Lete ¥1., štev. 174
Ljubljana, sreda 2S. Juiija S92B
Poštnina paviallram.	Cena 2 Din
gsx lakaja ob 4. ajntfa|. ar
Stane mesečno Din 25 —; »a tao» »emstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo | Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
štev. 16/I. — Telefon štev. 71. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul, St. 5/L — Telefon it. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravai
Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ulica »t. 54. — Telefon St. 36.
toseralni oddelek 1 LJubljana, PreSes-nova ulica St. 4. — Telefon št.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica 6t 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavoda t LJubljana št. 11.34» - Praha čislo 78.184 Wien'Nr. 105.141.
v**
„.„„.„ jii 111 joii m.......
V velikem govoru je Svetozar Pribičevič včeraj v Narodni skupščini očrtal vso neiskrenost, nejasnost in neozdravljivost sedanjega političnega položaja.
Beograd, 28. julija, p. Današnja seja skupščine je bila otvorjena ob pol 11. dopoldne, Posl. Moskovljevič se je takoj priglasil k zapisniku in izjavil, da ie bržkone podtaknjeno, da je 108 poslancev glasovalo za zaupnico vladi. Predsednik skupščine Trifkovič je to odločno zavrnil. Sledilo je čitanje raznih prošenj in pritožb. Sodnija zahteva izročitev ministra dr. Krajača in posl. Pušenjaka. Skupščina je nato prešla na dnevni red: na nadaljevanje razprave o dvanajstinah.
Vladni poročevalec posl. Oton Ga-vrilovifi je obširno branil vladni Dredlog. naglašujoč v prvi vrsti, da so izdatki za vojsko neobhodno potrebni in tudi ne preveliki. Po drugih državah znašajo izdatki za vojsko in mornarico celo eno tretjino celotnega proračuna. Nič manj potrebni niso izdatki za P> vzdigo prometa.
GOVOR SVETOZARJA PRIBIČEVIČA
Za Gavrilovičem je dobil besedo posl. Svetozar Pribičevič, katerega govor je skupščina ves čas z velikim zanimanjem poslušala. Tudi radičevci so bili popolnoma mirni, le posl. Markič je napravil par medklicev. Posl. Pribičevič je izvajal:
Ker je bila ob priliki vladne deklaracije razprava skrajšana, se hočem po-služiti ob tej priliki, da obširneje reagiram na izvajanja Ljube Jovanoviča in Miše Trifunoviča ter razpravljam o sedanjem političnem položaju. Vladna deklaracija govori samo o sporazumu dveh parlamentarnih skupin, Ljuba J» vanovič in Trifunovič pa sta govorila
o sporazumu dveh plemen našega naroda.
če se je sklenil sporazum med dvema parlamentarnima skupinama, potem se to nas ne tiče. Če pa je bil sklenjen sporazum med dvema plemenoma, zakaj se potern ne nastopi s tem sporazumom pred javnost in zakaj se ne objavi? Navajalo se je, da se je s sporazumom RR ojačila v prvi vrsti večina parlamenta, kot drugi razlog pa se je naglašala potreba izvršitve narodnega sporazuma. Dejansko pa se je
s sedanjim »sporazumom« samo ojačila komoditeta radikalne stranke.
Bili so slučaji, da je znašala vladna večina nekaj mesecev samo en glas. Toda cesto je koristnejša manjša, a zato homogena večina. V vsakem primeru pa bi bilo treba vprašati volilce. kaj pravijo oni k temu sporazumu. To zahteva tudi parlamentarni običaj. Saj se pri nas tako radi sklicujemo na angleški parlament, ki celo za manjše stvari ved no konsultira narod. Tudi ministrski predsednik Pašič je svoječasno zahteval volitve, češ, da se ie Davidovičeva stranka izneverila svojemu programu. Ko je Davidovič ustanovil opozicijski blok, je vlada podala ostavko z motivacijo. da je potrebno konsultirati narod, ker so nastale v naši notranji poli-tilvi velike izpremembe.
Svetozar Pribičevič je nato analiziral potek zadnjih dogodkov. Na zunaj izgleda, da so
radičevci v celem obsegu kapitulirali m sprejeli politiko prejšnje PP vlade. Iz vladne deklaracije, ki je zelo nejasna, pa ni čisto nič razvidno, kakšna je Pravzaprav praktična politika RR vlade. O njenih zunanjepolitičnih smernicah smo čuli splošne fraze. Toda kako oa je n. pr. z vprašanjem naših odnoša-;ev napram Maii antanti? Dne 16. aprila 1924 je imel St. Radič konferenco s svojimi poslanci v Zagrebu. Rezultat je objavil v svojem glasilu »Domu* in napadel Malo antanto kot barbarsko in militaristično organizacijo, proti kateri se b:> hrvatski narod boril kar najener-gičneje. Sedaj nastane vprašanje, kako stališče zavzemajo vladne stranke napram Mali antanti. Ali so naši odnošaji tisti, kakor so bili pod bivšo PP vlado, ali pa stoji Radičeva stranka še vedno na stališču, da je treba nastopati proti Mali antanti? — Radič je svoječasno odkrito simpatiziral z Avstrijo. V Londonu v «Društvu za bližnji in daljni iztok® je imel predavanje, na katerem je nrimerial avstrijsko republiko z novo •svico in se zavzemal za ustvaritev podonavske konfederacije. Potrebno b'i bilo zato. da smo na jasnem, ali ie Radič sedaj v tem oziru sprejel tezo bivše PP vlade, ali pa še vztraja pri svojem orvotnem naziranru.
Deklaracija bi morala tudi pojasniti naše odnoša.ie napram Bolgarski, in to Predvsem radi bivših zvez radičevcev £ P>olgarijo. St. Radič se je v enem zadnjih govorov zooet zavzel za zbližanje in združenje z Bolgari. Zanimivo je,
kako stališče zavzema vlada napram tej njegovi izjavi.
In kakšno stališče zavzema vlada napram Italiji? Ob priliki sklenitve rimskega sporazuma so radičevci proglasili sedanjega svojega prijatelja dr. Ninčiča za srbskega žida. St. Radič je istočasno naoisal v svojem »Domu*, da sta Pašič in Ninčič. ki sta sklenila škandalozni rimski sporazum, izdajalca našega naroda. Vprašam poslance HSS, ali stoje še sedaj na tem stališču? Pravkar je bila sklenjena cela vrsta ko.i-venciii kot nekak dodatek k rimskemu sporazumu in te dni pride v Beograd kar cel vagon teh novih konvencij z Italijo. Ali jih bodo radičevci, dosledni svojim dosedaj proglašenim nazorom, odklonili?
Pribičevič se je nato zopet povrnil k sporazumu med radičevci in radikali in izvajal:
Ako Je bil to »naroda? sporazum«,
potem se nikakor ni smelo zabraniti, da sodelujejo pri njem tudi ostale skupine SDS, Jugoslovenska muslimanska stranka, davidovičevcl, klerikalci in zajedničarji. Ako pa to ni bil narodni sporazum, temveč samo sporazum med dvema strankama, potem ga je treba presojati čisto z drugega stališča. Ljuba Jovanovič in Trifunovič sta zelo na široko razpravljala o sporazumu. Toda samo s frazami se to vprašanje nikakor ne da rešiti. «Potreba pomirjenja* ni originalna marka g. Jovanoviča. To besedo smo slišali že pred nekaj meseci. Izgovoril jo .ie Ljuba Davidovič in iz njegovih ust je zvenela mnogo iskre-neje, kakor pa iz Jovanovičevih. Ljuba Jo.vanovič bi moral ostati konsekven-ten napram svoji stranki, ki je bila glede tega poprej na čisto drugem stališču. Ako pa je odobravala Davidovi-čevo tezo, potem bi se bila morala predvsem zvezati z davidovičevcl. «Psihološke metode«, o katerih je govoril Pavle Radič, istotako niso njegova originalna marka. O tem smo slišali lepša in resnejša izvajanja od Voje Ma-rinkoviča in Ilije Šumenkoviča.
Kot nekaj novega smo čuli od zastopnikov radikalne stranke, da je treba »pomiriti strasti in ustvariti novo atmosfero bratstva in Ijubavi.« Toda to je trdil «Blok narodnega snorazuma«, a program sedanje vlade RR je v tem oziru le kopija tuje ideje. Moje mnenje je, da je treba, da o taki politiki predvsem konsultiramo narod in gremo na volitve. Nemogoče pa je, da jo inavgu-riramo kot nadaljevanje Obznane nad Radičevo stranko.
»Obznana nI bila moje delo,
ona tudi ni bila delo min. predsednika Pašiča. temveč delo kabineta PP. Za to politiko se je izjavil tudi Ljuba Jovanovič, ki je bil član vladne večine in ni nikdar protestiral proti nolitiki prejšnje vlade. Sedaj se poudarja, da je preje pač bila vojna, sedaj na sta dva vojskujoča se naroda sklenila mir. Ta primera šepa. Poincarž je sklenil mir s premagano Nemčijo, toda miru ni podpisal Viljem, temveč drugi ljudje. Paralela med RR in dvema sovražnima narodoma. ki skleneta potem mir, ne drži. V političnih analih ne najdemo slučaja, kakršen se ie zgodil sedaj pri nas. (Pavle Radič: Pa to nije ništa!)
Radičevci bi bili storili mnogo bolj častno
in pošteno, ako bi rekli narodu: Mi smo izpremenili svojo politiko, ker smo se prepričali, da je edino pravilna politika Narodnega bloka in PP vlade. To bi bilo mnogo bolj častno, kakor pa, da se zapeljani narod postavlja pred čudež, da iz republikanskega in protidržavne-ga Savla postane naci.ionalni in državni Pavel in se pri tem trdi. da je ta Pavel ostal zvest svojemu programu! Ubogi seliak naj to veruje in vendar so ga voditelji HRSS na beograjski skupščini zakleli na zvestobo republiki in samostojni hrvatski državi. Hrvatski seljak je takrat hote! izpremeniti celo božično pesem: Rodio se kralj nebeški, ker so mu trdili, da niti na nebu ne sme biti kralja. (Smeh!)
Danes St. Radič proglaša Pašiča za pametnega, poštenega politika in velikega državnika. V »Domu* pa je napisal: »Nisem srečal nobenega Angleža, ki ne bi smatral Pašiča za največjega nasilnika in korupcijonaša. radikalne stranke pa za pljačkaško tolpo*. V času svojega bivanja na Dunaju je St. Radič pisal o nezaslišnih strahotah in terorju radikalne stranke v Makedoniji in pljačkanju radikalne stranke po Hrvatskem. Ooljuval je vse ugledneiše politike NRS. Danes jih hvali. Toda boj^ve kaka epiteta bodo dobili čez nekaj mesecev istj gospodje, ki sedaj z njim sodelujejo. Kak epiteton dobi SDoštovani
prijatelj g. Ljuba Jovanovič? (Lj. Jovanovič: Dobi ga vsak. kakršnega zasluži!) Nisem pričakoval, da smatrate, da ste vi zaslužili epiteton, ki vam ga je dal Radič! (Buren smeh! Kakor znano je Radič imenoval Jovanoviča političnega magarca. Op. ured.)
Govornik razpravlja o stališču HSS do samouprav. Še lani je Radič ustavno načelo samouprave proglašal za absurdnost. Sedaj ga je osvojil in očita — zajedničarjem, da nimajo smisla za samoupravo.
Originalna je tudi Radičeva označba, da so radikali državotvorna, radičevci pa soci.ialnotvorna stranka. Druga drugo razumejo in cenijo in zato lahko plodno sodelujejo. A baš radikali so. ko se je razpravljalo o redukciji ministrstev, vedno zahtevali predvsem odpravo ministrstva za socijalno politiko (Viharna veselost.) To je približno tako. kakor je Radič sedaj na banketu v hotelu «Pariz» posebno pozdravljal Lj. Jovanoviča. lani pa je izjavil o istem gospodu, ki je takrat poskušal sestaviti vlado: «Ali ta nesrečnik res še misli, da bi mogel priti kdaj v blok za zastopniki HSS?» Boga mi, nesrečnik je res tudi to še doživel. (Burna veselost.)
To so le nekateri dokazi neiskrenosti in nejasnosti sedanjega položaja. Gospoda,
prenehaite z dosedanjo prakso!
Povejte v čem obstoji sporazum. Kaj bo, če se pokaže, da HSS nima zaupanja med narodom za današnjo politiko? Ako se pojavi neka druga stranka, ki dobi zaupanje večine Hrvatov, ali se bo takrat sklepal sporazum s to drugo stranko?
Radikali imajo navado govoriti, da imajo v nas rezervo. Ako gospodje mislite, ^a imate rezervo, potem se zelo varate. Bodočnost bo pokazala, da te rezerve nimate.
Ob koncu svojega govora je Sv. Pribičevič zavračal klevete ministra Pavla Radiča. češ da je njemu in njegovemu stricu poslal
ponudbo za sestavo prečanske fronte.
V vsem svojem političnem življenju sem bi! nasproten plemenskim frontam in ravno zato najbolj osovražen. Ostro je nadalje zavračal Pribičevič Radiča. ki vlači drugega ustavnega faktorja v politiko. ko naglaša, da se je krona izjavila za sedanji sporazum. To je zelo nekorektno.
Govornik je zaključil: Tako formirana večina ni sposobna za resno delo, ker ni homogena. Izvršiti ne bo mogla nobenega resnega posla. Današnja pogodba RR je nova izdaja Markovega protokola. Današmi sporazum dveh Markov, bo doživel isto usodo kakor prejšnji enega samega Marka. (Živahno odobravanje.)
OSTALI GOVORNIKI.
Za Svetozarjem Pribičevičem je dobil besedo
Ljuba Jovanovič,
ki je izjavil, da je bil s Pašičem vedno mnenja, da se ustava v podrobnosti lahko izpremeni, ako se s časom izkaže za to potreba. Res je, da je St. Radič nastopal proti njemu. Toda ker pa je Radič izpremenil svoje stališče, se je s tem ves položaj preokrenil. Govornik zatrjuje, da je bil v svojem postopanju vedno korekten napram g. Pašiču.
V istem smislu je govoril minister Trifunovič, ki je očital Pribičeviču, da ni bil dosleden v vorašanju verifikacije R.idičevih mandatov.
Nato je ponovno govoril Sv. Pribičevič. Ugotovil je. da so bili radikali pri volitvah za odstranitev radičevskih skrinjic, a obveljala je njegova zahteva da se to ne sme zgoditi. Radikali so bili za uničenje radičevskih mandatov, Pribičevič je bil za verifikacijo vseh onih, ki niso bili direktno kompromitirani. Tudi po poročilu anketnega odbora je večina radikalnih ministrov stala na stališču, da se naj ne izvrši verifikacija.
Ponovna izvajanja Sv. Pribičeviča so znova vzbudila veliko pozornost zbornice. Dopoldanska seja je bila nato zaključena.
«SEL.!AČKA DEMOKRACIJA«.
V popoldanski seji je najpreje govoril posl. Hohnjec. ki je poudarjal, da slovenski k!crika!ci ostanejo na svojem separatističnem in revizijonističnern stališču. Za njim je dobil besedo radičevski disident Urojič. proti kateremu so dvignili radičevci urnebesni krik in vik. da mu o.icmogočijo besedo. Zaman je posl. Urojič poskuša! uveljaviti svoj glas. Sredi ogromnega prepira mu je predsednik vzel besedo ter je zaključi se?o.
Prihodnja se vrši jutri dopoldne ob 10.
Pred odgoditvijo Narodne skupščine
Delovni program do sobote. — Tiskovni zakon bo še ta teden sprejet. — Škuona seja poslancev RR. — «Boljševiški sistem* v agrarni reformi se odpravi— Nova organizacija ostankov bivšega opozicijskega bloka.
Beograd, 28. julija p. Skupščinske seje se vrše v največji vročini. Zato ni čudr.o, da so slabo obiskane. Večji ie bil poset ob govoru Sv. Pribičeviča. Načelna debata o
dvanajstinah ie končana. Poročevalec manjšine dr. Sečerov govori jutri dopoldne. Verjetno je. da se bo po njegovem govoru takoj glasovalo o načelnem sprejetju, nato prešlo v podrobno razpravo, kj bi trajala jutri ta v četrtek. V četrtek bi se vršilo glasovanje, v petek H bil dan interpelacij, kakor je sklenfla vlada.
Za jutri dopoldne ob 8.15 Je sklicana seja plenarna zakonodajnega odbora, ki bo jutri in pojutrišnjem razpravljal o tiskovnem zakonu. Tiskovni zakon pride na dnevni red Narodne skupščine v soboto. Razprava o njem se bo vršila po skrajšanem postopanju. Vlada je sklenila, da se še na seji sprejme. S tem bo skupščina zaključila svoje delo fn odšla na poletne počitnice. Pričakuje 9e, da bo zopet sklicana 15. okt. nakar se bo s kraljevim ukazom otvorik) 20. oktobra tkivo redno zasedanje.
Beograd, 28. julija p. Nocoj se je vršila skupna seja radikalnih in radičevskih poslancev. Razpravljali so o nekaterih agrar-
nih vprašanjih, predvsem o pooblastilu, k! je vnešesn v zaikon v dvanajstinah glede ureditve odnošajev agrarnih interesentov napram veleposestnikom. V bodoče se bodo lahko interesenti direktno sporazumeli z lastniki veleposestev. Dotične pogodbe bo moral odobriti minister agrarne reforme. Kot prvi govornik je govoril minister agrarne reforme Simonovič, za nJim pa Pavle Radič, ki je zastopal mnenje, da je treba odpraviti dosedanji »sistem boliševiziranjae. V debati so sodelovali posl. dr. Basariček, Neudorfer, Cirkovič, Kuiundžlč tn drug! Vsi so soglašali s tem predlogom.
Beograd, 28. julija, p. Zanimivi so dogodki, ki se dogajajo v strankah bivšega opozicijskega bloka. Tekom današnjega dneva so imeli sestanke dr. Korošec. Davidovič, dr. Spaho, Voja Marinkovič in dr. Hrasnlca Razpravljali so o možnost! bodečega skupnega deh in o programu novih političnih grupacij, odkaT so radičevci zapustil! opozicijski blok. Jutri se sestanejo Davidovičev klerikalni tn muslimanski klub. da odobrijo sklepe sestanka svojih voditeljev. Z veliko tTdovratnostjo se vzdržujejo vesti o fuzijf Davidovičievega in Spaihovega kluba.
Nevarnost splošne rudarske stavke v Angliji
Kritični dnevi za angleško industrijo. — Rudarjem bi se pridružili tudi žeelznicarji in transportni delavci. — Baldiwnovo oseb no posredovanje. — Upanje na mirno rešitev spora?
London, 28. julija. 1. Možnost splošne rudarske stavke je vznemirila vso javnost. Vsi Hsti se bavijo na uvodnem mestu s pretečo nevarnostjo. »Observer« piše, da je ta teden odločilen v zgodovini angleške indu-dustrrje, ker bo skoraj gotovo prišk) do splošne stavke rudarjev.
Tajnik rudarske zveze Cook je Izjavil novinarjem, da po mnenju ministrskega predsednika in drugih državnikov ni mnogo upanja na mimo rešitev rudarske krize, ker rudarji nočejo sprejeti kompromisa, ki bi podaljšal delovni čas in zmanjšal obenem mezde.
Na zborovanju v Woodfordu je Izjavil t&jiik železničarskih strokovnih organizacij, da bo v slučaju izbruha rudarske stavke takoj ustavljen vsak prevoz premoga na Angleškem. Ako pa bi bili železničarji vsled ustavitve prevoza odpuščeni se prične splošna železnrčarska stavka, katere posledice so nedogledne.
Včeraj se je vršila med ministrskim predsednikom Ba)dwinom in odborom kongresa strokovnih organizacij en m: m a konferenca na kateri so zastopniki strokovnih organizacij svetova'1 ministrskemu predsedniku naj izda lastnikom rudnikov poziv, da umaknejo svoje predloge. Na ta način bi se moglo delo v rudnikih nadaljevati tudi med pogajanji za novo pogodbo. Ba!dwrn je obljubil, da bo posredoval osebno. O konle-renci je bil izdan tudi komunike, ki nagla-
ša Baldwtiovo delovanje za mirno ureditev spora med lastnik* ta rudarji. Konference se je udeležil tudi prvi lord admiralitete Bridgeman.
Tajnik rudarske zveze Cook ta predsednik Smith sta odpotovala v Pariz, da prisostvujeta seji odbora mednarodne zveze rudarjev ta posvetovanju mednarodne zveze transportnih delavcev glede onemogo-čerrja uvoza inozemskega premoga v slučaju stavke v Angliji.
London, 28. julija 1. Strokovne organizacije železničarjev, strojevodij in železniških uradnikov so se pridružile sklepu transport-.' nih delavcev, da se mora preprečiti prevoz inozemskega premoga.
London, 28. julija. 1. Železniški promet je prišel v delni zastoj, ker so vse glavne proge preobiežene s tovornimi vlaki, ki prevažajo premog v morska pristanišča,
London, 28. julija 1. Z ozirom na sklepe železmičarske organizacije in zveze transportnih delavcev kakor tudi z orirom na sklepe mednarodne rudarske konference v Parizu so lastniki rudnikov sporočili min. predsedniku Ba!dwtau, da prekličejo odpoved plačilne pogodbe, ki poteče v petek opolnoči, ako obe strani sprejmeta za gotovo dobo predloge glede podpore industriji. Tako obstoja upanje, da se spor med lastniki rudnikov in delavci reši mimo, da. siravno še ni nobene gotovosti.
-3S9-
Bolezen g. Pašiča
Optimističen uradni komunike.
Beograd, 28. julija, p. Predsedstvo vlade je izdalo nastopni komunike: »Karlove Vary, 27. julija, zvečer. Predsednik vlade g. Pašič, ki se že nekaj dni nahaja na zdravljenju, se tako popravlja, da bo kmalu popolnoma ozdravel. Po mišljenju zdravnikov izgleda, da bodo v 10 dneh izginile zadnje sledi bolezni in fizične utrujenosti. Predsednik vlade g. Nikola Pašič živo zasleduje vse dogodke v svoji domovini ter se zanima tudi za aktualna vprašanja mednarodne politike.«
Bolgarija in Jugoslavija
Bolgarski zunanji minister o odnošajih do naše države.
Sofija, 28 julija r. Zunanji minister Kai-fov je podal zastopnikom časopisja zanimive izjave o odnošajih med Bolgarijo in Jugoslavijo. Med drugim je izjavil, da ukrepi beograjske vlade t. j. ukinjen je vizuma bolgarskih potnih listov, nikakor niso spravili Bolgarije v neprijeten položaj. Nadalje je izjavil, da prihajajo iz Beograda vedno ostrejši očitki o vpadih bolgarskih komita-šev na Jugoslovensko ozemlje in da je bolgarska vlada odredila stroge mere, da se preprečijo ti vpadi. O notranjem položaju je Izjavil, da so poročila o vladni krizi navadna kampanja opozicijolnega tiska proti vladi.
Nova fašistovska divjaštva
Parma, 28. julija, s Divjaštvo fašistov proti organizaciji bivših kombatantov sc še vedno nadaljujejo. Včeraj ponoči je bil« vržena bomba proti stanovanju predsedni« ka tukajšnje sekcije udruienja kombatan« tov. Bomba je eksplodirala k siiniir. pokom, a slučajno ni napravila škede. Takoj po eksploziji je padlo tudi več strelov iz rc» volverjev. Ljudje so videli iz stanovanj, ka. ko je več oseh po teh strelih bežalo, a orož« niki, ki so bili v dotične m okraju v službi, niso ničesar videli in slišali.
Akcija proti francoskim komunistom
Pariz, 28. julija s; Vlada je pričela izvajati energično akcijo proti komunistični propagandi, ki je imela namen nahujskati k uporu vojake na maroški fronti kakor tudi v domovini Propaganda se je vodila iz centrale komunističnega akcijskega komiteja v Parizu, kjer so oblast! zaplenile veliko število propagandnih tiskovin. Preiskava je dognala, da je ta centralni komite dobiva! denarno podporo iz Moskve.
Oboroževanje britanske vojne mornarice
London, 28. julija, s. Prvi lord admirali, tete Bridgeman navaja v posebni Beli knji. gi posameznosti mornariškega programa, ki ga je naznanil min. predsednik Bald\vin. Po tem programu bo izdala Anglija do 1. 1930. za nove bojne ladje 58 milijonov funtov šterlingov. Zgradili bodo 16 križark in si« cer 4 v proračunskem letu 1925/26, v na« sednjih štirih letih pa po tri. Razen tega bodo zgradili 27 rušilcev in sicer po 9 v L 1925/27 ter 1927/28, 34 podmornic in raz« ne druge ladje.
Rumunski dolgovi Ameriki in Angliji
Bakarešta, 28. julija, s. Rumunska vlada, ki se je doslej odločno upirala priznanju medzavezniških vojnih dolgov, jc sedaj sklenila, da odpošlje te dni svoje delegate v \Vashington z nalogo, da stopijo v stik z ameriško vlado glede ureditve vprašanja rumunskih dolgov v Ameriki. V Angliji ima Rumunija vojnih dolgov 23 milijona« funtov šterlingov^
Sokrivci sofijskega atentata aretirani v Romuniji
BttkareSfa, 28. julija, s. Rumunska polici« ja jo prijela v Silistriji štiri sokrivce aten* tata v sofijski katedrali. Aretirane« so pri« peljali v Bukarešto in bodo izročeni »kim oblastem.
Divjanje radičevcev in komunistov v Capragu
Odkar piha iz Beograda radičevski veter, postajajo nacijonalisti na Hrvatskem in v Stavo liij vedno bolj brezpravni, dočim komunistična hidra zopet dviga svojo glavo. Oblasti so seveda brez moči, ker se boje «gospoda predsednika*. Napadi na nacijonaliste, posebno na pristaše Samostojne demokrat ske stranke, so takorekoč na dnevnem redu in Hrvatska se naglih korakov zopet vrača v razmere, ki so vladale za časa »mirotvorne čovječanske republike*.
V	četrtek so hoteli komunistični delavci Drachove tvernice v Capragu ustanoviti komunistično organizacijo, toda aacijonaiisti so jim skupščino razbili. Na pritožbo voditeljev komunistov se je vršil nato v petek občni zbor organizacije pod zaščito policije, ki je za nekaj ur aretirala vse vodje nacionalističnih delavcev. Zvečer so priredili radičevci in komunistični delavci po Capragu demonstracije, pri katerih so eni vpili: »Živel kralj, živel Radič!*, drugi pa »Doli kralj, živela republika!« Delavcu Ivanu Sajlerju so razbili v stanovanju okna. Isto se ie zgodilo tudi nekaterim samostojnim demokratom.
V	soboto se je zbralo okoli 500 radičevcev in komunistov iz okoliških vasi in so prišli oboroženi s sekirami, miškami in samokresi v Caprag. Pri Delavskem domu so napadli 10 nacionalističnih omladincev in oddali nanje več strelov; en Orjunaš je bil ranjen z nožem, V nedeljo so se o priliki javnega nastopa separatističnega Sokola izgredi ponovili. Radičevci in komunisti so grozili, da napravijo osvetniški pohod skozi Caprag in pobijejo vse samostojne demokrate in Orjunaše. Medtem pa je k sreči prišla iz Siska žandarmerija. ki je napravila red, aretirala Pa seveda skoro samo nacijonaliste. Še pred prihodom orožnikov so komunisti Srba Vranješeviča vrgli v Kolpo. Ko se je ta s plavanjem rešil, so ga vnovič zgrabili, vrgli na tla in vpričo policije pretepli do krvi. Vse to se je seveda zgodifo v znamenju »sporazuma*.
Med pristaši državnega in narodnega edinstva v Capragu vlada radi teh čudnih metod režimskih hajdukov siino ogorčenje.
Čicerin o ponarejenih (?)
sovjetskih dokumentih
Znano je še, kako ogorčenje je zavladalo v Angliji, ko se je objavilo tajno pismo Zinovjeva, vodje tretje interna-cijonale, na angleško delavstvo. To pismo je tako kompromitiralo težnje radikalnega delavstva, da se je soglasno razlagal poraz Macdonaldov pri volitvah kot posledica tega pisma. Znano je tudi, da je sovjetska vlada označila to Zinovjevo pismo kot falsifrkat in vztrajala dosledno na tej trditvi kljub temu, da so angleški vladni krogi prav tako vztrajali na svojih trditvah, da je pismo pristno.
O tem pismu Zinovjeva ln še o drugih sličnih spornih dokumentih, izhajajočih od najvišjih komunističnih ruskih funkcijonarjev. ie podal sovjetski komisar za vnanje zadeve Cičerin intere-santno iz.iavo, in sicer kot intervju z agencijo Rosta.
Cičerin je izjavil, da se je pojavila v zadnji dobi cela vrsta ponarejenih dokumentov, katerih svrha je, kompromitirati sovjetsko vlado. Vsi, ki so zainteresirani na uspehu sedanje protiso-vjetske propagande, se poslužujejo v veliki meri teh ponarejenih listin, dasi-ravno jim nista neznana njih priroda in izvor. Večina teh dokumentov, je dejal Cičerin, je delo nekega ruskega emigranta, Druželovskega po imenu. Tega so aretirali v Berlinu in v njegovem bivališču so odkrili ogromno množino papirja. ki ga .ie uporabljal za svoja ponarejanja. Druželovski je sam priznal, da je prodal ponarejenih dokumentov bolgarski in poljski vladi in da je bil v zvezi z osebami drugih tujih držav. Dasi so se ponareditve ugotovile po strokovnjakih, je nemška policija kmalu izpustila Druželovskega. vendar so moža pravkar znova zaprli.
Cičerin je nato govoril o številnih ponarejenih listinah, ki stremijo za tem. da kompromitirajo tretjo komunistično internacijonaio, tako n. pr. o dozdevnem paktu med tretjo komunistično internacijonaio in hrvatsko seljačko stran ko. ponarejeno pismo Zinovjeva na Ca-china glede Maroka in mnoge druge dokumente, ki so imeli vsi svrho, služiti v boju proti Uniji sovjetskih socialističnih republik in dokazati, da obstoja zveza med tretjo komunistično internacijonaio in sovjetsko vlado.
Cičerin je povedal, da so odkrili v neki berlinski tiskarni tisoč listov papirja z naslovom neke s°kciic tretje in-ternacijonale, ki sploh ne eksistira, kot delo Druželovskega: našli so tudi faksi-mile ponarejenih listin, ki iih je dozdevno našla bolgarska vlada in jih dala objaviti v nekaterih listih.
Druželovski j s dobival, je dejal Cičerin. naročila od katoliške cerkve v Berlinu za izdelovanje ponarejenih navodil tretje internacijonale glede priprav za atentat zoper katedralo sv. Petra in za atentat na papeža.
Vladni organi tujih držav se poslužujejo zavestno v večini slučajev ponarejenih dokumentov, ki so jih kupili. 4 Cičerin ie zak!jučil s pozivom, da do-tične države objavijo te senzacionalne dokumente, delo ponarejevalcev.
Stvar s »ponarejenimi* dokumenti je nedvomno veleinteresantna, gotovo pa ne tako enostavna, kakor M bflo razvt-
deti iz Cičerinovega intervjuva. Sovjetski vodje, oziroma vodje tretje internacijonale, — med njimi pač nihče ne more dognati razlike — so prepletli svet z mrežo tajne propagande in prevratnih organizacij, ki so upravičeni po njih zasnutku uporabljati vsakršna sred stva. da dosežejo svoj cilj. V tej temi tajnega dela je težko ločiti resnico od laži in prevare in ako res obstojajo ponarejeni dokumenti — slične stvari so se dogajale vedno —, bo Cičerinu pač težko dokazati to. In potem dokaz ene ponareditve še ni dokaz za druge. V mreži subverzivnega delovanja se da delati tudi zoper tretjo komunistično internacijonato, ne samo zanjo, — in sovjetsko vlado — ako obstojajo res ponarejeni dokumenti — bije lastno orožje.	_
Anglija in garancijski pakt
Batdwta za varnostni pakt, razsodišče ln razorožitev na kopnem.
London, 25. julija.
Danes je govoril angleški ministrski predsednik Stan!ey Baldwin na sestanku konservativcev blizu Liverpoola o renskem garancijskem paktu, o kitajskem vprašanju ln o preteči rudarski stavki. Glede vprašanja varnosti ie Baldvvin izrazil svojo zadovoljnost, da se tak Nemčija kot zavezniki zde prežeti z dejansko voljo, da se premagajo težave. »Seveda imamo še dolgo pot pred seboj, predno bo zagotovljen končni mir v Evropi. Toda nepobitno je, da napredujemo.*
Baldwin je nadalje opozarjal, da se ne sme izgubljati časa in da se mora diskusija nadaljevati brez presledkov, zakaj »stabilnost v Evropi ne predstavlja le političen, ampak tudi gospodarski in industrijski interes.«
»Mi želimo kakor tudi Francija, da vstopi Nemčija v najkrajšem roku v Zvezo narodov. Potem ko bo Nemčia popolnoma enakopravna članica Zveze, dobe vsi problemi, ki jih imamo reševati. nov ln boljši izgled.*
V nadaljnih izvajanjih je Baldwin naglašal. da ie predlagani sporazum izdelan čisto v duhu načel in pravil Zveze narodov. »Res je. da vlada v Nemčiji še neka bojazen. Nemčija pravi, da je v nevarnosti, ker je razorožena in ima oborožene sosede. Toda ona bo mogla svobodno iznesti svoje stališče o tem vprašanju, ko bo članica Zveze narodov. Tedaj bo lahko Nemčija brez nepotrebnega odlašanja spravila na dnevni red vprašanje razorožitve, zakaj raz orožitev se strinja s cilji statutov Zveze narodov.
Mi priznamo prav tako kot Francija da sestoji pot. ki pelje k stalnemu miru Evrope, iz treh etap: varnosti, razsodišča, razorožitve.
Sedaj pripravljamo v svrho varnosti korake, ki bodo pomogli istočasno, da se doseže arbitraža, in ko se nam posreči prekoračiti ti prvi dve etapi, tedaj bo v veliki meri prosta pot da pod-vzamemo zadnjo in najvažnejšo etapo, dobo znižanja in omejitve oborožen.ia, na katero so se vse sile podpis lice ver-sajskega miru obvezale.
Mi sami smo napravili velik korak na tej poti na konferenci v VVashingto-nu glede oborožen.ia na morju. Tudi smo zmanjšali naše kopne sile pod predvojni nivo. Naše zračne sile so majhne v primeri z nekaterimi drugimi državami. (Tu je govornik očividno mislil v prvi vrsti na Francijo.)
Ce se nam posreči odstraniti moreče breme bojazni in strahu, ki tišči vse dežele Evrope, se bomo mogli lotiti zad nje etape, etape razorožitve, s precej upravičenim upom. da bomo dospeli na cilj-*
Politične beležke
+ »Prodane duše*. Pucljev »Kmetijski list* je zapisal dne 16. januarja t. 1.: »Bivši Radičev poslanec Lovrekovič je med drugim odkril javnosti tudi to, da je bil za zadnje volitve kupljen od Radiča za 125.000 K g. dr. Novačan. Ko je bil dr. Maček, podpredsednik Radičeve stranke, vprašan, če je to resnično, je odgovoril, da je in da ni to nič posebnega, ker se tako pač povsod dela. — Bogve kaj bodo pisali bodoči Lovreko-viči čez eno ali dve leti, bogve, koliko jih je kupljenih in prodanih in bogve, kakšne so kupnine? Kako naj loči politično nešolani volilec kleno zrno od plev, kdo naj najde že danes v dolgi rajdi ponujanih škatelj letošnje Nova-čane?* — Mi bi samo pristavili: »Bogve, za koliko drobtin in obljub je kupil g. Radič politiko najnovejših svojih podložnikov?»
+ Boj za korita. »Pravda* poroča, da se bo vprašanje državnih podtajni-kov rešilo šele po zaključenem zasedanju Narodne skupščine. Temu odlaganju je vzrok dejstvo, da se radikalni klub še ni sporazumel glede oseb za nove drž. podtajnike. Kakor pravi »Prav-da», se je mislilo, da dobi portfelj posl. Puceij, ki je radi tega vstopil v HSS, in da bi mu ta portfelj odstopili — radikali. Toda radikali niso pokazali niti malo volje za zmanjšanje števila svojih port-feljev. Najbolj verjetno je, kar poroča »Vreme*, ki ima intimne zveze s sedanjo vlado. Ta list piše, da so radičevski kandidati za podtajniška mesta dr. Basariček za socij-lno politiko in dr. Josip Pasarič za prosveto, medtem ko za finance še niso določili, ker je dr. Kocjan njihovo ponudbo kot Davidovi-čev pristaš odklonil. Se bolj nejasno pa Je vprašanje radikalnih drž. podtajni-kov, pravi »Vreme*. Radikali iz južne Srbije so zahtevali zase 2 ali 1 pod tajniško mesto. Slovenski radikali so isto-
tako zahtevali eno mesto, a se jim le
odgovorilo, da ga ne morejo dobiti, ker imajo premalo pristašev. Poklicanih in nepoklicanih je torej veliko, izvoljenih pa bo malo in bo zato še mnogo jeze. Slovenski radikali se zadnje dni zopet zbirajo v Beogradu ter so gg. Hribar, Zupanič, Ravnik. Tavčar itd. pridno na delu. Baje imajo na razpolago 17 kandidatov in vsak izmed njih je prvi na listi! Zato smemo pač smatrati, da ima »Vreme* prav. Drugače je pa s kandidaturo g. Puclja. Minister sicer ne bo postal, oač pa po verodostojnih informa cijah ni izključeno, da dobi kot edini kvalificirani Slovenec podtajniško mesto v prometnem ministrstvu, kjer prevzame na svojo izrecno željo nadzorstvo nad zgradbo slovite kočevske železnice po načrtih pokojnega zavezniškega glasila »Avtonomista*. ki je 2e ob času volitev objavil sledečo zanesljivo informacijo: »Kakor izvemo iz dobro podučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Pucljevo) železnico že prihodnji teden*.
+ Split kontra Zagrebu. Stara krilatica o Splitu, katere se je tudi Stipa Radič poslužil v Beogradu (»Ča je Lon-dra kontra Splitu gradu!*) se zdaj po zaključenih slavnostih pričenja izpre-miniati v tem smislu, da je Split nastopal kontra Zagreb - gradu. Zagrebški blokaški listi namreč prinašajo komentarje k splitskim svečanostim ter s presunljivim obžalovanjem ugotavljajo, da je Split premalo kadil Zagrebu in njegovim predstavnikom. Zagrebški brzo-vlak je namreč vozil pol ure za beograjskim in tako ni zanj ostalo nič preveč ovacij. Posebno hudo pa so bili uža Ijenl zagrebški podžupan Krčelič, senator Kekič in mestni oče Tabačnik, ker le tudi sprejemu zagrebškega brzovla-ka prisostvovala četa uniformiranih Orjunnšev. In »Večer* se posebno bridko pritožuje, da tudi govor podžupana Krčeliča na banketu nI bil sprejet z onim razumevanjem, kakor bi ga zaslužil predstavnik Zagreba v Splitu. Pač pa je neki radikalski poslanec lahko go voril kakor da bi ne vedel, kdo stanuje v Splitu in ob obali Jadrana. Menda je pozabil na Zagrebčane, ki tja zahajajo na letovišče. A splitski župan je tekom treh dni vobče pozabil nazdraviti Zagrebu in njegovim dičnim predstavnikom. Skratka, separatistični Zagrebčani so pri slovesnostih in na banketih v razočaranju tako vihali nosove, da so se mislili že vrniti, ako ne bi bil tajnik Splitske trgovske zbornice zanje kazal toliko interesa. In sramota bi bila velikanska! Vendar pa velja povedati, da je v nasprotju s sedanjim lamentira-njem blokaških listov bilo tudi precej Zagrebčanov povsem zadovoljnih s sprejemom v Splitu. Seveda so to bili tisti, ki so trših živcev in jih ne razburja prisostvovanje Orjunašev niti nazdravljanje jugoslovenskemn Jadranu.
+ Zaiedničarska ofenziva proti Radiču. »Firvat* je prešel v ostro kampanjo proti Radiču in radičevcem. V včerajšnji številki prinaša uvodnik z naslovom «Profaniranje seljaškega imena*. kjer izvaja: Stjepan Radič v svojem blebetavem življenju ni nobene besede izustil tolikokrat kakor besedo seljak in seljaški. To naj bi posvedoči-lo njegovo veliko ljubezen za seljaštvo in njegovo spoštovanje do seljaka. Vsak politični akt, pri katerem on sodeluje, dobiva žig seljaštva. pa je celo sedanjo vlado krstil za narodno - seljaško. Prelepo ime za takšno rogovilo. Radikali torej predstavljalo v sedanji vladi narodni del, a radičevci seljaškega. V ostalem je Radič svoje nove zaveznike radikale popolnoma identificiral s svojo stranko. Tudi radikali so seljaška stranka i po svoji strukturi i po pojmovanjih. In tako preko sedanje vlade postaja kraljevina SHS seljaška država, vladar pa seljaški kralj. Tako to danes predstavlja Štefan Radič. A zakaj vsega tega ni priznal že pred 7 leti? Zakaj le iste radikale zmerjal za pl.iačkaško bando, zakaj govori! na skupščinah o zlomljenem žezlu in kako bo kralja z vsemi častmi odpravil preko granice. Lepo in tolažilno je danes, da so radikali seljaška stranka, vladar pa narodni in seljaški kralj. Toda s temi priznanji si ravno Radič izstavlja porazno svedočbo, ki ga ne kvalificira niti za najnižjega političnega vajenca, a kje neki za voditelja naroda. Obstoja pismen dokument (ki ga je objavila »Politika*). kjer Radič sam priznava, da je z izmišljenimi parolami vara! svoj seljaški narod. S tem je Radič dal ključ ki odpira vrata v njegovo dušo. Zdaj se lahko vidi. kakšna je njegova ljubezen do seljaštva. On ga vara z »izmišljenimi parolami*, med katerimi je izmišljena tudi seljaška demokracija. Radič ie uporabjiai seljaško ime S3mo za to, da ga je oblatil. S tem. da je seljaško ime vezal z vsemi svojimi vratolomnimi pustolovščinami, ga je profani-ral kakor nihče doslej in menda tudi nihče v bodočem. ' • seljaški svet ne bo več mogel dopustiti, da bi ga kdo vlekel za nos na tako brezdušen način.
4- Radičevci ln tiskovni zakon. — »Pravda* piše. da bo v Narodni skupščini posebno ostra zlasti debata o tiskovnem zakonu, proti kateremu bodo nastopili tudi samostojni demokrati, ki niso bili z načrtom tega zakona zadovoljni niti prej, ko so bili v vladi, a so molčali, ker se je njim kakor tudi opoziciji obljubovalo, da se bo zakon izpremenil in oblažil, tako da bi bilo njegovo oživotvorjenje mogoče. Kakor pa kaže. bo novi tiskovni zakon izgledal še veliko slabše. Dasi se je pričakovalo, da bodo radičevci zahtevali, nai se določbe tiskovnega zakona ublaže. vendar oa tega niso storili, ko so prišli na vlado, temveč so celo zahtevali, naj se
gotove določbe poostrijo, kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih. Tako so zahtevali, naj se ohrani stara določba v načrtu zakona, po kateri je mogoče prepovedati izhajanje lista. Trdi se. aa so to zahtevali radi tega, da bi v Hrvatski uničili tisk Hrvatske zajednice. Tako »Pravda*. Zdi se nam, da je njena vest popolnoma verjetna, ker je gotovo, da bodo radičevci poizkusili vse, da onemogočijo agitacijo zajedničar.iev in svojih disidentov, ki grozi, da bo omajala njihove vrste.
+ Radičevci sprejemajo glede tiskovnega zakona stališče radikalov. »Politika* objavlja razgovor z «uglednim članom vodstva HSS*. ki je izjavil, da so radičevci sprejeli glede tiskovnega zakona naziran.ie radikalov. Ako se pomisli, da je načrt novega tiskovnega zakona predložil radikalni minister doktor Srskič in da se ima sedaj ta zakon uveljaviti po skrajšanem postopanju, potem je jasno, da radičevci niso niti poskušali doseči kake izpremembe. Medtem, ko so samostojni demokrati s svojim delom v vladi skušali ublažiti več li manj reakcionarne določbe novega tiskovnega zakona, ki ga ie pred ložil radikalni minister, so radičevi pristali nanje brez vsakih oridržko'* samo da so zlezli v vlado. To naj br sedaj dobiček sporazuma med radičev ci in radikali! »Ugledni član vodstva HSS* sicer izjavlja, da se bodo določbe tiskovnega zakona izpremenile. v kolikor se bodo pokazale v praksi kot neprimerne, toda ta tolažba velja naravno za vsak zakon. Noben zakon namreč ni večen. Taka tolažba pa je malo vredna, ker je znano, da je težje izpreminjati že uveljavljene zakone, kakor pa pri njihovem ustvarjanju doseči moderne demokratične določbe.
+ Zemljoradniki in RR vlada. Povodom debate o vladni deklaraciji je izjavil v sobotni seji Narodne skupščine posl. Joca Jovanovič. nai se ne smatra za nezaupanje napram HSS, ako zem-Ijoradniški klub glasuje proti vladi, pač pa da se ima smatrati to za nezaupanje napram drugemu delu v sedanji vladi, t. j. napram radikalni stranki. Posl. Puceij. ki je izstopil iz zemljoradniške-ga kluba in vstopil v Radičev klub, tega nezaupanja napram radikalom ne deli. dasi je do zadnjega časa naravnost novtarsko zabavljal proti vsem zakonskim predlogom, ki so jih predložili radikalni ministri in za katere bo moral sedaj glasovati. Značilna .ie izjava zem-Ijoradniškega prvaka, ker naglasa upanje, da bo Radičeva stranka ostala sa-! mo toliko časa v sedanji vladi, dokler ji bo mogoče z uspehom delati »za izgraditev seljaške države Srbov, Hrvatov in Slovencev*. To se pravi po domače povedano, pozivati Radiča, da naj tudi v Srbiji eventualno s pomočjo zemljoradnikov .ki so doživeli pri volitvah v boju z radikali velik poraz, raz vije svojo strankarsko organizacijo. Seveda na škodo radikalov. Sodelovanje v sedanji vladi naj bi bilo samo prehodno in naj bi vezalo samo radikalom roke, da bi se St. Radič lahko nemoteno pripravil za ta korak. Posl. Puceij, ki v Beogradu označuje svoje uskoštvo k radičevcem za »ujedinjenje hrvatskih in slovenačkih zemljoradnika*. izjavlja . tudi. da pomeni to ujedinjenje prvo : stopnjo k ustvaritvi skupne seljaške fronte Srbov. Hrvatov. Slovencev in šc Bolgarov po vrhu. Jasno ie. da bi mo-j rali za ustvaritev take stranke, v kateri bi naj igral St. Radič prve gosli, pomagati za enkrat radikali s sporazumom. ki sto za sklenili z radičevci. Vpra šanje pa je seA^eda če j!m bo uloga. ki so jim jo namenili radičevci, ugajala. ! Tudi je veliko vprašanje, ali se bodo kmetje res navdušili za tako «seliaško» politiko radičevcev in posl. Puclja. ki se je pričela kazati v tem. da se ustavlja izvaianie agrarne reforme, kakor nam kaže slučai srorn i c grajskih velepo-sestev ljubljanskega škofa, o katerem smo že poročali. Kmet hoče imeti nekaj pozitivnega v rokah, blebetanja je imel v zadnjih šestih letih več kot preveč.
Seja načelstva in izvrlevalnega odbora SDS za ljubljansko oblast
se vrši v soboto, 8. avgusta, ob 20. zvečer v prostorih tajništva
SDS v Ljubljani
. __________________
Po svet?!
—	Levičarska večina na Danskem. V dan skem parlamentu se je vršila dolga debata ! o vladincm vmešavanju v delavske konflik« ! te. Vladne stranke so vložile predlog proti j vmešavanju, levičarske stranke pa so pred« j lagale vladi zaupnico, ki je bila sprejeta s , 75 glasovi proti 70.
—	Krsovi dogodki na Bolgarskem. Iz Pa« riza poročajo, da je zveza za človečar.ske [ pravice sklenila obsežno preiskavo o do. j goakih na Bolgarskem. Zveza je istočasno naslovila na bolgarski narod apel, naj pre« proči nadaljne napade na človeška življenja.
—	Fašisti in prosfozidsrsh-o. Kakor po« roča »Popolo d' Italia«, je določil milanski pokrajinski direktorij fašistovske stranke posebne skupine za boj proti prostozidar« jem. Noben fašist ne sme biti član prosto, zidarske organizacije, ki je Mussoliniju ne« varen trn v peti.
—	Bratlsfcvski Sokol pod lastno streho. Bratislavska sokolska župa je kupila veliko hišo oBellevuc* pri kolodvoru za 1 milijon Kč. Dvorana v tem podslopju je največje, kar jih premore Bratislava. Treba jo bo si« cer precej popraviti, ker je med vojno mno go trpela, vendar je pa dobil bratislavski
Sokol s tem poslopjem vse potrebne pro store za telovadbo in prireditve.
_ Arctadja italijanskega novinarja. V
Fireozah so aretirali opozicijonalnega novi. narja Oberdan Sacccntija, dopisnika rimskih dnevnikov »Mondo® in »Giustizia«. Areti. ranču očitajo, da jo bil v ivczah i protifa« šistovskimi elementi.
Poškodbe jelovih gozdov na Ljubljanskem vrhu in Ra-skovcu po žuželkah
Pred nekaj tedni sc poročali listi, da so obsežni smrekovi gozdovi med Verdom in Logatcem napadeni od smrekovega prelca (Psilura monacha L.) To poročilu ne odgovarja dejstvu.
Jelovi gozdovi (smreka je le tu in tam vmešana med jelovino) so ob zahodnem pobočju Ljubljanskega vrha in Raskovca na jako razsežni ploskvi poškodovani so gosenici jelovega brstnega zavijača vrste Portrix murinana L., v čigar družbi se pojavlja tudi sorodnik Steganoptycha rufimitrana H. S. Vmes pa je precejšnje število jelk uničenih ali že močno napadenih še po lubadar.iu vrste Tomicus (Ips) curvidens in Criy-phalus piceae.
Jelov brstni zavijač vrste T. murinana je mal temnozelenorjav metuljček (7.5 do 11 mm), ki polaga jajčeca ob .ie-love igle, kjer ista prezimijo. Njegova gosenica se pojavlja koncem aprila in tekom maja ter doseže 22 mm dolžine. Gosenica objeda brstje, to je spomladi ! novo odrastle odganjke, ki jim odje vse : igle. Odjedene igle spravijo gosenice v zapredke, kjer jih deloma ali popolnoma použijejo.
Najbolj poškodujejo gosenice vrline veie jelovih dreves, spravijo se pa tudi "na veje sredi debla ter celo na spod. nje veje.
Ker se jelov brstni zavijač na istem mestu navadno po več let pojavlja, so vrhovi jelovih dreves pri vrhu skoro popolnoma goli, t j. brez igel in rjave barve. — Taki so sedaj tudi jelovi gozdovi od Verda proti logaški meji, kjer nastopa brstni zavijač že tretje leto.
Tekom meseca junija zapusti gosenica drevo in se zabuba na tleh v ma-hovju in stelji. Iz bube se razvije potem metuljček koncem junija, začetkom julija.	m
V izvestjih bivšega Kranjsko-primor-skega gozdarskega društva iz leta 1883. čitamo. da se ie pojavil jelov brstni za-viiač (Portrbc murinana v spremstvu s sorodnikom Steganoptycha (rafimitra-na) v velikih množinah leta 1881.. 1882. in 1883. v gozdih hasberške graščine in v sosednih gozdovih kmetskih posestnikov iz Unca, Rakeka in Planine.
Takrat so se izdala sledeča navodila za zatiranje tega škodljivca:
1.)	Okajanje napadenih gozdov, ko žro gosenice ob brstju, torej koncem aprila in maja. To se doseže s tem, da se zelene veje iglastega drevja spavijo na kupe in ob deževnih dneh zažgo, tako da se dim, ki se razvija, vali po gozdu ter prisili gosenice, da se spustijo na tla.
2.)	Grabljenje in sežiganje stelje ob času. ko je mrčes na tleh v stadiju bube, torej konec maja in junija. Priporoča se, da se ženo ob tem času prašiči v gozd.
3.)	Zažiganje ognjev ob času. ko Išta metuljček, torej meseca julija. Ogenj je zanetiti na večer. Svetloba privabi metulje, ki se v ognju osmodijo.
Navedena sredstva pa so deloma neuspešna. deloma pa neizvedljiva ali nevarna. Glede okajanja, ki je letos itak že prepozno, je omeniti, da so baš drevesa ob železniški, proti logaški meji se dvigajoči progi, kjer puščajo lokomotive mnogo dima, letos popolnoma objedena. — Grabljenje stelje bi bilo v napadenih gozdih, ki stoje na razoranih kraških tleh, zelo težavno, ravno tako je s pašo prašičev.
Zažiganje ognjev bi najbrž nekoliko očinkovalo, vendar bi bilo V dotičnih, popolnoma sklenjenih gozdih težko najti primernih prostorov in bi obstojala velika nevarnost, da se zaneti požar, ki bi ga bilo težko vdušiti, posebno ako bi se razširil talni ogenj po zvotlenih, kraških tleh.
Leta 1912. in 1913. so opazili škodo po brstnem zavijaču tudi po nekaterih jelovih gozdih kočevskega okraja, kje' pa je pozneje izginila.
Škoda napadenega drevja se kaže na zmanjšanem lesnem prirastku ob dotičnih letih, v katerih je zavijač močno nastopil.
Veliko jelovega drevja med Borovnico in »Menešijo* pa je zelo oslabljenega tudi vsled tega. ker raste na njem ome-la (Viscum album). Ta zajedalka raste po nekaterih jelkah jako razkošno. Priporoča se. da se hudo napadena drevesa posekajo. (Opis omele glej v »Kmetovalcu* 1. 1912).
Opešanega in hirajočega igličastega drevja se tudi lubadar rad loti. Tako vidimo prav mnogo jelk na Ljubljanskem vrhu in na Raskovcu, ki jih razjedajo ličinke lubadarjev uvodoma omenjenih vrst: T. curvideus in C. piceae. Ker se je bati, da bo lubadar popolnoma uničil mnogo jelk. je gozdna oblast pozvala vse prizadete posestnike (individualno), da po labudarju napadeno drevje takoj posekajo in obelijo. Vsekakor bo treba iste odredbe izpolniti tudi prihodnje pomladi, ker je letos večina gozdnih posestnikov zamudila pravočasno uničiti labudarjevo zalego in je hroščec napadel znova drevesa, ki se bodo posušila drugo leto, ako se predpisana dela ne izvršijo smotreno ir dosledno. (Podrobnosti o zatiranju lu budarja glej v »Kmetovalcu* L 1912.)
Marko Marulič a
V nedeljo so odkrili v Splitu spomenik Marku Maruliču, najstarejšemu dalmatinskemu pesniku. Nekdanji Sadni, sedanji Trg 9. novembra je dobil značilen lik. Kipar Meštrovič je upodobil Maruliča pišočega v knjigo. Ta ekspre-sivna poza, ki naznačuje Maruliča v višinah njegove mistike, je nadvse mar-kantna in posrečena.
Marko Marulič se je rodil v Splitu 18. avgusta 1450. Vse kar se ve o njegovem življenju, je to-le: Študiral je na paaovanski univerzi v Italiji in ko je končal študije ter se vrnil v rodno mesto Split, je našel doma samo frivolnost in epikurejščino. Nekaj časa je vztrajal v taki družbi, toda kmalu je nastopila izprememba. Vzrok izpremembe je »bil nek ljubezenski doživljaj. Marulič in neki njegov prijatelj sta brenkala pod-oknico nekemu dekletu. Prišli so tekmeci in serenada je končala z odrob-Ijeno glavo Maruličevega tovariša. To je izzvalo v mladenčevi duši temeljit preobrat. Pristaš humanizma in renesanse se je umaknil v zasebno življenje, postal je samotar in začel izpovedovati novo filozofsko naziranje v smislu uboštva, paupertatis. Kmalu nato se je Marulič odločil za samostansko življenje. Vstopil je v samostan sv. Petra na Šolti ter je postal pravcati asket. Toda kmalu je spoznal, da je njegova askeza resnična in globoka, ne pa zgolj zunanja, površna in navidezna. Zapustil je torej samostan ter se umaknil v samoto. Umrl je v Splitu dne 5. januarja 1524.
Toliko o zunanjem Maruličevem življenju. Njegovo notranje življenje je bilo silno bogato in močno. Religiozna filozofija je imela v Maruliču v 16. in 17. stoletju izrazitega predstavnika. Njegov «Evangelistarium», natisnjen prvič 1. 1504. je bil takoj preveden iz latinščine na italijanski jezik ter je izšel v Firenzah. Ponatiskovali so ga v Benetkah, v K61nu, Anversi, Baslu in Parizu, vsega skupaj dvanajstkrat. Ma-ruličeva apologija asketsko-religioznih pogledov na življenje «De instititione bene vivendi per exempla sanctorum* je doživela takisto več naklad. V 16. in 17. veku je razvijal Marko Marulič intenzivno filozofsko delo v književnosti. To delo je tako pomembno, da ga nekateri vzporejajo s poznejšim Smile-som. Maruličeva krščanska mistika je temeljila na Tomažu Kempčanskem ter na lastni a^ketsko-mistični dispoziciji. Marulič je hotel privezat nase duh tedanje generacije in reči je treba, da je imel na tem polju več uspeha kot suha cerkvena doktrina in nepristopna sko-lastika.
Marulič pa ni bil samo filozof, ampak tudi pesnik. Napisal je v latinskem jeziku verski epos «Davodeida». Znan je njegov prevod latinske kronike papeža Duklijana «Regium Dalmatiae et Croa-tiae gesta* ter razprava o sv. Hiieroni-mu, s katero Marulič dokazuje, da je bil Hijeronim rodom Dalmatinec. Za zgodovino domače kulture na ie najvažnejše Maruličevo delo «In epigrammata priscorum commentarius». V tem delu tiči stvarni temelj kasncše dalmatinske arheološke delavnosti s posebnim ozirom na solinske izkopine.
Maruličev pomen za Split in Dalmacijo je velik. On je tako rekoč prva iskra domače literature. L. 1501. je izdal epsko pesnitev «Judita» v domačem jeziku. Stvar je pisana v čakav-
IPozor ©d 28. do 1.
Radi zaključka sezone popolnoma znižane cene vseh še
preostalih izvršenih toilet. Modni atelje M. Šare, Ljubljana
Kongresni trg 4,1.
skem narečju. Ep «Suzana» je ostal v rokopisu. S svojim življenskim delom je postal Marko Marulič uprav klasik hrvatskega slovstva in Split je lahko ponosen na svojega sina. katerega lik stoji sedaj v njegovi sredi.
Preselitev beograjske glavne pošte
Beograjska glavna pošta, ki se nahaja sedaj na prometnem mestu v sredini prestolice, se pripravlja na selitev. Sedanje poštno poslopje namreč ni državna last, marveč spada v tako zvano Kolarčevo zapuščino. Uprava te zapuščine je zahtevala od poštne direkcije mnogo višjo najemnino kakor jo je poštno ravnateljstvo plačevalo doslej. Zato je direkcija sklenila, da se pošta izseli.
Preselitev sama na sebi ne bi bila Beograjčanom zoperna, saj so sedanji prostori osrednjega poštnega urada mračni in niti oddaleč ne odgovarjajo stvarnim potrebam. Toda nejevoljo vzbuja v Beograjčanih misel, da jim hoče ministrstvo za pošto in brzojav, premestiti tako važno ustanovo kot je centralni poštni urad daleč iz sredine mesta, in sicer zopet v zasebno hišo, kjer bodo razmere morda še slabše kakor so sedaj. Ministrstvo ima baje na razpolago več ponudb, ki so ugodne v denarnem oziru, neugodne pa čim jih človek motri s praktičnega vidika. Kajti popolnoma razumljivo je, da ministrstvo štedi pri naiemnini. ni pa prav. da podcenjuje pri tem interese občinstva, ki je od pošte dandanes odvisno toliko kolikor od malokatere druge javne ustanove.
Beograjski tisk se upravičeno postavlja po robu izvedbi načrta, da se poštni urad v prestolici premakne izven središča mesta. Saj bi bili s tem oškodovani ne le interesi Beograjčanov, ampak sploh vsakogar, ki pride v našo prestolico. In Beograd ima, kakor znano, vedno dovolj tujcev, ki so navezani na pošto še bolj kakor domače prebivalstvo.
Občni zbor zadružne elektrarne v Trbovljah
Trbovlje, 27. julija.
V četrtek, 30. t. m. ob 4. popoldne se bo vršil v Trbovljah redni občni zbor Zadružne elektrarne. Iz letnega računskega zaključka posnemamo, da so znašali dohodki: gotovina dne 31. decembra 1923. Din 2183.81, stranke za električni tok Din 139.043.50, za inšta. lacijo Din 105.380.72, za žarnice in za števce Din 36.216.91, skupaj dinarjev 280.641.13; deleži novih članov Din 750 vstopnina novih članov Din 705, sku« paj Din 1455; obresti od članov Din 3677.52, obresti od čekovnega urada Din 307.26, skupaj Din 3984.78; prispe, vek občine za novi most Din 5000, na» jemnina «Jugometalije» Din 9000; do« hodkov je bilo torej vsega skupaj Din 302.264.72.
Izdatki so znašali: plače za nastav« Ijence obrata Din 30.236.75 za popra« vila in inštalacijo Din 45.311 in za upravo Din 9194.50, skupaj Din 84.742 25 par; materijal za instalacijo in po« pravila Din 53.431.88. rudniku za elek« trični tok Din 51.796.60, vzdrževanje poslopja Din 51, zavarovalnina in si« cer prispevek v bolniško blagajno Din 2295.40, v pokojninski zavod Din 2160, proti požaru Din 205, skupaj dinarjev 4660.40; vrnjeno posojilo posojilnici Din 57.336.70, obresti od posojila Din 4670. skupaj Din 62.006.70. davki Din 16.793.43, novi most pri elektrarni Din 17.284.60, razni izdatki, kakor dovotz materijala Din 997.20, potni stroški Din 165, stroški čekovnega urada Din 497.56
ELITNI! KINO Matica
Telefon 124. Predstave ob: '/25., '/23. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
Samo še danes!
Samo še danesl
G N A IZ LIS A B O N A
je dolgo Iskana MADA3SE X, ki nas s svojim nadaljevanjem interesantnega in pustolovnega lova za milijonsko srečko, izvanredno zabava. — Debeli Cocolores piidno skrbi
za smeha polne komične situacije. Jutri novi senzacijonalnl program
novoletno darilo pismonoši Din 100, za napeljavo v Gaberskem Din 560, de« lež Zadružni zvezi v Celju Din 950, skupaj Din 3269.76, gotovina 31. de« cembra 1924. Din 8228.10; izdatkov je bilo torej vsega skupaj Din 302.264.72.
Premoženje izkazuje dne 31. decem« bra 1924.: aktiva in sicer posestva Din 15.000, inventar po odpisu Din 1349.75, delež pri Zadružni zvezi v Celju Din 1001, vrednost materijala dne 31. XII. 1924. Din 7170.50. terjatve od članov Din 6724.40, gotovina Din 8228.10, skupno torej Din 39.473.75. Pasiva: de« leži članov Din 6537.59; neporavnane fakture za materijal Din 290.30, čisti dobiček 1. 1923. Din 287.24, rezervni sklad 31. XII. 1923. Din 2990.88, čisti dobiček 1. 1924. Din 628.04, skupno to« rej Din 39.473.75.____
Učiteljska imenovanja v mariborski oblasti
Po čl. 71. so imenovani: V Celju na deški mešč. šoli za stalnega učitel ja Fran C i 1 e n-šek; v Mariboru na II. dekl. mešč. šoli za stalno učitei.tioo Marija Stravsova; V Slovenjgradcu za stalnega učitelja mešč. šole Kare! Sovre; istotam za stalno učiteljico Regina Gobec; v Šoštanju za staino učiteljico mešč. šole Pavla M i k 1 a v e c; / Mariboru za stalnega sreskega pomožnega učitelja Fran B r a t o ž; v Hočah za stalnega šol. upravitelja Anton M u šl č; v Pre-valjah za stalnega šolskega upravitelja Karel Dobršek; v Šoštanju za stabio učiteljico Mile. Skala-Borštner; v Mozirju za stalno »črteijioo Pavk Bergant-Pestot-nik; v Ormožu za stalnega učitelja RihiTd P a b st; istotam za stalno učiteljico Ida Rajšp-Stoček; istotam za stalno učiteljico Marija Pa b s t-M a j c en; v Ptuju za stalnega učitelja Marttn Sterk; Istotam za stalno učiteljico Marica Sterk-J u r c a; v Dol. Lendavi za stalnega učitelja Ivam Cz epa; v Lipi za stalnega šol. upravitelja Janko O z m e c.
Subotiški velesejem in razstava v Kumanovem
V miz jugoslovenskih velesejmskih mest se uvršča letos še Strbotica. Njen velesejem se otvori še predno bo zaključena Jadranska razstava v Splitu, namreč 22. avgusta. Vlada je oMjubfla, da pošlje v Subotico tvoje zastopnike. Otvoritvene svečanosti s« bodo vršile dan po stvarni otvoritvi velesejma. dne 23. avgusta.
Subotica bo s tem pokazala svoje zanimivosti, katerih sigurno ni videti na drugih tovrstnih prireditvah v naši državi. Agrarni produkti bodo tvorili hrbtenico njenega velesejma. Ker bo industrija šibkeje zastopa, na, je sklenila uprava državnega imetja Belje, da pošlje v Subobico svoje stroje za obdelovanje zemlje Ln priprave, ki služijo za domačo obrt m industrijo. Primer Belja Je zelo hvaležen in kaže, kako se mora država na direkten način udeleževati napredka ln tekmovanja za napredek v posameznih pokrajinah.
Velesejem v Suboticj bo imel tudi lastno loterijo, za katero je dovolila vlada, da se sme izdati 25 tisoč srečk po 10 Din. Dobitki velesejma bodo med dTuglm: luksusia avtomobil, plemenski bik in drugi poljedelski predmeti.
Novost za obiskovalce velesejma bo zavarovanje vsakega posameznika, ki se bo lahko sklenilo o priliki poseta. Vsak obiskovalec bo že s posetom samim zavarovan za 10 tisoč Dim in za slučaj, da bi »e mu kaj prigodilo na sejmsklh prostorih, mu bo zavarovalnica izplača dolžno vsoto. Posebnost subotiškega velesejma bo končno švedski paviljon, katerega pripravlja skupina švedskih hidustrijcev, Id se v ta
namen že sedaj mude v Subotici. •
Razstave se vrše v naš! državi zaporedoma druga za drugo. To je veselo znamenje, da je Jugoslavija bogata in da ima povsod kaj lepega in vspodbujevalnega pokaziti. Ministrstvo za poljedeljstvo in vode je v zadnjem času dalo dovoljenje za poljedelsko razstavo v Kumajiovu, ki se bo vršila letos od 1. do 4. septembra Razstava bo Imela izključno agrarni značaj, pokazala bo produkte južnosrbske zemlje in pripomočka, s katerimi se zemlja obdeluje. V prvi vrsd bodo razstavljena žita: pšenica, rž. Ječmen,
Kulturni
Koncert v Rimskih Toplicah. V soboto
25. julija se je vršil v Rimskih TopKcan koncept reške pevke Gidte Buccarinl v vZdravilaškem domu«. Pevka je imela srečen večer in dobro zasedeno dvorano. Gidia Buccarini je znana pevka. Nastopala je z velikanskimi uspehi v Italiji. Avstriji, Češkoslovaški, Rumunčji, Nemčiji, Madžarski, v Švici, na švedskem, Danskem in Poljskem. Na svojih koncert fh poje dama vedno tudi po eno pesem hrvatskega skladatelja Ivana pl. Zajca.
Slovenska uprizoritev Petrovičeve drame »Duše*. Dramatik Pecija Petrovič je podelil mestnemu gledališču v Celju dovoljenje za uprizoritev svoje drame »Duše«, ki pride s tem prvič na slovenski oder. Prevod dela je oskrbel mag. pharm. Fedor Gradišnik. Premdjera se bo vršila letos na jesen.
Voditelj novosaiiskega gledališča od-siavlja svoje dosedanje mesto. G Radoslav M. Vesnič, ki Je zadnji dve leti s priličndm uspehom vodil Narodno gledališče v Novem Sadu, ostavlja definitivno to mesto in te vrača k novinarstvu.
Nova plaketa kralja Aleksandra SptK-ski kipar F rano Meoeghello je izdelal posre-
čeno plaketo kralja Aleksandra ter Jo J« razstavil skupaj s svojiimd drugimi deli v GsKčevem salonu v Splitu.
Liškl kipar v Chicagu. Kipar David BTČin, rodom h Lake, H je dovršil svoje študije na chicaškj šola za lepe umetnosti ter je razstavil svoja dela z lepim uspehom v Filadetfiji, se je sedaj nastanil v Chicagu kjer je otvoril svoj umetniški atelje. Ameriški časopisi zelo hvalijo njegova dela in Brčin inra mnogo naročil.
Kipar Ivan Meštrovič, ki se že nekaj časa nahaja zopet v domovini se je zadnje dni mudil v Splitu, kjer je biio v nedeljo svečano odkritje njegovega dela, spomenika pesniku Marku Maruliču. Meštnovič si Je v Ameriki denarno opomogel ter namerava v Splitu zidati palačo, ki bo glede arhitekture in umetniškega pojmovanja svojevrstna posebnost fn nova privlačnost splitskega mesta.
Najnovejše dramsko delo pesnika VoJ-noviea. Ze nad leto dni piše pesnik Ivo Vojcovič dramsko delo z naslovo|i »Prolog nenapisane drame«. Drama bo irAela štiri dejanja, od katerih se je prvo že uprizorilo v Bondinem gledališču. Ozadje >Pro!oga« je zgodovinsko. Dejanje ima glavno oc-o-
ro v osebi Jeiisavete Tarakanove. ki je baje bfla hči ruske carice Katarine Petrovne. Kakor je razvidno iz razgovorov z Voj-oovičeim, se poslužuje pisatelj v svojem najnovejšem delu vseh modernih gledaliških pripomočkov. Fantazija se drtrži z grotesko, baletom ln drugimi odersktmi sredstvi. Vojnovič je zamislS dramo kot nekakšno sintezo sodobne gledališke umetnosti. Vlogo glavne junakinje v »Progo!u« bo prva kreirala članica ruskih Hudožestvenfkov ga Germanova, ki je dala pisatelju idejo za delo. Za Vojnovičeve drame se v zadnjem času živo zanimajo praška, varšavska, Ivovska gledališča hi režiser Maks Reln-hardt, ki bi rad postavil na oder tudi kakšno jugosiovensko stvar.
Bevkovo dramo »Smrtna poteza«, Jd beleži na svojih dosedanjih predstavah povsod lepe uspehe, bodo igrali člani Dramatičnega društva iz Gorice pod vodstvom g. Cirila Bratuža dne 2. avgusta v Kozaoi (Brda).
Trije baletni večer! v Splitu. Na potu
v Opatijo sta se zadnje tri dni prošlega tedna ustavila v Splitu dva prva plesalca beograjskega opernega bateta. \g. Sergqj Strešnjev in gdč. Olga Šmatkova. Plesala sta v »Kazališm Restavraciji« v petek, soboto in nedeljo ter sta imela na sporedu repertoar na glasbene točke Deišbesa, Schu-berta. Saim-Saemsa. Chonina tn drugih.
dafte koron, oves, proso, brneti ki sladkorna pesa. Poleg drugega bo razstavljen tudi tobak, rtž, mak ta konoplja, fižol in grah, čebula, zelje, krompir itd. Knmanov-sko razstavo otvori minister za poljedelstvo tn vode dne 1. septembra.
Živa zgorela
Sv. Jurij ob Sčavnici, 27. julija.
Nedavno je poročalo «Jutro», da je zgorel posestniku Alojziju Keglu v Tur-jancih nov mlin ob Muri in da je požar zahteval takrat dve človeški žrtvi. Sli-čen dogodek se je zgodil v noči od 24. na 25. t. m. v občini Slaptinci blizu Ščavnice.
V petek zvečer je pripeljal kmet Alojzij Senčar, čigar obsežno s slamo krito stanovanjsko in gospodarsko poslopje je stalo na samoti tik gozda, domov parni mlatilnik, da bi naslednjega dne zmlatil pšenico in rž. Senčar, njegova družina in delavci so bili pokonci do 23. ure. nakar so legli k počitku. Hlapec in pastirček, ki je ravno 24. tega meseca stopil v službo, sta spala na podu v senu. Okoli polnoči je nenadoma izbruhnil požar. Kako je nastal še ni dognano: morda je kdo vrgel ogorek cigarete, ali pa je zanetila ogenj slob-na roka. Dejstvo je, da je bilo v nekaj trenutkih v plamenih celo s slamo krito poslopje. Ogenj je našel v senu in snopju najboljšo hrano. Mogočni ognjeni zublji so švigali proti nebu in razsvetljevali temno noč. Senčar Jn njegova družina so bili v trdnem spanju. Niti slutili niso. da jim gori nad glavami in da se nahajajo v smrtni nevarnosti. Senčarjev dom je bil precej oddaljen od vasi. Gasilci so sicer kmalu prihiteli na pomoč, vendar pa kljub temu ni bilo mogoče več dosti rešiti. Le z naj-večjm naporom so rešili iz hlevov živino, pri čemur so se močno opekli gospodar, konji in svinje. Domačega hlapca in pastirčka pa ie doletela tragična smrt. Nesrečneža sta — kakor pred tedni Keglova žena in 13 letni sin — zgorela na ležišču v senu. Prekasno sta se zbudila in se znašla nenadoma v ognjenem morju. Vsaka pomoč je bila zaman. Kmalu sta se zgrudila v strašnem dimu in potem živa zgorela. Sele naslednje jutro so izvlekli iz pogorišča sežgane ostanke njiju trupel.
Posestnik Senčar je bil zavarovan le za neznatno vsoto in je zato nesreča zanj tem občutnejša.
Sinova umorila očeta
V strahu pred očetovo ženitvUo.
Dobova, 21. julija.
Preiskava o umoru posestnika Martina Šulerja iz Harmice ob Sotli spravlja na dan vedno nove zanimivosti. Pokojni Martin Suler je bil čvrst in sta si t človek. Bilo mu je komaj 54 let. Kakor sta izjavila aretira« na njegova sinova Ivan in Slavko, sta umo» rila svojega očeta radi rodbinskih razmer. Pokojni Martin Suler »e je namreč po smr« ti svoje prve žene hotel poročiti z neko žensko, s katero je imel že dalje časa lju« bavno razmerje in ji je od časa do časa iz« ročil v dar razne stvari iz domačega gospo« darstva. Ti darovi, še bolj pa strah, da bi se mogel oče ponovno oženiti in prepisati zemljišče na svojo novo ženo. so bili vzrok, da sta se Ivan in Slavko odločila, da spra« vita očeta na kak način s sveta.
Svoj načrt sta izvršila dne 3. junija 1924. Ko »e je Martin vrnil tega dne domov, sta ga počakala sinova skrita za vrati. Čim je stareo stopil čez prag, ga je Slavko udaril z železno palico z vso silo čez prša, da se je oče takoj opotekcl. V razburjenosti je hotel stari Suler zbežati nato skozi druga vrata, toda tam ga je čakal drugi sin Ivan, ki ga je udaril s sekiro po glavi, da se je zgrudil na mestu na tla. V nekaj trenotkih je že izdihnil. Po zločinu sta sinova«moriIca prenesla truplo umorjenega očeta najprej na posteljo, nato pa je zakopala v seno. Ker pa sta se bala, da bi razpadajoče trup« lo ne zasmradilo preveč sena. katero potem živina ne bi hotela jesti, sta čez nekaj dni izkopala mrtvega očeta iz sena in zagrebla njegovo truplo na sosedovo koruzno polje.
Strahoviti zločin bi nedvomno ostal traj« no prikrit, ako ne bi orožniški narednik Vi« danec stalno nadziral Sulerjevo rodbino. Čeprav je bila večmesečna preiskava brez vsakega uspeha, vendar Vidanec ni hote! odnehati. Obnašanje osumljenih sinov se mu je zdelo silno sumljivo. Ker pa nikakor ni mogel priti do konkretnih dokazov, je iskal nova pota, da prodre do resnico. In končno mu je to uspelo na zelo originalen način.
Orožniški narednik Vidanec je često Iz» ročil "letnemu vnuku Martina Šulerja raz« ne darove. Na ta način je skušal iz otroka spraviti razne tajnosti. In to se mu je konč« no tudi posrečilo. Otrok je končno priznal, da sta tatek in striček ubila »staroga čaču» in da je bilo v hiši vse polno krvi. Slavko in Ivan Suler sta bila nato takoj aretirana in zaprta v posebne prostore. Ker pa sta dosledno tajila zločin, se je narednik Vida« nec poslužil že običajne zvijače. Skril se je v prostoru, kjer sta bila brata zaprta po prvem zaslišanju. Čim sta brata začutila, da sta sama, je rekel starejši Ivan mlajše« mu Slavku: «Pa če prav ti srce iztrgajo, ne smeš priznati ničesar!« S tem sta se poko«
fe kupite nogavice brez žiga .ključ*, ker eden par nogavic s žigom in znamko (rdečo^ modro, zeleno ali zlato)
„klju£"
traja tako dolgo kakor štirje
pari drugih. Kupite eden pat in prepričajte sel »* U
pala. Dokaz, da st« v resnici onadva urno« rila svojega očeta je bil tu. Kljub izvija«
nju sta končno morala priznati svoj zverin« ski zločin. Že naslednjega dne sta pokazala orožnikom mesto, kjer sta za ala truplo umorjenega očeta. In še več. izkopala sta je sama iz zemlje. Pri ekshur,. ciji se je zbralo več tisoč seljakov. Na glavi umor« jenca je bilo opaziti na lobanji dvr rani, izvirajoči očividno od jako tc:"'-.:h udarcev.
Že početek preiskave je takoj ugotovil, da je nedvomno tudi žena starejšega brata Ivana vedela za zločin, a se je v kritičnem trenotku umaknila, da ne bi prisostvovala strašnemu dejanju. Zato so tudi njo areti« rali in je verjetno, da jc imela tudi ona precejšnjo besedo pri umoru starega Marti« na Šulerja. Preiskava je dalje dognala, da so se šulerjevi poleg obdelovanja polja ba« vili tudi z mizarstvom. Njihov zločin je za« to tembolj 06tuden, ker je bil v prvi vrsti izvršen iz materijalnih motivov.
Počitnice ne škodujejo ..
Ljubljana, 28. julija.
Lojze Tepina, ključavničar, mehanik in šofer, je žalostna prikazen, ki mu niso ro< jenice ob zibelki govorile ravno o sreči. Ka« znovan je bil že neštetokrat, od leta 1919. pa so je z malimi izjemami nahajal večino« ma v luknji. Mož ima namreč prečudno last nost, da steguje najrajši roke po tuji last« uini. Njegova specijaliteta so v prvi vrst/ tuja kolesa.
Tepina je vsekakor famozen človek, no brez talentov, samo s to razliko, da ga rav« no ti tepejo in mu ne slade življenja. Kajti poleg vsega ima mož smolo. Ko se je naha« jal zadnjikrat v zaporu in je prišel 23. apri« Ia po 18 mcsecih zopet na božje solnce, ja krenil naravnost proti kolodvoru. Nekaj ur se je zadrževal po raznih gostilnicah, napo« sled pa je opazil na zid pri kolodvoru pri* slonjeno tuje kolo. Skok, pa je bil gori. Pri« čel je je z vso silo poganjati proti Dunaj« ski cesti, da pride čimpreje iz nevarne oko« lice, kjer se je nahajal lastnik, na vogalu pa se je skoro zaletel v skupino kaznjenccv tovarišev, od katerih se je šele zjutraj po« slovil. Dečki so ga seveda takoj spoznali in pričeli klicati za njim: »Oho Lojze, kam pa?» Lojze, dasi ljubezniva narava, pa jim ni imel časa na dolgo in široko razkladati kako in kaj marveč je vsem skupaj pokazal jezik in zavpil, da se mu mudi. Tako jo najbolj točno označil svoj novi greh. Kaz« njcnci so izblebetali doma, da sc Lojzetu zopet dobro godi, sledila je ovadba okraden ca in znalo se je, kdo je tat.
Tepina pa je kolo kmalu prodal in se od« peljal na Hrvatsko. Tam je vlomil v Si m« rakovcih pri Severinu v hišo seljaka Bu« šiča. pri katerem je prenočeval ter mu od« nesel za. več tisoč dinarjev razne obleke in drugih vrednosti. Nato se je odpeljal zo« pet v Ljubljano, kjer je tekom časa pokra« del nad dvajset koles. Ko so mu bili var« nostni organi že za petami, pa se je ptiček brzo umaknil v tihi Verd pri Vrhniki, kjer je dobil pri tvrdki Lenarčič mesto šoferja.
Včeraj p« je imel Lojze zopet smolo. Na« pravil je sicer nehote usodno napako, da je pripeljal v Ljubljano z avtomobilom in vozil tudi po Florjanski ulici. Tam pa Jo skočil izpod kolesa avtomobila nenadoma majhen kamen, ki je ubil 1500 Din vredno izložbeno šipo trgovke Fisterjeve. Lojze je hotel voziti seveda kar naprej, vendar pa je na kričanjj prihitel stražnik, ustavil vo* in se začel z Lojzetom kar najbolj prijetno pomenkovati. Nenadoma pa so se mu raz« širile oči, kajti tisti hip je spoznal v Lojze« tu nevarnega Tepino in hočeš nočeš je mo« ral Lojze oditi zopet v zapor. Avto je odpeljal na Verd neki njegov poštenejši ko« lega, od katerega se je aretiranec ganljivo poslovil rekoč: «Eh saj malo počitnic no škoduje.. .1»
Sodišče
§ Usodna pomota čekovnega urada Posestnik in trgovec O. M. iz Lukovce na Gorenjskem je dobil pomotoma čekovni od-rezek čekovnega računa posestnika Keteja te Horjula. Dasi je dobro vedel, da se je Izvršila tu pomota in da to ni njegov denar, je šel na urad in dvignil na ta ček 8C00 Din. Ko se Je končno zglasil Kete za svoj denar, so odkrili pomoto in u gotov a predrzno sleparijo. Opozorili so O. M. da naj denaT povrne. Mož jim je ponudil stroje za nakup m kljub temu, da so mu rok Sti-rikrat podaljšali, še ni plačal nakar, je si*, dlla ovadba. O. M. je bS obsojen od ljublj. dež. sodišča na dva meseca ječe in bo moral seveda povrniti tudi vso škodo tako, d» bo ta lahkomiselnost precej draga.
§ Vroča kri. Ob priliki zadnjih protSitatt-janskLh demonstracij na Kongresnem trgu v Ljnbljanl je pozval stražnik nekega medlctnca. naj se mirno odstrani To pa jo mladega vročekrvnega moža tako razburilo da >e nahrulil stražnica z besedami: »Kaj hočeš Švaba, pamdur, pred tabo še ne umaknem«. Pri obravnavi je obtoženi medi-cšmec odločno zanikal, da bi govoril inkriminirane besede. Ker se ob takih prilikah govori v razburjenosti in v gneči vse kri* žem, se senat ni mogel uverlti o krivdi in je medicin ca oprostil. — Slabše pa je predlo nekemu drugemu tovarišu. Bil pa je to tudi mak) bolj grd in oduren shičaj. Ta se je napil ki rogovlHJ okoli polnoči po ulicah. Ko ga je stražnik opozoril, ga je začel zmerjati, si odpri hlače to klica.!: «Evo pemdre! Slovenci ste Svinje!« Mož je bil kljub tajenju obsojen na 500 Din globe la .Tora plačani še vse stroške in takso za obsodbo.
§ Zarobljeno blago. Nekemu posestnika iz ljubljanske okolice so zarubili nekaj oprave in kravo. To je posestnika tako ujezilo, da je šel in vse prodal. Obtožen, da je s tem obrezuspešil sodno prodajo in razpolaga! z zarubljenim blagom, se je zagovarjaj, da upniki nimajo nobene škode, ker trna še dosti drugega blaga, ki je več vredno kot rirjatev. Eli pa je kljub temu obsojen fe 5 daj zapora.
omače vesti
Glas vpijočega v puščavi
»Ljudstvo v Gradežu je dobro. Tujci pa nikjer ne vplivajo blagodej.-io na domačine. Ob nedeljah je od tujcev le bolj pičel del pri maši. Kar se tiče dostojnosti v kopališču, se je v povojnem času marsikaj poslabšalo. Lepih, dostojnih kostumov, kakoršn} so bili v navad! pri žeiistvu pred leti (dolge hlače, ka-mižoLe, zapete pod brado, op. ref), je opaziti le malo. Otnoci do šestega leta so večinoma popolnoma brez obleke. Ženstvo ima čezdalie manj sramežljivosti. Kopaiiščni komisiji bi bilo svetovati. da vpelje glede tega podobne pred pise. kakršni so bili v lavadi pred vojno. Prav bi bilo. če bi se odkazal en oddelek moškim, drug oddelek pa naj imajo ženske, ki nimajo čuta za dostojnost.«
Tako «Slovenec», včeraj .v podlistku »Danes tukaj, jutri tam», iz Gradeža, 23. julija 1925.
Če se odkažejo takšni oddelki,...kam pa pojdejo ženske, ki imajo čut za sramežljivost? Najbrže v moški oddelek. Čim več čuta ima katera, tem raje poj-
de tia-	j *
Podlistek z nasveti kranjskega duše-in telesobrižnika naj bi se pa orevedel, natisnil in poslal z navedbo vira in avtorja kopališkim in zdraviliškim komisijam, gostom in sploh vsem nano-dom. Dandanes je dobro, če se humor razširi	_ M. A. C.
*	Zunanji časopisi o bolezni g. Pašiča.
Tržaški »Piccolo della sera* poroča fz Beograda: Zatrjuje se, da je Pašič odšel iz Beograda proti nasvetu svojili zdravnikov. Pri odhodu je bilo mnogo njegovth intimnih prijateljev prepričanja, da ga ne bodo več videli. Neki zdravnik — tako piše tržaški list — ki je že pol stoletja intimen prijatelj Pašiča in ki dobro pozna njegovo naravo je izjavil zunanjim novinarjem, da ga ne vznemirja toliko bolezen in visoka starost g. Pašiča, kakor njegovo duševno razpoloženje v momentu odhoda. Njegov odhod je bil podoben begu. Gotovo je — pravi dotič-ci zdravnik, — da se je hotel izogniti Radiču vendar to ni bilo odločilno za njegovo nenadno odp-otavanje. Za slednje je bil me-redajem njegov notranji nemir, ki se opaža skoro pri vseh duševnih velikanih v pozni starosti. Dotični zdravnik navaja kot primer L. Tolstega, kj je pobegni! od doma neposredno pred smrrtjo ter obležal mrtev na neki železniški postaj daleč od Jasne Poljane. Taiko razlaga dotičal zdravnik nenadno od potovanje gospoda Pašiča.
*	Novi ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Včeraj se je vršila seja ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavoev v Ljubljani, na kateri se je razpravljalo o raznih in-jteračh upravnih vprašanjih, med drugim tudi o zasedbi ravnateliskega mesta v Ljubljani. Predlagan? so bili: dr. Josip Bohinjec, dr. Likar in Ivan Kocmur. Imenovan je bil s 9 proti 6 glasovom dr. Josip Bohinjec.
*	Promocija. Na graški univerzi je bil prošto soboto g. Zdenko M a t J a š 16 h Ptuja promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
*	Himen. V Celju se Je preteklo soboto t. Hlnko K o d e 1 a tamkajšnji učite! jfskp tamkajšnji učitelj g. lite ko Kodela poročil z gospodično Anico S a I m i č e v o, hčerko iz znane narodne rodbine g. R. Sal-trlča v Celju. BBo srečno!
*	Smrtna kosa. V Črnomlju Je preminul V pondeljek g. Karel L e 11 g e b, blagajnik tamkajšnje mestne hranilnice. Pokojnik je b21 vesten uradnik, kremenšt značaj in lju-beznjrv drmtebnik. Zapušča ženo in dva otroka. — V Mariboru Je umrla v 83 letu starosti gospa Ana Herman, roj. Jamežič bivša posestnica v Kamniku. Pogreb blage pokojnice bo dane«, ob 5. popoldne te kapelice na pokopališč« na Pobrežiu pri Mariboru. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	StrossmayerJev spomenik v Zagreba. Posebna komisija, obstoječa fz kiparja Me-štroviča ter zastopnikov zagrebške mestne občine je sklenila včeraj predlagati, da se velik! spomenik Strossmayerju, delo umetnika Me št no vida. postavi za poslopjem Ju-goslovemke akademije. Stvar je po Me-štrovičevem načrtu zamišljena tako, da se postavi spomenik na mesto sedanjega pon-doa, na obeh strasteh dva nizka drevoreda, za njimi na vsaki strani po trije doprsni kipi Stros;rrayerjevih sodobnikov, na obeh straneh poslopja Akademije pa še po en spomenik.
*	Kopališka sezona v gornjem Jadranu.
Zveza kopaiišč na Sušaku objavlja zanimivo poročilo o uspehu letošnje sezone na našem Prjcnoriu. Sezona je letos nad vse pričakovanje povoljna. Posebno velik ie priraste* avstrijskih gostov, ki jih je letos 25 do 30 odstotkov. Tudi Madžari prihajajo v večjem številu. Nasprotno pa pada število čeških gostov. V primeri s 40% Unskega leta bo letos komaj 30% čeških gostov. Posebno mnogo pa je letos Slovencev, ki so v mnogih krajih že prekosili število Čehov, tako n. pr. v Baški, kjer so bili doslej Cehi v znatni večini. Sporadično prihajajo tudi Poljaki. Nahajajo se letos na Jadranu tudi gosti skoraj is vseh nordijskih držav, največ iz Švedske. Znatno je število Francozov tn Angležev, a tudi Nemcev je prišlo lepo število. Crikvenica ima sedaj 1750 tujcev Baška približno 60C, Novi, Rab m Selce po 500, Malinska m Kraljeviča po 400, a tudi majhna kopališča Aleksandrova Krk in Omišalj Imajo letos po par sto gostov Cene so nekoKko nižje kakor v prejšnji letih. V Gnkvemci Se dobi stanovanje z oskrbo počenši od G0, y prvovrstnih hoteUh 120 Din; v Novem je najvttja cer.a 90 Din najnižja 60 Din; v baški najvišja 80 Dm,' isto. tako na Rabu. V Seicih je najvišja cena <»5 v Ma linskj 60, v Krku ki Aleksandrovem po 50 dinarjev. Sobe so momenta«* v«tt-
noma zasedene, vendar se še vedno najde kaka razpoložljiva soba.
♦	Odličen pedagog na obisku v Jugo. slavij! Naš jugosiovenski rojak, književnik in profesor na newyorški univerzi dr. Paja Radosavljevič je prišel na daljši oddih v Jugoslavijo in se nahaja v Makarskt v Dalmaciji Prihodnji mesec obišče tudi Beograd Zagreb in Ljubljano. Dr. Radosavljsvič se j-j pred vojno izselil v Ameriko. Kot odličen pedagog je bil imenovan za univerzitetnega profesorja in je tudi sicer dosegel visoke časti v znanstvenem svetu.
♦	Deložaclja »Merkurja« v Zagrebu. Med trgovskim bolniškim podpornim društvom »Merkur« v Zagrebu in stanovanjsko oblastjo je trajal že nad eno leto spor radi prizemmih prostorov v društvenem domu. Oblast je odvzela »Merkurju« prostore in jih nakazala neki rodbini. Ker pa so ostali nato nezasedeni, se je »Merkur« vnovič vselil in orvoril v prostorih del svojih uradov. Stanovanjska oblast je odredila radi tega za včeraj popoldne deložacijo »Merkurja« in odklonila tudi prošnjo za dovolitev 15 dnevnega roka za izselitev. Izven vsakega dvoma je, da je društvo »Merkur« eno izmed onih institucij, ki jih novi stanovanjski zakon izvzema od takih ukrepov. Šteje na desettlsoč članov in ima svojo bolniško blagajno, ki Je v gotevem oziru državna institucija ter opravlja zelo važno socijalno funkcijo. Postopanje stanovanjske oblasti je povzročilo med interesenti zato upravičeno veliko razbttrjenje.
♦	Državna učiteljska skupščina UJU se vrši letos 28., 29. in 30. avgusta v Suboti:L Delegati in predsedniki društev, ki se udeleže skupščine, se morajo zaradi prenočišč prijaviti do 10. avgusta poverjeništvu UJU Ljubljana.
*	Bled za srbsko deco. Predlansko leto je umrla na Bledu dvorna dama gospa Hri-stičeva, ki je zadnje mesece svojega plo-donosnega dela posvetila dečjemu domu v Ljubljani. Pod njenim vodstvom in pokroviteljstvom kraljice Marije se ie zbraio za slovensko onemogk) deco okoli 50.000 Din. Da se oddolžimo temu plemenitemu činu, s« je osnoval na Bledu odbor, sestavljen od zastopnikov občine, lokalnih društev in letoviških gostov, ki ima nalogo, zbirati prispevke za dečji dom »dom mflosrdia« v Gračaniici na Kosovem polju, ki stoji pod pokroviteljstvom prestolonaslednika Petra. Ta dom je namenjen osiroteli in onemogli deci s kosovskega polja, dežele carja Dušana in kneza Lazara. Gradi ga društvo knjeginje Ljubice in je že deloma dovršen. Bati se je pa, da bi ostal nedodelan, ker so viri že izčrpani. Da temu odpomore tudi Bled in njegovi gostje, je pripravljalni odbor sestavil obziren program, da potom raznih prireditev zbere čim večji sklad za dečji dom v Gračanici. V nedeljo se je vršila zbiTka po ulicah in hotelih, ki je donesla že lep uspeh. V soboto 1. avgusta ob 9. zvečer se vrši v vseh prostorih Kazine zabavni večer s srečolovom. Kot prvo darilo je poklonila hotelska družba nad 3000 Dki vredne srebrne nastavke. Darila za srečo-lov se bodo pobirala tudi v Ljubljani. V nedeljo 2. avgusta ob 4. pop. ponovi šolska deca v Sokolskem domn »čudežne gosii«, niadinsko igro s petjem. Dne 7., 8. in 9. avgusta se bo vršil v zdraviliškem parku tenis turnir, Id se zaključi zvečer z reunijo v Zdraviliškem domu. Pričakujemo od do-rrečih in tujih gostov, da podpirajo vse prireditve, da bo naš dar srbski deci hvaležno povračilo za podporo dečjemu domu v v Ljubljani.
*	Vozne olajšave dovoljuje odslej samo prometno ministrstvo, Z naredho ministrstva za promet z dne 23. t. m. je s takojšnjo veljafvmostjo ukinjena pravica oblastnih železniških direkcij, izdajati, oziroma dovoljevani vse vozne ugodnosti, ki jih vsebujejo določbe členov 96 do 117 predpisov o voznih ugodnostih (Uradni list« za ljubljansko in mariborsko oblast št. 105 ex 1924.) in bo odslej odobraval v omenjenih členih navedene vozne ugodnosti e d mole minister za promet. Društva, šole itd. naj torej odslej zaprošajo za vozne ugodnosti iz čl. 96 do 117 omenjenih predpisov direktno pri omenjenem ministrstvu. Še nerešene tozadevne prošnje je direkcija drž. že! v Ljubljani predložila v pristojno rešitev ministrstvu za promet.
*	Novo zdravilišče. V smislu odredbe ministrstva za narodno zdravje se otvori dne 1. avgusta v Novem Marofu otroško zdravilišče, ki bo sprejemate) zaenkrat samo slabotne, limfatične, malokrvne in na neodprti tuberkulozi bolne otroke. Razpoložljivih je 120 mest in sicer za inšpektorate v Srbiji ln Črnigori 50, za zagrebški inšpektorat 40 in za inseptorat v Novem Sadu 30. Za zdravilišče je prirejen grad grofa Erd6dyja v Novem Marofu.
E=2
V slučaju okuženja neobhodno potreben.
♦	V Beograda cenejši kruh. V Beugradu se je razvila vetfka konkurenca med peki in tovarnarji peciva. Konkurenca je imela posledico, da se je kruh, ki je stal še pred mesecem dni v Beogradu 6 do 7 dinarjev, pocenil na 4 do 5 dinarjev.
*	Nova edlnlca naše trgovske mornarice. Brodarsko delniško društvo »Oceania« je nabavilo te dni v Nemčiji nov parobrOd z 2000 tonami nosilnosti, ki bo uvrščen v redni promet z Egejskerr. morjem. Parobrod Je pripraven tudi za omejeno število potnikov, v prvi vrsti pa je namenjen tovornemu prometu. Novi parobrod, ki je kršen na ime »Morava« prispe v kratkem v Jadransko morie ter bo v prvi polovici avgusta preveel redno pkxk> za Egejsko morje.
izide v 6 zvezkih do konca 192«. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500D in takoj ali Din 90 za posamezni zvezek. Naročila sprejema in oddaja že orvl zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljub-422-t Ijani in niene podružnice.
♦	Požar vsled strele. V soboto opoldne Je v ČešnsSci pri Železnikih udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Leopolda VVebra. Živino so rešili, zgorel pa je priklenjen pes. Hitri pomoči gasilcev iz Železnikov, Zalega loga ln Selc se )e posrečilo rešiti ostala poslopja.
♦	Nalivi ln nevihte na FruškI gori. Na "ruški gori ki njeni okolici je divjala v zadnjih dneh silna nevlta. Deset dni je nepretrgoma deževalo, utrgal se je tudi oblak. Naliv je napravil mnogo Škode na poljih in v vinogradih. Mnogo rodovitne zen-lje je voda odnesla. Škoda Je zelo velika.
♦	Nov pravilnik za učltelfcšča. Kakor smo svojedohno poročali, je ministrstvo prosvete posebni komisiji poverilo nalogo, da sestavi pravilnik za učiteljišča. Z novim pravilnikom, ki stopi začetkom prihodnjega šolskega leta v veljavo, se izena-či program naobrazbe v vseh učiteljiščih naše države.
♦	Vojak utonil v Dravi. Vojak Anton Po-žcaj, rodom iz Samobora, je prošli tedc. pri kopanju v Dravi utonil v bližini ptujske plinarne. Njegovo truplo so v soboto pri Ormožu potegnili Iz vode. Požgaja je v vodi zagrabil krč in je izgini! v valovfti Drave predno so mu mogli tovariši priskočiti ta. pomoč.
Tamkaj so ukradli dve kompletni obleki, črne hlače, veliko perila, usnjat šoferski jopič in razne druge predmete ter vse skupaj neopaženo odnesli. Ukradene stvari so bile vredne 5670 Din.
Iz Ljubljana
u— Princ Pavle in kneginja Jelena v Ljubljani. Danes ob 3.28 ponoči sta se princ Pavle in kneginja Jelena, ki sta se mudila nek-i dni na Bledu, odpeljala lz Ljubljane
v T -iz.
l Nova zgradba za Poštno hranilnico v Ljubljani. Iz Beograda nam poročajo, da pride tekom tega tedna generalni direktor Poštne hranilnice g. dr. Nedeljkovič v Ljubljano, da si osebno ogleda stavbišče, k)er se bo gradila palača za tukajšnjo filijalko Poštne hranilnice. Načrti za novo stavbo so že skoraj dogotovljeni in upati Je, da bo že tekom tega leta pogodba za izvršitev gradbenih del napravljena. SIcer bi že bil skrajni čas, da se vendar enkrat prične z gradbo te palače, da se ne bodo vedno ponavljale intrige gotovih poslovnih krogov, ki hočejo prisiliti Poštno hranilnico, naj kupi to ali ono staro hišo. Poštna hranilnica je državni zavod, kl ima lastne, jako vtso-ke dohodke in njena dolžnost Je, da prispeva k odpravi občutne stanovanjske mlzerlje ki vlada v LJubljani. V Beogradu gradi država velikanske zgradbe za državne urade in zavode, v Ljubljani pa je bila država v tem pogledu popolnoma pasivna. Toliko bolj mora Javnost insistiratl na tem, da zgradi Poštna hranilnica novo palačo, ker ta izdatek ne bo obremenii prav nič državnega proračuna, kajti Poštna hranilnica v Ljubljani je imela iz svojega posla v Sloveniji že toliko dobička, da si lahko zgradi lastno hišo in ne meče svojega denarja za stare zgradbe, ki bi se jih drugI z visokim dobičkom radi odkrižali.
u— Gospodarsko in Izobraževalno društvo za dvorski ekraj priredi dne 9. avgusta I. dvorski sejem pri Oblaku aa Tržaški cest! 22 ali po domače pri «Antončkovem Franceljnu». Spored je nad vse zanimiv, nakar opozarjamo Ljubljančane.	1550
u— Koncert v hotela Mlklič v četrtek dne 30. julija. Priporoča se izborno vino, pivo, znano dobra kuhinja. Nizke cene. 1551 u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Doroteja Sušnik postreščkova vdova 76 let. — Fran Jevc, posestnik, 38 let. — Alojzij Zupan, mestni delavec, 66 let.
u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeč! slučaji: 2 tatvini, 1 sum tatvine, 2 vloma, 1 telesna poškodba, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 2 prestopka kaljenja nočnega miru in 12 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila Izvršena 1 ln sicer radi beračenja.
u— Tat v stanovanju. V stanovanje uradnega sluge velikega županstva Raiaela Polšrka, stanujočega na Tržaški cesti 38, ie prišel v pondeljek popoldne, ko so bili domsči odsotni, nepoznan moški. V odprti kredenci je opazil znesek 120 Din, katerega !e brzo vtaknil v žep In izginil.
u— Tatinski obiski. Spalni prostor delavca Alojzija Kmetlča v Staretovl ulici ŠL 11 le obiskal v pondeljek zvečer neznan uz-movič !n mu odnesel 250 Din vredne hlače. Istotako se je prikradel navihan uzmovič v stanovanje zasebnice Ane Ločnikarieve na ValvazoTjevem trgu št. 7 In Ji izmakni! črno usnjato listnico z vsebino 100 Din.
u— Vlom v trafiko. V noči na torek Je neznan svcdrovec vdrl v trafiko Karola Breznikarja v Tivoliju. Storilec ie napravil dober plen. Odnese! je za okrog 3000 Din vrednost! tobačnih izdelkov.
u— Nasilen berač. Znani, že 20-krat kaz novanl 4S-letni berač Janez Brenk, doma iz Šmartneca pod Šmarno goro, Je prišel v pondeljek na svojem beraškem poslu tudi v hišo št 13 na Miklošičevi cesti. Ko Je trkal na vTata ene izmed strank, mu Je od prla ssma doma se nahajajoča služkinja, od katere je zahteval večjo vsoto denarja. Ker pa ni dosegel, kar je hotel, se Je nasilni berač zjezil ln žensko udaril s palico po glavi tako močn«, da jo je poškodoval. Nasilni prosjak Je bi! na prijavo poškodovane služ kinje vtaknjen pod ključ.
u— Ukradeno kolo. Včeraj popoldne Je neka oseba v trdnem prepričanju, da je ni-kdo ne vidi, odpeljala kolo iz veže kavarne »Zvezda«. Ker pa je dotičnik dobro znan se poziva, da pripelje kolo v vežo, ker se v nasprotnem slučaju oblastveno zasleduje u— Vlom v stanovanje. V stanovanje šoferja Zvonka Potočnika na Kodeljevcm št 1 so vdrli v pondeljek dopoldne neznani vlo milcL Zlezli so v kuhinjo m odtod v sobo.
Iz Maribora
j— Mariborski občinski svet še ne gre
na počitnice Prihodnji torek, dne 4. avgusta, ima zopet redno sejo z važnim dnevnim redom.
a— Navodila za slavnosti JČL v Rogaški Slatini. Da moremo pravočasno naročiti ■.-saj približno število obedov za banket (30 Din za osebo) in rezervirane vagone, je nuj no, da se interesenti vsaj do četrtka javijo pri urarju Fr. Burešu v Mariboru, Vetrinj-ska ulica. Nakaznice za polovično vožnjo na železnici se bodo delile v Rogaški Slatini pri zborovanju v veliki dvorani. Pri odhodu kupi vsakdo celo karto z žigom postale, ki bo veljala z nakaznico Lige tudi za nazaj in se tore! karta v Rogaški Slatini ne me oddati. Popust na železnici velja od j .seli postaj v državi od 28. julija do 5. av-rusta. !z Maribora in Ljubljane odhod z jutranjim vlakom. Kdor hoče priti že v soboto v Rogaško Slatino, si mora sam poprej naročiti prenočišče pri ravnateljstvu zdravilišča.
a— Odlični udeleženci JČL v Rogaški Slatini. Včeraj je prejela mariborska JČL j iz Beograda brzojavno vest, da prispeta v j •oboto dne 1. avgusta v Rogaško Slatino k i češkoslovaško - lugoslovenskim dnem kot reprezentsnta beograjske Lige njen podpredsednik, bivši naš poslanik v Pragi, narodni poslanec Ljuba Nešid in odbornik Liže g. Vukašin Banovlč. Najavljen je tudi zastopnik Češkoslovaškega saveza iz Beograda. Kot smo javili, sta že dospela nedavno iz Prage dva odbornika centralne Lige. Pri čakuje se še delegat iz Bratislave. Češka obec iz LJubljane je javila okoli 40 članov udeležencev. V soboto prispe njen predsednik, univ. prof. inž. Kasal in tajnik Klapalek. Tembolj je dolžnost, da se tudi naši narodni, zlasti vodilni krosi častno udeleže tega pomembnega patrijotičnega zbora, kateremu posveča Praga največjo pozornost Povabljeno je tudi naše zunanje ministrstvo in češki poslanik na našem dvoru g. Jan Šeba. Zastopan bo to pot tudi Zagreb.
a_ Popravek. V včerajšnjem članku »Program češkoslov. - jugoslov. dni v Rogaški Slatini. )e mišljen stavek o dolgosti govorov tako, da bosta trajala tudi govora dr. Pivka in urednika Borka komaj 15 minut, ne pa velikega župana dr. Pirkmaierja, ki bo kot protektor samo pozdravil zbor.
a— Strupena kača je pičila včerai 16-let-no posestnikovo hčerko Terezijo Šmid, ko ,e pobirala hruške. Deklica ni vedela, kakšna je bila kača, ker je takoj stekla med travo proč. Z zelo otečeno nogo so pripe-llall deklico v mariborsko bolnico, kjer Jo uspešno zdravijo.
a_ Tatvine v tkalnic! tovarne Doktor In druz. V nedeljo Je bilo vlomljeno v tkalnico tovarne Doktor in drug in ie izginila ob tej priliki velika količina platna. Policija je najprej aretirala Franca Oeserja, ki Je raz-pečaval ukradeno platno. Pri njem so našli okoli 200 metrov platna lz tovarne Doktor in drug. Oeser ie bil že večkrat kaznovan rad! tatvine. Včerai pa se ie mariborski policiji posrečilo dobiti tudi vlomilce in sicer Franca Rusa In Edvarda Fargerja, ki sta baš nosila iz tovarne veliko balo, okoli 50 metrov platna. Franc Rus, pristojen v Temenico pri Litiji, star 24 let in njegov tovariš, 26 let stari Farger, doma iz Rogaške Slatine, sta bila že ponovno kaznovana radi tatvine na več let težke ieče. V tovarni Doktor in drug sta kradla že okrog tri tedne. Ukradeno blago sta razpečavala V Studencih pri Mariboru fn okolici. Vozila sta se tudi v Celje, Ljubljano in Zagreb in prodajala platno. Ugotovljeno je, da sta pokradla okrog 4000 metrov platna v vrednosti okrog 50.000 Din.
a— So zadovoljni. Nedavno smo v »Jutru« naslikali pereče vprašanje potrebe novega letnega kopališča v Mariboru, ker sedanje vaško kopališče na Dravi z vedno mrzlo in umazano vodo nikakor ne zadošča. V nedeljo Je Imela Drava komaj 12 stopinj. Pa še to kopališče je vedno tako natrpano, da se tlači, v eni ozki kabini deset do dvajset ljudil Ni čuda, če so potem tatvine žepnih ur in denarja na dnevnem redu. Kdor pa nima znancev, ki so si znali dobiti posebno naklonjenost blagajničarke, v Dravo niti priti ne more- Brez ozira na vse naše stvarne razloge ki smo jih navajali o potrebi novega sanitetnega kopališča, je odgovori! organ klerikalnega župana z zanimivo opazko': «Mi smo zadovo!jni!» Seveda tisti, ki Imajo razkošna stanovanja, kopalnice in pa oni, ki jim kopanje sploh ni treba! 28.000 ostalih Mariborčanov pa ima drugačne pojme in nazore o tem problemu. Naše dravsko kopališče ima poleg tega še druge resnejše nedostatke. Na primer: skoro ne mine dan, da si ne bi kopalci v vodni strugi porezali nog. Struga Drave ie pri Mariboru naravnost posejana s steklom. Včeraj je morala r.a pr. rešilna postaja prepeljati v bolnico dva 16-letna vajenca, kl sta s! pri kopanju popolnoma razrezala stopala na desni nogi. Županov list pa lahko kljub temu piše: »Mi smo zadovoljni!«
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. (To !n
ono). Žetev na Murskem polju se !e letos obnesla izvrstno. Kmetje so spravil! snop-!e s polja, mlatitev je v vsej okolici na dnevnem redu. Ker se letos namlati mnogo, zato vidiš povsod zadovoljne obraze; bo dovoli kruha, pa tudi za prodajo ostane od letošnjega pridelka precejšnja množina. — V soboto dne 11. julija je pogorel v Stari — Novi vasi posestnik Miha Kunčic. — Gasilska društva iz župnije so si nabavila novo zastavo, k! je bila v nedeljo dne 36. julija ob mnogoštevilni udeležbi gasilskih društev iz ljutomerskega sreza ln iz sosednega Prekmurja blagoslovljena. Medsebojni stiki s Prekmurci zavzemajo vedno širje In večje kroge, In tako nanreduie narodna asimi-
lacija prav razveseljivo. — V Krfževcih bi potrebovali nujno naprednega pevskega zbo ra, bodisi moškega ali mešanega. Orle vež-ba g. kaplan, za ustanovitev in vežbo naprednega pevskega društva pa se oni, k! bi bili v to poklicani, dosedaj niso brigalL Čas bi bil, da neha ta sterilnost v narodno-!zobraževa!nem delu!
Iz Trbovelj
t— Prireditev v Hrastniku. V nedeljo 2. avgusta se bo vršila v vseh prostorih Narodnega doma v Hrastniku in na »Pintar« jevih bajerjih® istotam velika narodna ve. selica s sodelovanjem vseh narodno»kultur« nih društev. Pri vseh točkah bo svirala rud* niška godba iz Trbovelj.
t— Sokolsko clcdaftšče v Trbovljah je 5e« le te dni zaključilo svojo letošnjo sezono z uprizoritvijo Petrovičeve drame »Gozd« Da je bil nastop dobro pripravljen, nam priča dejstvo, kako dovršeno so se posa. mt^ni igralci vživeli v svoje vloge. Poleg gosta g. Baltezarja so nastopili že znani pri« ljubljeni igralci, kakor gdč. Kuharjeva ter gg. Plavšak, Dolinar in Leveč. Kulise jc prav lepo izvršil g. Svagelj. Publika je ob koncu predstave izrazila igralcem i navdu« še ni m aplavzom svoje zadovoljstvo in pri. znanje. — Obisk je bil kolikor toliko za« dovolj iv, če se vpošteva vročina in številna druge prireditve. V letošnji sezoni so se uprizorile na sokolskem odru sledeče dra« me oz. komedije: Golgota, Tekma, Ugrab. ljene Sabinke, Poslednji mož, Pot v pekel, Vdova Rošlinka in Gozd. In trud dramat. skega odseka ni bil zaman niti v gmotnem niti v moralnem oziru. Program prireditev za drugo leto bo sestavljen bolj sistematič» no, ker s tem, da je tu Sokolski dom, oda padejo marsikatere težkoče. Tako je sigur* no, da bo sokolsko gledališče v bodoče na. stopilo še z lepšimi predstavami, zlasti še, ker je znana žilavost predsednika Gučka, režiserja Plavšaka in Levca ter 11 ženskih in 18 moških igralskih moči.
t— Občni zbor Zadružne elektrarne se bo vršil jutri 30. t m. ob 5. popoldne v tr» boveljski šoli.
t— Zveza bivših bojevnikov je priredila pri Pravdiču sestanek, ki pa je bil klavrno obiskan. Pod predsedstvom Stavdingerja se je med drugim razpravljalo tudi o posta« vitvi spomenika v vojni padlim bojevnikom Enotnosti ta sestanek ni pokazal. Invalidi očitajo trboveljski podružnici Zveze, da jim je ta sedaj po več mesecih, ko je splošno znano, da so invalidi že pred 7 meseci skle. nili zidati invalidski dom 9 spominsko plo« ščo vsem padlim vojakom, odvzela pravkar omenjeno idejo.
t— Podružnica Udruženfa vojnih /nvafli dov nas je naprosila za objavo, da prično že ta teden njeni člani pobirati po Trbov« ljah od hiše do hiše z nabiralnimi knjiži« cami, potrjenimi od oblasti, prispevke za invalidski doni. Podružnica upa, da ji bodo vsi Trbovcljčani brez izjeme pomagali re' alizirati njen plemeniti načrt.
Iz Pržmoria
•	Koncert učiteljske Zveze v Prvačini. V nedeljo, dne 2. avgusta priredi pevski zbor učiteljske Zveze iz Trst v Prvačini na Vi« pavskem koncert, ki bo izreden dogodek za Vipavsko dolino. Program koncerta je se« stavljen iz biserov slovenske glasbe ter ob« sega preproste in enostavne ter umetne in težke pesmi. Zbor ho vodil priznani pevo vodja g. Srečko Kumar.
*	Poroke. Poročila sta se v Trstu pred« sednik pevskega društva »Ilirijaj. g. Her« man Štrancar in gdčna Marica Zlobec. Dne 22. julija pa sta zvezala svoji življenski uso di prof. Sava Vujovič in gdčna Maric« Grudnova iz Nabrežine.
•	Lepe reči na Razdrtem. O dogodkih n> Razdrtem v nedeljo, dne 12. julija, se poro« ča: Tržaški in postojnski razgrajači so ho« teli preprečiti izlet vipavskega planinskega društva na Nanos. Izdali so povelje: »Ob 8. večerja, ob 11. spat, ob 3. na Nanos. Če je gori jasno, takoj nazaj, če pa je ob'ač« no, veste, kaj nam je storiti!« Ker se izlet vipavskih planincev ni vršil, bi človek mislil da pojdejo razgrajači mirno spat. Pa ni bi« lo tako. Streljali, razgrajali in nasiljevali so prebivalstvo celo noč. Izven Razdrtega so n. pr. ustavili nekega mlekarja, vzeli so mu vrč mleka, deloma so ga popili, deloma pa objestno razlili po tleh. Konju nekega dru« geda mlekarja so narezali stegna, da je mora! peljati žival k živinozdravniku. Dc« set minut od Razdrtega so vdrli v hišo ter prisili gospodarja z revolverji v rokah, da jim jc moral dati kokoši za pojedino. Go« spodar je moral kokoši tudi sam zakleti. V gostilni Del Linz so razgrajači razbija!: šipe in stole. Nekega hlapca so ranili v ra« mo samo radi tega, ker ni hotel poditi konj, ki so bil izmučeni od dnevnega dirjanja. Končno so razgrajači našli na cesti nekega domačina, ki se je vračal domov z izkupič« kom zi teleta. Gotovino 900 lir so mu vzeli, jx>tem pa so mu listnico vrnili, toda s pri« manjklajem 400 lir. Tako gospodarijo fa« šisti na slovenskih tleh in mislijo, da bodo na ta način ustrahovali domače prebivalstvo Radovedni smo, kaj poreče k tej stvari var« nostna oblast.
*	Vladni komisar v Gorici, Kakor smo že včeraj poročali, je vlada razpustila mest« ni občinski svet in je imenovala za komi« sarja senatorja Jurija Bombiga, ki je včeraj prevzel svoje posle.
Zahvala
Na tem mestu izrekamo g. Jeanu Polaku, č. g. župniku ter g. Hajnriharju našo naj« toplejšo zahvalo z« njihovo velikodušno pomoč, o priliki avto nesreče na Jeprci
Prizadete rodbine
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, katere bi napravila moja žena kjer« koli.	Franc Karloviek, posestnik
Trbov lje«G»be»sto
W. J. Bryan umrl
Komaj je končal opičji proces v ameriškem Daytonu, že je legel v grob njegov direktni povzročitelj «junak opičje pravde« William Jennings Bran. Zadela ga je kap. Njegova smrt je bila zelo lahka. Po obilnem kosilu je legel k opoldanskem počitku, od katerega ni več vstal živ. Srce je vsled pojačane-
ga krvnega obtoka nehalo delovati in ie končalo utripati.
Bryan je bil izrazita osebnost v ameriškem javnem življenju. Prejšnja leta, zlasti pred tremi desetletji, je igral v ameriški demokraciji veliko in važno ulogo. Bil je po svojem poklicu advokat in se je kmalu lotil udejstvovanja na političnem polju. Bil pa je vedno zagovornik produktivnih slojev, ki žive od zemlje, t. j. kmetov. Proslavil se je posebno kot zagovornik srebrne valute, takozvanega bimetalizma. Nasprotniki so ga radi tega ironično nazivali »govornika s srebrnim jezikom*.
Leta 1900 je ustanovil Bryan v Lin-colnu (Nebraski) svo.i tednik »Commo-ner> in nato je kandidiral za predsedniško mesto. Ni se mu posrečilo prodreti in moral je prepustiti primat Zedinjenih držav Macu Kinleyu. Pozneje je stopal Bryan politično vedno bolj v ozadje. Le ko je bil \Vilson 1. 1913. izvoljen za ameriškega prezidenta, je tudi Bryan postal zopet aktualen. Prevzel je zunanje ministrstvo pod Wilso-nom. V drugem letu vojne pa je mož odstopil. Umaknil se je hote s političnega poprišča in se je posvetil samo svojemu idealnemu delu, borbi proti evo-lucijonlzmu. Leta 1917., ko je Amerika napovedala Nemčiji vojno pa je Bryan izjavil svojo solidarnost z državnim poglavarjem VVilsonom.
Po tem dogodku se ni več pojavil v politični javnosti. Vso svojo pozornost je posvetil fundamentalizmu. Boril se je zoper modernizem v religiji. Še v petek je imel dva javna govora, v katerih je obravnaval rezultate Scopejevcga procesa. Zadnje čase se je tudi bavil z načrtom ameriškega romanja v Palestino. Pridobil je za to idejo že 400 ljudi. Na Oljski gori ie hotel o Veliki noči 1926 imeti javno predavanje in govoriti o Kristovem poslanstvu. Na smrtni postelji so ga našli z rokopisnim osnutkom «Kaj morem storiti za Jezusa« ob strani.
Bryanova smrt se v ameriški javnosti mnogo in zelo različno komentira. Prijatelji in pristaši obžalujejo njegovo smrt, politiki pravijo, da je bil že dolgo v njihovi stroki brez pomena in vpliva. a nasprotniki naglašajo, da je kot apostol znanosti umrl za kapjo baš radi nezmernega uživanja jedi. Kdo ima Pri tem prav, je pač težko presoditi. Sovražniki menda ne.
Inteligentne živali
Simbol zabitosti med živalmi nam je v vsakdanjem življenju vol. Njemu sledita prav kmalu osel in koza. Toda v nemškem časopisu «Urnschau» je citati o neki kozi zelo zanimive stvari. V ostalem pa je znano, da osel ni tako zaostal kakor si ga navadno predstavljamo. Večinoma je samo trmast, drugače pa je mnogokrat modrejši od svojega priganjača.
Neki Nemec ima kozo. ki se razlikuje od drugih tovarišic posebno po tem, da si ume nenavadno praktično pomagati. kadar io draži srbež. Kolikor daleč doseže, se praska z rogmi. So pa tudi na koži taka mesta, katerih žival ne more nikakor doseči z glavo. Kaj si ie torej izmislila koza? Vzela je med zobe ukrivljeno vejo ter jo začela uporabljati kot praskalo. Vejo nosi neprestano s sabo in jo uporablja vedno z velikim uspehom. Radi tega ima koza mrango občudovalcev in če bi za svoje Produkcije pobirala vstopnino, bi ji gotovo ne bilo treba dajati mleka svojemu gospodarju.
Prirodoslovec Bolsche pripoveduje v svojih spisih o živalih, ki si znajo zelo Praktično pomagati z različnimi sredstvi. Med opicami n. pr. je več vrst takih, ki tolčejo orehe s kamni, da raz-bijejo lupino. V Novi Gvineji živi čudna Papiga, ki uporablja svoj kljun deloma kot žago. S kljunom razpolavlia trde Plode, katerih ne more razbiti drugače. Po trdem sadežu kljuje toliko časa. dokler se obod ne razčesne in se ne prikaže sladko belo jedro, katerega zauži-ie z velikim tekom.
V Avstraliji in Novi Zelandiji živi ko-koš iz družine lalegalov. Ta kokoš si napravi za dobe valjenja umetno gnez-
do ,v katero znese gotovo število ja-jec. Ko je znešeno zadnje jajce, se prične valjenje. Kokoš pa ne sede na jajca, marveč jih pokrije s trohnečim listjem in uvelim biljem. Pod plastjo listja in trhlih rastlin se začne razvijati toplota in iz jajc se v doglednem času izvale mladiči. Kokoš opravi svojo dolžnost takrat, ko znese zadnje jajce. Poslej skrbi za zanod petelin, kj pridno nadzira jajca in val en je. Ce je vročina prevelika, razgrebe gnezdo, če pa je jajcem hladno, nanese še več listja. Ko se izležejo piščeta. jih vodi naokrog oče, ki jim je pomagal prekljuvati lupino ter jjh sedaj uči, kako se je treba hraniti.__
1751etnica Bachove smrti
Včeraj v torek, 28. julija je poteklo stopetinsedemdeset let odkar je zatisnil svoje oči največji orglar in skladatelj Joh. Sebastijan Bach. Bach spada med one tri velike B-je. ki so svetovni in posebno nemški glasbi v večno slavo: Bach, Beethoven, Brahms.
Bach se je rodil 21. marca 1685. v Eisenachu. Roditelji so mu umrli zelo rano. Še ne deset let star je prišel Bach k organistu Janezu Krištofu Bachu v Ohrdruf, kjer je obiskoval Iicej ter se učil pri svojem bratu sviranja na klavirju. Ko je bil 15 let star, je postal diskantist v cerkvenem zboru v Liineburgu. V tem času je večkrat obiskal mesta Hamburg, Liibeck, Celle i. dr. Tu so tedaj delovale izborne moči pri orglah. L. 1703. so ga pozvali kot violinista v Weimar, eno leto pozneje pa je postal organist v Arnstadtu. Dve leti po tem dogodku je potoval s svo-
jim orglarskim mojstrom Buxstehudom v Liibeck. Po povratku s tega študijskega potovanja je postal 1. 1707. organist v Muhlhausnu. leto dni nato dvorni organist v VVeimarju in par let pozneje koncertni mojster istotam. Svoje brezprimerno mojstrstvo pa je dokazal 1. 1717. v Dresdenu, kamor je bil pozvan na tekmo s francoskim klavirskim umetnikom Marchandom. Tekma je bila zelo kratka. Ko je videl Marchand koga ima proti sebi, jo je odkuril z veliko naglico. L. 1723. je bilo Bachu podeljeno mesto kantorja in glasbenega ravnatelja na Tomaževi cerkvi v Lipskem, kjer je ostal do svoje smrti.
Bach je bil iz glasbeno zelo nadarjene obitelji. Njegovi predniki so bili cenjeni virtuozi. organisti in skladatelji. Vendar je J. S. Bach prekosil vse. Njegova teorija in praksa je še danes nedosežena. V Bachovem slogu je dosegla polifona glasbena umetnost višek. Njegova mnogovrstnost v obliki, njegovo bogastvo v idejah je brez primere. Vse to je pač pripisati njegovi močni osebnosti, ki je združevala v sebi moč in čvrstočo, globokost in veliko duševno razgibanost. Bach je v vsem, česar se je lotil v muziki, enako velik, povsod doma in neskončno izviren.
Število Bachovih del je ogromno. Za svojega življenja je izdal zbirko mnogovrstnih klavirskih skladb za pedal in brez pedala. Iz njegovega peresa izvira obšimo delo o fugi, v kateri je bil in ostal do danes nedosežen, kaj šele prekošen mojster! Po svoji smrti je ostavil neobjavljeno: Pet letnikov cerkvenih skladb za nedeljo in praznike, med njimi oratorije za Božič, Veliko noč, Vnebohod ter pet pasijonov. Napisal je nešteto maš. dram, serenad, žalnih in slavnostnih glasbenih komadov ter tudi nekaj komičnih spevov. Znane so Bachove motete, popularen in mnogo v rabi je niegov «Temperi-rani klavir«. Bachova posebnost so preludiji in fuge. Vse njegove skladbe imajo na sebi nekaj veličastnega, v njih se zdi kakor da govori božanstvo k zemlji.
Bach je imel veliko družino in enajst sinov, toda dasi so nekateri med njimi pomembni, vendar ni nobeden niti od daleč dosegel očeta. Bach ostane v svetovni muziki pojav brez primere, genij, kakšnega rode tisočletja samo po enkrat, da dokažejo, kako originalno je življenje v svojih posebnostih in kako majhni smo ljudje, ki živimo od danes do jutri.	_
Svetlobne nogavice
Pariška promenada ob večernih urah je zopet bogatejša za novo presenečenje. Ena največjih pariških tovarn za damske modne potrebščine je prišla na misel svetlobnih nogavic in io je tudi uresničila po dolgem posvetovanju s kemičarji. Svilena nogavica ie namočena v posebni fosforni tekočini, ki sveti v temi kakor močna bela zelenkasta luč. Sedaj nosijo to novost gotovo le v tvrdki nastavljene gospodične, ki delajo reklamo za novi izum. Prave modne
gospe se šele nasmihajo in preudarja-jo. kaj bi bilo dobro storiti. Sicer pa so pariški boulevardi prav dobno razsvetljeni tudi ponoči. Nov izum bi vsekakor prišel do večje veljave v peklenski temi drevoredov našega Tivolija. Tam bi gotovo naredile take modeme nogavice utis divjega ognja.__
X Solidarnost proti inseratnemu bojkotu. Med dnevniki v Augsburgu in tamožnjimi kinematografi je prišlo do spora, ker je ne« ki dnevnik priobčil članek a O t rok in kino«, kjer očita lastnikom kinematografov, da predvajajo škandalne filme. Lastniki kine« matografov so nato proglasili inseratni boj« kot proti listu. Društvo avgsburških novi« narjev pa je skupno z organizacijo lastili« štev odklonilo inseriranje vseh objav, ki so v zvezi s kinematografi.
X Pesek mesto draguljev. Med Berlinom in Bratislavo se je te dni izvršila predrzna tatvina. V Berlinu je sedel v vlak neki nem ški veletržec z dragotinami, ki je bil na« menjen v Bratislavo na razstavo svojih red kosti. Srečno se jo pripeljal na mesto, a ko je odprl kovček, se je zdrznil in padel v omedlevico. Izkazalo se je namreč, da so nekje imeli s kovčkom posla tatovi, ki so ukradli njegovo pravo vsebino ter jo nado« mestili z vrečo peska, ki je tehtala natanč«
Ko bo deževalo
e spomnite na sijajne dežne plašče po baga-telnih cenah, ki se jih dobi samo pti
Drago Schwab - Ljubljana
Dvorni trg St. 3.
no toliko kolikor dragoceni predmeti O tatvini je bila takoj obveščena kriminalna policija, ki je uvedla preiskavo. Veletržec iz Berlina je oškodovan za 50 tisoč zlatih mark, t. j. nad pol milijona naših dinarjev.
X Oporoko svoje žene je požrl. Te dni se je pripetil v pisarni pariškega notarja Bonhairea nenavaden slučaj. K notarju je prišel v spremstvu svoje matere trgovec s perutnino Fryssac, da prisostvuje otvoritvi oporoke svoje žene, ki je umrla pred par dnevi. Pokojnica je bila petnajst let stare' ša od 6vojega moža, ki ima komaj trii; dvajset let. Zakonca se nista posebno dobri, razumela, zato je mladega vdovca po pra« vici skrbelo, kaj je storila pokojnica s svo« jim premoženjem. Ko mu je notar naznanil da pripade vse njeno premoženje pariškemu sirotišču, se je mladi vdovec zelo razburil. Kmalu pa sc je navidezno pomiril ter je prosil notarja, naj mu pokaže oporoko, da jo more prebrati sam. Ker notar ni hotel ustreči njegovi želji, mu je Frissac iztrgal oporoko iz rok, jo raztrgal na kosce ter jih požrl pred iznenadenim notarjem!
Na otvoritvi liške železnice
Split, Šibenik in ostali deli severne Dalmacije so dobili z dograjeno liško železnico moderno železniško zvezo z Jugoslavijo in Srednjo Evropo. Še vedno pa imajo skrajno slabo brzojavno ir» telefonsko zvezo; obe sta bili pred preobratom usmerjeni preko Pulja in Trsta, ki sedaj seveda ne posredujeta več, za nadomestek pa v Jugoslaviji po svoji lepi navadi še nismo poskrbeli. Telefonska linija je samo ena in še ta manj vredna; vodi preko Sarajeva in vse Bosne, je skraino preobložena in izčrpana. V Ljubljano iz Splita in Šibenika sploh ne moreš telefonirati in ko sem prosil gospodično na splitski centrali, nai mi poskusi dobiti Ljubljano, me je pogledala začudeno in skoro ogorčeno, kakor če bi jo vprašal, koliko je stara. Z brzojavom ni dosti boljše. Tudi ena sama linija in telegram čaka včasih cel dan. da pride na vrsto.
Tako smo bili novinarji v velikih škripcih, kako naj sporočimo svojim listom in svetu, kaj se je godilo te dni pod vročim dalmatinskim solncem. Telefonirali smo s posredovanjem Sarajeva, brzojavljali, pisali, naposled pa pometali puške v koruzo, same sebe pa v tople, sinje jadranske valove in se tolažili, da svet ne bo Dropadel, če pridejo poročila dan ali dva kasneje. Naj-boli so se nam smejali zastopniki nekaterih tednikov, ki so bili tudi z nami in ki so se brezskrbno vdajali sladkostim lepe vožnje, in pa glavni urednik malega beograjskega dnevnika, ki je poročilo o otvoritvi napisal že — pred svojim odhodom iz Beograda.
Da smo po nepotrebnem vznemirjali svojo vest, vidimo zdaj. ko smo se vrnili. Telefonska poročila so prišla zmešana in izkrivljena, brzojavke zakasnelo. Dalmatinske pošte očividno niso bile kos izrednim zahtevam in so odpovedale. Zato naj v dopolnilo «Jutrovih» poročil naknadno pristavim še nekatere zanimivosti
Otvoritvene slavnosti je otvorll — kako pak! — svečan banket v zagrebški Esplanadi. mimogrede omenjeno, najlepše in najboljše aranžiran od vseh, kar jih je bilo na programu. In bilo jih je toliko, da bi se za njihove stroške skoraj zgradila že nova kratka železnica, gotovo pa položilo par kilometrov novih tračnic. Obojno bi nam bilo potrebno in koristno. Pa je že tako, da brez banketov, dinejev, zakusk in kakor se že imenujejo, ob slovesnih prilikah ne gre.
Za otvoritveno vožnjo je pripravila železniška uprava dva krasna, res luksuzna vlaka, v vsakem po pet modernih, novih reparacijskih vagonov, po nazivu vagonov I. razreda, v resnici udobnih spalnih vozov. V vsakem je 12 kttpejev z dvema posteljama in umivalnikom. Pozabili pa so ljubi Nemci na kljuke, ali pa iim jc kdo natvezel, da Jugosloveni nimamo navade obleke obešati. Vagone rabijo samo za izredne prilike. V normalen promet iih država ne sme uvrstiti, ker ima po sklenjeni po godbi monopolno pravico do prometa s spalnimi vozovi mednarodna družba ekspresnih vlakov. Škoda. Še nekaj: vsi ti in nvnogi dnigi naši brzovlačni vagoni so opremljeni z avtomatičnimi zavorami beograjskega inženjerja Božiča. Baje so se t ezavore bolje obnesle od vseh dosedanjih, a Božič ne more dobiti denaria. da bi se izkoriščala njegova iz najdba doma. Prodal jo bo tujcem.
Slavnostna vlaka, vsa v bogatem zelenju in v zastavicah, sta drvela skozi kraško noč. Prespali smo divno vožnjo do Ogulina in no romantičnih višinah severne Like. Prebudili so nas zgodaj zjutraj v Gračacu, prvi postaji nove železnice. Kolodvor ves v zelenju, ne-broj zastav in zastavic, mnogo sto ljudi. inteligence in seljakov. Vsi so prišli od daleč, na kilometre okrog postaje ni niknke naselbine. Nagovori in odgovori. Kraljev zastopnik admiral Priča. v ga!a uniformi, imponira s svoio iedmatostjo: samo par stavkov, a vsak je na mestu, vsak drži. Pozna se mu, da je star vojak. Pozna pa se tudi nheuva ministroma, da sta mlada mini-
stra, po ministrskih službenih letih vsaj. Govorita na dolgo in široko, najraje o sebi in svojih zaslugah, obetata gradove z oblakov. Poslušalci seveda ploskajo in pritrjujejo. Mi pa smo oba govora slišali že sinoči v Zagrebu in pozneje še neštetokrat.
Gračanci so priredili bogat zajutrk. Strežejo gospe in gospodične, dve od njih se smeta peljati potem z nami in sta vsi srečni. Zelezničarška godba, ki se vozi iz Zagreba, igra vesele komade, po potrebi tudi himne. Ko udari kolo, zarajajo vsi križem, medtem pa že žvižgajo lokomotive in kmalu sopihata oba vlaka po močnem vzponu navzgor.
V	srcu Like smo. Pnoga se vije visoko nad dolinicami, med samim skalovjem. Bedna zemlja, bedni ljudje, molčeči, resni, otožni Na postajah jih je razmeroma malo; predaleč so oddaljene od naselbin, ponekod celo po 10 km. In povsod sami moški, žene so morale ostati doma ali pa nas gledajo in pozdravljajo le od daleč. Morda jim prinese železnica več svobode in enakopravnosti.
Govori seveda tudi na malih postajah. In na dveh zaporedoma, v Cerovcu in Malovanu, govorita stara seljaka - župana v narodnih nošah. Zahvaljujeta se za železnico, imata samo še eno željo: dajte nam vode in šole, potem bomo srečni hi zadovoljni. Skoro sram nas ie, ne upamo si pogledati drug drugem« v "oči.
Kmalu za postajo Zrmanjo se ustavi vlak. Tik ob veličastnem, 300-400 m globokem prepadu smo. Nad 100 m visok je železniški nasip, orjaško delo mo derne tehnike. Izvršila sta ga dva naša ožja rojaka, skromna inženjerja štibilin Kladnik. Zaslužila bi, da se vkleše v steno njuno in njunih sotnidnikov ime.
Daleč proti Šibeniku in Zadru se odpira pogled. Visoka ravan, same skale in kamenje, le tu in tam v globoki dolinici mala zelena oaza. Dobiš vtis neskončnosti, občutiš malenkost in slabost človeka.
Postaja se vrsti za postajo. Vse okrašene, povsod kmetje s srbskimi in državnimi zastavami. Trdnjave Svetozar-ja Pribičeviča. Krepke, mišičaste postave. jekleni obrazi .zauplivi pogledi. Radikali in zemljoradniki poskušajo agiti-rati, dele svoje liste. Seliaki jih poslušajo vljudno, obrazi pa jim zažare, ko stopijo med nje zastopniki demokratskih listov. Zaupljivi postanejo in zgovorni. In to pri teh ljudeh nekaj pomeni!
Za Pribudičem zapeljemo in se ustavimo na viaduktu, 300 ni dolgem, 30 m visokem. Zreš v globino in se streseš ob misli, da se bodo vitki stebri zrušili pod ogromno težo lokomotiv in vagonov. A zidani so trdno in varno iz kam na in betona in držati morajo stoletja. Samo ne daj bog, da se zgodi na viaduktu železniška nesreča. Prepad bi neusmiljeno požrl svoje žrtve.
Tudi to ogromno in mojstrsko delo ie vodil slovenski ir.ženier Hinterlechner, brat rektoria ljubljanske univerze. Na prihodnji postaji nas je pozdravila mlada lepa Srbkinia v narodni noši, a bila je pristna Slovenka, inženjerjeva soproga, ki je živela s svojim inožem v tem pregnanstvu. Inženjer sam se vozi z nami nam razkazuje progo in okolieo.
Par minut od viadukta in v Dalmaciji smo. Slika pokrajine in ljudi ostane ista; kraški svet, kraški ljudje, ki se morajo težko boriti za košček kruha, za požirek vode. Pravoslavni Srbi, po politični orijentaciij radikali in zemljoradniki Le v tem oziru se pozna meja med Hrvatsko in Dalmacijo.
V	Plavnem so na postaji šolarji z učiteljico. Dve uri daleč so prišli, mahajo z zastavicami, vzklikajo, prepevajo. Okrog sto jih je. Ie kakih deset Hrvatov med njimi .drug! sami Srbi. Na obra zih jim bercŠ pomanjkanje, na oblekcah bedo. Da bi prinesla železnica vsaj njun lepših dni, kakor so jih imeli stariši!
Vlak drvi nizdol; še preko dveh, treh viaduktov šinemo, skozi par tunelov — dva daljša sta vmes — ustavimo se na postajah Stara Straža in Pagjene, kjer prevladujejo srbske zastave nad držav-
nimi (radikali!), govori, vzklikanje, kolo. pa zopet naprej, odpira se pogled na zeleno Kninsko polje in na koncu nove proge smo.
Vlaka ustavita na postaji stare severnodalmatinske srbske trdnjave, v Kni-nu. Kolodvor je divno in bogato odet v vence, zelenje in zastave, peron spremenjen v pestro dvorano. Na tisoče ljudi je zbranih z zastavami, dvema godbama. Vse vzklika p,loška, vihti klobuke in robce. Pozna se jim že dalmatinska kri živahni so, temperamentni. Vrste se zopet pozdravi in govori kakor na vseh postajah, samo več jih je in daljši. Gospoda ministra kar ne moreta nehati, tako uživata na aplavzu in oduševljenju množice. Ponavljata desetič zasluge sedanje vlade, ki je prinesla železnico in bo prinesla še vsega, kar si more poželeti dalmatinsko srce. Tudi slavospevov na sporazum RR ne manjka. zlasti gospod Krajač ga podčrtava. Le admiral ohrani hladno kri, govori kratko, a od srca in seže zato tudi do src. Ovacije kraliu in niemu so nepopisne.	5
Naposled vabijo prijazne knmske dame k zakuski v improvizirano peronsko dvorano, kjer se šibe bogato obložene mize. Konec je politike in mesto slavo-spevov politiki so na programu slavo-spevi kninski gostoljubnosti in izvrstnim izdelkom kninskih gospodinj. In bolj soglasni so ti od'onih. Zunaj Pa svi-rajo godbe, vihrajo zastave, ore pesmi po pesku in praliu se vrti kolo.
Žvižgi in klici kondukterjev, brBzgi lokomotiv, splošna zmešnjava, urnebe-sni vzkliki, marši godb; v kratkem presledku odsopihata vlaka drug za drugim na jug proti šibeniku in Splitu. .
Politika in agitacija pri otvoritvi liško-dahpatiaske železnice
(Od udeleženca slavnostne otvoritve.)
Ni mi žal, da sem se udeležil otvoritve. Mnogo smo videli, kar nas je navdalo z veseljem in trdnim prepričanjem v boljšo bodočnost našega naroda. Marsikaj pa je bilo tudi tako, da bi bilo boljše izostalo.
Predvsem govori gospodov ministrov. Ze g. minister saobračaja Radojevič je zelo gostobeseden mož in izpod pol ure ne odneha. Govori zelo rad v svojem lastnem imenu. On je vedel, da bo železnica pasivna, da mu ne bo nesla dohodkov, pa jo je vendarle zgradil. Pa bo skrbel še za druge proge; zvezal bo Beograd, Sarajevo in Split, Beograd in Črno goro itd. Obljub Je bilo poln koš, kakor bi šlo za volilno agitacijo.
Še odličnejši je bil v tem pogledu gospod minister Krajač, Prvikrat smo poslušali z radovednostjo, kaj poreče no-vopečeni radičevski minister. Nismo prišli na svoj račun. Gospod minister govori kot bi drl z gore hudournik. Tako hiti kot bi gorelo, in kljub temu govori vsakikrat skoro eno uro. Fraze in fraze, besede, reklama in obljube. Ko smo ga culi drugič, tretjič, četrtič — pa 35 stopinj C v senci, smo se smilili samemu sebi. V Splitu mi je nehote ušla beseda, s katero Ljubljančan označuje take govornike: «moriuc», sem rekel, pa sem se takoj domislil, da me moj sosed, vrl Hrvat in pristaš g. ministra, ne bo razumel. Toda očividno napreduje spoznavanje i ljubljanskega narečja, ker je v moje presenečenje iz vsega srca pritrdil: Boga mi, gnjavator!
So bili pa drugi govori že nekaj teht-nejšega. Zlasti nekateri srbijanski poslanci so izpregovorili krasne besede. Vendar smo mi Slovenci čutili, da se je nas dosledno — čeprav morda ne namenoma — preziralo. Govorilo se je izključno samo o Srbih ln Hrvatih, kot bi nas sploh ne bilo več. Položaj je postal pri glavnom banketu v Splitu že naravnost mučen, zlasti ker se je zgodilo, da za slovenske novinarje naenkrat nI bilo prostora . . . Dokler ni dobil besede dr. Dinko Puc, ki je s finim taktom povedal, da ima naša država tri srca, Beograd, Zagreb in Ljubljano, ki bi se morala radovati in žalostiti vzajemno. Da so to trije biseri na enem prstanu, ki ne velja več mnogo, če le eden odpade; da smo tudi Slovenci imeli svojo morsko obal, ki smo jo izgubili — ne po svoji krivdi — obenem s tretjino vseh Slovencev, da pa vemo, da je dalmatinsko morje od 1. decembra 1918. tudi slovensko morie!
Bravo Dinko!
Sivolasi borec Biankini mu je prišel napit, naslednji govorniki pa niso več izpuščali Slovencev . . .
Na vseh postajah je bil zbran ves narod. To priliko ej izrabljal neki bivši minister, da je povsod delil nebroj «Ra-dikalskega glasnika«. Zlasti v Liki so planili ljudje na čtivo. A ko so videli, da gre za strankarsko agitacijo, so obmolknili in opetovano smo čuli, ko se je vlak začel pomikati, klice: Živio Pribičevič! G. minister na razpoloženju je bil ves začuden: »Gledaj ti!«, a ni čutil, da je sam vzel ljudem slavnostno raz«' položenje.
Čim bližie Splitu, tem bolj so se množili klici: Živio sporazum, živio Radič, živeli radičevski mučeniki itd. Vtis smo imeli, da je bilo marsikraj naročenega, na drugi strani pa smo videli, da se narod v istini raduje, ker misli, da bo zdaj konec notranjih bojev v državi. Bojim se, da temu ne bo tako. Ni dovolj teoretski pristati na program državnega in narodnega edinstva, treba ga je tudi izvajati v življenju, preiti mora vsem v meso in kri. ne sme ostati prazna beseda, puhla fraza. Na svoji poti smo videli na žalost, da smo Se daleč od tega.
Potrebna reorganizacija Basih trgovinskih zastopstev v inozemstvu
Nameravam se držati samo Orijenta, ki je glede na trgovino prav zanimivo neza« nesljiv in ki prihaja za naš izvoz industrij« škili produktov, predvsem za izdelke naše lesne industrije v prvi vrsti v poštev.
Reči moram, da so naši merodajni krogi popolnoma pravočasno uvideli, da nam je Solun pri tem prvo in glavno oporišče. Brez dobro organiziranega trgovinskega zastop* stva v Solunu bi nikakor ne mogli misliti na uspeli izvoza v Grčijo ter sploh v Ori« jent. Ustanovili so — najbrže po franco« skem in italijanskem vzorcu — trgovsko zbornico, ki si je stavila kot nalogo varc* vanje interesov našega eksporterja. To je gotovo jako potrebno, vendar pa za izvoz« no trgovino nikakor ne zadostuje. Potreb« no bi bilo postaviti zbornico na širšo pod« lago ter pri njej mnogo izpopolniti.
Do sedaj je služila informativno glede kupcev pojedinceta, ki so se v tem pogledu obračali na njo. Pošiljala je 6icer tudi ofici« jelne statistične podatke ministrstvu, ni pa storila v poživljenje našega izvoza ničesar.
Po mojem mnenju bi moral tvoriti jedro trgovinskih zastopstev krepek informacijski oddelek, katerega bi upravljalo le trgovin« sko naobraženo uradništvo s potrebno prakso.
Naloga oddelka bi bila sondiranje trga glede na potrebe blaga, katero producira* mo ter izvažamo. Obenem bi moral paziti, katere drugih držav prihajajo kot tekmeci v poštev. Ko to eruira, mora tudi do« znati, kaj podpira drugorodce pri plasira« nju njihovega blaga. Če je blago, katero dobavlja preostalo inozemstvo bodisi pod ugodnejšimi pogoji, bodisi v boljši izvedbi, eden izmed naših jakih izvoznih produktov bi se naj delokrog informacijskega oddelka, že razširil. V zvezi z merodajnimi krogi bi moral iskati pota in sredstva, s katerimi se nedostatek odpravi.
Skoro neprestano čujemo tožbo: Visoke železniške tarife nam ubijajo posel. Vendar vse krivde ne moremo navesiti železniški upravi. Kakor drugi tako ima tudi orijen« talski trg mere, teže (dimenzije) in pogoje, katerih ja vajen in katerih naš izvoznik ne pozna. Ker sa naš izvoznik ne ravna po tem, ne pride do posla.
Rezultate dela v navedenem pravcu bi oddelek nudil potom strokovnih listov ši« rom zemlje raztresenim interesentom Ti sami bi potem mogli presojati, ali jim je mogoče držati cene svetovne konkurence. Če tega kot neposredni sosedje ne zmorejo, je znak, da posla ne razumevajo a prave strani, odnosno da razpoložljivih moči ne izrabljajo ekonomično.
Stvar je vredna pomisleka, ker nas izku« 8nja uči, da je naknadno osvajanje trgov vedno težje. Navesti hočem mal primer, da predočim potrebo predlagane informacijske službe. V Solunu samem /se je stavilo in delosna še stavi okrog 4000 hiš, za katere so potrebna tudi mizarska dela. Le malen« kosten odstotek sta dobavili neka varaždin« ska tvrdka in osiješka tvomica «Tvorum», dasiravno so cene kljub krizi, ki delno že nastopa, še vedno povoljne. Informacije glede cen mi je poda! mariborski podjetnik, ki je pred kratkim prevzel večja dela. Gcw tovo je pri tem kalkuliral že železniški pre« voz, katerega bo plačal. Če bi bile prispele informacije zbornice pravočasno, bi bila na Sa mizarska industrija pri dobrih cenah go= tovo zaposlena.
Priključil bi se oddelek, ki bi ščitil inte« res našega izvoznika, ki je došel v spor z odjemalcem. Voditi bi ga moral juridično naobražen mož. Če bi bil isti poprej zapo« slen pri eni naših ali zunanjih blagovnih borz, bi bilo to le pozdraviti.
Končno sem si zamislil oddelek, ki sicer jie spada direktno v delokrog zbornice, ven dar bi bila uvedba istega glede na nestalno razpoloženje ter vedno se meniajočo pla« čilno možnost tržišča jako priporočljiva. Označil bi ga kot »klirinški oddelek«. Pre« vzemal bi blago ter ga prodajal proti dolo« čenemu plačilu v gotovini, menici ali banč« iii garanciji. Za delo bi si jemal gotov od« stotek fakturnega iznosa, ker le to je pra* vilno in sorazmerno obremenjevanje blaga.
Kot regulo bi bilo staviti, da ima odde« lek vse sigurnosti, katere prevzema, takoj eskontirati ter devizo po vesti najbolje prodati. To seveda le, kolikor bi ne imel od dobavitelja drugih navodil. Na njem je, da prevzema le kritje, ki mu eskont, odnosno terminsko prodajo devize omogočajo.
Proponirana uvedba nikakor ne bi bila draga, saj bi zahtevala samo enega uradni« ka. ki bi bil verziran v bančnih poslih.
Če pomislimo, da je baš vzhodni trg kot ustvarjen za naše izvozne produkte, dalje, da imamo v kratkem pričakovati znižanje železniških tarif, da imamo potom lastnih p r> ropi ovnih družb iz Trsta, Sušaka, Splita, Metkovi ča in Dubrovnika v primeri z itali« janskimi družbami cenen prevoz, ter tudi na to, da si hočemo osigurati trg za bodoč« nost, uvidimo eminentno važnost urejenega trgovinskega oporišča.
Prokurlst P. Stetner, Solun.
Skladišča za mineralna olja v Ljubljani
Dolgo Je pogrešalo naše mesto moderno napravo za vskladlščenje mineralniti olj, med katera spada petrolej, bencin, plinsko olje, bencol itd. Vse te snovi se zelo lajko vnamejo ali eksplodirajo, zaradi Cesar se je nahajalo naše mesto v neprestani nevarnosti in le od slučajne sreče Je bilo odvisno, da ni prišlo do večjih požarov v poe-dinih skladiščih' tega blaga.
Špediterji m Javna skladišča ter trgovci so imeli in Imajo 5e danes v sredini mesta skrivno vskladlščene ogromne količine tega
blaga ter tako ogrožajo ne samo svoja poslopja, temveč tudi sosedna.
Goreči petrolej ni mogoče gasiti z vodo, ker nastanejo eksplozije in bi bilo celo naše gasilno društvo brez moči pri takem požaru, če pomislimo, da imajo naši trgovci v seziji vedno po 2 do 3 vagone petroleja v svojih skladiščih po mestu v zalogi.
Nadzorstvena oblastva so v tem pogledu bila do sedaj vedno zelo konciljantna in popustljiva ter niso preganjala domačih trgovcev radi njihovih petrolejskih in bencinskih zalog, čeprav bi bilo to potrebno glede na splošno varnost velikega števila ljubljanskega prebivalstva.
V drugih mestih se je trgovini zabranilo trgovati s petrolejem ali bencinom, če ni imela dotična tvrdka oblastveno dovoljenih skladišč za to blago izven mesta. Mnogi so radi tega opustili ta predmet, drugi so gradili skladišča in se specializirali.
Tudi pri nas smo dobili ob Martinovi cesti moderno urejeno skladišče za mineralna olja, kjer se lahko hrani do 100 vagonov tega blaga v močnih železnih rezervoarjih, ki izključujejo vsako eksplozijo. Vsak požar je onemogočen, ker je blago hermetično zaprto in ne pride zrak v dotiko s petrolejem itd. Priporočati bi bilo ljubljanskim vele-tvTdkam, da shranjujejo petrolej in druga mineralna olja v teh skladiščih, ker jim bo to v bodoče v mestu zabranjeno.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (28. julija.) Zaradi pokvarjene telefonske proge nismo prejeli poročila.
Živinski sejem v Mariboru (28. julija.) Dogon 17 konj, 12 bikov, 252 volov, 471 krav, 18 telet — skupaj 770 komadov. Povprečne cene cene za kg žive teže so bile: debeli voli 8.50 — 9.25 Din, poldebeli 7 do 8.25, plemenski voli 5.50 — 6.50, klavne krave debele 5.75 — 7, plemenske krave 4 50 — 5.50, krave za klobase 3 — 4, molzne in breje krave 4.50 — 6.50, mlada živina 6.25 — 7.50 Din. Prodanih je bilo 394 komadov, za izvoz v Avstrijo 176, v Italijo 30. Mesne cene: govedina 10 — 19, teletina I. 20 — 22.50, II. 15 — 17.50, svinjina 15 do 30 Din. Kupčija je bila zelo živahna.
Dunajski goveji sejem (27. julija.) Dogon 2689 komadov. Od tega je bilo iz Jugoslavije 691. Promet miren. Cene brez bistvenih sprememb. Notirali so za kg žive teže: voli I. 1.60 — 1.75 (1.85 — 2.10), II. 1.35 — 1.55, III. 1.20 — 1.30, biki 1.30—1.70 (1.80), krave 1.15 — 1.50 (1.65) in slaba živina 0.75 — 1.15.
Dunajska borza za kmetijske produkte 27. julija.) Kupčija se razvija zelo počasi. Interesenti pokazujejo pri nakupovanju veliko rezerviranost, toda tudi ponudba v promptnem blagu se je zaradi deževnega vremena zmanjšala. Cene pokazujejo lahno oslabitev v nekaterih predmetih. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnopro-metni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40, madžarska s Potisja 43.50 do 44: rž: domača 31.75 — 32.25; turščica: 31.50 — 32.50; oves: severnoameriški 42.50 — 43.
= Trgovinski stiki med našo kraljevino in Španijo. Zbornico za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani ie posetil poslovni odpravnik španskega poslaništva v Beogradu Rafael Forn, ki se Je razgovarjal z zastopniki zbornice nlede sklenitve deflnitivne trgovinske pogodbe s Špansko. Zanimal se Je zlasti za predmete, ki se izvažajo Iz Slovenije v Španijo. Med drugim Je predlagal in naglašal potrebo kotiranja španske valute na naših borzah ln nasprotno dinarja na španskih b&rzah. Potrebna da je tudi upo-stavitev stalne morske proge med našimi in španskimi lukami. Priznal Je opravičenost naše zahteve po zmanjšanju koeficljenta, ki znaša 70 odst. na normalno carino ln ki se pobira od našega uvoza na Špansko. Od nas se v Španijo izvaža predvsem les. Po Izjavi odpravnika je Španska interesirana Zlasti na izvozu svojega tkaninskega blaga v našo kraljevino. Jeseni Je pričakovati pri-četka pogajanj za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema državama. Računa se, da bo nova pogodba mogla stopiti v veljavo že z novim letom.
— Prečrtani (kroslrani) čeki poštne hranilnice. Na ponovne prošnje iz občinstva in zaradi obširne ankete, v kateri so oddale svoje mišljenje trgovske in obrtniške zbornice v Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani, je nadzorni svet poštne hranilnice skleni1!, da uvede v prakso takozvane »prevučene« prečrtane, (krosirane) čeke. Sklep nadzornega sveta se glasi: »Da se lastnikom čekovnih računov pri poštni hranilnici in njenih podružnicah dovoluje, da smejo čeke, katere izstavljajo na poštno hranilnico in njene podružnice prečrtati poševno z dvema paralelnima črtama preko sredine čeka in med tema črtama izpisati besede: »odobriti u računu«. Taki »prevučeni« (prečrtani, krosirani) čeki se ne bodo izplačevali v gotovini, nego odobravali na računu prinosite! ja. — Ako prinositelj nima čekovnega računa pri poštni hranilnici, ga mora prezentirati s posredovanjem kakega denarnega zavoda, ki ima čekovni račun pri poštni hranilnici.«
= Carinska konierenca v LJubljani. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo obvešča vse interesente, da se bo vršila prihodnja carinska konferenca v Ljubljani v četrtek 30. t. m. ob 6. uri popoldne v prostorih carinarnice.
= Službeni tečaj! za avgust: napoleondor 220, turška lira 248, angleški funt 276, dolar 56.75, kanadski dolar 56.25, zlata nemška marka 13.50, avstrijski šiling 8, poljski zlat 9.40, 100 francoskih frankov 267, 100 švicarskih fraakov 1102, 100 italijanskih lir 209, 100 rumunskih lejev 27.50, 100 bolgarskih levov 41.30, 100 danskih kron 1200, 100 Šved skih kron 1530, 100 češkoslovaških kron 160, 1 milijon madžarskih kron 800 Din.
= Beograjska blagovna borza je začela te dni poslovati. Za sedaj ima borza dva agenta, od katerih je eden prišel iz Novega Sada.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 30. julija v pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani glede dobave svinjske masti, riža, zdroba in krompirja; 1. avgusta pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave cina; 4. avgusta pri 40. pešpolku v Ljubljani glede dobave makaron, pšeničnega zdroba, ješprenjčka, fižola, riža, svinjske masti, olja in kisa; 10. avgusta pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telegrafsko - telefonske ga materijala; 14. avgusta pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave me haničnih in električnih strojev za električno centralo na postaji Subotica; 17. avgusta pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave blaga «amerikan»; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave aparatov za brzojavne, telefonske in signalne naprave; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telegrafskega orod Ja; pri Komandi vojnega okruga v Otočacu glede dobave mesa za garnlzijo Otočac; 18. avgusta pri Komandi mesta v Sisku glede dobave mesa za garnizijo Sisak; 20. avgusta pri intendanturi Vrbaske dlvizijske oblasti v Banjaluki glede dobave mesa za garnizijo Banjaluka. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
— Likvidacija Stinnesove hotelske posesti Likvidacija Stšnnesovega koncerna se nadaljuje. Majhen paket delnic VVestfalsko-anhaltskih tvonric streliva je bil prodan nekemu veleakcijonarju. Gre pri tem samo za nekaj stotisoč maTk. Glede Stinnesovih hotelov se javlja iz Hamburga, da jih Stin-nes ne namerava prodati posamezno, nego samo skupno. V Stinnesov koncern spadajo med drugim naslednja podjetja: Atlantic-ho-tel v Hamburgu, Esplanade-hotel v Berlinu, Carlton-hotel v Frankfurtu ob Meni, zdraviliške naprave Travvemtinde in dva hotela v Thiirengenu. Vsi ti hotelski interesi se nameravajo odstopiti ameriškim ponudnikom. Tvrdka Hugo Stinnes pričakuje od te transakcije znesek 40 milijonov mark.
= Konkurz dunajske banke. Z Dunaja poročajo, da je nad Nordijsko - avstrijsko banko razglašen konkurz, ker se zavod ni držal poravnave, ki je bila že sklenjena.
= Znižanje bančne rate v Poljski. Iz Varšave javljajo, da je Poljska banka znižala obrestno mero od 12 na 10 odst
Bof^e
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe, in v oklepajih k noči jski zaključki). Vrednote: 7% posojilo 67—68, (68), Vojna škoda 250—255 (255) Celjska posojilnica 201—205, Ljubljanska kreditna 225—23S, Merkantima 100—104, Praštediona 810—S!8, Slavenska 66—0, Kreditni zavod 175—185, Strojne 105—129, Trbovlje 340—348, Vevče 100—108. Nihag 0— 42, Stavbna družba 165—1S0, 4'A% zastavni listi Kranjske deželne banke 20—0, 4 % kom. zadoTžnice Kranjske dež. banke 20—0. Blago: les: trami monte, od 3-3—6-7, fco meja 325—0; deske, 25 mm m 30 mm, monte fco meja 0—500; čreslo, suho, zdravo, v ovojih, fco nakl. postaja 5 vagonov (35); poljski pridelki: pšenica, bač-ka, nova, par. Ljubljana 0—350; turščica, slavonska, par. Vin k ovci 0—200; ječmen, slavonski, par. Osjek 220—0; lame no seme par. Ljubljana 500—540, turščica, slavonska fco Postojna trans. 3 vagoni (238).
ZAGREB. V bančnih papirjih običajen promet. Tečaji so obdržali nespremenjeno višino, le Praštediona je poskočila tla 917.5. Od industrijskih vrednost sta oslabela Gut-rrramn in Eksploatacija. Vojna škoda je dalje porasla in se je premptno blago trgovalo po 269. Za december se je ponujalo blago po 290. — Dinar je v Curihu poskočil in ie povprečni tečaij beležil zjutraj 9.06 in čo-trt V ZagTebu ie tendenca popolnoma oslabela fn se je poslovalo na bazi 9.C8—9.09. Tečaji deviz so dalje popustili Blaga je bilo mnogo na tržišču. Intervencije ni bik). Skupni promet je znašal okrog 4.6 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2257 —2277, Berlin 1337—1347, Italija izplačilo 205.45—207.85, London izplačilo 273.5—275.5 ček 273.5—275.5, Newyork kabel 56.5—57.1, ček 56.22— 56.82, Pariz 268.15—273.15, Praga 167.17—169.17, Švica 1095.5—1103.5; valute: dolar 55.4—56. avstrijski šilingi 795— 805, Kč 165.25—167.25. napoleondori 216— 217, lire 207—209; efekti: bančni: *Trgo 10—11, Eskomptna 109—110, Poljodjelska 16—18, Kreditna Zajrreb 106—110, Hipo 59.5 —60, Jugo 98.5—99, Ljubljanska kreditna 235—0, Obrtna 70—72, Preštediona 812.5— 820, Slavenska 67—68, industrijski: Eksploatacija 60—65, Dubrovačka 5S0—590, Šeče-rana 490—505. Nihag 41—45, Gutmaiui 380 -390, Slavonija 43—45, Trbovlje 345—350, Vevče 100—0; državni: 7% posojilo 72, agrarne 40.5, Vojna škoda 259—270.
CURIH. Beograd 9.0075, Newyork 515.10, London 25.01, Pariz 24.35, MIlan 18.77, Praga 15.25, Budimpešta 0.007240, Bukarešta 2.67, Sofija 3.75, Dunaj 72.55, Berlin 1.2250, Varšava 97.50.
TRST. Efekti: obligacije julijske Krajine 68.50, Živnostenska 308, Assicurazionl Generali 8640, Riunione Adriatica A 4080, Riunione Adriatica B 4020, Cosulich 330, Dalmazia 270, Libera 520, Lloyd 2190, Oze-ania 185, Tripcovich 448, Dalmazia cement 630, Split cement 475. Krka 410. Devize: Beograd 48.25 — 48.75, Dunaj 3S5 — 392, Budimpešta 0.0380 — 0.0390, Praga 80.75 do 81.25, Bukarešta 13.50 — 14.25, Pariz 129.25 do 130, London 132.9 — 133.25, Newyork 2735 — 27.45, Curih 532 — 537. Valute: dinarji 48 — 48.5, 20 zlatih frankov 106 do 110, zlata lira 526.03.
DUNAJ. Beograd 12.60 — 12.64, Berlin 168.81 — 169.41, Budimpešta 99.575 do
99.975, Bukarešta 3.65 — 3.675, London 34.45 — 34.55, Milan 25.82 — 25.94, New-york 709.35 — 711.85, Praga 21.02 — 21.10, Sofija 5 !25 — 5.165, Curih 137.70 — 13S.20; dinarji i?.51 — 12.57, dolarji 704.70—708.70, funt! 34.37 — 34.53, francoski franki 33.37 do 33 67, lire 25.83 — 26.03, švicarski franki 137.80 — 138.60, češke krone 21.0025 do 21.1225.
PRAGA. Beograd 59.625, Dunaj 475.625, Berlin 804.50, Rim 123.25, Budimpešta 4.66625. Pariz 159.50, London 64, Newyork 33.75, Curih 124.75, avstr. šilingi 473.50.
BERLIN. Beograd 7.40, Dunaj 59.067, Milan 15.32, Praga 12.434, Pariz 19.82, London 20 373, Newyork 4.195, Curih 81.42.
LONDON. (Ob 11.15) Beograd 27S, Italija 132.12 in pol, Ne\vyork 485.75, Švica 25.02.
NEVVYORK. (Ob 18.; po našem ob 24.) Beograd 1.76, Dunaj 0.014. Italija 3.66 in pol London 4.85 in ena o šminka, Švica 19.-12.
Sokol
Svojemu članstvu!
V nedeljo, dne 2. t. m., ss vrši na Tabo= ru zlet Sokolske župe Ljubljana.
Naša dolžnost je, da se kot matično drw Itvo udeležimo te sokelske manifestacije v čim največjem številu; dolžnost vsakega posameznika, ki poseduje kroj, pa je, da se pozivu odzove.
Zbirališče članstva v nedeljo ob 8. url pred Narodnim domom, odhod točno ob pol 9. na Tabor.
Zdri.vol «Odbor «Ljubljanskega Sokola»
Sokolski dan v Rajhenburgu
Posavsko okrožje Zagrebačke sokolske župe si :e izbralo letos lepi in romantični Rajhenburg za svoj okrožni zlet, ki se vrši v nedeljo, dne 2. avgusta. Okrožni zlet nam mora pripomoči, da kar najbolj utrdimo vezi sokolskega bratstva in sokolske ljubezni.
Naše društvo otvaria ob tej priliki svoj Sokolski dom in slavi svojo petnajstletnico. Trda ledina, ki jo je moral orati naš Sokol, je bila velSka ovira, da stomo imeli preje svojega hrama- ki pomen:a sedaj za naše Sokolstvo velik korak k uspešnemu prosvetnemu delu. Vera in upanje v lepšo bodočnost, ljubezen in navdušenost za idejo jugoslovenskega Sokolstva, to so nam bili zvesti pomagači pri težavni graditvi našega doma. Sokolski dom stoji! Nanj gle.ia Šokolstvo s ponosom in veseljem, ker si bo v njem nemoteno utrjevalo vse one misli in načela, ki nam jih podaja sokolska Ideja.
Kličemo in vabimo vsa bratska društva, zlasti posavska, da se udeleže našega slavja v čim večjem številu. Vaš odziv bo najjasnejši dokaz vašega bratskega sokolskega srca!
Sokolsko slavje se vrši v sledečem reda: na predvečer, dne 1. avgusta bakl.iada po trgu. Dne 2. avgusta ob 5. budnica z godbo domačega gasilskega društva. Ob 9 sprejem gostov iz smeri Ljubljana in Maribor; ob 10.30, sprejem gostov iz smeri Zagreb Rajhenburg. Na kolodvoru formiranje povorke, obhod po trgu in nazaj do doma, kjer se vrši svečana otvoritev. Po povorki skušnje članov in banket; ob tej priliki prosimo vse one, ki niso prejeli vprašalndh pol, naj takoj pošljejo morebitno prijavo k banketu! Ob 15.30 javen nastop, po telovadbi velika veselica. Vlaki odhajajo zvečer ob 20.50 proti Zagrebu, ob 23.30 proti Zidanem mostu. — Zdravo!
Zupna odborova seja Sok. župe Ljubljana se vrši strogo obvezno za vse delegate, društvene staroste m blagajnike v Ljubljani na Taboru v nedeljo dne 2. avgusta ob 9. uri zjutraj. Starešinstvo sokolske župe Ljubljana.	1544
Ljubljanski Sokol poživlja svoje članstvo, ki sodeluje na župnem zletu, da se udeleži redovnih vaj v petek 31. t. m. ob 7. zvečer na letnem telovadišču, v slučaju slabega vremena pa v telovadnici. — Pred-njaški zbor.	1547
»Sokoiska župa Ljubljana«. V nedeljo, dne 2. avgusta ob 3. uri popoldne priredimo r.a Taboru promenadni koncert na čast gostom. Po koncertu, ki traja jx>1 ure. se prične javna telovadba v temle redu: 1.) Proste vaje članic za 1. 1925. 2.) Orodna telovadba članic. 3.) Šestnajstorica od bT. F. Erbena. Izvajajo člani III. okrožja. 4.) Simultane vaje na 5 konjih. Izvajajo člani treh ljubljanskih društev 5.) Skupne proste vaje članov nn članic. Izvaja članstvo I. in IV. okrožja. 6.) Orodna telovadba članov. 7.) Vaje s kit". Izvajajo članice II. in III. okrožja. 8.) Proste vaje članov za leto 1925. Zdravo! — 2upno starešinstvo.	1548
Sokolska društva gorenjeposavskega okrožja opozarjamo, da je zadnjič glasom sklepa seje okrožnega odbora obvezna udeležba pri telovadnem nastopu, ki ga priredi Sokol v Hrastniku o priliki skupne prireditve vseh narodno-k uit urnih društev v nedeljo dne 2. avgusta. Tem potom vabimo tudi Sokolstvu m ostalim narodnim društvom naklonjeno občinstvo, da nas poseti ta dan v največjem številu. Zdravo!
Šport
Službene objave Ljubljanskega plavalnega podsaveza
Žirija za plavalne tekme dne 1. in 2. avi gusta t. 1. je sestavljena sledeče: vrhovni sodnik Rajgel, tehnično vodstvo Trnkoczy Ubald, zapisnikar Saksida, starter Sancin D., sodniki na cilju: Gorcc, Rvbar, dr. Ko. šiša, ing. Kramaršič, Sancin M., sodniki r.a progi: Bedjanič, Spinčič, Gregorič, Ludvik F., Koželj, sodniki za skoke: dr. Kandare, svetnik Dekleva, Bašin A., Rovan D., Yo« dišek G.; časomerilci: Goreč, Brumat, Klc« menčie, Slamie, Rvbar, sodnika za Water« polo: ing. Vrečko, ing. Kramaršič.
Tekmovanje prične v soboto 1. avgusta točno ob 14. uri, v nedeljo 2. avgusta točno ob 8. uri do 12. ure in se nadaljuje popo!. dan točno od pol 15. ure do 19. ure. Pel ure pred vsakokratnim pričetkom se sesta. ne jurija k seji. Tudi tekmovalci ss mora« jo pol ure pred pričetkom javiti starterju.
V	petek, dne 31. t. m. ob 21. uri se vrši v damskem salonu kavarne «Emona» krat« ka seja žirije. Prosimo vse gori navedena gospode, da se je udeleže. Sploh pa opo« zarjarr.o gg. sodnike in tekmovalce na to6 nost pri sejah in tekmovanju.
V	okvirju tekmovanja za plavalno prven« stvo Slovenije se vrši tudi sla f11 no tekmo, vanje za pokal »Jadranske Straže«. Pri tem se bo vpoštevala damska prvenstvena sta« feta. Za štafeto gospodov 4 X 100 m prosto sprejema prijave tajnik I. LPP.«a, in sicer do 1. avgusta t. 1. do 12. ure. Naknadna prijave se ne sprejemajo.	Tajnik 1
Veslaške tekme v Splitu
V okvirju svečanosti ob otvoritvi liške železnice so se vršile v Splitu tekme v yo« les de mer za prvenstvo države. Zal je bila udeležba nepopolna in so tekmovali le pri« morski klubi. Sušak in Zagreb, ki je lani odlično konkuriral, sta izostala. Sodelovali so Krka (Šibenik), Gusar (Split), Neptun in Biokovo. V nastopnem rezultati:
Dvojka: 1. Krka (Šibenik) 6:53, 2. Gusar (Split). Krka prehiti šele malo pred ciljem za dve dolžini čolna.
Četvorka: 1. Gusar (Split) 6:10; 2. Krka (šibenik) 6:17; 3. Gusar II. (Split); 4. Bio« kovo.
Osmerka na 2000 m je bila diskvalifici« rana radi slabega starta.
Četvorka naraščaja rta 800 m: 1. Gusar; 2. Gusar H.
Hazena: ASK. (Zagreb) : Hajduk (Split) 13 : 8 (5 : 2). Mlada družina Hajdu« ka je lepo iznenadila. Dasi je zgubila z di« ferenco 5 golov, je bila igra ves čas od« prta in je nudila mnogo interesantnih mo« mentov. Med gosti se je odlikovala gdč. Radovič. Zagrebčanke so bilo boljše tudi v krilski vrsti. Sodil je g. Bugarski iz Zagreba UTE v Osijeku. V soboto in nedeljo jo gostoval v Osijeku budimpeštanskl UTE in zmagal prvi dan nad tamošnjim Grad« janskim z 8 : 0 (3 : 0). drugi dan pa proti reprezentanci Osijeka z 2 : 1 (1 : 0). Publike 3000.
Oklic
Izjavljamo, da nismo plačniki za nobena dolgove, ki bi jih napravil kdorkoli na ra« čun ali ime naše tvrdke, oziroma nje last-nik;a'	Za tvrdko Ivan Lininger
lastnik Alfred Lininger
1549	Ljubljana
Izjava
Podpisani Izjavlja, da Slavka Rakovcc, rojena Šubic, stanujoča v Hilšerjevi ulici 12, ni upravičena prodajati mojega pohištva in drugega mojega blaga. Od vsakega, ki bi si prisvojil kak tak predmet, bom zahteval povrnitev, odnosno odškodnino.
Rudolf Rakovec
1552	Mestni trg 17.
Izjava
Podpisani Alojzij Vrabec, klepar v Ljub« ljani. Pokopališka ulica št. 1, izjavljam na obtožbo deželnega sodišča v Ljubljani, Vr. IX. 397/25, da sem samolastno posegel v patentne pravice gg. Karola Engelmann. strokovnika državnih železnic in Ivana R')Z mana, uradnika univerze ▼ Ljubljani, zade« vajoče pripravo za kurjenje s krupnim ah drobnim gorivom in patentirane pod št. 2332 in 2336 pri Upravi za zaščito industrij' ske svojine s tem, da sem brez njunega do« voljenja izdelal dve peči za kurjenje z ža« ganjem.
Nadalje izjavljam, da si ne lastim pravi« ce, izdelovati peči za kurjenje z žaganjem in navadnim kurivom po patentih št. 2332 in 2336, da tedaj v bodoče v te patcntr.j pravice ne bom več posegal in ne izdeloval enakih ali podobnih peči.
1545	Alojzij Vrabec
Izdajatelj in lastnik: Konzorcij «Jutra* Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk <rNarodne tiskarne* v Ljubljani
Vre m. ^-o ® Is:o jpojro^lto
Ljubljana, 28 julila 1925.	Ljubljana, 306 m nad morjem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
: Ljubljana . . .	7.	763-1	17-8	sever	obl.	7-6
Ljutijana . . .	14.	7o2-4	26-4	jug. vzh.	več. obl.	
Ljubiiana . . .	21.	762-7	21-0		•	
Zagieb ....	7.	762-4	190	za p.	pol. obl.	1-0
Beograd . . .	7.	7608	220	brezv.	del. obl.	30
Dunaj ....	7.					
Praga ....	7.	760-9	140	jug. zap.	več. jas.	1-0 i
Incmost ...	7.					
Solnce vzhaja ob 4 39, zahaja ob 19-32, luna vzhaia ob 12-5, zahaja ob 23'23. (prvi krajec) Barometer nestanovit, temperatura višja
Dunajska vremenska napoved za sredo: Bržkone izpremenljivp.
Kino in filmi v Avstraliji
Avstralija, ki šteje le 6 milijonov prebivalcev, po površini pa je večja kot Zedi-njene države, se lahko po vsej pravici srnama za deželo, ki je relativno najbogatejša na kinematografih. Ima namreč vsega skupaj več kot 800 kinematografov (za pri-inero: 19-krat po prebivalstvu večje Ze-dinjene države imajo 15.000 kinematografov, to je le lS-krat toliko kot Avstralija, 70-krat večja Evropa pa 23.000, to je 30-jjrat toliko kc-t Avstralija). Najlepši in naj-večji kinematografi se nahajajo seveda, kakor povsod drugod tako tudi v Avstraliji v večjih mestih, a tudi provinca se lahko postavi s nekaterimi uprav razkošno na zunaj in na znotraj opremljenimi kino-gledall-5či. Premijere pridejo redno najprej na vrsto v kinematografih velikih mest, od koder potujejo potem filmi v predmestja in v provinco.
Vsak film teče kaki dve leti po Avstraliji. V Sidneyu sta dva velika kinematografa rezervirana Izključno samo za premijere velikih, renomirinih filmov. Besede premijere pa ni razumeti, kot da bi vsak film predvajali samo po enkrat, marveč le, da ta dva kinematografa prva v vsej Avstraliji dobita in predvajata velike filme. Filme igrajo avadno precej dolgo. Tako Je n. pr. v enem teh dveh kinematografov Paramount-film sDeset božjih zapovedi« že sedmi mesec na repertoarju. Sedem drugih večjih kinogle-dišč menja program vsako soboto. Razen teh je v Sindneyu še mnogo manjših kinematografov, ki predvajajo program le par tal v tednu.
Predstave v glavnem mestu se vrše nepretrgoma od 11. ure dopoldne do 11. ure zvečer. Ob 8. uri zvečer je glavna predstava. Cene sedežev se gibljejo med 9 pen-cami do 4 šilingov (11 do 80 dinarjev), k čemer je treba prišteti še davek. Program e sestavljen navadno iz dveh velikih filmov, iz ene komedije in enega tedenskega žurnala, k čemer pa pridejo še pevske točke in orkestrske solo-točke.
Najlepši kinematografi se nahajajo v Mel-bnurnu. Kot posebnost tega mesta Je veliko, arhitektonsko dovršeno kapitolsko kino-gledišče, ki ima prostora za 2300 ljudi. Velika gledišča objavljajo svoje programe po večini samo v dnevnikih. Navadno inserira-lo samo enkrat na teden, v nedeljo, takrat Da kar čez celo stran. Listi računajo za ta-
ko stran 1000 funtov (za naše razmere »e-
čuvena vsota 280.000 Din M). Včasih imajo veliki dnevniki v nedeljah kar po pet strani kinoinseratov. Vsakdo si lahko Izračuna, koliko to nese časopisom. SIcer pa so v nedeljah vsi avstralski knematografl zaprti.
V	vseh večjih avstralskih mestih imajo kinopodjetja nastavljenega posebnega moža, takozvanega eksploatacilskega agenta, kojega naloga Je edino ta, da pomaga kino-lastnikom pri plasiranju filmov. V Avstraliji imajo vse večje ameriške filmske tvrdke svoje filijale. Evropejski filmi zaidejo v Avstralijo vrlo poredko. Med temi bi veljalo omeniti Lubltschev film »Madame Du-barry«. Tudi Wegenerjevega »Golema« so skušal! plasirati v Avstraliji, pa ga do danes še enkrat niso predvajali, ker so poskusne predstave pokazale, da bi ga avstralska publika ne mogla razumeti. Lastna filmska produkcija Avstralije le toliko kot brezpomembna. Sicer pa ]e treba povdarlti, da se kinematografija v tej deželi neprestano razvija ln tudi število kinematografov stalno narašča.
Newvorško pismo
V	Newyorku in Hollywoodu pripravljajo največji film, kar jih Je kdaj izšlo lz ameriških filmskih tvornic. Film nai bi predočil razvoj mesta Newyork od ustanovitve, pa do danes. Torej nekak historični velefilm. Družba, ki film pripravlja. Je sklenila zasesti vse vloge z najbollšiml Igralci. In sicer samo z Igralci, o katerih Je nesporno dokazano, da teče v njih najčistejša ameriška kri. Ameriki se torej hoče nacljonalnega filma.
Toda sklepe je lahko napraviti, težje pa jih je izvršiti. Režiserji, ki Jim Je bila podeljena naloga, film izvršiti, so se morali kal kmalu uveriti, da ima Amerika, dežela največjih in najvišje stoječih' filmov vrlo malo pravih domačih filmskih umetnikov. Vsi sloviti igralci so z malimi izjemami rojeni v starem svetu. To velja pred vsem za dive. Tako sta n. pr. Gloria Swanson In Mabel Normanu po rojstvu Švedinji. Pola Negri je zagledala luč sveta na Poljskem, Betty B!ythes je tekla zibelka na Angleškem, Alla Nazimova se Je v Ameriko preselila lz Rusije, Mary Pickford trdi, da je Francozinja, in Viola Dana, ki Ji je pravzaprav Ime Henny Flugrath, je rojena Berlln-čanka. Tudi večina znanih filmskih zvezdnikov Je po poreklu vse prej kot ameriškega izvora. Ljubljenec vseh žensk na svetu Ro-dolfo Valentino je doma Iz Južne Amerike, Charles de Roche se Je priselil iz Francije,
Raroon Novarro pa iz Portugalske. V poslednjem času tako hitro zasloveli komik Buster Keaton pa je menda po rojstvu Avstrijec. Isto trdijo tudi o lepi Miji Murray. Da celo nedosežni Charlie Chaplin Je le pol-američan, zakaj njegova mati Je Angležinja. (Marsikomu bo še v spominu, kako Je Charlie prosil pri ameriških oblastvih, da dovolijo njegovi bolni materi preseliti se v Ameriko. Ker niso hoteli ustreči njegovi želji, se je v ameriških listih celo pojavila vest, da se namerava Chaplin preseliti k materi na Angleško In se odreči filmu.) Med tolikimi filmskimi zvezdniki v Ameriki je menda edini Monte Bluc (ki pa v Evropi ni kaj znan), ki se lahko hvali, da je polnokrven Američan. Njegov rodovnik sega nazaj na ameriške Indijance.
V poslednjem času ameriškim filmskim Igralcem ne gre več tako dobro, kakor Jim je šlo še pred letom dni. Ameriška filmska Industrija trpi namreč na veliki nadproduk-ciji, povrhu pa Jo še teže bajno visoke ga-že, ki Jih dobivajo igralci. V prošlem letu niso izdelali v Zedinjenih državah nič manj kot 800 velikih filmov. Če tudi upoštevamo, da Je evropski trg ameriškemu filmu na široko odprt, moramo priznati, da Je to število izredno veliko. Nasprotno pa treba omeniti, da konzumirajo velikomestnl ameriški knematografl uprav bajne množine novih filmov, ker predvajajo vsak dan nov program in dajejo predstave počenši od 12. ure, pa tja do poznih večernih ur.
Plače filmskih igralcev se torej po malem nižajo. A zato se Jim še ni treba bati, da bi morali stradati.
Največje gaže že davno nima več Charlie Chaplin. Na njegovo mesto Je stopil Harold L!oyd, ki ima tedenskega honorarja 40.000 dolarjev (nad 2 milijona Din!!). Gloria Swanson in Rodolfo Valentino se morata zadovoljiti z 12.000 dolarji (700.000 Din), Buster Keaton pa z 8000 dolarji (pol milijona Din). O Haroldu L!oydu trdijo, da je celo za ameriške razmere neverjetno razsipen. Če smemo verjeti newyorškim filmskim časopisom, zaposluje famozni filmski akrobat nič manj kot petnajst tajnikov. Sicer pa slovi Harold L!ody ne samo kot dober Igralec, ampak tudi kot izvrsten trgovec in s srečo obdarjen borzni špekulant Njegovo premoženje cenijo na več milijonov dolarjev. Med ho!y\voodskiml filmskimi kralji Je on nedvomno najbogatejši. Tudi mali Jackie Coogan se nima pravice pritoževati. Ni še dolgo tega, kar mu Je njegov oče kupil dva petrolejska vrelca v Kaliforniji.
Popisi
TRŽIČ. Zveza bivših gojcncev meščanske šole v Tržiču priredi v soboto dne 1. avgusta in v nedeljo dne 2. avgusta, obakrat ob 8. uri zvečer v šolski telovadnici komorni večer. Na sporedu je poleg pevskih točk tudi burka enodejanka «Pol ure v zrakoplovu«. Ker je čisti dobiček namenjen podpori revnih dijakov je pričakovati kar najlepše udeležbe.
ŠMARTNO OB SAVI. Pri nas se vrše v kratkem občinske volitve. Do sedaj Je bil običaj, da se je tudi pri nas za vasi Šmartno, Hrastje in Obrije na deski, ki visi pred hišo g. občinskega odbornika Kebra, nabil vsak razglas, ki ga Je izdalo županstvo občine Moste. Bili smo popolnoma uvcrjenl, da nam županstvo postreže tudi z volilnim razglasom in to že radi tega, ker Je bilo pri zadnjih državnozborskih volitvah izpuščenih preccJ volilnih upravičencev. Naše pričakovanje pa Je bilo popolnoma zaman. O obvestilu za reklamacijsko dobo, še manj pa o volilnem razglasu ni bilo ne duha ne sluha. Volilni upravičenci pa, ki smo bili pri zadnjih državnozborskih volitvah Izpuščeni iz volilnega imenika, smo ostali zopet na istem, kakor smo bili prvotno. Ker smo mne nja, da se Je dotični razglas nalašč prezrl, to pa vsled tega, ker se Je pri nas na novo ustanovila kmetijsko - delavska stranka, ki g. županu Oražmu nič kaj posebno ne prija, vprašamo g. župana, zakaj se razglas o občinskih volitvah za občino Moste ni nabil na naši deski. Če pa je županstvo mnenja, da naša deska ne spada med občinske deske In da se objavlja na nji le županstvu poljubne razglase, zahtevamo, da se ista nemudoma odstrani. Ker so naše podobčine oddaljene dobre tričetrt ure od občine Moste in nismo podebčani primorani, sprehajati se vsak dan iz Šmartna, Hrast j a In ObriJ v občino Moste ter obratno, poizvedovat za občinske razglase, zahtevamo od županstva, da se v bodoče vsak razglas objavi pravočasno vsaj enkrat in sicer na vidnem mestu v enem ljubljanskih dnevnikov, da se bomo mogli vsaj po istih ravnati — Prizadeti občani.
SV. JEOERT NAD LAŠKEM. Odkar le uvidelo pri nas ljudstvo pogubonosne posledice klerikalne politike so sc izjalovile še vse klerikalne akcije. Pred dvema letoma so ustanovili orlovsko organizacijo. Hoteli so obdržati v svojih okovih vsaj mladino, ker Jim starejši ljudje obračajo hTbet. Res se Jim je posrečilo preslepiti nekaj prema-
lo razsodnih mladeničev. število pa se )e kmalu pričelo krčiti in zadnje dni ie organizacija razpadla. Klerikalcem Je pri nas odklenkalo in tudi mladina Jim ne bo šb več na Hm.
RAČJE. Bralno društvo priredi dne 6. septembra v gostilni g. Franca Lašiča pri kolodvoru veliko vrtno veselico, na kar opo zarjamo okoliška društva in obenem prosimo, da na ta dan ne prirejajo sličnih prireditev*. — Odbor.	1553
KONJICE. Na občnem zboru Ciril Metodove podružnice dne 18. Julija Je bil izvoljen nov odbor ki si je nadel nalogo poži-veti organizacijo v srezu Konjice ter delovati intenzivno za širjenje nacijonalne zava sti med širšo Javnostjo.
SLOVENSKA BISTRICA. Na šentjakobski sejem so prignali 665 glav goveje živine. Za vole so se dosegle cene 6 do 9 Din za kg žive teže. Inozemskih kupcev vsled porasta dinaria ni bilo, domačih kupcev malo. Mestna občina naj ukrene potrebno, da se naši sejmi zbol.išajo, ne pa slabšajo. Tudi blagovni sejem je vsled visokih stojnin vedno slabši. — V zadnjem času se je razpasla razvada, da vsakdo lahko nemoteno ob vsaki uri ponoči kriči po ulicah in budi meščane, ki niso tako vinsko razpoloženi kakor on. Prosimo, da se ta razvada odpravi. — Bivši urednik »Cillier Zeitung* Ko-letnik je začel zbirati razne laži - Nemce, da si skupno cb žalostnih Hell - klicih' vzbujajo spomine na lepe čase, ko so nas injcii še pod peto. Nekateri ljudje ne morejo živeti brez izzivanja in niso prej zdravi, dokler se pošteno ne opečejo. Ali mislite, da bodo Slovenjebistričani v Jugoslaviji vaše izzivanje mirno prenašali?
SLATINA - RADENCI. Meseca maja smo ustanovili tu dramatično društvo, ki si je nadelo nalogo razvedriti ljudstvo po težkem dnevnem delu. Dne 19. maja so igralci prvič nastopili na popolnoma novem odru. Igrali so Stolbove »Stare grehe«-. Da je bilo mogoče v tako kratkem času postaviti tako lep oder, je v prvi vrsti zasluga požrtvovalnega g. upravnika tamkajšnje pošte in posestnika zdravilišča, ki je šel društvu v vsakem oziru zelo na roko. Pred otvoritvijo predstave je društveni predsednik župan g. Žemljic v jedrnatih besedah orisal početek, razvoj in pomen društva. Igra sama je uspela zelo dobro, čeprav so igrali večinoma diletanti, ki so morali žrtvovati po težkem delu še svoje večerne proste ure. Čisti dobiček je bil v korist društva. Želimo društvu čim več uspehov in upamo, da bo vztrajalo pri dosedanji agflnosti.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjfii znesek Din 5*—.
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din i*—. Naj manjši znesek Din 10'—»
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Eigoo H I B S E R. Ljuh-lj»na, Valvasorjev trg. 168
Pekarna
t mestu ali na deželi, se išče v najem. Cenjene po-mdbe pod »Takoj 1250».
1T663
(^oke)
Gradba žage
i 5 polnojarmeniki. Iščem samostojnega mojstra, ki že stavil slične Sape — la takojšnji nastop. Informira: Ing. Robert Hartman t Ljubljani, Resljeva c. 12.
17441
Kuharica
ttmostojna, z dobrimi spri-f3Ta'ii. se sprejme v hotel 1 zasedenem ozemlju. Natopiti je takoj. Naslov v upravi .Jutra*.	17264
Nameščenci
vrst lahko doba v
najkrajšem času službo v Soveniji, Hrvatski ali kje drugje. — Obrnite se samo takoj na Oglasno-Namjest-ksni Odsjek »Delta-Stnn«, Zagreb, Ilica 11. 15378
Postrežnica
1,1 išče za nekaj časa do-: ! !ne in popoldne k obi-Mji z dvema 2—Sletnima Urokoma. S tem se ponov-M opozarja reflektirajoče °iete. kajti predvčerajšnjim T službo vzeta je odpovedi. Služba je s hrano. «1 66 le zdrava, poštena k stanovitna oseba. Vpra-ij se v Ilirski ulici št. 22, '"o, druga vrata. 17848
Spreten točilec
razume tudi mesarska učla, se sprejme takoj v boljšo restavracijo. Na«lov ' »pr. »Jutra«.	17691
Natakarica
J® račun (lahko tudi lastnica). se sprejme. — Po-jT9l"i» kavcija 5000 Din. "Mlov pava unrava »Jutra« 17618
Potnik
»Prsten in dobro verziran v gannfakturi, se išče za \ovenijo. — ^onudbe pod '^ovenija 8000» na upravo •Jutra«.	1769«
Za fasadiranje
akordantno partijo T r e o, . stavbenik, -ssta na gorenjsko ielez-it. 4.	17633
Mesarskega pomočnika ln vajenca
prejme A.loH Zabjeh, me-"" » Ljubljani. 17609
Krajevne zastopnike
za Črno, Mežico, Preralje, Guštanj, Dravograd in Vu-zenico, sprejme stara zavarovalnica. Zglasijo naj se le tamoSnji domačini. — Pojasnila daje g. Oswald, Prevalje.	17168
Gospodična
zmožna knjigovodstva, korespondence ter strojepisja, se sprejme s 1. avgustom. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko «K. K. 888».
17620
(išgete)
Fina šivilja
dobro Izurjena, gre Šivat na dom. Naslov v uprav] «Jutra>.	17666
Dekle
staro 17 let. izučena R-vilja, ki govori tudi nemško, želi primerne službe. Sla bi najraje k otrokom. Cenjene dopise pod značko »M. F.» na upravo »Jutra 17619
Urarskl pomočnik
mlad. zmožen vsakega ae-la, išče službe. Gre najraje na deželo. — Naslov povr uprava »Jutra«. 17610
V Mariboru
prevzame a k & d e m i k in-štrukcije iz vseh predmetov srednjih šol. — Pisma pod .Akademik, na podružnico «Jutra» v Mariboru. 17378
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši na Christofovem učnem zavodu na Domobranski cesti gt. 7 — vsak dan od 6.—8. zvečer. Učna ura Din 3.75. — Pričetek dne 1. avgusta.
17647
Italijanščino poučuje
profesor po moderni metoill za zmeren honorar. Naslov v upr. <Jutra».	17618
Vrtne stole
prodaja najcenejše Rož. mane & Komp., Ljnl»-Ijana. Mir je 4.	295
Črna žalna obleka
ta damo srednjih let in torbica za salato za na trg se po nizki ceni proda. — M. Hegedušič, Cesta na južno ielcznico Itev. 4/1.
17600
Motorno kolo
znamke »Dedionbouton« na štiri kolesa, se proda za 7000 Din. Zelo pripraven za potnik". — Naslov pove uprava »Jutra>. 17689
Otomana
dobro ohranjena, se proda po ugodni ceni. Kje, pove uprava »Jutra«. 17488
Landauer
prodam ali zamenjam za polpokrlt voz. Roš, Hrastnik.	17395
Kopalno banjo
prodam za 600 Din. Naslov r upr. »Jutra«.	17608
Otroški voziček
Iportni (brenabor), prodam. Naslov pove uprava »Jutra«.	17544
Šivalni stroj
»Singer«. dobro ohranjen, se ugodno proda. Naslov pove uprava «Jutra». 17212
Čevlje na obroke
dobite proti jamstvu pri tvrdki H. Trebnr, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. 15885
Obleko
in dva para čevljev, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi »Jutra«.	17655
Drva
hrastova in bukova, odpadke od parketov, dostavlja po znižani ceni na dom parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana— za gorenjskim kolodvorom.	17645
Zlata moška ura
moderna, z 2 pokrovoma, znamke «Glasbatte», se poceni proda. Naslov v upr. <Jutra».	17680
803 sn' smrek
ima za takoj za prodati oskrbništvo graščine Pišece pri Brežicah.	17635
Otroški voziček
dobro ohranjen in žimnica (Fcdermatratze). se proda. Naslov pove uprava »Jutra« 17665
Foto-kemikalije
v zalogi pri
Foto-materijal
Janko Pogačnik,
Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4.
S41/IV
Šivalni stroj
v omarici, tudi za umetno vezenje, skoro nov, se poceni proda v Bohoričevi ulici 9, pop.	17643
Tahometer
do 100 km kombiniran, • števcem, tudi za dnevno porabo, se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra« 17640
Železen štedilnik
velik, s kotlom, se proda. Naslov pove uprava »Jutra« J7C02
V oblakih pisanih sedi sam sveti Peter, divjajo angeljčki okrog in delu jo mu veter. Šent Peter pa ne brtga se za take špase, on s pridom čita venomer le *Jutrcvex> oglase...
Prazne steklenice «Odol»
kupuje drogerija Anton Kane, sinova. Židovska ul. St. 1.	179
Polhove kože
in vse druge, kupuje vedno D Z d r a v i č, Ljubljana. Florijanska ulica itev 9.
254
Dve pisalni mizi
(Rolleau) in 1 registrator, kupim. — Oferte pod «777» na upravo «Jutra». 17357
Več fotoaparatov
se kupi. Ponudbe z opisom in navedbo cene na upr. «Jutra» pod »Ohranjen-
17293
Majhno peč
(gašperčka\ le dobro ohranjeno, kupi Šinkovec, bn-veo u Viču.	17660
Reglstr. blagajno
kupim. Ponudbe pod šifro »Blagajna« na upr. »Jutra 17649
Bukova drva
lepa, kupim več vagonov. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko »Takojšnje pla-čUo 8692».	17682
Otroški voziček
(igrača) — dobro ohranjen, kupim. Naslov pove uprava cJutra*.	17644
Opremljena soba
8 posebnim vhodom (s stopnišča) se odda • 1. avgustom. Naslov v upravi «Jutra».	17554
Prazna soba
s posebnim vhodom, se išče za takoj. Ponudbe ca upr. »Jutra, pod značko »Samec 8590».	17423
Zakonski par
išče majhno stanovanje. Pe mogoče s souporabo kuhinjo. — Ponudbe na upravo «Jutra« pod »Mirna 8702».
17659
Stanovanje
od S—4 sob, iščem. Dam tudi posojilo. Pontidbe poo «V Ljubljani ali predmestju,, na upravo <Jutra».
17683
Sobo
8 posebnim vbodom, eveni. s prehrano, išče uradnica. Ponudb* na upravo »Jutra« pod .Plača dobro 8692».
17684
Čedna sobica
i e odda mirni, resni In dobro situiranl gospodični. Naslov pove uprava «Jutra» 17690
Lepo stanovanje
8 »obe, kuhinja in priti-kline, ev. v okolici Ljubljane, s« išče. — Plača se mesečno 1500—2000 Din. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod «2000«.	17637
Soba
• posebnim vhodom, išče gospodična s 15, avgustom. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko <Mirna 8768«.
17679
Mirna stranka
išče »tanovanjo 2 eob, kuhinje in pritiklin, v boljSi hiši. — Mesečno plača do 1000 Din. — Tonudbo pod šifro »Mirna stranka 8GSS« na upravo »Jutra«. 176CG
Opremljena soba
se odda gospodu 8 1. avgustom 1925. Poseben vhod fn elektr. razsvetljava. — Polzve se na Trnovskem pristanu it. 14. 17G64
Opremljena soba
lepa in zračna so odda
za 1 mesec. Naslov pove uprava »Jutra«.	17642
Soba In kuhinja
s pritiklinami. se odda mirni in toildni stranki brez otrok s 1. avgustom. Ponudbe na upravo »Jutra« pod lifro »Avgust 500 Din« 17639
Dve gospodični
se sprejmeta v sredini mesta na ttanovanje. Naslov v upr. »Jutra«. 17623
Dva dijaka
lz boljšo hiše. sprejme uradniška družina. Pismena vprašanja na upravo «Jutra« pod »Stev. 122».
17618
Opremljeno sobo
priprosto, vendar čisto, v bližini pošte ali kolodvora, iščem. Dam event. stoje perilo. Ponudbe na upravu »Jutra« pod »Stabilen tn miren najemnik«. 17603
Mala trgovina
na prometnem kraiu, se vzame v najem Ponudbe poslati na upravo »Jutrn« pod »Dobra plača rTTT«.
17552
Lokal v Ljubljani
8e mogoče s kuhinjo, primeren za brezalkoholno gostilno. s e išče. Ponudbe na »Sveto vojsko«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
17602
Lep loka!
z 'manufakturo v Ljubljani. se pod ucoroimt pojoji proda. Ponudbe poa .Nizka rajemnina 86CS« na upravo »Jutra«. rT5J0
Gostilna
se odda v najem, najraje dalmatincu. — Ponudbe r.a upravo »Jutra« pod značko «A. F. L..	17248

Vila
zelo pripravna za vpoko-jence. pred 15 leti zgrajena, enonadstropna, lepa, k zelenjadnim in sadnim vrtom, v ljubljanskem predmestju, se vsled nujne selitve, proda najboljšemu ponudniku. Resni kupci naj se blagovolijo rglasili poa značko »Cena Izpod vrednosti« na upravo »Jutra..
17667
Več hiš
vil in raznih posestev v Ljubljani in izven, poceni proda »Posest«, Ljubljana, Sv. Petra 24.	17674
Parcelo v LJubljani
800—1200 m', kupim. Ponudbe z navedbo ceno na upravo »Jutra« pod zna—.o •rarccla«.	17603
Posojila
proti vknjižbi In popolni varnosti, preskrbuje »Posest«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 24.	17668
Kot družabnik
bi pristopil s primernim kapitalom in s sodelovanjem v kako epecerijsko in delikatesno trgovino v Ljubljani. Dopise pod značko »Trgovina 16/V» na upraTu »Jutra«.	17615
Starejši posestnik
trgovee v Ljubljani, vdo-vcc z otroci, leli znanja z dobrim, čednim in pridnim dekletom. Dopise poo «Trajno 8532« na upravo »Jutra«.	17562
Znanja želim
v svrho takojšnje ženitve z inteligentnim gospodom, starim 50—60 let, ki ima večje posestvo ali premoženje. Le resne, neanonim-ce dopise na upr. »Jutra« pod »Resno 8698». 17661
Poročiti
se žeti inteligentna gospodična BrvdnjiU let, učiteljica z dobro službo in z lastnim gospodinjstvom. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Duševna hannoniia«.
17580
Zlata moja Ivi!
Prosim Te, vrni a e! — Milan A.	17632
Kratek klavir
zelo dobro ohranjen, iščem v najem. Mesečno plačilo po dogovoru. Cenjene ponudbe pod »Sigurno 7R90« na upravo »Jutra«. 17677
Kranjske klobase
najboljSe. se dobe v restavraciji na kolodvoru Grosuplje.	S25
je najboljša litna kava.
258
Gozd za sečnjo
8mrf-kov in bukov, se poceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra... 17638
Egiptovski grafolog
fireišče vsakemu prošlost n bodočnost. Hotel Llovd.
16020
le dob^o!
pravi irož, ko mu le njegova pametna žena hrtset in ude nsdrenlla s rellerievlni bolečine olzšn-■očlm E!5?fiu3(!ozn. Imate ftnletine v udih? Nahod? Otavobol? Zobobol? Krče? Trpite na s'a-bor.ti? Sl«bem spanja? Nervomost? Poizkusite Fellerjcv Elsalinid, kateri Vam bo v hudih dneh dober prlj.-teli En zavoj s 6 dvojnatiml ali 2 spe-cijs'niina st Menicama z zavojnico in poštnino za 62 Din pri lekarnarja Esgen V. Teller » Slabiči doail, E!satr<r 245 (Hrvatslta).
pjočča :n filme, dalje Misnosa, Satrap, Ko-
dakpapirje, vse foto-po-trebšcine in fotojrafičr.e aparate Erneman, Contesa.Kedak OSrtz it od 160 Din naprej Ima stalno v zalogi
rfrogeiija: finion Kane sinsva.
Ljubljeni, Židovski lillcs itn. 1.
Zahtevajte ceniki
Obnovitev avto-prometa
na progi Blanovica-Ljubijan* s: prične s 1. avgustom.
Vse dosedanje postaje ostanejo v veljavi. Odhod iz Blaeovice ob 7. uri zjutraj, prihod v Ljubljano ob 8M; odhod iz Ljubljane postaja pri .FIgovcu" ob 4. url popoldne, prihod v Blagovico ob 580.
Auto vozi redno vsak dan izvzemši nedelje in praznike.
Eventuelna sprememba voznega reda se pravočasno objavi. Po naročilu občinstva se vozi tudi na Vransko.
Adamič & Šustaršič,
Ljubljana.
JaijfiiaMi
L. Kudiš, Celje,
Ljubljanska cesta
je zop«t pričela s polnim obratom izdelovati že znane prvovrstne
iasfee^iiie
iz najboljših surovin,
ki nadkriljujejo izdelke inozemskih tovarn.
Skrbel bodem za najboljšo kvaliteto svojih izdelkov, kakor tudi za točno in solidno postrežbo po najnižjih cenah ter se tem potom priporočam za Vašo nadaljno naklonjenost in obilna naročila.
Zastopstvo je prevzel zopet
g. Bobsrt Wal!and, Ljubljana.
Z odličnim spoštovanjem
Tovarna testenin »Savinja" C Dlje (Slovenija). pra-a
irgj
mMM !f|0¥l!!2 L- liiii,
Gaberje-Celje
Tem potom naznanjam svojim cenjenim odjemalcem, da sem se
iz hiše Plevčak v novo urejeno ter bogato opremljeno trgovino
emu!
Gaberje štev. 55.
V zalogi imam vseh vrst raznega tu- in inozemskega blaga, kakor vedno, po najnižjih konkurenčnih cenah ter se priporoča za nadaljna obilna naročila.
Z odličnim spoštovanjem
I. Kudiš.
Ako si želite do tsiii mM mM
potem ne zamudite prilike obiskati trgovine s perilom in galanterijskim blagom I. PStiOB LjnbilBBB, Kopitarjeva nllca itev. 4
(poieg Jugoslovanske tiskarne). 327-a-n
Dr, Ivo Šorli:
mfikrisf u Trsteni
Ne, ne, čemu bi si skrival resnico: župnik s tem orožjem v roki je strašen nasprotnik!
Edino, če bi mu ga izvil? Potem seve — ne več na verskem, na Čisto človeškem polju — bi bila borba prej zabavna...
Torej bi šel — v cerkev?...
Bogataj si v duhu vse predstavlja. Vedno lepše se mu zdi — smehlja se že. Ljudje ga nekoliko začudeno opazujejo, a vsi so zadovoljni — huduie se, besni v svojem srcu samo eden, samo on, ki bi moral biti najbolj vesel.
Bogataj nebeško uživa — pridobljen je. D&, pojde. pojde! In nadaljuje svoj privid: sredi cerkve se postavi, na najbolj očiten kraj. Ima od družbe sv. Mohorja star molitvenik, v črno vezan, z ogromnim tiskom — naj vidijo vsi od vseh strani! Tu in tam se ozre malo po cerkvi... Ali ne stoji pri spovednici lepa Nežika? Ali ga ni zadel njen srečni, njen poljubljajoči pogled?... O že zato se je splačalo!... In vse mu potem zunaj proži desnico, vse ga pozdravlja, vse je zanj!
«Ampak — ali ni to podlo, nevredno značajnega moža? Ej, ali sem jaz začel? Hotel si mi skopati jamo, bratec — lepo se sam sebi zahvali, če se ti vanjo zvališ!...»
XIII.
Drugi dan je puščavnik za gotovo pričakoval če Neže ne, vsaj črednika. Toda glej, vaška živina se je obrnila nad vasjo po logu na ono stran.
Zato je bil zelo presenečen, ko je pol ure pozneje nenadoma Stopil starec iz hoste pod njim.
«Kje so vam krave?» ga je vprašal.
«Za brdo sem jih zagnal. Zato se mi tako mudi. Ampak nisem mogel, da ne bi vam prišel vsaj povedat, če me zdaj več ne bo. Preveč dobrega ste mi storili, gospod!«
«Zakaj vas ne bi bilo? Kdo vam brani?« Gospod župnik ali !judie?» je mračno vprašal Bogataj.
a Gospod župnik! Poklical Je župana k sebi. Sploh ne sme nihče več k vam!»
Starcu se je beseda utrgala od jeze.
«Pa zakaj to?« je planil Bogataj. «Kako more?«
«Oh, sprla sta se baje, ko je bil včeraj tu — saj morate sami vedeti, kaj sta imela. Relde ste, pravi, da vas v cerkev nikoli ne bo. In da je videl vse mogoče po vaših stenah, samo Boga in svete podobe ne. Tak človek, pravi, bo dajal ljudem še krive nauke, ko se bo upal. Zato ne sme nihče v tako nevarnost za svojo dušo. Oh, gospod, saj sem vam svetoval, da hodite k maši!«
«Ti, kanacija, si mi svetoval, naj bom puščavnik!« se je zasmejal Bogataj. «Toda ... čakajte, Luka!...»
Stopil je k čredniku in mu skoraj svečano položil roko na rame:
«Mož! Ali ste mi prijatelj? Ali se smem zanesti na vas? In ali znate molčati?«
«Oh, gospod!«
«Dobro! Poslušajte me zdaj!« je pristavil tiše: «Vi sami ste mi često svetovali, naj bom puščavnik, pravim. In zdaj vam zaupam, da prav za prav sem!«
«Kaj? Res?« je viknil črednik.
«Da, prijatelj! Toda zdi se, da mi naenkrat ne verjamete niti vi? Ali premislite, Luka. in odgovorite: čemu naj sem drugače pribežal v tako puščavo? Tudi vam bom povedal, zakaj sem dotlej tajil. Prav radi gospoda župnika! Zakaj glejte: kot duhovni pastir bi bil moral prevzeti nekakšno nadzorstvo nad menoj in lahko imel še sitnosti, da se je le preveč ljudi nagnetlo tod okrog. Saj veste, Luka. takih stvari posvetne oblasti dandanašnji ne vidijo rade. Le recite, da se vam je Marija prikazala — preden mine teden, ste pod ključem! Skratka: nisem hotel in še danes ne bi maral, da me častijo ljudje za puščavnika. Toda včeraj, ko sem videl, da me ima gospod župnik za brezverca in bo še ljudi učil tako, sem spoznal, da radi svoje in njegove duše moram prepre« čiti pohujšanje in začeti znova hoditi v cerkev.«
«Res? V cerkev?« je veselo osupnil črednik.
«Da. Toda po tem, kar ste mi povedali sedaj, je stvar spet drugačna. Ali ni mogoče, da je gospodov srd že prevelik in me s prstom pokaže vsi fari, rekoč: a Vidite, prišel je, a samo zato, ker sem ga prisilil, hinavca!?« Zato pojdem k samemu škofu in
mu vse razodenem. Res, malo nevarno je. ostaviti dom tako sam; toda če izpustim pse, in nastavim po hiši in okrog nje pasti, ki same streljajo... Skratka, za nedelje danes še ne morem obečati. Pač pa bom druge dni kar od jutri dalje zahajal k sv. masi v domačo cerkvev. Tako bodo videli gospod župnik m vsi ljudje, da me po krivem do!že.»
«Joj, joj, joj!« je vzklikal črednik. «In puščavnik ste tudi, pravite? Prav zares?«
aDi. Toda rekel sem, da o tem molčitel Ne maram, pravim, časti! In naposled sem puščavnik sebi in ne drugim!«
«0, saj bo tudi bolje... di, bolje bo zdaj molčati.... je Luks žalostno pritrdil. «Prepozno je!« je vzkliknil.
«Prepozno?« se je začudil Bogataj.
«Da... liudje ne bi več prav verjeli... Skraja je bilo treba, takoj prve dni, preden ste začeli tu zidati in ograjati! In se prepi. rai z župnikom, da ne zamerite... Čeprav... no, di, čeprav bi
se morebiti le še dalo ...»
^Prepustite to meni, Luka!« je mrzlo ukazal Bogataj, komaj premagujoč smeh. «Vi sploh molčite, da ste bili danes tu! V dveh dneh pa pridite spet, da mi poveste, kaj porečejo ljudje in kaj gospod župnik, ko me jutri zagledajo v cerkvi. Zdi se, da vam potem poti še skrivati ne bo treba. Tu imate škatlo rib in to stekle, rico, na pojdite zdaj, da ne bom naposled jaz kriv, če vam živina uide v škodo!«
Ko je črednik odšel, je Bogataj gledal dlje časa za njim. Potem je z dolgimi koraki začel meriti poti po ogradi.
Tako je dospel do dupline s studenčkom.
«Pa da!« se je glasno zasmejal. «Kakor nalašč! Samo malo poglobiti bo treba! Takoj jutri naročim Janezu!«
Nenadoma so se mu razširile oči A le tem glasnejši je bil takoj nato njegov smeh.
«Saj res! Joj, prav gotovo napravim še to!«
Kdo mi more braniti? Evo tam na robu planice! Tri, štiri metre višine bo dovolj! O prekleto, to šele je misel, to šele je misel!«
Zaploskal je in se krohota!, da so mu solze zalivale oči. Seveda, Janez bo mislil, da sem znorel, a nič ne de! O, čakaj, ti bratec tam doli! In bomo videli, ali bodo zdaj verjeli ljudje!«
Io is Hsdle, faks pena!
Kdor uporablja .GAZELA'-milo, ima prijetno delo in je hitro gotov. Jaz ne perem nikdar z drugim kakor z .GAZELA"^ milom.
Velika Jabolka za testenine
iibolka ia modt,
slive, hruške, dinje (Znckersae-looen) grozdje, paradižnike Itd.
pošilja 3999-a
Sievan Kiss,
Izvoznik sadja Subotloa.
«Jutrov« roman
katerega skozinskoi napeta vsebina, prepleten« s fantastičnimi zapleti jaji Oil začetka do kcn.i*. ki prinašajo navdnSenem« čitateljn z interesantoim razmotri-vanjam vsak hip presene čenja. ki mu te aledi razočaranje In konsternaeij« !n zopet presenečenj« tako. da so čitatelji nestrpno prič*, kovali vsako nadaljevanje romana, je izSel ln se dobiva pri upravi .Jutra« v Ljubljani
Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne nore nobena knjtaa!
Vezana stane . ... 55 Dio Broširana pa .... 45 Din
julhjlu innnnrinnn
in gospode
najcenejši nakup:
krajce barv. z 2 Gvr. Din 79, 84 'rajce barv. z 2 ovr. Din 98,115 srake Panama	Din 98-
irajce bs!e s p!qua prsi Din 90'-hiačs sp. kratke Din 42'-5>asovi usnleni	D n 25'-
<opica mrežaste Din 24'-oisvice modne Din 24 -
SjilllllUI
TU
avtomatične regulatorje, zatvornice i. t d.
3060 a	iidelufa in dobavlja
im. f. smmnm =	lom
.lionJsu?enžne ceaa. ===== Prvovrstne reference.
Siar&OH -papls3 - indigo
52-a 1
Telefon it. 980.
LJUBLJANA,
Selenburiova ulica št. 6/1. Telefon St m
Sahievajte panvtibe!
Gramofonske pioste
z modernimi plesi oddajam, dokler tra:a zaloga po znatno znižanih cenah. Pre-skrblte se sedaj s ploščami za sezijo!
fl. Rasberger, Ljubljana,
Tavčarjeva ulica 5. ms., Zaloga gramofonov, plošč Itd. MffiMIf/ffffM^^BamM^gaE
Pergamentpapir
za vkuhavanje sadja, najboljša svetovna češka znamka P. P. P. kakor tudi papir za zavijanje mastnega blaga. Samo na t!ebelo pri glavnem zastopstvu Jadran veletrgovina s papirjem, Zagreb, Prilaz 31, Telefon 8-59. Zahtevaite ponudbo in vzorce !
Edina modema od oDlasti dovoljena skladišča z železnimi rezervarfl za varno hranjsnje vseh vrst mineralnega olja se nataiajo ob MARTINOVI CESTI
in so cenjenim trgovcem in importerjem na razpolago. Ker je navarnost požara in eksplozij ogromna, so zaloge petroleja, bencina
itd. v mestu poiicSisko strego zabranjene. Prevzame se poleg vskladiščenja tudi izptaznjenje kotlov po zmernih cenah.
*"» Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2.
Telefon 524
popolnoma kvalificiranega in strokovno izobraženega, IŠČE za čimprejšm vstop v veliko rudniško podjetje s precejšnjo goz- | dno posestjo. Ponudbe z a navedbo pogojev in opremljene s spričevali na Svinčeni rudnik, Mežica url Preraljah. 3990-a
I
Mlad čins^nife
sa 7 godišnjom pilanskom i kancelarii-skom praksom u Hrvatskoj i Slavoniji, v ešt u proizvodnji i predavanju hrastove i bukove rezane gradnje, trsžl rajesta. Govori i piše potpunoma hrvatski, nje-
mački i madjarski. Dopisi pod ,CiaovniU 26' V nkovci. post restinte.
ffi E*
moško, žensko in otročje plašči, tricot-obleke, čevlje iamizni prti in prtiči, beli in barvani Fosielinirsa S odeje, rjuhe, blazine
G 8*j S in puh ter popolne
Opreme
za neveste in dojenčke
LJU B LJANA, J Mestni trg štv. 8.
Hizke cene, dobro blago in brezhibna ročna izdelava
oblek
■. za gospode, dečke in otioke so naša najboljša reklama. -
Konfekcijska tovarna Fran Derentia & Cie
Ljubljana
Ah^erstoi Detajlno trgovino. Erjavčeva 2.	0 f
JLSiblflS: (nasproti Dramskega gledališča! UžJiitllS.

najmodernejše oblike, velika izbira po konkurenčnih cenah pr!
JAKOB LASE,
MAžiiBOii, Oiavnl trg 2 328-ai
fflKSBBtBMMMMBB—BBB
^MHMaMM^—»B—1
S	aniLm
Mestno Mulcu v Črnomlju
naznanja tužno vest, da je njen blagajnik, gospod
Hari Leitgeb
dne 27. julija preminul.
Pogreb se je vršil 28. julija ob 6. zvečer. Bodi mu blag spomin.
Ravnateljstvo.

Zalivala,
Za mnogoštevilne iziaze sožalja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta in svaka, gospoda
čevljarskega mojstra
kr za darovano cvetje in mnogoštevilno spremstvo izrekamo posebno pa še gg. moistrom, ki so ga spremili na z-idnji poti našo najprisrčnejšo zahvalo.
Loke-Ljubljana-Javornik, 28. VIL 1925.
Žalujoči ostali.
Moprave za mm Elo
motorje na paro, bencin ia presno olje in Dieeel-motor-je dobavlja v najkrajše® Časa
log. [mil
Win XVII. Wattgasse 70-81
Za takojinjo dobavo:
oapravs za mm pila
U 1«, 20, 35, 35. 15 m tO 70. 100 PS
stroje na pero in mctsrjt
2. s. 44, «, 7, 15, 100-1», 250—100 ps
motorje na bencin
i—s 4, ., a, io, is. 'a
n « ps »i»
motorje na pr?sna olje
6 U 1?. 20 PS
aBauBaaac:
4C33
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je preminula danes naša dobra mama, stara mama, tašča, oziroma teta, gospa
Usna Herman roj, Janallc
hišna posestnlca v Kamniku
v 83. letu svoje starosti.
Pogreb drage nam pokojnice bo v sredo dne 29. t. m. ob 5. uri pop. iz kapelice na pokopališču na Pobrežju pri Mariboru. Bog jej daj večni mir in pokoj. Maribor- Idrija, dne 27. julija 1925.
Žalujoče rodbine: Siavinoo, Saz, tv
n.
Rodbina Leitgeb t Črnomlja naznanja tem potom tužno vest, da je njen dragi sin, mož, oče gospod
ICaral Leitgeb
bSs&ainik Mestne HrsriSnUo
po daljši bolezni, 27. mil a 11. mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb *e je vršil 28. t m. ob 18. na pokopališče v Voinivasi
Maše zadušnice se bodo trale v župni cerkvi v Črnomlju.
Štefi Leitgeb roj. Mftller, žena. — Cirila, Hari, otroka. — Vlnuo, Emilija, oče in mati. — Avgust, -odni predstojnik, Albin, poštar, brata. - Emlilja, Orejan, Antonija Trager ln Harmlna, jestre.