Orad&Utr« • opravsi LJubljana, Kopitarjeva L Telefon IM1-U-U. tfeaaina aaroftnlna M |lr, aa ln« lematro 4« Ur. — Csk. nt, LJob-Ijana 10.CS« ia aaroioino la JOJM u Inaarata. UklJuAn« laatopatva ia eglaaa la Italija lo tnoaamatvai DPI B. A. U liano, Bakoplaav a« vrata m a. SLOVENEC Starke feindliche ftgriffe ostlich Verdun, bei Pont-a-Mousson und Toul gescheitert Schvverstcs Ringen uid Brest — Voller Abvvehrerfolg nnserer Truppen an der adriatischen Kiiste — Weitere Fortschritte ungarischer Gegen-angrilie im Sad-Siebenbtirgen — Das Warschauer Weichselviertel von Banden gesaubert Ans dem Fiihrerhauptquarlier, 7. September. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Ein feindlicher Briickenkopf nordlich Antvverpen wurdo im Gegenangrift »erschlagen. Der starke feindliche Dru"k im Rauin Lowen-Sedan hfilt an. Siidostlich S e d a n brach eine gepan-irerta Angrilfsgriippe iiberraschend in die Stellungen des Gegners ein nnd rojite sie anf. Gcfangene wurden ein-gebracht. Ostlich Verdu«, bei Pont a SI o u s s o n und bei Toul scheiter-ten starke feindliche Angriffe. Bei B a;i m o des Dames konnte der tiegner voriibergehend auf dem Nord-iifer des Doubs Fuss fassen. Er wur-de jedorh sofort im Gegenstoss wieder geworfen. Nach starkster Feuervorberoitnng durch Artillerie und Luftstrcitkrafte sctiten die Nordamerikaner gestern ihren Grossangriff gegen die Festung Brest fort. Erst nach schwerstem Ringen konnte der Feind gegeniibcr dem frbitterten Widerstand unserer Truppen unter hohen Verlusten in i inigen Absehnitten in das Festungsvorfeld ein-dringen. Die Einbruchsstellen wurden ahgericgelt. Die Kampfe nm die Pass-Stras-« o n im franzosisch-italieni-schen Grenzgebiet nehmen nach dem Einsatz marokkanisrher Truppen an IMtigkeit zu. Wiederhnlte Versurh« des Feindrs. sich in den Besifz der firenzhelcstigungen zn setzen, scheiter-ten, An der adriatischen Kiiste erlcidet der Feind bei seinem tngelan-gcn vergeblichen Ansturm gegen nnsere AbwehrIront schtvere Verluste, die ihn zwingen, immer neue Kralte in die Schlacht zu werfen. Unsere Truppen errangen dort auch gestern wieder nach schwerso pripomogel k ojačanju sil za varstvo in obrambo Nemčije. Zaradi t epa je glavna naloga nemških čet, da z žilavim zdržanjem in energičnimi protinapadi nadalje zelo zavlečejo sovražne premike. ,S tem, da so nemške čete razbile ali zajezile sovražnikova mostišča ob Maasi in s tem da so sc zagrizeno upirale med Albertovim kanalom in Namurjem, so mnogo pripomogle k temu načrtu. S tem, da vežejo nemiški oddelki na trdnjavskem območju pri Calaisu in ob bretonski obaili nerazmeroma visoke sovražne sile in preprečujejo nasprotniku ti[>orabo važnih oskrbovalnih sil, vsled česar so nastopile v Argon Hi za napredujoče ameriške čete že močne težkoče, je močno razbremenjen obrambni boj nemških oddelkov, ki se počasi odmikajo proti vzhodu. Zato je sovražnik ojačil svoj pritisk v severnobelgijskem področju, da bi s tem preprečil izgraditev obrambnih črt na severu. Istočasno je pričel z napadi proti obali ob Rokavskem prelivu ter nadaljeval s svojimi napadi na Le llavre in na Inke v Brctaniji, da bi končno dobil v roke uporabne pre-skrliovalne Inke. Zaradi tega so se razvijali, kot že prejšnje dni, tudi 5. septembra, težki boji v srednji in severni Belgiji ob izlivu reke Somme in pri Brestu. Daljnostrelni topovi vojne mornarice so v Pas de Calaisu v jutranjih in opoldanskih urah prvič prisegli v l>oje na celini ter obstreljevali sovražne oklopniške kline in korakajoče kanadske čete, ki prodirajo med Lvsom in obalo. S podporo težkih baterij so nudile nemške čete uspešen odpor, kljub temu, tla so se morale ob srednjem Lysu boriti na dvojnem bojišču, proti sovražnim oklepnikom in proti teroristom, ki so jih napadali od zadaj. Iz ojačenega sovražnega pritiska na K bojem na jadranskem odseku Berlin, 7. sept. Ko so se omejevali Amerikanci na zapadu in Britanci na srednjem odseku italijanskega bojišča zopet le na posamezne krajevno omejene brezuspešne izvidniške sunke, je sovražnik na jadranskem obalnem področju kljub težkim izgubam prejšnjih dni v zgodnjih jutranjih urah dne 5. septembra ponovno pričel z močnimi prebojnimi poskusi. Po več ur trajajočem bobnečem ognju vsega topništva in po težkih letalskih napadih številnih oddelkov bojnih letal je prodrl z močnimi oklepniškimi in pehotnimi silami na obeh straneh Coriana proti tamkajšnjim nemškim postojankam. Grenadirji, oklepniški grenadirji in padalski lovci pa so razbili vse te napade ter z energičnimi protisunki odstranili vdorna mesta, ki jih je dosegel sovražnik v prvem napadu. Pri ponovnih napadih nn področje Clementija in jugovzhodno od Ricciona so utrpeli Britanci izredno visoke izgube, ne da bi le deloma dosegli svoi cilj. Nemško topništvo je na težiščih bitke podpiralo težko boreče se nemške čete ter razen tega neprestano obstreljevalo sovražne čete iu preskrbo z zaledjem. S tem so dosegli nemški vojaki na tem razmeroma omejenem prostoru izredno važen obrambni uspeh. Pri teb bojih je bilo v poslednjih 8 dneh uničeno i/.redno veliko število sovražnih oklepnikov. ■ tu. Nadaljnji napadi so bili usmerjeni proti SiipHuiia.ji-Dvini-Ržf-vu iu Sabla-gu-Torsku. Uničene so bile velike količine sovražnega vojnega gradiva- črti Anivverpcn—Bruselj—ChaTleroi so 6c razvili ob Albertovem kanalu ob Dyli in na severnem obrežju Sandre silni še trajajoči boji Južno od Na-murja so nemške čete napadle sovražne sile, ki so jirekoračile reko Maas. Samo med Dinantom in Charlevillom so bila odstranjena tri sovražna predmostja ter dve nadaljnji močno zoženi. Tudi v južnih Argonih, kjer so nemški borbeni letalci učinkovito bombardirali več sovražnih preskrboval-nih taborišč, so preprečili nemški oddelki pri Pont-a-Mousonsu s takojšnjimi protinapadi sovražne poskuse za prekoračitev Mosele. Dalje proti jugu se je nasprotnik lo tijuijoče približal nemškim zapornim postojankam bur-gundskih vrat in je prepustil razen enega samega sunka v francosko Juro izvidništvo proti nemškim zaščitnim oddelkom v dolini Saone francoskim teroristom. 7.a hrbtom nasprotnika so se nadaljevali boji za obalna oporiščn. Prvi večji napad proti severnovzJiod-neniu delu Le llavra, ki jc bil izveden s 50 oklepniki, so nemške čete krvavo odbile. V ostalem jo sovražno topništvo streljalo na nemške postojanke. Težke baterije vojne mornarice so od Cap de la llevey obstreljevale sovražne topniške postojanke ter onesposobile več topov. Nek britanski monitor, ki je hotel z morja |>ose<'i v celinsko ix>je, sc je moral vsled ognja nemških obalnih topov umakniti. Podnevi je nasprotnik ojačil svoje napadalno delovanje, vendar kljub občutnim izgubam ni mogel zusesti nuduljnjoga ozemlja. Ravno tako je bil brezuspešen Jio-novni napad na Brest, čigar junaško l>oreča se posadka odbija že približalo + te-dne vedno silnejše sovražne napade. Štirimotorni bombniki so |>onovno napadli področje mestu in Inke, ki je vsled bombardiranja in topniškega obstreljevanja že kup razvalin. V predtrilnjnvskem območju so bombniki posebno napadli topovske postojanke. Kljub temu so topovi vseli kalibrov uspešno sodelovali pri obrambi. Topništvo je podpiralo protinapade nemških gronadirjev in padalskih lovcev ter razbilo v zapadnem predtrd-njnvskem območju sovražne pripravljalne postojanke. SC sovjetski vojni napovedi Bolgariji Berlin, 6. sept. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Siegfried lloni piše: Vojna napoved Moskvo Bolgariji pomen ja' tudi po nemškem mnenju obsodbo vlade, ki si je skušala enako kot njena prednica s prelomom zavezniškega dogovora pridobiti naklonjenost »zaveznikov«. V Berlinu so že od vsega po-I četka poudarjali, da bo vodila pot, ki si jo je izbrala bolgarska vlada, v prepad. Da bo pa padec tako globok, ni mogel nihče predvidevati. Mecdo da bi izvlekla vlada Bolgarijo iz vojne, jo je postavila v položaj, ki ne dopušča nobene izbire več med uporom vseh še zdravih narodnih sil in popolno podreditvijo pod moskovski diktat. Z angleške strani so že pripomnili, da bo morala biti nujno sestavljena nova bolgarska vlada, v kateri bodo zastopani komunisti. Naloga te vlado i>o brezjtogoj-no sprejetje moskovskih zahtev, to se pravi: prelom odnošajev z Nemčijo, opustitev »oropanib« ozemelj in razorožitev nemških čet. V Londonu no dvomijo o tem, da bo sovjetska vojska vkorakala v Bolgarijo. Berlinski merodajnl krogi izjavljajo, da jo vidno iz načina, s katerim obravnava Sovjetska zveza bolgarski problem, da je Moskva že vnaprej sklenila vključiti Bolgarijo v svoje politične in vojaške načrte in hoče sedaj preprečiti vsak poskus, ki bi hotel prekrižtai te načrte. Ali je »ljubkovanje« Bagrijanove in Muravljeve vlade z Angloamerikanci pripomglo k hitrejšemu nastopu Moskve, še ni gotovo. Na vsak način je hotela Moskva na bolgarskem primeru doltazli, da smatra Sovjetska zveza Balkan kot j>odročje, na katerem hoče sama odločali in da Anglija in Amerika, četudi bi to hoteli, nista proti temu ničesar pripravljeni, niti zmožni storiti. Razvoj v Bolgariji ludi močno zadeva Turčijo. Sovjetski probojni posktn proti Egejskemu morju je .jasen. Kaže, da Moskva ni v poslednjem času zaman ostreje nastopala. Šele pred kratkim je pisal list »Pravda«, rla obstoja med besedami in dejanji turške vlade Veliko nasprotje. Teoretično je prekinila odnošaje z Nemčijo, v praksi pa je ostalo vse pri starem. S stičnimi očitki so obravnavali tudi romunsko, bolgarsko in finsko usodo. Bern. 0. septembra. Iz krogov grškega i>oslaništva se je izvedelo o ozadju sovjetske vojne napovedi Bolgariji: Sovieli so napovedali Bolgarom vojno v trenutku, ko so bili dogovori za premirje med Bolgari in Angloamerikanci tik pred zaključkom. Težkoče na teh pogajanjih so obstojale v tem, da so Ritterkreuz fiir \Villi Henne. Der Fiihrer verlieh auf Vorschlag (fes Reichs-ministers Speer da« Ritterkreuz des Kriegsverdienstkreuzes mit Sclivvertern an Einsatzgruppenleiter de>r OT VVilli Henne. Viteški križec za Willi Henne-ja. Na predlog ministra Speera jc Fiihrer odlikoval z viteškim križcem vojno-zaslužnega križca z meči einsat/gru.p-penleitcrja OT Wil'i llennc-ja. itlantiu Bildfrdlenst se dosedanjo bolgarske vlade vztrajno branilo vrniti Grčiji bolgarski dohod k Egejskemu morju (Dedeagač) in ozemlje pri Kavalli. Ker pa se jo britanski vlada žo pred enim letom in [Kil v Kairu obvezala grški vladi, da bo lo ozemlje brezpogojno vrnjeno Grčiji, je britanska vlada vztrajala na tej uradni privolitvi. Potem ko jo bolgarska vlada liagrijanova odklonila to zahtevo, je skušala Muravljeva vlada ugoditi tem zahtevam. Oči vid no pa se je Muravljeva vlad zmotila v teh računih. Moskva je smatrala la bolgarski pristanek kot po-■skus, preprečiti Moskvi možnost pridobili dohod preko Bolgarije do Egejske-pa morja ter je vsled tega napovedala Bolgariji vojno v upanju, da si bo z hitro zasedbo Bolgarije zagotovila dohod do Egejskega morja. Nervoznost v Turčiji Bcrn. O položaju v Turčiji javlja list »Bundc: Poslednji dogodki v Ru. muniji iti nn Balkanu so povzročili v Turčiji nervoznost, posebno še ker kaže, da je postalo moskovsko obnašanje napram Ankari po prehodnem i/.-boljšanjii v zadnjem času zopet dvomljive jše. Dogovori o novem rusko-tur-škcin paktu so bili prekinjeni in Moskva je nezadovoljna, da sc je Turčija omejila le na prekinitev diplomatskih odnošajev z Nemčijo. V nasprotju z njenim dobrim razmerjem z Anglosasi in s Francijo, ki kot kaže, razumejo njen položaj, se Ankari ne posreči spoznali pravili ciljev Sovjetske zveze na Balkanu. Fino |>n je gotovo, Turčija namerava igrati svojo vlogo na Balkanu v sporazumu z zavezniki. ^ Bcrn. V nekem komentarju o sovjetskem nerazpoloženju napram Turčiji piše »Berner TagblatU, da pričakujejo dobro informirani opazovalci v Moskvi, da bo vihar, ki sedaj pretresa Balkan! kmalu prešel na Turčijo. Opaženo je bilo. da se je sovjetsko obnašanje do Turčije v poslednjih dneh in tednih močno zaostrilo, tako da se nihče no sme čudili, če bo pokazala Sovjetska zveza svoje nezadovoljstvo na kak odkril način. Istega mnenja je tudi >Ba-ser Nationalzeitung«, ko piše o sovjetski vojni napovedi Bolgariji: »Moskvi gre oč t vi d no za tem, da prehiti oslale zaveznike, si zagotovi novo pot na Balkan, prodre do Egejskega morja in istočasno izvaja na Turčijo močan pritisk.« Sovjeti zavlačujejo pogajanja z Romuni Stoekholm, 6. sept. Sovjetske oblasti se vedno niso sprejele romunskega odposlanstva, ki je že pred dnevi prispelo v Moskvo, da bi tam sprejelo boljševiški diktat premirja in še vedno vdano v svojo usodo čaka na sprejem pri kremeljskih gospodih. Sovjetski zunanji komisar Molotov je utemeljil to zavlačevanje pogajanja z odposlanci izdajalskega kralja Mihaela z nujnostjo nekaterih drugih važnejših |K>slov, Bolgarija predstraža boljševiške balkanske nadvlade Bon, 7. sept. Pod naslovom »Vihar nad Bolgarijo« objavlja švicarski list »Berner Tagblalt« uvodnik, v katerem omenja imperialistično politiko Krcmlia v smeri proli Sredozemlju. Dobesedno pravi v tem članku: »Sta-in hoče izkoristiti romunski zlom. Kre-meljsk, mogotec nadaljuje s svo o imperialistično politiko. Namerava dJeči nadvlado na Balkanu in prosto o Sredozemlje skozi turške mor ke ž ne Bolgarijo čaka temna bodočnost Po de na "Zr""^ '^^ke nadvlade na Balkanu, odskočna deska za Src- dozemlje in turške morsko ožine 3B®nisa.BaiiaRia»8on«BBIBB«B»iBB, Berlin. Uspešnega očiščevanja Var- SLi iT^ :S železni kriz prvega razred^ Stran g >SLOVENEC«, peOJg, 8. tpfcmfoa fifor. 206. Moskovska nasilna politika Bertin, 6. aept. Vojna naopved Moskve Bolgariji kot odgovor za zbliževalne poskuse bolgarsko vlade Muravjeva je klasičen primer za brutalno nasilniško sovjetsko politiko, ki so tudi e ponižanjem tujih priložnostnih politikov ne da odvrniti od svoje poti. Primer Bolgarije l>o tudi poučil svet, da ne more biti nobenega sporazuma z boljševiki. No-bem narod in nobena država ne moro upati na milo postopanje s strani Moskve, kar koli bi tudi nameravali nuditi Sovjetom, kajti sovjetska politika stremi za brezobzirnim odstranjenjem narodov in za vključitev njihovih ozemelj v zvezo sovjetskih republik. Pri tem prelomi ta politika vsako pravo in ne spoštuje nobenih človeških ozirov. Boljševiški uničevalni politiki ne uide nobena država, ki se izroči Sovjetom. Moskva ne prizna nobenih pogojev in ne dela nobenih izjem. Sovjetski napa- ^u po božiih in naravnih zakonih utemeljen, vsem slovenskim delovnim stanovom pravičen stavila v varstvo Nemčije, se je odleg- ' r * *. . . gospodarski red jetska zvena Bolgariji garancije in da pošlje v ta namen sovjetske čete v Bolgarijo. S tem, da se je Bolgarija po nil bolgarski narod boljševiški nasilni politiki. Sedaj ko smatra Bolgarija, da so lahko odreče nemški zaščiti, uresničuje Moskva svoje načrte. Istočasno z vojno najx>vedjo so vkorakale v bolgarsko ozemlje sovjetske čete. S tem se je Moskva tudi močno približala svojemu cilju, namreč posesti Dairdanel. Ni treba še posebej omeniti, da je London povsem sporazumen s to nasilno politiko Kremlja. To potrjuje komentar Reuterjevega dopisnika Rendel-la Nealea k sovjetski vojni napovedi Bolgariji. Reuterjev dopisnik imenuje moskovsko nasilno postopanje napram bolgarskemu narodu kot ukrep realistične politike. Istočasno sporočajo z jasno škodoželjnostjo, da je s temi sovjetskimi ukrepi »podpisana smrtna obsodba Mu-ravjeve vlade« in da bo morala biti sedaj sestavljena v Sofiji vlada, v kateri bodo zastopani tudi komunisti. Reuter se je s tem izkazal kot najboljši boljševiški komentator, kakršnega si je želela Moskva. V istem smislu pišejo londonski časopisi, ki poudarjajo, da je Anglija sporazumna z moskovskim načinom postopanja z Bolgari. Kako je kralj Mihael izdal svoj narod Stockholm, 6. sept. »Svenska Dagbla-detc prinaša poročila svojega moskovskega dopisnika o izdaji romunskega kralja Mihaela, ki je bila že dolgo namera-\ana. To poročilo so opira na izvajanje novega komunističnega pravosodnega ministra Patrascanuja, ki so mudi sedaj v Moskvi kot vodja romunske mirovne delegacije. Po tem poročilu so je Mihael že konec leta 1942 odločil vreči Antonesca. Aprila tega leta je nato iskal izdajalski kralj stik s komunistično stranko Romunije. Patrascanu, ki pripada komunistični stranki že dolgih 20 let, ki je bil šestkrat v zaporu ter preživel dotw> od leta 1911-43 v koncentracijskem taborišču ali v domačem zaporu, so je leta 1944 posrečilo priti v Bukarešto, kjer se je tajno Objava Svoječasno smo opozorili konzu-mente, da je Sedlar Ivan, tovarna hranil, Ljubljana - Moste, stavil v promet falzificirane kartone z napisom ■Pravi Franckov dodatek kavi po pol kg«. Zaradi tega dejanja smo predlagali proti Sedlarju Ivanu pri sodišču kazensko postopanje. Uvedeno postopanje se je končalo ,,-s tem, da je okrujno sodišče v Ljubljani dne 14. VI. 1944 ood opr. št. VI Kj)s 520 44-41 izdalo sodbo, ki se glasi: Sedlar Ivan je kriv, da je v Ljubljani od avgusta do oktobra 1943: 1. od njega izdelan proizvod — ka-vin nadomestek dal v promet in prodajal in pri tem posnemal zaščitni industrijski žig tvrdke FRANCK, INDUSTRIJA KAVOVINA, ZAGREB, preje llinka Francka sinovi d. d. Zagreb, uvedenim v registru zagr. Uprave za zaščito industrijske svojine v Beogradu pod št. 3836 tako, da je sicer ne-i/preraenjeni zaščiteni etiketi v originalno temnomodri kavni mlinček na gornji struni nadomestil z mlinčkom v črni barvi, torej tuj žig brezpravno uporabil s tako malimi spremembami in vobče da je mogel navadni kupec razliko opaziti samo ob posebni pozornosti, in 2. da je uporabljal ime. firmo in posebni žig tvrdke FRANCK, INDUSTRIJA KAVOVINA D. D. ZAGREB na način, s katerim se utegne ustvariti zmeda med potrošniki glede pravega izvora blaga. Zakrivil jc s tem prestopek ad I. po § 143 t. 2. zakona o zaščiti ind. svojine ter ad II. po § 11. t. 2. zakona o pobijanju nelojalne konkurenco ter se obsoja no 5 25. zakona o pobijanju nelojalne konkurence glede na določilo S 61. k. z. na 12.000 lir denarne kazni, ki se za slučaj neizterljivosti nadomesti z 200 dnevi zapora, ter po §-u 65. k. z. odloži izvršitev za tri leta, po § 77. k. z. se všteje v kazen pripor od 5. XI. 1943 ob 12. uri do 10. XI. 1943 ob 13.15 uri, po § 310, 314 k. p. na povračilo stroškov kuz. postopanja in izvršitve kazni, ki so izterljivi, po § 314 a k. p. na plačilo povpreč-nine 500 lir, na plačilo takse 30 lir. jio § 148 zakona o zašč. ind. svojine in § 61/11. k. z. se potrdi zajJemba, i/vršena po Upravi policije v Ljubljani ca. 14.00» etiket, potvorjenih z ind. žigom tvrdke FRANCK, INDUSTRIJA KAVOVINA V ZAGREBU št. 3856 Uprave za zašč. ind. svojine v Beogradu, ki so deponirane pri Upravi policije v Ljubljani, 1196 omotov s potvorjenimi etiketami, nalia jajočili se pri Gostilničarski nubavni zadrugi v Ljubljani, 1651 omotov — enakih, nahajajočili se pri javnih skladiščih špedicije Turk, Ljubljana ter z vseh teh sneti in uničiti znuke posega ter jih onesposobiti za nadaljnje posege, To razsodbo je okrožno sodišče v Ljubljani s svojo odločbo z dne 27. julija 1944 opr. št. Kpr 72/44-3 potrdilo in spremenilo le v toliko, du se je v prvi sodbi izrečeni nadomestni zapor 200 dni znižal na 6 mesecev. Obenem sporočamo, da se je zaplenjenih (4.000 etiket in 1196 in 1651 omotov s potvorjenimi etiketami uni FRANCK INDUSTRIJA KAVOVINA D. D., Zagreb. zadrževal. Tajno je vodil pogajanja z Mihaelom ter zagotavljal kralja, da bo dobil podporo komunistične stranke, če bo vrgel Antonesca in napadel Nemčijo. Konec maja se je vršil nato uradni razgovor komunistov s kraljem in njegovimi pomagači, na katerem so razpravljali o odstranitvi Antonesca. 20. junija so podpisali dogovor in šo istega meseca so obvestili zaveznike v Kairu o pripravah za odstranitev Antonesca ter jim istočasno sporočili, da bi se naj izvršil prevrat 26. avgusta. Tega dne bi naj namreč kralj sprejel Antonesca. Antonescu pa je prekrižal načrte, ker je tri dni prej obiskal kralja. Kralj je ukazal Antonescu, naj sklene premirje ali odstopi, Antonescu pa se je branil. Nato so ga lakoj aretirali in razorožili njegovo telesno stražo. Poleg tega so zaprli pravosodnega ministra, vojnega ministra ter bukareštanskega guvernerja in policijskega šefa. Naslednjega dne je napovedala Romunija Nemčiji vojno. Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter, Moskva doslej še ni odgovorila na bolgarsko prošnjo za premirje. Finski grozi lakota Madrid. Finsko prebivalstvo je sprejelo ustavitev sovražnosti s Sovjetsko zvezo brez veselja in brez vzklikov, javijo dopisnik lista »Ya« iz Stockhol-mn. Moskovske namere s Finsko so še povsem nejasne. S skrbjo so ugotovili v Helsinkih, da v bodočem ni pričakovati nobenih pošiljk življenjskih potrebščin iz Nemčije, kar pomeni za finsko prebivalstvo pričetek lakote. Švedska ne moro pomagati, ker je sama odvisna od uvoza življenjskih potrebščin in ta je zopet odvisen od zavezniških navycertov. Tragično je umrla moja ljuba žena, mati, snaha, teta, gospa Rutaico Blojzija roj. OolaušEh Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto dne 9, sept. ob 16.30 z Žal, iz kapelice sv. Janeza. Jezica, Ljubljana, Dev. Mar. v Polju, Gmund, 8. sept, 1944 Žalujoče družine: Kukovica in Volavšek. Ko se je ustanovila Delavska protikomunistična akcija in pozneje, ko je začela e svojim delom, je bilo komunistom in terencem Osvobodilne fronto izredno všeč, da se v imenu te formacijo nahaja beseda »protikomunistična«. Mislili 60 namreč, da so bo slovensko ljudstvo borilo proti komunizmu samo z dotedanjim orožjem, namreč z znanimi frazami, da je komunizem slab, da so delavske razmere v Sovjeliji neurejene, da komunizem no moro ustvariti paradiža na zemlji itd. Toda njihovo veselje je bilo prehitro. Delavska protikomunistična akcija je res najprej prikazala delavcem in vsem delovnim stanovom slabe strani komunizma, takoj satom pa je stopila na plan z lastnim, do potankosti izdelanim programom, kako naj so slovensko socialno in gospodarske priliko lircdo brez židovskega kapitalizma in brez marksističnega komunizma. Kdo je nazadnjaški? Zadnja komunistična fraza, češ da je vse, kar stoji izven komunizma, »reakcionarno«, je bila s tem prikazana v vsej jjoloti njene zlaganosti, kakor pred njo že vse drugo komunistične fraze. Dane6 vemo, da so reakcionarni komunisti in zaslepljenci lažiosvobodilne fronte, ki ponavljajo nad sto let staro, zgrešeno teorijo Zida Karla Marksa o delu kot edinem gospodarskem faktorju. Naš program je slovenski Delavska protikomunistična akcija se no bori proti komunizmu s topim orožjem ali z udarci v prazno, temveč se bori proti komunizmu, kakor tudi proti židovskemu kapitalizmu z ostrim orožjem, s svojim propamom, ki temelji na slovenskih narodnih tradicijah in socialni pravičnosti. Ob tem modernem programu, ki je edini slovenski gospodarski in socialni program, so onemeli tudi komunistični demagogi, kajti njihov program razdiranja in uničevanja, kolhozov in državnega kapitaliima ni slovenski, temveč bresnaroden in protinaro-den. Naše vodilo: socialna pravičnost Delavska protikomunistična akcija pa ima kot nosilka tega programa v glavnem naslednje naloge: 1. do korenin uničiti med Slovenci, zlasti med delovnimi stanovi boljševiški komunizem; 2. namesto framasonskega židovskega kapitalizma hoče ustvariti s pomočjo delovnega ljudstva uot, po božjih in naravnih zakonih utemeljen, vsem slovenskim delovnim stanovom pravičen gospodarski red; 3. v okviru obče-narodnih stanovskih poklicnih ln obratnih občestvenih interesov hoče pravično preurediti in smotrno zavarovali pravico vseh gospodarskih panog s tem, da ustvari pravično razmerje med delom in kapitalom; 4. v predstavništvih posameznih stanovskih enot in naroda naj ho in mora biti varovana popolna enakopravnost in soodločanje delavcor in delodajalcev Na osnovi priznanih in pravičnih skupnih interesov naj rastejo nova socialno gospodarska zastopstva s skupnim vodstvom in s skupno odgovornostjo * istimi pravicami in istimi dolžnostmi. Kapital naj no bo več sam sebi namen ne človek njegov suženj. Dobrine naj služijo človeku in skupnosti. Naš program: nova močna luč V teh kratkih točkah so obsežene nekatere osnovep programa, za katerega se bor m Katerega propagira Delavska protikomunistična akcija. S tem programom jo v temo našega razrvanega sodega in gospodarskega življenja po- ,n°V* ,m°fna ,Bf- Ta Program je prinesel načelno jasnost slovenski proti-komunistični skupnosti. Ločitev duhov... V znamenju programa stanovske preureditve slovenskega naroda so se že Fanta, da ma!© talcih ... (V spomin Tonctn Grumu in Jakošu Jožetu.) V skromnem Bizoviku, kjer je tudi rojstni dom in zadnji počitek vzornih fantov Ivana Pavčiča in Jakoša Franca, katerih nedolžno kri so pili gozdovi okrog Police, je tudi skromni dom izredno žilavega fanta, morda najbolj delavnega, kar sem jih kdaj poznal. Spoznal sem ga v prvih letih duhovniškega življenja. Takole po prvi maši je Tone kot mlad soboslikarski vajenec poklekal k obhajilni mizi v župnijski cerkvi pri Sv. Lenartu. Po iskreni zahvali v cerkvi se je pojavil pred cerkvijo v svoji rjavi obleki in nekako takole govoril: »Gospod, za delavske fante se bo treba zavzeti. Vam bomo fantje iz Bizovika hodili pomagat.« In odslej je prinašal vest za vestjo izredno vestno in dosledno. Ob nedeljah je prihajal z navodili. Vsak teden ob delavnikih zvečer sta prihajala z Jako-šem Francijem, ki je bil prav tako soboslikarski vajenec, na sestanek za delavske mladce, včasih na kolesu, drugič peš, pozneje sta jo pribrisala kar na smučeh, ko je od zimskega mraza ponoči kar škripalo. Tone je bil po značaju kolerik: zalo mu je njegova težko uklonljiva narava včasih malo ponagnjala. Taka narava je gibčna, delavna, vztrajna, dosledna, a -...iq težko ge pokori. Tu je Tone imel največje težave. A bil je res gibčen, delaven, vztrajen, dosleden. Dobil ga je o pravem času duhovnik na obrlni šoli v Ljubljani. Pridobil ga jo za Kristusa, za Njegovo stvar, za delavske duše, ki se pogubljajo po delavnicah. Tone je spoznal vso njihovo bedo; zato jo skušal zelo pomagati. Pridobil si je najprej globoko spoznanje Kristusovih načel, potem pa jih je skušal izvesti med delavskimi fanti. Objel bi rad vse delavske fante. Kupil si je kolo. Ob delavnikih je garal v svojem poklicu, zvečer si ga videl na sestankih. Ob nedeljah pa je sedel na kolo in predirkal vso Gorenjsko, bodril duhovnike in fante k delu. Zdaj ga je spet videla Dolenjska, kako navdušuje delavsko borce za borbo proti zlu. Včasih so ga le poslušali, nihče pa ni vprašal: »Tone, si že kaj jedel?« — »Ah, kaj to,« mi je včasih odgovoril, »kaj je bili en dan brez hrane?« Fant-si je znal mnogo odpovedati. Dn, kar bi pri drugih rad dosegel, jo sam z železno doslednostjo vršil. Slišal je pri duhovnih vajah ali pri duhovni obnovi, kako potrebno jo za osebno rast v milosti in svetosli duhovno vodstvo. Pa se no duhovnih vajah pojavi v Zavodih v St. Vidu spet Tono v svojem oguljenem suknjiču: »Gospod, poznate me, svetovali so nam duhovne voditelje. Ali bi kar midva poskusila?« Iu odslej je Tone pogosto prihajal in raste! v Bogu. Kolikokrat prav do zadnjih dni sla se srečala z Jezusom pri obhajilni mizi doma v Bizoviku, y .Vajeniškem začeli ni se bodo ločili duhovi. Kdor ni za zdravo ureditev socialnega in gospodarskega življenja, ki je utemeljena v božjih in naravnih zakonih, ta bo še vedno naprej deloval proti slovenski skupnosti, ki je s tem progra-mo zavrgla liberalni kapitalizem, zlagano demokracijo in barbarski komunizem. Narod pa bo brez ozira na levo in desno šel s trudom in znojem gradit nov gospodarski in družabni red ravno na osnovi programa stanovske preureditve. Zato je ta program že danes in šo bolj v bodočnosti mejni kamen med dvema gospodarskima dobama našega naroda. Naš program ni utopija Slišijo se sicer glasovi zlasti iz ust onih, ki jih je narod za njihovo delo prebogato plačeval, da je ta program utopija, da je neizvedljiv in celo, da delavci sami ne bi bili z njim zadovoljni. Toda ti ugovori so prazni. Ali ni morda pravično, da naši pošteni delavci, ki so skupno s kmeti in s slovensko mladino prevzeli nase vso težo protikomunislič-nega boja, dobe v bodočnosti v novem gospodarskem redu tiste ogromne vsote, katere 6o prej uporabljali razni pro-tinarodni bogataši, prokuristi, poslovodje itd.? 2e samo, če se te vsote uporabijo za pravično plačo delavcev, ho na polju socialne pravičnosti storjen velik in važen korak naprej. Toda cilj stanovskega programa gre dalje. Podjetja naj ne bodo več prisilne delavnice, v katerih delavci dajejo svojo delovno moč kakor blago v najem, temveč. naj podjetja postanejo prava obratna skupnost delavcev in delodajalcev. Oboji enako so zainteresirani na gospodarskem pro-cvitu podjetja, zato naj tudi oboji skupno ta podjetja upravljajo ter oboji med seboj po pametnih in praktičnih načelih dele dobiček in preostanke. Delavstvo je spregovorilo Na ugovore s strani nasprotnikov stanovskega programa je delavstvo samo najbolje odgovorilo s tem, da je dalo Delavski protikomunistični akciji vso svojo pomoč in vso oporo v tem vele-važnem in težkem delu. Delavstvo upravičeno dan za dnem bolj glasno zahteva, na j izgine iz slehernega slovenskega človeka stara kapitalistična miselnost, kajti v novem redu in v novi Evropi ne bo več mesta^ zanjo. Kdor misli, da se sedanji družabni red, katerega smo v bivši državi brezuspešno krpali nad 20 let, da še krpati, in da se da socialni nered še podaljševati, ta je v zmoti. Kdor pa vztraja v tej miselnosti in se poleg tega še trka na svoje prsi ter se sklicuje na svojo slovensko in protikomunistično prepričanje, ta je dvakrat v zmoti, kajti vedeti je treba in delavstvo prav dobro ve, da bo komunističnemu Molohu na naši zemlji zadan smrtni udarec šele takrat, kadar bo slovenski narod sam iz sebe in s svojimi lastnimi močmi zgradil nov, vsem stanovom in vsem poklicem pravični socialni red. Delavec ne ho več v novem redu potisnjen v kot ali ob steno, temveč bo in mora bili kot človek z dušo in telesom izenačen popolnoma s svo|im podjetnikom kot človekom, kajti le taka družba, lo tak gospodarski sestav bo mogel dati zadosti kruha vsem pridnim in enakopravnim povezanim članom ene same skupne narodne družine. Samo taka družba bo mogla izvesti obnovo našega tako teiz,ko prizadetega narodnega gospodarstva. h Treba je graditi, a ne samo z besedo Boriti se za nov stanovski gospodarski red, ne samo boriti se z besedami in navidezno, ker je lo moderno, ampak boriti se za ta nov red s srcem, z vso svojo močjo in s pripravljenostjo na težke preizkušnje, ki jih bo ta borba od nas še zahtevala, ni samo dolžnost delavca, ampak tudi dolžnost pridobitnih slojev. Tudi pridobitni sloji morajo, no da bi čakali, da jih bo oblast k temu prisilila, pokazati svoj smisel in razumevanje za težki socialni položaj svojih delavcev in videli bodo, da bo, ako bo-do pokazali s srcem take trajne plemenite geste, začela razredna mržnja upa-dati in bo polagoma popolnoma izginila. Tudi v industrijo in obrt? kakor tudi v urade in pisarne se na ta način današnjemu času prilagodeno morejo vrnili tisti stari dobri časi, ld jih je preživljal naš kmetski stan takrat, ko Je hišni gospodar hlapca imenoval »našega Ja-neza« in deklo »našo Mioo«. Vse, kar je prišlo po teh »starih dobrih časih« je prinesel gospodarski liberalizem in dru-gi zmotni gospodarski nauki polprete. klega in sedanjega časa. Proti vseoiu, kar je gospodarski liberalizem odnosno kapitalizem rodil, pa velja naša horba, ravno tako, kakor proti zločinskemu komunizmu. Klica po novem redu ne more udušiti nobena sila več Komunistični agitatorji in trojkaši so v zadnjem času vrgli med delovne sloje krilatioo: »Zahtevajte nov družabni red takoj I Povejte ljudem od Delavske protikomunistične akcije, da nam je zadosti obljub Ln zadosti besed. Mi hočemo dejanji« Toda delovno ljudstvo, ki pozna te demagoge, ki so ga 20 let in več zavajali in mu ogromno škodili, ne posluša njihovih fraz. Preprosti delavec, v neki ljubljanski tovarni je takemu komunističnemu laži-modrijanu dejal: »V veliki zmoti si ti in vsi, ki mislijo, da bomo zaspali še t starem redu, shodili pa se bomo ie v novem redu.« Ravno tako, kakor je bilo za vsako važnejšo gospodarsko preosnovo potrebno časa mnogokrat celo dolgih deset let, bo tudi za prehod v stanovsko ureditev potre-ben čas. Ta čas že prihaja. Samo tisti, ki ste zaslepljeni, ga ne vidite in ne občutite. Klic po stanovski preureditvi slovenskega gospodarskega življenja je ze danes tako močan, da ga nobena sila več ne more udušiti. Bodočnost in realizacija stanovskega programa pa sta eno. (Iz govora tajnika Delavske protiko munistične akcije g. Jana Maksa v radiu dne S. septembra 1944.) Ljubljana Borovnici V nedeljo, 10. t. m., bodo uslužbenci Socialne pomoči, Slovenskega Rdečega križa ter dijaki in dijakinje ljubljanskih srednjih šol nabfrali po ljubljanskih ulicah denarne pri«p«vke za močno prizadeto prs&ivalstvo po dosedanjih letalskih napadih v Borovnici. Ljubljančani, odzovite se v polni meri klicu in prošnji Socialni pomoči ter priskočite na pomoč s »knarnimi prispevki bratom in sestram v nesreči in stiskil Opozorilo policije Uprava policije, oddelek za protiletalsko zaščito v Ljubljani opozarja vse hišne starešine v vseh tistih hišah, kjer imajo plinovod, naj v začetku letalskega alarma takoj zapro glavno cev plinovoda, po končanem alarmu pa jo zopet odpro. Policijski organi imajo strogo naročilo, naj vsak prekršek takoj javijo. Kr-šilci bodo strogo kaznovani. Is Gorice Upravičen strah. Z Goriškega nam poročajo: Vsi komandirji, politkomisarji in drugi »odličniki« OF, zlasti pa partijci, žive v velikem strahu. Pravijo, da bodo »zavezniki«, če pridejo, likvidirali vse komuniste, kot so to storili že drugod. Zato so mnogi izmed njih že krenili na pot proti Titovemu glavnemu stanu, ker upajo, da bodo tam bolj na varnem. Seveda je to upanje prazno, kajti noben zločinec do sedaj še ni ušel zasluženi kazni. domu za časa šole za mlade delavce, v stolnici, pozneje v Trstu. Neko nedeljsko dopoldne sva se srečala v najhujšem mrazu. »Kje si bil?« —- »Ob petih zjutraj sem šel iz Ljubljane v Št. Vid, da bi po prvi maši imel sestanek z delavskimi fanti.« — »Mraz je, si Že kaj jedel?« — »Ne, sem šel zgodaj iz Ljubljane. V Št. Vidu sfcm vendar moral biti pri obhajilu. Se spodobi.« In tak jo ostal. Še v ponedeljek pred smrtjo mi je poročnik Jože Jakoš izjavljal: »Ah, ko bi bili vsi fantje taki kot. jo Tone.« Pa je bil vsaj Jože sam tudi tak. V Fakinovi družini v Dolah pri Litiji je zrasla ta čista fantovska duša. »Fant, kako si ti ostal tako dober, kako je mogoče, da se nisi pokvaril?« — »Gospod, Bog mi je to dobrolo izkazal, da sem bil od zgodnje mladosti veliko skupaj 7. domači mi duhovniki. Gospoda kaplana Kapusa in gospoda Ludvika Bartlja sem so držal. Drugače bi se gotovo pokvaril.« Do duhovnikov jc imel prav do zadnje ure izredno spoštovanje, kot ga še zlepa nisem zasledil pri kakem drugem fantu. Šo zadnje dni življenja jo bil tako srečen, da je mogel priti sku-kaj s svojim prvim vzgojiteljem župnikom Kapusom. Prav ta jo izjavljal, ko je bil Jože še med živimi, da jo prišel na orglarsko šolo v Ljubljano najboljši fant iz dolske fare. Že pri g. kaplanu Ludviku so začeli z vzgojo kmečkih mladcev KA. Tu v Ljubljani se je sani spet javil duhovniku: »Gospod, na orglarsk! šoli tudi potrebujemo KA. Ali bi začeli?« Pa srno začeli. Jožo ja bil prvi voj skromno jale. Ob duhovni misli pri se- stanku se je njegov pogled v tihem molku obrnii v lastno dušo, ko smo se razgovarjali o akcijskem delu, pa je njegov živi pogled kar zažarel. Trdo in težko je bilo začetno delo, a Jože je i vso marljivostjo vztrajal, študiral osnovne pojme KA, pripravljal govorčke za sestanke, se trudil za izpite, predvsem pa dajal vsem neizrekljivo lep zgled. Svojo fantovsko veselost in dovtip-nost je znal spajati z globoko pobožnost-jo. Od jeseni leta 1941 jo hodil redno tedensko k spovedi, z Jezusom pa se je njegovo fantovsko srce vsak dan združevalo pri obhajilni mizi v stolnici. V Trstu sta se s Tonetom znašla. Dve duši sta se znašli, ki sta isto čutili, isto mislili, enako goreli za evharistič-nega Jezusa, enako vedeli, da je brezbožni komunizem smrtni sovražnik naravnega in nadnaravnega življenja našega naroda. Zato sla šla v boj in oba tudi padla na prvi petek za Kristusa Kralja. Še v ponedeljek pred smrljo se je Jože oglasil. V zadnjem razgovoru sem «a opomnil: »Fant, skrbi, da bodo fantje v posvečujoči milosti.« In Jože jo držal besedo. V četrtek zvečer je župnik v Črnem vrhu spovedoval do deselik zvečer. Fantje so bili pripravljeni, narednik Tone in poročnik Jože tudi. Zalo je ob slovesu naša srčna želja, naj vsi fantje soborci, ki so padli * boju proti brezbožnemu komunizmu, hitijo pred prestol Marije Pomagaj v nebesa, od koder naš tako razklani narod, za katerega so prelili svojo srčno kri, pričakuje po njihovih prošnjah obilne pomoči. Vsak je svoje sreče kovač Večina kristjanov živi v neki zmoti: vedo, da je Jezus Kristus dal življenje ra nas, dal življenje, da odkupi našo grehe. Ne zavedajo se pa, da morajo sodelovati pri odrešenju in delati za rešitev svojih bratov. Ko naš nadpastir vabi. da na jutrišnji Marijin praanik začnemo petduevnico v fast Matere božje za verne duše v vicah, je prav, da bi so vsak Slovenec vprašal, če sodeluje pri odrešenju, če dola za rešitev svojih bratov. Bog nas prav gotovo hoče rešiti. Nudi nam vse pripomočke, da bi sc nekoč združili v Njem. Še več. Da bi že na tem svetu uživali sadove Njegovega kraljestva. Gotovo pa je, da vsaka cena za to rešitev ni dovoljna. Hog ne pravi: »Zveličal jih bom proti njih volji, brez njih sodelovanja in brez sodelovanja drugih,< — temveč — >rešil jih bom, če bodo sami hoteli, z njihovim sodelovanjem in sodelovanjem njihovih bratov.« Kakor v naravnem redu, to je v našem zemskem živijenju, velja zakon vsa-jeanne odvisnosti, tesne povezanosti vseh ljudi, tako tudi v nadnaravnem življenju velja ta zakon. Zaradi tega vsako za-eluzno ali kazni vredno dejanje, katerega koli člana naše katoliške družina koristi ali škoduje vsem skupaj. V nadnaravnem svetu, v kraljestvu duš pa spadajo v to veliko družino tudi verne duše. duše tistih naših rojakov, ki so šle v onostranstvo. Ne govorimo o pogubljenih, tudi o tistih ne, ki so odšle v nebesa in so že pri Bogu, toda o tistih, ki so odšle v vica in hrepene po Njem in ki so potrebne bratske naše pomoči. Koliko spominov nas morda veže nanje, kako različni so naši notranji občutki, ko nanje mislimo. In če pomislimo na vse. te verne duše našega naroda, ki so v zadnjih treh letih odšle na oni svet, kako različni občutki se nam bude, kako različna družba je onkraj nastala. Duše takih, ki so morda dnevno hoditi k obhajilu, duše izobražencev in najbolj preprostih, bogatih in beračev, duše, ki so si morda prizadevale v našem življe- nju ljudem posredovati božjo resnico, pa do brezbožnih komunistov ia ubijalcev, ki so pred smrtjo še imeli milost kesa-nja in so se mogli zaradi nje še zateči k Bogu Vsi ti so v vicah, ln tam morajo trpeti »dokler ne poplačajo vsega dolga< (Mt 18, 34). Te duše so tudi naši bratje. Tem moramo pomagati. Kako svetla misel more prevevali vsakega katoličana, ki gleda to hetero-geno kraljestvo vernih duš, Če pomisli, da se je občestvo tistih, ki hočejo Boga, povečalo po milosti Vsemogočnega, tudi s tistimi, ki so v življenju po krivdi za-peljancev delali proli Njemu in proti tistim, ki so hoteli živeti po zapovedih božjih. To so morda največje milosti, ki nam jih Bog more v teh časih dajati, da moremo še po smrti vojevati boj proti brez-boštvu, še po smrti večati armado tistih, ki hočejo živeti v skladu z božjo postavo. Za te večje milosti pa je treba veliko delati. In da bo delo v polnem učinkovito, pa je čisto gotovo v skladu z božjo zahtevo, da se to delo opravlja skupno, to je po zaslugah vseh skupaj. Kako vzvišen posel je ta petdnevni™, h kateri nas vabi naš nadpastir. S to po-božnostjo dovršujemo božje delovanje. V skupni molitvi božji milosti dajemo pravo učinkovitost. Kako plemenito in Bogu dopadljivo je to delo, ko delamo za tiste, ki so na« morda v življenju sovražili in nam hudo delali. Kako lepa oblika odpuščanja je to naše delo za take duše. In koliko nam bo zaradi takega dela odpuščenega. Za koliko prestopkov bomo dosegli odpuščanje — odpuščanje, ki je v nebesih morda čakalo le slabotnega vpliva človeškega dejanja. In koliko nakopičenih zakladov svetlobe bomo izprosili na la način za nas, za kraje, kjer vlada stiska in bojazen, za vse. ki so morda brez tolažbe, za vse, ki tavajo po nevarnih potih, pa bodo dobili po naši zaslugi gotovost, da je blizu pristan. In če nas Marija k tem ciljem vodi, kdo more dvomiti, da ne bi uspeli?! Danes k Mariji Pomočnici na Rakovnik Letos na Mali šmaren bo preteklo dvajset let, odkar je bilo ob zaključku prvega slovenskega marijanskega kongresa dograjeno in slovesno posvečeno svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku. S' prispevki je pomagala graditi Marijino svetišče vsa Slovenska. Od vseh strani so prihajali darovi in so od malih do velikih vsi pričali o veliki ljubezni in zaupanju slovenskih src do Marije Pomočnice. Na prazniku posvečenja pa je bila zastopana vsa Slovenska z vsemi stanovi. Po kronanju Marijinega kipa na Križanskem trgu so desettisoči spremili Marijino podobo v njeno novo svetišče. Ob tej priliki so se na Rakovniku zbrale take množice ljudi in toliko Marijinih družb 7. zastavami, da je ob pogledu nonje bil ginjen celo salezijnnski kardinal Cagliero, ki je videl že prene-katero slovesnost. Ker svetišče niti desetine ljudstva ni moglo sprejeti med svoje zidove, zato je blagoslov r. Najsvetejšim kardinal podelil zbrani množici na prostem z zgornjega dvorišča. Potem je bila Marijina podoba slovesno ustoličena na oltar, odkoder poslej deli neštete milosti svojim častilcem. V pripravo na 20letnico tistih slovesnih dni smo vse nedelje med šmarnimi mašami posvetili s posebno slovesno popoldansko službo božjo, katere se je udeležilo mnogo Marijinih častilcev. Slovesno praznovanje 20 letnice bo danes, na Mali Šmaren, 8. septembra. K tej slovesnosti vabimo vse Marijine častilce, predvsem tiste, ki so nn kakršen koli način pomagali zidati Marijino svetišče ali pa so ob tistih slovesnostih sodelovali. Vabljeni so tudi vsi tisti, ki so od Marijo Pomočnice v tem času prejeli kakšne milosti. Spored slovesnosti na Mali žmaren bo sledeči: Ob 6 zjutraj prva sv. maša z ljudskim petjem za vse žive in Tajne dobrotnike svetišča. Ob 7 sv. maša za domačo družino. Ob 8 (zaradi morebitnega alarma) slovesna sv. maša, ki jo bo daroval stolni kanonik in arhi-diakon dr. Tomaž Klinar. — Nato maše do 11, ure. Popoldne bo ob pol 4 za zaključek slovesnosti govoril o Marici prevzviše-ni g. dr. Rozman in zbranim vernikom podelil blagoslov z Najsvetejšim. Izšla je nova knjiga »Slovcnčeve knjižnice«, drugi del obširne trilogije V Handel-Mszzefti: »Stefans« V tej knjigi se razpleta ljubezen ponosnega plemiča in preproste Štefane, ki mu ljubezni ne vrača, ker se je vsa posvetila Bogu. Mestni sodnik Handel, strah pred kugo izrabi v svoje namene, ubogi in zaničevani pater Albert pa obvaruje mesto pred boleznijo s tem, da na skrivaj vzame kužnega bolnika v svojo celico. Pomaga mu Štefana. Krasen je opis, ko neko noč deklica nese obhajilo umirajočemu bolniku. — Knjigo boste brali z užitkom. Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah. Marija je edini ostanek raja, svetlo znamenje odrešenja. (/■ uulhnber.) Koledar Petek, 8. klmovca: Marijino rojstvo; Hadrljan, mučenec; Amou, mučeneo. Sobota, J. klmovca: Peter Klaver. spo-snavHloe, Gorgonij, mučenec; Sergij L, papež. Lunina sprememba. Zadnji krajeo ob 13.3. Hersohel napoveduje dež. Nedelja, 1». klmovca: 15. pobinkoštna; Nikolaj Tolentineki, spoznavaJec; Pul-barlja eesar. Kino Matica •Obtožujem« ob 10.30. 16 in 19. Kino Union • Friedemann Baeb« ob 10.30, 15, 17 ln 19. Kino Sloga •Lahko dekle« ob 15, 17 In 19. Lekarniška služba Nočno (inlbo imajo l • k a rn e i dr. Kmet, Clrll.Metodova eesta 43; mr. Trnkoc/.y dod.. Mestni trg 4; mr. Uatar, sielenhurgova ulica 7| — v soboto: mr. Bakarči«, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Zdravniška služba Praznično dežurno službo ho vrSII od četrtka od 8 do sobote do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Logar Ivan. Rimska cesta 7, telefon 21-66. NOVI GROBOVI •f- France Mlakar. V boju za slovensko stvar je padel domobranec Franc Mlakr, star komaj 17 lot, doma iz Ko-zarišč, občina Stari trg. Pokojni branilec domovine leži na Žalah v kapeli sv. Jurija. Pogreb bo danes, v petek, 8. t. m., ob treh na Orlovem vrhu. -J- Anton Grum. V obrambi slovenske zemljo pred tolovaji in katoliške stvari pred brezbožniki je padel domobranec Anton Grum, doma iz Bizovika pri Ljubljani. •f Andrcjfok Marinko. Po hudem trpljenju je odšel med nebeške krilatce Andrejček Marinko. V njegov zadnji domek ga bodo spremili v petek, 8. t. m.. ob pol štirih popoldne z Žal, kapelo sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. + Frančišku Schlcy. V 88. letu starosti je umrla v Jozeflšču gospa Frančiška Schley roj. Resrh, vdova po železničarju. Blagopokojnica leii na Žalah v kapeli sv. Andreja. Pogreb bo v soboto, 9. t. m., ob treh na evangeljsko r>oko. pališče. Sveta maša zadušnica bo za po-kojnico v sredo, 13. t. m, ob 7 v župui cerkvi sv. Petra. + Josip Olup, st. V Ljubljani je umrl dne G. t. m. previden s tolažili sv. vero Josip Olup st., trgovec in posestnik. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 9. L m. ob štirih popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. + Alojilj Polanjko. V Ljubljani je dotrpel Alojzij Polanjko stair. Pokojnika bodo spremili k večnemu počitku v soboto ob treh popoldne z Žal, kapele sv. Petra k Sv. Križu. Naj rajnim sveti večna ln? in naj počivajo v mirul Preostalim njihovim svojcem naše iskreno sožalje t OSEBNE NOVICE Promocija. Za doktorja prava bo pro- moviral v soboto, dne 9. septembra, g. Vladimir Fajfar, "sodni pristav v Ljubljani. f Josip Olup st. Dne 6. i m. je umrl v 71. letu starosti ugledni ljubljanski trgovec in posestnik Josip Olup st. Pokoini Olup se je rodil v Draži vasi pri Konjicah. Najprej je služboval kot bolniški strežnik, potem je šel k policiji. Pred dobrimi 41 leti si je izbral svoj sedanji poklic. Leta 1904 se je prvič poročil. Iz tega zakona ima sina Jožeta, trgovca, in Marijo, poročeno z opernim pevcem Marč.ecem. Leta 1912 se je poročil v drugič z Martino Fele, ki mu je rodila štiri otroke, od katerih žive še trije. Zvonimir vodi podjetje »Triglav«, Vera je poročena s Seunigom, trgovcem s čevlji, najmlajša Majdka pa z dr. Hladetom. Kot ugleden meščan je bil pok. Olup že leta 1908 poklican v Slovesni blagoslov novega oltarja Marije Pomagaj v ljubljanski stolnici bo lo nedelja, 10. t. m., ua praznik Murijiuegu imena. — Popoldne ob pol »tirih nam spregovori naš prevzvišeni pastir, škof dr. Grcgorij Rožnimi. Po govoru blagoslovi novi mogočni bronasti okvir okoli milostne Marijine podobe. Posebej blagoslovi prelepe, na Čisto nov način zamišljene, s prisrčno toplino zasnovane bronasto reliefe (vzboklo podobe) Marijinega oznanjenja, Jezusovega rojstva in Marijinega vnebovzetja, ki so edini, pa toliko primernejši okras veličastnemu okvirju. — Blagoslovi mogočni, z zlatim plaščem ogrnjenl, umetniško silni, na svojski način zasnovani bronasti oltarni križ, na njem pa belo slonokoščeno podobo Kritanegn. Blagoslovi nove, nizke, izredno močne pa hkrati kar ljubke bronaste, zlato se bleščeče svečnike. Po blagoslovu zapojemo lita-nije, da se bodo srca vnemala v novi ljubezni in zvesti vdanosti premili nebeški Varhinji našega, z vseh strani tako stiskanega naroda ljubljeni in češče-ni Kraljici. Pevske vaje za te slovesne litanije bodo v šenklavžu: v petek, na Mali šmaren ob četrt na štiri popoldne pred pridigo; v petek večer pred litanijami fn še v nedeljo popoldne oh četrt na štiri, četrt ure pred škofovo pridigo. Obvestila Prevoda Prodaja mesa V soboto, dne 9. septembra t. 1. dobo mMt> samo bolniki na bolniške dodatne karte, bolnišnice in sanato-iji. Delitev vžigalic na tobačne nakaznice Lastniki tobačnih nakaznic, tako v mestu Ljubljani, kot v ostali pokrajini lahko dvignejo za mesec september vsak v avoji stalni trafiki Italijansko vžigalico »Cerlni« ln sloer: Moški 2 škatlici — po 1 na odrezek A ln U, ter ženske 1 Skotllco na odrezok H, septembrsko tobačno nukaznice. Cena Škatlici jo 3 lire. Delitev bonbonov Od ponedeljka, 11. do »ohote, 23. sept.. lahko dvignejo potrošniki v Ljubljani, Jožici in Polju na oell odrezok St. »21« (a In h skupaj) osnovne živilske nakaznice za mesoo soptember (v Ljubljani: rjavkasto barvo hroz pretisknnlh prog. Izven Ljubljane rjavkasto barvo s pretiskaniml vijoličastimi progami). 1(0 gramov bonbonov. V Ljubljani bodo delile bonbone tvrdke: Sumi, Oradišče: Resman. palača Bata; Oset, palača Kroditne banke; Stine, Dunajska cesta; Jeras in Mimosa, Miklošičeva costa; ter Vavpetič, Celovška cesta. V občinah Ježica in Polje bo trgovco določil tamkajšnji preskrbovalni urad. Zbrano in nalepljone odrezke bodo oddali trgovci iz Ljubljane v ponedeljek. 25. septembra dopoldne Prevodu, Oosposka 12-1. soba St. 10. trgovci is občin Jožioa In Polje pa ob lstom času svojemu proskrbovalnemu uradu. Nakazilo vina ftoatlnski obrati v občinah: Ljubljana, Brezovica, Dobrava, Dobrnnje, Ježica, Log. Polje in Rudnik, kateri zn meseo september niso nabavili vina in do povsem brez alkoholnih pijač, projmojo nakupnice v soboto, dne 9. t m. sa obrate x začetno črko A, B, C, C, D, B. Nakupni00 delt Prevod, Novi trg l-III soba 20 a. Kdor pride po nakupnioo, mora predložiti register sa točenje alkoholnih pljafi tistega obrata. mestni svet. Bil je tudi član direkto-rija Mestne hranilnice in njen delegat pri Kreditnem zavodu. Pokojni Olup se jc vsa leta vidno udejstvoval v različnih dobrodelnih organizacijah. Kot tak je vodil šentjakobsko Vincencijevo konferenco. Pokojnika bodo ohranili v najlepšem spominu številni siromaki, predvsem pa birmanci, katere je vsako leto vodil k birmi v stolnico. Družini dragega pokojnika izrekamo tudi mi iskreno sožalje! PoČenši 7. t. m. je zatemnitev od pol 21 do pol 6. te novice Gospodje z akademsko Izobrazbo! Ude ležite s« molitvene ure za mir med nnrodl ln blagor domovine, ki bo v nedeljo. II. t. m. v kapeli Slomškovega doma. Poljanska cesta t od 1» do 2». Knjižice prinesite seboj. Kdor Je nima, mu bo pri molitveni url oa razpolago r kapeli Pripeljite čini več vaSIh prijateljev ln znancev. VzvISen namen naj združi akademske Izobražence v gorWU molltvll Zadušnica za f (upnikom Rudolfom Mi>-clloSkom Ir. Kraljeva bo v soboto 9. sept. ob sedmih prt glavnem oltarju v stolnici. Maša zadušnica za pokojnega pekovskega mojstra Kovačlča Petra bo v soboto It, soptembrn ob šestih zjutraj v cerkvi sv. Frančiška. Zadušnica za pok. kapet. Kranjca. V soboto, 9. t. m. bo ob osmih zjutraj v frančiškanski cerkvi slovosen rekvijom za pok. kapetana Krnila Kranjca In tovariše, padle prod enim letom nn I« dan v boju za domovino na Grčaricah. Sorodniki in prijatelji vabljeni k udeležbi. Izvenljubljanske dijake In dijakinje, ki nameravajo vstopiti v Enoletni trgovski tečaj oz. Višji trgovski tečaj pri trgovskem učlljišftu »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, opozarjamo, da se čim prej prljnvijo vodstvu, da dobijo pravou časno potna dovoljenja. — Zahtevajte prospekt. — Ravnateljstvo. Pokrajinska uprava v Ljubljani je določila, da se praznik 8. sept. v obrtnih, industrijskih in trgovskih podjetjih ne praznuje. f Rudolf Mecilošek, župnik v Kraljevem Pri bombnem napadu v noči med ti. in 12. avg. je v Kraljevu v Srbiji izgubil življenje tamošnji župnik, slov. rojak g. Rudolf Mecilošek. Padel je kot tretja duhovniška žrtev sedanje vojne iz tistega letnika, ki je leta 1934 odšel iz ljubljanskega semenišča v dušno pastir-stvo. Rodil se jc pok. župnik v Zagorju ob Savi, .kjer je bil oče ravnatelj steklarne. Po končani gimnaziji se .je odločil za študij kemije, a Bog ga je hotel imeti drugod. Ožji prijatelji, ki so od blizu gledali njegovo življenje, resno gledanje njegovo na svet, Ki jja je zlasti pokazal v raznih predavanjih v domačem društvu, so mu rekli, da je njegov poklic duhovniški. To je bila zunanja milost, katera je preokre-nila smer njegovemu življenju. Sam jc začel razmišljati in hotel najprej vstopiti v frančiškanski red, katerega je pobližje poznal, ker je sodeloval pri frančiškanskem pevskem zboru. Vendar je končno tik pred diplomo za inženirja vstopil kot dozorel mož v ljubljansko bogoslovje. Čeprav starejši se je kmalu vživel med svoje mlajše tovariše in se z njimi tako lepo zlil v celoto, da nikogar niso motile razlike v letih. Njegovo veselje do glasbe mu je v zadnjih semeniških letih naložilo ne-lahko breme voditelja pevskega zbora bogoslovcev. Precej požrtvovalnosti je zahtevalo to delo, kateremu se je z veseljem in vztrajnostjo posvetil. Kljub navidez na zunaj trdemu nastopu ni mogel prikriti svojega v resnici mehkega značaja, ki ga je zelo zbližal z ostalimi bogoslovci in povezal s prijateljskimi vezmi, katere so ostale tesne tudi po slovesu iz semenišča. Ko je večina njegovih sošolcev odšla na službena mesta v domači škofiji, se je pokojni Rudi z nekaterimi sošolci odločil, da gre pastirovat med slovenske izseljence v Srbijo. Prvo njegovo službeno mesto je bilo v Pa-račinu v beograjski nadškofiji, kjer je ostal skoraj do te vojne. S kakšno skrbjo je urejal skromen prostor za službo božjo, zbiral po Sloveniji potrebne paramente in druge predmete, more vedeti samo tisti, ki je imel vsaj nekoliko vpogleda v veliko podrobno delo, ki se na zunaj navadno ne opazi. Če je prosil, je bila njegova prošnja silno lahna, nikdar nadležna ali nasilna. Kako je znal biti hvaležen, pokaže primer, da se je sam prišel osebno zahvalit v kraj, kjer mu je Marijina družba oskrbela oltarne prte in nekaj druge cerkvene obleke. Prav resno je vzel svojo učeniško službo med verniki; koliko se je pripravljal za pridige in trudil za šolo slov. otrok, zlasti za verouk! Okusil je plačilo vseh dobrotnikov, da mu zlasti za njegovo veliko dobrodelno skrb za revne delavce niso bili vedno vsi hvaležni; tudi ga je zelo bolela verska brezbrižnost nekaterih rojakov, za katere se je ves žrtvoval. Po odhodu iz Parači-na je prišel ua župnijo v Kraljevo, kjer je spet z veseljem in gorečnostjo začel dušno pastirstvo za tamošnje katoličane. Med njimi je pričakal sedanjo vojno in doživel vso njeno grozo, ki se je prav v njegovi župniji zaradi notranje revolucije razdivjala do take mere, da ie v vsej polnosti nikdar ni mogel prikazali, samo čuditi se mu moramo, da jo je preživel. Kraj, kjer je rešil v teh letih nemalo rojakom življenje, jo bil zanj kraj smrti. Troje moremo v njegovem življenju opaziti značilnega I Veliko zaupanje v Boga pri vsem delu. Kako vdan v voljo božjo se je pri Mariji na Brezjah ob koncu študija poslavljal od tovarišev ob besedah knjige Modrosti: »Pravičnih duše pa so v roki božji, smrtno trpljenje se jih ne dotakne. Očem nespametnih se zdi, da umrjejo in njih ločitev se šteje kot bridkost in njih odhod od nas poguba. Oni pa so v miru,« Modr 3, 1—3. Svoje domače je v teh letih neprestano bodril in zadnje pismo, ki ga je pisal v juliju, je bilo polno vedrega zaupanja v božjo pomoč. Drugo je posnemanja vredna ljubezen do svojih domačih. Čeprav duhovnik, od doma službeno odtrgan, po posvečenju drugim izročen, se je rud vračal v domačo družino; z njimi je navadno še zadnja leta romal k Mariji na Brezje. Očetu po značaju tako do pičiee podoben, je bil prisrčno vdan in nanj zelo navezan. In še tretjo je značilno na njegovem značaju:_ hvaležna navezanost na svojo domovino in svoje prijatelje. Vsako leto, če je le mogel v poletnih mesecih, sc je pripeljal v Slovenijo, da obišče svoje znance. Težko je popisati, kako je naravnost pil lepoto domače zemlie, kako je hrepenel, da bi jo v kratko odmerjenem času videl čim več in se naužil stanovitne ljubezni do nje. Obiskal je svoje sošolce in vedno želel, da bi imeli svoj letni sestanek v času, ko se ga je mogel udeležiti. Tam se je rozgovoril, poiskal tolažbe in so prav otroško zahvalil za vse. Rudi, Bog jo hotel, da si zapustil svoie župljane, da se nisi mogel nič posloviti od svojih domačih in da na svetu več ce prideš v krog svojih znanih v domovini! Spremljaj v večnosti življenje vseh teb in prosi za nje, da se jim dnevi umire in razsvetle. Mlekarne. Dvignite pri zadrugi »Mleko-trg< kavni nadoineatek za mmeo september do vključno 20. septembra 1944. Vpisovanje v gospodinjsko šolo za gostinske gospodinje bo vsako sredo od 8 do 10 dopoldne. Informacijo v ploarni gospodinjsko Sole, Privoz 1L Podrti kril. T gozdu blizu vasice Late Jo nad 200 let kraljevalo božje jnninenje, ki ga jo ljudstvo postavilo v zahvalo Bogu. kor ga je rešil strašne kuge. Nad 200 let je kraljeval ta kril, »kužni krit«, kakor ga jo ljudstvo samo Imonovalo. Pa so so našli iS-rodkl, ki »o Izšli Is tega sloer tako poSte-aega In logatojcčega ljudstva, mladi slo. činel, ki so te božjo ln narodno svetinjo podrli in oskrunili. Kaj je bilo ocadjo tega podlega dejanja ln kakšne as bite posledice, bomo Imeli priliko videti na praznik v potok, dne 8. t. m. ob 18 v frančiškanski dvorani,, kjer bo uprizoril Delavski prosvetni krožek Rosovo Igro pod gornjim naslovom. Statisti sa Dramo. Dramsko gledališče potrebuje nokaj mlajših statistov. Predstaviti se v vodstvu Drame v soboto 9. t. m-ob 9. Prošnja ahecedarjev Iz Postojne. Mi malčki, abecodarjl Iz Postojne, so prav vljudno ouračaino do vseh ljubi J. ljudskih fol lu njihovih malih obiskovaloev, da nam darujejo odloženo ln mogočo saprašone »Naše prvo knjige«. Prosimo, da nam darujote — a no zato, ker nimamo denarja, kor bi Jih kupili, — temveč talo, kor Ljubljana novih nima: mi bi so pa brati In pisati radi hitro naučili. Ta knjiga nam je ljuba, ker je lahka, drugo so za nas preučeno. Rešite nas iz zadrege ter nam zbirajte knjigo v Učit, knjigarni. Cas Jo zlato, pravijo, zato dvakrat da, kdor hitro dal Učiteljska knjigarna bo knjige zbirala z našo toplo »hvalo dO 12. soptombro. KLASIK MODERNE ČEŠKE KMEČKE KNJIŽEVNOSTI JE JAN VRBA V »Naši knjigic smo letos izdali prevod njegovega krasnega romana: »BOŽJI MLINI« Ploslična podoba vasi, njenih običajev ia usodno strasti starega skopuha Zahora. Vezana, umetniško opr. knjiga Lir 100.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva ccsts J Za »Dom slepih« so darovali RakovSček Verica. Mohur Marija, Nagode Zdravko in Piškur Frano vsak po 50 lir, »kupaj 200 lir od igra na vrtu v Zeleni jami. Mladim darovalcem eo za njih plomenitl dar iskro-no zahvejjujemo. Bog jim povrnil Ravnateljstvo Državne dvorazredno trgovske Sole v LJubljani n«v*anja, da se bodo vrSili razredni popravi^ ln zavrSni popravni izpiti od 25. sept 19«» daljo po razporedu, objavljenem na ra.glasni deski. Vpisovanje sa Šolsko leto 1944-45 bo od I. do 6. oktobra 1944. K vpisu za I. razred jo treba prinesti spričevalo e nižjem tečajnem izpitu in o dovrSonem IV. razredu gimnazijo ali o zrtvrSnem izpitu na meSčanskl Soli, krstni list ln davčno potrdilo. Za vpis v II. razred ni troba predložiti šolskega spričevala, pač pa rojstni Ust ln davčno potrdilo. Co jo bilo v družini rojouih 5 ali več otrok, jo treba prinesti rodbinsko polo. Otrooi Invalidov prinoso prepis invalidskega potrdila. Učoaoi(ko) staršev invalidov in takih s 7 ali več otroki no potrebujejo davčnega potrdila. Tisti, ki so proklnill šolanje, morajo prinesti nravstveno spričevalo. Pri vpisu so plača šolnlnn, čo znaša davek nad 304 lire. Obenem so plnča papir, kakor bo pravočasno objavljeno na rnzglusnl deski. — Ravnateljstvo. Licitacija zapadlih predmetov bo v torek, 12. septembra t. 1 ob 15 v mostni zastavljalnici na Poljanski oest| 15. Učite se strojepisja! Novi eno-, dve. In trimesečni tečaji pričenjajo 11., 12., ln 13. septembra. — Lahka desetprstna metoda. 06-nina zmerna. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Vpisa, vanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko nčlllšče »Chrlstofov učm zavod«. Domobranska t5. Vpisovanje za Enoletni trgovski tečaj « pravico javnosti in VIŠJI trgovski tečaj pri trgovskem učlllšču »Chrlstofov nčnl savod«. Domobranska 15, se vrši v septembru dnevno dopoldne in popoldne. — Ravnateljstvo. Rokodelski oder 8. septembra ob 17: »Desetnik ln slretleat. (Popolka). •OdialnKia itonloa JatoniSc prlrtrji« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored ia 8. september: 7 Poročila t nemSčini — 7.10 Jutranji poadrav, vuiea 7.3(1 Poročila v slovenščini — !» Poročila » neuHfcini — 11.10 Orgelska glasba — I« Dopoldanski koncert — U Veseli zvoki — 11,31» Slovenska ljudska oddaja — U Opoldanski kouoert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda --12.1i Salonski orkester vodi A. Deruielj — H Poročila v nemščini — n.lll Operetne avo-ko izvaja rad. ork., vodi I). M. Sijanee -1} Xe|K>/,nnna lahka ttiu/.a — 1.1,3(1 So I Ulični koncert — Iti Preuo« osrednjega nemškega sporeda — iT Poročilu v nemščini in slovenščini — 17.15 Poletuo voselje — 1S.15 Kmečki trio — 18.4.) Iz našega leposlov. ja. Mani Kudolf čita iz svojih del — 10 Koncert komornega zbora — 19-30 Poročila v slovenščini — 10.45 Prenos branja članka ministra dr. Giibbelsa U tednika »Das Releh« — 10 Poročila v nemščini — 20.15 Cvetko Go-lar: Svatba dveli bratov, enodejanka i/, ktne-ikega življenja. Uvajajo člani radijske Igralske družine, vodi inž. Pengov — 21.15 španska kri — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Zvočni čari. Dnevni spored ia 1. september: I Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji POidrav, vrne« 7.30 Poročila v slovenščini — 7.50 Prenos osrednjega nemškega sporo-da: jutranji koncert — a Poročila v nemščini — 13 Opoldanski koncert — 12.30 Poročilu - nemščini ln slovenščini, napoved sporeda — 12.50 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba ta premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vaška godh» In Frano Pe-Uui na orglice, na harmoniko spremlja Avgust Stanko — 17 Poročila v nemščini in slo. venščini — 17.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda — 18.30 Pregled športnih dogodkov v nemščini in slovenščini — 18.45 Gospodinjsko predavanje, inž. A. Kerlma: Odgovori na vprašanja gospodinj — 19 Fantje na t asi — 19.30 Porodila t slovenščini — 19.4J Prenos aktualnega predavanja Hansa Fritschea — 50 Poročila v nemščini — 20.15 Poj« moški ibor radijskega komornega zbora, pri klavirju Marijan Lipovšek — 21.15 Xa krilih pl sanih sanj — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 21.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda. V KRATKEM IZIDE DRUGI DEL OBŠIRNE TRILOGIJE Handel-Mazzelti : »Štefan A« ,a KINO »SLOGA* Prvovrstna, umetniško In Igralsko visoka drama »Njegov sin« V glavnih vlogah! Ida Wfist, Ott« Wernicke. Predstav s danes ob 15., 17. in 19. KINO »MATICA* a*x Velik« kriminalna dratna u cdrnvoi&ega življenja »Obtožujem« Prt.vrstna zasedba: PAUL HARTMANN, lif.IDLM AKlt 11ATIIETLR ia M.V TltlAS VVIEMANN Zsrs kar tako pometali v velika vedra ali pa so jiih vrgli v koscih za čoln, kjer so se ptiči stepli zanje. Kmalu je bil čoln poleg čolna v vrsti vzdolž obale. Raznoličnost glasov se je mešala. Posadka tega čolna je nekaj klicala posadki drugega čolna, izpraševali in odgovarjali so ali so druge dražili in se norčevali in so bili tudi oni žrtve norčij in šepavosti. Ženske so klicale moškim, moški pa ženskam časih precej dvomljive — ali jako nedvomljive besede. Ukazi so se glasili od skladišča do čolnov. Dva [Kimorščaka, ki se jima je mudilo in je sleherni hotel na svojo pot, sta se pa prav zares sprla. Hitro sta stopala, vsakdo je šel po svojih opravkih in sta se kar gredoč psovala — še celo potem, ko zaradi hiš med seboj nista več videla drug drugega, marveč sta lc še slišala svoj glas, ne da bi razumela besed. Vse pa je utonilo v grohotu in več-glasnem roganjn, ko je Mnrko sam samcat priplu! daleč za drugimi in je pristal pred hišo »vdove« na griču. »Lej ga, Tolažba vdove!« je zaklicalo več glasov. »Kako si lovil? — Oh, saj se kar vidi. kako čoln kar pleše po vodi — saj nima drugega ko po- I Kupimo 8 11 Pohištvo S KUPIMO več kompletnih garnitur belokruujske tn prekmurske narodne noše. Reflektiramo tudi nu druge slov. noše. Ponudbe nu upravo »Slov.« pod šifro; »Na-rodna noša« 7966. (k KUPIM FOTO-APARAT I.eico, Konta«, Relino ali ulično in lep krznen plašč. Naslov v upravi »Slov.« pod št 7962._(k PREPROGO pirotsko, saraj£vsko ali drugačno, volneno, kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Preproga« 7941. (k MOŠKO OBLEKO kupim ali dam v zameno živež. Nusl.vupr. »Slov. pod št. 7969. (k I Stanovanja! oddalo | STANOVANJE enosobno zamenjam za večje. Zanoškar Marija, Rožna dolina, Cesta II, št. 9. (č | Stroji g 2 novi in 2 rabljeni STRUŽNICI kompresor in različno drugo orodje — lelo ugodno naprodaj. — Merkur, Tubarjeva 6. Citafte knjige »Slovenčeve knjižnice« ki vam nudijo naogo zanimivega. SOBNA MIZA l00xs0ctu, dubro olira-njenu, naprodaj. Društvena ul. 4 Moste, |l g Živali I 4 KOZE plcmcaske s 4 odraslimi mladiči naprodaj. Kolodvorska 35, dvorišče. (j PRASIfKE 6 tednov stare prodam. — Dobe se v Jaršah št. 2, občina Ježica. tj g šiv, stroji | ŠIVALNI STROJ C.ritzner, pogrezljiv, za domačo uporabo ugodno prodam. Pred ško-fijo 19. Julka. j. nad. I Kolesa 8 KOLESA stara, tudi neuporabna, brez gum, ženska in moška, ponudile tvfrtki lleršič. Ljubljana, Rimska e, 13. S TRICIKLJA , popolnoma novimi balon guntnmi ngodno naprodaj. Merkur, Pu. harjevu 6. DAMSKO IN MOŠKO KOLO Se skoraj z novimi gn-inatiii in 2 triciklja z novimi gumami ugodno naprodaj. Merkur, Puharjcva^_ |Avto-mator| I TOVORNA IN 2 OSEBNA avtomobila, zadnji modeli, kot v novem stanju in več motornih koles od 200-500 cem, poceni naprodaj. Merkur, Puharjeva fc. (I FIAT TOPOLINO in DKW zelo ugodno naprodaj. MERKUR — Puharjcva 6. (f Dotrpel je naš ljubljeni oSe, stari oče, brat, stric in tast, gospod Poianjiio illojzij st. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 9. t. m. ob 3 pop. z Žal, kapele sv. Petra k sv. Križu. Lfabljana, Kranj, Ormoi, dne 7. septembra 1944. Globoko žalujoči: Alojzij, sin; Marija por. Vrankar, hčerka; Katarina roj. Peperko, snaha ter ostalo sorodstvo Vsem znaneem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je padel od zločinske roke zadet, naš sin, brat Cmm Anton stat 23 let, ko je branil slovensko zemljo pred tolovaji in katoliško stvar pred brezbožniki. Maša zadušnica se bo opravila za pokojnika v Bizoviku. ANTON in MARIJA, starša; MARIJA, sestra; JERNEJ, brat; OLGA, zaročenka. Bizovik, dne 7. avgusta 1944. [ Sobe fittežba vdove« le ni bil zadnji, zakaj, Kriti se je še peljal s svojim čolnom široko razkrečenih 11 og in je tako veslal, ko da bi imel kamenje naloženo, čeprav jc imel na dnu čolna samo — reci in piši — tri ribe —, a stari, trhli čoln jc bil zmeraj tako preklicano težak. »Zdaj moramo pa kar pohiteti,« je za,klical nekdo, »saj, če bo Kriti s svojo zalogo prišel k tehtnici, potem bomo mi šele opolnoči na vrsti!« Od tega trenutka dalje so se dorti-pi porazdelili na Kritija in na »To-la/.bo vtfove« — oba sta bila brez va-ruštva in sta morala sprejemati vse grehe nase. Ves ta čas pa je stal skladiščnik Sali pri tehtnici, ves je bil mrk in je ves čns brundal v brado in se ni zmenil za nič drugega ko za svoje delo. Zaposlen je bil pa e tem, da je tehtal rib« in je težo slehernega čolna zapi- Po hudem trpljenju je odšel med angeljčke naš ANDREJČEK V njegov zadnji domek ga bomo spremili v petek, dne 8. t. m. ob V>4 pop. z Žal, kapele sv. Marije na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, G. septembra 1944. nioboko žalujoči: Mira in Cene Marinko, starši, Alenka, sestrica Zahvala vsem, ki ste spremili našega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Kovačlč Petra pekovskega mojstra na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetja in vsem, ki ste nam na kateri koli način lajšali našo bol, ki ste nam osebno ali pismeno izrekli sožalje, predvsem č. duhovščini izrekamo prisrčno zahvalo. Maša zadušnica bo 9. septembra ob 6 zjutraj v cerkvi svetega Frančiška. ŽALUJOČA ŽENA in ostalo sorodstvo Dotrpela je v visoki starosti 88. let, v svojem dolgoletnem domovanju v Jozefišču, previdena s tolažili sv. vere, naša ljubljena mama, stara mama, teta ia tašča, gospa Frančiška Selile; roj. Resch vdova po železničarja Blagopokojna leži na Žalah, kapelici sv. Andreja. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 9. septembra ob pol 3 popoldne izpred evangeljsftega pokopališča, kjer bo po njeni želji njeno zadnje domovanje. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 13. t. m. ob 7 zj. v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Celje, Kranj, Rabati!, (Nova Gvineja), 6. sept. 1944. Globoko žalujoči: Dr.Franc Schley, sin, z rodbino; Ncttj-, por. Till, hčerka, z rodbino in ostalo sorodstvo sal za kasnejši obračun in je hkrati Eazil na ženske, da ne bi katera lenu-arila. To se je pa le malokdaj zgodilo, čeprav so se jeziki venomer vrteli, pa so se roke istočasno prav tako urno premikale. Pridobile so si neznansko vajo ,da so mogle jezike in roke do skrajnosti uporabljati. Zavedale so se, da jih pri delu nadzoruje oko, ki je vse videlo in je utegnilo po hrbtu in rokah spoznati, ali se delo opravlja ali nc. Če se je pripetila le najmanjša zamuda, je planil nanje ko huda ura. Sicer je stopal zmeraj okoli in je brundal in psoval brez pravega vzroka. A tega so bile vajene in se niso zmenile za to. A če je resno odprl usta in obstal, tresoč se po vsem telesu in ves posinel v obraz, in je zapi-čil vanje srepe oči, medtem ko je izlival nunje v besni jezi ploho psovk in groženj — in sicer groženj, ki se jih ni zbal uresničiti — tedaj so se tresla od strahu vsa ta, v cunje odeta ženska telesa, pa če so bile krive ali ne. Če so odnesle samo psovke, je bilo še dobro, pa čeprav so bile še tako surove, prenesle so jih brez mrmranja. A če je pognal grešnice ocT dela, pri čemer jim je zagrozil, da jih ne bo pustil k delu po več dni, tednov, celo mesecev, in so s tem prišle ob zaslužek, niso mogle nič drugega, ko da so se brez mrmranja iuui v lo vuaie. če niso bile ZAHVALA Vsem, ki so oli nepričakovani ui>ut>i našega nad v.se ljubljenega sina, brala, širina, gospoda Prhavca Evana akadcmika-domuliranca z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti se uajiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gospodu vojnemu kuratu, domobranskemu častnemu spremstvu ter vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so se s čustvom in cvetjem spomnili rajnega. Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto ob 7. uri, v kapeli sv. Vincencija v Zeleni jami. Ljubljana, 7. septembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI USLUŽBENCI TVRDK JOSIP OLUP s t., JOSIP OLIJP ml. in »TRIGLAV« sporočamo žalostno vest, da je dne 6. sept. 1944 preminul naš dolgoletni šef, gospod JOSIP OLUP trgovec in posestnik Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti z Žal, kapele svetega Nikolaja v soboto 9. t. m. ob 4 popoldne. Ljubljana, 9. septembra 1914. Globoko potrti naznanjenih,'is-lostno vest, da je 6. t. m.,- pi«1 viden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni oče, gospod TRGOVEC IN POSESTNIK Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 9. septembra 1944 ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja na pokopališče k sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, 7. septembra 1944. ŽALUJOČI OTROCI, ZETI, SNAHE IN VNUKI za zmeraj izločene od zaposlitve pri trgovski družbi. Saj so se vse zavedale, da ne bi nič liasnilo, če bi šle k faktorju Thordsenu in se pritožile— to je stvar le še poslabšalo. Zakaj nad vsem, kar se je tikalo žensk, ki so delale za trgovsko družbo in, ki je skladiščnik Sali imel višje nadzorstvo nad njimi, je bil on tudi absolutni vladav Svojo oblast je samodrško izvajal in Di trpel nobenega vmešavanja, kar je dal vedeti faktor j u I hordsenu v tistih nekaj primerili ko je bil ta skušal omiliti pretrdo Salijevo kazen. Kar naravnost je bil povedal, da lahko koj gre, če faktor Ihordsen ni zadovoljen z njim! Tega pa Thordsen ni hotel — in je >™el svoje vzroke za to. Prvič je ini skladisčnik Sali nenadomestljiv kot paznik pri jako težavnih ženskah-Imel je svoj poseben način občevanja z njimi in so se ga prav za prav bolj bale, kot da bi ga bile sovražile. Ra-zen tega ie bilo še nekaj, kar je povzročilo, da skladiščnika Salija ni bilo moči kar tako spoditi, pa čeprav je bil take nagle jeze in ga v nobenem p.n.m£ru n' bilo mogoče za knj prepro-siti. Stvar je bila ta, da je bil še kot mladenič v službi trgovske družbe in sicer kot pomočnik n jegovega že zdavnaj umrlega predhodnika. Ob njegovi smrti jo prevzel to mesto, ki pn je doslej čim najbolj vestno opravljaL ftir »Ljudska tiskarna« - Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarifi - llerausgeber. Izdajatelj; ini. Jožo Sodja - Scbriftfeitei, uredniki Jaak« 'ilitfn«?