga in naj zavedne jšega naroda Končno je Pribičevič nglašal, da KDK ne vodi antisTbijanskega boja, čeprav ji ga hočejo vsiliti. KDK samo hoče, da bi naša država dobila jugoslovensko in ne sr» bijanskn siaai*, v kateri bi bili zastopani vsi deli in vsi kraji našega naroda Želimo, da pride v Beogradu do sestave tiade. ki bo enako skrbela za vse kraje in poznali potrebe v*en delov našega narodi. Govorilo je nato še več navzočih poslan« cev KDK, nakar je bilo lepo uspelo zboro« vanje zaključeno ob 1. popoldne med ži< vahnimi ovacijami voditeljem KDK. Locarno v srednji Evropi in na BaSkanu O priliki konference Male antante se je zopet pojavil tema o Locarnu, ki naj bi se sklenil za srednjo Evropo, odnosno podunavsko srednjo Evropo in pa za Balkan. Beneš je govoril o srednjeevropski locarnski pogodbi in balkanski državniki so se izjavili te dni o sličnem projektu za Balkan in v prihodnjih dneh je pričakovati še člankov o tem predmetu. Vsakdo mora priznati, da se je politični položaj v zapadni Evropi izdatno izboljšal, odkar se je v Locarnu podpisala garancijska pogodba med zapad-nimi in prizadetimi srednjeevropskimi državami. S tem je postala nemška državna meja proti Franciji in Belgiji skupna zadeva mnogih sil, ki so jo s svojim podpisom garantirale in na ta način v bistveni meri potrdile nespremenljivost statusa quo. Napetost ob Renu je spričo tega močno odjenjala in med Francijo in Nemčijo so se pričeli boljšati odnošaji vidoma. Razumljivo je, da si vsak iskren prijatelj miru želi, naj bi se slične pogodbe sklenile čim prej tudi za ostala področja. Za nas prihaja v poštev v prvi vrsti Balkan in podunavsko področje; tu so napetosti še vedno dovolj velike in tu bi se z medsebojnim garaiitira-njem statusa quo silno mnogo pripomoglo k pomirjenju in medsebojnemu zaupanju. Ali na žalost nimamo dovolj vzroka, da bi optimistično gledali na možnost skorajšnje uresničitve tega, kar si pod Locarnom obetamo za naše območje. Vsa zadnja leta se na Balkanu problem skupne garancijske pogodbe ni premaknil z mrtve točke; vse države naglašajo sicer, da so za balkanski Locarno. toda vsaka pristavlja, da je treba poprej urediti še nerešene zadeve med posameznimi sosedi, zadeve, ki motijo soglasje in vsebujejo sporna vprašanja. Pred nekaj meseci sta Ru-munija in Grška sklenili posebno prijateljsko pogodbo, ki so jo označevali kot zelo ugoden znak za konsolidacijo balkanskih odnošajev. Ali v resnici med Grško in Rumunijo ni moglo biti spornih točk, težjih pa prav gotovo ne, tako da med njima pakta ni bilo prav nič težko doseči. Med drugimi državami pa se še vedno ponavljajo nesoglasja, sicer res že v mnogo manj akutni meri nego nekdai ali jpak še vedno. Bil bi goto- vo neutemeljen optimizem, ako bi d predstavljali, da so vzroki nesoglasjem odstranjeni že v toliki meri, da bi se moglo neposredno misliti na uresničenje locarnskih idej na Balkanu. Zelo I bi bili veseli, ako bi se preverili, da j smo stvari gledali prečrno. V srednjem Podunavju je stvar Še jasnejša. Madžarska se ne ženira javno propagirati zahteve po reviziji trianonske pogodbe, ki naj bi pomenila spremembo današnjih državnih meja. Odkar ima v fašistični Italiji prav tako javnega zaveznika v revizijonistični politiki, se ne more jemati v račun mož* nost, da bi Budimpešta pristala na medsebojno garancijo statusa quo. Avstrija je ena najmimejših in najlo-jalnejših držav nove Evrope; status quo in mir sta njen cilj, ali vendar z neko rezervo. Priključek k Nemčiji je težnja, do katere si v Avstriji ne bi radi zapirali poti z novimi omejitvami. Si-ceT pa so na Dunaju v prvi vrsti realni politiki in imajo kljub temu smisla za iocarnsko pogodbo, ali aktivnosti v tem pogledu od njih ni pričakovati. Poljska se napram podunavski srednji Evropi drži rezervirano; zatrjuje sicer, da je status quo v tem predelu tudi njen interes in njena želja, ali da bl se angažirala v zadevi trianonske pogodbe, na to seveda ni misliti. Preostanejo nam tedaj za Podunavje države, tvoreč Malo antanto, ki je potemtakem sama najboljši locarnski pakt za ta predel. Lahko se sicer sprožijo drugačni predlogi, ali razmerje med sosedi je tako. da so meje med možni n in nemožnim že danes povsem določno začrtane. Viharji in nalivi Placenza, 18. junija o. V pretefkffi noči Je dJvflaf v mestu in okolici močan orkan. Močan naliv Je spremi al med grmenjem hud veter, ki Je ponekod izrnvaJ drevesa in odnesel nekaterim hi* šam strehe. Ceste so se spremenile v hudournike, vmes pa fe padala toča, ld je na nekaterih mestih na polju ležala do 20 cm visoko. Newyork, 18. junija (be.) V vzhodnem delu pokrajine Oklahome je divjaj strahovit ciklon. Več mest je bilo težko prizadetih. Ubitih je 12 oseb rn več hiš porušenih. Bukarešta, 18. junija g. V S4na$ in okolici so divjadi včeraj s3ni viharji z dežjem In točo. ki J« bila semintja velika kot golobja jajca. Toča Je napravila na poljih in vinogradih večmiBJonsko Škodo. V Karpatih že dva dni sneži. Kuga v krfski luki London. 18. junija s. Po vesteh z otoka Krfa je izbruiinila v tamošnjem pristanišču knga. Do« sedaj so ugotovili 12 primerov. Pristanišče ie ttr ivOTjeoo. ši feraji in ljudje Najlepše zadoščenje je zaupanje naroda Gospodarske organizacije brez razlike strank protestirajo proti partizanstvu ljubljanskega oblastnega odbora Klerikalci so svoječasno. ko so bili v vladi, izposlovali neko določilo v finančnem zakona, temu »omnibusu« jugosloven-ske zakonodaje, da se imajo prenesti posli oblastev za agrarne operacije v Sloveniji na ljubljanski oblastni odbor, čeprav je to v očitnem nasprotstvu z zakonitim značajem te inštitucije, ki vrši deloma sodne deloma posle obče uprave. Kakor pri nastavljanju samoupravnega uradništva sploh, tako je pokazal ljubljanski oblastni odbor tudi pri prevzemanju poslov in osobja agr. operacij vso svojo strankarsko zagrizenost, kar smo imeli že priliko v našem listu primerno ožigosati. Ne sama da je odklonil uvežbane uradnike (med njimi geo-rnetre z nad 25 let službe), katerim naj sedaj plačuje država pokojnino, oblast pa honorarje, kar gre končno vse iz enega in istega žepa, namreč davkoplačevalče-vcga, oblastni odbor ljubljanski je celo brez razlogov odkonil prevzem znanega in delavnega strokovnjaka vladnega svetnika in komisarja za agrarne operacije dr. Fr. Spi!ler-Muysa in ga v njegovih najboljših letih predlagal ministrstvu za kmetijstvo v predčasno upokojitev. V resnici so porabili to priliko le gotovi momentano odločujoči gospodje, da se osebno maščujeio nad uradnikom, ki je po zakonu naložene mu dolžnosti vršil vestno in nepristransko, ali je bilo to gotovim krogom všeč ali ne. Ker se ni klanjal klerikanim mogotcem, ga je bilo treba odstraniti in spraviti na njegovo mesto drugega, seveda klerikalnega kandidata. Te dni je bil imenovan za komisarja z2: agrarne operacije v ljubljanski oblasti znani klerikalni pristaš g. Ivan Pokarn, ki nima nobenega praktičnega izpita in ki po zakonu sploh ne bi smel vršiti poslov agr. komisarja, od katerega zahteva zakon, da ima ali sodni ali politični izpit. Toda klerikalcem ni mar ne kvalifikacija ne sposobnost ampak samo da ugodijo svojim partizanskim interesom. Baš ta pri-mer pa je odprl oči tudi marsikateremu klerikalnemu pristašu na deželi. Proti takemu postopanju, ki ne odgovarja ne strokovnim in ne gospodarskim zahtevam kmetijskih interesov, se pojavlja vsepovsod očita nevolja. Značilno le. da obsojajo to početje ljubljanskega oblastnega odbora celo njegovi lastni pristaši. Agrarnega komisarja Spiller-Muysa potna tako rekoč vsa Slovenija, pa tudi Izven njenih meja ga upoštevajo po njegovih spisih iz agrarnega prava. Kot komisar za agrarne operacije si je stekel za naoredek kmetijstva v Sloveniji neveiljivih zaslug. Naj prvo v mariborski oblasti, od 1. 1923. pa v ljubljanski oblasti je vzbudil v najtežjih prilikah med kmečkim ljudstvom zanimanje za agrarna vprašanja "'n kmetijski napredek ter ustvaril kljub pomanjkanju osobja in sredstev akcije trajne vrednosti. Izvršil je prve komasacije v Sloveniji (v Golavi luki in Turiški vasi v slovenjgraj-skem okraju, v Logu pri Brezovici. Pre-serju pri Pcdnartu, v Zg. Šiški) ter neumorno delal na urejevanju kmetijsko -pravnih odnošajev v slovenskih srenjah ln soseskah. Posebno pa se je zavzel za po-vzdigo planšarstva v Sloveniji in v zvezi z njim za pospeševanje živinoreje, mlekarstva m sirarstva, ki so danes glavni vir dohodkov gorenjskega kmeta. Znan ie njegov odločen nastop za pridobitev planin kmetom potom agrarne reforme. Njegovi inicijativi in vztrajnosti se imajo zahvaliti kmetje, da so dobili Grofovo planino, planine obeh Bornov, Lamezanove planine l. dr. S svojim neumornim delom za kmečke •pravice si je pridobil v vsej Sloveniji obče spoštovanje in odkrito priljubljenost, tako da ljudje in to brez ozira na strankarsko pripadnost ne morejo razumeti, da se njihovega svetovalca in zaščitnika odstranjuje in upokojuje. Nič manj nego 16 gospodarskih odborov in zadrug iz Bohinja in blejskega kota je vložilo proteste z zahtevo, da ostane komisar Spiller-Muys na svojem mestu; nadaljnji protesti so, kakor nam poročajo, na potu. Tej zahtevi sta se pridružila planinska odbora za kranjski in radovljiški okraj ter končno tudi glavni odbor naše najvišje kmetijske organizacije. Kmetijske družbe za Slovenijo na svoji seli dne 4. t. m., in to soglasno, torel tudi z glasovi klerikalnih članov. Mi sicer vemo. da pojdejo klerikalni generali preko teh protestov, ker jim je deveta briga želja in zahteve ljudstva. Mi vemo tudi prav dobro, da vlada v klerikalni stranki le par mogotcev. ki ne pustijo drugih uvidevnejših pristašev do besede in vpliva. Toda vpraša se, kako dolgo še? Narod se razvija in napreduje tudi politično v pravcu samostojnosti in ni daleč čas, ko se bodo tudi v SLS uprli diktaturi klike maloštevilnih mogotcev. Primeri kakor Spiller-Muys bodo k temi le pripomogli. Dr. Spiller-Muysu pa naj bo priznanje ln spoštovanje kmečkega ljudstva, ki mu ga izkazuje tako spontano in enodušno, zadoščenje za prizadejano mu krivico, ki jo bo treba v prid našemu ljudstvu popraviti. Medtem pa oblastni odbor brezobzirno in slepo nadaljuje svojo pogubno pot in vsi zli duhovi iz stare avstrijske klerikalne dobe so vstali iz grobov . . . Klerikalna podpora na nai poziv Trbovlje, 18. lunija »Slovenec« je priobčil zanimivo vest. da je ljubljanski oblastni odbor nakazal stradajočim rudarjem 100.000 Din podpore Spotaknil se je tudi ob »Jutrovce«. češ, da niso k temu prav nič pripomogli. Pripominjamo, da so prav »Jutrovcu 7. t m. zahtevali v »Jutru«, da mora bednim rudarjem priskočiti na pomoč oblastni odbor utemeljujoč svojo zahtevo s tem. da pobira oblastni odbor davek od rudarjev ter da jih mora zaradi tega v največji stiski tudi podpreti. Šele potem, ko smo vas mi podrezali, ste se zganili! Naše geslo le: Pomagal, kdor more ln kolikor more! 100.000 Din ie že precejšnja Novo postajališče v Beli Krajini Lrasfco lesen »o pričeli graditi pri Selib ob Otavcu novo postajališče. Več mesecev so bili zaposleni z razstrelievan]em skal in pečin, da so dobili primeren prostor za nov tir. Končno so bila pretekle dni vsa pripravljalna dela gotova. Sedij moralo samo še zgraditi postajico, nakar bo Izročena svojemu namenu. Vlak bo postal pri po stajici Seia-Otavec kakor se bo imenovala, toliko časa, da bodo potniki vstopili ln izstopil!.. Pričakovati je, da se bo vršila otvoritev postajice najpozneje ob itpelisvi jesenskega voznega reda. Z novim postajališčem bodo mnogo pridobile občine: Taičli vrh, na čije ozemlju stoji, Petrova vas, Dobliče in deloma Planina. Novo postajališče »e bo velikega pomena zgolj za domače prebivalstvo, temveč kot izhodna točka tudi za izletnike, ki v zadnjih letih vedno bolj pogosto obiskujejo Belo Krajino. vsota. Trditi se drznemo, da M klerikalci z dvema poslancema, ki sta bila izvoljena z rudarskimi glasovi v Trbovljah, lahko ie več dosegli, če bi poudarjali, da ie z omenjenimi 100.000 Din vrnjena komaj enomesečna kvota vplačanega davka na premog. Ce upoštevamo, da je v Trbovljah 2000 delavcev, mora odpasti na vsakega delavca 500 Din Delavci, pozivamo vas. da imate to vsoto točno v evidenci! Videli bomo, če boste vsaj približno deležni tega denarja, ki vam pripada po vsej pravici. Mi vam to iz vsega srca privoščimo! Pazno bomo zasledovali razdelitev podpore !n tudi nastopili v javnosti, če bi se Izkazalo, da gre za agitacijski fond. Sezona na Bledu Bled. 17. junila Sezona Je v najlepšem razvoju. Lepi dnevi. ki so po kratkem deževju zopet nastopili, privabljajo ob nedeljah goste iz ožje domovine, prihajajo pa tudi tujci, ki žele preživeti vsaj par lepih dni v tel naši Švici. Dotok tujcev se ie pričel že s prvimi krasnimi solnčnimi dnevi začetkom junija in zdaj je v okolici in po hotelih že prav živahno. Vedno boli nas cenijo Dunajčani. ki so tudi letos med prvimi posetn ki. Sleherni dan prihajajo nova povpraševanja glede stanovanj in ima tukajšnje Prometno društvo mnogo posla s točnim in naglim dajanjem informacij. Sama informacijska služba, ki jo vrši Prometno društvo, upravičuje pričakovanje, da bo letošnja sezona ena najlepših. In tega pričakovanja ne more mnogo zmanjševati niti pesimizem glede vremena v letošnjem poletju. Dnevno stanje gostov ie zdai okroglo 350. večinoma Dunajčanov. Nekatera hotelska podjetja so lepo razširila in prenovila svoje prostore, ter uredila tudi kopališča. Novi lastnik Kazine g. Kenda je poslopje preuredil in ga razširil. Spodnje prostore bivše nepraktične in temne kavarne je razširil v veliko kavarno in slaščičarno. V prvem nadstropju je preuredil vse prostore v stanovanja za tujce. Kakor čujemo. bo drugo leto dozidal še eno nadstropje, da Kazina ne bo zaostajala za njegovim Park-hote-lom. Ker je pretekla sezona pokazala, da le grajsko kopališče še vedno premajhno, dasi je bilo znatno razširjeno, je lastnik izvršil letos novo razširjenje in preuredil peščeno kopališče. Popolnoma novo zidano ie kopališče Zaka. last tvrdke Mulej. Znane zračne lope pensiona Rikli so letos preurejene v udobne sobe. Odveč bi bilo omenjati hotela Park in Toplice, ki nudita vso želje-no udobnost. Posebej pa je treba povdariti preureditev hotela »Triglav«, ki je zaradi krasnega razgleda in položaja nad jezerom že doslej bil splošno obiskovan od gostov in bo v svoji novi obleki gotovo še bolj privabljal tujce. Deloma se je rešilo vprašanje novih še-tališč in glavne občinske ceste. Urediti pa bo treba še marsikaj. Rešeno ie tudi važno vprašanje mostu na cesti iz Lesc do Bleda. Novi most bo koncem junija izročen prometu, bo eden najlepših v Sloveniji in bo vsekakor ustrezal velikemu prometu na tej cestni progi. Dvor, čigar poset pričakujemo v najkrajšem času. je svoja poslopja povečal z zidavo nove kuhinje in ubikacij za spremstvo Celjska proslava dr. Schwa-bove šestdesetletnice Celjsko pevsko društvo, ki mu je bil skladatelj dr. Anton Schwab dolgo vrsto let pe-vovodja ter mu je poklonil svojo povsod priljubljeno skladbo »Zlata kanglica«, je v soboto zvečer proslavilo jubilantovo šestdeset-letnico rojstva z dostojnim resnim koncertom, ki je privabil v Celjski dom šrtevilno občinstvo, tako da je bila velika dvorana skoro popolnoma zasedena. Prireditelji so proslavo dr. Schwabove šestdesetletnice združili s proslavo petdesetletnice skladateljev Adamiča, Lajovica in Vodopivca ter so izvajali vzpored izključno sklidb vseh štirih jubilantov in je koncert ostavil vtis stilne prireditve. Celjsko f>evsko društvo je hkratu po daljši pavzi občinstvu predstavilo svoj mešani zbor in pokazalo, da živi in dela. S svojim novim pevovodio, absolventom ljubljanskega konservatorija in učiteljem petja v Celju g. Josipom Šegulo je društvo pridobilo novo, mlado, delavno, za resno koncertno petje vneto moč, pravega in sposobnega moža, ki je »raztresene ude« nekdanjega zbora zibral, pritegnil k funkciji nove pevce in pevke ter z novim zborom v res kratkem času — (vadili so komaj tri mesece!) — z vestnim, neutrudljivim vežbanjem skrbno naštudiral vspored sobotnega koncerta in je ž njim pokazal nepričakovano lep, hvalevreden uspeh. Zbor šteje okoli 50 pevcev in pevk, ima zlasti v ženskem zboru dober glasovni materijal, tenorji so še nekoliko rezki, basom manjka par nizkih, fundamentalnih gla- Kulturni pregled Ljubtianska opera Začetek ob 8. florek, 19.: Zaprto. Mariborsko gledališče I'orek, 19. ob 20. >Idiot< A. Kuponi. Sreda, 20. ob 20.: «Idiot>. Kuponi. Zadnji?. »Idiote na mariborskem odru. Včeraj 18. it. m. se je vprizorila v Mariboru zadnja 'dramska premijera tega leta, dramatizacija Dostojevskega bris, k' jt bil včeraj odličen, se je pokazal danes v prav slabi luči in njegovim na* pačnim odločitvar se ima zahvaliti Sašk za srečno in nezasb ženo zmago. Primorje je igra' kakor prerojeno kljub temu, da je imei 5 igralcev težko poškodovanih, posebno pa Ermana, ki je vsled dobljenega udarca na koleno komaj stal na nogah. Za* radi jegove blezure je napad zelo trpel, vendar pa je bil še toliko močan, da bi bil lahko izvojeval zmago. Moštvo je igralo res lepo, popolnoma enotno in ni imelo no» bene slabe točke Dobra je bila obramba, ravno tako krilska vrsta, napad pa je imel gonilno silo v Lršiču Vsled napačnih od« ločitev sodnika je moštvo malo oklevalo, toda kmalu zapet predvedlo krasno igro pclno elana in lepih kombinacij. Sašk >• igral lepo, toda višine Primorja ni dosegel ter je bil absolutno šibkejše moštvo. Obramba je opravila nečloveški posel ter je z neverjetno srečo prepreče« vala že povsem gotove gole. V drugem pol« času je Sašk zaradi silnega tempa omagal ter se je Primorje popolnoma usidralo pred Saškova vrata. V moštvu je bil izvrsten Bulat kot srednji krilec, v napadu pa je ugajal krilo Konig in Gotz. Kakor včeraj je tudi danes moštvo igralo zelo ostro in prekoračevalo meje dopustnosti, pri čemer mu je dajal sodnik naiobširneiše koncesije Takoj v začetku igre je Primorje v na* padu ter že v 6. minuti doseže prvi gol Kazenski strel iz 30 m daljave strelja Zem* ijak izredno precizno in neubranljivo v mrežo. 1 : 0 za Primorje. Primorje je tudi nadalje v fronti, toda krasno insceniran napad v 12. minuti konča 9 strelom z gla* vo v autu. Pet minut kasneje napade Pri* morje še bolj nevarno in Saškova obramba komaj prepreči drugo nevarnost. V 30. min. se Sašk nekolike znajde, prične napa* dati in izsili nekoliko kotov. V 36 min. naletijo štirje Saškovci na Jančigaja, ki bije žogo ob tla. Na splošno začudenje prisodi sodnik indirekten prosti strel ter iz nato sledeče gneče dvomljivo enajstme* trovko, ki jo Gotz pretvori in izenači re* zultat. Moštvo Primorja nekoliko klone, vendar se kmalu znajde. Kljub dobri igri prodre dve minuti kasneje Siber ter dose* že z 2 : 1 vodstvo za Saška. Takoj po odmoru je Primorje zopet v fronti. Krasen center Uršiča pretvori Jug z glavo v drugi gol ter izenači rezultat. Sašk preide v napad, vendar kmalu opeša in Primorje je nato do konca v veliki pre* moči. Sašk z velikimi fizičnimi napori in neprimerno ostro igro preprečuje vse na* pade Primorja. Ko je potekel regularen čas-igre je bilo Primorje pred golom Saška V 46. in pol minuti tolče obramba Saška žogo v Saškov napad, Zemljak ga ustavi in sledeči prosti strel strelja Sašk proti golu, kjer zabije Gotz v 47. minuti z glavo odločilen gol za Sašk. Ljudi je bilo več kot včeraj, okoli 1500. Na povratku je publika dejansko napada* la igralce Primorja, jih obmetavala s ka* menji ter suvala z dežniki in palicami. Mo* štvo Primorja se po vsej priliki vrne v to« rek ob 21. z beograjskim brzovlakom v Ljubljano. Primorje je prejelo tekom dopoldneva 15 pozdravnih brzojavk, med njimi tudi br* zojavki SK Ilirije in ISSK Maribora, v ka* terih želita uspehov slovenskega nogometa. M. K- Hazena SK Ptuj : SK Mura 6 : 0 (par forfait). Prvenstvena tekma SK Ptuj : SK Mura, katera bi ae imela vršiti v so* boto 16. t. m. v Ptuju, se ni vršila, ker Mu* ra ni nastopila. SK Ptuj si je pridobil s tem brez boja 2 točki; tekma So verifici* rana z rezultatom 6 : 0 za Ptuj. S to tek* mo je prvenstveno tekmovanje za po* mladno sezono končano. Prvenstvo poedi* nih okrožij sta si zopet priborila SK Ilirija in L SSK Maribor. Drugo mesto v m ari* borskem okrožju je zasedel SK Ptuj, zad« nje pa SK Mura. V ljubljanskem okrožju je zavzel drugo mesto ASK Primorje tret« je pa TKD Atena. Reprezentanca ljubljanskih srednjih Sol proti privatnim nameščenkam. LHP p -edi v četrtek zanimivo hazensko tek« mo med reprezentanco ljubljanskih sred« njih šol in reprezentanco privanih name* ščenk. Družini bosta sestavljeni iz najbolj« ših ljubljanskih hazenašic; osobito močan bo srednješolski tim v katerem nastopijo Tratnikova, Schiffre. II., Jermol, Privšek, Kezele, Kaiser itd V družini privatnih na* meščenk bomo videli Bernikovo, Zannerje« vo. Erbežnikovo. Starčevo in druge. Tekma bo nadvse zanimiva, ter nam bo v polni meri nadomestila srečanja z jakimi zuna« njimi nasprotniki, ki so postala ▼ Ljublja* ni jako redka. Igra se vrši aa prostoru Atene ob 18.30. Službeno iz LLAP. Danes ob 20.30 se« ja u. o. v kavarni «Emona», L nadstropje. Tajnik L . SK Reka. Daues ob 18 30 obvezen član ski sestanek in obenem trening za I. in IL moštvo. Vsak član, ki ima opremo doma, se poziva, da isto prinese s seboj. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Vsi dijaki in naraščajniki lahkoatletske sekci« je se poživljajo, da se zglase dne 19. ali 20. t m. od 18. do 20 ure v garderobi na igrišču, kjer prejmejo legitimacije in po« ravnajo članarino. Obenem opozarjam na tozadevno objavo v garderobi. Tajnik II. SK Svoboda V sredo dne 20. t. m. točno ob 18.30 na našem igrišču trening na dva gola Točno do navedene ure naj bo« do na igrišču sledeči igralci: Fugina. Novak, Zore, Bonci, Habiht, Batič. Gabršek, Pot.ato, Koser, Surl, Breznik, rez Papler, Slavko, šušteršič. — Načelnik. /4SK Primorje (nog. sekcija). Danes od 17. dalje trening juniorjev in rezerve. — Načelnik. SK Ilirija (nog. sekcija). Razdelitev treninga v tekočem tednu: I. moštvo in re* zerva igrata v torek in petek ob 18. na dva gola, poseben trening I. moštva v četrtek, rezerve v sredo. Naraščaj vežba v sredo in netek ob 17.30. — Načelnik. i Gospodarstvo Kongres Glavne zadružne zveze V nedeljo se Je vršila v Beogradu skupščina Glavne zadružne zveze, na kateri so bile zastopane vse pokrajinske zadružne zveze. Skupščino je otvoril predsednik zveze dr. Anton Korošec. V imenu kmetijskega ministra je pozdravil navzoče načelnik gosp Miloš Štibler, nakar je pričela debata o vprašanju ustanovitve kmetijskih zbornic. Tozadevni referat je imel gosp. Milutin Stoja novič, načelnik kmetijskega ministrstva. Referent je izrazil mnenje, da ne kaže takoj ustanoviti kmetijskih zbornic. Take zbornice naj bi bile krona skupnega kmetijskega zakonodajstva. Izrazil jie tudi bojazen, da bi v te zbornice prišle osebe, ki so politično eksponirane. Začasno bi morale vršiti dolž nosti kmetiiskih zbornic oblastne skuošči ne, ki naj bi postale surogat takih zbornic Iz teh oblastnih skupščin bi bilo treba delegirati osebnosti v poseben kmetiiski svet, ki naj bi nadomeščal centralo kmetiiskih zbornic. V debati se ie dr. Korošec izjavil za to. da se kmetijske zbornice ustanovijo takov kajti pri nas pomeni takoj vsaj tri leta (!) Gosp. Mita Klicin je kot delegat Vojvodine Dovdarjal, da je baška samouprava prva osnovala oblastni kmetijski svet. kakor to predlaga referent St in 470 — 480; c2» 455 — 465; «5? 440 do 450; <6> 420 _ 430; c7> 350 — 360. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 215 — 220. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Italijan prerokuje Nohilovo smrt Gentleman Amundsen je pozabil vse spore in hiti generalu na pomoč. — Poročila o rešitvi trojice se ne potrjujejo. — »Hob-by« in »Braganza« prodirata proti Severnemu rtu. — Francoska pomoč za italijanske ponesrečence Tile Charles X//z Pariški «Matin» objavlja poročilo iz. Kirtgsbaya, od koder javljajo, da se je položaj za Nobila v zadnjih dneh znat« no poslabšal. Nastopilo je južno vre. me. Ledeniki pokajo, voda se odceja z njih in plošče se naglo pomikajo proti vzhodu. Nobilova posadka je morala že poiskati drugo zatočišče, kjer se je utaborila. Novo zlo, ki navdaja generala s stra« hom, so severni medvedi. Lov nanje je nemogoč, pač pa oni ogrožajo življe« nje ponesrečencev. Nobile prosi v prvi vrsti, naj mu pošljejo municije in ži« veža, predvsem oa orožja, ker so se» verni medvedi zelo krvoločni in so se že večkrat približali njegovi skupini. Rešilne akcije se razvijajo zelo po. časi. Sedaj se je lotil reševalnih del sam Amundsen, kateremu je dala v ta namen na razpolago aeroplan franco« ska. vlada. Raziskovalec severnega te« čaja je odletel čez Bergen v Tromso in od tam v Kingsbav. Amundsen hoče založiti Nobila predvsem z živili in z rešilnimi pripravami, potem pa po možnosti iskati ostanke razbite «Ita« lie». Norveški profesor in italijanska častnika, ki so odšli na pot, da bi iskali pomoči za Nobila, se še niso vrnili, pa tudi niso prišli do človeških bivališč. Ven* dar si prizadeva ekspedicija s pasjo priprego, da bi jih našla in v 48 urah si bodo glede njihove usode baje na jasnem. Seveda le v primeru, če bo vreme ugodno in če ne bo viharjev, ki bi ovirali rešilni pohod. »Hobby« in »Braganza«, ladji, ki sta poslani od norveške in italijanske vlade, da podpirati rešilne ekspedicije, se nahajata po zadnjih ve* steh zopet v plovnih vodah in njuna posadka upa, da bo lahko nekaj sto« rila za ponesrečence. Posebno dobro se obnaša ekspedicija s sanmi, katero so poslali na pot z ladjo «Hobby». Ta je prodrla novih 15 km naprej ir se nahaja že na terenu Severovzhodne zemlje. Mani sreče so imeli letalci, ka* tere je prisilila gosta megla, da so se vrnili nazaj. S. O. S. Da je položaj generala Nobila pre« karen, o tem nit nobenega dvoma. Do« kaz temu so tudi SOS klici, katere je poslal Nobile oporiščni ladji v Kings« bay. Brzojavka prosi nujne pomoči, povdarjajoč, da se lomijo ledene plo« šče, da divja burja z nepopisno silo in da je njegova skupina iznostavljena vremenskim nezgodam. Ledeniki se z nepopisno naglico oddaljujejo v vzhod« ni smeri in ponesrečenci se z morskim tokom vred podajajo v novo nevar« nost. Nobile je mrtev . . . Iz Rima poročajo, da je prejela ita» lijanska vlada iz Milana sledeče pismo od profesorja Cazzamalia: Arkadi j Averčenko: Dogodivščine Milovzordva Proti literarni navadi povem to zgodbo od konca proti začetku. Sledečega jutra po »dogodku« je sluga Erazma Milovzorova, tajnika v finančnem departmanu, vzlic tresenju in suvan/ju komaj, komaj prebudil. »Milostivi gospod, vstanite! Kaj pa je to? Vstanite vendar!« »Ah ... kaj je to? Koliko je ura?« je zaspano vprašal Erazem. »Enajst. Zaspali ste čas, da greste v urad.« Milovzorov je s težavo odprl oči. Glava ga je bolela, imel je mačka. »Pusti me, naj še nekoliko spim,« je prosil slugo. »Milostivi gospod, v salonu čakata dva gospoda.« »Dobro je, naj čakata? Kaj hočeta?« »Pravita, da hočeta govoriti z gospodom o nujni zadevi.« »Dobro. T^oj pridem.« Ko je sluga zapustil spalnico, je. Milovzorov oblekel spalni plašč in stopil v salon. »Dobro jutro, gospoda, s čim vama ustreženi?« »Dober dan, prihajava po naročilu Javljam vam, da je general Nobile mrtev. To so mi povedali moji aparati, ki vedo stvari, o katerih se drugim niti ne sanja. Nobile je mrtev, njegov zrakoplov pa je popolnoma uničen. Opozarjam dalje tudi na moje prejšnje proročanstvo, da sta se Hincliffe in Miss Mackeyeva spustila na Labrador« ju in da se ne moreta javiti. Pazite na moje besede, kajti prej ali slej boste dognali, da so pravilne. V Italiji, ki je zelo babjeverna de« žela, je to proročanstvo zelo zbegalo ljudi in svet, ki je že itak oplašen od nasilnega režima, začenja polagoma verjeti, da govori milanski profesor resnico ... Letalec Rijser Larsen, ld se ]e udeležit že ekspedicije zrakoplova »Nor-ge« na severni tečaj, }e danes eden izmed naj-agilnejših iskalcev Nobilove ekspedicije. Pa so ugotovili 187.27 točk (1928:130.40) pri onih iz 1. in 2. letnika 141.43 (1928: 96.56). V 1. in 2. letniku so se torej bolje odrezali od fantov, v 2. pa slabše. Najboljši in najslabši uspehi so pri dečkih bolj pogosti kot Pri deklicah, ki so pa v srednjih uspehih zanesljivejše. Dečki so večji mojstri v abstraktnem mišljenju, v računanju, v prostem kombiniranju, v definicijah in sistematičnem mišljenju, dekleta jih pa potolčejo v čutu za realnost, v vezanem kombiniranju. v dojemanju in spominu. So kakor telesno tudi duševno prej dozorele nego fantje, kar pa se v poznejših letih menda izravna. Inteligenca pri dečkih in pri deklicah Uradi za nasvetovanje poklica v Ustju na Labi so izvršili zanimive eksperimente, da bi določili inteligenčno stopnjo deklet in dečkov, ko prenehajo z obiskovanjem šole Pokazalo se je, da je povprečno število točk pri prvih večje nego Pri drugih. Tako je znašal 1. 1926—27 srednji inteligenčni nivo za dekleta, ki so zapustila meščansko šolo 174.57 točk, a za dečke 169.87. V šolskem letu 1927/28 so določili z drugim načinom izpraševanja za dečke 115.36 točk, za dekleta 118 05. Pri dečkih, ki so zapustili prejšnj. leta 3. meščanski razred, je znašal srednji inteligenčni nivo 190.51 točk (1928.: 130.70), pri tistih, ki so zapustili 1. ali 2. razred, večinoma kot repetenti, 138.23 točk (1928 : 92.56); pri deklicah iz 3. letnika gospoda VTastelina Sapunova,« sta kratko odvrnila gospoda. »Oprostita . . . tega gospoda ne poznam.« »Spomnite se včerajšnjega dogodka v zabavišču »Akvarij«. Pozvali ste gospoda Sapunova na dvoboj; midva sva njegova sekundanta.« »Ali, gospoda,« je prestrašen vzkliknil gospodar, »kakšen dvoboj? Prav nič ne vem o tem.« »Včeraj ste najinega mandanta v »Akvariju« fiksirali, potem ste mu javno rekli norec, in ko je stopil k vam in zahteval pojasnila, ste mu stopili na levo nogo.« »Na katero nogo?« je s slabim glasom vprašal Milovzorov. »To ni važno. Namestu da bi se pri najinem mandantu izgovorili, ste mu vrgli jedilni list v obraz in kričali: »2 zadovoljstvom vam poženem kroglo skozi butico!« »Ampak, gospoda, zagotavljam vaju s častno besedo, da se ne spominjam prav ničesar.« »To nama nič mar,« je odvrnil eden izmed sekundantov. »Izzvali ste najinega naročnika in morate zdaj trpeti posledice. Če se boste branili, obvestiva o dogodku vašo službeno oblast.« Sluga je stopil v sobo in javil' Švedski kralj Gustav V. V nedeljski številki smo na kratko poročali o 701etnici, ki jo je tega dne praznoval švedski kralj Gustav V. obenem z 201etnico, odkar je zasedel prestol svoje države. Za to priliko mu je podarilo ljudstvo, ki ga ima zelo rado, 4,700.000 švedskih kron, a on jih je takoj odiočil fondu za raziskovanje raka. Že ta edina poteza severnega monarha kaže, kakšnega značaja je ta mož, ki je danes najstarejši vladar na svetu. Zgodovina pa bo pisala v zvezi ž njim še o mnogih dejanjih dobrote in višje uvidevnosti. Že 1. 1905., ko je bil Gustav V. še pre-stoionaslednik-regent, in ko je grozila bratomorna vojna med Švedi in Norvežani, ki so bili takrat združeni v erai državi, je pokazal višino svoje notranje kulture. S svojim mirnim ravnanjem je dosegel, da se je spor zaključil brez kr-volitja, čeprav z odcepitvijo Norveške od Švedske. A takoj po tej odcepitvi je predlaga! švedski vladi obisk v novo državo, ki je bratske vezi med obema narodoma utrdil. L. 1914., v decembru, je bil on tisti, ki je dal pobudo za »srečanje treh kraljev« (švedskega, norveškega in danskega v Malmoju. Na tej konferenci so sklenili, da se skandinavske države vojne v nobenem slučaju ne bodo udeležile. Ves njegov demokratizem se kaže v lepi gesti, ko je odločno odklonil ob nastopu svojega vladanja vsako ceremonijo kronanja in podobnega, češ da so to gole formalnosti, ki nimajo ničesar drugega na sebi kakor da veliko stanejo. Takšen je ostal potem ves čas svojega kralievaraa, demokratičen, nasprotnik vsakega luksusa, preprost do skrajnosti. Edino zabavo, ki si io dovoljuje, je šport. Kot športnik spada med svetovne šampijone in še danes, s svojimi sedemdesetimi' leti, ni opustil lova in tenisa. Značilno za veliko spoštovanje, ki ga goji ljudstvo vseh slojev do njega, je to, kar je napisalo vodilno švedsko so-cijalnodemokratsko glasilo: »Na dan 701etnice kralja Gustava,« pravi med drugim, »naj povemo javno iz krogov njegovih prvih socijalnodemokratskih svetovalcev to, kar smo izrazili v našem krogu neštetokrat od moža do moža, to namreč, da je kralj Gustav mož, ki nosi z najglobljim čutom odgovornosti za svojo visoko in težko službo v sebi najvdanejšo voljo, da bi koristil svoji deželi.« Rasputinova hči filmska zvezda Kakor smo poročali, je tožila ga. So-lovjevova, hči proslulega meniha Ras-putina, v Parizu princa Jusupova in velikega kneza Dimitrija Pavloviča za od- Gospa Solovjevova ln n]ena otroka. škodnino 25 milijonov frankov kot morilca svojega očeta. Razprava se bo vršila po vesteh iz Pariza šele oktobra meseca ali pozneje. Medtem je sprejela ga Solovjevova ponudbo neke velike filmske družbe, da bi igrala glavno vlogo v filmu «Rasputinova hči», ki so ga sestavili nalašč zanjo in ki obravnava umor njenega očeta. • ———————— Letalci „Bremena" na povratku Parnik Severonemškega Lloyda «Go-lumbus», ki nosi na krovu udeležence nemško-irskega prekooceanskega poleta, je dospel v Plymouth. kjer jih je sprejela ogromna navdušena množica. Plymouthski župan in glavni ravnatelj Severonemškega Lloyda Stimming sta govorila pozdravne govore, na katere sta odgovorila Hunefeld in Fitzmaurice. Novinarjem so opisovali letalci prekrasne ure, ki so jih doživeli v Ameriki. Fitzmaurice namerava svoja tovariša spremiti do Bremena Letos se ne udeleži nobenega prekooceanskega poleta, pač pa ga pripravlja za prihodnje leto z no- Maksim Gorkij se Je vrnil pred kratkim v Moskvo, da bi slavil v domovini 35-Ietnlco svojega pisateljskega delovanja. Ljudstvo ga je sprejelo z velikanskim navdušenjem. Slavni pisatelj je Izjavil, da hoče svoja stara leta prebiti stalno v Rusiji. »Milostivi gospod, neki črnec bi rad govoril z vami.« »Trenutek,« je zaprosil gospodar gospoda. »Stopita dotlej v sosednjo sobo, takoj se vrnem.« Milovzorov je stopil iz sosednje sobe in šel za slugo. V tem je mahoma opazil, da sluga joče. »Ivan, kaj ti je?« je vprašal sočutno. »Najeli ste črnega slugo in jaz bom moral oditi. Razbiti pladenj sem namerava1! plačati.« Milovzorov ga je gledal brez razumevanja; stopil je v prednjo sobo in zagledal črnca pred seboj. »Kaj hočete?« je vprašal nervozno. »Mister, včeraj v »Akvariju, ste mi rekli: ,Ne pleši več stepa, postani moj sluga, imel boš najlepše življenje. Plačam ti 100 rubljev na mesec.' In zdaj sem tu. Na svojem starem mestu sem odpovedal« »Lepo,« je odvrnil s trudnim glasom Milovzorov, »idite v salon, tam že čakata dva gospoda, takoj pridem.« Šel je v spalnico, se vrgel na divan in stisnil roke na čelo. Tako ga je našel sluga. »Milostivi gospod, lepa mlada dama je tukaj in bi rada govorila z vami.« 4 »Bobi, ljubček- moj. kje si?!« se je oglasil iz prednje sobe vesel glas, ta- koj nato pa je stopila v spalnico lepa mlada dama z dečje ostriženo glavico. »Kje lahko izložim svoje stvari? Kje je moja soba? Kdaj bova imela prvo uro?« »Kakšno uro?« je zaklical Erazem začudeno. »Ampak, Bobi! Kako si pozabljiv,« je dama rekla smeje se, »včeraj si me pozval, naj ti vodim gospodinjstvo in te naučim francoščine; dal si mi predujem na plačo. Kako slabega spomina si vendar.« »Prosim, stopite v salon, takoj pridem.« Brez moči je padel na stol. Sluga je spet prišel v sobo: »Milostivi gospod, postrešček je prinesel mladega leva, ali naj ga prevzamem?« Milovzorov je p"anil v prednjo sobo. Tu je stal postrešček in držal v rokah ogromno kletko, v kateri je bil levič. »Odkod prihajate?« je nervozno vprašal postreščka. »Iz ,Akvarija' Tu je račun. Pravi afriški levič. Za destavo dobim pet rubljev.« Milovzorov mu je dal denar, vrgel kletko v kot prednje sobe, potegnil denarnico iz žepa in preštel denar. Od 7000 rubljev, ki jih je izkupil za pose-stvice, jih je imel še 5000. Stopil je v vim letalskim tipom. Hunefekl je izjavil, da «Bremena» ne bo mogoče spraviti na varno pred julijem. Kohl je prejel vabilo irske vlade, da bi posetil Dublin. Od tam se bo podal skozi Angleško domov. Ločitev v odsotnosti 21. t. m. se prične razprava o tožbi za ločitev zakona, ki jo je vložila ru-munska kraljica-mati Helena proti svojemu možu princu Karlu. Na razpravo je bil formalno povabljen tudi princ in on sam je izrazil željo, da bi se je udeležil, ker si ga pa na Rumunsko nič ne želijo in ker se je obvezal, da ne po-seti rodnih tal najmanj deset let, so se odločili, da bo sodba padla ob njegovi odsotnosti. Ta sodba je že v naprej odločena in čeprav poročajo neke vesti, da se bo princ Karel ločitvi uprl, mu to ne bo pomagalo. Rumunski pravniki trdijo, da je vzrokov za ločitev že dovolj podanih in da gre samo za ureditev nekega stanja, ki dejansko obstoji. Fosgenske bombe v Ženevskem jezeru V neki tovarni pri Ženevi, ki je v konkurzu, so odkrili 30 fosgenskih letalskih bomb. Ob koncu vojne jih je tovarna prejela iz Francije, baje za to, da bi ta nevarni materijal predelala v ve-ronal. Švicarski sanitetni urad je imel pred očmi dogodek v Hamburgu in je odredil, naj bombe potopijo v Ženevsko jezero, tem bolj ker se njih lastnik ne da več ugotoviti. Njegova odredba se je izvršila hitro in brez vsakega incidenta. Socialistični poslanec Loebe, bivši predsednik nemškega državnega zbora, je bil s 318 od 446 glasov ponovno izvoljen na to mesto. 10.000 frankov za ljubezenske zgodbe Pred civilnim sodiščem v Parizu se je začela razprava proti pisatelju Jac-quesu Boulangerju, ki ga toži vnukinja pisateljice Landove, češ, da ie v nekem članku »Prvi ljubavniki George Landove« škodoval dobremu imenu njene stare matere. Tožiteljica zahteva 10.000 frankov odškodnine. Razprava bo končana v kakšnih osmih dneh. Boulanger-jev zagovornik je izvajal, da njegov klijent ne more biti obsojen, ker spada Landova z vsem svojim privatnim življenjem v zgodovino. Sodba bo torej tudi principiialnega pomena. Slikar (ki Je pozabil radirko): »Sedaj bi pa dal dosti za gumico!« spalnico in se oblekel; ko se je spomnil gostov v salonu, je naglo vzel tudi klobuk in plašč, skrivaj zapustil stanovanje, skočil na ulici v prvi avtomobil in zakilical vozaču: »Urno na postajo!« In je odpotoval s prvim vlakom t Varšavo. Zdaj vam povem prvi del zgodbe, pa boste vse razumeli. »Vaše posestvo ste prav dobro prodali,« je rekel Erazmu njegov prijatelj, uradnik hipotekarne banke. »Dobro kupčijo bi bilo prav za prav treba zaliti.« »Menda!« je vzkliknil Milovzorov in segel prijatelju pod pazduho. »Kar pe-Jjiva se, za nekaj stotakov mi ni.« Najprej sta zajtrkovala pri »Medvedu«, potem sta bila v »Louvru« in zvečer sta pristala v »Akvariju«, naročila šampanjca, se izvrstno zabavala in pila bratovščino. Nekoliko opiti bančni uradnik je vprašal Erazma: »Ti, ali si čital Dumasa?« »Da, a že davno. Zakaj vprašaš?c »To je imeniten pisatelj. Življenje popisuje. Njegovi junaki pijo vino, zaljubljeni so v lepe gospodične, dvobojujejo se . . .« »Kaj meni mar tvoj bedasti Dumas,« je dejal Milovzorov. Sokolstvo Zlet Gorenjske sokolske župe | v Radovljici V nedeljo je doživela prijazna Radov» Ijica krasen sokolski praznik Gorenjska sokolska župa je slavila svoj župni letni zlet, domače radovljiško sokoisko društvo 6a 20 letnico obstoja in delovanja Zlet je il impozantna manifestacija sokolske misli in organizacije, bil je ena najuspelejših revij /:druž'nega gorejnskega sokolstva v povojnem času. Zato je imel župni zlet temi globlje značenje, ker je pokazal svojo moč v mestu, kjer je močan nasprotnik. Sokolske čete so pričele prihajati v Ra> dovljico že s prvimi jutranjimi vlaki Tro« bentači in telovadci kranjskega Sokola so improvizirali budnico po radovljiških uli» cah Po prvem popoldanskem vlaku iz Ljubljane so se formirale sokolske trume k povorki. Za godbo ljubljanske «Sloge» je korakalo starešinstvo gorenjske ^okol« ske župe z delegatom saveznega starešin« stva br inž. Zelenkom Za šestimi društvenimi prapori in štirimi naraščajskimi so stopale dolge, nepregledne vrste: 120 čla* nov in 60 članic v kroju ter nad 45t obo* jega naraščaja. Zastopana so bila skoro vsa društva od oddaljenil Dražgoš do Bo= hinja Impozantna povorka. kakršne še ni videla Radovljica. Po prihodu na telova» dišče pred Sokolskit domom, je pozdravil zbrano Sokolstvo starosta radovljiškega Sokola br. Alojzij Pegan Današnje slavlje poveličuje dejstvo, da slavi domače dru» št v o 30 letnico svoje ustanovitve Nanizal je zanimive reminiscence in podatke iz zgo= dovine domačega Sokola. Spominjal se pr» vega društvenega staroste br. dr. Vilfana br. Ivana Derniča, k4 si je stekel največ zaslug za zgradbo Sokolskega doma. ter br Boštjana Olipa, katere že pokriva zemija. Malo pred 16. uro se je pričela po telo* ▼adišču pred Sokolskim domom ob lepi udeležbi občinstva javna telovadba. Vzpo> red je otvoril moški naraščaj (72). Za skup no nastopajočo žensko in moško deco (283) je bilo telovadišče skoraj premajhno Mla* dino je občinstvo navdušeno pozdravljalo Krasna točka je bil nastop gojenk (40) s skupnimi vajami ua štirih konjih. Impo= zanten vtis so napravile strnjene vrste čla* nov (108), ki .90 izvajali skopljanske proste vaje Največjo izvežbanost so pokazale članice (60). Pozornost so vzbudili nastopi posameznih članskih vrst na drogu in brad* lji, mnogo zabave so pa nudile igre dece in naraščaja. Tehnično vodstvo, ki je uspešno poslovalo, je imel župni načelnik br. Fran Ažman, kateremu so stali ob stra» ni agilni prednaki iz raznih društev Med telovr.dbo sta pozdravila zbor odposlanec saveznega starešinsva br. inž. Zelenko iz Ljubljane in starosta GSŽ br Janko Sa--jovic iz Kranja, ki je pozval k vzkliku »Zdravo« na našega kralja Aleksandra, na kar je godba intoni-ala državno himno. S telovadbo so bile proslave zaključene. Vre' me, ki je zjutraj obetalo najslabše, se je izkazalo kot naklonjeno. Popoldne je si* jalo solnce. Iz oblakov so se celo poka« zal zasnežene Karavanke. Razvila se je v Sokolskem domu animirana zabava, ki je traiala do odhoda k zadnjim večernim vla« k oni (»felreniska sokolska župa je lahko na svojo n*tfeIisko manifestacijo resnično po> nosna, ker se je vnovič pokazalo, da po« kret sokolske organizacije na Gorenjskem zopet vidno napreduje. Prisrčno sokoisko slavje v Kočevju V Kočeviju »e je v nedeljo vršiJo pomembno sokoisko sla vije- Tamkajšnjo sokoisko društvo je praznovalo svojo dvajse.tletnioo in je razvilo obenem svojo sokoisko zastavo Ob tej priliki se Je vršil v Kočevju delni župni zlet ljubljanske so-koJiske župe, ki je bil obvezen za ribniško okrožje in drugo ljubljansko okrožje, t. j. društva Sokol L, Polje, Moste itd- Prireditev bi bila prav gotovo izpadla še mnogo veldčastneje, ako ne bi nagajalo zelo deževno vreme, ki Je odvrnilo od poset a zelo mnogo članstva in drugega občinstva. Vendar pa se le celotni nameravani spored tovedei, četudi ne na prostem, temveč v velikem Kajfeževem skladišču pri postaji. — Ze na pred večer je vladalo v Kočevju praznično razpolože nje, ki se le stopnjevalo do obhoda domačega društva po mestni s tamkajšnjo mestno godbo na čelu. Kujmcd novega prapora, s dr. Maurerjevd. I« bila prirejena lepa podoknica. Nedeljsko jutro je presenetilo po svo4i dežev oosrt. Vse obzorje je bilo zastrto s sivimi oblaki, kz katerih je deževalo kakor za stavo Vendar se te kljub temu zbralo na glavnem kolodvoru v LJubljani zelo veliko število posetnikov zleta, ki so napolnili kočevski vlak. V Grosuplju se je pridružilo članstvo iz grosupeljskega Sokola, isto je biilo v Laščah Žlebču rn Ribnici Opazili pa smo da Je vreme pregnalo šesto mnogo izletnikov. Prihod v Kočevje se Je izvršil v največjem dežju, ka« pa ni oviralo domačega društva, da ae bi poinoštevilno v kraju pričakovalo dragih gostov Razvid se Je od postaje na telovadišče dole sprevod z godbo Sokola L na čelu. nakar so se vršile v Kajfeževem skladišču, Id Je ogromno, skušnje za popoldanski nastop. Razvitje prapora je balo ob 14. na mestnem trsu pred hišo, ki Je prva postala slovenska lastnina še pred voo.no in kje-r je društvo pričelo pred 20 leti s svojim delovanjem. Starosta br dr. Raih je pozdravil do šlo povorko, orisal je delovanje društva, nakar Je razvsl prapor, na katerega Je privezala s. Maarerjeva krasen trak s primernim nagovorom. Zastavo Je prevzel z rok staroste praporščak br. Vacak Govor župnega zastopnika br Mesca, ki J« očrtal naloge Sokolstva v bodoče, je bi! sprejet z glasnim odobravanjem in navdušenjem, ki le prikipelo do vrhunca, ko se Je nova zastava pobratila s prapor1 Sokola I., Ribnica, Sodražica in naraščaja Sokola 1. V tem slovesnem trenutku je zasvirala godba Sokola 1 državno himno, vzklikom aa kralja in domovino pa ni bilo kraja. Ves slavnostna akt se je izvršil v dežju, kakor tudi zaključek povor-ke skozi mesto. Po razvitju se je pričela Javna telovadba v omenjenem skladišču Bila Je zelo lepa, žal pa so moral: nastopiti vsa oddelki v skrčenem številu radi pomanjkanja prostora. Spored je ©tvorila ženska deca domačega društva, 16 po številu, ki ie dobro odvežbaia svoje proste vaje Sled«! Je nastop moške dece nad 30 dečkov, z eno samo, joda ze-lo dohro izvedeno prosto vajo, ki Je navzoče občinstvo zeio navdušila Nastop 24 na-raščajnic s kiji je bil prav dober ravno tako tudi 12 dečkov moškega naraščaja s prostimi vajami Nadaljna točka le bil nastop 28 članic s skopljan-skimd prostimi vajami z vpletenimi narodnimi kol na dobro se prilegajočo godbo br Svajgarja Na stop Je zelo dobro izpadel Tudi člani (30) so izvajali svoje vaje na godbo br Vidmarja prav lepo. Škoda, da ni radi tesnega prostora nastopilo pofoo število priglašenih telovadcev Velik uspeh so dosegli bratje iz Grosuplja. ki so izvajali znane dr Murnikovo telovadno skladbo »Naprej« prav dobro, ako pomislimo, da so nastopili pri 'em sami kmečki mladeniči, ki so z veseljem in vztrajnostjo navežbati to dokaj težko skladbo Zaključna točka lavne telovadbe Je bila orodna telovadba zbrane vrste Sokola I. k Ljubljane na bradlji ki Je imela zelo srečen dan Vsi bratje >0 izvedli vse vaje precizno in sigurno, kar je izzvalo mnogo odobravanla pri občinstva, ki Je popolnoma napolnilo skladišče. Po izvršenem nastopu se je razvila prava domača veselica, ki ]e bila mnogobroino obiskana od domačega prebivalstva in gostov, katerih število se le po prihodu popoldanskega vlaka zelo pomnožilo Godba Sokola !. Je priredila najprej ood vodstvom 9vojega kapelnika br Svajgarja kratek koncert, nato pa le z vso pridnostjo skrbela, da so prišli vsi na svoj račun. Le prehitro je prišel čas odhoda Na postaj! irl bilo postavljanju konca tako prisrčno le pogostil kočevski Sokoi svo)e goste od blizn te daleč Radi bomo šli vsikdar zopet obiskat drage brate in sestre v Kočevju. 'ooisi POLJCANE. Dramatični odsek društva »Zvon« je mprizordi v letošnja sezona igro »Dobri vojak 5vejk». Igra, ki Je bila v celoti dobro naštudi-rana, je gledalce naravnost presenetila Dvorana je bila obakrat nabito polna in aplavdiranju ni bilo konca Dobro bi bilo. da društvo to igro še v doslednem času ponovi. — VeKko zanimanje za »Švejka« vlada v Slovenski Bistrici, kjer se bodo poljčanska igralci izpostavili mestnim kritikom kakor lansko leto, kc so žet z Igro »Marjetico« spolno priznanje in pohvala RAJHENBURG. Tukajšnji Sokol bo imel svoj edni letni telovadni nastop 12 avgusta ob 3. uri pop Toliko bratskim društvom bližnje okolice v vednost in s prošnjo, da tega dne ne prirejajo svojih prireditev 1139 Poslano V nedeljski številki objavljena priredi« tev gojencev pevsk. šole prof dr P Kozi* na se ne more izvršiti iz sledečih razlo* gov: Takoj ko sem izvedel da ->klepne produkcije svojih gojencev ne moremo imeti v gledališču zaradi prevelikih izdat* kov (6000 Din), sem šel v pisarno Glasbe> ne Matice in vprašal, če lahke dobim dvo rano Filharmonične družbe za torek 19. te ga meseca. Uradnica mi ie pojasnila, da je za torek dvomljivo ker mora Glasbene Matica po pogodbi vsako prieditev kinu prej er teden naznaniti Pač pa bo dvora na v petek 22 t. m prosta. Nato sem objavil vzpored v nedeljski številki v dobn nad' Hi +"irqnn Nnlcnadnr pa »en »Pri Durnasu je vse imenitno, elegantno, pri najmanjši stvari lete zaušnice in nato je dvoboj v Bois-de-Bou-Icgne. Tudi pri Ponsou du Terrailu.« »Kdo je to?« »Tudi pisatelji. In kakšni ljudje so tukaj? Poglej one pri tisti mali mizi. Ali ima ta kake ideale?« »Ta — ideale? To je vendar kreten, norec je!« Milovzorov je izrekel te besede tako glasno, da so vsi prisluhnili v salonu. Neznanec je vstal in proti njemu. »Gospod, kako je to, da sem norec?« Milovzorov je vstal, se opotekel. topi! tujcu na noge in se zasmejal. »Gospod, oprostite,« je zaklical tujec. »Oprostim naj še? Vam? Smešno!« }e vzkliknil Mil o vzorov. »Gospod, izzivam vas, v Bois - de - Boulogne se bova bila na sablje; evo vam moje po-setnice.« In vrgel mu je jedilni list v obraz. »To je bilo elegantno,« je pripomnil ban oni uradnik. »Obnašal si se kakor kak francoski markiz.« Ko sta prišla na restavracijski vrt, je Milovzorov zagleda! črnca. Stopil je k njemu in ga vprašal: »Kako se imenuješ?« »Tommy!« »Vsak markiz itn a za slugo črnca, zapodi svojega slugo in najemi črnca.« k pripomnil orijatelj. »Torrmv. nastavim vas z mesečno plačo sto rabljev. Jutri lahko nastopite službo, tukaj je moj naslov.« Vrnila sta se v koncertno dvorano im naročila večerjo Nedaleč od njiju je sedela mednarodna pevka, elegantna Francozinja z dečje pristriženimi lasmi. Bančni uradnik je zaljubljeno gledal oevko in vprašal: »Gospa grofica, parlez-vous fran-cais?« »Oui,« je odvrnila pevka in mu ko-ketno pomežiknila. »Erazem, to bi bila prava učiteljica za te Grofica, pikantna lepotica, mogla bi te učiti francoščino, voditi tvoje gospodinjstvo. naučiti te lepih manir; moraš jo angažirati.« MHovzotovu ie mala. ukusna Francozinja ugaiala. zato ji je dal brez daljšega premišljevanja svoj naslov. Ko sta zapuščala vrt, sta zagledala levjo kletko. »Vsak aristokrat ima leva,« je opomnil bančni uradnik. »Prijateljem pokažeš leva. to je imenitno, tudi grof Monte Christo ie imel leva.« »Jaz sam sem grof Monte Christo.« je odvrnil Milovzorov. »Kurnim leva, naj stanuje pri meni. Vi, pošljite ga jutri ziutrai k meni.« « Da boste razumeli vse te dogodke. ugotovim samo. koPko sta prijatelia ta dan ponila: dve steklenki vodke, štiri steklenice rdečega vina, tri steklenice Vkeria. dve steklenici Sauternca. tri ste-kleiice šampanjca. PremisT+e to in razumeli boste, zakaj se ie Milovzorov drugi dan za vedno poslovil od Petrograda. dobil pismen odgovor Glasbene Matice na svojo vlogo, da je dvorana z «rvajami» tako zasedena, da je nemogoče pogrešati kak dan. 'loja priredite* tedaj odpade, pač pa bo kino ▼ ponedeljek, torek, četrtek io petek. LJubljana, dne 18. junija 1928. 7555b Dr P Kozina. Zaiivaia. Vsem, ki so spremili naSega nepozabnega sina in brata gospoda Pavla Gregoriča trgovca, na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Zlasti pa se zahvalju jemo učitelju gosp Rape-tu. ki & je v Imenu gasilnega društva v lepih besedah poslovil od pokojnika kakor tudi gasilnemu društvu, ka tero je zapelo pretresljive žalostinkt doma in ob odprtem grobu. Vsem še enkrat najlepša hval? 742 Žalujoči ostali O&ž" ■ ' 'v* Proda se šttrfsedežec auto Fiat 501 elo dobro ohranjen, po ugodni ceni Naslov v oglasnem oddelku ,Jutra*.| Dražba. »Auto Komanda IV. Armijske Obla>; (Ilica 207) održače licitaciju za prodaju iih idil ua dan 2. jula tek. godine. Pozivaju se interesanti da uzmu učešči-na ovoj licitaciji Uslovi i sve ostalo mogu se videti svaki ■lan u Auto Komandi. Is kancelarije Auto Komande IV. Arml-ske Oblasti u Zagrebu broj 2035 od 8. jula 1928 godine.« 77*8 L Nikui MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic To jamstvo Vam zasigura trajno 7adovoljstvo pri nakupu General Motors-ovih vozov Da bi bilo Vaše zadovoljstvo pri nabavi General Motors-ovth avtomobilov čim popolnejše. Vam poda General Motors družba Jamstvo za vsak mogoč nedostatek glede sestave ali materijala za dobo enega leta (dveh let za Cadillac b La Salle) To teniVvo Je enako vredno za General Motors, kakor za Vas. S tem se zavaruie General Motors družba proti temu. da bf Vaš voz pogrešal princip dovršenosti, katerega si je stavila ta družba. Za Vas pa Je to jamstvo za trajno zadovoljstvo ln očiten dokaz, kako zaupanje Ima General Motors v svoje vozove. (Kavna točka Jamstvi se »lasi: »V slučalu. da se pojavi ▼ roku enega let* od nižje navedenega datuma dalje kak nedostatek v sestav! aH vrl materfja«u. Vam zamenja naš zastopnik brezplačno po grešni del z novim.» CADILLAC OAKLAND LA SALLE OLDSMOBILE BUICK PONTIAC VAUXHALL CHEVROLET Mag. št. ad. 20. 476/28. ref. V. 7746 iazglas. Mestna občina ljubljanska vzame takoj v na|em suho ia zračno skladišče. Ponudbe je vložiti pri mestnem gospodarskem uradu do dne 23. junija 1928 opoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 14. junija 1928. Prodafo se mizarski stroju rezn> poravnalni skobeim, stroj za Brušenje nožev Krožna in tračna žaga ali odda se v a em mizarska delavnica - tem stroji, vodni e i*hk • prtured> v več stanovan Ponudb o 'd »Poslopje na Bjudmii, sem z začudenjem opazil, da nosi trobojno kokardo; toda še bolj me je zaniimalo izvedeti usodo ostalih. Zadal sem mu to vprašanje, ne da bi se ustavljal ob ceremonijah. »Navalili so na upornike, izgubili enega moža in bili odbiti,« je Ddgovoril točno in kraitko. »In gospod grof?« »Je ostal neranjen. Vrnil se je v Cahors po Ojačenja. Jaz za svojo osebo sem videl, da jim ni do mojih nasvetov, ta sem prišel semkaj.« Govoril je z menoj kakor enak z enakim, kratko in naravnost, Sin po njegovem vedenju je bilo moči sklepati oboje, da je plemič in da ni. Župnik, vide, da me mož zanima, naju je brž seznanil. »Gospod vikont, pred vami stoji gospod kapetan Hughes, bivša oficir ameriške vojske, ki je ponudil komitetu svoje usluge.« »Z namenom,« je kapetan prestregel besedo, »da izvežbam pod svojim poveljstvom zbor dobrovoljcev iz Quercyjske pokrajine in z njimi ohranim red. Imenujte jih milicijo, ako vam drago — ali kakor že.« Moje presenečenje je bMo nemajhno. Ta živahni, delavna in •praktični mož, ki mu je gledal iz žepa držaj samokresa, je bil zame povsem nove vrste človek. »M ste služili njegovemu Veličanstvu?« sem vprašal naposled, da bi pridobil časa za osveščenje. »Ne,« je odvrnil. »V tej vojski človek nima bodočnosti, ako ni iz visokega plemstva. Služil sem pod poveljstvom generaila Wa-shingtona.« mi?« — Skok je od zadrege mencal z nogami in ni vedel, kaj »A snoči sem vas vendarle videl z gospodom de Saint-Alais ?« »To ni nič Čudnega gospod vikont,« je odgovoril, gledaje mi v oči. »Komaj sem prišel, že slišim, da požigajo neki graid. Ponudil sem so gospodu grofb. A ti gospodje nimajo metode in ne marajo pametnega sveta.« »Bogme,« sem dejal, »vse to se li vMi malce čudno. Saj veste..« »Tu/dii grad gospoda de Manignaca je bil snoči razdejan,« je krotko pripomnil župnik. »Oh!« »In bojim se, da to še nd vse, kair bomo slišali. Po moj3h mislih je treba gledati dogodkom v očti, gospod vikont.« »Zdaj ne gre ne za mii-sli ne za poglede, ampak za dejanja!« mu je kapetan osorno posegel v besedo. »Dolg poletni dan je še pred | nami, a če do direvi ne ukrenemo tega, kar treba, bo ssjala jutri nad Quercyjem žalostna zarja.« »Ali nimajo kraljevskih čet?« sem vprašal. »Odrekle so pokorščino. S tem je rečeno, da so bolj škodljiv* nego koristne.« »Pa njihovi oficirji?« »Ond so zvesti, tod anarod jih sovraži. Vitez sv. Ludvika je ljud-stvu tisto, kar je biku krpa rdečega sukna. Verjemite mi, da imajo dovolj posla s tem, da drže vojnike v kasarnah ta pazijo na svoje lastne glave.« Reakost in neprisiljenost njegove govorice mi nista ugajali; a vendar mi nekaj ni dalo, da bi nru bil odgovarjal z besedami, kakršne so se mi videle nedavno tega še samoumevne. Snoči bi se mi bila zdela Butonova prisotnost neznosna; danes je bila zame nekaj naravnega. Sicer pa je bil ta oficir drugačen človek nego Doury; razlogi, s katerimi sem bil porazil onega, bi biili pri njem bob v steno. Misleč na vse to, sem mirno vprašal župnika, kaj namerava storiti. Ni mi odgovoril. Kapetan se je oglasil namestu njega. »Rada bd vas prosila, da stopite v komitet.« »O tel je bilo že včeraj govora,« sem odvrnil malce napeto. »Ne morem. Abbč Beroodt vam je gotovo pojasnil...« »Po odgovor abbeja Benoita nisem prišel,« je rekel kapetan, »Prišel sem po vaš odgovo-r.« »Dal sem ga včeraj,« sem ga zavrni? zviška. »Odklonil sem.« »Danes ni več včeraj,« se je odrezal. »Včeraj je grad gospoda de Saint-Alais še stal; danes je kup kadečih se razvalin. Grad gospoda de Marignaca je v enakem stanju. Včeraj smo bili še pri domnevanjih, danes pa govore dejstva sama po sebi. Obotavljajmo se ie nekao ur pa bo vsa pokrajina v ognju.« Narisalo, ui, vsa. dopis*. tičo p^siah. tux, OgLasru,otL d-aLck 3ulro,\ hubbasuL. P'-*JtriLcnja,^..TaL rt 92 M^lLl, oglasL, h*, slu. iujo v poj-r^dcnjaJLnj^ m, roafoJL na, i/juruuKjt, obSLnsLoa,. usaAa bos+da, pas-.—Naj mxuij}o Tjuuak Dvt, 5—. Prtetojbuva, ta> Jifro Duij*. Vit, prtslojbisLA. jt, oparla, h, ooaAA/n, z astsoctltm,, n. oblast' 1+ 0rxobcu& čtk&utu, račun.' porU.tra, mln+c* CpuMtAAcL.ji cLtrpur *~nJtlaJTUL&prejmem. Kavcije »možna ima prednost Popu db» na upravo »Jutra« K ribo*- po'' »15. julii«. 21134 Godbenike dijake, ki igTajo lahko — teiiizilco, potrebujem s 1. {Julijem za svoj resta-vrant. G"'ba samo zvečer. TIrata in stanovanje. Ponudbe pod »Morsko kopališče« na «gl odd. »Jutra«. 21257 Pekovski oomočnlk mlad. išče službo Ponndbe r.a ot-1 odd »Jutra« pod — Pekovski pomočnik. 21105 Šofer iz Primorja ižče službo «nreime tudi drucro delo. -Naslov v ogl. odd. »Jutra 21328 Prodajalka pekovska aH slaščičarska, išče službo z* takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21299 Šivalni stroj dobro ohranjen, prodam za 900 Din. Naslov v ogl od. »Jutra«. 21279 Dva stebra želFZolita, 3 m dolga, 15 cm debela. Naslov pove — ogL odd »Jutra«. 21261 Prodam 1 kompletno posteljo, 1 kredenco. 1 mizo. nekaj obleke in druge reči. Ko-rvtkova ulica, pr vila — Henriher Na ogled od 11. do 1 in zvečer od 6 do 3. ure. 21327 Novo kolo prodam Naslov v ogl. od. »Jutra«. 21265 Pletilja službe. Naslov v egl odd. »Jutra«. 21267 Mesto gospodinje želi inteligentna gospa pri ugledni družini brez matere, aH k samostojnemu starejšemu gospodu, ki želi dobre in nežne nege. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nežna nega«. 21322 StenOgrafinja s perfektnim znanjem ve? stenografij in jezikov, z Sletno pisarniško prakso, želi mesta. Ponudbe pod »Skrajno marljiva« na ogl odd. »Jutra«. 21312 Drva akove ta ura-tove. odpad Ke od parketov dostavlja io nizki eeni na dom parna V. Scagnetti v Ljub liani — za gorenjskim ko cdvorom 86 Vrvarske izdelke najboljie kvalitete knplt» najceneje » največji mil ul v Jugoslaviji Tovarn* motvoza u> rrvarna ta-nju, z vozom za mlatilnl-prodam po zmerni eeni radi preureditve pogona na <5obo in kuhinjo išče mirna stranka z enim otrokom s 1. julijem okrog Sv. Petra. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod »Krznar« 21207 »Odkod pa ti in kam?« Pred njim je stala drobna ljubl-časta vila. »Kaj delaš na našem plesišču?« ga je vprašala. »Ali nas skrivaj zasleduješ? Nemara bi se rad zavrtil z nami?« _ Skok je od zadrege mencal z nogami in ni vedel, kaj naj odgovori. — »Daj,« je dejala vila, »pojdi z menoj h kraljici, da ji poveš kako in kaj!« Urejuje Davorin fUHieo. Lzcui« m kuozorcil «Juixa» Adoll Ribnik**. 'U W«xodno tiskamo tavk . S. M. R. J. za S!s7er!'e