POSTNI GLA
P.
U
py
SfaiTOvsko in strokovno glasbo Zveze poštni!) organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika" v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik !W.
¥ Ljubljani, dne 1. junija 1924.
11. številka
Priziv proti prevedbi.
Sedaj so dobili že vsi poštni nameščenci ljubljanske direkcije dekrete, kam so prevedeni in koliko službenih let se jim šteje. Razburjenja je precej, nekaj upravičenega, nekaj pa tudi nepotrebnega. Največ je takih primerov, v katerih gre za splošno znano nepravilno postopanje provedbene komisije. Vojaškili let niso nič šteli, odbili niso samo kaderskega roka. nego vso vojaško službeno dobo, pa če tudi ni bil prizadeti nikoli aktiven vojak, nego je bil poklican med vojno kot črnovojnik k vojakom, ali celo kot uradnik k vojni pošti ali rezervnemu telegrafu, v katerem slučaju sploh nikoli vojak ni bil. Krivična je prevedba pisarniških uradnikov, uradnih pomožnih moči in telefonistk. Po uredbi ministrskega sveta o prevedbi poštnih nameščencev bi se moralo za prehod prevesti vse pisarniško uradništvo in vse telefonistke v Hi. kategorijo, in to brez izjeme in ne glede na šolsko predizobrazbo, tako kakor se je prevedlo ne glede na te pogoje vse uradništvo pri prometu v II. kategorijo. Pri nas se je uvrstilo mnogo pisarniških mo<-či in telefonistk med zvaničnice ali celo slu-žiteljice in mnogo nižjih uslužbencev v kategorijo služiteljev, dasi spadajo po svojem poslu v kategorijo zvaničnikov. Pri prehodu ne gre namreč prav nič za to, kakšno' zvanje je imel nižji uslužbenec doslej (poduradnik, uradni sluga, selski poštni isluga itd.), ali kakšno šolsko izobrazbo oziroma koliko službenih let ima, nego edino službeni posel, ki ga opravlja. Če razdeljuje ali raznaša pošto, če dostavlja brzojavke, če spremlja ambulantne pošte, če nadzoruje ali čuva brzojavne in telefonske vode, če dela na progi kot tehnični delavec, skratka, če služi nižji uslužbenec pri prometu, bi moral postati zvanič-nik. Služitelji pa so zaposleni samo v pisarniški službah; pri sedanjem ustrojstvu bi smeli biti torej služitelji menda samo pisarniški služitelji pri direkciji. V Beogradu so prevedli v služitelje baje samo one sluge, ki so v pravem pomenu besede sluge, namreč tiste, ki nosijo uradnikom kavo in cigarete.
Vse te napake se bodo morale odstraniti s principijelnim! rešitvami na splošno. Takih pritožb bo toliko, da jili državni svet ne reši v treh letih, ako bi hotel vsak slučaj posebej razsojati. Vojaška službena doba naj se po odbitku 18-mesečnega kaderskega roka vsa upošteva, pisarniško uradništvo, telefonistke in zvaničniki naj se prevedejo točno po ministrski uredbi o razvrščenju državnih uslužbencev, pa bo takoj odpadlo 95 % vseh prizivov.
Nekateri se pa razburjajo in pritožujejo po nepotrebnem. Služba pred 18. letom starosti se ne upošteva, kdor ni nakupil priprav-niških (aspirantskih) službenih let, se mu šteje službena doba v napredovanje in pokojnino šele od izpolnjenega 21. leta starosti. Obračajo se pa na Zvezo in svoja društva tudi taki tovariši, katerim niso odtrgali niti enega dneva službe, pa se hočejo vendar
pritožiti, češ da se jim je odtrgalo 8 9 mescev službe. Tiste tovariše prosimo ,naj ne razkazujejo svoje blamaže še pred državnim svetom, nego naj zadovoljno spravijo svoj dekret in naj bodo hvaležni organizaciji, ki jim je izposlovala tako ugodno prevedbo. Ti tovariši seštejejo namreč na leta, mesece in dni službeno dobo, ki jo. imajo sedaj, primerjajo službena leta, mesece in dni, ki stoje v dekretu, pa ugotove, da se jim je 8— 9 mesecev premalo štelo. To »napako« pa lahko kar brez državnega sveta popravimo; službena doba, ki je označena v dekretu, je odmerjena na podlagi stanja od 1. septembra 1923., to je od tistega dne, ko je stopila nova službena pragmatika v veljavo. Danes, po 8—9 mesecih od takrat, imaš tudi 8—9 mesecev več službene dobe, pa vse to se šteje naprej v dobro.
Dnevničarji, ,odpravniki! in poštni sli sploh ne spadajo v zakon o državnih uradnikih in uslužbencih, zato se tudi ne morejo v nobenem primeru sklicevati na ta zakon, niti se ne more nihče pritožiti, zakaj ni bil preveden po novi službeni pragmatiki. Kajti po členu 228 uradniškega zakona imajo pravico priziva proti prevedbi samo oni državni uslužbenci, ki so sicer prevedeni in so dobili prevedbeni dekret, pa se jim zdi, da niso pravilno prevedeni. Ti imajo pravico, da vlo-že v 30 dneh po prejemu dekreta priziv na državni svet.
V	zadnji številki »Poštnega Glasnika« smo pomotoma napisali, da naj pošljejo prizadeti uslužbenci svoje prizive preko poštne direkcije na državni svet To je napačno. Prizivi se morajo poslati naravnost, neposredno državnemu svetu v Beograd, ne pa potom poštne direkcije. Direkcija bo vsak priziv, ki bi prišel na njo, mesto na državni svet, vrnila, ker nima s temi prizivi nobenega opravka.
Uslužbenci, ki se čutijo s prevedbo prizadeti, naj lepo in razločno spišejo na celi poli papirja priziv, ki naj bo kratek, pa točno utemeljen. Glede spornih točk je treba priložiti prizivu prepise tistih dokumentov (vojaško uvercnjc, potrdilo o nakupu aspirantskih let, zadnje šolsko izpričevalo, ali za kar že gre), in sicer tako priziv sam kakor overovljeni prepisi dokumentov vse v dveh izvodih, kajti od vsega po en izvod ostane pri državnem svetu, druge izvode pa odstopi državni svet pristojnemu ministrstvu.
V	naslednjem objavljamo vzorec, po katerem naj napravijo prizadeti tovariši priziv proti prevedbi na državni svet.
Vzorec.
Takse prosto po pripombi 1 k tarifni postavki 52 zakona o taksah.
(Tu se vpiše ime in službeni
značaj uslužbenca)
Pritožba .proti prevedbi po zakonu
o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega roda.
Državnemu svetu
v
\	Beogradu.
Z rešenjem gospoda ministra pošte in telc-grasa št...........od .... . 1934, od-
nosno po obvestilu direkcije pošte in telegrasa v Ljubljani št .... od ... . 1924, ki tnli je bil dostavljen dne ....	1924, sem
na osnovi členov 224, 226, 229, 230 in 231 zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih od 31. julija 1923 (Službene Novine št. 199 od 1. septembra 1923) preveden na šedartje zvanje . . . . kategorije, .... položaje grupe in . . . stopnje Osnovne plače.
Proti temu r e Senju vlagam v smislu čl. 228 cit. zakona v odprtem 30-dnevnem roku priziv
iz sledečih razlogov:
(Tu naj sledi kratka, toda precizna utemeljitev priziva z navedbo členov zakona ali določb uredbe o razvrstitvi, na katere se opiraš.
Zato prosim
državni svet,
da izvoli izpodbijano prevedbo razveljaviti ter me uvrstiti v . . Joattegoflijo, . . 'Položajno grupo in . . stopnjo osnovne plače.
V ..... dne ... . 1924.
Podpis.
Kakor žc rečeno, naj pošljejo prizadeti tovariši tako opremljene prizive v dveh izvodili in od vseh potrebnih dokumentov po dva overovljena prepisa (prepise lahko overi tudi direkcija) vse skupaj v priporočenem pismu naravnost na Državni svet v Beograd. Zadnji dan za vložitev priziva je 30. dan po prejemu dekreta. Priziv, kakor tudi vse priloge in prepisi so kolka prosti. (Navodila na drugem mestu.)
Zveza gre svojim članom sicer kolikor mogoče na roko, vendar naj je pri sestavljanju teh prizivov člani preveč ne nadlegujejo, ker sta tako. predsednik kakor tajnik tako preobložena z delom, da bi se utegnila rešitev zakesnitev. Zato naj se obračajo' člani v zadevi prizivov na Zvezo samo v važnih, zamotanih slučajih. Za v Zvezi neorganizirane tovariše pa obsolutno nimamo ne časa, ne papirja, ne volje.
Naša razvrstitev in pritožbe radi vojaških let.
Imamo novo pragmatiko in nove dekrete, ki smo jih prejeli po 19. maju tl.
Marsikomu se je zgodila krivica, ki jo bo treba poplaviti. Zato pa ne smemo zamuditi termin^, ki poteče 30. dan od dneva, ko smo prejeli dekrete.
Kdor pride na to, da se mu je z novo razvrstitvijo zgodila krivica, naj se takoj informira, kako in kaj ter pravočasno vloži pritožbo na državni svet v Beogradu. Pritožba je kolkovine prosta, le v slučaju, da bi bil priziv zavrnjen, bo treba plačati naknadno 100 D takse. Vsaki pritožbi se priložita po dva overovljena prepisa dekreta in drugih dokumentov in jo podkrepi s členi
uradniškega zakona, ki dokazujejo krivico In utemeljujejo pritožbo.
Največ krivic se je zgodilo po členu 137. odnosno 235 in 246 novega zakona o državnih uslužbencih. Člen 137 določa oni čas, ki so ga uslužbenci prebili v raznih poklicih in ki se jim všteje v pokojnino ter s tem tudi v napredovanje. Onim, ki so služili vojake med vojno in tudi v mirni dobi preko rednega roka, se bo štel po tem členu tako prebiti čas v pokojnino, ako bodo postali državni uslužbenci. Gospodje v Beogradu so ta § 137. kratkomalo pograbili in sklicujoč se na 4. odstavek vsakomur odšteli kaderska leta (2 do 4) od celokupne službene dobe. Pomislili pa niso, da je 4a člen 137. namenjen za one, ki bodo odsihdob šele vstopili v državno službo in siužili v vojni ali mirni dobi preko rednega roka — in postali potem državni uslužbenci. To potrjuje tudi člen 246, ki so ga pozneje sicer izpremenili, a kljub temu smisel ne dobro popravil in pa čl. 235. So pa še drugi razlogi, ki tolmačenje člena 137. naravnost pobijajo in govore za mojo trditev.
Naša pragmatika je uzakonjena s 1. IX. 1923.. v času ko je bil za nas še stari bramb-ni zakon v veljavi. Ta je pa predvideval tudi kaderski rok za vštetje v pokojnino. Na drugi strani pa tudi novi brambni zakon v členu 332. določa, da se vojaškim osebam upoštevajo vse po1 dosedanjih zakonih glede vštet-ja let pridobljene pravice. Tako tudi naš zakonodavce ni mogel misliti drugače. Zakono-davec je namreč s členom 246. samo zajamčil pridobljene pravice onih, ki so* služili in si pridobili svoja penzijska leta v drugih državah, z drugimi zakoni. Nikakor pa jim te pravice ni hotel kratiti in za nje uporabiti člena 137. ali pa sploh odvzeti, kakor so nekateri členi 235, 246 tolmačili, ker bi bil drugače v »prehodnih odredbah« povedal kratko to, da velja čl. 137, 4. odstavek tudi za prehod, to je za stare uslužberice. Zato je vsaka pritožba zaradi nevštetja kadetskih let popolnoma upravičena ter jo naj vsak prizadeti pravočasno vloži in po označenih navodilih utemeljuje. Kaderska leta se imajo vsakemu všteti v pokojnino in s tem tudi v napredovanje.*)
Kdor bi rabil še kake podatke v tej ali oni stvari, naj se obrne na našo organizacijo, ki mu bo šla po svoji moči na roko.
*) To so pridobljene pravice po zakonu iz
1.	1832. — V najslabšem slučaju bi se moral upoštevati kaderski rok po novem brambnem zakonu, to je 18 mesecev.
HA OBROKE
brez povišanja cene moška in damska konfekcija.
E. Bernaiovič, Mestni trg 5.
Organizatorsko gibanje.
Občni zbor sekci'c poštnih, telegraiskih in čekovnih činovnikov.
(Nadallevanje in konec.)
Tov. Luznar predlaga, da naj bi se prihodnji občni zbor Sekcije vršil na Bledu, kli bi naj bil nekaka velika skupščina po vzgledu drugih udruženi, osobito učiteljskega udruženja. Ta skupščina naj bi trajala dva dnii ter bila zvezana s stro-kovno-stanovskimi referati. Sekcija naj bi oskrbela kako večjo prireditev, da bi ddbila sredstva, s katerimi! bi plačala vsem udeležencem skupščine vsaj vso vožnjo.
Tov. Otoničar in Kunst predlagata, naj se prihodnji občni zbor vrši v Ljubljani.
Tov. Čampa se pridružuje temu predlogu, Mer bi bilo neprevidno, če bi -občni zbor glasoval za Bled. Ideja tov. Luznarja je sicer lepa, ni pa-za enkrat še praktično lizpdljiva. Računati sunemo za sedaj samo na mariborsko in ljubljansko skupino, zato pridejo v poštev saimo Maribor, Celje in Ljubljana. Mariborčani bi na Bled ne mogli priti, ker je predaleč in bi rabili za to dva dni.
Direkcija pa bi ne mogla dovoliti vsem udeležencem dopusta. Prosi zborovalce, naj z nepremišljenim glasovanjem ne vežejo Sekcije na' predlog tov. Luznarja, ker bi -se sicer utegnilo zgoditi, da bi se vsled tega in pa visled mlačnosti dežele -udeležil obe. zbora na Bledu komaj odbor, ali pa še ta ne ves.
Predlog tov. Luznarja za Bled je propadel 'i-n je bil sprejet predlog tov. Otoničarja in Kunsta, da naj se vrši prihodnji občni zbor Sekcije v Ljubljani.
Tov. Čampa se -obrača do sekcijiskih. zaupnikov s -pr-ošnj-o, naj pridno delujejo v svojim okoliših in pomagajo vodstvu Sekcije pri njegovem prizadevanju, -obuditi iz mrtvila tudi deželo, da postane Sekcija za vzgled prave in delavne organizacije in da bomo po par letih v resnici mogli -oživotvoriti predlog tov. Luznarja o velikih in sijajnih, obenem pa resnih skupščinah, ki bodo zrcalo naše moči, našega dela in naše inteligence.
Zapisnik širše odborove seje Zveze od 10. maja.
Dnevni red: 1.) Došli dopisi. 2.) Poročilo predsednika in tajnika. 3.) Razni predlogi.
Ad) 1.) Prejeli smo vlogo ambulancarjev glede potovalnih pristojbin. Dijete za ambulan-carje naj bi se uredile po uredbi o službenem potovanju. Odločno bo treba tudi izposlovati upoštevanje nočne službe in izpodbiti sedanje na» pačno tolmačenje, kakor da je uslužbenec po nočni službi en dan ali celo poldrugi dan prost. To pa ni res, kajti tistega dne, ko je uslužbenec po nočni službi navidezno prost, je že napravil faktično svojih predpisanih osem službenih ur; ravnotako drugi dan, ko je zopet vse popoldne v službi. Uslužbencu, ki dela ponoči, se mora ta izredna služba vsekakor posebej plačati, ker ima po noči večje potrebe. Zveza bo zbrala najvažnejše predloge, tako glede zvišanja potnih di-jet ambulancarjem, zvišanje nočnine, tantijem, kakor tudi glede naše zahteve po 30 letni službeni dobi. Vse te predloge bo predložila kongresu Saveza, ki bo julija meseca v Beogradu, ter bo skušala s temi predlogi prodreti. — Prejeli smo tudi brzojavko od Saveza, da je vsak strah mlajših uradnikov in uradnic neutemeljen in da je II. kategorija za vse poštno uradništvo nesporna.
Ad 2.) Predsednik poroča, da je prevedba poštnih uslužbencev končana, nove plače se že nakazujejo, prihodnji teden dobimo dekrete. Pohvalno omenja uradništvo personalnega in računskega odseka direkcije, ki je s požrtvovalno naglico delalo na prevedbi in nakazovanju novih plač. Zastopniki nižjih uslužbencev se pritožujejo, da še sedaj niso dobili novih pr&jemkov, medtem ko so uradniki že dobili; pri nekaterih poštah so dobili samo zvaničniki, služitelji pa še ne, vse to dela slabo kri, češ za uradnike se je že hitro delalo, zdaj za nižje uslužbence se pa dela počasi, če tudi so nižji uslužbenci bolj potrebni nego uradniki. Zato bi bilo umestno, da bi se nakazali novi prejemki najprej nižjim uslužbencem in potem šele uradnikom. Predsednik jim pojasni, da ne dela direkcija Jiobene Razlike med posamnimi kategorijami uslužbencev, nego izpolnjujejo dekrete in nakazujejo nove plače natančno po tistem redu kakor je prišlo iz Beograda. Zato naj ne bo zavisti med posamnimi uslužbenci, saj bodo prišli vsi na vrsto.
Tajnik poroča: V zadnji seji napravljenega sklepa glede vloge za zvišanje draginjskih doklad nižjim uslužbencem ni izvršil, ker namerava odpotovati predsednik Zveze te dni v Beograd in se bo najprej ustmeno informiral, kje in kako naj zagrabimo, da bo imela naša akcija uspeh. Tucfi vloge na uredništvo lista »Polet* ni napravil, ker je medtem izšla zopet nova številka, kjer uredništvo javlja, da »Polet* ne bo prenehal izhajati. Zato je ostala misel na fuzijo »Poštnega Glasnika« s »Poletom* za enkrat brezpredmetna. — Reorganizacijo Zveze si tajnik zamišlja tako, da se mora nasloniti Zveza na Savez v smislu njegovih pravil. Po pravilih Saveza obstojajo na sedežu direkcij oblastne organizacije. Jasno je, da je in mora biti v ljubljanski direkciji priznana samo ena oblastna organizacija, nekaki pododbor Saveza, to je Zveza poštnih organizacij. V tem pravcu je začrtano naše delo ih program za najbližjo dobo. Zato je potrebno, da odpotuje predsednik Zveze v Beograd, da stopi tozadevno v pogovore s predsednikom Tomo Jovanovičem. Potrebno je še več drugih intervencij pri ministrstvu in Savezu, vsled česar predlaga, da odpotuje predsednik Urbančič že prihodnji teden v Beograd. — Sprejeto.
Ad 3.) Tov. Dular kritizira sedanjo razdelitev položajnih plač, ki se odmerjajo samo po službenih letih, ne pa po faktičnem položaju, katerega dotični uradnik zavzema. Upravniki poštnih uradov, predstojniki oddelkov, kontrolorji in kontrolni organi sploh morajo vsekakor imeti višji položaj, nego njim prideljeno osobje, ker je le to v smislu zakona in besede »položaj* same. Tov. Kerševan urgira dobavo obleke in čevljev, ki jih nižji uslužbenci kljub ponovnim obljubam še zdaj niso prejeli. Dalje protestira proti nehumanemu postopanju nekaterih predstojnikov. Dobro se zaveda višjega položaja svojih predstojnikov, kakor tudi brezpogojne potrebnosti discipline, vendar presegajo manire nekaterih višjih uradnikov meje dostojnosti in človečnosti. Ti gospodje naj bodo vsaj malo človeški in naj smatrajo tudi nižjega uslužbenca za človeka. — Tov. Ceh predlaga, da naj bi otvorila Zveza sedaj po prejemu dekretov za dobo 30 dni permanentno pisarno, v kateri bi dobivali člani Zveze potrebne informacije glede prizivov proti prevedbi na državni svet. Po daljši debati se ugotovi, da bi bila taka pisarna res potrebna, toda za enkrat neizvedljiva. Pač pa bo Zveza v svojem glasilu opozorila člane, da je vsak čas pripravljena dajati potrebne ustmene ali pismene informacije. — Tov. Dular omenja še prevedbo pri čekovnem zavodu. Tam je bilo vse pisarniško uradništvo prevedeno v zvaničnike, ne glede na šolsko izobrazbo. Za te se je treba zavzeti, da se prevedo po istem načinu, kakor se je prevedlo uradništvo pri prometu. Dalje utemeljuje potrebo službene uniforme za poštno uradništvo. Služba pri prometu, zlasti pri nekaterih panogah (Hughes, ambulanca itd.) je naravnost umazana, vsled česar se obrabi in uniči mnogo civilne obleke. Kakor ima železniško uradništvo službeno obleko, tako bi morali imeti tudi poštni uradniki službeno obleko ab erario. Tov. Apih se zavzema za izpraznjevanje pisemskih nabiralnikov z avtomobili. Sedaj morajo hoditi sluge z raztrganimi torbami po mestu od nabiralnika do nabiralnika, kar nikakor ni v kras mestu in ne v ugled poštni upravi. Na razpolago naj bi se dal mali \avto, ki bi pobiral pisemsko tvarino iz nabiralnikov.
Po še nekaterih manj važnih predlogih zaključi predsednik sejo ob 22. uri 30 min.
Vprašanja ers odgovori.
Vprašanje. (J. D. Ptuj): Nenakupljena 3 aspi-rantska leta so se mi odbila. 1. julija 1913. sem bil imenovan oficijantom, 17. oktobra istega leta sem nastopil kadersko vojaško službo in služil pri vojakih nepretrgoma do konca vojne. Tudi ta čas se mi ni vštel. Izgubim torej osem let. Ali naj se pritožim samo radi aspirantskih let, ali tudi radi vojaških? Kako se priziv stilizira in kakšnih prilog je treba? — Odgovor: Nenakupljena aspirantska leta so se vsem v principu odbila. Organizacija je napravila radi tega v zadnjem letu na ministrstvo že več vlog in je tudi osebno intervenirala glede tega, toda brez uspeha. Vendar pa svetujemo vsem prizadetim, ki jim nenakupljenih aspirantskih let inso šteli, da se pritožijo. Glede vojaške službe glejte članek »Priziv proti prevedbi« v današnji številki Glasnika. Komur so od vojaške službe odbiti več nego 18 mesecev, naj se pritoži. Vzorec pritožbe objavljamo v današnjem Glasniku, kakor tudi glede potrebnih prilog.
To in ono.
Izplačilo diferencp od 1. oktobra 1923. Vse
državno uslužbenstvo z napetostjo in skrbjo pričakuje, kdaj in kako se nam izplačajo razlike na novih prejemkih, ki jih nam dolguje vlada za čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924. Kakor čitamo v listih, se je izjavil gosp. finančni minister napram odposlancem učiteljskega udruženja, da obstoje v vladi glede izplačila te diference tri mišljenja. Prvo je načrt fin. ministra, da se izplača razlika samo onim, katerih plače po novem zakonu presegajo skupne prejemke, ki so jih dobivali po starem zakonu. Drugo stališče, ki se je pojavilo v vladi, je to, da se izplača uradništvu celokupna razlika med starimi in novimi plačami. Obstoji pa še tretji predlog, da bi se razširila nova uredba o drag. dokladah tudi na dobo od 1. oktobra 1923. in bi se izplačala uradništvu na tej podlagi razlika med skupnimi starimi in novimi prejemki. Katero teh stališč bo zmagalo, je odvisno od vsote, ki jo pokaže proračun glede izplačila. — Tako g. finančni minister. Radovedni smo, kaj je v tej državi več, ali zakon ali mišlje-
nje fin. ministra. Žalostno izpričevalo za vlado, da si tolmači zakon, katerega je sama napravila, na tri načine. Toda zmagati mora pravica in jasna določba zakona: novi prejemki nam gredo od 1. oktobra 1923. dalje, pa basta! Država nam dolguje torej izplačilo razlike za 7 mesecev, čas je že, da plača. Sramotno je za gospodarja, če ga mora hlapec terjati za pogojeno plačilo, v nebo vpijoče pa je, delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali odtrgovati.
Fotografije drž. uslužbencev. V smislu člena 115 uradniškega zakona mora biti pri uslužben-skem listu, katerega vodi oblast za vsakega uslužbenca, njegova fotografija. Doslej smo prejeli dve ponudbi za izdelovanje fotografij za poštne nameščence po znižani tarifi. Fotograf Davorin Rovšek, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 32a, je pripravljen dobaviti 3 slike legitimacijskega formata, prvovrstna izvršba za ceno 25 D. Fotograf J. Pogačnik, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3, pa dobavlja 3 vizitne slike za 25 Din ali 6 vizitnih slik za 40 Din ter jamči za prvo« vrstno delo.
Poročil se je gospod Kondrad Šegula stavec »Narodne tiskarne«, odgovorni urednik »Poštnega Glasnika« in sin tovariša Jakoba Šegule, pt. činovnika na Ljubljani 1. z gospodično Zofijo Ravbar. Mlademu paru iskreno čestitamo!
Sestanek v kopališču Ischl. Slavnostni odbor tovarišev in tovarišic bivšega vojaškega poštnega in brz. ravnateljstva za Bosno in Hercegovino sklicuje dogovorjeni sestanek za 8. in 9. junija tl. v kopališču Ischl na Zg. Avstrijskem. Prijave se morajo poslati takoj, najpozneje do 25. maja tl. odboru, obenem pa nakazati 25.000 avstr, kron za kritje pripravljalnih stroškov.
Navodila za vlaganje pritožb po členu 228 zakona o civ. uradnikih. 1.) Pritožbo vložite v dveh izvodih.
Rešenje ministrstva o prevedbi mora biti predloženo. Svetujemo vam pa, da ne daste iz rok izvirnika, ampak samo overjen prepis, ki je enakovreden. Ce kdo navaja v svoji pritožbi kaka dokazila, naj jih predloži tudi v overjenem prepisu. Rešenje ministrstva in vsa dokazila (priloge) priložite pritožbi tudi v dveh prepisih.
Rimska cesta 16
Mizarstvo s parno siio. Bogata zaloga modernega pohištva tei anierikanske pisarniške rouleaux-oprave.
carinsko-posredniškl in špcdicijski biro LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 41. Podružnice: Jesenice, Maribor, Rakek, Zagreb. Telefon 454.	Trst.	Telefon 454.
A. & E. SKÄBERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo znautz-
fnkttirnega blaga po najzmerncjših cenah
Dobro!	Počeši!
SCHNEIDER & VEROVSEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajčega blaga.
LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 16.

POZORI
POZORI
Žarnice, likalnike, kuhalne lonce, lestence in vse vrste električnega materijala po najnižjih cenah dobite pri tvrdki
Karol Bastiančič
centrala Ljubljana, palača Kred. banke, lil. nadstr.
Uradnikom dovolim 10 °/o rabata!

2.	) Po členu 21. »Delokroga državnega sveta«, razglašenega v Uradnem listu štev. 60. z dne 7. junija 1922., se vlagajo pritožbe neposredno pri »Državnemu Savetu v Beogradu«. Pritožbo je treba oddati o pravem času na pošto (priporočeno, najbolje s povratnico).
3.	) Pritožbe ni treba kolkovati, pač pa se plača za vsako pritožbo po 100 Din, ako je odbita, ker nima zakonske podlage.
4.	) Overjenje prepisov rešenja in drugih dokumentov je treba napraviti nekako takole: Takse prosto po členu 128
čin. zak. In čl. 6, točka 9, v zakona o taksah in pristojbinah.
Podpisani poštni urad potrjuje točnost in pravilnost prepisa.
Podpis.
5.	- Na koncu pritožbe naj poštni urad napravi tole potrdilo: »Takse prosto po čl. itd. kakor v točki 4.)
Podpisani poštni urad potrjuje, da je gosp. N.
N., p. t. činovnik v................ prejel rešenje
ministrstva pošte In telegrafa štev.............z
dne . . . 1924. dne .... maja 1924.
Podpis.
Sekcija pošt., teleg, in ček. činovnikov je razposlala vsem svojim članom in zaupnikom pozive in položnice za prostovoljne prispevke in darila. Izvzeti so odpravniki in pomožne moči. Naj ne bo nikogar med nami, ki bi ne žrtvoval svoji organizaciji nekaj dinarjev. Brez gmotne podlage ne more nobena organizacija z uspehom delovati. Vsakdo naj se zaveda, da to, kar prispeva, ni milostno poklonjen dar, marveč hranilna vloga, ki jo bo organizacija s svojim delovanjem plodonosno obrestovala. S pragmatiko in razvrstitvijo nismo dosegli še vsega, še mnogo je ze-htev, za katere se bo treba boriti, predvsem pa bomo morali stati na braniku, da ne izgubimo ničesar od svojih priborjenih uspehov. Krivice, ki so se godile mnogim izmed nas, bo treba popraviti. — Mnogo jih je, ki so svoje prispevke poslali že ta mesec. Vsem tem zavednim in vrlim tovarišem, ki niso čakali šele posebnega poziva, bodi izrečena tu najiskrenejša hvala. — Odbor.
Posmrtni prispevek. Vsi člani pogrebnega društva poštnih nižjih uslužbencev se opozar-
jajo, da se 1. junija tl. zopet plača posmrtni prispevek po umrli članici Marti Fidler v Mariboru. — Odbor.
Prispevki za Zvezno blagajno. Naš vrli tovariš poštar Vinko Černe iz Gorja pri Bledu, nam piše: Gotovo se je pozabilo ali pa se ni mislilo na to, da bi bili priložili zadnji številki »Poštnega Glasnika« položnice za Zvezo. Kajti vsak zaveden tovariš bo rad dal par desetakov, da se podpre Zvezina blagajna. Svetujem, da razpošljete vsem članom položnice, meni pa pošljite še posebej dve položnici kot tiskovino.
Hvala, dragi tovariš, za prisrčne in zavedne besede. Nismo pozabili, toda tako neradi prosjačimo, ko vemo, da večina tovarišev tiči v dolgovih. Kadar dobimo izplačano razliko za nazaj, takrat bomo bolj pritisnili. Pa že naš zadnji poziv je našel odziv. Uslužbenci pošte Kočevje so poslali s posredovanjem tov. Helmiha lepo vsoto 166 Din. Tudi drugi se oglašajo, da naj jim pošljemo položnice. Zato prilagamo današnji številki položnice. Opozorite tovariše in tovarišice 'da prečitajo ta članek, da ne bo spet zmešnjav in da ne bodo zopet mislili, da plačajo s to položnico naročnino za »Poštni Glasnik« ali članarino za svoje društvo. Te položnice so določene samo za prostovoljne prispevke Zvezi, ki je imela radi prevedbe glavne in izredne izdatke.
Te dni razpošilja tudi »Sekcija pošt. telegr. in čekovnih činovnikov« svojim članom okrožnico in položnico za njihovo društvo. Naj to nikogar ne moti, ker dela Sekcija v sporazumu z Zvezo. Člani Sekcije lahko darujejo svojemu društvu in je ravno tako dobro, Zveza pa apelira v prvi vrsti na tovariše drugih društev, zlasti na nižje uslužbence, da prispevajo po svojih močeh. Kdor zdaj ne more dati, naj spravi položnico, bo pa takrat dal, kadar dobi izplačano razliko za nazaj.
Društvo prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani sklicuje članski sestanek za četrtek 5. junija ob 8. zvečer pri. »Levu«. Ker je važno, pridite vsi!
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
F. PLETERSKI "Ä2
Ljubljana, Vodnikov trg 5
Poštnim nnstavljenoem po pošti
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBRNC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev, 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22)
Avto vozi
brez bencina 1 Kuri z bukovim osi jem! 3ugo-Has, Ljubljana
Bohoričeva ulica štev. 24. Telefon štev. 560
HALO!	SVETOVNOZNANI
„PEUGEOT“-bicikli
so prispeli v Ljubljano. — Dobavni pri glavnem zastopstvu O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodna ulica 11.
Važno za ženski svet!
Krema Zoralda in milo Zoraida naj uporablja vsaka ženska, kateri je stalo do lepote. — Glavna zaloga URAN-PARFUMERIDA, Ljubljana, Mestni trg 11
Pr! nakupu blaga
za moške obleke
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kamgarna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča tvrdka
R. MIKLAUC, LJUBLJANA
Llngarjeva ulica, Medena in Pred Škofijo.
Znižane cene. Solidna postrežba !
L:
Ljubljanska gradtena družbo :o.c
LMUAtlfl, Rimska cesta 13, teleion 327
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo z:a stavbe in pohištvo.
Najboljšo banašbo pšenično moko oddaja nafcesnejje tvrd.
•A. VOLK, Ljubljana,
RESLJEVA CESTA &TEV.*24.
Tvornica pečatnih znamk, štampiiij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana sraver Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plombne klešče, vzvodne tiskalnice, Stance, modeli za predtiskauje perila, nume-ratorji, gozdna kladiva itd.
ALOJZIJ LENČEK naši. SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi Izdelki
Ljubljana,' Sv. Petra cesta štev. 29.
Priporoča se vam
modeia trg&mna
T. EGER lini!
Sw. Petra cesta 2.
I HBNUFBKTURHil IH HODNB TBGOiiiMl
F. NOVAK
L3UDL3ANA, Kongresni trg 15.
Najnižje cene.
Zahtevajte cenike.
POŠILJA TUDI VZORCE.


„Z O R A“
družba z o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 33. nudi najceneje
prvorstni bencin in petrolej amarikanskn strojna, mazil-na in ciiinder-olja, karbolinej strojne masti, modro galico, žveplo itd.
X---—-----------x
Dunajska cesta 29 - Telefon 137 - Brzojav: Gospodarsko, Ljubljana
1.	Blagovni oddelek:
a)	poljedeljski pridelki in mlevski izdelki,
b)	krmila,
c)	kolonijalno blago.
2.	Kmetijski in strojeni oddelek:
a)	poljedeljski in drugi stroji
b)	semena, umet. gnojila,
c)	cement, bencin,
d)	galica, žveplo.
3.	Mesni oddelek :
a) izvoz goveje živine in prašičev,
b)	tovarna mesnih izdelkov,
c)	hladilnica,
d)	izdelovanje umetnega ledu.
4.	Lesni oddelek:
a)	nakup in prodaja lesa ter oglja,
b)	lastne parne žage, lastna parketna tovar.
5.	Vinski oddelek:
a)	domača in tuja vina v sodih in buteljkah,
b)	vse vrste žganja, konjak, špirit.
T
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Mai]ra naSitije štev. 8
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Crnučali. Zaloga tudi v Ljubljani.
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Grifzner m Adler
za rodbinsko in obrtno rabo jiosamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JOSlß PSlSlült Ljubljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sprejemajo se popravila strojev. (17)
POZOR!
Predno si nabavite pohištvo, oglejte si pri domači tvrdki
Josipa Andloviča v Komenskega ul. 28
zalogo od najpriprostejšega do najfinejšega pohištva. Sprejemajo se vsa mizarska naročila, ki se izdelujejo v lastni delavnici z najnovejšimi stroji: Karlovška cesta 22. — Cene zmerne!
Se priporoča
na novo urejena modna in konfekcijska trgovina
Fran Lakič
Pred Skelijo Štev. 19
Specijalna trgovina an reko izdelanih, posebno trpežnih čevljev za delavce in lovce, kakor tudi luksuznih čevljev, ki jih nudi prod kakršni konkurenčni ceni
razpošiljalnica „G A R A N C IJ A“
J. dag@§9 Ljubljana s«. Petra c.?
Zahtevajte cenik!
modna trgovina za dame In gospode
LJUBLJANA, Mestni trg številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenah
Turtiia QQSSi HOÜTJiY, Ljubljana
se je preselila
na Aleksandrovo c. 7.
Kilti
družba z o. a. v LJubljam
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)

r ♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦: '•»
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani
♦♦♦♦«►♦O**	* *
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za pi*emog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta Štev. 15, drugo nadstropje.
Strop za obdelovanje lesa. Turbine, trausmlsije, zvonovi, železo In kovin olivama
Strojne Tovarne in Livarne d. d. Ljubljana
Dunajska cesta štev- 35
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
Miklošičeva cesta 10. (v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Račun poštno-ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080.	Telefon'štev. 57 in 470.
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura: Bled.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000'—.	Vloge nad Din 125,000.000*—
daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
===== Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. =====
JIAOIVNälS *0 mSS»