Leto LXVI1I
Od LaoT.dalj«
naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva nl.6/I!L TeL 40-01 do 40-05
>,Rojeno nam ie Dete!'4
Iz cerkvenih hvalnic svetih božičnih dni neprestano odmeva radostna misel: »Rojeno nam je Dete!« — Ubogo, majhno dete, v jaslice položeno, sredi neizrečene človeške bede in pomanjkanje. Toda Cerkev, ki veruje, nfc gleda na te zunanje pomanjkljivosti, ampak vidi globlje in se raduje nad čudežem, s katerim je Bog v majhnem Detetu izkazal človeškemu rodu svojo neizmerno moč in ljubezen. Cerkev veruje, da se v novorojenem skriva učlovečena druga božja oseba, Bog sam, ki je stopil na zemljo, da reši človeški rod večne pogube. Ob tem Detetu se od tedaj loči človeštvo v dva tabora: v svet vernih, ki ga priznava in moli kot svojega Odrešenika, in v svet nevernih, ki jim je kamen spodtike in pogubljenja.
Mimo te osnovne resnice pa nam božični praznik oznanja še drug, za naš čas zelo sodoben nauk? Veselje in ljudomilost do človeštva! Novorojeni je človek, vreden vse človeške ljubezni in pažnje Čeprav otrok, je vendarle osebnost, nekaj drugega kakor množica alt kolektiv. Kot osebnost ima svoje pravice, posebno še pravico do življenja, ki mora biti tudi družbi sveta in vredna vsega spoštovanja.
Za naš čas nam je s tem podan globok nauk, za naš čas, ki mu je spoštovanje pred človekovo osebnostjo tuje postalo. Pojem človeške osebnosti izginja vedno bolj in tudi čut za človekovo dostojanstvo in njegovo pravice. Samo množica, kolektiv je, ki nekaj pomenja in ki o vsem odloča. Poedinec, njegova čast, njegov namen in pravice pa nič ne štejejo, ako je množica drugačnega mnenja. Zato tudi človekovo življenje ni več sveto, ni več prva vrednota na zemlji. Za sebične interese razrednega ali nacionalnega kolektiva gonijo danes človeka lahkomiselno v smrt; umirati mora za nenasiten imperializem, krivičen drugim narodom, ki s pravilno ljubeznijo do domovine nima nič skupnega.
V današnjem času, ki je prepoln teh in drugih zablod o temeljnih življenjskih vprašanjih, ni božična blagovest le odmev hrepenenja milijonov bednih človeških otrok po pravici in miru, ampak je obenem tudi opomin in klic po novem redu, v katerem naj bi bil človek središče življenja, a ne gmota, ne kolektiv in ne denar in njegov interes — kakor danes.
Druga božična misel, ki je tudi daleč od današnjega sveta, pa je radostno veselje nad rojstvom novega človeka. Čimbolj so ljudje izgubili spoštovanje pred človekom in njegovo osebnostjo, tem manj jim je sveta tudi skrivnost porajajočega se življenja. Koliko in kje je danes še veselje nad novorojenim življenjem? Kje slišimo hvalnice, da je Bog dal življenje in luč novemu človeku, ki bo poklican v slavo in radost večnega življenja in čigar življenjska pot bo morda blagoslovljena in blagrovana od vsega naroda? — Malo je tega veselja, če bi ne bilo strahotnega pomora še nerojenih življenj, ne bi bilo pogoste jeze, očitanj in kletev ob zibelki, v skrbi za gospodarski obstoj ali tudi samo radi nejevolje ob prikrajšanih ukitkih.
Danes vemo, da ni pomanjkanje sredstev glavni vzrok, da ni veselja nad prihodom novega človeka na svet. V bogatih hišah in premožnih ljudskih plasteh je manj otrok kakor pa med reveži. Glavni vzrok narodovega propadanja je mehkužnost in sebičnost roditeljev ter strah pred žrtvami. Kadar v kakem narodu prevladajo sebični nagoni in skvarjenost, potem je dozorel za propad.
A tudi revščina in pomanjkanje sta po mnogih dobrih družinah vzrok, da ob smehljaju novega zemljančka sega skrb v dušo staršev. Skušajmo tu pomagati, kolikor moremo) Le čemu si mnogi kopičijo tolikšno premoženje, takšno bogastvo? Kje imajo poroštvo, da bodo oni ali njih potomci vse to uživali, ko vendar vidimo, da čez noč izginjajo mesta, države, celi narodi? Pri mnogih je skrb za bodočnost pretirana in nespametna. Mogli bi s svojim premoženjem osrečiti mnogo siromakov, ki bi nanje in na njih otroke prosili božjega blagoslova, a nespametno kopičijo zaklade, ki jih rja razje in molji razdenejo. Zlasti oni, ki so brez potomstva bi mogli tudi sebi v srečo in blagoslov pomagati revnim družinam z več otroki, da bi se veselili novih življenj, ki so edino jamstvo za rast in veličino naroda.
Božični prazniki nas vodijo prav k viru ne le nadnaravnega, ampak tudi naravnega življenja. Otrok nam je rojen in nosi mir in blagoslov vsem, ki so blage volje. Pokažimo svojo »blago voljo« posebno letos z dobrimi deli v prid zlasti siromašnim in bednim otrokom. Naj bo to naša odkupnina in zahvala dobremu Bogu, da je že drugi božič nove svetovne vojne nam bilo prihranjeno razdejanje, smrt in uničenje. Vračajmo nam izkazano dobroto in usmiljenje na ta način, da pomagamo k božičnemu veselju siromašnim družinam, da ne bo nihče med nami zaradi pomanjkanja oropan božičnih radosti. Tako se bomo najbolj približali božjemu Detetu, ki je postal ubog in reven, da bi mi bili deležni večnih zakladov. Naj bi vsi Slovenci razumeli
V Ljubljani, v lorek", dne U. decembra 1940.
Štev. 296 a"
vena z din
OVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
ček. rač.: Ljubljana št 10.650 za naročnino In štev. 10.949
ta iuserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40^» Podrui: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto.
Trbovlje.
Prijateljem slovenske mladine
Velike mladinske prireditve leta 1941
V znamenju proslave polnoletnosti našega vladarja, Nj. Vel. kralja Petra II., bodo od 28. junija do 6. julija 1941 v Ljubljani mladinski dnevi, ko se bodo najpiej zbrali naši najmlajši, ki bodo imeli svoj glavni nastop dne 29. junija 1941; glavni slavnostni dan pa bo v nedeljo, dne 6. julija 1941. Nastopi naših naraščajnikov in mladcev se bodo vrstili s taborenjem mladcev; vse vrste naših telovadcev bodo pokazale višino svojih sposobnosti s tekmami v raznih telovadnih in športnih panogah; svoja načela, cilje in način dela bomo povedali na velikem manifestacijskem zborovanju; po ljubljanskih ulicah bo odmeval krepak korak naših mladih vrst; naš lepi Stadion pa bo zopet zbral in združil ob mladini slovenski narod.
Za 6. september 1941 pripravlja naša Zveza, da se pokloni s čim večjim zastopstvom v krojih, zbranim iz vseh delov Slovenije, našemu mlademu kralju v Belgradu. V ta namen se je že sestavil v Belgradu poseben
pripravljalni odbor, kateremu predseduje g. senator Smodej.
Namen vseh teh prireditev je, da ima mladina priliko javno dati duška svoji ljubezni in vdanosti kralju in kraljevskemu domu, svoji pripravljenosti, da za domovino žrtvuje vse svoje sile in sposobnosti, vse svoje življenje. Hoče pa mladina pri tem ob sebi združiti tudi še ves narod.
Pokojni slovenski voditelj dr. Anton Korošec je z velikim veseljem pričakoval te dneve, ko bi videl mladino, združeno v ljubezni in vdanosti Bogu, domovini in kralju. Zal, ni mu bilo dano, da bi te dneve dočakal med nami. Toda zato se hočemo s toliko večjo ljubeznijo potruditi, da bo vse kar najbolje pripravljeno in izvedeno. S tem bomo prav gotovo izpolnili voljo pok. dr. Ant. Korošca.
Vso slovensko javnost prosimo, da nas pri našem pripravljalnem delu podpira. Naj nas že priprava združi v veliko skupnost, ker
le tako bo vsa prireditev res postala klic vsega naroda.
Posebej se obračamo na mesto Ljubljano, ki bo ob mladinskih dnevih zopet sprejela vase najlepši cvet našega naroda, da pokaže vso svojo naklonjenost, ljubezen, zlasti svojo gostoljubnost slovenski mladini in njenim prijateljem.
Naše ljubljanske prijatelje tudi prosimo, da nam pomagajo v raznih pripravljalnih odborih; če hočemo mladinske dneve dobro pripraviti, bo veliko dela; rabili bomo veliko požrtvovalnih sodelavcev.
Ti pa, slovenska mladina, se pripravi za te velike dneve z vso resnobo in z vso ljubeznijo, z vso vztrajnostjo in žrtvovanjem, kar si že velikokrat izpričala in boš toliko bolj zdaj, ko bomo na čelu vsega slovenskega naroda pokazali, da smo neomajno zvesti Bogu, domovini in kralju.
Bog živil Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov.
Božično pfsmo papeža Pija XII. za otroke - žrtve sedanje vojne
Papež Pij XII. je poslal svojemu državnemu tajniku kardinalu Maglioneju pismo, v katerem poziva vse vernike po vsem svetu, da bi čimbolj pomagali otrokom, ki so postali žrtve vojne.
V tem svojem pismu obžaluje sv. oče, da ne more človeštvo praznovati letos svetih božičnih praznikov v miru, ampak ga SAgrinjajjo valovi vojne od dne do dne bolj. Spričo takega položaja ne more storiti papež drugega, kakor da poziva vse dobre ljudi, naj odpro svoje srce vsem žrtvam vojne, da bi vsak po svojih močeh kaj storil, da bi ge olajšalo slasti trpljenje otrok. Hkrati se moramo posebno goreče obračati na Boga z molitvijo, ki je skrivnostna moč posebno, če se dviga k Njemu iz nedolžnih src. Kar se tiče dobrodelnosti same, je čisto naravno, da je ravno Božič najbolj primeren čas. da se spomnimo predvsem otrok, ki so komaj, ko so zagledali lnč sveta, postali deležni bridke usode, da morajo prenašati najhujše trpljenje sredi viharja, ki besni okoli nas. Papež, ki je v tem oziru storil, kar je le mogel in bo še storil, da se s darovi olajša gorje otrok, je prepričan, da bodo tudi vladarji v vojskujočih so državah storili vse v smislu kulturne tradicije krščanskega sveta, da bi mladina zaradi vojne preveč ne trpela. V tistih državah pa, ki so tako srečne, da jim je usoda prizanesla z vojsko, naj se tudi mladina soma spomni svojih bratov in sestra po širnem svetu, ki so ostali brez kruha, brez obleke in v tolikih primerih tudi brez staršev. V teh dneh. ko se spominjamo božjega Deteta in nedolžnih otrok, ki jih je dal poklati Herod, naj se ukrenejo plemenite akrije, predvsem od strani onih, ki uživajo mirno življenje v blagostanju svojih družin, da hi otroci, ki jim je ugrabila vojna starše in sorodnike ter jih izpostavila vsakovrstnemu trpljenju bres zaščite, bili deležni darov in pomoči iz vseh krajev, kjer vojna še ni užgala svoje krvave baklje.
Najboljše bi seveda bilo, če bi se mogla po vsem sveta organizirati dobrodelna akcija za te nedolžne žrtve vojne, toda žalibog je to nemogoče: zato naj se pač stori toliko, kolikor je v takit, obžalovanja vrednih okoliščinah sploh mogoče. Ob lej priliki, pravi papež, da se mora z največjo hvaležnostjo spominjati vseh, ki so ga podpirali in ga podpirajo v njegovih namerah, da bi se
manjšalo gorje, ki ga je že prinesla sedanja nečloveška vojska. Najbolj pa jc treba pohvaliti opi-skopat Amerike, ki je tako zelo razumel potrebe vsega trpečega človeštva in se postavil na čelo vsem Amerikancem, da se organizira, kjerkoli je to mogoče, dobrodelnost, ki nikoli ni bila tako potrebna kakor danes. Papež želi, da bi Bog skrajšal človeštvu čas izkušnje In da hi vsaj te božične dni krščanske družine uživale nekaj trenutkov mirn in da bi jih sveta božična noč zbrala v želji in prepričanja, da bo doživela vsa človeška družina lepše čase.
Božič v Vatikanu
Rim, 22. dec. AA. Kakor poročajo iz vatikanskega mesta, bo papež Pij XI na Sveti večer imel običajni nagovor kardinalskemu kolegiju, ki mu bo častital zn praznike.
Konzistorija, o katerem se je svoj čas govorilo, pa ne bo. Zaradi vojne so prekomorske zveze postale tako slabe, da papež ne bo še imenoval novih kardinalov, čeprav je praznih 15 mest, od katerih bi bil papež rad zasedel vsaj nekaj. Sedanji izredni čas nalaga papežu veliko dela, tako da gori v njegovi pisarni luč pozno v noč. Papež si privošči vsak dan samo pol ure počitka, ki ga prebije sprehajajoč se po vatikanskih vrtovih.
Državno tajništvo je priobčilo pregled, iz katerega je razvidno, da je pri sv. Stolici zastopanih 12 držav z veleposlaniki in 23 z navadnimi poslaniki. Amerika ie zastopana po izrednem poslaniku g. Mvronu Tavlorju. Med poslaniki je tudi zastopnik malteškega reda. Značilno je, da sv. Stolica slejkoprej priznava poslanika Poljske in Belgije in da tudi poslanik Litve še ni bil odpoklican.
Katoličani v zasedenih deželah med božičnimi prazniki
Apostolski nuncij v Berlinu je prosil nemško vlado, da bi katoličanom na Nizozemskem, v Belgiji in v poljskem generalnem guliernato-ratu dala na razpolaeo za božične praznike večje število cerkva. Nemška vlada je temu
ugodila, hkrati na je posredovala nri sovjetski vladi v Moskvi, nuj bi se ludi katoličanom v listih predelih Poljske, ki jih je zasedla sovjetska armada, pa v Besarabiji in Bukovini dovolilo, da bi smeli praznovati božične praznike nemoteno v vseh svojih cerkvah. Sovjetska vlada je odgovorila, da bo to storila. Papež je naročil apostolskemu nunciju, naj se zalo nemški vladi zahvali
Francijo skrbi usoda njenih kolonij
Vichy, 22. dec. t. AFI. Francoski minister za kolonije admiral Platon je poslal na vse guvernerje kolonij okrožnico, v kateri daje smernice za nadaljnje delo. Admiral Platon zahteva od kolonialnega uradništva največjo disciplino ter brezmejno požrtvovalnost. Le tako bo mogoče skupno s Petainovo vlado obnoviti Francijo in jo potegniti iz pnižanja, ki ga je doživela. Francoski koloni-jalni guvernerji naj brez usmiljenja iztrebijo vsako lenarjenje in vsako nepokorščino. Na teh dveh grehih bi bila Francija skoraj umrla. Ce se posreči obnoviti avtoriteto in dvigniti duha požrtvovalnosti, bo obnova prišla sama od sebe.
V političnih krogih menijo, da je okrožnica dala navodilo, naj povsod strogo nastopijo proti pristašem generala de Gaullea, ki se po francoskih kolonijah zelo širijo in dobivajo vedno večji vpliv.
Scsine bužitne praznike in Notro teto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
VELETRGOVINA g „ Z VINOM
Spremembe v angleški vladi
Halifax v Ameriko - Eden zunanji minister
London, 22. dec. t. Reuter. Ministrski predsednik Churchill je izvedel obsežne spremembe v svoji vladi. Snoči zelo pozno je bilo objavljeno uradno obvestilo, da je bil za angleškega veleposlanika v Ameriki imenovan dosedanji zunanji minister lord H a I i f a x. S tem je bilo izpraznjeno mesto državnega tajnika za zunanje zadeve Na to mesto je bil imenovan dosedanji vojni minister Anthony Eden, za vojnega ministra pa je bil imenovan David Margason. Lord Cranborne, minister za domlnijone, je bil na mesto lorda Haliiaxa Imenovan za predstavnika in govornika vlade v lordski zbornici.
Imenovanje lorda Halifaxa za poslanika v Združenih državah Severne Amerike so napovedovali že nekaj dni. Lord Haiifax ie temeljito poučen o vseh vojnih načrtih in bo najboljši tolmač Anglije v Ameriki. Na drugi strani pa je bil kot zunanji minister že nekoliko obrabljen in morda premalo drzen. Poleg tega je bil obremenjen zaradi raznih poskusov,
m se v pravem spoznanju radovali veselega božičnega oznanila:
»Rojeno nam je Dete!«	Driir
ki jih je pred vojno, še v dobi, ko je bil zunanji minister Anthony Eden, proti takratni politiki angleškega zunanjega ministra in na svojo lastno roko delal tako v Nemčiji, kakor v Italiji, da se ž njima pogodi. Lordu Hal(faxu so očitali, da je tik do vojne s svojo politiko dajal potuho Nemčiji in Italiji. Svoja zunanjepolitična naziranja je temeljito spremenil in jo bil sedaj s polnim, 60 let starim srcem za vojno do končne zmage Toda Churchill je smatral, da mu bo mnogo bolj služil Anthony Eden, katerega politika pred štirimi leti je bila, tako trdijo v političnih krogih Londona, vendarle pravilna z ozirom na nadaljni raavoj dogodkov. Eden bo seveda danes našel popolnoma drugi položaj, kot pa bi nastal, če bi bil ostal v zunanjem ministrstvu, iz katerega ga je na pritisk Chamberlaira izrinil lord Haltfax, ki je takrat še verjel v možnost sporazuma z Nemčijo. Eden je dane? star 43 let.
Tudi lord Cranborne se po dveh letih vrača nazaj v vlado iz katere je izstopil 'kupno z Edenom pred dvemi leti, ker je nasprotoval, kot se je takrat izrabil, »mehkužni in iluzionistični politiki« pokojnega Chamberlaina.
Novi vojni minister Margason je po poklicu vojak in slovi kot strokovnjak v zadevah vojske. Do sedaj je služil na najvišjih mestih v državni upravi.
^fkuzo-
0SER
ZEMUN
Zastopstvo za Slovenijo tvrdka
M. CESAR - Ljubljana VII
Gasilska cesta SI. 3; telefon 23-69
Blagoslovljene praznike
usem naročnikom, sotrudnikom in inserrntoml
Uredništvo in uprava
Današnja Številka »Slovenca* obsega z božično prilogo 28 strani. Prihodnja številka »Slovenca« izide v soboto, dne 28. decembra 1940, zjutraj.
»Dr. Frane Kulovec, novi voditelj Slovenske Ljudske Stranke«
Pod tem naslovom poroča glasilo pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča: »Slovenska Ljudska Stranka, ki je v sestavu JRZ, ki pa je vendarle ohranila svojo strankarsko posebnost, je na svojem sestanku 17. decembra t. 1. za naslednika rajnemu dr. Korošcu izvolila dr. Franca Kulovca. Ta izvolitev je docela naravna z ozirom na veliki ugled in veliko zaupanje, ki ca dr. Ku-lovee uživa v svoji stranki. Ml pozdravljamo dr, Kulovca, ker sa poznamo kot zelo delavnega delavca v vprašanju sporazuma ter verujemo, da bo v svojem političnem delu nagel Se več skupnih točk z Radikalno stranko, v kolikor poide za razmerje s Srbi, da bi sa še poglobila državna politika sporazuma, ki je njen namen Čim večja moč in čim večja strnjenost našo skupna Iugoslovan-ske države.<
Socialisti o Horvatov! »Kmečko-delavski slogi«
Zadnja ilevilka »Delavske politike« prinaša tole notico, ki jo v informacijo dobesedno objavljamo: »Kmečko delavska sloga« se imenuje neka organizacija, ki jo vodi neki g. Pavle Horvat v ljutomerskem okraju. O tej organizaciji zve slovenska javnost od časa do časa iz »Hrvatskega dnevnika«. Iz teh poročil sledi, da je ta organizacija silno močna, obenem pa tudi zatirana. Zadnjič Je bilo v Zagrebu na kongresu 78 delegatov, Oprostilo pa se je 18 županov. 14 predstavnikov zadružnih organizacij. 8 predstavnikov obrtnih in 5 predstavnikov trgovskih združenj. V Sloveniji jih je menda malo, ki poznajo to veliko gibanje. Ne spuščamo se v oceno pritožb, ki |lh iznaša vodja tega gibanja, toda ostala poročila bi prav lahko izšla v Ustih pod poglavjem tbajko ln po-vegti» — za Hrvate.«
Churchill na naslov Italije
Spor zaradi zemljevida
r' V belgrajskem časopisu »Ravnopravnost« beremo, da je med romunskim listom »Universul« in med madžarskim časopisjem nastala huda polemika zaradi nekega zemljevida, ki je menda izobešen na Madžarskem. »Universul« trdi. da je bil zemljevid izdan s pooblastilom madžarske vlade ter da so na njem zarisane vse dežele, ki jih mora Madžarska še dobiti, in sicer: na severu Slovaška, na zahodu Gradiščansko, na jugu Hrvatska, Slavonija in Bačka, na jugozahodu Reka ter del Transilvanije z Banatom, ki na jugovzhodu pripada Romuniji. »Ravnopravnost« poroča po >Universulu«: »Na zemljevidu je tiskana opomba, da Madžarska narodna zveza prosi madžarske občine, naj ta zemljevid Izobesijo na najbolj vidnem mestu, da bo tako |avnost pomagala razširjati nezlomljivo zaupanje v prihodnost Madžarske.« — Kakor nadalje poroča »Ravnopravnost«, pa so madžarski listi ostro odgovorili romunskemu listu ter ga obtožili, da spletkari ter da bi Madžarsko pri osiščnih državah naslikal za nelojalno (to zlasti velja zaradi Gradišfianskega, ki zda) spada k Nemčiji). Madžarsko časopisje trdi, da Je ta zemljevid star in da le zaznamujo tisto kraje, ki ao nekdaj pripadali Madžarski ter da zaradi teg zemljevid nikakor nima ne revizioni-stičnega niti propagandnega značaja.«
Huda zima
Belgrad, 23 dec, b. Včeraj in danes je v vseh vzhodnih krajih Jugoslavije, kakor tudi v Belgradu zavladal precejšen mraz in je pričelo tudi snežiti. Tako je v Belgradu zapadlo čez noč okrog 20cm novega snega. Hudi snežni me-teži pa so divjali vso noč in ves dan v Južni Srbiji, kjer je na več krajih prekinjen avtobusni promet. Zlasti visok sneg je zapadel v Črni gori in je Cetinje oane« odrezano od ostalega sveta. V Belgrad prihajajo vsi vlaki z velikimi zamudami,
NI petrolela
pa vendar imate krasno in prijetno svetlobo s SVETILKO
liliput za 80svet
1 liter Špirita gori 2'2 nr! Tehnično popolna svetlikal Bre* kompliciranih vijakov kot navadno pri po-donnth svetilkah. Dokler traja zn-loffa cena din 295' - s komplo*nira priborom. V A RUJTF, 8E f OMOTE! Po lobnegA izdatka po taki ceni in s tako močno svetlobo ni!
PETRO-IUX k. d. Zagreb. RadMna ul. 9.
TEL. 72 <0 — Prospekti brezplačno in franko! Iščemo agllne zastopnike in preprodajalce.
General Weygand v Afriki
Vichy, 22 dec, t. AFI. O pogajanjih med francosko in nemško vlado ni mogoče izvedeti nobenih podrobnosti. Le toliko smemo reči na podlagi glasov, ki prihajajo iz vladnih krogov, d« se maršal Petain še vedno upira zahtevam, ki se mu postavljajo. Odkar se je maršal Petain znebil svojega dosedanjega svetovalca Lavala, je postal mnogo bolj trden v svojem stališču. Veliko vlogo igra pri pogajanjih dejstvo, da se nahaja general Weygand na čelu nedotaknjene kolonialne armade, ki šteje 20 do 50 divizij, daleč preč v Afriki, če bi se zgodilo. da bi moral maršal Petain zaradi svoje neuklonjivoftti odstopiti, s katero motnostjo v nekaterih političnih krogih načunajo, potem je skoraj gotova »tvar, da general Weygand z vso svojo nrmado v francoski severni Afriki ne bo sledil politiki materinske politike in bo ali ustanovil svojo lastno vlado, ali na se bo priključil generalu de Gaulle« ter tnko stopil na stran Anglije, kar bi imelo neugodno posledico, da hi italijanska armada v Libiji morala znova računati s fronto na tunizijsKi meji.
Vojna Siam—Indokina
Bangkok, 22. dec. t. Associated Press. Vrhovno poveljstvo siamske armade objavlja službeno poročilo, ki pravi, da je francosko obmejno topništvo obstreljevalo siamski mesti Nskonpanom in Thakek. Na tidve mesti je padlo 100 topovskih granat In je razdejanje precejšnje. Siamsko topništvo je odgovorilo m s topovskimi streli uničilo sovražne topovske postojanke. Nadalje so !rs««o»ki čete hotele pri Nonkaju prekoračiti obmejno reko Mekong ter se izkrcati na siamsketn ozemlju. Siamske čete so se postavile v bran in napad odbile, sovražne čete pa uničil«.
London, 22. dec. t. Reuter. Nocoj j« imel ministrski predsednik Churchill v radiu govor, namenjen italijanskemu narodu. V tem govoru je med drugim izvajal:
Vedno prijatelji
»Nocoj govorim italijanskemu narodu iz Londona, torej iz osrčja aflgleikih otokov in ajfleške-ga imperija. Govorim vam z besedami, ki jih diplomati Imenujejo polne resnice in spoštovanja. Med nami je vojna. To je strašna in grozna misel. Kdo neki si je mogel pred nekaterimi melanholičnimi leti misliti, da bosta kedaj angleški in italijanski narod skušala drug drugega uničiti. Mi smo zmerom bili prijatelji. Ml Angleži smo bili prvoborci za Italijanski risorgiinento (to je za ustanovitev zedlnjene Italije). Bili smo pristaši Oa-ribaldija, občudovatelji Mazzinija in Cavourja. Angleški parlament in angleška javnost sta iskreno podpirala vse to veliko gibanje za zedinjenj« Italije, ki je svetla točka v 10. stoletju, Naši pradedje so koprneli po tem, da bi videli Italijo svobodno od av&trij»kega jarma, da bi doživeli, da bodo padle vse notranje meje in ovire, tako da bi italijanski narod in njegova prelepa dežela mogla zavzeti svoje spoštovano mesto med vodilnimi narodi Evrope kot sijajen in nadarjen član evropske družine in krščanskega občestva. Nikdar nismo bili vaši, sovražniki. Do danes ne, V zadnji vojni proti barbarstvu smo bili vaši vojni tovariši, še 15 let po tisti vojni smo bili vasi prijatelji. Čeprav ustanove, ki ste jih po vojni sprejeli, niso našim sorodne in se razlikujejo, po našem mnenju, od tistih osnovnih sil, ki so ustvarile zedinjeno Italijo, smo vendar hodili drug ob drugem složno in v miru ter v dobri volji. Tisoči vaših ljudi so bili pri nas v Angliji, tisoči Angležev so hodili k vam v Italijo. Radi smo se imeli in smo med seboj lepo izhajali. Drug drugemu smo izkazovali usluž-nosti, prijateljstvo in spoštovanjem. Sedaj pa se med seboj vojskujemo. Sedaj pa smo proKleti, da stremimo za uničenjem drug drugega. Naši letalci trgajo vaš afriški imperij i>n ga še bodo trgali v drobne kosce. Kajti sedaj smo šele v začerku te žalostne zgodovine. Kdo naj danes reče. kakšen bo konec vsega tega? Morda bomo že v kratkem prisiljeni, da pridemo drug drugemu še bliže v smrtnem spopadu. Kdo je temu kriv? Kako je do tega prišlo? Cemu vse to?
Zakaj?
Italijani, povedal va-m bom resnico. Vse t<f
se je zgodilo zaradi enega 'samega človeka. Samo en mož je tisti, ki je italijanski narod jx)stavil V smrtno borbo proti angleškemu Imperiju in oropal Italijo simpatij Amerike. Da je to velik mož, ne zanikam. Toda, da vas je po 10 letih neomejene oblasti pripeljal na rob prepada, tega tudi nikdo ne zanika. Samo en mož je bit, ki je proti italijanski kroni in kraljevski družini, proti papežu in avtoriteti katoliške cerkve, proti željam italijanskega naroda samega, ki te vojne ni maral, postavil dediče stare rimske kulture na stran nasilja, V tem je vsa tragedija italijanske zgodovine.
Abeslnskl prepir
Kot izgovor se navaja prepir zaradi sankcij v abesinski vojni. Oglejmo si to stvar. Po vojni sta Anglija in Italija skupno podpisali jiakt Zveze narodov, ki je vsaki podpisnici prepovedal uporabljati vojno kot sredstvo svoje politike. Tudi Abe^ ai tii ja je bila članica Zveze narodov. Takrat se' je naša angleška vlada temu proHVita, ker s rito 'dvomili, da je Abesinija Že dosegla tisti višek omike, ki ji daje pravico, da sedi med omikanimi narodi. Toda takrat je bil predsednik Italijanske vlade sam in osebno tisti, ki je vztrajal pri tem, da naj Abesinija postane polnovredna članica Zveze narodov. On je s tem vns in nas enako obvezal, da spoštujemo pakt, kakor hitro ga je tudi Abesinija podpisala. Tako jo nastal prepir. Kri sicer med parni nI tekla, toda staro prijateljstvo je izginilo. Toda kaj je ta malenkostni spor zaradi Abesinije, katero, smo se ml in vi enako slovesno obvezali spoštovati, v primeru s smrtnim bojem, ki sla ga Italija in Anglija sedaj začeli. Slovesno Izjavljam — in vem, da bodo moje besede zelo daleč segle — da se v' abeslnskem sporu ni zgodilo ničesar, kar bi opra- • vičilo smrtno borbo, ki so je sedaj med nami začela.
Izbruh vojne	.
Potem se Je začela velika vojna med anglesko-francosko demokracijo in narodnim socializmom. Kakšno potrebo Je čutila Italija, da sc v to borbo
meša? Kakšno potrebo Je Butila, da Je udarila po Franciji, ko Je bila f« truiena? Kje Je bila potreba, da je napovedala vojno Angliji? Kje potre-ba, da je vorla v Egipet, ki stoji pod angleškim varstvom. Mi smo t italijansko nevtralnostjo bili zadovoljni in smo v prvih devetih mesecih vojne pazljivo spoštovali vse interese Italije. Toda to spoštovanje se vam je razlagalo kot — strahopel-nost Anglije. Govorili so vam, da smo preživeli, okosteneli čvekači, ki klepetajo v zastarelem jeziku proSlega stoietja o liberalizmu in svobodi. Toda uas ni bilo strah. Tudi slabi nismo bili.
Francoska republika je Irenijtno omočena na tleb. Toda Francija bo spet vstala. Ali ves angleški Imperij, lahko rečem, ves angleško govoreči svat le |« sedaj dvignil in prihaja. Za nJim prihajajo vsa sredstva moderne tehnike in pridobltki stare kulture. Zakaj ste se vi, ki ste bi 11 naši prijatelji, zakaj ste se vrgli na pot temu prihajajočemu plazu, ki bo šel svojo pot dalje, vi, ki ste mogli postati naši bratje? Zakaj sto se odločili, da napadete Grčijo? Vprašam vas. zakaj? Tudi vi se lahko lako vprašate, ker vas nikdo ni povprašal za vaše mnenje. Samo en mož je bil tisti, ki je dal povelje, da se pustošijo miroljubno vinske gorice miroljubnega sosednega naroda.
Ohurohillovo pismo
Prišel je čas, ko imata italijanska monarhija in italijanski narod, ki sla čuvarja osrčja krščanskega sveta, spet pravico, da izrečeta svojo besedo o leh usodnih vprašanjih. Res je. Italijanska armada se le vedno borila z velikim junaštvom po vseh bojiščih zgodovina. Danes njeno srce ni za boj. Lahko vam povem, da sem jaz. Churchill, vse storil, da bi preprečil lo vojno med nami. V dokaz zalo vam bom prebral pismo, ki sem ga nekaj dni pred usodno odločitvijo poslal Mussolini-Ju: »Francoska fronta je zlomljena, toda francoska grmada še ni. Ko prevzemam dolžnosti prvega ministra in vojnega ministra angleškega imperija, se spominjam sestanka z Vami v Rimu. Čutim ludi željo, da bi v najboljši volji govoril z Vami, ki ste voditelj italijanskega naroda. Govoril čez prepad, ki postaja čedalje globlji. Ali ja reg prepozno, da preprečimo prelivanje krvi med italijanskim in angleškim narodom? Lahko drug drugemu prizadenemo hudo škodo In zatemnlmo Sredozemlje z vojno med seboj. Če Vi mislite, da je prav tako, Je dobro in bo lako moralo biti. Toda jaz izjavljam, da nikdar nisem bil sovražnik italijanske veličine in v srcu nikdar sovražnik tistih, ki Italiji dajejo zakone. Danes ne moremo predvideli, kakšen pot bo imela vojna. Toda to lahko rečem, da se naj zgodi v Evropi karkoli hoče, Anglija bo šla naprej do konca. Imam upravičeno upanje, da nas bo Amerika podpirala vedno bolj. Nikar ne mislite, da Vam pišem lo pismo v napadu kakšne duševne slabosti, marveč da v usodni uri napravim usodni priziv, ki bo ostal zapisan v zgodovini. Vsa dolga stoletja nazaj na-ma vpijejo, da skupna dediča latinske in krščanske omika ne smeta biti med seboj sovražnika v smrtnem boju. Poslušajte ta klic stoletij, prosim Vas in rotim Vas v vsem spoštovanju, preden ne bo dano usodno znamenje, Nikdar usodnega signala ne bo dala Anglija.«
Na to piemo sem dobil naslednji odgovori
»Odgovarjam Vam n* pismo, ki st« mi ga poslali, -in Vam povem, da »e prav gotovo zavedata velikih zgodovinskih razlogov in raznih okoliščin, ki so najini dve deželi postavili drugo proti drugi. Ni mi treba iti daleč nazaj. Spominjam Vas samo V«š« pobude i, 1935, da boste poskrbeli v 2«nevi pri Zveei narodov, da ae proti Italiji, ki j« hotela pridobiti majhen košček afriškega ozemlja, n« da bi e tem Škodovala Vaiemu ozemlju aU oaemlju drugih držav, ne bodo izvajale sankcij«. Spominjam Va« tudi na podrejeni in služnostni položaji v katerem »e Italija nahaja v svojem lastnem morju- Ko »te napovedali vojno Nemčiji, ste Hoteli samo spoštovati obljubo, ki ste jo podpisali. Razumeli bost«, da me navdaja isto spoštovanje do čaeti, pod katero emo sprejeli obveznosti v italijansko-nemškem paktu, da eoaka čustva dajejo smer moji politiki dane« tn jih bodo dajala jutri, pa naj 6e zgodi karkoli hoče,«
Iz teh pisem boste, Italijani, sami »poznali, kdo jc hotel vojno, in kdo je nI hotel,
Kakien j« položaj Italije danes? Ves angleški imperij napada Italijo v Afriki. Grki so začeli z močnim protinapadom. Kaj sedaj? Ali bost« poklicali Atilo na pomoč čez grebene Alp, da v»s vzame pod svoj« varstvo? Takšen j« položaj in tukaj V«s zapuščam do dneva, ko bo jtaliianski narod spet sam začel kovati svojo usodo*
Dve bombi padli na Sušak
Sušak, 23. dec. c. Ponoči ob 1.30 je letalo neznane narodnosti vrglo dve bombi na Sušak. Ena bomba je eksplodirala z vso silo. Letalo, ki je vrglo bombi, je najprej krožilo nad Kvarnerskim zalivom, nato pa nad obmejnim ozemljem nad Rečino, Letalo Je krožilo nad mestom kakih 15 minut, nato pa je letalo poletelo v smer zahod— vzhod In sicer nad progo, ki veže Sušak z Reko. V tej smeri je letalo vrglo dve bombi in sicer v razdalji 50 m. Obe sta padli kakih 20 m severno od proge. Ena bomba je padla na betonsko streho drobnarije Cvetič pri stopnicah gimnazijskega poslopja in sicer blizu hiše ing- Marinoviča In hiše dimnikarja Šuflaja in sicer nedaleč od me<k ne hišo in od gimnazije. Boinba je eksplodirala z velikim učinkom. Stanovanja v hiši ing. Marinoviča in dimnikarja Šuflaja so jx>škodovana. Vse šipe na bližnjih hišah so razbite, vrglo je iz zida tudi vse vratne oboje vse obode oken ter vse podboje, Tudi številne sosedne hiše so bile poškodovane. Mestna hiša in gimnazija sta tudi ložje poškodovani. Del bombe, ki je padel na streho železniškega vagona na postaji, je streho prebil in nato razbil še bližnji osebni vagon. SIcer pa je železniška postaja od kraja, kjer je padla bomba, ve{ sto metrov oddaljena. Večji del bombe je padel na trsalBke stopnice, ki so prav tako nekaj 100 metrov proč od eksplozije,
Na vseh bližnjih hišah so popokale šipe. Več sto stanovanj je tako brez šip na oknih. Dobro Je, da bomba ni padla na kakšno poslopje aH pa med bolj stisnjena poslopja. Zaradi tega Je bilo ranjenih samo osem oseb in sicer so jih ranile razbile šipe ali pa deli pohištva. Vse ranjence so odpeljali v liolnišnlce, kjer so jim tako| nudili vso pomoč, tam pa so jim nudili prvo pomoč In jih poslali domov. V bolnišnici Je ostala samo 26 letna Romana Reljat, ki Je bila lažje ranjena po obrazu. Njeno stanje ni teiko, vendar pa Je ostala v bolnišnici.
Druga bomba je padla v isti smeri In sicer 50 m dalje in sicer pred samo gimnazijo na tako-zvanem Radanovem. Ta bomba ni napravila nobene škede. Hiša Ing. Marinoviča jp »eln poškodovana in neuporabna, dasi Je v njej 6 do 8 stanovanj in je sicer trinadstropna. Manjša je škoda
v Šuflajevl hiši, Bomba je potrgala In prekinila vse vodovodne, telefonske in električne napeljave, Mnoga stanovanja so razdejana.
Na Reki sami je bil ponoči večkrat dan znak za nevarnost in |e večina prebivalstva prebila noč v zakloniščih. Na Reki niso streljali niti protiletalski topovi, pa tudi žarometi niso svetili. Bombe so bile na|brž namenjenb progi, ki veže Sušak z Reko. Dobro je. da to niso bile zažigalne bombe, kajti Sicer lahko bila škoda mnogo večja. Vendar pa cenijo škodo na več milijonov dinarjev. Takoj zjutraj so že začeli s čiščenji. Bomba ima znake S. C. I. in je morila v premeru 18.50 cm.
Sušak, 23. deo. b. Nele samo Sušak, temveč tudi v«« Primorje je pod težkim vtuiom bombardiranja, ki so ga neznana letala Izvršila v predpretekli noči, Prebivalci so zaprepaščeni in ne morejo razumeti, kako je moglo priti do usodepolne pomote. Oblasti, zlasti pa krajevne oblasti so pokazale veliko prisotnost duha In hladnokrvnost. Mestni župan Sarinič je z mestnimi činlteljl včeraj in danes pregledal vso škodo, ki so jo povzročile eksplozije bomb. Na delu Je tudi po6cbn» komistja, ki ima nalogo, da oceni In ugotovi vso nastalo »kodo. Tej komisiji predseduje mestni finančni svetnik Justin Ctitulič. Vse družine Iz porušenih In poškodovanih hiS so se preselile v prostore delavskega doma. Mestno poglavarstvo je storilo potrebne ukrepe, da se poškodovane hiSe zavarujejo pred ostalo »kodo In je že pričelo postavljati leseno ograjo okrog njih. Okna in vrata pa to zaprli z deskami. Ker »ušaški steklarji nimajo dovolj stekla za popravilo v««h ok«n, «o «e mestni činitelji pobrigali, da čin*>r«j dobijo potrebno »teklo c« popravilo oken. Občina j« odredil« posebno nadzorstvo pri razdelitvi stekla. Razen t«ga je n« delu tudi tehnična komisija, ki proučuj« veliko število najdenih razstrelkov bomb in ugotavlja njihov potencial in poreklo. Od ranjencev je v bolnici samo Se Štefanija Rellak, 26letna služkinja pri dimvkarakem mojstru Suflaju. Njeno stanje pa ni tako nevarno k«kor »o prvotno mislili, k«r nima prelomljene čelju*ti. Ostali ranjenci pa so dobili le lažje poškodbe in so bili poslani v domačo nego.
Pri ugotavljanju škode bodo morali strokovnjaki
V

upoštevati tudi bii«, ki so v neposredni bližini eksplozij, ki «o prav tako poškodovane in so popokali zlasti notranji aidovi, storjena pa I« bila tudi škoda na pohištvu.. Včeraj in danes «o ve6 dan prihajali ljudje in ogledovali učinek, ki so ga povzročil« eksplozije obeh bomb.
Sušak, 23 dac, b. Navzlic hudi burji so včeraj in danes odstranjevali razbita stekla e mestnih ulic m zavladalo j« normalno življenje. Na številnih hišah »o razbita okna, poškodovanih pa ja tudi več okoliških zgradb. Na razstrelkih so našli razne številke in druge označbe, kar bj omogočilo lahko ugotovitev porekla bomb '' 'J i
\	"; rV A
4 v- / *■ V.«	*, V' • , •
,/,	' i Zupan mesta Mario Sarimč je
izdal prebivalstvu poseben oklic, v katerem mu daje točna navodila, po katerih se morajo ravnati za primer novih napadov, V treh dneh pa morajo popraviti manjšo ikodo na evojib hišah,
Dr« Kulovec v Zagrebu
Zagreb, 23 dec. b, Danes je senator dr Fr. Kulovec, politični naslednik voditelja Slovencev dr. Antona Korošca, prispel v Zagreb, kjer je ob 11.^0 obiskal glavnega tajnika HSS dr. J tiraj a Krnjeviča. s katerim se je dalj časa prisrčno pogovarjal.
Osebne novice
Belgrad. 21. dec. m S kr, ukazom «o napredovali ti-le sodniki: v 3 pol. skup. Josip Weiser, starešina na okra|nem sodišču v Kranju, v 5. pol. skup. Teodor Tominšek, tajnik Vrhovnega sodišča v Ljubljani. Martin Verovš«k, namestnik državnega tožilca v Novem mestu. dr. Leo Pompe, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, Josip Rezelj. sodnik okrožnega sodišča v Navem mestu, dr. Alojzij Finžgar, sodnik okrajnega sodišča v Celju, Alojzij Sohmidt, okrajni sodnik v Slovenjem Gradcu, Va-troslav Tratnik, okrajni sodnik v Radovljici, Stanislav Čemi, okrajni sodnik v Metliki, in Fran Pe-terca, okralni sodnik v LJubljani, v 6. pol skup. Franc Vogrin, sodnik okrajnega sodišča v Št Lenartu. — Za sodnike so postavljeni: pri okrajnem sodišču v Ormožu Teodor Košir, pristav v Trebnjem, pri okrajnem sodišču v Ljutomeru Franc Gzerny, pristav v Vel. Laščah; za tajnika pri apelacijskem sodišču v Liublja«u Dušan Jaklič, sodnik okrajnega sodišča v Novem mestu: za rafiunovodjo 6. pol. stilpri apelacijskem sodišču v Ljubljani Alojzij Vrhovec. računski kontrolor 7. pol skup. pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. — S kr. ukazom j« imenovan sa okrožnega sodnika v Murski Soboti Maks Petrič, sodnik okrajnega »odišča v Kostanjevici.
Belgrad, Z\. decembra, m S kr ukazom so po«tavljenl za disciplinske sodnike pri Vrhovnem sodišču v Ljubljani: za predsednika dr Jakob Konda, predsednik Vrhovnega sodišča, za podpredsednika Anton Lajovic, knsacijski sodnik, za 6lan» pa naslednji kasacijski sodniki: Anton Lajovic, dr. Milko Gaber, dr. Avgust Munda in dr, Ivan Bizjak, za namestnika kasacijska sodnika dr La-voslav Mastnak in dr. Vilko Kranjc. Za disciplinske sodnike pri apelacijskem sodišču so imeno-vanii za predsednika dr. Vladimir Golia, predsednik apelacijskega sodišča, za podpredsednika dr. Andrej Dolinar, podpredsednik apelacijskega sodišča, za člane pa naslednji kasacijski sodniki dr. Andrej Dolinar, dr. Vinko Strasser, dr Jakob Prešeren in Alojzij Debejjak, za namestnika ape-|a«ij«ki sodniki dr., Maks Juvenc, Franc Kovač, Avgust Habermut in dr. Vladimir Rupnlk.
Belgrad, 23. dec. m. Z odlokom pravosodnega ministra so postavljeni za člane izpitnega odbora za polaganje odvetniškega izpita na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani: za predsednika dr. Vladimir Golia, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljanii za namestnika dr, Andrej Dolinar, podpredsednik apelacijskega sodišča * Ljubljani; za član«: dr. Andrej Dolinar, podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Jakob Prešeren, sodni kapelacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Rudolf Krivic, advokat v Ljubljani, in dr. Josip Sa-
iovic ml., advokat v Ljubljani; za namestnik«: rranc Kovač, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, Jurij Štempihar, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Celestin Jelena, advokat v Ljubljani, in dr, Vladimir Grosemann, advokat v Ljubljani.
Za člane izpitnega odbora za polaganje sod-uijskega izpita na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani so postavljeni: za predsednika dr. Vladimir Golia, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani; za namestnika dr. Andrej Dolinar, podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani; za člane: dr, Andrej Dolinar, podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Jakob Prešeren, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, Alojzij Debeljak, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, in dr. Vladimir Grossmann, advokat v Ljubljani; za zastopnike: Franc Kovač, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, Avgust Habermut, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, dr Vladimir Rupnik, sednik apelacijskega sodišča v Ljubljani, in dr, Viljem Krejči, advokat v Ljubljani.
Belgrad, 23 dec m. S kraljevim ukazom so odlikovani; Z redom sv. Save lil. stopnje Fran Maroll. zborovodja akademskega pevskega zbora v Ljubljani; z jusroslov. krono IV stopnje Josip Daneš, član ljubi j. dram. gledališča.
Vesele božične praznike
ter
srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenj. stra«>kam
Čeme Angela
valjčni mlin in žaga Fužine pri LjubljiKil
in se priporoča
Političen umor v Bratislavi
Bratislava, 23. dec. DNB: Snoči se je v glavnem mestu Slovaške zgodil velik zločin, ki se jc končal z vleikim prelivanjem krvi. Na odprti ulici jt bil zaklan z nožem 16 letni Josef Tuliš, član nemške mladinske stranke. Zaklal ga je 22 letni slovaški državljan Rudoll Slavickl in sicer po kratkem prepiru, Josef Tuliš je podlegel ranam, Ito so ga peljali v bolnišnico. Morilec je pobegnil, a >o ga Kmalu aretirali. Po poročilu notranjega ministrstva, ki je takoj odredilo utrogo preifkavo proll morilcu, ki sedaj »luži vojaški rok v slovaški vojski, bodo morilca postavili pred vojno sodišč*
/
Pregled po bojiščih
Med Nemčijo in Anglijo letalski napadi. V Albaniji vojskovanje v snegu in mrazu. V Afriki dosedaj 36.000 italijanskih ujetnikov
Afriško bojišče
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 23. dec. AA. Poročilo vrhovnega poveljstva št. 99 pravi!
V obmejnem predelu v Kirenaiki ni nikakršne izpremembe položaja, Naia letala so ponovno obsula z bombami neko prednjo sovražnikovo postojanko in izvedla nove letalske napade na obkoljene sovražnikove oddelke. Neko naše letalo je potopilo s torpedom neko angleško pomožno križarko,
V Zahodni Airiki smo bombardirali iz letala motoma vozila in sovražnikove naprave v nekaterih krajih zgornjega Sudana. V noči z 21 na 22. t. m. so sovražnikova letala priletela nad italijansko ozemlje in metala bombe na lagune pri Benetkah, ne da bi povzročila žrtve ak 6tvamo škodo.
JL^
Gledališče
Drama; 24. dec. torek, zaprto. — 25. dec. sreda ob 15. Mali lord. Mladinska predstava. Znižane cene; ob 20. Romeo in Julija. Izven. Znižane cene. 26. dec. četrtek ob 15 uri Krog s kredo. Izven. Znižane cener ob 20 uri Revizor. Izven. Znižane cene.
—	27. dec. petek; Zaprto.
O p e r a : 24 dec. torek: zaprto. — 25. dec. sreda ob 15. uri Friderika. Izven. Gostovanje Josipa Go-6tiča; ob 20 uri Fidelio. Izven. Znižane cene. — 26 dec. četrtek ob 15. uri Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven; ob 20. Vesele žene Windsorske. Izv.
—	27. dec. petek: Zaprto.
Radio Ljubljana
Torek, 24. decembra: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 PUan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12 Iz čeških oper (plošče) 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi, objave 13.15 Salonski kvartet. 14 Poročila. 17. Trenutek zbranih misli. 18.15 Božične pesmi, izvaja kvartet klarinetov, solo poje g. Anton Sladoljev. 19 Napovedi 19.03 Zvonjenje (plošče). 19.15 Božič, praznik miru
—	predavanje (g. Rudolf Dostal). 19.35 Ljudske božične pesmi s spremljevanjem harmonija (kvartet sester Stritarjevih); Po Emilu Adamiču priredil za ženski kvartet Stritar Albin. 20.15 Svetonočnice, bere pesnik Silvin Sardenko. 20.30 V svitu jaslic. Sodeluje Rad komorni zbor in Rad. ork. 22 Božični pozdrav. 22.10 Božične pesmi poje trnovski cerkve ni zbor s spremljevanjem harmonija. 23 Božične pesmi iz raphih dežel (plošče): Avstrijska, belgijska, češka, danska, holdanska, italijanska, poljska, nemška, »vedska, švicarska). 24 Prenos polnočnice iz cerkve Sv, Petra v Ljubljani.
Sreda, 25. decembra: 9 Jutranji pozdrav. 9.05 Napovedi. 9.15 J. Haydn: Somfnija v d-molu. 9.45 Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček). 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.15 Obisk pri J, S. Bachu (plošče). 11.45 Tamburaški orkester (pevski soli: ga. Jančar) 12.30 Praznični koncert (Rad. ork.) 13 Napovedi. 13.08 Praznični koncert. Sodeluje kot
solist g. prof. M. Lipovšek in Rad. ork. Dirig. D. M. Šijanec. 14 Striček Matijček kramlja in prepeva do 14.30 ure.č 17 Sedanja vojna in misijonsko delo
cerkve (g. dr. Jože Gracer). 17.20 Prenos z razstave kanarčkov-vrvivcev. 17.30 Praznični zvoki (pložče). 18 »Cvetoča noč«. Božična igra. Vddi inž. Ivan Pen-gov. 19 Napovedi. 19.05 Božične pesmi. Zbor cerkve sv. Jožefa, solo ga. Angela Hauc (ob spremlje-vanju harmonija). 19.15 Plošče. 20,15 Jos. Hayd: Godalni kvartet D-dur op 64 Nr. 5 (Škrjančkov kvartet, plošče). 20.30 Koncert. Sodeluje g Stanko Prek (kitara in Rad. ork. 22 Napovedi. 22.05 Slovesni zvoki (plošče).
Četrtek, 22. decembra; 9 Jutranji pozdrav. 9.05 Napovedi. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 9,45 Verski govor (g. dr. Gvido Rant). 10 lz Dvorakovih del (plošče). 10.15 Trboveljski pevski jazz-kvartet in Cimermanov kvartet 11.45 Pevski zbor »Gosposvetski zvon«. 12.30 Objave. 13 Napovedi. 13.02 Operetni napevi. Sodeluje; ga. Dragica Sokova, g. Jean Franci, član ljublj. opere in Rad ork. 17. Kmetska ura: Kmet in javna bremena (dr. Fr. Pergar). 17.30 Gorenjski trio (g. Janez Ahačič, tenor) in duet Jožek in Ježek. 19 Napovedi, poročila, objave. 19.30 Slovenska ura: Rad. komorni zbor in Rad. ork. Dirig. D. M. Šijanec. 21.15 Citra-ški trio »Vesna«. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Za veselo rajanje (plošče).
Petek, 27. decembra; 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12 Slovenski odmevi (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Citraški du-eti (Kosi Ivan, Fleišman Jožica). 14 Napovedi, poročila. 14 10 Tujskoprometno poročilo: Dolenjska za smučarja in zimskega turista. 18 Ženska ura: Kaj je prineslo leto 1940 slovenski ženi (ga. Elza Doboviek) 18.40 Francoščina (g. dr. St. Leben). 19 Napovedi, poročila, objave. 19.25 Nac. ura. 19.50 Za planince: Prva pomoč v steni (g. dr. Brecelj). 20 Pevski koncert: ga. Lovšetova, pri klavirju g. Lepovšek. 20.45 Reproduciran ork. koncert. 21.15 Kvartet, mandolin (M. Antunovič). 22 Napovedi, oročila. 22 15 L. v. Beethoven: Simfonija No. VL onec ob 23.
Prireditve in zabave
Slovenska simfonična glasba. Ponovno opozarjamo na ta koncert, ki je zgodovinske važnosti za nas Slovence. Izvajale se bodo v ponedeljek 30 t. m. v Unionski dvorani najzrelejše skladbe Osterca, Lajovica, Tomca, Žebreta in Bernarda. Vstopnice v Matični knjigarni
Sestanki
Pevski zbor Glasben« Matice ima radi nujnega nastopa v 'adio pevsko vajo vsega mešanega zbora v petek, dne 27 t. m. ob 20. uri. — Odbor.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo
opravljal od torka oo 8 zvečer do četrtka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido. Tyr.ševa cesta št. 62-1. telefon št. 27-29 — in od četrtka od 8 zjutraj do petka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan. Ulica 29. oktobra št. 7-1. telefon št. 41-52,
V
Iv
Angleška poročila
Kairo, 22. dec. t. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške armade poroča:
Poleg že objavljenih 31.500 ujetnikov, Id so bili odpravljeni v ujetniška taborišča, je bilo sedaj odpravljenih še 4500 nadaljnih, tako, da znaša itevilo sovražnikov, ki so bili v ofenzivi v severni Afriki dosedaj spravljeni v ujetniška taborišča 35.949 mož, med njimi 1735 častniko. V zaledju bojišča samega pa jih je še v e 1 i k o t i s o č, ki čakajo, da bodo odpravljeni. Angleško topništvo je tudi včeraj ves dan obstreljevalo Bardio, medtem ko angleške priprave zunaj ob utrjenem pasu zavzemajo vedno večji obseg. Na sudanski fj-onti zahodno od Gallabata {e delovalo naše topništvo. Na fronti v Keniji so n«ic napadalne patrole zelo delavne.
Delovanje angleških bombnikov
Kairo, 22. dec. t. Reuter. Angleško letalsko poveljstvo v severni Afriki poroča:
Naši bombniki so napadli sovražna letališča v Libiji za hrbtom italijanske fronte. Glavna napada sta bila na letališči v Benini in v Berki, kjer so bile zažgane vse letalske lope, letala pa so se spustila 150 m nizko ter s strojnicami obstreljevala sovražne čete. Druga skupina je bombardirala Tobruk, kjer so bili zadeti vojaški cilji. Vsa letala so se vrnila.
Al banska fronta
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, dne 22. dec. t. Poročilo št. 99 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Albaniji pravi:
Na grški fronti smo s protinapadom zavrnili grške napade in sovražniku prizadeli občutne izgube ter zaplenili več avtomobilov. Naša lovska letala so se spopadla z 9 sovražnimi letali vrste »Blenheim«. Zbili smo tri letala.
Grška poročila
Atene, 23. dec. i Atenska agencija. Grški generalni štab objavlja naslednje 57. poročilo:
Na raznih odsekih smo nadaljevali krajevne
borbe, ki so se končale z uspehom za grško orožje. Zajeli smo večje število sovražnikov, med katerimi se nahajata tudi dva polkovnika. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dvoje sovražnih letal. Angleška lovska letala pa so sestrelila eno nad Himaro, dve pa v zračni bitki nad Tepelenijem.
Na konferenci tiska je bilo sporočeno, da so Italijani po poročilih grških izvidnikov že izpraznili pristanišče Himaro, ki leži na sredi poti med Santi Quaranta in Valono. Grške čete so po dveh dneh najhujših naporov z bajonetom v roki pregnali sovražnika iz položajev na hribih, ki obdajajo z vzhoda Himaro. Italijani so mesto izpraznili in je pri tej operaciji padlo v grške roke mnogo ujetnikov m vojnega rfiateriala. Grško topništvo obstreljuje Himaro, v katero grške čete po svoji dosedaj posrečeni taktiki šc niso vkorakale, ker čakajo, da jo popolnoma obklijo in šele zasedejo, ko bodo na vseh straneh varni pred protinapadi.
V središču fronte so grške čete prekoračile prelaz, čez katerega vodi pot v Tepeleni. Borbe so bile srdite in so trajale skoraj teden dni, preden so se Grki prebili skozi ovire. Grške čete stojijo na grebneih pred Tepelenijem, ki ga s svojimi topovi popolnoma obvladajo. Po uradno nepotrjenih poročilih so grške včeraj sestrelile 18 sovražnih letal.
Letalska bitka v Albaniji
Atene, 22. dec. t. Atenska agencija. Poveljstvo letalskih sil poroča:
Nad Argirokastrom v Albaniji je prišlo do hude letalske bitke m sicer med 9 angleškimi lovskimi letali in 50 italijanskimi. Sestrelili smo 11 sovražnih letal. Sami smo izgubili 2 letali. Na enega naših pilotov, ki se je spuščal s padalom, je sovražno lovsko letalo streljalo s strojnico in je pilot pol ure jiotem, ko je pristal, umrl od ran, dobljenih i<z strojne puške. To dejstvo pribijemo kot drugi primer, da so sovražna letala streljala na pilote, ki so z uničenega letala skočili s padalom, da bi se rešili.
Druga skupina naših letal je napadla petrolejske vrelce v dolini Devoli in sicer pri Kucovu. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Dve angleški letali se nista vrnili.
Ameriški dopisniki poročajo
Newyork, 23. dec. b. Vojni dopisniki ameriških agencij danes dopoldne poročajo: Središče bojev v Albaniji je še vedno jugovzhodno bojišče, kjer grško topništvo odločno obvlada Himaro, Porto Palermo iti Tepelepi. Henry Corell, dopisnik »United Pressa«, ki je pri grški vojski okrog Klisure, poroča, da se tri italijanske divizije tukaj trdovratno upirajo in so razmeščene po položajih pri Klisuri in Tepeleniju. Vsi znaki kažejo, da se italijanska vojska ne namerava še naprej umikati v notranjost Albanije. V bojih, ki so se odigrali zadnjih 24 ur, je bilo izredno mnogo človeških žrtev na obeh straneh.
Iz grškega vira pa prihajajo po položaj italijanskih Čet okrog Klisui nija nevzdržen in Grki samo čakajo na ugoden trenutek in nove okrepitve, nakar bodo skušali očistiti vse omenjeno področje od italijanskih čet.
Napad na Reko in Benetke
London, 22. dec. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so skupine angleških bombnikov
o poročila, da ie "lisure in Tepefe-
Posebno pazHe, kaj bolnik pU«l
Pijača ni le is sdrarega človeka ieU ^^^^^ Talna, temveč tudi «a bolnika mno-^^T	gokrat važnejša od brane I
Zato pijte Vi in VaS bolnik čim čeSče našo nafbolfto mineralno vodo, ki je obts« tndi zdravila.
ono z rdečimi srci t
Prospekte in vsa potrebna navodila sa doma?« zdravljenje Vam pošlje gratis ln radevolje Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI
,„r/tfwr>rrr,„.
naj bi bil tudi zadnji I
Ali ste storili vse, da obvarujete v bodoče Vašega otroka zobobola? Na vadite ga pravočasno na redno čišče nje zob, zjutraj in zvečer, s Sargovinr., Kalodontom.
Sargov Kalodont prizanesljivo polira zobno sklenino in temeljito čisti zobe Prepreči tvorbo zobne naslage, ki v poznejših letih navadno povzroča zobni kamen.
SARG'
KALODONT
'ka lučaje jiM&Sno- eJwnorruai/i!
proti zobnemu homnu
včeraj z bombami napadle Reko in Benetke. Bombniki so prišli v Benetke z oporišč na angleškem ozemlju. Bombe so padle na skladišče binci-na v Fort Merghieri, nadalje na petrolejske rafinerije in druge industrijske zgradbe v Mestrah pri Benetkah. Napad je trajal pol ure. Protiletalsko topništvo je srdito delovalo, ki pa delovanja letal ni oviralo.
Nad Reko so angleška letala priletela nekoliko po pol deseti uri zvečer in so zmetala na vojaške cilje nekaj bomb. Porušena je bila ena hiša, nekaj oseb pa je bilo ranjenih kakor poroča italijansko službeno poročilo.
Napadi na Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 23. dec. A A. DNB. Delovanje letal je bilo v teku včerajšnjega dne 'omejeno v glavnem na oborožene oglede. ,fieko ogledniško letalo je napadlo največjo angleško tovarno za izdelovanje' -aluminija na Severnem Škotskem. Kljub srditemu protiletalskemu ol>streIjevanju je letalec s strmoglavljenjem izpolnil svojo nalogo in z zadetki na najvažnejših napravah tovarni prizadejal veliko škodo; to se je moglo ugotoviti iz hudih eksplozij, ki so se slišale takoj po končanem napadu. V noči med 22. in 23. decembrom so močne eskadre težkih bombnikov izvedle z velikim uspehom napad na pomembne industrijske naprave v Manchestru. Po bombardiranju so nastali v tovarnah in skladiščih velikanski požari. Razen tega smo bombardirali zelo važne vojne cilje v Londonu, Bristolu, Ltverpoolu, Southamptonu, Portsmouthu in v drugih mestih. Nadaljevali smo polaganje min v vodah pred britanskimi pristanišči. Sovražnikova letala so preteklo noč vrgla le na malo krajev v zahodnem obmejnem predelu malo eksplozivnih in zažigalnih bomb. število , ranjenih oseb je zelo majhno, stvarna škoda pa neznatna. Naši lovci so včeraj zbili neko sovražnikovo letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo.
• Angleška poročila
London, 22. dec. t Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Ponoči so sovražna letala v glavnem napadala neko mesto v severozahodni Angliji (Maneho-s t e r). Napad je bil izredno hud in je trajal reč ur. Na stanovanjskih hišah in javnih zgradbah je bila povzročena velika škoda. Nastali so neka-teri večji požari. Število ubitih in ranjenih oseb še ni znano, a je večje. Tudi naselja ob reki Mer-sey (Liverpool) so bila napadena, toda t manjšem obsegu. V južni Angliji so bile vržene samo nekatere bombe, ki so porušile nekaj hiš. Dva bombnika sta bila sestreljena.
Reuterjev dopisnik meni, da je bil napad proti mestu v severozahodni Angliji zelo hud. Imena mesta ne imenuje, pa je mogoče, da je to Man-chester. Skoda da je tamkaj velika. Industrijske zgradbe so najmanj trpele. Tudi v Londonu je bit alarm, toda vrženih je bilo samo nekaj bomb. Iz severne Anglije (>oročajo, da so ljudje med napadom na dolično uie&to v zakloniščih prepevali božične pesmi.
Bombe na Ziirich v Švici
Ziirich, 23. dec. b. Nekaj dni po napadu n« Basel so tuja letala ponovno prodrla na švicarsko jtodročje in vrgla bombe na Ziirich. Padlo je več zažigalnih in razdiralnih bomb. Okrog 0 zvečer so se pojavila letala neznane narodnosti in vrgla na nekatere okraje mesta številne zažigalne in razdiralne bombe. Prvi letalski napad je prišel taka nenadno, da so dale sirene znak za nevarnost šele 10 minut po eksploziji prvih bomb, nakar so šele mesto zatemnili. Drugi napad je sledil pol ure pozneje. Prebivalci mesta so zbežali v vo-jikem strahu v zaklonišča. Dve bombi sta padli na tako zvani industrijski okraj blizu železniška ix>slaje in tovornega kolodvora ter v okraj Orlickon, kjer je znana švicarska tovarna orožja. Bombe so poškodovale železniško progo, radi česar je bil ves promet ukinjen za 24 ur. Nekaj zasebnih hiš je bilo prav tako poškodovanih. Po polnoči je eksplodirala Se tempirana bomba velikega kalibra in napravila velikansko škodo na železniškem mostu. Po uradnem poročilu jo bilq ranjenih samo 11 oseb, od katerih ena težja
Vojna na morju
London, 23. decembra. AA. Reuter. Admiraliteta je objavila, da so podmornica »Swardfield« ni vrnila na svoje oporišče in da jo je zato smatrati za izgubljeno.
Napadi na Nemčijo
tmmKm^mm—mmmmmmmmm^^mmmmm^mmmmti
London, 22. dec. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Angleški bombniki so po noči r ve? skupinah' bombardirali sovražna mesta. Glavni napad je bil spet na Mannheim in Ludwigshafen, kjer so bile zadete industrijske zgradbe in so nastali požari in eksplozije. V srednji Nemčiji je bila bombardirana zelo važna tovarna. Drugp skupine angleških bombnikov so bombardirale pristanišča ob Rokav« skem prelivu, Calais. Boulngne in Ostende, nadalje Vliessingen in Rotterdam ter podmnrniško oporišče Lorient y Franciji. Samo eno letalo se ni vrnilo.
Nova uprava Delavske zbornice
»Slovenski Delavec« z 22. t. m. poroča: Pre-telo soboto je zasedal plenum Delavske zbornice. Zasedanje je poteklo vod težkim vtisom žalostne izgube, ki jo je slovensko delavstvo skupno z narodom doživelo z nenadno smrtjo voditelja slov. naroda dr. Antona Korošca. Predsednik Delavske zbornice tov. Viktor Kozamernik se je takoj ob začetku zasedanja spomnil zaslug umrlega borca za narodne in socialne pravice. Člani plenuma so hudo prizadeti stoje poslušali spominski nagovor in vzkliknili nepozabnemu očetu trikratni »Slava I<
Nato list poroča, da je na tisti seji odstopil ves upravni odbor Delavske zbornice, ker je med tem nekaj članov upravnega odbora izgubilo potrebne lastnosti za Članstvo v plenumu Delavske zbornice in tako tudi za članstvo v upravnem od-1 boru. Odbor je zato odstopil, da bi skupščina iz svoje srede mogla svobodno izvoliti nov upravni odbor. Takoj so bile nove volitve, kjer je bil izvoljen nov upravni odbor: Jonke Jožef, urarski pomočnik v Ljubljani, Markič Matevž, delavec KID na Jesenicah, Jesih Adolf, rudniški strugar v Trbovljah, Zaje Vekoslav, rudar v Velenju, Sitar Alojzij, trgovski pomočnik v Ljubljani, Arčon Jo-lij, dnevničar v Ljubljani, Kritman Andrej, tajnik ZZD v Ljubljani. Onič Maks. delovodja na Javor-niku, Skrlj Pavel, strojnik v Ljubljani, Kralj Franc, mehanik v Ljubljani, Vrbovec Ernest. tobačni delavec t Ljubljani, Dacar Rudolf, predilniški delavec v Triiču Upravni odbor se Je takoj sestavil ter postavil tole predsedstvo Delavske zbornice: Jonke Joief, predsednik; Msrkii Matevi, podpred-
sednik; Arlon Julij, blagajnik. — List izraža za« hvalo dosedanjemu predsedniku g. Viktorju Ko-zamerniku za njegovo dosedanje delovanje ter obžaluje, ker ni bilo mogoče pregovoriti ga, da bi svoje mesto še obdržal.
FRAMEF
GRENCICA
" HEi b BH 2236S od 18 • i« 19no t
Mestna elektrarna
Celje, Krekova cesta 12
Velika izbira elektrotehničnega materiala najboljše kakovosti. — IiTršitev inštalacij jakega in šibkega toka. — Dobava in popravila vseh vrst električnih in radio aparatov. Vse solidno, strokov* njaško in točno po predpisih.	j
Priporoča se Mestna plinarn« ]
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■umi
KINO MATICA
Telefon 22-4!
Predstave ob 15.. 17.. 19. in 21. uri
Na Boiič in Štefanovo matineje ob pol U. uri
Prinašamo sijajen muzikalnl velefilm
Melodije ii sanj
RFNIAMIN AIAI I P°ie prekrasne arije iz oper »LA B0-IfLIlJ/iriini UIULI HEMK" in »ODISEJA". — Navdušili vas bodo najnoTeiii moderni šlagerji. V glavnih vlogah: MARTA HARELL — A. SCHONHALS — BENIAMINO GIGLI. Najprijetnejši zimski večer Je v topli kino dvorani, ob božanskem Gighjevem petju in čustvenim, dramatičnem filmskem dejanju.
Ljubezenska sgodba na-darienega kompon.eta in mlade pevke — niuna nenavadna življenska pot — odrečeta se trenutne, lažne slave in po dolg h bojih in silnih razočaranjih postaneta prava, resnična umetnika — ljubezen silna ljubezen lima pomaga do slave — Gigli v tem filmu prekosi samega sebe
Qj0Ap0<LcMtvj0
Delo naše Kmetijske zbornice
V soboto dne 21. decembra 1940 je bilo zopet zasedanje našega zakonitega kmečkega zastopstva. Predsedoval je predsednik g. Martin Steblovnik, ki je najprej komemoriral dr. Antona Korošca, o čemer je ie poročal nedeljski »Slovenec«. Nato je poda! glavni tajnik zbornice g. dr. Jože Lavrič zelo izčrpen pregled gospodarskega položaja doma in po svetu. Opisal je njegov 6plošen razvoj in tendence, ki se kažejo v zadnjih letih ter posledice, ki so nastale z izbruhom vojne. Potem je orisal položaj posameznih najvažne|ših kmetijskih panog, zlasti z ozirom na mednarodne odnose, kakor proizvodnjo žitaric, živinorejo, svitijerejo, sadjarstvo, vinarstvo, hmeljarstvo in gozdarstvo. Poročal je o letini posameznih pridelkov in škodi, ki so jo povzročile vremenske nezgode Na koncu je navedel najvažnejšo našo zakonodajo iz zadnjega časa, predvsem v kolikor se tiče kmetijstva. Na teh primerih je pokazal, kako se poleg neštetih ukrepov, ki jih diktira današnji izjemni čas, vidi, da 6mo v razvojni dobi novega gospodarskega reda, ki v interesu skupnosti vse bolj omejuje svobodo posameznika in stanov, ki jih z obveznimi nalogi za njih gospodarsko ravnanje učle-njuje v skupnost.
S številčnimi podatki je zavrnil krivo mnenje, ki ga širijo danes nekateri krogi o današnji ugodni konjunkturi za kmečko prebivalstvo. Nasprotno je dokazal, da izvirata dve tretjini dohodka našega kmetijstva iz živinoreje; cene živini pa so se mnogo manj dvignile, kot ostalim potrebščinam, ki jih mora kmet kupovati.
Predsednik g. Martin Steblovnik je podal obširno poročilo o vsem delu Kmetijske zbornice od aprila letos dalje. Iz bogatega in zanimivega poročila, ki kaže, da zbornica lepo pojmuje svoje naloge in kako se neumorno trudi uspešno zastopati kmečke koristi vsepovsod, posnemamo nekatere najvažnejše podatke:
Deio in uspehi zbornice
Na polju poljedelstva se zbornica že dolgo trudi doseči oprostitev trošarine za tisti cement, ki bi bil potreben za asanacijske svrhe. Sedaj je v sveži s tem vprašanjem predložila merodajnim oblastem tudi načrt uredbe o ureditvi gnojišč. Peča se z mislijo ustanovitve posebne centrale za dobavo dobrih semen in organizacijo razkuževanja semen. Slej ko prej zahteva odločnih ukrepov proti prehranjanju kmečke zemlje v nekmečke roke in spremembo veleposestniških gezdov na relativnih gozdnih tleh v orno zemljo ter izvedbo agrarne reforme tudi na tej. Dalje zahteva pedološke raziskave naših tal in povečanje melioracijskega sklada. Uspešno se je trudila za znižanje carin na kmetijske stroje, zahteva pa tudi normalizacijo orodja. Dosegla je, da 6e cene krompfrja niso maksimirale in skušala najti pota za prodajo našega hmelja v Ameriko.
Na živinorejskem področju je dosegla uspehe pri zahtevi izpremembe uredbe zaradi klanja mlade živine in prepovedi izvoza krmil. Ze dalje časa se peča zvsemi vprašanji, ki 6o v zvezi s prometom živine, med katere spadajo seveda prvenstveno cene
Komemoracija dr. Korošcu
v Glavni brafovski skiadnici
Glavni upravni odbor Glavne bratovske sklad-nice v Ljubljani je imel dne 28. decembra 1940 redno sejo. Pred pričetkom seje je imel predsednik g. Skubec Rihard naslednji spominski govor v počastitev blagopokojnega voditelja sloveiiskoga naroda g. dr. Antona Korošca:
»Predon preidem ni dnevni red, mi je v čast, da se kot predsednik glavnega upravnega odbora Glavne bratovske skladnice v Ljubljani z vsem spoštovanjem spomnim velikega sinu slovensko zemlje g. dr. Antona Korošca, predsednika senata, ministra prosvete, bivšega ministrskega predsednika in mnogokratnega ministra ter narodnega poslanca, katerega blagcčutno srce je prerano prenehalo biti v blagor Slovencev in vseh Jugoslovanov in katerega veleuni je prestal s snovanjem prebogatih idej za oploditev in rast našega narodnega življenja.
Z njim smo izgubili moža, ki je vse svojo življenje z osebno odpovedjo posvetil le narodu, kateremu je pripomogel k rešitvi in ohranitvi njegove narodnostne in gospodarske bitnosti ter ga varno preko velikih zaprek in tožav pripeljal v mirni pristan mlade Jugoslavije pod Žezlo pre-vzvišenega kraljevskega donia Karadiordjevlčev. To njegovo delo pomeni za politično rast Slovencev tako silen uspeh, da bo raodovlna našega naroda mogla to dobo prispodabljati z mejnikom na prehodu v novo žlvljonje.
Prav tako nedosegljivo v svoji popolnosti pa je bilo delo dr. Antona Korošca tudi v novi državi, ko je vse svoje eile žrtvoval le v korist medsebojnega spoznavanja in cenjenja vseh treh v skupni usodi zedinjenih narodov ter z vsemi lomi silami stremel le za dosego vzvišenih ciljev skupnega napredka ln zboljšanla bodočnosti na političnem in gospodarskem polju. Spoštovan in cenjen je bil zato povsod ln kot veliki slovenski ift jugoslovanski državnik Je bil poznan tudi Izven meja naše domovine, kateri je na ta način s svojo vidno osebnostjo pomagal utreti pot do spoštovanja in upoštevanja tudi v mednarodnem svetu.
Borcu za svetle narodue ideale bodi večna slava I
•
Posojilo *» nabavo rezervne hrane t Sloveniji. Na svoji zadnji seji je upravni odbor Privilegirane agrarne banke odobril naši banovini poso- j jllo v sp.fisks! 100 milij. din. katerega bo naša ba- • novlna porabila za nabavo rezervne hrane za j prebivalstvo naše banovine, v kolikor liodo izpol- | njeni pogoji, katere je banka postavila.
živine, razen teh pa tudi ureditev živinskih tržišč ter ustanovitev banovinske vnovčevalnice živine in zadružnih klavnic. Trajno ima zbornica posla tudi z vprašanjem izvoza živine. Proučuje se vprašanje uvedbe živinozdravniških pomočnikov, ki jih ljudstvo zahteva in pa uvedba zavarovanja živine.
Glede na rastoči pomen sadjarstva 6e je intenzivno in uspešno zavzela za organizacijo izvoza sadja in za primerne cene. Za dvig sadjarstva se je zavzeia za prirejanje sadjarskih iečajev in proučuje se vprašanje uspešnejšega zatiranja sadnih škodljivcev.
Živahno in uspešno je bilo tudi njeno delo na polju gozdarstva. Dosegla je, da pri maksimiranju cen drv majhni kmečki posestniki niso bili prizadeti. Dalje je dosegla, da železniške tarife za les niso bile povečane, ni ji pa žal uspelo preprečiti nekaterih drugih novih bremen na les. Podrobno je obravnavala vprašanje uvedbe občinskih gozdarjev in logarjev, enotnih mer za drva in vprašanje zavarovanja gozdnih in žagarskih delavcev.
Tudi na polju kmetijske izobrazbe je bilo njeno jako obsežno. Izdelala je popoln načrt ca iapre-membo ljudskošolskega zakona, odločno pa odklonila načrte uredbe kmetijskega ministrstva o kmetijskih šolah. Zaradi vladajočih razmer žal še ne more uresničiti svoje zamisli o kmetijskih razstavah po vseh večjih krajih v zvezi 6 tečaji in filmskimi predavanji. S poučnimi izdanji zbornica nadaljuje. Zlasti lep uspeh ima zaznamovati z »Oračem«.
Med ostalimi zborničnimi akcijami je navajal g. predsednik v svojem govoru zlasti poskus e kmetijskim knjigovodstvom, ki lepo napreduje. Dalje zbornica uspešno sodeluje pri vseh akcijah za preskrbo prebivalstva z živili ln drugimi potrebščinami. Slej ko prej zahteva z vso odločnostjo izpremembo škodljivega lovskega zakona in pravično soudeležbo pri podporah iz številnih centralnih fondov. Na njeno prizadevanje so dobile znatnejši kredit naše agrarne zajednice.
Na zadružnem polju se je uspešno prizadevala pri organizaciji lesnih zadrug, vprašanje zdravstvenih zadrug se pa še Droučuje. Sodeluje pa seveda zbornica tudi prj zadružnih tečajih. Na socialnem polja se je mnogo barila z vprašanjem poljedelskih delavcev, kmečkih poslov ln preskrbe ubožcev, Z velikim trudom in stroški pripravlja tudi statistiko vsega slovenskega uvoza ln izvoza, ki je doslej še sploh ni« mamo in ki edina more daiati zanesljivo izhodišče za vsa gospodarska proučevanja.
Po teh poročilih je predložil glavni tajnik predlog proračuna za leto 1941 z vsemi podrobnostmi in pojasnili. — Preračun za 1941, ki je bil soglasno sprejet izkazuje din 1,102 000 izdatkov in ravno toliko dohodkov ter se od preračuna za leto 1940 bistveno ne razlikuje. Tudi posamezne preračunske ]>ostavke so ostale skoraj iste ln so bile le nekatere prikrojene novim potrebam ln zahtevam.
Ustanova dr. Antona Korošca
Po sprejetju preračuna ja ebomičnl svet soglasno sklenil, da se v počastitev spomina dr. Korošca ustanovi pri Kmetijski zbornici poseben fond iz katerega bo predsedstvo zbornice podeljevalo vsako leto dvema kmečkima fantoma štipendije za enoletno šolanje na katerikoli nižji kmetijski šoli v Sloveniji. Dr. Koroščeva štipendij« se bo podelila na pismeno prošnjo enemu fantu iz ljubljanskega in enemu iz mariborskega okrožja In sicer samo takim fantom, ki bodo po končanem šolani« ostali na kmečkem posestvu.
Zastoj pri prevozu premoga
Dne 11. t. m. smo poročali o zastoju pri prevozu drv, ki je nastal zaradi tega, ker s 1. decembrom uvedena prevozna dovoljenja od Centrale za kurivo še niso bila izdana. Proizvajalci, lesni trgovci in seveda tudi konzumenti so težko čakali na dovoljenja, ker so hoteli Izkoristili ugodno vreme. Po čudnem naključju so dovoljenja zaostala ves čas suhega zimskega vremena in so prispela šele potem, ko smo dobili obilo snega. Ta zastoj pri prevozu nujnih naročil drv je zelo slabo uplival na naše prometne razmere, zdaj pa se še hujski zastoj pojavlja pri prevažanju premoga, čeprav naročila premoga novembra in decembra ne presegajo normale, ker so premožnejši opravili svoja naročila že prej. V največji zadregi pa so gmotno šibkejši, ki naročajo kurivo šele takrat, kadar brez njega ne morejo biti. Nepotrebnemu zastoju pri prevažanju drv sledi zdaj velik zastoj pri prevažanju premoga, do katerega ob boljši ureditvi ljubljanskega tovornega kolodvora in službe na njem tudi ne bi moglo priti. Dne 16. t. m. iz Trbovelj odpremljeni vagoni premoga so prispeli v Ljubljano šele 21. t. m., dne 18. t m. odpremljeni vagoni pa so sicer 20. t. m. prispeli v Zalog, a so še zdaj tam. tako, da bodo mnogi trgovci in konzumenti kuriva ostali brez kuriva čez praznike. Tovorni kolodvor v Ljubljani in tovorni tiri v Zalogu so zatrpani in tako lahko računamo, da bodo zdal v hudi zimi vagoni premoga potovali iz Trbovelj v Ljubljano im> 7 dni, kar bo seveda močno zvišalo pomanjkanje tovornih vagonov. Zapreke pri prevažanju drv je povzročil zastoj v poslovanju Centrale za kurivo od katere 10 dni ni bilo mogoče dobiti prevoznih dovoljenj. Že v začetku decembra je bilo prizadetim gospodarskim krogom obljubljeno, da bo v razbremenitev Centrale za kurivo ustanovljena v Ljubljani njega podružnica za Slovenijo. O tem smo že jjoročali, padružnica pa še danes ne posluje.
*
Jugoslovanska banka, Zagreb. Kakor nam poročajo, je sklenila Jugoslovanska banka v Zagrebu, da z dnem 1. Januarja 1941 oprosti vseh vezav vse hranilne vloge na knjižice ln vloge na tekoče račune ln se s tem odpove zaščiti.
Borze
Dne 23. decembra 1940.
Denar
Ameriški dolar S5.— Nemška marka 14.10—U.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 8,307.882 din, na belgrajski 22,065.000 din, od tega v markah 132.126 in 1,095.000 mark, 2,7 milij. drahem, 176.292 šv. frankov in 2.138 dolarjev. — V efektih je bilo prometa na belgr. borzi 30.000 din. Ljubljana — uradni tečafii
London 1 funt....... 174.57- 177.77
Newyork 100 dolarjev..... 4425.-4485.—
Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64
Lfubl|ana — svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.90— 219.10
Newyork 100 dolarjev..... 54.80- 5520,—
Ženeva ICO frankov.....1271.10—1281.10
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1C0 mark....... 1772.—1792.—
Belgrad — zasebni kliring Solun 100 drahem....... 41.65—42.35
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.60, London 16.425, Newyork 431, Bruselj 69.25 (nom.), Milan 21.725, Madrid 40, Amsterdam 229.5 (nom.) Berlin 172.5,
Lizbona 1723.5, Oslo 98.5, Kopenhagen 83.50, Sofija 437.5, Stockholm 102.775, Budimpešta 85, Atene 3.00, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.15 1 lelsinglors 8.75, Buenos-Aires 101.5.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 455—456.50 v Zagrebu 455 blago v Belgradu 456 denar
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 dea., agrarji 58 den., voj. škoda promp. 455 do 456.50, begi. obv. 79—81, dalm .agr. 74—76, 8% Bler. pos. 10S-106, 7% Bler. pos. 97 den., 7% pos. Drž. hip. banke 103 den., 7% stab. pos. — Delnice: Nar. banka 6.550 den., Trboveljska 380 do 385, Krani. mdr. dr. 136 den.
Zagreb. Državni papirji: 1% inv. pos. 101 den., agr. 57 den., voj. škoda promp. 455, begi. obv. 78.50 den., dalm .agr, 74—76, 6% šum. obv. 72—75. 4% sev. agr. 53 den., 8% Bler. pos. 100.5 den., 1% Bler. pos. 96.5 den., 7% pos. Drž. hip. banke 104 den., 7% stab. pos 95.5 den. — Delnice: Nar. ban. 7.250 bi.. Priv. agr. banka 198 bi., Sladk. tov. Bečkerek 800 bi.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 den., voj. škoda promp. 456 den., begi. obv. 81.25 den., dalm. agr. 77 den. (77—76.50), 6% šum. obv. 76 den ((75.50), 4% sev .agr. 54 den., 1% Bler. pos. 98 den. — Delnice: Nar. banka 6.750 den. (6.800, 6.750), Priv. agr. banka 197 den.
Žitni trs
Novi Sad. Vse nespremenjeno.
DOMAČA ZAVAROVALNICA
sprejme zavarovalne zastopnike za vse kraje dravske banovine. Le marliivi in vztraini naj oošljejo ponudbe na upravo lista pod šifro »Stalen dohodek"
19686
ŠPORT
Odpovedana vsa državna smuška prvenstva in slednja naša udeležba na tekmah v zamejstvul
»Na nocojšnji seji je JZSZ sklenila, da bo odpovedala vsa državna smuška prvenstva In slednjo udeležbo na smuških tekmah v inozemstvu!«
To kratko novico smo nocoj dobili telefonič-no s seje JZSZ.
Pred tem so naši idealni športniki — smučanje je poč največja domena Slovencev in v naših rokah je zato tudi Zveza — sprejeli od ministra za telesno vzgojo lakonifno obvestilo, da ie finančni minister odklonil odprtje kreditov za letošnjo smuško sezono! Prepričani smo, da bo ministrstvo svoj "	.. sklep umaknilo,
kajti, da ga umakne, ni samo v Interesu Slovencev — ki žal že itak ne dobivajo ogromnih kreditov v športne namene, kakor jih dobivajo Hrvatje in Srbi za športne panoge, v katerih so oni doma — ampak v interesu vse države in našega ugleda! Višina vsote, ki je za te namene predvidena v državnem proračunu, je prav za prav tako malenkostna, da se ni bi smelo niti za trenutek pojaviti vprašanje, če naj se izplačilo dovoli ali nel
Trdno smo prepričani, da bo finančni minister ngodil že itak skoraj smešno majhnim finančnim potrebam idealnih jugoslov. športnikov, ki se ne bure zase, ampak za ugled države.
Zgornje besede niso niti najmanj ostre, če se premisli, kaj vse dobivajo drugi — in na kakšne paberke so navezani slovenski športniki, ki sn najiskrenejši in najpožrtvovalnejsi športni delavci v državi,
V kakšnem nesorazmerju so njihovi veliki uspehi — in krivice, ki se jim pode!
Gornjega plačila za nesebično delo j)a si kljub tisočerim dosedanjim slabim izkušnjam nihče pri nas niti v sanjah ni mogel zamisliti!
ii , - ■ , *	. • «
• 4 .
Na to stvar pa se 8e temeljitejše, obširnejše in bolj vsestransko povrnemo, če ne bo urejena,
' - , I • . v ,->..,,, ,
I t 4 - .	, , „	, .
»	..... , , 1 , 4
. • , ■ »
" • * — to se pravi: pozitivno!
*
Na obfnem zboru SK Ilirije je bil izvoljen naslednji odbor: čanlni predsednik Inž, Stanko Blou-dek, predsednik dr, Stanislav Lapajne, podpredsednika dr, Vinko Vrhunec in Evgen Betteto, glavni tajnik dr. Ernest Nangy in tajnika Ivan Baltosar in Drago Ferjančič b'agajnika Rudolf Medič in Viktor I.ogar, gospodar Stane Mlklavfiič. arhivar Ivo Komar tei odborniki dr. žiž.ek Vodišek, inž. Kumer, dr. Skaherne. Kognvšek, Glnvnik, Hanžič, Kvedor. Dolinar in Petrič. V nadzornem odboru bodo gg. Rabič, Pelan, Kunstelj, Toschl in Vinko Jalen.
Hermcianska kolesamka sekcija pa si ie Izvolili! sledeči novi odbor: načelnik Ivo Olrin, podnačelnik Jakob Ciglar, tajnik Drago Škof, blagajnik Ludvik Žnidaric, tehnični referent Ivan Maver, gospodar Ludvik Žnldarič, odhor: Predali?, Srhweltzer. Sllbar, Vidmar, nadzorni odbor:
Rihard Vospernik, Anion Gregorc.
•
Iz thnrn nogometnih sodnikov I*»1a ro Prnvlln nogometne. tere - ratlato -n slikami, ki uta tih spiral« nogometna Hroknvninkn »t. Lo(to MaooralU in Pero skerlj, Prnvila «n luksuzno opremljena ter vse. hn.ldft na M. strimh temeljito rnitlsc vseh inemen-tnv, k nnstanejo i»n nogometnem športu, katere rnz-.lanntuinjo nid 50 klišeiev, Kn.|ijrn se itnhi pri Zhoui H "	?"v	nm.lnvil« ne 7.hnp noir. sod-
nikov T.mtiljun«. poMni predul tf«,
Sekcija Zlior noiMinetnth »ndnlk iv Seli v»em nom prav veselo božične praznike in srečno Novo letel
Gospod Korošec
(Obsmrtna meditacija.)
Morje besed je zagrnilo pokojnega truplo. Bile zapisane, bile govorjene... Bile tople, iskrene, polne prepričanja, pa bile tudi cihjjljajoči zvončki in — le povejmo — tudi besede, čeprav le izgovorjene, pa polne zelene zavisti, umazane laži, kakor jih more poroditi samo poulična kvanta. Ali naj iz tega plazu in plaže stopi pred nas nezlagani lik, pravo obličje moža, ki je po sodbi naj-veljavnejših oseb naše krvi pošteno zaslužil, da počiva v slovenskem, čeprav tako skromnem, Panteonu? Človek je vesel in žalosten, poln bridkosti in upravičene togote nad tistimi, ki planejo po mrliču s klevetami. S silo se čkveku vriva v roke pero, da bi skušal odgrniti pravi lik pokojnega. Zdi se, da | ga imaš na dlani, da se z njim pogovarjaš kakor nekdaj v življenju. In vendar se ti vse izmota in izmaliči, da se zaveš svoje nebogljenosti in si govoriš: Molči! Take obraze pravično odgrne šele zgodovina. In zaradi zgodovine naj bo prav za prav vse to moj molk, iz katerega utegne zgodovina izluščiti zrnce zase.
Osvajalec
Modrijan si. Riješ v nespoznano temo, se viješ skozi zanke, ki se ti ob razpletu vnovič zapletajo in dražijo tvojega duha, da išče in išče... Učenjak si, da razbijaš atome in molekule, jih spet spajaš v strupe in razstrelivo, ki z enim udarom ruši palače v razvaline... Dober si, da niti nitke ne upaš pretrgati v mreži pajku, ko samotno razmišlja nad tvojo glavo... Vsak si hvale in spoštovanja vreden, toda politik nisi. Danes, ko vsak sodoben človek politizira, ko vsak vse najbolje ve in zna, ko že otroci svet popravljajo, ko modri in hladni dokazi trkajo na gluha ušesa, danes politiku nič ne koristi učenjakarska miza in nočno bedenje; politik mora osvajati srca. To so vedno zahtevale ljudske množice, danes še tem bolj. In če so množice tvoje, jih lahko napajaš iz čaše najsvetejših resnic, pa jim lahko točiš tudi strup. Pile ga bodo. In Korošec je imel čudoviti dar osvajanja. Ta dar se ne da pridobiti. Dan ti je — ali pa ti ni dan. Ze v zorni mladosti je osvajal. Dijaštvo se je zbiralo okrog njega, vsaka vrata so mu bila odprta; kamor koli je prišel, povsod je zavladala vedra ljubeznivost, prisrčnost in tisto zaupanje, za katerega ni nobene šole, kako si ga moreš pridobiti. Dobro se še spominjam, čeprav je preteklo že štirideset let, kako sem se sešel z njim prvič v Selcih nad Škofjo Loko. S Krekom sta šla skozi vas — in smo se srečali. Obstal sem, pogledala sva se, si stisnila roke in nikoli več se nistva razšla. Ko smo šli skozi vas, je pred ponosno kmečko hišo stalo dekle na pragu. Krek jo veselo pozdravi in ji pokaže Korošca: »Vidiš, Micka, to je pa gospod Korošec.« Dekle je za trenutek obstalo, se zazrlo v njegove oči,»v njegov smehljajoči se obraz, nato pa z naravno in preprosto dekliškostjo, v kateri ni laži, vzkliknilo: >Ho, vi pa morate dobiti en moj nagelj!« Skočila je k oknu in iz rdečega slapa odbrala najlepši cvet za Korošca. Malenkostna prigod-bica, in vendar zgovorna dovolj. Tak je bil, tak dar je imel in je osvajal med fanti, med delavci, med kmeti, pa tudi na parketu, naj je bil cesarski Dunaj ali kraljevski Beograd. Darovi so mnogoteri, a ta dar, sodim, je za javnega delavca predragocen kapital. Korošec ga ni zakopal. Kdor je sodeloval na shodih za majniško deklaracijo, kdor je opazoval Korošca, kadar se je mogel udeležiti kakega tabora, ume, kaj pomeni politiku osvajanje.
Slovenec
Koroščeva mlada leta spadajo v prelepo dobo živega slovenskega čustvovanja, ki je danes, žal, vse preveč ohlajeno. Kdor je to našo dobo preživel, hitro doume, zakaj je Korošec s svojimi prijatelji-dijaki z lastno krvjo podpisal prisego zvestobe slovenskemu narodu. To prisego je držal do podrobnosti natančno in se ni ustrašil največjih žrtev. Ko so na Dunaju iskali skrivnih stikov z antanto in je mnogo pomagal dr. Prijatelj s tem, da
je po knjigah iz dvorne dunajske knjižnice, ki jih je pošiljal v Švico, vodil tajno korespondenco, je Korošec zahteval od vseh sodelavcev, da so mu izročili vsak spis, ki je bil za vlado kakor koli sumljiv. Te spise je imel skrite in zaklenjene v svoji miznici, češ, vi imate družine, če koga obesijo, naj obesijo mene. Tako je Korošec tedaj zares za svoj narod hodil par let vedno v senci vislic. Spominjam se, da sem ga obiskal, ko je bil notranji minister in sem mu očital, da bi to in to moralo biti drugače. »O, vi politični otro-čiči, ki mislite, da ima Slovenija 10 milijonov prebivalcev! Kako preudarno moram ravnati, da dosežem, kar dosežem. In če priborim drobtino vam, jih pride celo krdelo z juga in vsak hoče kar cel hleb.« Priznajmo, da smo ga mnogo kritizirali, pa je redno prihodnost dokazala, da je imel prav. Ko sem ob pri-četku sedanje vojske pisal dolgo pismo poslaniku I. Cankarju v Argentino in mu še tudi o marsičem potožil, mi je med drugim kratko odgovoril: »Zaupajte! Slovenstvo je v varnih Koroščevih rokah, zunanja politika pa vseskozi odlična.« Poslanik zunaj v svetu je razsojal veliko bolj trezno in jasno kakor mi doma. Verjel sem mu; vsi uspehi, danes dobro vidni, potrjujejo, da je sodil pravilno. Kdor jih ne vidi, je slepec, kdor jih taji, je lažnik.
Gospod
Sodobni ljudje »gospoda« sovražijo. Demokratičnost je že vse premalo. Splesti se mora popolno tovarištvo. Vsi enaki! Zato boj oblasti in oblastnikom, boj avtoriteti, boj vsakemu, ki zasluži nekaj dinarjev več, ki ima nekoliko gorkejšo suknjo. (S tem ne mislim boja zoper resnične socialne krivice!) Proč torej z »gospodi«!
Ali nismo smešni? Se nikdar na svetu ni bil tak beg pred ročnim delom, beg z »umazane« grude, še nikdar tako hlastanje po »gospoščini« ko danes. In vsi tisti, ki preganjajo »gospode«, žele samo to, da bi bili vsi in najprej sami gospodje in gospe. Tišče — vede ali nevede — zaradi resničnih ali umišljenih ponižanj izpod ene oblasti pod drugo in ne verjamejo, da se nam utegne zgoditi kakor Izraelcem, ki so hoteli izpod
z sodobnimi TUNGSRAM KRYPTON
žarnicami! Zadovoljni bodete, ker bo razsvetljava boljša, poraba toka pa manjša.
BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI!
'koli: bil je gospod. Celo v zunanji formi je, skoraj bi rekel, do ničemurnosti pazil na to. Naj je bil s krivčki za klobukom, naj je bil v kaplanskem talarju ali v svečani obleki za na dvor —, vedno je bil gospod. Človek, ki je poznal človeka.
Strankar
Strankarstvo, strankarji in stranke — vse to je starodavna pesem, ki bo prepevana do konca sveta. Vsaka stranka ima zveste člane, tako zveste, da jih ne prekreneš za vse na svetu. Stranka jim je svojevrstna religija, za-• njo žive, delajo in delujejo, trpe in se žrtvujejo, tudi umirajo. Stalin je strankar, ki ga strašna pot skozi udarce puškinih kopit, da se je zgrudil kot nezavestna kepa krvavega mesa, ni premaknila. — Vsaka stranka pa ima razen zvestih tudi prisklednike in zaplččnike. Vsa ta drhal zelo tanko voha, kje je danes svatovščina in kje bo jutri pojedina. Vsak politik s teini računa, samo računa, samo šteje jih in jih nič ne tehta. Vsak vodilni politik pa se mora obdati s prepričanimi, načelnimi, zvestimi, vdanimi in pripravljenimi na vse. Ce ima te, ve dobro, da bo zmagoval, ker ve, kam se bodo nagnili zaplečniki. Korošec je

ene oblasti, ki jih je tepla s šibami, pa so prišli pod drugo, ki jih je tepla s škorpijoni. Človeški rod je bil, je in bo do konca tak, da potrebuje in zahteva zvončarja, črednika, pastirja, voditelja, gospodarja — gospoda. To vsak politik dobro ve, naj je kjer koli na okrogli zemlji. Naj množico tisočkrat pozdravlja z bratci in sestricami, s prijatelji in tovariši, ve sam in vedo vsi, da jim je vendarle gospod. Za politika to spoznanje ni napaka, je rajši vrlina. To vrlino je imel tudi Korošec. Bil je vladar, strog, neizprosen. Bil pa je neizmerno previden, da ,gospoda' ni nikoli slekel po nepotrebnem. Naj je bil še tako ljub, prijateljski, skromen, darežljiv, naj je bil v uradu, med političnimi zaupniki — kjer-
Prvi Korošcev prosvetni dom v Sloveniji ima Komenda
V ponedeljek, 23. decembra. je bila v Komendi velika žalna slovesnost za pokojnim voditeljem slovenskega naroda g. dr. Antonom Korošcem. Ob 8 zjutraj je bila sv. maša, ki se je je udeležilo veliko število ljudstva, nato pa je bila žalna slovesnost v Domu. Pevci so najprej zapeli žalostinko, nato pa je imel duh. svetnik g. Janez Zabukovec žalni govor. Za njim je govoril še bivši narodni poslanec in župan g. Janez Štrcin, ki je predlagal. naj se komendski Dom, pri katerega blagoslovitvi je bil dr. Antor, Korošec, imenuje Koroščev doln. Na tej slovesnosti so bile po svojih zastopnikih vse organizacije, ki so ta predlog z zadovoljstvom in veseljem sprejeli.
bil strankar, sicer bi ne bil politik in državnik. Ni bil pa navaden in samo strankar. Bil je rojen strankar-voditelj, vajd, vojvoda. Njegova krščanska vernost (bila je kljub bogoslovnemu doktoratu otroško preprosta) mu je ob Krekovem prijateljstvu in Krekovem socialnem gledanju na človeško družbo izkristalizirala temeljna načela za javno delovanje. Zaupal je načelom brezpogojno, zaupal svojim zvestim in zato ob najhujšem ponižanju ni za trenutek okleval in zdvomil. Ko sva se na Hvaru na samotni, iz morja štrleči •skali dolgo pogovarjala, mi je rekel: »Politika, če je načelna, zdrava in poštena mora znati potrpeti in čakati. Strankarji, ki ne znajo potrpeti, pretrpeti in čakati, so slabi, ti že niso več zvesti. Zmagujejo pa samo trdni in zvesti.« Kljub strankarski opredeljenosti pa je bilo v njem dovolj pravične širokosrčnosti. Ni tehtal samo svojih, tehtal je tudi nasprotnika. Vsako pozitivno delo, zlasti znanstveno in kulturno je visoko cenil, ne da bi malenkostno izpraševal: »Ali je avtor .naš'?« Kajkrat sem ga občudoval, kako se je le utegnil ob vsem političnem trušču tako skrbno zasledovati vse važnejše slovensko znanstveno in kulturno delo. Prav ta njegova široka razgledanost je bila povod, da drobne domače pre-pirčke ni imel za tragične. Vedel, je, da rast slovenskega naroda poganja iz vseh njih in vsakega klenega pridelka je bil vesel, ker je 'ž njim rastel ugled Slovenije, ki jo je tako ljubil.
Jugoslovan
Ko sem še tik pred majsko deklaracijo govoril s Korošcem in poizvedoval, kako je s tedaj se tako živo trialistično mislijo (da dobimo južni Slovani v Avstriji svojo skupno državo) me je pomembno pogledal in rekel: »Naša skupna država bo segala do Bilulja.«
Nato je dejal prst na usta in me zapovedo-valno pogledal: molči! Ne bom razmišljal o njegovem jugoslovanstvu. Naj ga razodene kraljevska beseda.
Ko je bil na Hvaru interniran, je glavarstvo sporočilo vladi željo, da bi Korošca premestili kam drugam, češ tu ni varno. Mimo Hvara vozijo laški parniki in minister Koro-šeč bi utegnil nekega dne zbežati v Italijo. Ta glavarjeva želja je seveda prišla tudi do pokojnega kralja Aleksandra. Kralj se je od srca zasmejal in odločil: »Bedak veliki! Poznam dobro svojega Korošca in vem, da mi nikoli ne uide v Italijo. Je preveč Jugoslovan!« Vsak drug dokaz je odveč in z njim so vse grde klevete, naperjene v smer miselnosti livarskega glavarja, za vselej izpodbite.
Pripravljenost
Ko je bil Korošec v strogi opoziciji, prav tedaj, ko se je naglašala slovenska avtonomija, je prišel za tri dni v Ljubljano. Vlada iz Belgrada je naročila tukajšnji policijski direkciji, naj 7, vso skrbjo zavaruje Korošca. Zaznali so naklep, da ga hočejo v Ljubljani ubiti (pa ne Slovenci!!). Policijski uradnik se je obrnil do mene in me naprosil, da naj skušam vsako njegovo pot poizvedeti in policijo obvestiti, da ga tajno spremlja in varuje. Bil sem res tri dni za skritega detektiva. Pred Koroščevim vhodom v Belgrad sem ga obiskal in mu vse to povedal in mu obenem razodel policijsko naročilo, da mora pri posebnem vhodu na kolodvoru iti v vlak. Skrbno sem ga opazoval. Za hip me je bistro pogledal, nato dalje pospravljal svoje stvari za na pot in rekel: »Verjamem, kar si povedal. V Belgradu bi me ne upali napasti, zato so si izbrali Ljubljano.« — »In nisi nič iznenaden?« — »Cemu bi bil? Moj poklic je tak, da moram biti vedno pripravljen. Na Dunaju sem se naučil. — Kje pa vstopim na vlak, mi ne bo nihče ukazoval. Tam skozi pojdem, kjer pojdejo drugi ljudje.« — »I11 oporoka ob tej večni pripravljenosti?« — »Je nimam in je ne bom delal. Saj nič nimam. Kar pa dobim, razdam v življenju.«
Poslovil sem se; ker so mu povedali, da ga voz čaka. Odpeljal se je v odprti kočiji skozi sredo Ljubljane. — Pripravljeu vedno na vse.
Dragi prijatelj! Nenadoma, a pripravljen si legel k večnemu pokoju. Saj nisi mogel drugače. Taka je usoda našega trtega slovenskega naroda. Tudi Cop je padel nenadoma, Prešeren vse prezgodaj, prezgodaj Ivan Cankar, nenadoma Krek, nenadoma Jeglič in sedaj še ti. Nihče se ni utegnil le za časek od-dehniti po trudnem življenjskem delu. Na bojnem polju truda in znoja, vas je požela smrt. V vrtičku miru, v Navju, v našem Panteonu počivaš. Tvoja duša se pogovarja z možmi, ki so zidali stavbo našega naroda. Tudi ti si bil zidar in stavbenik za rast in svobodo svoje Slovenije in naše države. Le potrpi — saj si nas tako učil — tvoj prijatelj Krek in Cankar in drugi, ki so vredni ljubezni in hvaležnosti naroda, pridejo za teboj, da boste v hramu slave molčeči zgovorno učili potomstvo:
Kako je treba ljubiti domovino.
F. S. Finžgar. '
Kupujte »Slovenčev koledar«
ki je najzanimivejša knjiga današnjih dni.
Najlepše darilo za novo Ictol
Stane le 28 dinarjev
Koledar s poslovnim delom stane 6 dinarjev več. Dobite ga v vseh knjigarnah!
Darujte za starološki »Dom slepih«
r«rod ta odrasle slepe) Čekovni račun ti. ii.672 — »Dom slepili«. Llubiisas
t
VESELE PRAZNIKE ter SREČNO IN USPEHAPOLNO NOVO LETO
ŽELIMO VSEM SVOJIM CENJENIM, ODJEMALCEM KATERE NAPROŠAMO, DA NAM TUDI V
NOVEM LETU OSTANEJO NAKLONJENI TER SE V SLUČAJU POTREBE OBRNETE NA NAS Z ZAUPANJEM,
fvRAlEAHzrDDoK?^ VSEH VRST ŽIME po IZREDNO NIZKIH CENAH!
SE PRIPOROČA
IA MILAN JAGER
„ZIMA
TYRSEVA 37
LJUBLJANA
Jože Hvale:
Ko je ležalo truplo v senatu • . •
Kako zelo zelo se je bil razveselil naš pokojni narodni voditelj, ko smo mu v sredo, 11. decembra 1940 ob 17.45 v naši zadnji avdienci sporočili, da obiščemo prihodnje leto za polnoletnost Nj. Vel. kralja Petra 11., našo prestolnico, naš Belgrad v večjem številu, da se pri tej priliki poklonimo mlademu kralju, obiščemo in pozdravimo pa tudi njega, ki je za ves svoj narod, v zadnjem času pa kot minister prosvete za mladino celokupne države prav gotovo toliko delal in napravil kot še nihče drugi.
Niti nismo dobro izrekli oz. razložili naših
načrtov in obiska v prihodnjem letu, že so zaža-rele njegove oči. z obraza pa smo takoj uganili sliko njegovih misli, misli za celo leto naprej, ko se je že v naprej videl zopet med tisoči svoje mladine, sredi katere se je počutil tako srečnega, zdravega in zadovoljnega.
Izredno srečen, zadovoljen in ves razigran nam je vsakemu posebej stisnil desnico, dajal navodila, predsedniku ZFO dr. Zitku pa še posebej naročil: le dobro se pripravite in pozdravite mi vse skupaj! Pozdravite mi vse skupaj, to se pravi vso organizacijo, vso mladino, vsakega posameznika! To so bile misli zadnjega pozdrava organizaciji ZFO in ZDK izrečene po velikem pokojniku dr. Antonu Korošcu, komaj 48 ur prej, preden je izdihnil svojo veliko in plemenito dušo.
Ono sredo zvečer, ko je rekel: Pozdravite mi vse skupaj, ono sredo zvečer sem opazil v predsedstvu kabineta, v senatu celo kopico božičnih in novoletnih voščil, ki jih ie namenil svojim znancem. Dr. Jure Adlešič, dr. Ivan Ahčin, itd. itd., po vrsti, jx> abecednem redu, na podlagi posebnega seznama, ki je obsegal poleg prijateljev, znancev in sodelavcev iz Slovenije menda tudi imena kar k cele države! Na vse je mislil, vse pozdravljal, voščil srečo, mir, veselje za praznike...
Namesto tisočev in tisočev vesele, zdrave in poštene mladine, mladine polne življenja, katero je tako neizmerno ljubil, zanjo po očetovsko skrbel, namesto vihrajočih praporov in zastav, cvetja, ru-dečih nageljnov, roženkrauta, rožmarina itd., itd., namesto vsega tega v prihodnjem letu je prišlo deset in desetletja prezgodaj, dne 15. decembra 1940 zjutraj v Belgrad le 52 slovenskih fantov, fantov žalostnih obrazov, potrtih, s praporom globoke žalosti, ovitim s črnini trakom... Prišli smo s popolnoma drugo, skoraj bi rekel pretežko nalogo..., nalogo, da izkažemo v imenu slovenske mladine velikemu državniku, voditelju slovenskega naroda zadnjo čast, da spremljamo njegovo truplo v Slovenijo, ki je jokaje in strtega srca pričakovala zemeljskih ostankov največjega Slovenca, ki jih je kdajkoli rodila slovenska mati.
Čeprav častna, je bila venda naša naloga težka in sicer zelo težka, saj smo morali biti ob krsti visokega pokojnika priča prizorov, ki nam bodo ostali vse življenje v živem spominu.
Namesto tihe in pobožne molitve ob krsti v senatu, kjer smo stali v krojih kot častna straža, so se marsikateremu nehote menjavale pred očmi nekatere slike in prizori, ki smo jih doživljali za čas njegovega življenja. Pred seboj sem videl veličastne prizore pred glavnim kolodvorom v Ljubljani, ko smo spregli konje ter sami peljali in nato še na rokah nosili visokega pokojnika, ko se je zmagoslavno vračal v Ljubljano takoj jx> osvo-bojenju. Nepretrgoma so se vrstile slike njegove navzočnosti na neštetih mladinskih prireditvah, javnih nastopih in drugih manifestacijah, ki jih je počastil s svojo navzočnostjo. Se vedno nam zveni v ušesih njegov glas, slišimo njegova navodila, vidimo vsa številna darila in dragocene pokale, ki jih je žrtvoval za telovadce, smučarje, atlete in športnike sploh; kako je pri takih prilikah vedno in povsod poudarjal: mladino, ki ima v svojem programu poleg duhovne vzgoje tudi pametno kulturo vzgoje telesa, tako mladino moramo vedno podpirati, kajti le mladina, ki je telesno krepka
in zdrava, mladina, ki je s tem v zvezi tudi na visoki moralni višini, le taka mladina nam je najboljši porok srečne bodočnosti naroda in države.
In še in še beže podobne slike mimo oči, ki niti pri pogledu na mrtvega dr. Antona Korošca v krsti ne morejo, prav za prav nočejo verjeti, da je vse to res, kar vidijo pred seboj.
Med sv. mašo, ki jo je daroval ob krsti velikega pokojnika g. senator Franc Sinodej, so bili trenutki, zlasti pri nekaterih prizorih, ko nam je skoraj trgalo srce. Priča teh prizorov so bili največji odličniki države, zastopnik Nj. Vel. kralja, kneza namestnika, vlada, bivši generali, genera-liteta, senatorji, poslanci, kmetje, delavci, služkinje, brezposelni, skratka vsi poklici, vse plasti naroda, reveži raztrgani, komaj oblečeni, imovitejši itd. Vsi ti so glasno molili, molili in se zahvaljevali s solzami v očeh za razne dobrote in pomoč, ki jo je nudil visoki pokojnik prav vsem.
Slovo bratskega srbskega ,in hrvatskega naroda, tako odličnikov kakor tudi preprostega ljudstva se z besedo ne more opisati, tako je bilo ganljivo. Spoštljivo jx>laganje vencev in šopkov, pobožno križanje in glasna molitev,'poljubovanje krste, jiokojnikove obleke v krsti, slovo mnogih žena-mater z otroki v naročju, mahanje malih nedolžnih ročic v zadnji pozdrav in metanje cvetja v krsto..., vzkliki pri križanju: Z Bogom, dragi oče...! Srčna Ti hvala za vse dobrote...! Z Bogom g. Korošec, z Bogom, ali ne sliite..., aH ste res mrtvi?... saj to ni mogoče..., še enkrat z Bogom in dobri Bog naj Vam vse povrne... itd.
Zlasti preprosti ljudje se niso mogli in niso mogli ločiti od odprle krste dr. Antona Korošca. Bili so to prav gotovo ljudje, ki jim je bil veliki
Iz spominov na
Se preden so me poslali v Belgrad, sva se že večkrat srečala. Najprej, ko je med svetovno vojno od avstrijskih oblasti preganjali, pribežal k svojemu prijatelju župniku Tropu v Rimske toplice. Za njegovo mašo smo študentje improvizirali pevski zbor in ko je odhajal, je vsakega smehljaje pogledal in mu stisnil v roko srebrno krono. Dobri župnik pa nas je pridržal in menil: Pobje, v politiko se mi še nikaT ne vtikajte! Sicer pa ste lepo peli in prav je, da ste peli pri njegovi maši. Vi ne veste, ampak jaz vam pravim: Ta gospod bodo še enkrat velik, zelo velik mož!
Potem v Št. Janžu na Dolenjskem. Do tega dneva mi mladi pobje, večinoma nižjegimnazijci, prav za prav nismo niti vedeli, zakaj ga tako radi imamo. Zdel se nam je pač zelo lep in prijazen gosjx>d in navdušen Slovenec. V st. Janžu pa, čeprav ni drugega povedal kot to, da ne sme govoriti, se je tudi nam mladim razodelo, kaj po-menja dr. Korošec za osvoboditev slovenskega naroda. Čeprav smo nekateri imeli še štiri do pet ur peš do doma, smo s kosom kruha čakali do mraka, da je vsak prišel na vrsto in dobil njegov lastnoročni podpis.
V mariborsko semenišče je rad zahajal. Trda nam je predla študentom, želodec se je neusmiljeno oglašal. Nekega dne pa dobimo za zajtrk gosto, dobro zabeljeno prežganko. Ravnatelj Zidanšek se je zadovoljno muzal krog nas in kar ni mogel prikriti skrivnosti. »Veste, gospod dr. Korošec je ix>slal masti. Ali je dobro? Mhm...«
Pa tisti nepozabni tečaji na gori Oljki. Od postaje pa vse do vrha je sam nosil nabasan nahrbtnik in vselej zamahnil z roko, če se mu je kdo od spremljevalcev ponudil, da mu odvzame breme. Ko pa smo prispeli na vrh in vstopili v hišo pod cerkvijo, je odložil, se globoko oddahnil, odprl nahrbtnik in vso vsebino: salame, sira, sla-, nine in polno drugih dobrot razdelili med študente."
pokojnik res pravi oče in to v vseh ozirih. Reveži, sedaj so postali sirote... Klečali so okoli krste, poljubov a li mrtvaški oder, svečenike, vence, jokali... ter glasno tu pa tam skoraj drug preko drugega zahvaljevali tako, da so jokajoče starše celo njihovi otročički v naročju tolažili, jih božali preko solznih oči in obraza rekoč: mamica, očka, zakaj tako jočeš, ne smeš tako jokati... pri tej tolažbi pa je tudi marsikateri otrok sam zajokal.
Taki in številni podobni prizori so se dogajali zlasti po končani sv. maši.
Niti jok, niti glasne prošnje, združene s jx>-božno molitvijo, zahvale in pretresljivo večno lepa »Vigred ;e fiovrne«, ki so jo pele usmiljenke pod vodstvom g. kaplana prof. (Jlaga skoraj jokaje..., večno lepo pesem f>omladi, ki je rezala v srce, zbadala v mozek, zlasti ob tej priliki, da so s pevci vred ihteli vsi, vsi..., vse to ni ganilo v krsti onega, ki je imel očetovsko srce prav za vsakega!
Človek bi v svoji naivnosti pri toliko pobož-nosti skoraj mislil, da se bo jx>Kojnik spričo takih, srce trgajočih pretresljivih prizorov, toliko prošenj in solza obudil, saj za hip spregovoril, tolažil ..., toda zastonj..., njegovo truplo leži nepremično..., to pot prvič neusmiljeno..., neusmiljeno do vseh, prav vseh brez izjeme, njegove oči, ki so tako želele videti ljubljeno mu Slovenijo, domovino, prijatelje, znance, te oči so sedaj globoko in trdno zaprte..., roki pa sta krepko oklepali sveto znamenje Onega, ki končno odloča o življenju in smrti slehernega bitja...
Nemo smo zrli na tri zlate črke preko maš-niškega plašča na njegovem truplu, na »Pax« mir, nato pa smo krsto s krvavečim srcem, skoraj boječe in s tresočimi se rokami pokrili... in čakali na poslednji blagoslov in molitve v senatu, za plemenito dušo velikega pokojnika, voditelja slovenskega naroda, nepozabnega prijatelja mladine, očeta dr. Antona Korošca.
našega f Ateha
Pred Božičem 1. 1927. je odbor društva »Sa-mostalnih djevojaka« (sedaj »Slomškova družina«) najel prvo skromno sobico za prenočišče brezposelnim služkinjam. Ko sem dr. Korošcu obrazložil potrebo in načrte za ustvaritev stalnega zavetišča za slovenske služkinje v Belgradu, me je vj>rašal: »Kje boste pa dobili denar?« Na odgovor, da ga bomo izprosili pri dobrih ljudeh, je dodal: »Kaj pa hrvatskih služkinj, ali teh ne boste sprejemali?« »Seveda jih bomo, sem dejal, če bo le prostora dovolj.« Podat mi je roko in bil zelo vesel: »Tako je prav!« Čez nekaj dni je že fioslal čedno vsolo za fond Doma služkinj. Ne dolgo potem se je že zanimal, kako gosjjodarimo s tistim denarjem. Všeč mu je bilo, da smo vsoto naložili na knjižico. »Slomškova družina« si je pred nekaj leti nabavila lep prapor. Dekleta so želela, da bi prapor blagoslovil dr. Korošec. Ko sem mu to željo sporočil, se je nasmehnil: »Kaj mislite, ali bi ne bilo bolje, ko bi jaz bil za botra?« Pa smo se zmenili in je prapor blagoslovil senator Smodej, za botra je bil Korošec, za botro gospa Sumanova. Dekleta se te lepe cerkvene slovesnosti še dandanes z veseljem in jionosom spominjajo in z darovi botrov je bilo za društvene potrebe zopet lepo preskrbljeno.
*
Maševal je dolgo vrsto let v cerkvi Kristusa Kralja in to redno pri oltarju Matere božje. Marijin oltar je moral biti vsako nedeljo ob sedmih zjutraj za njega rezerviran. Pred sv. mašo je v zakristiji vedno kleče molil, potem natančno pregledal direktorij ter s poklonom križu odšel pred oltar. Med sv. daritvijo mu je obraz žare! v čudoviti lepoti, njegove kretnje so bile mehke, kakor bi hotel božati.
Takoj prvi mesec mojega bivanja v Belgradu pa me je j>rav zaradi božje službe pošteno skregal, tako kakor je le on znal. Sv. maša za Slovence se je kakor po navadi, pričela zjutraj ob pol šestih. Pridigujem, mašujem, obhajam in se vrnem v zakristijo tik pred sedmo uro. Dr. Korošec je bil že pripravljen, da pristopi. Obrne se k meni: »Po sv. maši pridite k meni v župnišče, Vam bom nekaj povedal.« Gotovo bo v politiki kaj novega, sem si mislil in kar imenitno se mi je zdelo, da me dr. Korošec tako »obrajta«.
V župnišču pa se je med njim in menoj odigravala takale »politika«:
»Odkod pa ste Vi prišli v Belgrad?«
»Iz Rogaške Slatine!«
»A tako, sem mislil, da iz kakšne zakotne hri-
Kaj si je želel
dr. Anion Korošec za
lelošnji božič?
Že večkrat smo objavili, kakj je pokojni dr Korošec izkoristil vsako priložnost, da je obiskal Slovenijo, če so mu to posli le dopuščali. S prav izredno doslednostjo pa je želel prebiti, če jc bilo le mogoče, v Sloveniji božične praznike. Vsako leto se je že po več tednov vnaprej veselil jaslic in božičnega miru. Redno je koval načrte, kako in kje v Sloveniji bo praznoval sveti večer, Za ta praznik je postal vedno ves mladosten, kakor da bi živel le v spominih svojih mladih let, ko je še kot otrok prižigal svečke ob jaslicah.
Tudi letos je že od začetka decembra mislil na božične praznike in tudi pripovedoval, kako jih namerava lepo preživeti. Značilno zanj je bilo, da prav tega praznika nikdar ni hotel preživeti «am, ampak si je vedno poiskal družbo, v kateri je preživel te najlepše trenutke. Bil pa je vedno zelo obziren in svojih prijateljev za božič ni hotel odtrgati od njihovih družin, ali jim podreti že napravljenih načrtov. Tudi ni hotel drugim, ki bi Imeli dela z njegovim prihodom, kaliti prazničnega razpoloženja in je vedno naprej do potankosti uredil vse tako, da je praznoval sam božli v miru, ne da bi pri tem obremeni' druge. Leto« je že zgodaj v decembru začel »praševati. kakšno vreme je v Sloveniji in bil ve» vesel, ko ie zvedel, da ni zapadlo ie preveč »nega. Previdno je tudi vprašal, če bo mogoče čez božične praznike urediti kuhinjo, ne da bi to bilo drugim v nadlego. Sredi decembra je pi«al prijatelju v Ljubljano pismo, v katerem mu sporoča, dn namerava prebiti božične praznike na Bledu Po raznih drugih vprašanjih in naročilih je dr, Korošec končal pl-
bovške fare.« Kar zašumelo mi je po glavi — kaj le naj to pomeni?
»Kdaj ste danes začeli službo božjo?«
»Ob pol šestih.«
»In končali ob sedmih, kaj ne? Kaj ste pa delali ves čas? ali ste na škofovskem tronu sedeli ali kaj? In kdo je bil pri Vaši maši?«
»Večinoma slovenske služkinje.«
»Tako, Vi to veste! Tega pa ne veste, kdaj mora biti služkinja doma. Najpozneje ob sedmih, slišite Vi, najpozneje ob sedmih, nekatere morda še prej!«
Vstal je, začel hoditi po sobi in krepko glasno nadaljeval:
»Kajne, danes bodo vse te služkinje prišle prepozno domov, bodo zato hudo kregane od svojih gospodinj — saj Vi sploh ne veste, kako se znajo gos|>odinje kregati — slišite, kakšna nedelja pa je to, če je dekle že na vse zgodaj kregano? In kdo je kriv? Vi ste krivi!« 2e je hotel vzeti klobuk, ko se je še nečesa spomnil: »Alogoče je tudi, da bo katera teh služkinj sedaj službo izgubila, bo vržena na ulico, bo iz poštenega dekleta postala bogve kakšna zgubljenka. Ali veste, kdo bo kriv? Vam pa jaz povem: Vi! Če mislite še zanaprej poldrugo uro maševati in pridigovati, saj potem niti za v hribe niste. Pa z Bogom, srečno in na svidenje, ko boste znali vse skupaj opraviti največ v eni uri!«
Zelo sem bil poparjen, a ko sem zadevo premislil sem bil dr. Korošcu tudi hvaležen za to, sicer precej hudo »pridigo«. In še dandanes sem mu hvaležen, ker znam, če treba, pridigo končati tudi v petih minutah. Tiho sv. mašo v pol ure. Nekoč sem mu omenil: »Gospod predsednik, letos je deset let, kar ste me fejst skregali.«
»A tako? Zakaj pa sem Vas okregal?«
»Ker sem prepočasi maševal in predolgo pri-digoval.«
»Pa ste se kaj poboljšali?«
»Sem se!«
Nasmehljal se je, stopil k neki omari in mi kmalu prinesel kuverto: »To pa shranite, Vam bo prav prišlo!«
Pa še enkrat, kmalu po razpustitvi Orla me je okregal. To pa bolj zaradi lepšega. V Krimski smo namreč proslavili Jegličevo osemdesetletnico. Kot sklepna točka je bila živa slika: Fant, oblečen v orlovski kroj v pozi užaljenega ujetnika, roke zvezane z verigo. Dekle v orliškem kroju, ki ga je prekrival črni pajčolan. Izza kulis koralne melodije svetopisemskega besedila: Blagor njim, ki
nanjanje trpe zaradi pravice... Na akademiji
il prisoten tudi dr. Korošec. Zopet me je poklical v župnišče.
»Kaj pa ste imeli to danes v dvorani?«
»Jegličevo proslavo.«
»Tako? Kaj mislite, da nisem razumel Vašega govora? In tisto na kraju? To je bil protest proti razpustitvi Orla. Pa greste na tako stvar povabiti aktivnega ministra?«
»Gospod minister, saj bi bili tudi Vi lahko v znak protesta odšli, pa ste le do konca ostali!«
Postal je naenkrat dobre volje in rekel: »A tako, kajne, zdaj jih bom pa nazadnje še jaz slišal od Vas?«
Res sem mu začel dokazovati, kakšna krivica se je Orlu zgodila in kako bo v bodoče mladina za nas izgubljena. Poslušal me je in sklenil: »Le potolažite se, če ne prej, čez deset let bo vse drugače in Vi se boste še smejali od veselja. Seveda, če bo mladina preizkušnjo razumela in jo dobro prestala. Le zapomnite si: Brez borbe ni zmage!
No, pa lahko noč in dobro se imejte!«
*
Neko nedeljo prSd Božičem me je menda nalašč vprašal, koliko je ura. Odgovoril sem le približno. Na Štefanovo mi že podari eno svojih ur: »Da boste drugič vedeli točno povedati, če Vas vprašam. Veste, ta ura zelo dobro gre, vidite Ornega. To so najbolj točne ure.«
*
Za Veliko noč mu grem nekega leta voščit na dom, kjer je bilo zbranih že precej njegovih prijateljev. Ogledoval me je od pete do glave in mi bolj po tihem tedajl: »vi, za Veliko noč bi si pa že lahko oblekli boljši talar...« Jaz sem mu seveda še bolj po tihoma odgovoril, da je to prav-za prav moj res »taboljši talar«. Zaobrnil se je na petah, veselo se pogovarjal in šalil z navzočimi. Čez nekaj časa zoj>et pride k meni in me povabi: »Pojdite z menoj v ono sobo, Vam bom pokazal, kai sem dobil za Božič.« Tam v »oni« sobi je res jx>kazal neka darila, pa le mimogrede in se takoj zanimal, koliko stane nov talar. Povem približno vsoto in jo dobim z besedami: Naš kaplan mora biti lejM oblečen!«	Tomaž Ulaga.
smo takole: »Imam vročo željo, da božič preživim na Pristavi. Kako mislite Vi obhajati božične praznike? Povejte mi točno in brez ovinkom. Nič hipotetičnega! —
Tukaj (v Belgradu) se že vadijo pevci, da bodo peli božične pesmi pri mojih mašah Vodil jih bo in jim dirigiral sam g. Magaraševič Boste kaj pomagali?«
Božja previdnost je hotela, da dr Korošec ni dočakal živ letošnjega praznika ljubezni in miru. Vendar ie gotovo, da tudi letošnjega svetega večera na Navju ne bo prebil sam, ampak v krogu številnih prijateljev, ki bodo ta večer ali pohiteli na njegov grob, ali pa se vsaj pri jaslicah v molitvi spomnili svojega voditelja
Kranj
Zvolni kino ..Društveni dom" Dol. Logatcc
predvaja za božične praznike največii film v zgodovini kinemnloarafije
Juarez (Huarez)
V gl vlogah PAUL MUNI — BETTE DAVTR. Predstave: dne 25 dec. ob '/> 4 h pop in '/a 8 h zv. dne 26 dec. ob '/» S h zvečer, dne 28 dec. ob Vi 8 h zvečer, dne 29 dec. ob '/a 4 h pop. in V« 8 h zv.
Vsi vabljeni!
Dr. Korošec in slovenska univerza
Božična izjava rektorja g. dr. M. Slavica
Želeli ste, g. urednik, od rektorja božično izjavo za »Slovenca«. Ne morem drugače začeti kakor s pietetno mislijo na prominentnega soustanovitelja, odločnega zaščitnika, velikega dobrotnika in podpornika naše univerze blagopojnega dr. Antona Korošca. Dokler je bil kakorkoli v vladi ali pri vladi, se je čutila univerza varno, ni se ji bilo bati kake okrnitve; Uo pa je bil prosvetni minister, erao imeli prepričanje, da bomo dosegli, kar je le mogoče. Ko bi še ostal pri življenju, bi bil naš univerzitetni božič veselejši, poln najboljših upov.
Toda tudi po tej strašni izgubi zremo v 6mrslu Koroščevega značaja in dela pogumno v bodočnost. Saj nam je k sreči še pred smrtjo spravil, kar nam je bilo najbolj potrebno. Največja pridobitev letošnjega leta je možnost spopolnitve medicinske fakultete, za kar ima Koroščeva volja in avtoriteta odlične zasluge.
Dvajset let smo se morali boriti za obstoj prvih dveh letnikov. Zaman smo 6e trudili, da bi razbili okove okrniene fakultete. Letos se ]e to posrečilo. Na predlog prosvetnega ministra Božidarja Maksi-moviča je ministrski svet z uredbo z dne 28. maja 1940 črtal § 51. univ, zakona, ki je omejeval ljubljansko medicinsko fakulteto na štiri semestre. Prosvetni minister dr. Anton Korošec pa je dne 19. julija 1910 podpisal akt, s katerim je podana možnost, da sc naša medicinska fakulteta epopolni do zadnjega t. j. desetega semestra. Letos «e je odprl 5. in 6. semester, imenovani so bili trije novi medicinski profesorji.
Pri državnem gospodarstvu z dvanajstinami smo 6eveda imeli težave 6 krediti. Prepustil se je sicer kirurgiški paviljon medicinski fakulteti, a kredite za opremo smo dobili od ministra za narodno zdravje in socialno politiko dr. Budisavljeviča šele v zadnjem času. Vendar upamo, da se bo že po novem letu začelo življenje v novem paviljonu. Za neobhodno potrebno kbniško predavalnico nam je minister dr. Korošec priboril vsolo 400 000 din. Po predloženem načrtu bi se dalo s to vsoto meseca avgusta predavalnica pozidati. Preden pa so bile potrebne formalnosti izvršene, bo cene tako narasle, da licitacija ni uspela. Moramo torej na drug način to zidati <n se potegovati za povišanje prvotnega kredita 400.000 din. Vendar pa se delo za 5. semester sicer s težavo, a redno vrši. Tako ima o. pr. proi. dr. Lavrič predavanje že od 7. do 8. !irs
zjutraj, ker sicer ni predavalnica na razpolago, in vseh njegovih 60 slušateljev je V6ak dan na mestu v tej zgodnji uri.
Razveseljiv je dalje dogodek, da smo kljub začetnim velikim težavam vendarle dobili izplačano posojilo za mineraloški zavod, ki se zdaj z vso naglico dviga iz tal poleg rudarskega paviljona. Na drugi 6trani tega paviljona hiti strojni zavod k svoji dovršitvi. Temu zavodu nasproti pa čaka na povišanje kreditov kemični zavod, ki je sicer pod streho, a nima denarja, da bi se dozidal. Z denarjem, ki je na razpolago do 31. marca 1941, se bo na spomlad naredila vsaj ena predavakiica s potrebnimi kabineti Za akademsko menzo poleg šolske poliklinike je univerza že del stavbišča kupila, pri drugem delu še manjkata dve mali formalnosti. Na spomlad 6e stavba lahko začne zidati, vendar še ni dovolj kreditov za dovršitev. Za naravoslovni zavod je univerza kupila ugodno zemljišče, Šimenčevo vrtnarijo, blizu Gradašce. V spomladi 6e bo začel zidati. Če se univerzi posreči načrt, ki ga ima v zvezi s tem zavodom, bo te okolica prav lepo urejena. Uspel? nam je končno tudi, da je berlinska vlada izjavila pripravljenost, da ee dunajska Knaf-lova ustanova za visokc-šolce prenese na ljubljansko univerzo. To je izjavila svoj čas že avstrijska vlada. Preden pa se je prenos izvršil, je prišla priključitev Avstrije k Nemčiji in 6e je cela zadeva morala znova uravnavati. Zdaj še samo čakamo, da nemška vlada naznani dan, ko se naj ta akt formalno izvrš«.
Z drugimi načrti, ki jih ima univerza, ne more naprej, ket ji manjkajo denarna sredstva. Trenutno se trudi c mislijo, kako bi dobila mnoge in mnoga milijone, da bi se pozidale medicinske klinike. Prvi koraki v tem oziru 60 storjeni.
Naj končam, kakor sem začel. Če bi še imeli dr. A. Korošca za seboj, bi laže številčdi • takšnimi in tolikšnimi številkami A pri veliki izgubi, ki je zadela našo univerzo z njegovo smrtjo, je univerzi in meni v tolažbo misel, da smo ga še pravočasno pred letom dni promovirali za častnega doktorja Aleksandrove univerze ter mu s tem izkazali vsaj nekoliko hvaležnosti za njegove velike zasluge ?a univerzo in mu naredili veselje za njegov zadnji lanski božič, ko nam je on po božjih sklepih s svojim odhodom v večnost naredi! toliko žalost za Kn«e 1940.	M. Slavič.
t
25 novice
Koledar
Torek, 24. decembra; Adam k Eva; Hermina, Hevica.
Sreda, 25. decembra: Božič. Rojstvo Gospodovo.
Četrtek, 26. decembra; Štefan, prvi mučenec; Marin, mučenec.
Petek, 27. decembrai Janez Evangelist, apostol; Fabiola, vdova.
Sobota, 28. decembra; Nedolžni otročiči; Ka-stor, mučenec. Mlaj ob 21.56. — Ilerschel napoveduje dež in sneg.
Specialitete ..NEPTUNA" za Vas:
skuši-lilett — sardine brez kosti — Gourmand — Turiste
Proizvodi največjih domačih tovarn sardin
»NEPTUN« d. d. — Split
Novi grobovi
| f Viftior Zofič j
V nedeljo zjutraj je umrl Viktor Zorič, stavec v Jugoslovanski tiskarni. Pred dnevi je obolel za angino, pa je moral nemudoma v bolnišnico, kjer je pa že naslednji dan kljub zdravniški pomoči podlegel. Umrl je tako nenadoma, kakor da bi ga sama božja roka iztrgala delu in družini. V naši tiskarni je služboval od leta 1927, in sicer večji del v »Slovenčevem« inseratnem oddelku ročne stavnice. Bil je izredno vesten in agilen delavec, razen tega pa blaga, poštena duša. Na zadnji poti smo ga spremili v ponedeljek popoldne izpred splošne bolnišnice in videli smo, da je imel pokojni mnogo prijateljev. Pogreba se je udeležilo lepo število bojevnikov iz Most, kjer jim je bil dolgoletni tajnik; prav tako so ga spremili njegovi stanovski tovariši. Jugoslovansko tiskarno sta zastopala gen. ravnatelj g. Košiček in ravnatelj g. Kramarič. — Pevska »Grafika« mu je s sodelovanjem pevcev bojevnikov zapela žalostinke prod mrtvašnico in ob grobu. V imenu grafičnih delavcev 6e je poslovil od pokojnega predsednik organizacije g. Erjavec, v imenu bojevnikov pa predsednik mo5čanske skupine g. Rozina. Bilo je mnogo lepih vencev in mnogo pretresljive žalosti. Zapušča ženo in dve hčorki. Naj počiva v miru neutrudljivi, dobri naš delavec!
Osebne novice Ernesl Drčar, 60 letnik
Kdo ga no pozna, g. Ernesta Drčarja, peka iz Smartna pri Litiji. Skoraj bi lahko rekli, da ga ni poslovnega ali kmečkega človeka v okraju, ki bi ga ne poznal. No, in ta mož praznuje 26. decembra svoj (i), rojstni dan. Luč sveta je zagledal na Štefanovo 1. 1880. kot mež-narjev sin edinec v Straži pri Novem mestu. Istotam je obiskoval ljudsko šolo, potem pa se je šel učit pekovske obrti v Trebnje. L. 1902. je prišel v Šmartno ter se tu osamosvojil kot pekovski mojster. Kljub svojim šestdesetim letom pa še vedno sam vodi pekarijo — ki je pred leti napredovala v parno pekarno — in tako skrbi za lačne šmarske želodce. Prvo leto po prihodu v Šmartno si je iz Trebnjega pripeljal zvesto družico — gospo Ivanko — s katero sta vzredila in vzgojila 12 otrok, osem hčera in 4 sinove. Slav-ljenec je tast zobozdravnika dr. Perkola iz Ljubljane, zdravnika iz Hrastnika dr. Vidmarja, pa-sarja Kregarja, trgovca Štica, poslovodje Kvater-nika in železniškega uradnika Vrtačnika ter ima tudi druge otroke dobro oskrbljene. V javnem življenju se je g. jubilant pridno udejstvoval. Saj je bil 4 leta župan šmarske občine, več lot odbornik Zadruge, Hranilnice in posojilnice, dalje član cestnega odbora. Sedaj je tudi predsednik društva obrtnikov za okraj Litija in večletni (tudi sedanji) predsednik našega Prosvetnega društva. V mladih letih je bil tudi navdušen in agilen Orel. Naše časopisje prihaja v njegovo zavedno katoliško hišo že 38 let. Dolgo vrslo let pa že prodaja našega »Slovenca« in »Slovenski dom« v kolportaži. In še nekaj naj napišemo o g. jubilantu. Vidimo ga vsak dan v cerkvi pri sv. maši in mizi Gospodovi, kjer zajema moči za težave vsakdanjega življenja. G. Drčar, iskreno Vam čestitamo h Vašemu jubileju in Vam kličemo: »Na mnoga leta!«
—	Slika Marije Pomagaj z Brezij naj pride v vsako slovensko hišo.
—	Družinska pratika je v glavni založbi v Ljubljani popolnoma pošla, dobi se pa še pri raz-
prodajalcih v Ljubljani in po deželi. Z nakupom pa je treba pohiteti.
Kdor hoče »Slovenčev koledar« po pošti, naj nam pošlje v znamkah 5 din.
—	Na progi Ljubljana—Vodic«—Komenda— Cerklje—Kranj avtobusno podjetje O. žužek na
božični dan, 25. decembra ne obratuje.
—	Na Štefanovo Potnikov izlet na Kurrfček.
—	Nagli tempo našega časa zahteva od nas prekomerni duševni in telesni napor. Zato moramo paziti zlasti na prehrano, ki naj bo lahko prebavljiva, pri tem pa krepilna in zdrava. Zlasti važno je, da pazimo kaj zavzijemo zjutraj in zvečer. Časa toplega »Emona« čaja Vas nc bo nikoli razočarala, ker je to resnično zdravi, cvetlični čaj, ki Vam nudi tudi z dodatkom mleka, citrone, ruma ali žganja prijetno pijačo. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr Ba-hovec v Ljubljani. Dobi se povsod.
—	Vse vozne karte pri Putniku.
—	Zveza katoliških učiteljic sporoča svojim članicam, da bo božični sestanek 4. jan. 1041 ob 3 popoldne pri uršulinkah. Pridite v polnem številu. Odbor.
Za molave lOlie. za prenežno dlesen, tudi za piškavost zob uporabljajte zdravilno pasto PARADENTIN, ki razkužuje ustno duplino. Dobiva se v drogeriii Gregorič, Ljubljana, po Din 16"—. Glavno skladišče: Laboratorij „Vi8-Vit", Zagreb, Langov trg 3.
—	Važno za gluhe! Da bi gluhi lahko zopet slišali, se je pred nekaj leti smatralo za čudež. Danes pa to lahko dosežete z najmanjšim aparatom na svetu — s srebrnim Vibraphonom, aparatom, velikim kot lešnik, brez žice, brez baterije, brez toka, praktično nevidljivo. Univerzitetne klinike so preiskale delovanje Vibraphona, o katerem so objavljene tudi že številne znanstvene publikacije. Aparat lahko dobite že pred nakupom na posku-š-njo. Tvrdka Vibraphon (Dep. U. R.), Zagreb, To-mislavov trg 17, nudi našim bralcem edinstveno priložnost, da se z Vipraphonom in naglošnostjo seznanijo pobliže, ker posije vsakemu interesentu brezplačno in popolnoma brezobvezno »Zlato knjižico sluha« kakor tudi zdravniška potrdila.
—	Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, 6teklcnino, lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorothcum inž. Rovšok, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12. vis-a-vis hotela Union.
— Igre za Silvestrovo. predplistne prireditve in druge prilike vam nudi Jugoslovanska knjigarna v »Zbirki šaljivih nastopov«. — Izvrstna komika.
ff
Obisk" v novem letu
Ze za božične praznike je našo družino razveselila prva številka novega letnika »Obiska«. Razveselila v marsikaterem pogledu.
Prvo razveseljivo dejstvo ob začetku novega letnika je, da je »Obisk« ostal menda edina naša mesečna publikacija, ki navzlic razkošni zunanji obliki ni povišala naročnine, niti ni zmanjšala obsega. Druga vesela novost, ki jo prinaša »Obisk« s prvo številko novega letnika je njegov krasni koledar. Ta koledar, ki bo okras sleherni mizi, je odlično delo s slikami v bakrotisku. Slike so v obliki velikih razglednic in tiskane kot razglednice. Ob koncu meseca jih bo vsakdo lahko izrezal ter jih poslal v pozdrav svojim dragim. Teh razglednic je 17. Koledar je v običajni obliki namiznega koledarja. Dobi ga brezplačno vsakdo, kdor plača naročnino za prihodnji letnik »Obiska«. To se pravi, da za 70 din dobite najlepši slovenski koledar in vse leto najlepšo in najbogatejšo slovensko ilustrirano revijo z nadvse zanimivo vsebino.
Tretja razveseljiva reč pri prvi številki novega letnika je pa njena vsebina in krasna zunanj-Sčina, po kateri »Obisk« lahko umestimo med prve evropske revije. V januarski številki so priobčena najboljša literarna in fotografska dela, ki so dobila prve nagrade pri »Oblakovem« nagradnem razpisu. Ta dela so: Fr. Kunstlja čudovita novela »Poroka v skednju«, katero je prepričljivo ilustriral Stane Kregar; Rada Bednalika nazorni in živi potopisni prikaz »Noč na Adriju. V njem je pisec z mojstrsko besedo, fotografijo ter čutom za pristnost pokazal kos slovenskega življenja ob zgornji Adriji. Tretji nagrajeni prispevek Je pa mojstrski fotografski prikaz preobrazbe svilnega prelca, delo Slavka Smoleja. Ta vrsta slik o nastajanju svile, kraljice tkanin, spada po izbiri motivov, obdelavi in krasni obliki med najpopolnejša dela slovenske fotografije.
V	slikovnem delu prinaša revija čez 60 velikih in zanimivih fotografij in risb, razen tega pa še razkošno prilogo v šestih barvah. Ta mojstrski posnetek kaže tihožitje s slovenskimi narodnimi elementi: avbo, starinsko sliko na steklu, svileno rulo in nageljne. V bakrotisku sta dve strani posvečeni neobjavljenim slikam o pokojnem voditelju Slovencev. V bakrotisku so tiskane tudi slike o preobrazbi svilnega prelca, nekaj slik iz slovenske opere ter prelep posnetek najstarejših slovenskih jaslic.
V	tekstnem delu prinaša Ust poleg omenjene novele in potopisa še reprodukcijo »Zdravice« Franceta Prešerna, katerega 140 letnico smo praznovali pred kratkim. Ta faksimile začenja vrsto rokopisov naših slavnih mož, ki jih bo »Obisk« prinašal v vsaki številki na uvodnem mestu. Posebna novost bo prevod enega najboljših novogrških romanov — dela iz literature, ki je danes prav tako aktualna kakor pri nas — nepoznana. Je to »Ama-syllis, sladki cvet«, Georgia Drosinisa. Z njim se jo »Obisk« zanimivo oddolžil aktualnosti. Niko Kuret piše o novogrški književnosti. M. Javomik jo prispeval nadvse zanimiv ilustriran prikaz »S/ia-kespearejeva skrivnost*. V njem nas seznanja s senzacionalnimi kriptografskimi odkritji o tem, da Shakespeare ni bil nihče drugi, kakor sloviti angleški filozof in pravnik Francis Bacon, ki je bil po istih odkritjih nezakonski sin kraljice Elizabete. St. Plut nas naveže z »Grobišči živali«, Jumbo spet z duhovito humoresko Vrsta slik med besedilom je posvrčena sedanji vojni, dve cel' strani pa skrivnostim Valikana. Da so modu, šah, uganke in fotografska kriminalna uganka in razen diobiž čez vse pisani in zanimivi, ni treba poudarjati.
»Obisk* je krasno začel novo leto, izpolnil ie lako zahtevna pričakovanja in dal najzanimivejše razvedrilo v let u 1041. Naročite ga pri upravi. Ljubljana, trgovina Ničman,
žalni od 100 din dalje, rezano cvetje v največji izbiri
—	Diplomiran je bil na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za gradbenega inženirja gospod Dobrič Nikolaj iz Ljubljane. Mlademu gosp. inženirju čestitamo! .
—	Poročita se danes v Stični na Dol. gdč. Marija Kosmina, priv. uradnica v Jaršah, in gosp. inž. Jože Krisper. podravnatelj Bonačeve tovarne na Količevem. Obilo božjega blagoslova!
= Poročila sta se v nedeljo v Sarajevu topniški poručnik g. Božidar Barlč, sin veleugled-nega in splošno priljubljenega poveljnika dravskega orožniškega jx>lka m Olga A rež i na, hčerka šolskega upravitelja. Mlademu zakonskemu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
= Poročila se bosta na sveti dan v župni cerkvi D. M. v Polju gosp. Franjo Perterman, inšpektor tvrdke MeinI, z gdč. Branko Jenko, hčerko ban. zdravnika dr. Andreja Jenka iz Vevč. Obilo sreče in božjega blagosloval
Celovška cesta 68
nasproti gasilnega
doma
— Knjiga o prostozidarstvu. Izšla je v založbi Zveze fantovskih odsekov nova knjiga dr. Ivana Ahčina: Prostozidarstvo, v katerem je prikazan razvoj in ideologija prostozidarskih lož jx> vsem svetu, pa tudi pri nas. Knjiga je za današnji čas gotovo zelo aktualna ter jo vsem priporočamo. Stane 15 din in obsega 111 strani.
ALEKSANDROV DOM na TREBEVICU nad Sarajevom lit« oskrbnika. Informacije dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova centa 4/1
— Zahvala. Upraviteljstvo drž. ljudske šole v Zavreu se najlepše zahvaljuje ravnateljstvu in pa uradništvu Zadružne zveze v Ljubljani, ki je ob smrti dr. A. Korošca zbralo za sokko kuhinjo 2800 din.
— V počastitev spomina pokojnega slovenskega voditelja in soustanovitelja Akademije znanosti in umetnosti, pokojnega ministra prosvete dr. Antona Korošca, je odbor Občinske hranilnice na Vrhniki poslal Akademiji podjx>ro v znesku 5000 din. Za ta velikodušni dar se Akademija tudi tem potom najtopleje zahvaljuje.
.., . TBDLJIV '
* ' :	KVALITETMIAUT6,:'
,'' % <y" 1000',» 3000 ccn, .'
'/Y / J	*<H. ZAST6BSTVO
M O. ŽUŽEK
; OUBLJANA ■tAVČAHJtVA«. H \
Najnovejši modeli z pneumatlko na zalogi.
—	Namesto venca na grob blagopokojnemu voditelju slov naroda dr. Antonu Korošcu jc jx>-daril g. Petrič Ivan, industrijalec v Borovnici, za občinske ubožce 300 din, ter za Občinski odbor Rdečega križa 200 din. Uprava občine Borovnica se imenovanemu zahvaljuje za velikodušen dar tudi v imenu ubožcev.
—	Hranilnica in posojilnica pri Sv. Juriju ob ščavnici je darovala namesto venca na grob pokojnemu dr. Antonu Korošcu po 100 din zn božičnico za revno šolsko deco domače šole Sv. Jurij in Sv. Duh.
Struge na Dolenjskem
Po 11 letih sc Je vršila v župni cerkvi sv. Avguština v Strugah v nedeljo 22. decembra t. 1. vedno lepa slovesnost nove sv. maše, katero je opravil rojak g. novomašnik Tone Pogorelec iz Podtabra. Kljub velikemu mrazu se je slovesnosti udeležila v obilnem številu domača župnija In verniki sosednih župnij. Pridigoval mu je njegov rojak g. Gabriel Petrič, župnik v Gorjah pri Bledu. Idealnemu gospodu novomašnlku jionovno želimo vsi farani fiolnost božjega blagoslova
Škofja Loka
»Matajcv Matija«, znana veseloigra, pride v Društveni dom na dan sv. Štefana ob 8 zvečer.
KRUPP
KVALITETNI TOVORNI AVTO
GL.ZASTOPSTVO
O.ŽUŽEK
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11
Najnovejši modeli z pneumatiko na zalogi.
— Pogrešan mizarski vajenec. Krhin-Bezlaj Štefan je bil pri mizarju Fran. Menartu v Poljanah, občina Št. Vid nad Ljubljano vajenec. Septembra 1. 1940 je neznano kam odšel in se doslej še ni vrnil ne k svoji materi, ki stanuje v Breški vasi št. 3, občina Sv. Jernej, niti k Menartu. Krhin-Bezlaj je bil rojen 1025, pristojen v občino št. Jernej, okraj Krško, za svoja leta je dobro razvit, rdečega obraza, rumenkastih las, sivk« s tih oči, usta normalna, zobje beli, zdravi. Kdor bi kij vedel o njem, sc naproša, da sporoči oroiniški postili »t. Vid sad Liubliaao.
2ena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIF.
4*010 d.I o.!.. UUBLJANA, Mlkloiifeva cesla 7 RADIO V AL. UUBUAMA, Oamstinova ulica 13 ANTON (REMEC. CEUE. MikloSUena ulica it.2 L LOSlCKY, MARIBOR. Koroika »sta itev. 11
— Božična številka ilustriranega družinskega lista »2ike« je izSla. Joža Lovrenčič je zanjo prispeval božično pesem »Pogovor s pastirji« in France Borko črtico »Na božični večer doma«. — France Bevk je pevedel Bolgara Dobri Nemirova »Najubožneiši«, Rijavec Vladimir pa jx>vede čita-telja z »Zakonom« v ameriške arktične pokrajine. Karel Čapek je zastopan tudi to |x>t, in sicer s humoresko »Brzojavka«. Novi sotrudnik Smolej Viktor fiodaja s črtico »Služkinja« sličico iz življenja naših deklet v Belgradu, sledi pa mu Martin Benčina, ki nadaljuje svojo ilustrirano razpravo »O likovni umetnosti«. France Borko končuje odlomek iz svojega nepriobčenega romana »Jurij s« je vrnil«, Viktor Pirnat pa zopet zabava svoje Številne prijatelje 3 »Prisniuškim učenikom in njegovo šolo«. Sledijo: razprava dr. Zdenka Mrmolje o narkozi, primarija dr. Dragaša »Zdravniška posvetovalnica za bolne otroke. List prejemajo vsi prijatelji in odjemalci Zikinih proizvodov, Kdor se zanje in za list zanima, naj pošlje svoj naslov: Pražarni Ziki, Ljubljana-Vič. List bo dobival brezplačno.
211 TABLETE
reumatizmu, gripi, preltladu, protmu,
živčn. boleznim, lumhago, isehinsu in glavobolu.
Tablete TOG Al. ne olajiujejo samo bolečine, ampak pomagajo tudi pri Izločanju sečne kisline. Rudi tega bo bili doseženi odlični uspehi celo v zastarelih primerih. Ce več kot 6aufl 7/lrovuikov ined katerimi jc tudi mnogo profesorjev, predpisuje tableto Togal, lahko tudi Vi 7. zaupanjem kupujete to zdravilo. Toiral Vam ho pomagal, kot tisočerim drugim. Tablete Toiral so neškodljivo zn želodec, sreo ln ostale organe, čo se joiul.le.1o v pravilnih količinah. VprnSajte svojega zdravnika! — Tlohe se v vseh apotekah. Dr. Stevanovič 1 Pik. Bo.iirrad.
Reg. S. St. 2082/38	«0195 1—1
— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluie proti boleznim sna, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žlezt in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov.
Komenda
Prosvetno društvo priredi v Koroščevem domu na Štefanovo 26. decembra oh 3 popoldne Finžgarjevo ljudsko dramo »Razvalina življenja«. Vsi vabljeni.
ZUNDAPP ozuIEK
KVALITETNI-,	: i.jU^ii
M OT O CIK LI Tavčar jeva ii VSAK MODEL DOBITE TAt<6'!j.
Velenje
Z velikim uspehom odigrano rudarsko igro
»Plavž« bo na željo občinstva ponovilo Prosvetno društvo v šmartnem pri Velenju na Štefanovo ob 3 iiopoltittc. Vabljeni!
MARIBOR
Božičnica Slovenske Straže
55 obmejnih šol obdarovanih. — Vrednost blaga 92.000 dinarjev
Slovenska Straža v Mariboru je tuoi letos razdelila med obmejne in druge šole za božične praznike otrokom blagu, perila in obutve. Četudi so letos življenjske razmere precej pre-drugačene, se je storilo vse, kar se je moglo, da se je obdarilo 55 šol ob meji in v notranjosti, zlasti v Halozah. Bilo je letos težavno, zbrati primerne količine blaga, da se je za-moglo vsaj deloma zadostiti kričečim potrebam našega otroka in številnim prošnjam, ki smo jih prejeli, /a letos nismo po dogovoru z ugledno Ciril Metodovo družbo obdarili Prckmurja, ker je to prevzela ona. ki je imela letos izdatno zbirko ter je izvršila oboarovanje v večjem obsegu, kakor druga leta. Zato pa smo se spomnili nekolik obolj prepotrebnih lluloz, katerim je taka podpora še posebno dobrodošla. Takisto nismo obdarili onih šol, ki so poleg CML) dobile darila šo od drugih, predvsem šolskih patronatov in roturijcev. Na ta način pa je odpadlo na druge šole več. Skušali smo ustreči prošnjam, kolikor je bilo pač v naši moči in v kolikor so bila na raz|>olago sredstva. Nabrali smo 60,(100 din gotovine, blaga pa smo razuelili v vrednosti nad 92.000 din. S to akcijo
Slovenske Straže so bile izpopolnjene vse druge dobrodelne akcije v korist naših otrok ob meji. Pri tem delu je spet sodeloval ves slovenski narod, požrtvovalno so pomagale razne tvrdke in druge ustanove. Rezultat obdarovalne akcije Slovenske Straže se najlepše izrazi s sledečimi številkami; Razdelilo se je 190 parov
čevljev, nad 200 parov perila za dečke in prav toliko parov za deklice, blaga za 200 kompletnih dekliških in 250 kompletnih deških oblek. Vse
to blago je bilo iz prvovrstne tkanine, soliano izdelano, čevlji na primer vsi z dvojnimi pod-
Plati in iz dvojnega zgornjega usnja. V pisarni rosvetne zveze v Mariboru, kier je Slovenska Straža vse te božične darove zbirala in jih de-
lila v zavoje, je izgledalo nekaj dni, kakor v kakšni veletrgovini Po darove so prišli upravitelji šol sami ter so jih potem na šolah razdelili potrebnim otrokom. Blago se je nakupilo deloma po tovarnah, deloma pa pri trgovcih.
Pri tej priliki se v imenu obdarovancem zahvaljujemo vsem osebam, tvrdkam, denarnim zavodom in orugim ustanovam, ki so na krkršni koli način prispevali in sodelovali pri tej narodni in socialni akciji. Bog povrnil
m Mariborski naročniki »Slovenčevepi koledarju« naj koledar dvignejo v mariborski podružnici med uradnimi urami ob delavnikih. Po možnosti naj prinesejo tudi začasna potrdila o poravnani naročnini za koledar. Obenem sporočamo, da koledarji s poslovnim delom še niso došli. Naročniki teh koledarjev naj še nekoliko dni potrpijo.
m V počastitev spomina dr. Antona Korošca je daroval g. prof. Milač 100 din za Slomškov dijaški dom v Mariboru.
m Slika dr. Antona Korošcn dobite v naši podružnici na Koroški cesti 1. Cena 5 din.
m Mestni občini sta izrazila sožalje ob smrti častnega občana mariborskega dr. Antona Korošca Umetniški klub in Glasbena Matica v Mariboru. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev pa je darovala namesto venca na grob za mariborsko zimsko pomoč 1000 din.
m Promoviran je bil na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Hubert Klemenčič, sin trgovca Vinka Klemeučiča iz Maribora. Čestitamo.
m Božični prazniki v mariborskem gledališču. Za božične praznike je mariborsko gledališče poskrbelo za zabavne predstave. Na božični dan popoldne se uprizori za starše in otroke priporočljiva mladinska igra »Pikica in Tonček«. Pri večerni predstavi prejme krst Dobovišek-Gobčev »Ha-babulu, glasbena burka s kupleti, plesi, petjem itd. Na Štefanovo bo zabavna opereta »Na cesaričin ukazi, zvečer pa ponovitev »liababuka«.
m Predstojništvo sirotišča šolskih sester v Mclju se tem potoni najlepše zahvaljuje gg. tovarnarjem Novak, Rosner, Mautner. Loebl, Vlach in ostalim, dalje gg. trgovcem, denarnim zavodom in vsem, ki so s svojimi prispevki v denarju ali blagu pripomogli k božičnemu obdarovanju tukajšnjih otrok. V imenu obdarovanih sirot prisrčni Bog plačaj! Obenem želi predstojništvo vsem spoštovanim dobrotnikom v novem letu obilo božjega blagoslova.
m Zahvala. Upraviteljstvo šole v Kamnici pri Mariboru se prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem, ki so omogočili šolarsko božičnico, ter jim želi vesele praznike in srečno novo leto.
m Zasebni nameščenci, člani mariborske podružnice Združenih slovenskih nameščencev, imajo v soboto, 28. decembra, ob 8. zvečer v prostorih Delavske zbornice v Sodni ulici sestanek, na katerem bosta predavala predsednik Pokojninskega zavoda dr. Anton Milavec in podpredsednik centralnega društva inž. Vinko Košir. Nameščence vabimo že sedaj na ta sestanek. Prvotno je bil sestanek napovedan za ponedeljek, 30. decembra. Ker sta predavatelja ta dan zadržana, se sestanek vrši že v soboto.
m Ureditev vremenske hišice. Na Slomškovem trgu stoji vremenska hišica, ki je imela zastarele aparate, ki niso več odgovarjali sodobnim zahtevani. Mestna občina je nabavila za hišico nove aparate, ki jih je naročila znana mariborska urar-ska tvrdka Farnjo Bureš ter jih bo sedaj montirala v hišici. Nameščen bo najmodernejši therino-hygro-graf, potein velik aneroid, bygrometer, velik toplomer in najmodernejši termometer za merjenje maksimalne in minimalne temperature. Poleg tega pa bo nameščen v hišici načrt mariborskega mesta z raznimi podatki glede prebivalstva, tujskopro-metnili atrakcij itd. Tako prenovljena vremenska hišica bo za mariborski turizem gotovo velikega pomena.
m Grajska klet bo z novim letom odprta.
Mestna občina mariborska je oddala restavracijo v Grajski kleti v najem lastniku kavarne Astoria g. Petanu. Lokal je krasno renoviran ter kompletno opremljen ter ga bo novi najemnik odprl z novim letom, tako da se bo Silvestrovanje že vršilo v Grajski kleti.
m 15 vag inov volov je bilo spet odposlanih z mariborskega tovornega kolodvora v Nemčijo. Živina je bila nakupljena na štajerskem po 8.50 din za kilogram žive teže.
m Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl v starosti 39 let trgovec Viljem Kop. — Na Meljski cesti 56 jo pokosila smrt 71 letnega posestnika Ivana Vert-nika. — V VVildenrainerjevi ulici 17 je umrla vdova po šolskem upravitelju Marija Bračič. — Na Aleksandrovi cesti 74 je umrla 76 letna zasebnica Neža Meglič. Naj počivajo v miru.
m Zdravniško dežurno službo za člane OUZD in njihove svojce vrši na božični praznik 25. decembra dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12, na praznik sv. Štefana 26. decembra pa dr. Martin Horvat, Tržaška cesta 13 — javna bolnišnica.
m Drzen razbojniški napad. Na policijsko stražnico na Frankopanski cesti je prihitel ves krvav in razburjen upokojeni strojevodja Henrik Iluber ter pripovedoval, da ga je napadel nepoznan moški, da pobil na tla ter ga oropal. Iluber se je vračal okrog 23. ure ponoči domov v Marmon-tovo ulico 10. Že v bližini doma je priskočil za njim iz Kettejeve ulice neznnnec. ga udaril s tako silo z nekim trdim predmetom po glavi, da ga je omamil ter se je Iluber onesveščen zgrudil, nato pa mu je vzel srebrno Ornega uro in zlato verižico, oboje vredno 1800 din. Ko je prišel Huber k zavesti, ni bilo napadalca nikjer. Sedaj ga išče policija.
m Zanimivo ozadje smrtnega slučaja. Poro
čali smo, da je v mariborski bolnišnici umrl pet letni fantek Anton Javnik iz Kurje vasi pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Fantka so pripeljali v bolnišnico njegovi domači ter eo trdili, da ga je poškodoval
neki kovač pri Sv. Lovrencu, ki je dečka z nogo brcnil v trebuh. Državno tožilstvo v Mariboru je odredilo obdukcijo trupla in preiskavo slučaja. — Raztelesenje je izvršil sodni zdravnik dr. Jurečko v prisotnosti preiskovalnega sodnika Zivka Sifrer-ja. Pri tem pa se je ugotovilo, da ni imel dečko nobenih notranjih poškodb, pač pa da je nastopila smrt zaradi vnetja osrčnika. Preiskava je nadalje spravila na dan, da so imele obdolžitve omenjenega kovača drugo ozadje, ker je kovač znan slovenski narodnjak.
m Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru. Torek, 24. dec.: Zaprto. — Sreda, 25. dec.: Ob 15. »Pikica in Tonček«. Znižane cene. Ob 20. »Habakuk«. Premiera. Izven. — Četrtek, 26. dec.: Ob 15. »Na cesaričin ukaz«. Znižane cene. Ob 20. »Habakuk«.
V gladu zmrznil
Nova cerkve, 22. dec.
Včeraj zjutraj so našli v njegovi kočici Hrenova 28 zmrznjenega 78 letnega Jakoba Jezernika. Ranjki je bil ves čas svojega življenja posebnež. Sameval je v svoji kočici in obdeloval svoj oral zemlje okoli nje, kakor je znal in mogel. Letos Je pridelal vsega zelo malo. Ker ga zdaj nekaj dni ni bilo na spregled, so šli sosedje v stanovanje, kjer so ga našli trdega. Imel je le slabo in raztrgano obleko, zato si ni upal nikamor.
Ze delj časa so Jakobu prigovarjali sorodniki, naj jim proda Bvojo kočo in zemljo. Pustili bi ga bili do smrti v miru tam živeti in bi mu izplačevali kupnino, ki bi jo lahko sam uporabil, a ni hotel o tem prav nič slišati. Rajši je v svojem nezaupanju stradal in prezeboval.
Sploh grozi letos naši dolini in občini lakota. Naš svet je močviren, rodi torej dobro samo ob suhih letinah. Letos pa smo iineli dež na dež, da so poljski sadeži kar potonili v vodi. Se celo kruza, ki je kazala na zunaj lepo, je bila zaradi nedozo-relosti zelo slaba. O drugem žitu sploh ni govoriti. Mnogo kmetov gleda z veliko zaskrbljenostjo v bodočnost, kako bodo preživeli svoje številne družine. Po občinski upravi naročene koruze od nikoder ni. Premnogi je sploh niso mogli naročiti, ker niso imeli nič denarja. Treba bo javne podpore, da se ne bodo ponavljali podobni žalostni slučaji smrti. Šolski obisk zaradi zime silno pojema, ker otroci nimajo tople obleke. Silni mraz zadržuje ljudi od službe božje. Povsod manjka živež, obleka in kurivo. Prosimo nujne odpomočil
Vransko
Lepo božičnico je priredil preteklo soboto Pomladek Rdečega križa na tukajšnji osnovni šoli pod vodstvom učiteljstva. Obdarovanih je bilo 110 otrok, ki so prejeli zimske obleke, perilo, čevlje itd. Če tudi je letos draginja zelo huda, se je prirediteljem posrečilo zbrati zelo lepo vsoto 7000 dinarjev. Med darovalci se je najbolj odlikoval tukajšnji trgoveo g. Leo Šket, ki ie sam daroval raznega blaga v vrednosti 1000 din. Prireditelji se vsem blagim darovalcem v imenu obdarovanih otrok iskreno zahvaljujejo ter želijo vsem blagoslovljen božič in srečno novo leto.
Igro »Trije kralij» bo Katoliško prosvetno društvo priredilo v nedeljo 29. decembra t. 1. ob 15, ne pa na sveti večer.
Pomanjkanje moke je nastalo v našem kraju, ker so vsi potoki popolnoma zamrznili in zaradi tega vsi mlini stojijo. Tudi pri trgovcih je moke zmanjkalo.
»pod dr, Mak«o Kovačič in na kmetijski ioli v Rakičanu, kjer je govoril ravnatelj g. inž. Franc Mikuž. Na občinski seji, tu )e bila v soboto, 21. t. m. v občinski posvetovalnici je župan g. Hartner govoreč o zaslugah dr. Korošca za državo in ie posebej za Slovensko Krajino predlagal, da »e dosedanja Slovenska ulica preimenuje v dr. Koroščevo U''C0,
Njegov predlog je ve« občinski odbor sprejel e živahnim odobravanjem. Tako se bo poslej naj-prometnejša ulica, ki je bila lani lepo urejena in, v čije podaljšku bo zgrajena tudi nova gimnazija, imenovala po nesmrtnemu voditelju naiega naroda.
Sv. Jurij ob Pesnici
Fantovski odsek v Sv. Juriju ob Pesnici
uprizori na Štefanovo ob 3 popoldne v šolski dvorani Jurčičevo narodno igro »Tihotapec«, rn katero vlada veliko zanimanje. Vabimo tudi vas, podprite delo naše obmejne mladine. S svojim obiskom ji dajmo novega zanosa in korajže v prosvetnem delovanju.
Vsem prijateljem in znancem in vsem hmeljarjem blagoslovljene božične praznike in mnogo sreče, zdravja in veselja v novem letu 1941
MAKS CUKALA
Sv. Jurij ob Taboru
CELJE
c V počastitev spomina, blagopokojnega dr. Ant. Korošca so darovali Vincencijevi konferenci: Ljudsko posojilnica 1000 din, opatijsko omizje 300 din, okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec 100 din, trgovec g. Dobovičnik 500 din. Bog plačaj!
c Namesto venca na grob pok. dr. Antona Korošca je občinski odbor v Slov. Konjicah na svoji seji sklenil pokloniti šestim ljudskim šolam na oodročju konjiške občine 5000 din, vsaki 500 din.
c Salezijanski mladinski dom v Gaberjih
priredi na Štefanovo in na novega leta dan ob pol 5 popoldne lepo božično igro »Luč never-nikov«. Vabljeni!
c Socialna akcija na I. drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju. Kakor prejšnja leta, je zavod tudi letos izvedel nabiralno akcijo za božičnico. Odločil se je, da poleg svojih učencev in učenk obdari tudi dve obmejni šoli, in sicer pri Sv. Antonu na Pohorju in na Remšeniku. Pod vodstvom gospe profesoric so učenke in učenci zavoda ter tudi gospe profesorice same nabrale 11.524.75 din, blaga pa v vrednosti okrog 5000 din, skupno torej 16.524.75 din. Podporno društvo za revne učence je k akciji prispevalo 2000 din, Podmladek Rdečega križa na zavodu pa 2500 din. Skupni prispevki so znašali 21.024.75 din. Za revne učence in učenke pri Sv, Antonu na Pohorju je zavod' poslal blaga v vrednosti 7697 din, na Rerašnik pa v vrednosti 4170 din. Ostalo je porabil za lastne učence. Z raznim blagom, v vrednosti 9000 din, je bilo obdarovanih 56 učencev in učenk. Da je v teh težkih časih božičnica tako lepo uspela, je pripomogla vsa dobrodelna javnost, kateri se ravnateljstvo v imenu zavoda najtopleje zahvaljuje.
Vesele božične praznike in srečno novo lelo žeti vsem cenjenim strankam
FILIP1Č ANTON - paaar ■ CELJE
e Drž. dvorazredna trgovska šola v Celju.
Po zadevnem razpisu kralj, banske uprave oo-pade pouk v soboto, 11. januarja Po božičnih
počitnicah bo tedaj prvi dan rednega pouka 'J " januarja 1941. - Ravnateljstvo, c Nabiralna aKcija Pomladka Rdečega kri-
ža za obdaritev revnih učencev na II. drž. realni gimnaziji v Celju in ubožnih obmejnih slovenskih otrok ljudske šole v Kuzmi je rodila nepričakovano lep uspeh. Vsem dobrotnikom se odbor PRK najtopleje zahvaljuje. S tem so storili veliko človekoljubno delo in pomagali lajšati bedo današnjih težkih razmer in pripravili otrokom lepo božično veselje.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO
želi vsem cenjenim odjemalcem ter se priporoča tudi v bodoče tvrdka
VALENTIN HLADIN
CELJE • PREŠERNOVA ULICA
c Zdravniško dežnrno službo za člane OUZD bo imel 25. dec. g. dr. Drago Hočevar, Kolen-čeva ulica, na Štefanovo, 26. oec. pa g. dr. Drago MuHč, Cnnknrjeva ulica.
c Cesto potrebujejo kraji Tepnnjski vrh in Brdo pri Slov. Konjicah. Skozi omenjene .vasi
ne pelje nobena občinska cesta, niti kolovozna pot in sta torej brez vsakršnih prometnih zvez. Ljudje in živina se mučijo po blatu in klancih. Nova cesta je nujno potrebna tudi zaradi krajšega dostopa iz Dravinjske v Oplotniško dolino in obratno ter naj bi se čimprej zgradila od Dobrneža čez Tepanjski vrh, Brdo do Pobreža.
Vsem cenj. strankam sporočam, da sem svojo
kovaško delavnico
v Celju, Krekova cesta
ki je bila radi bolezni in odsotnosti pomočnikov, začasno zaprta, zopet odprl. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela (kovanje konj, težke in lahke vozove itd.) in jih izvršujem prvovrstno in poceni, -r- Želim vesele božične praznike in srečno novo leto in se priporočani
ANTON GREGL, Celje, kov, mojster.
c Drzno tatinsko družbo so izsledili oplot-niški orožniki. Na Vrhovljal pri Prihovi je Je-senjak Anton, doma iz Visoij pri Slov. Bistrici, pred kratkim vlomil v kokošnjak posestnice Katarine Javornik v družbi nekega fanta iz Barja. Pobil je osem kokoši, z dvema živima pa je hotel pobegniti, a so ga pravočasno ujeli in prepoznali. Priznal je tatvino in izdal svojega spremljevalca. Ugotovljeno je, da je kar cela družba kradla perutnino, s katero se je potem v neki hiši v Barju mastila in popivala. Vsi booO prejeli zasluženo kazen.
Sv. Trojica v Slov. gor.
V Farnem domu, ki je znotraj popolnoma dokončan, sta na praznik Brezmadežne FO in DK priredila akademijo z dvema igrama: »Legenda o udarjeni Mariji« in »Lurška pastirica«. — Teden pozneje je sv. Miklavž obdaroval v domu 290 otrok s primernimi darili. — 22. decembra pa so se vsa društva poklonila našemu očetu dr. Korošcu. Po sv. masi, ki je bila darovana za blagopokojnega. se je zbralo vse članstvo FO in D K v domu. Oder je bil zastrt z državno in žalno zastavo, nad nageljni se je v črnini blestela slika našega voditelja. Člani FO, ki so se tudi udeležili pogreba v Ljubljani z močno skupino s svojim praporom, so izvedli deklamacijo in žalni govor. Prav tako so se vsa druga društva oddolžila dr. Korošcu za dobrote, ki jih je niklonil vsej fari in cerkvi. Bil je boter našemu velikemu zvonu. Ohranili mu bomo trajen in hvaležen spomin. — Na Novo leto priredi naša igralska družina lepo božično igro »Vrnitev«, ki jo bomo 6. januarja, na sv. Tri kralje, ponovili.
Koroščeva ulica v Soboti
Sobota, 22. decembra.
Poleg žalne seje občinskega odbora, ki je bila v nedeljo v Soboti v počastitev spomina častnega občana dr. Korošca, so tudi nekatera društva počastila niogov spomin s komemoracijami. Na javnih in zasebnih hišah so visele črne zastave cel teden. V izložbeno okno tvrdke Wei6s je poslovodja gospod Horvat lepo uredil 6 črnimi zavesami, pred katerimi je med zelenjem in gorečimi svečami visela slika umrlega voditelja slovenskega naroda in velikega prijatelja Prekmurja. Lokalni soboški list »Murska Krajina« je v lepem uvodniku poveličeval zasluge dr. Korošca za narod in državo. Poleg lepe komemoracije na gimnaziji in v osnovni šoli, sta bili takisto prisrčni žalni proslavi na zasebni trgovski ioli, kjer j* govoril o dr. Korošcu ravnatelj go-
Kje dobite »Slovenčev koledar«
Naročniki »Slovenčevega koledarja« poštnega okoliša Beltinci dobijo koledar v občinski pisarni v Beltincih;
poštnega okoliša Braslovče pri Celju ob božičnih praznikih v Kmetijski nabavljalni in prodajni zadrugi v Braslovčah;
poštnega okoliša Križevci pri Ljutomeru pri g. Matiju Brumen. Križevci pri Ljutomeru;
poštnega okoliša Laporje v kaplaniji Laporje:
poštnega okoliša Ljubno v Sav. dol. v žup-nem uradu v Ljubnem v Sav. dol.:
poštnega okoliša Makole v kaplaniji Ma-kole;
poštnega okoliša Mala Nedelja v župnišču Mala Nedelja;
poštnega okoliša Prečna pri Novem mestu v podružnici »Slovenca« v Novem mestu;
poštnega okoliša Ptui v podružnici »Slovenca«. Ptuj;
poštnega okoliša Šafarsko pri g. Otu Zu-nec, šolskem upravitelju, Šafarsko;
poštnega okoliša Šmihel pri g. Antonu Cu-kiati. Šmihel 40 pri Novem mestu.
poštnega okoliša Slrigova pri g. Otu Zunec, šolskem upravitelju. Šafarsko;
poštnega okoliša Veržei v župnišču Veržej; poštnega okoliša Moškanjci pri Ptuju pri g. Francu Prelogu, banskem svetniku in podžupanu, Zagojiči I, p. Moškanjci;
poštnega okoliša Sv. Marjeta pri Moškanj-cih pri g. Francu Prelogu, banskemu svetniku in podžupanu, Zagojiči 1, p. Moškanjci;
Knjigarne!
»Slovencev koledar« naročite le v Upravi »Slovenčevega koledarja«, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana.
Klic iž diaspore v božični noči
Pravijo, da je božič najlepši praznik v letu. Praznik veselja in pesmi, praznik pozibavajočih se mehkih in nežnih melodij globoko občutenih pesmi, zlasti pa praznik notranjega prerojenja, praznik skrivnostnih neizraznih dočivetij človeških src.
Kako ne bi do dna duše pretresel človeka mogočen glas velikega zvona, ki med prijetnim čebljanjem malih zvonov oznanja svetu sredi božične noči: »Rodil se nam je danes Zveličar!« — Kakor da čujemo glas božjih znanilcev nekje iz daljine, zapoje z njimi veselo naša duša: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem!«
Nepozabna ostane za vse žitvljenje v srce segajoča melodija večno lepe pesmi, ki se na sveto noč in vse božične praznične dneve kot skrivnostni balzam razliva po cerkvah v Sloveniji: »Sveta noč, blažena noč«. Ob prijetno igrajočih melodijah v okusno okrašeni cerkvi, obdan vsenaokrog od nepregledne množice vernikov, v pobožno molitev zatopljenih, človek skoraj pozabi, da je na zemlji, iehote mu vznikne iz srca pesem nebešča-nov: »Svet, svet, svet si ti, Gospod!«
Tako ali podobno bi skušal kak začetnik v pisanju izraziti svoja božična doživetja v Slo-veniM.
Priznam, v Sloveniji je božič res melodija, res pesem srca, z ljubeznijo Deteta božjega na-pojenega. Toda pri nas na jugu, v Kosovski Mi-trovici, pa je v sedanjih razmerah žalibog božič le suha proza:
Skromni glasek zvona prispe komaj do prvega praga. Pa ta nič ne del Saj nam zvona ni treba! Cemu nas bi namreč zvon pozival, ko pa ni cerkvice, kjer naj bi se zbrali! Še tako glas srca, hrepenečega po novorojenem Detetu, privabi toliko naroda, da bi precejšno cerkev napolnili. Ker pa je naša sedanja cerkev samo skromna majhna kapelica v pritličjo nekdanje turške hiše, se nekaj ljudstva natrpa v to kapelico, ostali pa se stisnejo drgetajoči od mraza v malo dvorišče; ker pa je tudi dvorišče premajhno, morajo mnogi ostati na cesti...
Imamo dovolj dobrih grl, ki v njih prijetno zvene slovenske božične pesmi, ali kaj ko se njih glas v majhnem prostoru ne more razviti. Pesem veselja v naši kapelici kar nekam otožno doni.
Obračamo se zato na vas, dobre Slovenke in Slovenci, da nam pomagate izkopati se iz teh žalostnih razmer. V Mitrovici in bližjni okolici nas £ivi okrog 2000 katoličanov, sorazmerno največ Slovencev. Večinoma so zaposleni kot rudarji v rudniku Trepča. Med temi katoličani se že več let zbirajo prostovoljni prispevki za novo cerkev. Toda ti prispevki so tako malenkostni, da se cerkve še dolgo vrsto let ne moremo nadejati, ako bomo samo nanje navezani. Zato prosimo vse či-tatelje »Slovenca« in vsakega posebej, da nam pomagate. Ako da vsak čitatelj lista vsaj 10 din, bo naslednji božič že v novi cerkvi donela božična pesem in to slovenska pesem. Morda bo za koga od vas ta dar, četudi majhen, žrtev, toda ta žrtev vam bo sladka, če pomislite, da se bo v novi cerkvi dan za dnem dvigala v nebo pobožna molitev odraslih in zlasti otrok, ki bo vselej ganila Bog, da bo vedno znova blagoslavljal vse dobrotnike cerkve.
Ta klic po vaši pomoči pa ni samo župnikov in moj, marveč klic vseh vernikov, zlasti nemi klic onih, ki so se zaradi sedanjih žalostnih razmer že oddaljili od cerke, pa bi jih lična cer-koica spet privabila, da pridejo zajemat milosti, ki jih je za vse v obilici prineslo na zemljo božje Dete.
Iskreno vas prosimo, prosimo pa tudi novorojeno Dete. naj blagoslovi še prav posebno vse one, ki se bodo odzvali naši prošnji, t Pošljite na naslov: Katolički župni ured. Kosovska Milrovica.
ft T 7k \7 ¥ 1 A **	Generalno ravnatellslvo v LfuDlfanl
W	J	Telefon ll-IJ, 21-1 s, »I-TI.
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA	t noTem petloplu	OAJEVA IIL. 2
želi svojim poslovnim prijateljem vesele praznike in srečno novo leto!	Prevzema vse vrste zavarovani. — Sprejme nove sodelavce.
Mali oolayi
V malih oglatih velja vsaka beseda t din, temtovanjski oglasi Z din. Debelo tiskan« naslovna besede te,računajo dvojno Najmanjši znesek M mali ogla* IS dla — Mel> oglasi ta plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega tnačaja s« računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstic« po S din. — Zo pismena odgovor« glada malih oglasov trebs
priložiti znamka
Zaslužek
II
Za 10 din
Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki Jih boste lahko Izdelovali doma. - Stalen zaslužek
tudi v teh kritičnih Časih Limite, Ljubljana, predal 245-c.	(z
iluibodobe
Hlapca
vajenega konj, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19740.	(b
Krojaškega pomočnika
Izučenega sejmarskih del sprejmem. Prednost z dežele. Fr. Relsner, Poljanska cesta 13.	(b
Sedlarski in tapetniški
pomočnik Išče zaposlitve. Golob Ludvik, Frankovci, p. Ormož.	(a
Šivilja samo za perilo
gre po nizki ceni šivat na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19841.
16 letno dekle
kmečko, zdravo ln pošteno, gre k boljši družini v pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1984/.	(a
Kuharict
ki dela vsa ostala gospodinjska dela, stara S« let, Išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gorenj-ka« št. 19766.	(a
Krojaški pomočnik
ki Ima veselje do fine Izdelave, se želi dobro Izpopolniti — prčUvšfem V boljših, večjih komadih. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19455.' ■ ' ''' ' (a
18 leten fant
razumen ln pošten, Išče kakršne koli prime, ne zaposlitve. Zmožen kavcije. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vsestransko zanesljiv« št. 19890.
Organist-cecilijanec
E 20 letno prakso, dober pevovodja, ki ima obenem dobro sltuirano krojaško obrt, ielt premenitl službo na prometni kraj. — Lahko tudi zamenja z or-ganlstom, ki bi prevzel službo občinskega tajnika. Oglasiti se na župnl urad In prt organlstu v Hočah.	(b
Mizarski pomočnik
samostojen, za fina dela, lahko takoj dobi stalno In dobro službo pri: Bra-ča Košmerl, Varaždln -Draškovlčeva 8
Kuharico
srednjih let, pridno, marljivo, ki je voljna ltl na deželo, Iščem za 1. Jan. Ponudbe z navedbo plače poslati na: Trgovačka kuča Dragutln Mrak — Hercegovao.	(b
Zanesljive poverjenike
za Ljubljano, Maribor tn Celje ter druge večje kraje dravske banovine sprejme zavarovalnica »Sava«. Ljubljana, Sv. Petra 2.
Postrežnico
sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št.. 19881.
Steklarskega pomočnika
mladega, sprejmem. Ivan Dežman, Maribor. (a
Deklo
sprejmem za vsa kmečka dela. Rode Franc, mesar, Zaloška 28, Ljubljana.
Krojaškega pomočnika
za velike komade sprejme takoj Sodja Janko -Ježlca.	(b
Natakarica
poštena, pridna, simpatična, od 18 do 22 let, dobi službo na deželi s 1. januarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19270.
Kmetsko dekle
urno, snažno, pošteno, za pomoč v kuhinji, za krmljenje nekaj prašičev ter vajeno molže 8 krav -sprejmem. Starost 20 do 30 let. Nastop z novim letom. Hrana dobra. Plača današnjim razmeram odgovarjajoča. Ponudbe upravi »Slov« pod zn. »Gorenjka« It. 19041. (b
med nalivnimi pere*/
Dobi se r vseh boljših papirnicah in knjigarnah.
Mladega, fanta
vajenega konj na kmotljl sprejmem v stalno službo. Z. Šiška, Vodnikova c. 56, LJubljana VII. (b
Vajene?
za kleparstvo sprejmem takoj. Konrad Goruplč -Novo mest«.	(v
Učenca
za usnjarsko obrt, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 19741.
Pekovskega vajcnca
sprejmem takoj. - Hrana in stanovanje v hlSl. — Anton Gorjup, parna pekarna, Cerknica pri Rakeku.	(v
Mizarskega vajenca
iz okolice št. Vida, Medvod ali Ljubljane sprejme Pangos Viktor, mizarstvo, Trata, St. Vid nad Ljubljano.	(v
18 letno dekle
ki zna že nekoliko šivati, bi »e rada laučila pri do-
iirl šivilji, kjer bi Imela 'tudi hrano In stanovanje. Dopise upravi »Slovenca« pod »Šivilja« št. 19S49.
Deklica
s 4 razr. meščan, šole -pridna in poštena, lščo mesto vajenke v fpecer. .trgovino h krffč. družini, kjer lil Imela vso oskrbo. 'Marija Novak, Kočevje št; 23.,	(v
Kovaškega učenca
sprejmem. Alojzij Zidar, kovaški In podkovskl mojster, Jegllčeva 15, Ljubljana.	(v
/enitbe
Citajte »Slovenca«
Gospodična s 150.000 din
poroči najraje državnega uradnika, starega okoli 40 let, Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Resno« št. 19599.	(ž
Podjeten mladenič
z lastnimi prihranki, želi poročiti gospodično s primernim premoženjem v svrho osamosvojitve. Natakarice niso Izvzete, -Pismene ponudbo na podružnico »Slovenca« Celje pod šifra »Sreča«. M. 829.	(ž
Simpatična gospodična
stara 26 let, čiste preto-klostl, z višjo šolsko Iz-obrnzbo, le premožne -kmečke družine, zaradi pomanjkanja znanja želi resno spoznati v svrho poznejše ženitve, treznega, boljšega gospoda. • Dopise upravi »Slovenca« pod »Varčna« št, 10733 ž
Duševno plemenit
34-letnl fant, Izobražen, varčen, trezen, z dobro stalno službo, na starost s pokojnino, želi zu ženo sorodno, resno, simpatično dekle. Prednost Imalo 24—28 letne šivilje ali podobno. Dopise na upravo »Slovenca« pod značko: »Duševno plemenit, moralno močan« št. 19454 (t
Veren drž. uradnik
mirnega značaja, ljubitelj prlrodo, nekadlloc -neprljatelj opojnih pijač, prikupen, želi Bpoznatl v svrlio ženitve resno ter srčno Izobraženo, verno deklico do 82 let, brez dote ali premoženja. Pisati prosi, če mogoče s sliko, na upravo »Slov.« pod »Plemenita duša« št. 19822.	(ž
Obrtnik
boljšega poklicu, 33 let, simpatičen ln soliden, z Imetjem 300.000 din, teli znanja z gospodično do 28 let. z deželo aH mesta, s primerno doto v gotovini aH posestvom — zaradi ženitve. Cenjene ponudbe poilatl v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Srečen zakon 1419«.
kakor: vso kuhinjsko posodo, iedilni pribor, opreme za kopalnice, pohištveno in stavbeno okovje, orodje za vse stroke obrtništva itd. Vabi in priporoča se Vam
železnina
NI REKLAMA,
o tem boste ugotovili z Vašim poletom, stfjgg^ zares najceneje postrežem v na novo otvorjeni	v	j |j fjHP
trgovini i fclcznino LJUBLJANA, Cesla 20. Oht. 19.
^	(Rlmsha testa)
Gospodično
starejšo za pisarniška dela ln pomoč v trgovini takoj sprejmem. Po dogovoru hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Stalna služba« št. 1418.	(b
KS	o	Ti	31
Krojni tečaj
Jožice Kumelj-Rus
se prične
1. januarja 1941.
Piljave: LJubljana, Jadranska 22 (tramvajska postaja Stan ln dom). -Po naročilu Izdelujem vse kroje (šnlte) po meri ln žurnalu.
Kateri socialno čuteč
Izobraženec (duhovnik -Inženir ltd.^ bi hotel pomagati do privatnega študija ali samo inštru-Iratl brezplačno ali za majhen honorar moškega, kt Je pozimi brezposeln, naj javi pogojo na upr. »Slovenca« pod »Matematika« št. 19779.	(r
Oblastv. konceslonlrana
ioferska Sol«
M poklicna šoferje tn amater]«
I. Gaberšček
bivtl komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulica It. 4t Telofon 28-28.
Krojači, šivilje!
Poučujem najmodernejše, precizne - preizkušene -Inoaemske damske ln moške kroje. Kontrolni sistemi. Delam kroje (šnt-tej po naročilu. Prospekte, Informacije, pismeno, osebno pri llabjan Vladl-»lav, LJubljana. Blelwel-eova 42-111.	.(u
Za posestvo
blizu Brežic potrebujem
moškega (oženjenega) -ki so rasume na vinogradništvo ln drugo go-spodarstvo. Dober čuvaj In sposoben za dolo. Dobi stanovanje tn plačo. Samo zanesljiva ln tehtna moč naj se javi s priporočili pismeno na Ivan Preskar, Zagreb, Prera-dovlčeva 2,	(b
Kuharico
polteno, srednjih let, ki samostojno dobro kuha in opravlja tudi ostala hišna dela, sprejme slovenska rodbina v Bafiki za 15. januar na stalno mesto. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober postopek« št. 1978«. (b
Upravitelja
za gozdno veleposestvo, mlajšega s strokovno lo-lo ln samostojno prakso, ki ima veselje do lova ln je zmožen samostojnega vodstva polnojarmenlka, takoj sprejmemo. Ponudbe e prepisi spričeval, navedbo dosedanjih slulb l zahtevkov pri prostem druttnsklm itanovanju, kurjavi, razsvetljavi In deputatu je poslati upravi »Slovenca« pod »Centralna lega« št. 19617.
Kamnoseškega pomočnika brusača za marmor
in granit vajenca brez oskrbe
sprejme
Franjo Kunovar
KUjlMCCk Ljubljana • Sv. Križ
NAROČNIKOM i„ PRIJATELJEM »OBISKA«
Izšla je prva številka novega letnika. Poleg zanimivega čtiva je »OBISK.« bogato ilustriran in ima krasne slike v bakrotijku. Naslovna stran ima sliko blagopokojnega voditeljk Slovencev dr. Aotona Korošca. Nadalje prinaša slike s pogreba in tnnogo drugih zanimivosti. Revija ima tudi prekrasno umetniško prilogo v barvah.
Ob začetku novega letnika $e »OBISK« priporoča vsem svojim dosedanjim naročnikom, da mu ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu in mu pridobijo novih naročnikov.
»OBISK« je pripravil svojim naročnikom prekrasno darilo:
Ilustrirani slovenski koledar
za leto 1941
Koledar je po svoji obliki in izdelavi nekaj povsem novega. Kartonski listi s slikami v bakrotisku so uporabni kot razglednice, tako da bodo imeli naročniki od njega dvojno korist.
Brez povišanja naročnine bo »OBISK« izhajal v nezmanjšanem obsegu.
Naročnina je: Din 72-— celoletno Din S8\— polletno
Din 20- Vsak dosedanji al	- četrtletno i nov naročnik	
dobi koledar brezpl		lačno
ako do konca januarja poravna naročnino za 1.1941.
Zahtevajte »OBISK« na ogled.
Uprava ilustriranega družinskega mesečnika »OBISK« je v Ljubljani, Kopitarjeva ulica (trgovina Ničman).
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih eenah
ln proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12
60.000 do 100.000 din
posodim na vknjižbo na 1. mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Varno ln dobro naloženo« štev. 19842.	(d
Financcrja
za dobro upeljuno brez-konkurenčno tehnično podjetje, a ca. 100.000 din iščemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šltro — »Dober siguren zaslužek« št. 19571,
Kupimo
vložne knjižice Prekmurske banke
d. d. v Murski Soboti.
BANČNO KOM. 7AV0D.
Maribor, Aleksandrova 40
Hranilne knjižice
sledečih zavodov Imamo naprodaj: Posojilnica Zagorje 60.000 din. Mestna hran. Kamnik 36.000 din, Hran. In posoj. zavod v Ljubljani 60.000 din, Km, hran. In posoj, Šmartno 16.000 din, Hran. In pos. Kostanjevica 16.000 din, Okrajna pos, Litija 60 000 din. Ljudska posoj. Novo mesto 60 000 din. Ugodna prilik* za dolžnike pri teh zavodih. Rudolf Zore, Ljubljana, Gcdallška ul. It. 12.	(d
lEimui
Prodam dve kobili
Murloodolske pasme. C let stari, srednje težki, pr. vovrst"' za vprego. - Nh ogled pri Franc Maj zel, Bistri«« prt Huiati, u
Kupimo
...... • v<
VSAKOVRSTNO '!•;
ZIRTO
SREBRO - PL M TINO '
BRIUPNTE
»MMRncoi snriaJi MUHI
siserc itd strbinskc '*! hrkite ter UHrTNIhB ' no NO J VIŠJIH CENAH stark tvrokn ;
Jos EBERLE
LJUBlJPHA.TYRiE.VA 2
Kostanjeva drva
sveža, 000 din klaftra — kupuje Rigler, 1'ragirsko
Vsakovrstno zlato
brlljante In srebro Kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
frančiškanska ulica S.
Večjo biblioteko
obstoječo Iz znanstvenih, leposlovnih In nabožnih del. kupim. Ponudbo upr. »Slovenca« pod »Privatnik« St. 19011,	(h
Vsakovrstno
zlato kupuje
po uajvigjib cenah CERNB. luveltr. Ljubljana VVolfova ulica 61 8
Jesenovc hlode
od 18 cm navzgor, stalno kupujo B. Kolb, St. Vid nad LJubljano.	(h
Peč »gašperček«
kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjen«.	(k
Bukove hlode
kupujemo po dnevni ceni. »Otnova«, Jurčičeva fi, Maribor.	(k
Kupimo:
\Verthelm blagajno, mlz-nl štedilnik In pisalno mizo. A H C, LJubljana -Medvedova c. 8 (polog kolodvora ftlška\.	(k
Svinjske kože
kupuje po najvišjih dnevnih cenah J. Lavrič —• Ljubljana, — Cankarjevo nabrežje 1, Rudnik 24 In usnjarna v št. Vidu pri Stični.
Avto »FIAT« 514
z dobrimi gumami poceni prodam. Jeraj, Zapogc -Smlednik.	(f
3 stabilni motorji
15, 26 In <i0 ks, predelani na pogon z ogljem, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Ljubljana. Tyrševa costa št. 13.
3 tovorni avtomobili
o, 3 In a-tonskl, predelani na pogon z ogljem, v zelo dobrem stenju, za vsako ceno naprodaj Generator delavnica, Tyrševa c. 13.
Generatorje
7. a vse vrste avtomobilov ln stabilnih motorjev, dobavlja še po stari ceni Specialna delavnica za plinske generatorje — LJubljana, Tyrševa 13.
Avto
3 ln pol tonski, znamko Mercedes Diesel, voz v odličnom stanju, gumo skoraj novo, velikost 4x7, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 1413. (f
Kupujte on naših inMrcnuhi
Nagradni križanki
HF
1
m
l
B
1 2		3	4	5	i		7		8		>j	w m		11	U	13	
19				1				ib		n		118			1»		ii
30		1		1 1				>:l	a				24		*	h	
ur			at ia«		1	30		31		1		*		33			HI
34												,6		37			
B1 5?|			1		Naš tekoči program:								fj	40			11
41 |			M		»Melodije iz sani«								42				
B
B B
Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Najslavnejši tenor na svetn, poje arije iz »La Bohemv« in »Odiseja« v tekočem programu Kina Matice. — 11. Prevozno sredstvo. 14. Krasen, čustven velefilm, v kratkem v Kinn Ma-
tici. 19. Časovna kratica. 20. Svetopisem. očak. 21. Franc, afriško pristanišče. 22. Organska substanca. 24. Krat. pri naštevanju. 26. Veznik. 27. Klada. 30. Pevska nota. 31. Žensko ime. 32. Vzklik. 33. Sovjetska poročevalska agencija 34. Filmska igralka v glavni vlogi v filmu pod 14. vodoravno. 3h. Označka za kemično prvino. 37. Eventualno (krat.). 38. Sorodnik. 39. Mamilo. 41. Iz drage kovine. 42. Poklic.
Navpično: 2. Nedeljenost. 3. Čigav? 4. Hrana. 5. Žensko ime. 6. Hranivo. 7. Ameriška gospodarska organizacija. 8. Franc, določni člen. 9. Ne desna, temveč... 10. Star veznik. II. Krstno ime slovite ameriške igralke pod 25. navpično. 12. Konček kopnine. 13. Grški junaški bajeslovni ep (Homerl). 15. Nova ljubljanska mrtvašnica. 16. Prvi dojem. 17. Ameriško moško ime. 18. Neurje 23. Prleški predlog (pri). 25. Največja tragedkinja filmske dobe, igra glavno vlogo v filmu »Na zapoved kraljice«, ki ga ho v Ljubljani predvajal Kino Matica. 28. Orodje (srbohrv.). 29. Cvetna oblika. 32. Ruska reka. 35. Časovna enota. 38. Svetniška kratica. 39. Glasbeno delo (krat.). 40. Grška črk?.
Štirje izžrebanci dobe »Slovenca« za t mesec brezplačnol
BI' B
Di1				t	3	4	5 r	7	8 j«	10	11	11		
12	13	,4 |		15			r		1	17		18	"J	
HI		r			Št	22	N		W			1 IH		
I'25							r i		27 p		2U	1		
n	30		31		F"	u	34 j |:i.">				36		IB)	
37 |		m	38				MM					11	30	
B B B
JUVELIR - LJUBLJANA
Besede pomenijo: Vodoravno: 1. — 22. — in 38. Božično voščilo tvrdke pridnim reševalcem. 12. Zemeljska krogla. 15. Madžarski konjenik. 16. Žensko krstno ime. 17. Kovina. 21. Prvi dve črki. 24. Pleme. 25. Morska žival. 26. Zapor. 28. Dragocena lepa stvar, simbol zvestobe, ki jo dobite v največji izbiri pri tvrdki L. Čeme, Ljubljnna, Wo!fova ulica. 30. Samo ta, druga ne... 33. Sovražnik železa. 35. Kožni izpuščaj. 36. Zelo blizu. 37. Kratica akad. naslova.. 39. Osebni zaimek.
Navpično: I. Francosko-nemška reka. 2. Krasen draei kamen rdeče barve, v največji in najcenejši izbiri pri L. Cerne. 3. Španska členica. 4. Značilnost dalm. narečja. 5. Grški junak. 6. Nikalnica. 7. Igre na karte (fonetično). 8. Enota elcktr. upora. 9. Močan plamen. 10. Vrsta cigaret. II. Je zlato. 13. Vrsta dragega kamna. 14. Gibanje po zraku. 18. Domača oblika ženskega imena. 10. Prav tako. 22. Močan plamen. 23. Naslovna oseba Sekspirjeve tragedije. 27. Rimski pozdrav. 28. Povrtnina. 29. Oblika pomožnega glagola. 31. Predlog z 2. skl. 32. Kratica domače poročevalne agencije. 34. Pritrdilnica. 35. Časovna kratica.
POZOR!
Tvrdka L. CERNE, Ljubljana. Wolfova ulica, je podarila reševalcem tri lepe nagrade. Izžrebanci dobe:
t. Damsko zapestnico.
2.	Par uhanov.
3.	Manšetne gumb6.
Naslednji štirje izžrebanci dobe »Slovenca« za en mesec zastonj.
Opozarjamo reševalce, da lahko oddajo rešitve po naših podružnicah po Sloveniji. Poslane po pošti kot tiskovina pa se morajo frankirati s 50 par.
Naročajte ing. Preiljere
preparate:
»Mikrotan« proti mišim, podganam In voluharju. »Kusolin« proti ščurkom in švabom, »Tulečim« proti bolham in stenicam, »Mortomolj« proti moljem tn drugemu mrčesu. »Oniscin« proti kočičem (prašički) in ribicam. 1 »Anohin« proti lesnemu črvu, »Merulin« proti hišni eobi, »Negnil« proti zunanji gnilobi krompirja,
repe itd„ »Lepuzin«. maža proti zajcu, »Ranobran« drevesna maža za rane, »Cepilno smolo« ild. itd. v vseh ostalih primerih pO predhodnem posvetu. Vse preparate sestavljam samo po naroČilu.
Poobl. agr. Ing. PREZELJ. specialist ta rastlinske bolezni (fitopatnlog). Ljubljana. Wolfova ulica 3, tel. 34-73, št ček. rač. 13.382. Uradne ure od 8 do 12.
Glasba
Odllten Ion daje
edino ploščo
Zahtevajte brezplačne aezname.
II
Pohištvo
i
iKmečki/unije,pojort
Čez zimo se Vam nudi izredno lep zaslužek, ako nab rate staro železo, baker, cink. svinec medenino, cunje, kosti td. Za to robo Vam plača veletrgovina s surovinami
IVAN SLUGA, Maribor. Tržaška 22
najvišje dnevne eene! — Zahtevajte cene in po;asnila! Dalje sprejmem večje število nakupovalcev — Telefon 22-72
Oklic
Prostovoljna dražba nepremičnin
Na predlog dedičev se bodo v zapuščinski zadevi po pok. Janezu Hriborniku, posestniku pri Sv. Barbari št. 10, prodale na prostovoljni javni dražbi spodaj označene nepremičnine za pristavljeno izklicno ceno. Dražba bo
10. januarja 1941 ob 9 dopoldne
v sobi štev. 2 okrajnega sodišča v škofji Loki.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo.
Za potrditev prodaje si pridržijo dediči osem dni premisleka.
Varščina je treba položiti v gotovini pri sodišču.
Izkupilo je izplačati sodišču v treh obrokih, prvega v enem mesecu po dražbi, drugega v dveh in zadnjo tretjino v treh mesecih od dneva dražbe.
Ostali pogoji prodaje se smejo vpogledati pri okrajnem sodišču v Škofji Loki med uradnimi urami.
Predmet dražbe:
Nepremičnine vložna štev. 6 k. o. Sv. Barbara so arondirano posestvo, obstoječe iz poslopij: hiše, hleva, kovačnice in kozolca, štirih gozdnih parcel v izmeri 28 ha 24 a 99 mJ, pašnika z lesom 7 ha 76 a 41 m' dveh sadnih vrtov 1 ha 30 a 95 m', dveh travnikov s sadjem 1 ha 51 a 99 m' in njiv 1 ha 96 a 96 m*.
Gozdovi so zaraščeni s sečnim smrekovim, hrastovim in bukovim lesom.
Izklicna cena din 381.888.25. — Varščina din 38.000.—,
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 17. decembra 1940.
Vse za vaše stanovanje
kupite poceni pri »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva ulica 6, Maribor.	(r
STROG I
Parni kotel
ali tudi lokomobilo «—10 atm. pritiska ln 3—10 m1 ogrevno površine, kupi .Skala«, žaga, Brežice.
STROJNO PODJETJE
ING. BORŠTNAR
JUBLJAHA. tV. JERNEIAST.1t
IZDELUJE
VODNE TURBINE
ŽAGE, MLINE, TRANS MISIJE. DVIGALA ITD
[USEM\
Radio aparati
2 Seibt-Super radio apa-r- ta 5 cevna ter 2 angleška »Bestone« 5 cevna po 2.400 din, vsi novi — naprodaj. Ludvik IlerSlč, Ljubljana, Cesta 28. okt. St. 13. Telefon 37-64.
Blagoslovljene božične praznike želi vsem cenjenim gostom, smučarjem, letoviščarjem in potnikom znani
naierhoidov hotel - Mozirje
Se priporoča Faill LCŠnlK, gostilničarka.
EEBSS111
»REALITETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Teleton 44-20.
Gozdno posestvo kupi
I. Brlcman, Maribor, Loška ul. 13. Posredovalci dobrodošli.	(p
Ako želite imeti
dobro godbo, potem si na-| bavite radio aparat »Te-fag« lz znane tovarne -Lorenz. Tudi na obroke. Stare aparate vzamemo v račun. Nova trgovina — Tyrševa 3 6, nasproti Gospodarske zveze. (rad
Prodam
ali oddam v najem industrijsko stavbo z vodno močjo 14 Ks ln malo dvo-stanovanjsko hišico na Bledu. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Ugodno« št. 19832. (p
3 stabilni motorji
15, 26 ln 60 ks, predelani na pogon z ogljem, zelo ugodno naprodaj. GeMs-i-ator delavnica; Ljubljana, Tyrševa cesta št. 18,
Parno lokomobilo
dobro ohranjeno za 35 do 45 PS, kurjava na drW ln žagovlno, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »35-45 1411«.'
Sfroie za.
obdelavo lesa
t. j. za mizarstvo,, kolarstvo i. t. d. ter 1 žagine naprave. — Dobavi v najboljši konštrukciji
ROBERT RAZN0ŽN1K
LJUBLJANA Praiokova 8/1,
Telefon 3554
Mizarske stroje kupim
ln to: tračno žago, sko belnl (pardonalnl In debelinski), rezkalni in vrtalni stroj ter tri- ali Stl-rlstranski skobelni stroj. V poštev pridejo le manjši stroji na krogljične ležaje. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Mizarski stroji« St. 19649.
Stružnico
najmodernejšo, 200X1260 mm, z Norton prestavami ter vdelanim elektromotorjem od tukajšnjega skladišča proda - Ludvik Ileršlč, LJubljana, Cesta 29. oktobra 13. - Telefon 37-64.	(str
Continental
na ugodne mesečna obroke I
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vctrinjska 80

svetovnoznanl radioaparati in

e\
pisalni stroji po najugodnejših cenah -prt-- ■ KleindienstsPosch
Maribor
Aleksandrova cesta 44
Stalno vodno moč
za pogon polnojarmenika, eventuelno v okolici zaraščenega nelzsekanega gozda kupim. - Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Vodna moč 1410« (h
Naprodaj imam:
trgovsko stanovanjske hiše, vile, parcele, lokale in gostilne v strogem centru mesta; na periferiji pa kmetska posestva. — Najsolldneje ln ugodno kupite ali prodaste skozi posredovanje. - Jančar Marija, Sv. Petra c. 27 -Telefon 47-38.	(p
Novo 5 stanovanjsko hišo
prodam tik ob tramvaju, z vsemi pritiklinami in komfortom. Ponudbe pošljite upravi »Slovenca« pod »Donos 6«/.« št. 19707.
Parcelo
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi
restavracija Sava, Vikrče
Za vaše lase
Preparate Anna Cslllag I 2e 64 let sijajnega uspeha po vsem svetu. Garniture za odstranjevanje prhuta, sprečevanje izpadanja In za novo okrepljeno rast las din 86.-, 126.-, 200.- In 800.-. Pošilja Jugoslovansko zastopstvo Laboratorlum Aurora (SI), Novi Sad.
Sprejmem dijakinjo
dobra oskrba, mesečno 650 din. Naslov v upravi »Slovenca« pdd št. 19882
Dijaka-sostanovalca
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19866.	Is
ob Cesti na Rožnik takoj prodam. Suh svet. Dovoljenje za zidanje dvonadstropne hiše. Resni. Rupel pošljite svoj naslov upr. »Stbvenca« pod »Prodam zai-^lastno ceno« št. 19709
Prodam parcelo
primerno za zidavo dvojčka ali vile, v bližini 'stare cerkve v Šiški. - Ponudbe pošljite na upravo »Slovenca« pod »225.—« št. 19711.	(p
Dvostanovanjsko hišo
prodam s stavbno parcelo v bližini nove cerkve v šlški po ugodni cent. , Ponudbe oddajte v upr. »Slovenca« pod »Se Izselim« št. 19708.	(p
Kupim
hišo 250.000 do 400.000 -najraje z vrtom. Ponudite upravt »Slovenca« pod »Lahko hipoteka« - štev. 19712.	(p
Donosno hišo
od pol do milijona kupim. Popis, donos in položaj pošljite upravi »Slovenca« pod »še letos« 19713.
Hišo z gostilno
dobro ldočo, prodam z vsem Inventarjem In zemljiščem. Cena 450.000 din, hipoteka 170.000 din. Svoj naslov pošljite upravi »Slovenca« pod »Prodam zaradi starosti« št. 19710.
Hiše, parcele, posestva
kupite ali prodaste naj-kulantneje - v realitetnl pisarni F. Prlstavee — sodno zapriseženi Izvedenec, LJubljana, Gosposv. cesta 3, telef. 23-81. (p
Naprodaj:
Približno 1 ha njiv v ravnini, 1 ha travnika, 8 ha bukovega gozda v hribu, ob Savi med Hrastnikom in Trbovljami za 100.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mlrlaz« št. 19799.	(p
Parcele naprodaj
v et Vidu In Vlžmarjlh. Poizvedbe: Vlžmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge).	(p
Manjšo hišo
z nekaj vrta, v LJubljani, kupim. Cena 200—300.000. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Možnost povečave« št. 19692.
Parcela
za Štirinadstropno trgovsko ln stanovanjsko vogalno hišo, na krasnem mestu, v sredini LJubljane, naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Načrti na razpolago« St. 19693.	(p
Prodam hišo
z velikim vrtom, v LJubljani, za 350.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19869.	(p
Realitetna pisarna Jager
Celje, dr. Zerjavova 4, proda hiše in vile: Sest stanovanjsko s parcelo, 600.000 din; 6 stanovanjsko z 2 parcelama 400.000 din ; 4 stanovanjsko z vrtom 360.000, 270.000 in 265.000 din; 2 stanovanjski z vrtom 200.000 din; 2 stanovanjsko s parcelo 126.000 din; krasno vtno-gradno ln kmetijsko posestvo z velikim donosnim gozdom; stavblšča v mestu ln okolici; velike trgovske hiše — obširna skladišča, pripravna za Industrijo.	(p
Večji stavbni kompleks
ln nekaj parcel v Kranju, takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19863.	(p
Hišo v Mariboru - Tezno
kupim takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Hiša 1418«.
Parcela 878 m2
v Livarski ulici, prva nezazidana parcela levo —
naprodaj. Vprašati : Medvedova 6-b/III, Vadnjal.
Vnajcm
IŠČEJO:
1
Kupim ali v najem
vzamem žago venecljan-ko. Prednost - prometni kraj. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Stalna voda 1406«. .(n
ODDAJO:
Kovačnico
oddam v najem s 1. jan. 1941., pri železniški po-Btajl Poljčane (Smeh), (n
Gostilno in pekarijo
dobroldočo, v Industrijskem kraju, oddam v najem takoj z novim letom. Ponudbe upravt »Slovenca« pod »Dobroidoča« St. 19889.	(n
Gostilno in mesarijo
v eni hiši, z inventarjem ali brez, blizu -slavnega trga v mestu, ki ima pet tisoč prebivalcev, oddam v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prilika« št. 19754.	(n
Lepi
In stanovanje, primerno za zobozdravnika aH konfekcijsko trgovino v središču trga se oddajo v najem. Ponudbe: Dru.iko-vlč Ivan, Slov. Konjice.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Vesele boZICne praznike in sreCno novo lelo
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
tvrdha ..PROMET
nasproti Križanske cerkve
ZAHVALA. Ob prebridki izgubi našega preljubljenega soproga in očeta, gospoda
Ivana Otorepca
orožniškega narednika
se iskreno zahvaljujemo g. orožniškim oficirjem in njegovim stanovskim tovarišem, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in vsem darovalcem cvetja in vencev.
Celje, 23. decembra 1940
Žalujoča žena Amalija, sin B o ž i d a r in hčerka Marija
+
DOTRPEL JE MOJ LJUBI MOž IN NAŠ SKRBNI 0CE, GOSPOD
FRANJO VILAR
TRGOVEC
POGREB BO Z ZAL, IZ KAPELICE SV. MARIJE, V TOREK, 24. DECEMBRA 1940 OB 2 POPOLDNE NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
LJUBLJANA, LJUTOMER, VELIKE LAŠČE, PUDOB
ŽALUJOČE RODBINE
VIliAR, OŽBOLT, FURLANI, REGORŠEK
2a bojič
najugodne|e si nabavite radioaparat pri
,Tehnih,]os.Ban|ai
Ljubljana, Miklošičeva 20
Proda)« ludi na obrok«!
Velika izbira otroikih vozičkov. - Posebni oddelek za smuči in smučarske potrebščine'
Inserirajte v ,.Slovencu"!
Vrak kupovalec pohištva se bo odločil za naročilo ali takojšen nakup, ako si ogleda zalogo edino pri tvrdki
Venturlni L.
Lfubllana - Florjansk« ulica 31
Tvrdka Vam postreže z zaros solidnimi in cenenimi izdelki. — Vsem mojim odjemalcem želim vesel božič in srečno novo leto
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
FinDREa KREBRR in sinoua
Št. Uid-UižmarjE nad Ljubljana
Saba (Radio
Preciznost in kvaliteta Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom'
Generalno zastopstvo in skladišče
Radio Br e m e € - Celje
| Radio Lušicki, Maribor, Koroška cesta št 11 ' Zastopniki: Radio Zupan, Mojstrana I_Kdvard Fischbacher, Trbovlje
Drava
ie
prava
zavarovalnica
ni a I e u a človeku
Maribor, Sodna ulica 1--v lastni palači
Vašim dragim za Božič
živlfensko polico »DRAVE"
Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov!
ZAHTEVAJTEjllMO/SAMCJ Z^A5ClTN0 PLOMBO
ffiTTr.- -
ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D
NflŠfl ŽIMfl JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NE DlSi, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI.
FERDO SMOLA SV. IUR'J OB J. Z.
POLJEDELSKI STROJI IN PLUGI
Če kupujete stroj zahtevajte v prvi vrsti ponudbo od nas.
Prav vesele Božične praznike in srečno, blagoslovljeno Novo leto želimo vsem cenjenim odjemalcem,
V
ESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM
KMETUSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA
M I o,l
Šmartno pri Litiji
i jffrprm
Veli sank
In iapravIj|v«kov na *»• logi. prodam. Jernej Plr-nat, JarSe • Domžale. (1
Vosek la.
rumen ln bel, Ima večjo količino po usodni cent naprodaj : Medarna. Ljubljana, 2|dov«ka ulica <■
Moško in žensko kolo
Saoha - prvovrstne inam-ke, ge popolnoma novi -In motorno kolo — zelo ugodno proda Kovačlč -Clgaletova 11.	(I
Sani, koSije, vozove,
tportne. lovske In mesar-ake, tudi na gumijastih kolesih, dobite v največji Izbiri, najlepši ln najtr-pežnejšl izdelavi pri — Močnik Ivan, izielovatelj vozov, MengeS.	(1
Seno in slamo
dobavim vsako množino. Pečica (gasperček) naprodaj. Zabjek Kranc — Rudnik 13.	<1
Prislna slivovka
garantirana 45•/», 15 din liter. Drž. trošarino In prevoz plača kupec, Pavli« A., Kozarj« it. »0. Ljubljana, Tržalka cesta,
Veliko zalogo šiv. strojev
vseh vrat najnovejših modelov al oglejte pred nakupom, ker prodajamo Se po stari nizki ceni. »Triglav«, Besljeva c. II.
42 Šivalnih strojev
■namke i Slnger, Pfaff,
Adler, Westa, DOrkopp, Anker, Neumann, Grltz-ner, Phoenl* in drugih novih In rabljenih poceni naprodaj pri »Prometu« v Ljubljani, nasproti kri-žanske cerkve.	(1
Prodamo:
2 spalnici, 2 otomana, Šivalni 0troJ, plsaltil »troj. trgovske stolaže ln pulte, stonske ure, Jedilnico v »taronemAkem »logu -krasno izdelano, Lutaovo pefl, originalno veliko kl-nesko vazo, majoilke — večjo zbirko nem. znan-atvenih ln leposlovnih knjig, razno pohištvo Itd. Vse dobro ohranjeno. — ABC, Ljubljana, Medvedova «• 4 (poleg kolodvora Šiška).	(1
«MT(I.J«M
2 951
Dražba fesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v LJ., Cesta 29, oktobra St. 24, proda na javni dražbi, ki se bo vršila dne 7. 1,1941 prt Sumskl upravi razlaščenih gozdov v Kočevju
2500 prm neizdelanih mehkih drv n celulozo.
Pojasnila, pogoji ln tiskovine «o na razpolago pr), gornji upravi v Ljubljani In Kočevju.
Lepe hrastovi plohe
15 m1 od 5—8 cm, žagane, proda Mntjnn, Vižmarje, fct. Vid nad Ljubljano. (I
Ovija kožuhovina
jagenčkove In ovčje kože dobite v vsaki količini najceneje pri Ivanu Bab-nlku, Dobrunje pri LJubljani.	(1
Prodam dva voza
(zapravijivčka), eno pol-krlto kočijo ln voz na lujterce. Ačkun Valentin, Trbovlje.	<1
šivalni stroj
malo rabljen, poceni proda Nova trgovina, Tyr-4eva 36, nasproti Gospodarske zveze.	<1
Triciklje
najboljše Izdelave - dobavlja ip'<- ugodno: Mehanična delavnica šuštar-šlfl, Tyr4eva II —> levo dvorišče.
Važno za vsakogar!
Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam In pijte mleko, jogurt In smetano. Zajtrk, večerja In po naročilu mlečna hrana. — Se priporoča mlekarna »Urama., Erjavčeva 2.
Glasba
Starejše glasovirje
in harmonije nudi po zelo nizkih cenah Brandl Jo-»Ip, ladeiovalnlca orgel ln glattovlrjov v Mariboru.
čitajte »Slovenca«
1.	Krepi rast laa
2.	Prhljaj izgine, lasje ne Izpadajo
3.	Ugonablja ia lase Škodljive parazite
Trilysin na znanstveni podlagi izdelan to-nikum za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlie brezplačno niwa brošura: »Namilila za orno las s Trllyiinom<.
Mr. OTO M. JAKšsIt, ZAGREB
Maiurnnira trg 5.
Pisalni stroj, portabl ]
ln standard, najnovejše tipe, Se popolnoma nove, zelo ugodno proda Kova-41C, Clgaletova H pb sod-nljl.	»<1
Krasen fotelj
(Backensessel) — poceni proda Ivan Habtfl, tapet-nlk, Kopitarjeva ulica 1 (nasproti Nlčmana) telefon St. 46-90.	(1
Gostilna
na prometni točki Maribora naprodaj. Ponudbe
v upravo »Slovenca« Maribor pod »Promet T00«
St. 1420.
Šivalni stroji »Anker«
za. gospodinje In šivilje, krojače čevljarje, tudi elk^gk z dvema Iglama ter Central bobbln, nove ln rabljene, z 20 letnim Jamstvom, prodaja »Triglav«. Besi jeva cesta 16.
Zaradi opustitve obrata
razprodajam sledeče : štela** za mlekarno »H za fintnD trgovino, 2 wda po 400 lit., steklene omarice, vitrine, steklene Izložbo 7.a na zid, stoječo pisalno piizo, veliko pletenih ko-Sar po ceni za domače potrebe, železno polno okno, 4 velika steklena okna, kombiniran majhen mizarski atroj: stružuleo, cirkular, vrtalni stroj In smlrkov kolut, 2 pisalna stroja ter moško In žensko kolo, Se popolpnma novi. - Vse zelo ugodno proda Kova«lfi, Clgaletova 11, ob sodnljt. (1
Oklopne jeklene blagajne
v»eh vellkpstl — varne pred vlomom, ognjem in topljenjem, a dvojnim eklopom In betonsko armirane, višek današnje t|hnlke varnosti,
registrirna kartotečne omare
iz Jeklene pločevine — ognjavarnost zagotovljena z močno azbestno 'rotacijo tako v stenah kakor v stutpah predalov. Predali na krogličnih vodilih, Izdeluje po meri kartotečnih listov
»Ju^okasa«
»pec. tvornlca za blagajne In oklopne tresorje . glavno zastopstvo
H. VYDRA, Ljubljana
Gledališka ulica 12-IV.
NAoPUPOINtJSfc HAkcioNlKf SVETA
:>«|HOHKER
''^Mil
mm4
ZACBEB. NIKOUCEVAIQ
&	7AHTfVAJTl HCfSHACMl LtHlK
Restavracija .Jelen
KRANJ
želi ob prevzetju restavracije svojim gostom vesele božične praznike in srečno novo lato.
Stanko in Vilma Likozar
u
Stroje za obdelavo lesa
za izdelovanje ladijskega poda (3 stransko skobeljni, debe-linsko-skobeljni, rezkalni, naravnalni stroi in tračno žago),
nove ali rabljene v dobrem stanju, kupim takOl* Ponudbe na upravo „Slovenca" pod šifro „Stroji-gotovina" štev. 19638.
Zahtevajte povsod nas list!
Prodala dvostanovanlsRe ie
Dne 8. januarja 1941 ob pol 11. uri dopoldne bo v Novem mestu na kraju samem v Krekovi ulici it. 3
prostovoljna javna dražba
nepremičnin vlož. štev. 647 k. o. Novo mesto, namreč pritlične dvostanovanjske hiše z drvarnico in vrtom. Izklicna cena 90.000 din. Varščina 9.000 din.
Dražbeni pogoji so vsakomur na vpogled pri okrajnem sodiiču v Novem me»tu v sobi štev. 20 in se tam dobe tudi vsa druga pojasnila.
Umrla nam je naša zlata mama, stara mama itd., gospa
Marjeta Rupnik roj. Puc
po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo iz hiše žalosti Podpora št. 30 v sredo, 2'. decembra ob pol 9 dopoldne na šentviško farno pokopališče. .— Prosimo tihega so/ulju.
Št. Vid nad Ljubljano, dne 23. decembra 1940.
Žalujoča rodbina Rupnik,
t
Neizprosna moda nam je iztrgala iz naše sredine vzorno ženo in vzorno mater, nad vse ljubljeno
Martino Raič
roj. Frančič
soprogo profesorja
Pogreb nepozabne pokojnice* bo v torek, 24. decembra 1040, ob tričetrt na 4 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 23. decemhra 1040 ZaluJoM:
Slavko, soprog Dušan, Milivoj, Dragan, sinovi Smiljana, snaha
Oblačilna trgovina
loško OLUP mlajši
Ljubljana - Stari trg 1
Prijetne praznika
boste imeli, če tako) pospravite svoja podstrešja, kleti in čum-nate I — V njih je gotovo dosti stare železnine, medi, starega bakra itd.
kar vse kupuje in dobro plača železnma
Fr. STUPICA, Ljubljana
GOSPOSVETSKA CESTA 1
Otroški kot/ček
Posteljno perje
Po Din 12'—, kemično čiščeno . , , , Din Perie od puranov, čehano po . , , , Din Čehano in kemično čiščeno . . . , „ Na roko čehano in kemično čiščeno , „
Mešano gosie, čehano ........ „
Pol puh, beli........... n
Sivi gosji puh . . Din 120-—, prima „ Beli gosji puh 175"—, 240'— 280-—, labud puh360"— Vzorce brezplačno dobite pri ■■ [%J jjk samo Glavni trg 24, Maribor ** 1~
14
29 39 60 65 150 195
Priložnostni nakup še po starih cenah
M. Bauerle, Maribor 2T5
Kupuiem
Sauggasmotor na drva z enim cilindrom od 20 —30 PS, v brezhibnem stanju z generatorjem. Podatke in ceno poslati na
ŠTEFAN TURNŠEK
Ljubljana, pošt. pred. 86
Za božična darila
priporoča
KRAVOS
IVAN
Maribor, Aleksandrova c.13, tel. 22-07
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem parna pekarna
Ernesl Drčar
»marino pri Lllltl
Trgovina papirja in šolskih potrebščin nudi v veliki izoeri in zmernih cenah
GUSTAV P1FFE
Domžale (pri pošti)
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenj. strankam foto-parfumerija
Božič Drago
Celje — poleg magistrata
Vesel Božič in mirno Novo leto želi vsem svojim znancem in odjema'cem
FRANC DADN1H
STROJAR
Vernek — p. Kresnice
Vesele praznike in srečno Novo lelo želi cenjenim naročnikom
Ignac Javoršeh
STROJNI MEHANIK
Celle, ttoriborsha c. 5
&
DELAVSKA K0NZ1MNA ZADRUGA NAZARJE
želi vsem svojim članom blagoslovljene praznike in srečno novo letol
Mihčeve čudovite dogodivščine
(207) Prišel je rabelj in komor-nika zvezal. »Pelji ga na sredo trga! Tam naj stoji v svarilen zgled vsem!« je ukazal kralj.
(208) Komornik je bil torej obsojen na sramotni oder. Na trgu se je zbrala velika množica ljudstva. Kralj in Mihec pa sta obsojenca gledala z balkona palače! Mihcu se je revež sraiiil.
V naši podružnici v Celju
dobile vsa pojasnila glede inseratov\
Tam lahko plačale ludi naročnino za » Slovenca"
TITAN D. D. - KAMNIK
II'
Preizkušene
v
DOMAČ IZDELEK!
avtomatske tehtnice
od 2 kg do 20 kg iz najboljšega materijala — ležaji iz ahatov
Tovarniška garancija 2 leti
Priporočamo tudi naše nove
električne mline n^o
fino mletje
Zastopnik: RIKO DEBELAK - Ljubljana
Tyrševa cesta štev. 67
POZOR mesarji in nakupovala surovih koži
Kupujem surove domače svinjske kože v vsaki množini po najvišjih cenah
IVAN PREŠERN - tovarna čevljev - K R A N 3
LJUDSKA SAMOPOMOČ
zavarovalna zadruga z o. j. V MARIBORU, v laBtni palači zavaruje zdrave osebe:
1.	ZA POSMRTNO ZAVAROVANJE
v starosti od 16. do 80. leta. Polna zavarovana voota se izplača v slučaju smrti po karenčni dobi ali z dovršenim 85. letom;
2.	ZA POSMRTNO ZAVAROVANJE S SKRAJSANIM PLAČEVANJEM
na 10, 15, 20 in 25 let v starosti od 16. do 65. leta. Zavarovalna vsota se izplača ob smrti zavarovanca ali z dovršenim 75. letom;
3.	ZA DOŽIVETJE IN SMRT
v starosti od 16. do 60. leta na 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let. Zavarovalnina se izplača ob smrti zavarovanca oziroma po poteku dogovorjenih let;
4.	ZA DOTO
od 1. do 16. leta in se zavarovalnina izplača z dovršanim 21. letom.
Do sedaj smo izplačali na zavarovalninah nad 44 milijonov din. — Rezervni fond znaša nad 7 milijonov din. — Zahtevajte brezplačno in brezobvezno prospekte! — Sprejemamo zastopnike!
SAH0 PRAVO ORIGINALNO
TINTENKULI
„TIKU" PATENTNO NALIVNO PERO
rTIKU" patentno nalivno pero za pisanje, risanje in kopiranje, ima rdeč obroček z vtisnjenim imenom „Tintenkuliu! Din 115'— / Din 150'—
NAILEPŠE DARILO za vsakega!
„Logos" — Beograd. Pošt. Fah 386	Telefon 25-4-59
KMETOVALCI!
Muopo pohvalnih pisem, ki sem Jih prejo! od kupcev mojih mlinov, le najboljši dokaz, da ie najpopolnejši mlin „TUBFAN" mlin. S tem mlinom se čisti žito od prahu in nesnage. Izdeluje lešpreuj tn kaSo. Melje vsa žitna
zrna v lepo okusno moko za kuho in kruh. POZOR! Pazite se pona-relevairev sliPnili mlinov. „T1TR-
FAN"mlin nosi zaščitno znamko U. T. M. Snmoprodaja TURNŠEK ŠTEFAN
Ljubljana. Medvedova 14
1
Schramm
Celje
Zastopstvo svetovno znanih
Holinerjevili harmonik
Zahtevajte ceniki
Palice za metle
okrogle in oglate (kvadrntaste) — kupujem. Lisinski Zvonimir, Zagreb, V. Vrbik 10.
Vesel božič in srečno Novo leto želi
JEZERNIK IVAN
soboslikarstvo, črkoslikarstvo in pleskarstvo
Domžale, Stobovsho cesta IX
Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem želi vesele božične praznike
B. NOTOH. trgovina z mei. blagom LJUBLJANA, KREKOV TRG 11

Spreime se
trgovsko naobražen uradnik z znanjem v tovarniških obratnih zadevah. — Izključno le pismene ponudbe na
JUGOSLOVANSKO TVORNICO GUME družba z o. z. KRANJ
Vsem znancem in cenj. odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto trgovina
Viktor Prodnik - Stahovica
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem
MElektroinstalacIJa"
PINTERIC P., elektrnpodjetje. MARIBOR
Slovenska ulica 24, telefon 2714
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in
SREČNO NOVO LETO
želim in se priporočam vsem svojim cenjenim odjemalcem
©Š(B
manufaktura — moda
T jr I a <8
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jož? Kramarlg
Izdaiateli: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili
Noč ovija širno zemljo, zvezd nebroj na nebu sveti. Mestne hiše razsvetljene, v njih so potniki nešteti.
Skoz železna mestna vrata Jožef in Marija gresta; v Betlehemu niti v eni hiši, nista našla mesta.
Hlevček zunaj na poljani nudi skromno zavetišče; revno je in zapuščeno, a postalo bo — svetišče.
Sred noči svetloba rajska ves ta kraj je napolnila,
ko Devica najčistejša božje Dete je rodilo.
Zbog ljudi je zapustilo prestol na nebesnem svodu. Zbori angelski se klanjat prihiteli so Gospodu,
ki počiva, mesto v topli zibki, tu na mrzli slami. Na kolenih Jožef, Deva, molita Ga z nebeščani. —
Nehvaležno mesto sanja, krije ga noči zavesa. V gostoljubni pa so hlevček naselila se — nebesa.
Joie R.
iffnmutrninnnMiinntiiiuuiini^uamnititiuinmmurnmuuir^ i mtnrrtbuiiTimiauupnnTu i
godilo se je v teh dneh, da je prišel od ffiffim cesarja Avgusta ukaz, naj se popiše ves svet. Pri tem so preštevali ljudi, pa tudi pobirali davek. V židovski deželi je prevzel ta posel sirski vladar Cirinus. Ta je tudi poslal tja svoje pisarje, uradnike in vojake.
Po tem ukazu naj bi popisali imetje vseh ljudi. Zato se je moral vsak zglasiti tam, kjer je imel posestvo; kdor pa je bil brez njega, je moral kreniti tja, kjer se je rodil. Jožef je bil siromak. V Nazaretu si doslej še ni pridobil imetja, kajti hiša, v kateri je živel z Marijo, je do tedaj pripadala še Marijini materi. Bil je v Nazaretu samo priseljen tujec ter je zato moral na popis ljudstva v Betlehem.
Za siromašne ljudi je bila taka dolžnost zelo težka: morali so za več dni zapustiti svoje delo ter potovati v deževnem zimskem času v kraj svojih roditeljev. Zato je ubogo ljudstvo tudi godrnjalo.
Ko se je moral Jožef napraviti na pot v Betlehem, je vedel, da bo Marija vsak čas rodila. Toda popis ljudstva je trajal v vsakem kraju po več dni. Pisarji so zapisovali vse natančno ter vsakega poklicali nekoliko-krat v urad. Jožef se je spomnil, da ima v Betlehemu sorodnike. Upal je, da sprejmejo njega in Marijo na dom in da bodo z ljubeznijo negovali tudi dete, ki se ima poroditi. Spomnil pa se je tudi na prerokbo, da se bo Rešitelj rodil prav v Betlehemu. Zato ni godrnjal kakor drugi, temveč se je celo veselil poti.
Toda vreme je bilo megleno in deževno, v planinah je snežilo, pota pa so bila razmočena in spolzka. Ljudje so hodili v plaščih, vrženih čez glavo. In videl ie Jožef, da bi Marija ne mogla potovati tako hitro kal^or sicer, zlasti še, ko je tik pred porodom. Morata pa prit i v Betlehem kar na jbrže, da bi se dete nc rodilo kar na poti. Zato sta odšla iz Nazareta takoj po objavi ukaza, tako naglo, da je Marija mogla vzeti s seboj samo povoje in plenice. Jožef pa je vzel s seboj
osla, na katerega je sedla Marija, kadar jo	f je utrudila pot.
1	V drugačnih razmerah je taka pot trajala	f
1	tri dni, sedaj pa pet. V samariianski pokrajini	t
1	nista bila dobro sprejeta, kajti Samaritani so	f
|	sovražili ostale Žide. Jožef pa je tolažil sebe	f
1	in Marijo, da bosta zato s toliko večjo lju-	i
1	beznijo sprejeta v Davidovi hiši.
f	Prišla sta tako k prvim hišam v Betlehem.
Jožef je hitel k Davidovi hiši, ki je bila	J
f	last njegovih staršev. Menil je, da se mora Sin	J
f	božji kot najslavnejši potomec te hiše roditi	J
f	prav v tej hiši, kjer se je rodil tudi kralj	J
f	David. Zelo pa je bil razočaran, ko je prišel	|
f	in videl, da se je prav v to hišo naselil urad
g	za popisovanje ljudstva. Bilo je tam vse	J
f	polno ljudi, v hiši sami pa so stanovali pi-	|
f	sarji, uradniki in pogani. Seveda so tu sta-	|
f	novali tudi Jožefovi sorodniki, ki so kupili	|
I	hišo od njegovih bratov. Toda ti so se vedli	J
|	do njega kot do tujca. Spoznal je, da mora	1
f	poiskati prenočišče v mestu samem,
f	Tako je stopil v Betlehem.	g
1	Skusil je že, kako so ga odslovili sorodniki	|
|	v Davidovi hiši, zato se je bal stopiti tudi k	g
|	sorodnikom v mestu samem. Toda vse krčme	f
|	so bile že polne ljudi, ki so prihiteli k po-	f
1	pi so van ju. Zato je moral kljub vsemu ven-	J
1	clarle k sorodnikom. Hodil je od hiše do hiše,	f
1	toda zaman. Ko so slišali sorodniki, da ima	f
|	ženo, ki ima vsak čas poroditi, so se povsod	f
|	izgovarjali, da nimajo prostora.
|	Žalosten in utrujen se je vrnil k Mariji,	f
1	Vedel je, da se bliža že ura poroda in da jo	f
1	bo moral popeljati vsaj v kakšno zavetje za	:
I	pastirje. Že je padala noč. Tako pa si res ni	|
i	predstavljal rojstva Sina Božjega.
V betlehemski kotlini je bila pastirska	f
|	votlina. Pred njo je bila streha na lesenih	J
I	kolih in s slamo pokrita. Tja je popeljal v
%	težki uri Jožef Marijo. V votlini je našel samo	I
J	nekaj otepov slame, kameniti žleb in jasli.	J
f	V bližini ni bilo človeka nikjer.
In pripravil je Jožef ležišče iz slame in
g odejo ter pohitel, da bi nakupil najpotreb-	|
nejših stvari. Nihče mu ničesar ni dal zastonj. Moral je kupiti tudi svetilko in olje, da, celo ponvico žarečega oglja, da bi mogel napraviti ogenj. Ko se je vrnil, je bila že globoka noč.
Marija pa je medtem bedela in molila. In o polnoči se je rodilo dete, katero je povila v plenice in položila v jasli. Vsa vesela se je poklonila rojenemu Bogu.
Kake tri ure poti od votline je stala na vrhu pastirska opazovalnica. Tam so bedeli stražarji, ki so pazili na črede in v trenutku nesreče dali znamenja ostalim pastirjem.
Glej, in angel Gospodov se je prikazal ob njih in svetloba božja jih je razsvetlila tako, da so se zelo prestrašili. In rekel jim je:
»Ne bojte se, kajti naznanjam vam veliko radost, ki bo razveselila vse ljudstvo. Rodil se vam je namreč danes Odrešenik, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. To pa naj vam bo znamenje: Našli boste novorojenčka, povitega v plenice in položenega v jasli.«
In takoj je angela obdala množica nebeških vitezov, hvaleč Boga z besedami:
»Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!«
Kakor hitro pa so angeli odšli v nebesa, so se pastirji posvetovali med seboj in hiteli v Betlehem. Prišli so tja ob prvem svitu. Poznali so pastirske staje, vedeli so, kje je votlina in jasli, zato so brez težav našli mater in novorojeno dete. In prinesli so darila in se poklonili Bogu.
Tako so Sina Božjega prvič v življenju počastili ljudje. Pa niso bili to njegovi sorodniki, ne njegovi rojaki iz Betlehema. 1 i ga niso hoteli sprejeti. Niso mu hoteli odstopiti v svojih hišah prostorčka, kjer naj bi se rodil. Zato je poklical angel tuje pastirje, ki so prihajali tja pozimi iznad Jordanske pustinje. In tem pastirjem je bilo usojeno, da so videli izmed vseh ljudi prvi Odrcšenika.
Jaroslav Durych — td.

i*2JKJ>CrT
»Aha,« sem si mislil, »zdaj pa že vem, kako Je ta reč in si lahko kaj več upam.<
Pelo poglavje
Pristopil sem k tisti stojnici, kjer so prodajali naglavne rute in bombažasto blago tn sem kupil za sleherno od naših služkinj po eno obleko in sicer za eio bingo rožnate barve, za drugo sinje in za starejše po eno malinovordečo ruto. Vselej pa, kadar sem posegel v žep in plačal, je bil moj ruhelj zmeraj na svojem mestu. Nato sem kupil za hišnikovo hčer, ki se je nameravala v kratkem poročiti, dve lepi zaponki, in sem bil, odkrito povedano, že v strahu Toda babica me je lepo gledala — kot prej — in moj rubelj je bit zares vedno spet v žepu.
»Nevesti se spodobi, da se nališpa, to je spomina vreden dan v življenju slehernega dekleta, in tako je dobro to, da jo razveseli®. »Ce je človek vesel, bolj junaško stopi na svojo novo življenjsko pot, in mnogo zavisi od tega, kakšen je prvi korak. Zato si jako dobro storil, da si razveselil revno nevesto.«
Potem sem si tudi zase kupil mnogo sladkarij in orehov, v neki drugi stojnici pa debelo knjigo »Psalmov«, prav takšno, kakršno je imela naša kravja dekla zmeraj na mizi. Uboga Btarka je imela to knjigo jako rada, a žal si je telek, ki je živel v isti koči kot ta revica, tudi poželel to knjigo Telek je imel preveč prostosti za svojo mladost in se je v tihih urah ukvarjal s tem, da je obgrizaval papirnate liste »Psalmov«, pri čemer je imel najrajši vogale. Tako je starka prišla ob svoje veselje, namreč da bi brala tisto knjigo in zraven pela, v čemer je dobila svojo tolažbo, in je bila zdaj jako žalostna.
Trdno sem bil prepričan, da ta nakup ni bil nekoristen niti nepotreben — in zares je bilo tako: ko sem posegel v žep — je bil moj rubelj točno na svojem mestu.
Zdaj sem začel pa že bolj širokogrudno nakupovati. Po vsem sem segel, kar je bilo po moje potrebno, in sem kupil precej tvegane stvari, tako na primer, našemu kočijažu Konštantinu vezen pas, čevljarju Jegorki, ki je bil zmeraj tako židane volje, pa harmoniko. Toda rubelj je bil zmeraj spet doma, medtem ko se za babičin obraz
vse za njim in je zijaio vanj, u« "" čudovitejše bitje na svetu.
»Jaz ne vidim prav nič posebnega na njem,« sem rekel svojemu spremljevalcu.
»Saj — vendar, poglejte lo to, kako je vsem všel! Za njim stopa celo vaš Jegorka s svojo harmoniko, ki ste mu jo vi kupili, pa nevesta z vašimi zaponkami, in celo vaša stara kravja dekla z novimi bukvicami od vas. Da niti ne omenim pobalinov s piščalkami-!«
Pogledal sem bolj bistro, in zares so se vsi ti gnetli krog človeka s steklenimi gumbi, m vsi fantki s piščalkami so piskati njemu v čast.
Meni se je to pristudilo, pa tudi žalilo me je in zazdelo s.? mi je, da je moja sveta dolžnost da se visoko povzdignem nad tega človeka s steklenimi gumbi.
»Pa si vi mislite, da ne morem postati jaz več kot ta?
»Tako je — to je moje mnenje,« je odvrnil debeluhar.
»No, vam bom pa kaj dokazal, da se motite 1« sem vzkliknil in sem stekel brž k človeku s pisanim telovnikom, rekoč:
»Slišite vi, ali mi prodaste ta svoj telovnik?«
ibelj skakač
BožiSna pravljica
odločil, segel boš v žep, plačal boš rubelj — in že bo ta rubelj spet v žepu.«
»Vem,«, sem dejal, »to že vse vem.«
Imel s^m že rubelj v roki in sem ga tiščal, kolikor sem mogel. A babica je govorila dalje:
»Kuhelj se bo vrnil, to je res. To je njegova dobra lastnost, da ga ne moreš izgubiti. A zato pa ima še drugo lastnost, ki je tako neprijetna, in to je, da živi ta rubelj skakač le dotlej v tvojem žepu. dokler kupuješ zanj take stvari, ki so tebi ali drugim ljudem polrebne in koristne. Cim pa izdaš en sam novčič za kaj nepotrebnega — pa tvoj rubelj kar koj izgine.«
»O. babica,« sem dejal, »jaz sem vam jako hvaležen, da ste mi to povedali. Verjemite, da nisem nič več tako majhen, da bi ne razumel, kaj da je na svetu potrebno in kaj nepotrebno.«
Babica je zmajala z glavo in je s smehljajem menila, da o tem pač malce zdvaja. Vendar sem ji jaz zatrjeval, da jako dobro vem, kako je treba človeku živeti, če jei bogat.
»Prav,« je rekla bafrca, »vendar pa le misli na to, kar sem ti povedala.«
»Kar pomirite se. Boste videli, kako bom prišel k očetu Vasiliju pokazat vse tiste lepe stvari, ki jih bom nakupil, in bom hkrati še zmeraj imel svoj rubelj v žepu.«
»No, me veseli! Bomo videli. Pa vendar ne bodi preveč samozavesten. Le misli na to. da tistega, kar je potrebno, ni tako lahko razlikovati od tistega, kar je ničevo in nepotrebno, kot si ti misliš «
»Ali ne bi šli rajši kar z menoj na sejem?«
Babici je bilo to prav, vendar mi je koj povedala. da mi ne bo mogla nič svetovati in mi tudi ne ubraniti, če bom storil kaj narobe, zakaj, kdor ima tak rubelj, temu ne sme nihče svetovati, marveč se mora ravnati zgolj po svoji pameti.
Prvo poglavje
Nekateri od nas imamo nekakkšno vero, da si je mogoče po neki čarovniji pridobiti rubelj, ki skače, kar se pravi, da zmeraj, čim ga zapraviš, skrivši skoči spet nazaj v žep. Vendar, kdor si hoče pridobiti tak rubelj, mora prestati neznanske strahote. Vseh se ne morem spomniti, toliko pa vem, da je treba med drugimi vzeti črno mačko in jo v sveti noči prodati na križpotju, mimo tega pa mora ena od teh križnih poti voditi prav naravnost n? pokopališče.
Ondi ie treba obstati, ma^ko pa tako močno pritisniti V sebi. da začne m:ja"kati, pri tem pa je treba mižati Vse to se mora zgoditi nekaj minut pred polnočjo, zakaj natanko opolnoči pride nekdo ir. začne barantati za mačko. Kupovalec bo ponujal za živalico neznansko dosti denarja, toda prodajalec mora brezpogojno zahtevati samo en ru bel i — nič več in nič manj ko en srebrn rubelj. .Kupovalec bo tiščal v človeka in ponujal več, a proda.,alec mora trdovratno zahtevati en sam rubelj, in ko ga slednjič dobi, ga mora dati
Sedmo poglavje
Clpvek s steklenimi gumbi se je vrtel na soncu, tako da so se gumbi svetlikali, in je odvrnil :
»Prosim, prosim, prav rad vam jih prodam, le to je, da stanejo neznansko veliko denarja.«
»Le nikar se lie razburjajte, prosim,« sem dejal, »in mi rajši brž povejte ceno!«
Prekanjeno se je nasmehnil, rekoč:
»Vi ste pa, kakor vidim, jako neizkušeni, kot se spodobi za vaša leta, in prav nič ne veste, kako je s to rečjo. Moj telovnik sploh ni nič vreden, ker niti ne sveti niti ne greje nič, in zato vam ga dam zastonj. Toda steklene gumbe mi boste plačali po rublju, čeprav ti gumbi tudi niti ne svetijo niti ne grejejo, pač pa se morejo za hip bleščati — in to je vsem tako všeč.«
»Že prav,« sem ga zavrnil, »jaz vam dam rubelj za vsak gumb. Le brž si slecite telovnik!«
»Ne prej, dokler mi vi ne daste denarja.«
»Prav.«
Roko sem vtaknil v žep in sem vzel rubelj ven, potem sem posegel v drugo vanj, pa... je bil moj žep prazen... Moj rubelj skakač ni poskočil nazaj... izginil je ... po njem je bilo ... ni ga bilo več... in vsi so zijali vame in so so grohotali.
Začel sem se bridko jokati in... in sem se
zbudil ...
Osmo poglavje
E;'o ju zjutraj; pred mojo posteljico je stala babica v svoji obilni beli avbi z gubami in mi je ponujala lep, nov, srebrn rubelj, kakršnega mi je zmeraj podarila za božič.
Spoznal sem, da se vse tisto ni zgodilo zares, ampak v 6anjah, in sem ji začel brž pripovedovati, zakaj da sem se jokal.
»No,« je povzela babica, »tvoje sanje si pa lahko ogledava, posebno še, če jih boš hotel tako razumeti, kakor je prav. V pravljicah in basnih je večkrat skrito kleno zrnce. Veš, rubelj-skakač je po moje darovitost, katero podari Bog slehernemu človeku pri rojstvu. Darovitost raste in se krepi, če si človek ohrani svežost in moč na križišču štirih potov, od katerih eden na vsak način vodi na pokopališče.
Rubelj-skakač — to je sila, ki utegne služiti resnici in dobrini in ki človeku koristi. To je tisto, v čemer vidi človek dobrega srca in brihtne pameti svoje največje veselje. Vse, kar koli stori v blagor svojega bližnjega, ne more nikoli zmanjšati njegovega bogastva. Nasprotno: čim več zajema iz svoje duše, tem bogatejša je. Tisti človek v telovniku, ki ga je imel vrh toplega ovčjega kožuha, to je puhla ničemernost in ničevost, ker telovnik ni potreben na vrhu kožuha, kakor tudi ni potrebno, da bi hodili ljudje za nami in nas častili 1 Nlčemurnost zatemnuje pamet Potem, ko si že nekaj dobrega storil, sicer 6i storil še prav malo spričo tega, kar bi bil s svojim čarobnim rubljem mogel storiti, — si bil že ponosen sam nase in si se koj obrnil od mene, ki sem v teh sanjah predstavljala življenjske izkušnje. Nič ti ni bilo mar blagra drugih, marveč si imel že v mislih, da te drugi gledajo in te hvalijo. Hotel si imeti povsem nepotrebne steklene drobce in — tvoj rubelj je izginil. To se je tudi prav zgodilo in vesela sem zaradi tebe, da so ti sanje dale tak nauk. Jako bi mi bilo ljulio, če ne bi nikoli pozabil teh božičnih sanj. Zdaj pa 6e peljiva v cerkev in bova po službi božji vse to nakupila, kar si ti v sanjah nakupil za reveže.« »Razen enega, ljuba babica.« Babica se je nasmehnila, rekoč: »Seveda, saj vem, da si telovnika s steklenimi gumbi ne boš kupil!«
»Ne, ne — a tudi tistih sladkarij si ne bom kupil, ki sem si jih v sanjah kupoval.« Babica je pomislila in dejala: »Ne vidim, da bi bilo potrebno, da bi se odrekel temu majhnemu veselju, vendar... če meniš, da bi bil namesto tega deležen mnogo večje sreče, pa te že razumem.«
In kar mahopia sva se objela in sva se začela oba jokati, ne da bi spregovorila besedico. Babica je uganila, da nisem hotel tega dne ves svoj denar zase zapraviti. In ko zares nisem nič zase 7.apravil, sem bil tako prisrčno vesel, kakor še nikoli. V tem, ko sem se v blagor drugih odrekel lastni zabavi, sem prvikrat občutil to, čemur pravijo ljudje popolna sreča, — ko si človek ničesar več ne želi.
Vsakdo utegne zdaj preskusiti moje doživetje in prepričan sem, da v mojih besedah ne bo dobil laži, ampak resnico, i	(Rusko: Nikolaj Ljeskov.)
v žep, ga ondi i roko tiščati in brž oditi, ne da bi se kolilkuj ozrl. Vprav ta rubelj je rubelj skakač. Kolikorkrat ga izdaš kot plačilo za karkoli, zmeraj je spet brž v tvojem žepu. Ce moraš, na primer, plačati sto rubljev, tedaj ti je treba le stokrat poseči v žep in od tam vsakikrat vzeti ta edini rubelj.
Seveda je to praznoverje in se to ne uresniči, vendar so preprosti ljudje, ki radi verjamejo, da bi si utegnili resnično pridobiti tak rubelj skakač. Ko sem bil še majhen, sem tudi jaz v to veroval.
Drugo poglavje
Nekoč, ko me je v moji otroški dobi dala pestunja v sveti noči spat, mi je pripovedovala, da vprav zdaj v naši vasi mnogi ne spijo, marveč da prerokujejo o bodočnosti, dfc se našemijo, da čajajo in d- med drugim skušajo dobiti rubelj skakač. Predvsem se je na dolgo in široko raz-govorila o tem. kako da je vprav tem, ki iščejo ta rubelj strašno pri duši. ker se na križišču snidejo s peklenščkom iz oči v oči in morajo z njim barantati za črno mačko; zato pa jih čakajo največje radosti... Koliko prekrasnih stvari si moreš kupiti za rubelj, ki ga ni nikoli konec! Kaj vse bi storil, če bi si mogel kdaj pridobiti tak rubeljl Takrat mi je bilo samo osem let, pa sem bil že v mestu in sem pozna1 različne čudovite proizvode, kakršne so sejmarji prinesli na božični sejem, ki je bil pred našo farno cerkvijo.
Vedel sem, dt: so na svetu rumeni medeni štruklji, pa da so lectove sladkarije in slaščice najrazličnejše vrste. Dalje da je mogoče kupiti navadne lešnike pa pražene lešnike, pa še rozine in fige in dateljne. Mimo tega sem bil že videl slike generalov in kar množico drugih stvari. Vsega tega si nisem mogel kupiti, ker so mi dali za moje izdatke navaden srebrni rubelj pa ne rublja skakača. A pestunja se je sklonila k meni in mi je pošepetaia. da bo zdaj že vse drugače, ker da ima moja babica tak rubelj in da je sklenila, da ga bo dala meni. Le da bom moral neznansko paziti, da ne bom tega čarobnega novca nikdar izgubil, ker da ima čudovito, jako muhasto lastnost. »Kakšno pa?« sem vprašal.
»To ti bo pa že babica povedala. Le zaspi, in jutri, ko se boš zbudil, ti bo babica prinesla tak rubelj in ti razložila, kako moraš ravnati z njim.«
Potolažen s to obljubo sem se potrudil, da bi še tisto minuto zaspal, da bi ne bilo čakanje na ta rubelj-skakač preveč mučno.
nisem prav nič več zmenil in sem na njene izrazite poglede previdno molčal. Jaz sam sem postal središče vsega —, vsi so gledali samo mene, vsi so hodili za menoj, vsi so govorili o meni.
»Lajte, lejte našega mladega gospoda Miklavža! On sani je v stanu, da pokupi vse, kar je na semnju. Prav zares, da ima rubelj, ki je skakač.«	, In začutil sem v sebi nekaj novega, nekaj, česar doslej nisem poznal. Zaželel sem si, da bi vsi vedeli zame, da bi šlo vse za menoj, da bi vse govorilo o meni, kako da sem pameten, kako bogat in kako dober.
Prav nemirno in pusto mi je postalo pri srcu.
Šesto poglavje
Vprav ob tem času pa je prišel — sam Bog Ve, odkod — najdebelejši vseh sejmarjev k meni, odkril se je in dejal:
»Jaz sem tukaj najbolj debel in najbolj prebrisan od vseh drugih in mene ne boste mogli naplahtati. Dobro vetn, da utegnete pokupiti vse, kar je na sejmu, zato, ker imate rubelj-skakač. S takim rubljem ni nobena umetnost osupljati ljudi, in vendar je le še nekaj takega, česar za ta rubelj ne morete kupiti.«
»0, veni, če je kaj nepotrebnega — tega seveda ne morem kupiti.«
»Kaj se pa to pravi, nepotrebno? 0 tem, kar je nepotrebno, niti ne govorim ne. A poglejte vendar, kdo stoji pri nama, čeprav imate tisti čarobni rubelj! Zdaj ste si nakupili samih sladkarij in orthov, e prej ste kupili same potrebne stvari za druge, a poglejte, prosim, kako se vsi ti spominjajo vaše dobrote: na vas, mladi gospod, so že zdavnaj vsi pozabili U
Ozrl sem se krog sebe in sem opazil v svoje največje začudenje, da sva zares sama ostala. Tudi babice ni bilo več, sploh nobene žive duše ne. Na babico sem bil sploh že pozabil. Vsi ljudje s semnja so se gnetli krog nekega mršavega dolgi-na. ki je imel vrh ovčjega kožuha oblečen telovnik, na telovniku so bili stekleni gumbi, kateri so se pri sleherni kretnji zalesketali.
To je bilo vse, karkoli ie ta mršavi dolgin imel privlačnega na sebi, a navzlic temu je šlo
»Oh, ljuba babica,« sem rekel, »saj niti ne boste imeli prilike, da bi mi kaj svetovali I Jaz bom le pogledal v vaš obraz, pa bom z vaših oči vse prebral, kar bom potreboval «
»Prav, pa pojdiva!« je rekla babica in je poslala očetu Vasiliju pošto, da bo prišla kasneje in da gre zdaj na božični 6emenj.
četrto poglavje
Vreme je bilo lepo, sicer zmerno mrzlo in malo vlažno. Ozračje je dišalo po ovčjih kožuhih, po lipovem ličju, r*> pšenu in po belih cunjah v kmečkih čevljih. Bilo je mnogo ljudi in sleherni je imel svojo najboljšo »bleko na sebi. Dečki premožnih staršev so dobili od svojih očetov drobiž, ki so ga že uporabili za nakup piščalk, ki so z njimi prirejali strašne koncerte Ubožnejši dečki, ki niso imeli nobenega novčiča, so stali pri plotu in so si le škodoželjno oblizovali ustnice. Videl sem, da bi bili rudi oni radi imeli taka glasbila, da bi se bili z vso svojo dušo spojili s splošno harmonijo, in .. . jaz sem pogledal babico ...
Lončene piščalke niso bile potrebne in niti ne koristne, vendar ni bilo videti na babičinem obrazu nič takega, kar bi zoprvalo moji nameri, namreč, da bi vsem tem revčkom kupil piščalke. Nasprotno, dobrodušni obraz stare žene je celo izražal nekakšno zadovoljstvo, kar sem si jaz tolmačil kot pritrditev. Koj sem posegel v žep, vzel' sem svoj rubelj-skakač iz njega in sem kupil kar polno škatlo piščalk, pri čemer 6em dobil celč se nekaj drobiža ven Ko sem dal ta drobiž v žep. sem z roko dotipal, da je bil moj rubelj-skakač spet v njem, ves in zdrav kakor pred na-* kupom. A medtem je bil dobil sleherni fant. svojo piščalko in napevnejši med njimi so nena-' doma posthli prav tako srečni kakor tisti, ki so bili bogati, in so na vso moč piskali. Midva z babico pa sva šla dalje, ln babica je rekla:
»To si dobro napravil, saj so revni otroci prav tako potrebni, da se igrajo in zabavajo in kdor jih more razveseliti, ta prav stori. Da boš pa vedpl. ali imam prav, daj roko v žep in poskusi, ali je tvoj rubelj še v njem!«
Dal sem roko v žep... in moj srebrni rubelj je bil v žepul
Tretje poglavje
Pestunja me ni bila naplahtala. Kot bi trenil, je minila noč, in babica je že stala pred mojo posteljico in je imela v svojih belih rokah čisto nov, svetel, srebrn ruhelj.
»No, tu imaš rubelj, ki je skakač,« je rekla. »Vzemi ga in pojdi v cerkev! Po maši bomo mi, odrasli, pili čaj pri častitem očetu Vasiliju, ti boš
šel pa sam — čisto sam — na sejem in si boš kupil vse, kai koli si boš poželel. Za nekaj se boš
Praznik sv Štefana, velikega prvega mučenca krščanstva, je poveličan že s tem, da ga praznujemo kot drugi božični praznik takoj za Božičem, za rojstvom Jezusa Kristusa. Medtem ko sta Božič in sveti večer posvečena Bogu v jaslicah, vse-objemajočemu miru, dobri volji vseh ljudstev na zemlji, občemu blagostanju, živim in mrtvim ljudem, je praznik sv Štefana v prvi vrsti odmenjen svetniku samemu, njegovemu mučeništvu ter v okviru ljndskega čaščenja njegovim varovancem, konjem, nato pa še raznim drugim cerkvenim obredom in običajem kakor n. pr. blagoslovitvi soli, vode, ovsa itd. Slovensko ljudstvo zelo dobro pozna riiučenca sv. Štefana in ga prisrčno časti kot uspešnega priprošnjika, saj priča o tem med drugim današnjih 5 farnih cerkva in 23 podružnic, ki je v svobodni Sloveniji posvečenih sv. Štefanu, da ne omenim njegovih številnih cerkva na Koroškem in Primorskem, dalje njegovih številnih stranskih oltarjev, kipov in podob po raznih cerkvah na vsem slovenskem ozemlju. Zanimiv in poučen je statistični pregled cerkvenih patrocini-jev iz 1. 1905 (Stegenšek). Po tem pregledu je imela na priliko solnograška škofija le 3 cerkve s patrocinijem sv Štefana, graška škofija 8, celovška 17, mariborska 1, goriška 6, ljubljanska škofija pa med vsemi temi škofijami največ in sicer 29 cerkva, t. j. 6 župnij in 23 podružnic.
Kadar govorimo o tem velikem krščanskem svetniku in prvem mučencu Štefanu, tedaj si ga moramo zmerom predstaviti v dveh značilnih podobah. Prva podoba je splošna in vsemu krščanskemu svetu poznana, je svetopisemska in nam kaže svetnikovo resnično življenje. Druga podoba pa je več ali manj omejena na nekatere evropske dežele in kraje, je ljudska ter narodoslovno-legendarna, ker nam govori o posebnih legendah, ki niso v soglasju v svetopisemskim izročilom, ter o raznovrstnih ljudskih običajih, ki veličajo sv. Štefana ket dobrega patrona konj.
Najvernejše nam prvo podobo sv. Štefana prikazuje sveto pismo v apostolskih delih, ki jih je nazorno opisal evangelist sv. Luka. Ta podoba sv. Štefana je v bistvu podoba njegovega muče-ništva, njegovega kamenanja Mnogo je starih slovenskih nabožnih pesmi, ki po svoje opevajo mučeniško pot sv. Štefana. Med njimi je bila zelo priljubljena »Pesem od sv. Štefana«, ki jo je zložil in 1, 1827. objavil Blaž Potočnik v metelčici in ki se takole začenja:
Sveti Štefan, ti presrečni. Kdo bo vredno te častil? Bog je tebe zvolil večni, De si pervi kri prelil.
V Štepanji vasi in tudi po drugih krajih pa so peli na Štefanovo v cerkvi spet drugo pesem: O sveti Štefan, naš patron, za gnado te jaz prosu bom, ti 6i ta pervi maternik biv, zato bom jaz tebe častiv.
Mnogo zanimivejše, hkrati pa zamotano, je obravnavanje druge, t. j. narodoslovno-legendar-ne podobe sv. Štefana, ki nam prikazuje mučenca kot patrona konj in ki nam odpira poglede v pisan svet ljudskih verovanj, pesmi in običajev. Sv. Štefan je prav gotovo eden najstarejših slovenskih svetnikov, ki je že zelo zgodaj v srednjem veku prevzel v 6voje varuštvo kmetovo živino, v prvi vrsti seveda konje. Sv. Štefan kot priprošnjik živina deli to svojo službo z drugimi slovenskimi svetniki, ki jn že zelo zgodaj v srednjem veku prevzel v svoje varuštvo kmetovo živino, v prvi vrsti seveda konje. Sv. Štefan kot priprošnjik živine deli to svojo službo z drugimi siovenskimi ljudskimi svetniki, predvsem s 6Vi Martinom, sv. Antonom, sv. Jurijem, sv. Lenartom in s sv. Vidom, toda kot zaščitnik konj velja sv. Štefan pri nas za najboljšega svetnika, kar nam med drugim dokazujejo raznovrstni ljudski običaji, ki so se deloma ohranili do današnjih dni. Ako pregledamo vse naše sodobne in davne izumrle ljudske oblike čaščenja sv. Štefana, najdemo sledeče slovenske svetoštefanske običaje:
1.	Vožnja z vozovi in ježa na konjih v vaško okolico, v sosedno vas, gozd ali na polje.
2.	Vožnja z vozovi in ježa na okrašenih koncil' k cerkvi.
3.	Ob ježe okrog cerkve ter blagoslov konj na prostem.
4.	Ježe za stavo.
5.	Puščanje krvi konjem.
6.	»Ofer« lesenih, voščenih, železnih pa tudi maslenih votivnih živali, v prvi vrsti konjičkov.
7.	Darovanje 6več in denarja.
8.	Blagoslovitev soli, vode, ovsa itd.
Razne ježe na konjih, trikratna obježa okrog cerkve, blagoslavljanje konj na prostem pred cerkvijo, vsi taki in podobni običaji žive dandanes le še na Koroškem, (n. pr. v Zilji) ter na Dolenj-
skem v Stari vasi prf Št. Jerneju. Toda v preteklih časih je ježe na konjih jioznala vsa Kranjska, pa tudi Štajerska in Primorska. Na Kranjskem so posebno slovele sledeče konjske božje poti: Kup-ljenk v Boh. Beli, Blejska Dobrava, Št. Vid pri Lukovici, Mengeš, Utik pri Vodicah, Suha pri Kranju, Sora pri Medvodah, Štepanja vas pri Ljubljani itd., na Štajerskem pa Gomilsko, Teharje, Mozirje itd. Ustna izročila starih ljudi vedo povedati mi.ogo zanimivih podrobnosti o teh naših starih konjskih božjih poteh. Na tem mestu jih naravno ne morem razlagati, prikažem naj le v glavnih obrisih svetoštefansko konjsko proce-
Gotski sv. Štefan iz Sore pri Medvodah (last g. insp. Sadnikarja v Kamniku)
sijo, ki gre vsako leto iz Št. Jerneja v bližnjo Staro vas. Na čelu te svetoštefanske procesije koraka godba. Za godbo jezdijo starejši fantje in možje, za njimi pa mladina na konjičkih. Vso procesijo vodi »general« s sabljo. Danes nosi ta general gasilsko kapo (na otvoritvi štenjernejskega dirkališča je bil v slovenski narodni noši), svoje dni je jahal belca ter imel na glavi nekakšno papirnato čako s perjem kot 60 jo nosili bivši avstrijski generali. Pred Staro vasjo pozdravlja procesijo slavolok z napisom:
Sveti Štefan, ti naše konje varji, da bi bili vsi čili, zdravi. Nato prispejo jezdeci k cerkvi ter Jo trikrat obja^ ha jo. Med to obježo je ofer: vsak vrže s konja nekaj denarja na krožnik,,^! je na mizi ob cerkvi, zraven mize pa cerkverii ključar. Potem razjahajo ter prisostvujejo zunaj cerkve sv. maši. Po končani sv. maši blagoslovi duhovnik vse zbrane konje, _ Najstarejši zapis o ježi in blagoslovitvi konj na praznik sv. Štefana nam je ohranjen v Valvazorju.
Blagoslavljanje konj poznajo razni evropski narodi, med njimi n. pr. Rusi, pri katerih pa ve-liata za konjska patrona sv. Florus in Laurus (18. avgusta). Rusi poškropijo konje z blagoslovljeno vodo nekje v bližini cerkve, nakar priredijo ponekod konjske dirke.
Naslednja oblika ljudskega čašenja sv. Štefana je običaj nošenja lesenih (voščenih) konjičkov okrog oltarja in polaganja na oltar ali pred njega na stopnice Temu običaju, ki je pri nas razmeroma še kar dovolj živ in dobro ohranjen, slovenski kmetje in vozniki na kratko pravijo »ofer« ali: »gremo konjičke nosit«. »Gremo konjičke nosit, da bodo potem zdravi«. Svetošte-fanski ofer konjičkov pa tudi druge živine n. pr. krave in prašičkov, je zlasti doma na Gorenjskem v kranjskem, kamniškem in deloma v škofjeloškem okraju (na Štefanji gori, na Suhi, v Mengšu, Homcu, Nevljah, Stari Loki, Selcah, Sori itd.) ter v ljubljanski okolici (v Štepanji vasi, na Viču, v Št Vidu, na Ježici, v Črnučah, pri Sv. Jakobu, v Utiku pri Vodicah itd.). V marsikaterih krajih, kjer danes konjičke nosijo, so v starih časih tudi jezdili na konjih, iz česar upravičeno sklepamo, da sta bila nekje oba običaja hkrati v navadi. Potemtakem moramo v današnjem darovanju konjičkov gledati ostalino nekdanjega večjega svetoštefanskega obreda. Vsak »ofer« posameznih svetoštefanskih božjih poti pa ima svojo zgodovino, svoje izhodišče, ki nam odkriva prvotnega darovatelja in častilca sv. Štefana. Nekje je bil ta davni častilec kmet, drugod 6tari kranjski »furman«, marsikje pa vrstniki Martina Krpana, tovorniki in tihotapci ter na vse zadnje tudi vitezi in vojaki-konjeniki. Slika pa ne bi bila popolna, če ne bi k vsem tem častilcem priključili še ljubljanskega izvoščka ali fija-
kerja, ki ima mnogo zaslug za povzdigo svetoštefanskega odra v Štepanji vasi, kjer običajno imenujejo Štefanovo »fijakersko nedeljo«.
Ofer pa se vrši ves dan ali pa samo dopoldne, pred jutranjo mašo ali po njej. In sicer na ta način: Pred cerkvijo ali pa tudi znotraj cerkve pod korom je miza, po kateri mežnar ali ključarji razpostavijo lesene živail vseh vrst: največ je med njimi konjičkov in konjskih parov, vmes so tudi krave, ovce in prašički. Ponekod pa nudijo seveda samo konje. Kolikor konjev ima kmet ali voznik, toliko lesenih ali voščenih konjičkov kupi od mežnarja, ki stoji za obloženo mizo zunaj cerkve. Nato gre prosilec okrog oltarja, poklekne pred oltar, pomoli ter leseni dar položi na oltar. Ker pa je običajno na praznik sv. Štefana jx>ne-kod sila mnogo darovalcev in bi vsi njihovi darovi ne imeli prostora pred oltarjem, jo na desni strani pripravljena posebna lesena posoda ali jerbas, v katerega odlagajo darovalci svoje darove. Ko je ta jerbas oziroma posoda napolnjena, pride mežnar in jo odnese k mizi zunaj cerkve, kjer odkupavajo leseno votivno živinico zopet naslednji darovalci. V starejših časih sta kmet in voznik ze od doma prinesla lesenega konjička, ki ga je ali sam izrezljal ali pa dal izgotoviti pri najbližjem ljudskem rezbarju. Zdaj se to ne dogaja več, zdaj zadoščajo le te živali, ki jih v žagredu hram cerkev. Od časa do časa pomnožri še kak nov leseni dar ta stalni živalski inventar. V nekaterih krajih se možje in fantje sramujejo iti k ofru, zalo se zgodi, da tam nosijo konjičke zgolj starci in otroci.
Lesene votivne živali so kaj različne velikosti, povprečno 19X18 cm. Cim starejše so, tem bolj so zanimive. Izrezljali so jih ljudski podo barji in rezbarji, zaradi česar predstavljajo posebno ljudsko umetniško vrednost. V novejši dobi se, žal, tem starejšim primitivnim ljudskoumetni-škim izdelkom pridružujejo v veliki mori tovarniške igrače, ki so brez vsake vrednosti. Ponekod (n. pr. v Sori) so lesene živali prevlečene z voskom, stoje dalje na posebnem podstavku ali pa so brez njega. Konjska griva in rep sla iz svilenih ali volnenih niti. Štepajnske konjičke so okrasila domača dekleta jiovrh še s pisanimi trakovi, ki so kakor kos konjske opreme. — Železne votivne živali nosijo v severnejših slovenskih krajih (n. pr. na Koroškem) ter so nemško-bavar-ska značilnost. Tu in tam najdemo med slovenskimi votivnimi darovi tudi. kak izdelek iz gline ali pločevine. Marsikje pa je »ofer« votivnih konjičkov že docela izpodrinilo darovanje sveč in denarja. Denar nosijo pri x)fru« na Štefanovo zlasti na "■■primorskem.	-•'-'
Lesene in voščeno votivne živali, ki eo jih poznali že stari Grki, Egipčani iij Etruščani, skušajo nekateri narodoslovci razložiti kot bledo ostalino davnih živih žrtev poganskemu bogu. Tako so stari Germani in Slovani darovali svojim bogovom konje, da bi se živina množila in da bi bila obvarovana pred vsakršno nesrečo ali boleznijo.
Mimo teh in dragih versko-narodoslovmh vprašanj pa vstaja pred nami po vseh teh svetoštefanskih običajih poglavitno vprašanje, namreč kako neki pride sv. Štefan do patrona konj, ko vendar njegova mučeniška zgodba konj nikjer ne omenja. Ako povprašamo tega ali onega častilca, zakaj je sv. Štefan varuh konj, nam ne bo znal na to vprašanje prav nič odgovoriti. Pa sem nekega dne slišal od starega gospoda župnika tole razlago: sv. Štefan da je zategadelj patron konj, ker ga je hudobna kraljična obsodila na divjega konja. Ta razlaga pa ni nič drugega kot poslednji drobec stare slovenske ljudske pesmi in legende, ki je danes docela pozabljena in ki so jo svoj čas prepevali svetošeftanski konjeniki-koledniki. Ohranjena nam je v Štreklju (Slovenske narodno pesmi) v več variantah.
Ta legenda nam predstavlja sv. Štefana kot mladeniča, ki na sveti večer pod Herodeževim gradom prepeva pesem o rojstvu kralja Jezusa Kristusa:
»Nocoj, nocoj je en svet večer, en svet večer, ena sveta noč, ki je ni blo in je ne bo; nocoj, nocoj se je en kralj rodil, en kralj rodil čez kralje vse, tud čez kralja Herodeža.«
Herodežko. ki u lin stoji«, pa to petje tako užali in razjezi, da pokliče svoje hlapce in jim ukaže, odpeljati Štefana v gozd in ga privezati k eni bukvi. Kajti mimo da bo pridirjal divji konj in Štefana ujedu. Pa se zgodi, da
»perdirjal je že divji konj, Štefan je storil sveti križ, konjič je pa postal krotak, da še ni bil nikoli tak.«
Štefan prijezdi na ukročenem konju pod grad tK
spet prepeva božično pesem o rojstvu kralja »čez kralje vse«. Zdaj pa ukaže llerodežka svojim hlapcem, da zaprejo Štefana v »tamen turen«. Toda v tem turnu mu kače, kuščarji in gadje ne store prav nič zlega, Štefan sedi za rumeno mizo in kar naprej poje svojo liožično pesem. Tedaj pa ga grajski hlajici na ukaz Ilerodežko peljejo na prag in ga tam jx>sipljojo s kamenjem.
Na to našo prelepo ljudsko pesem in legendo, ki ie nastala nekje v starodavnem srednjem veku, pa moramo gledati tako kot na priliko, na bajko ali pravljico. Pravljica in prijx>vdka je v višjem smislu resnična, izmišljeni pravljični dogodki in dejanja pa so zgolj vznešene pesniške j>odobe za to resničnost. Zatorej moramo tudi iz te slovenske legende o sv .Štefanu in divjem konju znati izluščiti resnično jedro. Predstavimo si sv. Štefana kot patrona konj tor darovanje lesenih konjičkov njemu v časti Ali ni potem takem v tej pesmi čudovito lejx> izražena vdanost živali do svetnika? Ali no sije iz te legende čudodelna nadnarasTia moč, ki jo ima sv. Štefan do konj in do vsega stvarstva? Druga varianta te pesmi, ki je doma v Motniku, celo takole poje: Perletu je divji konj, pred svel'ga Štefana dol poklekna, svet'ga Štefana počasti.
Do kraja pa nam ta slovenska legenda Se ni pojasnjena, kajti v naše razmotrivanje bi morali pritegniti še nekatere drugo momente, zlasti pa razne lgendo pri nordijskih narodih, ki prikazujejo Štefana kot konjskega hlapca pri Herodožu. Neka finska pesem, ki sem jo prejel iz Švedske, se takole pričenja:
Staffan war en stallendrfing.
Han fodrado Ho rod os haster, kar bi po naše pomenilo približno: Štefan je bil hlevar, on je krmil Herodoževe konje. — Pripomniti moram, da velja sv. Štefan na Švedskem (v Helsinglandu) za velikega apostola, ki Jezdi na konju iz kraja v kraj in oznanja krščansko vero. Tako zasledimo nekatere motive slovenske legendarne pesmi o sv. Štefanu pri severnih nordijskih narodih, kar pa seveda nič ne zmanjša svojebitnih vrednot, ki jih ima naša pesem mnogo. O vseh teh vrednotah, o zvezah naše pesmi 7. nordijskimi legendami ter o potovanju teh skupnih in sorodnih motivov v naše dežele, pa bom obširno govoril v posebni narodoslovni razpravi, ki jo pripravljam o sv. Štefanu.
Lesena votivna konjička iz Štcpanje vasi pri Ljubljani,
Po tej slovenski legendi in pesmi pa vprašanje zveze sv. Štefana s konji ostaja še zmerom nerešeno. Ali tudi v narodoslovni znanosti še ni to vprašanje vse do danes razčiščeno in do kraja dognano. Večina narodoslovnih znanstvenikov izreka domnevo, da je sv. Štefan prav po naključju prišel v dotiko s konji. Njegov praznik 26. decembra da je namreč padel na neki poganski praznik, na praznik konj. Dr .Fr. Kotnik pravi v svoji razpravi (CZN 1938), da tiči v slovenski pesmi o sv Štefanu spomin na pogansko dolx> ter domneva, da je sv. Štefan verjetno stopil na mesto Velesa, boga čred in živine.
A stari poganski obredi in običaji se nikakor rriso mehanično prenašali v novi krščanski svet. Krščanstvo jih je r>o svoje preobrazilo in jim udarilo pečat krščanske miselnosti in fiobožnosti. Povzročilo je hkrati mnogo novih oblik, med katerimi moramo v prvi vrsti poudariti razne blagoslove in legende, ki smo o njih malo prej govorili.
Danes praznujemo sv. Štefana, jutri šent Jan-ža, sv. Silvestra, pojutrišnjem sv. Tri kralje, sv. Antona. Listi v kmečki pratiki se obračajo, pred nami se vedno znova vrstijo in menjavajo siaro-znani svetniki in svetnice prav f>o zakonu in ritmu prirode in letnih časov. Starost stoletij se jih drži, a zmerom so novi in pomlajeni. Ako izgubi ljudstvo stik s svojimi dobrimi svetniki-priproš-njiki in s starimi ukoreninjenimi običaji in navadami, izgubi hkrati llubezen do zemlje in prirode. In ravno to je nekaj najlepšega in najčudovitejšega na naših ljudskih svetnikih: oni niso zgolj vsemogočni in uspešni posredniki med Bogom in Človekom, oni so večno živa in trdna vez med človekom, njegovo zemljo, domačijo in živaljo.
PRIZORI IZ CEŠCENJA SV. ŠTEFANA KOT ZAŠČITNIKA KONJ. — 1. Duhovnik blagoslavlja konje v Stari vasi pri Št. Jerneju. — 2. in 3. »Ofcrc votivnih konjičkov sv.Štefanu v Utiku pri Vodicah
Božič p slopenski narodni pesmi
Kakor sonce skoz glaž gro, glaž ta se ne razbije: glej, tako je rojen bil JEZUS od MARIJE. Kakor luč od luči gre, sonce svojo svefost spusti, vendar v njeni ostane: glej, tako BOG od BOGA gro, BOG OCE SINU rodi, večno v njem prebiva.
Stara narodna pesem, rtožič ni sicer niti najstarejši niti liturgično največji krščanski praznik, vendar ima v sebi neko posebno lepoto in milino. Osrečujoča skrivnost o učlovečenju in rojstvu božjega Sina in našega Odrešenika je predmet božičnega sla vi ja in najgloblji vir našega veselja. Mislim, da ga ni skoraj praznika, katerega bi vsi ljudje tako hrepeneče pričakovali in se ga čisto po otroško veselili. To je zares praznik božje ljubezni in miru, duhovne sreče in toplote, hkrati pa praznik tihe zbranosti in družinske domačnosti. Središče naših hiš o božiču so JASLICE, kjor leži lx)žje Dete, ob strani pa mu stojita njegova sveta Mati in red-nik sv. Jožef. Ob jaslicah so okoli očeta in matere zbore vsa družina, četudi jo je življenje morda razteplo na vsf* strani sveta. Kdor se ni popolnoma odtujil domu in svojcem, bo storil vse, da vsaj sveti večer preživi med domačimi in pod rojstno strehe, kjer je preživel svoja najlepša lota. Oh starodavnih običajih, s katerimi je združeno praznovanje božičnih skrivnosti, se naše misli tako rade vračajo v pretiklost, ki postaja tem lepša, čim daljnejša je:
Kot vejice zlate nad mano visijo spomini minulih let.
O. Zupančič.
Svetonočni zvonovi vzbudijo slehernega Človeka in vzvalovijo naša čustva. Ob prelepih božičnih pesmih se potapljajo naše duše v one redke trenutke sreče, ki so tako hitro minili in za seboj pustili samo lep in svetal spomin.
Da, naše narodne božične pesmi in njihova lepdtal Pri tem 1111 ni v mislih ona najbolj razširjena »Sveta noč, blažena noč«, ki ima sicer svoj prostor med našimi božičnimi pesmimi, četudi ni vzklila na naši zemlji; tudi ne mislim na one umetne pesmi, ki so splošno znane in razširjene med naiodom.Pod narodno pesmijo razumemo ono pesem, ki j« jo zložil neznan pesnik med narodom in ki jo je narod v davnini sprejel za svojo, ji dal končni) obliko in napev ter jo je prepeval ali pa jo morebiti še danes prepeva ob jaslicah doma ali pa v ccrkvi. Takih živili narodnih pesmi je vedno manj, ker minevajo časi in ker se spreminjajo okoliščino (atmosfera), ki so bile ugodne za nastanek in ohranitev narodne pesmi. Nove oblike življenja in civilizacije potiskajo narodno pesem v najbolj oddaljene kraje in v knjige. Zato pa je tembolj naša dolžnost, da se vedno znova vračamo k svoji narodni pesmi, da se seznanimo z njeno lepoto in našo javnost opozarjamo na vse njene vrednote. Slovenci imamo taka lepo in popolno zbirko svojih narodnih pesmi, kakor je nima kmalu niti kak večji narod. V letih 1895 do 1023 jo izdala Slovenska Matica šestnajst snopičev slovenskih narodnih pesmi. To je dalo štiri debele knjige, ki obsegajo nad 3r>00 strani! Štirinajst snopičev je ureJil dr. Karel Štrekelj, dva pa dr. Joža Glonar. Pri tej zbirki je sodelovalo velikansko število zbirateljev in je v zbirki natisnjenih 86S6 pesmi in inačic iz vseh krajev slovenskega ozemlja. Ce se kljub tako skrbno organiziranemu delu še vedno na,'de kakšna lepa in zanimiva narodna pesem, katere ni v Streklju, to nič ne zmanjša vrednosti njegove zbirke, pač pa nam vsein nalaga dolžnost, da takšno pesem zapišemo in rešimo pozabe ter na ta način skušamo izpopolniti veliko Strekljevo delo. — Druga, nič manjša naloga pa je, da svoje narodne pesmi, katere imamo tako lepo zbrane, z vseh strani temeljito preiščemo, obdelamo in ocenimo! Kako malo je do danes raziskano n. pr. neizmerno jezikovno iu miselno bogastvo naše narodne pesmi, da o njenih oblikovnih in čl&to estetskih vrednotah niti ne govorim! Drugi narodi so vsaj snovno stran svojih narodnih pesmi korenito preiskali, tako da se lahko vsak čas počutiš, kaj sodi narodna pesem n. pr. o ljubezni in sovraštvu, o prijateljstvu in zvestobi, o morali, o smrti, o peklu in o nebesih, kakšno je »ravno pojmovanje v narodni pesmi (o tem je pri nas nekaj raziskoval prof. Metod Dolenc) itd. Naj-holj je morda še obdelana in izčrpana glasbena plat naših narodnih pesmi, kar je zasluga mlajših glasbenikov (prof. M. Tome iu še nekateri drugi); vse ostalo pa je v glavnem še ledina, ki čaka marljivih delavcev in jim nudi izredno hvaležno zemljo. Samo posamezne najboljše in najbolj znane narodne pesmi (Lepa Vida, Zarika in Sončika) so nekoliko raziskane. Zadnja leta je v tej smeri največ storil eden naših najmarljivejših slovstvenih zgodovinarjev dr. Ivan Grafenauer, ki je v »Do-mu in svetu« objavil svoje izsledke o postanku ter o duhovni in čustveni vsebini nekaterih slovenskih narodnih pesmi. Če bomo dobili mladih delavcev, ki bodo vztrajno nadaljevali v tej smeri in porabili pridobitve sodobnega načina (metode) raziskovanja narodne umetnosti, moremo upati, da bomo kdaj zanesljivo dognali usodo naše narodne pesmi in njeno celotno funkcijo v duhovnem življenju našega naroda. Namen tega članka je opozoriti na nekatere snovne in miselne vrednote naše narodne pesmi o božičnih skrivnostih in opomniti ono, ki morda imajo Strekljevo zbirko, naj jo večkrat vzamejo v roke in nai K> zlasti tudi sedaj o božiču odprejo in čitajo. Pesmi božičnega kroga je zbral Strekelj v tretjem zvezku in jih liostavii za začetek »kolednic« (str. 1—127, štev. 4730-4979).
Mnogi prizori iz Sv. pisma stare in nove zaveze so v raznih umetnostnih dobah doživeli različne upodobitve. Lahko rečemo, da poleg dogodkov ob Jezusovi smrti ni bil noben dogodek iz njegovega življenja tolikokrat predmet umetniške obdelave kakor vprav njegovo rojstvo. Različni slikarji in kiparji, dramatiki in pesniki so se trudili. tla bi svetopisemskim sporočilom dali čim adekvatnejši umetniški izraz. Zato ni nič čudnega, če je tudi slovenski narodni pesnik skušal v obliko lepe pesmi zajeti eno najbolj osrečujočih resnic katoliške vere. Prav zanimivo bo, koliko je v tem svoitm prizadevanju uspel.
Na vprašpnje, kako sta sv Jožef in Marija sklonila zakonsko /.vezo, nam odgovarjata dve pesmi: Bog je zbral dvanajst mož in jih popeljal v
tempelj. Vsakemu je dal v roke šibo, rekoč: »Kateremu bo šiba ozelenola in vzcvetela, tisti bo dobil Marijo.« Ko Jožefova šiba ozeleni in vzcvete, se je Jožef ustrašil, ker je hotel ostati sam. Šele ko ga jo angel v sanjah poučil, da je Marija sj>o-čela od sv. Duha, je ostal pri njej.
Zelo se je trudil narodni pesnik, da bi kolikor mogoče dostojno in obzirno, a hkrati pesniško izrazil veliko skrivnost Jezusovega učlovečenja. Da bi povedal, kako je devica Marija sjiočela (zanosila) svojega sina Jezusa, kako ga je nosila in rodila, išče pesnik najnežnejših primer. Tukaj je pesnik porabil ljudsko verovanje o deviškem spočetju. kakršno najdemo tudi pri drugih narodih, namreč spočetje od vetra, od mesečine v vodi ali od vonja skrivnostnih cvetlic. (Več o tom najdeš v članku dr. M. Stojkoviča Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slavona, knj. 32, 1939, zv. 1, je našlele tudi nekaj tuje literature.) Narodni po-snik si je zamislil, da Marija hodi med rožami in jih duha ter od cvetnega vonja spočne Jezusa. Tako poje pesem, ki sem jo pred petnajstimi leti zapisal v Kostelu ob Kolpi; ker je ni v Štrekljevi zbirki, sem jo objavil v »Mladiki« (1929, str. 92) pod naslovom »Er_ vrtač ie ograjen«. Tretja in četi ta kitica to pesmi se glasita:
Te rožice jo izberala, katera lepše diši. Kožico je podahuila — zanosila Jezusa.
V drugi pesmi vidimo Marijo, kako nareja šopek sv. Jožefu. Tedaj pride k njej angel in ji prinese šopek lepih lilij:
Marija rožice podušala, je občutila Ježuša; Ježtiša počutila v svojem ljubinu srčicu; preljepo ha je nosila celili mjesecev devet.
Drugod zopet, zlasti kjer uspeva vinska trta in kjer jo vinograd največji kmetov pono3 (Vipa-
Ana, Marijina miti, se odpravlja na Sveto goro, pa hoče iti z njo tudi hčerka. Mati o]>onmi hčerko, naj takšna ne hodi na pot; če pa ie želi iti, naj vzame za vsak slučaj plenice in povoj s seboj. Zanimivo je tudi, da pesnik Marijo onikn! Ker pesem ni posebno dolga, jo bom kar v celoti navedel:
»Ne hodi, ne hodi, Marija, z mano, saj vidiš, kaj imaš nad sabo! Ako pa vendar drugače ne bo, pa zemi plenice i povoj s sabo!« K enemu studencu pridejo, Mariji se zhištu te friške vode. Ta prva je urca te noči, Marija praf milo zaječi. Ta druga je urca to noči, že Einiljeni Jezus na svet se rodi.
K verzu »Marija praf milo zaječi« je dodal urednik dr. J. Pogačnik opombo: »Vemo iz vere, da je brezmadežna Mati rodila brez bolečin. Čudež je bil, ko se je Jezus rodil. Devica rodi, pa vendar devica ostane. Evinega gorja ni nosila. To seveda narodne pesmi ne moti. Pa vobče človeško pripoveduje,«
V drugih pesmih so obširneje orisane težave, ki sta jih morala na poti v Betlehem premagati Marija in sv. Jožef, negostoljubnost Betleheniča-nov itd. Več pesmi omenja zapoved cesarja Avgusta, ki je dal popisati vse prebivalce rimske države. Sv. pismo nič ne jjove, kako sta Marija in sv. Jožef potovala. Narodni pesnik je lahko pri jaslicah videl oslička in pri pridigi slišal o begu sv. družine v Egipt, pa takoj zapoje:
Jožef se vzdihne in mi lire, osliča jezdi, volič za njim lire. Marijo pa zebe v noge, pa še rajši k nogam grč.I
Ker sta bila Marija in sv. Jožef iz Davidovega mesta Betlehema, si nar, pesnik takoj misli, da sta morala imeti v mestu sorodnike ter je
Slovenske jaslice.
4
va, Gorica, Benecansko, Bela Krajina), prinese angel Mariji namesto cvetja viuski grozd: Ii nji je peršu angel, oj angel Gabriel; ji pernesu grozdič, oj grozdič vinarski. Marija ha podušala, znosila Jezusa.
Belokranjska pesem (Podzemelj) pa govori, da je sv. Jožef dal Mariji grozdek, ne angel: Jožef pa je dal Mariji le — ta grozdek vinarski. Ona je potem zdebnila, zanosila Jezusa.
V vseh teh pesmih ni izražena razodeta resnica, da |e Marija sjx>čela Jezusa na čudežen način. Vendar se vidi, kako si pesnik prizadeva, da bi izrazi! to globoko skrivnost in sodelovanje sv. Duha pri učlovečenju druge božje Osebe ter se v ta namen poslužuje prelepih in izredno pesniških primer. Samo v eni pesmi sem našel čisto preprost opis Oznanjenja, kakor nam ga sporoča sv. Luka:
Angelj je z nebes perletev, ta angelj Gabrijel, Mariji naznaniu:
»Ti boš od svetega Duha spočela, inu Jezusa nosila celih mesecev devet.«
Mnogo bolj realistično poje narodna pesem, kako je Mtrija nosila sina Jezusa kakor vsaka druga mati svojega otroka, to je devet mesecev. V vseh osmih pesmih in v kostelski »En vrtač je ograjen« je to brez ovinkov jiovedano; v treh pesmih pa je ceio rečeno — najbrž kot opomin materam — da ga je »prav lepo nosila«!
Enako ali pa še bolj preprosto in realistično riše narodni pesnik rojstvo Odrešenikovo in dogodke ob njem: kako se Marija kot vsaka mlada mati z največjo skrbjo pripravlja na rojstvo svojega otroka, ki ga z nežno ljubeznijo pričakuje. Zelo zanimiva in značilna je zopet kostelska narodna pesem o Jezusovem rojstvu, ki je ni v Štre-, kiju; natisnjena je na platnicah februarske štev. »Mladike« 1934 pod naslovom »Narodno blago«. Tukaj se ne odpravlja Marija v Betlehem zaradi ukaza cesarja Avgusta o popisu prebivalstva, marveč njen odhod iz domače hiše si pesnik zamislL kot romanje na Sveto goro! Tako je svetopisemski dogodek izgubil svoje zgodovinsko ozadje in je prestavljen v čisto naše slovenske razmere: sv.
Angel Kerubin.
božjega Deteta velika skrb redniku sv. Jožefu, kakor je marsikateremu našemu očetu najbrid-kejša bolečina, kako bo preživel svojo družino. To je dobro iziazil pesnik iz Vipave:
Svet' Jožef se je tud' jokav tam zad, anga voslička b' šev prodat von rad, de b' vkupu vse tu, kar je treba h temu.
Toda pastirji, ki so se prišli poklonit rojenemu Odrešeniku, imajo čuteče in razumevajoče srce za ubožno sveto družino. Zopet so čisto iz našega življenja vzete slike, ko pastirji prinašajo darove Jezusu:
»Jaz bom pa no jagne dau, kero sed do zdaj varvau; putra, masla vzemi ti no an par lejpih gosi.« Drugi pravi:
»Kar mene am tiče, kos platna bom dau; da bo za plenice, prav tanega bom zbau.t In zopet tretji:
»Jest bom sabo neseu eno torba jajc, er.o dežo masla in kruha en kraje!« Tako so dobri ljudje darovali božji Materi vsega, kar je jjotrebovala ob rojstvu svojega Sina: hrane, plenic, zibelko (v nekaterih pesmih sv. Jožef sam naredi zibelko), blazin, odeje itd.
Teliko pesmi govori o tem, kako vse stvarstvo časti malega Jezusa v Marijinem naročju in kako se jima klanja, koder koli hodita. Potem imamo nekaj pesmi o begu v Egipt, o pomoru nedolžnih bstlohemskili otrok, o prihodu sv. Treh kraljev, o darovanju Jezusa v templju (Svečnica) in še dolgo vrsto Itožičnih in novoletnih kolednic. Vmes je mnogo moraliziranja, kako naj Odreše-nika sprejmejo in počastijo možje in žene, kako fantje in dekleta. V nekaterih pesmih pa je božični motiv povezan z velikonočnim motivom o Jezusovem trpljenju in o njegovi smrti:
OjMumjani Iran lieiihv V&belfe^l
tem grše, ker ju sorodniki nočejo sprejeti v spiski (takih sorodnikov je povsod devolj!):
Svet* Jožef prav' Mariji: »Ti tukaj mal' postoj, jaz grem pa notri v mesto, i mest' je stric moj.«^ Pa stric mu kljuko kaže, venkar ga segnov.
Ali v drugi pesmi:
An petek sta prišva lepo, rajžava sta tri dni in p6. Svet' Jožef gre precej iskat, da bi prenočišče dobiv. Per žvahti ga on ni dobiv, zato je prov žavosten biv.
Ker v Betleliemu nikakor ne dobita prenočišča, se odpravita iz negostoljubnega mesta: sveti Jožef v niotriški pesmi čisto po domače govori Mariji:
»Oh, " lija, zunej za no štalo vem, da ne bova pod neboin frej; v an kot se bova stisnila. Ta zimski čas je velik mraz, o Bog se smil čez nas!«
V pesmi iz Gor. Vrtojbe pa beremo: Jožef prejme Marijo, na oselca jo posede, in gresta z mesta vsi žalostni in mrzli, vsi plavi.
V že omenjeni pesmi iz Kostela rodi Marija kakor vsaka zemeljska mati. Je pa več pesmi, v katerih je jasno izražena resnica, da je Mati božja rodila brez bolečin. Nar. pesnik pravi, da je rodila v sanjah:
No malo je zaspala, Bogu se v roke dala. Marija se mi pa vzbudi, Jezus pa v plašču leži.
Ali v pesmi iz Drašičev v Beli Krajini: Marija lepo Boga zahvali, v jen kotič vleže se. Ko se Marija sprebudi, v krilci Jezusa drži. Silno živahno in naravnost dramatično razgibano pripoveduje nar .pesnik, kako so angeli s pesmijo oznanili pastirjem Jezusovo rojstvo, kako so se pastirji čudili in kako so razglasili preve-
selo novico Toda v tujini in v uboštvu je rojstvo \
Leži, leži ravno polje, po ravnem pol Marija gre. Na glavi nese ziboko, v rokah nese sveti križ.
Zlasti z darovanjem Jezusa na Svečnico je največkrat združena misel, da so neverniki Mariji Jezusa ukradli in ga mučili. Judje, »hudi ne-vereniki«, so odpeljali Jezusa na visoko goro: Tam gor ga čaka preša, oj preša vinarska. Jezusa so v prešo djali.
Neč druzega ni z njega teklo, ko sveta rešnja kri.
Zanimivo in poučno bi bilo raziskati srednjeveške latinske in nemške liturgične in ljudske nabožne pesmi, ki so brez dvorna vplivale tudi na slovensko narodno pesem. Gotovo je, da smo Slovenci kmalu po pokristanjenju morali imeti svojo krščansko religiozno pesem, čeprav doslej o tem nimamo mnogo slovstvenih spomenikov. Z veliko verje!nostjo pa sklepamo po tem, ker takoj v prvih slovenskih tiskanih knjigah najdemo tudi našo nar. pesmi. V pesmarici »Ene duhovne peismi« (1562) je izšel Trubarjev prevod »Na božični dan« (iz lat. »In die natali Christk):
Hvalimo mi denes Boga inu 6e veselimo...
Prav tam je izšla ponarodela stara božična pesem »Ta dan je vsega veselja« (lat. »Dies est laetitiae«), ki so jo pozneje ponatiskovale protestantske in katoliško pesmarice in priročniki (tudi Schonleben 1672). Odlomek te pesmi, ki je ni v Streklju, je sprejel tudi Fr. Vodnik v »Slovensko religiozno liriiio« (1928, 13), od koder je tudi citat c začetku tega članka.
V »Catechismusu s dveima islagama« (1575), kjer Trubar nastopa zoper katoliške nabožne pesmi, je ohranjenih nekaj najstarejših božičnih pesmi:
Kir Maria Boga rody, alie ltiia, O Maria, v preproste plene povije, alle Iuia, O Maria, preproste plejne, makou cvejt, alle Iuia, O Maria.
Prav tam beremo: »Inu koledniki o Božiči pojo:<
Mi smo prišli pred vrata, de bila Božja zlata, O Marija, O Marija; Novu ie lojtu v deželi, bodi. Jezus per nas.
Tudi Dalmatinov »Ta celi Catechismus inu pejsni« (1584, 1595) ima med drugim božično pesem »Denes Jezus nnin ie rojen« (jio lat. »Puer natus in Betlechem). Ta se je ohranila do današnjih dni in jo najdeš tudi v Streklju. Začne se:
Eno jo dete rojeno,
oj notri v mestu Betleh^a ..,
Joža G.regoriS.
Cerkev sv. Mihaela na Barju
ključen z nekakšnim ikonostasocn lesenimi vrati, ki so okrašena z baročno rezbarijo, za katero so porabljeni stari emblemi že razpadajočega in častitljivega trnovskega bandera. Med zaključnimi vrati prezbiterija in glavnim vhodom ostane še'iirok hod-■ nik, po katerem odhajajo verniki na desno in levo v cerkev. Do teh zaključnih vrat presbiterija sega od oltarja navzdol na obeh straneh lična obhajilna miza, ki deli tako cerkev na desno in levo polovico, moško in žensko stran, ki imata tudi vsaka svojo obhajilno mizo.
Les prevladuje!
Vsa notranjost cerkve je nad vse svojstvena.
Ob vogalih je zidovje zgrajeno prav tako kakor zunaj, kamen je mešan z opeko. Ob oknih so stene iz lesa, prav tako je strop lesen, tla pa ludi. Veliko
Znnaniščlna cerkvc sv. Mihaela.
Pridni Banani, ki so raztreseni po veliki ravnini ljubljanskega Barja, 60 bili do 1 1938 ob nedeljah hudo udarjeni, saj so morali vedno tako daleč k sv. maši. Kadar so nastopile povodnji, jim pa sploh ni bilo mogoče priti do cerkva v mestu. Barjanska zemlja sicer ni najboljša, vendar barjanski rod uspešno dela na njej in ureja nove kmetije. Ker jih je vedno več, je končno po 40 letih bila uresničena stara zamisel barjanske cerkve.
S pomočjo številnih dobrotnikov se je lotil težke naloge barjanski katehet g. Matkovič. L. 1937 je za cerkev pripravil načrte mojster Plečnik in že tedaj je tudi gradbeno podjetje Matko Curk iz Ljubljane začelo z graditvijo. Sredi poletja 1. 1938 je bila cerkev na zunaj dograjena in 8. maja je bila v zasilni kapeli v prizemlju nove cerkve že prva sv. maša. V to zasilno kapelo so hodili Barjani dve leti k maši. V letošnjem poletju pa je bila dokončana v celoti tudi notranjost prave cerkve, in v novembru je bila cerkev slovesno blagoslovljena.
Svojevrstna zunanjost.
Cerkev sama se po svoji živahni m mogočni zunanjosti nad vse lepo prilega v barjansko ravnino. V pritličju, kjer je bila doslej zasilna kapela, je sedaj dvorana za sestanke. Prav tako bo v pritličju stanovanje za cerkovnika. V prvem nadstropju je pa cerkev v dvorani, ki je dolga 23 m in široka 13 m. Vhod v cerkev je napravljen z mogočnim stopniščem, ki vodi do glavnih vrat, ki so v sredi daljše stranice cerkve. Nasproti temu glavnemu vhodu stoji oltar, tako da stoji cerkev tako-rekoč počez. Je bolj široka kakor dolga. Za glavnim oltarjem'!«' k cerkvi prizid&n majhen prizidek, ki ji služi kot zakristija. Ozek stolp se dviga nad mogočnim stopniščem in je nekaj prav posebnega. Stopnice, ki vodijo nanj, so speljane zunaj krog in okrog, stolp sam pa je masiven. Ima seveda okusne line in prehode. Glavno zidovje cerkve je na zunaj podobno zidano, kakor vseučiliška knjižnica, torej kamen mešan z opeko. Prav svojevrstna je tudi 6treha, ki je krita z velikimi strešniki, napravljenimi iz betonske mešanice. Strešniki so izredno veliki in zadoščajo že trije za kvadratni meter strehe. Načrte za strešnike je napravil tudi mojster Plečnik. Rege med posameznimi strešniki so pokrite i korci, ki so podobni trobentam. Zaradi tega je streha sama nadvse živahna. Je prav takšna, kakor streha prve tržnice v Ljubljani, katera stoji najbližje trimostju. Posebna prednost te strehe je v tem, da je cenejša kot streha iz železne pocinkane pločevine.
Celotni vtis, ki ga cerkev napravlja na gledalca z barjanske ravnine, je nadvse veličasten. Posebno ugodno je to, da ni postavljena prav ob glavni Ižanski cesti, ampak je odmakniena nekoliko v Barje. Stoji ob cesti, ki vodi od barjanske šole v Črno vas, kakih 300 m od Ižanske ceste. Odmaknjena je tako od glavnega hrupa in prahu na cesti, hkrati pa s svojo izrazito zunanjostjo vendarle opozarja nase vsakega, ki gre tod mimo.
Lepa notranjščina.
Če se je mojster Plečnik potrudil, da je dal zunanjosti barjanske cerkve svojstveno lice in tako
postavil na Barje nov biser cerkvene gradbene umetnosti, ki na prvi pogled dokazuje, da je stavba hram božji, tedaj se je mojster še bolj potrudil pri ureditvi cerkvene notranjščine. Kakor smo že rekli, je cerkev velika dvorana, ki je postavljena počez. Nasproti glavnemu vhodu je oltar, ki ima podaljšan prezbiterij skoraj po vsej širini cerkve, tako da sega prezbiterij skoraj do glavnih vhodnih vrat. Seveda je prezbiterij pred glavnimi vrati za-
in težko leseno strešno ogrodje nosijo poleg zidov 4 okrogli betonski stebri, ki to vsi lepo poslikani v živih barvah z mrežo v krščanskih simbolih. Močno tramovje glavnih nosilcev strešnega ogrodja ie na nekaterih mestih še podprto z lesenimi stebriči, ki so prav tako živahno prebarvani in okrašeni s križi in drugimi verskimi simboli. Z živimi barvami je okrašeno tudi glavno nosilno ogrodje ostrešja, ki nosi nad seboj leseni strop. Ko tako prevladuje v vsej cerkvi les, je dan oltarju in njegovi najbližji okolici poseben poudarek s kovino. Oltar sam je nad vse izrazit. Do oltaria vodi nekaj stopnic, tako da je oltar dobro viden prav z vseh strani v cerkvi. Ozadje oltarja tvori kovinasta obloga, ki sega še naprej desno in levo. Tako ie v oltar združeno živahno ozadje glavne cerkvene stene V tem ozadju so na vsaki strani oltarja po dva vhoda, ki vodita v zakristijo, zagrnjena sta z rdečimi zagri-njali. Vsa nosilna konstrukcija te zadnje stene z vhodi v zakristijo pa je obita z tombakom, ki s svojo rdečkasto kovinsko barvo in lesketanjem daje še prav poseben čar okolici oltarja.
Prepost, a mogočen oltar.
Oltar sam, ki je preprost, je značilen po tem, da ima v sredi visoko nad oltarno mizo dvignjen mogočen križ s Križanim, delo akad. kiparja Boži-
Krasen strop t cerkvi.
darja Pengova. Krii je kopija lepega kriia, ki krasi grob nadškofa dr. Jegliča, katerega je prav tako izdelal akad. kipar Božidar Pengov. Na »redi oiiarja stoji na oltarni mizi preprost, z lepimi na pol dragimi kamni okrašen tabernakelj, levo od tabernak-lja pa stoji kip Brezmadežne. Vsa oltarna slika na-ravlja vtis, kakor da stoji Marija pod križem, vojstveni so seveda svečniki in vse drugo okrasje, ki je na oltarju. Izredna posebnost, ki še posebej ovzdiguje okolico oltarja, pa je ogromen okrogel estenec, ki visi prav nad sredino prezbiterija in ima obliko razsežnega vodoravno položenega venca. V tem lestencu je nebroj žarnic, ki zadostno razsvetljujejo oltar sam, kakor tudi ves prezbiterij. Lestenec je izdelan iz tombaka. V njegovi sredini in precej nad njim visi prav tako iz tombaka izdelan lep križ s plastičnimi črkami alfa in ornega. Od tega križa navzdol visi v sredini lestenca iz tombaka izdelana velika in lična tehtnica, na kateri leži prav tako učinkovito izdelan meč iv. Mihaela. V ozadju prezbiterija, torej že blizu glavnega vhoda, je sredi prezbiterija stoječa svetilka, ki razsvetljuje z žarometi še posebej ves oltar, Z njo je zlasti v temi razsvetljava oltarja nad vse učinkovito izpopolnjena.
Vsaka podrobnost je pretehtana.
Druga oprema cerkve je v glavnem enostavna. Mesto bogatih cerkvenih klopi ao Barjani zadovoljni z navadnimi klopmi in stoli. Cerkev ima tudi peč, ki v hudih zimah pomaga preganjati mraz U razmeroma hladnega božjega hrama. Na desni strani je pred vhodi v zakristijo postavljena še zanimiva mizica, na katero ministrant polaga posode z vinom in vodo. Ta mala kredenca ima širok kvadraten podstavek, na katerem stoji lep marmornat stebriček. Nanj je postavljena izredno lepo izdelana kovinasta svetilka — večna luč. Na njem je pritrjena okrogla bronasta plošča, na kateri je bronast kip sv. Mihaela. Na levi 6trani od oltarja je pred vhodi v zakristijo nizka, a lično izdelana priž-niča. Prižnica je vsa iz lesa, večje ploskve pa ima zopet obite s tombakom. Na levi strani je poleg tega obenem izined glavnih betonskih nosi lnih stebrov tudi še svojstven nabiralnik iz tombaka. Ko-vinasti nabiralnik stoji na tleh in ima na vrhu lep kip sv. Antona. Nabiralnik, ki je visok nad dva metra, že s svojo izdelavo, lepo barvo in lesketanjem vsakega vernika posebej opozarja, naj ne pozabi darovati za cerkev. Na desni strani cerkve je ob krajši stranski steni postavljen končno ie edini stranski oltar. Ta stranski oltar ima že lepo zgodovino. Tri in pol leta je stal v barjanski šoli, kamor •o hodili Barjani k prvim mašam na Barju. Zadnji dve leti je stal oltar v prizemlju cerkve v sedanji dvorani, sedaj pa se je preselil v pravo cerkev. S svojo preprostostjo, saj je ves iz lesa in ima obliko odprte dvokrilne omare, spominja na prve čase in priprave za graditev cerkve na Barju.
Kdo bi mogel popisati in raztolmačiti ie vsa številne druge podrobnosti, ki krase notranjščino barjanske cerkve. Tako n. pr. vise • stropa številni majhni lestenci, od katerih ima vsak drugačno in živahno obliko. Luči v teh lestencih imajo vsaka svojo barvo in so le za okras in ustvarjanje nabožnega razpoloženja. Tudi prižnica ima prav svojstven lestenec, ki sveti le v pridigarja. Vsaka druga malenkost, ki krasi to cerkev, je do zadnjih podrobnosti premišljena in zato tudi nad vse učinkovita. Ko človek ogleduje to bogastvo oblik, svojstvenih domislekov in mogočno preprostost, mora priznati, da je mojster Plečnik vložil veliko ljubezen in vse svoje bogato izkustvo v ta božji hram, ki ga dostojno prav gotovo ni mogoče popisati. Sele obisk cerkve, v kateri katehet g. Matkovič mašuje vsako nedeljo ob desetih dopoldne, prepriča lahko vsakogar, kako veličastno cerkev so dobili naši Barjani, ki oh nedeljah ▼ resnici častnem številu pridejo k službi božji.
Cerkev sv. Družine na Runeču
Če se pelješ iz Ormoža proti Ljutomeru in izstopiš na postaji Svetinje-Jeruzalem, vidiš na desnem obronku doline slikovite Svetinje, od koder pelje pot dalje do vinorodnega Jeruzalema. Če pa kreneš od železniške postaje v nasprotno smer, prideš v dobre pol ure v malo vasico z imenom Runeč, ki leži približno v isti višini kot Svetinje in Jeruzalem. Njene večinoma viničarske hišice in pivnice so namreč razvrščene po položnem grebenu, ki se vleče od Ormoža proti Sv. Tomažu, dokler se ne spusti v ljutomersko ravan, S te lepe
čil, čeprav je bil skoro že ve« potrebni stavbni material nakupljen. Preteklo zimo pa so starši vseh prizadetih šoloobveznih otrok iznova izrazili željo in svojo pripravljenost pomagati, če bi se na Ru-neču postavila nova cerkvica na čast sv. Družini, v kateri bi bilo prostora vsaj za 500 ljudi. Nova cerkvica bi bila namreč tudi za starejše ljudi iz njene bližnje, ki ne njorejo tako daleč v cerkev. Pa tudi drugim ljudem bi bilo na ta način olajšano v znatni meri izpolnjevanje nedeljske dolžnosti. Na
točke vzhodnih Slovenskih goric se nam odpre iz-p razgled na vse sosedne točke Prlekije in še dalje na prekmursko nižino. Na jugu nas z
onstran Drave pozdravlja Ivanjščica in vinorodne Haloze, proti zahodu pa nam pogled leti do Ptuja, Polenšaka, ptujske gore in še naprej na Pohorje in Peco, ob lepem vremenu pa je videti tudi zasnežene Kamniške planine z Ojstrico. Bolj kot po svojem lepem razgledu pa je Runeč znan po dobrem vinu, ki zori na njegovih položnih obronkih, kjer imajo svoje vinograde Ormožani in Veli-konedeljčani.
Leži pa Runeč na meji treh župnij, to je Svetinj, Sv. Tomaža in Velike Nedelje, v katero tudi spada. Od vsake teh župnih cerkva je oddaljen več kot eno uro hoda. Ta okoliščina je nagnila Runečane in prebivalce sosednjih vasi, da so v prejšnjem stoletju postavili na Runeču veliko šolsko poslopje, kjer je sedaj že petrazredna ljudska šola. To šolo obiskuje sedaj okoli 250 otrok iz sosednjih vasi, ki spadajo deloma v župnijo Sv. Tomaža, deloma pa v Velikonedeljsko. Ker pa je, kot rečeno, šolski okoliš Runeč od vsake izmed sosednjih župnih cerkva oddaljen po več kot eno uro, šolska mladina zaradi slabih potov zlasti v grdem vremenu in ▼ zimskem času ne more redno obiskovati službe božje. Iz is/tega vzroka je tudi popolnoma nemogoče skupno izvrševanje verskih vaj ob državnih praznikih in posebno še skupna šolska »poved in sv. obhajilo. Majhna kapelica namreč, ki stoji poleg šole, temu namenu ne more služiti, ker je v njej prostora samo za približno 10 ljudi. Zaradi tega je otežkočena verska vzgoja tukajšnje šolske mladine, zlasti pa so te razmere velika ovira za pospeševanje pogostnega sv. obhajila. Najbolj pa se ta pomanjkljivost občuti o priliki vsakoletnega prvega sv. obhajila. Ker je tudi za runeške šolarje slovesnost prvega sv. obhajila v Veliki Nedelji, v čigar župnijo spada nai kraj, morajo nekateri prvoobhajanci iti dve in pol ure daleč, in to na tešče.
Da bi tem nedostatkom odpomogli, so že v prejšnjem stoletju začeli zbirati prispevke, da bi sezidali poleg iole tudi malo cerkev, kjer bi šolska mladina mogla prisostvovati službi božji. Iz neznanih vzrokov se je takrat ta poskus ponesre-
Sv. Družina na Runečn.
željo domačinov se je osnoval pripravljalni odbor z agilnim predsednikom Francem Raušlom, tajnikom Sušnikom Rudolfom, šolskim upraviteljem na Runeču in blagajnikom Meškom Maksom, ki si je nadel nalogo, da zbira prostovoljne prispevke in pripravi vse potrebno za zidavo. Obrnil se je naj-rej s prošnjo na kn. škofijski ordinariat v Mari-oru, ki je njegovo namero z veseljem pozdravil in odobril ter dovolil pobiranje prostovoljnih prispevkov po vsej velikonedeljski dekaniji. Poleg tega ja kn. škofijski ordinariat sam oskrbel in plačal gradbene načrte za novo stavbo, za kar se mu tem potom znova najiskrenejše zahvaljujemo. Načrt je umetniško delo g. arhitekta inž. Marjana Mušiča, ki si je sam najprej osebno ogledal stavbni prostor in nato zasnoval stavbo, ki se bo lepo prile-
C
gala v pokrajino in obenem popolnoma ustrezala svojemu namenu.
Položaj cerkve je določen na edinem planem prostoru ob vzhodnem robu griča v neposredni bližini iole tik sedanje kapelice. Novo projektirana cerkev bo že od daleč vidna in bo tako vpletena v venec okoliških prleških cerkva. Tročrtna oblika cerkve je pravokotna ladja, ki meri v notranjosti 15.5X9 m. Na severni strani je dozidana vhodna lopa z veternikom na južni pa zakristija z vežo, shrambo za cerkvene paramente in sobo. Svetišče z oltarjem je nameščeno na južni strani in je deljeno od cerkvene ladje z obhajilno mizo. Dostopno je iz zakristije. Iz svetišča je dostop na prižnico po zavitih stopnicah, nameščenih v okroglem stolpiču na vzhodnem pročelju. Stopnice pa ne vodijo le do prižnice, ampak dalje, vse do zvona. Zvonikov vrh je okronan c mehko oblikovano dvojno čebulasto bakreno kupolo z daleč vidnim pozlačenim križem.
Cerkev bo grajena v domačem gradivu: vhodna lopa, certtveni podstavek in oporniki bodo iz domačega kamna; opečne 6tene bodo ometane z belim, naravnim apnenim ometom. Močno izstavljeni strešni napušči bodo vidno oblikovani v lesu. Streha bo prekrita z domačimi lepo žganimi rdečimi bobrov ci.
Cerkev bo opremljena s 4 sedeži in bo mogla sprejeti vsega 3b0 ljudi. Notranjščina bo imela raven lesen strop, stene pa bodo poživljcne s slikarijami na presno.
Arhitekta je vodila misel, da ustvari domače svetišče, prilegajoče se bujni vinorodni pokrajini in ki naj rahlo naveže stike z domorodnim načinom zidanja, tako v obliki kakor gradivu. Pred vhodno lopo je predviden cerkveni trg z lepim vodnjakom in mogočno lipo. Okoli cerkve bodo zasajeni topoli, ki bodo že od daleč vernike klicali v novo, belo svetišče.
Odbor se je s prošnjo obrnil tudi na kraljevsko bansko upravo io na ministrstvo pravde v Belgradu za pomoč. Domačini »o pripravljeni darovali ves stavbeni lee in večino delovnih moči in v6e potrebne vožnje. Posebno zahvalo je odbor dolžen upravi križniškth posestev v Veliki Nedelji, ki je zidanje podprla z znatnim denarnim zneskom in je v ta namen posodila svoj čekovni račun št. 11.453. Obenem gre zahvala vsem domačim m tujim dobrotnikom, ki so nas že ali pa nas še bodo gmotno podprli in pomagali uresničiti delo, ki že tako dolgo čaka izvršitve. Odbor se tem potom obrača na vse liste, ki poznajo tukajšnje razmere, da podprejo naše prizadevanje. Treba bo seveda ie veliko požrtvovalnosti, zlasti od strani domačinov, preden bo nora stvaba dograjena. Toda gotovo se ne bodo ustrašili žrtev, saj vedo, da bo nova cerkev njim samim v največjo korist.
V strelskem jarku
S
Bil« je snežna zimska noč. Črto smo šli menjat na fronto. Drobno je snežilo, toda na-gosto in neprenehoma, Noge so sc nam začele ugrpzati Ho kolen.
»Fuji Prav zdajle na sveti večer so se domislili in nas pošiljajo na postojanke?!« je godrnjal narednik Apostol Cvetanov pred menoj in skoraj na vsakih deset ali nctnaist korakov mu je spodrsnilo in je padel.
»Misliš, da je prav, če takole rentačiš?« sem mu odgovoril, čeprav sem v por.kovanih čevljih komaj lezel navkreber.
Apostol — nekoč je bil branjevec in je
firodsjal zelenjavo in sadje v Sofiji — je te-ebnil vznak.
»Ti si pa menda posebno dobre volje?«
»Razume se, da nisem dobre volje, toda le dobro premisli, kdo ima večjo pravico, uživati nocojšnjo noč božično veselje: ali mi, ki smo polna dva tedna počivali v zaledju, ali tisti, ki so »e ta čas neprestano bili in niti toliko časa niso imeli, da bi «i bili umili roke?«
»Prav imaš!« je takoj pritrdil A[>ostol.
»Kaj pa imata, kaj?« «e jo za menoj oglasil Lenko Ivanov, cobrodušen kinetič iz trnovskih vasi.
»Nič'« sem mu gladko vrnil. »To se pa lahko pripeti, da nam kako kazen naložijo, če ne bomo molčali in bomo šp naprej takole go-bezdali, in pa grla nam bodo ohripela v tem metežu!
Vsi trije smo obmolknili. Na ovinkih ozke stezice, ki se skoraj videla ni, nam je ne«lo drobnn sneg v obraz zdaj z desne, zdaj z leve strani., včasih pa kar naravnost v oči.
Nekaj čudnega, skrivnostnega in strahotnega je bil ta naš pohod v zasneženo in mra-zpčo noč. V debelih plaščih, ki sino si jih tesno prepasali, eni s kapucami, drugi zaviti v šale, vsi pa obloženi s težkimi telečnjaki, puškami in bombami, smo se — vsa naša četa — razporedili v dolgo vrsto in lezli po strmi stezi v klanec. In v objemu vetra, snežnega prahu in popolno nivjine smo bili podobni strahotni prikazni, ki jo je rodila polnoč, da se bori in davi z naravnimi elementi...
te čez polnoč jp bilo. ko smo priplezali do strelskih jarkov. Pripocibajoč se, zviti v dve ube, pazeč, da se ne bi niti z najmanjšim ni po m izdali sovražniku, ki je bil samo petsto korakov pred nami, smo se drug za drugim ko krti spravili v blindirano podzemlje.
Možje iz čete. ki smo jih prišli menjat, so nn« nestrpno čakali Vsi so bili pokonci in popolno vojaško oprpmo so imeli na hrbtih in ramenih — pripravljeni M> bili za na pot. In takoj po našem prihodu so se začeli drug za drugim valiti na prosto.
»Pa na svidenje! In vesel božič!«
»Na svidenje! Amen! Da bi bil prihodnje leto veselejši!«
»In da bi ga čakali v boljših prostorih!«
»Doma, doma!«
>Oh velikem prašičku!«
»ln ob tolstem puranu!«
»In ob rdečem vincu!«
S temi željami, izgovorjenimi zapovrstjo od mož, ki so prišli, in tistih, ki so odhajali, se je tudi slednji vojak spravil »kozi luknjo, skozi katero je bilo tudi nam sojeno zlesti v to podzemeljsko galerijo.
»Lenko! Apostol!«
»Tukaj! Tukaj!« sta se ob brleči svetlobi zakajenih svetilk istočasno oglasila oba tovariša.
»Kje sta? Pojdita no sem!«
In mi trije, ki smo bili nocoj oproščeni dežurstva, oprezovanja in mrtve straže, smo se stegnili drug zraven drugega na nastalno in že poravnano slamo Poglej no, v gredo sta u rezan i začetni črki mojega imena in priimka! Tukajle, prav pod to gredo smo vedno imeli svoja ležišča, kadar smo po dnevih počitka znova odhajali v prvo bojno črto. In ta greda sp mi je zdela bolj znana, bolj prijateljska in draga, ko vse grede v moji rojstni hiši.,.
Nismo imeli ne časa ne moči, da bi se pogovarjali. Zgrudili smo se vsi utrujeni, položili težke glave na trde telečnjake in prav kmalu se je ta "hrumeča in neprijazna galerija spremenila v toplo spalnico prvovrstnega dijaškega zavoda...
»Ko bi vedela, kaj se mi je nocoj sanjalo?« je orugo jutro Apostol prvi spregovoril.
»Kaj ne bi mogel še malce potrpeti!« ga je pokaral Lenko Ivanov. »Prebudil si me, ko je bilo najprijetneje! Prav takrat, ko sem nataknil prašičja jetra na raženj in jih začel vrteti nad žerjavico!«
»Prav je tako!« mu je vrnil Apostol. »Tako je najbolje, saj si tudi ti najin tovariš! Ne gre vendar, da bi ti hrustal pečena prašičja jetra in obisti, midva bi pa samo od strani glodala vse to?!,..«
Stegnjeni drug zraven drugega, prav kakor smo bili ponoči legli na slamo, smo vsi trije
sanjali tisto, na kar smo mislili v trenutku, preden smo zatisnili oči. Vsi trije pa smo imeli v mislih sveti večer, liožič doma...
lako seiu v tem kratkotrajnem zanosu, v tem kratkem spancu znova doživel vse tisto, kar se mi je bilo pripetilo lani na sveti večer doma. Oziroma, da po pravici povem, lani na sveti večer izven domače hiše. . Kajli božiča nisem čakal ne uoma, ne pri svojcih, ampak sredi bleska in hrupa v nekcin lokalu...
S prijalelji sem bil v Novi kazini, Bil je ples in polno ljudi. Tudi dosti deklet je bilo tamkaj. Toda med vsemi deklicami me je ena sama vedno in vedno pripravljala do tega, da som vzdihoval in zardeval. Ni bila ne nadarjena plealka, ne edinka očetn-milijonarja. ne štuaentka in ne uradnica, ampak čisto navadna, skromna in revna pletivniška delavka. Pavlinka ji je bilo ime.
»Prosim, ali bi hoteli, gospodična?« sem jo kar naprej prosil za valčke in čutil, tla mi za-rdeva celo nela srajca.
»Prav rada,« je odgovarjala in ko majhen otrok stegovala svoje roke proti meni.
... Da, čisto tako ko majhen otrok. Kajti Pavlinka je bila zarrs silno majhna, drobč-kana, da se mi je med plesom zdelo, da ne
neskončna miza, obloženo z najokusnejšimi pečenkami in prigrizki pravkar zaklanega pujska, so se mi zdele desetkrat lepše kakor moje ali pa Apostolove.
Mrzlo jutro je začelo boječe kukati v naše blindirano poozemlje Možje so se razgibali. Vsi smo se zapenjali in se pripravljali za odhod v odprte strelske jarke Sovražnik nas je to božično noč prav res pustil v miru; zato bo pa najbrž danes skušal pristoriti, ker nam je ostal snoči dolžan. ,
»Vesel božič! lle-ej, tak zbudi se no! Pošten človek si, pa še vedno spiš!«
»Da bi jih še dosti dočakal!«
»Vesele praznike!«
»Amen! Bog daj, da bi tukaj dočakali tudi veliko noč!«
»Ohoho! Velik onoč in prihodnji božič, pa še eno Veliko noč in tako naprej, in tako oalje!«
»To se pravi, da naj bi tukaj {»mrli, kadar koli že!«
»Tukaj, seveda'«
Ta čas, ko se je nadaljeval ta navzkrižni ogenj čisto frontovskih in neprisiljenih vojaških šal, se je ob vhodu v galerijo prikazal široko
nasmejan obraz četnega kuharja.
»Dobro jutro, fantje! Vesel božič!« V eni roki je vihtel osmojen svinjski rilec,
v drugi pa — steklenico rdečega vina.
Toda še bolj smo bili presenečeni, ko smo
vrtim okrog sebe damo, ampak majceno blazinico za zatikanje igel...
.... Toda kakor je bila ta Pavlinka majhna, kar nič je ni motilo, da je imela tudi tri druge fante prav tako rana kakor mene. ln ko je bilo nazadnje zabave konec, ko smo se zunaj kar štirje postavili drug proti drugemu, smo četrt ure čakali, kdaj si bomo skočili v lase...
»Vidita, to sem nocoj znova preživel v sanjah in se odločil, da jih najprej povem vama, Lenko in Apostol.«
»No, zdaj pa ti povej, kaj se ti je sanjalo?«
»Kaj meni?« je začel Apostol. »Meni, bratec, se ne sanja o tako svojevrstnih stvareh kakor tebi. Jaz sem čisto navaden branjevec. Poleti prodajam zelenjavo, pozimi pa sadje. Zdaj pa — kaj se mi je sanjalo?«
» A-ha.«
»Sanjalo se mi je, bratec, da sem s polno
cizo obstal prav pred tistim oglom pred sooi-ščem, kjer sem postajal vsako zimo. Takole preti božičem ie bilo in ljudje so pohajali sem in tja. Čez nekaj časa je prišla gospa, znana gospa, dve ali tri hiše naprej od sodišča je stanovala. S služkinjo je prišla. Keva — spominjam se — tako ji je bilo ime. Keva, da. štiri kile najlepših jabolk mi nameri, tako je dejala gospa. Nameril sem štiri kile. No, zdaj daj pa mrežo sem, sem dejal Kevi. Keva razgrinja mrežo in mi gleda naravnost v oči. Ona gleda mene, jaz pa njo. In pn jalx>lka stresom v mrežo. In ta čas, ko jih stresam, se nagnem nad Kevo, z usti se približam njenemu čelu, takole, in... — Keva jc spustila mrežo, jaz sem se pa zdrznil in — zbudil.«
»Beži no!« je zavpil Lenko na drugi strani. »Da... prav ti je! Tudi ti si me prebudil prav ta.krat, ko sem nad žerjavico vrtil raženj z jetril...«
Tudi Lenko je začel kakor prej midva na drobno pripovedovati, kaj vse se mu je sanjalo. In priznati moram, njegove sanje, ki otl začetka do konc niso biie nič drugega ko dolga,
ttsv™
Zvonovi v sveto noč pojo...
Zvonovi v sveto noč sladko pojo, domovi so praznično razsvetljeni, nocoj so po barakah in kleteh; po toplih izbah jaslice; zbujeni od mraza so jim posinela lička, pastirei v hlcvcc ovce v dar neso.
Otroci jaslice vsi srečni zro.
1vt	•••	i •	« •••
Sveti Tetar, ko so prižgane lučke pri jaslicah in se vse pripravlja za k polnočnici.
Na mizi je potica; kosi njeni pod zobki slastno se drobč... Še
meni,
ko mislim nanje, jc nocoj sladko.
brez kruha, z jokom v žalostnih
očeh,
zro v temen kot — brez hlevca,
ovčk in grička. O bratje, sestre, kaj ni to — naš
greh?
Jezušček spi...
Aja tutaja ...
Eoje Marija in zibko poganja. >ete je trudno, zapira oči, aja tutaja, Dete zaspi.
Jože z Marijo zibko poganja. Truma pastirjev se Detetu klanja. Detetu v hlevcu zdaj je gorko...
Aja tutaja...
širom poljane pozvanja nocoj. Iz jaselc ves srečen se mi smehljaš, aja tutaja, Jezušček naš!
J. Thaler
▼račne strelske jarke, kajti vedeli smo, da se prav ob takemle slabem vremenu pogosto dogajajo na fronti največja presenečenja. Kaj zato, če je danes za nas velik praznik, praznik Kristusovega rojstva? Za njih je to čisto navaden dan kakor so vsi delavniki na fronti...
Ta čas, ko smo čakali, da se bo znaj zdaj oglasila sovražna artilerija in se začela morda že trideseta brezuspešna ofenziva v zadnjih desetih dneh, je, ne da bi odmaknil oči od strelne line, Apostol nepričakovano zavpil:
»Ilaj, fantje! Pripravite se! Ples se začenja!« Jaz in Menko, ki sva sedela na tleh v sne-
gn, sva pri priči skočila pokonci in prislonila lice vsak k svoji puški.
»Kaj pa je? Kje? Kaj?«
opazili, da za njim prihajajo konjarji s polnimi kotli svinjskega mesa in dobro nam znanimi sodci za vodo, ki so bili pa to pot okrog
čepov obarvani z modrikasto vinsko barvo... *
Po tem jutranjem prigrizku torej — od takrat je minilo že več kakor dvajset let, pa ga niso mogli in ga ne bodo mogli zasenčiti nobeni pečeni prašički nikaike torte in šampanjci, s katerimi bi nas gostili za širokimi in obloženimi mizami — smo ko krti orug za drugim splezali iz podzeml ja in zasedli vsak svoje mesto v odprtin strelskih jarkih.
Okrog nas je bilo vse belo, kajti ponoči je zapadel nov sneg. Veter je nanesel velike žamete v strelske jarke.
Apostol, ki se ni bil še docela znebil mogočnega vtiska, ki ga je napravil nanj božični zajtrk v podzemlju, se ie stežka dvignil v strelskem jarku in ponavljal:
»Hej! To ni malenkost! Spomniti se nas in nam kar semkaj na bojišče poslati svinjskega mesa in rdečega vina ni majhna stvar, da, in še za božič po vrhu!«
»To se pravi,« je povzel Lenko, »da je nekdo, ki misli na nas! Ali ne?« se je kar naprej obračal proti meni, potem pa spet proti Apostolu:
»Ti- se pa nikar preveč ne vzravnavaj v jarku, kajti kak Anglež ali pa brancoz ti lahko s koščkom svinca pošlje pozdrav naravnost v čelo ...«
Lenko' je imel čisto prav. Najbližji sovražni strelski jarki pred nami, ki niso bili več ko pet do šest sto metrov proč, so se pod belo snežno odejo vioeli čisto blizu, tik pred nami. Prav tako blizu 30 se Angležem in Francozom videli tudi naši strelski jarki.
Toda zakaj Francozi in Angleži sploh ne streljajo danes, ko je najmanjša črna točka nad nasipom več ko sijajna tarča?
Cevi pušk smo potisnili v strelne line, iz katerih smo poprej očistili sneg, in nepremično, zadržujoč sapo, smo gledali naravnost v so-
»Poglejta naravnost proti strelskim jarkom!«
»Aha! Kaj tisto črno?«
»Tisto, ja!«
»Saj res!... Kaj je neki... neka} valja-stega. okroglastega je...«
»Da ne bo havbica, hudič jo vzel!«
»Ne vem, kaj naj bi bilo, toda... najbrž ne bo nič dobrega ...«
»Sporočil bom poročniku.«
»Takoj teci! Midva bova pa gledala. Teci, samo teci in — pripogni se, da bi te zlodej!...«
Apostol se je pripognil in v teku zavil za ogel strelskega jarka. Kmalu je prisopihal poročnik, naš četni komandir.
»Kje je? Kaj je?«
»Tamkajle, tamkajle, gospod poročnik!«
Poročnik je izvlekel dvoočnik, ga posadil v Apostolovo strelno lino in začel vrteti zobčasto kolesce naprej in nazaj.
»Ila! Bog vas poživil Bog vas poživi!« je zavpil.
In ponudil mi je dvoočnik.
»Še vi si drug za drugim oglejte!«
Pokukal sem.
Na osmojeno dno nekekega kotla je nekdo, mogoče kar s snegom, napisal: »Vesel božiči. .«
Za menoj sta pogledala skozi dvoočnik zapovrstjo Apostol in l.enko, potem pa še dosti tovarišev z leve in desne...«
Toda tuoi naš četni komandir ni ostal Francozom dolžan za to n jihovo pozornost. Ukazal jc, naj v galeriji takoj počrnijo dno velike vojaške skodele in mu jo prineso. Na njeno dno je v francoščini napisal »Merci!« in pritrdil posodo na nasip...
Toda ti krščanski pozdravi, ki smo jih pošiljali drug drugemu, niso niti najmanj motili ne Francozov ne nas, da se prihodnji dan ne bi še v temi pognali iz strelskih jarkov in začeli najkrvoločnejšo in najbolj divjo bitko, kar jih je sploh kdaj bilo na tem južnem koncu fronte.
(Iz zbirke »V okopite«, Sofija 1977. Bolgarsko spisal Damjan Kalfov, prev T. Poiokar.)
Zdravnik bolniku: »Pa ste že spet začeli pivo p<ti in ste 61 komaj svojo naglušnost pozdravili, ko ste ga opustili!«
Bolnik: »Gospod doktor, vse ti6to, kar sem odtlej mogel slišati, ni bilo tako dobro kot vrček piva!«
*
Zdravniki »Ali vam pri plesanju hudo srce bije?«
Bolnica: »Oh, gospod doktor, io je pa odvisno od tega, kdo z menoj pleše!«
A koliko je njih, ki brez Božička barakah in k jim posinela

Najlepše zimsko veselje o božičnih počitnicah.
^"Ul^I	^^^Tt^I !"<
Služinčad in prazniki
Snmo po sebi umevno jn, Ha je turli služinčad na sveti večer skupaj z nami v sobi. Hudo in čudno bi bilo, če bi služkinjo pustili v kuhinji ali njeni sobici na sveti večer. Sleherno pošteno dekle lx> boli zvesta in vdana, če občuti, da jo cenimo kot človeka in da ni le tovorna živina. Paziti moramo, da jo pri sv. maši, in če le mogoče, naj gre z nami tuoi k polnočnici, in da je v praznikih služinčad pražnje oblečena, da se prazniki tudi po zunanje poudarijo — Vsa tlela morajo biti opravljena pred prazniki. Kar je drugih vsakdanjih opravkov, naj se tako porazdelijo, da služkinja ni v praznikih preveč obremenjena. Dn no damo služkinji kaj nepotrebnega, bi morali itak vedeti, dasi se tudi glede na to večkrat pregrešimo. Pa jc tuoi še zdaj, ko so vrata božiča že skoraj zaprta, še čas, da razveselimo služinčad s kako malenkostjo — s torbico, rokavicami, z robci in s podobnim.
V	ta čas, ko je skoraj ni slovenske hiše, kjer ne bi stale v kotu pod razpelom ljubezni-
ve jaslice, se zbude ob	S
pogledu na njih pre-	/ /
prosto pobožnost člove-	//
ku različne misli...	/ M, J
V	hlevcu se je ro-	/ dii Odrešenik človeštva, j živali so bile priče nje- I J govega prihoda... V ja- y( d^fflBS® sli, voličkn in osličku JvV.V/afflS^
ftred nosnice je položi-
a Mati Dete, da ga ži-	"j^f^^M/eSa^^K
vali grejeta s svojo to-	VMffimfflSk
ploto. Ovčke pa stoje okrog hlevca, legajo pred jasli, povsod, ka-
mor pogledaš, so živali	\ "jpiltfsSiJ
Jezuščku druščina in
varstvo.	I V^^mL^Ti
Ali naš človek čuti, da je žival Bogu ljuba	^uAIMflfffl
in jo zato stavi v Nje-	* V. ^M^fflM
govo bližino? Ali se ho-	SJ^MgHfflj
če s tem. da jo stavi k
Jezusu, ki je moral tudi	^ignMSfflBff
trpeti zavoljo trdosrč-	^jjvgSaaH
nosti in krivičnosti lju-	v^l I^ JjčP
di, oddolžiti z& premno-	^"cJ^ffiS®
ge krivice, ki jih mo-	YJ\Š$Mt®
rajo nema bitja od člo-
veka pretrpeti?	fc VIfSMSvS
Stvari, ki nimajo daru govora, da bi se
pritožile čez vse suro-	f&TtsaEaK^J"'
vosti, vse nesmiselno	, tli	','j
mučenje, pač tožijo v bolečini, v strahu, mra-
zu, lakoti, a le malo-	/"CŽ-Lffi&EzS^M
katero srce človeško je	'
dovzetno za njih trplje-nje. Le tisto srce, ki je
blizu Detetu?	RSŽr^
V	ta čas, ko je po-	w/ ®r.<B stavl jena žival tako bli- js&e J j^V/^cl zu človeškemu Bogu, si g&jm&Jn-p^f^ poglejmo Slovenci v oči JSSt^^SjC^
in se vprošajme, ali se	T/^egfia^^j«
ne bi moglo v marši-	I
katerem primeru z ži-	^^r*
valmi bolj usmiljeno
ravnati.	l)
Slovenski pastirji, ki vihtite palice nad go-
vedon), ne pretepajte	.....WJ
živali po očeh. kjer jim je sem Stvarnik napravil okenca za sončno svetlobo! Ne preganjajte je! Ali vam še v
glavah nikdar ni zasinila misel, da vas te živali
živijo?
Ali ne bi mogli lastniki tovornih avtov, kjer se vozijo toplega hleva vajena teleta, prekriti v mrzlem vremenu živali s plahto, da lačna ne bi prezebala na dolgem potu? Gospodarji, ki ženete težke bike na železniško postajo, premislite, da žival, ki je eno ali dve leti le stala in ležala v hlevu, ne more naenkrat ure daleč po trdi cesti, da obnemore pod svojo težo! Nekaj dni pred odgonom jo vadite dnevno po pol ure na trdo pot!
V	Nemčiji se mora vsaka, tudi majhna žival omamiti z udarcem po glavi, preden se zareže ali zabode. Pri nas se omamijo pred zakolom le večje živali, ki bi se znale braniti, teleta pa še v mnogih primerih visijo, obešena za zadnje noge, z glavo navzdol in trepetaje čakajo, da bo me«ar nabrusil nož! Kolikokrat se zabodene svinje še vlečejo čez dvorišče, uide zarezana kuretina, puščajoč za seboj krvavi sled!
Vse tako in enako mučenje bi izostalo, če bi se žival z močnim uoarcem po glavi omamila, ali pa, kakor je že mnogokje v rabi, z dobro pogodenim strelom ubila.
Posebno poglavje pa je ravnanje z vprežno živino Krave naprežejo ljudje pred težko naložene vozove, pretepajo jih v strme klance, sujejo s škornji, preklinjajo. Še huje je s ko-
Le kako se je v poslednjih 50 letih spremenilo naše gospodarsko življenje! Podvizali smo se, da smo svojo proizvodnjo brž spravili v denar. Hiteli smo, da smo si življenje olajšali. Postali smo bolj napredni. Postali smo bolj 6odobni. Bolj zahtevni.
Ali smo pa postali tudi bolj zadovoljni?
Sicer pa mislim..., da je zadovoljnost največji dobiček.
Prav v istem razmerju, kakor smo postali bolj bogati, kakor smo mogli »vse bolje opraviti«, so 6e 6krč»le naše stare, dobre oblike prijateljskih odnošajev s sosedi. Po zunanje smo ustvarili številne gospodarske skupnosti. Po notranje smo se pa začeli odmikati drug od drugega, razdalja med nami je bila zmeraj večja in izgubili smo celo najrahlejše stike drug z drugim. Neznansko ono postali domišljavi na to, da ano modemi ljudje, vsakdo je postal sum zase vladar na drobno, postal je »v svoji hiši svoj gospod« in ni čutil potrebe, da bi se pozanimal za svojega bližniega.
Sicer pa mislim..., da je ta duh povzročil mnogo puščobe po naših vaseh, da je zato nastalo mnogo mrzlote in da je napravil naše podeželsko ljudstvo bolj ubogo. Noben stroj in nobena zadruga, nobeno zavarovanje in noben kredit ne morejo tega razjedajočega duha spraviti iz naših vasi. Tu {e pač treba, da vstane duh zoper duha, da se iz ruševin prebudi spet novo življenje. Na dobro deblo je treba cepiti nove mladike.
Kaj je treba za to storiti? Pogledati nazaj v naše staro domače življenje! Ali je bilo tako narava be, če so otroci vikali očeta in mater? Ali ne pogreša marsikdo dandanes spoštovanja otrok do staršev? In vikanje je precejšen plot med starši in otroki, lako da so starši vendarle malo više kot otroci. Ali je bilo tako narobe, ko smo imeli domače platno in iz tega posteljno in telesno perilo? In škornje in čižme in rute namesto plašča, pa krilo z modrčkom sceloma pa kočemajke namesto bluz — in ošpetlje in kožuhe? Ali je bilo tako narobe, če 6mo hodili drug k drugemu v vas in smo zaupali pošteni besedi? Ali je bilo tako narobe, če mo vsak večer molili rožni venec in je bila družina doma, zda pa je vsak na svoji seji in vaji za igro? Ali je bilo tako narobe, ko so prej sosedje pomagali drug drugemu, zdaj se pa vse razproda v zadruge?
Sploh pa mislim..., kdor misli samo na to, kako bi si življenje bolj lagodno uredil, da ima malo zadoščenja in notranjega zadovoljstva. Res je, da je samo deljeno veselje pravo veselje in to veselje ni samo podvojeno veselje, marveč je prav za prav sploh šele veseljel
Dajati in jemati sta oba tečaja veselja. Pri tem je dajati bolj osrečujoče kot jemati. Časih smo '•'<#11 vsi srečni, ko smo dajali in tako veseli, ko smo jemali! Eni so bili gostitelji, drugi so bili gositje; ti so peli stare pesmi, drugi so se veselili lepih misli in vevišenih čustev v pesmih; ti so pripovedovali, drugi so hvaležno poslušali. Eni so zvijali nit, drugi so držali vreteno, tretji so 6e veselili in žalostili z drugimi.
To je bila,prava podeželska skupnost. Sicer pa mislim..., da bi morali to svojo nekdanjo skupnost v naših vaseh čim z večjo ljubeznijo jn pozornostjo gojiti. To je najboljša pot duha, ki nam naj obnovi naše podeželske družine. To je pravi krščanski božični duh.
Sveta noč izgubljenca
Zasidrala se je v pristan srca misel drhteča in žalostna.
Nocoj pojo zvezde in slap mesečine iz virov srebrnih nataka spomine in pota so zarje in zarje dognanja. Nocoj naj se duša do boli nasanja!
Bo/.ično drevo, lučk tihih sijaj in jaslic sladkost — vse kliče nazaj.
A sem kot labod, ki ne more odtod: srce prestreljeno ima in perot.
Nocoj
je izba vsa mračna in tihas ne slišiš ne krika ne vzdiha; kot v grobnico tesno sem vanjo
zaprt,
iz sence preteklosti diha smrt. Nocoj
v očeh milijonov odseva nebo in zvezde in zarje z zvonovi pojo. O Jezušček, glej, jaz sem sam,
tako sam, še k meni, še k meni pridi — srce prestreljeno v naročje ti dam!
Mirko KunčiS
>Rekel si mi, da mi boš v poletju vrnil onih slo dinarjev.«
»No, dragi moj, ali smo sploh imeli kako poletje?«
Temistoklej je pokn/al nekoč v zbornici svojega sinčka, rekoč: »Tale fantek ima nas vse v rokah. On ima v rokah svojo mater, mati mene, jaz pa vas.«
nji. Slabotne, izmozgane, izstradane živali so pripete pred vozove premoga, kamenja, lesa in se mučijo po slabih, blatnih cestah. Glej suvanje s škornji v trebuh, da se živalim pretrga mrena, to so prizori na naših cestah, posebno v bregovih in vinorodnih krajih, kjer dostikrat ravna roke in pamet človekovo zlo-dej alkohol.
In tako ravnajo ljudje, ki jim v domači hiši gori večna luč pred jaslicami, možje, ki so v otroških letih sami stavili živali Bogu v bližino!
Kako je starim, zdelanim konjem, ki so 10, 15 let služili na kmetiji, pa jih onemogle prooado posestniki ciganom, ki sirotinjo preganjajo lačno in prezeblo po cestah in zame-šetarijo dalje v tuje, dostikrat okrutne roke! Dober strel v glavo naj bo plačilo takemu staremu, zdelanemu konju, saj je koža vredna toliko, kolikor bi plačal mešetar!
še srne in zajčke, jerebe in fazane bi primaknil človek k jaslicam, pač v spomin vsem tistim prebivalcem polja in gozda, ki so žalostno poginili v nastavljenih zankah ali izkrvaveli in zmrznili, slabo ustreljeni po skazalovcih.
Po vseh slovenskih hišah stoje ta čas živali v Jezuščkovi bližini. Naj bi stale bliže tudi človeški uvidevnosti in usmiljenostil
Iz podarjenega blaga
To pa je pravi krščanski božični
deželskega duha ni naše podeželsko ljudstvo nobeno podeželsko ljudstvo več.
Samo nov duh utegne zaceliti razdrapane rane. Oživeti mora v nas geslo: Eden za vse, vsi za enega. Pripravljenost za pomoč vsem tistim, ki so pomoči potrebni, mora biti zares prijateljska in nesebična od soseda do soseda.
V naših vaseh imamo toliko stvari, ki jih moramo skupno opraviti. Skupno moramo svoje proizvode vnovčiti Skupno moramo skrbeti za cenene kredite. Skupaj moramo zavarovati svojo živino in svoje pridelke. Ali smo se pa za vso to skupnost tudi zares skupaj sešli? Ali smo se drug drugemu približali v srcu in v delu? Ali nismo 1 svojimi zadrugami postali rajši pridni učenci začetnika vsega razkola, Rousseauja, čigar geslo bi po svoje povedali: »Vsak zase, Bog pa za vse?« Se bolj naravnost povedano: »Tale bi dal oko za to, če njegov sosed ne bi imel nobenega očesa.«
(SHrt^f-T (	/ ^ temi besedami
J ^-VT^ je rimsKi govornik / zaključil sleherni svoj govor: »Sicer C~Yj(	pa mislim, da je
VJJ&)	treba Kartagino
uničiti.« Tega mesta, ki je ogražalo Rim, ni mogel trpeti ta ljudski tribun in prisegel si je, da se mora porušiti.
To misel je zmeraj poudarjal, tako da je narod povsem prežel s to mislijo.
Toda nobenega takega uničevalnega dela nimamo v mislih, ko začenjamo z besedami rimskega tribuna in si želimo, da se udejstvijo med našim podeželskim ljudstvom: Sicer pa mislim, da je treba skupnost naše vasi iznova zgraditi in obnoviti. Brez skupnega 6ožitja v šegah in navadah pristnega po-
Če si dobila za božič ali za Miklavža kako blago, te bodo brez dvoma zanimali tile podatki:
Bodi da si narediš iz tega kak plašč ali bluzo ali obleko, si boš izbrala kako preprosto obliko, da bo oblačilo tem delj moderno.
Tako je, na primer, naš plašč (na levi) zaradi svoje oolične preprostosti za več let moderen. Drugi vzorec na naši risbi je bluza, ki je lahko narejena iz flanele ali pa iz kake debelejše svile Zraven je popoldanska obleka, ki ni samo lepa, marveč se tte pri njej pas in pentlja
iz žameta pod vratom tudi spremeniti z usnja-tim pasom in stekleno zaponko.
Če si pa prejela v dar kako športno bluzo, tedaj si naredi iz njega obleko po vzorcu naslednje risbe Obleko poživljajo večkratni šivi.
Predzadnji vzorec je kostum, kjer je jopica brez ovratnika, reverja sta iz krzna, žepa sta pa s krznom obšita. Za ta kostum je treba malo blaga.
Za popoldne bi bila bluza (na koncu risbe), narejena iz svile ali muselina in okrašena s čipkami, jako primerna k temu kostumu.
P OLiHOČHlCR
Kar naenkrat se je hila pojavila tista ženska v tihem kraju, kjer so ljudje okorno hojevali in je ura v zvoniku prav tako oitorno bila ure dolgočasja. Nekega dne je bila nepričakovano in nenapovedano padla v hišo svojih sorodnikov in je bila vsa bleda in mršava. Njeni rjavi lasje 60 ji v štrenah viseli nizdol, kjer so bili videti še sledovi umetnih sredstev za pobeljenje las. Kadar je zakašljala, to pa je večkrat storila, so se pokazali v kotih njenih tankih, preveč z rdečilom namazanih ustnic, penasti mehurčki.
»Na vožnji v mesto 6em se peljala tod mimo, in ko 6e je vlak ustavil na kolodvoru, sem se do. mislila, da bi vas lahko obiskala ... saj vas že tako dolgo nisem videla. Nekaj ča6a bom ostala tukaj, potem bom v mestu spet izvrševala svoj poklic.«
Kakšen poklic da bi to bil, tega ni povedala. Zato je dejala njena svakinja, Strozzijeva, precej hladno: »Saj nas jako veseli, da si nas prišla obiskat, le da se boš morala zadovoljiti z našimi bornimi razmerami ...«
Gvidova teta. ki je stanovala nasproti Strozzi-jevih, se je v mraku mimogrede ozrla v sosednjo hišo. Zavihka je nos in rcicla: »Kakšna čudna tica pa je priletela k Strozzijevim?«
Gvido 6e je bil pravkar vrnil domov. Ves dan je stal na svoiem prostoru v kotu Stolnega trga. Njegovi odjcmalci 60 bili sami tujci, ki so si ogledovali staro stolnico in so si vzeli tudi kaj za spomin s seboj. Če ni bilo nobenega kupca, pa je začel posnemati, kolikor je pač mogel, stare slike na presno v cerkvi, in te svoje posnetke je zmeraj prodal. Svoj prosti čas je posvetil svoji zaročenki Lini, majhni šivilji, ki je pridno poganjala stroj in zraven žvrgolela ko ptička.
Tetine besede so Gvida vzdramile Iz misl«; pristopil je k oknu in radovedno pogledal skozi. Sredi sosednjega vrta, s hrbtom proti njemu, je stala jako vitka, visoka postava tujke. Pravkar se je obrnila, in Gvido je zagledal v rdečkastem siju sončnega zahoda rdečkasto ožarjen obraz. Ko jc začutila, da jo nekdo gleda, 6C je Gvidu prijazno nasmehnila.
Kakor ogenj je šlo v kraju od ust do ust: Strozzijeva sorodnica je Gvida očarala! Zanemarjal je svojo obrt. Odjemalci so bili nezadovoljni, ker se niso mogli sporazumeti s prodajalko, ki ni znala ne angleščine ne nemščine.
Gvido in tujka sta se seznanjala spočetka le z okna do okna, potem sta 6e shajala na cesti ali na sosednjem vrtu, kjer je tujka iskala bornih žarkov pozimsfccga sonca in si je pritiskala na kričeče pobarvtne ustnice, kadar koli jo je napadel kašelj.
Lina ni o vsem tem ničesar zvedela. Mirno in zadovoljno je šivala in je dalje prepevala svoje vesele pesemce.
Potem pa je zaslišala zdaj to zdaj ono novico, ki so ji povedali žalostnega obraza. Tedaj je začela sumiti Gvido je zdaj tako malokdaj prišel k njej .. . Dejal ji je, da ima toliko dela z nekim velikim naročilom...
Ko je spoznala, da je njena sumnja ni varala, so ji pesmi utihnile. Zaklenila je vrata in je zastrla okna. Zaprtih oči je ležala v temi. Obe roki si je pritiskala k pismu, da bi ukrotila divje udarce svojega srca ..
Gvido je hotel čim prej prodati svojo proda-jalnico. Rad bi bil šel s tujko v mesto. Ta je bila odpotovala, čim je prvi sneg ko puh pokril strehe hiš. Gvido jo je spremil na kolodvor.
Prijatelji so ga skušali spraviti k pameti, češ: »Gvido, zdaj ni6o časi za to, da bi prodal 6vojo prodajalnico in odprl novo v mestu!«
»Tu in tam sem že v dogovoru glede tega in prav dobro se mi bo oboje obneslo. Sicer sem pa zadosti star, da morem o svoji bodočnosti 6am ukrepati.«
Sleherno soboto zvečer se je Gvido odpeljal v me6to in se je vrnil zmeraj ves razburjen. Kar 6e je ondi dogajalo, ni zaupal nobeni živi duši.
Lina je spet odprla vrata svoje hiše, ioda ne za Gvida. N«ti pogleda mu ni več privoščila, ampak je s ponosno dvignjeno glavo stopala mimo njega. Ko je /.vedela, da se bo izselil, je rekla le: »V mesto pojde? Tem bolje!«
Zima je bila sicer mrzla, vendar polna luči in 6onca Nebo je bilo jasno ko kristal in na za-mrzli, trdi zemlji so zveneče odmevali koraki
Kar mahoma je bil božič pred vrati. Iz male pekarije, kjer je sladko pecivo vabilo koprneče oči otrok k sebi, je dišalo pa janežu, medu in ocvebah.
Le Lina ni videla in ne slišala ničesar božičnega. Sele ko so v sveti noči klicali zvonovi vernike k polnočnici, se je zavedela, da pTide nocoj Jezuščclt na svet. »Nc gtem! Ne morem iti!« A zvo-
novi so jo bolj in bolj klicali. Njih glasovi so prodirali skozi zaprta okna in 60 doneli skozi zidove v notranjost hiše, kjer so ihteče zamirali.
»Ne pridem, ne morem priti!« je ječala Lina.
Zdaj pa . .. Lina dobro ve, da to ni res, da ne more biti rc6 ... Pa vendar prav natančno sliši trkanje na vrata . .. Kot vsako leto ob tej uri, ko jo je Gvido prišel iskat za k polnočnici. Pristopi k vratom, pa jih ne odpre Z razprostrtimi rokami se nasloni na steno, ko da bi bila na križ pribita.
Tako stoji nekaj časa. dokler se trkanje ne ponovi. Zdaj odpahne zapah in sunkoma odpre vrata, — »O, Gvido!«
Razoglav stoji pred njo. Razmršeni lasje mu padajo na čelo. Težko diha. Molče 6i stopita nasprotij	_	j .
Kakor v sanjah zasliši, ko zajeclja,: »Odpusti
mil«
»Tedaj Lina oživi: Brž »i obleče jopico in pokrije klobuk. V6e to stori podzavestno. Zdaj pa stopata proti cerkvi s koraki dveh človekov, ki jima je že Dd nekdaj v navadi, da hodita vštric.
Zvonovi ju oppzarjajo, da naj pohitita. Gvido seže po Linini roki, ki mu jo pa ona odtegne.
Slednjif stojita pred cerkvijo Skozi od/prta vrata vidita kako ie vsa razsvetljena. Jaslice se jima smehljajo Radostno se oglasi zbor otroških glasov.
Takrat začuti Lina, kako ji vse sovraštvo polzi iz srca. »Gvido,« zašepeče in mu na cerkvenem pragu ponudi roko. Srce se ji vzradosti, 6aj je slednjič razumela, kaj so ji hoteli zvonovi reči:
»Odpusti, vse je treba odpustiti! Samo zato se Jezušček vsako leto povrne na zemljo!«
(Grazia Deledda).
O božiču
Liectovo srce o božiču
Trije stari pomorščaki sedijo pri kavi in eoen od njih je začel presti svoje niti in pri-j>oveduje o božičnem dogodku, ki ga spremlja vse žive dni... »Poslušajte,« pravi, »prišel sem bil iz naših južnih krajev, a ko sem bil še sedemletni fantiček, sem hotel na vsak način jiostati pomorščak Takrat me je vzela mali nekoč s seboj na božični semenj. Ondi je bila ženska, ki je-s-''tekočim sladkorjem narejala na lectova srca razne |>odobe, in siceil. kako>-jih je kdo naročil. Tudi jaz sera si smel naročiti takšno podobo in sem hotel imeti seveda
—	pomoščaka! Sicer si je vsakdo želel imeti na lectu kakega angela ali božično drevesce ali zvc/.oo, pa knko ime, recimo Barbka, Pe-terček in podobno — to je ženska dobro znala
—	toda mornarja — to je pač presegalo njeno znanje! Pač je jx>skusila, toda ni se ji posrečilo. Vzela je drugo, tretje srce — in je tudi ta dva pokvarila. Medtem pa jo je začela zme; raj večja gneča gledalcev naravnost zasmehovati. Ker .je pokvarila toliko lecta in ker se je razjezila zaradi norčevanja, mi je odprla usta in mi porinila ves škrnicelj svojega tekočega sladkorja v usta in zavpila: »Na svojega jiomorščaka, oa boš sit, tit rapa neumna!« jaz sem požiral, kašijal, pljuval in kričal, to je bil zares pravi j>ravcati pekel. Moja mati je strašno ozmerjala lectarico in me je potegnila proč. Jaz sem se še ves dan brezupno jokal, a zvečer, ko je moj oče vse zvedel in videl, kako neskončno sem žalosten, je nenadoma odločil: »Tiho bodi! Nič ti ni treba mornarja na lectu. Postni boš rajši sam pomorščak !< In odtlej je bilo zares sklenjeno, da bom smel iti na morje, to pa se moram zahvaliti samo božičnemu semnju in tisti lecta-rici- Takrat sem tudi dobil za božič pravo majhno mornariško obleko.
Toda pomislite — že pozno zvečer je pozvonilo pri vratih, zunaj je bila lectarica, na vso moč se je ojiroščala in mi je podarila velikansko lectovo srce s sliko krasnega mornarja na vrini! To srce je bilo za v izložbo in je bilo zato še posebej lejio spečono. Mimo tega pa je bilo še v trdni, lepi škatli. Tega lecta nisem nikoli pojedel Več let je bil v stekleni omarici, in ko sem potem oorastel in sem slednjič prišel zares na ladjo, je bilo tudi to srce pri meni Postalo mi je za talisman in mi .je celo dvakrat življenje rešilo. Prvikrat samo zato. ker sem gn pozabil v Bataviji v majhni hotelski kamrici. V poslednji minuti jsoklican,
E
sem bil, kot bi trenil, na ladji, pa sem se
spomnil na svoje božično lectovo srce. Pa kar brž ponj! Ko sem se vrnil v luko, ni bilo ladje več ondi! No, pa se je na tej vožnji jx>topila s posadko vred. Drugič me je kot brodolomca vrglo na afriško obalo in razen ploščate škatle z velikanskim lectovim srcem v njej (prise-žem, da je bilo velikansko!), si. nisem bil ničesar rešil. Dva dneva sem moral tavati po -uščavi, da sem slednjič prišel oo ljudi. No-euega drevesa ni bilo nikoder, in sonce bi me l)ilo sežgalo, če bi mi ne bilo moje lectovo srce usmiljeno varovalo glave. Njegovi kosi (saj je bilo že zdavnaj razdrobljeno!) so sčasoma j>ostali trdi ko železo; vogalov sploh ni bilo več, najbrž so jih kdaj miši obglodale, a če sem srce zložil skupaj, je bilo spet lepio in čudovito, ko takrat na sveti večer.
Predvsem pa sem vam hotel jjovedati tole: leta in leta sem bival zunaj po svetu, moje življenje je bilo večkrat divje in trdo, a sleherni sveti večer — booi v Santfhaju, na Rtu I lomu ali kjer koli že — sem odprl svojo pre-vezano škatlo in sem položil to lectovo srce predse- ln za uro časa je vse odpadlo z mene. in bil sem spet majhen fantek, ki v svoji novi mornariški oblekci sedi doma pri jaslicah. Oče in mati sta sedela pri meni, zadišal mi je domači čaj in domače pecivo, v duhu sem bil pri polnočnici, bil sem doma, doma — ln kaj to pomeni, da si ooma na sveti večer! Vse to sem doživljal zaradi svojega rnzlomljenega leetovega srca, ki je povzročilo, da so me začele oči peči in skeleti...«
Pomorščak utihne in zamišljeno strmi predse. Za hip vidi sebe in ga vidita tudi njegova tovariša, kako skrivaj sedi kje v kakem kotu in ima lectovo srce pred seboj. Nič ne rečeta, saj tudi onadva dobro j»oznata svoje samotne svete večere — le takega leetovega srca seveda nista nikoli imela. Le kakšno je prav za prav ..,
»Ali ga imaš še?«
»Že oolgo ne! Nekoč ga nisem bil dobro spravil, pa mi je kovčeg padel nanj; Srca ni bilo več, prav nič več, sam prah je še bil..-«
»Ojoj, potem pa že dolgo nimaš več svojega božiča?«
»Kaj še! Seveda ga imam še!« se je nasmehnil prvi z viška in tiho donal: »Vesta, odtlej si vsak sveti večer ogledujem lepi pokrov s tiste škatle.«	(Sailer.)
se bojiš, ka živiš v mojem kraljestvu, ki sta mu strah in groza tuja?«
A teloh je odvrnil: »Gospod, hudo mi je in sem žalosten, ker ni več Adama in Eve in njun smehljaj nič več ne odseva z mojih cvetnih listov-«
Gospod pa, ki še ni mogel pozabiti človekovega izdajstva, se je razburil in je zaklical rastlinskemu bitju, naj zaživi življenje Adama in Eve in naj izgubi paradiž. In spodil je cvetico skozi vrata svojega vrta in nadangel jih je zaprl za njo.
Zunaj pa je bila zima. Šivanka6ta burja je brila po goli zemlji in grozila je, da vrže teloh po tleh, da ga potegne s seboj in ga ubije. Tedaj je teloh od mraza vzdrgetal in se zaman zavijal v zeleni plašč svojih listov in je iskal varnega zatočišča, kjer bi 6e mogel oddahniti in se skriti. Nenadoma je zapazil Adama in Evo, ki sta našla skrivališče v votlini med dvema skalnatima pečinama in se obujmo stiskala drug k drugemu. Ko sta zapazila teloh, je novo upanje zatlelo v njiju obupanih dušah in pritisnila sta si cvetko na srce in jo grela. Odtlej je ta cvetka ljubeča sestra vseh skrbipolnih, obupanih duš, je prva, zaupanje vzbujajoča znanilka pomladi, znanilka, ki napoveduje svetlejše in daljše dneve.
Pa je še druga zgodba, ki kroži med ljudmi o božičnem cvetu — telohu. Ta zgodba pravi, da so cvetice rajne duše umrlih in da so ljudje po smrti prvih dveh človekov dobili pravico, da si vsak od njih izbere kako cvetico zase, če je bil sicer dober človek in je imel čisto in darežljivo srce. In tako eo si hrabri vojščaki izbrali suličasto peruniko zase, marljivi poljedelci plavico in malt, nedolžni otročiči spominčnico in vijolico, ponosne gospe orhidejo, rododendron in tulipan in ljubeči se, s smrtjo ločeni ljudje — prelepe srčke. Vsi so 6i želeli, da se s temi cveticami razcvetejo in cveto v lepem maju ali v z barvami prenasičenem avgustu, v mili predpomladi v marcu ali v gorečem oktobru. V decembru, januarju in februarju pa ni hotela nobena roža cveteti, 6aj je vedela, da bi bila v ledu in snegu pogubljena in zadušena. Ko so si pa vsi ljudje izbrali svoje cvetice in vsaka cvetica svoj mesec cvetenja, so ostali neodrešeni, od življenja prevarani ljudje brez svoje cvetifce' Ostala je le še edina cvetica in to je bil teloh, cvet božiča. A teloh je bil radi svoje nepokornosti poln 6trupa.
Tedaj so se cvetice, ljudje in zimski meseci 6tmili v zvezo in Bog je blagoslovil njih tovariško zvezo in je določil, da naj teloh cvete v božiču, na sveti večer, ko pride tudi božje Dete na svet.
Božični cvet
To je ko snežinka beli, na trdnem peclju kimajoči teloh, ki mu ponekod pravijo tudi božična roža. Ko pekrije zima v decembru vse vrtove in pokrajine z voljno sneženo odejo, ki počiva in sanja fl zemlja pod njo, se pripravlja čudež te rastline, ki %j| ji je mraz prijatelj in tovariš, na junaško življenje in cvetenje Malo pred božičem prodre bela cvetna glavica sko/.i sneženo plast. Čiste otroške roke listov cvetne čaše se razmaknejo, nato se odipro začudene cvetne oči in žarijo v veselju, da smejo živeti. Nežni, v nebo obrnjeni okrogli cvet teloha se kosa v brezmadežnosti in bekni z deviškimi snežinkami, ki so same zimske cvetke in plavajo kot konice orhidej.
NeKoč |e cvetel teloh v večnem poletju raja. Imel jc ko obraz velike cvetne liste in se je košatil v škrlatasto vijoličastih barvah, s kakršnimi se zdaj le še izbranci med telohi ponašajo. Po neskončnem raju sta hodila Adam in Eva kot prijatelja vseh stvari in vseh cvetic. Zatorej so bile rože žalostne, ko sta 6e prva dva človeka pregrešila zoper božjo
besedo in 6ta bila izgnana. Božja jeza pa je bila tako huda, da se celo pestrovka hijacinta in usmiljena astra nista upali prositi Boga milosti za Adama in Evo. Toda teloh, ki je bil tedaj brez imena kakor V6e rože, cvetje, grmi, rastline in drevesa, je z roso solza žaloval za grešnima človekoma in tako koprnel po njima, da je začel bolehali in je v tihi bridkosti venel in bledel. Blesteča se škrlatasto vijoličasta barva cveta je bila zamolkla sveže zelenje zdravega stebla je posivelo in ko zlato lesketajoči se prašniki so usihali v bledi, nezdravi rumeni barvi.
Ko ie stopal Bog po svojem rajskem vrtu in je v svoji očetovski dobrotljivosti božal glavice narcis in tulipanov in ko je prišel do teloha, je videl, da se teloh ni vedro dvignil in ni spoštljivo nagnil cveta, ampak se je medlo sklanjal pri tleh in povešal uvele listnate ude.
Botf je vprašal teloha: »Zakaj se žalostiš, ko sem te vendar ustvaril zato, da se vesehš? Zakaj drhtiš in žd.š, ko sem ti blizu in te dvigam? Koga
Le stopite ta sveti večer, ko ste si že prižgali lučke pri jaslicah in na drevscu, stopite na svoje vrtove in ven na polje! In zazrite se preko neskončne snežene odeje I Ko ne bo6te zagledali ničesar, ničesar, pa z roko odgrnite malo sneženega plašča in zagledali boste tisto cvetko, ki se je zavzela za trpečega človeka in prosila Boga milosti zanj. Zagledali bo6te belo zvezdo na belem dnu; pe-terolistnast venec cvete med snežinkami; blesteč cvetlični sijaj sredi svete noči. Če pa ste posebni izvoljenci tega sveta se vam bo prikazala tudi šfer-latastovijoličasta cvetica, sestrična božičnega cveta — teloha ali pa boste ugledali rdečo progo veselja, zeleni dih upanja na 6nežnobelih listih telo-hove čaše.
To je božični cvet, cvetica meseca decembra, otrok zime, ki vsebuje upanje na lepše, svetlejše io sončne dni v Gospodu.	(R. M.)
Siromakov sveti Veeef
Snežinke se vrte lcot' slap iz pen, ki jemlje ti pogled, cesto zastira. In skozi mrzel pajčolan meglen se noga v beli, mrzli sneg vdira. Ljudje vse vprek hite, svečanost je na njih obrazu, v tem ledenem, belem mrazu e obličja jim rde.
Obstal je siromak pod oknom vile in zastrmel v neštete se luči. Od skrivne, tajne sle in bolečine roke same se krčijo v pesti. Toplota, luč razkošno krasne sobe, radost, od nje razžarjene oči. Brezdomec si v pesti premrle sope, v božični ta večer brez solz ihti.
A Dete drobno v rokah mlade žene ki brez zle misli se ljubo smehlja grenkost iz duše mu prežene in blodna bol izgine iz srca. In spomni svoje srčne se mladosti, nekdanjih, davnih zlatih dni radosti, in glej, pesti same se razpuste s toploto v duši v noč božično gre.
Sešck Ljudmila
Božična skrivnost
Nad gozdom je skrivnostno zašumelo ▼ dan zgodnji, ko narava je ie spala, a šum skrivnosten vse budi iz spanja, nevidna bitja so povelje dalai
»Prikldnite do tal se vsa drevesa
in naredite slavolok čez cesto —
Marija z Jožefom beži pregnana
tja v sveti kraj, tja v betlehemsko mesto.
Oj, toplo sonce, pošlji žarke žarke tvoje, da se ogreje Jožef in Marija daj, omehčaj ljudem brezčutna srca, ki jih oklepa samo hudobija.
Zapojte v gaju, vi krilatci drobni, prelepo pesem božjemu otroku, ki rojen bo nocoj v samotnem hlevu. Oj, to veselja bo ob vašem zvoku!«
Viktor Nolimal, Zagorje ob Savi
Da ne bo Jezuščka zeblo
Dva dni pred Božičem se je šola nehala. Mar-janca je skrbno spravila v svoje predale šolske potrebščine, potem pa se je takoj lotila dela. Mama ima o praznikih polne roke dela. Marijanca pa je že tako velika, da ji lahko pomaga.
Posebno rada je Marjanca materi pomagala, kadar je pekla potice. Kako prijetno je dišalo po vsej kuhinjil Marjanca bi rada kakšno žlico obli-zala, toda mati jo je poučila, da je to grdo. Marjanca pa zna ubogati in se premagovati, če je treba.
Ko so bile potice v peči, je mati začela pospravljati. Pri tem delu pa je najraje sama, zato je naročila hčerki, naj vse pripravi za jaslice in božično drevesce. Marjanca je morala v gozd po mah in po smrečico. Zeblo jo je res v roke, a grela jo je misel, da je sveti večer tik pred durmi. Jaslice in smrečica bosta vse praznike razveseljevala družino.
Ko se je vrnila iz gozda.' ie zač>la postavljati jaslice v kotu. Potem pa je privezovala na nitke okraske in druge reči za božično drevesce. Nekaj se je že lani pobilo; zvonček, ki ga je imela najraje, nič več ne zvoni In ptiček, tako lep droben ptiček ,ki so ga lani tako občudovali, je bil brez nog. Oh. ko bi ji mati hotela dati nekaj denarja, da bi kupila novegal
Marjanca je postala žalostna. Prav nič nI ve-vedela, da jo opazuje mati,
»Marjanca, jutri pojdeš v cerkevl ln k sv obhajilu tudi. Nekaj denarja ti bom že dala, da boš še kaj kupila za drevešček.«
Drugo jutro je bil hud mraz Marjanca je hitela proti cerkvi, ko je še povsod vladala tema.
Nič je ni bilo strah. Srce ji je bilo prepolno svetega pričakovanja. Saj so božični prazniki najlepši otroški prazniki v letul
Pobožno je prejela sv. obhajilo. Po maši je še zmolila očenaš za starše, potem pa je odšla v trgovino. Dolgo, dolgo je zbirala; najraje bi kar vse pokupila. Med drugimi rečmi je kupila ttldi angelske laske, da bo smrečica od vrha do tal prepletena z njimi
Ko se je vračala domov, je mraz še zmerom pritiskal. Zeblo jo je prav do srca. In tedaj je njeno drobno dušico zaskrbelo: »Gotovo tudi Jezuščka zebel« Vzela je angelske laske iz škatlice ln jih pritisnila na srce. Kar na lepem ji je postalo čudno toplo in prijetno. Tiho se ie pogovarjala z Jezusčkom, ki je pri sv. obhajilu stopil v njeno srce. Zahvalila se mu je za vse dobrote.
Doma je drobnarijo, ki jo je nakupila, pokazala materi. Izza plašča je nazadnje potegnila tudi angelske laske Mati je bila radovedna, zakaj je imela laske shranjene pod plaščem.
»Da bi Jezuščka v mojem srcu ne zeblo!« je odgovorila Marjanca.
Mati se je temu prisrčnemu otroškemu odgovoru zvonko nasmejala. Potem pa je hčerko ljubeče pobožala po licu in rekla:
»Dokler bo tvoie srce tako čisto, bo Jezuščku v njem zmerom toplo in lepo, pa čeprav bi bil zunaj še tak mraz!«
Tisti božični prazniki to bili najlepši v življenju male Marjance.
Slikarska naloqa sa spretne roke
MeIka in Lučka
Teta Veronika je jeseni odpeljala Metko t teboj na Dolenjsko. Metki se zdi na Dolenjskem strašno iepo, posebno poleti, ko se lahko igra zunaj na soncu. Tam ni nikomur v napotje in nikoli v nevarnosti, da bi jo povozil avtomobil ali tramvaj. Doma v Ljubljani je pa vte bolj tesno. Niti na ulico ne sme sama ..,
Če bi bila tudi mamica in očka na Dolenjskem, potem bi Metka najraje za zmerom tam ostala. Tako ji je pa večkrat dolgčas po starših. Očka in mamica morata biti v Ljubljani zaradi službe. Ta služba! Joj, kako je Metka huda nanjo! (Metka je namreč še zelo majhna in ne ve, da ne bi bilo kruha, če ne bi imel očka službe.)
Nekega dne je dobila teta Veronika na Dolenjskem pismo, da se mora Metka takoj vrniti v Ljubljano Mamici je dolgčas, božične počitnice noče obhajati brez svoje ljube hčerke.
Ko sta prišli teta in Metka nazaj v Ljubljano, se je Metka stiskala k mamici in jo gledala, kakor da je ne bi videla že ne vem koliko let. Tudi mamica je imela solzne oči, ko je spet videla svojo hčerko. Gorko jo )e privila k sebi in ljubeče rekla:
»Metka, zdaj boš pa zmerom kar pri meni Nikamor več ne pojdeš od mene!«
Potem jo je nesla v sobo in prižgrla električno luč. Metka je kar ostrmela. — Na mizi v kotu je stal božični drevešček, tako bogato obložen z okraski in drugimi dobrotami, da se je ves lesketal, kakor bi bil zlat in srebrn Pod drevešč-kom je ležal mah, na mahu je stal hlevček, pred hlevčkom pa )e gorela drobna rdeča svečka. Metki so zažarele oči. Nepremično je strmela v kot. Nič ni vedela, kdaj je mama odšla iz sobe.
Čez nekaj časa se je mati vrnila in zaklicala:
»Poglej, Metka, kaj sem ti kupilal Majhno sestrico.«
Metka je Začudeno gledala drobno glavico, drobne ročice in nežne nožice Videla je, kako mama ljubeznivo gleda to stvarco. Zaskrbelo jo je, da bo imela poslej raje sestrico kakor njo in užaljeno rekla:
»Kar nazaj grem s teto Veronikol Saj mene nimaš nič več rada.»
Brada se ji je tresla ln jok jo je potilil. Prav nič ni bila vesela nove sestrice.
Mamica je Metko pobožala po licu ln rekla:
»Metka, nocoj je sveta noč Ne smeš jokati, vesela moraš bitil Zaradi tebe smo pripravili drevešček in jaslice. Čakaj, povedala ti bom nekaj lepega.«
Vzela je Metko v naročje. Solze v Metkinih očeh so s« koj posušile Pravljice Metka na vso moč rada posluša Povprašala je:
»Kaj boš pa povedala? Ali pravljico?«
»Resnično zgodbo, ne pravljico Foslušajl — Dolgo je že od tega. ko je v mrzli zimski noči iskala prenočišča lepa gospa. Prosila je povsod, a nikjer je niso sprejeli pod streho. Pozno ponoči, ko so angeli prižgali že vse zvezde na nebu, je šele dobila skromno prenočišče v revnem hlevu. Tisto noč je Bog dal sveti Gospe drobnega otro-čička, tako drobnega, kakor je tale tvoj« sestrica «
»Ali je bilo v hlevu mrzlo'« je v ttrahu vprašala Metka in se kar stresla.
Zgornji dve risbi najprej skrbno izrežite s škarjami in vsako posebej prilepite na trd karton. Lahko ju pa tudi prerišete, če hočete. Potem vzemite ▼ roke barvice ali barvno svinčnike in pobarvajte obe risbi kolikor mogoče pisano.
Smrečica na prvi slikanici naj bo zelena, svečke pa rdeče. Z rumeno barvo poslikajte svetlobne sije svečk, zvezdo vrh dreveščka, nebeški sij (krog) okoli Marijine in Jezuščkove glave ter slamo v jaslicah. Marijina obleka naj bo rdeča, plašč moder, Jezuščkovi lasje temno rumeni, Marijin in Jezuščkov obraz pa rožnat. Jaslice poslikajte s sivo barvo, zemljo pod njimi z rjavo, plamenčki sveč naj ostanejo beli, ozadje pa nai bo črno.
Ozadje na dragi slikanici nafbo temno-modro, oblaki pod angelčkom in svečkami ter
»Pa še kako! Ubogo mamico in njenega otro-čička ]e strašno zeblo Živalim se je ubošček na vso moč smilil in dihale so vanj toplo sapo, da so ga tako vsaj malo ogrele Imele so več usmiljenja do njega kakor ljudje. Mamica ga je zavijala v plenice ln zraven pobožno molila. Vedela je, da je ta otročiček — sam Sin božji Dala mu je ime Jezus. Ko je Jezušček zrasel, je moral pretrpeti strašne bolečine, da je pridobil liudi za nebesa. Spomin njegovega rojstva obhajamo vsako leto na sveto noč Počastimo iia s tem. da postavimo hlevček in prižgemo lučke pred njim. Drevesce, ki ga vidiš tamle bogato okrašenega, pa pomeni, da ie Jezus prinesel na zemljo vse polno božjih milosti in dobrot «
»Jaz imam Jezuščka zelo rada!« je rekla Metka
»Pa tudi sestrico imaš rada, kajne?« je vprašala mamica.
Pred jaslice pobožno nocoj bom pokleknila in Jezuščka na tlaml lepo, lepo prosila:
»O JezuSček, dobrotno delili božično trečo — ozrl se za trenutek na deklico klečečo!
V tujini, glej, tem sama, brez sestrice, brez brata; tvoj blagoslov potrka naj ie na moja vratal«
Pred jaslice pobožno nocoj bom pokleknila — in Jezuščku prisrčno za vse se zahvalila.
Olga Kuretova, Belgrad.
M. K.
svetlobni siji okoli tvečk na) ostanejo beli. Rdeča naj bo angelčkova obleka in svečniki, temnorde-ča naj bodo jabolka. Z oranžno barvo poslikajte plamcnčke sveč in trobento (od zunaj). Temno-rjavi naj bodo *nqelčkovi lasje io deblo od smrečice. Rumene naj bodo zvezde, sij okeli angelčko-ve glave in zvezda v njem Smrečica naj bo tem-nozelena, angelčkove perutnice pa svetlozelene.
Tako pobarvane risbe vtaknite v ovitek in jih pošljite kot tiskovino najpozneje do konca tega tedna na naslov; Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Za pet najlepših slikanic razpisujemo pet nagrad. Imena nagrajencev bomo objavili v »Mladem Slovencu«.
»Kako ii je pa Ime?« je hotela vedeti Metka, in v njenem srčku se je res zganilo nekaj kakor sestrska ljubezen . ..
»Lučka ji je ime,« je povedala mamica. »Lučka je pred hlevčkom, sestrica ne more biti lučkal« ie modro ugovarjala Metka.
»Poglei njene oči in videla boš, da so svetle kakor lučkel« je rekla mamica
Metka je pogledala in prikimala Potem je pa stekla pred stensko ogledalo in pritisnila nosek ob steklo »Tudi jaz imam take oči!« je ponosno rekla. »Tudi jaz sem lučka, kajne?«
»Seveda, tudi ti si moja lučka zlatal« je pritrdila mama.
»Pri nas imamo sploh same lučkel« se je nasmehnil oče, ki se je prav ta čas vrnil iz službe in potihoma stopil v sobo
In družina je vsa srečna obhajala sveto noč.
Pesem sirot
Ml pa gremo k Jezuščka v daljno mesto Betlehem, vso bridkost in vse gorje položimo mu v objem:
Glej, sirote jokamo po očetu, mami. Sprejmi k sebi nas nocoj, da ne bomo samil
Jezušček sam dobro vč, kaj je mraz in beda; v faslicah leži, na« ljubeče gleda...
Kdor nocoj je kakor ml reven in brez doma — v daljno mesto Betlehem z nami na| poromal
Gregcev greh na sveti večer
Na sveti večer je mati izročila Gregcu zavitek in kovanec za deset dinarjev Naročila mu je, naj oboje nese ubogi vdovi Zeli. Gregec je hotel materino naročilo hitro izvršiti, da bi bil potem spet prost ko ptiček na veji. Kar stekel je, kolikor so ga nesle noge. V petih minutah bi bil nazaj, če ga ne bi na vasi ustavili dečki Vsi njegovi tovariši so se tam igrali: prižigali 60 božične zvezdice. Joj, kakšen vesel živ žav je bil to! Eden izmed dečkov se je približal Gregcu in ga vprašal:
»Gregec, kje imaš pa ti zvezdice?«
Gregcu je bilo nerodno. Pa se je zdajci spomnil, da ima kovanec pri sebi in mislil si je: Če bi kupil za deset dinarjev zvezdic, ali bi fantje zijali! Mati tega ne bo zvedela, saj ne bo spraševala Zefe, al je dobila denar ali ne.
Kar odločil se je in skočil v trgovino. Kupil je lepo število zvezdic — in dečki so prižigali in prižigali...
»Gregec, ti pa si res tič! Le kdo ti je dal toliko denarja?«
»Sdm ga imam dovolj!«
Ko je zgorela zadnja zvezdica, je Gregca zapeklo v dušo. S težkim srcem je stopil v bajto uboge Zefe. Videl je, kakšna revščina vlada tam. Zefa se je Gregca zelo razveselila, ker ie vedela, da ni prišel praznih rok. Dolgo se je zahvaljevala njemu in njegovi dobri materi.
Ves tisti večer je bil Gregec čudno ramišljen in tih. Bratje in sestre so se veselili svetega večera, njega pa je pekla vest.
Tudi pri polnočnici je moral venon.er misliti na svoj greh. Jaslicam se kar ni upal približati; bal se je, da ga bo Jezušček očitajoče pogledal. Tudi pesem, ki je odmevala s kora, ni bila tako lepa kakor druge krati.
Šele po maši, ko so dugi že odhajali, se je Gregec za hip približal oltarju Hjd6 mu je bilo, nepopisno hudo. Proseče je pogledai Jezuščka in šepnit:
»Jezušček, odpustil*
Ko se je vračal domov, mu je šinila v glavo odrešilna misel. Spomnil se je svojega hranilnika, v katerem je skrbno hranil vse svoj., bogastvo: trideset dinarjev. Drugo jutro je vrel iz njega deset dinarjev in še enkrat odšel v bajto stare Zofe. Pomolil ji je kovača in boječe rekel:
»Zefa, še tole so mati dali!«
Zefa je vsa srečna vzela denar, a stokrat bolj srečen je bil Gregec: imel je spet lahko vest.
ko ti tečejo vzdolž ceste — tipetape tipetape — da more jazbečar tudi teči in imeti svoje veselje.
Da pa očka svojemu otročičku o Miklavžu in božiču ukrade igračke, da se sam poigra z njimi, je pa že itak zgodovinsko dokazano.
Brazde in gube izginejo pod oblastjo nagona za igranje, in oa zibelke do groba je električna železnica pristnemu moškemu toliko kot izpopolnitev vseh sanj.
S spoznanjem te resnice je neki modri stric ustanovil igralno šolo za moške. V tej šoli je bilo vse tisto, kar siccr kak moški poln nevošč-ljivosti opazuje v izložbah trgovin z igračkami. V to šolo ie bil vsakdo sprejet, ne da bi se s čim izkazal, in slehernemu je bilo na razpolago časa na pretek za bivanje v tem raju.
In tu so se igrali ti veliki fantje, ki so naravnost koprneče pritekli iz svojih pisarn ali iz delavnic ali iz sejnih dvoran upravnih svetnikov..., igrali so se s tako resnobo in s tako vdanostjo, kakršni so le zaresni otroci. Neki zga-rani inženir je zgradil parnik s šestimi dimniki, neki prezaposleni zdravnik se je poglobil v
Katera pot vodi k skritemu zakladu? (Rešitev: 4, 2, 1, 3, 6, 5, 8, 7.)
Protinapad.
lagoma — in ves zamišljen. Nenadoma mi pomahata dva odločna stražnika. Jaz tudi pomaham io se peljem dalje.
Stražnika me dohitita. Eden me divje nahruli: »Ali ne znate voziti hitreje, sir, saj je to kar sramota za mesto!«
Drugi nadaljuje besede prvega: »Začetniki ne spadajo na cesto. Prosim — legitimacijo sem!« Počasi mu pokažem svoje listine. Nato 6e oba zagrohočeta: »Opro6tite, sir Campbell,« pravi prvi, »a plačali boste pa le!«
In tako 6em moral jaz, ki sem dosegel svetovni rekord za največjo brzino plačati kazen pet Šilingov ea prepočasno vožnjo z avtomobilom!
legamo se ...
»V pravem moškem tiči otrok: ta se lioče igrati,« je nekje zapisano.
Igra človeka poživlja.
Če je moški igračast na praktičnem področju, tedaj je ženska bolj v duhovno-duševnem.
Moški se igra v kopalni banji in si misli, da je kapitan podonavske paroplovne družbe. Z gobo in skodelico za milo na reja valove, palec na nogi mu je svetilnik nekje v dalji... Pod prho si zapoje otroško nesemeo in vso kopalnico naškropi z vooo. Tak je moški pri štiridesetih kakor pri dvajsetih letih.
Moški se igra v pisarni z zaponkami za pa-piT, ki iz njih nareja lične verižice; igra se s svinčniki, ki jih trudoma postavlja v vrsto na mizi; igra se v snegu, igra v dežju. Če je nereden, je tudi to igra zanj, tla svoje stvari pravilno zloži. Če je pa reden, potem pa sploh! Jako zabavno mu je britje in zmrdovanje, pa čeprav pri tem vzdihuje.
Moški se prav prisrčno igrajo tudi s psi in z otroki. Oprostite mi, če vržemo oboje v isti lonec, pa celo pse prej! Toda igranje s psom bolj poživi kri in bolj razgiba noge kot igranje z otrokom. Ali ni tako? Seveda, to zavisi od tega, koliko let ima otrok. Re<= je, rla videvamo častitljive računske svetnike ali ravnatelje, ka-
Campbell sedi v restavraciji in srka svojo limonado.
»Katera dogovščina se vam zdi najbolj zabavna v vašem življenju?«
»Zabavno je bilo,« pravi, »a da bi bila dogovščina, je preveč rečeno,« in z nasmehom ob spominu na doživljaj, nadaljuje:
»Po svojem poslednjem svetovnem rekordu sem 6e počasi peljal z avtom po Londonu, iskajoč neko trgovino. Pri na« je tempo predpisan in ne srne biti ne prepočasen ne prehiter. Vozim se okoli — po-
»No, le povej: kaj je silohran?« >Če kdo sam podpiše svoje spričevalo.«
3 plus 1 - Super Radio
»Od jutri dalje boš kadil cigarete »Drava«, nove čevlje boš pa dobil šele prihodnje leto,« me je nekega dne ljubeznivo sprejela moja gospa, ki je slučajno že petnajst let moja zakonita žena.
Upirati se, seveda, bi bilo nesmiselno, Umaknil sem se v toaleto, spustil sem vodo vodovoda in medtem ko je vor.a s šumom odtekala, sem po tihem govoril vse svoje sklepe, ki sem jih moral pred osebo svoje žene zamol-čati.
Drugega dne sem našel doma dva razbita okna. »To ni nič«, je mirila moja žena, »če Bog da, plota ne bo treba podreti. Magnetno-inrlukcijski učinek njegove železne konstrukcije«, se je izražala strokovno, »znaša vsega sikupaj sedem odstotkov in upam, aa ne bo ireveč motil prejema našega novega aparata super-Radio.«
Ta dan sem zvedel, da je stal aparat sedem tisoč dinarjev in da bom jaz odslej namesto večerje reševal križanke. Vsi prihranki, ki se bodo nabrali zaradi mojega asketskega načina življenja, bodo uporabljeni za ooplačevanje novega 3+1 aparata. Namesto zajtrka lahko ujamem na kratkem valu Run, namesto pred-
I
južnika pa bomo lahko opoldne poslušali prenos Mozartovih skladb v Fis-duru.
Jutranje vstajanje je bilo zaradi telovadbe pomaknjeno na peto uro, kosilo pa okrog štirih popoldne, zaradi jedilnega lista, ki ga radijske
postaje objavljajo kaj pozno.
Večja
še ni pripetila, vendar je bil radio vsled te ne-
/a mojo največjo žalost je strela že tretjič zgrešila našo anteno. Večja nesreča se doslej
sreče ves mesec neuporabljiv, ker so mu pogorele vse elektronke...
Ko se je pričela moja žena udeleževati jezikovnih tečajev naše raoijske postaje, sem začel jesti v gostilni, ker doma niti med obedom nisem imel miru. Med juho je ponavljala franooske nepravilne glagole, razgovarjala pa se je z menoj izključno samo po angleško ali italijansko, da se je vadila v izgovorjavi. Moje ugovore proti temu je odbila z razlogom, da tudi sicer ni važno, ali jo razumem ali ne. Poglavitno je, da ona razume...
Včeraj sem nesel zadnji obrok za rarlio in sem se vrnil zadovoljen domov. »Od jutri dalje ne boš več kanil,« mi je rekla žena. »Radio ie po nesreči padel na tla in se je ves razbil. Nabavila si bova kako moderno aparaturo; ta stara škatla je že itak doslužila!«
»Ali vas ni sram, da se tukaj, vpričo vseh ljudi, tako pretepate kakor otroci?«
Anekdota
Večno iiva, večno mlada: »Sveta noč, blažena noč«
Mati spravi Peterčka v posteljo in mu pravi: Priden bodi Peterček, in lepo zaspil Jaz pojdem na koncert in čez tri ure bom že spet pri tebi.«
Peterčku pa ni to niti malo všeč: »Oh mamica, jaz se tako bojim! Ali ne bi mogla biti Tončka pri meni v sobi?«
»To pa ne. Tončka mora v kuhinji krompir lupili. Pa nikar naj te ne bo strah, saj je tvoj angelček varuh pri tebi!«
»Oh mama,« zazdihne Peterček, »ali me ne W rajši Tončka varovala, pa bj angelček varuh lupil krompir?«
Obmeš pručico narobe ali si pa stešeš iz "desk takole pripravo, ki nanjo privežeš nekaj steklenic, ki daš vanje različne množine vode. Potem udarjaš ninje s palčico in s pomočjo kakega glasbila lahko stpklenice z vodo tudi pravilno uglasiš, lako. da nastanejo pesmi, če udarjaš s palčico pravilno na steklenice. Poskusil
trgovinico, neki potnik za ženske obleke je streljal gumijaste granate iz majhnih topičev.
To je bil velikanski špas, vendar so se skoraj vsi drug drugega sramovali in opazovali, ali jih kdo gleda. Kakor paglavci so se pritihotapili skozi vrata, položili so vstopnino V zadregi na mizo in so za božjo voljo prosili, naj nikar nikdar ne dobijo kakega listka ali kake izkaznice.
Služili so svojemu igralskemu nagonu skriv-ši pod roko. To bi utegnilo biti vabljivo, pa je vendarle otežkočilo življenje. Najprej jih je prihajalo po dvanajst, nato po pet, potem sedem, dalje devet .. in nato mahoma le še troje. Več pa jih nikdar ni bilo. Nasprotno! Eden je izginil (ker je moral v drugem mestu ustanoviti podružnico), ostala dva pa se od same zadrege drug pred drugim nista upala orug drugemu v oči pogledati. Bilo je zares ganljivo, če je notar z zlatimi naočniki preščipaval majčkene vozovnice in je višji železniški svetnik poganjal vlakce v svet.
Igralna šola je prenehala.
Ni se mogoče igrati proti vstopnini in na povelje. Igranje se mora porajati iz trenutka in iz navdihnjenja.
Ženske se igrajo drugače. Te imajo zmeraj kakšno vlogo, so zdaj kot odlična dama, zdaj dojenček ali pa golobček.
Ženske se rade igrajo v dveh. Tudi sicer v življenju — in zato je moškim tako težko z njimi. Pravijo, (ia se ženska samo zato sprička, da bi se mogla nato igrati presladko igro sprave. (Kdor verjame, dobi dinar.)	(R,)
Ali ti bom posvetil, Se boš ti svojega bratca pretepal, ko si vendar toliko močnejšii«
»Nikar, očka, ti si tudi mnogo močnejši od mene!«
*
On: »V časopisu sem bral o nekem človeku, ki je vanj zločinec ustrelil. A krogla je zadela na gumb in tistemu človeku se ni nič zgodilo.«
Ona: »Ali res?«
On: »Če bi pa kdo vame streljal, bi bil na mestu mrtev, zakaj, na vsej obleki nimam ne enega gumba, ki bi bil dobro prišit.«
0000020200010001010101010102010000020223020123535323020100010202894823232348235353020002000148020102020201230153235323535348000201535323482323535323532353234823482348235348234823484823482353234823534848235323535323482348004823232348232353482323232353539053235348234823000202010223
Slava Bogu na višavah
Odlomek iz slovenske zgodovine 9. stoletja
is
n v*v •	v
Bozicm papež
V letu 867. po^roj6tvu Gospodovem je Rim doživel radostno blažene božične praznike, kakor si jih je že dolgo želel. Deset dni pred Sveto nočjo je japeški prestol zasedel blagi starček Hadrian II., jubljenec rimskega ljudstva, v dvojnem pomenu božični papež, ne le zato, ker je za Petrovo krmilo prijel v božični dobi, marveč tudi zato, ker je po poročilu zanesljivega rimskega vira kot duhovnik »neprenehoma molil v cerkvi Marije Pri jaslicah«, torej tam, kjer je središče rimskega božičnega praznovanja.
Slovansko poslanstvo
Razgibanost rimskih slavnosti ob nastopu bo-Hčnega papeža se še ni polegla, ko je v večno mesto dospelo pod vodstvom sv. Cirila in Metoda veliko slovansko odposlanstvo, ki je s seboj prinašalo nenavadno priporočilo, namreč svete ostanke rimskega papeža Klementa. Poslušajmo, kaj o tem pripoveduje že omenjeni škoi Gauderik v tako imenovani Rimski legendi.
»Drugi Hadrian se je silno razveselil, ko je slišal, da filozof Ciril prinaša s seboj telo blaženega Klementa; šel je (Cirilu in Metodu) z duhovščino in ljudstvom naproti in ju je z vso častjo sprejel. V navzočnosti svetih ostankov so se začela goditi čudežna ozdravljenja ... Zaradi tega so dajali največjo zahvalo Bogu tako častitljivi apostolik (papež) kakor tudi vse rimski ljudstvo ter se veselili in radovali v Bogu ... Obilno so se zahvalili omenjenemu filozofu (Cirilu) za toliko dobroto.«
Tako piše škof, ki je bil priča teh dogodkov.
Ne vemo natančno, kateri dan sta sv. Ciril in Metod prišla v Rim. Gotovo je, da kmalu po 14. decembru, ker so bili na koncu februarja ali prve dni marca leta 868 trije njuni učenci že posvečeni v duhovnike. A vsaj dva meseca prej so že morali biti v Rimu, ker je bilo treba vso zadevo natančno preiskati in so mašniški red podeljevali le stopnjema. Poleg tega vemo, da sta slovanska apostola potovala v Rim na povabilo Hadriano-vega prednika, papeža Nikolaja I., ki je umrl 13. novembra 1. 867. Z gotovostjo torej sklepamo, da je slovansko poslanstvo v večno mesto prispelo nekaj dni pred božičem ali vsaj med božičnimi prazniki.
Veselje ob prihodu slovanskega poslanstva s sv. Klementom se je torej strnilo z radostnim praznovanjem Hadrianovega ustoličenja in z božično radostjo božičnega papeža in rimskega ljudstva. Pa saj se je tudi pomen in namen slovanskega poslan-
stva čudovito skladno ujemal z božičnim angelskim petjem. Poslanstvo sta vodila dva sveta bla-govestnika, obenem poslanca bizanstinskega cesarja in treh slovanskih knezov, s seboj sta privedla cvet svojih uspehov med slovanskimi rodovi, prve svoje slovanske učence, ki so rimski Cerkvi zagotavljali novo bogato apostolsko žetev med številnimi slovanskimi rodovi v duhu krščanske vesoljnosti in edinosti. Ob pogledu na to poslanstvo v božični dobi je božičnemu papežu prav iz dna srca prikipel angelski božični pozdrav:
Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudeml
Hadrianova pisma
Med prvimi Hadrianovimi poslanicami se po svoji programatični vsebini odlikuje pismo nemškemu kralju Ludoviku s strogim svarilom, naj nikar ne napada kraljestva rimskega cesarja Ludovika in njegovega brata Lotarja (v Lotaringiji), ko se rimski cesar na bojnem polju južno od Rima junaško in požrtvovalno vojskuje proti nevarnim sovražnikom krščanstva (Saracenom), ki so pridrveli do Sabinskih gora, ogražah rimsko okolico in vso katoliško Cerkev. To pismo se začenja s sledečimi stavki:
»Na začetku mojega, od Boga mi odrejenega vladanja, mi je nujno naložena najprimernejša naloga, da pred vsemi drugimi krepostmi oznanjam in priporočam miroljubnost. Saj so se tudi prav v začetku Gospodovega rojstva prikazale trume nebeške vojske, ki so klicale:
»Slava Bog- na višavah in na zemlji mir ljudem.«
Tu moramo posebno skrbno pomniti, da so bili vredni gledati tolikšno veselje angelskega rajanja le tisti pastirji, ki so čuli pri čredah; tako bomo tudi mi nedvomno le tedaj vredni, da dosežemo veselje nebeških dobrot, če bomo skrbno čuli nad Gospodovimi ovčicami, da jih iz zasede sovraštva ali razprtije ne napade požrešni volk ali požre tisti samogoltni lev, pred katerim nas svari apostol. Zato te, predragi sin, opominjam in nujno spodbujam, da si nujno prizadevaj za mir in ljubezen ...«
To pismo je bilo pisano 14. februarja 868' torej prav takrat, ko je papež že preiskal vso zadevo slovanskega poslanstva, blagoslovil slovanske bogoslužne knjige, potrdil slovansko bogoslužje in je bilo že vse urejeno glede posvetitve Cirilovih učencev. Prav iste misli v isti zvezi je papež ponovil 5. septembra 869 v pismu škofom v kraljestvu Karla Plešastega, torej takrat, ko je bilo že pisano pismo slovanskim knezom in ko se je Metod s knezom Kocljem dogovarjal o državniškem varstvu za ustanovitev slovanske nadško-
fi]«. Papež tukaj škofe v prvem stavku posebno opozarja, da se še dobro spominja miroljubnega poslanstva, ki ga je prevzel v začetku svojega vladanja. Potem doslovno ponavlja uvod omenjenega pisma in angelski slavospev. Škofe opominja, da kot duhovni ljudje (qui spirituales eslis) krotijo mesene in skoraj božjeropne želje tistih, ki bi hoteli napasti kraljesko posest rimskega ccsarja (Lotaringijo).
Božični papež je torej božični angleški slavospev proglasil za nekako svoje geslo. Saj so preden je zasedel papeški prestol v njegovih skoraj nepretrganih molitvah v cerkvi Pri jaslicah njegovo mišljenje in hotenje navdajale božične misli angelskega petja, preprostih miroljubnih pastircev, krotkih ovčic, ki jih čuječi pastirji varujejo volkov. Te misli in podobe se tolikokrat ponavljajo tudi v Kristusovih prilikah. V ta okvir sta se o božiču 867 prikladno uvrstila slovanska blagovestnika, miroljubna in v Kristusovem duhu ljubeča pastirja preprostih slovanskih rodov. O božiču naslednjega leta, bilo je natančno 26. dccembra, pa se je v najlepših moških letih (bilo mu je 42 let) že do smrti utrujeni blaženi Ciril, ki je s svetniškim sijem očaral Rimljane in posebej božičnega papeža, poslovil od svoje apostolske poti in s papeževim dovoljenjem vstopil v samostan, kjer je petdeset dni potem v duhu svetosti umrl blažene smrti.
Hadrianovo pismo knezu Koclju
Ob Cirilovi smrti in ob njegovem pogrebu, ki se je spremenil v slavnostni sprevod že poveliča-nega svetnika, so se v Rimu obujali spomini na slavnostni sprevod v božični dobi leta 867, ko so s tako slovesno radostjo sprejeli svetinje svetega papeža Klementa in ko so vzljubili očarljivo svetniškega filozofa Cirila, ki je s tolikim trudom tam ob Črnem morju našel dragocene svetinje in jih do smrti utrujen vrnil Rimu. O tem spet lepo priča že omenjeni škof Gauderik. Metod je hotel truplo svojega svetega brata prenesti v domovino. Tedaj »o rimski škofje, kardinali in plemiči prišli k apostolskemu papežu in ga nujno prosili, naj nikar ne dovoli, da bi se truplo tako uglednega in svetega dobrotnika rimskega mesta preneslo v druge dežele. Metod je odnehal. Potem se je razvil slavnosti pogreb, ki ga škof Gauderik takole opisuje:
»In zbrala se je zelo velika množica duhovščine in ljudstva in so ga (Cirila)... s silno radostjo in z velikim spoštovanjem položili v za to pripravljen grob v cerkvi blaženega Klementa, in so se s slavospevi in s hvalnicami obilno zahvaljevali Bogu, ki na prav tem kraju dela mnoge čudeže.«
Ko je potrdi Metod še vedno mislil na vrnitev v samostansko samoto tam ob Olimpu, tedaj «o prišli v Rim poslanci slovenskega kneza Koclja in papežu prinesli Kocljevo prošnjo, da mu blagovoli poslati »Melodija, blaženega učitelja našega«, ln pspež ga je poslal v slovensko 1'anonijo, napisavši tole poslanico (navajam le najznačilnejše stavke):
Hadrian, škof in služabnik služabnikov božjih, Rastislavu in Svetopolku in Koclju.
Slava t višnjih Bogu in na zemlji mir, v ljudeh blaga volja.
0 vas smo slišali duhovne radosti, ki jih imate k zveličanju, kako je Bog predramil vaša srca.
Mi pa smo s trojno radostjo napolnjeni sklenili, Metodija poslati v vaše dežele.
(Tisti, ki bi mu nasprotovali) so volkovi, a ne ovce.
Hvalite Gospoda vsi narodi in vsak jezik na| prizna, da je Jezus Kristus Gospod. Gospod je naročil: Pojdite in učite vse narode.
Vi pa, ljubljeni otroci, poslušajte božji nauk, ki je bil v poslednjih časih razodet zaradi vašega zveličanja.
To so glavne misli prve In najpomenljivejše papeške poslanice slovanskim knezom. Pisana je bila trem slovanskim knezom, a sv. Metod jo je prinesel le knezu Koclju in se jc le z njim dogovarjal. V jeseni in o božiču leta 869 so panonski Slovenci v slovenskem jeziku slavili Boga in globoko občutili božično radost, ki jo je po svetem blagovestniku Metodu z božičnim pozdravom božični papež poslal knezu Koclju in slovenskemu panonskemu ljudstvu.
Kdor to pismo, ohranjeno le v okrajšanem sta-roslovenskcm prevodu, premišljeno prebere ter preudari njegovo miselno in zgodovinsko zvezo, ne more prav nič dvomiti, da je to pristna Hadrianova poslanica, pisana v slogu božičnega papeža, ko se je v posmrtni zarji svetega Cirila spominjal, kako sta sveta brata s svojim prihodom v R:m povzdignila božično radost rimskega ljudstva ob njegovem ustoličenju, kako sta v duhu angelskega slavospeva z uspehom pridobila mlade krščanske rodove za tesnejšo zvezo z vesoljno Cerkvijo in njenim poglavarjem. Zopet so sc mu živo zbudile božične misli, ki jih je doživljal v cerkvi Pri jaslicah, ko je tam molil, tam sprejemal sv. Cirila in Metoda, tam na Marijin oltar položil in posvetil slovanske knjige in poslušal blagoglasne slovanske bogoslužne napeve po<l vodstvom svetniških grl dveh umetniško izobraženih plemenitih Grkov, ki sta se žrtvovala za Slovane, da jih v duhu božičnega slavospeva včlenita v vesoljno Kristusovo Cerkev.
Pismo, kakor nalašč sestavljeno za mladostne Slovane kot potrdilo slovanskega bogoslužnega jezika, ki ga je sv. Ciril čudovito izoblikoval iz govora slovanskih kmetov in pastirjev. Zato je prav primerno, da se prvi papeški pozdrav Slovanom začenja s prvim krščanskim angelskim pozdravom budnim pastirjem na bctlchemskih poljanah v blaženi Sveti noči.
Dr. Fr. Grivee.
.....................................•■•■■•■m
Križanka
Vodoravno: 1. in 6. Voščilo reševalčem slovenčevih križank. 11. Črta, ki loči dve državi, zemljišči itd. 12. Zemlja. 15. Strast. 17. Zagon, udušenje. IS. Polmer, trikotniku včrtanega kroga. 19 Nadeja. 21. Geometrijsko število, grška črka. 23. Veznik. 25. Število. 26. Priardilnica. 28. Del voza, kolesa. 30. Obrnjena pogojna členica. 31. Del sesalke, kol. 32. Cerkveni zakonik; vojno orožje. 34. Doraščanje, dozorevanje. 35. Pravtako, slično. 37. Bolečina, nesreča (srb.-hrv.). 39. Znani slovenski režiser, ki je sedaj v Zagrebu. 41. Svetopisemsko žensko ime. 42 Vzklikne, reče 43. Nikalnica. 44 Osebni zaimek. 46. Začetni črki imena in priimka slovenskega pisatelja (Izza kongresa, cvetje v jeseni). 48. Sedež človeškega čuta. 49. Človek, ki jamči za nekoga. 50. Ljudski izraz za kravo črne barve 52. Zrcalo duše. 54. Debela palica. 55. Prislovni veznik, predlog. 57. Glavno mesto najmlajšega imperija 59 Rimski papež, ki je izdal znamenito okrožnico. 61. Ploskovna mera.
63. Plod, užitno seme. 64. Mamilo, past. 6o. Vom-bergarjeva veseloigra. 66. Prebivalec največjega dela angleškega imperija. 67. Pogojnik. 68. Težko ozdravljiva bolezen. 70. Ozvezdje. 72. Sienkievvi-czev roman. 75. Mesto v Združenih državah ameriških. 77. Druga beseda za prižnico. 79. Visok državni uradnik. 80. Prva žrtev zločina po sv. pismu. 82. Orožje nekaterih žuželk. 84. Zelo, temeljito 85. Hrvaška reka. 86. Staroslovanska boginja. 87. Čistilno sredstvo. 88. Staro egiptovsko božanstvo. 90. Oblika povr.-oseb. zaimka. 92. Pri-trdilnica, zagotovilo. 93. Prislov, določilo kraja._94. Kot 11. ved. 95 Preprosta domača jed. 97. Klic, poziv. 99. Odgovarjajoči znesek v denarju. 101. Besedica, s katero prigovarjamo. 102. Začetni črki imena in priimka slov. pesnika (poslednji Celjan. Jadranski biseri). 103. Posvet predstavnikov društva, korporacije. 104. Razmeroma ceneno, moderno zabavišče. 106. Izraz pri kartanju. 108. Veznik. 110. Značilen, temeljit, nepoboljšljiv. 113. Danes
zjutraj. 114. Kratica moSkega krstnega Imena.
115. Vrtna hišica. 117. Glasbena lestvica. 119. Rastlinski produkt. 120. Plin. 122. Hitra, smrtonosna bolezen, 123. Prostor za tekmovanja, borbe. |25. Okras, ponos. 126. V drugič storjeno dejanje. 127. Pravnemu zakonu odgovarjajoč, pravomočen. I?:-). Član starega, divjega naroda. 190. Kuhinjski opravek. 131. Veliko udruženje. zveza. 132. Obrnjeni kazalni zaimek. 133. Bližnji sorodnik. 136. Egiptovsko božanstvo. 137. Muslimanski bog. 139. Eden izmed peterih čutov. 110. Kemična označka za prvino. 141. Slovensko obmejno mesto. 112. Drugo ime za vinsko trto. 146 Redovna oseba. 148. Grški bajeslovni junak. 152. Najmanjši delec snovi. 154. Osebni zaimek 155. Poljski pridelek. 156. Požrešen. 157. Svet. šah. mojster. 100. Oblika kopne zemlje. 162. Slovanski vladar iz 7. stol. 163. Zasilno bivališče na prostem. 164 Pod, zemlja. 165. Snopek. 167. Naslovna oseba Sofoklejeve tragedije. 168. Pomožni glagol. 169. Mesto v južni Srbiji. 170 Sorodnik. 171 Zgodovinsko mestece v Dalmaciji. 172. Domača žival, ki ljubi vodo. 173. Albansko mesto.
Na v pl J no: 1. Človek, ki se živi od miloščino. 2. Voditelj jugoslovanskega nacionalističnega pokreta. 3. Doniač-a Časopisna agencija. 4. Povratno osebni zaimek. 5. Osebni zaimek. 6. Pevska nota. 7. Nikalnica. 8. Časovni veznik. 9. Drugo ime za starodavno Trojo. 10. Ilrvaško-sloven-sko obmejno mesto. 13. Železniška postaja med Ljubljano in Zidanim mostom. 14. Sedež čuta. 15. Oblika ]K>možnega glagola. 16. Hoče ujeti, ustreliti. 19. Učenje 20. Raj, nebesa. 21. Tak. ki hodi iz kraja v kraj, po svetu. 22. Veznik. 2-1. Velik ptič. 25. Mednarodni avtomobilski prometni znak. 26. Kot 42. vodor. 27. Nepravilnost, nenormalnost, nasprotno pričakovanju. 28 Območje, soseščina. 29. Oblika pomož. glagola biti 31. Sveženj palic, d račja. 33. Vzklik, nudnica. 36. Starejša oblika voznika. 38. Crno-bela maska, tudi blagovni vzorec. 40 Pravimo, da je zlato. 42. Mesto v Bosni. 43. Vzklik 45. Na razpoloženju (kratica). 47. Malenkost, mal košček 49. Tla. 51. Stvar, ki jo dam ali dobim zastonj. 53. Strešni okrajek. 54. Prehlad, vnetje. 56. Žensko krstno ime. 58. Kratko žensko krstno ime. 60. Številka. 62. Uporabljanje. 67. Nevestina oprema. 69. Okroglasta gmota. 71. Slaroslovansko pol-božanstvo. 73. Dragocen živalski zob. 74. Pomladanski opravek. 75. Tak, ki ni več mlad. 76. Ženska jopica. 78. Prva boljša polovica. 79. Urad (tujka). 81. Vaško drevo. 83. Kosilo. 86. Pravijo, da je hujša od gladu. 87. Uglajenost, dostojno vedenje; tudi priučen način igralskega podajanja. 89. Tovarna v bližini Ljubljane. 91. Števnik. 94. Osebni zaimek v 4. sklonu. 95. Azijsko božanstvo. 96. Slovensko ime za december 98. Jezero v Finski. 100. Tuja oblika ženskega imena. 103. Cistota. 104. Majhno svetišče. 105. Staroslovanski bog. 107. Nauk o morali; versko naravoslovje. 109. Domača gozdna žival. 111. Opaž. 112. Lahko hlapljiva tekočina 113. Gospa. 114 Milo se mi stori. 116. Kratko žensko ime. 118. Grška črka 119. Kemič, označka za prvino. 121. Nikalnica. 122. Oziral, zaimek. 124. Glejtel Na primeri 126. Najjiogostejše stavčno ločilo. 123. Veznik. 131. Krasen človek. 133. Povratno osebni zaimek. 134. Veznik. 135. Nikalnica. 138 Lastnik večje restavracije. 141 Poslopje, kjer se spravljajo tramvajski vozovi. 142 Cvetna oblika 143. kot 14. navpično. 144. Jutranji sij. 145. Prva in ena in dvajseta črka v abecedi. 146. Računska kratica. 147. Pes plemenite pasme. 148. Turški dostojanstvenik. 149. Vzklik. 150. Predlog v 2. sklonu. 151. Nakit, okrasje. 153 Italijansko mesto. 155. Jadranski otok. 150. Romanski določni člen. 158. Pijača 6tarih Slovanov. 159. Sla-l-oumen. 161, Umetniški izdelek. 163, Greben v pogoriu Travnik, v Julijskih Alpah. 166. Gorovje v Grčiji.

Varujte
naročnino!
Otesreča
nikdar ne počiva!
Zahvala
Moj mož, JOŽEF MOČNIK, mesarski mojster v Mariboru, Radvanjska št. 5, je dne 20. novembra 1940 v mariborski bolnišnici umrl na posledicah težke prometne nesreče, ki se je dogodila dne 16. novembra 1940.
Ker je bil moj pokojni mož naročnik »Slovenca«, ki je naročnino za list vestno plačeval ter jo imel na dan nesreče za tekoči mesec poravnano, mi je kot dedinji pripadla pravica do nezgodne podpore v znesku 10.000 dinarjev. Uprava »Slovenca« v Ljubljani mi je preko svoje mariborske podružnice nezgodno podporo brez vsakih odbitkov in brez odlašanja izplačala.
Upravi »Slovenca« v Ljubljani se za takojšnje izplačilo podpore javno zahvaljujem.
Istočano vsem priporočam, da postanejo naročniki »Slovenca«, ki
jim bo za slučaj smrtne nesreče nu- u -/J MnrniU Mnrihnr dil visoko nezgodno zavarovanje, illiaa 1 lOLIllK, 1 lUriUUf
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem upravi in konzorciju »Slovenca* v Ljubljani, katera mi je po moji pokojni mami gospe Amaliji Habunek, ki se je v Sarajevu smrtno ponesrečila, kulantno in takoj izplačala posmrtno Zavarovalnino.
Ivica Nikolič
LJUBLJANA, dne 20. decembra 1940
10.000 dinarjev
socialne podpore v primerih smrtne nesreče
Čl. I. Smrtne nesrefe, za katere izplačuje konsordj ..Slovenca" podpore, so:
1.	Nesreče pri izvrševanju poklicnega dela v poljedelstvu, pri živinoreji in v gozdu, v obrtih in industrijskih obratih in podjetjih.
2.	Nesreče na vozilih in železniške nesreče.
3.	Nesreče zaradi strele, ognja in povodnji.
4.	Nesreče zaradi strupenega pika.
Pri katastrofalnih nesrečah, ki zahtevajo več človeških življenj, se da podpora največ 50.000 din, ki se v enakih delih razdeli med prizadete upravičence.
Podpora se ne Izplaluje za te-le smrtne slulale:
Umori. — Kap. — Smrtni primeri, ki so posledica bolezni, telesnih hib, telesnih poškodb, ali nastanejo zaradi trajnega prenapora telesnih sil. — Nesreče zaradi pijanosti. — Nesreče v primeru vojne, vstaj, revolucij, demonstracij; pri pretepih, če se pretepa udeleži ponesrečenec ali dedič. — Nesreče pri lovu. — Nesreče pri tekmah, pri vožnji z motornimi vozili brez izpita. — Nesreče pri letalih in podmornicah. — Nesreče pri izdelovanju
Pravilnik.
in izvenpoklicnem uporabljanju razstrelil in eksplozivnih snovi.
Čl. II. Pogoji, pod katerimi se podpora izplača, so:
1.	da je bil ponesrečenec redni naročnik »Slovenca«. (Za rednega naročnika »Slovenca« se smatra tista fizična oseba, ki na nje naslov list prihaja. Ako sta na naslovu zapisani dve ali več oseb, se v primeru smrtne nesreče enega teh vzajemnih naročnikov prisodi pripadajoči del podpore.)
2.	da je ponesrečenec za tisti mesec, v katerem se je smrtno ponesrečil, imel naročnino že plačano;
3.	da smrtne nesreče ponesrečenec ni zakrivil in se tudi ni ponesrečil v duševni zmedenosti;
4.	da je smrt nastopila takoj ali najkasneje osmi dan po dnevu nesreče; v vsakem primeru pa kot nedvomna posledica ene izmed nesreč; naštetih v čl. I. tega Pravilnika.
Čl. III. Pri zahtevah podpore je treba uvaievati tole:
1. Zahtevati podporo so upravičeni! ponesrečenčeva rodbina ali pravni dediči. Ti morajo v prošnji za
podporo izjaviti, da ▼ celoti sprefmefo pogoje tega Pravilnika.
2.	Prošnjo za podporo vloži upravičenec pri konzorciju »Slovenca«.
3.	Prošnja naj razjasni, kakšna je bila smrtna nesreča in ali so pogoji v čl. II. tega Pravilnika izpolnjeni. Prošnji je treba tudi priložiti potrdilo župnika onega kraja, kjer je ponesrečenec bival, in spričevalo zdravnika, ki je ugotovil vzrok smrti.
4.	Ali je ponesrečenec umrl na posledici katere nesreč, naštetih v čl. I. tega Pravilnika, in ali so izpolnjeni pogoji v čl. II. Pravilnika, ugotovi kon-konzorcij.
5.	Nesporazumljenja rešuje posebna komisija treh članov, v katero imenujejo dediči enega Člana, konzorcij enega, tretji pa je dr. Miha Krek ▼ Ljubljani.
6.	Podpora se izplača v celoti (10.000 din) brez kakih odbitkov takoj, ko se upravičenost ugotovL
Čl. IV. Upravičenost do podpore po danih pogojih se pridobi do preklica ali spremembe Pravilnika
Pazite, da bo naročnina v naorej plačana, da na ta način varjete svojcem socialno
podporo 10.000 dinarjev.
Kolikokrat smo opozorjeni na nesrečo naših naročnikov, pa jim na žalost podpore ne moremo izplačati, ker nimajo plačane naročnine. Zato pazite in uredite, da b of naročnina v naprej plačana. Uredite to sedaj ob novem letu!




Kot vsako leto kupujem tudi letos vsako množino svinjskih kož po
najvišji dnevni ceni
BoflsHC Rafael
StralISCe pri Kranja - Tel. Hran) 50
Pred oddajo Vaših zalog ponudite.
Istočasno želim vesel Božič in srečno Novo leto!
Največji slovenski pupi-larnovarni denarni zavod
mestna
hranilnica
ljubljanska
Vloge na hranilne knjižice, tekoče račune, domače hranilnike. Pupilarni oddelek. Posojila na hipoteke, menice in lombard. Za vloge in obveze hranilnice jamči
Mestna občina ljubljanska
Za nego lica ln roh
rabite
Benkovo pomadomViolette-kremo!
Lekarna pri sv. Trotld
r. pi. »enim, zcraiiN
Odobreno S Br. 6SS2/1937 i S. Er. 959/19S7
ATELJE za moderno fotografijo in povečanje slik
Foto JUG - KRANJ
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim strankam
krojaški mojster
ORAŽEM ANTON
CELJE - GLEDALIŠKA 9
SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO
vsem mojim cenj. gostom želi
Hotel Komauer
na Meži
SREČEN B02IC IN NOVO LETO romarjem in dobrotnikom Sv. Križa nad Dravogradom želi
cerkveno predstojništvo
SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO znancem in prijateljem želi
tvrdka Veržun na Meži
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto želi
Karol Florjančlč
elektrotehnično podjetje
Celje, Cankarjeva ul. 2
SREČEN BOŽIČ in
USPEŠNO NOVO LFTO želi
ADOLF PRAH
tovarna volnenih in bombažnih tkanin
kranj
„Spectrum" d. d.
tvornica ogledal in brusilnica stekla Zaloga okenskega stekla — Zasleklivanje novih stavb
LJUBLJANA VII -- Celovška c. 81
Telefon 2.1-43
Zrcalno sleklo - Portalno steklo za izložbe, strojno steklo 4-6 nun - Ogledala v vseh velikostih in oblikah • Brušeno steklo, matirano in ornamentno steklo za nove stavbe in pohištvo
D o r 11 o
ZA BOZIC IN NOVO LETO
nalivna peresa - svinčnike - pisalne garnilure - vse predmete papirne stroke - za tehnike računala, merila in šestila - izdelke umetne obrti iz keramike in kristala
KNJIGE
na novo izdano zbrano delo
Dragotina Ketteja
Cankarlevi zbrani spisi (na novo v rdeče usnje vezani!) - Finžgarjevi zbrani spisi - pravkar izdan družinski izvirni roman Jastreb hl OZI
si oglejte pri
NOVI Z A L 0 Ž D 1
L|ubi|ana - Kongresni trii 19
TEKSTILANA ŠKERBINEK
MARIBOR - KRALJA PETRA TRG
želi svojim cenj. odjemalcem prijeten
BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
KM E T O V A L C I
lahko več zaslužijo, če gojijo tu že preizkušeno enoletno ipecSjalno rastlino pod strokovnim nasvetom.
Dobavimo semena in zagotovimo prodaio po določeni cenil — Potrebna površina 1—3 hektarie. — Za sušenje tovrstne rastline se lahko uporabljajo hmeliske sušilnice. — Dopisi z značko >Pred-kultura okopavioe« na upravo Slovenca pod štev. 19289.
f
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem in gostom
Peter Robič
trgovina ln gostilna
Gozd-Martuljek
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER VESELO NOVO LETO
ieli vsem svojim odjemalcem, tlanom in prijateljem
Vinarska in kletarska zadruga r. z. z o. z. v Metliki
Orožarna I. PastuovlC - Zagreb
Junsiceva ni. l
Lovsko, »portno in obrambno orotje. PiStnle Mausrr, Brownln(! In drage. Lovsko puSke renomiranih inozemskih tovarn. Zračno orofcje 7.a strelHkl Šport, .plaJonjo vrabcev in podobnih škodljivcev. Alarmne piStole za moralno obrambo (plaSitev) io proti vlomilcem — brez dovoljenja. Potrebščino za lov in turistlko. Baterijsko n trajno uveteče magnetne Jepne svetilke. Katalog (80 strani, 350 slik) poSiJemo priporofieno proti predhodni pošiljki din 10"-, kar pn pri naroČilih nad din 3(ir• vrnemo. Na neffitljlve in neresne dopise ne odgovarjamo!
Naročaite .Slovenca'!
sem kmetovalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto ter se za nadaljno |	naklonjenost toplo priporoča'
|	strojno podjetje
FRANC
KREMŽAR
delavnica poljedelskih strojev
Št. Vid nad Ljubljano
Telefon štev. 705
Čekovni račun štev. 17.909
Ustanovljeno 1. 1909
Zonotska banka Kraljevine Jugoslavile a. d.
Podellute
obrtnikom, obrtnim podjetjem ter obrtnim produktiv. in nabav-ijalnim zadrugam razne vrste posojil in kredite na tekoči račun.
Sprejema
od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, katere obrestuje po 4-5%. Vse vloge sotvsak čas razpoložljive brez vsake omejitve.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6 — Telefon 20-30
s
rečen Božič in uspeha polno Novo leto želi vsem svojim prijateljem
GOSTILNICARSKA PIVOVARNA D. D.
LAŠKO
IZDELOVANJE HARMONIK
JOSIP FLEISS
LJUBLJANA, TTRŠEVA C. 35
(v bivših strojnih tovarnah) TELEFON 22-71
Zahtevajte cenik!

Vse vrste mlinskih stroje«!"
umetne mlinske kamne m domaie v mline
dobite pri
Prvo jugoslovansko mlinostavno podjetje
S. Forstnerli, Maribor, Melje
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Vam želi tvrdka
IVAN JANČIČ
pleskarstvo in slikarstvo LJUBLIANA — Celovlka cesta 51. 67
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca
NAGLUŠNI!
Vsak
naročnik zavarovan


■i... .<, ..„.'>!-'
V naši podružnici na Miklošičevi eesti
Bolje boste alifinll po svetovni metodi z maihnlml Blroškl.
V Vnšem nšesu se nahajalo tri majhne gibljive košSice. Ce te koščioe ne funkcioniralo dobro, slišite zelo slabo. VeČino besed ne razumet«. Zvoki ne \iose?.ejo slušnega živca. TiBofii trpe vsled tega nedostatka. Zato potrebujete zelo majhen srebrn Viiirapbon, da Vaša gluhost preneha, ker bi one msle košfiice zopet postnle sprejemljive za zvok. Tako bi zopet dosegli mir in zadovoljnost
VIBRAPHON je majhen, srebrn aparat, ki se skoro neopaženo nosi vušesn, hrez baterije, brez žic in brez vsakega drugega priveska. Dajemo Vam priliko, da preizkusite VIBRAPHON tekom enega meseca, brez obveznosti nakupa ter Vas prosimo, da izpolnite kupon in nam ga pošljete, mi Vam bomo poslali čisto brezplačno našo obširno „Zlnto knjižico sluho", zdravniška potrdila in številna priznanja naših odjemalcev obenem s pogoji za so dnevno poskutinjo
A. Uhelj, B. Vibrapbon v vnanjem sluhovodu, C. Bobni«, D. Kladevee, E. Nakovalce, F. Stremen, G. Školjka, H. Ev-stahijeva cev.
zmnn
(Dep. 11. P.) Zagreb, Tomislavov trg 17.
KDPON St. 11. P.
Pollljlte ml bresplsJno tn brezobresn« »Zlato knjižico sluh«" tn pogoje sa SO dnevno posknSnjo
Ime:
Naslov: ____________
■
APARATI VIBRAPHON (Dep. 11. P.) Zagreb, Tomislavov trg W.
Želim vsem mojim cenj. odjemalcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO VESELO NOVO LETO
JUNEZ JAKOB, trgovec
KOSTRIVNICA — PODPLAT Podružnica — Podplat
lahko plačate naročnino sa »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inaerato in dobite razne informacije. — Poslovne are od pol 8 zjutraj do pol t pop. la od t do t pop.
Telefonska Številka 30-39
Inserirafie v Slovencu!
19 palač v Beogradu
nam je poverjenih v nujno prodajo. Cene se sučejo med 1,500.000'— do 9,000.000'— din. Renta 6 do 9 % letno. Vse palače so nove, proste davka in imajo ugoden hipotekaren dolg. Pojasnila dajemo samo resnim interesentom. „ARGUS", Beograd, Prestolonaslednikov trg 1. tel. 20-528

/
»SALONIT«
valovite plošče in šablone
za kritje streh
ravne plošče* velikega formata
za obloge in v elektrotehnične namene
cevi
za odvodne kanalizacije, drenažo, oblogo električnih kablov, dimo-vode, ventilacije in vode toplega zraka za ogrevanje
tlačene cevi
do 25 atmosfer pritiska za dovodne kanalizacije in plinske vode,
»SPLIT« a. d. za cement Portland
SPLIT, ZAGREB, BEOGRAD, LJUBLJANA, SARAJEVO
Kopoiemo po nalvlšilh dnevnih cenah:
staro železo, litino, baker, medenino, svinee, cink, vso tekstilne odpadke, cunje, krojaške odpadke i. t d. i. t d.
Zahtevane cene!
Prodajamo vsakovrstno rahlilvo železo
za kovače in ključavničarje, dalje cunje in volno za čiščenje strojev, suknene brusilne kolobarje i. t. d. i. t d.
Veletrgovina s surovinami, prevoz tovora
SLUGA IVAN, MARIBOR
TrzaSha cesta Stev. 22. — Teleton šle*. 22-12
KMETOVALCI! POLJEDELCI!
Zahtevajte ponudbe Sprejmemo zastopnike
Prvovrstne mline za mletje vseh vrst žita za izdelovanje ješprena in kaše, motorne in ročne slamoreznice, pluge in okopalnike ter poljedelske stroje po najnižiih dnevnih cenah nudi tvrdka
Martin Petrič, Celje, Kralja Petra 22
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO
želim svojim cenj. naročnikom
SMOLEJ VLADIMIR, krojač
DOVJE - MOJSTRANA
HO DR
nadaljuje nemoteno tvoj program
DOBAVLJA:
Celotne električne centrale in njih dele — Celotne industrijske naprave — Posamezne dele in pomožne naprave — Železne konstrukcije in transportne naprave vseh vrst — Gradbene stroje — Vozila — Obdelovalne stroje — Precizno orodje — Lite in kovane dele v vseh velikostih itd.
SERIJSKI IZDELKI
kot so Dieselovi in elektromotorji — Plinski motorji — Drobilci — Posnemalniki za mleko — Precizno orodje — Kolesa in kolesne garniture za ozkotračne železnice — Matični ključi — Nakovala — Osebni in tovorni avtomobili so v
Jugoslaviji vedno na zalogi
Generalno zastopstvo Škodovih zavodov:
JUGOŠKODA A. D.
ZAGREB - Boškovičeva 32/1
Telefon 67-51
Prodaja elektromotorjev v Ljubljani: L. Paulič Prodaja avtomobilov v Ljubljani: E. Rosa
DRŽAVNA HIPOTEKAM BANKA
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
(prej Uprava fondov) Ustanovljena leta 1862.
O
CENTRALA V BEOGRADU
Glavne filijale: ZAGREB, LJUBLJANA, SPLIT, SARAJEVO, CETINJE, NOVI SAD, SKOPLJE, BANJA LUKA, ZEMUN in NIŠ
Filijale:
KRAGUJEVAC, PETROVGRAD, VALJEVO in CAČAK Agencije:
PANČEVO, BITOLJ, PRIJEPOLJE, SABAC, LESKOVAC in ZAJECAR
O
Banka upravlja z vsemi državnimi in javnimi skladi;
pupilnimi, depozitnimi in ccrkvenimi kapitali; z denarjem občin, samostanov, ustanov i. t. d.
Emitira obveznice in založnice - Sprejema hranilne vloge Dovoljuje posojila na nepremičnine, a občinam in samoupravnim ustanovam posojila na doklade in dohodke Izvršuje vse ostale vrste bančnih poslov
Bilančna vsota z dne 30. novembra 1940. znaša 27.256,000.000'— dinarjev Bančna obratna sredstva znašajo 14.625,000.000'— dinarjev
e
Banko upravlja samostojen upravni odbor Za vse bantne obveze Jamči driava
HMMMIMK&4B "MMMfiPJ


'■■t
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Centrala v Beogradu, podružnice v Zagrebu,
Ljubljani, Sarajevu, Skoplju, Podgorici in Sušaku
GLAVNI POSLI POŠTNE HRANILNICE:
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4% Na vloge do 2000 din se ne more izreči niti prepoved niti zastavna pravica
Po svojih čekovnih računih izvršuje najhitreje in najceneje izplačila in vplačila tako v državi kot tudi v inozemstvu
Daje posojila na zastavljene državne in od države garantirane vrednostne papirje Vnovčuje kupone državnih vrednostnih papirjev
Vzdržuje poslovne zveze s Pošt. hranilnicami in velikimi denar, zavodi po vsem svetu
Za vse vloge pri Poštni hranilnici jamči država
PORTLAND
je najpopolnejši in najbolj ekonomičen gradbeni material, ki ustreza vsem zahtevam moderne gradbene tehnike in omogoča izvajanje najdrznejših stavbnih konstrukcij in najraznovrstnejših izdelkov
f
C
4 A. D.
LJUBLJANA - BEOGRAD - ZAGREB - SPLIT


s; U .Clj! >|V>«. . :>V.H)-\.:	>,„.,..

m

d '
Tovarna aero- in hidroplanov
ZEMUN
)BS