_ UIBfllBUT»l> fNajvečji ilortBikl dnevnik t Zdmitnfh drianL Velja sa oelo leto....,^... .$600 fl Zrn pol 1«U............... .$3.00 t Za Now York celo loto.....$7.00 u Za inozemstvo celo leto.....$7.00 (ift. my Avunmrmmf OF ooro— C mr.oifBin m H« T. ^ Otfc H Bi Im,- A. Bi Bnriapon, jp. ML GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, n» 1 truest Slovenian Dally A in the QUdd States, jsned every day except Stradaj« and legal Holidays, fir 76,000 Readers. TELEFON: 2876 OORTULNT Entered as Seoond Class IB attsr, September 21, 1908, a* tiha Post Offles at JTsir York, N. y„ under tto Act of Congress of Ma rch S, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 33. — fiTEV. 33. NEW YORE, WEDNESDAY, FEBRUARY 9, 1921. _ SREDA, 9. FEBRUARJA, 1921. VOLUME XXIX — LETNIK XX rX PREDSEDNIK WILSON IN ITAUANI SPOMINI BIVŠEGA ITALIANS KEGA POSLANIKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — VAŽNA IZ VAJANJA GLEDE JUGOSLAVIJE. — SVOJ CAS JE BIL VES DRŽAVNI DEPARTMENT ZA JUGOSLOVANSKO STVAR. ZNAČILNE VESTI IZ DELAVSKEGA SVETA RAZOROŽENJE ALI SPLOŠEN BANKEROT NEMCI NOČEJO NIC PLAČATI Poroča Arthur Benington. Eden najbolj odkritosrčnih in zanimivih dokumentov, tikajoeih politike Združenih držav tekom svetovne vojne, je bil rtvnokar « b javi jen v Italiji. Obstaja iz oficijelnih poročil, privatnili pLsem in dnevnika jrrofa Mačehi di Cellere, ki je bil italijanski poslanik v Wasliinptonu tekom konflikta. T ••tvuri bi sevala nikdar ne priale na dan, če bi Le noteli pH-jutelji pokojneea poslanika očistiti njegovega spomina. Kot znano .,<■ trrof di Cellere nae.ikrat zbolel.-par dni potem, ko je bil odpokli-«:m ter uirri na operacijski mizi. Njegov odpoklic je bilo pripisovati osebni «>vniosti Nit-tija. ki je ostro napadal barona di Cellere ter prisilil, kakorfaitro j.* pri*«4 do moči. zunanjega ministra Tittonija, da je odpoklical poslanika. <>lavna obdoliba proti poslaniku je bila. da ni persona prata pri predsedniku Wil*miu in da je slabo informiral svojo vlado plede st a! i i«" a preds-ilnika "Wilsona napram italijanskim zahtevam. Knjigi, katero imamo v mislih, jf bila tiskana v namenu, da se dokaže popolno neis-sničnost teh obdolžb. V svojih ofirijflr.ib poročilih poroča poslanik dejstva kot jih \ id L Na podlagi tajnih virov informira svojo vlado plede politike dežele, pri kateri je bil a krilit i ran in tudi plede osebnih motivov nj'-nih državnikov. V«a tozadevna poročila ko pisana za privatno in-forma* ijo domači- vlade, ne pr za vplučno javnost. Tudi dnevnik podanika je tajen dokument. posvečen le osvežen ju spomina pisca. — Taka sporočila obenem * takimi osebnimi zaznamki ponavadi ne pri-' de jo na dan razven po preteku dol«?*1 dobe po smrti avtorja. Vsled ra so taki zapiski izvauredno zanimivi in drapo«-eni. Zapiskov pro-Ma<*«*hi di (Vllrre l»: se ne c^bjavilo. če bi ne umri prehitro, da o-1 vi.-i samejra s*»b«\ Knjipa tiskana anonimno, a sestavil jo je vek, ki j«* užival popolno zaupanje prejšnjega italijanskega po-uika v Wakhinptonu. Vrednost dopodkov in sodb, navedenih v tej knjijri, ne tiči v h pravilnosti ali napačnosti, temveč v tem. da so biLi nazori izur-iepa diplomata, zastopajočepa velik narod. Čeprav nj»-po\e oeene plede TVilsonove ]»olitike in njegovih tivov \ se preje kot laskava, je bil grof Macebi di Cellere vendar » pri.'»atrlj predsednika ter tekom treh let tudi visoki komisar t«-J! fr. pri .ti »je d*/»-V. Poznal je vse vodilne mož«* v Ameriki ter dobro povoril autrlfhki. Bil je on. ki je razkril nemško zaroto, vsled katere naj bi »e zapletle Združene države v vojno z Mehiko, kajti di Cellere je dokazal, da je Carranza za Nemčijo in proti zaveznikom. Celo svoje življenje je preživel v diplomatični službi in predno je prišel v Ameriko kot poslanik, je posloval kot tajnik poslaništva. 1'rva poglavja knjipe se tičejo propagande. katero je širila Nemčija v naoifuu, da vzdrži Ameriko izven vojne, dočim je drupa pro-papanda gledala na to, da stopi Amerika v vojno na strani zaveznikov. Najbolj važna pa so izvajanja, ki se tičejo Jugoslavije. Zakaj se je zav»<-mal predsednik Wilson preje za stvar Jnpo-sloranobv kot pa ono Italjanov v sporu radi jadranskega problema. je marsikoga presenečalo in prav posebno v Italiji, kamor je grof Macchi di Cellere v svojih poročilih izjavljal, da je praktično ves državni department za jugoslovansko stvar. Že leta 1917 je svaril podanik italijanski zunanji urad: — Vsak g?as, ki se ga dvigne za majhne, zatirane narode, zveni blapodejno v uie&ih • predsednika Wilsona. V svojih sporočilih glede pogovorov, katere je imel z državnim tajnikom Lansinpom. pomožnim državnim tajnikom Polkom ter dru-pimi uradniki državnega departmenta. v katerih so dajali izraza svojemu osebnemu prepričanju o upravičenosti italijanskih zahtev, izjavlja pre jen ji poslanik, da ni mogel nikdar popolnoma ugotoviti, v l:oliki meri deli predsednik njih nazore. N'aslednji komemar glede "SVilsonovepa govora v odpovor na pofclaniei nemškega in avstrijskega kancelarja v jeseni 1918, je vsebovan v njegovih zapiskih: < lovor je naslovljen bolj na zaveznike kot pa na sovražnike. Wilson ne vidi še jasno v končne cilje, katere zasledujejo nekatere zavezniške sile. Kogia.sno z njegovo izjav^ so narodi v Številnih za-\emiŠkih državah zahtevali natančno navedenje in pojasnjenjc teh ciljev, a tecra nl&o bili deležni. V svojih izvajanjih glede Jugoslavije pravi Maechi di Cellere naslednje: — Nekateri naši prijatelji, ki so se poslužili najbolj zlobnih sredstev, da podcenjujejo našo vojaško kampanjo, so se tudi združili z Wilsonom. da unKijo z njegovo pomočjo Londonsko pogodbo. Ti so izjavili nekako takole: — Požreti smo morali Londonski pakt, katerega nam je vsilila Italija kot ceno za njen vstop v vojno. Mi ne moremo ignorirati tega pakta, ki nou naše podpise. Ce pa bi bili vi, Wilson, ki niste hoteli nikdar ničesar slišati o evropskih popodbah. tajnih ali javnih, po-skusili uničiti Londonski pakt. bi vam bili zelo hvaležni. K temu je ae prišla jugoslovanska kampanja v Ameriki in nevtralni evropski narodi so stali odkrito s svojimi simpatijami na strani centralnih zaveznikov. Nasprotovala nam je tudi Grška in nasprotovali sta nam predvsem Franc-ija in Anglija, brez kojih denarne pomoči bi ne mogla napraviti Srbija niti enega koraka. Poslanik govori nadalje o propagatorjih, katere je poslala italijanska vlada, ki pa so bili skrajno neuspešni v svojih prizadeva-i jih. Nekateri med temi so se celo lotili dela, da ga ovirajo v njegovih prizadevanjih. PUST NA ŠPANSKEM ZAGRENJEN. Madrid, Španska, 8. februarja. Letošnji karneval v Madridu in drugih provincijalnih mestih je bil oropan dosti svoje običajne mienosti In to vsled povelja, da je treba maikersde omejiti, vsled česar so akoro izginile s cest. Velike množice so se zbrale na bolj zunaj le*ečih cestah, metale ~ plttiic 0 he malo kostumov je bilo videti. Bitki s cvetkami je popolnoma manjkalo običajnega navdušenja. Policijske patrule so neprestano hodile po ulicah tea pozivale ljudi, ki so nosili maske, naj jih sname-jo. Ljudje sa sli domov Se prea solnčnim zatonom. Poročila iz drugih ifbčjih mest na Španskem se glase v uličnem smislu in opaziti je bilo spi osno razočaranje radi omejitev, katere jc uveljavila vlada. Boj železničarjev--Nočejo upo- Tudi veliki narodi niso sedaj več Nemci pravijo, da so raje mrtvi števati prepovedi stavkanja ter v stanu vdeleževati se neprestano kot pa sužnji zaveznikov._Veli- predložitve zadeve razsodišču. rastočega oboroževanja. ka protestna zborovanja. Chicago, HI., 8. februarja. — Pred železniškim delavskim svetom, kojega naloga je plače za železničarje, je prišlo da-; mu tajniku nes do ostrega med zastopniki ter bratovščin železničarjev. Richardson, predsednik Rail road Workers, trdi, da se izkori- CENTRALNA EVROPA UMIRA V BEDI STANJE AVSTRIJE JE BREZUPNO IN POLJSKA TER OGRSKA »PITA. — LE ČEŠKOSLOVAŠKA PROCVITA. — DUNAJ KOT MESTO MRTVIH. Pariz, Francija, 8. februarja. — V celi trpeči in zmedeni centralni Evropi dela najholj mučen utis na turiste Dunaj sam. Ta brez-Washington, D. C., 8. febr. —! Berlin, Nemčija, 8 februarja S?* atmasfe™ Predstavlja ostro nasprotje preti očividno optimi-V nekem pismu, katero je pisal, Vlada dobiva iz vseh delov Nem J ^nroH 25?% P ^ iPa2ltl T Budim?ešti določiti mornariški tajnik t Daniels vojne j čije brzojavke, v katerih se jo p^- £ S^eTa Žl pozval j zi vi je, naj se ne ukloni pariškim " ~ Bak t ju, je boja z besedami j vojni department, ^ na j se vdeleži pogojem, tikajočim se vojne od-neodvisnih unij cele vrste eksper&entov, ki naj škodnine. Berlinska trgovska zb«r bi odločili, glede tega, kako vred-i niča izjavlja, da je preteča kon-nost imajo letala pri napadu na,trola nemške trgovine razžaljenje večje bojne ladje. Tajnik Daniels Nemčije in da mora uničiti vso ek-sča železniško postavo v zatira- j«? namignil v nekem poznejšem športno trgovino. Nemška kolo-nje članov njegove organizacije, j komentarju. da se bo porabilo VjUijalna družba vstraja pri tem, da Pogajanja glede predloga, da se tozadevne eksperimente nemško mora vstrajati nemška vlada pri ohrani še naprej sedaj pravemoč-. bojno ladjo "Ostefriesland'' ter »svojem stališču, da nikakor ne ni dogovor glede plačilne lestvice, (nadaljne nemške bojne ladje, ka- sprejme pogojev. Z druge strani so bila preložena na četrtek. Xe-,tere je dobila Amerika kot vojni pr. se zahteva, da stavi nemška sec dni trajajočega potovanja, da premotre splošni položaj. Stanje Dunaja je razvidno iz mrzlih hotelov, praznih cest v ve-eeraih urah ter iz splošno opazljivega obupa glede bodočnosti avstrijskega naroda. Zapuščen od velesil in žrtev špekulantov vsake vrste, je dospel avstrijski narod v položaj, v katerem bi rajše pozdravil smrt kot pa doživel še nadaljnje leto v taki bedi. Eden izmed opazovalcev opisuje položaj na naslednji način : — Dunaj je dejanski mrtvo mesto. Trgovsko življenje je popolnoma ustavljeno, kajti ljudje nimajo niti toliko, da bi si kupili naj potrebnejše življenske potrebščine. Na srečo pa so bili Amerikane? v stanu zmanjšati trpljenje s tem. da so se poslužili avstrijskega vojno-časnega razdeljevalnega sistema in ženskam in otrokom se godi sedaj mnogo boljše kot se jim je godilo preteklo leto. Mesto tega , . - . j .. . , _ . t . . , . - •- _ . —----- —iMJijst: sot se jim je goauo preteKJo leto. 31esto tepa odvisni bodo jutn se enkrat pn- plen m katere mora po preteku vlada pariškim pogojem nasproti pa se možki in ženske vseh stanov ne boje in no sramujejo pohiteti wli iln (rntnriM?3 abc4 iinni/"Sti Tuj; t-t A1A ________11______—_ _ T4____• l • i , t • . .k X . . _ . šli do besede. gotovega časa unničiti. Tudi sta-: sv oje lastne protipredloge. Ker ni hotel predsednik Wilson!™ ameriško bojno ladjo "Iowa"! V Hamburgu se je vršilo ljud-ugoditi prošnji železnic, da se sc uporabilo v isti namen, ,sko zborovanje, katerega se je predloži kongresu razveljavi jen je J Prvi teh poskusov se bo vršil v vdeiežilo nekako 50,000 ljudi in — --------— — —---- - —v *** «7»MIUUJVJU l/V Illltll ven v Dunajski les ter pobirati dračje. Šestdeset funtov je dovoljenih za enkrat, a kdor je močnejši, odnese več. — Le Bristol hotel ima vsako soboto zvečer toliko gorke vode, da se nekateri gostje lahko skopljejo. — Dosti se je govorilo in pisalo o dunajski operi. Seveda, igra zapaziti one elegance, ki je preje spremljala ta- ijudje so zanemarjeno oblečeni in kožuhovina, ka-človek, ga ne sme premotiti. _ — Hrana v dunajskih hotelih in gostilnah je pod ničlo. Nič več se je ne pripravlja s surovim maslom kot v prejšnjih časih, temveč z maščobami najbolj nagnusne vrste. _— Tudi v Budimpešti je opaziti ekonomske zadrege, a ljudje so bolj samozavestni. Kot znano so Madžari velikanski šovinisti ter govore še danes, da bi morali dobiti skoro celo prejšnjo Avstro-Oirrsko če bi bila mirovna pogodba pravično sestavljena. Hrana je boljša kot na Dnnaju ter tudi boljše pripravljena. Poljska predstavlja najtrši oreh za pomožnega delavca, kajtr času, predsednik železniškega depart- ski bitki, 4*Ostfriesland" bo prvi kot da bi se uklonila pariškim po-menta American Federation of teh poskusnih kuncev. To je bila g°jem. Tekom tega zborovanja so Labor. Predsednik Wilson je kon- moderna nemška bojna ladja, o- zvonili z vsemi zvonci po celem štatiral. da je to zadeva delavske, premi jena z vsemi modernimi iz_| mestu. Industrijalni krogi v Esse-železniške oblasti, ne pa zadeva najdbami in ngotovilo se bo. kak- 1111 obvestili vlado, da onemo-kongresa. šno škodo lahko napravi letalo na' P°<'ajo zavezniški pogoji sovde- Pittsburg, Kans., 8. februarja.'bojni ladji. jležbo Nemčije pri svetovni trgo- Okrajni sodnik Curan je izdal da- Tozadevne poskuse se bo vpri- j VU111 nes zaporna povelja proti Alek- zorilo, da se preiskusi teorijo bri- L-,udska stranka, ki je bila do- "---j-- — unavca. sandru Howat, predsedniku pre- gadnega generala Mitchella, ki je'sedaJ sP^ljivo razpoložena, pod- 2^eZMkl DaJld^ f^nstili ravno v mogarske unije v Kansasu, proti rekel da so moderna zračnk leto- P-a sklep vlade, tikajoč se od- ko 50 ^ ^m vs, predpogoj, za mogočno Poljsko, ostalim članom eksekutivnega ko- la popolnoma uničila vrednost ve- 'Momtve^ter označuje pogoje kot miteja. Howat in dva oruga sta likih bojnih iadij. ! neizvedljive. Med radikalnimi de bila privedena pred sodišče ter iz-1 Admiral Coontz in kontreadmi-puščena brez jamščine. Jutri mo- ral Taylor, glavni konštruktor rajo priti na sodišče ter navestr ameriške mornarice sta priporoči-1 vzroke, radi katerih naj se jih ne la hišnemu mornariškemu komi-1 .. J ^ s------t _ kaznuje radi omalovaževanja so- teju zgraditev dveh materinskih pojavile erno-belo-rdeee zastave m ee v Krakovu, Poznanju in \arsavi'so skrčile proizvajanje za tride- }ladij za aeroplane. Taylor je izja-iV ^^danih Norimberku in Mo-Howat je odredil v dveh rovih'vil, da bi stali ti dve ladji po 28 nakovem Je bll° cutl na zborova- , aeiosmo siiko o notranjem položaju Fo4jske ter rekel, da bo pri- i de-.gi0 do velikega stradanja, če ne bodo pričele zaloge prihajati v deže-ecrti|lo. Vsi ameriški kredM^go teftpanl 1ir le fe vojnrmaterrjal prihaja iz 17 A t T" "MITIrtllA sv ojega okraja stavko, pri kateri!milijonov dolarjev in da bi jih gre za ureditev mezdnega vpraša- bilo mogoče izvršiti v tridesetih nja. Generalni pravdnik države lz-j mesecih. Na vsaki bi bilo prosto- ^ — Knez Sapieha, poljski minister za zunanje zadeve, je narisal kaj žalostno sliko o notranjem položaju Poljske ter rekel, da bo pri- Iavskimi organizacijami -je ^^ pretnje, da r.c bo proglasilo ves t ranči je. svet obsegajoč bojkot. j — Poljska se zanaša sedaj le še na borne zaloge živil, ki priha- V manjših mestih so se zopet j ja jo iz Romunske. Modtem pa rastejo vladne krušne vrste in tvorni-pojavile črno-belo-rdeče zastave in ee v Krakom, Poznanju in Varšavi so skrčile proizvajanje za trideset odstotkov. Položaj bo postal še bolj zapleten, ko bodo po podpi-sanju mirovne pogodbe boljševiki izpustili poljske vojne ujetnike. — Kakorhitro pa pride človek v notranjost češko-slovaške republike, a vi j a eden Izmed opazovalcev. — Mesto postopanja in potrtosti je povsod videti duha domoljubja, optimizma in pridnosti. Tvorniee obratuiejo skoro normal- njih klice: — Rajše smrt kot pa suženjstvo! Monakovo, Bavarska, 8. febr. javlja, da je bila v Kansas^ spre-1 ra za osemdeset aeroplanov. Ena Predsedniki različnih no Vrtovi in polja so povsod v najlepem redu in Čehi se prip^ave- jeta postava, ki prepoveduje stav-;teh ladij naj bi bila štaeijonirana , FZdV S?. ^ jo, da prevzamejo prevladujoče staliče v centralno-evropskih deže- ke in da pomenja vsled tega na- v Atlantiku, diuga pa v Pacifiku °asvi3t0val#1 berlinski vla-;]ah, to je stališče, ki bo prilično sličn oonemu. katero je zavzemala Pred admiralom Coontzem ie f^^ev pogojev. To se je iz-;Nemčija pred vojno. Z Amerikanei trgujejo Čeho-S!ovaki na temelju bi^n^r^^r^ f vedel° danes tukaj' ko ^ Vt It71_ Razmetavanje z ljudskim denarjem. Senator Reed je stavil resolucijo, ki prepoveduje ameriški administraciji po neumnem trositi denar, katerega prispeva ameriški narod v obliki davkov Te dni »e je izvedelo, da je dala ameriška administracija nekemu Borisu Bakmetjevu silno svoto, šestdesetih milijonov dolarjev. Bakmetjev je dobil ti darilo pod pretvezo, da zastopa rusko vla-t:o in teh šestdeset milijonov je baje namenjenih v posojilo roškemu narodu. Dejstvo pa je, da Boris Bakmetjev ne zastopa nobene ruske vlade in to ve ameriška administracija, ki mu je dala denar, veliko loljse kot pa ve ameriški narod, ki je prispeval ta denar. Boris Bakmetjev ne zastopa nikogar dragega kot samega sebe t - r malenkostno skupino izgnancev. * Pred štirimi leti je zastopal revolucijonarno vlado, ki je trajala tetino nekoliko mesecev. Šestdeset milijonov dolarjev jč dala naša vlada kot domnevno posojilo rubkemu narodu. Izročila ,ili je v roke zastopniku vlade, ki je že štiri leta mrtva katere uradniki so zgnani iz Rusije in katere nekdanji ministrski predsednik opravlja sedaj službo natakarja v nekem londonskem restavrantu. Nekaj nezaslišnega je, da je izročila ameriška administracija Bakmetjevu denar kot posojilo ruskemu narodu. Se veliko nezaslišno je pa dejstvo, da je dala naša vlada pet milijonov dolarjev afriški zamorski republiki. — Liberiji. Za kaj, mislite, da bo ta mala zamorska vlada potrebovala pet milijonov t Nobeno človeško bitje bi ne moglo tega uganiti v tisoč letih. Pa ,!<• vseeno doguana st\ar. Liberija potrebuje ta denar, da pošlje svojo delegaeijo na posvet Lige narodov. In pripomniti je treba, da ima Liberija v Lijri narodov i^ti jrlas kot bi ga imele Združene države, če bi bile tolika bedaste, da bi se ji pridružile. Administracija nesramno gospodari z našim narodnim. denar-m. Anglija dolguje Ameriki nad tristo štirinajst milijonov dolarjev. In ko ji je treba plačati obresti, si enostavno izposodi denar v Ameriki. t Ce bi'bila sedanja administraeija še štiri leta na krmilu, bi zabredla Amerika v blato, iz kateijega bi se ne inoirla nikdar vre ti v i trni t i. proti katerim bi se moral boriti; na življenje ia smrt — ne ve, da de je potrebno uničiti gospodar« je, izenačiti bogastvo jn uvesti po'-polno svobodo. Narod stoka in trpi. • * * * Slsv&nske novice. Joliet, 111. V nedeljo 30. jan. se je vršila letna seja slovenske župnije sv, Jožefa ob veliki vdelezbi župlja-Tretji sovražnik naroda je —'nov. 45eja se je vršila v najlepšem stl^h. . . Iredu in s5»orazumu. Vse kaže, da Stati pred zareeim plavžem, iz)Vlada y župiliji najlepši red in da katerega šviga plamen in milijo- sporazumljenie. Sklenilo se je. da ne isker, delati v praemh rodm-^ le£os sezlda llova velika eer. k 1 VI IritfkT* co h L"a vco Lr rlori vrnCi ' kjer se lahko vsak dan zruši , , , . , . , , ,— . | k vena dvorana, ki bo stala do o ^Te^a^se ■ ^^ dolarjev, ter ,bo ponos za delavski narod ne boji. ^ Cel° Ubijati in klati v vojni, izpo- >IIl°; 1 ;odlx>r so bil. zopet izvo-stavljati samega sebe sovražnim 'J*®1 T" dosodanJ» cerkveni od-kroglam — tega se delavski na-, ornikl' rod ne boji. Njega ni strah. j Nova dvonadstropna hiša. kate- Toda pod udarci svojega go-.ro pojavlja ob Woodruff cesti kih strop, kjer neprestano žar in smrtonosni plini spodarja spahije, fabrikanta in u-radnika narod udano molči, tresoč se strahu. Kradejo mu zemljo in prodajajo kot vsako stvar. Kapitalistična skladišča so polna hrane, a narod gladuje in — molči. rojak Miha Gosak. je zdaj že pod streho. V nekoliko tednih bo že dogotovljena in bo ena izmed najlepših rezidenc v tem mestu. Dne 1. februarja sta sklenila zakonsko zvezo v slovenski cerkvi J sv. Jožefa Miss Margaret Jakša in Cela mesta in vsi trpijo, da jih'Mr. Thomas Chamberlain. Neve-tlači en sam človek. Tisoči se bo-'sta je hči pokojnega Martina Jak-jijo par ljudi; bojijo se vstati Ša. 111 State Št. — Dne 2. febr. proti njim ter jim vzeti nazaj u-'sta bila poročena v hrvatski cer-'kradeno zemljo; bojijo se, pogna- kvi Mr. M. Ciašparac in Miss Mati trote z njih razbojniških brio- ,y Pleše. Nevesta je v naselbini frov in jih prisiliti, da povrnejo, dobro poznana, ker je bila več let kar so jemali itoletja. |vposlena v PlLsiČevi prodajalni na Narod molči in miruje kakor 1002 y Chi^a^o St zakovan vsled^ strahu. Društvo .sv. Frančiška Salenke- * ga št. 20 KSKJ. je v nedeljo 6ga Na vislice, na morišča vodijo Febr. obhajalo svoj srebrni jubilej njegove sinove, ki so ljubili svoj kli 251etnico svojega obstanka. narod in vzbujali v njem pogum Ob 10. uri je bila slovesna sv. ma- |ša /. leviti v slovenski cerkvi sv. stoji V gručah naokrog. južefa za vse žive in pokojne ela- Ali mti ena roka se ne gane. da —i- • -t - - -i - -. - f. + lezi 11 vsi ilo vst an ovij eno 2. febr. rod: — glad, nevetlnost in strah |]s96. Gb vstanavitvi je štelo 50 [članov, a zdaj šteje že >31 članov Jin 225 otrok. Sedaj ima društvo j v blagajni že nad $5000. Bolne i podpore pa je plavalo okoli 22 ti-jsoč 500 od svoje vstane v it ve. po-"* in silo. Narod Dopis. Peter Zgaga Če sem jaz svo^ pust obhajal t Da, sem ga, gospoda slavna. Nisem pel in nisem rajal — to me je prešlo že zdavna. Veste, kdo je Kurent pravi? Tisti, ki se gromko smeje, v srcu se pa v solzah davi. Z jokom sebe, s smehom tebe noč in da n prisrčno greje, smeh prodaja, solzo zase spravi. Vsak, kdor s? mojim besedam krohoče, ne more umeti, ne mara in noče, da smeje se živi, realni resnici: le maškari ploska, k< r noče trditi pravici. 4 » * Zadnjo številko Ave Marije je ovil pater Skaza s svetniškovo-bleko. Pristoja ji toliko kot bi pristo jala Ticu feldmaršalska uniforma. / • # Vesnie, Protič, Pasič. — Pasie. Protič, Vesnič, — Protič, Vesnič, Pasič. To so figur?, ki načeljujejo od dne do dne belgrajski vladi. S tem, da se končujejo na 4tič'" j«- že dosti povedano. SugaHlmranska - Ustanovljena 1. 1898 2vatnL ii^uota Inkoroorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v"ELY, MINN. Glavni odborniki: FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933» St., Denver, Colo. E. 185th St, Cleveland, O. „ . . Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box _ , ForotmOdlwr. 106, Pearl Ave .Loraln, O. ! LEONARD SLABODMK, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely,; E,-v* iIinn-Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, «24 N. 2nd Ave., W. Du- Box 4 SO, GREGOR J. PORENTA, Box 176, Bl. Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Atb^ Cleveland. O. Združevalni Odbor. luth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 St., N. S. Pittsburgh, Pa. | VALENTIN P IRC, 319 Meadow At« ■ ^ Roekdale, Joliet, 111. " PAULINE ERiLENC, 539 — 3rd SLj E. Ohio Lg SaUeT ni. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Ave* Pueblo, Colo. Bock ANTON CELARC, 706 Market Sti Waukegan, III. Jednotino uradno glasilo: "GLAS ^ARODA". uhaja v prejšnje, Girard, Ohio, i leg te«ra pa š<' za pogrebne Slabe delavske razmere so vrsrle iz to »aren na miljone pr^d-lelavcev. ki morajo prenašati uih veliko pomanjkanje to zimo. Tudi strr^ke umrlih članov in članic. Hartford, Wis. Mrs. Anka ("op je ol>darila svo- Glad, Nevednost, Strah. Lz ruščine). Narml ima tri sovražnike, nje- Na tisoče delavcev pa dela celo l'ov prvi so vražnik je jrlad, dru- življenje, da nabavijo otrokom •r nevednost, ti*etji strah. bogatinov len? igrače. Glad jra jt' potisnil na stopnjo Po fahrikaii s<- sum in počasi /.ivali, strašno in težko je njeeo- vene na tisoče dela' >kili otrok, vo breme, silui so udarci knute. revnih, bosih in lačnih Narod trpi. oolit s krvjo, in zaeno Žene delavcev so dekle. Ne bi sol/anii pij«' to kri. l»ilo treba delati, tod« čim je (ilad tira kmeta in delavca, mo- kupljen defave«*. kupljena je tudi /.■ in /.euo, M.iree in deeo na rob- njejrova žena, unpljtni so njegovi ski trjj in prisili jih. da kriče: .olroei. Kupite delavca! Mi prodamo Narod vse r»> vidi, pa si nusli: \ se, kar imamo — telo. dušo in Tako mora bitr — on je jrospodart zavest! a jaz njegov p< llo2nik — Jilapee. Kupite p«M-eni — mi vam bomo Tako razmišlja in to veruje, ker delali do »krajno*ti; kopali -se bo-;je nezaveden. mu \ znoju; xrjfli bomo .jarem na( Pridejo popj<- in um govorijo« s\uj vrat. . . poljubovati vam lio- Mi vemo. da vaše veselje in kra-čt mo nojre. . Kupite delavca! — Ijtsivo je v nebesih, »la zadnji.bo-poeeni. poceni! . . . do tam «ri>ri rrvi. In zato. ker vam Ne zahtevamo do-»ti — samo ti.ko govorimo. — nam vi plaeare malo kruha, da ne poginemo gla- del svojega truda, du; Naino n^kaj cap, da pokrije-j Narod posluša in i"^ruje. mo naša telesa. j 7t\ ija se mu telo na poijanali in Narod trguje. v rovih, v vročini in mrazu, v to- ln prihiteli so graheži. bogati vHmah napaja s .strupenim zra-in mogočni ljudje. Ved.ii<4 bite kom. kakor krt rije po bogataških drug za drugim iu kupujejo de- njivah, samo da plača odmerjeni h vno silo in delavsko dušo. 'delež božjim služabnikom. ..„«*: ii • • • t , x soproga 1-red t opa, krojača. \ nasi naselbini je brezposelnost . . , ,, / n I.-J3 i - i i,- - j i s Krepkim sinkom. Mati otroka le velika. Kdor hoče dobiti dela, mo- , J. , ^ .. ,, , J t , , , lic i \ in k«^ Ozaniea v Calumetu. ra hoditi i>o eel inosoc okoli. tem j »a dobi od bossa kakšno delo _ . , , -I zunaj. Plačo trgajo, kadar se1 TW1 - , . , jim zl;u,4 ■ | 1 11111 lojak Jurij Goree v sta- i v , rosti okrog 65 let. Doma je bil iz Na društvenem polju lepo na- okraja Črnomelj na Dolenjskem. prednjemo. Samostojno društvo, V Calumetu je preživel dolgo vr- ki je staro eno leto, šteje danes sto letf kjer zapil^a SOJ)rORO'Ux hO članov. \ blagajni ima nad P110 Uer 0mažeil0 Vertin. Kljub gotovine. Tudi ostala dru- temu, da je umrli prebival okrr>i, stva napredujejo. Dahko rečem, :{0 iet v Ameriki, se ni zavedal toda ga ni moža, fanta žene. in de- iIko? da hl pristopil v kakšno pod-kleta, ki bi ne bil clan dveli ali iH„no društvo ali jeduoto. in potreb ,>odpormh društev. To je lep sie\nea tega je bila. da je bil umr-vzgled vsem rojakom. I{ pokopan na stiske drugih 24. Pevsko društvo ima svoje vaje januarja iz slovenske cerkve sv. vsak teden po dvakrat. Rojake Jožefa na "pokopališča Lake View, silno zanima. Danes šteje že 15 Pokopal ga je slovenski pogreb-rednih članov. Kravo, fantje in ni k Mad rom ič. Zopet lepi dokaz, možje, le vkup, da bo vas več! kako so -potrebna podp. društva. Jaz bi bil tudi / vami. ali žal i bože' PJTil par tedni je bil tudi "ioj glas je preveč kravji, pa ko^ian rojak Ivan Kupe, samec, bom skušal izvežbati. »star 40 let. V Calumet je prišel iz Rojak John Zore se je poročil Pred grada v čniomeljskem okraji Mres Eni.) Brezovšek. Novima ju preti 12.*leti k.»t nadarjen fant. poročen ceni a čestitam! 'Za časa nieeovefira življenja v Spomin mi bivše čase. Avstrijski gospodje ministri, so bili komodni ljudje. Oni so reševali državne posle. Takle gospod je prišel ob poldvanajstih dopoldne v Tirad. snel s kljuke kljueek ter se dostojanski odpravil v skriti kotiček ministrstva. >S tem ali onim vladnim dekretom je očistil nesnago, se vrnil v ministrstvq, obesil ključek na določeno mesto ter rekel svojim podložnim "good-bv'\ * * * Jugoslovanski ministri in diplomati so pa drngi možje. Kot nam kaže slučaj gospoda Trumbiča v Rapalo. nimajo navade doprinašati svojih tributor na določeno mesto, ampak jih kar enostavno v hlače spuste. * * * Zastran neke važne zadeve, katera zadržuje vse jugoslovanske emigrante v New Yorku, je danes pred enim tednom poslal ju-goslovonski konzulat kablogram v Belgrad. Kljub temu. da dela elektrika toliko tisoč in tisoč milj na sekundo. odgovora še danes nI tukaj. * * * V podobnem slučaju bi priporočil konzulatu, naj se posluži kake privatne osebe. Stavim, da bi prišel Bobek prej peš v Jugoslavijo kot bo prišel dotični kablogram. * * * Meseca novembra se je sestala v Belgradu ustavotvorna skupščina. — »Skoraj tri mesece že zborujejo poslanci, pa šc dosedaj niso sestavili dnevnega reda, po katerem naj bi se zborovanje vršilo. .. , » <= ° ----'—, iii nniir je uapniucr v^i ll,^I*paraiumftu^Mikot ^et> bataj kako llaj ^ gIasi ri « T3e' Th ?1>leta na,;reden S1l0Vene:- Sf>delf>Val -1e aK v imenu kralja, ali v i ^ bodo furala ta predpust. Prav vedno pn slovenskih pevskih dru- krR]- . n v>(Jj| a . Mfnn v Nanxl dela vse to, ker je neveden in nezaveden. Polni so zavodi, fabrike in rudniki. " ' Stok in jok se rmtlega povsod. A mnogo jih je ostalo — nekup- tn Jn mu rečejo: Mi te branimo IP Mili Bogatini in mogočneži so'pi*efl tvojimi sovražniki, da za-jib ostaviU za rezervo, da lahko moreš svobodno delati. Zato je porečejo svojim sužnjem: — Pa-J tvoja dolžnos*rxla to plačaš. — z te, drugače vzamemo druge na Svoje sinove nam pa moraš daja-vaša mesta — samo da bodo bolj t; za vojno i>roti sovražnikom, garali in da bodo bolj občutljivi.' Nan»d veruje. ' Za lačne — ni rešitve. In narod stoka in plaka. Glad kliče ua pomoč tifus, kolero kugo in lačnim — odlefe. • • » Drugi sovražnik naroda jc nevednost. / Bogatini imajo svoj Mize šibi jo jestvin, potokoma teče vino. Svoj'im psoi vržejo več kot pa ljudem — sužnjem. Njih ob]ek«» se blišče zlata in di-jamantov, iz oči jim sije zadovo- otroei so zdravi, oblečeni, jim je kaj pa tako izbirajo. stvih in je slonel kot izvrsten te- A eselic in zaliav nam je pa norist. Mnogim je on zapel v zad-manjkalo ta predppt. Vzrok je nje slovo ono nagrobnico "Bla-menda to, ker v Ohio je smrtni gor mu". Pred dvemi leti se je greh piti rejzinžeka. i poselil iz Calumeta v Eveleth. Slovenski Dom lepo napreduje. Mich., kjer je bil vposlen v tr^o-Dopi.suik v št. 27 G. N. pravi ne- vini pri svojem sorodniku Mr. kaj o naši revolucijonarni Mehiki Junke, kjer je tudi izdihnil svojo in želi. da kakor je tam šel Villa blago dušo 14. jan. V svoji po-v pokoj naj bi istotako storil tu-'slednji oporoki si je umrli Ivan di girardski Villa. Dopisnik naj želel, biti pokopan v Calumetu. v bi se podpisal s pravim imenom, nadi. da bodo tudi njemu njegovi Drugače bo treba, set"or Carran- tovariši sopevei v zadnje slovo Pri(^jo mosročni gospodarji sve|za. vaše možgane malo pokliniti. zapeli "Blagor mu" Ko je do-dm v 1 ' 1-------- da ne bodo videli opoldne-*luno Kpelo timplo umrlega Ivana v Ca-sijat. S tem je zopet -nekdo name- lumet. se ni isto izročilo, kot Je on raval zapaliti ogenj v naselbini želel. slov. pogrebuiku Mr. crater hotel uničiti bratstvo in slogo, droniču kot svojemu sopevcu, am-Naseibifja dane« po 15 mesecih pak se je izročilo na ukaz nekoga gonje enega proti dragemu po- drugemu pagrebniku, namreč Jr7 trebuje miru. Zopet se je začelo en. Posledica tega je bila, da slp-delovati "na društvenem, kultur- (venski i>evci niso pri pogrebu so-nem in polity-nem polju. Sile so- delovali. Ali je bilo tega treba?! ^jaštva. ki so stale nad nami od| Delavske razmere so čim dalje jeseni 1910 dq sedaj, so se umirile slabše. V oliko teh manjših rud-in narod je začel spoznavati, da nikov ^e. začasno zaprtih, obratu-ni on kriv. ipač pa vočlitelji. Že-'jejo le večji rudniku kot so oni I lin. Tri tedne je naprimer vzela de- isega: imenu kralja in naroda, ali samo v imenu naroda? Najboljše bi bilo, Če bi muslimanski poslanci prisegali pri Alahovi bradi, Srbi pri Črnem Jurju, Hrvatje pri "vjeri apostolski slovenski klerikalci pri dr. Šušter-šiču. naši liberalci pa pri dolenjskem cvičku. Kop je se v svoji krvi. da za-niore plačati davek in poslati svoje otroke v gotovo smrt. Narod dela vse to, ker je neveden in nezaveden,- In vsi žive od žuljev njegovih rok. vsi sedijo na njegovem vratu — fabrikant in spahija, pop in u-r; dnik: vsi re redijo z njegovo krvjo. « Prezirajo ^rg., teptajo z nogami in zasramujejo % beračem. A narod — to dobro in naivno, dete — ne razume, ne ve, da vsi ti lenuhi, njegovi kupci, lastniki nje govega tejesa in duše, so ljudje. lini. da naj naš seHbr Carranza#znane družbe Calumet & Heela^in niijuje. d^sti je že bilo honiatij. ti že ne ,v polnem tiru. Vzrok je. Poročevalec. i L'or i rri ci nolrAi* nnrlrA non A pušča razen bratov Antona in Ivana žalujočo soprogo z otroci, a v bakrenem okrožju mnogo sorodnikov, prijateljev in znancev. Iron Mountain, Mich. Božo Ivoševič je odprl v tukajšnjem mestu Hrvatski Dom, V katerem bo z veseljem sprejet vsak Slovan, ki pride v to mesto. Hrvatski Dom se nahaja na 111 Brown St. in je v njem tudi re-starvrant, kjer se dobi tečna^hrana. Sly, Minn. Dne 27. januarja zgodaj v jutro je nenadoma pokosila nemila siqrt vrlega mladeniča Anton Ma-leriča. rodom iz Tribuč pri Črnomlju. Vposlen je bil kot motor-man v,Zenith rudniku. Nesreča jc iker ima baker zelo nizko ceno. \ Ewen, Mich. Matija Malnar, posestnik in hotela, da je imel neko sitnost s i ugledni meščan, je preminul na-J svojim aparatom, pri čemur ga je Igle smrti dne 1. februarja na svo- elaktričpa žica zadela v čelo, da ji farmi biku mesta. Pokojni za- je bil j>ri priči mrtev; je Nadzorni Odbor. MAX KERŽIŠNIK, Box 872, Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. Vse Stvari, tikajoče Be uradnih zadev kakor tudi denarne pošlljntve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se po£Hja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se jjriporoCa vsem Jugoslovanom m obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnL te na gl. tajnika Novo društvo se lahko vstanovi z 8. člani ali Članicami. _ imela 210 voltov električne sile v NAZNANILO, sebi. Pokojni Anton je bil edini Barberton, Ohio, sin Maleričove družine; zaradi Tem p,,tom se naznanja vsem njegovega uglednega in .lepega faranom .slovenske fare Presv. obnašanja je imel spoštovanje pri JVzlu>ovega, da se vi-^i gtav- \Tsakem. kdor ga je poznal: bil je na ai; letna seja jno 20. febrnar-veseljak in poln šaljivega humor- ja v siOVenski ; ne zamudile te lepe kazen odpuščena pod pogojem, če piniU0. kateri želi lep jrlas in takoj zapuste liJ-aj ter ne pridejo' h ramo harmoniko. (Vn» se izve več nazaj, kar so tudi storili. ; p,-I lastniku: Jacob Cluidovnn, --*-*--——|:i3S W. Ruttonwood St.. Eeading, Jščem svojega brata JOHNA Pa. (S-D—2) IlOZMAX, rojenega v vasi Ce-]>lane pri Črnomlju. Pred petimi leti je l>iva.l v lilsbec, Arlz. Za njegov naslov bi rada zvedela jaz njegofra sestra M^-ijalZ;1 ^jati drv Ilozinan. Pred par meseci sem k|aft,.e staln prišla iz stai'e domovine. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti ; Če pa on sam bere te vrstice, naj se mi javi na ta-Ie naslov: Miss Mary Rozman, 441 Ferry St.. Kansas City. Kansas. (9-11—2) Rad bi zvedel za svojega bratranca ANTONA .SVETINA, ki je bival pred par leti s svojo družino v La Salle, III. Delal je v premog.»rovu št. 1. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegovo sedanje bivališče, tla mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Primož Maley. Rvon, Inyo Co., Cal. *(9-10—2) DELO! — DELO!! — DELO!!! Charcoal Iron < Company v X.-w-i berry. Mich., piotrebuje 200 mož a. PlaČa ¥2. vsi doma iz Bresta, pošta Ig, Studenec pri Ljubljani, in JAKOB SNOJ. doma iz Lip pri Ljubljani. Vsi se nahajajo nad več let v Združenih državah in' bratrance Anton je bil 1. 1912. nekje v Evelethu. Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za katerega izmed teh. da mi javi. ali naj se pa sami oglasijo. — Matija Lenaršič. 3S Des-• brosses St., New York Oitv. (9-10—2) Dospelo je novo suho grozdje. Muškatel zalo sladke debela jagode, boksa 50 Itmtov — Cipar grozdje največje in naj-sladkejše, jagode boksa 60 funtov .....................$11.50 Malo črno grško grosdje, zelo sladko, boksa 50 funt. $9.— Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in poslali, bomo takoj. Balkan Importing Co. 51 — 53 Cherry St. New York, N. Y. Boljševizem io mohamedrastro. GLAS NAHODA, 9. FEBR. 1921 zop Javnost stoji splošno pod vtisom boljševiških brezžičnih brzo-k, v kaTerih od cado eaaa na spreten naein poročajo, kako se je •T kaka uova moiuuuedanska republika pridružila moskovski so-vjetski rt publiki. kaUo se je tu ali tam vršil vsemuKljmanski kongres, ki j»* navdiišeno izrekel za moskovsko sovjetsko misel itd. Zavedeni po teli vetfteh, mislijo premnogi, da je našlo boijševištvo v i::i slbuaiutvu veliko in trdno oporo za hrbtom in obenem zaveznika z;i posredni napad na Evropo samo — preko angleških in drugih k • onij evropskih držav. To mnenje ^e pa zelo napačno in se je mo-•Jo razuiriti le zato, ker je Centralna Azija tako daleč od nas in zLa->ti takorekoč brez zvt-z z ostalim svetom. Kakšni so v resnici odno-h.tji ined raznimi muslimanskimi plemeni v Centralni Aziji in mo-skovskimi komunističnim oblastniki, zelo zanimivo opisuje ruski so-i jjali.st M. Kovalenko, Iz njegovega dopisa, datiranega v Odesi meseca januarja, posnemamo: Ko je jeseni leta 1917 vihar revolucije podrl ruskega carja in njegov režim, so se prebivalstvu podjarmi jenih mohamedanskih pokrajin v Centralni Aziji razširila srca v veselem upanju, da je sedaj prišla zlanje zopet svoboda. Povsodi so nastopali propovedniki, ki se ljudstvu pripovedovali, kako je Bog kaznoval "belega carja" zaradi krivic, storjenih muslimanom. Meseca novembra istega leta jt» izšla Leninova poslanica "vsem delavcem ui*limanom v Ruski Aziji m na vzhodu", ki je naglašala, da so boljševiki raztrgali pogodbo. glasom katere bi se morala Turčija razkosati in *'da so od ttga trenutka dalje muslimanska vera in tradicije, kulturne in narodne ustanove svobodne in nedotakljive". Spomenica je pozivala muslimane: "Organizrajte vaše narodno življenje po vaših lastnih željah. Pravico imate, da ste neomejeni gospodarji na svoji zemlji". Naravno je, da so te besede vzbudile med muslimani najradost-nejši odmev. Povsodi so se jeli snovati sovjeti in kokandski in tur-kestanski parlament sta proglasila svojo avtonomijo v okvirju ru-( •ke sovjetske republike Tatari, Karakirgizi, Sarti, Turkmeni — vsa plemena, ki jih dieijo najboljše državljanske lastnosti: zanesljivost, lojalnost, skromnost, mirnost — so mislili, da se bodo mogli sedaj končno mirno urediti v svoji hiši in se posvetiti vsak svojemu jrospo-darstvn in pridobitnemu poslu. Toda gorje! Boljševiki so snedli vse svoje lepe obljube in z&g os podarili nad muslimani s svojimi krvavimi komisarji, s puško, lakoto in bedo. V Kokand, nekdaj najbogatejše mesto v Centralni Aziji, je sovjetska vlada p.Kslala sibirske strelce skupaj z bivšimi madžarskimi vojnimi ujetniki na Ruskem. Le-ti so prebivalce decimirali in mesto zažgali. Avtonomiste in njihove družine, sorodnike ni prijatelje s « po vsej deželi zasledovali in jih postrelili. Rešili so se le najbogatejši domačini, ki so plačali rdečim komisarjem ogromne svote. Tako so nastal nove vrste bogatejši — boljševiški komisarji, ki so se kakor morski psi nažrli obilja domačinov. Manj premožni muslimani so trumoina umirali pod rdečimi bajoneti, Mošeje in knjižnice \ inedresah — mohau edanskih visokih šolah, — so porušili in uničili. V Turkestanu so divjali boljševiki na drus način. Ta vejebogra-ta dežela je pridelovala skoraj izključno bombaž, žito je uvažala. Uoljseviki so rekli: "Pustimo jih. naj žive oci svoje avtonomije. I vo/, žita se najbrže zabrani!" Zaprli so vse turkestanske meje in vse žitne zaloge naokoli zaplenili. Posledice sao se kmalu pokazale: ljudstvo po vaseh jL» začelo trumoina umirati. Mesta in železniške postaje so bile polne umirajočih pribežnikov. Kruh so- dobivali samo Kusi in ua skrivnem domači bogataši, ki so plačevali zauj ogromne s\ote. Vse drugo je bilo obsojeno na smrt. Umrlo je vsted lakote skoraj miljon mohamedaneev. Tak uspeh je imel odlok boljševiške-ga komisarja Koleševr* o zabram žitnega uvoza. Nič manj tragična ni bila usoda Tatarjev v Aserbeidžanu. Tu je ljudstvo nekaj časa prenašalo boljševike, meseca maja leta 1918 ]>a se je uprlo in po krvavih bojih pognalo boljševike iz liakuja, nato pa proLTia^ilo svojo neodvisnost. Trezni, delavni in domoljubni T a t ari so v kratkem času v mnogem ozira popravili škodo boljševi-škega režima in spravili v red gospodarstvo. Toda sreča jim ni bila mila. Po bližnjih kavkaških gorah so se potikala krdela vojaških roparjev, ki so z za vidnost jo jrledali na blagostanje v tatarski deželi. Mednje ^a poslali boljševiki svoje agitatorje in jih kmalu pridobili zase. Lepega dne so te roparske čete razvile rdeee zastave s poluj.es-cent in pod vodstvom rdečih komisarjev udrle v Aserbeidžan in ga znova uklonile v boljševiški jarem. Kmalu nato >o sklicali boljševiki v Baku "panislamski" kongres, na katerega so prišli v prvi vrsti le dvomljivi muslimani iz Moskve in Centralne Azije; vendar je bilo navzočih tudi nekaj,pravih Mohamedovih vernikov, med njimi tudi zastopnik userl»eidžan> kili Tart a rov. Le-ta je mislil, da je res na panislaniskem zboru 1«*r je začel žigosati boljševiški režim; sam je vide! v svojem rojstnem mestu Klizabetgradu, kako so dali boljševiki pomorili 1."» tiso- Tartarov. Naletel je slabo; potegnili so ga z idra in je s težavo rešil svojo jtožo. Ko so boljševiki tako na najizdanejši *naein oslabili opozicije po muslimanskih pokrajinah, so osnovali po posameznih republikah vlade in dali razumeti Evropi, da so to svobodne xepublike. Toda vsi vrhovni sovjeti v teh deželah so sestavljeni iz oseb. ki jih je imenovala Moskva in ki z domačim narodom nimajo ničesar skupnega. Tako je sov jet v Turkestanu sestavljen iz ruskih boljševikov. ki so deloma došli iz Moskve, deloma so jih pa izbrali iz vrst ruskih delavcev v Turkestanu. Vseh Rusov .skupaj je v Turkestanu približno :?() odstotkov, toda v sovjetskem zboru, ki se je sešel 1. maja 1918. je bilo 500 ruskih in samo 1."» sartskih in kirgiških zastopnikov. Ti potvorjeni sovjeti se vmešavajo v vse zadeve domačinov, žalijo njih verska, družabna in pravna čustva in običaje in more vse življenje. Sadovi boljševiškega režima so povsodi očiti: gospodarstvo v teh preje tako cvetočih pokrajin je uničeno, uprava porušena, nezadovoljnost in ogorčenje prebivalstva nepopisna. Muslimani, ki so se prvotno tako veselili revolucije, odgovarjajo danes na vsa boljše viška prigovarjanja z značilnim muslimanskim pregovorom: "Kaj nam pomaga vsa prostranost sveta, če so nam naši čevlji preozki!" T Ie JSkffievije. Kmet in delavec. vica misli, da je njena glavna na- V "Kmetijskem listu" beremo: loga. ,da zaradi kaplanove ali.žup-Pod tem naslovom priobčuje 4Na-jnikove politike pozablja na kr-iprej? daljši članek, v katerem lie-jščansko načelo in .sovraži zaradi hote razkriva, zakaj da love so-! nesrečne politike celo svojo rod-eialisti kmete. V članku pravi db-lbiuo. potem to ni M.^rij^ia devica, besedno: "Prav pri nas ne bi bila temveč greznica, ki izrablja viso-iuogoča diktatura proletariata, ko ime (XIrešenikove .matere v ako ne bi bila izvedena «porazuni-| umazane politične namene. Niste no s kmeti. V naši državi bi igra-1krščanski starši, ki trpite, da zlo-li kmetje mnogo večjo ulogo ne- rablja vaša hčer Marijino ime, in go prebivalci mest in gospodstvo'niste Marijine device ve, ki poind us tri j skt-gvi proletariata bi bi- zabijate na sveto dolžnost do rod- 10 silno kratkotrajno, če ne bi da-'bine. Niste pa tudi božji .služab- 11 kmetje živil." Podpisujemo — niki duhovniki, ki pustite, da^ne dostavlja "Kmetijski list", — izpolnjujejo naša dekleta svetega ker je čisto res in ker trdimo to krščanskega gesla ljubezni tako, mi že od prvega jiji«< nuni točni espresblika Lranjenjaj ako dojite dete. ka-Devati novo hrano ^ predno je prejšnja # prebavljena, napravlja bolno tudi € KDO SE POSLUŽUJE PAIN-EXPELLERJA? Delavec se ga poslužuje, da odpomore 5vojim bolečim mišicam, ki so se mi» pre-tcgnile pri težkem dnevnem delu. Farmer ga uporablja in noče biti brez njega. Pain-Expeller zavzema častno mesto v vsaki farmarski hiši, kjer se pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki in druge stvari. * . Tcrarnarški delavec uporablja Pain-Expeller, če napadejo njepovo moc m «n energijo revmatične bolezni, lumbago, nevralgijo in druge neprilike v njegovem težavnem poklicu. Ma jnar potrebuje Pain-Exptller pri revmatičnih boleznih, bolečinah v križu, nevralgiji ali vseh boleznih, katere oslabijo telo *n odvzamejo vso energijo. Gocpodinja uporablja Pain-Expeller, če otroci padejo ter sc ranijo, zoper pike muh in vbodljaje drugih žuželk in kjerkoli je potreba dobrega linimenta. Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER. bo kmet organiziran v samostoj-egkorti pobegnil, ter nekega Fra- t „ . " u- • ••• i-u r> -1 on 4. ji . Jodrastlo osebo. Hranite dete ni stanovski organizaciji, ki bo vnja Gorska, 2lletnega delavca iz' . , • • ..................r.u: ______i. __+ i.: ^ u:.__-i-.-u " rokl 111 ~ ak<> Spi — vzl stanu preprečiti vsak protikmet-'Griz. ki je bil meseca oktobra i«-' 'T' j", » """ !____ .________ , , .. iga ob določeni uri. z uro vzbudite i •ski zakon. Zato stopajteit Samo^puščeniz zap.nu Kakor se sluti,p s„k ^ dj \ , ;b tesarjev za kemični les. Plača je dva dolarja od stojno kmetsko Htranko, k, bo na-,je ba CvetresnO, ki si ge nader.,,.,, ^ ^kloniee. enkrat nal« učila tudi socialiste, da morajo v ime Prane Kermelj iz Pečuha m j„„___ ^. 4 * delavnem ljudstvu vsi enako prid-j bil v kriminalni ra.zvidnici kot no delati. Ne pa. da bi delal kmet,16krat radi tatvine predkaznovan, tlako tovarniškim delavcem radi ugotovljen kot vodja te tatinske tiste razvpite riata. diktature proleta- družbe. Policija sluti, da imajo aretirane! več vlomov na vesti.— Tatinska družba je bila izročena v.deželnemu sodišču. Ustanovitev obrtnega, društva Kamniku. V Kamniku se je ustanovilo'Et^in in Anton,Kristan poslanca. Obrtno. društvo za politični o-j Anton Kristan pri volitvah ni kraj Kamnik". Po ustanovitvi je bil več izvoljeai; pač pa je Ethin bil protestni shod vseh krivično Kristan bil ksvoljen na Štajer-obdačenih obrtnikov, kmetov in skem. Vslod tega je sedaj Etbin trgovcev. Shod je bil sijajno ob-iprepustil svoj kranjski mandat iskan in dvorana 4 'Društvenega j Antonu. Sedaj bosta socialdemo-douia" prenapolnjena. Shod je krate zastopala v koustituanti Et-pokazal, kako silno je ljudstvo,bin in Anton Kristan. Narodni so-lazburjeno zaradi delovanja tu- eialLst Dei^žič je svoj ljubljanski kajšnjega davčnega oblastva. Če mandat prepustil Brandnerju »i urad isti dan uradoval (bila enkrat na (g corda. Plača je vsaka dva tedna Nova kempa. ^^.r^l^tl tovrstna hrana za en dolar na dan. Boarding ^ kempo upi^vlja Anton ftosan. Seka se stoječi les. soka. zredčena z vodo, na prazni želodec; ta doza naj se polagoma poveča na sok pol pomaranče. Rabi se lahko tudi sok drugega zrelega sadja, na primer hruške, alil •pa sok kuhanega sadja. Treba nuditi detetu zavrete vode vsaj po dvakrat na dan. Za časa vročine naj se dete le napije hladne vode. kolikor si £eli — od 1 do 6 unc na dan.po dobi deteta. Ravna zemlja brez gričev. \ CHARCOAL IRON CO. OF AMERICA, I NEWBERRY, MICHIGAN. 13^ KOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NABODA", VY&2T SI*0 VT2 NRKT DNT^WTK" TT ZDTi DRŽ A V AFT NAJ. je iKMlelja1). bi gotovo prišlo do hrupnih demonstracij. Pretirano obdačenje posameznikov je že iz- podkopalo vso davčno nicralo in^Belgrada, so zemljoradniki le nastalo je tako nezadovoljstvo. da|prijeli za vabo treh ministrskih bi tudi pri nas kak Radič našelj listnic, katere jim je ponudil Pa-pristaše. Ljudstvo ve sicer dobro,'sic. in pojdejo v vlado. Naši sa- da davkov ni toliko kriv sam finančni minister, temveč tisti, ki določujejo posameznikom višino davkov. Vsakdo ve, da naof-ajo po silni vojni priti veliki davki, toda' ti se naj jemljejo tam, kjer je de-nar, kakor pri bankah in velikih podjetjih, ne pa tam, kjer nič ni. Največjo šk£>do delajo oni, ki napačno določujejo višino davkov. To so po navadi ljudje, ki ne plačajo niti imena vredne svote davka, niti nimajo pojma o gospodar škili potrebah in dodiodkih .posameznih davkoplačevalcev. Kam !judst< co kruto je boljševizem prevaral tudi dobra mohamedan.ska i Centralne A.^i je. S tem si je pa tudi podrl tla med njimi in lina pridobitev boljševiške dobe v Centralni Aziji. Spor med poljsko vlado Tn Vati kanom. n j >fa >f j Beg obsojenega verižnika. Berlinski hotelir Albert Birn-poljsko vlado m Vatika- doerfer je bil radi verižništva ob-na»tal vsled odredbe nad-'sojen na 9 mesecev ječe in na glo-erthram* outer upor. Nad-;bo 200.000 mark. Ker pa mu vse zatrkazal svoji du-|t0 ni dišalo, je pobegnil v Švico, šme vdeležiti () pojmujejo naša dekleta'1"^ P?^elje zavarovan po zave- svojo nalogo kot Marijine device,8**1 ah tako kakor je treba, da so namreč . Pravilne navade, vzor-matere in vzor-žene, ki so, možu in rodbini najboljša opora,1 Mati mora naučiti dete na pra-potem samo željno, da bi bila vsa-! vilne navade ,«lede jedi. spanja, ka vas polna Marijinih devic. Ali kopanja, zavživanja svežega ira-Mati Božja ni poTaiala politike, ni ka in gibanja, t Treba pravilno poznala sovraštva in še manj raz-' pri vaditi date ie za čaaa prvih dora v rodbini, in katera si lasti tednov življenja, da zdravje po-vis^>kn ime Marijine eleviee, se kpršeiua in saJUDobvlada dobijo mora potruditi tudi, da živi tudi rano podlago. Razvajeno dete je temu primerno. Če pa katera, reči navadno posledica materine ne-i jnoj-amo takojvan^, Jiaryina de- marno«ti Pišite na Depot Quartermaster v: Brooklyn. N. Y.. 59th St. and First Ave. Boston. Mass.. Army Sud- oiy Base. Chicaao. 111., 1819 W 39th St. Atlanta. Ga.. Transoorta- tion Blda. San Antonio Tex. San Francisco, Calif. SURPLUS PROPERTY BRANCH Office of the Quarter« master General Munitions Blda.. Washinnton. D. C. STRIC SAMOVA TRŽNA KORBA CORNED BEEF in CORNED BEEF HASH Te dobro napolnjene korbe s Corned Beef-om In Corned Beef Hashom od vojnega departmenta, okusnim in hranilnim, omogočajo celi družini Jesti za en dolar na dan. Pripravna shramba in nizke cene vam omogočajo nabaviti si za malo denarja zalogo za vso zimo. Bodite pripravljeni za potrebo. Kupujte 'sedaj! Ah ima to vaš pro-' dajalec? Ce nuna, vprašajte, zakaj ne! Zahtevajte, da vam brez odlašanja nekoliko preskrbi. Njemu je samo tre-naročiti od najbližjega Depot Quar-termastra. (Seznam je naveden). Njegovo naročilo bo takoj izvršeno po spodaj navedenih cenah. On lahko napravi postaven dobiček, pa vam še vedno prihrani dosti denarja. Vztrajajte, da bo tudi on pomagal zmanjšati vaše cene za življenske potreb-^čne. , 1*1 Izrežite ta oglas ter ga mu pokažite Zagotovite si takojšnje delovanje. CENE NA DEBELO. natiskane sixxlnj Iz l>oste laJik«. *{•<>- *n;il:. koliko lahko prihranite i>ri nakupit. CORNED BEEF HASH I 11». kane 15c. kana — 2 lb kane 30c kana CORNED BEEF št. 1 kane 15«-. kuna — St. 2 k^ne 27o. kana 1 Ih kane 1*c. kana —.6 lb. kane $l.• 11«.seže __ 'lo 2 "rn> r^t o»!st. nakup J100.i>0t. je 28 odM. prvotne - vrednosti: če dosti« nakup "__1 <«»•»» »les. t »-1st. (500,001. je 32 odet. prvotne vrednosti; če do seže nakup $1.00<> 001 •'» v«*' dvajset f In veC je 35 odet. prvotne vrednosti. Vlada. lw> plačala t»revo* kare \ katerikoli •!»•! NAJBIANJ&E naročilo JE ZA $260. ^rm,,r5T.kudui!ra."-,,la,J<" Kupujte v zabojih VQJNE&A JDRPARTMENTA MESO V K AN AH ------•W-.-T'- : *-- , " ■"—-—° ŽENSKA VOJNA. Zgodovinski romaš. — Francoski vpis ti Aleksander Dudii. i GLAS KAItODA, 9. FEBR. 1921 f Za "Glas N&ro tako daleč, da je rekel povsem reemo proti Poinpee-ju: vas bodo zopet poslali naprej kot k v ar t irskega .mojstra naročite zame sobo v bližini one vašega gospoda, da bo-'koliko kramljala. ki starec je izmenjal z Vieomtom pogled ter se nasmeh-svojem sklepu, da ne bo sloriL tegi. kar inn je naroče-s. Castoriu. ki je že prt je dobil svoja navodila, je vzel obil naročilo, naj {»očaka na. celo družbo v Jaulnav. gostilne ni bila mogoča nobena zmotil, kajti vas Jaulnay i le eno gostilno s prenočiščem, namreč »»no pri Granw Char-tel. lali so se torej na pot. Petsto korakov ud Poitiers, kjer so ko- WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež : Denver, Colorado, GLAVNI ODBOBt JOHN raEBO, 44» WastL Bfe, Dm, Ooi*. Podpredsednik: JOHN fajdxga, Bok 88, Lmato«, oda Glavni tajnik: FRANK SKRABBC, 4822 Wash. St.. Denver, Zapisnikar: ROBERT BOBLECK, Sta. B» PneUs Glavni blagajnik: JOSIP ViDKTlč; 4488, Lopa BL, Blaznikova Colo. Zaupnik: FRANK ZAITZ, B14 W. Oostnnt Bt, Leadvlte, Gola. NADZORNI ODBOJI PmtofiBft: JOHN GKRM. 7S4 Moffat Arc. MIHAEL KAP8CH, 808 N. Spruce St, Golo. GBOBGH PA VLAKOV! CH, 4717 Grant Bt, Cena je 15 centov. Posebno izdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj poi-je takoj poštne znamke in natančen naslov in poslali mn jo bomo. Slovenic PubLJ^hing 0o.t 83 Cortlanrtt 8k, hew York, N. T. 8104 it Clair Ave. [ V Clevel&ndu, O., se jik dobi t cafi podružnici: KRETANJE PARNIKOV kboaj približno odplujbjo k NEW YORKA. LAPLAND RYNDAM SAN QIUSTO PORINI ODBOBt predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwtad iva. Pueblo, Goto. JOHN KOCMAN, 1203 Ifakren Art, Poeulo, Goto. FRANK OANJAR, 600-001 - 48 Ata, Denver, Oda ZDRUŽEVALNI ODBOB: Predsednik: FRANK BOYTZ. RR. 2, Baz 132, Pneblo. OoU. FRANK MABTINJAK, Bos 3GB, Ely, Mine. PBTBR GBSHBLL, 4484 WUb. 8t, Denver, OoU, trhovni zdravnik: Dr. R. 8. BURKBTT, 4487 WMhtngtca SL, Dam, dole, •LAS NARODA. 82 Gortlandt Stmt, New Fort, 1. I. ▼n denarne nakailce In vm oradne Stvari s* paWJaje aa gL ta> Sika, ptltoSn na predsednika gL nadzornega odbora, u predanluUa tliniif NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom ▼ Johnstownn in oko lici naznanjamo, da jih bu te dni obiskal naš zastopnik Mr. MIRKO VIDMAR, Jr je pooblaščen pobirati naročnine za "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, naj mn gredo v vsen ozirih na roko. Upravništvo "Glas Naroda". ADRIATIC finland LEOPOLDI NA france N. AMSTERDAM ualabria AQUITANIA la savo ie CANOPIC FINLAND ROTTERDAM la lorraine SAXON IA kroonland ROCHAMBEAU r. matoika IMPERATOR ZEELAND —A TOURAINE cretic COLUMBIA france olympic RYNDAM albania ARGENTINA aquitania POZOR, SLOVENKE! Slovenec srednje starosti se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 12 febr. - Cherbourg 30 ^ 45 let' S*™1™ ali vdova Z 12 febr. — Bouiogn« enim otrokom, na to se ne gleda, is febr. — Tr«t samQ ^ je poštena. Pisma naslo- vite: "William Pan vel j, Box 216, Clierrv Valley, Pa. LLOYD SABAUDO 3 Stat* Stre«* Hewlett Prihodnji odpluti o Is K. T. MtralK a* 2 vijaka RE D» IVALIA — 26. febr, REOfNA D* ITALIA — 23. marca ladaMo ee direktni ročni DaOl Se naS Slavnih meat t JnsoalavtfL Naznanila« IMENIK KRAJEVNIH URAD- 36.; blagajnik : Anton Sever. Se-NIKOV ZAPADNE SLOV. ZVE- jo se vrše vsakega 15. v mesecu. ZE ZA LETO 1921. Vsi v Clear Creeek, Utah. Društvo Junaki, št. 13. Društvo S. Martina, štev. 1. Predsednik: Frank Trlep; taj- Predsednik: Adolf Anžieek; taj- uik= Auton Pesjak, Box 118,; bla-r»dlagal Cu^torin neko >t nunsko ]>ot. -Jahali so se dve uri. Po 1)ik. j0jm starešini«-. 4.">76 Logan gajnik : Anton Lesjak. Seje se vr-t»*ya rasa jij, jt spoznal Canolles po gotovih znakih hišo • blagajnik- John Cesar Se- vsako drugo nedeljo v mesecu. .• nanea. jo pokazal Vit-omlu, se poslovil od njega ter dal j.^ se vsako drugo sredo v ^ v Frontenae, Kans. ivnn naročilo, naj mu preskrbi sobo, kot še x)rcJe do-'mesecu v Domu slov. društev. — rov« I Vsi v Denver, Colo. Društvo štev. 3. Društvo Slogu Slovencev, številka 14. Predsednik; Marko Petrieli. — Predsednik: John Merhar; taj- tajnik; Joseph Kopavnik, Box Dokler eeju pol j eno. Vicomte je bil popolnoma pomni rjen. Dogodek tekom prejšnjega večera jc potekel brez vsakega prepira in skozi celo jutro ni slišal niti najmanj^efra namigavanja. dober in šaljiv spremljevalec se je zde meniega, <"c potuje z njim. Kljub temu pa se je zgodilo — m mogoče . ^ ravno rad i te ga, ker jc bil pomirjen, — na ni bil Pompee poslan na- S1 V ' prej, da naroči sobe. Na večer so La v gostilni zakurjena. Vieomtu je bilo na tem, da hitro mnenja svo- rik. joseph Pcrcich. Seje se vrše 43; blagajnik: Nick Balieli. Seje .jo oblelio. Vzel je torej dotieno sobo ter dal Pompee-ju naročilo, [vsakega desetega v mesecu. Vsi v se vrše vsako tretjo nedeljo v me- x>«j Društvo Zapadni Junaki, št. 4. . , Predsednik; John Vidic; tajnik prišli v vas. Deževalo je in na sreeo je bda ena so- peter Blatnikj Box 286. blagaj- Utah. Društvo Triglav, št. 15. Predsednik: Peter predovicli; tejnik: IVaiik Panee,R. R. 1. Box ^rbi za sobo Canollesa. .vsakega aeseiej 'Midvale, Utah. Ir,. Društvo Planinski bratje, št. 5. Predsednik; Krank Mohar: taj- £olo. Društvo Zvon, št. 6. Predsednik: Jos. Kapsh To se je že zgodilo, — je rekel Pompee, ki je sam komaj čakal, da pride v posteljo — Gostilničarka je obljubila, da bo sama j te preskrbela, — Dobro. In moja škatljica? — Tukaj je. . * J jj — In moje steklcničiee ? t 1 — Tukaj so. ' J } * l — Hvala, In kje spi« ti, Pompee? 1 u* — V sobi na koncu hodnika. — In ee te bom mogoče potreboval? — Tukaj je zvonec. Gostilničarka bo prišla. — Dobro. In se ta vrata dobro zapirajo? e — O tem se lahko prepričate, gospod Vicomtc. Nikakih zapahov ni na njih. — Pa je ključavnica. t — Dobro. Zaprl se bom. Ali ni nobenih drugih vrat! — Mislim da ne. Pompee je prijel za svetilko ter posvetil po sobi. — Poglej, ee se tknice dobro zapirajo. — Trdno. — Dobro, le poj i i, Pompee. ' Pompee je odšel in Vicomtc je obrnil kijuč. Kun uro pozneje ic zapustil Castorin, ki je prvi dospel v gostilno ter stanoval poleg Pompee-ja, svojo sobo ter odprl Canollesu i rata. Vicomte j<- ravno hotel v posteljo, ko je Čul na hodniku korake. Kot že rečeno je bil Vicomte zelo plašljiv. Vspričo šuma na hod-niku se je stresel in prisluškoval z največjo pozornostjo. Koraki so se ustavili ravno pred njegovimi vratmi. Trenutek pozneje je nekdo potrkal. * _ _, „ . . . , ... .. . , . ' .. mk: Joseph Skrabec. — - Kdo je tukaj? — je vprašal neki tresoči se glas, katerega bi ^ Y k \ bi seeu. Vsi v Bingham,. Utah. Društvo Zapadna zvezda, št. 16. Predsednik; Joseph M. Stebla j nik: Prank K!un, 513 "VV. 2nd St.; tajnik: Anthony Jeršin, 1238 E-blagajnik; John Stibernik. Seje vans Ave.; blagajnik: Louis Lov-se vrše vsakega 10. v mesecu v sin. Seje se vrše vsakega 10. v me lastip. dvorani. Vsi v Leadville,'seeu. Vsi v Pueblo, Colo. taj- Društvo Hrabri Slovani, št. 17. Predsednik: Marko Sikich; taj nik: Anton Suklje, Box 58; bla- nik: Mihael Kapsh, 508 N. Spru-, gajnik: Thomas Sarmo. Seje se ee St.; blagajnik: Frank Klun.jvrše vsako drugo nedeljo v me-Seje se vrše 12. v mesecu v Domu secu. Vsi v Frederick, Colo. društATa Zvon Z. S. Z., in Triglav S, N. P. J. Vsi v Colorado Springs Colo. Društvo Sv. Rožnega venca, št. 7. Predsednica: Mary Lesar; tajnica Mary Prijatelj, 4570 Logan St.; blagajnica Mary Staresinich. Društvo Sv. Alojzija, št. 10. Predsednik: John Janezich; — tajnik: Anton Menein, 601 E. 49. Ave.; blagajnik: Frank Okoren. Vsi v Denver, Colo. Društvo Planinke, št. 20. Predsednica; Ana Stalcar; — tajnica: Agnes Keržan, 803 Elm Seje se vrše vsako prvo nedeljo St.; blagajnica: Ana Težak. Seje v mesecu ob dveh popoldne v Do-|s«3 vrše vsako drugo nedeljo v mu slovenskih društev. Vse v mesecu. Vse v Leadville, Colo. Denver. Colo. Društvo Biser, št. 8. Predsednik: Peter Medosh ; — tajnik: Joe Bohorich. R. F. D. Box 8,; blagajnik: Joe Bohorieh. Društvo Grintovec, št. 21. Predsednik: John Zaitz; tajnik: Frank Sterbenk; blagajnik: Frank Zaverl. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Seje se vrše vsako tretjo nedeljo Ely. Minn v inesecn. Vsi v Pittsburg, Kans. Društvo Napredni Slovenci, šte vilka 9. Predsednik: Anton Strines,- taj- Društvo Sv. Mihaela, št. 22. Predsednik: Jolm Rebol; tajnik: Frank Ambrose. -Box 75: blagajnik-. Gregor Zalee. Vsi v 412 West Tooele. Utah. < auolles ne spoznal če bi ne imel dostikrat prilike čuti ga.« — Jaz. — je od v i*ni 1 Canolles. — Kaj. vi ? — je rekel isti glas. — Da, — je rekel Canolles. — Le pomislite, Vicomte, da ni nobenega prostora več v naši gostilni in da ni prosta niti ena soba Vaš prismojeni Pompee ni mislil name. Nobene druge gostilne ni v vasi iti ker sta v vaši sobi dve postelji. .. Vieomte je vrgel preplašen pogled nu dve postelji, ki sta stali v sobi. ločeni le od majhne nočne omarice. — Saj vendar razumete, — je nadaljeval Canolles. — Prosim vas za eno teh postelj Strašno me zebe tukaj zunaj. Canolles je čul vsakovrstne šume tfer urne* korake. — Da, da takoj, gospod baron, — je jecal Vicomte, — takoj pridem. — Prosim vas, odprite mi hitro, če nočete, da se izpremenim v solio iz ledu. — Oprostite mi, jaz sem spal. — Meni pa se je zdelo, da imate luč. — Motili ste se. Luč je tkoj izginila in Canolles he tega ni kesal. — Tukaj sem... Jaz ne najdem vrat, — je jecal Vieomte. — To vam že vrjamem, — je rekel Canolles, — kajti vaš glas čujem na drugi strani sobe. • — Iščem zveneč, da pokličem Pompee-ja. — Pompee je na dolenjem koncu hodnika ter vas ne bo čul. Hotel sem ga zbuditi ter vprašati, kako stoje stvari, a ni bilo mogoče. Spi kot jazbec. — Potem bom poklical gostilničarko. » — GostiluiČarka je sama odstopila svojo posteljo nekemu gostu ter šla spat na skedenj. Nikdo ne bo prišel, moj dragi prijatelj. Z <4"» j pa tpoh hočete klicati ljudi t Jaz ne potrebujem nikogar. Društvo Cleveland, št. 23. Predsednik; Jakob Lužnar: — ♦sjnik: Joseph Ponikvar. 1011 E. gajnik: John Legan. Vsi v Ca nan City, Colo. Društvo Slovenski bratje, številka 10, Victor, Colo. :63rd St.: blagajnik: Louis Mež- Tajnik: Frank Oražem, Box nar. Vsi v Cleveland. Ohio. 622. | Društvo Marija Pomagaj, št. 24 Društvo Sv. Janez Nepourak,* Predsednica; Ana Fear; tajni-Žt. 11. ea: J. AV. Prince. 705 W. 2nd St. Predsednik; Frank Bek; tajnik blagajnica: Frances Sajn. Vse v Joe Blatnik, Box 70,; blagajnik Salida. Colo. John Maršek. Seje se vrše vsak j Društvo Wilburton, št. 25. drugi pondeljek v mesecu. Vsi v Predsednik: John Gregorina: Roekvale, Colo. tajnik: Joe Alich, Box 617; bla- DruŠtvo Zgodnja št.12. gajnik: Anton Volcicli. Seje se Predsednik: Ludvig Mihelich; vrše vsako drugo nedeljo v me-tajnik: Avgust Topolovec, Box seeu. Vsi v Wilburton, Oklahoma. — Jaz pa. — Odprite mi vrata in hvaležen vam bom za to. Jaz hočem le posteljo in s tem je stvar končana. — Mogoče je vendar najti še kako drugo sobo, makar brez postelje, — je je rekel Vicomte, ves obupan. — Iskati hočeva... — Moj dragi Vicome, saj je vendar že polenajstih. Zbudili boste celo gostilno in ljudje bodo mislili, da gori. To bo napravilo tak kra-vai, da ne bo mogel človek spati celo noč in jaz sem strašno zaspan. Te besede so Vicomta očividno potolažile. Majhni koraki so se približali vratom, ki so se odprla. Canolles je vstopil ter zaprl vrata za seboj, a Vieomte je med tem časom že izginil od vrat. Barop se je nahajal tedaj v skoro popolnoma temni sobi, kajti ogenj v kaa^nu je dajal od sebe le nedoločno luč. Ozračje je bilo potno duhov, ki so kazali najboljši okus. (Dalje prihodnjič.) . Cosulich črta PRES. YVII.SON SAN GIl'STO . COLUMBIA .... ARGENTINA ... . 12. febr. 15. febr. 16. febr. 19. marca Potom I lat kov. Manili mm «n krajo v Juaoatavljl In SrMJI. Razkotna usodnosti prvosa, *niso» aa in tfatiaa« resreda. Potniki tratjoaa ravaSa OoMvaJo Drazplatno vino. PHELPS BR0THERS.& 09. 4 West Street Nov X«fc iS fobr. — Chorboura 19 fobr. — Cherbourg IS fobr. — Havr 17 fobr. — Havr« 19 febr. — Bouiogn« « febr. — Trot 26 febr. — Cherbourg 26 febr. — H a vre 26 febr. — Genoa 26 fobr. — Cherbourg 1 marca — Boulogne 2 marca — Havre 5 marca — Cherbourg 5 marca — Cherboura 8 marca — Havm 8 marca — Genoa 10 marca — Cherbourg 12 marca — Cherboura 12 marca — Havre 15 marca — Qonoe 16. marca — Trel 17 marca — Hav^ 19 marca — Cherbourg 1C marca — Boulogne 19 marca — Cherboura 19 marca — Tr«t 22 marca — Cherbourg co&urr AMSTERDAM: 26 marca — Boulogne PRES. WILSON! 26 marca — Tret LA SAVOIE 26 marca BELVEDERE 2 aprila 2..atrl,1 - Havre NARAVNOST DO HAMBURGA. aiod« con za vozno lletko ,ln vaa d rue« N(.P.B4 oojaenlla. obrntte ee na tvrdko. NIAGARA .................. 15 marca prank a a k s e m NEW YORK - VIGO - HAVRE. •S Cortandt St.. New York French Line C0KPA6IIIE 6ENERALE TRANSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE CHICmGO ____ LA SAVOIE — Havre LEOPOLDI NA ~ i m 17. februarja 19. februarja 26. februar]-. ... 1. marca ROUSSILLON 24. marca Direktna žel ezn lika zveza Iz Pariza t veo glavna toCk« Jugoslavije. , Hitri p^-nlkl o iti rim I In dvoma vijakoma. Poeeben zastopnik jugoslovanske vlade K« [pričakal potnike ob prihodu naftlh par-j nlkov v Havru ter jih točno odpremII. j kamor so namenjeni. jParnlkl Francoske črte eo transporti rail ! tokom vojno na tleočo čehoeiov»4k||t vo-IT.'lakov brez vee neorlllke. Za ilfkart« In cene vpraftajte v Rada bi izvedela, kje se lialiaja JOHAXA CILENŠEK. Pi-od 5. leti se je nahajala v Mononga-hela City, Pa., in potem lie vem več zanjo. Prosim eenjene rojake.. ako kdo ve za njen naslov, naj mi t + AMERICAN LINE Direktna služba NEW YORK - HAMBURG VELIKI MODERNI PARNI KI NA DVA VIJAKA: Parnik MANCHURIA ............... Parnik MONGOLIA .................. Parnik MINNEKARDA (novi) ....... (Samo III. razre*!» .. odpluje 24. feb. odpluje 10. marca .......24. marca Najkrajša in najpripravnejša pot. Prevaža potnike prvega in tretjega razn^lsi. Potniki Tretjega razre