Murska Sobota, 16. avgusta 1990 • Leto XLU • Št. 31 • Cena 8 din Kosovu Stran 5 Stran 16 VARUJTE SE 7FPAR IFV ChLI lUn. W : YU ISSN 0351-6407 Zapečatena usoda slovenskih vojakov na SEJEM SPET BO ZIV Radgončani bodo v prihodnjih dneh zaživeli nekoliko drugačno življenje. To obmejno mesto bo dober teden gostitelj Mednarodnega kme-tijsko-živilskega sejma, izkušnje prejšnjih let pa kažejo, da v tem času Gornja Radgona in Pomurje živita s sejmom in za sejem. Osemindvajseti je že letošnji in čeprav na prvi pogled nič kaj drugačen od dosedanjih, v bistvu vendarle spreminja svojo vsebino in podobo. Sejem v Gornji Radgoni, največji tovrstni v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji, dobiva svojo dokončno podobo, ki mu tudi zagotavlja prodor v Evropo. Vključitev v skupnost Alpe—Jadran je prvi korak na tej poti. Letošnja sejemska prireditev je v času, ko gospodarstvo preživlja eno od najtežjih preizkušenj in to se bo gotovo odrazilo tudi na sami prireditvi. Organizatorji sicer zagotavljajo, da se je zanimanje za sejem povečalo, kar potrjuje tudi število razstavljalcev, obiskovalci pa bodo sami lahko najbolje ocenili, če je sejem resnično po njihovi meri. Več kupčij kot s poslovnimi partnerji se bo sklepalo s kupci in proizvajalci na to gotovo niso pozabili. Mnogi bodo na sejem prišli po nakupih, še več pa bo radovednežev, ki jih zanima, kaj se novega dogaja na tem področju. Organizatorji niso pozabili tudi teh in čeprav ne sodi ravno v sam sejemski koncept, so pripravili bogato razstavo in prodajo avtomobilov. Pa tudi vrsto drugih prireditev, ki bodo v Gornjo Radgono pritegnile številne obiskovalce. In ko bo sejemski vrvež za nami, bomo ocenjevali njegov uspeh, pa t^ ■ di napake in pomanjkljivosti. Vendar ne zlonamerno, pač pa z željo, da bi bil prihodnji sejem še boljši in bogatejši. VREME Ob koncu tedna bo sončno in toplo. V soboto popoldan bodo v notranjosti posamezne nevihte. ” kmetijskem sejmu v G.RADGONI fekluzivna prodaja ^hrbtne kosilnice "Vinogradnike ILPINN UVOZ IZ ITALIJE f VESTNIKOV KOLEDAR od 16. avgusta do 22. avgusta 16. avgusta, četrtek, Rok 17. avgusta, petek, Mira 18. avgusta, sobota. Helena 19. avgusta, nedelja. Ludvik 20. avgusta, ponedeljek, Bernard 21. avgusta, torek, Sida ' 22: avgusta, sreda, Timotej 18. AVGUST NA 28. MEDNARODNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU GORNJA RADGONA, 0018.00 26. AVGUSTA 1990 12.00 JO. kole«r^> ■ koncert mara,on TREH SRC. Start v Radencih °dprtje Jr be na P'hala iz Gornje Radgone (na sejmišču) nastop fniL.imednarodnega kmetijsko-živilskega sejma 2abavnOa|. orne skupine iz Ingolstadta v ZRN aasbeni večer: Toni Šafarič in ansambel Kazanova 14.00 "LJA, 19. AVGUST ^rapje) tekmovanje oračev za plaketo POMURSKEGA SEJMA Is'? S69a Za debelarje: mag. Franc Javornik, Poapnela čebelja ^hoalacKk5 DIRKE (ŠRC) Trate, Gornja Radgona h®0' večer: ansambel Ptujskih 5 tkroko^sv N pralno deinredavanie■ doc. mag. Milan Erjavec, strokovno pospe-n ^stavite,, Z or9anizacija rejcev bikovskih mater, dipl. inž. Stohr. . °rnja Radn blol°ških dodatkov za živinsko krmo (dvorana Dom, ^lasitev 9 na) '8.(h k? rnesnih6*Ultatov in Podelitev priznanj ocenjevanja jugoslovan-zZOrana i 'zdelkov in mesnih izdelkov iz dežel Alpe—Jadran (h^skeaa^A KMETUSKEGA LABORATORIJA Živinorejsko-ve-L. ana. voda) aVoda Sobota za analizo živinske krme in drugo H S. 21. AVGUST v^iast^ANlZACIJE prot etatov in podelitev priznanj ocenjevanja slovenskih tij '' St °0&a Pom^rVtebl: Integralno varstvo vinske trte (dvorana kul-p°skusA ®or Radgona) v varstva vinske trte (BAYER-PINUS) Janžev Vrh 18.00 — razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja mlečnih iz- — predstavitev »sirila«, Krka, Novo mesto (dvorana 1, sejem) — razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja kmetijske mehanizacije in inovacij ■ nredstavitev knjige — avtorja dr. Milan Novak in dr. Jože Maček — Tehnika nanašanja pesticidov v kmetijski proizvodnji — nredstavitev brošure dr. Milana Novaka: Sejalnice in razsipalniki gnojil, Uravnavanje hektarskih odmerkov in preverjanje delovanja mehanizma (dvorana 1, sejem) — zabavnoglasbeni večer: ansambel Prerod ČETRTEK, 23. AVGUST DAN SADJARJEV DAN KOZJEREJCEV 10.00 10.00 10.00 18.00 — strokovno posvetovanje, prof. dr. Gvido Fajdiga: Koriščenje travnatega sveta (dvorana hotela Radin Radenci) — okrogla miza: Integralno pridelovanje sadja, Predstavitev inštituta za sadjarstvo v Mariboru (dvorana 1, sejmišče) — posvet o kozjereji: prof. dr. Janez Žgajnar, Prehrana mlečnih koz (dvorana 2, sejmišče) — zabavnoglasbeni večer: ansambel Agropop SREDA, 22. AVGUST PETEK, 24. AVGUST DAN ZADRUŽNIKOV DAN pRašičerejcev DAN AGROTEHNIKE GRUDE DAN AVSTRIJSKIH RAZSTAVLJAVCEV 10.00 10.00 10.00 12.00 _ nredstavitev rezultatov selekcije in strokovno pospeševalnega dela v prašičereji (predstavitev rezultatov podajo razstavljalci na razstavnem prostoru prašičereje) ~ nosfdantetekušnje^nad^ strokovnopospeševalno delo na mojstrskih kmetijah (dvorana gasilskega doma v Gor. Radgoni) — RAN ZADRUŽNIKOV umn /-Mu , /adruzne zveze Slovenile Z ocena inPpredstav:tev rezultatov kakovosti suhomesnih izdelkov — kulturni program podelitev priznanj ocenjenih suhomesnih ~ (X« d°ma Gor. Radgona) — kmetijskega zadružništva s pred«, stavitvijo nekaterih novoustanovljenih kmetijskih zadrug (dvorana 1, sejmišče) - družabno srečanje zadružnikov (gostinski prostor, sejmišče) . 14.00 , . Zadružne zveze Slovenije bodo predstavitve izdel-Na razstavnem pro oru^ organizacij vključno s poskušnjami. Blagajna kov zadružnikov in z 2adružna banka poslujeta v hali B vsak dan od 9. hranilno-posojilmh služb m z-a do 17. ure kuncerejce, dr. Miroslav Štruklec: Informacija o _ Posv®t°^ rinarodnega kongresa o kuncih in krznaših (ZRN), temah iz me bQ hlapnih maščobnih kislin In spremembe genicn bol® k^gtijSke mehanizacije GEA Čakovec Z zabavnoglasbeni večer: Martin Sagner-Dudek in orkester Monitor 10.00 15.00 18.00 . crnQ NOVO! VELIKA RAZSTA-K IN PRODAJA DOMAČIH IN 8 ln Slovenge^67' ovac koz, kuncev, rib, prašičev iz Madžar- (J]/OŽENlH A VTOMOBILOV! 10.00 .. 10.00 11.00 18.00 — okrogla miza: Kmetijstvo, divjad, lovstvo (lovski dom) — okrogla miza: Dopolnilna dejavnost v kmetijstvu (dvorana 1, sejmišče) — predstavitev turistično-poslovnega vodnika: Pomurje od A do Ž (dvorana A, sejmišče) — zabavnoglasbeni večer: ansambel Magnet SOBOTA, 25. AVGUST DAN LOVCEV 9.00 9.00 10.00 18.00 9.00 11.00 — streljanje na glinaste golobe in zmanjšano tarčo srnjaka za pokal Pomurskega sejma (strelišče Heroegovščak) — mednarodni turnir v hokeju na travi za plaketo Pomurskega seima (ŠRC M. Sobota) a 1 — ZBOR SLOVENSKIH AGRONOMOV — upokojencev — zabavnoglasbeni večer: Alfi Nipič in ansambel Tornado — prodaja plemenskih telic — prodaja elitnih žrebic NEDELJA, 26. AVGUST 9.00 10.00 12.00 18.00 — zbor udeležencev parade kmečkih običajev in navad (parkirni nrn štor Elrada, Godlja Radgona) H P — pohod udeležencev kmečkih običajev in opravil po mestu Gornia Radgona J - sklepna prireditev parade kmečkih običajev in opravil — nastoo sodelujočih skupin in podelitev nagrad (gostinski prostor, sejmiš- — zabavnoglasbeni večer: ansambel Ptujskih 5 VSE ZA KMETIJSTVO NA ENEM MESTU • UGODNI NAKUPI • OBIŠČITE NAS! gospodarsko razstavišče ljubljana gg D D A <2 D A M D DID F HITF V P e. pomurski sejem gornja radgona II rnUUMAIVI rHIHCUl I CV aktualno po svetu Iračani trdijo, da so prišli na pomoč bratskemu kuvajtskemu narodu, zato da bi lahko imeli demokracijo. Kaj si mislijo Kuvajtčani o tem »demokratičnem darilu«, pa kažejo posnetki demonstracij kuvajtskih državljanov širom po svetu. Pod okupacijo si takšne demokracije v svoji domovini seveda ne morejo privoščiti. Zemljevid trenutno najhujšega vrelišča, ki ogroža mir na svetu. Slišati je napovedi, da bo naslednji cilj iraške vojske, ki je najmočnejša (milijon vojakov, 5.500 tankov, 3.500 letal, 513 bombnikov in 160 helikopterjev), državica Bahrein, v bojni pripravljenosti pa so tudi Izrael, Savdska Arabija idr. Nekateri Irak pri tej osvajalski akciji celo podpirajo, najbolj odločno Palestinska osvobodilna organizacija na čelu z Arafatom. Kje je Jugoslavija? O združevanju Jugoslavije z Evropo je pri nas toliko govora kot o malokateri drugi temi. Gre seveda za željo, da bi se vključili v Evropsko skupnost, se torej gospodarsko in politično povezali z 12-sterico najbolj razvitih evropskih držav. Kljub vsem razpravljanjem, izjavam in raznim diplomatskim akcijam pa bo Evropska skupnost najverjetneje vse do leta 1993 ostala številčno nespremenjena. O novih članih namreč nimajo namena razpravljati do omenjenega leta, ker so preveč zaposleni z enotnim trgom, gospdoarsko in monetarno zvezo ter s konstitucio-nalno reformo Skupnosti. Predsednik evropske komisije Jacqueš Delors izredno odklonilno sprejema misli o širjenju Skupnosti. Kljub temu na njena vrata pritiska vse več držav. V zadnjem času je še najbolj vztrajna Avstrija, pa tudi Turčija, Ciper in Malta, ki so za članstvo že tudi uradno zaprosile. Osem držav pa čaka v vrsti in na tem spisku sploh ni Jugo- slavije, ampak so to Madžarska, Norveška, Švedska, Češkoslovaška federacioja, Finska, Švica, Islandija in Pojska. Da bi Skupnost ustavila naslavljanje novih vlog držav EFTA — Avstrija, Finska, Islandija, Norveška, Švedska in Švica — je predlagala ustanovitev 18-članskega »evropskega gospodarskega prostora«, s čimer bi te države sprejele pravila in dobile pravico, da sodelujejo pri oblikovanju novih zakonov. Formalni pogovori o tem so se že začeli, vendar so države EFTA ugotovile, da s takšno rešitvijo ne bi dosegle željenega cilja, ker njihovih mnenj ne bi dovolj upoštevali. Zato se bosta po Avstriji za polnopravno članico najverjetneje začeli čimprej potegovati še Švedska in Norveška. Konec hladne vojne namreč pomeni, da štiri države, ki niso vključene v NATO, ne razmišljajo več o nezdružljivosti svoje nevtralnosti s članstvom v Evropski skupnosti. Irak še Dogodki na Bližnjem vzhodu se v zadnjem času menjujejo s takšno naglico, da je skoraj vsak dan kaj bistveno drugače. Vse do nedelje se iraški predsednik Husein ni zmenil za noben poziv ali opozorilo mednarodne javnosti, da se mora iraška vojska umakniti iz okupiranega Kuvajta, oziroma uresničevati resolucijo varnostnega sveta. Naposled je Husein predlagal, naj se dosledno uresničijo vse resolucije varnostnega sveta o Bližnjem vzhodu. To naj bi pomenilo, da se tudi izraelska vojska umakne iz okupiranih ozemelj, prav tako sirska iz Libanona, obenem pa mora priti do hkratnega umika iranskih in iraških čet. Med Irakom in Kuvajtom pa bi sklenili sporazum v skladu z »iraškimi zgodovinski- Zaradi jugoslovanske koruze v zapor Te dni se je naposled razpletla afera v zvezi s koruzo, ki sojo gr-ki uvozili iz Jugoslavije in jo nato, kot da je njihova, izvozili v države Evropske skupnosti. Poseben sodni svet vrhovnega sodišča Grčije je obsodil 6 oseb, ki so sodelovale pri tem poslu in ponaredile uradne dokumente. Predsednik državnega trgovinskega podjetja ITCO Sulis Apo-stopulos je obsojen na 3 leta in 8 mesecev zapora, nekdanji član Pašsokove vlade Nikos Atanaso-polus pa na 3 leta in 6 mesecev zapora. Kot je znano, je državno podjetje 11(0 leta 1986 uvozilo iz Jugoslavije 9000 ton koruze in jo takoj preprodalo državam Evropske skupnosti. Da jim je ta posel uspel, so ponaredili dokumente in se zlagali, da so ladjo s koruzo natovorili v pristanišču K uvala na severovzhodu države, tako so se tudi izognili plačilu določenih davščin ES. Ker pa je bila ta prevara odkrita, je Grčija že morala plačati kazen v višini 2,5 milijona dolarjev. vedno »buri« svet mi pravicami in težnjami kuvajtskega naroda«. Čete ZDA v Saudski Arabiji pa naj bi zamenjale arabske sile. Husein je torej vsaj na videz pripravljen popuščati, toda njegovi pogoji so za nasprotne strani nesprejemljivi. Zato bodo skušali Irak »premagati« z gospodarsko vojno, pripravljeni pa so tudi na morebitni oborožen spopad. Ali se tudi Jugoslavija »boji« Iraka? smo zapisali v naslovu v prejšnji številki Vestnika, ker predsedstvo države ni napovedalo nobenih gospodarskih protiukrepov, kot zahteva varnostni svet Združenih narodov. Medtem je prišlo v javnost podrobnejše pojasnilo, zakaj' oklevanje. Namestnik zveznega sekretarja za gospodarske odnose s tujino dr. Božo Jovanovič je za Tanjug Kljub vsemu pa se bo skupnost kmalu vendarle povečala, saj se bo s pomočjo Zvezne republike Nemčije vključila vanjo tudi Nemška demokratična republika. Čeprav je to poseben primer, je zaradi tega Avstrija še bolj odločena, da se tudi ona pridruži Skupnosti. Pri tem jo podpira 9 članic, dokaj odločno pa nasprotujeta Francija in Nizozemska. Pripravljalna dela za decembrsko medvladno konferenco ES o novi ustavi so se že začela, vendar pa so z dnevnega reda izpustili vse v zvezi z novimi članicami. Kaj bi šele bilo, če bi za vstop v Skupnost uradno zaprosila nova »samostojna država« Slovenija? Tudi o tem je namreč precej govora pri nas. Morda bi nas res obravnavali drugače kot Jugoslavijo, ki ji pred uvedbo večstrankarskih volitev in demokracije na celotnem območju niti ne bodo odprli vrat v tako imenovani evropski svet. povedal, da resolucija ZN postavlja Jugoslavijo v gospodarsko relativno najbolj neugoden položaj v odnosu na druge države. Jugoslavija ima namreč v Iraku na različnih gradiščih posle, ki so vredni milijarde dolarjev. Tam dela okrog 10.000 naših delavcev, v Jugoslaviji pa dela za iraški trg še okrog 50.000 ljudi. V teh razmerah je ZIS ustanovil medresorsko telo, ki išče rešitve in skrbi za varnost naših delavcev ter naših skupnih gospodarskih interesov v Iraku in Kuvajtu. Sankcije proti Iraku bi postavile pod vprašaj tudi sporazum o plačilu naših zahtev glede uvoza nafte, na osnovi katerega bi morali letos dobiti 3,2 milijona ton, s čimer bi nam Irak vrnil tudi velik dolg. Zdaj vse skupaj visi v zraku. Da ali ne referendum Srbov na Hrvaškem? Čeprav je ministrstvo za upravo in pravosodje Republike Hrvaške prepovedalo referendum o avtonomiji Srbov na Hrvaškem, pa je pripravljalna komisija v Kninu sporočila, da bodo referendum vseeno organizirali. Izrekanje bo trajalo od 19. avgusta do 2. septembra. V razglasu omenjene komisije tudi piše, da ima pravico do sodelovanja na referendumu srbsko prebivalstvo, starejše od 18 let, ki živi v mejah Republike Hrvaške, in vsi pripadniki srbskega naroda, starejši od 18 let, ki imajo državljanstvo Republike Hrvaške, čeprav ne živijo v tej republiki. Čez tri dni bo torej znano, kako se bo razpletla referendumska igra o avtonomiji Srbov na Hrvaškem. Le-ti so v nekaterih vaseh na tromeji med Liko, Bosno in Dalmacijo postavili vaške straže. Če bo do izrekanja res prišlo, je izid znan že vnaprej: Večina jih bo za avtonomijo. Zemljevidi in atlasi hitro zastarevajo Hitre politične spremembe v svetu povzročajo precej težav tudi sestavljalcem zemljevidov, atlasov in drugih zemljepisnih gradiv. Nemčija bo vsak čas združena, Jemen se je že združil, Burma je spremenila ime, Kambodžo neka- teri imenujejo tudi Kampučija, Češkoslovaška socialistična republika je zdaj Češkoslovaška federativna republika, mesto Karl Marx Stadt je postalo ponovno Cmemitz, še posebej zapleten položaj pa nastaja v Sovjetski zvezi. Z IZ BEOGRADA PIŠE V tem burnem političnem vsakdanjiku, ko je Ante Markovič naposled prišel do sklepa, da vsi sistemski popravki nič ne pomenijo, če nimajo zaresne množične in organizirane podpore vseh slojev prebivalstva, ki je sedanja politična organiziranost ne zagotavlja, se marsikje in v mnogih političnih nastopih vse izraziteje kaže svojevrstna nostalgija za preživelim. To nostalgijo pravzparav poznamo že precej dolgo, ko je za vsako gospodarsko reformo vznikal strah pred vračanjem v kapitalizem, kot da je samo klasični kapitalizem nevarnost za delavce, državni kapitalizem pa ne, ker so tega volka že zdavnaj preoblekli v jagnje in ljudi celo prepričali o tem, da je ta maškarada socializem, kakršnega si želi vse siromašno ljujdstvo, ki da se zavestno bori za siromaštvo vseh z vsem srcem. Zaradi tega se mnogi ukvarjajo s prikazovanjem gospodarskih razmer, kod da ne bi bilo povsem jasno, da proizvodnja za zaloge, na primer, pač ne zrcali nikakršnega razcveta gospodarjenja, kakor tudi ne knjigovodsko zidanje cen, s katerim prav tako zanemarjamo pravila tržišča. S tem je nekako tako kot z zahtevami Anteju Markoviču, naj se raje prepira s separatisti in drugimi — isti po republikah in pokrajinah, kot pa ustvarja novo zvezo, kar da se predsedniku Zisa ne spodobi delati, dokler je še predsednik tega foruma. Nostalgičnost Z večino teh gospodarskih in političnih obračunavanj sem se srečeval že pred tridesetimi leti, v času pripravljanj prve gospodarske reforme, in me njihovo sedanje ponavljanje pač utruja — in tako je z mnogimi ljudmi, ki o vsem tem, kar je bilo, skoraj ničesar ne vedo in ničesar ne zvedo tudi iz sedanjih enostranskih opisov preteklosti, izmerjene na vatle sedanje pameti in sedanjih namer s prihodnostjo. Najrazsodnejšim se prav nič ne toži po preteklosti, niti jih ne opijajo prividi srečnejše prihodnosti na račun države, sistemov in partij, ker se preprosto strinjajo s tisto Kardeljevo resnico, ki je ni izrekel kot državnik ali politik, temveč kot človek: človeka ne more osrečiti ne država, ne partija, ne sistemi, ker si človek lahko ustvarja srečo le sam. S tem je nekaj takega, kot z ugotovitvijo, da se materializem ne uresničuje z idelaizmom in so bili zato vsi dosedanji socializmi pravi spački do te mere, da se je nekdanjih proletariat že kar spreminjal v lumpenproletariat, kakor je duhovito ugotovil neki humorist. Praktike iz gospodarstva vse skupaj spominja na hudo tekmo na tekočem traku, ki kaže, da se tekmovalci sicer močno potijo, ne prem-kanejo, pa se nikamor. To velja zlasti za tiste kroge, ki vse bolj odkopavajo razne kraške jame, da bi odkrili, ali so tam ustaške ali partizanske kosti, kot tiste, ki so v vnemi zazidavanja vseh teh jam, naj so v njih ustaške, belogardistične, partizanske, četniške ali čigave že kosti, ki bi utegnile služiti sodobnemu človeku v iste namene kot pračloveku: za ubijanje. Seveda, povsem lahko razumemo Markovičevo nezanimanje za konfrontacije ob prezaposlenosti z ustvarjanjem novih možnosti za človekovo življenje. Dobro bi bilo, če bi imeli več vizionarjev na čelu skupne dežele in v njenih posameznih deželah, če hočemo zares napredovati, ne samo v Evropo in ne samo v ves svet, temveč zares v prihodnost, saj smo životarjanja že siti. Pri tem pa velja razmisliti tudi o tem, ali so nam formule kolektivnega vodenja in sploh kolektivizma, političnega bratstva in enotnosti in podobnega sploh bile kdaj koristne, ko dobro vemo, da se bratje najbolj prepirajo ker denarniki in da tudi vse glave niso enqko kos istim zadevam, sicer bi lahko vsak bil Tesla, čeprav je teslo lahko, naj ima še toliko diplom. Ne vem, kako se bo izšlo z Markovičevim programom reform, vidim le, da jih poskuša zavarovati za kar nadaljši rok, da bi se reforme lahko zakoreninile in preživele v plevelu, ki jih obdaja, toda tako je ravnal tudi Kardelj, ko je govoril o obrambenem sistemu, ki ga naj zavaruje utemeljeno v njegovem programu razvoja, ki se mu ni zdel eksperimentalen. Pa se Je zgodilo, kar se je zgodilo: vse zapornice so popuščale in popustile. S tem je pač tako kot s časom: časa ni mogoče zajeziti, še manj ga je mogoče zaustaviti. Premnogi se ukvarjajo prav s tem Sizifovim poslom. Če bomo doživeli, bomo videli, kaj vse bo iz tega, kar je. Viktor Širec globus ANKARA - Turčija je prepoj ja natovarjanje iraške na te terminalih v Sredozem u, s več kot prepolovila ir^k' . ga zlata. Ta poteza odločilen dejavnik mednar j, sebej pa ameriških P" ohromijo iraško gospodarstv invazije na Kuvajt. “ c več DUNAJ - V navzočnost' . tujih državnikov (med njgornik Švedske Karlson, Sp les, ČSFR Čalfa, Ro™unj ter Liechtensteina Brunhard PLO Arafat in nekdanj L a,gDiii Češkoslovaške ’’ na Dunaju pokopal' kreislK!'' sirijskega kanclerja Br ki je umrl 29. julija, star • »rezerve"’' BEOGRAD -še države so v začeti:u znašal? čez 9,5 m'1'J j dejal" te dni v pogovoru z n<» rektor oddelka za de jn nap" pri NBJ Predrag Tonk°^eta iepo j dal, da se bodo do ko ^larj čala za okrog 300 ni J SAN DIEGO -k^’prife ladij v tem amenšketn k mestu se je po pnF'^ drug"”1 oV. z ameriškimi mornarj |c£|ali ’ skovalci, ki so siahk „epJ jetske ladje, končal z j. no zadevo. V sesta en3 iz® je tudi precej ženskD soVjeist‘ (I stih, ki so se poda1 ....j /daj P" dje, trdi, da so jo P° raziskujeta obe stran • RIM _ Katoliška vedala organiziranj jk n® j, v Medjugorje. Preos z k8rd'» zbora za verske n sebne® L f seph Ratzinger je v P ^sb^i na to opozoril skofnov|jena p Nemčip, kjer je us . _ organizacija Medju«”« v M* ki redno prireja romanj JAROSLAV - V ^e 40« stu, ki je oddaljeno ]Ojirs trov od Moskve, j rafiner'-1’ #jii presor v delavci so v nesreč' je bilo huje ranjen' ■ , KARDELJEVO ' t0 it to naše pristaniško eniei" pf povojni zgodovin' ?fflOva i Leta 1950 so ga Pre postal1? > deljevo, 1954. le« J ZdaJ ()i 1980 pa spet Kard^prei® že, da ga bodo pon v PloČe. Demokratično javnost v Ju- goslaviji, razen morda v Srbiji, je te dni presenetila novica, da je skupščina SR Srbije sprejela odlok o prenehanju izhajanja časopisa Rilindja, edinega dnevnika v albanščini. V obrazložitvi tega odloka je med drugim navedeno, da je Rilindja v številnih poročilih in komentarjih spodbujala sovraštvo in protisrbsko razpoloženje pri Albancih ter učila otroke in mladino, naj živijb v nenehnih sporih s svojimi sosedi in sodržavljani. Prepoved izhajanja Rilindje bo veljala tako dolgo, dokler »ne nastanejo razmere za njeno dejavnost, ki bi bila v skladu z zakonom«. To pa je dokaj nejasna opredelitev, ki med drugim potrjuje tezo, da poskušajo nekateri albanski narod getoizirati in osamiti pred svetom. Tudi na jugoslovanskem zemljevidu so potrebne spremembe. Slovenija in Hrvaška nimata več v nazivu socialistična, Titovo Velenje je od 7. julija naprej ie Velenje in podobno so opustili ta pridevek še pri imenovanju nekaterih drugih »Titovih« mest v Jugoslaviji. Kdaj bo Jugoslavir članica ES? a sPreJ sk10 Kot je znano, je Jugoslavija uradno zaprosila je v stvo Sveta Evrope. Ministrski odbor te organizacij t statutom zahteval mnenje evropskega parlamen je •> ,avije' Medtem je prišel v Jugoslavijo že prvi odgovor, 'n ^ne sepiese pe poslal pismo predsednici zveznega zbora pri^f .yoit> katerem piše, da je že imenovana tričlanska konus j e(jseds• {(jsP bra na 3-dnevni obisk v Jugoslavijo. Sešla se bo ? JrOv ters y države, predsedniki zvezne skupščine in njenih mki zvezne vlade. Ampak to se bo zgodilo le, če J v e ( sednik skupščine Jugoslavije. V pismu še P'še> skup'n°sprde.jir parlamentu imenovali tudi tako imenovano ad pogoji Ijanje splošnih večstrankarskih volitev pri na®' -ne in taj0?oyih" članstvo Sveta Evrope so namreč svobodne, sPj° jn Člove karske volitve ter spoštovanje načel pravne drža JUGOSLOVANSKI PBEBLlSj^ _ kot^^ Bosna in Hercegovina ni ne trebuh H?! ali hadezejevsO bojevniki, ne »obljubljena dežela' , nt^V velikosrbskega nacionalizma. n.^ako^šp ’ (Nijaz Du Cb J Star pregovor, da riba pri glavi smrdi, res drž rdečim direktorjem. To^c^ Neodvisnosti Očitno spadajo Kranjčani med tiste, ki prišlo v njihovo občino neprimerno več zadet srečo, kot so mislili, da je mogoče. , , 7 S (Peter Čolnar-n Ljudje mislijo, da okoli mene curljata pč lam vse kot drugi. . . Doslej sem podedoval s‘'^ef se vS a no: vzel sem jih. ker mi jih niso hoteli dati, aU Živali ne morejo čakati na zapuščinsko ra-P .inte^urd1' , član (* ■’ Z Neodvisnosti V ta '»e (k Jalk O »A kila 91' It A Stran 2 VESTNI K,16- . aktualno doma Kaj bo v Jugoslaviji drugače ®1 ie nedavno kazalo, da bo prišlo pri sprejemanju dopol-Hezn Z°' ustavi do zastojev in celo do blokade, pa so jih delegati !preJa *bora jugoslovanske skupščine na četrtkovem zasedanju ^vzd • ° brez ®lasov »proti«; od 104 navzočih delegatov sta se le 1’hko n ?'3 ob g'asovanju za ustavna dopolnila. Predlog bodo sedaj reči do skupščinam republik in pokrajin, ki se morajo o njem iz-dop0]n'i septembra. Če bodo vse skupščine dale soglasje, bi lahko kot dn i-jazglašili že do konca septembra. In kaj naj bilo drugače lastaLi!S-tave so ^rtab vsa temeljna načela, razen prvega, ki določa ^nost f'a zna?ilnost> SFRJ. Od temeljnih načel so ohranili tudi ob-Mnila ederac'Je> da skrbi za hitrejši razvoj nerazvitih območij. Do-ninske Pa S'Cer za8otavljaio enakopravnost vseh oblik lastnine, last-kon, Tudr‘aV*^e- d° sre(istev v družbeni lastnini pa bo urejal zvezni zanj^ 31 fujci bodo lahko imeli nepremičnine pod pogoji, določeni-Bona/.znim* Predpisi; državljanom pa dopolnila zagotavljajo lastni-žkega K®etijskim zemljiščem. Ustava ne bo več predpisovala zemlji-Jjiizana^ln?unia' Prav tako ne bo več predpisa o obveznem planira-i^nološk' Pad Pa bodo morali načrtovati skupni razvoj le enotni K pa bo rt S.1Stem'’ k*so pomembni za vso državo. V okviru Jugoslavi-ta fina določena skupna razvojna in gospodarska politika. Sredstva nje zasot'^6- družbenih dejavnosti bodo namesto v sisih v prihod-Jab„v proračunih družbenopolitičnih skupnosti ali v skla-bodo no]y en'j> Je že tako.) Dopolnila med drugim jamčijo tudi svo-^bene 'čh6®3 organiziranja, ukinjajo sodišča združenega dela in funkcije Pravohranilce samoupravljanja ter določajo stalnost sodne ^UeBaV ^duib sodiščih. Federacija naj bi še vedno urejala temelje "fenov » Slstema in v njeni pristojnosti ostaja tudi združevanje drža- K’na ozemlju SFRJ. lokaj odlV dopolnilih govor o federaciji, Slovenija in Hrvaška pa se li njunj sk n - za konfederacijo, je vprašanje, ali bosta tu- atnpauUP®^ipi. glasovali za takšna dopolnila. Najbrž ne bo sogla-seveda V PP^dki je včasih vse mogoče. Večina drugih dopolnil pa sprejemljivih za vse jugoslovanske republike. po 45 letih na naslovnih straneh čitank za prvi ra-knii?e ..Je ne bo Titove slike, temveč namesto nje slika srb-11 Aih ?a Vuka Kradžiča. To je le ena od sprememb v učbe- boju,?0 "blsko leto, o katerih so spregovorili na nedavni tiskovno, zar»at L Za¥Wlu M učbenike in učila Beograd. Kot je bilo •Oetnb, kratkega časa niso mogli izvesti vseh željenib spre- Rektorji odslej res direktorji se?7 Sku?ščine SFRJ je lahko storijo 2 meseca pred pre- 0 .sPreinembe nehanjem delovnega razmerja, [pietn-tlih in zakon o Sicer pa bodo poslej direktorji Sicer pa bodo poslej direktorji res direktorji, in ne kolektivni poslovodni organi. To je nekaj 1 'JstAm kaPital“- Uvv°v'telji javnih podjetij "stbe 0 Vse pravne in fizične sknCnAAne 'e družbenopolitične ^»ni k' .Podietia v meša™ fed6 n, d° upravljali lastniki p v®hkost vloženega kapi-dstavniki družbenega skn OZlroma družbenopoliti-ve|tipnost* bodo lahko glede "»valj 351 svoje udeležbe ime-HtaA°L eno število svojih "fenia ?'K°v v organih upravi zun?^3z'rab Pa bodo lahko 6 strokovnjake. Pred-da direktorji in pte 'bu delavci v dveh letih HvAhv3nia delovnega raz-7 istan a .em Podjetju ne more-v Mia? Mojega zasebnega enak0 dejavnostjo. To MZa zaP°slene v organih ^'i luvl®nda Pa so nekateri že j„in;c ki omogoča, da to sti delnic. SLAVIJO KRO MATJAN Dornik .. • "ad24;XntŽeve kot madžarske zgo-N n>p„ s'eJ neznana dejstva tako iz Matja *asa. ... „ v; si je - verjetno o najslavnejšem Hunyadijc ■ menda najbolj kjer je ta navada ah tojgfpo latinskem 'ka?1 ltov?Sej Evropi do danes — ^P^T^rvinus Pač kot velik hu 1 9a.(corvus) v svojem grbu v Co _ - Q . em _ ki n ie biia kajpada uradni jezik m®rveč je nar°ča' ta' nePren'3nist'čnih učenjakov na svojem ’ episovali tudi ^n?kihPm 6 lanskih in grških del, ki so m J P bila 0(jhčna k?eStlb’ v njegovem budimskem zgodovinska, na- SC 0Vli’a Ar.so prepisovali antična lepos'° naravoslovna, zvezdo-K?1, VpiA? a’ kakor tudi poznejša versk , zgodovinska, ’S n?ka’ stavbena in druga dela. Pa tudi prva "Ar* ta dA'5ka dela madžarskega sl°vs‘va' nrema: mnogobarvne 'hicia,.3 Pa posebej odlikuje enkratna op kamni, emble-mke Z buino finsko ornamentiko drag. e hi«?tehknn njeg°ve žene, portreti in grbi- vzhodnimi m ’t.a' 'bSi moti1'® v rdeče ali rjavo usnje, okraš®"° Nekateri kodeksi so ■'A s v svilo v zlatim okrasom in zlato obrez^ *ana Corvina, e ‘'febno0 ®’1 žamet. Matjaževa knjižnica mm . £vropi obsegala dra tedanJ’ renesančni m human vojske leta 1526 'MiV^trese”3 "korvine« posebno ponosni, ^A^^njižnica je Pri’ «^?''ko Primerke in Državna SzechenV J ^90 kj bo odpr-jih\°ktobrZStav° Bibliotheca Corvinrana 1 ko(jeksov, od kate-SSijo d L ’■ Videti je moč 130 Matjažev h kod^, kjer hra-Sr3 knfoS°ma 53, druge pa so si izposodih 1 z 14 o do Ox. ^ ^^kan^311 zbirk3h vsai 77 ^OrV,n-lH’i dragoceni rokopis* ' V Svojema Tako so se P° 500 let,h ?na- v zadnji v<' ’ " ski gPaP’?.otnetn mestu, v obnovljeni ( ?d soMadžari obnovili v zadnjih.deseti ctj ih VČ« b rd"tDOnaV' iz PrW P010^ ’Va lovski vrtovi 'VheJ lajle^ marmorja, častna dvorišča, osnovnih sprememb zakona o podjetjih. Zakon o družbenem kapitalu pa med drugim ureja pogoje, pod katerimi lahko podjetja prodajajo notranje delnice, in to svojim delavcem ali osebam, ki so bile tam zaposlene prej, pa tudi svojim upokojencem in pokojninskim skladom. Zaposlenim in že upokojenim delavcem bodo prodajali delnice s 30-odstotnim popustom od njiKbve nominalne vrednosti ter s še enim odstotkom popusta za vsako leto delovne dobe v tej organizaciji. Vsi drugi pa bodo lahko kupili delnice z največ 30-odstotnim popustom. Skupen popust pa ne more biti v nobenem primeru večji od 70 odstotkov nominalne vredno- -—«1» VO«J / / wt V1U1UU, VV. -J- se po 500 letih znašli ti dragoceni rokopisi mestu, v obnovljeni (v zadnji vojni poruše- °b Dnn° M?džari obnovili v zadnjih desetletjih: kraljevo pa-aii r^^esia maVl lz P™6 polovice 16. stoletja, ki je imela 350 sob; --------------------' ’ -..................i in ribniki so b^lL^Va, ^košju, kijeJ^V643"-13 Evropa.’ 1?.^.i?amo 2 Madžarom zapustil Matija Korvin, pa nimajo .Zve, raliu , ?vi nea^^r Novenci. Imajo sicer zgodovinske romane o «W(štlnil> In j' Je hodil žen' Beatrici ter nekaj pustih šolskih zgodb Otipih ' Tujskih pecm^L*.0^^63 med kmeti, nimajo pa z njegovim 'n nhnaio’ Sr adi8ravajo od »belega in veselega« Ce-kS s0 jirn1^6?' moti J;° oko1',100 ljudskih pripovedk, v katerih so — i?cl<)A’l''h cU?r'taknili razn'h koncev sveta in iz raznih časov, o raz-' ŽjJkf)t In seve htJ3Zev? 'mc Potcm- ko je nekaj časa vladal tu-tnA 'mamo m- ["majo Ogri pesmi, povesti in dram z Matja-u' v likov,,-'<>a ( ankarja in Zupančiča do naših dni. Hoga- “metnosti. (Po Delu) --------------------------------- V soboto bodo odprli 28. kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni LETOS DRUGAČE V soboto, 18. avgusta, bo slovenski minister za kmetijstvo Jože Osterc odprl največjo kmetijsko sejemsko prireditev v Sloveniji — Razprodali ves sejemski prostor — 1200 razstavljalcev, okrog 40 jih še čaka — Preselili prostor za prodajo blaga za široko porabo in zabavišče na južni del sejmišča — Letos več ne bo težav z vodovodom, elektriko, telefonijo in kanalizacijo, saj so dali za obnovo infrastrukture 4 milijone dinarjev K.0 se poletje prevesi v drugo polovico, se začnejo aktivnejše priprave na gornjerad-gonski kmetijsko-živilski sejem. Na upravi Pomurskega sejma gorijo luči pozno v noč, razstavljalci že začnejo natančneje izbirati, kaj bodo razstavili in predstavili obiskovalcem in kaj lahko pokažejo konkurenci, obiskovalci pa bodo izbirali po dnevih, kdaj si bodo prišli ogledat to največjo slovensko sejemsko prireditev. Na to bodo še posebno pozorni tisti, ki jih zanima živinoreja, mesnopredelovalna industrija, mlekarstvo, vinogradništvo ali pa pridelava katere od poljščin, saj je vsaki dejavnosti namenjen določen sejemski dan. Nekajletne obljube se torej končno uresničujejo — sejem se bo končno povzpel na višjo kakovostno raven. Največ problemov je bilo do sedaj zaradi infrastrukture, saj so se med sejmom okvare elektrike, vodovoda in telefonov kar vrstile. S štiijmi milijoni dinarjev so le- LENDAVA-MONOŠTER Črne pike Tudi politiki nove slovenske vlade, ki so posebej zadolženi za narodnostni skupnosti v Sloveniji in zamejske Slovence, bodo, kot kaže, ohranili stalnice dosedanje narodnostne politike pri nas. V prvi vrsti je to zavzemanje za uresničevanje narodnostnih pravic Madžarov in Italijanov v Sloveniji, ne glede na njihovo številčno stanje in pravice Slovencev v Italiji in na Madžarskem, pa seveda tudi v Avstriji. Vzajemnost (recipročnost) torej ne sme biti merilo. Res pa je, da je naša želja, da bi tudi zamejskim Slovencem zagotovili možnost enakopravnega razvoja. To je poudaril dr. Janez Dular, član izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije (minister), ki je posebej zadolžen za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji, in sicer na torkovem srečanju s predstavniki madžarske narodnosti v Lendavi. Tam se je ustavil pred obiskom v Budimpešti, kamor ga je povabil državni sekretar za madžarske manjšine zunaj matične države Geza Entz. In tudi to bo, kot kaže, stalnica novega >narodnostnega< ministra, da se bo torej pred odhodom v sosednje države srečeval predstavniki narodnosti pri nas. V Lendavi pa so k temu dodali še zahtevo, da mora biti pri medvladnih srečanjih v naši delegaciji tudi predstavnik madžarske narodnosti. >Potožili< pa so mu tudi o problemih, ki jih najbolj tarejo v zadnjem času. To je predvsem nezadostna gospodar- KJE JE TV KOPER? Tako so se v zadnjih dneh spraševali mnogi v Pomurju, ki si tu in tam radi ogledajo zabavni program koprske televizije na 41. kanalu. Poleg tega pa so se verjetno hudovali zaradi motenj pri sprejemanju ljubljanskega televizijskega programa, ki pa so čez čas izginile. Za kaj gre? Vodja Obrata profesionalnih izdelkov Elrad Gornja Radgona Anton Žitek je pojasnil, da so v začetku avgusta ugotovili prve motnje v sliki in tonu pri sprejemanju ljubljanskega televizijskega programa, ki jih je povzročil madžarski oddajnik med Zalaegerszegom in Lentijem. Doslej smo na 31. kanalu spremljali ljubljansko televizijo, čeprav je bil po mednarodnih dogovorih rezerviran za Madžare, saj ga niso uporabljali. Kaže pa, da so si premislili (čeprav ne verjamem, da tako hitro, da tega ne bi vedeli odgovorni v Ljubljani). Zaradi tega so nastale motnje pri sprejemanju ljubljanske televizije; ker pa mora biti sprejemanje osrednjega programa nemoteno, so ga preklopili na 41. kanal. To pa je kanal, kjer smo doslej gledali koprski televizijski program. Tega do nadaljnjega ne bomo mogli, gledati, in to tako dolgo, dokler Zvezni sekretariat za zveze ne izda soglasja za oddajanje na 43. kanalu. Tako torej nekaj časa ne bomo gledali koprskega televizijskega programa, čeprav so delavci na Oddajnikih in zvezah kaj takega morali predvidevati. Nam bodo zaradi tega odpisali enomesečno naročnino za RTV? bbp to v celoti obnovili, poleg tega pa asfaltirali dobršen del poti. Zadnja leta smo že nekako navajeni, da so gradbeni delavci na sejmišču skoraj do začetka sejma. Tudi letos je tako, največ dela pa jim je dal novi hlev za konje. Tako bodo poleg goveda odslej zelo dobro predstavljeni konji, poleg plemenskih telic pa bodo prodajali tudi žrebeta. Večji poudarek bo dan tudi kozjereji, Madžari pa bodo predstavili svoje hibridne svinje, ki so že nekaj časa v karanteni. Letos se je gornjeradgonski sejem razširil za dodatnih 80 arov, dolgoletni spremljevalci njegovega razvoja pa bodo veseli predvsem izpolnitve obljube, ki je bila dana že pred leti: končno bodo preselili 100 prodajnih mest z blagom za široko porabo in zabaviščni del na bolj oddaljeni južni del sejmišča. Na kmetijsko-živilskem sejmu si prostore ob vhodu zasluži kdo drug, ne pa kramarija. v narodnostni politiki ska razvitost, zaradi česar se morajo Madžari izseljevati, in ti so potem skoraj gotovo zapisani asimilaciji. Stanje bi vsaj delno omilili, če bi v Dobrovniku namesto sedanjega obrata nastala samostojna tovarna, ampak ne politična. Nerešeno vprašanje je tudi, kaj bo s poukom madžarskega jezika na osemletkah v M. Soboti, saj še niso zagotovljena finančna sredstva za učitelje, ki jih mora prispevati republika. Tudi v Monoštru, kjer se je dr. Dular srečal s predstavniki po-rabskih Slovencev, je tekla beseda predvsem o problemih, ki negativno vplivajo na položaj narodnosti. Če se je v otroškem varstvu in šolstvu glede dvojezičnega vzgojno-izobraževalnega dela premaknilo nekoliko na bolje (vsaj v smislu normativne urejenosti), pa je storjen velik korak nazaj pri slovenskem bogoslužju, saj je slovenska beseda vse manj prisotna v cerkvah na Gornjem Odločiti morata glava in trebuh! »Nadaljujte s političnim pridobivanjem državljanov, opredeljenih za program zveze, in se povezujte z drugimi iniciativnimi odbori v okviru krajevne skupnosti, občine, mesta,« piše med drugim v pismu, ki ga je nedavno predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Zveze reformskih sil Jugoslavije Ante Markovič poslal članom te zveze. V pismu je tudi rečeno, da bodo člani iniciativnega odbora kmalu stopili med ljudi po vsej Jugoslaviji in tako navezali neposredne stike s članstvom. »Naše geslo je, da je to čas. srememb, v katerem mora vsak človek in državljan sam odločati o svoji prihodnosti. Pridružite se nam,« piše na koncu pisma Anteja Markoviča. Ni kaj, zelo zanimiva ideja, ki ni ostala osamljena. Iz raznih krajev Jugoslavije poročajo o valu ustanavljanja iniciativnih odborov Zveze reformskih sil Jugoslavije, ki je pljusknil tudi v našo republiko. Doslej sta iniciativna odbora sicer ustanovljena le v Ljubljani in Kamniku, toda pričakovati je, da se bo plima »zveze reformnih sil« hitro širila. Ce ne prej, pa po poletnih počitnicah, ko so ljudje nasploh bolj dovzetni za razne pobude. Posebno pa v teh zaostrenih gospodarskih razmerah, ko vsak vleče voz na svojo stran in ni videti konce mednacionalnim sporom. Zato je predsednik zvezne vlade prav gotovo izbral pravi trenutek za svojo kombinacijo, s katero ne bo težko pritegniti tistih, ki so dobesedno zagledani v rezultate gospodarskih reform, zlasti na denarnem področju. Prepričanje, Te poteze so se razveselili tudi stanovalci bližnjega stanovanjskega naselja, saj zaradi preglasnih zvočnikov med sejmom niso imeli miru ne podnevi in ne ponoči. Tudi letos bo sejem spremljal bogat strokovni program, za obiskovalce pa bo prav gotovo zanimiv tudi ogled sejma avtomobilov (kar je novost), tekmovanja traktoristov, konjskih dirk in velike parade kmečkih del in običajev, ki bo po ulicah Gornje Radgone zadnjo sejemsko nedeljo. Za vse obiskovalce pa še ta zanimivost: letos boste lahko veliko razstavljenega tudi kupili, med drugim tudi mesne in mlečne izdelke. Upajmo, da bomo lahko vsako leto pisali o takšnih kakovostnih spremembah gornje-radgonskega sejma, kajti le-te bodo sejem in nas približale skupnosti Alpe-Jadran in Evropi. Bernarda B. Peček Seniku in Dolnjem Seniku, v šte-vanovcih, Sakalovcih in Slovenski vesi. Za Gornji Senik se ponuja rešitev, če bo res prišlo do odprtja mejnega prehoda z Martinjem, in sicer bi tedaj lahko imeli skupnega duhovnika v Markovcih. Glede Števanovec se da problem tudi rešiti, saj je tamkaj župnik slovenskega rodu; najbrž je potreben le dogovor z njim ter škofijo v Sombotelu in vplivati na domačine, da bodo imeli več narodne zavesti. Najnovejša >črna pika< narodnostnega razvoja porabskih Slovencev pa se je prikradla iz Budimpešte. V tedniku Ljudski list, ki ga izdaja Demokratična zveza »južnih Slovanov na Madžarskem, skoraj ni več slovenske besede. Menda zaradi kadrovskih problemov. Ker pa se porabski Slovenci na ta časopis niti niso preveč navezali, si zdaj prizadevajo, da bi izdajali nekaj lastnega. Za začetek bi potrebovali le primeren fotokopirni stroj. Če jim ga ne bo pripravljena priskrbeti matična država, bo najbrž moral priskočiti na pomoč matični narod. Slovenija je doslej najmanj pomagala ravno Porabcem. Najbrž zato, ker so imeli uradno zagotovljene vse pravice. V praksi pa je bilo marsikaj drugače. Jože Graj da je s konvertibilnim dinarjem možno skovati takšen politični kapital, ki ga bo možno vnovče-vati še dolgo, se zdi v tem trenutku upravičeno. S parolo, da Zvezi reformskih sil Jugoslavije sploh ne gre za oblast, ki sicer mami vse druge, temveč jo skrbi le usoda reform, je zadeta glavica na žeblji-ci. Z nekakšnim reklamnim spotom za zvezno vlado postaja Markovičeva stranka nedvomno veliko več, kot si zamišljamo na prvi pogled. Ne dogaja se namreč vsak dan, da bi vlada s svojo stranko tekmovala z drugimi ali celo proti parlamentu. In to v razmerah, ko utegne jugoslovanski premier ob vsej svoji pretkanosti, da se ne bo kar tako umaknil. ampak ga bo treba vključevati v vse prihodnje jugokombina-cije, dobiti podporo številnih plasti prebivalstva, v katerih še Po 15 letih že 500 vzorcev vin? Prvo pokušnjo in razstavo zasebnih vin so organizirali 1975. leta — bolj za hec oziroma za popestritev sejma v Gornji Radgoni. 1977. leta so ocenili prvih pet vzorcev vin in od takrat se je število prijavljenih in ocenjenih vzorcev zasebnih vin večalo iz leta v leto, kar je predvsem zasluga strokovne in pravične ocenjevalne komisije. Na letošnjem ocenjevanju, ki je bilo 6. in 7. avgusta, so poskusili (še prej pa po-, zorno pogledali in povohali) kar 199 vin, dobri poznavalci sejemskega vrveža pa napovedujejo, da jih bo v prihodnjih letih prijavljenih za ocenjevanje že čez 500. Letošnja novost je tudi, da so poleg zasebnih vin ocenjevali tudi vina iz družbenih kleti, kajti le tako je mogoče spoznati pravo kakovost letnika 1989. In kakšna je le-ta po oceni strokovnjakov in »vajencev« (poleg strokovne komisije je vsa vina ocenjevala tudi skupina laikov, vendar so bile ocene precej podobne)? Kakovost vin letnika 1989 je na visoki ravni, ocenjenim vinom pa so podelili 23 velikih zlatih, 54 zlatih, 74 srebrnih in 7 bronastih medalj, prav tako pa naziv šampiona. Predsednik ocenjevalne komisije je bil letos Tone Vodovnik (s Kmetijskega zavoda v Mariboru), Štefan Kuhar pa je opozoril na pomen vinogradniških društev, ki skrbijo za seminarje in izobraževanje zasebnih vinogradnikov, vse to pa pomaga dvigovati kakovost zasebnih vin. Jani Gone s ptujskega kombinata pa je dejal, da bi morali biti zaskrbljeni zaradi propadanja vinogradov. V stari Jugoslaviji je bilo v Sloveniji 14 tisoč hektarjev vinogradov, danes pa 17 tisoč hektarjev; v povojnem času se torej ne moremo pohvaliti z velikim razvojem vinogradništva, še manj pa s pretirano skrbjo za obstoječe nasade. Vinogradi so potrebni obnove, toda vinogradništvo je že vsa leta prikrajšano. Nekaterim se vinogradništvo ne zdi dovolj pomembna kmetijska panoga, zato so ji dodelili za polovico manj sredstev, kot pa je bilo načrtovano za obnovo vinogradov. Ob tem pa je potrebno omeniti dejstvo, da v Sloveniji pridelamo le od 30 do 40 odstotkov vin, ki jih potrebuje domači trg, vse drugo uvozimo iz drugih republik ali tujine. Brez večje družbene pomoči bodo slovenski vinogradi čez leta dali še manj grozdja in vina — pri tem lastnina sploh ni pomembna. Bernarda B. Peček živi »jugoslovanska ideja«. Ob jasno izraženi bojazni za bodočo usodo Jugoslavije nasploh bi program Zveze reformskih sil la-ko v znatni meri mobiliziral precejšnje število občanov, političnih strank in združenj, ki so se pripravljene identificirati z njim. Zato zamisli zvezne vlade, da svoj program in priljubljenost kot stranka »občanov, zaposlenih v zveznem izvršnem svetu«, skuša čimprej preveriti na »normalnih« volitvah, ne gre oporekati. Posebno še, če si jo tolmačimo kot posledico spoznanja, da se je vlada znašla v svojevrstni izolaciji, ko je na vrsti najtrši oreh — sprememba lastninskih odnosov. Ker na podporo sedanjih zveznih institucij in večine republiških oblasti ne more računati, se v svojih prizadevanjih tolikanj bolj opira na občane. In kolikor je mogoče razumeti izjave vladnih predstavnikov, bodo kandidati Zveze reformskih sil nastopali predvsem na listah za zvezni zbor jugoslovanske skupščine. Na volitvah torej, ki bi morale biti speljane najkasneje konec jeseni, saj se bo takrat iztekel podaljšani mandat delegatov v omenjenem zboru. Zato je razumljivo hitenje zvezne vlade, da reši prihodnost zveznega zbora in spravi svojo stranko na volitve vanj. V tem je torej smisel ustanovitve Zveze reformskih sil Jugoslavije, ki skuša kar se da izkoristiti politične razprtije v svoj prid. Ali ji bo to tudi uspelo, pa bo seveda pokazal čas. Odštevanje se je namreč že začelo ... Milan JERŠE Stran 3 Štefan Smej Rusi prodajajo, Rusi prodajajo! Včasih smo se pogovarjali in v zgodovinskem oziru to niti ni tako daleč nazaj, kako bo, ko si bodo Američani in Rusi razdelili Jugoslavijo. Kako bodo Rusi, ne glede na to, če bo potrebno Jugoslavijo, da bi jo pomirili, razdeliti alt ne, s trdo nogo obhodili vsa tista področja, na katera je med drugo vojno stopila noga rdečearmejca, mi pa bomo v tem Prekmurju seveda za nadaljnjo zgodovinsko periodo ostali pod ruskim režimom. Ruse smo imeli namreč v skladu s splošnim mnenjem za starosvetne, trde in nezaupljive gospodarje, prav tako kakor se ti najde kak tak kmet, ki ne glede na letni čas, tudi če ne gre za obdobje spravila, obhodi svoje posestvo, »poklači« mejo, oskube travo okrog mejnega kamna, zamenja in globlje zabije kole na meji, potem pa stopi domov in malo prevetri družinske odnose. Nekaj malega nam je bilo takrat v tolažbo vsaj to, da bodo po tem ob: hodu tudi južni in vzhodni Avstrijci trdneje v skupnem ruskem domu, skupaj z Dunajem, toda še v veliko večje in zabavljivo zadovoljstvo je bilo nekaterim nekaj drugega: vinogradi in kleti na prleški strani — češ Mura bo mejna reka, kakšen čoln pa si bomo do takrat že tudi zagotovili. , , . Toda Rusi kakor da ne bi bili več Rusi. Nezaupljivi, pokroviteljski, svojeglavi in na bratska prša prizemajoči, polni svetobolja in sumničavosti. Rusi so zdaj postali trgovci, to pa zunaj svojih meja nikoli niso bili uspešni. In prav to zdaj počnejo, trgujejo namreč po Evropi. Zahodnonemški kancler Kohl in njegov zunanji minister Genscher sta na pot v Moskvo, ko sta se šla z Gorbačovom pogajat glede združene Nemčije in njenega članstva v severnoatlantskem paktu, vzela s seboj finančnega ministra in dobila pristanek. Rusi so prodali svojo interesno sfero in analitikom, ki so bili prepričani, da »dokler imajo Rusi samo za iskrico samoohranitvenega občut-ka zase kot za velesilo, ne ; morejo dopustiti, da bi bila celotna Nemčija v Natu«, to ne gre v glavo. Kako to, da si Rusi kakot pudeljčki dopustijo, da jim jemljejo kosti iz gobca? Beli svet pozna kar nekaj odgovorov na to vprašanje. Seveda se Rusi zavedajo, da so slabi trgovci in bodo s to kravjo kupčijo slej ali prej pripeljali v svoje razpadajoče varstvo veliko spretnejše nemške in japonske trgovce, toda kaj morejo, ko pa so tako globo-ko zabredli v krizo, da jim ne preostane drugega, kot da v zameno za zahodno pomoč zmanjšujejo svojo interesno sfero. Pravi eden od odgovorov. Drugi opozarjajo, da Poljaki še nikoli doslej niso po svoji volji izjavili, da sovjetske čete na njihovem ozemlju niso okupacijska sila. Brž ko pa so se začeli Nemci združevati, so se Poljaki, ki so jih doslej sicer tepli oboji, tesneje stisnili k vzhodnim sosedom in dali vedeti, da so Rusi njihovi prijatelji. In tega ni povedal nihče drug kakor poljska ministrica iz vrst Solidarnosti. Ali torej počno Rusi to zato, da bi skozi navidezno razpustitev vo- i jaške zveze to zvezo utrdili? Tudi to je razlaga, toda zelo prepričljiva ni. čeprav je v politiki znana. Pa čeprav si tudi Madžari, ki so vedno z bolečino, stisnjenimi zobmi in svojevrstno ignoranco gledali na Ruse, odkar so se ostreje sprli z Romuni, ne želijo več tako goreče, da slovanski bratje odidejo. ker se jim vseeno zdi, da bi jih, če bi jih Romuni napadli, sovjetske čete branile. Spet drugi pa menijo, da bodo združeni Nemci postali trojanski konj v severnoatlantski zvezi, da bodo to zvezo razkrojili in da Rusi v tej igri igrajo na karto franco-sko-nemškega sovraštva. V resnici pa se vse to dogaja samo zato, da bi padla cena gon-cam na prleški strani Pomurja, ker jih levob.-ežni Prekmurci ne bodo več kupovali za pribežališča v vinogradniških kleteh, kajti Rusov za zdaj ne bo. Pomurski zdravstveni center Ukrepi, ki prizadevajo izvajalce in uporabnike Zaradi vedno večjih težav, s katerimi se srečujejo zaradi nelikvidnosti v pomurskem zdravstvu, so v Pomurskem zdravstvenem centru sprejeli začasne ukrepe, ki posegajo tako v pravice zdravstvenih delavcev kot tudi uporabnikov zdravstvenih storitev. S sprejetimi ukrepi so seznanili odgovorne dejavnike v Pomurju in Sloveniji. Pomurskemu zdravstvu namreč manjka blizu 56 milijonov dinarjev ali za 13,4 odstotke prvotnih finančnih načrtov. Z začasnimi ukrepi naj bi izboljšali finančni položaj pomurskega zdravstva in to: na republiški ravni naj bi dosegli zvišanje prispevkov bolnikov in razširili krog zavarovancev (z izjemo socialnih zavarovancev); uvedli naj bi dodatne prihodke od alkoholnih pijač in cigaret; poostrili indikacije za plačevanje storitev v zdraviliški dejavnosti; sprejeli predpise na področju receptov; uvedli listo zdravil, ki jih je možno dobiti samo proti plačilu; oprostiti zdravstvene organizacije plačila prispevkov iz dohodka in dobička; decembrske osebne dohodke delavcev plačati iz sredstev prihodnjega leta; odpraviti neracionalnosti v organiziranosti zdravstva ter poostriti in skrčiti nekatere pravice iz zdravstvenega varstva. Na ravni Pomurskega zdravstvenega centra Murska Sobota pa so sprejeli naslednje ukrepe: z dobavitelji doseči podaljšanje plačilnih rokov na 30 do 45 dni; odložitev plačila prispevkov iz dohodka in dobička do konca leta; do konca septembra odložiti plačila prispevka iz osebnih dohodkov za SPIZ; po hitrem postopku z referendumom spremeniti akte na ravni delovne organizacije za znižanje odstotka nadomestila za bolniške dopuste od 90 na 80 odstotkov; s pomurskimi občinami se dogovoriti o sofinanciranju pripravnikov — štipendistov; s SPIZOM se dogovoriti o hitrejšem delu invalidskih komisij; poenostaviti administrativna dela in reorganizirati delo v delovni skupnosti; uresničiti možnost prostovoljne multilateralne kompenzacije; organizirati nadzor nad bolniškimi izostanki v tozdih in DS ter oceniti in prodati stavbo starega ORL oddelka. V temeljnih zdravstvenih organizacijah naj bi postopno zmanjševali število zaposlenih za 5, v delovni skupnosti pa za 10 odstotkov. To naj bi dosegli z invalid Radenska pomaga reševati mlin in K Mednarodna plesna Šola Intakt 90 pod umetniškim vodstvom Matjaža Fariča je privabil mlade plesale® vsega sveta . 1 V nizatorica mednarodnih plesnih f®stiXaL balet in historične plese, Matjaž Faf^> reografsko delavnico, Ingrid Kerec P . * rak s svetom. — Iščemo angažirane sodelavce — Nudimo vam legalne proizvode za prodajo — Nudimo vam usposabljanje (šolanje) — Nudimo vam nadpovprečni zaslužek Za tiste, ki so naveličani standardnih jazzovskih obrazcev in imajo dovolj plesnega predznanja, so pripravili modem jazz, ki ga je učil Anthony Staf-ford. Če želite izkoristiti priložnost, pridite v Hotel SLAVIJO, Maribor, v sredo 22/8-1990, ob 17. uri. Tekst:^^ foto. IN“ i Predstavniki Radenske so konec minulega tedna pripravili posebno presenečenje Vladimirju Babiču iz Veržeja, mlinarju, ki mu je narasla Mura odnesla pogonski mehanizem mlina. Turistično društvo in Radenska sta mu izročila čeka (v skupni višini 17.000,00 dinarjev), s katerima bo vsaj delno kril stroške, ki so nastali pri reševanju ostankov pogonskega mehanizma. Istočasno pa so mu obljubili, da ta pomoč ne bo ostala edina. Radenska in Turistično društvo Radenci imata vsekakor interes, da bi bil mlin čimprej obnovljen, saj gre za edinstveno pomursko zanimivost. D. L. E & S FINANC SERVIS avstrijsko podjetje s predstavništvom v Ljubljani in Zagrebu Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota je prejšnji teden organizirala mednarodno plesno delavnico, ki je bila prva te vrste pri nas. Okrog sto udeležencev tečaja je prišlo iz vse Slovenije, Hrvaške, pa iz Belgije, Avstrije in Nemčije, vaje pa so imeli na drugi in tretji osnovni šoli. Umetniški vodja mednarodne plesne delavnice je bil domačin Matjaž Farič, plesalec in koreograf ter umetniški vodja ljubljanskega plesnega studia Intakt. Prav gotovo so udeležence tečaja privabila tudi znana imena sodobnega plesa. Sedem domačih in tujih pedagogov je učilo posamezne plesne tehnike. Mirna Žagar iz Zagreba, producentka in orga- čajniki in njihovi mentorji so se slj‘”L:h trebno organizirati več takšnih P, sori kajti tako klasični kot moderni PR®gre1”0 dovolj cenjena in to je edini način, 0 ries je veliko več kot lahkotno^. Na1’ skimi upokojitvami delavcev, ki delajo le 4 ure na dan; upokojitvijo delavcev, ki dosegajo vsaj enega od pogojev za upokojitev; upokojitev delavcev, ki so tehnološki presežek z dokupom let ter zmanjšanjem števila zaposlenih za določen čas. Materialne stroške naj bi zmanjšali z ukinitvijo plačila prevozov na delo in z dela; doplačilo malice; zmanjšanje števila stroškovnih mest; fakturiranje enkrat mesečno namesto Nova spoznanja o spremembah v našem političnem sistemu vse bolj prodirajo na različna področja, kjer se skušajo prilagoditi zdajšnjim razmeram. To velja tudi za t. i. javno upravo, od koder bi prav tako izrinili samoupravljanje in vse pravice delavcev, ki jim iz tega gredo. To je namreč predvideno v novem Zakonu o delavcih v državnih organih. Na ta način bodo seveda odpadle vse prejšnje ugotovitve, da so delav« v delovni skupnosti določenega upravnega organa tisti, ki pridobivajo dohodek iz sredstev za delo upravnega organa, pri čemer je odpravljeno tudi načelo svobodne menjave, za kar smo se v preteklosti močno ogrevali. Tako je skorajda čez noč odpravljeno marsikaj od tistega, za kar smo si v naši družbi prizadevali več let, vendar v praksi še premalo uspešno. Po novem pa bo treba pozabiti tudi na večino tistega, kar je bilo o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uresničevanja samoupravnih 'pravic delavcev v javni upravi jasno zapisano v prejšnjem zakonu. Na ta način prenehajo veljati vsa bistvena določila iz zakona o sistemu državne uprave, sprejetega leta 1979. V prvi vrsti pa so odpravljene pravice odločanja oz. soodločanja delavcev pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Njihove pravice so se tako rekoč skrčile na minimum, saj nimajo več o ničemer odločati, ampak so vse zadeve v bistvu prenesene na predstojnika oziroma funkcionarja, dvakrat ali večkrat; racionalizacija vseh oblik prevozov; ustaviti nabavljanje medicinskega materiala za zaloge; oddelčne blagajne voditi na enem mestu; racionalizirati uporabo zaščitnih sredstev proti aidsu. S temi in še nekaterimi drugimi ukrepi v pomurskem zdravstvu, kar vsekakor pomeni nižjo raven zdravstvenega varstva in tudi manjšo dostopnost do zdravstvenih storitev, ki so pa nujni, želijo omiliti sedanji težki finančni položaj. V kolikor pa se teh ukrepov v najkrajšem času ne bi lotili, bi vsekakor morali poseči po najmanj priljubljenem ukrepu, to je znižanju osebnih dohodkov. To pa bi vsekakor lahko imelo daljnosežne posledice. F. Maučec Samouprava izrinjena tudi iz javnih organov ki vodi posamezni upravni organ. Ali bodo ti po novem zmogli številne obveznosti, pa je seveda drugo vprašanje. Morali bi biti visoko strokovno usposobljeni, da bi kot preizkušeni mana-gerji učinkovito delovali v javni upravi. Drugače bomo zopet na pol poti in si očitali, da smo se z določenimi premiki, ki pa so nedvomno potrebni, vendarle zopet prenaglili. Še posebej zato, Se eno Pred dobrim tednom je avstrijska firma Vogel Pumpen skupaj s firmo EEK iz Vidma ob Ščavnici ustanovila mešano podjetje Vogel Pumpen & EEK s sedežem v Murski Soboti. Avstrijsko tovarno črpalk so ustanovili pred 81 leti in je kot prva začela izdelovati večstopenjske centrifugalne črpalke ter večstopenjske potopne črpalke. Inž. Ernst Vogel je patentiral osnovo za večstopenjski način izdelave in omogočil dokončno zmago centrifugalnih črpalk. Danes ta firma Prenovljena stražnica Letošnja osrednja proslava dneva obmejnih enot v Pomurju J stražnici v G. Radgoni. Na slovesnosti so se zbrali predstavniki pred-lovnih organizacij in občinske skupščine, stražarji iz obmejnih stra stavniki 5. vojaškega območja ter predstavniki mariborskega korpus ■ sti je bil tudi zvezni sekretar za gospodarske odnose s tujino Fen Ho pjjj li so tudi prenovljeno stražnico. Na slavnosti je govoril generalmajo ■ poveljnik mariborskega korpusa. Poudaril je, da v svetu popuščanj j(|#. kracija spreminja tudi pojem meje, ki postaja čedalje bolj le 8eoFr!h0]žnost' Kljub vsemu pa morajo obmejne enote še vedno opravljati svojo varovanje meje, to pa najbolje delajo, če so povezani z obmejnr bistvom. Na slovesnosti je govoril tudi predstavnik občine G. Radgona. lil za pomoč vojakov pri gradnji objektov in jim čestital ob prazni so sklenili s pestrim kulturnim programom. Jani P Foto: N. J"*’ ker bodo delavci v državnih organih lahko dajali določene predloge, mnenje in pobude predstojniku, ko bo šlo za dokaj kočljiva vprašanja uresničevanja pravic iz delovnega razmerja. Vse to nakazuje dvom, ali bodo v javni upravi lahko sploh uveljavili kolektivne pogodbe, za kar se zavzemajo v sindikatih, ki jim ni vseeno, kako se bodo te zadeve iztekle tudi v družbenih dejavnostih. S tem, ko so, denimo, odpravljeni vsi samoupravni sporazumi in drugi splošni akti, je teh možnosti v praksi zelo malo ali skoraj nič. Zato z velikim zanimanjem spremljamo premike na tem pomembnem področju, predvsem pa uveljavitev novega zakona o sistemu državne uprave v naši republiki, ki naj bi čimprej razjasnil nekatere dileme. Tudi v Pomurju smo namreč zelo zainteresirani, kakšno javno upravo bomo imeli, saj so zdajšnja opozorila mešano podjetje izdeluje 2500 različnih vrst črpalk. Pred 13 leti je prevzela tudi izdelovalca hladilnih kompresorjev Frigopol in tako postala vodilna izdelovalka črpalk in hladilnih kompresorjev v Avstriji in v Evropi. Ustanovitev mešanega podjetja z mladim zasebnim podjetjem EEK Videm, ki je v lasti družine Kocuvan, ne predstavlja le prodaje vseh vrst Voglovih črpalk, temveč tudi proizvodnjo in projektiranje črpalk, sodelovanje z domačimi in tujimi firmami in zastopanje občanov o premah u ‘ ijstieP' služb iz dneva v dan vse s Nesporno pa ostaja, da b vo samouprave iz javne navseZ’?i razmisliti o organu, ki b vjciz«A poskrbel tudi za varstvo p oaOireč . v državnih organih, • 8 . jenid moč prepustiti stihij1, P .j sindik. moral imeti večjo vlog . „azai*L, V mislih imamo smdikain g W ka, ki ga čaka težavno zakonskih določil, pn^L^e^ kretnih sindikalnih . jenavl C praksi. Posebej zato, „a pra ukinitev funkcije druzQ aSta , branilca samoupravij' J pre^ vljanju ombudmanov. v^p . podobno vlogo državah, pa za zdaj jo|očene L mo. Upajmo, da bom n> I membe kmalu doživeli področju. ter opravljanje zuna"J ^djeJ poslov. Poleg tega s ukvarjalo s konsig usta"’d, žo, servisiranjem 1 ju tw njem družb v Jug^' Firma Vogel zeli s P ga mešanega P®^tisti^|r pridobiti m poveča s prg lež.kigajeimeaP^ po J,, ti, ko je zaradi ‘eZk i(|r ga in gospodarsk g^vJii prta svoje predsta žavi. Lidij’ Stran 4 VESTNIK, SMB TEMA: (Z JLA V SLA? CME TEMA: lil JJ1A B CJIA? ZAPEČATENA USODA SLOVENSKIH VOJAKOV NA KOSOVU obramhn ?ls 'j° narediti — slovenski parlament, republiška vlada, republiški sekretariat za ljudsko - j ra . J Janezom Janšo, občinski sekretariat za ljudsko obrambo v Murski Soboti s Stankom Lebarjem na Kosov 9 e” iun'js*t? generacijo slovenskih vojakov, zlasti pa s tistimi slovenskimi vojaki, ki so trenutno 1,10 zato ' $e mednjo’ P0,** kakšnim psihičnim pritiskom živijo ti ljudje? So krivi, da so tamkaj, res sa-^kretar' ^7° ^'ovenci, a'' Pa zato, ker se pač niso rodili kot otroci politikov, zdravnikov ali tudi samega otroka k* ■ ^akaJ \s’ skupaj vsaj enkrat ne doživijo Kosova? Sama sem ga doživela dvakrat — kot mati kosove’ ' Je "a s'uženju vojaškega roka v Djakovici — in ga ne bi rada nikoli več. Zakaj vojaki, ki so na Mi ne h ^rekomandet in je njihova usoda zapečatena za 12 mesecev? Vsi drugi jo namreč imajo, kracije — a d0*’™’ da bi republiški sekretariat za ljudsko obrambo — ker so nas pač polna usta demo-dačutim se“e' skupaj z zveznim sekretariatom za okroglo mizo in se pogovoril o tem vprašanju? Se mor-cije Voj ? Pernato sposobne? Mislim, da se. Ali bo sedanja vlada uresničila svoje cilje na plečih te genera-Srbijij'M 5e ^Že zavarovala septembrske nabornike? Kdo bo zavaroval tiste, ki so zdaj na Kosovu, v listov N je ae* v v°jsk° Kot vezist, služi pa v graničarski enoti v Djakovici, kjer sploh nimajo enote polnil p V' republiki sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša je v tej zvezi marsikaj obljubil, a še ne slovensL rav bilo, da o vsem tem razpravlja parlament — republiški in občinski! — in da vse prizadete e matere povzdignejo svoj glas.« ''tndarctv čustveno obarvano, Sna od i^rno se bere in razume ^občinjPL-Ved'..matere v sobo-!aPrisežei so j' s’na poslali na Jenske naU °PravlJanje drža-S^ržave najug YU‘ !e>zakno tar|ko Lebar dobro da ®re’ Pr' čemer zatrju-"^ovejoz- da vPliv Or?ana Mhzc 'nske8a upravnega ?a^udskn c'nskega sekretariata M do Dr obramb°) seže kvečje-^oten vr/Vojašr1'06, kamor je Vs!°Pi v v ■ .oz' nabornik. »Ko ^Stojnost °jasko enoto, preide !^cv na reševanja njegovih >neio P0Va,jnika enote. Če Mga rok?e^ služenjem voja-.kakršnekoli spre-J M oro,eC'm° do premestitve ^laračg n na to nima vpliva. J?stik z Vn-C®10 večkrat izgubi-»' ^kazai Jak?m> kar se je zla- v°jaške Pn v°l'tvahI ko so ,e listke. k‘ sekretar za 'jud-maksimalno priza- »enskih f?16 1 v Prihodnje več ijb roka vs} "a s!uženJu v°- Heda3 v.SIoventji. Tako je Potrjeno na ne-C b^^PriJanšivIju-Sil hovni nPa Kosovo? Lebar: J- Jn'k oboroženi h Ms^lavtjt Je Pač predsed-Posamezne republi- ke bodo morale sesti za skupno mizo s predsedstvom. Kolikor poznam zakonodajo, za zdaj ni druge možnosti. Iz prakse pa vem, da fantje vojaki, ob prihodu s Kosova ali z drugih oddaljenejših jugoslovanskih območij, na vprašanje, kako je bilo, nimajo večjih pripomb. Pritožujejo pa se njihove matere, češ da so bili prizadeti in podobno. Vsekakor je res, da so Slovenci in Makedonci v tem pogledu neenakopravni, ker morajo govoriti tuj jezik — srbohrvaščino, medtem ko ga vsi drugi obvladajo in so brez tovrstnih problemov. »Kakšna je usoda pritožb? Lebar: »So posamični primeri, da se starši ali naborniki pred odhodom v vojsko pritožijo, ker niso zado ---------------------------------------------------" ’ Na slujc‘Mncnt je 18. in 19. julija sprejel šest stališč o pošiljanju naborni l-Obst VOia*kega roka zunaj ozemlja Republike Slovenije ustavna ureditev omogoča izvrševanje tistega dela vojaške M nanaša na služenje vojaškega roka na način, ki ne zahteva obv Izpolnjevanja mirnodobnih enot JLA. Tak način izvrševa-Ittlii tevilne eznosti omogoča tudi veljavni zakon o vojaški obveznosti. teritoeve Političnih in državnih organov in organizacij iz Slo-, dveh |At knem Principu služenja vojaškega roka v JLA, ki so bile v , r8ument. m naslovljene na zvezne institucije, so vse doslej ostajale odgovora. 'w»l ''eznei/ °ePublike Slovenije zato zahteva od Predsedstva SFRJ, n ■ ko nan s?kretariata za ljudsko obrambo zagotovi nove odmere za M SfjkaSn„i(.Plitev nabornikov iz Slovenije. Nove odmere morajo biti ŠlCr?eracijj n 5° 30- julija 1990. Z njimi naj se omogoči celotni septembr-'eSlo orn'kov iz Slovenije služenje vojaškega roka na petem vo- ■s PerVen'je- Izv/endar °d ,e8a najmanj 50 odstotkov na ozemlju Republi-vojaškpete so lahko samo tiste kategorije in specialnosti, za katere r°ka Se ”1 °bmočju trenutno ni učnih centrov. Med služenjem vo-k j6,?9 obrtinA- orn’kov — obveznikov ne sme premeščati izven petega Tilk • ko UC-la' ^loven^ta naj se zagotovijo pogoji, da bo lahko na ozemlju ° ''tje i'V Liuhp6 s.luž'j° vojaški rok najmanj 95 odstotkov nabornikov iz > 5 'Z'je biu Jan' Huj se v tem času ponovno ustanovi šola za rezervne Pogoh leti ukinjena. L"Sekretlr Z tretJe točke ne bodo izpolnjeni in če pristojni organi , hsla^nier 'ata za ljudsko obrambo do 30. julija 1990 ne bodo posla- v. naboi-n:tePtembrsko napotitev, potem Republika Slovenija ne bo ern Prim *°V na služenje vojaškega roka. Nabornikom, študentom S|^6 V erU ubreznost služenja vojaškega roka odložila do konca >z tretje točke ne bodo upoštevane niti pri na-t»liako ^Ijanip. ° ^Publika Slovenija sama organizirala in izvedla voja-“voSUubornikovJn sicer pod pogoji, ki jih bo določil republi-a Pečevar °°veznosti. V tem primeru bo Republika Slovenija tudi sorazmeren del sredstev v zvezni proračun. OBIŠČITE NAS NA SEJMU V RADGONI HALA F ^VGUSTA 1990 voljni z vojaško pošto. Naloga našega upravnega organa je, da se zadeve loti, in če je ne reši ugodno, se lahko stranka pritoži na republiški sekretariat. Seveda pa je naloga sekretariata, da predvsem uresniči številčno odmero po strokovnosti oz. po vojaški evidenčni specialnosti (VES), ki je določena za vsakega vojaškega obveznika, preden gre na služenje vojaškega roka.« Uvodni zgled je že tak, vendar soboški občinski sekretar za ljudsko obrambo ponavlja, daje tudi po pritožbi na republiški sekretariat ostalo na prvotnem. »Pritožba je bila torej zavrnjena. Starša sta bila osebno prizadeta, vendar je v zadnjih letih tako, da so številčne odmere zelo majhne, spe cialnosti pa zelo ozke. Če bi bil na primer nekdo vpoklican kot kmetijski tehnik, ki gre v RBK in ima vozniški izpit za traktor, nam pošljejo vojaško pošto s tako zahtevo in tu nimamo kaj. Naša naloga je, da to izpolnimo,« pojasnjuje Lebar. Kakšni so pravzaprav izidi pogajanj med Ljubljano in Beogradom v zvezi z navedenimi šestimi stališči o pošiljanju nabornikov na služenje vojaškega roka zunaj ozemlja Republike Slovenije? »Spremljali smo odzive iz federacije na našo zahtevo, da poveča številčno odmero za septembrsko napotitev nabornikov, ki bodo šli na služenje vojaškega roka. Bilo ji je le delno ugodeno, s čimer se slovenska skupščina in republiški sekretariat za ljudsko obrambo nista strinjala in ne sprejemata takega minimalnega povečanja, namreč z osem na petnajst odstotkov. Republika Slovenija je zahtevala, da bi moralo biti povečanje najmanj 50-odstotno; torej da bi zvezni sekretariat omogočil celotni septembrski generaciji slovenskih nabornikov služenje vojske na petem vojaškem območju, ven dar od tega najmanj 50 odstotkov na ozemlju Republike Slovenije. Ker je bilo — kot že povedano — zahtevi samo delno ugodeno, je republiški sekretar Janez Janša 8. avgusta v Ljubljani sklical posvet s predstojniki in referenti za naborne zadeve pri (občinskih) upravnih organih.« Kaj se bo torej zgodilo v septembru in kakšne so kategorije nabornikov oz. vojaških obveznikov? Kako bo z naborom? »Slovenija se torej š prej omenjeno minimalno odmero od federacije ni strinjala in se bo zato ravnala po sprejetih stališčih v Stanko Lebar, sekretar občinskega sekretariata za ljudsko obrambo v Murski Soboti: »Nimam kaj prikrivati. Smo brez moči in vpliva pri pritožbah; bolj v vlogi izvrševalcev.« slovenskem parlamentu. Od 15. do 20. septembra bodo šli na služenje vojaškega roka tisti naborniki, študentje, ki po zakonu morejo odlagati služenje do konca študija oz. do dopolnjenega 27. leta starosti. To so predvsem tisti, ki študirajo na določenih fakultetah, kot so: medicina, stomatologija, farmacija, elektro-tehništvo, strojništvo in FSPN, smer SLO, in so že zdaj lahko odlagali to nalogo do konca študija oz. do dopolnjenega 27. leta starosti. Na služenje vojaškega roka bodo lahko šli le tisti naborniki, ki bodo do 15. avgusta (torej do včeraj — op. pis.) — o tem bodo obveščeni od šol — na naš upravni organ, tj. občinski sekretariat za ljudsko obrambo, prinesli potrdilo, da so vpisani na določeno fakulteto, višjo ali visoko šolo. Na posvetu smo se torej do- Iz ankete o slovenski vojski, demilitarizaciji Slovenije in služenju vojaškega roka Na vprašanje, če naj bi imeli Slovenci lastno vojsko — kot smo jo nekoč že imeli — je večina od ducata vprašanih (različnih starosti, poklica, spola) odgovorila pritrdilno. Le dva ali trije o tem niso razmišljali oz. pomišljajo, če bi zmogli sami »pokrivati« slovensko ozemlje s svojo vojsko. O demilitarizaciji Slovenije in pobudi, naj bi meje slovenske države čuvala policija, so mnenja izraziteje deljena. Najpogostejši odgovor: brez vojske ne gre, samo policija je premalo. Ce imaš lastno vojsko, se čutiš močnejšega. In še zanimivo mnenje: pred kom pa nas je sploh treba braniti? Ne vidim nikogar, ki bi nas hotel napasti. Policija je dovolj, da skrbi za javni red in mir. Kaj pa predlog, naj bi naši fantje služili vojsko samo na petem armadnem območju, torej v Sloveniji, na Hrvaškem in v delu Bosne? Prevladujoče mnenje: bilo bi dobro, kajti služiti doma je najboljše. Eden od vprašanih je celo odvrnil: »Več kot 50 odstotkov naj bi jih služilo v Sloveniji, kakih 25 odstotkov pa zunaj Slovenije, kajti to je koristno. Spoznaš druge ljudi, lepe kraje, pridobiš pri znanju jezikov.« Se nekaj pogledov: »Ce sLSIovenec, drugje nimaš besede. V Črni Gori je strašen pritisk na Slovence. Ce bi bilo potrebno, bi podpisal, da slovenski fantje služijo vojsko samo na petem armadnem območju. Ob obisku sina vojaka v Prištini so bili resda prijazni, vendar je bilo opaziti različen odnos do Slovencev in do drugih. Sicer pa se že sami med sabo najbolje ne razumejo.« ' j govorili, da bodo vsi prej navedeni šli k vojakom na peto vojaško območje (Slovenija, Hrvaška in del Bosne) razen tistih — približno pet odstotkov — z različnimi specialnostmi. Gre zlasti za take vojaške specialnosti, katerih učni centri so samo v enem mestu v Jugoslaviji; veterinarska služba je samo v Sarajevu, medicina v Beogradu in Novem Sadu, padalske enote v Nišu, letalstvo v Mostarju in podobno. Tja je treba iti, ker se drugje ni mogoče usposabljati. Seveda pa se lahko naborniki tudi sami odločijo za služenje vojaškega roka zunaj petega armadnega območja. Nabor kot pripravo za služenje vojske je potrebno opraviti v 18 letu starosti. Naborna komisija ugotovi zdravstvene in psihofizične sposobnosti nabornikov, predvsem pa njihovo strokovnost kot pripravo na poklic. To so hkrati merila za določanje službe oz. rodu JLA, kamor bodo šli služit. Če pa nabornik opravi prekvalifikacijo ali pridobi kakšno drugo strokovno izobrazbo, lahko pred odhodom zaprosi za spremembo roda vojske. Zdaj, ko bodo naši fantje šli na služenje vojske na peto vojaško območje, bo prišlo do določenih sprememb in zato se bomo morali tesneje povezati z republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo. Tam bodo sproti dopolnjevali številčne zahteve in opravljali spremembe.« Bo Republika Slovenija sprejemala nabornike iz drugih republik? Kakšne so možnosti za več slovenskega poveljujočega kadra? »To je prav tako, kot če na Hrvaškem ne bi bilo dovolj vojske in bi popolnjevali obstoječe enote s fanti iz drugih republik; podobno bi veljalo za Slovenijo. Ta pravica ni nikomur odvzeta. Če kdo hoče služiti v drugi republiki, lahko to pravico tudi uveljavi. Kar pa zadeva slovenski poveljujoči kader, bi spomnil, da je bila pred leti v Ljubljani šola rezervnih častnikov za pehoto, ki so jo ukinili. Če pa hočemo imeti lastno vojsko, moramo imeti tudi več lastnega poveljujočega kadra. Zahteva je, da bi v Ljubljani ponovno odprli šolo za rezervne častnike; kakšnega rodu oz. kakšne specialnosti, še ni znano; vsaj meni ni. Več bi najbrž vedeli na republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo.« * » M Zmanjšanje vojske oz. demilitarizacija Slovenije — da ali ne? Ali naj bi državno mejo varovala zgolj policija? (Predlog enega od sobesednikov: »Vse aktivne oficirje JLA premestiti v policijo!«) »Vojska je povsod in za zdaj tudi še v Sloveniji. Še vedno kličemo na služenje vojaškega roka. Seveda gre zlasti za politično vprašanje in bo urejeno v novi ustavi. Naj dodam, da.se pripravlja nov zakon o ljudski obrambi in o vojaški obveznosti Republike Slovenije, ki bo sprejet, ko bo sprejeta slovenska ustava. Demilitarizacija je cilj in želja, vendar bo treba še počakati. Podobno velja za željo po zmanjšanju vojske, kajti ta je povezana z ogromnimi stroški, država pa nima toliko denarja. Prejšnji sistem je vse to omogočal in se čez noč ne da spremeniti. Varovanje državne meje s policijo je prav tako politično vprašanje in o njem na zad- njem posvetu z Janšo ni bilo govora. Mislim .pa, da je bilo to aktualno takrat, ko so postavljali zahtevo, naj bi se obmejni pas razširil s sto na tisoč metrov, kar ni bilo sprejeto. Zdaj ni potrebno, da o tem razpravljamo. Še o demilitarizaciji! Smo v prehodnem obdobju, ko razmere ne dovoljujejo, da bi bila vojska namenjena predvsem za varovanje prebivalstva in premoženja v elementarnih in drugih večjih nesrečah, kot tudi ne samo za varovanje državne meje. Ta čas jo še potrebujemo.« Ste nam morda kaj pomembnega zamolčali s zadnjega posveta na republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo pri Janezu Janši? Slišali smo namreč za vsakršne grožnje — in še kaj hujšega — iz Beograda, zlasti po tem, ko je slovenski parlament 2. julija prejel in razglasil Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije in ko smo zdaj — po zasedanju parlamenta 30. in 31. julija — sredi javne razprave za spreminjanje republiške ustave. »Nič nisem zamolčal. Janez Janša je kategorično za to, da vse sprejeto in dogovorjeno izpeljemo, češ, zdaj je enkratna priložnost. Zatrjuje, da se stvari že premikajo na bolje, če vzamemo samo (resda minimalno) povečanje odmere z osem na petnajst odstotkov. Dobesedho pravi: Če je zvezni sekretariat za ljudsko obrambo opravil to spremembo, ni ovire, da ne bi bil odstotek še višji. To so težke zadeve, naenkrat ne gre in predvsem politika bo morala povedati svoje.« Branko ŽUNEC P. S. Medtem ko smo pripravljali SMB temo, nas je poklicalo več bralcev in poslušalcev Radia Murska Sobota. Med njimi je bil tudi Bela Pavlič iz Pomurskega tiska, ki nam je zaupal, da bo za naš časnik pripravil podrobnejšo inforamcijo o lastni izkušnji oz. izkušnji sina — vojaškega obveznika. Kovinotehna gospodinjski stroji blago za široko porabo akustika ogrevalna tehnika UGODNE cene in ugodna posojila SE PRIPOROČAMO! Stran 5 kmetijska panorama ----KZ PANONKA — TZO BELTINCI--------------------------------- KMETJE ZADOVOLJNI S PŠENICO IN KROMPIRJEM Na območju beltinske temeljne zadružne organizacije je bil letošnji pridelek pšenice rekorden, saj so jo odkupili blizu 2.000 ton, kar je največ po vojni. Na to so vsekakor vplivale ugodne vremenske razmere, tehnologija in pa vedno večja osveščenost kmetov za pridelovanje posameznih kultur. Na beltinskem območju, ki je znano predvsem po pridelovanju krompirja, ki je iskano blago ne samo v naši državi, temveč celo v tujini, je dobro kazal tudi pridelek jesenskih kultur, krompirja, pšenice in sladkorne pese. Suša v zadnjem času bistveno ne bo vplivala na pridelek krompirja, saj je ta ušel njenemu vplivu. Res je nastavkov manj, so pa zato gomolji izredno debeli in kakovostni. Po besedah direktorja beltinske za- družne organizacije inž. Jožeta Bojneca bodo nekateri kmetje, ki so menjali seme, imeli celo rekorden pridelek krompirja. Cene krompirja zaenkrat še niso znane, pričakujejo pa, da se bo ta gibala okrog 3 dinarje, s čimer bi kmetje pokrili stroške nekaj pa bi jim ostalo za akumulacijo. Vsekakor pa nižja kot 2,5 dinarja ne bi smela biti. Seveda bo na ceno krompirja vplival pridelek tudi v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije, ali celo Evrope. Sušno obdobje pa bo bolj vplivalo na pridelek koruze, zlasti še na peščenih zemljiščih, in če v kratkem ne bo dežja, bo te kulture znatno manj kot smo pričakovali in kot je kazalo v začetku. Na beltinskem območju tudi ugotavljajo, da se jim zmanjšuje stalež živinoreje. Osnovni vzrok za to so ostarele kmetije, saj so po odhodu otrok v šolo in mesta ostali doma starejši ljudje in niti nimajo interesa, da bi imeli v hlevu večje število glav živine. Po drugi strani pa je nekaj mlajših kmetovalcev, ki se smelo odločajo za razširitev hlevov in večje število glav živine. Res pa je tudi, da je večina kmetij majhnih, za živinorejo pa je potrebno vsaj 10 hektarjev zemlje, kar je pa redkost. Tudi na tem področju se stvari izboljšujejo, saj kmetje že jemljejo zemljo v najem ter širijo hleve. Na beltinskem območju je nekaj vzornih kmetovalcev, ki se ukvarjajo z živinorejo. Zato lahko le upamo, da se bo tem priključilo še več mladih kmetovalcev. F. Maučec Minulo nedeljo so v Sotini pripravili vaško-kmečke igre, na katerih so sodelovali tekmovalci iz šestih vasi. Prikazali so kmečke običaje: od pridobivanja mošta, peke kruha in preje do »bintanja«, veliko pa je bilo tudi smešnih prikazov. Povorko z lepo okrašenimi in domiselno opremljenimi traktorji s prikolicami so ocenili sodniki, izbrali pa so najboljše. Prireditev si je ogledalo veliko ljudi, ki so kljub poletni vročini namesto na kopališče raje prišli v Sotino. Na posnetku so vesele udeleženke pri »česanju perja«. Foto: N. Juhnov dni je na soboški tržnici zopet dokaj živahno. Številni prodajalci, predvsem iz južnejših krajev, so dobesedno »okupirali« stojnice. V prvi vrsti to velja za prodajalce PPK Zagreb in nekaj zasebnikov, konkurenco pa jim delajo tudi mariborsko predstavništvo reškega Poljoprometa in Zelenjava Mesne industrije Murska Sobota. Največje povpraševanje je po črnem grozdju, ki je stalo 40 dinarjev, dobro pa gredo v promet tudi breskve, za katere je bilo treba odšteti 7« dinarjev; toliko stanejo tudi hruške in slive, medi. ■ektarinke po 35 dinarjev. Med zelenjavo je največ zanimala za paradižnik (25 dinarjev), solato (20), zelje in kumarice (15), krompir (10), pa tudi za papriko, čeprav je bila najdražja, in sicer po 40 dinarjev za kilogram. Skratka, ob dobri izbiri so cene na soboški tržnici ta čas še malce zasoljene. Besedilo in posnetek. M. Jerše Kdo so lastniki razlaščenega premoženja? Do 1. septembra zbirajo v pisarni Demosa v Murski Soboti, ki ima svoje prostore v ulici Alija Kardoša 2 (poleg Socialistične stranke), zahtevke zasebnikov za vračilo po vojni odvzete lastnine. Poleg točnega naslova oškodovanca mora dokumetnacija vsebovati tudi podatke o tem, koliko zemljišča, gozda ali zgradbe je bilo odvzeto, bodisi z nacionalizacijo ali arondacijo. Tak zahtevek lahko vložijo tudi dediči umrlih lastnikov. Prijave zbirajo vsak delavnik od 7. do 12. ure v pisarni soboškega Demosa, kjer vam bodo dali tudi pravno pomoč pri nadaljnjih postopkih. Vso zbrano dokumentacijo pa bodo posredovali republiškemu iniciativnemu odboru Združenja lastnikov razlaščenega premoženja v Ljubljani. -še V nedeljo, 19. avgusta, na Krapju pri Veržeju NAJBOLJŠI POMURSKI ORAČI V Pomurju je že vse nared za letošnje območno tekmovanje traktoristov-oračev, ki bo po daljšem času tokrat spet v ljutomerski občini. Za naslove najboljših se bodo pomurski traktoristi potegovali v nedeljo, 19. avgusta, dopoldne, na poljih Ljutomerčana na Krapju. Tudi letos bodo tekmovali v štirih disciplinah, in sicer moški z dvobrazdnimi plugi in z več-brazdnimi plugi, ženske z dvobrazdnimi plugi in mladinci od 16 do 23 let. Letošnje pomursko tekmovanje se vključuje v program prireditev ob Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, saj bo absolutni zmagovalec prejel tudi plaketo tega sejma. Sicer pa so za tekmovalce pripravili številna priznanja in nagrade, saj bodo vsi udeleženci dobili priznanja, zmagovalci v posameznih kategorijah prejmejo posebno priznanje in pokal ter praktične nagrade, drugo in tretje uvrščeni pa posebno priznanje in praktične nagrade. Organizatorja letošnjega tekmovanja Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota in Ljutomerčanov tozd Živinoreja in poljedelstvo pričakujeta na Krapje številne gledalce, saj bo to tudi izbirno tekmovanje za nastop na republiškem tekmovanju traktoristov-oračev. Na republiških in zveznih tekmovanjih pa so se pomurski traktoristi vedno odlično odrezali in tako bodo obiskovalci tudi tokrat lahko videli na Krapju resnično najboljše orače v državi. Na lanskoletnem državnem prvenstvu sta prav pomurska tekmovalca osvojila prvo in drugo mesto in bosta letos zastopala Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu. Blanka Bukvič in Bela Brglez se že pripravljata na odhod na to prvenstvo, predstavila pa se bosta tudi na tekmovanju na Krapju. L. Kovač Kmetijska zadruga Panonka obvešča, O UMIKOM E RC ZASTOPNIK FIRME ANDREAS STIHL, ZRN V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan REKORDEN PRIDELEK PŠENICE Letos smo dosegli dosedaj daleč najboljši pridelek pšenic hektar. Tako smo pridelali na 2077,52 ha požetih površin povP . 80,39 dt pšenice, osušene na 14-odstotno vlago. S tem povprečnim P delkom smo letos prvi v državi. Že vrsto let se kosamo z najboljšimi pridelovalci pšenice v d®, vi, to je s slavonskimi kombinati. Lani smo bili drugi v državi, za kombinatom Belje. Naše njivske površine po teksturi precej |a jajo za slavonskimi. Mi imamo dosti pšeničnih tal na prodnati " je gi, zato morebitna suša precej zniža pridelek. Kot nam je zn drugi po povprečnem pridelku letos kombinat Kutjevo s 79,50 niče na ha. v60dtna Naše desetletno povprečje pri pšenici je zdaj precej preK jnje ha. Zadnje triletno povprečje je bilo od 64 do 66,50 dt na na, pa rekordnih 80,39 dt na ha. Takoj6 Posamezne parcele so dale seveda veliko večje pridelke. dala parcela EE Lendava (52,64 ha) povprečen bruto pridele L, dt pšenice na ha. Na EE Benica je dala ena parcela (24,08 ha) P čen bruto pridelek 98,40 dt, druga (26,07 ha) bruto pridelek tretja (18,71 ha) povprečno 96,10 dt, četrta (19,37 ha) pa P° " bruto pridelek 95,50 dt pšenice na ha. . j prid*' Kaj je pripomoglo k temu, da smo letos dosegli rekord r lek pšenice? - nicop<>: V prvi vrsti vreme. Jeseni nam je uspelo, da smo vso njti sejali v oktobru. Zima je bila mila, brez snega. Tako ni proP 0 močno polegla, pridelek okrog 70 dt na ha. . fflenitenje Sorta marija je vzgojena v zagrebškem inštitutu za opic rastlin. Tudi v prejšnjih letih smo skoraj v celoti sejali sort ^f))j;. cijske hiše. Njihove sorte našemu območju najbolj ustrezaj ke, so odporne proti polegi in prenesejo dosti dušika. Ce soLne koli' se dosti dušika, je rodna. Seveda je potrebno dodati še p01 čine kalija in fosforja. Sorta marija je nastala z večkratnim pa sm0 V njej je tudi sorta kavkaz, zato je odporna tudi proti ^ost’’' sejali sorto marija, je bilo odločilno tudi to, da je ta sorta nekdl' Spada v L razred. Lahko bi se odločili tudi za sorto sano, z3s«' ko rodovitnejša, vendar manj kakovostna. V lanskih navo tev pšenice sem napisal upravnikom: ni^tp »Mislim, čeprav bomo sejali samo marijo, ne b°m.0.0 ze|o P0' ker je to rodovitna in kakovostna sorta.« Letošnji rezultati jujejo. na rekorde Razen ugodnih vremenskih razmer in dobre sorte Jc pridelek še vplivalo: — kakovostna priprava zemlje za setev — močno osnovno gnojenje in dognojevanje ijčinose,n — pravočasna setev in kakovostno seme s predpisano ko na na ha — ušpešno zatiranje plevelov, bolezni in škodljivcev 0 v k Kakovostni pripravi zemlje za setev pšenice name J N 4 Rakičan vedno veliko pozornost. Imamo dobre trakto ppia* ključje, da so naši traktoristi že dvajsetkrat ekipni rePu j.gv v oranju in da imamo vrsto republiških in državnih Prv jvjsno, Zavedamo se, da je od dobrega dela traktoristov zelo oo je' bodo končni pridelki. Za visok pridelek je zelo pornernb ka faza dela opravljena čim bolje. dali43 Letos smo naše posevke pšenice gnojili najmočneje. Tako s povprečno: 224 kg čistega dušika l92kgP2O5 / 128kgK2° 80dt/ba’ h Te količine gnojil zadoščajo za pridelek pšenice okrog erfi tudi dosegli. s0 bili Sejali smo celo 750 kalivnih zrn na kvadratni meter. Zatnj lfe pšenice zelo gosti. Število klasov je bilo od 800 do 850 na fini*111 Tudi leto smo uspešno zatirali plevele, bolezni in škodlj>v v te41 L i1"1 Ker smo večinoma uporabljali dicuran forte takoj po set' '-fudi le zatre smolenec le 82-odstotno, smo imeli smolenec le tu in tal»- » proti boleznim dvakrat škropili s tikom. j pfl 14 Naj navedem dosežene pridelke po EE Pri PC PG Rakičan 'n va: ZAGREB 41000 ZAGREB, Amruševa 10 Motorne žage — motorne škropilnice — motorni čistilci in rezervni deli OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU da sprejema prijave za obiranje jabolk v nasadih Fokovci, Selo in Ratkovci. Obiranje bo trajalo približno od 1. do 25. septembra 1990. Avtobus bo vozil vsak dan z Avtobusne postaje M. Sobota in nazaj. Pohitite s prijavami, ker je število omejeno na 40 obiralcev. Vse informacije dobite na sedežu TOZD Sadjarstvo v Puconcih ali po telefonu 45-050 ali 45-051. PC PG Rakičan EE požeto ha Martjanci 98,00 Beltinci 118,59 Petanjci 98,37 Topolovci 68,50 Motvarjevci 206,64 EE požeto ha Lemerje 108,70 Murska Sobota 214,50 Rakičan 158,00 Tešanovci 215,70 Skupaj 1.287,00 TOZD PG Lendava _ EE požeto ha Benica 185,36 Lendava 269,01 Žitkovci 190,38 Ginjevec 145,77 Skupaj 790,52 _ 2.077,52 Skupaj KG Rakičan Iz tega prikaza je razvidno, da je samo ena ekonoms gJ^ nj^ la povprečno manj kot 75 dt pšenice na ha. k rie. ■ Tozd PG Lendava je dosegel celo povprečni Pr'”e povd1 ' je4' ha. Moram povedati, da ima ta tozd nekoliko boljše njivs „5^0j1 peščenih tal na prodnati podlagi. . ton sC.^ N£ Na koncu naj omenim, da bomo imeli za prodajo 4 j7yp|||,u tj, ce marija. Kmetom zelo priporočam, da si priskrbijo žal. Vso semensko pšenico bomo ponudili našim kmetijs jCni vp V KG Rakičan smo z doseženim rekordnim pridelk^ voljni in tudi ponosni, saj smo z njim dosegli prvo mesto A pridelku pšenice na ha. . - Vsem zaposlenim, ki so sodelovali pri pridelavi PZe. Na koncu naj odgovorim gospodu prof. Štefanu » ^^932 paJj^F 14% 84^ 80>. 79,^ 78,73 Prideldd^ — 77^ 76,?Z pridel6^ r5?1’ M VESTNIK, 16- I V Elradu skoraj štiri milijone izgube / "ekaj čez 1400-članskem podjetju v Gornji Radgoni pravijo, Polletju niso poslovali bistveno slabše kot ob četrtletju. Skli- •J*)o se na prihodke v višini 209.006 tisoč konvertibilnih dinarjev, “8a 96 odstotkov ustvarjeno s prodajo na domačem in tujem tr-knov : 201,90 milijonov dinarjev in bruto dobiček 7,013 inili-„ Kot povzemamo po EIradovih Informacijah — podpisan Milan t J? .j ~ je »po poravnavi osebnih dohodkov v realiziranih proiz-d-L" storitvah v višini 59,7 milijonov dinarjev znašal ustvarjeni jono™? milijonov dinarjev. Višina dobička v znesku 32,7 mili-WIM7^V n' zadoščala za pozitivno poslovanje, tako da smo ob ionov j*- Zar.a<^i nepokritih obveznosti dosegli izgubo v višini 3,9 mih-lijoa ’Jatje'" Ob takem rezultatu smo 'družbi plačali okrog 35 mi- w nmarjev, kar znaša več kot vse neto plače podjetja. Ob tem je da smo odpisali za 12 milijonov dinarjev terjatev skim na s sP’°^ne likvidnosti gospodarstva. Seveda se s knjigovod-tetjao“P's°m terjatvam nismo odpovedali, ampak bodo z dejavno iz- k Pf'Šle V Prihodek v naslednjih obdobjih« — zatrjujejo v BELTINKA ZAENKRAT MIREN SPANEC B. 2. Prav gotovo lahko rečemo, da je tudi usoda 411-članskega delovnega kolektiva Rašicine tovarne Beltinka v Beltincih še kako pomembna za gospodarske in iz njih izhajajoče tudi socialne razmere v Pomurju. Letos, ko lahko dokaj pogosto beremo ali slišimo, da se je ta in ta tovarna znašla pred stečajem, delavci pa so ostali brez službe, je še posebej pomembno, če so kje brez teh skrbi. In lahko bi rekli, da lahko Beltin-kini delavci spijo zaenkrat še mirno. Poslujejo namreč pozitivno, in to kljub vse ostrejši konkurenci zaradi predimenzioniranih zmogljivosti tekstilne industrije ter uvoza cenenih izdelkov iz deljnjih dežel. Zato sicer morajo še bolje delati in skrbeti za racionalno poslovanje, prikrajšani pa so tudi pri osebnih dohodkih. Ali so izvedli v zadnjem času tudi kakšne spremembe? »Da, spremenila se je predvsem organiziranost v okviru Rašice, tako da so vsi tozdi ukinjeni, ustanovili pa smo enovito podjetje. Tako je zdaj tudi v Beltincih namesto tozda poslovna enota ali proizvodni obrat,vendar še naprej spremljamo lastno poslovanje in opravljamo druge samostojne funkcije. Pravzaprav imamo sedaj neko prehodno obdobje, saj je predvideno, da bodo v okviru Rašice po novem letu začele poslovati tri samostojne tovarne. Na to se pripravljamo tudi v Beltincih,« nam je povedal direktor Beltinke Feta Ismajlovič. — Znano je, da je položaj tekstilne industrije dokaj teža- ven. Kje so po vašem vzroki za to? Kako ukrepate? »Z zornega kota Rašice ugotavljamo, da je tekstilna industrija predimenzionirana, saj obstaja v Jugoslaviji čez 100 trikotažnih tovarn. Naš položaj pa še poslabšuje uvoz cenenih izdelkov. Prav tako se pridružujemo mnenju, da je dinar pri nas precenjen, in to je hud udarec za izvoznike. To nas sili v zmanjševanje števila zaposlenih, in sicer v Rašici letos za okrog 100, v Beltincih pa se je medtem znižala zaposlitev od 427 na 411 delavcev. Ne gre za odpuščanje, ampak naravni odliv, ne da bi sprejemali nadomestne delavce. To pa ne velja za strokovne kadre, štipendiste, ki jim omogočamo nadaljnji študij in opravljanje pripravništva. Mislimo namreč, da so velike rezerve ravno v večjem znanju zaposlenih. Druge ukrepe so zmanjševanje zalog surovin in iskanje drugih notranjih rezerv. To se je delno že odrazilo pri polletnem gospodarjenju, ko smo dosegli pozitiven poslovni rezultat. Ne moremo pa sicer govoriti o pomembnem dobičku. Računamo pa, da se bo naš položaj nekoliko izboljšal v drugem polletju, ko se tudi poveča zanimanje za naše izdelke, saj smo predvsem izdelovalci vrhnjih (toplejših) oblačil za jesen, zimo in pomlad. To naj bi se poznalo tudi pri boljšem nagrajevanju zaposlenih, saj smo maja v okviru Rašice zaostajali skoraj za 30 odstotkov od povprečja slovenskega gospodarstva. Tako pa ne moremo spodbujati zaposlenih k boljšemu delu, večji storilnosti.« Jože Graj KAKO ZAJEZITI KONEC DVOMOV IN UGIBANJ? BOLNI SKE? S 1. JULIJEM ZA 60 ODSTOTKOV VIŠJA TELEFONSKA NAROČNINA - ZARAČUNANA AVGUSTOVSKA NAROČNINA IN RAZLIKA ZA JULIJ - PO NOVEM MESEČNA NAROČNINA 90 DINARJEV, ZA DVOJČEK 72 DINARJEV SKUŠAJO V SGP POMURJE, KJER BELEŽIJO OB POLLETJU 11 ODSTOTKOV BOLNIŠKE, ČIMPREJ ODPRAVITI - VEČJE PRI-'—^DJNOSTI SOCIALNE DELAVKE — NEKATERIM TO NE USTREZA gradbenem podje-M oh,? n V Murski Soboti so ^niškeo et’u že 10’6 odstotka |et a staleža, v vsem lan- L . Pa 'de« 11 odstotkov. 9 Jg t . Motovili d°ber znak za alarm, ^alo S° namreč, da delavci ^'^nika SP°štujejo navodila d ' "Pravi ^kateri v času bolni-» tne d/^0 Ce'° razU^ne pri-?st'v čaJavn°sti, svoje obvezno ne. ods°tnosti pa pravo-h"’1’ delovnr°Čaj° P°dietju oz>-?tast b0| .■ ' enoti. Zlasti velik > staleža pa je v de?!*Vodnii d 0Perative in I li ?ne tazm® a’ k-ier so najtežje ’r’ so gr ., re- Ne gre prezre-vadbeni delavci ves čas p stniki balirk! za balirke iz Poljske e ' 'z * To gre namreč v škodo nas volilcev, ki smo plačniki pror uresniNI | financiran tudi Demos v Ljutomeru, ki pa s takšnim delom ne Ija in ne upravičuje našega ZA! ' j. ne nija, str. 3). In res ni mogel molčati in zaW je bilo naslednji teden ponora zapisano, zdaj že konkretneje. Ošvrknili so Benkovo tovarno (danes Mesna industrija) in P°' vedali tisto, kar velja še danes to to isto tovarno glede smradu. Stremo: »Kloaka pri Benku. Komaj sledimo pisati o tej številni soboški grdostiji, katero moramo F’ dati in vohati. Škandal je že, da je kakršnokoli opominjanje tem bogatašem zastonj, naj si na M rišču izkopljejo jamo (greznico^ da gnojnica ne bo tekla na cesto in se cedila vzdolž po mestu-bi že lahko naredili v. ij žara sramu, saj ljudje govorijo, “ gnojnica teče od Benka, Hu«’ gerja in drugih bogatašev ® F seveda zaradi samega zdravja . Mali ulici pred Benkovimt m ubogi vojaki zastonj čistijo, j1 vno pometajo trikrat, devet« ali enaindvajsetkrat, če ta®v no teče gnojnica kot voda v P toku. Mislimo, če Benko -" bil Benko, ampak le kakšen tar, bi mu že stopili na no®’-, Da, da ... Časi, kam « Ljudje, kaj storite? Humort pa verjetno pripomnil: Da,1 ' je stabilizacija? w Pravijo, da papir vse sp™ nase. Tako je, le človek se pametnega noče in noče opni .. Franc K®" bo obdukcija šele in ga lahko dobita vP<>” bi » čez tri dni. Obdukcij oin zaradi preverjanja, c J za tumorjem na plju® videla, da ne bosta ^stj sta se odpravila dom > pom® s skupnimi močmi i c ja drugih zdravnikov ve(n, obdukcije ni pnslo- N6feS ta« je obdukcija na kon pr potrebna, saj so> ga na skovali in ga zdra i > ( pa ne vedo, kaj je z da pa je potrebna z^birajoizk na mrtvih učijo m nJe- kravja al‘ Takšna je pot smrti na kirurgiji V K in ga, kar je prež^.1 ‘ njim, ne privoščimo bi11 5 ker to ni oddelek, . amP magali in laj^i je zame KLAVNICA iskati kdaj zdravn^^ tej bolnici, raje u ma. cabo1'" Zora NA KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI radgoN' Tovarna pohištva Mizarstvo Ljutomer vam nudi vse proizvode po tovarniških cenah z 20 % popustom na gotovino brez trgovinske marže v času od 15. 08.—30. 08.1990 vsak delovni dan od 7.—14.30 ure in v soboto od 8.—13. ure. • Izkoristite izredno ugodnost pri nakupu za gotovino, možen nakup tudi na kredit po najnižji obrestni meri, ter dostava na dom. • Na vašo željo vam lahko tudi po naročilu opremimo poslovni prostor, stanovanje, ali vikend. • Obiščite nas ali pokličite po telefonu št. 069-81-916. 1 8.—26. 8. 1990 BOMO RAZSTAVLJALI: ... X - NOVOLIT lahke izolacijske plošče, uporabne za ureditev hlevov, podstr garaž, delavnic i. t. d. fas^6' - KOMBIPOR lahke plošče z vrhunsko termoizolacijo uporabne zlast stropne izolacijske obloge i. t. d. tP° - KOMBIVOL lahke izolacijske ognjavarne plošče, uporabne zlasti za^ giod ščito industrijskih delavnic, garaž (odličen absorber zvoka), obstojne proti mr cem If^M - HLADILNIŠKA VRATA i„ oprema za proizvodnjo hrane v vedbi pcMH - PROTIPOŽARNA VRATA za sodobne objekte kot so ’ _ upravne zgradbe i. t. d. ter 60, 90 in 120 minutne požarne varnosti. POSEBNA SEJEMSKA PRODAJA PO TOVARNIŠKIH ceNAH Obiščite nas v hali E. novol 11 ' o nova vas na blokah podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov nova vas 56 61385 nova vas YU telefon: 061/798 008, 798 060 telefax: 798 011 p VESTNIK, Stran 8 Vincetič NEBO NAD ZENA VUAMI Seveda ni bil docela prepričan, da je to res ona — večkrat je na-Wr nenadeJano odpotovala k sestrični v Ormož — vendar ga je neki bolje rečeno škrat, nagovarjal, naj poškili še enkrat, in če s °na, naj se dela, kot da je ni. pa 9a imela na očeh- še bol> kot 90SP°da Profesorja Co' «3 Se^e ljubeznivo rokoval s konzulom, gospoda, kije zanese/ v tML-eniin naveličani svet konček razburjenja, kanček prepiha, go-Ban 9 ' ^ak° smešno izgovori! tisti »lanjam še" in se ustavil z očmi Jti' 90sP°da. ki je še pred nekaj urami gledal zemljo kot melono, ko Je njej odtekal čas v nagačenega mačka na peči, v retuše Pošm? zurnalov, ki so se do petrovske pošte premetavali v številnih n'h vrečah. hila ed,em ko sta se odšla gospoda okrepčat v gostilno, je prvič za-Pogled. Rahla rdečica ji je preplanila lice, za hip je videla nasršene obrvi in divje ljubosumje, videla je, kako bo zvečer So '^^^Sodaj prilomastil, dvignil opasač in jo nabit kot živa! in če bo Ja Ponorel, ji bo grozil celo z revolverjem. b^ui^°bre P°^ure sta se stratostata brez večjih ceremonij napoti-k' J'ma ze pripravlja velik sprejem. Tilda je zadnjič ošinila ^nnB^a Profesorja, tudi on ji je vrni! pozdrav, z roko ji je da! komaj sp6| znamenje, ki ga pa je ona razumela, in ko je belkasti crysler s>lutirai°POtal' se Je orožniški narednik Fuss zadnjič postavil v pozor, bo Osd.S8 zavrtel na petah in dal množici vedeti, naj se razide, sam pa nekaj časa, da se uredi tovorni list in zapečati vagon. bko zvezd, bi bil pravcati dan. Dvoje likerjev, ki so ji raz-sk- bko dovolj, da se ji je sprostita domišljija: medtem ko je ^al^' Zaselke in se izogibala psom, sta gospoda stratostata že ^siSr J*0?' Ormožu, Tildi se ni niti sanjalo, da jim pošteno nagaja Morajo da bencin, ki so ga dotočiti, enostavno ne gre v motor, da ga dlef -t' s steklenico, sezula se je, da si zaradi višjih pet ne bi %/(a :nenJ’ Sl spodrecala krilo in razpustila lase, njena rumenkasta ■je pQie nosila bolj po zraku kot po tleh; namenil mi je štiri poglede, Vala- veliki profesor z medvedje mačjimi očmi se je naučil Pamet 6e se mu pravočasno javim, me še lahko pokliče so pršele, kolovratile, se objemale, prestopale in bn n^le’ sl„onske gume; prebujata je pse, ki pa se niso zaletavali va-Priklicala v spomin samostansko šolo ter nekega bed-f:^blia/ ct k' Ji Je nekoč davno morda iz pijanosti ali pa iz ljubezni ‘ s’opala. ^ihl'^Ol enaJstih je bila že v postelji. Nered v sobi je ni preveč $ Zarnon^^ka Je pobrala in ga dala na svoje mesto, mož pa je ze pernico- Zakopala se je pod odejo in nekaj trenutkov ™bn otroške fo t s spleti s? se obiskovalcem predstavili tudi elani Vogled s? ^»ic^kih plesov in prikazom običaja »kak s® kruk. $ V«. Gostitelji pa so presenetili obiskovalce tu ‘n POgačami’ Jože Graj kulturna obzorja PRIDOBITEV POKRAJINSKEGA MUZEJA Že prislovično velja, da je Prekmurje osiromašeno, predvsem kar zadeva premično kulturno dediščino. Vzrokov za to, zdaj že splošno znanih, ne kaže ponovno postavljati v ospredje, bolj smiselno je, da to kar je še ostalo, ohranjamo. Naloga, ki si jo je zadal Pokrajinski muzej, namreč, pridobiti čim več predmetov za stalno zbirko, pa se počasi konkretizira. Ena od zadnjih pridobitev je pred mesecem odkupljeni koncertni klavir Bbsendorfer. V kulturnozgodovinskem fundusu muzeja je že nekaj inštrumentov (trobila), upravičeno pa je seveda nadaljevati z zbiranjem muzi-kalij, saj glasba pravzaprav predstavlja eno od pomembnih področij v umetnosti in torej v kulturni zgodovini nasploh. Vprašanja, povezana z glasbenim življenjem Prekmurja, razen seveda tistega, kar se veže na ljudsko glasbo, so premalo znana in raziskana. Zato je že najbrž skrajni čas, da začnemo razmišljati o vključevanju in raziskovanju glasbenega življenja pri nas, četudi se zdi to dokaj težka naloga, saj je glasbena ustvarjalnost skozi zgodovinska obdobja v Prekmurju zavita v temo. Gotovo pa je, da se bo sčasoma izoblikoval strokovni kader oz. raziskovalci, ki nam bodo vendarle osvetlili, kakšno je sploh bilo glasbeno življenje Prekmurja skozi čas. Da je glasba vendarle imela vidno vlogo v kulturnem življenju, pričajo upodobivte na freskah (Turnišče, Martjanci), slikah in še kje, najbolj pa vsekakor ohranjeni inštrumenti. V ta okvir lahko pritegnemo tudi koncertni klavir Bbsendorfer. O njem ne vemo, kdo naj bi ga imel najprej, toda glede na ime izdelovalca in kakovost bi že bil dovoljen sklep, da ga je imela v lasti kaka imenitnejša hiša. Pozornost zbuja že samo ime izdelovalca. Gre za znamenito dunajsko hišo Bbsendorfer, ki je še danes pojem za kakovost klavirjev. Inštrument ima t. i. dunajsko mehaniko, s slonovo kostjo prevlečene klavirske tipke, detajli ohišja pa razkrivajo nekaj značilnih poznobiedermajerskih elementov. Klavir je v takem stanju, da zahteva resno restavratorsko delo in uglasitev, nemara pa bo po restavraciji še lahko služil svojemu namenu. Ob koncu velja zapisati, da je muzej pri zbiranju in odkupih dokaj omejen, predvsem zaradi skromnih sredstev namenjenih I Koncertni klavir Bbsendorfer v Pokrajinskem muzeju v Soboti, odkupljen ob pomoči LB, POMURSKE BANKE (Foto: Boris Orešnik) za odkupe muzealij. Zato smo zaradi pomoči, ki jo je namenila LB, POMURSKA BANKA za odkup tega klavirja, še posebej veseli, saj se je izkazalo, da je to lahko zgled tudi pri drugih in podobnih akcijah. Tako in podobno sodelovanje je v svetu že utečena praksa, seveda pa pred- vsem pri firmah, ki kaj dajo nase. Kaže se torej upanje, da se tudi v kulturi v teh, za nas dokaj nenaklonjenih časih, da marsikaj ohraniti ob pomoči pokroviteljev. LB, Pomurski banki za njihovo pokroviteljstvo in zgled še posebej hvala in zahvala! Janez Balažič KULTURNI IN BRALNI TABOR V Redicsu mladi iz treh dežel V teh dneh se v madžarskem Redicsu končuje kulturni in bralni tabor, na katerem se je zbralo prek 60 mladih iz romunskega kraja Csikszerda, iz Pomurja in domačinov. Na taboru, ki ga je organiziral kulturni dom iz Redicsa, so se mladi seznanjali z ljudsko kulturo in zgodovino ter poslušali predavanja, na katerih so govorili o umetnosti. Srečali so se tudi s pesniki, pisatelji in drugimi umetniki. En dan dvanajstdnevnega druženja so preživeli tudi v Pomurju. Med drugim so obiskali muzej v lendavskem gradu in si ogledali genterovsko dvojezično osemletko. se v kološevem objektivu P-NDAVSKA PRED NEVIHTO — Če bi se dandanes zbirali tako grozeči oblaki nad lendavskimi LENDAV svojčas Hancova, Holcmanova in druge hiše ob Lendavski cesti, bi se tisti, ki bloki, na mestu, J d gotovo podvizali. Kajti okoli pomurskega središča je še vedno dovolj ži- so zadolženi za o^ kaferih plodove oziroma pridelke je vredno zaščititi. Nekoč pa je bilo bitje zvona tisto, tnih in drugi po J. .-0 uj^0> kajti zvoniti po toči, je kot vemo (tudi iz pregovora) prepozno, ki je opozarjalo na j l lica na sliki je zaradi grožnje temnih oblakov v odzadju povsem prazna, čeprav Sobočanci Lendavska u treska predvsem takrat, kadr pride neurje z dežjem iz Babjega kota — to je seve-pomnijo, da zares J gobote. Ulica na Kološevi sliki pa je severovzhodna vpadnica, ki ima dandanes rozahodnega dela nznačuieio io stanovanjski bloki z lokali v pritličjih in povsem drugačnim utripom, povsem drugo podono. j B. Bavčar kulturni koledar PRIREDITVE GORNJA RADGONA -V soboto, 18. avgusta bo s promenadnim koncertom n» sejmišču nastopila godba na pihala iz Gornje Radgone. Koncert se bo začel ob 9.00. GORNJA RADGONA -Ob 15.00 bo nastopila folklorna skupina iz Ingolstadta (ZRN) in predstavila bavarske ljudske plese. RAZKRIŽJE - V nedeljo, 19. avgusta, bodo na Razkriž-ju tradicionalne kmečke vaške igre, v katerih predstavljajo ljudske običaje in navade s tega območja. Igre se bodo začele ob 14.00. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava Pridobitve 1988—1990 za stalno zbirko Galerije kulturnega centra. Razstavljajo: Franc Mesarič, Edo Murtič, Bogdan Čobal, Jože Kološa, Mehmed Zaimo-vič, Uli Seider, Dragica Čadež, Slavoliub Radojčič, Sandi Červek, Stefan Galič, Marjan Gumilar, Jože Horvat-Ja-ki, Lojze Logar, Ignac Meden, Nikolaj Beer, Vlado Potočnik in Jože Denko. V Galeriji je odprt tudi prodajni oddelek. LJUTOMER - V galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava del iz stalne zbirke in del, ki so jih različni slovenski in jugoslovanski umetniki ustvarili na slikarskih kolonijah. MURSKA SOBOTA — V pokrajinskem muzeju je na ogled razstava stalnih muzejskih zbirk. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so na ogled akvareli avstrijske umetnice Ulrike Therese Ra-ab-Pammer. LENDAVA - V muzejskih prostorih na lendavskem gradu je še vedno razstavljena bronastodobna naselbina Olo-ris, v galeriji pa razstavljajo svoje risbe osnovnošolci. knjige Uspešnice tega tedna v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti: Maksim Gorki: IVANČEK BEDAČEK (Mladinska knjiga); Daniela Steel: ZVEZDA (Mladinska knjiga); Damir Kerin: SADJE V NAŠI PREHRANI (Kmečki glas). Osnovnošolski vzgojno-izo-braževalni zavod Murska Sobota, Trstenjakova 73, razpisuje na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosto delovno mesto: učitelja glasbene vzgoje, PRU, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas. Začetek dela po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa na tajništvo OVIZ, Trstenjakova 73, Murska Sobota. Stran 9 utrip življenja. Iskanje izgubljenega morja Če ti kar naprej delajo škodo . Bad Tatzmannsdorf — zdravilišče miru Za obisk zdravilišča Bad Tatzmannsdorf smo se odločili povsem po naključju — bilo je pač najbližje glavni cesti, ki pelje proti Nežiderskemu jezeru. Le nekaj kilometrov naprej od Obenvarta zavijete desno in se po preprosti, a urejeni cesti peljete skozi gozd, nato se spustite nizdol in že se znajdete v čudovitem malem kraju. Urejene stare stavbe, povsod opozorila, da se ne smete peljati hitreje kot 30 kilometrov na uro, polno zelenja, cvetja in ... miru. 370-letna tradicija Prvi občutek, ki vas prevzame, je, da ta kraj nikoli niti ni bil kaj drugega kot zdravilišče. In res je tako. Bad Tatzmannsdorf ima bogato skoraj 370-letno tradicijo. Zdraviliški center je seveda sodoben, nova je tudi cerkev, vendar to celotne podobe kraja ne spremeni. Od trinajstih hotelov sta le dva pod upravo hotela, in sicer KURHOTEL in hotel BATTHYANY (vendar tudi ta nista betonska mogotca). V teh stane enoposteljna soba z zajtrkom od 500 do 600 šilingov, v drugih pa že od 174 šilingov dalje. V naselju je tudi 13 hiš, ki imajo napis »Pension«, kjer stane enoposteljna soba z zajtrkom od 130 do 250 šilingov. Kar 19 hiš oddaja turistične sobe, cena pa je od 120 do 210 šilingov — torej kar zmerne cene. Precej dražje so razne zdraviliške storitve, zanimivo pa je, da imajo v program vključene tudi bioenergetske vaje. »Črno zlato — blato« — tako imenuje zdravilno blato, ki ga uporabljajo v terapevtske namene že več kot sto AO Huabu 'm. unterhaltsamer AUSFLUG I O TAUmANNSDORFER ... AUGSBURG % 4 __ T6^300- 19^ Kar imamo v Pomurju (termalne vrelce), pogrešajo v Bad Tatz-mannsdorfu. Pri nas pa bi potrebovali nekaj njihove iznajdljivosti. hrt jeltvn n Tudi smetarji so (le) ljudje O delavcih Snage, ki opravljajo dokaj težko in naporno delo, njihovi rezultati pa so nenehno na očeh javnosti, velja gotovo spregovoriti kaj več. Posebno zato, ker marsikdaj v praksi premalo vrednotimo njihov učinek, občani pa bi morali pokazati več spoštovanja do teh delavcev, ki nenehno skrbijo za naše čisto in zdravo okolje. Kaj bi se zgodilo, če nekaj časa ne bi odvažali odpadkov in smeti, si lahko le mislimo. Zato je treba še posebej pohva SMETARJI NA VSAKODNEVNEM OBHODU - Posodo za smeti delavec pritrdi na dvigalo sodobnega vozila, ki odpadke odpelje na odlagališče. Seveda pa mora smetar nič kaj lahke posode prinesti do cilja. Foto: M. Jerše. liti smetarje, ki morajo svoje delo opravljati v vsakem vremenu, naj pada sneg ali dež, pa naj bo vročina . . . V delovni enoti Snaga podjetja Komunala v Murski Soboti je trenutno zaposlenih 19 delavcev. Svoje pomembno poslanstvo opravljajo predvsem v mestu Murska Sobota, poleg tega pa še v Martjancih, Mo- Bad Tatzmannsdorf se lahko pohvali že s 370-letno tradicijo. Še danes odlikuješ to zdravilišče predvsem prijetna domačnost, zelenje in cvetje, ne pa ogromne hotelske stavbe. let. Bad Tatzmannsdorf je zdravilišče za srce in ožilje, revmat-ska obolenja, obolenja hrbtenice, ženske bolezni, obolenja dihalnih poti, presnovo in prebavne motnje. Vaše zdravljenje se začne že doma Takšen je moto podjetnega lastnika turistične agencije Marcu Sodi, ki organizira prevoze gostov od hiše do zdravilišča. Ponudba je namenjena predvsem Dunajčanom, ki morajo plačati le 230 šilingov, pa bodo brez težav in nervoze prispeli v zdravilišče. Ta agencija organizira tudi številne izlete, prireditve, predstave in koncerte, prav tako učinkovita pa je gradiščanska potovalna agencija. Svoje prostore ima le kakih sto metrov naprej, goste pa za malo denarja popelje na nekajurne ali enodnevne izlete po Štajerski, Gradiščanski, Madžarski, pa tudi po Pomurju. Poleg tega sprejemajo umazano perilo za čistilnico (či- ravskih Toplicah in Beltincih, od koder odvažajo hišne smeti, za zabojniški odvoz pa so poskrbeli po vsem Prekmurju. Njihov delavnik se začne zelo zgodaj zjutraj, največkrat ob pol šestih, traja pa do 14. oziroma 15. ure, pač odvisno od naročil in dnevnih potreb. Zanimivo je, da so pri odvozu hišnih smeti prešli na nov način, ki je plod tesnega sodelovanja z avstrijsko firmo Roth, ki jih je zagotovila celotno opremo; od posod do posebnega tovor njaka. Poskusna doba bo trajala približno pol leta in takrat se bodo dokončno odločili za sodoben način odvoza odpadkov, ki omogoča lažje delo zaposlenim, ne gre pa pozabiti tudi na velik poseg v okolje. Trije tovornjaki soboške Snage odpeljejo dnevno v povprečju okrog sto kubičnih me sto zares) in pralnico in sposojajo kolesa. Za Gradiščansko pravijo, da je raj za kolesarje in ljubitelje narave, saj imajo urejenih kar 5000 kilometrov kolesarskih poti. Ena uspešnih potez iznajdljivega vodstva zdravilišča je tudi posebni program terapije za otroke. V šestih penzionih so se specializirali za sprejem otrok, ki v zdravilišče ne bi prišli na zdravljenje, ampak prej na okrepitev zdravja in navajanje na zdrav način življenja. Turistična zanimivost je tudi »muzejska železnica«. Gostje se lahko zapeljejo po stari železniški progi in s starimi vagoni, na čelu z originalno parno lokomotivo od Oberschtitza, skozi Bad Tatzmannsdorf in do Oberwarta. V središču zdraviliškega naselja je tudi muzej kruha, kjer je razstavljeno staro pekarsko orodje, seveda pa si lahko v prodajalni tudi kupite dišeče pekarske dobrote. Še en muzej moramo omeniti, to je muzej na prostem s prikazom starega naselja v bližini športnorekreacijskega centra. In kar nas je še posebej prijetno presenetilo — izdajajo tudi posebno publikacijo KURPOST — revijo za Bad Tatzmannsdorf in njegove goste z barvnimi fotografijami, pa tudi kritikami. Bernarda B. Peček trov odpadkov, pri čemer so vračunane tudi hišne smeti. Vsak izmed tovornjakov pa odpelje na odlagališče vsaj dvakrat dnevno, pri čemer se z za-bojniškim odvozom nabere od 300 do 400 kubikov odpadkov. Poleg tega imajo 2 tovornjaka v rezervi, če bi nastal kakršenkoli zastoj. Zdaj že razvrščajo odpadke, kot so steklo, papir in drugo, kar jim omogočajo sodobne posode. Odvoz komunalnih odpadkov za vse Prekmurje Če povemo, da je znašal povprečni osebni dohodek delavcev Snage podjetja Komunala v Murski Soboti za mesec junij okrog 4500 dinarjev, potem je treba razumeti določene probleme, ki se pojavljajo. Ne dovolj spodbujen smetar in pomanjkanje opreme sta namreč marsikdaj kamen spotike, zato bi sleherna stranka morala pokazati več spoštovanja in boljši odnos do teh delavcev. Kljub vsemu pa v soboški Snagi snujejo nove načrte, s katerimi naj bi v Murski Soboti in vsem Prekmurju zagotovili resda čisto okolje, za kar se vsi zavzemamo. Med drugim načrtujejo razširitev delovne enote, po občinskem odloku pa naj bi celotno Prekmurje zajeli v reden odvoz komunalnih odpadkov, da se divja odlagališča ne bi še naprej širila. Za vse to pa seveda potrebujejo ustrezno opremo, za kar naj bi zagotovili potrebna sredstva tudi porabniki komunalnih storitev. Šele tedaj si lahko obetajo hitrejši razvoj te dejavnosti, ki je gotovo širšega družbenega pomena. Milan Jerše Ceste v Pomurju ostajajo odprta rana, pa naj bodo republiške, občinske ali krajevne. Brez pomoči krajanov marsikatere ceste sploh ne bi bilo in veliko krajev bi ostalo kar odrezanih od urbanih središč. Tudi na Goričkem v krajevni skupnosti Kuzma—Grad so vaščani sami zbrali denar za vzdrževanje občinske bližnjice, ki povezuje ta dva kraja. Toda to je bilo že pred dvema letoma, ko je cestno podjetje iz Murske Sobote izkopalo jarke, pobralo denar in za sabo pustilo več škode kot koristi. Izkopano zemljo so namreč brez dovoljenja vaščanov razvozili kar po okoliških zemljiščih in s tem ravnanjem povzročili pre cej hude krvi med prizadetimi. Po dveh letih je cesta postala še bolj zanemarjena, krajani pa se še niso pomirili in sprijaznili s površnim ravnanjem cestarjev. Franc Krpič, ki smo ga obiskali v Kuzmi, trdi, da so največ škode naredili ravno na njegovem posestvu v Slivnjekovi grabi. Rob ceste ni vzdržal čiščenja jarkov s težkimi stroji in cesta je počila. In ker so cestarji izkopali le zgornji del jarka, prepusta pa ne, se je začela v jarku in na cesti nabirati voda, ki je odtekala čez cesto v razpoko. Namočena zemlja pa je drsela na Krpičevo zemljišče. Ker je omenjena cesta edina povezava med goričkimi kraji, jo je Franc za silo usposobil. Lani so na krajevni skupnosti POVABILO V.. JERUZALEM Sobotni ali nedeljski sprehodi postajajo vedno bolj modni. Peš, s kolesom (zadnje čase so priljubljeni gorska kolesa) ali kako drugače, vendar pa od-vsetujemo avtomobil. Tokrat vas vabimo v Jeruzalem. Izho-- diščna točka je mesto Ljutomer. Najprej se odpravimo proti Ormožu in že takoj, ko prečkamo železniško progo, nas čaka prijeten postanek pri ribnikih. Nekdaj je bilo to mestno kopališče, sedaj pa ostaja le izletniška točka, saj pot vodi ob ribnikih skozi gozdove, tako da je kljub poletni vročini dovolj sence. Ko smo obšli ribni- Sindikalne trgovine do jeseni? Čeprav je sindikat že do sedaj organiziral prodajo ozimnice in drugih živil (v zadnjih letih tudi mesnih izdelkov in podobnega), pa je bilo blago vseeno nekoliko dražje, saj so trgovine vračunale v ceno tudi svoj dobiček. Zato so se pri svobodnih sindikatih odločili, da vzamejo stvari v svoje roke in ustanovijo »konzumne zadruge«. Tudi v občini Gornja Radgona so že sprejeli akt o ustanoviteljstvu zadrug, po seji sindikalnega sveta pa bodo začeli zbirati podpise soustanoviteljev. Računajo, da bodo postala vsa večja podjetja soustanovitelj, in sicer bi bil njihov delež enomesečna članarina članov sindikata v njihovem kolektivu. Tudi podjetja so namreč zainteresirana, da se uredi prodaja blaga po cenejši ceni, saj nekatere že motijo ti. »leteči trgovci«, ki pripeljejo blago kar na sredo tovarniškega dvorišča. Člani sindikalnih zadrug bi bili vsi člani svobodnih sindikatov, v posebnih trgovinah pa bi lahko kupovali blago po 7 — do 10 odstotkov nižji ceni. V gorneradgonski občini upajo, da bodo do jeseni uspeli najti ustrezen prostor. bbp »Svinjarija, ki so jo pripeljali na moje zemljišče iz Doliča, sodi na s* tišče,« pravi Franc Krpič in dodaja, da so krajani Kuzme in Grada navezani na »svojo« cesto. ponovno zagotovili denar za ureditev ceste. Soboško cestno podjetje naj bi naredilo škarpo ali pilote, vendar je še vedno vse po starem. Cesta ni urejena, po Kr-pičevem posestvu pa so položili 15 metrov betonskih korit, po katerih naj bi po hribu odtekala voda z zgornje strani jarka skozi končno urejen prepust. Toda bilo bi prelepo, če bi tudi bilo tako. Ker cestarji niso poskrbeli za ustrezno podporo peščenega nasipa, je voda ob dežju znova porinila zemljo po hribu navzdol. Franc Krpič je že čisto obu- ke, se ponovno znajdemo na glavni cesti in slab kilometer naprej je odcep proti Jeruzalemu. Po strmem klancu pridemo najprej do Železnih Dveri. Žal je dvorec v takšnem stanju, da ga je nemogoče obiskati, vendar pa se nam hkrati odpre čudovit pogled na vinograde, ki nas bo spremljal preostali del poti. Cesta se namreč vijuga med njimi, se vzpenja vse do 'prvega večjega gostišča. Nekoč, v davnih časih bi vam priporočal postanek pri razglednem stolpu, ki pa ga žal ni več. Žal zato, ker ste ob le- KRAJEVNA SKUPNOST LIPOVCI Mrliška veža V krajevni skupnosti Lipovci so bili v teh poletnih dneh zelo aktivni. Lotili so se namreč nadaljnje gradnje mrliške veže na pokopališču in razširitve telefonskega omrežja, obe zahtevni Mrliška veža v Lipovcih v gradnji. naložbi pa sodita v okvir dogovorjenega novega referendumskega programa. S pripravljalnimi deli pri gradnji mrliške veže so začeli že lani in so stala 14.000 dinarjev. Letošnja gradbena in elektrikarska dela ter strešna konstrukcija so stali okrog 222.000 dinarjev. Predvidevajo, da bodo do konca letošnjega leta v mrliško vežo postavili še okna in vrata ter uredili fasado. v1"*' Poleg gradnje mrhpOte^V nulih dneh v stega dela pri razširitvi tele ’ po® / ja v sodelovanju s :ani Murska Sobota. Med* je je namreč veliko za®®^ spodmjstev, na no Pd0 v bila še 103. Tako bP je t^ f. dolgoročno rešili vp pan, saj so mu pred kra*1®. nameček začeli na njegov stvo vczit’ še odpadke z g .. :0 ča v Doliču, kjer P?s^starjein cesto. Sprašuje se, ah c .^j resnično ne more nince » r n prste in kako dolgo se jn nas še dogajale take nap se zapravljal denar občano morajo za vsak dinar zelo oa Ali sploh kdo nadzoruje ^n8. cesti, pa tudi delovodje i pj šanje cestarjev do ^rNah0]i’tež; bomo navadni smrtniki ko izvedeli. H juhnov Foto: Nataša Ju® Pem vremenu Pomurje videih da bi ga imeli na dlani, pog'e° Pa je segel vse do Blatnega jezera. Tudi postanek v gostišču Jeruzalemu se splača, pa ne^ radi okrepčila, pač pa žara® majhnega parka, kjer si lan* ogledate nekatera redka dre,, sa. Skoda, da ni podrobne]^ opisov (ki so nekdaj bili), da se bolje seznanili z dreves^ floro. To gostišče je pravzap)" na križišču, kjer se cesta cep1 dve smeri. Po prvi (če zavijete levo) vas bo pot pripelji , Vinskega hrama (še eno gos ce), če pa zavijete v desno, P vas bo vodila najprej stišča na Maleku in do znan Taverne, od tam pa (to P3^:. območje občine Ormož) v co Svetinje in do Ivanjkov ’ od koder se lahko ponovno ° pravite v Ljutomer. ->e Izlet je primeren za star J m mlajše, saj ni preveč nap ren, obenem pa je ob pot' ko možnosti za oddih in tek, da se bo še tako slab b° ali kolesar oddahnil. Dušan Lopam^ in telefonij3 • bi Naslednje leto, ko naJ jo z!• m- dali namenu, pa ti še zvonik in kupit' zv jos" vijo mrliške veže bodo konskim predpisom- VESTNIK utrip življenja POLETNO POTEPANJE Na otočku sredi močvirja utrdba kneza Pribislava V Kanadi bogatejše, tu pa lepše sin ?etno Potepanje okoli Balatona me je zane-sreti' V kraJe’ Kier je bila nekoč (v 9. stoletju) slav' p0^v'rJa utrdba slovanskega kneza Pribi-aavkr- Za °bmočje sedanjega Malega Balato-živel • 'n' mesteca Zalavar. Tu sta nekaj časa q ..a. ln delala tudi prosvetljenca — svetnika kar' jln, Metod. Obiskovala sta tudi naše kraje. Po n- azuiej° nekatere cerkve, poimenovane PrejJlma’ Pa tud‘ nekatere ulice. No, pa se naj- v Zalakaros, kjer sem imel stalno ba-im a kraj omenjajo že zapisi iz leta 1254 — z tlača°m Korus. Tu so v 13. stoletju živeli grajski D1- Dvakrat je bila vas v kraljevski posesti. s^a Je bila tod radodarna, še posebej pa so v0; ',za vinograde na gričih okoli vasi. Se pred pot °Je v tem kraju živelo le 700 prebivalcev, ojte pa so 'eta 1962 pri iskanju nafte naleteli se j/ptalno vodo, bogato z minerali. Od takrat tudjnst®v’'0 prebivalcev močno spremenilo, pa sgj ■P^oba vasi, ki je danes mesto z okoli 10 ti-kater . a'c>- Zgradili so kopališče, na območju zen je različnih bazenov, pa še pokrit ba-30qqJ 'ahko ob slabem vremenu sprejme okoli koParApa'cev- Zalakaros je najmlajše termalno milijo e na Madžarskem, letno ga obišče blizu preiskovalcev. Analiza termalne vode je "'m k a’ da Je podobna najbolj znanim termal-ga {m Palcem v Evropi. Iz tega lepega kraja, ki izleti v e bo'j odkrivajo tudi naši ljudje, so lepi števju n?ravo, tu je tudi jahalna šola, pa seveda Pincah6 K?rde- Ce bi kdaj odprli mejni prehod v le nUr bl nam bilo kopališče zares zelo blizu — °ko1' 30 kilometrov uu i' a »»te« ‘ | Na mestu, kjer je v 9. stoletju stala utrdba kneza Pribislava in kjer sta nekaj časa živela Ciril in Metod, je madžarska vlada leta 1985 postavila spomenik. Odšli so za večjim kosom kruha, ki gaje ponujal razvitejši svet — kdor je bil pripravljen pljuniti v roke in se podrediti tudi delovnim navadam razvitega sveta. Ljudem iz pokrajine ob Muri to ni bilo težko storiti, zato so skoraj vsi postali sčasoma premožnejši, kot so bili doma. Toda vseeno se radi vračajo tudi v rodna gnezda, da okusijo pravi domači kruh. Tako smo te dni lahko videvali v Pomurju številne izseljence in zdomce, ki so prišli domov na dopust. Klicu domačega kraja se nista mogla odpovedati tudi Ludvik in Cilika Časar iz Markovec, ki sta pred 21 leti odšla v Kanado. Ob bežnem srečanju nam je Ludvik povedal, da je mislil iti na tuje le kot turist. Šel je namreč na obisk k bratu, pa potem ostal kar tam in se zaposlil pri kanadskih državnih železnicah. Po šestih mesecih je prišla za njim tudi žena. Živita v kraju Winnipeg, kjer je kakšnih 130 slovenskih družin, med njimi četrtina iz Prekmurja. Ludvik in Cilika sta srečna in vesela, ko se iz Kanade za nekaj časa preselita v rodni kraj. (Foto: J. G.) Imajo slovenski klub, kjer se večkrat zberejo, zapojejo slovenske pesmi, zaplešejo v ritmu polke in "sij §tefmest“ je sto let pozneje prvi madžarski ? Djj 'an Postavil opatijo. V spomin na to so le-’% zaP"stav>li spominsko ploščo. V ozadju so X trai i a dela pri odkopavanju opatije. Dela ’jaia pet |et Pri spomeniku Cirilu in Metodu Kot sem že omenil, je imel v devetem stoletju na otokih sredi močvirja svojo utrdbo slovanski knez Pribislav. Zemljišče je dobil od Frankopanov najprej kot vazal, potem pa kot mejni grof. Ustanovil je svojo kneževino in branil meje fran-kopanske države, kajti na mestu, kjer je bila utrdba, je bil prehod čez reko Zala. Na otoku je bilo utrjeno naselje s cerkvijo. Pred 1100 leti, za časa vladavine kneza Pribislava in njegovega sina Koclja, sta nekaj časa tu živela slovanska meniha Ciril in Metod, ki sta širila krščansko vero in učila ljudi pisati in brati. V njun spomin je madžarska vlada leta 1985 postavila spomenik, približno na tistem kraju, kjer je bilo nekoč utrjeno naselje kneza Pribisava. Prvi madžarski kralj Štefan je 1019. leta na istem mestu ustanovil opatijo, kasneje tudi župnijsko upravo. V spomin na ta dogodek je država postavila spominsko ploščo leta 1938. V ozadju obeh spomenikov so pred nedavnim začeli izkopavati ostanke nekdanje opatije. Dela bodo menda trajala pet let. Da so v teh krajih nekoč živeli Slovani, priča tudi naziv nekaj vasi v bližini, kot denimo Zalahorvati. Nedaleč je staro mestece Zalavar, znano po pomembnih arheoloških najdbah. Če želite o teh krajih vedeti še kaj, se morate napotiti v Keszthely, v muzej Balatona, morda vas bo pot zanesla tudi okoli jezera, ob katerem je še veliko zgodovinskih najdb in krajev. Mene je pot vodila nazaj v bazo v Za-lakaroš, saj je bilo potepanja konec, čas dopusta se je iztekel. Jani D. Mlitska postaja do konca septembra ta*?1'že^\Murske Sobote ^r nia neJevoljni in i^ 0 eH dovoljin' se dela z nji- elsun" sJignain kdaj b° V me‘ Hta sKa^litskega ^. ^ilni .ot Je zna" plačali dva čitev na kabelsko tv omrežje. Te dni so dobili že tretjo položnico, vsi zamudniki pa bodo ob tej priložnosti lahko poravnali svoje obveznosti iz druge položnice. Odbor za kabelsko tv omrežje pri mestnih krajevnih skupnostih, ki ga vodi Janez Štotl, je za priklju- ^j, L6!" cehu v Turnišče, kraj znan po nekdanjem slovitem 'Shu * b|j4: .kor ne izpustite priložnost obiskati čevljarski v ,'6d^tz,,ahili,1, tovarne čevljev Planika. V njem se bo- i 0 aajdpn»^ f.° staro ohrtjo, ki je domala izumrla, saj dan-^^lial ^kdan’0 »C čevljarja, ki izdeluje čevlje. V muzeju je \ Ja čevljarjeva delavnica z vsem orodjem, ki ga je vsem zainteresiranim gospodinjstvom poslal podrobnejšo informacijo o dosedanjih aktivnostih. Iz nje povzemamo, da je že sklenjena pogodba za dobavo in montažo satelitske postaje v skupni vrednosti 310 tisoč dinarjev, rok prodaje pa je 30. septem-• ber letos. Do takrat bodo predali namenu tudi tv antene, katerih dobava in montaža bo po sklenjeni pogodbi znašala 36.830 dinarjev. Doslej je kupljenih 17.800 metrov kablov, za kar so odšteli 539.460 dinarjev, ter poravnan dolg mestnih krajevnih skupnosti za dokumentacijo, prostor za glavno postajo in antenski stolp, kar je veljalo 210 tisoč dinarjev. Preostala zbrana sredstva, to je milijardo 700 tisoč dinarjev, pa so vložena pri LB, Pomurski banki v Murski Soboti po najugodnejši obrestni meri. Ta sredstva bodo vnovčena ob predaji del, ki jih bodo razpisali konec avgusta, saj je v postopku pridobitev gradbenega dovoljenja. Dodajamo, da je doslej v M. Soboti plačalo zneske na dveh položnicah okrog 940 občanov, računajo, da se jim bo po dopustniškem času pridružilo še okrog 500 občanov iz Bakovec in Kroga, kjer je že doslej dobro stekla akcija. Milan Jerše , । g --------- AVGUSTA 1990 Novi most med Radgonama? Med najbolj aktualnimi temami pogovorov v gornjeradgonski občini je spet razbremenitev prometa v mestu Gornja Radgona. Ljudje se o tem pogovarjajo zaradi povečane gneče na mejnem prehodu in seveda skozi mesto, občinski možje pa zaradi predloga Kompasa o ureditvi starega mestnega jedra. Mesto ogroža predvsem tovorni promet, saj je ta mejni prehod bližnjica mnogim grškim in turškim voznikom tovornjakov, ki pa večkrat prevažajo tudi škodljive snovi. Tovorni promet pa nikakor ni združljiv z načrti turističnih organizacij, ki jih imajo za obmejni del mesta — za Kerenčičevo in Jurkovičevo ulico. Eden od predlogov, ki je bil zadnje dni pogosto omenjen, je, da bi tovorni promet usmerili na mednarodni mejni prehod Gederovci. Tako bi šoferji obkrožili Radgono in Gornjo Radgono in peljali iz Gederovec prek Sodišinec, Petanjec, Radene in naprej proti Ljutomeru ali pa proti Murski Soboti in Lendavi. Zaradi razbremenitve Gornje Radgone bodo tako obremenjeni drugi kraji. Torej tudi to ni prava rešitev, poleg tega pa je težko verjeti, da bo kdo lahko prisilil šoferje, da bodo peljali po daljši poti. Treba jim bo ponuditi ugodnejšo možnost. To pa bi bil le novi most. Zgraditi bi ga morali zunaj obeh mest Radgone in Gornje Radgone, torej dalje od Avtoradgone (ali v bližini), tako da bi obe mesti zares Tešili gneče in nevarnosti ekološke katastrofe zaradi razlitja strupenih snovi. Tako bi lahko še vedno uresničili načrte o gradnji velikega počivališča za tovornjake, bencinske črpalke in-)gostinskega lokala nasproti Avtoradgone, na katere so zadnje čase kar nekako pozabili. In kakšne so resnične možnosti za gradnjo novega mostu med obema Radgonoma? Skoraj nobene, če bo ostalo vse le na občinski ravni. Pomagamo si lahko le z mednarodnim sodelovanjem in finančno pomočjo. In kako nam mednarodna javnost zaupa? Glede na to, da poznajo Gornjo Radgono v Avstriji predvsem zaradi farme v Podgradu, ki ovira razvoj turizma v njihovi Radgoni, težko verjamem, da nam bodo zaupali in sodelovali. Mogoče so gornje vrstice preveč, mogoče smo šli preveč v širino. Toda besede »razbremenitev prometa v Gornji Radgoni« bodo v resnici odprle še veliko več problematike, kot pa smo jo omenili tukaj. Bernarda B. Peček TABORNIKI OB BUKOVNIŠKEM JEZERU - Že od začetka avgusta je ob Bukovniškem jezeru (Med Dobrovnikom in Bukovnico) dokaj živahno. Poleg ribičev in občasnih obiskovalcev se je tamkaj od 1. do 10. avgusta zbralo tudi 30 tabornikov odredov Veseli veter, Podlesne veternice in Črni telog iz občine Murska Sobota (na posnetku), potem pa so prišli na njihovo mesto taborniki iz občine Lendava. Eni in drugi imajo v programu učenje in ponavljanje taborniških veščin, družabne igre, izlete, taborne ognje pa še kaj. Na dolgčas še niti pomisliti nimajo časa. (J. G.) Foto: F. Matko valčka, se pogovorijo po domače in se sprostijo. V Časarjev dom skoraj vsa leta prihaja tudi naš Vestnik, tako da so na tekočem, kaj se dogaja v domovini. Sicer pa Ludvik in Cilika načrtujeta, da se bosta na stara leta, ko bosta dobila pokojnino, vrnila v Markovce. »V Kanadi je življenje res bogatejše, tu pa lepše,« nam je dejal Ciril ob slovesu. Jože Graj KOBILJE 100 novih telefonov V krajevni skupnosti Kobilje so si že nekaj let prizadevali, da bi uredili telefonijo. Telefon so imeli v vasi le štirje, od tega enega šola in enega kmetijska zadruga ter obrat Utoka. Zasebni telefon je bil samo v eni hiši. Akcije so se resneje lotili lani, računajoč na pomoč nekaterih delovnih organizacij in občine. Gradnja telefonskega omrežja za Kobilje je bila specifična, saj je bilo treba glavni telefonski kabel položiti od Dobrovnika do Kobilja v razdalji kakih sedem kilometrov. Vse to je podražilo naložbo. Kobilje, obmejna vasica, je tudi doslej složno urejalo vse probleme in tako tudi tega. Večino sredstev so zbrali s krajevnim samoprispevkom, opravili pa so tudi čez 5000 prostovoljnih delovnih ur. Tako kot v drugih akcijah, jim je tudi pri tej pomagala vojska, ki je opravila kakih 2300 delovnih ur. Pred nedavnim so za krajevni praznik opravili vsa dela in 100 naročnikov je dobilo telefon. Ti so prispevali k ureditvi telefonije še po 3000 mark. V položenem telefonskem kablu imajo še rezerve za 100 novih naročnikov, kar je po njihovem mnenju dovolj za nekaj deset let. Kobiljan-sko telefonsko omrežje sodi med najboljše, saj je pod zemljo in tako manj izpostavljeno naravnim nesrečam ali drugim poškodbam. Jani D. V rezervatu črne jelše v polanskem gozdu, edinem te vrste v Evropi, so prizadevni gozdarji lani odprli naravno učilnico. Uredili so poti, krajše in daljše, ob katerih so postavili napise, ki poučijo obiskovalca o drevesnih vrstah, ki rastejo v tem rezervatu. Postavili so tudi panoje, ki povedo vse o gozdu, o prirastku, sečnji, uporabi črne jelše. Del gozda pa so zavarovali in ga spremenili v pragozd, v katerem je prepovedana vsakršna dejavnost človeka. Zanimivo je v tej vročini obiskati to naravno učilnico, za katero marsikdo sploh ne ve. JD Stran 11 TA NARAVNO IN ZDRAVO PREHRANO - IZ PLODOV ZEMLJE IN SONCA! Rafinirano rastlinsko jedilno olje zvtjezda - tradicionalna kakovost, ki so ji zaupale že naše babice in ostaja nespremenjena tudi na poti v 21. stoletje. Rafinirano rastlinsko jedilno olje Zjezita je dobitnik ZLATE MEDALJE na letošnjem Mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sado. ZVEZDA MED OLJI - OLJE iz Tovarne olja Slovenska Bistrica Obiščite nas na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni w hali A na razstavnem prostoru št. 103. kombajni za krompir puhalniki za seno za koruzo traktorske kabine sejalnice drobnih semen Glorla sadilci sadik Sara • IZKORISTITE IZREDNE UGODNOSTI NAKUPA: • POPUST DO 30 % • POTROŠNIŠKO POSOJILO NA 6 OBROKOV ZA VEČINO IZDELKOV • UGODNE CENE gospodarska vozila iz programa Crvena Zastava, Kragujevac osebna vozila domačih izdelovalcev obnova gum po sistemu BANDAG traktorji IMT, Tomo Vlnkovlč ves program priključnih strojev motokultlvatorjl IMT, Lablnprogres avto prikolice kolesa BMX umetna gnojila, zaščitna sredstva, sew^| Zajamčen servis in rezervni deli prodaja po sistemu staro za novo. * h PANEXA VHODU LEVO! PRI GLAVNEM Izdelava in prodaja vseh vrst lakov in komponent v ca. 30.000 odtenkih! OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI OD 18. DO 26. AVGUSTA 1990 NA RAZSTAVNEM PROSTORU karate Pomurci ng seminarju v Izoli 1 ZR Nemčija SC DRUCKLUFT kombiniran mizarski stroj ROBLAND X 260 širina skobljanja 25 cm, 5 operacij SOZD industriaimport DELOVNA ENOTA LJUBLJANA, 61000 LJUBLJANA, Gosposvetska 13/1 RoblaniJ machines belgium nagradno žrebanje.' te J201'Je seminar za kara-ivmg4ajeudeleži1091 karate-!ekiie 6 članov karate mdS(V Partizana pod iravca j ,trenerJa Milana Za-'adecinoL ” ^anov karate sekcije . e®a Partizana pod vod-Jdeleženerja Jožeta Maruška. Inevno ® s.eminarja so dvakrat pod str°kovnim 'ari|v„ ^lojstrov karateja 3. emška naČa in Marjana Vitov, ki Pomurskih karatei-is, je S° °Pravili izpit za višji ,ariška°trebn° omeniti Jožeta a postal10 P?risa Baranjo, saj ti mlajših m°jstrska kandidata, »Zali T« Pa so se na izpitu iz-'k, Mati"1^ Pivec> Andrej Stolic. \a , Kues m Vesna Zadra-^itek^^.^minarja so iz-0Va|Cj d °Vanje' Pomurski tek-^Itate- 3 S° dose§B naslednje Pionirji: Škrbič % jn J0, mesto, Rues (GR) »•Ml r,: °enc (MS) šesto metlo ^nirke; Zadravec (MS) pioniiji: pivep "ia(M?, mest0- Mladinci: Ba-^rnar ° mest°- Mladinci šesto Pet° in Bočkaj (obe %°m«to. Člani: Sušeč Je mesto. B. Sušeč iEilHiTITiWnynnw!li]dTiv I 1 IZBIRA KMETIJSKE MEHANIZACIJE, AVT0M0- ■ Goldoni, vitrex, sip in droge stroje. Rada^emo vas na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji 9°ni od 18. do 26. avgusta na našem prostoru. (^k^^šču imamo našo prodajalno, kjer lahko vse leto kar je potrebno za vašo kmetijo ali vrtičkarstvo. 5 j* imamo prodajalno v Murski Soboti, Markišavska Mariboru, Ljubljanska 7. ______ OOLJOOPSKRBA NA SEJMU 'K, 7^-————, \^GllSTA 1990 BELGIJA kombiniran mizarski stroj ROBLAND K 31 širina skobljanja 31 cm, 5 operacij PRIPADAJOČE KOMPRESORJI IN ORODJE: - za mizarje - za mehanike - za ličarje - za pleskarje - za kleparje - za hobi ADLER FRIULI spa PROIZVODNI PROGRAM: • lužila na podlagi vode • lužila na podlagi topil • izolacije • nitrocelulozni premazi • poliuretanski premazi • poliestrski premazi • specialni premazi • razredčila • topila SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO ZA VASI PRODAJAMO ZA DINARJE - DOBAVA TAKOJ Prodaja, nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijskem skladišču VRHNIKA Kolodvorska 8 INFORMACIJE: INDUSTRIJ AINPORT, Gosposvetska 13, Ljubljana, tel.: (061) 314 752, Konsignacija Vrhnika Kolodvorska 8, tel.: (061) 752 129, 751 386 Stran 13 V letu evropskega turizma (Evropska skupnost je namreč leto IddO. razglasila za leto turizma) so dane ugodne možnosti za uspešen razvoj vseh turističnih dejavnosti. Pozitivne posledice ima tudi ukrep zvezne vlade, ki je v tem letu ukinila vize in celo potne liste za tuje državljane, tako da tuji turisti lahko pridejo čez mejo k nam z osebno izkaznico. S tem dokazujemo, da, vsaj s turističnega vidika gledano, pripadamo naši stari celini Evropi. Mi, turistični delavci Pomurja, in vsi, ki imamo radi turizem, bi s svojim delom in idejami lahko pravtako pokazali, da je tudi Pomurje del Evrope in da tudi tej pokrajini pripada košček evropske turistične pogače. Pomurje ima veliko možnosti za razvoj turizma: njegov najmočnejši adut je prav neokrnjena narava. Dežela štorkelj bi morala Evropi pokazati več, sneti svojo masko sramežljivosti in z Muro, geotermalnimi in mineralnimi vodami, z močvirjem in vinogradi in s svojo tradicionalno gostoljubnostjo pridobiti Evropo in njene turistične potenciale. Zato malo pobrskajmo po možnostih za razvoj turizma v Pomurju. Turistična dejavnost Pomurja je zelo odvisna od naravnega bogastva mineralnih in termalnih vrelcev. To je dalo možnost razvoja štirim zdraviliškim krajem: Radencem, Moravskim Toplicam, Banovcem in Petišovcem. V zadnjem času nastaja še en nov turistični kraj, in sicer Moravci v Slovenskih goricah. Zdravilne lastnosti vode so turistične organizacije vodile k zgraditvi zdravstvenih objektov NA POMURSKEM SEJMU! enkratna priložnost — diskontna prodaja največja izbira: moderno oblikovanih ur za vse, videorekorderji, playerji, stereo stolpi, radiorekorderji, walkmani, radijske budilke, računalniki commodore 64 s priborom, telefoni, in še veliko, veliko več ... Najboljše za vas — oglasite se na razstavnem prostoru firme Zagavec na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Zagotovo vam ne bo žal! in prenočitvenih ' zmogljivosti. Hotelska kompleksa v Radencih in Moravskih Toplicah s svojimi velikimi zmogljivostmi počasi že spominjata na turistično industrijo. Ob velikih vlaganjih v hotelske in rekreacijske objekte, kot so npr. teniška igrišča, pa so turistične organizacije pozabile na urejanje celotnega kraja in okolice hotelskih stavb. V Pomurju se edino Radenci lahko pohvalijo s parkom, ki gaje pred več sto leti zasadil ustanovitelj zdravilišča dr. Henn in ga sedaj zdravilišče lepo neguje, in pomlajuje. V turističnih krajih Pomurja je mogoče opaziti tudi pomanjkljivo ponudbo trgovine, gostinstva in drugih dejavnosti. Dodatna ponudba se je sicer v zadnjem času malo izboljšala, vendar bi jo bilo potrebno še naprej spodbujati. Za razvoj turistične dejavnosti je pomembna tudi preostala infrastruktura, zlasti ceste, saj so kraji v Pomurju s Slovenijo povezani z razpadajočo magistralno cesto Maribor—Lendava. Povezave s sosednjima državama Avstrijo in Madžarsko pa tudi niso veliko boljše. Kljub pomanjkljivostim ima razvoj turizma v Pomurju velike možnosti, ki se ponujajo ob novo nastalih razmerah povezovanja evropskih regij in odpiranju vzhodnih dežel. Prvi poskus povezovanja obmejnih dežel je bil narejen že z izdajo turističnega prospekta Panonija, ki prikazuje avstrijsko Gradiščansko, Pomurje in Žalsko ter Železno Županijo na Madžarskem. Za razvoj turizma pa ni dovolj samo prospekt, temveč so pomembni zla sti programi turistične dejavnosti. Verjetno se bo turizem v prihodnje razvijal v drugačni smeri od množičnega turizma v tako imenovani mehki obliki. Pri tem gre predvsem za drobno turistično ponudbo in specifične programe, prilagojene zahtevam različnih ljudi. Ravno za tak razvoj ima turizem v Pomurju velike možnosti. Le-te se kažejo v: — nekaterih še neokrnjenih naravnih okoljih, zlasti ob reki Muri, — v množici naravnih spomenikov, kot so: vrelci, stara drevesa, stari parki, — v kulturni dediščini: gradovi, cerkve, znamenja, arheološki spomeniki, — v neokrnjenem in čistem okolju, saj v Pomurju ni velikih industrijskih onesnaževalcev. Seveda pa so ob tem tudi dejavnosti, ki lahko zavirajo razvoj turizma. Te so zlasti neprivlačno monokulturno kmetijstvo, velike farme s svojim smradom in odplakami, onesnažene površinske vode, divja odlagališča odpadkov, neurejene cestne povezave in podobno. Usodnega pomena za razvoj turizma v prihodnje bo gotovo skrb za čisto in zdravo okolje, ne samo v turističnih krajih, temveč tudi v njihovi širši okolici oz. Pomurju. Naravne danosti, ki jih v Pomurju imamo, bi lahko bile nova turistična ponudba zlasti za na-ravnoslovni in avanturistični turizem. Pri tem mislim zlasti na Muro, ki ima v Sloveniji od velikih rek še edina skoraj naraven tok z vsem razstlinskim in živalskim bogastvom. Pogoj za razvoj turizma ob Muri je vsekakor ustrezno zavarovanje njenega najlepšega dela z razglastivijo krajinskega parka Mura in izboljšanjem kakovosti te reke. Predvidene elektrarne na Muri bi seveda to možnost uničile. Turizem ob Muri bi se lahko razvijal v dveh smereh: 1. športnorekreacijska dejavnost: kajakaštvo, čolnarjenje, spusti po Muri, 2. naravoslovni turizem z obiski sveta ob Muri, opazovanje živali, zlasti ptic, redkih rastlin, ribištvo, naravoslovna fotografija in podobno. Druge možnosti razvoja turi- POMURJE - DEL EVROPSKEGA TURIZMA Tudi to je del turistične ponudbe Pomurja. stične dejavnosti se ponujajo v vinorodnih okoliših Slovenskih in Lendavskih goric s prekrasnimi razgledi po Panonski nižini. Pogoj za to so spet ceste, ki pa so tu delno že urejene. Za razvoj turizma so možnosti tudi na sicer umetnih, a vendar jezerih v Gajševcih, Negovi, dalje Blaguško, Ledavsko in Bukovniško jezero. Na žalost se ob teh jezerih ne dogaja veliko, čeprav možnosti za to so: npr. čolnarjenje in jadranje na večjih (Gajševci, Ledavsko jezero) in kopanje v manjših jezerih. Naslednjo obliko razvoja turizma vidim v obiskovanju objektov kulturne dediščine, ki pa so razen cerkva v zelo slabem stanju. Gradovi s svojimi parki propadajo že 40 let, sedaj pa jim grozi popoln propad. Obnova gradov in primerna vsebina v njih bi lahko bistveno obogatila turistično ponudbo. Kar se tiče dediščine vrtne umetnosti, smo imeli ob gradu v Črncih prvi baročni vrt na Slovenskem, ki bi ga bilo vredno rekonstruirati. Drugo poglavje so objekti kmečkega stavbarstva, ki so že skoraj propadli, kljub temu pa bi bili vredni obiska, če bi vsaj nekatere usposobili za turistično dejavnost. V tej smeri bi lahko potekal tudi kmečki turizem, ki sedaj raje izbira med mnogimi stavbami, ki so že estetsko neprivlačne. Podobno velja tudi za tehnične spomenike, kot so jezovne stavbe in mlinski objekti. Tudi ti so po nacionalizaciji večinoma propadli. Tu mislim predvsem na mline na Muri, ki so razen enega vsi izginili. Zanimivo bi bilo razmišljati o rekonstrukciji vsaj enega plavajočega mlina, ki bi lahko bil namenjen opravljanju gostinske dejavnosti in produkciji električne energije, (npr. Babičev mlin na Muri). Druge oblike razvoja turizma se ponujajo tudi s čedalje večjim razvojem alternativnega kmetijstva po bioloških načelih. Prave biološke kmetije s prodajo hrane na domu so za razvoj turizma prav tako zelo privlačne. Konjereja je bila v Po^ svojčas močno razvita, । je praktično izginila in im .z. na območju Ljutomera. KM' ške prireditve in možnost naj konj vsaj v večjih turistični'i jih bi ponudbo gotovo P°P le. . Iz vsega navedenega je ti, da je možnosti za Pes‘r°iif nudbo veliko, vprašanje J L usmerjanju investiranja m' lavi dobrih turističnih P' mov ter tako ustrezni P0" na turističnem trgu. Razvoj turizma ne nOtit-Ijiti le na zagotavljanju pf fJ venih zmogljivosti, amPaK upoštevati vse naravne ustvarjene danosti jpi tudi spretnost ljudi, ki bi J znali ponuditi. . v po- Ne nazadnje imajo ve men za razvoj turizma V , gandni materiali, kot so P ti in vodniki, ki pa jih n8 • nimamo ali pa so neustrez teksti’^ RADE BAKK^ Bližali so se božični prazniki in z njimi upanje, da bodo Madžari razpustili njihovo brigado in jih poslali domov. Upanje na svobodo jih v resnici ni nikdar zapustilo; bilo je v srcih in na jeziku, zdaj bolj, potem manj! Tako mogočno kot pred prazniki pa še ni bilo. Odvetnik Bakarič je celo vedel za dan odhoda. Novico je ime! iz majbolj zanesljivega vira*. Žal je minil tudi ta najbolj nestrpno pričakovani dan, ne da bi se v pisarni karkoli premaknilo. Povrh je pritisnila zima. Kljub mrazu brigada noben dan ni izostala od dela. Nekajkrat so morali na pot celo v nedeljo. Gazili so po globokem snegu, oster severovzhodnik jim je bril obraz, od mraza so jim otrpniti prsti, na obrvih in trepalnicah se je nabral srež in zeblo jih je v noge, da so na letališču kar naprej poplesavali in se skušali ogreti. Po domu in družini ni nihče bolj hrepenet kakor Glattstein, čeprav je izmed vseh ujetnikov v brigadi užival največje prednosti. Skoraj vsak drugi dan je bi! >bo!an<, da je lahko izostal od dela. Kadar pa je mora! na letališče, se ni pri delu nikdar pretegnil. Naslonjen na lopato ali na rovačo je strmel v daljavo, kadil viržinko in sanjaril o svoji družini in trgovini. Delal je samo takrat, kadar se je mudil na letališču poveljnik; pa še takrat samo toliko časa, dokler je bil ta v njegovi neposredni bližini. Poveljnik ga je presenetil samo enkrat, ko se je nič hudega sluteč z viržinko v ustih naslanjal na lopato in po stari navadi sanjarit. Pozneje so mu povedali, da je poveljnik dolgo stat za njim,- potem pa od jeze brcnil v njegovo lopato. Njega je spodneslo, izgubit je ravnotežje in skoraj padel po tleh. Za kazen je mora! z rokama v zatilju in v počepu racati po planoti in prepevati madžarske vojaške pesmi. Od tedaj je stražarjem kupovat brizgance, ki so ga pravočasno opozorili na poveljnika. Stražarji so ga brez ugovora pustili na latrino, kamor je stopit vsaj po petkrat na dan. Latrina je bita centralni živec, neke vrste In-forbiro, kjer so se shajale vse brigade in izmenjate novice. Brigad pa je bito veliko. Ena srbska, dve romunski, ena slovaška in najmanj petnajst judovskih. Tukaj so izvedeli za vsa vojna poročila, za vse politične novice in za novice z doma. Poročita z bojišč so bila vedno ugodna. Neugodnih poročil sploh bito ni. Že v prvem mesecu po njihovem prihodu na planoto je Bdeča armada obkolila in uničila štiri nemške divizije. Zavezniki so naredili tri invazije, dve na Balkanu in eno v Franciji. Mussolinija (ne brigadnega) so dvakrat odstavili, na Hitlerja so izvršili atentat in ga ubili; kar pa držijo nacisti v največji tajnosti. Odkar ni več delal v gruči, mu sojetniki tudi niso mogli očitati, da na njihov račun lenari, čeprav so lenarili vsi brez izjeme. Zato so se tem bot j začudili, ko so na koncu četrtega tedna sprejeli prehodno udarniško zastavico kot najboljša delovna brigada na vsem letališču. Poveljnik je osebno prišel na letališče, jih pohvalil in jim čestitat. "Kako šele lenarijo druge delovne brigade, če so nam dali celo udarniško zastavico,« so govorili in se smejali. Najbolj je lenaril Glattstein. Musolini mu je nalagal otročje lahka opravila. Po letališču je nabirat suhljad in papirčke ali pa hodil za letnike po vodo. Pri tem je ves čas poudarja! da bi bilo fašistov že zdavnaj konec, če bi se vsi tako gnati kot on. Lenuh ni pretiraval. I/ brigadi se ni nihče tolikokrat oglasil pri zdravniku kot on. Zdaj ga je gnjavit revmatizem, da je lezel v dve gubi. Potem je imel vodo v kolenu ali ga je trgalo v sklepih, da ni mogel več hoditi ati gibati rok. Včasih se je kar na vsem lepem prehladil, ne da bi dobi! vročino ati nahod. Pač pa je vselej dobit zdravniško potrdilo, ki je veljalo več, kakor voda v kolenu ali pljučnica. Popolnoma zdrav je bil samo ob nedeljah, pa še to samo takrat, kadar brigadi ni bilo treba na letališče. Ker je bila v naselju samo katoliška cerkev, so ob nedeljah jetniki katoličani šli k maši, drugoverci pa so morali pospraviti sobo ali pomagati v kuhinji. Vese! da sme lenariti, potem ko morajo iti katoličani k maši, kot da se že med tednom ne bi dovolj nahoditi, si je prvo nedeljo po prihodu na Balaton z naslado prižgat viržinko, se zleknil na slamo in zadovoljno puhal dim pod strop. Katoličani še niso prav zapustiti dvorišča, ko je prihitet podnarednik in Judom naročij naj pomijejo tla v sobi, njega in druge protestante pa je poslal v kuhinjo. V kuhinji sta jih kuharja posadila okrog visokega kupa neobeljenega krompirja in jim stisnila v roke pipce. Ko so med kletvicami obelili krompir in ga narezati na kocke, so morati za nameček pomiti kotle in kuhinjska tla. Njemu se je to delo tako zamrzilo, da je naslednjo nedeljo zataji svojo luteransko vero in s katoličani odkorakat k maši. Tam so ga zaradi lepega glasu kmalu čislali in slavili. Ko nekaj dni pred prazniki sploh niso govoriti kaj drugega kot o domu je bito upanje, da pojdejo končno le v zlato svobodo, tako mogočno, da je pljusknilo čez bregove kot povodenj, jim je poveljnik nepričakovano naznani! da smejo sprejeti obisk. I/ brigadi je završalo, kot če bi rojile čebele. Upanje na dom je sicer zaenkrat padlo v vodo, toda vsaj svojce bodo lahko videli, jih objeli in z njimi 18 govorili. Naslednjega dne je poveljnik, ki je imel svoje muhe, omejil obisk na eno samo osebo. Klara je prisopihala v hrib na sam sveti večer, ko se je jelo mra-čiti. Prišla je nasmejana kot polna luna, v krznenem plašču in v rumenih škornjih, z dvema rumenima kovčkoma in s tremi zavoji, ki jih je s postaje prinese! mlad fant domačin. Glattstein m vede! kaj naj bi gleda! Klaro ali zavoje, v katerih so se skrivale božične dobrote. Ko jo je sredi dvorišča nerodncpobje! in ji pritisni! svoje brke v nabrekla lica, se je okrenil k sojetnikom in rekel slavnostno: "To je moja žena.« Odšla sta na zadnji konec dvorišča in bila kmalu v glasnem pomenku med odprtimi kovčki in zavoji, iz katerih so gledale krače, jetrne paštete, slanina, pečena gos, trdo kuhana jajca, dva para dolgih volnenih spodnjic in božično pecivo. »Kako so otroci?« Oče je hotel vedeti vsako malenkost. Predvsem za Igorja in Kurta se je zanimal. Kaj počenjata? Kako gre Igorju v gimnaziji? Koliko centimetrov sta zrast la? »Kazno je, da bo Kurti večji kot ti. Fantek se neverjetno hitro steguje. Podoben pa ti ni samo po nosu, tudi glas bo imel tvoj.« »AH se me vsak dan spomnita?« »Vsaj stokrat na dan te omenita.« Ko to sliši, je oče tako ginjen, da se mu navlažijo o »Kajpa služinčad? Te ubogajo?« »Deklo sem odslovila. Z vajencem se je spečala." »Z Rudetom?« ■■ »S kom pa sicer. Veš, da Vili ni Bab jek.« ^0^ »Ni prav,-da si odpustila samo deklo. Tudi Budeta . Njega celo prej.« pi $$ »Dekla je kriva. Če mu ne bi dajala priložnosti, fant zanjo.« »Kaj pravi glavar?« »Glavar trdi, da nisi političen in da ima tvoj primer v ška oblast. Zato ti ne more pomagati.« nat Lepe^. »Svinja, moje prase je pojedel, zdaj me pa ne P^^gdniK se dela, hinavec. Njegove besede so prazen izgovor. ontičeh'° kaj trdi prav nasprotno. Ne more mi pomagati, ker sem P ob'11 pa vojska. Zakaj sem tukaj? Zakaj?« se sprašuje s trp zom. Od žalosti in jeze se mu trese glas. »Glavar pravi, da si sumljiv.« trg0^ »Sumljivi? Vse svoje življenje sem se brigal sarn0^p nikdar za politiko, zato tudi ne vem, zakaj naj bi bi!sumares mu, Madžare sem vedno hvalil. Kaj pa Kemeny? Se je z ti! s fašisti?« škri'^' »Kemeny ni navaden fašist. Celo bolj je zagrizen »To me veseli« ob^' »Veseli?!« oa »Da. Po zmagi mu bomo zaplenili trgovino, njega F pastor? Kaj pravi pastor? Si mu dala denar za „ »Sem. V Boga zaupaj, je reke! pa bo vse dobro. »vem. v noga zaupaj, je reKei, pa oo vse »On in njegov večni Bog. Kot da Bog ne bi’rS kakor misliti na brezpravnega Juda v madžarski im poln razočaranja in si maši pecivo v usta. .- ver »Zdaj pojem v katoliški cerkvi. Zelo so srečni, »V katoliški cerkvi!?« Klara ne more verjeti s i^febs »Zakaj pa ne poješ v luteranski? Pregovorili so te, kaj ko vsakdo pregovori.« »Poveljnik je silil vame. Nisem se mu upalzarn e v »Lep katoličan, ta vaš poveljnik, ki sili drugover kev. V luteransko cerkev bi mora! kljub temu iti-" »Ni je. V tem kraju sploh ni luteranov.« Preden »Potem pa nikamor, zlasti pa v katoliško ne! Pr w la, Irena je odšla čez Muro k partizanom.« nus^' »K partizanom!? Še ni dolgo, da so jo pa je še pri partizanih. To so ji morala biti doma tH j »Ivan je na Dunaju. Gestapovec. Visoka živina■ ?0 se je mudi! doma na obisku. K nam seveda ni pn?g, ^ni1' stu se je kazal in se bahal. Nemci se bodo prej_ ah 5 'eC, tv in obračunali z Judi, je rekel. Čudna družina, oče p1)1* nistka, sin pa nacist.« _ »Po vojni bo tudi Ivan visel. Skupaj s Kemenye^ pa sili, da jim ne bo dolgčas. Pa še Lindwurma zraven- Ta je zagotovo vese! da so me zaprli.« nosld' »Maksi je baje izjavit, da je kar prav, da so teP- po, iejn0^e' delo. Če te ječa in težaško delo ne izučita, te nic -e »Zares lepega brata imam. Kaj pa šarolta? ne za dedeka in nas izpostavlja nevarnosti?« ^eCjekC,,1‘' »Skoraj vsa murinska mladina je povezana z d Pred startom v SNL------------------------ ‘n Muri in Nafti optimisti Prihodnjo nedeljo se začenja prvenstvo v slovenski nogometni li-Rrnna Pomurje po dolgem času zopet dva predstavnika: Muro tbih^ l 'n Nafto iz Lendave. Za novo sezono so se v obeh skrbno pripravljali in čeprav v času priprav na tekmah niso , $1 Pričakovanih rezultatov, so pred tekmovanjem optimistično JL1VOJ GAVRILOVIČ — trener Mu-času priprav za novo tekmovalno “99 smo imeli 15 treningov in odigrali Pr,jateljskih tekem ter tako uresničili ■ “ovan program. Z novimi okrepitva-'n Černjavič (Beltinka), Časar (Raki-J' Telebar (Varaždin) in Vouri (Pola-' rertner se je v priprave vključil kas-r n?kako izpopolnili igralski ka- Novinci so se kar dobro znašli v no-okolju in nanje lahko resno računa-“■ Judi žreb nam je bil naklonjen, saj prvih štirih kol tri l zreo nam je bil naklonjen, saj od prvih štirih kol tn 1"eigramo doma. Kljub nekaterim poškodbam igralcev upam, iačev°(Vi tekmovalni sezoni ne bomo razočarali naših zvestih na- ^KSNaftDER GAŠPAR - tehnični BMKL Otovim d/ zadovoljstvom lahko >va|no ’ , srn° priprave za novo tek-lec, Us_e^Ono’ Kler tekmujemo kot no-tnu.Vefi n° uresničili po začrtanem 'ili UVr aa 'Selcev, ki so moštvu žago-tlubu nkVV- s'ovensko ligo, je ostala ^l in rPl1-' pa srno se Se z Žalikom ;ušenjm ■ Jem (Dobrovnik), dvema 'seta vPrl8ralcenia’ k' lahko v moštvo V tavam t s.vez‘ne- Kljub nekaterim ^ovain' se srečujemo v klubu, upam, da Nafta v novi Lendavi' pZon’ ne Bo razočarala in da bodo ljubitelji nogometa 'Komet«’ so ze'° zahtevni, v prihodnje gledali kakovostnejši F. Maučec pi iKOLESARSTVO BI ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■■ M| ■ Dirka po mestu ' | Murska Sobota ! ■ Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec organizira v nedeljo, I 19. avgusta 1990, od 9. do 14.30 cestno kolesarsko dirko KRITE- B IRIJ MESTA MERSKE SOBOTE. Ta šteje za točkovanje za J kriterij slovenskih mest, zato bodo nastopili vsi najboljši sloven- I I ski tekmovalci. Dirka bo na 2.700 metrov dolgi krožni progi s a ! štartom in ciljem pred Zavarovano skupnostjo Triglav na Titovi | | ulici. Proga pa bo potekala po Titovi, Arhitekta Novaka, Gre- ■ Igorčičevi in Lendavski ulici. Med dirko bo cesta zaprta za ves ■ promet. Mlajši pionirji bodo vozili 10, starejši pionirji 15, mlajši I ■ mladinci 25, starejši mladinci 30 in člani 40 krogov. Na Muri bo spet živahno Tako kot za tekmovanje kajakašev in kanuistov v Krogu, velja čedalje večje zanimanje tudi za medklubske tekme Mura—Bistrica. Letošnji spust od mosta Veržej —Dokležovje do mosta Razkrižje— Srednja Bistrica bo v nedeljo, 19. avgusta, organizatorji pa pričakujejo udeležbo okrog 80 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine, morda pa tudi nekaj iz Avstrije. Med drugim je udeležbo na tekmi napovedal tudi državni prvak Arnautovič iz bosanske Ade. Ker za ogled tekmovanja ne bo vstopnine, brodarsko društvo iz Bistrice pričakuje, da se bo na cilju zbralo veliko obiskovalcev. -aj r—mali nogomet TURNIR V PEČAROVCIH Klub malega nogometa Pečarovci organizira v nedeljo, 19. avgusta 1990, ob 8.30 tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo na igrišču v Pečarovcih. Prijave bodo zbirali pred začetkom. Prve tri ekipe bodo dobile pokale in denarne nagrade. 'VzHOd Beltinka doma, , Turnišče v gosteh to® »» Gaj^ni, ki so uspešno sklenili prvo leto tekmovanje v te K TuSali v ^njem delu lestvice, bodo vp™^ k tatici n, S^e- novinec, pa bo moralo na gostovanje v . kjb |igašev !driji L k„?V ar Gradec Turnišče Rače: Belt,n£a: X|ur„i^ Boč:Bel- '■ tlnka:Svoboda Brežice; XIII. kolo - Rače.lurmsc Jakovci še naprej v PNI '“»SrS50 Bakovci z 2:0. Čeprav so Bakovcan ^ovati v p0- V Sred'^» z 2:1, bodo morali se naprej kvalifi. U Bgi- Njihova usoda je bila namrec . -0 iz Sloven-'^njic ySko ''go med ljubljansko Svobodo i loJvensko ligo- 1 '• Zn>agala je namreč Svoboda in se uvrstila v slov St^ekl prijateljske tekme V^U-je bilo odigranih več prijateljskih tekem. Izidi — i Nafta °ehinkox Beltinka 2:3 (Osterc 2 za Veržej ter Škaper, Zver m š). R?.P°let 2-1 ,tcsa~Turnišče 0:4 (Jasklin, Lebar, Pucko in Marko-9-G J- erceg, Dovečer), Ivančiča—Mura 2:5 (Cirkvenčič, v MihTra 3:3 tiri a?'! (Baša in Kreslin za Beltinko ter Car za Nafto), Šalovci uver in Vuk za Polano ter Kutuš, Cirkvenčič in Ca-- s^Tumij« ,.‘evanovci (M) 3:0 in Šalovci—Števanovci (že) 2:1. — 3:3 (Markoja, Koveš in Lutar). STRELSTVO ZMAGAL ŠARKANJ Strelska družina Gančani je pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško OBČAN STRELJA. Med 75 strelci, ki so se zbrali na strelišču v Gančanih, je bil najboljši Jože Šarkanj, ki je s 75 krogi zasedel prvo mesto pred Borisom Maučecem, 74, in Andrejem Rojnikom (vsi Gančani), 69 krogov. Rezultati so brez aktivnih strelcev. ---KONJSKE DIRKE--------------------------- FRU-FRU ČETRTI NA DERBIJU V Šentjerneju so bile kasaške dirke z jugoslovanskim derbijem za štiriletne kasače. Sodelovali so tudi ljutomerski kasači in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Na 63. jugoslovanskem kasaškem derbiju, kjer je na 2.800 m dolgi progi zmagala Larina (Lovrenčič, Maribor) 1:23T, je Fru-fru (Branko Slana, Bolhenečici) zasedel četrto mesto 1:26,5. Četrti je bil tudi Perzej (Slavko Jureš, Bunčani) v dirki za 3- do 12-letne kasače z avtoštartom 1:23,5. Med 2-letnimi kasači je Duras (Jože Sa-gak, Ključarovci) zasedel drugo, Lolita (Branko Sršen, Banovci) tretje, Reed (Matko Galunfer, Veržej) četrto in Dulčineja MS (Marko Slavič, Ključarovci) peto mesto. Konjske dirke v Radgoni V okviru prireditev kmetijsko-živilskega sejma bodo v nedeljo, 19. avgusta 1990, ob 15. uri na stadionu v Gornji Radgoni tradicionalne kasaške dirke, ki jih pod pokroviteljstvom sejma organizira KK Ljutomer. Na sporedu bo pet točk, s tem da bo imela osrednja dirka dva teka. Kljub skromni prijavi bo vsekakor zanimiva, saj bodo nastopili odlični kasači: Madaum (Jani Pogačar, Ljubljana), Carlo Prost (Miha Kovačič, Maribor), Talbot (Miha Koprivnik, Maribor), Ikar (Janko Šepetavec, Šentjernej) in Nena Hugos (Miro Cvetko, Maribor). Najštevilčnejša bo dirka 2-letnih kasačev, ki šteje za prvenstvo Slovenije. Med 12 kasači so med favoriti Darita, Duras, Dulčineja MS Lolita in Reed. V preostalih dveh dirkah bo nastopilo sedem oziroma osem kasačev. ---NAMIZNI TENIS--------------------------- Začetek nove sezone Nogometna noč ° r* U f ■ «... v Murski Sonoii 18 avgusta I fe “pobote ' Mure šponno-zabavno sodelovala^ S"is'frer° "a sporedu otroški program, v in jzbor otro 2 Opravili pa bodo tudi festival sladoU pozno v no d'u'jo si .Pa se bo začelo nogometno rajanje, k tekmovanja. zaslužiti nekaj potrebnega denarja " ^Let>k a__ _______________________________" X RALEK četrti na bai j ■edel odlično četrto mesto. To Jt J t 9g4 Stara Zag. ,, štirikrat; 'zm,r ’98hi- B ek moral dd>i«^ Jbi-%r?'aino ',Na sv°iem petem nastopu bi Bal« wWa in bi mo 'In?‘Titana?la d°mača tekmovalca Oz 'n ’■ .? j prišlo- Ba Jpskem !4Prestal ttal. d0 ‘ega kljub pritožbi Jugoslavijim P na evrops ‘‘baV a‘leUkid? V°mem^ preizkušnjo P‘ pokončni sezna ‘U rep kl bo od 27. 8. do 2. 9. 1990'v Sphtm u v Sarajeva '9 ^ entance bo znan šele po državnem f' prjčakuje izbr8Usla’ na "jem pa bo sodeloval tud. BaleK anei, saj je v odlični formi. ----- ' ^GOMET------------------------------------------ SLOVENSKI POKAL ^•M^nieta železne Dveri organizma .------------------------------------------------------ ^ z|astl se prlčakujei da bodo pionirji Poravnalno obdobje inv novi sezoni igrali vidnejšo vlogo dobro '-kor.sti!, to pr.pr^ kadru n še v^no v Sloveniji. Posebnih .sprememb v g^ jz v)»učitev v pripravnegzeanoVvo sezono. Pripleza ^ezono vodi profesionalni trener Mi-ran kdanprePdOTaačSeatkom nove sezone še zapišemo, kaj pričakujemo od nrav je, ™ p _ začnemo pn članih, bi moral Unger v republiškem me-posameznega igra • jakostnih lestvicah, kar je enako kot v lanski sezo-rilu obdržat! tretje mora) bitj ci]j uvrstjtev med najboljšo dvajse- ni. Na zveznih lest P , uvrstjtev v zveznem razredu. Benko bi se moral na terico, da bi si tako p J d za uvrstitev med najboljšo trojico, na zveznih republiških lestvica p bj mu prines|0 uvrstitev v zvezni razred, in to । pa med najboljšo av J • bj se mora| na republiških lestvicah potego-| je tudi sposoben dos • zveznih pa med trideseterico. Oriju mora biti d" « oSdese ri^R^tariču prav tako, in da popravi nazadovanje v cdj. da se pr bhza deseter^.3, med petnajsteric0 lanski sezoni, Kus p konkurenci bi se morala Rihtarič in Kus potegovati V mladmski republiški ko^ popravnj jz za uvrstitev !"ednaJ hJnem nJapredku tudi sposoben to doseči. Na zveznih lepit, Kus pa je ob n ., vrstjtj med najboljšo peterico, če še kaj računa na stvicah b, se pred tremi sezonami pri pionirjih. Tudi uvrstitev v drzdvno p . b|izu peterice na zveznih lestvicah. Sapaču bi Kusu bi moral bit c J a]bo|jšo petnajsterico na republiških lestvicah. Se- moral bit, cilj uvrst.tev precej drugačna. Visoki cilji bodo veda so napovedi en sezono vsi jgra|cj dobro pripravl|i in tud, ,ned doseženi le, če se bodo za ?_8 treningov tedensko, saj je kon- SkXcaeZv ?e°publiki vedno večja in le s takšnim delom se da doseč, dobre rezultate. M. U. — Kako je bilo ob vašem prihodu v Italijo. Ste se morda sreče- vali s problemi? »Ob prihodu v Italijo nisem imel nobenih problemov. Sprejeli so me prisrčno in prijateljsko. Po dveh mesecih sem z Italijani prenehal govoriti angleško :" in Elektrolux je poleg Stefanelija najboljši mladinski košarkarski klub v Italiji. Stefaneli, ki ga trenira naš strokovnjak Bogdan-Ta-njevič, je namreč mladinski prvak Italije. V Stefaneliju pa igra tudi prejšnji igralec Smelta Olimpije Gregor Pučko, ki je zdaj dobil italijansko državljanstvo.« — Kakšna pa je razlika med jugoslovansko in italijansko košarko? »Razlike ni. V Italijo prenašamo košarkarsko znanje iz jugoslovanske šole. To delam jaz in to počnejo Tanjevič v Trstu, Skansi v Trbižu in Radovanovič s svojo igro v Benetkah. Vsi, ki smo v Italiji, se namreč večkrat srečujemo in izmenjujemo izkušnje. Z jugoslovansko košarko ostajamo v stiku prek tekmovanja Alpe-Jadran, pa tudi prijateljskih tekem.« — Začelo se je svetovno košarkarsko prvenstvo v Argentini. Kje vidite našo reprezentanco? »Z Ivkovičem sem stalno v stikih in sproti spremljam uspehe naše reprezentance. Prvič pa se je zgodilo, da moramo čakati na Dražena Petroviča in Vlada Div-ca, ki imata obveznost do svojih klubov. Na to se bomo morali navaditi. Seveda jima bodo manjkali skupni treningi. Kar zadeva uvrstitev naših, sem optimist. Jugoslavijo vidim v finalu z Američani. Pri tem pa ne smemo pozabiti na Sovjetsko zvezo. Tu so še Brazilci, v igri pa je še tudi Kanada. Na vse ali nič pa bodo šli tudi gostitelji.« — Kako dolgo pa bo naša košarka v koraku s svetovnim vrhom? »Imamo izredno nadarjeno in sposobno ekipo za doseganje vrhunskih rezultatov. V svetu smo znani kot neusahljiv vir novih talentov in zato verjamem v našo košarko. To bomo poskušali dokazati že naslednje leto na evropskem prvenstvu v Italiji, ko bo potrebno pripraviti novo ekipo. Našo vrednost pa bodo morali dokazati tudi kadeti na Nizozemskem.« Pa še to! Naš sogovornik je bil pred prihodom v Radence štirinajst dni v Pulju, kjer je skupaj z dvema ameriškima trenerjema vodil košarkarsko akademijo Alpe-Jadran. Na tem zboru je bilo okrog sto mladih košarkarjev iz grčije, Izraela, ZRN, Italije. Švedske in Jugoslavije. Rade Bakračevič verjeli ali ne, moje znanje italijanščine je po dvomesečnem študiju začelo prihajati do izraza. Ko sem s svojimi košarkarji prvič spregovoril italijansko, sem doživel buren aplavz in naši odnosi so postali še pristnejši. Pri tem mi je bilo v veliko pomoč tudi to, da je bila z menoj družina, saj je bila žena na porodniškem dopustu — sin Žiga je zdaj star že 14 mesecev.« — Za koliko let pa ste podpisali pogodbno z italijanskim klubom? »Z lastnikom kluba sva se dogovorila, da ostanem dve leti. Na začetku mojega dela pa mi je predlagal podaljšanje pogodbe do leta 1992. Predlog mi je ustrezal in tudi družina se je s tem strinjala. Zdaj smo pred tem, da se bo žena vrnila v Ljubljano. Tolaži me, da Pardenona ni »bogu za hrbtom«, saj je od Ljubljane oddaljena le dvesto kilometrov in sem lahko v dobrih dveh urah doma.« — Povejte nam nekaj o vašem klubu? »Naš klub tekmuje v italijanski B ligi. Ekipa je mlada, saj nastopa šest članov in šest mladincev. V Italiji je namreč močna težnja po uveljavitvi mladih igralcev, ki jih lastniki klubov takrat, ko pridejo v višji kakovostni razred, želijo čim bolje prodati. Mislim, da so cene košarkarjev v Italiji najvišje v Evropi. Stran 15 samozaščita, varnost, obramba njni9iMHJw^ittWkunjwci>K ^ofartours LENDAVA, d.O.o., Partizanska 14 KAKO SO ZAVAROVANI NAŠI ŽELEZNIŠKI PREHODI? Na železniških prehodih ni veliko nesreč, so pa grozljive V zadnjih petih letih je na naših železniških prehodih izgubilo življenje le šest ljudi, kar sicer ni veliko, so pa takšne nesreče grozljive in vselej se postavlja vprašanje, kdo je kriv. Ali morda neprevidnost tistih, ki se vozijo prek teh prehodov, ali pa pomanjkljiva signalizacija. Nekaj takšnih nezavarovanih prehodov smo obiskali in ugotovili, da so ponekod znaki, ki opozarjajo na nevarnost zastareli ali obledeli. Iz starih črnih kronik smo izbrskali, da je šlo doslej pri nesrečah za neprevidnost voznikov motornih vozil, ki so prečkali železniške tire. Tako je denimo na nezavarovanem železniškem prehodu v Lendavi oziroma v Peti-šovcih izgubilo življenje nekaj oseb, ki so zapeljale na železniški tir, ko je pripeljal vlak. Pred nedavnim se je to zgodilo tudi na nezavarovanem železniškem prehodu v Stari Novi vasi pri Ljuto- meru. Proga med Ljutomerom in G. Radgono je posebna, saj vlaki vozijo po njej le občasno, in to tovorni vlaki. Voznik osčbnega avtomobila je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal na železniški tir, pri tem pa ni upošteval prometnih oznak. Najmanj železniških nesreč je bilo doslej na progi M. Sobota—Ljutomer. Največ pa na progi Lendava—M. Središe. Komandir postaje milice v Lendavi Ludvik Bokan nam je povedal, da je prometna signalizacija na vseh treh železniških prehodih zastarela, še posebej pa je problematičen železniški prehod v Lendavi. Zapornice, ki jih spušča železniški delavec, so stare in vsako leto se vanje zaleti nekaj avtomobilov. Za železniški prehod je značilno, da je v bližini križišča cest, magistralne in regionalne. V njem je obilo prometnih znakov, ki voznika zavedejo. Žal ob tem križišču raste tudi ve- Stare železniške zapornice v Lendavi sodijo bolj v muzej kot na sodobno cesto. Vsako leto so nekajkrat poškodovane. Popravila so doslej stala že toliko, da bi lahko postavili avtomatične. Še niste bili na dopustu? ODLOČITE SE in pojdite' z nami na otok UGLJAN z NAŠIM PREVOZOM — odhodi iz Lendave, 18. 8. in 25. 8. 1990: — 7 dni — polni penzion v hotelu B kat. (Ugljan), cena 2.4 > — 7 dni — polni penzion v zasebnih sobah nncnflO in apartmajih (Kukljica), cenaž. > Otroci od 5 do 10 let imajo 20 % popusta. V ceno je vračunan tudi prevoz. .j. jn Obenem vas vabimo na 2-dnevni izlet na DUNAJ ■ 26. avgusta, cena 910,00 din prevoz s turističnim a som, 1 polni penzion, vodenje). .-nog Prijave in informacije SOLAR TOURS Lendava, tel. 069, J Eden najbolj nevarnih železniških prehodov je v Petišovcih. Na tem prehodu je izgubilo življenje že nekaj ljudi. Grmovje ovira preglednost, pa tudi zastareli znaki ob progi ne zagotavljajo varnega prehoda. liko grmovja ki zakriva pogled. Nezavarovani železniški prehodi so posebej nevarni v tem času, ko ponekod raste koruza in zakriva pogled na železniško progo. Postaja milice v Lendavi vsako leto sklicuje pogovore z železničarji, da bi posodobili prehod v Lendavi in obnovili signalizacijo na nezavarovanih prehodih. Koristi doslej ni bilo. Bilo pa je že toliko škode, da bi za to ceno lahko avtomatizirali zapornice v Lendavi. Ali človeško življenje tako malo pomeni, se sprašuje komandir postaje milice v Lendavi. Res je, da morajo vozniki motornih vozil upoštevati tudi prometne znake pri prehodih čez železniške tire, res pa je tudi, da zastarela signalizacija ne ponuja prave varnosti. Sicer pa je tudi prometna varnost naših cest vprašljiva. V nekem poročilu sem pred nedavnim prebral, da je varnost železniških prehodov pri nas najslabša v Evropi. Večina držav je vse prehode opremila z avtomatičnimi napravami, ki opozarjajo na nevarnost, s prometnimi signali in tudi zvočnimi. Kdaj bomo tudi mi šli po njihovi poti? Če res želimo v Evropo, bo potrebno za varnost storiti veliko več. Jani D. POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU: VARUJTE SE ŽEPARJEV Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni privablja vsako leto številne obiskovalce in obiskovalke različnih starosti, ki si ogledajo razstave in se udeležujejo vseh drugih prireditev, ki jih v času sejma ne manjka. Ogledajo si zabaviščni prostor, poveselijo pa se tudi ob raznih stojnicah in gostiščih, se okrepčajo s specialitetami in jih zalijejo z dobro kapljico. Ker svoj obisk izkoristijo tudi v nakupovalne namene, nosijo s seboj večje količine težko zasluženega denarja. Gnečo na gomjeradgonskem sejmu znajo lepo izkoristiti žeparji, ki vas kaj kmalu olajšajo za užitke, zaradi katerih ste se napotili v Gornjo Radgono. Zaradi tega vse obiskovalce opozarjamo in prosimo, da svoje premoženje primerno hranijo, predvsem ženske pa, da denarnic in drugih vrednih predmetov ne razstavljajo v odprtih cekarjih in da torbic ne nosijo prosto visečih na ramenih, ampak jih krepko držijo v rokah. Če boste morda med svojim obiskom na neprimerno hrambo premoženja opozorjeni, si tega ne vzemite k srcu zlonamerno in opozorilo upoštevajte, saj boste s tem onemogočili žeparje, nam pa olajšali delo. Posebno previdni bodite ob največjih gnečah ob vhodih, med ozkimi prehodi, ob blagajnah in na prireditvah. Pri plačevanju ne razkazujte svojega denarja, če pa boste doživeli kaj neprijetnega, si zapomnite čim več podrobnosti o osebah, ki so se v kritičnem času zadrževali okrog vas in se sumljivo obnašale (povzročale večjo gnečo, se naslanjale na vas ipd.) O izgubah predmetov ali tatvinah obvestite na sejmišču najbližjega miličnika, ki bodo ves čas navzoči, pomoč pa boste lahko poiskali tudi v zabojniku na sejmišču pred upravno zgradbo sejma, ki bo označen z emblemom milice. Pazite tudi na predmete, ki jih začasno odlagate, prav tako pa na malčke, da se vam ne bodo izgubili. Ob upoštevanju navodil pričakujemo, da se boste v Gornji Radgoni dobro počutili. FRANC ŠERUGA Namesto cvetja na grob pokojnih so prispevali: OOS ABC POMURKA - AGRO-MERKUR, PAKIRNICA - za pok. mamo sodelavca Franca KOLEDNIKA, M. Sobota, 1050,- din; AGRO-MERKUR - KLAVNICA za pok. mamo sodelavca Franca KOLEDNIKA, M. Sobota, Lendavska c., 1020,00 din; ABC POMURKA -AGROMERKUR, M. Sobota, za pok. mamo sodelavca F. KOLEDNIKA in stare mame Ernesta ROUDI-JA iz Pečarovec 91,800,00 din; OOS osn. šole PREKMURSKE BRIGADE M. Sobota za pok. moža sodelavke ALEKSANDRA MEKICARJA, M. Sobota, 300,00 din; OSS SO M. SOBOTA za pok. ALEKSANDRA MEKICARJA, M. Sobota, 600,00 din; DRUŽINA dr. Štefana GRU-ŠKOVNJAKA za pok. inž. ALEKSANDRA MEKICARJA, M. Sobota, 300,00 din; DISPANZER za TBC M. SOBOTA za pok. moža EVFEMIJE TEMLIN, M. Sobota 400,00 din., SO M. Sobota za pok. očeta Marije Ščap, M. Sobota, 300,00 din. Vsem darovalcem iskrena hvala I Prispevke nakazujte: Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI 51900-678-48545 Pomursko društvo za boj proti raku. M. Sobota, 2. 8. 1990 Alkohol spet vzrok nesrečam POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU V zadnjem času je opaziti, da vozniki kaj radi popijejo deci preveč in zaradi tega povzročajo prometne nesreče. V minulem tednu je bilo nekaj takšnih primerov. Zapeljal v drevo in umrl 6. avgusta se je zgodila prometna nezgoda, ki je zahtevala človeško življenje. O njej smo že poročali, toda ne o tem, kako se je zgodila. Zjutraj okoli tretje ure se je Slavko Markoč iz Zg. Ščavnice z osebnim avtomobilom peljal iz Nasove proti Črncem. Zunaj Nasove je zaradi neprimerne hitrosti in domnevno vinjen zapeljal v jarek in trčil v drevo. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. Trčil v kolesarja 7. avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Križevcih pri Ljutomeru. Voznik osebnega avtomobila Anton Rotovnik iz Slovenskih goric se je peljal proti Radencem. V Križevcih je dohitel kolesarja Franca Štrumfa iz Križevec, ki je pravilno zavijal na levo na parkirni prostor. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprimerne hitrosti trčil v kolesarja in ga hudo poškodoval. Tesno prehitevanje 9. avgusta sse je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti Ivanci—Bogojina. Leopold Gye-rek iz Bogojine se je peljal z Iva-nec s tovornim avtomobilom. V bližini gramoznice je tesno prehiteval kolesarja Franca Debelaka iz Bogojine. Gyerek je bil tudi domnevno vinjen. Zadel je kolesarja in ga hudo poškodoval. Bil pa je toliko posten, na ga je odpeljal domov, odkoder so ga prepeljali v bolnišnico. Nenadoma zavil v levo 10. avgusta se je zgodila prometna nesreča v Moščancih. Franc Rituper iz M. Sobote se je z osebnim avtomobilom peljal iz Mačkovec proti M. Soboti. V Moščancih je nenadoma zavil v levo proti parkirnemu prostoru in izsilil prednost pred naproti vozečim voznikom osebnega avtomobila Ivanom .Črnkom iz Če-pinec. Pri trčenju se je hudo poškodovala sopotnica v Rituperje-vem avtomobilu Šarika Rituper iz M. Sobote, voznik Črnko pa se je lažje poškodoval. Izsilil prednost 10. avgusta se je zgodila pro- metne nesreča na ulici Štefana Kovača. Tadej Kumin iz Kupši-nec se je peljal s kolesom z motorjem iz M. Sobote proti Črne-lavcem. Na ulici Štefana Kovača je nenadoma zavil v levo in izsilil prednost pred nasproti vozečim voznikom osebnega avtomobila Milivojom Kuprivcem iz Probi-slavca. Voznik kolesa z motorjem je padel in se hudo poškodoval. Trčila v mopedista 10. avgusta se je zgodila prometna nesreča v Crenšovcih. Marija Javorič iz Polja pri Ljubljani seje peljala z osebnim avtomobilom proti Žižkom. Na ovinku je zapeljala v levo in trčila v voznika kolesa z motorjem Avgusta Bukovca iz Kobilja. Pri trčenju se je Bukovec hudo poškodoval. Močno vinjen po klancu navzdol 12. avgusta se je zgodila prometna nesreča pri Vadarcih. Kolesar Leopold Madjar iz Vadarec se je peljal iz Bodonec proti Va-darcem. Pri vožnji po klancu navzdol je zaradi močne vinjenosti padel in se hudo poškodoval. Funk berater SONY ELEKTRONKA BAD RAOKERSBURG »034 76/2382 Pred ali po obisku POMURSKEGA SEJMA se ustavite pri nas. Nudimo vam odlično hrano in pijače! Gostilna OREŠJE -> DRAVA zdn« Dušan in Olga Grdiša Cesta kurirjev NOV 30 62250 PTUJ Telefon: 062/772-172 Telefaks: 062/776-133 VIČAVA i c m 5 panorama Po pooblastilu zborov Skupščine občine Murska a 12. julija 1990 Predsedstvo Skupščine občine M. = razpisuje dela in naloge i. f”d' Načelnika Uprave za inšpekcijske službe ob gona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota Pogoji: Dredpis'0 p — da izpolnjuje pogoje za inšpektorja v skladu s p sameznih inšpekcijah — visoka strokovna izobrazba — 5 let delovnih izkušenj Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnja^® ,ja pan pisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave slov: Predsedstvo Skupščine občine Murska Sobota. AMBRO p.o. Proizvodno trgovsko Dolga Poljana 2 k 65271 Vipava Telefon: (065) 62-634 (OBIŠČITE NAS radgonskega sej^a na prodajno-razstavnem prostoru AVTORADGONt PONUJAMO VAM 4rs0 - nahrbtne kosilnice KAVVASAKI, MITSUBISHI, KOMA — motorne žage 0PEM HUSOVARNA — črpalke za vino SEJEMSKE CENE GRUnDIG | ELEKTRO ||kg kossar PHILIPS ■ ELEKTRO ||^ kossar BAD RAOKERSBURG »034 76/238? stran 16 Radijski in televizijski spored od 17. do 23. avgusta PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK I RADIO radio radio radio radio radio radio U^URSKA sobota murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota /LPrebujajte se z nami! .nekaj časa do konca n-L VelJa Sa čimbolj § " koristiti. Mor-• radiem MS), 8-00 l6enCnJU'ranie oddaje. Kec°tedOlet?0 P°P°ldne vrste ' redna boste deležni ob koncu Prilinhr Pa vas sPet čaka 2,232k 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 do 18-00 Mozaična oddaja, oblikovana delno kot neposredni prenos iz Gornje Radgone, kjer se začenja kmetijsko-živilski sejem, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 9.00 Kljukčeve dogodiv- 9.20 Delfin Flipperi a®er- nanizanka. 9.45 Boj ? obstanek. 10.10 Kultura ’? nasilje, izobr. oddaja. MO Vnovič v Brideshea-angl, nadaljevanka. , ” Poletna noč, ponovi- 18.00 Tv dnevnik L UO Mesta mostovi: Mo-7; 18,40 Pet prijateljev, nanizanka. 19.10 Ri- 19.30 Tv dnevnik 2. . M Zrcalo tedna. 20.15 V "dneh okoli sveta, angl. 21.10 Zakon v Los amer, nanizanka. kv dnevnik 3. 22.20 Ce'na noč. '“sram LJ 2: Satelitski programi. L., Ansambel Ottavia '8.55 Berlin: Atlet- Pla-gT živimo, KZaUpokBaletni film. ^Pora^f11^- 17.30 X Us<>da " napotki. SvlužnOstn°na' l8-°° ^0 'Sšanj ^ Program. dn» . stJanov. b"a igra \n'k' 20-05 i4s’ J^ovna0'40 Pano’ . fli az Sem . politika. 'dne': TV MADŽARSKA 7.00 Sončnica. 9.05 Verske minute za protestante. 9.10 Za otroke. 10.25 Ponovitve: Polip, Panorama. 12.25 Oddaja v romunščini. 15.45 Hišni prijatelj. 16.10 Zvezdnik in njegovo mesto. 16.55 U. Dozsa — Ferenc-varos, nogomet. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Madžarska stoletja. 20.30 Solze v dežju, angleški film. 22.15 Stražni ogenj, dokumentarni film. 22.45 TV dnevnik. 23.00 M. Caballe, večer arij, pon. 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 15.20 Narodna za orkester. 15.25 Mali mag, kanadsko-polj-ski film. 17.05 Verske minute za reformate. 17.25 S kolesom, kviz. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.15 Maupas-sant na ekranu. 21.40 Tele-šport. .22.50 Ekvadorski utrinki. 23.10 Jaz sem Hamlet, 2. del filma. 0.05 Video strani. 0.10 Rop, avstralski film. (Državni praznik) 8.35 Ekspedicija v Mavretanijo. 9.20 Svečana zaprisega novih oficirjev. 10.20 Čakamo te, Akira, japonski film. 14.45 Motorni čolni formule I. 17.05 Mojstrske arije. 17.35 Umetnina tedna. 17.40 Cimbora, od Podkar-patja do Kalifornije. 18.20 Katoliški dnevnik. 18.30 Procesija Sveta desnica. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Stari madžarski grb. 20.50 Bog, cesar, kmet, drama. 22.50 TV dnevnik. 8.25 Ponovitve: Delta, Teden. 9.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.00 Panonska kronika. 17.15 Oddaja v romunščini. 17.45 Kratki film. 18.45 Četrt ure za gospodarstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Polip, 13. (zadnji) del italijanske serije. 21.00 Skupščinski dnevnik, pregled zasedanja Parlamenta. 21.30 Studio ’90, kulturni TV tednik. 22.30 Koncert Mladinskega orkestra Evropa. 0.25 TV dnevnik. 8.25 Madžarska stoletja, pon. 8.45 Počitniška matineja, filmi za otroke. 9.50 Mornarji, naprej, sovj. serija. 10.55 Studio ’90, pon. 12.00 Magazin za menežer-je. 13.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.35 Video novice. 17.50 Bolnica v predmestju, češka serija. 18.45 Četrt ure za gospodarstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.10 1968, dokumentacija. 21.45 Novi svet, zunanja politika. 22.30 Pori jazz. 23.05 TV dnevnik. 9.00 Ponovitve: Avtoma-nija, Linda. 10.15 Plavajoča vas, poljudnoznanstveni film. 11.00 Telovadba za invalide. 17.35 Panonska kronika. 17.55 Lepi madžarski plesi. 18.00 Velemesta sveta: Leningrad. 19.00 Otroški verouk. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik, 20.05 Sosedje, 87. del TV romana. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Videoklipi. 21.55 Ekvadorski utrinki, 2. del. 22.20 Pomoč ’68, dokumentarni film. 23.10 TV dnevnik. ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota MEŽ Ona SelKOvedatipodvi-^.rJern Se bnc,° pridej° novice na povsem napačna ušesa. S part-vodah * SICer sPrla, a bo vendarle vse skupaj ostalo v bolj v??a PočitkV' je xe'° prav' užitek, si ne boš privoščil niti najmanj-sh ,"ja >i sicer- eetudibi 'i bil še kako potreben. Takšen način ži-Udi na k ,; za8otavlja precejšnja finančna sredstva, toda pomi-Ona. TkdJ.drngega... Sn^^ni in^' /1iasp!'0'n'ki bodo ob tvojih uspehih popolnoma Sn 8 Pa si rvU° -ni’ pr'jatelji Pa te bodo poskušali posnemati. a?je 'n veliL n,aJho|jši poti, da si za dalj časa zagotoviš mirno 'h len°n: V kr ' .° Iepih ‘renutkov. Pou U Poslnvm bo5 st0P'l za več korakov po poti, ki te vodi k a s edica trd« ned?u uspehu. Tvoja večja uveljavitev bo predvsem r?11' tvoii^ddu, seveda pa ne smeš zanemariti tudi pomoči Vna°ni,:pozabT"atel|'cv! Pritk azila srečni i08,03 Peko staro zmešnjavo, ki ti je še doneda-d dni J’ ki bo r.°i zlvlJenje- V tem ti bo pomagal predvsem nov z 089as.. p°kazal veliko več, kot pa boš pričakovala. Ne bo 'rem^l Zav^dbfvn Se 'otd nekega dela, s katerim si nekoč že kako ■ ■. V • rezultale- Vprašanje pa je, ali je sedaj tudi pravi ^sščevalo .lnicri' naPacne odločitve se ti bo vse skupaj še °vEN S 1990 Ona: Našla boš toliko časa, da boš priskočila na _________, ■ mu, ki te bo najbolj potrebovat Toda poskusi se pobrigati mdi z°a Toda nfkar sTnVustraši! °bZ°rJU k™da oblak* On: Ne glej tako strmo v prihodnost več m.a, .■ sedanjosti, ki sploh ni cvetoča. Poslovni sestanek ti bosic^r 'urine sel nekatere namige m poti, za kaj več pa se boš moral še presneto’ P * Ona ' Prepričana si, da ti mora sreča kar sama pasti v naročje, t' na io moraš le še realizirati. Pazi se, saj se ti obeta boleče razo-d teki te bo v hipu prepričalo v popolnoma nasprotno. Seveda pa bo resnica nekje v sredini. P On' Pripravljen si na marsikaj, vendar pa bodo dogodki pn-hodniesa tedna docela presegli tvoja pričakovanja. Toda kar brez panike saj se ti obeta le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezenske premike ... C 'i- Tvoja sreča ne pozna ne konca ne kraja, vendar pa bi bi-la veliko lepša, če bi jo imela tudi s kom deliti. No, to pa je zadeva ki se ti obeta v prihodnjih dneh, potrebno bo le malce truda in 8e 'b0 z milimi pogledi kaj hitro omehčal in te pe-r»l na nopolnoma druga pota, kot pa si jih načrtoval. To ti bo si-r,r nopolnoma zmedlo tvoje ustaljene posle, po drugi strani pa ti bo prineslo neslutene avanture. n • Nikar se ne jezi na tistega, ki ti bo povedal resnico v U Ona bo s tern mislil le najboljše. Pazi se predvsem tistih pri-, trijl^ki ti bodo le prikimavala, za hrbtom pa bodo govorile po-vsem ne b0 njkar nerodno priznati narejeno napako, saj U"rin holie kot pa trmasto vztrajati do še slabšega konca. JNek°doe ki si ga nekoč že ljubil, se ti bo ponovno vmešal v tvoje ŠKORPIJON ljubezen skejJogo^^^-______________________________________________________ devica 1EHTNICA Ona: Zbegana boš, ker se enostavno ne boš mogla odločiti. Možnosti bo več in ena bo mikavnejša in privlačnejša od druge. Na koncu se boš sicer odločila povsem intuitivno, a ne bo zato učinek prav nič manjši. On: Prijetni popoldnevi ti bodo prinesli dolgo željeni duševni mir, pa tudi prav prijetno prijateljico, ki lahko postane tudi kaj več. Znanec z morja ti bo prinesel pozabljene stvari, ki te bodo S I RELEC spravila v precejšnjo zadrego. Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveš. On: S pretiravanjem lahko preslepiš marsikoga, vendar pa ne tistega, ki te pozna že od ranega otroštva. Raje odkrij svoje srce in težave, saj boš tako kaj' kmalu opazil, da si v svojih stiskah vse KOZOROG prej kot pa osamljen. Ona: Kar trenutno najbolj potrebuješ, je zvrhana mera potrpljenja. Toda to niti ne bo tako lahko, kot pa se ti morda zdi na prvi pogled. Vsekakor pa ti bo to služilo kot koristna šola za prihodnje preizkušnje. On: Marsikaj bo potrebno podrediti tvojim poslovnim ambicijam in ena izmed teh stvari bo tudi tvoje ljubezensko življenje. S partnerjem se bosta kar precej razhajala, popustiti pa ne bo hote- VODNAR [a niti ona, še manj pa ti. Ona: Prihodnost, ki je pred teboj, je vse prepolna mamljivih obetov> zat0 se t' ne bo noben problem odreči sivi preteklosti. f Srečala boš nekoga, ki te bo presenetljivo hitro navezal nase, če- sar pa se sploh ne boš branila. On: Nekdo te bo pripeljal pred golo dejstvo, da nisi ravno ---- takšen genijalec, kot pa si si mislil ti sam. Je že res, da ti bo priznal določene kvalitete, a vendar... Vsekakor pa boš od takrat RIBI naprej veliko previdnejši... Stran 17 samozaščita, varnost, obramba LENDAVA d.O.o., Partizanska 14 KAKO SO ZAVAROVANI NAŠI ŽELEZNIŠKI PREHODI? Še niste bili na dopustu? ODLOČITE SE in pojdite' z na^W otok UGLJAN z NAŠIM PREVOZOM - odhodi iz Lendave, 18. 8. in 25. 8. 1990: Na železniških prehodih ni veliko nesreč, so pa grozljive V zadnjih petih letih je na naših železniških prehodih izgubilo življenje le šest ljudi, kar sicer ni veliko, so pa takšne nesreče grozljive in vselej se postavlja vprašanje, kdo je kriv. Ali morda neprevidnost tistih, ki se vozijo prek teh prehodov, ali pa pomanjkljiva signalizacija. Nekaj takšnih nezavarovanih prehodov smo obiskali in ugotovili, da so ponekod znaki, ki opozarjajo na nevarnost zastareli ali obledeli. Iz starih črnih kronik smo izbrskali, da je šlo doslej pri nesrečah za neprevidnost voznikov motornih vozil, ki so prečkali železniške tire. Tako je denimo na nezavarovanem železniškem prehodu v Lendavi oziroma v Peti-šovcih izgubilo življenje nekaj oseb, ki so zapeljale na železniški tir, ko je pripeljal vlak. Pred nedavnim seje to zgodilo tudi na nezavarovanem železniškem prehodu v Stari Novi vasi pri Ljuto- meru. Proga med Ljutomerom in G. Radgono je posebna, saj vlaki vozijo po njej le občasno, in to tovorni vlaki. Voznik osčbnega avtomobila je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal na železniški tir, pri tem pa ni upošteval prometnih oznak. Najmanj železniških nesreč je bilo doslej na progi M. Sobota—Ljutomer. Največ pa na progi Lendava—M. Središe. Komandir postaje milice v Lendavi Ludvik Bokan nam je povedal, da je prometna signalizacija na vseh treh železniških prehodih zastarela, še posebej pa je problematičen železniški prehod v Lendavi. Zapornice, ki jih spušča železniški delavec, so stare in vsako leto se vanje zaleti nekaj avtomobilov. Za železniški prehod je značilno, da je v bližini križišča cest, magistralne in regionalne. V njem je obilo prometnih znakov, ki voznika zavedejo. Žal ob tem križišču raste tudi ve- Stare železniške zapornice v Lendavi sodijo bolj v muzej kot na sodobno cesto. Vsako leto so nekajkrat poškodovane. Popravila so doslej stala že toliko, da bi lahko postavili avtomatične. — 7 dni r- polni penzion v hotelu B kat. (Ugljan), cena2.450,00 — 7 dni — polni penzion v zasebnih sobah in apartmajih (Kukljica), Otroci od 5 do 10 let imajo 20 % popusta. V ceno je vračunan tudi prevoz. ■cena 2.060,M DUNAJ 25. j" Obenem vas vabimo na 2-dnevni izlet na Lw..— 26. avgusta, cena 910,00 din prevoz s turističnim som, 1 polni penzion, vodenje). Prijave in informacije SOLAR TOURS Lendava, tel. 069, Eden najbolj nevarnih železniških prehodov je v Petišovcih. Na tem prehodu je izgubilo življenje že nekaj ljudi. Grmovje ovira preglednost, pa tudi zastareli znaki ob progi ne zagotavljajo varnega prehoda. liko grmovja ki zakriva pogled. Nezavarovani železniški prehodi so posebej nevarni v tem času, ko ponekod raste koruza in zakriva pogled na železniško progo. Postaja milice v Lendavi vsako leto sklicuje pogovore z železničarji, da bi posodobili prehod v Lendavi in obnovili signalizacijo na nezavarovanih prehodih. Koristi doslej ni bilo. Bilo pa je že toliko škode, da bi za to ceno lahko avtomatizirali zapornice v Lendavi. Ali človeško življenje tako malo pomeni, se sprašuje komandir postaje milice v Lendavi. Res je, da morajo vozniki motornih vozil upoštevati tudi prometne znake pri prehodih čez železniške tire, res pa je tudi, da zastarela signalizacija ne ponuja prave varnosti. Sicer pa je tudi prometna varnost naših cest vprašljiva. V nekem poročilu sem pred nedavnim prebral, da je varnost železniških prehodov pri nas najslabša v Evropi. Večina držav je vse prehode opremila z avtomatičnimi napravami, ki opozarjajo na nevarnost, s prometnimi signali in tudi zvočnimi. Kdaj bomo tudi mi šli po njihovi poti? Če res želimo v Evropo, bo potrebno za varnost storiti veliko več. Jani D. POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU: VARUJTE SE ŽEPARJEV Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni privablja vsako leto številne obiskovalce in obiskovalke različnih starosti, ki si ogledajo razstave in se udeležujejo vseh drugih prireditev, ki jih v času sejma ne manjka. Ogledajo si zabaviščni prostor, poveselijo pa se tudi ob raznih stojnicah in gostiščih, se okrepčajo s specialitetami in jih zalijejo z dobro kapljico. Ker svoj obisk izkoristijo tudi v nakupovalne namene, nosijo s seboj večje količine težko zasluženega denarja. Gnečo na gornjeradgonskem sejmu znajo lepo izkoristiti žeparji, ki vas kaj kmalu olajšajo za užitke, zaradi katerih ste se napotili v Gornjo Radgono. Zaradi tega vse obiskovalce opozarjamo in prosimo, da svoje premoženje primerno hranijo, predvsem ženske pa, da denarnic in drugih vrednih predmetov ne razstavljajo v odprtih cekarjih in da torbic ne nosijo prosto visečih na ramenih, ampak jih krepko držijo v rokah. Če boste morda med svojim obiskom na neprimerno hrambo premoženja opozorjeni, si tega ne vzemite k srcu zlonamerno in opozorilo upoštevajte, saj boste s tem onemogočili žeparje, nam pa olajšali delo. Posebno previdni bodite ob največjih gnečah ob vhodih, med ozkimi prehodi, ob blagajnah in na prireditvah. Pri plačevanju ne razkazujte svojega denarja, če pa boste doživeli kaj neprijetnega, si zapomnite čim več podrobnosti o osebah, ki so se v kritičnem času zadrževali okrog vas in se sumljivo obnašale (povzročale večjo gnečo, se naslanjale na vas ipd.) O izgubah predmetov ali tatvinah obvestite na sejmišču najbližjega miličnika, ki bodo ves čas navzoči, pomoč pa boste lahko poiskali tudi v zabojniku na sejmišču pred upravno zgradbo sejma, ki bo označen z emblemom milice. Pazite tudi na predmete, ki jih začasno odlagate, prav tako pa na malčke, da se vam ne bodo izgubili. Ob upoštevanju navodil pričakujemo, da se boste v Gornji Radgoni dobro počutili. FRANC ŠERUGA Namesto cvetja na grob pokojnih so prispevali: DOS ABC POMURKA - AGRO-MERKUR, PAKIRNICA - za pok. mamo sodelavca Franca KOLEDNIKA, M. Sobota, 1050,- din; AGRO-MERKUR - KLAVNICA za pok. mamo sodelavca Franca KOLEDNIKA, M. Sobota, Lendavska c., 1020,00 din; ABC POMURKA -AGROMERKUR, M. Sobota, za pok. mamo sodelavca F. KOLEDNIKA in stare mame Ernesta ROUDI-JA iz Pečarovec 91,800,00 din; OOS osn. šole PREKMURSKE BRIGADE M. Sobota za pok. moža sodelavke ALEKSANDRA MEKICARJA, M. Sobota, 300,00 din; OSS SO M. SOBOTA za pok. ALEKSANDRA MEKICARJA, M. Sobota, 600,00 din; DRUŽINA dr. Štefana GRU-ŠKOVNJAKA za pok. inž. ALEKSANDRA MEKICARJA, M. Sobota, 300,00 din; DISPANZER za TBC M. SOBOTA za pok. moža EVFEMIJE TEMLIN, M. Sobota 400,00 din., SO M. Sobota za pok. očeta Marije Ščap, M. Sobota, 300,00 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke nakazujte; Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI 51900-678-48545 Pomursko društvo za boj proti raku. M. Sobota, 2. 8. 1990 Alkohol spet vzrok nesrečam POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Pred ali po obisku POMURSKEGA SEJMA se ustavite pri nas. Nudimo vam odlično hrano in pijače! Gostilna ZLATA GO^A Dušan in Olga Grdiša *) Cesta kurirjev NOV 30 A , 62250 PTUJ Telefon: 062/772-172 Telefaks: 062/776-133 OREŠJE 1.5 KM VIČAVA PANORAMA v Sobo^ Po pooblastilu zborov Skupščine občine Murska ota 12. julija 1990 Predsedstvo Skupščine občine M- razpisuje dela in naloge C.’”* Načelnika Uprave za inšpekcijske službe o gona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobo’a Pogoji: nredP'5' — da izpolnjuje pogoje za inšpektorja v skladu s p sameznih inšpekcijah — visoka strokovna izobrazba — 5 let delovnih izkušenj Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjalV ^sa pisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave slov: Predsedstvo Skupščine občine Murska Sobota- V zadnjem času je opaziti, da vozniki kaj radi popijejo deci preveč in zaradi tega povzročajo prometne nesreče. V minulem tednu je bilo nekaj takšnih primerov. Zapeljal v drevo in umrl 6. avgusta se je zgodila prometna nezgoda, ki je zahtevala človeško življenje. O njej smo že poročali, toda ne o tem, kako se je zgodila. Zjutraj okoli tretje ure se je Slavko Markoč iz Zg. Ščavnice z osebnim avtomobilom peljal iz Nasove proti Črncem. Zunaj Nasove je zaradi neprimerne hitrosti in domnevno vinjen zapeljal v jarek in trčil v drevo. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. Trčil v kolesarja 7. avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Križevcih pri Ljutomeru. Voznik osebnega avtomobila Anton Rotovnik iz Slovenskih goric se je peljal proti Radencem. V Križevcih je dohitel kolesarja Franca Štrumfa iz Križevec, ki je pravilno zavijal na levo na parkirni prostor. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprimerne hitrosti trčil v kolesarja in ga hudo poškodoval. Tesno prehitevanje 9. avgusta sse je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti Ivanci—Bogojina. Leopold Gye-rek iz Bogojine se je peljal z Iva-nec s tovornim avtomobilom. V bližini gramoznice je tesno prehiteval kolesarja Franca Debelaka iz Bogojine. Gyerek je bil tudi domnevno vinjen. Zadel je kolesarja in ga hudo poškodoval. Bil pa je toliko posten, aa ga je odpeljal domov, odkoder so ga prepeljali v bolnišnico. Nenadoma zavil v levo 10. avgusta se je zgodila prometna nesreča v Moščancih. Franc Rituper iz M. Sobote se je z osebnim avtomobilom peljal iz Mačkovec proti M. Soboti. V Moščancih je nenadoma zavil v levo proti parkirnemu prostoru in izsilil prednost pred naproti vozečim voznikom osebnega avtomobila Ivanom ,Čmkom iz Če-pinec. Pri trčenju se je hudo poškodovala sopotnica v Rituperje-vem avtomobilu Šarika Rituper iz M. Sobote, voznik Črnko pa se je lažje poškodoval. metne nesreča na ulici Štefana Kovača. Tadej Kumin iz Kupši-nec se je peljal s kolesom z motorjem iz M. Sobote proti Črne-lavcem. Na ulici Štefana Kovača je nenadoma zavil v levo in izsilil prednost pred nasproti vozečim voznikom osebnega avtomobila Milivojom Kuprivcem iz Probi-slavca. Voznik kolesa z motorjem je padel in se hudo poškodoval. Trčila v mopedista 10. avgusta se je zgodila prometna nesreča v Crenšovcih. Marija Javorič iz Polja pri Ljubljani se je peljala z osebnim avtomobilom proti Žižkom. Na ovinku je zapeljala v levo in trčila v voznika kolesa z motorjem Avgusta Bukovca iz Kobilja. Pri trčenju se je Bukovec hudo poškodoval. Izsilil prednost 10. avgusta se je zgodila pro- Močno vinjen po klancu navzdol 12. avgusta se je zgodila prometna nesreča pri Vadarcih. Kolesar Leopold Madjar iz Vadarec se je peljal iz Bodonec proti Va-darcem. Pri vožnji po klancu navzdol je zaradi močne vinjenosti padel in se hudo poškodoval. SONY BAD RAOKERSBURG »034 76/2382 AMBRO, Proizvodno trgovsko po^ Dolga Poljana 2 k 65271 Vipava Telefon: (065) 62-634 OBIŠČITE NAS radgonskega na prodajno-razstavnem prostoru AVTORADGON1 PONUJAMO VAM 4TSg - nahrbtne kosilnice KAWASAKI, MITSUBISHI, KOM'1 - motorne žage OPEM HUSOVARNA — črpalke za uino SEJEMSKE CENE GRURDIG ELEKTROJ^kg PHILIPS I ELEKTRO ||mg kossar BAO RAOKERSBURG »034 76/23«? Radijski in televizijski spored od 17. do 23. avgusta PETEK sobota nedelja ponedeljek torek sreda četrtek RADIO RADI° RADI° RADIO RA0I0 RADIO ^hska sobota murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota RADIO i&S« se z nami! ?asa do konca WtnsT0V-lla ?a čimbo|j da tudi, Mor- ^nec i,Vad!em MSL 8-00 l600JUt>rainje oddaJe- P°P°ldne »rst«: f dna boste deležni sporeda n ob koncu Prilinhi;APa vas sPet čaka 2,232>’ 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 do 18.00 Mozaična oddaja, oblikovana delno kot neposredni prenos iz Gornje Radgone, kjer se začenja kmetijsko-živilski sejem, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA ^ne. 9M do8°div-aHer n,n- Delfm Flipper, ?a°bstan^^ 945 B°J ” naii-5.'0-10 Kultura 10.40 v£ • >20br. oddaja. «U, v Brideshea-15.55 PoL nadaljevanka. 1800 Ta n2č’ P°novi-■10 Mest J dnevn,k 1. Stlr' 18 40 nmostovi: M°-a"81- nani, , Prijateljev, >-19 3OTa- 1910 Ri-,54Zrca]° Tv dnevnik 2. ° dtleh oknrdna' 20J5 v 21 m 7 s.veta’ angL >esu' ° Zakon v L«« >'0O IvHmer' nanizanka. Na ni?evnik 3- 22.20 LJ 2; Ansa*'1^' Programi. N-lSss^61 Ottavia litine Berlin; At>et-Nimlnrenos- 21-45 Iz-ki"1' oddaia%p™inci> do' K^rami' 22,30 Satelit' 1SN Sad- S?°red’ P°-i^DnS11^6 oddaje, N-02h’ 20,00 V «°5 Dnev„bLavna oddaja, lb.23. o p” k> 22.05 Kih ogrant plus. I W kNiN 18.00 A8,30 20.15 n - Cas v & 0^-^’°30mS1 Marsten-ioN^Ihruckovrtn) 18-00 Tri “trip 19 bo8«° Glas’ 20.^’ .'9.30 ^taJerski MočneišSat v sliki. Stalin C^S2^00 Moda-N22'2!2,00 Čas v etnine SpOrti 22,55 9.00 Radovedni Taček, Zlata ptica. 9.20 Moja družina in ostale živali, angl, nadaljevanka. 9.50 Čudežna leta, amer, nanizanka. 10.15 Zgodbe iz školjke. 10.45 Mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Cvetlične zgodbe. 18.50 ZBIS: Abeceda na polju in v gozdu. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.54 Utrip. 20.15 Žrebanje 3 x 3. 20.30 Temna stran sonca, angl. film. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Poletni dan v Stinici, zabavnoglasbena oddaja. 23.30 Poletna noč. Program LJ 2: 15.00 Kako biti skupaj. 15.30 Športni program ali satelitski programi. 16.55 Sarajevo: DP v atletiki, prenos. 19.00 Poje vam oktet LIP Bled. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Poročila. 21.35 Tv feljton. 22.20 Galerija. 22.50 Satelitski programi. 9.00 Nedeljska kuhinja (tokrat bo priljubljena oddaja nekoliko drugačna, saj ne bo niti ekskluzivnega gosta niti kviza 10 sekund. V skladu s poletnim konceptom bo RMS znova pripravil neposredni prenos, tokrat s sejmišča v Gornji Radgoni), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA 9.15 Otroška matineja. 10.05 Pet prijateljev, angl, nadaljevanka. 10.35 Zgodbe iz Banjaluke, zabavnoglasbena oddaja. 11.30 Po domače s Stanko Kovačič. 12.00 Kmetijska oddaja. 15.55 Praški panoptikum, češkosl. nanizanka. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Nevestin oče, ameriški film (čb). 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Pozitivna ničla, nadaljevanka. 21.05 Zdravo. 22.25 Tv dnevnik 3. Program LJ 2: 10.00 Oddaja za JLA. 14.00 Nedeljsko športno popoldne. 16.15 Sarajevo: DP v atletiki, prenos. 18.30 Prijavo kazalište, glasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Veliki tektonski jarek, angl, serija. 20.50 Izbor iz J RT 2. 0.30 Športni, pregled. 9.35 Mladinske oddaje, ponovitev, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, 20.35 Neonska džungla (f), 22.05 Dnevnik, 22.20 Šport, 22.45 Program plus. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, Mladinske oddaje, 14.10 18.30 Nogomet, 19.00 Kolo sreče, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kdot reče A.. ., 22.20 Sa- lem mora goreti (f), Vohuni na delu (f). Drugi program 16.00 Dok. oddaja, Bosonog v postelji 23.40 17.00 (n), ^RSKA 18.00 Tri dame z žara (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Skrivnost Santa Viktorije (f), 22.25 Šport, 22.55 Zabavna sobota. 9.25 Mladinski spored, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Resna glasba, 13.00 Poslovna ženska (n), 13.55 Nedeljsko popoldne, 16.00 Odkritja pod vodo, 16.55 Riba, ki je rešila Pitsburgh (f),-18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Če enkrat potrkaš na moja vrata (n), 21.10 Igre brez meja, 22.40 Dnevnik, 23.05 Program plus. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, Mladinski spored, I4.10 19.30 Čas v sliki, 20.15 Usodne zahteve (tv f), 21,55 glasba. Drugi program 19.30 Čas v sliki, Ognjena groga (f), Resna 20.15 22.30 k In ka& ‘ 1° Pla-1-0q>°-45 Ra? živimo, K upok^ etni film. J.40 UUPoifnCe' 17-3O APo ,sr>da 7V naPotki. hv'^na-18-°° h ^šanja . VJV dn„ kr>stjanov S ‘gr" ,nk' 20-05 i45’ JaSVet°vna4° Pano’ ' podvi- ne.rjem s k Padejo novice na povsem napačna ušesa. S part-^^nih v0,?05ta s’cer sprla, a bo vendarle vse skupaj ostalo v bolj X On: K ah-. Počiti 11 -ie ^e*o Prav> užitek, si ne boš privoščil niti najmanj-\^enja ti • ’ Pa četudi bi ti bil še kako potreben. Takšen način ži-S ’ tudi zag°tavlja precejšnja finančna sredstva, toda pomi-Ona- Tkaj.drUgega " e^Pani ■ nasProtniki bodo ob tvojih uspehih popolnoma 8ploh n ln. z8ubljeni, prijatelji pa te bodo poskušali posnemati. sPanje : Sl !?a najboljši poti, da si za dalj časa zagotoviš mirno i On: v vlko 'eP'h trenutkov. ePeniu n ,atkem boš stopil za več korakov po poti, ki te vodi k p0s^diCa, ?vnemu uspehu. Tvoja večja uveljavitev bo predvsem s strani ."8a dela, seveda pa ne smeš zanemariti tudi pomoči Ona: p°lla Pfhateliev! kazi]« b°š na neko staro zmešnjavo, ki ti je še doneda-i^atelj L;SLrc4no življenje. V tem ti bo pomaga! predvsem nov a°lg4as 0 Pokazal veliko več, kot pa boš pričakovala. Ne bo d ^n: 7- : tr?SeBel za^arC110 se boš lotil nekega dela, s katerim si nekoč že kratek dx 3'v« rezultate. Vprašanje pa je, ali je sedaj tudi pravi maščeval pr’meru napačne odločitve se ti bo vse skupaj še N 'lik 5.30 Prebujajte se z nami! (jutranja oddaja kot vsak ponedeljek tudi tokrat za vašo dobro voljo in lažje premagovanje dopustniškega brezdelja!), 8.00 Posebna sejemska oddaja (podobno kot lani, bo tudi letos RMS v času radgonskega sejma oddajal non-stop od 5.30 do 19.00), 13.00 Danes do 13 ure, 13.30 Spored v madžarščini, 16.00 Poletno popoldne (spet z oddajo za otroke To sem jaz), 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (do osmih boste lahko velikokrat slišali točen čas, razmere na cestah, vremenske podatke in veliko dobre glasbe!), 8.00 Posebna sejemska oddaja (vmes dvakrat sveže informacije iz domovine in tujine, glasba in reklamna sporočila) 13.30 Spored v madžarščini, 16.00 Poletno popoldne (ob petih aktualno iz Pomurja, ob pol šestih pa Najlepše želje s čestitkami in pozdravi), 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (Čeprav se veliki srpan že nagiba h koncu, poletje še vedno je! Tudi na jutranjem murskem valu, kjer se lahjo osvežite!), 8.00 Posebna sejemska oddaja (tudi tokrat se bomo s pomočjo novega reportažnega avtomobila neposredno javljali s sejma v Gornji Radgoni in vam tako posredovali vse najaktualnejšega s ta hip najmnožičnejšega pomurskega prizorišča!), 13.30 Oddaja madžarščini, 5.30 Prebujajte se z nami! (novice iz banke, pomurski novorojenčki, humoristični prebliski Džoužija, glasba, vreme, ceste — vse to in še več v jutranji oddaji RMS), 8.00 Posebna sejemska oddaja, 13.30 Spored v madžarščini, 16.00 Poletno popoldne (spet veliko glasbe in malo govorjenja, v spored se lahko vsak hip vključite tudi vi, odprt je vaš telefon 21 232!), 19.00 Spored RS V ČASU SEJMA RADIJSKI NON-STOP Kot že lani, smo se v uredništvu RMS tudi letos odločili, da bomo v času kmetijskega sejma v Gornji Radgoni oddajali od zore do mraka, saj bi vam radi posredovali čimveč svežih informacij — tako v zvezi s sejemskim vrvežem kot s poletnim utripom obmurske pokrajine. Kot običajno bomo začeli z jutranjo oddajo po poročilih ob 5.30, nadaljevali ob 8.00 s sejmišča, oddaja pa bo trajala vse do 13.00. Nato po že ustaljenem redu prevzemajo besedo kolegi iz madžarskega uredništva, po Dogodkih in odmevih iz ljubljanskega studia pa bo na sporedu še Poletno popoldne od 16.0Č do 19.00. TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 9.00 Nina in Ivo. 9.15 Aliče in njena druščina, amer. nanizanka. 9.30 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 10.15 Mladinski pevski festival. 14.35 Zdravo. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik. 18.10 Utrip, Zrcalo tedna. 18.40 Radovedni Taček. 18.50 Cvetlične zgodbe. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Beg iz nadaljevanke, češkoslov. drama. 21.25 Gruzinski komorni orkester. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 Poletna noč. Program LJ 2: 17.00 Športni program. 19.00 Neznani Zadar, dokum. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.50 Po sledeh napredka. 21.20 Igre brez meja. 22.50 Satelitski programi. 9.00 Zgodbe iz školjke. 9.30 Živžav. 10.20 Alpski večer. 15.55 Poletna noč. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Zlata ribica. 18.20 Čisto pravi gusar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Music-hall, francoska nadaljevanka. 21.00 Jazz festival Montreux. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Poletna noč. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi. 19.00 Nacionalni folklorni ansambel Dancas Maracai-bo. 19.30 Tv dnevnik._20.00 Zabavni torek. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Ekran brez okvira, nočni program iz I kulture. 22.35 Satelitski I programi. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, Mladinske oddaje, 14.05 18.00 16.00 Poletno popoldne (razvedriti vas bomo skušali z obilo glasbe, ob 17.00 bomo pregledali dogajanje ob 18.15 pa bo na sporedu oddaja za vaše žulje Poslušamo vas), 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 9.00 CCD: Oblaki, sonce, dež in veter. 9.25 Aliče in njena druščina, amer, nanizanka. 9.40 Beg iz nadaljevanke, drama. 11.05 Music-hall, franc, nadaljevanka. 15.55 Poletna noč. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Po sledeh napredka. 18.40 Moja družina in ostale živali, angl, serija. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Film tedna: Roksana, ameriški film. 21.50 Tv dnevnik 3. 22rKHPoletna noč. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi. 19.00 Vino in vinska trta, izobr. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Svet poroča. 22.30 Satelitski programi. 9.55 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmski večer, 22.25 Dnevnik, 22.50 Program plus. Prvi program 19.30 Čas v sliki, 20.’5 Šport, 21.15 Ma-gnum, 22.10 Dama poje blues (f). 0.15 Mannix (n). Drugi program 17.00 Vinarji, 17.30 Lipova cesta (n), 18.00 Tri dame z žara (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tekmeci na stezi (n), 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Znanost, 23.10 Kabaret. Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Čudoviti planet, 21.05 Rally (n), 22.10 Gorila vas lepo pozdravlja (f), 23.40 Meč (f). TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, Mladinske oddaje, 14,00 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Čuvaj (I), 22.10 Bolnišnica (f), 23,55 Dolina TV MADŽARSKA (Državni praznik) 8.35 Ekspedicija v Mavretanijo. 9 20 Svečana zaprisega novih oficirjev. 10.20 Čakamo te, Akira, japonski film. 14 45 Motorni čolni formule I. 17.05 Mojstrske arije. 17.35 Umetnina tedna. 17 40 Cimbora, od Podkar-patja do Kalifornije. 18.20 Katoliški dnevnik. 18.30 Procesija Sveta desnica. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Stari madžarski grb. 20.50 Bog, cesar, kmet, drama. 22.50 TV dnevnik. 8.25 Ponovitve: Delta, Teden. 9.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.00 Panonska kronika. 17.15 Oddaja v romunščini. 17.45 Kratki film. 18.45 Četrt ure za gospodarstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Polip, 13. (zadnji) del italijanske serije. 21.00 Skupščinski dnevnik, pregled zasedanja Parlamenta. 21.30 Studio '90, kulturni TV tednik. 22.30 Koncert Mladinskega orkestra Evropa. 0.25 TV dnevnik. 8.25 Madžarska stoletja, pon. 8.45 Počitniška matineja, filmi za otroke. 9.50 Mornarji, naprej, sovj. serija. 10.55 Studio ’90, pon. 12.00 Magazin za menežer-je. 13.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.35 Video novice. 17.50 Bolnica v predmestju, češka serija. 18.45 Četrt ure za gospodarstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.10 1968, dokumentacija. 21.45 Novi svet, zunanja politika. 22.30 Pori jazz. 23.05 TV dnevnik. L 7VFZDE VAM MEŽIKAJO DEVICA Ona' Našla boš toliko časa, da boš priskočila na pomoč neko-mu ki te bo najbolj potreboval. Toda poskusi se pobrigati tudi za svoje probleme, saj se ti na obzorju bližajo karseda črni oblaki. Toda nikar se ne ustraši! _ . .. On' Ne glej tako strmo v prihodnost, več truda posveti svoji sedaniosti ki sploh ni cvetoča. Poslovni sestanek ti bo sicer prine--. sel nekatere namige in poti, za kaj več pa se boš moral še presneto POt Ona' Prepričana si, da ti mora sreča kar sama pasti v naročje, ti na io moraš le še realizirati. Pazi se, saj se ti obeta boleče razo-d t’ ki te bo v hipu prepričalo v popolnoma nasprotno. Seveda na bo resnica nekje v sredini. P On- Pripravljen si na marsikaj, vendar pa bodo dogodki pn-hodniega tedna docela presegli tvoja pričakovanja. Toda kar brez panike, saj se ti obeta le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezenske premike... c - - Tvoja sreča ne pozna ne konca ne kraja, vendar pa bi bila vHiko lepša, če bi jo imela tudi s kom deliti. No, to pa je zadeva ki se ti obeta v prihodnjih dneh, potrebno bo le malce truda in P^On^Nekdo te bo z milimi pogledi kaj hitro omehčal in te pe-i-,1 nonolnoma druga pota, kot pa si jih načrtoval. To ti bo si-r« nonolnoma zmedlo tvoje ustaljene posle, po drugi strani pa ti bo prineslo neslutene avanture. n a- Nikar se ne jezi na tistega, ki ti bo povedal resnico v u^sai bo s tem mislil le najboljše. Pazi se predvsem tistih pri-° t-ljJc Iti ti bodo le prikimavala, za hrbtom pa bodo govorile po-VSCn ne bo nikar nerodno priznati narejeno napako, saj un'ri kot na trmasto vztrajati do še slabšega konca. J^ekdo ki si ga nekoč že ljubil, se ti bo ponovno vmešal v tvoje ŠKORPIJON ljubezenske dogodivščine._____________________________________ TEHTNICA 9.00 Grizli Adams, amer, nanizanka. 9.25 Zakon v Los Angelesu, amer, nanizanka. 15.55 Poletna noč. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Pesem kraškega gozda, izobr. oddaja. 18.40 Čudežna leta, amer, nanizanka. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka. 21.15 Comples-so Settecentesco Italiano. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Poletna noč. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Na valovih spoznanj, dokum. oddaja. 20.35 Klub 10, glasbena oddaja. 21.20 Večerni gost — golobar Drago Habjan. 21.55 Satelitski programi. 9.55 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Vrnitev Staxu, 22.00 Dnevnik, 22.25 Program plus. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, Mladinski spored, 14.00 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knigt Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.10 Variacije (tv f), 22.00 Videoteka, 23.25 Goreča postelja (tv f). TV MADŽARSKA 9.00 Ponovitve: Avtoma-nija, Linda. 10.15 Plavajoča vas, poljudnoznanstveni film. 11.00 Telovadba za invalide. 17.35 Panonska kronika. 17.55 Lepi madžarski plesi. 18.00 Velemesta sveta: Leningrad. 19.00 Otroški verouk. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 87. del TV romana. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Videoklipi. 21.55 Ekvadorski utrinki, 2. del. 22.20 Pomoč ’68, dokumentarni film. 23.10 TV dnevnik. ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota Ona: Zbegana boš, ker se enostavno ne boš mogla odločiti Možnosti bo več in ena bo mikavnejša in privlačnejša od druge' Na koncu se boš sicer odločila povsem intuitivno, a ne bo zato učinek prav nič manjši. On: Prijetni popoldnevi ti bodo prinesli dolgo željeni duševni mir, pa tudi prav prijetno prijateljico, ki lahko postane tudi kaj srTBFi rc ve4' Znanec z morja ti bo prinesel pozabljene stvari, ki te bodo Spraviia v precejšnjo zadrego. Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveš. On: S pretiravanjem lahko preslepiš marsikoga, vendar pa ne tistega, ki te pozna že od ranega otroštva. Raje odkrij svoje srce in L-z. zz.ozw- tcžave’ sa-j boš tako kaj'kmalu opazil, da si v svojih stiskah vse kozoKDi, prCj kot pa osaml jen. Ona: Kar trenutno najbolj potrebuješ, je zvrhana mera potrpljenja. Toda to niti ne bo tako lahko, kot pa se ti morda zdi na prvi pogled. Vsekakor pa ti bo to služilo kot koristna šola za prihodnje preizkušnje. On: Marsikaj bo potrebno podrediti tvojim poslovnim ambicijam in ena izmed teh stvari bo tudi tvoje ljubezensko življenje. S vnnviD partnerjem se bosta kar precej razhajala, popustiti pa ne bo hote-vudnak ja niti ona §e manj pa ti. _______, 9na: Pnhodnost, ki je pred teboj, je vse prepolna mamljivih obetov, zato se ti ne bo noben problem odreči sivi preteklosti (Srečala b°s nekoga, ki te bo presenetljivo hitro navezal nase če->__sar Pa se sploh ne boš branila. On: Nekdo te bo pripeljal pred golo dejstvo, da nisi ravno ■"-^ taksen gemjalec, kot pa si si mislil ti sam. Je že res, da ti bo nri znal določene kvalitete a vendar... Vsekakor pa boš od takrm RIBI naprej veliko previdnejši ... ia*rai "N^VGUSTA 1990 Stran 17 kino SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 17. do 23. avgusta 17. avg. ob 18. in 20. uri amer. akc. film ERIK. 17. avg. ob 22. uri amer. erot. film NAJBOLJŠA UČITELJICA - trda erotika — NOČNI KINO! 18. avg. ob 18. in 20. uri hongkong. akc. (kung fu) komedija film TIGER V AKCIJI. CHOW YUN - FATT - NOVA ZVEZDA AKCIJSKIH FILMOV! NERODEN POLICIST V AKCIJI - POVOD ZA KOMIČNE POLOŽAJE IN SMEH KOT REDKOKDAJ. 18. avg. ob 22. uri erot. film NAJBOLJŠA UČITELJICA - trda erot. 19. avg. ob 18. in 20. uri hongkong. akc. (kung fu) komedija film TIGER V AKCIJI 21. avgusta ob 18. in 20. uri amer, komedija DVOJČKA. ARNOLD SCHWARZENEGGER IN DANY de VITO, IZVRSTEN IN PRISRČEN IGRALSKI PAR V KOMEDIJI — FILM SE SPLAČA PONOVNO VIDETI! 22. avg. ob 18. in 20. uri amer, komedija DVOJČKA. 23. avgusta ob 18. in 20. uri it. komedija SUPERLEPOTEC ZGODE IN NEZGODE ROMANOPISCA. KI USPEŠNO ŠARMIRA VSE ŽENSKE, KI JIH SREČA. USODNO VLOGO ODIGRA OSEMNAJSTLETNICA ... SIMPATIČNO ODIGRA VLOGO ADRIANO CELEN-TANO! KINO KUD ŠALOVCI 18. avg. ob 21.30 amer, krim.-kome-dija POLICIJSKA ZASEDA. KINO lendava PETEK, 17.08 Ob 19.00 KAČA IN MAVRICA (amer, grozljivka). Ob 21.00 - MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA (amer, komedija). SOBOTA, 18.08 Ob 19.00 - PORKYIJEVE NORČIJE (amer, komedija). Ob 21.00 - KAČA IN MAVRICA (amer, grozljivka). Ob 22.30 - 11 DNI IN 11 NOČI (amer, erotični film). NEDELJA, 19.08 Ob 18.00 - MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA (amer, komedija). Ob 20.00 - PORKYJEVE NORČIJE (amer, komedija). KINO —. TURNIŠČE PETEK, 17.08 Ob 20.30 - PORKYJEVE NORČIJE (amer, komedija). SOBOTA, 18.08 Ob 20.30 - MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA (amer, komedija). NEDELJA, 19.08 Ob 15.00 - MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA (amer, komedija). Prodam MOTORNA VOZILA PRODAM ZASTAVO 101 GTL, 55, letnik 1983, prodam. S 82 375. IN-14380 GOLF JGL, letnik 1982, registriran do avgusta 1991, dobro ohranjen, prodam. Marjan Kelenc, Sp. Krapje 64 a, 69241 Veržej. IN-14376 CTX 80, star eno leto, prodam. Markovič, S 87 687. IN-14375 MINI MORIS, vozen, neregistriran, prodam. Zinka Simonič, Logarovci 11 b. IN-14374 CTK 80 in TOMOS COLIBRI ugodno prodam. S 82 138. IN-14373 RENAULT 4 GTL, letnik 1987, pro-dam. ® 82 805. IN-14372 AVTO SKALA 55, star 18 mesecev, dobro ohranjeno in R4 GTL prodam. © 77 302. M-MM * * * ■ ■ ■ ■ GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271 Popravilo z garancijo na vašem domu. panje AŽ, I0 satov, ugodno prodam. Bojan Budin, Mohorjeva 8, Lendava. LE-12854 ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do maja 1991, prodam. Betka Kurnik, Partizanska 35, G. Radgona po 15. uri. IN-13831 GOLF JL, letnik 1979, in zastavo 750, letnik 1973, prodam. S 73 135. GR-13834 JUGO 45, letnik 1989, prodam. © 26 158. M-280 JUGO 55, star 1,5 leta, prodam. ® 26 335. M-303 OPEL REKORD 1700, dizel, prodam. Trnje 150. M-330 MAZDO 323 F 1.6 i, karambolirano, staro 6 mesecev, ugodno prodam. Horvat, Skakovci 34. M-333 ZASTAVO 1.1 GX, letnik 1987, prevoženih 28.000 km, prodam. © 77 218. N-335 126 P, letnik 1981, prodam. Pertoča 91. M-336 MOPED BT 50, star 1 leto, ugodno prodam. © 45 017, Bokrači 28. M-343 ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Poznanovci 53. M-347 ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam v celoti za rezervne dele. Trnje 88. M-350 TOYOTO COROLLO, letnik 1987, prevoženih 35.000 km, ugodno prodam. S 26 464, po 15. uri. M-351 RENAULT 4, december 1978 (9.900 din) in avtomatik (6.990 din) prodam. S 21 803. M-351 ZASTAVO 101, letnik 1982, v dobrem stanju, prodam. ® 87 177. M-354 ZASTAVO 101, staro 1 leto, ugodno prodam. Dokležovje 93. M-356 JUGO 45 prodam. Renkovci 149. M-359 126 P, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam za 10.000,00 din. Krog, Vodnikova 17. M-360 JUGO, karamboliran, registriran do decembra, motor generalno prenovljen, prodam. Sotina 26. M-361 ZASTAVO 101, letnik 1973, na novo registriran, prodam. Mladen Maligec, Franja Kozarja 18, Veržej. M-362 WARTBURG, letnik 1974, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Klju-čarovci 63 pri Ljutomeru. M-363 MOTOR JAMAHA 250, letnik 1986, motocross, in F 125 P, letnik 1980, prodam. Pajek, Lendavska 17 c, M. Sobota. M-366 ŠKODO 110 R CUPE, letnik 1980, prodam. Krog, Plečnikova 77. M-367 LADO RIVA 1.3, letnik 1986, prodam. M. Kuzmiča 7 a, M. Sobota. M-374 MOSKVIČ prodam. Markišavci 24, S 25 178. M-375 ZASTAVO 128, SKALA 55, staro 2 leti, prodam. S 78 723. M-379 ZASTAVO 750, generalno obnovljeno, in specialne sponke za pogonska jermena od 50 do 100 mm prodam. ©23 173. M-383 RENAULT 30 TX, ZASTAVO 101 GTL, BMW 316 in moped avtomatik ter 2 kolesi s prestavami prodam. ® 48 534. M-386 GOLF JGL, letnik 1981, ugodno prodam. ® 77 727. M-392 HONDO CB 750 F, na novo registrirano, nujno prodam za 35.000 din. Krog, Murska ulica 48. M-394 OPEL REKORD, tip C, nujno prodam. Balaško, Lendavska 17 a. M-395 RENAULT 4 GTL, letnik 1988, karamboliran, registriran, prodam. Ne-radnovci 14. M-396 VW HROŠČ 1300, letnik 1968, ter OPEL REKORD, letnik 1974, prodam. Krog, Murska 46. M-MM RENAULT 4 po ugodni ceni prodam. © 78 676. M-403 ZASTAVO 850, letnik 1984, registriran do 6. 7. 1991, prodam. Pečarovci 92. M-404 BT 50, dodatno opremljen, prodam. S 87 092. M-405 ŠKODO 110 R CUPE, letnik 1980, ugodno prodam. Andrej Šalamon, Rogašovci 82. M-407 ZASTAVO 101 po delih prodam. Gančani I96.M-4I1 FORD ESCORT, letnik 1981, 60.000 km, malo karamboliran, prodam. © 72 158. M-412 DVA MOPEDA IN fička prodam ali zamenjam. ® 78 367. M-413 MERCEDES BENZ 200, dizel, letnik 1980, prodam. Naslov v upravi lista. M-415 TOMOS ATX, izdelava 1. 1990, prodam za 17.000 din. © 79-087. M-420 TOMOS AVTOMATIK, star 3 leta, prodam za 7.500 din. ® 79 087. M-420 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prevoženih 78.000 km, registriran do marca 1991, prodam za 28.000 din. ® 26 253, popoldne. M-422 CTX IN APN 6 prodam. Cena po dogovoru. ® 24 169. M-423 RENAULT GTL 4 letnik 1984, cena 33.000 din, prodam. Ferko. Grad 161. M-NN MERCEDES 230, letnik 1976, poceni prodam. ® 87 619. M-GK JUGO-SCALA, star 2 leti, registriran do julija 1991, prodam. ® 22221, zvečer. M-FŠ FIAT 126 P, dobro ohranjen, letnik 1980, ugodno prodam. Ida Petkovič, Petanjci 61 a. M-457 LUVuiM uuivi unnnuin ~ r iul. - uuoiiuim luvoki f Tudi letos na 1 8 POMURSKEM SEJMU g s več vrst okusnih pic! g PICE - GOSTILNA LOVSKI DOM CANKOVA - PICE S MERCEDES 240 D, letnik 1978, prodam. Murski Črnci 52. M-464 AUDI 80, letnik 1980, na novo registriran, prodam. ® 78 367. M-458 MOTOR ZA ZASTAVO 101 prodam. ® 77 456. M-459 RENAULT 4 GTL, odlično ohranjen, registriran do junija 1991, prodam. Kovač, Kajuhova 9, S 23 032. M-431 FIAT 750 prodam. © 23 778. M-433 OSEBNI AVTO WARTBURG, TIP 353 W TOURIST, letnik 1986, registriran do 13. 6. 91, prodam. Bojan Zadravec, M. Črnci 27, © 46 045, po 19. uri. M-434 BT 50 ugodno prodam. ® 24-024. M-435 LADO 1200 S, letnik 1986, prodam. Hilli, Jurij 60. M-436 CITROEN GS vozen, letnik 1980, prodam. ® 87 489, po 18. uri. M-440 ZASTAVO 750 FORD ESCORT, MOPED AVTOMATIK prodam. Jug, Vanča vas 18. M-442 MOTOR MZ ETZ 250, dobro ohranjen, športno opremljen, letnik 1986, registriran do 1991 prodam za 11.000 din. Grad 132. M-445 GOLF, letnik 1977, neregistriran, v voznem stanju, tudi po delih, prodam. Večeslavci 112. M-446 MOPET BT 50, 21.000 prevoženih kilometrov, dodatno opremljen, in motor za avtomatik, vse malo rabljeno, prodam. Franc Števanec, Vanča vas 11, p. Tišina, ® 46 493. M-452 .ZASTAVO 750 LE, letnik 1985, prodam. Maček, Meznovci 5, ® 76 817. M-455 LOKAL V MORAVSKIH TOPLICAH DAM V NAJEM © 48 534. M-385 PARCELE ZGORNJEM DELU MORAVSKIH TOPLIC prodam. Naslov v upravi lista. M-341 POSLOVNI PROSTOR ZA TRGOVINO (približno 60 m1, v centru M. Sobote, iščemo. ®(062) 731 159. M-348 MANJŠO KMETIJO IN HIŠO z gospodarskim poslopjem prodam. Dolič 40, p. Kuzma © (061) 455-748, Marija Markoč, Križna 4, 61000 Ljubljana. M-393 POČITNIŠKO HIŠICO Z MANJŠIM VINOGRADOM v Dobrovniku prodam. ©23-777. M-410 HIŠO v Beltincih, IV. gradbena faza, prodam. S 23 932, zvečer. M-427 TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE V LENDAVSKI ULICI 23 a prodam. ® 24 795 ali 25 027. M-439 OBDELOVALNO ZEMLJO v Krogu prodam. ® 22-830. M-450 GRADBENO PARCELO v Rankov-cih prodam. Naslov v upravi lista. M-460 STANOVANJSKO HIŠO z veliko delavnico prodamo v centru Murske Sobote. © (062) 29-379 po 19. uri. M-465 TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za manjše stanovanje v Ljutomeru. ® (062) 25-911. M-14379 razno nn PRODAM DVE KRAVI, kontrola A, dobre mlekarice, zaradi, bolezni lastnika prodam. Moravske Toplice, Cuber 61. NESNICE, MLADE JARČICE PASME HISEX, rjave iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah, vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a. ® 76 070. Pohitite z naročilom, ker bomo v kratkem končali s prodajo. M-MM BREJO KRAVO prodam. Gančani 204. M-340 MALE PUJSKE prodam. Petanjci 7. M-346 KRAVO, staro 8 let, 9 mesecev brejo, zaradi bolezni lastnika, prodam. Rou-tar, Šulinci 27. M-351 PLEMENSKE KRAVE, po izbiri, prodam. Lutverci 80, Apače. M-402 PUJSKE PRODAM. Tropovci, Kolesarska 69. M-406 PUJSKE prodam. Brodarska 32, Krog. S 26-139. M-414 MALE PUJSKE prodam. Skakovci 58. M-437 NESNICE MLADE JARČICE PASME HISEX, rjave iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24-393, pri Gradu pa sprejema naročila. Dragica Bokan, ® 77,686. kupim BOČNO KOSO za traktor URSUS 335 kupim. Naslov v upravi lista. M-328 sobe KMETIJSKA MEHANIZACIJA PRODAM VESTNIK GRADITELJI POZORI Izdelujem stropne nosilce ’s velikosti, zelo ugodne cene, va takoj. Večjo količino dos « na dom brezplačna, cena čena. Informacije: ZeljKor- ■ Solo Rok, R. Končara16. ^" Čakovec, telefon: (042) 8 ŽENSKO SREDNJIH KLE ZA VARSTVO OTRO^ N1. DOMU od 5. do 15. ure slov v upravi lista. V® ŽELITE DELATI V INFORMACIJE * J« 7'pEKf^ ZAPOSLIMO MLADO R1J, službo v okrepčevalnic- ^7 Gomilica 58 a, ® 72 H"-. Razno ENOREDNI KOMBAJN za obiranje krompirja (manjši) prodam. ® 41 012. M-259, PUHALNIK TAJFUN prodam. Franc Vaupotič, Lukavci 33, Križevci pri Ljutomeru. IN-14382 TRAKTOR STEYR 80 A ugodno prodam. Gantar, Žepovci 49, p. Apače, ® 69 023. M-13833 HIDRAVLIČNO STISKALNICO IN KOSILNICO BCS prodam. Franc Somer, Lešane 28, p. Apače, ® v soboto od 18. do 20. ure: 69 054. GR-13832 KOMBAJN ZMAJ PRODAM. S 45 283. M-338 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 730 s priključki prodam. Dolič 130. M-339 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. G. Bistrica 115. M-368 PRIKOLICO ZA PREVO ŽIVINE prodam. Tišina 56. M-378 DVOREDNI OBIRALNIK KORUZE prodam. Sodišinci 27. M-381 TRAKTORJA IMT 549 in STEYR 18 KS, z reduktorjem, prodam. Križevci 58 v Prekmurju. M-389 TRAKTOR DEUZT 4006 D prodam. Dolenci 75. M-397 IZRUVALNIK KROMPIRJA, dvovrstni, poljski, in 8-colne pluge OLT prodam. Lipa 77. M-408. PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Klemenčič, Dokležovje 74 a. M-421 TRAKTOR 565 IMT, star dve leti, in travnik prodam. ® 70 165. M-425 SADILEC ZA KORUZO, 4-redni, BECKER, novi, in koso za Ursus 355-60 prodam. © 21 660, od 8. do 15. ure. M-428 OBRAČALNIK ZA BCS in avto Ford escort 1300, po zelo ugodni ceni, prodam. ® 48 488. M-430 KOSILNICO LAVERDA (nafta), brane in pluge, dobro ohranjene, prodam. V. Polana 120 a. M-453 KOMBAJN ZMAJ 133 B, z adapter-jem za koruzo, star 4 leta, ugodno prodam. Horvat, Lemerje 12. M-MM ŽAGAN LES, 12 roženic 480 x 12 x 14, 1 lega 600 x 18 x 20, 2 slemeni 500 x 18 x 20, 1 nosilec 450 x 20 X 20, prodam. ® 23-289. M-232 SLAMO večje količine, prodam. Rankovci 8. M-327 DIJAKINJI DAM SOBO V NAJEM. S 22 592. M-370 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti ali okolici išče mlad par. Plačilo vnaprej. Naslov v upravi lista. M-371 ENOSOBNO STANOVANJE V BLOKU IŠČE SAMSKA ŽENSKA SREDNJIH LET. © 26 789. M-372 OPREMLJENO Ponudbe po posesti GARSONJERO ALI MANJŠE STANOVANJE V MURSKI SOBOTI KUPIM. ® 24 727. M-349 VINOGRAD, 15 arov, in sadovnjak, 15 arov, s kletjo in bivalnim prostorom, z inventarjem, v Petrovcih na Nedeljskem bregu prodam. M. Sobota, Trstenjakova 59. M-376 GRADBENO PARCELO V PANOV-CIH, 20 arov, prodam. © 24 611 — popoldan. M-377 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Bodoncih prodam. Zadravec, Brezovci. M-384 VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Jani Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. SGP POMURJE, p.o. MURSKA SOBOTA ŠTEFANA KOVAČA 10 obvešča CENJENE KUPCE, DA SO ZAČELI V GRAMOZNICI IVANCI PRODAJATI KAKOVOSTNO MIVKO, PRIMERNO ZA ZIDANJE, PO ZELO UGODNI CENI 64,00 din/m’. STANOVANJE ODDAM za pomoč v gospodinjstvu zaposleni ženski. ©21 981, zvečer. M-388 PREKLIC! , .,kiiu Lovskemu društvu Rankovci in Tovarni y Mura, tozd Ženski plašči. 'ern še enkrat — iskrena hvala. S,, ^Urski Petrovci, 29. julija 1990 ata ’ Hama, brat Anton in sestri Marija in Ema z družinama Kako je dom naš prazen, odkar v njem več tebe ni, prej tako prijazen, zdaj otožen, tih se nam zdi. t V SPOMIN 16. avgusta je minilo dve leti polne žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat Karel Barber iz Markovec Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov nate. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob! Vsi njegovi Že dve leti v hladnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ne mine ura, dan. ne noč, povsod v mislih si navzoč. V SPOMIN Dragemu možu, očetu in sinu Alojzu Ficku iz Vidonec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu poklonite trenutek svojih misli. Žalujoči: žena, otroci in mama Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZANIMA Po težki bolezni me je 31. julija 1990 v komaj 43. letu staro- ’ sti za vedno zapustil moj dragi Štefan Ketiš iz Tropovec Ob boleči izgubi se zahvaljujem vsem domačim, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so me v trenutkih bolečin kakor koli tolažili ali pomagali in ga pospremili na njegovi prerani poti. Iskrena hvala vsem zdravnikom, posebno dr. Mrkšiču in strežnemu osebju pljučnega oddelka v Murski Soboti, ki so mu lajšali njegovo trpljenje med boleznijo. Iskrena hvala za pomoč v težkih trenutkih vsem njegovim sodelavcem ozda Radenska — obrat Boračevo, pa tudi sindikalni organizaciji. Zahvaljujem se GD Tro-povci, sodelavcem OŠ Edvard Kardelj, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z mano ter me tolažili. Hvala vsem, ki so ga pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Tropovci za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala za vso pomoč, za vence in darovane svete maše. Še enkrat - vsem skupaj — iskrena hvala! Žalujoča tvoja Helenca Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po težki večletni bolezni nas je zapustil ljubi mož, oče, tast, dedek in brat Štefan Horvat iz Murske Sobote Z bolečo praznino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga požrtvovalno obiskovali, ga tolažili in z njim sočustvovali v dneh njegove hude bolezni. Zahvaljujemo se vsem ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in v dobrodelne namene za svete maše in cerkev, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni gospe dr. Nadi Šavel-Šva-geli za večletno zdravljenje, nečakinji dr. Mateji Horvat za sočutno pomoč v najtežjih trenutkih njegove bolezni in patronažnim sestram za lajšanje bolečin. Hvala zdravnikom in osebju internega m pljučnega oddelka za pomoč v zadnjih dneh življenja. Iskrena hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem cerkvenega in upokojenskega zbora za pesmi slovesa in govornikoma za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Vera, sin Marjan z družino, sestri in brata J z družinami Tiha, mirna je bila njegova pot, tih in brez slovesa je bil njegov odhod. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je zapustil oče, sin in brat Aleksander Jankovič dipl. inž. kemije iz Dolenec V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za sv. maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — hvala! ŽALUJOČI: sin, mama, bratje in sestra z družinami Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da zopet bi segli si v tople dlani. Ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami — tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori. V SPOMIN Boleč je spomin na 20. avgust, ko mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama Ana Varga iz Strehovec 1 Neizmerno smo nesrečni, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi Eno leto je poteklo, solz nešteto je preteklo, solze grob so premočile, -a tebe, žena, mati, niso prebudile. V SPOMIN 19. avgusta bo minilo leto žalosti, ko si brez slovesa odšla od nas, draga žena, mama ter babica Ana Matjašec iz Velike Polane 182 Vsem, ki se je še spominjate, iskrena hvala. Vsi tvoji najdržaji Šli bomo na tvoj grob, da bi slišali tvoj mehki glas, da bi nam pripovedovala lepe zgodbe, polne upanja, kot nekoč iz srečnih dni. Pokliči nas, zašepeči pod gomilo, pa te bomo slišali. ZAHVALA Kruta in zahrbtna bolezen nam je vzela komaj 58-letno drago ženo, mamo in staro mamo Marijo Kuronja iz Boreče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in krajanom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvalavsem, ki ste darovali vence, cvetje, ter nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Najlepša hvala vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju ambulante G. Petrovci in nevrokirurgije v Mariboru. Lepa hvala g. duhovniku Ernišu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — najlepša hvala! Boreča, 27. julij 1990 Njeni najdražji AVGUSTA 1990 . . Stran 19 v besedi in sliki VROČEKRVEN SEJEM Začel se je zgodaj zjutraj z borbo za čimboljše prodajno mesto. Srajce so pokale po šivih in ostre besede so letele na vse strani, vse pa zaradi želje, da bi prodajalci kiča, ki so nekako najbolj vsiljivi, ostali daleč od tistih kra- marjev, ki prodajajo resnično kakovostne izdelke domače obrti. Turističnemu društvu Ljutomer je letos uspelo v večji meri potisniti prodajalce cenenih izdelkov na obrobje, vendar pa še ne v celoti. Stari trg je ostal center pro- 9. PRAZNIK KS RAKIČAN Škofovska blagoslovitev zvona daje lesnih izdelkov, Glavni trg je obilno ponujal domače specialitete (pogače, srnin golaž, pristno domačo kapljico ...), lončarske izdelke ... na tržnici pa je bil letos zabaviščni park. Sejem je bil torej živ, obiskovalcev celo več kot prejšnja leta, k temu pa je po vsej verjetnosti pripomogla sobota. Prejšnjih pet sejmov je bilo namreč v nedeljo. Ob vsem tem dogajanju, ki se je zavleklo pozno v noč, pa je letošnji sejem — Provi prleški sejen po čelen Lotmerki — pokazal še nekaj: Ljutomerčani potrebujejo več. takšnih prireditev, saj je zadovoljnih obrazov bilo na pretek in tudi zabave so bile dobro obiskane. Če bi bil Glavni trg, torej središče Ljutomera, že sedaj zaprt za ves promet, bi nihče ne imel nič proti. Pomanjkljivosti pa bodo lahko odpravili že prihodnje leto. D. L. Uspela akcija Minuli teden je potekala v Ljutomeru tridnevna krvodajalska akcija, ki sta jo organizirala Zavod za transfuzijo republike Slovenije in občinska organizacija Rdečega križa. Je uspela, saj je v treh dneh kri darovalo 763 občanov (lani 723), to pa je tudi nekako v republiškem povprečju, saj potrebuje ZTS dnevno kri 250 krvodajalcev, da bi lahko bolnišnice nemoteno delale. V Ljutomeru so še enkrat dokazali, da so pripravljeni na humanitarne akcije. D. L. Pri zdravljenju štorklje TEKMOVANJA S STARIMI ROČNIMI BRIZGALNAMI V RANKOVCIH Pred desetimi leti so v soboški oWim uvedli poleg rednih tekmovanj tudi teknio-vanje s starimi ročnimi brizgalnami-la tekmovanje je bilo preteklo nedeljo tudi Rankovcih, na njem pa je sodelovalo P | enot. Zmagala je ekipa iz Tropovecpre Sodišinci, Rankovci. Vančo vasjo in Borej; ci. Namen tovrstnih tekmovanj je gašenje v preteklosti ter vzdrževanje sta ročnih brizgaln, katerih uporaba pride*P štev tudi v sedanjem času, če odpovedo dobnejše, motorne brizgalne. Starih m . brizgaln imajo v soboški občini 125, z "J o pa v glavnem delajo starejši gasilci. . tudi v Rankovcih pokazali veliko spre' in hitrosti pri delu z brizgalnami, meo rimi so nekatere dočakale lepo starost. Foto: F. Mau« SIMBOL Pred dobrim tednom je bilo, v Hrastje-Moti, kjer jo je našel Milivoj Čuk iz Radenec in precej sporočil na Veterinarski zavod v Mursko Soboto, da poskrbijo za zdravljenje. V ambulanti za male živali jo je prevzel veterinar Igor Škarica in po pregledu strokovno pojasnil, da ni nič ŽIVLJENJA resnega, le poškodba levega krila. Za vsak primer ji je najditelj ves čas držal kljun (na posnetku), sicer pa se je štorklja kmalu sama postavila na noge. Zagotovili so nam, da bo na »rehabilitaciji« v prostoru za fazane v Radencih, z manjšim vodnim zajetjem in OKREVA. žabjim zarodom, da ne bo ne l^a> žejna. „ .^1^1 Morda so jo v tem času že pri^ na pregled v veterinarsko anw , pri tem pa upamo, da bo simbo £ nja ob Muri uspešno okreval-nec, foto: N. Juhnov Nova trgovina v Gančanih Preteklo soboto je v Gančanih odprl novo trgovino Marjan Maučec, sicer sodarski obrtnik. Gre za prvo tovrstno zasebno trgovino z mešanim blagom. V Gančanih namreč poleg Potrošnikove trgovine obstaja še komisijska trgovina Darinke Maučec. Poleg špecerijskega blaga bodo kupci v novi trgovini lahko dobili tudi umetna gnojila in krmila. F. M. S slovesnosti ob blagoslovitvi zvona na rakičanskem pokopališču. Tako kot vsako leto so tudi tokrat krajani Rakičana proslavili svoj deveti praznik krajevne skupnosti z novo pridobitvijo, ki je rezultat prizadevanj pridnih Rakičancev med dvema praznikoma. Kot običajno so praznovanje začeli že nekaj dni prej s športnimi prireditvami, z mednarodno nogometno tekmo in turnirjem v malem nogometu. V nedeljo dopoldne pa so se številni krajani zbrali na pokopališču v Rakičanu, kjer so pripravili slovesnost ob blagoslovitvi zvona v novi kapelici z zvonikom, ki so ga skupaj z novo mrliško vežo zgradili krajani s sredstvi samoprispevka in prostovoljnimi prispevki. Slovesnost je opravil mariborski škof dr. Jože Smej, ki je bil 21 let dušni pastir v soboški župniji, ob tej priložnosti pa je tudi opravil sveto mašo. O novih pridobitvah je govoril predsednik sveta KS Rakičan Ivan Karoli in med drugim poudaril, da je v akciji zbiranja sredstev za gradnjo mrliške veže, kapelice z zvonikom in zvonom sodelovalo okrog 97 odstotkov vseh krajanov Rakičana. Poleg te pridobitve, ki je lahko ponos Rakičancev, so začeli v okviru urejanja parka obnavljati grajsko kapelico, pri čemer jim pomagajo Zavod za spomeniško varstvo Maribor ter kulturni skupnosti Slovenije in Murske Sobote. Praznovanje letošnjega praznika KS Rakičan pa so sklenili s proslavo pri vaško-gasilskem domu s kulturnim programom in podelitvijo priznanj. Slavnostni govornik je bil predsednik NK Rakičan Marjan Žekš. F. Maučec V okviru krajevnega praznika krajevne skupnosti Hotiza so v Kotu predali namenu gasilsko-vaški dom in razvili prapor tamkajšnjega gasilskega društva. Krajani Kota so v gradnjo doma vložili kakih 4000 prostovoljnih delovnih ur in 280 tisoč dinarjev. V novem domu je večnamenska dvorana s 150 sedeži, pisarne in gasilski prostori. V domu so uredili tudi kuhinjo. Odprtja so se poleg krajanov udeležili še gasilci iz okoliških društev, predstavniki oblasti in občinske gasilske zveze. JD Razvili društveni prapor ■ Gasilsko društvo Poznanovci je eno izmed najbolj. Goričkem, saj ima moško in žensko desetino. Slednja v tudi na nedavnem medpokrajinskem gasilskem ure^1^ cih, kjer je zasedla prvo mesto. Poleg tega so si precl ski dom in kupili novo vozilo s potrebno opremo. Pr^ ^ntP.T so pripravili gasilsko slovesnost, na kateri so razvili dr & Na slovesnosti so bili številni krajani in gasilci iz oko F i VEŠČICA PRI RAZKRIŽJU Sodobna trgovina ALOIS FIDLER lastnik: Oskar Gomilschak tel.: 9943 3476 2505 BAD RADKERSBURG - RADGONA fax: 9943 3476 2005 V ZALOGI VSEH VRST GRADBENI MATERIAL! NIZKE CENE: Od junija je na Veščici pri Razkrižju odprta ten prodajajo proizvodni program MIO iz Osijek .j,11 / Honda, motokultivatorji, vrtne kosilnice, škropilnega^ / pa bodo začeli prodajati tudi semena (ekskluzivna P .ce N narno Maribor) in gnojila. Trgovina, ki je v lasti dobro založena in je edina tovrstna v severovzhoda p y Agrotim tudi zastopnik Mia iz Osijeka. Ob pr^vini Pa% prodajajo tudi rezervne dele, vse, kar ponujajo v trg {(i kupiti tudi na 6-mesečno obročno odplačevanje. iJ1' pogodbo z dobaviteljem, so cene tudi nekoliko nlZ^jesOzC govinah, saj so cene izdelovalčeve. Dosedanje izkusnJ p saj kmetje takšne kmetijske stroje potrebujejo. Obiščite naš razstavni prostor na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 18. do 86. avgusta 1990! ZLATOL »FARMA PROGRAM Henkel MEDIJ SEVEROVZHODA! Zlatorog razkuževanje molzne opreme Redno ročno čiščenje in razkuževanje molzne opreme Redno krožno čiščenje in ICIONALNA PRIMEX primorje EXPORT campagnola k. bnL ZLATOL MR-F ZLATOL AM-F ZLATOL C-F ZLATOL ML-F ZLATOL JODIP-F HIGIENIČNA MOLŽA -KAKOVOSTNO MLEKO Naj bližje predstavništvo PR!MEXA je v Mariboru, Ulica 10. oktobra 9, tel.: (062) 24 146 Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni na odprtem prostoru ob glavni • - J n----------------------— Občasno (tedensko) kislo čiščenje molzne opreme Razkuževanje vimena vMatska orodja -Resorji za sadjarstvo 'nogradništvo Kosilnice, motokultivatorji in okopalniki te 9°spodarskopropagandno službo Jetnika, medija severovzhoda, ^ te|efonu (069) 22-403 ali 21-064 ali nam SDnrt°C'la Pojite na naslov: VESTNIK, go-to^Hskopropagandna služba, Titova 29/I, 9000 MURSKA SOBOTA. • tisoči VESTNIKOVIH bralcev bodo prebrali vaše želje, vaša sporočila * gospodarska propaganda je vez med izdelovalcem, trgov-cem in potrošnikom • napisano sporočilo gre iz rok v roke in mnogim je vodilo za odločitve o nakupih TABELARNI PREGLED IZDELKOV ZLATOL FARMA PROGRAM Izdelek Način in namen uporabe ob bazenu pri hotelu Lipa ob 19.00 $k®nder, Lord, yu Madonna, moped lyd®J Cadraso ... ^v«da ’ 8' AVGUST 199°’ v LENDAVI manjkalo dobre hrane v ^^ovska noč čaka na vas! VESTNIK Informacije in prodaja: trgovina mejni prehod Vrtojba (Nova Gorica), tel.: (065) 32 901, 32 837 HMEZAD - AGRINA, TOZD MALOPRODAJA, Celjska cesta 7, 63310 ŽALEC, tel.: (063) 711 319 Agrokombinat Krško — TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve Krško, Cesta krških žrtev 54, tel.: (068) 72 690 PRIMEX — Predstavništvo Maribor, Ulica 10. oktobra 9, Maribor tel • (062) 24 146 Stran 21 TURISTIČNO ZAVAROVANJE Do odhoda je še pet minut Če doma niste pozabili nič od tega, potem imate s seboj vse za mimo potovanje in lagodne počitnice. 1. Potni list in osebna izkaznica 2. Vozovnice 3. Denar in denarnica 4. Zelena karta 5. Zobna ščetka 6. Igla, sukanec 7. Sončna očala 8. Žepna knjiga 9. Fotoaparat in film 10. Zavarovalna polica Turističnega zavarovanja 4 Posebej pazite, da se pred potovanjem ali letovanjem ne boste pozabili zavarovati pred vsemi nezgodami in neprijetnostmi, ki vas lahko doletijo. Če vas v potovalni agenciji niso opozorili na zavarovalno polico turističnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav, stopite do najbližjega poslovnega mesta Zavarovalnice Triglav in nemudoma izpolnite zavarovalno polico. Z njo si boste zagotovili povrnitev stroškov, ki bi na potovanju nastali zaradi okvare ah'tatvine avtomobila. prometne nesreče, izgube ali poškodovat ja prtljage, nenadne bolezni, prekinitve potovat ja in podobnih neprijetnosti. Zavarujete se lahko sami, s celo družino ali v organizirani skupini. Možnosti za nezgodo je veliko, pred vsemi se lahko zavari jele z eno samo zavarovalno polico Turističnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav. Za varno potovanje — Turistično zavarovanje zavarovalnica triglav Kerživl/en/epotrebu/e varnost C harmonija zdrave narave Pot do zdrave narave smo začeli z ekolO' škim letom 1990. Vanj smo vstopili z novim znakom POMURKA. Vrsta naših izdelkov je brez kemičnih dodatkov. V njih smo ujeli del zdrave narave. nODAT^' ŽIG, KI JAMČI ODSOTNOST KEMIČNEGA Obiščite nas v našem novem razstavnem prostoru v hali E! POMURKA Murska Sobota p. o., Bljedičeva 11, 69000 Murska Sobota • tel.: 069/22-440, telex: 35243, tel«*®*' AGROSERVIS Murska Sobota / 69000 Murska Sobota, Kroška c. 58 poštni predal: 41 telefon: (069) 21 -630, 21-321 telefax: (069) 21-322 žiro račun: 51900-601-11849 Na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu v - „ Radgoni vam nudimo ugodno prodajo proizv° iz lastnega programa: TRAKTORSKI PREKOPALNIK TA-N P 160 VARNOSTNO ZAŠČITNE KABINE ZA VSE V”* TRAKTORJEV TOMO VIN KOVIČ ZLOŽLJIVE ZAGOZDE ZA OSEBNA VOZILA POSODE ZA GORIVO 10 IN 20 I PRIPRAVE ZA ŽAGANJE DRV ZLOŽLJIVE DESKE ZA DELO POD VOZILOM OTROŠKE GUGALNICE PRODAJA VOZIL ZASTAVA PRIPOROČAMO SE Z USLUGAMI AVTOKLEPARSTVA, avtoelektrike, stva ter NUDIMO kompletno servisiranje, vzdrževanje nova motorjev in vozil ter kmetijske mehanizacije* OBIŠČITE NAS NA RADGONSK^ SEJMU V HAL! ABC POMURKE! .STUDIO NIT__ VESTNIK, Stran 22 9 proizvod bomo brezplačno dostavili na dom; PRISRČNO VABLJENI! GORENJE COMMERCE Predstavljamo in prodajamo izdelke iz proizvodnih programov Gorenja, z izredno ugodnimi sejemskimi popusti. 9 vsak dan dopoldne in popoldne bomo za vas pripravili demonstracije delovanja, uporabe in prednosti malih gospodinjskih aparatov, mikrovalovnih pečic in varilnih aparatov Gorenje Varstroj. 9 pri nakupu naših izdelkov v razstavno-prodajnih centrih Gorenje v Mariboru, Lendavi in na Ptuju v času mednarodnega kmetijsko-živiiskega sejma v Gornji Radgoni veljajo enaki prodajni pogoji kot na razstavnem prostoru; 9 Stranki, ki bo na sejmišču kupita Gorenjev proizvod, bomo povrnili ceno vstopnice; Vabimo vas na razstavni prostor Gorenja na Mednarodnem kmetijsko-živiiskem sejmu v Gornji Radgoni od 18. do 26. 8. 1990. ■ sm hN reŠno okno SO 320 je atestirano pri ZRMK Ljubljana. I/ Kovinoplastika 1$0 320 ima vrtljivo krilo, ki se zavrti okrog vodoravne težiščne 6r s tem omogoča: Vaš pogled v lepšo prihodnost * odlično prezračevanje prostora t Preprosto čiščenje stekla * Preprosto montažo in demontažo krila • Rešljivo in preprosto uporabo q e|iko svetlobno površino stavljanje krila v vsakem položaju rešno okno SO 320 61386 STARI TRG PRI LOŽU © 061/707-422 TEipv 'AM: KOVINOPLASTIKA LOŽ Telefa^588 yu LOŽ FaX: 061/708466 ^USTA 1990 — vitrine vseh vrst in dimenzij — retropulti in nevtralni elementi — točilni pulti — izdelovanje in opremljanje montažnih in zidanih hladilnic — krilna in drsna hladilni- *ka in zamrzovalnižka vrata SO 320 Obiščite nas v hali E1, kjer razstavljamo naše nove izdelke! S7obn°DDo Podjetje za proizvodnjo hladilne opreme 69240 LJUTOMER Kolodvorska 28 Telefon: (069) 82-511, 82-521 Telefax: 82-583 Stran 23 ne zgodi se vsak dan UČINKOVITOST JE REZULTAT ROCKERSKI KAKOVOST! Kar je svojčas pol dežele pognalo na barikade, se zdi danes angleškim rockerskim veteranom čisto prijetno. Večina se jih je naselila v imenitnem predelu jugozahodno od Londona, ki ga angleška elita že od nekdaj ceni. Okolica je sicer podeželsko idilična, vendar pa kraj ni preveč oddaljen od letališča in se ga je že prijelo ime »rockerska četrt«. Ostarele zvezde rocka tam živijo tako, kot je britanski zgornji razred živel že od nekdaj. Erič Clapton igra kriket, Mike Rutherford polo, George Harrison neguje svoj vrt, Steve Winwood pa hodi lovit fazane. Marsikateri ostareli glasbenik je pri tem odkril zanimanje za zgodovino. Pete Townshend je v Twickenhamu kupil hišo pesnika lorda Alfreda Tennysona, Roger Daltry pa to- pilnico železa skupaj s kmetijo in ribogojnico. George Harrison pa se vsaj občasno naseli v svojo razkošno viktorijansko palačo (na sliki). Iščejo pošast Kitajsko zabavišče Neki poslovnež iz Honf konga namerava blizu M' garskih slapov postaviti kitaj' ski luna park, naselje po i®' ru starih kitajskih mest, ki h° kakšne tri kilometre oddali1' no od znamenitih slapov, stalo pa bo 86 milijonov dolf jev. V načrtu imajo natan®" posnetek kitajske vasi iz ‘j stoletja, dva hotela z 20 nad-stropji, marino in motel, gradnjo bodo začeli na P? mlad drugo leto, zaba^ pa naj bi odprli leta 1™' Ontarijski mestni očetje, skrbijo za Niagarske slapo^1 menijo, da bodo tako leto^' čarji, ki se zanimajo za ta® dež narave, dlje ostali v tisk krajih. Zdaj si slapove ogM trinajst milijonov ljudi leto. Šestčlanska skupina tokijske televizije Nippon je najela tri ladje, se opremila z ultrazvočnimi napravami in helikopterjem in se odpravila na doslej verjetno največjo odpravo za legendarno pošastjo iz kanadskega jezera Okanagan v Britanski Komumbiji, kakšnih 300 kilometrov od Vacuvra. Iskanje bo trajalo pet dni in filmska skupina bo ob pomoči petih potapljačev prerešetala jezero, dolgo 130 kilometrov in globoko največ 300 metrov. Seveda si obetajo, da bodo posneli kačasto pošast, ki ji pravijo Ogopogo in o kateri pripovedujejo indijanske legende. Menda so te dni spet videli skrivnostnega jezerskega prebivalca. o BOLHE ?norij° KOZMETIČNI SALON Renate Menhart, Lendavska ulica 19, MURSKA SOROTA, je trenutno edini, ki odpravlja celulit in gube brez kirurškega posega, po profesionalni metodi MY0LIFT priznane Grme 00-SMOMED, kije bila predstavljena na televizijskih zaslonih v oddaji Zdravo. Armejščino, Kristusov jezik, govori še 18.000 ljudi Naročila sprejemamo po telefonu (069) 21 234. i lil 1111111*11X11 II mri. Niki Spominki-unikati t NAJVECJI Gu?thu Guldnov Kiosk na £itoui ul.u SR.^oboti Stanovanje: GRAD 178/a; S- 069/77-749 RAZVIJANJE BARVNIH FILMOV! h Največji nedrček imajo v Franciji. V mestecu Valse v dolini Rhone ga je za reklamo postavila tamkajšnja ugledna trgovina s perilom. Zanj so žrtvovali dve padali in pristali tudi v Guinne-sovi knjigi rekordov. Pravijo, da po njihovih izdelkih strastno segajo zlasti Američani. m 11 rtu i n u i n m n1111111111/ SVETO PISMO V RAČUNALNIKU Bayreuthski teolog Michael Wolter se je lotil študija Svetega pisma nove zaveze z računalnikom. V pomoč pri njegovem znanstvenem delu mu bo Thesaurus Linguae Graecae in posebej zanj prirejen uporabniški program. Gre za banko podatkov, ki so jo izdelali na kalifornijski univerzi v Irvi- nu. Znanstveniki te ameriške univerze so na eno samo lasersko ploščo spravili skoraj celotno antično grško književnost. Na plošči s premerom 12 centimetrov so zbrana dela več kot 2900 grško pišočih avtorjev od 8. stoletja pred našim štetjem do 14. stoletja po našem štetju. Takšno temeljitost in popolnost doseže le maloka-tera znanstvena knjižnica. Z iskalnim programom, ki so ga razvili v Kaliforniji, je mogoče najti in v nekaj sekundah na zaslon priklicati katerikoli del besedila. Mogoče pa si je ogledati tudi katerokoli poljubno posamezno besedo ali besedno zvezo. Gorska vas Maalula je ena od mnogih kulturnozgodovinskih dragotin, ki jih Sirija ponuja obiskovalcem. Leži na višini 1700 metrov v gorovju Antilibanona severno od Damaska in ima okoli pet tisoč prebivalcev, od katerih se jih pozimi veliko preseli v Damask, poleti, ko je vročina v mestu neznosna, pa odidejo nazaj v svoje poletne hiše v gorah. Na pečini približno 80 metrov nad vasjo stojita samostan in cerkev Mar Sarkis, posvečena svetemu Sergiju. izvirata iz časov med letoma 313 in 325 našega štetja. Leta 297 so tu usmrtili Sergija in Bakha, poveljnika rimske vojske, doma iz severne Sirije, ker se nista hotela odreči krščanski veri. Ob tem času so v votlinah Maalule živeli puščavniki in v njihov čas segajo verjetno začetki samostana in cerkve Mar Sarkis od leta 1732 pripada grškokatoliškem redu svetega Odrešenika, ki ga je leta 1682 ustanovil v libanonskem gorovju sidonski in tirski škof Evtimij Saifi, doma iz Damaska. Njegov red naj bi bil nekak vezni člen med vzhodno pravoslavno in rimskokatoliško Cerkvijo. Red deluje še danes v Siriji, Libanonu in Palestini, v Rimu pa ima tudi svojo teološko fakulteto. Pod Mar Sarkisom, v senci mogočne skalne vdolbine, stoji pripet na skalo samostan svete Tekle. Tudi zgodba te svetnice izvira iz zgodnjekrščanskih časov. Tekla je bila učenka apostola Pavla. Pred svojimi poganskimi starši in rimskimi vojaki je pobegnila v Ma-alulu. Legenda pravi, da je molila za rešitev in tedaj se je pred njo razklala skala in tako je ušla preganjalcem. Pečina v Maaluli je od tistega časa dalje razdeljena na dva dela. Z Maalulu pa je povezana še ena zanimivost. Prebivalci govorijo jezik, ki ga pogosto označujejo kot staro sirščino. V resnici pa gre za staro aramejščino, ki je bila v času Kristusovega rojstva razširjena po vsem Orientu. Nekoč je veljala za »svetovni jezik«. Govorili je niso le v Siriji in Libanonu, ampak tudi v Babiloniji in daljni Perziji. Tudi v državi Nabatejcev, katere glavno mesto je bilo Petra in katere vpliv se je razširil vse do srednje Sirije in današnje Saudove Arabije, je prebivalstvo govorilo eno od narečij tega jezika. Tudi Jezus je govoril aramejščino. V Svetem pismu so med drugim v aramejščini zapisane tudi zadnje Kristusove besede na križu: »Eli, eli, lama sabaktani!« (»Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!«). Tudi del znamenitih kurmanskih (oziroma mrtvomor-skih) rokopisov, ki jih pripisujejo mistični sekti esenov, je napisan v aramejščini. Zato ni nič čudnega, da prebivalce Maalule vedno znova obiskujejo orientalisti, biblici-sti in jezikoslovci iz vsega sveta, ki si zapisujejo posebnosti njihovega govora in te nato vrednotijo po jezikovnih merilih. V samostanu Mar Sarkis je naprodaj kaseta s posnetkom molitve Oče naš v aramejščini. Nihče v Maaluli pa tega vsakdanjega občevalnega jezika ne zna pisati. Tega ne znajo tudi prebivalci sosednjih vasi Bachaa in Jubaadin, ki tudi govorijo aramejščino, pisno pa se sporazumevajo v arabščini. Vsekakor se je aramejska soglasniška pisava popolnoma izgubila. Na Bližnjem vzhodu uporablja aramejščino kot pogovorni jezik vsega skupaj še kakih 18.000 ljudi, od tega jih večina živi v Siriji. v Lastniki mačk ’n k kakšen obup Ij^ stvo, da te male - e( b ■ manjše živahce :at. in njim P°d°b"? ki sOsitS* so pametni ljudje.e srcu živalske m c10 fatni^4 mrčesom, izum1' .nsekt pojene ali prašen6 -• li Zadeve so bile dok^j S’rr a nekoliko nevar pametnejši ljudJe 0 napV tnico, ki iz katere se Sirij0 ^to 11 lovi, ki so za boploh" J sni — okolica Pa J v znava. Skratka, ofijO' ji« dneh tako rekoč P tnico proti bolhama litijevi celici, ki polovico leta- ? KREZOV ZAKLAD JE TREBA VRNITI Zvezno sodišče v New Yorku je razsodilo, da mora Metropolitanski muzej vrniti Turčiji 300 antičnih predmetov, ukradenih v Turčiji pred četrt stoletja. Zaklad, ki je znan pod imenom Krezov (Krezos ali Korisos je bil bajno bogat zadnji lidijski kralj, okoli 564 do 560 pred našim štetjem), so skrivaj odnesli iz Turčije med letoma 1965 in 1967 in ga kasneje prodali muzeju. Sodišče je zavrnilo pojasnilo muzeja, da je od nakupa minilo že več let, in razsodilo v korist Turčije, ki je zahtevala umetnine nazaj. Sodniki so menili, da je muzej že od nakupa vedel, da so umetnine ukradene in pretihotapljene. KRIŽANEC Kaj dobiš, če križaš šetlanskega ponija z oslom? Shonkija. Njegov lastnik je rejec Ron Wmalley iz Avstralije. Trdi da je Shonky sad ljubezni med oslom Des in šetlandskim ponijem Shebo. Malo prizadevanja z lastnikove smeri je bilo vendarle potrebno. Dobrodošla pomoc VESTNIK, NIASCOB LUČ IN OČI om NASVET ■v’ca radia Murska Sobota Stran 25 wni odpadki spadajo v Za smeti- Zlijte maSt J J v kako posodo, kjer potem pa Vt' O: Tekoče maščobe lah-lwete’ recimo v prazen i -Chl^ mleTa in vržete v 1' $dPadke na odpa-tak° da ti ne ones-. okolja. Marsikje zlivajo uporablje-10 djs, mast, ostanke od so-in druge mastne ostanke ?v odtočni kanal ali lijak stranišče. To je sicer ze-J dostavno za nas, za čistil-* naprave pa precej manj, ' ena sama kaplja masti 1 «naži tisoč kapelj vode, lahko zamasti, | zamaši filtre v čistil-I mestno vodo I dati sredstva, ki veže-lio« čobe. To je zelo drag ga ne izvajajo pri I ta«. .'inih napravah, to pa U,?1’ da vode ne morejo J1 očistiti. Onesnažena in jezera ter I živalim in rastlinam. da pet dni. To omo-iV^vseV81?0^0 šele’ iNlllttf m zreli' Do /ili v? ^žnati), da bi se X Ra,-,Tjeniu med prevo-S" pria^ova’c* upaj°» da «svn--ia'c' paradižnika »M.?1 n°vi izdelek. I N ski.z ^kusi nadaljuje-1 u 9)0 ugotoviti, kate- I P0,ia’ ?Meka. paradižniki. ! i'h nJI Pollaminov, snovi, • ’ la „ mo tudi v naravi, >. -r^dpripravo paradiž- , • Radio 7~ dopisnice — pošljite na ’ pripisom: z» -^a Murska Sobota, P m®d tempciu.— ka ne preseže 4° C, kar ima pri relativno velikih površinah dobre učinke. Kot hladilni fluid se lahko uporablja studenčna voda, ki jo moramo seveda ustrezno pripraviti, kar ni problem. Ugodnejša, toda dražja je uporaba zaprtega kroga cevovoda, ki pa mora biti 1 m globoko in z ustrezno površino. Kombinacija toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode, ki obenem hladi prek talne instalacije tla, je posebno ugodna. Možnost za izbiro hladilnega medija je velika in je potrebno obravnavati vsak primer posebej glede na lokacijo in možnosti. Jože Brdnik Pri razmišljanju ohladiti prostor z minimalnim vlaganjem in energetsko ne-potratno pri novogradnji ali obstoječem objektu ugotavljam, da pri hlajenju ni druge rešitve, kot jo je nakazal štiri stoletja pred na- cej ropota, — energetsko gledano je tudi elektrika draga, a taka naprava je porabi kar nekaj. Mislim, da je to rešitev, toda odloča vsak sam. Vgraditev klimatskih naprav bo za naše razmere š< I dolgo utopija, saj jo imajo I še v Ameriki zelo redki. modeli in imitacija živalske kože. Zelo zaželen je še vedno mini bikini z visokimi izrezi na bokih — skoraj do pasu. Ekstravagantne enodelne kopalke, ki so spredaj enodelne, zadaj pa kot bikini, so primerne tudi za tiste, ki so rade čim manj oblečene, obenem pa želijo skriti pomanjkljivosti na trebuhu. J. ~~ Elton John ( ■ Madonna i VqVJub'jane — Big Ben — Toto Cutugno 8 > Pijmo - Magnet • puloverji različnih barv in kroje”, jopice in majice • perilo • kopalne obleke in kopalke • srajce • bluze • otroške hlačke (kratke in dolge) • otroški kombinezoni • džins • dokolenke • nogavice • dežni plašči in velika izbira drugih tekstilnih izdelkov POLETNA RAZPRODAJA PO ZELO UGODNIH CENAH TUDI USNJENIH IZDELKOV! • v zalogi evropska kakovost nogavic Edoo ŠE VEDNO VELJA UGODNO OBROČNO ODPLAČILO, BREZ OBRESTI IN NA VEČ KOT ŠEST MESECEV! Delovni čas je prilagojen strankam in je od 6.30 do 20. ure Murska Sobota, Ciril-Metodova ulica 50, tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136 Telefax: (069) 21 136 Za prvo osemletko proti kanalu Ose pridejo na piano kasneje kot čebele in ostanejo dlje, toliko časa pač, dokler je še kaj odpadlega sadja pod drevesi. Kako se osjemu piku izognemo? Kadar jemo na prostem, pazimo, da ne puščamo okrog ostankov hrane, pa naj bodo to sladkarije, meso ali salame. Kadar pijemo na prostem, uporabljajmo slamico. Polne kozarčke prekrijemo s prtičkom. V bližini postavimo steklenico s sladko vodo — to je past za ose. Ohranimo mirno kri, ne mahamo z rokami in ne poskušajmo ubiti os, k nas obletavajo. Kaj pomaga pri priku? Pomagajo hladni obkladki kot pri čebeljem piku. Komplikacije se pojavljajo, če nas osa piči v usta ali grlo. Pokličemo zdravnika. Do zdravnikovega prihoda ližemo sladoled ali sesamo ledene kocke. V usta vzamemo žličko soli (ali sladkorja), če nimamo soli, izpljunemo. Ponovimo, dokler na špik ne neha skeleti. Če smo alergični na čebelji ali osji pik, poiščimo zdravnika, saj je pik lahko smrten. Preden kupite novo kopalno obleko, se doma dobro oglejte v ogledalu in ugotovite, kakšno postavo imate. Modne oblikovalke svetujejo za normalno postavo: To je postava, ki nima omejitev pri oblačenju. Izbira lahko med modnimi enodelnimi kopalkami z visokimi izrezi na bokih. Zgornji del kopalk ima ravno krojen dekolte ali v stilu kombineže. Zelo modni tiski so drobne in velike pike, črte, cvetlični šim štetjem grsxi ....________ Sokrat, ko je sprojektiral sdnčno hišo, ki je koristila sončno žarčenje pozimi in '” *——i« noleti. To- Otroke oštevamo, kadar berejo pri slabi luči. Prepričani smo, oa slaba in neprimerna svetloba škoduje vidu, oči pešajo, potrebna so očala. Zdravniki pa so z nedavnimi raziskavami ugotovili, da ni čisto tako. Kadar beremo v mraku ali polmraku, se oči sicer hitreje utrudijo, začenjajo nas skeleti in pečejo nas, vendar ni vid zaradi tega prav nič prizadet. Branje pri slabi svetlobi je nespametno, ne pa tudi škodljivo zdravju in očem. ga izključevala PVL... . . rej: poleti je potrebno preprečiti vdor toplote v prostor, kar je dosegljivo z dobro izolacijo hiše, dobrimi okni in ustreznimi senčili. Morda se komu utrne misel: če radiatorji pozimi s toplo vodo grejejo, zakaj ne bi poleti s hladno vodo tudi hladili? To ni ideja za odvreči, toda učinek pri tem je majhen zaradi površine radiatorjev, temperature vode, ki bi morala biti relativno nizka, in kondenzacije, do katere bi prišlo pri veliki temperaturni ra- f M - a — KI ODŽEJA IN OSVEŽI V sonarnih poletnih dneh ciovseko telo čezmerno izgublja teko-v sopain K .. -a skozi pljuča z izdihanim zrakom, skozi čino. Neprestan jI pos|edjca je občutek žeje. Potešitev žeje z al- kožo, ledvice, cr• J jva in neuspešna. Boljši so sadni sokovi, koholmmi pijal0 majhne količine in jih mešamo ki "e vsebujejo samo za na^tost tkjva Z Vza molienie vseh soli in hranil, da jih celice lahko sprejmejo, temveč za top j J razmaščena in ohlajena juha. času >“ « P**» d«“ cejšnje ko,Je,"e ana pijača vročih dni. Slastne pa so pijače, na-nikov sok ze do g . sadnPjh in zelenjavnih sokov, npr. sok iz koren-rejene iz komb rabarbare in jabolk, sok iz višenj ali robid in čka m jabolk, so kombinacije sadja in mleka ter kombina- -“p’-*- nes še posebej^"mitrelmjemo: 2 del navadnega jogurta ali Za kumančm napitek^ t J, 8^ toliko domačega i K sojj ;n Opranega ter drobno marico, eno drobno saioiK , narevTirktdričnX^ nožem) <’am° d.°br.° 2P™"0’ pp° “lji V elektricn narezano kumarico m šalotko. Pnlije- tudi olupljeno, na J :OgUrt ali kislo mleko in navadno mleko. mo v hladilniku o J Lko fasa da naredi gosto penečo se pijačo. Vključimo mešam Ponudimo hladno. S kosom črnega Dodamo drobnjak m suup kruha zaleze celo z nekdanjih mlečnih kumar, ki so jih pripra-Ta napHe: _ irnjh dimnih kuhinjah. Črne kuhinje so se vljale ze naše p arhitekturi, dobrini starim mlečnim kuniii- Kaj narediti za prijetnejši občutek v prostoru? Kako doseči temperaturo, ki bo prijetna? Rešitev je enostavna. Kupimo okenski klima-tizer, ki jih ponujajo domači izdelovalci in posredniki iz uvoza, namestimo ga v odprtino in z njim hladimo prostor. — klimatizer ni poceni, — vgradnja je enostavna, ampak predelava okna tudi ni poceni, — prijetno piha hladen zrak, pomislimo pa, če je to pravo, saj se dviga prah, piha, ni brezšumen, kar pre- žliki. Hlajenje z izkoristkom grelnih inštalacij je pri pravilni izbiri možna s sistemom panelnih (podno, talno, stensko) gretij. Posebno ugodno za hlajenje prostora je stropno gretje, ker se uspešno meša zrak prostora. Ta pojav je nasproten talni kurjavi, ki omogoča optimalne razmere pozimi, saj se topel zrak dviguje. V stanovanjski hiši, pa tudi delovnem prostoru, je pri Krompir blaži opekline Surov krompir je staro domače zdravilo za manjše opekline. Kdor si pri kuhanju opeče prst, si lahko opeklino ublaži s krompirjem. Na pol prerezan izdolben krompir položimo na prst in ga pustimo, dokler bolečina ne mine. Naravni sok, ki ga vsebuje krompir, počasi izhlapeva in hladi opečeno kožo. PIK OSE JE LAHKO NEVAREN VROČINA POLETI ’ —--* nas inštaliranih manj strop- nih in stenskih kurjav, talna kurjava pa se zadnja leta razvija, saj pozitivne izkušnje zadnjih let z Zahoda dobivajo veljavo tudi pri nas. Fiziološko gledano talna inštalacija za hlajenje ni toliko ugodna, kot stropna, ampak še zmeraj uporabna. Zahtevo dobrega počutja »tople noge, hladna glava« je možno doseči pri upoštevanju, da razlika - ■ <»neraturo tal in zra- 5 NAJ SESTAVU El POSTAV- DOGOVOR M|SEL MARKO LJAKOMU PROJ NAPAST IvDnišANJAl KOMU | {GOZDNE I miselni ŽIVAL KI LveRI S l ŽIVI POD 1 z dragim i enigma 1 ZEMLJO | KRZNOM 1 DANSKI ■ ŠAHOVSKI I IVELE- f MOJSTER | [jezero V 1 KIRGIŠKI I 1 1 1 I ZVEZA . 1 1 ZA0RUZ- ■ slovenski 1 FILMSKI | REŽISER ■ (IGOR) Ibitjev ] j ISHOLASTIKll I [MESTO V | 1 1 »MARIJI J —j, ■ SKUPINA ■ žuželk ■Tmetreh’ ■ PERGAM-IsKIH I KRALJEV I avtomo | BILSKA 1 OZNAKA T [KATJA | 1 Iebstein 1 | [RENU | -1 1~ »PERZIJA j S [strjena | 1 1 KRI [ 1 l 1 1 NA RANI 1 H” 1 1 I SLOVENSKA! ■ avtomo- 1 | PESNICA 1 ■ BILSKA 1 Lun fakTi ■ oznaka I Uesnik ■■■ n [ha lUE IPO BEPA 1 VALEČ, piSANA ■ dkopnik | g ŠPANIJE | IPESKI« I— Istih 1 1 makarska! pisatelj 1 MATAVULJl 1 KRILO 1 | | RIMSKE | 1 [MLEČNI 1 1 [IZDELEK 1 1 [STRUJA | L 1— -1 ■ dokumenti 1 naprava I 1 ■ za 1 | MERJENJE 1 | ■ KOTOV 1 J | GOROVJE 1 1 ■ V TOGU I 1 BIN GANI I | REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: zabloda, igralec, ucNiiicn, Ani, kip, GT. SA, U. akut, hi, rakovec, R, opolo, izrazi. Sr, Lika, onkolog, noč, ona. AVGUSTA 1990 Nakupujem BadRadkersburg NAKUPOVALNI IZLET V OBMEJNO AVSTRIJSKO RADGONO SE VAM BO SPLAČAL! — velika izbira — nizke cene — strokovna postrežba Obiščite nas v času sejma v Gornji Radgoni! »IFFHSEH* N S RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLOCH Za vse denarne posle — zamenjujemo vse valute po najugodnejšem tečaju — banka prijaznih ljudi Vaša banka — tudi v času kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni! VAŠ BILDERLAND FOTO IZDELOVALEC v formatih 9 x 13/10 x 10 in 9 x 11 cm po želji že od 3,90 ATS! VAŠ FOTOGRAFSKI STROKOVNJAK foto klockl avstrijska Radgona, Hauptplatz 5 VAŠ SPECIALIST ZA SATELITSKE SPREJEMNE NAPRAVE onci rn V,DEO “ ” "SERV,S a™1 ■ F™ * — avstrijska Radgona, Hauptplatz ■ Em tn Im telefon: 9943 3476 3330/2269 Komplet za satelitski sprejem samo 6.990 ATS !!! — videorekorder — avtoradio — TV 51 cm ekran — pralni stroj — šivalni stroj za robljenje — friteze — elektronske blagajne s 3.790 ATS ■390 ATS ■ 4 900 ATS : 3 890 ATS ; S ATS ves elektroinštalacijski material in ie OBIŠČITE ■ Sparkasse s d BAD RADKERSBURG. HAUPTPLATZ S - CENTER ZA VSE DENAMO POSLOVANJE euroc^S CASH advance c G h 6 Z 9 p G S te a Sl DINERSCLUB l HITRO - DISKRETNO - PRIJAZNO ceniti. »Mrtvi začuda ne ožive. Živi ostanejo mrtvi, ko bo ponovno vdrugič počila vzmet, ne bo ne življenja ne smrti.« (M. Vincetič) HONDA zunanji razstavni prostor 618. SEMPERIT ZGODBE RAZPADAJOČIH ZIDO^ GUME 8492 HALBENRAIN 94 tel.: 9943 3478 2496,2501 8330 FELDBACH Europastrasse 19 tel.: 9943 3152 3628,3629 ,a * J^OS'a,',i, prodaj® avto^° d.° °-6erne'a^aC83 A*n°£g 21 46® Vsaka naša vas še »hrani« hiše iz preteklosti, čeprav nemi, ko zaslužijo to ime. Pa vendar, bile so hiše, takšne z ognjišči... Ognjišča so in P0’-hiše zapuščene. Resda niso več v modi, so pa značilne za pokrajino, v kateri jajo njen simbol. Ravnanje z njimi pa kaže, da tovrstne kulturne dediščine se v Foto: VESTNIK. 18-* IZREDNO UGODNI NAKUPU Kdnč^.teleionfO^ to ____ H Murska Soboti tefetut {06S) 32-718 turistična agencija klas ORGANIZIRA V MESECU SEPTEMBRU POSEBNA PONUDBA: • ugoden nakup na posojilo • v zalogi vseh vrst pohištvo in gradbeni material Obiščite nas ali nas pokličite po telefonu (069) 70 780 IZREDNO UGODNI NAKUPI. Kmetijsko trgovsko podjetje Marko Slavič Ključarovci 19 Prodaja: • Sipove kmetijske stroje na trimesečno odplačilo • Prikolice Tehnostroj na trimesečno odplačilo • V zalogi umetna gnojila po ugodni ceni • Pri nas lahko kupite tudi betonsko železo, armaturne mreže in ves gradbeni material (vreča cementa stane le 46 din, apno 29 din, strešna kritina Kikinda le 5,30 din) • Posebej poudarjamo, da pri nas prodajamo po najugodnejših pogojih izdelke Križevskih opekarn Odprto vsak dan od jutra do večera! Pokličite nas po telefonu: (069) 87 731 te svet MuL^Rt°naža. m. Sobota, p.o. tu SOBOTA, Lendavska 1 Siena Rt žlena 2akona 0 temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in statuta podjetja razpisuje delovno mesto: vodja prodaje r andatno dobo 4 leta. goje^P'8300 del°vno mesto morajo kandidati izpolnjevati naslednje po-izku5g°jS^a 'Z0bra2ba ekonomsko komercialne smeri in 5 let delovnih GEp KARTONaža kU 15 dn' °d otllave razPisa v zaprti kuverti na naslov: uP' sek,or Ž oznaknURSKA SOBOTA, Lendavska 1 ^ ko “Prijava na razpis«., ^dnet^nn u3ta bomo izmed prijavljenih na razpis opravili najpozneje v Sa razpisu, prijavljeni kandidati pa bodo o izidu razpi- ®ni v roku 8 dni od sprejema sklepa o izbiri. keramika_______________________ 68000 Novo mesto, Slakova 5 Telefon: (068) 21 201, 26 016, 26 015 Telex: 35710 YU PIONIR Fax: (068) 24 298 TRADICIJA, STIL IN OBLIKA - IZ NAŠE HIŠE V VAS BOM SEDAJ JE ČAS: KERAMIČNE PEČI IZ »KERAMIKE« PIONIR • kmečke peči • toplozračne peči • štedilniki • kamini • pizza peči • prijetna toplota za vaš dom • zdravo in ekonomično gretje • ekološko čisto okolje • lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji ~ PRODAJA IN INFORMACIJE." MARKO MIKLOŠIČ LESJAKOVA ul. 52 PEKRE — LIMBUŠ tel.: 062/631-375 EEllJGORJE 5 dni 3 dni POTOVANJA ŠPANIJO TURČIJO 8 dni 5 dni LONČENE PEČI, KAKRŠNE STE Sl DOSLEJ LAHKO SAMO ŽELELI, VAM Ml ŽE NUDIMO VAŠE ZAUPANJE V NAŠE PEČI JE ZAUPANJE V NARAVO ZAŽIVITE Z NJO IN Ml VAM BOMO POMAGALI _J pri agencijah 'Norm,. .. ^S&Cl'6 dob'te pri agencijah ' Sorr7 X Mursk' Soboti 22-606, Kj 7 Radgoni 74-098, v Len-W5'002 in v Ljutomeru motor OBIŠČITE NAS nakladalec 1000 17.900,00 din 11.000,00 din 8.500,00 din 15.000.00 din 9.800,00 din 9.500,00 din spravilo sena. UGODNE CENE: - ČTN 1000 - ČTN 850 - ZTN - PS33E - PS33K - PS33J __ 13 Velika zmogljivost omogoča hitro Puhalnik PS «• ^y°! ul0htažar"ktor8ki nakladalec. Nosilnost od 500 do 1000 kg. Možna ''lučki na vse tipe traktorjev, tudi Tomo Vlnkovič. Različni prl- na 28. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 18. do 26. avgusta 1990. Pričakujemo vas na sejmišču v prodajno-razstavnih prostorih Poljoopskrbe Zagreb, kjer boste dobili vse potrebne informacije o naši ponudbi. PRISRČNO VABLJENI! Obiščite nas na sejmu v Gornji Rad goni na odprtem prostoru pri vhodu levo. Tam bomo prodajati naše izdelke s 5% popusta! INDUSTRIJA HIDRAVLIČNE IN KMETIJSKE OPREME HIKO »Olga meglič« PTUJ, p.o. 62250 PTUJ, Vošnjakova ul. 6 MARLES HIŠA -VEČ KOT STREHA NAD GLAVO! . 800 kg- Možna ^••Gorski nakladalec ^jučkl-d a na vse tipe traktorjev. Različni pr Stran 27 ^T^AVGUSTA 1990 /O ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota ------------------------------------- Pri umnem gospodarjenju je nepogrešlji NA POMURSKEM SEJMU POSLUJEMO VSAK DAN OD 10. DO 17. URE. INTELLIGENT PRAVI NAS LOV ZA DENARNE ZADEVE PERSONAL COMPUTERS COMPUTERS & POS Podjetje za poslovno informatiko je ekskluzivni zastopnik IPC za Jugoslavijo. Sedež ima v Murski Soboti, Grajska 1 A, tel.: (069) 21 353, a fax: (069) 25 025. IPC RAČUNALNIKE LAHKO ŠE DOBITE: HIPEC DOMŽALE • MPA ZRENJANIN • MIKR0S VARAŽDIN • FIS VALUTA OMIŠALJ • ELKOM OHRID • TIM S0FTWER SERVIS BEOGRAD g tehnostroj IMA ŠE VEDNO PO PREDSEZONSKEM CENIKU — POLETJE 90 TOMOS TOMOS po najnižjih cenah. — enoosne prikolice ETK 301, nosilnost 3 t, gume 7,50 x 16" ETK 452, nosilnost 4,5 t, gume po izbiri (6,50 x 1'6" 8,25 x 15" 7,50 x 16") tip 5023, 6023 — enoosne prikolice s poviški in prikolice tandem, nosilnosti 5 — 61 — trosilnike TG 40, nosilnost 3,21 TG 42 V, nosilnost 4,2 t 25.365,00 din od 29.900,00 din do 35.000,00 din od 43.000,00 din do 59.000,00 din 48.500,00 din 50.350,00 din Trosilniki so cenejši od konkurenčnih proizvajalcev za več kot 10.000,00 din. Garancija je podaljšana na 18 mesecev. TQ 42 V — z lopatasto ali žagasto trosilno Prikolica ETK 452 4,5 t napravo Prikolica tandem 6023 — 6 t Reklamna cena 59.000,00 din Izdelke Tehnostroja pripeljemo domov. Vse informacije v prodajni službi Tehnostroia (telefon (069) 81 615. g tehnostroj Industrija vozil in kemijske mehanizacije 69240 Ljutomer, Prešernova 40 Telefon: 069/81615, 81625, 81 635 Telex: 35263 YU TSL Fax: (069) 81675 ^^OD2D t & DO 25 % OB NAKUPU TOMOSOVIH IZDELKOV . 18 d° Na mednarodnem kmetijsko-zivilskem sejmu oa 1 avgusta 1990 v Gornji Radgoni! Vabljeni v halo F! Izkoristite enkratno priložnost! M TOMOS TOMO* ____-_______—— JELOVICA NA RADGONSKEM SEJMU NUDI 13% X Z d izkoristite tudi druge ugodnosti žf1g t — 10% gotovinski popust pri nakupu moriti montažnih sten in oblog — potrošniško posojilo 1+4 — brezplačen prevoz za večje nakupe IZREDNA PRILOŽNOST - TO JE JELOVICA