Poštnina plačana ? gotovini. ŠTEV. 192. Posamezna'številka Din 1’ .. LETO III. m. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemi! nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20’—, inozemstvo Din 30 . Nioiiisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. G UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem nai se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu šiev. 13,633. Slepomišenje. Ped težo težkih očitkov o protislovenski politiki SDS je čutilo »Jutro« kot svojo dolžnost; da SDS malo cd te krivde opere. In tako je izšla v včerajšnjem .Jutru« meditacija o razmerju slovenstva do jugoslovanstva. Ampak silno se moti »Jutro«, če misli, da je zamorca tudi samo malce opralo, ker vse njegovo filozofiranje ni drugo ko eno samo slepomišenje. »Jutro« pravi, da moramo Slovenci že vsled svoje malcštevilnosti in svoje nergate zemlje preiti v jugoslovenščino in se zliti s Hrvati in Srbi v en nared. Recimo, da je trditev Jutra pravilna, vseeno pa je njegov zaključek napačen in njegov zagovor stranke ničevem Zakaj razlika je med jugoslovenščino in jugoslovenščino. Ni Slovenca, ki bi se upiial onemu idejnemu jugoslovanstvu, o katerem smo vsi sanjali. Ni pa tudi poštenega Slovenca, ki bi bil za ju-' goslcvenstvo, kakor se je pri nas upravljalo. Da, če bi bilo jugoslovenstvo to, da smo vsi trije bratje v vsakem pogledu enakopravni, če bi bilo to, kar bi moralo biti, da bi pomenilo jugoslovenstvo vsoto vseh sil slovenskega, lirvatskega in srbskega nareda, potem smo vsi za to Jugoslovenstvo in nikdar bi ne bilo čuti žal besede proti Beogradu. Toda tega jugoslovanstva na svojo žalost nismo nikjer zasledili, pač pa ono drugo, ki je v zasmeh pravemu jugoslovenstvu. Dcsedaj se je jugoslovenstvo pri nas uveljavljalo le na ta način, da so se Slovencem jemale pravice in nalagale dolžnosti, ne pa tudi, da bi se jim dolžnosti jemale in dajale pravice. Niti bogata Vojvodina ne plačuje relativno teh davkov, ko Slovenija. Poteptana je naša občinska avtonomija, ki smo jo nekoč že imeli. In Preštejte Slovence, ki so na vodilnih državnih mestih! Saj se celo udomačuje »avada, da je vseeno, če so Slovenci v v*adi zastopani ali ne. j,- kaj ki odpirali vse te neštete rane, '* hikogar bolj ne bele, kakor ravno Slovenca, ki je ge danes najbolj vnet za ono cisto ln pravično Jugoslavijo, za ta ideal njegovih sanj. Le eno bi še pripomnili! p0 slovenskem mnenju bi morale biti v Jugoslaviji združene vrline vseh treh narodov. Vsi brez izjeme smo bili za to, da odločuje Srb glede vojske, ker je tu njegova Izkušnja najboljša. Ravno tako pa smo hili vsi brez izjeme za to, da se uvede v državi način slovenske uprave, ker je ta najboljša. Mi smo hoteli sintezo vseh obrili lastnosti in vrlin, dobili pa smo mve acijo navzdol in kulturno propada- Hcčemo pa s pomočjo Jugoslavije napredovati m se dvigati, ne pa nazadovati a bi se počasi balkanizirali. i„ zato S)m’ vsi Slovenci proti onemu političnemu in centralističnemu jugoslovenstvu in samo to se danes uveljavlja in samo proti temu gre boj. Za Jugoslavijo, ali tudi za Slovenijo, to je Slovenski program, za nadvlado nad ovenijo pa je program onih Jugo-slcvemv, v katerih službi je SDS in z njo > Jutro«. Taka je resnica in presneto se moti »Jutro«, če misli, da bo slepomišilo s tem, ko meša čisti jugoslcvenski program « svojini strankarskim jugosloven-stvom. Predolgo že traja to slepomišenje in s pretežkimi stomilijonskimi izgubami je zapisano v knjigo slovenske zgodovine, da bi megle imeti še kaj učinka. Le še na nesvobodne in na naivne ljudi more učinkovati, toda tudi ti ljudje že izumirajo, kakor ugaša zvezda centralistične in protislovenske ter s tem protijugoslo- Pred delno rekonstrukcijo vlade. POSVETOVANJA V RADIKALNEM KLUBU. Beograd, 28. avg. Opozicija še vedno zatrjuje, da je vlada v krizi. Nasproti temu pa zatrjujejo v predsedstvu vlade, da vlada ne samo da ni v krizi, temveč da bo to v prav kratkem času tudi konkretno dokazala, ker bo predložila zakonske načrte, od katerih bo imela vsa država koristi. V vladi se izvrši v najkrajšem času manjša rekonstrukcija: dr. Srskič prevzame ministrstvo za pravosodje, mini- strstvo za vere ,pa dobi dr. Janjič, Leovac pa bo imenovan za ministra za izenačenje zakonov, dokler se to ministrstvo ne ukine. Kar se tiče dr. Nikiča, bo to vprašanje ostalo še nekaj časa nerešeno. Uizunovič pretresa vsa ta vprašanja s svojimi prijatelji, ker noče nobenega vprašanja rešiti, ne da bi prej slišal mnenje radikalnega kluba. Skupščina še ne bo sklicana. Beograd, 28. avg. Nenadni povratek Marka Trifkoviča v Beograd je prinesel nekaj več življenja v politične kroge. V dobro poučenih krogih trde, da bo po skorajšnjem povratku Nikole Pasica sklicana narodna skupščina, da sprejme nujne zakone. Marko Trifkovič je včeraj konferiral s svojimi prijatelji, v prvi vrsti s predsednikom radikalnega kluba Ilijn Mihailovičem. Na tem sestanku se je razpravljalo o notranjih vprašanjih stranke in o njeni reorganizaciji. Ugotovila se je pripravljenost, da se BOLGARSKI ODGOVOR JE VENDAR ENKRAT SESTAVLJEN. Beograd, 28. avg. Po vesteh iz Sofije, je odgovor bolgarske vlade na kolektivno noto sosednih držav že gotov. Odgovor je sestavljen v zelo prijaznem tonu. Nota se končuje z zatrdilom, da je bolgarska vlada voljna tesno sodelovati s sosednimi državami pri utrditvi miru na Balkanu. Bolgarska vlada je^, ipredno je odgovorila, hotela slišati tudi želje velikih sil. Opustila pa je* svoj namen zaprositi Zvezo narodov, da bi ona vzela v roke ta spor. Jsolija, 28. avgusta. Ministrski svet je na svoji seji odobril besedilo bolgarske nete, ki bo, kakor se dr znava, izročena v Beogradu kot odgovor na kolektivno noto Jugoslavije, Rumunije in Grčije. činnprej in čim hitreje likvidirajo vsa gperna osebna vprašanja. Trifkovič je nato konferiral z Uzuno-vičem o delu v skupščini in o delu posameznih skupščinskih odborov. Glede sklicanja skupščine ni bilo nič definitivnega sklenjeno. Vlada zatrjuje, da nima za zdaj še nobene ipotrebe sklicati skupščino ter da mera prej pripraviti gradivo za delovanje skupščine. Neki Član vlade je zatrjeval, da je Marko Trifkovič zato, da bi še pred Pa-šičevim prihodom rešil nekatera strankarska vprašanja. BOLGARSKA VLADA JE ZAČELA PREGANJATI KOMITAŠE. Rim, 28. avg. Neka tukajšnja agencija prinaša vest, da je bolgarska vlada za-počela energično akcijo, da pokonča ko-mitske čete. Vsa akcija je pokazala dobre uspehe v področju samostana Trojane. Vladne* čete in orožniki so zasledile komitsko bando Vasilija Popova. Po spopadu sta bila dva četnika iz te bande ubita. Nadaljevalo se je zasledovanje čet Vasilija Popova do področja Kubeda. Orožništvo je ujelo dva komitaša, ki sta hotela čez mejo. Ker sta se* upirala, so ju orožniki morali ubiti. «• *,'CSrSE*J23.’S'S*i fVlti«VaS PRIPRAVE VLADE PKOTi VPADOM BOLGARSKIH CETAŠEV. Vlada ima sedaj tri glavna vprašanja: Prvič vprašanje proračuna za prihodnje le-lo, daljo vprašanje pomoči za poplavljene« in slednjič vprašanje Bolgarije. Zadnje vprašanje je trenutno najbolj aktualno, ker bolgarska vlada še vedno ni odgovorila na našo zadnjo noto. Zadnji peset generalov Laziča in Tomiča pri Uzunoviču se spravlja v zvezo z akcijo, ki jo naša vlada namerava za-početi proti vpadom bolgarskih komita-šev na naše ozemlje. V prvi vrsti se bodo ojačile obmejne orožniške straže. Potem pa bo vlada posvetila posebno pozornost kcunitaškim skrivnim zaveznikom in konfidentom na našem ozemlju. Misli se na to, da bi se ti ljudje internirali v notranjost države, na njihova posestva pa bi se naselili dobrovoljci in graničarji. Uvedel se bo na jugu strog režim tako do bo enemogočena vsaka bolgarska propaganda. NAPOVEDI 0 PAŠIOEVEN PRIHODU SE VSAK DAN PONAVLJAJO. Beograd, 28. avgusta. Včeraj so Pašd-čevi radikali zatrjevali, da bo Pašič, kadar se vrne, vzel krmilo države v svoje roke. Za svojega pomočnika pa bo vzel dr. Ninčiča in Marka Trifkoviča. — Glavni odbor radikalne stranke se sestane, čim se povrne Pašič. Na sejah glavnega odbora se bedo pretresala vsa politična vprašanja. MAKSIMOVIČ PRIPRAVLJA VOLI-TVE V VOJVODINI. Beograd, 28. avg. Aktivno delovanje Bože Maksimoviča pri urejevanju notranjih razmer v državi mu je pridobilo več osebnih prijateljev. Maksimovič je te dni zaposlen, s pripravami.za občinske volitve v Vojvodini. Dalje tudi dovršuje delo na občinskem volilnem zakonu, tako da bo načrt tega zakona že prihodnji teden predložen ministrskemu svetu na odobren je. Slednjič je Maksimovič že pri koncu s pripravami za razpored ve-velikih županov in srezkih poglavarjev. PASIC JE ŠE VEDNO V KARLOVIH VARIH. Beograd, 28. avgusta. V hotelu »Pariz« se je včeraj nadaljevala konferenca ra-dikalskih prvakov, ki se je je udeležil tudi Marko Trifunovič. Osebni Pašičev tajnik Sokolovič odpotuje danes v Karlove Vary. Trde, da bo sel z njim tudi neki poslanec radikalce stranke. Sokolovič nese s seboj pismena poročila in sicer eno poročilo o zunanji politiki, drugo poročilo pa od Ilije Mihajloviča. VSAK DAN DEMANTIRA ALBANSKA VLADA VESTI O NEMIRIH V ALBANIJI. Dunaj, 28. avgusta. Albanski konzulat izjavlja, daso se zadnji čas v vsem inozemskem tisku razširile vesti o krvavih bojih v severni in južni Albaniji. Vse te vesti sc popolnoma izmišljene in imajo samo namen, diskvalificirati delo albanske vlade, ki si prizadeva, urediti razmere v Albaniji. Manjšinski kongres v Ženevi. Ženeva, 28. avgusta. Včeraj so na kongresu narodnih manjšin razpravljali o državljanskih pravicah, o jamstvu za volilno pravico in o vprašanju jezika. Sprejeta je bila resolucija zastopnikov Madja-rov v Jugoslaviji, v kateri se zahteva, da morajo imeti narodne manjšine isto volilno pravico, kakor ostali pripadniki do-tične države. DEBATA O NOVEM DAVČNEM ZAKONU. Beograd, 28. avg. Odbor za proučavanje zakona o neposrednih davkih je včeraj popoldne* nadaljeval delo. Sprejel je z večino glasov člene 59. do 69. zakonskega načrta. Izvzeta sta bila samo člen 62. in 66. Člen 62. govori o davčni stopnji za obrti, čl. 66. pa o znižanju davka za siromašne poljedelce. O teh dveh členih se je razvila živahna razprava. K čl. 66. je poslanec Vesenjak stavil spre-minjevalni predlog. Od opozicije sta na seji govorila zlasti dr. Polič in Vesenjak, od vladne večine pa dr. Nikič. Pri glasovanju je večina odklonila vse spremi-njevalne predloge, opozicije. TRIFKOVIČ PRI NINCIČU. Beograd, 28. avgusta. Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič je popoldne pesetil dr. Ninčiča. Ta poset se spravlja v zvezo s predsteječe ratifikacijo konvencij in pogodb, ki jih je sklenila naša država s sosedni mi državami. ar*.^z>fiw.ae«; avev■ asignco-M.-’* DR. ŠIBENIK ZAGOVARJA SVOJ NAČRT AGRARNE REFORME. Beograd, 28. avg. Minister za agrarno reformo dr. Šibenik v neki svoji izjavi zavrača zadnje izjave voditelja dalmatinskih radikalov dr. Desnice o načrtu zakcna o agrarni reformi. Dr. Šibenik .pravi, da njegov zakonski načrt, ki ga dr. Desnica kritizira, bolj upošteva- interese obeh prizadetih skupin kakor katerikoli dosedanji načrt. Agrarna reforma znaei posezanje v privatno lastnino. Toda ta reforma je socialna potreba. Berili srno se* proti boljševiškim tendencam, prav zato pa je potrebno, da izvedemo agrarno reformo. Ves pred-1'g gre za tem, da se obe skupini v vseh interesih izravnata. Dr. Desnica zakonskega načrta sploh ni proučil, če pa ga je proučil, potem ni stvarno sodil. ITALIJANSKI LISTI PROTI FRANCOSKEMU VPLIVU NA BALKANU. Beograd, 28. avg. Včerajšnji »Meissa-ggero« se bavi z vestjo pariške »Huma-nite«, da baje obstoja neka tajna grško-jugoslovenska zvezna pogodba. »Agenee Havas« sicer zatrjuje, da take tajne pogodbe ni. Toda kakor vsi italijanski listi s »Tribuno« na čelu, tako tudi Messa-ggeco« noče nič slišati o demantiju Ha-vasove agencije in ostro napada Francijo, zakaj se vmešava v balkanska vprašanja ter poziva italijansko vlado, naj kar najbolj energično nastopi in zahteva od jugoslovanske in grške vlade pojasnilo, da bi se tako preprečilo diplomatske intrige Francije*, ki bi želela na Balkanu izzvati nove nemire. ZOPET AEROPLANSKA NESREČA. Beograd, 28. avgusta. Iz Sarajeva javljajo, da se je tam včeraj ponesrečilo neko letalo. Letalo je začelo goreti in se je spustilo na tla. Pilot in njegov pomočnik sta težko ranjena. Napadi na g. Jelačina. Ocl nekdaj je bila navada esdeesarske- .- tari Avstriji ni to tako čutilo, potem je ga tiska, da je na vsak samostojen na- j bila to zasluga samo velikih nemških st

yensko trgovstvo, temveč tudi za slovensko gospodarstvo, zato jih tudi tu ne omenjamo posebej. Le eno stvar bi pripomnili in te nam ne more utajiti tudi največji nasprotnik g. Jelačina, če je le količkaj objektiven. Vloga slovenskega trgovca v javnem življenju. Že pred vojno in tudi po vojni je bilo vedno tako, da je bi slovenski trgovec gove interese niti najmanje ozirati. Proti draginjski zakon, ki je postavil trgovca pred vso javnost na sramotni oder kol oderuha, je v tem pogledu najlepši dokaz. In ta jHotidraginjski zakon je delo SDS- ■ .. j mariborske oblasti«, Dirugo dejstvo! Ce kdo, potem je tudi j slovenski trgovec enkrat zaslužil, da on dobi mandat v skupščino. Toda nil- ^Gostilničarski list11 in volitve v zbornici Obriuik iz mariborske oblasti nam piše sle- obstoja. O tem bo vsak obrtnik izrazil svojo deči komentar k 8. številki »Gostilničarskega ; sodbo dne 22. septembra, lista«, ki izhaja v Celju in sedaj živahno j Značilno k temu poročilu pa je poročilo agitira za kandidatno listo SDS: j lednega tajnika na cdborovi seji v Celju, dne »Prejel sem »Gostilničarski liste, ši. 8. julija 1926, katere zapisnik priobčuje' Ker ga nisem naročil, sem ga mislil vrniti. ; omenjeni list. V poročilu pravi: »Poprej, ko Poznam namreč ta list in sem ga dobilav pred j preidem na poročilo o zvezinem delovanju, si leti nekaj časa brezplačno, pa me vsebina ni : štejem v dolžnosti ugotoviti, da sta šoštamj-zadovoljila, saj ima razen inseratov, obširnih i «ka in vojniška zadruga še vedno izven naše poročil o sejah in občnih zborih raznih za- j organizacije in nočeta vzlic večkratnim va-drug, njihovih načelnikov in odbornikov, le j bilom prijaviti svojega pristopa k naši zvezi, malo zanimivega. j Ako vam povem, da sta to res strokovni Najnovejša številka pa je zelo obširna ter • ■■•'drugi ki ne marala za zveao organizacij, ka-ima debelo tiskan uvodni članek »Obrtnikom j em glasJl0. s,e ta.“° bankarsko eksponira, ljubljanske in mariborske oblasti.« Ta članek S P?'.edal dovolj. i i i/ui snc uuiasu. i La. Liauci\ ‘ lt'r 01 1 • i i sem prečital, kakor tudi nasledne; iz vseh ' ,J* f.-uepu bl se rad dotikml finančnega zveni nepolitična agitacija za politično stran- i - P°rocila. Dohodkov je po prora- ko SDS, ki pa ima nepolitično ime »Stanov- ; |unl! . Din, izdatkov pa 53.260 Din — "'"ih. organizacij ljubljanske in dJr™3*1 jaja 20-'033 Din' PoroEev;' iti«, iraiovn Hm-;;,. en_ ! I/vaJa dalje: »Če ne prejmemo nred 10. av. ! ska lista obrtniških se ni to zgodilo. Bil je sicer dober slovenski trgovec, da je glasoval za listo SDS, da bi pa mandat dobil, tega ne. Ta je bil vedno prihranjen le gospodom. Ali je mar pozabljeno, ko se je reklo trgovcem leta 1920: pri prihodnjih volitvah bo vaš človek poslanec Ljubljane? Ali teh volitvah. I zopet v dolgove, kakor lansko leto.« Torej morajo nepolitično organizacijo vo- ! T“ f,evil£? lis,\p? je le. I?61** iz ,nje sem diti v volitvah strankarski politiki*^! kot i nil\ede.ne edate in izšla je celo v po^ . i i,mq„ „,ori niimi i 1 7 vecanem številu strani! kdo le poravnal stro- take jih poznamo. Eden med njim, ]e večen j Ske za izdajo te gtevilke? kandidat, njihovo nadstrankarstvo pa kaže gostilničarski list, ko nadaljuje, da je prišlo Vi cija, kateri načeljuje g. Ogrin, nima niti mo je mar pozabljeno, ko se je reklo leta j ralne pravice do svojega obstoja. Ta številka ie bila potrebna tistim osebam, osiunicarsKi tisi, i ki vodijo volitve v Celju. Ako ne bo krila odstvo^do sWepa,da ljubljanska orgamza- j primanjkljaja SDS ga bodo plačali presrečni dani te zveze, izvzemši vojniške in šoštanj- 1923 isto? In če se je postavil leta 1925 gospodarski kandidat, ali se je tedaj kaj vprašalo trgovce, koga smatrajo za svojega kandidata? Ne in ne in zopet je odločilo samo vodstvo SDS. Toda ni moglo leta 1925 vodstvo SDS več preslišati zahteve gospodarskih krogov, da mora postati kandidat Ljubljane gospodarstvenik in še manj more letos za zbornične volitve slepo postavljati kandidature vodstvo SDS, kakor nekdaj za občinske volitve. In zakaj ne more? Ker je g. Jelačin s svojim delom dvigni! samozavest trgovskega stanu, ker je uveljavil pravice trgovca in mu pridobil ugled in veljavo v javnem življenju, kakor je še ni nikdar prej užival. In če morejo danes vsaj trditi esde-esarski trgovci in obrtniki, da postavljajo kandidate sami, če smatra SDS za potrebno, da skrije svojo firmo in da stopi v ozadje, potem je to le zasluga dela g. Jelačina in zato so dvakrat neoprostljivi napadi, ki lete nanj od esdeesarskih tr-i govcev. i Ima morebiti SDS interes, da nastopa : proti g. Jelačinu,*toda nobenega interesa nima slovenski trgovec, da napada g. Jelačina. SDS se bori končno proti svo- Torej le zadruga, ki ji pa načeljuje kak Rebek, Franchetti ali sličen sam. demokratski prvak, ta ima izključno pravico do svojega ske zadruge, katerih vodje niso naklonjeni /vezi in bodo tudi zalo prihranili svojim članom lepe dinarje. Obrtnik, član neorganiziranih zadrug. SOMIŠLJENIKI! j sprejel, temveč odpotoval v letovišče, kjer T. . , . . . j živi njegova družina. Tron španskega dikia- Pn volitvah v Zbmnco za trgovino, torja se maje. obrt in industrijo pazite predvsem, da ne j = Angleška pomoč Bolgarski. Bolgarski izročite svoje glasovnice kakemu zaupniku SDS! Glasovnico izpolnite z imeni kandidatov Slovenske gospodarske liste, ki odgovarjajo Vašemu odseku in kate- i bolgarska državna banka. Tako so Angleži finančni minister Molov je podpisal provizoričen dogovor z Angleško banko. Po tem dogovoru dobi bolgarska vlada kot predujem za begunce 400.000 funtov. Za posojilo jamči goriji! Na tej kandidatni listi kandidirata gg. Jelačin in Ogrin. Ta dva jamčita za neodvisnost Zbornice od političnih vplivov zlasti za neodvisnost od centralistih- j ne politike SDS. Volitve so tajne! Nihče ne more ugotoviti, katero listo se volili! Ne bojte se terorja SDS! Agitirajte za zmago slovenske gospodarske misli! Volilni odbor. Beležke. In kje je ostalo narodno ed-instvo? Vselej, kadar nastopa SDS, s svojimi fra- i *ieeropiane. rvaaaije namerava Kusija otvi &ami v javnosti, vselej se zaslisi na prvem i 1 . '©c rednih letalslkjh prog iz Rusije .i.. ii ________1,1:..... ^ v,« „ « j.« 1 meio lndiie. Angleški listi nourianain d najvernejši pristaš napredne stranke, ki jemu nasprotniku, esdeesarski trgovec pa le proti samemu sebi, ko nastopa proti svojemu najodličnejšemu voditelju. Pljuvanje v lastno skledo so ti napadi! je vedno zvesto glasoval za stranico, ki pa ni imel nobene besede, ko so bile volitve končane. Brez ozira na slovenskega tr- govca se je delala zakonodaja in če se v J In tudi to je treba enkrat povedati! Sestanek v SL Vidu. katerih zadružnih odborov ne predstavlja vo- l)a nima družba Zebal—Franchetti nikakih tal med širšo maso obrtnikov in trgovcev, je dokazal tudi sestanek v Št. Vidu. Sestanka, ki se je vršil v Društvenem domu, se jo udeležilo zelo lepo število zaupiu-kov. Sestanek je otvoril g. načelnik Zavodnik, ki je razjasnil navzočim zaupnikom pomen volitev v Zbornico v sedanjih časih, ko se nahajata obrtnik in trgovec v splošni krizi. Nujno potrebno je, da pride Zbornica v roke gospodarstvenikov. Nato je nač. podal besedo G. OGRINU. G. Ogrin je uvodoma očrtal Zbornico kakor je nekdaj bila in kakšna bo sedaj po novem zborničnem redu. Novi volilni red ni ravno idealen, toda zadostuje za silo. Nalo je referent omenjal vse naloge Zbornice \ obrambi malega obrtnika in trgovca. . Za obrtnike in trgovce so važna vprašanja obrtnih kreditov socialnih dajatev, zveze Slovenije z morjem, trgovskih pogodb z Nemčijo in Avstrijo, ki bi znale zelo oškodovali slovensko obrt. Vsa država gleda na le volitve in je intere-sirana, kaki ljudje bodo prišli v Zbornico. Gotovi ljudje, ki se lovijo za zadnje bilke so skušali osvojiti Zbornico in so v ta namen ponujali SLS zanjo sramoten kompromis. Obrtniki so prisilno organizirani v zadruge in zveze, za katere se pa obrtništvo prav malo zanima. Zadruge in zveze pomenjajo p prispevke in zopet pnspevke.Ce pa pogledate kandidate, ki so jih le zadruge pastavile. '.^ 'lite, da so sami pristaši SDS. Edini pr. sta* SLS, ki so ga oni nastavili, je danes pie-klical svojo kandidaturo. Znamenje, da je * lista strogo strankarska. Cela vrsta zadrug je, ki jih ni nihče od teh gospodov vprašal za mnenje. Prav drastičen pa je slučaj g, Vehovarja iz Celja, ki so ga ti gospodje odklonili, ker ni pristaš SDS. Podoben slučaj se je zgodil tudi g- Ložarju fz Ljubljane. Ta lista ni izraz zadrug nego volja SDS, stranke ‘ Vse dosedanje delo SDS dokazuje, da je ta stranka vedno delovala proti interesom Slovenije. G. JELAČIN .e povdarjal, da so vsa zavijanja »Jutra in i Slov. Naroda« navadna neresnica. \ olja ne- mestu tista obrabljena pesem o narodnem edinstvu. Za glavno skupščino IJJU so ustanovili celo poseben komitet sedmih gospodov, ki so ponesli to esdeesansko špeciali-teto v Beograd in nato z dolgim nosom nazaj v Ljubljano, j Sedaj pa, ko so volitve v Zbornico m I iko nastopajo najvdanejši pristaši SDS, da s svojim imenom krijejo naskok SDS na Zbornico, sedaj pa je ta najodličnejša esde-esareka fraea izostala. Ali ste, gospodje, res pozabili na lo na-lodno edinstvo? Ali pa ste morda mislili, da je dobro, da obenem z esdeesansko firmo skrijete tudi njeno najodličnejšo frazo? Ampak kako bo potem, če pridete v Beo-lie obrtnikov in trgovceev. ! grad brez tega narodnega edinstva, kaj bodo ' Koliko je že SDS škodovala slovenskemu , pa potem rekli vaši protektorji? gospodarstvu. Ob polomu Jadranske banke je j Zato mislimo, da je najbolje, gospodje, če črez GO družin prišlo ob svoj kruh. Koliko so se ne priznate samo h SDS. temveč ludi li ob tem polomu izgubili slovenski delničarji j njenim geslom, niti ni mogoče točno dognati. Mnogo je zakri- vila SDS tudi v vprašanju nacionalizacij. Po- ] sledice so, da se slovenski delavci selijo ' , tujino. Politične vesti. __ Cvotnrnr Prihifcevič ie imel polurno kun- da se izpolni. ..... h„ Sedaj je tudi jasno, zakaj ie naš dični »Slo Če se bodo naša podjetja lepo razvijala ho y fei'Narod y pi)pm gvoj|h M)1 jUl ClanUoV imela tudi država dobiček od tega. Na od- , m (,r Njkiča ,n nj politiko. - Ce rečejo pridobitni sloji in ves narod piopava grj;ka vlada sestavljena. Po mno ne priinie za vajeti, gre vse tako, kot hočejo ; ^e^;lvaj1 se je generalu Kondilisu vendai naši nasprotniki. SDS je pritirala Slovenijo • tK),regi|0 ja Pe sestavil novo vlado. Značilno do propada in celo sedaj je hotela popolno < ? " . ’ ■ .»-« Vnn^iiia« »n. komando v Zbornici. Podali smo se zato v posten boj in upamo, da bomo pošteno zmagali! Sestanki po Sloveniji, v Ljubljani, Celju, Ma- IlilSl J 1 |)U '» VVliV/. vn, . .. do propada in celo sedaj je hotela popolno j ! (la v nov( vla(ii nj razven Kondilisa no- komando v Zbornici. Podali smo se zato v po- lenega »enerala, temveč sami civilisti. S lem je tudi na zunaj jasno izraženo, da je vojaške diktature na Grškem konec. Vlada je sestavljena večinoma iz samih sirokovnjakov, vendar pa so skoraj vse politične stranke izja- vile, da bodo vlado podpirale. Vlada je se stavljena tako-le: Predsedstvo in vojska: general Kondilis; zunanje zadeve: Argiropulos, poslanik v Angori; finance Drosopulos, gii-verner Narodne banke; justico: univ. prof. Driantafilopulcs; notranje zadeve in železnice: Petmezas, prosveta in prom. min.: dr. t apas; poljedelstvo in trgovina: Mahos. 1 v-govinsko in prometno ministrstvo sta zasedeni le interimistično. . . - Tudi prestol drugega diktatorja J začel majati. Španski artfljeriisk*^^ kra naprosili v posebni P°s^a5i!|L..P kot predsed- riboru in drugod dokazujejo, da so so ljudje naveličali komande SDS, ki je dosedaj preganjala še vse naše stanove. Odločen nastop našega pokreta bo prisilil gospode y Beogradu, da bodo postali v svojih zahtevah zmernejši. Ako dne 22. septembra spet zmaga naša li-.sta, verujte, da bodo vaši interesi dobro zastopani. Poživljam vas, da pripomorete pošteni stvari do zmage. Po govoru g. Zavodnika, ki je pozval navzoče tudi na današnji manif. shod v »Union«, se je razvila zanimiva diskusija o [»trebuh šentviških obrtnikov, ki posebno mnogo trpe vsled šikan oblasti. G Ogrin pa je zagotovil, da se bo Zbornica zavzela v tem vprašanju za obrtništvo. . Tudi v ljubljanski okolici bo odklenkalo SDS. To je pokazal šentviški sestanek. fprosili v poseu... l’'--::-. ■ • kot pr< p""° V prvi se odreja j vc,<' artiljerijskih oficirjev, v drugi i nfse stavi tovarna orožja v Toledi pod1 kon- j rolo policije. Kralj pa ni Prime de R.vera sijajno pokazali svoje simpatije za Bolgarsko in ni čuda, če se potem tako zelo angažira angleški poslanik v našem sporu s Sofijo za Bolgarsko. zr Diplomatska turneja čičerina. V Rapallo je odpotoval državni podtajnik italijan-.-kega zunanjega ministrstva Grandi, da se • sestane s čičerinom, ki pride iz Wiesbadena, • kjer se je zdravil. Po sestanku z Grandijem odide čičerin v Pariz, kjer se sestane z Bri-andom, da se pogovori o vseh vprašanjih, ki se tičejo Francije in sovjetske Rusije, čiče-rinovi diplomatski akciji se v vseh diplomatskih krogih pripisuje velika važnost. = Sovjetsko prodiranje proti Indiji. Angleški časopisi poročajo, da namerava Rusija zgraditi na meji Indije velike postaje za aeeroplane. Nadalje namerava Rusija olvoriti Rusije na mejo Indije. Angleški listi poudarjajo dalje, da ima Rusija že danes 1500 aeroplanov in da je poleg tega dobil Rikov posojilo v znesku 4 milijonov funtov za zgradnjo novih aeroplanov. Angleški lisli vidijo v tem resno ogrožanje angleškega posestva v Indiji, zlasti še, če se pridruži sovjetom afganski emir, kar je zelo verjetno. r:: Uspehi sovjetov na Kitajskem. Da se je razbila panaziatska konferenca v Nagasaki, je predvsem delo Kitajcev, ki so spoznali, da hočejo Japonci potem panaziatske misli osvojiti sebi Mandžurijo in ustanoviti japonsko hegemonijo v Aziji. Niso pa brez zasluge pri razbitju panaziatske konference sovjeti, Ki imajo vedno večji vpliv na Kitajskem. L . s sedaj, ko so rdeče kitajske čele porazile cele generala Vupejfuja, čete sovjetom naklonjenega generala Fenga pa Čangsolina. Slednji je vsled zadnjega poraza v nadvse težkem položaju in dočim je še pred kratkim zahteval on odpoklic sovjetskega poslanika Rnra-haiia, izjavljajo sedaj sovjeti, da na Kara-lianov odpoklic niti ne mislijo, pač pa premišljujejo, če bi sploh še priznavali pekinško vlado, ker sla doživela Čangsolin in Vu-pejfu tako težak poraz. Kakor v Indiji, tako prodirajo Sovjeti tudi proti Kitajski in zaenkrat je sovjetska politika na Daljnem Vzhodu najbolj moderna. Primorje- BARBARSKE ZAHTEVE. Na zborovanju fašislovskih tajnikov in sindikatov iz slovenskih krajev Julijske Krajine, ki se je vršilo minulo soboto, je prof._Ca-vaiotti, ki je poročal o političnem položaiu na slovenskem ozemlju Italije, zahteval odločnejše postopanje proti Slovencem, ki da gojijo — po njegovem mnenju — panslavistične težnje. Pri tem je zastopal mnenje, da bi se vsi slovenski listi morali zatreti in da bi se moralo uvesti posebno nadzorstvo nad slovenskimi zadrugami. Tudi proti našim kut« ni i in društvom in športnim krožkom se je obrnil prof. Cavalotti ter očital Gentiliju, da je njegova reforma preobzima za Slovo«; ce. Šele odlok, s 'katerim so se odgjg |o-dodatne ure za slovenščino M »lo^r Italiji, lab, je po njegovem mnenju prof, Ca- Posebno nevarnost za katerim se valotti v slovenskih dw moralo prepovedati bi po njegovem ljudskih šolah. Sloven-podučevaiti ertieli podučevati lev nižjih skl medtem ko bi višji razredi stali pod SSSnSn vodstvom učiteljev iz .[»krajin, če mogoče iz severne Italije, katerim bi morala vlada dajati višje plače in zagotoviti najlepšo karijero. G. prof. Cavalotti zahteva, da se odpravi raba slovenskega jezika tudi v krogu družine in da bi se smelo tudi po g°-slikicah in tudi v družabnem življenju občevati izključno v italijanskem jeziku. Sploh zahteva prof. Cavalotti nasilno m naglo asimilacijo Slovencev v Italiji. 'sa^aa-iSš^-rast*. • tK:.^ivwasa»:«Stff?c Matej Hubad E L ’S§š&ž«&S •-y. ‘•V- .< ~ Jf iSS ’■ 4-1 tiišMiife ®. i amsi® ■ir)i-4y) V‘£ ■ !v"-•■•-. v • ?,;i"-'T. rMO-) KSKS »wis^ tr^- f>" V'.J'" , 1 V^i3|ir' ■:■ ::c > ■•■■'.:■ V?'f, Danes praznuje Matej Hubad, upravnik ^ar- gledišča in direktor jugoslovenskega j konservatorija Glasbene Matice v Ljub- j dani šestdesetletnico svojega rojstva, j • Njegove zasluge za razvoj in napredek slovenske glasbe, posebno zborovega petja so ogromne. Njegovo ime je cd leta 1891, ko je prevzel mesto učitelja glasbe pri Glasbeni Matici, t^sno zvezano z glasbenim življenjem- Slovencev. Dvignil je najprej glasbeno šolo, ki je imela takrat 120 učencev na visoko stopnjo, da je število učencev do leta 1919 naraslo nad 1200 in se je mogel otvoriti jugoslovanski konservatorij za glasbo in igralsko umetnost. Hubad je dalje 28 let urejal edicije Glasbene Matice. Kot odličen profesor solopetja je izvežbal najboljše naše koncertne iti operne soliste in sol-istinje: ■Betetta, Križaja, Rijavca, Levarja, Kova-ia;Hlieiča, Dev-Costaperarijevo, Lovšeto-vo, Polakovo, Peršlovo, Sadarjevo itd. F. G. Monroe - doktrina in Slovenci. Veličastni kongres pacifistične omladine v Bierville-u, ki se ga je udeležilo nič manj kot 4390 navdušenih, iz vseh delov Evrope prihilelih pionirjev miru, zlasti pa Nemcev in Francozov, je znamenje, da se je pričelo daniti. Mlada Evropa gleda s studom v nemoralne kabinete srednjeveškega niakijave-lizma in tajne diplomacije, v svesii si, da nikdar m pod nobenim pogojem ne bo pu-kultur aZi*i velikih idealov evropske skupne lošni-i e,.,xU, civilizacije. Bierville je bil le-^ ki g« bo kronal I. panevropski zbral' Dne 3. oktobra se bodo rpmjJ sfai>i Vindoboni resnični duhovni rodav^kUP Nove Evrope, sinovi vseh na-vpliko t0M*lnen’ta* da slovesno manifestirajo veliko Monroe-doktrino Evvone' Evrnna izključno Evropejcem,^NočemoTe na t ub par samovoljnih državnikov med^bono klali, uvidevamo, da Zveza Narodov svojini ciljem ne odgovarja, dokler ni izvedena čisto kontinentalna reorganizacija, predvsem Pa hočemo, da se pripravi sleherni kotiček ®v>'ope na velik zgodovinski trenutek, ko ,°do današnji ostanki žičnih ovir, carinske !a Policijske meje, padli in ko bo ustvarjen meal vseh evropskih mislecev: Zjedinjene države evropske. Mnogi Slovenci st ge niso na jasnem, ka- e?rSbTo^o««\^ srt fsr evropi Ž^W«ena nasi UJulturna veličina, na» i.i .. j. -i ta rešitev slovenskega Vprašan|a lu bi se gibala izven okvirja Pan evr°Pe, bi bila le provizorij oziroma naša propasj Panevropa, kakor jo je zamisli 1 Rihard N. Coudenhove-Kalergi, njen utemeljitelj in obenem njen ideolog, izključuje vsako hegemonijo. Problem narodnih manj« sm izgine prirodnim potoni, ker v nekem sm« u besede helvetiairana Evropa ne poti etuije zaščitnih pogodb, kakor so današnje. o katerih je mnenje diplomacije tako deljeno da se jih sp oh ne vpošteva. Mi smo preslabi, da bi apelirali na svoje pravo -polom orožja. Danes smo v tesnem objemu z brati Hrvati m Srbi, toda velesile, ki jim dozdevno ugaja naše igračkanje z nebotičnim militarizmom, pazijo skrbno, da ne bi uuo-rabili vojne sile tudi tam, kjer resnično trpi nas narodni in državni preslriž. Vojskovati se torej ne smemo, ker tega ne dovoljujejo gotove sile, ki se hoje sjiremmbe današnjega stanja. To^etarnje pa je ravno za Slovence silno ki ivično. In 6e nam že ni usojeno, 'nne na svojih narodnih telesih in bi se Ev-! r°Pa ,v tistem trenutku, ko bi si pričeli vsi iskali svojih »pravic«, spremenila v novo morje krvi in solza. Evropska kultura in civilizacija bi zadobUe vsled silnega vojno-teh,ni onega napredka zadnje udarce in Slovenci bi morah utoniti. Radi’tega je orientacija slovenskega naroda v pogledu na Pan-evropo velevaznega načelnega pomena. Kongres bo pokazal fuez dvoma veliko moralno silo nove ideje, listi pa, ki iz nevednosti bevskajo v luno, še bodo imeli dovolj prilike, študirati ta elementaren pojav politične in človečanske kulture. Pri Slovencih je marsikaj mogoče, kar bi nikjer drugod na svetu ne bilo mogoče. Taka nemogočnost se meni zdi, da je g. dr. Korošec ostal do danes dolžen odgovor na očitek, njemu ponovno storjen od vodilnih političarjev, da je zakrivil neko politično napako, vsled katere so Slovenci izključeni iz vsake kombinacije -udeležbe na vladi. Odgovor na članek »O slovenski inteligenci« v »Slovencu« 24. t. m., ki se tudi mene spominja, -sicer ni tako zelo nujen nego se mi zrli gori označeni -manjkajoči odgovor dr. Korošca slovenskem-u ljudstvu, vendar , hočem dati ta odgovor, da preprečim pohujšanje, -ki bi lahko nastalo, če bi odgovor ostal dolžen. Nekatera izvajanja »Slovenčevega« članka, -ki se nanašajo na mojo v -»Narodnem Dnevniku« podano izjavo o problemu slovenske inteligence, najdejo svojo oporo v nekaterih netočnosti moje izjave, ki sem jo bil pred odhodom na neko pot diktiral -ter prepustil strojepiscu v svrho prepisa in ekspedicije in je nisem prebral. Semkaj spada opazka, katero kritikuje »Slovenec«, češ, da bode slovenska inteligenca, če se pridruži hrvatskemu voditelju zopet -sebe našla. Reči sem le hotel in še danes hočem reči, da rad prenesem meni brez odpora slovenske -inteligence od naivnega posameznika storjeno krivico, če le to dosežem, da ee problem slovenske inteligence z mojim sodelovanjem približa srečni rešitvi. Dotični slovenski voditelj, -ki je mene izključil, ima v vodstvu svoje organizacije ža-libog večinoma ljudi, ki upajo -službo dobiti ali se bojijo jo izgubiti, ki upajo posojilo dobiti ali ee pa boji-jo, da bi Štora!i posojilo vr- niti. Neodvisnih mož je le -malo v vodstvih slovenskih 6trank. Razvidhn veliko težavo, da bi v takih razmerah slovenska inteligenca sama sebe zopet našla. Če to vidim, bode mi »Slovenec« pač izvolil verjeti, da bi meni ce- lo zoperno bilo postati še enkrat »voditelj take inteligence. Ljubše mi je biti pripre st delavec v katerikoli politični organizaciji, ki ima življenje v sebi, in zelo se mi zdi, da je to poleg Slovenske Ljudske Stranke, ki pri obstoječem dualizmu klerikalizma in liberalizma meni ni na razpolago, edine Slovenska Kmetska Stranka v zvezi e -Hrvaške Kmečko Stranko. Da govorim v jeziku ke-mičarja, reči moram, da ee mi le jugosloven-ki kmet zdi ona celica, ki ije sposobna sestaviti močen narodni organizem. In to nam mora biti vendar glavna stvar. Kaj tu treba še kake stranke slovenske inteligence? Pri katerem /i a rodu pa najdete kako -posebno inteligenčno stranko? Pri na« je že zato nemogoča, ker si ne bi mogla najti priznanega voditelja. Če mi »Slovenec« zameri, da sem rekel, da Hrvati imajo .takega splošno priznanega voditelja, katerega smatrata »Slovenec, in »Jutro« potrebnim vsak dan glodati in na vislice spravljati, ker jima je še amiraj sumljiv izdajstva, hotel sem pokazati Slovencem le izhod iz slepe ulice. Če Radič tudi greši, je -vendar na boljšem nego mi Slovenci, ki še v položaj ne pridemo, da bi mogli pri državnem delu grešiti ter smo izločeni. Pravice politika ne pozna. Priznava le zahteve. Kdor ne zahteva in ne zna prav zahtevati, ne dobi. Radič pa očividno zahteva. Če začenja staviti zahteve tudi v prid Slovencev, ki ga podpi-jajo, kaj je tu napačnega? „Obzor“ o SDS. »Obzor« piše: Te dni so izzvale po vsej Sloveniji veliko senzacijo vesti iz Zagreba o sestanku ministrov Maksimoviča in Nikiča z velikima županoma iz Slovenije dr. Bal-tečem in dr. Pirmayerjen), katerim je prisostvoval -tudi šei’ zagrebške policije Vragavič. Ta sestanek se v Sloveniji ni tolmačil samo kot nekaka satisfakcija za velikcžupansko gospodo radi nedavnih napadov Radiča na velika župana v Sloveniji, temveč kot namera notranjega ministra, da dokaže na manifestanten način svoj stare simpatije za samostojne demokrate v Sloveniji, s katerih pomočjo se nadeja zrušiti pri prihodnjih volitvah v Sloveniji tako SLS kot radičevce in 1o po svojih že pri zadnjih volitvah preizkušenih metodah. V koliko odgovarja to splošni državni politiki sporazuma, o tem naj vodijo račune v Beogradu, mi opozarjamo samo na okclnost, da se smatrajo vsi veliki župani v državi, izvzemši Slovenijo, za politične predstavnike vsakokratne vlade, * edino v Sloveniji se smatrajo za uradnike, katerih se nobena izpremem-ba v vladi nič ne tiče. Očividno tolmači g. Maksimovič na tak način avtonomijo Slovenije... Kot je »Obzor« že večkrat naglašal, nimajo samostojni demokrati v Sloveniji z ostalimi samostojnimi demokrati v državi ničesar skupnega razven imena, njihova mentaliteta pa je ista kot je bila-preje v Avstriji. Samostojni demokrati v Sloveniji so plod nekdanjega dunajskega »Freilihna« in to so ostali še danes. Za časa Avstrije sta se borili v Sloveniji za oblast, to je za milost Dunaja in posebno dunajskega dvora, dve stranki, liberalci (današnji »samostojni demokrati«) in kelrikalci. Njiju boj je bil idi-ozen, najbolj gnjusne pa so bile medsebojne denunciacije glede patriotizma, posebno v začetku in med svetovno vojno. Ko je Avstrija propadla, je bila upravičena nada, da bodo gnjusne metode politične borbe v Sloveniji prenehale. Na žalost pa je bila baš SDS prva, ki je s temi metodami v Beogradu nadaljevala. Vsi beograjski politiki vedo, kako so se trudili slovenski »liberalci« v Beogradu, da bi izpodkopali politični kredit ne samo dr. Korošca in njegovih klerikalcev, temveč tudi vseh drugih strank v Sloveniji, samo da bi prišli oni na oblast. Da bi se beograjski gospodi čimbolj prikupili, so pričeli povsem odkrito borbo proti vsemu, kar je bilo slovensko. Nastopili so proti slovenskemu značaju vseučilišča v Ljubljani, začeli so kvariti v svojih listih slovenski jezik z nepotrebnimi srbskimi besedami. Hrvate so psovali na vse pretege. Z eno besedo: Vse, kar je bilo slovensko ali hrvatsko, so izpostavljali preziranju, vse, kar je bilo srbsko ali beograjsko, pa so kovali v zvezde. Seveda je bila vse to politična spekulacija. Samostojni demokrati so hoteli s pomočjo Beograda zasužnjiti vse ostale slovenske stranke, samo da bi mogli imeti oni sami vso oblast v Sloveniji. Najhujše pa se je godilo Sloveniji, ko je bila samostojno demokratska stranka na vladi. Kaj vse se je godilo v zlati dobi izvoznic, o tem bi vedeli povedati tudi v Zagrebu in v Beogradu. Nato so prišli na vrsto sekvestri. Potem so prišle »nacionalizacije« raznih velikih podjetij, katerih rezultat je, da je danes nemški kapital v Sloveniji še desetkrat močnejši kot je bil za časa Avstrije. Uradniki, ki se niso hoteli diktatu SDS slepo pokoravati, so bili preganjani mnogo hujše kot sploh kdaj v Avstriji. Najhujše pa je bilo, ko je pričela uganjati pod patronanoo SDS svoja nasilstva Orjuna. V Trbovljah je bil leta 1924 umorjen rudar Fakin, bil je tam prisoten sam državni tajnik Wil-der in četa orožništva — toda preiskave še do danes ni! V Ljubljani so pretepa-vali Or j una ši ljudi vpričo policije na žive in mrtve, tako da so morali iskati zdravniške pomoči v bolnici — toda preiskave ni! Podobnih slučajev zlorabe državne oblasti bi navedli lahko še veliko število, toda po nobenem zločinu ni genila državna oblast niti prsta. Povsem naravno, je, da je moralo priti po takih činih v narodu do vedno večjega odpora in ljudje so jeli obračati hrbet ne samo SDS, kar ne bi bila prav nobena škoda, temveč tudi slovenski inteligenci v obče in to je najbolj žalostno pri celi stvari. V masi naroda, to je med seljaštvom in delavstvom, ni imela SDS v Sloveniji nikdar zaslombe ter je ne bo nikdar imela. Njeni pristaši so se in se še danes rekrutirajo iz odvisnih uradnikov in špekulantov, ki so hoteli doseči s pomočjo stranke v Beogradu kake ugodnosti. Dokaz velike državniške sposobnosti ni, da išče g. Maksimovič pomoči pri SDS, res pa je, da ima g. Maksimovič v toliko prav, da bo storila SDS sigurno vse, kar bo hotel. Kakšno atoriteto pa bo imela država in državna oblast v Sloveniji, Če bo vlada samostojno-demokratski režim še nadanje vzdrževala, o tem naj razmišljajo v Beogradu. ■Danes se nahaja SDS v Sloveniji v popolni politični izolaciji in nikdo več noče ž njimi. To dakazuje baš sedaj agitacija za volitve v Trgovsko zbornico. Slučaj dr. Kukovca bi moral odpreti g. Maksimoviču oči. V ostalem pa naj, če hoče, to politiko nadaljuje, videl bo, kakšne posledice bo imelo to ne samo za radikale, temveč tudi za državo. Dnevne vesti. DOVTIP KOT ARGUMENT. Železniški uradnik' nam piše: ^ Smo v času štedenja in tako se je vršila pretekli teden v Beogradu železniška konferenca, iki je sklenila, da se »ukine« cela vrsta potniških vlakov. Pa o tem ste že poročali. iNiste pa poročali o govorici, ki kroži imed železničarji z ozirom na to čisto svojevrstno štedenje. Govori se namreč, da se bo izdelal pravilnik za vse državljane, kolikokrat in koliko kilometrov se sme vsak državljan po-služiti železnice tekom leta. Za vsako prekoračeno število voženj bo itreba pismeno prositi železniško ministrstvo za dovoljenje. Govorka je s.icer samo dober dovtip — Vsaj tako mislimo — toda tudi ta dovtip dokazuje, na kakšno stopnjo je že padla avtoriteta vlade. Pa 'bo to gospode poučilo? — Uradni Ust št. 78 z dne 27. avgusta priobčuje pravila o opravljanju diplomskega izpita na vitjih pedagoških šolah za učitelje meščanskih šol. — Nov konzul. Kubanska vlada je imenovala ja generalnega konzula v Beogradu Rafaela Serviana Retiro. — Obisk šolske mladine letošnje pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«. Velika pokrajinska razstava »Ljubljana v jeleni« bo nudila tolikanj raznovrstnega in to- * likanj poučnega, da je priporočati čimvečjo udeležbo šolske mladine. Pogled na razstavljene predmete, ki kažejo razvoj našega narodnega gospodarstva, kulture in športa, bo gotovo povzdignil- v mladih 'srcih samozavest in ponoe na slovensko marljivost, inteligenco in kulturo. Zato je tudi gospod prosvetni inšpektor pri velikem županu ljubljanske oblasti s posebno okrožnico priporočal rav-nateljstvom vseh srednjih in meščanskih šol ter učiteljišč, Mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani in srezkerau glavarju za ljubljansko okolico poset te prvič med Slovenci v tako velikem obsegtu prirejene kulturno gospodarske razstave. Sejmska uprava je znižala vstopnino šolski mladini za 70 odstotkov, če obišče razstavo v skupinah pod vodstvom učiteljstva. • — Za pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. septembra 1926 60 pripravljalna dela v najboljšem teku. Na novo se preurejajo razstavni paviljoni za posamezne razstave, 'ki bodo sila zanimive in poučne. Z ogledom razstave bodo prišli na svoj račun, obiskovalci vseh stanov in poklicev. Isto tudi ljubitelji dobre kapljice, ker bo tudi pri tej prireditvi odprt vinski oddelek, znan iz ljubljanskih velesejmov. Samo, da bo topot nudil še več izbranega in pestrega razvedrila. Razstava se otvori v soboto, dne 4. septembra ob pol 10. uri dopoldne. Legitimacije so že v prodaji pri vseh večjih denarnih zavodih, (trgovskih in tujskopromet-nih ustanovah; dobe se tudi pri župnih uradih, županstvih in podužnicah .kmetijske družbe. Legitimacija stane Din 30.— in daje pravico na poljuben vstop v vse razstave ter na' polovično vožnjo po železnici. — Na državni dvorazredni trgovski soli v Ljubljani bodo ponavljalni in dodatni izpiti 9., 10. in 11. septembra. Ure za posamezne predmete bodo razglašena na deski pred ^ravnateljsko pisarno. Šolsko leto 1926-27 se prične 13,. septembra s sv. mašo ob 9. uri v križevniški cerkvi. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih. Redni pouk se prične 14. iseptembra ob 8. uri Zjutraj. Tisti učenec ali učenka, ki bi ne pri-Šei(a) -3. septembra v Solo, se smatra za izstopivšeea(o) in se bo sprejelo na njegovo mesto druugega(go). Naknadno vpisovanje v L deški in v II. letnik se bo višilo 11 septembra ob 9. uri zjutraj. Sprejemni izpit za tiste, ki so se priglasili iz meščanske šole za I. letnik, pa izpita se niso delali, bo 11. septembra ob 10. uri dopoldne. A ko ostane kakšen prostor v 1. deškem ali dekliškem letniku prazen, bo naknadno vpisovanje in polaganje sprejemnega izpita 14. septembra ob 10. uri. — Francoski inženjerji Ha poučnem potovanju ▼ Jugoslaviji. Jutri ob 22.38 _pn;spe v Ljubljano skupina 10 francoskih inženjerjev. VpondeljT dTpoldde. obiščejo _ inženje^ med drugim tudi ljubljansko univerzo. Ob 14 se odpeljejo v Trbovlje, da si ogledajo tamkajšnji premogovnik. Nato si bodo ogledali še druge večje rudnike v naši draau. Ljubljanski inženjerji prirode francoskim gostom na kolodvoru sprejem. . — Ukinjeuje jedilnega voza na progi Z«- greb—Split. Zagrebška direkcija '^vnih železnic je ukinila na brzovlakih 801 m na progi Zagreb—Split jedilni voz. — Razpisana mesta. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto višjega pisarniškega oficijala. Prošnje je vložiti do dne la septembra pri predsedstvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Pri državnem zdravilišču v Topolščici se odda mesto pisarja-zvamčni-ka PVošnje je vložiti do dne 15. septembra. — V moški kaznilnici v Mariboru se oddasta dve mesti pazniSkov^zvaničnikov. Prošnje je vložiti do dne 5. septembra pri ravnateljstvu moške kaznilnice v Mariboru \'i finančne sluibe. Upokojena sta ftnanc- ni svetnik pri finančni delegaciji v Ljubljani K MiihleLsen in šef blagajne finančne de-leeaciie v Ljubljani Valentin Koželj. _ I* poštne službe. Premeščena sta post-na uradnika Miroslav Šubic iz Mokronoga h poštnemu uradu Ljubljana 1 m F rane a -potič iz firobelna k poštnemu uradu Maribor 2. Poštna uradnica Zora Borštnei' v Litiji je odpuščena iz državne službe. Imenovanje tolmača. Za tolmača nem- Skeg'i jezika pri okrajnem sodišču v Murski Roboti ie imenovan notar Ferdo Križan. — Sladkorni kartel na Čeboslovaškem. Te dni so se začeli v Pragi razgovarjati o ustanovitvi sladkornega karte a na Cehoslova-škem. Sklenjeno je da se kartel ustanov, «, dobo enega leta. Pozneje se bo po potiebi podaljšal. — 15-lcten deček zakrivil železniško nesrečo pri Bernau-u. Preiskava je ugotovila, da je zakrivil veliko železniško nesrečo pri Bernau-u neki 15-letni fantajin. Pri zaslišanju je izjavil, da je hotel videti, kaj se bo zgodilo, če bo izruval žreblje iz železniškega tira. — Orožniki aretirali državnega pravdni-ka. Zanimljiv dan je imel te dni dr. Andrija Parvany, državni pravdnik v Velikem Bečke-reku. šel je v poletni obleki ribe lovit. Prišli so orožniki ter zahtevali, ker so ga zamenjali z nekim lopovom, ki so ga iskali, od njega, da se legitimira. Dr. Parvany ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Zaman je pripovedoval orožnikom, ki ga niso poznali, da je državni pravdnik, orožniki so mu napovedali aretacijo. Državni pravdnik se je sprva zoperstavljal, zato so ga orožniki jeli pretepati ter ga tepli toliko časa, dokler ni priznal, da je lopov, ki ga iščejo. Ko so ga prignali uklenjenega na sodišče, so debelo zijali, ko se je izkazalo, kakega kozla so ustrelili. Pro.ti orožnikom-batinašem je uvedena preiskava. Nekateri pravijo, da je za en del dobro, da je bil .državni pravdnik od žandarjev tepen, sedaj se je vsaj prepričal, da se talke stvari gode. — Iztiliotapljenje zlatega in srebrnega denarja. Kot smo poročali, so prišle oblasti na sled velikopoteznemu iztihotapljanju, zlatega in srebrnega denarja preko Sušaka. Sedaj se poročajo o razkritju nekatere podrobnosti. Finančno ministrstvo je bilo že pred daljšim časom obveščeno, da se iztihotaplja iz naše države preko Sušaka zlat in srebrn denar. Obenem so bile ministrstvu ovadene tudi vse udeležene osebe. Oblasti so hotele zasačiti tihotapce »in flagrantk. To se jim je tudi posrečilo. Detektivi so prijeli na Suša-ku bivšega orožnika Miklaušiča ravno v trenutku, ko se je pripeljal na Sušak s 60 kg zlatega in srebrnega denarja. To ogromno količino zlatega in srebrnega denarja je imel kreplki možakar skrito okrog telesa pod srajco. Zaslišan, je Miklaušič takoj priznal, da je hotel denar iztihotapiti, obenem je navedel tudi svoje sokrivce. — Velika nagrada na glavo razbojnika. Kot poročajo iz Beograda, je razpisalo notranje ministrstvo na glavo glasovitega roparja Roganoviča, ki je strah in trepet več okrajev v Bosni in Hercegovini, nagrado 100.000 Din. — Dva stara grešnika. V Andrijevcu sia bila aretirana in pripeljana k sodnemu stolu v Osijek dva starca. Zapeljala in posilila sta 12-letno deklico. Eden od starcev je star (JO, drugi pa 65 let. — Zverinski zločin komitaša. Iz Peči poročajo: Seljak Karija Asana se je vračal ie dni iz Kaludžerekega Lada v Ljubovtnik. Na cesti ga je došel komitaš Ajda Dulja iz Turjaka. Komiitaš je ustrelil seljaka od vzada.j v tilnik, nato mu je smrtno ranjenemu prerezal goltanec in jo odkuril. — Dva Madjara, ki bi živela rajši v Jugoslaviji kot doma. Blizu »ladjarske meje med Ričioo in Stanišieem sta bila aretirana te dni madjarska državljana brata Fran in De-ziderij Bonski, ker sta prekoračila mejo brez potrebnih dokumentov. Obsojena sta bila vsak na 15 dni zapora. Zaslišana sta izjavila, da sta see hotela pri nas stalno naseliti, češ da se pri nas mnogo lažje in boljše živi kot na Madjarskem. — Dve čudni prerokinji. V Gradmancih in v Breznici v skopljanskem srezu sla se pojavili dve čudni prerokinji. Sultana Poce-vič iz Gradmancev pripoveduje svojini lahkovernim soofočanom, ’S°‘ vino varšavskega juvelirja so vlomili te neznani lopovi ter odnesli za 100.000 zloti draguljev in drugih dragocenosti. Vlom je vzbudil v Varšavi veliko senzacijo, ker je bn izvršen pri belem dnevu ter se nahaja ravno nasproti trgovine mestno poveljstvo, Pr®.a katerim stoji dan in noč vojaška in Poll_ cijska straža. — Napad na policijsko patruljo v Berlinu. Iz Berlina poročajo, da je v Warme-'Pickelu naipadlo te dni ob priliki ponočne racije vet lopovov neko policijsko patruljo. Predno so se mogli postaviti policijski uslužbenci v bran, so jih zločinci poklali. Enemu od stražnikov so črepinjo dobesedno razbili. Razven lega je dobil več sunkov z nožem v pljuča. Očividno gre za organiziran napad, ker so napadli lopovi policijo, ne da bi jim bila dala policija kak povod. Osem storilcev je pod ključem , , , Atentat umobolnega na banko. Iz neke ,newyorške blaznice je pobegnil neki unio-bolni. Kmalu nato je vrgel v prostore pitts-burške agrarne banke peklenski stroj, napolnjen z nitroglicerinom. Stroj je eksplodiral. Dve osebi sta bili ubiti, nad 120 je bilo težko, oziroma lahko ranjenih. Umoboltiemu je odbila bomba glavo. — Komunističen Landr«. Te dni je bil aretiran v Leipzigu ključavničarski mojster •, Halin. Mož je bil trikrat oženjen. Od prve i žene se je dal po par mesecih ločiti, drugo i so našli leta 1920 v kleti obešeno. Ker je I — Družaben škandal v Potsdamu. V Pois-! damu vzbuja te dni veliko senzacijo mal dru-i žaiben škandal. 65-letni župnik Grupen, po-I ročen mož in oče 6 otrok,.je moral prositi : nenadoma za vpokojitev ter se podati v sa-1 natonij za na živcih bolne. Župnik iGrmperi je imel intimno razmerje z neko mlado učiteljico otroškega zabavišča ter se sestajal ž njo ne samo v bližnjih gozdovih, temveč celo v zakristiji. Kljub temu, da se je pečala policija z njegovo zadevo že dalje časa, je vendarle dopustila,'da se je šel župnik zdravi: v inozemstvo. — Princ kot agent. Iz Budimpešte poročajo, da se je mudil te dni tam španski punc Ludoviik Bour,bonski. Svrha njegovega potovanja v Budimpešto je, da sklene v imenu nekega ameriškega finančnega konzorcija /. madjarsko vlado pogodbo o večjem posojilu. Poleg tega namerava sklenili princ v 111161111 tega konzorcija tudi z nekaterimi večjimi madžarskimi mesti pogodbe o večjih investicijskih posojilih. Madžarska vlada na to ponudbo še ni odgovorila. — Noblesa \ iljema II. Nemška prinetzi-nja Hermina, druga soproga Viljema II. je ■bila poročena v prvem zakonu r — * - o princem Schonaich-Korolaihgm. 12-letni princ Feidj-nund, njen sin iz tega zakona, je bil le.ta 192o operiran. Obenem ga je zdravila specialisti-nja za odpravo govorilnih napak, učiteljica Kathe MiiH6r. Zdravljenje je trajalo 4 mesece ter je imelo popolen uspeh. Ferdinand se nahaja trenutno v nekem katoliškem vzgo-jevališču v Padabornu. Katra Miillerjeva je zahtevala za zdravljenje honorar 24C0 mark. To se je zdelo princezinji Hermini preveč; dejala je, da plača kvečjemu 1250 mark. Ker je vztrajala zdravnica pri svoji prvotni zahtevi, ji ni plačala Hermina sploh nič. Končno se je obrnila Miillerjeva na upraviteljevo premoženja bivšega nemškega cesarja Viljema II. Njena zahteva je bila odločno zavrnjena, obenem so ji vsako nadaljno >nadlego-vanje« strogo prepovedali. Vsled tega je vložila Miillerjeva, ki se nahaja trenutno v pre-kernih gmotnih razmerah, po svojem pravnem zastopniku tožbo. — Napoleonova sablja ukradena. Kakor poročajo iz Milana,'so vlomili v nedeljo ponoči neznani lopovi v muzej milanske Scale. Odnesli so mnogo dragocenih starinskih predmetov. Ukradli so tudi Napoleonovo sabljo ki jo je poklonil Napoleon leta 1812 pevki Pasta v Parizu. — Psi jamarji na letošnji razstavi. Med pse jamarje štejemo lovske pse, ki jih uporabljamo za izganjanje lisic in jazbecev iz jam. Za ta posel sta najbolj prikladna jazbečar in terrijer. Obe pasmi imate več vrst. Poznamo 3 vrste jazbečarjev, kar se dlake tiče in sicer: a) kratkodlakega; b) resastega in c) dolgodlakega. Po barvi pa jih delimo v črne, rjaive, rdeče, tigraste, da celo bele jazbečarje, Pri nas ni sicer videti mnogo jazbečarjev, ali vendar srečamo tu pa tam prav lepe živali. Upamo, da se bodo na razstavi 8. in 9. septembra zbrali vsi ti smrtni sovražniki lisic in jazbecev. (Urquell 1842) Restavracija „11 Ilir Ljubim Nedelja 29. avgusta KORIST, restavrater — Zlatnike v Zlatorog-terpentinovem milu so našli: Marija Tadežič, Ljubljana, Mu- ». .-vi. TAnunr.PVlt' VI tfUCl P*1 v-.j-, j. * ... , r ca štev. 30 pri Novem mestu, Alojzij Kraše vic, Breg 20 pri Celju, Terezija Laznik, Dol pri Hrastniku, Lea Steipe, Čakovec, Terezija Viher, Maribor-Tezno štev. 34, Marija Račič, Zagreb, Trnjaska cesta 57, Stevo Posavec, Staniča kod Bjelovara, Jelka Kolin, Karlovec, Ana Pulko, Sisak, Ljubica Novak, K os tel j - Pregrada. - »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA. Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10-4, posije vsakemu naročniku »Narodnega Dnevnika« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vain žal. — Kmetski praznik na Bledu 8. septembra. Kakor vsako leto, se vrši tudi letos dne 8. septembra kmetski praznik na Bledu. o-poldne se vrši kongres Zveze društev kmetskih fantov in dekelt. Tega kongresa se udeleže zastopniki hrvatskih, srbskih, bolgarskih in čeških mladinskih organizacij. Popoldne ob 2. uri bo slavnostno zborovanje kmetskega ljudstva. Okolišne krajevne organizacije bodo priredile krasno povorko narodnih noš, konjenikov in voz. Polovična vožnja na vseh progah je dovoljena. Ljubljana. I— Manjšinska šola za otroke nemške narodnosti se je preselila z Vrtače v prosioie mestne osnovne šole na Cojzovi cesti. Jesensko vpisovanje za šolsko leto 1926-27 se vrsi dne 31. avgusta od 8. do 12. ure v l. nad- ' 1—'URedni letni občni zbor Slov■. P* društva »Krakovo-Trnovo« se v .l0p0i()m. v dne o. septembra K l. obpr^d konjušnico z gostilni g. M. — Odbor. gostilni g. i«. dom — Odbor, ceni v tivolskem parku nenavaden prizor. Izza grmov so jeli nakrat prodirati proti hotelu Tivoli oboroženi ljudje, ki so hotel.obkolili. Sprehajalci so mislili, da ima vojaštvo nočno vajo. Pozneje se je izkazalo, da so bili oboroženi možje financarji, ki so imeli nalog zasačiti člane »Ljubljanskega elitnega kluba? »In flagrantk pri igri »Express Europe-enc (igra, ki se igra v igralnicah) ter jim zapleniti denar. To se je financarjem tudi posrečilo. Zaplenili so ogorčenim in začudenim igralcem 1.700 dinarjev, ki so jih našli na zelenih mizah. Veliki župan je »Ljubljanski elitni klub« z motivacijo, da ie klub prekoračil 'svoj delokrog, razpustil. Mai shod. Volivcem v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in bližnji okolici. Včeraj in danes pošiljava tovarišem trgovcem, obrtnikom in industrijcem vabila na manifestacijski shod, ki bo danes v soboto ob osmi uri zvefej^l v veliki dvorani hotela »L’ni«n«. Pozivava tovariše, ki so prejeli vabila, J da se shoda gotovo udeleže. Na shodu hočemo izraziti našo odločno skupno voljo, da se otresemo terorizma v našem gospodarstvu in protestirati proti zlorabi trgovskih gremijev in obrtnih zadrug za politično agitacijo samostojnih demokratov. Prestolica Slovenije naj nas tudi v tem boju vodi k zmagi! IVAN JELAČIN, predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo in predsednik zveze trgov, gremijev. IVAN OGRIN, podpredsednik zbornice za trgovino, obrt m industrijo. Šport. Nogometna- tekma linija : Viktorija. — Jesensko nogometno sezono otvori prijateljska tekma Ilirija : Zagrebška Viktorija. Ker velja Viktorija danes za eno najboljših moštev v Zagrebu, obeta nedeljsko srečanje v Ljubljani zanimivo in napeto* igro. — V predtekmi nastopita SK Jadran iti rezerva Ilirije. Boksinatcli dveh starcev. V ComvvalitHi na Angleškem so nedavno svečano obhajali stoletnico nekega boks-Ktuba. Med udeleženci sla bila tudi 83 letni llandcok in njegov par let mlajši prijatelj Stone. Začela sla se razgovarjati in Stone se je pobahal, da je Handcoka že večkrat premagal. Ta trditev pa je Handcoka tako razjarila, da je tovariša pozval na boksmatch, ki se je tudi takoj dobojeval. Publika se je spočetka imenitno zabavala; ko so pa ljudje videli, da se starca že komaj držita na nogah, je zahtevala, da se dvoboj takoj ustavi, s čemur s.|a bila tudi oba borca zadovoljna. Bojevito starca sta si podala roke in se ločila kot prijatelja. Krancoski kolesarski mojster (J. (ianuy je smrtno ponesrečil v tekmi, prirejeni na fed 21. avgusta 1904 umrlemu slavnemu kanskemu kolesarju George Le;ander-j . ključje je naneslo, da je' el (.anay > _ istem mestu, kjer je pred n ti. ko - hitela smrt Georga Leandra. V zaključni tekmi za Davisov pokal uo»1 Ameriko zastopali v singlu Tilden ,m oi - ston, v doublu pa m i , igralci Zjuatopajo Ameriko ze od 1. 19_0. Lall- ska finalna tetkma med Ameriko in Francosko je podala sledeči rezultat: Tilden proti Lacoste 3 : (j, 10 : 12, 8 : 6, 7 : 5, 6 :2. — Jaimston proti Lacorste 6 : 1, 6 : 1, 6 : S, tj : 3. — Jolmston proti Borotri 6 : 1, 6 : 4, G : 0 in Richards - \Villianvs proti La«c»te-Barotra 6 : 4, 6 : 4, 6 : 33. Amerika je zmagala 5 : 0. Novi aviatični uspehi. Holandski pilot van I)yk je postavil na progi London—Rotterdam hitrostni rekord; preletel je namreč 26« km dolgo progo v 1 url 20 min. — Francoski aviatik Callizo pa se je dvignil z aeroj,lanom na letalnem prostoru v Buru z namenom, da potolče lastni svetovni višinski rekord 12.006 m, kar se mu je tudi posrečilo. Povspel se je namreč v višino 12.800 m m nalto gladko pristal v Le Bourgetu. Pilm dokazal resnico. V Budapešti so posneli v filmu zaključni boj v hrbtnem plavanju na 100 m in ta film je nedvomno dokazal, da dirka med Frolickom in Bartho m bila neodločena, ampak da je Oger jasno zmagal. Pravilno bi se moral naslov evrop-istkega mojstra naknadno prisoditi Bai tli', vendar pa ni pričakovati, da bo mednarodi plavalni savez to zadevo začel še enkrat Sati. ,... rai p>»kusi, V zadnjih dncli so poncsrečih Iter je j)r,--preplavati Kanal. Nemec V‘e^ moreš li zame razdvojiti čredo?« za*rRdlb- Sivi v »Jaz ue ~ morebiti - ampak pripeljal sein seboi lul-nina^m0Čuika-< Sivi brat °dŠel in izginil v neko u; in M jci ,se j® tam prikazala orjaška siva glava, v ,1 J- °wgn dobro poznal, in vroče ozračje je pre- |OT- ,kflekelf .■yce!a!<-3? faklical Mowgli in plosknil z »Hma. »Lahko 1). s, tol « d„ £ ^ *• t « iiocenio i»rš.I, Bazdvoji }red A|jel., iviave s telti skupaj, bike in bivole l>aj.« Prosveta, Iii domovina jih ne pozna ... (K umetniškemu večeru mladih v Gorici.) , U",e 21- avg“9ta >■ ^ je priredil Ferdo Delak ,v goriškem gledališču Pelrarca »Umetniški večer mladih< s sodelovanjem znanega umetnika prof. Černigoja in gori-škega umetniškega naraščaja Igorja Volka Mare Samsa in Vide Rojčeve. Številna inteligentna publika je s prekipevajočim navdušenjem sledila skrbno pripravljenemu in umetniško popolnoma izdelanemu sporedu, k! je obsegal klasičen in moderen repertoar. \ začetku je imel Ferdo Delak uvodno predavanje — malo predolgo mogoče , razpravljajoč o novi umetnosti in modernem teatru. Nova umetnost je konstruktivna, to je destruktivno zidajoča, 'dinamično čustvena, nastala je v času kaosa. Zato ie izčistila in premagala prostor. Modemi teater je dinamičen, kot tak naj bo sinteza življenja, duševna hrana v času in proštom. Nato je ob kra.tke.in podal kritiko današnjega gleda h&ča m zaključil: »Sprejmite našo umetnost - al, jo odklonite L Aam je eno. \ edite pa, da gledališka zgodovina ni-tkakor ne more mimo na>s, gre lahko šele preko nas!« Nato je sledil program, obsegajoč dve laški, oeiale pa slovenske točke. Odlomki iz Shakeepearjevih del do Župančičeve Veronike DeseniSke«, \Vilgansovih pesmi do Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, koreogra-tiomn _ fto Dantejevega »Interna'. In vse tako sugestivno močno podano, v popolnoma originalnih in izredno posrečenih kostumili in trapantni sceneriji. Bilo je delo dveh velikih umetnikov Delaka in Černigoja. Laško časopisje navdušeno piše o tein večeru in pravi, »da je umetniški vodja prireditve Delak brezdvomno visoke umetniške potence, da je. mojster glasu in geste in da ima za bodočnost najlepše izglede. Prof. Černigoj — nam že dobro znan umetnik — pa ja s s\ojim preciznim delom dvignil prireditev do vrhunca.« To je vse lep"o, in S16-\enci, ki smo bili pri prireditvi navzoči, smo uživali ob lepoti slovenske besede, bojim se pa enega: Mnogo slovenskih talentov je za narod izgubljenih, gredo iz domovine in ee je ne spomnijo več. Istega se bojim tudi tukaj. Delak in Černigoj sta sprejela vabilo laskih neodvisnih umetnikov« in nameravata novembra meseca prirediti turnejo po Italiji... I. F. Kratke vest!. Krvav poraz Italijanov v Tripolitaniji. Po vesteh iz Tunisa so doživele italijanske čete pri C.adhamesu v Tripolitaniji v boju z vsta-ši težak poraz in pustile v rokah vstašev mnogo orožja, municije in ujetnikov. Italijansko vojno ministrstvo to vest demantira. V iljem se vrača v Nemčijo. Bivši nemški feldmaršal Mackensen je obiskal Viljema v Doornu. Obisk tolmačijo kot znak bližnjega povratka Viljema v Nemčijo. Francija je pripravljena odstopiti Španiji predsedniško mesto v Tangerski komisiji proti temu, da se razširijo francoske meje v Maroku. Poljska vlada je naročila v ladjedelnicah v Panzigu 15 večjih trgovskih ladij. Gospodarstvo. BORZE. Ljubljanska borza, 27 .avgusta. Zaključki: Bukovi plohi, obrobljeni, od 27 do 100 mm, 1., II., fco meja, 1 vag., 775; Strojne tovarne m livarne d. d., Ljubljana 110. Za?reb, 27. avgusta. Devize: Newyork kabel 56.675—5(1.975, ček 56.462—56.762 London izplačilo 275.125—276.325, Milan izplačilo 184.9—186.1, Dunaj izplačilo 799.25—803.25, ček 799.15—803.15, Beerlin- izplačilo 1350.91 -1354.91, Budapešta 0.07944—0.07984, Praga izplačilo 167.71 — 168.71, Curih izplačilo 1094.513-1698.513. Curih, 27. avgusta. Beograd 9.125, Ne\v-york 518.25, London 25.15, Pariz 14.81. Praga 15.35, Mia n 16.90, Berlin 123.475, Dunaj 73.09, Bukarešta 2.525, Budapešta 0.007245, Sofija 3. /3. VLOMILEC NAŠEL DRAGULJE, KI JIH JE SAM UKRADEL. Te dni je prišel k policijskemu komisarju v Mareeille-u neki mladenič, :ki se mu je sposobno predstavil za George-a Rou^et-a ter prijavil sledeče: Mojemu stricu Chambeau-u, juvelirju v Parizu je ukradel neznan lopov več draguljev, vrednih 200.000 frankov. Ker je bilo vse poizvedovanje policije zaman, se je vzbudil v meni nenadoma detektivska instinkt in jel sem poizvedovati na svojo pest. Instinkt me je gnal v Marseille in res se mi je posrečilo, da sem našel del ukradenih draguljev v tr-i govini draguljarja Bazila. Na podlagi te prijave je poslal policijski komisar v Bozilovo trgovino detektiva, ki je našel tam ovoj, v katerem se je nahajal del -ukradenih draguljev. Juvelir je izpovedal, da mu je prinesel ovoj neznan deček, ki ga je prosil, da ga za nekaj dni shrani, češ, da pride lastnik sam ponj. Kot lastnika je jia-vedel deček ime nekega juvelirjevega znanca, ki pa o zadevi ne ve niesar. Stvar je postala mbteriozna, toda policijski komisar je zagonetko hitro rešil. Sumil je, da je ukradel dragulje ter jih poslal Bazilu Houget sam. Zato ga je zaprl. Rouget se je delal sprva ogorčenega ter je odločno tajil, kmalu pa se je zapletel v protislovja in končno si ni vedel iz zagate drugače pomagati, kot da je priznal. Vlom je izvr-Sil sporazumno z nekim opetovano pred-kaznovanSm svedrovcem, kateremu je odstopil pil tudi del plena. Ker se ni upal draguljev vnovčiti, si je izmislil trik v nadi, da ga bo stric bogato nagradil. •Rouget-a so pridržala v zaporo, kjer ga je našel na svoje veliko začudenje slric, lej se je pripeljal v Marseille ker mu je čedni nečak brzojavil, da je dragulje našel. 23 oranje pa sku- Volka sta se zagnala med čredo, ki je puhala dvigala glavo m se razdelila na dva dela. V enem so’ bile bivolske krave s teleti v sredini, bulile oči in kopale z nogami, pnpiavljene navaliti na volka, samo ako bi se >ila ustavila in jih pomangrati. V drugi gruči so stari in mladi biki rohneli in bili z nogami; pa dasi so bili videti bolj silni, so bili mnogo manj nevarni, ker niso imeli telet, katera bi ščitili. Niti šest mož ne bi moglo tako lepo razdeliti črede. »Kaj pa sedaj? je sopihal Akela. . Združiti se zopet skušajo.« Mowgli je skočil Rami na hrbet, (ki že ni bike na levo, Akela. Ti, Sivi brat, pa drži krave skupaj po našem odhodu in jih poženi v ustje globeli.« »Kako daleč?« je vprašal Sivi brat, sopihajoč in hlapajoč. »Dokler ne bodo stene globeli tako visoke, da Shere Khan ne more skočiti nanje,« je zavpil Movvgli. »In tam jih drži tako dolgo, dokler ne pridemo mi po globeli.« Ko je Akela zatulil, so se biki zagnali v tek ’n ®*vi brat se je vstopil pred krave. Zakadile so se na-aenj on pa je tekel tik pred njimi proti ustju Nobeli v tem ko je Akela gnal bike daleč na levo, ” : Dobro si naredil! napadi jih še enkrat, potem bodo ze sli.Oprezno sedaj, — oprezno, Akela. Ce hlapneš enkrat preveč, bodo biki navalili. Huja! GorŠi delo to kot gonja črnih jelenov. Ali si si kdaj mislil, da se morejo te živali tako hitro gibati?« je vpil Movvgli. »Sem — svoje dni sem lovil tudi te,« "je hropel Akela v prahu. »Ali naj jih obrnem v džunglo?« »Daj, obrni jih! Hitro jih obrni tja. Rama je ves divji od togote. Ej, da bi mu vsaj mogel povedati, kaj bi danes rad od njega!« Jo pot so bili biki pognani na desno in so zdrveli v goščavo. Ostali pastirji, ki so gledali kake pol milje pri goveji živini ves prizor, so zbežali v vas, kar so jih mogle nesti noge, in vpili, da so se bivoli splašili in ušli. Mowglijev načrt je bil prav priprost. Njegov namen je bil narediti velik ovinek po brdovju, dospeti do za-čotka globeli, nato pa pognati bike vanjo in zajeti Shere Khana med biki in kravami; vedel je namreč, da se Shere Khan po obilni jedi in pijači ne bo mogel boriti ali plezati na stene globeli. S klici je miril bike in tudi Akela se je umaknil daleč v ozadje in je samo zdaj pa /daj zacvilil, da je nagnal zadnje živali. Naredili so dolg, dolg ovinek, ker niso hoteli priti preblizu globeli in i pozoriti Shere Khana na nevarnost. Naposled je Movvgli ustavil zbegano čredo ob začetku globeli na travnati jasi, ki se je strino zniževala v globel. S tiste višave si videl preko drevesnih vršičkov na ravnino spodaj; ali Mowgli si je ogledoval stene globeli in je ves zadovoljen opazil, da so se dvigale skoraj navpično od tal in da bi l rije in ovijalke, ki so visele po njih, ne dale opore tigru, če bi hotel splezati po njih. »Pusti, naj se oddahnejo, Akela,« je dejal in vzdignil roko. »Niso ga še zavohali. Pusti jih, Pusti jih, naj se oddahnejo. V tem pa sporočim Shere Khanu,.. kdo prihaja, Sedaj ga imamo v pasti.« Nastavil je roke k ustam in zavpil po globeli; glas mu je donel kakor da bi klical po predoru in odmev se je valil od skale do skale. (Dalje prih ) Stran 6. caaifi iimrnrin ww i m *r,mnrnvi,-nm>w%: AitMKitab Naznanilo preselitve. Uljudno naznanjam, da sem svojo nad 30 let obstoječo trgovino s kožuhovino, čepicami in klobuki I- WA^EIC 1» sv. Petra ceste š:ev. !@ v popolnoma na novo preurejene prostore na sv. Petra cesto štev. 9 Zahvalujem se svojim cenjenim naročnikom in občinstvu za dosedanje zaupanje in prosim naklonjenosti tudi nadalje. Posirezala bodem — kakor vedno —• s solidnim blagom in delom. Za dame posebna pomerjalna soba. Lastna delavnica za vsa popravila, strojenje in barvanje kož, kar se izvrši tožno in ceno. Se prijazno priporočam I. WANEK, Ljubljana, Sv. P* tra c. 9. Najboljša, naicenejša kolesa in Šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke Gritzner, Adler, Phonix Od dobrega najboljše je švicarski Blizu Prešernovega z? dom- obrt tn industrijo. Pouk brez- pletilni stroj . , plačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi . DUBIED' spomenika za vodo. nn obro9ke> . ^ečlelnaPg^ncija. , Josip Peteline, Ljubljana k ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najtlnejšl In najokusnejši namizni kis lz vinskega kisa. TjCT- ZAHTEVAJTE PONUDBO! "<31 Tehnično In hlgljenlčno najmoder* ne J e urejena klsarna v Jugoslaviji. C1 Pilama: LJuklJaaa, Dtmojtha CMla *t. la, II. nn< .iropje, O inori!- Srajce, «_________________________________________ o promenadne, bele in barvaste, O vratnik e vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELIKC-U LJUBLJANA % blizu Prešernovega spomenika ob -vodi 9 krpenfinovo milo! Ta neprekcsljlva sestaja mila in terpentina vsebuje pristno j zlato! Štev. 192 • t?. gtf&ČUhčr raas V vsaki tisoči komad je vtisnjen pristen blatnik N ki čaka srečnega kunca. Kupite takoj komad tega idealneva mila. mogoče najdete-tudi Vi zlatnik! ", "■ m mm i&nnfts&a mrnvmm mSHB k ■ Oglašujte v »Narodnem Dnevniku"! Iv, Rrunčič & Fr. Rebernik pleskarja Jn ličarja Ljubljana, Karel Kotnikova ul. 3 Se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela. Delo solidno ! Ceno zmerne ! Iščemo za tamošnji okrog OFFiCIALOEALER (okrožnega zastopnika) Pri'raven posel pri pisalni miri. Brez strokovnega znanja. Znanje nemškega jezika potrebno. Do hodek 100-200 dolarjev mesečno in kot poslr&nskl posel. Tozadevne vloge pod *F O R DS Y S TE M“ no oglasni zavod INTER REKLAM d. d., Zagreb 1-78, Strossmayerova 6 Elektrotehnika in inže-nerja išče . Električna zadruga v Spodnji Šiški, ki bi prevzel mesto oferatovodja ter bi biia to njegova postranska služba. Nastop službe takoj. Ponudbe do 27. t. m. gori imenovani . zadrugi. Mali oglasil M0DR0CE ‘i7 nn-irvnlicarra .Ir»rr»oXc iz najboljšega domačega Za vsako be<=edo se plača in geškega platna, postelj-ol) par. za debelo tiskano! „ , .... pa Din 1 — ine mreze, zložljive poste- — lje, otomane, dekoraoijske Knjigovodja -bilancist . patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje išče mesta pri kakem in- HUDOI.F RADOVAN, dustrijskem podjetju. Po-! nudbe pod »Knjigovodja lapetnilt _ ; na upravo »Narodnega Ljubljana, Krekov trg 7- Dnevnika . __ iVoifcva 1/11. - Telet. 55, Na dobro domačo hrano se sprejmejo abonenti. Stari trg I Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene epe-št. 34/11., levo vrata št. I. karne d. d. v Ljubljani. C3IIC3IIC3IIC3IIOIIC3IIC3IIC3IIC3IIOIIC31IC3IIOIIC3IICD1IOIIC3 TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 332. TELEFON ŠTEV. 332 Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela. C3 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11011 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 Cb 11CTJ Iščem malo, mimo sobico, tudi na periferiji mesta. Pro si*ri naslove na upravni* štvo »Nar. Dnevnika«, i Uprava »Narodnega Dnevnika prodaja makuiaiurni papir I kg Din 4 50. i pisalni stroj je dosegel svetovni sloves, nad2,000.000 strojev v prometu m rabf. llPiUEiK WUUD Zastopnik LUD. BARAGA, Ljubljana Selenburgova ul. ©. — Telefon 980. n Telefon interurban: Podnart 2. Brzojavke: Zadruga Kropa Piama: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Vijaki z malicami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderjf, ltotl®* mostove, sode, P kolesa itd. Vijačni čepi- Verigo. žag® in ntline. N*- Izdeluje lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne Vsi v našo stroko spadaloči železni Izdelki po vzorcih in risbah najceneje. Ilustrovani ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. Izdajatelj la odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za t likamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Berer.