Posamezna Številka 40 vin.
Pavšalni Iranko v državi SBS.
^ia vsak dan razen pondeljka In dneva po prazniku.
d n 1 š t v o je v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6/1.
Oglase računamo po dogovoru.
Izdajatelj: Ivan Mlinar
govorni urednik: Rudolf Golouh
tiskarne MostbOck, Maribor.
Telefonska številka 312.
Glasilo jugostov. socijalno-demokralične stranke.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto* 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1.
250. štev.
O tjubljani, sredo, dne 3. decembra 1919.
£etnik III.
Ho vagonov žito zo Slovenijo.
Beograd, 1. Pri ministrstvu za Pfehtano so nerodovttni kraji ftosne zaprosili za 4600 vagonov žita in koruze ,er 30 vagonov masti, Dalmacija naj bi 'tobila 3000 vagonov žita in 30 vagonov J^sti, Grnagora 150 vagonov žita in ko-in Slovenija mesečno 700 vagonov
se pogaja ionsko vlado.
z Itall-
.Bakar, 30. D’Annunzio je poslal *Toje delegate v Rim, da se pogajajo
*	Jitalijansko vlado. Ako ta pogajanja Privedejo do ugodnega rezultata, se ^atra, da bo D’Annunzio zapustil
ftgosloounsknmlrovnadelegacljtt "epodpIMgermalnske pogodbe.
.Beograd, 1. Zadnje dni so pri-?.ajale iz Pariza zelo neugodne vesti. ?aša mirovna delegacija, o kateri se je Jj Javljalo, da bo podpisala st. germain-(Ko mirovno pogodbo, je v zadnjem enotku izjavila, da ne podpiše, ker je Menta dodala nekatera posebna OloČila gospodarskega značaja, «akor glede vprašanja kompenzacije vojne ^kodnine, katero bi imela dobiti Srbija,
2 .dolgovi novoosvobojenih jugoslovan-krajev. To je spravilo našo delega-v zelo težaven položaj, zato se je ^Vila na regenta s prošnjo, naj s svojo %otnostjo izgladi pot. Te dni se pojejo tudi posamezni člani mirovne "elegacije v Beograd.
Vrnitev vseh volnlh ujetnikov Iz Italije.
. Rim, 30. Kakor piše »Tribuna," se S0 začelo vračati vse vojne ujetnike iz 5‘ije v njih domovine. Ujetnike se za-odpošiljati s prvim decembrom.
Minimalne zahteve Italijanskih socllallstov.
*	Dunaj, 1. Kakor poroča „Daily elegraph“, so socialisti v Italiji priobčili iY°je minimalne zahteve, ki obsegajo v ?Istvu takojšnjo popolno razorožitev itali-«iske vojske, nadomestitev vojnega in ^rnariškega ministra z civilnimi osebami, “Sotovitev vojne krivde in odgovornost ^zavrnitev mirovnih ponudb, ki so se Rjavile med vojno.
toeznlike ladje pred Splitom.
„ Sarajevo, 1. Pred splitskim pri-iJanjščem križarijo zavezniške vojne
1»<1
‘je, zlasti ameriške.
Konec intervencije na Ruskem.
d Bruselj, 1. Anglija je dosedaj iz-^la za intervencije v Rusiji 93 milijo-funtov šterlingov. Pri debati glede ^volitve naknadnega kredita za inter« ^icije, katerega je predlagal vojni mi-l'ster Churchill in se je tudi dovolil, se r razvila v spodnji zbornici burna de-kjer se je izrazila bojazen, da se j*emčija približa sovjetski Rusiji. Polk. galone je rekel: Bali smo se vojne ? fraze Hamburg—Berlin—Bagdad, da-pa se moramo bati druge, t. j.: erlin—Moskva—Vladivostok. Lloyd Ge-hrge je izjavil, da tudi francoska vlada more več svojim davkoplačevalcem gagati novih davkov za intervencijo, ,s*ed česar bodo tako Anglija kakor Mi Francija morali skušati priti do po-
ravnave s sovjetsko Rusijo mirnim potom pričakujoč, da se mišljenje ruskih strank, izpremeni in se uvedejo s sovjetsko Rusijo mirovna pogajanja. Za mirovna pogajania nastopajo vsi francoski socijalisti in opozarjajo vlade na to, da Evropa brez ruskih žitnic in sirovin ne bo mogla več izhajati. Politike za oboroženo intervencijo na Ruskem je torej konec.
Dnevne vesti.
Dva Impozantna shoda v Mariboru.
V nedeljo, dne 30. nov. je sklicala kraj. pol. organizacija mariborska demonstracijski shod proti draginji v veliki dvorani Gotzove pivovarne. Ze pred 10. uro je mrgolelo ljudi na ulici in dvorana je bila v parterju kot na galeriji natlačeno polna, tako da je moral drugi del delavstva obdržavati svoj shod na prostem. Ob otvoritvi shoda so nekateri od Zveze, ki so bili v to naročeni, hoteli motiti zborovanje. Po odstranitvi istih, pa se je shod vršil mirno in disciplinirano. Gčvo-rilo je več sodrugov v slovenskem in nemškem jeziku. Izvolil se je posebni akcijski komet zoper draginjo, kakor je sklenil izvrševalni odbor naše stranke. Ja komete je odposlal k vladnemu komisarju deputacijo, ki je predložila funkcij tega odbora tičočo se resolucijo. — Delavstvo je pokazalo pri teh impozantnih shodih svojo zavednost in disciplino, kateri se imajo zvezarski razgrajači zahvaliti, da ni prišlo do nezaželjnih incidentov. O uspehih odposlane deputacije in omenjenega izvoljenega komiteja bo mo poročali. Delavstvu mesta Maribora pa ponovno kličemo: »Živela delavska solidarnost, živel mednarodni socijali-zem!“ — Ko sta bila prva dva shoda pri kraju, se je vršil še posebni železničarski shod, na katerem je poročal so-drug Petrič o položaju, ki je nastal v zadevi ureditve in izenačenja plač vsem železničarjem cele države vsled odrekanja veljavnosti že uzakonjenega spora-razuma glede železničarskih plač od strani ministrstva saobračaja. Železničarji so mirno vzeli sodrugovo poročilo na znanje dajoč duška svojemu solidarnostnemu čustvu in ogorčenju nad takim teptanjem njih pravic.
Vsem krajevnim političnim organizacijam ptujskega okraja naznanjamo, da se bo vsled sklepa pol. odbora vršila okrožna konferenca sredi meseca dec. Te dni odpošlje odbor na vse krajevne organizacije tozadevne tiskovine, da se jih takoj izpolni in vrne. Na delo, šo-drugi 1
Stavbinskim delavcem. Vse se je
že danes organiziralo. Močno so se organizirali tudi kmetje, ki so nedavno imeli svoj tabor v Ljubljani. Zavzemali so se za svoje interese, na interese delavstva in samo delavstva pa vedno le zabavlja. Jasno je, da si moramo pomagati sami v krogu delavstvu sovražnih skupin. Župani so po občinah imeli v rokah aprovizacije in so skrbeli v prvi vrsti za njim naklonjene ljudi, delavstvo pa so metali skozi vrata. Da pa pokažemo sedaj našo voljo in moč, se že sedaj pripravite vsi stavbinski delavci na tabor, ki ga bomo priredili v najkrajšem času. Agitirajte že sedaj pri svojih tovariših!
Uradniško vprašanje. Plače uradnikov se bodo izenačile v celi državi. Draginjske doklade se pa bodo uravnale po krajevnih razmerah.
Zelo pameten mož je trgovec Petek v Kamniku. Pred vojno ni bil nič kaj petičen, med vojno pa je toliko zaslužil, da si je kupil hišo za nekaj sto-tisoč kron. Njegov tast ni vse svoje življenje toliko zaslužil. Pripoveduje tudi, da imajo uradniki po 15 K na dan, ker imajo samo okolo 900 K na mesec. Kajne,
ta zna računati. Ker ga jezi stavka grafičnega delavstva, je rekel, da so delavci sploh predobro plačani za osemurno delo. Delavske plače se morajo znižati, vsaj lahko najamejo njive in polja pa naj delajo tam, da se bodo preživeli. Uradniki ne morejo kaj takega; nesramno je, da hočejo vsi delavci živeti na „naš“ račun. — Sedaj pa povejte, če ni ta mož res moder?
Zaplenjenje dolarjev na zagrebškem kolodvoru. Na zagrebškem kolodvoru je policija zaplenila pretekli teden 50.000 dolarjev, katere so hoteli tihotapci iztihotapiti iz naše države v Nemško Avstrijo.
Kultura.
Maribor. Predstava „Tat“ je bila, to lahko s ponosom trdimo, dovršena. Mojster Nučič nam je vstvaril s svojim neumornim delom kulturni hram, cerkev, kjer se človek tudi približuje lepemu, dobremu, blagemu. Taka cerkev je danes, ko se človeštvo roga vsem svetinjam, ko vodi gola materijelnost vsa dejanja in nehanja človeka, tem večje kulturne vrednosti. Naša inteligenca pa še ni spoznala tega velikega pomena gledališča. Manjka ji v tem oziru intelektuel-nega čustvovanja. Popolnoma nekulturen narodni faktor so naši oficirji in to s prav malimi izjemami. fTi oficirji, ostanimo pri tem izrazu, ker se vsebina tudi ni spremenila, se prav nič ne ločijo od starih avstrijskih oficirjev. Theresienhof, puste šale, konji, psi, lahke ženske, to je milje, v katerem se oni kulturno vdejstvujejo. In za to kulturno vdejstvovanje jih narod bogato nagraja, nagraja višje, nego veliko kulturnejše delavce. Oficirji bodo, kakor se zdi, še dolgo popolnoma suha in mrtva veja na narodnem drevesu. Manjka jim pač prave inteligence ter izobrazbe in vzgoje. V „Tatu“, to je psi-hologično-tehnično lepa igra, so prekosili naši igralci sami sebe. Dovršeni so bili: Šetinska, Nučič, Železnik, Gregorin. Dober je bil tudi Bratina. Celotnost, zaokroženost slike je malo motila edinole Dragutinovičeva, pa ne vsled slabe igre, ampak za Jo, ker uloga ni nji prikladna. Bilo bi jo le zamenjati in igra bi bila še gladkejša. Obširnih poročil vsled pomanjkanja žal ne moremo prinašati. Skrbeli pa bomo, da bomo interesantnejše stvari registrirali v listu.	_in.
Brzojavne vesti.
Ministra Draškovič In Stojanovič odpotovala v Pariz.
Zagreb, 1. Prometni minister Draškovič in minister za poljedelstvo Stojanovič sta odpotovala v Pariz zaradi škodne reparacije. Draškoviča bo zastopal v njegovi odsotnosti minister Kristan, Stojanoviča pa podpredsednik ministrskega sveta Biankini.
Razširjenje železniški^ delavnic.
Beograd, 1. V vse razširjene delavnice železniških ravnateljstev se bo sprejelo večje število strokovnih delavcev iz inozemstva. V teh delavnicah se bodo popravljale lokomotive in vagoni.
Število sekvestriranih posestev.
Beograd, 1. Število premoženj, ki jih je ministrstvo za trgovino sekve-stiralo od sovražnih podanikov, je doseglo 1500. Od teh odpade na industrijska podjetja 300, na trgovske posle 70, na zemljiška posestva 911, ostanek so pa razni objekti.
Apelacijsko sodišče v Novem Sadu.
Beograd, 1. decembra. Regent je podpisal odredbo, da se vzpostavi apelacijsko sodišče za Bačko in Banat s sedežem v Novem Sadu.
Demonstracije v Mostarju.
Mostar, 1. decembra. Tu je prišlo do demonstracij radi neopravičenega postopanja pri razdeljevanju ameriškega blaga. V mestu vlada veliko ogorčenje.
Krvave demonstracije zaradi lakote v Bolgariji.
Beograd, 1. Iž Plovdiva se poroča, da je bila tam velika demonstracija proti bolgarski vladi radi pomanjkanja kruha in drugega živeža. Demon-strantje so metali kamenje na redarje, vrgli so tudi dve bombi. Alarmirani so bili vojaki, da so vzpostavili red. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih.
Kuga v Carigradu In Solunu.
Beograd, 2. Glasom vesti iz Carigrada in Soluna, se je pojavila v teh mestih kuga. V Solunu je obolelo pet ljudi, med temi sta dva umrla. Grška vlada je odredila za potnike iz Carigrada štiridnevno kvaranteno. Naše ministrstvo za zdravje je bilo pravočasuo obveščeno o tej nevarnosti in je odredilo vse potrebno proti Solunu.
Začetek pogajanj ruske sovjetske vlade z obmejnimi državami.
Moskva, 1. Ljudski komisarijat za zunanje posle je dobil iz Revala obvestilo estonske vlade, ki sovjetsko v’ado po-vablja na mirovna pogajanja, ki se začno dne 2. decembra. Enako povabilo je poslala letska in litvinska vlada.
Zveza Djeniklna s Poljaki.
Varšava, 1. Glavni stan Djenikina se nahaja sedaj v Proskarowu. Njegove čete se umikajo pred rdečo armado. Ce bi rdeča armada prekoračila Kamenec-Podolski, stopijo v akcijo poljske čete, ki ne dopuste, da bi Podolje zasedli boljševiki. Rostov in Taganrog je Djeni-kin izpraznil.
Demonstracija proti draginji v Varšavi.
Mor. Ostrava, 1. Komunisti in socijalni demokrati so uprizorili v soboto poldnevno stavko v protest draginji, kjer so zahtevali tudi odstop vlade.
Meščanska vojna v Mehiki.
Amsterdam, 1. (»Times.) Iz Texasa poročajo, da je izbruhnila v Mehiki meščanska vojna. Prezident Carranza je pobegnil. Diplomatski odnašaji z Zedinje-ninjenimi državami se pretrgajo.
Stavka rudarjev v Ameriki se nadaljuje.
Washington, 1. Med rudarji in posestniki rudokopov so se uvedla, pa so se razbila pogajanja, tako da se stavka še nadaljuje.
Novi irancoskl ministri.
Pariz, 1. Clemenceau je svoj kabinet, ki je bil vsled demisije več članov, kateri pri volitvah niso bili zopet izvoljeni, nepopoln, nadomestil z drugimi ministri. Leon de Rard, pirenejski poslanec, ki je bil že pod Poincarejem, Brian-dom in Barthouon državni podtajnik za lepe umetnosti, je imenovan ministrom za uk, Louis Dubois, napredni poslanec ministrom za trgovino in obrt, Yves de Trodgner, državnim podtajnikom za finance in Louis de Champs, radikalni levičar državnim podtajnikom za pošto in brzojav.
Papirnati drobiž v avstr. Štajerski.
Gradec, 1. Deželna vlada bo izdala papirnati drobiž in sicer po 10 v. za 10 milijonov, po 20 v. za 5, po 50 v. pa za 2 milijona kron.
Izgubljeno je učno Izpričevalo na
potu od sodnije do frančiškauske cerkve v Mariboru. Prosi se najdeno vrniti proti dobri nagradi izgubitelju g. Rudolfu Smolej, Berggasse 6.
U&ša prihoda*
češki virtuoz na gosli, kateri je v nedavnem času koncertiral z velikim uspehom v Curihu, ter se sedaj nahaja na koncertni turneji v Italiji, Franciji, Angliji in Ameriki, nastopi v teh dneh prvič v Jugoslaviji. V Zagrebu je koncertiral 2. decembra v koncertni dvorani zagrebškega konzervatorija, v Ljubljani pa priredi koncert 4. decembra t. 1. ob pol 8. ur! v veliki dvorani hotela nUnion". Vstopnice so v predprodaji v trafiki, Prešernova ulica 54
Vdova srednje starosti
z nekoliko ______________t___________ premoženjem želi se seznaniti s samostojnim gospodom od 40 do 60 let v svrho pomoči pri skupnem gospodinjstvu. Cenjene ponudbe pod „A šl. 19* na upravništvo dnevnika Naprej._____________740-2
Proda se pisalna miza.
iNaslov v upravi .Napreja- 8*8-l
Ifcfnln rol podPisam- don‘a
lilcJU At 1 iz ZaKojce, pošta Hudajužna iz zasedenega ozemlja, išče svoje sorodnike, in sicer svoje brate: France in Janez, posestnika, in Alojzij, krojač, rav-notam, za svoji dve sestri Neža, omožena Zgaga v Hudijužini in Marija, omož. B&bk iz Zakojce. Prosim jih, kakor tudi svoje znance takojšnjega poročila. — Andrej Pajntar, Imperial Pa Box 171, U. S. A.	79i-3
I. jugoslovanska zlatarska delavnica
A-Fuchs, Ljubljana.
Šelcnburgova uiica št. 6.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po nujuišjih dneunih cenah. Priporočam oeliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantoo itd. Popravila in nooa dela se izoršujejo o lastni delaonici točno in solidno.	624
bukova, suha, metr-ska in žagana, tudi cele vagone dobavlja takoj, S r e-b o t n j a k,	Kolodvorska ulica
št. 31.	734-9
lisi-Hip
in avtorsparater
se sprejme takoj v delo. Ponudb be upravi .Napreja", Maribor.
Odpotujem
dne 18. decembra na Češko ter prevzamem eventualna naročila Poštno ležeče „Praga 85“, Ljubljana.
Jffali deček,
leto se odda za lastnega. Poizvedba : Mozartova cesta 54, II. nadstr., vrata 10, Maribor.
Garje
srbečico, hraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. Po pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošiljn lekarna Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža. 531
V restnill
„ MARIBOR"
Grajski trg štev. 1 se priporoča lepa
dvorana v l. ut\m
za zborovanja, plesno šolo itd. Eventuelno zakurjeno, plinova luč. Natančne pogoje v restavraciji
ali stara
dobro vpeljana trgovina na deželi ali v mestu. Posredovalci, kateri bi sporočili za kraj na deželi, koder še ni nobene trgovine, dobi dobro nagrado. Ponudbe na upravo Napreja. 790-3
Vse potrebščine za šolo J in urade. Največja za- ■
m
a
Krasna izbira 104*
i
a
CjubSjana
“ priporoča ~
loga umetniških raz« ■ pUjj! fjledntc in finega c primernegazag0d in \ pisemskega papirja S g d
na drobno in riehelo. u	a
Uta
Ui
na drobno in debelo.
B	"
'A -
It
v Cjubljani
registrovana zadruga z omejeno mm
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje od 1. novembra t. 1. po čistih
Staro železo
kupuje po najugodnejših cenah
"jeklarna na Ilavneh S
Guštanj-Ravne, Koroško	7052
■ e*
Rentni davek plačuje društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
'ir
61
Edini, res delavski denarni zavod.
Naznanjam slavnemu obč* m, da sem oivoril svoj
zobni atelje P. Vrankar
konc. zobotehnik v Ljubljani, Gledališka ul. 7
(nasproti opernega gledališča).
Izpršujem najfinejša in najboljša dela u zlatu, porcelanu in kapčuku, zlate krone, mostičke ter zobovja brez plošče.
■
■
LJUBLJANA,
Šelenburgova ulica 6./I.
Modni
salon
za uk m
Izdeluje najfinejše po prvih pariških modelih izbrane plašče, kostime za dame, prvovrslne obleke', suknje,
najmodernejše šesterfills. Najnovejša moda, došla iz Anglije in Amerike.
Posebna delavnica za obračanje oblek, sukenj za gospode.
Razpolagam s prvimi v inozemstvu izprašanimi delavci. Naročila se izvršujejo v 8 dneh. — Pri večkratnem naročilu večji popust. — Naročnikom in naročnicam se re-novirajo, čistijo in likalo obleke gratis.	787—2
Konsumno društvo za Ljubljana in okolico
Cjubljana, poštni predal št. 13
sprejme v službo več
796-2
kontoristinj
zmožnih korespondence in knjigovodstva s prakso, kakor tudi več
trgovskih pomočnikov
s prakso in vojaščine prostih.
Pismene ponudbe s prepisi izpričeval je poslati na gorenji naslov. — Osebno se l.-.hko predstavi vsak dan od 8.—10. uri dopoldne v društveni pisarni v Sp. Šiški, Kolodvorska cesta 208.
Poljedtlsko stroje, orodje, stavbeni ma-ierijal, kuhinjsko posodo in drago že-
:: leznlno priporoča domača tvrdka ::
266
Fr, Stupica v Ljubljani Gosposvetska (Marije Terezije) cesta it. 1.
»F.
teni!
BESTAVRACU1 „ M A S I B 0 S “
na Grajskem trgu št. 1 sc vrši vsako sredo, petek in nedeljo
KONCERT
na lok, brez vstopnine in pobiranja. Začetek v sredo in petek ob 18 uri, v nedeljo ob 16. uri. Izborna kuhinja, naravna vina, običajne cene.
Eksam. klinični asistent in operater na Duh#1
Dr. Janko Dernovšel
ordinira za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni od 2.—4. ure
Maribor, Pfarrhofgasse št. 2, II. nadstropja
strokouni zdraunik za notranje bolezni in za bolezni u nosu in oratu ordinira odsihdob od 3—V2 5 pop.
Ljubljana, Kongresni trg 15.
Srgovci z usnjem!
?ozor!
Podpisani sporočam, da imam z vsemi modernimi stroji opremljeno delavnico za izdelovanje
usnfatih gamaš
(volhanih)	7502
ter vabim cenjene trgovce z usnjem, v mestu in na deželi, ki prodajajo v lastni režiji izdelane usnjate gamaše, da mi prepuste v izvršitev vsa taka in enaka dela. Izvršil jih bom po nizki ceni in najsolidneje.
Belantlns Bruno, Ljubljana - Sp. Siska,
Knezova ulica 235.
]tizke cene!	Solidno	delo!
.s r. a s-j ?-3 r..K t-t r-J f-1 f-s b a-a	e -a
i f 9 prva celjska barv a r i j a f f
S • • in kemična čistilnica, zavod ia takojšnja snaženje madežev • •
j MARTIN TAČEK, Celje
f*	Gosposka ulica 21.
Priporočam se za takojšnjo umetno snaženje madežev, damskih in M W možkih oblek, kakor za čiščenje in barvanje vseh vrst oblek v celih in j posameznih komadih. Žalne oblene na zahtevo v teku 24 ur. Prevzema M tudi zastore, preproge, čipke itd. v kemično čiščenje in shrambo, 685
in> w w i> it at «is	«	o
Solidne cene! konkurenčne cene!
Velika množina volnenih oblek za
gospode lastnega izdelka po naj" novejših krojih in v raznih velikostih. Izrabite ugodno nakupno prilika, dokler traja zaloga pri:
Prvi kranjski razpošiljata! Scltwab & Bizjak
Ljubljana
Dvorni trg 3. Pod Narodne kavarno.
Popravila st sprejemajo. Lastnadelavnica
7van Jax in sin
LJUBLJANA ------------------- LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 15.	233
Šivalni stroji in stroji za pletenja. ’tr
konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena I. 1867. Vezenje poučuje brezplal no. — — — — — — —
Pisalni stroji -ADLER"
KOLESU iz pivih lovaren
Siirkopp, Sljria. Walienrad
Od
Tl
ES
•n
688 naznanjam cenjenemu občinstou, da sem
OTVORIL TRGOVINO
s špecerijskim in mešanim blagom d Mostah 79, preje trgeoina Coek in se cenjenemu občinstou, delaostou, železničarjem i. t. d. priporočam za obilen obisk.
Cene nizke!	f. 3. Peneš. Postrežba točna !
mzi'
Sodrugom zanimiv roman
in sodružicam priporočamo v zakup vele-
EOM
spisal E. Zola, poslovenil E- Kristan.
V knjigi živo riše pisatelj razmere tedanje versko-politične družbe na papeškem dvoru in v Rimu sploh. Duhovito in z dušeslovnim vznosom pisana knjiga stane 7 K. Če se pošlje denar vnaprej, stane 8-50 K, s povzetjem 13'75 K. Naroča se pri upravi, Napreja* v Ljubljani in Mariboru.
f
potrebuje premogokop v Mo-staru. Plača dobra poleg deputatov. Prepisi izpričeval naj pri-lože prošnji. Rudarska uprava, Mostar.	722-5
Šivalne stroje,
dobro ohranjene in stojala kupuje po najvišji ceni (franko Ljubljana)
Josip Peteline, Ljubljana.
717-13
Glavnica:	aoo,ooo.ooo	kron.
Rezerve okrog 150,000.000 kron.
Irnlnita knliluii uvida n tipno in ilit v
Prešernova utica 50, v lastnem poslopju.
Prodaja in nakup orednosinih paplrjeo; borzna naročila; sprejem in oskrba depotou z uestno reoizijo žrebalnlh efektoo; samo-shrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi osake orste; inkaso in eskont-mente; nakazila in izplačila na uso mesta tu- in Inozemstoa i potooaina kreditna pisma ; sprejem denarnih olog na knjižice in tekoči račun, itd