Murska Sobota, 11. avgusta 1988 • Leto XI. • Št. 30 • Cena 1100 din
VREME
Ob koncu tedna se bo nadaljevalo suho in toplo vreme.
NA GORIČKEM
SO
PRIJAZNI LJUDJE
PREKIPEVA
Kmetu je dovolj: naj prosi, naj vpije, naj grozi, vedno znova je opeharjen. In kdo je zato odgovoren — Mikuličeva vlada, ki zadržuje standard z nespremenljivo in nizko ceno, slovensko upravno in politično vodstvo, ki v besedah kmetu sicer pomaga, v resnici pa za njega ničesara ne naredi? Ali morda mlekarji, ki ne poznajo nobene poslovne etike?
Tako so zapisali v protestno pismo, naslovljeno na vse pristojne v Slovenski kmečki zvezi in Zvezi slovenske kmečke mladine. Konec junija so se vsi, ki imajo kakršnokoli besedo pri oblikovanju cen mleka, dogovorili, da mora biti mleko, oddano v juliju, plačano najmanj po 500 dinarjev za liter, v avgustu pa po 604 dinarje, kar je še vedno z 20 odstotkov manj, kot so izračunali na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Razliko od zagotovljene cene 478 dinarjev, ki jo določa Zis, naj bi po takratnem dogovoru plača! republiški sis za intervencije v kmetijstvu, za mleko za predelavo pa mlekarji z višjimi cenami. Iz tega ni bilo nič: kmetje so v juniju dobili za mleko le zaščitno ceno, v avgustu pa 550 dinarjev za liter.
Obe zvezi v prostoru zahtevala odgovor na vprašanje, kdo je odgovoren za to, in seveda da morajo rejci krav molznic dobiti v juliju dogovorjeno ceno za julij in avgust, cena mleka, odkupljenega v septembru, pa mora pokriti najmanj 90 odstotkov lastne cene, ki jo bo za ta mesec določi! kmetijski inštitut Slovenije. Najkasneje v septembru mora biti sprejeta trajna rešitev za določanje odkupnih cen mleka.
V zvezi s programom financiranja novogradenj in obnov stojišč zahtevajo zagotovitev denarja za tiste programe, ki imajo že urejeno dokumentacijo in se sprašujejo, kaj se bo septembra dogajalo s kmetijskimi posojili. V protestu je tudi domneva (ker šobile v juliju izmerjene nenormalno nizke tolš-čne stopnje), da gre nemara celo za goljufijo, zato zahtevajo intervencijo inšpekcijskih služb.
Ob koncu pisma predstavniki obeh Zvez sprašujejo, zakaj moramo stvari zaostrovati do take mere, da kmetje že razmišljajo o tem, da bi šli na ulico.
Vendar tudi »ulica« ni rešitev.
Pridelovalci in predelovalci mleka imajo dovolj skupnih interesov, ki so tudi družbeni. Prvi in najpomembnejši je, da nam ne bi že v kratkem ta po svoje nesmiselna »mlečna vojna« osušila vrelcev.
Zato naj bo sicer oster protest obeh zvez poziv k dogovoru vseh odgovornih, kajti mleko ni voda — in še z vodo je včasih križ.
Med tem ko je mamica pohitela v prodajalno otroških izdelkov, da bi med razprodajo našla kaj primernega za svoja otroka, sta mlajša pri hiši ostala zunaj in se razgledujeta po panoju, ki napoveduje posezonsko razprodajo otroške konfekcije. Četudi je znižana kar za štirideset odstotkov, je še vedno draga, zato ob razprodajah (o katerih smo se razpisali na strani 5) ni odveč spomniti na predloge, da bi v skrbi za rodnost izdelke za otroke manj obdavčevali in tako mladim družinam omogočali neobremenjeno načrtovanje, pa tudi poskrbeli, da naš rod ne izumre. Ob teh cenah kaj lahko!	bb, foto Nataša Juhnov
POMURSKO GOSPODARSTVO PO ŠESTIH MESECIH
Izgube manjše, brez njih pa ni šlo
Da se razmere gospodarjenja zelo hitro spremenijo, za ene na boljše, za druge na slabše, potrjujejo tudi podatki o polletnem gospodarjenju. V Službi družbenega knjigovostva v Murski Soboti so že pripravili informacijo o tekočih izgubah pomurskega združenega dela po periodičnih obračunih, iz katere je mogoče ugotoviti, da se je število izgubarjev sicer povečalo, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa so skupne izgube manjše. Tako je 16 organizacij združenega dela ob polletju imelo za nekaj več kot 5 milijard dinarjev izgube, kar je dobrih 14 odstotkov
Čeprav je bila folklorna skupina, ki deluje v okviru društva Lastovka v Ingolstadtu, dokaj okrnjena, ker niso mogli priti nastopat vsi plesalci, pa so bili udeleženci 11. skupnega srečanja zdomcev in izseljencev minulo nedeljo v Moravskih Toplicah prijetno presenečeni. Več o srečanju na str. 8.
Foto: J. G.
manj kot v enakem obdobju lani in skoraj za 42 odstotkov manj kot v letošnjem prvem četrtletju, za polovico manjša kot v lanskem polletju pa je tudi izguba na delavca.
Vrednostno so izgubo najbolj zmanjšali v lendavski občini, na kar je vplival pozitivni finančni rezultat v Nafti, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa se je izguba lendavskega gospodarstva zmanjšala za skoraj 42 odstotkov. Skrb zbujajoče ob tem pa je, da so vse organizacije združenega dela v lendavski občini, ki tokrat prikazujejo izgubo, bile še lani ob polletju brez izgu
be, največji negativni rezultat pa ima Primatov tozd Skladiščna oprema, kar 72 odstotkov vseh izgub v občini. Največji delež pomurskih izgub tokrat odpade na radgonsko občino, kjer se je izguba povečala za skoraj 190 odstotkov, imajo pa jo štiri organizacije združenega dela v višini 2,3 milijarde dinarjev. Največji odstotek zmanjšanja izgub so ob polletju zabeležili v soboški občini, saj je v primerjavi z enakim obdobjem lani manjša za 82 odstotkov, izgubo imata le Platana in Agromerkur v svojih treh tozdih. Najmanj organizacij združenega dela z izgubo pa ima občina Ljutomer, je pa tu izguba kar trikrat večja kot lani ob polletju.
Največji pomurski izgubar tudi tokrat ostaja v lendavski občini, saj ima Primatov tozd Skladiščna oprema kar 29 odstotkov regijske izgube, vzroke zanjo pa navajajo v zmanjšani proizvodnji, povečanih obratnih sredstev. Več kot milijardo dinarjev izgube imajo še V Radenskinem tozdu Mineralna voda, nastala pa je zaradi razkoraka med vhodnimi-surovinami in cenami mineralne vode, ki so bile do sprejetja majskih ukrepov zamrznejene.
Kako bodo sicer sprejeti majski ukrepi vplivali na poslovne rezultate pomurskega združenega dela, je v tem trenutku še težko napovedati, več pa bo znano že po periodičnih obračunih za 9 mesecev. Zato so zdaj vse aktivnosti usmerjene v prilagajanje novim razmeram gospodarjenja, saj praksa potrjuje, da sp tam, kjer se znajo hitreje prilagoditi, tudi težave manjše.
L. Kovač
LJUTOMER
OBLETNICA BOJA
ZA SLOVENSTVO
9. avgusta 1988 je minilo natanko 120 let, kar se je v Huberje-vem in deloma Poschlovem logu zbralo čez 7.000 ljudi na L slovenskem taboru. Gre za obletnico, ki je danes aktualna bolj kot kdaj prej.
Ze leta 1868 so bile na tem množičnem shodu izrečene zahteve po slovenskem jeziku v slovenskih uradih, v šolah in povsod tam, kjer žive Slovenci. Že takrat se je slovenska množica, ki so jo vodili intelektualci zavedala, da je slovenski jezik osnova narodove zavesti in narodovega obstoja.
Vsaj v tem delu lahko L slovenski tabor v Ljutomeru močno aktualiziramo tudi danes.
Osrednja proslava, ki bo v Ljutomeru 18. septembra letos, bo zato še toliko pomembnejša. Predvidoma ho slavnostni govornik Janez Stanovnik, predsednik predsedstva SR Slovenije.
ČIGAVI S(M)0?
•'Da. rad bi se vrnil domov, saj me čaka nova hiša in jablane že rodijo: tudi nekaj domačega vina z >!ugaše- že maprešamr !n vsa ta jeta, odkar živim v tujini, sem plačeval krajevni samoprispevek, pa letni prispevek za vodo, vključil sem se tudi v akcijo za telefon pa za.. .
In res sem se nekega dne pozanimal, kako bi bilo z zaposlitvijo. če bi se vrni! domov. Toda rekli so mi, naj raje ostanem tam, kjer sem. češ saj še z ’našimi- nimajo kam. A čigavi smo potem mi? sem vprašat Odgovora nisem dobil. Pa to človeka močno boli.. .«
Ta pripoved enega izmed naših delavcev, ki so na začasnem (?) delu v Ingolstadtu, razkriva kruto resnico našega sedanjega gospodarskega položaja. zlasti v Pomurju, kjer vse več ljudi zaman trka na vrata, da bi dobili delo. In ta kruta resnica prinaša tudi krivice
Nekoč, še nedolgo od tega, pa smo zdomce skoraj ’Silili- (dokaj odtočno nagovarjali), naj se vrnejo domov, saj so bili seznami potreb pb delavcih dokaj dolgi. Toda večina jih je raje ostala na tujem. da bi si poleg avtomobila zaslužila še za hišo, morda tudi traktor in. . . Vsak je imel pač svoje načrte. Le malokdo pa je mislil, da bo bivanje v tujini tako dolgo trajalo, da bo tam prebil najlepša leta svojega življenja. In to je v mnogih pustilo globoke brazde. Zdaj, ko bi se morda vrnili za stalno domov, pa jih čaka negotova prihodnost. Večina jih je odšla na tuje brez poklicne izobrazbe, tam to niti ni bilo toliko pomembno; in kam zdaj po petnajstih, dvajsetih in več letih trdega dela pa dobrega zaslužka? Pri nas so razmere precej drugačne. V glavnem ponujamo zdomcem le možnost zaposlitve v drobnem gospodarstvu, k temu jih celo dokaj glasno spodbujamo, nato pa jim, kot kaže praksa, postavljamo številne administrativne ovire pri pridobivanju obrtnih dovoljenj in drugih dokumentov za samostojno delo; omejujemo jih tudi s carinskimi in drugimi zakonskimi predpisi. Prav gotovo pa bi bilo drugače, če bi, kot predlagajo naši delavci na začasnem delu v tujini, odpravili vrednostni limit pri uvozu, saj je praksa pokazala, da se potrebe po količini opreme pokažejo šele po enem letu poslovanja; če bi uredili tudi vprašanje legalnega pridobivanja deviznih sredstev za obrtno dejavnost, predvsem v primerih, ko zasebniki izdelke tudi izvažajo; če bi bila bolj spodbudna kreditna politika in bi tudi uredili vprašanje vlaganja deviznih sredstev delavcev iz tujine v organizacije združenega dela, kakor tudi v obrtniške delavnice v okviru OZD in če bi združeno delo pokazalo večje zanimanje za sklepanje dolgoročnih sporazumov o poslovnem sodelovanju s samostojnimi obrtniki, pa še bi lahko dodali kakšen >če<.
in če smo se tako rekoč sprijaznili, da so najlepša (delovna) leta pustili na tujem delavci, ki so odšli tja pred desetimi in več leti, ne bi smeli odpisati- njihovih otrok. Zato je skrajni čas, da med drugim začnemo uresničevati zamisli o ustanavljanju mladinskih zadrug oziroma delovnih organizacij, v katere bi lahko prav tako vlagali svoja sredstva zdomci, da bodo ostali naši, pa jih moramo tudi vključiti v slovenski dopolnilni pouk in v naša društva, ki jih je v Zahodni Evropi okrog 50. Primer Lastovke iz Ingolstadta, kjer dela največ Pomurcev, je na srečo še kar spodbuden. Da bi le ostalo tako!	Jože Graj
aktualno doma in po svetu
Turneja britanske ministrske predsednice Margaret Thatcher po Avstraliji ni bila triumfalna. Na ulicah Melbourna so jo pričakali z vzkliki Maggie go home. Med drugim se je znašla v nevarnem okrožju pristašev IRA, tako da je imela, kot kaže posnetek, njena telesna straža dovolj razlogov za zaskrbljenost.
ODMEVI
Stanovnik: Hočem biti gospodar v svoji hiši
Po objavi Duginega intervjuja z Janezom Stanovnikom se je vanj najprej spotaknil komentator Borbe, kajti predsednik predsedstva SRS je med drugim rekel: »Če Miloševič reče, >mi bomo uredili razmere v Srbiji, drugi nam niso mart, jaz pravim: prav imaš. Tako je! Vendar isto pravico zahtevam tudi zase. Hočem biti gospodar v svoji hiši.« Na Miloševičevo izjavo ni bilo odmeva, Stanovniku pa Borba očita, da bi moral vedeti: »Če bodo naše republike še bolj obrnjene le k sebi na dosedanji način, bo demokracija — znotraj republik in v Jugoslaviji — postala le notranja stvar republiških politično-Ijudskih zvez in dobre volje gospodarjev. Bila bi prvenstveno nacionalna in tako bi se nacionalnim ekonomijam kaj kmalu lahko pridružila nacionalna demokracija in nacionalni socializmi, ki bi nas ponovno vrnili v čas srbsko-slovenskih in ostalih koalicij. V vsakem primeru bi vsi bolj ali manj ignorirali Jugoslavijo in ne bi bila »organska« celota. To pa bi morala biti, če hoče obstati.«
V Borbi je torej doživela teza o pravici do gospodarjenja na svojem oster napad, v polemiko pa se je vključilo tudi Delo. Razpravljanja o tem, kdo in kaj »dezintegrira« Jugoslavijo, že počasi utrujajo in vprašanje je, ali se še sploh splača prepirati o tem. Vsi reformni poskusi v socializmu so se gibali v mejah različnih centralizacij in decentralizacij državne in partijske oblasti, zato so tudi bili — ob morebitnih trenutnih uspehih — obsojeni na polom. Tudi izkušnje drugih socialističnih držav bi nas morale izučiti, da si ni več mogoče privoščiti razkošja še enega zgodovinskega neuspeha po tej formuli. Čas je, da oblast naposled sestopi v civilno družbo (pri čemer so povsem jasne funkcije države) in da se nenehne »demokratizacije« kot občasna popuščanja ljudem in njihovi volji končajo z demokracijo. Vse to je z neštetimi nitmi povezano z demokracijo v ekonomiji, torej z avtonomnostjo podjetij, svobodnim podjetništvom itd. Za usodo Jugoslavije kot države se nam ni treba bati že zaradi njenega mednarodnega položaja. Bati pa se je treba za njeno ljudstvo in narode, ki nimajo prav nobenega zagotovila, da ne bodo tudi v »čvrsti« federaciji drseli v socialno in kulturno revščino. Edina alternativa temu zgodovinskemu scenariju, ki se že dogaja, pa je, da bo lahko vsak gospodaril v svoji hiši: delegati v zveznem parlamentu, narodi v svojih državah, delavci na svojih delovnih mestih. Pravilo je, končuje svoj komentar Delo, da vsakdo gospodari na svojem bolje, kot mu lahko gospodarijo drugi.
Doslej se je že veliko govorilo o možnostih vlaganja sredstev občanov, pa tudi družbenih sovlagateljev v nove programe, kar naj bi uzakonili v ustavnih in gospodarskih reformah. V naši republiki so se še pred normativnimi rešitvami našle prve organizacije, tokrat jih imenujmo kar podjetja, ki ponujajo roko zasebnemu kapitalu. V tem trenutku sta javnosti znani predvsem dve imeni, ki se pripravljata na emisijo lastnih vrednostih papirjev v obliki obveznic.
KMALU OBVEZNICE
Zdravilišče Rogaška Slatina bo v drugi polovici avgusta razpisalo obveznice za financiranje razvojnih načrtov. Na ta način naj bi zbrali 12 milijard dinarjev, najmanjša ponujena vrednost obveznic'posameznikom in družbenim organizacijam pa bo 10 milijonov dinarjev. Rok vračila na bi bil šest let, obresti in davčne olajšave zanimive za obe strani, za čas poslovnega odnosa pa zdravilišče ponuja še nekaj drugih ugodnosti. Izdelali so program vlaganj in zanj že dobili soglasje republiškega sekretariata za finance. Program je usmerjen v izvoz storitev in popestritev zunajpenzionske ponudbe.
V ETI Cerkno pa bi z angažiranjem zasebnega kapitala zgradili novo livarno. Podrobnosti tu še niso določili. Pri tej naložbi bo angažiran tudi tuji kapital, in sicer firme EGO iz ŽRN.
Obstajajo možnosti, da se s podobnimi namerami pojavijo tudi drugi, kajti ideološke ovire smo, kot kaže, za takšen način produktivnega angažiranja zasebnega kapitala le premagali. Preden bo zaživel trg vrednostnih papirjev, pa čaka odgovorne
v raznih inštitucijah veliko operativnega dela, saj bo -potrebno odpraviti številne sistemske blokade, uveljaviti tržni koncept de-
Nova serija podražitev
Samo v nekaj dneh se je življenje podražilo za šest odstotkov. Zvezni izvršni svet je z odobritvijo skupnih elementov za cene energije, železniških in potniških storitev ter nekaterih osnovnih živil odpravil censka neskladja, kot je bilo rečeno na tiskovni konferenci. Že zdavnaj je bilo namreč dogovorjeno in usklajeno, da se bodo cene nafte in njenih derivatov, premoga, elektrike, železniških in poštnih storitev do konca leta izenačile s svetovnimi cenami, vendar to zaradi težavnega materialnega položaja občanov ni mogoče. Odprava censkih neskladij je zato predvidena do konca naslednjega leta, poštne storitve pa se bodo izenačile do konca leta 1990.
Avgustovska serija podražitev se je začela pri elektrikarjih. Od . 1. avgusta je elektrika dražja za 40 odstotkov, s čemer naj bi odpravili le šestino razkoraka v primerjavi z drugimi cenami. S tem že napovedujejo nove podražitve.
Med osnovnimi živili so se podražili jedilno olje, moka tipa 850 in kruh iz te moke. Nova drobnoprodajna cena olja je 2.500 dinarjev, moka tipa 850 se je podražila za 50 odstotkov in stane 390 dinarjev, kruh iz te moke pa se je podražil z 250 na 380 dinarjev.
Drobnoprodajne cene naftnih derivatov so višje za 40 odstotkov. 86-oktanski bencin st,ane 1300 dinarjev, 98-oktanski pa 1400 dinarjev. Kurilno olje za gospodinjstva je po novem 540 dinarjev za liter. Premog bo v povprečju dražji za 34,8 odstotka.
lovanja bančnega sistema, 'spremembe v posojilno-denarni politiki itd. Ali v sedanjih razmerah z visoko inflacijo in s prevelikim administriranjem pri vodenju gospodarstva vrednostni papirji lahko izzovejo širši interes, bo še letos odgovoril rogaški zgled. Če bi bilo dovolj samo zaupanje v uspešnost zdravilišča samega, k naslovu ne bi bilo potrebno postavljati vprašaja.
Rust pregnan iz ZSSR .
Mathias Rust, zahodnonemški državljan, ki je maja lani s l športnim letalom pristal na Rdečem trgu v Moskvi, je bil v minulem tednu izpuščen na prostost. Obsojen je bil na štiri leta , in je kazen prestajal v zaporu v predmestju Moskve. Pomilostil ga je Prezidij vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze in po izpustitvi pa je bil izgnan iz države.	’
Zaradi početja tega nemškega mladeniča je lani odletel praktično skoraj ves sovjetski vojaški vrh. Še sedaj niso po- I vsem pojasnjeni vzroki avanture, domnevajo pa, da je Rust hotel dokazati, kaj vse je možno navkljub sodobni vojaški tehni- | ki.
Izpustitev nemškega »avanturista« je izposloval zahodno- ’ nemški zunanji minister Genscher, ki je bil prejšnji teden na J uradnem obisku v Moskvi. Čeprav je po otoplitvi zahodno-nemško-sovjetskih odnosov kaj takega bilo pričakovati, se je to vendarle zgodilo zelo hitro. Genscherjev prvi komentar do-godka je bil: »To dokazuje sovjetsko pripravljenost resnega pristopa k reševanju vseh humanitarnih vprašanj.« Dejstvo pa je tudi, da ni šlo samo za enostransko širokosrčnost. Genscher I je namreč pred tem podprl razorožitvene predloge Gorbačova । v Evropi.
Iz v i r n o s t
Na zadnji seji CK ZKJ je moral predsednik, Stipe Šuvar, razlogom opozoriti na izvirnost Titovih vizij socializma nasproti realnosti, ki je prodajala državni kapitalizem za socializem.
Dogajanja, katerim smo zadnje čase priča, pač kažejo samo-pašnostneznanja o temeljnosti tistega, kar se je začelo dogajati okrog neposlušnosti jugoslovanskih reakcionarjev samozvanemu centru komunistov vsega sveta — samo zato, ker so bili naši revolucionarji sposobni misliti s svojo glavo.
Zdaj že tudi v Sovjetski zvezi delujejo na podlagi spoznanja, da človeštva ni mogoče pripeljati v komunizem kot poslušno čredo in da je pomanjkanje sposobnosti misliti z lastno glavo največja ovira uveljavljanju perestrojke.
Kaj naj torej rečemo o tem, da pravzaprav še nikjer ni dovolj nedvoumno uveljavljena Marksova vizija dela kot sonca, okrog katerega se mora vse vrteti, če hočemo premagati dediščino kapitala v sebi in okrog sebe?!
Ideja o osvobajanju delavskega razreda z vsemi sredstvi revolucije je potemtakem samo ena izmed etap uresničevanja ideje o DELU kot soncu, okrog katerega se vse vrti, če hočemo srečno človeštvo; in če smo jo uresničili z zmago v revoluciji, še ne pomeni, da je revolucija zmagala in da smo s tem dobili večno, nesprejemljivo družbo.
Še manj to pomeni, da smemo pospraviti delavski razred v okvire narodov in narodnosti in se prepustiti državnotvornosti — krepitvi držav, ko je čas odmiranja države že zdavnaj napovedan in tudi ustavno projiciran.
Osvobajanje delavskega razreda se nadaljuje z osvobajanjem dela, in če to ne poteka tako, kot je potrebno, potem nujno pride do trkanja na vsa vrata pri iskanju pravic, in to ne samo v posamični obliki, temveč v vse bolj kolektivnih in množičnih nastopih delavcev — in ne samo njih.
Ideje o tem, kako bi v posameznih okoljih najhitreje in najla-, že prišli do svobodnejšega življenja, naj jim rečemo alternativne ali ne, naj se kažejo kot alternativna gibanja ali drugače, so očitno tudi zdaj spremenjene tako, kot se je nekoč poskusila uveljaviti informbirojevska doktrina — z vsemi sredstvi nasprotovanja vsemu novemu.
Tovrstno polarizacijo je svoj čas ugotovil Branko Mikulič, ko je v skupščini spregovoril o šestih belih in dveh črnih ovcah — o šestih poslušnih dejavnikih federacije in dveh neposlušnih.
Med tem ko je z neuvrščenostjo kot odpiranju sodelovanja vseh zainteresiranih narodov in narodnosti sveta nastalo večanje prostora svoboščinam vseh vrst, je pri nas še vedno v modi konfrontacija med republikami in pokrajinama, kakor da so narodi ovce, ki pač morajo samo za svojimi ovni.
Razlike, ki so ali nastajajo med vodstvi, pač niso razlike med narodi in narodnostmi, zato jih (narodov in narodnosti) CK ZKJ ni imel na dnevnem redu, kakor je jasno pojasnil Stipe Šuvar onim, ki hočejo tako videti, saj je očitno, da so razlike zgodovinskega izvora: od materialnih do kulturnih, civilizacijskih, lastninskih . . .
Moglo bi se reči, da so razlike v nekakšni odvisnosti od stopnje osvobojenosti ljudi, ki živijo na posameznih območjih. Nemara je najbolj nazorna družina z vsemi lastnostmi soodvisnosti. Med tem ko je na Severu družina že zelo osvobojena, je na Jugu vse še zelo zakorenjeno prav na posedovanju: vemo za plemensko urejenost na Kosovu, kjer družine z več oboroženimi člani (tudi na stotine v širšem pomenu družine oziroma sorodstva) vladajo s slabšimi družinami.
V življenju je marsikaj podedovanega iz časov zasužnjevanja in suženjstva, zato se temu preostalemu bremenu preteklosti upirajo zlasti mladi z zahtevo, da življenje naj ne bo odvisno od dediščine oziroma od čakanja na njo, zato tudi v najširšem pomenu niso zadovoljni z odnosi, ki jih, zlasti z brezposelnostjo, odrivajo na rob dogajanj.
Kako spreminjati sedanjost, je vprašanje, na katerega je mogoče odgovarjati le z znanjem ideologije dela. Viktor Širec
---V ŽARIŠČU--------------------------
Zemljiški maksimum 3
Ustavna komisija skupščine SFRJ je po večdnevnih razpravah sprejela 30 dopolnil in ustavni zakon za njihovo izvajanje. Usklajena dopolnila bodo poslali zveznemu zboru, pred tem pa bo komisija skušala razčistiti še 14 zadržkov. Spregovorili pa so tudi o vprašanjih, o katerih se morajo do njene naslednje seje izreči v skupščinah republik in pokrajin, in o tistih stvareh, poleg nekaterih odloženih, ki ostajajo v delu v prihodnji fazi ustavnih sprememb.
Najmanj dilem je bilo okrog, gospodarskih vprašanj, več o političnem. sistemu in največ okrog odnosov v federaciji.
Spremembe gospodarskega sistema prinašajo večjo samostojnost kolektivom, avtonomnost pri sprejemanju samoupravnih, gospodarskih in razvojnih odločitev,’ vloga države pa je usmerjena na raven funkcioniranja ekonomskega sistema. Glede na zahteve iz razprave so predlagane tudi rešitve, ki omogočajo konkurenco družbene, zadružne in zasebne lastnine. V tem smislu so odpravljene vse omejitve lastnine, razen zemljiškega maksimuma, kjer je predlagana omejitev 30 hektarjev. Na osnovi takšnega urejanja odnosov v gospodarstvu je predlagana tudi sprememba v delovnih razmerjih, po katerih delavec lahko izgubi delo, če na svojem delovnem mestu nenamensko in neodgovorno izkorišča sredstva, ki so mu na voljo.
Člani ustavne komisije so predlagali, naj bi omejili obvezno odločanje z referendumom. Tako bi bil statut delovne organizacije edini dokument, ki bi ga sprejemali na referendumu, o osebnem izjavljanju pri drugih vprašanjih pa naj bi delavci odločili s statutom.. Predvideno je, da bo delavski svet upravni organ ozda, ločeni pa sta upravna in poslovodna funkcija. Novo je, da se poslovodni organ imenuje na podlagi javnega natečaja.
Predlagano je, da se delegati za skupščine občin ter skupščine republik in pokrajin volijo z neposrednim in tajnim glasova
njem in da je na seznamih več kandidatov. Na enak način bodo volili tudi delegate v družbenopolitični zbor. Zanj je bila v razpravi predlagana ukinitev, vendar so sklenili, da. ta zbor za zdaj ostane, da pa je treba pretehtati njegovo upravičenost in se o tem dokončno izreči v drugi fazi priprav na ustavo.
Koordinacijska skupina ustavne komisije je sklenila, da se predlagano dopolnilo o skupnih temeljih vzgoje in izobraževanja prečrta, da ne bi dosledno vztrajanje,slovenskih delegatov Ogrozilo sprejemanja vseh ustavnih dopolnil, kar so člani ustavne komisije podprli.
Predlagana dopolnila nekoliko povečujejo možnosti zveznih organov pri izvajanju zveznih zakonov, ki jih morajo izpolnjevati organi republik in pokrajin. Sprejeli so tudi dopolnilo o financiranju JLA, potem ko je predstavnik Slovenije povedal, da lahko pričakujejo dokončno soglasje naše republike.
Komisija se ni opredelila za uvedbo zbora združenega dela v zvezni skupščini, temveč za to, da najmanj polovico delegatov v zveznem zboru sestavljajo delegati iz združenega dela in da tudi delegacije republik in pokrajin v zboru republik in pokrajin sestavlja najmanj polovica delegatov iz združenega dela.
Kljub nasprotovanju Slovenije je odločeno, da federacija sprejema temelje davčnega sistema.
Strinjali so se s tem, da predstavnik ZKJ ne bo več član državnega predsedstva in da člane predsedstva predlaga SZDL v re-‘
globus
BAGDAD, TEHERAN, NEW
YORK — Irak je pripravljena nemudoma ustaviti oborožene akcije, če bo Iran jasno in nedvoumno pristal na neposredna pogajanja, ki naj bi se začela takoj po prekinitvi ognja. Iran je sprejel iraški predlog o začetku neposrednih mirovnih pogajanj in, kot je sporočil teheranski radio, je iranski zunanji minister to stališče že posredoval generalnemu sekretarju OZN. Medtem pa si je vojaška ekipa OZN v Bagdadu in Teheranu že utrla prve poti za dokončno prekinitev ognja. Na samem začetku tega procesa naj bi 250 pripadnikov mirovnih sil iz raznih držav članic združenih narodov — tudi iz Jugoslavije — nadzorovalo prekinitev ognja.
ZADAR —- Hans Dietrich Genscher, zahodnonemški zunanji minister, in njegov gostitelj, zvezni sekretar za zunanje zadeve, sta se pogovarjala o političnem položaju v svetu in o odnosih med državama.
SIDNEY - Sydney Mornig Herald .napoveduje, da bo od začetka prihodnjega leta Avstralcem s plitkejšimi žepi na voljo vrsta cenenih avtomobilov, med njimi tudi naš jugo. Za Zastavin jugo je v Avstraliji precej zanimanja, še posebno po uspešni predstavitvi juga 55 A v jugoslovanskem paviljonu na svetovni razstavi Expo 88 v Brisbanu.
ŽENEVA — V armade po vsem svetu bodo letos vključili okoli 200 tisoč otrok, ki jih v glavnem prisilno rekrutirajo. Oficirji z mladoletnimi vojaki običajno zelo grobo ravnajo. Mnoge izmed njih izurijo za vohunstvo in terorizem, je rečeno v sporočilu za komisijo združenih narodov za človekove pravice.
ISLAMABAD - Neznani atentatorje ubil verskega voditelja tamkajšnje šiitske skupnosti, Saida Arifa Huseina al Huseini-ja. Po atentatu so v Karačiju, Pe-šavarju in drugih mestih izbruhnile demonstracije. Lani je v krvavih spopadih med šiiti in suniti umrlo več kot 200 Ljudi.
globus
0 hektarjev publikah ih pokrajinah, vendar šele po tem, ko se prej o kandidatih pogovorijo v Socialistični zvezi Jugoslavije: Polemična razprava je bila okrog načina volitev članov predsedstva. Ali bodo te volitve v zvezni skupščini ali v skupščinah republikah in pokrajinah, ostaja zaenkrat odprto vprašanje.
Dopolnilo, ki se nanaša na pristojnosti zveznega sodišča, so sprejeli kljub nesoglasju Slovenije k nekaterim točkam, med drugim tudi k temu, da zvezno sodišče odloča o svoboščinah in pravicah ljudi, ko je to določeno z zveznim zakonom. Komisija pa je sprejela slovensko stališče, da zvezno sodišče ne bi smelo odločati na zadnji stopnji vedno, ko je izrečena smrtna kažen, saj niso sprejeti niti predlogi o sprejetju enotnega kazen skega zakonika niti da se smrtna kazen predpiše samo z zveznim kazenskim zakonikom. Zaradi nestrinjanja Slovenije bodo še enkrat preučili rešitev, po kateri lahko zvezni javni’ tožilec daje obvezna navodila za delo republiškega oziroma pokrajinskega tožilca in uvede kazenski pregon za kazniva dejanja in gospodarske prestopke predpisane z zveznim zakonom. V dopolnilu ni več določila, ki bi zveznemu tožilcu omogočalo, da, ko začne s pregonom, praktično lahko ukrepa tudi na pristojnem sodišču.
Komisiji ostaja za nadaljnjo raz- -pravo še nekaj pomembnih vprašanj. Nemudoma bodo razpravljali o dodatno predlagani rešitvi o preobrazbi sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in pokrajine Kosovo, kar naj bi po možnosti še vključili v predlog sprememb ustave. Isto velja za predlog, kdo.naj v prihodnje predstavlja Zis, prav tako naj bi se izjasnili o predlogu, da bi bilo za funkcionarje izvršnih in morda tudi upravnih organov več kandidatov. Za prihodnjo etapo ustavnih sprememb so med drugim odložili tudi vprašanje, po katerem naj bi črtali ustavno določilo o predsedstvih republik in pokrajin. Teh ne bi ukinili, pač pa bi prenehala ustavna obveznost njihovega konstituiranja.
STRAN 2
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
»Želim si čim več sodelovanja...«
Spomladi je prevzel funkcijo sekretarja Občinskega sveta Zveze sindikatov Gornja Radgona Jože Lebar. Prej je bil zaposlen v Lini Apače in je že dolgoletni znanec v družbenopolitičnem življenju, čeprav smo se že dolgo dogovarjali za kratek pogovor, smo zaradi obilice dela v minulih mesecih šele sedaj uspeli načrtovano tudi uresničiti.
Kakšno delo vas je pričakalo kot sekretarja OS ZSS?
»Razmere, kakršne so ta čas v našem gospodarstvu, so hkrati tudi razmere v družbenopolitični organizacijah. Predvsem je tako v organizaciji, ki je na neki način delavska in se zato ti problemi še bolj kažejo v njenem delovanju. Jaz sem s to svojo novo delovno obvezo padel v dokaj burno predvsem odgovorno delo. Od sindikalne organizacije se namreč v tem času zahteva mnogo več kot v preteklosti. Prenova te organizacije zahteva od funkcionarjev na vseh ravneh, da v resnici preidejo k takšnemu delu, kakršnega delavci v združenem delu zahtevajo in želijo.«
Vedeli ste, da delo ne bo lahko, pa ste ga kljub temu sprejeli?
»To sem gotovo vedel in to je bil zame tudi izziv. V delovnem okolju kjer sem bil zaposlen, so bile prav tako zahtevne in odgovorne naloge, zato se teh odgovornosti, ki so pred funkcionarjem občinske organizacije, nekako nisem ustrašil. To mi je bil izziv.«
Kakšno je sploh vaše delo, je to bolj pisarniško ali delo z ljudmi?
»To je zelo kombinirano delo; od osebe, ki ga opravlja, je odvisno, kako si ga razporedi. Moj cilj je, da bi poleg tega pisarniškega dela, ki pač čaka sekretarja, našel povezavo z bazo, z osnovnimi organizacijami ZSS. Zastavil sem si cilj preiti od forumskega dela, k delu z ljudmi in čim več sodelovati s predsedniki izvršnih odborov in izvršnimi odbori ZSS. Skratka — sodelovati z delavci v združenem delu.«
Kakšna je vaša predstava o prihodnjem sindikatu?
»Moja predstava prihodnjega sindikata, je v stališčih in sklepih Republiškega sveta ZSS. To je prava predstava. Če bomo to hitreje uresničevali, je to tisto, kar tudi sam želim.«
Radgonski sindikat redno spremlja gospodarjenje v občini, kaj ste sklenili na zadnji seji predsedstva?
»Spregovorili smo o do sedaj znanih rezultatih gospodarjenja ob polletju in ugotovili, da so ti tesno povezani s položajem gospodarstva v republiki. V njih se že kaže vpliv inter-
Radenska TPO
Tovarna polnilne opreme
Zdravilišče Radenska Radenci n.sol.o.
TOZD Tovarna polnilne opreme n.sol.o.
69252 Radenci-Jugoslavija
Zdravilišče Radenska Radenci tozd Tovarna polnilne opreme
OBJAVLJA
licitacijsko prodajo naslednjih osnovnih sredstev.
1.	Ročna naprava za upogibanje pločevine do debeline J<,“‘""r*d *MP <»"
2-	-
Dražba bo v torek, 16. avgusta 1988 ob 10.00 v prostorih tozda
Tovarna polnilne opreme, Radenci — Beračeva.
Udeleženci plačajo 10% varščine od izklicne cene.
Ustrezne dajatve plača kupec.
Ogled je možen dve uri pred začetkom dražbe.
ventne zakonodaje. Velja splošna ocena, da plačilna sposobnost zbuja skrb. Delovne orga-* nizacije se za pokrivanje tekoče likvidnosti zadolžujejo s kratkoročnimi posojili, ki pa zaradi visokih obresti njihov položaj le poslabšujejo. Zaloge se močno povečujejo, povprečno za 10 odstotkov na mesec.
Tako smo ugotovili, da v prihodnjih mesecih več ne bo pro-
Jože Lebar, sekretar OS ZSS Gornja Radgona
blem likvidnost, ampak pomanjkanje denarja. Učinkovito bo le tisto delo, ki bo usmerjeno v. zmanjševanje zalog, hitrejše obračanje blaga in izvoz. Sicer pa so podatki o izvozu zadovoljivi.«
Kot delavska organizacija se zavzemate za boljši osebni dohodek delavcev?
»Znan je, da so osebni dohodki delavcev v naši občini še vedno pod povprečjem republike. Vzrok je seveda v našem gospodarstvu, ki je tudi pod republiškim povprečjem. Nekatere delovne organizacije so uspele povečati osebni dohodek (kljub omejitvam) od 5 do 20 odstotkov. Načrtovanje rasti osebnih dohodkov še ni izdelano v vseh okoljih, vendar načrtujemo, da ga bodo lahko dvignili povsod. V sindikatu menimo, da bi morali načrtovati takšno rast osebnih dohodkov, kakršna je rast življenjskih stroškov. Zaradi tega smo skupaj z izvršnim svetom začeli s postopkom o dodelavi aktov za načrtno nagrajevanje. Uspešnost je odvisna od kreativnega dela, kot so razvoj, prodaja in finance. Predvsem pa se moramo izogibati težnji po uravnilovki.«
Bernarda Peček
' SANITARNI INŠPEKTOR
V AKCIJI
Ker je v poletnem času večja nevarnost za okužbe, so na te pojave pozorni sanitarni inšpektorji. V Pomurju so zato dali poudarek nadzoru družbenega in zasebnega gostinstva, da ne bi prihajalo do morebitnih nepravilnosti, kar bi imelo za posledico zastrupitev hrane in živil. Z odvzemom vzorcev pa so nadzirali tudi slaščičarne, kopališča in druga mesta, kjer se giblje največ ljudi.
Pomurski sanitarni inšpektorji z zadovoljstvom ugotavljajo, da letos ni bilo toliko kršiteljev kot lani, prav tako je bilo manj pritožb zaradi pokvarjenosti živil. Pokazalo se je, da so največji možni povzročitelji raznih okužb prodajalci sladoleda, ki pa jih nadzirajo vsak teden in odvzemajo vzorce sladoleda. Pri treh soboških zasebnih slaščičarjih so ugotovili prisotnost stafilokopa au-reusa, zato so podali prijave sodniku za prekrške. Zaradi preventive so terjali, da se te slaščičarne očistijo in razkužijo, preden so lahko nadaljevali z izdelavo sladoleda. Precej grobe kršitve pa so bile v slaščičarni v Beltincih, predvsem zaradi umazanije in neprimernega ravnanja s slaščicami. Dokler niso odpravili naštetih pomanjkljivosti, je veljala začasna prepoved izdelave slaščic. Drugje takih pomanjkljivosti niso ugotovili.
Seveda pa so pomurski sanitarni inšpektorji naleteli na manjše pomanjkljivosti, predvsem pri ravnanju z živili in higieni, za kar so izrekli mandatne kazni na kraju samem. V kopališčih, ki so si jih ogledali, je bila voda čista in primerna za kopanje. Edino soboško kopališče ni izpolnilo vseh pogojev iz novega zakona, kar pa ni bistveno vplivalo na kakovost vode. V mislih imamo nastavitev ustreznih oznak, primanjkuje pa jim tudi prostor za prvo pomoč. Ce je treba za storjeni prekršek odšteti 7000 dinarjev, in sicer kot mandatno kazen na kraju samem, pa se je treba povsod še bolj zavedati osnovnih pravil higiene, saj njihovo nespoštovanje največkrat povzroči neželene posledice za človeka.	Milan Jerše
— LENDAVA ------------------
Delovni tabori so potrebni
V času, ko mladi po vsej Sloveniji iščejo drugačne poti organiziranja in druge načine dela, so se tudi mladi v lendavski občini zavedli, da je tfeba marsikaj spremeniti pri organiziranju mladinskega prostovoljnega dela. Ideja o novi obliki mladinskega prostovoljnega dela se je sicer rodila že v lanskem novembru, a so jo lahko uresničili šele to poletje. O novi obliki dela so se dogovorili v okviru 27. srečanja Bratstva in prijateljstva, v katerem sodeluje 7 občin iz Hrvaške in 6 iz Slovenije.
Zato se je sredi junija na taboru v Petišovcih 'zbralo 29 brigadirjev iz petih občin. Pri gradu so zidali obzidje z vzhodne strani, v Petišovcih pa urejali okolico stadiona, očistili ograjo ter opravili še nekatera očiščevalna dela na stadionu,'Akcijo so uspešno opravili in s tem opravičili zamisel o organiziranju mladinskega delovnega tabora Lendava 88.
V tej delovni akciji ni bilo v ospredju le fizično delo, ampak so precejšnjo pozornost namenili tudi prostočasni aktivnosti. Tako so se kopali v kopališču, obiskovali diskoteko, kinopredstave in podobno.
Prav tako so lahko naredili izpite iz prve pomoči za šoferski izpit, organizirali pa so tudi plesni tečaj. Pripravili so še nogometno srečanje z mladimi iz delovne organizacije Primat, vendar pa zaradi preslabega interesa mladinskih organizacij ni uspelo srečanje z mladimi iz bližnjih naselij tabora.
Po končani akciji so ugotovili, da je potrebno nadaljevati s tako obliko dela in poskrbeti za večje število udeležencev.
Jože Gabor
C”^PRED ŽETltfsKO P6LfaLNIGO
Vrelec kot tradicija in dobiček
Nekoč (30. oktobra 1986., štev. 43) smo se v Vestniku o tem malem obratu v Žetincih/ Sicheldorf v Radgonskem kotu že obširneje razpisali. Sprva je bil v lasti avstrijske državljanke, nato je od leta 1974 z njim upravljala mešana slovenska firma v Avstriji, GLOBTRADE (Radenska, Emona in Aero), končno je s 1. januarjem 1986 prevzela vso odgovornost za njegovo poslovanje delovna organizacija Radenska iz Rade-nec. Odtlej tudi ni več tolikšne negotovosti med peščico zaposlenih, saj je v preteklosti večkrat kazalo, da bo brezdušna konkurenca polnilnico spravila na kolena. Lani so se sicer znašli v škripcih zavoljo nelojalnih propagandnih prijemov, ki si jih veliki poslovni svet cesto privošči, da bi zlomil male firme — podtikanja na račun kakovosti mineralne vode in vsebnosti soli in podobno — vendar jih ni spodneslo. Nedvomno ima največ zaslug za to vodja obrata Paul Alt, po rodu Mariborčan, ki je že dobrih 30 let tako rekoč poistoveten z blagovno znamko Sicheldorfer Heilquelle.
NEKAJ POSEBNEGA JE TA KAKOVOSTNA, MOČNO MINERALIZIRANA VODA
Z letošnjim prvim januarjem se je Radenska odločila za ustanovitev lastne firme v tujini — družbe z omejenim jamstvom s sedežem v Žetincih/ Sicheldorf. Poslej je ob Altu vodja poslov še Jože Hojs, Ra-denskin izvozno—uvozni strokovnjak, ki odločitev takole pojasnjuje: »Pogodbe z dosedanjimi tremi avstrijskimi uvozniki so pretekle, da nismo šli v podaljšanje, pa je več razlogov. Najprej padanje prodaje, nato razprtije med njimi samimi zaradi ekskluzivnih pogodb za prodajo na posameznih območjih Avstrije in nazadnje dejstvo, da so nam s svojimi izjavami naredili zelo slabo uslugo. Zdaj smo si primorani pri vseh avstrijskih kupcih, ki so bili že prej naše stranke, vendar ne neposredno iz naše firme, ponovno pridobiti zaupanje, kar traja dalj časa; tako smo v letošnjih šestih mesecih uspeli pridobiti 68 kupcev.« Količinsko so polletni rezultati pod pričakovanji, medtem ko so finančni učinki spod-
DELA JE VSE
Na Skupnosti za zaposlovanje v Lendavi je tudi v vročih poletnih mesecih veliko dela, saj se pri njih oglaša vse več ljudi, ki iščejo službo. Tako so imeli v juniju v občini 472 nezaposlenih, od tega je, 200 žensk. Seveda je tudi pri njih brez službe razmeroma veliko mladih, saj je med temi, ki iščejo delo, kar 253 starih do 26 let, 167 pa jih išče prvo zaposlitev. Problem je tudi v tem, da je precej ljudi, ki jih je zaradi raznih dejavnikov težje zaposliti.
Število brezposelnih se je gle-
V Bohinju je bilo lepo
Osemindvajset otrok in štirje učitelji iz Porabja so se prejšnji teden udeležili bralnega tabora, na katerem poskušajo učenci s porabskih šol pridobiti čimveč znanja knjižnega jezika. Tabor je do sedaj trikrat potekal na Madžarskem, lani sb bili mladi Po-rabci v Radencih, letos pa-v Bohinju — v tamkajšnjem Mladinskem domu.
»Program je bil letos mogoče nekoliko manj obsežen in prilagojen znanju otrok, kljub temu pa mislim, da so se učenci naučili več kot lansko leto«, je menil Jožef Nemeth, učitelj na gornje-seniški šoli. Program je potekal tako, da so učenci od 9.00 do poldneva pod vodstvom Mihe Mohorja in Marije Cvetek spoznavali določene tekste, berila, ki sojih potem v dveh popoldanskih urah (od 16.00 do 18.00) še obnovili. Vmes je bilo še kosilo, pa tudi nekaj časa za kopanje in krajše izlete. »Tako smo bili na Voglu, pa pri slapu Savica. Obiskala nas je tudi pisateljica Berta Golob. Enkrat smo bili tudi v kinu in si ogledali Poletje v školjki 2.«
Jožefa Nemetha smo povprašali, če bi kaj spremenil pri sedanjem programu tabora. Menil je, da to ne bo potrebno, ampak da bi morali s podobnim koncep-
budnejši v primerjavi s šestmesečnimi Janškimi. Najobčutne-je se je pri prodaji zataknilo v juniju. Močna konkurenca in slabo vreme sta povzročila, da •so nekateri avstrijski polnilci mineralnih vod začeli prodajati svoje izdelke pod lastno ceno. Seveda je država temu zelo hitro stopila na prste in v izdelavi je zakon, ki bo prepovedoval prodajo blaga pod lastno ceno. Alt dodaja’ kako je z zmogljivostjo polnilnice, njeno tehni-čno-tehnološko opremljenostjo in izborom pijač. »Stroji so stari, a zelo dobro vzdrževani. Letno smo sposobni prodati okrog pet milijonov litrov vode. Gre za brezalkoholne, nizkokalorične in normalne pijače, kot so stil z okusom limone in oranže ter club z okusom limone, oranže in marakuje— oranže.«
Pri izviru mineralne vode v Žetincih/Sicheldorf v Radgonskem kotu se vse zve. Tačas je »kost za glodanje« namera zasebnika, da bi v tej vasi odprl nočni lokal. (Foto: B. Z)
POTRJENA NARAVNOST IN ZDRAVILNOST ŽETINSKE-GA VRELCA
Tako rekoč izvedenec za mineralne vode Paul Alt ponavlja zgodbo o sporih ih napadih zaradi soli in močne mineralizacije, kar je nekdaj povzročalo nazadovanje prometa. Podobno se opredeljuje do razmer, ki so nastale pri izteku-pogodbe že omenjenim trem uvoznikom, nakar pripomni: »Zakaj se je vse skupaj umirilo. Imamo širok krog prijateljev, ki zahtevajo našo vodo. Imamo zagotovljeno tržišče in prodaja raste. Žetinska voda je resda problematična, toda visoko kakovo-
de na april nekoliko zmanjšalo, tokrat je bilo brezposelnih nad 500 ljudi. Vendar seje to zgodilo zato, ker so šli mnogi delat za določen čas čez poletne mesece. Število ljudi, ki iščejo službo, pa se bo prav gotovo občutno dvignilo spet septembra. Še posebno zato, ker se bo zaradi državnih ukrepov zmanjšalo število upravičencev za denarno pomoč. Denarno nadomestilo lahko dobijo osebe, ki so delale za določen čas 9 mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zad-
tom nadaljevati tudi vnaprej. Mogoče bi bilo potrebno spet omogočiti stike s slovenskimi otroki, kot je to bilo lani v Radencih. Letos namreč v Bohinju ni bilo otrok, s katerimi bi se lahko spoprijateljili in se tako tudi v prostem času lahko pogovarjali v slovenskem jeziku.
Ob koncu taborja so izdali tudi Bohinjske beležke, časopis na 16 straneh, v katerem so opisali dogodke in vtise iz Bohinja.
S. E6ry
P Nov lokal Mesne industrije 1  Res lahko trdimo, da se je v Mariboru v letošnjem letu ne- ® Ikaj premaknilo. Že od lanskega leta so tekle priprave za grad- m njo novih in obnovo dotrajanih poslovalnic Mesne industrije v I Mariboru.	“
Največje gradbišče je na novi avtobusni postaji. Postajo H  gradi mesto, soboška Mesna industrija pa je sovlagatelj pri   gradnji 230 kvadratnih metrov velike poslovalnice, kjer bo  »butik« za prodajo mesa in delikates ter lokal za hitro pripra-Ivljeno hrano. Dela naj bi bila končana do 24. novembra letos. 
Prenove je potrebna tudi poslovalnica številka 1, ki se na-  haja na vogalu Glavnega trga in Gosposke ulice. Častitljiva | zgodovinsko zaščitena stavba naj bi bila prenovljena še letos. — IStaninvest bo obnovil fasado, Mesna industrija pa bo sodelo- _ .vala pri obnovi,notranjosti.
Poslovalnica je v centru mesta na najbolj prometni točki, I zato mislijo njeno lokacijo docela izkoristiti.	"
— Uredili bodo lokal z designom za" 21. stoletje. Mariborča- B B nom bodo nudili najširši delikatesni izbor in hitro pripravljena I 1 L^na jedila. ___________ __________ Viktor Repi
n ran ran mm am ram ml
stna. V srednjeročnem obdobju bomo morali zmanjšati njeno mineralizacijo in morda bo sčasoma postala neke vrste specialiteta. Verjetno bomo tudi šli v širjenje oz. razvijanje novih pijač.«
O 11 zaposlenih, njihovi socialni varnosti in upravljanju — vodenju firme zvemo bolj malo; toliko, da je za socialno varnost dobro poskrbljeno, da je zaposlovanje možno le v okviru veljavnega zakona in da je Jože Hojs kot delovodja enakopraven delavec obrata z vsemi pravicami, ki iz tega izhajajo. Ker se pomenkujemo pred dodobra obnovljeno zgradbo žetinske polnilnice, pri izviru (na sliki), nas zanima, če tudi ta prinaša dobiček. »Z njim ostajamo pri stari tradiciji. Sicer pa je podtalnica na tem območju že znatno onesnažena in
tako iz bližnje in daljne okolice hodijo k nam po vodo; ne le za pitje, marveč za kuhanje, peko kruha in podobno. Za nas, je to hkrati dokaz, kako zdrav in naraven je vrelec in s to tradicijo bomo nadaljevali. Še majhna računica: posameznik mora za odjem vode letno prispevati 450 šilingov. Ko ob koncu leta potegnemo črto, lahko ugotovimo, da vse skupaj znese od 70 do 100 tisoč šilingov, kar dodatno potrjuje priljubljenost žetinskega vrelca,« zvemo ob še enem obisku območja, kjer se sliši slovenska beseda in tu pa tam slovenska pesem.
Branko Žunec
MANJ
njih 18 mesecih. Vendar morajo to prijaviti najkasneje 30 dni po tem, ko jim preneha delovno razmerje.
Če brezposelnost primerjamo z enakim obdobjem lani, lahko ugotovimo, da kaže v daljših obdobjih močno tendenco rasti. Opaža se, da delovne organizacije ne zaposlujejo več v tolikšnem številu kot prej. Trenutno ni skorajda nobenih potreb po delav-, cih. Delovne organizacije običajno rajši razpišejo štipendije, kot da bi delavce neposredno zaposlile. Pa tudi pripravniki pogosto po končanem pripravništvu ostanejo brez dela.
Zato tudi v prihodnje pričakujejo v lendavski občini večanje brezposelnosti; kot se že zdaj kaže, državni ukrepi spet najbolj udarjajo po glavi fizičnega delavca. Brezposelna inteligenca pa se mora odločiti med manj cenjenim delom in iskanjem delovnega mesta zunaj Pomurja. Beg možganov kratkoročno res pomeni rešitev, dolgoročno gledano pa veliko škodo za manj razvito območje.
Jože Gabor
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
STRAN 3
DO TEHNOSTROJ
Preustroj na
Pred dobrim mesecem je delovna organizacija Tehnostroj gostila številne predstavnike večjih kmetijskih kombinatov in inštitutov iz vse Jugoslavije. V enem dnevu so jim prikazali delovanje svojih najnovejših izdelkov, ki so na Novosadskem sejmu prejeli najvišja priznanja. To, kar je Tehnostroj prikazal, je vse kaj drugega kot izdelki, ki smo jih bili še pred leti navajeni pri njih — traktorske prikolice v velikih količinah. Izdelki Tehnostroja so danes stroji, namenjeni specializaciji v kmetijstvu ter intenzivnejši obdelavi kmetijskih površin, in stroji, ki obenem skrbijo za čistejše okolje, kar pa je danes vsekakor eden najpomembnejših pogojev za boljše kmetovanje. Prav zaradi tega velikega preobrata smo prosili-Iva Tivadarja, direktorja DO Tehnostroj, za krajši pogovor in prvo vprašanje, ki smo ga postavili, je bilo — kakšni so bili rezultati omenjenega obiska v Ljutomeru?
Ves ta čas, od srečanja do danes, smo bili pravzaprav na poti, predstavljali naše izdelke, na določenih kmetijskih kombinatih širom po Jugoslaviji in najpomembnejša ocena (ki vključuje tudi obisk v Ljutomeru) je, da imamo zelo obetajoč program izdelkov, da je to program, ki daje možnosti uvajanja novih tehnologij. Obenem pa smo videli (predvsem na večjih kombinatih), da se dobesedno dušijo v ekoloških problemih. Največji problem je vsekakor gnojnica, saj jim povzroča težave tudi pri podtalnici. Prav zato so z velikim zadovoljstvom sprejeli naše stroje. Tačas smo namreč tudi edini v Jugoslaviji, ki smo ponudili rešitev problema — odlaganje gnojnice v zemljo. Če k temu dodamo še sistem integralnega kontejnerskega transporta, potem je pomen našega proizvodnega programa in seveda naše usmeritve dovolj pojasnjen. Vsekakor, pa tudi potrebe so takšne, da se bo dalo računati na malo boljše čase, vsaj glede teh strojev, ki jih sedaj izdelujemo.«
Ste ugotovili, kaj kmetijci potrebujejo?
»Mi se zavedamo, da nismo naredili še vsega, kar kmetijci potrebujejo. Še veliko je drugih stvari, ki jih je potrebno dopolnjevati, negovati, skrbeti za sodobnost. Tu so zahteve, kako zmanjšati pritiske na tla, predvsem pa je navzoča, nova tehnologija. Kmetijci so si postavili določene cilje pri hektarskih pridelkih. Da bi jih dosegli, točno vedo in kako, zato so nekateri kombinati uvozili nekatere stroje. Ta tehnologija, ki naj bi izboljšala kmetovanje in jo želijo vpeljati, je tehnologija stalnih sledi. To pomeni, da naj bi vsa tehnika, ki jo potrebujejo na polju, vozila po eni, na začetku začrtani sledi. Torej bi morala imeti vsa tehnologija enako podvozje. In prav tu smo mi naredili največ. Velik napredek smo naredili pri strojih za zaščito kmetijskih posevkov.«
Kakšno pa je sodelovanje s temi kombinati?
»Lahko rečem, da dobro. Ne samo, da nam dajo usmeritve, kaj bi želeli imeti, marveč nam dajejo tudi določen denar, ki je namenjen prav razvoju novih izdelkov za njihove potrebe.«
Tehnostroj včeraj in Tehnostroj danes — to sta dva različna pojma.
»Tehnostroj si je v minulih dveh letih ustvaril podobo proizvajalca, ki hitro reagira na novosti in jih dokaj uspešno prenese v svoj proizvodni program. Tako dobijo kmetijci cenejše, a dobre stroje tudi doma in niso toliko odvisni od uvoza.«
Za takšen preobrat — lahko mu dobesedno rečemo preustroj — je bilo potrebno veliko. Kaj vse?
»No, najprej moram reči, da preustroj, brez dobre obdelave tržišča ni možen. Ne moreš si zastavljati cilja, če točno ne veš kaj žpliš doseči. Najprej smo morali dvigniti tehnologijo na raven, ki nam omogoča doseči zastavljeni cilj. V _času preureditve smo si nakupili nekatere stroje, ki jih potrebujemo v proizvodnji. Veliko jih tudi že uporabljamo. Ti stroji nam omogočajo višjo tehnološko raven, večjo predelavo doma in za manjše serije racionalno predelavo. Brez tega ni
vseh ravneh
mogoče računati na preustroj. Drugi cilji, ki smo si ga zadali, je bil, da bomo sledili najnovejšim dosežkom v svetu. Tu sodelujemo tudi z.inštituti in kombinati, da najdemo pravo razmerje med tem, kar je zunaj, in tem, kar potrebujemo doma.
Pri nas potrebujemo zelo kratek čas od ideje do končnega izdelka v nulti seriji. To je naša prednost, saj smo pravilno motivirali tudi naše razvojnike. Največji problem, ki je navzoč, in to smo predvideli tudi v sanacijskem programu, pa je znanje. Ne toliko znanje pri razvoju izdelkov (tega smo za nekaj časa obvladali), gre za znanje pri kakovosti izdelave. Vsak delavec bi moral biti tehnično dobrb izobražen, da bi lahko svoje delo opravil na najboljši možen način.«
In tako pridemo do tretjega preustroja. Ob pre-ustroju proizvodnje, proizvodnega programa je to preustroj kadrov.
»Že doslej smo veliko naredili za izobraževanje naših delavcev. Zelo dobro sodelujemo z Metalno in nekaterimi drugimi. Naši delavci so se v teh tovarnah izpopolnjevali, se učili najzahtevnejše postopke varjenja ...
Vendar pa to ni dovolj. Glede našega proizvodnega programa smo tako daleč, da lahko konkuriramo izdelkom zzahoda. Mi imamo takšne stroje, kot jih imajo Švicarji, Avstrijci. . . Zavedamo pa se tudi, da trajno ne moremo računati na domači trg in da se bo potrebno usmeriti v izvoz. In sedaj pridemo k problemu. Kakovost izdelkov je, kot smo rekli, dovolj dobra. Manjka pa tista malenkost, ki se ji pravi dodelanost. To so malenkosti pri varjenju, barvanju, skratka malenkosti, zaradi katerih smo jugoslovanski izdelovalci na slabem glasu. In prav ha tem področju moramo izobraziti delavce, da se bodo zavedali, da je le stalna vrhunska kakovost pri vsaki malenkosti tista prava pot, ki nas bo vodila na tuja tržišča. Doslej smo dosegli kakovost, ki zadovolji zahtevnega jugoslovanskega kupca, za zahod pa je to še premalo. In to je tisto, kar sedaj načrtujemo. Program, ki smo ga pripravili, bo stal okoli 137 milijonov dinarjev. Naši delavci se bodo izobraževali v tujini, pri .naših partnerjih, za katere vemo, da so nam pripravljeni pomagati in nam tudi bodo. Denarja nam ne bo žal, združili-pa ga bomo na več ravneh: 20 odstotkov je lastnega, nekaj bo prispevala republika, nekaj tudi občinski sklad rezerv, nekaj pa ga bomo verjetno dobili tudi iz skupnosti ža zaposlovanje. To je pomembna naloga, saj bomo tako ves kolektiv, ne samo nekaj posameznikov, izobrazili in jih dvignili v drugi kakovostni razred, ki bo sposoben zadovoljevati zahteve tujih tržišč. Prepričan sem, da bomo ta cilj tudi dosegli. Ne vem pa, če bomo lahko naše delavce dovolj motivirali tudi z osebnimi dohodki, da bodo pripravljeni speljati to nalogo. Gre za to, da bodo morali žrtvovati tudi del svojega prostega časa, da bi dosegli za-, stavljeni cilj. Ta cilj pa bodo dosegli, če bo v njem našli neki motiv. To pa se ve, kaj je.«
Dušan Loparnik
r®	IWK«
DO RAŠICA — TOZD BELTINKA BELTINCI
| Pogoji gospodarjenja  Iso vse težji .
V tovarni Beltinka iz Beltinec, ki zaposluje 430 delavcev,  so polletno gospodarjenje sklenili brez rdečih številk. Rezulta- ® te gospodarjenja pa po besedah direktorja Fete Ismajloviča I ocenjujejo z dveh plati. Po računovodskih podatkih so rezulta- 9 n ti gospodarjenja zelo dobri, glede likvidnosti pa niso zadovolj-  H ni. Padec kupne moči namreč občutijo tudi tekstilci, zlasti še, H
ker je v naši državi 110 trikotažnih tovarn in je konkurenca zelo velika. Načrt prodaj na zunanjem tržišču so sicer dosegli 130-odstotno, medtem ko so doma prodali le za 95 odstotkov svojih izdelkov. Po fizičnem obsegu Beltinka proda doma 72, v tujini pa 28 odstotkov svojih izdelkov, medtem ko je po vrednosti to sorazmerje 82:18 odstotkov. Treba pa. je povedati, da največ prodajo na konvertibilno tržišče v tretjem trimesečju, kar bo precej spremenilo razmerje prodaje na domačem in tujem tržišču. Res pa je tudi, pravijo v Beltinki, da tako negotove prodaje, kot je letos, še ni bilo. Tako kot v drugih trikotažnih tovarnah tudi v Beltinki opažajo padec proizvodnje za okrog 10 odstotkov, v Sloveniji je ta odstotek 5,8, tako da izdelajo manj kosov in hitreje obračajo kapital. Povprečni osebni dohodki vprvem polletju so v Beltinki znašali okrog 405.000 dinarjev. Število zaposlenih se je zmanjšalo za deset in novih delavcev ne zaposlujejo, v delovno razmerje pa bodo.sprejeli vse svoje štipendiste.	p Maučec
RADENSKA
Prihodnost je v majhni steklenici
Že pomladi smo poročali, da je Radenskin tozd Mineralna voda zašel v finančne težave, kar je posledica zamrznitve cen in velike podražitve 'surovin in energije. Tudi prodaja je bila v prvih šestih mesecih letos nekoliko manjša kot lani v enakem obdobju. Na domačem trgu so prodali 74 milijonov steklenic mineralne vode, kar je za 3 odstotke manj kot lani; brezalkoholnih pijač so prodali za 9 odstotkov manj, in sicer 17 milijonov steklenic. Tudi izvoz radenske slatine je za 3 odstotke manjši (preko meje so odpeljali 4,8 milijona steklenic). Temu primeren je finančni rezultat ob polletju — milijarda 36 milijonov dinarjev izgube.
Poleg tega je polnilcem mineralne vode radenska v zadnjih mesecih zagodel še jod. Priokus sicer ni škodljiv, vendar, je neprijeten. S sistematičnim pristopom
in domačimi ter tujimi strokovnjaki bodo ta problem poskušali rešiti. Cena mineralne vode iz Radenec je res visoka, vendar ostane delovni organizaciji od te prodajne cene le 21 odstotkov.
Povpraševanje po plastenkah z mineralno vodo z manj CO; je nad pričakovanji. Izkoriščena je polna zmogljivost polnilne linije, vendar so omejeni zaradi pihalca plastike, zato bodo v kratkem kupili še enega. Šele takrat bodo lahko poleg mirala polnili tudi radin.
Pred tedni so začeli polniti mineralno vodo v pollitrske in če-trtlitrske steklenice (polnilno, linijo so izdelali v sosednji Tovarni polnilne opreme) — odločitev se je pokazala za zelo pravilno. Zato bodo avgusta začeli polniti v majhne steklenice tudi brezalkoholne pijače.
Bernarda Peček
Novo skladišče v Beogradu
Vse večji prodaji izdelkov ABC Pomurke, še posebej Mesne industrije iz Murske Sobote, dosedanje skladišče v Beogradu več ne ustreza. Zato so se v soboški Mesni industriji odločili, da zgradijo objekt s 300 kvadratnimi metri prodajnih in 825 kvadratnimi metri skladiščnih ter 100 kvadratnimi metri poslovnih prostorov.
Večji del naložbe bo financirala Mesna industrija, s sredstvi pa bodo sodelovali še Mlekopromet iz Ljutomera in Tovarna mlečnega prahu iz Murske Sobote, ki na beograjskem tržišču prodata pomembne količine svojih izdelkov.
Že kupljeno, novi gradnji namenjeno zemljišče, veliko 6 tisoč kvadratnih metrov, je stalo 320 milijonov dinarjev. Prodajno skladiščno novogradnjo so pb cenah iz maja letos ocenili na 2,25 milijarde dinarjev, seveda pa bo gradnja glederia cenovna gibanja znatno dražja-
B. Hegeduš
NAFTA BREZ RDEČIH ŠTEVILK
V gospodarjenju delovne organizacije Ina Nafta Lendava se je po devetih letih zgodil bistven preobrat, ki napoveduje za ta kolektiv, kakor tudi za celotno lendavsko občino, boljši položaj. Ž^odilo se je namreč to, česar najbrž niso pričakovali niti največji optimisti — v rezultatih polletnega gospodarjenja končno ni rdečih številk. Namesto izgube, ki jih je spremljala dolgo let, imajo naposled ostanek čistega dohodka v višini 3 milijarde 658 milijonov dinarjev.
V prvem četrtletju, ko so bili organizirani kot delovna organizacija s 5 tozdi, pa je kazalo precej drugače. 'Zaključni račun, ki so ga morali pripraviti zaradi reorganizacije (ukinili so tozde in postali enovita delovna organizacija), je namreč nakazal kar precejšnjo izgubo petrokemijske dejavnosti — za okrog 4 milijarde 400 milijonov dinarjev. In kaj je prineslo prebrat?
»Vzrokov za to, da ni več izgube, je gotovo več. Ne bi mogli reči, da je samo reorganizacija povzročila ta preobrat, gotovo je tudi nekaj prispevala; sicer pa lahko ugotovimo, da so bili razlogi v sorazmerno ugodno doseženih cenah — to pomeni, da smo si v poslovni politiki izborili kolikor toliko primerne cene vhodnih surovin in potem naših končnih izdelkov. Stanje se je bistveno spremenilo tudi na zunanjih tržiščih, predvsem pri cenah metanola. Nesporno pa je tudi dejstvo, da smo v letošnjem, prvem polletju dobesedno maksimalno izkoriščali naše proizvod-. ne zmogljivosti, kajti. ne moreš pričakovati pozitivnega gospodarjenja, če je ta izkoriščenost pod 50 odstotkov, kot se je to dogajalo v preteklosti,« nam je med drugim dejal podpredsednik poslovodnega odbora v lendavski Ini Nafti, Milan Bratkovič.
In res so letos v prvem polletju celo presegli fizični plan izdelave metanola. Od 70 tisoč ton so ga polovico, prodali na tuja tržišča.
Končno so torej lahko delili ostanek čistega dohodka. Namenili so ga za stanovanjske potrebe (132 milijonov dinarjev), za skupno porabo (150 milijonov) in v rezervni sklad (3 milijarde 376 milijonov dinarjev). Največ sredstev so morali dati za nepokrito izgubo v prvem četrtletju, ko so poslovali še kot delovna organizacija s 5 tozdi..
Kako do konca leta?
»Mislim, da se bomo vsi skupaj borili, da pozitivni finančni rezultat ohranimo do konca leta — in tudi naprej. Upamo seveda, da se pogoji gospodarjenja ne bodo bistveno spremenili. Torej, če bo orientacija naše ekonomske politike, da bo uspešne in neuspešne delovne organizacije določalo tržišče, upamo, da ne bomo spet zašli v rdeče številke.«
Jože Graj
Opuščanje starih in osvajanje novih programov
Čeprav načrtovane količinske proizvodnje niso v celoti uresničili, so imeli v soboški Panoniji v letošnjem prvem polletju pozitiven finančni rezultat. Celotni prihodek je celo nekoliko nad načrtovanji, hitreje, kot so načrtovali, pa so rasla tudi porabljena sredstva, zato je dohodek pod planiranim. Čeprav so ob polletju v sklade razporedili le okrog 200 milijonov čistega dohodka (načrtovali so 1,25 milijarde dinarjev), so z doseženim lahko zadovoljni, saj so se zlasti v zadnjem času pojavile nekatere nepredvidene težave. Se vedno neurejena cenovna razmerja med vhodnimi surovinami in gotovimi izdelki, pa tudi likvidnostne težave, saj so morali v veliki meri jemati draga kratkoročna posojila, so glavna ovira za doseganje boljših finančnih rezultatov. Kot v večini organizacij združenega dela tudi v Panoniji nimajo dovolj kakovostnih sredstev za tekoče poslovanje in tako so samo v šestih mesecih morali za obresti dati kar 486 milijonov dinarjev ali 209 odstotkov več, kot so načrtovali za celo leto.
V Panoniji so se doselj dokaj uspešno prilagajali sprejetim gospodarskim ukrepom in tudi zmanjšanja kupne moči še ne čutijo v večji meri. Skupne zaloge so ob polletju sicer za 31 odstotkov nad načrtovanimi, vendar so na povečanje v največji meri vplivale zaloge surovin in nedokončani izdelki. Pri gotovih izdelkih zalog tako rekoč nimajo, k temu pa je v dobršni meri pripomogla tudi večja usmerjenost v izvoz.
Načrt, da bi četrtino proizvodnje izvozili, uspešno uresničujejo, saj so ob polletju letni načrt izvoza izpolnili že z 68 odstotki, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je večji kar za 328 odstotkov. Doseganje večjega izvoza ostaja v delovni organizaciji še naprej
prednostna naloga, trenutne težave z donostnostjo pri izvozu pa skušajo jo sproti odpravljati. Četudi cene, ki jih dosegajo na tujih trgih, občasno niso ugodne, se s teh tržišč ne smejo umikati, pravijo odgovorni v Panoniji in iščejo vse notranje rezerve (predvsem večjo produktivnost), da bi ostali konkurenčni. Že dalj časa imajo razvito dobro kooperacijsko sodelovanje z nekaterimi tujimi firmami, s svojimi izdelki pa so prisotni v številnih evropskih
V Panoniji v zadnjem času namenjajo posebno skrb prestrukturiranju proizvodnje. Opuščajo tisto, ki dohodkovno ni zanimiva, predvsem del kmetijskega programa (mehanski sadilniki. kultivatorji), ki so ga dopolnili z novimi programi, kot je štirimetrska žitna sejalnica z elektronskim trasilnim mehanizmom, ki je ena najsodobnejših v Evropi. Novost je transporter bal. ki ga bodo prvič razstavili na letošnjem sejmu v Gornji Radgoni, v sodelovanju s firmo Holder pa so osvojili tudi izdelavo motorne nahrbtne škropilnice supra; s to firmo pa so podpisali tudi kooperacijsko pogodbo in izdelujejo vse rezervne dele za te škropilnice. Kljub začetnim težavam je stekla tudi izdelava rezervnih delov za šivalne stroje, skupaj z beograjskim inštitutom za sisteme in planiranja pa so razvili tudi stroj za živilsko industrijo. Tudi pri izdelavi tega stroja so se odločili za sodelovanje s tujo firmo, v začetku bodo stroje le servisirali in izdelovali rezervne dele, nato pa začeli s kooperacijsko izdelavo. Pomembna pridobitev je tudi nakup numerično krmiljenih strojev za proizvodnjo, ki omogočajo izdelavo velikih odlitkov in valjancev za kooperacijsko proizvodnjo. Novost je tudi stroj za čiščenje drenažnih in kanalizacijskih cevi, ki ga bodo delali v sodelovanju z nemško firmo Platz. Od nje imajo že naročilo za izdelavo desetih takšnih strojev, izdelovali pa jih bodo tudi za domače tržišče.
državah. Med tujirni partnerji še posebej omenjajo firmo Becker iz ZR Nemčije, s katero uspešno sodelujejo že deseto leto, dobro je sodelovanje z italijansko firmo Pegoraro, pred kratkim so podpisali sedemletno pogodbo z zahodnonemško firmo Becker, vse pa je že tudi nared za podpis pogodbe s firmo Platz. So velik izvoznik na poljsko tržišče, širijo se možnosti izvoza na Madžarsko in v Španijo, pa tudi na druga evropska tržišča.
Če so se v Panoniji še v preteklosti srečevali s problemom nezasedenosti proizvodnih zmogljivosti, zdaj tudi to uspešno premagujejo. Za tretje četrtletje imajo zasedene že vse proizvodne zmogljivosti, in če izpolnijo vse zastavljene naloge na področju pridobivanja novih naročil, tudi do konca leta z izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti ne bi smelo biti težav.
Posledice sprejetih majskih ukrepov bodo v tej delovni organizaciji lahko ocenili šele po devetih mesecih, nekatere negativne posledice pa čutijo že zdaj. Največ jih je iz naslova neurejenih cenovnih razmerij, saj so se cene surovin podražile znatno bolj od izdelkov, poleg tega pa so njihove cene; še pod režimom prijavljanja in so jih lahko uveljavili z enomesečno
zakasnitvijo. Močno pa jih prizadevajo tudi težave jugoslovanske nelikvidnosti, saj so le 12 odstotkov blaga, prodanega v prvem polletju, dobili plačanega v denarju, vse ostalo pa z menicami, medtem ko so sami plačali dobaviteljem v gotovini 20 odstotkov surovin.
Med aktivnostmi do konca leta, ki naj bi prispevale k doseganju boljših proizvodnih in
V Panoniji siveliko obetajo od novih motornih nahrbtnih škropilnic, ki jih izdelujejo v sodelovanju s firmo Holder. Škropilnica, ki jo delajo v Murski Soboti, je za 0,9 kilograma lažja od nemške, njena prednost pa je tudi v tem, da ima črpalko, ki črpa škropivo in jo pod pritiskom brizga skozi šobo, kar omogoča škropljenje v višino, zaradi drobnih kapljic pa je tudi poraba vode manjša. To škropilnico bo že v kratkem mogoče uporabljati tudi za prašenje, požiganje ih trošenje granulatov. Foto: N. Juhnov
finančnih rezultatov, so posebej opozorili na izpolnjevanje zastavljenih planskih ciljev v proizvodnji, zmanjšanje števila režijskih delavcev, boljšo izkoriščenost delovnega časa, doseganje boljše fakturirane realizacije, nadaljnje zmanjševanje zalog, predvsem surovin in polizdelkov, ter vseh ostalih stroškov, ki vplivajo na poslovanje.
Ludvik Kovač
STRAN 4
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
O razprodajah tokrat nekoliko drugače
»Nisem tako bogat, da bi lahko poceni kupoval,« pravi Anglež, Prekmurec-Slovenec-Jugoslovan pa si zaradi časov in ne le pasjih dni, v katerih živi, kaj lahko zgoraj navedeni pregorov priredi: Nisem toliko bogat oziroma sploh nimam dovolj, da bi kupoval. Kajti, kot kažejo izkušnje prvih dni poletnih razprodaj, odziv nanje ni tak, kakršen je bil v minulih časih, ko so se posamezniki in družine oblačile na razprodajah. Kljub štiridesetodstotnemu znižanju konfekcije, pletenin in ostankov blaga ter do petdesetodstotnemu znižanju obutve so cene očitno še previsoke in tako trgovci tarnajo, da je kupcev bolj malo. Seveda bo za celotno sliko razprodaj potrebno počakati do takrat, ko bo večina prebivalstva tam ob 15. v mesecu dobila plače, pa tudi, da se tisti bolje stoječi vrnejo z dopustov. Če jim bo po njih ostalo še kaj denarja, bodo morda vplivali na izkupiček razprodaj. Te imajo namen, da spraznijo skladišča pred novimi, jesensko-zimskimi modeli, pa tudi, da izravnajo prodajo, ki je glede na padec standarda vedno slabša in trgovce upravičeno skrbi, kako bo z njihovo prihodnostjo, ko bomo za preživetje kupovali le najnujnejše, in to gotovo niso modna oblačila, ampak hrana. Čeprav imamo v pokrajini ob Muri te zaenkrat dovolj, pa tudi vrtičkarjev ni malo in se pozna, da je v Murski Soboti tovarna oblačil in perila Mura, je tudi tu opazen slabši odziv na razprodaje blaga. Morda prav zato, ker je veliko ročnih šivilj in v Muri veliko zaposlenih, ki se v njej oblačijo, za konfekcijo ni tolikšnega zanimanja kot v drugih krajih. Je pa zato bližina meje tista, ki tudi vpliva na prodajo in razprodajo zdaj poletnih modelov, za katere bi ne mogli reči, da so poceni, pa tudi ceneni ne. Po sklepu Poslovnega združenja trgovine Slovenije je letos datum prodaje pomaknjen za teden dni naprej, naslednje leto pa bi se naj razprodaje začele celo zadnji teden julija — vse v težnji trgovcev, da bi se sredi sezone ljudje bolj odločali za nakup.
Palma na fotografiji in klobuki — senčniki spominjajo na morje, kovčki na potovanje, cena kopalk pa med drugimi na realnost našega vsakdanjika. V njem tako povpraševanje po znižanih modelih ni naključje, čeprav jih, kot nam je povedala prodajalna Nada Svetec, ni veliko.
Minska Sobota
PRODAJA UPADA
Tudi letos poletje še traja in poleg poletnega — sezonsko znižanega blaga — so.v nekaterih soboških prodajalnah po ugodnih cenah naprodaj tudi drugi izdelki. Te so trgovci dobili od izdelovalcev in drugih grosistov, da bi popestrili prodajo po znatno nižjih cenah. Že sedaj znižano žensko in moško konfekcijo, pletenine, perilo in ostanke metrskega blaga pa bodo po približno štirinajstih dneh ponovno znižali za dvajset odstotkov. Drugega jim niti ne bo preostalo, če bo ostalo v zalogi veliko poletnih modelov, ki jih je potrebno prodati tudi zato, da bo prostor za nove, toplejše izdelke. Tako v Murski Soboti v specializirani prodajalni za otroke do sedmega leta, znani kot Ciciban, v kratkem pričakujejo pošiljko žametnih otroških hlač po posebno ugodnih cenah. Zanje bo namreč potrebno odšteti od. 11 do 13 tisoč, kar je v primerjavi s 60 tisočaki, kolikor stanejo, veliko manj in se bo poznalo pri družinskih nakupih za najmlajše.
Pri odraslih so za modo dojemljivejše ženske, čeprav tudi močnejšega spola ne gre podcenjevati, oba pa lahko najdeta kaj zase v salonu Mode, bolj znanem kot »Soping«, kjer sta poleg oddelka z metrskim blagom v nadstropju tudi prodajalni obutve Astra in Peko. Znižanje je v obeh, po čevljih pa še kar posegamo, saj se hitro izrabijo in je nujno kupiti nove. Tudi v Boro.vu prodajajo znižano obutev (kar za 50 odstotkov ceneje) dobro pa so založeni tudi z nogavicami in šolskimi torbami. Tako kot v obeh prodajalnah obutve na ulici Staneta Rozmana, kjer si lahko podajate kljuki in najdete kaj primernega za šolarja, predvsem športno obutev. Splača pa se pobrskati tudi med letošnjo sezonsko obutvijo, in če denarnica to dopušča letos kupiti za naslednje poletje. Modri kupci namreč menijo, da je bolje kupiti takrat, ko je in morda še po ugodno ceni, in ne takrat, ko človek kaj nujno potrebuje (in navadno ne najde ali pa mora plačati po zasoljeni ceni).
Prav o nasprotnem in o aprilskem razpoloženju naših cen pa smo se lahko prepričali v Standard konfekciji, kjer smo našli hlače le za nekaj več kot pet tisočakov. Ni bila pomota, ampak posledica nekajkratnega znižanja tega uporabnega kosa garderobe, ki pride vedno prav. Saj visoka cena običajno jamči za modnost,-ne pa tudi kakovost, in tako je vredno pobrskati tudi med izdelki starejšega datuma, če jih seveda imajo v zalogi.
VELIKA RAZPRODAJA SE MANJŠA
DRAGO KOLMANIČ, direktor Potrošnikovega tozda Izbira:
»Razprodaje poznamo od takrat, ko se je začela prodajati konfekcija v trgovinah. Nujno je, da na koncu sezone znižamo tisto, kar preostane, in skušamo tako znižano tudi prodati. Blago v razprodaji je regularno, znižano pa do 40 odstotkov, kar pomeni, da imajo možnost kupovati tudi tisti, ki prej niso mogli. Letos celo teden dni prej in naslednje leto verjetno še sedem dni prej kot zdaj.«
FRANC GJERKEŠ iz KAMO-VEC:
»Znižanje cen blaga mnogim ljudem prav gotovo veliko pomeni. Še posebej tistim s tanjšo denarnico, saj se šele zdaj lahko odpravijo v trgovino z resnim namenom, da nekaj kupijo. Iščem kakšno obleko za vnukinjo in mislim, da se med stvarmi, ki so na razprodaji, najde veliko kakovostnega. Ker sem upokojenec, bi mi s samo pokojnino danes pri nakupovanju gotovo trda predla, vendar sem si prej prihranil nekaj denarja.«
LOJZKA PODGORELEC, poslovodkinja Tekstila v Lendavi:
»Z razprodajo smo začeli kak teden prej kot običajno prejšnja leta. Vendar se mi zdi, da letos ni tolikšnega zanimanja, kot je bilo včasih. Spomnim se, da smo imeli na začetku posezonske razprodaje vedno velik naval kupcev. Pozneje se je sicer vse poleglo skupaj. Letos pa »booma« ni bilo.
Mislim, da mnogi varčujejo za dopust ali kakšen drugačen nakup, ki se jim zdi pomembnejši.«
KATICA RIBIČ iz Lendave:
»Nakup se seveda izplača, saj so cene precej spustili. Vendar pa mislim, da so cene za finančne zmožnosti povprečnega človeka še vedno previsoke in bi jih morali še znižati. Sama danes nisem nič kupila in sem le gledala stvari za otroke, ki jih bom najbrž kupila v kratkem. Nakup bi morala opraviti ne glede na razprodajo. Kar se tiče založenosti trgovin, mislim, da je založenost v Lendavi za pohvaliti. Vedno kupujem v Lendavi.«
DANICA ZEMLJAK iz Križevec pri Ljutomeru:
»Razprodajo sem si že dodobra ogledala, vendar sem do zdaj kupila le 4 trenirke, ki pa nimajo posezonske cene. Z možem delava v Nemčiji in mislim, da so cene tukaj veliko bolj ugodne, kot tam. Tudi kakovost oblačil se mi zdi precej večja, saj imajo po mojem mnenju modni oblikovalci v Jugoslaviji več okusa kot v Nemčiji. Se posebej pri Muri.
Z razprodajo bodo oblačila gotovo razprodali, med njimi več zares lepih stvari.«
JOŽICA RENGEO iz Lipovec:
»Prav gotovo se splača vsaj pogledati stvari, ki so na razprodaji. Vedno se najde kaj primernega, in kar je danes še posebej pomembno, tudi poceni. Meni sicer plača zadostuje za nakup oblačil, nekatere pa ta močno obremenjuje.
Trenutno me obleka toliko ne zanima, saj imam v načrtu le nakup obutve. Rada bi našla nekaj primernega za delo v službi. Tudi obutev je precej znižana, pa še izbira je večja.«
FRANC SLAVIČ, poslovodja v trgovini Kroj:
»Z razprodajo je letos bolj . slabo, kolikor slišim. Pri nas smo večji del sezonskih oblačil -sicer razprodali v redni prodaji. Še posebej stvari, ki so zares kakovostne, odidejo zelo hitro. Seveda pri nas tudi kupuje določeni krog tujcev, ki želijo predvsem kakovost. Tako od nekaterih oblek, kot so na primer ženske hlače, ni ostalo skorajda nič, ostale pa so jope in kavbojke.«
to
FANI ZEČEVIČ iz Markovec:
»Zdi se mi, da. so razprodaje zelo pameten ukrep. Še posebej to ustreza ljudem, ki v redni prodaji ne morejo odšteti toliko denarja, da bi kupili zares drage izdelke. Vendar jaz običajno kupujem obleko po redni ceni. Pri nakupu gledam predvsem na to, da je stvar, ki jo kupim, kakovostna, saj mislim, da so boljše stvari lepše in jih tudi dalj časa nosiš. Poceni stvari se prej pokvarijo, razpadejo ...«
Gornja Radgona
KAKOVOST IN »DINDRL«'
Podobne izkušnje kot v Murski Soboti imajo trgovci tudi v Gornji Radgoni. Tam se sicer pozna bližina meje in dejstvo, da avstrijskim kupcem ni potrebno preveč gledati na ceno. Zato pa so natančnejši pri kakovosti. Iščejo predvsem take izdelke, ki imajo svojo ceno in so od uveljavljenih proizvajalcev. Mednje gotovo sodi Mura in po besedah poslovodje prodajalne Merkator-SIoga Jože Ribarič njeni izdelki najdejo kupca. Manj pa gredo v prodajo v teh dneh razprodaje drugi izdelki, čeprav so pocenjeni za dvajset, trideset in celo petdeset odstotkov. Je pa v mestu ob meji stalno povpraševanje sosedov po perilu, moških nogavicah, Svilanito-vih ženskih rutah in moških kravatah. Posebej pa je bila v poletnih mesecih pozornost namenjena kopalkam in lahkim moškim klobukom, ki ščitijo razgrete glave pred sončarico.
Med izdelki z znižano ceno je največ poletnih majic s kratkimi rokavi in različnimi modnimi vzorci — potiski, pa tudi metrskega blaga. Avstrijci s svojim značilnim okusom precej iščejo »dindrl«, ki izpričuje njihovo tradicijo in za naše pojme slab okus, vendar o slednjem tokrat ne bi pisali, saj so naša tema poletne razprodaje.
Lendava
MANJŠE ZANIMANJE KUPCEV
Za posezonsko razprodajo v lendavski občini lahko zares trdimo, da je to »velika razprodaja,« vendar le, če pogledamo prepolne trgovine, ki so močno založene z oblekami, in nekoliko skromno majhne, toda vabljive napise, ki nas opozarjajo, da je cena močno znižana. V začetku letošnjega avgusta so namreč znižali ceno osemdesetim odstotkom oblačil od tistih, ki jih niso uspeli prodati v redni sezoni.
Ni pa čutiti te razprodaje v velikem obleganju trgovin, na katero smo bili navajeni prejšnja leta. Obiskovalci si obleko sicer ogledajo, vendar se jim zdijo cene še vedno previsoke. Kupijo običajno le tisto, kar je zares nujno.
Resda so se cene znižale tudi do 40 odstotkov, vendar to kupcev ne spodbuja k večjim nakupom.
Razprodaja bo trajala do sredine avgusta. Vanjo se je vključil, večji del tovarn tekstilnih izdelkov, med njimi Novoteks, Beti, Labod in Mura.
Vzrok za manjše zanimanje kupcev vidijo predvsem v precejšnjem padanju kupne moči. To je tudi vzrok, da je ostalo več sezonskega blaga, ki ga prodajajo s posezonskimi cenami, kot so pričakovali. Kupci so se očitno v veliki meri omejili pri nakupu obleke in denar vlagajo v druge nakupe, ki se jim zdijo v takšnih razmerah pomembnejši. Posebno izrazito je to v manjših mestih, kot je Lendava, kjer so osebni dohodki razmeroma nižji od slovenskega povprečja, obleke pa prodajajo po enotni ceni, ki velja za vso Slovenijo. Tako so Lendavčani ob ugodnih nakupih in ugodnih cenah prisiljeni dalje guliti lanske hlače.
IRENA SEDLAR, poslovodkinja CICIBANA v Murski Soboti:
»Težko skrijem svoje razočaranje nad prvimi vtisi razprodaje. Kljub znižanju se namreč pozna tolikšen padec standarda ljudi, da ne kupujejo niti za otroke, čeprav praksa kaže, da se veliko prej odpovejo nakupom zase, kot za mlajšega, če ni ravno starejšega otroka pri hiši, da bi lahko ponosil za njim. Upam, da bo bolje z nakupom jesensko-zimskih modelov žametnih hlač,"ki jih pričakujemo v kratkem po ugodnih cenah.«
CVETKA PINTARIČ, po-slovodkinja ženskega oddelka v salonu Mode:
»Z odprtjem razprodaje sem še kar zadovoljna, saj pričakujem večji odziv kasneje, ko se ljudje vrnejo z dopustov in bo okoli 15. v mesecu plača v večini večjih delovnih kolektivov. To bo gotovo vplivalo na kupno moč, ki upada, in siceršnji obisk naše dobro založene prodajalne. Razprodajamo modno poletno konfekcijo, pletenine in kopalke ter nekaj spodnjega perila, prevsem majic.«
Ljutomer
NEKATERI SO KUPOVALI
Tudi v ljutomerski občini poteka razprodaja od 1. do 13. avgusta. Če bo potrebno, se bo podaljšala, vendar cen v tistem času ne bo mogoče znižati za več kot 10 odstotkov. Že sedanje razprodaje so pomenile precejšnjo žrtev za izdelovalce, še posebno zato, ker je kriza močno prizadela tudi nje.
Sezonskega blaga je ostalo kar precej. Že prve dni razprodaje so uspeli prodati skorajda polovico izdelkov, vendar je to še vedno slabo v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so kupci blago dobesedno razgrabili. Vendar jih skrbi, saj zanimanje kupcev pada, ostanek obleke pa bo nekako potrebno prodati. V razgovoru s kupci smo slišali tudi pritožbe, da so oblačila v občini manj kakovostna in da trgovci gledajo predvsem na cene, ki bi jih zmogla-manj razvita območja. Tako so se pritoževali, da bi morali bolj gledati na različne interese kupcev in zagotoviti bolj raznoliko ponudbo.
O tem ne bi posebej razpravljali, vendar menimo, da se bolje založenim prodajalnam v občini ni treba sramovati svoje ponudbe. Trgovine se le prilagajajo svojim kupcem in njihovim zahtevam.
V občini je posezonska razprodaja naletela na manjši odziv kupcev, kot so pričakovali. Seveda so vedeli, da kupci ne zmorejo takšnih nakupov kot prejšnja leta, vendar pa so bile posezonske razprodaje vedno velik magnet za bolj prazne žepe. Očitno pa so letos tudi za občutno znižane cene denarnice preveč prazne.
BRIGITA BAVČAR JOŽE GABOR FOTO: NATAŠA JUHNOV
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
STRAN 5
Refin naskok \^)J pomurskega gospodarstva J
(II) inovacije
Ponovimo staro pravilo: veriga je samo toliko močna, kolikor je močan njen najšibkejši del. Ko prehajamo z improvizirane na integrirano, sprva morda ročno, kasneje računalniško podprto organizacijo, od prodaje Jo delovnega mesta, z metodo projektnega delovanja, se kaj hitro pokaže, kdo je za reševanje problemov, in kdo so tisti, ki so doslej na račun nerazmejenih nalog, odgovornosti in pristojnosti lepo živeli v podjetju, ne da bi kdorkoli kontroliral, kaj in kako počnejo; lahko je takšen tudi glavni nosilec odgovornosti oz. glavni vodja poslov v podjetju. Tudi zanj je treba izdelati sistem dela z nalogami, odgovornostmi in pristojnostmi ter pokazatelje, na osnovi katerih bo mogoče vsak dan ugotavljati, ali je dovolj sposoben ali še ustreza zahtevam, ki jih postavlja tržišče. Pri tem bomo izhajali iz načrta razpečevanja, torej iz vprašanja, kaj želim razpečevati oz. prodajati in kakšne so zmogljivosti. Delavci v podjetju Upravičeno pričakujejo dohodek, akumulacijo, kar pomeni, da mora glavni vodja poslovanja zagotoviti, da bodo zmogljivosti organizacije izkoriščene, oz. da bodo delavci imeli zaposlitev.
Naša delavca na začasnem delu v Schorndorfu v ZR Nemčiji, Štefan Tomec in Stanislav Kikec, doma iz Murske Sobo-I te, sta se lotila svojevrstne akcije. Slišala sta, da so naši delavci na začasnem delu v Ingol-stadtu in še nekaterih drugih nemških mestih zbirali prosto-I voljne prispevke za nakup ne-
Štefan Tomec
Pri izdelavi kabine za mali traktor za tovarno Tomo Vinkovič so se — kot zagotavlja Ivan Hartman (levo) — najbolj obnesli proizvodni delavci. (Foto: N. Juhnov)
KO TUDI IPOK PADE NA IZPITU
Tako razmišlja Refin svetovalec, naš zdomski strokovnjak Dušan Plohl, ob uvajanju Ipokovega sistema v soboškem Agroser-visu in radgonski Avtoradgoni, natančneje: njenem tozdu Transport.
Zadnjič smo se razpisali, kako je bilo v Agroservisu pri sestavljanju vrat za kabino enega od Tamovih vozil, tokrat se zadržimo pri izdelavi kabine za traktor tovarne Tomo Vinkovič. Pojasnila daje vodja Ipokovega projekta, Ivan Hartman. »Tudi v tem primeru se je še enkrat potrdila sposobnost naših delavcev, vključno s pripravo dela. Poznamo majhne, okretne in funkcionalne traktorje, imenovane firme. Zaprosili so nas, da pripravimo kabino za enega njenih malih traktorjev z zelo kratkim rokom izdelave — vsega deset dni. Na Plohlovo pobudo smo takoj organizirali zbiranje idej, opredelili funkcije, določili nosilca oz. koordinatorja projekta in potem vse skupaj prenesli v delavnico. Ker nismo mogli tako hitro pripraviti načrtov, predračunov in podobnega, smo precej prešli na neposredno izdelavo na samem traktorju. Sodelavci so nam posodili traktorje, da smo jih uporabili za izdelavo kabine in za tem so naši proizvodni delavci pod vodstvom koordinatorja iz priprave dela Gorana Klemenčiča v desetih dneh izdelek tudi naredili. V tovarni Tomo Vinkovič so bili z njim zelo zadovoljni in prišlo je do prvih dogovorov za izdelavo določenega števila kabin. Zal seje pojavil drugi problem. Ko smo to kabino dali na ogled v razstavnem prostoru Toma Vinkoviča na novosadskem sejmu, se nismo uspeli tržno obnašati. Preprosto nismo imeli predstavnika, ki bi zbiral ideje in želje, kako naprej. Skratka, če že nismo odpovedali pri neposredni izdelavi kabine, v tehničnem delu, smo zagotovo v tržnem; tu smo deficitarni.« Plohl pana to: »Tuje IPOK padel na izpitu. Če se želimo tržno organizirati, je bistveno, da znamo izdelek, za katerega smo se odločili in ga izdelali, predstaviti in prenesti na stranko; ob prodaji pa hkrati zbirati informacije, kaj želi stranka. To je vsekakor naloga t. i. prvega regulacijskega kroga, se pravi delavcev, ki vodijo in usmerjajo tržno politiko podjetja. Še tako dobra proizvodnja, kakovostna priprava dela in ustrezna nabava nam brez razvojne službe, prodaje in močne komerciale ne pomaga, oz. je vse skupaj le kratkoročno uspešno.«
S STROKOVNIMI ARGUMENTI NAD DIREKTORJA
Ko gre za vprašanje, če bi bilo mogoče na osnovi strokovnih argumentov — recimo da izključimo sicer običajne medosebne spore in rivalstva v okviru razporeda moči in vpliva po naših podjetjih — »nesti« direktorja Agroservisa, so člani najožjega vodstva projektne skupine in svetovalec Dušan Plohl (pre)vidno zadržani. »Moj objektivni cilj je postaviti integriran tržni sistem, logistiko v organiziranju, opredeliti vse naloge, odgovornosti in pristojnosti in se šele nazadnje vprašati, kateri so upravičenci do določenih delovnih mest. Tukajšnji podjetniki in poslovneži niso imeli priložnosti za spopad s krutimi tržnimi sistemi in prav tako tržno organiziranostjo. Če bi bil naš top menedžment dovolj interdisciplinarno usposobljen in jasno informiran, da je lahko na tem mestu samo toliko časa, dokler so zasedene vse zmogljivosti ljudi in strojev, da je za to odgovoren in pristojen, bi bilo razumljivo, da organi odločanja oz. nosilci glavnih odločitev čez določen čas preverijo, če je plan razpečevanja (obremenitev naših zmogljivosti) takšen, da lahko od tega živimo. O kakih osebn(ostn)ih razprtijah ne bi govoril, ker so popolnoma brezpomembne. Naš skupni cilj je racionalna delo,« se opredeljuje Plohl. Kaj pa Hartman? »Namen Ipokovega’projekta ni nekaj rušiti, ampak graditi; vendar brez konfliktov ne gre. Nimamo problemov pri neposrednih proizvajalcih in srednjem menedžmentu, nastopajo pa pri najvišjem menedžmentu. Ko jih vabimo, da bi sodelovali z nami, nočejo, ker menijo, da so previsoko na hierarhični lestvici oz. bi se znalo izkazati, da nimajo dovolj strokovnih sposobnosti in znanj za delo; zato skušajo vse skupaj zavreti, blokirati.« Plohl: »Top menedžment, ki meni, da itak vse ve ih zna, največkrat ne sodeluje v skupinah, pri projektnem delu in čez čas se pri njem pokaže pomanjkanje znanja. Če se ne odloči za novo prakso vodenja, vodenja po ciljih, če ne spozna, da je njegova naloga motivirati sodelavce z vodenjem k skupnemu cilju, sta dve možnosti: da se začne ustrezno usposabljati, ali da vse skupaj zavre, zablokira in se obnaša avtoritativno.«
PRI DIREKTORJU AGROSERVISA MILANU ŠANKU
Po tem, ko pobliže oz. vsaj v bistvenih razsežnostih spoznamo uvajanje Ipokovega projekta v soboški delovni organizaciji Agroservis, se napotimo k njegovemu prvemu možu, Milanu Šanku. Spomnimo se njegove izjave, dane za okroglo mizo ob Ipokovem seminarju oktobra lani v Radencih, ki smo jo objavili v drugi letošnji številki Revije za razvoj. »Predvsem nam primanjkuje kadrov s funkcionalnimi znanjji in žal slabo kaže, da bi nam jih uspelo dobiti. Zato iščemo zunanje sodelovce. Pri projektu nam gre za to, da bomo sposobni obvladovati proizvodni proces in s tem stroške ter zlasti roke izdelave proizvodov. Resda smo v času sodelovanja bistveno napredovali, vendar je še veliko težav.« Ko ga sprašujemo o tem, če res vse skupaj zavira, blokira, se, obnaša avtoritativno, odgovarja z vprašanjem: »Bi potem sploh uvajali ta projekt, za katerega sem sam dal pobudo? Bi iskali sodelavce, strokovno pomoč od zunaj? Nič ne vem, da bi kogarkoli kakorkoli zaviral. To so govorice brez dokazov.« Šankove argumente,za in proti bomo objavili v prihodnji.številki našega tednika.	Branko Žunec
M	HM Hi HM HUi «  MHH HBHI MB
 S prostovoljnimi prispevki J
kupili monitor
AKCIJA ZDOMCEV
>ri-
Vzgojno-varstveno delo v Lendavi

Žrtvujemo bodoče rodove?
Krizno obdobje se v vsej Sloveniji močno kaže tudi pri vzgojno-var-stvenem delu. Izgovor pa je povsod prazna vdanost v usodo: saj je povsod enako, povsod so ljudje prikrajšani za dobrine. Zato so žrtve nesmiselnih ukrepov države tudi otroci, še posebno v manj razvitih občinah, kamor spada tudi lendavska.
Vzgojno-varstvena organizacija v Lendavi je sestavljena iz 16
enot. V šolskem letu, ki je za nami, je bilo v 50 oddelkih vključeno 1091 otrok. Priprava na vstop v šolo na enojezičnem območju traja eno, na dvojezičnem pa dve leti. V dnevnem varstvu je 810 otrok, v krajših programih pa 281. Oddelek dojenčkov imajo v treh enotah, vključenih pa je tudi 21 romskih otrok, ki dokaj redno obiskujejo vrtec. Posebno pohvalno je, da so v letošnjem letu uspeli organizirati oddelek, v katerega so vključeni štirje razvojno moteni otroci.
Z vzgojno-varstvenimi delavci v lendavski občini nimajo problemov. Zaposlenih je 106 delavcev, med temi je 50 vzgojiteljic. Precejšnje število pa se jih izobražuje. Delavci so na voljo, nimajo pa denarja, da bi jih zaposlili. Po predvidenih določilih bi jih moralo biti zaposlenih precej več. Zato zaposleni morajo delati več časa, kot je predvideno v predpisih. Po teh bi morali delati 9 ur, večina enot pa posluje 10 ur.
Še posebej bodo morali v prihodnje skrbeti za vključevanje v delo tako potrebnih strokovnih kadrov, kot so psihologi, pedagogi ... Vzgojno-varstvena organizacija v Lendavi nima zaposlenega niti enega takega delavca.
DOKTORJI LEPOTICE
Prekmurje je vse bolj navzoče v jugoslovanskem tisku. Toda novinarji raznih listov, ki vse češče prihajajo v Prekmurje, ne počenjajo tega zaradi najboljše jugoslovanske konfekcije (Mura), niti zaradi največjega in naj-raznovrstnejšega jugoslovanskega rastlinjaka (soboška vrtnarija), niti zaradi zanimivih fi-lovskih in pečarovskih lončarjev, niti zaradi izjemne zbirke umetnin Pokrajinskega muzeja, niti da opišejo »idilični košček sveta sredi hrupne Evrope« (Goričko), monumentalne srednjeveške gradove ali nostalgične mline na Muri.. Prihajajo, pomislite, zaradi šivilje iz Foko-vec, ki si je zamislila, da je pornografska zvezda. Ko si kakšen nesrečnik v norišnici postavi na glavo papirnato krono in trdi, da je kralj, novinarji rumenega tiska ne zahtevajo pri njem sprejema rn ekskluzivnega pogovora (čeprav lahko, glede na to, kako se stvari razvijajo, pričakujemo tudi to), ko pa je nesrečnica izjavila, da bo z možem (medtem ko otroci spijo) snemala pornografske filme in se ukvarjala s skupinskim seksom, ki bi ga gledalo čim več ljudi, zlasti mladih, in tako »kultivirala zaostale Slovence«, je bilo to dovolj, da novinarji priletijo v Prekmurje. Če mariborski Kaj, zagrebška Erotika ali sarajevski
katere medicinske opreme za novo kirurgijo v Rakičanu, zato sta se odločila, da bosta poskusila sama. Čeprav sta imela pri zbiranju prostovoljnih pr spevkov določene težave, ki
spevkov določene težave, ker nekateri niso bili prepričani o uspehu akcije, sta uspela. Vložila sta veliko truda in prostega časa, saj sta obiskovala naše delavce, ki so zaposleni v okolici Schorndorfa, Stuttgarta, Esslingena, Gbpmgena, Plo-hingena in še nekaterih drugih krajih. Tako sta zbrala okrog 12.400 nemških mark, ki jih je prispevalo 139 naših delavcev
na začasnem delu v ZR Nemčiji. Nekaj mark pa je še ostalo, m te sta nakazala soboški bol-
nišnici. S to akcijo dveh prizadevnih delavcev, Ši
i naših itefana
Tomca in Stanislava Kikca, in razumevanjem Pomurcev, ki delajo v ZR Nemčiji, je soboška bolnišnica v Rakičanu dobila nov monitor — aparat ža spremljanje delovanja srca, ki
Zavedajo se, da je ob sestavi otrok to nujno. Ugotavljajo, da tudi prostori, za vzgojo v večini enot ne ustrezajo številu vključenih otrok: Najslabše prostorske razmere so v Bistrici, na Hotizi in v Gaberju. Vendar ne moremo takega stališča posplošiti na vse vrtce. Priča smo zelo različnim prostorskim razmeram in opremljenosti. Nekatere enote so v lastni zgradbi, druge v prostorih osnovne šole ali ob šoli. Na Hotizi in v Bistrici pa dejavnost poteka v prostorih Krajevne skupnosti. Zanimiv je način organiziranja oddelkov. Poudariti je treba, da ne predstavljajo kriterija za oblikovanje oddelka prostorske možnosti, ampak je predvideno čim večje število otrok.
Ne ubadajo pa se le s prostorskimi problemi. Opremljenost z vzgojnimi sredstvi, igračami, te-lesnovzgojnimi rekviziti in podobnim se4z leta v leto slabša. Ne le da nimajo sredstev za posodobitev, tudi obnove obrabljenega si pogosto ne morejo privoščiti.	_____
Glavni vzrok za vse te probleme vidijo v pomanjkanju finančnih sredstev. Denar iz republiškega in občinskega vira dobivajo, drugače pa je s starši otrok, saj mnogi ne plačujejo redno oskrbnine. Napako vidijo tudi v načinu razdeljevanja sredstev.
As napravijo iz nesrečne ženske megazvezdoj je to preprosto nesramnost, motivirana z razlogi tržišča, na katere smo se (na žalost) že navadili. Toda ko to napravi Jana, ženska revija, ki se deklarira kot zaščitnik »ponižane in ženske brez pravic«, potem je to nesramnost,
ZAPISANO MIMOGREDE
pa tudi licemerstvo najnižje vrste. To je popoln polom uma in morale.
Na naslovnici Vestnika z dne 14. julija je med drugim informacija, da je mag. Štefan Špi-lak postal doktor znanosti, ter informacija, da je 19-letna dijakinja iz Murske Sobote, Cvetka Šarčevič izbrana za »mišico« Modre noči. Za obrambo doktorske teze dr. Špilak ni dobil nobene nagrade (razen morda stiska roke, iskrenega ali lažnega), omenjena lepotica pa je nagrajena s sedemdnevnim bivanjem v Palmi de Malorci. Če javno publiciranje ali nagrado
je že nameščen na intenzivnem  oddelku in ga uporabljajo. Po-  budo in akcijo naših delavcev na začasnem delu v ZR. Nemci- — ji so v Splošni bolnišnici Mur- H ska Sobota z veseljem sprejeli,  hkrati pa izrekli zahvalo za raz- | umevanje. Pa še to: Ker je aparatura prispela v našo državo _ brez carine in prometnega dav- g ka, sta morala preskrbeti naju- g neslovanskem konzulatu v ZR  Nemčiji potrebno dokumenta-
F. Maučec B
C1JO.
Stanislav Kikec
Osnova za pridobivanje sredstev je posamezni oddelek, in ne število otrok. To sili vzgojno-var-stvene organizacije v polnjenje oddelkov ne glede na prostore.
Ob nezmožnosti obnavljanja je še težje z naložbami. V letu 1986 je bil zgrajen v Črenšovcih vrtec s tremi oddelki, a zmanjkalo pa je denarja za nabavo vse opreme in za ureditev okolice z igriščem. Zato je treba to naložbo čim prej končati in začeti z gradnjo vrtca v Bistrici, saj so razmere v sedajšnjem bistriškem vrtcu obupne. Enako pozornost bo treba nameniti urejanju igrišč, saj so v vsej občini primerno urejena le 4. ’
V naslednjem šolskem letu bo potrebno zmanjšati število oddelkov. Namesto 50, koliko jih je bilo do sedaj, jih bo 46. To nujno pomeni zmanjšanje števila vzgojiteljic. Največjo zlo za skupnost pa pomeni tretje zmanjšanje, to je števila subjektov vzgoje. Mogoče se kdo ne bi spomnil, kaj bi lahko to bilo — otroci seveda. Iz takih ali drugačnih vzrokov upada število rojstev v skorajda vseh rajevnih skupnostih v občini. Dejstvo, da letno upada število vpisanih otrok za 10 odstotkov in da se predvideva taka nadaljnja stopnja upadanja, bi moralo »dati misliti«. A kaj, ko so krivci vedno tako čudežno nevidni, da jih doživljamo kot bogove, imenovane »objektivne okoliščine.«
Jože Gabor
neke družbene ustanove razumemo kot dejstvo vrednotenja (in tako se večinoma razume), potem je zmaga na izboru lepotice na neki prireditvi pomembnejša od obrambe doktorske teze znanstvenika. Pri takih zgledih ni pomanjkanja. Na primer: Za pisanje o nekdanjih yu-lepoticah, Bernardi Marovt in Ani Sasso, je porabljeno na tisoče ton papirja v časopisih, ki niso nikoli niti z eno samo črko omenili kakšne inovacijskereši-tve svetovnega pomena našega strokovnjaka, ki niso nikoli omenili kakega našega znanstvenika, tudi ko je — gledano iz svetovnih razsežnosti —. s svojim delom pomembno prispeval k znanosti in praksi. (Glede na »velike« liste je Vestnikov greh zanemarljiv, tu sta obe informaciji, Vestnik pa se še naprej ukvarja z dr. Špila-kom, kar je dobro, in ne omenja lepotice Modre noči, kar je prav tako dobro.) ».. . kako in kaj naj ukrene, da bi vsaj delno zajezili nezadržno in večdesetletno odtekanje pomurske pameti po domovini in tujini«, se vpraša komentator Vestnika v številki z dne 21. julija.
Zdi se mi, da'omenjeni zgledi, pa čeprav le delno, pojasnjujejo fenomen masovnega odhoda naše pameti v tujino.
Spaso Čankovič
Namesto telovadnice večnamenska dvorana
30. novembra se v Radencih izteče sedanji krajevni samoprispevek. Krajevna skupnost se že pripravlja na uvedbo novega, ki naj bi ga namenili za gradnjo telovadnice med Osnovno šolo Radenci in Srednjo šolo za gostinstvo in turizem ter za ureditev kinodvorane v Radencih. Gradbeni odbor (sestavljajo ga predstavniki osnovne in srednje šole, Radenske, krajevne skupnosti, občinske telesnokultur-ne skupnosti in občinske izobraževalne skupnosti) se je sestal že trikrat. Odločili so se (kar je tudi najbolj potrebno in upravičeno), da bodo namesto telovadnice po določenih standardih in normativih gradili večnamensko dvorano. S tem bi bilo tudi financerjev več. Večina sredstev bo vezanih na krajevni samoprispevek in na delež Radenske (tri četrt sredstev). Idejne projekte bo izdelal PGP Ljutomer do 20. septembra, nato pa bo o njih še javna razprava. Po grobih ocenah bi gradnja večnamenske dvorane v Radencih stala čez dve milijardi dinarjev, poleg že omenjenih sredstev pa bi dobili še delež občinskega samoprispevka, amortizacijska sredstva Občinske izobraževalne skupnosti ter prispevek srednje šole.
Bernarda Peček
ZBIRNO POROČILO O ŠTAJERSKIH SLOVENCIH
MOŽNOSTI OBSTOJA IN
RAZVOJA
Strokovnjak ljubljanskega inštituta za narodnostna vprašanja Boris Jesih je že pred časom pripravil zbirno poročilo Slovenci na avstrijskem Štajerskem — možnosti obstoja in razvoja. Gradivo ima večjo težo, če upoštevamo, da se ravno zdaj peščica dvojezičnih intelektualcev iz Radgonskega kota prizadevno pripravlja na ustanovitev lastne organizacije, ki naj bi nosila ime Člen 7 — Kulturna zveza za Štajersko s sedežem v Gradcu. Kakšen odgovor bodo — ali so ga morda žel? — dobili od pristojnih oblasti na Dunaju in v Gradcu, kamor so posredovali vso potrebno dokumentacijo, vključno z osnutkom društvenih pravil, še ne moremo poročati. Prav gotovo pa je to poteza brez primere v zgodovini naših rojakov na avstrijskem Štajerskem, in četudi se morda ne bo obnesla, je vredna, da nanjo opozorimo.
Jesihovo poročilo je pravzaprav strnjen prikaz večjega dela tistega, kar je bilo doslej objavljeno o tej problematiki v strokovni in poljudni publicistiki. Izpostavlja nekatere bolj ali manj znane ključne ugotovitve o vlogi in položaju slovenske manjšine v okrajih Radgona/Radkersburg, Lipnica/Leibnitz in Deuts-chlandsberg, predvsem tisto o »pozabljeni ali zamolčevani manjšini« oz. o manjšini — tako nekateri politični in znanstveni krogi v Avstriji! — ki da »se je pomotoma znašla v avstrijski državni pogodbi« iz leta 1955.
Ne ni ponavljali spoznanj in dejstev o Slovencih na avstrijskem Štajerskem, posredovanih v zadnjih treh, štirih letih skozi različne medije — naj bo glede številčnosti, jezika in’ jezikovne ravni, kulturnega življenja, političnega delovanja. Bolj nam je za akcijski program, kaj storiti, ob nespornem vedenju, da »slovenska narodnostna skupnost na Štajerskem obstaja, čeprav neorganizirana in v veliki meri narodnostno slabo osveščena«. Iz predlogov, ki jih ponuja Boris Jesih, omenimo samo dva: izoblikovati skupino strokovnjakov z načrtom raziskovalnega dela na zgodovinskem področju, z mednarodnih vidikov, z vidika sodobnih problemov na ravni demografskih; jezokovnih, etnoloških, socioloških in ekonomskih raziskav ter sklicati posvetovanje v okviru SZDL, kjer bi se dogovorili za način obravnavanja tega dela slovenske manjšine v Avstriji z vidika odnosov med Slovenijo/Jugoslaviio in Avstrijo, zlasti z.zvezno deželo Štajersko, ter v organih na republiški in zvezni ravni.
Preglednemu poročilu so dodani: pozicijska karta območja avstrijske Štajerske, poseljenega s slovenskim avtohtonim prebivalstvom, opombe z izborom pomembnejše literature o teh vprašanjih in priloga Razmerje političnih sil v avstrijski zveaii deželi
Štajerski.
B. Žunec
STRAN 6
VESTNIK, 11. AVGUST 1988


-
kmetijska panorama
Kmetje za svojo organiziranost
Neurejene razmere v kmetijstvu, še posebej pa odnos družbe do te gospodarske panoge, ki je bila ves čas v podrejenem položaju, so kmete pripeljale tako daleč, da so začeli razmišljati o stanovski organiziranosti. Ideje o ustanovitvi kmečkega sindikata pred leti niso obrodile sadov, so pa zato kmetje dobili zdaj sVojo stanovsko organizacijo — Slovensko kmečko zvezo, mladi kmetje pa naj bi se organizirali v Zvezi slovenske kmečke mladine. Obe zvezi sta formalno ustanovljeni že na republiškem nivoju, zdaj pa tečejo aktivnosti za ustanovitev občinskih in krajevnih zvez. Ali je takšna pot »od zgoraj navzdol« res najprimernejša, ne želim komentirati, vskekakor pa bi o tem bilo dobro razmisliti. Tako menijo tudi nekateri kmetje, ki sicer pravijo, da je program zveze dober, ostaja le vprašanje ali bo zastavljeno uspelo v praksi tudi uresničevati.
Kakorkoli že,če je ideja o ustanovitvi kmečke zveze v Sloveniji dobila podporo tudi pri politiki, potem bi zdaj kmetje to morali znati izkoristiti. To je tudi namig, da se končno le začenja nekaj premikati in je tudi družba spoznala, da si brez ustreznega odnosa do kmetijstva ni mogoče zamišljati nadaljnjega razvoja. Da je ta odnos zdaj že resnično takšen, kot ga zahtevajo kmetje, še ne .moremo trditi, vendar na kmečki zvezi je zdaj, da si kmetje svoj status tudi izborijo. To pa bo možno le z enotnostjo vseh slovenskih kmetov, saj so razhajanja, do katerih zdaj prihaja med njimi, voda na mlin tistim, ki jim kmečka organiziranost ni pogodu. Med kmeti so še vedno različna mnenja in težnje o njihovi stanovski organiziranosti. Eni še zavzemajo za takšno organizacijo, ki bo šla povsem mimo sedanje zadružne organiziranosti, drugi spet za tesno sodelovanje z zadružnimi organizacijami. Ne ena, ne druga pot ni najboljša in najti bo treba srednjo. Če bi kmetijska zadruga bila resni-
čno kmetova zadruga, nuje po kmečki zvezi ne bi bilo, mora pa tudi biti zadruga vsaj toliko kmetova, da bo zastopala njegove osnovne interese. In to je tista srednja pot, ki jo bo treba najti pri uveljavitvi kmečke or-
ganiziranosti.
Ustanovitev
Slovenske
kmečke zveze je naletela na prve ugodne odmeve tudi med pomurskimi kmeti. Žal pa so doslej prišli le malo dalj od odmevov, saj dobršen del kmetov še vedno ne pozna bistva nove organiziranosti. Nekaj krajevnih zvez je sicer v Pomurju že ustanovljenih, vendar bi si skorajda upali trditi, da je bila to bolj modna muha, saj so spodbude za njihovo ustanovitev prihajale bolj od drugih kot od pravih kmetov samih. Nekoliko bolj načrtno so se ustanovitve kmečke zveze lotili v soboški občini. Tu se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev kmečke zveze pri občinski organizaciji socialistične zveze in dogovoril za nadaljnje aktivnosti na področju organiziranosti kmetov. Če se je že začelo od »zgoraj navzdol«, je treba pač tako nadaljevati, saj bi sicer lahko prihajalo do še večjih zapletov. Člani tega iniciativnega odobra so zdaj zadolženi za ustanavljanje iniciativnih odborov v krajevnih skupnostih, ki naj bi poskrbeli za ustanovitev krajevnih organizacij Slovenske kmečke zveze (te naj bi ustanovili za območje krajev-, nih skupnosti). Aktivnosti v krajevnih skupnostih so v teh dneh že stekle, do druge polovice avgusta naj bi bile zveze v krajevnih skupnostih ustanovljene, nato pa bodo pripravili ustanovni zbor občinske kmečke zveze.
Aktivnosti so se torej začele, zato ostane le povabilo kmetom, da se vanje tudi Vključijo. Zdaj je priložnost, da povedo svoje mnenje, saj bi ostajanje ob strani bilo žanje najslabše. Tudi za kmete namreč velja, da če si sami ne bodo pomagali, jim drugi ne bodo pomagali.
L. Kovač
IZ KZ PANONKA
Izvoz sto ton hrena
— Kmetje, združeni v KZ Panonki, letos pridelujejo hren na 20 hektarjih njiv. Od tega bodo precej prvovrstnega izvozili pakiranega, v izvoz pa bo šel tudi droben, »odpadni hren«, namenjen predelavi. Glavni kupec je Avstrija. Pričakujejo, da bo kupila 100 ton v KZ Panonki pridelanega hrena, 40 ton pakiranega bodo ponudili domačim kupcem, 60 ton pa za predelavo Kolinski.
Velja omeniti, da so ga lani že jeseni izruvali 90, letos pa ga bodo 80 odstotkov. S kupci se pogajajo, da bi ti kupili hren jeseni. Slednje ima prednost, saj hren, ki ga ruvajo že jeseni, lahko prej sadijo, in sp cer že aprila, ko je zemlja vlažnejsa, kar vpliva na boljšo rast. Pa tudi sicer jeseni izpraznjene njive laže pravočasno pripravijo za novo setev oziroma sajenje, prav tako pa imajo več časa za pripravo sadik hrena.
800 ton zelja od kmetov
ie mogoče pričakovati načrtovani pridelek 800 ton. Zelje je tacaš "zdravo velikost glav pa bo odvisna od padavin v avgustu, ko ^cne zelje rasti v glavo. Ob izdatnejši vlagi so glave večje, ves pridelek je tumže prodan pogodbenim kupcem - Emoni, Sadje-zelenjavi, Povrtnini in JLA.
Tristo ton korenčka
bro’kažejo Res^e da je korenček zaradi suše neenakomerno klil, še
delavo sokov. Za potrebno debelino mora ostati^v zerrdji okoli IW
U J«
na, (220 dinarjev za kilogram).	Borls
Rekordni pridelki pšenice v KG Rakičan
V letošnjem letu smo v KG Rakičan pridelali na požetih 1810,11 ha povprečno na ha 66,48 dt pšenice, osušene na 14 % vlago. To je naš daleč najboljši povprečni pridelek pšenice, saj smo lani na požetih 1802,85 ha pridelali povprečno na ha 63,55 dt pšenice, kar je bil do lani naš najboljši povprečni pridelek pšenice na ha. 1985. leta smo pridelali na požetih 1468,77 ha povprečno 60,11 dt pšenice po ha. To so naša najboljša .leta v pridelovanju pšenice. Sedemletno povprečje (1982—1988) znaša sedaj prek 59 dt pšenice na ha, kar je za naše razmere izreden dosežek, saj imamo v povprečju slabšo kakovost zemlje kot Slavonija ali Vojvodina.
Skupaj smo pridelali 10.750 in tudi ponosni, saj smo se z nji-ton merkantilne pšenice, osušene ' mi povzpeli med najboljše pride-
na 14 % vlago — in znatno presegli plan oddaje — , in 1.141 ton semenske špenice, osušene na 14% vlago.
Na vsak način smo v KG Rakičan z letošnjimi rekordnimi pridelki pšenice zelo zadovoljni
lovalce pšenice v državi.
Rekordni pridelki pšenice so nam prinesli tudi zelo dobre finančne rezultate pri pridelavi
pšenice.
Franc SKLEDAR, dipl. kmet. inž.
Z letošnjim rekordnim pridelkom pšenice, ki znaša povprečno 66,48 dt na ha, smo gotovo med najboljšimi pridelovalci pšenice v državi.
Kaj je pripomoglo, da smo letos dosegli rekorden povprečni pridelek pšenice?
Zaradi mile zime so pšenice zelo dobro prezimile, tudi tiste, sejane pozneje. Letos je bil sklop pšenic, to je število rastlin na m2, še boljši kot lani. Ker spomladi nismo pravočasno dobili stabila-na, nam je del pšenic polegel, posebno še ob večjem nalivu 3. julija. Ta pozna polega. pa ni vplivala na pridelek pšenice, otežkočila je le kombajniranje polegle pšenice. Visoke temperature od 4. do 9, julija niso negativno vplivale na prisilno zorenje, ker so zagrebške selekcije pšenice, ki smo jih imeli letos posejane, takrat že bile v fazi dokončne zoritve.
Poleg ugodnih vremenskih razmer je na rekorden pridelek pšenice še vplivalo:
' 1. kakovostna priprava zemlje za setev,
2.	močno osnovno gnojenje in dognojevanje,
3.	pravočasna setev s kakovostnim semenom, rodovitnimi sortami in setev s predpisano količino semena na ha,
4.	uspešno zatiranje plevelov, bolezni in škodljivcev.
Kakovostni pripravi zemlje za setev dajemo v KG Rakičan stalno velik pomen. Imamo dobre traktoriste. Ni naključje, da smo že osemnajstkrat ekipni republiški prvaki v oranju in da imamo vrsto republiških in državnih prvakov v oranju. Zavedamo se, da je od dobrega dela traktoristov zelo odvisno, kakšni bodo končni pridelki. Zelo pomembno je za visok pridelek, da je vsaka faza dela opravljena čim bolj kakovostno.
Letos smo do sedaj naše pšenice najmočneje gnojili. Tako smo pšenicam dali na ha povprečno čistih hranil:
200 kg čistega dušika, 160 kg ROs, 160 kg K;O.
TO PG Rakičan
OE
Dognojevali smo dvakrat po 80 kg čistega dušika na ha.
Letos smo imeli največ posejane lonje, ki je bila po pridelku v makroposkusih na 16 lokacijah v slavonsko-baranjski regiji v 1986. in 1987. letu na tretjem mestu!
Nato je sledila Zagrebčanka 2, ki je bila v makroposkusih na 16 lokacijah v Vojvodini v 1986. in 1987 letu na prvem mestu. Na drugem mestu je bila v makroposkusih v Vojvodini lohja.
Na 49,57 ha smo imeli za seme posejano letos priznano sorto pšenice pod imenom marija (prej linija Zg-5210/79) na OE Beltinci, ki nam je dala povprečno na tej površini na ha 88;09 bruto dt pridelka. Ta sorta, takrat še linija Zg-5210/79, je bila v makroposkusih na 16 lokacijah v slavonsko baranjski regiji v 1986. in 1987. letu na prvem mestu.
Omenjena sorta je bela golica, srednje rana, višine 70 — 75 cm, dobro odporna na poleganje in nizke temperature. Zelo odporna je na žitne rje, odporna pa na pe-pelasto plesen in na septorio. Je kakovostna sorta, ker je križana z rusko sorto kavkaz. Jeseni bomo s to sorto posejali 65 % površin, namenjenih za setev pšenice.
Tudi letos smo uspešno zatirali plevele, bolezni in škodljivce tako da so bile naše pšenice praktično brez plevelov in bolezni. Ne morem, da ne bi zapisal tega, kar sem letos povedal na dnevu pšenice v Rakičanu. Kmečke pšenice so bile letos zelo zapleveljene s srakopercem. Tudi zaradi tega so kmečke pšenice v povprečju dalp dosti slabši pridelek kot pšenica v KG Rakičan.
Za razliko od lanskega leta, ko nas je pri pospravilii zelo oviralo deževno vreme, smo letos žetev končali z 31 kombajni v 19 dneh.
Povprečno je imela nažeta pšenica 15,7 % vlago.
Za razliko od lanskega leta, ko nam je toča delno poškodovala naše pšenice, letos ni poškodovala nobene.
Naj še navedem dosežene pridelke po OE in obeh tozdih:
Turistično društvo Ljutomer
Obrtno združenje Ljutomer
Občinska turistična zveza Ljutomer
Obrtna zadruga Prlekija Ljutomer
Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje M. Sobota
razpisujemo
5. natečaj za
izvirne
prleške spominke
K sodelovanju vabimo vse posameznike, likovnike, šolsko mladino, aktive zadružnikov, izdelovalce domače in umetne obrti, oblikovalce, arhitekte, upokojence in druge, da s svojimi predlogi in izdelki sodelujejo v natečaju. Vabimo tudi ozde, KS, društva upokojencev, invalide, člane turističnih podmladkov, pionirske šolske zadruge in člane turističnih društev.
Namen natečaja je spodbuditi čimveč občanov za oblikovanje in izdelavo izdelkov domače in umetne obrti, ki bodo rabili kot turistični spominki prleške pokrajine. Posebna strokovna žirija, ki jo vodi etnolog dr. Janez Bogataj, bo vse predložene izdelke in tudi ideje pregledala, ocenila kakovost, izvirnost in uporabnost ter jih primerno nagradila^
Najboljšim spominkom bodo podeljene:
1. nagrada — 300.000 din,
2. nagrada — 200.000 din, 3. nagrada — 150.000 din.
Posebne nagrade za najbolj uspele spominke pa bodo podelile tudi delovne organizacije.
Strokovna komisija si pridržuje pravico, da razpisanih na- • grad ne podeli, kolikor oceni, da prispeli izdelki in ideje ne ustrezajo natečajnim pogojem.
Natečaj traja do vključno 16. septembra 1988. Izdelke in ideje pošljite na naslov Turistično društvo — komisija za turistične spominke, 69240 Ljutomer, Prešernova 20 (Dom kulture), na ime Stanko Potočnik (tel. 069/81-480).
Vsi predloženi spominki bodo predstavljeni na 5. razstavi turističnih spominkov,. domače in umetne obrti v Ljutomeru 30. septembra 1988.
Po končanem natečaju in'razstavi ostanejo nagrajeni izdelki v lasti razpisovalca natečaja.
Radenska
požeto ha pridel s 14 % vlago — dt/ha
Beltinci	93,27	72,95
Lemerje	103,10	69,71
Rakičan	1 13,40	68,55
Martjanci	90,80	68,36
Topolovci	66,00	67,40
Tešanovci	151,26	66,74.
Motvarjevci	178,00	65,05
M. Sobota	194,35	63,23
Petanjci	74,73	61,80
Skupaj TO		
PG Rakičan	1064,91	66,67
TO PG Lendava		
Benica	178,32	67,76
Žitkovci	191,25	65,57
Lendava	278,23	65,51
Ginjevec	97,40	62,21
Skupaj TO		
PG Lendava	745.20	66,20
Skupaj DO KG Rakičan	1810,11	66,48
c
ui E
E j v> <

AGROSFRVIS, p. o.
Murska Sobota
Tudi letos bomo sodelovali na mednarodnem Kmetijsko-živilskem sejmu v G. Radgoni. Predstavili se vam bomo z našimi izdelki in prodajnim programom vozil Zastave, protiekspiozijsko zaščito, orožjem Zastave ter drugimi novostmi, ki se pri nas prvič pojavljajo na tržišču. Obiščite nas v dvorani sozda ABC POMURKA.
Iz prikaza je razvidno, da letos ni bilo nobene organizacijske
enote, ki bi pridelala povprečno manj kot 60 dt pšenice na ha.
zaščita
Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je še vedno večja od povpraševanja. Minuli četrtek, 4. avgusta, so jih rejci ponujaii.73, prodali pa 53. Pujski, stari od 7 do 10 tednov, so tehtali okrog 15 kilogramov, za par živali pa je bilo potrebno odšteti od 80.800 do 120.000 dinarjev.
L
C ~ * ?x - c
S e
OAti-CKpk zaščita

KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, o. sol. o.
ABC POMURKA — KZ PANONKA Murska Sobota razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti
javno dražbo
za prodajo
1.	Tovornega avtomobila TAM 6500, letnik izdelave 1974, registriran dp 16. 8. 1988, za izklicno ceno 6.000.000,— din.
2.	Stiskalnice za seno LIFAN — nove, vendar poškodovane pri razlaganju, za izklicno ceno 5.000.000,— din.
Javna dražba bo v petek, 12. 8. 1988, ob 10. uri v prostorih Centralnega skladišča ABC POMURKA — KZ PANONKA v Murski Soboti, Lendavski 61 b, kjer je tudi možen ogled tovornjaka in stiskalnice.
Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene.
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
STRAN 7
MORAVSKE TOPLICE
OBISK V KARAVLI MIHE MARINKA V PROSENJAKOVCIH
Tudi v tujini naši
Da, lepo je poslušati mladi rod, ki raste zunaj meja naše domovine — skupaj s starši, ki so nekoč odšli za boljšim zaslužkom v svet — da zna govoriti po naše, da pozna naše pesmi in plese .. . Takšni otroci niso izgubljeni; tudi v tujini ostajajo Slovenci, čeprav obiskujejo tuje šole. Pri ohranjanju materinega jezika, narodne zavesti in kulturnih tradicij pa opravljajo pomembno vlogo tudi slovenska kultumo-prosvetna društva, kot je to Lastovka in Ingolstadtu v Zvezni republiki Nemčiji, katerega pokrovitelj je občinska konferenca SZDL Murska Sobota.
Da bi vezi z našimi delavci na tujem in izseljenci še okrepili in da bi jim izrekli dobrodošlico, ko se vrnejo v domače kraje na letni dopust, smo v Pomurju pred enajstimi leti začeli organizirati skupna srečanja, kakršno je bilo minulo nedeljo tudi v Moravskih Toplicah. Pripravili so ga OK SZDL Murska Sobota, Slovensko kulturno-prosvetno društvo Lastovka in podružnica Slovenske izseljenske mative v Murski Soboti. Z udeležbo pa sicer ne bi mogli biti ravno zadovoljni. Kot kaže, so nekateri že odpotovali nazaj ali pa so ta čas na morju oziroma kje drugje.
Srečanja v Moravskih Toplicah pa so bila, kot je med drugim dejal v slavnostnem nagovoru predsednik občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota Janez Kovač, »vselej prijetna, kori-
Domovi razseljenih ljudi
Poletje je čas, ko se Pomurci vračajo z vseh koncev sveta. Nekateri le za teden ali dva, drugi ostanejo dalj časa, vsi pa odidejo spet v tuje kraje. Mnogi bi radi ostali doma, toda domovina jim očitno daje tako malo, da jih to ne motivira. Bojijo se, da se doma ne bi imeli celo s čim preživljati.
Srečah smo se z dvema takima družinama. Ena se je že dodobra ustalila v Franciji, druga pa v Nemčiji. Obe sta torej v evropskih državah, prav bližina domovine pa je dejavnik, ki povzroča, da se pogosteje vračajo. Tisti, ki so bolj oddaljeni, si to lahko privoščijo le enkrat v desetletju. Tudi okolje ni tako, kot so ga ohranili v spominu. Ostali so jim le sorodniki, prijate-
bere slovenske časopise. Vrsto let je bil naročen na Pomurski vestnik, vendar ga je zaradi selitev odpovedal. Tudi otroci se učijo slovenski jezik, čeprav hodijo v šolo,
Kolenčevi: »Ostali smo v tujini.«
Iji, ljudje, pa tudi ti počasi odhajajo.
JOŽEF KOLENC IZ GOMILICE
Jožefa Kolenca smo srečali pri Kolenčevih v Gomilici. Prišel je domov na obisk iz Francije, kamor je odšel že pred 28 leti, daljnega leta 1960. Nov dom si je uredil blizu Pariza, kjer se je zaposlil kot strugar.
»Ko sem šel v Francijo, sem bil star šele 16 let,« pravi Jožef. »Takrat nisem vedel, kam dejansko grem. Francijo sem poznal le po pripovedovanju ljudi, ki so se vračali s sezonskega dela. Tako sem se pravzaprav odpravil v neznano. Šel sem v svet, ker doma nisem našel nobenega delovnega mesta, kjer bi se zaposlil. Takrat je bilo veliko teže priti do službe kot danes.«
Kot mnogi drugi je želel, da bi si zaslužil za nakup avta in hišo. Te sanje so se mu uresničile, toda ne v prekmurski vasici Gomilice.
» F Franciji sem se poročil z našo zdomko, ki pa je bila tam že rojena, zato ne zna veliko slovensko. Tako sva si sezidala hišo, imava otroka . . . Tudi v novo delovno okolje sem se dodobra vživel in očitno mi je usojeno, da ostanem tam.«
Vprašal sem ga, kaj ga kljub temu vleče domov: »Domov grem zato, da vidim sorodnike. Tukaj imam mamo, teto . . . Tudi brat je v Holandiji, a se je čez poletje prav
stna in zanimiva. Ob srečanjih se naše vezi še krepijo in tako postajajo močan in trden most prijateljstva med rojaki, ki jim večina življenja poteka v raznih krajih zunaj domovine, in nami, ki doma snujemo načrte in bijemo bitko za boljše razmere, za lepšo srečo in varno življenje vseh sedanjih in prihodnjih generacij.« Posebej je podčrtal tudi vlogo naših kulturnih društev na tujem in prispevek zdomcev, ki ga v obliki samoprispevka ali kako drugače namenjajo za razvoj domačih krajev, za šole, bolnišnico .. . Ob njihovi končni vrnitvi v domovino pa računamo tudi na znanje, ki so si ga pridobili v tujini, in prenos sodobne tehnologije.
Mitja Vošnjak, predsednik Slovenske izseljenske matice Slovenije, pa je najprej nanizal nekaj drobcev, ki pa lahko tudi veliko pomenijo za ohranjanje slovenskega jezika in narodne zavesti. Tako je med drugim na izseljensko matico prispelo iz Buenos Airesa pismo, v katerem učiteljica sporoča, da obiskuje slovenski dopolnilni pouk že 50 otrok. Ob koncu pa je dejal: »Ostanite Slovenci še naprej, pa bomo srečni mi na izseljenski matici, srečna bo vsa naša dežela, ker je lepo videti ljudi, ki ostajajo zvesti svoji domovini!«
Takšna srečanja pa so tudi priložnost, da otroci, ki živijo skupaj s svojimi starši na tujem, pokažejo, kako ohranjajo materni
tako vrnil, da smo vsi skupaj. Res, prej sem veliko razmišljal o tem, da bi se vrnil. Ko pa sem se poročil, sem o tem razmišljal vse manj in manj.«
Ob veliki asimilaciji, ki jo doživljajo naši zdomci skorajda v vseh deželah, nas je zanimalo, na kakšen način, razen ž občasnimi obiski, ohranjajo stike z domovino. Naš sogovornik je odgovoril, da
Žaligovi: »Doma ne vidimo prihodnosti.«
kjer govorijo izključno v francoskem jeziku.
Vendar pa tudi on ne govori pravilno slovenskega jezika, saj je precej časa delal skupaj z hrvaškimi delavci.
JOŽEF IN MARIJA ŽALIG IZ TURNIŠČA
Žaligova sta bila počitniško razpoložena, ko sta urejala počitniško prikolico pred svojo hišo v Turnišču. Hiša je res lepo urejena,
jezik in kulturno izročilo. Za in-golstadtske Lastovke lahko rečemo, da so to zares tudi naše lastovke, saj jim gre slovenska beseda dokaj gladko z jezika in urno se znajo zavrteti v folklorni skupini, ki ohranja slovenske ljudske plese. Z lepo domačo in ubrano pesmijo pa se je obiskovalcem predstavil tudi Prekmurski oktet.
In še nekaj misli, ki smo jih izluščili iz pogovora z našimi zdomci in izseljenci.
KRISTJAN KOROŠEC: »Rodil sem se v Nemčiji, tam obiskujem tudi nemško šolo, rad pa bi se vrnil za stalno v domovino. Tu je lepo, ker se zberemo iz različnih krajev, se pogovarjamo, veselimo ...«
IVAN PUCKO: »Svoj drugi dom sem si poiskal na Švedskem, toda zdaj sem z eno nogo že spet doma. Rad prihajam na takšna srečanja in zdi se mi škoda, da nas ni več. Najbrž bi to srečanje moralo biti nekoliko prej. Lepo pa je vseeno.«
SLAVKO HORVAT: »Vsako leto se udeležujem teh srečanj, ker pridemo tu skupaj znanci z različnih koncev sveta, se pogovorimo pa ... domovina pač vleče. To je naša tradicija.«
DARINKA KELENC: »Tudi jaz pridem skoraj vsako leto na srečanje. Tu je domače vzdušje, poveselimo se in vidimo kaj zanimivega. Sicer pa je nastopala tudi moja hčerka Melita.«
Jože Graj
zato smo pričakovali, da smo naleteli na zdomce, ki se bodo zagotovo vrnili. Toda odgovori naših sogovornikov so nam pokazali, da smo se zmotili. Močno nemški naglas pri govoru je prav tako dokazoval močen vpliv nemškega okolja na njunega sina Roberta.
Jožefova usoda je zelo podobna življenjski poti prvega sogovornika. Povedal je: »V Nemčiji sem že 20 let. Ko sem šel v tujino, še mi niti sanjalo ni, da bom ostal tako dolgo. Bil sem brez zaposlitve, zato sem šel za nekaj let v Nemčijo, enako kot veliko mojih prijateljev.«
Po desetih letih dela v Nemčiji si je Jože 1978. leta sezidal hišo v Črenšovcih: »Mogoče bi se še vrnil, vendar je preveč ovir, med drugim tudi problemi z zaposlitvijo. Tam sem si že izboril svoje mesto v družbi, tukaj pa bi moral začeti čisto od začetka. Tudi drugi pravijo, da je pametneje, če ostanem v tujini.«
Hiša, o kateri je sanjal Jože, tako kot tisoči prekmurski mladeniči, je zdaj prazna. Lastnik ne vidi doma nobene prihodnosti: »Zemlje nimam, da bi jo obdeloval, tudi v tovarni ne mislim delati. -. Tudi za to, da bi začel čisto od začetka s kako obrtjo, se mi zdi pri 40 letih nekoliko pozno «
V pogovor o slovenskih otrocih v Nemčiji se je vključila tudi njegova žena Marija: »Tudi naši otroci se učijo slovenski jezik v šoli.« Ob tem je sin Robert sicer zatrdil, da je enako lepo v Sloveniji in Nemčiji, vendar bi rajši ostal v Nemčiji.
Ker pridejo Žaligovi domov le nekajkrat letno, se na te kraje seveda ni mogel navezati.
Edini stik z domovino jim je kulturno društvo Lastovka, kamor redno dobivajo časopise Vestnik, Delo in Večer, s katerimi se seznanijo o dogajanju v naših krajih.
Jože Gabor
Na Goričkem so prijazni in dobri ljudje
Ob letošnjem 15. avgustu — dnevu graničarjev bodo karavlo Mihe Marinka v Prosenjakovcih razglasili za najboljšo v enoti starešine DANIJELA HORNA. To je bil tudi povod, da smo se pred praznikom čuvarjev naših meja oglasili v Prosenjakovcih ter se o njihovem delu in življenju pogovarjali s komandirjem karavle RAJKOM JANJIČEM, desetarjem MILANOM VIRŠKOM ter vojakoma BORISOM MORIJEM in NUSRETOM PAPIČEM.
»Po mojem prihodu v karavlo pred petindvajsetimi leti so bile razmere za delo in življenje tu-
Rajko Janjič — komandir karavle Mihe Marinka v Prosenjakovcih
kaj zelo skromne, saj smo imeli od informativnih sredstev le tranzistor, ki smo ga uporabljali le ob določenem času. Z razvojem naše družbe se je tudi življenje v naši karavli zboljševalo
Boris Mori — vojak in kuhar, ki je bil nagrajen z dopustom
in pred tremi leti smo zgradili novo, sodobno karavlo,« nam je začel pripovedovati komandir Rajko Janjič. Tako imajo danes v karavli Mihe Marinka v Prosenjakovcih zares dobre možnosti za delo, kar gotovo vpliva na razpoloženje graničarjev. Lepo urejena spalnica, kuhinja, učilnica in drugi potrebni prostori prispevajo -tudi k večji zavzetosti pri opravljanju odgo-
PREDANOVCI
Najboljši Markišavci in Pečarovci
V Predanovcih je bilo preteklo nedeljo meddruštveno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 21 gasilskih ekip iz soboške občine. Tekmovali so v tridelnem napadu in polaganju cevovoda. Pri moških je zmagala ekipa Markišavec z 867 točkami pred Gorico, 864, Moščan-ci, 862, Tovarno mesnih izdelkov Murska Sobota, 861 in Dolino, 859 točk. Pri ženskah pa je bila najboljša ekipa Pečarovec z 852 točkami pred Bratonci, 839, Šala-menci, 839, Predanovci, 812, in Vanečo, 794 točk.
F. M.
Delovna organizacija
SERVIS VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE
69240 Ljutomer, Kolodvorska c. 16 a, tel.: (069) 81-063, 81-535, 81-505, 81-515, 81-525
Servis vozil in kmetijske mehanizacije, p. o., Ljutomer^ Kolodvorska 16 a
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
Vodenje finančno-računovodskega sektorja
Pogoja:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj v finančno-računovodskem sektorju.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na kadrovsko-splošni sektor na zgodnji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu komisije.
vornih nalog pri varovanju meje. Asfaltirana igrišča pa tudi omogočajo športne in kulturne aktivnosti graničarjev. Vse to je poleg odgovornega opravljanja nalog prispevalo k temu, da je bila letos karavla Mihe Marinka v Prosenjakovcih razglašena za najboljšo, na kar so ponosni. Ta, naziv namreč ni tako enostavno doseči, kajti vse karavle se trudijo, da bi bile med najboljšimi. Največji konkurentki sta jim bili
Milan Viršek — desetar in dobitnik značke primeren vojak
karavla na Hodošu in enota iz komande v Murski Soboti. »Odnosi med graničarji in prebivalstvom so zelo dobri, kajti sicer me v krajevni skupnosti Prosenjakovci ne bi izbrali za predsednika skupščine. V tem delu Goričkega ni slabih mišljenj o enih ali drugih, temveč živimo v sožitju, vzajemnem zaupanju, pomoči in razumevanju. Zlasti je dobro sodelovanje med graničarji in tovarno Pletilstvo ter osnovno šolo in kulturnim društvom v Prosenjakovcih in mladinsko organizacijo Bogojina. Dokaz dobrega sodelovanja med graničarji in prebivalstvom je tudi priznanje Občinske gasilske zveze Murska Sobota, ki ga je karavla v Prosenjakovcih dobila za gašenje požarov, in še bi lahko naštevali. Tako pravi komandir karavle, kaj pa mislijo vojaki? Desetar Milan Viršek pravi, da je ha Goričko prvič prišel kot vojak, in ugotavlja, da so tukaj ljudje zelo prijazni in dobri. O tem se .je lahko prepričal pri medsebojnem sodelovanju in priznava, da je celo presene-
Stanovanjska komisija osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine M. Sobota
RAZPISUJE
v skladu s pravilnikom o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov v občini Murska Sobota
natečaj
za pridobitev stanovanjske pravice v enem dvosobnem stanovanju v Kocljevi ulici v Murski Soboti.
Podrobnejše pogoje za pridobitev stanovanjske pravice do razpisanega stanovanja dobite na Občinskem sindikalnem svetu v Murski Soboti, Trg zmage 2 (drugi vhod z dvorišča občine).
Rok za zbiranje vlog je 30 dni od objave v Vestniku. Vloge se zbirajo na Občinskem sindikalnem svetu. Vloge, vložene po tem roku, in nepopolne vloge ne bodo upoštevane.
čen nad dobroto ljudi, ki je ne najdeš nikjer drugje, niti doma ne, tako da tukaj vojska ne bi mogla živeti brez vaščanov in njihove dobrote. Milan Viršek je zgleden vojak, ki si je s svojim znanjem, disciplino, tovarištvom in drugimi vrlinami pravega čuvarja naše meje, svobode in neodvisnosti zaslužil značko primeren vojak, kar je najvišje priznanje v JLA. Nanj je ponosen, hkrati pa je dodal, da s tem dokazuje, da je z vsem srcem za svojo domovino in dobro pripravljen, da jo brani v vsakem trenutku. Vojak Nusret Papič meni, da imajo v karavli dobro razvite kulturne in športne dejavnosti, ter da na tem področju uspešno sodelujejo s sosednjimi karavlami, tovarno Pletilstvo in osnovno šolo V Prosenjakovcih, nogometnim klubom in drugimi. Skupaj z mladimi pripravljajo razne prireditve ob pomembnejših praznikih in mejnikih naše revolucije. Večkrat se srečujejo in tako utrjujejo prijateljstvo. Nusret Papič je prav tako eden najboljših vojakov v karavli Mihe Marinka v Prosenjakovcih. To pa drži tudi za vojaka
Nusret Papič — vojak, ki je bil večkrat pohvaljen
Borisa Morija, kuharja v karavli. Pravi, da si brez sodelovanja med prebivalstvom in graničarji na meji ni mogoče predstavljati dela in življenja. Vojaki pomagajo vaščanom pri pospravila poljščin in drugih akcijah, vaščani pa jim naredijo marsikakšno drugo uslugo, tako da je življenje ne meji mnogo lažje. Zelo pogosto je tudi sodelovanje pri čiščenju in popravilu cest. Tako kot v mnogih drugih naših karavlah si tudi v Prosenjakovcih veliko hrane pridelajo vojaki sami. Tako pridelujejo najrazličnejšo zelenjavo od krompirja, solate, čebule do raznih začimb kot dodatek jedem. Redijo pa tudi svinje. Boris Mori pravi, da tako zmanjšajo izdatke, vse kar pridelajo sami, pa je tudi slajše.
Feri Maučec
STRAN 8
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
kulturna obzorja
Ali gledate slovenske filme in zakaj ne?
Prekmurska »piijtra« — velikanka
kulturni koledar
Se sprašujete, zakaj sem tako modro sklepal, da ne gledate slovenskega filma? Preprosto zato, ker ga skorajda nihče ne gleda. Tudi na drugo vprašanje ne pričakujem strokovnega odgovora, saj nam je vsem znano: slovenski film je slab. Zdaj bi se lahko oglasil kak nacionalni zavednež in trdil, da slovenski film izraža slovenski nacionalni duh, kaže naše okolje, našo zavest. Kako je torej mogoče, da Slovenci ne gledamo filma, ki je tako zelo naš?
Kinodvorane so ob predstavitvah slovenskih filmov prazne, na televiziji pa se filmi tako ne gledajo, ampak spregledajo. Seveda se najde nekajljudi, predvsem filmskih kritikov, ki so filme dolžni gledati po službeni dolžnosti. Ti se vse bolj pritožujejo, da jih gledanje slovenskih filmov zelo obremenjuje in da so za to delo veliko premalo plačani. Napornost gledanja dokazuje tudi to, da iz kinodvoran prihajajo bolj izmučeni, kot rudarji po dveh izmenah v rudniku. Zato se pogosto na Kulturni skupnosti Slovenije sliši prošnja, naj se slovenski filmski delavci usmilijo slovenskih filmskih kritikov in prenehajo snemati filme. Ti pa se izgovarjajo na dejstvo, da morajo od nečesa živeti in da s svojim delom preživljajo enega otroka in deset žena, oziroma obratno.
Dva izmed največjih polomov v slovenski filmski produkciji sta bila v zadnjem času prav gotovo filma Čas brez pravljic in Heretik. V kinu si je ta dva filma ogledalo približno toliko ljudi, kot jih je sodelovalo pri snemanju. Po poslovni dolžnosti sem si ju moral ogledati tudi jaz. Po nekaj minutah ogleda filma mi je bilo heretikovega recitiranja dovolj in sem hotel zapustiti dvorano. A sem se spomnil, da je bila nadaljevanka na televiziji, ki sojo posneli obenem s filmom, precej hvaljena. Zato sem se zbal, da bi me drugi gledalci razglasili za heretika, zato sem zavedno in z lažno radovednostjo buljil v veliki ekran. Potem pa sem se končno opogumil in pogledal ostale gledalce, toda okrog mene je bila prazna dvorana. Le nekaj ljudi je sladko dremalo.
Pri filmu Čas brez pravljic pa sem se zavedel, da režiser Hladnik ni le mojster kiča, ampak filmu mirne duše lahko damo oznako primitivnega, praznega, poneumljajočega in bolj neumnega od vsake pravljice. To je zares čudno, če poznamo nekatera druga Hladnikova dela, ki so prave mojstrovine. Je ta njegov film mogoče odraz razmerij v kakem okolju?
Ob tem se lahko vprašamo le, kako lahko kaj takega sploh snemamo in za koga. To nam postane takoj jasno, če vsaj malo poznamo razmere v naši edini produkcijski hiši, Viba filmu. Seveda ni treba biti detektiv, da bi raziskal odnose v organizaciji. O tem je veliko pisalo v časopisih, govorilo na radiu. To je organizacija, kjer najboljše in daleč znane režiserje razglašajo za nesposobneže, jih ignorirajo. Večji del ljudi, ki sedi na tronu, nima pojma o filmu. Zavedajo pa se, da način dela zahteva podpovprečnega delavca. Vsaka večja kakovost bi bila kontraproduktivna in nevarna za ohranjanje delovnih položajev zaposlenih.
Zadnje čase se veliko govori o komunkativnem filmu, ki naj bi pritegnil gledalce, a kaj ko ta komunikativni film nima s kom komunicirati. Tisti, ki pa si ga slučajno ogledajo, nekaj časa ne zmorejo nobene komunikacije.
Izjema je bil le film Poletje v školjki, ki pa je namenjen določeni skupini ljudi — tistim otrokom, ki ne razmišljajo.
Mladi filmski kritiki trdijo, da poznamo v Sloveniji, le en žanr: kmečki film. Režiserji se izgovarjajo na botre, ki jim ves čas visijo na vratu. Gledalci pa hodijo gledat izključno tuje filme, predvsem ameriške, in sicer iz treh vzrokov:
1.	ker so, kljub svoji naivnosti, veliko boljši od naših,
2.	ker niso naši (problem predsodkov) in
3.	ker so daleč od slovense vsakdanjosti, od naše stvarnosti. Film je kljub vsemu le sredstvo za doživljanje sveta. Od gledalcev pa je odvisno, kateri svet si izberejo. Mislim, da so se slovenski gledalci pravilno odločili in iz tega ni težko uganiti težnje slovenskega človeka.
Jože Gabor
Na domačiji titovskega lončarja Alojza Bojneca, ki nadaljuje tradicijo svojega očeta, nastaja po idejnem osnutku akademskega slikarja Ignaca Medena piijtra velikanka. To je stilizirana prekmurska »piijtra« izjemnih dimenzij: visoka je 170 in tam,
POGOVOR Z GLEDALIŠKO IGRALKO IRENO VARGA
IGRA JE ŽIVLJENJE
Teorija igre ima pomembno mesto v svetovni znanosti. Pravi, da je vsak človek igralec, da vedno igra neko vlogo v okolju. Še posebno velik mojster v teh sposobnostih pa je človek v zadnjem času, ko se mora nenehno prilagajati novim okoljem, drugačnim razmeram.
DRAGO KUHAR
Cunjava morala
(glosa o kmečki kulturi — OSMI DEL
Morala v.najširšem pomenu besede je prav tako temeljni problem kmečke kulture in socialistične kulture nasploh. Ugotavljamo zanemarjenost morale pri nas, kar je tudi specifičnost socializma, tako da lahko govorimo o splošni moralni krizi, ki ima razpredene svoje tipalke v vseh porah našega življenja.
Lastnik rodne grude je lahko samo tisti, ki jo obdeluje in z delom plemeniti, in to prav gotovo naš kmet počne, tako da bi on edini mora! biti njen lastnik. Lastnina ni samo ekonomska in pravna kategorija, ampak predvsem moralna, in ne kot pri nas, kjer postaja celo politična kategorija, kar je popolni bivanjski nesmisel. Taka opredelitev ustreza državnemu samodrštvu in politično birokratski samovšečnosti, ki hrepeni po državno lastninskem odnosu do vsega, in tako tudi do zemlje oziro,-ma kruha. Želi si kmeta v cunjah, a sebe v fraku.
Morala je nekaj dobrega, blaženega; je sreča in hkrati smisel človekovega življenja. Je življenjska vrednota, ki oblikuje človeško osebnost; je včasih znak absolutnosti, včasih pa relativnosti, vendar je vedno odraz hotenja, notranjega spoznanja in kreposti.
V kmečki morali ne moremo spregledati istovetnosti, ki kaže na ujomQnjs kmcts z rodno grudo in s samim soboj. Življenjsko izkustvo ga moralno očiščuje in skladnostno opredeljuje, tako da je njegovo zrenje pogreznjeno v ustreznost bivanja in preživetja. Njegova modrost mu dodeljuje pravičnost, razsodnost ga opogumlja, a upanje mu razkriva lepoto ljubezni in tako si sam določa vero, ki mu v vsakem hipu kristalizira občutek moralne dolžnosti, kar pa ga oddaljuje od zavesti o lastnem grehu, katerega se že ob izvoru odpove, ga odkloni in ga le z žalostjo ter uporom sprejme, če mu je vsiljen m celo dodeljen od samo-določenih nesmislov.	.	.
Kmečka vest je čista in narekuje ustvarjalni odnos do vsega, kar kmeta obdaja. Njegova zavest ni pomehkužena domišljavost posiljevalcev, ki se brez odgovornosti skrivajo za potomci in nočejo priznati odgovornosti za očetovstvo; matere so že tako ali tako zbegane v svojih odločitvah Vrednoto kot je vest, je potrebno spoštovati, jo ohranjati in negovati ter moliti zanjo. To lahko počne le moralni človek, a pri nas je ostal od morale le še spomin.	_
Morala je odvisna od materialne m duhovne kulture. To velja tudi za kmečko moralo. Kmetova materialna kultura se kaze v odnosu do zemlie in v obdelovanju te bivanjske dobrine, žalostno je, da mu ta potica postala breme in ovira v nadaljnem preživetju, zato se jt odtujuje. Včasih se mu celo zazdi, da bi jo moral zavreči, a se mu vseeno zasmili ko zasliši cvileči glas lačnih ust. Njegova potrpežljivost m nikomur mar Kmetova duhovna kultura je le semenčica njegovega prepričanja in hrepenenja, ki vzklije le še ob gorečih svečah m je samo spomin na božanskost duha, ki je poteptan od družbenih dogem. Ne samo, da je
Kmetov žulj ne P°6i ob vsakem ponižanju, ampak pljune v dlan in se naprej hrepeni po sve
že dišeči brazdi.
KONEC
O gledališču, igri, igralcih in še marsičem, kar postaja del človekovega vsakdana, smo se pogovarjali z gledališko igralko Ireno Varga iz Lendave, ki že 5 let igra v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru.
V razgovoru je pokazala, da jo zanima predvsem sedanji trenutek, ta neizogibni zdaj, ki toliko daje in jemlje. Preteklost je omenila- le na kratko: »Otroštvo sem preživela v Lendavi. Tu sem tudi začela igrati v gledališču, pozneje sem nadaljevala na Gimnaziji. Takrat sem se odločila, da bom študirala igralstvo. Pred leti je bilo v teh krajih veliko več gledališke dejavnosti kot danes. Bilo je veliko, več amaterskih gledališč, več zagnanosti med mladimi. Danes so mladi preobremenjeni s šolskim delom in nimajo časa za ljubiteljske dejavnosti.«
Poklicrio gledališko delo je bilo pred leti mladim Pomurcem precej nedosegljivo, za delo v Pomurju ni bilo perspektive. Irena je bila med prvimi, ki so iz naših krajev šli študirat na Akademijo za gledališče, film, radio in televizijo: »Do sedaj smo, če se ne motim, le trije Pomurci diplomirali na tej fakulteti. Vendar mislim, da smo se zadnje čase rešili tega kompleksa pred igro in režijo, saj trenutno študirajo kar trije.
Sama sem se po končanem študiju vpisala na podiplomski študij v Budimpešti. Precejšnja razlika je med študijem v Ljubljani in madžarskem glavnem mestu. Pri nas je poudarek na razbijanju človekove osebnosti, na iskanju v človeku in ustvarjalnosti. Velik poudarek pa je tudi na teoriji. Učence učijo razmišljati o problemih in igri. Na Madžarskem pa je v ospredju obrt, torej spretnost, kot je na primer ples.«
Naša sogovornica poučuje tudi v Dramskem studiu, za katerega želijo, da bi prerasel v dramsko srednjo šolo, in pravi, da ji
kjer je največji premer, široka 120 centimetrov. Stala naj bi na marmornem podstavku nove terapije, ki bo jesni nared v Moravskih Toplicah, po njej pa bo iz fontane mezela, zdravilna voda za goste tega razvijajočega se zdraviliškega kraja. Kot jo je opisal av-
delo z, mladimi veliko pomaga pri lastnem izpopolnjevanju. Na njihovih napakah pogosto opazi napake, ki jih počne sama. Vprašali smo jo tudi o razlikah med mariborskim in pomurskimi gledališči, vendar pa Irena že vrsto let živi v Mariboru, zato o gledališčih pri nas ni vedela veliko povedati. »V Mariboru so obnovili stari del mesta Lent in ga popestrili tudi z gledališkimi predstavami.
Glede na možnosti imamo v Mariboru veliko predstav. Sama igram v treh: Matiček se ženi, Tri sestre in Vojaki zgodovine. Vendar pa Mariborčani ne hodijo veliko v gledališče. Mislim, da je za to krivo tudi gledališče, saj smo imeli precej časa zelo umetniško temačne predstave. To pa je odbijalo gledalce, željne zabave. Tudi gledališče je de! »show bu-sinessa«. Seveda pa je gledalce potrebno vzgajati.
Irena je entuziast, želi si razvoja svojih igralskih sposobnosti, sprememb. Na vprašanje, ali bi želela igrati tudi v kakem drugem gledališču, je odgovorila: » Vsak si želi igrati tudi v drugih gledališčih, predvsem v Ljubljani. V enem samem gledališču si običajno zelo omejen pri delu. Tudi mariborski štipendisti obi
tor, razvidno pa je tudi s fotografije, jo bodo pestrili štirje manjši dekorativni reliefi (eden je nastajal pred našimi očmi), izvedeni na klasičen lončarski način z vrezovanjem, imela pa bo tudi štiri ročaje. Med razlogi zanje je eden ta, da se bo lepše zlila z okoljem, drugi je tudi likovne narave, saj bi en sam ročaj po umetnikovem prepričanju deloval pusto, poleg tega pa bodo pipe tudi na štirih straneh nasproti reliefom in tako organizirale prostor na štiristrani način.
Lončarski postopek oziroma pristop je zaradi velikih dimenzij drugačen kot pri manjših lončarskih izdelkih, nam je pojasnil mladi mojster tradicionalne prekmurske obrti. Ta velika »piijtra« je sestavljena iz mnogo delov, zato je delo zahtevno, paziti je treba na formo, kar je bistven problem, pa tudi dimenzije povzročajo, da se bo »piijtra« sušila dlje in žgali je ne bodo v domači, ampak v peči na Hrvaškem. Lončarski kolovrat, na katerem se je vrtela, je moral biti narejen prav za to v Zagrebu, saj je bil zaradi teže surove gline (okoli 200 kilogramov) potreben močnejši motor. Pa tudi ročaje bo potrebno odliti posebej, zaradi natezanja in pokanja pri sušenju, kot se je izkazalo na prvem modelu, ki sta ga ustvarjalca prekmurske »piijtre« velikanke že izdelala. Oba sta na fotografiji.
Brigita Bavčar Foto: Nataša Juhnov
čajno ostanejo v Ljubljani.
V našem gledališču so pogosto spori med generacijami: Mladi si želijo iskanja, eksperimentiranja v gledališču, starejši igralci imajo drugačen stil igranja. Zato jih je težko uskladiti.«
Vsekakor je osrednji del igralčeve aktivnosti sama igra. Pogovarjala sva se o tem, kaj igra daje igralcu: »Če ti vloga uspe, čutiš neko osebno zadovoljstvo, kot pri vsakem ustvarjanju. Človek mora uživati v igri in nenehno čutiti ustvarjalni zagon. Vedno daješ v osebo, ki jo igraš, del sebe. Človek ima v sebi paleto osebnosti, a jih moraš potegniti iz sebe in doživeti. Če tiste lastnosti, ki jih želiš dati osebi, ki jo igraš, potegneš iz sebe, si inženir samega sebe, ki se dograjuje.« Poklicna igralka v Pomurju — stavek zveni nekoliko čudno. Vemo, da nimamo nobenega gledališča, kjer bi potrebovali poklicne igralce. Irenaje le na počitnicah pri starših. Za zagnano gledališko igralko, s potrebo po izpopolnjevanju, bi živeti v Pomurju nujno pomenilo igralsko nazadovanje. O tem je naša sogovornica povedala: »Ko sem šla študirat v Ljubljano, sem bila trdno prepričana, da se bom vrnila in postala kulturni animator. Potem pa sem začela igrati v ljubljanskem Mladinskem gledališču, dobivala vloge, doživela oder, zadovoljstvo v igralskem ustvarjanju ... Vse to te priteguje in zahteva, da greš dalje. Vidiš druge, kako mojstrsko igrajo, in si tudi sam želiš igrati večje, pomembnejše vloge.«
Pogovor se je končal z večnim tokom življenja, z valovi, ki nas vodijo naprej, da dosežemo tisto, kar nam je usojeno. Vsi si želijo igrati večje, boljše, lepše vloge v življenju. Igra pa pomeni doseči notranjo vedrino in svobodo, gledati na stvari s prave oddaljenosti in zornega kota, oblikovanje in preoblikovanje in ne nazadnje: gledanje na samega sebe z ironijo in humorjem.
lože Gabor
PETEK, 12. avgusta
MURSKA SOBOTA - Kulturni večer v podporo obdolženim (Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu) in ogroženi slovenski samobitnosti bo ob 20.00 in tokrat v znamenju obletnice priključitve Prekmurja Jugoslaviji (12. avgust 1919). Prireditev se iz zaprtih prostorov seli na grajsko dvorišče in je edina, ki bo obudila in počastila pomembni dogodek zgodovine.
razstave
MURSKA SOBOTA — V Pokrajinskem muzeju kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno na ogled razstava Kuhinja avtorice Marije Kozar-Mukič iz Porabja na Madžarskem.
Svojevrsten detajl z etnološke razstave Kuhinja, ki je to poletje na ogled v soboškem muzeju.
V likovnem razstavišču Ljubljanske — Temeljne pomurske banke bo do 10. septembra na ogled razstava miniatur slikarja — avtodidakta Jožeta Krambergerja iz Slovenj Gradca.
Dr. Cene Avguštin: »V Krambergerjevem delu se prepletajo sedanjost in preteklost, spomin in otipljiva stvarnost. Prav ob teh nasprotjih se topi slikarjeva likovna govorica in postaja vedno bolj neposredna ter zaupljiva.«
Milena Zlatar: »Krambergerju je uspelo ustvariti svet, ki nas pritegne, pa ne le zaradi našega nostalgičnega odnosa do sveta, ki ga slika in gradi z videnjem občutljive osebnosti, kar ji je pač dano izraziti v likovnem jeziku.«
Marijan Tršar: »Umetnost, ki vre iz Jožeta Krambergerja, slikarja amaterja, brez učenih teoretskih dopolnjevanj, brez dolgoletnih sistematskih uradnih študij. Umetnika, ki mu je edino vodilo neustavljiva notranja sla, da se izrazi. Izrazi tako, kot se more in zna — nič drugače in nič več.«
Jože Kramberger: AVTOPORTRET, olje-platno, 60x80 cm.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena olja — akti in pokrajine slikarke Tamare Burmicky de Me Laws, po rodu Mariborčanke, ki se je v slikarstvu izpopolnjevala na svojih potovanjih po svetu. Zdaj pa bo po Radencih razstavljala še v Cankarjevem domu v Ljubljani ter sodelovala na Ex temporu.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Jeannie Ebner - DIVJINA ZGODNJIH POLETIJ (Pomurska založba), Jan Ryska - DEDEK K1LIJAN IN JAZ (Mladinska knjiga) in LEKSIKON RAČUNALNIŠTVO (Cankarjeva založba).
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan

ŠTEVILO BEGUNCEV PO SVETU SE NEPRESTANO POVEČU-
illl
JE. KONEC LANSKEGA LETA JIH JE BILO SKORAJ JONOV. ZA ZADNJA LETA JE ZNAČILNO VSE VEČ CEV IZ DRŽAV TRETJEGA SVETA.
13 MILI-BEGUN-
Po najnovejših podatkih, objavljenih
reviji
Etudes
Polemologiques, je bilo leta 1986 po svetu 12.353 beguncev, v začetku tega desetletja pa le sedem milijonov. Analize kažejo, da se je njihova sestava zadnja leta močno spremenila. V petdesetih letih je bilo največ Evropejcev oziroma beguncev iz vzhodnoevropskih držav, ki so zahtevali politični azil na Zahodu, danes pa je begunstvo predvsem problem držav tretjega sveta.
Vojna, pomanjkanje in lakota so najpogostejši vzroki za zapustitev domačega ognjišča. To je vzrok za izselitev 300.000 prebivalcev . Kampučije, ki so dobili zatočišče na sosednjem Tajskem, vendar nimajo statusa beguncev, 1,8 milijona Etiopcev, ki so dobili azil v Sudanu in Somaliji, in skoraj 5 milijonov Afganistancev v Pakistanu in Iranu.
V zahodnih državah je trenutno okoli dva milijona beguncev ali le 15 odstotkov. Glede na vse bolj omejitvene razlage določil ženevske konvencije o beguncih iz leta 1951 je malo možnosti, da bi bogatejše zahodne države v naslednjih letih bolj odprle svoje meje za begunce.
Nadomestilo za les
Les je priljubljen gradbeni material, ki se je izkazal kot zelo uporaben. Vendar ima ob množici koristnih lastnosti tudi nekaj takih, ki niso zaželene: rad se zvija, poka in nima stalnih oblik. Tudi razmeroma drag je, saj pri pridobivanju lesa uporabijo le polovico posekane drevesne mase, ostalo gre za kurjavo ali papirno industrijo. Vse to je ravno dovolj za ustvarjalni izziv, kako dobiti bolj uporaben stavbni les.
Izziv so sprejeli, in to že leta 1969, raziskovalci kanadskega gozdnega podjetja MacMilan Blodel in po skoraj 20 letih raziskav in dela izdelali nov tip sintetičnega stavbnega lesa, ki je trpežnejši in bolj vsestransko uporaben kot običajni naravni les. Zdaj so tik pred masovno proizvodnjo tega zanimivega in uporabnega izdelka, za katerega vlada precejšnje zanimanje.
Gre za tako imenovano vzporedno zloženo lesno maso, ki je’
sestavljena iz tankih pasov furnirja, zlepljenega in strnjenega v »plohe« s posebnim mikrovalovnim postopkom. Za ta izum sta najbolj zaslužna strokovnjaka Derek Barnes in Mark Churchland prejela lansko mednarodno Wallenbergovo nagrado, ki jo podeljuje Švedska na pomembna odkritja s področja gozdarstva in lesarstva.
Umetni »plohi« so močnejši indaljši kot naravni, za njihovo izdelavo pa je mogoče uporabiti tudi les manjših dreves.
Na peti nordijski konferenci medicine splošne prakse v Reykjaviku so med drugim priporočili za vse, ki imajo bolečine v križu, nošnjo posebnih pasov iz neoprena, pritrjenih čez križ preko pasu. Ugotovili so namreč, da so se tisti, ki so nosili takšne pasove, vračali na delo povprečno šest dni prej in porabili 70 odstotkov manj zdravil kot kontrolna skupina; Pas preprečuje izgubljanje telesne toplote in tako pospešuje pretok krvi v obolelem tkivu.
Strnjeno v vrstičke
Margaret Kresser iz ZR Nemčije. so v Manili zaprli zaradi su-. ma, da se je ukvarjala s prodajo filipinskih otrok. Dosedanje pre-
Zlatoporočenca Kolarič



Poslušajte one svete rečij, štere narod o reformi gučij!
Ta ga vd pripela z nevoule, tou pravijo njene glavne parole.
Tej višešnji vkup tiščijo glave, oblublajo nan brege pa dole. Ali tou že malo predugo trpij, dr čakamo, naj lepou se prespij.
Stari goslar, kda nej je šlo bandi, nej je pravo naj gleda vas mandi.
Tistoga. šteri je nej znao igrati, je friško z gostilvanja domou dao poslati.
Gnes je pa telko muzikantof, šogorof bratof, ministrof, politikantof Sakši po svojen nouto vleče, glavno ka v njegof žep pejnez teče.
Velika vročina s temperaturami blizu 45 stopinj v senci je v bližini Perugie (Umbria) v Italiji toliko skrivila tračnice, da se je zgodila železniška nesreča v kateri je bilo ranjenih 10 potnikov. Popravila tračnic bodo trajala več dni.
s
V,


V tem vročem poletju se širom po Sloveniji vrstijo najrazličnejše prireditve za sprostitev in zabavo. Tole vest je objavil Dolenjski list:
Z viniškim turističnim poletjem živi ves kraj, le da so prireditve enkrat pod okriljem enega, drugič drugega društva. Kot pa vse kaže, Viničanom še ne bo zmanjkalo idej. Nasprotno, vse bolj izvirni postajajo. Tokrat je športno društvo popestrilo nedeljsko popoldne z Igrami na Kolpi, ki so jih priredili četrtič.
Na začetku iger so priveslali po Kolpi čolnarji in se udeležili rekreacijsko-ekološkega spusta po reki od Broda na Kolpi do Vinice. Bilo je več kot 20 čolnov iz vse Slovenije. Naloga udeležencev je bila, da zberejo najlepše kamne iz reke ter poberejo smeti in ohranijo belokranjsko lepotico čisto.
Tekmovalci iz Damlja, Zilj, Pribanjcev in Sel, Vinice ter Učakovec pa so se pomerili v igrah, ki so med gledalci — bilo jih je okrog tisoč — požele nemalo smeha. Tekmovali so v plavanju, čolnarili z avtomobilskimi zračnicami, trgali predmete, obešene na vrv. Reševali so podmornice, toda ujeli so le težke ribe, na katerih s bila imena jugoslovanskih obmorskih letovišč, v katerih si naše velike ribe z družbenim denarjem zidajo zasebne vikende. Pomlajevali so ženske, na viteškem turnirju pa so se borili za roko grajske gospice.
Najbolj zanimiva je bila gotovo letošnja novost: lepotno tekmovanje koz. Vsaka izmed ekip se je morala potruditi, da je čim lepše oblekla kozo, najbolj iznajdljivi pa so bili pri tem Zi-Ijani. Ti so si z Viničani tudi delili prvo mesto v skupnem številu točk.
Zavarovalnice je strah pred aidsom
V britanski zavarovalnici so sklenili, da bodo od sedaj vse, ki se bodo hoteli dosmrtno zavaro- 1 . vati, testirali, ali imajo aids. Britanske zavarovalne družbe so se, znašle v nemajhnih težavah, ker v poročilih o vzrokih smrti le redkokdaj navedejo aids kot vzrok, čeprav to pogosto ni res. Zavarovalnice imajo težave tudi zato, ker ne vedo, na kateri stopnji obolelosti bi še lahko sklepali zdravstveno zavarovanje: ko v organizmu, nastanejo prva protitelesa, ko se pokažejo prvi znaki bolezni ali ko bolniki že trpijo zaradi aidsa.
Seveda se je marsikdo uprl temu načinu, vendar zavarovalne družbe pravijo, da drugače pač ne gre, ker so stroški zavarovalnic ob upokojitvi zaradi aidsa in zaradi plačevanja zdravljenja čedalje večji.
iskave so pokazale, da je skrajna revščina prisilila mnoge obupane starše, da so za nekaj mark prodajali otroke . ..
V Tokiu so preskusili gasilski avtomobile brez šoferja in gasilcev — svojevrsten robot. V cisterni je prostora za pet ton vode, največja odlika tega robota
pa je, da se lahko do skrajnosti približa gorečemu objektu. Gasi tudi s peno . ..
* * *
Včasih kdo reče, da je naš televizijski program utrujajoč. Kaj pa bi potem rekli za ameriško televizijsko mrežo CNN, ki 24 ur nepretrgoma posreduje samo novice ...
Še en most prek Bosporja
Pred nedavnim so uradno odprli drugi most prek Bosporja. Na prireditvi je bilo poskrbljeno za stroge varnostne ukrepe, saj je japonska teroristična organizacija Rdeče brigade napovedala sabotažo.
Približno poldrugi kilometer dolg most povezuje Baltalimani na evropski strani in Kanlico na azijskem bregu. V približno dveh letih ga je zgradil konzorcij treh gradbenih družb — turške, italijanske in japonske. Za gradnjo so porabili dvesto dvajset milijo-
nov mark. Most, ki je dovolj širok za osem prometnih pasov, dviga pa se 64 metrov nad Bosporjem, je prvi prečkal turški ministrski predsednik Turgut Ozal. Most je del projekta, ki obsega 180 kilometrov novih cest. Poimenovali so ga po sultanu Fatihu Mehmetu, ki je leta 1453 osvojil Carigrad od Bizantincev.
Prvi most čez Bospor je bil zgrajen leta 1973, in to kakih pet kilometrov južneje od novega.

Kam bo treščilo
Strokovnjaki francoske družbe Meteorage so odkrili način določanja kraja, kamor bo udarila strela. Naredili so mrežo sprejemnikov, ki so opremljeni z računalniki in lahko določijo tudi 880 kilometrov oddaljeno mesto, kamor bo treščila strela. V reviji Sciences et avenir so objavili, da ima mreža 16 postaj, ki so med sabo oddaljene 150 ali 250 kilometrov. Postaje so podobne velikim gobam, visokim dva metra, pod izolirano kupolo pa je v vsaki antena, ki zaznava elektromagnetna nihanja v okolici. Strele naznanjajo prihod nevihte oziroma spremembe elektromagnetnega valovanja visokih amplitud. Antene laho lovijo te signale v premeru do 800 kilometrov. Vsa-
ka postaja ima tudi računalnik, ki izračuna smer gibanja strele ali nevihte in jo določi na tri kilometre natančno. Od pojava strele do prenosa signala v računalnik ne mineta niti dve sekundi.
Stalno spreminjanje gibanja neviht omogoča kratkoročne vremenske napovedi od pol ure ali do. treh ur. Čeprav se to morda zdi prekratek čas, je dovolj, da se na primer delavci na gradbišču umaknejo od dvigal ali kovinskih konstrukcij, da se ustavi pretovarjanje nevarnih kemikalij na ogroženem območju, da obvestijo letališča, da se pripravijo ekipe za varstvo pred gozdnimi požari.
TELEFONIJ ADA PO AFRIŠKO
Naj zveni še tako neverjetno, vendar je res: če hoče gospod Abalo iz Lomeja, glavnega mesta v zahodnoafriški državi Togo, poklicati po telefonu ganskega sorodnika onkraj meje, ki je le streljaj da-
sejadi. Iz angleško govorečega Freetowna namreč telefonski klic najprej potuje v London, iz londonske centrale v Pariz in iz te bivše kolonialne metropole v francosko govoreči Abidjan. Omenili smo izraza
leč, bo njegov klic najprej potoval v Pariz, angleško francosko govoreči, čeprav seveda tako v Freetownu kot Abidjanu govo-
iz Pariza v London, iz Londona v gansko glavno mesto Akro in od tam do pravega naslovnika.
Ker je togovsko glavno mesto tik ob ganski meji, je seveda jasno, da je do ganskih obmejnih krajev zelo blizu in jih je iz Lomeja mogoče videti s prostim očesom. Če pa se zgodi, da imajo ljudje na obeh straneh meje telefone in se hočejo pogovarjati po telefonu, se vsa reč neznansko zaplete. Namesto da bi telefonski klic potoval le streljaj čez državho mejo, je njegovo »romanje« veliko daljše: preko dveh celin in desetih držav, pri čemer v obe smeri napravi kar 19.000 kilometrov dolgo pot. Brez dvoma, neznansko zapleteno, drago in nepraktično, zlasti v obdobju razvitih komunikacij in informatike.
Nič boljše . se ne dogaja prebivalcem glavnega mesta zahodnoafriške države Sierra Leone Freetowna in ljudem v glavnem mestu Slonokoščene obale Abidjan, ki se po telefonu ravno tako ne morejo poklicati neposredno, na zvezi Freetown — -Abidjan, marveč so prepuščeni prej omenjeni, ali vsaj podobni telefonski odi-
rijo tudi svoje, afriške jezike, angleščina in francoščina pa sta še vedno vsaj prva poslovna jezika. To pa seveda zato, ker je bila Sierra Leone bivša britanska Slonokoščena obala bivša francoska kolonija. Nič drugega ni s Togom, bivšo francosko kolonijo, in Gano, ki je bila pod britansko kolonialno upravo. Sedaj smo se na korak približali bistvu problema, ki seveda zgovorno priča o sodobnih afriških absurdih, ki izhajajo iz kolonialnih tradicij in iz svetov, ki so bili tudi na komunikacijskem področju povsem drugače urejeni kot so današnji, vsaj v komunikacijsko razvitem svetu. Nekaj podobno nesmiselnega se dogaja tudi na področju prenašanja sporočil po teleprinterjih v zahodnoa-friškem prostoru.
Če pri nas rečejo za nekoga, ki je po nepotrebnem napravil dolgo pot, da je mimo zadnjice potoval v žep, potem so takšne, čeprav za rahločutneže morda malo grobe primerjave, še dokaj mile in še zdaleč ne morejo ponazoriti vseh razsežnosti afriških komunikacijskih nesmislov, za katere seveda niso krivi samo v glavnih mestih omenjenih zahodnoafriških držav.
Američanke se oborožujejo
Po domovih ameriških državljanov je ogromno orožja. V glavnem so imeli doslej orožje moški, v zadnjih nekaj letih pa trgovci z orožjem ugotavljajo, da se v njihovih trgovinah vse pogosteje zadržujejo tudi ženske. Američanka se torej hoče tudi v tem pogledu osamosvojiti in skrbeti za lastno varnost.
Po statističnih raziskavah Gallupovega inštituta se je v obdobju od 1983. leta število žensk, ki so si kupile orožje, povečalo za 53 odstotkov, medtem ko je število moških kupcev ostalo enako. Zelo veliko pa je takih žensk, ki premišljajo, da bi si kupile orožje. Kar 2 milijona naj bi jih bilo. Glavni vzrok za povečano zanimanje žensk za strelno oro-
žje gre pripisati želji po samoobrambi, kot so povedale anketirane ljubiteljice pištol.
Ni čudno torej, da se tudi v strelske klube vpisuje vse več žensk. Vsekakor pa je presenetljivo, da se ženske odlikujejo kot dobre strelke. Inštruktorji streljanja pravijo, da so boljše učenke kot moški, nekateri pa celo menijo, da so sploh boljše strelke.
Ali bo zato kaj več resnične varnosti, je seveda hudo vprašljivo. Strokovnjaki že zdaj opozarjajo, da toliko strelnega orožja v rokah posameznikov pripomore k neslavnemu rekordu — vsako leto v ZDA umre, okrog 22.000 ljudi pod streli, po nesreči, v samomoru ali zaradi uboja.
S
Škoda, da ti dragi dopustniški dnevi tako hitro minevajo ...


STRAN 10
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
za vsakogar nekaj
Drugi kraji — drugi običaji
Po zajtrku se dan pozna
NI BOLJ ZDRAVEGA
Tokrat si bomo ogledali, kakšen zajtrk imajo v Ameriki, skandinavskih državah in na Japonskem.
AMERIŠKI ZAJTRK
Američani prigriznejo opoldne le kako malenkost, glavni topli obrok pa zaužijejo šele zvečer, zato začnejo dan z bogatim zajtrkom. Kaj je takrat na mizi? Umešana jajca s slanino ali klobasicami, kava, pomarančni ali grenivni sok, prepečenec z maslom, koruzne pogačice, vroči vaflji z marmelado ali gostim sirupom, palačinke s sirupom ali medom.
SKANDINAVSKI ZAJTRK
V vseh skandinavskih deželah so zajtrki izdatni in bogati. Priljubljen je tako imenovani skandinavski bife, pogrnjena in obložena miza, na kateri so različne jedi. Vsak si izbere tisto, kar mu najbolj tekne, po načelu samopostrežbe si enkrat ali večkrat napolni krožnik. Kaj je na tem skandinavskem bifeju? Črna kava, sveže mleko, pomarančni sok, gosto kislo mleko, v katero drobimo prepečenec, koruzni kosmiči, več vrst prepečenca, črni kruh sladkega okusa, surovo maslo, sir, ribja pašteta, jajca, običajno mehko kuhano, pecivo iz listnatega testa, rženi kruh, divja-
čina, sladka smetana in še več vrst kruha.
JAPONSKI ZAJTRK
Našemu evropskemu okusu je japonski zajtrk od vseh najbolj tuj. Namesto kruha in peciva jedo na Japonskem že zjutraj riž, namesto jajc s šunko si privošči-
Ciniki umirajo mladi
Lahko ste vegetarjanec vitke postave z nižjo ravnijo holesterola v krvi od 175, toda če ste po naravi nezaupljivi, vam tudi življenje ob prepečencu ne bo nič pomagalo. To so ugotovili pri novi raziskavi Centra za proučevanje staranja in človekovega razvoja na ameriški univerzi Duke.
Petsto ljudem (260 moškim in 240 ženskam), povprečno starim 59 let, so testirali osebnost in jih. nato opazovali še 15 let. Rezultati so pokazali jasno povezavo med zgodnjo smrtjo in cinično, nezaupljivo naravo. Moški s poudarjenimi takimi lastnostmi so imeli kar 48 odstotkov več možnosti, da prezgodaj, umro, ženske 29 odstotkov. Enaki odstotki veljajo tudi za kajenje, alkoholizem in raven holesterola. Vrstni red vzrokov smrti je naslednji: bolezni srca, rak, druge motnje v.delovanju srca in ožilja ter nesreče in samomori. Opisane primere bi lahko pojasnili tako: Ljudje, ki so tako nezaupljivi, da žrtvujejo to podporo, so osiromašeni za precejšnjo prednost. Obstajajo dokazi, da imajo nezaupljivi ljudje, ki so neprestano na preži, zvišano raven morebitnih škodljivih hormonov v krvi.
Nesladkani sladki sokovi
Sadni sokovi z oznako »brez dodatnega sladkorja« navadno vsebujejo velike količine naravnih sladkorjev, kot sta fruktoza in glukoza. Raziskovalci na oddelku za zdrave zobe pri otrocih na univerzi v Leedsu v Veliki Britaniji so analizirali vsebnost naravnih sladkorjev v sokovih za otroke. V nekaterih vrstah sokov so našli za štiri čajne žličke sladkorja.
Te pijače lahko pri majhnih otrocih povzročijo zobno gnilobo, ne da bi se njihovi starši zavedali, kakšne količine sladkorja uživajo njihovi otroci. Raziskovalci opozarjajo, da to, da sokovom niso dodajali sladkorja, še ne pomeni, da niso nevarni za zobe, če jih otrok uživa vsak dan. Skleninc načenjajo enako uspešno kot pijače, ki jim dodajajo sladkor, pravijo. Otroci naj te pijače pijejo le ob obrokih, sicer pa naj pijejo mleko ali vodo.
RADIO MURSKA W0TA
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih, v oddaji 21 232.
1.	Vem — Duo Regina
2.	Mali bogovi — Martin Krpan
3.	Love will save the Day — Whitney Huston
4.	Nora noč,— Brane Drvarič
5.	Fefka — Prerod
Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21, telefon: 25 577, Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1,69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18.00 do 19.00 na Radiu Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
NASA RISBA — VAS PRIPIS
jo že navsezgodaj krepko in na-sitljivo juho. Sicer pa je japonski zajtrk sestavljen takole: zeleni čaj, skodelica s kuhanim rižem, potresenim s suhimi morskimi travami, vložene rdeče slive; ki so tako kisle, da temeljito očistijo grlo in požiralnik, skuta iz soje, v kis vložena zelenjava, juha z gobami.
MESA OD RIB
Vrsta rib '	Energijska vrednost		Voda g	Proteini g	Maščobe g	Ogljikova hidrati g
	kJ	kcal				
Rečne ribe	,						
Majhne bele ribe	526	126	76,0	16,8	6,1	—
Krap	733	175	68,6	20,0	10,0	—
Som	703	168	72,1	15,3	11,3	—
Ščuka	366	87	78,0	19,5	0,8	—
Postrv	391	93	78,0	18,9	1,7	—
Jegulja	1050	251	64,0	nj	21,8	-
Morske ribe						
Bela riba	570	136	74,0	22,3	4,9	 —-
Plava riba	577	138	74,0	24,5	4,0	—
Papalina	706	169.	67,0	22,5	8,2	0,1
Sardela	494	118	74,0	17,2	5,1	0,6
Oslič	323	7.7 .	80,0	17,7	0,5	0,1
Skuša-	736	176	67,5	19,5.	10,3	—
Tuna	452	108	73,5	24,5	0,8	0,2
Zobatec	456	109	74,5	22,0	2,0	 —
Kirn j a	794	190	78,7	19,7	0,7	0,2
Gruj	. 620	148	71,9	18,8	8,4	0.1
Lokar da	646	154	70,5	20,0	8,0	0,2
Slanik, sveži	766	182	70,0	14,5 ’	13,2	—
Slanik, dimljeni	883	211	• .61,0	22,5	12,9	—
Polenovkah suha	3396	811	12,3	81,8	2,2	—
BRŠLJAN V VRTU
Bršljan je naša najlepša zimzelena vzpenjalka; najdemo jo v svetlih gozdovih. Že davno pa se je priljubil tudi mnogim ljubiteljem lepih rastlin in so ga prene-
Odnosi med materjo in otrokom
Večina psihosomatskih motenj pri dojenčkih je povezana z odnosom do matere. Ponavadi je vzrok preveč zaskrbljena mama, ki svojo tesnobo prenaša na otroka in ta se psihosomatsko odzove. Težave se poglobijo, če je otrok prikrajšan za ljubezen in pozornost obeh staršev, ne le matere. Tako kot pri odraslem človeku so lahko prizadeti številni organi, le da otrok težav ne izraža tako kot odrasli.
Veliko dojenčkov mučijo v prvih treh mesecih po rojstvu kolike. To so pravi črevesni krči, ki so zelo boleči. Ce ni nobene napake v prčhrani (slabo prilagojeno mleko) ali nobene bolezni, se težave pogosto nehajo, ko začne otroka hraniti kdo drug, ne mama. Redka, a huda motnja je hoteno bruhanje, s katerim kažejo svoje teža-
ve sedem- do dvanajstmesečni otroci. Otrok izbruha delno prebavljeno hrano, ki lahko povzroči kronično vnetje požiralnika in prehodov v sapnice.
V prvih treh mesecih življenja lahko otrok kratko in malo odklanja hrano. V takem primeru je treba le zelo previdno govoriti o psihosomatski anoreksiji, ker gre lahko za napačen prehranjevalni urnik, ali pa za resno bolezen. Problematični odnosi med materjo in otrokom lahko po težavah s prehranjevanjem tudi upočasnijo razvoj govora in povzročijo celo poznejše težave s šolo.
Pri otrocih, starejših od dveh let, se psihosomatske motnje kažejo predvsem kot prebavne težave.
Izredno natančen toplomer
Merjenje telesne temperature je najpogostejse opravilo in prvo, ko človek posumi v bolezen. Zdravniki vedo, daje merjenje temperature s toplomerom v ustih ali v zadnjični odprtini dokaj natančno, vendar je tak način1 pogosto neprimeren, še posebno, kadar gre za otroke, ki pač ne morejo mirovati in v usta ne vzamejo ničesar, kar jim ni po volji. Zato ljudje v glavnem raje merijo'temperaturo tako, da vtaknejo toplomer pod pazduho, vendar to pomeni, da zmerjena temperatura ne bo povsem točna.
No, vročino odkrijemo tudi s takšnimi nenatančnimi merjenji. Včasih pa je potrebno zelo točno meriti temperaturo, denimo, ko ženska po svoji telesni temperaturi ugotavlja plodne dneve in uporablja na ta način naravno kontracepcijo. Pomembne so seveda tudi desetinke stopinje.
Kaj torej narediti? Odgovor je: uporabiti natančen toplomer. Denimo takega, kot so ga letos začeli izdelovati pri podjetju Franklin Diagnostics. Strokovni svetovalec tega podjetja, dr. Joel Ehenkranz, je izumil »najbolj natančen toplomer, kar jih je bilo doslej narejenih«, kot zatrjujejo izdelovalci. Gre za stekleno posodo, v katero se urinira, poseben plastični trak v nji pa pokaže do desetinke stopinje natančno telesno temperaturo.
Toplomer v ZDA že uporabljajo in prodajajo, v Evropo pa bo prišel proti koncu tega leta.
Ribe in izdelki iz ribjega mesa sodijo v skupino živil, v kateri so tudi jajca in različne vrste mesa živali za klanje in njihovi izdelki, ker imajo podobno hranljivo vrednost. Ribe imajo pomembno mesto v človekovi prehrani. Največ rib pojedo narodi, ki živijo poleg morja in velikih rek. Pri nas ne moremo biti zadovoljni s porabo rib. Povprečen Jugoslovan namreč poje okrog 3,5 kg rib na leto, kar je zelo malo. Naša država je bogata z morskimi in rečnimi ribami in zato je tako majhna poraba skrajno neupravičena. Glavni vzrok za tako majhno porabo rib je nezadostno poznavanje njenih hranilnih in bioloških vrednosti, pa tudi njenega pomena za prehrano, zato vam prikazujemo tabelo energijske vrednosti in glavnih hranljivih snovi v nekaterih vrstah rib (preračunano na 100 gramov mesa brez kosti).
sli iz gozda v vrt, kjer prekriva razne stene. Pri plezanju si pomaga s svojimi oprijemalnimi koreninami, s katerimi se prisesa na podlago. Ker se zelo močno
oprime, saj so le redki primeri, da bi se slabo oprijel in padel po tleh, so ljubitelji dolgo mislili, da je parazit. To pa ni res, ker bi potem ko mu steblo prerežemo, rasel in živel naprej. V resnici pa v primeru, da mu prerežemo veje, rastlina odmre.
Bršljan pa je tako zelo priljubljen, da ga najdemo v mnogih vrtovih. S svojimi listki prekrije še tako neugledno steno. To prekrivanje res ni prav hitro, saj traja kar nekaj časa, Ko pa je stena prekrita je lepša, kot bi jo dobili v roke še tako sposobni zidarji. Ker pa je bršljan zimzelen, po-
meni, da je stena zelena tudi v zimskem času. To pa ima dvojno prednost. Prvič je stena lepa, drugič pa jo listi varujejo pred hladnimi zimskimi vetrovi; poleti jih ti isti hladijo. Prav zaradi tega so v tujini bršljan zasadili v marsikateri vrt ob hišah.
RUTA JE MODERNA
j SESTAVIL MARKO NAPAST	ČAS DO KONCA ŽELEZNE DOBE	PREDSTOJNIK VISOKE ŠOLE	METRIČNI ALI RITMIČNI POUDAREK	FOTOGRA- FIJA	AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA TURNER	LETOVIŠČE NA OTOKU KRKU	UČENEC V GOSPODARSTVU
BESEDNA VRSTA, ADVERB							
JAVNO PRIPOROČANJE IZDELKOV							
RADIOAKTIVNA KEMIČNA PRVINA							
SOGLAS- NIKA S KONCA ABECEDE			KAŠMIRU PODOBNA TKANINA IDIOTKA				
GOZDNI SADEŽ					ALFRED NOBEL KAMNIT METEORIT		
KRATICA DRŽAVE OREGON V ZDA				ANGLEŠKO SVETLO PIVO RADIJ			
RIMSKO ŠTEVILO PET STO		SLOVENSKI POLITIK INDIJSKO GLASBILO					
HOLLY-W00DSKA FILMSKA NAGRADA						DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI	REKA V SRBIJI
POT, CESV (LAT.)				ORGAN VIDA JAPONSKO MESTO			
IVAN TAVČAR			JADRANSKI OTOK RUBIDIJ				
ORIENTALSKA VODNA PIPA							
RAZSODNIK V VAŽNIH ZADEVAH							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: stadion, Alberto, tableta, Ika, dah, sadje, F, odnos, až, tor, kontakt,, cvet, II, Inn, PN, Jenisej, Akihito.
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
STRAN 11
Iz živinozdravnikove torbe
Prepočasi in prehitro
PREPOČASI IN PREHITRO
Po vojni je bilo malo avtomobilov, zato je živinozdravnika Kramarja prevažal kočijaž Draš z dvajset let starim konjem Sokolom. Če je šel Sokol počasi, je Kramar vpil: »Draško, poženi konja. da bolni prašiček prej ne pogine!« Draš se je pošteno namučil, preden je spravil staro kljuse v tek. Kmalu pa se je Kramar drl: »Draško, zavri konja, zvrnila se bova!«
KAR NAPREJ TEČE
Živinozdravnik. Kramar je v vasi cepil prašiče proti rdečici. Na cesti ga ustavi jezikava Marta: »Gospod živinozdravnik, kaj naj napravim, moji prašički imajo drisko. Iz riti jim kar naprej teče . . .!« Kramar jo je nekaj časa poslušal, nato pa dejal: »Veš kaj, tudi tvoj jezik ima drisko. Kar naprej teče. ..«
CIGAN JE PRIŠEL PO SVINJO
Veterinar Jovo je prišel v naše kraje službovat z Juga. Na svojo zunanjost ni dal preveč, bolj redko se je bril, oblečen je bil v ponošeno obleko in pokrit s starim črnim klobukom. K pacientom se je vozil na polomljenem motorju. Neki ženici je zbolela svinja, pa je poklicala Veterinarsko postajo in prosila za pomoč. Kmalu se je pripeljal veterinar Jovo in žensko vprašal: »Babo, gde imaš svinjo?« Nekaj časa ga je gledala, nato pa zaklicala sosedu: »Sosed pridite malo sem. Svinja še ni poginila, pa je cigan že prišel po njo.«
NORI KMET IN NORA STVAR
Prva veterinarka, ki je prišla v Prekmurje, je bila doma iz okolice Ptuja. Opravljala je vsa veterinarska dela, od zdravljenja do preventive. Ob neki priložnosti jo je kmet na dogonu opozoril: »Pazite se, moje krave so divje! Veterinarka pa. kot da je to preslišala, se je približala kravi. Ta je zasukala glavo in zamahnila z rogovi proti veterinarki. In glej ga zlomka, kar naenkrat so se veterinarkine prsi znižale, ker ji je krava z rogom pretrgala modrček. Razjezila se je in zavpila: »Saj sem vedela, da je nori kmet noro stvar vzredu!«
ČRNE KOZE
Še nekaj časa po. vojni je bilo hudo. Primanjkovalo je hrane, zato je oblast določila obvezno oddajo živil. Kmetom so popisali vso živino (govedo in svinje) in določili, koliko morajo letno oddati poljskih pridelkov, mesa in masti.
Kdor ni oddajal, je kmalu dobil na vrat može, oblečene v dolge usnjene plašče, med katerimi so bili tudi falotje s sumljivo preteklostjo. Ti so stikali po podstrešjih, senikih. kamrah in v kleteh ter iskali poljske pridelke in čebre, napolnjene s prekajenim mesom in mastjo. Oprijel se jih je ljudski vzdevek mastnjaki.
Na krajevni ljudski odbor v Hi-
šince je prispel dopis iz Ljubljane, da naj pripravijo seznam, ker bo na določen dan cepljenje proti črnim kozam. Predsednik Biijraš in njegov namestnik sta .v Ljubljano odgovorila, da v Hišince naj nihče ne hodi, ker v vasi nimajo črnih koz. Sklicala sla tudi sestanek krajanov, ha katerem je predsednik jezno dejal: »Vso živino so nam popisali, pa jim še ni zadosti. Našel se je še neki pokvarjenec in sporočil v Ljubljano, da imamo tudi koze. Res imamo v vasi dve kozi, pa nista črni ampak pisani.
Na sestanek je prišel tudi vaški učitelj in razrešil problem črnih koz.
Zbral: Darko Repič
AKUPUNKTURA TUDI V VROČIH DNEH Dr. Franc Žibrik, zdravnik v Moravskih Toplicah, opravlja akupunkturo, na katero je 'elik odziv. Ta medicinska metoda preprečevanja in zdravljenja določenih bolezni s pomočjo zabadanja tankih in elastičnih igel v natančno določena mesta — akupunturne točke — na telesu je v začetku v em okolju povzročala nejevero, zdaj pa jih je čedalje več, ki se odločajo zanjo. Posebej ljudje, pri katerih prihaja do zdravstvenih težav in ’erjamejo, da bo moteno delovanje posameznih tkiv in organov odjavila vzpostavitev ponovnega ravnovesja v kroženju vitalne energi-e v telesu z zabadanjem iglic. Na sliki v uho, kjer so akupunkturne očke za vid, pa tudi druge. Ob zdravniku je njegova sodelavka in ži-ijenjska sopotnica — žena Irma, ki bi se rada izpopolnila v masaži er tako pripomogla k uspehu terapije, za katero je vedno več zanima-
bb
Foto: Nataša Juhnov
ALAN
UJČIČ
IRAN
obiščite nas pravočasno V
BLAGOVNICI
Murska Sobota
DEŽELA Z ENIM SAMIM ZAKONOM - ISLAMOM
s
Končno sem naletel na nekoga, ki je bil na fronti in ki se je živ, čeprav ranjen, vrni! v domači kraj. S prevajalsko pomočjo Kamela, mi je pripovedoval o ofenzivah, ki so jih imenovali Karbala, kar je ime nekega mesta v Iraku, do koder naj bi s temi ofenzivami prodrli. Iranci so pod okriljem noči prodirali na iraško ozemlje in se v močvirnatih poljih vkopali ter bili na dan obstreljevani in čakali na noč, da znova prodrejo nekoliko naprej. Največja težava je bila, ker ranjenci zaradi močnega obstreljevanja niso dobili nikakršne pomoči, zato jih je večina v močvirju tudi umrla. Tisti, ki so preživeli peklenski dan, pa zaradi pretrgane oskrbe iz zaledja, dlje časa niso mogli zdržati na položajih, tako da so se čez čas borili le za golo preživetje in se poskušali prebijati nazaj na začetne položaje. Tako Iračanom ni bila niti potrebna protiofenzive, saj so s sistematskim obstreljevanjem napadalce prisilili k umiku. V teh bojih je preživelo le malo vojakov, kajti razen dveh ali treh ofenziv Karbal, ki so bile večjega obsega in tudi taktično bolje pripravljene, so bile druge manjše, kjer je šlo le za žrtvovanje lastnih vojakov, da bi bila na fronti neprestana napetost. Žal fant ni imel dosti časa za pogovor in nisem mogel zvedeti kaj več o njem in načinu vojskovanja, ki bi ga po pripovedovanju lahko primerjal s prvo svetovno vojno. Sedaj na bojiščih ni več toliko otrok, saj so ljudje spoznali, da ne gre za nobeno sveto vojno, ampak za popolnoma gospodarske cilje in niso več pripravljeni prostovoljno žrtvovati otrok in lastnih življenj. Drugače pa je z rednimi vojaki — ukaz je ukaz, pa čeprav je to ukaz, ki pelje v zanesljivo smrt. Šele sedaj sem spoznal, zakaj je mladenič v zaporu emigriral, pa četudi v Sovjetsko zvezo — tam je ime! vsaj nekaj možnosti, da se izvleče, na fronti pa tega, kot kaže, ni.
Sprva sem hote! na vsak način priti do Perzijskega zaliva, najkrajša pot iz Šhiraza vodi v Bushehr, a me je volja minila. Če sem ime! Že toliko težav na severu države, bi bilo na jugu, v bližini fronte, še huje, zato mi je Kerna! svetoval, naj grem raje v Bandar Abbas ob Hormuški ožini, čeprav tudi tam ni varno.
Poslušal sem njegov nasvet in se zopet zjutraj ob 5 uri znašel v Bandar Abbasu. To je mesto s 50.000 prebivalci in na prvi pogled je dosti manjše. V nasprotju z drugimi mesti je precej čisto, tudi nekaj hotelov ima, vendar je povsem mrtvo. Odpravil sem se do obale, od koder se ponuja pogled na otok Hormuš, po katerem ima ožina tudi ime, vendar je bilo vreme megleno in nisem dobro videl vseh ladij, ki so bile zasidrane v daljavi ali pa so plule mimo, seveda zunaj iranskih voda, tudi naftne ploščadi so bile zavite v meglico.
Z nekim profesorjem, ki je prišel na obisk v mesto, sva se zapletla v pogovor in povedal mi je, da so te ladje prav gotovo tankerji iz različnih držav in da so med njimi tudi ameriške vojne ladje, vendar tudi on ni mogel dobro videti zaradi jutranie meglice. Skupaj sva si ogledala ribjo tržnico na obali, ob kateri je v razburkanem in umazanem morju poskušalo pristati nekaj manjših čolnov, vendar se je to posrečilo le nekaterim.
Hotei sem oditi na večji pomol, ob katerem so bile zasidrane nekoliko večje ribiške ladje, toda vojaki mi tega niso dovolili in za pravi vzrok sem izvede! šele kasneje, ko sem zapusti! Iran. Zvedel sem, da sem bi! v pristanišču, od koder plujejo posebej opremljene ribiške ladje polagat mine proti iraškim plovnim kanalom. V News-weeku sem zasledil pompozen članek o »izredni ameriški akciji«, ki se je zgodila le dan po mojem odhodu iz Bandar Abbasa, ko so ameriški helikontorii bombardimli in med polaganjem min zajeli eno
takšnih ladij. Vse skupaj so prikazali tako napihnjeno, da je ime! človek občutek, kakor da je bila to bitka desetletja, toda, ker sem videl te neoborožene ribiške ladje, ki so bile le nekoliko preurejene za polaganje min, sem začel dvomiti o objektivnosti tega časopisa, ki sem ga prej redno bral in preko njega spremljal dogajanja po svetu, seveda z nekaterimi pomisleki, toda to je bilo preveč. Prav smešno se mi je zdelo pisanje o ameriški »dobri volji«, ker so vrnili Iranu mornarje, ki so jim pomagali pri odkrivanju že položenih min. Ne vem, kakšna pomilostitev je bila to, saj sem prepričan, da so sedaj vsi ti mornarji bodisi v zaporu ali že ustreljeni, ker so sodelovali z »velikim satanom«.
Ker nisem vedel, kaj početi v tem mrtvem mestu, in tudi rositi je začelo, sem se odloči!, da se vrnem v Teheran, od tam pa grem na Kkaspijsko morje.
Po 21 urah naporne vožnje smo končno prispeti v glavno mesto in z južne avtobusne postaje sem mora! priti na severno, odkoder sem ime! zvezo proti Babolu. To pa ni tako lahko kot se sliši, kajti mora! sem kar štirikrat prestopiti in se dvakrat peljati s taksijem, da sem prispe! na pravo postajališče. Tam pa je že čakala množica kakšnih 50 ljudi na minibus proti Babolu, in če pomislim, da gre v takšno vozilo le 12 ljudi, mi je bilo takoj jasno, da bo potrebno uporabiti komolce, da z nahrbtnikom na ramenih dobim sedež.
Večina ljudi je na prevoz čakala že več kot uro in nihče mi ni vede! povedati, kdaj pripelje minubus. Edini, ki je za silo obvladal angleško, je bi! neki oficir, ki je bi! v službi še v šah o vih časih. Po revoluciji so vsi oficirji obdržali svoj status, vendar niso več zaposleni. Na dan mu plačajo približno 2 dolarja, prav tako za njegovo ženo, ki je redno zaposlena, toda s tem denarjem se le s težavo preživljata. Pravzaprav ne počne ničesar, saj nima časa, ker poteka po njegovih besedah v Iranu življenje le v čakanju. Za kruh je kdaj pa kdaj potrebno stati v vrsti več kot uro, za meso in druga živila pa skoraj tri. Ravno tako nikoli ne veš, kdaj boš lahko odpotoval z avtobusom, o čemer sem se tudi sam prepričal, saj so nekatere Unije razprodane že za teden dni vnaprej. Odločil se je, da obišče brata v Babolu, vendar ne ve, če bo sploh lahko prišel na avtobus. Bil Je popolnoma brez volje in mi je žalostno dejal, da večina ljudi živi kot živali — iz dneva v dan, brez upanja na boljše življenje. Prepričan je, da bo še huje, kot je, saj vojna državo gospodarsko precej izčrpava, in ker je bi! to prvi oficir (čeprav brez službe), s katerim sem lahko odkrito govoril, sem ga vprašal, koliko časa misli, da bo vojna z Irakom še trajala. Po njegovih besedah to sploh ni težko napovedati, saj sta obe državi že popolnoma izčrpani, in misli, da si Iran lahko privošči še največ štiri ali pet let takšnega bojevanja, potem pa bo vodstvo prisiljeno skleniti premirje ali pa bodo množice, zaradi čedalje neznosnejših razmer, zrušile režim.
' Pogovor je prekinila nemima množica, saj so ljudje videli, da prihaja minibus, in vsi so stekli proti njemu. Ko je voznik videl množico, je zapeljal na popolnoma drugi konec postaje in ljudem zakričal, naj še postavijo v vrsto, kaer so tudi storili. Bi! sem na repu vrste, zato sem se mirno odpravil proti vozilu in se usede! vanj. Voznik me je videl, vendar mi ni nič rekel, ravno tako ni ugovarjat nihče od čakajočih. Končno se je v vozilo nagnetlo še 11 potnikov in odpeljali smo se po vijugasti gorski cesti proti severu, kjer so gore zadosti visoke, da pozimi zapade tudi sneg.
Pokrajina se precej razlikuje od puščavske nižine južno od Teherana, saj je tudi Teheran na nadmorski višini 1000 m. Na edinem
gorskem prehodu, ki povezuje sever države z glavnim mestom, sem opazil kakšnih 5 smučarskih vlečnic, kar pomeni, da tukaj tudi smučajo, vendar sem zvedel, da smučanje po revoluciji ni več tako popularen šport, kar je tudi razumljivo, saj tudi sami vemo, kako draga je dandanes smučarska oprema.
Ko smo se spuščali ob reki po vijugasti, ozki cesti proti morju, se mi je končno ponudi! odgovor na vprašanje, ki sem si ga večkrat zastavljal. V vseh restavracijah je ena glavnih jedi riž, za katerega pa vemo, da potrebuje precej vode. Nikjer do sedaj nisem naletel na riž in vedno zno va sem se čudi!, od kod je na iranskem jedilniku obvezen riž, ko pa ga na poljih nisem videl. Sedaj pa se mi je odpiral pogled na zelene, najprej majhne, nato, velike površine riževih polj. Reke, ki pritekajo z visokih gora, prinašajo zadosti vode za to rastlino, polja še vedno namakajo na zelo primitiven način, vendar obdelajo vsak kos zemlje.
Končno smo po 5 urah vožnje prispeli v Baboi, bd koder je do Kaspijskega morja le 25 km. nisem vedel, v kateri kraj ob morju naj odidem, kajti s seboj sem imel dokaj pomanjkljiv zemljevid dežele.
Na veliko presenečenje je k meni stopilo kakšnih 25 let staro dekle in mi ponudilo pomoč. Bilo je prvič, da se mi je za pomoč ponudila ženska, kajti vse do sedaj so bile do mehe precej zadržane. Nosila je obvezno črno uniformo, in ruto, vendar se je takoj videlo, da je drugačna. Povedala mi je, da stanuje v Babolu in je zaposlena kot otroška zdravnica, vendar mi bo pomagala priti v Babolsar na obali Kaspijskega morja. Nič ni pomagalo moje prepričevanje, da se bom že znašel, bal sem se namreč, da bo zaradi mene imela težave, toda ni se dala prepričati.
Z minibusom.ki ga je plačala tudi zame, sva se odpeljala v Babolsar in našla mi je dokaj dober in poceni hotel. Šele sedaj sem ugotovil, da imam srečo, da je z menoj, kajti v hotelu je nastala težava, ker se mora vsak tujec javiti, na komiteju — to je pri homeini-jevi policiji — če hoče prespati v hotelu. Dobro,, da je bila z menoj, saj nihče ni govori! angleško, in res ne vem, kako bi našel ta komite.
Predno sva vstopila v poslopje, me je prosila, naj ji povem svoje podatke, kaj sem delal v Iranu, zakaj sem tukaj, ter mi zabičala, naj na komiteju ne govorim, ker bo vse uredila ona, kajti oficir angleščine prav gotovo ne obvlada najbolje, zato se lahko zapletem v težave.
Ko sva vstopila, naju je neki razcapani vojak odvede! v pisarno, kjer je za mizo sede! oficir in začel poslušati, kaj mu mladenka pripoveduje. Postavljal ji je precej vprašanj, na katera je najprej odgovorila sama, nato pa vprašala še mene, če je prav povedala. Kaže, da sem posta! oficirju sumljiv in hote! je neposredno spraševati mene, vendar si je ob angleščini skoraj zlomil jezik. Po kakšni uri se mi je posvetilo, da imam v beležnici naslov zapora v Tabrizu in to sem ji tudi povedal, kar je nemudoma prevedla oficirju. Le-ta je vzei naslov in nekam telefoniral, prav gotovo v Tabriz. Čez nekaj minut je odložil slušalko in dekletu dejal, da lahko ostanem v Babo/sarju, ona pa se mora vrniti v Baboi.
Ni mi bilo jasno, kako lahko ukaže kaj takšnega, toda ko sem jo pospremi! do minibusa, je povedala, da si lahko nakoplje težave, če bi se še družila z mano. Že to je bilo preveč, vendar se ne meni preveč za moralne norme, toda, ker ji je ukazano, se mora vrniti domov. Zahvalil sem se ji za pomoč, kajti brez nje bi prišel temu zdolgočasenemu homeinistu ravno prav za popestritev, tako pa sem bil na prostosti. Odšel sem v hotel, odložil prtljago ter se napoti! proti morju.
STRAN 12
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
šport
KOŠARKA
V novi tekmovalni
sezoni boljši rezultati
Košarkarski klub Pomurje iz Murske Sobote je eden od tistih pomurskih klubov, kjer imajo vse selekcije od pionirjev do članic. Z vsemi so vključeni v tekmovanja, ki so organizirana v Sloveniji. Mlajše kategorije dosegajo zelo lepe uspehe, saj so na primer kadetske in mladinske ekipe Pomurja v slovenskih ligah na območju severovzhodne Slovenije povsod na drugih mestih takoj za ekipami iz Maribora. kjer pa so možnosti veliko večje. Ekipe iz Maribora in Murske Sobote so tudi za razred boljše od drugih, saj jih premagujejo s 50 ali 60 točkami razlike. Delo z mladini pa je tudi jamstvo za doseganje boljših rezultatov v prihodnje, čeprav je treba povedati, da mnogi mladi talenti, ki jih vzgojijo pri KK Pomurje, zaradi študija potem odhajajo v večje slovenske košarkarske klube.
Članska ekipa Pomurja je v minuli tekmovalni sezoni v svoji skupini druge republiške lige zasedla peto mesto, v igri z drugimi ekipami pa je zasedla prvo mesto in si tako zagotovila sodelovanje v drugi republiški ligi vzhod. Gre za mlado in obetavno ekipo, saj ima najstarejši igralec komaj 21 let. Zaradi smrti Jožeta Šeruge je trenerske posle prevzel Peter Juteršnik, ki bo lahko mladi ekipi s svojo izkušenostjo v igri tudi pomagal. Pričakujejo pa tudi, da se bo vrnil Bojan
Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote — članice prve republiške lige. Stojijo od leve: Jože Sakovič (predsednik), Nadja Koren, Valerija Borovšak, Erna Bore in Janko Zver (trener). Čepijo: Irena Dro-žina, Milena Lihteneger, Nataša Kolar in Greta Kardoš.
Foto: F. Maučec
Merklin, kar bi predstavljalo veliko okrepitev za mlado soboško ekipo. hkrati pa bi tudi pomagal trenerju Juteršniku. Ženska vrsta Pomurja je v minuli tekmovaln sezoni v slovenski ligi pristala na predzadnjem mestu, vendar iz lige ni izpadla, ker ekipa Maribora, ki je zasedla prvo mesto v drugi republiški ligi, ne namerava tekmovati v prvi republiški ligi. Treba pa je povedati, da je imel trener Janko Zver premalo kakovostnih igralk in da se je zlasti poznala odsotnost Go-vorcinove, ki se zopet namerava vrniti na košarkarska igrišča. To bi bila za mlado ekipo Pomurja vsekakor precejšnja okrepitev. Tako lahko pričakujemo od košarkaric in košarkarjev Pomurja v letošnji sezoni boljšo uvrstitev. Po mnenju nekaterih bi se ženska ekipa Pomurja z resnim delom lahko uvrstila med prve štiri ekipe v slovenski ligi. Moška ekipa Pomurja pa bi s četrtim ali petim mestom izpolnila pričakovanja v drugi republiški ligi vzhod, ki je tokrat precej močna, saj se te ekipe enakovredno kosajo z ekipami iz prve slovenske lige. Po nekaj sezonah načrtnega dela pa naj bi Murska Sobota tudi imela predstavnika v prvi moški republiški ligi.
Soboški košarkarji in košarkarice bodo začeli s pripravami na novo tekmovalno sezono 15, avgusta pod vodstvom trenerjev Janko Zvera (ženske) in Petra Juteršnika (moški). Prvi teden bodo priprave potekale v Murski Soboti z uvajanjem na zahtevnejše naloge in preglednim testiranjem. Potem bi nadaljevali enotedenske priprave na Pohorju ali Goričkem, nato pa bi se pričetka tekmovanja pripravljali v Murski Soboti. Jesenski del tekmovanja v obeh ligah se bo začel 8. oktobra. Pri KK Pomurje iz Murske Sobote upajo, da se bodo do pričetka tekmovanja dobro pripravili in da tudi načrtovani rezultati ne bodo izostali.
Feri Maučec
ROKOBORBA
Bačič za las ob medaljo
V Izmirju v Turčiji je bilo evropsko kadetsko prvenstvo v rokoborbi. Prvič je v državni reprezentanci natopil član RK ABC Pomurka iz Murske Sobote Rade Bačič in v kategoriji do 65kgzasedel peto mesto. Njegov uspeh bi lahko bil večji, saj je nesrečno z 0;1 izgubil s predstavnikom Madžarske in tako ostal brez medalje. Kljub temu pa je Bačič upravičit svoj nastop v državni reprezentanci.
ODBOJKA
Ljutomerčani bodo startali
Po uspešno končani sezoni v prvi republiški ligi za člane bodo odbojkarji Agroploda iz Ljutomera zopet začeli s treningi. Prvič se bodo zbrali na treningu člani in kadet; v soboto 20. avgusta 1988, ob 18 uri v Partizanu Ljutomer. Pri članih bodo vadili: Simon Puklavec, Mitja Belec Jan Škrobar,Karlo Smodiš, Miran Tonč, Brane Pušenjak, Jože širakl, Andrej Drvarič Zdravko Marič Mitja Šumak Mirko Šumak, Janko Rajnar, Goran Šoster m Simon Rajh. Pn kadetih k. bodo v novi sezoni nastopili v deljeni republiški hgi, pa bodo igrah. Matiaž Štrakl Boris Grut, Dam Smodiš, Sašo Zidar, Sašo Ortman, Marko Savič, Dominik Rudolf, Drago Ficko, Mitja Ficko, Damjan Markovič, Gorazd Rubin, Marjan Uintanc, Danilo Polarne in torni ^"članska ekipa Agroploda Ljutomera bo med pripravami odigrala več nriiateliskih tekem: z OK Pomurjem, OK Varaždinom, OK Čakovec G esdorom iz Avstrije in Ingolstadtom iz ZR Nemčije^ Pn-nravhaio tudi dva turnirja. Prvi bo v soboto, 10. septembra, v okviru 120-leXe 1 slovenskega tabora, drugi pa predvidoma v soboto, 1. oktobra. Sodelovali bosta tudi dve ekipi iz prve m druge zvezne
NAMIZNI TENIS
Bran ža Rihtariča v ekipnem tekmovanju
V Novem Sadu je bila končano 31. evropsko mladinsko in pionirsko prvenstvo, na katerem je v ekipi Jugoslavije za pionirje nastopil tudi Boris Rihtarič igrat je v dveh dvobojih, proti Danski in Romuniji, in Jugoslavija se je uvrstila v polfinale ter kljub četrtemu mestu osvojila bronasto medaljo, kar je velik uspeh. Tako ni izboljšala najboljše jugoslovanske uvrstitve na evropskih prvenstvih, to je tretjega mesta, ki sta ga pred dvanajstini leti za Jugoslavijo osvojila Kovač in Veran. Med posamezniki se je Rihtarič uvrstil v tretje kolo me.d 32 najboljših in potem izgubil z najboljšim igralcem SZ Samsonovem z 1:2, v dvojicah pa sta skupaj s Škafarjem izpadla v drugem kolu. Sicer pa lahko prvi nastop Rihtariča za reprezentanco ocenimo kot uspešen. M.U.
Uspešni Sobočani
V okviru priprav na novo sezono so Sobočani gostovali na mednarodnem turnirju v Spittatu v Avstriji. Bili, so zelo uspešni, saj je pri mladincih zmagal Unger pred Rihtaričem, Smodišem, Gerendaj se je uvrstil med osmerico. Pri članih B je zmagal Kuzma, Unger se je uvrstil med osmerico. Pri članih A je bil Kuzma drugi, ko je v finalu izgubil z Ničavičem z 1:2, Unger je osvojil . 3. mesto, Rihtarič se je uvrstil med osmerico. V članskih dvojicah sta zmagala Kuzma—Unger, dvojica Rihtarič— Čri se je uvrstila med osmerico. V naslednjih dneh se bodo Sobočani pomerili z mladinsko reprezentanco Hrvaške, ki je na pripravah v Čakovcu. M.U.
STRELSTVO
Zmagali strelci Noršinec
Strelska sekcija Lovec iz Kroga, ki deluje v okviru SD Noršinci, je pripravila tekmovanje v streljanju z MK puško v Lukačevi, gramoznici v Krogu. Sodelovalo je 20 ekip oziroma 114 strelcev in strelk, to je bila v letošnjem poletju najmnožičnejša udeležba, gostitelji pa so tekmovanje odfično izvedli. V ekipni konkurenci je zmagala prva ekipa Noršinec s 480 krogi pred drugo ekipo Noršinec, 474, Panonijo, 459, ABC Pomurko MI, 450, in Gančani, 440 krogov. Pri posameznikih, je bil najboljši Janez Horvat (Nor.) s 171 krogi pred Karlom tur-nerjem (Pan.), 170, Igorjem Kovačičem 165, Ljubom Špindlerjem (oba Nor.), 160, in Cvetko Rengeo (SCT), 160 krogov. Med strelkami iz Kroga je zmagala Monika Gjerek s 83 krogi pred Brigito Gjerek, 73, Anico Serec, 42, in Marijo Sakač, 18 krogov. Filip Matko
Občinsko prvenstvo
Občinska strelska zveza Murska Sobota je razpisala občinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško v trostgvu za mladince, mladinke, člane in članice. Mladinci in mladinke bodo tekmovali v soboto od 8. uri na strelišču ob kanalu v Murski Soboti, člani in članice pa ob isti uri v nedeljo. Na tekmovanju lahko nastopajo tričlanske ekipe in posamezniki.
NOGOMET
LENTI :NAFTA 1:2
V prijateljski mednarodni tekmi so nogometaši Nafte iz Lendave na Madžarskem premagali Lenti. Gola za Nafto sta dosegla: Pal in Šijanec.
ALUMINIJ :MLRA 1:2
Nogometaši Mure so gostovali v Kidričevem in v prijateljski tekmi premagali domači Aluminij. Strelca za Muro sta bila Nuhanovic in Kristjan Cener. VERŽEJ :BAKOVCI 0:2
Prijateljska nogometna tekma med Veržejem in Bakovci se je končala z zmago gostov. Oba zadetka za Bakovce je dosegel Buzeti.
POLANA:MARIBOR BRANIK 1:4
Nogometaši Maribora Branika, član medrepubliške lige, so v Veliki Polani v prijateljski tekmi premagali Polano. Strelci: Zurman 2 ter Potočnik in Bauman za Maribor, častni zadetek za Polano, pa je dosegel Vtik. Sodil je zvezni sodnik Šoštarič iz Maribora.
BISTR1CA:SOJTER 2:4
Mednarodna nogometna tekma med Sojterjem in domačo Bistrico se je končala z zmago Madžarov. Gostje so zmagali tudi v prvi tekmi (5:2).
_ TENIS-----------------------------——------------------
Odprto prvenstvo Ljutomera
TVD Partizan Ljutomer organizira odprto prvenstvo Ljutomera v tenisu za člane. Tekmovanje bo v soboto, 13. avgusta 1988, ob 8. uri na igriščih v Ljutomeru. Želijo, da se tekmovanja udeležijo igralci iz vseh štirih pomurskih občin. Žrebanje bo pred začetkom tekmovanja. Trije najboljši dobijo nagrade.
T. Ficko
— ŠAH------------------------------:.
Radenska Pomurje druga
V Šobcu je bil 15. mednarodni moštveni šahovski turnir. Sodelovala je tudi ženska ekipa Radenske Pomurja iz Murske Sobote in dosegla lep uspeh. Ekipa je v postavi Majda Kovač in Mirica Marič zasedla drugo mesto za Murko iz Lesc. Tretje mesto je pripadlo ekipi Domžal.
Razpored tekem
I. ONL LENDAVA
I. kolo - 4. 9. 88 Kobilje : Odranci Mostje : Nedelica Panonija : Lakoš Bistrica : Nafta/B Hotiza : Petišovci 11. kolo — 11. 9. 88 Odranci : Petišovci Nafta B : Hotiza Lakoš : Bistrica Nedelica : Panonija Kobilje : Mostje III. kolo - 18. 9. 88 Mostje : Odranci Panonija : Kobilje Bistrica : Nedelica Hotiza : Lakoš Petišovci : Nafta/B
IV. kolo - 25. 9. 88 Odranci : Nafta B Lakoš : Petišovci Nedelica : Hotiza Kobilje : Bistrica Mostje : Panonija
V. kolo — 2. 10. 88 Panonija : Odranci Bistrica : Mostje Hotiza : Kobilje Petišovci : Nedelica Nafta/B : Lakoš
VI. kolo - 9. 10. 88 Odranci : Lakoš Nedelica : Nafta B Kobilje : Petišovci Mostje : Hotiza Panonija : Bistrica
VII. kolo — 16. 10. 88
Bistrica : Odranci Hotiza : Panonija Petišovci : Mostje Nafta/B : Kobilje Lakoš : Nedelica
VIII.	kolo - 23. 10. 88
Odranci : Nedelica
Kobilje : Lakoš Mostje : Nafta B Panonija : Petišovci Bistrica : Hotiza
IX.	kolo - 30. 10. 88
Hotiza : Odranci Petišovci : Bistrica Nafta/B : Panonija Lakoš : Mostje Nedelica : Kobilje
KASAŠKI ŠPORT
। Ljutomerčani z letošnjo 
sezono niso zadovoljni
Za nami je polovica letošnje kasaške sezone. Ljutomerča-   ni, ki so imeli več let primat najboljšega kolektiva v Sloveniji,  tokrat niso zadovoljni z rezultati, ki so jih dosegli. Pravijo, da
Ije to ena najslabših sezon. V tem delu je bilo v tekmovanje B vključenih 22 konj, ki so (z izjemo Marka Slaviča iz Ključaro-  vec, ki nastopa na Dunaju, vendar tudi ne dosega lanskih g uspehov) v glavnem tekmovali na slovenskih dirkališčih. Naju-
Ispešnejši voznik je bil letos Branko Puhar iz Veržeja, ki je ob- « časno tekmoval s tremi konji. Največ je nastopal z dveletnim ® Lametom, ki je drugi najboljši slovenski dveletnik, in z njim B dosegel eno zmago. Nastopal je tudi z Rino, ki jo sicer vozi “ Branko Sršen, in pa Arbatko, ki jo sicer vozi lastnik Franc Ju-
	reš. Skupno je dosegel tri zmage. Dvakrat je bil uspešen kot B I zmagovalec Slavko Jureš iz Bunčanov, ki je vozil Liljano in B B Firko. Po enkrat pa so zmagali: Franc Jureš, Jožko Slavič iz B Ključarovec, Jožko Slavič iz Grab, Mirko Hanžekovič in Raj-
Iko Grantaša. V letošnjem letu so ljutomerski kasači dosegli 10 » zmag, vendar pa je treba povedati, da so bile te dosežene na S manj pomembnih dirkah. Med najboljšimi seje nekoliko uve- B Ijaviia le Fita, ki je trenutno najboljši kasač s kilometrskim ča- ® som 1: 19,9, vozil pa jo je najstarejši aktivni voznik Jožko Sršen
B iz Veržeja. Določene uspehe je dosegel še Marko Slavič z Dali- B B lo, Dueno in Duvanom. Najpomembnejša pa je zmaga Branka B  Puharja z Rino na enem od tekov krožne dirke za prvenstvo H Slovenije.
I Vzroke za manjše dosežke ljutomerskih kasačev v letos- § njem letu, kot so jih pričakovali, je treba iskati v trenutni krizi, B na katero je v športu potrebno računati, na menjavo generaci- B je, saj mladi vozniki še nimajo dovolj izkušenj za treninge in
I tekmovanja, eden od vzrokov pa je tudi obnavljanje dirkališča v Ljutomeru, ki se je zavleklo do sredine aprila in so bili tako B prikrajšani za hitre vožnje. Morda zbuja največ skrbi dejstvo, B da imajo Ljutomerčani tokrat le povprečne dveletnike in zato B ni računati, da bi lahko dosegli takšne uspehe, kot so jih pred
I dvema ali tremi leti.	B
V drugem delu letošnje kasaške sezone je predvidenih še B osem dirkalnih dnevov. Prvi je predviden ob koncu tega tedna I v Ljubljani, a je zaradi slabega obiska na zadnjih dveh prire-
Iditvah v Ljubljani vprašljiv. Ostale letošnje dirke pa bodo: v _ Gornji Radgoni 21. avgusta v okviru Kmetijsko-živilskega sej- B ma; organizira jo KK Ljutomer. To bo ena kakovostnejših pri- B reditev z dirkami za republiško prvenstvo dve- in triletnikov ™ ter dirko za veliko nagrado Kmetijsko-živilskega sejma. V šent-
Ijerneju bodo pripravili dirko za veliko nagrado Šentjerneja 28. B avgusta. Največja slovenska dirka bo kot'standardna 4, sep- B tembra — za pokal maršala Tita na Brdu pri Kranju. Potem pa § so še dirke na Bledu, v Zagrebu, maratonska dirka v Ljubljani
1(24. septembra) in zadnja dirka 2. oktobra v Komendi. Tudi v — nadaljevanju letošnje kasaške sezone se ne moremo nadejati B bistveno boljših rezultatov ljutomerskih kasačev. Kaže pa tudi, B da se Ljutomerčani zaradi velikih stroškov ne bodo udeležili "
	državnega prvenstva za tri- in Štiriletnike, ki bo v Beogradu 
I oziroma Adi.	Feri Maučec B
b™ am m mm ms mu mi
ATLETIKA
Solidni nastopi v Avstriji
V Celovcu na Koroškem je bil tradicionalni atletski miting. Sodelovalo je nad 256 atletov in atletinj iz osmih evropskih dežel. Med njimi so bili tudi predstavniki AK Pomurje iz Murske Sobote in imeli nekaj dobrih uvrstitev, še posebno tekačice in tekači na srednjih in daljših progah.
V času novega osebnega rekorda sta tekla Stefan Fujs na 800 m, ki je bil s časom 2:01,29 v svoji skupini šesti, in Geza Grabar, ki je na 5.000 m s časom 15:18,69 zasedel sedmo mesto. Lepo so se odrezala tudi dekleta. Manuela Pergar je bila v teku na 3.000 m s časom 11 :D4,8 odlična tretja, Štefka Sluga pa v isti kategoriji z rezultatom 11:43,6 četrta. Marija Štefanec je progo 800 m pretekla v času 2:18,11 in zasedla šesto mesto. V teku na 100 m je bil Bojan Šebjan z 11,60 osmi, Damjan Špur pa z 11:63 deseti.
V SOBOTO, 20. AVGUSTA 1988
Osmi kolesarski maraton treh src
Športno društvo KS Tišina organizira v sodelovanju z ZTKO Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava, Kmetijsko-živilskim sejmom Gornja Radgona in Kolesarskim klubom Pomurje ter pod pokroviteljstvom Radenske 8. tradicionalni kolesarski maraton TREH SRC, ki bo v soboto, 20. avgusta 1988, ob 8. uri. Udeležencem bosta na voljo mali in veliki maraton. Štartna mesta za veliki maraton, ki bo potekal na progi Radenci—Križevci —Veržej—Beltinci—Lendava— Dobrovnik —Moravske Toplice —Murska Sobota—Tišina —Radenci, bodo pred hotelom Radin v Radencih, pred tovarno Indip v Lendavi in pri družbeni prehrani v Murski Soboti. Štartni mesti za mali maraton, ki se bo začel ob 9. uri, pa bosta v Lendavi in Radencih. Cilj bo na istih mestih kot start. Vsak udeleženec si mora pred startom priskrbeti karton, za katerega je potrebno vplačati 2.000 dinarjev. Prijave večjih skupin ali posameznikov sprejemajo pri ZTKO Murska Sobota ali na tel štev. 21 428, v popoldanskem času 46 375. Vsak udeleženec, ki ima pravilno izpolnjen kontrolni karton (žigosati ga mora na vseh štartnih mestih), ima pravico do nezgodnega zavarovanja, kolajn in značk ter prostega vstopa na Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Poleg tega pa jim delovne organizacije Radenska, Podravka, Krka Ljutomer, Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota in Kmetijsko-živilski sejem ponujajo nekatere ugodnosti. Radenska, ki je generalni pokrovitelj kolesarskega maratona, bo prispevala novo pijačo MI-RAL, Krka bo dala napitek MARATONIK, Podravka iz Koprivnice juho MAGI BUJON, TMP pa svoj novi napitek GISKO. Vsi napitki so za udeležence maratona zastonj, hrano za plačilo pa bo mogoče dobiti v gostilnah Gjergjek na Tišini in Verban v Tropovcih. Vstopnica za Kmetijsko-živilski sejem je pravilno izpolnjen kartonček. Organizatorji letošnjega 8. kolesarskega maratona TREH SRC so se dobro pripravili in pričakujejo, da se bo kolesarjenja udeležilo večje število rekreativcev iz Pomurja in tudi iz drugih krajev.
' Feri Maučec
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
STRAN 13
naši kraji in ljudje
N KS Partizan ne držijo križem rok
V Krajevni skupnosti Partizan v Murski Soboti, kamor sodijo ulice: Mladinska, Cankarjeva do gasilskega doma, Trstenjakova, Kuharjeva, Juša Kramarja, Ivana Regenta, Daneta Šume-njaka, Otona Župančiča, Tala-njeva, Žitna, Južna, Naselje Borisa Kraigherja, 17. oktobra, Bakovska, Vegova, Čopova, Fin-žgarjeva, Mala nova. Nikole Tesle in Miige — tudi v tem poletnem času ne držijo križem rok.
Sicer pa je ta krajevna skupnost, v kateri živi okrog 2100 ljudi, zaposlenih je približno 800, že dlje časa med najaktivnejšimi v pomurskem središču. Lahko se pohvalijo, da so skoraj v celoti uredili cestno infrastrukturo in druge komunalne zadeve, snujejo pa tudi nove načrte.
Za zdaj še brez bloka
Že bežen sprehod po Krajevni skupnosti Partizan, kjer se starim hišam — zanimivo je, da za zdaj ni nobenega bloka — pridružujejo novi stanovanjski objekti, potrjuje prisotnost turističnega društva. Skoraj na vsakem balkonu je cvetje, vrtovi so ograjeni in lično urejeni, ceste čiste, povsod pa je veliko zelenja.
Ta del Murske Sobote je vzorno in prikupno urejen tudi po zaslugi prizadevnih turističnih delavcev na čelu z neumornim Edvar-I	dom Perhavcem, gonilno silo
mnogih akcij. Pri tem ne smemo j	prezreti krajevne konference So-
cialistične zveze, skupščine in sveta krajevne skupnosti ter sekcije za družbeno aktivnost žensk, ki vsak po svoje dajejo svojstven : pečat k skupnim prizadevanjem.
Ob razbeljenih cestiščih od j vročega sonca, ko potne srage j polzijo po obrazu, se popotniku na sicer kratki poti odpirajo zanimivi prizori, ki ga silijo k raz-: mišljanju.
Prebivalci tega slikovitega kraja, ki med drugim premore
kar dve osnovni šoli, TVD Partizan, otroški vrtec, letališče, obrat SGP Konstruktor, upravo Avtobusnega prometa, Petrol, Lesnino, mesnico in nazadnje še židovsko pokopališče, so sicer že doslej dokazali, da si želijo na
STANKO FARKAŠ: »Brez solidarnostne pomoči drugih mestnih krajevnih skupnosti ne bi zmogli urediti marsikaterega vprašanja na področju komunalne in cestne infrastrukture.«
čim zanimivejši način predstaviti njegov utrip, kulturne in druge posebnosti. V kolikšni meri jim je to resnično uspelo, je seveda drugo vprašanje. Natančnejši ogled te krajevne skupnosti namreč razkriva tudi bolj bledo sliko. Do pred kratkim je to veljalo za židovsko pokopališče, ki je zdaj skoraj v celoti urejeno kot spominski park, postavljene pa so tudi klopi in urejene poti. Jeseni naj bi zasadili še okrasno drevje in grmičevje. Problem pa so slabo vzdrževani pločniki, kar je sicer značilno za vse mesto. In teh črnih pik bi še lahko našli.
Morda se s takim ocenami ne bodo strinjali vsi. Vsaj tisti ne, ki pogosto opozarjajo, da bi lahko bil ta del Murske Sobote čistejši in lepši. Tisti namreč, ki z ostrim očesom opazijo vsako zanemarjeno zelenico med stanovanjskimi hišami, ki jih motijo smeti na
pločnikih ali dvoriščih, katerim ne uide tudi umazanija v nekaterih gostinskih lokalih. Samo kot dobronamerno opozorilo!
Čimprej do južnega kanalskega zbiralnika
»V prihodnje je po urbanističnih načrtih predvidena gradnja blokovskega kompleksa, vendar bo treba najprej urediti južni kanalski zbiralnik, kar ne bo lahka naloga, saj se zaradi njega pojavljajo razni problemi pri dokončni ureditvi nekaterih ulic. Naša krajevna skupnost se je začela komunalno urejevati šele po preoblikovanju v šest mestnih krajevnih skupnosti. Z njihovo pomočjo smo uspeli nadoknaditi
SEVERNI DEL MLADINSKE ULICE - Da so za večji cestni promet zaprli to ulico, kjer je TVD Partizan, se je pokazalo za povsem upravičeno. Pa tudi veliko zelenja in cvetja je pravcata paša za oči. Foto: N. Juhnov.
zamujeno na tem pomembnem področju, čeprav je še nekaj odprtih vprašanj, ki jih bomo morali čimprej rešiti,« poudarja predsednik skupščine Krajevne skupnosti Partizan v Murski Soboti, Stanko Farkaš.
_ Tako so v zadnjem letu uredili Žitno in ulico Ivana Regenta, in sicer s protiprašno asfaltno prevleko in postavitvijo vodovodnega
omrežja. Ob sodelovanju Krajevne skupnosti Turopolje so uredili pločnike na eni strani Cankarjeve ulice, še posebej pa so ponosni na postavitev večnamenske dvorane pri Osnovni šoli Edvard Kardelj. Trenutno nadaljujejo z začetimi deli na južnem delu Mladinske ulice, ki bodo omogočila odtekanje odvečne vode in kasnejše asfaltiranje. Pripravljeno imajo tudi projektno dokumentacijo za ureditev Male nove ulice in severnega dela Mladinske ulice pri TVD Partizan. Na področju otroškega varstva pa snujejo postavitev otroškega igrišča v Finžgarjevi ulici, medtem ko naj bi igrišče za trgovino v Cankarjevem naselju obnovili. »Vidimo torej, da se v naši krajevni skupnosti opravlja
vrsto del. Vsega tega sami ne bi zmogli, če ne bi naleteli na solidarnostno pomoč drugih mestnih krajevnih skupnosti. S tem bomo našo krajevno skupnost pripeljali iz zaostalosti na področjih komunalne in cestne infrastrukture,« pravi Stanko Farkaš.
Milan JERŠE
KOT NE ZELI BITI V KOTU
Kot je majhna vas v lendavski občini, kakšen kilometer oddaljena od magistralne ceste med Lendavo in Mursko Soboto. Z vasema Hotiza in Kapca se združuje v eno krajevno skupnost. Čeprav je v njej precej kmečkega prebivalstva, so razmere za kmetovanje precej neprimerne, saj so travniki predvsem ob rokavih Mure. Tudi za sadjarstvo območje ni preveč primerno.
O dejavnosti vasi smo se pogovarjali s predsednikom vaškega odbora v Kotu, Karlom Tomšičem. Povedal je, da so odkupili stanovanjsko hišo za vaško-gasil-ski dom. To je bila zadnja vas v občini, ki ni imela teh prostorov. Zgradbo je treba še dobro uredi-
Karel Tomšič, predsednik vaškega odbora
ti, zato se bodo zdaj, ko so dobili vse potrebne dokumente, lotili dela. Treba bo obnoviti streho, napeljati vodovod in urediti kuhinjo, drugo leto pa urediti še dvorano. Tako bi drugo leto v vasi lahko pripravili proslavo ob dnevu krajevne skupnosti.
Lotili so se tudi drugih del, ki so nujna za življenje in razvoj vasi. Uredili so gasilske vodnjake, prebarvali ograjo, naredili pločnike in uredili okolico pokopališča. Poleg tega so še navozili gramoz na poljske poti, za potrebe pri urejanju doma pa posekali drevesa in nažagali les.
V vasi deluje tudi gasilsko društvo, ki so ga ustanovili pred tremi leti. Kljub kratkemu »delovnem času« se je društvo uspešno vključilo v gasilsko dejavnost v lendavski občini. V svojo organizacijo pa se združujejo tudi mla
di vaščani.
Karel Tomšič se je pritožil nad občinskimi organi: »V začetku leta smo jih prosili za denar, a do sedaj nismo dobili nič. Zato smo morali vsa dela v vasi opraviti sami, z lastnimi sredstvi. Če pa bomo hoteli v prihodnje še kaj narediti za razvoj vasi, tega sami najbrž ne bomo zmogli. V vasi je še vseeno premalo zaposlenih, da bi zmogli vse sami.«
O uspešnem razvoju vasi se lahko prepriča vsak, ki se pelje skozi njo. To dokazuje več novih hiš, pa večje število mladih, ki so se vrnili v vas. Torej vas nikakor ne izumira, kot se pogosto dogaja tam, kjer so nekoliko oddaljeni od centrov in glavnih cestnih omrežij. Sicer pa je lega vasi zelo ugodna, saj je dovolj oddaljena od mestnega vrveža, da je življenje mirno, obenem pa dovolj blizu, da se prebivalci hitro lahko vključijo v aktivno družbeno žri vljenje v večjih mestih. Zaposleni delajo predvsem v Lendavi, precej je še kmetovalcev, obrtnika pa nimajo nobenega.
Na vprašanje o govoricah o nasprotjih v krajevni skupnosti je sogovornik povedal, da se včasih pojavijo različni interesi, ki si nasprotujejo, a jih uspejo vedno uskladiti. Povezanost treh vasi je potrebna, saj si tako Hotiza in Kapca ter Kot medsebojno pomagajo pri naložbah. Vasi dobro sodelujejo, čeprav je v Kotu in Kapci pretežno madžarsko, na Hotizi pa slovensko prebivalstvo. O kakih nasprotjih uradno ni bilo še nobenega pogovora, vsekakor pa bi to bilo negativno za vse vasi.
Vasi sodelujejo tudi na kulturnem področju. Skupaj pripravljajo proslavo ob dnevu krajevne skupnosti, druge kulturne prireditve pa pripravlja vsaka vas posebej.
Jože Gabor
Mojster za vse
LIPA
ROGAŠOVCI
Ob nenehnem divjanju cen so prišli na dan mojstri, ki znajo popraviti tudi kakšne manjše stroje. Kupna moč namreč iz dneva v dan pada, zato si ljudje težko kupijo kakšno novo stvar. Raje dajo popraviti tudi tisto staro, ki je bila že leta in leta v uporabi in se
Ko zaprem to pomožno delavnico, se začne velika selitev mopedov, kosilnic in drugega v delavnico. Vse mora biti skrbno in natančno zloženo, če hočem, da bodo ti stroji pod streho. Zjutraj, ko začnem delo, pa delavnico najprej spraznim, da imam pro-
ji delo niti ne pozna toliko, da bi jo vrgli vstran. Med takšne strojčke sodijo tudi najrazličnejši mopedi, kosilnice za travo, motorne škropilnice ... In kaj, če se pokvari? Mojstra, ki bi popravljal malenkosti, ni težko najti. Še posebej v Ljutomeru ne. Pravi naslov za te zadeve je Oto Tkalec, ki je — vsaj po zasedenosti delavnice sodeč — med najbolj iskanimi. Po vsej verjetnosti pa je tudi edini v Ljutomeru. In smo ga obiskali. Prvo vprašanje je seveda bilo namenjeno delu.
»Ne morem se pritoževati, saj ga je preveč. Tudi ta garaža, ki je bila namenjena avtomobilu, je odločno premajhna, da bi lahko vanjo spravil vse, kar mi prinesejo v popravilo. In potem se iz dneva v dan ponavlja ista slika.
štor za delo. In to se ponavlja iz dneva v dan.«
In kakšna so ponavadi popravila?
»Predvsem gre za malenkosti, ki so posledica slabega vzdrževanja, nepazljivosti in drugih površnosti. Ko zagledam motor, ki je ves prašen in zapuščen, bi ga najraje odklonil, ker če kdo ne zna paziti na svoj stroj, ga ne vzdržuje, naj sam popravlja tisto umazanijo. No, to so samo želje, saj nobene stranke ne odklonim. Mislim pa si seveda svoje.«
Pri svojem delu pa imate seveda težave?
»Kdo pa jih ne bi imel. Še posebej, če pogletftte, kaj vse je v tej delavnici. Pri mopedih nekako gre, saj so to v glavnem domače izdelave, čeprav je včasih
tudi tu težava z rezervnimi deli, ki so, mimogrede povedano, tudi obupno dragi, pa še dobiti jih je težko. Huje je pri kosilnicah in škropilnicah. Teh je toliko različnih tipov, da je rezervne, dele težko imeti v zalogi. Takšna popravila pa zahtevajo tudi dosti potrpljenja in iskanja. Še najboljša rešitev je — skočiti čez mejo in v Avstriji kupiti potrebne nadomestne dele. To pa seveda zahteva čas in denar.«
V tej delavnici ste nekako utesnjeni?
»To pa je seveda čisto druga zgodba. Kot kaže, pri nas na občini sploh ni posluha, da bi si uredil delavnico. Čeprav parcelo že imam, dovoljenje zn delo tudi, le delavnice si ne morem narediti. Ne dovolijo mi. Pri moji obrti ne gre za glasno ali okolju škodljivo delo, zato ne razumem, zakaj mi zidove ne dovolijo. Denar za delavnico imam pripravljen, zidati pa ne smem. To se vleče že deset let — zadnji dve leti nekoliko intenzivneje — rezultatov pa ni in ni. Človek bi včasih kar ponorel. A ne bom obupal, saj bo čas tako ali tako prinesel svoje.«
Imate kakšen nasvet za svoje stranke?
»Predvsem naj skrbijo za svoje stroje. Doliti olje, zamenjati svečke ali očistiti motor ni tako težko. Tudi samovoljni posegi pri motorju niso priporočljivi, saj lahko napako samo še povečajo, namesto da bi jo odstranili, škoda pa je potem toliko večja. Predvsem pa — redno vzdrževanje po navodilih. To nikoli ne škodi. Vse to so malenkosti, ki bi meni in stranki prihranile veliko nepotrebnega.«
Dušan Loparnik
Trgovina z bifejem in gasilski dom
V krajevni skupnosti Lipa so zelo delavni. Pred dvema letoma so si uredili telefonsko omrežje s 70 priključki, kar je bila za kraj dobra naložba, čeprav so danes že potrebe po novih priključkih. Lani so skupaj s KZ Panonka Murska Sobota — ZTO Beltinci uredili skladišče in staro osnovno šolo. Letos pa načrtujejo, da bodo vaški dom, ki je bil zgrajen leta 1948 in je v zelo slabem stanju. S trgovskim podjetjem Potrošnik Murska Sobota se dogovarjajo, da bi v domu uredili trgovino z bifejem, kajti v Lipi nimajo gostilne, a bi jo zlasti v teh vročih dneh potrebovali za osvežitev. Streho na vaškem domu, ki je dotrajala, so že prekrili, material je prispeval Potrošnik, delo pa je plačala krajevna skupnost. V vaškem domu pa nameravajo urediti tudi gasilski dom. V ta namen je krajevna skupnost že nakazala Graditelju Beltinci 19 milijonov dinarjev, tako da naj bi se dela kmalu začela. Trgovino in bife bo financiral Potrošnik, skupno pa bodo uredili fasado. Tako bi v Lipi dolgoročno rešili nekatere probleme, ki jih tarejo že več let.
F. Maučec
Priprave na gradnjo doma
Lansko neurje je med številnimi objekti močneje poškodovalo tudi gasilski dom v Rogašovcih. Komisija, ki si je dom ogledala, je ocenila, da je tako poškodovan, da ga nima smisla obnavljati, zato je društvo na občnem zboru sprejelo sklep, da začne s pripravami na gradnjo novega vaško-gasilskega doma. Da bi gradnja čim prej in ceneje stekla, sta zakonca Štefan in Ida Šinko iz Rogašovec podarila gradbeno parcelo v izmeri 10 arov, za kar je že izdana lokacijska dokumentacija. Novi dom bo stal v neposredni bližini zdravstvene postaje, ki jo bodo začeli kmalu graditi.
Zakonca Šinko vsekakor zaslužita javno zahvalo.
Geza Kisilak
IVANCI
Obnovljen vaški dom
Vaški dom v Ivancih, zgrajen leta 1920, je načenjal zob časa, zato so krajani zavihali rokave in ga temeljito obnovili. Zamenjali so tudi okna in vrata ter položili ladijski pod v dvorani. Izvajalec del je bil Graditelj iz Beltinec. Uporabne površine je kar 200 kvadratnih metrov.
Denarja so porabili sorazmerno malo, okrog pet milijonov dinarjev.
K. Š.
LENART
Gradijo avtobusno postajo
Tisti, ki se vozijo z avtobusi skozi Lenart, že nekaj časa opazujejo gradnjo nov avtobusne postaje. V prvi fazi bodo uredili postajne in druge potrebne površine, nato pa še vse ostalo. Zgradili bodo čakalnico z bifejem, mesnico, slaščičarno in druge pritikline.
Gradbena dela, ki bodo stala okrog 700 milijonov dinarjev, izvaja Komunalno podjetje Ptuj, končana pa naj bi bila do konca novembra. Če se bodo napovedi uresničile, potnikom prihodnjo zimo več ne bo treba zmrzovati na prostem.	L. K.
Na Tratah 22 stanovanj
Na tratah v Gornji Radgoni te dni končujejo dela pri gradnji novega stanovanjskega bloka. Ključe naj bi stanovalci dobili še pred prvim septembrom. Od 22 stanovanj je kar 18 solidarnostnih. Da je za stanovanja veliko zanimanje, kaže podatek, da se je na natečaj za solidarnostna stanovanja prijavilo 92 kandidatov.
Sedanji tempo gradnje stanovanj je prepočasen, da bi lahko v doglednem času zadovoljili potrebe po stanovanjih. Pozna pa se tudi, da večji kolektivi nimajo sredstev za nakup stanovanj; to velja za El-rad, Avtoradgono, Radensko in K K Radgona.
L. Kramberger
STRAN 14
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
L
I LETOVANJE OTROK
.P očitnice so za vse enako mikavne. Kdo ne varčuje, ne šteje tednov, ne kuje načrtov, samo da bi mogel te dneve počitniške sreče užiti do dna. "Nekateri poiščejo sprostitev ob morju, drugi v planinah, veliko pa je seveda takih, ki preživijo počitnice kar doma. Mi se bomo v naši mali anketi spustili v pogovor z udeleženci letovanja v Baški. Predstavili bomo izmeno, ki so jo sestavljali otroci iz lendavske in radgonske občine.
V BASKI JE VSELEJ PRIJETNO
Tibor Frančič, pedagoški vodja, nam je najprej nanizal nekaj podatkov o zmogljivosti doma Dane Šumenjak-Miran, ki je od II. 6. do sredine septembra na voljo mladim Pomurcem:
Dom sprejme 242 otrok, 20 mest je namenjenih vodnikom, eno pa medicinskemu osebju. V Baški se izvaja program šole v naravi v juniju in septembru, julij in avgust pa sta odmerjena letovanju naših otrok. Na Svetu doma Baške se v začetku šolskega leta dogovorimo o številu izmen in o terminih. Na podlagi teh dogovorov imajo občinske skupnosti otroškega varstva ali obč. Zveza prijateljev mladine nalogo, da izpeljejo organizacijske zadeve, ki so potrebne za letovanje. Starše smo z letovanjem v Baški seznanili preko medijev. V lendavski občini so to nalogo prevzele socialne delavke v šolah, v združenem delu, vzgojiteljice v vrtcih, Center za socialno delo, Občinska zdravstvena skupnost...
V kolonijo sprejemamo otroke od treh do štirinajstih let starosti. Vsako leto je vključenih okrog 20 otrok z napotnico na klimatsko zdravljenje. Prednost imajo otroci iz socialno šibkejših dru-
Z REGINO SRAKA PRI ŠUMEČI REKI
Ko Mura brusi vodo po kamenju
Zbližani z Murinu strugo, obmurskim svetom samoniklega rastlinstva in živalstva, »brodimo« o navzkrižnih tokovih dogajanj na panonski ravnici in izkustveni brezizhodnosti, ki ji je zasilni izhod bioekološko kmetovanje.
Njena prodišča so sklizka, tok je hiter, bresti po njej samosvoja pustolovščina. Vnovič smo na bregu murske reke, tokrat nedaleč od melinske-ga broda. Z nami je domačinka, ena tistih, domoljubno nastrojenih duš, ki doživlja deročo Muro kot neke vrste usodo. »Ko so bremena vsakdana pretežka, mi je pribežališče; postojim, prisluhnem njeni govorici, jo zajamem v dlan, se naužijem njenega hladu. Kot navdih je, kot znamenje, kot sporočilo iz davnine.« Nekam odsotno zazveni Reginin glas: »Skoraj da slišiš njeno notranjost, kako brusi vodo po kamenju.«
DO MOGOČNIH BETONSKIH STEBROV NE SME PRITI
Domovanje Srakovih na Melincih — tu so korenine treh bratov Sraka (Alojza, Janeza in dr. Jožeta), ki so leta 1984 v ZDA izdali »prvo celovitejše in veliko delo o Prekmurcih in Prekmurju« — je tako rekoč zgled kmečkega gospodarstva »z izdelanim čutom za slovanski tip neodvisnosti, ki se je navdihoval v celostnih izkušnjah politične, gospodarske, kulturne in verske svobode pred davnimi stoletji.« Še ne streljaj od Mure leži posestvo, precej čez nasip. Vsega po-malem pridelujejo, pri čemer ali sploh ne ali skoraj zanemarljivo uporabljajo kemikalije. »Pridelek je resda nižji, manjši, toda bistveno kakovostnejši,« pove Regina, ko se beseda zasuče okrog kmetovanja. Torej smo zadeli na primer biokmetovanja, ki si tudi tod začenja počasi, a pogumno utirati pota, toda naš prvi, osnovni cilj Je ponovno murska deroča reka — nekoč bistra in čista, zdaj kalna in onesnažena — zato nas nezadržno vleče k njej. »Naj bo otroštvo ali mladost, zrela leta ali starost, sleherno od teh obdobij na svoj način doživlja Muro,« premišljuje bosonoga spremljevalka, ko se približujemo strugi reke. Že od daleč uzremo verjetno enega zadnjih primerkov sive čaplje, kako se nemirno prestopa, oprezujoč na vse strani; kot da sluti bližino nepoklicanih. Malone obredno razpoloženi sredi nopotvorjene krajine, kamor večkrat romajo posamezniki in skupine, iščoč notranjega miru, moramo vprašati: kaj pa če zgradijo vodne elektrarne? »Tistega dne, ko sem to zvedela, sem šla k reki in — odkrito povedano — solze so se mi potočile ob misli na to, da bi vanjo postavili mogočne stebre. To bi pomenilo za nas, ki smo tu zrasli in tu domujemo, ne samo življenjski stres; praktično nas ubijejo. Tisto, kar imamo, nam pojejo, vzamejo voljo do vsega, kar se tako ali drugače veže na Muro. Tega tisti, ki ni od tukaj, ne more razumeti. Zlasti starejši preudarjajo: kakšno dediščino bomo zapustili potomstvu in kakšen bo njegov odnos do predm-kov, do nas, čo dovolimo, da zabetonirajo reko. S številnimi sem se o tem menila in vsi smo soglasni: do tega ne sme priti,« seje slišalo; m kot da bi prihajalo iz rečnih valov.
STOJNICA Z BIOHRANO SREDI LJUBLJA-
NE	.	. ...
Ravno »elektrarniška kampanja« je bda povod, da se je (tudi) Srakova navdušila za bioekološko pridelovanje hrane. V resnici so pobudo sprožili v društvu organizirani pomurski naravovarstveniki in tako je tani prvič prišlo do razstave in prodaje domače prekmurske hrane preo ljubljanskim Maksimarketom. »Imeli smo vse: od pridelka do izdelka,« se spominja Regina. »Lepo so nas sprejeli. Stojnica je zbujala veliko pozornost in kupci — med njimi tudi tujci — so bili zelo zelo zadovoljni.« Doslej so bili prekmurski biokmetovalci — sprva trije, zdaj jih je že najmanj pet — na več prireditvah, kmečki ohceti v Ljubljani, folklornem srečanju v Kamniku in drugje; celo v Novem Sadu. »Semkaj smo bili povabljeni preko Mikrohita oz. sto-
Mar raste trstika, kjer ni močvirja ?
Poganja li šaš brez vode?
Še zeleni, nihče ga še ni porezal, pa se prej posuši ko vsaka trava...
(Iz Jobove knjige)
venske mladinske organizacije. Da bi bilo živah-neje, so nas spremljali ljudski godci. Najbolj sta šli v promet ajdova kaša in ajdova moka, sicer pa je šlo bolj za razsta vo kot za prodajo.«
Šposobnost samoorganiziranja in podjetnost sta poglavitni vrlini, brez katerih skupina prekmurskih biološko-ekoloških pridelovalcev hrane ne bi mogla shajati, kaj šele, da bi — v sodelovanju z biokmetovalci z drugih slovenskih območij (na primer Vrhnike) — uspeli z lastno stojnico na ljubljanski tržnici. »Samo s kakovostno ponudbo se da pridobiti na imenu,« pojasnjuje v jeziku poslovneža. Izbor je širok in raznovrsten: od gotovih jedil (domači kruh z zaseko, šunko, klobasami, gibanicami) do vseh vrst
»Naj bo otroštvo ali mladost, zrela leta ali starost, sleherno od teh obdobij na svoj hačin doživlja Muro,« premišljuje Regina Sraka, ena redkih prekmurskih biokmetovalk z Melinec.
kaš (ajdova, ječmenova, prosena), mok (pšenična, ržena, ajdova, koruzna), soje, fižolov, korenčka, olj (bučno, sončnično), domačega kisa, jajc. . . »Ob petkih in sobotah prodamo na stojnico po 700 jajc, kruha pa bi lahko najmanj 500 kilogramov. Nanj čakajo tudi po pol ure in več,« zvemo od Regine, ki ima vse polno načrtov. »Morale bi biti vsaj tri, štiri skupine s prav toliko stojnicami s skupno računico, pa brez medsebojne konkurence. Splača se prodajati v Ljubljani, ker je to večje središče s kupci, ki so razgledani, načitani, zavedajo se pomena zdrave, domače prehrane. Marsikdo med njimi jo je doslej kupoval v Italiji ali Avstriji. V Murski Soboti in sploh v Pomurju ni resnejšega zanimanja; vzemimo zgled z biokruhom, to je domači kruh z otrobi, ki smo ga ponudili Ljubljančanom in ga dobesedno razgrabijo.« Poučna-je tale Reginina izkušnja: »Letos pridelujemo prvi letnik biosoje in skoraj vso so nam pojedli zajci in srne; ker pač ni bila škropljena s kemičnimi zaščitnimi sredstvi. Živa! ima nagon, kaj je dobro in kaj ne, ljudje pa se bodo v tem pogledu morali še ozavestiti. Res sta biohrana in domača hrana dražji od običajne, vendar sta veliko bolj zdravi oz. izdatni.«
Morda je tudi sogovorničin poklic — zaposlena v zdravstvenem laboratoriju v Murski Soboti — v dobršni meri pripomogel, da je zašla med bioekologe. Pomenkujemo se namreč o posledicah černobilske katastrofe, vendar je pri tem silno previdna in zadržana. Raje se vrača k Muri, ki je in ni usoda zgolj tukajšnjega ljudstva, ki je in ni zgolj pomurska reka, ki pa je in bo delila Pomurcem sreče, nesreče in smrti. Še in še se
bomo vračali k njej.
Branko Žunec
Tibor Frančič
žin. Naša izmena šteje skupaj 190 otrok in 21 vodnikov.
Letovanje je namenjeno preživetju dela počitnic po zelo ugodni ceni (100.000 din). To financirajo starši. Imeli so možnost plačila v treh obrokih, da ne bi bili preobremenjeni v sedanjih časih. V to ceno so vračunani prevoz, dnevna oskrba, turistična taksa in dinar za vzdrževalno delo v domu.
Otroke privajamo na vodo, učimo jih plavati, skrbimo za sprostitev, zabavno življenje in športne aktivnosti.
V pravilih, ki smo jih sprejeli,
naj bi bili vodniki polnoletni in strokovno usposobljeni. Izbiramo med vzgojitelji, učitelji osnovnih šol ter študenti pedagoških in medicinskih usmeritev. Tem pravilom pa ne moremo vselej zadostiti iz dveh razlogov:
1.	Ni dovolj razpoložljivega kadra, ko bi ga najbolj potrebovali,
2.	vzgojitelji za 24-urno delo z otroki niso nagrajeni, kot bi zaslužili.
Na žalost je vsako leto tudi nekaj otrok, ki jih moramo zaradi
Maja Gaber
Karin Pock omejenih domskih zmogljivosti zavrniti.
Kar se tiče hrane, moram povedati, da jedo otroci domačo hrano iz našega okolja. Osebje v kuhinji se trudi za čimboljšo hrano.

Dom je vsako leto obnovljen, iz leta v leto se izboljšujejo razmere za življenje in delo v njem.
O razpoloženju na letovanju v Baški smo povprašali mlade, ki so za nekaj časa pozabili na šolske obveznosti.
Karin Pock, učenka iz Apač: Baška mi je zelo všeč. Tu sem četrtič. Navezala sem tesne prijateljske stike z učenci iz Stogovec in Radenec. Veliko se kopamo, vreme je odlično, tudi hrana je dobra. Pogrešam le prijaznost tov. Lojzke Potočnik, ki je bila doslej vsako leto naša pedagoška vodja.
Maja Gaber, Lendava: V Baški sem drugič. Letos grem še v No-vigrad. Tu sem zaradi prijateljev, s katerimi smo se zmenili, da bomo skupaj preživeli del počitnic. Vstajamo ob 7,30, sledi zajtrk. Ob 9.00 gremo na plažo. Po kosi


lu je počitek. Ob 15.30 gremo ponovno na plažo, po večerji na sprehod, ob 22.00 pa moramo ugasniti luči v sobah.
Plaža mi je všeč, ker ni skal. Imamo se dobro. Spoznala sem prijatelje iz radgonske občine. Vzgojiteljica je dobra, le zvečer se jezi, ker smo živahni.
Jože Hakl, Radenci: Na letovanju sem zaradi prijateljev in veselja do plavanja. Rad se potapljam. Ob obali morsko dno ni pestro.
Tu se porajajo sedaj tudi prve ljubezni. Najprej si z dekletom prijazen, potem jo povabiš na sladoled in se sprehajaš. Mislim, da se bodo te ljubezni dalje razvijale doma. Sam sem spoznal deklico iz Lendave.
ŠE O NEVSAKDANJEM ODMIKU NA GROFOVSKEM------
Med očitno samovoljo in skrajno silo
Urejanje prostora z varstvom okolja ter posegi v pokrajino z rabo kmetijskih zemljišč so področja, kjer se vselej kaj »dogaja«. To najbolj vedo v občinskih in republiških upravnih organih, inšpekcijskih službah in izvršnih svetih. Zadev je v zadnjih letih toliko, da jih komaj zmorejo. Med njimi so nekatere prav zanimive in poučne; recimo tista, o kateri smo se razpisali v deveti letošnji številki Vestnika 10. marca pod naslovom Nevsakdanji odmik na Grofovskem ali spornih 290 centimetrov. Gre za primer državljana Ludvika Gornje-ca, pomurskega javnega tožilca, v ulici Ivana Regenta 35 v Murski Soboti, ki je ob stanovanjski hiši postavil gospodarsko pritiklino (garaža, drvarnica, klet), pri tem pa očitno kršil zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor, saj objekt sega čez mejo zazidalnega načrta, določenega s srednjeročnim načrtom občine.
OBNOVA DOGAJANJA - DA SE NE POZABI
Po tem ko sta Ludvik in Terezija Gornjec v letu 1985 kupila manjšo parcelo, ki sodi med zemljišča prve kategorije in meji na ohišnico z Gornječevim stanovanjskim poslopjem, sta v letu 1986 poskrbela za lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter na tej osnovi začela z gradnjo omenjene pritikline, dolge 12, široke šest in visoke pet metrov. Lani je na upravo inšpekcijskih služb v Murski Soboti prišla prijava, da sta graditelja kršila predpisane lokacijske pogoje, kar je bilo kasneje tudi uradno potrjeno s strani urbanistične inšpekcije, komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve in Zavoda za ekonomiko in urbanizem po ogledu kraja dejanja. Gornječevima je bilo naloženo, da na imenovanem komiteju vložita zahtevek za izdajo spremembe lokacijskega dovoljenja, kar sta tudi storila, a jima je občinski upravni organ sredi letošnjega januarja vlogo zavrnil. (»Objekt sega na sosednjo parcelo v juž-
Večkrat bi radi gledali televizijo, a je ne moremo zaradi domskih predpisov, ki so enaki za predšolske otroke in doraščajočo mladino.
Seveda smo za mnenje o življenju in delu na letovanju v Bački povprašali tudi eno izmed izkušenih vzgojiteljic, tov. Marijo Cepin-Slaček. Povedala nam je: Otroci prihajajo na letovanje zaradi družbe vrstnikov, bolezni, tu se sklepajo nova prijateljstva, navajajo pa se tudi na večjo samostojnost. Drugače je namreč; če so skupaj s starši. Dostikrat tu v resnici spoznamo pravi značaj otroka. Naloga vzgojitelja je, da z otrokom vzpostavi topel kontakt že vpričo staršev. Tako je ločitev od doma lažja. Otroci morajo imeti nekoga, ki mu lahko zaupajo, h komur se lahko zatečejo, če so žalostni. Vzgojitelji skrbimo za varnost otrok. Učimo jih plavati (v naši izmeni na žalost nimamo plavalnega učitelja). Skrbimo za povezanost na plaži, da manj družabni niso izolirani, rešujemo njihove manjše spore.
Marija Čepin
Zaradi močnega sonca jih je potrebno mazati. Skušali smo obdržati stik s starši in smo jim takoj pisali. Če si kot vzgojitelj večkrat v Baški, dobivaš s strani učencev večkrat ista vprašanja, na katera moraš strpno odgovarjati. Biti moraš to, kar učenci od tebe pričakujejo. Za vzgojitelja letovanje nikakor ni dopust. Od njega je dostikrat odvisno, ali se bodo otroci še kdaj odločili za tako obliko počitnikovanja. Največ navdušenja opažamo pri učencih, ki so prvič v Baški, prvič sa-
nem delu za približno dva metra in v severnem delu za kakih 0,90 metra,« se je glasila uradna ugotovitev.)
Če zanemarimo »čudne igre« okrog vročanja odločb obema naslovnikoma — odločbo navedenega komiteja, s katero je ta zavrnil izdajo spremembe lokacijskega dovoljenja, je Terezija Gornjec sprejela 30. januarja, Ludvik Gornjec pa šele 25. februarja — je iz kronologije dogajanja pomembna Gornječeva pritožba na drugostopenjski upravni organ, to je republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, ter prijava, ki jo je 1. februarja zoper Ludvika Gornjeca podal urbanistični inšpektor soboškemu občinskemu sodniku za prekrške, kar je v takih primerih nekaj povsem običajnega. Sicer pa je nato vse skupaj za več mesecev »zaspalo«.
ZA DOVOZ V GARAŽO BI MORAL ŽRTVOVATI DEL SADOVNJAKA
Šele maja je z republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora v Ljubljani priromal v Mursko Soboto dopis z zahtevo, da občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve dopolni dokumentacijo o zadevi Gornjec. Kot smo zvedeli v Ljubljani, soboški upravni organ tega še ni storil. Pač pa je ukrepal občinski sodnik za prekrške in konec junija odločil, da Ludvika Gornjeca, zaposlenega na Temeljnem javnem tožilstvu v Murski Soboti, kaznuje s 50 tisoč dinarji kazni s povračilom stroškov postopka. Odločba je zli. julijem postala pravnomočna.
Iz uradnih ugotovitev je razvidno, daje bil zahtevek kršitelja za spremembo lokacije zavrnjen zavoljo posega na kmetijsko zemljišče prvega razreda, na katerem upravni organ ne dovoljuje gradnje, saj je del gospodarske pritikline na parceli, ki po srednjeročnem družbenem planu občine Murska Sobota ni zazidljiva. Sicer pa je graditelj imel možnost pritožbe na lokacijsko dovoljenje, če je sodil, da mu po-
mi od doma. Tudi najmlajši nimajo domotožja, ker so prevzeti od novih doživetij. V-teh mladih je izredno veliko entuziazma. V tej izmeni so otroci pogrešali to, da niso smeli k telefonu. Nehote je zbledel nasmešek z obraza. Otroci so pogrešali prijazno sestro, ki bi prihajala z mažami od skupine do skupine in toplih be sed pad. vodje.
Nesreča nikoli ne počiva. Tega se je treba zavedati, zlasti če imamo opraviti z mladimi, ki v vsej svoji razposajenosti uživajo brezskrbne počitnice. Za zdravje otrok sta poleg vzgojiteljev skrbeli medicinska sestra Katarina Folšo in zdravnica Katarina Kb-veš, ki pravi: Zdravnik je na letovanju nujno potreben. Ob nezgodah in zdravstvenih težavah je večina primerov takih, da mora ukrepati zdravnik. Medicinska sestra mu je v pomoč, ne more pa opravljati vloge terapevta.
Najpogostejši primeri so opekline in alergije, motnje prebavnega trakta, akutni napad slepega črevesja (tak primer smo imeli), poškodbe. Nekatere zahtevajo tudi oskrbo s šivanjem, zato smo se tudi ustrezno opremili. Zdravnik mora biti na voljo 24 ur na dan. Vsa preventiva je stvar vzgojiteljev. Sestra bi morala skrbeti za dezinfekcijo, njena
Katarina Koveš
dolžnost pa ni, da hodi od skupine do skupine in nudi maže.
Uspešno oskrbo na letovanju lahko zagotovita le zdravnik in sestra.
Vera Granfol-Rauter Posnetki: Duško Miljuš
goji iz lokacijske dokumentacije niso ustrezali. Tega ni storil, marveč se samovoljno odločil za odmik, kar pojasnjuje s tem, da je težko dobil izvajalca in da je imel na voljo skromna finančna sredstva. Te okoliščine, ki bi po njegovem zavlekle in podražile gradnjo, so ga primorale, da »je ravnal v skrajni sili« in kršil določila zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor. V tej zvezi je zanimiva še ena »malenkost«, na katero je opozoril prometni izvedenec, ki je bil tudi na kraju dejanja. Iz njegovega mnenja je zanesljivo razbrati, da je dostop do garaže (v gospodarski pritiklini), za katero ima Gornjec dovoljenje, mogoč pri dovoljenih odmikih, vendar bi v tem primeru moral žrtvovati (odstraniti) del sadovnjaka na ohišnici. Kršitelj se namreč ves čas sklicuje na to, da je objekt postavil tako zato, ker bi sicer imel do njega otežen dovoz z avtomobilom. Omembe vredna je še »igra« okrog ene oz. dveh garaž v objektu. Po lokacijskem dovoljenju je odobrena gradnja garaže, drvarnice in kleti, toda Gornjec je gradil dve garaži.(l?) Ko je uvidel, da bo imel zavoljo tega težave z dovozom, je objekt samovoljno premaknil v zdajšnji položaj.
KDAJ IN KAKŠEN EPILOG?
Če si ob vsem tudi sami dovolimo krajši komentar, se nam najprej zdi pošteno, da bi pristojni organi čimprej sklenili upravni postopek. Prav tako bi bilo smotrno in koristno, če so pri tem res dosledni, kajti — kot smo že navedli — ne gre za »navadnega občana«, marveč za funkcionarja na takem položaju, na katerem bi moral po logiki stvari braniti in udejanjati ustavnost in zakonitost. Do zadeve Gornjec so se opredelili občinska in osnovna partijska organizacija ter občinski izvršni svet, verjetno pa bi se morale tudi vse štiri občinske skupščine, ki so mu dale zaupnico, njegov nadrejeni v Ljubljani—republiški javni tožilec in morda še kdo.
Branko Žunec
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
STRAN 15
samozaščita, varnost, obramba . . .
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
VODI V NESREČO
Čeprav minuli konec tedna ni bilo veliko prometnih nesreč, se nekateri vzroki nenehno pojavljajo. Največkrat gre za izsiljevanje prednosti, ko se kolesarji vključujejo v promet na prednostno cesto. Ne prepričajo se, če to lahko storijo varno, vsak tak prekršek pa vodi v prometno nesrečo.
VOZIL PO ZAPRTI CESTI
27. julija seje zgodila prometna nezgoda pri Skakovcih. Motorist Stanislav Kikec iz M. Sobote seje peljal proti Krajni. Na ravnem delu cestišča seje srečeval z neznanim voznikom osebnega avtomobila. Zaradi ozkega cestišča, sta se oplazila, pri tem pa se je motorist lažje poškodoval. Odsek omenjene ceste je zaprt za promet zaradi dela na cesti.
ZANESLO GA JE PRI ZAVIRANJU
1.	avgusta seje zgodila prometna nezgoda pri Radencih. Iz Ra-denec proti Kapeli se je peljal s kolesom z motorjem Božo Fras iz Lenarta. Zunaj naselja je prehiteval avtobus in nekaj časa vozil tik za njim. Ko je začel voznik avtobusa zavirati, je to storil tudi Fras, a ga je zaneslo, padel je po cestišču in se poškodoval.
NEPREVIDNO NA CESTO
2.	avgusta seje zgodila prometna nezgoda pri Crenšovcih. Voznica osebnega avtomobila Mateja Lebar iz S. Bistrice seje peljala proti Bistrici. Zunaj Crenšovec ji je s stranske ceste pred avtomobil pripeljala kolesarka Cecilija Škerget iz Crenšovec. V trčenju seje kolesarka telesno poškodovala.
OTROK PRED AVTOMOBIL
3.	avgusta seje zgodila prometna nezgoda v Odrancih. Voznica osebnega avtomobila Marjana Hartman iz Beltinec se je peljala po naselju. Pri hiši s številko 183 ji je nenadoma z desne strani s stranske ceste pripeljal pred avtomobil otrok J. V. iz Odranec. Pri trčenju se je otrok laže poškodoval.
PIJAN SKOČIL NA PRIKLOPNIK
3.	avgusta se je zgodila v Sebeborcih nenavadna prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Vukan iz Moravskih Toplic je nameraval odpeljati izpred gostilne Antolič v Andrejce. K avtomobilu je imel pripet.lahek priklopnik. Med speljevanjem na cesto je na priklopnik skočil vinjen Dezider Cigler iz Sebeborec. Ko je voznik to opazil, je ustavil, Cigler pa je padel in se poškodoval.
PRISTAL NA BOKU
7.	avgusta se je zgodila prometna nezgoda na Petanjcih. Voznik osebnega avtomobila Danilo Horvat iz M. Sobote se je peljal proti Radencem. Na Petanjcih je pri avtobusnem postajališču zapeljal na bankino, nekaj časa vozil po jarku in se zaletel v drog električne razsvetljave. Od tam gaje vrglo nazaj na cesto in obstal je na boku..Voznik in sopotnica Marjeta Hojnih iz Boračeve sta se poškodovala.
POPRAVEK
V zadnji številki Vestnika je bilo ob prometni nesreči, ki se je zgodila 28. julija, objavljeno, da se je le-ta zgodila zaradi tega, ker je traktorista Ivana Trstenjaka iz Stročje vasi prestrašilo hupanje tovornega vozila. Hupanje ni bilo vzrok nesreče, dejanski vzrok prometne nezgode še raziskujejo.
J. D.
Dom je prazen, dom je tih, ker tebe, dragi oče, ni, da bi skupaj še bili.
N SPOMIN
9.	avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi oče, stari oče, tast in brat
Ludvik Kovačič
iz Pečarovec
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
POGOVOR Z JANKOM BEZJAKOM, PREDSEDNIKOM RD MURSKA SOBOTA
Pestra dejavnost soboških ribičev
Ribiška družina Murska Sobota, ki vključuje okrog 700 članov, ima razvito pestro dejavnost. Uveljavlja se predvsem na treh področjih dela. To je pri skrbi za razvoj vodnega življa, v tekmovalni dejavnosti in pa v prizadevanjih za ohranjanje zdravega in čistega okolja. O tem smo se pogovarjali s predsednikom predsedstva RD Murska Sobota, Jankom Bezjakom.
— Kako skrbite za razvoj in ohranjanje vodnega življa?
»Po zakonu o sladkovodnem ribištvu smo zadolženi, da skrbimo za gospodarsko dejavnost, to je za razvoj vsega vodnega življa na svojem območju. Tako vsako leto tudi vlagamo določeno število rib. V zadnjih petih letih smo povprečno letno vložili po 5.000 raznovrstnih rib, največ krapov.«
— Člani vaše ribiške družine se tudi uspešno vključujejo v športna tekmovanja. Kako ste zadovoljni z njimi?
»Res je. V vitrini našega ribiškega doma je okrog sto pokalov, ki sojih naši člani in članice osvojili na raznih republiških in državnih tekmovanjih. Uspešni so bili predvsem pionirji, člani in članice Izreden uspeh je lani do-segla'ekipa članic^za katero tekmujejo Danica Sarkanj, Silva Pok in Liljana Kuplen. Najuspešnejša med njimi je bila Šar-kanjeva, ki je osvojila naslov dr-
žavne prvakinje v lovu rib s plovcem. Pri moških pa se predvsem uveljavljajo: Franc Vigali, Igor Marič ter Štefan Gjergjek starejši in mlajši. Poleg omenjenih pa uspešno tekmujejo še nekateri naši člani.«
OBRTNO ZDRUŽENJE MURSKA SOBOTA OBJAVLJA PO SKLEPU IZVRŠILNEGA ODBORA
Razpis
ZA DODELITEV POSOJIL NOSILCEM OBRTI ZA GRADNJO STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ
Razpisna vsota je 16.450.000 din.
Pravico do pridobitve posojila imajo nosilci obrti, ki združujejo sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj.
Na razpis se lahko prijavijo nosilci obrti, ki imajo stanovanjsko hišo zgrajeno do III. gradbene faze.
Odplačilna doba je 5 let, obrestna mera pa znaša 20 odstotkov.
Informacije in natančnejše pogoje za pridobitev kredita dobijo interesenti na obrtnem združenju v M. Soboti.
Prošnje morajo interesenti vložiti do vključno 29. 8. 1988 na obrtnem združenju v M. Soboti.
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti, Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
V 41. letu življenja .nas je nepričakovano zapustil predragi mož, očka, brat in sin
Štefan Hari
iz Noršinec 9'
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili k veliko prezgodnjemu grobu, darovali vence in cvetje, nam pa v času najgloblje žalosti stali ob strani s tolažilnimi besedami.
Posebna hvala g. župniku in cerkvenemu pevskemu zboru, lovcem in lovskim rogistom ter gasilcem za opravljeni pogrebni obred ter tudi govornikom: predstavnikom vaške skupnosti Noršinči, lovske družine Mlajtinci in DO IMP Panonija za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
— Kako pa vam uspeva reševati problematiko ohranjanja zdravega in čistega okolja?
»To je težko vprašanje. Problematika na tem področju je zelo pereča, če pogledamo samo reko Muro, ki je med najbolj onesnaženimi rekami v Sloveniji, saj jo občasno uvrščajo celo v najvišjo, četrto kategorijo umazanosti. Onesnaževalcev je več, med največjimi pa gotovo prašičja farma v Nemščaku, ki je za mene prava ekološka bomba. Seveda ni edina. Podobno velja tudi za ostale vode. Naša ribiška družina je že pred časom poslala pisni apel onesnaževale"'” d-
potrebno urediti čistilne naprave in nameniti večjo skrb varovanju zdravega okolja. Toda kakih vidnih rezultatov nismo dosegli. Pri naši družini deluje posebna komisija za varstvo okolja, ki si prizadeva za čistočo voda. Želijo si predvsem, da bi očistili reko Le-davo v vsem toku. Tudi v okviru pomurske ribiške zveze deluje komisija za varstvo okolja in na zadnji seji predsedstva zveze je bila dana pobuda, da bi pripravili javno tribuno, na kateri bi obravnavali problem onesnaženosti reke Mure.«
F. M.
ŠTEFAN VUČKO
Vročega poletnega popoldneva je sonce zatonilo in Bistrico je zajela žalostna vest, da je ugasnilo življenje velikega delovnega prijatelja Štefana Vučka iz Gornje Bistrice. Polnih 78 let je marljivo skrbel za svoj dom, skupaj s svojo že deset let pokojno ženo vzgojil tri hčerke in poleg tega neomajno delal v domači vasi. Že v rani mladosti, bilo mu je 17 let, je okušal tudi grenak kruh tujine v Nemčiji in Argentini.
Po drugi svetovni vojni se je vneto zavzemal za obnovitev porušene domovine. To je bil začetek dela, ki ga ni opustil dobra štiri desetletja. Po zasluženi upokojitvi je žrtvoval skoraj ves prosti čas za svoj kraj. Vrsto let je bil predsednik krajevnega odbora, po združitvi treh Bistric v eno KS bil njen voditelj, trikrat zapored član sveta KS in vse do smrti blagajnik. Sodeloval je v skupščinah in odborih v okviru občine Lendava. Z zavzetostjo je ustanavljal mnoga društva in bil predsednik društva upokojencev.
Vsekakor smo ga srečevali tudi v gasilskih vrstah, za kar je prejel veliko priznanje, saj je nekje pred petnajstimi leti uspešno opravil izpit za izprašanega gasilca. Ni bilo ne akcije ne gradnje, kjer ne bi srečali njegove velike pomoči: tako pri zadružnih domovih, napeljavi elektrike, vodovoda, asfaltiranju vaških poti, mostu čez reko Muro. Pred kratkim je še požrtvovalno zbiral denar za telefonsko omrežje. Naloga, ki je žal ni mogel končati, pa je bila gradnja mrliške veže na domačem pokopališču.
Ime Štefana Vučka torej ostaja na prvih mestih vseh pridobitev v Krajevni skupnosti Bistrica, Vsak pogled na vas ob Muri nam ohranja misel nanj.
Prijatelji
Tibor ja Kuzme
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje, nam pa pisno ali ustno izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo kolektivu Ine Nafte Lendava za pomoč.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da se je po težki bolezni, komaj v 61. letu starosti, končala življenjska pot naše dobre mame, stare mame in sestre
Marije Kodba
roj. Prša iz Gibine
Med nami je praznina, v naših srcih pa bolečina. Težko je spoznanje, da te ni in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj lik ostane z nami vse do konca dni.
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sovaščanom za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala vsem, ki ste nam stali ob strani, našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvala tudi sodelavcem kolektiva Mure Tozd Oblačila Ljutomer in kolektivu Tehnostroja Ljutomer.
Prisrčna zahvala g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KSx.za poslovilne besede ob odprtem grobu, zdravniškemu osebju za intenzivno nego kirurškega oddelka bolnišnice v Slovenj Gradcu.
Posebna hvala za velik trud med boleznijo dr. Nadu Vodopiji in dr. Rusovi.
Žalujoči: hčerka Cvetka in sin Milan z družinama ter brat Slavko
Zaman jehil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka
Jožefa Balažiča
upokojenca iz G. Bistrice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter številne vence in cvetje, za veliko spremstvo od blizu in daleč na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred, pevcem, gasilcem, predstavniku KZ Lendava in KS Bistrica za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Posebna zahvala delovnim kolektivom KZ Lendava, sodelavcem 214. brigade, Mure Komune Beltinci, Potrošnika in Servisa IMP Panonija.
Vsem še enkrat — hvala!
G. Bistrica, 29. 7. 1988
Žalujoči: žena Agata, hčerka in sinovi z družinami, brat in sestra
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragega moža, očeta in dedka nam nihče ne more več vrniti.
Z
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, sin in brat
Ivan Tratnjek
iz Renkovec 37
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala kolektivu SGP Pomurje, tozda Beltinka Beltinci, Planike Turnišče, Gorenja Varstroj Lendava, Tekstila Prosenjakovci in DO Mura, tozd Ženska oblačila.
Prisrčna hvala nevrološkemu oddelku bolnišnice v Mariboru in kirurškemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, G D Renkovci, govornikoma SGP Pomurje in tov. Ferčaku za ganljive besede.
Žalujoči: žena Ana, hčerke Marija, Anica, Ivanka in Bernarda z družinami, sin Jože z družino in sin Ivan
STRAN 16
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
E
Radijski in televizijski spored od 12. do 19. avgusta
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA ' MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del. Lepo je v naši domovini biti mlad, reklame in glasba), 18.00 »21 232«.
TVLJUBLJANA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (Informativni del, Strokovnjak odgovarja, reklame in glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (Dežurstvo od 14.00 do 16.00 na telefon 21 232).
16.15 Video strani. Tednik, ponovitev.
16.30
17.30
TV LJUBLJANA
RADIO
MURSKA SOBOTA
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (Aktualni prispevek, minuta za varstvo okolja, športne in druge novice, kmetijska oddaja, humor), 14.30 Najlepše želje s
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (Informativni del, športna oddaja, kronika, glasba in reklame), 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA! MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (Informativni del, reportaža s pogovorom v živo, glasba, reklame), 18.00 Sotočje.
TV LJUBLJANA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (Informativni del, Gospodarska tema, glasba in reklame), 18.00 Vprašanja—odgovori, 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
| RADIO MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (Informativni del, prispevki iz kulturnega življenja, reklame, glasba), 18.15 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi.
Poletna noč, ponovitev. Sužnja Isaura, brazil, nad. 18/30, 34.10. Sledge Hammer, 3. dela amer, naniz. 24.00. 18.35 Oliver Twist, angl, nadaljevanka 4/12.
19.05 me.
19.24
Risanka. 19.18 Vre-
19.19 Video strani.
TV okno. 19.30 TV
dnevnik. 19.55 Vreme. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Cagney in Lacey, ameri. naniz. 8/12. 21.05 Na krilih vetra: Nova Zelandija in Indijski ocean 6. dyi. 21.55 TV dnevnik. 22.10 Poletna noč. Sužnja Isaura, braz. nad. 19/30, 35.16. Inform, oddaja za goste iz tujine. 0.00 Ring strasti, ameriški film. 0.35 Video strani.
17.40 Video strani. 17.55 Spored za otroke in mlade. Pamet je boljša kot žamet: Kako ustrojiti kožo. 18.00 Radovedni taček: medved. 18.20 J. Ribičič: Miškolin: Šole je konec. 18.25 Poletna noč, ponovitev Sužnja Isaura, brazil, nad. 19/30, 35.16. 19.05 Risanka. 19.18 Vreme. 19.19 Video strani. 19.24 TV okno. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.59 Naš utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 Večer z Agatho Christie: Peneči cianid, ameriški film, 7/7. 22.05 TV dnevnik. 22.20 Poletna noč. Sužnja Isaura, brazil, nad. 20/30, 34.02. Inform, oddaja za goste iz tujine. Rožnata nanizanka 7/10, 29.00. 1.20 Video strani.
čestitkami in pozdravi.
DEŽURSTVO: 9.00
13.00 na telefon 21 232.
TV LJUBLJANA
do
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Poletno dopoldne, 12.Q0 Počitniški spored, 16.50 Ponovitve, 18.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20,00 Nezgodni center, 20.55 Zabavna oddaja, 21.55 Dnevnik, 22.15 Kultura, 23.20 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.45 Ponovitve, 13.30 Narodna glasba, 14.00 Kako biti skupaj, 14.30 Tekmovanje glasbene mladine, 15.30 Ljubezenska zgodba o šampionih (film), 16.00 Narodna glasba, 16.45 Vaterpolo, 17.45 Tedenski tv spored, 18.30 Človek in čas, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drugo ime za ljubezen (film), 21.50 Dnevnik, 22.10 Glasbena oddaja, 22.55 Lepo dekle (film).
9.15 Video strani. 9.25 Živ-žav 33. del. 10.10 Oliver Twist, ponovitev angl, nad 4/12. 10.40 Cagney in Lacey, pon. am. nadaljevanke 3/12. 11.25 Alpski večer, 8. oddaja. 12.00 Kmetijska oddaja TV Sarajevo. 13.00 Video strani. 15.25 Video strani. 15.40 S. Woods: Šefi, ameriška nadalj. 3/6. 16.40 Dom na griču, ameriški film. 19.05 Risanka. 19.18 Vreme. 19.19 Video strani. 19.24 TV okno. .19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 20.05 TV nadaljevanka. M. Kovač: Večerni zvonovi, nadaljevanka TV Beograd, 2/4. 21.10 Zdravo. 22.40 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22,45 Video strani.
16.50 Videostrani. 17.05 Naš utrip, ponovitev. 17.20 Zrcalo tedna, ponovitev. 17.35 Poletna noč, ponovitev. Sužnja Isaura, brazilska nadalj. 20/30. 34.02 min. 18.20 Spored za otroke in mlade. Radovedni Taček: Robot. 18.35 Mala Nada, 10. del otroške serija TV BGD. 19.05 Risanka. 19.18 Vreme. 19.19 Videostrani. 19.24 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.05 L Pelant: Tretje nadstropje, češkoslovaška nadaljevanka 1/6. 21.10 Mozaik kratkega filma: Karel Gott, češkoslovaški doku-metnarni film. 22.20 Tv dnevnik. 22.35 Poletna noč. Sužnja Isaura, brazil, nad., 21/30, 33.37 inform, oddaja za goste iz tujine. Tudi takšni se rodijo II, 5/7-, 30.04. 1.35 Videostrani.
17.10 Videostrani. 17.25 Poletna noč, ponovitev. Sužnja Isaura, brazil, nad. 21/30, 33.35. Tudi takšni se rodijo II, 5/7, 30.04. 18.40 Spored za otroke, in mlade. Pamet je boljša kot žamet: Coprnije z vodo. 18.45 V ateljeju, oddaja za otroke.
TVUUBLJANA
TV LJUBLJANA
Prvi program
9.00 Tv v šoli, novitve, 15.15 spored, 18.00
TV AVSTRIJA
10.30 Po-Počitniški Družinski
magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas- v sliki, 20.15 Derick, 21.20 Zabavna oddaja, 22.05 Trije izdajalci (film), 23-25 Pot v nežnost (film).
Prvi program
9.00 Tv v šoli, novitve, 14.15 spored, 18.00 magazin, 18.30 19.00 Dunajske
10.30 Po-Počitniški Družinski Nogomet, anekdote,
Drugi program 16.00 Glasbene
želje,
19.30 Čas v sliki, 20.15 Cir-.kus, 21.30 Mona Lisa (tv film), 22.20 Šport, 22.50 Zlati časi, 23.45 Rock festival, 0.30 Hammer, 0.55 Pariške noči.
19.00 me.
19.17 ura.
19.55
20.05
Risanka. 19.11 Vre-19.12 Videostrani.
Tv okno. 19.22 EPP, 19.30 Tv dnevnik. Vreme. 19.59 EPP.
R. Boehm: Plauenske
čipke, nemška drama. 21.25 EPP. 21.30 Tv dnevnik. 21.45 Poletna noč. Sužnja Isaura, brazil, nad., 22/30, 35.07. Inform, oddaja za goste iz tujine. Nenavadne zgodbe 11/13, 26.24.
17.10 Videostrani. 17.20 Poletna noč, ponovitev. Sužnja Isaura, brazil, nadalj., 22/30, 35.07. Nenavadne zgodbe 11/13, 26.24. 18.35 Spored za otroke in mlade. M. Mate: Zmajčkov rojstni dan II/2. 18.50 J. Ribičič: Miškolin: Poroka, 11. del. 19.00 Risanka. 19.11 Vreme. 19.12 Video strani. 19.17 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik. 19.54 Vreme. 19.55 Zuerich: atletski miting, prenos. 23.05 Tv dnevnik. 23.20 Poletna noč. Sužnja Isaura, brazil, nadalj., 23/30, 37 min. Inform, oddaja za goste iz tujine. Knjiga šal, 6. del. 2.20 Video strani.
17.10 Video strani. 17.25 Poletna noč, ponovitev. Sužnja Isaura; brazil, nadalj., 23/30, 37 min. Knjiga šal 6. del. 18.30 Spored za otroke in mlade: Predigra življenja. 19.00 Risanka. 19.11 Vreme. 19.12 Videostrani. 19.17 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.05 Tednik. 21.10 C. Dickens: Pusta hiša, angl, nad., 6/8. 22.05 Tv dnevnik. 22.20 Poletna noč. Sužnja Isaura, brazilska nad., 24/30, 34.23. Inform, oddaja za goste iz tujine. Sledge Hammer, 4. del amer, nan., 24.42 min. 1.20 Video strani.
/O ljubljanska banka
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Pomurska banka Murska Sobota j
Program: LJ 2
8.55 Poročila. 9.00 Danes za jutri. Igrani film. 12.00 Anglunipe do 12.15. 14.00 Športno zabavno popoldne. 16.00 Bečej: mednarodni Jassa turnir v vaterpolu.
TV ZAGREB
prenos dnevnik.
finala.
19.30 Tv
20.00 Poljudno
znanstveni film. 20.50 Mali koncert. 21.05 Glasbena oddaja. 22.00 Športni pregled do 22.45;
Prvi program
8.30 Poletno dopoldne, 12.00 Počitniški spored, 16.50 Ponovitve, 18.30 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dragi Edison (drama), 21.50 Znanost, 22.35 Dnevnik, 23.00 Nočni program.
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
17.00 Srce, 17.50 Obrazi Evrope, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Diagnoza, 21.00 Čharlie Chaplin, 21.20 Visoka napetost, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Šport, 23.05 Umetnine.
Drugi program
15.45 Tedenski tv spored, 16.15 Vpogled v deželo, 17.15 Srečni Hans, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Na orlovih krilih (film), 22.25 Grožnja (film), 0.20 Poljub in ličenje (film).
Prvi program
10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Kuharji in zvezde, 14.55 Resna glasba, 15.40 Dokumentarni mozaik, 17.25 14 ur (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Večerni zvonovi, 20.50 Zakon Divjega zahoda (film), 22.25 Dnevnik, 22.50 Nočni program.
Prvi program
14.30 Otroški in mladinski spored, 19.00 Pepelka (opera), 22.25 Sveti _ kralj (dok. film), 23.10 Šport, 23.55 Mandragola (film).
TV AVSTRIJA
Drugi program
9.00 Otroški in mladinski spored, 15.00 Šport, 16.00 Glasbene želje, 17.15 Lipova cesta, 17.45 Kukalo, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kriv je Rio (film), 22.00 Družinska grobnica (film), 0.00 Dogodivščine Sherlocka Holmesa (film).
Torek, 16. avgust V POLETNI NOČI
NENAVADNE ZGODBE
Jack Ritchie: KDO JE DOBIL GOSPO?
Le zakaj se lepa plavolaska zanima za varnostni sistem v londonski umetnostni galeriji, kjer namerava njen lastnik razstaviti veliko umetnino — sliko patri-cijke? Med slovesno otvoritvijo pride do poskusa ropa s streljanjem in močno eksplozijo. Vsi si oddahnejo, ko vidijo, da je slika nepoškodovana. Tedaj pa Pamel na hrbtni strani platna odkrije žig znane londonske trgovine s slikarskimi potrebščinami. Je patri-cijka original ali ponaredek?
TV ZAGREB
TOREK, 16. avgust TV 18.40
Pamet je boljša kot žamet: COPRNIJE Z VODO
Cista voda ni tako čista, kot se nam zdi na prvi pogled. Če voda izpari iz kozarca, ostane ha dnu bela obloga. Voda »skrije« tudi sol. Ge damo žličko soli v. kozarec vode, se sol raztopi — ne vidimo je več. Če pa voda izpari, dobimi sol nazaj. Sol tudi pomaga, da voda v kozarcu ne zmrzne. Če led posujemo s soljo, se stali. Zato tudi ceste posipavajo s soljo.
Poskus je vodil Saša Gla-žar, ilustracije iz Cicibana je narisal Božo Kos, oddajo smo v sodelovanju z Državno založbo Slovenije pripravili po knjigi Aleksandre Kornhauser PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Poletno dopoldne, j
12.00 Počitniški spored, j 16.50 Ponovitve, 18.30 Mia- j dinski spored, 19.30 Dnev- j nik. 20.00 Politični maga- I zin, 21.05 Antologija Jazza, » 21.50 Dnevnik, 22.15 Nočni j
program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Počitniški spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Naše kra-
sne tete (film), 22.00 na videoteka.
Drugi program
Polet-
16.00 Glasbene
17.00 Svet živali, Šport, 18.30 Lokalni pro-grami, 19.00 Čas v sliki.
želje. 18.00
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.25 Delta, pon. 10.50 Telovadba za invalide. 17.05 TV spored za 4 dni. 17.15 Letni kolobarji, za upokojence. 17.45 Teka. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pojoče kino, zabavni program. 20.50 12 mesecev v gozdu, avgust. 21.10 Raveli: Bolero. 21.30 Studio mladih umetnikov. 22.35 TV dnevnik.
8.20 Naš ekran, pon. 8.50 Tretji kanal. 9.40 Enovitost živega sveta. 10.00 Nevidni detektiv. 10.50 Mladinski magazin. 11.35 Sosedje, pon. 34. dela. 15.50 Vroči veter, pon. 17.00 Dnevnik. 17.20 Barkochba. 18.00 O davkih. 18.15 Domoznanstvo. 18.45 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Propad Rimskega imperija, 1. del. 21.25 Harry Belafonte, glasb, film. 22.20 TV dnevnik.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored,- 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljubimec Giorgio (film), 22.00 Karajan v Salzburgu, 23.20 Moj konjiček: umor (film).
I TVMADŽARSKA
Prvi program ne oddaja, oddajniki II. TV mreže pa od 20.00 prenašajo programe regionalnih studiev Budimpešta, Pecs, Szeged (do 21.00)
Prvi program
8.30 Počitniški spored, 12.00 Poletno popoldne, 16.50 Ponovitve, 18.30 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.05 Gosta Berling (drama), 21.10 Turistični panoptikum, 22.10 Dnevnik, 22.35 Nočni program.
'j TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
Prvi program
9.30 Poletno dopoldne, 12.00 Počitniški spored, 16.50 Ponovitve, 18.30 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Atletski miting (prenos iz Ziiricha), 23.00 Dnevnik, 23.25 Nočni program.
20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Truplo za dame (film), 23.45 Mannix.
TVMADŽARSKA
Drugi program
9.00 Matineja (risanke, drama, glasba), 15.00 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Na orlovih krilih (film), 22.00 Izigrana profesionalca (film), 23.50 Najlepše je ljubiti se nevarno (film).
Torgk, 16. avgust ob 20.05
R. BOHM: PLAUENSKE ČIPKE
Televizijska kriminalka obravnava primer, ki se je zgodil marca 1. 1953:
Dva maskirana moška sta sredi noči vdrla h kretničarju na progi Beelitz-Pots-dam. Medtem ko ga je prvi strahoval z orožjem, si je dal drugi opraviti s signalnimi napravami. Izgovorjen je bil en sam stavek: »Samo mirno, pa se ne bo nič zgodilo.« In prav ta stavek, povedan v vzhodnopruskem dialektu, je bil za kriminalca usoden.
Sobota, 13. avgust V POLETNI NOČI ROŽNATA NANIZANKA Guy de Maupassant: TURŠKA HIŠA
Gospod Leon želi privabiti čim več strank v svojo javno hišo, zato svojih pet deklet preobleče v Turkinje. V njegovi »turški hiši« se nekega dne prikažeta gospod in gospa Beauflanqu-et. Naivna podeželana sta nasedla priporočilu Leonovega prijatelja, ki hodi za gospo Beauflanquet in upa, da jo bo lahko zapeljal, medtem ko bodo Leonove »haremske lepotice« zabavale njenega moža ...
TVMADŽARSKA
8.15 Spored za otroke.
9.50 Enovitost živega sveta.
10.05
10.55
Pravljična igrica.
Veszprem—Vasas,
nogomet. 16.00 Londonski
Science
Museum. 17.05
Delta. 17.40 Oglejmo si
18.25 Pravljice.
skupaj.
19.00 Teden, aktualne re-
portaže. 20.00 Dnevnik. 20 10 Propad Rimskega imperija, 2. del. 21.35 Donizetti: Lucia di Lammermo-ori. 21.40 Telešport. 22.25 Poročila.
PONEDELJEK, 15. avgust' ob 20.05
L Pelant: TRETJE NADSTROPJE češka nadaljevanka
Nadaljevanka iz sodobnega življenja mladih obravnava probleme učencev v vajeniški šoli. Glavni junak je mladi učitelj, ki tu po končani vojaščini opravlja svojo prvo službo. S sabo in svojimi učenci ima dosti težav, ki jih rešuje preudarno in odgovorno, zato je priljubljen in spoštovan. Včasih pa vseeno zaide v spore z nadrejenimi. Hkrati je razpet med dve ženski, med privlačno kolegico in svoje dekle.
Vzporedno z njegovo se razkrivajo zgodbe posameznih učencev: ta se upira despotskim metodam svojega očeta, oni prijateljuje s starejšo žensko, neporočeno materjo ... Dogajanje se odvija v šoli, tovarni, internatu in na plantaži hmelja.
Nadaljevanka ima šest delov.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitve,
Tv v 15.15 18.30
TV AVSTRIJA
Počitniški spored, Falcon Crest, 19.30 Čas v
Prvi program
9.00 Počitniški spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Za-
9.05 TV doktor, o izpadanju las. 9.15 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.15 Nevidni detektiv, pon. 16.45 Tretji kanal, o izrabi časa. 17.30 Telešport. 18.00 Novi Reflektor, magazin. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Derrick, z. nemška serijska kriminalka. 21.05 Novi val. 21.50 Ob 60. obletnici Ferenca Juhasza. 22.30 TV dnevnik.
sliki, 20.15 Ptičje mesto v morju (dok. film), 21.07 Rabelj jemlje mero (film), 22.35 Klobuk iz sladkorja (film), 0.05 Velika dolina.
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Odrski čarovniki, 17.30 Usmeritev, 18.00 Super fliper, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Počitnice v vzhodni Evropi, 22.00 Čas v sliki, 22.15 Šport.
TV madžarska
8.45 Počitniška matineja, filmi za otroke. 9.50 Žrebanje lota. 10.00 Raziskava vedenja, pon. 10.45 Telovadba za upokojence. 17.05 Spored za 3 dni. 17.10 Vide-oklipi. 17.40 Koledar 1988, magazin. 18.40 Nils Hol-gersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Reke tečejo naprej, avstralska serija. 21.00 Folk v Ameriki. 21.40 Umetnina tedna. 21.45 Nacionalni park Kiskunsag. 22.20 TV dnevnik.
bavna oddaja, 21.45 strahu (film), 23.10 0.00 Jazz.
Drugi program 16.00 Glasbene
Polet FBI,
želje,
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30
Dežela in ljudje, 18.00 Dogodki in osebnosti, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sljjci, 20.15 V dobrih rokah (tv film), 22.00 Čas v sliki, 22.22 Šport.
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.10 Raziskava yedenja, pon. 17.05 Kdo kaj ve, amaterski film in video-kategorija. 17.20 Fronta brez milosti, 7. del: Klavirji za Malago. 18.20 Za boljši jezik. 18.45 Cim cim, literarne uganke za otroke, Tibor Gyurkovics. 19.30 TV dnevnik. 20.05' Kdo kaj ve, kviz. 22.05 Robert Merle, razgovor ob njegovi 80-letnici. 22.50 TV dnevnik.
ČETRTEK, 18. avgust ob 18.35
PREDIGRA ŽIVLJENJA poljski film, (Preludij)
Šole je konec. Začenjajo se počitnice in otroci se počutijo kot ptički na veji. Cele dneve se lahko potikajo po okolici in raziskujejo vse, kar je blizu in daleč zanimivega. Še posebej, če je oče na delu v tujini, mama pa z zlomljeno nogo v bolnici.
Na vsak način želijo vsem, predvsem pa odraslim dokazati, da lahko živijo sami, brez skrbnikov.
Ko premagajo prvi strah ob samoti, se hitro znajdejo in kmalu znajo poskrbeti ne le zase, ampak tudi za dom.
Nadaljevanka ima šest delov.
VESTNIK, H. AVGUST 1988
STRAN 17
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 12. do 18. avgusta
12.	avg. ob 17.45 uri brit._-it.-franc. zgod, drama IME ROŽE. Režija: Jean-Jacques An-naud, igrajo: Sean Connery, F. Abraham Murray, Christian Slater.
12.	avg. ob 20. uri it. erot. film STRAST ZA JULIJO. Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!
14.	avg. ob 15.45 in 18. uri franc.-brit.-it. zgod, drama IME ROŽE.
14.	avg. ob 20. uri it. erot. film STRAST ZA JULIJO.
15.	avg. ob 18. in 20. uri amer, film TOP GUN.
16.	avg. ob 18. uri amer, film TOP GUN.
16.	avg. ob 20. uri amer, horror SMRT PO SMRTI.
17.	avg. ob 18. in 20. uri amer, horror SMRT PO SMRTI.
18.	avg. ob 18. uri amer, komedija ZLATI DEČEK. V GLAVNI VLOGI EDDIE MURPHY!
18.	avg. ob 20. uri it. erot. film NOČI GOSPE SIMONE. Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!
Prodam
ENOOSNI TRAKTOR SPECIAL GORENJE MUTA s koso in škropilnico prodam. Murska Sobota, Kidričeva 31, telefon: 21-358. M-RK ZASTAVO 101, letnik 1978, karam-bolirana prednja leva stran, prodam za 2,500.000 din. Rakičan, Panonska 29, telefon: 24-383. M-5795 OBRAČALNIK ZA TOMO VINKO-V1Č, malo rabljen, prodam. Džuro Novak, Lopatinec 110, telefon: (042) 89-339. IN-16968
LADO 1600, letnik 1980, v odličnem stanju, prodam. Ogled vsak dan. Ignac Kolosovski, Precetinci Tl, Buč-kovci. IN-16972
PLOČEVINO ZA OLJNI REZERVOAR, 36001. prodam. Levovnik, Mota 74, p. Ljutomer. IN-16967 LADO 1500, letnik 1978, prodam. Franc Jureš, Babinci 28, p. Ljutomer. IN-16969
VW 1200, letnik 1974. prodam. Telefon: 87-664. IN-16966
MOTORNO KOLO PUCH (veterana), letnik 1956, prodam. Zdenko Novak, Radomerje 14 G, Ljutomer. IN-16956
ZEMLJO, primerno za vinograd in gradnjo poč. hišice, 25 arov, prodam. Vrbnjak, Stara cesta 9, Ljutomer. IN-16964
KOSILNICO BCS Z OBRAČALNIKOM (gorivo petrolin) prodam. Karel Krenos, Gornji Slaveči 124, p. Kuzma, telefon: 78-275. M-5802
Kam na kozarček in pico? Na Hotizo v Osmico!
NOVO HIŠO Z GARAŽO IN MANJŠIM GOSPODARSKIM POSLOPJEM (brez centralnega ogrevanja), na 18-arski parceli v Crenšovcih 39c (pri vrtcu), prodam. M-5558
ATX 50 prodam. Kranjec, Stara ulica 10, telefon: 23-541. M-5865
ALFA ROMEO JUNIOR, registriran, vozen, naprodaj. Telefon: 25-548. M-5867
GOSTILNA TIBI
NEMČAVCI vabi na domače koline z bujto repo to soboto in nedeljo (13. in 14. avgusta).
Obiščite nas, zadovoljni boste!
WARTBURG LIMUZINO prodam. Grah, Radenci, Maistrova 1, telefon: 73-586. M-5868
VIDEOREKORDER 2000 UNTVER-ZUM in papige (skobčevke) ugodno prodam. Rakičan, Jezera 53. M-5870 VINSKI SOD .1101, in MOPED T 12 ugodno prodam. Rihard Kikec, Murska Sobota, Juša Kramarja 19. M-5871
Traktor ZETOR, 70 KS, s priključki, orodam. Počič, Kukeč 43. M-5872
TRAVNIK V SKAKOVCIH, 49 arov, prodam. Informacije: Marija Husar, Rihtarovci 10. M-5873
KORUZO V ZRNJU prodam. Rakičan, Panonska 50, telefon: 24-89rl M-5874
MOPED APN 4 in pogonsko jermeni co za ferguson 35 prodam. Naslov v upravi lista. M-5875
NJIVO V BAKOVCIH, 60 hrov, prodam. Glavač, Lendavska 23 b. M-5876
BREJE KRAVE (po izbiri) prodam. Jože Kozic, Plitvički Vrh 56, Gornja Radgona. M-5877
GRADBENO PARCELO V OKO-SLAVCIH, 10 arov, primerno za počitniško hišo, prodam. Informacije pri Julijani Karnet, Okoslavci 54. M-5879
ZASTAVO 101 KOMFORT, karam-bolirano, prodam. Feliks Lebar, Vuč-ja vas 22, telefon: 87-362.M-5881 GOLF, letnik 1986, prodam. Bogojina 59, telefon: 76-372. M-5882
GOLF, letnik 1984, prodam. Telefon: 76-210. M-5883
KOSILNICO BCS z obračalnikom (na gorivo petrolin) prodam. Telefon: (069) 78-275. M-5884
TRAKTORSKE GUME 11,2/10-28, nove, prodam. Pečarovci 83. M-5885 TOMOS AVTOMATIC A3 ML prodam. Cena 120 SM. Draškovič, Murska Sobota, Štefana Kovača 1, med 17. in 19. uro. M-5887
PARCELO ZA VINOGRAD, 21 arov (sončna lega, asfalt, vodovod, elektrika), prodam. Informacije po telefonu: (069) 25-520.' M-5888
OLJNI GORILNIK TYSSENN, 35.000 kalorij, prodam. Telefon: (069) 81-470. M-5889
KRAŠKO OVČARKO, staro osem tednov, prodam, informacije do 14. ure: telefon 78-620. M-5890
FIAT 750 in rezervne dele prodam. Telefon po 16. uri: 46-243. M-5893 ZEMLJO V FIKŠINCIH, 80 arov, primerno za poč. hišico in vinograd (asfalt do parcele, voda), prodam. Jože Ficko, Vadarci 70. M-5895 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO prodam. Murska Sobota, Miklošičeva 16. M-5896
PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE, novo, predam. Dokle-žovje 149 — popoldne. M-5897 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 15. M-5898
GRADBENO PARCELO, 2 km od Radenec, ugodno prodam. Anžel, Apače 122. M-5899
KRAVO, staro tri leta, brejo devet mesecev, prodam. Anton Fartek, Trd-kova 2. M-5900
KRAVO, staro šest let, kontrola A, s teličkom, prodam Šimonka, Pince 47, Lendava. LE-19092
ENOOSNO PRIKOLICO, dvobrazd-ni plug, brano in garnituro za škropljenje vinogradov, za traktorje TV od 18 do 23 KM, prodam. Šimonka, Pince 47, Lendava. LE-19091 SMREKOVE PLOHE, 5 cm, večjo količino, prodam. Franc Solar, Dolnji Slaveči 63, telefon: 77-645. M-5901
GOSTILNA ŽELEZEN BEZ-NOVCI vabi 13. in 14. AVGUSTA NA
DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO
ZA OBISK SE TOPLO PRIPOROČAJO!
ISETO BMW 250, registrirano in vozno, prodam. Mirko Misleta, Murska Sobota, Trstenjakova 9. M-5902 MOPED E 90 prodam. Telefon: Tl "035. M-5903
SMREKOVE PLOHE, bukova drva in košare prodam. Vaneča 87. M5906 DVOOSNO PRIKOLICO prodam. Tišina 38. M-5907
PRIKOLICO ZA AVTO, keson 140 x 200 m, novo, primerno za obrtnike ali muzikante, prodam. Potoč-njek, Vadarci 31, p. Bodonci. M-5908 ZASTAVO 750, letnik 1978, vozno, registrirano do aprila 89, ugodno prodam. Vprašati po telefonu: 48 557.
M-5909
MALE PUJSKE prodam. Rajnar, Murski Črnci 21. M-5910
PRALNI STROJ GORENJE 040, nov, prodam. Telefon zvečer: 78 081.
M-5911
ZETOR 5911 prodam. Petanjci 91. M-5912
SEME LJULKE prodam. Pečarovci 45, telefon: 77 114. M-5913
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO STADLER, 25.000, kalorij, rabljeno tri leta, prodam. Telefon: 71 268. M--5914
VW 1200 prodam. Informacije po 16. uri: telefon 23 815. M-5915
RŽENO SLAMO za kritje strehe. (1200 kg) prodam. Ženavlje 43. M-5916
KORUZO NA STORŽIH PRODAM. Tropovci. Kolesarska 67, telefon: 46 242. M-5917
EPPLE MOBIL 211 HT z zabojnikom. in bočno koso za mali zetor prodam. Dolenci 50. M-5918
BETONSKO OKNO, 100 x 130, rabljeno, prodam. Murska Sobota, Čopova 26. M-5919
ZAREZNO OPEKO prodam. Stefan Lutar, Turnišče, Štefana Kovača 136. M-5920
RAČUNALNIK SCHNEIDER CPC 464 z nekaj literature in programi nujno prodam. Cena 80 SM. Gornja Bistrica 170, p. Črenšovci. M-5923 OMARO (most) s francosko posteljo prodam. Težak, Stara 3, telefon: 23 326. M-5924
S1LAŽNI KOMBAJN SIP in zatezno strešno opeko, rabljeno, prodam. Krog, Plečnikova 3. M-5926
MALE PUJSKE prodam. Tišina 34. M-5927
MALE PUJSKE, stare sedem tednov, prodam.Satahovci 9. M-5928
ZASTAVO 750, DIANO 6 IN MOPED AVTOMATIC, nov, prodam. Skakovci 58. M-5930
FIAT 126 P, letnik 1977, prodam. Dundek, Radenci, Nikola Tesle 13. M-5931
RENAULT 4 in 30 vreč apna prodam. Telefon: 74 034. M-5933
ŠKODO 110 L, letnik 1973, neregistrirano, z okvaro motorja, tudi po delih, prodam. Kruplivnik 59, p. Grad. M-5934
GOLF, dizel, letnik .1986, prodam. Odranci 26. M-5936
BARVNI TELEVIZOR GRUN-DING, večji ekran, po ugodni ceni prodam, Bodonci 13. M-5938 TELICO, kontrola A visoko brejo, prodam. Murski Črnci 20. M-5940 RENAULT 4, letnik 1980, generalno obnovljen z motorjem GTL, in menjalnik za R 4 prodam. Lipa 137 ali telefon: 71 604. M-5941
ČISTOKRVNE RODOVNIŠKE MLADIČE BOKSERJE prodam. Janez Hajdinjak, Rogašovci 13. M-5797 BMW 318 i, letnik 1986, prevoženih 10.000 km, ugodno prodam. Telefon do 14. ure ob delavnikih: 75-271, interna 43. KE-19104
ŠKODO 100, letnik 1972, v voznem stanju, prodam. Turnišče, Mladinska 17, telefon: 72-022. LE-19098 TRAKTOR IMT 558 prodam. Jože Feher, Gornji Lakoš 91 a. LE-19095 KABINO ZA TRAKTOR ZETOR 2511 prodam. Žiško, Ivanjševci 10; p. Sp. Ivanjci. GR-18549

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
ČESEN — jesenski, zelo kakovosten, primeren tudi za sajenje, prodam. Domjan, Bratonci 148 b ali 163. M-5943
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE (60 SM7 IN MOTOR IMT Rakovica, 55 KM (50 SM), prodam. Bratkovič, Kunova 37, p. Spodnji Ivanjci. GM-18551
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Petanjci 67. GR-18553 ŽITNI KOMBAJN CLAS, širina kose 2,6 m, z rezervoarjem, ugodno prodam ali zamenjam za manjšega. Milan Ketiš, Zg. Ščavnica 123, 62233 Zg. Ščavnica. GR-18554
GOLF,dizel, letnik 1983, ugodno prodam. Informacije po telefonu 73-413 do 14. ure ali Segovci 7. GR-18555 126 P PRODAM' Cena 2,5 M. Informacije v četrtek in petek popoldne) soboto in nedeljo ves dan. Hajdinjak, Boračeva 20 a, p. Radenci. M-18556 SEDEŽNO GARNITURO ZA DNEVNO SOBO prodam. Gabriela Gom-boc, Pertoča 39, telefon: 78-620. M-5944
BETONSKE SOHE ZA OGRAJO in nova pločevinasta garažna vrata prodam. Telefon: 21-495. M-5904 KRAVO ALI TELICO, visoko breji, kontrola A, prodam. Križevci 39, v Prekmurju. M-5945
LES, večjo količino,' ugodno prodam. Telefon: 72-617. M-5946
JUGO 45 A,, star 1,5 leta, karamboli-ran, prodam. Naslov v upravi lista. M-5947
VISOKOTLAČNO STISKALNICO POLJOSTROJ ODŽACI, še z garancijo in krožne brane, 24 diskov, prodam. Turnišče, Prvomajska 10. M-5948
-----NOVO!--------
VIDEOTEKA V RADEN-CIH
ODPRTA VSAK DAN OD 10. DO 12. in OD 16. DO 18. URE. TRUBARJEVA 3, TELEFON: 069 73 078.
PICE GOSTILNE LOVSKI DOM CANKOVA
tudi na radgonskem sejmu, nasproti razstave živine.
Obiščite nas! Cene ugodne!
AVTOMOBILSKI DELI PO UGODNI CENI novi in rabljeni za motor in pločevino AUTO RECEK, WIN-
DISCHMINIHOF
tel.: 9943 3156 2269
KRAVO, brejo, staro pet let, ali kravo s teletom prodam. Budinci 17. M-OP AUDI 80, dobro ohranjen, letnik 1983, prodam. Herman Forjančič, Motovilci 1 a. M-5952
MALE PUJSKE, prodam. Puconci 77. M-5954
ATX 50, še nov, in E 90, prodam. Roman Forjanič, Dolnji Slaveči 104, telefon: 77-762. M-5955
ZASTAVO 750, nevozno, ugodno prodam. Brezovci 81. M-6958
IMT 558, dobro ohranjen, 1100 ur, prodam. Vadarci 23. M-5960
FIAT 125, dobro ohranjen, registriran do junija 1989. prodam. Polana 28. M-5961
AVTO AM! 8, registriran, in dvoosno prikolico za traktor, izkopalnik krompirja (traktorski) in kravo, kontrola A, ugodno prodam. Pečarovci 47, telefon: 77-117. M-5962
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tišina 56. M-5964
UTO, II x 6 m, ugodno prodam. Mlin, Berkov,ci. M-5965
GOLDONI 108, z italijanskim motorjem, s kompletno koso, frezo, osipal-nim* plugom in trosilnikom »rajser-jem« nujno prodam, vse staro dve leti. Jože Balažič, Gibina 24, Ljutomer. IN-16978
VSELJIVO STAREJŠO HIŠO, podkleteno, z garažo in velikim dvoriščem v Ljutomeru, ugodno prodamo. Telefon: (069) 81-794, IN-16980 OBRAČALNIK PANONIJA, plug, 12-colni, in kombajn 780 prodam. Telefon: 87-537. IN-16977
CREINO, 27001, in škropilnico za traktor, 400 I, prodam. Zgornje Krap-je 11, Veržej. IN-16976
SILAŽNI KOMBAJN SK 80 S, malo rabljen, prodam. Vamberger, Boleh-nečici 9. Videm ob Ščavnici. IN-16975
RENAULT 4, starejši letnik, ugodno, prodam. Branko Špilak, Podgradje 9 c, Ljutomer, telefon: 069 82-325. IN-16974
STARO VSELJIVO HIŠO V GAN-ČAN1H 159 prodam. Telefon: 87-289. IN-16981
LADO 1200, prevoženih 95.000 km, dobro ohranjeno, registrirano do avgusta 1989, prodam. Telefon: (069) 81-889. IN-16982
KOSO ZA FERGUSON 35, bočno, prodam. Budja, Puconci 25 a. M-5970 OSEBNI AVTO RENAULT 4 prodam. Kapca 28. LE-19107
POLICA KIT
Pogled na neurejeno shrambo živil, v garažo, kjer je orodje razmetano, v priročno delavnico, iz'katere se ponuja podobna »slika« ..., ni lep. Le zakaj se ne bi pridružili gospodinjstvom, kjer je vse na svojem mestu!? Odločite se za nakup ene ali več kovinskih polic, ki jih izdeluje obratovalnica KIT iz Žižkov. Kovinske police KIT prodajajo: Dom tehnike in Je-klotehna v Murski Soboti, Dom v Črenšovcih, Železnina v Beltincih in druge trgovine. Ker daste nekaj na urejenost, si kupite čim prej polico KIT!
SEDEŽNO GARNITURO z dvema foteljema in taburejem prodam. Milena Kovačik, Murska Sobota, Gregorčičeva 55, telefon po 15. uri: 26-055. M-5981
TRAKTOR IMT 533, s koso, prodam.
Telefon: 76-637. M-5983
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do februarja 1989, prodam. Kuhar, Prosenjakovci. M-5984
KORUZO NA STORŽIH, približno 1,5 t, prodam. Kapca-74 a. M-5966 MALE PUJSKE PRODAM. Murska Sobota, Tomšičeva 44 ali 46. M-5967
RENAULT 18, rdeče, barve, letnik 1981, ugodno prodam. Gddvajs, Rakičan. Kotna 15. M-5968
AVTOMATIC A3 KLSG, star eno leto, ugodno prodam. Tomšičeva 22. M-5971
TERMOAKUMULACIJSKO PEC prodam. Naselje 14. divizije 8. M-5971
VINSKI SOD, 250 1, in plinski štedilnik M1V ter električni štedilnik, nov, prodam. Turnišče, Pod logom 20. M-5972
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna št. 33. M-5973
OPEL KADET C KUPE, letnik 1975, prodam. Gradišče I. M-5976
POHIŠTVO ZA SPALNICO ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-5977
GOLF JGL, dizel, november 1984, S paket, prodam za 16 M. Telefon: 26-338. M-5979
KRAVO, vozno, kontrola A, brejo sedem mesecev, staro štiri leta, prodam. Koroša, Turnišče , Čevljarska 18.M-5982
JUGO KORAL 55, nov, prodam.
Možnost zamenjave. Ogled v četrtek. Paler, Lendavska.8, telefon: 22-920.
M-5985
VELIKO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam. Naslov v upravi lista. M-5986
PRIKOLICO ZA TOVORNI AVTO, 5 t, in kosilnico BCS prodam. Telefon 71-686. M-5988
KRAVO s prvim teletom, visoko brejo kravo in telico prodam. Marjan Hamler, Janžev Vrh 49, p. Radenci. M-5989
HIŠO Z DELAVNICO v središču
Murske Sobote prodam. Telefon: (069) 23-077. M-6502
ELEKTRIČNI GRELNIK VODE, 500 1, s priključki, izdelan v IMP, in prikolico za prevoz živine, novo, prodam. Filovci 48. M-5990
IZOLACIJE — SERVIS ZAMRZOVALNIKOV!
Z izkušnjami, večletno prakso ter garancijo vam izoliram zamrzovalnik, če toči, rosi, ledeni od zunaj.
Telefon: (062) 305 150 ali 413 606. V avgustu 10-odsto-tni popust na ceno storitve.
DOMAČE RDEČE VINO prodam. Krog, Murska 50. M-5991
DVE GUMI, zimski, s platiščem za lado, dve 165-13, ruski, in dve 175-14 za prikolico, črno pločevino, I tablo 4 mm 2500-1050 (za 8 SM), ugodno prodani. Ljubitelju starin prodam star šivalni stroj singer in star televizor philips, dobro ohranjen. Miklošičeva 26, telefon: 25-128. M-5993
NAMIZNI REZKALNI STROJ prodam. Telefon: 26-607. M-5994
ZASTAVO GTL 55, letnik 1986, prodam. Ogled po 15. uri. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 50. M-5995 MALE PUJSKE prodam. Martjanci 64. M-5996
KRAVO, visoko brejo, kontrola. A, prodam. Krnci 15, telefon: 48-130. M-5998
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s priključki, prodam: Sebeborci 90 a. M-6000
BARVNI TELEVIZOR, videorekorder in pralni stroj, vse gorenje, in glasbeni stolp, vse novo, prodam. Telefon: 72-553. M-MM
REJCI KUNCEV POZOR!
Odkupujem večjo količino, kuncev.
Telefon zvečer: 77-814. M-5911
Sobe
MANJŠE STANOVANJE ali sobo v Lendavi ali njeni biližini iščem. Sem samski fant, miren, nekadilec, nealkoholik, zaposlen v Lendavi. Grem tudi za sostanovalca. Ponudbo pošljite na upravo lista pod REDEN PLAČNIK. M-5541
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI oddam v najem za pet let, za vzdrževanje stanovanja. Informacije po telefonu: 77-Tli. M-5939
OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice ali garsonjero v Murski Soboti ali Rakičanu išče samski zdravnik. Plačam zelo dobro. Ponudbe na upravo lista. M-5980
UMRLA JE NAŠA DRAGA MAMA IN OMA
SALON CVETJA CIPOT, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA 4 a OBVEŠČA CENJENE STRANKE, da bo delovni čas do 20. avgusta od 8. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Po 20. avgustu bo odprto spet od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 13.
ure.
SVOJE ŽELJE—NAROČILA, LAHKO SPOROČITE
TUDI PO TELEFONU: 22 193.
Zaposlitve
BIFE SINIC, ZENKOVCI, takoj zaposli dekle, priučeno ali z veseljem do dela v gostilni, ostalo po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. M-5891
ŽENSKO, DEKLE ALI FANTA za občasno pomoč sprejmemo. Gyorfi, vrtnarstvo (nasproti avtobusne postaje). M-5904
KV KUHARJA(-ICO) ZAPOSLIMO. OD 600.000.— din. Telefon: (062) 74-121. M-5937
KAKRŠNOKOLI. POPOLDANSKO ZAPOSLITEV iščem. Ponudbe na upravo lista. M-5979
Razno
I HA NJIVE IN 1 HA TRAVNIKA V VUČJI GOMILI oddam v najem za daljši čas zaradi smrti lastnika. Ludvik Talijan, Tešanovci (pri Dajčevih). M-5794
MLAJŠO UPOKOJENKO ZA POMOČ IN OSKRBO STAREJŠEMU MOŠKEMU iščem. Protiusluga hiša in vinograd. Naslov v upravi lista. M-5857
OBRTNIKI, GOSTILNIČARJI IN AVTOPREVOZNIKI! Vašo administracijo in knjige bo uspešno vodil upokojen računovodski, davčni in pravni strokovnjak. Pogoji ugodni. Telefon: 23-408, M-5880
ŽENSKO, staro od 45 let naprej, upokojenko ali vdovo, išče upokojenec s stanovanjem za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. M-5894
OGLAS V cestniku zanesljiv uspeh!
IZGUBLJENO!
Izgubil se je nemški ovčar. Uboga na ime HIKO. Informacije sporočite po telefonu: (069) 82-394. IN-16971
FANT, star 27 let, s svojo hišo, išče, dekle ali žensko primernih let. Pisne, resne ponudbe pošljite na upravo lista pod »LEPŠE JE, ČE STA DVA«. M-5956
HIDROIZOLACIJA ZIDOV BREZ IZKOPAVANJA - Z VBRIZGANJEM: izolacijo ravnih streh, drenaže in izolacije prostorov, v katere pri -HAJA VODA, OPRAVLJA Janez Hak, 69223 Dobrovnik 244. M-5598
POSREDUJEMO KONSIGNACIJSKO PRODAJO MOTORNIH ŽAG HUSQVARNA. SERVIS TOMOS, Čopova 26, telefon: 21-946. M-5919
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 077065, izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota. Terezija Gi-der, Jurij 10. M-5925
IZDELUJEM STISKALNICE ZA GROZDJE, hidravlične in navadne. Možnost plačila na obroke. Izdelava po solidni ceni, kakovostno in z garancijo. Zlatko Kračun, Varaždinska 65, p. Nedelišče, telefon: (042) 831 -928, M-5932
ZEMLJIŠČE 1,70 ha dam v najem. Pongrac, Prosenjakovci 45. M-5975
VESTNIK
VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Sabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevaoka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov
Komisija za delovna razmerja pri OŠ Miško Kranjec Velika Polana objavlja naslednja dela in naloge
— učitelja slovenskega jezika— srbohrvaškega jezika—knjižničarstva,
— 2 (dva) učitelja za delo v oddelkih podaljšanega bivanja (določen čas — od 1. 9. 1988 do 31. 8. 1988).
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje ZOŠ.
Prednost bodo imeli kandidati z bivanjem v kraju službovanja. " Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v 8 dneh na naslov; VIZ Lendava, tozd OŠ Miško Kranjec, Velika Polana.
Mari ja Turza
POKOPALI SMO JO V DRUŽINSKEM KROGU V TOREK, 2. AVGUSTA 1988, NA SOBOŠKEM POKOPALIŠČU.
M. Sobota, Puconci, 2. avgusta 1988
VSI NJENI
STRAN 18
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
Male oglase in zahvale sprejemamo do sobote — za objavo v naslednjem tednu. Delovni čas od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
Ni te na polju več, ne na travniku, ni te v vinogradu, ne na vrtu. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, samo sonce, ki ne ugasne.
V SPOMIN
7, avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Martin Ritlop
z Gornje Bistrice 92
Ne moremo se sprijazniti z usodo, da te od nikoder več ni. Ostali sta praznina in tišina, ostal je le nepozaben spomin, vendar si v naših srcih in tu boš ostal do konca naših dni.
Hvala vsem,' ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena Rozalija, hčerki Nada in Cilka z družinama ter vnukinja Jožica z družino
Potujemo po tej dolini nasproti pravi domovini. Naj nam bo zmeraj pred očmi, da pot konča se v večnosti, v duhu s teboj bomo živeli in vedno v lepem spominu te imeli.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Janez Bagar
iz Otovec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem tistim, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS in GD za poslovilne besede ob odprtem grobu ter gasilcem iz Otovec in Mačkovec.
Otovci, 28. julija 1988
Žalujoči: žena Gizela, hčerka Irma z možem Štefanom, vnuk Štefan in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je zapustil naš oče, tast, stari oče, brat, stric in boter
Franc Broder
iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter kolektivom DO Mura, tozd Perilo, tozd Oblačila, Obrtnega podjetja Kroj, Potrošnika, tozd Merkur, mesne industrije, tozd Klavnica, KG Rakičan, EE M. Sobota in Aeroklub M. Sobota za podarjene vence ter predstavniku 00 ZSS, tozd Perilo za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota, 5. julija 1988
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
30. julija sta minili dve leti žalosti, odkar nas je zapustila naša mama, tašča, stara mama, sestra in sorodnica
Marija Broder
roj. Šiplič iz M. Sobote
Hvala vsem, ki se je še spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče.
VSI NJENI
V SPOMIN
10. avgusta je minilo žalostno leto, odkar je prenehalo biti srce mojega dragega moža in očeta
Karla Roudija
trgovca prodajalne Borovo iz Rakičana
Še vedno slišimo tvoj glas in čakamo, da se vrneš, a ostaja le praznina, ki jo polni bolečina.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu.
ŽALUJOČI: ŽENA MARIJA IN OTROCI Z DRUŽINAMI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Štefan Hozjan
iz Gomilice
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, sorodnikom, botrini in prijateljem za darovano cvetje, sv. maše ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala dr. Carju za požrtvovalno skrb med boleznijo, patronažnemu osebju ZD Turnišče, g. Ratniku in g. Gjuranu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govorniku KS tov. Tkalcu za poslovilne besede in sodelavcem Gorenja IMO iz Lendave.
Vsem še enkrat — hvala!
VSI. KI SMO TE IMELI RADI
Za vedno nas je zapustila naša draga
ZAHVALA
Rozina Lebar
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tihi boli pospremili do njenega preranega groba, darovali veliko prelepega cvetja, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, predstavniku KS Lendava in predstavnici kolektiva Pomurskih lekarn za tople besede slovesa.
Prisrčna hvala pevskemu zboru iz Srednje Bistrice za odpete žalostinke in vsem, ki ste nam skušali olajšati našo globoko bolečino.
Lendava, 17. julija 1988
ŽALUJOČI: MOŽ LUDVIK, HČERKA BREDA Z DRUŽINO IN DRUGO SORODSTVO
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 77. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
> FT • »V
Viktor For jame
.	iz Motovilec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste prišli od blizu in daleč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem, za'odpe-te žalostinke, GD iz Motovilec in Dolnjih Slaveč, DO Emona, DE Pšata pri Ljubljani, društvu upokojencev in vsem govornikom za ganljivo slovo.
Žalujoči: hčerki Kristina z možem francem, Rezka z možem Dragom, sin Franc z, ženo Marjano ter vnuki Franc z ženo Cvetko, Drejči, Branka, Igor in pravnuk Denis
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, bila je prej tako prijazna, zdaj odljudna, tuja se nam zdi.
V SPOMIN na dragega sina
Tončka Svetca
iz Dolenec
1. avgusta je minilo pet žalostnih let, odkar si za vedno odšel od nas. Tvoj dom, ki si ga imel rad, je samoten in poln krute resnice, da se nikoli več ne vrneš. Želimo ti večni mir.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje na njegov prerani grob in prižigate sveče.
ŽALUJOČA MAMA IN VSI, KI SO GA IMELI RADI
Marija Brunec roj. Domjan iz Dokležovja 70
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. duhovniku in pevcem za pogrebni obred in odpete žalostinke, pevskemu zboru kuda Štefan Kovač, govorniku iz KS, sodelavcem kolektiva Mure, ZGEP Pomurski tisk in bolnišnice M. Sobota.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni naš je komaj v 52. letu starosti zapustil dragi mož, oče, sin, dedek, tast, zet in brat
Anton Peterka
iz Kroga
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali številne vence in šopke ter ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družinam Olaj, Jelenovec, Gaber in Kolman-ko ter vsem sorodnikom, ki so nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS, gasilcem, sodelavcem SGP Pomurje, DO Mura, tozd Perilo in tozd Ženska oblačila. Iskreno se zahvaljujemo medicinskemu osebju ušesnega oddelka v Rakičanu, kjer so mu lajšali bolečine in mu stali ob strani v njegovih zadnjih, težkih trenutkih.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Krog, 23. julija 1988
Žalujoči: žena Irma, hčerki Majda in Cvetka z družinama, starši, tast in tašča ter brata in sestri z družinami
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti.
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
21. junija so minila štiri leta, ko nas je zapustil naš dragi
Tonček Peterka
iz Kroga
Še vedno ne moremo dojeti resnice, da si odšel in se nikoli več ne boš vrnil med nas. Tvoj korak je obstal, glas onemel. V našem domu je praznina, v naših srcih bolečina, ki ne bo nikoli minila.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: mama, sestri Majda in Cvetka z družinama ter stari starši
VESTNIK, 11. AVGUST 1988
STRAN 19
v besedi in sliki
--MARTJANCI_____________
NOVA AVTOCISTERNA
Pod pokroviteljstvom sozda ABC Pomurka so v Martjancih minulo nedeljo pripravili večjo slovesnost ob prevzemu nove gasilske avtocisterne, za katero so odšteli kar 50 milijonov dinarjev. Polovico je prispevala samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari, nekaj denarja so primaknile delovne organizacije, preostala sredstva pa so zagotovili na območju krajevne skupnosti.
Na slovesnosti, ki so jo s kratkim kulturnim programom obogatili pionirji, so poudarili, da z nakupom avtocisterne na območju Krajevne skupnosti Martjanci končujejo načrtno opremljanje gasilskih enot. Večja naložba bo potrebna samo še v Nemčavcih, potem pa bodo po že ustaljenem redu namenili največ pozornosti usposabljanju in preventivni dejavnosti.
Primestno Gasilsko društvo Martjanci, ki ima zadolžitve tudi za del Murske Sobote in bo čez tri leta proslavljalo 100-letnieo obstoja, je sedaj dobro opremljeno, primerne garaže pa so z združenimi močmi in sredstvi dogradili lansko leto. Ker je v kraju sedež sektorja za deset gasilskih društev, bodo toliko več časa namenili usposabljanju vseh petih desetin, najprej pa izurili posebno ekipo, ki bo zadolžena za ravnanje z avtocisterno.
Pa še na nekaj so posebej opozorili na nedeljski slovesnosti: za večjo požarno varnost naj na celotnem sektorju poleg gasilcev skrbijo tudi drugi občani!
.1. Stolnik
ŠPORT PARAPLEGIKOV
V Ljubnem ob Savinji je bilo tekmovanje paraplegikov in te-traplegikov v namiznem tenisu. Sodelovale so štiri ekipe. Najuspešnejša je ekipa Društva paraplegikov Pomurja in zasedla prvo mesto, pred Celjem, Ljubljano in Mariborom. Med 20 tekmovalci je pri tetrapiegikih zmagal Slavko Dunaj, Bojan Ciman je bil tretji, Andrej Klemenčič pa četrti.
V gramoznici na Hotizi pa je bilo medregijsko tekmovanje pa-
---BANOVCI-
Drugačna poletna noč
Plakati in lepaki so vabili na še eno »noč«. Tokrat poletno noč Banovci 88. Marsikdo je ob tem pomislil, no, še ena od takšnih prireditev. A vsi. po vrsti smo bili presenečeni. Prijetno presenečeni. Tokrat' je šlo za nekaj čisto drugega, novega, nenavadnega in zanimivega. Res je sicer, da so imeli organizatorji (Občinska turistična zveza in hotel Jeruzalem iz Ljutomera) vzornike v nekdaj popularnih Igrah brez meja, ven-
Dokaj hladna noč, pozen začetek in dolge igre so marsikateremu nastopajočemu dodobra ohladili njegov temperament, kljub temu pa so se ekipe izkazale z borbenostjo in zagnanostjo.
dar samo v organizacijski shemi iger, sicer pa so bile igre zanimive in originalne, prilagojene okolju, kjer so se dogajale — bazenu v Banovcih. Voda je bila element, v katerem so morale ekipe pokazati vso svojo spretnost, in znanje. Morali so znato ribiti, skakati, obvladati žogo ali razpolovljeno jadralno desko. Nastopilo je šest ekip: Bučkovci, Križevci, Ljutomer, Veržej, Razkrižje in Železne
raplegikov v športnem ribolovu. Organiziralo ga je Društvo paraplegikov Pomurja. Med ekipami je zmagal Maribor, pred Pomurjem I, Pomurjem II, Mariborom II in Celjem. Pri posameznikih je bil najboljši Slavko Dunaj (Pomurje) pred Francem Pintarjem (Mb) in Marjanom Sovičem (Ce). Pri ženskah pa je bila prva Marija Magdič (Pomurje) pred Ivanko Kastelic in Angelco Smi-govc (obe Mb);
F. M.
Dveri. V vsaki igri jih je nastopilo pet, šesta pa je' igrala turistično igro (nekakšna rdeča nit, v kateri so se pomerile vse ekipe) — sestavljanje napisa kraja, iz katerega prihaja. Zmagalo je moštvo (vsaj po prejetih pokalih, ki so bili enaki).
Po teh igrah, ki si jih je ogledalo okoli 1.500 obiskovalcev, pa se je nadaljevala prava poletna noč s plesno skupino M iz Maribora, modno revijo Modnega salona iz Ljutomera
in pevcema Simono Weis in Al-fijem Nipičem ter ansamblom Prerod.
Ce upoštevamo, da so bile to prve igre v Banovcih in da organizatorji še nimajo dovolj prakse, lahko ocenimo, da so nekaj čisto drugega od doslej pripravljenih noči. Z manjšimi organizacijskimi spremembami pa bodo lahko postale ena najkakovostnejših prireditev v Pomurju. Dušan Loparnik
k, - ’ 'C
Sektorske vaje v Bukovnici
LOVSTVO
Srečanje lovcev treh dežel
Zveza lovskih družin Prekmurja bo prihodnjo soboto gostitelj srečanja lovcev iz obmejnih družin treh dežel: Gradiščanske iz Avstrije, Železne županije iz Madžarske in Zveze lovskih družin Prekmurja. Udeleženci srečanja se bodo zbrali ob 8.30 pri soboškem gradu, kjer jim bodo gostitelji izrekli dobrodošlico, zatem pa si bodo ogledali Zavod za gojitev divjadi Fazan v Beltincih. Srečanje bodo sklenili z delovnim pogovorom v Lovskem domu v Križevcih v Prekmurju.
F. M.
Ione.
Poletna gneča v Jugobanki
Okoli prvega je v bankah običajno gneča zaradi izplačila plač in pokojnin, v poletnih dneh pa tudi zato, ker so med nami turisti in tisti, ki so prišli brez denarja z morja, ali pa se na dopust odpravljajo in potrebujejo zanj dodatna sredstva.
Čeprav se zaposleni v soboški podružnici Jugobanke izjemno trudijo, v pomoč pa so jim tudi računalniki, je šlo pri izplačilu francoskih in avstrijskih pokojnin nekoliko bolj počasi in tako je sredi vročega sredinega popoldneva nastala vrsta,
POŠTAR PRI
Kadar pride poštar k hiši, je običajno veselo, posebej tam okoli prvega, če ne nosi računov, ampak denar. Manj prijetno pa je poštarju v pasjih dneh in gornjemu na sliki je bilo vroče tako kot nam, ko je bilo sonce v zenitu in je živo srebro na termometru poskočilo krepko čez 30 stopinj Celzija. Posnetek Nataše Juhnov je nastal pred gostilno Mencin-gar na Krajni, na sliki pa je poštar Mirjan Sraka. Povedal nam je, da raznašalci pošte nimajo nobenih dodatkov za vročino (tako kot za mraz) čeprav so najbolj izpostavljeni vremenskih razmeram. Njegov teren je velik: pošto raznaša na območju Vanče vasi, Rankovec, Borejec, Krajne in Gederovec. Ker živi v Lipovcih,
— GD BERKO VCI-—-----------
DOBILI ORODNO VOZILO
V Berkovcih na Goričkem, majhni vasici v krajevni skupnosti Prosenjakovci, ki šteje komaj 16 hišnih številk, je bila preteklo nedeljo gasilska slovesnost, ki jo je pripravilo domače društvo ob prevzemu orodnega gasilskega vozila. Tam so bili gasilci iz okoliških krajev, predstavniki krajevne skupnosti Prosenjakovci, ki je bila pokrovitelj prireditve, tudi podpredsednik GZ Slovenije Ernest Eory. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Prosenjakovci in folklorna skupina tovarne Pletilstvo Prosenjakovci. Kroniko društva, ki je pred dvema letoma praznovalo 50-ietnico, je prebral predsednik Karel Konkolič. Za G D Berkovci je bilo pomembno leto 1963, ko so dobili motorno brizgalno, nove uniforme in razvili društveni prapor, ter leto 1980, ko so dogradili gasilski dom. Pred štirimi leti so si kupili drugo motorno brizgalno. Ker so bili nekaj let brez orodnega vozila, so se pred dvema letoma odločili za zbiranje prispevkov. Z akcijo so v naseljih Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Kančevci, Križevci, Lončarovci, Središče, Selo, Fokovci, Vučja Gomila in Čikečka vas zbrali 1,695.000 dinarjev, 100.000 dinarjev je prispevala LD Prosenjakovci, 50 odstotkov vrednosti vozila je prispeval sis za varstvo pred požari Murska Sobota, ostalo pa so zagotovili vaščani Berkovec. Orodno vozilo je stalo 6,498.500 dinarjev in pomeni za gasilce Berkovec pomembno pridobitev.
F. Maučec
Ob koncu julija so * Bukovnici izvedli gasilske sektorske
Pri Petrolu na Cankarjevi cesti v Murski Soboti že dober mesec prodajajo neosvinčen bencin. Točijo ga predvsem zato, da bi tujcem (in tudi našim voznikom tujih vozil) omogočili vožnjo. Cena je tisoč šestdeset dinarjev, tedensko ga prodajo približno tri tisoč litrov. Za razliko od navadnega je ta petindevetdeset oktanski, pridobivajo pa ga v rafineriji na Reki. Zaenkrat je to edina taka črpalka v Pomurju, upajmo, da ob konici sezone ne bodo predolge ko-
GABERJE — V Gaberju so v nedeljo praznovali 5. krajevni praznik. Najprej je bila povorka, v kateri so kmetje prikazali nekdanje in sedanje kmetijske pripomočke, nato pa so se številni obiskovalci zbrali pred vaško-gasilskim domom, kjer je bil kulturni program. Prijetno sta presenetila tako slovenski kot madžarski pevski zbor, urno pa so se zavrteli mladi folkloristi; ne madžarski in ne slovenski ljudski plesi jim niso delali težav. Seveda pa tudi brez slavnostnih govornikov ni šlo; prvi je govoril v slovenskem, drugi v madžarskem jeziku. Govorila sta enako: Gaberje je krajevna skupnost, ki (z razlilto od drugih v lendavski občini) zajema le to naselje. Pred kratkim so dali veliko denarja za obnovo mrliške vežice, zdaj pa denar zbirajo za telefonijo.
Foto: Š.S.
Skoraj ves julij so bile sobote in nedelje na mejnem prehodu v Gornji Radgoni take, kot kaže posnetek. Gneča sicer ni trajala dolgo, ponavadi po nekaj ur, toda dovolj, da je zablokirala promet v tem obmejnem mestu, bp
HIŠI
se ob delavnikih najprej z avtobusom pripelje do Tišine, kjer je območna podružnica matične pošte v Murski Soboti, nato pa nadaljuje pot s kolesom in torbo. V poletnih dneh je v njej največ razglednic z morskimi in pozdravi s planin — skratka od tam, kjer so svojci, znanci in prijatelji naslovnikov na dopustu, veliko pa je tudi katalogov knjig za člane Sveta knjige. Ko smo ga zmotili pri delu, je ravno vročal pošto pred gostilno, na njej pa je tudi edini poštni nabiralnik na Krajni. Prijetneje kot pred njo je bilo ob hladnem napitku v njej, vendar je bilo treba spet kmalu na delo. Mirjan Sraka je sedel na kolo, mi pa v službenega fička in je šel vsak na svojo stran, bb
Vaške igre v Spodnjih
Ivanjcih
Mladi iz Spodnjih Ivanjec so v nedeljo pripravili zanimive vaške igre pri gasilskem domu. V tem kraju so že tradicionalne, prispevajo pa k temu, da se mladi spoznajo in izmenjajo izkušnje. Pomerili so se v šestih disciplinah: hoji s hoduljami, postiljanju postelje, suvanju krogle, stepanju snega iz jajc, grizenju jabolk na vrvici in streljanju z zračno puško. Tekmovalo je 7 ekip: 3 ženske in 4 moške. Prvouvrščeni so prejeli poka- . le, drugi pa praktične nagrade.
Prireditev, na kateri se je zbralo veliko krajanov, zlasti mladih, so nadaljevali z veselico, za dobro razpoloženje pa je poskrbela glasbena skupina Vzmet. L. Kramberger
Bakovci pred Dokležovjem
Nogometni klub Tišina je pripravil turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva. Rezultati — Bakovci : Tišina 3:0, Dokležovje : Radgona 2:1, Tišina : Radgona 4:2 in Bakovci : Dokležovje 3:2. Prvo mesto so osvojili nogometaši Bakovec pred Dokležovjem, Tišino in Radgono ter prejeli prehodni pokal krajevne skupnosti Tišina. Turnir prijateljstva, kot so ga poimenovali, naj bi bil odslej tradicionalen.
POLANA
Izkupiček za vaške objekte
Čeprav prireditev »Mlačev z maganjarom«, ki sojo v minulem mesecu pripravili v Polani, ni bila pridobitniško naravnana, nas je zanimalo, koliko denarja se je nabralo in za kaj ga bodo porabili.
Organizator se je najprej pohvalil, da je za izvedbo mlačve tako in drugače poskrbelo okrog sto vaščanov, večina domačij pa je prispevala dobrote. Izkupiček — šest milijonov dinarjev — bodo porabili za gradnjo prizidka pri vaško-gasilskem domu ter dokončno ure “'e.v pališča.