TURIZ 
:1 3'• • nn • ·• 11 i.J >•; 
NAPOVEDNIK : 
• Pnpecl •oatalh •lldl• Po,ll(jlo o lzvajanJu dodatnih akcl1 lrin,ia komunk ilanfa In odnosOY z )avnostm, na tujih in na do-nočerr 
lrgu .... . ··---·-·•"· ......... _., -·· ... - ............... -......... .. . ....... _,., ..... ,..... .2. stran 
• Akdja •a •••K•• trp: Oil sredine junija poteka nadgradnja akcije "Dobrodo~II doma• pod sloganom "Pot, lnice so 
blizu!.. ... .... ..... • .......... _. -·· .... ___ ............. ....... .•. . ..., .... _,..... . ... .J. t;tran 
• MICE • "luslneu" In "Phl•- •, Prispevek o \IICE seklorJc turis!lme ,ndusmJe 4- siran 
• l'rejokt llullelllskep lllriza1, s1-1p • Mlada detel• lil mlade ljudi . ..... . ......... ......... ........... .. ........... _ .. , ........ . 5. stnin 
• Slltlstlkl v tllrluau: Sp<emembe na podroeju statistike gostinstva in 1u11zmI . V Enttnte Florale letos poleg l(,aaJske Gore tudi 
Velenje! DopotnJujl!mO l<oledar pnreditev!. • •.. ·-···.. ·- • . ... ........... ···- __ ... . .......... . 6. st,ar 
• IOYl&t ll d-ep la t1Jlh ll)OYl Osebna lzl<atn1ca Expo Hannover 2000. A,gusto prihaja RDA Koln, naJyetja borza aYlobosnega 
turizma, Brdo postala detela opojnifi venulkov. Hotelska anlma<11a po modelu •~rige S61 Motii ..... .. ... ,- _ ........ _ ...... 7. stran 
• Zadaja llran: NOY katalog poslovnega turi>ma Meuopol Group, Sloven11• na poti h ka<OYO>I vmunske blagOYne znamke, NOYa 
tunslitn.1 kart• obtlne 81td in vodno< za ! port inrolueacl/o, Poc,1nlcc na podezel1u brez meja, Podtrtano. Cma pika. Slovenija na kratko 
............... .. _ .•. .•. .. .... 8. stran 
Kandidatura "Treh deiel" za ZOI 2oo6 sicer ni uspela, 
a skupni projekti "Brez meja" se nadaljuje/o 
Kijub t•mu, da so tri de.tele • Slovenija, Koro!ka In Furlanr1a Julijska kraiina - na visoki kakovost in profesionalni ra>ni razvile 
edinstveno 1amisel, da bi olimpijske igr, še boli pomednarodili. presegli meJe In v pr.wem olimpijsltem duhu zdrutiU moa, 
raz lične kulture in ljudi. je bila odlotltev na 109. skup!tini Mednarodnega olimpiislcega komiteja 19. /unlJa v Seulu neizprosna in 
dokončna . Igre 2006 sredo v Torino. Kl1ub po,azu pa lo ne pomeni, da Trt dežele v novem tisotl•tlu ne bodo znOYa poskusile 
pripravljenost MOK-a, da bi na papirju deklarirano Idejo o združtvanju pncnesel tudi• prakso. 
Edinstvenost skupne kandidaturo i• (bila) namreč tudi v tem. da Je predstavljala Sele prvi korak v izgradnji skupnega turist ičnega 
območja Furlanija-Koro!ka•SIOYe11i ja, toref •rreh dežel", ki poteka pod sloganom "Brez meja • Ohne Grenzen - Senza confini•. 
Po razglasitvi odločitve MDK·a so vse tri partne"k• organizacije (Kamten Werbuns. Azi•nda Recionale per la Promozione 
Turlstica FVG in C•nter za promocijo turizma Slovcnlfe) le jasvo potrdile odlol:enost. da n8daljujejo skupne projekte izgradnje In 
promocije nastajajotega skupnega 1urlst101ego cilja Treh de!el. 
Ohraniti In nadaljevati želimo zalet. ki smo ga olxutlll ob skupnih prizadevanjih tako za kandidatu,o in ob snovanfu skupnih 
turisti(nih programov na raz lltnlh podroljih. Eden izmed skupnih projektov je 1e zaživel s p1ip1avo skupnega kataloga "Po1itnice 
brez meja na t uri stičn i h km•tijah od Alp do Jadrana·, poleg leg;> pa so Korošci !e Izdali brošuro go,skih zavetiR Id vklju{uje tudi 
sl011enske planinsko kole In pa seveda lta~· nske. la nami so tudi Iti izvedene pied5tavltve kandidature s poudarkom na ideji 
· s,ez moja" (novlna"ka konferenu ob SYetovnem prvenst\/U v Vailu, ki so jo organizirali Korol;ci, na SIT Milanu v organizaciji 
Furlanov in na 1TB Ber1in v organizaciji Slovenije). 
Trenutno potekajo pogovori o novih slwpnih p1ojektih v obliki Studijskih potOYanj s temami vino In kulinarika, ki ga bo pripravil 
Center za promocijo turizma Skwenije, srednjeevropska mesta, ki ga pripiavljajo Italijani, in Alpe, ki ga bodo izpeljali Korol;ci. 
študijska potOYanja bodo polekzla v jesenskem času. skup· pa bodo prihajale Iz razticnih cil jnih trgov. Mi bomo organizirali 
skupino iz britanskega trga, Italijani iz Japonskega. Av<tlijc, p.i iz ameril;kega. Najbd ni potrebno dodajali, da bo vsaka študijska 
skupina obiskala in preskusila vsebino in ponudbo vsake izmed Treh de!el. 
Naslednji ko1ak, ki ga skupni usklajuj<mo in načrtujemo, je podpis pisma o na,.,.ri z Izbranimi !>Jpani in polltitnlmi veljaki za 
nadalievanje sodelovanja In oblikovanje skupnega marketinškega natrta. ki bo postavil temelje za skupno pojavljanje na 
sejemskih nastopih. Pred nami pa so tudi i2daje novih brol;ur (na podro(ju kolesarjenja, pohodni!tva, kulturne dedištint in golfa), 
nalrtuje so tudi izgradnja poti Jullusa Kugyja, ki • eni osebi poos•blja pestrost treh dežel, \Jeh kuhur, a ene po11tni!ke 1egije (MN). 
1 
·e navduSenje nad Slovenijo prod Kendovim dvorcom pokazala skupina avstrijskih (med nPml tudi nemški in 
, ki jo je med 22. in 25. apnlom po Sloveniji popeljal naš neutrudni in med avstrijskimi novinarji in organizato~i 
CPTS) izredno priljubljen prodstamlk Centra za promocijo turi,ma SIOYenije na Dunaju. lan Cigleneč.l:i . 
'\um•.·nt.!r 
Po odličnih odzivih so počitnice 
resnično blizu! 
•, i ·_, < ;~1.. ·n ,:ir. ( .1. · r- :-1 t · .-, 1 r 
• • 1. 11· rr•'l':•~··-:-.·i :,,.d ,-..-.·:, _) . 
• ~_l(,; .\.: '· ,1 1• -~ - , '- ,-,., ·1 ·.•.. '. • ! 1,. _ ~ -'· '. ,· • 
·••·.·1·,;J\-..l'f 
j · t· 1 _, _,( ;, • :.. •· r ·. 'ti• . \ .l~ 1- ,, 1 ,.,-,, ! 
·1·tT. ,_ ·u11:~.i "::k.~·11 1 -J, t, '·1: 
, -.1t·1 • __ ,,. •; ·_._,._f _1 J, - •r•Yr • ~y-r •. 11- .. , -
·,,·11 r.·•.-.~ · ::i---.·c.~.i~·1t•l ✓ 1!,N;.:- ,,·11•.•r 1Ju.:•.·.1..f.1 ,--.·,rr·, 
1:,1.- c_: ?--·j "i:·o<:t-tl: ••• .. , :h„ 11- ! .t· q._.,' 
T ':.,. ·< f • 1 • '.·•,).h r • •h ..: ;) · :·:, II ~i-•; •.1., 
( •• l ' • .' 1 '1·1 , ;~·••l1 '.,,.I '}.1:,,,' : :1, , '-. 1 ,' f, 11 ! 
~.i!t·•J•!~,_.~,fl_J:,.•,':"~··1:)-,,l.·.,o:• •. P.1! 1· 
_:-J:•;•:.IITl('l!'.,.··-.~-•~, .. ,,•r.,1 T 11.·: \.,' "), 
iLr ~-- "\.K~·.1.1·-.•- .11-._ •· "[, -!x l ' .,.1 ·~1·. • _ •. .._ _1 ~ .(_,__, ' '.: 
1J'f•.··•.01-c1:r;.•-:-·--,!•1f{,1r.1 .,.,,~,11,-·11·n1_1•·f1~•~-1"r 
~.,·•ti.,.•-- :·,-·,.1,·,. Ji: ,•, ., 1-1,. · .t ·r-·i --.11.,• 
• .. ,,, , ··1,it.1~, 1.,:,1:. -. ,1, : ~-'• n • < · .;:.., . •l L1.• .-· ,-.,ll ·" .. 
\•V••' o".lh·.•11.1,r' 1_r_1·,._.,•,'.r~., 
:-,.; o!~ .1 : :·:, • , " r ·('-,: ·,· .... ( .· ._, -.:, . :· 11, 
r11 , , , ,. rr~ -.-. :J • '" ;c'. : d.:"' ,i • , ., .·• 1„ H • t,1 · r 1 .J ~•- l 
,J.;, •~'.:..:•. ;'. ' l,_:,!I( :-.-i,,; · • , ,i , 'I · 1 I i 't".", • ~ " t ' 1 ; ,.-, : ~. 
'· · ... · n: r l.t,· 1 .. - .. 1 . ·,- • __ , ,::,l _., '.J.:.~_.:, .. r ·,y.,, !'1. 
'-_:,.- .",\ ~ f '), "'• • j" )'. • ! , I' : 1' , ·: J '.'I .,, -u~ ( ·•l 1:1 • •' 1 C 
1-r-,,1t .. ; :- ,t,1, v.··u·h\i;c·:-,u·f•.-:r i-.i;.· 
1'-1•-' '\'_r,_•r j ~1,J.r •, .rr,·,-f·· · ·~·.,.,..!'·· 11 ,1. 
r i.•.,,. ·r:- t.:· ••:. .'\I ,_ 1°11 ~•(~··• ,,. 1 ,-;., , r, t<l 11 ,._._., r·,:. 1:, 
1, .. ---. j•. .• ~· t-:r ,' .',l Lir·q' ~ . jl,1~·.·, 
• , ·.'d'• J.~ '}l' · ~ ! , Vl .• 1 ,~ 1 1 •, .~ 1 , l -11, 
·•-~ ;'l.)' .. l~ · i.'.• • •. ,: ·, ~- . r•1·"a•r, Id ' •11: 1,--\, 
·• 1-:!t •• : \ ', "; ' _ C1'"' •· ~>: .' 1 , •-1 'l-1 . , • ·; l .... J .! . '·. ,-. 
:J+: ·, •' •,:•: ! )o,;••' '!,", ~- ( 'TI,, ' ' ' 1, ;,,1r1 1:1:i! ~ t • 1, 1 ! 
'' ,, ! '...,'°' 1 :, , ;,, !:;.:, ·u,. 1 t·: ',; rr',:;,,. -,-· (' T--, 1,• 
T,1-11°,,,.11 1;.._.jJl·. :)t_~.:.:·,1'•'.·1•v•··c,,"" ·i"''-'"' ·., d, •• ~., 
1, ·•r• 1.-,._.· ;<<:"l':' , ((1 _;~ ·{• l :,_., •.,:, 1:l l .• '\ 'J : ~.:,··1 
:-::.tr . •..-.! ~'- :, ~.1-,-r •.-. --.-, .l.., ·,11· •- i ·,.•J r· .z ,·'l'• ,1••• 
-r:-..:~· \.r. ·:Jr~:i,.;, ,. t .,, J,·i. _:_1; (!·Jlr _'V()·J- ·.•. ~,·." 
••,·, :)\ ','!( 1 •~1!' / .·• V'' .) •• '.i: .'II 
i,·,_ ·: •,•1 · 1-'l 1·r~••.:1 ~.;..tt-··..ri;---r,- ·;:ir ··n 
, J ,;J J -liv,· ·.-.. h.r •.:.w, -.l ·,1 1 '>1 J 
.,._,, ·- '.J '. ' .:.: 1 ·1.1:~ 1 t'.':11•, • ·.',1: f / ,._·J· · .... ,,_·~-' ,il ·- ~. 
J L_.; __ ,.·,11: ;~:.1-1 i1.-, .. ,1 .,·.-, 1-,--·.•1.1 r, .. ,:.,, 
:'•',T")<~j J~nt'll i.'c, • ,·,,,~,-,, r_{_I ·l.'-. l ·-::r:-~, 
~.1,si!ri~ ,·-:::· •· -ri-- r:, 1·1 ,,·,•·:t -~cc.:·• ,.~, r.-..';---.... 
r·--•i.-!,-....:.i•v,-1-J, ·. "''' ..... _1 .. _;~l": .1.)..1"1<• .... !·=:. r• \,:-1 · 
;,1 x.~_ ... '.,~ .. J:,_ •· :,;, t~.._ ,· ·n .r 01p·1, 
',f: •:, i:, Jilci S.l'T') ;,11 'It, 't•,• ·1,.-·, )" • 
l.11../' •Jltl J ;···11J ··, • '.')'(•"'·'· :n · .. 1· , !:,-t ·, f ,o, ,· ,1 •1; r1:: u ~-. ~-
r,.·<:-~f:;":"•. :·;~ ;rx •. :-:- •, :, · .. ,: v _1· .. _·1·1 · r,-J.i.- • 1;· .:~ •• ~l. • ·,··• ;t 
~~~-•~:~A :);'.~t;;, ,r:_-)11,:1~•~. ,~// ~_,•;-.,\~'.~~~ )" ' :·1~?. (~:,, ,\''1i: 
1,,11: ~- ~•~--·•i.ki,p.lif· f ~--•"ri'.:,rit · ~1 ,1 i.ilr•·.1 1.•• •~.:· 
1 •• v,,:' J:,m,, ~-,.;!~~ '.t"d :,;) •.r ·.-:---:-Jd lr-1 ,'·l 'l ' ' --h>1f 1.,"v··' 
J!l°'.'.lJ 1:_ y,__,c 11 r )<.~,•,-,ry, . ~1.-l,, 1, 'V .,ne ~l'\'11 .•t.· lL' ·~·. ~ 
})':P.X?'';...t•CY-•.·' ~~-:-"1111, ,<1 .• .t:•:::.-Jlt'---',,J~•- :-•r11-1·r,·· 
_,d,.-,"1 l, :,(,T,fJO/,·" t·.:-., ~l ·,11 f' .'}: '.,.J CC ;01'•1(,.•) ·• .·•· 
,1-...,,-.---. '"'"' v ·- ·....t f ,t.,.•h t-. .:·1 ·, ;..._, . ._.,.~ ;».c i-: · ·n( ~.-_ ·•·-. • ,·,.·,· 
-•~-•<·~ _; ,l.~ •.~••• ·, ,·•,· f. r~-.:~c-_;L.~I ~·h :·,1, '.11,l., f r 1~ · 
• .•· • ~:,:, r'. ~~ J 1, 1-
,',~- -1~•-··,·1tc_d··c;•·'••"t .... -.. 1:J. ·1:,·1 1 ,_·1_d,•:1h·1···,; 
,•_J> b:ij :,:·,,:.(l:: :, ff1": n · I" ·••'-1 ·~ ·-le\ 1 ·~1 rd..Ji,1)1' II.,_ .....:rr~ ·,, ,:-r, 1 
-~tl•l-' rr.d:-tf' t-.w·i:~ '.' .i• ·•,,~--n1.:~_·,-x~.1'.•_:2~•:-~r;:-1.,,•:1, 
:-_-,~y,:r~·-.-:,1, n 'r•"l,I r _._.t · •• ~.-•...-.;n •1.1!L:: 1 ;,_ .. ) .•• , 1-· 1 r rt.·, 1 
::"t-' -~' 't :, !til ,. 1p.· ,~- :- hJ·qi•:"l':'9J :-o,..:r:,,· 1 J, , ~--
.-f,-~n.l,11 :- :1..l11..r.1JriL.;."('J~',i• •.. ~-.' r·,,-c,~.-,(,,·· ,1·1,·•1,, 
~ r ··11 ,(1 J 'll" .·m;: '-l:'•J1 ,.. p1: 'eh" (.>\ JY'I),,,, 1 , · · . 't·. \'..!•JI! .·1 .il..::·1 ,; 
:') :y·;.,:E ~~~- :_ 't l -, ~H; ·•,J.•. :::,. ':· Jj.J.·:d' · •. '!~•, W ! r·-,·~· 
~)il.~~') ),"f}1.".I' :f.,',Wfll ;, • 'T•·· ~•·c~•-•-,e 111 S,~•.t·•• 
rx--.-~:11. t:,.. >> 1: l • ;,•<·,IV [L.: ~M;rr:J,1 oc~il, -j [(r- ": :,1:·n• •. 
fr·"::;-•··-.~t1.i ~·,~1,~•Yd"!· fll'-.l'MT<J..i't<:ft--! •·sr...1 '.,--, :)•<l'•·r r :,, 
!11i• ,,~,I-... •••-~,•,i),.:t~·.1•.·.;\-1 -~-r-'l--rn, ' 7Y•1L'l<':'i1 
!u:•.,!1:e,•,,: ~ro..-:.1 ~.1 J1~.-.·;,r- '"81 , :t,:1 ~h~~-- :.i •• .. Jt• 
:l{'>'")U_~r\.- 1t,.~j,-_~f•t>"' q f!··· -..0, 1 '•1~ t•-'.l' l ;•,•1) 
·r·-~,: · ·: 1· 
nju dodatnih-akcij tržnega komunidranja---~--
ostmi na tujih in na domačem trgu 
tu rističnega gospodarstva pri izvajanju 
dodatnih akcij tržnega komuniciranja in 
za sofinanciranje prihodov skupin tujih 
turi stov v primeru nezadostnega šlevila 
prijavljenih udeležencev napovedanih 
tujih skupin z 2e opravljenimi 
rezervacijami za sezono v letu 1999. 
l. ).\VNI AAZPIS N.\ F>ODROtJU D0D.\TNIH 
.\KCIJ TRtNEGA KOMUN ICIRANJA je 
namenjen tur ističnim podjetjem In 
organizatorjem potovanj za pripravo in 
Izvedbo dodatn ih akcij pospeševanja 
prodaje slovenske turislifoe ponudbe. V 
ta namen je bilo razpisanih 1119 milijonov 
tolarjev. sredstva pa so namenjena 
so financiranju akcij do največ 60 
odstotkov vrednosti pred laganega 
programa (ki ne bo preseglo zneska 
600.000 tolarjev na program) na 
avstri jskem, italijanskem, nemškem, 
madžarskem, švicarskem, ameriškem , 
nizozemskem, belgijskem, britanskem, 
Irskem, japonskem, izraelskem in na 
domačem t rgu. Podjetja so lahko 
kandidirala z naslednjimi programi : 
predstavitve aranžmajev pri tujih agentih 
in posameznih ciljnih skupinah. akcije 
direktnega marketinga za individualne 
goste, akcije ciljnega oglaševanja, 
izdelava in distribucija posebnih letakov 
s konkretnimi programi in drugo. 
Do 9.6.1999, do 15.00 ure je prispelo na 
CPTS 411 vlog. Strokovna komisij<1 , v 
sestavi predstavnikov CPTS in MMGT je 
dne 10.6.1999 odprla vse prispele in 
veljavne vloge in ugo tovi la njihovo 
popolnost. 44 vlog je bi lo nepopolnih. 
Strokovna komisija je pred lagatelje teh 
vlog pozva la k dopoln itv i. 14. in 15.6. je 
strokovna komisija nadaljevala 2 delom 
in vse popolne vloge ocenila. Sredstva 
so bila odobrena 335 vlogam oziroma 
programom. Prejemniki bodo na podlagi 
sklepa oziroma podpisane pogodbe 
prejeli sredstva po realizaciji programa in 
po predložitvi potrebnih dokazll. 
Pri izbi ri programov so se upo~tevali 
razpisan i pogoji o upravičencih, 
programih in trgih ter naslednja merila: 
tržna naravnanost programa, ustreznost 
terminskega nat rta za izvedbo 
programa, finančna ko ns trukci ja 
prog-rama, delež finantne ude lezbe 
predlagatelja programa in v primeru 
sodelovanja s tujim partnerjem dele: 
partnerja v tuj ini. Več negalivno 
ocenjenih vlog oziroma programov se je 
nanašalo na tuje t rge, ki niso bili predmet 
javnega raz pisa (26 vlog). Ostali 
programi pa niso bili namenjeni 
dodat nim akci jam tr2nega 
komuniciranja, z namenom 
pospeševanja slovenske turlsl ifoe 
ponudbe zaradi negativnega vpliva vojne 
v ZRJ na slovenski turizem ali pa so bili 
slabo tržno naravnani in neustrezno 
terminsko načrtovani. 
Med pozitivno ocenjenimi vlogami je 113 
programov ciljnega oglaševanja, 63 
programov direktnega marketinga, 87 
programov Izdelave in (iist ribucije 
letakov s posebnimi programi in 59 
predstavitev posebnih programov, 33 
vlog pa je namenjenih drugim 
programom. 77 programov je 
namenjenih avstri jskemu trgu, 49 
Italijanskemu trgu, 61 nemškemu, 26 
sekundarnim trgom, ki so predmet 
razpisa, 96 domaCemu trgu in 46 
programov je namenjenih dvema ali več 
tujim trgom hkrati. 141 vlog so vložila 
zdravilišča, 88 vlog predlagatelji iz 
turističnega področja gor in jezer, 45 vlog 
agencije, 41 pred lagatelji iz tu rističnega 
področj a obale In krasa, 30 vlog iz 
turistitnega pod ročj a mest in 10 vlog iz 
tu rističnega področja podeZelja. 
II. ZA tAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE 
PRIHODOV SKUPIN TUJIH TURISTOV V 
primeru nezadostnega števila 
prijavlienih udeležencev je namenjeno 
50 milijonov tolarjev, Pri izbiri projektov 
je med kriteriji odlocilna sta lnost 
partnerstva med predlagateljem 
programa in tujim partnerjem, strateška 
pomembnost tujega partnerja, razmerje 
med prijavljenimi osebami za potovanje 
in manjkajočim i osebami. pripravljenost 
tujega par tnerj a za sofinanciranje 
dodatnih akcij tr2nega komunici ranja in 
pospeševanja prodaje ter pripravljenost 
domačega partnerja za sofi nancira je 
dodatnih akcij. Sredstva so namenjena 
programom na treh pri marnih t rgih 
Avstrije, Ita lije in Nemč ije, poleg tega pa 
še programom v Švici, ZDA, Nizozemski 
in Belgiji, Veli ki Britaniji in Irski, Japonski 
in Izraelu. Tudi v primeru tega razpisa 
lahko posamezno podjetje kandidira z 
več programi, vendar z vsakim ločeno , 
sofinanciranje pa bo prav tako v višini do 
60 odstotkov vrednost i prog rama, 
vendar ne bo presegalo zneska 200.000 
SIT na posamezen program. Odpiranje 
ponudb je potekalo 1., 15. junija in bo še 
potekalo 29. junija ter 13. In 27. julija 
Prvo odpiran je je potekalo v torek. 
1.6.1999. Pravočasno je prispelo 22 vlog, 
Komisija je vse pravočasno prispele 
vloge pregledala. 15 vlog je bi lo 
nepopolnih, t vloga pa neveljavna. 
Komisi ja le vse, ki so predloži l i 
nepopolne vloge pozvala k dopolnitvi. Na 
koncu je vse popolne vloge tudi ocenila . 
Sredstva so bila odobrena šestnajstim 
vlogam, v skupni višini 2.900.000 SIT. 
Odobrena sredstva bodo izplačana po 
realizaci ji posameznega programa oz. po 
dejanskem prihodu skupine, za ka tero so 
bila sredstva odobrena. 
Drugo odpiranje vlog je bilo 15.6.1999. 
Pravočasno je prispelo 60 vlog. Komisija 
je vse pravočasno prispele vloge 
pregledala. 43 vlog je bilo nepopolnih in 
2 vlogi neveljavni. K dopolni tvi se je 
pozvalo vse, ki so predložili nepopolne 
vloge. Nato je kom isija vse popolne 
vloge ocenila. Sredstva so bila odobrena 
35 vlogam, v skupni višini s,, 61,105,00 
SIT. Odobrena sredstva bodo izplačana 
po realizaciji posameznega programa oz. 
po dejanskem prihodu skupine za katero 
so bila sredstva odobrena. 
5. Ostale akcije lrinega komuniciranja 
In odnosov z javnostmi 
Preostali del sredstev je pretežno 
namenjen skupnim akcija m tržnega 
kom uniciranja in odnosov z javnostmi 
med CPTS in STG na primarnih in 
sekundarnih tujih trgih in domačem trgu. 
20. maja smo organizirali sestanke s 
tur i stičnim področjem gore in jezera, 
zd ravili.ila in mesta, 24,maja s 
turističnim področjem obala in kras in 
3. junlja s turističnim področ jem 
pode2elje. 28. maja smo imeli tudi 
usklajevalni sestanek z recept ivn imi 
tu rističnimi agencijami. 
Na usklajevalnih sestankih po t urističn ih 
področjih in z receptlvniml turistltnimi 
agencijami smo se dogovorili za 
konkretno opredelitev akc ij na 
posameznih trgih z namenom č imbolj 
u činkovite realizaci je dodatnih 
programov. 
Posamezno tu ri st i čno področje je 
pripravilo konkretne predloge skupnih 
akcij po posameznih trgih. Po predlolitv i 
predlogov vseh turističnih področji smo 
le-te uskladili tako vseb insko kot tudi v 
okviru odobrenih sredstev. Nekaj akcij 
pa se bo izvedlo tudi s posameznimi 
receptivnimi agencijami. 
V mesecu maju in juniju so vzporedno s 
teko čimi ak.t ivnostm i CPTS v sodelovanju 
s slovenskim tu rist ičn im gospodarstvom 
potekale številne dodatne akcije tržnega 
komuniciranja in odnosov z javnostmi 
tako na primarnih kot tudi sekundarnih 
tujih trgih. Naj navedemo nekaj 
pomembnejših: 
l. PRODAJNI SISTEM 
• študijsko potovanje Italijanskih TA in 
TO v sodelovanju z mestom Maribor 
(14. · 16. 05) 
• študijsko potovanje prodajalcev 
aranžmajev iz Nemčije v času od 6.6. 
do 10.6, 
• predstavitev slovenske turist i čne 
ponudbe v Avstri ji v bližini Grada, v 
Nemčiji v bližini Augsburga in v severni 
Italiji 
• dodatna ma iling akci ja na ,500 agencij 
v sodelovanju z Terra Reisen za Avstrijo 
• predstavitve kulturno-ku li nari čne 
ponudbe Slovenije na Dunaju in 
Schwechatu 
II. ODNOSI 2 JAVNOSTMI 
• dodatni individualni obiski novinarjev 
iz Nemčije 
• Individualni študijski obiski novinarjev 
iz Avstrije, Nemči ja in Italije, 
Nizozemske, Belgije, Velike Britanije, 
Izraela 
• Studijsko potovanje skupine novinarjev 
ii Nemčije in Italije 
• novinarska konferenca 19 .05 . v 
MOnchnu 
III, OGLAŠEVANJE 
• cil jno usmerjeno oglaševanje na trgi h 
Nemčije, llali je in Avst ri je 
Kl jub temu, da so dodatne akcije 
primarno usmerjene na tuje trge, je del 
sredstev namenjen izvajanju akcij na 
domačem trgu, saj se bo slovensko 
turis tično gospodarstvo ob izpadu tujega 
povpraševanja v veliki meri obrnilo prav 
na domačega gosta (več informacij o 
akciji "Dobrodošli doma" najdete na 
strani 3). 
,-V opozorilo vsem, ki se želijo še prijaviti na javni razpis za sofinanciranji 
prihoda skupin tuj ih turistov v primeru nezadostnega števila pri javljeni [: .' 
udeležencev, naj poudarimo, da so bile vloge najpogosteje nepopolne, ker r •-
bilo predloženega vzorca podpisane pogodbe ali kopi je objave programa 1 :,•; 
katalogu, časopis u, letaku ali drugem mediju in neveljavne, ker je bilo več vlo r, 
poslanih v eni ovojnici. Komisija je tako morala več ino predlagateljev pozvati l!l 
dopolnitvi vlog, nekaj vlog pa je zaradi neveljavnosti tudi zavrnila. 1 
Ocl"!redine:· unija")rOteka nadgradnja11kdle 
"Dobrodošli doma" • "Počitnice so blizu!" 
Ctn/er w promocijo turizma Slucenlje s 
sroditw j1111ij" 11adi1Jj11Jo /11 nadgrajuje 
/,m.~/110 akijo lmtlll/a komunkira11ja 1111 
donlaČllm r,gi, "Dobrvdof/1 doma •, ki letos v 
nuji drogi fazi plllTUŠČ1J " tiJ:cijo posj,eI,,1v,nja 
p,v,laje slooettdie /11ristične po,,udbtl in s ttm 
v J.:ontrolrro pomoč sJoz:e11.,/1e11111 lt1ristične11111 
gospodarst1q1 pri pro1110Cijl /11 trfenju 11Jlbolllb 
/11rislit11 ih progmm{JL, 
Gradimo na nadaljevanju pozitivnega 
trenda, ki smo ga sprožili lani na eni 
st,ani med slovenskimi turistični 
ponudniki in na drugi med politniško 
aktivnimi Slovenc i, v okviru letošnje 
akcije trtnega komuniciranja in odnosov 
z javnostmi pa še poseben poudarek 
dajemo prav konkretnim akcijam 
pospeševanje prodaje. Naš namen je 
povabiti Slovence k preživljanju kratkih 
kot tudi daljših politnic v Slovenij i, 
celovito predstaviti slovensko turistično 
ponudbo s konkretnim i turističnimi 
paketi, omogočiti lahek dostop do 
informacij ter aktivno vplest i ponudn ike 
in potencialne goste. 
Vabilo letošnjega poletja • 
za petltnlce pokllll 080 2 o8o 
Osrednji element letošnje akcije je "lnfo 
center". ki je začel delovati 15. junija, po 
načrtih pa bi naj deloval do sredine 
septembra. Organiziran je v obliki 
telefonskega ce ntra, ki deluje 11 ur na 
dan. vse dni v tednu (glede na število 
klicev bomo njegovo delovanje sproti 
prilagajali). Prve dni so te lefoni 
nepre stano brneli, zato sta bili tudi dve 
telefonski liniji neprestano zasedeni. 
Iz njega vsem, ki na številki o8o 2 080 
povprašuje lo po informacijah o 
počitnicah v Sloveniji , razpošiljamo 
kataloge s konkretnimi, cenovno in 
vsebinsko ovrednotenimi programi iz 
vseh petih tu ris tič nih področjih, ki j ih je 
slovensko turistično gospodarstvo na 
CPTS posredovalo prav za namene te 
akci je. Tako je nastalo približno 260 
"vročih programov", ki so objavljeni v 
katalogih, v ozadju pa imajo ponudniki 
še več pripravljenih programov. 
Informacije iz "lnfo centra" dajejo za to 
izobraženi in usposobljeni informatorji, 
ki slovensko turi stično ponudbo v 
organizaciji CPTS predstavl jajo na 
sejemskih in borznih nasrnpih v tujini. 
Vsa ponudba je tudi zbrana na oblikovno 
in vsebinsko popolnoma prenovljenih 
domačih straneh www.dobrodosll-
doma.net. 
Odziv slovenskih turističnih 
ponudnikov 
V pripravljalnem obdobju, ko smo v 
obliki vprašalnika (objavljen je bil v 
majski številki Turi.ima) k sodelovanju s 
konkretnim i turističnimi programi 
povabili vse slovenske tu ristične 
ponudnike, je CPTS dosegel izredno 
dober odziv, tako vseh največjih kot tudi 
številnih manjših ponudnikov. 
Vsem smo ponudil i možnost brez-
plačnega in pa aktivnejšega sodelovanja. 
V zameno za dodatno promocijo lahko 
prispevajo karte za prireditve, vikend 
pakete, najakt ivnejši ponudniki pa 
tedenske počitniške pakete. Za tovrstno 
sodelovanje se le od ločilo več kot So 
odstotkov sodelujoClh ponudnikov. 
Sestavni tlel ,kdje Je nagradna Igra 
V okvir letošnjih aktivnosti spada tudi 
nagradna igra, ki smo jo na CPTS 
zasnovali z namenom spodbu jati 
povpraševanje po informacijah o 
turistiCnih programih slovenskih 
turističnih ponudnikov in s tem seveda 
povpraševanje po njihovi ponudbi. 
Ker gre za akcijo pospeševanja prodaje, 
bodo v igri za nagrade samo tisti, ki bodo 
lahko dokazati, da so po 1. maju letos ze 
preživeli daljše ali kraj še počitn i ce 
kjerkoli v Sloveniji. Vsem materialom, ki 
jih bodo prejeli na številk! o8o 2 o8o, bo 
priložen kupon, ki ga bodo počitniško 
aktivni Slovenci vzeli s seboj na dopust, 
potrdil i pri kateremkoli ponudniku In ga 
vrnili na sedež CPTS. Dopustovanje 
doma bodo lahko dokazali tudi z 
ra čunom. 
S tem se bodo vključili v nagradno igro, 
ki bo vsebovala tedenska žrebanja za 
enotedenske poči t n i ške pakete za 2 
osebi in dva vrhunca • konec avgusta In 
septembra, ko bomo kot glavno nagrado 
podeli li 2 osebna Renaultova avtomobila 
Kangoo, na treh javnih žrebanjih na TV 
Slovenija pa še več počitniških tedenskih 
In vikend paketov. 
Nagrade, ki jih bomo podelili, bodo v 
obliki pocitniških aranžmajev prispevali 
sponzorji iz turističnega gospodarstva, 
kot strateškega partnerja pa smo 
pritegnili Renault Slovenija in Telekom 
Slovenija. 
Tudi na otrolke pol itike nismo 
pozabili 
Del akcije je letos namenjen otrokom. 
Ugotovi li smo, da obstaja v Sloveni ji 
obsežna ponudba počitniških aktivnost i 
za otroke, ki pa je premalo poznana. 
V skrbi za čim bolj kakovostne in 
dinam ične otroške počitnice smo zbrali 
široko paleto ponudbe otroških počitnic , 
ki smo jih razdelili v nekaj sklopov: 
Izobraževalne s tečaji, športno aktivne, 
poči tnice na kmeti jah, tabori za otroke, 
kot dodatek pa smo zbral i še informacije 
o poletnih otroških festivalih in 
ustvarjalnih delavnicah po vsej Sloveniji . 
Vse to smo na Centru za promocijo 
turizma Slovenije izdali v katalogu z 
imenom "Zbirka poč i rn iš kih idej za 
otroke". Kot vsi ostali kalalogi v okvirih 
letošnje akcije, se tudi katalog idej za 
otroške počitni ce dobi na te lefonskem 
"lnfo centru". To smo sporočili otrokom, 
preden so zapustili šolske klopi, zato 
smo na zadnji šolski dan vsem otrokom 
med 1. in 7. razredom osnovne šole 
razdelili "Informativno rožico". "Rožica" 
vsebuje informacijo, da lahko vsi, ki 
žel ijo brezplačni katalog otroških 
počitnic, pokličejo na številko o8o 2 080. 
s tem pa jih na CPTS želimo povabili k 
p1e2ivljanju počitnic in obisku razl i čnih 
prireditev v Sloveniji. 
Prvo informacijo o akciji so naše ciljne 
javnosti, počitniško aktivni Slovenci torej, 1 
Večerom, Dnevnikom In Delom prejeli 15., 
16. in 17. junija v obliki predstavitvene 
"lnfo zloženke". S tem so Center za 
promocijo turizma Slovenije in slovensko 
turistično gospodarstvo Slovencem 
izrazili vabilo letošnjega poletja. 
S sloganom " Počitnice so blizu!" (ker smo kratke počitnice 
razširili tudi na letovanje doma, lanski slogan "Dolg vikend so kratke 
počitnice" letos ne bo v ospredju) jih vabimo, da si Iz šopka počitniških 
rožic izberejo svojo. Rumeno za potltnlce na obali in krasu, rdečo v gorah in 
jezerih, belo v slovenskih naravnih zdraviliščih, zeleno na podeželju in 
modro v mestih. Predstavitvene zloženke so na voljo tudi na TIC-lh po vsej 
Sloveniji, še vedno pa jih Je za distribucijo domačim gostom mogoče dobiti 
na sedežu CPTS (za Informacije o tem se obrnite na 061 1891 840 na Mišo 
Novak ali preko e•maila na misa.novak@cpts.tradepoint.sQ. 
Skupaj s slovenskim turističn im gospodarstvom smo na CPTS pripravili pet 
ka talogov počitn iških Idej. v katerih smo zbrali okoli 260 turističn i h 
programov. Naroliti jih je mogo(e na telefonski številki " lnfo centra• 080 2 
080. Cenam niste pravočasno posredovali vaših programov in zato niste v 
katalogih, še vedno ni prepozno! Kataloge smo natisni li v manjših 
nakladah, ponatis pa nam bo omogoč.il, da bomo v kataloge dodatno 
uvrstili še vse tiste programe, ki nam jih boste poslali naknadno. Toda, 
pozor! Poleg naslova. opisa ponudbe, nam morate poslati vsebinsko in 
cenovno popolnoma razdelan program! To je pogoj za uvrsti tev v katalog 
(za dodatne informacije se obrnite na 061 1891 840 na Mi!o Novak, 
programe pa nam posredu jte v elektronski obliki na 
misa.novak@cpts.tradepoint.sQ. 
1 Kot sm~ ~ opis. u poteka In vsebine akcije zapisali, je sestavni del letošnje akcije tudi nagradna igra , V njej bodo sodelollllll vsi, ki bodo lahko dokazali. da so se letos po 1, maju že odpravili na kralše ali daljse pofltnice po Sloveniji. To bodo lahko dokazali s potrjeno povratno kartico, ki Je ~ • prlloitna vsakemu katalogu, ali pa z ratunom, ki -· · 
ga bodo poslali na sedež CPTS. 
• Da bi zagotoviti neoviran potek nagr.idne igre, 
potrebujemo tudi vašo pomoti Prosimo vas, da 
vsem, ki se na vas obrnejo s prošnjo za potrditev 
povratne kartice (primer v nadaljennju), to storite z 
vasim žigom In podpisom. Pogoj je vsaj ena .. ,. 
preiiotllev, pri tem pa ni pomembno, ali z opisom vaše · :- ., 
ponudbe In programi sodelujete v katalogih počitniških idej ali ne.'. 
,- ,~f-i}'\~;-.:·~r~t .!- 't~.:_. > · · · - · 
?~:::·~:-·~:, ~~-~;~·"_L'.: ~.~L. 
"Business" i 
(• = pleaure + le/sure) 
MICE · Mtttlngs lnuntm Confm!nce a CongrnM!s ond &hlbltions 
Tokrat vam predstavljamo nekaj osnovnih dejstev o MICE tu r is tični industriji z dogodki iz 
tujine in trendi. V prihajaJo<'.ih Stevilkah p~ bo sledil podrobnejši pregled treh glavnih vej 
MICE-a: "MEETINGS" · podrotje sret~nj, "INCENTIVE" • motivacijske, nagradne 
prireditve, potovanja.'" "EXHIBITIONS" • omercialne ali tehnične razstave in sejemske 
ter borzne prireditve. 
.......... 1 trg poslovnega turizma P,OStaja vse poll!ell'lbnejšl mment _._.._"' 
Vse od zaletkov trgovanja v zgodovin človeštva ponujajo potovanja s poslovnim 
~amenom nen:iciomestljivo moinost odk ivanja novih trgov, prenosa znan ja, menjave 
ideJ In Izkušen) OmogotaJo komuni aci" med ponudniki. kupci in konkurenti ter s tem 
napredel<, kar te glavno poslanstvo MICE rizma. 
že nekaj let se v svetu poleg Izraza "Business Trave!" (poslovno potovanje) uporablja 
kratila "MICE turizem• (Meelings, locen ive. Conferences & Exhibitions). Potovanja s 
poslovnim namenom obsegajo srelanja, nference in kongrese, obiske sejmov, razstav 
in motivacijske, nagradne prireditve in pq ovanja. V širSem smislu (ki ga označuje izraz 
"Busines Travel") pa tudi obiske paslo nih partnerjev oziroma delo zunaj stalnega 
delavnega mesta. Na straneh rurl.zma bomo tokrat in zaradi kompleksnosti tega 
segmenta~ neka(krat ptsall o organizira i poslovni komunikacij i - vejah MICE sektorja . 
Orpalzlnna po,loma konlunikadja del "Event manqemewta" 
Katego11jam organiz rane poslovne kam nikacije je v tujini skupen izraz "Business 
event", dejavnost pa imenujejo "Event m gement", čeprav pomeni organiziranje vseh 
vrst prireditev. ne le tistih, za katerim stoji poslovni namen: kul turnih. športnih. 
gospodarskih. družbenih. znanstvenih In polit itnih ler prireditev povezanih z naravnimi 
dogodki. Gotovo vam je dobro poznana dejavnost "EVent marketinga" oziroma "teženja 
dogodkov". ki turistilnlm destinacijam nuja možnost za pridobivanje novih gostov, 
dodajanja vrednosti osnovni turistični po udbi, podjetjem in organizacijam pa pomeni 
priznano, posebno marketin~o orodIe, s katerim gradijo nove odnose z javnostmi, 
pnvlačifo in obdržijo kupce. 
Začetki te turistične panoge so v ZdruzenI državah Amerike v 6o-letlh, ko se je pojavila 
kot no,o marketinško orodje zaradi potrebe po doseganju ciljnih skupin z 
nelradlcionalnlml nafinl •. i "Llfestyle marketing" (trženje življenjskega sloga) . Ta nova 
veja turizma je premaknila cilje promocijs e kampanje iz proizvoda na porabnika. Tu je 
tore, za ponudnike turističnih stori ev tako imenovan l rg korporacij; torej 
multlnaclonalnlh gospodarskih sistemov firm, zavarovalnic, banic, podjetij iz skupnih 
vlaganj, ki ponujajo obilo rno,nosll la blikovanje kreativnih t u rističn ih ponudb in 
seveda dober zasluzek. 
Drugi lrg, na _strani povprasevanja po MICE turizmu, je rrg zdruteni: organizacija 
znanstvene oziroma strokovne komunikacije. V fazi pridobivanja naročnikov je slednji 
nekoll~o zahteynejS1 od trga korporacij Ni namrec dovolj le inovativnost ponudbe, 
prores10nalen in prodoren nastop na gu, ampak tudi članstvo domacih driav v 
mednarodnih zdrutenjlh. O podrobne(ših razlikah med obema trgoma pa boste bral i v 
naslednJI številki Turizma. 
Deis_tvo, da organiziranje poslovne ko unikacije omogoča dobiček zunaj sezone, 
razvIllm MICE destinacijam ne pomeni več kaj dosti, kajti stabilna rast potovanj 
povezanih s poslovnimi nameni je pre sla lastne meje. Pojavljajo se nove oblike, 
Inovativni turistitn, proizvodi, ki rušijo je med poslovnim in "leisure" (pocilniskim) 
turizmom, kar ootrjuje tudi Svetovna turisli č na organizacija v Vizi ji 2020. 
Prireditve. pogojene s poslosnlm namen m povpraševalcev, in tiste zgolj za zabavo in 
prostotasne dejavnosti nudijo motno i za oblikovanje novih turisticnih ponudb. 
Nekateri primeri v nadaljevanju oosegajd, oziroma so sestavni del "leisure" turizma. S 
tem telimo poudarili pomembnost po ezovanja elementov obeh - poslovnosti in 
pre~N1jan1a_ prostega tasa - v inovativne tu ristične ponudbe. Turizem postaja vse bolj 
lnd1vlduallz1ran, kar pa je bilo poslovno porova nje že od nekdaj. 
Organizirano poslovno komunlkaci10 S venci najpogostej e imenujemo kongresna 
Glavne oblike prireditve kot organizirane poslovne komunikacije: konferenca, sretanje, 
kongres, komercialna ali tehniCna razstava. delavnica. forum, sejem. seminar, sestanek, 
predstavitev, zborovan je, posvetovanje, kongres, konferenca, motiv~cijsko potovanje. 
Vsebinsko lahko posegajo na padrocia gospodarstva. politike. znanosti. stroke, kulture, 
športa, druzbenlh deja\lnosti. 
dejavnost, čeprav pomeni mnogo vet kot le 
organizacijo kongresa. Od vseh kategorij 
MICE industrije je v Sloveniji kongresna 
dejavnost, skupaj s konferencami in 
seminarji za domače udeležence, tudi najbolj 
razvila kategorija. 
Ptvo pomembnejše mednarodno sretanje je 
bilo v Ljubljani že lela 1821, in sicer kongres 
Svete Alianse (zaradi nje imamo še danes 
Kongresni trg, Bavarski dvor, Ruskega ca~a). 
Slovenija ima visok znanstveni potencial na prebivalca, ka r pomeni tudi članstvo veLikega 
števila posameznikov v mednarodnih združenjih. Z razvojem gospodarstva pa raste 
možnost za večjo prisotnost na tržišču korporacij - organizaciji komunikacije v 
gospodarstvu. 
"Business Trave!" • poslovni turizem, je visoko donosen sektor polovalne oziroma 
turistične industrije. In obenem !udi najbolj zahteven. Od vseh skupin povpraševanja v 
turizmu so poslovne2i, gospodarstveniki, strokovnjaki in znanstveniki ter poli tiki gostje, 
ki za svoj denar in čas pritakujejo realizacijo ponudbe označeno z naslednjimi pojmi: 
• toCnost, 
• zanesljivost. 
• "value for money" • kakovost. vendar"" za vsako ceno, 
• brezhibn i potek, 
• udobje, 
• hitrost (čas je denar), 
• ustreznost - kar pomeni prevesti narocnlkova sporolila, viz ijo In stralegijo v 
komunikaci jo preko nepozabnega Izkustva - spektaku larnost, teatralnost. 
senzacionalnost • zahteva sodelovanje z naročnikom. razumevanje delovanja podjetja, 
preteklih in prihodnjih projektov. Koncept, ki je usklajen z organizacijsko kulturo 
organizacije. 
• in že tolikokrat izrecen!: fleksibilnost, originalnost• kreativnost in inovativnost. 
To so osnovna načela "Event managementa", ki jih potrebuje vsa a organizirana 
komunikacija• prireditev, še posebno za poslovni in po l i t ični svet, rnanost in stroko. 
Lahko bi rekli, da meja med potovanli s poslovnim namenom in potovanji zaradi 
sprostitve in rekreacije izginja tudi zaradi rasti zahteve "leisure·· turistov po Izpolnjevanju 
zgoraj naštetih načel. 
Primer iz dogajanja v svetu. ki tudi potrjuje uporabo termina "business event" v 
poslovnem turizmu. je z 
letošnjim letom 
spremenjeno ime 
združenja MIM 
Meet ings lndustry 
- Assoclation of Australia. 
Zaradi potrebe po bolj 
celostno usmerjenem 
pog ledu na MICE 
induslrijo, izražan ju 
aklivnosli vseh kategorij 
članstva in dodajanju 
novih ciljev se je z 
letošnji m letom 
združenje preimenovalo 
v Business Events & 
Meet ings Austrafia. 
Prvotno je bilo 
predlaga no ime 
Buslness Evcnts Association Australia. vendar so na željo nekaterih č lanov ohranili tudi 
"meetings". "Business" označuje rast realizacije tržišča korporacij in javnega sektorja 
preko poslovnih prireditev • sredstva za doseganje rentabilnosti, ekonomicnosti in 
produktivnosti. 
Prednosti, ki jih prinaša razvita organiziranost MICE-a destlnatl(I: 
• VISOKA DONOSNOST: tovrstni gostje in potniki veljajo za najboljše polrošnike (v 
povprecju dnevno porabijo dva do trikrat več kot ostali gostje), srednji In visoki 
vodstveni kader, ki je najvec ji porabnik hotelov s šllrimi in petimi zvezdicami ter 
prevozov v prvem oziroma poslovnem razredu. 
• DALJŠANJE SEZONE: najbolj dejavni mese i si sledijo po naslednjem vrstnem redu: 
september, junij, oktober, maj, november in april. (Vir. Breakdown 1997, ICCA) 
• Poslovni turist spada med EKOLOŠKO NAJBOLJ OSVEŠČENE GOSTE, njegov vpliv na 
naravno, kulturno in socialno okolje je minimalen. Ponudniki MICE-a sodelujejo z 
Green Globe (Zeleni planet, okoljevarstvena organizacija, ki nudi pomM in programe 
za oblikovanje okolju prijaznih turističn ih ponudb), z(lru2enjem IHEI - lnternational 
- - ----- Hotels Envlronment lnitiative (Mednarodna 
hotelska okoljevarstvena pobuda, oblikuje 
okoljevarstvene strategije za hotele) in 
vsako leto podeljujejo nagra do Green 
Globe's Recognition Award (priznanje 
...-:=-.•• Zelenega planeta) najboljšim ponudnikom v 
turisti tne ponudbe vpetih okoljevarstvenih 
programov. Že nevska borza poslovnega 
turizma EIBTM ima v svojem programu ludi 
Celo naravni dogodki so lahko dobr 
poslovna piiložnost, ne le za oblikovalce 
motivacijskih potovanj, pat p 
predvsem za •osnovno" turističn 
gospodarstvo. Takšno poslovno 
priložnost ponuja p rihajajoči sončn · 
mrk, enkraten dogodek, ki se ne 
ponovil vse do leta 2090. Ta piivilegi 
dobro lliijo Angleži v katalogu UK '99 
The Guide (vmunski prl~r, 
produktnega kataloga za ciljno 
skupino). Za vse, ki u. avg1J$13 že lijo 
resnično doživeti vse faze sončnega, 
mrka, seveda ob spremijavi elementov, 
ki bodo tvorili "Tota! t clipse Party", 
vabijo, bolje • pozi;ajo, na polotok 
Cornwall, natančneje od St. Justa do 
Falmoutha. Sonrni mrk že leto dni trti 
tudi romunska tu1istitna organizacija. 
"Green (linic" (Zelena bolnišnica), ki je 
podprt z EIBTM direktorijem. V okviru 
programa "Greening of Business 
Tourism• (Ozelenitev poslovnega 
turizma) so zbrane ideje okolju prijaznega 
ravnanja, leta 1993 pa so izdali 
publikacijo "'How to Plan Meetings that 
Don't Cost the Earth" in " Meeting 
Planners tip sheet -practical ways to think 
blue and green· (Kako načrtova ti 
s rečanja , ki ne škodujejo Zem lji in 
P riroč nik za načrtovalce srečanj• praktičn i 
n ači ni , kako razmišljati modro in zeleno), 
so dokaz naravnanosti MICE industrije v 
razvoj trajnostnega turiz.ma . 
• MULTIPUKATIVNI UČINEK je še 
nekoliko vecji kot pri počitniškem turizmu, 
saj vključuje večje šte'✓ ilo stori tev 
terciarnega sektorja. Naštejmo jih le nekaj: 
ponudnike postavitve scen, zvočn i h 
efektov, razstavnega prostora, večjo 
produkci jo tiskanih materialov, doba,1telje 
tehničn ih naprav, prevajalce. 
PROMOCIJA DESTINACIJE: 
razvitost MICE industri je v do ločen i 
destinacljl že sama po sebi pomeni promocijo kraja tudi kot počitniške destinacije. 
Srednji in višji managemenl, vrhunski znanstveniki in strokovnjaki , vodilni politiki in 
gospodarstveniki in VIP osebnosti s svojim mnenjem ter navzočnostjo soustvarjajo ugled 
destinacije. 
Za leta 1989, 1990 in 1991 je znaCilen velik padec prorat unov za pos lovna potovanja 
zaradi gospoda,ske recesije, polili tnih prevratov, mednarodnih konfliktov (ZaUvska 
vojna) in mnogih regionalnih ter lolc.,lnih vojn (nenazadnje sem sodi tudi razpad 
Sovjetske zveze, Češkoslovaške In Jugoslavije). 
Konec krize je prinesel nekaj korenitih sprememb z dolgoročnimi posledicami: 
• d,ig kakovosti ponudbe MICE turizma: "vaiue-for•money" • lcako,ost, vendar ne za 
vsako ceno, kot posledica nižjega proračuna za poslovna potovan ja; 
• inovativnost v oblikovanju MICE ponudbe: večanj e povpraševanja, kljub zniževanju 
stroškov in rast konkurence; 
• napredek v komunikacijski tehnologiji in transportu; 
• spremembe v svetovni poli tiki in ekonomiji: odprtje vzhodne Evrope, dotedanja 
prevlada Evrope na mednarodnem kongresnem trgu preide pod pritisk novih destinaclj, 
predvsem Jugovzhodne Azije ali Avstra lazije; 
• nei2ogibna potreba po stalnem strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju; 
• prehod SSS (sea, sand, sun • morje, pesek, sonce) v EEE (education, excitement, 
entertainment - izobraževanje, vznemirl jisost, zabava) turistifoe vzorce. 
Nadaljevanje prihodnjil 
Opraviči/o brolw n: Tekst ;, poln tujih izrazov, kajti MICE turiz,m i• moderen pojav, močno odvistn 
od korokterlsl/t stopn}, razvitosrl gospociarslWJ na dofolenem trgu in kor tok$en Se nima Izdelane 
tenninologl}, v slovenskem jeziku. 
'f~ ... .... ..... ,.~ ..... • ·:.:; 
, _.,.. 
1:ll/tqj 111/l#UI dežela? 1Allaj u mlillle ljudi! Na ti dve 11prašanji uam bom v tem 
stSlavllu ~IA podati odgoror. Pod lmmw111 111l11da tleiela Zlt nilatk ljudi se 
sl,rfra projeilt, s llater/111 želimo predflStm tuje študen/e o}KnorUI, da smo tukaj, 
da m,o mllUII, s,,V/Žt tn tla imanw eno 1111}/ep.W,, le ne r.elo 1111)/epšo, deželo 1111 
sončni 3lra11I Alp. Ker s1110 prtpričanJ v to dejstro, st prizadevamo, da bi 111- DiNIS 
u Zllletell razširili po Erropi, kasneje po morda še po OS111lib lwtičkib sveta, 
če se hocemo predstavili kot mlada dežela, se moramo ob tem zavedati tudi dejstva, da 
smo za vetino velikih evropskih in tudi svetovnih narodov tako mladi, da morda še slišali 
niso, da smo se že rodili. In to je naloga tega projekta. Opozoriti, povedati, prikazati, da 
smo tu. Zalo torej mlada dežela, kot taki pa se ielimo še posebej predstaviti mlad im 
ljudem. 
Mladi• studenti razl ičnih evropskih drlav · se ci ljna populacija tega projekta. In zakaj smo 
si za tarčno skupino izbrali prav mlade? "Studentarija" smo populacija, ki zelo veliko 
potuje, potovanja pa se ne končajo z zaključkom študija. Tudi potem, ko bomo "bili 
veliki" in bomo "bili imeli" drutine in otroke ... naša raziskovalna sla ne bo umrla in bomo 
še naprej potovali. in takrat si bomo želeli določena svoja mladostna potepanja prikazati 
tistim, ki bodo znali to ceniti. Peljali jih bomo tja, kjer smo kot mladi doi ivell nekaj 
nepozabnega. 
In nekaj takega nepozabnega žei mo pripraviti prijateljem, študentom drugih evropskih držav. 
S tem projektom torej želimo postaviti temelje študentskemu turizmu v Sloveniji, za 
ka terega smo prepričani, da bo za seboj pote nit tudi turizem odraslih intelektualcev, 
Projekt Mlada dtfela n mlade lfudi • 
turizmu v SlOY9tllji 
lellleljev illlHnbbtnu 
Za preizkus naše Ideje in da bi pridobili nji o kritično oceno, smo v Slovenijo povabili 
kolege iz tujine. Sestavili smo desetdnevni program. ki je bil razdeljen na tn sesmente. 
Prvi del je vklj učeval uvod v delovni tabor: ratek pozdrav In predstavttev Slovenije, 
slovenske Univerze, študentskega organizira ja v Sloveniji (ŠOU. ŠKIS) ter okroglo mizo 
na temo problematike povezovanja mladih v Evropi, za zakl;uček prvega dneva pa smo 
priredili še spoznavni večer. 
Dru8i, najobsežnejši del je bil sestavljen iz se mih dni aktivnega spoznavanfa Slovenl]e, 
tretji del pa je predstavljala projektna dela ica o perspektivi razvoja študentskega 
turizma (kot dejavnika pospeševanja povezoyanja mladih v Evropi). Pripravil, smo tudi 
raziskavo. na kakšen način pristopili k trženj študentskega turizma. 
Pri sestavi in Izvedbi programa so sodelovali liani študentskih pokra(lnsklh klubov, saj 
domačini najbolje poznajo prtviatnosti In pos bnosti SVOjega kraja ali reg1,e. Na zacetku 
so nam predstavniki klubov posredovali poda keo zanimivostih in atrakolah, ki jih lahko 
p1i njih vidimo, doživimo, okusimo ... , kasne· pa so aktivno sodelovali prt prtpravllanju 
programa na terenu in seveda tudi pri same ilVajanju programa in anlmiranju naših 
gostov. Uvodnega delovnega tabora oktobra 1998, se Je udelei1lo 17 gostov iz tu1ine ,n 
sicer iz Nizozemske, Malte, Španije, Madžar e. Est011lje. Poljske, CMke, Bolganje in 
Jugoslavije. 
Sodelovati so želeli številni pokrajinski klubi • dani Zveze ŠKIS, vendar srno morali glede 
na časo•no in finančno omejenost Izbrati naj J optimalno pot po Sloveniji, Potepanje 
po Sloveniji je bilo res neverjetno, saj srn doiivell nepozabao sožitje gostoljubja 
študentov pokrajinskih klubov, odlične kuti rike slovenske domate kuhinje m lepot 
naše pokrajine. 
In na tem potepu po Slovenij i smo zbirali snov za zaključno projektno delavnico, ki ;e 
potekala v našem edinem pravem mladinske p1enočištu na Bledu, kjer smo razglabljali 
o perspekti\l i razvoja študentskega turizma v Sloveniji. 
Zakljutld, do katerih smo s projektom prllU 
Ne bom nizala vseh zaključkov ampak I na1pomembne1še. tde1a o organi,aciji 
strokovnih studijskih tur se je zdela udeležen em delovnega tabora ·zredno zanimiva In 
vsi so i2razili zeljo po nadaljnjem sodelovanj z nami. Vsi smo blii enotnega mnenja da 
je za pripravo takšnih strokovni~ program potrebno res wliko dela in seveda tudi 
pomoč i profesoriev in študentov posameznih aku1tet kol tudi prolesorjev ter študenta, 
tujih univerz. Poleg vsega naštetega bomo treboval' tudi podporo drtave, če Zelimo 
projekt izpeljati do konca tako kakovostno, k • smo ~i zastavili 
Udeleženci tabora so pripravljeni pomagati pri posredovan1u naše ideje na njihove 
univerze in tudi poiskati nove kontakte na p eoslahh univerzah in rakultetah v njihovih 
državah. Pravijo, da bi idejo lahko prenesli ce na mednarodno podroe'je, kor nekakšne 
strokovne študijske izmenjave skupin š1ud tov. seveda ce bomo najprej ml uspeh 
kvalitetno izvesti zastavl jeni projekt. 
Splošni • lis udeležencev delovnega tabora j bil zelo oozirlven Bili so navdušen· nad 
organizacijo delovnega tabora In seveda tu i nad lepoto te· raznolikostjo Slovenije, 
najbolj pa jih je presenetila gostoljubnost lju i. 
Naš pcll1ed It le uprt naprej · jata! leto prlpravlj11110 nadaljeflnje projekta 
In zaradi pozitivnega odziva gostov ter organi torjev smo se odlolfli projekt nadaljes,af. 
Tako smo za letošnjo jesen te začeli s pripr vam· drugega delovnega tabora v okviru 
pmjekta Mlada dežela za mlade ljudi. 
l etos želimo osnovno ide jo• to je organi2ac,·o strokovnih študijskih lur $e malo bolj 
poudariti, zato bomo pripravili programe za posamewe fakultetne smeri. Na podlagi 
zaključkov prvega delovnego tabora smo izlo iti nekaj prednostnih smeri, za katere ·ma 
Slovenija dolotene specifike. 
OdloClli smo se za geografijo, biologijo, arhite turo tn etnolog, o. Tako b ,no letos 1eseni 
povabili k nam študente leh smeri, iz nekalerih evropskih lakuttet Pripraviti !elitno 
posamezne strokovne programe, s kateri"l) bi našim gostom predstavil• specifiko 
posamezne problematike v Sloveni ji. 
Na koncu delovnega tabora načrtujemo rojektno delavnico, k er bomo obdelali 
smiselnost izdelave kataloga, v katerem bi na] bili predstavt]eni ptediog, strokovnih 
študijskih tur. Na projektni delavnici bomo naredili tudi načrt trzenja programov ,n 
distirbucije kataloga, ki ga želimo poslali na m več evropski~ ui~•erz. 
Končni rezulta t drugega delovnega tabora bo katalog s predlogi posameznih študijskih 
tur. Vključeval bo predloge za namestitev študentov kot tudi predloge 111 sportne 
aktivnosti In animacijo gostov. 
Naši gostje pravijo, da je to zelo dobra ideja za promocijo Slove 1ije in da ima Slovenija 
vse potrebne elemente za novo in zanimivo turistitno deslinacijo v prihodnost,, tudi za 
študente. študenti smo lista populacija, ki dober glas o dPi'eli pon•semo najdlje in 
potrudili se bomo to tudi dokazati. 
Če se je v vos porodi/o kakšno vpraJanje ali predlog, nas lahko na/dete na e-ma/1 
naslovu: csn.slovenia@uni-Jj.si. 
Diw1111ikt1. s /:,,tem .<r .>prt'111i11ja .,~el /11 
jo kn111tlj .le tlnlx1ja1110. je fliJ-'cglt1 l11di 
,za /1//1/mcj, s/11tislin11•~11 :ajemn11ja 
pudt1lkm :t1 pntr,•/,e t11rb1111. /,11/,fem 
pu I ctji 11ata11hwsll /11 t1:1m111.>li 
.\111/i.<1ih11/1 pflda/J:111 . l:i :,1g11/n1 ljr1/o 
.,pmtm, <Jiremljmzj; pri•t,·kfih 
dugmlk11r. 11r111kmiteji;,• 1111trlol't111je /11 
11.1pd1w 11kr,•p,111je :11 prilmd11je /11 
putrelm p„ pri1111•r(ii111.,tf ., p11dalki 
dr:t1r ,'lm11c r,mp.,ke 1111ije / ll>r 
posledic1111 11sk/11je1 rmj,· dnmat,• 
,111/i,tfnl(' :11/:mwdaje : e1 rll{l<iw, l:1 /11 
mora J/nrmija p,, {llt<Plml /Jir;ktiri 
~lt'ta TT 11.,k/111/ili 11t1iktm11i•· ,t„ le/11 
211112 / rnn.,a 1111 pmlr11<'ir 11sta/Je 
Statistitno ujemanje podatkov na 
področju !:05tinstva 
~;,: t>"Jdru(iL q.-:1:':,t k€' ~os:11s:-.:,; ~ 1·: ! 
1e'.•'JP-1 l'Y)'.:'., ~·t~~l0 c•~::·.!•:··:,J l,1 ~r,1;-r,p 
ose:.,u 111 1·:'",: !;~- f.;- rr+ 11,;.:.h,1 
•c·1111. 11n·; '-;---.- n~-j:i;- P i" ;-1f,:1\·j~:n•. 
•,-17'1[rP•1 (J ~·I) :(jr',",~.!-..,.. ir '.''.t_:(.;'1,_o'..,•_p:;'" 
;;•r,,....("f J ;.:,' . .JrJi~.:'.l:it ·,I:.il ~t::,:i·1~.' 
:_,,t,)•;', V, (', ~! 1,vi:1, 7,1f1(:C. ,l'li'l in ;_, 
:,,.,1,-ni"'I ;,:-111):;:l··•,nq:t-- ·.· ~ J_,t n:-t,._. 
7,~.n,1i -1·ol l_i--'Jj-l .t'.i~.it1 ~ ::itt.:EID\' :: 
:.•i·,,•Hi .:J~1.t ,":! ._,,_,J t..ii•:i·1.·n:'-- :>-:,:;:i·lo . 
. ":-c :...:. J tu..i,1rL1 .. Li.., ,.. r,···,,·-?•,.1 "t r 
.._.•,ct • '.,, -,lat·~.:, .'.l:-:,1.-1,..-c: 1e1 Jl :ato,· :JO: j,:· 
;,rr1-1 al.c:.. 
U.J11~ .. ;:r C0'>!•j~n-:t ,t.i'.1•· -· 1·'" ... .-,:-:1!·(-.-
J": ,_,tJt.'..:·,.r11 --i·1 ·:~ .... ~ !r •r,rr :•:is; :1'.•"m·1 
r ).C: ,., .. _;-,10 ·.,,..:.-~.o.::n1•·· c..1·-.J J-.~h 
i101•~Fl' .:.•,J 011~,n1,·;;rq,: ~·1r1vr..:::J n 
<:t~.'il:: ;:. 1p•.1·• t >,Ji'l O'..i·:Ll 1.' r,J,_ ::,l,,::•,u :l. 
/,;jt:! J"L~Jj O~,•u; J4JJ.., ~tl':.'l 1l<.~.t- ~~nct 
lll ,U :-.,,: .'!1f1 fl.l pr;~,··t i- f::1:re 
,y, l, .. , r,-._. .l·,·rt p3 ::c ,)bJ..:.I;':' .. ,., ·;!,h; 1 
,11,j~~'>OV n ~IU~ IYII jJ.i !+--lt•,·,q, 
r;µdi(,·. j'11i, ,.-n,_,t ir •.~.,1~11;11 df- :=::·:r:)c.t 
•H t,•,.•- ?,\1•;1:n-,~ 1 0tr:1ti. 
[J't'-nr,1-r~f-ni ;,:rsr:-.;!-i ct:·J!:, JL1J:i, l-: 1 
!r,,i;;-- 'ulT•,; :•i ;i(,_:: ::,r;,rcrn:1·1!_._ :>l' ·• 
U.' ,_:. ~•-,td,, :' ()i't•k~ ',() F1J 
F1 .--:·f'f: r--· <;1ffrr0~c:• i•' <-:1 ·.ero ;:_,JJr.1 
r;,ir··ov.·:r, ;--,rj•,):• t: 11 µ,;µ1~ ?,'J:--111 '.:o~,' 
0r(;1•0.- .r1.:t ~ridk 'let n. f_.J: •yJ tJ:lt' 
~,.:,:µi':oJ"lt: tHLd.Jj,i!rl•_• v 1J~ -.'I' tl 1.,;,j,1v10i:;•· 
•·~;u1ir11_,1, ~: .·1 <- ri;1p1~C1'l :20~ el 0\'S•: 
.'.:_,.-. .~,)s•i·lt,•:·h c:,•: -: :-.. : 1·10\·•• 
z110~.ji-,".::·s~ .• ~.'.'L-'.'.Lr..:> .:'Jf n ,1,•r;n t,1 
Nič več raziskovanja o navtičnem 
turizmu? 
/ :,,tr,~ :c.'-.1') :;~in:1 <;r.ri.:,f,·· u·.1:..: R:> 
t:u1i t,1;,:-:;.•:,v,;1ri1:- rJ '•r.·1k1t.'l'l llJ11L·1 1u ·; 
l)t),'j. 7f'Pl 'lll)r/t. '.::!V\'t_-'l ,e. ~-J..'k:~ n, 1/ '.PT,. 
dJ tu,·::,!r-:.: 1..:"1~:..v,,,1111 .-.1 c,,c..,e,n5~.i 
lYi.:•:l'I ltt:. l,il,) :t>:' ;",r.mi-.,,), to?mvec './ 
,;l·j 0:·,,i. •1,; :O: n,313 :11,:; ~•i::n•:h;.; v1.-l;Jti 
t~,;,Jr, ('.·e, ~i.•t:>'i s•_- i! L,/1 .· ··,ri .it..,jf• 
Sf~'.I,, ·1~ r.1:,• ,,., L1·1•·f•~.-. r~n se· n r,ra:r 
r)u'.." .f t., :1;_i1 r ·1l1n ... . j;,•1· i1 cb1gi1 plo·.il 
12. r.1;-,f'rlrih, in .:,f'H)r! riri i·1t:L0du dr.:'a-.·rie 
l"'lfif· rrlgl.J',;:i Uµ<.J\,,I R:= i.,; O:J-1)~1-~h•(, irt 
;,,r:co:,i•1 ~:;J;·1 1.1 du'/·Jl t·i ,t 
~.u ·1i !, 1,-,y ·~kv 11'_ 70v•'.· :-a p·idot van 1E 
:hti.-11 ~.n-... ~)r:~ .~· .. a za ~J'liC'.~t".·o R'-, 
S:,1l1-,ii(11t•rn~1 u1.JOL f.'.S ,r nnrf 
p::,~rt-d•J\1Jt1 l!ll'.:ot·· niti pr1ifat~ov ) .;•;,vilu 
plu-..il Y r:ih.1lrifn, mrirju Sil"i1.'f' l li j e pu 
.~1,. ta·,j pk1\' l;i , P'> \t' 0 il.,i•,ti u 10·~ lc1 i11 
številu oseb, ki so priplule s temi plovili. 
V turistitno raziskovalne namene bodo 
odslej na voljo le podatki o tistih plovilih 
On njihovih potnikih), ki se bodo zasidrala 
v kateri od slovenskih marin. 
Ena od zahtev Sveta Evropske unije je 
tud i, da mora posvetiti Slovenija več 
pozornosti raziskovanju počit niški h 
navad domačega gosta. 
Statist i čni urad RS ima sicer nekaj 
vprašanj o turistitni potrošnji državljanov 
Slovenije vključen ih v vsakoletno 
"Anketo o porabi v gospodinjstvih", 
vendar rezulta ti zaradi majhnega vzorca 
(1200 opazovan ih enot) in preobsetnosti 
vprašalnika (anke ta zaobjema vsa 
področja porabe) ne da jejo prave podobe 
In ne ustrezajo vsem zahtevam Direktlve 
Evropskega sveta. 
Izsledki anket o pora bi v gospodinjstvih v 
letih 1997 in 1998 so namreč pokazali, da 
je na "prave" poč i tnice odpotovala samo 
dobra četrti na Sloven<:ev (28 %). 
Namesto dosedanje potrošniške ankete 
bo začel Statisticni urad RS v letu 2001 
izvajati posebno četrtl etno "Anketo o 
t ur i stičn i h potovanjih domačega 
prebivalstva po Slovenij i in v tuj ino", 
poskusno • s kate ro bo preveril 
ustreznost vprašalnika • bo opravil že 
letos oktobra. 
Ko bo red na trimesetna telefonska 
anketa stekla, bo na vprašanja odgovarjal 
eden od č lanov v 3000 nakl j učno izbranih 
gospodinjstvih, ki bo moral biti starejši od 
15 in mlajši od 74 let. 
Na vprašanje, temu ravno tako Izbrana 
zgornja starostna meja so strokovnjaki 
statistiki iz dosedanjih izkušenj povedali, 
da se ljud je po tem letu • razen izjem • že 
težko cesa spomnijo oziroma vprašanje, 
postavljeno po telefonu, slabše slišijo ali 
razumejo. 
Anketa bo dala odgovore na vrsto 
vprašanj, ki j ih postavlja jo svoj im 
drtavljanom tudi v drugih državah 
Evropske unije (kam po tujejo njihovi 
državljani. v katerem letnem času, kako 
pogosto. za kako dolgo, kateri 
prenočitven i objekt in katero prevozno 
sredstvo najpogosteje izberejo, ali 
letuje jo v lastnem poč i t n iškem 
stanovan ju ali počitniški hišici, potujejo 
sami ali s potovalno agencijo, potujejo 
več moški ali ženske, starejši all mlajši, 
kol iko denarja namenijo pofilnicam in 
potovanjem ild.) in na nekaj speci fi čn i h, 
ki bodo zanimivi samo za domače 
raz iskovalce (kje živijo Slovenc i, ki 
potuje jo najveC. ali v mestu ali na 
podeželju, katera območja Slovenije so 
med državljani najbolj pril jubljena, katera 
izobrazbena raven prevladuje med 
ljudmi, ki pogosto potujejo In tistimi, ki 
ne, kaj je osnovni razlog, da si ne morejo 
privoščiti počitn i c izven domacega kraja, 
koliko v povprecju mesetno zaslužijo, 
itd.) . 
S sprotnim posredovanjem 
anketnih rezultatov Evropskemu 
statistitnemu urada (Eurostatu) bo 
zagotovljena primerljivost 
potovalnih navad Slovencev s 
potovalnimi navadami drugih 
narodov v okviru Evropske unije, 
za domače potrebe zbrani podatki 
pa bodo odlična osnova za 
vodenje tu risticne poll llke 
povezane z doma~iml turisti in za 
nacrtovane O'Zlroma izvajanje še 
bolj učinkovi t ih promocijskih 
aktivnosti. 
Obeta se tudi nekaj sprememb na 
podrocju periodičnih trile tnih anket, ki 
pridejo znova na vrsto v letu 2000. V 
skladu z Nacionalnim progra mom 
stati stič nih raziskovanj bi morali biti v 
letu 2000 v Sloveniji znova izvedeni dve 
anketi med tujimi luristi, ena med 
stacionarnimi tu jimi turisti v 
prenočitvenih objektih v kraju letovanja 
in druga med potniki na mejnih prehodih. 
Sosvet za statistiko turizma pri 
Stal isti lnem uradu RS se je odlo<'.il, da 
zarad i prevelikih stroškov in premajhnih 
ucinkov anketo med tujimi potniki na 
mejnih prehodih v letu 2000 izpusti in 
znova izvede šele leta 2003 . Razlike, ki so 
jih pokazali izsledki med doslej 
opravljenimi anketami, so bil i neznatni, 
zato je triletni interval prekratek. 
V anketi, namenjeni stacionarnim tujim 
gostom, pa bo Sta tistič n i urad RS 
anketira nje v zasebnih turističnih sobah 
opusti l, saj je bil delež anketirancev 
zajetih v tovrstnih zmogljivostih leta 1997 
manjši od štirih odstotkov. 
Organizatorji in promotorji 
rlredltev, ne prezrite! 
Prepritani smo, da poznate petminutno 
oddajo TV napovednik "Dobrodošli 
doma·, ki se od lanskega aprila v okviru 
akcije na domačem trgu " Dobrodošli 
doma• odvrt i vsako sredo na ,. 
programu 1V Slovenija. Z njo želimo na 
CPTS domačemu gostu predstaviti 
razloge za obisk tudi turistitno manj 
poznan ih, a zanimivih krajev po 
Sloveniji in opozoriti na nekaj 
najpomembnejših prireditev ob koncu 
tedna. Da bi oddajo po dobrem letu 
osveži li in naredili opazne jšo , smo se 
V prejšnji številki Tur!zma smo na zadnji 
strani v okvi ru kratke informaci je o 
evropskem tekmo-vanju urejenosti mest 
in vasi Entente Florale nepopolno 
zapisali, da med 22 mesti iz enajstih 
evropskih drlav tekmuje Slovenija s 
Kranjsko Goro (v kategori ji evropskih 
vasi) . Nepo polno za to, ker smo v 
uredništvu Turizma nehote pozabili na 
Ve lenje, ki pa tekmuje v kategoriji 
urejenosti evropskih mest, zato tokrat 
objavljamo popolnejšo informacijo o 
aktivnosti Velenja v tem projektu. Na 
prošnjo velenjskega župana Srečka 
Meha je pokroviteljstvo nad 
tekmovanjem prevzel Janko Razgoršek. V 
Velenju le vse od januarja potekajo 
aktivnosti načrtova nja , pri-prave, 
usklajevanja in ureditve mesta in okolice. 
TD Velenje je razpisalo tekmovanje v 
urejenosti krajevnih skupnosti in 
mestnih cetrt i. Izdelan je bil podro-ben 
program obiska evropske žirije, ki bo 
Kranjsko Goro obiskala 12. Ju lija, ze 
zvečer istega dne pa bo prispela v 
Velenje, naslednji dan pa je predviden za 
celodnevni ogled in ocenitev mesta. Člani 
projektnega sveta so opravili več ogledov 
posameznih lokaci j in pripravili predloge 
za odpravo pomanjkljivosti. Velenjski 
i upan je pripravi l pismo z osebnim 
nagovorom vsem nosilcem posameznih 
javnih in gospodarskih funkcij, pripravlje-
na je zgibanka, ki je namenjena vsem 
meSčanom in ki želi vzpodbuditi pri · 
padnost Velenju in jih motivirati, da tudi 
sami storijo nekaj ve<. za svoje lastno okolje 
odlotili, da jo malo spremenimo, 
medtem ko naš namen osta ja isti. 
Prva sprememba bo njena uvrstitev v 
okvir tu ristične oddaje Homo Turisticus, 
ki je na sporedu vsak četrtek okoli 
devete ure fn pol prav tako na 1. 
programu nacionalne televizije. Druga 
sprememba pa bo vecji poudarek na 
napovedi prireditev. Ker se v 
slovenskem turizmu že precej časa 
ukvarjamo s problemom pravočasnega 
in celovitega zbiranja koledarja 
prireditev, se kaj lahko zgodi, da se nam 
Izmuzne kakšna izredno zanimiva, a 
morda še ne tako uveljavljena prireditev 
Tukaj torej pa potrebujemo vaša pomot! 
Vse vas • ki obllku/ete, sooblikujete, organizirate a/1 skrbite za promoajo 
prireditev vabimo, da 11am pravatasno (vsoj 10 dni pred dogodkom!) 
posredujete popolno Informacijo o prireditvi, ki mora vsebovali: 
· NAZIV PRIREDITVE 
• DATUM IN ČAS 
KRAI IN TOČNA LOKACIJA 
• KRATEK IN JEDRNAT OPIS PRIREDITVE (OKOU 5 STAVKOV) 
• KONT,\KlNA OSEBA IN trEVILKA 
Informacije o prireditvah nam poSljlte (le je le mogote!) (XI elektronski po!tl na 
misa.novak@cpts.tJadepoint.si, sicer pa po faksu na o61 1891 841 all po po!li na 
sedel CPTS (prllot1te lahko tudi 1/olenko o prireditvi, le je no votio) s pripisom 
·za koledar prireditev• 
Kaj: Expo 2000 Hannover 
lu: 1. junij • 31. oktober 2000 
Tema, "Človek, narava , tehno logija 
nastanek novega sveta". Razstavo 
sestavljajo štirje stebri : kulturni in 
prireditveni program (v petih mesecih se 
bo zvrstilo več kot 18.000 manjših In večjih 
dogodkov) , svetovni p1ojekti in tematska 
pod ročja oziroma podteme, med katerimi 
gre izpostaviti "Planet vizij", "človeštvo•, 
"Hran ljivost", "Znanje, informacije in 
komunikacije'" , "Prihodnost dela", 
"Mobilnost" , "Energija" , "Osnovne 
potrebe", "21. Stoletje". Namen teh tem je 
ponuditi nove odgovore na vprašanja 
prihodnosti, kot so: č l oveško telo in 
nevarnost epidemij, človeško 
razumevanje in umetna Inteligenca 
računaln i ških možganov, delovno mesto v 
globaliziranem svetovnem gospodarstvu, 
preživetje v mega velikih mestih itd. 
KaJ je sp«Očlle rustav.: Razstava bo na 
zabaven in živ nač i n poskušala 
precktaviti , kako se globalna skupnost 
spopada z glavnimi izzivi prihodnosti. 
Medtem ko se je od svetovnih razstav v 
preteklosti pričakova lo, da predvsem 
osvet lijo tehničn i napredek (njihovi 
simboli so bili na primer Elffelov stolp v 
Parizu, Atomium v Bruslju), pa 
Hannoverska razstava ne bo oder za 
razkazovanje tehnifoih superlativov, 
t e mveč bo poskušala prikaza li. kako 
lahko človek izrabi tehnologijo, katere 
osnovni namen je slutenje človeku in 
vzpostavljanje nove harmonije z naravo. 
Tik pred dnevom odpr1ih vrat brišl<.1h kleti, 
n>ednarodnim vinskim sejmom in praznikom 
česenj so v Brdih predstavili novi pristop k 
p,omoclji In pospeševanju tr!enja briških 
p1idelkov, turlstitnih In krajinskih 
znamtnilosti. 
Vodstvena managerska generacija 
osrednjega gospodarskega subjekta v Brdih. 
kleti K2 Dobrovo in v društvu vinogradnikov 
in vina,jev združeni manjši vina~i ter oblina 
Brda, ki si v zadnjih nekaj letih pospešeno 
prizadeva za razvoj Brd, Je tako tudi v praksi 
začela uresničevat i spoznanje, da lahko 
samo skupni nastop vseh, ki v tej pokrajini 
kaj pomenijo. prine.se tudi ekonomske 
rezulta te. 
"Brda, dežela opojnih trenutkov" Je geslo, s 
katerim bodo ods lej privabljali kupce in 
turiste v svojo pokrajino0 ki jo je preprosto 
treba eku.siti In spoznati. Zupan obcine Brda, 
Franc Mužič, je ob predstavitvi novih 
razpoznavnih simbolov Brd Izpostavil trdno 
odločenost tako občine, kot vsega 
gospodarstva v Brdih, da s promocijskimi 
aktivnostmi približalo žlahtnost pokrajine in 
njenih pridelkov najširšemu krogu 
potrošnikov. V novi simbol prepo;mavnosU 
Brd so vtkali najžlahtnejše elemente te 
pokrajine. IZ razpoznavnega simbola. ki bo 
odslej 02načeval vse aktivnosti za 
pospeševan je prodaje In večje 
prepoznavnosti rega M jbolj zahodnega dela 
Slovenije, veje pridnost, marl jivost in 
prij3Znost domač i nov, veliko naravno in 
kuttumo bogastvo ter gospodarsko izko· 
riščanje vseh komparativnih prednosti Brd. 
&&.t 
Expo Hannover t>i naj ustvaril optimizem 
za novo tisoč le tje in prikazal ide je in 
rešitve za probleme prihodnosti ter 
nakazal nove nači ne soobstoja in 
skupnega tivl jenja v enem svetu. Celotno 
dogajanje bo naravnano k preseganju leta 
2000 in preseganju nacionalnih mej. 
Kdo bo sodeloYal: 2e leta 199s je 
takratni nemški kancler Helmut Kohl k 
sodelovanju povabil 1ss držav, ta 
t renutek pa jih je svoje sodelovanje 
eotrdilo ze 191. 
SteYilo oblskonl<eot: Organizatorji • 
Nemčija bo tokrat prvič gostila svetovno 
razstavo • pričakujejo , da si bo razstavo 
vsak dan ogledalo povpretno 263.000 
obiskovalcev, v petih mesecih trajanja 
razstave pa bi naj Hannover pritegnil 
okoli 40 milijonov obiskovalcev, od tega 
70 odstotkov iz Nemtlje, 2s odstotkov iz 
Evrope in s odstotkov iz prekomorskih 
destinacij. 
llraJ: Hannover [Deutsche Messe AG), 
vendar pa se bodo projekti v tem okviru 
dogajali tudi drugod po Nemč ij i in svetu. 
Nemčija ima odlično priložnost, da se 
predstavi kot odprt gostitelj, visoko 
kultiviran narod In moderna poslovna 
destinacija. Odloč it ev o izbiri Hannovra 
je bila sprejeta že 14. junija 1990. 
Pevrilna: 160 hektarov. Razstava 
edinstveno združuje že obstoječe 
razstavne in sejemske površine [100 
hektarov). za nacionalne pavilijone pa so 
pridobili še dodatnih 6o hektarjev 
C.na vstopnic.: Obiskovalci bodo za 
Visoka šola za hotelirstvo in turizem 
Portorož je k sodelovanju povabila 
koordinatorl<.o animacijskih programov in 
animatorjev hotelske verige 561 Melia, 
lsabel Gouza tes, in skupaj z njimi 
organizirala prikaz organizacije, treningov 
in realizacije hotelske animacije po 
njihovem oblikovanem modelu. 
Sodelovanje se je w :elo po dolgem 
Iskanju, kje pridobiti nova kakovostna 
znanja in veščine na področju zabave in 
hotelske animacije. Ta španska hotelska 
veriga Ima preko 200 hotelov po vsem 
svetu. od Karibskega otočja do Balija, še 
posebej pa so poznani po klubskih hotelih 
z izvrstnim programom hotelske 
animacije. Sedem hotelov je S61 Melia 
kupila tudi v hrvaški Istri in s tem tudi 
Sloveniji prinesla nove možnosti 
pridobivanja znanja s podro1Ja hotelske 
animacije. 
VŠHT je v začetku aprila 1999 poslala na 
dodatno usposabljanje 6 študentov 
drugega in tret jega letn ika, ki so po 
uspešno ko nčanem 6 tedenskem treningu 
uradno postali animatorji 561 Melia. S 
podpisano pogodbo o delu bodo v 
naslednji h dveh letih svoje znanje in 
spretnosti dograjevali kot animatorji v 
kolektivu 561 Melia, sodelovanje VŠHT s 
to verigo pa se nadaljuje . Eden vidnih 
rezultatov je bllo med drugim tudi 
predavanje in predstavitev dela 
animatorjev na španskem govornem 
področju, ki je v primerjavi z nemško 
organizacijo precej bolj tivahno in 
sodobno. Predavateljica je Izpostavila štiri 
I.J as 
dnevno vstopnico morali odšteti 69 DEM, 
za popoldansko 49 DEM in za večerno 24 
DEM. Organizatorji pa so razmišljali 
korak naprej, saj žel ijo, da bi bila 
razstava privlačna za več ciljnih skupin, 
in pripravili programe dvodnevnih 
obiskov za družine, ki na ta način lahko 
prihranijo do 183 DEM. 
Kal pa nzstan pome• I za -..tlJo 
flnanme: Organizator je izratunal, da bi 
naj razstava prinesla dodatnega 
prihodka iz naslova davkov v višini 4,4 
milijarde DEM, 100.000 dodatnih sluZb 
(delno začasna delovna mesta), v 
poslovnem načrtu pa so Izračunal i , da bo 
ra2stava prinesla 3.088 mllljonov DEM 
prihodkov, stroški pa bi naj znašali 3,488 
milijonov DEM. 
Kal pa Slovenija, Slovenija se je prijavila 
:!e 29. maja 1998 kot 134. država. 
Slovenski temi bosta "Bivanje in delo", 
predstavili pa se bomo na lljOO m2, v 
neposredni bližini Belgijcev, Poljakov in 
Čehov . Slovenski dan s posebnim 
kulturnim programom bo potekal 18. 
junija 2000. Več o predstavitvi Slovenije 
v eni izmed naslednjih številk Tur!zma. 
pomembna dejslva, ki so klj učna za vsako 
uspešno organizacijo animacije v hotelu: 
1. Fizični prostori (prostor za vadbo in 
dru1abne Igre); 
2. število usposobljenih animatorjev 
(kadrO. ki se spreminja glede na velikost 
hotela oziroma njegovo decentralizacijo; 
3- Rekviziti in predmeti , ki so potrebni za 
dobro izvedbo dnevnih in večern i h 
programov; 
"- Oblačila , ki so nujno potrebna ob 
izvedbi dnevnih programov (uniforme, 
treni rke itd) ter večernih programov 
(gledališke, odrske uprizoritve muzikalov, 
showov itd). 
Predavanje je bilo namenjeno študentom 
kot 
Investicija v izpolnitev štirih osnogojev, ki 
jih kakovostna hotelska animacija 
zahteva. se kratkoročno ne izplaca, na 
dolkovostno vsebino in s tem stalne In 
zadovoljne goste ter dobiček pri 
poslovanju. tudi predstavnikom 
turističnega gospodarstva, res pa je, da 
so se tega praktičnega prikaza animacije 
kot pomembne ponudbe In vsebine 
hotela poleg študentov udele2ili le 
maloštevilni vodje hotelov in animatorji, 
ki ta posel opravljajo ali bi ga naj 
opravljali profesionalno (in ki še nimajo 
pravega razumevanja s strani hotelskega 
managementa).gi rok pa je to edini način, 
s katerim zagotovimo, da bo hotel. ki mu 
sicer glede na kategori2acijsko oceno nit 
ne manjka, dobil kakovostno vsebino in s 
tem stalne in zadovoljne goste ter dobiček 
pri poslovanju. 
Av9.usta prihaja RDA 
Kbln, največja borza 
avtobusnega turizma 
:rt•d 1·r· 
1, · -.-:1.c 7r.--;· ·1. · ~;1·:, • "( · ,v-· 1•.-:•, ·1 
,!•_'>. l •.J,-_j .. ,_., 
' •'[11 
;,c:~•• r 1 „fw 1 , !· 
r ;•; :.. - ~ 't. Js.. ,! . r,'. 
:)1. n.: -t' :1,_ -:· ~. ,·. • ~· 1·· 
·. !• •: . .J':,• 'l _,, 1 -i 1~ ~ ,_,· i , '.<_•' o: 
•. _, 1 •· ,, • i • , ••• _. ~, 
·, .. ,·,:• l.',!• 11 1 1,:!t·i:.,,J, t J'.·· 
.. _ .• · t, .. p1·1·.:, '·l t,- ' 
Jr1p·~:.'j::: ...... J rJ 5!.; i;, ~r,-~, 
tt --•fJ":'.·1. J~• 1• ... :: .. ! . ::-: .1l !•--"'~ 
" 1· ,, •,:·t1•.··:,_ :,<.ti:--.; \ 
;:r,0,·-·1·. II j•' l' ii, 1·' :•,;T 
),( q·,;.~ t' ~r1 w ·-1•· 1t-·L1 , 
:->rm·~--:._,, '( .-1 _: ,,, 1r1 . t--. 
Clinton in/v Slovenija/i 
(ali "Power meets 
flower'~ kot se je glasil 
originalni naslov 
obiska) 
•hi, ·,r,· 
,1 •• , ,!, • ' ' '~· 
11 --1 ]• , 1 , ,:,'/ .. 
. f,c·.i, ,.,, l·• 
l"""/•+·,•.• ~·.,~~1•1.· .. q.·, ;t, ,1 '/.•O, 
1·.,t 1·111,, .... ,., 
:,Ju,..· 
8 
r i 
z novim katalogom poslovnega 
turizma 
V drufol Metropol Group vse vet vlagajo v segment poslovt1ega 
turizma in na tem pod10čju se kilžejo precejšnji premiki. V najvet jl 
meri se usmerjajo na podjetja In ne toliko na vel ike kongrese. Zakaj v 
podjetja? 
"Eden izmed najpomembnejših in najhitreje razviiajotih se 
elementov tržnega spleta je gotovo promocija, ki jo podjetja razvijajo 
2a pospeševanje prodaje. TI so, še posebej v letošnjem tem, naša 
ciljna skupina. Razna srel.anja, ki jih ta podjetja organizirajo, bodisi 
za predstavitev novih proizvodov, tren inge prodajnih agentOII, postOVM s,elanja odborov 
vodilnega managemeta ali druga podobna srečanja, se vedno pogosteje dogajajo pri nas. Tako 
smo v zadnjih nekaj letih, odkar ponujamo MBC, pridobili kar nekaj mednarodno priznanih 
prestižnih podjeti j, ki se vračajo k nam vsako leto. Gre za podjetja iz tujine, ali pa 
multinacionalke, ki imajo pri nas predstavništva in organizirajo razne regijske konference 
(Mercedes-Daimler Chrysler, Coca-Cola, P\lrsche, Weila, Singer, Renault, Valvollne, L'oreal, 
Nestle'. IBM ... ). P\ldjeija so iz razlia,ih panog, vendar jim je osnovi cilj skupen: povečati 
prodajo, okreptti pozicijo na trgu. Tu se začne nas del igre. Z našimi storitvami nastopamo kot 
njihovo promocijsko orodje, ki mora biti vsaj tako kakovostno, kot so oni sami." Je povedala 
Janja Grgurov1' iz Metropol Group. 
V ta namen so letos izdali nov prospekt MBC. ki je dofael krst pred približno enim mesecem In 
bil med ciljnimi skupinami zelo dobro sprejet. 
vrhunske blagovne znamke~ 
Seriji dveh promocijskih in informativnih katalogov, namenjenih kakovosti, postavni odličnosti 
in dosežkom znanja rra področju gospodarstva v Sloveniji, se je pred kratkim pridru1il še tretji, 
ki ga je izdajatelj, podjetje Flt medla, poimenovalo "Slovenija na poti h kakovosti - vrhunske 
blagovne znamke". 
PTVI katalog znotraj te zbirke Je leta 1996 predstavil prejemnike certifikatov 150 9000 v 
industriji, drugi leto kasneje obn In podjetništvo• prejemnike cert!Akatov kakovosti v malem 
gospodarstvu, tretji pa torej predstaviia vrhunske slovenske blagovne znamke. 
Katalogi, ki so izšli v skupni nakladi 29.000 Izvodov, so namenjeni domao in tuji poslovni 
javnosti ter promociji najboljšega, kar dosega Slovenija. Gre za 
trlne projekte, ki Jih Flt media iz Cel ja realizira v sodelovanju z 
gospodarstvom in zainteresiranirni minisl'rstvl oziroma državnimi 
organi ter strokovnjaki. 
Zakaj pravzaprav specializiran katalogvrhunskih biagovnih znamk? 
V postindustrijski druibi, ko trendi globalizacije in liberalizacije 
pomembno vplivajo na svetovno in nacionalne ekonomije in ko sta 
prodiranje in uveijavljanje na (.,ahrevnlh) tujih trgih postali nujnosr. 
je za podjetje koncept dodane vrednosti bistvenega pomena. 
Uveljavljena blagovna znamka podjetju zagotavlja prepoznavnost 
in diferenciacijo izdelkov pred konkurenlniml, želeno 
pozicionlranje na trgu. lojalnost potrošnikov izdelkom blagovne 
znamke in hitreje pritegne nove potro$nike. 
V katalogu se poleg blagovnih zn amk v gospodarstvu 
predstavljajo ambasadorji znanosti. turizma, kulture in športa -
torej Slovenija kot blagovna znamka. 
Katalog je v sodelovanju z MZT, GZS, CPTS in SAZU in gospodarstvom (v njem sodeluje 37 
podjetiD izšel v nakladi 4,600 Izvodov. v treh Jezikih: v slovenšlini, anglešlini in nemščin i. 
Založnik načrtuje v seriji Slovenija na porih kak011osti nove kataloge Onformacije pri Fit media 
na tel. o63 37 234). 
občine~lfecl in vodnik 
za šport In rekreacijo 
Na Bledu so se na prve goste v letošnji glavni sezoni 
dobro pripravili tudi z Informativnimi materia li. Izdali 
so novo turislično k.arto obči ne Bled, ki ima še 
posebno dodatno vrednost, saj na hrbtni strani v 
štirih jezikih opisuje 15 kratkih izletov po Bledu tn 
okolici, ki so vrisani tudi na karto. 
Na Direkciji za turizem Bled pa so se v sodelovanju z 
revijo Stop odločili za pro jekt Bled drugače • vodni1ek za šport in 
rekreacijo, ki predstavlja vse možnosti za pop,stritev aktivnega 
oddiha na Bledu in izlete za pohodnike, planince, kolesarje in kajakaše. IZšel je kot 
priloga Stopa, 2000 izvod0'1 pa so poslali na ciljne naslove po vsej Sloveniji. 
Tokrat objavljamo še naslovnico kataloga turist i čnih kmetij od Alp 
do Jadrana "Potitnice brez meja•, ki so ga v okviru projekta "Brez 
meja" pripravile Slovenija, fu~anija Julijska krajina in Koroška. V 
njem se predstavija 31 slovenskih, 42 italijanskih in so koroških 
t urističnih kmetij. Katalog je izšel v vseh treh jezikih, vsaka dežela 
pa ima svojo barvo. Rdela je za Koroško, zelena za Furlanijo • 
Julijsko krajino in modra za Slovenijo. Vsaka turistRna kmetija se 
predstavlja s kratko. a ce lovito informacijo, predstavljajo se tudi 
prebivalci, kulinarika in značilnosti treh dežet dodani pa so tudi 
predlogi za izlete in informacije o prireditvah. Vsi, ki na eni od 
tur i stičn ih kmetij, ki sodelujejo v katalogu, pre!ivljovsaj tri noči. so 
upravičeni do počitn i ~ke kartice brez meja in s tein do popustov pri 
bivanju. Na tem projektu je v sodelovanju s CPTS delalo Združenje 
turis~čn ih kmetij Slovenije. 
. Podčrtatio 
Odfte~fe pa gre neusmiljeno naprej 
Tokrat bomo čisto kratki. Sicer ne bomo nikogar pohvalili, kar ponavadi storimo na tem 
mestu. ampak vas bomo poskušali spodbuditi k razmišljanju in pa 5"veda k kreativnim 
potezam. Z vsakim dnem smo bli~je. lemu? In še "nagradno• vprašanje: kaJ Imajo te tri 
naslovnice skupnega? 
• Črna pika 
At' prai• se piše bife ali bt,jfet? 
Z razvojem turizma v naših kraJih bi enkrat za vselej pač velja lo razčistni nekatera 
poimenovanja predvsem gostinskih objektov. Minili so ca si, ko smo nad vhodi v omenjene 
lokale mirno prezrli napise, kot so bife, buffet ali celo biffe, prav tako nas prav preveč ne 
moti. te so priljubljeni "kafiči" imenovani caffe, kar je seveda nepravilno. Prav bi bito 
"cafe" , kar je francoska beseda za kavarno ali kavarn ico. Tudi "kava bar" bi se nekako šlo, 
teprav gre za dokaj grdo skovanko. Bar je namreč beseda, ki pomeni vse mogoče , v ZDA 
je "bar association" na primer zdrulenie odvetnikov. ial pa nas kar v oči bode primer z 
mejnega prehoda Rateče, kjer na zgradbi mejnega tur i stičnega Onformativnega in 
gostinskega) servisa piše • ojoj! • "turist biro". Gre za eklatanten primer nepoznavanja 
tu jih Jezikov, kajti prav ni niti •turist• (tourist) niti "biro" (bureau. ali· še bolj prav· urad, 
pisarna). Kaj storit i? In to na dokaj novi zgradbi. Obtina Kran1ska gora je sicer to ristitni 
problem zase: "krasi" Jo med drugim popolnoma razrita cesta med Jasno proti Vršiču, 
napol podrta hiša (ki zares spominja na vojne ruševine z Balkana) pred sicer obnovljeno 
fasado arhitektonsko sila spornega hotela Alpina, že leta stare in s travo prerasle ruševine 
nlkoll dograjene večnamenske dvorane blizu občinske stavbe, zgodovinski spomenik v 
obllkl titnlcarskih objektov ... In tisto, kar Je skrito: nesposobnost, da bi turistični subjekti 
v nekdanjem ponosu slovenske!f<l turizma spregovorili isti jezik. Sancta simplicltasl (RVt() 
Slovenija na krotko 
'It V Izoli so se t projtldom Mini llOla ft postbtj pripr1Viti na domi.l.ega S()St.1 . V tzo~ z oprin1i:mom 
priotujemo las, ko bodo lahko pol<azaU In ponodlU sostom SVojo prijaznost. dobro postrojbo, zanimive 
procrnme, prircditve ild. Vsetop.,"jihniiad°"°'jilo inieto-s so ponudbo popes1ril2novim prod k,tom-liokl. 
ki so jo namenili drullnam In otrokom. še p1edvscm , tedni! bodo v L?.o li letos namre( glavni. S podp(J<o 
občinskega sveta in CPTS so lz,Jel.Jli projekt "Mlri lzol.l", l:J bo potoka! na pt.Sv Slmono\'tmzallvu.Priprav, 
so zakljm:ene OzSola\i so osem '"turklilnih l/?gojiltijit1 in l zal(Jjučkorn postaviM 11Minl Izole" bodo 
družine. ki dopus1 preiivijajo " Izoli, lahio ~ ol!oke brezplačno zaupale strokovnim animatorjem. S 
prosramom „ vt:~ulujejo vp,ojelstCPTS 'DobrodolU doma•. Kaj in kako bo v lzollvsezoni, so1" prcdstll\ill 
19. junijo v Mariboru, nadaijevall pa bodo v okwu aka;e t urisliČJlega področja ot>,,ta in kras, ko s, bo• 
L{ubljani 23. junija prod,tavita obala, sledil• pa bodo~ pr,dstaYilve "vdr1Jgi~ krani, po Sloveniji. 
It S septembrom bo Hotel Austrotel popolnoma prenovljen - V Hotelu AI.Jstrotel se lolevaJo popolne 
prenov~ celotnega hotela. k:f bo poteka ta le dva meseca, zotela pa se bo 15. lulija. Goste bo tako 15. 
5eptcmbf~ prlč.al::a la nova podoba r!cepcije s prostornej~o avlo in novim Nrorn. 12 novih in večjih 
dvoposteljnih sob, popolnoma prenO\/IJene sobe (Y vsal:J bo Internet prikljut,l\), na novo opremljena 
zajh1covalnitil in 1cstavracija, zastekljen zimski vrt, šprostitvcni center s sovno, nova dvigala, 
k<1nferen{ne dvorane z najsodobnejšo opremo in tehniko, direkt01 Samo Kupljen pa zatrjuje. da Jih bo 
ob vsem tem prirdk.to le posebej prijazno osebje . 
.f Blejski Hotel kompos popolnoma prenovljen in odprt, laka pa se na un,dno slavnostno otvor~ .. · 
" Potem ko je bil Hotel Kompas vs.e od januafj.,: uprt nr~di ceklvite in obselne prenO'll·e, so ga v popoh,ma: 
pronovljeni obleki za goste odprli le 18. maja. Nova ;e zunanja podoba hiše, sledi ji celostoa podoba, 
obno-tljenih Je veh 91,ot:,. ki se zdel lahko ponasaJo z na)modemejlo hotelsko tehnolo&1jo {vhod s kan 1< , 
t!tktronska komunikacija sobe- .t ostaRmi defi hotela, oav tv). Ponudbo bodo z drugo polovico julija, ko bi 
naj sledil• se uradna oM>ritev z ugledrJml gostl, obogatiti z odprtjem prenovJJcnei• ~•~nega deta s savnQ. 
solarljem. dvorano za squash Itd. Z novozgrajenim delom hotela so prldobllf tudi na kongre.srih 
zmogrjivostih. ZdaJ Imajo s dvoran razl~nih dlmon:rij, Id sprejmejo od 30 do '45 gostov. 
Vsako leto Ycl turistilnih kmeti j V SlovoniTT Je po podotkih ZdrutonJn turistitnlh km!tlj Slovenile in 
Uprave R:S za pospešryanje kmetijstv.:, 223 suidonarnih turistKnih k~tij, s skupnim !tevltom postelj 2sSS,. 
m 373 izletniških kmetij lkmclije odpl1ih Vf"Jl, osrnice, vinotoči) s skupno19.ooosedcži. V rillVOju je. Je 15-4 
kmetij !'.1346 leži~i in 260 Wfln~kih kml!tij z 11.000 sedeti. 
1' Nov prometni koledar !<ot prlpomocek pri natrtovanju potovanj Tudi teros jo malo pred gk"MlO poll!tno 
sezono Iz$@! Prometm kole-dar, Id voznikom in dragim prometnim u<lelc>.encem predstaviji1 uporaben 
pripomo(~ pri nalrtOVB11Ju potovanj. Opoz:arJ• Jih na molne zastoje na 51ovenskih cestah•, 1tavnih poiotril, 
mesecih. vsebu)e pa wdi informacije za tujc.e o pre<lpisih v Slovtn1J1 t!r seznam cestnlnskih postaj io 
t,hnltnih baz. Brezplačno jt- nn. vol)o 11\' cestninskJh postajah slovenskjh avtocest. na mednarodnih mejnih 
prehodih, v tehrilnih bazah AMZS. na diplomatsklh-tonzulomlh prodstaYTil!tvlh v tujini In predsravni!tvlh 
CPTS v tujini. 
,O, Kraške obline se povetujejo - 2upani štirih krn!ldh obcln Sola •· Komna, Olyolo in Hrpelj• K02m• ,o 
2 tcljo po celov-i tl in uspe.!nl promociji Krasa podpisali pisma o nameri zu ustanovi te?\' Tutlslk.n_o 
lnformadiskega centra , Id bi naj deloval v okviru postojnskcg,1 Kompasa . 
• Pomurski turizem .se predstavlja po Sloveniji • V organizaciji Pomu,skE tu1isUtne zveze so s-t 
pomurski turistibi ponudniki 5. junija $kupno puxtstavm ~ Oorn2alah. f>fvil 50 tovrstno prcd!itiJvitev 
izvtdU za prebivalce Kranja, vel/K odmev in utinkovitosl tovrStne neposredne promocij~ pn Jim je dala 
zagonu nadalfnje prt:dstiwitvt v Novi gona. Kopru, Novtm mest.u in leto '- torti..,, Dom,.~1.111, 
~ lna adrenalina • Bovčani so s prOjektom "Dolina adrenaUna„ poskrbel! za pravo uverturo v novo 
,ezono. Dokazal so, dn Imajo odlične ld<I• In da Je bilo v zadnjih nekoi letih a podroCiu adrenallns h 
šp(l rtOY storjen pomemben korak naprei k bolj orzanlli rani, kakovostni, r~unotfki in profitsionalni pom.dbi 
TUR:U:EM lnlormath' o Jlas lo tentra t.J PfOrTOCJJO turizma Sk,-.·e : lzdaia Ctnetr 1,1 promo·i;c, turnr: 
Slovrniie, WTC, Dunajska 156. 1000 LfubQana Tei 061/189·18-t,o. tM 061/189-18-41 E-r1a 
mls• llOYllilcpts tr•~eJ)Olnl.>1 - Gl•vna In od10VOm• uttdnla,: 11,1, No,a, • Urednl! odix.: fra,~i ~rilan, Rol 
\1 Kbnln,I. Maja Pni, tutb Irt~. IM3 Novat. Dani<• m,s loo1w, SreCko šaio, I••rz P,rpr, s1 .... 1:o Murna, 
!.~~!~ ~~:::~~~,!~=d~~:i=~:~•~stv~1:~ ~~~ :~·,,1b3ro :~:,: u:~:t 
lURo:!EMvp,Sev,ratncojavn h tlMI jlOd zoporodno lto\11,o 1)82 Gt. 'o JO brorplMO< Naro!ilU!)ltf"ma 
naCPTS,i1kl1utoopol,k,u !t.a/11 ,89-184L