J
Q_XJ\
številka 8 četrtek, 24. februarja 90 tolarjev
Ob 50 - letnici smrti rojaka in pesnika Karla Destovnika Kajuha
Samo en cvet, en češnjev cvet...
Mlad, radoživ fant, ki je okusil življenje, spoznal čutnost, toplino ženskosti, dozorel v revolucionarja, umrl mlad za ideali svobode, vzklil s svojo pesmijo in postal simbol klenega, a v duši nežnega Slovenca - to je Kajuh, velik pesnik in velik Slovenec. Ne po naključju je torek, 22. februarja, v občini Velenje minil v znamenju obe-ležitve 50 - letnice njegove smrti.
Spomin nanj, na njegove stvaritve, ki jim je treba priznati ustrezno mesto v literaturi, so Skupščina občine Velenje, mesto Šoštanj in Kulturni center Ivana Napotnika Velenje pripravili več prireditev. Tako so dopoldan odprli prenovljen Kajuhov dom v Šoštanju - postal je pravo poslovno - trgovsko središče, v njem je našla mesto tudi Kajuhova vitrina. Ugledni slovenski kulturniki, nekateri še živeči udeleženci pohoda XIV. divizije na Štajersko ter nekateri pedagogi velenjske občine so se ob tej priložnosti zbrali v dvorani kulturnega doma v Šoštanju na simpoziju z naslovom Kajuh in literar-
Nič kaj priljubljen, a nujen ukrep
Na
"V M B ■
pocitnice
tudi
rudarji
Po tistem, ko so rudarji in drugi zaposleni na Rudniku lignita Velenje v februarju že koristili dva dneva dopusta, se jim do konca junija obetata še dva daljša kolektiva dopusta. Prvega bodo imeli že med šolskimi počitnicami, v času od 28. do 3. marca, drugega pa predvidoma v tednu pred prvomajskimi prazniki, od 25. do 30. aprila.
Razlog, ki je vodstvo poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje prvivedel do takšne odločitve, so zmanjšane količine premoga, ki jih bo po energetski bilanci rudnik letos oddal Termoelektrarni Šoštanj. S tem ukrepom pa se bodo izognili tudi nepotrebnemu in dragemu odlaganju premoga na deponijo.
Obširneje bomo o tem poročali v naslednji številki Našega časa.
mkp
nozgodovinska misel. Slavnostni govornik, akademik Ciril Zlobec je med drugim poudaril, da "Kajuh je in ostaja partizanski pesnik par excel-lence." Njegova vez z NOB je sicer tesna, vendar avtonomna, ker je tudi svet, ki gaje ustvaril, avtonomen. Delegacija Zveze borcev Slovenije oziroma njen predsednik Ivan Dolničar, občinskega Odbora ZZB NOV Velenje, predstavniki velenjske občinske skupščine seje poklonila pesniku pri spomeniku pri Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami.
Poleg simpozija sta bili osrednji prireditvi gotovo predstavitev spominske monografije Kajuh -pesnik štirih letnih časov v velenjski knjižnici ter spominska akademija v Domu kulture v Velenju. Tudi na tej je bil slavnostni govornik akademik Ciril Zlobec, med gosti pa seje med drugimi mudil predsednik države Milan Kučan.
mtp)
Za
občino Nazarje
V devetih krajevnih skupnostih sedanje občine Mozirje so se na zborih krajanov že odločili za oblikovanje sedmih novih občin.
Le v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti se na svojem zboru niso uspeli odločiti med bodočima občinama Nazarje ali Gornji grad. Zato so za nedeljo, 20.februarja, razpisali referendum, (stran 5)
Tako kot vse prireditve ob 50 - letnici Kajuhove smrti je tudi spominska akademija v Domu kulture v Velenju privabila veliko občanov. Poldetu Bibiču, Jerici Mrzel, Nini Mavec, Juriju Reji ter Simfoničnemu orkestru velenjske glasbene šole - ustvarjalcem lepega kulturnega programa ■ so
zaploskali tudi visoki gostje (foto: L.O.)
Posvet
turističnih
delavcev
VELENJE - V Velenju je bilo v torek posvetovanje predsednikov in tajnikov turističnih društev društev in zvez občin Mozirje, Žalec, Celje in Velenje.
Obravnavali so strategijo razvoja slovenskega turizma, predvidene aktivnosti Turistične zveze Slovenije za letos, naloge v letu turizma in zakonodajo, ki opredeljuje delo turističnih društev in zvez. Spregovorili so tudi o delu društev v svojih krajih. Posvetovanja sta se udeležila tudi predsednik slovenske zveze Marjan Rožič in njen glavni tajnik Lojze Šoster. Več o tem posvetovanju v prihodnji številki Našega časa.
m B.M.
nm^i
Po prehodnem poslabšanju v četrtek se bo konec tedna vreme spet izboljšalo in bo razmeroma toplo._
"Globoko smo prizadeti!"
Te besede je med drugim izrekel predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar v Osreških pečeh v Ravnah preteklo nedeljo na proslavi ob 50.obletnici prihoda 14.divizije na Štajersko in na območje občine
Velenje, (stran 2)
Velenje
Danes zasedanje zborov
Osrednja tema današnjega zasedanja zborov velenjske občinske skupščine je osnutek letošnjega proračuna, ki predvideva, da bi imeli v letošnjem letu za uresničevanje občinskih programov na voljo kar dobri dve milijardi tolarjev, kar je dobrih 41 odstotkov več kot lani. Velenjska vlada - predlagatelj proračuna predvideva tolikšno povečanje na račun nelimitiranih prihodkov občinskega proračuna. Ti se naj bi namreč povečali kar z indeksom 255.
Liminiran del proračuna pa je še vedno skromen, milijardo 267 milijonov je v njem, kar pa pomeni, da občina Velenje še vedno dosega v republiškem povprečju le 89 odstotkov povprečne slovenske porabe na prebivalca.
Poleg proračuna naj bi dali delegati zeleno luč za vrsto prostorskih dokumentov, med drugim za gradnjo v Podkraju in centralnih predelih Velenj
imz
Posvet s predsedniki svetov KS
Velenjski župan sklicuje za jutri ob 11. uri posvet s predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
Govorili bodo o določitvi območij za izvedbo referenduma za ustanovitev občin.	■
Se dobra dva tedna
Do nadaljevanja nogometnega prvenstva sta komajda še dva dobra tedna.
Podobno kot druge ekipe, se tudi Velenjčani zavzeto pripravljajo. Spremljajo jih tudi poškodbe, saj je moral za Jernejem Javornikom in Alenom Me-šanovičem na operacijo še kapetan Ervin Polovšak. (stran 16)	* foto: vos
Iz dela velenjske vlade
O delu geodetske uprave
Na zadnji seji so člani velenjske vlade med drugim obravnavali poročilo o delu Geodetske uprave občine Velenje v lanskem letu.
Ta uprava je opravila mnogo nalog v sodelovanju z republiško geodetsko upravo. Tako so med drugim vzdrževali temeljne topografske načrte in vzpostavljali digitalne baze zemljepisnih imen. Prav tako so vzpostavili digitalni zemljiški kataster in dobavili programsko opremo za občino Velenje.
Njihova glavna dejavnost pa je seveda opravljanje storitev po naročilu strank. V lanskem letu so prejeli kar 159 vlog za parcelacije, 9 za mejne ugotovitve postopkov, 68 prenosov mej, 71 zakoličb, 81 kulturnih sprememb, 69 sprememb objektov, 258 geodetskih posnetkov in 59 denacionalizacij. Poleg tega pa so izdelali še 985 mapnih kopij, 229 posestnih listov, 76 potrdil, 66 sklepov o dodelitvi hišnih številk, 11 sklepov o novih hišnih številkah zaradi poimenovanja ulic.
Aktivno je sodelovala Geodetska uprava z denacionalizacijsko komisijo, saj je delal en njihov delavec v glavnem za te potrebe. Zelo uspešno so sodelovali tudi z urbanistično inšpektorico.
Večja uspešnost pri vozniških izpitih
Pri izpitni komisiji občine Velenje, kjer lahko opravljajo vozniške izpite kandidati občin Velenje, Mozirje in Žalec, se je v preteklem letu prijavilo na teoretični del izpita 2785 kandidatov, uspešno gaje opravilo 1567, kar pomeni, da seje uspešnost v primerjavi z letom poprej izboljšala za 10 odstotkov.
Praktični del izpita paje opravljalo 2518 kandidatov, opravilo pa ga jc 13236 odstotkov. Uspešnost pri praktičnem delu izpita je boljša od predlanske za 5 odstotkov, število kandidatov pa seje zmanjšalo za 8 odstotkov.
Višje cene za izdelavo lokacijske dokumentacije
Velenjska vlada je podražila cene storitev za izdelavo lokacijske dokumentacije v povprečju za 19,8 odstotkov. Za izdelavo dokumentacije za stanovanjske hiše, počitniške hiše in gospodarske objekte do 300 kvadratnih metrov bruto površin bo potrebno odslej odšteti 16.700 tolarjev, za pomožne objekte 13.300, za strokovne osnove za pridobitev lokacijskega dovoljenja 16.700, za urbanistična mnenja 2.100 tolarjev.
Ločeno zbiranje odpadkov
V občini Velenje si že dalj časa želimo, da bi racionalneje zbirali odpadke. Njustreznejši je vsekakor takoimenovan biopas sistem, ki pa zahteva posebno tehnologijo in v začetni fazi tudi precejšnja finančna sredstva.
Predvsem je treba uporabnike naučiti gospodariti z odpadki.Izvajalec mora izdelati celovit terminski načrt in program uvajanja sistema ter sistem kontrole izvajanja pri uporabnikih in morebitno sankcioniranje. V prehodnem obdobju bi bilo treba opredeliti tudi dvojno termiranje časov odvoza. Poleg tega je potrebno uporabnike opremiti s posodami za zbiranje odpadkov in sekundarnih surovin, izvajalec pa mora urediti komposarno, zagotoviti stroje za delo na komposarni in še in še.
Na velenjskem javnem komunalnem podjetju so izračunali, da bi potrebovali za tovrstno zbiranje odpadkov preko 70 milijonov tolarjev, zato predlagajo, da ga v občini uresničimo v sodelovanju javnega komunalneg podjetja in avstrijske firme Saubermacher, ki je pripravljena v ta namen zagotoviti tudi zagonska finančna sredstva. Sklepa o tem pa velenjska vlada še ni sprejela.
Razgrnjeni prostorski ureditveni pogoji
Velenjska vlada je potrdila in javno razgrnila osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora občine Velenje. Dokumenti so razgrnjeni v avli sodišča na Prešernovi 1. V času javne razgrnitve lahko fizične in pravne osebe podajo pisne pripombe, mnenja in morebitne druge predloge.
mmz)
1M7C&4TKO
VELENJE - Od danes do sobote bo v prostorih Hotela Paka seminar za turistične vodnike, ki ga organizira OOPZ Kažipot.
Bodoči turistični vodniki bodo seznanjeni z vsem, karje turistično zanimivo v Šaleški in Savinjski dolini, pridobili pasi bodo še druga teoretična znanja. Predavali jim bodo Tone Rvanikar, Jože Hu-dales, Gregor Mohorko in Gustl Tanšek iz Velenja ter prof. Janez Turnšek iz Celja.
Praktičen del seminarja bodo izvedli v jesenskem času, ko bodo k sodelovanju povabili tudi klub Turističnih vodnikov Slovenije in Univerzo v Mariboru
U(bš)
GABERKE - V prostorih gasilskega doma v Gaberkah bo Aktiv mladih zadružnikov Šaleške doline pripravil občinsko kviz tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Na njem bodo sodelovale tri ekipe, in sicer iz vsake zadružne enote: Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Teme, iz katerih bodo vprašanja, bodo: turizem in kmetijstvo, ribogojstvo in etologija ter gnojenje.
Tekmovanje bodo začeli ob 20. uri, nadaljevali pa z družabnim srečanjem.
ŠMARTNO OB PAKI - V mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki bodo jutri (v petek) člani tamkajšnjega turističnega društva pripravili reden občni zbor. Začeli ga bodo ob 19. uri, na njem pa bodo poleg ocene dela v minulem obdobju obravnavali še letošnji delovni program ter v organe društva izvolili nove člane.	*(tp)
V Ravnah so proslavili 50-letnico bojev 14.divizije
« nt m m » ss % m m ®m®®m®xm«m®m%m%Mm!x®&8mmiiiit!»!tt%tiittt!®sit®mift m št®®«
"Globoko smo prizadeti !"
Nekaj sto krajanov Raven in drugih krajev velenjske občine ter drugih povabljencev se je zbralo ob zelo hladnem nedeljskem popoldnevu pri spomeniku v Osreških pečeh v Ravnah na proslavi ob 50-letnici prihoda 14.divizije na Štajersko in na območje občine Velenje ter se poklonilo spominu padlih borcev.
Po Zdravljici, ki jo je zapel pevski zbor KUD Ravne, je v imenu občinske ter krajevne borčevske organizacije vse prijazno pozdravil Franc Hudomal, posebno dobrodošlico paje izrekel vsem zbranim udeležencem pohoda, med njimi tudi Ivanu Dolničarju, predsedniku slovenske borčevske organizacije.
"Ne sneg do kolen, ne mraz in lakota in tudi ne utrjene nemške zasede, postavljene pri pri hišah tod naokrog že dva dni preje, niso preprečile pohoda divizije. V odločilnem ju-rišu seje ob velikih žrtvah prebila skozi obroč in tu preko grape v strmino čez Osreške peči nad nami je glavnina kolone našla edini izhod naprej proti Belim Vodam in Mozir-skim planinam. Zato, kdor tod mimo gre, ga postavljeno spominsko obeležje nehote opominja, kako seje z žrtvami rojevala naša svoboda, ki se je dokončno potrdila tudi v letu 1991," je v kratkem nagovoru dejal predsednik krajevne borčevske organizcaije Franc Hudomal in nato povabil slavnostnega govornika Ivana Dolničarja, da spregovori zbranim.
"Ko se danes spominjamo vseh
teh grozot, skozi katere je šla divizija, nas globoko prizadenejo govorice, da to ni bil boj proti okupatorju, da je bila to nekakšna revolucija, nekakšna državljanska vojna.Morda je bilo na nekaterih območjih Slovenije za kratek čas tudi malo državljanske vojne, ampak tu na Štajerskem je bil čisti boj slovenskih domoljubov proti nemškemu okupatorju. Celotna 14. divizija je bila sestavljena iz pravih slovenskih domoljubov.
Njena naloga je bila, da pride na Štajersko, da pomaga pri vstaji in okrepi boj proti okupatorju in to svojo nalogo je izpolnila...Ta pohod na Štajersko, lahko ga imenujemo kar invazija na Štajersko na del nemškega rajha, bo gotovo ostal kot zelo svetla točka v slovenski zgodovini," je med drugim dejal Ivan Dolničar in med drugim izrekel prepričanje, da
bodo mladi rodovi, ki bodo prišli za nami, znali ceniti vse žrtve za osvoboditev Slovenije v štiriletni vojni."
V nadaljevanju te spominske slovesnosti so z vsebinsko zelo bogatim kulturnim programom nastopili poleg ravenskega pevskega zbora še učenci tamkajšnje podružnične šole, recitator-ji in harmonikarji, vsi Včlani KUD Ravne.
■S. Vovk
Prešernova nagrada tudi Alenki Trampuš
Po sklepu odbora, ki mu je predsedoval dr. Matjaž Kmecl, so v Ljubljani slavnostno podelili Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani za leto 1993.
Med nagrajenimi študenti je bila tudi Velenjčanka Alenka Trampuš, absolventka biologije in študentka 2. letnika klinične kemije, oddelka za farmacijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.
Na svečani akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v dvorani doma kulture v Velenju tudi nagrajenka Alenka Trampuš, kjer ji je čestita) (slika levo) in nazdravil predsednik velenjske vlade Srečko Meh.
L. Ojsteršek
Mali proti velikim
Pravijo, da je že kar zgodovinsko dejstvo, da se mali borijo proti velikim. Včasih je njihov boj uspešen, včasih se vanj podajajo zaradi izredno slabih razmer tudi "brez upa zmage", včasih majhni v boju Z velikimi tudi zmagajo. Ko pri nas zadnji čas govorimo o dvoboju mali - veliki, velikokrat mislimo na krepitev malega gospodarstva pri nas; in tudi na njegov "boj" z velikim. Seveda bo kdo porekel, da tega boja sploh ni treba, saj se mnogi veliki sesipajo kar sami od sebe, pa vendarle vedno ni tako. Mnogi namreč zagotavljajo, da je veliko predpisov pri nas še vedno naravnanih tako, ščitijo velike, malim pa še ne dajo tako dihati, kot bi si ti želeli.
Tudi na tem našem ožjem protoru je že bilo izrečenih veliko besed o potrebi po hi-
trejšem razvoju malega gospodarstva, ker da ima tudi vse možnosti, bi pa lahko tudi veliko dal. Ob tem je na pogovorih slišati tudi nezadovoljstvo, da sloni velenjska občina še vedno le na treh gigantih, vse drugo je mogoče meriti sicer tudi v številčnosti, ne pa tudi v moči.
Ocene o razrešitvi takega položaja so seveda različne: eni menijo, da bi bilo treba "zlomiti" te gigante in jih nadomestiti s prodornimi malimi podjetniki. Stališče drugih je nasprotno: zakaj biti boj proti tem velikim. Naj bodo, ob njih pa naj se razvijajo mali podjetniki. Le tako, menijo, bomo dobili močnejšo in učinkovitejše gospodarstvo.
Toda kljub mnogim stališčem, deklaracijam in še čem, da v novih slovenskih časih odpiramo vse možnosti za razvoj obrti in malega gospodarstva, ti, ki naj bi bili po novem v središču pozor-
nosti, še vedno tarnajo. Eni kar odkrito pravijo, da bi bilo bolje, če ne bi bilo teh besedilih podpor, saj več ko govorijo in obljubljajo, slabše je stanje. Primež, v katerem so, je vse močnejše in iz njih želijo izleti čimveč dajatev.
Pravijo, da se vlada ravna po načelu, da je treba priviti tistega, pri katerem je to najlažje. Pa se zato ne kaže ubadati s tistimi, ki razna dela opravljajo na črno, popoldne ali še na kak drug donosen način, ko pa je veliko lažje in elegantneje črpati denar pri tistih, ki imajo urejeno poslovanje in je tako lepo enostavno jemati. Pa ni čudno, če mnogi obrtniki in podjetniki tarnajo, da več ko je obljub o olajšavah, v slabšem položaju so.
Ob vsem tem je verjetno na-pravilna trditev o nekakšnem boju malih in velikih podjetij, ampak bi lahko bolj govorili o boju malih podjetij z nekaterimi "veliki-
mi" možmi, ki imajo še vedno veliko besedo pri začrtovanju politike na tem področju. Pa o boju med velikimi obljubami in malimi pozitivnimi ukrepi; pa seveda med velikimi željami in "malo" stvarnostjo.
Pa so ja že minili časi, ko nas je bilo strah bogatih posameznikov in smo zato predpise naravnali tako, da smo "bogatenje "preprečevali. Pa čeprav so tudi tedaj nekateri bogateli vendar nikoli tisti, ki so delali pošteno in tudi nudili delo drugim. Danes pa, kot da smo gluhi za napovedi obrtnikov in malih gospodarstvenikov o možnostih velikega zaposlovanja, če bi le nekatere predpise malo popravili. Ampak kot da bi nekateri veliki teh pozivov malih ne slišali.
m/Kr/

na v razvoj malega gospodarstva. Miselnost, denacionalizacija, enostranska zaposlenost, sklad stavbnih zemljišč, ki je v tem trenutku večkrat omejitveni faktor, sklad kmetijskih zemljišč, skrb za ohranjanje delovnih mest tudi v velikih podjetjih, zakonodaja, financiranje pa so težave, ki jim bo občina težko kos.
Jože Kuder, direktor Malih gospodinjskih aparatov iz Naz-arij je udeležence okrogle mize seznanil s pridobitvami sodelovanja v Bosch - Siemens sistemu. "Tudi, če bi od Gorenja dobili denar, ne bi dobili tega, kar smo. To so kadri, znanje, niti se ne bi naučili tega, kar smo se," je še dejal.
Razpravljaci so spregovorili še o potrebi po tesnejšem povezovanju malega in "velikega" gospodarstva (kar precejšnje
možnosti nudi tudi Gorenje Gospodinjski aparati iz Velenja), kjer je treba odnose bolj urejati na osnovi partnerstva.
Posebnih zaključkov na tej okrogli mizi niso prejeli. Ob koncu so soglašali, da so se lotili obravnave pomembne teme, ki bo krojila nadaljnji razvoj družbe, tudi na pravi način sojo obravnavali.
Prav tako so ugotovili, da možnosti za razvoj malega gospodarstva oziroma gospodarstva v velenjski in mozirski občini so, vsem težavam navkljub.
Svoje pobude, konkretne usmeritve,... pa bodo sedaj poskušali udeleženci okrogle mize "spraviti na papir", da bo koordinacija med firmami ter še nekatere druge aktivnosti lažje stekle.
m
Okrogla miza o malem gospodarstvu
Možnosti za razvoj
še niso izrabljene
Število malih podjetnikov je v zadnjih dveh, treh letih močno naraslo - Čas je za prehod od množičnosti h kakovosti - Potrebe po tesnejšem povezovanju malega in "velikega gospodarstva - V občini Velenje vse možnosti še zdaleč niso izrabljene
Obrtna zbornica Velenje, velenjska vlada in Območna gospodarska zbornica Velenje so sredi minulega tedna pripravile zanimivo okroglo mizo o možnostih razvoja malega gospodarstva v Šaleški dolini in njegov pomen zanjo. Poleg predstavnikov firm iz velenjske in mozir-ske občine sta se je udeležila še direktorica Ekonomskega inštituta iz Maribora Viljenka Godina in Sašo Sedmak s centra za pospeševanje malega gospodarstva pri republiškem ministrstvu za gospodarstvo.
"V zadnjih treh letih je malo gospodarstvo naredilo neverjeten vzpon. Po številu obratovalnic in podjetij se lahko mala Slovenija primerja z Evropo in tudi Ameriko. Od številčnosti pa moramo sedaj narediti korak h kakovosti," je v svojem uvodnem delu poudarila Viljenka Godina. Menila je, daje država že precej naredila pri sproščanju vstopa v ta sektor. Sedaj pa bi morala podpreti tiste, ki zaposlujejo, ki lahko stopajo na tuja tržišča. Bodisi v sodelovanju z majhnimi ali velikimi podjetji. Njena naloga naj bi bila tudi izgradnja _ spodbudnega
podjetniškega okolja, naloga obrtnikov in podjetnikov pa poslovanje v novih razmerah, v katerih je treba dati znanju večji pomen, da bi se "konec koncev naučili kulture in morale." Prav tako bi bilo treba izpopolniti zakonodajo, poskrbi, da nova ne bo slabša od sedanje, zaokrožiti nekaj ukrepov na finančnem področju, na področju standardov za prostor, poenostaviti postopek za pridobitev razno raznih dovoljenj, pomagati pri razvoju managementa in pri povezovanju na mednarodni ravni," da bi "bilo to okolje res tako, ki ne bo oviralo, če že spodbujalo ne bo."
Po mnenju Saša Sedmaka je malo gospodarstvo najbolj dinamičen del gospodarstva. Prav spodbudno je, da to prehaja iz faze rasti v fazo razvoja oziroma podjetniki iščejo možnosti za nove naložbe in si s tem prizadevajo za višjo raven poslovanja, večji obseg proizvodnje ter prodor na tuji trg. Previsoke obresti in premalo dolgoročnih kreditov sta ena izmed zaviralnih elementov hitrejšega in kakovostnejšega razvoja malega gospodarstva v Sloveniji. Ob tem je
še dejal, da bo verjetno sklad za razvoj malega gospodarstva prevzel vlogo kreditorja. Se vedno pa bo subvencioniral obrestne mere in dajal poroštvo za najete kredite. "V občini Velenje obstajata dve plati možnosti razvoja malega gospodarstva in dva načina reševanja, ki se lahko prepletata. Prva je mreža kooperantskih odnosov okrog nosilnih dobrih firm, drugo predstavlja nastajanje malih podjetij iz firm, ki so v težavah in pri katerih je treba poiskati in definirati nove proizvodne programe, usposobiti za to ljudi. Tu je možnost, da se vključimo," je poudaril.
Razpravljalci iz velenjske in mozirske občine so opozarjali na možnost razvoja in na še vedno premnoge ovire. Tako je sekretarka velenjske Obrtne zbornice Sonja Jamnikar menila, da so obrtniki in mali podjetniki spet na prelomnici tako kot pred sprejetjem zakonodaje, ki je o-mogočila takšen razcvet. Od 673 članov omenjene zbornice se jih 30 - odstotkov ukvarja s proizvodno dejavnostjo in prav ta ustvarja novo vrednost in zaposluje. Tako kot nekaj razpravljalcev
pred njo, je tudi Jamnikarjeva opozorila na velik pomen zakonodaja pri nadaljnjem razvoju gospodarstva (kajti, tudi obrtniki in mali podjetniki so sestavni del gospodarstva, pa naj bo srednje, ali veliko). Tej -glede pomembnosti - sledi iskanje trga, znanje in nenazadnje pomoč širše družbe, zlasti glede financiranja dobrih programov in za začetni zagon.
Občinski skladi so prešibki, da bi lahko pomembneje vplivali na širitev in krepitev obrti ter malega podjetništva. Posegi v prostor, občinski sklad za pospeševanje malega gospodarstva, zagotavljanje nekaterih prostorskih možnosti, ustanovitev tehnološkega centra kažejo - je menil Srečko Meh, predsednik Izvršnega sveta velenjske občine - na prizadevanja, usmerje-
/O	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani
Ali ste že razmišljali o tem, da bi tudi vi prejemali pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun? Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam takšno možnost nudi in vas vabi, da se tudi vi pridružite številnim upokojencem, ki to storitev banke že dalj časa s pridom uporabljajo. Postopek za prejemanje pokojnine prek hranilne knjižice ali tekočega računa je enostaven, prednosti takšnega izplačila pokojnine pa so:
*	pokojnina vam je na voljo že zadnji delovni dan v mesecu,
*	obresti vam bodo tekle že od prvega dne nakazila pokojnine
*	ne glede na datum vpisa v hranilno knjižico, prihranite pa si tudi poštno pristojbino,
*	vpis pokojnine v hranilno kn|lžico vas tudi časovno ne veže, saj ga lahko opravi namesto vas katerakoli pooblaščena oseba, ki ji boste izročili hranilno knjižico ali pa boste to storili sami kasneje, če trenutno ne potrebujete denarja,
4 kot varčevalec LB Splošne banke Velenje d.d. Imate pravico do kreditov, ki jih banka odobrava občanom.
IN ŠE SPOROČILO UPOKOJENCEM, KI SVOJO POKOJNINO ŽE PREJEMAJO PREKO HRANILNE KNJIŽICE ALI TEKOČEGA RAČUNA LR SPLOŠNE BANKE VELENJE D.D..
OB IZPLAČILU PRVE NASLEDNJE POKOJNINE VAS V BANKI ČAKA MAJHNO PRESENEČENJE.
upokojenci!
Mnogi upokojenci, ki so to že storili, so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni; posvetujte se z njimi ali pa se obrnite na najbližjo enoto banke
Center srednjih šol Velenje
KlliiSfIlililiKiilil
Učilnica za oblikovanje tekstila
Pri izvajanju programa šole za gospodinjske storitve na Centru srednjih šol v Velenju namenjajo praktičnemu pouku precej pozornosti. Razumljivo, saj naj bi bila prav to šola, ki naj bi izobraževala za potrebe drobnega gospodarstva.
Poslovne novice
Gospodarska zbornica Slovenije in GWZ Baden - Wurt-temberg iz Stuttgarta bosta organizirala srečanje slovenskih in baden - vvurttemberških podjetnikov v Ljubljani 24. marca 1994 ob 9.00 uri v Grand Hotel
Union. Prijavnice so na voljo na GZS - Območni zbornici Velenje. Prijave je treba oddati nakasbeje do 24.2.1994.
Lista nemških podjetij je na voljo v informacijski pisarni Gospodarske zbornice Slovenije, tel:
061 /12-50-122, ga. Senka Andr-ijanič.
Vse potrebne informacije lahko dobite na GZS - Območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, Velenje, Telefon 063/ 856-920, 855-645.
prispevali republiško ministrstvo za šolstvo in šport, velenjski Zdravstveni zavod in Rudnik lignita Velenje.
V bližnji prihodnosti nameravajo v šoli za gospodinjske storitve opremiti še eno specializirano učilnico, in sicer za pouk poslovne informatike.
Opremljena bo s 16 računalniki, ti pa bodo povezani v računalniško mrežo. Do sedaj so za te namene učenke koristile opremo na velenjski Ljudski univerzi ter obstoječo opremo računalniške učilnice na Centru srednjih šol Velenje.
Zapišimo še, da v tem šolskem letu zaključuje šolanje v programu gospodinjskih storitev prva generacija učenk v dveh od-
11 lepo urejeni učilnici se po 16 deklet uči osnov oblikovanja tekstila, delkih oziroma 59 dijakinj. Ureditev šivalnice je veljala približno 60 tisoč nemških mark	_ t
Tako so v minulem šolskem letu uredili specializirano učilnico za pripravo in serviranje jedi, pred nedavnim še takšno učilnico za oblikovanje tekstila - šivalnico.
Opremljena je tako, da ima vsaka učenka na voljo svoj šivalni stroj. Naložba je veljala približno 60 tisoč nemških mark, denar zanjo pa so - poleg lastnih sredstev centra -
4 msiiAS
24.februarja 1994
STROKOVNA SLUŽBA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
Lokalna samouprava
STROKOVNE PODLAGE, CILJI, DILEME, VPRAŠANJA IN REŠITVE
V času, ko razprave o lokalni samoupravi potekajo na vseh nivojih, v strokovnih in političnih krogih, v skupščinah in krajevnih skupnostih, ko že potekajo priprave za izvedbo referendumov, na katerih bo ugotovljena volja prebivalstva o ustanovitvi majhnih občin, je najbrž potrebno o tej temi spregovoriti z vidikov, ki bodo kar najbolj strnjeno osvetlili to področje. Naš prispevek je torej poskus strnitve številnih strokovnih gradiv, s ciljem kar se da objektivnega podajanja najpomembnejših informacij o reformi lokalne samouprave.
Ustava Republike Slovenije:
Ustava Republike Slovenije v posebnem poglavju podaja usmeritve za uresničevanje ciljev lokalne samouprave ter temeljna pojasnila o občini, o delovnem področju samoupravnih lokalnih skupnosti, o mestnih občinah, o dohodkih občine, o Širših samoupravnih lokalnih skupnostih ter o nadzoru državnih organov. Tudi nekateri drugi členi ustave se nanašajo na lokalno samoupravo, predvsem v zvezi s financiranjem države in lokalnih skupnosti, o davkih, o varovanju naravne in kulturne dediščine in podobno. Iz teh temeljnih usmeritev izhaja Zakon o lokalni samoupravi, ki naj bi z razvojem prebivalcem v lokalnih skupnostih zagotovil:
-	pravico do odločanja o javnih zadevah, ki jih najbolj temeljno lahko uresničijo v lokalnih skupnostih;
-	prenos upravnih funkcij na državo;
-	kakovostnejše življenje ljudi v lokalnih skupnostih;
-	racionalno in učinkovito lokalno upravo;
-	primerljivost z ureditvijo lokalne samouprave v sosednjih državah;
-	uveljavljanje parlamentarne demokracije in decentralizacijo oblasti.
Oblikovanje območja občine:
Temeljni ustavni pogoj za oblikovanje občine je povezanost ljudi s skupnimi interesi v naselju ali v več naseljih (139. člen Ustave RS). Ta pogoj povzema Zakon o lokalni samoupravi v 12. členu ter dodaja seznam funkcij, ki predstavljajo merilo za oblikovanje območja občine (13. člen).
Za občino naj bi bili posebej značilni:
-	ozemeljska povezanost ljudi v naselju;
• zavest o pripadnosti k nekemu kraju, ki je povezana s skupno zgodovino.
Prav zaradi teh dveh predpogojev je v slovenskih razmerah pomembna prostorsko-politična členitev nekega območja, kije bila vpeljana pred letom 1955, ko je bil uveden sedanji sistem občin. Gre torej za ponovno uvajanje klasične lokalne samouprave, zato je pri sprejemanju Zakona o lokalni samoupravi prevladalo stališče: Ni modro oblikovanja novih občin povsem prepustiti le volji prebivalcev nekega območja, saj bi tako lahko prišlo v slovenskem prostoru do zelo raznolikih občin, v katerih bi bilo težko najti vsaj minimalne stične točke ter kriterije za primerljivost. Zaradi tega so v zakonu postavljeni še drugi kriteriji in pogoji, katerih izpolnitev šele daje možnost za določitev območja neke občine.
Pogoji za funkcioniranje:
Trgovina, zdravstvena ambulanta, šola, pošta, banka, zaščita in požarna varnost, prostori za upravo... Nova občina mora biti sposobna svojim občanom zagotavljati:
-	osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami;
-	dostop do socialne in primarne zdravniške oskrbe;
-	predšolsko in osnovnošolsko dejavnost;
-	osnovne prometne in PTT storitve;
-	osnovne pogoje za kulturno in športno dejavnost;
-	informacijsko in dokumentacijsko dejavnost;
-	delovanje hranilnice ali banke;
-	civilno zaščito in požarno varnost;
-	prostore za izvajanje lokalnih, upravnih, socialnih, političnih in kulturnih dejavnosti.
Število prebivalcev:
Povprečno 3000, lahko pa tudi manj.
Odločitev o tem pogoju temelji na zgodovinskih dejstvih nekdanje kraljevine, ko je bilo določeno najmanjše število prebivalcev, to je 3000, kot pogoj za pridobitev statusa občine. Pri tem gre za oceno, da število občanov ne sme biti preveliko, da bi se lahko aktivni občani poznali med seboj in spet ne premajhno, saj bi sicer občani težko zbrali dovolj sredstev za normalno delovanje občine.
Površina občine:
Praviloma se upoštevajo meje katastrskih občin in obstoječih krajevnih skupnosti tako, da meje občine ne sekajo meja krajevnih skupnosti in meja katastrskih občin.
Povprečna velikost današnje slovenske občine znaša 321 km2. Občina Velenje je že sedaj precej manjša (182 km2).
Ugotavljanje volje prebivalcev:
Najprej je potrebno določiti predlog referendumskih območij. Predlog referendumskih območij se določi na podlagi javne razprave. V njej lahko prebivalci naselja ali več naselij dajejo pobude za določitev referendumskih območij, pri čemer pa seveda morajo upoštevati kriterije in pogoje, ki so določeni, da bi na določenem referendumskem področju občina sploh lahko nastala.
Odločitev Državnega zbora:
Državni zbor o predlogih za določitev referendumskih območjih dokončno odloči in razpiše referendum.
Državni zbor bo torej glede na predloge presodil, ali določeno referendumsko območje ustreza pogojem, kijih mora izpolnjevati nova občina.
Mestne občine in občine s posebnim statusom:
Pogoj: najmanj 10 000 prebivalcev ter značilnosti zemljepisnega, gospodarskega in kulturnega središča kraja.
O ustanovitvi mestne občine odloča na zahtevo mesta Državni zbor, ki z zakonom določi ime in meje mestne občine. Za mesto Velenje glede na določene pogoje seveda ni vprašljivo, da bi ne dobila statusa mestne občine. V skladu z Zakonom o referendumu za ustanovitev občin morajo zbori krajanov v krajevnih skupnostih na območju mesta sprejeti predlog, da se območja njihovih krajevnih skupnosti določijo
kot referendumska območja mestne občine. Pri tem morajo upoštevati urbanistične, prostorske, komunikacijske in druge pogoje, ki oblikujejo mesto.
Poseben status bodo lahko dobile po odločitvi Državnega zbora občine na obmejnih, gorskih, narodnostno mešanih in ekološko degradiranih ter razvojno šibkih območjih. Za razvoj takšnih občin bo država zagotavljala posebna finančna sredstva.
Glede na sedanje ekološke razmere v občini Velenje je med občani kar nekaj tistih, ki menijo, da bi se obe mesti, tako Šoštanj kot Velenje lahko potegovali za pridobitev posebnega statusa iz naslova ekološke degradiranosti. Realno paje treba oceniti, daje kljub veliki ekološki problematiki, le malo možnosti, za pridobitev takšnega statusa.
Notranja razdelitev novih občin:
Občina lahko v svojem statutu določi notranjo razdelitev občine na krajevne, vaške in četrtne skupnosti.
Oblikovanje ožjih delov občine je odvisno od volje prebivalcev, zato se interes prebivalcev v zvezi z notranjo razdelitvijo občine ugotovi na zborih krajanov.
Pristojnosti in naloge novih občin:
To poglavje gotovo zahteva največjo pozornost. Razprave o tem vprašanju so najintenzivnejše, čeprav so zakonska določila o tem povsem jasna.
V 20. členu Zakona o lokalni samoupravi je določeno:
Občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna in druga podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun.
Postopki za ustanovitev občin:
Postopek za ustanovitev občin določa Zakon o referendumu za ustanovitev občin, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije štev. 5, z dne 4. febniaija 1994.
Zakon je pričel veljati 5. februaija 1994.
Po tem zakonu so predvideni naslednji postopki:
1.	Služba Vlade Republike Slovenije za reformo lokalne samouprave pošlje občinskim skupščinam strokovne podlage za možne členitve občin za razpravo za določitev referendumskih območij in jih objavi v primerni obliki.
2.	Prebivalci naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi, oblikujejo predlog na svojih zborih, katero območje se določi kot referendumsko območje za ugotovitev volje prebivalcev za ustanovitev občine.
Zbori občanov se sklicujejo po krajevnih skupnostih.
Prebivalci posameznega naselja znotraj krajevne skupnosti lahko skličejo svoj zbor in sprejmejo predlog, da oblikujejo svoje referendumsko območje ali skupaj z naselji sosednjih krajevnih skupnosti. Na zboru naj bi bilo prisotnih najmanj 5 % volilnih upravičencev z območja krajevne skupnosti oziroma naselja. Če zbor občanov ni sklepčen, po preteku ene ure od pričetka zbora veljavno sklepa o predlogu možne členitve občine oziroma o predlogu za določitev referendumskega območja za določitev občine.
Občani pa lahko izrazijo svojo voljo za ustanovitev občine tudi z zbiranjem podpisov v krajevnih skupnostih ali naseljih.
3.	Državni zbor po prejemu predlogov iz občin določi referendumska območja in jih objavi v javnih občilih.
4.	Po usklajevalnem postopku v zvezi z referendumskimi območji razpiše Državni zbor referendum.
Izvajanje referenduma vodijo volilne komisije referendumskih območij in volilni odbori. Volilne komisije referendumskih območij imenuje skupščina občine, v kateri je referendumsko območje oziroma njegov pretežni del.
Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu se glasi: Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina ?"
Zakonitost izvedbe referenduma nadzoruje republiška volilna komisija.
5.	Izid glasovanja na voliščih ugotavljajo volilni odbori, ki pošljejo zapisnike o izidu glasovanja volilni komisiji referendumskega območja.
Odločitev je na referendumu sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali.
uresničevanju nekaterih členov listine in pri tem zavzela tudi stališča, da:
-	področje lokalne samouprave ne bi smelo biti okrnjeno z določbami področne zakonodaje ali s procesi ponovne centralizacije;
-	domači predpisi ne smejo omejevati pravice lokalnih oblasti,
da same izbirajo svoje osebje in ga usmerjajo na način, ki se jim zdi najustreznejši;
-	nezadostnost finančnih virov lokalnih oblasti lahko spodkoplje lokalno avtonomijo kot tako.
Število zaposlenih v novih občinah:
Po viru: Ločitev lokalne samouprave od državne uprave in upravna organiziranost lokalnih oblasti - dr. Rajko Pimat.
Pred nove občine se bo zelo hitro postavilo vprašanje organiziranosti občinske uprave, kajti upravne naloge bo potrebno tudi v izvirnih pristojnostih izvrševati nepretrgoma.
Organiziranost občinske uprave bo na eni strani odvisna od pristojnosti občine in mestne občine, še v večji meri pa od njenega obsega in sposobnosti organizirati in financirati upravo. Pri tem pa bodo razlike izjemne - majhne občine bodo lahko v upravi imele zaposlenih le nekaj delavcev (3 - 5), največje pa več 100. Za vsako občino bo treba upravno organiziranost prilagoditi tem okoliščinam, pri čemer bi bilo smiselno po nemškem vzoru izdelati modele za različne velikosti občin.
Te modele bo mogoče oblikovati šele, ko bodo povsem jasne pristojnosti občin in njihova teritorialna organiziranost, zato lahko v tej fazi razvoja lokalne samouprave operiramo le z okvirnimi parametri.
Nekaj besed je treba še nameniti problemom prehodnega obdobja, ki jih bodo morale zaradi nedorečenosti zakonov verjetno reševati občine same. Prvi problem bo nastal že takoj s sprejemom zakona, ki bo določil območja in sedeže novih občin (po 89. členu Zakona o lokalni samoupravi najkasneje 3 mesece po izvedenih referendumih - do 31. avgusta 1994), saj od takrat naprej za izvrševanje lokalnih nalog na območjih novih občin organi starih ne bodo več pristojni. Vendar je upati, da bo ta zakon podaljšal pristojnost omenjenih organov tudi za nove občine vsaj do konstituiranja organov nove občine.
Od takrat naprej (praviloma 31.12.1994) pa bo taka nova občina na svojem in bo morala probleme svoje uprave rešiti sama.
Ob tem je potrebno omeniti še Zakon o upravi, v katerem je na sedežih sedanjih občin predvidena organizacija enot državne uprave, kot teritorialnih enot državne uprave.
Upravni okraji bodo tako organizirani za območje več občin oziroma širših lokalnih samoupravnih skupnosti, s ciljem racionalnega in učinkovitega opravljanja upravnih nalog.
Aktivnosti v občini Velenje:
V občini Velenje so nekatere aktivnosti v zvezi z refero-mo lokalne samouprave že potekale . Idej o tem, koliko novih občin bo nastalo iz sedanje občineteh in katere bodo, je več. Če pa upoštevamo vse strokovne podlage in pogoje za določitev referendumskih območij, prostorske značilnosti, komunikacijske in urbanistične pogoje, kakor tudi zgodovinska dejstva, je mogoče pričakovali, da bodo najverjetneje določena tri referendumska območja za bodoče občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, potekajo pa tudi aktivnosti za določitev referendumskega območja za ustanovitev občine Staro Velenje. Strokovne podlage Službe za reformo lokalne samouprave pri Vladi Republike Slovenije z dne 18.01.1994 predvidevajo naslednje variante možnih novih občin: (glej tabelo spodaj!)
Takšne možnosti pa so odvisne tudi od predlogov, oblikovanih na zborih občanov , ki bodo v občini Velenje potekali v času od 25.02.1994 do 15.03.1994.
■ Strokovni sodelavec: Vlado Verdnik
Varianta velikih občin
Šoštanj	Bele Vode
10767	Družmirje-Gaberke
Gorenje Lokovica Ravne
Skorno-Florjan Šmartno ob P. Šoštanj Topolšica Zavodnje
Velenje	Bevče
31921	Cirkovce
Paka Plešivec Podkraj-Kavče Šentilj Skale
Velenje (B.KS)
V 21. členu Zakona o lokalni samoupravi pa so naloge taksativno naštete in sicer:
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
-	upravlja občinsko premoženje;
-	omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine;
-	ustvaija pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
-	v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;
-	pospešuje službe socilanega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
-	skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
-	ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;
-	pospešuje vzgojno, izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju;
-	pospešuje razvoj športa in rekreacije;
-	gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
-	opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
-	organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;
-	skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
-	zagotavlja izvensodno poravnavo sporov;
-	organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
-	organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
-	določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
-	sprejema statut občine in druge spošne akte;
-	organizira občinsko upravo;
-	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
Iz tako navedenih nalog lahko razberemo, da bodo v občinski pristojnosti skoraj izključno le naloge lokalnega pomena. Kakovost izvajanja teh nalog pa bo seveda zelo odvisna od razpoložljivih sredstev. Od trenutne razvojne stopnje novih občin pa bo odvisno, ali bo novi občini zadostovala sredstva proračun v višini 90% povprečne porabe na prebivalca v občinah v Republiki Sloveniji, ki jih za finančno izravnavo občinam mora zagotoviti država, kadar občina po virih, ki ji pripadajo, ne zbere dovolj sredstev, ali pa bo morala nova občina takoj predpisati davke in druge dajatve občanom (52., 53. in 54. člen. zakona), seveda pod pogoji, ki jih določa zakon.
Po viru " Cilji reforme lokalne samouprave" magistra Staneta Vlaja povzemamo: Finančne posledice uvedbe lokalne samouprave bodo znane šele, ko bo izpeljan celotni ustavni koncept novega organiziranja funkcij državne uprave in na drugi strani funkcij lokalne samouprave.
Z gotovostjo paje mogoče pričakovati, da bo vzpostavitev lokalne samouprave dolgoročno pomenila zmanjševanje stroškov države, saj se te funkcije v veliki meri, za razliko do sedaj, prenašajo na neprofesionalne funkcionarje, upravni podsistem lokalne samouprave pa bo zaradi svoje teritorialne in populacijske zoženosti funkcioniral z bistveno manjšimi stroški.
Dileme:
Vsekakor dilem o razlogih referome lokalne samouprave ni malo. Polarizacija mnenj za in proti je precejšnja. Ob tem je treba predvsem zapisati, daje Slovenija s podpisom Evropske listine lokalne samouprave sprejela obveznost vzpostavitve takšnega načina delovanja lokalne samouprave, ki bo državljanom zagotavljala, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev. Lokalna samouprava po omenjeni listini označuje pravico in sposobnost lokalnih oblasti, da v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v lastni pristojnosti in v korist lokalnega prebivalstva.
V listini se tudi poudaija, da obstoj lokalnih oblasti z dejanskimi pristojnostmi lahko zagotovi upravo, ki je hkrati učinkovita in obenem blizu državljanom. Pooblastila lokalnim oblastem morajo običajno biti popolna. Ne sme jih spodkopavati ali omejevati druga, osrednja ali pokrajinska oblast, razen če zakon tako določa.
Na prvi konferenci o Evropski listini o lokalni samoupravi so udeleženci v sklepnem dokumentu zapisali, da menijo, da Evropska listina lokalne samouprave zagotavlja podlago krajevne demokracije, postavlja vodilna načela za razvoj lokalne samouprave in s tem prispeva k utrjevanju demokracije in človekovih pravic. Konferenca paje opozorila na probleme pri
Predlagana varianta
Sedež občine: Krajevne skup. Število preb.(1991):
Sedež občine: Krajevne skup. Število preb.
Šmartno ob Paki
2634
Šoštanj
8133
Velenje
31921
Gorenje Šm.ob Paki
Bele Vode Družmirje-Gaberke Lokovica Ravne
Skorno-Florjan Šoštanj Topolšica Zavodnje
Bevče
Cirkovce
Paka
Plešivec
Podkraj-Kavče
Šentilj
Škale
Velenje center - d.b. Velenje center - l.b. Velenje - Konovo Velenje - Pesje Velenje - Stara vas Velenje - Staro Velenje Velenje - Šalek Velenje - Šmartno Velenje - Gorica Velenje - Edvard Kardelj
! Varianta: Morda priključitev KS Vinska gora
2 4. februarja 994
1£M
HSCAS 5
Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti -bodoča občina Nazarje!?
Prebivalci devetih krajevnih skupnosti Zgornje Savinjske doline so se na zborih krajanov odločili za oblikovanje sedmih novih občin na območju sedanje občine Mozirje. V deseti krajevni skupnosti - Šmartno ob Dreti - se je na zboru krajanov zapletlo. Svet te krajevne skupnosti je sprejel sklep in ga predlagal zboru, da se namreč o-dločijo za referendumsko območje Nazarje in tamkajšnjo bodočo občino.
V razpravi na zboru se je dokaj agresivno postavila poleg še možnost bodoče občine Gornji grad. Krajani, zbralo se jih je največ od vseh krajevnih skupnosti, po taki razpravi niso želeli odločati v imenu vseh in so zahtevali razpis referenduma, na katerem naj odloči večinska volja vseh krajanov. Ta referendum bo v nedeljo, 20.februarja.
Nekateri so "dobronamerno" oporekali zakonitost takšnega referenduma in v Šmartnem ob Dreti so poiskali nasvet na ustreznih državnih službah.
Odgovor? Imajo vso pravico do takšnega posvetovalnega referenduma, sklep o referendumskem območju pa morajo sprejeti na zboru krajanov, saj rokovnik tudi zahteva zbore krajanov za odpravo kolizij. In posvetovalni referendum bo še kako dobrodošel, saj se v Šmartnem ne morejo strinjati z "ugotovitvami" s strani, da svet sklepa eno, ljudje pa mislijo drugače.
Zakaj pritlehne in neutemeljene izjave!?
Razlogi so na dlani in več kot očitni in v Šmartnem se resnično sprašujejo zakaj in v čigavem interesu se pojavlja takšna propaganda za bodočo občino Gornji grad, zakaj se pod krinko demokratičnosti in večinske volje krajanov v njihovo odločanje vpletajo celo stranke!? Pritlehne metode vsekakor ne pomenijo nalivanja čistega vina, kakor niso čisto vino pogoste izjave, da bodo v Šmartnem ob odločitvi za Nazarje izgubili pošto, nemara tudi petletno osnovno šolo, ker naj bi krajani Bočne svoje otroke potegnili iz Šmartnega in jih poslali v Gornji grad. Šola v Šmartnem bo ostala, navsezadnje je šolstvo stvar države, končno pa lahko razrede popolnijo z otroci iz nižje ležečih Pustega polja in Lačje vasi. Tudi pošta bo ostala, Bočna pa že sedaj večino poštnih uslug koristi v Gornjem gradu in jih naj še naprej. Navsezadanje je zelo "utemeljen" tudi razlog in nasvet, naj se ne odločajo za Nazarje, ker je tam onesnažen zrak; saj se Šmartno menda ne bo dobesedno preselilo v Nazarje in, če smo že pri tem, tudi v Nazarjah ne bodo dolgo dihali takšnega zraka. Še en "dobronameren" razlog proti Naz-arjam jih v Šmartnem bode. Da namreč v Nazarjah odpuščajo delavce, v Gornjem gradu pa se ponuja veliko novih delovnih mest. Res v industrijskem središču do-
močno občino> trden jutrišnji korak!
line v težkem gospodarskem položaju odpuščajo delavce, vendar zaradi ozdravljanja godspodarst-va, nikakor pa vseh industrijskih podjetij v Nazarjah ne bodo zbrisali z obličja zemlje. Takšni" pošteni nameni" burijo duhove in vznemirjajo ljudi.
Komu so potrebni, če so se skupno dogovorili, da bodo svojo večinsko voljo izrekli na referendumu?
Odveč so pogrevanja zgodovine, časi so drugačni in razmere še bolj, v Šmartnem niso nikoli nasprotovali Gornjemu gradu, niti ne želijo postavljati nikakršnih naravnih in drugih mej, naj živ-Ijenske vezi ostanejo obojestranske, niti v Šmartnem ne zahtevajo nikakršnih ugodnosti, resnično poudarjajo le vse tisto, kar prebivalce te krajevne skupnosti povezuje z Nazarjami.
Zakaj se je torej svet KS odločil za občino Nazarje?
Razlogi so na dlani in več kot očitni, težko bi jim kdo ugovarjal, jih še manj zanikal. Več kot 90 odstotkov zaposlenih prebivalcev krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti ima svoja delovna mesta v nazarskih in drugih podjetjih v spodnjem delu doline. Res je del gospodarstva trenutno v težavah, še bolj res pa je, da bo imela večina največjih podjetij sedež v bodoči občini Nazarje, s priključitvijo Prihove tudi Modna konfekcija Elkroj, kjer so delovna mesta, je tudi razvoj. Ob tem ne kaže pozabiti številnih sedanjih in bodočih zasebnih podjetij in firm, zasebni sektor v Nazarjah je že sedaj najmočnejši v občini.
V Nazarjah je zdravstveni dom z najboljšo opremljenostjo in z največjim številom uslug in storitev od vseh domov v dolini. In kaj je pri tem najbolj pomembno? Skoraj 95 odstotkov prebivalcev KS Šmartno ob Dreti je vezano na nazarski zdravstveni dom. Težko je seveda na kratko našteti še vse ostale ustanove, recimo banko, odvetnika, črpalko, trgovsko in gostinsko ponudbo, tuje glasbena šola, v kateri je veliko otrok s področja Šmartnega in še večjih bo, tuje tiskarna, pa še marsikaj.
Nihče seveda ne more zanikati, da imata krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti in Nazarje že desetletja skupen krajevni urad, prav
tako skupen poravnalni svet, ki dobro deluje. Zelo pomembno je dejstvo, da se bodo vse upravne zadeve urejale v Mozirju, torej je edino smiselna pot iz Šmartnega preko Nazarij do Mozirja in športno urejanje zadev. Poudariti velja lepe možnosti za šport in rekreacijo, skupno bi bile možnosti za telovadnico tudi večje, saj gospodarstvo že sedaj izraža pripravljenost za sodelovanje in pomoč, prav tako za delo društev in kulturno dejavnost.
Pomemben razlog je tudi katastrska občina Pusto polje, ki je v dveh tretjinah na področju krajevne skupnosti Nazarje in v eni na področju krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti, delitev katastrskih občin pa trenutno ni možna, še manj spreminjanje njihov mej.
Samoprispevek je samo in izključno stvar Šmartnega
Mogoče koga "moti" krajevni samoprispevek, ki so ga od vseh krajevnih skupnosti v mo-zirski občini, izglasovali edino v Šmartnem ob Dreti. Ta samoprispevek je samo in izključno njihov in zaradi tega ne sme biti in tudi ne bo okrnjen delež za Šmartno v bodočem občinskem proračunu. To mora biti krajanom Šmartnega povsem jasno, kot jim je jasno V Nazarjah.
Niso to vsi razlogi, ki vodijo v Nazarje, jih je pa dovolj za tehten premislek pred nedelj-
Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Nazarje

»■»••■•■»»»••»»■■•■»■•■■•■•■»••■••••■■•la
O reorganizaciji gozdarstva
V prostorih Delavskega doma v Nazarjah so se v začetku tedna zbrali člani Savinjsko gozdarskega društva iz Nazarij.
Občni zbor društva so združili s strokovnim posvetovanjem o programu razvoja gozdov in glede reorganizacije
gozdarstva. Poleg stroke in nekaterih posameznikov seje zbora udeležil tudi predstavnik^e-publiškega Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo.
Društvo so ustanovili za to, da bi z dejavnostjo pomagali k izboljšanju okolja in pri doseganju višje kakovosti življenja. V
Občni zbor društva so združili s strokovnim posvetovanjem
(foto: tp)
dandanašnjih časih je to prednostno nalogo težko doseči, so med drugim ugotavljali udeleženci. Razlogov za to je več.
Na strokovnem delu pa so opozorili na dvome in nasprotovanja pri reorganizaciji gozdarstva.
Poleg množice kritičnih misli v zvezi s Programom razvoja gozdov so med sklepe zapisali, "da nova organiziranost ne sme osiromašiti strokovnega dela in skrbi za gozdove."
a (Toni Breznik)
vodovod toplovod dom servis pleskanje
ZLATKO SOBOTA
Kardeljev trg 3 63320 Velenje tel.:
(063) 857 668
Pesmi za dušo in srce
Vesele viže, lepe pesmi in vedro razpoloženje so značilnosti ansambla GAJ, ki tako ali drugače že vrsto let razveseljuje mlado in staro v Mozirju ter bližnji in daljnji okolici.
Ni dolgo tega, ko so svoje raznovrstne nastope kronali s prvo kaseto in zanjo poželi kopico priznanj in pohval, tudi pravih strokovnjakov, ki so jim že ponudili pomoč in sodelovanje.Za dobro voljo" je ime kaseti, ki pesmi posveča dolini
in njenim lepotam, dobri volji in ljubezni. Besedila za skladbe je prispeval Ivan Sivec, priredbe Franci Lipičnik, člani ansambla z novo pevko pa na tihem obljubljajo še kakšen podobenpodvig", h kateremu bodo prispevali še kakšno lastno skladbo. Volje in znanja imajo dovolj, za prvo potrditev tega pa je treba prisluhniti skladbam Za dobro voljo".

Z avtomatskim vodenjem črpališč bo delo oskrbnika bistveno
olajšano
V vodohramu pod Čreto je "prostora"za 120.000 litrov pitne vode, ki jo sem načrpajo iz Pustega polja
Javno podjetje Komunala
Avtomatsko vodena oskrba z vodo
Največji vodovodni sistem v mozirski občini je gotovo Le-tošč, ki oskrbuje s pitno vodo veliko področje Zadrečke in Savinjske doline. To so del Šmartnega ob Dreti, Kraše, Pusto Polje, Lačja vas, Potok, Kokarje, del Trnovca, Spodnje in Zgornje Pobrežje, Rečico ob Savinji, pa seveda Nazarje z vso industrijo, Mozirje in še Gneč. Z njim upravlja mozir-ska Komunala, pri tem pa je pomembno, da morajo zaradi nizke lege zajetja Letošč skoraj polovico pitne vode pre-črpavati v višje vodohrame, če želijo oskrbeti z vodo vse krajane na območju tega sistema.
Ob tako velikem sistemu je postalo ročno vklapijanje in izklapljanje črpališč za oskrbnika vodovoda preobsežen posel, za-
ki ob posodobitvi oskrbe z vodo lajša delo oskrbnika in zmanjšuje stroške, obenema pa omogoča še računalniško poveza-
Seveda z vsemi temi in ostalimi vodovodnimi sistemi oskrba z vodo v Zgornji Savinjski dolini še ni povsod zagotovljena. Precej je še višinskih predelov, kjer pitne vode stalno primanjkuje. Tako so gasilci mozirske občine v lanskem leta do teh pretežno višinskih področij prepeljali nekaj več kot 2 milijona litrov vode; največ v okolico Mozirja - 805.000 litrov.
radi velikih razdalj, svoje k temu velikokrat prispevajo vremenske razmere in še kaj. Ni torej naključje, da so na Komunali poskrbeli za avtomatsko vodenje,
vo.Posebej je to pomembno, ker bo računalniško vodenje omogočalo selektivno napajanje vo-dohramov, ob hkratnem napajan-ju večih vodohramov namreč
lahko zmanjka vode.
Seveda ta novost velja le za sistem Letošč, JP Komunala pa ob tem skrbi še za sisteme na Gneču, Gornjem gradu, Lučah, v Okonini in na Dobrovljah. Skupno to pomeni preko 100 kilometrov primarnih in sekundarnih vodov, želijo pa si seveda, da bi postopno zagotovili avtomatsko vodenje tudi na teh sistemih. Vendar se ob tem pojavlja velika težava, saj so nekateri vodovodi stari več kot 30 let,' okvare so vse pogostejše in težave z njimi vse večje. Nova zahtevna naloga torej, ki jo bodo skušali rešiti s postopnp zamenjavo teh vodov.
S:H:I:I; M "srwww"w% ••»• wm w
Prva seja
v novi sestavi
na svoji prvi redni seji zbral danes, v i bodo najprej sprejemali s\oj delovni program, za tem pa bodo
Snega sveta čakale na obravnavo. Med drugim je to predlog javne razgrnitve prostorsko-ureditvenih pogo z nedovoljenimi posegi uničenega prostora v <
Mesec kulture
Prireditve se vrstijo
V vsej mozirski občini se vrstijo prireditve v 9.mesecu kulture in tudi ta konec tedjia bo ponudba dovolj pestra. V petek bodo v nazarskem delavskem domu ob 18.uri pričeli koncert Glasbene šole Nazarje, v nedeljo ob 15.uri pa se bodo v istem prostoru predstavili člani gornjegrajske dramske skupine s Samorastniki, s katerimi navbdušujejo po različlnih krajih.
Pestro bo tudi v Mozirju. V petek ob 18.uri bodo v Galeriji odprli razstavo likovnih del Milice Zupan, v soboto ob 18.uri pa bodo v dvorani prosvetnega doma pričeli koncert domačega mešanega pevskega zbora in godbe na pihala občine Mozirje'
Prihova
Ža bodočo občino Nazarje
Z reorganizacijo lokalne samouprave in z oblikovanjem sedmih novih občin na področju sedanje mozirske so zelo blizu uresničitvi dolgoletne želje tudi krajani naselja Prihova.
Njihova na referendumu izražena želja in odločitev pred petimi leti o odccpitvi iz krajevne skupnosti Rečice ob Savinji ter o priključitvi h krajevni skupnosti Nazarje je obležala nekje v predalih, tokrat pa bodo šli do konca. Pravzaprav so mu že blizu, saj so z 32-odstotno udeležbo na nedeljskem zboru krajanov z veliko večino sprejeli sklep o priključitvi k referendumskemu območju Nazarje, torej za bodočo občino Nazarje. Razlog za takšno odločitev je na dlani, saj pretežni del naselja praktično živi v in z Nazarjami.
ffl REČICA OB SAVINJI - V prostorih gasilskega doma na Rečici ob Savinji je minulo soboto popoldne krajevna organizacija Rdečega križa pripravila skromno in toliko bolj prisrčno slovesnost, na kateri so 47 dolgoletnim krvodajalcem v tej krajevni skupnosti podelili priznanja za njihovo humano poslanstvo. Krvodajalce so podzdravili predstavniki krajevne skupnosti in občinskega odbora Rdečega križa, za kulturni spored pa so poskrbele domače pevke in dva mlada glasbenika. Malo priboljška je seveda tudi sodilo zraven.
OB CESTI ŠE NADGRADNJA - Obvoznica na Ljubnem je zgrajena, cesta proti Lučam se gradi, žal pa pri vsem tem izvajalci in drugi pristojni pozabljajo na marsikaj, denimo na avtobusno postajališče, na razsvetljavo—Skoraj noro je dejstvo, da na novem križišču s staro cesto in obvoznico ni javne razsvetljave -desetletja je bila na tem mestu. Novo nevarno mesto, plasti seveda ponoči, potniki pod milim nebom! Pa vse to ni ostalo neopaženo. Posebej ne veselemu in skrbnemu Pustu iz Luč ob Savinji, ki je Ljubencem poslal čakalnico za avtobusno postajo in na luč tudi ni pozabil. Bo ta luč posvetila na pravo mesto!?
Savinjski gaj
Bo to nova
(trajna) znamenitost?
Mozirju in Savinjskemu gaju se obeta nova trajna znamenitost. Ne v obliki nočnega hrupa lirupa kot prej, pač pa v obliki pogorišča. Zgodba o požaru ni končana, kvečjemu dobiva nove zaplete, žalostna podoba pa ostaja. Na nazarskem Turistu, ki je lastnik objekta in ga je oddal v najem, so zgroženi (najemnik je pričel z gladovno stavko!). Pogorišča še ne sinejo podreti in pospraviti, čeprav so jim pri tem v veliko "pomoč" posamezniki, ki so marsikaj uporabnega že "pospravili". Zapletlo se je (seveda) pri zavarovalnici, pri treh pravzaprav.
Turist je imel objekt zavarovan kot vse ostale objekte, najemnik je opremo in zaloge zavaroval še dvakrat. Zdaj so se vse tri zavarovalnice povezale in ocenjujejo dejansko škodo in zavlačujejo. Pri tem se sklicujejo na kriminaliste, ki da jim še niso dali poročila, kriminalisti pa pravijo, da rešujejo svojo plat problema, ki trenutno i početjem zavarovalnic nima neposredne zveze. Seveda so na Turistu trdno prepričani, da bi morali svoj delež zavarovalnine dobiti takoj, da niso vezani na odnos med najemnikom in zavarovalnico.
Ker stvari niso rešene, pogorišča ne smejo urediti, ljudje se seveda razburjajo, Savinjskemu gaju pa se na ta način obeta nova znamenitost. Ni kaj, sezona je blizu.
Spomin na neke lepo grde čase
A niso prikupne!?
Stroka sicer pravi, da kravji trojčki niso kakšen poseben čudež, so pa redkost, ki je za živinorejca še kako dobrodošla in za ljubitelje teleti ne tudi. Za takšno lepo in koristno presenečenje je poskrbela Seka pri Kosovih na Brezju nad Mozirjem. Lepo po vrsti, enega za drugim je sama spravila na svet tri teličke, vse tri so "nežnejšega spola".
Kosovi Cveta in Vera zjutraj ob prvem teličku nista bili presenečeni, pričakovali sta ga; začudili sta se malo kasneje, ko sta našli še drugega; pravo presenečenje paje sledilo, ko sta ob kravi našli še tretjega. Le za enega sta bili sprva malo v skrbeh, a je prav ta po nekaj dneh postal najbolj živahen. Kar prikupni so in veliko zanimanja so vzbudili na Brezju in širše, prave "medijske zvezdnice" so postale, teličke seveda, "mama" Seka je kar nekam ob strani zanimanja, po svoje paje najbrž zelo ponosna.

Janez Plesnik



»I

Seminar slovenskih hmeljarjev
Leto krize in suše
Prejšnji teden so se slovenski hmeljarji zbrali na Dobrni na dvodnevnem seminarju, ki sta ga organizirala Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo iz Žalca ter Kmetijska svetovalna služba že dvain-trideseto leto zapored. Na njem so hmeljarji razpravljali o vseh težavah, s katerimi se srečujejo pri pridelovanju in prodaji hmelja, o tem pa so referate pripravili tudi strokovnjaki s tega področja.
Slovenski hmeljarji izvozijo kar 95 odstotkov hmelja in so zato zelo občutljivi za dogajanja na svetovnem trgu, za katerega je značilna med drugim zmanjšana stopnja rasti porabe piva in zmanjšanje odmerka hmelja zanj. Zaradi velikega deleža stalnih stroškov se proizvajalci težko prilagajajo zmanjšanemu povpraševanju. V Sloveniji so lani pridelovali hmelj na 2453 hektarih. V času vegetacije so ponovno izstopale visoke povprečne temperature in nizke mesečne količine padavin. Zaradi
tega je bil prizadet zlasti savinjski golding, ki je dozorel štirinajst dni prej kot običajno. Po podatkih hmeljne komisije so slovenski hmeljarji lani pridelali 3,6 ton hmelja. Že samo neposredni stroški pridelovanja pa so bili višji kot dosežena prodajna cena.
Na seminarju so bili predstavljeni tudi referati o ekološko uravnoteženem pridelovanju hmelja, o brezvirusnem hmelju, o uporabi biotehnoloških metod v žlahtnjen-ju in o slovenskih hmeljnih kulti-varjih v pivu. Spregovorili so o sortni politiki, klimatskih spremembah, vplivu rastnih pogojev na zrelost hmelja, tehniki za hmeljarstvo in možnostih zniževanja stroškov pridelave. Član hmeljne komisije Marjan Drobne je 137 navzočim hmeljarjem predstavil nov pravilnik o kakovosti hmelja, ki poleg geografskega porekla in kakovosti določa tudi pogoje skladiščenja in certificiranja hmelja.
■ rox
Vedno več gostov
Občni zbor je imelo pretekli teden tudi turistično društvo iz Šempetra, ki šteje 237 članov. Predsednik Ivan Božič je na njem ugotovil, da število domačih in tujih gostov Antičnega parka in Jame Pekel sicer spet narašča, da pa lani kljub vsemu še ni doseglo številke iz nadvse uspešne zadnje sezone pred julijsko vojno v Sloveniji. Antični park je lani obiskalo 14.397 domačih in le 410 tujih gostov, Jamo Pekel pa 21.532 domačih in 437 tujih gostov.
Društvo med drugim zelo dobro sodeluje z jamarskim klubom Črni galeb iz Prebolda. Prav njegovi člani so pred 25 leti odkrili zgornjo etažo Pekla, radi pa bi nadaljevali z raziskovanjem še na drugi strani vodnega pritoka v jamo, kjer naj bi bilo po njihovi oceni še vsaj 700 metrov neraziskanih rovov. Letošnji jubilej bi bil zelo primerna priložnost, da se za to nameni nekaj sredstev in da se proslavi z novimi odkritji.
■ rox
Upokojenci zborovali
Na rednem občnem zboru so se sestali upokojenci iz Šempetra v Savinjski dolini. Več o delu lani in načrtih za letos nam je predsednik Mojmir Druškovič povedal: "Na občnem zboru se je zbralo okrog 260 naših članov, kar je dobra polovica vseh. Govorili smo predvsem o delu v preteklem letu in kar zadovoljni smo lahko. Pripravili smo štiri izlte, pet kolesarjenj in dav piknika pri jami Pekel. Enega na ravni občine se je udeležilo celo 400 upokojencev iz vse doline. Konec lata smo obiskali 31 obolelih in slabotnih članov ter jih skromno obdarili, za kar so bili zelo veseli. Na tem zboru smo sperjeli tudi nova društvena pravila. Vroča paje bila razprava glede kulturne dvorane v Šempetru, ki je last zadruge. Dvorano hočejo oddati raznim zasebnikom, da bi jo preuredili v trgovske prostore. Mi upokojenci in večina krajanov smo zaradi tega ogorčeni, ker smo v ta objekt vložili veliko prostovoljnega dela. Mislim, da se bo morala krajevna skupnost resno pogovoriti z lastnikom in najti pametno rešitev za ves kraj. Program dela za letošnje leto je podoben lanskemu. Pripravili bomo več izletov, rekreacijskih tekmovanj in drugih srečanj."
■ Besedilo in slika: -er
Novice, ki odkrivajo tančice
V Žalcu je minister Gaspari vse bolj in bolj priljubljen. Z novim pravilnikom o vodenju poslovnih knjig se je še
posebno priljubil pri žalskih obrtnikih in podjetnikih.
*****
Drugi prav tako zelo popularni ljubljanski oblastnik je dr. Peter Jambrek. Vsi, ki jim je poslovna črta že močno padala, so zelo zadovoljni, ker jih je ohranil še eno leto pri življenju.
*****
Trenutno najbolj rezervirani delovni mesti sta mesto direktorja na Skladu za razvoj in direktor Komunalnega podjetja v Žalcu.
Nadstropja v občinski stavbi so skregana še naprej. Davkarji namreč še zdaj ne morejo preboleti 13. plače iz občinskega budžeta za nekdanje sodelavce.
Rdeči pajek
Predsednik TD Šempeter Ivan Božič podeljuje posebno priznanje domačemu župniku Mirku Škofleku
Jama Pekel, Antični park
Lani 36.976 obiskovalcev
Na redni letni konferenci so se v petek zvečer zbrali člani Turističnega društva Šempeter in drugi gostje. O delu lani je poročal predsednik društva Ivan Božič in poudaril, daje oba turistična objekta lani obiskalo skupaj 36.976 obiskovalcev, kar je nekaj sto več kot leto poprej. Med največje pridobitve lani štejejo postavitev brunarice pri Antičnem parku in dograditev vodovodne naprave do Jame Pekel. Poleg tega so postorili še vrsto vzdrževalnih del pri obeh objektih za kar so opravili člani društva okrog tisoč prostovoljnih ur. Poudariti pa velja tudi, da ima gozdna poučna pot, ki je speljana pri Jami Pekel, iz leta v leto več obiskovalcev. Lani je to pot prehodilo kakih štiri tisoč obiskovalcev.
Razprava je bila zanimiva, saj je kakih deset razpravljalcev delo
društva pohvalilo, izrečenih paje bilo tudi nekaj pripomb na poročilo in delovni program za letos. Med najvažnejša letošnja dela sodi napeljava telefona do Jame Pekel, ureditev mostov v jami, ograje in še vrsta drugih vzdrževalnih del, tako pri Antičnem parku, kot pri Jami Pekel.
Na zboru so podelili deset priznanj za urejeno okolje, posebno priznanje sta prejela domači župnik Mirko Škoflek za ureditev kapelice pri pokopališču in Štefan Fijauš za ureditev starih zgradb v Šempetru. Bronasti plaketi društva sta prejela Slavko Jelen in Marica Uršič, zlati Slavko Štrucl in Martin Pire. Kulturni program so odlično pripravili mladi Šem-petrčani.
■ Besedilo in slika: -er
Skrb za strokovnost in podmladek
Žalec - Minulo soboto so imeli že 113. občni zbor člani gasilskega društva Žalec. Na njem so najprej poslušali poročilo podpredsednika društva Franca Nar-aksa, ki je poudaril, da se gasilci nahajajo v letu velikih sprememb. Poleg nove zakonodaje bo njihovo dejavnost v letu 94 zaznamovala tudi spremenjena lokalna samouprava, čeprav bo društva še vedno povezovalo njihovo humano poslanstvo. Društvo je lani prevzelo gasilski dom v Žalcu. Prostori bodo odprti vsem gasilcem sedanje občine in drugim, ki ga potrebujejo. Ker paje njegovo vzdrževanje zelo drago, se bodo pri tem obnašali tržno.
Poveljnik Aleš Cilenšek je v
svojem poročilu povedal, da gasilci pri svojih preventivnih protipožarnih aktivnostih ugotavljajo, da je stanje kljub opozorilom vedno slabše. Lani so posredovali v 45 požarih v vsej občini. Število požarov narašča, prav tako pa so intervencije vedno bolj raznolike, kar zahteva nenehno dopolnjevanje opreme. Opravili so 479 voženj pitne vode.
Na nadomestnih volitvah so za predsednika društva izbrali Franca Naraksa. Sprejeli so tudi program dela za leto 94, v katerem je opredeljena kot ena od najpomembnejših nalog vključitev čimveč mladih v gasilske vrste. Prav tako nameravajo spet ustanoviti člansko enoto žena.
■ rox
Del razstavnega paviljona Tovarne nogavic Polzela
Sejem moda jesen zima 94/95
V soboto so na ljubljanskem gospodarskem razstavišču zaprli letošnji sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja in krznene konfekcije ter galanterije, modnih dodatkov, kozmetike in nakita z mednarodno udeležbo. Na sejmu je razstavljalo 234 razstavljalcev in 11 držav. Na sejmu pa so bila tudi naša podjetja iz regije in nekateri zasebniki, ki so predstavili svoje najnovejše izdelke za jesen zimo 94/95.
■ Besedilo in slika: -er
Je čas miru in je čas vojne
Ali je lokalna politika res zaspala, to meje zadnjič spraševala prijateljica intelektualka? "Poglej," mi je rekla, "odšli so rdeči in prišli novi predstavniki norogovega poklica. So rekli na republiki osamosvajajmo se in smo to naredili. Vmes so nam pozabili povedati, da bo Ljubljana, malce bolj Osamosvojena kot njena okolica.
Na občine so poslali depeše, daje potrebno zmanjšati birokratski aparat. In birokracija je postala ponovno tako popularna beseda kot leta 1974. Celo vzdevek anarholiberalec seje našel, nihče ni komentiral tega novokavčičanstva. Vzeli so občinam v
denarju 45 procentov pristojnosti in se samo smejali. Prebarvali so oddelke davčne uprave, jih preuredili, potem so postali last Ministrstva za finance. Adijo pengi -pengi! Nova vodstva so se zmedena in upijanjena z lokalno oblastjo težko pretolkla do optimalnih rešitev. Najprej so popljuvali rdeče direktorje, potem pa so se čudili, da nočejo več sodelovati z
njimi. Odšli so prva znanilci pomladi in prišli njihovi nasledniki. Vrgli so kost občinam, bolje krajevnim skupnostim: Kaj čakate! Naredite svoje občine! Doklej boste čakala, da vas bodo luščili! In mi poizkusni zajčki smo spet pričeli s tekmo, se prepiramo, gladijatorujemo in se obkladamo, ta čas ko vsi centralistični politiki, naj bodo te ali one čokoladne barve, udobno sedijo v svojih foteljih in gledaj v ekran preljube Slovenije z eno roko v žepu, kjer imajo shranjene ključe od kasice prašiče in s prstom druge roke na pilotu, pripravljeni, da nas ugasnejo."
Takole seje razburjala moja prijateljica intelektualka, čeravno je nisem najbolje razumela in sem si mislila, lahko je tebi čvekati, ob tej tvoji plači. No pa sem se le malo zamislila, ko sem prebrala sestavek, da naj bi bila zemlja, ki jo bodo dobili tam doli v Ljubljani, plačano po odškodninskih zahtevkih zaradi avtocestnih tras, kar za 40 procentov boljša, kajti toliko več denarja bi naj bila vredna. Plačano bi naj dobila iz proračuna in kreditov, za katere vemo kdo ga polni in kdo jih vrača!
■ Tekst & Foto: Tea Rinček
Kdo še hoče intekltualke
Od Dobrovelj do Žalca
iiitiiiiiiiiiaitv
O GOTOVELJSKI SOLI ŠE NIČ NOVEGA
Po Zakonu o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne razvojne programe Republike Slovenije v vzgoji in izobraževanju se republiški organi nagibaju k takšni srednjeročni razvojni politiki, po kateri bi se naj večina sredstev iz proračuna namenjala v srednje šole, nekaj na univerze ter osnovne šole na demografsko ogroženih območjih. Ker gre pri zidavi na Gotoveljski šoli v bistvu za prizidek se člani komisije za izgradnjo Gotoveljske šole trudijo še naprej. Trdno so tudi prepričani, da bi z odprtjem nove II. osnovne šole v Žalcu, ki bi s prizidkom nastala, lahko postavili v zagon tudi poskusno nekaj oddelkov za intenzivno športno vzgojo, kajti dano okolje in pogoji bi to vsekakor omogočali. Za slednje pa obstoja tudi velik interes staršev.
■ G. V.
NOVA CENTRALA, NOVE ŠTEVILKE IN NOVA ZMEDA
Z zamenjavo PTT centrale v Žalcu je prišlo tudi celega kupa sprememb, kajti mnogim naročnikom so precej pozno sporočili nove telefonske številke. To seveda za sabo potegne velik del stroškov, dopise, evidence, mednarodne prospekte, imenike, adresarje, reprezentativne papirje podjetij in podobno. Seveda, da o zmedi obveščevanja in mukotrpnem poslušanju odzivnikov o spremembi telefonskih številk ter nato obupnem čakanju na zvezo na informacijah, raje sploh ne govorimo. Dejansko lahko ugotovimo, daje bila celotna zadeva precej nespretno in finančno zelo vprašljivo izpeljana (na škodo naročnikov telefona), kajti pogodba o novi centrali je bila narejena junija lani, obvestila o novih številkah pa so prišla tik pred zdajci. Nekateri nesrečni odjemalci, so svoje sedaj že odstreljene številke vknjižili v nekatere mednarodne registre in imenike (recimo Kompasovega) in tako vrgli stran kar nekaj tisočakov.
■ vuf
I____________________I
REPUBLIKA SLOVENIJA
Občina Velenje
Sekretariat za notranje zadeve
RAZPISUJE
prosto delovno mesto
PREDSEDNIKA IZPITNE KOMISIJE ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
z enim izvajalcem z naslednjimi pogoji:
-	višja šola prometne ali upravno - pravne smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	najmanj eno leto uspešnega poučevanja ustrezne kategorije voznikov motornih vozil,
-	vozniški inštruktorski izpit ustrezne kategorije, ki je predmet poučevanja,
-	opravljen preizkus pri Ministrstvu za notranje zadeve RS,
-	aktivno znanje slovenjskega jezika,
-	državljan Republike Slovenije in
-	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s poiskusnim delom 3 mesece. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Sekretariat za notranje zadeve občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok prijave je 14 (štirinajst dni) po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po končanem razpisu.
REPUBLIKA SLOVENIJA Skupščina občine Mozirje Inšpektorat
RAZPISUJE
prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili
URBANISTIČNI IN GRADBENI INŠPEKTOR
Zahtevani pogoji:
-visokošolska izobrazba gradbene ali arhitektonske smeri, -5 let delovnih izkušenj -strokovni izpit (v roku 1 leta), -vozniški izpit B kategorije
-ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: OBČINA MOZIRJE, Inšpekorat, 63330 Mozirje, s pripisom" za razpis". Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. O izbiri bomo kandidata obvestili do 30.3.1994.
ANDRAGOSKI ZAVOD
LJUDSKA UNIVERZA
VELENJE
USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJO
(400 ur)
Verificiran program, ki daje poklic računovodje. Vpisni pogoj je končana V. stopnja Izobrazbe. Prijave za usposabljanje sprejemamo do 17. marca 1994. Zahtevajte dodatne informacije, pokličite Ljudsko univerzo Velenje, telefon 854-539.
68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9, »elefon: nTc. (0608) 41 224 fax: (0608) 41 626, telex: 35815 TANSEV Si
Tanin Sevnica odkupuje za potrebe svoje proizvodnje les pravega kostanja po novih odkupnih cenah in sicer 2200 SIT za PRM in 2900 SIT za m3.
Vse ostale informacije dobite lahko na telefonski številki 0608/ 41 349 _oziroma 41 044 ali na sedežu trgovine.
"In vedno ostane roža" v slikah Duše Kajfež
V	Galeriji Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje bo še do 8. marca na ogled razstava akademijske slikarke Duše Kajfež iz Ljubljane. Študirala je na Akademiji za likovno umetnost v ljubljani, v razredu prof. Maksima Sedeja.
Dve leti je delal na RTV Ljubljana, na oddelku za ekonomsko propagando. Kasneje in vse do leta 1987 je bila profesorica in predstojnica oddelka za modno oblikovanje. Po letu 1987 pa seje odločila za status samostojnega umetnika.
V	njeni biografiji sledimo postakademijskemu razcvetu v razstavljanju, temu pa sledi večletni predah. V zadnjih treh letih je izdelala svoje ploskovito dekorativno oblikovanje s simbolično eksperitvnostjo. Splet cvetličnih tihožitij sodi v ta najpogostejši in najpreprostejši in človeku zelo znan simbol umetnosti.
V	odnosu do kompozicije je dosledna in zelo enostavna. Perspektivične deformacije in ploskovitost spominjajo na Marija Preglja, kolorit je tonski in se včasih v svoji belini in z rahlimi rožnatim nadihom približa Gabrijelu Stupici. Hkrati izstopajo čipkasta in ornamentirana pregrinjala, prti in preproge, ki se včasih ujemajo v vijoličastih in rdečih poudarkih. Vzorci so risarsko izdelani s prav minimalistično natančnostjo. Cvetje ostane cvetje, četudi močno abstrahira-no z močno simbolično noto. V izboru njenih zadnjih slik iz približno treh let, v tehniki akrila na platnu, sta predstavljena ciklus "In vedno ostane roža" ter "Ko misel roža je postala". V nekaterih se pojavljata dva sosledna motiva kot slika na sliki in pri teh je še posebej poudarjen prostor.
V	prvem ciklusu se v nekaterih delih spogleduje z Mon-drianovim Sivim drevesom iz leta 1914, kjer je prepričljivo poznavanje in obvladovanje odnosov v prostoru.
Likovno išče tudi odnose med živim in neživim in med trajnostjo in minljivostjo živečega. Sinteza čutnosti, izostrenega očesa in dobrega opazovanja, daje subtilne zapise v slikah. In nenazadnje je konstantno prisotna toplina in milina matere-žene in čuteče slikarke.
M Milena Koren - Božiček
Nazarje
Razstavlja Ivan Kolar
Iteorln
Tel.: (061) 213 - 475
p.p. 45
61000 Ljubljana
□
shuj sevalni čaj
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem
Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže. ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang - Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang
-	Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang
-	Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti.
Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek.
Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja. ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno
skodelico tega čaja in vsi problemi	_
bodo rešeni. Zaradi izgube telesne ~	~	o
teže ne boste nervozni, nasprotno,___^
ohranili boste dobro razpoloženje.	ime in priimek	c
Isti učinek boste dosegli, če popi-	®
jete dve skodelici Čang - Šlanga ----- ^
pred spanjem. Uživanje čaja ni do-	ul'ca 'n iz-
voljeno otrokom in nosečnicam.	0
Čaj Čang - Šlang lahko naročite po	____,___:- o
pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061) 213-475
Čang - Slang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo,
d.o.o , Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju.
poštna št. in kraj
število zavitkov
to
u> t
cL
£ o-
i i o In
V začetku tega tedna so v prostorih Delavskega doma v Nazarjah odprli razstavo slikarskih del magistra Ivana Kolarja, enega redkih umetnikov med gozdarji. Predstavlja se predvsem z akvareli in akrilnimi stvaritvami.
To ni njegova prva in najbrž ne zadnja samostojna razstava. Doslej je sodeloval tudi na več skupinskih razstavah. Je član Društva šaleških likovnikov iz Velenja.
Razstavo so odprli v okviru ponedeljkovega občnega zbora Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva ter lesarstva Nazarje.
(tp)
Avtor razstave Ivan Kolar v družbi "mentorja" Alojza Zavolovška
prejeHsmo | prispevek h kulturi
Mesec februar je znan kot mesec pomembnih kulturnih obletnic, ki so temu primerno obeležene. Le kdo se ne bi spomnil največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pa šoštanjskega rojaka pesnika Karla Destovnika - Kajuha? V mariborskem Rotovžu pa je bila 18. februarja predstavitev tretje knjige Zbornika Ljudskih piscev - upokojencev Slovenije z naslovom "Od srca do srca". Ta dogodek pod pokroviteljstvom Zveze društev upokojencev Slovenije, ne bi bil toliko vreden zapisa za naše okolje, če ne bi bilo med povabljenimi tudi 6 članov literarnega krožka DU Šoštanj, ki so k tej izdaji prispevali 37 svojih literarnih del (pesmi, igre in druga besedila).
Največ prispevkov so objavili Ana Meža iz Zavodenj, Franc in Marija Hudomal iz Raven nad Šoštanjem, Terezija Golubič iz Topolšice, sledita pa jim Jure Mlinar iz Florjana in Franc Špital
iz Gaberk. Marljivi člani literarnega krožka Društva upokojencev Šoštanj se redno mesečno sestajajo in zbirajo svoja dela, se o njih pogovarjajo in razmišljajo o novih svaritvah, predvsem pa preživijo nekaj prijetnega časa ob sprostitvi.
Predstavitev knjige "Od srca do srca", kije izšla v založbi DU Maribor Center (istočasno pobudnik predhodnih izdaj), so prisostvovali predstavniki zveze društev upokojencev Velenje, DU Velenje in DU Šoštanj. V njej je objavilo svoja dela 25 avtorjev iz društev upokojencev v Sloveniji, ki imajo svoje literarne krožke (Maribor, Šoštanj, Zasavje) ali pa tudi posameznikov brez takšne organizirane oblike delovanja. Gradivo je zbral Zmago Radolf, lektor in odgovorni urednik pa je Janez Švajncer. Knjiga je izdana v 1.000 izvodih in jo je po zmerni ceni možno kupiti tudi pri DU Šoštanj in DU Velenje.
Prva knjiga zbornika je izšla leta 1992, druga (v kateri so že tudi bili objavljeni prvi prispevki članov DU Šoštanj) pa leta 1993. V treh dosedanjih knjigah je sodelovalo že 50 avtorjev.
Lepo bi bilo, če bi naslednjo izdajo obogatili tudi s prispevki članov bližnjih društev upokojencev, ki imajo smisel svoja literarna razmišljanja prenesti na papir, ali pa že ustvarjena (pa še skrita) dela tudi objaviti. Gotovo bi se našlo marsikaj zanimivega, kar bi sicer šlo v pozabo, namesto, da bi postalo del kulturne dediščine, ki jo je z objavo možno posredovati in ohraniti.
Zelo bomo veseli, če bo ta zfe-pis dosegel svoj namen in bomo kmalu lahko poročali o nadala-jevanju rasti te kulturne dejavnosti. Prešeren je res samo eden, toda množica zrn lahko tudi da bogato kulturno žetev.
M Franc Turk, Društvo upokojencev Šoštanj
Gorenje Kulturnica
Mmmm«mm»mmmmm
Sola kreativnega pisanja
Podjetje za kulturo in kakovost življenja Gorenje Kulturnica bo pripravilo zanimivo predavanje: šola kreativnega pisanja. Vodila ga bo Milena Blažič, avtorica knjige z istim naslovom in asistentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Organizatorji so ga namenili profesorjem in predmetnim učiteljem slovenskega jezika, knjižničarjem, mentorjem delavnic na podobno temo in vsem ljubiteljem lepe besede. Seminar bo vsako zadnjo soboto v mesecu, prvi bo na sporedu to soboto, 26. februarja. Potekal bo na osnovni šoli Šalek v Velenju, začeli pa ga bodo ob 8. uri. ___■ tp
Koncertno dogajanje v Mladinskem klubu S/tiskarna
V letošnjem letu je mladinski klub S/tiskarna organiziral že večje število koncertov, v kratkem pa se obetata še dva koncertna dogodka, ki jih ne gre spregledati in sicer bodo to soboto, 26. februarja 1994, nastopili kopriniški hard-core bend Overflow, slaba dva tedna kasneje pa zagrebški post punkerji Hladno pivo. O slednjih se bomo več razpisali pred koncertom, o skupini Overflow,(ki je že trikrat nastopila v Velenju) pa lahko mirno zapišemo, da so brez dvoma eden tistih ben-dov, ki je na teh prostorih dosegla daleč največ. Posneli so tri LP plošče, njihov video DOROTY pa se je vrtel v oddaji Paula Kinga 120 mi-nutes na MTV-ju. Pred kratkim seje skupina vrnila iz Evrope, kjer je odigrala več koncertov in poleg Velenja namerava nastopiti še v Ljubljani in Mariboru. Koncert bo kot predskupina otvorila skupina iz Mozirja ZEZ.
■ Tomi M.
Glasbena šola Velenje
& % W ^ M $
m mm mmmmm
Danes koncert simfoničnega orkestra
V	koncertni dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju se bodo danes (v četrtek) predstavili člani simfoničnega orkestra omenjene šole. Kot solist bo nastopil Matija Žerdin - violina, orkestru pa bo dirigiral Dušan Lipovšek. Koncert bodo začeli ob 19. 30 uri.
■ tp
Glasbena šola Rista Savina Žalec
i(*(*lltiS«(t(il*IIIIC«*llll
Koncert Mladinskega pihalnega orkestra
V	Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bodo v soboto, 26. februarja, poskrbeli za prijetno obarvan glasbeni večer člani Mladinskega pihalnega orkestra tega mesta. Dirigira mu Stanko Podbregar. Koncert bodo začeli ob 18. uri, program pa bo povezovala Jožica Ocvirk.
■ tp
Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje
TRETJI DRUŽINSKI VEČER
Tretji družinski večer na katerem bi naj sodelovali Jelka Re-ichman in Darja Reichman je zaradi bolezni prestavljen na četrtek, 31. marec, ob 19.uri.
ČETRTI DRUŽINSKI VEČER
Na četrtem družinskem večeru, ki bo 3. marca ob 19.00 v velenjski knjižnici se bo predstavila družina Maurer iz Škofje Loke in sicer: mama Neža Maurer, pesnica, hči Eva Maurer, klovne-sa in sin Miklavž Maurer, pilot.
CARMEN
Na voljo je še nekaj mest za ogled opere Carmen, dne 26.2.1994 v ljubljanski operi. Gostujeta Loris Voltolini, dirigent in Diana Hilje, sopran. Odhod ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmana 2.600 SIT. Informacije tel. 853 574.
Slovensko
Ljudsko Gledališče WK, Celje
Jutri in v soboto bosta na sporedu še zadnji predstavi iz letošnjih Dnevov komedije.
Jutri (v petek) bodo ob 16. uri pripravili simpozij na temo Kako smo ustvarjali komedijo. Ta bo v foyerju omenjenega gledališča. Ob 19.30 uri pa bodo na oder celjskega gledališkega ansambla stopili igralci Prešernovega gledališča iz Kranja, predstavili se bodo z delom Igorja Torkarja Revizor Ž93.
V soboto, 26. februarja pa bo tu gostovalo še Moje gledališče iz Ljubljane z Gavranovo komedijo Mož moje žene. Odrske zavese bodo odgrnili ob 19.30 uri.
(fi
LESTVICA DOMAČE GLASBE

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV Kanalu 8, opciji 87 ali 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
V nedeljo, 20. februarja, vas je ganilo ubrano ljudsko petje:
1.	BRATJE IZ OPLOTNICE:
"To ti pravim, draga žena"	5 glasov
2.	CVERLE: "Za dobro voljo"	3 glasovi 2. ALFI NIP1Č: "Za nas je sveto" 3 glasovi 2. VESNA: "Rumena podmornica" 3 glasovi 5. AVSEN1KI: "O, svet Florijan" 1 glas Predlogi za nedeljo, 27. februarja:
1.	AŠIČ: "Francelj, lump si ti"
2.	FANTJE Z VSEH VETROV: "Martinova nedelja"
3.	KLINC: "Ni mi mar za govorice"
4.	M1HELIČ: "Nasvidenje"
5.	SLAK: "V vinski kleti" Vv^ ■ Vili Grabner JJ
Po koncertu pianista Dimitrisa Sgourosa v Velenju
XR(9fX««llS«IXtS«iIIRII(«I«SSSi«iSSK»SX»
Danes je nujno, da igraš na pamet
Preteklo soboto je bil v Velenju velik glasbeni dogodek. V dvorani Glasbene šole je kon-certiral sloviti pianist, komaj tri-indvajsetletni Dimitris Sgouros, ki so mu odprte vse koncertne dvorane sveta. Pred nabito polne? dvorano je igral skladbe L. van Beethovna in F. Liszta. Navdušeno občinstvo je z dolgotrajnim aplavzom izsililo še dva dodatka. Koncert je organiziral Kulturni center Ivan Napotnik Velenje ob sodelovanju Glasbene šole Velenje in pod pokroviteljstvom Elektronike Velenje. Na nekaj vprašanj, ki smo mu jih zastavili, je sloviti pianist takole odgovoril.
Ne glede, da se sam hitro naučim skladbe, mislim, da bi moral vsakdo, ki izvaja recital ali igra z orkestrom igrati skladbe na pamet. Za časa Liszta in Chopina to ni bito potrebno, danes pa je na žalost to nuja. Razen v komorni glasbi.
Koliko vadite?
Ne spadam med tiste, ki morajo igrati do deset ur na dan. Moj način vaje bolj zadeva moj um, kot moje prste. Zato mi ostane veliko časa še za kaj drugega.
Kaj bi želeli še doseči?
Rad bi dirigiral. Lani na praškem festivalu sem se namreč poskusil tudi s tem. Potem bi se poleg šestih jezikov, ki jih govorim, rad naučil še kakšnega. Rad bi prebral še veliko knjig, pa tudi z matematiko bi se še rad ukvarjal, saj veste, da sem jo študiral na univerzi. Pa tudi na kako čisto navadno zabavo grem rad.
Bi res lahko igrali Čajkov-skega v spanju?
No to je bita bolj šala, ki sem jo povedal nekemu novinarju. Toda trenutno igram 45 različnih
klavirskih koncertov, nekatere igram tudi po stokrat, Čajkovskega pa sem igral že tolikokrat, da bi ga menda res lahko igral tudi med spanjem.
Tri velike turneje ste imeli tudi na Japonskem. Kako so vas tam sprejeli?
Čeprav klavirski koncerti niso neka japonska tradicija jih tam zelo radi poslušajo. Radi imajo vse kar je evropsko. Tako je Japonska največji komercialni trg na svetu za razne umetnike in za prodajo kaset. Japonci te poslušajo zelo pozorno in tudi težke programe, tako Schumanna kot Brahmsa in to imajo radi. Pravi čudež je, da se ob poplavi pop, ročk in disco glasbe tako ogromno število mladih zanima za klasično glasbo.
Vas spremlja mati na vseh koncertih?
Da! On je neke vrste moj zastopnik, ki organizira moje slike s tujimi agencijami in skrbi za moj urnik. Ni moja koncertna agencija. Ona me samo razbremenjuje zamudnega dela z raznimi banalnostmi, ki se pojavljajo ob koncertih in pri usklajevanju dela z agencijami po svetu.
Še veste za svoje rojstno mesto, Atene?
Ni šala, če povem, da sem v Atenah bolj turist, kot domačin. Kljub temu sem globoko zaveden Grk in ljubim svojo deželo. V zimskih in poletnih počitnicah rad uživam na grškem soncu, na otokih, potujem i prijateljicami...
Vaš koncert je očaral velenjsko publiko. Ste tudi vi zadovoljni?
Spominjam se prvega koncerta pred nekaj leti in izredno tople in čudovite publike, ter odličnega klavirja. Tudi danes je bilo tako. Velenje mi je zelo všeč in upam, da bom še prišel. Vse dobro želim vaši državi in vsem prebivalcem, za katere čutim, kot da so moji.
Kam sedaj?
V nekatera evropska središča, potem pa v Ameriko in spet na Japonsko. Oprostite, kako daleč je od tu do Graza, kjer sem večkrat koncertiral in kamor greste verjetno od tu po nakupih ?
Kaki dve uri. Toda mi gremo v Klagenfurt, ki je bližji.
Kaj ne rečete Slovenci -Celovec?
■ Marjan Marinšek
GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE
"Humble pie" se je pred zdaj že več kot desetletjem imenovala v tistem obdobju bolj ali manj popularna ročk skupina. In čeprav prevod njihovega imena v frazološkem smislu pomeni nekakšno "ponižno opravičilo", je neposredni prevod precej bolj posveten in razumljiv - skromna pita. Ne vem če gre za kakšno posebno kulinarično specialiteto iz anglosaksonskega sveta, kaj pa pita je, pa vem zelo dobro. In pila je po svoji lingvistični strukturi zelo podobna pizzi. Da ne bo pomote, le lingvistično in pa seveda po tem, da je osnova obeh kon-zumnih artiklov testo, čeprav verjetno precej različno. "Humble pie" so torej z izbiro imena zaznamovali rockžnžroll s kulinaričnim izdelkom. Ne vem, če so kaj podobnga imeli v mislih The Four Seasons, skupina, ki je bila precej popularna v letih 1962 do 1976, toda dejstvo je, da je njihovo ime popolnoma enako imenu ene najbolj znanih italijanskih pizz-štirje letni časi. No, takih primerov bi verjetno našli še dosti, le po enciklopediji popularne glasbe bi se morali sprehoditi.
Če je torej nekaterim uspelo zaznamovati rock'n'roll s kulinaričnimi izdelki, pa je drugim uspelo kulinarične izdelke zaznamovati z rockžnžrollom. Eden teh je tudi Matjaž Jelen, pevec skupine Šank ročk.
-kraj dogajanja: zgornji prostori kluba Saloon
-čas dogajanja: sreda, 16. februarja, uradno od 18-ih, dejansko pa od 20-ih do 3-h zjutraj
-povabljeni: pisana množica, različnih poklicev, statusov, stanj in starosti.
dobroto v njeni domovini Italiji, okusite prav tako.
Začetek je bil torej napovedan za 18. uro. Pa so se tega držali le tisti, ki so tudi sicer bolj redoljubni in točni, ta njihova lastnost jim je sicer prinesla eno samo veliko prednost -brez prevelikih naporov so prišli do proste mize. Tisti nekoliko bolj realistični, ki imajo za sabo že kak obisk podobnih ceremonij in ki vedo, da se vse stvari povezane z rockžnžrollom navadno začnejo kakšno uro po napovedanem uradnem začetku, so prišli okrog osmih in že naleteli na
Matjaž Jelen je torej tisti, ki je v povezavi z lastnikom Saloona z odmevno otvoritvijo, kakršna k takšnemu dogodku tudi sodi, odprl prvo pravo pizzerijo v mestu, kjer lahko tisti, ki ste že kdaj pojedli omenjeno
živahno vzdušje, podobno tistemu v mravljišču pred prihajajočo nevihto. Vsi so nekam hiteli, iskali prostor, klicali natakarje, se rokovali s starimi znanci, bliskavice so bliskale, vonj po pizzah in žvenket kozarcev pa je še dodatno prispeval k prijetnemu vzdušju. Zadovoljni obrazi degus-tatorjev so vsi po vrsti zadovoljno prikimavali Matjažu, kije ta večer mikrofon zamenjal za poseben nož, s katerim je nenehno zelo vešče in spretno razkosaval pizzo za pizzo. Mimogrede, njegove afinitete od kulinarike so presenetile le tiste, ki ga ne poznajo dovolj.
Pa Matjaž dolgo brez mikrofona le ni zdržal. Takoj po "uradnem" delu otvoritve in degustaciji je namreč sledil zabaven del večera, v katerem so se nekateri gostje poskusili tudi kot pevci karaok. Ker je bilo med povabljenimi precej glasbenikov, je to večini šlo zelo dobro od rok, za pravo vzdušje in salve smeha pa so poskrbeli predvsem tisti drugi, ki se s petjem (razen tistim pod tušem) kaj dosti ne ukvarjajo. Pod budnim očesom voditelja teh "nastopov", nekdaj zelo znanega DJ-a, Vlada Kapevskega, se je vse skupaj nadaljevalo še dolgo v noč, tja do tretje ure zjutraj. Kakšni so bili "pevci" v teh urah in o podrobnostih z njihovih "nastopov" pa raje ne bomo izdali. Pizzo pa le poskusite.
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
AXL W. ROSE
Axl W. Rose je skupaj z Bru-ceom Springsteenom stopil na oder na jam sessionu po prireditvi "Rockžnžroll Hali of farne" v New Yorku in v duetu z njim odpel staro klasiko legendarnih Beatlov "Come together". Tam se je sicer pojavil s svojo novo izvoljenko, plavolaso manekenko Jennifer Driver, ki jo je spoznal ob koncu zadnje turneje z Gunsi. V svoji vili v Los Angelesu pa Axl že piše nove skladbe za nov album skupine Gunsžnžroses.
D:REAM
"Things can only get better". Ali bo res tako in ali je sploh še lahko boljše kot trenutno je? Tako
bigse lahko vprašali ob pogledu na bliskovit skok trenutno najuspešnejše skaldbe v Veliki Britaniji, skladbe "Things can only get better" britanske skupine D:ream. Vodja te skupine je 27-letni Peter Cumah, ki je čez noč postal velik ljubljenec predvsem ženskega občinstva. Rojen je bil na Severnem Irskem, obiskoval je strogo samostansko šolo in bil na dobri poti, da postane menih. Dokler se seveda v 70-ih ni srečal s pop glasbo . To je popolnoma spremenilo njegov tok življenja in stvari so se obrnile na bolje.
MADONNA
Madonna je besna. Njen fant, tridesetletni Tony Ward, ki je sicer nastopil tudi kot model v Madonni-
ni škandalozni knjigi "Sex", jo je namreč zapustil. Odšel je s svojo novo ljubeznijo, mirnim dekletom iz "dobre družine", 23-letno filmsko igralko Christino Applegate. Je že tako, da se človek naveliča škandalov in burnih izpadov, pa čeprav je njihov povzročitelj sama Madonna.
URBAN COOKIE COLLEC-TIVE
Po uspehu skladb "The key, the secret" in "Feels like heaven", pripravljajo Urban Cookie collective nov single. Njegov naslov je "Sail away". za omenjeni single so že posneli tudi video, katerega režiserka je Lindy Heynan, ki je že sodelovala pri video produkcijah Nine Hagen, Marca Almonda in Johnnya Lydona.
Povejmo le še to, da je kostu-mografija v tem videu zelo pisana in bogata.
ACE OF BASE
11. marca bo izšel novi single priljubljenega švedskega kvarteta. Gre za cover verzijo (priredbo) šest let stare uspešnice reggae skupine Aswad, katere naslov je "Donžt turn arround".
JOHN TRA VOLTA
18.februarja je štiri desetletja napolnil polizani lomilec ženskih src (tudi moška mu menda niso bila povsem tuja), junak filmov Grease in Saturday night fever, John Travolta.
■ Mitja Čretnik
10 NAŠ ČAS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Je prometnim zagatam na Gorici konec?
Prepričevanje prepričanih!?
Po več kot dve uri trajajočih pogajanjih so se krajani vendarle sporazumeli - Ostanejo vse tri zapore kot to predvideva projekt -Rešitev prometnih zagat na Gorici je obvoznica
Morda zgoraj zapisani naslov ni izbran najbolj po sreči. Je pa dejstvo, da so tudi za na videz in po prepričanju nekaterih tako nemogoče težave mogoče rešitve.
Že ob zadnjem pisanju s protestnega shoda stanovalcev bloka Koželjskega 1 v Velenju smo zapisali, da bodo pogajanja trda, ker so se krajani razdelili v vsaj dva, če ne že tri tabore. Res so bila, ne glede na to, da so bili cilji vseh za "pogajalsko mizo" isti: tistih, ki so bili na sestanku najbolj glasni in onih drugih bolj tihih udeležencev, ki so s predlagano novo prometno ureditvijo soglašali - večja prometna varnost za vse udeležence v prometu. Sploh za pešce, med katerimi je še zlasti veliko otrok.
Zapletati se je začelo že pri uvodnih besedah predsednika sveta skupščine KS Gorica Staneta Vičarja. Nekateri, zlasti z "nasprotne" strani, so želeli vedeti ime organa, ki je zasedal minuli petek v prostorih krajevne skupnosti Gorica in njegovo moč pri izvajanju morebitnih sprejetih sklepov na
omenjenem sestanku. Nanj je vodstvo KS Gorica povabilo vse predsednike svetov sosesk, ti pa so po svoji presoji na sestanek lahko povabili še koga. Ko so nekako vendarle soglašali, da bi bili sklepi osnova za nadaljnje urejanje tovrstne zadeve za svet KS Gorica, seje nekulturni dialog nadaljeval. Stane Vičar je v 18 točkah predstavil potek dogodkov v zvezi s prometno ureditvijo na Gorici, poskušal dopovedati, kdo je "kje zamočil" zadevo in ob koncu svojega poročila poudaril, da je stroki treba zaupati. Isto je storil tudi Tone Brodnik, sekretar Sekretariata za javne gospodarske zadeve občine Velenje in Peter Kosi, svetovalec za urejanje prometa na omenjenem sekretariatu. Oba sta zbranim dopovedovala, da demokracije, na katero so se nekateri razpravljalci opirali, pri urejanju prometa ni nikjer v svetu. Sodelovanje tako ali drugače prizadetih občanov pa je zaželeno. Svoje prepričanje, daje projekt nove prometne ureditve na Gorici dober, sta podkrepila še z mnenjem strokovnjakov najvišje ustanove v Sloveniji - Prometno tehničnega inštituta pri Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Tudi ti so menili, daje projekt firme Stradus iz Ljubljane
korektno izdelan. Hkrati s tem pa opozorili še na druge prometne pomanjkljivosti na Gorici. Tone Brodnik je znova poudaril, da so pri razgrnitvi načrta nove prometne ureditve prisluhnili vsem pripombam krajanov. Tudi sedaj, ko so dela že stekla, so pripravljeni predlagane dodatne rešitve krajanov zabeležiti in jih v strokovnih krogih proučiti. Kljub prizadevanjem pa bo najbrž težko zadovoljiti vsem krajanom. Med drugim je predlagal nekatere dodatne rešitve (ležeči policaji na ulici Koželjskega 1, ureditev dodatnih parkirnih prostorov na zelenici, kjer krajani že sedaj parkirajo). Zavrgel je vse očitke o tem, da so oni naročili projektantom, kakšna naj bo prometna ureditev na Gorici. Z dokaj strogimi razpisnimi pogoji za projekt so želeli najboljšo rešitev. Nenazadnje pa je opozoril še na to, da si prizadevajo celovito rešiti prometne zagate tod z obvoznico. S tem so na nedavnem obisku, ki gaje pripravila velenjska vlada v sodelovanju še z nekaterimi drugimi, seznanili tudi sekretarja republiškega ministrstva za promet in zveze Marjana Dvornika. Argumenti zanjo so, "vendar bo trud zaman, če ne bomo držali skupaj in poskušali tudi sa-
mi nekaj narediti".
Dvomov v strokovne rešitve vsemu navkljub še ni bilo konec. Tako so se nekateri zavzemali za ponovno proučitev rešitev, drugi %a izvedbo referenduma, tretji so bili za to, da ostane tako kot je danes. Potem, ko je začetna visoka temperatura že nekoliko padla, ko je bilo nizkih udarcev vse manj, je tudi razprava počasi dobila končni sklep: vsi so bili enotni, da tako kot je danes, ne more ostati. Za celovito rešitev prometnih zagat so vsi, zato podpirajo izgradnjo obvoznice. Do takrat pa naj ostane tako kot predvideva projekt - tri zapore (pri Živkoviču, med bloki Koželjskega 5 in 7, zapora na Sončnem griču), nova bo le izgradnja dodatnih parkirnih prostorov. Te naj bi uredili takoj, ko bo to dopuščalo vreme. Takrat naj bi odstranili tudi zaporo, ki sojo samovoljno postavili stanovalci Koželjskega 1 v Velenju. Stane Vičar je sejo po dobrih dveh urah zaključil z besedami: vsak, še tako trd gordijski vozel, je rešljiv, mesto dogovora pa prostori krajevne skupnosti.
Mi k temu dodajamo: vsaka stvar je za nekaj dobra. Najbrž tudi ta.
■ tp
Pogovor s komandirjem velenjske Policijske postaje Petrom Očkerlom
Prometna varnost vse slabša
. Na velenjski Policijski postaji pravijo, da so s svojim delom v lanskem letu relativno zadovoljni, ne pa tudi s stanjem prometne varnosti, kriminalitete, javnega reda in miru. Tukaj, pravijo, ne morejo biti zadovoljni, ker nikoli ne more biti tako dobro, da ne bi lahko bilo boljše.
Nekaj iz tistega, kar se je pri njihovem delu dogajalo skozi vse leto, ste lahko prebirali tudi v našem časopisu. Komandirja velenjske Policijske postaje Petra Očkerla pa smo tokrat zaprosili za pogovor, da pove še kaj več o tistem, kar so lani pri svojem delu lani opažali.
*	Kakšno je bilo stanje v prometu, se je pripetilo veliko prometnih nezgod, so bile posledice tragične?
Peter Očkerl: "Kljub akciji minus 10 odstotkov se stanje prometne varnosti tako v občini Velenje kot drugod po Sloveniji slabša. Lani smo na območju občine Velenje obravnavali za tretjino več nezgod z materialno škodo, kar 741, za razliko od leta 1992, ko smo jih zabeležili 579. Prometnih nezgod s hudimi telesnimi poškodbami in smrtnim izidom je bilo 130, leto pred tem 115. Lani je v prometnih nezgodah umrlo 7 ljudi, večina pešcev, leto pred štirje."
*	Kaj so najpogostejši vzroki?
Peter Očkerl: "Še vedno hitrost, izsiljevanje prednosti, v veliko primerih pa tudi vožnja pod vplivom alkohola."
*	Lani ste policisti akcije poostrenih nadzorov prometa napovedovali v medijih. Kako to?
Peter Očkerl: "Te akcije objavljamo s ciljem, da bi bilo čim manj nezgod. Ni namreč v interesu policije prijavljati kršitelje, ampak povečati varnost."
*	Občani imajo veliko pri-
pomb na prometno ureditev mesta Velenje, jih imate tudi na policiji?
Peter Očkerl: "Prometna varnost se kljub akciji minus 10 odstotkov ne Izboljšuje."
Peter Očkerl: "Ni v naši pristojnosti ocenjevanje primernosti ali neprimernosti prometne ureditve v občini. Imamo pa nekaj pripomb. Lani smo napisali 32 poročil in pripomb upravnim organom, podjetjem, ki se ukvarjajo z urejanjem cestnega prometa."
*	Ste dobili tudi kakšno povratno informacijo?
Peter Očkerl: 'Teh nismo dobili, smo pa opazili njihove aktivnosti kasneje na cesti."
*	Policisti imate veliko dela s kršitvami javnega reda in miru.
Peter Očkerl: "Pod to področje štejemo prekrške zoper javni red in mir in druge, recimo prekrške po zakonu o orožju, hrupu v bivalnem in naravnem okolju, mamilih... Za tretjino več je bilo teh prekrškov kot leto nazaj.
Ugotavljamo, daje vse več kršitev Zakona o hrupu v bivalnem in naravnem okolju, pa tudi Zakona o prekrških zoper javni red in mir. Teh prekrškov je bilo kar 1123. Sodniku za prekrške smo prijavili 1076 občanov, leto prej 849, zaskrbljujoče paje to, da se med kršitelji povečuje delež mladih med 18. in 21. letom in nezaposlenih oseb."
* Navadno so kršitve javnega reda in miru tiste, ki privedejo katerega od vaših "klientov" v posebne prostore za pridržanje.
Peter Očkerl: "Lani smo pridržali zaradi kršitev javnega reda in miru 94 oseb. Nekateri so bili tudi večkrat pridržani. Za primerjavo: leta 1992 smo pridržali samo 52 oseb."
*	Da lahko umirite koga, policisti posežete tudi po prisilnih sredstvih. Kolikokrat ste jih uporabili lani?
Peter Očkerl: "V 25 primerih in to 36 prisilnih sredstev: fizično silo 13 krat, sredstva za vezanje in vklepanje zaradi upiranja ali napada na policiste 11 krat, prav tolikokrat smo uporabili lisice iz preventivnih razlogov, ker je bilo pričakovati napad ali upiranje osebe, enkrat pa smo uporabili plinski razpršilec."
*	Je bila uporaba prisilnih sredstev vedno upravičena?
Peter Očkerl: "Uporabo preverja tako vodstvo postaje kot tudi nam nadrejeni, inšpektorat policije oziroma urad načelnika na UNZ
Celje. Ugotovili so, da so bile vse uporabe lani upravičene."
*	Kaj pa orožje? Ste imeli z njim tudi kaj opravka?
Peter Očkerl: "Agresija na Slovenijo se časovno odmika in stanje se normalizirala. Je sicer več kršitev kot jih je bilo pet ali deset let nazaj, ampak manj kot jih je bilo leta 1992. Lani smo obravnavali 26 kršitev po zakonu o orožju, pri tem smo zasegli 9 pištol, 2 ročni bombi, eno mino, dva kosa hladnega orožja, 5 kosov gospodarskega razstreliva ter 184 nabojev različnega kalibra."
*	Tujci?
Peter Očkerl: "Odkar je Slovenija samostojna, je precejšen porast kršitev po zakonu o tujcih. Leta 1991 nismo zabeležili niti enega prekrška, leta 1992 smo jih 169, lani pa 154."
*	Mamila?
Peter Očkerl: "Kršitve zakona o prometu in proizvodnji z mamili so v porastu, zabeležili smo 23 kršitev. Gre za mlajše ljudi, stare manj kot 30 let, nekaj je tudi najstnikov. Temno polje na tem področju pa je zelo veliko. Vseh kršiteljev ne uspemo odkriti, oziroma jim dokazati prekrškov."
*	Se eno področje je, s katerim imate precej dela, to je kriminaliteta?
Peter Očkerl: "Obravnavali smo 825 kaznivih dejanj, kar je manj kot letno nazaj in raziskali 466 primerov ali 56 odstotkov, kar je tudi nekaj bolje kot leto prej. Težjih kaznivih dejanj kot so ropi, drzne tatvine, hujših vlomov ni bilo."
*	Ste se znotraj kriminala posebej ukvarjali z gospodarskim kriminalom?
Peter Očkerl: "Smo, vendar se z njim pretežno ukvarjajo v kriminalistični službi UNZ Celje. Lani smo zabeležili 25 takšnih kaznivih dejanj."
■ Milena Krstlč - Planine
j Frančiška Štusaj iz Velenja
S "Nobeno delo mi ni
! bilo pretežko" i
Ravno na njen rojstni dan | sem jo obiskal na domu v uli-| ci Bratov Mravljakov v Velenju. Frančiška Stusaj je bila sicer rojena v Vinski gori 18.februarja 1935. Do 18.leta je bila rejenka pri Videmško-vih, po domače Krempeljuvih v Vinski gori, za tem pa seje redno zaposlila na nekdanji vrtnariji v Velenju. Po poroki leta 1955 je ostala deset let doma zaradi rojstva treh otrok, hčerke in dveh sinov. Ko so otroci odrasli, seje Frančiška zaposlila v Gorenju, kjer je delala na stiskalnem stroju. Pred osmimi leti seje invalidsko upokojila, ker je imela pred tem težjo operacijo. Družina Štusaj je 32 let živela na Gorici, leta 1984 seje Frančiška z možem preselila v velenjski dom upokojencev, alanskega novembra paje Frančiški umrl mož.
Kako danes živi in preživlja dneve?
"Najprej sem uživala svojo pokojnino, ki je bila zelo skromna, zato sem si uredila družinsko, ki danes znaša 27.000 tolarjev. Ker sem že od mladih let navajena skromno živeti, mi ta znesek kar zadošča. Denar porazdelim tako, da najprej vse plačam in še nekaj malega mi ostane. Še sreča, da živim v domu upokojencev, kajti na Gorici bi morala samo za kurjavo odšteti toliko, kot tukaj za vse," je dodala Frančiška.
Frančiška Štusaj: "Vajena sem vsega hudega"
S ponosom je povedala, da jo otroci in vnuki pogosto obiskujejo. Za kratek čas zanje tudi kaj splete. Kdaj pa kdaj še obišče Vinsko goro in družino, pri kateri je bila rejenka. Poleti jim včasih tudi pomaga pri kmečkih opravilih, za zahvalo pa jeseni dobi kakšen pridelek, ki ji pride še kako prav.
Frančiška Štusaj je vse življenje vajena trdega dela, zato je še danes čila. Na vprašanje kako je z zdravjem je povedala, daji kljub težki operaciji še kar dobro služi. "Da bi bil le mir,a pa čeprav bi morala jesti samo krompir," je pogovor sklenila Frančiška Štusaj.
B.Mugerle

■ 99 let Franja Vodovnika iz Gaberk
j "Vse pride, : vse mine!"
i Najstarejši občan velenjske i občine Franjo Vodovnlk 1 pravi: "Prava sreča je, da vse, kar pride, tudi mine!"
Kot pribito drži misel, ki i smo jo zapisali v naslovu. Živ-i Ijenjske izkušnje govore temu v 1 prid. Človek si želi le, da bi bilo i med njimi čimmanj bolečih in i veliko več srečnih, i V življenju Franja Vodovni-| ka iz Gaberk je bilo vsega na i pretek: veselja, žalosti, smeha, i solza, strahu, ... Občutil je vse 1 to, ko je pri 12. letih "obesil [ šolo na klin" in se podal kot i mlad fantič za pastirja na Do-i brovlje. "Ušle" mu niso hude ure v prvi, pa drugi svetovni-vojni. Prav tako mu ni bilo lahko na delu v tovarnah, na Komunali, ki je "imela" tiste čase sedež v Šoštanju. Tu je dočakal tudi upokojitev.
In najbrž se danes sam čudi, daje še toliko pri močeh kot je, in da bo 1. marca slavil 99. rojstni dan. "No, ja, še ne vem, če bom dočakal. Ne vemo ne ure, ne dneva. Sem od danes do jutri. Takole govorim že kar nekaj let, a sem še vedno med
živimi," seje pošalil ta droben, majhen, a klen možakar in nadaljeval: "Sreča, da vse, kar pride, tudi mine."
Še vedno je bistrega duha. Spomni se vseh pomembnejših mejnikov v svojem življenju: od tega, kako je "plavšal" dekleta po Koroškem, drugje po Sloveniji, dokler pred 57 leti ni "ujel" take, ki gaje marala. Sebi sorodne "duše". Rad se spomni, kako je vandral zdaj sem, drugič tja, peš seveda. Tudi v Trst, od tam na Reko, do Postojne, neštetokrat v Ljubljano. Tudi iz Ljubljane na Jesenice, kjer je upal, da bo našel službo. "Bolje, da sem tiho. Sedaj me noge tožijo, ker sem jih tako obremenjeval."
Že 13 let Franjo jesen svojega življenja preživlja pri najmlajši hčeri. Nič mu ne manjka. Pravnukinja Špela ga s svojimi izjavami, vragolijami večkrat zabava, časopisi in knjige so tako ali tako njegova velika "strast". Vse prebere skoraj brez očal, aktualne dogodke pa še največkrat komentira: " Vse organizirajo v Ljubljani." Noge ga sicer pustijo najpogosteje "na cedilu". A, temu, da ne bi uredil potrebnega glede pokojnine, da ne bi stopil po nakupih v trgovino in izbral tisto, kar misli, da mora biti, se doslej še ni izneveril. Le v Šoštanj ga morajo peljati domači.
Za tiste, ki bi radi dočakali takšno starost, ima Franjo tale nasvet: skromno življenje, čimveč tiste "ta prave" domače hrane, ne prevelike "martrarije" in "naglice".
Iskrene čestitke za 99.rojstni dan, na svidenje pa spet ob praznovanju stoletnice!
■ t p
24. februarja 1994_
ZANIMIVO
K
Ljudska verovanja
O Copernicah v Gornji Savinjski dolini
Ljudje na vasi so kaj radi pripovedovali zgodbe o coprnicah, ponavadi je bilo največ pripovedovanja v zimskem času, ko se je družina zbrala v "hiši" k opravilom, ki so bila za ta čas primerna. Tedaj je seveda vsakdo razvil svojo domišljijo, veliko tega paje bilo izročilo prednikov.
V Nizki pri Rečici ob Savinji živi Jožefa Zabreznik, ki je skozi vse življenje zbirala razne zgodbe, jih zapisovala in tudi že nakaj založila.
Iz njenih pripovedi povzemamo naslednje zgodbe:
Kako ugotoviti katera je coprnica?
Tega so si ponavadi želeli moški, saj seje pogosto zgodilo, da so v času preganjanja coprnic, prav lastni možje žene zatožili pri oblasti, češ, da so coprnice, kajti na ta način so se jih kaj lahko znebili. To je kruto spoznanje, toda med ljudmi je še danes glasno, daje prenekatera dobra ženska umrla na grmadi, ker seje tako mož odločil.
Torej tisti, ki je želel ugotoviti katera izmed vaščank je v zvezi s hudičem, je moral ves adventni čas izdelovati stolček, da gaje nesel s
seboj k polnočnicam. Med povzdigovanjem je moral klečati na tem stolčku in opazovati iz zadnjega dela cerkve naprej. Katera od žensk se je med povzdigovanjem obrnila z obrazom proti vratom cerkve, je bila gotovo povezana s hudičem in bila njegova dekla oziroma coprnica. Možakar s stolčkom je moral pri tem hudo paziti, da ga ne bi odkrile coprnice, ker bi ga gotovo "fentali". Zato je ostal kar v cerkvi, tudi po koncu polnočnic, vse do jutra, ko ga je cerkovnik ob jutanjici rešil mrzle "ječe". Bilo je namreč takole, da so coprnice imele moč škodovati človeku le v času od zadnjega zvonen-ja zvečer do prvega zjutraj. Baje tudi niso imele nobene moči nad človekom, ki je stal znotraj strašne kapi. Govorilo seje, da so se fantje in možje zbrali pod kapom in držali coprnice vpijoč: "cundra, cundra, tata".
Seveda so jih razjarili, toda pod nadstreškom niso imele nobene moči. Baje so coprnice tedaj vrtele svoje pesti z gorečo slamo, jahale so na metlah in skušale osmoditi izzivalce... Baje je to zgodbo kot lastno doživetje pripovedoval Kovačev Kancijan materi naše pripovedke.
Ce krave ne žro
Tudi to je lahko po verovanju ljudi bilo delo hudobnih čarovnic. Kmetje so seveda pričakovali od živine koristi in so bili v takem primeru prizadeti.
Dekle so pogosto tožile, da krave nimajo pravega teka, lahko seje to zgodilo tudi svinjam. Gospodinja je takoj pomislila na čarovnijo in je hitro poslala po najbižjo coprni-co, da odcopra živali. Dekli, ki je šla po coprnico je nasula vseh dobrot, ki jih je dotična coprnica cenila, saj je vedela, da brez ustreznega daru ne bo šlo. Ljudje so verjeli, da je kdo od zavistnežev ali sploh hudobnih vaščanov plačal takšni "teti", kije potem sosedu ali komu, začarala živali v hlevu. Pogosto se je namerilo, daje "teta" začarala in odčarala in je torej kar dvakrat potegnila plačilo za svoje usluge.
Prevladalo je prepričanje, da zacoprane živine ne ozdravi nobeno zdravilo, le coprnija je copr-niji kos! Znano je bilo, da so coprnice molzle krave, ne da bi stopile v hlev. Govorili so celo o molži po vrvi, ki so jo coprnice vrgle prek slemena hleva v katerem so potem molzli. Tudi srebot je lahko poslužil v te namene.
Ukaz coprnicam ob neurju
V dolini je živel župnik, ki je bil povsem kos raznim coprnijam. Nekega dne je hudo grmelo in usu-la se je debela toča, pa je župnik zapovedal coprnicam, da naj prenehajo, sicer bo prinesel iz tab-ernakla monštranco z najsvetejšim. Grmelo je naprej, pa tudi toča ni prenehala. Tedaj je župnik stopil po monštranco in še prej posvaril coprnice, da bo monštranco postavil na tla pred cerkvijo, kar bi hudo opeklo coprnice. Pa nič ni pomagalo, zato je šel z monštranco okoli cerkve in jo pred vhodom zapiknil v tla, baje narobe postavljeno. Tedaj sta iz oblakov padli dve coprnici in z njima vred še en coprnik.
Ljudje so verjeli, da je župnik to moč nad coprnicami pridobil s tem, daje ob prihodu na faro prej krstil otroka, kot pokopal mrliča. To mu je omogočilo oblast nad temnimi silami. Baje je tak nasvet bilo mogoče brati v kolomonovih bukvah (Kolomonov žegen).
Ljudje so tem bukvam rekli kar "črne bukve."
■ Aleksander Vldečnlk
Študent Naj Eto
Večer ne miriše na
rake I na školjke
Današnji ljubljanski dan je bil nepričakovano^rugačen. Že začel seje teko lepo. S soncem in jutranjo kavo. Tudi vrsta za bloke ni bila predolga, potem pa še počasno pivo v Skucu in medalja v Nami, kjer smo skupaj s trgovkami gledali smučanje. Zvečer paje bil Baja-ga (končno enkrat). Za vse nepo-učne, to je beograjski pevec, ki je slovensko množico na koncertu v hali Tivoli že nekoč čisto zmešal, tokrat paje bilo še huje.
V hali sem bil že večkrat. Na Igy Pop-u, na koncertu za Bosno, na Dublinerskih... Saj je vse približno enako: večja ali manj večja množica ljudi ploska, cepeta in raja pred večjo ali manjšo goro zvočni-
kov. Vsi se držijo rdečih pločevink in bežijo pred policaji v civilu, ki v ozračju polnem cigretnega dima in zvočnih valov iščejo omamne vonje (ponavadi neuspešno). Samo na Bajagi je bilo nekaj drugega. Saj smo na Igyu noreli in skakali, na Dublinersih pa plesali polke (hvala bogu, da narodnozabavni ansambli ne vedo, daje mlad slovenski narod nanjo čisto nor), saj sta ti dve imeni napolnili dvorano. Samo... Bajaga, ki so mu najprej prepovedali vstop v Slovenijo in je potem imel kar nekaj težav na Madžarskem, ni pričakoval takšne množice, ki je najprej prepela cel program in potem ob modrih solzah prižigala vžigalnike na nije
vodka rakija, koja me nočas udara. Bilo je toliko ljudi, daje bil to moj prvi koncert (pa doslej jih ni bilo tako malo) na katerem nisem pil piva, ker je bil šank preprosto nedosegljiv. Pa ne, da tega nisem pričakoval, samo počutil sem se, kot da bi bilo danes 1984 in kot da bi zmagal Jure Franko. In to ne zaradi kakega jugo feelinga, ampak samo zaradi Dobro jutro Jezzerji, zaradi zraka, tonov in malenkosti.
Seveda se nam potem v glavo takoj zapiči primerjava, o slovenskih muzikantih, ali pa o slovenski televiziji, ki je bila enaka kot zmeraj: najprej je posnela malo kitar, potem malo dima in roka, paje šla. Za zvok in vzdušje verjetno še nikoli niso slišali. Ne vem, kaj je v naših žilah, da delamo tako neumno muziko. Sicer pa... to je tema, ki jo ne maram. Ker je brezveze. Na faksu, bi mi rekli, da ne smem pisati o muziki, ker sploh nisem objektiven, ker ne uporabljam glave ampak čustva. V nedeljo sem na VTV gledal reportažo iz Bele dvorane, iz parade slovenskega humorja in sem čiso ponoru. Ful mi
je strgalo. Sej ni čudno, da nas ne sprejmejo k partnerstvu za mir, ali karkoli je že, če na pustovanju zmaga politična maska. In naj mi nobeden ne reče, da to nima nič z glasbo.
Škoda, da nekaterih ni bilo tam, v dvorani, kjer sem bulu v ljudi polnih solz in tu in tam kradel objeme nekomu, ki ne zna biti pijan....
■ Jure Trampuš
Naše napovedi se zmeraj uresničijo. Plač bo dobil novo obliko. V petek, 25.2. ob 21.00 je otvoritev nove razstave z ilustracijami Anje Pogorevc. Projekcija risanke Krava na mesecu.
Začetek likovne delavnice bo v soboto ob 8.00 (verjetno zvečer) v Placu. Prvi sestanek bo bolj informativen. Saj veste: kje, kdo, kako, zakaj...
V že tako malem uredništvu RIT-i je prišlo do hudih trenj. Glavni urednik bo verjetno ponorel in sam bog ve, česa je sposoben. Iz zaupnih virov smo zvedeli, da v ozadju tokrat ni ženske.
Na pustni torek seje v Beli dvorani v Velenju imela zgoditi parada slovenskega humorja - in se tudi je! Že popoldne sojo s plesom otvorile maškare, med katere sta organizatorja VTV in Gost podelila nagrade najlepšim.
V prepolni dvorani mladih maškar, prestrašenih malčkov in staršev s piko ali srčkom na licih so v hudi konkurenci zmagali štrumfi, ki se bodo iz svojega liliputa odpravili v Gardaland.
■ Besedilo In slike AO
Daje bila prireditev zadetek v polno, priča tudi do zadnjega kotička zasedena dvorana. Med humorja željne obiskovalce so se pomešale še maske, ki so konkurirale za najboljšo na politično temo.
Zmagala je maska Drnovšek, Janša, Kučan, avtorja?Edija Hri-berška. Janša in Kučan sta si podajala zaboj orožja, Drnovšek pa ju je moral miriti. Angeli miru (na sliki) pa so bili še enkrat žrtev našega časa.
Kot je videti na sliki, so tudi tu vsi obrnili glavo vstran.
Obiskovalcem v Beli dvorani so se predstavili Moped show, Boris Kopitar, Geza, Podokničar Klemen Košir, Vinko Šimek, Strašna Jožeta, Iča in Matevž, Štajerskih 7, Bakari, Brendi, Hajdi in Sanja Mlinar. Za vse tiste, ki kupujete Naš čas v modro-črnobeli barvi povejmo, daje humorist Geza (na sliki) nastopil v čudoviti beli opravi. Pod njo je nosil tanko svileno krilce, prelivajočih se živo rdečih barv dopolnjeno s črnim bodyjem, polglobokega V izreza ter z izrezom za prsi, okrašenega s čipko nežnih roza barv.
Ps: Madeži, ki jih vidite na sliki na stropu dvorane, niso posledica strehe, ki bi puščala, temveč mojega zamenjave potrebnega razvijalca.
Parada slovenskega humorja
Lastninjenje po velenjsko ----------1
To vedo že prvošolčki, da ni dobro zamenjati u-ja in o-ja, kajti tovarišica je huda, pa še ocena je slabša.
Oh in sploh je lahko ta "majhna" neprevidnost takrat, kadar je temperatura na nekem sestanku precejšnja, in ko nasprotna stran samo čaka na "napad". Ne glede na to, če u in o zamenja poslančeva žena, ko preverja strokovne reference delavcev nekega podjetja in svoje ugotovitve pove na nepravem koncu ter v nepravem trenutku.
"Ocvirek" je z nedavnega sestanka glede nove prometne ureditve na Gorici. Firmi Stradus in Strados namreč nista eno in isto.
Puščice za...
Puščice letijo in letijo na relaciji Šoštanj-Velenje in obratno. Toda, to niso Amurjeve, ampak besedne, ločitvene puščice. Pošiljata si jih Era Velenje in Kmetijska zadruga Šaleška dolina, in sicer pri delitvi premoženja.
Katera bo komu prizadejala večjo rano, bo zelo hitro pokazal-če drug ne - čas. Najbrž pa bi veljalo ob tem pomisliti še na preizkušeno zlato življenjsko pravilo: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.
Napisi, ki ne sodijo v Velenje
Na Šaleški cesti, v Erini trgovini Standard, so pred dnevi postavili FOTO-FIX, kjer lahko za 500 SIT dobite v nekaj minutah štiri barvne fotografije za različne osebne dokumente.
To je seveda vse lepo in prav. Ni pa prav, daje POTOPA opremljen z tujimi napisi: Uplatiii ste, ovde uplatiti, dug-me za povratak novca..., saj so tu tudi domačini, a ne!?
Že res, da v mestu Velenje živi veliko ljudi iz drugih republik bivše Jugoslavije, tu so še begunci... Kljub temu bi morali te napise takoj zamenjati!
12
24. februarja 1994
Iz starih krivic v nove
Ko je bil v naši dolini zgrajen kabelsko razdelilni sistem, so se dogajale kar čudne reči. Po letu 1986, ko v Pesju nismo več mogli zaradi motenj normalno gledati RTV programov, smo se pričeli pritoževati na RLV zaradi pozidave visokih objektov (klasirnice itd.).
Po raznih meritvah so ugotovili, daje bil program res moten in RLV je takrat prispeval za KRS določena sredstva, za vsako hišo posebej, odvisno od ogroženosti. Tisti, ki so bili najbolj ogroženi so dobili baje okoli 800 DEM vsak. Problem pa je v tem, ker sva se s sedaj že pokojnim možem odločila, da v Pesju ne bomo več živeli, to dokazuje tudi tožba z RLV, zato se tudi nismo priključili na KRS. Po dolgem času smo le izvedeli, da so tistim krajanom Pesja, ki se niso vključili v KRS, rudniška sredstva nakazovali po pošti, nam in še enim bližnjim sosedom pa ne. Vsa ta leta smo jih opominjali, tudi pismeno, a do danes se še ni nič zgodilo. Ko si je predsednik g. Grgar zamislil, da lahko dobimo namesto sredstev delnice, sem v to tudi privolila. Od tegaje minilo že dve leti, večkrat sem spraševala, pa se spet ni nič zgodilo. Dne 12. januarja 1994 pa sem po pošti prejela pismeno izjavo, da do delnic nisem upravičena, ker je hiša prodana. Naj navedem, da mi je delnice ponudil predsednik sam, jaz nisem prosila zanje. Kosem ga šla vprašat, kaj mislijo sedaj, sploh ni znal odgovoriti, pravi da on to ne zna in ne zmore.
Prosim bralce Našega časa, naj malo presodijo, v kakšnem sistemu živimo še naprej. Strah je lahko vsakega, ki ima opraviti z oblastjo. Zakaj je pri nas edina pot sodišče, čeprav so papirji, ki vse dokažejo?
Jaz mislim, da tudi sedem letne obresti ne bi smele izostati.
Pa še to. Kdo je volil našega predsednika KS, ki Pesja sploh ne pozna, saj seje v kraj priselil od drugje. Kot da pri nas ni sposobnih ljudi.
Upam, da boste to rešili pošteno!
■ Marija Ž., Slavka O.
Rohnijo tisti, ki so plačani na račun davkoplačevalcev
Trditve g. Martinška so popolnoma točne, namreč, da z menoj nima smisla diskutirati. To trdijo tisti, ki nimajo argumentov. To zame ne velja. V članku "Kdo v Velenju laže in zavaja javnost?", sem napisal več številk in podatkov, kijih niste zanikali. Torej so točni, pa saj to znajo izračunati že v osnovni šoli. Zelo zanimivo je, da g. Martinšek potijuje moje podatke, samo da ni podpisan Sever. Del zadnjega odstavka tistega članka ponovno citiram: "Predlagam soočenje pred TV ekranom, kjer nimate vpliva na cenzuro (ki je v tistem članku ni bilo), pa naj volilci razsodijo ali imata g. Martinšek in g. Meh argumente ali jih ima Staro Velenje.
V zadnjem odstavku vašega članka ste napisali tisto, kar jaz že dolgo trdim, da seje Velenje gradilo na račun podeželja. V nadaljevanju pa zopet zavajate, saj je vlada Franja Bartolca namenila v letu 1992 100 % več sredstev za komunalno infrastrukturo v kra-
jevnih skupnostih, kot pa vaša vladna koalicija. Govorim seveda o podatkih iz proračuna za leto 1993.
V osnutku odloka o proračunu za leto 1994 vaša vladna koalicija namenja za komunalno dejavnost v KS le 30 mil. SIT, vlada, ki ni dobro gospodarila po večkratnih očitkih g. Meha, paje že leta 1992 namenila tej postavki nekaj čez 30 mil. SIT; pa poglejte, kako skrbite za razvoj podeželja. Res paje, da predlagate preko 190 tisoč DEM za politične stranke. Seveda je še višja postavka pokroviteljstvo, reprezentanca in promocija, ki presega 240 tisoč DEM. Seštejte postavke 2.2., 2.7., 2.17., 2.18., 2.19., 2.20.. Za postavko 2.17. pa preberite obrazložitev. Po vsej veijetnosti boste trdili, daje prišlo do napake, kot je navada, če vas kdo odkrije.
G. Martinšek, nekaj let ste mlajši od mene pa mogoče ne veste, da so Velenjčani in mi, priseljenci, najraje zahajali na "Kotalkališče", kjer je bilo evropsko prvenstvo v kotalkanju in so nas domačini vedno zelo uspešno zastopali. Sprehajali smo se po parku v Stari vasi. Vsako pomlad je tekla akcija in so popravljali klopi ter jih pleskali, pa seveda večina brezplačno ali udarniško, kot se je reklo". Vi, g. Martinšek pa zdravo živite na žuljih tistih, ki delamo. Ne zavajajte ljudi, ki se ne poglabljajo v politiko. Politik v sodobnem svetuje lahko tisti, kije s svojim delom nekaj doprinesel družbi in je kapitalno neodvisen. Ali veste, koliko bi stala ureditev parka od Name do Kinodvorane v Stari vasi? Vi sigurno ne, jaz, ki zavajam javnost pa vam lahko povem, da okrog 5 mil. DEM. Koliko bo stala cesta od Elektrotehne do Kulturnega doma in od Zdravstvenega doma do Delavskega kluba, ki jo ponovno mislite odpreti, saj je bil ureditveni načrt mesta Velenja potijen lansko leto, pa nič niste vprašali davkoplačevalcev ali so za to? Tudi ta investicija ne bo manjša od 5 mil DEM. Ne pozabimo otroško igrišče, pa Titov trg, ki je prava sramota za Velenje in Tomšičevo, Jenkovo, Kidričevo, Koroško cesto, trg Edvarda Kardelja, itd.. Pri takšni vladni koaliciji tega projekta ne realizirate 30 let. Pomagajte nam, da se Staro Velenje samo razvija s svojo politiko, pa bomo videli čez 3 leta. Jaz lahko za svoj projekt garantiram z lastnim imetjem. Vi v vladajoči koaliciji pa za svoj projekt z imetjem nas davkoplačevalcev. Veste, pri nas je pet članov sveta obrtnikov in vemo, kaj je boljše za naše krajane in kdaj lahko več narediš. V svetu KS nimamo strankarskih usmeritev, ampak kako zagotoviti krajanom čimboljši komunalni standard. Vsi kraji, ki se niso želeli združiti z nami pa naj še nasled-jih 50 let vdzržujejo mesto oziroma podpirajo strankarske interese ter protizakonita izplačila.
Koliko je današnji vladni koaliciji za ohranjanje kulturno- zgodovinskih vrednot, so pokazali, ko so prejšnjo vlado vedno napadali zaradi obnove Starega Velenja. Da je današnji vladi le za vladanje, ne pa za ureditev okolja, v katerem živijo, so dokazali tudi g. Kontič, ga. Pečovnik, g.Kneževič in g.Mravljak. So iz Stare vasi, g. Brodnik živi nasproti nekoč naj lepšega parka v Velen-ju. Ko bi jim kraj, v katerem živijo, pomenil le delček tistega, kar pomeni meni Staro Velenje, bi ustanovili svojo občino in s stanovalci, ki so sposobni, dokazali v parih letih, kakšen je lahko zopet tisti park. Velenje ga žal ne bo več uredilo. Projekti, ki bi jih kdo pri-
pravil za ureditev parka, ne bodo všeč levim ali desnim, na koncu pa bodo tudi krajani rekli svoje. V svoji občini odločajo občani, ne politične stranke, ker se med seboj vsi poznate. Manjša je skupnost, manj denarja lahko operejo, ker ima vsak občan pregled. Saj bo ta diktatura, ki se vrši na Staro Velenje, letos le končana. Res je, da nekaj krajanov nasprotuje projektu, ki sem ga predlagal, a vsak ima svoj pogled na to. Misliti je potrebno za pedeset let naprej, ne pa obžalovati za nazaj. Naša ter mlajša generacija je tista, ki se mora boriti za boljši jutri starejših krajanov, da ne bodo do smrti plačevali samoprispevke, politične stranke pa zapravljale njihov denar.
Vsi volivci naj si zapomnijo, bodoča občina bo nekaj takšnega kot današnja krajevna skupnosti, z nekaj več pravicami in obveznostmi, seveda s sredstvi števila prebivalcev pomnoženo s 27.000 SIT letno ne glede na gospodarsko moč. Birokracije pa v majhnih občinah ne bo veliko. Če bo Velenje ali katera druga občina velika, bodo imeli zopet veliko zaposlenih referentov, takšnih kot so g. Kosi in njemu podobni. Staro Velenje takšnih in njemu podobnih ne bo podpiralo, pa čeprav bo magister na papirju, kakšne ima ideje pa v Velenju že občutimo.
H Franc Sever
Nacionalizacija rekreacijskega centra Trebeliško Avto moto društva Velenje
Zakon o denacionalizaciji bo storil krivico članom oziroma Avto moto društvu Šaleška dolina, ki je bil investitor izgradnje RCT. V stari Jugoslaviji je na tem posestvu živel kmet Trebeličnik in po njem je kraj dobil ime Trebeliško. Znano je, daje bilo življenje takratnih kmetov trdo. Morali so se zadolževati. Zadolževal seje tudi kmet Trebeličnik pri tedanjem bogatašu Francu Skazi Pa-vlincu. Ker ni mogel pravočasno poravnati dolgov, je prišel na boben. Po vojni so Franca Skaza likvidirali, od sorodstva paje ostal le dedič Franc Skaza iz Velenja.
Posestvo je prišlo v upravljanje Kmetijske zadruge Velenje kasneje združene s Trgovskim podjetjem ERA Velenje.
Zaradi težavnih pogojev dela ter zaradi slabe zemlje je prišlo podjetje v rdeče številke in je zato popolnoma propadlo. Leta 1975 je AMD Velenje začelo graditi motokros stezo. Leto kasneje smo pristopili k dolgoročnemu načrtu izgradnje RCT...
Iz nekdaj napol porušenega gospodarskega poslopja smo uredili sodoben gostinski objekt. Iz 100 let stare hiše smo z razširitvijo in obnovo zgradili gostinski objekt. V obeh objektih je na voljo preko 200 sedežev. Za potrebe športa smo zgradili sodniško tribuno, postavili smo utice za pečenje na žaru, zgradili vzorčne vikende, plesišče, balinišče, rusko kegljišče, otroška igrala, avtokamp, tri m stezo, parkirne prostore, s pomočjo Rudnika lignita Velenje tudi hišo za gospodarja centra. Predtem smo morali urediti komunalno infrastrukturo.
Zgradili smo novo asfaltno cesto v dolžini 1500 m, vodovod (z zajetjem, črpališčem, rezervoarjem) - preko 4 km cevovoda, tele-
fonsko napeljavo, za potrebe elektrike pa nov transformator.
Celotna izgradnja je trajala 15 let. Vsa dela smo opravili s prostovoljnim delom članov društva. Opravili smo preko 40.000 prostovoljnih ur, kar je za sedanje čase skoraj neverjetno, celo noro.
Društvo je moralo prodati samopostrežno avtopralnico z društvenimi garažami, ki je bila tudi prostovoljno narejena, da smo lahko poravnali obveznosti za kupljeno zemljo z dvema na pol porušenima objektoma.
Nadaljnja finančna sredstva smo dobili s prodajo mehanične delavnice z avto pralnico. Najemali smo kredite ter jih pošteno vrnili. Društvo je imelo na RCT nad 40 športno turističnih prireditev, čisti prihodek je bil vložen v izgradnjo centra.
Pred izgradnjo centrajenatem kraju prebivalo le nekaj družin v 4 stanovanjskih objektih, danes pa seje povečalo število objektov na 40, med njimi največ vikend hišic.
Rekreacijski center Trebeliško je med letom obiskalo več kot 30.000 obiskovalcev, največ jih je bilo na motokros dirkah.
Današnja vrednost centra po oceni sodnega cenilca brez infrastrukture znaša več kot 60.000.000 SIT. Denacionalizi-rana vrednost bivšega posestva znaša le približno 20%.
Kakšna bo usoda centra, bo znano po odločitvi občinske komisije za denacionalizacijo.
Prav gotovo pa bo zadnjo besedo o privatizaciji centra moralo izreči članstvo društva na izrednem občnem zboru.
Želimo si čimprejšnje rešitve, saj center sameva in propada že tretje leto.
■ IvanFece
Redna letna skupščina - SD Mrož Velenje
V poglavju Strelska družina Mrož in v vsebini pod naslovom Slabi pogoji, odlični dosežki, z dne 3. februarja 1994 leta je avtor zavestno ali iz nesposobnosti zamolčal preveč resnice o SD Mrož. Prvi stavek se začne: Redno letno skupščino... Javnost je potrebno obvestiti, da je bila zadnja redna ali poslednja skupščina pred enajstimi leti, ali točno 23. marca 1983. leta v prostorih sodišča. Večina takrat izvoljenega vodstva in predsednik, so zapustili svoje dolžnosti. Dosedanji upravni odbor in tudi že kar dolgoletni horuk predsednik Janko Šme niso bili izvoljeni. Obveznosti skupščine so, da izrečejo priznanja in grajo za pretekli mandat. Obveznosti skupščinne so, da strokovna komisija, disciplinska komisija in nadzorna komisija podajo svoje poročilo. Bilo je preveč dela, zato so ta del skupščinske obveznosti opustili.
Sicer pa, naštetih delovnih komisij klub absolutno ni poznal!
Bil sem zelo aktiven pri SD Mrož, kot trener brez honorarja, edini sodnik zveznega naslova in vsekakor odličen tekmovalec v klubu. Nelegalni predsednik in njegovi pajdaši so me izključili iz SD Mroža, ker sem pri glavnemu velenjskemu inšpektorju Gorošlju zahteval finančno in poslovno kontrolo (to je bilo leta 1987).
Lani sem kot samostojni podjetnik zahteval pismeno od direktorja SDK, da izvršijo finančno kontrolo v klubu SD Mrož.
Izključil me je nelegalni predsednik brez moje vednosti, sliši se
absurdno paje resnica, to je bil Henrik Bola, ki je bil večni samostojni blagajnik, brez kontrole v klubu. Izključitev brez zaslišanja ali brez moje možnosti obrambe pove, koliko nezakoni-sto in nepoštenosti je vladalo v tem klubu.
Moje obdobje pri velenjskih strelcih se začne leta 1980 in konča leta 1987. Javnost mora biti obveščena, daje ta večni blagajnik otrokom in mladini izplačeval dnevnice v višini ene tretjine, ostali dve tretjini je po običaju zadržal za sebe. Leta 1987 po republiškem prvenstvu v Žalcu, je bil dokazni list in denar namerno deponiran na ZTKO, pa nato ukraden iz delovnega predala računovodkinji. Tudi predsednik ZTKO takrat ni ukrepal.
Ta mladina in otroci so danes polnoletni, marsikaj bi lahko povedali. Za izročeno gotovino se skoraj nikoli ni bilo potrebno podpisati. Nepogrešljivi Bolaje vse to uredil v našem imenu in v imenu ZTKO.
Druga verzija je bila, z naročilnico jih prehraniti, gotovino pa zadržati za sebe. Tudi drugi klubi so životarili na račun SD Mrož. Mrožovci in Šme, upate javnosti trditi, da vse tega niste počeli ? Nesojeni predsednik, poglej svojo beležko, kaj vse si zapisal, ob najinih debatah, pa si jih uporabil za prekrivanje umazanije Mroža! Razna praznična in družinska potovanja so bila tudi na račun kluba. Nezakoniti predsednik je vse to osebno vedel, k temu predsedniku paje potrebno dodati še ime, Franca Trebšeta, ki ni nikoli dovolil, da bi ukrepali in zaustavili to početje.
Kolikokrat sem zahteval, kot delegat v pogovoru s takratnim predsednikom ZTKO Marjanom Klepcem, daje potrebno, da se osebno zglasi v klubu, ker je preveč svinjarije. Kot predsednik, profesionalec, ni čutil potrebe po kontroli ali preverjanju moje prošnje in trditve. Moram se dotakniti ženskega rokometnega kluba, v katerem je zelo aktivno deloval M. Klepec, kjer so deklice dobivale plačane ure treniranja v klubu, jaz in drugi kot trenerji pri SD Mrož pa ne.
Nadalje se drugi odtsavek začne: Razprava seje navezovala predvsem na težave pri zagotavljanju denarnih sredstev.
Pred leti je bi sprejet skupščinski sklep ZTKO Velenje, da bodo imeli klubi zmanjšane denarne dotacije, če ne bodo redno dostavljali poročila. Enajst let ni bilo skupščine . Leta 1983 je bilo na skupščini SD opozorjeno, da ni bila izvršena kontrola blagajne. Kaj seje dogajalo zadnje ieto pred takratno skupščino v zvezi z izročitvijo blagajne drugi osebi, vedo dmgi še več kot jaz.
Iz kluba SD Mrož so me izključili izključno zato, ker sem večno nepopustljivo vztrajal na pregonu zlorabe v klubu. Naj še omenim, da so iz kluba odnesli več kot trideset kosov športnega orožja.
Tudi jaz dajem prizananje Stanetu Reku, orožarju, kije s svojim vestnim in poštenim delom marsikaj preprečil. Zato paje moral glavni krivec Henrik Bola oditi iz kluba nekaznovano, ker ga horuk predsednik Šme ni mogel več ščititi. SD Mrož in upravni odbor naj mi javno odgovorita na ta članek.
■ Dragutin Šafarič
Še o novih občinah
Sleherni fair play temelji na nekih pravilih, poštenih za oba akterja. Žal, v najinem primeru ni tako.
Na simpoziju o lokalni samoupravi v Ljubljani sva v bistvu oba poslušala enake razlage, posredovane iz istih materialov. Ne more biti pomembno, če ste vi to počeli z dvodnevnim zamikom. Je pa srčika zadeve vtem: moji politični srenji zadeva prija, Vaši pa stvar nekako ne diši. Moji veliki (a) R(resnica) ni bančni pojem, ampak je etična norma.
Tole najino pisanje je bolj streljanje na glinastega goloba, če enačimo goloba z resničnimi dejstvi. Vi iz razbitih črepinj "pokasi-rate" znatno več, meni preostanejo razpadli ostanki. Očitno zasledujete preprosti cilj, "da veliko totega nagučate". Rezultat so še večje nejasnosti, posledica pa bi naj bila večja voli vna abstinenca, ali pa za volivca škodljiva volivna izbira. Tudi je v Vašem miselnem toku najti elemente eristike ob redkih prvinah solidne debate.
V izogib očitanju, da vozim "miselni slalom mimo vratic," naskočiva vašo tezo o konfliktnosti med mestom in periferijo. Znano vam je, da je zagotovljeno, da bodo manjkajoči zakoni, na katere se vztrajno sklicujejte, vsekakor nared pravočasno.
Če mestna periferija ustanovi svojo občino, ji je to lahko edinole v korist. Prvi argument: Prekategorizacija cest iz nižjega v višji razred (lokalna cesta postane regionalna v taki novi občini) gre za roko v roki veliko večjim sredstvom za cesto v novonastali obbčini. In drugi argument: Podeželje je močno demografsko ogroženo. Tukaj mu z odcepitvijo od mesta Zakon o demografsko ogroženih območjih nudi neprimerno večjo pravno varnost in tudi potreben finančni vir, kakor pa za lase privlečena podmena, da naj bi se sedaj končno že vendaar enkrat mesto milostno usmililo doslej vselej zapostavljenega podeželja. V našem konkretnem primeru mesto, ki bo oskubljeno vseh pomembnejših lastnih virov financiranja, saj je rudnik na ozemlju nove občine Šoštanj, prav tako TEŠ, enako je Gorenje na ozemlju nove občine Staro Velenje, od koder je sedanja občina letno prejemala 646.ooo DEM samo iz naslova Nadomestilo sklada stavbnih zemljišč. Je pa še še niz drugih argumentov za odcepitev periferije od mesta, ampak se raje držim starega pravila, da preobilje besedi moti jasnost misli.
Kadar in če boste sprejeli iz-boljšena pravila igre, pa odprite še katero polje - prosim. Moje figure bodo nared.
■ Tone Tajnšek
Ekološki problemi Vegrada
V bližini Velenja imamo dva velika kamnoloma, od Vegrada in Rudnika. Poleg kamnolomov sta ti dve podjetji zgradili pravi industrijski coni. Vegradovaje nastala sredi naselja in tako najbližjim družinam ustvarila skoraj nevzdržne ekološke razmere. Iz kamnoloma je speljana cesta tesno mimo hiš, ki se dušijo v prahu in hrupu tovornjakov, ki odvažajo pesek in kamenje. Ograja njihovih obratov pa je postavljena tesno ob
24. februarja 1994
KilŠČM 13
ozkih vrtovih, ki si ne zaslužijo več tega imena. Vegrad sije v treh desetletjih prisvajal vse več pravic na tem ozemlju, domači prebivalci pa so jih izgubljali iz leta v leto. Od vodstva Vegrada je bilo odvisno ali si bodo njegovi sosedje smeli adaptirati hiše, napeljati komunalne naprave, telefon, itd. Bili so časi, ko so obupa val i in se želeli izseliti, toda Vegrad ali ni imel za njihove nadomestne gradnje denaijaali pa jim je poiskal neprimerne nove domove. Skratka, "prvobitni" prebivalci so ostali in začeli glasno terjati od Vegrada malo večji ekološki posluh zanje.
Če bi imelo vodstvo Vegrada tega vsaj malo, bi opuščeni prvi del kamnoloma, ki je tesno nad stanovanjskimi hišami, saniralo in pogozdilo ter tako rešilo prebivalce prahu in hrupa. Ob preobremenjeni cesti ob hišah bi namestili protihrupno in protiprašnoograjo, svoje šoferje prisilili, da bi vozili s primernimi hitrostmi mimo hiš, določilo sproti čistili prah s ceste in ob svoji ograji naredilo nasad, s katerim bi svojim delavcem in svojim sosedom vsaj malo olepšali pusta tovarniška dvorišča. Menimo, da so to zelo skromne zahteve, ki bi sejih lahko Vegrad domislil sam že vsaj pred desetletjem, če bi imel malo manj posestniškega in malo več ekološkega čuta.
Hkrati sprašujemo še za usodo naravnega mostu (čudovit miniaturni kraški pojav v neposredni bližini Velenja), saj Vegrad kamnolom še širi in je njegov rob oddaljen le še kakšnih 200 metrov od tega naravnega spomenika. (Majhno opozorilo turističnemu društvu in zvezi).
Med stanovanjskimi hišami in Vegradovimi obrati pa teče še Paka. Njeno strugo naj bi urejalo podjetje NIVO Celje. To podjetje je uredilo to strugo skrajno nenaravno in neestetsko. Posekaloje še tistih nekaj skromnih dreves (tako je breg struge najlažje čistiti), ki so zastirala pusti pogled na Vegrado-vo stran. Zato predlagamo, da vodstvo občine Velenje vzpodbudi tudi to podjetje k bolj ekološkemu urejanju bregov naše Pake, da ne bodo samo funkcionalno urejeni, ampak tudi za estetski užitek mimoidočim ali ob njej stanujočim.
Vsi ta vprašanja in predlogi so bili vsebina sestanka, ki gaje sklicala KS Konovo na pobudo prizadetih prebivalcev prejšnji teden. Poleg krajanov so bili prisotni tudi predstavniki Vegrada in občinskega vodstva. Zato smo prepričani, da se bodo dogovori uresničili v najkrajšem času v prid prizadetim prebivalcem.
Po vsebini sestanka zapisala
■ M. Šavor, predsednica ŠED
Nakup avtobusnih vozovnic v Velenju
Zimski popoldan je. Odidem v center z enostavno nalogo kupiti dve avtobusni vozovnici za sina, ki ima naslednji dan šolski izlet v Topolšico. Kam? Seveda na avtobusno postajo. Ura je 17.20. Stopim k vratom trafike, želim vstopiti, a na vratih piše: "pridem ob 18.00." Obrnem se in odidem. Na vratih lokala na avtobusni postaji je nalepka: "Prodaja kart." Vstopim in zahtevam vozovnice. Natakarica mi v polomljeni slovenščini odgovori, da kart že dolgo ne prodajajo. Opozorim jo na nalepko na vratih lokala, a ona se ne zmeni več zame. Pot me pelje mimo Erinega Standarda. Spomnim se, da so tudi tu nekoč prodajali karte, a me prodjalka pošlje nazaj na avtobusno postajo. Seveda tam nimam več kaj iskati. Reši me misle na trafiko na Prešernovi cesti. Tu končno dobim iskani vozovnici.
Nehote se človek vpraša, zakaj lahko na železniški postaji dobiš vozovnico tudi ob enih zjutraj? Ali bo res šele čas prinesel izboljšanje pri avtobusinih prevoznih uslugah? Ali bo bolje šele tedaj, ko bodo privatna podjetja razbila monopol družbenim prevoznikom? Čas bo prinesel svoje, do takrat pa človeka tolaži misel na lasten prevoz.
■ EmilMovh
POLZELA 38
informacije
tel.: (063) 721-052
FIAT
cena do reg. v DEM
CIN0UECENT0 900 i.e. CAT 13.840 PANDA 1000 i.e. L CAT	12.390
PANDA 4X4 i.e. CLX 92 CAT 16.990 UN01,0 i.e. S CAT	15.670
TIP0 1,6 i.e. SX MAQ CAT 22.120 TEMPRA 2,0 i.e. SLX CAT AUT0MATICA
23 990
CR0MA 2,0 TDIMAQ	28.990
ALFA ROMEO
331,5 IE CAT	20.890
155 T. SPARK 2,0 92 CAT	30.400
SUBARU
JUSTYJ124WD	22.560
IMPREZA C0MPACT GL/BX1,6 2WD 31.850
LEGACY RANGER DL 4WD 1,8 36.000 DAIHATSU
HIJET-VAN	18.400
HIJET-PICK UP	17.000
MOBITEL - NOVE NtiLlE CENE
OMOGOČAMO NAKUP IN MONTAŽO.
ŽE OD 2.290 DEM+ PD NA LEASING ŽE OD 496 DEM dalje
POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABLJENIH
ZA NAROČNIKE MALI OGLASI ZASTONJ!
Cesta vzela mlado življenje
Še posebno tragično je, če cesta vzame otroško življenje. Vzela pa gaje v ned
v Gomilskem. kjer je umrl 9-letni Gregor M. iz GomiLskega. Skupaj s 14-letno sestro Nives, s katero sta se držala za roke, je
stekel preko vozišča v trenutku, ko jc iz žalske smeri proti Vranskemu pr 32 let, iz 1
otroka in ju zbil po vozišču. Drugi voznik osebnega avtomobila, ki je pripeljal za Šuštarjem, je dogajanje pred seboj opazil pravočasno in z vozilom močno zavrl ter se umaknil v levo. Tretji vozni moči
Zaradi hudih poSkodb je 9-lctni Gregor na kraju nezgode umrl
policijska postaja
Velenje
35 let, pretepal ženo in otroke. Ker se ni in ni pomiril, so policisti naredili tako kot naredijo, kadar ne uspejo vročekrvnežev pomiriti: odpeljali so ga s seboj in ga namestili v posebne prostore, kjer se je treznih
Osemnajst prometnih nezgod Pretep in rop
Minuli teden seje na območju občine Velenje pripetilo 18 prometnih nezgod, vse razen ene, ki seje končala s hudimi telesnimi poškodbami, so se k sreči končale le z materialno škodo.
Hudo poškodovan deček
V	soboto, 19. februatja, ob 15.40 je 11-letni J.Z. iz Šaleka hodil skupaj z vrstniki ob desni strani magistralne ceste iz smeri podhoda proti mostu čez reko Pako. Za njimi je v isti smeri pripeljala kolona osebnih vozil, nekoliko za kolono paje vozila osebni avtomobil 19-letna Damjana Skornšek iz Velenja. Ko je kolona že odpeljala mimo skupine otrok, je J.Z., veijetno misleč, da za kolono ni več nobenega vozila in je nevarnost mimo, nenadoma hotel prečkati vozišče in stopil tik pred avto. Voznica trčenja ni mogla preprečiti. Deček je v nezgodi dobil hude telesne poškodbe in so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Celje.
Veliko posredovanj zaradi kršitev javnega reda in miru!
Karpetindvajsetkrat so morali velenjski policisti prejšnji teden posredovati zaradi kršitev javnegareda in miru. Sedemkrat zaradi pretepov in kršitev javnega reda in miru v gostinskih lokalih, šestkrat zaradi motenja nočnega miru in počitka v stanovanjskih blokih, šestkrat je bil vzrok motenje počitka, ki gaje povzročilo predolgo in prehrupno obratovanje gostinskih lokalov, štirikrat so policisti posredovali pri družinskih prepirih in pretepih, enkrat so nastopili tudi zaradi groženj s strelnim orožjem in enkrat zaradi groženj s hladnim orožjem.
Pri teh kršitvah javnega reda in miru so bili trije občani lažje telesno poškodovani, dva od kršiteljev pa so morali policisti pridržati v posebnih prostorih do iztreznitve.
Omagal na cesti
V	četrtek, 17. februaija zvečer, so občani obvestili velenjske policiste, da na cesti med Paško vasjo in Gorenjem leži moški, ki gaje verjetno povozil avto. Policisti, ki so se odpravili pogledat, kaj se je zgodilo, so ugotovili, da moški res leži na cesti. Pa ne zaradi prometne nezgode, ampak zaradi precejšnje vinjenosti.
Emilijan P., 36 let, iz Malega vrha paje med postopkom hotel kar fizično obračunati s policistoma. Da sta ga ukrotila, sta morala uporabiti prisilna sredstva. Odpeljala sta ga na Policijsko postajo, kjer so ga obdržali tako dolgo, da seje streznil.
Da je družina lahko spala...
V	nedeljo, 20. februarja zvečer, so morali policisti na Kardeljev trg v Velenju, kjer je v enem od stanovanj vinjeni mož in oče Branko S.,
POLICIJA IMA BESEDO
Otroci v policijskih postopkih (1)
Bliža se čas šolskih počitnic, ko se bodo tako učenci kot učitelji odpravili na zaslužen počitek. Na podlagi izkušenj iz preteklih let, imamo v času počitnic večje število postopkov z mladoletniki oziroma otroci. Prav zaradi tega bomo objavili nekaj podatkov, s katerimi bi želeli starše, pa tudi otroke, obvarovati podobnih postopkov.
Najprej bi opozorili na odhajanje od doma, ko starši ne vedo, kam otroci odhajajo, oziroma kje se zadržujejo. Lani smo sodelovali v iskanju 37 oseb, od tega 20 otrok, ki so se izgubili ali pa so odšli od doma. V obravnavanih primerih so otroci odhajali od doma v glavnem zaradi strahu pred starši, ker so imeli slabe ocene oziroma slab učni uspeh. Drug, pogost razlog odhoda od doma je bil, da so imeli otroci občutek, da so starši prestrogi. O odnosih med otroki in starši smo že pisali in vam takrat svetovali podobno kot vam zdaj, da z otrokom vzdržujete stike in se zanimate za njegovo življenje tako v šoli kot v prostem času.
Otroci, ki so odšli od doma zaradi slabega učnega uspeha, se niso upali pred starše. V pogovorih z njimi smo ugotovili, da so jim starši grozili s pretepi, z zapiranjem v hišo ali stanovanje, dokler ne popravijo ocen in podobno. Zaradi strahu pa se potem odločijo, da se iz šole ne vrnejo domov, ampak ostanejo v mestu, kjer se zadržujejo po gostinskih lokalih, igralnicahin pri prijateljih.
Prepričani smo, da bi se starši morali z otroki o slabih ocenah pogovoriti prej, preden pride obdobje zaključnega ocenjevanja. Nadzor učnega uspeha otroka šeie ob zaključku spričevala bo v večini primerov prepozno. Z otrokom se pogovarjajte o življenju v šoli (o posameznih predmetih, učiteljih, sošolcih, prijateljih...), saj boste tako lažje ugotovili, kdaj otrok čuti težave. Če boste ugotovili nenadne spremembe v obnašanju, je to znak, da se morate z njim pogovoriti in ugotoviti razlog teh sprememb. Otroku morate nuditi pomoč tudi, če je sam ne zahteva.
S pogostimi pogovori boste lažje ugotovili, da ima otrok težave in tako mu boste lahko pravočasno nudili pomoč, ne pa dajo išče v begu od doma. S takšnimi rešitvami otrok gotovo ne bo rešil težav, kijih ima.
■ Adil Huselja
Nič drugega jim v bifeji) Frakelj na Kardeljevm trgu v Velenju ni preostalo v sredo, 16. februaija, okoli 23. ure, kot da pokličejo policijo. K njim je prišel namreč močno vinjeni neznanec in trdil, da gaje nekdo pretepel in oropal. Policisti so že med prvimi zbiranji obvestil ugotovili, daje pretepeni neznanec Rafael Š. iz Velenja in da gaje pretepel Ilfad P., star 19 let, iz Slovenj Gradca, ki mu je tudi vzel denarnico s 5700 tolaiji. Tega najbrž ni pričakoval, saj je skupaj z njim pred tem pil pri Branku Š..
Rafael je iskal zaradi poškodb zdravniško pomoč, Ufanda pa čaka ovadba zaradi kaznivega dejanja ropa.
Na udaru spet avtomobili!
V	noči iz 16. na 17. februarje neznanec s parkirnega prostora pred Kersnikovo 13 v Velenju, odtujil osebni avto znamke Jugo, bele barve, registerskih oznak CE 262 - 927, last Milana Ž. iz Velenja.
V	nedeljo, 20. februaija, okoli 21. ure pa seje na velenjski policijski postaji zglasil Jože H. iz Topolšice in prijavil, da mu je neznanec malo pred tem izpod skednja v Topolšici ukradel osebi avto \Volksva-gen 2200. Policisti, ki so začeli takoj iskati vozilo, so avto našli še isti večer okoli 23.30 na Vojkovi 15 in ugotovili, daje avto odpeljal Anton A. iz Velenja. Ovadili ga bodo zaradi kaznivega dejanja odvzema motornega vozila.
Pozabil, kje je parkiral
Zgodi pa se tudi kaj takšnega, kot seje zgodilo v sredo, 16. februaija malo pred 12. uro. Na policijsko postajo je prišel zaskrbljeni občan in policistom povedal, da mu je neznanec samo deset minut prej, s parkirnega prostora pred Šaleško 18 v Velenju ukradel avto Nissan Sun-ny. Policisti so tudi tokrat začeli avto takoj iskati in ga tudi našli. Avto ni bil ukraden, le lastnik gaje pustil drugje kot običajno, potem pa to pozabil.
Pomlad in kolesa
Bliža se pomlad! Če na policiji tega ne bi vedeli kako drugače, bi lahko sklepali po "otvoritvi" sezone kraje koles. Prejšnji teden so neznanci ukradli tri kolesa. Policija lastnikom koles priporoča, da si zapišejo podatke o svojih kolesih, znamko, tip, številko in posebne značilnosti po katerih bi svoje kolo, če bi bilo treba, prepoznali.
policijska postaja
mozirje
Nekateri Mozirjani vozijo po sredi, nekateri pa prehitro
Prejšnji teden seje na območju Mozirja pripetilo kar nekaj prometnih nezgod zaradi vožnje po sredini ceste ali pa zato, ker vozniki hitrosti niso prilagodili razmeram na vozišču.
14.	februarja je po sredini v Lokah vozil Ivan K., 55 let, iz Lok in trčil v osebni avto Ivice J., 50 let, iz Nazarij, ki mu je pripeljala nasproti.
Naslednji dan, 15. februaija, okoli polnoči, je malo pred Moziijem po sredini peljal Milan S., 23 let iz Moziija. Nasproti mu je pripeljala voznica Martina O., 32 let, iz Primoža pri Ljubnem. Vozili sta trčili, v nezgodi pa seje hudo poškodovala voznica osebnega avtomobila.
Zaradi prehitre vožnje, ki ni bila prilagojena stanju na cesti, seje pripetila nezgoda voznici Zdenki R., 24 let, iz Mozirja. 14. februarja nekaj po 14. uri je trčila v nasproti vozeče vozilo, ki gaje vozil Mak-similjan L., 30 let, iz Moziija.
15.	februarja paje bil prehiter glede na stanje vozišča, Stanko R., 37 let iz Solčave. Vozil je tovorni avto po cesti med Grušovljami in Bočno in zapeljal izven cestišča. K sreči je v nezgodi nastala le materialna škoda.
Neznanec vlomil v hišo
Kdaj je neznanec vlomil v hišo v Moziiju, kije last Igorja O., 62 let še ni povsem znano, kajti lastnik živi v Nemčiji. Znano paje, da gaje neznanec precej oškodoval, saj mu je iz hiše odnesel nekaj akustičnih aparatov.
Odtujil 21 izpolnjenih in podpisanih čekov!
Matjaž M., 30 let iz Nazarij, ni uspel do konca izpeljati načrtovane akcije. V kuhinji stanovanjske hiše v Spodnji Rečici, last Cirila Č., je odtujil 21 izpolnjenih in podpisanih čekov različnih bank. Policisti pa so mu nadaljnje delo, vnovčenje čekov, preprečili.
policijska postaja žalec
Požar v kurilnici
V	petek, 18. februaija, okoli 8. ure zjutraj je izbruhnil požar v kurilnici stanovanjske hiše last Ivana U. na Vranskem. Požar, kije izbruhnil zaradi priprtih vrat peči, je pravočasno opazil sosed, ki je o tem obvestil gasilce. Požar so pogasili gasilci iz KIV in Gasilskega društva Vransko, takoj pa so začeli gasiti domačini sami. V požaru je nastalo za blizu 50 tisoč tolarjev škode.
T Oven od 21.marca do 20.aprila
V športnih aktivnostih boste iskali zadovoljstvo ob vsem, kar se vam dogaja že nekaj tednov. Če na to še niste bili pozorni, postanite sedaj; pri tem namreč lahko spoznate dobrega novega prijatelja, če si boste le vzeli dovolj časa. Z vašim časom je vse po starem - če bi bili bolj organizirani, bi ga imeli dovolj, tako pa ga nimate več niti za ljubezen, ki vam veliko pomeni.
Bik od 21.aprila do 20.maja
Preveč energije, ki vam jo zadnje čase že tako primanjkuje, posvečate tistim, ki vam kravžljajo živce, vam pa vseeno pomenijo vse. Premalo imate radi samega sebe, kar sicer lahko traja nekaj časa brez posledic, dolgo pa ne. Zato se morate posvetiti tudi sebi in poskrbeti za lastne užitke, kako je, ko kdo skrbi za vašo dobro voljo, ste že skoraj pozabili. Pa ne bi bilo treba.
II Dvojčka od 21.maja do 21.junija
Planeti so na vaši strani, kar pomeni, da boste marsikaj začutili ob pravem času in se tudi pravilno odločali. Ko boste prišli na tisto mejo, preko katere vas bo strah stopiti, se za trenutek ustavite, preveč oklevajte pane. Saj veste; kdor reskira... Tudi v zase-benem življenju kaže dobro, amor bo delaven, vi pa uživali, kar se da.
S Rak od 22.junija do 22.julija
Občutek, da bo vse narobe, če vas ne bo zraven, pa naj gre še za tako banalno opraviIo,Tas tokrat ne bo prevaral. Žal vam bo, da ste počivali, ker vam bodo sodelavci v času vaše kratke odsotnosti zakuhali lepo kašo, ki jo boste dolgo jedli. Ogromno časa in energije vam bo to vzelo, še vedno pa boste imeli dovolj obojega za drobne stvari, ki vas sproščajo. In za ljubezen.
SI Lev od 23.julija do 23.avgusta
Pomladi ni od nikoder, vi pa boste vzcveteli, v sebi začutili silno željo po novih ljubezenskih doživetjih in prav nič vam ne bo predstavljalo prevelike ovire, da ne bi želja tudi uresničili. Pa četudi le malo, kar velja tako za proste kot vezane. Poznalo se bo pri resnih opravilih. Misli ne bodo zbrane, dejanja bodo površna. Zato si, če je mogoče, privoščite nekaj prostih dni.
TO? Devica od 24.avgusta do 23.septembra
Ubadali se boste s stvarmi, ki vam niso v največje veselje, mimo njih pa nikakor ne boste mogli. Če boste učinkoviti in stvari ne boste odlašali na jutri, lahko to hitro mine, saj so vam sicer zvezde naklonjene. Čas, da si uredite zasebno življenje tako, da ne boste več lačni ničesar, je idealen, zato ne oklevajte. Prvi korak bo moral biti vaš.
£1 Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra
Od vseh strani vas bodo klicali, da vam čestitajo. Mnogi so namreč šele sedaj spoznali kdo ste in kaj vse ste sposobni. Človek bi pričakoval, da boste dobili zalet, vendar se boste raje odločili za zimsko spanje. Previdni bodite, ko bo nekdo pri vas iskal dokaj zaupne podatke. Lahko jih obrne proti vam.
IU. Škorpijon od 24.oktobra do 22. novembra
Novi znanec bo za vas postal kot mali bog. Ne da bi se zavedali, ga boste pričeli kopirati v vsem kar počne. Nekaj bo koristi od tega, ja, vse navade in razvade, kijih boste osvojili, pa ne bodo dobre za vaše zdravje. Zaljubljeni boste, da boste kar težko dihali, vaša nesamozavest pa bo kriva, da tega ne boste upali pokazati pravi osebi. Obisk!
# Strelec od 23.novembra do 21.decembra
Res je, jezni boste in malo tudi užaljeni, vendar preveč zaverovani sami v sebe, da bi hoteli priznati, da ste bili veliko krivi tudi sami. Molk ne bo rešil ničesar, kvečjemu bo stvari še poslabšal. Zato pazite, kaj boste počeli v naslednjih dneh, če vam je še kaj do tega, da sedanjo zvezo obdržite. Poka namreč po vseh šivih.
^ Kozorog od 22.decembra do 20.januarja
Škodo, ki ste si jo povzročili sami, pa čeprav pod pritiskom druge osebe, boste le težko omilili. Počasi in s premišljenimi koraki pa bo vendarle šlo. Doma se boste počutili dobro, kot že dolgo ne, pravo olajšanje vam bo prinesla vsaka minuta za štirimi stenami. Tudi zato krepko premislite, ali se bi odzvali vabilu, ali nc. Zdravje vam bo rahlo opešalo.
^ Vodnar od 21.januarja do 20.marca
Vaše želje bodo v prihodnjih dneh zelo skromne in vezane le na eno stvar. Tudi zato je velika verjetnost, da se vam bodo uresničile, kar bo vaše počutje bistveno izboljšalo. Tisti, ki vas že nekaj časa osvaja, ne bo odnehal. Priznajte si že enkrat, da vam njegovo početje ugaja in se odločite, kaj boste storili. Kocka bo padla, tudi če je ne boste vrgli sami.
H Ribi od 21.februarja do 20.marca
Vaša kraljevina je že prišla iz prve v drugo dekado, kar pomeni, daje glavnina sivih dni za vami. Vse vam bo naklonjeno, če le niste izgubili preveč samozavesti in živcev in boste sedaj čisto narobe reagirali. Pomanjkanje nežnosti in ljubezni, brez katere tako težko shajate, se bo prekinilo, vendar brez žrtev ne bo šlo. Poskrbite, da bodo uradne stvari urejene.
Moda
zrelosti
veliko, odločiti se bo treba. Ne poslušajte preveč, zakaj seje odločila vaša sošolka, presodite, kaj vam je všeč, v čem ne boste premočno izstopale od svoje siceršnje usmeritve v oblačenju, upoštevajte tudi postavo. Moda je letos tako dopustljiva, smeri ogromno, da se vam ni treba odločiti ravno za kreacijo, ki se vam bo zdela dovolj večerna. Grunge je naredil svoje, mnogi imate radi dandy stil, nekatere ste vedno v hlačah in vas že misel na krilo ali obleko oblije z nelagodnostjo. Izbirajte v svojem stilu, poiščite pomoč dobre kreatorke, če se sami ne znate odločiti. In še to; preveč barv, preveč volančkov in preveč nakita za ta večer ne priporočam. Še vedno velja - preprosto, narejeno iz kvalitetnih tkanin, je ponavadi najbolj učinkovito.
Všečni na plesu
Mesec marec, sploh ob koncih tednov, vsako leto mine v
znamenju maturantskih plesov. Dogodek, ki povzroča nemir pri maturantkah že krepkih nekaj tednov prej, z malo manj nestrpnosti ga ponavadi pričakujejo maturanjte, čeprav ni res, da jim je obleko lažje izbrati. Hitro se lahko zgodi, da v poplavi
klasičnih oblek, najprimernejših za ta večer, mnogi izpadejo kot natakarji v boljših lokalih in to ravno zato, ker večeru posvetijo premalo pozornosti. Poleg tega nakupe večina mladcev sovraži.
Zato najprej majhne nasvet za maturante. Ne ozirajte se le po črnih, temnomodrih in sivih oblekah, odločajte se tudi za druge barve, še posebej učinkovite bodo kombinacije. Kratek čm telovnik, temno vijočične hlače ali obratno. Zakaj ne rdeč telovnik in nekoliko širše črne hlače...Marsikaj lahko popravi tudi srajca in metuljček ali pa le okrasna igla v ovratniku...
Maturantke prav gotovo že vse od začetka leta brskate po modnih revijah, izrezujete všečne kreacije, brskate po trgovinah... Časa ni več
Novo na vašem Jedilniku
V vseh letnih časih - krompir
Krompir sam po sebi je lahko prebavljivo živilo in je dovoljen v mnogih dietah. Vsebuje precejšen odstotek ogljikovih hidratov (škroba), pomembne so tudi njegove beljakovine, čeprav jih je malo in vitamin C. Tudi tega ni veliko, ker pa je krompir velikokrat na mizi, je važen vir enega in drugega. Prebavljivost krompirja se spreminja z načinom priprave. Najlaže prebavljiv je cel, kuhan ali pečen brez maščobe, slan in zmečkan (pire). Najteže pa prebavljamo praženega, pečenega na maščobi ali ocvrtega in predelanega v mastno testo ali zmes za cmoke.
Krompirjevi zrezki
Potrebujemo: 1 kg olupl-jenega surovega krompirja, 10-15 dkg moke, približno 1 1/2 dl mleka, sol; olje ali mast za peko.
Surov krompir nastrgamo na strgalniku, da dobimo maso skoraj kot moko, nikakor pa ne rezancev ali rezinic. Vodo, ki se med strganjem izloči iz krompirja, odlijemo. Primešamo na hitro moko in mleko. Solimo. Z žlico zajemamo kupčke, jih denemo v vročo maščobo in z žlico sploščimo v zrezek. Zapeče-mo po obeh straneh.
Ponudimo kot prilogo k mesu ali s solato.
Sladek krompir
Potrebujemo: 1 1/2 kg krompirja, približno 1/2 kg rumenega krompirja, sol, 3 žlice zajeke, 4 žlice moke.
Olupljen krompir in korenje narežemo na rezine in skuhamo v majhni količini rahlo slane vode (slana tudi zaseka). Zaseko prepražimo skupaj z moko. Ko zarumeni, prilijemo malo krompirjeve juhe in razkuhamo. Ko je moka lepo gladko razkuhana, zlijemo h krompirju in korenju. Dobro premešamo, prevremo in
jed je gotova.
Na enak način lahko pripravimo tudi kot pire gosto jed, je zelo okusna in jo lahko ponudimo kot pire krompir.
Krompirjev pire z orehi
Potrebujemo: 1-1 1/2 kg krompirja, sol, 3 žlice ocvirkov, nekaj žlic zmletih orehov.
Na kose narezan krompir skuhamo v slani vodi, kuhanega odcedimo in ga zmečkamo kot za pire. Zabelimo z ocvirki in primešamo zmlete orehe. Ponudimo s kislim zeljem ali solato.
Dobro je vedeti
Likanje
Likanje je tisto gospodinjsko opravilo, ki se ga večina ne veseli. Tudi zato si tiste, ki to finančno zmorejo, pogosto poiščejo pomoč za to opravilo. Čeprav jo jc kar težko dobiti.
No, če vseeno še likate same (kar počne večina), vam lahko včasih pomaga poleg res dobrega likaini-ka tudi kakšen trik.
-	Če pred likanjem že navlažite perilo, potem pa ga ne utegnete zlikati takoj, se lahko na koščkih tkanine pojavi pleseri. Temu se boste izognili, če perilo še enkrat poškropite, vendar tokrat s slano vodo, ki preprečuje nastajanje plesni.
-	To, da se rahlo navlaženo perilo lažje lika, prav gotovo že veste. Enakomerno pa ga boste navlažili le, če boste uporabili segreto vodo.
-	Parni likalnik je težko učinkovita zamenjava za navlaženo perilo, zato se raje odločajte za oboje. Če vam "uspe" zalikati ne-željeno gubo, ga poškropite s sredstvom za škrob-Ijenje. Če likate srajce, sprednjo stran vedno likajte zadnjo in potem takoj zapnite vse gumbe.
-	Če ste s preveč segretim likalnikom potegnili po občutljivi tkanini in je na tem mestu nastala temna lisa, lahko učinkovito ukrepate le, če je tkanina narejena iz belega platna. To mesto takoj navlažite z hidroksidom.
• Pri likanju rebrastega žameta morate biti pazljivi, ker lahko izgled črt popolnoma uničite, če ga likate na licu. Zato si zapomnite; likajte ga vedno na hrbtni strani in še tu bodite pazljivi.
Imenski koledar
24.2. Matic (Matiček), Bogdan, Sergej 25.2. Taras, Vali, Matevž, Tomo
26.2. Tilka, Aleš, Sašo, Drejče
27.2. Jelko (Gabrijel), Jelka, Domen 28.2. Roman, Ožbej (Ož-bolt), Gabi
1.3. Albin, Svit, Nina (Antonina)
2.3. Janja, Karel, Hinko, Radoš
Lunine mene (_) Polna luna (ščip) 26.2. ob 2.15h
24. februarja 1994
IS
TOREK, ■ SREDA, 1. MARCA I 2. MARCA
SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1
09.001001 Amerika, 9/26 11.10 Videošpon 11.30 Žametna šapa, 7/7
12.00 Clive James: slava v
20. stoletju, 8/8 13.00 Poročila 15.50 Meridiani, tarča, istrske pripovedi 17.00 TV dnevniki	>
17.10 Bažiljko sliši glas, lutkovna oddaja 18.15 Regionalni program Ljubljana
18.45 ABC-ITD, TV igrica
19.10 Risanka 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.10ŽariSCe 20.35 Kitajski film
22.30 TV dnevnik 2, vreme 22.55 SOVA:
sledi Charlie Chaplin, 14. del
sledi Sled zločina, 3/11
SLOVENIJA 2
ČETRTEK, 24. FEBRUARJA
SLOVENIJA 1
11.35 Slovenski ljudski plesi 12.05 Analitična mehanika 12.35Zelena ura 13.00 Poročila 15.30 Svet poroča 16.05 Osmi dan 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Pari, tv igrica
19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik 2,vreme
19.56Zimske olim.igre '94
20.25 Žarišče
20.50 Četrtek na ledu
21.55 Tednik
22.45 TV Dnevnik 3,vreme 23.10 SOVA:
sledi Hiša naprodaj, 20/21
23.05 Sled zločina, špans.nanizanka
SLOVENIJA 2
09.05Zimske olim.igre '94 15.05 Kinoteka, James Ca-gney
16.35 SOVA,ponovitev sledi Burleske Charlieja Cha-
plina, 13. del 17.00 Olim. igre '94 18.45 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih
kuharskih mojstrov 19.30TV Dnevnik 2,vreme 20.00 Košarka: 3.polfin.tek-ma
EP, posnetek ali prenos 21.30 Povečava 23.30 Poslovna borza
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Dekle iz prihodnosti, 3/24
12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Državnik novega kova,
hum.oddaja 13.05 Amer. film 14.40 Monofon 16.05 Otroška oddaja 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev 20.55 Ali me je kdo iskal, zabavno glas.oddaja 21.40 Poslovni klub 23.25 Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke
risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Celovečerni film: 'LAVVRENCE arabski Žanr: zgodovinski film 23.10 Videostrani do 24.00
Petek, 25. februarja
TVS1 20.45_
RECITE Ml G. BROVVN, avstral.film, 1986 Igrajo: Chris Haywood, Vin-cent Bali, John Frawley Režija: Scott Hicks Pred dobrimi dvajsetimi leti je Avstralijo razburil dogodek, ki ima posebno mesto v zgodovini kriminalnih dejanj tega kontinenta. Nenavaden splet okoliščin je povzročil, da je tako rekoč brez osebnih zapletov izsiljevalcu uspelo izpeljati tvegan načrt, s pomočjo katerega se je dokopal do ogromne vsote denarja. Njegov podvig je kasneje sprožil vrsto veliko hujših
PETEK, 25.FEBRUARJA
SLOVENIJA 1
09.00 Silas, 8/12 11.50 Četrtek na ledu
12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila
15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, tv igrica 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Zimske olim.igre '94 20.25 Forum
20.45 Recite mi g. Brown, avstral.film
22.20 TV dnevnik 3
22.45 SOVA:
sledi Ko se srca vnamejo, 12. del
sledi Sled zločina, špan.na-niz., 9/11
sledi Iskanje ognja, kanadski film
SLOVENIJA 2
09.05 Zimske olim.igre '94
18.45 Znanje za znanje, učite
se z nami 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Alternativni viri, 4/6 20.30 Zimske olim.igre '94 Hokej polfinale in umetnostno drsanje HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.35 Dekle iz prihodnosti, 4/24
12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija
13.05 Ciklus filmov Garya Coo-
perja 14.45 Monoplus 18.05 Kolo sreče
18.35 Santa Barbara
19.30 TV dnevniki
20.15 Zabavnoglasbena oddaja
22.05 Dokumentarna oddaja 22.40 Slikana sliko 23.45 Rim
VTV
10.00 Testni sigmal 12.00 Videostrani 18.00 Otroški MIŠ MAŠ kontaktna oddaja (video igre,
zanimivi gosti...) gosti oddaje: VELENJSKI
SMUČARSKI SKAKALCI 19.00 TV prodaja, EPP 19.10 Program za otroke
risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 Celovečerni film: SKRBNIK MESTA Žanr: triler 21.40 Videostrani do 24.00
in nevarnejših zločinov v avstralskem letalskem prometu. Vse skupaj pa se je pričelo s pogovorom dveh mladeničev na eni od sydneyskih plaž. Bila sta priseljenca iz Anglije in eden od njiju je verjel, da je Avstralija dežela, kjer je mogoče obogateti in si privoščiti lagodro življenje...
Sobota, 26. februarja
TVS1 22.55
MRTVA FONTANA, franc. film, 1989
Igrajo: Clementine Cela-rie, Pierre Loup Rajot Režija: Marco Pico
Je kriminalka, ki jo je mladi režiser Marco Pico posnel v televizijski produkciji An-
SOBOTA, 26.FEBRUARJA
SLOVENIJA 1
07.55	Radovedni Taček 08.10 Mladi virtuozi, 6/11 08.25 Zimska tekmovanja,
fran. ris. serija 08.50 Kam pa kam, lutkovna igrica
09.20Žabica regica, glas.pravljica 09.40 TOK TOK 10.30 Zgodbe iz školjke 11.20 Dogodivščine Robina
Hooda, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik
15.15 Recite me g. Brovvn, amer. film
17.10 Svet narave, 6/11 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.56	Olimpijske igre 20.25 Utrip
20.45 ONA + ON 21.45 TV poper 22.25 TV dnevnik 3, vreme 23.00 SOVA:
sledi Sled zločina, špan.na-niz., 10/11
sledi Mrtva fontana, franc. film
SLOVENIJA 2
08.40 SOVA, ponovitev Ko se srca vnamejo, 12. del 09.05 Olimpijske igre '94 18.45 Vodne pustolovščine,
13/24 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Alternativni viri, 5/6 20.30 Olimpijske igre '94 hokej za 3-4 mesto 23.35 San Remo, posnetek
HRVAŠKA 1
10.35 Film 13.55 Amer.film
15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Mladi Indiana Jones,
15/17 17.05 Dokum. oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Rim
21.40 FILM-VIDEO-FILM 22.25 Poročila 22.35 Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke
risanke 19.15 Šola računalništva
19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 251. VTV magazin od
daja z informativnimi vsebinami 20.30 Aktualno oddaja z odprtim koncem .........videostrani do 24.00
tenne 2. Gre za zapleteno zgodbo, ki se odvija v Bruslju in se začne zelo enig-matično, nadaljnji razvoj pa vodi v podzemlje polno brutalnosti. Uganka se vrti okoli majhne Rebecce, ki jo na pločniku pred kabaretom najde pisanist cberlin. Deklica ga prosi,, pelje domov, ker ne ve, kje je njena mati. Izkaže se, da je Rebeccina mati, nekdaj slavna pevka Nathalie, ki si prav tako kot Eberlin služi denar v nočnem lokalu...
Nedelja, 27. februarja
TVS1 13.30_
VROČINSKI VAL, amer. film, 1990
NEDELJA, 27.FEBRUARJA
SLOVENIJA 1
08.35 ŽIV ŽAV 09.25 Pot v šolo, 1/6
09.55 Sezamova ulica 10.55 Naša pesem '93 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Vodne pustolovščine 13.30 Vročinski val, amer. film
15.00 Iskanje mrtvih, 1/3 16.00 Calebove hčerke, 9/10 17.00 TV dnevniki 17.10 Orli pravice, amer. film 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Clive James: slava v
20. stoletju, 8/8 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.45 Zimske olim. igre '94 23.20 SOVA:
PONEDELJEK, 28.FEBRUARJA
SLOVENIJA
09.00 Mesečeva ura, 6/6
12.10Tedenski izbor
Svet narave, 6/11 13.00 Poročila 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.20Zimska tekmovanja, risanka, 15/26 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 ABC-ITD, tv igrica
19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Sedma steza 20.30 Nezaposlenost
21.10 Omizje
22.30 TV dnevnik 3, vreme
22.55 SOVA:
sledi Ženske in moški 2,1/3
sledi Kitajska obala, 1/17
SLOVENIJA 2
09.00 Sezamova ulica
12.00 Ruski prijatelj, 1/2
13.00 Poročila
13.05 Sobotna noč
16.20 Mostovi
17.00 TV dnevnik 1
17.10 Mladi virtuozi, 7/11
17.25 Pot v šolo, 2/6
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 ABC-ITD, tv igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10Žarišče
20.35 Pričevanja o zvestobi
21.25 Osmi dan 22.30 TV dnevnik 3, vreme 22.55 SOVA:
sledi Razcepljene konice, 3/6
sledi Kitajska obala, 2/17
15.00Zgodbe iz školjke 15.50 Sedma steza 16.10 Nezaposlenost 17.20 SOVA, ponovitev sledi Ženske In moški 2,1/3 sledi Kitajska obala, 1/17 18.45 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Doctor Rnlay, 1/6 21.05 Proetcontra 22.05Znanstvena oddaja 22.35 Videošpon
14.15 Omizje' 15.30 Videomoda 16.00 SOVA, ponovitev ..... Razcepljene konice, 3/6
16.30 Kitajska obala, 2/17 17.25 Analitična mehanika, 47/52
17.55 Športna sreda:
..... Hokej, 7. tekma F play
OFF, prenos
20.25 Celje: kvalif.za EP v rokometu 22.00 EPP-sejem 22.10 Svet poroča
sledi V civilu, 4/6
sledi Sled zločina, 11/11
SLOVENIJA 2
09.05 Lillehammer:
zim.olim.igre '94 ZAKLJUČEK 21.25 Slovenski magazin 22.00 Malo tukaj, malo tam, . češki film
HRVAŠKA 1
11.00 Malavizija 12.55 Narodna glasba 14.05 Velike avanture, risana serija
15.35 Družinski zabavnik 17.10 Rim
18.50 Maksim, risana serija 19.30 TV dnevniki 20.15 Sedma noč 21.50 Odletel bom, 16/16 22.55 Slika na sliko
VTV
10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda Otroški MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja
250.	VTV magazin, oddaja z in-
formativnimi vsebinami Aktualno TV prodaja
DOHODNINA, kontaktna oddaja
251.	VTV magazin, oddaja z in-
formativnimi vsebinami Aktualno
VIDEO TOP, kontaktna oddaja
o ročk glasbi ........Videostrani do 24.00
Igrajo: Cicely Tyson, Blair Undervvood, James Jones Režija: Kevin Hooks
Film govori o črnski družini Richardson, ki se je iz Ala-bame preselila v obljubljeno deželo Kalifornijo, kjer bi naj bilo življenje lažje in bolj perspektivno. V družini sta dva sinova, ki z velikim upanjem stopata v življenje, pa kaj kmalu odkrijeta, da tudi v Kaliforniji za črnce ni pravega dela. Rob Richardson sprejme slabo plačano delo pri los Ange-les Timesu in čaka na priložnost. Ko izbruhnejo nemiri, se nobeden beli novinar ne upa v sršenje gnezdo. Rob se ponudi, da bi pisal in 6 dni po
15.50 Forum 16.05 TV mernik 16.20 Utrip 16.35 Zrcalo tedna 16.50 Nedeljskih 60 18.20 SOVA, ponovitev
V avtobusu, 17. del 18.50 TV avtomagazin 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Ruski prijatelj, 1/2 21.05 Studio city 23.45 Večer jazza v studiu 1
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Vau,vau, 6/8 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.15 Rim
16.05 Srečni ljudje, oddaja za
otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Kontesa Dora, dramska serija, 4/6 21.20 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke
risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 TV PARADA SLOVENSKEGA HUMORJA 21.30 Celovečerni film:
NEKONTROLIRANA MOČ Žanr: ameriški triler 23.20 Videostrani do 24.00
končanih nemirih Roba sprejmejo na delo kot prvega črnskega novinarja - pripravnika...
TVS2 22.00
MALO TUKAJ, MALO TAM, češki film, 1988 Igrajo: Tomas Hanak, Milan Steindier, David Vavra Režija: Vera Chytilova Junaki filma Pepe, Franta in Dedek močno spominjajo na Chytilove Marjetice iz filma Marjetice. Gre za tri mlade izobražence, ki delajo v dokaj uglednih službah, v zdravstvu, inšpekciji in množični, ljudski kulturi, pa jih njihovo delo sploh ne veseli. Služba jih zanima zaradi
HRVAŠKA 1
11.35 Otroška oddaja
12.05 Divja roža, serijski film
13.05 Rim
16.05 Veliki odmor
18.05 Kolo sreče, kviz
18.35 Santa Barbara
19.30 TV dnevniki
20.15 Dokumentarna oddaja
21.00 V obsežnem planu
22.35 Akustikoteka, glas. oddaja
23.15 Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal
12.00 Videostrani
19.00 Program za otroke
risanke
19.15 Šola računalništva
19.30 Videostrani
20.05 TV prodaja, EPP
20.10 252. VTV magazin
oddaja z informativnimi vsebinami
20.30 Aktualno
Oddaja z odprtim koncem
.........Videostrani do 24.00
plače, služba je v bistvu tudi možnost za zafrkanci-je, ki se potem lahko nadaljujejo na najrzaličnejše načine, na najrzaličnejših krajih, z različnimi ženskami. Samo, da je štos, samo, da je seks. Dokler pri enemu izmed njih ne odkrijejo virusa AIDSA...
Sreda, 2. marca
TVS120.35
NI, kitajski barvni film, 1991
Igrajo: Liu Zhongyuan, Hu-hangLei, Zhang Zhenguan Režija: Chen Kaige
Film je posnet po stari kitajski legendi o slepem mladeniču. Njegov učitelj mu je zaupal skrivnostno
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.15 Divja roža, serijski film 13.05 Rim
15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Ljubezenske zgodbe,
oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke
risanke 19.15 Šola računalništva 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 NAJ SPOT kontaktna oddaja o pop glasbi vodi: Robby Bratuša 21.15 TROPSKA VROČICA,
nanizanka -1. del 21.45 Videostrani do 24.00
prerokbo: če bo svoje življenje povsem posvetil glasbi, bo potem, ko bo počila zadnja od tisoč strun na njegovem glasbilu, spregledal. Ob mojstrovi smrti je mladenič prisegel, da bo nekega dne tudi on videl svet okoli sebe. Poslej je hodil od vasi do vasi in ljudem pel balade. Vsakič, ko mu je počila struna, je na dolgi vrvici naredil vozel. Leta so tekla, fant se je postaral in prebivalci vasi, kijih je obiskoval, so ga imeli za svetnika. ..
SLOVENIJA 2
„ „ . ..... •,.„ -	24,februarja 1994
Prevent:Gorenje 14:19 (7:8)

**»K8»K«
Nizajo prvenstvene zmage
Po ne preveč spodbudnem začetku so rokometaši Gorenja končno le zaigrali tako kot številni ljubitelji rokometa v Šaleški dolini od njih pričakujejo in nanizali tri zmage zapored. Edina škoda je, daje ta us pch malce zbledel zaradi poraza v prvi tekmi četrtfinala za slovenski pokal v sredo prejšnji teden na Ptuju. Sinoči (sreda) so Velenjčani domači dvorani odigrali povratno tekmo in upamo, da so nadoknadili zaostanek dveh zadetkov.
V	nedeljskem 17.krogu so gostovali v Slovenj gradcu. Srečanja teh dveh ekip so vedno krasile značilnosti pravega sosedskega derbija, soboto pa teh "okraskov" z negotovim izidom ni bilo. Gostje so bili premočni za domači Prevent, ki v tem delu prvenstva igra zelo slabo in iz kola v kolo tone proti dnu lestvice. Na nedeljski tekmi so bile njihove le prve minute, ko so povedli z 2:1, potem pa so s svojo igro nas topili gostje. Z zelo dobro igro v obrambi in preudarno v napadu so zasluženo visoko slavili, vodili so celo že z 19:12, ob koncu pa so gostitelji malce ublažili poraz.
V	soboto bo za rokometaše Gorenja nova zelo pomembna tekma, saj bo v Rdeči dvorani gostoval drugouvrščeni Slovan. Vrh lestvice po 17.krogu: I .Pivovarna Laško 32, 2.Slovan 26, 3.in 4.Andor Jadran in Gorenje po 20 točk.
GORENJE: Stropnik, Meolic 2, Krejan 4, Ocvirk 1, German Ojsteršek I, Plaskan 6, Khimtchenko, Rozman 2, Tome, Cvetko 3 Lapajne.
Novo mesto 92:Elektra 94:88 (46:50)
KKi«888MlgKK*g!tt8M*MM*NMKa«SMMH«M
Novomeščani so jih "ustavili"
Po nekaj zaporednih zmagah so košarkarji šoštanjske Elektre doživeli poraz v Novem mestu z neposrednim konkurentom za napredovanje v višjo ligo. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena. Gostje so vodili po prvih 20 minutah, te prednosti pa niso znali in mogli obdržati v drugem delu. Rizman je dosegel kar 43 točk, kar je bilo premalo za zmago, saj je bil učinek njegovih soigralcev zelo skromen. Po 13.krogu je v vodstvu Pivovarna Laško s 24 točkami, druga je Iskra iz Nove Gorice s 23 (prav ta ekipa bo v soboto gostovala v Šoštanju), tretja Odeja Marmor 22, četrti Agrohit Slivnica 21, peta paje Elektra z 20 točkami.
ELEKTRA: Brinovšek, Mrzel 14, Bogataj 1, Rizman 43, Tajnik 2, Maličevič, Lipnik 4, Leskovšek, Mlinšek 12, Brešar, Plešej 10, Mackovšek 2.
Za konec tedna I Rokomet - Rdeča dvorana | 19.00: Gorenje:Slovan Košarka - Šoštanj
I
20.00: Elektra:Iskra Nova Gorica
"I I I I
,J
ERA Šmartno
V dveh dneh dve zmagi
Nogometaši ERE Šmartno nadaljujejo s treningi in prijateljskimi tekmami. Do začetka prvenstva in do prve tekme 6.marca v Slovenskih Konjicah je le še 14 dni in trener Vugrinec je že oblikoval prvo moštvo.
Šmarčani so v soboto gostili nogometaše iz Velikovca. V prvem polčasu so goste nadigrali in z dvema zadetkoma Druškoviča povedli z 2:0, v nadaljevanju so dobili priložnost rezervni igralci, ki svojih priložnosti za zadetek niso izkoristili, zato so gostje pred koncem znižali rezultat na 2:1.
Včeraj so Šmarčani gostovali pri medobčinskem ligašu KIV Vransko in mu dobro napolnili mrežo. Ob rezultatu 8:0 so imeli še veliko priložnosti, 4 zadetke je dosegel Druškovič, po enega pa Jelen, Malus, R.Rudnik in Pukmeister.
■ J.Gorlčnlk
Nogometni klub Žalec
Bodo morali izstopiti?
Žalski nogometaši, ki nastopajo v 3.slovenski ligi, so pričeli s treningi pod vodstvom Živka Stakiča. Žal jih pestijo hude finančne težave, kot tarna predsednik kluba dr.lvo Matek. Če do 8.marca in do pokalne tekme s Hrastnikom oziroma do začetka prvenstva ne bodo prejeli denarne pomoči, se lahko zgodi, da bodo morali prekiniti tekmovanje z vsemi selekcijami. Za zdaj le s strahom čakajo, če se bo pri ZTKo in žalski občini v blagajni le našlo kaj denarja, od njega paje odvisna usoda članov, mladincev, kadetov in pionirjev.
■ Jože Grobelnik
Odbojka
« x ® ss sse 8
Tokrat sami porazi
V	minulem odbojkarskem vikendu se ekipe z našega področja niso izkazale. Topolčani so doma po hudem boju in šele po petih nizih izgubili z Žirovnico z 2:3 (16, 10,-10,-12, -9). Domači so z dobrimi začetnimi udarci povedli z 2:0, v nadaljevanju paje odločila odlična igra gostov na mreži. V soboto bodo Topolčani znova igrali doma, njihov nasprotnik pa bo ekipa Minolta Bled. Igralke ekipe Gornji grad Brokal so nepričakovano izgubile v Novem mestu z istoimensko ekipo in to gladko z 0:3 (-9, -3,-8). Gostiteljice so jih presenetile z najboljšo igro v tem prvenstvu in prepričljivo zmagale. V naslednjem kolu bodo Gornjegrajčanke gostile vodilno in doslej še neporaženo ekipo Cimos.
V	2.ženski ligi so igralke Kajuha srečanje s Prevaljami preložile in so ga že odigrale v torek, v naslednjem krogu pa bodo gostovale pri zadnjem Ptuju.
V	3.moški ligi je druga ekipa Topolšice doma izgubila z ekipo Maribor IGM Hoče z 0:3, v naslednjem krogu pa bo gostovala pri drugi ekipi Fužinarja.
Borut Jarc:
x m & m & m 8 ^ m
"V Ankaranu je bilo slabo"
Spomladanski del nogometnega prvenstva, ki bo stekel prvo nedeljo v marcu, se hitro bliža in prvo ter drugoligaši se zavzeto pripravljajo. Za njimi je prvi del priprav, med katerimi so v glavnem - kot pravijo - polnili akumulatorje, v drugem delu pa se želijo čim bolje uigrati.
Rudarjev trener Borut Jarc in tudi igralci so kljub napornim treningom zadovoljni s tem kar so opravili doslej. Zdi se, da Velenjčani že dolgo niso bili tako dobro kondicijsko pripravljeni kot bodo tokrat, žal pa imajo težave s taktičnim delom priprav, saj imajo zelo mizerne možnosti za to. Pomožno igrišče, ki so ga med tem obnavljali, je v nemogočem stanju, na glavnem igrišču pa ne upajo trenirati niti igrati, da ga ne bi poškodovali. Kot vemo, so ga lani povsem obnovili, vse pa kaže, da ne tako kot bi ga morali. Zatorej so gledalci v Velenju doslej videli le eno Rudarjevo pripravljalno tekmo, in sicer v soboto s Steklarjem. Rezultat je bil neodloečen 1:1. Velenjčani so povedli že v prvih minutah tekme z zadetkom Komarja, gostje pa izenačili nekaj minut pred koncem s strelom Kukiča. Doslej so igralci Rudarja odigrali šest prijateljskih tekem. Razen s Flavio Solves v Avstriji (2:3) so se z vsemi ostalimi nasprotniki igrali neodločeno.
Jernej Javomlk: "Najlepše darilo za moj 19.rojstnl dan bo, če bom spet sposoben za Igro"
Dober teden so bili na pripravah v Ankaranu, kjer so imeli zaradi nenehne burje in slabega igrišča skorajda nemogoče možnosti za treniranje in od tam so se vrnili celo dan prej kot so načrtovali. Vseeno trener Borut Jarc upa, da bodo v preostalih dneh do tekme prvega spomladanskega kola z Gorico na domačem igrišču le lahko nadoknadili zamujeno, čeprav bo njihov "glavni nasprotnik" blatno igrišče. Že nekajkrat smo zapisali, da so poškodbe sestavni del nogometne igre in tudi
Velenjčani z njimi letos nimajo sreče, saj so za nekaj časa ostali brez izkušenega Er-vina.Pofovšaka. Rudarjev kapetan si je poškodoval koleno že na tekmi 2.kroga jesenskega dela prvenstva z Naklim, vendar je nekako zdržal do konca prvenstva. Naporne priprave so bile, kot kaže, za njegovo koleno le prehude in v Ankaranu je moral v tamkajšnji bolnišnici Valdoltra na operacijo. Sobotno tekmo s Steklarjem je tako spremljal kot gledalec in z berglo. "Imel sem srečo, da se je poškodba obnovila prav v Ankaranu, saj so me tamkajšnji zdravniki takoj sprejeli in tudi operirali ter napovedali, da bo z mojim kolenom vse v redu. To bo pokazal ponovni pregled te dni v Valdoltri. Seveda si zelo želim, da bi se čim prej vrnil na igrišče in upam, da se bo to zgodilo že v 3. spomladanskem krogu z Mariborom." Tudi nadarjeni Jernej Javornik že težko čaka vrnitev na igrišče. Njegova poškodba kolena se vleče že zelo dolgo. Slučaj je nanesel, daje moral z igrišča lanskega 9.maja na svoj
Ervln Polovšak Je v soboto takole spremljal tekmo s Steklarjem
18. rojstni dan. "Konec januarja (25.) so mi operirali koleno. Najprej je zgledalo, da gre tudi pri meni za meniskus, sedaj pa so le ugotovili, da sem imel poškodovane kolenske vezi, nekateri so celo menili, da sploh ne gre za resno poškodbo, ampak da se pretvarjam. Pred mano je še najmanj dvotedensko okrevanje v enih izmed toplic, na*kar pričakujem, da bom že lahko začel trenirati s polno močjo. Zelo si želim, da bi bil spet povsem zdrav ob obletnici poškodbe, to je na moj 19. rojstni dan," nam je dejal Jernej Javornik.
■ VOS
Savinjska Polzela:Litostroj Slovan 70:74(33:37)
s g
Drugi poraz zapored doma
Košarkarji Savinjske so že drugič zapored izgubili doma. Tokrat so se jim za poraz v Ljubljani oddolžili igralci Litostroja Slovana. Začetek srečanja je bil zelo nervozen, domačini pa so nastopili brez Urbanije, ki je odličen v obrambi, postje so povedli z 11:6, domačini pa so z boljšo igro najprej povedli z 19:18 in v 11.minuti že s 25:20. Za tem so Ljubljančani izkoristili nekaj slabih metov domačinov in z nasprotnimi napadi dobili polčas.
Tudi v nadaljevanju so imeli pobudo gostje in vodili ves drugi del. Pri vodstvu gostov s 65:59 je Ličan namerno udaril Petranoviča in sodnika sta ga izključila. Domačini so sicer izid zmanjšali v ključnih napadih in metih za izenačenje pa so grešili. Pri rezultatu 68:66 za goste je Govc zgrešil trojko in gostje so vodstvo zadržali do konca. Po besedah domačega trenerja Borisa Zrinjskega se je tekma kljub vsemu dobro končala, saj je pomembna razlika, v prvi tekmi v Ljubljani pa so bili Polzelani boljši za šest točk.
SAVINJSKA POLZELA: Govc 13, Stavrov 12, Petranovič 25, Rovšnik 3, Stegič 2, Cizej 15.
-er
Namizni tenis
Nova dva para točk
Igralci velenjske ERE odlično nadaljujejo prvenstvo, čeprav so v Logatec in Novo Gorico zaradi poškodb odpotovali z dvema rezervnima igralcema. Glavno breme je tokrat prevzel nase Jure Slatinšek, pomagala pa sta mu pionirja Bogdan Simončič in Damijan Vodušek. Najprej so gladko premagali Logatec s 6:1, bolj izenačeno paje bilo popoldansko srečanje proti Šampionki iz Renč. Odličen je bil Jure, ki je posamičnim zmagam dodal še zmagi v igrah dvojic, Velenjčani pa so zmagali s 5:2. S tema zmagama si je ERA že zagotovila napredovanje v 2.državno ligo, kar pa nikakor ni končni cilj te generacije.
Manj uspešni so bili igralci, ki nastopajo v "ligi mladih". Že prejšnji teden so izgubili z mariborsko ekipo TAM, v tem krogu pa so jih kar z 10:0 premagali vrstniki Potrošnika iz Murske Sobote. Cilj nastopanja v tej ligi je seveda nabiranje prepotrebnih izkušenj, zato je treba rezultate tako tudi ocenjevati.
■ A.Vodušek
Balinanje
ss sr m ŠS k ss
Tretja med najboljšimi
Na nagradnem turnirju, ki gaje v Ljubljani organiziral BK Balin-ček, je nastopilo 16 najboljših slovenskih dvojic. Med njimi sta bila tudi Andrej Vodončnik in Bogdan Ježovnik iz Velenja. Njun nastop je omogočila okrepčevalnica Skala, svoje znanje pa sta morala potrditi v konkurenci najboljših igralcev, ki nastopajo v 1. in super ligi. In potrdila sta ga, saj sta skupaj z dvojico iz Polja osvojila 3.mesto. Njun uspeh je še toliko večji, če vemo, daje v Velenju "mrtva" sezona, ker pač ni na voljo ustreznega balinišča. Torej sta nastopila brez treninga, uspeh pa vsekakor potrjuje dolgoletna prizadevanja, da bi v Velenju dobili vsaj pokrito balinišče, če že za kaj drugega ni razumevanja.
Vodončnik in Ježovnik sta najprej dvakrat premagala Slogo I z 1 1:6 in 10:7, v drugem krogu še dvojico Polje II s 13:7, v polfinalu pa sta z 2:9 klonila proti dvojici Trate, ki je za ekipo Balinček na koncu osvojila drugo mesto.
■ Boris Knavs
Squash
m m %
Turnir za jakostno lestvico
V	soboto je bil v Murski Soboti že šesti pozivni turnir za jakostno lestvico, tokrat z močnejšo udeležbo velenjskih igralcev. Purg, Vihar, Pavšek in Podpečan so naleteli na neugoden žreb in so vsi izpadli že v prvem koluj, pri ženskah paje Petra Vihar brez težav ugnala vse nasprotnice. V finalu je premagala prvouvrščeno najakostni lestvici Djekičevo iz Ljubljane, ker paje zaradi drugih obveznosti nastopila le na dveh turnirjih, je seveda slabše uvrščena najakostni lestvici. Zaradi tega se naslovu državne prvakinje seveda ni odrekla, že v nedeljo paje odpotovala na enotedenske priprave v Zeltweg, ki bodo dobrodošle pred evropskim prvenstvom in turnirji v Avstriji in Sloveniji. Zanimivo je, da Petrina največja tekmica Verbičeva iz Ljubljane ne nastopa na nobenem turnirju za jakostno lestvico, na katerem igra Petra. __■ B.J.
Kegljanje
x g m s s » »
Tokrat visoka zmaga
Šoštanjski kegljači so v zaostalem srečanju 14.kroga v medregijski ligi visoko premagali goste iz Hrastnika. Ekipo Rudnika so premagali kar z 8:0, rezultat srečanja je bil 5.074:4.811. torej dobra igra Šoštanj-čanov, ki jim je prinesla kar 263 kegljev prednosti.
Šoštanjčani so tudi tokrat nastopili pod pokroviteljstvom firme VEL-VAR, kegljali pa so: S.Fidej 863 (1), L.Fidej 850(1), Kramer85l (1), Križovnik 846 (I), Glavič 850 (1) in Hasičič 814(1).
V	predzadnjem, 17.krogu, se bodo Šoštanjčani na domačem kegljišču pomerili z mariborsko ekipo "Krilato kolo". Tekma bo na sporedu že danes, v četrtek, na kegljišču TEŠ-a pa jo bodo pričeli ob 16.uri. Fantje obljubljajo še eno visoko zmago, trenutno pa so z 12 točkami na zelo dobrem 4. mestu.
■ L.Fidej
Tenis
Katarina odlična v Franciji
Katarina Srebotnik, članica velenjskega teniškega kluba AS, je v francoskem Tarbesu dosegla imeniten uspeh. Na enem najmočnejših turnirjev v Evropi za deklice do 14 let je še ne 13-let-na Katarina klonila šele v četrtfinalu B - turnirja proti kasnejši finalistki Auerjevi iz Avstrije. Pred tem je v osmini finala s sijajno igro premagala eno najboljših igralk na svetu, Venezuelko Se-quero, četrtfinalistko na zadnjem Orange Bovvlu v Ameriki.
■ M. Končan
Strelski šport
Sloveniji in Simonu rekord
Na povratnem srečanju hrvaške in slovenske reprezentance v Bjelovarju je v ekipi slovenskih pištoljarjev nastopil tudi Simon Veternik. Slovenska reprezentanca seje izkazala in je 1.724 krogi postavila nov državni rekord, Hrvati so nastreljali 1.694 krogov. Kranjc je dosegel 582 krogov, Veternik 576 in Štuhec 566. V skupnem seštevku je Hrvaška zmagala s 5:3, rezultati pa kažejo, da so slovenski strelci v dobri formi pred evropskim prvenstvom, ki bo prihodnji mesec v Franciji.
Strelska družina Mrož je izvedla občinsko tekmovanje za Zlato puščico. Nastopilo je 21 strelcev, letošnjo občinsko Zlato puščico je osvojil Renato Šterman s 515 krogi, drugi je bil Borut Trebše s 493 in tretji Franjo Žučko s 491. Med mlajšimi mladinci sta se izkazala Andrej Vrečar s 7.in Simon Mihelak z 8.mestom, normo za regijsko tekmovanje pa sta izpolnila še Franc Trebše in Stane Rek na 4.in 5.mestu.
■ F. Ž.
»
Petra Hudournik iz Raven pri Šoštanju
Vse se začne in konča: pri šahu (za zdaj)
iS JELOVICA ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631-241, fax: 064/632-261 CELJE, Božičeva 3, tel./fca: 063/25-881 ABD DRAVINJA, Slovenske Konjice SAVINJSKI MAGAZIN, Žalec

Smučarski skoki
tt 9S>.	9X VS. /S, VS, VS. '.V ffr VA VS.
Prestavitve in kopica tekem
Zaradi ponekod neugodnih snežnih razmer se prestavitve tekem za pokal Cockta kar vrstijo, obenem pa je ob posameznih vikendih prava gneča z njimi. Tako je bilo tudi konec minulega tedna. Na Ravnah na Koroškem je bilo v soboto ekipno tekmovanje za mladince do 16 let, na katerem je nastopilo kar 21 ekip iz vseh slovenskih klubov. Prva velenjska ekipa (Jerele, Miklavžina, Drev in Hri-beršek) je osvojila 6.mesto, druga in tretja pa sta bili lO.in 13.
Istega dne je bila na Mostecu v Ljubljani tekma za pokal Cockta za dečke do 11 let, obenem pa še državno prvenstvo za dečke do 10 let. Pri dečkih do 11 let je bil
Podlipnik 9., Tovornik 18., Kle-menčič 19., Bogar 25.in Perše 28. Za državno prvenstvo je Podlipnik za 3.mesto prejel bronasto kolajno, Klemenčič je bil 6., Perše pa 12.
V nedeljo je bila na Ravnah še tekma za pokal Cockta za dečke do 15 let, obenem z državnim prvenstvom za dečke do 14 let. Kljub temu, da dečki zaradi pomanjkanja snega in treningov skačejo spremenljivo, njihov trener Darko Kaligaro ni bil preveč zadovoljen. Pri dečkih do 15 let je bil Miklavžina 12., Drev 13., Globočnik 19., Živic 22.in Hri-beršek 25, v tekmi za državno prvenstvo pa je bil Miklavžina 5.,
Globočnik 9., Zivic 12., Hriberšek 14., Ograjenšek 18., Zapušek 21., Zep 27.in Zorko 28.
Prav tako v nedeljo je bila v Moravčah tekma za pokal Cockta za dečke do 9 let. Smagaj je bil 12., Gorišek pa 21.
V Kamnici pri Mariboru pa je bila meddruštvena tekma, kamor je skakalce peljal bivši aktivni tekmovalec in sedaj pomočnik pri očetu trenerju Viki Cepelnik. Nastopil je tudi na tekmi pri članih in zmagal, pri dečkih do 15 let je bil Simon Rednjak 4., pri dečkih do 13 let pa je zmagal Končnik pred Tovornikom, 4.in 5.pa sta bila Podlipnik in Perše.
Jože Ograjenšek
Na igrah 1500 udeležencev
V	Žalski Žani je bila zaključena športna, kulturno zabavna prireditev, na kateri so podelili pokale in priznanja za lanske delavske športne igre v občini Žalec, ki so bile že tridesete po vrsti. Na njih je nastopilo okrog 1500 zaposlenih, ki so se pomerili v desetih športnih panogah v petih starostnih kategorijah.
V	skupni uvrstitvi DŠI za leto 1993 je pri starejših članicah prvo mesto osvojil VVZ Žalec, pri mlajših članicah TT Prebold, veteranih Juteks Žalec, mlajših članih Pekarstvo Roter in pri starejših SIP Šempeter. Na prireditvi je žalski župan, prof. Milan Dobnik, podelil plakete najbolj zasluženim športnikom in športnim delavcem. Bronaste plakete so prejeli Matjaž Baudek, Jože Čehovin, Ciril Naprudnik, Stanko Prislan, Franc Slokan; srebrne Roman Brglez, Tomaž Cvikl, Matjaž
Žalski župan prof. Milan Dobnik podeljuje Viliju Vibyhalu zlato plaketo
Kralj, Miro Novak, Rudi Sedovšek; Ivan Vok, Vinko Banovšek in
zlate Silvo Marič, Vili Vibyhal, Simon Ograjenšek, Bogomir Polavder,
Dragan Bojinovič.
-er
Šahovske novice
Žalec - Žalski šahovski klub je organizator desetih hitropoteznih turnirjev za pokale občine Žalec. Na prvem je zmagal D. Brinovec s 7,5 točke pred očetom F. Brinovcem
7 (oba ŠK Žalec), tretji je bil s 6,5 točke Skok (ŠK Savinjčan Šempeter). Nastopilo je 16 šahistov, najboljših deset po desetih turnirjih pa se bo uvrstilo na finalni turnir.
ŠŠD je organiziralo občinsko prvenstvo za dečke in deklice. Pri deklicah je po pričakovanjih zmagala regijska prvakinja Petra Hudournik pred sestro Natalijo in Tejo Stropnik. Pri dečkih do 10 let je zmagal Uroš Mevc, pri dve leti starejših pa Sašo Brusnjak. V najstarejši skupini, dečki do 16 let je bil najboljši Dejan Brkič, v dve leti mlajši skupini pa Vladimir Mijatovič.
Na rednem tedenskem turnirju v četrtek, 17.februarja je med šestnajsti-
mi tekmovalci ponovno zmagal Marjan Črepan, ki je zbral 11.5 točke, sledili pa so mu Radiša Rajkovič 11.5, Milan Matko 10, Andrej Krnjavšek 10, Drago Kristan 8.5 itd.
V torek, 15. februarja je bil uvodni turnir iz serije turnirjev, ki bodo vsak torek za mlade šahiste. Pri najmlajših je zmagal Milan Njenjič, pri malo starejših pa Mitja Kamenik.
■ Andrej Novak
:. - - - --:: -- - .:■: :>
PO rtRlBlrt IN DOLINAH
Na gori kralja Matjaža
Minulo soboto so v zgodnjih jutranjih urah oživele poti, ki peljejo na goro, kjer po legendi spi kralj Matjaž. Že šestič zapovrstjo so prizadevni mežiški planinci v sodelovanju s MDO koroške in savinjske regije, ter GRS iz Pre-valj pripravili tradicionalni Matjažev pohod na Peco. V dokaj lepem vremenu se gaje udeležilo skoraj 600 planincev. Skupno število udeležencev vseh šestih pohodov pa presega številko 3000. Podelili so že 300 bronastih značk kralja Matjaža. Prisluži si jo vsak, ki se udeleži štirih pohodov. Za srebro je potrebna udeležba na sedmih. Zlato značko bodo podelili vsem tistim, ki se bodo udeležili desetih pohodov na Peco v zimskih razmerah. Iz Šaleške doline se je VI. Matjaževega pohoda udeležilo blizu sto planincev. Ob tej priliki smo nekatere izmed njih povprašali za mnenje in vtise.
Miro Zolnir pobudnik tega pohoda: "Ko so ukinili znani zimski pohod na Stol, sem bil tajnik MDO Savinjske regije. Leta 1988. sem na nekem sestanku na Koroškem takratnemu predsedniku mežiških planincev g. Mirku Mlakarju predlagal ta pohod, kot nadomestilo za Stol. Danes sem zadovoljen, da je takrat ta misel padla na tako plodna tla."
Stane Lipnik udeleženec vseh šestih pohodov: "Ko so predstavili
delala nobenih težav. Upam, da bom lahko še dolgo hodila v planine, da bom nadomestila vse tisto kar sem zamudila."
Tako so povedali naši sogovorniki, udeleženci letošnjega zimskega pohoda na Peco.
Stol v toplejše mesece, mi je bila Peca med drugim dobro nadomestilo za akcijo Brazde vzdržljivosti. Ob tej priliki bi rad pohvalil mežiške planince, za njihovo dobro organizacijo. Na letošnjem pohodu mi je bilo še posebno všeč, ker v koči ni bilo vonja po tobaku. Da pa je vsak pohod doživetje zase, poskrbijo naravne sile. Tudi letos je bilo tako. Na Peco bom pozimi prihajal tako dolgo dokler mi bo to dopuščalo zdravje."
Vida Sredenšek: "Na tem pohodu sem letos prvič. Sploh pa sem danes prvič tako visoko, saj sem se šele minulo jesen pridružila planincem. Malo me sicer moti gneča v koči, drugače pa sem zelo zadovoljna. Tudi hoja mi ni
Mežiški planinci, in vsi tisti, ki so karkoli pomagali pri izpeljavi te zahtevne naloge, se lahko vsaj za nekaj časa pošteno oddahnejo. Ljubitelje tovrstnih prireditev, pa čaka že naslednji mesec IV. zimski Arničev pohod na Raduho. Še prej pa bo slovesno v Šoštanju kjer bodo tamkajšnji planinci počastili 90 let obstoja in delovanja svojega društva. Ob tej priložnosti bodo predali svojemu namenu svojo planinsko pot. O vsem tem pa več v naslednji rubriki.
■ M.H.
"glavno".
Mentor je tisti, ki jo je za šah najbolj navdušil. Mentorje spet tisti, ki skrbi, da Petra napreduje v zadovoljstvo vseh, ki na podružnični šoli tako pridno igrajo šah že od prvega razreda dalje. Šahovnice imajo menda kar na mizah in vsak prosti trenutek izkoristijo za tovrstno igro. Za Petro se (za zdaj) vse začne in konča pri šahu: pred, med in po pouku. Tudi doma si najde čas za prestavljanje tekačev, kmetov, kraljice, kralja, trdnjave po črno - belih poljih.
Kot regijska prvakinja pri mlajših deklicah do 10. leta starosti se od minule sobote dalje "poti" na državnem šahovskem tekmovanju v Mariboru. Trdno odločena je bila v dneh pred njim, da bo "napadala" prvo mesto. Kajti, če ji bo ta veliki met uspel, se bo lahko udeležila svetovnega, za osvojeno drugo mesto evropskega šahovskega tekmovanja. "To je izziv in res se bom trudila. Lahko bi nastopila tudi v skupini starejših deklic, a bom raje pri mlajših. Mislim, da imam tu več možnosti za uspeh." Nasprotnic se ne boji. Močnejše ko so, raje Petra igra. In ker je brez treme, ker budno spremlja dogajanja na šahovnici, vsak gib svoje nasprotnice, bo najbrž ob koncu spet odlična. Kar-pov, Kasparov, sestre Polgar,... Morda bo čez nekaj let med zvenečimi šahovskimi imeni tudi Petra Hudournik.
Držimo pesti, da bi ji velik met v Mariboru uspel!
■ tp
Petra Hudournik iz Raven pri Šoštanju je prijeten deklič. Rdečih ličk, sramežljivega pogleda. Je učenka 4. razreda tamkajšnje podružnične šole, odličnjakinja, kakopak, in drži se je ta "smola", da lahko praznuje rojstni dan le vsaka štiri leta (29. februarja). Uro hoda do šole ima, kar pa zanjo ni
nikakršna ovira. Le pozimi je malo težje čez hribčke in doline. Kljub temu gre.
Ob pogledu nanjo bi človek kar težko presodil, da stoji pred
odlično šahistko. Pa je. Dekle jih ima - glede šahovske igre - toliko "pod palcem" kot le malokateri njen vrstnik ali še kdo drug. Pri Hudoumikovih, kjer vsi radi sedejo za šahovnico, ji ni kos nihče več. No, tudi svojega mentorja, ki jo je za šahovsko igro navdušil, je že matirala. Zato prav nič ne presenečajo številne diplome, pokala samo iz letošnjih tekmovanj. Petra se namreč ponaša z občinskim in regijskim naslovom najboljše šahistke med mlajšimi deklicami, v začetku tega meseca pa je se je odlično odrezala na zelo zahtevni preizkušnji v Žalcu. Tu je namreč osvojila še regijski naslov prvakinje pri starejših deklicah. "Kar upirala sem se staršem in mentorju Rudiju Olupu, da bi odšla na to moje, doslej najtežje tekmovanje. Kar težko sem si predstavljala, kaj bom počela med starejšimi in še toliko večjimi od mene. Prvič sem občutila nekoliko treme in strahu. A, ko sem sedla za šahovnico, je bilo vsega konec. Prav ta zmaga - do nje sem prišla kot najmlajša udeleženka brez poraza - mi je vlila novih moči, veselje do te igre še povečala," je pripovedovala ob našem obisku. Imela je srečo, njena maskota medvedek Rudi (preimenovali so ga kasneje v šahec) jo ji je prinesel. Znanje je bilo pri tem vsemu navkljub
Kar precej prostih trenutkov Petra preživi za šahovnico. Ko enkrat to igro spoznaš, ni nič pretežko, pravi. Upa, da bo tudi na matični šoli, kamor odhaja letos septembra, našla tako dobrega In navdušenega šahovskega mentorja kot ga Ima sedaj
to je JELOVICA
okna, vrata, senčila,
montažni: stene, prenova oken
OoDscpaDO g® [p®
tDSSBBaSDSDDa CgSDOZ&K]
IflO/ popusta za 1U #0 takojšnje plačilo
brezplačen prevoz za nakup nad 50.000 SIT
ziMi!
Mfifl*

ne b0


18 MŠČM
24. februarja 1994
i07,I mjg
It A III O
V EIJK J E
isf s&itf
88f9 MHz
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
Pridete na dan odprtih vrat?
SI^MKXN»««KI^«KKI^«Kft«»M«Ktttt**KM«MKKIt»
Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci!
Takole vam pišem vsak teden, pa vas pravzaprav sploh ne poznam, sploh ne vem, kdo ste. Iz tedna v teden vam imam kaj povedati. Pišem o nas, o našem radijskem delu, ki ga imamo vsi po vrsti radi. Daje tako, paste krivi vi, ki se vsak dan družite z nami.
Tu in tam mi kdo odpiše in takrat vem, da to kramljanje skozi časopisni radijski mozaik, ki je bolj enostransko, samo z naše strani, ni brez odmeva. Da vas zanima, živo zanima, kje in kako delamo, kdo smo.
Vi ste nas že spoznali, ne še ..........••••s...........
vseh, pa vseeno veliko. Mi vas še ne. Pa smo vas velikokrat hoteli. Ampak kako naj bi vas povabili v naše stare, hudo tesne prostore, kjer vas pravzaprav ne bi imeli kam dati? Zdaj, ko smo dočakali nove, iz katerih tečejo naše oddaje od 14. januaija popoldne, pa imamo možnost, da se skoznje vsaj sprehodimo skupaj, če se v njih že ne bo dalo posedeti. V tem kratkem sprehodu bomo poklepetali z vami, vam pokazali, kako oddaja teče, kako gredo besede v veter, kako smo se opremili...
Vabimo vas na dan odprtih vrat Radia Velenje. Na ta dan se
pripravljamo in si ga želimo vse od takrat, ko smo si novo prostore na Starem trgu 15 v Velenju hodili ogledovat še v povsem surovem stanju, in ko niti nismo povsem veijeli, da bo ta dan res kdaj prišel. Ko je bil ta dan še privid. Zdaj paje tu in skupaj z njim tudi priložnost, da se spoznamo.
Pridite med nas, veseli vas bomo, vseh skupaj in vsakega
posebej. Dan odprtih vrat radia smo imenovali vaše in naše srečanje v petek, 25. februarja. Na široko vam bomo odprli duri med 16. in 17.30. uro. Do takrat, da se vidimo, vas toplo pozdravljamo.
■ Milena Krstič-Planine
Priporočilo o uporabi apnenega gnojila
Vedno večja onesnaženost zraka v žveplovim dioksidom, ki preide s padavinami kot žveplena kislina v zemljo in uporaba NPK gnojil sta vzroka, da so tla v Šaleški dolini precej kisla. Zakisanost tal je opaziti že po značilnih rastlinah: mah, saš, vresje, volk, praprot, borovnice, ločje.
Kmetijska zadruga Šaleška dolina je za apnenje kmetijskih površin naročila apneno gnojilo CALPLEX, proizvajalec Rudnik kalcita Kamnik.
Kemijske analize (Kmetijski inštitut Slovenije) potrjujejo, da ima apneno gnojilo CALPLEX ustrezno vsebnost CaC03 (96 - 98%) in MgC03 (1 - 1,5%) in se lahko uporablja kot gnojilo, ki je ekološko neoporečno ter priporočljivo pri proizvodnji zdrave hrane na kislih tleh.
Priporočeni odmerki apnenega gnojila CALPLEX glede na rekreacijo tal in teksturo za izboljšanje stanja na pH 6,5 (Enota za kmetijsko svetovanje občine Velenje)
reakcija tal odmerek CALPLEX-a v tonah glede na vrsto tal
težka
pH	lahka	srednja	
4,5	5	8	10
4,5-5,0	4	6	8
5,1-5,5	3	4	6
5,6-6,0	2	3	4
nad 6,0	1	2	3
Navedeno apnenje zadošča za tri do pet let.
Najprimernejši čas trošenja appnenega gnojila je pozimi zgodaj pomladi. Največji odmerek naenkrat je 3t/ha. Večje količine razdelimo na d ve do tri leta. Sredstvo je priporočljivo trositi na suha tla, na njivskih površinah pa ga zadelati v zemljo.
H Sekretariat za okolje In prostor svetovalka Zdenka Berložnlk dipl, ing, agr.
DEŽURSTVA
Občina Velenje
KiRK*HXKiiKilitSXKWtVil
Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih).
Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki:
Četrtek, 24. februarja - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. O.Renko in dr. Urbane
Petek, 25. februarja - dr. Gašper, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Lazar
Soboto, 26.februarja in nedel-
jo, 27. febmaija - dr. Urbane, dr. Lazar, dr. Kočevar
Ponedeljek, 28. febmaija-dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Gašper in dr. Pirtovšek. Zobozdravstvo:
V soboto, 26. februaija in nedeljo, 27. februaija - dr. Aleksander Uršič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna:
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 25. februaija do 3. marca -Milan Matko, dr.vet.med., To-polšica 15, tel.: 0609/618-117.
KINC WNO KINC
DOM KULTURE VELENJE
«*NH»*XIKII!I»KIK«*»1KM**
Sobota, 26.2. ob 22.10 Pred-premiera akcijska melodrama POPOLN SVET (APERFECT WORLD) Režija Clint Eastvvood Gl. vloge: Kevin Costner, Clint Eastvvood, T.J. Loether (deček), Lazra Dem
Zakrknjeni zločinec pobegne iz zapora in na begu ugrabi sedemletnega dečka... Ponedeljek, 28.2. ob 20. uri LETO NASLIJA (The Year of the Gun) - kriminalka, triler. Režija: John Frankenheimer Vloge: Sharon Stone, Valeria Golino, Andrew McCarthy
Tokrat Sheron Stone v kriminal ki!
ŠMARTNO OB PAKI
Torek, 13.ob20.uri LETO NASILJA
POČITNIŠKI PROGRAM
DOM KULTURE VELENJE
MttMMMNf«M!KM«tt*KKtttt»KK
Ponedeljek, 28.2. ob 11. uri komedija, ki je ne smete zamuditi ČEZ DRN IN STRN (Missing Pieces) Vlogi: Eric Idle, Robert Wuhl Torek, 1.3. ob 11. uri DENIS POKORA - najno-
vejša komedija, ki bo navdušila počitnikaije od 10. do 18. leta in tudi njihove starše!
Vloge: Christopher Lioyd, Lea Thompson, Walter Matthau Sreda 2.3. ob 11. uri ALADIN - Waltdiesneyeva risanka! Četrtek, 3.3. ob 11 uri TRIJE MUŠKATIRJI (The Tree Musketiers) - avanturistični.
Vloge: Charlie Sheen, Kiefer Sutherland.... Petek, 4.3. ob 11. uri VSI PRI GREDO V NEBESA - risanka.
Cene vstopnic za vse filme razen DENISA POKORE 300 SIT (počitniške cene). Vstopnice za film DENIS POKORA paje 400 SIT!
ŠOŠTANJ:
IIHHIM
Torek, 1.3. OB 11. uri ČEZ DRN IN STRN - komedija.
Četrtek, 4.3. ob 11. uri VSI PSI GREDO V NEBESA - risanka.
ŠMARTNO OB PAKI:
KM»MKKW«MKK«ttttK!M
Torek 1.3. ob 9.00 uri ČEZ DRN IN STRN -komedija.
Četrtek, 4.3. ob 9. uri VSI PSI GREDO V NEBESA - risanka.
							
pmr SK11I	Bil.	T ji	BHP				
jttkAN
JU
AN DRAGOSKI ZAVOD
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
Takoj po počitnicah nameravamo na LJUDSKI UNIVERZI VELENJE organizirati 60-urni ZAČETNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA
Prijave za navedeni tečaj bomo sprejemali
do vključno 4.3.1994 na LJUDSKI UNIVERZI VELENJE, Velenje, Titov trg 2 ali po tel. na št. 853-576.
vse,	ste	n^trotžrtirtt*
Mali oglasi zastonj!
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 24.FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naSa glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 25. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj,kje,kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 27. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 28. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 1. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kuj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
V tednu od 14.2. 1994 do 20.2.1994 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmeijene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije:
125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust., zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh:
14.2. 18.2. 20.2.
AMP Veliki vrh AMP Topolšica AMPTopolšica AMP Veliki vrh AMP Zavodnje AMP Graška gora
160 mikro-g/m3
140
150
190
130
130
Sekretariat za okolje in prostor
MAX. POLURNE KONCENTR.
od 14.2.-co 20.2.1994
konc. SO 2 (mg/m3)
SOS.	TOP.	V.v.	ZAV.	VEL.
MERILNjE POSTAJE
G.G
■1 14.2
m is.:
16.2. ■B 20.2
Novo zdravje, nova moč, novo veselje
Velenje - Dobrodelna organizacija Adra i/ Velenja bo to soboto in nedeljo (26. in 27. februaija) pripravila v svojih prostorih na Cesti v' 17 v Velenju predavanje z naslovom: Novo zdravje, nova moč, novo veselje. O osmih naravnih zdravnikih, ki naj bi ljudem pomagali do zdravja (prehrana, telovadba, voda, sonce, zmernost, zrak. počitek, zaupanje v Boga), bosta spregovorili dr. Marija Šunje-varič in dr. Maijanca I lan. Predavanje bodo začeli ob 18. uri. (tp)
GIBANJE PREBIVALSTVA	■	mali OGLASI
24. februarja 1994			•t ' , ."■,■■•
Občina Velenje
Poroke:
Sebastijan Selan, Velenje, Ka-juhova c.št. 40 in Klavdija Grud-nik, Velenje, Goriška c.št. 40; Mladen Petretič, Velenje, Stanetova c.št. 30 in Monika Krt, Za-dar, Prečac
Nikole Jakšiča št. 4; Igor Ba-hor, Velenje, Serceijeva c.št. 13 in Mateja Zibert, Velenje, Kersnikova c.št. 27;
Bogdan Doler, Šoštanj, Me-tleče št. 70 in Marija Žohar, Šoštanj, Metleče št. 70; Sreten
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
ŠALEK 20, tel: 857 - 558
IZDELAVA MCBOBMKBV, OKENSKI! PALIC, STOPNIC, TLAKIV, SANKBV il KUHINJSKIH PUTDV...
Uradne ure vsako sredo in soboto
od 7. do 17. ure Za naročilo nagrobnikov v mesecu _lebruarju-15% popust
Jelič, Kovren b.št. in Mara Lazič, Velenje, Goriška c.št. 42.
60. obletnico skupnega življenja sta praznovala:
Ljudmila in Jožef Ježovnik iz Šoštanja, Cesta heroja Rozmana št. 6.
65. let skupnega življenja sta praznovala:
Štefanija in Andrej Golavšek iz Skornega pri Šoštanju št. 58.
Smrti:
Jožefa Videmšek, roj. 1914, Šoštanj, Partizanska pot št. 7; Franc Zapušek, roj. 1912, Šmartno ob Paki št. 130; Janez Cokan, roj. 1909, Lahovna št. 18; Antonija Tovornik, roj. 1910, Vodiško št. 3; Matilda Pod-stenšek, roj. 1923, Šoštanj, Cesta Matije Gubca št. 4; Marija Hrastnik, roj. 1916, Silo va št. 28; Janez Plahuta, roj. 1914, Stari trg št. 28, Ljubljana; Marija Muršič, roj. 1917, Loče pri Poljčanah št. 51; Ivan Miklav, roj. 1928, Podkraj pri Velenju št. 21/b; Ivan
Zaje, roj. 1916, Gaberke št. 258; Anton Cveteržnik, roj. 1915, Podgoije št. 29, Celje; Frančišek Mravljak, roj. 1918, Sp. Vižinga št. 8; Marija Planovšek, roj. 1913, Nazarje št. 29; Jožica Frankovič, roj. 1912, Maribor, Slovenska ul.št. 4; Vida Ma-rinšek, roj. 1921, Topolšica št. 56; Franc Jurkovnik, roj. 1914, Lepa njiva št. 65; Jožef Žibert, roj. 1929, Velenje, Kidriče-va c.št. 1; Viktorija Nagode, roj. 1917, Pijovcišt. 8.
Občina Žalec
KttW»KM**«KKIt1l»K«ttttMKtt
Smrti:
Jožefa Fermentin, stara 88 let, upokojenka, Ljubljana, Ilirska 12; Alojzij Konig, star 84 let, upokojenec, Breg pri Polzeli št. 54; Viktorija Pukl, stara 85 let, upokojenka, Žalec, Tomšičeva 15; Ivan Zagode, star 75 let, upokojenec, Žalec, Cesta na Lavo 6; Vincenc Jug, star 80 let, upokojenec, Šempeter v S.d. 101.
KLAVIRSKO HARMONIKO DELI CIA CARMEN 80 basov, 7 + 3, registri, prodam za 65.000 SIT. Telefon 858-517 od 14.do 15. ure. KARTO ZA PREMOG, PRODAM. Telefon 852-899.
ODDAM VEČ NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV V VELENJU za mir
no obrt. Poseben vhod, mestno ogrevanje, sanitarije, telefon, parkirni prostori. Velikosti 120m2, 70 m2, 35 m2. Telefon 0609-617-153.
OPREMLJEN LOKAL V CENTRU ŠOŠTANJA ODDAM. Bojan Ga-brič, Trg Bratov Mravljak 7, Šoštanj.
VEČJO NEDOKONČANO HIŠO v
Topolšici prodam. Telefon 892-191.
KARTO ZA PREMOG UGODNO PRODAM. Telefon 881-245.
SENO PRODAM. Telefon 853-294.
VALILNIK AVTOMATSKI, kapaciteta 70-100 jajc, prodam za 10.000 sit. Telefon 857-758.
SOBNI ŠTEDILNIK, manjši na drva, belo emajliran nov poceni prodam. Telefon 852-996.
KARTO ZA PREMOG in enoredni pletilni stroj prodam. Telefon 852-386.
ORION VH 1288 JS, nov zapakiran, video, 4 glave, JOG, LP, prodam za 800 DEM. Telefon 852-731.
ŠTEDILNIK ELEKTRIČNI PRODAM. Telefon 893-146.
PODKLETENI KINTA KUNTE, ugodno prodam. Telefon 852-134 od 20 do 21 ure.
R-4 GTL, 86/12, registriran do 7/94. Telefon 851-515. TEMNO FANTOVSKO MATU-RANT-SKO OBLEKO, prodam. Telefon 854-417.
FORD FIESTO PRODAM. Telefon 857-291, Oto Zapušek, Vodovodna 13, Velenje.
DVOJE STANOVANJ, eno v vel i kosti 76 m2 in drugo 38 m2, zamenjam za manjšo ali nedokončano hišo z vrtom v okolici Velenja. Telefon 853-147.
NAJAMEM NEOPREMUENO GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Velenju ali okolici. Ponudbe na p.p. 29,63325 Šoštanj. ZAZIDALNO PARCELO V PIREŠICI pri Žalcu, prodam. Telefon 0602-53-413. ZAMRZOVALNO SKRINJO 410 L PRODAM. Telefon 858-293. FANTOVSKO BIRMANSKO OBLEKO št. 92 prodam. Telefon 893-107 zvečer.
OBLAZINJEN GUGALNI STOL KUPIM. Telefon 851-931. KLASIČNI SAMOMERILEC PRITISKA ugodno prodam. Telefon 851-931.
PREKLICUJEM VOZOVNICO na
relaciji Gorenje-Gorica na ime Ana Djordjevič.
BOJLER100 L in čem usnjen ženski kostim št. 36, prodam. Potočnik, Paška vas 7a. STANOVANJSKO HIŠO V ZASAVJU, 1 ha zemlje, zamenjam za dvosobno lastniškostanovanje v Velenju. Telefon 858-892. V ŠALEKU ODDAM V NAJEM skladiščni prostor, primeren tudi
za diskont. Informacije po telefonu 858-223 vsak dan od 17. ure dalje.
DOMAČE PIŠČANCE 2 kg težke prodajamo od 28.2.94 dalje. Telefon 885-116.
ZASTAVO 750 SE letnik 1982, ugodno prodam. Andreja Vasle, Ponikva 33, Žalec. SLOVENKA NUJNO IŠČE garson jero za dve leti. Telefon 851-128. VISA OLD CIT, letnik 91/92 odlično ohranjena prodam za 3600 DEM. Telefon 858-265. VOZILO YUGO 45, letnik 1990, prevoženih 67500 km, registriran do 20. marca 1994ugodno prodam. Telefon 831-173 (od 17. ure dalje).
NOV DALJINSKI TELEFON ABA-SONIC prodam za 8990 SIT. Telefon 850-552.
DOMAČE RDEČE VINO PRODAM. Telefon 893-609. KINTA KUNTE OB JEZERU PRODAM. Telefon 851-964. VRTNICE, VELIKOCVET-NE, MNOGOCVETNE, GR-MOVNICE IN VZPENJALKE različnih sort dobite pri Grilu, Laze 30 Velenje , telefon 888-200 zvečer. GOLF TL 91, bel, pet vrat, 25.000 km, prodam. Telefon 853-693. PO UGODNI CENI KUPIM PODJETJE. Telefon 855-006. V CENTRU ŠOŠTANJA, NA UGOD NI LOKACIJI prodamo ali damo v najem poslovno stavbo, spodaj je delavnica za kovinsko obrt 60 m2, zgoraj pa stanovanje 60 m2. Stavba je toplovodno ogrevana, elek-tična instalacija je trofazna. Telefon 882-208.
Umrl je	Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi
	Živijo v nas in bodo drugič
	umrli, z nami in v nas.
	Tone Pavček
JOŽE ŽIBER	
Pokopali smo ga v družinskem in prijateljskem krogu.	
	VSI NJEGOVI
	17.2.1994
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi mame in stare mame
	■ ^^	VIDEMARINŠEK
	A &	iz Topolšice
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za sočustvovanje z nami, za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Za skrbno zdravniško pomoč pa iskrena hvala gospodu doktorju Nikši Segoti in osebju bolnišnice Topolšica.		
		NJENI
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in babice
ANE GLOBAČNIK
rojene KOREN iz Florjana
se zahvaljujejo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sveče in cvetje nam pa kakorkoli pomagali. Hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede.
Angela, vnuk Simon in vnukija Marinka.
SPOMIN
Otožna tišina zimske narave nas je spet postavila v čas, ko je pred 10. leti ugasnilo mlado življenje našega ljubega sina in brata
MIRANA VOGRINCA
Milo in nežno je zadrhtel glas - Zakaj?
Ne čas, ne solze, ne morejo ublažiti žalosti in bolečine, ki nam polni praznino. Miran z nami živiš v spominu in hrepenenju, ki bosta večna. Hala vsem, ki ste ga ohranili v spominu, hvala za vsako lučko in cvet.
VSI NJEGOVI
Tiho in mirno, kot da nas nebi hotel prizadeti, je odšel od nas
MIRKO ZAJC
Mirne so njegove	iz Šoštanja
misli, vse besede in dejanja
(Dhammapada) jsjcreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Renku za hitro pomoč.
Prav tako iskrena hvala gasilskemu društvu Šoštanj, pevcem in duhovniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92je "Naš Cas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna Številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris ZakoSek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira ZakoSek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 90,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev.
Rac. prelom in oblikovanje: klllliinwiait*i in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Simpozij "Kajuh in literarnozgodovinska misel"
50 - letnica smrti Karla Destovnika Kajuha v besedi in sliki
22. februarja, pred 50 leti, je padel blizu rojstnega kraja Šoštanj, pri Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami, borec Štirinajste divizije Karel Destovnik Kajuh. V spomin na velikega pesnika in velikega Slovenca so Skupščina občine Velenje, mesto Šoštanj in Kulturni center Ivana Napot-nika Velenje pripravili veC slovesnosti prav na dan njegove smrti. Te niso imele zgolj ko-memorativnega, ampak predvsem vsebinski in strokovni značaj. Bile pa so v Šoštanju in Velenju.
Kajuh ostaja Kajuh
Med torkovimi dogodki ob obeležitvi 50 - letnice smrti Karla Destovnika Kajuha je gotovo imel posebno mesto simpozij o Kaju-hovem mestu v slovenski (literarni) zgodovini.
V prostorih kulturnega doma v Šoštanju so se zbrali ugledni slovenski kulturni ustvarjalci, nekateri še živeči borci XIV. divizije, predstavniki vodstva velenjske
občinske skupščine in še nekateri drugi občani.
Udeležence simpozija je najprej pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Natek. V imenu še živečih 268 Ka-juhovih soborcev, pohodnikov Štirinajste divizije iz Bele Krajine na Štajersko pa general Ivan Dol-ničar, predsednik ZZB Slovenije. Opisal je 300 km dolgo pot divizije, mesec dni preboja skozi ogenj, jeklo, pekoči sneg in strupeni mraz. Omagali so vsi tovorni konji, ljudje pa so vse te grozote zdržali. Tudi Kajuh do Belih Vod, kjer gaje pokončala krogla iz hitrostrelke nemškega vojaka.
Za govorniški oder je nato stopil slavnostni govornik simpozija, akademik Ciril Zlobec. Kot pesnik o pesniku si je v uvodnem delu svojega govora postavil vprašanje, kaj je Kajuh v svojem času bil, kaj je še ali več ni. Dejal je, daje slovenski čas danes nekaj drugega od tistega, o katerem je sanjal, pel Kajuh: v odnosu do NOB in do partizanskega pesnika je do tragičnosti in absurda obremenjen z različnimi pogledi. Zlobec seje prav tako spraševal po
vrednosti Kajuhove poezije same po sebi v razmerah, ko se del slovenskega zgodovinskega in osebnostnega spomina ne identificira več z vrednostno celovitostjo NOB - ja. "Za miselno izpeljavo iz tako zastavljenega problema bi lahko zamahnili z roko, češ: NOB je zgodovinsko dejstvo, Kajuh književno, dilem ni, nejasnosti
Akademik Ciril Zlobec
tudi ne. Na to seveda lahko pristanemo, vendar je prav, če vemo, zakaj smo se tako odločili." Kajuh je po Zlobčevem mnenju v slovenski poeziji domala šolski primer zraščenosti občana in pesnika, ki se znajdeta scela v najglobljem vrtincu nekega časa, v katerem sta si zanikanje obstoječega in vizija drugačnega v popolnem ravnotežju,
kljub smrtnemu spopadu med njima. Slovenska izkušnja s Kajuhom na eni ter Balantičem in Hri-bovškom na drugi strani spodbija misel nekaterih literarnih zgodovinarjev, da je vsaka pesem zgolj estetski pojav. Hkrati pa ta veda nenehno interpretira ene, trga zgodovinsko polzlato z drugih in o pesmi kot pesmi ne govori več.
Mesto Kajuha v literarni zgodovini in v naši zavesti ni dokončno, še dolgo bodo za njegovo pesem značilni odmiki in približevanja. V njegovi pesmi sta navzoča narodnoosvobodilni boj in revolucija. Ne kakšrnakoli, ampak konkretna, socialistična.
Socialna podstat in utopično revolucionarno hrepenenje sta opazni - po mnenju slavnostnega govornika - celo v Kajuhovi ljubezenski poeziji, ki je prav gotovo najdragocenejši del njegovega pesništva. Če ne bi napisal nič drugega, bi ga bilo vredno ohraniti v spominu in mu priznati ustrezno mesto v slovenski literaturi. "Kajuhova pesem je avtentična in še zmerom živi. Pa če je to všeč ali ne, " je še poudaril Zlobec. V nadaljevanju simpozija so
nato o Kajuhu spregovorili še: dr. Emil Cesar - avtor več monografij o omenjenem pesniku, prof. Franček Bohanec - Pesniška uveljavitev življenjske volje, dr. Milan Ževart, kije opisal pohod XIV. divizije na Štajersko, Marko Stabej je spregovoril o Kajuhovi poeziji v razvoju pesniškega jezika, dr. Marija Stanonik o žanrskem sistemu slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva v letih 1941 - 1945 ter dr. Matjaž Kmecl.
Govoril je o nekaterih grehih slovenske literarne zgodovine, ki izvirajo iz vsakokratnega nevarnega razmerja med politiko in literaturo. Žrtvi tega razmerja sta Kajuh na eni in Balantič na drugi strani. Menil pa je tudi, daje srečanje "strokovno šibko oblikovano", prepuščeno občini Velenje in Zvezi združenj borcev. Enako strokovno obdelavo kot gaje pred mesecem priredila Slovenska akademija znanosti in umetnosti o pesnikih Francetu Balantiču in Ivanu Hribovšku bi si, po Kmeclovem mnenju, namreč zaslužil tudi Kajuh.
■ <tp)
Otvoritev obnovljenega Kajuhovega doma v Šoštanju
*mw. »wmmx»***MW*»*x*»*mm**uaxx**m*w*»mxm**M»*iinm*w**mm
V ponos vsem!
Spominska akademija
Samo cn cvet, en češnjev cvet - verz Kajuhove pesmi, ki ga imajo organizatorji kulturnih prireditev "radi". S simbolom češnjevega cveta je bila prežeta tudi spominska akademija v velenjskem Domu kulture. Poleg slovenskih kulturnih osebnosti, udeležencev simpozija o Kajuhu, mnogih občanov velenjske občine se je je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan.
Po uvodnem nastopu velenjskega župana Pankraca Scmečnika je slavnostni govornik akademik Ciril Zlobec tudi na akademiji menil, da dveh časov, pa naj si imata marsikaj skupnega, ne smemo primerjati med seboj, če ne želimo ustvariti popolne zmede. Pa vendarle je tokrat primerjal dva časa: čas Kajuhovega življenja in
čas, ko se spominjamo njegove smrti. Poudaril je, daje bil Kajuh pesnik razlik. Takratno razdvojenost je narodu vsilil okupator, danes si jo vsiljujemo sami - z besedo, vsakdanjimi dejanji, ki niso herojska, niti žrtvena. Sami razdvojenost poglabljamo in najbrž bomo z njo živeli še v prihodnje. Vendar pa nam je danes težje kot takrat, saj je prostor odločitev nejasno začrtan. Opozoril je na manipulacije, s katerimi so želeli nekateri zanikati zgodovinska dejstva. "Pustimo času zgodovino, ki je bila neizbežna, sprejemamo preteklost takšno kot je bila."
Ob koncu slavnostnega govora je Ciril Zlobec izrazil presenečenje nad tako veliko odzivnostjo občinstva in posebno ponosno zavezanost imenu Karla Destovnika Kajuha. Čeprav je
bil Kajuh slovenski nacionalni pesnik in partizanski še posebej, ga njegov domači kraj še pestuje kot svojega pesnika. "Del vaše preteklosti ste pustili v Kajuhovi pesniški podobi. To je ena od velikih prednosti, odnos intimen, lastniški je najlepši spomin nanj. Noben resničen pesnik ne more umreti, utoniti v pozabo. Tudi, če je čas, ki ga je živel in upesnjeval, mrtev." je še poudaril akademik Ciril Zlobec.
Polde Bibič, Jerica Mrzel, Jurij Reja, Nina Mavec, Simfonični orkester velenjske glasbene šole so dali prireditvi še poseben veličasten pečat. Ne po naključju so ob odhodu iz dvorane Doma kulture v Velenju mnogi dejali: vsak zase so bili enkratni, vsi skupaj čudoviti.
PRI ZLEBNIKOVIH- Med simpozijem o Kajuhu je delegacija, v kateri so bili predsednik ZZB Slovenije Ivan Dolničar, predstavniki vodstva velenjske občinske skupščine, nekateri člani občinske ZZB Velenje, odšli v Šentvid nad Zavodnjami, k Žlebnikovi domačiji, kjer je padel Kajuh. Ivan Dol-
ničar je ob tem dejal, da človek ne more veijeti, daje od tistih hudih dni minilo že 50 let. Tisti, ki vsega tega niso doživeli, danes vsemu temu težko veijamejo.
"Če bi bil mlajši, če bi bilo treba, bi bil še enkrat borec. Svoboda je svoboda. Zanjo ni prevelika nobena žrtev," je dejal Ivan Dolničar.
"Kajuh - pesnik štirih letnih časov"
Era Samopostrežna trgovina Zala, Drev - Moška in ženska konfekcija ter usnjena galanterija, otroški butik Ana, Mike - ribiška oprema ter Gradin - Vodenje poslovnih knjig. V bližnji prihodnosti pa še Krekova banka, Zavarovalnica Triglav ter Loterija Slovenije. Gre torej za dejavnosti, ki "dograjujejo ena drugo in dajejo prostoru vsebino ter razlog, da bomo v ta center radi hodili." Z njimi so(bodo) krajani Šoštanja in njegove okolice dobili tisto, kar so si že dalj časa želeli.
Gvido Omladič, direktor Ere Velenje je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da je med tistimi, ki bo popestrila ponudbo blaga v Šoštanju, tudi trgovsko podjetje Era iz Velenja. Nova trgovina pomeni pravzaprav nadaljevanje pred dvema letoma sprejete strategije nadaljnjega razvoja te firme. In ker imajo preteklost, so prepričani, daje tudi prihodnost njihova, saj se bodo trudili, da bi z izbiro blaga, cenami in prijazno postrežbo zadovoljili še tako zahtevne kupce.
Ob koncu krajšega kulturnega programa, ki so ga pripravili učenci šoštanjskih osnovnih šol, je lastnica Kajuhovega doma Leopoldina Slavka Mešič nato prerezala otvoritveni trak. V notranjost doma pa seje zgrnila množica krajanov in drugih gostov, ki so se otvoritvene slovesnosti udeležili.
■ (tp)
Emil Cesar, Stane Hafner, Ivo Stropnik ter Vlado Vrbič. Srečko Meh, predsednik velenjskega izvršnega sveta, paje ob predstavitvi dejal, da so se našli pravi ljudje na pravem mestu in v pravem trenutku.
Najbrž med udeleženci tega kulturnega dogodka ni bilo nikogar, ki ne bi menil, daje takšen dogodek prava priložnost za podelitev priznanja najzaslužnejšim. To je storil Pankrac Semečnik.	predsednik
Skupščine občine Velenje s tem, ko je izročil plaketoobčine Velenje slovenskemu literarnemu zgodovinarju dr. Emilu Cesarju. Dobil jo je za sodoben literarno -znanstveni pristop h Kajuhoslov-ju in za pomoč pri izvedbi Kajuhovega simpozija.
Jerica Mrzel je ob tej priložnosti predstavila svojo kaseto Kaju-hovih samospevov in pozvala vse udeležence, naj ne zapuščajo kulture, ljubezni, srca.
Tako kot dr. Emil Cesar paje bila ob koncu predstavitve monografije Kajuh - pesnik štirih letnih časov prijetno presenečena tudi ena izmed Kajuhovih ljubezni Marija Medved. Njej so namreč izročili prvi izvod omenjene knjige.
V splet prireditev ob spominski slovesnosti ob 50 - letnici smrti Karla Destovnika Kajuha je sodila tudi otvoritev prenovljene pesnikove hiše -
Kajuhov dom ali Hotel Kajuh ponovno rojeva. Na kratko je opisal zgodovino dogajanja v zvezi s tem objektom, čestital lastnikom za opravljeno veliko
Slovesen trenutek ob otvoritvi Kruhovega doma v Šoštanju (foto: L.O.)
Kajuhovega doma v Šoštanju. Postal je pravo poslovno - trgovsko središče, ki "naj bo v ponos lastnikom, Šoštanjčanom, ljudem, ki bodo v njeni delali, občanom širše skupnosti in v dober spomin na tiste, ki jih danes ni več ined nami."
Te besede jc na otvoritveni slovesnosti izrekel predsednik Izvršnega sveta velenjske občine Srečko Meh. Med drugim je izrazil prepričanje, da je malo takih ljudi, ki bi znali kot družina Mcšič občutiti trenutek, ko se
delo. Še zlasti paje opozoril na to, da so v tem poslovno - trgovskem objektu našli svoj prostor in življenjsko priložnost ljudje, ki so ostali na cesti. 20 delovnih mest jim je na voljo že danes, v bližnji prihodnosti oziroma z zapolnitvijo vseh prostorov v Kajuhovem domu jih bo še toliko.
Kajuhov dom je danes v celoti obnovljen - od strehe do tal. "Stari" so ostali le zidovi. V tem poslovno -trgovskem središču so danes našli svoje mesto Parfumerija, drogerija Nena,
denarja. Toda, uboštvo na tem področju ni le zaradi tega, ampak tudi zaradi pomanjkanja duhovnih vrednot". Prav tako je menil, da bosta o kulturi na novo spregovorila dva nova zakona s tega področja, "na nas pa je, da zaupamo vase, se dokopljemo do poznanja, da materialno bogastvo ne more odtehtati enega
Predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik Je podelil dr. Emilu Cesarju plaketo občine Velenje za njegov literarno - znanstveni prispevek h KajuhoslovJu in za pomoč pri izvedbi simpozija o Kajuhu. Omenjeni je leta 1968 že prejel Kajuhovo nagrado
moral umolkniti, daje lahko spregovoril njegov narod. "Danes velja prepričanje, da se kulturi godi slabo zaradi pomanjkanja
samega belega češnjevega sveta, o katerem je pel Kajuh."
O spominski monografiji so nekaj besed nato rekli avtorji dr.
Knjižnica v Velenju je bila premajhna za vse tiste, ki so se želeli udeležiti predstavitve spominske monografije o Kajuhu. Nekaj misli ob 50 - letnici pesnikove smrti, o današnjem kulturnem trenutku je na slovesnosti spregovoril Ivan Svetina z republiškega ministrstva za kulturo. Dejal je, daje Kajuh eden tistih pesnikov, ki je