44. štev.
V Ljubljani, dne 4. novembra 1922.
Leto Kil.
NOVA I 'KAV.
Uredništvo In uprava v Liubljanl, Gradišče 7. levo. — Telefon št. 77. - Naročnina 3 din. na mesec. - Posamezna številka stane «-po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
Ivan Deržič, narodni poslanec.
Občinske vofirive v Ljubljani.
Kandidatske liste za ljubljanske občinske volitve so vložene. Čez dober mesec bo likvidirana slovenska sramota, — da smo v svobodni domovini imeli vsled samopašnosti današnjih vlado-držcev v prestolici Slovenije in slovenstva — komisarja. Naša stranka se je odločila za skupno listo na podlagi resolucije zagrebškega kongresa jugoslovanskih intelektualcev, za listo »Jugoslovanske zajednice.«
Neobhodno potrebno je, da spregovorim o teh volitvah resno in trezno besedo ter pojasnim tovarišem, ki si mogoče še niso na jasnem, kaj je dovedlo zbor zaupnikov k temu odloku. Po prevratu je deželna vlada uvedla za naša mesta oz. za občinske volitve povsem čist proporc, to se pravi, da dobi vsaka stranka zanjo oddanim glasovom sorazmerno' število mandatov. Pri volitvah v naših mestih je naša stranka nastopila samostojno in povsod izšla iz boja s častnim številom glasov. Naša vodilna meščanska stranka .Jugosl. dem. stranka’ je bila v vseh mestih potisnjena nazaj. Toda ker je bila v vladi in je hotela imeti za vsako ceno vsa slovenska mesta v svojih rokah, je uporabljala tako v volilnem boju, kakor tudi pri vseh drugih nastopih vsa mogoča sredstva, da doseže svoj namen.
Mi, narodni socijalisti, smo imeli v jug. dem. stranki od vsega početka svojega najhujšega in v sredstvih uprav rafinirano neizbirčnega sovražnika. Mladinska skupina demokratske stranke se ni ustrašila nobenih sredstev, samo- da nas, narodne socijaliste, ugonobi. Bili smo neenak boj, ki pa je bil za nas na celi črti uspešen. Pri županskih volitvah je dosegla demokratska stranka edino v Celju uspeh, kjer je kandidirala takozvanega »Slogaša« za župana. Toda preidimo vse druge rekriminacije in ugotovimo samo eno dejstvo: poraz mladinov pri zadnjih občinskih volitvah
v	naših mestih.
Ta poraz demokratskim mladinskim voditeljem ni dal miru. V svoji strankarski zagrizenosti so izpremenili pred enim letom volilni zakon v smislu ustave potom zakonodajnega odbora. V spomin mi prihaja ona plenarna sejh zakonodajnega odbora, ko je špecijalist za Slovenijo, sedanji minister g. dr. Žerjav, branil novi paragraf volilnega reda za one občine Slovenije, ki imajo čez 10 tisoč prebivalcev, in pa za naša štiri mesta: Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj. Stojično je povdarjal, da je iz narodnih ozirov neobhodno potrebno zlasti za štajerska mesta, da dobi ona lista, ki doseže relativno večino glasov, polovico za enega zmanjšanega števila mandatov, vrh tega pa še odgovarjajoče pro-porčno število ostalih mandatov. Večina jc to takrat sprejela. Seveda je glasoval za predlog zastopnik Samostojne kmetijske stranke pa tudi neki član so-cijalnodcmokratskega kluba je napram meni hvalil to špecijaliteto slovenskega špecijalista! — Dr. Žerjav je hotel s tem zasigurati za nekaj desetletij svoji stranki naša slovenska mesta.
V	občinskih zastopih naših mest smo imeli narodni socijalisti, najtežje stališče. Opozarjam samo na dejstvo, da so nas v Mariboru zastopniki SLS direktno izigrali v sporazumu s socijalniml demokrati. Ravnotako poskušajo slepomišiti pri vsaki priliki v Celju. V Ljub-ljani smo imeli sicer čast delati v obč. zastopu, toda dovolj je zadev, ki so padle v vodo, ker je župan g. dr. Perič nastopal po volji klerikalcev. Mirno pa lahko izjavimo pred vsakomur, da je naša stranka strogo držala povsod dano obljubo in so njeni mandatarji v vseh naših mestih resno in smotreno delali za obči blagor. Ravnotako so socialde-
mokrati, osobito v Mariboru popolnoma nezanesljivi.
Te težkoče pa so množili z vso vehemenco demokratski mladini, ovirali in onemogočavali z vladno močjo* smotreno delo. Ko so prišli nekako do pravega »momenta«, je preko noči sledil razpust ljubljanskega občinskega sveta. Po njihovem mišljenju je bilo jabolko zrelo — torej razpust in volitve!
Medtem pa se je naša notranja situacija pričela razvijati kaj opasno za de-mokratsko-radikalni režim. Proti ko-ruptnim, nemoralnim metodam sedanje vlade se je pojavljal vedno hujši odpor. Prišlo je do* sestanka intelektualcev v llidžah in v septembru do kongresa jugoslovanskih intelektualcev v Zagrebu. Pravi moment za občinske volitve je bil zamujen in vlada je morala razpisati ljubljanske volitve, čeprav so bili mladini precej slabe volje.
Pred dobrim mesecem so se pričeli neobvezni razgovori glede volitve v Ljubljani. Strankino načelstvo je nastopalo v smislu zagrebške resolucije in sklepa zaupnikov in je bilo vedno pripravljeno podpreti vsak pokret, ki stremi za sporazumom med Hrvati in Srbi ter odpravo sedaj udomačene politične nemorale in korupcije. Odkrito smo izjavili, da smo za pošten blok socijali-stov. Z ozirom na razmere so bila pogajanja težavna. Stranka komunistov je ostala na starem stališču, njeni zastopniki so vedno govorili samo o sovjetih, na direktna vprašanja so pa potem le izjavili, da niso preveč interesirani na ljubljanskih volitvah. Socijalni demokrati so razcepljeni na uprav nemogoče fronte. Pri tem, ko je bivši župan g. dr. Perič kazal dobro voljo, se je takozvani Bernotovi skupini brez vsakega stvarnega presojanja bledlo o nekih poskusnih predvolitvah. Klerikalci so igrali dvojno vlogo in nazadnje izjavili, da nastopijo samo kot takozvani krščanski socijalci. Tudi mladini so pričeli pošiljati svoje agente z obljubami, ki so za njihovo poslovno moralo uprav značilni. Medtem je zapihala burja v demokratski stranki. Zagrebški kongres je pričel vplivati, ločitev duhov je postajala vedno ostrejša. Politično poštenje in morala glede javnih političnih vprašanj sta zmagonosno razbila navidezno enotnost v demokratski stranki. Politično neopredeljeni duševni delavci so polagoma uvideli, da je neobhodno potrebno opustiti dosedanjo rezerviranost in apatijo. Cist socijalističen blok je bil torej nemogoč vsled nezanesljivosti komunistov, ki so snedli dano besedo na Viču, v Mostah, v Zagorju in tudi drugje. S klerikalci se podati na skupno listo — znači poteptati strankin program brez ozira na slabe izkušnje v občinskih zastopih po naših mestih. Razun tega mi narodni socijalisti nikdar ne smemo pozabiti onega, za naše delavstvo najstrašnejšega dneva po prevratu, ko je na Zaloški cesti tekla kri radi brezgla-vosti komunističnih voditeljev - avanturistov in popolne nesposobnosti in strankarskega špekulantstva vladajočih krščanskih socijalistov, ki so na Bleiwei-sovi cesti že nekaj dni čakali na to, da se bomo mi, narodni socijalisti, z orožjem vrgli nad komuniste. Izgovor, da klerikalci kot taki ne nastopijo, je jalov. Poznamo metode in praktike raznih kmečkih in delavskih zvez, ki so samo sredstvo za širjenje klerikalizma. Ako bi bili takozvani krščanski socijalci izstopili iz takozvane vseslovanske ljudske stranke in odkrito stopili v boj — zr.abiti bi bilo potem mogoče govoriti o skupnem nastopu. O kakem skupneip nastopu z demokratsko stranko pa ni niti govora in ga tudi nikdar biti ne sme!
Preostajalo je torej samo dvoje. Ali iti samostojno v volilni boj ali pa iskati blok naprednih sil na podlagi resolucije zagrebškega kongresa. Volilni red, re-
akcijonaren, prikrojen po računih režimskih mladinov nam onemogoča doseči pri samostojnem nastopu oni vpliv na ljubljansko mestno gospodarstvo, ki nam pritiče po vsej pravici z ozirom na naše število. Nasprotno smo si zopet popolnoma na jasnem, kaj hočejo doseči mladini v Ljubljani; ono korupcijo, poslovno moralo, ki so jo uvedli preko parlamenta v naše javno življenje, hočejo z vso silo uveljaviti tudi v ljubljanskem mestnem gospodarstvu. To ne bi pomenilo samo propasti vsakega svobodnega življenja temveč bi ogrožalo resno našo kulturo, predvsem pa soci-jalno pravičnost in enakost vseh državljanov pred zakonom.
Stranka je vse to mirno in resno presodila in prišla do zaključka, da je rešitev dana na podlagi sodelovanja vseh poštenih, naprednih ljubljanskih volilcev, združenih v »Jugoslovanski zajednici«. Priznavam, da je bila odločitev težka, toda mirne vesti izjavljam: Dokler ne vpeljemo v naše javno politično življenje poštenosti in morale, jc vsak socijalen, kulturen, gospodarski napredek delovnega ljudstva že v osnovi ogrožen. Povrniti se mora v naše javno življenje stara slovenska poštenost in nesebičnost — potem bomo rešili tudi vsa naša socijalna, kulturna in gospodarska vprašanja v znaku enakopravnosti in pravice.
Iz tega vidika stopa narodno - soci-jalistična stranka v koalicijo z grupo dr. Ravniharja in neopredeljenimi duševnimi delavci. Od svojega programa s tem ne odstopi. Ravno nasprotno. Prepričana je, da bo v tej koaliciji smotreno in resno uveljavljala svoj program. Iz tega razloga mora vsak naš tovariš mirno in resno stati za svejo stranko v boju za pravice delovnega ljudstva. Je to samo smotren korak naprej v boju za jugoslovanski proletari-jat in uverjen sem, da stoje vsi naši tovariši, ljubljanski volilci, kot en mož za svojimi zaupniki.
Na delo in z delom do zmage! Tretji december bodi dan zmage slovenske poštenosti, samozavesti narodnega jugoslovanskega proletarijata in porok lepše bodočnosti jugoslov. naroda!
K. Žnuderl — Maribor.
Noj© pojasnilo.
Z ozirom na pomanjkljivo pojmovanje našega delavstva o političnih smernicah, sem se odločil podati tozadevno pojasnilo. Tovariši naj blagovolijo pazljivo slediti vsaki točki in si povedano tudi zapomniti, da ne izgube smeri socijalizma.
Človeška družba.
V človeški družbi razločujemo dve veliki skupini: skupino posedujočih in skupino neposedujočih (proletarcev). Sicer imenujemo skupino posedujočih »delodajalce« in zapo-vednike, ostale pa delojemalce ali podrejence.
Posedujoči se dele zopet v razne kategorije, izmed katerih hočem zaznamovati zlasti dve, in sicer:	1.
kapitalistično kategorijo, ki sama ne proizvaja dobrin, ki so potrebne za obstoj človeštva ter živi na račun svojih podložnih delavcev v blesku in vsemogoči razkošnosti, se vozi v udobnih vozovih, avtomobilih, obiskuje razne zabavne prireditve ter si vrhutega nalaga milijonske fonde... ne oziraje se na to, če njihovi delavci stradajo — trdega kruha.
Da svoje družabno stališče tim zanesljiveje utrde, se pečajo tudi s politiko, se vrivajo nižjim stanovom za vsemogoče voditelje ter dobivajo s tem neverjetne privilegije na škodo cele človeške družbe.
V 2. kategoriji posedujoče skupine so kapitalisti, ki se poleg svojega razkošja tu pa tam pečajo tudi z
delom, ter večji posestniki (kmetje) na deželi, ki nimajo ravno prilike do večjega razkošja in zapravljanja denarja, ki pa imajo deloma tudi najete delavce, da jim pomagajo ustvarjati kapital na svojo lastno škodo. Otroci teh posedujočih se goje v strogi disciplini kapitalističnega stremljenja in se poročajo običajno le z njim enako situiranimi, če ne škilijo celo navzgor, v vrste privilegiranih — in le redko se dogodi slučaj, da dovolijo taki stariši svojemu sinu ali hčeri, da si izbere nevesto oziroma ženina iz skupine neposedujočih (proletarcev). Če pa se to izjemoma dogodi, se taki stariši pozneje navadno skesajo, ter take otroke odpravijo s skrajno malenkostno ded-ščino tako, da se s tem le pomno-žuje razred neposedujočih, ne pa da bi se kolikor toliko zenačeval v posesti s posedujočimi, da bi se sčasoma premoženje pravičneje razdelilo med ljudstvom. Nadalje konstatira-mo, da stremijo ljudje te II. kategorije najbolj za tem, da spravijo svoje otroke v višje šole, ter jih (v kolikor bi dedščina ne dosegla) tako spravijo do »boljšega kruha«. Zalibog je le zelo malo odstotkov otrok tako vzgojenih, da bi bili celi človeški družbi v korist in pomoč. Večina se jih poda v službo velekapitalistične buržuazije v prepričanju, da je denar sveta vladar in da pri polni skledi niti strežaj ne strada. Le malo je idealnih visokošolskih absolventov, ki jim je na srcu pravo socijalno na-ziranje in skrb za nižje stanove, zlasti pa za tisočletja tlačeni razred neposedujočih, ki jih je Eva (kakor pravi pravljica) pred Bogom zatajila oziroma skrila, in jih tako ni obdaril z zemskim bogastvom, vsled česar so ostali proletarci.
(Dalje prihodnjič.)
Kandidatska lista »Jugoslovenske zajednice"-
Narodno socijalistična stranka in dr. Ravniharjeva skupina sta vložili pod imenom »Jugoslovenske zajednice« za ljubljanske občinske volitve sledečo kandidatsko listo:
Kandidati: 1. Dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik. 2. Tavčar Ivan, uradnik agrarne direkcije. 3. Ferant Anton, vrtnar. 4. Podbevšek Ferdo, žel. kovač. 5. Bonač Fran, trgovec. 6. Vrbančič Karel, poštni nadoficijal. 7. Dr. Kušej Rado, vseučili-ški profesor. 8. Rupnik Fran, strojevodja v p. 9. Dr. Šlajmer Edo, sanitetni svetnik. 10. Vidmar Stane, trgovec. 11. Arhitekt Costaperaria Josip, žel. nadzornik. 12. Babnik Jakob, inštalater. 13. Miiller-Petrič Ivan, inžener. 14. Dr. Peterlin Viktor, profesor. 15. Škulj Fran, učitelj. 16. Velepič Rudolf, pom. banč. uradnik, 17. Presl Mihael, profesor. 18. Ambrožič Josip, učitelj. 19. Jelačin Ivan ml., trgovec. 20. Malgaj Tone, pleskar. 21. Sušnik Rihard, lekarnar. 22. Pelan Vlado, knjigovodja. 23. Dr. Josip Hacin, odvetnik. 24. Repovž Miroslav, mest. učitelj. 25. Rasto Pustoslemšek, glavni urednik. 26. Šircelj Anton, žel. revident. 27. Pogačnik Fran, trgovec. 28. Fon Josip, trgovec. 29. Golli Robert, trg. poslovodja. 30. Goli Jakob, posestnik. 31. Dr. Vodušek Konrad, odvetnik. 32. Pip Uroš, knjigovodja elektr. žel. 33. Zidarič Joso, fin. rač. revident. 34. Gorenc Franc, predsednik stavbinskih delavcev. 35. Meden Viktor trgovec. 36. Šalehar Fran, višji poštni oficijal. 37. Martinc Anton, bančni blagajnik. 38. Est Joško, natakar. 39. Speletič Štefan, sobni slikar, 40. Tomec Albin, polir. 41. Jeras Ivan, slikarski mojster. 44. Sadar Ven-delin, učitelj. 45. Simončič Vladimir, knjigovodja. 46. Kovač Josip, žel. strugar. 47. Šega Ignacij, žel. ravnatelj. 48. Jesih Josip, postajni odpravnik. 49. Gabrijelčič Mihael, dvorni svetnik.
ljubljen in v vsaki državi, v vsakem narodu so se našli in se bodo našli dezerterji. Toda ako znašajo dezertacije tako ogromno število, potem je to abnormalen pojav, ki mora imeti svoj vzrok le v abnormalnosti razmer. In razmere v naši armadi so abnormalne, to nam je najbolj jasno dokazal slučaj generala Žečeviča, ko je na stotine mladih fantov poginilo po krivdi vojaške uprave. Mi bi priporočali »Jutrovim« urednikom, da se puste enkrat črez zimo kot navadni redovi nastaniti kam v Mace-donijo. Stavimo groš, da bodo drugi dan že v zadnjih zdihljajih. Demokratska stranka je že 4 leta na vladi in v tem času bi bila že mogla toliko uplivati, da bi sie balkanske razmere v naši armadi izpremenile. Toda ničesar ni napravila. Njeni listi so pisali patrijotične članke in hvalili vse. Kdor je povedal resnico, je bil protidržaven. Uspeh takega demokratskega patrijotizma se kaže danes na mnogoštevilnih dezerterjih. Ce bi se bil napravil red, bi danes te sramote ne bilo. Tudi to je sad demokratske politike.
Demokrati za državne nameščence.
V	dokaz, da državni nameščenci od demokratov za ljubljanske občinske volitve vendar nekaj dobe, je začelo priobčevati »Jutro« uradniško pragmatiko. Po 4 letih demokraske vlade kaže sedaj »Jutro« edini uspeh v uradniški pragmatiki, ki jo priobčuje na mestu kjer se je sicer tiskal roman, pa to tudi le samo radi ljubljanskih volitev. Pri demokratih je drž. nameščenec samo za v roman. Toda hvala bogu, demokratskih romanov bo kmalu konec.
Vrhunec hinavstva.
Klerikalna politika v Mariboru.
Da bi dobili pri ljubljanskih občinskih volitvah glasove delovnega ljudstva so razglasili klerikalci naravnost komunističen komunalni program. Ta program je prinesel »Slovenec« v četrtek, dne
24.	oktobra 1922. En dan pozneje, v petek 25. oktobra 1922 pa napada isti »Sloivenec« mariborski občinski svet, ker je sprejel nekaj točk istega programa, ki ga je klerikalna stranka razglasila za Ljubljano. V sledečem hočemo navesti dobesedno pisavo1 »Slovenca«, z dne 24. in 25. oktobra. Naši čitatelji bodo videli, kaka je pravzaprav klerikalna politika in koliko je tem ljudem na ljudskem blagru.
»Slovenec« 7. dno 24. oktobra piše o programu klerikalne stranke:
»Državno nadzorstvo nad občino se ima omejiti na pravico ugovora zoper protizakonite čine njenih organov, pri čemur pa ima redno sodišče odločati o vprašanju protizakonitosti.«
»Slovenec« z dne 25. oktobra pona-tiskuje mariborsko posestrinjo »Stražo«, ki napada mariborski socijalistični občinski svet, ker je sklenil neke davke, ki so tudi v ljubljanskem programu klerikalno stranke.
»List najodločnejše protestira proti takemu roparskemu izžemanju prebivalstva in poziva vlado, naj že sklenjeni li davkov ne potrdi.«
V	Ljubljani, kjer mislijo dobiti pri volitvah glasove, pravijo, da vlada ne
sine imeti nadzorstva nad občino. Za Maribor pa kličejo ravno tisto vlado, ki jo v Ljubljani odločno odklanjajo, na pomoč.
»Slovenec« z dne 24. okt. v programu klerikalne stranke:
»za kritje svojih stroškov se naj občina poslužuje naslednjih finančnih virov:...
b) progresivni davki na imetje ...
c) davek ua luksus, alkohol, tujski promet.«
»Slovenec« z dne 25. oktobra, ker je sklenil mariborski občinski svet dva davka iz ljubljanskega klerikalnega programa:
»Oba v zadnji seji sklenjena davka, davek na parcele, ki še niso zazidane, in zvišani davek na vino — imenuje »Straža« roparski davčni sistem, ki ga prebivalstvo ne more priznati.«
(Oba davčna predloga sta bila v občinskem svetu sprejeta brez glasov občinskih svetnikov SLS!)
Tako, za Ljubljano imajoi te davke v programu, za Maribor, kjer so te davke vpeljali socijalisti, jih imenujejo isti klerikalci roparski davčni sistem. Mislimo, da nam k temu ni treba ničesar pripomniti, ker vsaka pripomba bi le pokvarila sliko, ki so si jo podali klerikalci sami. Obe laži in hinavščini pa so zakrivili seveda v imenu katoliške morale in svete vere. Naši čitatelji iz tega lahko sklepajo, koliko je vreden klerikalni program za ljubljanske občinske volitve.
»Kšefti« Pašičeve žene. »Narodna Sloga« piše: »Pri posestnici hiše v Beogradu, v kateri je bil do pred tremi mesci nastanjen kraljevi dvor, se je javila neka beograjska družba s ponudbo, da bi rada prevzela hišo in v njej namestila luksuriozni bar. Kot najemnino je ""ponujala pol milijona dinarjev letno. Gospa Krsmanovičeva je to ponudbo odbila. Sedaj pa se je javila pri posestnici žena ministrskega predsednika Pa-šiča in ji prigovarjala, da naj hišo vendarle da v najem. Ponujala ji je sijajno najemnino. Kdo je vendar v tej družbi, ki želi prirediti v bivšem dvoru prostor za dvomljive ponočne veselice? Težko je to uganiti. — Ja, ja. Pašičeva rodbina razume! Mož, sin sedaj še — žena, vsi služijo- naši ubogi državi!
Iz Hrvatske. Nova nasilja. Hrvatski listi poročajo, da se pripravljajo demokrati v Hrvatski in Slavoniji na režim »močne roke« do skrajne doslednosti. Pokrajinski namestnik v Zagrebu, Demetrovič, je te dni predložil v Beogradu načrt »za uničenje separatistov v Hrvatski«. Ta načrt so odobrili Pašičevi in Pribičevičevi pristaši v radikalni in demokratski stranki. Najprej pridejo na vrsto državni uradniki. 700 jih bodo premestili. Vsi uradniki so razdeljeni v dve vrsti, »državotvorni elementi«, to so pristaši demokratske stranke, in »protidržavni elementi«, to so pristaši drugih strank. S pomočjo strankarskih in špijonskih organizacij mislijo demokrati uničiti vse politične protivnike. (S tem delom so začeli tudi v Sloveniji. Je dobro, da bomo odslej vedeli, kako nalogo imajo uradniške demokratske organizacije. To so špijoni pro'ti svojim tovarišem.) Vzporedno z nasiljem proti uradništvu, mislijo za-
Namestniki:	1.	Zorko	Karel,	uradni
sluga. 2. Wallmul Robert, trgovski ravnatelj. 3. Ivčevič Matej, brivski pomočnik. 4. Pinter Janko, trgovec. 5. Zupan Joško, bančni uradnik. 6. Pavle Avgust, tapetnik. 7. Podpac Rudolf, postajni odpravnik. 8. Škalai• Fran, mizar in posestnik. 9. Zajec Viktor, stavec. 10. Kačič Metod, gostilničar. 11. Vojska Drago, tovarnar. 12. Kajzelj Bogum.il, prokurist. 13. Gale Franc, učitelj. 14. Glavič Jernej, trgovec. 15. Rifelj Franc, poštni rač. oficijal. 16. Hrovat Jakob, trgovec. 17. Jermol j Josip, progovni mojster. 18. Križaj Evgen, poštni rač. svetnik. 19. Buh Mihael, delovodja. 20. Dr. Pavlin Ciril, zasebni uradnik. 21. Fon Josip, žel. kretnik. 22. Tavčar Fran, inžener.
23.	Stopar Davorin, bančni uradnik. 24. Brajer Ciril, trg. sotrudnik. 25. Vran Anton, železničar. 26. Dr. Zupanc Fran, odvetnik. 27. Brandtner Anton, narodni poslanec. 28. Vizjak Ivan, stavec. 29. Zadravec Jakob, premikač. 30. Dolar Janko, blagajnik. 31. Žorž Leon, kovinski strugar. 32. Šuštarič Joso, bančni uradnik. 33. Verbič Ivan, državni uradnik. 34. Sajovic Karel, višji nadzornik. 35. Kranjc Janez, fin. rač. revident. 36. Hribar Fran, tiskar v p. 37. Porenta Peter, delavec. 38. Mencinger Leo, inž. 39. Vrabec Ferdo, sluga. 40. Dr. Kokalj Alojzij, žel. voz. mojster. 44. Dr. Jenko Ivan, primarij. 45. Petek Milan, žel. nad-revident. 46. Rohrman Viktor, trgovec, in posestnik. 47. Fratina Ludovik, žel. kanclist. 48. Dr. Bole Ivan, ravnatelj banke »Slavije«. 49. Deržič Ivan, tiar. poslanec.
Politične vesti.
Politični položaj. Pašič je dal sicer častno besedo, zraven pa še podpisal protokol, da bo odstopil, sedaj pa si je zopet premislil in izjavil, da še ostane. Je namreč po njegovem mnenju še nadalje neobhodno potreben. Tega mnenja so tudi demokrati, radikali, vsi bankirji, izvozničarji in verižniki. Razen tega pa prihaja sedaj ameriško posojilo in Francija ponuja naravnost sijajne kupčije. In da bi Pašič ravno sedaj odstopil? Ne, prijatelji!
Tudi sad demokratske politike. »Jutro« piše, da je na nemškem Štajerju vse polno krepkih slovenskih fantov, ki so se tja preselili šele po prevratu ali z drugimi besedami: ti fantje so enostavno dezertirali pred vojaško službo. Po »Jutrovem« mnenju je temu kriva hujskanja gotovih časopisov, da fantje nočejo k vojakom, po »Jutru«, »da nočejo pod Srbe«. Po našem mnenju ni iskati krivde za te žalostne dogodke v pisarenju gotovih listov. Krivda leži povsem nekje drugje, namreč v ko-ruptni državni upravi; krivda leži v tem, da se dogajajo v naši vojaški upra-
vi	stvari, ki vpijejo naravnost do neba. Fantje zvedo iz listov prav malo iz enostavnega razloga, ker se veliki škandali kratkomalo zamolče, pač pa zvedo fantje vse po ustnih sporočilih tistih nesrečnežev, ki prihajajo bolni in pogostoma za življenje uničeni iz vojaške službe. Militarizem ni nikjer pri-
LBoyd
Svetovna znani angleški politik, ministrski predsednik Lloyd George, je pred kratkim demisijoniral. Zanimivo je vsekakor, kako se je ta politik, v če-gar rokah se je tekom zadnjih let predla takorekoč skoro svetovna politika, povspel do take veljave in upliva. Občudovanja vreden je njegov polet v politični karijeri, ki je v zgodovini svetovnih politikov skoro brez primere. Njegov polet v pollitični areni se ne opira na bogastvo staršev, ki je poleg vsestransko izobrazbe, prikupljive vnanjo-sti in znanstvenega delovanja takorekoč baza, na kateri temelji ponavadi politična karijera svetovno znanih politikov; on ima namreč svojo politično karijero pripisovati lastni delazmožno-sti, lastni inteligenci, izobrazbi, predvsem pa svoji lastni taktiki. Lloyd George je bil namreč ubožnega stanu, bil je sin revnega vaškega učitelja iz Wa-lisa. Kot mlad advokat ni bil v stanu izvrševati svoje prakse v Londonu, ker so mu primanjkovali 3 funti šterlingov, da bi si kupil črno Obleko, brez katere ni mogel nastopiti v sodni dvorani kot zagovornik. Njegova vzgoja je bila brez vsakega sistema, vsake metode; svoje
znanje si je pridobil v zakotni vaški šoli, po očetovi smrti ga je poučeval njegov -stric, po poklicu čevljar, in šele kasneje si je svoje znanje izpopolnil, ko se je praktično udejstvoval v neki provincijalni odvetniški pisarni. Do političnega vpliva mu niso pripomogle družabne zveze, imel ni nikake protek-cije, izhajal ni iz visoko stoječe in premožne rodbine, ki bi mu zbog svojega ugleda in vpliva mogla izravnati pota pri vstopu v politično areno. Ker tudi ni bil nosilec v Angliji splošno znanega imena, se more o Lloyd Georgu — če sploh o kom — trditi, da se je povspel z lastno močjo in lastno, njemu prisojeno energijo.
Kot že omenjeno je bil njegov oče navaden ljudskošolski učitelj. Ko mu je oče umrl, je skrbel za njegovo mater in nepreskrbljene otroke njegov stric Rihard George. Vzel jih je k sebi v neko malo gorsko vasico, ki leži na obrežju Carnarvom Vi bližini Suorodona, najvišie angleške gore. In iz tega s snegom pokritega vrha, po vallškem dialektu Er-cigian Eryri (orlova peč) imenovanega, je povzel Lloyd George svoj visoki polet
Revščino ja dovolj občutil na lastnem telesu; sveže meso je v svojih de-
tinskih letih le malokdaj okusil, in še celo hrana iz jajc je bila posebnost, ki se je prikazala na mizi le ob nedeljah. Njegov stric Rihard, ki je živel puritansko življenje kot vsi njegovi predniki, je pripadal najstrožji in nepopustljivi sekti nonkorformistov, zvani Campbell-baptisti. Ta sekta se namreč strogo ravna po apostolskih naukih, si ne vzdržuje nikakih plačanih svečenikov, marveč morajol njeni voditelji, učitelji in propovedniki vršiti meščanske poklice bodisi rokodelstvo ali podobno, s katerimi se preživljajo. Rihard George, ki je bil po poklicu čevljar, je že nad 50 let propovedoval vsako nedeljo v mali cerkvici ob reki Dwyfawr; pa tudi ob delavnikih je radevolje stal s svojimi nasveti občini ob strani, ki ga je v vseh posvetnih in verskih vprašanjih vprašala za mišljenje. Tem razpravam je vedno prisostvoval mladi George; na ta način je zaznal za težnje in skrbi kmetovalcev ter onim, ki niso bili zmožni čitanja, glasno prebiral liverpoolske časopise.
Razumni, po znanju stremeči in častihlepni deček bi se seveda iirtel posvetiti duhovniškemu stanu. Ker pa njegova cerkvena občina svojih propo-vednikov ni plačevala, se je moral ho-
nesti teror tudi v gospodarsko življenje. Trgovske in druge koncesije, bi se dajale samo demokratom. Pristašem drugih strank bi sc delale vse mogoče ovire. Ko bi bilo ljudstvo tako ustrahovano, bi dobila policija in vojaštvo polno moč in tedaj bi se razpisale volitve. Pri volitvah bi demokrati mobilizirali fašiste, ki bi imeli nalogo strankarskih agitatorjev in provokaterjev. Tako upajo dobiti demokrati na Hrvat-skem in v Slavoniji pri volitvah večino. Ta načrt je po navodilih Pribičeviča izdelalo tajništvo demokratske stranke v Zagrebu.
S svojimi namerami so demokrati po|kazali, da so naravnost v obupnem položaju. Njih propad v Hrvatski, Bosni in Dalmaciji je popoln. Preostaja jim še sila, s pomočjo katere se mislijo rešiti. Oni računajo, kakor boljševiki, da je sila vsemogočna. Uradništvo so že gospodarsko nalašč uničili, da sedaj delajo ž njim, kakor jim prija. To je metoda vseh korupcijonistov, najprej napraviti uslužbence popolnoma odvisne, potem jih pa izrabljati v namene vladajočih. Čisto gotovo je, da se »demokratski« nameni na Hrvatskem ne bodo uresničili. Na Hrvatskem, v Slavoniji in Dalmaciji imajo vsakega demokrata za špijona, denuncijanta in uničevalca svobode.
Samo trije bodo izvoljeni od »Za-jednice«, pravi »Jutro«. In radi teh treh se jezi »Jutro« že cel mesec, in se bo jezilo še en mesec. Vsaki dan piše samo o »Zajednici« in vsa »Jutra« dveh mesecev so in bodo posvečena samo trem »Zajedničarjem«. Malo preveč pažnje za tri ljudi, pravijo »jutrovski« volilci. Kako se bo jezilo »Jutro« šele po — volitvah!
Zmaga demokratov in klerikalcev bi bila čisto goitova, o tem ni dvoma! Toda zadnji trenutek, tik predno so se zaprla vrata, so vložili NSS in Ravni-harieva skupina svojo kandidatno listo. Taka smola!
Proslava obletnice neodvisnosti Ce-hoslovaške so se udeležili tudi jugoslovanski poslanci. Ko je sprejel predsednik dr. Masaryk jugoslovanske poslance, v katerih imenu sta mu izrekla čestitke predsednik skupščine dr. Lukinič in finančni minister Kumanudi, je na-glašal v svojem odgovoru: »Vi in mi imamo nalogo z vzgledno upravo uvesti v državi red. Obe državi imata veliko odgovornost in to radi predsodkov o državni nezmožnosti Slovanov. Z delom moramo dokazati, da smo Slovani sposobni ustvarjati in voditi države.« Bog ve, so li naši demokrati in radikali razumeli, kak nos jim je dal predsednik Cehoslovaške republike Masa-ryk? Najbolj informirani in najbolj državotvorni list »Jutro« tega Masaryko-vega izreka ni priobčil. Najbrže je nanj pozabil. Če bi bil Masaryk rekel, da obstoji državotvornost v tem, da se hvali Žerjava in demokrate, bi »Jutro« ne pozabilo priobčiti njegovih besed. Vrhutega bi bil dobil Masaryk še darilo obstoječe iz prvovrstnih »Jutrovih« romanov.
češ, nočeš ogledati za kakim drugim poklicem. S 16. leti je stopil kot pisarniški pomočnik v neko pisarno v obrežnem pristaniškem mestu Portmadoc. Čez 5 let je prebil vse izkušnje in je postal solicitator. S svojo smelostjo, neutrudljivostjp in energijo, s katero se je poglobil v svoje delo, in s katerimi lastnostmi je v sodni dvorani nastopal, tako napram sodnemu dvoru kot svojim nasprotnikom, si je v kratkem času priboril ugled in spoštovanje. V tem času so pričeli v Walesu takozvani boji proti »titi«. Tita je bila namreč desetina, katero je moiral vsak Anglež oddati duhovščini. Toda Waližani so sc uprli dajatvi te desetine državni cerkvi, in so ustanovili nekako bojno ligo. Tajnikom te lige so si izbrali Lloyd Georga. Kot tak je prepotoval ves Wales in povsod nastopal proti tej desetini z neverjetno zgovornostjo, smelostjo in pogumom. Istočasno je mladi mož, vzgojen v strogo puritanskem duhu, deloval na reformi za zmerno preosno-vo strogih puritanskih predpisov, s katero se je v prostih večernih urah po končanem delu bavil z vso njemu prirojeno vročekrvnostjo.
(Dalie prihodnjič.)
Svetovni pregled.
ČEHOSLOVAŠKA.
Program nove vlade. Pretekli teden je bil sklican češkoslovaški parlament k jesenskemu zborovanju. Pri tej priliki so podali trije glavni ministri, ministrski predsednik Švehla, minister zunanjih zadev dr. Beneš in finančni minister dr. Rašin vladni program. Agrarna reforma se bliža svojemu koncu in bo kmalu popolnoma izpeljana. Prebivalstvu se je šlo v vsakem oziru na roko in se je skušalo izpolniti vsako željo. Celioslovaška zemlja bo razdeljena pravično med prebivalstvo, ki jo obdeluje samo. V soeijalni politiki se vpelje starostno in invalidno zavarovanje delavcev in malih samostojnih podjetnikov v obrti in poljedelstvu. Zavarovanje bo« uzakonjeno še v tem zasedanju. Mislilo se je pri tem starostnem zavarovanju tudi na ono prebivalstvo, ki je danes že prestaro, da bi prišlo pri zavarovanju v poštev. Tudi temu prebivalstvu bo starost zasigurana. Na stara leta na Celioslovaškem nihče ne bo stradal, vsak bo preskrbljen. Finančni minister dr. Rašin je govoril o državnem gospodarstvu in rekel, da se bo Celioslovaška strogo držala temeljnega gospodarskega zakona, ki pravi, da nihče, kdor hoče dobro gospodariti, ne sme več izdati, kakor sprejme. Mi dobro vemo, je rekel dr. Rašin, kake silne težkoče nas čakajo. Mi ne bomo eksperimentirali. Mi ne bomo delali po želji onih, ki hočejo imeti oisebne dobičke, še manj pa bomo poslušali kričanje onih, katerim red v naši republiki ne ugaja. Dr. Beneš je govoril o zunanji politiki in predvsem povdarjal sporazum z Italijo, ki temelji na taki podlagi da je povsem upravičeno upati, da pride v Srednji Evropi do trajnega miru. (Poročila, ki prihajajo iz Italije pa niso taka, da bi bili od Beneša izraženi upi upravičeni. Op. uredn.)
ITALIJA.
Fašisti prevzeli vlado.
Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo. Fašisti so prevzeli vlado. Radi slabih gospodarskih razmer v Italiji so se .začele po vojni komunistične vrste silno širiti. Položaj je postal za vladajoče kroge nevaren. Pričakovati je bilo, da izbruhne komunistična revolucija in slično kot v Rusiji uniči celo Italijo. Vlada je bila več ali manj brez moči. Tedaj je bil ustanovljen v Italiji z vladno pomočjo in pod pokroviteljstvom vojaške oblasti — fašizem, da reši Italijo pred komunisti. Oni ki so bili tedaj na vladi, so gotovo mislili, da jim bodo fašisti uslužno orodje, ki bo ščitilo vladajoče kroge. Čisto gotovo niso nikdar mislili, da so si izkopali svoj grob ter da jih bodo fašisti vrgli in sami vzeli v roke vso moč.
Benito Mussolini, ustanovitelj in vrhovni poglavar fašistov je bil eden glavnih voditeljev italijanske socialdemokracije in nekaj časa celo ravnatelj največjega laškega socijalnodemokra-tičnega lista »Avanti-ja«. Mož je imel nedvomno obilo organizatorične zmožnosti sicer ne bi zavzel eno prvih mest v soc. demokraciji. Vso svojo organi-zatorično zmožnost je pokazal v organizaciji fašizma. Da je bila njegova organizacija dobra, je pač najboljši dokaz to, da je dobil po preteku komaj dveh let celo Italijo v roke. Sedaj bodo morali fašisti dokazati, da so zmožni organizirati in vladati tudi veliko državo. Čisto gotovo je, da se bo fa-šistovska napadalna sila zmanjšala, kajti sedaj imajo v rokah sicer vlado in z vlado vso moč, toda prevzeli so tudi vso odgovornost. In odgovornost precej strezni ne samo posameznega človeka, ampak vsako prej še tako re-volucijonarno stranko. Mussolini je postal italijanski ministrski predsednik, glavna ministrstva so prevzeli tudi fašisti. Prav zanimivo je, da so se laški klerikalci hitro zvezali s fašisti in so stopili v vlado. Kjer je moč, tam so klerikalci brž zraven.
V	Italiji se je torej izvršila revolucija, do sedaj čisto mirno in nekrvavo. Posledice se bodo pokazale kmalu. Za nas bo seveda najbolj zanimivo to, kako stališče bodo zavzeli fašisti napram Jugoslaviji.
Ujedinjenje Ukrajine — Rusije.
Velika ukrajinska republika, katere prebivalstvo tvorijo Malorusi in Rusini,
je bila pred preobratom ruska provinca. Rusini so zahtevali za svojo deželo samostojnost ali pa vsaj avtonomijo v okviru bivše ruske države. Tega Rusini pod carjem niso doživeli. Za časa ruske revolucije pa so se osamosvojili, odtrgali se od Rusije in ustanovili lastno republiko Ukrajino. Kajpada je bila tudi ta republika sovjetska. Sedaj pa sta se Ukrajina in Rusija zopet popolnoma združili. Zunanje zastopstvo Rusije in Ukrajine se združi. Enotno postane tudi vojaštvo in njegovo poveljstvo. Tudi finančna politika Ukrajine bo podvržena finančnemu komisarju v Moskvi. Ukrajina obdrži le avtonomijo notranje politike, ljudske izobrazbe, zdravstva in železnic. Rusija postaja zopet velika. In ni več daleč čas, ko se bodo združile z Rusijo tudi še ostale republike, ki so nastale na zemlji, ki je pripadalo nekdaj ruski državi.
Nacijonalni internacijonalisti.
V	poslovnem odboru internacijonal-ne delavske konference je predlagal Francoz Jouhaux, da se uvede zraven angleščine in francoščine tudi nemščina kot uradni jezik internacijonalnega delovnega urada. Podkrepil je svoj predlog s tem, da je od 25 milijonov organiziranih delavcev 8 milijonov Nemcev in nadalje 4 do 5 milijonov takih, ki se poslužujejo pri občevanju z delovnim uradom nemščine. Jugoslovanski zastopnik Ast (kdo ga pozna?) se je toplo zavzel za nemščino in rekel, da je nemščina važnejši jezik, kakor katerikoli slovanski. Kljub temu je Jauhaux-ov predlog propadel. Za- je bilo 12, proti- 14 glasov. Ne zavzemamo se za nemščino, toda ravno pri tej priliki se jo jasno pokazalo, kaka je internacijo-nala v resnici. V takozvani internacijo-nali vlada hujši nacijonalizem, kakor kjerkoli drugje. Ako niti tam ne dobe Nemci, ki jih je skoraj polovica vseli internacijonalno organiziranih, svojih pravic, kako neki si predstavljajo naši internacijonalni reveži, da se bo kedaj kdo oziral nanje. Ne bodimo hlapci tudi ne tujemu proletarijatu, postavimo se na lastne noge, potem se nas bo moralo upoštevati.
ANGLIJA.
Volitve.
Stranke v starem parlamentu. V ravnokar razpuščenem angleškem parlamentu je bilo 707 poslancev. Razmerje strank je bilo sledeče: Konservativci 314, koalicijski liberalci 117, delavska stranka 77, sin-fajnovci 72, neodvisni liberalci 36, irski unijonisti iz Ulstra 22, ostanek pa je bil razdeljen med male stranke. Vlado so tvorili konservativci in koalicijski liberalci z Lloyd Georgem. Kakor hitro so odpovedali zvezo konservativci, vlada ni imela več večine in je morala odstopiti. Parlament je bil istočasno razpuščen in razpisane so bile nove volitve. Nove volitve se bodo vršile 15. novembra 1922.
Vse glavne stranke so razvile silno agitacijo. Voditelji strank so neprenehoma na potovanjih. Osobito Lloyd George je začel agitacijo čisto po ameriškem sistemu. Vozi se po državi s svojim posebnim vlakom in na postajah govori množicam.
Novi parlament bo štel 615 poslancev, ker odpadejo irski poslanci Irska ima sedaj namreč svoj lastni parlament. Nemogoče je predvideti, kak boi izid teh volitev. V glavnem pridejo v poštev le tri stranke: konservativna, koalicijsko-liberalna in delavska. Da bi dobila ena sama teh sitrank nad 300 mandatov in s tem večino in tudi potem novo vlado, je jako dvomljivo. Sklepati po poročilih, ki jih prinašajo listi, mora imeti veliko izgleda na uspeh delavska stranka, Lloyd Georga, katerega so vrgli konservativci in ki ima vso pravico, da dela proti njim, je začel namreč v zadnjem času na shodih nekam čudno govoriti. Memtem ka je začetkom agitacijo silno napadal konservativce, je v zadnjem času preobrnil smer svoje agitacije ter začel opozarjati, kaka velika nesreča bi bila za Anglijo, ako bi zmagala delavska stranka.
.Volilni program angleške delavske stranke.
Razglas narodnega izvrševalnega odbora delavske stranke pravi med drugim: Revizija mirovnih pogodb, ki
mora odstraniti večjo mednarodno krivico, je prvi korak k miru. Nemčiji se marajo naložiti take reparacije (vojna odškodnina), da jih bo zmogla. Delavska stranka se bori za društvo narodov, v katerem bodo zbrani vsi narodi. S tem društvom bo mogoče doseči popolno vseobčo razorožitev. Delavska stranka zahteva popolno neodvisnost Egipta ter obstoja na tem, da se ustava irske svobodne države takoj sprejme. V industriji zahteva nacijonalizacijo rudo-kopov in železnic. Delavci morajo dobiti nad podjetji večjo kontrolo.
Tedeaiske novice.
Klerikalna »Straža« proti narodno-socl-jalistični stranki. Klerikalna »Straža« v Mariboru se v zadnjem času ljuto zaganja v narodno-socijalistično stranko. To seveda na ukaz klerikalnega vodstva iz Ljubljane, ker se bližajo občinske volitve, pri katerih je narodno-socijalistična stranka klerikalnim kandidatom najbolj nevarna. »Straža« je glasilo klerikalne stranke SLS in sme ter mora pisati le tako, kakor zahtevajo vodilni krogi te stranke. Da se Straža zaletuje v narodno-socijalistično stranko, je torej povsem razumljivo, in bi ji tega končno nikdo ne zameril, ako izvršuje kot verni služabnik le voljo svojega gospodarja. Toda pri tem se »Straža« poslužuje predrznih laži in obrekovanj proti narodno-socijalistični stranki, katere moramo na tem mestu naj-odločnejše zavrniti. »Straža« nosi hinavski priimek »neodvisnega političnega lista za slovensko ljudstvo«. Na ta način bi rada »Straža« slepila slovensko ljudstvo in mu prikrivala prave klerikalne namene, ki jih ta list zastopa, ker dobro ve, da je klerikalna politika pri narodu osovražena; kako more biti pač ljudstvu simpatična taka politika, ki gleda v prvi vrsti na korist duhovništva in njihovih priganjačev, dočim se za koristi ljudstva resno ne briga. Duhovščina je vedno držala in drži z bogatinci, kakor je poprej držala z grofi in knezi, ki so ljudstvo neusmiljeno odirali. Tako je bilo skozi srednji in novi vek do leta 1848. Ko pa si je obupano ljudstvo z upori samo pomagalo in je v revoluciji leta 1848 vrglo vlado plemstva in prišlo samo do politične moči, pa so začeli cerkveni krogi špekulirati, kako bi si ljudstvo podvrgli v pokorščini do duhovščine in cerkve. Začeli so se ljudstvu prilizovati z gesli katoliške demokracije in krščanskega socijalizma. V resnici pa je cerkev vsa načela demokracije in socijalizma ter ljudskega gibanja preklela zato, ker so nastala izven katoliške cerkve proti tedanjim mogotcem na vladi. Cerkev je kakor vedno držala s posvetno oblastjo, ki je bila v rokah pleminitašev in izkoriščevalcev ljudstva. Kako velika je bila takrat revščina posebno kmetskega ljudstva, dokazujejo neštevilni krvavi kmetski upori, o katerih nam poroča slovenska zgodovina. Toda: takrat cerkev in duhovščina ni našla poti k ljudstvu in ni našla moči in sredstev, da bi se postavila vsaj z besedo proti neusmiljenim zatiralcem kmetskega ljudstva, pač pa ga je še sama tlačila. Jasno je, da je prava demokracija in socijalizem v ustih klerikalca, ki hoče le nadvlado duhovniškega stanu nad delovnim ljudstvom, ne pa enakosti vseh stanov, le grda hinavščina in politična neznačajnost. Posebno pa velja to o »Straži«, ki trdi, da je neodvisen političen list, ko vendar vsakdo ve, da je le klerikalno hlapčevsko glasjilo. »Straža« si upa očitati narodno-socijalistični stranki breznačelnost, ko je v najtežjih časih, ki so se po ponesrečeni komunistični stavki zgrnili nad slovenskim delovnim ljudstvom, zvesto ostala na braniku delavskih pravic in neumorno zanj delovala, dočim so komunistični voditelji delavstvo zapustili, se mu odrekli ali pa strahopetno zbežali iz države, klerikalci pa krepko udrihali po komunistih kot brezbožnih prekucuhih in državi nevarnih elementih.
Ni še pozabljeno, da je dne 24. aprila leta 1920 dala klerikalna deželna vlada v Ljubljani pod predsedstvom dr. Brejca streljati na delavstvo, ki se je hotelo zbrati, da zahteva od vlade kruha. Klerikalna gospoda in njih duhovni poglavarji, ki so znali za sebe bolje preskrbeti kruha, kakor pa za slovensko ljudstvo, niso imeli nobenega čuta do našega ljudstva in njegovih potreb. Brezsrčno so dali streljati na ljudstvo in povzročili, da je obležalo na Zaloški cesti 13 žrtev našega delavstva.
Znano je tudi, da so razni uslužbenci na farovških posestvih, ki imajo vedno posvetnega blagoslova v izobilju, sramotno slabo plačani, in da celo nižja duhovščina ne more biti deležna blagostanja, ki ga uživa višja
duhovščina. Za vse te socijalne krivice je klerikalna stranka slepa in gluha, kakor je slepa in gluha prečastita mariborska »Straža«. Zato pa tem rajše govoriči, da je narodno-socijalistična stranka prejemala denarne podpore od demokratov, kar je grda klerikalna laž, ki smo jo že na drugem mestu razkrinkali. Tudi trditev »Straže«, da se je narodno-socijalistična stranka kdaj izjavila proti narodni samoupravi je hudobno zlagana. »Straža« bi pač morala vedeti, da je narodno-socijalistična stranka v svojem programu izrazila načelo narodne samouprave. 2e takrat, ko se klerikalcem še sanjalo ni o predlogu za samoupravo v ljubljanskemu občinskemu svetu. Klerikalni občinski svetniki so res prišli s predlogom za samoupravo, to pa le zato, ker so hoteli s tem pridobiti svoji stranki izgubljeni ugled med ljudstvom- Do stvari same pa jim ni bilo resno. Občinski svetniki NSS so ta manever klerikalcev uvideli, zato so bili proti temu, da se je prišlo pred občinski svet s tako važno zadevo v najneprimernejšem času. Tega mnenja je bil tudi tedanji župan dr. Perič s svojimi pristaši, ki so se vsi izjavili proti predlogu. Ako je narodna soci-jalistična stranka smatrala zadevo za preveč ' važno, da bi jo pustila izrabljati v strankarske namene in se izrekla proti temu, seveda se s tem še ni izrekla zoper narodno samoupravo, za katero se vedno in povsod resno zavzema in je ne izrablja v strankarske svrhe, kakor to delajo klerikalci. »Straža« naj torej pometa najprej pred lastnim pragom.
Klcrlkalno-komunlstlčna zveza. Lista ta-kozvatie »Zveze delovnega ljudstva« je v marsikaterem oziru zanimiva in poučljiva za naše prevarano delavstvo. Že pri površnem pregledu opazi lahko vsakdo, da obsega lista 13 klerikalcev, 3 komuniste in 5 socijalnih demokratov Peričeve skupine. Med klerikalci nahajamo imena urednikov »Slovenca« glasila pobožnih milijonarjev klerikalne stranke, pravne zastopnike teh milijonarjev in pa ponižne uslužbence katoliških izkoriščevalcev ljudstva- Med temi imeni se prav čudno čita ime komunistov dr. Lemeža in Makuca, o katerih je znano, da so še pred dvemi leti obljubljali zapeljanemu komunističnemu delavstvu razdelitev Pollakove tovarne, gospodarskih podjetij klerikalne lih v »Napreju« in »Slovencu«. Grozili so bili komunistični voditelji preveč radikalni, so jim njihovi sedanji zavezniki klerikalni kapitalisti krotili pregrešno poželjenje po osebni lastnini na Zaloški cesti s krogljami. Zanimivo je, čitati, kako so se takrat obdelavah klerikalci in komunisti v svojih glasilih v »Napreju« in »Slovencu«. Klicali so drug drugemu, obetali maščevanje za prelito delavsko kri. No pa od tedaj je že poteklo dve leti in uboga delavska para je na te žalostne dogodke morala pozabiti. Le tako se je moglo zgoditi, da so taisti komunistični voditelji delavstva danes na skupni klerikalni listi za občinske volitve. Komunisti si domišljujejo, da so z zvezo s klerikalci profitirali, klerikalci pa se hvalijo, da so komuniste spretno speljali na led in da jih bodo izrabili za svoje-politične namene-Ne vemo, kaj vse si obetajo komunisti od zveze s klerikalci in kaj si zopet klerikalci obetajo od zveze s komunisti. Toliko pa je gotovo, da bodo klerikalci že skrbeli zato, da komunističnih sovjetov v Ljubljani ne bo in da si pobožni milijonarji SLS ne bodo po nepotrebnem kratili mirnega spanja. Ako pa mislijo komunisti res kaj profitirati, tedaj bodo tega deležni gotovo le voditelji, delavstvo pa bo postalo za eno prevaro in bridko izkušnjo bogatejše. Upati pa je, da bo končno tudi komunistično delavstvo sprevidelo, da od večnih radikalnih fraz ne bo moglo živeti, in da bo treba za delavstvo pozitivno delati na vseh poljih-
Invalidski kongres v Beogradu. V soboto in nedeljo se je vršil v Beogradu izredni kongres invalidov, ki je bil v očigled skrajno slabemu stanju invalidov dobro obiskan. Razun delegatov invalidskih društev je bilo navzočih tudi veliko število nepreskrbljenih žen in mater v vojni padlih junakov. Pri tej .priliki je bilo tudi ugotovljeno, da je bivši predsednik invalidsk. udruženja major Miodrag Stefanovič oškodil udruže-nje za 656.542.13 dinarjev. Stari odbor je bil zopet izvoljen razun Stefanoviča na če-gar mesto je bil izbran predsednikom oficir invalid Reljič- V nedeljo se je vršil protestni shod, na katerem je bila sprejeta resolucija, da se mora zakon o invalidih takoj obravnavati v parlamentu ter da se morajo zaostale podpore takoj izplačati. Obenem so protestirali proti vladi, ki izdaja o položaju invalidov namenoma lažnjiva poročila. Po zborovanju so odšli invalidi pred kraljev dvor, kjer se jim je reklo, da je kralj bolan
in ne more nikogar sprejeti. Nalo so se podali pred parlament, kjer jih je sprejel podpredsednik parlamenta, ki jim je vse obljubil in svetoval naj potrpe. Invalidi so protestirali, da se jim dajejo same obljube, katerih nikdar ne izpolnijo. Med protivladnimi vzkliki so se končno razšli.
»Jutro« trdi v številki od četrtka, da razdaja »Slovenski Narod« po gostilnah kot svojo prilogo »Novo Pravdo«. Ker je jasno, kake nečedne namene zasleduje »Jutro« s svojo lažjo, izjavljamo, da ni dobila »Narodova« uprava od nas niti enega izvoda v razpečavo, niti ni oddala podpisana uprava »Narodovim« raznašalcem »Nove Pravde« v dostavo. — Uprava »Nove Pravde«.
Novo lekarno je otvoril v Ljubljani, Miklošičeva cesta 36 (pri glavnem kolodvoru) mag. farm. Rudolf Ramor. — Glej današnji oglas!
Srbohrvatski učni tečaj otvori šolski odsek »Bratstva« v Ljubljani v prvi polovici novembra. Pouk se bo vršil brezplačno po dvakrat na teden v večernih urah v šolskih prostorih na liceju, in sicer v dveh oddelkih: v I. za začetnike, v II. za one, ki so že lansko leto obiskovali ta tečaj. Ker je bil v lanskem tečaju velik naval, se bo letos sprejelo le omejeno število učencev. Vpisuje se od vštevši 30. oktobra dalje vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 6. ure v upravništvu »Jugoslavije«, Marijin trg št. 8. Pri vpisu je vplačati za ves tečaj 10 Din. kot prispevek k stroškom za razsvetljavo in čiščenje prostorov.
Ker je klical »Živijo Kemal paša«, je
neki financar ustrelil Hrvata Franceta Dobriča v Sanskem mostu.
Ponarejeni dinarji. V Novem Sadu so prišli na sled večjemu številu ponarejenih enodinarskih novčanic.
Gospodarstvo. Koliko je vredna naša krona?		prejšnji
1 švicarski frank stane	ta teden 45.20 K	teden 45.20 K
1 francoski frank stane	17.48 »	17.68 »
1 laška lira stane	9.92 »	10— »
1 češka krona stane	8.04 »	8.06 »
1 nemška marka stane	0.06 »	0.06 v
1 poljska marka stane	0.03 »	0.03 »
100 avstrijskih kron stane	0.30 »	0.34 »
1 ogrska krona stane	0.10 »	0.09 »
1 romunski lej stane	1.50 »	1.56 »
1 dolar stane	244.— *	264,— »
1 angleški funt stane 1110.— »		1102— »
Razpredelnico čitajte tako:	kdor	hoče
kupiti na pr. 1 ogrsko krono, mora dati za-njo 10 vinarjev (jugoslovanskih).
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljami. Odgovorni urednik:
Dragotin Kosem, Ljubljana.
CHARLES PRINC
Manufaktura na debelo Ljubljana, Miklošičeva cesta 36.
I\?AN JeLAČIN, Ljubljana
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe
Tvrdka ustanovljena leta 1888. Solidna in točna postrežba.
Ljubljana. Gosposvetska cesta 12
se priporoča za napravo stavb, adaptacij in načrtov.
^ Drva, premog, sadje, krom- m pir, žito, seno in slamo ter *
■ druge deželne pridelke ■
ip	kupuje in prodaja	p
• Andrej Oset j
”■	Maribor	■"
J Aleksandrova cesta Številka 57. na
■ mr Telefon št. 88.	■
■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■h ■■MDae«
Priporoča se
slaščičarna B. Kalaš
v Ljubljani — Židovska ulica.
Pred nakupom si oglejte mojo zalogo •	I	••v
1
v črni in rujavi barvi, katere izdeluje \i usnja, specijelno v ta namen strojenega. — Vzerei usnja na zahtevo zastonj in franko!
Konfekcijska trgovina
Drago Schwab
Ljubljana, Dvorni trg 3.
V zalogi vseh vrst sukna, obleke, zlm-nlkl, dežni plaičl, Športne čepice, perilo Itd. — Lastni modni salon! —
A. LEČNIK
juvelir in urar.
CELJE Glavni trs 4.
fr
mas OSET
^ trgovina s špecerijskim | Ji in .kolonijalnim blagom $
MARIBOR
ALEKSANDROVA C. 45.
^ —.......
'Enni Dtfillu Mod®rn‘z‘ranje klobukov za gospode in Tnlll tiri IIV dftme- :: Preoblikovanje in nakinčevanje I Ulil Bilj ...  vsakovrstnih	slamnikov.	=====
Klohufarsfvo in slemnikarsfvs, Ljubljana, Resljeva cesta 22
Carinsko posredovanje
izvršuje najtočneje in do zmernih cenah
„KOMPAS“
špedicijsko podjetje, informacijska pisarna v Celju, Aleksandrova ulica štev. 4.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel zastopstvo prve domače tovarne ,,Vi>lta“ Maribor, ter se cenjenim naročnikom najtopleje priporočam. — Žarnice vseh vrst, na drobno in na debelo.
EMIL FRANZOT
Ljubljana, Florjanska ulica 3,
Hlodna trgovina
A. Sinkovič
nasl. K. Soss
Ljubljana • TTlestni trg 9.
Cene zelo zmerne.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev poceni
F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg 28.
Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otr. vozički šivalni in razni stroji.
„TRIBUNA“
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, mehaniCna delavnica, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
SUHE GOBE
In kumno kupuje
SEVER &KOMP.
TlJl Ljubljana, Nfonaulita 12.
jg$>. NOVA LEKARNA V LJUBLJANI.
“t« NOVO LEKARNO
v Ljubljani, na Miklošičevi cesti št. 36, v neposredni bližini glavnega kolodvora. Oddaja tudi zdravila članom bolniških blagajn. Posebno priročno za one, ki se jim mudi na kolodvor.
M. Kuštrin
Liubiiana.____________
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovino s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumi-iastih obročev iz tovarne „Walter Martlny". Na razpolago je hydravlična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon št. 588. Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20. Teleion št. 470. Maribor, Uurčičeva ulica 9. Telefon št. 133 Beograd, Knez Mlhajlova ulica štev. 3.
REGISTRflVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO o!i Ljubljanici V UBLJANI Marijin trg št. S
Telefon št. 54.	Ček.	rač. .št., 11.323.
Podružnica v Murski Soboti ^ obrestuje hranilne vloge na knjižice po
511 01 čistih, brez odbitka rentnega |2 (0 in invalidskega davka. Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi višje po dogovoru.
l!llll!llilll!li!!lll!!llll!ll!i!ll!llt!llllllll!l!llllt!!!l!IMl!ll!lll!IUIIllllll Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznih kofes v ognju in lakiranje avtomobilov se priporoča
Tone Malgaj
Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 6.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Naznanilo.
Z ozirom na sedanje denarne razmere bodemo obrestovali začenši s 1. novembrom t. 1. stare in nove
j z ozirom na dviganje naše valute je tovarna | Peter Kozina 81 Kosnp.
g	dokler	za	oga	traja
i cene čevljev znatno mižala! \
SLju fo I $ 3L tl Sl na debelo in drobno Breg št. 20 S
■■■■■■MBaHaMmBBSiaaBHRBaBaiHBKaHHBtiKiNagifflBBHBtannsKBBMHiia
Sloge na tekoči račun
obrestujemo najugodneje, posebno pa vezane vloge proti 1, 3 in 6 mesečni odpovedi.
v Ljubljaui
ter podružnice: Celje, Maribor, Ptuj, Brežice in Kranj. ..
ZALOGA H|| DRAGOTIN ROGLIC ”l/ADO”
!gS| MARIBOR. KOROŠKA CEST* 19
tlE%ILJSZw i < “ i KOMISIJSKA ZALOGA PSI BETKI LEŠNIK, GOSPOSKA ULICA 14 VARSTVENA ZNAMKA
i Sffit SLOVENSKA BANKA, Ljubljana ggfo |
2 I PODRUŽNICE: Dolnja Lendava, | Stritarjema ul. 9 v lastni oalaii. • I Ljutomer, Maribor. Novisad, Vrhnika.
Se priporoča
zn vse v bančno stroko spadajoče posle.
^iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.	^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit	JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinuii|
I g Sj)	‘A’.Z.9 eujAoS.ii |
IVNvrrann
e^s?p>|3juo)f |
%itmiiuiiiiiinmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinn  	^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiinmiimtiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiititiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiil;='	TlniiHimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiimiiinHHtnHiiiiiiiiiiiimiiiil^