. xr::.!l:'-;-CA c 11195!. CEUU ■■MH Glasilo delavsk_a„ ^tiiiiiiiHsiiiiigmimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiniiiimr Izdaja Tovarna emajlirane posade vsako drugo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado- Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 25-25. Rokopisov in slik ne včačamo. Časnik izhaja v. nakladi 5.000 izvodov in ga dobijo, vsi član j, kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« V Celju. LETO VII — ŠTEVILKA 1 CELJE, 5. januarja 1903 Zaključek rekonstrukcije SLAVNOSTNEMU ZA\&IUČILU PRVEGA DELA PRVE ETAPE NAŠE REKONSTRUKCIJE. KI JE BIL ZA PRAZNIK REPUBLIKE, SO PRISOSTVOVALI PODPREDSEDNIK ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE FRANC LESKOŠEK — LUKA, SEKRETAR ZA INDUSTRIJO IN OBRT IS LRS SILVO HRAST. PREDSEDNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE MIRAN CVPNK, SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA ZK FRANC SIMONIČ. PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE JOŽE JOŠT IN DRUGI PREDSTAVNIKI DRUŽBENEGA IN POLITIČNEGA ŽIVLJENJA. I Slavnostna seja je bila v celoti posvečena zaključku rekonstrukcije, ki smo jo skorajda \ celoti opravili z lastnimi ■ sredstvi. Ko je predsednik sikirpšjine našega podjetju govoril o preteklih dneh, je posebej poudaril prizadevnost slehernega člana kolektiva. Oh koltu svojega govora je naglasil, da ne nameravamo zasanjam zaspati na doseženem, marveč že snujemo nove načrte y.a prihodnost. Zategadelj pričakujemo večje razumevanje 'seli merodajnih forumov. Ko so si ugledni gostje oglecsli rekonstruirane obrate, je spregovoril sekretar okrajmga komiteja ZK tovariš Franc Simonič, ki je med ostalin'dejal: Iskreno vam čestitam k dosizenim rezultatom pri rekonstrukciji vašega podjetja, sa, vem. kako naporno delo ste imeli. Nekateri ste bili nejevljui zastran kritičnih besedi. ki smo jih kdaj pa kdaj iz rt .1 i iia vaš račun. Povedati pa moram, da niso imele nikolillalbega' namena. Hotel hi še naglasiti, da ste — kakor mi j naročil tovariš Leskošek, naj vam povem — ujeli poslednj vagon zadnjega vlaka, ki pelje v lepšo prihodnost. Mi vem), da so bila vaša osnovna sredstva do kraja izčrpana. V pjspešeni obnovi je razumljivo prišlo do nekaterih ekseesjv, katere je pa uspel kolektiv sam pravočasno odstranil. Že danes se pozna rta vaših osebnih dohodkih prizadevost in vloženo delo v mehanizacijo vašega podjetja. In vise tega v polni meri zavedate, zato sem prepričan, da bate gradili še naprej, saj obnova podjetja, kot je vaše. ijma drugega namena kot boljšo, cenejšo in sodobnejšo ptiizvodnjo in hkrati s tem tudi višje osebne dohodke. VI. Invalidi In njihovo mesto v sodobni proizvodnji Dne, 12. in 12 decembr?. se.je .vrš?"®, v. .LjidAjEpš X .republiška konferenca o rehabilitaciji invalidov z namenom, da zainteresira javnost in vse odgovorne organe ter organizacije s to pomembno dejavnostjo, kakor tudi za uskladitev mišljenj in poenotenje akcij. Konferenco je# sklical iniciativni odbor za konferenco o rehabilitaciji invalidnih oseb v Sloveniji. Konferenci so prisostvovali Lidija Šentjurc, delegat zveznega odbora SZDL, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Stane Kavčič, sekretar CO ZSJ Olga Vrabič, podpredsednik IS LUS dr. Jože Vilfan, pomočnik sekretarja ZIS za zdravstvo in socialno politiko Božo Pavlovič, člani IS Milan Košmelj, Boris Kocjančič, Silvo Hrast in drugi. Podpredsednik Zvezne Ljudske skupšne Franc Leskošek-Luka in sekretar Okrajnega komiteja ZK Fran Simonič si v spremstvu članov našega kolektiva ogledujeta obral V uvodnem izvajanju je 'tovariš Kavčič nakazal važno dejstvo sovpadanje konference v čas, ko široke množice, upravljale! in proizvajalci težijo k vedno aktivnejšemu udejstvovanju pri reševanju aktualnih problemov s tem, da potanko analizirajo dosedanje dosežke 'In iz tega izvajajo zaključke z,a nadaljnje delo. Nazoren prikaz te situacije vidimo v množičnih razpravah o novi ustavi, ki bodo vsekakor — v skladu z današnjo razvojno stopnjo — izzvali vse vegjo samoiniciativo naših ljudi in nekoliko zmanjšali razne ciržavno-adminiistrativne regula-tive. V dosedanjem delu o invalidski problematiki nakazuje tov. Kavčič dva vidika. Prvič pomemben razvoj na področju ožje medicinske rehabilitacije, šolstva, vzgoje in sistematike, kar tudi v bodoče ne smemo zanemariti, temveč stremeti za vzpostavljanjem' še višjega nivoja predvsem sistematike in metodike. Drugi vidik je v doslej zelo poudarjeni zaščitni funkciji ogroženih oseb v tem smislu, da je skupnost oziroma država s predpisi in uredbami skrbela za pomoč in zaščito ogroženih oseb. Čeprav je drugi vidik še vedno aktualen, bo v bodoče manj pomemben, kakor etika .medsebojnega samoupravnega razumevanja, ki bo temeljila bolj kakor napisani zakoni na našem spoznanju, razumevanju in zavesti, na osnovi katerih bo naj višji princip hitro in aktivno vključevanje invalidnih oseb v delovni proces. Pri tem bo treba stremeti k sodobnejšim proizvodnim metodam in sodobnejšim proizvodnim sredstvom, ker bo reintegracija invalidov uspešnejša in bolj ekonomična kakor v dosedanji praksi, ko smo dostikrat priučevali invalida v razne obrtne in manu-fakturne dejavnosti, za katere v industriji potem pogosto ni bilo najti ustreznega dela. Tov. Kavčič nadalje navaja, da uvajanje modernih proizvajalnih sredstev ni predvsefn materialni problem, ampak problem pravilne orientacije in sinhronizacije z razvojem ekonomike, ker se vendar v Sloveniji investira skupaj z amortizacijo okrog 100 milijad v modernizacijo in razširitev sredstev za delo. Invalid, vključen v sodobni delovni proces, bo upravičil svojo rehabilitacijo z res ekonomskim (Nadaljevanje na 7. strani) Presežen plan za leto 1962 20. DECEMBRA SMO IPOLNII.I REBALANSIH ANE PLANSKE OBVEZNOSTI ZA . ETO 1962. DO KONCA LETA SMO PRESEGLI PLAN IN DOEGLI ZA PRIBLIŽNO II ODSTOTKOV VEČJO PROIZVOD JO KOT V LETU 1961. PRESENEČEN JE BIL TUDI PLANiZVOZA. Situacija v našem podjetju se Je proti koncu leta iz dneva v dan boljšala. Da je temu resnično tako, govori najbolj prepričljivo Podatek, da se je v zadnjih dveh mesecih preteklega leta dvignila storilnost za 6 odstotkov v primerjavi s storilnostjo v letu 1961. Tudi planske obveznosti smo Poslednji čas stalno prekoračeva- li. kar je nedvomno odraz zaključka prvega dela rekonstrukcije. Razveseljivo je tudi, da se jtpoboljšal dohodek podjetja od tiega dne, ko smo proizvodnjo niaterih neakumulativnih izdelki? zamenjali z izdelki, ki prinaša podjetju večji dohodek. To dstvo je zagotovilo, da nam v phodnje ne bo treba več govori o znižanju osebnih dohodkov, brati se pa nadejamo boljšega rmerja v prihodjem letu med obnimi dohodki in skladi. Pred kitkim so se v podjetju posvečali o okvirnem idejnem na- črtu za nadaljevanje rekonstrukcije. Ugotovili so, da je naposled nuja, da spremenimo investicijsko politiko v prid nekaterim objektom, ki sicer nimajo neposrednega vpliva na povečan bruto produkt podjetja, so pa neogibna. Omenjajo jedilnico, garderobe, ventilacijske naprave, stanovanja in podobno. Vsporedno s tem moramo nenehno mehanizirati obstoječe tehnološke postopke, kar bo poleg orodjarne, za katero je elaborat že v delu, naša največja skrb v prihodnje. Pri mehanizaciji je predvsem misliti na izboljšanje postopkov, pocenitev proizvodnje, uvajanje novih izdelkov in postopno avtomatizacijo. Čeprav je bilo preteklo leto za naše podjetje eno najtežjih, je vendarle za nami in zadovoljni smo lahko z delom, ki smo ga navzlic nenehnim težavam zadovoljivo opravili. Pred nami so nove naloge. V tem letu bi hoteli doseči deset milijard bruto produkta in hkrati tudi nadaljevati z deli pri rekonstrukciji podjetja. Nalog torej ni malo. Sodimo pa, da jih bo kolektiv, kakršen je naš, zmogel. In naposled ne smemo pozabiti, da hočemo v prihodjem letu doseči milijon dolarjev iztržka s poslovanjem v tujini. Izvoz bo moral biti v prihodnje na našem spisku obvez med najvažnejšimi. S. Plan proizvodnje za leto 1963 sprejet Na zadnjem zasedanju skupščine je bil sprejet plan proizvodnje za leto 1963. Pred zasedanjem skupščine šo o planu razpravljale vse EE ter daje svoje pripombe — šele nato ga je skupščina potrdila. Po tem planu bomo v prihodnjem letu dosegli bruto promet 10 milijard dinarjev. Glede izpolnitve plana v •letu 1963 je dan poudarek vsestranskemu varčevanju kakor tudi to, da se razpoložljivi skladi uporabijo prvenstveno za kritje obvez, iskati pa je treba tudi možnosti za dodelitev novih premostitvenih kreditov. O planu bomo podrobneje še pisali. © EšmatfiheC' REFERAT NA SITUACIJSKI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV Gospodarska analiza podjetja KOT JE NAVADA, DA NA VSAKEM POSVETOVANJE PREGLEDAMO RAZMERE IN POGOJE POD KATERIMI SMO DELALI, TAKO JE TUDI PRAV, DA PRESODIMO KAJ IN KOLIKO SMO NAREDILI V TEM ČASU V NAŠEM PODJETJU IN KAKŠEN JE BIL USPEH TEGA DELA. MISLIM, DA NASA SITUACIJSKA KONFERENCA NE BI BILA POPOLNA, CE NE BI NA NJEJ PREGLEDALI, KAKO JE NAŠE PODJETJE POSLOVALO, S KAKŠNIMI TEŽAVAMI SMO SE PRI TEM SREČEVALI, KAKO SMO JIH USPEVALI REŠEVATI IN KAJ SMO SE PRI TEM NAUČILI. Podatki, ki naj služijo za osnovo pri naši gospodarski analizi podjetja, seveda niso popolni in vsi. To gospodarsko poročilo oziroma analiza se ne more primerjati s poročilom finančnega sektorja, zajema le bistvene točke za našo nadaljnjo razpravo. Za poslovno leto 1962 si je podjetje postavilo obvezo izdelati 19.500 ton proizvodov v skupni vrednosti 10.324 milijonov. Ce te podatke primerjamo z izvršitvijo proizvodnih nalog v letu 1961 potem vidimo, da smo planirali povečanje po tonaži za 18,2 % po vrednosti pa za 23,9 %• Vzroki za tako visoko obvezo v družbenem planu so bili v glavnem sledeči: % Podjetje je računalo, da bodo investicijska dela v prvi etapi rekonstrukcije po programu in predvidenih rokih zaključena. • Podjetje je upravičeno pričakovalo povečanje potreb po .raznih izdelkih investicijskega značaja, ker v predhodnih letih nismo mogli zadovoljiti teh potreb na tržišču. • V tem planu je podjetje tudi upoštevalo planirano povečano povečanje produktivnosti po zveznem družbenem planu. 0 Za pokritje obvez po investicijskem .programu je bilo nujno, da podjetje planira svojo proizvodnjo v taki višini, da bi z delom ustvarjenega dohodka te obveze pri financiranju investicij pokrivalo. • Nemajhno vodilo po tako visoki planski obvezi pa je bila tudi želja podjetja, da s povečano proizvodnjo čim prej zodosti finančnim potrebam v investicijskem programu. Te planske obveze pa je podjetje v šestih mesecih leta 1962 izpolnjevalo takole: januar februar marec apnil maj junij skupaj 91% 93,2 % 96 % 95 % 84 % 97,4 % 93,5 % 88,2 % 92 % 90 % 92,8 % 87,2 % 92 % 92% količin, po vred. Vzroki, da podjetje prvič v zadnjih desetih letih ni izpolnjevalo svojih planskih proizvodnih obvez pa so v glavnem sledeči: 1. Nove kapacitete po investicijskem programu niso bile v predvidenih rokih stavljene v pogon. Del strojev in naprav ni bil pravočasno izdelan in to pri domačih in inozemskih dobaviteljih. V izdobavo drugih pa podjetje samo prisililo zaradi nejasnega deviznega, in finančnega položaja. 2. Proste kapacitete za proizvodnjo izdelkov investicijskega značaja se niso mogle izkoristiti zaradi omejitve nabave teh izdelkov s strani naših kupcev. Marala se je ukiniti druga izmena pni proizvodnji kotlov za centralno kurjavo, za daljši čas se je ustavila proizvodnja sanitarnih izdelkov, skoraj popolnoma pa se je opustila proizvodnja garderobnih omaric in jeklenk za butan. 3. Dolgoletno vedno večje in intenzivnejše koriščenje strojnega parka in naprav po vojni je doprineslo, da je prišlo poleg že znane starosti do vedno večje neskladnosti v kapacitetah in do izrabljenosti. Izredne obremenitve so doprinesle, da so se poedini ključni stroji in naprave trošili, največkrat tudii preko strojnih zmogljivosti in tako je .prišlo do okvar. Te okvare pa so se pokazale v polni meri šele takrat, ko je bilo potrebno zaradi rekonstrukcije v glavnem vsi sklepi, ki se sprejemajo za nazaj, negativno vplival. Cene prehrambenih artiklov na tržišču pa tudi niso bile najbolj ugodne. 10. Zaradi omenjenih vzrokov podjetje ni izpolnjevalo svojih planskih proizvodnih obvez. Kolektiv je postajal nezadovoljen — nervoza in malodušnost sta vplivali na kolektiv tako, da tudi takrat, ko .hi planske obveze lahko izpolnjevali, tem nismo bili več kos. in uvedbe novih linijskih postopkov skoraj vse stroje prestaviti. Morali so jih popraviti, kar pa je vplivalo na padec proizvodnje. 4. Pri sprejemanju planskih obvez na naših strojih in napravah podjetje ni računalo s čini-teljem človeka in da je tudi za njega, kakor za stroje, potreben določeni čas, da se tem strojem in novim pogojem dela privadi. 5. Pri prehodu iz več ali manj »obrtniškega« na linijski način proizvodnje, pri tej preokretnici se je premalo upoštevalo, da so naši delavci navajeni proizvajati po starem načinu, saj jim je bil ta v krvi. Pri prestavitvah v linijsko proizvodnjo bi morali te ljudi priučiti o prednostih in načinih take proizvodnje in to v obratih samih in preko našega izobraževalnega centra. Tudi pravilno nagrajevanje je lahko močan čini-telj. 6. Domače tržišče je tudi v letu 1962 zahtevalo sprememlbo asortimenta. Večje zahteve so bile po oblikovani posodi. Ta pa potrebuje dosti več časa za obdelavo, večji strojni park in kvalificiran ter visoko kvalificiran kader. 7. Forsirani izvoz je zahteval po teži vedno lažje, za proizvodnjo pa komplicirane izdelke, kar je zmanjšalo proizvodnjo enostavnejših izdelkov. 8. V prvem polletju letošnjega leta je bila tudi preskrba s surovinami, ki jih uvažamo, zelo neredna. Poleg tega pa smo morali Da se povrne elan in volja do dela, se je kolektiv v juliju odločil, da svojo letno obvezo zniža in sprejme nov — rebalansiran plan za leto 1962. Ta je predvideval proizvodnjo 7 % več od izvršitve v letu 1961 in za 10 % manj od prvotnega plana. Ta prebalansiran plan pa se je izpolnjeval po posameznih mesecih takole: in razumljivo izvozni oddelek bodo morali doprinesti svoj delež. 12. V proizvodnji za domači trg moramo izpopolniti naš dosedanji asortiment z novimi, modernimi in praktičnimi izdelki. Predvsem v onih grupah proizvodov, kjer so naši izdelki zastareli, nepraktični ali pa se zaradi višje živilenske ravni potrošnika izgubljajo v pozabo in polagoma zahteve zanje upadajo. 13. Jasno nam je, da bomo na tržišču uspeli le z naprednimi in kvalitetno neoporečenimi izdelti. 2e prej omenjeni negativni pojavi pa so imeli odraz tudi v povečanju sekunda in terca kvalitete. Na slabo kvaliteto je gotovo vplivala velika flufctuacija delovne sile, saj je bilo v devetih mesecih na novo sprejetih 375; 189 oseb pa je zapustilo naše podjjetje. Vsi ti delavci so .bili vključeni v proizvodnjo, niso pa bili v dovolj -ni meri deležni praktičnega in teoretičnega pouka, katerega bi julij avgust september oktober november Skupaj 100 % 108 % 103 % V četrtek, 20. decembra je bil ta plan izpolnjen. Iz vseh teh pokazateljev vidimo, da je rebalans plana bil utemeljen, da je kolektiv zopet dobil samozaupanje, kar dokazujejo rezultati proizvodnje in preseganje planskih obvez. Naše gospodarsko poročilo ne more biti popolno, če kritično ne pregledamo vseh prvin, ki vplivajo na razvoj in rast podjetja. 109% menjati tudii dosedanje dobavitelje ;z Italije in Nemčije z dobavitelji iz Anglije in deloma Avstrije. Pločevina iz Anglije pa je prihajala tudi z dvo in pol mesečno zamudo. 9. Sama organizacija pri uvajanju linijske proizvodnje ni hila dovolj študijsko pripravljena. Nesinhironizirane zmogljivosti strojev postavljenih v linijo, ali ne v dovdijni meri preštudirano delo delavcev, ki so delali na teh strojih z večjo zmogljivostjo. To je negativno vplivalo na razpoloženje, ker so nekateri prejemali nižje osebne dohodke kakor prej. Ljudje pri strojih niso bili seznanjeni s prednostmi linijske proizvodnje, niso bili primemo strokovno pripravljeni, nismo jih znali v zadostni meri pritegniti, da bi linijsko proizvodnjo osvojili in vzeli za svoj cilj. Če dodamo še napore, ki so jih delavci morali prenašati zaradi rekonstrukcije, ko smo jim med delom prestavljali stroje in podirali strehe nad glavami, potem nam lahko postane jasno, kje so bili vzroki negodovanja 17. maja. Pri izplačilih v tem mesecu tudi ni bilo več razlik, katere smo prejemali v februarju, marcu in aprilu za prvo tromesečje. Ukrep naših samoupravnih organov, da se obračunske osnove povišajo za 8 din pri najnižjih delovnih mestih, pni delovnih mestih z višjimi obračunskimi osnovami pa sorazmerno manj, je sicer bil pozitiven. Toda sprejeli smo ga za nazaj in je tudi kakor Od desne proti levi sedijo podpredsednik ObLO Jože Jošt, orgari-zacijski sekretar OK ZKS Marolt, sekretar Občinskega komitea ZK Celje Stane Divjak, glavni direktor Vladimir Veber in organizacijski sekretar Ivan Kramar 11. Kolektiv se je vedno zavedal važnosti ustvarjanja deviz za našo družbo. Tako je skozi vsa leta polagal posebno pozornost izpolnjevanju svojih izvoznih obveznosti. Celo v kritičnih mesecih prvega polletja je bil izvozni plan vedno izpolnjen. Po prvotnem družbenem .planu je bilo predvidenih za izvoz 1.300 ton naših izdelkov ali za 236 milijonov deviznih dinarjev. Izvozne obveze so v rebalansu ostale iste. V drugem polletju je kolektiv sprejel še dodatne izvozne Obveznosti tako, da se bi do konca leta izvozilo 1.500 ton v skupni vrednosti 261 milijonov deviznih dinarjev. Večina asortimenta emajlirane posode za izvoz so sami komplicirani izdelki. Zaradi tega in ker podjetje nima ugodnega obračunskega tečaja, je izvrševanje obvez gotovo v breme kolektiva. Kljub temu pa se zavedamo dolžnosti do naše družbene skupnosti. V želji, da bi izvoz v naslednjih letih še povečali, je potrebno, da se na tržišču pojavimo tudi z novimi izdelki. To zahteva dodatne napore, katerim bomo kos le z dobro urejeno službo v oddelku za osvajanje, z izdelanim perspektivnim programom za več let vnaprej. Tehnologi, sama proizvodnja no tovarno v Libojah in Gorenjem iz Velenja, tako da za njih izvažamo in obdelujemo inozemsko tržišče. 15. Ob popolnem izkoriščanju notranjih rezerv strojnega panka in proizvodnih zmogljivosti ljudi je nastopilo obdobje, ko se občutno pozna — tovarna je stara, tehnično v mnogih pogledih zastarela, ne more več v .polni meri stopati v korak z izsledki sodobne obdelave in proizvodnje. Prvi del prve etape naše rekonstrukcije je sicer končan, vendar ni zaključen kot celota. Obnavljanje strojnega parka se mora energično nadaljevati, če nočemo, da bodo zastoji in padec-storilnosti vsakodnevni pojav. Skoraj vsi proizvodni stroji imajo ■' predvojne letnice izdelave. Za primer navajam samo 44 strojev v EE 1, s katerimi je položaj sledeč: od teh Strojev ima letnico izdelave do leta 1910 od — do leta 1920 od — do leta 1930 od — do leta 1940 od — do leta 1950 od — do leta 1960 20 % strojev 23 % strojev 32 % strojev 14% stroje» 4 % strojev 7 % strojev jim morali posredovati vodlni ljudje v obratih in naš izobrsže-valni center. Dobro pripravljen pouk in poučevanje bi se vsekakor v veliki meri odrazila na b>lj-ši kvaliteti naših izdelkov. 14. Z namenom, da se v laši državi dvigne proizvodnja, dt se obstoječe kapacitete boljše izkoristijo in da se sama proizvodi j a poceni, so zvezni organi na pd-lagi analiz priporočili povezova- nje — integracijo raznih podjtij. Integracija je umestna smo takrat, če temelji to poslovno povezovanje n.a ekonomski koisti tako za podjetje kot za družb. V našem kolektivu se je o em razpravljalo, bili pa smo v .jre-cej neugodnem položaju, to pa zaradi tega, ker smo od vseh »m sorodnih podjetij eno od najvč-jiih. Ko pa sta izrazila želje po integraciji kolektiva GORENJE i,n GORICA, smo pričeli o tem tesneje razpravljati. Tem posvdevanjem so se pozneje priključili še GORAN iz Zagreba in tovana BLAGOJEVIČ iz Smedereva. Zal do sedaj še ni prišlo do korishih rezultatov, to pa zaradi tega, cer nekatera podjetja, ki proizvapjo enake ali slične izdelke, niso želela iskrenega sodelovanja. Za naše podjetje je vsekakor vaho, da najdemo skupen jezik s solidnimi podjetji, ker bi na ta n£in lahko povečali in pocenili rdšo proizvodnjo. Sodelujemo že s podjetji, ki nam izdelujejo razne izlivke, is-pelo nam bo pa to razširiti šena izdelavo raznih ročajev itd., s ie-mer bi sprostili strojne zmogji-vositi za izdelovanje .drugih izdelkov. Povezali smo se tudii s keranič- Iz tabele lahko tudi vidimo, da je bilo 23 % strojev izdelanih pred prvo svetovno vojno, 89 % pa pred drugo svetovno vojno. Razumljivo je, da je za vzdrževanje takega strojnega parka, potrebno mnogo truda in mnogo denarja. Podjetje troši okrog četrt milijarde za najnujnejša popravila in vzdrževanje takih strojev. Poleg tega pa tak strojni part nikoli ne more doseči zmogljivosti novih, tehnično izpopolnjenih strojnih naprav. Nič boljši ni položaj s strojnim orodjem, katerega bi morali ali zamenjati ali generalno popraviti, pri tem pa bi seveda morali upoštevati nove tehnološke postopke, predvsem v tehniki vlečenja in oblikovanja. Nujno je potrebno, da v najkrajšem času preidemo k pripravam za izvajanje naslednjih etap rekonstrukcije, ker se nam lahko v nasprotnem slučaju zgodi, da bodo srbroji in naprave prvega dela rekonstrukcije zastareli preje, preden bo celotna rekonstrukcija gotova. V glavnem vsa nova industrija Jugoslavije, ki je šla s svojim hitrim razvojem napredka po skoraj najnovejših tehničnih dogajanjih, je bila v veliki meni izgrajena na škodo, odnosno v breme že obstoječih podjetij. Prišlo je do velikih razlik -novo staro, pri izkoriščanju kapacitet in osebnimi dohodki. Ko smo se že vključili v splošen razvoj, ko smo pričeli obnavljati pod" jetje, je prav da poudarimo, da smo zaključili prvi del prve etape rekonstrukcije z lastnimi sredstvi, da bomo pa lahko uspešno nadaljevali to delo samo v slučaju, da nam družba priskoči n» pomoč. Vsa sredstva v letih 1962 in 1963 namenjena za sklade podjetja so skoraj v celoti rezervirana za odplačevanje anuitet, dolgov, ki jih ima podjetje na račun sedanje rekonstrukcije. V .naslednjih etapah rekonstrukcije pa ne smemo pozabiti na nujnost po sanitarno higienskih in garderobnih, prostorih, jedilnicah in na nujnost stanovanjskih gradenj. Predvideti bi tudi morali prostore za rekreacijo — telesno in duševno razvedrilo ter oddih za naše člane kolektiva med delom in v prostem času. Če analiziramo cene predvseO za vse vrste naše posode, tedaj ugotovimo, da so te cene neizpre-menjene — plafonirane od leta 1954 dalje. Proizvodni stroški i> davek na promet proizvodov P» so se bistveno spremenili v škod» čistega dohodka podjetja. Za pri* mer samo to, da smo leta 195< imeli pri istih prodajnih cenah emajlirane posode 21 % tako imenovanega dobička, obračun *» devet mesecev leta 1962 pa kaže (Nadaljevanje na 3. strani) O nadaljnjem razvoju podjetja o OBSOJAMO! Ob tragični smrti Momčile Popoviča, ki je preminul kot žrtev ustaškega nasilja v Zahodni Nemčiji, so se k demonstrativnemu zborovanju zbrali tudi člani našega kolektiva. Tovariš Franc Belak je pred dvatisočimi delavci orisal tragični dogodek in prebral protestno brzojavko Sekretariatu za zunanje zadeve v kateri je rečeno, da najodločneje zahtevamo pravično kazen za morilce, hkrati pa tudi prepoved legalnega, organiziranega protijugoslovansko uperjenega shajanja v Zahodni Nemčiji. Gospodarska analiza podjetja Za oceno trenutne situacije z ozirom na nadaljnji razvoj podjetja dn da bi se čim bolj odklonile subjektivne ocene in ocene posameznikov, sie je tovarniški komite ZK posiužil ankete, da bi dobil čim realnejšo sliko o tem vprašanju. Anketa nima cilja, da bi karkoli dokazovala negativno, tendenciozno in ni uperjena proti slabostim bilo katerega posameznika, temveč se je pri sestavljanju anketnega lista težilo za tem, da se dobi prava slika brez obzira na to, kakšna je in da se na podlagi tako ustvarjene slike pride do stališč, na podlagi katerih bodo vsi člani ZK v našem podjetju lahko prišli do enotnih sikle-pov. Izdanih je bilo 41 anketnih listov dn podeljenih direktorjem, obratovodjem in določenemu številu vodij oddelkov, za katere komite smatra, da so z ozirom na svoj položaj in v precejšnjem številu tudi ikot člani ZK najbolj odgovorni za nadaljnji razvoj našega podjetja. Da bi bila anketa čim (realnejša, je poleg odgovora »da« in »ne« anketirancem bila dana možnost, da se o posameznih vprašanjih ne izjasnijo, pri katerih z zadevo niso seznanjeni. Anketa je zajela 14 načelnih vprašanj, ki so po mišljenju komiteja bistvena za določitev sedanje situacije v pogledu možnosti, nadaljnjega razvoja našega podjetja dn v pogledu naših slabosti, ki jih moramo odpraviti. Postavljena vprašanja v anketi so bila naslednja: 1. Ali po vašem mišljenju obstajajo 'za nadaljnji razvoj podjetja potrebne analize tržišča? 2. Ali lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti izpad strojev (zaradi dotrajanosti) tako, da obstaja nevarnost znatnega znižanja proizvodnje? 3. Ali so tehnološki postopki za sedanjo proizvodnjo dokumentirano znani, da bi lahko v primeru zamenjave strojev z novimi izbrali najboljše? 4. Ali obstajajo idejni projekti za nadaljevanje rekonstrukcije podjetja? 5. Ali obstajajo načrti za izvedbo nadaljnje faze rekonstrukcije? 6. Ali ima podjetje izdelan perspektivni plan za uvajanje novih izdelkov v svoj proizvodni program? 7. Ali je potrebno, da podjetje širi svoj proizvodni program tudi izven sedanjega obsega na druge proizvodne skupine? 8. Ali ima podjetje dovolj lastnih sredstev iz dohodka, da bi gornje probleme lahko tekoče reševalo? 9. Ali je podjetje dovolj storilo, da bi delitev dohodka bila takšna, da bi bil omogočen normalni razvoj podjetja? 10. Ali je podjetje podvzelo vse mere, da bi dobilo 'kredite za reševanje gornjih problemov? 11. Kako stoji podjetje s strokovnim kadrom za reševanje teh problemov? V kv Ali bi z reorganizacijo podjetja lahko vplivali na boljše izkoriščanje strokovnega kadra? 13. Kako je sedanji strokovni kader za reševanje gornjih problemov izkoriščen? 14. Če menite, da strokovni kader ni »pravilno« izkoriščen, kaj menite v čem je razlog? Na podlagi dobljenih rezultatov ankete je tovarniški komite ZK iste proučil in prišel do naslednje analize in zaključkov, kakor tudi ukrepov, ki jih je treba podvzeti za reševanje posameznih vprašanj: 1. Ugotovljeno je, da podjetje ne razpolaga s potrebnimi analizami tržišča na podlagi katerih bi bdi lahko zasnovan razvoj podjetja. Razlog za takšno stanje leži v tem, da plansko analitski oddelek našega ¡podjetja nima zasedenih delovnih mest za obravnavanje teh vprašanj. Analiza trga, posebno v našem gospodarstvu, je izredno težka z ozirom na njegovo dinamičnost, vendar moramo po organizacijski shemi predvidena delovna mesta čim .prej zasesti s strokovno sposobnimi kadri, da bomo lahko vsaj čez nekaj let uporabljali podatke o vsaj kolikor toliko proučenih tržiščnih razmerah. 2. Glede našega strojnega parka je ugotovljeno, da je dober del tega v našem podjetju že v zelo kritičnem stanju din da lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti hude izpade (proizvodnje, v kolikor zamenjavi fizično dotrajalih 'strojev dn naprav ne bomo posvetili vse naše pozornosti in skrbi ter podvzeli vse ukrepe za zamenjavo. Ta naloga bo posdbno težka zato, ker gre za naprave, ki ne bodo povečale bruto produkta podjetja in je za njih le izredno težko dobiti sredstva, čeprav so izredno nujna. 3. Glede tehnične dokumentacije je ugotovljeno, da je le-ta izredno pomankljiva, celo za našo današnjo proizvodnjo, seveda pa je vprašanje novih tehnoloških postopkov za naše sedanje in nove proizvode še bolj pereče. Naši sedanji tehnološki postopki v izredno veliki meri zavistjo od spomina naših strokovnih kadrov v obratih, kar pa seveda nikakor ni v skladu s sodobno organizirano tovarno. Razlaga takšnemu stanju je kvalitetno in številčno nezadostno zaseden tehnološki oddelek. Bistvo rešitve tega vprašanja torej prav tako leži v kadrovskem krepljenju tehnološkega oddelka. 4. Večina anketiranih je mišljenja, da ima podjetje idejni projekt za nadaljnjo fazo rekonstrukcije in razvoj podjetja, vendar je sorazmerno precejšnje število mišljenj, da tega idejnega projekta vendarle nimamo. Dejstvo pa je, da podjetje nima idejnega projekta za nadaljnji razvoj podjetja (razen idejnega projekta ceste na Bukovžlak, za čistilne -naprave dn dokončno povezavo pitne vode). To dokazuje, da verjetno imamo mi komunisti in vodilni kader podjetja zaenkrat le mnogo idej in da že te smatramo v naših glavah kot idejne projekte, čeprav je do tega še precej dela. 5. Na vprašanje »Ali obstajajo načrti za izvedbo nadaljnje faze rekonstrukcije« je večina anketirancev odgovorila negativno, kar tudi odgovarja dejanskemu stanju. Razloge temu stanju je prav tako iskati v kadrovski nezasede-nosti celotnega investicijskega sektorja, saj v njem nimamo niti enega inženirja ali pa diplomiranega (ekonomista. Ko smo pred približno dvemi leti ustanovili lnvesticijs>ki sektor, je bila naša želja, naj bi se ta sektor organizirano in sistematično bavil s planiranjem in izvajanjem rekonstrukcije in modernizacije našega podjetja. Žal moramo danes ugotoviti, da .investicijski sektor prav zaradi kadrovskega problema v današnji situaciji svoje naloge ne izpolnjuje tako, kot si mi to želimo'in je torej tudi v tem sektorju treba podvzeti nujne ukrepe, da bi se osnovni razlog, to je kadrovsko vprašanje vsaj v neki meri ublažilo. 6. Dejstvo je in analiza je tudi to potrdila, da podjetje nima izdelanega perspektivnega plana za uvajanje novih izdelkov v svoj proizvodni program. Tudi tej pomanjkljivosti je razlog v glavnem prešibek razvojni oddelek v okviru ekonomike podjetja. 7. Anketa je ugotovila, da velika večina vodilnih oseb v našem podjetju čuti potrebo, da naša tovarna razširi svoj proizvodni program tudi na druge skupine proizvodov kljub temu, da za to ne obstajajo potrebne analize tržišča. Ta rezultat ankete se vsekakor lahko smatra kot indikacija, da večina anketirancev čuti potrebo za večjo ekspanzijo našega podjetja in uveljavljanja pri presfcrbova-nju našega trga s koviinsko-pre-delovafaimi izdelki. To tendenco in oceno je vsekakor treba upoštevati pri izdelavi idejnih projektov za nadaljnji razvoj podjetja. 8. Na vprašanje »Ali ima (podjetje dovolj lastnih sredstev iz dohodka, da bi gornje probleme lahko tekoče reševalo« je seveda velika večina anketirancev pravilno ocenila situacijo in se izjasnila, da to problematiko samo z delitvijo našega dohodka podjetja ne moremo dovolj hitro -reševati. To dokazuje, da bomo morali naše analize im napore usmeriti tudi na pravičnejšo delitev dohodka med družbo im našim podjetjem. Jugoslovanska gospodarska politika po drugi svetovni vojni vsekakor ni temeljila na načelu, da se mora popolnoma zavreti razvoj obstoječih gospodarskih podjetij, pač pa je veljalo načelo, da mora stara industrija prispevati velik del svoje akumulacije za gospodarski razvoj nerazvitih krajev maše države, da pa tri tem morajo skrbeti tudi za svoj lasten razvoj, čeprav v nekoliko zmanjšanem tempu. Ta princip se je v konkretni praksi naše tovarne odrazil precej drugače. Naša tovarna je namreč dajala ogromno akumulacijo, vendar pa celih 15 let po vojni ni praktično storila skoraj ničesar pomembnejšega za svoj lastni razvoj. Takšni situaciji je seveda v -precejšnji meri krivo samo podjetje, v veliki meri pa seveda nosijo odgovornost za takšno stanje tisti, ki so svoječasno reševali naša vprašanja pri višjih forumih. Ko konsitatiiramo to dejstvo ne 'gre za to, da kogarkoli osebno obdolžimo, temveč, da uvidimo napako, katera se nam sedaj in v bodočnosti ne sme več primeriti, posebno še ne zaradi -tega, ker je družba dala to-vamo na upravljanje našemu delovnemu kolektivu, ki je dolžan skrbeti za to, da se podjetje razvija v korist celotne družbe in smo torej fco-t neposredni proizvajalci tudi dolžni, da energično vplivamo na pravilne odnose med podjetjem in družbo. Pri tem se smemo pozabiti, da bomo tudi v bodoče morali še vedno koristiti vse naše notranje rezerve, kolikor se bo to dalo, seveda pa pri tem upoštevati, da so z ozirom na star strojni park naše tovarne in že velika intenzivnost dela te rezerve že precej izčrpane. 9. Na vprašanje »Ali je podjetje dovolj storilo, da bi delitev dohodka bila takšna, da bi normalni razvoj podjetja bil omogočen«, so mišljenja po rezultatih ankete precej deljena, iz česar se lahko zaključi, da so bili že tudi v prejšnjih letih uloženi napori za rekonstrukcijo podjetja, da pa so zunanji faktorji bili precej moiaejši in se preko njih ni moglo ofteči potrebnega razumevanja. Da ti zunanji faktorji ne bi še nadalje tako negativno vplivali na nadaljnji razvoj našega podjetja kot so to pred začetkom rekonstrukcije je potrebno, da ima naše podjetje stalno na razpolago razne analize o povečanju naše -proizvodnje, produktivnosti, intenzivnosti dela ter s temi podatki -tudi operira pri razpravah o tem vprašanju z organi izven podjetja. 10 Na vprašanje »Ali je podjetje podvze-lo vse mere, da bi dobilo kredite za rešitev problemov nadaljnjega razvoja«, so po anketi mišljenja prav tako v precejšnji meri deljena. Ta deljenost mišljenj verjetno dokazuje, da je pri realizaciji prve faze rekonstrukcije podjetja podjetje vložilo veliko tr-uda za zagotovitev teh (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje) le 4,3 %, kar je komaj petina na-pram letu 1954. Lastna cena, odkar so cene plafonirane je porasla za 77 % pri emajlirani posodi. Občutno so povišali lastno ceno osebni dohodki, ki so bili v letu 1954 za najnižje ocenjeno delovno mesto 27 din na uro, v letošnjem letu pa je obračunska osnova najnižje ocenjenega delovnega mesta 74 din na uro. Jasno pa je, da bi moralo vsaj v tej grupi naše proizvodnje priti do ali povišanja prodajnih cen, ali pa kar bi bilo bolj simpatično do znižanja davka na promet proizvodov. Po podatkih Narodne banke FLRJ za leto 1960 za kovinsko predelovalno industrijo Jugoslavije, je povprečen davek na promet proizvodov primerjan z celotnim dohodkom 1 %, samo na naše podjetje pa isti pokazatelj kaže 13 %. Vsekakor pa bi se struktura cene popravila v korist podjetja, če bi lahko zamenjali ves tehnično in ekonomsko zastarel strojni park. Razumljivo pa je, da to podjetje z lastnimi sredstvi ne bo lahko hitro zmoglo. Ko primerjamo akumulatlvhost leta 1954 s sedanjo akumulativ-nostjo lahko ugotovimo, da zaradi, na eni strani plafoniranih cen, na drugi pa zaradi zvišanja proizvodnih stroškov -akumula-tivnost našega podjetja pada. Pri bruto produktu 4.495 milijonov je bdita leta 1954 akumula-tivnost še 58,3 %, od katerih je odpadlo na podjetje (za neto OD, skladov in amortizacijo) 10,8 %, na družbo (za prispevke od dohodka, -obresti in davek na promet proizvodov) pa 47,5 %. V letu 1960 pri bruto produktu 7.681 milijonov je akumulacija 47,5 %, torej padec za 10,8 %. Podjetju ostane 13 %, družbi pa 36,2%. V letu 1961 je -akumula-tivnost ostala ista, vendar se je razmerje popravilo v korist podjetja, tako da odpade nanj 16,5 %, na družbo pa 32,7 %. Podatki za prva tri tromesečja letošnjega -leta pa kažejo sledečo sliko: celotna akumul-ativno-s-t 50,4 %, od 'tega za podjetje 15,7 %, za družbo pa 34,7 %. Če pa primerjamo produktivnost med obema razdobij ema, potem lahko (Ugotovimo, da se je ta za več 'kot 70 % povečala. Leta 1954 smo na eno dejansko opravljeno uro izdelali 1,84 kg artiklov, v letu 1961 3,18 kg in v 11 mesecih letošnnjega leta 3,33 kg različne proizvodnje. Izračun produktivnosti na povprečno število zaposlenih pokaže, da je vsak posameznik v letu 1954 izdelal 4,08 'ton, v 1 -teu 1961 6,48 ton, -oktobra letošnjega leta pa 6,91 ton raznih proizvodov. Iz teh pokazateljev lahko vidimo, da je akumulativnost podjetja 'iz leta v leto manjša, da se sicer razmerje popravlja v korist podjetja, da pa sredstva še zdale-ka ne zadoščajo -za zamenjavo tehnično in ekonomsko zastarelih strojev in naprav, kaj šele, da bi podjetje s svojimi sredstvi krilo nadaljevanje rekonstrukcije. Potrebno je, da podjetje prikaže to stanje merodanjim organom, od katerih pričakuje kolektiv vsestransko razumevanje. Kadrovska politika Kadrovsko socialni sektor je predložil upravnemu odboru obširen program kadrovske politike, ki bo — preden ga bo sprejela skupščina — dan v razpravo celotnemu kolektivu. Program vsebuje napredne težnje na področju ¡kadrovske politike, popolen pa bo tedaj, ko bo kolektiv dal svoje dopolnilne predloge in pripombe. Gradnja aceti-lenske naprave Na zadnjem zasedanju skupščine je bil sprejet elaborat za odobritev investicijskih programov acetilen-ske naprave in čistilnih naprav industrijskih vod. 0 Medosebni odnosi v podjetju Tovarišice in tovariši, na današnji situacijski konferenci je prav, da med ostalim omenimo vprašanje, ki se na oko vidi nekaterim morda nepomembno, a je nasprotno, zelo zelo važno, če že ne prioritetno, posebno pri reševanju vseh težav in problemov, ki so bili, so in še bodo pred nami. To so, tovarišice in tovariši, naši medsebojni odnosi, posebno odnosi, med nami komunisti samimi. V sedanjem obdobju smo bili vse preveč nagnjeni k nesistematičnemu delu, da o medsebojni pomoči niti ne govorimo, ker nanjo vse preradi pozabljamo. Ugotovitve nam kažejo, da je iz dneva v dan čedalje manj medsebojnega razumevanja, še manj pa zaupanja. Vse preveč je pojavov, da si podtikamo polena pod noge, kar pa povzroča veliko rak rano našemu dobremu, sistematičnemu, predvsem pa tovariškemu delu. Ta praksa pa ni pojav samo pri nas starejših tovariših, pač pa se pojavlja tudi med našo mladino. Za slednjo je razumljivo, da se ravna po vzgledu starejših in da so ji prav negativnosti nekako bolj dovzetne. S takimi odnosi si vsekakor ne delamo nobene usluge, temveč škodo, ki pa zna biti in tudi je, zelo velika. Vprašanju medsebojnih odnosov moramo posvetiti veliko pozornost, ker smo po tej plati v zadnjem času veliko nazadovali. Verjetno boste postavili vprašanje »Kako nazadovali?« Ogromno je primerov, ki bi jih lahko naštevali in ki bi popolnoma opravičili besedo »nazadovali«. Jaz se bom v tem sestavku dotaknil samo nekaterih vprašanj, ki govore o naših napakah na tem področju in ki so že postale vsakdanja praksa našega dela. Na primer prenašanje ponarejenih ali spremenjenih informacij o neki osebi, drugi osebi in s tem prikazovanje te osebe v negativni luči, povzročanje obrekovanj itd. Odnos do takih tovarišev, ki so bili kdaj izvoljeni na važne, predvsem pa politične funkcije, v našem kolektivu. Za te vemo, da so takrat za vse nas veliko pomenili. Taki ljudje so v redu opravljali zaupano jim funkcijo, morda eno, dve ali pa več let zapored. Samo, v naši praksi je- bilo in je še vedno, kar pa naj bi čimpreje odpravili, da se na take tovariše, ki so funkcionarji oziroma so že razrešeni, ter so imeli še kako ključno funkcijo, gleda postrani, se jih nikjer več ne upošteva, najraje se jih pa seveda odriva in nanje počasi popolnoma pozabi. To je ena od bolnih točk naše vsakdanje prakse, ki je vsekakor negativna in človek, ki jo občuti na sebi, je lahko in tudi je v največ primerih zagrenjen in do kraja razočaran, kar pa je tudi lahko, če za svoj trud in požrtvovalno delo dobi tako bogato nagrado. Največkrat je temu seveda vzrok tudi določena zamera. Če je tak tovariš morda koga objektivno in upravičeno kritiziral ali oštel za napake, ta pa seveda, namesto da bi to sprejel kot dobro namerno, pa sprejme ravno nasprotno kot kakšno »zlopamtilo«, kot temu rečejo Srbi, zameri in čaka priložnosti za maščevanje. Če določen član ZK o nekem, vprašanju vpraša drugega člana za njegovo mnenje, slednji pa mu pove svoje mnenje, ki pa prvemu ni všeč, ker misli, da je samo tisto prav, kar on misli, vsi drugi pa, ki niso istega mnenja, nimajo prav, se mu slednji zaradi tega tako zameri, da ga potem za vedno zasovraži in skuša onemogočati kjer koli in kdaj koli mu to uspe. Mislim, da se boste strinjali z mano, da takemu članu ZK ni mesto v organizaciji, ker tak član ne more biti in tudi nikoli ne bo komunist. Taki ljudje pa žal so med nami in če jih ne bomo sproti razkrinkavali, ne moremo biti gotovi, da bodo naši medsebojni odnosi boljši, pač pa slabši, zahrbtni in neiskreni. Taki odnosi v največji meri vplivajo na to, da prihaja na naših osnovnih organizacijah do raznih ogovarjanj, kar pa zopet povzroča slabo in mučno vzdušje, odpor do sestankov, nezaupanje celo pri nečlanih ipd. Delo članov ZK, komunistov v podjetju je vsak dan odgovornejše, zato nam ne sme biti odveč, če se med sabo bolj razumemo in so naši medsebojni odnosi kar se da dobri in tovariški. Med naše dolžnosti moramo šteli zlasti vodenje, oziroma delo z ljudmi po političnih vprašanjih, za opravljanje takšnega dela pa sicer ni nekih posebnih receptov. So pa določena načela, po katerih se lahko ravnamo, če upoštevamo razmere, okolico in ljudi, s katerimi pridemo komunisti vsak dan v stik pri izvrševanju določenih nalog. Da pa bomo te naloge uspešno opravljali, moramo v prvi vrsti utrditi naše medsebojne odnose, tako da bo med nami več zaupanja, sodelovanja, in medsebojnega razumevanja. S tem v zvezi je prav, da se spomnimo besed našega generalnega sekretarja tov. Tita, ob priliki obiska v tovarni Tomos v Kopru, ko je med drugim dejal: ».. . Tu mislim na vprašanje odnosov v proizvodnji nasploh, na odnose v kolektivih, ki so tako rekoč sami gospodarji v svojih tovarnah. Prav od tega, kakšni so odnosi znotraj podjetja ali so ti res pravilni in ali so zares socialistični, od tega je odvisen hiter razvoj in napredovanje posameznega podjetja. Zadovoljstvo v kolektivu je odvisno od medsebojnih odnosov med vodilnimi ljudmi in delavci pri strojih. Če je med njimi pravilno razumevanje in če se pravilno rešujejo vprašanja nagrajevanja po zaslugah in če se pravilno pojmuje mterialna zainteresiranost vsakega človeka ter se na osnovi te materialne zainteresiranosti tudi s polnimi koraki napreduje in da se tisti ljudje, ki dajejo vse od sebe temu primerno tudi nagrajujejo, potem je to ogromna stimulacija za nadaljnji razvoj naše proizvodnje ...« Tovarišice in tovariši, iz tega dela govora tovariša Tita, izhajajo velike naloge, ki pa smo jih, kot sem že v začetku omenil, vse prepogosto zanemarjali. Kako ustvarjati dobre medsebojne odnose? Kako doseči večjo proizvodnjo tudi z boljšimi medsebojnimi odnosi? Kako vplivati na boljšo storilnost posameznika? Kako naj člani ZK, komunisti,, rešujemo te probleme, če nimamo to vprašanje razčiščeno že v svojih lastnih vrstah? Nekateri tovariši vedo, da nobena stvar v podjetju ni bolj dragocena, kot so ljudje. To misel so naši vodilni ljudje že neštetokrat poudarili in bi se je morali prav vsi temeljito zavedati. Nekateri, rešujejo te probleme na različne načine. So taki, ki menijo, da za izboljšanje odnosov med ljudmi ni mogoče ničesar storiti, češ, da je to stvar značaja posameznika, tako ene, kot druge osebe. Zato se taki predajajo *>-USODI« in seveda ničesar ne storijo, da bi take probleme sploh začeli obravnavati. Nekateri se sicer zavedajo, da so dobri medsebojni odnosi pomembna zadeva, tudi želijo ustvarjati dobre odnose, vendar ne vedo, kaj je za to treba napraviti. So tudi taki, ki so z dobro voljo poskušali, toda so kaj kmalu zaradi napačne metode pristopa temu vprašanju rajši prenehali in se povlekli vase. Imamo pa tudi take tovariše, ki vedo, da z dobrimi medsebojnimi odnosi za-dovolje človeka na vsakem koraku, iz raznih vzrokov pa se nočejo vmešavati v te zadeve in rajši ostajajo ob strani. Z naštevanjem teh skupin ljudi nisem imel namena koga prizadeti. Hotel sem le opozoriti na problem in na potrebo, da se moramo boriti in spreminjati vsakega posameznika pa naj si bo opredeljen kot nevednež in naivnež, sovražnik ali pa tak, ki namerno noče ničesar prispevati k dobrim odnosom v organizaciji in našem delovnem kolektivu nasploh. Danes ljudje pri delu ne moremo biti izolirani drug od drugega; naše naloge, naša opravila nas povezujejo v močno celoto, ki pa je toliko bolj učinkovita, čim bolj jo vskladimo in usmerimo k skupnim naporom. Kdaj pa kdaj se zgodi, da se mnenja posameznih skupin ljudi razlikujejo od smotrov kolektiva. V takih primerih je seveda potrebno analizirati razlike in iskati skupna stališča, ki jih bomo gotovo vedno tudi našli. Če se pokažejo razlike med smotrom posamezne skupine ljudi in delovnega kolektiva kot celote, jih moramo poiskati, kar pa seveda ni vedno lahko. Dostikrat moramo globlje proučevati problem, da se pokažejo vzroki, ki so povzročili spor ali pa drugačno mišljenje. Ugotoviti moramo, kakšne so razlike. Morda gre le za nekoliko drugačna gledanja, ki pa so tako skupino vendarle odvojila cd skupnih naporov, ki jih prispevamo vsi ostali. Napraviti moramo analizo razlik, mišljenj, kje je nastala razlika, kdo ima boljše ali slabše predloge, ali so še vedno kje točke, ki jih lahko označimo za skupne interese. To se pravi,-na katerih postavkah se vendarle lahko takoj zedinimo? Kje so za to vzroki? Morda v posamezniku, skupini ali pa pri obeh? Ko smo se lotili analiziranja vzrokov in ugotovili, zakaj se je skupina povezala, zaprla vase, lahko pričnemo, če se tako izrazim, z »zdravljenjem« vzdušja, ki je morda že močno skaljeno. Zavedati se moramo, da je za vsako združevanje določene skupine ljudi. moral biti tudi določen v zr o k. Morda smo bili povzročitelj tega mi sami? Morda prizadevnost posameznikov, ki so težili za tem, da se odpravijo napake? Ker pa se to ni zgodilo, so menili, da njihovih predlogov in mnenj nihče ni upošteval, so šli svojo pot in se združili v skupino enako mislečih seveda v negativnem smislu. Če smo se takega problema lotili pravilno, oziroma, če smo zglajevanje razlik izvedli dobro, smo praktično dosegli svoj namen. To se pravi, da bo skupina odslej delala tako, kakor zahtevajo interesi kolektiva in skupnosti in rezultat bo zadovoljstvo med ljudmi. Tovarišice in tovariši, ničesar bolj ne prizadene človeka, kakor širokoustna, neutemeljena in netaktna kritika. Taka kritika ne rodi nič drugega kot željo po maščevanju, ki pa ni nikoli v prid dobrim medsebojnim odnosom. Kritika brez dejstev je puhlost, ki vsakega prikazuje v zelo slabi luči, kaže neobjektivnost, samoljub-nost, ter smeši in ponižuje človeško dostojanstvo. Nihče ne želi biti neupoštevan. Kakršno koli delo opravlja, ga moramo upoštevati. Nobeno delo ni nečastno, če je pošteno in v prid družbi. Vsako delovno mesto, ki je v sestavu organizacije v podjetju, je važno in pomembno. Kolikor je morda v tej ali oni organizacijski enoti nepotrebno, tega ni kriv tisti, ki delo opravlja. Kje drugje pa je takšno delovno mesto potrebno. Toda tu gre za človeka in njegovo dostojanstvo, ki pa ne sme biti nikoli ponižano. Ena od osnov za dobre odnose je izvajanje politike odprtih kart. Ta politika odprtih kart pa ne pomeni zameglitve situacije in ribarjenja v kalnem s tem, da bi iskali linijo najmanjšega odpora in priljubljenost za vsako ceno. (Nadaljevanje s 3. strani) kreditov, da pa je zadeva z našim - zastarelim strojnim parkom tako resna, da bomo morali v bodoče v to svrho vložiti še večje napore. 11. Gornje konstatacije o potrebi kadrovskega jačanja planslko-analitsikega, tehnološkega in razvojnega oddelka ter investicijskega sektorja, dokazuje tudi rezultat ankete, ki govori, da je treta energično iskati strokovni kader izven podjetja. Od skupaj 35 anketirancev, jih je 21 za energično iskanje kadrov, 11 za iskanje kadrov, samo 3 anketiranci pa so mišljenja, da imamo teh kadrov dovolj. S tem je pravzaprav dana jasna perspektiva za naš kadrovski sektor, kakor tudi za samoupravne organe, preko katerih moramo mi komunisti enotno zastopati to stališče. 12. Na vprašanje »Ali bi z reorganizacijo podjetja lahko vplivali na boljše izkoriščanje obstoječega kadra«, je 10 anketirancev odgovorilo z »neznatno«, 17 z »v precejšnji meri« in 7 anketirancev z »zelo«. Ta rezultat pokazuje, da je verjetno treba predvsem izpopolniti prazna delovna mesta, z druge strani pa proučiti ali so posamezni strokovni kadri res zaposleni na tistih delovnih mestih, na katerih bi lahko največ koristili. Ta rezultat nam daje nalogo, da predvsem mi komunisti proučimo ta problem v celotnem podjetju in tudi nakažemo rešitve, ki bi bile- nujne. 13. Na vprašanje »Kako je obstoječi strokovni kader izkoriščen za reševanje gornjih problemov«, so mišljenja tudi precej različna, vendar lahko zaključimo iz rezultata ankete, da bi kazalo nekaj obstoječega strokovnega kadra bolj izkoristiti za pptrebe nadaljnjega razvoja našega podjetja, do-čkn pa bi na njihova operativna delovna mesta morali verjetno namestiti že nove ljudi. Rezultat ankete dokazuje tudi to, da so nekateri kadri, ki delajo na rekonstrukciji, preobremenjeni. 14. Z oziram, da je našemu podjetju precej težko dobiti nov strokovni kader, je bilo tudi po- Korektno, taktno in obzirno delo med nami samimi in z ostalimi ljudmi pa še ne pomeni popuščanja pri disciplini. Disciplina, kot že rečeno, mora biti trdna in v celoti izvajana. Ta zahteva pa pomeni: ljudem povedati vse pozitivno, hkrati pa tudi vse negativno, znati pohvaliti in tudi grajati, pa tudi kaznovati če je potrebno. Seveda moramo storili vse, da ostanejo odnosi dobri in da se dobro vzdušje krepi. Vsakomur moramo povedati vse na način, ki je dostojen za človeka, pri tem pa upoštevati, da: so ljudje občutljivi; želijo dobre odnose; želijo pravično kritiko; želijo uspeti in želijo biti dobro sprejeti. Zato naj bo naš smoter: pravi človek na pravo mesto, pravilno usmerjanje posameznikov in skupin, prizadevanje vseh za skupne interese kolektiva in naše socialistične skupnosti. To vprašanje moramo rešiti v duhu socialističnih in zdravih medsebojnih odnosov, ki morajo obstajati in ki so glavni in osnovni temelj za dober gospodarski in politični uspeh ter napredek našega kolektiva. Sodelovanje Upravni odbor je na eni zadnjih sej potrdil memorandum o poslovnem sodelovanju med vele-trgovskim podjetjem Kovinotehna Celje in Tovarno emajlirane posode Celje. Ta memorandum je zelo koristen za obe podjetji. stavljeno vprašanje v anketi v čem je razlog za nezadostno koriščenje obstoječega strokovnega kadra. 23 anketirancev je odgovorilo, da je obstoječi strokovni kader slabo stimuliran, 14 anketirancev pa je odgovorilo, da se nezadostno upošteva strokovna sposobnost posameznikov. Takšen rezultat je prav gotovo pogojen z dejstvom, da so v našem podjetju škarje dohodkov med visoko strokovnim kadrom in med nekvalificiranimi delavci v odnosu na druga podjetja celjske komune, zelo zaprte. Ker pa smo ugotovili, da so nam strokovni kadri za perspektivo nadaljnjega razvoja našega podjetja nujno potrebni, bomo seveda tudi to vprašanje morali čim prej ustrezno rešiti. Zanimiv je tudi odgovor 14 anketirancev, da se ne upošteva strokovna sposobnost posameznikov. To nam vsekakor kaže, da bomo v naših bodočih razpravah o nadaljnjem razvoju podjetja in1 o tehnični .izvedbi tega razvoja morali vse bolj im bolj upoštevati strokovna mnenja drn se vse manj ozirati na subjektivne, površne in nestrokovne ocene. Sedem anketirancev je tudi odgovorilo, da strokovni kadrj^ našem podjetju nimajo rešena ostala materialna vprašanja, kot so na primer stanovanje, vožnja izven Celja itd. Z ozirom na kori junkt urnost teh kadrov im z ozirom na perspektivnost podjetja, moramo tudi to vprašanje ustrezno i:n učinkovito reševati, če hočemo res sposoben kader in ga potem tudi pravilno iin čim bolje koristiti, ter -mu vsaj do neke mere rešiti minimalne materialne pogoje. CMj, ki ga moramo doseči na današnji konferenci, naj bi bil usmerjen na to, da si sedaj po zaključku I. faze rekonstrukcije ne smemo dovoliti predolgega prediha, temveč takoj pristopiti k nadaljnjim nalogam in -tudi sprejeti in podvzati potrebne ukrepe, da bo razvoj in-modernizacija našega podjetja normalna in stalna naloga. Med branjem referata O nadaljnjem razvoju podjetja £Au&fihec> © Nadaljnji razvoj decentralizacije delavskega upravljanja Poleg gospodarskih in ostalih razmer v podjetju je nujno, da analiziramo tudi razvoj in delo samoupravnih organov. Z analizo razvoja in dela bomo lahko ugotovili pomanjkljivosti in napake z odpravo katerih bomo dosegli večje proizvodne uspehe. Od prvih začetkov uvajanja delavskih svetov smo v teku 12 let prišli do današnje oblike decentraliziranega samoupravljanja. Celoten razvoj nam jasno prikazuje potrebo po vedno aktivnejšem vključevanju delovne mase v zavestno in odgovorno delo. Prva oblika delavskega upravljanja je ihil enotni delavski svet. Prvotni delavski svet lahko smatramo le kot kontrolno telo nad že obstoječo organizacijo vodenja podjetja. Pri tej obliki, ki jo lahko imenujemo prvo stopnjo delavskega samoupravljanja, se delo večine delavcev ni menjalo. Ni se menjal sistem dela, n,i se menjala zavest delavca pri svojem delu, niti ne odgovornost za opravljeno delo pred samim seboj. Le člani delavskega sveta so čutili novo obveznost in novo odgovornost. Splošna želja, ki se je vedno bolj širila v vrstah delovnih ljudi, da po vseh stvareh, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje in delo, sami odločajo, je zahtevala spremembo oblike samoupravnih organov in tudi spremembo dela samoupravnih organov. Pojavi se izraz decentralizacije, ki naj bi bila le v eni besedi izražena želja po sodelovanju vseh delovnih -ljudi v delu in razvoju podjetja. Da bi dosegli ta namen, so se v našem podjetju formirale EE. Zanima nas, kakšen uspeh smo dosegli pri uvajanju -in delu EE in v koliki meri smo uspeli vključiti v delavsko samoupravljanje celoten kolektiv. Naše EE so bile grupirane po že obstoječih -obratih in smo tako dobili šest proizvodnih, eno vzdrževalno in eno »vo-diln-o« EE. Formiranje EE na omenjenem principu je bila najenostavnejša rešitev v takratni situaciji, vendar se postavlja vprašanje, če smo s tem dosegli namen. Čutiti namreč je, da v delu EE in upravnih organov pri EE niso vključeni vsi delavci zavestno kljub omenjeni decentralizaciji samoupravljanja. iTovar.niški komite je za-radi tega čutil potrebo, d-a se napravi podrobnejša analiza razmer v samoupravnih organih po EE. Aanaliza je bila naprevljena na osnov-i zapiskov sej delavskih svetov EE in na osnovi ukrepov, ki so jih -izvajali ti samoupravni organi. Podatki, ki so bili na ta način zbrani, so sicer skromni, ker prikazujejo le gola dejstva, ne prikažejo nam pa v kakšni meri so v razpravah sodelovali vsi člani kolektiva. Kljub tej pomanjkljivosti pa lahko ugotovimo naslednja dejstva: Samoupravni organi :so v oikv.i-ru EE v vseh primerih pravilno ocenili svojo vlogo. Ob pregledu zapisnikov sej delavskih svetov EE se lahko ugotovi, da so zavestno kontrolirali sprejemanje proizvodnih planov, razpravljali in ukrepali v zvezi z delovno disciplino, preko pomožnih organov sprejemali in odpuščali delovno silo, razpravljali o osebnem dohodku v okviru EE in pogosto opozarjali, predvsem v zvezi s kontrolo plana, na proizvodnje pomakljivosti, ki se pojavljajo zaradi zastarelosti strojnega parka in ostalih vzrokov. Omenjeno delo samoupravnih organov pa je le del malo-g, ki naj bi jih prevzeli na svoja ramena. V obstoječem delu primanjkuje predvsem iniciative in možnost kontrole izvajanja teh iniciativ, ki izhajajo v večini primerov iz široke delovne mase. Kje so vzroki, da se delo samoupravnih organov ni poglobilo in so se zadovoljili z ozkim okvirjem, ki so jim ga narekovali v določenih primerih zelo togi predpisi in pravilniki. Vzrok -lahko poiščemo v nepopolno izdelani organizacijski vlogi EE v okviru celotnega kolektiva. To ugotovitev po-dpira mnogo dejstev od katerih bi našteli le nekaj najbolj očitnih. Sest-av EE je za globlje delo in za razširitev pravic in dolžnosti samoupravnih organov, neprimeren. 2e samo s pregledom zapisnikov .sej DS EE lahko ugotovimo, -d-a so seje EE — 8 neprimerno živahnejše in kvalitetnejše od sej DS ostalih EE. -To si razlagamo s tem, da je večina srednje in višje izobraženega kadra skoncentrirana v EE — 8. Posledica takega stanja je, da primanjkuje v vseh ostalih EE vzg-ledne-ga kadra, to je kadra, iki bi zaradi svojega širšega obzorja lahko dvignil nivo znanja in hkrati zavest celotne EE, da v okviru celotnega podjetja odigra odgovorno in zadovoljivo svojo vlogo. Sestav kadr-a, poleg omenjenega vpliva na nivo znanja, -odločilno vpliva na širjenje in krepitev -iniciative EE. Pri sedanjemu kadru, ki je zapoisden in dela v okviru EE in ki je -po številu in sestavi izrazito -prešibak, je v konkretnih primerih nemogoče zahtevati izvajanje posameznih iniciativ, ki dobronamerno izvirajo iz kolektiva v okviru EE. V -okviru sedanjih norm je izvajanje omenjenih iniciativ le v okviru celotnega kolektiva, pri čemer pa EE sama ne dobi zaželeno, priznanje nitti ni kot k-o-lefctiv zainteresirana, da krepi svoja sredstva, ker ji je to v okviru današnjih pravilnikov legalno onemogočeno. Drugi pogoj, ki izrazito ypliva na poglobitev dela EE so omejena -sredstva s katerimi EE sama upravlja. Od vseh sredstev namreč EE upravlja -samo z osebnimi dohodki, venda-r tudi to ne kot pravi upravljalec, temveč le kot kontro-lor -delitve sredstev z osebne dohodke po že ustaljenih merilih. Pomanjkljivost se čuti v tem, ker EE ne upravlja s celotnim -dohodkom. V primeru, -da b.i se upravljanje sredstev v okviru EE, ki vplivajo na čisti dohodek in čisti doh-odek sam prenesel na EE, b.i se -dvignila -odgovornost za vse stroške, ki se pojavljajo v ■okviru EE. V tej zvezi lahko ugotavljamo, da vse službe za zajemanje teh stroškov niso organizacijsko izdelane, da -bi lahko zajemanje stroškov vršili vzporedno z gibanjem proizvodnje torej tako, da bi lahko delavci neposredno kontrolirali svoje delo. Ta p-rdblem je pereč predvsem zaradi tega, -ker delavec zaradi ozkih pogledov s stališča posameznih operacij ni zmožen opravljati analiz stroškov za daljša razdobja. Pri tem vedno zbledi učinek analize stroškov, ker je vsak -delavec naj-boij prizadet na delu, ki ga trenutno -opravlja, tega pa ni zajetega v .analizi. Iz teh dveh osnovnih pomanjkljivosti, ki vplivajo na delo EE, lahko ugotovimo osnovne naloge, ki stojijo pred člani ZK pri krepitvi delavskega samoupravljanja. Težiti bomo marali, da -orga-nizacijisk-o krepimo sedanjo obliko decentraliziranega delavskega samoupravljanja, da >še podrobneje analiziramo sestav EE po vprašanju kadrov in da se v tej zvezi izvrši reorganizacija, da se prouči nadaljnja decentralizacija sredstev, s čimer bi -se okrepila vloga EE in s tem v zvezi iniciativa samih delavcev, da se zagotovi primerna oblika zajemanja vseh stroškov, ker bi nedoločeno in slabo .izvedeno delo na tem področju vplivalo na delo EE, da se osnovne organizacije ZK v podjetju na osnovi predhodne te- meljite diskusije aktivno vključijo v delo pri krepitvi samoupravnih organov. Posebno pozornost pa maramo posvetiti zborom proizvajalcev, ki predstavljajo osnovni organ družbenega samoupravljanja, vendar samo v -okviru določenih problemov kot so: delovna disciplina, odpuščanje in sprejemanje delovne sile. Ti zbori proizvajalcev pa so do sedaj ekonomsko vključeni v ekonomske enote, zaradi česar je njihova vloga pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi omejena le na skupno gospodarjenje v okviru EE .in v okviru podjetja. Z materialno krepitvijo EE, pa se bo vloga zborov proizvajalcev v bodočnosti zelo ojačala in lahko trdimo, da bodo EE v ‘bodočnosti formirane v okviru sedanjih zborov proizvajalcev. Zaradi tega ja-čanje dosedanjih EE ne smemo smatrati kot dokončno ureditev decentralizacije delavskega samoupravljanja, temveč moramo to krepitev smatrati tydi kot povečanje odgovornosti zborov proizvajalcev za rentabilno izkoriščanje proizvajalnih sredstev. V primeru, da se s temi ugotovitvami, ki so osnovane na analizi dosedanjega dela samoupravnih -organov, strinjamo in jih osvojimo kot osnovno načelo razvoja, bomo kot člani ZK morali aktivnejše delovati med sam-inii delavci, sodelovati v p-riprav-ah -delovnih sestankov zborov proizvajalcev in za to delo odgovarjati pred osnovno organizacijo. Paziti moramo, da se tu ne zaletimo, ker iz ugotovitev, ki veljajo za EE lahko sklepamo, da so pogoji za delo po o-bmočjih na katerih -delajo zbori proizvajalcev še bolj kritični in m-c.ra biti naše delo usmerjeno predvsem na zagotovitev teh »osnovnih pogojev. Za osnovne pogoje lahko .smatramo iste kot pri EE: kadri, sredstva, organizacijska ureditev zborov proizvajalcev. Stalna potreba po izpopolnitvi organizacijske sheme samoupravnih organov in stalna potreba po kadrih pa nam postavlja vprašanje, če ne bomo morali razvoju delavskega samoupravljanja prilagoditi tudi razvoj organizacijske sheme vodenja podjetja. Že pri sedanji stopnji razvoja decentraliziranega delavskega samoupravljanja se pojavljajo posamezne pomanjkljivosti kot s-o: nedoločena odgovornost, križanje direktiv tehničnega in upravnega značaja in ne-dovoljno izkoriščanje strokovnega kadra. Te ugotovitve iz popolnoma drugega zornega kcita zahtevajo organizacijsko spremembo EE, kakor tudi spremembo -organizacije vodenja. S spremembo moramo doseči, da bodo vsi delavci od pomožnega delavca do najvišje izobraženega delavca spoznali, kako vpliva njegovo delo na ustvarjanje dohodka podjetju, ker le takrat, ko bomo vedeli, kako delo posameznika — solista v orkestru vpliva na ustvanjanje dohodka, bomo lahko določili objektivna merila za delitev čistega dohodka, kajti marali -bomo preiti na stvarno delitev -dohodka, ne pa, da bomo nagrajevali delavca z sredstvi, ki s-o njegova. Za zaključek analize delavskega samoupravljanja v našem podjetju moramo še -oceniti delo članov ZK kot idejnih nosilcev novega družbenega reda. Nastop članov ZK je bil na katerem koli nivoju delavsko samoupravnih -organov neenoten. Zaradi neenotnosti v samih vrstah ZK marsikatera naloga ni -bila izpolnjena kot bi morala biti. Občasno so se posamezne akcije predhodno pripravljale, vendar le v -ozkem krogu tovarniškega komiteja niso pa zajete celotne organizacije ZK pri nas. Če hočemo, da bo decentralizacija delavskega upravljanja čim preje prebrodila začetne težave, mora biti fronta na kateri bomo delovali kot člani ZK tako široka, da bomo zajeli v svojem temeljitem delu tudi najosnovnejši element delavskega samoupravljanja — zbor proizvajalcev. Pri tem moramo paziti, da se ne zadovoljimo z delom komunistov, ki delajo na delovnih mestih v okviru zbora proizvajalcev, temveč, da se vsi člani ZK v naši tovarni čutimo -odgovorne za delo vseh samoupravnih organov. Pregled dela in razprav v oo ZK Po pregledu zapisnikov, OO ZK na TK ugotavljamo, da je med letom bilo precej sestankov OO ZK. Po ugotovitvah pri pregledu zapisnikov se ugotavlja, da OO ZK niso redno pošiljale Svojih zapisnikov s sestankov, kar otežkoea tekoči pregled dela in razprav članov ZK. Zato smatram za dolžnost sekretarjev OO ZK. da zapisnike vestno pošiljajo ter s teni utrjujemo vez med OO ZK in TK. Ker smatram, da je pravilno, da se problematika OO ZK tekoče obravnava in usmerja, ker TK na pobudo in na osnovi razprav iz OO ZK sestavlja dnevni red in razpravlja o rešitvah. Sekretarji OO ZK ne prenašajo v celoti no-vosti, ki so jim podane na skupnih sestankih s sekretarjem TK ZK. Kadrovanju v našem podjetju bodo morale OO ZK posvečati več pozornosti kot dosedaj. Praksa nam kaže, da se temu vprašanju ni posvečalo dovolj pozornosti in se je vse preveč nenačrtno kadrovalo. Ce analiziramo kakšnim ljudem smo dajali podpore in jim omogočili strokovno izobraževanje ter izpopolnjevanje lahko ugotovimo, da »o med njimi večinoma takšni, ki glasno izjavljajo, da je bolje .biti slab tehnik, kot deber ključavničar, ker vemo. da bodo ti ljudje po končanem študiju in dosegu določene stopnje izobrazbe prej kot slej zasedli določena vidna delovna mesta, s tem v zvezi pa imeli določeno število podrejenih. VoraŠajmo se tovarišice in tovariši, kakšen vpliv bedo imeli ti ljudje na svoje podrejene? Smatram, da se strinjate z menoj, da vsekakor negativen. Stremeti moramo za tem. da bomo predvsem na vodilnih mestih imeli zdrave, napredne in vsestransko usposobljene kadre. Pravilno pojmovanje in tolmačenje govora predsednika Tita v Splitu, bi lahko posamezniki nepravilno dojeli ali pa celo izkoristili v nasprotne namene.. Tu se je pokazalo, da naši člani ZK tudi niso bili vedno na mestu ter prepustili kakšno neumestno kritiko ali pa še sami morda kritizirali, na OO ZK pa stali ob strani namesto, da bi jim pojme razčistili in tolmačili sodelavcem. Že v začetku svojega mandata je TK smatral za potrebno, da zadolži posamezne Člane komiteja po OO ZK. To pa predvsem zaradi tega, da bi se lahko prenašale razprave TK na OO in pa predlogi na OO TK. Po zapisnikih se ugotavlja, da se OO niso posluževale tega načina to pa zato, ker posamezni člani TK niso bili obveščeni, da se vrši sestanek OO ZK in na podlagi tega član komiteja ni prisostvoval. Decentralizacija delavskega 'samoupravljanja se je uveljavila, vendar mi člani ZK se nismo dovolj angažirali, da bi se stvar skozi več prizadevanja pri razlagi pravic in dolžnosti proizvajalcev dosegli višjo fazo samoupravljanja v usposabljanju proizvajalca tudi v upravljalen. Čedalje več je slišati kritike v kolektivu, da smo se odločili z nagimi pravilniki o delitvi stanovanj v podjetju za odkup stanovanjske pravice in s tem prizadeli delavce z nižjimi zaslužki, ki se praktično ne morejo z svojo kreditno sposobnostjo vključevati v ta naš sistem delitve. Iz zgornjega sledi, da smo v vsaki meri praktično izključili reševanje socialnih problemov, do katerih ne smemo biti indiferentni, čeprav vemo, da je sredstev za stanovanja zelo malo. Zato bo treba več pozornosti okoli teh vprašanj. Ni prav, da smo kaznovali samo komuniste (se nanaša na 17. maj 1962). temveč bi se zaradi nedovoljnega študija naših obstoječih strojev in nese-znanjenjem z ljudmi morale bolj zavzeti naše tehnične službe, katere niso odigrale pravilno svoje vloge. Na odgovornost pa — v kolike r smo seznanjeni ni bil nihče klican niti kaznovan. Mi člani ZK odločno stojimo na tem, da to ni prav. Smatramo, da bi b:lo prav. da pc poteku tega časa že lahko razpravljamo o brisanju kazni od dne 17. maja 1962. V OO ZK se močno občutijo diskusije z ozirom na odpuščanje delovne sile. Vzroki se morajo bolj proučiti, da bodo člani ZK pravilno zagovarjali takšne ukrepe. Kadrovanje članov ZK je v zadnjih letih nekoliko popu silo. kar pa je vzbudilo precejšnjo diskusijo v OO ZK, da se nima smisla politično udejstvovati v organizacijah, kot v sindikatu, delavski samoupravi in slednjič tudi v nalogah ZK. ki so precejšnje, ker izgubljaš Čas pri opravljanju funkcij. Ne mislijo pri tem, da to ni častno in da moramo nekaj žrtvovati, temveč s pov-darkom. da incra biti član ZK v ospredju s časom razvoja, ne pa, da se ne mučijo nekje v ozadju, ker jih slednjič prehiti kolo razvoja, dočim se ostali izobražujejo, ter si s tem tudi do-prinašajo k boljšemu življenjskemu standardu. Mislim, da bi bilo potrebno polagati v bodoče več pozornosti pri izobraževanju članov ZK, ki so kdaj opravljali kakršnokoli družbeno politično funkcijo. Iz zapisnikov je tudi razvidno, da se v OO ZK veliko razpravlja o delu TK ter o delu občinskega komiteja o novo izvoljenih članih občinskega komiteja. Vsi člani si želijo večjega sodelovanja predvsem v informacijah iz gospodarskega in političnega področja. Smatramo, da bedo* ravno člani ZK tisti, ki bodo morali te stvari pravilno zagovarjati. TK je v okviru svojega programa dalje predvidel tudi razna predavanja študijskega značaja, šolo za mlade komuniste ter preko drugih organizacij organiziral razna tolmačenja pravilnikov, ustave in drugega gradiva. Slednjič tolmačenje ustave nam je precej časa zavilo ostale predvidene študije in seminarje. KRVODAJALSKA akcija Pretekli mesec je naša sindikalna podružnica organizirala krvodajalsko akcijo, katera bi morala biti že na začetku meseca. Odziv med člani našega kolektiva je bil presenetljivo dober. Zategadelj smo poklicali dr. Štravsovo, ki nam je pove-dala; Razumevanje članov vašega kolektiva je preseglo naša največja pričakovanja. Akcija je v celoti uspela in je bila zelo dobro organizirana. Tudi število krvodajalcev — bilo jih je 135 — je več kot odlično. Prosim vas, da se jim v našem imenu in v imenu ljudi, katerim bodo s svojo krvjo pomagali, iskreno zahvalite. Na sliki je članica našega kolektiva na operacijski mizi. o Sincijfihec- PAa* Ut kia&ase Z januarjem se začelo, je po novem naše delo, z analitično oceno plačo vsak je zaželeno, želel večjo kar se da, čeprav delati ne zna. Februarja smo pravila potrdili in idila, se začela je med nami, vsak o vsem odlbče vse, plan s težavo dalje gre. Marec mesec je ¡pomladi in za nas kot po navadi, je zaključena ¡bilanca nekaj dala nam kovanca, ki kot megla iz žepa ven, izginil je v trebuhu cen. V aprilu pa z merili pravnimi smo uredili, naša delovna razmerja kot od nas to zakon terja, mučil nas je vsaki dam, ta naš proizvodni plan. Bil je lep začetek maja, saj mladost takrat poraja se drugod — ne pri nas in zato smo dali glas, izvolili odbor nov, ki naj reši nas dolgov. Junija v Crikvenici, Zbrali so se naši strici, v domu letnega oddiha, tam kjer lahna sapca piha, od morja pa ¡grmi vihar, ki izpiha iz žepa ves denar. Ker s planom več ni mira, se v juliju rebalansira, vsak povzdignil je svoj glas, da je stroge štednje čas, znižajo naj stroški se še celo za HTV. Marsikdo je v avgustu, svet užival na dopustu, čas takrat je bil res lep, če pa si je izpraznil žep, zanj tedaj nadurno delo je prav dober tek imelo. V septembru so nam perspektive kazale se zanimive, v surovinskih vseh obratih, tam prepih je bil v svatih, morda pa je še sedaj, če vrata odprejo na stežaj. Mesec dober je oktober, ker zori nam grozdek dober, tudi nam spreminja stanje se za socialno zavarovanje, če ti po cvičku bo slabo, bolniške več zato ne bo. V novembru so pa take: štiri vsak dobi stotake, ker za vse res ni igrača, če je dražja zdaj pogača. Morda cenejši ¡bo tekstil, »■fičo-s in polivinil. V decembru bila dana, nova je številka plana, za prihodnje novo leto, ki naj dobro bo začeto, da nam bo ¡prihodnji čas, dal ¡obilo še klobas. FANTAZIJA Na poti v Ljubljano je v »zastavi« dejal eden od potnikov: — Menil sem, da je v Ljubljani manj ovinkov. — Saj jih je, je odgovoril Stane Veninšek — Pohajat: si jih izmišljuje. PREDLOG Poslednji čas v našem podjetju precej razmišljamo o novih izdelkih. Naš ekonomist, zaposlen v sektorju ekonomike, je nedavno predlagal nov tip zalivače. Bila bi naj brez dna, kar bi predstavljalo precejšen prihranek pri materialu. Ko smo ga vprašali zakaj bi jo uporabljali, nam je odgovoril docela resno: — Za zalivanje suhih cvetic ... Se ena o setvi — Samo sejemo, efekta pa nobenega, je ugotovil nekdo po zaključku seje. — Le kako bi se poznalo, saj je zima. Počakajmo na pomlad, ga je potolažil njegov sosed. 1964* 4962* 1962* 1962-^962*1962« 19621962 -c^i_ru- ~ ena fotografija od ^ ■1962' 1962*1962*1962* 1962* 1962 *f962* 1962*1962' tíjfiheo KADROVSKE VESTI NOVO SPREJETI: Ratej Ivan, Počivalšak Franc, Orter Bogomir, Dobrajc Franc, Je-sanek Rudolf, Kovačilk Ivan, Rojc Karlo, Selcam Milan, Jakob Maksimiljan, Rozman Henrik, Hostnik Stanislav, Jurovic Pavel, Maček Stanislav, Vasiljevič Borivoje, Koprivc Mihael, Drobež Vincenc, Jerenko Franc, Kotnik Friderik, Lugarič Franjo, Puhar Viktor, Ar-lič Ivan, Belina Anton, Drobež Martin, Polajžer Božidar, Starte Franc, Pušnik Avgust, Lugarič Stefan, Škoflek Anton, Ravnjak Vincenc, Gregl Franc, Gregorač Zvonko, Planko Alojz. ZENSKE: Ograjenšek Erna, usl.; Repe Ana-Nuša, usl.; Pilih Elizabeta, 2 pog.; Krempuš Margareta, pog. usl.; Žerovnik Štefanija, Koštomaj Ana, Preskar Marija, Razgor Terezija, pog.; Cirkulan Justina, Senic Marija, Toman Ida, Žaberl Ivana. IZSTOPI: Koštomaj Branko, sporazumno; Pogladič Pavel, sporazumno; Cilenšek Marjan, k vojakom; Tratnik Milan, k vojakom; Sivka Ivan, k vojakom; Šajna Jože, usl. upokojen; Genmadnik Franc, usl. upokojen; Krušeč Viktor, usl upokojen; Zorin Janez, odvisna del. sila; Kokot Jurij, odvisna del. sila; Šekoranja Mihael, inv. upokojen; Kos Franc, inv. upokojen; Rečnik Florjan, odvisna del sila; Verbič Karl, inv. upokojen; Čakš Franc-odvisna del. sila; Sotošek Franc, potek pogodbe. ŽENSKE: Markovič Marija, inv. upokojena; Hafner Ana, inv. upokojena; Korošec Katarina, sporazumno; Sešel Ana, upokojena. ROJSTVA: Radašie Franc, hči Ema; Peterle Marjan, sin Marjan; Rajnik Stanko, sin Aleksander; Koželj Stanko, sin Ali.ksander; Koželj Franc, sin Andrej; Ofentavšek Silva, hči Danica; Maček Alojz, sin Jože; Vrbovšek Brigita, hči Le-opoldina. POROČILI SO SE: Razdevšek Jože, Debeljak Martin, Golčer Stanislava, Bincl Anica, usl.; Dobnik Marija, Kosec Rudi, Žerjav Alojzija, usl.; Artiček Danijel, usl.; Belak Ervin, Kolar Genovefa, Senic Marija, Hrvatič Danica, Kovše Lambert, Selič Marija, usl.; Soline Marija, Veber Dani, Šrot Ivan, Pajek Štefka, Glu-šič Rafael. Ponovna zunanjetrgovinska registracija podjetja Hiter vzpon proizvodnje v vseh panogah in vejah našega gospodarstva v zadnjih letih je privedel gospodarske organizacije do take stopnje, v kateri je mogoče optimalno izkoriščati in tudi povečevati obstoječe proizvodne 'kapacitete le, če se podjetje pri plasmanu svojih izdelkov usmerja na prodajo na inozemskih tržiščih. Prav takšen razvoj je terjal tudi spremembe v zakonodaji in tako čudno, če je Zvezn a ljudska skupščina dala poseben poudarek važnosti zunanje trgovine s tem, da je — prvič po osvoboditvi — normativno predpisala pogoje poslovanja s tujino z »-Zakonom o prometu blaga in storitev s tujino-«, za razliko od dosedanjih predpisov vsebovanih vselej le v uredbah, odredbah in navodilih. Ta prvi zunanjetrgovinski zakon, ki je začel veljati 13. julija 1962, vnaša na področje zunanjetrgovinske menjave mnoge nove kvalitetne spremembe in bazira na osnovah medsebojnega sodelovanja gospodarskih podjetij samih kot tudi na spoštovanju obveznih dogovorov v zbornicah in drugih upravnih organih. Pri vsem tem pa so gospodarske organizacije doiž|ne lojalno ravnati, spoštovati dobre poslovne običaje ter varovati interese države in njen ugled v tujini. Zakon sam predpisuje zato zelo natančno dejanje nelojalne konkurence in dejanja varovanja ugleda pri zunanjetrgovinskih poslih, za čigar kršenje so predvidene -občutne kazni ne samo za podjetja, temveč tudi za neposredno odgovorne osebe v gospodarskih organizacijah. Prav zaradi potencirane važnosti zunanjetrgovinske menjave, čigar urejevanje je tudi v bodoče — po osnutku nove ustave pridržano samo organom federacije, predpisuje novi zakon ponovno registracijo podjetij,, pri čemer morajo zunanjetrgovinska podjetja izpolnjevati zelo zahtevne pogoje, ki jih zakon predpisuje, namreč: # imeti morajo določeni minimum sredstev poslovnega sklada, ki je za proizvodne gospodarske organizacije predpisan v višini 1 milijarde dinarjev; # imeti morajo potrebno tehnično opremo, zadostno velike skladišče prostore s primernimi transportnimi sredstvi in napravami za nakladanje, razkladanje in opremo blaga ter zadostno število (po kvalifikacijah priznanega) strokovnega kadra, razpolagati morajo s primernimi pisarniškimi prostori in opremo ter komunikacijskimi napravami (telefoni, teleprinterji, računskimi in pisalnimi stroji itd.); # razpolagati ¡morajo z zadostnim številom zunanjetrgovinskega kadra od katerega se zahteva visoka ali vsaj višja izobrazba (le izjemoma za starejši -kader tudi srednja izobrazba) z -obveznim znanjem tujih jezikov in določenim delovnim stažem, pri čemer se v določenih primerih zahtevajo slične kvalifikacije celo tudi od stroko-vno«tehndčnega kadra; • morajo pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi poslovati v finančnih poslih in poslih razdeljevanja čistega dohodka; # imeti morajo minimalni obseg proizvodnje za izvoz, pni čemer je za proizvajalne gospodarske organizacije minimum predpisan v višini vsaj 500.000 dolarjev letnega izvoza; 0 imeti morajo ¡posebno soglasje — v primeru proizvodnih gospodarskih organizacij — republiškega Sekretariata za trgovino in turizem LRS za opravljanje poslov izvoza in uvoza. Razumljivo je, da tako zahtevani pogoji vodijo v zoževanje števila v prihodnje registriranih zunanjetrgovinskih podjetij (kar je bila tudi namera [pristojnih organov), a v cilju odprave dosedanjih pomanjkljivosti, do katerih je prihajalo radi stihijskega povečanja registriranih podjetij v preteklosti, 'ki so cesto za vsako ceno opravljala posle uvoza in izvoza ne glede na koristnost in interese proizvodnje in potreb družbe. Koncentracija vseh potencialnih materialnih osnov in razpoložljivih kadrov naj v bodoče ustvari pogoje za doseganje čim večje zunanjetrgovinske menjave zaradi izravnave plačilne ¡bilance, za uspešno vključevanje naših proizvodnih sil v mednarodno delitev dela in za stalno večanje družbenega standarda vseh proizvajalcev Naše podjetje je v sorazmerno kratkem času zbralo vso potrebno dokumentacijo od merodajnih organov (Nerodne banke, Občinskega ljudskega odbora, Sekretariata za trgovino in turizem LRS) ter se je ponovno registriralo za opravljanje vseh zunanjetrgovinskih poslov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju koncem novembra pod štev. T/109-5 kat drugo zunanjetrgovinsko podjetje v našem okraju. Obseg registracije je dovoljno širok in omogoča podjetju ne samo izvoz dosedanjih letnih izdelkov, temveč tudi izdelkov sorodnih podjetij, še več, tudi izvoz orodij in investicijske opreme ter naprav za emajilmice, pocinkovalnice in druge obrate kovinsko^predeloval-ne industrije. I. B. INVALIDI in njihovo mesto v sodobni proizvodnji (Nadaljevanje s 1. strani) dedom, obenem pa bo pri njem tudi dosežena popolna rehabilitacija in bo dejansko zopet postal enakovreden član kolektiva. Naslednji dan je sodelovalo v diskusiji še nad 30 diskutantov, ki so zajeli vsa področja sodobne rehabilitacije v družbenem, strokovnem in ekonomskem vidiku. V sklepih so poudarili, da bo treba izposlovati povezanost in uskladitev akcij vseh činiteljev od republike preko komune do delovnih organizacij. Invalidska vprašanja naj se ¡ne rešujejo več v vsakem primeru z rentami, ki pasivizirajo invalida ter družbo, temveč predvsem z vključevanjem invalida v normalne delovne pogoje in sodobno delovno okolje. Ta načela naj dobijo svoje mesto v komunalnih statutih in v statutih delovnih organizacij. Tovarišica Lidija Šentjurc je po uvodnih besedah podala obrazložitev k členom 38., 58., in '60. nove ustave, ki zagotavljajo invalidom in manj zmožnim za delo pravico in pogoje za uspešno vključitev v delo, vprašanje vzajemnosti socialnega zavarovanja in skrb za vojne invalide kot trajno nalogo. Notranji statuti delovnih organizacij bodo morali zato še dopolniti ne le skrb za zaščito invalidnega, ampak tudi zdravega delavca s preventivo, higi jensko tehničnim varstvom ¡in podobno. Pri tem se bo treba nasloniti na organe, ki se z invalidskimi in socialnimi problemi ne ukvarjajo poklicno in trajno. Sedanja razvojna stopnja in nova ustava nam še posebej omogočata, da prenesemo te probleme na organe, ki odločajo o politiki in denarju ter lahko po samo- upravni in predstavniški Liniji vplivajo na tovrstno politiko. Ker so že celo v kapitalizmu uvideli rentahilnost vključevanja invalidov v delovni proces, bi bila skrajno nepremišljena uporaba krilatice »tovarna ni socialna ustanova«, ker je reševanje invalidskega vprašanja politična in ekonomska nujnost na najširšem nivoju, gospodarska organizacija pa naj ¡bi v resnici bila socialistična skupnost in nosilec politično naprednih idej. Pred zaključkom je bila ustanovljena stalna konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb v Sloveniji, ki je razen načelnih in konkretnih nalog na področju rehabilitacije invalidov, sprejela v svoj pragram tudi seznanjanje predstavniških ¡organov, 'zborov skupščin v republiki in komuni s problematiko invalidov. J. K. Mladinski aktiv našega podjetja nam je posredoval zanimivo pismo, katerega v izvlečku objavljamo. Dragi mladi tovariši! Občutek ljubezni, podkrepljen s spoštovanjem in ljubeznijo, mi ne dovoli pozabiti na celoto, katere sestavni del sem. V mislih vas imam vseskozi, toda posebno zadovoljstvo čutim, da se vam oglasim za svoj dan, 22. december. Nahajam se v Čapljini na Neretvi v bližini Mostarja. To je kraj z bistrimi jutri in razkošnimi barvami. Tudi pri vojakih imamo poleg težav tudi veliko svetlih trenutkov. Nekaj najlepšega je resnično bratstvo, enotnost in tovarištvo ne glede na nacionalnost. Tega ne smemo nikoli pozabiti, saj je to osnova naše moči in temelj lepše prihodnosti. Zelo sem vam hvaležen, da mi redno pošiljate »Emajlir-ca«. Časnik mi še bolj osveži spomine na vaše delo, vaše napore pri delu in upravljanju. Za trenutek se znajdem med vami: v emajlir-nici, surovinskem obratu radiatorskem oddelku ... Obstojim, pogledujem stroje. novo stiskalnico, spretne roke in nasmejane obraze... V takih trenutkih se mi dozdeva, da so vse razdalje ničeve; dozdeva se mi, da sem spet med vami. Vsem tovarišem in sodelavcem želim srečno in zadovoljno novo leto. Cedomir Deletič V. p. 6070/5 ČAPLJINA, BiH Dragi Cedo! Tebj in vsem sodelavcem »Emajlirca«, ki služite vojaški rok širom Jugoslavije želimo srečno in zadovoljstva polno novo leto 1963. Želimo da bi se kmalu vrnili za svoje stroje, risalne deske in pisalne mize, kajti pogrešamo vas. Hkrati vas vabimo, da se češče oglašate s kakšnimi sestavki, saj jih bomo z veseljem objavljali. Posebej nas pa še veseli, da vas »Emajlirec« redno obiskuje in da je postal vez med vami in nami v podjetju. Urednik Kadri za delo v kadrovskih službah Višja kadrovska šola v Kranju je prva v Jugoslaviji, ki vzgaja kadre za delo v kadrovskih službah. Vzgoja delavcev v kadrovskih službah je nujna, saj kadrovske službe še ne obvladajo nalog, ki so prav tako važne, kakor komerciala, proizvodnja in druge službe v podjetju. Vse službe raziskujejo tržišče, tehnološke postopke, nobena služba dosedaj pa se ni poglobila v probleme človeka — delavca, ki je osnovni pogoj za vsa dogajanja na vseh področjih dejavnosti v in izven podjetja. Kadri, ki jih višja kadrovska šola daje , so varnostni tehniki, organizatorji poslovanja, kadrovniki in organizatorji izobraževanja. Vsak strokovnjak iz omenjenih služb ima svoje področje dela, vendar mora biti vse delo vsklajeno v podjetju. Kadrovska šola ima dosedaj 39 absolventov- šole, od tega 27 kadrovnikov in 12 organizatorjev izobrazbe. Šolo pa še obiskuje 93 slušateljev za obe smeri. Absolventi in ostali slušatelji so usta- novili svoje republiško društvo s ciljem, da bo pionirsko delo kadrovskih služb in izobraževanja povezano, izkušnje pa se prenašajo iz podjetja v podjetje. Člani društva, kakor tudi naša skupnost sc zavedata, da je možno povečati proizvodnjo, posebno pa produktivnost samo na ta način, da bodo delavci pravilno razporejeni na delovna mesta, pravilno naučeni dela in pri svojem delu zadovoljni. Študij vseh teh področij mora izvesti kadrovska služba in dati predloge za izboljšanje pogojev in načina dela. Društvo organizatorjev izobrazbe in kadrovnikov je imelo pred kratkim posvetovanje v Radovljici. Reševali so marsikatera vprašanja, kako zajeti problematiko planiranja kadrov, napredovanja in s tem tudi izobraževanja vseh na delovnih mestih. Posebno pa je bila važna analiza sedanjega stanja. B. A. DVAKRAT MED ŠTIPENDISTI Že v novembru so se predstavniki našega podjetja udeležili sestanka, ki so ga sklicali visokošolski štipendisti v Ljubljani. Takrat je bilo največ govora o razmeroma nizkih štipendijah. Predstavniki podjetja so obljubili, da bodo organi delavskega upravljanja v najkrajšem času razpravljali o tem vprašanju. V četrtek pred novim letom je bil v Ljubljani drugi sestanek s štipendisti. Ob novem letu so razveselili študente z vestjo o višjih denarnih zneskih, hkrati pa je vsak štipendist dobil še denarno novoletno nagrado za študijske uspehe v preteklem letu. e Nagradna križanka in anketa A 9*