N»jfe2ji alevensid dnemik v Združenih državah Vetja za rte leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York cdo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I List slovenskihdelavcev y AmerikL The lartert Slovenian Daily in the United States. Issued everyday except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. mLEFOH: 00BTLAHDT 3876 Batersd m Sooond Class Matlsr. toptombor «1. 190». ottho Port Qffiooat New York. IV Y„ ndsr Act of Contrast of War .sTlbTT MEW YORK. FRIDAY, NOVEMBER 18, 1927. — PETEK, 18. NOVEMBRA 1927. TELEFON • COBTLAKDT 287» VOLUME XUT - LETNIK XXX> Državna vlada bo posegla vmes. GOVERNER JE OBLJUBIL VSESTRANSKO POMOČ Gcverncr Fisher iz Pennsylvanije je obljubil preiskavo. — Davis pa je namignil, da bi bil vsak poziv na zvezno vlado neuspešen. — Konferenca v Pittsburghu se jc izkazala kot predigra k volitvam. NAMERAVANE DEMONSTRACIJE V LAŠKEM GLAVNEM MESTU PEKING POROČA IZ ANGLEŠKE ZBORNICE Demonstrantje pred jugoslovanskim in francoskim in francoskim poslaništvom v Rimu so bile razpršeni, ker je policija pričakovala to potezo. — V Italiji te splošno domneva, da se obrača pogodba proti njih deželi. WASHINGTON, D. C, 17. novembra. - Vsak poskus, da se dobi od administracije kakršnokoli pomoč za stavkujoče kopače mehkega premoga v contraini in zapadni Pennsylvaniji, Ohij u in w est Yirginiji, bo popolnoma zaman. O tem ni bilo o-paziti nobenega dvoma v vladnih Itrogih, ki so razpravljali o sklepu konference Ameriške Delavske Federacije, Načrt strokovnih uradnikov v Pittsburghu, ki so dali svojemu komiteju naročilo, naj pri predsedniku Coolidge-u protestira j^roti obstoječim razmeram, se ne bo obnesel. Zvezni zakladniški tajnik Mlelon je eden najbolj vplivnih članov kabineta ter je ob istem času tudi eden najbolj vplivnih lastnikov premogovnikov v ozemlju mehkega premoga v Pnnsylvaniji. Komitej, s predsednikom Ameriške Delavske Federacije se bo oglasil v ponedeljek ob enajstih zjutraj v Beli hiši, da obvesti predsednika Cooliage-a in njegov kabinet o nasiljih posebne premogarskej^a stran proti Italiji. Xa ta in zelezniške policije, državne policije Pennsylvanije in pomožnih šerifov. Delavski tajnik James Davis je obrazložil vče raj pozicijo vlade, ko je izjavil, da je skušala vlada potom delavskega departmenta dovesti do sporazuma. Ureditev kontroverze pa je baje nen.o goča, dokler bodo vztrajali podjetniki pri tem, da ne morejo obstajati ob sedanjih plačah in dokler ne bodo hoteli delavci sprejeti niti centa manj. Čeprav pa je razpravljal delavski tajnik na dol-go in široko o industrijalnem položaju premogar-ske industrije, ni izgubil vendar niti ene same besedice glede skrajno resnih pritožb. RIM, Italija, I 7. novembra. — Latentno razbur j en je nad podpisan jem fc^nc.-jugoslovanske prijateljske pogodbe, še bolj razdraženo vsled proti-italijanskih izbruhov, o katerih se je poročalo iz številnih delov Jugoslavije, je eksplodiralo včeraj v obliki poskušene sovražne demonstracije proti ju goslovanskemu in francoskemu poslaništvu. Policija, ki je dobila pred kratkim povelje, naj podvoji svojo pazljivost na teh dveh mestih, pa je z lahk razpršila demonstrante po majhnem spopadu. oto Demonstracije so bile nevažne' samoposebi, a zanimive v glav-1 [||||JJP A SF nem, ker k«žejo stanje duha, povzročeno v Italiji radi zadnjega franc osko-iu gos) ova n-skcga koraka. Jasno je. da ni mogla po pre-j pirih, ki so motili italijansko-ju-f goslovanske odnosa je, Francija! " skleniti pogodbe z Jugoslavijo, ne n , j . „ . da bi izgledalo tukaj kot da je! V L'0l0radu 8e Poslužuje POSLUŽUJE AER0PLAN0V milica aeroplanov v svojem boju proti stavku jočim premogar jem. WASHINGTON* D. C.. 18. nov način se je vsaj splošno razlaga tukaj to pogodbo. j To naziranje- je bilo njaeeitoi vsled izjav v jugoslo anskem easo-, nvvv ~~ , _ |ii»ju. ki*o vzbudile italijansko v \ , ^ novf,1"bra. jezo z bahanji, "da je stavila po- * * b°Ij lzzivajo* »a«'"1 godba Italijo nazaj na njeno me- ,UI>opablJa vse državne mi- rto" in da je "omajala agresivne CC ,.,r0^, stavk^™ Premogar-cilje Mussolinija na Balkanu". JP.m in a?roplani ™^e-so pluli Napetost je doseglo najvišjo Vc*7J n:u} IM^mo^ovoiki. v ko-točko. ko so prišla poročila, da so f v!a'la stavka' (la Preprečijo se za vršile demonstracije v števil- , posklls 0,1 strani stavkarjev nih mestih v Jugoslaviji, tekom d» ****** ™v«m in da od-, ^ - katerih se je baje sramotilo itali- * b°lnbai"i bojnimi »»« «*■ » ^ ter se na pot d, ... . puškami. v Uunan provinco. Pustih so gar- j Delavska stranka v angleškem parlamentu je od-0 ZMAGI Iočno protestirala proti omalovaževanj u. — Za-__htevala j e odgovor ministrskega predsednika Peking je sporoči o zrna ! na kritiko MacDonalda. — Zbornica gi nad jugom. — Proti- Je * odgcdena PQ burnih nastopih. napadi 10 baje ustavili . i " nacijonaliste v pohodu . LUiNDON. Anglija, I 7. novembra. — PredsecJ- preti glavnem mestu. — nik Poslanske zbornice je bil včeraj prisiljen odgo- Red je bil zopet uveljav. dlti angleški parlament do danes zjutraj, ker ni vla- ljen v Hankovu. Ida smatrala neke kritike glede njene politike, kate- --di je dal izraza voditelj opozicije, Ramsay MacDo- PEKIXtf. Kitajskr., 17. nov. — nald, za dovolj važno in resno, da bi odgovoril na- Protinapadi severnih sil v previa-, njo ministrski predsednik Baldwin sam. Poslane cah Anhvej m Suntun" so imeli J 1 l i • i z« posledico popolno Stavljenje ^ ^^ niS° doP^ilit da bi prevzel odgo- prodiranj« naeijonaiistov iz Nan- vor Cunliffe-Lister, kot predsednik trgovskega kinga sev-mo od i'« ki,,ga. kot sveta in član kabineta, kot so sklenili konservativci. •rlasi v poročilih \7. Tsinanfn. 1 Poročila pravijo. t!n je general Kaknrližtm m> j, dvignil. |)ri. ,]a vsled tega prodajajo na sv «t v mesto Tsiočaufu v južnem Žar- klicati delavski poslanci: — min Jrjru za razprodajne ccne -tllllga. Z0»>et zavzel \ahxy zelezni- Kar lepo obsetlite. Mi ho>>mir m j,. „arašča| „„.,11,.,,, j,0j(.v ui.;jjh IUPZ(I in /vUane pro dobil stem nazaj važno strategic-,ko je minister, ki je zavzel svoj dukcije. - vse na Škodo premo-110 točko. ^ j sedež, večkrat poskusil priti do jrarja. General Oangčunčaii. povemer besetlc. Ko:,ečno je vzkliknil ne- Številu* AantUnga. ki podpira generala|kfl° >z vrst del-vske .stranke: Mi Snna. je s protinapadom zavzel hočemo orgljarja. n»* pa o|iie"' mesao Tsaočaufu v južnem San-! ogorčen tunjru in v bližini ležeče mesto.-spPaker t-r odgodil Tsingtao. ;ro. Ko je zej^t prevzel predsed- ______ Severne sile so bile r zadnjem stvo- J'' bila zbornica natlačeno rw 4 času v velikih stiskah, kajti po-^'polna. Največje razburjenje je ZAKULfcilRU lom hankovske vlade je dovolje-i vladalo med člani opozicije. Skoval voditeljem v Nankingu. da o-^-i osp,n m?nut so oclloino nadalje- Jp IJCTDpl brnejo svoje armade prot seve-jva'» s »vojimi profesii. da bi od- IvliL.lLi ru ter obnove svojo ofenzivo pro- govarjal podrejen minister isa - ti Pekingu. 1 predlog ^rcDonaida gU-de uezauj»- Farmski delavec v Mas- oruzine imajo konn.j po $l.r>0 n:i teden. — je rekel. — 'in d'hodki manj ko* petih dolar-dvignil jev ali en-ga funta na teden se ne- sejo za eno u- kaj vsakdanjega po o-li deželi. nice. sachusettsu trdi, da je ustrelil svojo zaročenko na njeno prošnjo, nakar je skušal sam izvršiti samomor. WALTI1AM. Ma sv, 17. nov. HARRISBURG, Pa., 1 7. novembra. — Gover-ner John S. Fisher iz Pennsylvanije je objavil včeraj po konferenci z zastopniki American Federa tion of Labor, da bo uvedel posebno preiskavo glede "n6vih" pritožb, katere je spravil na dan predsednik Green. Pritožbe so se obračale v glavnem proti nasilstvom privatnih "stražnikov" premogar-skih lastnikov in proti brutalnemu postopanju državne policije in pomožnih šerifov. Konferenca s komitejem je trajala tri ure. Cla-ni strokovnih organizacij so predložili komiteju številne zaprisežene izjave ter fotografične dokaze ter zahtevali, da podpira vlada stavkujoče delavce v njih pravicah ter uvede preiskavo glede načina, kako se nastavlja privatne stražnike ter jih spušča kot stekle pse na občinstvo. Člani delegacije so bili: — William Green, Filip Murray, podpredsednik United Mine Workers; Thomas Kennedy, tajnik in zakladničar U. M. W. James Wilson, predsednik mizarske federacije; Mathew Woll, podpredsednik Ameriške delavske federacije in še dva nadaljna. Delegat je so izročili governerju zelo obsežno poročilo glede razprav na konferenci v Pittsburghu. Po konferenci je rekel Green: — Governer nam je dal največjo možnost, da damo izraza našim pritožbam. Odšli smo s prepričanjem, da bo uvedel governer temeljito preiskavo. Na konferenci v Pittsburghu pa je ugotovil Filip Murray, da je governer Fisher, ravnatelj Clearfield Coal Corp., kot direktni pooblaščenec New York Central železnice v veliki meri odgovoren za|| položaj. jansko zastavo ter izustilo sovražne krike. Več sto vseučiiiških dijakov se — Mi hočemo Baldwiua! — je, ^ ofieijelnih sporočilih, ki so do- prišlo iz vrst dela\skill poslancev.' spela v državni department, se; Cunliffe-Listerju je bilo konce-! glasu da je položaj v Hankovu nemoifo£.e „ovoriti in kpr| dobro pod kontrolo. lje ^^ ^ ^ ^ j - Ameriški konzul v Hankovu, Pr.-jšitji ministrski predsednik - objavlja državni department.!r,aklwin je utmeljil sVoj pref,.( - je brzojavd dne 14. novembra ,()„ za no,an,mico z dolpiui g0vo. 0,ulno pf>V(1S-dajoeemu kapitalističnemu razre- dol/hi umom po prvem redu. du in njejrovi vladi. Nezaposlenost l* bodo kn,alli (lasl10?e v iTl^roti 1Umbi,le r0V' Pdh,i' ki ^ 0JHankov. č, se ne bodo pojavile J med pre?n0?arji postaja vedno policiji, svojo nevesto. Graee skozi jrlavn, del luma proti jn?o- bratuje v sevpr:„M1 rnlnr:if1l, komphkaege. jhuj^ _ jfl rpke, „ np da hj sj sfaro (1(,vohla jst ,pt 1Z WaI. Poskusi plenjenja so bilijT]ada prizadevala nastopiti proti tham. po»«m ko se je slednja m- strojjo zatrt, od poveljnika posad-ikrizi s [nni0l,jt) velikopoteznih. ma v svojem obupu radi slabe-a zdravstvenega stanja ob^tmlila ter in omrežji I , , . bratuje v severnem Coloradu od- slovanskemu poslan stvu. Xa i>oti , T , . . , ,„ ,Knau"> ... ,.. . 1 kar so Industrial Workers of the so je pridružilo di akom seveda ,, - „ ' . .. , ■ . | W orld napovedali stavko, je bil se vec MKJ'1 vroeeKiTuezev bpre- 5eraj obdah z vre(,ami . ke. ki ima položaj dobro v rokah. Lnerpi,;nih odredb. Zahteval je jel pa jih je nioeau oddelek pol , . ..... v J. __■ .... ....... , .. . pesica in omrežji bodeče ziee. Za------------'prav posebno reorganizacijo 111 heije, jih odvrnil in razpršil po 4 ■ - , 1 ----- . . - 1 itnni omrežji pa so cakah oddelki kratkem spopadu. Demonstrantje pa so se zopet! združili in zbrali ter skušali dospeti do franeoskesra poslaništva. Tam pa so zopet našli, da so vsi dohodi zastavljeni od policije, ki jih je deloma s silo. deloma pa s prigovarjanjem napotila, da so o-pustili svoj načrt. Glasi se. da je dal£ vlada stroga povelji, da se prepreči ponovitev takih prizorov. s strojnimi puškami, da ustrele' vsakega stav kar ja. ki bi si drznil priti preko barikad. Izven rova pa* se vrae še nadalje demonstracije. Boj s kuhalci žganja. Pobegli pred depor-tacijo. GLOUCESTER. X. .T.. 17. nov.1 Štirje inozemci. kaieie je imela vlada tuk-'.j v svrh.i deportacije. so včeraj ndrli iz ječe ter pobegnili nežnanokam. VELIKA PRATIKA s kosci in mlatiči CENA 25c 50 pritik . . $10. Z naročilom pošljite znamke ali moneyorder na — "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St.. Ne« York se močno poškodovala On pravi, kontroliranje premogovnikov po- f];, jn jo nato usmrtil na izrecno toni vlade. ž„ijo dokliee. Dejanje je bilo iz- — Mi razpolagamo danes z vi- vrseno na neki vožnji iz Sudburv šjo produkcijo, manjšimi stroški v to nies*o. Z mrtvo deklico ob ter proizvajamo premog cenejše svoji strani se j? pripeljal Btick-kot pred enim letom. — je rekel lev v mesto ter >i nato pognal MaeDonald. — Inozemski trgi kil- kroglo v orsn pujejo naš proizvod z;i '25 centov Policija ga j<» našla v kritičnem j pro tono dražje kot pred enim le- stanju ter prevedla v bolnico, tem. a vendar se prodaja angleški kjer je podal da nos zjutraj to iz-! premem v Berlinu za en do!nr za javo. Xi pa mogel izjasniti, za-jtono cenej.V kot pa premog naj- kaj je kupil revolver, bližjega konkurenta. Rekel je. da se bote angleški; Agitirajte za "Glas Saroda", nai-\ sindikati drug proti drugemu večji slovenski dnevnik v Ameriki. Irtka vlada poražena pri gJH glasovanju. MOUNT VERNON, Ky.. 17. novembra. — Lloyd Jenning in Jo-' nes Durham sta bila »ubita v re-] volverski bitki s policijskimi u- DlBLTX- Irska- 17 novembra radniki. ko so skušali slednji are- V ldJH Predsednika Cosgrave je tirat oba radi nedovoljenega kn- dož,vela vr'praj v parlamentu po-hanja žganja. Šerif Griffith je bil raZ' k;° bil s 6fi -Iasovi P^oti 64 resno ranjen in :uki njegov po- sIm'Jet npki predlog kapitana močnik prestreljeni skozi roko. fRwim°nda. naj se uveljavi komi-( f . («ijo za preiskavo zahtev irskih • |vojnih veteranov proti angleški Izvanredna darežljivo«! p,ris,ai' Val"p in . . , « . lavakt ela^i zbornice so glasovali . cubanftke zakonodaje. s frakcijo Redmonda. | Predsednik Gosgrave je stavil HAVANA. Cuba 17. novembra, po glasovanju vprašanje zaupni-1 j Povsem izvanredno • rad^darnost ce. o kateri se bo glasovalo danes.1 je pokazala včeraj eubanska i»o-' Neki dramatičen dogodek je slanska zbornica . ko je izstavila povečal razburjenje v parlamen-vdovi generalnega majorja Vooda tn. V trenutku, ko je bil objavljen' mesečno penzijo v znesku $500. izid glasovanja, je počil strel in Wood je bil od decembra 1899 neko stražo se je našlo z rano v Seznam. T > je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v .star; domovini izplačilo označenega zne>ka. bodisi " dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali našo zanesljivo ter točno postrežbo. Din. Din: Din. Din. Din. Dinarji Lire 500 .. . $ t.49 Lir ... ... joo ... .. $6.10 1,000 .... $ 18. W Lir ... ... 200 .... .. $11.90 3,500 .... % 46.25 Lir ... ... 300 ... .. $17.55 6.000 .... $ 93.00 Lir ... ... 500 .... .. $28.75 10.000 .... Sltt.00 Lir ... ... 1000 .... .. $50.50 PITTSBURGH, Pa., 17. novembra. — Neposredno ,po konferenci Ameriške Delavske Federacije so pričeli gotovi politiki Razpravljati o kandi-in do maja 1902" tfrej .maV'c? desili Očividno se je straža' daturi prejšnjega governer ja Pinchpta. ' ^ ^ v^nier f ^ f Za po^iljatTe. ki pvnecajo De»e4tisoe Dinarjev ali pa Dvatisot Lir ivvoljujcmo poseben znesku primeren popust. ■ Nakazila po brzojavnem pitone izvršujemo v najkrajšem času ter računamo za stroške f 1.— FRANK SAKSER STATE BANK 82 C0RTLAKDT STREET ri»«bo: CORTLAXDT468T HEW T0BE, H. Y. POSEBNI PODATKI Pristojbin« za izplačila amerlSkih dolarjev t JugMlavi$ in Italiji zaato kakor sledi: sa $25, ali manji iipMk 75 centov; od 125. naprej do im po 3 cente Za večjo trote po pi> SA BBS GLAS NARODA (SLOTENS DAILY) t Owned and PubUthed t 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Plaoe of business of the corporation and addressee of above officer«; 82 Cortiandt Bt, Borough, of Manhattan, New York City, N. Y. "GLASNABODA" (Voice of the People) GLA$ NAHODA, 18. NOV. 1927 IF === Novice iz Slovenije. Stlo Moste pri Ijubljani |bile vse dalmatinske kleti iz Ljub- Kakor veste, korakamo tudi tu-!1*"1* skupaj", mi je odgovoril, kaj z duhom časa naprej in sj!Dalmatinske kleti rastejo sedaj v privoščimo sem in tja kak mali!Ljubl^aili kakor «obe P° dežJu' atrajk. Pred štirimi tedni so zače-!lnala Dalaiacija bi morala PriUvembr* 80 odpeljali z po-den, a peki druge vrste Din. 420. Ne gre se za pa toliko za zvišanje plač, kakor glede nočnega dela, Liga . ^ ...... .. ivilno poročenega očeta nadvojvo-i . . „ - , . leto. Izhajajoč u. revnih razmer,! „ . , .. I ** "r'<*° prispevki samo v po- pomočniki, katerih je 114. Štrajk na" kakor ako fci bil° v»e je v mladosti mnistriral pri ljub-'Ko™™ Rf>blda J" pre<1 f0?1",ljubih plačevali. ',0 imela traja še danes in bo, kako vse ka-!v,no' ko*e * V0* imea*m Dalma- ie, izgubljen. Občinstvo se splošno Prod*ja. P™tno. Domneva zanj ne zanima, ker naše gospo-K da so t0 italijanska vina. več Svobodi je neka i ^rasnega. Kaj sredo van jem g. Ivana Krakerja, agenta francoske linije in se bodo vkrcali dne 9. t. m. v Havre na nedeljskega počitka in izenačenja jI,e dc Frrmee- sledeCl r°jaki- ozi" ;roma rojakinje: Topclka Fanny. New York. plač. Gospodarji se seveda vsemi" zahtevam odločno upirajo, a ugo-l kov, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivali«« naznani, da hitreje j diu je 2ahtevain deiavska pekar-:X' ? _najdemo naslovnika. "GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, telephone: Cortlandt 2876. OB OSMINI N. na. podpiralo je pogodbo tudi 12' iN. Y. Kranjčevič Ana, Brooklyn. Y. J gospodarjev, ki zaposlujejo 36 de-jlavcev. Komisar mestne občine dr. [Mencinger, predsednik delavske zbornice Jože Kopač in inšpekcija 'dela si prizadeva štrajk poravna-Jti, toda doseuaj brezuspešno. Go-, to v o bo ameriške delavske kroge 'zanimala tudi vest, da so se poja-jvili samo tri stavkokazi, medtem j ko je v Ameriki pri vsakem štraj-ku v vsakem slučaju primeroma več take golazni. Predzadnjo soboto povabil me iii Prejšnji teden je prenehal izhajati v New Yorku slo venski tednik "Naš Dom". Imel je kratko življenje — komaj pet let. Ta članek ni nagrobnica in ni nagrobni govor. Nagrobniee naj mu pojejo tisti, ki so vriskali ob nje- ^ Mr Kass podpredsednik govern rojstvu, in nagrobne govore naj mu tisti govore-1 ravnatelj Prank Sakser State ki SO Ob njegovem rojstva drugim smrt prerokovali. j Bank na večerjo v hotel "Union" * ° 'Odzval sem se povabilu s svojo Kljub temu se pa nam zdi umestno izpregovoriti pat boljšo polovico; imela sva prili- , » ko seznaniti se z dražestno gospo besed. ' n .. . Russ. Po živahnem encurnem raz- 4'Nas Dom" so spočel i ljudje, ki so zavidali "Glasu govoni jn ^n večerji, katero Naroda" napredek i1110 - Pr'stn^m cvičkom smo Kar pa zavist rodi, nima dolgega obstanka. |šli na koncert brv. pevskega dru-istva "Kolo" iz Zagreba, pri ka-'terem je sodelovalo poleg eelokup-' Tscherni Ana, Brooklyn. N. Y. Simon Josefina, Cleveland, O. Alesovee Louis. Cleveland, O. Kovačič Frančiška. Cleveland, Ohio. Kovačič Marija, Cleveland. O. Kovačič Amalija. Cleveland. O. Kukoviea Viktor, Cleveland. O. Knkovica Marija. Cleveland, O. Knkovi^a Alojzij. Cleveland. O. Grill Anton, Cleveland, O. Horvat John, Chicago. Tli. Horvat Ana, Chicago, ill. Honjyt Johny. Chicago. 111. Boskovc Prane. Chicago. 111. Boskovee Terezija. Chicago. 111. Kuzma Frank. Pittsburgh. Pa. Kuzma Katarina. Pittsburgh. Pa. Drazumerič Marija. Pittsburgh. Pa. Benko Ursa, Pittsburgh. Pa. Župevee Ana. Pittsburgh, Pa. Mušič Marija. Rock Springs, Zbrali so se od vseh vetrov: takozvani - bankirji",.^ ^ 1Q0 ^ s;nekaj iz..Wyo '4kulturni" delavci, "vplivneži", glavni odborniki kato-|wgtniIl sonstov. pei se je orato- /ovak Antou- Rofk Springs, liškili društev, ateisti in celo nekaj Kovertove žlahte je'rij "život in spomen slavnih uči- bilo vmes, cU, je bila drhal popolna. ^ ^ l 0 x 'apostola Slavenskih , katerega jej ABlM' vouei, m. Sporn 3Iarkus, Gillespie, 111. te. Anžur Frank. Aliquippa, a. Kosniek Jennie. Detroit. Mich. Naj jim dodeli dobrodelna uso- Pozdrav! Pri porodu je bil tudi dohtar, ki je uajprej s klešča I omenjeno pevsko društvo pred- potem pa z denarjem pomagal. jvajal° v, Frankfurtu ob priliki 11 (mednarodne muzikalne razstave Tako zveriženemu stvoru so bile že vnaprej ure ste-!pred razvajeno nemško publiko s sijajnim uspehom. Delo mladega'da zdravle oblI° Pri P° komponista dra. Širole je jako ob-vratku v novo domoviro. Imenovali so ga 44Nas Dom", dasi je sleherni — z^'sežno, koncert je trajal tri ure in vsaj v New Yorku, vedel — da je ime "Pokrita rilita" si znate misliti, kako je to za pev-, ee utrudljivo. Komponist dr. Si- najpripravnejse zanj. Jrola in zborovodja Srečko Knmarj Objavljal je kuharske in Knajpove bukve, sloven-'in seveda tudi pevke in pevci so sko čitanko, dopise, ki so bili skovani kdovekod, in elan-'bili deležni burnih priznanj. Ljubljanske —----- Ijanskih frančiškanih ter postal ?fm kljllb te,:<;rjl, od stra»i desti član^.a. , , « * • vi i r. zelne in centralne vlade na raz-slitfra dr. Coste. Ko je bil tur. Co- ... .. ... . v pravi v Budimpešti m na Dimasta izvoljen za ljubljanskega zu- . , , - ■ ■ . . .. , ju izpovedal resnico po svoji ve- - - . .. .. paua. je vzel bistrega, vljudnega . ' . ' ^ so ze žrtvovali ljudje za svo- ...» , . . . . st i na korist otrokom. Nastal je l. i^. n i- • - , mladeniča s seboj na magistrat. ..........J bodo. Denar, življenj", itd. r , . . , . ... . velik škandal, bivši deželni pred-l i ■ -i • u . , . , . Inteligentni mag. sluga je bil le- , , ,T . , 1 a-meriski boga.as. ki bi >e • . ^ i ^ sednik baron He:n je osebno o-___. - .. . ta 1870 sure je t stalno v mestm . . . , moral zagovarjati pred ameriškim ... »* • • . tu i- zmerjal Robido in mu izzival ve- ^v-- • - , .. sluzbo.v kateri je ostali celih 4d j. . ,>odisceni je pravoea no pobegnil like sitnosti v službi, teda j>okoj j^ nik se ni vdal ter je ponavljal« . vedno isto: "Jaz sem povedal sa-' • , , , _ 1 1VI C'dS{ mo čisto resnico!" "" j temberskih demonstracijah v, no službo j" bil izredno sposoben.' . . , .1 . . . . . . • Ljubljani ni Robi,ta poznal nobe- . . . , ker je imel izvrsten spomin, je po- J J ' . dolarjev .' , l v i i nega Slovenca demonstranta ter , - . . znal mestno prebivasltvo kakor ^ | Poglavitna stvar te. da ima svo- ... . . . > . i .. i ^ ie.s tem rešil marsikoga hudih nihče druir ter je postopal vedno let, najprej v zglaševalnem. kasneje v policijskem uradu ter je stopil v stolni pokoj kot policijski, nadkomisar Za mestno varno- •ropo. Obravnava se je vi šila v njego-k ( iOtn>sti, in sodišče mu je pri-i i I o >ep g^jjfj >totisoč dolarjev kazni. Toda kaj je njemu za stotisor taktno in p rev i tin o. V dobi vedno samozavest ne je se uveljavljajoča-; kazni. Bolehal j' bodr. zadnji dve leti na ža- ga slovenstva Ljubljančanov so se vapnenju žil. ležal poslednjih 14 dni v bolnišnici in po hudem trp- Svet se je pa na glitvo po-ta vil. ponavljale demonstracije proti 4 ■"""'T' 1U Pol-ti ie bilo v Xew Yorku ta- , . i Ijeniii umrl. Cesto ie pravil, tla jo . .. . , . nemštvn m nemskutarstvu; a ko- J _ \ J ko lila«lno hot je po-iavadi mese- „ , .. , . , nžil tekom 45 !et svojega službo- , misar Robida kot zaveden Slove-( t * 1 ' 1 ust Zla' C<< n vembra- je trudil, da je bil rojakom Aan,'a tr' ' "I.* J< Se laj. meseca novembra, je pa nec se je čim milejši sodnik. Veselim dija kom in objestnim razgrajačem je celo sam polagal na jezik pravil-! ne zagovore. Marsikak danes visok gospod se pač hvaležno spominja ljudomilega Robide. Njegovo ime pa je postalo znano po vsej ise odpočije v zemlji, ki jo je tako w Yorku t^ko ljubil. v roe o kot ni bil Celo pegorje naprodaj. LOXDOX. Anelija. 16. nov. Anske niktlar paleti. * Ženske so pikte zbosti. Nekega jutra je rekel zakonec: — Ti. "apsov in govejega mesa znajo bivši Avstriji, ko je moral nasto-(CeIo pogorje, kojega najvišji vrh ^ že siJ r>an<,s mJ pj, pripravi piti kot glavna sodna priča v se nahaja 8500 čevljev nad povr- kaj tak,-.^. kar nimnm vsak dan. skrajno umazani aferi Habsburža-žanov. Neki avstrijski nadvojvoda se šino morja, Lo k na! i prodano v, Londonu na dražbi. 1 Ona je malo pomislila in nedolžno vprašala : Pegorje je del 156.1 MM) juter! — Hom pa možgane naredila, je bil morganatieno poročil v; zemlje v Rodeziji ter je bilo stav- * Ljubljani. Robida, ki si je zabele-jljeno na prodaj od Ahglo-Frenchj Ženske posvečajo veliko večjo zeval vsak zanimiv dogodek. jV^atebela^l Co. Ozemlje vključil- pažnjo svoji zunanje.« ti kot pa vednl, da se je nadvojvoda pra- je PP]n vrsto dragocenih skladov'svojemu razumu in prevdarnosti. vilno cerkveno poročil in da ga je'nule vsake vrste. \ To jia zato. ker jr tako malo poročil ra jni kanonik Z Ko pa je nastal spor in nato tožba zaradi dediščine, so hoteli Ilabsburgi veljavnost zakona utajiti. Kakšnih sredstev so se posluževali, dokazuje dejstvo, da je bil iz cerkvene matrike Iztrgan baš list, na ka-__:_1_ BO JAKI. 5 AKOCAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. -Joža. certu mi je najbolj ugajal solist ^ega niklja znašajo 12 vagonov Betetto, ki je pevec po božji volji d^vno (n, vstevsi kamenje m in ki je pel recitative tako razloč-™1^™0)- Ena ^ara ,8° no da se '_______1__u ameriške težme. Največ lju e razumela vsaka bt seda. Reči pa moram, da tukajšnji zborovodji posvečajo veliko premalo pažnje na izgovarjanje samoglasnikov, a, e, i. o, u in se ton ameriške težine. Največ ljudi je tukaj zaposlenih iz Finske in Poljske ter Francozov. Slovencev in 1 Hrvatov je malo, drugih narodov 'ni veliko. Italijanov je morda za; ducat. Slovenka je tukaj samo mora v tem oziru dati priznanje; našemu prijatelju Ivanu, ki uči en®- . v v , _ i___ Zime nimamo se, ce bo tako ao svoje pevce predvsem pesem brn ti in besede naglašati, predno prične s poukom melodije. Marsikateri pevec smatra to za nepotrebno fineso. l:ar pa nima prav. ker pesem peti ali jo pa kruliti sta dve različni stvari. Na Ijnbljanskem trgu, kateri je zmiraj z različnimi živili dobro založen, se nahajajo tudi branjev-ke iz vseh vetrov Slovenije. Kupoval sem zadffcjič pri eni teh gospa grozdje. Pogovor je na nesel tudi na Ameriko. Povedala mi je. da je iz Sodražilce doma in da ima brata v Ely. Minn. Rekla mi je tudi, da ji pise. da je "bas" ter se ji to čudno zdi. ker njen brat ni bil doma godec. Podučil sein jo, da je to "boss" in da je mogoče mali kontraktor, ki ima kakih 10 do 20 ljudi pod svojim ravnateljstvom. Na dan vseh Svetih sem bil na pokopališču sv. Križa. "Ker je bil lep jesenski dan, bilo je mnogo ljudstva m je znašal celokupen natančno ugotovljen obisk kakih 21,000 oseb. Pred Krekovim spomenikom so zapeli pevci ganljivo "Beati mortui". pri kateri imajo drugi basi priliko pokazati svojo zmožnosti v nižjih legeh. In pokazali so jo v polni meri. Bilo jih je 35. Izrekel sem svoje priznanje Novega leti, bo kratka zima. Par-krat je pobelil sneg in se je zopet skesal. Drugih posebnih novic ni. Pozdravljeni! John Kostanjevee. Levack, Ont., Kanada. > Z obratom se je začelo tukaj Ie-, ta 1914. Istega leta je bilo ljudi , , , . . ^ v . ujuuijauaiLc gosodične "so ob-^'zaposlenih 60 do 70. I-etos je de- ke< ki so pred nekako trenn leti zaeeli izpremm^ati vl^^ pevce g eYetlicami medtem laveev pa že okoli 350. Ce bi do- prošnje: — Newyorski Slovenci, dajte in darujte, da se ko sta dobiia komponist in zboro- ^ še žene hl otroke;se i)a lah; bo S posredovanjem i4KaŠega Doma" zgradil slovenski vodja lepe vence. Pri celem kon- kod računa do 1200 ljudi. Izvozi doni v Brooklvnu! Slovenski Dom v Brooklynu naj bi prikril njihov časnikarski neuspeli in jih dvignil na stališče nekaRih vo diteljev ameriškega, špecijalno pa newyorskega slovenstva. Ideja je bila vabljiva, in se je tudi nekaj nabralo, če prav je "G laške lire, tavže nt rože, jugoslovanske dinarje., ženske obleke, vino in rakijo, drli so zobe in orgljali slavo Bogu; in, — last but not least — celo za moralo so se bili zavzeli ter jo uveljavljali z naj podle jšint denuncijanstvom. Denar, ki so ga skolektali za Slovenski Dom, so prenašali kot mačka mlade. Enkrat je bil v imenu za cerkev, enkrat za dom; vča-si so ga ponujal nazaj, včasi pozabili v taxicabu, včasi pa skrbno tiščali. Ko je začelo naraščati nezaupanje v slovenski narod ni dom, so naložili nekaj tega denarja v varno banko, toda tistega dne, ko jim je tednik od onemoglosti izdihnil, so denar dvignili, najbrž v namenu, da vsem darovalcem in delničarjem, ki so se v priporočenem pismu oglasili, vrnejo darovane vsote. Saj je menda tako, kaj ne? To smo napisali ob osmini. Ne toliko zastran umrlega tednika. Če bi samo slovenski tednik umiral in umrl, bi bilo več sočutja v naših srcih in bi bila posmrtnica dnugačna. Ker pa gre pri tem le za osmino trenotne smrti zahrbtne kitke, ki nima lepšega namena kot drugim škodovati — edinele zato, ker se sama po vzpeti ne more, —' se nam da m v tem članku niti ene besede preveč. Cei»kftkabeseda jahalo, jo bomo pa še rekli, ko bo\™V*m „ . . »kulja, s katerim »m se poaie^e CRS za io. ^--- | A sestal. "To ni nič čudnega, saj so t Zahvala. T empotom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so z nami sočustvovali ob času smrti naše ljubljene Marije Pogachar, roj. Ovca ki je dne 29. oktobra nenadoma v Gospodu za* spala. Lovro Pogachar, soprog Paul in Ivana Ovca, stariši Anton Ovca, brat Ivana Ovca, sestra New York, 402 East 83rd Street. Slamnikarska obrt in slovenski slamnikarji. Napisal Ignac Music. razprava o pricetku slamnikarstva na Slovenskem. — Prvi slovenski slamnikarji v New Yorku. — Iz življenja newyorikih Slovencev. — S slikami. , To je eaa izmed mnogih zanimivosti, ki jih vsebuje: SLOVENSKO AMERKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1928 ga še danes. CENA SO CENTOV moških slepih t ti kor jo tako ta-koj (»"lazila Žita in rahtevala za svojega sin:i madžarski prestol. To>ni Horthy. odkar j*' bil >kl'injen mir. je re-frent. IW^ntstvu ^e je tako privadil in :nu nese tako dnhr^ do-hodke. da V* ^ mu i.f odpovedal tako zlepa. Lahko in prijetno je nadomesto-vati frospjl.1 rja. posebno rp je »o- >poilar šele štirinajst let star. * 17. Vilne poročajo, da j»* (Kiljsko državno pravdništvo zakljneil:* preiskavo proti članom razpušeene kmečke organizacije "Gromada". V kratkem se bo zaeela obrav-nova proti 490 obtožireehi. Nastopilo bo nad 1000 pri.'. Xa Japonskem s» vrši proces proti sto*im Kor^jeem. V Italiji se bo moralo naenkrat zagovarjati nad dvesto obtožencev. ki so ?.» pregrevali s tem. da l niso soglašali s fašistovškim režimom. Vse gre na veliko. V veliki dobi živimo. V tako veliki da se n? 1 zavedamo njene velikosti. Težko (tudi. da bi za m ogli premotriti obseg posledic te velike dobe. * .Ta. taka so današnja dekleta. Fant. ki se je bil s punco že precej sprijaznil in pob«;tal, ii je rekel : .— Moja bo veljala. Če mi boš ugovarjala, bo huda kazen. Kdar-koli mi moš rekla "ne", te bom poljubil, pa te si zadovoljna ali ne. Xo. ali si zadovoljna * — NV. — mu je odgovorila. * Svetovni boksarski šampjon Tunnev pravi, da se bo prihodnje leto samo enkrat boril. Dovolj je. ee človek enkrat na leto zasluži v tridesetih minutah par stotisoeskov. * Dve mladi newyorski dami sta se odpravili v Afriko lovit in streljat divje zveri: leve. tiere. kače, gorile in diugo tako ;.verjad. Dami ste pogumi. .%'ajbrž bosta tudi dosti ustrelili. Xa potovanju v divjino pa skorofjo+ovo molita in prosita Boga, da b: se jima ka-kam mla ue zaleteli fod noge. LOJZE G-Č: Rad imam Milana, ki je tam zdo-Iaj s Krasa doma. V.selej, ko pridem, mi odgrne črni prtič od srca in same žalostne čitam. Zadnjikrat so mu zablodile oei skozi okno v meglene cunje, ki so se trgale iz rop. Ni me pogledal. Kot da pripoveduje svojemu srcu tam zunaj sredi polj, je govoril: V peščev ju čepi kraško selo. Belt koče so nametane na kup kot gomila lobanj, umita od dežja in vetra. Ljudje v tem selu so kruh. Bodi hotnež, bodi razbojnik: če se zrušiš za plot v smrt, vzemo te kot speče dete k sebi in ti vrnejo življenje z ljubeznijo. Tako silna je. O vi moji ljudje, ki ste iz kamenja zrasli, kako ste eno z menoj! Sivi oče in ti, mladec s krampom in koso, brata sta mi. Mati, v grob ležeš, dekle, ki ti je roža na gredi .sestra, jaz vaju urnem kot svoje srce. Pa sem tujec.... Slednji dan je vlekla moja pot Ija. Deco sem učil moliti v soli in cerkvi. Stopil sem v šolo. Vzel zapisnik, stegnil desno na prvega pred seboj: "Kako ti je ime, dečko?*' "Giuseppe!" je usekal trdo mali Ivraševec. Mrzlo in tuje je jekuilo do mojega .srca; kot bi se nekaj vlažnega r.vijalo okrog njega i n zagrizlo .vanj. "In ti?" sem veroval v soseda. "Antonio!" "Škorenj si", se mi je razlilo iz /olča. "Ali te zove mati tako! Ali ne znaš več ponoviti njene besede? Sram te bodi! Da veš: Jože si, Tone, Janez.... Kaj se pačiš in mečeš ime, ki so ti ga uiati dali pri krstu, kot star škorenj v grapi...." Janez, tretji, je' temno vstal, v tla je bodel: "Učiteljica nam je rekla, da moramo odslej tako povedati, če nas kdo vpraša." "Tako je. moramo," je odmeva lo iz zbora, "či- ne, bomo tepeni." Obrisal sem bil iz oči in besed? in toplo kramljal: "Ti, plavolaska, ne bom'te vprašal za ime, vidim, da ne veš zanj," Hrbtobol, lumbago, revmatizem. Hitra in gotova pomoč s Bed Cross ledičnim oblizem. Zakaj bi trpeli še en dan, če vam bo ta slavni obllž pomagal tako hitro iz zadrege. Ako prilepite Red Cross lediPni obllž na boleče mesto, boste deležni gorkote, podpore in udobnosti. Zdravilo se vsesa v sedež bolečine, nakar okorelost čudežno Izgine. Ildeče flanelasto ozadje vzdržuje gor-koto. zdravilo se pa vsesa skoči kožo v okorele sklepe in mišice. Poskušajte lied Cross ledičui obllž danes ter se prepričajte, kako hitro prežene to zanesljivo zdravilo nadloge hrbtobola, revmatizma in lumbaga. Po vseh le-karnarh. • —Adv't ADVERTISE in GLAS NARODA MED GROBOVI sem vrgel oči v sredo. "Le koliko let imaš, bi rad vedel." "Sediei, gospod." Petdeset mladih teles se je zazibalo, se vrglo v smeh. Pa ni doumela, čemu. Pregloboko je bilo položeno v njeno kri tisto tuje besed-je, tisočkrat je bilo vrženo z njenih ust za signorino: dieci, undici, do-diei.... Xi se zavedala, da je svojo mladost prekoračila za deset let. "Morda radi imena," je iskala za smehom, "Gospod so dejali, da ne vem zanj.... Pa vem, gospod." "Veš, dete? No?" "Mimica Beričič." "O, mimica, bela golobička, na podobico! Jezušček je na njej; ker si Mimica, te ima rad.... Pa, Mimica," sem se vrnil, "ne veš, kaj se pravi po naše sedici? Če eno podobico dobiš...." "Ne vem, gospod," se je zlomila glavica. "Pa mi štej po naš? do sedici, tako kot doma mati šteje." Mimica pogleda plaho k vratom, še skozi okno ji begajo žalostne o-či. Prav tiho šteje: "Eden, dva.... devet...." Dalje ni šlo. Še sva od kraja začela, preko devet sem ji pomagal. Potem sem dejal: "Zdaj pa sama!" Pri devet je znova obstala ali pa je kar mehanično skočila v: diet, undici, dodiei.... Stopil sem do nje, jo prijel za plahi ročici in ji zrl v sinje oči, ki so se orosile. "Dete, pa moliti znaš: Oče nas?" "Dvoje plahih oči se je neskončno vdano utonilo v moje: "Znam, atej." Odtrgal sem se od teh petdeset lo ujameš v tujini.... Grobi ja bxlo ».'a ta polja, vanje bodo s plugom rezali tujci...." Beži, grda misel, lažeš! Glej jih, ^am je naš vrt, kaj je cvetja! Ko se bo irpognila jesen, se bo natreslo sadja za vse naše ljudi'. O, glej jih, ne trpim več. Grobov ne bo za 'as. Nas, stare, bodo vrgli vaar: in mladi boste naprej ljubili to zemljo, te zveste ljudi.... Slonel sem ob oknu in mlad sem bil tisto minuto. Se zaukal bi kot črednik na hribu. Deklice zavile pod moje okno. Tam so cvetele težke vrtnico. 0-mamen vonj je zajemal ve.? vrt in še do okna se je kadii. V" rože so se zagledale. "Lepe so; pa čigave?" se je j rila, sama laž. vzbudil vzdih sredi gruče. David Lloyd George tekom enega svojih ognjevitih govorov. Železna veriga jih je davila, da niso ene besede v odpor povedale. "Ali gremo za' mrtvaško procesijo? Tam si moraš z robcem drgniti oči. Me pa zapojmo!" Tedaj šele je Pepca začutila, da molči pred tem tujim dekletom; ona, ki je prva v šoli. molči. Boji ROŠKI ZDRAVNIKI - ŽRTVE PRAZNOVERJA Moskovska "Pravda" poroča, da • je pripetilo tekom poslednjih r T . . šestih mesecev v Rusiji več uiuia- se v oei vreči: Laz je, kar so govo- J I dov na podeželske zdravnike. >iaj-l vee pozornosti so vzbudili umori treh zdravnikov za otroške bolus-ni. Prvi umor je bil izvršen v Sa-markandu. Zdravnik Mirles je zdravil Qtroka nekega Jfirkikjans, prepričan, da je povzročil smrt o-troka zdravnik, je zvabil zdravnika 'Začni, Pepca! so prosile. j "Dajmo eno!" ji je zletel vik "E, kaplanove," je druga zanič-j nad vse. Pasem je ljuliila. Ob.njej Ijivo metala iz sebe. "Ta človek jo j ti je odpitščal, če si jo v srce za tepec. Vedno se drenja zc te ljir-jbodel. "Ono dajmo: Kje dom je di: ljubite svoj jezik, ne zatajite!moj! Ne?" zemlje, očetje spe v njej. ne bežite! V Dajmo jo, dajmo!" je šumelo na tuje.... Ba, ba! Ali misli, da bo med deklicami. Tesnilo jih jc neslovenski kralj? Pa če bi bil, te- kaj; hotele so globoko zajeti pol- 1)0(1 Pretvezo- da rabi njegovo po pee bi ostal Kaj so Slovenci? Dve dan v pesmi. Tisto opolzko, ki je|mo{' neki dril-i otrok-113 ulico< kJCr pedi zemlje imajo, ena je globlja leglo čez njih sree kot mrzla ka-[?a & hrbtno zaklal. Drugi tak kamenja, druga borovcev in re.'ja. ča, so otresale. Zdaj pa si naj izbirajo: ali bi jedli kamenje za večerjo in res je za kosilo, ali obratno---- Ampak mi. Talijani...." "Saj nisi. To si kot mi: Slovenka." "Ne, ve ste kmetice, moj oče je tržan; nima ablatenih rok. Pa n? veste, kaj je povedala signorina: Hlapci so ljudje pri nas in dekle so žene. Ne maram biti dekla, zato sem Taljanka: signorina bom." Mrklo so padale te besede na deklice. Ko je umolknila tržanka. je molk davil vsa mlada grla. "Ali smo res samo dekle? In na- Ulučaj se je pripetil v Novemsibir-sku. K zdravniku Tiber-Petrovu jn Brrrl'Tisto pojo kravje pasti-j »,rišeI oi:'e neke bohle dek,ice< ki j" se je zagrizla Ta-i 7tiiavnik zdravil. Na vprašanje bele J zdravnika, kako se dekliea poei'ti. rice tam gor, ljančica v ustna, da so se bledih obličij, usta so se mi skri- ša mamica je dekla? Iii atej — vHb, iz srca je vrelo v grlo; bal sem se; da bi zatulil.... Pokleknil sem pred Marijo in molil: "Za naš tužni Kras, Oče naš...." Kot bi šel vihar skozi ložo, se jc petdeset teles zrušilo na kolena in molilo: Oče naš, pridi k nam Tvoje kraljestvo-.." Tisti večer sem se zgrudil v mrak božjega krama. pred Ueenika 'n se bridko zjokal za naša mlada .srca, ki umirajo.... To je žalostno zvenelo iz srca mojega prijatelja> ki pa je moral radi presilne ljubezni tja, kamor ni šel rad.... Še je zvenelo: V poldan sem ždel ob oknu in se vtapljal v šum mladih duš: deklice in dečki so vreli iz šole. Brezskrb-je je pelo v obličjih smeh se je razlival v vas. "O, mi črnogledi!" sem se zdramil v srečo, "toliko jih je. pa trpimo v sebi: Ko se bo zaprl pqkrov iia grobeh za nami, poslednjimi, se bo grobišče razraslo čez -vso to zem »jo, za ves ta rod. Vse bodo zagreb-li: zvestobo, ljubezen do te grude; na dno pa bodo sunili besedo, tc našo, ki ti je sladka kot mati. če vdolbinice vtisnile. Žalilo jo je. daMe odgovoril oče: "Umrla je." ima Pepea močnejšo besedo. j Rek^ Je potegnil kmet izpod suk- "Tako moramo, kot se nam spo-!nie sekir» ter razčesnil zdravniku dobi, nam, ki smo šolane." j-rlavo- v Karkovu je bila ustrelje- In zažuborela je kot škrjanee pod na zdravnica Estermanova. Njena solncem • morilka je preiskovalnemu sodni- ku priznala, da je umorila zdrav- hlapec?" Nova laž se je odstrla njih srcu; ta je zabolela kot mrzel nož. Atej in mama — kdo je tolik na vsej zemlji? Pa praviš: hlapec, dekla?.... Ob vrtu so se vzrasle v zemljo kot neme rože: pa niso pile vonja, niso videle rdečih gred, za ped se niso genile. Oči so se jim nemirno iskale med seboj, ali bo katera povedala. da jo do krvi boli. da se ji je leden kamen vlegrl na srce. Pa ena ni pokazala poti v srce. Sram jo je polil za bolečino. Vse so se (Kot kladivo v črni kovačnici je grenko zavedle, da so še majhno, trplo po mojem srcu. V dlan mi Giovinezza, giovinezza prima vera di bellezza: n el fascinio f salve z z a dela nostra libcrta Vse pojo, tudi Pepca. Pojo, pa ne vedo, da pojo. najmanj, da je tuja pesem. Pojo. da se izkriee, da sunejo iz sebe tisto dušečo bol. da jim ne raztrga prsi.... Kriče, kot so v šoli za učiteljico kričale. Enoglasno. ;brezmiselno mečejo tuje besede iz sebe.... Čez naše polje je zvenela pesem. Saj še ni dolgo, ko so pela tu dekleta nedolžn epesmice, morda še ni n-mrl odmev od tedaj, v kaki globeli je skrit — pa že vstaja nova pesem, ki laže, iz nedolžnih, žalostnih src naše dece vre. Zaprl sem okno. da ne bi slišal.... majhne pred to trdo tujko, da ji ne morejo vrniti. "Pojdimo!" je zvonil njen glas. "Kaj stojimo, pred farov-škim vrtom, kot da čakamo na kosec kruha!" Na prvo besedo so šle, molče. k športnega sveta. Božič in Novo > 'H . - - . : — " ».'WML . bodete Vi tukaj najbolje poatrežeiu* Vasi v domovini pa. pravočasna, ***vescije»i, ako se ohrnete za denarna, nakazik bodisi v dinarjih, lirah ali dola*jih oa za vod* ki ima za to najboljše zveze ia kojciiiiutpgth letno poslovanje je priznamo sirom Amerike. ^ FRANK 82 CortS&Bdt Strast je padel obraz in grizel sem se do krvi v ustne, da ne bi zdivjal od bolečine.... Moja deca, kam gremo.... Ko mi je Milan to trgal iz srca, je iskal z očmi preko gora, tja je hodil na beli Kras med svoje male, ki jih je ljubil, ljubil:... Pa plakal je kot dete---» I nico zgolj radi tega, k"i- ni rešila J njenega otroka smrti. Radi teli u-morov je nastalo v zdravniških krogih veliko vznemirjenje: zakaj dasj je bil Mirkikjan-c radi umora zdravnika obsojen na smrt in ča-ta ostala dva delikventa ista usoda, nasiuja proti zdravnikom nočejo prenehati. Ti dogodki mi privedli merodajne činitelje do tega. da so se pričeli baviti z vprašanjem, kako obvarovati zravnike pred tako žalojstno usodo. Praktičnih sredstev za njihovo zaščito ni. Uspehi bi s™ dali doseči edinole s širjenjem prosvete. Bedastnemu ljudstvu je treba ubiti v glavo, da zdravnik ni čudodelec in a tudi najboljši zrav-nik ne more ozdraviti vsakega bolnika. Zato so sklenili merodajni faktorji, da prično s prosvetno znanstveno propagando potom primernih brošur. ATE BA] 3few Tort, KI T. STRAŠEN ČIN BLAZNEŽA V selu Suha vola pri Varšavi s« je odigrala te dni pretresljiva tragedija. V selu biv arodbina Plu-skva. eije 21-Ietni sin Ignac je bil 1'ekoliko slaboumen, drugače pa ni 'bil hudoben. Te dni so odšli roditelji na polje, doma pa so poleg Ignaca pustili njegovega Tletnega brata in dietno sestrico. Otroka sta stranke so skoro soglasno sprejeli se igrala na dvorišču, a nenadoma resolucijo, po kateri naj se stran-, se jima je približal Ignac. Otrcka ke v notranji in vnanji politiki ne Ista se instinktivno zbala in zbeža-naslanjajo vee na desničarje, am-Jb. Slaboumnež pa je najprej do- FRANC08KI RADIKALI ZA LEVICO Xa kongresu frafieoske radikalne pak na socialistično levico. Reso lucija podčrtava glede vnanje politike potrebo pomirjen j a v smislu sklepov v Locarnu. Ker se bodo v Franciji vršile državnožborske volitve spomladi leta 1928, tolmačijo sklep francoskih radikalov splošno PRAV VSAKDO - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro-(kjt; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh7 — MALI OGLASI vMG)ats Naro'da* hitel dečka, ga pograbil in vrgel v vodnjak, tnaka usoda je doletela tudi deklico. Nato se je očividno zblazneli Ignac sam pognal v vodnjak. Nesrečni roditelji so tri dne iskali svojo deco, končno pa so trnpla vseh treh našli v vodnjaku. English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KEEN CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebnje začetne nauke o izgovarjavi angle-ikilr besed; vaje za licence angleščine; berila članke s slikami ter kratek angleško slovenski slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite nai "GLAS 82 CorUandt Street IRVAVA LJUBAVNA TRA-CEDIJA NAEODA p ^ : New York, N. Y. IZ JUGOSLOVANSKE POLITIKE Te dni so romale velike množice kmetov v vas Kreinnička blizu Banske Bistrice na Slovaškem, da spremijo k zadnjem počtiku nesrečno žrtev krvave Ijubavne trajredi-je. Pokopavali so 20]etno .Alarijo Hudee. k! jo je spravila nepremišljenost mladesa zaljubljenca prezgodaj v f)tožni-ce proti Vuki'r-vit-u, j« ''prijateljstvo" med Radie« in in Davi-dovičem že močna ohladilo. K.-rdič' je reko! v svojem govoru med drugim. da so vlade na Ogrskem in Boleariji mu >go bolj evroj^kt' kakor pa vlada v lieogradu. Takrat je zaklieal Davidovi«'*: ,4To je jm'-ostalo brez posledie. Toda mladenič j t'rano» Zt*'° prefirajin:*' — in je c ženitvi ali alimentHl ni hotel nič i opustil dvorano. Pot< in j«- Radič •slišati. Zapeljano dekle je moralo f napadal Alarinkoviea. kar toIma«-i-iskati pomoči pri sodišču, k: je! i' demokrati kot najjad na celo de-Pršanca ]irisili!o plačevati alimen- m',!iratsko Branko, ftadič je n;un-ie. Ozlovoljen se je mladenič pre- rp;" {M'lta' Marinkoviču. da j- jav--elil k svoji tet>. kjer s«' je strastno zaljubil v njeno hčerko. Tn la teta jf odločno zavrnila nekaka'' j'1 koalicija razdrla. Pristaši Lju-kot snubača in mu svetovala, naj bn Da vidov i»'*a smatrajo, da je hose vrne k zapuščeni ljubici in k;1'' Stipiea Radič - to trditvijo in-svojemu otroku. Pant je >ta! pred j direktno napasti; tpdi Davidoviča, težkim problemom. Vest Jo. Si-aj tudi Davidnvičevci jmu-pa je pa vleklo k tetini hčerki, i darjajo.da ie v^aka zveza z Radičem Slednjič, je sklenil, da ne kaže dru-t nemoiroča in da nikakor ni mogoče I no rekel, tla so nove volitve ediui J izhod iz situacije.ako bi >e doseda- g"ga kakor pomiriti vročo kri. K< t-vse prigovarjanje in prošnje pri leti ni.^o nič zalegle, je sklenil najti jzhod iz miičnega pol »žaja hv z tuje pomoči. Pretekli teden je kupil velik kuhinjski nož in ga dal nabrnsiti tako, da bi rezal tudi ljudi, kakor j- sam v šali izjavil. V petek 21. oktobra je prebil v.*> noč v gozdu, kjer se je pripravljal na grozni čin. Zgodaj zjutraj je odšla Marija Hu-uecova nič hudega sluteč na polj ". Pavel je skočil iz gozda in ji začel prigovarjati, naj se mu vda. Dekle je bilo za vse njegove prošnje Biacamono. NapoTI, Grnoa Columbut. Cherbourg. Bremen Bermgaria, Cherbourg 24. novembra: Deutachland, Cherbourg, Hamburg 25. novembra t Paris. Havre 26. novembre. Majestic, Cherbourg Ryndjun. Boulogne »ur Mer. Rotterdam 21 novembre: President Harding. Cherbourg. Bremen. SO. novembra: Mauritania, Cherbourg 1. decembra: Drixii-n. Chibourg. Bremen 1 decembra: Homeric, Cherbourg Volendam, Boulogne S. niir, Rotterdam 5. decembra: I'cnnland, Cherbourg 6. decembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 7. decembra: Aourg, Brrmm Colombo. Palraeru. Xapoli, Genoa, 9. decembra: O'ympic. Cherbourg Republic, Cherbourg. Bremen 10. decembra: lie le France. Havre Hamburg. Cherbourg, Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen Veendam, Boulgone sur Mcr, Rotterdam Conle IIok."o. Genoa, Naples 13. decembra: Roma.. Naples. Ueona Ne zamudite naročiti Slovensko - Amerikanski Koledar. 14. decembra: IWengarta, Chert>ourg I "resident ltoueevelt. Cherbourg. Bremen 15. decembra: Paris, Havre — BOŽIČNI IZLET. 17. decembra: Mlonewajika. Cherbourg 20. decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 22. decembra: Albert BaUin. Cherbourg. Hamburg 24. decembra: Majestic. Cherbourg 29. decembra: Ryndam, Boulugi.e aur Mer, Rotterdam 24 decembra: New Torb, Cherbourg. Hamburg 30. decembra: Mauretania Cherbourg 31. decembra: Pennland. Cherbourg Mlnnetonka, Cherbourg I. SKUPNI IZLET s parmkom "Pari«" dne 24. marca. 1928. II. SK'JPNI IZLET s parnikom — "Parrs" dne 12. maja, 1923. III. SKUPNI IZLET s parnikom — "Parit" dn« 2. junija. 1929. Večinoma pamikov odplujejo ponoči; potniki se \kr«ajo dan prej. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanje r-« ogromnih parnikih; PARIS 25. nov,; 15. dec. (Ob polnoči.) Najkrajša pot po ielexnlcl. Vw»kdo Je v ponebnl kabini a vsemi modernimi udobnosti — Pijana ,n slavna fr»a» co.ska kuhinja. laredno nizke cene. ZajamCite si prostor za vofnjo novega velikana lie de France 9. dec. -- 27. jfcn. lOb polnoči.) VpraAaJt* kateregakoli pooblaAcenogaagerita ali FRENCH UNE 19 State Strrfl. New York, N. Y. tem pogledu bi mcgel podati sijajno spričevanje neki major fi-nainčne straže, ki je bil dlje časa sala neka bujna blondinka s sanjavimi mod-iini očmi. Svedal stanovanje nekemu najem- .. . .. . . . xr ,-v t • , .. , , . J • . , , . ,. nameščen v Trstu, v prosti luki. — .Ne, gospodična, Liza. sama stoji na svetu ter bo ostala, do-niku, 111 sicer ne iz vzroka, ki bi . - .... . , „.. L....... pa so ga potem premestili nekam Uer se ^e bo poročila. t bil v zvezi z najemnino ali poli- " ... . . , .... . . .tja doli na Sicilijo. Možakar pise — in m pravite, da prihaja iz nekega fevdalnega, starega irra- tiko. Stranka se je obrnila na z«ro- . . .. . .. . . ' v , , . . . , ... , I . . , sedaj prijateljem, v katerih se je vprašala neka vitka, čedna deklica s topim noskom ter raj omenjeno občinske komisijo, j I" ' k "B t dut lepimi, velikimi rjavimi očmi. Gospa Brinkman je odvrnila z nedoločnim izrazom. — Kaj takega niste še nikdar videli v življenju, gospodična'da ga bo v smislu onega pisma fa Truda, — krasen star grad sredi parka, v katerem bi imela pro-'sbtovskega tajnika naznanil faši-stora polovica Jene. Naj prvo se pride po štirih stopnjicah navzgor ju. Dr. Kessisoglu, sodnik, ki ima in nato v mogočno vežo, kjer so stene pokrite s starim orožjem in,vsak dan opravka z zakoni, ki je dragocenimi preprogami. I11 šele sobe. Toliko skupaj jih nisem še kot sodnik čuvar zakona, je pri- in ker se je dr. Kessissoglu upiral, „, . , , , .. . , . . .. Trieste, beato ll suo punto fran- ga je masnstratni asesor opomnil, „, . . h J co! , — kar se pravi po nase: "Blaženi Trst, blažena njegova prosta luka!" Mož je namreč, kot so Italijani, zlasti iz južne Italije. vsi zelo gostobesedni in zaupljivi, pa je za časa svojega bivanja v Trstu marsikdaj zaupno pokram- r,. - ^ - .. * 1 , x X* T , i " .w ^ . ./V tljal o izhodnih vratih rroste luke, poee popisati, — fevdalno, enostavno fevdalno. In nebroi služabui-1 a kar se tiče grožnje z naznanitvi-' . _ ... . v ^ ... 1,1. • . X' U i- a.1- , •• • • ,I. . . . J. , , . . _. ki da so sijajen, neizerp^ vir "po l ov in lakajev. Najbolj odlična med njimi pa je bila gospa grofica jo fašiju, pa je dejal, da je tudi ^ do„adlcov- slabo pla-a svoji najboljši svileni obleki sem nad fašijem — zakon. In kaj se' n.kdar videla. Niti pojma nima človek, ki ni videl kaj takega. To pomnil, svest si svoje pravice, da dragoceno poliitšvo, te slike, te težke zavese is svile, ne tega ni rno- naj se stranka obrne na sodišče. ,ne italijanske finance. C1e pri vo- siima. Naravnost nepopisno! V i .".gledala poleg nje kot kaka kravja dekla. |je zgodilo? Asesor je stvar nazna-l^..^ ^ ^ ^^ Gospa Brinkman je morala globoko zasopsti. tako zelo jo ie nil fašiju. sodnik dr. Kessisoglu K* e' " ^ . . a-'Kni.ii t n ma.^Ic «„1 , .. • , , , v . ... .1. ,, , j. zatisne eno oko major, ga zatisne- la^ourii ta popis. Nele sedaj ji je prišlo k zavesti, kakšen priviligi- je bil v par dneh suspendiran, po- . lan človeški otrok je bila. da je stnela zreti na vso to krasoto. — Ne. nimam besed, da bi vse to opisala. — je vzdihnila. Mlade deklice so vse zakašljale. — Gospa doktorica, vi ste drugače vendar tako zgovorna. — je vzkliknila neka vitka, mlada dama. očividno najmlajša za mizo. Gospa Brinkman se je nasmehnila ter ji zamahnila z roko. — Vi ste porednica. gospodična Magda. Vsak človek ima pae ■woje majhne slabosti. No, jaz dobro vem. da rada govorim. Da pa* bi primerno opisala grad Wildenfels, za to pa mi ne zadostuje besedni zaklad. — Potem se bo zdelo gosj>odieni AVarren pri nas zelo priprosto in enolično, če je vajena take okolice, — je rekla neka resno in mirno zreča deklica, ki je bila očividno najstarejša. V njenem bledem, simpatičnem obrazu obrobljenem od bogatih las, je bilo opaziti par velikih oči, v katerih je bivala tiha melanholija. Gospa Brinkman je skomignila z ramama. — Ona se bo pač morala privaditi na to. gospiem Marija. Saj "ina tukaj vendar čisto lepo. , (t Gospica Trnda je dvignila svoj nosek. — Zakaj pa ni ostala v takem krasnem gradu? — Ker je umrla stara grofica Wildenfels, pri kateri je bila neke vrste družabniea. — Ah, torej je bila le dmžabnica? — je vprašala gospodična Helma zategnjeno. — No, ne pravzaprav druzabnica. napol družabmea in napol varovanka. Raditega ji je tudi mlajša grof.ca Wildenfels izstavila izdatno rento. In razventega dobi še dvajset tisoč mark kot doto, Jtoadar se poroei V 5 f jr v yu t ji (T>alj« pribodnji4.>- - -- ^^^iijj; \ . - - - •. - - . . m ' jo vsi i»odrejenei. pa gre vozic ne- tem premeščen iz Trsta v Nova- . . . ^ . - i opaženo in nezaearinjeno v me- ro, m ker se ni pokom temu od-1 1 , . ., , _ , rr X 1 . j i sto. Drugo mora seveda ostati od- lokn, odpuščen! Zato, ker ie ae-1 ^ „ , « l- • 1 , prto, ker bi se drugače ne videlo, jal. da je tudi nad fasijem zakon! 1 ' w.f . J ' , v ' :kam pada — božji blagor. Can- Drug slueaj! . , 19 p 'na na kavo pa znaša nekih 13, z Neki hišni lastnik oddaja stano- mestno užitnin0 pa skoraj 15 ]ir vanje šestih sob neki vdovi, ki je nfl kilogram! _ «Beata Trieste. njen sin v Trstu splošno znan kot bea^0 u suo punto fra„co!" Seve milijonar, in je poleg tega znano. na in tudi drugod v da mati dobi od sina kar in koli- Ital- do danes ^ nihajo nikjer kor hoče. Ta vdova oddaja štiri prostih lnk! Zato pa iroa/0 vse. —----T- povšOd, kikor v Trstu, kar najstrožjo kontrolo nad. drugimi stvarmi, zlasti pa zato. ne bi kdo govoril o teh tepih razmerah, ki se razevltajo pod nekonrptnim fašističnim režimom. Zlasti stroga je kontrola nad telefonom. in ne morda samo nad interurbaiim, temveč tudi mestnim. So telefonski naročniki, za katere ima telefonska centrala strog nalog, da vsako njihovo zvezo zvežejo tudi s kontrolno oblastjo, ki je v Trstu na prefekturi (ve-t.likem županstvn), drugje pa ali IT vm kt j • , tudi na prefekturi. ali pa na kve- Uprava Glas Naroda . jsturi (.policijskem ravnateljstvu), i kakor se pač zdi primerneje vodil- Pozor čitatelji Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste ustregli vsem. ŽENO PRODAL NA OBROKE V Sciacei 11a Siciliji je ovadil brivec Stefano Sabella nekega Giuseppa Russa, da mu je zapeljal ženo in da mu povrhu še grozi s smrtjo. Obla.sti so uvedle preiskavo in ugotovile zanimive podrobnosti iz 'brivčevega zakonskega življenja. Pred dvema letoma se je Sabella poročil z A110 Mongiosi. Zakonca sta živela v veliki bedi. Da si opomore, je sklenil Sabella vnovčiti svojo mfado ženo. Seznanil se je z Giuseppom Russo, ki je bil pravi jen .plačati mu za ženo 2000 lir. Kupec pa ni hotel plačati kuppe-ne takoj, marveč v obrokih. Sabella s tem ni bil zadovoljen. - Hotel je čim prej imeti od kupca kupnino in zato je neusmiljeno pretepal .svojo ženo. Slednjič je s&lenil dolžnika ovaditi. Ko je žena izvedela za umazano kupčijo, je moža ovadila. "Potujte pod ameriško zastavo" aviji I"nitctl Statu I.inr. bo.Io prlrajJiiy"^bSfl^ »tU«, da vam in vaši druii-i umogočijo preživeti vesele božične fKuMic v^ui >v:..i Odločite sc 5flaj,la potovanj? ca veličastnem S-S. LEVIATHAN ki odpluje iz New Yorka dne I Potniki bodo na krovu pamika ob 7. decembra ob 1. uri zjutraj. | 8. zvečer dne 6. decembra. Obiska v vasi domovini t veselem božičnem čim ne boste mLdar |oa»itri-li. List končno pravi, da je vloga Lloyd Geor«re-a v politiki podobna ulogi satana, ki se zgraža nad grehom. Svoj napad zaključuje list z izrekom: Mir more ustvariti samo državnik, ki ima zaupanje. SEST NAJBOLJŠIH SKAKACEV Kako se potuje v stari, krajin nazaj Ameriko. Kdor * mmmjm potmt! t Kar! kraj. J« potrebno, da j« posta o potnih Ustih, prtljagi ln dragih ftrareh. Tiled nate dolgoletni iekninje Vam ml samoremo dati najholjfia pojasnila ln pri poročamo, vedno ie prrorrctne bnopernlka. Todl nedrinvljanl iuui«io (ovati ? atari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit Is fVaahlngtona. bodisi sa eno leto aH • mesecev ln se mora delati pro-Injo vsa] en mesec pred od pot on-njeas ln to naravnost ▼ Washlng-tan, D. O. na geaeriiega nassla^ taca komisarja. A lasom edredM. U S* Koptla V vstjavo IL JnHJa, lfSf se nikoeno k vel ne poBJ* permit po poŠti, ampak gz mora iti iskati vsak posOss osebno, bodisi v naJblUnJi naeelni-Uri nrad ali pa ga dobi ▼ New To-kn pred odpotovanjem, kakor kede T proflnji seprosi. Kdor potoje ven bree dovoljenja, potoje ae svoje lastne odgovornost Kako dobiti tvoje« b itingikrij«. Kdor «sn dobiti sorodnike al svojce ln starega kraja, naj nam pr»J ptts sa pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpcgfenlh v tem letn ITI priseljencev, toda polovica te kre ta J« doloBna sa amecffoe drlav-Uane, ki iele dobiti sem Perils In otroke od IB. do IL ista la pa m diavljaal p« samorsjs dobiti sem lens ln otroke do 18. U-ta brw da M Mil Rati v kvoto, pa »•tmo pa 3» Mati profej« ▼ Wuk-tngton. Fredne pedvsamsCs kaB Itrtl se.!je udeležilo in • fcrgtkim v Honolulu. -a «t"«Y.WUH,jr*M. a.ftj tekeni. Vi to ** mie fred FRANK SAKSER STATE BANK m COB1LAMD* *«„ Vil