Posamezna številka Din 1.
Št. 241.
V Ljubljani) v petek 24. oktobra 1924.
Poštnina v gotovim.
Leto I«
ar
NARODNI
>
mm
a-
!
----------------------------------------- ?	Neodvisen	političen list.
Izhaja vsak dan popoldne.	j	____________ *	________________
t	Mesečna	naročnina:	j	,	,
j V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. |	Ul-edffllStv« in upravništvo: Uolfova ulica
Q-
a
t
Telefon 213.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. * f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f } Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I □      ..............................................
Narodova volja.
»Slovenski Narod« si je privoščil včeraj pod tem naslovom članek, v katerem trdi, da narodove volje sploh ni, ker da je postalo robstvo narodu že druga natura in da pozna zato narod samo materialistične cilje. Ti da so za mase, ki so »Sloven. Narodu« seveda identične z narodom, tako nežne, da bi zaradi njih »razrušili lastno domovino in izdali rodno mater«.
Je skrajno žalosten znak dekadence našega javnega mnenja, da si upa »Slovenski Narod« nazirati tako reakcionarno, pa tudi tako glupo mnenje. Dvakrat žalostno pa je, da si upa napisati take nazadnjaške trditve list, ki se predstavlja javnosti kot napredno glasilo in ki živi še danes samo od dela onih, ki so se resnično borili za naprednost in za zmago volje naroda.
Zakaj volja naroda obstoja in ponos vsakega pravega Jugoslovana je, da je volja naroda uveljavljena tudi v naši ustavi, da ni predstavitelj države kralj samo po Božji milosti, temveč tudi po volji naroda.
Mnenje ulice seveda nima nobene rveze z voljo naroda in zato ne moremo označiti »Narodove« argumentacije drugače kot demagoško špekulacijo na speče možgane njegovih bralcev. Narodno voljo reprezentira edinole skupščina, kot fcbor vseh od naroda izvoljenih' poslancev. Govoriti pa o skupščini, da vlada v njej robski duh, da izdaja za lečo sklede rodno mater in da hoče razrušiti lastno domovino, je v resnici višek drznosti.
Jasno je, da ne presojajo volilci političnega položaja vedno pravilno, ker so premalo poučeni 6 političnem življenju in ker je njihova naobrazba premajhna. Zato je vedno mogoče, da premotijo trenutno narod demagogi s sijajnimi obljubami in da si oni pridobe mandate kljub očitni napačnosti njihovih gesel. Toda isto pot do naroda, kakor demagog ima tudi inteligent in če sl more demagog prisvojiti zaupanje naroda z neresnicami, se mora isto posrečiti inteligentu z resnicami. Napačno pa je seveda misliti, da mora resnica prodreti sama in še bolj napačno je misliti, da zadostuje, če se volilca pozna le pred volitvami. Še najbolj napačno pa je omalovaževati gmotne interese volilca in čisto v redu, če že propade stranka, ki živi le od nacionalnih fraz in ki ne pozna nacionalnega dela za ljudstvo.
Narod ima pravico in dolžnost, da zahteva od političnih strank tudi gmotnih koristi, ker samo gospodarsko do-, faro stoječ narod je v stanu, da se kulturno razvija. Vojna pa je dokazala tudi to, .da se za svojo državo bori le tisti narod, kateremu je država jamstvo Za njegov gmotni dobrobit.
Srednjeveški in suženjski nazor je, da mora narod samo za domovino delati, ne pa imeti od svojega dela tudi koristi. In ta nazor zagovarja »Slovenski Narod«, ko se zgraža, da danes narod zahteva tudi svoje gospodarske koristi.
članek »Slovenskega Naroda« naravnost klasično dokazuje, zakaj da je napredna politika med Slovenci izgubila na zaupanju: Ker so vodili nadredno Politiko in jo še danes vodijo ljudje, ki so vedno narodovo voljo prezirali in ki- so hoteli vedno le komandirati. Takim ljudem je seveda narodova volja neprijetna, ti ljudje bi seveda najraje utajili obstoj narodove volje in dekretirali pravico končne odločitve v vseh vprašanjih le ozkemu krogu ljudi, v katerem pa bi seveda morala merodajna vloga pripadati njim.
Toda ti absolutistični časi so že davno splavali po Ljubljanici in danes je po vsem svetu zmagalo načelo demokracije, ki je postavilo voljo naroda kot najvišji zakon.
In naprednjaki, ker kljub mladinskemu tisku obstojajo v Sloveniji §e naprednjaki, pravijo, da je prav tako in potrudili se bodo, da bo narodova volja vedno bolj veljala in vedno močnejši zakon. Zakaj narodova volja je najsilnejše netivo za napredek naroda in za gojitev domovinske ljubezni.
Kralj proti volitvami.
Beograd, 23. oktobra. Povodom včerajšnje avdijence Davidoviče v dvoru, na kateri je bil Davidoviču radi parlamentarnega reda ponuden mandat za sestavo koncentr. vlade, smatrajo politični krogi, da bo Davidovič ta mandat vrnil brez uspeha ter da bo nato dobil Pašič volilni mandat. Vladni krogi pa so prepričani, da bo Davidovič dobil mandat za sestavo neke kratkodobne po-
slovne vlade, ki bo odobrila invalidski zakon. Po avdijenci pa so polit, krogi ugotovili, da se sedaj dela na neki novi kombinaciji Davidovičeve vlade in da se na ta način hoče doseči možnost izhoda iz krize. Kajti kralj nikakor ni za volitve pred odobritvijo invalidskega zakona. Ker so seje narodne skupščine odložene, se z razčiščenjem situacije ne bo hitelo.
Davidovi«eva vlada na vidiku.
Beograd, 23. oktobra. Danes dopoldne se je nekaj dogodilo, kar bi utegnilo pomakniti rešitev krize proti koncu. Ljuba Davidovič je bil na dvoru in se tej avdijenci pripisuje velik pomen. Avdijenca je bila v zvezi z Da-vidovičevim mandatom. Misli se, da bi Davidovič v slučaju povoljnega položaja sprejel mandat za koncentracijsko vlado, v nasprotnem slučaju pa bi izjavil kralju, da je pripravljen sprejeti samo mandat za poslovno vlado, v katero bi šli tudi radičevci. Če bi hoteli
tudi radikali svetovati v vladi, bi morali najpoprej izpolniti dane jim pogoje in še-le potem bi se radikalom dali štirje izpraznjeni ministrski resori.
Beograd, 23. oktobra. Pred 5. uro je kralj pozval k sebi Davidovi-ča v avdijenco, ki je trajala do 6. ur« 20 minut. Po avdijenci je Davidovič izjavil novinarjem, da je bil pri kralju in se z njim razgovarjal o možnosti neke nove kombinacije. Kralj mu je pojasnil, da se bo še enkrat posvetoval, katera kombinacija je izvršljiva.
KRALJEVO POOBLASTILO DAVIDOVIČU ZA SESTAVO VLADE.
Beograd, 23. oktobra. Sinoči je Davidovič pozval v predsedništvo vlade tudi radičevce na konferenco. Na tej konferenci je Davidovič poročal o situaciji, da mu je kralj ponudil mandat odnosno ga pooblastil za sondiranje terena za koncentracijsko ali poslovno vlado in da se mora posvetovati s svo-
jimi prijatelji. Koncentracija predvideva, radikale, poslovna vlada, pa radičevce z že znanimi pogoji. Minister Kumamr-di, ki je prvi šel s te konference, je te vesti potrdil vašemu dbpisniku. Isto so izjavili vašemu dopisniku tudi ostali ministri. Davidovič je po končani konferenci odšel domov.
Pogajanja s HSŠSS v teku.
Beograd, 23. oktobra. Ob 11. url dopoldne je bil Davidovič v avdijenci pri kralju. Avdijenca je trajala do 12. ure 10 minut. Po končani avdijenci je Davidovič izjavil novinarjem samo, da so v avdijenci obširno razpravljali o politični situaciji. Na vprašanje, ali se dela za koncentracijsko vlado, ni hotel Davidovič podati novinarjem nobene izjave. Nato je Davidovič odšel v predsedništvo vlade in poročal šefom bloka o razgovoru s kraljem. Vladni
PONOVNA POGAJANJA Z RADIKALI.
Beograd, 23. oktobra. Za časa avdijence N. Petroviča je Davidovič pozval na konferenco šefov bloka tudi radikala Mišo Trifunoviča, ki je znan kot prijatelj Ljube Jovanoviča in pristaš koncentracijske vlade. Trifunovič Davidoviča ni našel, ker je ta pravkar odšel h kralju in se je nato podal Trifunovič k Pašiču. Ta Davidovičev poziv je izzval najživahnejše komentarje in smatrajo, da je bil ‘Trifunovič pozvan zato, da se še enkrat poskusi napraviti neka kombinacija z radikali.
RADIKALI ZA VOLILNO VLADO P. P.
Beograd, 23. oktobra. Včeraj je bila v radikalnem klubu zelo živa diskusija. Radikali so vsi soglasno za volilno vlado P. P- Po naredbi Pršiča je bila seja prekinjena, ker ni bilo nobene prave teze za daljno diskusijo.
Beograd, 23. oktobra. Včeraj so se vršile na domu PaŠiča ves dan konference. Zvečer so bili pri Pašiču Jovanovič, Pribičevič, Trifkovič, Trifunovič in drugi. Na sestanku so pripravljali .teren za volilno vlado. Radikali so prepričani, da mora priti do volilne vlade in sicer najdalje do sobote.
Danes se med drugim vodi *v Beogradu tudi boj za zniago narodove volje. Ne čudimo se. da je ravno sedaj napisal »Slovenski Narod« svoj reakcionaren napad proti narodovi volji, ker vsi vemo. da je »Slovenski Narod« že leto dni v službi onih, ki se narodove volje boje!
Ampak stališče teh ljudi ni stališče naprednjakov in zato zavračamo članek »Slovenskega Naroda« in konsta-tiramo vnovič, da nima reakcionarni »Slovenski Narod« nobene skupnosti z naprednjaki ter da je geslo in zahteva naprednjakov slejkoprej, da mora biti volja naroda v Jugoslaviji najvišji zakon! In v tem znalcu so mora rešiti tudi sedanja kriza!
krogi trdijo, da se dela za sestavo vlade bloka s HRSS. Vse kaže, da bo prišlo do sporazuma med blokom in HRSS, kakor zatrjujejo vladni krogi, in da bo Davidovič dobil mandat za poslovno vlado. Politični krogi dvomijo nad uspehom te kombinacije. Seveda bi se morala o tem izjaviti še Maček in Predavee, ki prideta jutri v Beograd. Mogoče pa je, da se bodo že danes sporazumeli s HRSS glede vstopa v vlado telefonskim potom.
PRED SKORAJŠNJO ODLOČITVIJO.
Kralj se odloča za Davidoviča.
Beograd, 23. oktobra. V kakem stanu se nahaja položaj, se ne ve pozitivno. Kakor doznava vaš dopisnik, je kralj sinoči izjavil Davidoviču, da še presoja politično situacijo. Na prvem mestu se morajo odnošaji med blokom in HRSS še bolj zožiti v smislu vstopa HRSS v vlado in na ta način rešiti krizo. V tem pogledu bo Davidovič podvzel svojo akcijo. Blok misli, da je kralj sklenil reaktivirati vlado Davidoviča in da je položaj zanj ugoden.
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SE ŠE NE POKLONI KRALJU.
Beograd, 23. oktobra. Narodna skupščina, kakor izgleda, se ne bo predstavila kralju. Dr. Maček je nujno odpotoval v Zagreb. Vendar pa kljub temu ni izključeno, da se bo skupščina kralju poklonila tudi brez Mačeka.
Beograd, 23. oktobra. Predsedništvo narodne skupščine se še ni poklonilo kralju, ker to ni tako nujna stvar. Kralj je ilziavil Jovanoviču, da bo še pravočasno določil dan.
v SKUPŠČINI MIR.
Beograd, 23. oktobra. V narodni skupščini je bil danes mir. V klubih so se vršile diskusije. Radikali upajo na volilno, blok pa na poslovno vlado. O fuziji radikalov in samost, demokratov še ni nobenega govora.
 TiTcua invalidov'----------------------
Beograd, 23. oktobra. Invalidi so nadaljevali svojo^ akcijo pri kralju in vladi glede današnjega invalidskega zakona. Invalidi se sklicujejo na svoj mizerni položaj, češ da je že zadnji čas, da se vsaj deloma ustreže njihovi želji.
■*> -v	•».1
N. PETROVIČ PRI KRALJU.
Beograd, 23. oktobra. Po Ce-moviču je bil sinoči v avdijenci N. Petrovič, ki je poročal kralju o puču vobče. s katerimi vestmi je ponoxpo alarmirana naša javnost
Albanska vlada pred padcem.
Rim, 23. oktobra. Po poročilih italijanskih listov se je v Albaniji zopet pričelo revolucijonarno gibanje proti vladi Fan Nollija. Na čelu gibanja je mlada inteligenca, ki je preje podpirala Fan Nollija v boju proti Ahmed Zogi. Voditelji gibanja so nezadovoljni s Fan Nollijem, ker se preveč zanima za zunanjo politiko, mesto da bi posvetil svojo pozornost predvsem notranji po-
litiki. Ker še ni pričel Fan Nolli z izvajanjem agrarne reforme in z reformiranjem davčnega sistema v smislu ob-dačenja najbogatejših, so revolucijo-narji že pričeli z organizacijo čet. Pričakuje se, da bodo revolucionarne čete v najkrajšem času stopile v akoi-jo. Položaj vlade Fan Nollija je zelc ogrožen.
Italijansko orožje za Albanijo.
B e o g i a d, 23. oktobra. Po vesteh, ki prihajajo preko Prizrena iz Albanije, je bilo pred tremi dnevi pripeljanih iz Skadra 450 italijanskih brzostrelnih pušk. V kratkem ima priti nova pošiljka orožja. Vse te puške in vse to orožje bo razdeljeno med prebivalstvo ob jugoslovenski meji. Pred kratkim je bilo poslanih v Krumo 1000, v Malezijo pa 2000 pušk, vsaka z 200 na-
ZA SLOVENSKO AKADEMIJO ZNA-NOSTI IN UMETNOSTI.
Beograd, 23. oktobra. Deputacija slovenskih znanstvenikov in umetnikov je pri prosvetnem ministrstvu vložila predstavko, da se v Ljubljani osnuje nova Akademija znanosti in umetnosti. Obstoji tendenca, da se bo nato zahtevo oziralo. Ne bo pa mogoče zahteve takoj uresničiti.
MILETIČEVA INTERPELACiITrADI PUČA.
Beograd, 23. oktobra. Povodom vesti o puču, je sinoči' Krsta Miletič (radikal) interpeliral predsednika skupščine, da naj mu razloži, Zakaj se mu hoče zabraniti svobodno kretanje. Miletič prosi, naj mu predsednik pred skupščino obrazloži ta misterij ter naj mu odgovori na naslednja vprašanja: 1. Zakaj ste postavili omenjeno noč (21.-22. t. m.) žandarma pred moje stanovanje, in zakaj je bila beogr. policija v pripravljenosti. 2. Odkod izvira puč, o katerem piše vladni tisk dan za dnem in s tem še bolj razburja narod.
SEJE KLUBOV.
Beograd, 23. oktobra. Sinoči so se vršile v vseh klubih konference. Na konferenci samostalnih demokratov je bil izvoljen za predsednika Pribičevič, za podpredsednika Edo Lukinič. Seje klubov vladnega bloka so bile prekinjene, ker je Davidovič pozval šefe grup v predsedništvo vlade.
PAŠIČ OZDRAVEL.
Beograd, 23. oktobra. Zjutraj sta bila pri Pašiču Srskič in Krsta Miletič. Poslanca sta poročala novinarjem, da se Pašič počuti dobro in da se ne bo držal nasvetov zdravnikov, da bi šel v kako kopališče, marveč se bo lepega dne pojavil v Beogradu. Domovina je v nevarnosti, pravi g. Pašič, in hoče se aktivno udejstvovati pri re-šenju krize.
IZPUŠČENI OSUMLJENCI ŠPIJO-NAŽNE AFERE.
Beograd, 23. oktobra. Včeraj je beograjsko sodišče izpustilo na svobodo vse one, ki so bili zapleteni v znano špijonažno afero Danice Androličeve, Osumljenci so bili zaprti poldrugo leto, psa so bili šele včeraj izpuščeni na svobodo radi pomanjkanja dokazov.
ŠPANIJA POŠILJA NOVE ČETE V MAROKO.
Pariz, 23. oktobra. Poročila Iz Maroka so zelo. pesimistična. Vsak dan odhajajo nove čete v Maroko. Včeraj je odšlo iz Barcelone 5000 mož. Razpoloženje v Maroko odhajajoče vojske je zelo slabo. Položaj španskih Čet se še ni zboljšal. Resna nevarnost obstoji, da izbruhnejo v Španiji nemiri, če ne bo v najkrajšem času dosežen uspeh španskih čet v Maroku.
RADIČEVSKI POSLANCI SO SE VRNILI DOMOV.
Beograd, 23. oktobra. Sinoči so poslanci HRSS odpotovali iz Beograda. V Beogradu so ostali samo oni, kadrih bivališča so preveč oddaljena.
boji. Javno se govori po Albaniji, d« bodo vsa albanska sela oborožena proti Srbiji, ker se zavzema Srbija za Ahmed Zogo in ker zbira v ta ntf-men komite. Obtožba, ki jo je vložil pri Zvezi narodov Bajram Cur proti naši državi ni nič drugega ko priprava na italijanski protektorat nad Albanijo.
PODPREDSEDNIK STOLA SEDMO-RICE NAJ BO SLOVENEC I
Beograd, 23. oktobra. Zastopnik! odvetniške zbornice iz Ljubljane sč vložili na pravnega min. Hrasnico spomenico, v kateri zahtevajo, da je podpredsednik Stola sedmorice v Zagrebu v oddelku za Slovenijo in Dalmacijo
—	sodnik Slovenec. Zahteva temelji ni podpisanem sporazumu, ki so ga pretji leti sklenili zastopniki' posameznih političnih grup, da naj bo podpredsednik stola sedmorice izmenoma Slovenec lil Dalmatinec.
AKCIJA INVALIDOV.
Beograd, 23. oktobra. Akcija invalidov je zopet oživela. Invalidi prete, ako sc ne odobri njihov zakon. Udru-ženje je sklicalo okrožno zborovanje: Na tem sestanku bodo invalidi začrtali svoje nadalnje stališče napram vladi. Včeraj so bili invalidi pri min. dvora iti ga opozorili, naj se na dvoru ne pozabi nanje.
Borzna poroilla.
Ljubljanska borza, dne 23. oktobra.
Vrednote.
Drž. papir]!: a) Obveznice: 7 % Investicijsko posojilo iz leta 1921, blago 61. b) Srečke: Tobačne srečke iz leta 1888 denar 70, blago 74, 2 in pol % drž. renta za vojno škodo denar 110, blago 113. Delnice, a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d, denar 209, Ljubljanska kreditna banka denar 220, blago 230, Merkantilna banka denar 122, blago 127, Prva hrvatska štedio-nica denar 920, blago 918, Slavenska banka blago 93. b) Podjetja: Strojne tovarne in livarne denar 130, blago 148, Trboveljska premogokopna družba blago 450, Združene papirnice blago 120. Založnice Itd: 4 in pol % zast. 1. kr. dež. banke blago 17. 4 ta pol % kom. zad. dež. banke blago 96.
Produkti.
škorete, 13 mm. polna mera, paral. 600 kosov od 30 cm šlr., 600 kosov od 32 cm šlr., 600 kosov od 33 cm Sir.. 600 kosov od 36 cm šir., frko meja denar 800, javor, rezan les od 20—100 mm, od 18 cm napr. šlr. in 2.5 m napr. dolž. frko meja blago 1500, orehovi krlji od 2 m napr., od 30 cm napr. prem. prsne mere, frko naklad, post. za 100 kg denar 100, brusni les po lesnih uzart. ljublj. borze, frko naklad, post., kol. 4 vag. denar 220, blago 230, zaključ., 220. škorete
13	mm od 16 cm šir. napr., 2 % 15 cm paral., frko meja blago 720, pšenica,domača frko Lj. denar 380, pšenica bačka, par. Lj. blago 435, koruza bačka, par. Lj. blago, 335, oves bački, par. Lj. blago 320, fižol ribni-čan, očiščen b/n frko Postojna, trans, blago 610; fižol ribničan .orig., frko Lj. denar 460, fižol prepeličar očiščen, b/n, frko Postojna, trans. Mtago 475, fižol prepeličar orig., b/n frko Lj. denar 460, fižol tnando-lon, orig., frko Lj.'denar 350, fižol rjavi, ori«., frno Lj. denar 350, laneno seme po vzorcu, frko Lj., dobava 15 nov., kol. 2 vaj!, denar 680, blago 700, zaključ. 700, pšenična moka bač. »0* bas. frko Lj. blago 615, pšenična moka »0« domača, bas., frko Lj. blago 605.
Beograd, 23. oktobra. Dunaj 982— 988.50, Italija 306—307,80, London 316—317, New-York 69.75—70.50, Pariz 365—310, Praga 208.50—209, Curlh 13.48—13.50.
C u r i h, 23. oktobra. Beograd 7.40-, 7.45, Dunaj 22.5875—22.65, London 23.4050— 23.42, New-York 519.75—520.25, Paria 27.1750—27.25, Praga 15.45—15.55.
Trst, 23. oktobra. Beograd 33.10 33.20, Pariz 120.25-120.75, London 10 103.70, New-York 22.95—23.05, Praga —68.70, Curih 442-444, Dunai 0.0323-4,
0.0326.
SociJalna politika.
Rudarji, odpuščeni od Trboveljske
!>remogokopne družbe, radi stavke v anskem letu, so našli pot na Francosko, odkoder so pisali svojim tovarišem domov, da se jim dobro godi. Ko je letošnje poletje razglaševala Trboveljska prem. družba, da bo reducirala svoj obrat na tretjino in ko je odpuščala na stotine rudarjev iz svojih rudnikov, so mogli od odpuščenih iti na Francosko le oni, ki so imeli dovolj denarja za potne stroške. Največ jih je pa bilo, ki pri zaslužku, katerega so bili dobivali od Trbov. prem. družbe, niso mogli imeti dosti denarja, da bi se preselili na Francosko. Po svojem zastopniku so naprosili Societe Nationale d’ Immigration Agricole et industrielle v Parizu, da bi spravljala najbednejše med rudarji, ki sami ne zmorejo potnih stroškov, z brezplačnimi transporti na Francosko. Imenovana družba je tej prošnji ugodila ter je omogočila, da so mogli zlasti najubožnejši rudarji oditi na Francosko, da se rešijo brezposelnosti in bede.
Minister za soc. politiko je tal k temu privoljenje ter je bila na anketi o izseljeniškem vprašanju v Zagrebu ‘sorejeta resolucija, da je treba odstraniti v državi izvore brezposelnosti, da pa je treba pri današnjih razmerah podpirati brezposelne in bedne delavce, da pridejo v inozemstvu do kruha. Odobrilo se je pri tej anketi tudi predloge zastopnika slovenskih rudarjev, da naj podpira ministrstvo za socijalno politiko izseljevanje brezposelnih in bednih delavcev s tem, da naroči borzam dela, da posredujejo službe tudi na Francoskem potom Societč Nationale d’Immigration Agricole et industrielle v Parizu, da se da rudarjem, katerim posreduje službe na Francoskem njihova organizacija »Obča Zveza jugoslovanskih rudarjev« iste ugodnosti, kakor jih imajo drugi delavci potom borze dela.
Trbov. prem. družba, ki je še pred kratkim naglašala, da hoče reducirati svoj obrat na tretjino, pa poroča sedaj po svojih zastopnikih ministrstvu za socijalno politiko, da bodo morali rudniki v Jugoslaviji svoje obrate ukiniti, če se preseljevanje na Francosko ne ustavi. Trbov. prem. družba pa do-sedaj še ni sprejela v svojo službo niti
onih par rudarjev, ki jih je odpustila že ob lanrki stavki in ki se še niso mogli odločiti za to, da bi zapustili svojo domovino. Delavstvu ni zvišala niti za las mizernih plač ter jih plačuje še vedno z dnevnimi 17—25 Din. S takim v nebo vpijočim trganjem delavskega zaslužka si je napravila že tako ogromne dobičke, da bi iz teh dobičkov lahko zvišala plače delavcem, da bi mogli primerno živeti. Ce bi bila to storila, bi njenim zastopnikom ne bilo treba intervenirati pri vladi in intrigirati, da se ustavi preseljevanje rudarjev na Francosko, ker bi rudarji potem sami radi ostali v domovini. Pri drugih rudnikih — zlasti bosanskih in hrvatskih
—	tudi ni nič boljše. Tudi ti rudniki so odpustili mnogo delavstva, ki bega danes brezposelno za službami.
Če so te očite razmere našim uradom znane ali ne, dejstvo je, da kaže ravnanje nekaterih uradnikov v zadnjem času, da hočejo zapostavljati živ-ljenske interese množic naših najbed-nejših rojakov, dobičkarskim interesom posameznih, največ tujih kapitalistov. Pri nekaterih uradih delavci že ne dobijo več potnih listov v Francijo, drugod slišijo izjave uradnikov, da se morajo ravno transporti ukiniti, da se zapre tako najubožnejšim rudarjem, ki nimajo toliko imetja, da bi prišli s svojimi stroški na Francosko, pot na Francosko, da morajo ostati sužnji pri mi-zemih plačah Trboveljske premogo-kopne družbe.
Ministrstvo za socijalno politiko si dovoljujemo opozoriti ra stotine brezposelnih rudarjev, na mizerne plače rudarjev pri Trboveljski premogokopni družbi in vsih drugih rudnikih in na to, da je veljalo doslej vsakokrat, kadar se je prosilo vlado za zaščito rudarjev pred njihovimi delodajalci, načelo, da imata delodajalec in delojemalec svobodno pogodbo, da lahko delodajalec delojemalca odpusti in ga plačuje, kakor ga hoče. Isto načelo mora veljati sedaj tudi v korist rudarjem. Če si hočejo poiskati boljšega kruha v inozemstvu, se jih pri tem ne sme ovirati. To pa, da se skuša preprečiti brezposelnim in najubožnejšim rudarjem potovanje v Francijo potom brezplačnih transportov, pomeni pa že višek drznosti in nekulture.
Po konstituiranju novega občinskega zastopstva.
Sinoči se je vršila težko pričakovana prva seja novega občinskega zastopstva, na kateri so bili izvoljeni župan, podžupan in štirje svetovalci. Izvolitev se je izvršila po predhodnem sporazumu, tako da je bil za župana izvoljen zastopnik SLS odvetnik dr. Josip Leskovar, ža podžupana zastopnik JDS odvetnik dr. Franjo Lipold, za prvega svetovalca zastopnik SLS odvetnik dr. Alojzij Juvan, za drugega svetovalca zopet zastopnik SLS ravnatelj dr. Anton Jerovšek, za tretjega svetovalca zastopnik NSS indu-strljalec Ivan Roglič, za četrtega svetovalca pa zastopnik JDS veletrgovec J. N. Šoštarič.
Na prva mesta so torej prišli kar trije odvetniki, zato smo za pravno stran bodočega poslovanja lahko brez skrbi, kako bo t drugimi stranmi, to bomo pa šele videli. Da ta prvi čisto slovenski zastop ne bo mogel že takoj v početku svojega poslovanja delati čudežev, o tem si moramo biti na jasnem, gotovo pa je, da se nahajajo v njem osebe, ki so se udeleževale komunalnega dela v naši občini že z vsega početka in imajo torej dobro prakso in jasen vpogled.
Maribor, 22. okt.
Naloge, ki čakajo novo občinsko vodstvo niso majhne in dedščina, ki še od Nemcev sem ni likvidirana ni ravno razveseljiva. Pa tudi socijalisti so zapustili precej nerešen'h, toda perečih vprašanj, katera bo treba sedaj strpnjema rešiti, če nočemo, da bo sprememba samo osebna, ampak da bo tudi stvarna. Meščanstvo bo dobilo v slovensko občinsko vodstvo zaupanje le tedaj, če se bo zgodilo drugo. Gospod Dr. — ič — je imel v svojem članku »Pred volitvijo župana v Mariboru« zelo prav, ko je trdil, da bo potreba slovenske narodne skupnosti ostala aktualna tudi še za vso bližnjo bodočnost. Zaupanje javnosti pa je predpogoj za tako skupnost.
Opozicija, 4 socijalisti, 4 Nemci in 1 komunist, je številčno majhna, je pa že na prvi sinočnji seji pokazala, da je precej žilava in da fcc lahko delala tuui tako velim večini še preglavice; ne s svojimi glasovi sicer, pač pa s svojo kritiko. Če bo ta kritika stvarna, potem bo potrebna in koristna. če pa bo demagoška, bo na škodo opoziciji sami, pa tudi celokupni komunalni stvari. Najbolj živahni bodo menda socija-
Moric Amel:
Grd človeh.
Rober je bil grd. Od rojstva je bil grd. Imel je debelo, skoro izobličeno glavo, izbuljene, otbžno-blage oči in kriva usta. V gimnaziji je bil radi svoje nelepote mučenik svojih tovarišev. Dolgo se je spominjal prerokovanja. ki ga je čul še kot deček: »Nikoli ne boš našel žene, ki bi te hotela, ker si pregrd!« In v resnici ni imel v svoji mladosti niti ene ljubavne radosti. Zenske »o se mu smejale v obraz.
Dovršil je šole in postal InženjeT. Neki industrijalec Je zvedel za njegove sposobnosti in ga namestil v svoji tovarni. Ubogi mladenič, ki je že prekoračil 30. leto, ni bil srečen. Njegova osebna nelepota je sproti uničevala prijeten utis, ki so ga delale njegove duševne lastnosti. Nekega dne je poslušal iz mračnega kota na stopnicah, ki so vodile v njegovo pisarno, razgovor dveh tovarniških uradnic. Prva je govorila S pridušenim, posmehljivim glasom:
»Srečala sem gospoda Roberja spodaj v delavnici. Zazdel se mi je še gršl, kot navadno.«
Druga je odvrnila:
»Ne vem, kaj imate proti temu ubogemu človeku? Meni se niti daleko ne zdi tako grd, kakor ga hočete prikazati!«
Ko je Rober čul te besede, mu je bilo, kot da ga je obsijala neka svetloba. Še so mu zvenele v ušesih, ko je šel mimo lepe plavolaske Marte, uradnice v skladišču. Ljubezen ni dala prav neprijateljskemu prerokovanju onih. ki mu niso želeli dobro. Rober se je oženil z Marto. —
Vsem, ki so mu prišli čestitat, da je dobil tako krasno ženko, je odgovarjal ginjen 1n skromno: »Ona je pravi zaklad; še prelepa je za mene.«
Marta ni imela nobene dote in ko se je omožila z bogatim človekom, jč začela ži-Vetl v Izobilju, skoro v razkošju. Kmalu se Je njena skromnost izpremenlla v ošabnost. Pošteni in tihi Rober, ki ni nikamor zahajal, ker tega sam ni hotel, a tudi zato, da ne bi svoje lepe žene izpostavljal tujim, poželjivim pogledom, tudi sprejemal ni ni-
kogar. Na obisk je prihajala le Suzana, Martina prijateljica iz otroških let. Njena veselost In drznost sta bili prijetni. Suzana je bila neprestano v družbi z Marto in sta si iskreno zaupali vsako stvar.
»Vidiš, da nisi tako nepremišljeno padla v zakonske spone,« je govorila Suzana, »bi lahko danes izbirala, kakor jaz, med samimi lepimi moškimi... Med nama rečeno, ti sl prelepa za takega moža!«
Ta resnica, ki jo ji je prijateljica tako brezobzirno povedala v obraz, je vzbudila v Marti tugo in kesanje ter je začela razmišljati.
Roberja pravzaprav ni ljubila. To ji je bilo popolnoma jasno v trenutku, ko je napravila Suzana ono opazko, ki bi se ji sicer zdela žaljiva in neresnična, ako bi ga ljubila. Toda ni ga ljubila In popolnoma jasno ji je to bilo. Njegov Izbočeni obraz je ubijal v njgi vsako nežnost, vsak čutni Ijubavni polet Mesto, da bi si prizadevala, kakor dosedaj. da odkVije v njem ono, kar je lepega, je videla na njem le nepopolnosti. s katerimi ga Je obdarovala narava. Odločila se je, da popravi neumnost, ki Jo je storila. RobeT ji je postal mrzek, odvraten, neznosen. Ubogi človek pa se je klanjal pred njo, sram ga je bilo, da ji pokaže svoj revni, objokani obraz In je z rokami pokrival svojo nelepoto.
Marta je bila zadovoljna z njegovim obnašanjem. Bala se je. da se mož ne bi razburjal in da ne bi nastal prepir ter padanje na kolena. Rober je prenašal vse z bolestno pokorščino. Marta se je spomnila z veseljem na ločitev zakona in je sporočila Suzani: »Hvaležna sem tl, draga moja, da si mi pokazala ono, kar sama nisem mogla videti. Spoznala sem. da sem v resnici prelepa za njega. Življenje poleg njega bi mi prej ali slej postalo muka. Bolje je, da je takoj konec vsega tega. Ločila se bom od njega.« Suzana se je nekoliko zdrznila od presenečenja in sočustvovanja. Hotela je svetovati Marti naj dobro razmisli, ali njena prijateljica vsa srečna, da se bo osvobodila, bi se ji gotovo smejala v obraz. Vsak poizkus bi'bil zaman.
Marta je razodela Roberju svoi sklep. Prebledel je, vendar H ni rekel žal besede, marveč samo:
listi, vsaj po sinočnji prvi seji sodeč, sicer pa bodo gotovo tudi Nemci postali sčasoma bolj domači.
Sinočnja seja pa ni bila važna samo radi konstituiranja, ampak tudi radi svojega zgodovinskega pomena. Prvič je bil na sinočnji seji v zgodovini mariborske občinske samouprave izvoljen naroden slovenski župan, drugič pa so na tej seji Nemški zastopniki prvič v magistratni posvetovalnici govorili — slovensko. G. Širak, ki je kot najstarejši član vodil sejo do izvolitve župana, je pokazal, da še ni docela pozabil govorice svojih pradedov, prav tako pa so tudi ostali trije pokazali, da bodo lahko poslovali tudi v slovenskem občinskem svetu. Ko so si med vojno Nemci prisegali: »Lie-ber rauchgeschvvarzte Trumimer a]s ein \vindisch Maribor!« gotovo niso mislili, da bodo že L 1924 celo njihovi zastopniki slovensko govorili na magistratu. Tempora mutantur!
Pesem o spodnještajerskem kompaktnem nemštvu in o nemških mestih »im Un-terlande« je z rezultati svobodnih občinskih volitev v Mariboru, Celju in Ptuju za vedno izzvenela. Naša kulturna in gospodarska središča so zopet last onih, katerih večna last je bila dežela — last nas, Slovencev. Vrnjena jim je naravna funkcija in vloga oporišč dežele. Vrnjena so domovini, vrnjena narodu. To dejstvo je tako veliko, da ga bo pravilno ocenila in pojmovala komaj bodoča zgodovina. Mi smo v tem prevratu preveč neposredno udeleženi, da bi ga pravilno občutili, zato pa so šli dogodki zadnjih tednov tudi tako mirno mimo nas. Vo-litvi župana V Mariboru sledi volitev v Celju, kjer bo prevzel krmilo zopet starina'dr. Hrašovec, tej pa volitev v Ptuju, kjer kandidira dr. Senčar.
Odprava fidelkomlsp v čeikoslov.
republiki.
Te dni je bil uvrščen v zakonski zbornik in je stopil v veljavo zakon o zrušitvi fideikomisa, ki ga je že pred par meseci sprejel češkoslovaški parlament. S tem zakonom je izveden drugi dela agrarne reforme v češkoslovaški državi, ker so bila že prej parce-lirana velika posestva in razdeljena med ekonomsko slabejše poljedelce. Pričetek veljavnosti tega zakona je za češkoslovaške dalekosežne politične in ekonomske važnosti, ker so bili fidei-komisi glavna opora močnega vpliva aristokratskih družin. Fideikomisi so bili uvedeni vsled tega, da se z njihovo pomočjo ohrani ekonomska premoč aristokracije na škodo domačih elementov. V čeških historičnih zemljah kakor tudi v Slovaški je bila ustanovljena večina fideikomisov v drugi polovici XIX. stoletja, dasi so že v XVIII. stoletju imele največje aristokratske družine pravico, da s stalno posestjo družinskega imetka ohranijo svoj rod in zasigurajo njegovo premoč. Fidei-komisna velika posestva so zmirom prehajala na najstarejšega člana družine, dočim so ostalim članom priznali le apanažo. Tako so se velika posestva ohranila nerazdeljena, obenem pa sta njihov pritisk in premoč škodovala razvoju domačega poljedelstva. Škodljivi so bili za Češkoslovaško tudi politični rezultati te aristokratske ekonomske politike, ker so bili veliki po-sestniki-aristokrati večjidel stebri habsburškega reakcionarnega sistema in so razširjali germanizacijo na škodo češkega jezika. Enako vlogo so igrali fideikomisi na Slovaškem, samo s to razliko, da so bili tam posestniki fideikomisov člani madžarske oligarhije, ki so dušili slovanski živelj in podpirali
emigracijo slovanskega elementa. Zato je bilo vprašanje fideikomisov sprejeto povsod v češkoslovaški državi z velikim navdušenjem.
Dasi nova ekonomska orijentacija tekom petletnih reform še ni mogla roditi svojih velikih rezultatov, se vendar že danes vidi, posebno na Slovaškem, kako važna je agrarna reforma za gotove kraje. V tem oziru je karakteristično, da niti opozicijonalna stranka slovaških Hlinkovcev ne more zatajiti blagotvome rezultate agrarne reforme in je eden njenih glavnih voditeljev, Ferduš Juriga, nedavno izjavil na nekem političnem zborovanju, da je slovaški narod v petih letih češkoslovaške republike pridobil več, kakor prej cele veke. —
V	ozki zvezi z novo ekonomsko politiko so tudi rezultati kulturnega dela na Slovaškem, za kar so najboljšo sliko nudile tekom tega leta prirejene šolske razstave. Markanten pojav je šolstvo v Novih Jancih. Dočim je bilo to mesto še 1. 1919 popolnoma madža-rizirano, da stari Slovaki niti na ulici niso smeli govoriti slovaško, je sedaj tam 33% Čehov in Slovakov, Prva slovaška šola je bila v tem mestu odprta 1. 1919 in imela 88 dijakov. Danes ima to mesto par osnovnih šol in nižjo gimnazijo s 1500 slovaških dijakov in jih 300 ni bilo sprejetih zaradi pomanjkanja prostora. Podobno vidimo tudi v ostahh slovaških mestih, ki so bila še pred kratkim popolnoma madžari-zirana. Tak hiter napredek preporoda narodne samozavesti bi ne bil mogoč brez izvajanja agrarne reforme. Zraven je pa trebai pomisliti, da ta reforma zaradi svoje kompliciranosti še danes niti oddaleč ni celotno izvedena.
Politične vetti.
= Radičevo Sekcije. Gospod Stjepan Radič se je taktično našel z radikali in Pri-bičevičem na isti točki. Tudi Radič hoče volitve in v tem je cilj vse njegove politike. Po njegovem izstopu v Donji Stubici in po zadnjem »Slobodnem domu« ne more biti
o	tem nobenega dvoma. Radič misli, da si pribori na volitvah sigurno zmago in zato postaja ravno v najbolj odločilnem momentu nepopustljiv, zato pričenja koketirati Tavno v najbolj nepravem času z radikal zmom. Mislimo, da je ravno s tem najbolj dokazano, kako so volitve neumestne in da so v sedanjem trenutku najslabša rešitev. V »Slo-bodnem domu« je Radič precej ostro prijel svoje poslance, ker so glasovali za Jovanoviča kot predsednika skupščine. To da je bilo v popolnem nasprotju z zaključkom vodstva HRSS, ki je sklenilo, da se za Jovanoviča ne sme glasovati že‘'zato, ker želi njegovo izvolitev drugi ustavni faktor, oz. kamarila. Zelo nelepo se je izrazil Radič
»Oprosti mi, ker sem te vzel za ženo. Bila sl prelepa zame. Jaz sem uboga pokveka. Če je človek tako grd, kakor jaz, je sam odgovoren za vse. kar ga doleti.«
Marta je poiskala Suzano.
»Končano je,« je zakl cala vzradošče-no. »On je pristal. Slednjič bom mogla vendarle živeti!... Toda kaj je tebi? Ti moraš biti vendaT zadovoljna, da se ločim!«
»Da. da..., zadovoljna sem!«
Suzana je lagala. Ni imela poguma, da bi svoji prijateljici priznala, da je bila nepremišljena, ko je govorila o njenem možu, da je bil to eden onih nasvetov, s katerimi ravnodušni ljudje veselo uničujejo tujo srečo, ki se njih ne tiče. Živo je videla pred seboj vso nesrečo, za katero je odgovorna ona. Vselej, ko je prišla k Marti, je našla Roberja pobitega in strtega od bolesti. Sočutno ga je gledala; hotela mu je reči:: »Jaz sem kriva vsega, a ne ona. Zapodite me iz hiše!«
Ko je nekega dne po večerji ostal sam s Suzano v obednici, je začutil na sebi njen pogled in razumel je, da ga obžaluje. Prvič po dolgem času je čutil pravo uteho in toplo žensko nežnost, ki je prihajala od srca.
Približal se ji je, jo prijel za roko in dejal:
»Ah, Suzana, Jaz sem nesrečen!«
Pustila je roko v njegovi, ker se ji je zdelo, da dela pokoro za svojo krivico v tem stisku roke. ki je njega osrečeval. Navdalo jo je neodoljivo sočutje in nežnost, vrgla se mu je na prsi in zašepetala:
»Rober, jaz vas ljubim!... Vedno sera vas ljubila!«
V	tistem trenutku sta zatrepetala oba. Odprla so se vrata in vstopila je Marta. Suzana ni imela časa, da se reši iz Rober-jevega objema. Vsa Meda je zaklicala Marta:
»Ničvrednica! Igrala si torei komedijo! Podvzela si vse, da me ločiš od njega! Hotela sl ga imeti zase. Toda prepozno sl se spomnila 1 Ne dam ga, ker je moj mož. Izgubi se ven, ven iz moje hiše!«
Suzana Je odšla povešene glave, a za njo je šla Martina kletev. Marta se je strastno oklenila svoJaga moža in poljub-Hala #tsgpy. obraz tJf
tudi o g. Davidoviču, ker Je dal ostavko, ki jo imenuje žalostno. Sploh da so se za časa krize pokazali vsi srbijanski poslanci pred drugim ustavnim faktorjem za tako nezavedne svojih poslanskih dolžnosti in pravic, da so bili bolj kompanjoni kama-rile ko pa narodni zastopniki. Zabeležiti je treba tudi sledeči stavek Radiča, ki dokazuje, da je govoril Radič iz srca, ko je svo-ječasno nazval Slovence za magarce. V »Slobodnem domu« je namreč zapisal Radič tudi sledeči stavek: »Ko je dosegla neustavnost Srbijancev, kukavščina Slovencev in strah bosanskih muslimanov in Nemcev svoj višek, je izjavil dr. Maček, da zapuste hrvatski poslanci BeogTad, če se ne bo vršila seja skupščine.« Slovenci glasujte za Radiča, da dokažete, da ste v resnici kukavice in magarci, in kakor vam blagovoli reči gospod predsednik Radič!
= Madžarski poslanec Friedrich napada tud! Čehoslovaško. V svojem govoru, ki predstavlja naravnost nekakšen del zunanjepolitičnega madžarskega programa, je Friedrich napadel tudi čehoslovaško republiko, ko je obširno razpravljal o rusln-skem vprašanju. Situacija tega naroda — je dejal — še do danes ni razjasnjena. V st. germainski pogodbi je bilo Rusinom dovoljeno, da potom plebiscita izvrše samoodločbo in jim je bila zasigurana avtonomija. Ko so pa 1. 1919 češki in rumunski vojaški oddelki pod vodstvom francoskega generala Henoqua zasedli Rusinsko, se je ta okupacija utemeljevala s tem, da je treba onemogočiti spojitev madžarskih boljše-vikov z ruskimi. General Henoque je takrat izdal proklamacijo, da hočejo Čehoslovaki in Rumuni napraviti v deželi le red in da odidejo, ko Izpolnijo svojo nalogo. Toda Čehoslovaki so ostali in kljub garancijam Društva narodov ni mogel rusinskl narod do danes doseči tega, da bi odločal s plebiscitom o svoji usodi. Nedavno je poslal spomenico Zvezi narodov, ki opozarja na trpljenje rusinskega naroda in obeta, da preidejo vsi Rusini h komunizmu, »če bodo morali še nadalje prenašati pritisk čehoslo-vaškega gospodstva«. Friedrich se sklicuje na prvotno noto mirovne pogodbe trianonske, ki obljublja, da se bo usoda rusinskega naroda zboljšala in proglaša na koncu svojega govora Ruslne, Slovake in Hrvate madžarskim bratom, ki jih bodo Madžari podpirali v njihovih bojih za boljšo bodočnost. »Kraljestvo sv. Stefana,« je dejal Friedrich, ne more biti znova zgrajeno v starih mejah, vendar si je lahko predstavljati madžarsko državno ozemlje, kjer bi v enoti gospodarskega Imperija skupno živeli z Rusini, Slovaki In Hrvati (!).
= Ruske državne finance. Na zborovanju centralnega eksekutivnega odbora le Sokolnikov referlral o državnem proračunu. Prejemki od direktnih davkov znašajo 414 milijonov, Indirektni davki, carinski dohodki 376 milijonov, razni davki 72 in davki na igre 36 milijonov zlatih rubljev. P°" Ijedelski davek je bil znižan na 340 milijonov. Dohodki, ki jih ne dajejo davki, so naslednli: dohodki pošte in brzojava 63 milijonov, železnic 78 milijonov, Industrijskih podjetij 83 milijonov proti 56 milijonom preteklega leta. dohodki gozdov 60 milijonov proti 36 milijonom preteki, leta, dohodki Realizacije državnih fondov; 10 mi-
lijonov. — Izdatki v državnem proračunu so: vojaški 380 milijonov, transport 180, za industrijo 59, za kmečko gospodarstvo 88, skupaj s posojili kreditnim zavodom 125, električne napeljave 37, dela v Leningradu 12, administrativno-kulturni izdatki 202 milijona. Sokolnikov je izjavil, da se zaloga zlata od leta 1922 ni zmanjšala in konstatira, da se je valutna reforma popolnoma posrečila Govoril je nadalje o angle-ško-sovjetskem dogovoru in zanikaval laž-njive trditve, da je angleško posojilo potrebno za rešitev sovjetske valute, za uravnovešenje državnega proračuna in za vpostavitev narodnega gospodarstva. Izjavil je. da posorlo nikakor ni eksistenčno vprašanje, pač pa le pomoč za širši razvoj narodnega gospodarstva.
= Nesramnosti madžarskega šovinista. »Politika« objavlja vsebino govora, ki ga je imel v madžarskem parlamentu znani hujskač poslanec Fritdrich. Govoril je o slovaškem, karpatsko-ruskem in hrvaškem vprašanju. Naglašal je. da se hočejo vsi ti trije narodi osvoboditi izpod sedanjega jarma in da je zato Madžarska dolžna, da posveti tem narodom svojo pozornost Zelo široko je govoril Friedrich o hrvaškem vprašanju in skušal dokazati, da sicer ne more Madžarska obnoviti svoje države v nekdanjih mejah, da pa le gospodarska skupnost s Hrvati, Slovaki in Karpatorusi mogoča in da mora v tej smeri tudi delovati madžarska politika. Nujno je, da vlada proti tem madžarskim nesramnostim prav odločno nastopi.
= Nov poljsko-ruski konflikt. Napadi na poljske diplomate. V noči od 17. do 18.
oktobra je bUo izvršeno v Moskvi in Petrogradu več napadov na uradnike poljskega diplomatičnega zastopstva. V Petrogradu je bil napaden prvi sekretar poljskega poslaništva Warnowski in član poljske spe-cijalne misije dr. Morelovvski, v Moskvi pa trije uradniki tamkajšnjega poljskega konzulata. K sreči ni bil nihče težje, poškodovan. Poljski odpravnik poslov je nato vložil pri sovjetski vladi radi teh Incidentov oster protest, nakar je ruski zunanji komi-sarijat v imenu vlade sovjetske federacije izrekel svoje obžalovanje ter odredil tozadevno strogo preiskavo.
= AutonomisMčne zahteve slovaške ljudske stranke. V odgovor na vesti, da se vrše pogajanja s slovaško ljudsko stranko za vstop v vlado, objavlja časopis »Slovak«, minimalne zahtev*- slovaških autono-mistov: 1. slovaški guverner, ki bi bil popolnoma neodvisen od Prage in odgovoren le slovaškemu sujemu: 2. minister za upravo Slovaške mora imeti res polit, upravno in izvršilno oblast. Poleg ministra mora biti za vsak resort poseben slovaški referent. Češki listi pripominjajo, da so bile t® zahteve stavljene po vzoru Tadičevcev.
= Viharna seja dunajskega parlamenta. Na zborovanju dunajskega sveta kršč. soc. stranke je dejal avstrijski kancelar, prelat dr. Seipel, da je njegov cilj,, da pride v Avstriji mesto dosedanje medverske do Popolnoma katoliške šole. Radi tega so vložili socijalni demokrati v parlamentu interpelacijo in zahtevali, da parlament ugotovi, dft je v Avstriji mogoča samo medverska šola. kar bi bilo osobito važno z ozirom na Gra-•diščensko, kjer je še vedno v veljavi madžarski šolski zakon, po katerem nastavljajo učitelje cerkveni uradi. Ker nimajo krščanski socijalci v dunajskem parlamentu večine, bi socijalni demokrati prodrli, če bi Uh podpirali velenemci. Ti pa'so se zbali zamere krščanskih socijalcev in izjavili, da je govoril Seipel le kot strankar in ne kot kancelar in da zato ni vzroka, da bi se parlament bavil z njegovim govorom. V protest proti temu nesvobodomiselnemu In čisto H-garskemu stališču velenemcev so nato socijalni demokrati zapustili dvorano. Pri tem je prišlo do velikih kravalov, ki so trajali skoraj četrt ure.
= Volilna gesla nemških strank. Volitve v nemški državni zbor so razpisane na 7. decembra. Volilni boj je že pričel in so stranke že Izdale svoje volilne prokla-macije. Prvi so bili nemški nacijonalci, ki se glavno obračajo proti demokratom in zatrjujejo, da je njihova stranka monarhistična, ljudska, krščanska in socijalna. Geslo demokratske stranke je: ustvaritev republikanskega bloka. Njim blizu po geslu so socijalni demokrati, ki naglašajo črao-rdeče- zlato barvo republike in se torej uvrščajo v eno fronto z demokrati za ustvaritev republikanskega bloka. Socijalisti so vse strankarske zahteve umaknili za to geslo in razglašajo, da bo 7. december dan obračuna v celi državi. Frakcija cen-truma čaka na kongres celokupne stranke, ki naj da smernice za vovilni boj. Vendar Je njihovo sovraštvo do nemških nacijo« nalcev skoro jasno.
= Bolgarsko sobranje je bilo na 28. t. m. sklicano s kraljevim dekretom k rednemu zasedanju.
= Bojevniki se udeleže fašlstovskega slavja. Bivši bojevniki v Rimu » skifrum da se kljub sklepu centralnega odbora udruženja bojevnikov udeleže slavja °Pri' liki obletnice fašistovskega pohoda na Rim, ki se bo vršilo 28. t. m. Tako *> fašisti dosegli, da se bo sklep centralnega odbora popolnoma razveljavil. i->»^
Iz strankarskega življenja.
Širši sestanek za št. Jakobsko-Doienj-skl mestni pododbor Narodne radikalne stranke se nadaljuje v soboto, dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v ni $obi g ost fine Lozar, Rožna ulica. Vabijo se vsi somišljeniki, da se tega sestanka sigurno udeleže. Zadeva nujna in važna. Predsednik.
Za smeh Id zabavo poskrbi Šentjakobski gledališki oder s svojo tretjo noviteta Je to burka »Maks v škripcih«, ki se bo igrala v soboto, dne 25. in v nedeljo, dne 26. okt Igza hna krasne komične zapletljaje in bo vse posetnike predstave gotovo zadovoljila. Predprodaja vstopnic je v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
OB
OB
L E K E NA
ROKE
O n ernatovic
■ ur	mestni	trq	s
Dnevne vesti.
— Šef državnega dopisnega urada. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se imenuje za šefa državnega dopisnega urada Hadži Gjorgjevlč, novinar.
— Nov poslanec. Poslanec radikalne itranke za bihački okraj dr. Sima Ilišsvič le odložil svoj mandat. Na njegovo mesto oride Lazar Sučevič, trgovec iz Cazina.
— Umrl Je v Zagrebu znani arhitekt Viktor Kovačič, ki je napravil načrt in vodil gradnjo palače zagrebške borze. Kovačič je bil- eden naših najmočnejših talentov v arhitekturi. Strokovnjaki ga primerjajo s profesorjem' Gurlitijem v Dresdenu. V zadnjem času je tudi Beograd poveril Kovačiču več večjih zgradb v izvršitev.
— iz učiteljske službe. Na novo so Imenovani: Ivana Košar v Bukovščico, Vanda Andoljšek v Trbovlje, Ada Oelhofer v Gabrje, Jagoda Bačič v Polšnik, Avgust Binder v Ovčjak, Alojzij Cotman v Reichen-au, Ana Terpin v Laze, okr. Črnomelj, Roza Roš v Stranje, Adalbert Božič v Staro vas, Celestin Perkavac v Ribnico, Cezar Sancin na Vinico, Zora Kneisel v Staro vas, Janko Jankovič v Podstenice, Marija Kovič v Trebeljno, Stanko Gajšek v Senovo, Marija Šifrer-Dietz v Zidani most, Anica Gabršek v Reko nad Laškim, Adolf Arzenšek k Sv. Jederti, Frančiška Molek na Rakek, Bogomira Dobovšek v Dobrepolje. — Premeščeni so: Franja Ceme-Mrak iz Tržiča v Leskovec, Vladimira Perhavc iz Leskovca v Tržič, Roza Krische-Progar iz Cr-mošnjlc v Hinje, Zora Iskra iz Radovljice na Vič, Julija Weble iz Kočevja v Št. Peter pri Novem mestu, Anica Sekula iz Blok v Podzemelj, Rudolf Bratok z Vel. Poljan v St. Rupert, Alojzij Markič iz Ovčjaka na Vič, Milan Grom lz Zvlrč v Babino polje, Jožica Erbežnik iz Dolža v Prečno, Kristina Hafner iz Žužemberka v Radovljico, Hilda Mihelčič iz Sv. Križa pri Litiji v Zagorje, Dragotin Zupančič Iz Stopič v Rakitno, Franjo Bitenc od Sv. Primoža na Pohorju V Staro lipo, Darinka BercS Iz Boštanja v St Janž, Katarina Andrejha iz Preske v Rove, Elza Podboj iz Rov v Presko, Gabrijela Grom-Hladnlk Iz Dol. Nemške vasi v Babino polje, Marija Bartol Iz Dolenje vasi v Ribnico, Ivana Dolinšek iz Kolovrata v Senožeti, Ladislav Požar z Ježice na Barje, Oskar Hrast iz Mengša na Črnuče, Mira Klun iz raTe-vasi v Loški potok, Fran Žu-kovec iz Št. Petra v Novo mesto, Marija Kramolc-Vyzourek Iz Dobrepolj v Št. Vid nad Ljubljano.
— Velika skupščina jugostovensklh zdravnikov v Zagrebu. Včeraj dopoldne ob polenajsti uri je bila otvorjena v sabornl dvorani v ZagTebu šesta velika skupščina jugoslovenskega zdravniškega udruženja. V otvoritvenem govoru je predsednik prof. dr. Cačkovič povdaril, da naj tudi zdravniško zborovanje slnžl poleg stanovskih namenov, jugoslovenskl ideji. Na to je pozdravil navzoče zastopnike civilnih in voja-Jklh oblasti, prečltal pozdravno brzojavko prvega načelnika udruženja dr. Jovana Jovanoviča iz Bakra, nakar so podali posamezni funkcijonarji društvene uprave svoja poročila. Skupščina je poročila po kratki debati sprejela ta odobrila In je bil staremu odboru dan absolutorij. Na predlog dr. Zo-loharsa iz Maribora je bil izvoljen za novega predsednika udruženja beograjski »dravnflc dr. Momčllo Ivkovič.
— Za novo zgradbo ministrstva. Ministrski svet je odobril kredit v znesku 58 milijonov 370.639 dinarjev za zgradbo novega ministrstva za šume in rude ter poljedelstvo. Poslopje se bo zgradilo v parku finančnega ministrstva.	.
— Konec gladovne stavke. Po šestih dneh so invalidi na Brestovcu pri Zagrebu zaključili gladovno stavko, ker so doseženi zadovoljivi uspehi med Invalidi In posebno vladno komisijo. Te dni odpotujeta dva Invalida v Beograd, kjer bosta osebno predložila ministru socijalne politike zahteve Invalidov z Brestovca.
— Pozor pred nakupom. V tovarno M. Masterl v Stražišču pri Kranju je bilo v noči z 21. na 22. t. m. med 11. In 1. uro vlomljeno skozi streho In bila odnešena pri tej priliki večja množina žime za žimnice. Pred nakupom se svari posebno tapetnlke in sedlarje, kakor tudi drugo občinstvo. Kdor Izsledi krivca, dobi dobro nagrado. Prijave sprejema orožniška postaja v Kranju In pa policijsko ravnateljstvo v Ljub-
'ianI_ Opomin. Vsem uradom, trgovcem In obrtnikom, ki smo Jim poslallpo en Izvod naSe knjižice »Vodnik po Ljubljani« na vpogled ter nam do danes niti zneska, niti knjižice niso vrnili, vljudno prosimo, da blagovolijo knjižice v slučaju, da jih ne sprejmejo, brezplačno na naš naslov vrniti. Komite drž. uradnikov, Ljubljana, Emonska cesta 10.
— Na račun ženitve. Služkinja Marija Hade, stanujoča v Zagrebu, a rodom Slovenka, je te" dni prijavila zagrebški policiji, da se je meseca maja letos seznanila z nekim Francom Canakijem, ki ji je obljubil zakon. Ker Je bil Canaki zelo Tesen ln dosti lepega vedenja, mu Je Micika verjela In čakala na poroko. Nekega lepega dne pa je vrli ženin odnesel ves njen prihranek v znesku 1250 Din. Kmalu za tem se je oglasila še neka druga stanovska tovarišica Hadetove po imenu Elza Rinek, ki je Izpovedala, da je Canaki tudi njo hotel »osrečiti« In Jo je to stalo 400 Din, ki Jih Je morala na podoben način žrtvovati na račun poroke, kot Micika. Policija zasleduje goljufa.
— Terente ujet. Znani razbojnik Teren-te, ki je dolgo časa vodil rumunske oblasti za nos in ogrožal s svojo tolpo cele okraje, je bil pred kratkim prijet od bolgarskih orožnikov v Oabrovu blizu rumunske meje.
— Klub nagih. Kakor poročajo dunajski listi, je bilo tekom" nekega sodnega procesa radi žaljenja časti ugotovljeno, da obstoji v Floridsdorfu klub nagih. Lastnica modnega salona, neka Kraus, je vodila v ta klub svoje učenke, ki so prihajale v klubu v do-tiko z državnimi pravdnikt. učitelji In drugimi znanimi osebnostmi, člani te »bratovščine« so se morali pred vstopom v klub popolnoma sleči. Stanovalci hiše, kjer Je Imel klub svoje prostore, so večkTat videli gosoo Kraus, njeno hčerko In neko učenko v Evinih kostumih, kar Je dalo povod ve* likemu ORorčenhi.
— FctoRraMfe udeležencev Zbora pravnikov r Zajtrebn. Pravniki, ki želijo fotografije udeležencev zagrebškega Zbora, naj javiio to odboru društva »Pravnik« v Ljubljani. Store naj to brez odloga, ker fotograf Se pfčne orel z delom, dokler ne ve točnega števila naročb. Fotografija s passe-Partoutom velja 130 Din In nai se ta zne-
Ljubljana, 23. oktobra.
s ek obenem vpošlje. Odbor društva »Pravnika«.
— Koliko se na Holandskem pokadi tobaka? Glasom poročila centralnega statističnega urada se je na Nizozemskem pokadilo leta 1923 1.060,000.000 cigar, kar znaša 80 milijonov holandskih goldinarjev. Cigaret je bilo pokajenih 2.000,000.000, torej za 36 milijonov hol. goldinarjev. Tobaka za pipo se pokadi letno 12,000.000 kilogramov.
— Podraieni francoski Usti. Vsi francoski dnevni časopisi so sklenili povišati ceno dnevnikov za 20 centimov radi podra-ženja papirja in splošne draginje.
— Položaj novinarjev in novi tiskovni zakon v Čehoslovaškl. Nedavna noveliza-cija čehoslovaškega tiskovnega zakona, ki je češkim novinarjem v praksi poslabšala položaj, je takoj Izzvala reakcijo v novinarskih krogih. Cehoslovaški novinarji so sklenili, da vplivajo na merodajne kroge, da se s pripravljenimi predlogi vzame v obzir so-cijalni položaj novinarjev, ki naj bi ne delal sramote tisku. Zastopniki nemškega tiska v Cehoslovaški so te dni Izročili ministru za socijalno politiko svoje predloge k tiskovnemu zakonu. Minister je obljubil, da bo zahteve novinarjev vsestransko podprl. Ministrski svet bo sklepal o tej zadevi tekom
14	dni.
— Najmodernejše moške in damske
kroje, preizkušene, razpošilja in izdeluje po meri od ministrstva za trgovino in obrt koncesjjonirana krojna šola. Tečaj za krojače, šivilje ln nešivilje. Zidovska ulica 5-1, Ljubljana.
— Tatovi grozdja pozori Kulturno ln gospodarsko društvo Barje priredi v nedeljo 26. t m. vinsko trgatev v gostilni Jelačin, Dolenjska cesta. Vstopnina 3 Din. Začetek ob 3. url. K obilni udeležbi vabi odbor.
LJ^btiana.
I— O samomoru Ivana Mauserja. V
torek popoldne okoli šeste ure se je na Opekarski cesti v lastnem dvorišču ustrelil trgovski potnik Ivan Mauser. Z dobro poučene strani zvemo, da so Mauserja gnale v prostovoljno smrt skrajno slabe fnančne razmere. Ivan Mauser je bil še nedavno nameščen kot uradnik pri »Indusu« (K. Pollak), kjer si je tekom let pridobil lepo premoženje in postal hišni posestnik na Opekarski cesti. Ker Je bil zelo strog proti delavcem, se ga je delavstvo naravnost balo. Baje je bil radi nek h nerednosti slednjič odpuščen Iz službe In stavljen pod preiskavo. Kakor čujemo, je obstojala nevarnost, da mu bo hiša zaplenjena in je Mauser skušal to preprečiti na ta način, da Je sklenil hišo na tihem prodati. Ker pa ni dobil odgovarjajočega kupca In je vsak čas pričakoval katastrofe. Je vzel lovsko puško, šel na dvorišče, sezul čevlje, nastavil cev na čelo in z nogo sprožil petelina. Krogla mu je razklala glavo. V bližini so se nahajali Mauserjeva žena, svak in neki častnic, vendar nobeden ni mogel preprečiti strahovitega dejanja.
1— Razne ustanove. Mestni magistrat razpisuje več ustanov za revne novoporo-čenke, ki so hčerke ljubljanskih meščanov. Razpis je na magistratu javno razglašen.
1— V »Zvezi slov. pevskih zborov# včlanjeni ljubljanski zbori pojo na dan Vseh svetih popoldne ob treh na pokopališču pri Sv. Križu nagrobnice, in sicer pri križu M. Premelčevo »Nagrobnico«, E. Adamičevo »Slovo« in St. Premrlovo »Blagor mu«; na vojaških grobovih pa O. Devovo »Vigred se povrne« in J. Prelovčevo »Oj, Doberdob«.
1— V »Zvezi slov. pevskih zborov« včlanjeni ljubljanski zbori imajo za petje na praznik Vseh svetih dve skupni vaji v pevski dvorani Glasbene Matice In sicer v soboto, dne 25. okt. zvečer ob osmih ter na praznik Vseh svetih dopoldne ob desetih. Udeležba vseh zborov je obvezna. Note prinesite s seboj. Cdbor ZSPZ.
1— Poškodbe Iztrebljenih jarkov na Barju. Opaža se, da nekateri barjanski posestniki ne posvečalo prav nikake pažnje na one jarke, ki so bili v zadnjem času očiščeni In Iztrebljeni. Vsa ta dela so bila Izvršena zgolj radi tega, da se kolikor mogoče prepreči poplava kulturnih zemljišč na Barju. Veliko Jih je, ki Iz gole komodnosti pokvaTjajo uravnalne jarke z gonjo in napajanjem živine, z nedopustnim zajezenjem vode, samolastno napravo perišč itd. S takim 'početjem škodujejo ne samo sebi, temveč tudi gospodarstvu svojih sosedov ter je to poleg tega tudi po zakonu nedopustno in kaznjivo. Vsi barjanski posestniki se v interesu splošnostl in pa v lastnem opozarjajo, da opuste napravo vsakršne škode na Jarkih odvodnikih, posebno po izvršenem trebljenju, ker bi se Jih sicer moralo radi prestopkov vodnega zakona za osuševanje Barja pozvait! na odgovor in zahtevati od njih povračilo povzročene škode.
1— Polaganje cementnih cevi v jarke pr! prehodih. V zadnjem času se je razpasla navada, da nekateri barjanski in drugi posestniki napravljajo prehode na svoja posestva oziroma zemljišča s polaganjem cementnih cevi v obcestne in druge Jarke. Te cevi, ki se do vrha jarka zasipljejo, Imajo večinoma premajhno svetlobo, kar povzroča zajezenje jarkov In zastajanje vode. Vse trebljenje in čiščenje jarkov toliko časa ne bo prav nič koristilo osuševanju ljubljanskega barja, dokler se posestniki, ki so sami najbolj prizadeti, ne bodo vklonill in odstranili na tem terenu vseh cementnih cevi, ki so največja ovira za pravilno odvajanje vode. V zmislu določil veljavnega kranjskega vodnega zakona in pa zakona z dne 23. avgusta 1877, kranj. dež. zak. št. 14, se vse prizadete opozarja, da je samolastno polaganje cementnih cevi v odvodne Jarke, ki jih vzdržuje glavni odbor za obdelovanje Barja In pa tudi v one, za katerih vzdrževanje je dolžna skrbeti občina ljubljanska, strogo zabranjuje ter se zajedno vsem prizadetim naroča, da tekom enega meseca ugode temu pozivu ln odstranijo vse dose-daj položene cementne cevi. Za prehod preko odvodnih jarkov so dopustni le leseni mostovi, ki ne smejo niti najmanje zožiti proffla dotlčnega jarka. Mestni magistrat bo dal po preteku tega časa vse te jarke ogledati in bo posestnike, ki temu pozivu ne bodo ustregli, kaznoval.
1— Nezgoda. Franc Jerman, hlapec, Poljanska cesta 19, je peljal dne 21. t. m. nevprežen tovorni voz iz veže hiše št. 3 na Starem trgu. Voz je bil na polovico obložen z drvmi in ker veža visi ter je bil voz premalo zavrt, Je Jermanu ušel ter se 2 njem zaletel v Izložbeno okno Franca Serbeca. Razbil le tri Stt>e v vrednosti 4000 dinarjev
In pokvaril poleg tega za 1600 dinarjev blaga.
1— Surov pijanec. Včeraj ob 12 h In tri
četrt je bil stražnik na Mestnem trgu obveščen, da leži na Krekovem trgu neki moški, ki je najbrže bolan. Stražnik se je takoj podal na lice mesta, toda naletel je slabo. Možakar, ki je ležal na tleh in ki se Piše Franc Burgar, delavec, ni bil bolan, temveč pijan, zato je stražnika grdo nahrulil: »Pojid tatove lovit, mene pusti pri miru.« itd. Kmalu mu je prišla sekundirati še delavka Marjeta Kocijančič. Stražnik je odvedel oba v luknjo. Zagovarjala se bosta pred dež. sodiščem radi pregreška po § 104 s. k. z.
1— Mica Kovačeva. France Gartner, kleparski pomočnik brez stalnega bivališča, je napravil včeraj v gostilni Sokol 48 dinarjev »cehe« nakar se je Izjavil »Insolvent-nim«. Sv. Hermanad ga je spravila na varno.
Češkoslov. Obec a J. S. C. S. liga v Ljubljani pofždž oslavu 500 leti smrti Jana Žižki z Trocnova, z lask. spoluučinkovAnim Ljublj. Zvona, v sobotu 25. t. m. v rest. mistnostech Zvezde. Začetek pfesnč ve 20 hod. Vstup volnč. — V nedčli 26. t m. Za-hajovacl predstaven! Loutkovčho divadla v Nr. Domu. Začštek pfesnž v 16. hod. Vstup-n6 dobrovolnč. Pfed pfedstavenim piMčo-vdnf knih.
1— »2e nosijo!« Kaj? to bo »Nestel« na Tržaški cesti kmalu uganil, ako boste obiskali njegovo gostilno, kajti točna, solidna in dobra potrežba je pridobila »Nestelnu« pložen ugled. Zato ga ne pozabite posetlti še danes!
Maribor.
Ljudska univerza. Včeraj zvečer Je predaval inž. Tomšič o radlo-telefonijt Predavanje Je bilo združeno s koncertom. Prihodnji mesec priredi univerza sledeča predavanja: Dr. Marinčič »O alkoholizmu«, dr. Robič »O spolnih boleznih« In A. Skala: »O duševno zaostalih otrocih.«
Otčn! zbor »Jadranske Straže« v Mariboru se vrši dne 28. t m. zvečer v prostorih Ljudske univerze.
Samomorilni poizkus. V opekami Der-vušek v Lajteršberku zaposlena delavka Marija J. je izpila dne 20. t. m. v samomorilnem namenu večjo množino lizola. Prepeljana je bila z rešilnim vozom v bolnico.
Prelitje zvona. Danes v četrtek so sneli veliki zvon na stolpu stolnice, ki je pred dvema letoma počil. Zvon bodo prelili ln ga potem zopet spravili v stolp. Zvon je star nad 200 let In tehta 72 starih stotov.
Javna decimalna tehtnica. Na mestnem magistratu v tržnem nadzorstvu bo od sobote naprej proti primerni odškodnini na razpolago javna decimalna tehtnica. Služila bo posebno dobro kupcem na trgu.
Srebrna poroka. Včeraj 22. t. m. sta slavila železničar Franc Veber In njegova žena Ivanka srebrno poroko.
Repertoar Narodnega gledališča. Četrtek 23. »Otroci« red A. Petek 24. zaprto,1 gostovanje v Cellu »Narodni poslanec«.
Začetek predstav v Narodnem gledališču bo od danes redno ob pol 20. uri in ne več ob 20. kakor doslej.
ISSK Maribor : SK Primorje. Ljubljana tekmujeta v nedeljo v prvenstveni tekmi ob 15. uri na Igrišču ISSK Maribor.
Državna trobojnica Je bila v torek ob izvolitvi novega župana obešena na mestnem magistratu.
— Hašk (Zagreb) : Ilirija. Diference med Haškom In Ilirijo radi Haškove odpovedi gostovanja v Ljubljani dne 12. t. m. so sporazumno poravnane. Hašk nastopi v Izravnavo svoje obveze v nedeljo, 26. t. m. s kompletno I. garnituro proti Iliriji.
— Slovan : Lask. Najvažnejša nogometna tekma II. razreda se vrši v nedeljo 26. t. m. ob pol 11. url dopoldne na Iliriji. Prisoditi v naprej zmago enemu izmed obeh klubov je nemogoče, ker sta oba kluba precej enaka. Slovan je dosegel v dveh, dosedaj odigranih tekmah score 21 : 1. Lask je pa pret. nedeljo porazil Korotan s 3 : 1.
— S. K. Slovan poživlja svoje Igralce na trening, ki se vrši danes v petek ob 16. url na igrišču »Ilirije«. Postava: Skofic, Lansky, Kos, Globelnik, Volker, Marchlottl St„ Lunder, Vrtačnik I, Vrtačnik II., Hariš, Bucik, Bar D„ Strehovec. Udeležba dolžnost. — Kapitan I.
Dopisi.
Trbovlje. Ze dolgo časa razsaja pri nas Škrlatica, ki se je v zadnjem času še bc*li razširila ter zahtevala več žrtev. Tako je umrla v pondeljek, dne 20. t. m. hčerka krojaškega mojstra Antona Medvešeka, Hedvika, ki je obiskovala že 6. razred ljudske šole. Ne mine dan, da ne bi bil na cesti voz, včasih še po dvakrat, s katerim se prevažajo za Škrlatico bolni ljudje v »izolirnico«. — Radovedni smo, kdaj bodo higi-lenične razmere pri nas urejene tako, da bodo odgovarajle naši dolini? — Občinski gerent g. Fortlč je na lastno prošnjo razrešen svoje dolžnosti in na njegovo mesto je imenovan srezki poglavar Plnkava. — Naša farna cerkev, kakor tudi podružnica Loke, dobijo v kratkem nove zvonove, za katere so precej darovali sami farani, veliko vsoto je daroval tudi rudnik.
Iz Tržiča. Malo dni Je za nas Slovence tako pomembnih, kot je 29. okt Ta dan se je zlomil nemški jarem, ki nas je tlačil 1000 let. Tržiška mladina mešč. šole ga proslavi tako, kot vsako leto, namreč z nabiranjem prostovoljnih prispevkov za nakup učnih knjig revnim učencem in za šolarsko kuhinjo Po vsem okraju bodo romale pole in mladina trdno pričakuje, da bo povsod bogato uslišana.
'sodltfe.
9 93 ln 104 s. k. z.
Anton Sagmajster, mesarski mojster v Spodnji šiški in Ivan Perko, posestnik Isto-tam sta obdolžena, da sta dne 28. julija razžalila višjega stražnika Petra Zupina v Spodnji Šiški, ta sicer:
1. Anton Sagmajster z besedami: »Vi nimate pravice nas tu poplsavati«, »VI nimate pravice me tepsti, ml Vas rldlmo«, »VI ste nam dolžni«.
2. Ivan Perko: »Vi nimate pravice nas popisavati«, »Vi ste trapasti«.
Poleg tega se jima očita, da sta se stra?nika tudi dejansko lotila.
Zagovor.
Anton Sagmajster: »Ne čiltim se krivega. Stražnik me je udaril, ne da bi mu bil jas kal žalilveaa rekel. Ko j« .legitimiral
Gospodarstvo.
Naraščanje žitnih cen.
Letošnja slaba svetovna žetev se že uveljavlja na vseh svetovnih žitnih tržiščih. Zlasti pšenica zaznamuje nadvse čvrsto tendenco in cene deloma kljub že pTecej izdatni okrepitvi še vseeno lezejo navzgor. V tem pogledu ni izvzeta niti Amerika in to še tem manj, ker sama ni imela ravno najboljše žetve, povpraševanje pa stalno raste.
Značilno za slabo žetev v Srednji Evropi je dejstvo, da povprašujejo po Ameriškem žitu celo Izrazito poljedelske države n. pr. Poljska, in to že sedaj, ko je bila žetev komaj pospravljena. Da je povpraševanje Evrope po žitu v Ameriki izredno veliko, dokazuje tudi dejstvo, da sedaj v Ameriki že primanjkuje transportnih sredstev, da se ne morejo izvršiti vsa naročila naenkrat. Z velikim povpraševanjem po prekomorskih transportnih sredstvih se je naravno tudi zvišala cena uporabe ladijske prostornine. Tako bo tudi podražitev transporta pripomogla svoje k podražitvi kruha.
Pri nas te podražitve pšenice dosedaj še ni bilo opaziti v taki meri, kakor bi pričakovali po dosedanjih izkušnjah. Naš trg je bil vedno zelo občutljiv za vsako rastočo tendenco v inozemstvu in je običajno takoj reagiral in to celo v večji meri, kakor pa je bilo pravzaprav upravičeno. Sedaj pa se to ni zgodilo; cene pšenice so dosedaj narasle pri nas le malo m to še kljub temu. da presega povpraševanje ponudbo. Slednjemu ne smemo pripisovati prevelike važnosti, ker je deloma le perijodičen pojav, da je namreč ponudba pšenice oz. žita sploh ob času žetve vedno manjša.
V	glavnem Je preprečila večji porast pšeničnih cen v naši državi okrepitev dinarja. Ta je v veliki meri paralizirala rastočo tendenco na svetovnih žitnih tržiščih in so torej cene pri nas le malo poskočile. Na drugi strani pa je imel tudi porast žitnih cen v inozemstvu svoj dober vpliv na našo žitno trgovino, ker je tudi ta paraliziral okre-
pitev dinarja in preprečil zastoj v naši zunanji žitni trgovini. Dočim je žitna trgovina v notranjosti države le srednja, ne preveč živahna, je naša izvozna trgovina zelo oživela in to ne samo v pšenici, temveč tudi z moko. Posebno razveseljivo za našo trgovino pa je dejstvo, da ne kupuje inozemstvo samo najboljših vrst moke, kakor Je bilo to v prejšnjih letih, ampak da izvažamo tudi druge vrste moke. Na ta način je Imela okrepitev dinarja svoje dobre posledice za notranjost, za konzu-mente, ker je preprečila prehud i»orast žitnih cen in podražitev kruha, na drugi strani pa tudi porast žitnih cen na inozemskih tržiščih, ker je kljub okrepitvi dinarja oživel našo žitno izvozno trgovino.
Dvomljivo pa je, če se bodo te cone žita pri nas stalno obnesle. Če bo dinar obdržal svoje sedanje pozicije, potem bi bilo to verjetno, v nasprotnem slučaju pa moramo računati s podražitvijo žitnih cen in kruha.
Na tem tudi posebno dobra žetev koruze v naši državi ne bo mogla spremeniti ničesar. Koruze so letos pridelali v vseh krajih naše države izredna mnogo in zelo dobre kvalitete in bo mogoč prav izdaten izvoz; toda na žitne cene to ne bo vplivalo, ker so cene koruze povsod v preveč tesni zvezi s cenami pšenice oziroma drugega žita.
X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. novembra t L pri lntendanturl Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 8600 kg petroleja. Dne 17. novembra t. 1.: pri OdelenJu za mornarico v Zemunu glede dobave električnega materijala, kemikalij, orodja, Samota, bakrenih cevi, raznih kovin, materijala *a mašenje, pH, čopičev, linoleja, stenja, smirkovega papirja in raznega drobnega materijala: pri ravnateljstvu državnih Železnic v Sarajevu glede dobave Staufferovlh ma-zallc. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Paternostra, je omenil, »pa se menda ja ni mogoče fovš legitimiral«. Na to opazko sem repliciral, da odgovarjam jaz zanj. Nato me je on udaril z gumijevko enkrat po glavi, enkrat po rami.«
Predsednik: »Do glave ni prišlo, ker slamnik ni bil poškodovan.«
Obdolženec:	»Pač,	bil	sem zatekel-
Ker me je udaril, sem rekel: »Vi nimate pravice mene tepsti.« Druzega mu nisem rekel in tudi z roko ga nisem sunil, kakor se mi očita.«
Predsednik: »Trezni ste bili vsi?«
Obdolženec: »Vsi.«
Ivan Perko: »Bill smo zvečer z vozom v gostilni »Mali Triglav«. Pred odhodom smo prosili gostilničarko za luč. Ker je ni imela, sem dejal: »Pa svečo prinesi.« Odvrnila je: »Tudi sveče nimam. Jo boste pa pri Mraku dobili.« Peljali smo se torej par hiš dalje do Mrakovih. Ravno v trenutku, ko je prinesla gospa Mrakova svečo, Je prišel sfražnik. Vprašal Je: »Kdo je gospodar od voza?« Gospod Sagmajster je sedel na koncu voza in stražnik ga je hotel takoj legitimirati. Gospod Sagmajster je vprašal, zakaj, nakar ga je stražnik brez povoda udaril z gumijevko in pridržal na mestu, mi pa smo se peljali naprej. Na koncu Kolodvorske ulice je prignal stražnik gospoda Sagmajstra za nami In pri tej priliki sem rekel: »To Je pa že malo preveč trapasto,-Mirne državljane pretepavat.« Nato Je stražnik Sagmajstra izpustil in mene zagrabil, tako de ml Je suknjo In srajco strgal In dejal Je: »V imenu zakona greste z mano.«
—	To, kar sem povedal, sem mu rekel, druzega ne. Sunil ga nisem.«
Dokazovanje.
Priča višji stražnik Peter Zupin (hoče priseči z levo roko, zato ga apostrofira predsednik z besedami): »Kje pa imate desno roko? Kje ste pa še videli z levo roko prisegati?«
Peter Zupin: »To Je bilo 28. Julija ob 19.15 url Opravim svojo službo na kolodvoru in začnem svojo dolžnost po Kolodvorski cesti. Zaslišim voz za seboj. Voz hiti mimo mene. Ko ga dohitim, rečem: Zakaj vozite brez luči? Hotel sem legitimirati lastnika voza. Medtem, ko sem začel pisati Ime in priimek, skoči gospod Sagmajster na desno, gospod Perko pa na levo. Gospod Sagmajster pravi: »Vi nimate nobene pravice nas tukaj popisavati.« »VI nimate nobene pravice nas tukaj ustavljati.« Nato pravi še gospod Perko: »VI nimate nobene pravice nas tukaj popisavati.« Jaz jih opozorim, naj se ne vmešavata v moj posel. Gospod Sagmajster pa začne z rokami mahati ln pravi: »Ml Vas redimo«, »VI ste nam dolini.«
Predsednik: »Pokažite, kako je mahal z rokami.«	___
Stražnik pokaže gestlkulacije z rokami, ki so običajne pri živahnem razgovoru.
Predsednik: »Torej Je z rokami govoril, kakor se reče?«
Priča: »Ko sem jaz videl, da gre zares, je Sagmajster zopet rekel: Vi nimate nobene pravice nas ustavljati In popisavati In zopet je začel z rokami mahati, kakor poprej. Ker sem videl, da se gre zares, sera ga udaril z gumijevko, pa samo enkrat po roki.«
Predsednik: »Po glavi ne?«
Priča: »Ne! Nato je začela gospa Sag-majstrova miriti, češ, ne stražnika žaliti, meni pa je rekla, da ga ne bom tepel, češ, on plača davek. Nato so šli vsi z meno! na stražnico, kakor bi hoteli oni mene gnati. Pozneje me je sunil gospod Perko tako, da ml Je kapa odletela. Gospod Stalovski ml Jo Je pobral. Na stražnici me je gospod Perko prosil, nai mu odpustim, čet. Jaz Imam otroke. Vi Imate otroke itd. Gospod Stalovski se ml je ponudil za pričo, jaz sem pa rekel: Lepa hvala, popreje ste bili ori onih. Vas ne potrebuiem.«
Priča Milka Sagmajstrova pripoveduje najprej o luči ln sveči in nadaljuje: »Ravno v trenutku, ko nam je gospa Mrak prinesla svečo, pride stražnik ln legitimira Sagmaj* stra. Sagmajster pravi, da nima pravice. Stražnik ga udari po rami In ga zgrabi** rokav. Ko pridemo do Perkota, pravi Perko, da je skrajno sirovo, mirne ljudi pretepati Nato je stražnik Sagmajstra pustil ln Perkota prijel.«
Zagovornik vpraša pričo, 5e ni ta nad* stražnik že dvakrat njenega moža neopravičeno ovadil.
Priča: »Da, enkrat zaradi kolesa, M ga takrat sploh mesec dni ni bilo doma, enkrat pa zaradi cize, ki tudi ni bila nala.«
Predsednik proti nadstražnlku: »Zakaj ste ovadili?«
Peter Zupin: »Ciza je stala pred njegovo hišo in ovirala promet Dobro vem, da Je bila njegova.«
Predsednik: »No, ln radi kolesa?«
Zupin: »Vozil Je brez luči.«
Predsednik: »Ali Je bH radi kolesa kaznovan?«
Zupin: »Ne, je pritožbo naredil.«
Predsednik: »No, In radi daer«
Zupin: »Je bil kaznovan.«
Obtoženec In priča: »Ni M kaznovan.*
Priča Paternoster. — Predsednik: »VI ste zvečer z vozom brez luč! vozili?«
Priča: »Jaz ne. Vozili smo se samo od Malega Triglava do Mraka, da smo dobili svečo.*
Predsednik: »No torej ste vendar bre* luči vozili«
PrKa: »Ko smo se astavfll pred Mrakovo hišo, Je prišel stražnik ter nas Je prijel: Odkod pridete? Hotel nas Je legitimirati, gospod Sagmajster pa Je rekel:	Ni
treba popisavati, saj nas poznate. Nato Je odgovoril stražnik: Vi nimate nč za govort. Vzel je gumi al kaj maja Videl setn, kako je zamahnil, nato se le 2ačela ena borba, jest sm pa pognov.«
Predsednflc: »Ali ste videli, da bi ga bil Sagmajster sunil?«
Priča: »Ne.«
Predsednik :»Ali ste sliiall da bi mn bil rekel: MI Vas redimo ln davke za Vas plačujemo. Vi ste nam dolžni.«
Priča: »Tega nl9em sllšaL — Da M bil takrat, ko je bil stražnik pri nas, Perko t V02a skočil, se ne spominjam.«
Priča Jožefa Mrak, soproga sodnega nadoficljala: »Jaz sem dala svečo in Šla. Ne vem ničesar.«
Istotako ne ve 10 letna Danica Paternoster ničesar konkretnega Izpovedati tako da jo predsednik vpraša: »Ali sl Imela ušesa čisto zamašena? Ce nič ne veš, bi bll> doma ostala.«
Priča Marija Sagmajster, gostilničarka Izpove, da so bili za njeno osebo vsi trezni In da so zahtevali luč od nje, ki je pa ni Imela.
Prečftajo se Izpovedbe železniškega čl-novnla Stalovskega, ki pravi da ni videl, da bi bil Sagmajster ali Perko stražnika udaril, videl pa Je, da je stražnik udaril Sagmajstra enkrat po slamniku In enkrat menda po rami.
Spričevalo o glasu pravi da sta obdolženca na dobrčm glasu.
Zagovornik predlaga, da se zaslišita še dve priči, ena glede dejstva, da Je bilo ve-ltko ljudi tam, ki da so se nad stražnikovim vedenjem zgražali In druga, da Je stražnik Sagmajstra dvakrat po nedolžnem ovadil.
Temeljit! zagovornikov pla!doyer izpustimo zaradi pomanjkanja prostora.
Sodba: Obdolženca sta kriva pregre*-ška § 104 s. k. 2. ter se obsodita vsak na 250 dinarjev denarne globe, v slučafe nelz-tirljivostl na 5 dni zapora. Od obtožbe delikta v smislu § 93 s. k. z. se oba oproščata. Med razlog! Je navedel predsednik dejstvo, da je policijski nadstražnik Peter Zupin danes sam priznal, da sta obdolženca samo z rokami mahala, (dočfm le preje trdil da st> ga z rokami suvala § 93 s. k. zX
Izgovorjava nekaterih ameriških imen.
Izgovarjava angleškega jezika je težka stvar. Splošnih pravil sploh ni, oziroma je toliko izjem k pravilom, <3a nas more se-tnaniti samo praksa s pravilno izgovarjavo poedinih besed.
Nikar pa ne mislite, da je rojen Anglež vedno siguren, kako se ta ali dna redko rabljena beseda pravilno izgovori. Angleži se navadno vedno obotavljajo, predno izgovarjajo besedo, katere niso še nikdar rabili. Previdno čakajo navadno, dokler ne slišijo, kako jo je kdo drugi izgovoril in Sele potem jo prisvoje v svojo zalogo besed. Nemci, Italijani ali Španci in pred vsemi Slovani, katerih materinščina ne nudi nlka-Itih posebnih težkoč v izgovarjavi, se navadno ne bojijo nove besede; čim jo vidijo natiskano, jo znajo tudi čitatl. To je že v naravi jezika samega in njegovega pravo-Pisja. Toda v angleščini je stvar povsem iruga.
Angleški slovar Funk and VVagnalFs Standard Dictionary vsebuje od 2000 do 3000 besed, ki jih celo učeni ortoepisti (strokovnjaki v izgovarjavi) izgovarjajo na različen način. Saj ti strokovnjaki sami niti ne soglašajo glede izgovarjave besede, ki označuje njihovo lastno znanost: orthoepy. Nekateri Izgovarjajo to besedo z naglasom la prvem zlogu in drugi z naglasom na drugem zlogu. Predstavite si potem, koliko mora biti teh besed, glede izgovarjave, v katerih ne soglašajo navadni smrtniki!
Nekaterikrat te različne izgovarjave povzročujejo prav čudne prizore. Tako se je zgodilo na zadnji narodni konvenciji demokratske stranke, da je konvenčni tajnik poklical načelnika delegacije države Arkan-sas, pri čemur je izgovoril besedo Arkan-tas na isti način, kot se izgovarja Kansas s predpono ar. Načelnik arkansaške delegacije je z nekoliko užaljenim tonom krepko tabrusil nazaj, da treba ime njegove države ako Izgovoriti, kot jo izgovarjajo Arkan-
»ašani. In da tl ne pravijo »arkanza*«, temveč »arkenzo« * naglasom na prvem slogu.
Razlika v izgovarjavi ni vedno tako velika. Illinois izgovarjajo nekateri tako. da se sliši zadnji s, dočim ga drugi pogoltnejo — torej — »iiinoj« ali »Uinojs«.
Glede Chicago tudi ne vlada popolna sloga. Samoglasnik »a« zveni pri nekaterih, kot v besedi father, pri drugih pa kot v besedi saw — torej »čikago« ali »čikogo« (ne ravno naš o, ampak neki o, ki stoji sredi med a in o).
Zlasti veliko težkoč povzročujejo raznovrstna francoska Ln španska imena mest in krajev. Mobile, južno pristanišče, ki ima veliko trgovino z bombažem, se izgovarja kot v francoščini, torej »mobil« z naglasom na zadnjem zlogu. New Orleans se izgovarja kot »nju-oriins« ali »nju-orlinz« z naglasom na zadnjem zlogu. Sioux City v državi Iowa se izgovarja kot »su-siti«. Des Moines, glavno mesto Iowe, je za mnoge uganka, kar se tiče izgovarjave; čitajte »di mojn«. Takim zamotanim besedam pravijo Amerikar.ci »jaw-breaker« — lomilec čeljusti In tak je sigurno rudokopno mesto Coeur d’Alene v državi Idaho; kdor zna francosko, naj ga izgovarja kot v francoščini, torej približno »kerdalen«, ali pravijo mu tudi »kurdalin« — vedno z naglasom na zadnjem zlogu.
Človek bi mislil, da sedaj znajo vsi pravilno izgovarjati francosko ime senatorja La Follette, ki je sedaj radi svoje predsedniške kandidature v ustih vseh. Ni pa temu tako, zlasti ne na vzhodu, kjer mnogi ugibajo o pravilni izgovarjavi kandidatovega imena. Pravilna ameriška izgovarjava je »lafolet« z naglasom na o, ali čuje se vsepovsod, kako ga nekateri izgovarjajo z naglasom na e ali celo na a. Mnogi gotovo so dovedeni v zmoto radi sličnosti z Lafayette, imenom Washingtonovega francoskega soboritelja za neodvisnost, kajti vsak ameriški šolski otrok zna, da se pravi »lafajet« z naglasom na zadnjem zlogu.	(Dalje	prih.)
V©«fla madžarskih malih kmetov.
Nagyatadi — tako se imenuje gotovo najpopularnejši politik Madžarske, čigar pravo ime je Štefan. Szabo in je bi! navaden kmet, ki je bil zaposlen kot dninar, da izkoplje svoje posestvo iz dolgov. Za poslanca je bil izvoljen I. 1908 v okraju Naga-yatadi. Od tega časa pričenja njegova gotovo najzanimivejša politična karijera, kar jih pozna politična zgodovina Madžarske. Szabo ima velike zasluge za ustvaritev organizacij malih poljedelcev. Njegova popularnost je stalno naraščala tekom njegovega poslanskega delovanja in po vojni je postal poljedelski minister.
Ta čas pričenja njegovo pravo politično delovanje. Nova smer — obetajoča, da temeljito preokrene fevdalnoreakcljonar-ni in navidezno liberalni vladni režim k demokratizmu, kjer bi prišle kakor meščanske tudi delavske in agrarne plasti do veljave — je potrebovala osebnosti, ki bi s svojo popularnostjo pridobila široke agrarne plasti za njo. S pomočjo agrarne reforme se je torej novi vladi posrečilo pridobiti Szaba, ki je tudi sprejel ministrstvo za male poljedelce. Vendar se ni znal tako uveljaviti, kakor bi odgovarjalo njegovi popularnosti. Kljub tej ni znal omejiti razširjajočega se komunizma med poljedelskimi delavci in moral 1. 1919 doživeti da mu je naščuvana množica odvzela besedo, ko je šel Czeglčd podpirat kandidaturo nekega socialnodemokratskega kandidata.
Iz tega je razvidno, da kljub svojemu ugledu ni mogel uplivatl na potek dogodkov. Vrnil se je iz Budimpešte nazaj k svojemu plugu in ostal v času madžarskega komunizma pasiven. Po padcu komune in zmagi protirevolucije je bila nova vlada prisiljena računati z malimi poljedelci in po daljših ovinkih se je pojavil zopet Szabo na površju. Vendar se je zdel za novi režim preveč radikalen. Toda kmetje so se mu pridružili in z njimi tudi neizbežni lovci kon-
junkture. Namah so postali mali kmetje baza novega režima. Njihovi stranki so se priključili še1 razni elementi in Szabo v a osebnost je stopala zmirom bolj v ospredje.
Szabo se je lotil izpeljave agrarne reforme in skušal ugoditi davčnim zahtevam malih kmetov. Baš te dni ga označuje neki vladni list kot moža, ki je bil vzrok padca vseh dosedanjih finančnih ministrov. Pričel je postajati neprijeten. Szabo je danes s svojo organizacijo malih kmetov baza današnje vladne stranke. Vsled tega so morali zelo previdno ravnati ž njim. Szabo je izrabil današnjo neprijetno situacijo ministrskega predsednika grofa Bethlena in ga prisilil, da je vsaj obljubil, da bo izpolnil zahteve malih kmetov, bodisi politične, gospodarske ali pa finančne. Szabu je všeč, da Je še zmirom iskana osebnost. On ve, da stoje mali kmetje še zmirom na njegovi strani, brez ozira na druge osebe, ki se opirajo na moč te stranke. Tako je prišlo do njegove demisije, ki je bila glasom poročil, sprejeta.
To in ono.
: Avljatlka v državnih proračunih. Kako veliko pažnjo posvečajo svetovne države avijatiki. kažejo najbolj postavke za zr ako p lovstvo v posameznih državnih proračunih.. — Tako izkazuje budget Anglije 18,500.00 funtov ali 5.725,357.000 Din, Francije 360,000.000 frankov (1.296,000.000 Din), Italije 400,000.00 lir (1.080,000.000 Din), Amerike 29,300.000 dolarjev (2.007,050.000 Din), Češkoslovaške 145,662.390 čk (296 milj. 151.000 Din). V teh naravnost ogromnih številkah se pač jasno zrcali važnost avijatike za katero naša država vse premalo tvega.
; Prvi brezžični morski svetilnik se
zgradi na angleški obali in sicer med Swansea in Cardiffom. Svetilnik so šest mesecev kar najnatančneje preizkuševali v Bristolskem zalivu teT so se vsi poskusi zelo dobro obnesli.
: Originalna oporoka. V' Angliji je unrtf bogat samec, kateremu se kljub vsemu trudu ni posrečilo prijadrati v varen pristali zakona. Nič manje nego osem dam podvrst* je odbilo njegovo roko. Na te Evine hčerke! se je pa samec spomnil na svoji smrtni postelji ter razdelil med nje celo svoje premoženje. To svojo odredbo je obrazložil sledeče: S tem. da so te dame odklonile mojo ponudbo, so mi omogočile zadovoljno in mirno življenje, prosto od vsakega hišnega prepira. Zato sem jim dolžan zahvalo, kateri se z oporoko oddolžim.
Popolnoma varno naložite denar *
LJUBLJANSKO POSOJILNICO
r. z. z o. z.
ki posluje v novo-urejenih prostorih v
Ljubljani, Mestni trg 6
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodneje
ter jih Izplačuje takoj brez odpovet* Večje z odpovednim rokom obrestuj* po dosovoru. Izvenljubljansklm vlagateljem so na ra** polago poitne položnice, da nimajo * pošiljanjem denarja nlkakih stroSkov. Telefon St 9.	Telefon	St.	9
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevntka«-Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
Edgar Rice Burroughs:
TARZANOVE
ŽIVALI
Pogled na belega moža na rilcu nasproti prihajajočega čolna in spopad — to se je zgodilo obenem. Njegovi vojščaki so skočili pokonci, krik se je razlegel preko valov in ploha dolgih kopij se je vsula na sovražni čoln.
Toda že v prihodnjem hipu bi Kaviri rad dal vse svoje bisere in okrasje, če bi lahko sedel na varnem doma. Kakšna strašna četa je bila tam v onem čolnu? Komaj sta trčila oba čolna drug ob drugega, se je Akutova divja opičja čreda z glasnim . rjovenjem pognala kvišku in z stegnjenimi, kosmatimi rokami iztrgala vojščakom Kavirija preteča kopja iz rok.
Groza se je polastila črncev, toda preostajalo tim je le boj do skrajnosti.
Bližali so se drugi čolni in vse je komaj čakalo; da uniči sovražnika, ker so mislili, da najdejo le belokožca in njegove nosače.
Obkolili so Tarzanov čoln... Ko so pa spoznali, kakšnega sovražnika imajo pred seboj, so hitro obrnili čolne in skušali priti k bregu. Toda posadka nekega čolna bržkone ni videla, da ima mesto ljudi zveri pred seboj. Vsled tega so pritisnili k čolnu. Le neznaten glas s Tarzanovih ust, in že sta skočili Sheeta in Akut’v mozeg pretresu-jočim rjovenjem tja. Pomote ni bilo več mogoče popraviti; leopard je strahotno gospodaril med •njimi in Akut ni zaostajal.
Kaviri je imel sam dovolj opravka z orjaškimi zvermi, ki so vdrle v njegov čoln in ni mogel pomagati svojim ljudem. Orjaški, skoro demonski belokožec je iztrgal njemu, mogočnemu Kaviri, kopje iz rok, kakor novorojenemu detetu in potem Je moral že mirno zreti, kako so kosmate pošasti morile njegove hrabro se boreče vojščake.
Kaviri se je branil z vsemi silami, ker je čutil, da gre na življenje in smrt. Naj plačajo drago! Toda prekmalu je moral razumeti, da so se njegovi skrajni napori razblinili v nič spričo nadčloveške sile mišičevja in mačje gibčnosti one pošastne kreature, ki ga je podrla na dno čolna.
V Kavirijevi glavi je vstal besen vrtinec, vse-okoli se je sukalo v nepojmljivi zmešnjavi, pred očmi mu je postalo črno, v bolestnih krčih je lovil sapo, in zdelo se je, da ugasne kakor sveča. Nezavesten se je zrušil na tla ...
Ko je prvič zopet‘odprl svoje oči, je zaigral izraz na j večjega začudenja na njegovem obrazu. Torej nisem mrtev? je mislil sam pri sebi. Kakor je takoj opazil, že je ležal zvezan na dnu svojega čolna. Velik leopard je čepel pri njem in strmel vanj.
Kaviri je od groze zaprl oči. V prihodnjem bo planila srdita žival nanj in bo vsaj napravila konec te močne strahotne vožnje.
Ko pa se le niso odrešujoče zagrebli kremplji ln zobje te zveri v njegovo, na smrt pripravljeno telo, se je obotavljaje drznil še enkrat odpreti oči.
Poleg leoparda je zdaj čepel oni beli orjak,
ki ga je zgrabil. Držal je veslo v svoji močni roki. Za njim je sedelo par Kavirijevih vojščakov. Morali so se pošteno potiti, da so spravili težko obloženi čoln naprej. Razven njih je čepela na tleh vrsta kosmatih opic.
Ko je Tarzan opazil, da se je poglavar zopet zavedel, ga je takoj nagovoril:
»Tvoji vojščaki so mi pravili, da si poglavar velikega plemena. Imenuješ se Kaviri?
»Da,« je odvrnil divjak.
»Zakaj si nas napadel. Prišel sem kot prijatelj, v miru.«	i
»Pred tremi meseci je prišel tudi neki belokožec » z mirnimi nameni«. In komaj smo mu dali kozo, sadje in mleko, je grozno opustošil moje pleme s svojimi puškami. In ni mu bilo še to dovolj.
Odpeljal je s seboj tudi vse naše koze. veliko mladih mož in žena.«
»Jaz nisem tak, kakor oni drugi,« je odvrnil Tarzan. »Če bi nas ti ne napadel, bi se tvojim niti las ne skrivil. Zdaj mi pa opiši onega podlega belokožca. Jaz iščem onega, ki mi je storil veliko zla. Morda je bil to on.«
»Imel je mračen obraz z veliko, črno brado in je bil lopov — da, skoz in skoz prebrisan podlež.«
»Je imel majhnega, belega otroka s seboj?«
Srce mu je zastalo ob tem plahem vprašanju. Kaj bo divjak zdaj odgovoril?
»Ne, Bvana,« je odvrnil Kaviri. »Belega otroka ni bilo pri njem —, prinesli so ga drugi...«
»Drugi: Kdo?« je zakričal Tarzan.
»Oni, ki jih je lopov zasledoval. To je bil bel mož, žena z otrokom in šest Mozulov nosačev.
»Šli so ob reki navzgor, približno tri dni prej, predno se je pojavil oni belokožec. Mislim, da jih je zasledoval.«
Bel mož, žena, otrok? Tarzan se je naravnost mučil. Otrok je bil bržkone mali Jack. Toda žena — in mož? Se je mogoče kdo od Rokovovih pomagačev zarotil s kakšno žensko, ki je gotovo sprem« ljala Rokova na pot čez morje, zoper njega in mu iz maščevanja ugrabil otroka?
Če je bila stvar, potem pride otrok zopet V civiližirane kraje. Zahtevali bodo plačilo za rešitev ali pa obdržali otroka pri sebi, dokler ne bo odkupnina plačana.
(Dalje prihodnjič.)
P. n.
šivilje in gospodiinje opozarjamo, da sozopet dospeli
naitooljš! šivalni stroji
„<iritzner“
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo. Isto-tam vseh vrst čevljarski stroji,.Adler" (Flachštef), cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno edino le pri:
3DS1P PETEMHC
Ljubljena, blizu Prešernovega spomenika ob vodi Popravila sprejemamo
Boljša
gospodična
išče mesta gospodinje, gre tudi za vzgojiteljico. Ponudbe na upravništvo lista pod ..Vzgojiteljica"
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
NOVOSTI
damskepMčeiivJoolce
Sealskln, pili, astrahan In krimer priporoča v veliki Izbiri tvrdka
A. & E. SKABERNE
Mestni trg 10 — L3UBL3ANA — Mestni trg 10
MERAKL
BOJE, MASTILA, LAKOVE. ŠTUK, EMAJLE, KISTOVE I 3AMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOCE NUDI
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
' LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLADISTE
TVORNICE:
L3UBLDANA-MEDVODE
KUPUJTE trgovcih
ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku
da se stvari, že obdelani jedilni stoli, klubske garniture, fotelji, avtomobili itd., ki so preoblečeni z usnjem, lahko nanovo prebarvajo in pridejo do prvotne barve, ima tvrdka
DRAGOTIN PUC
tapetnlk v Ljubljani
Kolodvorska ulica 18
Prvorazredni moderni brzopisalni stroj
5tnEwer-Hecoril
Vrhunec finomehanike! Zastopstvo:
Lud. Baraga,
Ljubljana, šelenburgova ul. 6/1.
MALI OGLASI
lanu
sza gospode in dame KELC, Maribor, Stolna ul. 5, izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela.
mladega steklarskega pomočnika, kateri se je te stroke šele izučil, kakor tudi učenca iz boljše poštene hiše. Nastop takoj. Cenj. ponudbe je poslati na upravo lista pod »Pomočnik in učenec«.
.»•.••»••••••••••••••••••g««
Najnovejše knjige
Zvezne tiskarne in knjigarne e Ljubljani, Marijin trg It. 1.
;
l
O. ZUPANČIČ, Veronika Desenlška. tragedija, str. 185 — »Splošna knjižnica« štev, 28 — Vez. Din 32’—, broš. Din 25'—, finejša izdaja celo platno Din 66 -, pol platno Din 80'—, broš. Din 52-—. luksuzna Izdaja, v usnje vezana Din 130’—.
F. ERJAVEC, Brezposelnost In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str. — »Splošna knjižnica« štev. 27 — Vez, Din 17'— broš. Din 12‘—.
U ANDREJEV, Cm» maske, drama, str. 82 — »Splošna knjiž.« št. 26 — Vez. Din 17'—, br. Din 12*—
Zahtevajte cenik!
E. L BULVVER, Poslednji dnevi Pompejev, ro-
man, »Splošna knjižnica« št. 24—25 — I. del vez Din 36'—, broš. Din 30'—. II. del (v tisku).
L. N. TOLSTOJ, kreutzerieva sonata, rom. str. 136 »Spl. knjiž.« št. 22 — Vez. Din 20, broš. Din 14.
j. ZEVER, Gompačl In komurasakl, japonski rom., str. 154. »Spl. knj,« št. 20. Vez. Din 20, broš. Din 14.
a. SIC, Kmečke hlie in njih oprava na Gorenj skem. (Slovanski narodni slog) mapa na finem papirju Din 90. Luks. izdaja na finem kartonu Din 140.
Zahtevajte cenik!
Pohištvo
vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah
3osip Andlovič.
strojno mizarstvo Karlovška cesta itev.22.
ZALOGA POHIŠTVA. Komenskega ulica itav. 28
Tipki vaieii
močan In zdrav z 2 letno prakso, radi opustitve trgovine, želi nadaljevati učno mesto. Naslov pove uprava lista.
»aiia.
nova, kompletna, jesenova, po-litirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom, v sredini mesta iščeta 2 gospodični. Ponudbe prosita pod „Mirni‘‘ na upravo lista.
11
Za
najprimernejši in visoko-kalorični Trobnodolski premog. — Dobavlja ga po originalni rudniški ceni glavni zastopnik premogo-kopa TROBNIDOL
DOM. ČEBIN
trg. s premogom
UDBUAHA.WQlfOvanl.Vil.
Detelino seme, fižol in sobe
kupuje Sever A Komp., Ljubljana, Wolfova ul. 12.
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500’— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod „Člmpreje".
dobro ohranjena konjska oprema. Ponudbe na upmvo lista pod »Oprema«.
na novo ustanovljena se cenj. občinstvu priporoča. Cene nizke, postrežba solidna.
FRAN KOS, Zidovska ulica.
3 Billi:
v KI. nadstropju (llft) odda takoj Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12.	 ._______
Ljubitelji živali
se odda proti povračilu inse-ratnih stroškov 2-letna foxterrier psica. — Resljeva -8/1,, od 2. do 3. ure.______________
velike 154 X 200, dobro prešite, iz močnega rožnatega
kambrika s fino pavolo po Din 220'—
fini flanel porhant po Din 14'—
in razne OStankt po skoro polovični ceni razpošilja po pošti Tekstil bazar, Ljubljana, Krekov trg. Zahtevajte novi seniki
srednjo, iščeta dva boljša gospoda. Če le mogoče v mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
Men sabo
neopremljene če le mogoče
z souporabo kuhinje v mesta ali predmestju išče mirna dr«" žina. Ponudbe ppd ,,Zadovoljnost" na uoravo lista.
Kot Btenta
v trgovino z meš*11*111 blagota želi oddati trgovec svojega sina. Cenj. ponudbe n* upravo Usta pod » Posten «._____________
mm pomnili
moški m žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naslov pove uprava lista.
i se
mala hiša na periferiji ali V okolici Ljubljane. Ponudbe e navedbo cene ua upravo lista pod »Dom«.
bi t ada pospravljala ■ mesečna sobe ali pišarniške prostore. Naslov prosi na upravo list« pod »Mesečno 100«.
Koz mperesi
skoraj nov, ter par lahkih komatov, nekoliko rabljenih prod« Ivan Molek, sedlar, Vrhnika 112«
n se
dobro vpeljan potnik fapirn« trgovine, ki bi bil pripravljen k prevzeti dobro idoč« 8 mesečno sezljsko blago proti proviziji Naslov pn upravi Usta.