Poštnina plačana v gotovim. Leto XV., štev. 132 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. S122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. riačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180. VVien št 105.241. LJubljana, torek 12. junija 1934 P VI P'U-krni,_ tsHifte Cena t.- Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon šL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pariški poset našega zunanjega ministra Naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič je prispel v Pariz na dvodnevni službeni poset pri francoski vladi. Vse časopisje in vsa politična javnost zavezniške Francije sta ga pozdravila z velikimi simpatijami in posvečata njegovemu prihodu največjo pozornost. Dolgo že niso pariški listi o nobenem inozemskem državniku pisali toliko in tako prisrčno, kakor pišejo te dni o našem tihem, a neumorno delujočem državniku. Jasno se je ob tej priliki pokazalo, da uživa g. Jevtič v francoskih političnih krogih ne samo splošne simpatije, marveč tudi veliko zaupanje in spoštovanje. Objavljeni program pariškega bivanja kaže, in že doslej prispele vesti potrjujejo, da bo imel g. Jevtič priliko, se eestati in porazgovoriti z vsemi vodilnimi francoskimi državniki. V prvi vrsti pa bo konferiral seveda z zunanjim ministrom g. Barthoujem, s katerim je imel prvi daljši razgovor že včeraj. Predmet razgovorov tvorijo aktualne zadeve mednarodne politike, ki jih ravno v teh dneh ni malo, naj vzamemo katerikoli del evropskega kontinenta. V veliki meri bodo pariški razgovori gosp. Jevtiča samo nadaljevanje onih, ki sta jih že pred njim v Parizu imela gg. Beneš in Titulescu, češkoslovaški in ru minski zunanji minister. Saj je Mala antanta danes tako tesno povezana celota, da govori in nastopa v njenem imenu zunanji minister katerekoli njenih treh članic. Razen za podrobno delo pa je poset g. Jevtiča v francoski prestolnici tudi prilika in povod za novo manifestacijo prijateljstva med Francijo in Malo an-tanto, posebej pa še prijateljstva in bratstva med Francijo in Jugoslavijo. Minister Jevtič je eden najboljših tolmačev tega prijateljstva, v težkih preizkušnjah utrjenega in s krvjo zacemen-tirane.sra, tolmač bratskega zavezništva, ki nam ga v enaki meri diktirata volja srca in železna logika treznega razuma. Jugoslovenski narod hoče ostati neomajno zvest velikemu pobratimu, ki mu je v veliki meri pomagal k vstaj e-rju in ki je tudi za bodočnost ena naj-jačjih opor v njegovem stremljenju po svobodnem razmahu. Manifestacija jugoslovensko - fran-skega prijateljstva pa ni nikaka demonstracija, proti komurkoli naperjena. Ona je le nov dokaz iskrene želje obeh držav in narodov, da doprineseta skrajne napore za zajamčenje in utrditev evropskega mi m. Takih dokazov sta oba zaveznika nudila v petnajstih letih po vojni že nešteto in jih nudita še sedaj ob vsaki priliki. Tako daleč sta včasi šla, da so nekatere njune, iz miroljubnosti izvirajoče ukrepe mnogi tolmačili že kot znake slabosti in umikanja, pa so iz tega skušali kovati kapital za svoje, ne baš miroljubne načrte. Vsi ti so sedaj pač že davno uvideli, da so se zmotili. Spoznati in priznati so morali, da je velika linija politike mirovnega bloka ostala nespremenjena in da bo taka ostala tudi v bodočnosti. Že to dejstvo je velik dobiček za stvar miru. Cilj bo dosežen, ko bodo vsi tudi spoznali in priznali, da razen te ni druge poti, ki bi vodila k medsebojnemu zaupanju in na njem. temelječi trajni konsolidaciji v Evropi Ako pariška manifestacija nezlomljive vzajemnosti med Francijo in Jugoslavijo, odnosno celo Malo antanto, pospeši to razčiščenje pojmov in utrdi prepričanje, da bo mirovni blok brezpogojno vztrajal na svoji poti, more to v vsakemu oziru le koristiti. Ves jugoslovenski narod je te dni v duhu z ministrom Jevtičem, reprezen-tantom svoje zunanje politike. Po njem pošilja francoskemu narodu svoje bratske pozdrave in zagotovila svoje neomajne volje, roko v roko z njim vztrajati na potu miru in prijateljstva med narodi. Jugoslavija in Rusija Beograd, 11. junija. M. Ker so pariški listi ob priliki sklepa češkoslovaške in rumunske vlade, da obnovita normalne diplomatske odnošaje v sovjetsko Rusijo, poročali, da je Mala antanta oklenila obnoviti odnošaje z Rusijo, je v javnosti nastalo mnenje, da se je tudi Jugoslavija odločila za obnovo rednih odnošajev z Rusijo. Zaradi tega je poročevalec »Politike« prosil zunanjega ministra Jevtiča za tozadevno izjavo. Minister je dejal: Naša vlada še ni ničesar sklenila glede obnove odnošajev s sovjetsko Rusijo. Kar se tiče Češkoslovaške in Rumunije, sta to storili po skupnem sporazumu, da bo vsaka država Male antante sklepala glede obnovitve diplomatskih odnošajev z Rusijo, tako kakor zahtevajo to njeni interesi. Nezasedena učiteljska mesta Beograd, 11. junija p. Današnje »Službene Novin?« so objavile spisek nezasedenih in začasno zasedenih učiteljskih mest v vseh banovinah, ki se morajo izpopolniti po § 93. zakona o narodnih šolah. BOGOLJUB JEVTIČ V PARIZU Naš zunanji minister je imel včeraj svojo prvo konferenco z Barthoujem in je posetil tudi predsednika francoske republike in maršala Petama Pariz, 11. junija a. AA. Havas poroča: Zunanji minister kraljevine Jugoslavije Bogoljub Jevtič in zunanji minister francoske republike Louis Barthou sta imela danes dopoldne od 10.30 do 10.40 kratek razgovor v zunanjem ministrstvu. Nato sta se napotila v spremstvu jugoslovenskega poslanika v Parizu dr. Miroslava Spalajkoviča k ministrskemu predsedniku Doumergu. Jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič je zatem obiskal ministra vojske maršala Petaina in senatorja Berengerja, predsednika senatnega odbora za zunanje zadeve. Dopoldanski obiski so bili predvsem protokolarnega značaja, popoldne pa so se pričeli stvarni francosko - jugoslovenski razgovori. Toda, čeprav so bili dopoldanski obiski jugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča predvsem protokolarnega in ne političnega značaja, se je že pri tej priliki spontano manifestiralo prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo. Popoldanski razgovori so se nanašali na balkanski pakt in vprašanla, ki se z njim v zvezi pojavljajo, kakor tudi na položaj v srednji Evropi in na vprašanje habsburške obnove. Ob enem sta Jevtič in Barthou posvetila posebno pozornost tudi italijanski politiki v Srednji Evropi v zvezi z rimskhn gospodarskim sporazumom med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Pomen Jevtičevega poseta v Parizu Pariz, 11. junija. AA. Današnji jutranjiki posvečajo obširne članke prihodu jugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtida v Pariz. Vsi priznavajo velike sposobnosti in uspehe, ki jih je dosegel mini- ster Jevtič v mednarodni politiki, zlasti pa za ohranitev svetovnega miru s pomočjo iskrenega sodelovanja in dobrih odnošajev med sosednimi državami. Politični in diplomatski urednik velikega dnevnika »Echo de Pariš«, Pertinax, pravi med drugim, da je Francija srečna, ker more v Jevtiču pozdraviti glavnega pobornika miru v srednji in vzhodni Evropi. Ti napori trajajo že leto dni Jevtiču gre tudi velika zasluga za zbližan je Male antante s pogodbo od 16. februarja 1933 in za podpis balkanskega sporazuma. S tem sporazumom sta se Grčija in Turčija izjavili za aktivno obrambo obstoječih mirovnih pogodb. To delo pa je treba še dokončati. Zdaj je treba obe nedavno ustanovljeni skupini držav (Jugoslavija in Rumunija pripadata eni in drugi) spraviti v sklad z akdjo Sovjetske Rusije. Dobro bi bilo, da bi s to novo ligo sodelovalo čim več držav. Nam ni do tega, kakoT je to že poudaril francoski zunanji minister Barthou v Ženevi, da kogarkoli obkolimo. Prepričani pa smo da je treba obrambo proti morebitnemu napadalcu že vnaprej pripraviti. Ne gre za obkoljevanje, vendar naj neki napadalci dobro premislijo, kaj delajo. Časa, ki ga bo prebil jugoslovenski zunanji minister v naši sredi, ne bodo porabili za poklone in za vi judne fraze. Že zdaj je mogoče navesti vprašanja, o katerih * o minister Jevtič razpravljal s francoskimi državniki Predvsem bo šlo za stališče Ita-liie in Boltfarske napram Mali antanti in državam, ki so podpisale balkanski sporazum. Franci ia bi rada videla, da bi sklenili trojni pak med Nemčijo, Italijo ln Jugoslavijo. Ta pakt naj bi odstranil nezaupanje, ki tfa ie v Rimu povzročila pogodba med Francijo in Jugoslaviio iz leta 1028. Ttaliia je nato odpovedala svoio pogodbo z Jugoslavijo lz leta 1024. Zaradi jugoslovenske trgovine in tudi sjAošnih razlogov je minister Jevtfč v tem oriru mnenia. ki ga DollSussova borba j hitlerjevskimi teroristi Dosedanje določbe prekega sodišča bodo še poostrene Ustanovitev naglih sodišč v Gradcu in Inomostu Dunaj, ii. junija g. Tudi v pretekli noči so narodni socialisti izvršili nad 20 manjših atentatov. Pri Steinhausu na Semme-ringu je bil poškodovan tir, tako da se vrši promet le na enem tiru. Vlada bo sedaj izdala najstrožje ukrepe proti narodnim socialistom. Tako se bodo pred vsem poostrile določbe prekega Soda. Danes je bilo v Gradcu in In°mostu osnovano naglo sodišče, ki je doslej obstojalo samo na Dunaju. Danes je bilo izročenih državnemu tožilcu osem primerov v proučitev, ali naj se obravnavajo pred prekini sodom ali ne. Na Dunaju sta se danes že vršili dve razpravi po prekem sodu. Pri prvi razpravi je bil obsojen na pet in pol leta stroge ječe 17-letni Roman Koberl, ki je izvršil atentat z eksplozivno snovjo na župana v Marchtrenku. Koberl ni mogel biti obsojen na smrt, ker še ni dosegel od zakona določene starosti. Razprava proti Josipu Rotterju. ki je izvršil atentat na poslopje transformatorjev dunajske elektrarne m ki se je pri tem ranil, je bili. izročena rednemu sodišču, ker predstavljajo rane v smislu zakona »hudo bolezen« in preki sod zaradi tega ni kompetenten. Prostovoljne krajevne obrambne čete Dunaj, 11. junija. AA. Korbiro poroča: Vlada je izdala proglas na narod, v katerem pravi, da bo na podlagi prijav in zahtevanih podatkov letošnja tujsko-promet-na sezona močno prekosila lansko. Medtem pa se je zadnje dni pojavila sistematična teroristična akcija z atentati na posamezne proge zveznih železnic, ki jim je namen čim bolj ustrašiti tujce in jih odvrniti od obiska v Avstriji. Način te borbe jasno kaže, da prihajajo navodila za te zločine iz enega in istega kraja. Na podlagi preiskave poedinih primerov je dognano, da je ta kraj v Nemčiji. Žalostno je, pravi proglas dalje, da se najdejo avstrijski državljani, ki se ne boje niti najhujših zločinov, če dobe zanje poveljstva iz inozemstva, čeprav s tem povzročajo hudo gospodarsko škodo lastni domovini. Zato je zvezna vlad« sklenila, da ustanovi v vsaki občini prostovoljno krajevno hrambo. Člani te brambe bodo podrejeni rednim organom upravnih oblastev ori p*» Kianiu teh zločinov. V kratkem iz;He nra-vilnik o organizaciji in delu kraievnih obrambnih čet. Člani in ni'hove rodbine bodo uživale iste ugodnosti kakor redni organ' lavne varnosti zlasti z* primer smr ti ali poškodbe Vlada ie razen tega razpisala večje nagrade proti teroristom Vlrazuma za ohranitev mednarodn ti pogodb in naglaša. da je Mala antanta vedno energično pobijala vsak poizkus habsburške restavracije v Budimpešti ali na Dunaju. Bodoče sodelovanje s sovjetsko Rusijo bo izdatno okrepilo sistem za varstvo mej. Glede na sedanja prizadevanja v Ženevi ni težko sklepati, kolikšne važnosti je sedanji obisk jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča v Parizu. Pariz, 11. junija, p. Prihod jugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča v Pariz je izzval v vseh političnih krogih pa tudi v širši javnosti splošno pozornost. Mase Parižanov so danes priredile jugoslovenskemu zunanjemu ministru prisrčne manifestacije. Na grobu Neznanega Junaka Minister Jevtič je bil davi v spremstvu generala Mihajloviča, vojnega atašeja pri jugoslovenskem poslaništvu v Parizu, šefa svojega kabineta Markoviča in poslaniške-ga svetnika Lazareviča na grobu Neznanega junaka, na katerem je položil velik venec rdečih rož. Neznanemu junaku je sporočil tudi pozdrave jugoslovenskih neznanih junakov z Avale. Pri spomeniku so Jevtiča Pričakovali odposlanec francoskega vojnega ministra, jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Spalajlcovič in množica ljudi. Z groba se je minister Jevtič odpeljal v palačo predsednika republike, kjer se je vpisal v knjigo posetnikov. Po posetib pri Doumergueju in maršalu Petainu je g. Jevtič izjavil novinarjem. Zelo sem zadovoljen nele zaradi sprejema in razpoloženja, na katero sem tu naletel, marveč tudi zaradi iskrenega prijateljstva in prisrčnosti ter razumevanja vseh problemov, ki se tičejo naših dveh držav. Banket v zgodovinski dvorani Ob 13. je francoski zunanji minister Bap-thou priredil v čast zunanjega ministra Jevtiča banket v znani »dvorani ur«, v kateri so pred leti podpisali Briand-Kellog-gov pakt Popoldne meLeipziger Neueste Nacnrichten« zaradi združitve obeh podjetij. Potrebna je depolitizacija našega zadružništva Minister Ivan Pnselj o nnjni potrebi složnega in stvarnega dela za ozdravljenje slovenskega zadružništva — Razdiranje in sovraštvo ne redita uspehov V nedeljo je bilo v Naklem kmečko zborovanje, na katerem je govoril minister g. Ivan Pucelj. Poudarjal je potrebo složnega dela v vseh zadevah, ki so skupne vsemu našemu narodu. Med drugim je o tem izvajal: »Treba je, da vsi sedemo aa isto mizo, pa rešimo nekatera vprašanja. Prvo je naše denarništvo, ki ga tvorijo denarne zadruge in denarni zavodi v obliki posojilnic, regulativnih hranilnici, bank itd. V tem pogledu ne bomo nikdar prišli na gladko cesto brez sodelovanja in brez skupne volje nas vseh. Gospodarstvo ne trpi nasilja in v gospodarskem življenju ne more biti zmage enega nad drugim. Mogoče je samo složno sporazumno delo, »premljano z ddbro voljo. že pokojni dr. Krek je svoj Čas priporočal, naj se zadružništvo depolitizira, naj se spoji in prepusti samo zadružnikom, politika pa naj se omeji na druga področja. V Sloveniji imamo 800 denarnih zavodov raznih oblik. Vsaka stranka je snovala svoje, že v dobrih časih bi jih zadostovalo samo 250, tako pa so sedaj občine, ki imajo po dve ali pa celo po tri posojilnice. Za primer naj navedem le to, da imamo v velikolaškem okraju 5 posojilnic, dve naši, tri pa bivše SLS, dočim bi zadostovala samo ena. V mnogem smo vsi grešili. Tako se je izgodilo pri naši posojilnici, da smo n. pr. dovolili volilcu posojilo, ker je obljubil, da bo volil z nami, potem pa je šel k posojilnici na drugi «trani, in tam obljubil, da bo volil b onimi, pa je tudi tam dobil posojilo. Danes je na obeh krajeh zadolžen, in sicer preveč zadolžen. V Sloveniji imam« zamrznjenih 3 milijarde dinarjev vlog. Kdor misli, da se bo to vprašanje samo po sebi rešilo, se zelo moti. Te tri milijarde svojega denarja moremo dobiti nasaj samo z združenimi moč-jni. če ne bomo delali združeni, bodo propadle najprej slabe zadruge, potem srednje dobre In nazadnje prav dobre. Zato poudarjam, da more samo sporazum, samo odkritosrčno, lojalno sodelovanje prinesti odrešenje. Če pa kdo pravi, naj da denar država, govori lahkomišljemo. Kdo je država? To srno vendar mi sami. če kdo govori, naj se vzame kapitalistom, moramo vprašati: Kdo pa je vlagal v naše hranilnice? Ali niso bile to naše stare dekle, naši posli in spl-ch naši mali ljudje? Ta kapital so zbrali naši mali ljudje, ki jih moramo varovati prav tako ali pa še bolj kakor one, ki so zadolženi. To je resno vprašanje in zato ponavljam, da moremo samo v skupnem delu najti izhod iz sedanjih težavnih razmer, če bomo depolitizirali zadružništvo, bomo združili velik del zaupanja v naše denarne zavode, če ga bomo združili, smo že napravili dolg korak naprej, ker se bo še Ie takrat videlo, kje je pomoč najbolj potrebna. Se le če bomo z dobro voljo in z lastno močjo odstranili napake borno lahko stopili k državni upravi in zahtevali n. pr. od Narodne banke kakih 200 milijonov dinarjev posojila, če ne bomo vrnili zaupanja v svoje denarne zavode, kar je samo od nas odvisno, kaj bi bila posledica, če bi nam dala državna uprava 200 ali 300 milijonov, sedaj za sanacijo naših denarnih zavodov? Kdor bi bil močnejši, bi denar dvignil, nazaj bi ga pa nihče ne prinesel. Spravili bi ga v nogavice ali bogve kam. (Medklic: Ali pa v švioo!) Kar se Švice tiče, potem tole. Enkrat čujem, da je moja hčerka odnesla tja 40 milijonov, drugič 80 milijonov dinarjev, pa tudi, da je nosila denar v hlačah čez mejo. Vprašal sem v finančnem ministrstvu, kakšen prostor bi zavzelo 80 milijonov dinarjev, pa sem zvedel, da M še na veli-k avtomobil ne mogel naložiti te velike vsote. Sicer pa, če bi jaz imel kaj milijonov, bi jih ne nosil v Švico, ampak bi jih lahko tukaj pri nas dobro naložil. Rečem samo to, da neumnost ubija hudobijo. Torej prvo vprašanje, ki nas sili, da vsi sedemo za isto mizo k poštenemu sodelovanju, je vprašanje našega gospodarstva, denarništva, zadružništva. Treh milijard dinarjev ne moremo pustiti ob strani in začeti novo gospodarsko življenje. Zato je zgodovinska nujnost, da jih spravimo zopet v tek. Je pa še več vprašanj, ki Jih more rešiti le celokupni narod in ne poeameeme stranke ali posamezni ljudje. Če pogledamo v naše liste, vidimo lahko grozne številke zločinov, še nedavno smo brali, da je mlad fant umoril starega človeka zaradi bicikla. Slične stvari se čujejo tudi od drugod. Morala pada in če ne bomo šli tudi v tem pogledu skupno na delo za njeno povzdigo, se bomo morali vprašati, ali se sploh še iizplača živeti. Skupno delo je prav zaradi takih razlogov potrebno in to misel povsod zastopam Zamerjajo to ekstremisti na oni strani, Pa tudi ekstremisti na moji strani. To eo prenapeteži, ki ne morejo ničesar odpustiti. Nikoli ne more biti na ta način nobenih koristi, niti za tega, ki je zmagal, niti za onega, ki je premagan, ker se rodi nezadovoljstvo na obeh straneh. Imamo polno pokretov, polno gibanj, toda kot starejši mož hladnejše glave vem, da spremljata vsako človeško dejanje v človeških srcih dva faktorja, ljubezen in sovraštvo Kadar gledam kak pokret, se zato vedno vprašam, koliko vodi kak pokret ljubezen ln koliko sovraštvo. V življenju sem spoznal, da rodi delo, ki ga vodi ljubezen, trajne sadove in koristi; s sovraštvom pa se hitreje zmaga, toda uspehi niso trajni, če govori kdo o korupciji, o milijonih v Švici, vsakdo rad posluša, toda to nI pozitivno delo, ki je potrebno in ki, ga nam nalagajo skupne go? spodarske skrbi.« lazorožitvena konferenca Včeraj so bili izvoljeni posebni odbori v smislu francoske resolucije, da nadaljujejo delo konference ženeva, 11. junija AA. Razorožitvena konferenca je imela danes sejo, da uveljavi postopek, ki ga predlaga v petek sprejeta kompromisna resolucija. Ker so razen voditelja delegacije Zedinjenih držav odpotovali iz ženeve voditelji vseh delegacij, je bila seja samo formalna. Izbrala je poseben odbor, ki naj v smislu resolucije prouči možnost varnostnih paktov. Razen tega je treba posebej proučiti vprašanje nadzorstva nad letalskim oboroževanjem in nadzorstva nad izdelovanje orožja in trgovino z orožjem. London 11 junija AA. Pravosodni minister Anthony Eden je po povratku iz Ženeve napisal poslanico na svoje volilce v Warwicku, v kateri pojasnjuje položaj na razorožitveni konferenci. Sporazuma, ki je bil sklenjen v ženevi, ne kaže pretiravati. Sporazum se nanaša na neposredno delo konference. Glavne težkoče evropskega položaja nikakor niso rešene. Težkoče obstojajo v sedanjih nezdravih odnošajih med glavnimi državami v Evropi. Dokler ne bo izboljšanja v teh odnošajih, ni mogoče misliti na razorožitveno pogodbo, na prave politične sporazume in s tem v zvezi na obnovo mednarodne trgovine v Evropi. To so glavna vprašanja, pred katerimi stoje evropski državniki in ki jih ti ne umejo rešiti. Navzlic temu je mednarodna napetost vendarle popustila. Rim, 11. junija AA. Italija Je naročila v svojih ladjedelnicah dve novi velekri-žarki po 35.000 ton. Angleži proti fašizmu Angleški ministri zagovarjajo parlamentarizem ln odklanjajo diktature vseh barv parlamentarizem ne ovira nobenega pravega in koristnega dela. Samo zaradi grdih prizorov in pretepov London, 11. junija AA. Zaradi pretepa na shodu, ki so ga te dni priredili angleški fašisti v Londonu, je več ministrov govorilo v soboto o angleškem fašizmu. Kmetijski minister Walter Elliot je izjavil, da angleški narod svojih svoboščin, ki jih je skrbno negoval skozi stoletja, ne bo tako lahko žrtvoval komurkoli, pa naj bodo njegove srajce kakršnekoli barve. Minister za kolonije sir Philip Cunliffe je izjavil, da Anglija ne potrebuje diktatorjev. Parlament je dokazal, da sedanji na shodu angleških fašistov v palači 01ym-pije, kjer je govoril vodja angleških fašistov Oswald Mosley, bo več članov parlamenta interpeliralo zunanjega ministra Simona in predsednika vlade Macdonalda na današnji popoldanski seji. Poslanci bodo vprašali Macdonalda, kaj misli ukreniti proti rušilcem javnega reda in mirnega političnega sožitja. Napetost v Grčiji Vlada je v odsotnosti opozicije predložila parlamentu volilno reformo in se pripravlja na nove volitve Atene, 11. julija č. Politična situacija v Grčiji še vedno ni razčiščena. Vlada je snoči predložila parlamentu novi volilni zakon, ki je bil tudi sprejet, seveda brez opozicije, ki je zapustila parlament. Opozicija zagovarja svoj eksodns s tem, da Je vlada nalašč povzročila incident 4. junija, da bi se opozicije odkrižala. Vlada *>a tolmači ta incident baš narobe, češ da ga je povzročila opozicija, le da bi dobila tako viden povod za svoj umik iz parlamenta. Ministrski predsednik Tsaldaris 1e izjavil, da bo vlada odgovorila na opoziciiske grožnje pri novih volitvah koncem tega leta. ki se bodo vršile v času trimesečnega roka po volitvah novega državnega nred-sednika. kakor določa to grška ustava. Tsaldaris je naglasil. da bo vlada vzpostavila normalne politične prilike. Že dol- go se je bavila z načrtom novih volitev h> je zato tudi snoči predložila parlamentu novi volilni zakon. / General Kondilis Ln Metazas pa sta ostala še vedno poborniika režima trdne roke. Zanju more le pametna nacionalna politika rešiti položaj grške republik« Trgovinska pogajanja /nt v» • z Grčijo Beograd, U. junija. AA. Grška delegacija za trgovinska pogajanja z Jugoslavijo je sestavljena takole: načelnik zunanjega ministrstva Argiropulos, šef delegacije, ravnatelj grške narodne banke Kiria-kopulos, carinski ravnatelj Pepas, ravnatelj železnic Melsinas in beograjski grški trgovec Pirikos, kot člani delegacije. Jugoslovensko delegacijo pa tvorijo: načelnik ministrstva za trgovino in industrijo Milivoje Pilja, predsednik delegacije, dr Savo Obradovid, namestnik predsednika, svetnik finančnega ministrstva Milo BuJ-dič, tajnik finančnega ministrstva Višeslav Drinčič, ravnatelj narodne banke Pari Vodič in tajnik zunanjega ministrstva Stepa-novič kot člani. Tajnik naše delegacije ie dr. Slobodan Karič, za eksperta je določen predsednik trgovske zbornice v Skoplju Patrovič. Pogajanja se prično iutrl Prva seja grške in jugoslovenske delegacije za trgovinska pogajanja bo jutri ob 10. v prostorih minstrstva za trgovino in industrijo. Danes ob 11. dopoldne je grško delegacijo sprejel zastopnik zunanjega ministra, kmetijski minister dr. Kojič, opoldne pa minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič. Zborovanje zdravniških zbornic Beograd, ltK junija, p. V dvorani beograjske zdravniške zbornice so se danes sestali delegatje zveze zdravniških zbornic tz vse države. Ljubljansko sekcijo zdravniške zbornice je zastopal dr. Košar. Na predlog večine je brka sprejeta resolucija, ki se bavi s stanovskimi in socialnimi) vprašanji zdravnikov. Resolucija ugotavlja, da je novi zakon, v katerega okvir spadajo tudi zdravniške zbornice, zaradi svoje nejasnosti m nepopolnosti zelo oviral delovanje zdravniških zbornic. Zato ie potrebno, da se zakon spremeni fn s sodelovanjem zdravniških zbornic izpopolni. Resolucija govori nadalje o nameščanju zdravnikov potoni natečaja, o zavarovanju zdravnikov in o drugih aktualn-ih stanovskih vrraša-njih. Napredovanja v državni službi Beograd, 11. junija AA. V višjo skupino so napredovali asistent državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Pavel Pehani in strokovni učiteljici Jerica Podobnik in Katarina Murnik na državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Razvrednotenje marke? Amsterdam, 11. junija, g. V tukajšnjih finančnih in gospodarskih krogih se dozna-va, da namerava nemška vlada prihodnji mesec razvrednotiti marko, ki naj bi se stabilizirala v razmerju 4.20 za en dolar. To bi pomenilo razvrednotenje od 40 odst. Barthoujev poset v Bukarešti Pariz, II. junija. AA. Zunanji minister Louis Barthou odpotuje v Bukarešto 18. junija Potoval bo čez Južno Nemčijo, Dunaj, Budimpešto. Braševo in Sinajo. Sestanek Mnssolini-Hitler Rim; 11. junija. AA. Predsednik italijanske vlade Mussolini se sestane z nemškim državnim kancelarjem Hitlerjem v četrtek 14. t. m. v bivšem kraljevskem dvorcu v bližini Padove. Hitlerja bo spremljal zunanji minister Neurath. V Benetke priletita v petek z letalom Italija gradi dve novi oklopnici Milano, M. junija, w. Zgraditev dveh novih velikih vojnih ladij po 35.000 ton utemeljuje motnariški strokovnjak »Cor-r-iere della Sera« z neodložljivo potrebo varnosti Italije. Še preden se bo pričela nova pomorska konferenca, bo Italija kakor ostale države uporabila v vvashingtonskem dogovoru priznano pravico ter zgradila oklopne ladje v skupni tonaži 70.000 ton. Slovanska kolonija za deco vČSR Beograd, 11. junija. AA. V Smetanovih Jablincih na Češkoslovaškem so praška narodna društva ustanovila v spomin Be-driha Smetane narodno slovansko kolonijo za deco, ki je pod nadzorstvom šolskih oblastev. Vodi jo učitelj Boguslav Hav-lin. Uprava kolonije je prosila Zvezo ju-goslovensko-českoslovaskih lig v Beogradu, naj ji pošlje na počitnice 16 jugoslo-venskih otrok (8 dečkov in 8 deklic). Otroci stanujejo v posebni dečji koloniji. Tu izvajajo razne aečje zabave, prirejajo koncerte in izlete v večje češkoslovaške kraje. Pogoji za sprejem so: starost od 10 do 14 let, otroci naj vzamejo s seboj poleg navadne obleke tudi narodno nošo iz svojega ali pa iz kakega drugega kraja Jugoslavije Vrhu tega morajo otroci igrati na kak narodni instrument in plesati narodne plese, da bodo mogli sodelovati pri otroških prireditvah, ki jim bo prisostvoval predsednik republike Masarvk in ki jih bodo filmali. Potovanje do Prage in nazaj plačajo roditelji. Potovanje do Jablincev, prebivanje v koloniji in povratek do Prage gre na breme kolonije. Iz Zagreba potuje z otroki učitelj, ki jih bo nadziral ves čas bivanja v koloniji. Otroci odpotujejo 29. junija, da bodo 1. julija v koloniji. Prednost imajo otroci članov jugosloven-sko-češkoslovaških lig. ki ustrezajo gornjim pogojem. Prijave je treba poslati zvezi jugoslovensko-češkoslovaških lig r Beogradu. Kneginje Ljubice št. 1-1. ki daje vsa pojasnila. Zahteve obrtništva Predvsem je potrebna zaščita zoper šušmarstvo in kartele, na drugi strani pa ureditev obrtniških dolgov Beograd, H. junija, p. V slavnostni dvorani obrtniške zbornice v Beogradu se je danes dopoldne pričela plenarna konferenca zborničnega sveta. Po dolgi debati o vseh aktualnih vprašanjih je bila sprejeta resolucija, v kateri pravijo, da so podrobno proučili In odobrili referat sveta obrtniške zbornice ter so sprejeli soglasno naslednje sklene: 2 uspešnim} sredstvi se mora pričeti zatiranje šušmarstva. V ta namen bo najbolje luža poseben zakon. Obrtništvo s težavo prenaša kartelne cene blaga, ki ga rabi tako kot konzument ter ga vnovčuje tudi kot producent. Zaradi tega Je potreben poseben zakon o kartelih, ki mora sloneti na naslednjih načelih: 1. Obvezna registracija kartelov; 2. državna kontrola nad kar teli; 3. znižanje carin na proizvode vseh kartelnih podjetij, kj zaščitne carine izkoriščajo z več kot 25-odstot-nlm dobičkom; 4. obvezno maksimiranje cen proizvodov kartelnih podjetij, ki so istočasno člani kakega mednarodnega kar-tela ali pa podružnice tujih kartelnih podjetij; 5. znižanje carin in maksimiranje cen proizvodom kartelnih podjetij, ki zaradi obstoječih deviznih in drugih izvoznih težav Izkoriščajo vso težko situacijo in prodajajo svoje proizvode po cenah nad uvozno pariteto; 6. ustanovitev komisije za kontro- lo kartelov in maksimiranje cen proizvodom karteliraae industrije. V tej komisiji morajo biti zastopane tu-di obrtniške zbornice. Svet je nadalje ugotovil, da povzroča zaščita kmetov in denarnih zavodov obrtnikom veJiie težave, ker ne morejo o pravem času izpolnjevat: svojih finančnih obveznosti. Zaradi tega je zadolženost obrtnikov narasla že čez vsako mero. Da se ▼ tem pogledu obrtnikom odpomore, je potrebna posebna uredba, ki naj uredi njihovo kreditne odnošaje in njihovo razdolžitev Resolucija nadalje zahteva čimprejšnio revizijo socialne zakonodaje, ki naj se spravi, v sklad z novimi razmerami, ki s« zavladale v gospodarstva in še posebej v obrti. Dolžnost vsake obrtne organizacije v državi je. da razvije čim večjo aktivnost v pogledu revizije socialne zakonodaje, ki je povzročila obrtnikom za današnje čas© neznosna bremena. Pristojni 5inite!jj & morali zaščititi obrt tudi pred velikimi industrijskimi podjetji, kakor sta Bat'a in T> var, ki imata svoje podružnice in proda-jalnice že po vseh mest h države. Zaradi njiju je prizadetih posebno veliko število čevljarjev in krojačev, kj so se znašli v položaju, iz katerega skoraj ni fzhoda. Nastal je nov socialni problem, ki ga je treba oimprei pravilno urediti in kateremu morajo zato merodajni činiteljj posvetiti največjo pozornost Pred civilnim sodnikom Kdaj ni mogoče govorit! o bistvenih spremembah gospodarskih razmer Državna razredna loterija Dne 7. in 8. junija so bili izžrebani nasleditf dobitki: Din 5.000 je zadela srečka št. 17.409 Po Din 800 pa so zadele srečke: 5.875, 10.874, 15.702, 17.407, 17.422, 24.854, 24.900, 62.064. 89.851, 89.885. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana. Sv. Petra c. 19 Sresko sodišče v Ljubljani. Sodnik dr. Stojan Bajič. (IV P 218-34). Upokojeni sprevodnik cestne železnice v Ljubljani toži Splošno maloželezniško družbo d. d. v Ljubljani, da je dolžna priznati, da mu pristoja pravica nezmanjšane pokojnine, kakor jo je dobival do takrat, ko mu je bila znižana lani mesečno za 160 Din. Tožilec je bil uslužben 31 let. Upokojen je bil dne 1. januarja 1933 in je prejemal nekaj mesecev redno pokojnino 1600 Din, dočim mu je bila kasneje znižana na 1440 Din. S tem znižanjem je tožena stranka kršila tožilcu že pridobljene pravice. Tožena stranka je navajala, da je upravičeno znižala pokojnino, ker je njen občni zbor oktobra 1933 pooblastil upravni odbor družbe, da sme z ozirom na spremenjene razmere znižati aktivne prejemke in pokojnine. Do tega ukrepa da je bila tožena stranka upravičena, ker so se splošne življenjske potrebščine tako poce-mle, da so se znižali izdatki najmanj za 25 odst. Poleg tega so dohodki družbe padli tako. da je namesto redukcije nameščencev bila primorana reducirati prejemke. Sodnik je ugodil tožbenemu zahtevku rekoč: Sklep Splošne maloželezniške družbe d. d. je formalno pravilno sprejet in ostane samo še spor o njegovi materijalni upravičenosti. Tožena družba se sklicuje na določbo čl. 37 pragmatike, ki določa: »Ce se splošne gospodarske razmere v državi tako izpremene da bi višina prejemkov. pokojnin in doklad. določena v tej pragmatiki. ne bila več v skladu z novo nastalimi dejanskimi razmerami, more družbeni občni zbor prilagoditi višino prejemkov, pokojnin in doklad novo nastalim razmeram.« — Tožena družba smatra, da je upravni odbor vsak čas upravičen spremeniti tudi službeno pragmatiko in pokojninski statut uslužbencev. Ta nazor ni utemeljen. Ko namreč tožena družba ni industrijsko podjetje v smislu § 32 obrt zak., za njo ne veljajo določbe § 339 in nasl. obrt. zak. o poslovnih redih za industrijska podjetja, ki jih res službodavci (vendar v obsegu službene pogodbe) smejo enostransko spreminjati. Vendar niti ta določba niti določbe o službeni pogodbi v pričujočem primeru ne pridejo v poštev, ker med strankama ni službenega razmerja po § 207 obrtnega zakona, kajti tožilec ne vrši pri toženki nobene službe več in se h kakemu službovanju tudi n: več zavezaL Zato tudi ni preiskovati, v koliko bi za tožilca veljavni pokojninski statut, vključen v službeno pragmatiko. imel značaj takozvanega neobveznega poslovnega reda Gre po temtakem za svojevrstno razmerje med bivšim službojemnikom in bivšim službodavcem ki je nastalo na podlagi in v nasledku svojedobno sklenjenega službenega razmerja Vendar je tudi to razmerje, ki je nastalo v nasledku službenega razmerja, strogo pogodbenega izvora in temelii še danes na pogodb r nt* da na kakem enostranskem ali celo javnopravnem ukrepu. Zato je treba presoditi, ali je določba čl. 37 pragmatike v skladu s pogodbenim značajem tega razmerja. Ko ni nasprotujočih prisilnih zakonskih določb, ki bi tak dogovor onemogočale. Je taka določba vsekakor veljavna ter v nadaljnjem ni spora med strankama o tem, da je tožilec s podpisom pragmatike pristal na njeno vsebino. Kakor že rečeno pa tožena stranka ne more enostransko izpre-minjati določb službene pragmatike in pokojninskega statuta, najmanj pa opiraje se na čl. 37. Ne samo, da je sprememba prejemkov možna zgolj pogodbenim potom, določa čl. 37 za izpremembo prejemkov še nekaj več: namreč, da je podan za njo razlog c spremembi gospodarskih razmer. Ta sprememba razmer pa mora biti tolikšna, da prejemki oziroma pokojnine ne hi bile več v skladu z novo nastalimi gospodarskimi razmerami. Poleg tega pa mora biti sprememba višine prejemkov sorazmerna spremembam gospodarskih razmer. Ne more biti torej govora o tem. da bi bilo v neki diskrecijonarni oblasti tožene družbe odločanje o predpogojih uporabe čl. 37 službene pragmatike. Ugotoviti iz-premenjene gospodarske razmere po čl 37 je torej možno samo po sporazumu. Če pa takega sporazuma ni. nastane vprašanje, kdo presoja utemeljenost uporabe fL 37. Po statutu ni za to predviden noben postopek. Spričo tega mora tožena družba dokazati obstoj pogojev za izpremembo dajatev, če se osporava utemeljenost nie-nih ukrepov, izdanih po čl. 37 Naloga tožene družbe je bila torej opravičiti enostransko ukrenjeno znižanje prejemkov s pogoji zahtevanimi po čl 37 Sodišče smatra. da toženki ta dokaz ni uspel O uspavanju ali neuspevanju samega obrata se ni bilo baviti. ker po čl. 37 ni merodaien gospodarski položaj podjetja, temveč splo- šne gospodarske razmere v državi. Sicer J« značilna izpoved priče, da se je v obratovanju cestne železnice 1933 pokazal tako znaten izpadek dohodkov, da je upravni odbor v njega kritje znižal prejemke zaposlenega osobja. Ne da se zanikati, da ne bi bilo zveze med uspešnostjo obratovanja tožene stranke in splošnim gospodarskim položajem v državi. Vendar ta zveza ni tolikšna, da bi izpad dohodkov že neizogibno kazal na izpremembo splošnih gospodarskih razmer v državi. Zato se j« v smislu čl. 37 službene pragmatike torej baviti s temi razmerami Tožena družba je ponudila v dokaz za svojo trditev, da znaša pocenitev življenjskih potrebščin najmanj 25 odst., poizvedbe pri zbornici za TOI v Ljubljani. Le-ta je v svojem dopisu izjavila, upoštevajoč indeks cen življenjskih potrebščin na malo, da se je celotni indeks istih v L 1933. v primeri z letom 1931. znižal za okroglo 10 odst. Iz tega sledi, da se splošne življenjske prilike v navedeni dobi nikakor niso bistveno izpremenile. V zadnjem času je celo opažati, da se indeks cen sicer lahno, pa vendar nekoliko dviga. Sodišče smatra, da fluktuacije življenjskega indeksa za 10 odst. ni šteti med bistvene spremembe splošnega gospodarskega položaja v državi. Zato ni moči trditi, da bi prejšnji dohodki in pokojnine ne bile več v skladu z izpremenjenimi razmerami. Ko torej tožena stranka ni dokazala občutne spremembe gospodarskih razmer v državi, po katerih bi bilo smatrati, da prejemki oz. pokojnine pred tremi leti niso več v skladu z novimi razmerami, manjka sklepu občnega jftora tožene družbe glede uporabe čl. 37 materijalna utemeljenost. Ko te osnove ni, tudi zadevni sklep, osnovan na citiranem členu, ne more obveljati Uvedba tobačnega monopola v Bolgariji Sofija, 11. junija. A A Lastniki tobačnih tovarn so predložili pravosodnemu ministru spomenico, v kateri pravijo, da bo* do kmalu prisiljeni ustaviti svoie obrate, Na Bolgarskem kade čedalje bolj vtiho-tapljeni tobak. Spomenica navaja, da je nad 100 vasi na južnem Bolgarskem, kjer kade skoraj samo vtihotapljeni tobak. Oblasti so brez moči. Vidna rešitev je po mnenju lastnikov tobačnih tovarn uvedba državnega monopola. S tem bi država dobila nov letni dohodek v znesku 200 milijonov. Svečan pogreb francoskega pesnika čez 300 let Toars, 11. junija AA. Včeraj so bile t« velike svečanosti Ostanke velikega pesni« ka 16. stoletja Ronsarda so položili v novo grobnico. Kakor je znano, zgodovinarji 300 let niso vedeli, kje je pokopan ta pesnik. Njegove ostanke so našli šele 1. 1933. Zdaj so jih položili v novo grobnico samostana sv. Kozma v Toursu. S tem so izpolnili željo, ki jo je bil pesnik Ronsard sam izrazil. Predsednik francoske akademije Je imel slavnostni govor, nakar so se vrstili tudi drugi govorniki. Hitlerjevski manevri ob čsl. mefi Praga, 11. junija g. »češke Slovo« javlja, da se vršijo vzdolž češkoslovaške meje vaje motoriziranih oddelkov hitlerjev-Skih napadalnih oddelkov, in sicer v goratem terenu vzdolž severnočeške in morav>-sko-šlezijske meje. Te vaje se sicer označujejo kot športne vaje, so pa v resnici vojaške vaje, katerih se udeležuje več tisoč motociklistov. Vodstvo vaj je v Vra-tislavL Japonski konzu! na Kitajskem izginil jvondon. 11. Junija AA. Iz Tokia poro- čajo, da so člani kitajske teroristične oi> ganizacije nasilno odvedli japonskega pod* konzula v Nankingu Kuramotu, Vremenska naooved Zagrebška vremenska napoved ea danes: Večinoma oblačno in nestalno. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk, ki je prevladal nad severno in zapadno Evropo, ee je pomaknil proti centralnemu in jjžn?mn delu kontinenta, v poslednjih urah pa se je soet umaknil oroti severu Nad Biskajskim zalivom in Sredozemskim morf?m ter nad daljno vzhodno Evropo prevladuje nizk' pritisk. Dunajska vremenska napoved za torek: Pri izpremenljivem vremenu nekoliko topleje. Naši kraji in ljudje Sokolske manifestacije v Sarajeva Požrtvovalna izvedba štafete iz Sarajeva na Oplenac Spored glavnih prireditev KULTURNI PREGLED Vlahovič in Kunčeva v »Trubadurju" Med režijsko izvrstno izdelane in zaradi gostovanja ge. Vilfan-Kunčeve in Pavla Ma-riona Vlahoviča izredno zanimive predstave letošnje operne sezona moramo uvrstiti nedeljskega »Trubadurja«. Ta najbolj ^ priljubljena, največkrat peta Verdijeva štiri-deianska opera prav rada zapelje režiserja, da se okoristi z njenim tradicionalnim, ša-blonskim prikazanjem. G. Mirku Pol"'ču je treba priznati, da je z veliko spretnostjo postavil na oder samosvojega, močno poživ-ljenega »Trubadurja«, ki je ne glede na pevsko plat že sam po sebi krepko zanimal. Ni pa ee mu glasbeno enakovredno približal dirigent g. dr. Švara, ki mu očividno ne leže čjstvene reči. Opero je podal dosti suhoparno, enolično, brez njej prilegajočega e?! zanosa, kdai pa kdai celo v ritmičnem konfliktu z zborom in pevci. Krivdo za to daiem dirieentovi sodobni realni glasbeni orientaciji, s čimer seveda nikakor nočem izreči kake graje ali temu podobno, temveč poudarjam samo to. da more dirigent napraviti kaj večjega le iz onega dela, za čigar izvajanje čuti sorodno nagnjenje in srčno potrebo Vsekako bi dr. Švara z večjim pridom posvetil svoje reepektno znanja kateremukoli modernemu glaebeno-scenič-netnu delu. Tudi uprava bi ee bila morala pri porazdelitvi dirigentskih nalog ravnati po teh in enakih smernicah. Maarica ie pel pri nas doeedaj še neznani, a v opernem svetu visoko cenjeni dalmatinski, če se ne motim, rojak-tenorist, Pavao Marion Vlahovič, redni gost milanske opere in drugih velikih oper toknaj in onkraj Atlantika, torej, kakor se pravi, prav »debela številka«. G. Vlahovič je visoko inteligenten in muzikalen pevec imenitne glasovne kulture, poln tople iskrenosti, toda pevec nemške pevske šole. v prvi vrsti velik wagnerijani5ki pevec, brez dvoma prvovrsten Lohengrin itd. Ne zato, ker je pel Manrica v nemškem jeziku — v italijanskem ga najbrž ni smel — marveč zato, ker je treba za izraziti italijanski melos l'»di izrazite pevske šole, specielne glasovne barve itd. Izpočetka, n. pr. s prvo serenado v tercetu, ni mogel prodreti in ogreti. Dosegel pa je krasen višek v pevsko znameniti drugi sliki tretjega akta, v obkoljenem gradu Castello. v duetu z Leonoro in prav posebno še v slavni streti, takisto tudi v zadnjem aktu. Pevca pa igralec ne dosega. Ako na! vidim v Vlahoviču prvovrstnega pevca, tedaj nista nič manj prvovrstni tudi ga. Vilfan-Kunčeva (Leonora) in prav vsa naša ga. Bernot-Golobova (Azucena) ne samo v teh dveh partijah, marveč v vseh, ki «.* jim posvečata. Obe veliki, lahko rečem eks-portni pevki sta v drižbi z g. Vlahovičem včerajšnjega »Trubadurja« dvignili na najvišjo umetniško dosegljivo stopnjo v okviru naših, in tudi velike večine možnosti drugih prominentnih opernih odrov. Vse tri oevce je častila navdušena publika brez konca in kraja. Dostojanstven v najvišji meri, kolikor je pač to niemu mogoče, je bil grof Luna g. Janka, nekoliko ropotajoč, a romantiki tega časa popolnoma ustrezajoč že. s svojo prvo romanco g. Marjan Rus. Oba sta si že na odprtem odru priborila pohvalo. Spretno porazdeljene so bile tudi ostale manjše vloge. Zbor ga ie eem ter tam malo »lomil«, kar bi spričo tako popularne pevske plati »Trubadurja« ne bilo treba. Publiki skrita duša vsega odrskega žitja in bitja, g. Mirko Polič, i? ustvaril v resnici živega, slikovitega in probojno uspešnega »Trubadurja«. Polemika Dobronič—Hir s chler V zvezi z repliko g- 2ige Hirschierja v »Jutru« z dn? 7. t. m. nam fe poslal skladatelj g. prof. Antun D ob r on i č daljši odgovor, ki ga zaradi pomanjkanja prostora in pa zato. ker po svoji osebni noti n? bi zanimal slovenskega občinstva, ne nT>-r»mo priobčiti v celoti. G. Dobronič zavrača trditev g. Hirschierja, če«, da želi za vsako svoj? delo pohvalno kritiko, in pra- vi, da a stojičnim mirom prenaša tudi negativne in celo neobjektivne kritike. Zoper kritike »Vdove Rošlinke« se je bil oglasil »izključno zaradi tega, ker je v javnem interesu, da se razkrije nelojalna borba njegovih konkurentov -skladateljev«, ki so obenem kritiki, zoper njegova dela. Svoj obširni polemični dopis zaklj JČuje g. Dobronič takole: »Nezavisno od vsega našega prerekanja (tudi g. Hirschler priznava, da se opere ne pišejo ne za ravnatelje gledališč, ne za kritike in ne zaradi kakršnihkoli »idej«, marveč edino in izključno za publiko, a ta se je pri »Vdovi Rošlinki« po priznanju gosp. Hirschierja »odlično zabavljala«) ugotavljam tole: Uspeh »Vdove Rošlinke« je tudi v tem, kakor je posredno dokazala, da glasbeni kritiki zagrebških dnevnikov gg. dr. V. Majer, Safranek-Kavič, Hifschier in Gr-goševič kot osebe in strokovnjaki niso pokazali potrebne moralne moči, da bi f izročitvijo svojih kritik in moje partiture mednarodnemu razsodišču zavarovali svojo avtoriteto pred mojim kompetentnim očitkom neobjektivnosti,« Tako g. Dobronič. G. Žica Hirschler nam ie izročil na najnovejšo izjavo skladatelja »Vdove Rošlinke« tale zaključni odgovor: »Ni bilo orvič. da je Antun Dobronič zahteval »mednarodni komoetentni forjm« za presojanje svojih del. Po kritikah, ki jih je dobil za svojo najnovejšo opero, in po zanimanju občinstva, ki ga kaže po premieri za to delo. ne bo Antunu Dobroniču preoetalo tudi v bodoče nič drugega, nego da piše za svoj tolikanj zaželjeni »kompetentni forum«. Mislim, da Antun Dobronič nima pravice, govoriti o kakršnemkoli uspehu 6voje opere »Vdovn Rošlinka« pred publiko, ker vprav minimalni blagajniški dohodek na premieri in katastrofalni padec dohodka na rsprizi potrjujeta nasprotno. To, da izostaja občinstvo, čigar sodbo eem v svoji kritiki v »Večeri« označil za najodločilnejšo pri takem delu, pač kaže, da dobre volje na premieri ni povzročila glasbena komedija, ki to j« spisal Antun Dobronič. marveč jo je povzročilo to, da je spisal tako komedijo. S tem je zadeva za me končana.« Tudi uredništvo zaključuje polemiko, ki je nastala med dvema zagrebškima skladateljem« v zvezi z »Jutrovim« poročilom • premieri »Vdove Rošlinke«, prepuščajoč času, da tudi v tem sporj kot najobjektivnejM sodnik potrdi, kdo ji imel prav. Naj ob tef priliki pripomnimo, da je zagrebška kritika skoraj soglasno priznala odlike besedila Dobroničeve skladbe, namreč Golarj«ev» ljudske komedije »Vdova Rošlinka«. Cvetko Golar je bil tudi ob tej priliki deležen vsega priznanja za svojo komedijo, ki si je pridobila izredno popularnost Branislav Nnšič — avtor retorike. Beograjski založnik Geza Kobn je pravkar izdal obsežno knjigo Branislava Nušiča »Retorika _ nauk o govorništvu«. Knjigo to vrste je srbsko-hrvaška literatura doslej pogrešala. Vi črnk ▼ svoji človekoljubni požrtvovalnosti ter postal pravi oče nad 500 bednih otrok. Brez pomoči in brezplačno je opravljal svoje delo v najskromnejši sobici ju-stične palače. Kot varuh mladine je olajšal mnogo gorja ter rešil mnogo eksistenc. Vse svoje življenje je posvetil požrtvovalnemu delu v splošno korist, srčna dobrota, ki ga je pri tem vodila, pa je blagodejno vplivala na vse, ki so prišli z njim kjerkoli v stike. Poleg mnogoštevilnih sorodnikov žaluje za njim tudi pet sinov: upokojeni dvorni svetnik Albert, višji goz- darski svetnik Jožko, višji železniški uradnik Pavle, ptujski sreski načelnik France in mornariški častnik Karol. Truplo blagega pokojnika bodo jutri v torek ob 14. blagoslovili v hiši žalosti. Napoleonov trg it. 7. potem pa prepeljali v Železnike nad škofjo Loko, kjer bo ob 16. pogreb na farnem pokopališču. Pokoiai Albert Levičnik si je s svojim delovanjem in blagim značajem postavil najlepše spomenike in bi bilo našemu rodu v veliko čast in korist, če bi mnogi posnemali njegove lepe zglede. Na Jarnikovem grobu Ob 150 letnici rojstva in 90 letnici smrti koroškega buditelja Urbana Jarnika pc N Dne 10. maja leto« je bilo minilo 150 let, kar se je rodil kmetu Jarniku, po domače Nedižarju na Potoku pri Sv. Štefanu v Ziljski dolini sin Urban. Urban Jarnik je bil učitelj cele generacije slovenske inteligence na Koroškem. Odkril je slovensko Koroško, predvsem pa svojo domačo dolino, Ziljo in Ziljane, širnemu slovanskemu svetu. Bil je oče slovenske koroške zgodovine, raziskovalec koroških dialektov, ustanovitelj znanstvenega lista »Carinthia«, ki izhaja v Celovcu že 120 let. Napisal je prvo slovensko mladinsko knjigo, iz katere je črpal tudi njegov največji učenec vladika Anton Martin Slomšek, napisal jc prvo slovensko dia-lektološko razpravo, kot prepričan Ilirec pa je mogočno vplival na Matijo Majarja Ziljskega, pa tudi na velikega slovenskega olitika Rožana Andreja Einspielerja. jegove razprave o germanizaciji na Koroškem so še danes aktualne. Smelo trdimo, da bi se brez Urbana Jarnika nikoli ne bilo razvilo kulturno in politično življenje koroških Slovencev do tistega razmaha, kakor ga moremo še danes kljub neugodnim razmeram na Koroškem zaznamovati. Sodobniki so Jarnika visoko spoštovali, tudi Nemci. Ko je Jarnik danes pred devetdesetimi leti umrl, je za njim, lahko trdimo, žalovala vsa Koroška in vsi Slovenci. Prešerna je njegova smrt hudo zadela; saj sta si bila najboljša prijatelja. Jarnik je umrl v Blatogradu nad Vrbskim jezerom, kjer je bil 17 let župnik. S prijateljem sva se zmenila, da poro-mava na njegov grob. Kazalo je na slabo vreme in v Celovcu so nama nasvetovali, da naj ne hodiva peš. A odklonila sva avtobus, ki vozi preko Cajnič, kjer je Jarnik služil za kaplana; in jo mahnila kar ob Vrbskem jezeru do Krive Vrbe. Iz gostih oblakov so se počasi izmotavale Karavanke. Njihovi beli vrhovi so se zrcalili v mirnem jezeru. Jezero je bilo zapuščeno, zapuščene so bile vile in bogati letoviški dvorci ob gladko asfaltirani cesti, ki vodi ob jezeru ter veže Celovec in Beljak. Niso naju motili neštevilni kljukasti križi, ki so se v sveži beli barvi nizali po vseh plotovih in stebrih, drevesih in hišah ob cesti in nad cesto. Tudi cesta sama je bila na gosto prepleskana z mogočnimi belimi kvadrati, ki pa niso mogli dobro prekriti kljukastih križev pod seboj. Ustavila sva blizu Krive Vrbe kmetica, ki pa ni razumel slovenski Kriva Vrba je zapuščena. Letoviščarjev še ni, tožijo v gostilni. Druga leta jih Je bilo ob tem času že precej. Tudi Poreče, tako zatrjujejo, so prazne; vseh letoviščarjev je tam baje — 17! Iz Krive Vrbe stopava po lepi gozdni poti proti Brezi, kjer je župnijska cerkev za Krivo Vrbo in naselja v gričevju nad Vrbskim jezerom. Stopiva na pokopališče pri cerkvi, kjer si ogledujeva nagrobni spomenik s slovenskim napisom, da počiva tam župnik Kapun, ki je skoraj pol stoletja pasel ovčice v Brezi. Dve ženski na pokopališču nagovoriva slovenski. Obraz se jima razjasni. Veselo odgovorita in pripovedujeta v lepem slovenskem narečju, kje še bivajo Slovenci, da so bile do vojne tu gori slovenske pridige, a da so zdaj prišli župnik iz rajha, ki ne razumejo slovenski. Kako lepo je bilo, ko sta opravljala božjo službo v slovenskem jeziku župnika Kapun in Kašelj! A zdaj mladina že pozablja slovensko govorico in tudi starejši ljudje se je že sramujejo. Doma govore še skoro po vseh naseljih slovenski, a nem- j ški naseljenci — samo v občini Blatograd se jih je priselilo po vojni kakih 15 družin — dajejo posameznim malim naset' ljem nemško lice. »Srečno!«, kličeta ženi za nama in se gotovo čudita, odkod sva se vzela. Hodiva po zemlji, kjer umira naša govorica in Kjer slovenski kmet s ponosom pošilja svojo deco v nemške šole in v mesto. A tudi tu ni povsod tako. Ko hodiva skozi Prosenče in Kregab, naju otroci sicer pozdravljajo nemški, a takoj odgovarjajo slovenski, ko jih nagovoriva. Samo neko veliko začudenje odseva iz njihovih oči: »Kako to, tuica sta, pa govorita slovenski! Ali so na svetu tudi Slovenci, ki so oblečeni »po gosposko!« Razvežejo se jim jeziki in povedo, da v Prosen-čah vsi govore slovenski, a tam doli v Blatogradu pa noben. Tam doli, da so sami Nemci. Tam doli ni kmetov! — Po bližnici jo mahneva skozi gozd mimo Spodnjih Gorij naravnost v smer na Blatograd. Tik preden zapustiva gozd, se odpre pogled na naselja pod Krnsko goro in na levo proti Radovčam. Postojiva in prisluhneva govorici drvarjev v gozdu. Govore nemški. Kmečki fantje spravljajo les in ga nakladajo na težke vozove. Ti govore slovenski med sabo in tudi konje pn- Župnik Ivan Piber f Ljubljana, 11. junila V nedeljo zjutraj je umrl v Leonišču ženčurski župnik, duhovni svetnik g. Ivan Piber. Bolehal je že nekaj let, konec aprila pa se je zatekel v zdravilišče, kjer Je težjo operacijo sicer prestal, po treh tednih pa le omagal in podlegel bolezni. G. Ivan Piber se je rodil 12 aprila 1866 na Bledu, kot kaplan je služboval v št. Jerneju na Dolenjskem, kot župnik pa v Brusnicah, v Bohinjski Bistrici, v Gorjah pri Bledu in od leta 1920. v Šenčurju pri Kranju. Ko je župnikoval v Gorjah, je bil izvoljen za deželnega poslanca za radovljiški okraj. Bil je vnet sodelavec dr. Kreka in dr. šušteršiča, politično pa se je udejstoval v glavnem zaradi tega, da bi mogel v večji meri pomagati ljudstvu v raznih njegovih težavah. Neumorno je podpiral razne gospodarske akciie in ustanove v svojem področju. Posebno velike zasluge si je pridobil za vodovod na Bledu ter za napredek planšarstva. Velike njegove zasluge označujejo izvolitve za častnega občana Bleda, Bohinja in Gorij, poleg drugih priznanj pa je prejel od Nj. Vel. kralja tudi reda sv. Save in jugoslovenske krone IV. stopnje Pokojni župnik Ivan Piber je bil vzor Sirokogrudnega duhovnika in požrtvovalnega javnega delavca, ki vedno vpošteva rudi nasprotna naziranja ter skrbi za to, da pride do največjega izraza vzajemnost in sloga. V tem duhu je deloval, si pridobil mnogo prijateljev ter si tako zagotovil časten spomin. Truplo zaslužnega pokojnika bo prepeljano v Šenčur, kjer bo pogreb jutri v torek ob 10. na župnem pokopališču. V slovo Janka Jezeršku V najlepšem solnčnem dopoldnevu smo položili k večnemu počitku v Stari Oselici našega predobrega občinskega predsednika Janka Jezerska. Kako priljubljen je bil rajnki, je pokazal njegov pogreb. Na zadnji poti so ga spremljali šolska mladina iz Trebije z upraviteljem g. Krapšem, četa gasilcev pod poveljstvom g. Zaklja, de-putacija Sokola s starešino br. Maroltom, ves občinski odbor z g. Telbanom in številno občinstvo. Na žalni blazinici je nesel član občinskega odbora pokojnikova odlikovanja, za krsto pa so šli užaloščeni domači. ganjajo v slovenskem jeziku. Nagovoriva jih slovenski. Sram jih je, da sva prisluškovala in čula njihov pomenek. Trdovratno odgovarjajo nemški. Samo eden je med njimi, iz Tigerč doma, ki prizna, da razume slovenski, a da je Nemec. Na vprašanje, kje se je naučil slovenski, pa le prizna, da — doma. Dolgo gledajo mladeniči za nama. Pod nama se pokaže skupina lepih M opeko kritih hiš in med njimi vitek zvonik. Blatograd. Kmalu sva pred cerkvijo.. Iščeva Jarnikov grob. Na zapadni strani je vzidana komaj tričetrt metra visoka preprosta marmornata plošča. Na njej napi« v nemškem jeziku: Tu počiva preča-^titi gospod Urban Jarnik, bivši župnik ▼ Blatogradu skozi'17 let, rojen v letu 1784. v Sv. Štefanu ob Zilji, umrl 1844. Pobožen duhovnik, zvest prijatelj, učen slavist. Bog daj mu večni mir! Groba ni. Edino plošča še kaže mesto, kamor so položili zvestega prijatelja, pobožnega duhovnika in učenega slavista ... Za ploščo sva zataknila nekaj poljskih cvetov. Bila sva prva romarja na Jarnikov grob... Zapuščen je ta grob ... Ali niso zapuščeni tudi ti zadnji obmejni Slovenci okoli Blatograda. med Osojskim jezerom in Gospo sveto? Ali bomo dopustili, da so tudi nad njimi zgrne grob? ... —k. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravno »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo V kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pred hišo se je pred krsto pokojnega poslovil v imenu vseh organizacij podsta-rešina Sokola iz Savodnja. učitelj g. Janko štefe in opisal zasluge pokojnega za narod, občino in Sokolstvo. Cerkveno opravilo je izvršil župnik g. Gogala, cerkveni zbor pa mu je zapel v slovo »Vi-gred se povrne«. Mirno spavaj, dragi Jankol Strela je užgala zvonik Poljčane, 11. junija Po toplem solnčnem dnevu je v petek proti 22. uri nastala nevihta. Med močnim nalivom je nekajkrat močno zagrme-lo. Kmalu je zatrobil v noč gasilski rog in je odbrzel gasilski avto z motorko in gasilci proti Studenicam Strela je udarila v zvonik cerkvice sv. Lucije nad Studenicami in ga užgala. Ker so bili naši gasilci takoj na mestu, so ogenj omejili in tako preprečili večjo nesrečo. Tramovi, kjer visijo zvonovi in ura, so že goreli. Gasilci so črpali vodo iz 500 metrov oddaljene Dravinje. Motorka je izvrstno delovala in po štiriurnem gašenia je bila znamenita cerkvica na gričku, za katero je farno pokopališče, rešena. Zvonik je bil krit s škriljem, sicer pa brez strelovoda. Razdiralno delo More Murska Sobota, 11. junija Tako pišejo časopisi, da sta država in banovina določili znatne zneske iz razpoložljivih sredstev za regulacijo rek. Prav tako. Zadnje povodnji so ponekod tako razdrle bregove, da je pomoč nujno potrebna A kdaj pride na vrsto naša Mura? Že leta in leta čaka rešitve to pereče vprašanje. Komisije, vloge, resolucije, protesti se sestavljajo, a medtem Mura nemoteno nadaljuje svoje razdiralno delo ln si koplje jarke in struge po travnikih in njivah. Škoda, ki jo povzroča reka, postaja od leta do leta večja. Pri vsakem deževju že prestopa Mura bregove in si dela nove rokave. Posebno Srednji Petanjci so hudo prizadeti. Voda je tamkaj predrla nasip in Je pred dnevi odnesla nekemu posestniku velik kos rodovitne njive. Kdo mu bo škodo povrnil? Tako je zdaj, ko je padlo raz-merno še malo dežja. Kaj bo ob nalivih in povodnjih? Zlasti tu je nujno potrebna regulacija. Pbcavon in Plxavon-Sh a m poon omogočita individualno frizuro, ker napravita lasje mehke, prožne in polne. Pixavon in Pbcavon-Shampoon ohranita lase zdrave in varujeta pred izpadanjem las. Grob kralja Pc Sarajevo, 10. junija Velike sokolske slavnosti v Sarajevu so se pričele, kakor je »Jutro« že poročalo, s prenosom plamenice hvaležnosti na Oplenac na grob blagopokojnega kralja Petra. Ogromna sokolska štafeta je na preko 500 km dolgi poti z največjo požrtvovalnostjo in točnostjo nosila plamenico, S katero so potem na grobu velikega kralja prižgali večno luč v znamenje večne vdanost*. hvaležnosti in spoštovanja, ki ga Sokoli Herceg-Bosne zase in za vse svoje potomce izkazujejo velikemu kralju osvoboditelju. Prenos plamenice hvaležnosti je bil izveden v najvzornejšem redu in so tisočeri Sokoli tekmovali v največji požrtvovalnosti, Siflafeto jso tvorili večinoma člani kmečkih sokolskih čet Herceg-Bosne ter dali lepe primere junaštva, kajti niti ecien ni na dolgem in težavnem potu zaostal, nobeden ni hotel pokazati utrujenosti, pri naglem prevzemu goreče plamenice so se mnogi tudi opekli ter vendarle z največjo naglico nadaljevali svojo pot - Sokolskim manifestacijam je posvečen ■ves mesec junij, glavne manifestacije pa bodo od 27. do 30. t. m. V nedeljo 10. t. m. so bile tekme sarajevske sokolske župe, v soboto 16. in v nedeljo 17. t. m. pa bodo svečanosti in nastopi sokolskega naraščaja in vojske. V soboto 16. t m. dopoldne bo- tra na Oplencu do tekme naraščaja in vojske, popoldne pa bo akademija na letnem vežbališču sarajevskega Sokola. V nedeljo 17. t. m. bo dopoldne slavnostni sprevod naraščaja in vojske skozi glavne ulice, popoldne javne vežbe, zvečer pa velika sokolska prireditev v gledališču. Ta prireditev bo gotovo imela velik uspeh, ker se je že doslej prijavilo preko 2000 udeležencev iz vrst sokolskega naraščaja. Glavne sokolske slavnosti bodo izvedene po naslednjem sporedu: 27. t. m. bodo dopoldne medžupne lahkoatletske tekme, ob 10. bo otvoritev sokolske razstave v veliki dvorani mestne posvetovalnice, ves dan se bodo vršile tekme sokolskih godb. zvečer ob 8.30 pa bo prirejen slovanski večer na sokolskem stadionu. Naslednji dan 28. t. m. bo slavnostna seja v gledališču, posvečena 251etnici osnutka prve sokolske župe v Herceg-Bosni. Popoldne bo velika javna telovadba na zletišču. 29. t. m. dop. bo velik slavnostni sprevod skozi mesto, v katerem bo poleg vseh sokolskih oddelkov tudi preko 30 godb. popoldne bodo glavne vežbe in nastopi na vežbališču, zvečer pa razne koncertne prireditve in akademije. Sokolski praznik bo zaključen 30. t. m., ko bodo udeleženci priredili izlete v romantično okolico Sarajeva. Sokolsko zletišče v Sarajevu, na katerem so prvič vežbali 3. t. m. srednješolci, to nedeljo pa naraščaj Smrt odličnega pravnika in velikega človekoljuba Ljubljana, 11. junija Bivši predsednik deželnega sodišča gospod Albert Levičnik, ki je, kakor je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, včeraj v visoki starosti 88 let za večno zaspal, je bil eden od najpopularnejših osebnosti Ljubljane, trajne dobre spomine pa je za-ustil tudi v mnogih slovenskih krajih, jer je služboval kot pravnik. Ko je bil okrajni sodnik v Ptuju, ga Je poklical tedanji justični minister Pražak v ministrstvo. Tam si je g. Levičnik pridobil velike zasluge, da so bile izdane znamenite Pražakove jezikovne naredbe, ki so tvorile do prevrata temelj slovenskemu uradovanju pri sodiščih. V ministrstvu Je deloval 10 let, potem pa je bil poslan v Ljubljano za namestnika predsednika de- želnega sodišča. Predsednik je postal leta 189S. Velike zasluge si je pridobil z izvedbo načrta nove ljubljanske justične palače. Kakor poprej v Celju, Stični, Slovenski Bistrici, Rogatcu in Ptuju, tako se je tudi v Ljubljani udejstvoval kot odličen pravnik, podrejenemu uradništvu pa je bil srčno dober in pravičen predstojnik. Svojemu narodu je bil vedno neomajno zvest in z vsemi svojimi močmi je utiral pota slovenskemu uradovanju. Ko je bil leta 1910. po 43 službenih letih upokojen, se je posvetil ustanovitvi in vodstvu Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb. Predsednik tega društva je bil polnih 27 let, dolga leta pa je tudi z največjo vestnostjo opravljal tajniške posle. Kot predsednik Društva za varstvo otrok je prehodil vso Slovenijo, obiskujoč svoje male varovance. Ko je društvo leta 1917. ustanovilo generalno varuštvo, je to častno breme prevzel rajnki g. Le- SAMO ŠE DANES LJUBKA KOMEDIJA LJUBIM TE z dražestno ANNABELLO in ALBERTOM PREJEANOM Veselje, smeh in zabava je vsebina te ljubke komedije. Predstave danes ob 4., 7% in 9%. ELITNI XINO MATICA 9omač« vesti Klerofašizem Pri »Siovencu«, kjer že od dunajskih krvavih pobojev nad delavci goje silne Simpatije za sedanji avstrijski režim, so ee oni dan spotaknili od to čudno besedo in se hudovali nad nami, ker Jo večkrat uporabljamo. Res je beseda skovanka, a slovniško je Oravilna vsaj v enaki meri kakor n.. pr. avtobus. Glavno pa je, da kratko in jasno označuje oba činitelja, ki danes tlačit? avstrijsko ljudstvo: klerikalizem In fašizem, pomešana v eno godljo. Ravno zaradi tega je beseda »Slovencu« tako neprijetna. Vendar je ne bodo spravili s sveta. Ostala bo kot dokaz, kaj zna oni stari, čeprav na srečo že povsod odmirajoči nestrpni klerikalizem, če dobi moč v svoje roke in ostala bo kot svarilo, kaj bi hotel tudi marsikje drugje, če bi mogel. NAJBOLJŠE MED NAJBOLJŠIM JE „0 R A H 0 L" OLJE za sončenje. — Cena steklenici Din 10 Parf umeri ja »VENUS« nasproti pošte. ♦ Važno zborovanje šumadijskih zadru-garjev. V vasi Sipiču, eni od najnaprednejših občin šumaaije, se je vršilo v nedeljo veliko zborovanje predstavnikov vseh kmečkih zadrug itz šuimadije. Kmečke zadruge v Sipi6u so najstarejše in najmočnejše in so se zadrugarji zbrali v tem kraju budi zaradi tega, ker je bil ta začetek zadružnega pokreta. Ziborovalci so razpravljali o raznih zadevah kmečkih zadrug. Ob zaključku zborovanja so sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo naj bi bile kmečke zadruge deležne vseh onih olajšav in ugodnosti, Iki jih uživajo razne gospodarske organizacije. + Jadranska straža za gornjo mežiSko dolino ipriredi 17. t. m. v proslavo 10 letnice Jadranski dan združen z veli/ko veselico s plesom na prostoru letnega kopališča v črni. Na sporedu so različne atrakcije med drugim: velika razstava vin iz vseh predelov naše domovine, volitev in obdaritev najlepše Jadranašice, lov na tunine, podzemski ibar, dalmatinska klet, morske ribe itd. Predpoldne pramenadni koncert. Sodeluje rudniška godba. Vstopnina 5 Din. ♦ Sprejemni izpiti za I. razred na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova o lica 4) bodo 23. in 25. t m. Prijave, kol-kovane s 5 Din se bodo sprejemale v rav-nateljevi pisarni 20., 21. in 22. t. m. od 8. -do 12. Prošnji je priložiti rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo, iz katerega »nora biti razvidno, da je učenec dovršil najmanj štiri razrede osnovne šole. Sprejemali se bodo učenci, ki so bili rojeni v letih 1921., 1922., 19-23. in 1924. ♦ Jubilej cetinjske osnovne šole. Cetlnje bo v kratkem proslavilo 100 letnico svoje osnovne šole. Ta jubilej (bo velik praznik za vso črno goro, kajti ce t tajska osnovna šola je bila nekaj decenij edina črnogorska šolska ustanova. Z jubilejem pa bo £«iružen,a tudi posvetitev novega osnovnošolskega poslopja, ki je moderno in tako obsežno, da bo zadostilo vsem zahtevam. Prva črnogorska osnovna šola je bila dolga leta po svoji ustanovitvi nameščena v malih celicah cetmjskega samostana ♦ Smrt uglednega podjetnika in podpornika Sokola. G. Franc Majdič, veleposestnik na Viru pri Domžalah, je po kratki bolezni preminil. Pokojni je bil potomec ugledne rodbine Majdičeve, ki so s svojo trgovsko nadarjenostjo in izredno pridnostjo zagospodarili v preteklih desetletjih na žitnem in mlevsikem trgu ne le po slovenski zemlji, temveč širom današnje severne Jugoslavije. Pokojni se politično ni udejstvoval nikoli. Pazljivo je motril gospodarstvo in vešče vodil svoje ogromno .podjetje. Poleg tega pa je radevoljno podpiral razna humanitarna in kulturno-pro-svetna društva; nad vse dober podpornik je bil sokolskemu društvu v Domžalah. Ni je bilo prireditve, da se ne bi odizval fcr. Majdič z obilnim darom, ki ga je nudil v moki bodisi za deco ali pa v druge namene. Ob razvitju društvenega prapora je kunioval ter z lepo vsoto pripomogel k nabavi istega. Tudi sicer je imel za Sokola Todmo odiprte roke — najrajše tedaj, kadar je društvo najbolj rabilo pomoči. Domžalski Sokol bo svojega brata zato ohranil v najlepšem spominu! ♦ Novi grobovi, V Ljubljani sta uimrla: gospa Ana Tičarjeva, stara 76 let in potomka ugledne stare rodibine iz Kokrice pri Kranju, im upokojeni strojevodja in hišni posestnik g. Leopold Zor. Pogreb gospe Tičarjeve bo danes ob pol 17., g. Zora pa jutri ob 16. — V Guštanju je umrl v starosti 68 let g. Josip B e č w a r, komornik grofa Thurna. Pokopali ga ibodo danes ob 17. — PoKojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Bitoljskj profesor je postal pravoslavni Škof v šanghaju. V ruski pravoslavni cerkvi v Beogradu se je vršila v nedeljo nenavadna ceremonija. Profesor bitoljske bogoslovne šole Jovan Maksimovič, ki je Po rodu Rus, je bil nameščen za episkopa v šanghaju na Kitajskem. Za pravoslavnega škofa na Kitajskem je bil odrejen od sinoda ruske pravoslavne cerkve v inozemstvu, ki ima svoj sedež v Sremski h Karlovcih. ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu, Gundiuličeva ulica 29, priredi v sredo 13. t m. ob pol 21. društveni sestanek s predavanjem g. dr. Goloba »S kajakom Po naših rekah« (s projekcijami). Gostje dobro došli. ♦ Junijska številka »Planinskega Vest-nika« je itzšla ter nam nudi najpestrejši razgled po slovanskih krajih. Dr. A. Brilej nadaljuje svoj potopis »V gorah zapadne Bolgarije« z opisom Pirina in vzpon na najvišji vrh tega gorovja E1 Tepe. Dr. H. Tuma objavlja dalje svojo zanimivo razpravo o Beneški Sloveniji. Župančič Uroš je opisal prvenstvene vzpone na široko Peč ter na nekatere stene v Triglavskem pogorju. Lipovšek Marjan nas spretno vodi v osrčje Durmitorja. Prav pester ter osobito za člane zanimiv je oddelek za ob-zor in društvene vesti. Umetniške priloge lista tvorita prof. Ravnikova »Skuta« in Skerlepova »Severna stena Triglavska«. Planinska zavest zahteva, da se dvigne število naročnikov ter da sedanji naročniki propagirajo razširjenje lepo urejene in cenene planinske revije. Celoletna naročnina znaša samo 40 Din ter je plačljiva tudi v obrokih. Vse dosedaj izišle številke so na razpolago novim naročnikom, ki naročajo »Platoinski Vestnik« v pisarni SPD v Ljubljani, palača Grafike, Masary-kova cesta 14 ♦ Knjiga slovenske čebelarske kulture. Za dvestoletnico rojstva velikega slovenskega čebelarskega strokovnjaka Antona Janše, ki je bil vsemu modernemu svetu učitelj v čebelarstvu, je čebelarsko društvo za Slovenijo izdalo liano opremljen spominski spis izpod peresa Staneta Mi-heliča: »Anton Janša, slovenski čebelar. Njegovo življenje. in doba«. Knjiga obsega 164 strani in je pisana s širokopoteznim, znanstveno izčrpnim aparatom, pri tem pa se čita živo in zanimivo, tako da jo bo s pridom vzel v roke tudi nečebelar. V prvem delu Obravnava pisatelj čebelarstvo na Slovenskem pred nastopom Antona Janše in prinaša obenem v celotnem prevodu znameniti elaborat lanšperškega gospoda Petra Pavla Glavarja, ki je bil ogleden, napreden kmetovalec im veleče-belar, iz 1. 1768., ko je na prošnjo Kmetijske družbe v Ljubljani napisal za dunajsko vlado obširno poročilo o stanju čebelarstva v naših krajih. Lz poročila Petra Pavla Glavarja je razvidno, da je bila že v onih časih kultura čebelarstva med našimi kmeti visoko razvita. V drugem delu obravnava knjiga Janševo življenje in delo, ki vsebuje toliko zanimivih peri-petij, da je vredno kar literarnega zanimanja. Delo krasi več slik, med katerimi so zlasti imteresantni posnetki naslovnih strani prvih tedaj Janševih knjig, izmed katerih je prva, »Aibhandlung vom Schwar-men der Bienen«, izšla na Dunaju 1771, druga pa »Des Anton Janscha sel., sehr erfahrnen Bienenvrirthes umd Kais. Konigl. Lehrers der Bienenzucht zu Wien, hinter-lassene vollstandige Lehre von der Bienenzucht«, je po Janšvei smrti izdal njegov učenec in naslednik Joseph Miimjziberg 1. 1775. Delo zaključujejo oPonibe ki podrob no navajajo čitatelja h gradivu o agodovi-ni slovenskega čebelarstva, in imensko karalo. Miheličevo delce je več kakor samo prigodmiški spis in je vredno obče pozornosti ♦ Golob-pismonoša. Ga. Albina Mavrtno-va v Razdrtem, pošta šmarje-Sap je našla na ofenu svojega doma od nevihte popolnoma izčrpanega in premočenega goloba. Ko ga je spravila pod streho in okrepčala, je opazila, da je — pismonoša. Na nogah je imel dva obročka iz alumi- 1 Dojenčkom od 5 mesecev dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HORDENZTM dr. Wandera "^rikuho s Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. »Hordenzym 18. v Filharmooični dvorani. u— Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb v Ljubljani po®iva svoje odbornike in člane, da se udeleže pogreba svojega zaslužnega prvega predsednika ln dolgoletnega generalnega varuha gospoda Alberta Levičnika, predsednika deželnega sodišča. Pogreto se bo vršil dane« oto 2. popoldne. u— Jadranaftlcel Danes popoMne ekefcer-zija: glavni kolodvor ob pol L u— »Tabor« pevski zbor. Ker eem danes zadržan, odpade pevska vaja hi bo zato Jutri v sredo ob 20. Prihodnjo nedeljo nastop, zato naj nihče ne manjka. — Pevovodja. u— Starše skavtov Zmajevega stega skavtov v LJubljani opozarjamo na roditeljski sestanek v sejni sobi Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, kjer bodo podana vsa potrebna pojasnila o poletnih taborenjih. Vabi uprava stega. u— Vabimo na javno žrebanje knjtžnegs. srečolova Belo-modre knjižnice, ki se bo vršilo pod vodstvom g. notarja Pleiwelssa dne 14. t. m. ob 17. v restavraciji »Zvezda«. Do omenjene ure se še prodajajo srečke š 100 Din v Tiskovni zadrugi in pisarni Atene, Prečna ulica 2. Vsaka srečka zadene. Glavni dobitek obsega slovensko izvirno leposlovje, celotni Ljubljanski Zvon s primerno knjižno omaro, v vrednosti 25.000 Din. u— Samo še danes lahko vidite ln slišite ljubko in nežno Annabello Im Arberta Pre-jeana v lepem filmskem delu »Ljubim te«. To delo je tudi v Ljubljani vzbudilo mnogo zanimanja. Gledalci so navdušeni nad lepo in dovršeno kreacijo mlade in lepe Annabelle Jutri bo Elitni kino Matica predvajal znani film »Pozdravlja ln poljublja te Veronika« z navihano Franči-ško Gall v glavni vlogi. u— Bleiweisova cesta se zapre od Knaf-Ijeve ulice do Aleksandrove cest« za javni promet, zato naj se ta vrši iz Levstikove ulice čez Erjavčevo cesto v Gradišče. u— Na koso je stopila, jz Planine pri Rakeku so včeraj pripeljali v bolnico 71et-no Jožefo Novakovo, hčerko posestnika. Na travniku, kjer so kosci kosili travo, Je dekletce stopilo na ostro koso in si prerezalo kite na levi nogi. u— Samomor ali nesreča. Na ZeleoniSki progi v Mostah za znano gostilno »Pri sedimici« je našel p rog ovni čuvaj v ponedeljek ob 3. zjutraj pri svojem obhodu razmesarjeno truplo neznanega moškega V polmraku je progovni čuvaj, opazivši na progi nekaj črnega, pristopil bliže in ugotovil, da je lokomotiva neznanca prereeala na dvoje. Prestrašeni čuvaj je nemudoma poročal o zadevi na stražnico v Mostah, od koder sta prišla pozneje na progo dva stražnika, obenem pa je bila obveščena tudi policijska uprava. Kmalu po 4. je prišla v Moste policijska komisija, ki sta jo tvorila poliicjski zdravnik dr. Pavle Avra-movič in pa službujoči uradnik g. Macarol. Na licu mesta je ugotovila komisija, da gre najlbrže za samomor. Svojo žrtev je lokomotiva prerezala na dvoje in vlekla zgornji del trupla še kakih 20 m s seboj. Gre za okrog 25 letnega moškega visokega okrog 165 cm, okroglega Obraza, kostanjevih las. Na sebi je imel neznanec sivo-rjav progast suknjič in svetlosive hlače, znamke Tivar. Na nogah je imel sandale. Pri neznancu so našli eamo prazno listnico brez vsakih listin, dočim je imel v drugem žepu 1 Din gotovine in pa ključ od vežnih vrat. Truplo so pozneje prepeljali v mrtvašnico, policija pa še vedno poizveduje za identiteto neznanca. Neguj zobč si vsakikrat, edino s kremo DoranuUI! Sboramad zobna krema z blagodejni' mi žarki radija. u— Vlomilci v Kunčevo trgovino teMe-deni. Kakor znano, je bil izvršen v noči na L junija v znano konfekcijsko trgovino A. Kunca v Gosposki ulici drzen vlom. Vlomilci, ki so prispeli v lokal iz veže, so odnesli za okrog 30.000 Din raznega maru-fakturnega blaga in pa izgotovljenih p'&-ščev. Policija je sedaj dognala, da prod.ja neki mladenič blago sumljivega izvora po mestu in Okolici. Kmalu so neznanca izsledili in ga aretirali. Aretiranec pa je izdaj še dva svoja tovariša, izmed katerih je bil eden Zagrebčan. Policija je izsledila tudi ta dva in Ju spravila pod ključ. Del ukradenega blaga so vlomilci že prodali, drugi če! pa je policija zaplenila na nekem stanovanju in ga že vrnila lastniku. u— Razne tatvine. V vlaku med Zidar m mostom in Ljubljano je neznan tat tonil inženjerju Oskarju Jugu iz Boštanja fiv površnik, vreden 1000 Din. V Vajenskem domu v Lipičevi ulici je neznanec izmak iE dve skoro novi rjuhi. Mesarskemu pom č-niku Alojziju Kraljiču je odnesel nezr m tat iz spalnice na Poljanski cesti 75 več obleke v vrednosti 450 Din. Gosrtitaičarld Rozini Hrenovi v Zgornji šiški je ukrade! nekdo sedem namiznih prtov, četrt litra žganja tn nekaj jestvin v vrednosti okrog 500 Din. Samo 6e danes senzacionalni velefilm 3EŠTJA ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. ta 9. uri zvečer. Cene 4.50 in 6.50 Din. Iz Celja e— Šolska oka-sem »Dolazak Hrvata na more«, ki jo ja recitiral moški govorni zbor trgovske šole, zaradi premajhnega števila sodelujočih ni učinkovala v polni meri. Zbor je naštu-dirala učiiteljica ga. Sadarjeva. Zbor g-o-jenk zavoda šolski sester pod vodstvom sestre Ljubomire je v enotnih mornarskih oblekah precizno in zelo učinkovito zopel Tomčevo »Himno podmladkaric« ta Ocvir-kovo »Stražo ob Adriji«, slednjo ob sprem-ljevanju godbe na pihala. Učenke 3. in 4. razreda realne gimnazije so precizno, skladno ta elegantno podajale Pospišilove »češko-jugoslovenske plese«, ki jih je na-študirala strok, učiteljica gdč. N. Trdinova. Deški zbor mestne narodne šole je pod vodstvom g. učitelja Cirila Preglja z dobro dinamiko ta eksaktnostjo zapel narodni »Vrbniče nad morem« in »Barčico« v Pregljevi harmonizaciji. Dijaki 5. ta 6. razreda realne gimnazije so strumno izvajali simbolično vajo »Buči morje Adrijansko«, ki jo je sestavil ta naštudira! g. A. Bolhar. Ob zaključku pa je zbor 200 dečkov in deklic meščanske šole pod vodstvom strok, učitelja g. Peca šegule skladno in vzneseno zapel »Himno Jadranske- straže«, ki se je prvič izvajala v Celju. To je bil prvi javni nastop vseh celjskih šol. Zavodom, učiteljstvu ta mladini iskreno čestitamo Is nadvse častnemu uspehu. — R. P. e— Podružnica Narodno strokovne sveže za Celje in okolico bo priredila v soboto 16. t m; ob 18. članski sestanek pri »Skalni kleti«. Na sestanku bo predaval dr. Branko Alujevič iz Ljubljane o socialni zakonodaji. Vabljeni vsi člani! e— V celj®ki bolnišnici so umrli: v eo~ boto 751etna mestna reva Urša Obadov a. iz Celja, doma iz Podgrada pri št Juriju ob juž. žeL, v nedeljo 581etni brezposelni klepar Anton Jele iz Velike Pirešice, včeraj pa 701etni mestni revež Alojz pistlv-šek iz Celja, doma z Babne gore pri šmar-ju- e— »Nova doba« ki včeraj zaradS nepredvidenih ovir ni izžla, izide danes popoldne. Slovenska knjiga o sistemu kazenskega prava V založbi Tiskovne zadruge je pravkar izšla obsežna knjiga: Dolenc-Maklecov, Sistem celokupnega kazenskega prava kraljevine Jugoslavije. Od leta 1929 je postavljeno naše kazensko pravo na novo podla-icrg. Izšlo ie od tesra časa že več knjig, kj razlagajo kazenski zakonik v večjem avi *n?njšem obsegu. Dasi ni mogoče zanikati pomena in Dotrebnosti tolmačev k posameznim zakonom, se ie vendar opažala vse bol; potreba, izdati sistematično delo o kazenskem pravu Gre za popolnoma novo pravo, čioar temelji s& iz dna razlikujejo od orei veliavnega prava: vee je zgrajeno na novih načelih. N: moči pravilno razumevati do-edinih določb zakonika, ako si o teh načelih nismo na iamem. ako ne vemo. kakn ee razpletajo v posamezne norme. 0 tem more poučiti samo sistematično delo. ki oo-fcaže novo kazensko oravo kot enotno zgradbo Te; potrebi bo odpomogla nova kn:^a dr. M Dolenca in A. Maklecova. profesorjev za kazensko pravo na ljubljanski univerzi. Kniiga ie zamišljena v prvi vmti kot učbenik za tiste, ki se hočejo kazenske-pa prava učiti Tem ie neobhodno potrebna. saj se vsebina kazenskega prava ne da priučiti le oo zakonikih in tolmačih. Vendar pa ima knjiga pomen tudi za praktične turiste, ker iih uvaja v duha novega prava in ker kaže novo pravo v celoti. Kot celota *Wlano ee pokaže v povsem drugi luči. ka- kor le pod vidikom poedine kazenske norme. Duh novega prava bo posebno raztol-mačen bralcu iz obširno zasnovanega občnega dela, v katerem prihajajo do izraza načela novega kazenskega prava. Nasproti knjigam o kazenskem pravu, ki so doslej izšle, je poudariti še eno posebnost nov* knjige. Sistem celokupnega kazenskega prava se ne omejuje samo na pravo, uzakoma-no v kazenskem zakoniku. Profesorja dr. Dolenc in Maklecov sta pritegnila v sistem in obdelala kazensko pravo v celoti, uvrstila v obsežni posebni del knjige vs*- postranske zakone in jih prikazala po vsebini. Materialnega kazenskega prava v celoti ne prinaša do danep še nobena druga knjiga is naše književnosti. Posebne važnosti je to za rešitev vprašanj, kateri postranski zakoni še veljajo do danes in kako ee nam kažejo se veljavni v luči novega kazenskega prava. Nova knjiga, ki io ie izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, je torej ustregla veeobSi potrebi in želji po takem pravnem pripomočku. Broširan izvod knjige stane 175 Din, vezan pa 195 Din. Richard Stranss. znani operni skladatelj, ie obhajal včeraj 70-letnico rojstva, kar daje listom srednjeevropskih narodov povod, da se spominjalo arvtorja »Kavalirja z rožo« Stra iss je po rodu iz Monakove"l-nik je deloval dalie časa v We?marju. Mo-nakovem in Berlinu, v letih 1919—1924 pa je vodil danajsko državno opero. Dunajska mestna občina mu je iz hvaležnosti podarila krasno stavbišče. na katerem si je zgradil vilo in se tako priklenil na Dunaj, vendar mu vzlic temu ni ostal zvest. Straueso-vo delo je obsežno. Izmed njegovih simfoničnih pesnitev posebno slove »Tilla Eulen-spiegla vesele prigode«, mimo tega pa so še na glasu simfonije >Tako je govoril Za-ratustra«, »Don Quijote«, »Simfonia dome>" stica«, »Don Juan« in druge. V operi so razširile njegovo slavo skladbe »Elektra« (na besedilo Hjga v. Hofmannsthala), >Ka-valir z rožo«. »Šaloma«. »Ariadna na Na-xosu«. »Gospa brez 6ence«. »Egiptska Helena«. Nemci uvažujejo Strauesa tudi zaradi njegovih zborovskih skladb in pesmi. Njegova najnovejša opera »Arabella« (na besedilo H. von Hofmannsthala) je imela lani v Monakovem velik uspeh. — Pri nas ie Richard Strauss znan predvsem kot skladatelj »Salome« in »Kavaliria z rožo«. Pretežen del njegovega dela sodi po mnenju današnje glasbene generacije v preteklost in nima veg neposredne, žive učinkovitost J. S. Machar in Slovenci« je naslov član ka. ki ga ie priobčila iz peresa dr. Otona Berkopca »Cehoslovačko - jugosloveneka revija« v pravkar izišlem tretjem zvezku Pisec med dragim citira pismo, ki ga ie ob Macharjevi gtiridesetletnici pi6al takrat slavnemu pesniku ^--davno umrli Vladimir Jelovšek. nekdanii poprog Zofke Kvedrovc Pismo izraža občudovanje, s katerim ie jugoslovanska mladina spremljala delo feške- ea pesnika. Dr. Berkopec navaja tudi slovenske prevode iz Macharja in članke o njem do 1. 1919. Ob koncu pravi: »Lahko trdimo, da je bil Machar pri slovenski svo-bodnomiselni inteligenci vi6oko cenjen in zelo popularen vse do svetovne vojne. Po vojni je tudi pri Slovencih njegova slava zašla. Bilo kakor bilo, vendar pa moramo priznati eno: na prelomu dveh stoletij je pomagal slovenski mladini zmagati majhnost v sebi in izven sebe, pripomogel je, ia je v njej zrasla ona samozavest, ki jo ji pokazala v časa svetovne vojne, ko se je borila in trpela za nove. svobodne dni.< Prof. Frank WolIman o nagi Gorenjski. Praška »čehoslovačko-jugoslovenska revija« je priobčila v tretji številki odlomek iz potopisne knjige »Putovdni po Jugoelavii — Slovinsko. Chorvatsko, Slavonie«, ki jo pripravlja univ. prof. dr. Frank Wo 11 man. Odlomek ima naslov »Gorenjsko modčnni« in pripoveduje o Škofji Loki, Kranju, Bledu in Bohinjskem jezeru. Veselimo ee že knjige. ki nam io obeta zaslužni češki slavist in ki bo — kakor priča pravkar objavljen fragment — zanimivo in duhovito kramljajoči vodnik po naši ožji domovini. — V isti Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET številki omenjenega praškega časopisa je izšel članek univ. prof. dr. Josefa Pate »Peir Bezruč a Jihoslovane«, ki pripoveduje o goreči ljubezni šlezkega barda do slovanskega juga. Dr. Jiri Čermak pa v posebnem članku opozarja na stike čeških hribolazcev s slovenskimi planinami in alpinisti in izraža željo, da bi češki alpinisti zopet navezali tesnejšo stike s svojimi jugoslovanskimi brati, »zlasti ker so lepote jugoslovanskih Alp vredne, da bi bolj zamikale pozornost čeških hribolazcev nego alpska gorovja Avstrije. Švice, Francije in Italije«. Dr. Čemak je že pred vojno prehodil dobršen del naših planin in dobro pozna njihove posebnosti in lepote. Louis Barthou o Mickiewieievem >Panu Tadenszu«. Ob stoletnici znamenite pesnitve Adama Mickiewicza »Pan Tadeusz« je iz-pregovoril o delu mojstra poljskega verza tudi francoski zunanji minister Lojis Barthou. Barthou ie. kakor so lahko fitateijf posneli iz orisa njegove literarne delavnosti. ki emo ga pred tedni priobčili na tem mestu, član Francoske akademije in odličen poznavalec literature, v čemer pa ni izjema med francoskimi politiki in državniki. V »Lee Nouvelles Littčraires« z dne 9. t. m. je objavljen njegov članek »Homma-g« & Mickiewiezc. Barthou pravi, da je spoznal »Pana Tadeueza« po nekem starejšem, šibkejšem prevodu, da pa §eie pravkar ia-išli novi prevod Pajla Cazina, »eleganten in veren«, daje Mickiewiczevermi umotvoru Polnovredno mesto. Barthou sodi. da ni da* e— šolska razstava ženskih ročnih del ta risarskih izdelkov učencev ln učenk drž. realne gimnazije v Celju bo odprta samo še danes od 8. do 12. in od 15 do 17. Razstava je nameščena v gimnazijski risal-cici. e— Dve neareči. V petek je v neki mizarski delavnici v Laškem stroj zgrabil 241etnega mizarskega pomočnika Stanka Spetiča za levo roko in mu prerezal palec. V gozdu pri Sv. Štefanu pri Šmarju si je 201etni delavec Rudolf Volavšek iz žusma pri padcu zlomil kost v levem ramenu. Ponesrečenca se zdravita v cejski bolnišnici. e— Zgodaj je začeL V soboto je nekdo ukradel služkinji Angeli Winklerjevi iz hijene sobe na Glavnem trgu 800 Din vredno zlato zapestno uro. Istega dne je neki Jiletni šolar ponujal na cesti nekemu gospodu ukradeno uro za — 4 Din. Ko je omenjeni gospod opazil, da je ura zlata, jo je vzel fantu in ga hotel izročiti stražniku. Fant pa je pobegnil. Pozneje so ga prijeli irt odvedli na stražnico. Priznal je, da je zlezsl skozi okno v sobo služkinje Wink-lerjeve in ji odnesel uro, obenem pa je povedal, da je izvršil že več tatvin. e— Kine TTniOn. Danes ob 16.15 in 20.30 sivočai velefilm »Inge in milijoni« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Odlični francoski gostje. V nedeljo popoldne so prispeli v Maribor francoski konzul iz Ljubljane g. Gabriel Remarand s soprogo, lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi g. Delacroix in francoski Konzul iz Zagreba. Francoskim gostom na čast je priredil francoski krožek prijeten večer z bogatim in pestrim sporedom v s-Vesni«. Odlične francoske goste je ob tej priliki prva pozdravila ga. Maistrova. Pri čajanki pa je spregovoril tudi predsednik francoskega krožka g. prof. Gašperlin. Včeraj popoldne je bila na »Vesni« mladinska prireditev, katere so se udeležili tudi odlični francoski gostije v spremstvu mariborskega konzularnega zastopnika g. dr. P^apotca, ge. Maistrove in drugih predstavnikov. Dopoldne pa je francoski konzul oficielno obiskal razne predstavnike mariborskega javnega življenja. Iz Maribora bo odpotoval danes popoldne. a— Zv^ze Maistrov5h borcev Obvešča člane, da so znaki že dospeli, člani jih lahko dobe v tajništvu v Narodnem domu, in sicer med uradnimi urami. Odseki naj na-roče potrebno število znakov. a— Praznik kmečkih fantov ta deklet pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Preteklo nedeljo popoldne je Društvo kmečkih fantov in deklet od Sv. Marjete ob Pesnici priredilo običajno tekmo koscev. Prireditve so se udeležili tudi zastopnik bana, sreski načelnik dr. Senekovič, ban?ki svetnik in župan košaške občine Janžekovič ter zastopniki raznih društev in ustanov. Tekmovalo je 12 koscev, prvi je bil posestnikov sin Lu-dovik Verlič, drugi in tretji pa njegova brata. a— Iz obrtnega registra, V mesecu maju je bilo na novo izdanih 20 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa 8. a— žrtev poklica. Poročali smo že, da se je pretekli petek pri žaganju drv v Krče vini hudo ponesrečil 321etni delavec Adolf Curič, katerega so morali nezavestnega prepeljati v bolnico. Vsa zdravniška pomoč in takojšnja operacija ni nič pomagala ter je Curič v nedeljo ponoči podlegel težkim poškodbam. a— Huda nesreča. Pri prevažanju težke železne blagajne se je pripetila včeraj dopoldne v Maistrovi ulici hujša nesreča. Avtomobil. s katerim so vozili težko železno blagajno, se je na ovinku naglo okrenil, blagajna je padla in stisnila delavca Edvarda Juriča k steni avtomobila. Jurič je dobil hude notranje poškodbe in so ga reševalci prepeljali v bolnico. a— Hoda nezgoda. V nedeljo popoldne je podrl na državnem mostu na tla neki avto 131etnega sina krojaškega mojstra Orešnika. Pri padcu je dobil fant hude po-jSkocfbe po vsem telesu in so ga reševalci prepeljali v bolnišnic*>. a— Obsojena potepnha. Včeraj dopoldne eta se pred malim senatom okrožnega sodišča zagovarjala potepuha Josip Tavželj lin Vladimir Zagradžija, po poklicu trgovska pomočnika. Pred veliko nočjo sta se pojavila v Mariboru ter se preživljala na nepošten način. Kradla sta razglednice po mariborskih trgovinah. Pri razpravi sta •tatvino priznala in je bil obsoien Tavželj □a 4 mesece in 15 dni, Zagradžija pa na 2 •meseca in 15 dni strogega zapora. Po prestani kazni ostane Tavželj v prisilni delavnici. Iz Murske Sobote ms— Akcija za popolno gimnazijo v Murski Soboti, o argumentih, ki utemeljujejo nujnost popolne gimnazije v Murski Soboti, je že pisalo nedeljsko »Jutro«. Vsi domači činitelji so na delu, da se izpopolni najvišji prekmurski zavod. Posebno Klub prekmurskih akademikov in prekmursko učiteljstvo sta se z vnemo lotila akcije za popolno gimnazijo. Izvesti nameravata neki plebiscit. Nabiranje podpisov se bo začelo že v teku tega meseca in bo tudi že v tem mesecu končano. Delo pobornikov leč čas. ko bo »Pan Tadeusz« dokončno uvrščen med največje mojstrovine 6vetovne literature. Nato z nekaterimi citati označuje lepoto in moč te pesnitve. Ob koncu ee Barthou spominja starih prijateljskih vezi med Francozi in Poljaki, ki jih lepo simbolizira spomenik Mickiewicza na 'enem izmed velikih trgov onega Pariza, v katerem je o red sto leti nastala nesmrtna poljska pesnitev. Dva nova prevoda. V založbi Jugoelov. knjigarn1? je izšel Stijna Streuvelea »Hlapec Jan« v prevodu Mirka Javornika. — »Modra ptica« je izdala kitajski roman Pearle S. Bučk »Dobra zemlja« v prevodu Stanka Lebna. Primere esejistične proze Andrea Gidea prinaša najnovejši zvezek »Modre ptice«. Iz knjige »Pretextes« 6ta poslovenjena esej »Apologija vpliva« in »Razgovor s Feliksom Pavlom Greverjem«. V isti številki je objavljena nova proza Filipa Kalana in Milane Mohoričeve. Popolno 'zdajo Nietzscheja v štiridesetih kniigah ie pričelo izdajati založništvo E. H M ,„.,i nvPm Bertij,-j. Prvi dve ''niigi. ki sta že izšli, vsebujete mladostne vse od 1. 1854—1864. Urednik te izdaje. ■o je izpodbudil Nietzschejev arhiv, je "wrof dr C A Emge. Ffermanna Bahra skuša idejno in literarno oživeti njegova vdova s pravkar izišlo knjigo aforizmov iz Bahrovih spisov »Menscb \verde wesentlich«. za popolno gimnazijo spremlja vsa prekmurska javnost s simpatijami. ms— Sre*ko društvo JUU v Murski Soboti javlja članom, da zborovanja 16. t. m. v Gornjih Petrovčah ne bo. Ker je rok že kratek, se drugo društveno zborovanje ta mesec ne bo vršilo. ms— Sreča v nesreči. V Križevcih že dalje časa popravljajo cerkveni stolp. Med zidarji je bil zaposlen tudi delavec Boj-nec Jožef iz Strehorcev. Ko je pred dnevi delal na visoki lestvi, je sredi dela omahnil in 15 metrov globoko padel na tla. V mlaki krvi in brez zavesti je obležal na tleh. Tovariši so takoj poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz v murskosoboško bolnišnico. Pri padcu, ki po čudnem naključju ni bil smrtonosen, si je Bojnec zlomil le nos, poleg tega pa je dobil velike odrtine po obrazu in po telesu. Iz Kraaia r— Krajevna protituberkulozna liga v Kranju prične v četrtek 14. t. m. delovanje protituberkuloznega dispanzerja pod vodstvom g. dr. Roberta Neubauerja, šefa na Golniku, in sicer se bodo vršile ordinacije v prostoru ekspoziture OUZD v Kranju. V dispanzerju se bo strokovno preiskovala zlasti pljučna tuberkuloza z vsemi modernimi sredstvi sodobne medicine. Delovanje dispanzerja bo brezplačno za vsakogar. Ordinacije bodo vsak ponedeljek in četrtek po 16. uri dalje. Gospodarstvo Naše gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju Naša Narodna banka je izdala svoje običajno četrtletno poročilo s statističnimi prilogami, in s cer za prvo letošnje četrtletje. V uvodu pravi to poročilo med drugim: Sezonski vplivi. značHnj za razdobje januar—marec, niso bili letos v stanju, da eliminirajo pozitivne sile, kj so v svetovni gospodarski konjunkturi dovedle do nekega zboljšanja. Ta splošna tendenca na bolje je v našem gospodarstvu prišla do izraza v vrsti povoljnejših pojavov, tako da je v celoti vzeto prvo letošnje četrtletje dalo nekolko boljše rezultate od lanskega. Obseg zunanje trgovine je bil za 26 yo večja, nego v lanskem prvem četrtletju. V posameznih panogah industrijske produkcije je zabeležiti povečanje od 5 do 20 %. Na železnicah se ie blagovni promet dvignil za 6 %, promet na rekah se je povečal za 71 pomorski promet pa za 6 %. V dotoku državnih dohodkov ni opažati samo stabilnosti, temveč se v primeri z lanskim letom opaža gotov dvig. Ne všečne prilike pa so nastale v kmetijstvu, kjer je nenormalna suša poslabšala stanje in razvoj posevkov in povzročila bojazen za letošnjo letino. Denarni trg in borze V podrobnosti navaja poročilo med drugim, da stanje na denarnem trgu ni pokazalo posebnih sprememb. Funkcioniranje denarnega trga še ni normalno, vendar se razlikuje od negotovosti in zmed, kakor so bile leta 1931 in 1932. Likvidnost na denarnem trgu počasi narašča. Hranilne vloge pri kreditnih ustanovah (razen zadrug) so se od lanskega 1. decembra do 1. marca t L dvignile od 9662 na 9912 milijonov Din. Ta dvig je predvsem pripisati kapitalizi-ranjti obresti in prirastku novih vlog pri državnih zavodih (za 148 milijonov Din). Tečaji državnih papirjev so so v prvem četrtletju dvignili, prav tako je narasel promet z državnimi papirji na borzah, ki je znašal v prvem letošnjem četrtletju 165 milijonov Din nasproti 39 milijonov v lanskem četrletju in 70 milijonov v predlanskem prvem četrtletju. Čekovni promet pri Poštni hranilnici je znašal v prvem četrtletju 14.3 milijarde Din nasprotji 1'3.6 milijarde Din v lanskem prvem četrtletju. Bilance denarnih zavodov za preteklo leto kažejo, da so banke (ki so pod zaščito ali ne) zelo Higoroz.no ocenjevale svojo aktivo, kar je važen pogoj za normalizacijo dela in za sanacijo kreditnih razmer. Pretežni del dobičkov je bil uporabljen za odpis sumljivih terjatev, odnosno za odpis izgub pri vrednostnih papirjih. Od lanskega marca do letošnjega marca so tuja sredstva .pri 20 največjiih bankah padla za 440 milijonov, dočim je znašal padec od marca 1932. do marca 1933 940 milijonov. Pri državnih dohodkih vidimo, da je bil donos neposrednih davkov za 74 tmlijonov večji nego lani v prvem četrtletju, donos posrednih davkov pa za 12 milijonov manjši, dočim so presežki monopolske uprave ostali na lanski višini Kmetijstvo Površina ozimnih posevkov znaša letos 2,682200 ha, to je za 39.000 ha več nego v prejšnjem letu. Površina se je povečala pni ozimna pšenici za 1 %, pri ječmenu za 2.9%, pri rži za 1.2%, pri ovsu za 15.5%, pni oljnati repici za 156 %, pri lanu za 6 % in pri maku za 16.6%. Zanimivo je znatno povišanje z oljnato repico posejane površine, ki znaša letos 8978 ha. Rudarstvo Zanimivi so podatki o rudarski produkciji, ki kažejo splošen dvig. Ce produkcijske podatke za letošnje prvo četrtletje primerjamo s podatki, ki smo jih poiskali za ustrezajoča razdobja prejšnjih let, tedaj dobimo naslednjo sljko produkcije v najvažnejših panogah rudarstva (v 1000 tonah) : žel. bakrena svinč. I. četrtL premog ruda ruda ruda 1930 1392 99 183 32 1931 1243 ' 40 158 82 1932 1198 1(1 47 105 1933 1101 8 144 158 1934 1143 23 160 178 razi. naspr. I. četrti. 1933 +3.8% +180% +10.8% +12.3% Značilno je povečanje produkcije premoga (četudi je še malenkostno) in sicer zaradi tega, ker je ta produkcija navezana zgolj na notranji trg, dočim je produkcija železne svinčene jn bakrene rude odvisna od možnosti izvora. Produkcija premoga, ki je do letošnjega leta stalno podala, je bila v prvem četrtelju za 41.700 ton aH za 3.8% večja nego lani v prvem četrtletju. Produkcija železne rude je zadnja leta silno nazadovala, letos pa se je nasproti lanskemu prvemu četrtletju skoro potrojila: vendar pa še vedno mnogo zaostaja za produkcija pred letom 1932. Produkcija železne rude se je dvignila, ker je nastopila možnost za 'zvoz. Produkcija bakrene rude je nasproti lanskemu letu narasla za skoro 1'1% in je b'la celo večja nego leta 1931. Kakor znano, pa je produkcija bakra namenjena skoraj izključno izvozu, kakor tudi produkcija svinčene rude (v teh podatkih je upoštevana tudi cinkova ruda), ki rapidno narašča v zvez z obratovanjem novih rudnikov (Trepča). Tudi produkcija kromove rude se je dvignila za 18.3% na 6800 ton, produkcija bavks ta pa za 12.3% na 8500 ton; nazadovala pa je le produkcija pirlta za 12.8% in produkcija mineralne soli (brez morske) za 31.5%. Industrija V primeri z zadnjim lanskim četrtletjem je letos v prvem četrtletju industrijska delavnost nekoliko nazadovala, toda le zaradi sezonskih razlogov; če pa vzamemo za primerjavo lansko prvo četrtletje, lahko v številnih panogah opažamo zboljšanje. Popravilo se je predvsem stanje v lesni Industriji, ker se je izvoz po količini dvignil za 58%. Stare zaloge so vse prodane. Seveda pa je to povečanje izvoza pripisati pričakovanemu povišanju italijansk h carin. Glede na dobro funkcioniranje kompenzacijskega sporazuma, se je dvignil tudi izvoz lesa v Madžarsko. Prav tako se dviga izvoz v Španijo in Južno Ameriko. Na notranjem trgu pa je prodaja slaba zaradi skrčene gradbeno delavnost Slao razvoj beležita industrija za predelavo mesa in mlinska Industrija. Tudi prodaja sladkorja nadalje popušča. Poslabšalo se je stanje industrije alkohola, ker je izvoz prenehal. Pri prodaji piva se opaža n -nkostno povečanje nasproti lanskemu prvemu četrtletju v zvezi s toplim vremenom, ki je zgodaj nastopilo. Stan i e industrije olja je v glavnem nespremenjeno, zmanjšala pa se je le produkcija bučnega olja, zaradi padca izvoza v zvezS z uvedbo prohibitiv-ne carine v Avstriji. Zboljšanje opažamo v kemični industriji. Izvoz sode se je dvignil za 12%, po vrednosti celo za 23%, povečala pa se je tudi prodaja na domačem trgu. Izvoz Meja je zaradi padca dolarja docela prenehal. Lahko zboljšanje se opaža v industriji lakov, kjer je prodaja za 4% večja nego lanu Povečala se je tudi prodaja mila. Po-voljnejše je stanje metalurgijske industrije. Prodaja jekla je bila za 20% večja nego lani. V težki industriji se je produkcija dvignila. Stanje industrije vagonov se je prav tako popravilo. Industrija emajlirane posode beleži povečanje prodaje za 10%. Zaradi slabe gradbene delavnosti je produkcija cementa nazadovala za 43%, enako se je poslabšalo stanje v opekarski industriji in v produkciji okenskega stekla. Prodaja usnja se je nasproti lanskemu letu dvignila. Dobra konjunktura v tekstilni industriji traja dalje in beleži prirastek novih podjetij. Nepovoljno upliva le podražitev sirovin. Povoljno je tudi stanje industrije perila, kjer se je produkcija povečala. Prilično dobro posluje konfekcijska industrija. Prodaja klobukov se je povečala, ima pa težave z uvozom sirovim Po-bol.išanje se opaža končno v papirni Industriji, kjer se je izkoriščenje kapacitete dvignilo za skoro 10 odstotkov. Obvezna zamenjava obveznic vojne škode Kakor je »Jutro« že v nedeljski številki objavilo, je finančni minister izdal pravilnik o zamenjavi obveznic loterijske 2.5"/'• dr žavne rente za vojno škodo. Ta pravilnik je tudi že objavljen v »Službenem listu« od 9 t. m. Z zamenjavo, ki ie. obvezna. se> bo pričelo 14. t. m. in ie v interesu imetnikov, da predlože stare obveznice v zamenjavo za nove čimprej davčni upravi ali po pošti oddelka za državne dolgove in državni kredit pri finančnem ministrstvu, da bodo lahko že 1. avgusta vnovčiii polletni kupon, odnosno da bodo lahko že 1. septembra ob priliki žrebanja imeli možnost dobitka. Od 1. avgusta naprej se s starimi obveznicami re bo več trgovalo na borzah in jih tudi ne bo mogoče več polagati kot kavcije. Pravilnik izrecno poudarja, da 6e ne smejo predlagati za zamenjavo obveznica, ki so že amortizirane pa niso bile vnovčene. in obveznice, ki eo pri letošnjih 5 žrebanjih zadele dobitek, pa dobitek ni bil še dvignjen. Zato naj vsakdo ob tej priliki kontrolira. če ni bila njegova obveznica amorti-ziiana ali če ni zadela dobitka. Obveznice, ki so bile amortizirane t letih 1925, 1926, 1927. 1928 in 1929 so zastarele m so izgubile vsako vrednost, ker se mora po zakona amortizirana obveznica vnovčiti na državni blagajni v 5 letih. (Dogodili so se že ponovni primeri, da imetniki niso pazili na amortizacijo in iim j-? amortizirana obveznica po 5 letih izgubila vrednost; zato se 6ednj po novem zakonu n^ bo veg vršila amortizacija z žrebanjem, temveč tako. da bo država odkupovala v svrho amortizacije in uničenja obveznice na borzi, vsaj tako dolgo, dokler tečaj ne prekorači nominalne vrednosti 1000 Din, kar pa za dolgo vrsto let ni pričakovati.) Obveznice, ki eo bile za amortizacijo izžrebane v letih 19» do 1929 in eo torej izgubile vrednost, nosijo naslednje številke serij (po 100f) številk): 3, 62, 137. 138. 151. 159. 209, 214, 241, 284, 359. 362, 404, 407. 408, 416. 494. 527, 532, 536, 555. 607, 614, 628, 633. 635. 654, 698, 739. 780. 796. 816. 930, 1039, 1050, lllO. 1212, 1240. 1378. 1155, 1483. 1522, 1654, 1695 1702, 1725. 1731. 1753. 1774. 1806. 1838,1845 1858, 1868, 1873, 1896, 1943, 1979,2074.2075. 2076. 2296, 2320. 2353, 2362, 2366, 2369,2408, 2414, 2495. 2567 2579. 2634, 2635. 2661,2676. 2696. 2775. 2805. 2882. 2973. 2976. 3006,3045. 3053. 3159. 3180. 3215. 3301. 3315, 3328,3435. 3486. 3508. 3538. 3544. 3577. 3588. 3642,3653. 3662 3685. 3727. 3729. 3761. 3779. 3803.3820. 3841, 3875. 3924. 3960 3974, 4020. 4066. 4119 4143. 4145. 4212. 4246. 4318, 4325, 4333,4339. 4430. 4440, 4500. 4605. Obveznice, ki eo bile izžrebane za amortizacijo v letih 1930. 1931, 1932 in 1933 in še niso vnovčene. se tudi ne morejo zamenjati, niso pa izgubile vrednosti; nasprotno, če ima kdo še kako tako obveznico (z eno izmed številk serij, ki jih 6Podai navajamo) jo na? takoj oredioži davčni upravi, ki mu bo izplačala nominalno vrednost 1000 Din za vsako tako obveznico. Obveznice, ki so bile izžrebane za amortizacijo v letih 1930. 1931. 1932 in 1933 nosijo naslednje številke serij (po 1000 številk): 1. Pri žrebanju 1- 1930 eo bile izžrebane naslednje serije: 58. 115. 129 265. 1159. 1248, 1438, 1485. 1556. 1966 2040. 2203. 2421. 2529. 2537,2623. 2660. 3070. 3150 3273. 3442. 3523. 3843,3942. 4166. 4340, 4621. 4647. 4824, 4828. 2. Pri žrebanju 1. 1931 so bile izžrebane naslednje serije: 94. 734 854, 948. 1034. 1146. 1241, 1318. 1352. 1749. 1823. 2036. 2197. 2339, 2342.2368. 2618. 3106. 3175 3189 3219. 3471. 3760.3981 4005. 4227. 4355. 4413. 4491. 4652, 4660. 3. Pri žrebanju L 1932 so bile izžrebane naslednje serije: 505. 713. 822. 855. 973, 1088. 1184, 1296. 1797. 1805 1822. 1897 2220, 2310, 2396,2440 2448. 2483. 2626 2650. 2851. 3041, 3103,3216. 3646. 3829. 3866. 3934. 3941. 3987. 4088,4155. 4213. 4531, 4538. 4668. 4. Pri žrebanju L 1933 so bile izžrebane naslednje seriie: 96. 1103. 1249. 1434, 1735. 1857. 1941,2356. 2833 2842. 3064 3193. 3197, 3390, 4185,4189. 4452, 4466. 4775. 4866. Kdor ima torej še kako obveznico, ki nosi eno izmed gornjih s^rij (e katerokoli številko od 1 do 1000) nai jo torei predloži zaradi izplačila v nominalni vrednosti 1000 Din. Ce tega ne stori, izgubi taka obveznica svojo vrednost po preteku 5 let od dneva dotične-ga žrebanja. (Nadaljevanje sledi.) Gospodarske vesti = Skupščina Stalnega mednarodnega odbora za les na Dunaju. Pretekli teden se je na Dunaju vršila (od ponedeljka do četrtka) peta glavna skupščina Stalnega mednarodnega odbora za les (Comite Perma-nent International du Bois, okrajšano C1B), ki so ji prisostvovali delegati lesnega gospodarstva včlanjenih držav (Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Jugoslavije, Poljske in Rumunije). Jugoslovensko lesno gospodarstvo sta zastoj>ala načelnik inž. Katič in generalni tajnik M. Mautner. Na skupščini so obširno razpravljali o vseh perečih vprašanjih lesne produkcije in izvoza Skupščina je soglasno ugotovila, da se la mednarodno sodelovanje v lesnem gospo darstvu najbolj pospešiti s sklepanjem nadaljnjih sporazumov za ureditev lesnih trgov. ki se naj tičejo predvsem s^ndardi-ziranja, sortiranja in prodajnih p.igojev Tozadevni sklepi se bodo obravnavah še na posebnih konferencah. Sklenjeno je bilo nadalje, da se naj stiki z nordijskimi drža vami še poglobijo. CIB bo izpopolnil svojo statistično službo v dveh najvažnejših delovnih področjih, to ie glede izvozne statistike in prodajne statistike. Mesečno se bo izdajala statistika o lesnem izvozu držav, ki so včlanjene v CIB Polletna statistika o lesnem izvozu pa bo obsegala vse evropske in nekatere prekomorske države Prodajna statistika bo obsegala prodane količine v uvozne države in bo izhajala že 5. ali 6. v mesecu za pret. mesec. Važna bo za tržne dispozicije. Končno se bo uredila informacijska služba, in sicer »plošna za organizacije, člane in tisk ter zaupna za lesne organizacije. Za predsednika te mednarodne organizacije je bil na skuošfn ponovno izvoljen predsednik vrhovnega sveta poljske lesne industrije Krvstvn grof Ostrovvski. mesto obeh podpredsednikov pa pripada sedaj Češkoslovaški in Jugosla viji. Zato je skupščina izvolila za podpred- sednika vodjo češkoslovaške delegacije princa Ivana Lobkowitza, m vodjo jugoslovenske delegacije, ki bo še določen od naše strank = Pojasnilo finančnega ministrstva glede pobiranja izrednega prispevka od delavcev. S točko 4. § 16 finančnega zakona za tek. leto je uveden izredni prispevek 1% za vse obveznike uslužbenskega davka. Prispevek je treba plačati od brutto prejemkov. Izvzeti So samo delavci. Pri izvajanju te zakonske določbe pa je nastalo vprašanje, kdo je tega prispevka oproščen, ker spadajo pod delavce tako kvalificirani kakor nekvalificirani, v tvor-nicah, tiskarnah ie knjigoveznicah, in tudi drugi obrtni in trgovski pomočniki. Da bo mogoče pravilno tolmačiti, kateri delavci, so oproščeni tega prispevka, je davčni oddelek finančnega ministrstva i©dal tole pojasnilo: Pod delavci iz točke 4. § 16. finančnega zakona za leto 1934-35 je razumeti samo nekvalificirane ročne delav-ce-dninarje ki jih zberejo v hitrici za izredne in nujne javne potrebe in ki po določbah točke 5 § 90 zakona o neposrednih davkih ne plačajo uslužbenskega davka. Vsi ostali delavci morajo torej plačevati ta prispevek. = Na žateSkem hmeljskem trgu je bila Sretekli teden tendenca nadalje čvrsta, eprav je povpraševanje presegalo ponudbo. se cene niso bistveno spremenile. Zaloge lansega hmelja pri producentih in trgovcih so se srčile že na komaj 2500 starih stotov Od starih letnikov pa je pri producentih (brez hmeljskega sindikata) sa mo še 2000 stotov Ta stari hmelj pa je le deloma še uporaben za produkcijo piva. Stanje nasadov se ni bistveno spreme nilo. Poleg nasadov ki so dosegli tri četrtine ogrodja se najdejo nasadi kf so jih komai okopall Vsi nasadi v vseh legah pa trpijo zelo zaradi suše. Zlasti v suhih 'e-gah se kaže precejšnja škoda Trta je zelo slabotna in ^e poganki na koncu priče- njajo sušiti. V nasadih, ki so najbolj napredovali, se kaže nastavek cvetja. Vsi ti momenti so slabo znamenje za letino. Skoda zaradi suše se da popraviti le, če bo prišlo do izdatnega dežja in če bodo noči tople. V nasprotnem primeru ie letina zelo ogrožena. Pretekli teden je bilo le malo dežja, in sicer komaj 3 do 5 mm. Borze 11. junija. Na ljubljanski borzi sta devizi London in Ne\v York danes precej popuščali. Tudi Trst je bil slabejši. Oficielni tečaji ostalih deviz pa se niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi nekoliko podražili in notirajo sedaj 9.25 do 9.35 (v Zagrebu promet po 9.30), angleški funti pa notirajo 253.70 do 255.30 (v Zagrebu promet po 255.50). Za španske peze-te je bilo v Zagrebu povpraševanje po 6.35, v Beogradu pa se je nudilo blago po 6.40. Grški boni so bili v Zagrebu zaključeni po 30.50 in 31. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda danes trgovala po 306 in 308 (v Beogradu po 308 in 307). Dolarski papirji so nadalje zelo čvrsti in je bil zabeležen promet v 8 odst. Blairovem posojilu po 60.50. Devize. Ljubljana: Amsterdam 2313.74—2325. vi, Berlin 1314.03 — 1324.83. Bruselj 796.91 _ S00.85, Curih 1108.35 — 1113.85, London 171.97 — 173.57 NevvVork 3376.33—3424.59, Pariz 225.27 _ 226.39, Praga 141.90—142.76, Trst 294.63 — 297.03 (premija 285 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.25 -9.35. Curih. Pariz 20.3375, London 1534, Nevvvork 307.125, Bruselj 71.90, Milan 26.6250. Madrid 42.15, Amsterdam 308.80. Berlin 118.75, Dunaj 57.60, Stockholm 80.05 Oslo 78, Kobenhavn 69.J5, Praga 12.8075. Varšava 58.10, Bukarešta 3.05 Dunaj: (Tečcji v priv kliringu) Beograd 10.78, London 27.24. Milan 46.46, Newyork 535.91, Pariz 35.59, Praga 21.76, Curih 174.67, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 306—306, 7*/» in vest. 70—75. 8°'o Blair 60.50 den., 7% Blair 54—55, 4®/o agrarne 37 den., 6"/» begluške 54 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 306.50 — 308, za junij 308 den., 7 % invest. 71 den., 4 % agrarne 37 den., 7 /c Blair 54 — 54.50, 8 % Blair 60.50 — 61, 6 % begluške 54 den., delnice: Nar. banka 4015 den., PAB 215 — 217, Šečerana Osijek 140 bi., Trbovlje 90 bi. Beograd. Vojna škoda 308, 307 zaklju., za nov. 308 zaklj., 7 % invest. 71 zaklj., 4 % agrarne 37 — 38, 6 % begluške 54 zaklj.. 8 odst Blair 60.50 zaklj., 7% Blair 54-50 — 55. 7 % Drž. hip. banka 68 zaklj., Nar banka 4060 den, PAB 214 zaklj. _ Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 11.32, Državne železnice 14.45, Ruše 7, Trboveljska 10.25, Alpina-Mont. 10.20, Šečerana 15.75. Blagovna tržišča 2IT0 4- Chicago, 11. fanija. Začetni tečaji*. Pšenica: za julij 98.625, za sept. 99.625, za dec 101-25; koruza: za julij 54.875, za september 57. + Winnipeg. 11. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 77.50. za avg. 7950. + Ljubljanska borza (11. t m.) Tendenca za žito nespremenljiva. Nudijo te (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79-80 ktr po 182.50—185. baška, 80 kg po 185—1S7.50; koruza (po mlevski tarifi): popolnoma suhfi s kakovostno garancijo za maj 135—137.50; moka: baška »0€ po 2S0— 285, banatska po 287.50—290. + Novosadska blagovna bona (11. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška, okol. Novi Sad, srednjeba-ška, gornjebaška 115—117.50; baška, okol Sombor, sremska 112.50—115; baška poseka 117.50—120: ladja Tisa. 77 kg, 122.50 do 125- 78 kg 125—127.50; gornjebanatska, 77 kg 115—117.50; slavonska, 78 kg 115 do 117.50. Oves: baški, sremski, banat., slav. 97.50—100. Tnrščica: baška. srem. 84—86; baška okol. Sombor 84—86. banatska 82—84; baška. ladja Begej 87—89. baška ladja Tisa in Dunav 88—90. Moka: baška in banatska >0g« in »0gg< 190—210; »2« 170—190; »5t 150—170; »6« 130—150; »7« 105—115; »8« 100—107: slavonska »0g« in »Ogg« 190 do 200; »2« 170—180; »5« 150—160; »6« 130 do 140; »7« 105—115; »8« 100—105. — Otrobi: baški in sremski 90—95; banatski 87.50 do 92.50; baški ladja 100-102.50- — Fižol: baški in sremski 130—132. + Budimpeštanska terminska bor*a (9. t. m.). Tendenca čvrsta, promet živahen. Pšenica: za junij 13.05—13.08, za okt. 16.01 do 16.02; koruza: za julij 11-10—11.15. Radio Torek, 12. junija. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Pojdimo pogledat kaj dela Dolenc, izvaja narodna šola Trebnje pod vodstvom Marjana Tra-tarja. — 12.15: Ljubljana obišče Maribor (g. Slokan). — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Otroški kotiček (Vida in Slavka Jan). — 18.30: Pesmi naših bratov r. juga (plošče). — 19:: Sokolska ura: O pokojnem načelniku če? ko slov. obce dr. Jindri Vaničku (g. Poharc). — 19.30: Interviev s sodelavci »Ženskega sveta«. — 20: Prenos opere iz Zagreba »Vdova Rošlinka«. V odmoru čas in poročila. — 2230: Angleške plošče. Sreda, 13. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Komorna glasba radio kvinteta. — 18.30: O verstvih (Fr. Terseglav). — 19: Radio orkester. — 19.30: Literarna ura: Iz poljske književnosti (France Vodnik). — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.30: Pevski koncert — 19: Piošče. — 19.10: Komorna glasba. — 20: Prenos opere iz Liubljane. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Pevski zbor in orkester balalaik. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — Praga 19.40: Prenos iz Brna. — 20.45: Plošče — 21: Orkester. — BRNC 19 40: Godba na pihala. — 20 45: Program iz Prage. — VARŠAVA 19.30: Bachov Brandenburški koncert. — 20.15: Orkester kitar - 21: Vojaška godba - 21.12: Klavirske skladbe. — 22.15: Godba m ples. — DUNAJ 12: Orkester. - 1605: Plošče. — '705: Moderni skladatelii — 19.10: Godbo na p'bfl!a — 20fc: Nadaljevanje koncerta — 22.30: Dunajski simfoniki. — BERLIN 20.30: Plesi s širnega sveta. — moderen babilonski stolp Načrt dveh francoskih inženjerjev za 2000 m visoko zgradbo Da nameravajo za pariško svetovno razstavo L 1937. zgraditi orjaški stolp iz jekla in betona, smo že večkrat poročali. Vse dosedanje načrte pa tolče načrt znanih pariških arhitektov Faure-Dujarja in Lossie-ra, ki sta ga pravkar izdelala in ki predvideva 2000 m visokega velikana. Skoraj sedemkrat višji bi bil ta velikan od znamenitega Eiffelovega stolpa in bi ga presegal tudi v vsakem drugem oziru. Skupno bi imela le to, da je tudi Eiffel namenil svojo zgradbo svetovni razstavi. A. 1. 1899. so nameravali, da ga takoj po zaključku razstave podrejo, tem bolj, ker ga je pariška javnost sprejela zelo neugodno. Govorili so o njem, da dela podobi francoske metropole sramoto. Toda potem je pri obiskovalcih svetovne razstave, posebno pa med sto tisočimi tujci zbudil takšno navdušenje, da so ga pustili. Tako je postalo delo Gustava Eiffela pravi simbol pariškega mesta. Faurov in Lossierov stolp bo imel podobno vlogo. Njegovo vznožje bo meTik) v premeru 220 m, prva ploščad pa 200 m. Kad njo se bo dvigalo še devet takšnih ploščadi, do pete, t. j. do višine 500 m, bodo vodile polžaste stopnice. Od tu dalje bodo osebni promet oskrbovala samo še električna dvigala. Pač pa bo vodik v ovinkih prav do vrha 4 m široka in 9 km dolga avtomobilska cesta z dzogibališoi na vsaki ploščadi. To jc namreč posebnost te ogromne zgradbe, da jo boš lahko od tal do vrha opTevil z avtomobilom. V stolpu samem bodo številni zabavni lokali, kavarne, gledališča, kinematografi itd., v enem izmed višjih nadstropij bo vre" menoslovna postaja, še višje ladijska postaja, a na najvišji ploščadi bo — postajališče za letala. To bi imelo obenem velik strategičen pomen. V več lopah bi bilo tu stalno po nekoliko obrambnih letal, ki bi imela prednost, da ne bi izgubil tistega dragocenega časa, ki je drugače potreben, da se letala dvignejo tako visoko. Vrh stolpa bi obenem izdelali kot svetilnik. Mogočen reflektor z več milijard sveč ža-rilnosti bo svetil še daieč na morje in razlival svojo svetlobo nad mestom, ki se že danes imenuje mesto luči. Stroški bi bili za takšnega orjak« naravno ogromni — in od teh stroškov js končno odvisno, da-li ne pade ves projekt v vodo. Vendar bi bil ta stolp takšna atrakcija, da bi se celo ti orjaški stroški utegnili izplačati i* " ■ Kraljica s svojima otrokoma 1 ■•»'■'■ ' ' •—■>.- " - ■ ' n.M««M .11 I 1» m y .111111'imji Srečanje v Ženevi Sladkor iz vode Prof Bayly z vseučilišča v Uverpoolu je napravil odkritje, ki bo imelo še ogromen pomen za človeško industrijo in poljedelstvo. šest let Je proučeval kemična dogajanja, pri katerih si rastline iz vode in zraka izdelujejo sladkor in škrob. Po dolgem opazovanju je zgradil pripravo, s katero lahko posnema ta dorgnanja. Uporabljal je vodo, ogljikov dvokis in nekatere druge snovi ter jih izpostavil v aparatu soncu ali umetni svetlobi 2e po kratkem času mu je uspelo pridobiti majhne količine sladkorja. Ko se je tako prepričal, da je na pravi poti, je začel s pripravami, da bi svoj poskus izvedel na veliko. Sladkor iz pese ali trsta sicer ni drag, toda ta izum daje možnost, da se še dosti bolj poceni. Bayly se istočasno bavi tudi s poskusi za sintetično pridobivanje drugih živil. Belgijska kraljica A s t r i d, ki »e pravkar povila novf^a princa, s svojima otrokoma prestolonaslednikom Baudoinom in princeso Josephino ChariotU šimpanzi in denar Nenavadna „banka" — Eksperimenti ameriškega profesorja V dneh razorožitvene konference v ženevi sta se sestala v mestu Društva narodov naš zunanji minister Bogoljub J e v t i č in turški zunanji minister Ruždi bej, prijatelj naše države Socialna Amerika Roosevelt zahteva za vsakega Američana lastni dom, vsakdanji kruh in bolezensko ter starostno zavarovanje treba vsakemu ameriškemu državljanu zagotoviti lastni dom, vsakdanji kruh in mu nuditi preskrbo za onemoglost v starosti kakor tudi za pomoč v bolezni. Roosevelt bo o vseh teh stvareh izdelal podroben načrt in ga bo predložil parlamentu. Načrt bo zelo velikopotezen in bo obsegal daljšo dobo. Poleg vsega tega predlaga in predvideva Roosevelt načrtno izkoriščanje naravnih zakladov. Poslanica kongresu namiguje na to, da bo vlada vzela lastnikom najdonosnejša zemljišča in jih samo eksploa-tirala v splošno korist. Lastnike zemljišč bo odškodovala na ta način, da jim bo nakazala zemljišča v drugih krajih. Poslanica, ki obravnava to, pomeni za Ameriko nadvse važen dokument, ki obeležuje novo ameriško gospodarsko in socialno politiko pod demokratskim režimom. Rooseveltov program je s tem dobil svoje potrdilo in prinesel popolen prelom z idejnim svetom Rooseveltovih prednikov Coo-lidigea in Hoovra. Profesor na Taleškem vseučilišču v Ameriki Robert Yerks, ki že več let dela Predsednik Zedinjenih držav je prošle dni sporočil zveznemu parlamentu v Wa-shingtonu, da pripravlja vlada dalekosežno novost v ameriški socialni politiki. Obrnila bo hrbet dosedanji individualistični gospodarski tradiciji ter začela utirati pot isodobnim socialnim reformam. Praktično pomeni Rooseveltovo sporočilo pot k uvedbi socialnega zavarovanja, brezposelne podpore in starostnega zavarovanja. Prezident pravi, da se mora zagotoviti vsem državljanom neka sigurnost v življenjske mboju. Ti sigurnost pa je mogoče doseči samo s socialnim zavarovanjem. Fondi te ustanove se bodo stvorili iz :raznih prispevkov, če bo zahtevala potreba, celo z uvedbo novih davkov, ki jih bodo plačevali premožni stanovi. Roosevelt poudarja zlasti, da bo morala zasebna industrija precej globoko poseči v svoj žep in dati na razpolago potrebne vsote za socialne namene. Pravilo ameriškega prezidenta je, da je Umetnost, ki ni tuja niti opicam zanimive poskuse z opicami poroča, da mu je uspelo šimpanzom vzgojiti čut za vrednost denarja, poskuse je delal z živalmi, med katerimi je štela najmlajša leto dni, najstarejša pa 6 let. Navadil jih je vsako stvar, ki so si jo zaželele, »plačati«. V ta namen je rabil raznobarvne kovinske znamke. Opice so kmalu vedele, da morajo vreči znamko določene barve v avtomat, če hočejo dobiti določeno stvar. Ce so pa hotele znamke same, so morale izvršiti to ali ono delo, n. pr. prenašati tovore in podobno. Tudi pravico do ostavitve kletke so si morale na ta način zaslužiti in plačati in če so hotele, so si lahko kupile celo likerja. Zanimivo je, da so delale z velikim veseljem, čim so razumele pomen denarja, in so kazale celo nagnjenje, da bi delale preko zahtevane mere, 3amo da bi zaslužile še več. V ostalem pa so se izkazale kot velike razsipnice. Po navadi so potrošile vso zalogo prisluženih znamk naenkrat, ko so prišle v položaj, da kaj izdado. Posebno razsipne so se izkazale samice, čim so zaprli avtomate, so preostale znamke, tako rekoč svoje »prihranke«, oddale pazniku, do katerega so imele absolutno zaupanje. Same med seboj pa si niso zaupale, in to po pravici, kajti kradle so znamke druga drugd, kolikor so mogle. Zelo zanimivo je tudi to, da so nekateri žimpanzi pri drugih »denar« prosjačili ali pa si ga izposojevali in ga potem tudi vračali. Kdo bi mogel postati Aljehinov naslednik Nekemu nov-marju, ki ga je obiskal im ga vprašal, kdo bi utegnil posta-tt njegov naslednik v svetovnem šahovskem prvenstvu, je Aljehin odgovoril to-ie: »Če obdržim naslov svetovnega šahovskega roojstM, sr bom najprej pomeril s Holandoem dr. Euwejem. Od mlajših smatram za najuspešnejša tekmeca za prvenstvo Kashde-na in Flohra. Ni pa dvoma, da je Cap®-blanca od starejše generacije eden najmočnejših igralcev. Toda praktično to zame danes ne pomeni nič, ker bi se taksen mateh mogel vršiti šel čez dve leti m poL Vendar me doslej Capablanca še ni brrrti m stvar torej niti od daleč ni aktualna.«: Plačevanje davkov z drvi Dunajska vlada je že pred časom dovolila koroškim davkoplačevalcem, ki so bfH brez denarja, da smejo plačevati davke r drvih. Zdaj so dovolili takšno plačevanje davkov tudi na Nižjem Avstrijskem Iz teh ukrepov si zdaj v Avstriji razlagajo, da bo prišel ta način plačevanja davkov r splošno prakso. Stratosfera! polet na Novem Zelandu Te dni »o spustili v zrak prvi stratos^er-ni balon na južni polobK naše zemlje. Balon je startal v Wellingtonu in je dosegel 18.6 km višine. Balon, ki se je dvignil v ozTačje, je imel montiran radijski aparat in napravo za merjenje kozmičnih žarkov. Rezultat stratosfernega poleta še m znan. Življenje ie dal za zlat® Nenavadno odkritje v ledni puščavi Dva kanadska lovca na kožuhovinasto divjad, Henry Merchand in John Twink-le, sta imela v samotnem polarnem ozemlju, nedaleč od Mounta Kinleya, grozoten džoivljaj. V neki dolini, ki je bila polna mogočnih zaledenelih skal, sta se nekega večera utaborila in zakurila ogenj. V njegovem V desetih letih štirikrat omožena Sodišče v Kišinevu ima opraviti z zanimivim primerom mnogomoštva. Obtožen-ka, neka 30 letna Pelagija, ženska nizkega rodu in neznatne inteligence, se je v desetih letih poročila s štirimi možmi, ne da bi se od prvih treh ločila. Prvič se je omožila 1. 1924., a že po nekoliko mesecih je ostavila svojega moža in si vzela pri tem vse predmete, ki so imeli kakšno vrednost. V drugem mestu se je potem poročila z nekim gostilničarjem in ga naplahtala na isti način. Nato je v dveh drugih krajih oplenila še dva moža in se je pravkar pripravljala, da osreči petega, ko je sodišče poseglo vmes in ji ustavilo obrt. Razen s prvim možem se je z vsemi omožila s ponarejenimi listinami, ker se je hotela izogniti sitnim proceduram za ločitev. Ta čas sedi v preiskovalnem zaporu v Kišinevu in kakor poročajo, jo redno obiskujejo njeni štirje možje In novi zaročenec. Diffingerjev pajdaš ustreljen Po vesteh iz \Vaterlooja v Jovi je padel r spopadu s policijo znani Dillingerjev pajdaš Tom Caroll. Bandit jc pripadal najožjemu štabu ameriškega razbojnika in je tudi pobegnil iz jetnišnice v Crown Pointu, kjer je ob tej priliki ustrelil nekega detektiva — Med zakoni za zatiranje kriminalitete v Zedinjenih državah je določil prezident Roosevelt zdaj tudi nagrado 25.000 dolarjev za Dillingerjevo glavo. svitu je Merchand nenadoma zapazil, da se v poldrug meter visoki ledeni kladi kažejo nedoločni obrisi človeške postave. Lovca sta začela klado razbijati. Po dolgem naporu sta izsekala iz nje čepeče moško truplo brez glave. Truplo je polarni mraz izvrstno ohranil, tudi obleka je bila nedotaknjena. V žepih obleke sta našla listnico z zarumenelimi dokumenti in v neki vrečici za 3800 g čistega zlata, kakršno izpirajo tamošnji iskalci drage kovine iz peska vodnih tokov. Iz papirjev je bilo razvidno, da je bil mrtvec Andrej Koljukin in da se je 1872. rodil v Tomsku. V listnici sta našla neki ameriški list iz 1. 1903. Iz tega je sklepati, da je mož pred kakšnimi 30 leti zmrznil v ledni puščavi, bržkone v snežnem viharju. Sneg je truplo polagoma zaprl v ledno krsto. Glavo so mu menda odnesle zverine. Kanadca sta pokopala truplo in ponesla ostalino do najbližje policijske postaje. Oblasti so jima priznale zlato, za katero sta izkupila 2500 dolarjev. Tri usmrtitve na električnem stolu Drama ameriških tihotapcev alkohola Konec prošlega tedna so justificirali v državni jetnišnici Sing-Sing tri na smrt obsojene zločince. Šele po dolgem času se je oblastem posrečilo dobiti dokaze za njih krivdo. Obsojeni so bili zaradi umora nekega Mallorvja. Mallorv je bil namreč zavarovan za 75 tisoč dolarjev in zločinska družba se je za* rotila proti njegovemu življenju, ker je bil lastnik alkoholne beznice in je imel dobre zveze s tihotapci alkohola. Kot proda ialec žganja in vina je seveda bil v stalnem stiku z dobavljači spirituoz. Morilci Mallorvja so imeli z njim pogodbo, na podlagi katere so mu stalno dobavljali pijačo ki je po zdravniških ugotovitvah škodljiva človeškemu zdravju. Toda kupčija je storila, da so prišli z njim navzkriž in so zasnovali načrt, kako bi ga odstranili iz življenja. Najprej so ga skušali uničiti z ostrunljeno pijačo. Ko jim je ta poskus izpodletel. so najeli dva avtomobila, da bi ga ugrabili ali povozili. Prvi eksperiment se je ponesrečil, pri drugem se je zgodila Mallorviu nezgoda. Vozilo ga je od strani prijelo ter ga vrglo v obcestni jarek, vendar pa je ostal živ. Moral pa j« v bolnišnico in ko je okreval, so zarotniki sklenili, da ga umorijo. Tudi to se jim ni posrečilo takoj. Trikrat so poskusili napad nanj brez uspeha, šele četrtič se jim je peklenski naklep obnesel. Mallorv je naposled podlegel dobljenim poškodbam. Policija je prijela morilce in jih je obsodila na smrt. Zdaj so sklenili svoja grešna življenja na električnem stolu. Levi so ga raztrgali Prošle dni so bili obiskovalci londonskega zoološkega vrta v Whipsnadeu priče razburljivega prizora. Neki mlad moški, ki mu je veter odnesel klobuk v levjo kletko, je predrzno splezal čez ograjo, da bi pobral pokrivalo. Čim je stopil na zemljo, pa so ga napadli štirje levi ter ga zavlekli 40 m od kraja, kjer je stopil v omrežje. Seveda so ga razmrcvarili. Na krike drugih obiskovalcev so prihiteli strežaji, ki so s streljanjem prisilili leve, da so se umaknili ter iz pustili žrtev. Ko pa so dvignili ranjenca, so videli, da jc že mrtev. Levi so ga s šapami tako zdelali, da je izdihnil. Pet žensk gre na južni teča) Kakor poročajo iz Ne* Yorka. odrine letos v novembru na pot ekspedicija, sesto-ječa izključno rz žensk. Dve izmed članic snujoče se odprave sta redni profesorici na vseučilišču Colunrbia, tri ostale pa asistentke. Odprava hoče raziskati, 6e je južni tečaj obdan od celine aH od otoških skupin. ANEKDOTA V družbi TTiomasa Man na so govorili o njegovem sinu Klausu Mannu. TbamaH Mann je dejal, ko je prišla na vrsto beseda o njegovem literarnem udejstvovanjo: »Njegovih romanov sicer ne berem, kot sin pa je gotovo interesentna prikazen.« VSAK DAN ENA Mož, ki so mu zrasla krila Haas Richter s pripravo za letanje, ki ga dvigne t srak Tašča >Kar je res, je pa res! Z mojo taščo sa imenitno razumeva!« >Ali smem vprašati, če živi tašča v vaši hiši?« »Ne, cmMt AMrtraBJU« Šport Prvenstvene motociklistične dirke Motosekcija ŽSK Hermes priredi v nedeljo 17. t m. ob 15. motodirke na svojem dirkališču za prvenstvo dravske banovine, na katerih lahko startajo vsi verificirani člani motoklubov dravske banovine, ki se izkažejo z veljavno savezno licenco za leto 1934. Vozi se po nacionalnem športnem pravilniku, potrjenem pri FICM in točno po razpisu. Program dirke: pozdravni krogi, dirka do 250 ccm šport juniorji, 10 krogov — 4500 metrov, dirka do 1000 ccm šport juniorji, 10 krogov — 4500 m, dirka do 250 ccm spoTt vsi, 10 krogov — 4500 m, dirka do 350 ccm šport vsi, 10 krogov — 4500 m. dirka do 1000 ccm turist vsi 10 krosov — 4500 m. — Odmor, glavna vožnja do 500 ccm šport 10 krogov — 4500 m, rekordni poskusi posameznih dirkačev 2 kroga 900 m. glavna vožnja vse^ dirkačev do 1000 ccm snort 10 krogov 4500 m. Vsak prvi vozač v kategoriji prejme de" narno nagrado, drugi in tretji pa častno na' grado. Priiave na MotosekcHjo 2SK Hermes, Ljubljana VIT., p. predal. V neka i vrstah. Nameščenci ljubljanskega dohodarstvenega urada in naši vrli redarji, ki so že lani merili svojo moči na zelenem poliu. se bodo v sredo 20. t. m. na igrišču Primorja sestali k revcnžni tekmi. Dobiček tekme bo šel v dobrodelne namene. — V včerajšnjem poročilu o olimnij-skem dnevu v Beogradu se je vrinila po* mota. Reprezentanca voiske jc zmagala nad reprezentanco Beograda s 3 : 2 in ne obratno. Občinstvo je navijalo 7« vojsko. — V naslednjem še nekaj nedeljskih nogometnih rezultatov: Sof"ia : Levski : FC •Wicn 0 : 0. Slavija : FC Wien 1 : 1. Dunaj : Rarrid : Sturm fGradec) 4 : 1 (2 : 0), FAC : Austria 4 : 1 (2 : 1). Izlet s posebnim vlakom v Mursko Soboto. Ob priliki jubilejnih prireditev SK Mure bo peljal 20. t. m. iz Ljubljane posebni vlak v Mursko Soboto. Odhod z glavnega kolodvora ob 4., povratek iz Murske Sobote ob 21. Cena vožnje in prehrane je 105 Din za osebo in se je trebn prijaviti do 20. t. m. pri »Putniku« v Ljubljani. SK Jadran. Danes od 17. naprej strogo obvezen trening na našem igrišču za naslednje: Brcar, Oven I., II., Kisel Lipovšek l, II Verbič, Marolt, Klir, Brinšček, Kal-čič I.. IT., Kocjan, Modrijan, Plantan, Pregelj, Rokavec. Kranjc, Blažič. Goli. Luke-ži-c, Trepše. Šuštaršič, Tomšič, Lovišček, Zor, Vrančič, Šteidohar, Baš, Hočevar. Vsi. in kakor je kdo prost, s emorajo javiti na igrišču do 20. ŽSK Hermes. (Moto-sekcija.) Drevi ob 19.30 seja sekcijskesa odbora pri Hab" janu. Zaradi predstoječih dirk udeležba vseh odbornikov obvezna. SK Mars. Danes ob 18.30 obvezen trening za vse igrače. Kdor ima opremo, naj jo prinese. Pride trener. Ob 20. seja odbora pri g. predsedniku. Mariborski tenis. Preteklo nedeljo »e je vršil v okvirju olimpijskega dne teniški turnir za juniorsko prvenstvo Maribora. Tekme so se odigrale na teniških igriščih ISSK Maribora. Srečala sta se ISSK Maribor in SK Rapid. Zmagali so juniorji Maribora v razmerju 9 : 1. Posamezni rezultati so biLi: Neralič (M) : H. Jager (R) 6 : 1, 6 : 2, Senekovič (M) : Halbart (R) 6 : 1, 4 : 6, 6 : 4; Šneberger : Blanke 6 : 2, 6 : 1; Dernovšek (M) : Badl (R) 6 : 1. 6 : 4; Ton-čič (M) : Jager II (R) 7 : 5; Gajšek (M) : Rihter (R) 6 : 1, 6 : 2, Senekovič-Dernov-5ek (M) : Halbart-Blanke (R) 6 : 4. 4 : 6. 8 : 6; Neralič-Tončič (M) : Jager-Badl (R) 6 : 1, 6 : 0: Sneberger-Gajšek (M) : Jager fl.-Rihter (R) 6 : 1, 3 : 6, 6 : 1; Hintz (R) : Pavlin 6 : 0, 6 : 2. Popoldne se je odigral na teniških igriščih Železničarja medklub-ski dvomateh med ISSK Mariborom in SK Železničarjem. Tudi v tem srečanju je zmagal Maribor, in sicer v razmerju 9 : 0. Rezultati: Beroant (M"> : Mazi (2) 6 : 1, 6 : 2; Gašnerin (M) : B. Škapin 6 : 2. 6 : 1: Mešiček (M) : V. Ska Din CŽ) 6 : 2, 6 : 8. 6 : 4: Voglar (M) : Albeneže (Ž) 6 : 0, 6 : 0: dame: Babič (M) : Žeravec (Ž) 6 : 0. 6 : 1: double: Bergant-Gašperin : B. in V. Ška-pin 6 : 3. 6 : 4: Mešiček-Voglar : V. Ška-neze 6 : 2, 6 : 4 dame v dvoje: BaK;*-V^rtfar : ?°rovec-Borir 6 : "V 6 : 2. ŽSK Hermes (Unrava igrišča). Danes ob 10.30 seja pri Kočarju. Zaradi važnih zadev vsi točno. Simčič gotovo. — Nogometna sekcija. Seja sekcijskega odbora ob 20. istotam. SK Polž bo imel občni zbor v nedeljo 24. t. m. ob 9. dopoldne v Za vrtačah pri Višnji gori. Dnevni red: Poročilo o akciji za zgraditev smučarskega doma pri Sv. Duhu, volitve in slučajnosti. SK Reka. Drevi ob 20. obvezen sestanek vseh nogometašev na igrišču. Repertoar Svečana akademija saveza SKJ ▼ Beogradu V soboto 2. t. m. se je vršila v Beogradu na letnem telovadišču Sokola L svečana akademija, na kateri sta nastopili vrsti članov in članic, ki bi morali istega in prejšnjega dne tekmovati na mednarodni tekmi v Budimpešti. Za akademijo je vladalo v Beogradu veliko zanimanje, vsi beograjski dnevniki so ves teden s članki in slikami tekmovalcev opozarjali na izreden pomen te akademije. Akademiji je prisostvovala dvatisočgla-va množica gledalcev, kar je za Beograd redtJi pojav in ga je pripisovati razumevanju naše javnosti za gesto Saveza SKJ in pa velikemu zanimanju za nastop sokolskih prvakov. Na slavnostni tribuni je bilo opaziti zastopnika Nj. Vel. kralja polkovnika Milorada Radoviča .ministra za telesno vzgojo Andjelinoviča, predstavnike če,-škoslovaške, Poljske in Rumunske, zastopnika narodne skupščine, poslanca Miloševi-ča, predstavnike beograjske občine, člane uprave Saveza s I. nam. staroste E. Ganig-lom in načelnikom Ambrožičem na čelu. Tečno ob 9. sta ob zvokih sokolske koračnice prikorakali na telovadišče vrsti članov in članic, ki ju je pozdravil brat Ganigl poudarjajoč, da v prestolnici pokažeta uspehe svojega dela, ker ne maramo prestopiti tal zemlje, kjer se dela gonjo proti naši državi. Govor brata Gangla je bil sprejet s navdušenim odobravanjem. Godba J« od-svirala državno himno, nakar se je pričel izvajati spored akademije, ki Je obsegal 10. točk. Članice so nastopile z uvodnimi vajami, vajami dvojic, na gredi in bradlji ter s skladbo brata dr. Murnika »Po Jezeru« in »Valček«, člani pa s prostimi vajami, v vajah na krogih, preskoku na šir ter skoku v višino s palico. Ko so članice od-vežbale zadnjo točko. Je vrsti članov in članic pozdravil brat Ambrožič s pozivom, da odlične uspehe izpopolnjujejo z nadaljno vadbo in se tako pripravljajo za prihodnje mednarodno srečanje v Varšavi in Berlinu. Nato je godba zaigrala himno »Hej Slovani«. Telovadišče je bilo razsvetljeno z reflektorji, venec belo-modro-rdečih žarnic je okraševal telovadišče. Pri akademiji Je sodelovala vojaška godba, posamezne telovadne točke pa Je spremljal na klavirju z ojačevalcem profesor br. Marjan Lipovšek. člani ln članice so želi za svoje smele in res odlične izvedbe zasluženo priznanje, vsa akademija je potekla gladko brez odmorov ter se je obširen program končal ob 11. uri. Akademija Je zapustila nepozaben vtisk. Tekmovalci so se razšli v nedeljo v svoje edinice s trdno voljo, da nadaljujejo s svojim delom, da jih najde prihodnja tekma pripravljene boriti se za prvo mesto. nmwA Torek, 12.: Ob 20. Onema nroduikciia drž. konpervaforija. Iziven. Cene od 20 Din navzdol. OPERA. Torek, 12.: Zaprto Sreda. 13.: Katja Kabanova. Red C. Izvrstno uspela bolgarska komedija »Go-liemanov«. ki je dosegla nri kritiki in obči nptvu izredno velik uspeh. se nonovi jutri. Naslovno vlo^o isrra Cesnr. ki ie s tem likom pomnožil galerijo svojih kreacij. Or>o-zariamo na komedijo pred v^em nriiatelie bolgarske kniiževnosti in novo ustanovljeno >Bol£rarpko-fu!Hv=»!ovunska Ikro«. Senzacijonelna nnrizoritev »Kulturne prireditve v Trni mlaki« na letnem ffledališfti nri Tivolskem rrradu bo v soboto ob pol 20. in se bo nadaljevala nri električni razsvetljavi. ki sp bo specijplno za to priliko montirala. Večerno raznoložpnie in luči reflektorjev bodo dnU v«ei prireditvi T>rav rvvse-ben čar in pp bodo za to priliko gotove scene preuredila in razširil* Drnea produkcija operne šole drž. kon-servatoriia bo drevi v dramskem ded al i-«hi. R^žiio verpm imn Medvedova, voditeljica ooerne šole. Prodaja viptorvnic pri dnevni blasraini v opernem gledališču od 20 Din navzdol Pred elektrifikacijo Zasavja Litija, 9. junija Elektrifikacija, gotovo tudi v vsem Zasavju ena najbolj perečih in nujnih zadev, je na dnevnem redu litijske občine, kot si jdišča Zasavja, že mnogo let. Svoj čas smo računali na električni tok iz Zagradca. Potem je pred leti kupila naša občina Gr-binski mlin, pa so strokovnjaki ugotovili, da je Reka prešibka. Te dni so se pečali na občinski seji z vprašanjem elektrifikacije Zasavja. Seje se je udeležil ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn g. inž. Mi-klavec. Po njegovem referatu so zastopniki litijske občine osvojili stavljene predloge. in vse kaže, da je zadeva zdaj zadovoljivo rešena. Ne samo trg Litija, vsa naša občina in naše sosede Šmartno, Kresnice. Vače ter Ponoviče, kjer je nastalo v zadnjem času, odkar sta tam banovinsko veleposestvo in državno vzgajališče, pomembno gospodarsko in prosvetno središče, bodo imele že v doglednem času dobro in ceneno električno strulo. Iz razprav na seji litijske občine posnemamo nekatere zanimivosti: Strujo nam bo dobavila velenjska elektrarna, vod za Zasavje se bo odcepil v Viru pri Domžalah. kjer bo stal glavni transformator Od tem bo strujilo v Zasavje 20.000 voltov. Zasavski vod bo predviden za 1000 do 1500 Ks, ter bo stal okrog 650.000 Din. Ravnatelj KDE g. inž. Miklavee je omenil v svojem referatu tudi cene za električni tok. So naslednje: za luč 3.25 Din. za kulturno-prosvetne ustanove ter za javno razsvetljavo le 1.63 Din. Za obrtni in industrijski pogon pa so dovoljeni popusti glede na količino mesečno porabljenih kilovatn;h ur in sicer do 30 kilovatov po 2 Din, do 100 kw po 1.75 Din, do 200 kw po 1.40 Din, od 200 kw dalje po 1 Din, seveda pa so še možni tudi nadaljnji popusti za večje industrije. Pri sestavi pogodbe se bo vpošte-val posebno kmečki stan. Za tiste kmetovalce, ki obratujejo s stroji, se bo določil pavšal za pogonsko silo po 31 Din od hektarja zemlje. Slično pogodbo imajo že v občini Ratečah na Gorenjskem. Na seji se je izrekla želja, da bi se dela pričela takoj. Inž. Miklavee je obljubil, da pride trasa Vir-Litija v takojšen program del KDE. Med tem pa se bo proučilo vprašanje, ki ga je predlagal g. dr. Grašič, ali naj prevzamejo vsa dela in oddajo KDE ali litijska občina. Zaslišali se bodo še nekateri činitelji. Po sedanjih sklepih pa je erjetno, da bo zasvetila velenjska elektrika že na večer 1. decembra. Zavod za slepo deco v Kočevju V zavod za slepo deco v Kočevju ee sprejemajo v prifietku šolskega leta 1934—1935 slepi otroci na prošnjo rediteljev ali njih namestnikov. Pogoji za sprejem eo: da je otrok popolnoma ali toliko slep. da ni sposoben za obiskovanje normalne osnovne šole; izpolnjeno 6. leto starosti; primerna telesna in duševna zmožnost. Od sprejema 60 brezpogojno izključeni slaboumni, božjastni in gluhonemi otroci, potem otroci, ki so neozdravljivo bolni ali imajo prehude telesne hibe, izvzemši slepote; gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morajo prispevati zavodu za oskrbo primerno preskrbo valn i no. katere višino določi kraljevska baneka uprava dravske banovine. Če je uboStvo dokazano, kraljevska baneka uprava preskrbovalnino lahko zniža ali pa popolnoma izpregleda. Gojenci dob© vso oskrbo v zavodu, vendar jih pa morajo oni, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti z obleko, obuvalom in perilom. S seboj v zavod morajo prinesti slodeče potrebščine, ki naj bodo v dobrem stanju in zaznamovane: 2 vrhnji obl»ki (deklice 3), klobuk ali Čepico, zimsko suknjo (deklice zimski plašč), 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 parj nogavic, 6 žepnih robcev, ščetko za zobe, krtačo za obleko in čevlje ter po možnosti dežnik. Prošnjo za sprejem v zavod ie treba vložiti do 28. junija 1934 pri IV. oddelku kraljevske bsnske uprave dravske banovine v Ljubljani. Prošnji je treba priložiti naslednje listine: rojstni in krstni list, /ejem v zavi* za slepe otroke, ki ga izpolni pristojni šolski, srbski ali banovinski zdravnik. (Prijavni list je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani); morebitno šolsko spričevalo, če je že obiskoval kako šolo: potrdilo o cepljenih kozah; uboino spričevalo, ako so starši ubož-ni; potrdilo pristojnega davčnega urada o višini davkov, ki jih starši plačujejo, in družinski izkaz, izdan po župnem uradu. Prošnja je po 51. 44 zakona o zaščiti d«*-ce in mladine kolka prosta, ako je ubož-noet dokazana z ubožnim spričevalom. — Ravno tako so dolžne pristojne oblasti po navedenem zakonu izdati vse potrebne priloge brezplačno in kolka prosto. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. staLje barometra. S. temperatura, 4. relativna vlaga, v %. 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo 10. junija Ljubdjana 7, 764.6, 12.0, 89, 0. 10, 3j6 dei; Maribor 7. 762.7, 12.0, 90, NNWL, —, —; Zagreb 7, 763.7, 15.0, 80, SE1, 8. 0.7, dež; Beograd 7. 76B.3, 14.0, 70, "WSWB, 5, —, —; Sarajevo 7, 763.91, 11.0, 80 0 0 — —; Split, 7, 760J, 1S.0, 40 NB3, 4, —, —; Kumbor 7, 760.2, 22.0, &0, NE2, 0, —, —; Rab 7. 761.4, 1S.0, 50, 0. 7, —, —. Temperatura: Ljubljana 30.0, 10.8; Maribor 21.9, 14.0; Zagreb 25.0, 11.0; Sarajevo 23.0 7.0; Beograd 25.0. 11.0; Skoplje 26.0, 14.0; Split 28.0, 18.0; Kuntfbor —, 20.0; Rab —, 16.0. 11. Junija Ljubljana 7, 760.1, 12A 89, 0, 5, —, —; Maribor 7, 759.3, 13.0, 90, 0, 10, 1.8 dež; Zagreb 7, 759.2, 15.0, 90, SI, 8, 3.0 dež; Beograd 7, 758.0, 15.0, 80, Wl, 10, —, —; Sarajevo 7, 759.8, 12.0, 90, SE1, 10, 20.0 dež; Skoplje 7, 757.5, 19.0, 60, 0, —, —; Split 7, 757.5, 21.0, 60, NE2, 4, —, — Kumbor 7, 758.1, 20.0, TO, NE3, 7, —, —T Ralb 7, 758.5, 17.0, 70, NE4, 6, — —. Temperatura: Ljubljana 22.4, 10.0; Maribor 19.2, 12.0; Zagreb —, 13.0; Beograd 25.0, 14.0; Sarajevo —, 11.0; Skoplje 25..0, Split —, 18-0; Kumbor —, 19.0; Rab —, 15.0. P ODITEL JI ! Otroku, ki pohaja šolo, dajte, ako je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-gina«, jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in je odporna zoper vsa obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35. Reg. S. br. 19147-33 se olajšalo v 1 minuti! Ali so Vaše noge bolež-Ijive, občutljive in zatečene? Takoj lahko dosežeta olajšanje, če si priredite kopel r Saltrat Ro-dellom. Bolečine takoj prenehajo in že v eni minuti ne bo več ozeblin in občutka, da kaj boli ali peče. Krepke zdravilne soli in kisik, sproščen v Saltrat Rodellu, prodirajo popolnoma v lojnice ter odstranjujejo vse kisline in strupe. Kurja očesa omehčajo tako. da jih lahko cele odstranite e korenino vred. Po eni sami kopeli s Saltrat Rodellotn boste že lahko nosili čevlje, ki so za eno številko manjši. Vporabljajte to sredstvo redno, pa se boste za vedno rešili bolnih, zatečenih in ranljivih nog. Saltrat RodelI se dobi za nekaj dinarjev z jamstvom uspeha v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Va križišču centruma Ljubljane oddamo za 1. avgust v L nadstropju komfortno stanovanje ostoječe: iz 5 velikih sob ln dveh kabine-ov, primerno tudi za poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture modne salone. 4740 >/prašati v oglasnem oddelku »Jutra«. Uspeli za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika! za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani iščemo za prodajo svetovno znanih National kontrolnih blagajn. Gospodje s vsaj srednješolsko naobrazbo v starosti od 30 do 40 let, ki se zanimajo in ki bi bili voljni posvetiti ves svoj čas prodaji in vsakemu obratu potrebnih blagajn, naj javijo svoje ponudbe po možnosti s sliko na National Cash Register Oo., prometno poduzeče ERNEST R. PURT, ZAGREB, niča br. 11 5504 Okrevališče „JADRAN" - Rab L,epa solnčna lega ob morski obali. Plaža. V bližini pristanišča. Ugoden odpočitek. Re-Konvalescentom priporočljivo vsled stalnega zdravniškega nadzorstva. Lepo opremljene, čiste in zračne sobe. Prvovrstna kuhinja, hrana -dobra in obilna, servirana petkrat dnevno, postrežba vzorna. Popolna oskrba Din 65.— dnevno. Informacije pri Upravi okrevališča »Jadran« na Rabu. 5477 ,.... v.- m- « C t -m-:: "v.-,» ANA ZOR roj. HOLECEK javlja v svojem in v ANČKE, POLDKA in PAVLICE tužno vest, da je predobri oče, brat in stric, gospod imenu svojih otrok STANKA, nje nad vse ljubljeni soprog, Zor Leopold strojevodja v pokoju In hišni posestnik po težki, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere boguvdano preminuL Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 13. t. nu, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Jerneja cesta št. 43, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 14. t. m., ob mi zjutraj v farni cerkvi v Šiški. OOOU V Ljubljani, dne 11. junija 1984. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod JOSIP BEČWAR komo mik grofa Thurna v 68. letu starosti danes pokrepčan s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 12. Junija, ob 17. uri, na pokopališču pri sv. Antonu. 5522 Guštanj—Užice, dne 9. junija 1934. Žalujoči ostali. 1- FRANC MAJDIČ mL naznanja v svojem imenu in v imenu vsega ostalega sorodstva prežalostno vest vsem prijateljem in znancem, da je po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere preminul njegov dobri stric, gospod IHajdič lastnik valjčnega mlina in tovarnar na Viru Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 13. junija 1334., ob 10. uri dopoldne izpred farne oerkve v Kamniku na tamošnje mestno pokopališče. 5531 Na Viru, dne 11. junija 1934. Metfot pofrelmf *»▼<*) Občin* Ltfottjau L. WolK: 19 Garragan Roman Ko se je Garragan nekaj minut pred osmo vzpenjal po stopnicah hiše na Mommsenovj cesti, kjer je stanoval profesor Truckenbrod, mu je brio pri srcu tesno kakor šolarju pred odločilno izkušnjo ali bolnemu, ki je namenjen k zdravniku, vprašat ga, ali je zamj še rešitev. Tu so bila vrata z orumeneio vizitko profesorja Johannesa Truckenbroda, učitelja na tehniški visoki šoh v Charlottenburgu. Težko sopeč je stal Garragan pred temi vrati in čakal, da bi se mu srce pomirilo. Nato je luč v stopnišču ugasnila. Dobro je bilo stati tu v temi in ukan iti usodo za nekaj minut. A kmalu je postalo Garragana sram strahopetnosti. Pozvonil je. Služkinja mu je odprla, mu pomagala, da je odložil površnik, in ga odvedla v obednico. Profesor Truckenbrod mu je prišel naproti m ga pozdravil, kakor 'da bi ga bil šele pred nekaj dnevi zadnjikrat videl. »Dober večer, dragi Garragan. Ne zamerite, da sem vas povabil semkaj, a tv lahko bolj prijetno in nemoteno pokramljava. Prosim, sedite. Ce vam je prav, bi najprej nekaj založila. Ali pijete čaj?« Garragan je pokimal. Niti besede še ni bil spravil iz sebe. Srce mu je skakalo prav do vratu. Zdaj-zdaj bom buhnil v jok, je mislil sam pri sebi in stal, ne vedoč kod ae kam. Profesor mu je vzel mapo iz rok in prijazno dejal: »V tej so vaši zakladi kaj ne da?« Dekle je prineslo čaj, in Garragan je sedel. Truckenbrod mu je podal narezek, začel sam jesti, ne da bi mučil gosta s prigovarjanjem, ter napeljal pogovor na šolo in na skupne znance. Garragan je premagal svojo slabost in poizkusil piti čaj. »Lahko si mislim, da ste se me nekoliko ustrašili,« je z dobrodušnim nasmehom dejal Truckenbrod in pokazal na svojo sivo brado. »Človek se stara. Zoper to bolezen ni leka. Ta vojna in ta mir sta nas storila vse predčasne starce. Kdor ni s srcem močan, mora dandanes obležati.« »Hvala vam, Truckenbrod. Pomagali sta mi preko najhujšega. Prejle je malo manjkalo, pa bi mi bila slaba predla.« »Da, živci! A potolažite se, Garragan, živce smo vsi izgubili. Preveč težkega je prišlo na nas.« »AU se niste oženili, Truckenbrod?« Profesor je zmajal z glavo. »Zamudil sem priložnost. V Brusliu je res da bilo takšno plavo flamsko dekle, sočno in cvetoče kakor jablana, nu, saj poznate ta rod. Tisto slastno ženšče bi si bil še nekaj lahko predstavl.al kot gospo Truckenbrodovo, a kakor sem rekel, zamudil sem priložnost. Ali ne sestoji vse življenje iz samih zamujenih priložnosti? Dandanes se mi zdi seveda izvrstno, da mi je bil zakon prizanesen. Kislo grozdje, si mislite? Ne, prav zares, ljudje z matematiškimi možgani se ne bi smeli ženiti. Matematika terja vsega človeka zase. In nobena ženska, niti mirnokrvna plava Flamka, se ni voljna umakniti taki sopernici.« Garragan se je globoko zamislil. Ali mu ni Truckenbrod s temi besedami pojasnjeval Glorijinega nerazumljivega in zagonetnega ravnanja? »Izključeno pa ni, prijatelj, da ne bi človek lepega dne spoznal, kako neumno je biti poročen s suho matematiko namestu z zalo ženo.« »Moja izkušnja priča za vas, Truckenbrod.« Profesor se je hitro odvrnil od nevarnega predmeta in rekel: »Ce vam je prav, Garragan, vstaniva in se uma krniva v delovno sobo. Saj tako nič ne jeste.« Prepozno prihajam, prepozno, je z grozo začutil Garragan, ko sta šla s prijateljem v delovno sobo. »Nu, dajte, da vidim vaše zaklade,« je poprosil profesor in si zložno prižgal smotko. Z drhtečimi rokami je Garragan vzel iz mape nekaj risb, jih položil pred Truckenbroda na mizo in jih jel s kratkimi besedami razlagati. Skoraj v vseh primerih je šlo za konstrukcije radiotelegraf-skih in radiotelefonskih naprav. Truckenbrod je z napeto pozornostjo pregledoval liste, in njegova presunjenost je rasla od risbe do risbe. Garraganove oči so obupno visele na profesorjevem obrazu, ki ni izdajal n:česar. »Čudovito!« ie nazadnje Tekel Truckenbrod, najbolj zato. da bi pridobil časa. »To je res čudovito. Človek, kdaj ste našli vse to? Reči hočem, kako je bito mogoče, da ste smeli risati?« »Lahko ni bilo, Truckenbrod. lahko mi verjamete, zakaj jetn:šnica je jetnišnica, in predpis je predpis. A znal sem se prikupiti uradnikom s tem, da sem jim s pravo pasjo uslužljivostjo. da se tako izrazim, dal na voljo svoje zmožnosti kot elektrotehnik. In ker je bil med vojno elektrotehnik malokdaj pri rokah, so bili uradniki veseli, da so imeli človeka, ki je znal popravljati onemele električne zvonce in pregorele varovalke. Nu. v plačilo sem potem dobil dovoljenje, da smem risati. Moj sluga Eweding mi je prinesel v jetnišnico papiT, risalno desko in celo risalni pribor.« »To je bila pač velika sreča za vas,« je menil Truckenbrod, krčevito sesaje svojo ugaslo smotko. UMIVAJTE ?fQBE KAKOR UMIVATE ROKEf MILO za ZOBE JE EKONOMIČNO, KER TRAJA DALJE KAKOR KATERAKOLI ZOBNA PASTA POIZKUSNA ŠKATLA tpoi$&H&ite ! ^ 01 DIN CENE MALIM OGLASOM Po 50 pa* za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id lAčeJo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve »e zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka 2a vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši enesek za enkratno objavo oglasa Din 20.-—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T|* _ „ „ odgovor, priložite UM j»" v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi deseda 1 Din. davek 2 Din zs Slfro ali dajanje oa 4I0T& 5 O.a. Najmanjša znesek 17 Din. Pletiljo ■ 30—SO tisoč Dia eprej-Bra k-ot družaibnico k ple-tarni za povečanje obrata. Ifepeh zajamoe.il Na-»iov v oglasnem oddeikn »Jutra«. 15776-1 Prodajalko pridno rn agilno sprejme-m j v podružnico ua de-teli. Potrebno 10—15.000 Bin kavcije v gotovini. — Osebno ee j« predstaviti pri Jakoba Roimim. iSmokuč-^irov-ni-ea. 15097-1 Služkinja vsa hišna dela, «un«v »tojne ktrfjarioa, ki govori nemško aii ita.inja.aeko — ik>bi t-.T>t: n-o p'uib-0. Naslov T oglasnem oddelka Jutra.. 16012-1 Prodajalko W—30 le; staro. čedne zunanjosti, izvežba.t>o v de-likatesi, sprejme-m takoj. Pocudbe na podruž. Jutra ▼ Celja e priloženo sliko jpod značke »p rak u.{>! iivw< 1603 Dekle pridno in polteno. vajeno konfeikcijskega dela, išče službo. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16001-2 Natakarica i osebno pravico in kavči jo, išče službo. Pomudbe na oglasni oddelek Jutra pod >1000 Din«. 16006-2 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izborno koso Finajiclrja ali zalagatelja i£5em sa dobro idočo ms-nu.fakturno in modno trgovino v me»t.u, na zolo prometnem kraju. Ponudbe tia oglasna oddelek »Jutra pod »Mesto*. 16092-16 Vložno knjigo Ljudske poe.oji4n.ice v Celju do 100.000 Din, kupim pt> dogovoru. Pomid'be na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnje plačilo«. 16001-16 Knjižice Kmetske posojilnice, 5000 za 15 Din i® patent koeir- S 10'00° itrMP . "aProdaj Pismene vprašanja na ogl od-deiek »Jutra« pod šifro »E me teka 1000«. 16019-16 nik »Blisk« dobite mu« pri tvrdiki Fr. Stupica v Lju-b'jeni, G-osposvetska c. 1. 15670-6 | Mestne hranilnice Športni voziček knjižico 50.000 prodom za proda France! j t Hrenovi 64 Vi,>Stt J* originalne •• • • za kompenzacijo. Pišite na ost'as. oddelek »Jutra« pod »Samo gotovina«. 16018-16 Prodam knjižico B«novi neke hranilnice v Ljubi jam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 16022-16 ulici 4. 15095-6 Otroški voziček dobro ohranjen, z ograjo ugodno proda Bani«. Vil-harjeva ceste itev. 30/1. 13996-6 Prodajalko prmyvTet.no in agilno prodajno moč sprejmem takoj ■Ji 6 1. julijem. Učno epri-ievalo ni potre-Hno. peč pa kre-zpogoiuo poštenje, znali, je ročnih d-W i.n nemškega jezika. Dopise n« po-diružiVo *Jntra« v Celju pod »Zdravilišče«. 1*5029-1 Beseda 1 Din davpk 2 Din Slfro ali dajanje na Blova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Din Mesar, vajenca poštenih staršev, sprej me Ivan Baš. Kodelievo tri LJubljani. 15920-44 Učenko pridno in pošteno sprejmem takoj za »trojno pletenje. Pogoj je znanje roč nih dol Dopise na podružnico »J-utra« v Celin pod ♦Ročno delo«. 16030-« Beseda 1 Din davek 2 Din ca. Slfro ali dajanje na •lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. nn»w 15 nin Za sprejemne izpite pripravlja profesor. Infor-m-.icij« p"; gosp. Bomb«-&n, »liraiteljii na II. realni gimnaziji na Poljanski cesti. 16007-4 Samo še danes #0 lahko vpišete v pripravljalni tečaj xa sprejemni Izpit ta srednje šole. Prn-feiova 8/H. 16006-4 Službe išče Beseda SO para davek 9 Din za Sifro ali da fante naslova 3 Din. Na) manfft' tp nin Prodajalka 1 dobrimi eipričevali. poštena in marljiva, dobro kurjena v mešani stroki, ieli kjerkoli nameščenje. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16002-2 Pekovski pomočnik C mojstrskim izpitom, želi pre meniti mesto — naj-raie ▼ Ljub jeni. kjer im« svoje »djemalce. — Ponudbe na oplas. oddelek ».Jutra« pod »Vajen vsega dele«. 15502-2 Zelo poceni se oblečete pri Preskerju Hranilno knjižico Maribor Narodni dom. do v Ljubljani, Sv, Petra ee- 30.000. kupim proti takoj eta št. 14. 183-6 J šnji gotovini. Ponudbe na -------I podružnico »Jntra« v Ma- Otroška posteljica ^ naprodaj v Veliki čolnarski tri ici Stev. 15,1. 16028-16 1600S-6 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na 'lova 5 Din. Najmanlšt znesek 17 Din Kopalno banjo dobro ohranjeno kupim ta-kioj. Cenjene ponudbe pod »M. B.« na oglasni oddelek »Jutra«. 1508S-7 tieoeds 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na [ slova « Din. Najmanj enesek 17 Din. Parcele ob Linhartovi cesti — ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15924-20 Pozor! Naprodaj lepa poeeat t dobrimi dohodki in poleg lepa vile 1 velikim vrtom, kletmi, in Se poleg več stavbnih parcel. Vzamem hrantlne knjižice Kmečke in ljudske posojilnice v \r,__t__ . , , i Ljnbljam. Natančna pojae- vsakovrstno 2.latO ni!« daje Franjo Pristave. kupuje po najvišjih c-enah Erjavčeva cesta St. 4a/I Vrednote Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfre ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš' znesek 17 Din. ČERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 Oblačila Ljubljana. 15688-20 Kupim ali zamenjam 1—^Stanovanjsko hišo v Ljubljani ali okolici. Po-nndbe na n-s A^^^Vfe »Jutra« pod »Do 400.000«. 16017-20 Mesnico na selo pnoajetttem kraju v Ljobljam oddam v najem proti odkupnini, zaradi priženi tv« ne mesarijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16000-J9 Restavracijo z bogatim inventarjem prodam v centru Zagreba. LokaJ ima centralno kurjavo. Prijaaen vrt. velik promet. Radi rodbinskih razmer selo ugodna cene Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«, 15666-19 Dobra gostilna staroinan«, v enem najboij obiskanih predmestij Maribora, 1 inventarjem, nekaj njive in gozda (stavbne parcele) redi družinskih razmer poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem odde'ku »Jutira«. 16027-19 Dijaške a obe eseda I Din davek 2 Dtn Slfro ali dajanje na 'lova 5 Din NaJmanIS) znesek O Din Za osmošolca iščem v Mariboru stanovanje e hrano, poleg drugega osmošolca. ali pri profesor ju (uči tri ju). Ponudbe s ceno pod »Devetnajst« na oglasni oddelek »Jutra«. 15987-22 Stanovanja iHeaeda I Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na tov« 9 Din Najmantš-znesek - Din Veliko sobo s kuhinjo 8 8«n T*, takoj ali e 1. julijem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »AP 17«. 16006-21/e a tanovanje seseda 1 Din davek 3 Din za Slfro ali dajanje na lova b Din Najmanjši mesek 17 nin Sobo ki kuhinjo elektriko in vodovodom za 230 Din oddam v Mejami, Val. Vodnikova št. S8. 15996-21 Beseda 1 Din davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. NUmanJši znesek 17 Uln Črna moška obleka I Dvostanovanj. hišo (mod.no hlače) za gospoda I lepo, enonadstroptto, poce-srednje, vitke_ postave, nd prodam. De'oma prev-ugodno naprodaj. Naslov I zem hipoteke, ostalo gotio-oglasnem oddelku Jutra I vina. — Šiške, Cernetova 16010-13 j št. 32/1. 16035-20 neseda 1 Din davek 2 Din '.a Slfro ali dajanje na -lova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din Hranilne vloge vseh bank kupujemo m prodajamo najugodneje in toč do. Bankarsko poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška ulica 6/U. Tei. inter-urb. 38-38. Za odgovor priložiti 3 Din v znamkah 161-16 Vlogo Ljudske posojiinice ljubljanske, 60.000 Din, event. tudi več ali manj, prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina takoj«. 15990-16 10.000 Din protii sigurnemu jamstvu rabim takoj. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Nujno«. 16024-16 Beseda 1 Din davek 9 Din za Slfro ali da lan le na I slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 rHn Suhe gobe poem oddelku »Jutra«. 16965-33 Na Poljanski cesti v novi hiši oddam sobo e posebnim vivodom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra-16994-28 oprem jetvo — . posebnim vbodom, 6 brano ali brez oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 16013-23 Separirano sobo lopo, oddam na Mestnem trgu 17/TL mata 8. 16033-33 2 pra r ni sobi vezana, tik g?avne pošte, s souporabo kopalnici- oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16006-23 PenskHi Zanier Sv. Pavel pri Preboldu, Savinjske dolina. Dravska banovina. Zračne sobe. pr vovrstna hrane, lep vrt. smrsikov gozd. t«ni«. 65 m dolg lasten kopalni bszen. Dnevna perm j« 40—56 Din 15413-38 Dopisi Beseda <) Din davek Dio '» Mfrc alt -laianls ns *lova 9 Din Nalmanl* enesek 20 Din Drž. uradnica stara 26 let, ieli resnega znanja e situiranim držav nim uradnikom, najraje z učiteljem, železničarjem ali tehnikom. Ločenci izključeni. Noaroriinvne dopise no podružnico »Jutra« v Maribor« pod »Dobra volja«. 16026-21 Beeeda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova S Din. Najmanj znesek 17 Din. Kratek klavir z ixbornim glasom, dunajski fabrikat, v brezhibnem stenju prodam — tudi za vlogo Ljubljanske kreditne banke, event. na obroke, s primerno garancijo. Na slov pove .vglasni oddelek »Jutra« 1601.1-26 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da nas je zapustila za vedno naša iskreno ljubljena žena, mati, stara mati, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa ELIZABETA DRNOVŠEK roj. FROSENC posestnica in gostilničarka dne 10. t. m. ob % na 9. zvečer, po dolgi in mučni bolezni, v starosti 69 let, previdena s svetotajstvi. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 12. t. m, ob %10. uri dopoldne na farno pokopališče na Savi. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne IS. t. m., ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi na. Savi. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Sava pri Litiji, Brno (CSR), Ljubljana, Mojstrana, dne 11. junija 1934. Žalujoče rodbine: DRNOVŠEK, PROSENC, RABIC, GREGORC, FEŠTAJN, JAMA, USTAR, ODLASEK, ZAJC in ostalo sorodstvo. 5526 Vsakogar lahko doleti nezgoda. »FTTONIN« prepreči infekcijo, ustavi krvavenje in zelo naglo zaceli rane. Ako se uporabi »FITONIN« takoj kot prvo sredstvo, potem sploh ne more priti do gnojenja, ker ugonobi v roku pol ure »FITONIN« vse klice, ki povzročajo gnojenje. Zato je »FI TON1N« potreben povsod, kjer preti opas-nost poškodbe. Steklenica v lekarnah Din 20.—. Po poštnem povzetju dve steklenici Din 50.—. Poučno knjižico št. 14 pošlje brezplačno »FITONIN«, dr. z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. pod br. 1281 od 28. VIL 1933.) čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" OGLAS Na dan 14. juna 1934 godlne održade se u 11 časova prva us-mena direktna pogodba ZA NABAVKU 450.000 kg PORTLAND CEMENTA u kancelariji režiske komisije Mlnistarstva Vojske i Mornarice od-redjene sa Str. Pov. L S. Br. 562-34, u zgradi Komande Dravske Divizijske Oblasti u Ljubljani. Uslovi se mogu videti kod Referenta Inžlnjerije komande Dravske Divizijske Oblasti u kancelarisko vreme. Kaucija se polaže na kasi Poštanske Stedionice u Ljubljani najdalje do 10 časova na dan zaključen ja pogodbe, i to: Naši državljani 20.000 dinara, a strani državljani 40.000 dinara IZ KANCELARIJE REZIJSKE KOMISIJE Br. 65-34. 5467 Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mama, stara mama, teta, tašča, gospa Ana tSiemt* v nedeljo, dne 10. t m., po kratki mukepoini bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 12. junija 1934 ob H 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana^Vrhnika, dne 10. junija 1934 5529 Globoko žalujoče rodbine: PH. MR. HOČEVAR, ŠUSTERŠIČ, TIČAR. Bre« posebnega obvestila t Občina Ljubljane Mestnj pogrebni zavod Potrti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil dne 10. t. m. v 89. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, naš nadvse ljubljena oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Albert pl. Levičnik predsednik deželnega sodišča v pokoju, meščan ljubljanski, častni občan logaški in železniški, bivši generalni varuh, imeiitelj reda Belega orla V. in sv. Save III. razreda. Truplo b!agopokojni»ka se bo blagoslovijo dne 12. rimiia 1934 ob 2. uri popoldne v hiši žalosti, Napoleonov trg št. 7, odkoder se prepelje v Železnike nad Škofijo Lcko, kjer se vrši pogreb istega dne ob 4. uri popoldne na tamošnje farno pokopališče. Prosimo tihega sožalja. 5528 V Ljubljani, 10. junija 1934. Žalujoči ostali. Iltaf te Jiitrove male oglase ki ima jo uspeh