SE] PRO
Htltaefe. I " '	T^ ——-
VETA
GLASILO slovenske: narodne: podporne jednote
MIHI IMF I»
Offloe«* HIT b. U
t ta upt*r»Uki t—
Talapkoaai Uvidilt I Ml.

year xvil t
« n im, nuni!.
.v^ »^-ÍT7 »•»•- •• »a* »Mi-wnt« tla Sa« a« C*MrMi «I March ». liti.
Chicago, 111., petek, 15. »TfusU (Aug. 15), 1924. '	STEV.—NUMBER IM.
•I iHrial r«|« af ao.lata pwmiémé trn* ta iMliaa 1101, Aal •! Ott. S. !•!?. aatliariaad •• Ju«. 14. !•!«.
ufollith-iheelerjeve
noči SE zbirajo.
imižKA DELAVSKA F IDE
UMI U8TAK0VI POLITlC-NE ODBORI.
^ tudi delavske Ion« m priprav, ljajo za volilni boj.
Waahinfton, D. 0. (Federated prt».) — Mobiliziranje delavskih »oei — moških in progreaivnih lenskih — v interesu La FoDette-fbeelerjeve kampanje je pričeli. Zs preliminarnim delom, ki je pomočilo, da ae je vriila kon-nncija dne 4. julijo v Clevelan-<to, je sledilo naznanilo izvrševalca iveta Ameriike delavske fe-laracije, da ustanovi v vsaki po-jruinici delavske strokovne organizacije politični odbor, ki pri-ada k narodni ali mednarodni mtrili. Na ta način bodo dosegli mkega delavca, da bo vedel, ka-
0	mu je glasovati y novembra. Urno ob tem času se je pod vod-tvom mrs. Mabel C. Costigan za-■ovala velika ženska politična fffanizacija, ki se deli v krsjevne
1	okrajne organizacije. Matthew Woll, osmi podpred-
uduik Ameriike delavske federacije, je v imena političnega odbo-« v irvrievalnem svetu iajavil, ¿1 bo poslanih izredno veliko šte-rilo fovornikov na vse kraje. Ne-rfieijelno ae slili, da nastopi 2,200 irornikov in volilni boj so zame x 435 kongresnih volilnih o-njev.
Govor, ki ga je govoril demo-fitičai kandidat Daviš, ko je prejel kandidaturo, ni napravil lenega vtiaa na Ameriiko domke federacij*. Oficijelna laja-
•	pravi, da delavski voditelji vi-«jo V Davisovem govora neuipei-
I	epravičenje ttriTtl jpfrogttmA imokritične stranke, ki jo sa elavee nesprejemljiv.
Woll, ki je z Martin Ryanom, utopnikom eeatnih železničarjev » T. A. Rickertom, zastopnikom »•jaikih delavcev, postal član Etičnega odbora, v katerem so »Oompera, Morriaon in 0'Con-»l »e je izrazil o Butlorjevi ie-ro. » ksteri pravi, da fcoolidge-
•	kandidatura že podira meje
zelo aarkastično. Bntler »MnireČ predsednik republik«* ■J* kampanjskega odbora. woll j« menil, da jo toliko bo-
•	»delavstvo, ako se prično po-»t» strsnkine meje, bodo aaj
preje Točeni nazadnjaški in *«*rvativni elementi od n«-rwln,h Uudi. Dodal je, da je za »predne može in žene samo eno
kjer ae lahko eestanejo. Demokratje in republikanci se v zelo veliki stiski, ker *w»jo senatorja W«leh« sa •»ovdo izvolitev Ameriška de-federacija in La Follette-rh*lerjeve moči.
II	p»nih znamenj je rasameti,
bodo v letošnji kampanji «•h v demokratičnih in repah-*®sklh vn,fsh nazadnjakf vseh * Ka Follette-Wheelerjevih napredni element.
>mKEOA KESA ftl NE
KUPUJEJO NA KREDIT.
*klend, Cal. - (Fed. Prem.) ** 11 l* mislili kdaj, ko vam trda u denar, da bi prodali n*?r*> ktki naodiein-Nkoda je mialiti. Aole no-teles na upanje 1 * okusil Robert F^zec, jet-*'-okrajni ječi Alamede. Mož L*Uk!h »«'•kah; njegova dm T/ r:,!i ^ «u je na mi-prodal avoje telo medi Z f*k«lteti kalifomijake oni-r« P**lol je ponudbo. Prejel
¿*'">r. da šola nima denarja
»vrh».,
potrjen.
taJV4- - Mešana ko-
i¿JI >* >>r»"kala zadevo m.
ilT Z **Urklk HmHŽ* »» UdMi< *
pel uradnega porodila bolgarske vlade
C 'rku ******* m
£ ^tsrsko kmete in jih
Ztrrui» k drevJL. ,	niso VL komi
Pregled dievaih dogodkov.
Amerika.
La Follette-Wheelerjeve ailo ae zbirajo za volilni boj. Illinoiaka delavska federacija odobrila La Folletta in Smalla.
Coolidge notificiran.
Nov karneval umorov iirom A-merike.
Tiskarna za ponarejanje eolnin-skih znamk odkrita. ,
Boj med psihijatri obeh atrank v Loeb-Leopoldovem procesu.
Inozemstvo.
14,000 Kitajcev izgubilo življenje v povodnji; 15 milijonov ljudi obaojenih na veliko lakoto.
Londonska konferenca v novem sestanku; Nemci in Francozi se ne morejo pobotati glede Porurja.
Kriza T Španiji narašča; kralj se morda odpove prestola.
Anglija je poalala bojne ladje v sudanska pristanišča.
Ameriška letalca še vedno zadržana ▼ Islandiji.
Velika stavka rudarjev v Bel-ffiji. , , ^
Umorjena neznanka v Michiganu epoznana.
morilca 10 tudi žx pei-jell
Naj prvo jo dokloU sapoljal in nate umoril.
Bonton Harbor, Mich. — 21. letni mehanik Smil Zupke jo priznal šerifa Oeorge 0. Bridgema-nu, da jo svabil Cora,Maj Baber-jevo, hčer glendorakega farmarja na aamoto blizo Metsgerjeve farmo in jo umoiU. Zvabil jo je na samoto pod pretvoao, d« gre po poročno dovoljenje. Na «enotnem
st&t
sadavil.
Zupke je kot vzrok za svoj zlo čin navedel, da je nameraval po rotiti nekega drugega dekleta, gdčno. Florence McKinneyjovo.
Raberjeva je bila ▼ blagoslov ljenem stana. Dne 1. avgusta je Zapke povedel Raberjevo k dr. L. A- Kin ga v St. Joseph in m hteval, da zdravnik na nji isvrši kriminalno operacijo. Zdravnik je odklonil. Raberjeva je dne 4 avgusta izpovedala svoji materi, da jo Zupke ne bo poročil, ker je faljabljen ▼ dragega dekleta.
Raberjeva žena je izpovedala šerifa, da je istega jutra njena hči prejela pismo od Zupkejs, v ka terem ji je naznanil, da jo poroči. V sredo naj ae ankle t njim v lekarni v St. Joseph a.
Zupke je izpovedal, da je dekletu dejal, da je vzel poročno dovoljenje, toda zapisnik teg« ne izkazuje.
* 'Ko sva dospela na stranako pot," je nadaljeval Zupke, "sem ji rekel, da jo nikdar ne poročim, ker želim poročiti Florence. Ona je pa rekla t 4 Ako me nočeš poročiti, tedaj moraš nekaj storiti, da me rešiš tega.' Nato aem porinil svoj komolec pod njeno brado, porinil sem njeno glsvo nazaj in jo držal tako, dokler ni več dihala. Odnesel sem jo v gozd, obrnil aem njen obraz proti tlom in vrgel kepo čez njo. Hodil sem Um v bližini, dokler je ni našel Shaek ,r
tekstilni baroni privi-
jajo vijake:
svilotkaloi so zaradi te-oa eabtavkali.
Prisiliti so jih boleli, da dolnjo pri treh in štirih tkalskih atolih.
DETEKTIVI V ŽENSKI OBLIKI PREŽE NA BSBOA.
Bebec napada ion« « k ar bolno Idalino.
Ohloafo, HL — Detektivi v Ženski obleki preže na bebca, ki je pričel napadati žene s karbolno kislino.
Bebec ima navado, da se pridruži ženi. ki gre po hodnika, nakar izlije kialino po njeni obleki. Na U način j« bebec pokvaril oblek« več ko pol daeau ženam
METUA /E POMAGALA.
Ghioafo, m. — Ko je 3.Vletna mrs. C. J. McLaughlin prala v kleti, sej« vanjo priplazil samare« le jo napadel. MeLeegklinova jo pe v seta motijo le dobro naša*-ila aemeree, Id j« tekal kolikor so ga
Patoroon, N. Y. — V tovarnah
za svilo je 8,500 delsvcev hf«s dela zaradi stavke, ki so jo voiliU tekstilni baroni. Stavka je pričela dne 12. avguata in na prvi po siv je zaatavkalo le 3,500 delav cev. Pet tisoč delavcev ae jo pri družilo stavki kasneje. Delo počiva skoraj v sto delsvnieah.
Stavka je bila proglašena, kor so tovarnarji hoteli prisiliti de lavce, da delajo pri treh ali Iti rih tkalskih strojih. Delavci is* javljajo, da en delaveo lahko dela le pri dveh tkalskih stolih. To-varnarji žele znižati število delavcev, da imajo veliko rezervno armado, ki proai za delo. Koli kor več delavcev je brez dela, toliko ložje se snižajo delavsko mes de, tistim delavcem, ki delajo, s« pa lahko naprta teč dela.
Takoj po proglaaitvi stavko so tudi delavoi sestavili svoje sahta ve. Tkalci zaalužijo komaj po trideset dolarjev na teden in zaradi tega zahtevajo 15-odstotno povi šanje mezde.
Adolph Leasgi, zastopnik o«ga-niziranih delavcev, ki isdolejojo svilo, je izjavil, da bo stavk«, trs jala, dokler bodo tovarnarji ta-htevali, d« tkalci delajo pri trek tkslskih strojih.
P«terson ima za sabo sgodpv! no hudih delavskih bojev. V.teh bojih je mestna oprava vodno podpirala trgovsko sbornieo in t«k«tiln« tovarnarje. Kako pre drum li natf—ili^goUrija v pr» teklosti, govori dejstvo, da je po licijaki načelnik aretiral v letu 1919 voditelje organizacije tekstil nih delavcev "Amalgamated Tex tile Workers", ker so organizl rail shode. Ob tej priliki jo poli cijski načelnik izrekel, da ustava ni veljavna sa Peterson in delavce, zato lahko aretira delaveo, « ko širijo nezadovoljnost in vsne mirjajo tovarnarje.
Ko jo trgovska zbornica videls, da je stavka neizogibna, je seveda poizkusila, da se spor isravna in da se kot razsojevalea pokliče zastopnik delavskega departments Poizkus je ponesrečil. Delsvci menijo, da je bil ta poizkus od trgovske zbornico lo fino izlgrsns potezo, da ai trgovska zbornica n-mije avoje roke In da se krivde sa stavko odloži pred prsg organizacije tekstilnih delsvcev.
Polet okoli eveta.
Slabe Tremo morda io sad rti Američane. Italijan in Argon-tinoo imata smole.
Eejkjarlk, Islandija, 14. avg — Ameriška letalea Hmith in Nelaon ae danes zjutraj Še nista odfočila. če pojdeta v zrak ali ne. Vreme je megleno in delevno.
Etromaea, Orknoj Islands, 14 «vg. — Italijanski letalec Loea* telli, ki sledi Američanom, a« je včeraj podal proti Islandiji, tods čes eno uro se je vrnil nssaj radi pregnati megle.
Kalkuta, Indija, 14. «vg. — Major Zanni, argentinaki tekmovale« na poletu okoli eveta, je imel dan«e malo nesgodo, ko se je hotel dvigniti v zrak v Kalkufi Lftalo se m a je nekoliko pokvarilo.
14,000 Kitajcev n-tonilo v poplavi.
itirinsjst milijonov oseb jo brez doma in kruha. Silna lakota prihaja.
Peking, 14. avg
komisija domneva, da jo 18,000 do 14,000 oaeb mrtvih in 14,000, 000 oseb brez * strehe in hrane valed ailnih povodnji, od katerib je v splošnem prizadeta vea Kitaj ska. Tritiaoč Kitajcev je utonilo v provinci Čibli, večino žrtev je pa tirjala poplava v provinci Human, ki je najbolj trpela valed naraat-lih voda. Strašna lakota prihaja v prizadetih provincah, kajti ne srečnim ljudem ao uničeni vai pridelki na polja In vse drugo imetja.
nova kriza na londonski konferenci,
Barantanja u Porurjo note biti — Pomožna fc^ delegatje postajajo nervozni. Nemoi so pritožujejo, da Herriot ispreminja «talttfe.
Tiskarna za ponarejanje eolninakih znank.
best mesecev so iskali tiskarno, da je bil dosežen uspeh.
Zapknili so 9,000,000 colnlnskih
Trije Itabjaai risali pet ur nad propadom.
Ohamoni*, Francija, 14. avg. Trije Italijanaki hribolazri, ki ao plezali na 11,000 fevljev viooko goro Aiguille de Grepon, ao v#*-r«j viaeli pet ur n« vrvi nad prepadom. pradno «o bili rešeni smrti. Neareča «e je zgodita, ko je aea plezalen spodrsnil« nog« le ko je padel, je potegeü sa seboj Ae druga dva. ki sta bila es usa na tati vrvi. Vrv ae je pa «sad padre® zataknila m skalo i« molj« e* vtaeli v zrak«, prrreram éos pni, dokler niso prišli teAilei
Chicago, m. — Štirje vladni oddelki in detektivi Burnsove in Pinkertonove detektivsko agencije ao se trudili skozi šest mesecev, d« odkrijejo tiskorno, v ksteri ponsrejsjo federslne eolninske znamke, ki se pritiskajo na buteljke s žganjem. &eat meaecev so shirsU obtežilni materijal, da je bilo mogoče priti na sled ponore jalcem, ki so imeli tesne stlks s tihotapci. V tiskarni p« niso is-delovali le colnlnskih znamk, ampak «o tisksli tudi znamke z« razna žganja, da so lahko prodajali tihotapsko ig«nj« s« prsvo in u lefano ¿gonje.
Detektivi ao dognali, da pona rejalei prodajajo savoj ponareja nih colnlnskih znamk po dcaet do larjev, toda vedeli niao, kje jih tiskajo. Končno ao tndi izvohali tiakarni, v katerih so ponsrejsjo colnimke znsmke.
Ko so bili prohibicijoniški de. tektivi prepričani, d« ne bodo n« pravili pomote, so Izpoolovali na log od aodnika sa preisksvo ti-skaren Procesa Printing kompsni js in Art Printing družbe, ki ju lsstujeta John J. Honeywell in Harvy Jachinaky.
Detektivi ao udrli v tiskarni in so našli le tiste znsmke, ki so jih tiaksU in ki še niso bils Izdelane. Ds so prišli do tisksrskih plošč in izdelanih znamk, so morsli isžgs ti jeklene blagsjne, v ksterih so čez noč zspirsli tiaksrake plošče in Isdelane znamke.
Zaplenili ao pet miljonov eolninakih znamk, poleg pa še veliko oznemk za žganje.
Marsikdo je mielil, da pije pravo žgsnje, pa je pil navadno ti* hotapeko žganje, akoravno ao bile na steklenici prsve vladne eolnin-ake znamke in na oznamki je bilo povedano, kakšne vrste žgsnjs je v steklenici.
Ponsrejalel so se preje počeli s ponarejanjem denarje, ko ao spo-znali, da ae izplača ponarejanje eolninakih znamk, eo pričeli po Mre jati tudi te, ker eo mislili, ds nI tako velike rizike, kot pri ponarejanja denarja.
Zakon za ponerejalee j« zelo strog. Najvišja kazen je pet l«t u vsako ploščo in vsak trak znamk, ki eo dobi pri, ponarejal eo.
vojaftka izpraznitev po-rurja dela velike pre-ola vice.
London, 14. avg. —> Situacija
na londouaki konferenci je sopet motna, ffe ne kritična. Kljub ne-| preetanemu harsntanju in nate-/aujn med Francozi in Nemoi radi Porurja ni Še danea sporazuma. Američana Kellogg in laogan ter Ramsay MacDonald neprenehoma posredujejo in akušajo pripeljati aporni atrank i na pot harmonije, a še vedno zaman.
Najdellkatnejše vprašanje, ks-terega še smerom mlatijo, je, koliko čsas nsj še traja vojaška okupacija Porurja. Herrlot je m» vrgel nsčrt frsneoako-belgijskih zvedeneev zs atopnjevslno izpras-njevanje in zdaj zahteva, d« okupacija trsjs dvanajst meseeev o«l dneva, ko stopi Dawesov načrt v veljavo. Po preteku enega leta is-praznijo francoske čete naenkrat vea teritorij. Nemei pa sahtevoj«, da mora biti Porurje izpraznjeno najkaaneje v januarju 1925, torej čez Štiri mesece. Marx in Strese-mann navajsta tehtne rasloge za hitro Izpraznitev. Prvi je, ds angleški bsnkirjl ne bodo podpl* asli posojila, dokler j« Porurje okupirano; drugič jo nacionalistična opoziciji v Nemčiji, ki is-rablja okupacijo za svojo propa* gsndo in ovira konstruktivno delo nemške vlade.,
Nemški delegatje s« pritožujejo, da Herriot neprenehoma menja svoje zahteve. Včersj je prišel v London francoaki indu atrijski msgnat Loucheur In kon-ferlral s Herriotom. Tskoj po tem sestenku je Herriot zopet ispre-mehil koneecije.
Snoči je Herriot obljubil, da bo denos dsl Nemcem definitlvni detum izpraznitve Porurja.
Vprašanje amnestije za nemške pasivne odpornike je <že rešeno. Francozi in Belgijci ao opustili ivojo zahtevo, da naj železničarji njihove narodnosti še obratujejo vleke na glavnih progah Porenja. Nemški železničarji v vrnejo na delo.
AVSTRIJA SE ROJI RADI0A.
No6e dovoliti, de M «• Radi« vrnil U Moskva na Dunaj.
Dunaj. — (Fed. Prosa) — A v-strijsks vlad« se daoee boji ftta-fena Redila, voditelja republi kanakih kmetov na IfrvaAkem Prej j« Kadi« lahko prišel na Dunaj In odšel kadar je hotel, toda zdaj je vlade odklonila njegovo prošnjo, da bi ae vrnil is M~Vve ns Dunaj.
Chioage ie okoltaet V a«bote «Mačeo ie najbrž deževno, gor k«
BAN0NI ROP se NI obnesbl.
Pena, BI. — ftest banditov je napravilo poizkua oropati S. N. 8chuylerjevo državno banko. Ban-dltje ao ae pripeljali kmalu po poldnevu v avtomobilih ip eo na grabili dvajaet tisoč dolarjev, da jih ponesejo v avtomobile.
železničar K M. Lueier Je Je del v restevraeijl in je videl rop. Tekel je v bližnjo prodajalno železnino in si izposodil lovsko puško a potrebnim atrelivom. Od dal je dva atrela na bandite in je enega zadel tako, da je obležal. Drugi handifje so bežali jirestra-šeni. Obetreljeni bandit je imel v kovčegu približno dvajaet tisoč dolarjev.
T«rre Haute. Ind. — Neki ne znan bandit Je oropel maščaneko državno benko v Fermeraburgu sa dva tiaoč dolarjev, lienčnl blagajnik je oddel nanj atrel in ga sadel. Bandit je kljub t«mu sedel na avtomobil in a« odpeljal.
Kakšne dve milji od meeta je uvozil v eeetni jarek. Puatil je avtomobil v jarku in uIm»ž«1 e sedem ato dolarji.
Kriza v Španiji raste.
Revolle v Maroku m Širi, ramo tak« n širi upor v španski armadi Kralj so odpovo pro-atolu?
Paria, 14. «vg. — Novice o položaju na španskem ao že vedno vinrmlrljlve za španske rea kol jener je. Vesti, ki so užlo ostri cen* auri, eo glaee, da so vojaške četo is Andalusijs puntajo in nočejo iti na maročanako fronto. Direk* torij (diktatorična "vlada" g«ne-rsla Primo ds Rivere) v Medridu priznava, da so msročsnski rodovi zdaj v splošni revolti in da je bila španaka armada pojačana s tremi brigadami is Audaluzljs.
Druga veat pravi, da ae Alfon. zov« mati Marija Kristina, ki je bila dolgo let španaka rcgenlinja, vrača is Avle« domov. V Msdridu ae prlpr«vlj«jo velike (spremembe. Kralj Alfous se morda odpovo prestolu.
Anglija pošilja bojne ladje v Egipt
Vojaško ftete, letele in strelivo na potu v Sudan, kjer kipi med
London, 14. «vg. — Angleška laboriteka vlada smatra nepokoj in isgrede v Sudanu selo resnim. Včersj js ukrenila vse potrebno, da se takoj uduši vsak nadaljni upor med egipčanskimi četami. Po dolgi konforenei med MaeDo-naldom, generalom Allenbyjem, komisarjem Egipta, ki jo ridaj doma, in drugimi sgiptovskimi uradniki j« bilo sklenjeno, d« m takoj pojačita angleška armada In mornarica v Egiptu. Dve bojni ladji sta odpluli v Port Sudan in vošje število vojakov ter več aro-planov jo na pota la Kaira ▼ Khartoum.
Londonski listi poročajo ,da so je v Sudsnu pojavila velika orga-nizseijs, ki deluje m rsvolto proti Veliki. Britaniji in nedvianost
dežela.
Ameriška ladja s m uniči jo ae-drleea ee Kitajskem.
ftangsj. 14. svg. — Ameriška Ikona "Talbot", ki je prišlo is Verfouverja, B. C., ie ✓ privedla etrelivo in orožje v vrednosti tAOOOft, je Mla danes zaa«f#ne v tukejšnji luki po kitajskih oble atrh. Koma j« tovor namenjee, ni snane.
Volitve ee Norveškem.
Kristijaeija, 14. avg. — Norveški parlament»)e Idi včeraj raz-pulčen. Volitve novih po«lan*«v ee vri« v oktobre.
V SVETEM MESTU ZOPET DIVJAJO VERSKI BOJL
Nadpaanik Voliva jo l«ubll bitke.
Waukegan, ni. * V Zion City. Ju so sopet zsdivjsli verski hoji. Voliva, nsslednik Aleksander Do-wlsjo, ki je trdil, da se po svoji smrti odpslje v nebesa na ognjenem vozu kot svetopisemeki Elije, saksr js prejel priimek Klija II., ns trpi v Zion Cltyju nobeno drugo vsra kot Dowiejeve. Kljub temu «o ss v mestu naslonili tudi drugi verniki, med njimi tudi rev. Thomee H. Nelaon od miajonske earkve. Ko je Nelaon postavil velik lotor, v katerem je mielil pridigati, je Voliva poalal avojo koa-lieijo, ki je podrla šotor. Nelaon a« je na to obrnil as sodnljsko pre-poved proti Volivi na aodišče, ki jo ugodilo njegovi prošnji.
Nelaon ho zdej.pridigel I« boj-nI krik je za nekaj česa ulibnil.
SO,000 RUDARJEV ZASTAVE A-LO V BELOUI
Redarji noOejo sprejeti sniiane
Bruselj, Relflja, 14. evg. - 20,. 000 ntderjav v Monsu je včerej zaatavkalo, ko ao laatniki premo-gornikov naznanili, da znižajo mesdo ss 10 odstotkov,
TORPBDOVKA, NALOŽENA E ŽGANJEM, UJETA.
N«w Tork, N. T. — Novo eo U nlnsko lsdjs je ojelo torpedovko, ki jo dolge pet in petdeaet čevljev. Vredns J« okrog ato tisoč dolarjev. Na torpedovko j« bilo oddanih veš ko osem ato etrelov. Torpedovko ao našli brez moštva ie privezano k pomol«.
EADNJI POLITIČNI JETNIK V aLINOISU OPUŠČEN
Jolie t. Ill — l. K K.terfeld, zedeji polnilni >H»iik v Illiooisu, žrtev vojne histerijo, y bil te dni lipuif n os prosto, predno je pre. etel Odsojen zapor, Ketterfeld jo kttieeiat.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE H ASPOME rOPPOM«JKPWOTE LASTHtWA ¿VWlñ&V*akodni pciopoŠNE jsphott
ItJ« M
H Wte.
«PROSVETA"
1m7 h s«. L*»*ma a
«IME ENLIGHTEN ME BI Tw
Or,.» »f th« Str—U W«tl—I !<■««» S—*—y.
' Ow-d Wr lU ¿fffa W—I »—S-4aay.
__ j^'g^rtron f——
Sabaerlptfon: United SUtM (ntMt CWSfö) ud Canada 95 o $«.60, and for«irn rountri— »1.00 p«r F—r.
- MKMHKR-oriCTgMtA^PkMf-
P«r jrea»;
»i
D.I.. T	». Fr. (J-lr l-M)	. -.
Mtii da VAM i« • ♦•■» dM«*B p*tokU MniaiM. N^flU J« ¡um, d« •• vam m tttuvi	_
VOLILNA KAMPANJA JE TUKAJ.
Delovno ljudstvo bodi čujeiel
Strupeni briljan in raj.
Obe stari stranki — demokratična in republikanska —- ata zdaj pripravljeni. Obe stranki sta močni, kajti organizirani sta, pa tudi imata, da lahko vodita kampanjo. Pa obe stranki sta tudi nasprotnici delovnega ljudstva. Obe se branita sprejeti vsako Se tako majhno reformo v korist delovnega ljudstva. Obe sta ščitili dobičkarje, finančne in druge privatne bizniške interese.
Razločujeta se samo v taktiki. Republikanska stranka nastopa bolj odprto za privatne velebizniške interese, demokratična pa tajno in skuša zbegati delovno ljudstvo na ta način, da mu kaže prijazno lice.
Za Wall Street je vseeno, kdo zmaga: republikanci ali demokratje, kajti interesi velike denarne mošnje bodo dobro zavarovani.
Delovno ljudstvo ima letos priliko, da vodi uspešen volilni boj proti obema zaščitnicama kapitalizma. Obe stari stranki sta se pričeli krhati. Dvignili so se elementi v njima, ko so prišli do prepričanja, da se stari stranki ne dasta reformirati, ampak ostaneta kot še naprej nasprotnici delovnega ljudstva, kot sta bili v njuni preteklosti. Ta fakt potrdi, da nima delovno ljudstvo pričakovati ničesar dobrega, pa naj zmagajo demokratje ali republikanci.
Delovno ljudstvo mora ostati čuječe, ako hoče pognati plutokracijo s političnega bojnega polja. Kolikor bolj se bo volilni boj nagibal h koncu in bo prihajal odločilni dan za volilno bitko, toliko bolj prekanjenih zvijač se bo posluževala plutokracija, da premoti ljudstvo in iev izreče za eno izmed njenih dveh političnih orodij.
Delovno ljudstvo, spominjaj se preteklosti in lahko se boš ognjilo vseh zvijač profesionalnih političarjev starih strank in plutokracije.
Spominjaj se preteklosti in spoznalo boš, da so bile izdane sodnijske prepovedi proti stavkujočim delavcem ob času republikanske uprave kot ob času demokratične. Gonje proti delavcem so bile vprizorjene, ko je bil ju-stični tajnik demokratični Palmer, in izostale niso, ko je bil justični tajnik republikanski Daugherty.
Cene za poljske produkte so pričele padati ob času demokratične uprave in zelo nizke so ostale, ko so republikanci v sedlu, kadar so farmarji ponudili svoje pridelke na prodaj. Draginja je trla delovno ljudstvo, ko so bili v administraciji demokratje in oderuhi/z živili so plesali svoj divji kankan, ko so jih nasledili republikanci.
In mezde, kakšne ho delavske mezde? Časopisje, ki zagovarja privatne bizniške interese, trdi, da so mezde visoke. Da, visoke so samo na papirju. Ko pa delavska gospodinja stopi v prodajalno, se takoj prepriča, da so mezde zelo nizke, in sicer nižje kot so bile v letu 1914 pred izbruhom svetovne vojne. Kajti dolar je izgubil svojo vrednost Za vsak grižljej kruha mora delovno ljudstvo plačati oderuško ceno. Stanarina je visoka, obleka, kurivo, razsvetljava in druge iivljenske potrebščine niso poceni.
In ko so cene lezle kviško in je dolar pričel izgubi-vati svojo vrednost, sta ne atari stranki menjavali pri u-pravi. Zato se ne more nc ena in ne druga stranka izgo-varjati, da jo ne zadene krivda, da živimo v takih razmerah.
Ako bi katera starih strank imela voljo izboljšati iivljenski položaj, tedaj bi bila napravila vsaj poizkus za izboljšanje, kadar je bila v upravi.
Zdaj je v sedlu republikanska stranka, pred njo je bila demokratična. In če pride zdaj demokratska stranka mesto republikanske, se bo menjalo ime voditeljev uprave, ostalo bo pa pri »tarem.
Zato delovno ljudstvo ne pojdi na led, če tudi te vabijo omamijive popevke profesionalnih in demokratičnih in republikanskih političarjtr.
o™ Valky, CaL - Tiger*	^ ukoivtBera
pasje vročine mCÍ: ne smem po _	BreV(
rocati o kalifornski kapljici, regratu in kranjskih klobaaak, a ker no ravno eedaj bolj redki dopisi, bom porotal, da bo zadovoljivo sa kalifornsfce poročevalce.
▼"tukajšnjem Nevada okraju je bilo v zadnjem maju 4055 regi-striranih volileev. Med priglašenimi je bilo 64 socialističnih gla-aov, dočim sedanja regiatracija za novemberake volitve izkazuje 82 iclaaov, 300 pa jih jo, ki ne poka-žejo barve. Med delavci je precej govorice o La Follettu in Whee-lerju, posebno, ker naa je tukaj več iz Montane, katerim je znan Vnttaki advokat, proti kateremu je Anaconda Copper Co. zapravila $200,000, da je bil poraien leta 1920 v governersldh volitvah. To je torej znak, da se ga kapitalisti hoje.
O delu ne bom dosti poročal. Delamo vsaki dan in tudi dosti rojakov pride aem, posebno ie odkar je bil Pogorelčev dopia v Pro-sveti. Tako tudi zopet gredo iz vzroka, ker so razmere ravno tako stare kot jame, Empire jama je na primer stara 72 let.
Sadja je letos precej ter je tudi zgodno radi suše.
Družina Torkar je odšla v dr-iavo Washington. Kolikor mi je znano, so bili celo prekoračili gra-nico Strica Sama. Tam gori ima menda pivo ie ravnotako okus kot pred leti, posebno sedaj v vročini Mr. Torkar je pri slabem zdravju, želim torej, da ae v kratkem zdravi povrnejo.
Tu je 6. avgusta umrla rojakinja ga. Ana Solar pri avoji sestri. Zapušča sestro in sina 13 let ata-rega, v Mpntani pa aestro ter brata v Roundupu, Mont. Kot sem čul, jo bodo odpeljali v Martine«, Cal., ter pokopali poleg njenega pokojnega moža, ki se je bil tam ponesrečil pri padcu v vrelo olje, baje pri Standard Oil družbi. Od tistega Časa je Bila pokojnica vedno bolj alabega zdravja.
Dne 7. junija je pobilo v roko rojaka in člana S. N. P. J., brata Fr. Podbevika, ki ie vedno ne dela. Obrača se mu na bolje, .a bila je nevarnost, da bi bil izgubil dva prsta na roki.
Neizprosna smrt tudi ne prizanese mojim dragim in starim prijateljem. Na 12. avguata bo leto, kar je pobrala očeta v starem kraju v Trebnjem na Dolenjskem J. Zupančiča. V Montani pa-je umrl naš sosed mr. B. Perakovič, • katerim ava bila največja lovca. In zopet je za vedno šel J. Snitariič v Sugaritu, N. Méx., a katerim sva bila leta 190« v Coloradu največja prijatelja. Naj počivajo v ml-ru. — John Zupan.
Wyano, Pa. — Nimam kaj no-
vega poročati, kakor da je tu Vouehiogheny in Ohio Coal Co. zaprla preniogorov za nedoločen čas. Zato ne avetujem nikomur hoditi aem iskat dela. Bil je tu bolj mali hrib s premogom, zato ga je nalagala kar železna lopa ta s pomočjo pare, meato a premo-irarji. Koinpanija je zvita, zato nas je pa tudi toliko časa vodila za nos, da plača na 15. Ali 15. je prišlo, zaaluženega denarja pa ni bilo. Potem se je opravičevala, da bo plačala 30., a ko je prišel iati dstum pa je bilo ravno tisto kot 15., da ni bilo zasluženega dena rja. To je trajalo toliko časa, da je kompanija odalovila vse delav ce brez denarja in brez dela. Ta ko je pač danes s kapitalisti t delo ti še dajo, zssluženega denarja pa ne. Zdi se, da je malha mogot cev prav taka kot eiganski žekelj, Če bolj mečeš v njega, cigan bolj kriči, da je prazen. Cigan nima ni koli dosti, a kapitalist je še slab-ši, ker če mu več daš, veš sahte-va dobička od tebe. Izmozgavanje »e vrši na ta način, da siromak na sad nje ie nima, da bi kupil kru-ha.
Na naii mesečni seji društva it. 340 je bilo sklenjeno, da mora vask član ali članiea plačati po Mo naklade v blagajno meeeca septembra. Toliko v pojasnilo U •i itn, ki so oddaljeni od tu, da se n« bo kdo izgovarjal, da ni vode).
Pozdravim vse brate, listu pa želim obilo novih nsročnikov. — Louia Vodopivec, tajnik druitva št. 340.
PISMA K A POŠTI
v r h tes gii imajo i Ssm Buhriek. it. 450ft, Frank Jakob št. 922. Ju n H Welldsl. It. 937, Tereuja Ka-sal. it. 940. Klef an K ostri*, it. 94S in Milan Kuljaneek, it. 94M. Pisma dohits na glavni pnéti v r#ái i Adama eeete Poleg t»ko¿* ¿Uvil ke povejte kraj, odkoder pumo pričakujete.
Malokdo izmed nitih rojakov
poison ivy"; dobesedno prevedeno, bi se to seliiče imenovalo po na-i« "strupeni briljan". Pravzaprav ni to nikak briljan in ao k menuje tako le radi neke podobnosti z navadnim briljanom. Nekateri čitateljl ao se gotovo apo-znali tudi oaebno š njim, kar pa ni nič prijetnega; marsikatera ho-;a po gotdu ali grmovju je kon-(•sla s oteklimi nogami aU rokami radi zastrupljanja « tem zeliščem, »odoben strupenemu briljann je takozvani "poison sumac" (strupeni ruj).
Ta strupena zelišča raaejo 1« v Ameriki in jih je najti tu povaod. Vsaka mamica v Ameriki pove svojemu otroku, naj ae čuva "strupenega bril jena". Novodo-šlec v Ameriki, ki te bilke po pozna in ie manj ve, da je atrupena, se zaveda njenega obstanka ie le to jako trpki izkuinji na lastni toži.
"Poiaon ivy", dostikrat imenovan tudi "poiaon oak" (strupeni hraat), raate kot ovijalka ali cot majhno pokončno zelišče ali tot nizko grmičevje. Najlažjo ae spozna po avojem trolistnem pe-t rju in pg avojem gladlcem, belka-stem in voičenem aadu, ki jo ne-koliko podoben omelovi jagodi, ali vsebuje le eno trdo aeme.
Strupeni briljan ▼ eni aU drugi obliki raae malone povaod v Združenih državah račun v pogorju čez 6,000 čevljev in v puičavah. Najdemo ga na polju, v painikik, gozdovih in goičavah, 6b ceatah n rekah, doatikrat tudi ▼ mestnih parkih, pokopališčih in v predmestju, kakienkrat tako pomešanega z drugim grmičevjem, da te ne opazi, dokler ne naatopi kako zastrupi jen je krvi. Radi mikavnega liatja, ki je rdeče, ko «o mlada riljka prvič razgrinja, poatane »e-eno tekom poletja in prehaja v jeseni v krasno zmes Škrlatne in oranžaste barve, mnogi ljudje povijajo ta briljan v iopko «a domači nakit; nekateri, ki so po znajo njegove atruponosti, trgajo istje in ga pospravljajo. Ponaj večkrat a» plačali za kraano pe rje z zastrupljenjem krvi.
Druga jako raaširjena strupena raatlina je takosvani "poiaon ju mac" («trupleni ruj), ki raae na vlažnih tleh, navadno v močvirja ali ob blatnih bregovih rek n luž. Najdemo ga ob atantaki o-baU pa proti zapadu tja do Loui-•iane, Arkanaaaa in Minneaoto. dostikrat ae vzpenja kot drevo do viiine od 10 do 20 čevljev; nafti so že «tebla t viiini 30 čevljev n 5 do 10 inč v premeru. Ponaj-veš pa raeto kot grmičevje s mnogimi tenkimi vejicami. Spozna ae ga lahko po viaečih šopkih cvetja, ii se kaaneje spremeni ▼ aadje, belo kot slonova kost.
Strupenost teh bilk izvira is oljnatega aoka, ki ae lahko iztiska a perja, korenin, evetja, zelenega aadja in sploh is vae bilke ra-/ zun iz cvetnega prahu in zrelega sadja. Najmanjša količina tega olja utegne provzročiti zaatrup-ljenje. Radi tega najrahlejše dotikanje bilke utegne prenašati v koio zadosti atrupene snovi; nfo ni treba direktne dotike. Ako smo obdrgnili grmičevje z obleko, čevlji ali drugače, in ae kaaneje dotaknemo tega predmeta, utegne Še nastati zastrupijenje. Tudi o-kuženje potom živali, ki ao prišle M dotiko s temi strupenimi bilkami, je prav lahko mogoče. ■ Nekateri ljudje, ki navadno niso preveč občutljivi nasproti bri-Ijanit, se pa vendarle zastrupljajo pri dotiki « rujem. Strup \ o-beh rastlinah je prav lati. To pa aa daje raalagati s tem, da rnj daje od sebe veliko več strupa kot briljan. Ravnotako nekateri ljudje trdijo, da so nedovaetni sa pelje, ali da jim dim gorečega bri-ljana provsroča simptome zaatrup-Ijenja. V dimu se namreč nahaja finih drobcev strupa v veliki ko-Ušiai.
Rastline so najbolj atrupene v spomladi in poletju, ko imajo največ soka, daai ostanejo strupene tudi po osušenju.
Med dotiko in prvimi znaki za-strupljenja mine navadno par ur do pet dni in eelo več, kakor je pač dotičnih občutljiv ali v koliki meri se je ispostavil.
Zastrupljena koža ee prisadi, nekdaj manj. nekdaj voč. Dosti-trat se koža le pordeči in nekoU ko sateč*. Ponajvečkrat pa sa ras-rije je drobni gnoni mehurčku ki ae doetikrat «družijo v večje fcurčke. Ko počijo, ae gnoj isUva. Praaksnje doatikrat poostri pri sad. Ko koža osdravi, so lupi.
Najpoljie idravilo preti sa atrupljenju je milo in gorka vo I skušnja uči, da treba nekaj , predno strup prodfre v ko-
Žo. Ako se to prodiranjo prepreči potom umivanja, prisad ne nastane. Tudi ako ae priaad pojavi, je ieto enostavno zdravilo priporočljivo.
Za» vničevanje atrupenega brš ljana ae rabi enkratno ©škropljenje a petrolejem, kjer ni mogoče, da bi se poikodilo tudi drugih raatlin. Ako je grmičevje tako gosto, da bi petrolej žalil le del perja, naj se zopet oikropi. — F. L. L 8.
PETEK, 15. AVGUSTA
MeteoriuT
NOVICE IZJG0MIL
Oficijelno rusko sporočilo o ▼stopa HR8S v tretjo internaoijo-nalo. — "Rosty službena sovjetska brzojavna agentura poroča: Hrvatska republikanska stranka, ki etoji pod vodstvom Stjepana Radiča, se je pridružila aeljački internacijonali. — K temu poročilu objavlja oficljelni moskovski dnevnik "Pravda" sledeči komentar: Na zadnji aeji Tretje in-fernacijonale je bilo govora tudi o HRSS. Komisar ^anuilski je govoril tudi o sploinem političnem položaju na Balkanu ter je isja-vil, da sovjetska vlada obrača posfebno pažnjo na balkanski polotok in posveča veo brigo, da ae tam aestavijo delavske in seljaš-ke vlade. To sicer še ne znači konec kapitalizma, toda delovni program vaeh teh atrank bo, da pričnejo borbo proti imperijalizmu. Pri našem poskusu, da ustvarimo skupno fronto delavcev in aelja-kov nam predvsem pomaga 'Radi-čeva mirotvorna republikanska stranka, ki je po svojem značaju Že davno prekoračila okvir hrvat. granie. Radičeve zmaga na Balkanu bo pomenila zmago mednarod nega proletarijata in zmago in-ternacijonale."
Umor zaradi delošacije. V Po-
žegi ae je odigral ta dni grozen zločin. Tamkajinji gostilničar Milan Milaiinovič je iz maščevanja zaradi deložaoije iz stanovanja za bodel a kuhinjskim nožem Amalijo Pinterovič, soprogo avetnika banskega stola. Oospa je ostala na mestu mrtva. Milašinovič je potem s nožem še težko ranil Pinte ričevo sestro in nato pobegnil in ae akrivat v gozdu. V sredo so ga orožniki izsledili in izročili sodišču. Vznemirjenje zaradi groznega zločina je v Požegi velikansko in sploino.
Kobflioo pustošijo skopljaasko okolico. — V okolici Skoplja so se pojavile velike množice kobilic, ki so povzročile veliko škodo na raz nih kulturah. Iz Beogrsda je od poslan v Skoplje poseben strokov njak, da ceni ikodo in ukrene potrebno, da se odvrne velika nadlo ga za tamkajinje kmetijstvo. ■ Uboj. — Nek posestnik iz Kam nega vrha pri Mirni peči se je i itirimi birmanci vračal dne 20 ju lija proU domu. Na poti st> mu prišli nasproti štirje pijani fantje, ki šo moža grdo nahrulili in mu potem v prepiru razbili lobanjo. Ranjenea so prepeljsli v kandij-sko bolnico, kjer je drugi dan zjutraj umrl. Napadalci so že pod ključem. .
Zlata poroka. Dne 21. julija se je vršila v Frančiškanski cerkvi Mariboru zlata poroka Ivana Bergleza in njegove žene Ivane, roj. Golob.
vesti iz_primorja.
Novo pevsko društvo v tržaški okolid. — Na Kontovelu pri Pro-seku se je v nedeljo 20. julija u stanovih) pevsko druitvo "Konto vel". Druitvo bo gojilo petje in prirejalo izobraževalne tečaje.
Smrtna kosa. — Umrl je v Gorici 19 letni Emil Bajt, član slovenskega godbenega krožka. Oobalarska razstava na Tolmin — 17. avguatk se otvori v Tolminu razstava' iz Čebelarske stroke. Čebelarji razstavijo med, voaek, razne aisteme panjev, čebe-larako orodje in sploh vse, kar spada v čebelarsko stroko.
Tatvino konj aa Goriškem postajajo aadnje čase vse čeiče.
Prebivalstvo Oorioo vsled zdru žit ve mesta • Podgoro, Sempe trom, dtandrežem, Solkanom in Ločnikom se pomnoži na 45 tiaoč prebivalcev, t28 tisoč Italijanov in nad 17 tiaoč Slovencev). Do tedaj je itela Gorica po italijanakik podatkih nekaj nad 26 tiaoč Italijanov in samo 4000 Sloveneev irtve neprevidnega ravnanja s vojnim strelivo«. — V vssi Sred nje nad Ročinjtm so m igrali ot ei a najdenim vojnim strelivom. Tolkli so po njem tako dolgo, da se jo eksplozivna snov razpočila ia razmetani* Mirka Hvalico, A Injiija Uhana in Miho Kle« čiča. Otroei ao kili stari osem in
deret Itt,
Davis zmaga s beraško rtüu
Vei berači v West Virgin^. in v Londonu, Anglija — kstm je John W. Davis vrgel nikel Klobuk, bodo glasovali zaai o • a
Prerezano je — you b^.t Demokratski kandidat Ditu prerezal vse vrvi, ki »o g* vea
Wall Streetom, Kuklukiklia* šerifom Don Chafinom, U|o rodov in "poalanikom" Bahai jevom.
Od danea do 4. novembri Janez Davis naj pošt ene jii č1ot< na avetu, tako pošten kot tori kapitana 'Kidda, kadar j« prazna. Dne 5. novembra pi do nove vrvi...
o e •
Vss svet naj v«.
"Jaz sem tisti... Jai sem kri Matjaž, jaz sem Lincoln, ington in Wilson .. . Jaz tem i jen pogrebnik in izučen gora nik ... Jaz sem ustanovil poka nega "Amerikanskega Slovene* in sezidal Sakserjevo banko .. Jaz sem odgrnil Erijske vode proda in utemeljil mesto Clev land . . . Jaz sem zgradil prvo I leznico do Jolieta in izkopal gl bino za Michigansko jezero .. Jaz sem tisti, ki je v šestih dn avet ustvaril ..."
osa
Vprašajte ga rajši, koliko j« m na "cortexu". Pisal aem "uredniku" naiop nega "A. S.", naj pojasni, kda, njegov kandidat za prezida Odgovoril mi je sledeče:
"Le j, le j, le j, srsjea ti gU izza hlač! Kaj boš, osel, ki ša i maš pušeljca 1 Moj pipec je bolj ko tvoj, ker stane tri krajearj Be. be, he!"
Kaj ei mislite o tem odgovor K. T. B.t — Faran.
o e e
Hemogoče! Dnevna vest: Bogat bankir i peljal ženo revnega mesarja. M sar ga toži za $50,000 odikodn«
AU ste že kdsj čuli, da je bankir zapeljal ženo bogsteg mesarja?
o e o poznana živalic«.
Davidovič (to je Paši6«v alednik) j* baje dejsl v jugod vanaki skupščini: "Balkan kancem! V /
Oh, aU pride kdsj n» čelo
de Poštenovič, ki neznani:"!
Balkancem!"
e e e
Zagonetno vprašanj«
Cenjeni K. T. B.:—^ital tvoj odgovor na vprašanja^! S-ha iz Bcrwyna. All right, pa imam zagonetnejše vprsi Povej mi, zakaj kralj MatjsI gostuje a «vojim cirkusom Jolietut — Miha Carp«>ter' ® cago.	j.
Vprašanje oetane odprto. «Jo» naj poja«ni. — K. T. B.
o e e
Kaj še prida?
V IiOui«villu. La., je prepelji no javno poljubovanje, obm nje in ^ožanje. Ženske ne m
nositi hlkč.	ml J
To dokazuje, da so molje f *
mestu veliki prasci.
• • •
Piiiitft
Liati javljajo, da bo Ujm pridelek grozdja v AmenW ePej bogat. Zlasti v K « tfga božjega dsru ko bist* " oni, ki mislijo, kskorpon.^
--naj pogledajonsjuioo^
neba' kmelu po šolninm » kadar je jaano ntmre?, * £ videti, kako izglede
rdeča, velika zvesds. bol;**— • • •
. natezalnica.	,
Kaj je rčkel danes»^ Uč, ko so mu povM, r T nominirsn zs ksn^»ta^
žalostno je P°k,mtl.'„Ut je mislil: Cemu še <*
Ö« bi dobil milijon Ires sta kramp in
Nsenkr.t
se na krsaip
\ ^dW
kupil če bi u «o«
dolar je^' srsvns «vej ***
i^iiii roke ter se f ^
neksj čsss ••
vihtel
Pn
M
's lope to. nasloni Mika prvo milijoa Mike ¿Uh, žulja ve ali. * čelo
Čes
fWj
<	Inra
ta rtxf***
lllfVfki M*1'
(Federated Pre«.)
*
■ ^ delavci odhajajo na w~ farma.
L*«*. - Biro «a delav-EZko t department ta
'ZoH. d* j« bogata žetev v
Xhdriavah precej omiUla LTlnost v sosednjih indu-krajih. Veliko štSvilo Talnih delavcev je sprejelo
^ farmah radnji meaec. ^jjj Da vzhoda je le vedno ^di velike depresije v teks-m čevljarski industriji. Naj-trpe premogarski okoliši, ikeija premoga je zdaj naj-v celem letu. Na tisoče ru-L je bre« dola.
¿mu industrija v daljnih za-mb državah je tudi na alabcm. tisoč Sumsrjev in delavcev parnih žapsh je izgubilo delo
Lnjili par tednih.
Lrk* v Hearitovi tUdourni. „ttle. — Stavka tiakarskih
vtev v tiskarni tukajlnjcga irstovega dnevnika "The ttle Post-Inteligencer" ie trn-lads delavci trdno upajo na |o. Vse delavske unije v ttlu in bližnjih krajih ao boj. rile Hcarstov list, dokler ae ukal s pomočjo skebov.
riintrideset delavskih book, rw York. — Kako čudovito i ie m no že in napredujejo mke banke v Združenih drža-
, dokazuje poročilo K. J. rphyja, podpredsednika Fede-jakc banke v New Yorku, ki
je pribočil v "Savings Bank
ilu".
juniju 1920 je bila otvprjena \ banka g kapitalom $200,000. aeseeev pozneje sta bili dve ki z imetkom $5,000,000. Da-po itirih letih pa imajo orga-rani dela ve i 33 bank a skup-kapitalom sto milijonov do-ev. V zadnjih treh meseeih ae itanovilo deset novih bank.
Oiemumik v Nemčiji.
lin. — Odpor organiziranih leev v Nemčiji proti ofenzivi iajalcev za podaljšanje de-lika je dosegel, da je ie v dveh jinah tovsren veljaven oaem V ostali tretjini tovaren, lavzemnjo skoraj polovico ev v Nemčiji, delajo delav-ti ko 48 ur v tednu.
barji to najbolje organisi
rani.
aiterdam. — , Največja atro w organizacija f Mednarod »eii strokovnih tmij so kovi »- W štejyp, 2,530,868 članov, drugem mestu so transportni »ei, katerih je 2,041,824. Nato radarska unija z 2,021,196
»0 MESTO JE — OKRAJ LIVIN06T0N.
** poljubi so prepovedani.
* Orisana, La. — Pravi sveti ««vetu jc okraj Livingston. «»ni je prepovedsno hoditi v *n«kih hlačah, dovoljeno jim e kopati v kopalni obleki iz fa kosa. Prepovedani ao polju-1 Jttdi. ki si niso v sorodu. «Jh teden sta prišli v svati *'ni17 drŽave Missouri v do-hls'"'si). Oko postava je ^Vzr'° krasni grešnici in ni bili vsaka na pet denarne Kl0be. «MBi kolnejo, da ae dela '' Pravijo, da so razmere fjjivr. l>rtMi ^ g Mkeijo
» *goti.-n« in tcrcijalske po ' prekhVJ0. i»ogUTe M ^
.7, d» trgovci ne morejo *! laikih kril, enokosnih ? k in dru<rih reči ie reno. G.zolina pro-Pr»v malo, kajti vsa», pot-J* o .vetem kraju, <"*»* okoli njega, » »"nani s postavami bi-'Teijsleev. Potnik, ki ""jo i««no na javni ceati, r^mott, da ga aretirajo
«NUjrjO.
80 PO IV ESESOlLI.
T** m. - Ujtnant Frank *ak W. A. Dir b	* z l-talom na tla.
L V^Mla tal. Oba sta
««odevag« in Liickinsonove
SO lifke.
^^ ^ttraa kol tat
jrtnišnioe | , M »tok« Mauntiua, ,f*,,ran v Pariza z
Vsi
4 v
pat k
štirimi o t roe i ; ' Voirai, dg m, t#k#-*radU ve« ko
pndmetov t proda-
PEOFESIJONALNI PRETEPAČ J« PONOREL.
zmedenosti je streljal, kot ob-aeden. •
Los Angeles, Oal. — Policija obtožuje profesijonalnega pretepača Kid McCoyja (pravilno Norman S^lbyja), da je umoril rasporo-čenko mrs. Terezijo W. Mors, ki m je pred dobrim tednom ločila od svojega moža, bogatega trgovca s starinami.
Detektivi so skozi ure izpraie-yali McCoyja, toda on trdi, da sc je sama ustrelila, kar je povzročilo, da se mu je zmešalo. Polici ja mu ne verjame in meni, da je ustrelil razporočenko, ker je bil ljubosumen nan^o.
McCoy pripoveduje, ko je Mor-sova segla pd samokresu, da izvr-ii aamomor, je on planil proti nji, da ji izvije orožje, toda bil je prepozen.
Po tem činu se mu je baje zmetalo. Priiel je s skuštranimi lasmi pred Morsovo prodajalno. Vstopil je, nakar j« vrata zaklenil za sabo. V prodajalni ao bile tri osebe: William G. Ross, Sam II. Stern in V. C. Emden. Ross je bil J(e-Coyjev prijatelj.	*
McCoy jih je postavil ob steno in okradel Pri tem ae je amejal histerično. Prisilil jih je, da so slekli hlače in čevlje, češ, da mu b< bodo mogli slediti. Ko se je prepričal, da Morsa ni v proda jalni, je odšel. Ross je skušal uiti skozi vrata, ko jih je McCoy odprl in McCoy ga je ustrelil v no go.^ Na to je šel v bližnjo proda jalno ženskih klobnkov, ki jo la-stuje Sam Sckapp, ki je hotel bežati a avojo ženo vred. McCoy jo oddal dva atrela in oba eta zadela. Schapp je bil zadet v rebra, njegova lena pa v nogo.
Potem ae je polastil avtomobila, ki je stal ob eestnem hodniku, se vsedel vanj in ae hitro odpeljal.
Končno ga je ujel mlad policaj, ki ga je dohitel z motoreikjjem in je skočil na avtomobil. Priailil ga je a samokresom, da ae je podal.
McCoy ima burno Življenje za sabo. Poročil ae js devetkrat in sicer trikrat s eno ženo, od kste-re se je tudi ločil.
Sličici iz višjih krogov.
Kralj kositarnih ploM in njegov zdravnik očitat* drug drugem« žganje.
New York, N. Y. — Daniel O.
Keid, finančnik in poznan kot kralj kositernih ploič, je vložil odškodninsko točko proti dr. Charles F. Stokesu za $250,000. Stokes je bil preje najvišji zdravnik v ameriški mornarici. Reid ga obtožuje, da ga je slabo sdravil.
Spor je pričel, ker je Reid sa hteval, da Stokes poravna menji ce za Šestnajst tisoč dohTrjev. Stokes je na to odgovoril, da mu ima miljonar plačati še $42,589 zdravniškega honorarja.
Reid zopet pravi, da je Stokes rabil močna zdravila in posledica je bila, da je njegovo zdravje aa vedno omajano. Dejal je, da je plačal zdravniku $40,000, preden je prišel na sled, da mu njegovo sdravljenje škoduje. Plačati je moral baje še $100,000, da se je drugje zdravil, ker ga je dr. Stokes "zapacal".
Dr. Stokes pa meni, da je Rel dova bolezen bila nič drugega kot kronični alkoholizem. Reid ni bil tiho, ampak je odgovoril, da je bil zdravnik pijan, ko ga je zdra vil.
Slabših prepirov tudi ni bilo v historičnem "Piblerjevem kev dru" v Ljubljani, v katerem se je navadno zbirala vsa ljubljanska žganjarska elita, da pri čašici je-ruša premlati dnevne dogodke.
sdrušenje in hočejo biti višji od nas. Rojaki, ne smemo se obračati kakor ae obračajo mogotci, ka-terim-je le takrat dober delavec, kadar ga potrebujejo, ko imajo dosti v svojem iepu, pa ae mora ravnati kakor zahtevajo oni, ki se tedaj ie zmeuijo ne za deiavea. — Frank Tabornik.
Nov potres n» Japonskem.
Tokijo, 14. svg. — Dva močna potresna aunka v okolišu 200 juiaozapadno od Nagoje in več manjših atresljajev je zelo alarmiralo ljudi v centralni Japonski. Posebne škode ni bilo. Tisoče ljudi ja pobegnilo na piano. Ljudje ao v velikem strahu, ker imajo v velikem Številu vero, da ob obletnici ailne lanske katastrofe prido enaka nesreča. Obletnica bo 1. septembra.
Sovjetski list imenuje Hughesa manijaka.
Moskva, 14. avg. — Uradni list "Izvestja" piše pod naslovom "Velika artiljerija naperjena proti sovjetski federaciji," da jc ameriški driavni tajnik Hughes obiskal Evropo z namenom, da organizira koalieijo proti sovjetski Rusiji. List je karskteriziral Hughesa kot manijaka, ki se vedno razburi, kadar aliŠi ime Rusija.
Stara Je 102 leti in še ni bila bolna.
Pariz, 14 . avg. — Madama Caillot, 102 letna starka iz Hain-te Colomba, se je včeraj prvič vozila v avtomobilu, katerega je gonil adravnik, prijatelj njene rodbine. To je bilo prvii v njenem' dolgem življenju, da ji je zdravnik postregel, ampak ne t. zdravili, ker ni bila še nikoli bolna.
PIKNIK.
•t. Miehael, Fa. — Vabilo na piknik, ki ga priredi društvo "Sinovi složne domovineM, it. 190 v Ht. Michaelu, Pa., na 17. avgusta. To je prvi piknik is*a leta 1915 pri naiem društvu. Vabimo roja* ke is bližnjih naselbin kot South Fork, Ruthford, Dunlo, Lloydell, da naa posetite r obilnem itevilu. Ob enaki priliki bomo tudi mi šli na roke. Vstopnina je za mošk* 50e, za ženske prosta. Člani, ki se ne udeležijo piknika, plačajo 50e v društveno blagajno, izvzemši bolni člani. Za suka grla in prazne želodce bo pridno skrbel izvoljeni odbor. Piknik ae bo vršil na kosipanijski farmi. Vsakdo, ki mu prostor ni snan. naj vpraša za Gregor Kajeka, ki ga vsi rojaki dobro poznajo. — Mike Ferlin, tajnik društva št. 190.
Fovast "J
pri Kajtfsrm
Biffins" j»
vojna. Dota aa
~ ».i.
Slovenski Narodna
UIUmtI)MI ». 1S04.
aprila
Podporni Jedoota
lakarp. 17, jaalja I SOT. v drla»! IIIU«U.
CHICAGO. ILLINOIS.
Oreenaboro, Pa. — Oče komu nist krsti svoje det«; položi temelj, na katerem hoče vzgojiti tvojega otroka t .
Sin moj, ker sem ti dal kri in mozek iz svojega teleaa, hočem ti dati še dušo in idej« svoj« in še-« potem boš reanično moj otrok.
Krstim te v imenu reanioe, v i-menu pravice in v imenu rdeče sastsve, pod katero ae sbirajo mi-ljoni sužnjev vs« semlje, med katar« spadaš tudi ti.
Tvoj« ime naj bo Lenin, tvoj boter Marks in tvoja botra Rosa Luksenburška. Njih duh naj te «premija vedno.
V tvoji duši na «veta plemenitost, v tvojem srcu naj aa vcepi ljubezen do dela, ljubesen do vseh ljudi, ker vsi ao tvoji bratje in aeatre.
Iz tvojega srea naj aije odkritosrčnost, dobrohotnost in usmiljenje ; duša tvoja naj rodi aadov«, katere bodo trgali val nesrečni.
Lenin 1 Proklcta naj ti bo mati, ie ti zasttupi srce in proklat vaak, ki bi te ugrabil a pota reanioe in pravic«. — Eodiou.
GLAVNI STANi SSS7-SS SO. LAWNDALg AVE«
1 Isrršovalni odbori ' UPRAVNI ODSEK. . Predaadalk Vlacaal CaUkar, padpr*d»adaifc Aadraw VldrUk, R. P. D. T, K*i IOS, Jakaitawa, Pa., gt. t«j«* Malti»* Tork, tajalk belaMkafa UMk» tla« Narafc. «I. kla«ajalfc Jak« Va«rUk. uradatk sUilla UU Eatartelfc, upravitelj glasila Filip GWImu
" POROTNI ODSEK• Mi Uad»rwd, prad—dalh, 407 W. Hay St., SpriaafUld. III., Marti» talanlkar. 17«, l.rUrl.», Okla, Fr«d A. Vider. 140S 9. Haialla Ara.. C k i* age, III., Jaka T.ré.lj, Rea M. Headerreerille. Pa. Jeka Geriek. 414 W. Hay f«H Sprlagfleld, lil.
ROLNIIKI ODSEEi OSREDNJE OKROM I, BU. Nerek, peediedalk. 1SS7S« Se. Lawadele Av., Ckleage, III,
VZHODNO OKROŽJE« Jaeek A«kreiM. Bei SM, Meee, Rea, Pa. « Jeka Grošelj, I4SS1 Pepper A ve« CU releed, O. ZAPAD NO OKROEJEi Aatea Seler, Rea 104. Gres* Kae«., aa (««eaaped. Mea Mara, Rea IM, wskl, MUe., aa eereraaeimA Mike taseL HI) I. Wlaekeater S»., Marrey, Vlak
Nndsorni odbori
Zalla, predtedalk, S4SS W. Mtk St 17 Pre.aer Are., Clerelaad, O«
asih
ÍWÜai
Ckleage, IIL, Praak Sitter. 6404 St. Ciel*
JAVNA GOVORNICA.
Glasovi članov S. N. P. J. in čiUtolj«v Proaret«.
Detroit, Mieh. — V št. 177 sporoča Anton Zornik is Herminija. Pa., o delu v Fordovih tovarnah/ kar me je privedlo do tega, da bom nekoliko omenil radi tgga dela.
Rojak piše, da mora biti delt* vec stalno na svojem mestu in n« sme nikamor pogledati, ne misli ti na kaj drugega nego na pred
met,' ki ga ima narediti. Čez leto sem ž« v tej tovarni kot deiavea pa tega še nisem videl. Nekaj ča sa sem delal pri opravilu, ki ga i menu je jo "production work". To delo gre vedno naprej in ae človek lahko od njega odstrani tudi za 10 in 15 minut, da stopi drugi na njegovo mesto. Ali plača ja skoraj največja pri takem delu. Rojak tudi piše, da nimaš prilike, da bi se česa naučil. To je kakor sem Že omenil, da lahko vgak prosi za delo, ki mu bo ugajalo in dobi ga včasih kmalu, včasih tudi ne. Poznam več rojakov, ki niso razumeli popolnoma nič o tem delu, a danes se prccej dobro sestopijo. Ssj pregovor pravi, če Človek več poizkusi, več zna. Dalje piše Komik, da so rojaki tu zadovoljni, posebno tisti, ki prihajajo iz premogarske industrije. To je pa za to. ker tu ni nikjer za navadnega delavca. Dandanes mora biti delavee tam, kjer mu najbolj kaže, da se bo lahko preživljal. Priporočljivo je za vsakega, da se prej dobro prepriča o stvari, predno piše, pa naj bo o socializmu, delu v tovarnah ali čem drugem.
ren dopis, ki ga je spisal rojak Math Crbas, ker hoče odgovoriti na moj dopis. On vidi n«sporas-umljenje med nami in da je treba izčistiti pot. Piše o hrvaškem društvu "Abrshsm Lin—Hrvati imajo že dva svoja doma v D«-troitu a če se dotično društvo z nami bolj strinja, ae nam tudi lahko pridruži. Nato bi morali delovati tudi vsi Slovenei na IIigh> landi'arku in v okolici.
Na delničarski seji je bilo sklenjeno z večino, da društvo pošlje dva delegata na sejo društva "Abraham Lincoln", ki imata pravico, kolikor dovoljujejo pravila S. N. D. Ni pa bil poslan ni-kak delfgat k drjištvu "Daljnogled',', ki j« v resnici bratsko dru štvo in deluje sa napredek. V združenju je res moč. ampak združenje mora biti. Imeli smo ga, ps je selelo polagoma pešati.
Dopianik pravi, da delničarska seja ni mogla vs*m ustreči ter da ni mogače doma postaviti na verh straneh mesta. Ko so prodajali delnice pa so okoli govorili In tudi čitsti smo v Prosveti, da bo dom stal v sredini slo» enak« na «elb;ne. Pravi, da bodo toliko d«-mtikratkni. «la bodo delali s ve-Aid« naprej. Mi smo pa le delovali vse skozi sa akuptioat, da bi ae kdaj labko pokazali, da tudi tu živimo Hloveaei.
Naj »« govorimo o nealogl, pra rt dopisnik. Kdo j« torej kri» t Krivi so tisti, ki oe
North Bessemer, Pa. — Z delom j« v tej okolici jako alabo, da ne svetujem nikomur hoditi Mm sa delom, ker ga še aami nimamo. Ljudje gredo delat tja, kjer pač dobe boro plačo, da a« sa ailo pre-žive. Kdaj bo kaj boljš«, to j« pač odvisno v veliki meri od d«lavc«v samih.
Dne 17. julija j« bil v št. 29 D«-lavske Slovenij« priobčen dopis is Yukons, Ps., s podpisom A. K. Dopisnik plš«i "Pred kratkim se j« vrnil is Sovjetske Rusije neki ameriški Sloven«« , . ." Zakaj ni A. K. še s polnim imenom sapi-ssl ameriškega Slovenca, kat«rl j« prišel is Rusije.
Kolikor mi j« znana naaelblna Yukon, Pa., In okolica ter Wya-no, vem, da do mojaga odhoda 80. junija 1928 a«p vs« Slovene« Jod dobro poznal, saj a«n tam bi-val d«s«t let. Pred mojim odhodom ni š«l drugi is pm«nj«n« naselbin« v Rusijo n«go jas in moja žena. Tako se po mojem mnenju dotični neresnični dopis n« tile drugega kakor mene in moje žene. Saj dopisnik pri nekaterih stavkih rabi črko S. ki pomeni moje rodbinsko im«. Torej sodim, ds misli mene, rsdi čessr pozivam A. K., da pride na dan a pravim imenom in naj tudi a polnim ime nom imenuje dotičnega Slovenca, kateri j« prišel is Rusij«. Potem s« bomo lažje pogovorili, ako s« napad v resnici tiče men«. Posiv-ljam ga Š« enkrat, da prid« is svo jegs skrivališča, da bom ved«!, i kom imam opraviti.
Ko aem ae vrnil iz Rusija, sem s« takoj po dveh dnevih napotil na Yukon, Pa., po važnih opravkih. Sešel aem ae s rojaki, ki ao me povpraševali, kako je v Rusi. ji. Razložil aem jim, da tam ni vse tako kakor pišejo ameriški časopisi. Neki rojak me je povabil celo na avoj dom, da sva ae pogovarjala o Rusiji. Ali z nikakim rojakom pa ae nisem sestal in š«
V iti 184 »em videl precej obši.<lfnilIlj , njim pogovarjal, da bi a«
pisal A. K. Kako je človek s takimi začetnicami prišel do tega, mi ni znano. Mislim, da a« bo odzval na moj dopis kot komunist, saj kot jaz aodim, j« naročnik komunističnega lista D. H. ('€ je iskren in ljubi resnico, bo pa prišel s svojim pravim imetvom na dan. Kaj se m*nda ne Ik> dal priti na svetlo. Poznam nekaj rojakov na Yukonu, ki se pišejo s začetnimi črkami A. K. To ao Anton Kafer-le. Anton Kosec in menda tudi Anton Kvarb. Ti rojaki naj m ne čutijo krivim, kot nimam naj manjšega suma do njib. Ta moj poziv ae tiče le osebe, kat«ra J« prizadeta in nobenega drugega. — Fr. Sodaainek.
lof er Ji v Nemčiji ne smejo btU dobelnkl.
Berlin, 13. avg. — Debeluharji so izključeni od Šoferska služba v Nemčiji rsdi sila« draginj« gszo lin«. Galooa stane dva dolarja Lastniki avtomobilov iščrjo majb n« in suhe ljudi sa šoferje, ki n« vsaasejo dosti prostora.
Praak Somrak, Ml7 St., Clerakad, Okle.
Združitvoni odbori
Predredalki Praak Aleš. S114 Se. Crawferd Are., Ckleage, IU. Jelke Orea, SSS» W. S«lk »I. Ckleage, IIL Je*. Skak, 4404 Ortea Cl„ Clerelead, Okle. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kera, SSSS St. Clalr Are., Cleeelaad, a POZOR I—Keretpeedeece a |L edkeraiki, ki delaje v gla se vrli takale i
VSA PISMA, ki se »eaeftaie ae peale gl. predsednika se m PredsednUtre S. N. P. J., SSS7-SS Se. Lawadale Are., Ckleaga, IIL
VSR ZADEVE BOLNIŠKE PODPORI! SR NASLOVE. R«UMb« taj. a Utre S. N. P. J., SOS?-S« Se. Lawad*le Are., Ckleage, IIL
DENARNR POSIUATVE IN STVARI, ki se «Meje gl. Iavrlvata««a edkere ki JedMte rekle ae «aslevei TejeUtre S. N. P. J., ISS7-SS Se. La»»* dale Ae*. Cklea«e. III.
VSt ZADEVE V ZVE I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI se peilljaje aa Rlatajalitre S. N. P. J., SSST-SS Se. Lawadale Are., Čkieage, IIL
Vse arllelke aleda eerleraaja v gl. iarrieralaesa edkem ae aaj pelljaje Praak ZaHaa. predsednika aadaaraega edkere, ligar ««slav je ageeej.
Vsi prtairi na |L pe retal edsek se naj peiUjaje m aasleri Jeka Under* weed, 407 W. Hag St« SpriagfUld, III.
Vsi deplel la dragl splsL aaaaaaiia, eglasL aa rel alee la splek rse bar je V «real a glaalleaiiedaete, aaj «s pelilje a« aasleri **FvesvelaH, SSS1-SS Se. Lawadale Are., Ckleage, IIL
POTOVALNI ZASTOPNIKI SA UST PEOSVETO.
m. a ai» i r
Naša članica, Mrs. Christlns Omahne, je na potovanju za liat Prosveta in Kujiž«vno matico v južnem d«lu držav« Illinoia, potem pa gre ▼ drŽavo Kansas, kjer bode obiakala naše stars naročnike in ob «nim tudi drug« roja* k« in član«, da se naroče na llat Provota in naroč« naša knjige. Ap«liramo, da jI gredo rojaki in člani na roke, ter pomagajo pri agltaeijl ,kar je v korist za list.
Naš aobrat, Jem«j Koktlj, potuj« v 'drŽavi Pennsylvanijl in obiakuj« naročnike, ter rojake in člane za naročnino na list Prosveta.
Nsš sobrat Anton Jankovlch, pobira naročnino v Clevelsndu In okolici in isto dela A. J. Alesh od časa do Čssa.
V državi Virginiji in Marylan-du, ter pozneje tudi v Pennsylva-nlji bodn obiskal naročnike in rojake za naročnino naš sobrat frank Ahlin.
UpravniŠtvo toplo prporoča vse zastopnike rojakom in članom, ds jim pomagsjo pri agitaciji.
Filip Oodina, upravitelj.
EAD BI IZVEDEL
za mojega prijstelja Rudolfa Ku-Šanj, doma iz vasi Breza, obfciua Kastav, latrija na Primorskem. Skupaj sva bila pred kakimi desetimi Ičti a od tega čsas ni sem v«č slišsl O nJem. ('eiijeiie rojake prosim, s ko kdo ve za njags, naj mi to sporoči, ali naj s« pa sam prijavi na moj naslov; Vinko Hrttčič, P. O. lios 301 Houh Sup« rior, Wyo,	(Adv.)
DA SKUHAŠ DOBRO Pl-VO. PISIPONASE PRODUKTE.
imamo v aalogi alad. hmelj, sladkef la re* drage polrrbl^lne. Po*kuaHe la se prepričajte, ds 1« doms prt aaa, Sekani rada* le i.«ji>olj!i in aajea-aejll.
Orerertjam, alad/barjem In v prodajalne leietaiae dame prtsserea pe-Mi*t pri raljlk naroČilIk. Pilite po lafennaeijo «ai
FRANK OGLAR.
S40I SeperUr Ar*ee«. CUreleed, O.
)
NA PRODAJ
Ksndi-sods In Cigar prodajalna in ob enim tudi groe«rljaka potrebščina v kanvah alj škatlah in druge drobnerije In blaga. Vs« v dobrem stanju. Za eaoo in druga pojasnila pridite osebno ali pišite na naaiovt. Jakob Krik, 1112 Cullerton (prej 20th) St., Chioago, III, (Adv.)
UGODNA PRILIKA
za rojake, ki bi jih veselilo vrtnarstvo v Kloridi. Na prodaj ali za najem J« izvrstno vrejena farma v tem okraju, pod pogojem,
da je pri vol jI delati to zimo ga mene, da mu tako pokažem, kako se mora tukaj obdelovati, da s« v eni zimi pridela toliko ali š« več, kot farma stana. Privoljl sem mu plačati najboljšo plačo za le stroke delo sa čas, ki bi delal pri meni. AH pa če hočete ostati tukaj to simo do ssdenja, da nasadimo od 50 do 60 akrov krompirja. Torej kdor ima veselje do dobre farm«, naj to priliko ne zamudi. Ta ponudba velja In za mesec avgust, Pišit« ns moj naslov t J. A. Lurnar, P. O. Hsmsule, Kla. -	(Adv.)
Poskusite to na ▼aie lase
, ^ m - M dni
Pilite pe preele p**kwleje peaedke. pek*I* reevltel
Pilite pe prljeaae peskeia* peaedke
V«M U«r m M •»•(• i»»*4«t< U i
<r.i* .««a *«.i«o	..
•	kaUrlM M «nl4l «wiw»•».., ki «< Ta mii.4i hm »•••.II« Itreira Mvli.M.kik Im.	r'«i»U,
IHii.MM.U »l.a U.«, ta ^rarrU.l.
•	»tolMlMM M.M*mI« Im mmé»m lu Imri failpu mm .*!« u* le »mu. arrise m
prvpMM ie *r»»»êji. m p*il« pmSmIiifr
AYMES CO. SSSS N. Rek*, St 4 H. I OS, Ckleage,III.
S u^A1
il S$ R HS
plrlttln
ilkt«l>*. kl m»M*frfr 'la m.«»4a S* ...fa.lla li^OM* ÍM. SMS*
* Mlld HMIN,
krapHiele rlaleresi.
Potniki v stari krnj im •migrant Ja
s starega kraja potujte preko
emil lili miruj«
ISS—lad Are., New Ver k
Denarna aolUjat
1er jih » Dinarjih
at v* — Dol.
H renIInI oddtUli Javni notarrkl urad Pilite sa In formar tja.
SLUŽKINJO IŠČEM
za spiofaa domača hišna dela in 'U si razume nekoliko tudi v ku kiaji. Plačam po dogovoru. O-glasite «r na spodoji naaiov : Tel.i SSlft Hootk Chieago Ali pe pišite
na
St. Klmo Het'1 Wl\ Ave., Chicago, IU A Adv.»
Ewwgj
PRI VSAKI PRILIKI
U Vam j* treba poeiati denar v etaro domovine l">diai v Dollar jih, Dinar j ik ali Llrak,
le potrebujete naarete sa poievanjo v domovin'. In aasaj v Aaseriko, le helote reliti kako t*4*re v »Urta kraj«, atelltl ali dvlgoki doner, sfi
is se Idioilto Val* pnkr*nk* tukaj okr*ri'.nUne nalolMl, hodu* ovoeli. da Vaa ko donela Reaka te ljudje, ketm poaaaje Vale po-ter be kolje poaluftllt, kaker .«ranakl; |i tega lahke peenemote, da se aamorrt* v reek takih prilikah saepao okrniti na
Frank Sakser State Bank.
S2 Cortlandl Straat	Na» Yarh. N. Y.

(kolater)
^i?1**?	• >u»WW« (.154) (raki mtitm ». mm Lw««r
«utomatldn« iltkollne ptlnml, ftfc pnl«n* («t, »00 jardov vedljlv naaUvek* m Ulj« v», k o m platna t leten Im tutakim kopitom. Itd.
Ta oral j« j« mIo priljubi Jano mM «trtici la h »ki u nalila« »otrabe Upo-SÎ^tL'*. * k.ot	< v N«milji. Ruti*. Italiji. Turiijl, ri^kmTKIUit
Itd.) kot itvrttno «tralnilk. oral j« (nemlka «tralnilk« puéka). «a «tratenj« Ur«« la «a lov. Podobno ao opotarja aa to. fij« U oroiU ««U lahko. prlljakljano, trn-«Mljlvo la rarao. Piltol« . I«««aim »oinikom vred trku i« tU funt«, in dol««
lahko vtakne » Up povrlrfw. LjubiUlji »porta jo «olo radi jemljejo « «oboj po v"*.-!*^",	-I'*"''	dWjaca pralito. aa maU/ltd.
V vojni j« tcrala Mavt«rie« veliko »Jo«o anako kot Laetrjov« .utom«ti<nu pUtola, y »««Ul • dru.od Y «ploàn.m voj.kov.aja. b»l| nW». aataalrcH.M. P rabit M moli, «a daljavo. Smatra «o. da U pllUla nea« najdalj la
«¡Tiff — Lat «r|w* WaMilM patato -J
Miv.dno rablja H «
MM .v«t« U «J M» II
^ I «kam la m Ja rrtWI Mamljiva » »nk Mirih M «gg
«U« aa matoma« kolera ja «M« • njimi, d« lori «vtoUodit«. krfTJ Vi MOaa 4abalo pU«evl«a. J# In «Sira« «daJja».	- j
itpra.nl « pnttakmn m ««»k J*" ..dnji itraC m od?» takle» » j« «amokraa praten.
Kr.*4 IRtfBFJtiSSX*
««, j. «.lo takk«.	" ^
Wik«, loa d.*olj maB-M**^
kot jal«.a. velk«v*.	"
rad«, «orali««. iU.	-
Ouy d« Maupassant ;
prijatelja.
(Prevel dr. V. Z upan.)
(Konec.)
Spuščala sta ribe pazljivo v zelo gosto mrežo, ki sta jo imelo v votli pri svojih nogah. In oba je navdajala silna nepopisna blaženost, tista radost, ki navda ¿lovka, ka<lar si lahko kpet privošči zabavo, ki jo j* pogrešal dolgo ¿asa.
Prijetno solnčece jnua j« grelo hrbet; ničesar nista več slišala; na nič nista več mislil»; porabila »ta popolnoma na ostali «vot; lovila »ta ribe.
A kar oacnkrst so se zatresla tla od zamolklega bobnenja, ki j« prihajalo kakor izpod zemlja. Kationi so začeli spet grmeti.
Morissot je obrnil glavo in nad obrežjem, zadaj na levo je opazil veliki "obris Valeriensko gore, nad katero se je vila bela perjanica, dim izstreljenega smodnika, ki ga je bila ravnokar izbluvala.
Takoj na to se je dvignil drugi izbruh dima nad vrh trdnjave; in nov strel.
Htreli so sledili drug drugemu, in od trenutka do trenutka je gora bruhala iz sebe svojo smrto-nosno sapo, puhala mlečnato bele hlapove, ki so se polagoma dvi-gali proti mirnemu nebu in tvorili nad njo cel oblak.
(Jospod HauvaKe je zmignil z ramami: "Že spet začenjajo," je dejal.
Morissots, ki je skrbno opazoval, kako se vedno in vedno potaplja njegov zamašek, j« naenkrat zgrabila jeza miroljubnega mota na te bcsneže, ki ae takole pobijajo in godrnjal je: "Ti ljudje morajo biti reanično brezumni, da ae tako-le morijo."
(Jospod Sauvage j« odgovoril:
"Hlabši so od šivali."
In Moriaaot, ki je ravnokar ujel belico, je izjavil: "In če pomiali-ino, da bo tako vedno, dokler bodo na svetu vlade."
(Jospod Sauvage ga je prekinil: "Republika bi ne bila nikoli napovedala vojske ..."
Morissot mu je segel v besedo: "Pod kralji imamo vojsko a tujino, pod republiko jo imamo pa doma."
In začela ata mirno rešetatl in reševati velika politična vprašanja z zdravim razumom miroljubnih in preprostih moi in so popolnoma strinjala v • sodbi, da ljudje ne bodo nikoli svobodni. Mont-Valerien pa je grmel brez prestanka, podirajoč a svojimi krogi jami francoske hiše, uničujoč življenja, končujoč marsikateri sen, marsikatero pričakovano veselje in srečo, odpirajoč v srcih ¿en, v srcih hčera, v arcih mater težke rame, ki ae ne zacelijo nikdar.
"To je življenje," je dejal jospod Sauvage.
"Recite rajše, to je amrt," jo odgovoril a smehom Morissot.
Toda atreala ata se vsa prsstra-šena, kajti začutila ata natanko korake za aeboj. In ko ata obrnila avoj« poglede, ata zagledala za svojimi rameni štiri može, štiri velike bradato in oborožene mole, oblečene kakor sluiabništvo, v livrejah in a ploščatimi čepicami, kako merlj^ na njiju a puškami ob lieu.
Trnka ata jima padla odplavala po reki dol. v par trenutkih ata bila ujeta, zvezana, od-vlečena poč, vršena v čoln in prepeljana na otok.
In za hišo, ki sta jo imela za čisto zapuščeno, sta zaglodala kakih dvajaet nemških vojakov. Nekakšen kosmat velikan, ki je kadil iz velike porcelanake pipe
in jahal na atolu kakor na konju, ju je vprašal v izvrstni franco
Ščini: "Torej, gospoda, sta imela arcČen lovf'
Tedaj je nek vojak poloiii k čaatnikovim nogam mrežo, polno rib, ki jo je bil akrbno vzel seboj. Prua se je zasmejaL
"No, no, vidim, da ni bilo alar bo. Ure pa za nekaj čiato drugega. Poalušajta me in nikar se nič ne vznemirjata I V mojih očeh sta vidva oba vohuna, poslana, da bi me ogledovala. Ujpl aem vaju in vajn ustrelim. Delala ata ae kakor bi ribarila, da bi bolje pri krila svoje namere. Padla sta v moje roke, tem slabšo za vaju; vojska j« vojska. Toda vidva sta šla akozi francoske prednja atra fce, gotovo vesta za geslo, da se zamoreta vrniti. Povejta mi to geslo, in pomilostim vaju." i
Oba prijatelja sta stala bleda drug ob drugem, roke so se jima nervozno treale in .molčala ata.
Častnik je nadaljeval: "Živa duša tega ne isve nikoli, popolnoma mirno se povrneta nazaj. Skrivnost izgine z vama. Če pa odklonita, bo to vajina amrt in aleer takoj. Isberita!"
Ostala sta, ne da bi ss genila, niti ust nists odprla.
Prua, popolnoma miren, je spet govoril iztegnivši roko proti reki: "Pomislita, da bosta ▼ petih minutah na dnu te vode. V petih minutah 1 Ootdvo ima(a tudi kaj aorodnikovf"
Mont-Valerien je grmel ie vedno. Oba ribiča ata stala pokonci in tiho. Nemeo je dal ukaze v svojem jeziku. Potem se je pre-aelil a avojim atolom r stran, da bi ne bil preblizu ujetnikov In dvsnajst moš se je postavilo na dvajaet korakov, s puškami ob nogah.
Častnik je še dejal< "Dam vama še eno minuto, da si pre-mislita, niti dveh aekund ne več."
JOSIP STRITAR:
SODNIKOVI.
Črni oblaki so bili zagrnili večerno nebo. Kakor čeda gladnih volkov je tulil veter okoli voglov. Bliski so švigali kakor goreče kače po nebu in atrašno so razsvetljevali nočno temo. Tfe-akalo je in grmelo, da se je zemlja tresla. Ljudje so trepetali po hišah, križali ae in molili, kakor da bi ae jim bližal sodnji dan. Živina je tulila po hlevih in zver ae je plašna skrivala ter po jazbinah in po grmovju iskala zavetja pred grozno nevihto. Strašno hreščanjo in pokanje se je razlegalo po gozdu. Visoka drevesa so se zgibala in skoraj do tal pripogibala svoje vršiče. Vihar jih je šibil in lomil kakor suhe treske. Gorje človeku, kateri ne je zakasnil in ho-di o trm času po gozdu!
Neljan je bil star inož, ali lake nevihte ni pomnil. Polival je ie v svoji samotni koči poleg «oztla. IiUČ upihn«; skoraj strah ga je bilo v postelji. ko jc vihar tako grozno razgrajal iu mi-kasti! njegovo staro poslopje; hal se je, tla bi mu ne odnesel slamnast« strehe r.nad glave. Silil se je mižati, ali ognjeviti bliski so mu «iloma odpirali oči. Ilngu je priporočil svojo dušo in svojo kočo, obrnil se v steno in kakor otrok potegnil odejo čez iflavo.	9
K«» je tnko idel, kar se mu zazdi, da j« nekdo potrkal na duri, tod* tolaži se: nič no bo, vihar bije na vrata. Vendar nshotoma posluša; veter je bil nato malo potihnil; v drugič se rau zdi, da nekdo trka; «daj celo čuje prav razločno človeški as: "Odprite!"
llrž ko je to slišal, vstane brez pomisleka, prižgt» luč trr ifre odpirat; ko hI bil razbojnik, v taki nevihti ^'it kristjiin ne »me pustiti brez za« velja. Toliko <U pa ni vihar znak vrgel, ko j« odprl vrata. Vse črno, ni«'- n<* vidi. "Kdo je!" vpraša.
" "Siromak, poinitgajt.'!" " odgovori mu m kdo h »labim glasom V tem trenutku se zabli-«kii in S« lji» 11 zagleda pred »ah»» Človeka, ki jc ležal na tleh. t glavo mi pragu. Hitro «a vzdigne ter ga uapol u«'se, napol vleč« v «olio.
Slaba luč. ki jo je ilsjitls mala svHilniea na mi/i, posveti v strašno bledo obličje. To obličje je bilo Seljanu neznano. Mož je bil ranjen, kri mu j* kapala izpod pe*ti,-ki jo je pritiskal na pr<i Srljnn K<t položi na |m>«i«'Ijo m mu xa«'ns preisVavati rano. Moš si jo je bil ra silo zarna* šil. Srljnn mu jo najprej izpere, potem vzame svojo premično «rajeo, jo razporje in t njenimi ko«i obvešr rano. kakor in zna.
\'mi m »r jr molče vrš |o Kanjenee je težko «opihal. m k.i mu je bila rnna zaveiana, mu je ti 1 lo I u le. Oornriti sačne dovolj razločno: *
"Vrste, mož, kog« slo ponevedoma sprejoli
pod svojo «trehoV
' K«lo «le. ne vprašam." odgovori mu Seljsn, ' dovolj ni) je, da sts pomoči potrebni."
"Ali ko bi vedeli, kdo ««m, triko da bi mi pomagali. ('lovrka. kakršni »rm jat, ni smeti pod streho jemati. Ali poinst«* /.nplotni)iaf" "Videl ga nisem.*' ' Poglejte m«! Zda j veste, kdo sem." "Ilodtte, kdor hočste, ranjeni ste, in to kakor je videti, hudo. Alt hoč#te, da naj vam grem po idrsvmka i« po gospoda, če «* upate aami ostati* '
"Pustita, prepozno bi pnšls adravnik in go-»H. tftUa ni ne enega ne drugega 1 jai sem l>r*akrtilj«n. Moje grebe m slabosti, tipam, da mi
Dog tudi tako odpusti. Kesatn so jih in pokorim se tudi zanjt."
. "Torej vsaj ne govorite toliko; mirni bodite, morda js pa vendar še kaj upanja."
"Dobro vem, kako mi je; ali mene ni škoda. Puatite mi to veselje, aaj ga bo akoraj konec; vsega konee, izgubljeno življenje! Vi ate videti dobsr moš, zato rad s vami govorim. Bvet jo malo prida, rad ga zapustim, prijatelj."
"Ali imate še kako šeljof" •
"O paš bi Še eno imel, ali te mi ne morete izpolniti. Ena aama človeška duša je na avetu; katero aem ssres rad imel, tudi ona je mene rada imela, in vendar sem ji prizadel toliko preglavice in bridkoati! Svojo mater bi še rad imel, proail bi jo, naj mi odpustil Ds, morsm umreti brez nje, brez njenega odpuščenja, to mi je edino hudo, moja največji pokora.
Nato ranjenec malo potihne. Čez nekaj čaaa zopet ispregovori:
"Prosil bi vaa, da mi pojte po mater, ali to ni mogoče, nI mogoče 1 Po amrti moji pojte k nji; vzemite in izročite ji to; tu je tudi povedano, kje prebiva. Recite ji, da aem umrl skesan in spokor-jen ln da aem se nje spominjal v svojih zadnjih trenutkih. Tolikokrat bi bil šel rad k nji, pokleknil pred njo in jo proail, naj mi odpuati, ali ni mi dalo; aram mo je bilo. Zdaj je prepozno! — Čudno, Čudno! Pobegniti jim is ječe, bilo mi je igrača ; in vendar ni ae mi ljubilo, ali aam ne vem, kako je bilo: ko so me gnsli kakor vola v mesnico, prijelo me je nekaj, kar hotel sem in vesi so ml odpals, rsztrgsne kskor pajČevina, ali snete, aam ne vem. Čudna uganka js človek, prijatelj, čudna uganka; jss je niaem ugenil. — Zdaj umiram u-streljen kakor zver; do vas aem se priplsjil; pljuča so mi zadeta, teiko diham, ali akoraj al poči-jem; kaj je človeku treba dihati 1 — Se nekaj, prijatelj, poročita Sodniku, da naj bo pameten; Zaplotnika se mu ni treba več bati, tudi ne, ko bi bil liv: Zaplotnik ni Iškarijott — Odpustite, prijatelj, da vas nadlegujem, aaj ne rad! &e enkrat» ne pozabite moje matere I Dajte mi roko! — Tako, zdaj je dobro! Moja moč je pri kraju. Z IW>gomI"
Nato se obrne v steno in izdahne.
XXI.
Visoke gore obsevajo prvi Šarki jutranjega solnea, njih zlats še poslednji, ko še mrak zagri-nja nizke kraje pod njimi; v ponosni hrast lete. strele arditega neba, on je razkačenemu viharju igrača, pritlikavemu grmovja pod njim ni ae bati ne atrele ne viharja; kar se imenitnega godi v človeškem življenju, vrti se navadno oh imenitnih, visoko atojcčlh oaebah, ostali smo skromni gledalci in poslušalci. Ali uaodi ae včasi zljubl, da si izvoli za središče nenavadnih dogodljajev Čisto* navadne, proste ljudi, in aanimivo je opažati njih vedenje v takih alnčajih; veseli nas, ako vidimo, da njih moči raito s njihovo nalogo.
Poštenemu drvarju Seljanu ae ni bilo v vsem dolgem šivi jen ju skupaj agodilo toliko imenitnega kakor sedaj v dveh treh dnevih; dogodba ae mu je vrstila skoraj lires presledka sa dogodbo. Zbrati mu je treba vse »oči, ksr mu jih je bilo v starih aožgsnih, da ni onemogel in omahnil pod ailo dogodkov, ki ao padali nanj.
Preganjani Zaplotnik j« ležal mrtev pod nje-govo streho Nočni vikar jo bil potihnil. Skozi malo okence pomoli glavo; vse mirno; jutranja zarja je alatila jasno nebo Že je mladi dan svita skoai okence Ut «• boril amagovito a bledo svetlobo brleče loči poleg poaielje. Kako čudno bledo je bilo mrl čevo obličje v tem drojnem svi-tul
(Dalje prikoAnJhi.) '
Nato se je naglo dvignil, se približal obema Francozoma, vzel Moriasota pod pazduho, ga odpeljal nekoliko t atran in mu rekel potihoma: "Hitro, torej tisto geslo f Vaš tovariš ne izvo ničesar, delal ae bom, kakor bi se mi bila zaamilila."
Morissot*ni odgovoril ničesar. Prus je odpeljal tedsj še gospo-<U Sauvageja in mu stavil isto vprašanje.
Tudi Sauvage ni izpregovoril besedice.
Spet sta ^ala drug zraven dru-gega.
Častnik je dajal povelja. Vojaki ao dvignili svoje pnške.
Tu je Morissotov pogled padel slučajno na mrežo polno rib, ki je lešala v travi, par korakov od njega atran. Solnčni žarek je padal nanjo in zalesketala se jc kopa rib, ki so ae H vedno premetavale. In polotila ae ga je slaboat. Čeprav se je krepko premagoval, vendar ao ae mu oči napolnile a solzami. Zašepetal je:
"Z Bogom, gospod Sauvage 1" Goapod Sauvage je odgovoril:
"Z Bogom, gospod Morissot!" • Stisnila sta si roko, vse telo pa jima je stresalo nepremagljivo drgetanje.
Častnik je zakričal: "Streljaj l" Vseh dvanajst strelov ae je oglasilo kakor eden.
Goapod Sauvage je hipoma padel na obraz. Morissot, ki je bil večji, se je zagugsl, se zavrtel in se zvalil preko svojega prijatelja, t obrazom proti nebu, iz njegove
suknje, prestreljene na prsih ps
so brizgali curki krvi.
Ncn|ec je dal nova povelja.
Njegovi jjudje so se razpršili in se povrnili z yrvmi in kameni, ki so jih privezali k nogam obeh mrtvih, nato ao ju odneali na breg.
Mont-Valerien . ni prenehal grmeti, nad njegovim vrhom Se je vzdigovala že cela gora dima.
Dva vojaka ata prijela Moriaao-ta za glavo in za noge; prav tako sta dva druga prijela Sauvage ja. Obe trupli, na trenutek razkole-bani z vao ailo, ata zleteli v daljavo, opisali krivo črto, nato pa ata se potopili, stoječ po koncu, v reko, ksjti s kameni obtežene noge ao padle poprej v vodo.
Voda je briagnila kvišku, ae razpenila, zavalovalk, nato pa ae je spet umirila, čiato mali valčki pa ao bežali k obema bregovoma. Nekoliko krvi je plavalo vrh vode.
Častnik, ves Čas vedrega lica, je rekel polglasno: "Drugo bodo že ribe opravile."
In šel je proti hiši.
Naenkrat pa je opazil mrežo z ribami v travi. Pobral jo je, pregledal, sc nasmehnil in zaklical: "Wilhelm!"
Pritekel je vojak z belim predpasnikom. In Prua mu je vrgel plen obeh ustreljenih in ukazal: "Speci mi takoj te-le male živalce tu, dokler ao še ilve. To bo izvrstno/'
In kadil je spet dalje iz avoje
pipe.	U
Čudovito novo sdrsTOo s»
ro in min/t.
»n mlade
D^-J. kM Ur -
«S«ko tak«.
ftUUUl taca lia ta ho40 . da daj. u novo	I
ktUo odporno« v tUoé h'.î'^*
baUU r .UUa llvca u 'W^ H
O. hitro. N^. W Um in «vaplo ti*can,	I
hitra povrna iiv.hno« i, L j1"* K rami. «in«™; 4.U »irjM« Uvra i« povat.
d. poakualta *««.-T.m.
d«l ia 4« m m počutit« boljIiV«
ark aavoja Ukm-narju V i"' val donar.
■e^bzssssi
ZA SLABO PKrpm
pomanjkanje talca tm Oploftno Obiabciobt vzemite
SEVERAS BALZOL
Splošna tonika sa metke i tanska.
Pomaga naravi s tem da lodec in jetra bodo pričat svojim normalnim poslovi jem in prebava bo zopet d stala redna.
•0 ln as Vprašaju svoj «g« Iskan**,
W. 'F, SFVI RA CC L LL> AH RAIMOS, UMA
svetovne slavne evropejske in ameri-kanske automatične pištole in revolverji po najnižjih uvozniških cenah!
pozor! ^it^^.-^s^r^r hvliho.
MAUSCJUSVB MFETUUCT—KOMBINIRANE PUŠKE I» Oflcirakl «Mdali a^ piln» dal«« «mri IS «Srak
JARDOV
1.000
Hltr.
karakiak«
raavij« najv*4jo prabltno mo« «.•O» jardov.
Kompl.tao pittolo « MTojam Itd.
damo m ......................
1M — • mm patron
i»m«d vaak piltoi aa «««t«, kar «rao najdalj do
$29.95 4M
NOVA TAJNA SLUŽBENA POSEBNOST t pnMa« Mv ta m«m«rafc« kopita
IOS — Ts ra vol-▼«r. ki ima S pa'*** doleo MO I« mornarako kopita. J« najboljli avtomati*-ni ra vol v ar m itm#tavanja patron v drla »ah. Narajan I« «aJWlJNe« mata-rij.1». kl m mora dobiti aa danar. Oerodjo Je I« najfinajUn jokla. «m j« najbolj. t«ea kova la tsorstao riaana. P«UIU ta val dali «o narajani It najboUU«a ko-v««««« lakta, pravilno k«U*w*e: lahko m rabi m oddajo poaamatnaar« atraía, ali pa Uat dm* m dm «i m. Opramljan J« s vamaatntm tapira mm. p«Untirn«lm > da« »t. maj«. 1S17. Patr..»m Upadajo avtomati«no, ko m ravolvar odpra, Jam-dtaao van. d« bo popolnoma eaak kot kaU u «lik« la povo «Ma. Ako UUu Imati iMttnan I« prtljubljan ravolvar po ■morni eral. Ud«J am mHJIU vala «a-radiu m U ravolvar. Pov«|U. ak. «a kodoU imati UkUM pUva barv. aH p»-nlkHewea. Za U ravolvar ao rakijo navadno It Bim Piro M U II kalibra S. a w. (kalif Ptra Patrooa. It k«libMBl I
II kallbarni ra\olv«r
IS kalibarni ravolvar
aatraa m tt ka libar
sa ......................
>•• mir* m II ka libar
IS« pntron a. Ü k atibar
$13.25 14.50 16.25 5SJ 2.50 3.10
»WOVNO SLAVNA "MAUSEBJËVA" AVTOMATIČNA PISTOLA—BEPCTIRKA
ISS — Teme
■ •BS**«- S» ra Ira la k ko tal a j
«ho U mmlio aaeaS, «M m kndai
kl
T. kl
ta»« nmial« m ). M-meaâwaja u nnprava po*ara«Ua I« mm
Il kaNkra Im« praaMi aa S M kalibra p« M I paira«.
rat
PORBBN1
m II
roiuin
magasins
$13.95 14.95 1.75 1.75 1.90 2.40
STRASNISKI UREJEVALNI MODEL
Isa — Lahko «lato aovae« modri orolja. n.raj.no panbau a. atrmlniha. Dvojno dalo. modno oeradJo. cilindar a« iapahna in novi «ar. no.tni patelin, kl MaMljlv« nrapra«! v «ako amre«o. II kolikor, 4 M len« ««o i« It kaliber t % la 4 <4 na I «na mv. kramo le t eno kop tU. PLAVSOA IZ-
SS*!*-......:........ SISJO
110	Miro« t| kalibra m...................
111	patron It-tS kaliber
"BABY" REVOLVER BREZ PETELINA
IM - T> ji naj-manjll i«detan • revolver. rabijo m kmtko patroao a talil kalibra; j.kraa««ea Melkt; avtom «tU no Itpakaj. patrone la poMllo a. lahko potoM ob kopit«. Noel m o U-
»»-T«
EopiU. v katera«« ao kit ar nie. «Uno parak«j IIS patron t« kaliber kratklk..............
ŠEPNI MODEL, KAUBER 12 i MM TIRANA AVTOMATIČNA PIITOU
tes — V odatranUiram weeilaa o lwpiu m
taMU trani t ratran. PHtola j« dole« S.Mira» U uku 1« 10 OB. T« piltoU J« lepo itjed- < «Silas In dobra n«r«j«M. «iila mu naea Udolk« in to«ra. im« v «na rapir.4. in popolnoma vara«, tka m I » Me«.
ti koliber »UUU e«< «UM.....................V*
tt kaliber flluU	o
POSEBNI MAGAZINE M ti kaliber t Une...
POSEBNI MAGAZINE m It kaliber «Um. ..
101 M trau m ti
IS patra« M It
ORIGINALNA NEMŠKA "LUGUKf (ParakalUm) AVTOMATIČNA rtIT« JS kMIkov (TM .«)-!* H* ■
S «trotov
Uporaklj« m p« vaem a vat a. ji I mnaaljiva U ranw.
Najnavrjti
Cemi j« ................
III — t« kalibra
Mt ron . ; . .............
t Importiran Ul I« kravja««
«arija aUM U...........
Ur« kopito U makevra» tak ko «a«me i« »M tata. da m
KAKO NAROČATI ^HH
Od railla komad I« *»Um. kaUrae« mlalHo narodHi. ef^**/T»? M.H-f' toraea «t« itpolnill ta »oU« prtUiite tudi i lis na rad««, k^. J «*' ,t, ^t potom pot lj i te vaa .kapa J nam. Mi vam peljem, btafa «	*
«kaprara na C O. D. PtadajU MtaH dol imkiei a« v «I dom.
V. A DANIEIJ* MICKS SUIIJIIMR SAM ANTONIO, TBEAK
CENJENI: Prttaeam II.»S «kupa« « ............ i
poSOif k«m«d». •»* "T" J«, m «Sra««l«m »M.1. ^
kak m k*tm
IMS ..i..............
NASLOV ULICA la St.
MESTO .............
DRSAVA
Ml «he.atno jamdtmo vaa t Mm« «Mk. M
Mmm
ko« pt4l«k»J«M le k« Ako otaU
NAJE JAMSTVO
a. a« N
■BSs
V. A. PA um------
RICKS BUILDING. . SAN ANTONIO.