LETO IX., štev. 2.
Pttšlniua plačana v gotovini.
V	Ljubljani, v soboto, 10, januarja 1925.
Današnja številka Din 1*50.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
Nšslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
Čekovni račun št. 13.807.
NAPREJ
c»
ane mesečno	....	Din 25-—
za inozemstvo	....	Din 35-~-
Oglasi:
Prostor 1X55 nun 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se M priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
f.
Letnik VII., Ste v. 2. Četrtkova *Naprejevaw številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zven
Stane letno 60 Din — mesečno 9 Dl*
Diktatura PP režima.
Vlada je razpustila z izjemnim zakonom o zaščiti države s katerim je pred 4 leti razgnala komunistične organizacije in njih zastopnike v parlamentu, sedaj tudi Radičevo stranko. S tem je PP režim dokazal, da lahko obstaja naša država, v sedanji obliki samo, če se odpravijo vse temeljne državljanske pravice, državna organizacija pa postavi pod zaščito bajonetov in fašistično organizirane velikosrbske mladine. Zakon o zaščiti države vzel milijonom naših državljanov temeljne državljanske pravice. Ta brutalni način vladanja, ki jo uporablja režim, da ozdravi državno krizo, ki jo je rodila splošna nezadovoljnost, to krizo vsemu svetu prav jasno kaže, Z uporabo zakona je napovedal PP režim zaenkrat še nekrvavo nacionalno in soeialno državljansko vojno.
Za vlado stoji dinastija, oficirji in večji del srbske ter manjši del hrvat-ske in slovenske buržuazije s svojimi hlapci. Vsi pošteni in svobodni ljudje pa občutijo politiko sedanje vlade kot pasilje, ki pač ne more služiti narodnemu in državnemu edinstvu. Napravila pa bo vir nacionalne mržnje med Slovenci, Hrvati in Srbi. Režim sili v ospredje vedno tudi dinastijo, ker pa čutijo mase režimsko politiko kot nasilje, ni ‘Čudno, da se je mogočno razširilo republikansko gibanje po vseh delih države in se je utrdilo spoznanje, da more privesti do izboljšanja položaja samo federativna republika.
9	arijskim ljudstvom, ki ga je tlačila moč nekdanje avstrijske države, da je zaostalo v narodnem in socialnem razvoju, ki pa je ponosno in svobodoljubno ljudstvo, je simpatizirala pred in me dvojno vsa demokracija. Danes
pa je naša nova država zatočišče najhujše socialne in nacionalne reakcije, ki kroti vse, k ihočejp po demokratičnih načelih d onapredka, z barbarskimi caristčinimi metodami. Da je neumna moskovska politika in Radičeva demagcška nestalnost k temu mnogo pripomogla, to ne zmanjša sramote sedanje katastrofalne režimske politike.
Jasno je, da pri taki notranji politiki tudi zunanja ni drugačna. Zdaj varijo na Balkanu pod vodstvom naše vlade novo balkansko zvezo, ki jo skrivajo pod plahto boljševiške nevarnosti. V resnici pa naj pomaga spraviti vse balkanske države pod pojaško diktaturo. Vodjo krvave bolgarske revolucije in nasilne reakcije na Bolgarskem, Cankova, ki so ga slikali naši režimski listi pre nedavnim Še z najbolj Črnimi barvami, nam bodo predstavili kmalu za našega zaveznika. Naša »nacionalna« vlada se tudi prav nič ne sramuje iskati vezi z madjarsko, ki je po svojih nasilnih metodah naši poleg italijanske še najbolj sorodna in radi tega lahko tudi najbolj simpatična.
Če hi sedanji vladni blok pri volitvah 8. februarja s pomočjo nasilja in korupcije tudi dobil večino, vendar s tem he bo mogel prepričati sveta, da je reakcionarna, velesrbska kapitalistična ideja dejansko zmagala.
Tak je položaj. Zato bo vsak pomagal zlu, kdor se volitev ne bo udeležil. Dandanes nima ljudstvo druge pomoči, kakor volilno kroglico. To pa mora prav uporabiti. Seveda s kroglice še ni vse narejeno. Naša demokracija je ravno še hudo nepopolna, zato se mora ljudstvo organizirati po socialističnih načelih in s pomočjo organizacij vzeti vlado v roke povsod, v občini, okraju, pokrajini in državi.
Sistem obljub — glavna hrana državnih nameščencev.
Ko je bila naša država toliko srečna, da je imela skoraj štiri leta vlado P. F. režima, so bili državni nameščenci s svojim bednim stanjem popolnoma zadovoljni. Kadar je kak uslužbenec malo zacvilil (dosti si ni upal), da mu slabo gre, so poslali deputacijo k ministrom v Beograd. Ministri so jim leta 1921 dopovedali, da je država v velikih stiskah za beliče in da naj ne gonijo to bujno mlado bitje v propad. Patriotična deputacija državnih nameščencev je bila usmiljenega srca, odpustila je gg. ministrom s poklonom, da naj gospodje ja ne zamerijo, če so bili nadlegovani. In šli so domov, povedali nestrpnim revežem, kako stvar stoji v Beogradu. Ko zaslišijo milo javkanje deputacije, s solzami v očeh odpustijo gospodi v Beogradu in deputaciji in zadovoljni so bili, ker so bili lačni eno leto ...
Drugo leto se cviljenje ponovi, pa tudi to pot gre deputacija v Beograd. To pot so bjli ministri že bolj usmiljenega srca. Vsak posamezni minister, katerega so obiskali, je obljubil, da se bo zavzel za upravičene zahteve nameščencev, toda treba bo najti potreben kredit. Deputacija, ker ni hotela dalje nadlegovati (če bi takrat vse do kraja opravili, ne morejo zopet v tretjič v Beograd), je bila z odgovorom ministrov zadovoljna in je s poklonom zopet odšla. Doma pove tovarišem svoj uspeh. Izmed tovarišev ni bil pa mi>edpn toliko radoveden (iz navdušenja do svdie mile, svobodne in dobre domovine), da bi vprašal, kdaj bodo vse te obljube prešle v dejanja. Bili so vsi zadovoljni, ker so bili lačni tudi drugo 'leto... Toda v tem trenutku je nastal neki pojav med nameščenci, kakor da bi obljuba
izpodrinila bedo. Ja, kako pa vendar ne, saj so deputaciji izrekli za nje požrtvovalno delo najiskrenejšo zahvalo in zaupnico.
Pa tudi tretje leto so se spomnili, da še niso dobili obljubljenega poviška, in ker so v svojem bednem stanju pozabili na patriotizem, poslali so zopet svojo izkušeno deputacijo v Beograd. Kaj mislite! Zelo prijazno je bila sprejeta v vseh resortih. Obljubili jim niso kar na kratko samo povišanja, ampak še pragmatiko povrh, s katero bodo vsi prejemki nameščencev popolnoma regulirani. Kdo ne bi bil s tem zadovoljen?! Tudi naša deputacija je bila zadovoljna in ni niti vprašala, kako, na kak način, koliko plače bodo prejemali, kdaj bo vse to te-vršeno. Škodo zgubljati besed, ker je itajc že vse v teku.
Ministre pa imamo tako dobre, da so nam zagotovili, da bodo pravično podpirali zadevo nameščencev in delali na to, da pridejo do svojih pravic. Deputacija v svesti si, da je dosegla maksimum in da bi bilo več zahtevati, prajio meje SHS, se je z zadovoljstvom vrnila domov in razložila zadevo še nekoliko lepše, kakor je sploh bila, svojim zvestim čakalcem. Ko zaslišijo iz ust deputacije: :;Prag-matiko in popolno regulacijo prejemkov«, je bil aplavz po dvorani. Živijo naš kralj, živijo Pašic, živijo Jugoslavija (Jugoslavija je prepovedana, ker je zakonito dognano in ugotovljeno, da se naša država imenuje SHS) je donelo, kakor iz praznih sodov. Deputacija je dobila zaupnico, nameščenci so se pa ponižno in pohlevno razšli tako, da niti »Hej Slovank niso zapeli. Kam so šli? Domov kajpada, čakat na to imenitno pragmatiko, lačni tudi tretje leto...
Dolgo je ni bilo. Toda vrag si ga vedi, da ravno takrat, ko je bila skupščina razpuščena, bi morala priti na
LISTEK.
Sveto leto.
Sveta apostolska stolica, samostani .in hotelirji, prodajalci spominkov In t^tniiiarji, oddajale! in oddajalke prenočišč v skritih in temnih ulicah sicer sjslb nesvetega Rima so pripravljeni ga sprejem velikih množic romarjev. *Wali so posebne hiše za romarje, pripravili v samostanih prenočišča, nakopičili velikanske rimožine živil, Popravili cestni tlak, zgradili nove proge cestne železnice. Kajti letos je sveto leto, jubilejno leto papeškega krščanstva in italijanskega tujskega prhneta, bogato leto za kupčije s prenočišči in odpustki
626 let i ^razveseljuje papeško stolico ta plodovita zvesta med pobožnostjo ih kupčijo, pokoro in dobičkom, ffeodovinn poroča, da se je L 1299 peaadoma razširila po vsem krščan-•kem svetu vest, da bo mogoče dobiti
1,	japuarja ISO© v Rimu popolen odpustek in radi tega je prišlo v Rim .silno vgliko romarjev. Neki 107 letni ptarčejT ie tedaj pripovedoval, da je bilo pred 100 leti prev t?*ko. V knjigah in zapiskih ni$c ~.cei našli nobenega sledu d tein, a ,rapeŽ Boulfac VIII. je izrabil ljudsko razpoloženje in določil, da bo vsakih 100 let sveto
leto, ki bo trajalo od božiča do božiča.
Vsako sveto leto so prišle velikanske množice romarjev, ki so prinesle s seboj tudi mnogo zlata in denarja. Kupčija je bila vselej .tako bogata, da bi bilo škoda imeti tako lepo kupčij-sko priložnost samo vsakih 100 let. Papež Aleksander VI. pravi v svoji buli z dne 22. XII. 1404 tole: Kot leto jubileja, oddiha in veselja in sprave človeškega rodu po Odrešeniku e oa-pež Bonifacij VIII. določil vsako stoto leto. Ker pa je človeško življenje kratko, je papež Klement skrajšal to dobo na 50, Gregor IX. na 38 in Pavel
II.	na 25 let.« Papež Aleksander VI. imenuje v isti buli sveto leto tudi leto, »v katerem dobe popolen odpustek vsi verni kristjani, ki so se pregrešili kakorkoli, tudi Če so krivi najstrašnejših grehov, radi trpljenja Našega Gospoda Jezusa Kristusa, apostolov, mučenikov in drugih svetnikov, če se odkrito spokore in obiščejo vse bazilike in druge cerkve v Rimu in njih glavne oltarje. Zato naj vsi verniki praznujejo sveto leto z velikim navalom v Rim in a veliko pobožnostjo.«
Začetne ceremonije so znane. 24. decembra opoldne udari papež z zlatim kladivcem po vratih Petrove cerkve v Rimu, ki ao jih ob koncu zadnjega svetega leta zazidali, in pravi:
-Aperite mihi portas iustitiae (odprite mi vrata pravičnosti)!« Zazidana so seveda na tak način, da se po določenem številu udarcem odpro in potem stopi papež prvi v cerkev. Ceremonije so še danes v bistvu iste, kakor so bile določene ped papežem Aleksandrom VI. Gospod Bpoardus iz Alzacije, Aleksandra VI. ceremonialni mojster, nam pripoveduje v svojem »Dnpvniku«, da ga je p$pež vprašal, kaj smatra za potrebno pri otvoritvi in da je odgovoril: »Zidarji morajo vrata tako .zazidati, da jih bo Vaša svetost lahko s kladivcem prebila.« Gospod Bucardus je sestavil tudi molitve, ki jih .Še danes moti papež, ko vkoraka v oerkev. Mistična groza pretrese še danes gledaje, ko zaslišijo verz iz psalma: V . ,il bom, o Qo-spod, v Tvojo hišo — a ne zavedajo se, da se puste naydušitl od molitvic in komedij, ki jih je sestavil ne samo prefrigan in v kupčiji izurjen dvorjan,
ampak tudi humoristi Bucardus poroča namreč tudi, da pri ostalih treh bazilikah v Rimu, kjer prebijajo vrata kardinali, ni šlo yse po programu, kajti peri baziliki sv. Pavla so prebili kar tri vrata, pravi pa. da je to> malenkost, Če .niso mogU najti črevih vrat, ker le vera aanut naredi : meta blaženja.
Kljub vsem ripravam pa-j© bilo
prebijanje vrat pri tedanjih tehničnih sredstvih vendarle težavna stvar. Bucardus pripoveduje, da je papež s kladivom tako dolgo bil po vratih, da se je odluščilo nekaj apna, nadaljnje delo so morali opraviti pa posebni delavci. 24. decembra 1924 so naplavili to komedijo že popolnoma moderno. Vrata so bila Izžaguna in v posebnem okvirju, papež je udaril z zlatim kladivcem po njih, ceremonialni mojster pa je pritisnil na gumb in elektrika je odprla vrata.
Tudi letos bodo romale velikanske prooesije v Rim; premalo je še znano, da sta bila papeža Boulfac VIII., ki je praznovanje »svetega« leta ustanovil, in Aleksander VI., ki je določil komediantske proslave v današnji obliki, dva najslabša papeža in dve najstrašnejši pošasti cerkvene zgodovine. In se letos bodo vplivale vse komedije na ljudstvo, ki mu ravno duhovniki s strašili in zunanjim bleskom branijo, da bi postalo zavedno in sporaalo vso gnilobo in ostudnost cerkve in klerikalizma. Le socialisti jo odkrivamo. »Svobodomiselni« liberalizem in fašizem pa je v Italiii ukrenil vse potrebno, da bodo dobili v zlatem jubilejnem letu zlato plačilo vsi: s.veta stolica, cerkve ih samostani, trgovci z relikvijami in modnimi oblačili in templji prodajne ljubezni..'.
dnevni red. Volitve so bile razpisane in ministri so drž. nameščencem za slovo obljubili izredno povišanje. Vse Je bilo že pripravljeno. Smola! Finančni minister ni opazil prej, ampak še-le zadnji trenutek, ko so nameščenci že zijali, od kod bo kaj priletelo, da je državna blagajna popolnoma prazna. Rekel je, malo potrpljenja je še treba, da si priskrbim potrebni kredit in to bo mogoče, ko bo sklicana nova skupščina, kar pa ni več daleč.
Prišel je dan volitve. Šli so volit ponižni in s potrpljenjem namazani klečeplazci, dali so v roke bič onim, ki so jih dosedaj tepli in teptali s prošnjo, da s teptanjem in obljubami ja ne odnehajo. Nameščenci so bili uslišani in zadovoljni so s pragmatika, ki so jo dobili. Da bi se pa s pragmati-ko zagotovljena razlika na prejemkih tudi izplačala, bi bilo pa vendar preveč. Da pa niso državni aameščen-ci radi tega bili preveč sitni, je skrbe-
lo	za to vladi udano časopisje. Nekateri taki listi v Sloveniji imajo velikanske zasluge, ker so vsaki mesec okolu prvega napisali kako notico s katero so bili nameščenci lepo pomirjeni. Celo ponosni so bili s takimi obljubami in mazili, akoravno s praznim želodcem. Kazali so se velike gospode s tem, da so nosili take časopise v žepih tako, da jim je naslov segal do pazduhe. Delavski list «Na-prej« je v gornji zadevi napisal marsikatero trpko in bridko resnico. Ali da bi bil kateri izmed nameščencev priznal, da je tudi on trpin, delavec (so le redke izjeme), bog varuj. Uradnik trpin, delavec, kaj še! Gospodje smo! Mi delavca niti ne pogledamo, sedaj pa še družiti ž njim, groza!
Stojimo zapet pred volitvami, ko imamo priliko razsoditi ali spadamo med delavce trpine, ali med one, ki nas tepejo.
V	proletarski organizaciji se plete bič, ki pa naj se ne d4 buržujem v roke, treba ga je prijeti in udariti končno po tistih, ki so nas do danes gajžlali, zasramovali, teptali in z obljubami umetno vzdrževali. Ali veš torej kam spadaš? V proletarsko organizacijo!
K. 5., organiziran drž. nameščenec.
IZJAVA.
Na srezki konferenci SSJ in KDZ, dne 30. novembra 1924 v Celju sem bil izbran od zastopnikov krajevnih organizacij Štore, Celje, Liboje in Zabukovca kot srezki kandidat ter predlagan v kombinacijo za nosilca liste za mariborsko oblast. Strankin zbor, dne 25. in 26. decembra v Ljubljani mi je podelil srezko kandidaturo za Celje in Slovenjgradec na listi »Na-prejeve-; skupine. Jaz sem to kandidaturo sprejel, ko je bil že odglaso-van predlog za skupen nastop obeh socialističnih strank na Slovenskem misleč, da bo skupina okrog »Socialista« sklep našega kongresa sprejela. Nekaj dni pozneje sem pa zvedel, da skupina okoli »Socialista« predloga »Naprejeve« skupine ni sprejela, iz česar sledi, da bosta dve socialistični listi na Slovenskem. Z ozirom na ta neljubi pojav se hočem držati svoje, dne 30. novembra podane izjave, namreč, da ne bom kandidiral, če bosta dve soc. listi na Slovenskem, niti na eni niti na drugi listi, da se izognem vsakemu očitku oportunizma. To sem storil radi tega, da dobim priložnost jaz in z menoj tudi proletariat spoznati one, (pri »Socialistu«) kateri so sicer za skupen nastop agitirali, a so ga ob danem trenutku zavrnili, češ,, sklepi kongresa SSJ in KDZ so za nas nesprejemljivi. Iz teh razlogov vračam svoji stranki kandidaturo pravočasno, da postavi na moje mesto drugega kandidata, v dobri veri, da koristim s tem stvari, sda odvzamem svojim nasprotnikom možnost očitati mi kot eksponiranemu sodrugu oportunizem, t. j. stremljenje po mandatu, na drugi strani pa, da bo proletariat imel priložnost spoznati tiste, ki so tolikrat. obljubljali, «ia ' so pripravljeni doprinesti »največje žrtve in samozatajevanje« za zdi-uži-; tev proletariata. Prepričan sem, da - bi ne bilo več ovir za združitev proletariata na Slovenskem, če bi tako, kakor jaz storili tudi .drugi V nam
nasprotnem taboru. Pripominjam še, da se nisem ustrašil iti v volilni boj kot oseba, zlasti ne v celjskem srezu, kjer vem, da uživam vsestranko simpatijo pri organiziranih delavcih. Umaknil sem se le radi tega, da pokažem tistim delavcem, ki so mi očitali, da mi gre le za mandat, da mi je skupnost vse, disciplina in stranka glavno, mandat pa le postranska stvar. Sodruge, ki so mi dali zaupanje, pa prosim, naj mi ne zamerijo te odločitve, ki pravtako pomaga k raz-čiščenju razmer na Slovenskem, kakor če bi kandidiral, saj s tem nisem prenehal biti pristaš progresivnega davka, načela javnosti in neizprosnega razrednega boja.
Celje, dne 3. januarja 1925.
Alozij Leskošek.
Razno.
RESNICA JE PREPOVEDANA LE BACKOM.
Mogočneži delajo kar hočejo. Volk je raztrgal jagnje, češ da mu kali vodo, dasi je tekla voda od volka k jagnjetu in ne narobe.
Tako si izmislijo mogočneži vselej kak podoben vzrok, kadar jim postane kakšna ideja neljuba. Najbolj neljuba jim je pa bila že od nekdaj ideja komunizma, skupne lasti.
Ko je Jezus učil komunizem in ko ga je tudi v dejanju pokazal in za svoj nauk postavil tudi simbol v lomljenju kruha (obhajilo se imenuje po latinsko >komuniod) je moral dati življenje.
Ko se je njegov nauk širil, je nastalo preganjanje kristjanov. Splošno je znano, s kakšno krutostjo je bila preganjana komuna prvih kristjanov. Šele ko je krščanstvo zgubilo resnico in ostalo le prazna beseda, je dobilo pravico do obstanka obenem pa tudi moč do tlačenja svoje lastne prvotne ideje.
Znano je, kako je krščanstvo v sredjem veku preganjalo znanstvene resnice z grmadami, niti za znanje ni dovolilo komunizma, znanje si sme prisvajati le črnuh.
Ko je pa zmagala svoboda vesti in dela, ko imamo zakonito zajamčeno, da sme vsak delati vse, razen zločinov, ki so natanko popisani v zakonih — ali bomo še zdaj dovolili, da zatirajo mogočneži vsako pošteno idejo?
Ne bodimo malodušni! Nikjer ni zapisano, da ne smemo biti komunisti ali socialisti ali republikanci ali celo anarhisti, prepovedano je le s silo vsiljevati drugim kakšnokoli prepričanje. Če to vemo, ne bomo nikdar nasilni, a tudi jagnjeta ne bomo, da bi se dali strašiti z nasiljem. Zavednost je naša obramba pred volkovi in pot do boljše bodočnosti.
r »Slovenec« je poročal, da so dobili socialistični voditelji od dr. Žerjava za samostojen nastop pri volitvah mastne osebne nagrade in pravi, da se obetajo še zelo smrdljiva odkritja. »Slovenec« naj pride kar na dan z imeni tistih voditeljev, ki so kaj do bili od Žerjava, ali pa bomo napisali, da je ljubljanski škof kot vrhovni poglavar »Slovenca« uv njegove stranke čisto navaden lažnik. Še enkrat: z imeni na dan!
r »Socialist« joka, da je nad kongres s svojim resnim predlogom za skupni nastop ravnal krivično, ker je izmed 10 okrajev ljubljanskega okrožja rezerviral zase kar dva in med njima še celo Tržič, češ, tam je samo Ko-runovska organizacija. Mi pa vemo, da tam ni nobene organizacije in v >Na-preju« je bilo 15. novembra 1924 natanko razloženo, kako Kristanovci hranijo, da bi se ustanovila. Morebiti se je zadnje čase posrečilo Kons. društvu za Slov., da je v gostilni in prodajalni prodalo kaj Korunovih SPJ znamk — prej niti tega ni bilo v Tržiču in »Stocialist« je sam moral to priznati.
r »Delavsko-kmetski list« na naš poziv še ni odgovoril! Naj se vendar tako ne omika! To bo škodovalo njemu samemu -pri. volitvah.
r Ta je.dobra! Zadnji »Socialist« pravi, da za enkrat še ne more objaviti predloga za skupni nastop, ki ga
je sklenil naš kongres, ker bi vzbudil v njih vrstah ogromen val ogorčenja! — Verjamemo, da ima zelena miza, ki odločuje pri Korunovi stranki, dovolj povoda bati se ogorčenja v svojih vrstah, ker je odklonila skupni nastop. Če bi bilo res, kar je pisal »Socialist«, da jim ne gre za mandate, temveč za koristi proletariata, bi bilo prav lahko prišlo do enotnega nastopa. Saj smo jim prepustili dve tretjini kandidatnih mest, ampak generalov, ki so razbili stranko, mi ne moremo kandidirati, oni pa hočejo biti poslanci, zato je šel enotni nastop v franže.
r HRSS (Radičeva stranka) razpuščena! Za Novo leto je vlada razpustila z izjemnim zakonom Radičevo stranko. Takoj nato je zagrebška policija aretirala nekaj glavnih voditeljev Radičeve stranke, Radiča samega pa je našla in aretirala šele koncem prejšnjega tedna. Radič se je skrival, odkar je padla Davidovičeva vlada, v nekem skrivnem prizidku Prpičeve palače. Ker se je bilo bati nemirov radi Radičeve aretacije, je režimski tisk skušal omiliti nasilne politične vladne metode s poročili o aretaciji pod posteljo in poleg nočne posode. Radiča so izročili sodišču. — Moti se, kdor misli, da bo na ta način gibanje hrvatskih kmetskih mas zadušeno. To ve tudi režimski tisk, ko poroča o fašistovski strahovladi na Italijanskem, kjer se kljub vsemu nasilju opozicija vedno krepi in širi.
r Slovaški škofje so izdali pastirsko pismo, v katerem naročajo duhovščini, naj odslej ne smatra več za pripadnika katoliške cerkve nikogar, če je organiziran pri socialistih. Socialistom naj duhovniki odrečejo vse cerkvene obrede. Odveze jim ne smejo dati, pokopati jih ne smejo, njih otrok ne smejo krstiti. Ti škofi so po našem mnenju poštenjaki, njih ravnanje je popolnoma v skladu s katoliškim naukom. Socialist smatra prazne vraže in formalnosti za greh, torej ga duhovniki pohujšajo, če ga s temi obredi nadlegujejo. Kdor ne gre vsako leto vsaj enkrat k spovedi, mora biti po katoliškem pravilniku izobčen iz cerkve, ne pa da ga duhovniki silijo po 10 in po 20 in še več letih, zlasti na smrtni postelji, ko mu je um že omračen. Socialisti izobčujejo n. pr. take župane, ki se udeležijo blagoslavljanja zvonov, ker je to po socialistični morali greh. Greh je vselej, če kdo dugače dela nego misli. — Češka vlada je pa drugih nazorov. To pastirsko pismo je zaplenila, češ da hujska. Pa v češki viadi sede brezverci, ki se norca delajo iz katoliške cerkve! Ki bi morali biti veseli, da že enkrat preneha javna laž, po kateri velja češki narod za katoliškega samo zato, ker so ga Habsburžani z nasiljem v katoliško cerkev vpisali. Zdi se nam, da so v češki vladi res brezr verci, ki niso zavrgli le vero v prazne katoliške dogme, ampak tudi vero v resnico, vero v poštenje in zlasti vero v znanost, in ki imajo za svojega edinega boga kapital, zlato tele. Kajti le kapitalizmu pomagajo, če ne dovolijo, aa se razčistijo pojmi med katoliškim in socialističnim naukom.
Pravega Jezusovega nauka se je bal in se ga bo bal kapitalizem povsod, žalostno pa je, da ima tako nazadnjaško vlado tisti narod, ki mu je bilo pred 10 leti prepovedano proslaviti 5001etnico mučeniške smrti reformatorja Jana Husa, svetovno priznanega moža, ki je klical cerkev nazaj k Jezusu in proč od popačenih škrlatnikov, ki se izdajajo za Jezusove namestnike.
r Kakšni so jetiki? Ta ima jezik kakor šilo, vsakega z njim zbode; drugi kakor milo, z njim vse počedi in umije; oni ima jezik kakor med, vse z njim poeladi; drugi pa kakor mlin, vse ž njim premelje; ali kakor klin, vse z njim razdvaja. Oni ima jezik kakor list zlata, vse ž Tajim pozlati; drugi kakor tiger, vse ž njim zgrize. Ta ima jezik kakor žlahtna vrtnica, povsod ž njim le voftj modrosti razširja, drugi pa kakor dimnikarski rokav, vsakega ž njim očrni. — P* ti, ljubi sodrug, ali sodružica?
r ISO. rojstni dan je praznoval meseca novembra 1924 neki človek v Carigradu. ‘Je totfej najfrtarijši/ človek v Evropi. Ko so g« vprpšaji, kako
živel, je odgovoril: >Vedno sem bil na čistem zraku in tako reven, da se nisem mogel nikoli prenajesti, ali si kupiti alkoholne pijače, tobaka ali mesa. Pač pa sem bil šestkrat oženjen.-. Živel je torej prav po reeeptu kapitalistov, ki bi radi imeli same take proletarce, sami pa se ne marajo ravnati po njem.
Reakcija povsod
Delavstvu v Ljubljani in tud-i izven Ljubljane dobr« znani s. J. Telban, nameščenec OUZD, je nenadoma dobil ukaz, da je s 1. novembrom premeščen iz Ljubljane v Zg. Radgono. Delavci se temu niso malo začudili. Nič čudno pa ni, da je delavstvo občutilo to kot šikano, kot napad reakcije in je tega prepričanja še danes. Četudi bi med sedanjimi nastav-ljenci OUZD ne bilo nobenega, ki bi bi zmožen upravljati ekspozituro v Zg. Radgoni — o čemer dvomimo — potem bi se gotovo našel kateri med tistimi, ki so bili nedavno reducirani. Pa kdor hoče psa udariti, si zna poiskati palico. Reakcija prav tako!
Ko je delavstvo zvedelo, da mora s. Telban oditi, so se zbrali 5. novembra zastopniki delavskih organizacij in so šli h g. ravnatelju Kocmurju s prošnjo, da premestitev razveljavi. Zastopniki organizacij so poudarjali, da vodstvo OUZD kot socialnega zavoda lahko prizna, da je s. Telban v središču delavskih organizacij potreben in radi tega premestitev prekliče.
Sramotno je, kako je ravnal ravnatelj delavske zavarovalne ustanove g. Kocmur z zastopniki delavskih organizacij. Kakor po navadi so prišli delavci mirno in tiho in so pričakovali mirnega pogovora. Pa g. ravnatelju Kosmurju se le pozna, da se kot bivši tobačni delavec še ni naučil za svoje mesto primernih manir. Ali pa misli, da je že tako »visoko«, da lahko ravna z ljudmi, iz katerih je izšel, kakor se mu zljubi. Kakor hitro so delavci povedali svojo prošnjo, jih je arogantno nahrulil, vpil in se obnašal, kakor da pase živino na planin!. Ko so delavci opozorili g. ravn., da niso gluhi in da naj ravna ž njimi dostojno kot z ljudmi, izmed katerih je sam, so dobili odgovor, da ni treba politiziral, ravnatelj zavoda da je on in da Telban pojde pa konec. Niti sklicevanje nekega delavskega zastopnika na to, da ima s. Telban staro mater, ki rabi sina v svoji bližini na stara leta, ni nič pomagalo. Jasno je torej, da g. ravnatelj socialnega zavoda nima socialnega čuta. Dobro je povedal tisti član deputacije, ki je rekel, da mora tudi delavstvo tako odločno reči g. Kocmurju: »Nek kadar bo treba. Isti delavec je tudi povedal, da je za g. Kocmurja pri delavcih v Mariboru prosjačil g. čobal. In lokalni patriotizem je g. Kocmur tudi očital delavcem! On, tri je držal svoje dni na Ljubljano omejeno organizacijo in listič »Zarjo«! Da bo samega sebe po zobeh tolkel, nismo pričakovali. Potem je trda, da mora poslati v Zg. Radgono zmožnega uradnika — ali razen s. Telbana ni nobeden zmožen, ali si g. ravnatelj ni znal vzgojiti več-ko enega samega zmožnega človeka? To si je treba dobro zapomniti radi event. poznejšega zavijanja. Če je trdil, da je tudi član bolniške blagajne, mu to prav radi verjamemo, to je tudi njegova dolžnost, ki jo lahko izpolnjuje s 6250 Din mesečne plače.
Najbolj karakteristično p« j° Wfo to, da je g. Kocmur takoj pozvonil in poklical nekega nastavijenca, ko so delavci začeli govoriti. AH si kot bivši delavec ne upa več brez frakarake priče govoriti z delavci? — Tako torej, delavci, izgloda vaš nameščenec, ravnatelj delavskega socialnega zavoda, bivši socialist in »voditelje, žal je takih tipov več in radi njih tudi delavsko gibanje tako počasi napreduje. In delavci 6mo tega sami krivi, ker preveč zaupamo in premalo kontroliramo razne s-voditelje«, ki so majhni in ponižni, v besedah veliki revolucionarji, ko pa dosežejo svoje, pozabijo na svojo preteklost. To naj je razredni boj? Delavci, bodimo pazljivi in dosledni -in obračunajmo s takimi poedtaei!
Iz stranke.
s Zg. Šiška. Občni zbor krajevne •srganlzacije KDZ v Zg. šiški bo v nedeljo, 11. t m. ob 14. v gostilni pri SojarJu. Dnevni red običajen. Točna udeležba vseh članov dolžnost. — Odbor.
Tiskovnega sklada radi pomanjkanja prostora tudi danes ne moremo objaviti. Sodrugi naj torej objav ne reklamirajo — prihodnjič b« gotovo objavljen.
s Krajema org. SSJ Skale pri Velenju sklicuje redni občni zbor v nedeljo, dne 18. januarja 1925 ob 9. uri dopoldne. Dnevni red običajen. Udeležite se vsi! — Odbor.
COLOMBO CEYLON TEA Marque speclale.
Dopisi.
Koroška Bela. V zadnjem »Socialistu« točijo krokodilove solze radi na-Sega gorenjskega kandidata in snubijo našega župana pojoč mu glorije, da ga poznajo, kako je pošten itd. ter da naj premisli, če bo pri nas kandidiral. No, sodr. Noč si je že premislil in naj sedaj gg. okrog »Socialista« odgovorijo, ali ga še smatrajo za poštenega? Odgovorite, mačke!! Svetek, nič se ne boj, jaz imam sam strah, da propadeš. Ja, ja, v Tržič bomo tudi šli ia bomo tako nesramni, da bomo tam vso resnico povedali. — Odžagana veja.
Koroška Bela. K proračunu za 1. 1925 v obč. Kor. Bela Je vložilo nekaj hišnih posestnikov sledečo pritožbo aa velikega župana ljubljanske oblasti:
Prošnja davkoplačevalcev občine Koroška Bela na Gorenjskem.
St. b. 8. 1924. Društvo hišnih posestnikov iz okolice Gorenjsko.
Gospodu velikemu županu
v Ljubljani.
Spodaj podpisani naznanjamo, da 3e nam gode velike krivice radi direktnega davka, katerega nam naklada obč.. Koroška Bela brez vsakega premisleka, ali ga zamoremo plačati ali ne?
Prizadetim občanom je pa tudi znano, da marsikateri predmeti niso nič ali pa premalo obdavčeni, kateri bi se lahko obdavčili Znano je, da vzdržujemo veliko breme v občini radi najemnikov. Potem nam pa še občina naklada 300% direktni davek. Tako, da mi nikakor ne zmoremo pri najboljši volji plačati zahteve obč. Koroške Bele ali pa pustimo lastnino propasti.
Prosimo g. velikega župana, da to presodi, ali je to dovoljeno ali ne? Spodaj podpisani tudi vemo, da se danes nezakonito gospodari v občini Koroška Bela.
Koroška Bela, 28. novembra 1924.
Posestniki:
1. Matko Brunar št. 45—81.
2. Franc Žvab, Javornik 78.
3. Smolej, Koroška Bela 93 (občinski sluga).
4. Peternel Marija, Javornik 59.
5. Vilman Pavel, Javornik 68 (je •preklical podpis).
6. Anton Justin, Kor. Bela 106.
7. Marija Čop, Kor. Bela 7 (je preklicala).
8. Jožef Rozman, Kor. Bela 61.
9. Frančiška Sušnik, Javornik 88.
10. Pečnik, Javornik 83.
11. Natalija Kraup, Javornik .
12. Ivana Svetina, Javornik 97.
13. Marija Lukan, Kor. Bela 95.
14. Rozalija Žumer, Kor. Bela 104.
15. Josip Wenger, posest., Kor. Bela 97 (preklical).
16. Joža Zupan, Kor. Bela 105.
17. Smolej Anton, Kor. Bela 98.
18. Anton Odlr, Kor. Bela.
19. Peternel Franc, Javornik 69.
20. Robič Matevž, Javornik 66.
21. Malij Ivan, Javornik 49.
22. Lozar Jožef, Javornik 62 (preklical).
23. Anton Peterman, Javornik 99.
24. Franja Žnideršič, posest., Javornik 44.
25. Jaki Valentin, Javornik 73.
26. Ivan Mencinger, Javornik 93.
Veliki župan je proračun vrnil občinskemu odboru v ponovni pretres in je bila radi tega sklicana občinska seja, dne 30. decembra 1924, katere se pa gg. klerikalci niso udeležili, iz česar je bile že takoj sklepati, da imajo zvezo s to pritožbo.
Župan je radi tega sklical ponovno sejo po § 42. obč. reda za Kranjsko. Dočim so klerikalci, kakor mi in osta-
li	glasovali za proračun, so pričeli sedaj tako otroško opozicijo proti proračunu, da se iz vsega vidi, da le tega ne morejo pozabiti in se v to vživeti, da nimajo več vajeti v rokah v naši občini, ki so jih dvesto let imeli. Zato pa skušajo s svojo demagogijo graditi bodočnost in si zasigurati v bodočem obč. svetu večino, toda ne bo se vam posrečilo, g. Matevž in angel varuh Gabriel. Povejte ljudem resnico, da je proračun zašel zato tako visoko, ker so razna dela, katera se mora jo izvršiti, ki jih pa deset in desetletja pod klerikalno občinsko upravo niste izvršili. N. pr. šola ni bila 20 let pobeljena, itd., kar se je izvršilo v preteklem letu.
Pa čeprav so vsa dela predvidena
v	proračunu za 1. 1925, skoro neodložljiva in čeprav je g. župnik razvidel, kako je že proračun obremenjen, je vendar še preko tega vztrajal na tem, da pride v proračun tudi postavka 10.000 Din za popravilo cerkve. To politične občine pravzaprav nič ne briga, temveč se bo radi tega vršila konkurenčna obravnava.
Na zadnji seji, dne 4. januarja pa so gg. klerikalci šele v vsej luči pokazali svojo vnemo za blagor občanov. Predlagali so na pr., da se črta iz proračuna postavka 10.000 Din za regulacijo Save (k čemer je občina obvezna prispevati — doČim bo država prispevala 80% za reg. Save), ta postavka se ni črtala po zaslugi ostalih odbornikov. Nadalje, da se črta doklada županu 1000 Din za celo leto in 15.000 Din za šolsko mladino, da dobi zvezke in knjige. Ker se g. župnik zaveda, da bo za cerkev vsekakor dobil, kar je zahteval potom konkurenčne obravnave, so pa umaknili tudi postavko 10.000 Din, ki je bila predvidena za cerkev, da na ta način absolutno odstranijo postavko za šolsko mladino in županovo doklado. Vendar se jim ta njih demagogija radi kompaktnosti nasprotnega jim tabora ni posrečila.
Čeprav je bila razlika o končnih predlogih za znižanje proračuna na-pram klerikalnemu predlogu samo za 4000 Din, so vseeno ti laži zastopniki občanov' sejo pred končnim zaključkom zapustili z grožnjami in klici, da se bodo ponovno energično pritožili, iz česar je jasno, da so s priobčeno pritožbo v zvezi.
Da pa občani ne bodo v temi in zmoti radi občinskih davkov, ki so ' prava malenkost v primeri z državnimi davki, bomo to malo pojasnili. *
N. pr. zgražanje nad direktnim davkom je utemeljeno le radi tega, ker ni davčni vijak pravičen napram šibkim, a je vendar malenkost napram teži indirektnih davkov, ki jih nosimo v glavnem samo delavni sloji Kar se pa tiče dohodninskega davka, naj pa naši občani vedo, da so klerikalni tigri tisti, ki so krivi, da bo za 1. 1925 moral vsakdo, ki zasluži več kot 5000 dinarjev letno, plačati dohodninski davek. Zakaj niso gg. tigri, če jim je pri srcu bedni položaj delavstva, zvišali eksistenčnega minimuma (n. pr. na 20—30.000 Din) in šele one obdavčiti, ki zaslužijo več. To so demagogi!!
Za pravo jasnost radi direktnih davkov na hišno posest navajamo sledeči primer.
Na direktne davke so predpisane sledeče naklade:
30% izredni pribitek, 135% enotni državni pribitek, 18% prispevki za okrajno blagajno, 25% prispevek za trgovsko zbornico (to plačujejo samo trgovci = to se pravi, kupovalci pri trgovcih) 6% zdravstvene doklade in 20% cestne doklade. Na hišno najma-rino pa je predpisano: za 12% se obdavči vsa najemnina, k tem 12% predpisanega davka pa pride še 70% državni pribitek. Obe ti dve vsoti pa še seštejeta in pride na ta znesek
30% izredni državni pribitek, in se torej prvi znesek predpisanega najemninskega davka obremeni še s sledečimi dokladami: 18% prispevek za okrajno blagajno, kakor je bile v lanskem letu, 150% občinske doklade, 6% zdravstvene doklade in 20% cestne doklade.
Ker je pa zadnja seja sklenila, čeprav so klerikalci zbežali, da se nastavijo 100% obč. doklade na direktni davek, so torej s tem proti lanskemu letu za 50% znižane.
To naj preštudira g. Matko Brunar in spoznal bo, kako neutemeljeno je ogorčenje proti občinskim dokladam, pa čeprav bi znašale 300%, kajti občina je zadnja in seveda zadnjega grizejo psi, pravijo.
Ko bi se vsaj v toliki meri zanimali razni Brunarji in klerikalni pristaši za državno gospodarstvo v splošnem, Di v prihodnje kmalu pomedli z raznimi režimi, ki jih pa sami ustvarjate s svojimi kroglicami in svojo nezavednostjo, potem pa kričite tam, kjer ste najmanj opravičeni in očitate nezakonitost tam, kjer ste vselej lahko navzoči, prestrahopetni ste pa, da bi kaj takega zabrusili v obraz ljudem, ki so in še sede na državnem krmilu in ki res protiustavno in protizakonito gospodarijo, kakor so ravno to tudi klerikalni vodje zadnje čase na državnem krmilu delali! Toda preko tega, da sami že morda, ki ste podpisani obžalujete očitek, da se v naši občini nezakonito gospodari, boste o tem vendar morali nastopiti dokaz resnice, čeprav vas bodo in vas klerikalci podpirajo, ostali občinski odbor tega ne bo dopustil, da bi postopali proti njemu s pavšalnim sumničenjem. Če boste pa svojo trditev dokazali, potem ste možje na mestu, če se vam pa to ne posreči, potem boste vsekakor polagali račun.
Ker vemo, da ste možje na mestu (upamo namreč) imate sedaj besedo vi. —
Sicer se bomo k stvari še povrnili, za danes pa končamo in vabimo vse občane občine Kor. Bele na javni shod, ki bo v nedeljo, dne 11. januarja 1925 ob 3. uri popoldne v gostilni pri Žvabu na Javorniku, kjer se bo med drugim poročalo tudi o delu v občini Kor. Bela in obč. gospodarstvu. "
Sočasno opozarjamo, da se bo vršil volilni shod tudi 11. januarja, ampak dopoldne na Jesenicah, oz. na Savi v »Delavskem domu« ob 9. uri dopoldne.
Ako piješ JBUDDHA* čaj, vživaš že na zemlji raji
KAKAO VAN KASTER je najbolj priljubljeni
Črna. V Heleni so zaposlene ženske, ki vozijo po železnici hlode aa žago. Nekega dne sta vozili dve delavki pridno hlode na žago, pa pride paznik, g. Jan, ki je obe delavki ozmerjal in rekel, da se mu ljubi, da bi ju domov poslal G. Jan je zelo navajen na taka dejanja in ne štedi z zmerjanjem. Še drug takšen slučaj se je prigodil dvema delavkama na Jožefovem rovu pri zračni železnici, ki sta bili s tem zaposleni, da sta drva žagali s prav slabo žago. G. Jan je prišel in je obe delavki najprej ozmerjal in jima zapretil, da bo obe domov zapodil in da vsak fant več drv naža-ga kakor oni dve. Gospod Jan! Mi mislimo, da bi tudi vi ne mogli več drvr nažagati s slabo žago. Potem je nesla delavka žago h kovaču, da jo spili in kovač je rekel, da se čudi, kako sta mogli s takšno žago delati. Zato vas opozarjamo, g. Jan, da prenehate s svojim postopanjem, sicer bomo primorani zavzeti druge korake proti vam, saj gotovo veste, da živite
vi	od delavcev in ne mi od vas. Ne rečemo, ker vemo, da je nekaj takih delavcev, ki res ne marajo delati, takim dajte potreben pouk, poštene delavce pa pustite pri miru! — Eden, ki vse vidi.
m
triurnim Hrti!
Ljubljana, blizu PraSerubvege spomenika u vodo.
NajcenelSi nakup
nogavic, žepnih robcev, brt-salk. kkrta, belega In rujaveg« platna, sifona, kraval, raznUt gumbov, ilic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, po* trebičin za šivilje, krojače, Soilngen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje tri
umiti!
Vrhnika. Podružnica »Svobode« na Vrhniki je priredila »Silvestrov večer«, ki je dal 300 Din prispevkov za tiskovni sklad »Svobode«. Predsednik podružnice nam je v svojem govoru povedal, da namerava podružnica odkriti letos spominsko ploščo socialističnemu pisatelju in vrhniškemu rojaku, Ivanu Cankarju. Z veseljem smo pozdravili tudi vest, da je bila na Vrhniki ustanovljena zadruga »Cankarjev dom«. Kadar bo »Cankarjev dom. stal, bo imela v njem »Svoboda« prostore za knjižnico in dvorano z odrom. To je za nas življenske potrebe, ker smo izgubili edini prostor, katerega smo doslej imeli. Proletarci! Strnimo se v jekleno enoto, ki bo kljubovala vsem viharjem, napnimo vse svoje moči, da dosežemo čimprej naš smoter — zgradbo lastnega doma, ki se bo imenoval »Cankarjev dom«:. Ne mrtev kip, marveč delavski dom, v katerem se bo proletariat izobraževal v Cankarjevem duhu, to naj bo tisti spomenik, ki ga bo postavil proletariat svojemu Cankarju. Sodrugi, na delo!
OBleke
OB
NA
ROKE
O D MESTNI TRGI 6
•Dernatovic.
.ADRIA* prašek ia pecivo.In vanilin sladkor je najboljšil
Liboje. Čital sem dopis iz Liboj o
II.	skupini keramičnih delavcev. Ves vesel sem prečital načrt, katerega hočete izvesti — vsa. čast vam, če boste izpeljali iz blata voz skupine II. Tudi za tiskovni sklad ste zbrali, prav ja tako! Boljše je dati za tiskovni sklad, kakor piti čez mero. Pokazali boste nekdanjemu dopisniku »Napreja«, ki je nekatere izmed vas opravičeno, na krivično pokrtačil, da boste trezno in pametno pridobivali Sane, ker nekateri člani so nepremišljeno odstopali. Dokler krava molze, je ljudje ne zapustijo, ko pa ne daje več mleka, ji nerazsodni ljudje ne dajo več mrve. Pri nas so nekateri ljudje z organizacijo tako ravnali, kakor s kako kravo. Samo nekaj jih je še plačevalo prispevke, smrt ji je pretila in poginila bi bila, če bi skupina I. ne bila taka redno skrbela zanjo. Zapomnite 4 vsi, da smo imeli od organizacije ta*-risti že vsi stari člani, mlajši boste pa morda kmalu okusili, kaj napravi volk z ovcami, če 'ni pastirjev blizu. Edino dobra organizacija pomaga delavstvu. Radoveden sem, če boste prekosili skupino I. — MihČe, le pridno! Opusti ponočno delo, ker si moraš sam sveče In čaj kupovati. Delaj v prid sebi in drugim! Da ne bo kdo dopisnika po hišah in cestah iskal, se (»odpišem: Ivan Zupanc. • s Dijete in potniae plačuj« naša stranka takole: vožnjo in prenočišča kolikor res velja, dnevnice pa 50 Din. izguba na aaslu&u se računa sana
Zahtevajte le Žlkol
popolni/'
ZATO V V PO RABI NAJCEKEJŠI IN OBENEM NAJFINfcJSl
Pouk v vatenju breč-platno. Večletna garancija. Delavnica fw razpolago
tedaj, če je moral tisti član odbora, bi se je seje udeležil, plačati zaslužek za tisti dan dotičnemu, ki je opravljal ta dane njegovo delo. Če si pa kak Ciril Bolsm domišlja, da je bil s svojo navzočnostjo res prikrajšan, kar za 54 Din dnevno, se moti, če misli, da bomo take »izgube na zaslužku' vpoštevali. Celjsko organizacijo pa prosimo, da v tem smislu popravi obračun za november, sicer ga ne moremo objaviti.
s Pregled organizacij objavimo prihodnji teden.
Zavarovanci za 1. 1925. Po objavi v »Socialističnem koledarju za 1. 1925 na strani 59. 5. Andrej Hofer,
(87)	Ljubljana N. 1000 Din, 6. Josip Domajnko, (98) Sv. Lovrenc na Poh. Sl. N. 1250 Din, 7. Franc Maučnik, lesni delavec, (08) Sv. Lovrenc na
Poli. 250 Din, 8. Anton Maurič, (84) delovodja, Sv. Lovrenc na Poh. 500 Din, 9. Mihael Stopajnik, (05) Sv. Lovrenc na Poh. 500 Din, 10. Janko Mravlje, (83) brusiles, Vikrče 11, Medvode 250 Din, 11. Valentin Polak, (70) krojač, Sp. Pirneče, Medvode 250 Din, 12. Ivan Sešek, (87) mazač, Zg. Pirneče, Medvode 250 Din, 13. Jože Zajc, (96) delavec, Verje, Medvode 250 Din, 14. Ivan Tomšič, mazač, Vikerce, Medvode 250 Din, 15. Janko Cvajnar, (90) čistilec, Sp. Senica Medvode N. 1000 Din, 16. Leopold Zajc, (87) brusilec, Verje, Medvode 250 Din, 17. Jakob Krmelj, (86) tesar, Sp. Pirneče, Medvode 250 Din,
18.	Ivan Čarman, (94) delavec, Sp. Pirniče, Medvode, Lg. 500 Din, 19. Avgust Čarman, (94) mizar, Sp. Pirniče, Medvode Din 250, 20. Franc Ri-
bič, (93) delavec, Smelednik, Medvode 250 Din, 21. Valentin Ribič, (63) mojster, Zg. Pirnice, . Medvode 250 Din, 22. Rudolf Černe, (88) delavec, Medvode 250 Din, 23. Ivaen Bečar, (84) Verje, Medvode 250 Din, 24. Valentin Polak, (93) delavec, Zg. Pirniče, Medvode 250 Din, 25. Filip Mlinar,
(88)	rudar, Javorje 78, p. črna, Sl., Lg. 750 Din, 26. Filip Modrej, (91) rudar, Črna, Lg. 500 Din, 27. Ivan Sekavčnik (82) rudar, Črna, Sl. N. 1250 Din, 28. Franc Jezernik, (79) žagar, Črna 250 Din, 29. Franc Šalsman, (95) žagar, Črna, Lg 500 Din, 30. Jakob Terglav, (84) žagar, Podpeca, Črna, Lg. 500 Din, 31. Alojz Rotar, (85) rudar, Črna, Sl., N. 1250 Din, 32. Anton Ravšer, (1900) rudar, (77) rudar, Črna, N. 1000 Din, 34. Jožef Ipavic, (91) rudar, Črna, N. 1000
Din. 35. Jožef Naveršnik (1900), mizar, Črna, 250 Din. 36. Andrej Hov-nik (76)* rudar, črna, 500 Dni. 37. Anton Planinšek (66), žagar, Črna,,, 500 Din. 38. Urša Pajnikova (93), rudarka, Črna, 250 Dih. 39. Blaž Plesnik, (103) rudar, Črna, 250 Din. 40. Franc Žagar, (51), drvar, črna, 250-Din. 41. Ožbald Mlinar, (97), rudar, Črna, 250 Din. 42. Anton Keber, (63), rudar, Črna Lj. 500 Din. 43. Franc Skrše, (03), rudar, Črna, 250 Din. 44. Franc Naveršnik, (904), mizar, črna. 250 Din.
Lastnik: >Sloga «, r. z. z o. j). Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in K D Z.) Tisk tiskarne »Merkur* v Ljubljani. 10. 1. — 2500.
Samo na 1 besedo!
in sicer na varstveno znamko „Elsa“ moramo pariti, če nam je za najbol|še MILO LEPOTE IN ZDRAVJA. To se edino le FELLERJEVA MILA V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO „ELSA“, s katerimi umivati se je pravi užitek! Nežna, dobra, čista, zelo peneča, diskretnega vonja v 5 različnih vrstah!
ELSA LILIJINO-MLEČNO MILO prvovrstno cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno.
ELSA-OLICERINOVO MILO, vpliva izrečno na roke, ki trpe radi dela in mraza.
ELSA BORAKSOVO milo je najpriljubljenejše sredstvo za odstranjenje fatalnih peg, priščev itd. ELSA-KATRANOVO MILO za lase in glavo. Končno ELSA-MILO ZA BRITJE, posebno fine vrste.
ZA POIZKUS 5 kosov Elsa mUa v obUki steklenic, z zavojnino in. poštnino 52 dinarjev, toda le tedaj, če se pošlje denar vnaprej. Po povzetju 10 dinarjev več, torej 62 dinarjev. Naročila nasloviti na:
EUOEN V. FELLER, lekamar
V	Stublcl Donjl, Elsatrg 232, Hrvatska.
Ja sveža slanina brez kole in salo 5 kg za Din 1S6'
. 5 kg. suhega svinjskega mesa po želji . .	„	ISO—
' razpošilja v juti pakovano poštnine prosto po povzetju
K>S1P DUCHAČ, Pakrac, Slavonija.
Ribje olje
medicinsko, norveško sveže v zalogi
Drogerija ANTON KANC,
sinova Ljubljana, Zidovska ulica 1.
Razpošilja tudi po poštnem povzetju.
Steklenica po 9 in, 12 Din.
NA$I IZDELKI:
Dvojno sl adna rfena	ŽIKA
v rdalih zavitkih, Dvoinojladna jtčmenova
v modrih zavitkih, Helena jetmeaova	ŽIKA
v zelenih zavitkih
e ostanejo vedno darila iz jlata !n sre-
Trajne vrednosti
bra, ker obdrže še po proteku mnogih let svojo prvotno vrednost. Ure, verižice, prstani, zapestnice kakor tudi vsakovrstna zlatnina in srebrnina, cakil in predmeti za dnevno uporabo, v nnjlepši in najboljši kakovosti dobi se 'dobro in poceni prt tvrd ki Suttr.er —
Zahievajie divno ilustrirani čentk, za katerega je treba poslati samo 2 dinarja na:
Odpošiljalnico ur H. Suttner
Ljubljana štev. 990 (Slovenija.)
Za u dob nosi odjcmalcev se morejo za nadopofahev paketa primotati tudi dobra In fina E!s*-rolla lepote In drugi koem?’-tlčni preparati lekarnarja FeHerja.
iro-j
Srečno in veselo Novo leto
želi osem prija eljem „ LJUDSKI DOM" u Mariboru, Ruška cesta.
gS3ga6S^3ag38ga^«gSaS8gSmS8SgS%S3g3iSŠSgS^
Blago za damske
pUI4*, koatome, krila ter bajno lepo svileno pod* loflo po neverjetno nUblh cenah kupite pri tvrdki
Drago 8chwab, {.jub^aneL
Perilo
klobuke
čepice
Čevlje
gamaSe dežne plaSče, dežnike i. t. d-kupite najceneje prf:
Jakob Lah, Maribor
Glavni trg 2.
NI Vam več potrebno
godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobite m vrste blaga za oblak« in perilo pri tvrdki
I. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR,
ALEKSANDROVA CESTA 13 po selo znižani ceni up pr. »akno po 60"—. 70*—, 90'—, 100'— Din itd., platno po Din. 11*—, 14’—> 16*—, 20’— itd., Ugotovljene srajce Dia. 44*—> 50’—, 56’— ttd, spodnje hlače po Din' 52*—, 34*—, 40”— ML, Izgotovljene obleke, in drugo za vsako ceno. Žaka&arfl dobijo blago tudi na obroke.
fftuMmisiasMiitnmMHnnt«
• *
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega Usta, najbrže tudi vašega denarja ne marajo.
Ustrezfte Jim!
tel priznane
kapsule „LARUCIN“
wl?iiv4)o na^^urtve.}&c gaojfto (tripap) tn bofeuil melufL.' dalija 20 Dtn v	Jtkamak. Di»*?kkvo: APOTEKA
BUIM, SUBOTICA.
Delavci I
’ . 1 ' « Kdor inseriia v drugih Ustih, v .Napreju* pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je kakino
Inseratno politiko
delajojjtrgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje f
NajboljSl Šivalni stroj
|e edino le SfilM OrletateVin
Adler aa rodbinsko Ln obrtno rabo v vseh opremah
Josip Peteline, IJubUana ajrJMKB
tanka «fM* a km.