L:;o l!X. JtevliKfl 29.                                 V UMIM • soBoto S. frtnarjn 1926.                                       Cenn Din 150
j~     ~vr_ '^^B     ^^^^^^^H              ^^^^^^^^^     ^^^^^h^^h f^^^^^HI^^H^I    ^^^^^^L   ^^^^^^^1      ^^^^^^^^^^^m    ^^^^^^^1 ^^^^^^^1    ^^^^^^^^b                      '^^^^^^B   ^^^^^^^1         ^^^^^^h         ^^^^^^^^^^^^^^             ^^^^^^^^^        ^^^^^^^^^^^^^^
1 i i«]« vsa* «*■ pf^tliit, liTMaii Mltlj« ia »mobU«, * IommiI: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst        i
2 > 50 p, većji inserati pet:: vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, rekUtae, prekUci beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — knstiaicd Gavek posebe> «— „ttovtaafcl J<r><*' veija leiao v Jiigoiiivgi 240 D, » inozemstvo 420 D
Uprava itv«t Scsil**« olfca «•*. $9 prftllćl** — T«l«ton &tt». 304. Bra*ai*tv» Kaaliora šlica st. SV i. Mđstrtp'«.  — T«letoa it«v.   34,
BV       ^ottfiin« platana v gotovini«
Cavčna federacija
S tem :zr4Z0m j* v svojem ljubi un-*kem shođu Svctozar Pribičević plastična oz^iačil današnje ^e\ zč.ižno starije v naši davini poiiuki. Per. še^t raz-ličnih davčnih sistemov imamo v Jugn-•l«L*-"Ui: r*> ujedinjenju pa so nalagali se nove davite, ne dc bi ^ pri tem opirali na žč obstoieče. Tako se je zzodilo. da so nekaiere :iase pokrajine, zlasti pa Slovenija, izinozgavatie pod najrazLč-nejš.mi naskni in da nimaino samo dvojaega. ampak mestoma ćelo trajno abd^vćenie. D?. bik to "■■ obraz vsem Darcdiio - gospodarskim in splošoo pri-znaaini davćnapolitičmni načetom, oči-vkino sospodov v nnančnem ministr-stvt: rt razburia. kakor »ih tuđi ne raz-burja dejstvo. da je današnje stanje v »snem fiasprotstvu z določili nstave.
V političnih krogih pa vendar vodno bol? prođira spoznanje, da je taka »ieaeraci*a< za državo ravno tako opasna fn pezubna, kakor bi biia politična federacija i>o rsrfćevskih ali klerika Imh zahtevoh. Cna kot druga je ne-sdruiliiva s prospehom »n razvojem JugoJavl^e. Politična federacija ie za većno pokopana. Dre] ali slei priđe tuđi smrt za davčne. Vedno češče se pojav-Ija zato že rudi v političnih krogih za-fcteva po izenačenju davčne zakoneda-je. po od pravi neznosnih krivic, ki jih vsebaje današnja davčna situacija. Priznavan to potrebo rudi v vladi sami. a kljub tenra rešitev vedno in vedrio od-lagaio in s* izfcovarjaio na vse mož.ić načine, cepra*- je bi! zakonici prediog o Jrenacenju da.vkov v ministrst^u že park rat izdelan fr. ^d od dale svoja mnt-nja o njem že tuđi vse naše gospodar-&ke korporacije.
Privega vzroka si 20si>Ddje scvtda ne upajo povedati. Davčna reforma re nesnriselna. ako ne prinese olajšanja Sloveniji ra družim pokrajmam. ki dane« zanikajo pod ojsremiflimi daver.irni bremeni. To ola^nje pa je mogoče !e, ako se istočasrK* zmanjsajo dfža^iii izda tki. ali pa se r^večaio davki v dru-giii. danes davčiio manj obremenienih pokra«inah. Seni spada v pn*i vrsti Srbija z Beojrradom na čelu. deloma pa tuđi Hrvatska in Slavotiifa. Državne dahodke z~v išati s pametnim sospodar-stvi>m v državnih institucijah. te«a da-rašnji moseotci ne majo; ne znaio pa tjdi &n»?reno zn-žati državnih izdat-kov. Povijati davke v Srbin in na Hrva >kern. ali pa v?3; že danes presdpisane (trego irtenari. kar bi radi zadostovalo — tega se boie. SaJ srre za njihove vo-lilce. sfre za beogradsko čaršijo in pc-ivxi!co; vsi ti bi se netialj navduševari sa da'iasnji režim, ako bi iini resao pokaza!, da so zihl'. oni doižni plače^^ati vse davke. ali pa bi nrn davke se ćelo ccvisal. Tega rizika si v>aj sedaj Je ne upa pre\ zeti nobena vlada« ki :>e mora opirati na radikale. naiman? pa šč današnja ker bi tuđi radičevci pk> izena-ččnju davkov prej izgubili kakor pridobili.
Izjave, ki jih je podal miiiister Uzu-oović v imenu odsotnega finanćnega ministra v debati o davčni preebreme* nit vi Slovenije, so jasen izraz tega ne* Tskrcnega položaja. Minister se ni »pu* .^ćal v meritorno razpravo. ker bi rao» ral v t^m slučaju priznati, da se godi Moveniji krivica. Tolažil nas je z izena* čeniem d#vkov. čeprav se dobro zave* da. da tega zakona se ne bo tako brzo, Odgovarjal pa ni na očitke. da vlada gjiti jasnih in priznanih krivic noće od* praviti. čepra\- bi to prav lahko storila v vsakem finančnem zakonu. Pokazal je vnovič, da n im at a niti on, niti vlada resne volje odpomoči krićečim kri* vicam!
STEPAfJ RADIJ PROTI UČITELJSTVU
^ Zagreb, 5. Koruirja. Pros^Tetni mini« fter Step^n i.adć je odreda takojšnjo vpo* ko ;tčv šolškega. nadzon^ika v Bjelovaru, fli oša BorojcviCi, ki je pil žc pred vc jno «' :sa hrvat^ko-srt^ke koalicije oćličen pri^ •teš ju^ slovenske nieje ter je bil ob iz« l*r hu *v*_-tovi>e - ojne pt-Jitičito preganjan. Nadzornik Borojević je hi! od našega kralja ©d!: ovan t rex!om sv. S«%t IV. razreda :d B     ga ori*.
PROTEST PARIŠKIH TRGOVCEV
Pariz* 5. februar ja. Pariški trgov-c". ... iinajo svoje bogate prodaialne v Rue Saint Honare so vćerai za eno uro zaprii Lvo.e protlajalne v znak protesta proti crevisokim da^^kom in rroti na-ir.c:i vla:>. u se tiTovce-n nalože se f ."! irr: ':ii t'avfei. \ no^ebni s- oincnid t r".:i nuva'v.Jo, da plaćujejo-15 % vse- i ga aavka v Fra ne iju              -                   1
napetost med ndlRali In radićeuci
Pogojoa demisija ministra Simoaovića. — Izjava ministra Uzo* norića. — Današnje avdiicncc na dvoru.
— Bc^Crad, 5. febroa-rja. Poiiti5na si- I tuac; a posta a vexiiK> bol] napeta. V ospredju poiitićnih raz^ovorov >e detnisiia, k: io ie napove-đai minister za soc^.^Ino politiko Milan Simonov!č. Ta svo- kerak nroTi*. !ra %. Simcmo\"ić s terr. da ne more pre»7*tl koc raćlKalni mlnlM^r odsovorno-sti zz plemensko a*itaciio. ki }o rodi nje* jov kolega v vladi, prosvetnl miolster Ste-pan Radić po Bo$sL Herce^vin! i« Dahna-ctjL Ce Stepan Radić ne odneha, bo %, Sl-noooTić primorali izstopitl \z vlade. Danes sč je tuđi razširila v parlamentu \-©st. -da je Z- Simonović žc podal pismeno ostavko.
Ve>iko pozornost vzbuja današnja iz* lava. aiinistra Nikole Uzimovića v Narodni skup5Čini na ir.'aiania L;<ube Davidovića. Izjav3 je, da ne poskuša tu braniti Stepana
I Radića. Ta bo sam od govana!, ko prfspc v Beograd. Kar se p» tiče v* litev, ie Nikola Uzuno^ć z na2!a«orr' omenjal. »Vlada k. Pašiča n«* ra"*-U na v .Htve» Nasprotno, 140 radikalov da?e d^v »i ^aranciie, da bo proračun pravoĆasno '/tl^sovan.« To izjavo stnarrajo vse parlsi entarne skupne kot popuno negacijo rad;cevćev in jo tolmači-io kot napoved ^>a proti drugi skupjrrf vladir« koalierje. Vz eden radikal je tudl dane^ izav!!. da «e moreio v«č sod^lovati s Step2nom Radijem
Dopo'idne so H?!e avdijence ea dvoru. Najpreje je bU ^pre:e: notranji mitrister Boza Makshrovfć. kf je kralju poročal o situacii:. Po 2i'dn«^c' « Boza Maksimo\ić posetil ministrsket2 predsednika Nikolo Pašića.
Proračunska debato u niiroii; sliup^ini
Ljuba Davidović govori o politični situaciji m napada Stepana Radića. — Minister Uzanovlć o možnosti novih volitev.
— Beograd. 5. februar ja. Narodna skupščina je danes ob 9. dopoldne na^ clalievala načelno debato o državnem proračunu.
Vodja demokratov Ljuba Daviš dović je nastopil kot prvi k on fra* govornik. Njegov- govor je trajal dve uri V pnrcm delu svojega govora je kriti* ziral pomanjkljivosti proračuna, ugo« tavljajoč, da je predloženi proračun previsok in da narod ne bo mosel pre* resti bremen. ker se nahaja v težki go* spodarski krizi. V* političnem delu svo« jega govora je Ljuba Davidović oštro j^ovoril proti sedanjemu režimu RR in slikal nezdravo stanje, ki je nasta!o po sedmih mci-ccih «-klcnjeiTega »porsz:-uma. Napada politiko prosvetnega mi^ nistra Stepana Radića, ki prepovedujc nove volitve. Za časa rlade RR je us":cd
parlamentu ze\o padel. Navaja tuđi ne-katere podrobnosti o prilikah v Južni Srbiii in v Beogradu ter se pritožuje proti vladnim organom, ki izvršujejo nasilja  in   nezakonitosti
Minister I'zurović v imenu ods»ot-nega finaićntza ministra pcbi;a ;zvaia-nia Ljube (>avidovića. Med sp!ošno po-zornostio zbornice in med živahn'ini mcdkliCt iz-avlia. da vlcda c. PaŠća ne dela na fo da bf dobila velim mandat. Vlada !t •»<ji<*čen2 sprejeti proračun. Će na Dride do volitev. dobi %'olilni mandat naivečia <fran' a .
Oouziciia ie iz'ave rrrin'strove vec-krat nr<-K'n:evala r medklicL Seja je bila oDi'id^e z c^vororn m*mis;ra ?*z*j-novića končana. Jutri ob 9. dopoldne nada'iu'e   skucs^ina  proračunsko    ras-
Nemfki Hojliot proti Italiji
Tuđi Avstrija organizira boftot  proti Italiji v obrambo nemske
manjšine na Tirolskem.
— Duaj, 5. februarja. Po večjfh mesrih Avstri.*e se  vr5©  protestna  zborovanja   ra-d;   rit'-rar. a   ne'r.ške  narodne  manlšine    na J*j-?T7err Tn-ofeketn otf srrani Irai-nanov. Tako protestno  zb\"r(n"an*c  so  priredili    tud si Dim a ja v vcIiKi rotavšk: dvorani. Spre-^eia ,ie biia meo Urugiri resciucija, ki na povedtije   bojkot   italijanskeiiira   olagu     od stran;    avstruskega   prebiva'stva,     obene: prepoveduia   potovarre   v   ftaliio.   Do!'>č£,.« so za :a bojkot spiosne smernice.  Vse rr-govske ^tjernic« iu tržovs>ki gremiji &o pozvani, <2a opozore %iaicaiie trgovce na boi-kotno gibanja in da odkianjaic   * ^ukr  itnl';-JansJto   blago.   Trgovci  sč  obsn^Ti   pr-zvar;! v svojih izložbah  pc»staviti  napise:   »Tu se se  prodaja   -talijansko  blago!«
Frot; bo/kotni aK%-~* se- s.e po;j\ili res-si pomislefi, cU bi :ahko b^ikot škodoval nemškim »užnirn Tirolcem. Se ::3čz]je raj se pcdpira nernš^a ?užua Tirolska, nai se ra-bavlja iz onih kra:ev vino !r. sade, toda rr.Jib pro\ijenca se mora strogo kontrolirati.
V dunajskem parla't'ntu ;e bili pred-»ožena  interpelacija,  ki   se  nara sa   na  ita-
^anski kraljevi dekret, s katenm se ome-■ & irozemcem trgovina in obrt v kra;.ih, <; so odvaljen! do 30 km od m«Je. Imer-itlantje zahicvaj-o. da avstr-jska z\*ezna vlada intervenira v Rimu in v slučaju, da ni ostala taka intervencija brej pozitiv-negz uspeha, nai se z\-ezna vlada obme na Društvo narodov. V slučaju, da bi vsi r: keraki n« prinesii zaželj^nih usp^tov, t>Dziv^ja interpclamje., vlada nai ukrene protiodredbe v smis'u avstrisko - Italajan-ske trgovinske pogodbe.
— Trst, 4. februarja. Italijansk! ftsti razpravfiajo še ^'«dIK) o nem-škem bojkotu proti kaliji. s-Giornale d'Italia* razpravHa v uvodniku o bojkotu nem&kiii listov proti Italiji. List je mnenja, da i« večina nem-škega naroda m^oti bo»kotu in opa. da bo ?!en;^ka vlada, katert rroč »€ sicer vsled pa-iamentarnih prilik precej o.Ticjena, v položaju, da nastopi svoje rezerve v interesu gospodarskega polnvr^a Nemčije. Neka-ier: 'talijanski listi groze NemčiH da pri-^ne Italija z akcijo na mednajodno-sospo-dirskem polju.
Jezikroie naredbe na Geško-slovaškera
— Praga, 5. februarja. Po č.'io&Iuva« škerc tiskovTj^m uradu cb ja vijak* listi vs©-mno najnove.^e vladine iszikovne nared-je. ki Goioča vperabo državnega fezika in obenem aajc navodila glede ^"PCTabe na-roenoTisnjšinskTh jerfkov. Vsa ^odišča, uradi in državni organi irra'o občevaii z nač-fč;erfimi ministritvi v cržavnem jezfku. Vse vtoge vs: pred!og! in prošni« strark se Irnajo vlagati v državnem jezilin. $oć:~ *,a tt: druge upravne o!rTasti imaio razim gotovih iz^em poslovati v državnem jeziku. Stranka, ki b: odkloniia Izpo-veJ v te!"n ic-TikiL se lahko kazsuje z gl^bo dn 1000 Kć. Vpisi ▼ trgovske hi dnt%* registr« se Iz-%rfe irkliućno v državoem jezik«.
Giede narodnih rraiijši!: dcloča ta na;-ccveiSa »erlkovna naredba, da žrraio \ tra-;ih, v kadrih se je nradno T3?tfto\i'a 3Tr% ra rodna man^rs, >odišča :n druge upravu« oblasti eprejemat: in re šivati viog^ narod-r'h matti^ifl. ce so tuđi pisara v n.tih jeziku. Tuđi ipstmeno občerar"e $ temi na-rodn'ni manjšin^m: mora biri v njih jeziku. V ten krajih nastavljeni driavni uradniki mora.o Hti zmclTi iržavnesa -c*zf!-\*a.
Olede ^vioncirrrih korpo, aci; in crbčln-siih sveiov navaja jezikovna naredbi, da *
ie kor razpravni jezrlk dovorjen tuđi ?ezfk narodnih maniSin, če tvori občinski svet 50vc zastopnikov te manjšine. Tako zastoiv stvo pa mora spre.ie:rati in re^evati tvrdi v čeSkem Jeziku pisane vlage, 2upan in nje-sa namestn& niorara biti zmožna. držav-nega jezika.
DR. SEIPEL V BERLINU
—  Berlin, 5. februar ja. Bivši zvezni kaneler avstrijske republike dr. Seipel je včeraj prisDel v Berlin.   Ce^rav je njegov posei privatnega značaja, je bll dr. Seiplu prirejen na kolodvoru prisr-cen Doset. Vodilni listi različno komen-tirajo  dr.  Seiplov  prihod  v  Berlin, — «Germania»  pozdravlja <**•   S^inla kot državnika, ki je rešil Avstrijo iz valov najhujse gospodarske krize, obenem ga pa tuđi pozdravlja kot borca nemske kulturne in politične skupnosti.
VIHARJI NA MORJU
—  Berffn, 5. februarja. Iz Newyorka prihaja Doročilo, da je vladal včeraj ob ćeli obale američki Atlantskega oceana katastrofalen vihar. V Newyorku so oo-stale 3 osebe žrtev tetra vih?»rja. 2elez-niški  i'i  pcmorski nromet 5^a ovirana.
—  Reval,   5. februarja.   V   f*inskem zalivu so se zn'ele rremikati oeromne m;:cžine ledu. Lađie. ki so obtičale v Jedu, so v največn nevarnostL
Davua greetaeiiiie? Slovenije v inm
Izjava namestnika finanćnega ministra o pobiranju davkov ▼
Sloveniji in o njih izenačenju. - Davčni zakon priđe v kratkem
pred skuTjščino- — Nazadovanje produkcije v Sloveniji.
Beograd.  4. febr.
Narodna skupščina je danes, kakor je bilo že kratko telefonićno javljeno, pričela zanimivo razpravo o davčni pre-obremenitvi Slovenije« ki je trajala ves dan do polnoči.
Zastopnik odsotnega finanćnega ministra minister Uzu no vic je odgovarjal na interpelacijo posl. Vesenjaka in tova-rišev o izenačenju davkov in o olajša-vah pri plačilu davkov v prečanskih kraiih. osobito v Sloveniju
Minister Uzunović je med drugim pojasnjeval, kako je prišlo, da on odgovarja na to interpelacijo v imenu finanćnega ministra, naglašajoč, da v naši parlamentarni praksi ni doslej bilo takih slučajev. Storil je to zato, ker je ćela interpelacija takega značaja, da lahko ta razprava povzroči parlamentarne posledice, ako ministru ne bi uspelo, da za sebe dobi večino parlamenta. Nato ie minister meritorno za-čel odgovarjati na interpelacijo. Opo-zaria najprvo, da interpelacija navaja neenaka davčna bremena, ki težko prf-tiskajo Slovenijo. ter težkoče in škode za davčne obvezance v Sloveniji radi neizenačenja davćne zakonodaje. Inter-pelant in tovariši dalje omenjajo, kako se od strani finančne delegacije v Sloveniji in davčnih organov sploh s pre-tiranostjo pobirajo  davki v teh krajih.
Minister Uzunović nato prečita vpra-Sania interpelantov ter priznava. da ob-stoia v nekein oziru davčna neenakost V koliko te sivari obstoje, one nišo rezultat kakšnih tendenc posebnega obre-menjevania Slovenije, nego ie to posle-dica neenakosti, ki izha;a iz predvojne davCtie zakonodaje: Prva je bila av-strijska. za tem madžarska zakonodaja, pa končno posebna v BosnL Moramo oJk.anjati očitek. da so se v katerem-kcli kraju naše države ustvarjale posebne težkoce in da bi se biia nepravično nalagala bremena, kakor to skuša interpelacija navajati Interpelacija dalje vcii kako so pobrani dohodki večii od ciJh, določenih v proračunu. Ako je to u,ko, je to samo dokaz, da ie finančna administracija vse svoje Došle tako uredila, da je mogla izvršiti tuđi pobiranje zaostalih davkov. Potreba izenacenja davčne zakonodaje je bila do voli jasno pojašnjena v finančnem odboru. Meni samemu je bila včeraj dana prilika, da v imenu ministra iinanc in vlade sprej-mem angažman* da priđe vprašanje zakona o izenačenju davkov pred Narodno skupšclno se za časa trajanja proračunske razprave. O tem velikem problema borno razpravljali tako, kakor ta problem zaslužL
Vprašanje o odprav! davka na točno delo. kakor tuđi vprašanje o izenačenju hišno najemninskega davka v Srbiji in v Sloveniji se morata rediti Ie v trenutku« ko pridemo do davčne reforme, glede katere priđe kmalu do temeljite razprave.
Znižanje obresti na zaostali davek je že zanimalo vlado ter je bila v decem-berske dvanaistine sorejeta odredba, da se obresti znizajo od 12 na 8 odstoUov začenši od 1. januarla 1926. dali \ Rav-notako je v predloženi finančni zakon k dosedanjemu proračunu sprejeto dolo-čilo, da se stroški rubežni znižajo na 2 pari za vsak dinar davčnega dolga, odnosno na 1 paro za faktično dostavljeni opoffiin. To je olajšava. ki bo Gotovo zadovoljila interpelanta. Razun tega je v deeemberske dvanajstine sprejeta odredba, da ne priđe v poštev dohodarina pri določitvi temeljnega zneska invalidskega davka.
Glede revizije taksnega zakona ie po izjavi ministra Uzunovića finančni minister setavil komisijo, ki ima nalo-go zbrati ves potrebni materijal in podatke in na to revidirati zakon, odnosno Izenačiri v Dravičaem razmeriu se-danie takse.
Posl. V e s e n j a k se ne zadovolju-je z ministrovim odgovorom. Ugotavlja, da imamo v Sloveniji dva glavna davčna sistema in sicer sistem direktnih davkov in zakon o taksah ter n* Slovenijo razsirjeni srbijanski zakon o indirektnih davkih.
Razvila se je nato obšima debata, ki se ie nadaljevala popoldne in zvečer. Ude!ežiTa se ie je ćela vrsta govom:-kov, ki so vsi opozar ali na nevzirZ-no*t današnie davčne prakse in zahte-vali reformo. Posl dr. P i v k o je zlastf ODozarjai na r.u:no potrebo izenačenTa neposrednih davkov. ki sa zahteva tuđi
splošno državni in narodni interes. Da našnje stanje je v direktnem nasprotju z ustavo, ki striktna določa davčna enakost. Dr. Pivko zahteva, da se naj-bujše krivic« ki se gcdć \ davčneui oziru Sloveniji, odpravijo že s se dani im finanenim zakonom, ker naše gospodarstvo ne more cakati na zakon o izena-čenju davkov.
Opozicija je nato pre-dlagala slede-Čo skupno resoluciio kot prehod na dnevni red:
»Narodna skupščina ugotavlja: 1) da presega davčna ebrsmenitev našega gospodarstva in našega naroda meje normalnega obdavcenja zaradi stalne-ga in sistematičnega povećanja državnih izdatkov, 2) da so zaradi prevelikih in neenakih davčnih bremen postale razmere, v katerih živi naš kmet, dela vec, obrtnik in dru^i privredniki, ne-znosne in da gredo ti sloji gotovi gospodarski proo35ti nasproti, 3) da je zaradi vzdržavanja !n paslabšanja stare-sa davčnega sistema, zlasti osebne do-hodarine, uvedbe novih davkov in do-klad. lineamesa povišanta dosedaniili davkov in brutalne davčne uprave, nastala med da\koplačevalci v poediniN krajih naše države neenakost, kakor v Sloveniji, Vojvodini. Dalmaciji, Bosni, Hrvatski in Slavoniji, in da so vsled tega davkoplačevalci gospodarsko im popolnoma izčrpani. 4) da današnja ko* alicnska vlada radlkalcv in radićevcer ni ničssar storila, da bi izenacila nepo* sred ne davke, ampak ie ćelo zakonit« olajšave /-a radi ukinjenja nekaterib davkov, kakor davka na premoženje, izigrala s tem, da je dohođke nkinje-nfb davkov naprflfa n^ c!m?e davčo« vrste v proračunu za !e*o 1926 27.
Zato Narodna skupščma obso?a tako posto pa nje, ki krši ustavno načelo o enakosti davkov bi orehaia na dnevni red.«
Zastopnik fmanenesra ministra mtni-ster Uzunović je izjavi!, da te resolucl-je ne more sprejeti in ie predlasal most Drehod na dnevni red m s tem odobri« tev dosedanie davćne prakse Fnančne* ga ministra. Viadna večina. ž njo tudf slovenski rad'čevci. so glasovali za ta predlog. nakar je bila seja ob pol 1. po* noči  zaključena.
Borzna poročifa
Ljubljanska borza-
Lesn!   trg. Ponudb desti, povoraševanj mani.
Žitni  trg."
Povpraševan]e  in   por.udb©  srednje.
Prodane 1 vagon back© pšerxice, ico. naki. postaja 295 Din; 1 va^on um etno sušene komze, fco. Postojna. Din 167.50, in 1 vzzon urnetno sušene keruze fco. Srem, 145 Din. Ostale  cene  cespre^riPnjeue.
EFEKTI.
2^4% drž. renta za vojno škodo 275— 2S2; 7% invest. pesjilo iz 1. 1921 77—79; Celjska posojilnica d. d. 200—205; Ljubijan* ska kreditna banka 200; M^rkantiina ban# ka 100—102—102; Prva hrvaska štedionica 955—965; Kreditni zavod 175—185; Slaven* ska banka 50:Strojnet ovarne in livarne 125; Združene papirnice 110; Stavbna družba d. d. Ljubljana 90—100, šešir d. d. 115—120— 115; 4H% kom. zad. dež. ban'ce 20—22,* 4X% zast. 1. kr   dež- banke 20—22.
Zagrebška borza
Dev-tze: Curih 10.934—10.974, Prasa 167.90—168.90, Newyork 55.63—o6.93, Lcn-don 275.655—276^55, Trst 227.52— 229.0?, 3er!ln 13.5037—13.5437, Dunaj 790.60 do 802.6a
7% invest posjilo 1921 765i—773^: VA% drž. rente za ratnu štetu 230—283JO, 2 0-. 251; Ljubljanska kreditna banka 200; Hrv, c>komptna banka 123%—I24H; Kreditna banka, Zagreb, 133—135: Hipotekama ban* ka 67—68; Jugobanka 107—110; Prašted ona 970—975; Eksploatacija 32—35; Drava d. d Osijek 205—220; Šećerana, Osijek 420—*30« Isis d. d. 68; Nhag 35; Gutman 320; S!a# veks 150—160; Slavonija 45—46; TrbovcTjr ska 365—380: Union, paromlin 410—420; Vevče 110—120, Agraria 45—i7.
Inozemske borze
Carlli. 5. febr- Borza: Beosrad 9.14S Parir 19.46, Lorrd^n 25.2475. Newyoiik 5H Mila-n 20.S8,  Praga 15.355, Drnisi 73.05.
Trst. 5. februarj a. Predborza: Beogra# 4,^.<??5—43-S75, Par-z 92.75—93, Loirđ^«\ 120.85—120.95, Newycrfe 24.S5—24.87. Cur.t 478^0-479.50 Dimaj 347-351.
Stran 2.___________________________________tSL'OVEN'SKI   NAROD* dne 6. fehruaria I^n._______________________________________________Stev. 23.
Re]s-ul-nlem zn depolitlMCljo cerkoe
Veliko senzacijo je v pt>Iitičcu javnosti vzbudila vest, ti* *& je ▼ S* rajem sesttl prosvetrn minister g. Stepoa Radić tuđi z vrhovnim poglavarjem bosanskih mtaslim** rov z rejs*ulnj lemom OauSerićera. Razgo» ▼or, ki *se je vrSil v takocvani c*r»*n dža* nkiji, kier ima rcjs-uUulem sv*>jo urade, ;• lzzval ra*ne komentarje ift ugihanj*. Listi r.fipovedujrjo, <da je c. Radić cerkveneora poglavar ju obcčaJ zlata nebesa ia dm ga |e poizkušal pridobiti za hrvatsko orijentacijo^ o kateri je govori! tuđi na svojem javnem &hodu v Sarajevu. Znano te. d* se musliman« ske politične organi začine ruhajajo pred pov po4nwn razpadom in d« jo zlaatt med inte« ligenco opažati nagnecje, da ae opuati do« sedanja verako * političaa akcija bosanskih jimslimanov, ki jo vodi đr. Spaho ki dn se muslimani v B*»sni opredelijo za nekonf««** vonaine politične stranke, to se pravi, da se odločijo za Hrvate ali Srbe.
Bosna in Hercegovina se smatra kot ciomena radikalov. ki zastopajo Srbe. Radi t^ga je umijrvo. da je šestanek med Radićem in rej9»ui*ulemo Čjušovićem vzbuefil r*>* tocbno pa2njo radikalnih poJitikov v Beogra« «ru. Takoj po sestanku se je pri rejs*ul*ulcmi prijavil ber>sni<-fcki novhisr Vinaver. ured* riik »Vremena* m ga intrrvjuviL liospod Ćaušević te bevgrad\>kemu novi na rj u podal relo dragoceno informacijo o dogodkih. k! ■B bodo odigrali v Bo«rji in Hercegovini in kl Tiam bodo *hižHi Jahko kot >zgled za depoli ti racijo Movcrtskega klerikalizma,
O svojem dozdevnem sotfeknraTiju < po* klancem Sp^hom je «>di*<yw»ri| rei«^u!*"leTn«: «O meni krnrijo netočnr res-ti. Trdi *e. Ha *e btvim s pnfiriko m da p*>đpiram Spaha. To je popolnoma. netočno. .Meni *o svoj čas predlagali, nai vodim politični pokret, kar pa lem odbil. »de^. Ha *e srrankarstvo ne rlaga x mojim eerkvenim pokličem. Enako fffsem pristal na program g. Spahe. Meni *> cnako dratji muslimani i radikali i sppahrrrci. Proti meni obMoja v Beogradu ncrazpoio* Jcoje. ki ne temelji na činjeničan.*
«G. Radić mi je obetai. da se bo zavjet frrf ostalih ministrih ra moje skromne cerit* ▼me zahteve. Pripovedova! mi fa o maha* radži \z Patijale. govoril mi je o Perziji in vierti literatu r?. O ^raKskem jeziku je dejal.
<fa n*aa je potreboejši, kakor larmati, na-kaf Mm mu odrrnL naj ga uvede v iole,
saj zavisi to wm od njega. Razc« teg* mi je miaister gcrrorU o indijakA jogah im mi-sterijifc m mi je doslovno citira! todmo per* vijak« misterije. Ko tem mm prodUajai, naj bi se naš kralj imeao^al » ajniinaiiaa Izra* /om car, je dejal g. Radić* da ie loMunje prestolonasladnika carevića...
Glede pvefcoda 11 liinatiii med Hrva« te m Srbe jm tejavll rejs«uUifea9a:
«Med  mteiifenoo |e ta pokret ie žrr.
O masi ne iawm tega trdiri Tu ▼ Bosni
teško ločino vero od naflodnoati, ali to ok>«
ra. pri ti, ker sta  to dve razlićsi zadevi. Vi«
dite, nam v&em bosanskim muaiiiDaaoin sta
bližja Srbija in Beograd kakor Hrvatska in
Zagreb, tn to v vstkr i ozirn: po duše f posti,
po kulturi, po jeziku, po običaj ih, po načinu
življenja,   radi    istega   istočne£a   vpliva   in
I končno po enakem kultu junaštva in upor*
1  nosti. Sodim, da bodo mualimani pri stop ali
I  k poedJnim narodnim  straskam  individaal« '
no.   Smatram,  da  ae  prehod izvrii po of>-i  lastih, odi očev aJ a bo  većina  v oblasti. Vsi ,  muslimani vedn d^nes, da so Slovani. Priie4 bo čas. ko se bodo Se dalje opredelili...»
Te »jave bodo vrbudile *e vet5jo aeo» 7acijo, kakor sc^taiick a Radićecru ker doka* zujejo, da se \rhovni ;r>glavar bosunskih muslitninov odmika od dosedanjega načel* nctfa !5taJišča teh mu*limaiKw. ki ao svojo vero stavljali nad narodrfcost ia organizirali ćistrArvno klerikalno stranko, kakor je naša SLS. Tuđi ti muslimani so trdili, da >e narodn-'jst poiav* drugega reda in da spada« ta v prvo vesto vera in cerke\. ^>cdtj 90 po bndlvih iiku«njah uvideli. da 90 to raslične stvari ih da ie za vero najbolje, ako se ne mesa v politične  in  »trankarske posle.
Kadovedni smro, kako bodo te L7ja\x mdjcknile v našem poHtičncm življenju in kaj bo skorila sedai SLS. ko se bo ČutiU po* polnotna osamljeno. Znan*.* dejstvo je, da je pri ustanavljanju m forsiranju dr. Spahove stranke zclo <9odclovala idejno in praktič* no TiaŠa SLS. ker je hotela v Bosni in Her* cegovini omot^oćiti eoak klerikalni režitn j^tora pokrajinske avtonomije in federaci* je, kakor v tMk<y£\\ ^avtonomnl 51oveniii».
HaSeimi ženstonl
Draštvn Kw,uor,l sicpccv*, hi ima na-tnen *krbeti za iz ^brnzhr> sfepccv in fim postavi*; Dom 5 tepih* v J. f ubi jaru, /c skle» mio na eni izmed svojih sej se v 1. 1925., da z^prt oiivi Jviovattje za knjižnico s knlLzami za slcpcc 1* Br-iiUcvem točkopisu, ki sr /V za&'šffo te v vojnem času začetkom matca I J9IS.
TaTcrat se }i >:oven«ika žeTrsr\*o na mi-c;Iativ<> -edanje irsnrljcnke sestre Klare JVftrjnčeve, k: ;e hncia v ^skrbi stovenske vo|ne slepce v ^ra^ki OdilienlViiTidenan-i^taH« ^n tM <T\Twla.% predavanje se. profesorice Minke Skabcmetovc v Uubrjani na-vtfcjšeno * Jirčili. da ^c pesveti kaiturnerTrj čeku prirejevanju de! naših slovenskih j>e<-,nAov in pfsaiie'ie\- v Bralllevo pismo. Po Vestneni proučavanju raznih sl*.n*enskfh le-'0os?ovn:h de: :r. poticnih spteov *o prcsile ttasc ^eue rj;. avic-rjc in založnikc, da so ?!«t breapi2ćn > \l^r»li!i ročni pretT^ svrri'h riel v ^svrho ustaiujvitve knjižnice za slepce.
Ker v Sloveniji đtfs'.ej šc nhnamo :?-^kvskefta stroja, za Bra:llevo pismo, berdo mora'i S« nadaiie nadome^ćar pc> stroiih 1!-»Icajie knm^e rok- p-sf v Rrtrillevem točko-pisn Tuđi v ani^ih -drzavah uli uporablid-i"> <t dandanes. da^i r'skajo v većii meri na stroje. Za iadekvanje rokopisov v BraiT-!eve?m tcčktjp su so se Kakor drjgod tuči pri nas oirlaši^e fzohražene žene  in deVeta.
Izmed UjO slaverrskih zen :n deklet, ki so se prijavile I. !91* k breapiadnemu pre-tiskanju knyz v Bra.llevem ćrfrrH>;su, sta je ma: 11 dAconćarii in oddali svojo prevzetn naloso dobri 2 ;reyjni. ena tren ina pa ćo danes »t ni Izvršila svoiena đ«;ia in vić: rm vrnila v svrho prepi>crtani a sprejetega ; papir ja, tablice  in pRoi.                                  :
Kcr  nomeravtimo  deJo.  kr  je  bio  me*  '■■ mertjenv  te i tretjini. &:ksmćati in  seđai   v splosncm pnve&iti  knjižnim,  vabimo  prert x$etn listi  ?osm- in đcklera, ki nišo držale *tve/e cW/Bfr«?, da cim prvi izgotov* kn fige trt p.h po tem  cttdafo njihov emu namena, 41H 9a   vrnr'o  i-zposcjeri  par:"r  tahticn   in  p''$c-io  ter  povedo n slov  kfige,  ki bi fo  bile morale prepisati. Sfcrcje 1 co± jf, di ure u Iđ svj//> prevteto dolznost!
Sadaije opozarjama tuđi vse one, ki $ > «
( costno skončale svoje prevzetc naloge, nul >e iznova posvrtc pr>žrtV3valnemu delu za slovenske slepce.
Pomneževanje slovenska knjig v Brail-levem tiskopisu naj nudi vsubj uobraženi Slovrnki najlcpšo priliko udejstovanja na zulturnem  pclfu.
Razstava    SLOVENSKA ŽEHA*, ki bo
redala pregledao $>Ltko ženskega deia na kuitumenu sociainem, karitativnem, ob-ranitmem, fenrinističnein in obrtnem polju in se bo vršila letešnje pcictje v Ča^u vele se ima, ro ]e od 36. i unija do 6. jullja, naj pokaže, da današnji oklic na slovensko žcn~ >tvo v- >vrho pomnoževanja slovenskih knjig v BraiJU.cm tiskopisu ni bil glas vpi-joCega v puščavL
Da dosežemo svoj namen in čim več novih svežih moči ter kolikot m-r-goče ve~ l.ko prejšniih poirtvovalnih delavk v tem jmgledu, bo od //. februarja dalje vsak če-trtek med 3. in 5. uro pp^UIne dajaia navod la v pisanju z Bruillevimi črkami in prepisoverfu knjig v Braillovem črkopisu i'fi profes nca Minka Skaberne v sob: 4. vadniškega razreda, ki ie v /. nadstropju državnega ženskega učitet}i$č& na Resljevi cesti.
Deld ne bamo napajali, pafn'r. kovin-^ko pisak) In ta£>i*co za pisarne pa d b\ vsaska požrtvovalna Slovenka od dnišiva* PcuK v pi-sanju je brersplaćen.
Na obi!o tfdeležbo vabi  odbor.
HOGflVKEKi^
90   naftKilfie   In    najeenefl# ka)H  trpeiiHMt   enega   para   ; nogavn: z tigom bi znatnim vrdočo, modro ali zlato)
„kljui"
j« bia  ko( trpeiMMt itfrlti drugih paror.     tM I
tasik li PBrtW! si
Poletni vozni red na železnicah
KonfereocA z* med narodne železni* ške ivmt, ki m je vriila v jeseni v Neapolj«, je na predlog čcškoslova* škega želtmiškcgd ministratva sprejela. važen sklepa da se uveljavi poletni voz« ni red že s 15. majem in nm sele s 1. ju* nijem. kmJtor je bilo to sadnja leta, Ustrežno bo s tem ▼ prvi vrsti kopali« ščem in letoviščem. Letoviški vlak i začno x Balimi izjemaml voziti iele z uveljavljflBJem poletnega TOznega reda in je tako od tega termina odvisen tuđi začetek kopališke in letoviške rezone. Ta se bo sato letos lahko začel pol meseca poprej. Sklep 90 odobrile vae evropske države vldjučivSi Anglijo. Le T Rusijo v tem oziru se ni bil dosežen sporazum, skoraj gotovo pa se bo tuđi ona pridružila ostali Evropi.
Bistvenihf dalekosežnih aprememb v mednarodnem prometu novi vozni red ne bo prmesel. Opira se v glavnem na dosedaije zvexe. Xa novo se * uvede med drugim luksuzni brzi vlak med Prago in Parizom, ki bo vozil trikrat na teden in bo zlasti važen za Karlove Varv. Zveze Jugoslavije z inozemstvom ostanejo skoro neizpremnjenc kakor so bile lani.
.Lfl[j Di'riioe
v razkošnem, elegantnem filmu,
krasne vsebine, polne napetih
prizorov
„Raj si želi vsaka žena"
Predstave pop. ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Zvišanje poštanskih dijet v Franciji
Franc<--*.k.4 narodna skupičica je uoioči-1* leta 1871. posUniske dijete v zne&ku 9000 frtnkov. L. 19^6. 50 poslanci glasovali za ?A-išanje dijet na 15.000 frankov. kar je po* ^ /ročilo v parlamentu burno debato. Jtures if, takrat žalite val, naj se to %-prašanje odloži dotlej, doklcr posebni parlamentarni odbor ne izdefa vseh rredlogov, ki bi jamčili narodni suverenosti pr»polno svobodo. B»l se je, da bi zvišanje poslanskih <^ijet vplivalo na volilno korupcijo in je prcdla* i?a!, naj krije glavne volilne stroške ljudstvo samo. S svojim predlogom pa ni prodrl. Se^ danji poslanec Archimbaud je takrat kan* didiral in bil iz\T>ljen kot nasprotnik pred-loga o z\*ijianju poslaničkih dijet. Nckateri. hraneozi, Vakor n. pT. profesor Aulard, so še vedno prepričani, da ljudstvo poslancc ljubi in da se Ijudcm ti rcveži sm ili jo, ker ^ive v finančnih štipkah. Leta l°20 so bile ^višane po&laniške dijete na 27.000 trankov, in sicer z motivacijo, da je velika drat*-inja. Poznejc ie glasovala skupščina za predloc, da so vsa pistnt, ki jih pošljero poslane i iz poslopja narodne skupščinc, poštnine pro* ^ta. Na železnicah imafo franeoski poslanci že davno režijsko vožnjo.
Zdaj gre za zvišanje poslao4»kih dijet ii« 42.000 frankov. Povod je dala zopet dra= ginja. Po&lanci morajo baic zanemarjati svos ie civilne pokliče, toda došle i se šc ni pri^ petilo, da bi obesil posla ne c-odvetnik svojo prakso na klin. Zanimivi so argumenti so« cijalističnih in komunističkih po^Iancev. Ti morajo odstopiti znaten del dijet volilnim fondom. SocijaJistični poslanci dajejo za vo= lilnc fonde letno po 8000 frankov. Ker odgo* varja predvojnih 15.000 današnjim 75.000, je zvišanje razumljivo in utemeljeno, osobito pri posl-meih delavskih btraok. Toda to ves lja samo za slućaj, oe posJanec, ražen dijet, nima nobenih drugih dohodkov, kar pa vc» činoma ni res. Pretežna većina poslancev iraa še postranske dobodkc, ki so pogosto /do solidni. Bivši poslanec Daudlet trdi, da je vestnih po&lancev v Franciji komaj 50. Pokojni tajnik narodne »kupščine Pierrc mu j© pravil. da prihaja približno 300 poslancev v zbornico kvecjemu šestkrat na leto, da vsi ti posUnci iploh ne vedo. o čem se v skup* ščini raspravlja in da navadoo niti poroćil o sej ah ne čitajo. Vsckakor je predlog o zvi* sanju poganskih dijet tako nepopularen, da svetujejo podancem  cek> pređlogju    naklo*
njeni listi. kak<^r *Le O'jotidien^, naj poča* kajo. da \xj rei&ena rinančna kriza in da bo* do fvišam  uradniške plače.
Nekattri poslftn^i mv predlagali, naj se. reducira ^tcvilo man«.iatov. da bi prišli drucji do večjih dijet. Toda tem obljubam franco* ska ja-.*nost ne zaupa. ker je govorfl o re» dukciji mandatov tuđi parlament, ki je zvi* šal dijete na 27.000. Obljuba pa je ostala sa* mo na papir ju. Sicer je pa tuđi težko zahte* vati od poeiancev, naj glasuje jo za svojo Iastno amrt. Javnost je sicer ogorčena nad tem predlogom, roda ix prakse parlaraentar« nega iivljenja ▼erno. da franeoski poslanci teh 42.000 frankov prav gotovo d«>be in da bodo ▼ skupSčmi v en glas dokazovali, da pravičnejše zahtove sploh ni bilo na svetu.
V torek 16. II. 1926
Bajna Indija
llSHEllll VMmim SdiU
Narodni dom
Politične vesti
~ Predsednik radikalnega kluba Stepanu Radiju. Predsedruk radikalnega kluba s. Ljuba Živković je opozo-ril Stjepana Radića, naj pazi, kaj dela. ker bo nanj osebno pala odgovornost za vse akte. ki nišo v duhu ^klenjenesa m podpisanega sporazuma ali v interesu naroda hi države. — To upozorilo, ki se nanaša na »akte*, torej na uradno poslovanje prosvetnega ministra Stjepana Radića, je vzbudilo v \ seh političnih krogih veliko senzacLio.
= Predavanja o Strosmajerju. 4. februarja je bil rojstni dan velikega ju-^oslovanskega patrijota in vladike Strosniajcrja. Prosvetni minister je od-redii, da se ta dan vrše ix> vseh šolah na Hrvatskem in v Slavoniji predavan ia o Žtrosmajerju in njesovem ži\ ljenju. — Odobravamo odredbo prosvetnega ministra, istoćasno pa protestiramo proti temu. da se proslava omejuje na hrvatske sole, dočim bi se morala odrediti za ćelo državo, ker je Štrosmajer sin ceelga jugoslovenskega naroda in pripada njemu kot celoti. Zlasti še. ker je :>trosmajer bil goreć propovednik jugo si ovenskega edmstva in bratstva. Ali meni prosvetni minister todi na tem področju podpirati in razvijati ptemen-ski .^eparatizeni?_____________________
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota. h. februarja: Ob 15. <rZa narodov blagor>,. Diiaška predstava po znižanih cenah. Izvcn.
Ncdelja, 7. februarja: Ob 15, «Druga mla^ clost». Ljudska predstava po znižanih ce« Tiah. \zx. — Ob 20.: «Obrt gospe Warre^ m>vc». Ljudska predstava po zniianih ce^ nah. I zv.
Poncđeljek, 8. februarja: c:N*§a kri». A.
OPERA.
Začetek ob % 20. uri zvečer. Sobota, 6. februarja: «Srcc iz lecta*, ocPoziv
na ples», «Capriccio espagnole». C. Nedelja, 7. februarja: Ob  15. «Manom>. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedcljek, 8. februarja:  Zaprfco.
— V poneđeliek dne 8, februarja r>rire-ćita Franco5iki krozek in GlasbcTia Matica v Ljubljani koncert francoske čelrsrke Ju-Iiett« Alvin. Gdč. je velika umetnica na svojem instrumentu ter potnje po Evropi, kjer prireja v vseh večjih niiHirrnfti centrih koncerte s skoro izJfliučno francuskim! skladba mi po nalogu družbe za razširjan]« fran-coske umetnosti. V zadn^h <rveh letih smo imeli priliko ćtrti već koncertm% ki so se vršili pod pokroviteljstvom te ugledne In visoko stojeće franeoske institucije in konstatirati moramo, da so bfi vsi ti koncerti tako po bcstavi programa kakor tud! po sodeiujočih umetnikih v resnici prvovrstni ;.n   ja   naše   koncertno     življenje     velepo-
CTKMnbni. Tak koncert imamo priliko čuti v ponedeliek dne S. t. m. ob 20. uri zvečer v Fi!harmonični dvorani. Natarčne'š; spDred obiavimo jutri, omenjamo le da sprcmlja umetrnco pri K"la^■irtu go^p. prof. Jar.ko R^vn>k. Prcdprodaja vstopnic od danes na-prci v Matični knjigarni.
—  Prihodnja   premiicra    v    ljubljanski drami bo  ^narega   ameri§k^^a  risatelja   in č-nvckoljuba O*  Neilla drama   -..\im   Chri-srie«.    NasLovTLo  vioco  igra.   Sa.  Nattocka, n:eneg^ ljubimca  g. Lcvar,    njenes:a o^cta sr.   Cesar.   Rdzijo   vodi   direkror   drame   s. GaKa.    Opeia   prtpravh'a   ipremijeTO   Wag-nerievega   »Većncga  mornarja-.      Dirlgiral ga bo z. Balarka, režirat £. Š^st.
—   Nedella   v   ljubljanskom   gledali^u. V nedeljo dne  7. t.  m.  prirodi  ljublianska drama dv« predstavi in sicer popo!di>e  oli treh  češkega   avtorja     Scheinpfluga     zelo zaba\TK>,  na  temo   pomUjevanja  ljudi   spi-sano   veseloigrro   »E>rugo   mladost«   z  Mod-v©df*vo,   NablocJco,   Roso-zovo,    Juvanovo. Rccozom, Peekom m Grcgormom v glavnih vlogah.   Tvcčer   ob  S.  pa   angle^kega    ko-mediocrrata  Shawa  duhovko   rn   učinkavito igro  »Obrt  jtospo VVarrenove~.   z  Nablocko v naslovni vlogi. V operi bodo peli ob treh popoldne     Massenelovo  opero     Manon     z Lovšetovo,  Banovcem,  Betettom    in     Mi-trovičean  v  glavnih   vlogah.  Vse  tri   predstave  so  ljudske  rn   v«Jjajo  za nje   z nizane cenc.
—  Spored  koncerta iraneoske  ćelistK" Jofiette Alvin. Brevai:    Sonata za. čelo in klavir v tr©h stavkth. Bach; Suita v c-du-ni za. ćelo solo v 6 stavkih. Debussy: Sonata v dv«h sta-vicih za. ČtU> ia Idavir. La-!o:   fntermcspzo.   Fame:   Elcgija,   Couperin-SalnK>n:     L«s    Ghenrbins.    Schumann:   La Source   (Stwlenec).   Na  klavirju     sfpremlia umeimoo kons. prof. Janko Ravnik,    Koncert se vrši v ponod«Vjek 8- t. m. v Filfaar-niofflćni dvorani, zaćcteK   točno ob 20.  uri zvećer.    Predprodaja    vstopnie  v   Matični knji^aroL Cenc navadrte kakor psri vs^h komornih konce r tih.
—     Uprava     Narodnoga    zledallšča   v LiaMiairi vliudno prosi p. n. abonente,   <da po ravnaj 3   žesti  obrok   gi^daiiskega   abor.-a7-aja najkasaeye do 10. t- m.
- - Dijaška proslava petdesettetnice roj-&tva Ivana Cankaria bo v Ijiibijanskem dranrsk€>ra gl-edaltšču v soboto 6. t. m, ob treh popoidite. Upri3:oTJena bo Cankarjeva komedija »2a narodov Wagor«. Pred predstavo bo ffovoril o Cankarni pteatelj ia urednik Pranc AlibrecisL
—   Koncert v SevnicL V nedeljo, dno 7  t. m., zveč©r koncertirajo v* dvorani hotela  Župane kvartet  pevcev   »Ljubljanske-sa Zvona«  (sg.  Lađo rlart.nan.  Ivo  Gritc, Jože Grilc in Artur Šulc), g« operni  pevec I^eopold  Kova>č  In   gfdč.  koncertna    pevki špelca RaanSkova- Na! to lepo pevsko pri-reditev   SevniČanje   gotovo   posetffo!
—  Operne premijere ▼ NemčljL Opera v Casslu vprizori v kratkem premijcro Kre> nekove opere «Orfej  in Evridika«, opera v Darmstadtu pa dva baleta italijanskega moj demista Malipiera »Venecijanski sestanek* in cGoldonijeve komedije. Najnovejše Krc* nekovo de-lo ^Mamraotm. bo vprizorjena na Dunaju.
—  Zbirka    slovenskih    narodnih pesmr IV. zvezek, Nabra3 in za mo^ki, deloma mc-šani zbor harmonizlTal Marko Bajtik. Cena Din 16.—. Jueoslovenska knjfgama v Ljubljani le izdala v đnisem natisu te priljub-ijere pesmi, ki so nabrane večinoma iz cerk-ni Sce  okolice.  Zvezek  obseza   34 pesmi    n sicer:  9 za  moški,  12 za  mešani  in  3  za ženski   zbor.  Profesor Bajuk  je   eden nai-boljSIh naSih  harmonizatorjev narodnih pc-smL ladal illx ie že več zvezkov, kl &o pa, skoraj vsi razprodani. Bajiikova harmonizacija 1e sicer priprosta, a bla-goglasna. Skrb-no se ozira na s!og in obliko, kakor poja .slovenski rod. Vse pesmi so tare} lahke in ne bodo  delale  še  tako  šifc4cenru zboru ti> knkorSnih  teisv. !zda.jo te zbirke prav toplo   po^dravliamo,  zlrfrko pa   irriporo^^Trra vsem našim pevskfrn zboro-m najtopleje.
—   Hranilo viceva spomenica.  Ovih dana izišla ie iz štampe  »Hranilovićeva spomenica«.   Knjiga,   ova  trebala   je   Szacli   ?:. 1924. kao jubilarno izdanje o petdesetgodr^-niici pjesm"čkO£ i knnževniokos rada Jova« na  Hranilovića. Danas,  poslije smrti pies* nikove izdana je, da se odužimo sjeni za.* si tržnog pokojnika,  a  prihodom   od    njene prodaje da se podfgnie — ma i najskromniji — spomenik na jrrobn pjesnikovu. Ktr-lga je Štampana    na    finom    papiru,    imMetnički opremHena ter ima vrlo zanimljiv sadržaj, Ciejena 60 Din rafe^no sa poštarinom. ^ UredniStvo.
foseriraito v. Slov. Maredii"!
Jack London:                                                         <-9
Roman treh src
—  Prav zdi se mi. da sem opazi i med je^deci toft vašega prijatelja Torresa.
—     Med   uaširrr   scvražniki?  —  je   v^liknila Lecmcie   presenećeno.     Spoirmila   se  je,  *ia   jo  ^e Torres zmtraj zasnubil in prisege! žrtvovati zaiijo vse, cclf> življenje.
—  Najbrz   se  * ^motti, - - Je đeial Francis in % zel  daljr???ried,  da  se   sam  prepriča.   —  Jezdeci fo- *• sniči tako. da obra^ov ni   mo^oČe razločiti. Gotoa-o pa ie* da jih  vodi po glavar.
—  K&j pa je ta capin. Torres? — je vpralal fienry f^sorno. — Tako*, ko sva  se  spo znala,  mi ni bil nić kaj všeČ, in vendar ste ga vedao l veseljem spre^etiT^la t>od *vr>)r> «4reho, Leoncie.
—  Opirati te. sire, prav ponizno prosim, oprostite,— se je o^lsrsil kapitan Trefethen. — Moram vas namreč opoioriti na neko stvar, sire. Rad bi namreč vedcl, kdo so ti jezdeci, ki salopiralo po obali?
—  Včeraj 5^ rre hoteli ti gospodje obesiti, — se ye zasmejal Francis. — Jntri so pa nameravali zavrti   vrat   mojem a   sorodniku,  ki   stoji  tn    pred vami. Pa sim> »ih speljali na led tti zdaj smo srečno tu. Zda.' vas pa oinozar^an, iro^ood kapita«, da vala iadra brez r*>meaa \-ihrajo po vetru^ Jadmica'
stoM na mestu. Kako ekvi^o se im mislile še uraditi v teh krajiii?
—  Mr. MoTgan, sire, — se ie glas!! odgovor, — t velikim veseljem služim vam, ki ste najeli ja-dmico. Vendar pa "as moram opozjoriti. da sem ansrleški aržavlja«. Kralj Georje, sire, je moj kralj, m njemu se moram pokoriš v prvi vrsti, njemu in n>ei?ovmi  zakonom n Txaiiorsketp jm>metu. Zame je povsem jasno, da ste prekršili zakone države, kl jt pripada ta del oceana. Drugače bi nas Jezdeci ne predanlali, sire. Vem twdi. da me hočete prisiliti, naj prekršim  raednarodiK) pravo s tem* da  vam pomagani pobegniti. Cost mi torej veleva, da ostanem ru, dokler ne bo v aponksutnu z obema prl-zadetnna strankama likvidiran kooflđct, ki &e ffa zakrtvili v mestu. To ie moja do&nost, ki mi jo nalaza zakoniti vladar.
—- Nehajte s temi *araentacUami In požurite se, da čkn prei ođNaiemo, kapMan! — sa ie pre-krnil Henr>r  srdito.
—  Stre, oprostite, tada omuuritt v»* moram, <fa niste vi najemnic ie todje. Niste pa tuđi velfki krsrfj George, ki sem mu prisege! »vestobo.
—  Veste kaj, kapitan, — Je dejal Francis pri-josno. zak?i nauči] se ie bit ObČevati s Človekom, v katereni sta bili pomešani dve rast in dve na- j ravL — Jaz sem najemnic vaše ladje. Zato bi vas j
' prasil, da se pokrijete in odrinete iz, chriguiskega '
zaliva takoj, čim zapiha ugoden veter,
—  V pogodbi, sire, ni rečeno, da mora moja »Angetika«   prekršiti   zakone   Paname     in     kralja Georga.
—  Za to dobite posebno nagrada — je dejal rraw^s, ki |e postaja! že nestrpen. — Kar hitro na
dek?!                                                                     .    , __ Cc  je tako,   sire,  tedaj  morava  prepisau
pogodbo in doloCiti trikratni znesek prvotne na-
ieffliiin*.
Francis je prikimal z g^avo,
—  Dobro. Samo še trenotek, sire. Takoj pri-nesem iz kabine držalo in crnilo, da podpSeva po-godbo.    ..-•■■*■
—  (kom m sireift? — ie zakričai Franas. — Pustite vendar te formalnosti in poskrbite, da takoj odrioerao. Fto*odbo lahko pođpi$eva tuđi med vožnjo, in prepričani bodite, da ne bo nič slabSa. Poglejte!   Tam na obali so že začeli strelšiti za
Tuđi kapibn je slišal streL Ozrl se je m opazil itAnjo, ki jo ie napravila krogla na iadru.
—  Imemtno. sire, — je dejal. — Vi ste gentle-maf! in poštenjak. S pogodbo bom torej počakal do prve ugodne prilike. Hej, ti, črnec! Hajdi h knnilu! Vsi na svoja mesta! Le hitro razpnite jadra! Hej, požuri se, Parcivale!
Vži so uiogali — ceJo ParcivaL   kineston^ci
Črnec, čigar koža je bila tako crna, kakor je bilo belo njegovo ime, je odšel molče na svoje mesto. Tuđi drugi raornar Juan, ki je bil bolj Spanec neso Inc£jaiiec, se je uklonil kapitanovemu po\relju.
—  Daj temu crncu po srlavi, če se ti bo upiral, — je zašepetal Henry Franeisu. — Sam sem pri-pravljen storiti to za dva centa.
Toda Francis ie zmajal z glavo.   *
— Mož ravna prav, toda vsa nesreća je v tein, da ima kot jamajstki črnec strašno trdo butico. Po-!eg tega pa teče po njegovih žilah še indijanska krfr Lahko si torej misliš, da zgrda ničesar ne opravi-va. Mož je tako trmast, da nama ne kaže dragega nego potrpeti m  ostati pri  starem pregovoru, ki pravi da najde lepa beseda vedno lepo mesto. Na-mene ima mož dobre, samo zasluži! bi rad. Poleg tega pa riskira svoio ladio \n živi v trdnem prepri* čanju, da je sfjajetr govornik. Te dofee lamentacije mora vleči iz sebe, sicer bi ga razneslo.
Tišti hip se je približal Henrvju Enrico Solano. Nosnice ao se mu itapele, v drhteći roki je nervozno stiskal r>usko. Ves ginjen je potegnil Henryia za roko.
—  Težko sem se pregresil zoper vas,   senor Morgan, — je dejal stari Solano. — Nenadna smrt dragega brata Alfara me je tako pretresla, da seru obdolžil vas umora,                                              ^
Ju ^q sc starcu oči srdito zasvetifc,            ^
StCV.   2(J.                                 ___________________________SLOVENSKI    NAROD'dneo. februarja 192o.                                                                                        Strnn 3.
Dnevne vesti.
V LiubiianL dmt 5 februarja 1926.
—  Avdijence na dvoru. Kralj  Aieksan-ier I. je  včeraj sprepel v    d*I& avdijer.ci -ad*k.Une  ministre  Miso  Trifunovća. Krsto Miietića  m <lr.  Vaso J<yvanovića.  Kr*ij  je irrciel  tuđi    radikanega    poslane*    Toma ^tpdvića,  ki  je kralju   porocal o prfllkafa r J?:£ni Srbiji.
—   Poset diplomatske«« zbora pri Pa-Mću. Ministrski prodsedatfc N&oia Paiić je .-^e-ral   opo'-dnc   sprejel   Čian«   dipiomatske-;a 2*>cra. G.  Pašića  so posetili  zastopniki
rane i e. Aogltje, Amerike, Italije, Aiba-•iie. Ttircijc, Poljske 4n Avstrije. Posei je nratrati k<X čin kurtoazij« i arirom na prvnrcek minžstrskeffa predsedmka. iz mo-«rm«tva.
—     Povrate*     prosretnesa     mUstra. presvetni   mattster   Sttpaa   Radić   s«   vrne i* Beograd v ponedefiek aM torek. V sobo-fco pri*pe Radić v Zagreb, Icier bo konta-riral   s elani  vodstva  HSS  o   proraćuirski legati.
—   Sv^tosavska proslava    na    Ehmaja. ludi  naSa   dunatska   kolonija  je    priredila >vetosav5ko  proslavo,  U je   etos izpadla posebno svečano. Prireditelji so v to svrho raieli    radosno    dvorano Satnvarzenberg-Jra?in* na Rfngo. kjer so se na njihovo po-vffhi'o   zhralt   števttrn   predstavnik i   najod-tterej>e  dtraa?ske  družbe.   Prrsostvovaii   so kcr.-2ula.mi  m   diplomatičai   zastopniki   tujin tirž-v.  nadalje  visoki  dostojanscvcaflč   av. *tr»?kih državnih oblasti in števUni repre-zertaim Uunajsitega.  umetniškesa sv^ta. Po c«T!rv*nefn obredu in svetosavskem govoru «>c je vrfil koncert,  na kaAerem so nasro-pil"   do nači   jugo6tov*nski   iiroetnSri,     med rjimi  naš  ožji  roiak,    ptanjst   prof.  Trost. Po  koncertu  pa  se  je  razvila   igranka,  ks je traiaia  ćelo noć. Ugled na§e kokniie  ie * :■> elitno svetosavsko prtreditvi>o znatno ^rastal   v   dunajski  družbi.
—    Sprcjei lavaKdor  v  slazbo.  Mia-MT^tvo  za   socijalno  poittifco   ;e  poslalo  na i*od!agi či. 30 zakon«, o invaJ9di:i vsem državnim   m   samoupravnim   organom   dopis, v K*terem  ih  obvesča, da imajo  pravico do službe v teta u rad ih v prvi vrsti inva-Id'   tu   rrKffcrioski   ćiaš   padiih,   Mnrlm     ter nc«po6<3bnitT,  kakor   tuđi <mdbe,   ki   jih   1a-va!!d5%i zakon scrti. Manfea flričaa sposobnost invaHdov satnih ne sme Imi raziot sa
oćpostirev iz siaS>c.
—   Tečaj   za  desiofoktorje.   Mioistrscvo m&ročnc%3.   adravia   nam era va     otvoriti     v Bcosn^adu  toćaj za desmiektork. Tačaj  bo fraia; «j mesecev. Shisatei^e razpoil«e mini-Astvo  po vsek  voč^h  mestih  države.
.- Pravilnik o izptačfln vojne Škode. Uprava vo-Dc ski>dc jt izdelala nov pravil-aik o iaplaBurv-inju v naturi potoni repara-cij. P-o  ^iatfcdčnlh  i>oda.tlah  )e  bilo  doslei
/dAfl^) na račun vojae skođ« sa 4^00.000 P;n  repdracijskega  mater:jaJa.
__  Za  pobUaoie   eptoemićafti    botoznL
I*o iricijativi mii^strstva za tsarodno sdr^vje se ustanove po vseh većIDi m€-iih naše držav« zdravTUški tečaji, na ka-
ertli bodo predavati strokovojaki o M--lem. tociiahii mediciri In wđni modicinL »meo teh tsčajerv bo, da se »draviiiki sptct^aiinrajo v pt***an?a GfrdermonUh bo-*cxwi.
—   Seja  »pravaega    odbora    !>tero4Be hanke bo 1&. t. m. Istega dne pupoidne se rv-j   vrMla   v   tw7*ot!K*Tj     kiaija    svećaoa ocvortier  noveja   pos4»p*a,  kamor  se  pre-sefi NarrKina banka.
-- Zračni promet med Beogradom in /?erebom. Inicijativo za zračni proiret er BeozradoT! in Zazrebom je dal Aenv W?.. Nacrt in pravca nove dražbe » že /sdeiaoa- Ciani uprave v> deioma te Za-?T«ba. dekMna iz Beograda. Prvouu aa^rt, r. b: šla zračna pro?a nad Savo, bo nai-r>ri otUciomeo. Promet h« bo vršii x avi ioni na zračni poti. ki xnaia približno 380 km. Srrokovnaki račanajo. da bo tra.-ai jr/iet u Zatreba v BeosTad ali naaaj 2 « jr:. :i4jveć 3 ur«. Dr-iba nairnerava kupi-: -lajmani *tfr! avijoiie. Spomiadi boaio at.ch   prvo   zr?.črc   r***""^"
—   Zlorafta   or^airiiaclie  Rđwa  krt-ža, Lrf&!>anski    ooimbuu.    odbor    Rdcče&a kr.^k   razgSasa;   V   zads-jem   čas«   so   im« Klečcga   križa* z!orabil!   rarni   nepokCcanl e emetiti ta poblrali po deirti darove. Zaradi t^a počpibani obia^ini odbor  rais.a.-<i, da so oj>Tiiv ičett pothraii prlspevkc za rrgarfzaciio  Rde«««a    kriia    ▼    teritoriju dravske   divisipic«   oblasti   samo   krajevni Cruštr&A  fn!*ci»ona^   i«   ti   saeoo   v  ob-.itočju  ivoje*jfa  krajevnesa   (SniStva.  Slaien te],   kru^evnih   fu&kcijoEaricv   :e  opravičea ::stopatl   v   laeiu   orjanta^ci«    Rdočera križa  samo  oni,  ki  mu  ;<  3ižbi.acski  cfr-
*stci oobor fzdai za to dovol*enie te kl •►- kot tak ie«kKnf''a- V5aka /lorđba na: 2»e tako' naznani podpis^tremu  odbore
~ Vdare pann^ oidrf^ frf kralicL Kraljica Marija .e spreieia odbor Vdrvž^r.-z .dov v vooil pa*Qi oUcniev, Avdrlenca ie *-đ;a*a daJj ^s *er se •€ Krafnca ^aaun^-.a za đeio in napredek Udruženja.
—   Ođbod dr. Samdiake na Bolsar^ko. Doređann   m\  povlanik  pr:   Ya??*«rc    ^r. "osip SfRodlaka je v^era* cHtpoUrrjI v So-Ifk).
—   JncedoveMlLl  Ufto»i«*l    MtH ▼ SoJtjikl   Zve/a   ^rških   m   r^*rh   produce:> i'v  in   iad^tri:wS%-  >e   listaajvila   trgovin-siri TTTtEBpi v ooJiHfu. Milici fn?a wt>f* l^o-store r palaći hrcosloveBstaegn d«nt ▼ So-lanii.
—f Drzavae Hsasce fn denarna reft>r> nu. p.-d tetn Basftnvn« re uraviir itSla oru nalna štiniiia »wn»a Tu im wnAi > < f n:niiczj srrofc<wriiiiwi uj. Bofdntk. b. Ms^riv-ića,  v  kateti   ofedchile   na«  frnarični
—   2eieniiiil   tari«   nacrti.    Vse   tr-
zo%-^ke zb>ri!*e sd po?%*!§£ da pre<!*rt-» V!oc predloft k novina žeicznKklm tarli-! irr n-tcrfD^, Pr^.*r»etTtf •tT''**»t^r n^meravi mrev; nekaterc Oia.^šave pri izvoru ozrno-na pteTom ihriL
—  fttđnfcdfe arndnlStva. Radikalni jx>-slar.ee dr.  Vel:^r  .lankovfć   »e  preiT^?::  k preraćana  dopornMne  pr«dJoge> § IcatcrmM "
zafete-j. n<y\^D redukctV> uradirtštva ra 10 odstorkov. Ra\Tio tako na; hi se tuđi dr-ža%-rki proraćuu  7nižal  še z*.  J0 odstotkev.
-   podražnica SJoveoskega planinske-sa društva v Radovljfct ima svoj ob^ajn! planinski ples dne 6. fobmaria 1926 v So-kotekeir doirru v Radovljicf. Začetek ob osin fh zve&er. Lovske. piaoinske in narodne Ttcšc  dobrodošle.    Oor?k!  čevlfi   zabranjeni. Svira  prtznana jeseiriSka  codba na p(-ha-!a.                                                          159-n
-  Akademski ples v Zacreta. V Olas-benem zavodu v Zag^bu se i« vrSS snoči akademsJfl ptes pod pokrovitebstvom kra-iia  Aleksandra  in  kraljice  Marije.  Krnaln po 21. ic stopil v dvorano zastopnik kra--ia armitski komandant  general Matić. ka-t«TOs:a   so   akademik!   prtsrčeo    pozdravili PLesa so se udeležfil mod druarfmi veliki župan  Grabarić.   zenera^i   Uzusi   -   Mirfcovfć, Srećković in Radovanovlć, profesor-ski zbor zaffreb^ce  irniverz© in  mnogi drugi dosto-jajstveniki.   Ples  je  otvoril  general   Matić s soprogo velikega župana- Na plesu je bi-io opažati izredno lepe toalete. Pte je tra-pJ do prvih jutraTTiifi ur.
-  Izroatev Voika Minolia. rUnrburška
Ipoiiiaja že ćez neka1 dni izroči Vo*ka Mi-holja. ki je v Zagrebu poncveril okoli 2 ir.nijoca Din državne ga denarja za^rab-^krm oblastirn. Miholja. se ie dosedaj lečil v hamburški boinici, ker ie i me I rano na roki. Nenfške oblasti so že izdale dovolie-nje za. irročifev zločinca, treba j^ zgodj še dovoljcnja avstrijsk« vlade zz. prevoz preko Avstrije. Povodom preiskave s« je tuđi ugotovik>. kami je MihoHa skril denar. iVUh-oiua ^e irdii. da ic denar nak>žen v n*-kl banki v Rotterdamu, denar pa se je naše, v n©ki hambur^ci banki, kasinor sa ie bil v tujih vaiutah naiožii Miholja. Vcs d<5-nar v vrednos-tl poi vniliiona Din ie bti za-plecjen, kasire^e Pa P bilo najdeno še pol mili.iona Din. Navziic temu trpi država še vedno   700.000  Din   škodt.
—  Pegavi tifus v Osijeku, kazoenec na osije^kem aodi&ču 5reta Pavić je že sedem dni tožil o vrocini. Sele ko je vročina do» šegi* 39 >topinj, je bil prepeljan v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je obolel na tifusu.  SodiAoc  je   izreklo  14dnevno karan* teno nad vsemi kaznenci.
—  Prijeta v lomi I »ka totpa    v Zagrebu. Z&arebA^a   policija   je   izsle-diia   drzno   vio. niiisko  tolpo   in   aretiraia  već     oseb.     Med drugim   Ie   prijela   elektrotehnika.     Antona Podvarja   rodom  iz   Karlovca,     daijc   Bozi. dar ja   Trtoaljo,   Zvoaimiria   Jelača,   Joeipa simeca.,  Mija  B«uba>  Mata  simca,   lanaca Sipka,   Alojzija  šiarešmo in   V&leoui  Tudi-mana.  Tolpa je v Zagrebu  izvn&ila  nebroj viotnor !n odneHla  za. tpTii&Aino poi milljona dicarjrv  blsffa.
Jlister Brown iz Cincinaii, 9 *suhimi» se on  ne  brati; pije  whisky,   *BL'DDHA»  čaj, teg* z rumom pa nafraj!
One  M. februari* t. I. hotel djnivru*
::    ELITNA REDUTA     ::
Kluba Primork in A. S. K. Primorje
Deviza:  Črno*bela
pod pokroviteljstvom gg. dr. Zerjm* vove, dr. Gregorinove, Gromove, g. Prapcotnika in časfnega damske ge komite ja.  —  Reklamcije na A. 5- AT.
Primorje, Univerze.              393
Iz Ljubljane
—li 70-totaica poatovodje \ntooa Vi-raota. Daše«- prasnujt 70-leuiico ro:s:va postovod-ia 'Tcxtiiie< rm Krekovcm trg«, g. Anton Viraiiu Ro»dil se je sa Igu. V zg d-nji miadoMi se je pc-svcili :rgo\ skemu sia- I nu. nakar ^e ,e ;ci udejstvovatt na narod- I nera in kulturaem polju. Sode'oval ;e pri raznih doiivr/dnih diccijah v Novem mesta in v Liiisujani ter se zlastt uveMaivi! kat naviušeTi pe\ ec in Sokol. 24 let je sluibo-i'ai pri !Ji*ri«ai«ki rvTdki Urbane, od leta 1921 je poslovudja aTejrtilie-. Jubilast sp^-<ia med agHnt elane Sokoia ai pevskesa društva L'iibrjacski Zvon*;. S posebno ^-llCT^..'^ se ndejstvuje \- Naprednem ^ospo-Uar?»kun m paKtićnera dnzStvu za dvorski nkra-i. Žilavemu in naredna kremenitc-nw   jt^Nla^to  kiče.mn:   Na   mnoga  leta!
—51 Li0bl|ans4ini trgovcem! PrtredS-tveni od*tb /a ćrn^bcio rekiuto kluda Piri- I TTJorSc !n ASK Primorje razplsuje za svojo I redtr*1 ki se br, \T?!la dne 1T febrti*r:a v Uiutiml na-teća.i t* najlepše aj-<^ixirana :z}o£*ena Milena v?e4i v poštev praiajajočih str<*. DnJočila: 1.) Tcfruovag'a se lahko udeicže vse v r^stev prihajajoce trgovine. 2 Izložbe moraj-3 biti pripravljene najkas-nefe do II. febrjaria ter konfefcc*iofiirajie n kcrri»iT:.Taffle v $rno beiih 6arvah, ui prime- v crnim <>zad:em m be'Ttrć Tazstavrrrni! r»-ci-nei: -n Ti.-i^jrotno u* kanifemirano 6r-ao-bd^. Oz3d]e je teiiko tuđi Jru^obarvnj, 'ajr--3\f-; ^rcimeti pa na5 bodo firno-beli. 31 Trećine ?e deJf'o v >>ledećc kaesorije; manrfa%tnra« perUo, mc?da in Kor rekcija ter Čcviji rn d^Jji *>re>d(met . Nagrade: Za vsi-to ka tesariio je ddločena fcot I. nagrada unuzrjiška k«"a:r.a ;t» đ^r»!(jnia za tvrđfc- ter diplorna za araužeria: kot drugo darilo ča5ina i^izosi^a 2a ^rdl;o .c arar^eria. Taryia sestri :z petih oseh, hi »icer ^likar-ie^--tiraern*ov in nr-viaarie^*. T%fTwrriie, ki fc.e t?de'.eiiir. TekrnTi—tTj-, aai ^avi^ *r> na r*»«Jn»r A^K f*rfennn>. tirrirerra. LhAlJana, ^1 tn ftalkasnefe dn b\ *. m. leid tekmova-r»a 5C . oiav. dric  13. februar]a.
—il Vse Hobftclje letesbe o^czariaiTTO na nr«oQo5iiii koncert vio4in**ega vi! tm*ia Saic Ptn**ra ft Sofne. k* se vrSf ah 20. Tveče^ ▼ dT3»tf?kem 2^a3i«H. fTf*fKerttri 5pored obsCtfa izkljnč:!« -"jvanske točke, izmed Vaterih ▼ pni \T«t. t*(Kva^e*iv> na siaA-ni violinski koncert Cajkovs'-jega Ji p* na vi<iinski Xr>Ačert skladatelja a^zunora, fc: ie eden najvetjlh in najiep5!ri koecertov ^verjvne j:Ia>6i;nc literature. SaSa P-opov g^ odJlCeja vto!!n^c vfrtaoeu jj jjs graviEar •
do\Tšil ćelo \-rsto koncertov y Avstričl ob Ba#vecjem prirnaniti krklk-e in publike. F^rećur da|a \-stofjric da-nes popoldne pri dnevni blagajni v operi, zvečer pa od pol osme dalje pri večerni blagajni v drami. Koocer-t $c vr«! v dram*em si«Lilišču.
—-!j Otroško mmlkmnto prirei! Atena za w<*!e ilanc na pestno nedeljo popoidjie v mali dvorani Narodaeca doma, Ker se bode vršila priredi tov v odtiem obsesu, de-Joma žito, da se ohraoi večeru dndaben intimen znataj, ki je sa mladino vsekafcor pTJporočljuveJJi, se bo sprejelo Ie ome] eno števdo (do 150) prirfaiencev, kl na1 se jav*o nadkasneje do ta febroarja t I. ob četTtkih in sobotah <^d 5. do 6. v licejsld telovadnicL Pri javni na Din 1(X- za osobo. Pojasnila irtoona. Malkeraida je za-rni*ljena ^a otroke do 15. 'eta. Vstiognlna prosu.                                                    160/n
— Državu borza dcia ▼ L<«bUaai. V času od 17. do 23. iannarla 192b je bOo v Drža\Tii borzi đela raapisamh 143 prosta mest. 214 ose©  ie fekaio creu. v  143 slu-
Ičajih ^e borz^ posredovala z ospehotn in 12 os^b je odpotovalo. Od 1. januarja do 23. ianuaria 1926 je bfio skirpai razpisano 301 prosto mesto, 486 oseb je iskaio dela, v 376 slučajih ie borza posredovala z uvpehom   in  64  oset>  je odpotovalo.
—14 Reculadia Gradaičice. Ma ponovne pro&nje in intervencije Oiavnesa odbora za obdelovanje baria v Ljubljani je mi-nisitrstvo poljoprivrede tn vod dovolilo is tekofih dvanajsdn I. obrok državne pod-pore za recula^iio Orada^icc v mesku 7a000 Din, V novem proračunu pa je pred-
I viđena ve^ia vsota za to prepotrebno delo. Ker se je že dovršila prva et<*pa re^ula-cijskesa proiekia, t. j. novi jaz pri Kozar-iih, se prične v nakrajSem času Ie z urav-navanjem >struse od Kolezlie do Voinovi-čer\e«a iez«, kar ne znači samo paid bitev v a^rikuiturneim ;n higijenskem pofileUu. marveč bo vsai iieioma radi ublad&ilo bres-poselnosu
—Tj Odala z rožanfaB okvirom 90 aaj-doca v dranjskem sledaiiS5u. K<kw |ib ie izK^bil, naj se offlasi v kmtoavcidbtvu, dramsko sledal-išče.
—ii Nedeljsko predavanje * Podbev-ška v vseučiliški zbornici 7. u m. odpade radi tefinačnšh težkoč.
—]| Prečentova proslava ▼ draankem tf-AmUifaf v sredo 10. t m. ob S. zvečer priredi v dramskem ?Jedali$Ču DruStvo slov. kzijiževnUtov skunoo z upravo Narad-
Inega gledaliica Prošecnavo proslavio z zelo pestršrn sj>oredom. — Mestna zastavijalaica aizninje, da s* vrši tomesečna dražba >unija 192F> za-stavljenih predmetov 13. febmaria 1*26 ob 3. uri i>opoldne.                                     154-n
—  Dtb&vo n«meiixiicfv meatneca do« hodarstvenesa orada sporoča tem    poto^n, da ima »to dne 6. februarja 1926 svojo prvo vfcseiico v vseh prostorih M«stnesa doma v Liubliani, ker ni moglo vseh    naših prijateljev m nam naklonjenih tvrdk  oseb-no obvestiti. Odbor.                               15o-n
—  Nasla se ]e srdbrtta damska ura 4. t. m. v šelsiiburgovi uiici.    Dotri    se prt C SmerkoL Rožna ulica 7, H. nadstr.      16«-n
Đanes, v petek, ob 8. zvečer v dramskem gledališču
-:     KONCERT    :-
violinskega viri. Šaše Popova Predprodaja vstopnic v operi
Iz Celja.
—c Požar v tvornici te*teni» *^>avl-nja . V sredo rv«6er okrog poi 7. » ix-bruiiniJ požar v tovarni testenin na Lju-b-i ansiti cesti, la&t tvrdke Uaberc in Vi- I demšek. U^enj fe na&ul na pod/-trešju v I kartonaži ?n ;e v kratkih momentih za-vzel takšen ooseg, da ^e oila resitev po-pOLDoma aemogočdu Zgoreia J*5 popotaoma streha z ogrodjem, podstrešno nadstrc©je v celem poslopju, na eni polovici poslop-ja tuđi spodiUi strop, <ioćim fr ostai obo-kaci cementni strop na drugem delu po-slepja, kler so namešćeni strofi, nepeško ao\an. Streha in stropi so se rušili v ognju 1 veHkim trttščcm tako, da j« osialo m«<i osorelimi in okajentmi zidovi Ie kup razvalim. Ognjcsasci mosia Celje, iz Ua-beria, Trnoveii, B;ibc©sa ta neJtateri drugi 12 daiiu*e okolice so vršiU svoj posel z veliko vnemo, in posairmiki četo z nc-vjrnostjo «a !a$tno življenje, vendar pa ie KUub temu zsorelo \iscf kar ie mogio »toreti. V akcUI je bila motorna brizsal-na mestne polarne branfbt. Ražen po* slopja :« ^sorek) tuđi >xliko .materijala ia zzioge/m&d tenu vsa kartonala in sabolk dokaj ino4« ter su&eči se in velikim de-ioci 2e za eispedit pripravljeni makaronu irkoda sn-okovniatto ie ni preoenjena, ven-da- se ua pr\i poc'«d vidi. da znaia pre-cei na A*0a*»» Din. I5tega <ine so Ze tudi ub 9. uri doroldne v kar tonaži za&lediU mali požar, ki ^ ga pa iako] ugušili z miri imaksom. Vendar pa ni iz*liuče-no, da ie -KTivoma Ie tieU> naprei in da se >e tekom dnev2 ogem toliko ranw*ii. da j^ na ve-
ćer bukml poži^.               _                            I __c  JugosiovMufco  -   ceskoslovaika  h-  I
aa priredi v poaede4*ek, dne a. t. m. cb 20 uri pod ckra*m f,iud5ke£a vaeucltt-iča v fejkaini ch-orani mescaeske so*e saioptično predavao© o slavnem hu^ii-skem vodji Janu ^&i. Predaval bo g. Froi. Orožen. V«i prijale« eaftoslnvaSke-ga naroda in njegove »iavne preteklcsJ *e   pr»i^v  da  se   udei«*«   predavacla-
—c Drvitv« 4ržavaft «pehQ|i«cii ta moko*Kk trn SJeve^io, iMai v CWN» * |e ▼ sBiisi« čl. 6 drastvefteca »tema na občften gbont đne 24. ian«arja fc*offlo tle-deee na^elshro: Predsednik daveni nad-ttjiraviteli Rifael Doimšek, U podtredeed-ntit protesor Josip KocSuli. M. podpredsed-it& želee, vradalk Itko Twrdy v Nove-n me«u. tajatti oia^ot Rudolf Ore', njegtn na* ntestnik nadoflrtelj Martin Lah. blagajflHt poštni kontrolor Josip Kosi. njegov na-rrestnik rutfarMtl pristav fvan Siđu. Od-bOTS&ii  okrajni  tajnik   Jostp   r#HU  sodttl '
|nads\-etnik Alfons Gallinger. daveni nad-upraviteli Ivan Kcop v Mariboru, ravnatelj Pftir. urad. Franc Logar, vdova sod. pi$» r^%Tiatelj2 Karolina Mesarec, državni žurnal Franc Peklar na Je^enicah, davcii upravite!! Simon Zutt in soteki nadzornik in ravnate!i Josip Zupanek. Naraestniki: secini nitdoficijal Albert Kopač, fcrzoiavrti n-oister hrane Lavrač, davćri nadupravi-teU rvan Pemovšek v SloveaJgradcti in vdova okrajnega tajnika Katarina RoS. Preglednika: davčal nadupravitelj Leopold Hasenbuechel ter administrativni poročmk Karol Kolterer, kot namestnika pa poiidj-«4ci detektiv Anton Komač ter saliti nai-ofictjal Josip Pogačer, \sl drugi v Celju. — Osebe noveli odbora jainčUo za v^lriito delovanje. Društveni člali se vabijo, da čim prej poravnalo članarino po 12 Din za I. polletje, da pri<ie načelst/o cc ponth-nega pregleda razpoloiljivc gotiviae. — Neorganizirane pa prJsi»f da pristopiio k društvu. Kup^ si naj polr>ttiitD za čekovni urad pri s.vje-n poštr.em vradu za 25 par in plačajo na niš kont i2 450 za »DruStvo državnih upokojcacjv io iđc-koienk za Slovenijo« za  T. pci'etie   i5 Din.
—c Predpust v Celju. Letosnji pred* pust je v Celju zelo živahan. Vršilo se ie doslej že Iepo šrevilo raznih priredite, ki so hii« vse dobro obiskane. Za zadnje tcd-nc prMpirsta je napovedanih Se par več-illi zaliav, tiko v soboto 6. februarja »Tri-slavarski ples^, na pustno nodeljo abič2;na sokolska maskarada, na pu*tni torek ma-škarada Olepsevalnega društva. Vse te prireditve %e bodo vršile v C^jskem domu m obetajo Wti dobro obiskane.
— StarfISiic akadem. društva »Triglava s© odpeljejr. na triglavansko prire-ditev v Celje jutri v soboto 6. t. m. z oseb-rrim vlakom ob tričetrt na 1S.
Iz Maribora
—ni »Lludska Uni^erza«. Y  ponedcljek
d»e 8. t. m. bo *. inž. Kukovec zaključil predavati*« o Totetem. — V petek 12. t. m-bo predavai s. dr. Tuma iz LiuMjane o Izvoru čioveške družine. Uverjeni sno, da bo predavanje našega znanega sociologa privabilo mnoso slušat eljev. — Na vidiku je daljša serija predavani o tranooski rtvolncfji.
Orag objem ali Jaka priđe poceni do ure
Pred dnevi je sedel inojs.ter Korle v znani mu siostikii na Sv. Petra nasipu. Pred niim ie stal polič vina, tcxia moi-stra danes ni žeialo preveč. BH ie glo-bo-ko zatoplten v svoje misli, nič ni ma-tilo tišine, ražen enakomerno tiktakaiije ure na steni. Mojster Korle je sazehal, že je hotel vstati in p!ačati, ko >e v zo-stilno stopil nov prislec. Došli je po-zdravil in se vsedel našemu mojstru nasprotL Mojster Korle ie ocUdravil, natK> pa ie rezko zaklical: »plaćat !* V tem hipu pa se ie ogiasil oni: -lioi, Korle, ali me ne poznaš več? Jaz sera Jaka. Stara garda, ne...« Sicer se mojster trenatno ni spominjal Jake. da pa ne bo zamere. ga je povabil k sebi. In ^apletla sta se prijatelja v živ pogovor in Korle ie naročil Se vina. Brl je že malo okajen, ko >e Jaka pripomnil: ^Ti, Kr»rle, ali ne bi šel na dvorišče, imam ti nekaj ix>vedati.^ Korle se ie vdal in od-šei. Ko ita stopala na dvori^če. ic Jaka mojstru nekai pošepnil na uho. nato pa ga je nenadoma čvrsto objel in polju-bil ... Korle ni rekel ne bev, ne mev in tako sta se oba takoj nato vraila v gostilno. Jaku se je sedaj nenavadno mudilo domov in odsel je naglo, rekoč: »Da si mi zdrav, Korle. in na svkienjeU
Mojster Korle je ntkai zagodrn'al v si ovo. sam pa Je osial v gosti Ini. Popii ie še polič cvička, in da se prepriča, koliko je na >kolesih«, je posegel v že-p. Toda ure, iićne njegove budil-ke. ni bilo več. In tuđi ne venžice. lii-poma se je mojst&r streznil. »Ma, prokleti lopov! Zato me ie objel!« In že je dirjal iz gostilne, naravnost k možu postave na trančiškanski most. Potožil mu ie nenadno izs:ubo ure in venžice in sca prosil za intervencijo. Nato se je mojster Korle umiril in odšel domov. pod-jetneira Jako pa sedaj zasleduje policija, zakaj objemanifc njegove vrste spa-da pod paragraf._____________________
Podpirajte
potlporno društvo slepih
Nezgoda Zaikina
Znani popuiarni atlet Jvan Zajkifi, ki i« Lj ubi lančanom   §0 v  dabreiD  sponUm,  loži bolan  v s&raievski drža\Tii bolnicL Ptinc-rila m  »ti  je na Kubi  težka nezgoda, ki W bo v slućai«, da ne okreva, onesposobila   za   nadaJ nje   borCTijee.   Slaćaj   je   5!c-deć:   Zaikic   je   odsel   preteklo  leto   Iz   Ju-goslaviift po svetu. PriSel ie v zlavno mc-sto Kube,  v  Havano.  Kakoi r>o\*sod,  tako ie tuđi tu pozva! rokoborbee na mateh. Od-zvala   sta  s«  dva.   črnec   Joe   5t©ch«r   Lz Nebraske in Poliaik Czigaaii^wicz, oba silna orjaka  in   uverjena,  da   brsta  imela z   2ai-kinom  laitko  delo.    Borba  se   ie  vršila  v ogromaem havajtkem stadionu pred velfto mr^Kcd gted«Jc*v. Zaikin je oba ail«ta po krasni feorbi položO na hrbet. Za crnca in Pomaka, renomirana  težkoatleta,  je  bil   10 hod  udarec.  Sklenila  sta. da se  slavnemu rokofcorbou osveHta. Svoj nacrt sta že oa-sledflii 4zu na satan&ki način izvr^U^ Zai-kiim se jt zaleteia ▼ oko mala mt»šl£a !n ker Jt ni mogel odstraniti iz njega, mu je oko  ailao   pordečilo.   Poliak   in   črnec,  ka-tera ic prosil za pooioč. sta bfla takoi pri-pravijena,  da   mu   pomagata.   Natrcsla   sta nm  v oko neki beK prašefc.  Od tega dne dale  je  Zatkm  rsak   Uai  slabšc   vl^^l.  in ' nektfa  dne je  n* oko iwpf>rnoma  opiep^L 2a!kin se * nato vrntl nazaj v Ju-go«iavijo, ^!  p postnla  2anJ   drnsa  d^nrovtra.   Pač ♦rttftfca »oda tflf»ia awžaJ
Praske.
vraške*
ha ioia ruL bi paćile .ijljubkcjš'? lice. ako tih
\imonova )              trema
yCrem* Simon)
To ca -. .  iou:___1  mazilo S€ prodaja po vseft
đržavoh £ enatto  paramčeno svežino in uč'.nko-
vuostjo   kakor v Parizu samtm.  Te prednosti
irezrafo   iz  posebne   sastave   in  svo/evrstnega
hermetičnege zaptranjc.
Xaprodej povsod CR5ME   POUDRE & SAVO* SIMOS
Pa*,um€r;c Simcn, 59 Fg. 5'. Mtrnn. Pans.
Sport
Danasnie vremc.
.-— Bchinjska i irica* ob 7 z jutra j: Temperatura -r .V C\ snega 2*J cm; za zinu fki sport neugodno.
—  Kranjska gora, ob  7.  zjutraj:  Tem« peratuTa — 1° C, Baromctcr se dviga. Ja^no m brez vetra.  Srcn  20 cm. Saninec u^odeti-— Porodilo dr. Zižka. ob  11.: Barometar se stalno dviga in obeta trajno lrpo vreme — Tcnnomctcr  px>d   ničlo.   Zmrzuje.   Zelo do* ber, o^rcnjen sne^.
—  Polovična vožnja za smuške teleme v Kranjski   §ori   ic   dovoijena.   Vsakdo  kupi ćelo karto do Kraniskc  gore  ter se r.  isto vrača. V Kranjski gori  dobi potrdilo. da se iti  udolež-il  prireditve,   bodisi   kot  tekmova« \oc,  bodisi  kot gJctialec.  nakar velja  vozni listek rudi za nazaj. Polovična vožnja velja z vseh postaj Jugoslavije. V soboto pri po* roldanskeni in pri večernem vlaku bodo za smučarje rtzervirani vagoni.
-— Zn smizške fekme v Ktanjski gori, ki se vrše v nedoljo in na&ieUnjc dni, opozar« 1 jamo vse tekmov-alce, da je v soho to zvečer sestanek v noIL kjer prejmejo vM potrebni navodila za. tekmo. izvrši se žrebanje terl razdele štcvilke. Tckmovalci naj tc-daj si« gurno prideja na sestanek. Za stanovanje je preskTbljeno za vse. tako za tekrnovalco kot za gledal.ee. ter bo poslova I na kolodvoru v Kranjski gori stHnovanjski odsek, ki bo skuj i>al po možnosti namestiti vse v Kranjski gori. Vsekskor je dovrsij stanovanj osigu* ranih,
—  Izlet  vseh  smuč&rjev,  predvsetn   oc-tekmovalcev. je v neddjo v Kranjsko goro; neugodne  vremenske  prilike  zadnjega   let* ?o onetnogočile,  da bi se vrail  kak sk.jpni 5rouški zief, vsled terfa ho po đališem pre* ■sledicu  to pr\~ič,  da   se  sestanemo zoptt ©o* krat vsi smučarji; najleps«. prilika za to bo pač tekma. za državno prvenstvo in pa za^ ključek III.  voia.sk e£a  srauitkega  tečaja,  kž le delo baš civilnih smučarjei*. Zato v nedea jo V8i smučarji v Kranjsko goro/
—  75.000  gledeicev  je  preteklo  soboto prisostvovalo pokalni tekmi. Mancheeter Ci^ ty : Huddersfield   Towu   4 : 0.    Samo   na vstopnini je biio vplača.nih 4868 luntov. — Tekmi   Sunderland  —  ^heffield  United je prisustvovalo 62.000 gledalcev in tekmi AI*
1  hion — Aston Vili a 52.000 gledalcev.
—   Tekma Hašk — Jugoslavija se igra 21. t. ic. v Beogradu. Hask vodi pokajanja tuđi z B. S. K.
—  Maich Lenglen — WiU% odgođen, V Nizzi se vrši teniski turnir, katerega ao se med drugim  udeležile tuđi svotovna prva^ kinja Francozinja Suzanne Lcnglen in prva* kinja   Amerike   Helen   VVilis.    Med   oberaa igralkama   bi   se  imel  vršiti  tt:niski  match, ki   ga   z   napetostjo  prićtkuje  ves   sportni svet. Match pa je bil nenadoma odgođen na 15. marec, in sicer zato, ker se Air.eričank* ni dovolj tklimatfzirala, Sicer se Helen Su* zanc ne boji... pravijo Amerikanci. Fr*o* cozi so dru gega mnenja.
—   Kaj pravi Schafter?    V  dunajskem *Dcr  Mcrgen* je iz$la izjava manega no-iomctne&a kralja  Schafferja o aieri s prasko Si-arto. Schaffer pravi v izjavi: »Naj-prvvj   nas'ašani,   da   nisera  v  raz-gm-oru   z n :benim   duaajsklm   klubam.  Vsakemu  klubu boru  na   ujegervo Želio postavil  pogoie. Glede tega  se ne žurim. Kar se  tiče   noj'e afere s Spanc, moram oi>ozoriti, da so na-stopili od Novela leta naprej igrači Sparte z izjetno Kade. Hochmarraa in Pepi Hoyef-Ja, ki ]e moj   tajnik in moj  naj bol j 51  prijate!]   zcIg   neprijateljsko   proti   meni.   Cesto so Igrali ramenoma proti meni. Na turneji v  Španijl    so    proti  meni intrigirali    tako škanda'ozuo,   da   je   hotel   referent   sekcije Scheiiicst, k: ie  tedaj  še bi! na moji  strani,  podati   Dvofačka  domov.   V  Bilbao  le nau) i^bruhnil    med   mano in Scheinostcm >]>or, ker sem moral igrati v vseh tekmah, dočim  no  mlajši  počivali.   Bil   sem  precej oster  in ker je Scheanost ztlo ainbicjjozeii ic nasilen ćlovek, ki ne trpi ugovora, se Jo prikljućil   mojim   liasproaiikom.   Tako   sera postal uopalnorma  izoliran.    Neraspoloženje preti meni se je pciacaJo, ko je pariški ^Lo Jaurnalc pisal o meni kot nogometu em kra-liu   in  o   Sparti,   da   ie  madžarsko  moStvo. Dofiv!fia3! v Zirrtcha s?5 odnoSaje $c posbb. šaii.  Švicarski  kl ubi  so  zaJitevall,  da   na-sterpim v Sparti, Scheinost se je temu pro-  • tivil,  nakar js Mio Sparti prikrajsanih  1500 švicarskih   frarrkov.   Fo   povratku   v   Praga sem sklenil prekiniti pogodbo s Sparto. Ja« sem zaslužil <^d Sparte drugo ra\manje. Ko sem prcs;cp!i  v  Prago od dunajskih  Ama-teurjev, je bila Sparta v razpadu. Cy mo-iega  vstapa   pa   je   dosegla  vse  drugačne uspehe. Po kratkem času in  z deJoma  no* viiflfi   igrali   snio   tolkli   Amaterje,     Vicnno, Slavijo,   DFC,   Boltcn   VVandercrs   in   Uru-g\'a]če, V SpaiftT sem deleral kot trener fn igTa«. Na uspeh ih seni  torej  udeležen tvdf jaz, kaker je  pisalo spOTtrio  casopisje. Ob« Jektivni   gledalo!  50   me   tlubili,  pri   Sparti sem imel nasprotntke. Na tunieji po Spani-
ji so mi največ ugajal! igrači FC Barcelone, Alcaaitafa IH Sagit»afha So naJboljSa klasa. Platio prekaša vse vratarje, karr sem Jih videL Tuji ceski igrači mu dajejo pTcd-nr»t pTed Zamoro. ":~ttko je v Barcdooi zelo popularen in \       z katnim avioot
Stran 4.                                                                                  «SLOVENSKI   NAROD»dne6, februarja 1926._______________________________________________Stev.  29.
Gospodarstvo
Maše narodno gospodarstvo v 1.1925 v
Iz   ktnega  poroci'!   Izvozno  banke,   ki fa predloži  XX  redni  skupšćini   14.  febru-" »rja-  posnemamo  nekatere  siatistićne    podatke  o   našem  gospodarstvu    v   Lanskem tetu.
Vsa i^ra po uiedinjeuiu je. kazalo na-š& sos-podarstvo vedno večk> intenzivnost. Tndi lari ie bila naša produkcija agilna, vendar se je pa že poavfa nekaka utru-jenost. Pri velepose&tvih -e bila rentabilnost slaba ali >t Pa spioh ni bilo. Ostalo pol jede Istvo je lafcko zadovoljno, ker je biia letina dci>ra. Pać pa je začela industrijska produkcija pešati. V mnogih pano-gah je reducirana, v drugih pa sp'.oh tibtavliera. Zasejane *e Hlo Tarv već zemlje kakor leta 1923 in 1924. To ie razvidno iz nasledn-ie  tabele:
192*           1924           1925
pšenice             1.5.T6.016     1.7*9.115    !.773.*>42
kiruza              1,301.57*    2AO.91*    *. 114.2*9
cvsa                   ,>75..*>2       .^ld>4       346.59 s
rži                       1*7.107       3.2.329       199.4SS
jećmens.              3NJ.599      ,*7&.1G4      357.630
Vsega   žita       4„?79.t>o2    4.736.120   4.791.592
Sladko;ne pe*>e je bilo po zaseiani po-\ršini lani manj kakor pređianskijH 34.970 ha proti 49.6S6 ha). Prick-laio se je 1. 1924. J0,631.066 n:ci. stotov. lani pa 52.000 va-gcnov. Tud' produkcija tobaka ."e lani nazad o\ a!a. Leta 19*3 >e zna**:i< piid^Iek na 21.69-4 hz. 173.415 met. s trnov, leta 1924. pa ta 35.919 „* 356. š5l met. srotov. Lanski pridelek tobaka sa een: na 10 do 11 milijo-rov ki. i?ad.iarstvo nazaduje. L. 1923 smo imcl: 7£.750.JJC»9 sađnih dreves. !cta !9?4. 72,047.7t?7. Sliv je bilo leta 1924. yj..*57.22«) (v primeri z 1. 1923 za 6.911.163 mani), jablan ;ani 6.535..%50 (za 560.602 mani kakor predlansk'-iii). Površina vniogradov je 2ra-š2ia leta 1923 166.755 ha. ieta 1924 pa 165.419 ha. Za lansko l^to Kimamo uradniii pc-vatkov. vendar pa lahko sktepem-o. da znatne razl'ke ni bilo Živ-re smo i/neli 1. ;ai»iiar.ii 1924: koiv 1.062.S93, prešičev 2 ml. 496.723, krrz 1.730JO4. i'oveje živine 3 m^. £#>.9S5, ovic 1A39.257 in perutninc 14 mri. 190.968.
Položiš? industrije je bil lani neugoden. Mnoga pcdj^t;a so morala r*-oi obrat ome-jiti ali pa ćelo ustaviti. Zato je pri-čako-vati. da se zrnarjša izvoz industrijskih iz-deikov od 1. septembri. 1925 do konca av-Siista 1926 za okrogic 2* odstGtkov. Posebno lesoa industrija preživlja težko krizo. Da^i smo dobili lani splošno carinsko tarrfo. ki predvideva za tnnoga industrijska podjetia zascito in dasi so znižane odnosno oopravljene nekat^re postavke v izvozni carini, dasi so bile znižane z^ nekatere jDaTiogre žeiezniske tarife in tuđi kredita ni iako priman}ka\ alo, kakor druga leta, ie vendar produkcija nazadovala. Vzrok je v urvi vrsti, da 5-e industrija pri nas ne ren-tira. kidustrijalci morao drago plaćevati dciavce in spk>h so prodakcijski stroški izredno \^fsoki. To .e posledica tezk'h dsvčnih bremen in drugih iaMiifc tiajaiev. Ce prBiejemo se porast dinarja. ki ima z,a p^sledico pocennev naših irdelltov v ino-zeinsrvu. je razumKuvo, da mnergi pod.k:rn!-ki svote obrate reduciraio ali ustav!ja?o. Naša  proddkc>?a   r.e   čuti.  d^   ;mamo   min-
strstva, činh naloga bi bila odstraniti vse zapreke. Industrija čuti samo ve4«ko negativno   moć   finančnega   minfstrstva.
*                                   ,.
v- RazpoSIfenie tiskovki za adeležbo mm LiaMian&keni veleseiara. Te dni bodc> naši rndu^tritc. obniiki m trgovci začeii dobivati pri javne tiskovine za udeležbo na VI. Ljut>iiaiiskem vzorćnern velesejmu. ki se bo vršil od 2b. junija do 5. rulija 1936. Velesei-mi so naiprimerneiši forum za reklamo v velikem siilu in obsegu. za reklamo, ki baš tukaj na teh razstavah more računati na efeknvni odriv. Ljub'tanski velesejem spada med one prireditve. ki \ieček> nas« pozornost najširše javnosti vr domiačt državi in inozemstvu. Kogar ne bo tukai bodo šli preko njesa vsi tišti, ki se za to prireditev zanimajo. Življenje je vodno tež e. borba za obstanek in napredek vedno oštre i Sa in rručnejša. Ce se v tei borbi prepustimo one mu nesrečnemu fataJizmu. ki nam je nanese! že toliko Škode, i-r če borno samo peli h»mne našemu tmrodnenru bntrastvu. pa se nikier pokazali borno kliub tetrra bogastvu ostaci vedno siromaki. Zato je dolžno&t \r<sa keg?. posame*znika. da stopi pred iavnost s svoiimi proizvodi. Cene prostorom so letos u*ko znižaiie, da ne lnoreio prav rzikosar op^a^it: pred raz^tavitvijo. Malodušnost ie rajtežie zlo nasesa časa, zato se ie moramo  otresti.  Torei  vsi na  plan.
—Z N'ahioviji broj »Bankarstva« za mjesec februar izašao ie i imade slijedeći sa-dr-iasj: L;ubomir St. Kosier: U iščekivanju amereičkog zavra. S D. Alexander: Naša industriia u godini 1935. Inc. J. Popović: Privredna godina 1925. u Bosni i Hercegovini. Dr. Gusrav Grescorin: §tabiiizaciia dinara potom dvojne v a hrte i njeno dejsta\ra-nje v gospodarskem oziru. Cek*o D. i»e Bar-rio^: Trgovačke veze ArgeTitine i Jugo-5lu\iie. Apolior? Cropkin: Hipotekarne banke. Pis^io oT>iHiomoćenos: ministrd Bogumila Vošn.iakd. Nikola Politis: Medjanarodno Pravosudie. Dr. Stavko Sećerov: >Teorija novca dr. Slavka §ećerova*. Nikola Dra-ffićević: Nova prestornčka čar^iia. Hugo Pavitnovič: Manjkavosti propisa za reali-zo\ane ods*etnos zahtjeva na željeznici. Marcel Diirrfcl: Mehanićno bankovno knji-g<n-odstvo. Konstantin J. Dožudić: Prrrezi sć.nTOupra\nih tela. Mirko Kus - Nikola iev: Lenjin. ^*:.: Tipovi iz BeogTadske Ca-ršije. Naša država i promet stranaca. — Banka rstvo^t ekonomska revija, izlazi mjesečne na 30 stranica velikog formata, godiš-nja pretplata stoji 250 Din : šalje se administraciji a-Bankarstva*., Zagreb 6, Ma-rov-ska  ulica br. 3>"».
—g; Seja Glavnesa zadružnesa saveza.
VčeraS se je vršila v Zagrebu v »Seliač-kem domu* seja Glavneea za'aružnega saveza, na kateri se je razpravl?alo o zakonu in pravilniku o raizdelhvi kmetliskih kredi-tov. Zadrugari: so kritizirali pra-vilnik, ki ocroža !>v'Dbodno zadružcišrvo in njegovo samoupravo. Savez hece opoizoriti vla^io na t deistvo in zabtevati, da se izvrševanje zakena.   osobito  pa   pravilnika   tik ine.
—g   Stanice za  opJemetiievanje   rastlin.
Minisrrsrvo poliedelstva je sldenilo usrano-vtti po ćeli državi stanice za oplemenieva-ipe rastlin. V teti S'tsnic^h se bc4o gojile r.Tmo\Tstne rastline. Seme bodo prodajale seljakom po rnzkih cenah. Minisrrstvo računa, da bo poboljšalo na ia na?5in ra^tlin-s-ko produkcija in povećalo p!odnost obde-lane   zemlje.
To in ono
Nova zimski tolpa v Slavoniji
.   Prpic «maK» pod Ujočcm.
Potem, ko so blasti izsledile vso Ca-rugovo tolpo in zaprle većino članov, si je Slavonija za nekaj časa oddahnila. Toda ne za doi^o. Podavila se ie ' -nova tolpa. ki je strahovala vso Slavonijo in hrvatsko Posavje. Zločini, napadi in umori so se vrstili drus za dru-jfim. Nedavno ie bil v Selu Dri Si^-u umorjen 70Ietni starček. trgovec Spi-ljak. Starec je bil ubit s kolom in njegova trgovina oropana. Oblasti navzlic vestnemu zasledovanju zločincev nišo mogle izslediti. Umora je bilo osamljenih več oseb. ki so bile kritični čas ali malo popreje viđene v trgovini. iMed osumljenimi je bil tuđi trgovec Narko-vić. ki je mora! v preiskovalni zapor, dasi mu nišo mogli ničesar dokazati. Narković je brl znan kot pošten človek m zavrest da je po krivem osumljen, ie delovala nanj tako silno, da je rcvež zblaznil in v groznih mukah umri, zapu-stivši ženo in dvoje otrok. Nedavno pa so orožniki v Slavoniji prijeli proslulega roparia Prpića »malepra*, člana bivše Čarugove tolpe. Prpič je priznal. da je v družbi z nekim Carjem umoril trsrov-ca Spiljaka. Dejanje samo je izvršil Car, ki je stanoval v soseščini trgovca.
Prpićevo priznanje in njega izpoved sta v Sisku vzbudila veliko senzacijo. Oblasti upaio. da jim sednj uspe pojasniti već umorov, zločinov in drugih de-liktov. Tolpa, ki je izvršila zločine je imela svoje podružnice po vsej Hrvatski in Slavoniji.
Uspebi sovjetskega komisarja
Zadnja leta se je pojavilo na. Ćeškoslo« ^aškem mnogo coljufov. med katerimi so se rekateri posebno odlikovali. Tako je izvabil prosluli Johann K.itzinger, ki je nastopal v Prcgi pod imenom Lajoš Var^a. nekemu brnskemij trgovcu 401.10 Kč, nekemu praške-rau hotelirju pa 130.000 Kć. Nje^nva pretek« lost je z-clo pestra. AMož je Ml stavec in ra časa boljševiskega prevrata na Madžarskem je postal ljudski ktDtnisar prosvete. Po likvi* daciii madžarskega boljševiskejja puca sr je klatil po Avstriji in Češkoskrvaški. Horthv; jev režim ga je obsodil sicer ua smrt, toda nrož je pravoćasno odnese! pete v rnoarems stvo. Omcjil se ie na Dunaj in Prago. Spo* Četka je vodil svoje posle sam, pozneje je našel spretno pomoćnice, ki ie znala več je= rikov in mu je prav pridno pomagala. Varga si je znal pridobiti splosno jraupanje. Na-stopal je 2«lo samozavestno. Vsako žrtev je znal v pravem pomenu besede omamiti. V njegovih očeh je bila neka nepremagtjiva si« la in Ijudje. ki so ga poznali, so govorili, da lahko potegne s temi oćmi žebelj iz stene skupaj s suknjo, ki vrsi na njem.
Ko je ostal Varga brez beliča v žepu. je začel nastopati v najlepši praški restav« raciji kot madžarski magnat. Naročal je na^ vadno najfinejša vrna in najdrazja jedila. Ko se je stemnilo. jt prišla v restavracijo nje= gova žena in mu povedala na ves glas. da ga caka zunaj gospod bančni ravnatelj s čekom, gla^ečim se na 50.000 Kč. In Varga je zamahni! z roko, ćeš: »Naj me pusti pri miru. Noooj nimam časa. Naj priđe jutri cb
desetih v hoteL« Dasi še nfliče ni vide!, da bi begal bančni ravnatelj s čekom za svo* jimi klijenti, je bil rezultat tega manevra vedno povoljen. Varga je poklical takoj na-to natakarja ter mu izjavil, da slučajno ni* ma pri sebi denarja, da naj mu torej posodi 500 Kč. Natakarju je obljubii. da mu vrnc denar drugi dan. Z izposojenim denarjem je odšel v kavarno. kjer si je na ena.k &ačin izposodil od natakarja še 1000 Kč, za kate* re je obljubii čez par dni 1200 Kč.
Zeko prefrigano je nas topa 1 pri konj* skih dirkah. Tu se je pTedstavljal običajno kot lastnik staje in stavil s ponarejenim ali starim listkom na konja, o katerem je vna= prej vedel, da ne bo prvi. Potem je Iistek v sveti jezi raztrgal in nahrulil jezdeca, da ga je potegnil. Poprej si je namreć poiskal žrtev, s katero je sta\il na polovico. Sam v resnici spioh ni stavil, dobil p* je polovico določene stave. Tako je prigoljufal v cnem dopoldnevu 10.000 Kč. Za vse te goljufije je bil Varga obsojen na Duaaju na osem. v Pragi pa na šest mesecv težke ječe. Te dni so ga izgnali iz Ceškoslovaške na Madžar* sko, kjer ga čakajo vislice, če si ne bo zna! pomagati s čekom ali ponarejenim franco* skrm bankovcem.
Zakonska higijena v Turčiji
Turska vlada je sklenila na predlog vijaletne uprave v Carigradu predložiti narodni skupščini v Angori zakonski predlog, glasom katerega ni mogoče skleniti zakona brez predhodnega zdravniškega pregleda obeh kandidatov. Na ta način sodi turska vlada, da bo uspešno pobijala tuberkulozo in razne spolne bolezni v rodbinah.
S tem zakonskim osnutkom ^e uvršča turska vlada med prve države £veta. Že doigo let obstoja v zapadnih riržavh jak pokret, ki stremi za tem, da naj zakonci, predno stopijo v zakon, dokažejo potom zdra\Tiiškega špriceva* la, da so zdravi, ker Ie od zdravih za* koncev je pričakovati zdravega za roda. Ta pokret podpiraio zlasti inteligentne žene. ki hočejo zaščititi zakonsko ženo pred spolno obolelimi možmi. Znano je, da živi većina mož pred zakonom precej neredno in da je po statistiki, ki velja za vsa velika mestaT skoro 50 % mož spolno bolnih. Pred leti so na Du* naju vprizarjali zelo učinkovito dramo modernega pisatelja, ki je prikazoval posledice zaupanja v moža in potem tisto strašno tragedijo, ki nastane v za* konu, ako se pojavijo posledice spolnih bolezni. Tuđi pri nas nišo redki slučaj i, da se moža ali pa žene v poznejših ča* sih, sredi najidealnejšega zakona, poloti paraliza in da doživi vsa rodbina straš* no nesrećo.
Zdravniška preiskava moža in žene pred zakonom je torej z vsakega stali* sca prav umestna naprava, ki bi se naj vpeljala tuđi v vseh državah. Sploh bi bila na me?tu preventivna zdravstvena zakonodaja. Koliko denarja troši drža* va za socijalne in zdravstvene institu* čije, ko se vendar ti izdatki dajo znatno zmanjšati s tem, da se pospešuje zdrava je prebivalstva. Bol j se pospeševati zdravje, kakor izdajati težke milijone za lečenje bolnikov. K taki preventivni zakorrodaji spada vsekakor gori navc*
deni   turski   zakon   glede   zdr.*vni£ke preiskave pred sklenitvijo za kot**.
Samomori mr^ beogradskiim študemkami
Beo^rajska kronika zadnji Čas beleži izredno število samomorov. V tem oziru je nastala prava epidemija. Samomori se zlasti pojavljajo med ženskim svetom ter je epidemija samomorov prešla vpravem pomenu na beograjsko univerzo. Pred dnevi je najpreje izvršila samomor filozofinja Eškenazi, ki je skočila s tretjega nadstropja beo-grajske univerze. Na cesti je ostala mrtva. Njej je sledila filozof inja Drasa Živanović, ki je skočila z vlaka na pro-gi Beograd—Zemun. Našli so jo pozneje grozno razmesarjeno na progi. Včeiaj 4. t. m. pa je poskušala izvršiti samomor študentraja Milena Todorovič. Iz-pila je večio količino sublimata. V. težkih bolečinah so jo prenesil v sploš-no bolnico. Zdravniki dvora!jo. da bi ii mogli ohraniti življenje.
Z ozirom na te številne samomorc beograjskih študentinj se je pričela akcija Društva beograjskih študentinj, da se za danes na univerzi skliče se-stanek, na katerem naj bi se razprav-ljalo o tem žalostnem pojavu. Dobri po-znavalci razmer trde. da povojne štu-dentinje več mislijo na razkošie, ren-dezAOus in ljubezen. kakor na štud^e. Motivi samomorov so bili vedno ljubav nega značaja.
Stran pred zakonom
V  Yorkshiru na Angleškem je te dni umrla stara devica 92 let. V svojem dol-gem življenju je trikrat zaporedoma postala  nevesta.  Vedno pa je  zbežala iz roditeljske hiše ravno na dan poroke. Občutila je nerazumljivo bojazen   pred zakonom m oltarjem.
Enak slučaj se je dogodil v Chica^Ti. Tu se je hotel znani milijonar poročiti z damo iz družbe. Vse je bilo za noroko pripravljeno. Cerkev natlačeno —'Tna gostov. V zakristiti je svećenik nervozno caka! na nevesto, da jo poroci z mili jonarjem. Po dolgem čakanju se je družba razšla. Petkrat je - ^trpezijivi miiijonar napovedal svoio poroko, pet-krat povabtl najvišje dostojanstvenike \z finančnega in druiabnega sveta v Chicasru na poroko. vedno na je ostal brez neveste. ki se je tik pred noroko iz strahu pred oltarjem napotila okolu sveta.
V   Devonshiru na Angleškem se je pred par dnevi nevesta pred cerkvenim pragom iztrgala iz rok svoie^a očeta, zbežala v  svojo  sobico,    se  zaklenila več dni, dokler je nišo vendarle pre^o-vorili, da je stopila pred svećenika.
Pametno pa je storila sestra neveste na Francoskem, ko se ie nevesta obo-tavljala v cerkev, Vzela je kratkomalo nevestm pajcolan in ker je bila popol-noma enaka svoji sestri ?e mesto nje stopila z zaročencem v ge^Vev in se dala poročiti. Domov prišedši je pajčo-lan izročila sestri, nakar je bila sestra poročena. ker nihče ni. zapazU prevare.
Darujte za Sokolski Tabor
Poceni užitek
i* Vas it: umivajte se z «Elsa mili*! Pozna; valci pravi jo: Fellcrteva Elsa^mila so od vse-ga dobrega najbolU! Ta mila zdravja in Ie*
potc nišo samo toaletna mila priictno diše« ča xn moćno se peneča. toaletna mila. tem* več imajo v sebi tuđi še medicinsko preiz^ kušene in dobro delujoče sestavine, ter so so   torei   koristna   proti   p^tzam,   lišaietn   in
razlićnim nečistostiro kože. One store kožo mehko, ne žao in kljuimjooo učinkom vode in mrzlcga zra.ka. Dobi se pet vrst Elsa mil. Etsa lilijno ralečno miio. Elsa glicerinsko milo,   Elsa   boraksovo   milo,   Elsa   milo   za
britje, Elsa katran^ko ali šampon^tnilo. Za poizkušnio pet kosov Elsa mila že obenem z zavoJDino in poštnino za 52.— proti vna-prej poslanemu denar ju. Po povzctju za 10.—   Din   več   (za   poštnmo).  —   Na ročila
nasloviti: lekaraarju Eugfen V. Fellcru u Stubiri Ekmjoj, Elsatrg 236, Hrvatska. — Poedin« stetienice «Elsafluida» se ciobijo v lekarnah in drogeTijah po znižani ceni 9.— dinar jev.
Pitu. im, oglit, Mi. tab I
ILIRIJA, Kralja Petra trg «.   Telafan »0.
ŠOFERJA
izučenega mehanika, ki izvršuje samostojno vse poprave
pri  avtomobilu  in  ki  je  po  možnosti  ludi   strugar,
\itm  % fsttpoH 1. Mirci koazerraa tavaraa
eitktti 11 na Vrliaiki.                ^
Velika
prvovrstna firma
OPOZARJA vse spretne,  izurjene in agilne
zastopnike.
da se Hm nnili izreina prifiki de velikega zaslozKa.
Primerno zlasti za gospode, ki imajo dobre zveze z občinstvom. Uspeh osobito zago-tovijen, ker je odjemalec vsak. Dosedanji za-stopniki so zaslužili mesečno do Din 10.000. Ponudbe pod „Afilaa-313" v hrvaščini ali nemšoni na upravo Slov. Naroda.    - ■
Lcps spalnicai
ceno naprodaj. — Naslov pove uprava <rSlovenske« ga Naroda*.                3*5
Maska Pierotka
:>e posodi. — Kongresni trg 8,11.  .  levo.           3^S
Mlada prodajalka
cfalanterij^ce stroke i»ce službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod o Dobra močj390» na upr. *Slov. Naroda«.
pomoćnik
uiočan in priden — išče slu žbo pri večjem pod* jetju. — Potiudbc pod <rVesten/392» na upravo uSlov.   Naroda«.
Posestvo naprodaj
Nova hiša, zidana, zopeko krita, z lepim pohištvom, velikim posestvom. sado^ nosnikom, vinogradi, vc* likim vrtom, tremi orali lopega gozda, mak> nji^ vo, katera se lahko nove* ča, ležeče ob glavni cesti pol ure oddaljeno od Mokronoga — naprodaj za 50.000 Din.              394
Madika Dolinšek. Gornji Laknec št 35 pri Mokro« nogu.                            394
Kopnfemo zlato,
srebro, platin. — Tovar-na za ločenje dragih kt>* vin, Ljubljana (Spodnja Siska). Sv. Jerncja cesta ^.t. 8.                            364
Devojku
za sav kućevni posao, pranje rublja, i da ražu« me posao u basti — traži mirna obitelj uz platu od Ehn 350.—. — Ponude na adresu: B. Valtrović, Ze* mun, Novogradska br. V.
361
Več dobrih
mizarjeT
za fino forairano in polirano pohištvo — isče A. A m a n n. tovaraa pohi^ štva, Tržič.               39/T
Gospodična
absolventinja trgorskega tečaja išče službo blagai^ ničarke v trgovini ali re» scavraciji; vešća sloroi« skega in nemškega jezi^ ka. — Ponudbe pod «Za* četnic*/376» na upravo •Slov.   Naroda^.
Fotografični
Ban topnik i!
Cenik za povećanje fbto*
frafij dobite pri Ruggero Gizas.    Tricste    V.    S. Ghistina 6._________379
mtii wm Jin. liriir
h. UBfKlt I Ej. lOEKIIK
plMkarja te llemr|a
LiuMtMa, Karti Ratnikova uHca
(baraka zz Ledino) se priporočata cenj. ^bčinstvu. — Cene  zmerne,  postrežba točna.
Triletna garancija.      161 l
Damska konfekcija in modni salon
TffMii     Mastnl trg ■ AimC| pod Tranto
Blago\i in svila v zaiogi.
PoteBOTkO, namočeno
■»ariša** fNhvnt
po Itonkurenčnih cenah,
■Mrska ia tUškmvmim* rflto dobite vsak dan    38-t
i vedjahi tiniii Jlir
GrarflU« 7, Ljvbljafia
AAA4AAAAAAAAMAAMAMMMMM4
I
BEUfUsa DBVtBa p*tnta|« M I.]abl|«B«|
korespondentinjo   i
s 9#polmlBi •kvlaiaafajB ala^eaakeffa. aam* |
ikeaja ia natt9rakaf a Jasika.  Stalna mašta, j
Hastsp takoj.  Offarte paslatl as sprava lista!
p#d „Earsspondsmttaia4'.                 !
348                                                                                                                                                               i
Dr. Miroslav Lukan
konces. pravni zastopnik v vseh panogah drž. uprave, posredovalnica privatnih poslov, informacijski biro
nazfianla, da |a presalll svoio plsarno
na Dunaisko cesto 29*1
¥ hiio Gospodarske svese
Smoking srajce
prossaaias, kale ia kar-▼asts, ovratalks vsak _                 _             vrst, pentlla, samsveznioe,
tspas raka«, ■•§avlss v rasalk kanrak sa gospoda la damo, ■araaatoo. toalotao potrokttlao, svtloao trakavo, ilpko la voso-atao. — Kltko ooao. — Volika Iskora samo pri   -   ■
JOSlp PetellnC-U Ljubljana
MtaEB PrtterBOvega tponealka ob vodL
Uttiulei i^fa> ^ iMnftf   •« Za cNaiodno ^»v*—^^- Fm Jfrrrfpk   ~ Zm tmmttd dd litU: Oto© Chrictoi — V«i ? Ljubljani