♦»««♦♦♦♦»*♦♦** Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika oh 3. popoldan. Posamezna številka stane 10 vinarjev. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Po pošti' stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in uprtvnl-štvo: Scnuiidererjeva u-lica št. 5. Telefon 3|V1. Letnik 2. Maribor, sreda 19. februarja 1919. Štev. 41. čst jim! Slučajno sem dobil nemški list v roke in ondi bral, da je štajerski deželni svet vzel poročilo mariborskih odposlancev na znanje in jim izreke za trudapolno delo priznanje in zahvalo. Rudečica me je oblila, ko sem to bral in bilo me je nekoliko sram. Ka pa mi? Mi nič manj trudapolno delo naših mož kot nekaj samo ob sebi umljivega molče prebavljamo in vendar bi imeli dosti več vzroka biti hvaležni našim voditeljem ko Nemci svojim. Kakor je dr. Sernec prepričevalno obrazložil na shodu 16. t. m- v Narod nem domu, je bilo več poskusov, iztr gati nam Maribor, iz rok, vsled čuječnosti naših voditeljev in njihovega spretnega nastopa odbitih. Prvenstvo zashig gre brez dvojbe generala Maistru, kojemu so priredili zborovalci v Narodnem domu prisrčne ovacije. Poleg njega pa nam je le še omeniti sodelovanja poverjenikov dr. Žerjava in dr. Verstovšeka pri sklepanju pogodbe radi začasnega za,sedanja, istotako dr. Rosina in dr. Hohnjeca; slednja sta se udeležila pogajanj z amerikansko komisijo in z Nemci, in je pred vsem dr. Rosina, naš zaslužni prvoboritelj, prisostvoval pogajanjem od konca do kraja in zelo spretno in stvarno zastopal slovenske težnje in nadzoroval pismeno sestavo dogovora, kar pri tako zvitih in spretnih nasprotnikih ni bilo baš lahka naloga, in kar zamore najbolje le ta presojati, ki ve, kako se pri takih pogajanjih utrujajo živci. Nehvaležno bi pač tudi bilo, ako se na tem mestu ne bi spominjali zaslug našega vrlega tolmača g. dr. Rapoca, ki je s svojim popolnim obvladanjem angleškega in francoskega jezika in s spretnim, rtaglim prestavljanjem silno olajšal, ja celo sploh omogočil neposredno o! čc vanje z amerikansko in francosko komisijo in nam tako pomagal, kakor bi nam padel iz neba. Vsi ti so se popolnoma nesebično žrtvovali narodni stvari in bodi jim tem potem izrečena javna zahvala. Naj našemu narodu pred vsem na tej kritični točki ob severni meji nikoli ne manjka v potrebi takih mož, ki . zastavijo tako spretno svoje sile za narodov blagor. Omeniti mi je še prihoda bataljona srbskih vojakov. Slovensko občinstvo je srčno želelo jih pozdraviti kot brate in jim izreči javno zahvalo, da so nam prišli v kritičnem trenotku na pomoč. Žal, da nam sedanje težavne razmere glede kurjave in razsvetljave onemogočijo vsako prireditev. Slovenci ob meji pa vemo ceniti bratsko ljubezen, ki je vodila one slavne junake iz Soluna, ki več let niso videli svojega doma, mimo domače hiše, mimo lastnega doma naprej, odrešit s v#- brate in priti nam na pomoč, ko nam je grozila nevarnost. \ Prirastlo je tisoč pušek, prirastlo pa je stotisoč duš, ker se je s tem udejstvila skupnost armade in skupnost sovražnika, in se čutimo varne v okrilju skupne države. Izrekam željo, da bi ta čuvstva mariborskega slovenskega občinstva tolmačili poklicani faktorji našim srbskim bratom, z nado, da bi se kmalu podala prilika, ^a občinstvo samo prepriča »srbske vojake o svoji iskreni bratski ljubeznji do njih. Političen pregled. Kralj Peter odpovedal prestolu? Francoski listi prinašajo vest, da se namerava kralj »Peter po sklenjenem miru odpovedati prestolu na korist prestolonaslednika Ale- prod jrtlca revidira Ti cene,, k ijri to oderuštvo in i svojo podlago na prektipcili, ki naš“ blago vtihotapljajo v Nemško Avstrijo Južna železnica. Cehoslov. tiskovni urad poroča: Ravnateljevo južne železnice opozarja, da ne more odslej naprej vsled netočn. ga i nezadostnega dovoza premoga jamčiti za reden promet tia svojih pr-gah. Potniki n j s tem ra-Ču jo, da ^e bo v prihodnjih dueli e len ali drn^i v Stik moral ustaviti, če op pa potrebo tudi več vlakov. Pozor na sovražne agente! Po deželi Širijo nekateri ljudje Vesti da bodo morali vsi moški od 18. do 60 leta v Sloveniji U v ji kom Ni tn.ba še posebej o po za: jati, da so te v s11 popolnoma izmišljene Pazite na jmii, ki take novce razširjajo, ker jih trosijo z namenom, da sejejo med ljudi zbeganost in nezadovoljnost. Vež reda na trgu! Če gre človek kdajkoli pro trotoarju na Glavnem trgu, mora biti srečen, da ga ne stlačijo. Preveč se namreč trpi Ijavada, da se gotovi ljudje, ki tam okrog več ali manj samo zijala prodajajo, zbirajo v gruči in tam po celo uro postajajo ter na ta način zapirajo prehod tistim, ki morajo iti po trotoarju. Mislimo, da bi malo bolj energični nastop naše sicer vzorne policije tudi s tem nebodigatreba k malo napravil red. Da je Maribor brez plina so krivi Nemci. G. gerent jdr. Pfeifer je izposloval že minoli mesec več vagonov ostrovskega premoga, a Nemška ^vstrija ne dovoli izvoza Da pri nas trpi trgovina in obrt, kriv je zagrizeni nemški Minelj. Grozne obsodbe železničarjev. Te dni se je vršila pred italijanskim vojnim sodiščem razprava proti 63 stavkujočim železničarjem ker so v noči od 1. na 2. februarja 1919 zapustili delo na državnem in južnem kolod voru. Obsojenih je bilo 56 železničarjev in sicer na ječo od 2—5 let in na denarno globo 200—2000 lir. Proga—Špilje—Radgona je že oprav ljena in se je osebni promet otvoril. Razburjenje vsled rekvizicije konj Rekvizicija konj je ne le pri nas, ampak zlasti na obmeji povzročila mnogo razburjenja, ki bi bilo lahko izostalo, če bi gotovi gospodje imeli malo več — srca. Doli okoli Konjic in Celja'so kmetje! odveč konje brez skrbno klali, tu pa taka — strogost. Madžarske domišljije. »Agenzia Stefani« je pred dnevi javljala, da je madžarska vlada v Budimpešti pred kratkim prejela od jugo slovanske strani spomenico, ki zagovarja državnopravno zbližanje Ogrske z jugoslo vani. Osnoval bi naj se nekak dualistični sistem, med ohema državama naj bi se skle nila personalna unija. Na čelu obeh držav naj bi bil regent Aleksander. Spomenica pravi da bi s tako rešitvijo prestala okupacija mad žarskega ozemlja ter bi se jamčila teritorijalna integriteta Ogrske. Kavcije za vojne ujetnike.' Pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu je še vedno na-oženih nekaj kavcij za vojne ujetnike. Polo-žitelji teh kavcij se zadnjikrat pozivajo, da do 1. marca 1919 vzdignejo te kavcije, ker se drugače pošljejo te vsote likvidicijski komisiji v Ljubljano. Socializiranje industrijskih podjetij na zadružnem temelju pod kontrolo vlade je sklenil oojni kabinet na Angleškem.v Avstrijske znamke veljajo na Ceho-Slo-vaškem samo do konca februarja. Kaj pa pri nas ? . Stoletje „brez šnopsa“ se bo imenovalo prihodnje stoletje. Neko ameriško društvo z imenom Anti-Saloon-Leagne namerava doseči prepoved alkohola v vseh državah po celem svetu. Že so poslali zastopnike na Angleško, da delajo v tem smislu. Upajo, da bodo v desetih letih dosegli svoj namen. Strašna železniška nesreča pri Nabrežini. Pri Nabrežini se je 17. febr. odtrgalo od vlaka, ki je peljal iz Trsta proti Nabrežini, vagonov, ki so drveli nazaj proti Trstu in zadeli ob vlak, ki je vozil nasproti. Mrtvih je bilo 150 oseb in sicer so bili to italijanski vojaki, ki so.se vozili na dopusj. Vsa živila in drugo blago, ki ga prodaja mestna prodajalna na Stolnem trgu, se oddaja samo na družinske pole. — Sol se dobiva kg po 1 K v mestni prodajalni na Stolnem trgu na družinske pole. Sol se prodaja samo prebivalcem mesta Maribor. Dopisi. Popotnik po Studencih. Rad bi bil cerkev pogledal, pa sem jo našel zaprto. Pozneje sem zvedel, da je cerkev že nekaj časa zaprta, da je bila preje tu vsako nedeljo božj:i služba. Ker so jo oprav’jali slovenski duhovniki, so pt\o-testantovski pa tudi katoliški hajlovci toliko časa oskrunjevali tudi ta sveti kraj, da ni drugega preostalo, kakor cerkev zapreti. Nemčurska kultura je šla celo tako daleč, da ko j« duhovnik slovensko molil ali govoril, so nemčurji, posebno pa babnice, začeli kar na glas vpiti, med vpitjem so demonstrativno zapustili cerkev in tako motili službo božjo. Neverjetno se mi zdi, zakaj — če se je res tako godilo — se cerkvena oblast ni pobrigala, da bi dotični surovežv prejeli svojo plačilo. (?!) Saj je blizo cerkve orožniška postaja in prusovski kulturonosci gotovo niso tako daleč v sorodstvu z orožniki, da bi se jih ti bali iz ročiti tja, kamor take barabe spadajo. Razne novice. surovo blago Še navzgor. Hišna oprava bo po mnenju strokovnjakov še nekaj let ohranila visoke cene, ker nedostaje suhega lesa. Trinajst vagonov umetnin, ki jih je bila Avstrija uropala za časa vojne, se vozi skozi Trident v Italijo. Od 135 podmorskih čolnov, ki jih je oddala Nemčija na entento, jih je dobila Anglija 30, Francija 16, Italija 10, Japonska 7, Amerika 4. Ostalih 68 jih stražijo v angleških pristaniščih. Karikiran klobuk. Neki karikaturist je prišel nekega dne na idejo, da bi karikiral ženski klobuk. Risarija mu je uspela nenavadno dobro, tako* da se je moral sam nasmejati. Začudil pa se je tembolj, ko je pokazal risarijo svoji soprogi, a se ona ni nasmejala ti smešni sličici. »Ali ti ne ugaja ?« jo je vprašal umetnik. »Ugaja?« je zategnila mlada clama. »Gotovo, da mi ugaja; to je najlepši, najokusnejši klobuk, ki sem ga videla kdaj v mojem življenju. Čemu pravzaprav tratiš čas za tvoje karikature, ko znaš narediti tako lepe stvari ? Takoj grem k mo-distinji in si dam napraviti takle klobuk.« To je tudi storila. Umetnik pa je spoznal, da se da karikirati vse.^ samo ženskega klobuka ne. Panika v kinu., v Zagrebu je bila nastala na cisto nedolžen način velika panika v Metropol-kinu. V orkestru je bila padla z glasovirja jedna sveča na tla, nakar je zaklical eden izmed gledalcev: Ogenj! dasiravno ni bilo nobene nevarnosti za požar. Naravno pa je, da je začela med gledalci nato velika panika in vrisk ter krik in vse občinstvo, ki ni vedelo niti zakaj gre, je navalilo proti izhodom. Ker pa niso prekinili predstave in je kino še vedno ostal v temi, je bila panika še večja. Vidi se, kako so ljudje pod vplivom trenutkka in kako se lahko vsled ene nepre mišljene besede lahko zgodi velika nesreča Pismene poroke ameriških Rojakov Kot poročajo listi, lahko sklenejo amerikan ski vojaki, ki so v Evropi zakon z onimi de kleti, ki se nahajajo v Ameriki in sicer pis menim potom. Vsebina pisanja mora biti od dotične stranke podpisana poročna pogodba, ki se pošlje na pristojno oblast. Različno pohištvo boru, Grenzgasse 22. proda Mari- 2-2 oer; Gl r9e= Ali bo kmalu konec draginje? Dunajski trgovski gremij je bil razposlal svojim čla nom vprašanja, kdaj in za koliko se bodo znižale cene raznemu blagu. Vsi odgovori se izzve-nevajo v mnenje, da draginje ne bo še tako brž konec. Kar se tiče čevljev, na uvoz ni veliko misliti, ker so nevtralne države prepovedale izvoz. Galanterijsko blago se tudi ne bo hitro pocenilo, razen če bi vsled zastoja trgovine trgovci začeli iz strahu prodajati svoje velike zaloge. Krtače in glavniki, ki so dosegli nenavadno visoke cene, ne bodo prej cenejši, dokler se železniški promet ne uredi. Porcelan in steklo bosta še nekaj časa draga, ker avstrijski industriji še vedno manjka premoga,^ zaloge so majhne, ^ a inozemskih naročil je oglašenih že veliko. Za gumijasto blago prejkoslej manjka surovin te so izdelki zato zelo dragi. Edino droge so nedvomno prekoračile vrhunec svojih cen. Posebno bodo padle cene žveplu, kakor hitro pride prvi uvoz iz Italije. O svili pravijo poročila, da so cene na svetovnem trgu xelo trdne in da grede cene za Prta npsimisb limita v Mariboru Tegetthoffov trg št. 3 ' ' priporoča vsem svojo točno in dobro izdelano pohištvo, zgradje parketnih tla kakor tudi bilard-nih miz. S poštovanjem. Rudolf Novak, mizar. % ;—c) to—! =ao Igrače in galanterija se zaradi opusta teh predmetov, na drobno kakor na debelo, popolnoma razproda po zelo znižanih cenah v trgovini Vilko Weixl, Glavni trg 22. Na prodaj je tudi pet sokolskih telovadnih hlač. A. Vertnik trgovina z mešanim blagom in premogom Sodnijska ulica 17 priporoča se občinstvu. ' Izdajatelj in odgovorni tir^dajk • Ferdo Leskovar. Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru.